Drage krajanke, forse cambierete idea e vedrete le cose da un punto di vista diverso. Siate attenti, molte cose s’intravedono prop- spoštovani krajani! rio »tra le righe«. "Questa volta la redazione a deciso di Tokrat je pred vami malo drugačna številka našega non pubblicare un articolo pervenuto, perche’ il modo di glasila, kot ste ga vajeni. Dogodki, ki so v zadnjih treh esprimersi dell’autore e stato ritenuto offensivo." mesecih zaznamovali naš kraj, nam to narekujejo. Posebno mesto smo dali PGD Hrvatini, ki praznuje 60- Ci aspettiamo i vostri pareri. Scriveteci, dandoci cosi una obletnico ustanovitve. mano affinche’ le cose cambino e tornino a quel livello, Članke smo sprejemali do točno določenega roka. Glede che la nostra comunita’ si merita. na obseg vsebine smo zaradi stroškov primorani kaj Venite, dite, scrivete e suggerite le proprie soluzioni… spremeniti, zato je manj slik in je uporabljena črno-bela tehnika. Vse fotografije bomo shranili in jih uporabili kdaj Majda Dejanović drugič.

Pred vami je zajetno glasilo. V njem smo natančno predstavili dogajanja, ob katerih si je vsakdo izmed nas – krajanov – pridobival izkušnje. Naj nam bodo te vodilo za Svet KS Hrvatini, naprej. Padla je marsikatera težka beseda in marsikatero neprimerno očitanje. Bili smo igrača medijev in pri tem Il Consiglio della pozabili na kulturni dialog. Če boste natančno prebrali članke, boste morda spremenili mnenje in si ustvarili CL di Crevatini drugačno sliko. Bodite pozorni, saj se da marsikaj razbrati tudi »med vrsticami«. Tokrat se je uredniški odbor odločil, da enega prispevka sploh ne objavi zaradi žaljivega načina Poročilo o delu pisanja. Pričakujemo, da nam boste o tem pisali in nam tako sveta KS Hrvatini pomagali, da se stvari spremenijo in vrnejo na nivo, ki si ga naša skupnost zasluži. Pridite, povejte, pišite, 13. redna seja 7. 12. 2015 predlagajte rešitve … Sprejet je bil Sklep o dodelitvi priznanj ob krajevnem prazniku, Majda Dejanović plaketo KS Hrvatini prejmejo: Vilma Ferlež, Verica Grahonja Peterle in Komisija za izgradnjo kanalizacije Brageti v sestavi: Nada Černe, Ivan Gaberc in Giulio Bonifacio. Care concittadine, egregi concittadini Questo numero della »Voce« e diverso dal solito. Gli eventi degli ultimi tre mesi, che si sono svolti nella nostra comunita’, sono in qualche modo gli artefici di questo cambiamento. Il posto d'onore va assolutamente all'AVVF di Crevatini, che festeggia il proprio 60. anniversario. Gli articoli sono stati accettati sino a data pattuita. Visto il volume del contenuto e per contenere i costi della realizzazione, siamo stati costretti a cambiare alcune cose. Troverete meno fotografie, per questo numero e stata usata la tecnica in bianco e nero. Le fotografie pervenute sono state depositate e saranno usate nei prossimi numeri. Potrjen je bil program vlaganj na območju KS Hrvatini za obdobje 2016–2019 s prioritetami za leto 2016. Dinanzi a Voi dunque ce un numero della “Voce” Naročen je bil odvoz zemlje iz pokopališča sv. Bride (viški izkopa abbastanza consistente. grobov) in planiranje ter ravnanje terena na platoju nasproti Abbiamo presentato dettagliatamente gli ultimi pokopališča. avvenimenti, nei quali ognuno di noi cittadini ha fatto le proprie esperienze. Siano le stesse una guida futura. Sono state usate parole pesanti e rimproveri inadeguati. 14. redna seja 11. 12. 2016 Per un periodo siamo stati la sala da gioco dei mass- Seja sveta KS Hrvatini je potekala v prostorih Osnovne šole dr. media, dimenticandoci i modi appropriati di Aleš Bebler – Primož Hrvatini, kjer so zaposleni pedagogi in comunicazione. Se leggerete gli articoli con attenzione, vodstvo šole predstavili delovanje šole. Razprava je potekala o preteklem delovanju šole, sedanjem pedagoškem delu in

1 načinu izobraževanja ter organizaciji šole glede na PODROBNEJŠI VPOGLED V novoustanovljeno občino Ankaran. DELO SVETA KS HRVATINI 2. korespondenčna seja 21. 12. 2016 Ljudje dajemo krajem identiteto in najprej se moramo Naročen je bil posek in obrezovanje dreves izvajalcu PINUS. zavedati, da smo vsi del kraja. Drugače povedano: ljudje V najem so bila oddana oljčna drevesa na zahodni strani ustvarjamo pečat kraju. Če si pobliže ogledamo, kaj se je v rokometnega igrišča (pod telovadnico šole) v manjšem delu zadnjih treh mesecih dogajalo v naši skupnosti, ugotovimo, površine na parceli št. 747 k. o. Hribi. da je ta pečat zelo načet, poka po šivih. Prostovoljno in brezplačno delujemo za dobrobit kraja v organu krajevne 15. redna seja 15. 2. 2015 skupnosti, in sicer v svetu KS Hrvatini. Naša skupnost šteje Potrjeno je bilo poslovno poročilo za leto 2015. okoli 2350 krajanov in na zadnjih volitvah smo bili izvoljeni s Potrjen je bil zapisnik inventurne komisije za leto 2015 z strani le-teh. Smo najvišji organ naše skupnosti. Na ustanovni odpisom terjatev. seji 27. oktobra 2014 smo izvolili predsednika, namestnika in Glede obnove mrliške vežice v Lovranu je bila narejena delovna telesa ter pričeli z delom. ustrezna prerazporeditev sredstev. Delo je bilo oddano Delovna telesa imajo nalogo, da za svoje področje pripravijo najugodnejšemu ponudniku v višini cca. 20.000,00 EUR. predloge ob določenem problemu in jih dajo svetu v razpravo. Nadzor nad deli je bil oddan zunanjemu izvajalcu. Ta odloči, ali se predlog sprejme ali zavrne. Skratka, samo svet odloča o porabi finančnih sredstev. Naročena je bila zasaditev dreves na pokopališču sv. Mihaela Očita se nam nedelo, da lažemo in zavajamo, zato moramo v Lovranu, pred staro mrliško vežico pokopališča Brida in na dati krajanom jasen vpogled v naše opravljeno delo in vaškem trgu v centru Hrvatinov. probleme, s katerimi se srečujemo. Zato bomo v skopih obrisih opisali, kaj smo v našem mandatu naredili in ponekod Predsednik sveta KS je bil pooblaščen, da pisno pozove omenili tudi problematiko, s katero se vsakodnevno srečujemo najemnika gostinskega lokala v KŠC Božiči, da poravna ter kaj še rešujemo. obveznosti. PGD Hrvatini bomo prispevali ob 60-obletnici ustanovitve 200,00 EUR za materialne stroške. Sprejet je bil sklep, da se na naslednjo sejo sveta KS povabi predstavnika MOK z Urada za družbene dejavnosti, ravnateljici OŠ dr. Aleš Bebler – Primož Hrvatini in vrtca Semedela.

Obravnavano je bilo še: - V krajevni skupnosti bomo ponovno poskušali organizirati krajevno organizacijo Rdečega križa. - g. Franc Malečkar je posredoval pobudo civilne iniciative za sklic zbora krajanov, ki je bila zavrnjena.

16. redna seja 3. 3. 2016 – Dokončali smo kanalizacijo v Bragetih. Sprejeta je bila pobuda Civilne Iniciative Hrvatini za sklic zbora – V Božičih smo ob balinarskem klubu uredili parkirišče in krajanov. postavili stebričke, da se ne parkira na kolesarski stezi in Gostinskemu lokalu Poldi bar smo dali soglasje za obratovanje pešpoti. do 23. ure. – Tam smo postavili tudi ekološki otok. Sprejet je bil sklep o dolžini letnega dopusta tajnici za leto – Ekološki otok je na novo postavljen v Lovranu. 2016. Soglasno je bil sprejet sklep o montaži fiksne opreme v prostorih za mladino (stara pekarna). 17. redna seja sveta 21. 3. 2016 Sprejet je bil sklep, da se po predlogu – dnevnem redu Civilne iniciative Hrvatini skliče zbor krajanov 1. 4. 2016 ob 19.00 uri.

3. korespondenčna seja sveta KS 6. 4. 2016 Sprejet je bil sklep, s katerim so se štirje posajeni hrasti v centru Hrvatinov presadili ob pogrebno pešpot in na njihovo mesto se je posadilo štiri platane. Ob slemenski cesti, na – Na platoju pri pokopališču so na novo zasajene oljke, zahodni strani pokopališča Brida, je predvidena posaditev postavljeni so tudi stebrički, s katerimi je omejen prostor, petih platan. Stroške nabave platan, zaradi katerih je prišlo namenjen parkiranju ob pokopališču. do nesoglasij v kraju, so plačali svetniki KS Hrvatini. – Z našo pomočjo je bila tudi obnovljena šolska telovadnica. – Sedaj iščemo in pomagamo pri risanju ustrezne poti do Nevij Kavrečič slovenske in italijanske šole.

2 – Z naše strani je prišla pobuda, da šola v kraju preprečili nelegalen dostop. Ograjo smo morali postavljati ob samostojna. Pobudniki in sogovorniki so torej bili svetniki prisotnosti policije in komunalnih redarjev, saj je bila prvič KS Hrvatini. prežagana s strani krajana. Prostor smo morali omejiti z – Kulturni dom je veliko breme. Zgradili smo ga s krajevnim verigo zaradi večjih tovornjakov in odškodninske odgovornosti samoprispevkom, stroški zanj so danes zelo visoki. Ker smo do sakralnega objekta. Kdor rabi ključ za verigo, ga lahko krajani zanj sami prispevali, se trudimo, da ostane naš. Stroške dobi v župnišču in pri tajnici. pokrivamo z najemnino gostilne in preddverja ter s prostorom, – Zaenkrat še sami upravljamo s pokopališči. Mi imamo zaradi ki ga oddajamo Skupnosti Italijanov Hrvatini. Prostor proti tega dodatno delo, krajani pa manjši strošek. plačilom dajemo tudi posameznikom (praznovanja, – Za dnevno urejanje javnih površin smo na razpisu dobili individualne dejavnosti in predstavitve …). Poleg plačevanja delavca preko javnih del. Če tega ne bi bilo, bi bile težave elektrike in vode je treba marsikdaj kaj popraviti ali zamenjati. večje. Na novo smo sedaj vzidali nov vhod. V pisarni krajevne Med krajani krožijo najrazličnejše informacije o visokih skupnosti vodimo evidenco o vseh dogajanjih in plačilih. finančnih sredstvih, ki jih ima krajevna skupnost na razpolago. – Lastnik nekdanje bencinske črpalke je podjetje OMV Koper. Žal temu ni tako. Za uresničitev ciljev, ki smo si jih zadali, smo Ta prostor bi radi kupili in ga obdržali za potrebe kraja odvisni od MO Koper. Dokler ta ne pridobi evropskih sredstev, (parkirišče, igrišče …). S strani lastnika smo bili večkrat katerim mora dodati še dobršen del sredstev iz svojega opozorjeni o neurejenem stanju zemljišča (razbita vozila, vozila proračuna, večjih ciljev ne moremo realizirati. brez registracije, vozila brez lastnikov …). Zato smo prostor ogradili in upamo, da bomo uspeli. Sami za odkup zemljišča hranimo sredstva od prodaje starega kulturnega doma v MESTNA OBČINA KOPER – Hrvatinih. To je le manjši del sredstev, večji del bi morala KRAJEVNA SKUPNOST sofinancirati MO Koper, ki je s tem seznanjena. Naslednja alinea se navezuje na ta denar. HRVATINI – Zaradi dotrajanosti objekta se je podrla streha mrliške vežice Mestna občina Koper je večja občina, ki združuje 22 krajevnih v Lovranu. Sedaj bomo primorani del sredstev od prodanega skupnosti. V vsaki taki skupnosti je veliko želja in potreb in starega kulturnega doma porabiti za popravilo le-te. vsaki je treba nekaj nameniti oz. dati. Vemo, da država že štiri – Postavili smo ležeče policaje na Bridi, v Bragetih in na poti leta niža porabo občinam (med drugim je ukinila proti Lovranu. sofinanciranje naložb v objekte družbenih dejavnosti in – Del ceste za zaselek Roncan je bil na novo asfaltiran. razpolovila sredstva za vlaganje v lokalno infrastrukturo). – Na sestankih sodelujemo in se dogovarjamo ter skupno z Povprečnina na prebivalca občine, s katero si te izračunajo MO Koper pridobivamo dovoljenja in soglasja za naslednje primerno porabo za uresničitev nalog, se je tudi znižala. Država projekte: torej le delno pokriva stroške občin (kot vidimo minimalne) in – nadaljevanje slemenske ceste Brida–Kolomban, financiranje občin je pravzaprav »boj« med državo in občino. – kanalizacija Premancan–Cerej, Občina dobi nekaj denarja od države, svoj proračun pa si – kanalizacija Brida–Kolomban, polni z najrazličnejšimi davki, občinskimi taksami, prodajo – proučujemo možnosti za razširitev ceste Kolomban–Gordia. premoženja, globami … Bolj kot je občina razvita, večji je njen – Glas Hrvatinov je časopis krajevne skupnosti Hrvatini in glas proračun. krajanov. Sporočamo, kaj je novega v svetu krajevne Podobno poteka tudi financiranje med občino in krajevnimi skupnosti, v naših društvih in organizacijah, šoli in vrtcu, skupnostmi. Od občine dobimo sredstva za osnovno Skupnosti Italijanov Hrvatini in tudi o posameznikih. Pri vzdrževanje nekategoriziranih poti, ki jih je v naši krajevni objavljanju upoštevamo etične in moralne norme, ki so zbrane skupnosti veliko in del sredstev za plačo tajnice. Za vse ostalo v nononovinarssskkkem kodeksu. Uredniški odbor, sestavljen iz petih smo odvisni od proračuna MO Koper. Če smo dobro članov, pregleda in pripravi članke za objavo. pripravljeni in znamo utemeljiti naše potrebe, uspemo. Prej – Javna razsvetljava je bila postavljena v Lovranu in delno v smo nanizali, kaj smo vse v tem mandatu naredili in kaj je v Kolombanu. delu. Sedaj, ko smo vam predočili, kako poteka delo in – Sodelujemo z vsemi društvi in organizacijami v kraju ter jim financiranje, razmislite, ali smo res tako neučinkoviti, kot v okviru možnosti tudi pomagamo. Včasih je ta pomoč že v se nas želi predstaviti? Nam MO Koper ne zna tem, da jim damo brezplačno na razpolago prostore prisluhniti? Odgovorite si sami! kulturnega doma in nudimo določene usluge na sedežu Naj dodamo še nekaj. Skupnosti se delijo na mestne, krajevne skupnosti. primestne in lokalne (vaške). Govori in piše se, da se mestnim – Na terenu večkrat naletimo na probleme, ki jih težko in primestnim skupnostim dodeljuje več sredstev kot lokalnim. rešujemo ali pa jih sploh ne moremo zaradi neurejenih Naš kraj je lokalna skupnost. V »boju« za pridobitev sredstev lastninskih razmerij in privatne lastnine. Zgodi se, da krajani se znamo postaviti, utemeljiti probleme in občina nam tega ne razumejo dobro. prisluhne. Zato o razliki, ki naj bi se delala, ne razmišljamo. – Zemljišče ob cerkvi sv. Bride želimo urediti kot javni prostor Vemo namreč, da le delo pripelje do uspeha! Kdor dela, včasih (parkirišče, prireditvena površina …). Izdelana je idejna zasnova tudi greši. Pripravljeni smo sprejemati konstruktivne kritike, ureditve. Ker je Elektro Primorska obnavljala visoko ne pa besedičenje in podpihovanje nestrpnosti. napetostno omrežje, smo morali, da bi lahko kasneje realizirali projekt, umestiti trafo postajo. Zaradi varnosti obiskovalcev, CIVILNA INICIATIVA neurejenega gradbišča in gradbene jame neposrednega Po vseh državah sveta se zadnje čase pojavljajo civilne iniciative soseda – krajana smo na samem robu zemljišče ogradili in z namenom, da pokažejo in pomagajo reševati določen prob-

3 lem. Vabijo k združevanju in oblikovanju razumnih rešitev za grobemu obračunavanju z osebnostjo posameznika. S določeno problematiko. Saj sploh ni slabo, da imamo civilne primerno komunikacijo skušajmo doseči medsebojno sožitje iniciative! Če bi jih ne bilo, bi pomenilo, da je vse urejeno. Imajo in skupne uspehe, za katere smo prepričani, da si jih vsi želimo. pa tudi napako. Včasih se poskusijo prikazati legitimne samo UMIRIMO STRASTI IN STTTOPIMO SKUPAAAJ!J!J! zato, ker so civilna iniciativa, malo pa naredijo, da bi dokazale svojo legitimnost. To najlažje dokažejo s svojim sodelovanjem Svetniki KS Hrvatini in iskanjem rešitve. Če rešitev ponudiš, pokažeš, da si pripravljen konstruktivno sodelovati. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na pravo komunikacijo, in če želiš nekaj spreminjati, počni to javno – z imenom in priimkom. SKRAJŠAN POVZETEK RAZPRAV Z OBČNEGA ZBORA Ljudje se na spletu družijo, pomenkujejo, ustvarjajo družabno OBČANOV KRAJEVNE okolje. Družabna omrežja so danes pravi hit in eno takih je tudi FACEBOOK. Ta odprti medijski prostor se danes zlorablja SKUPNOSTI HRVATINI – in uporablja za osebne žalitve, laži, blatenje posameznikov in 1. APRILA 2016 organov krajevne skupnosti … Na ta način posegajo v človekovo dostojanstvo in njegovo osebnost, kar bi marsikdo Zboru je predsedoval podžupan občine Koper, g. Albertttooo od nas lahko reševal po pravni poti. Sicer pa ta način Scheriani, tudi krajan Hrvatinov, ki je po podatkih strokovnih komuniciranja zgovorno prikaže govorčevo kulturo, zrelost, služb občine ugotovil sklepčnost prisotnih 103 krajanov s njegov notranji ego in ne nazadnje tudi inteligenco. pravico glasovanja in 20 drugih oseb, ki nimajo pravice glasovanja. Problemi se ne bodo rešili sami od sebe, za to je potrebna Besedo je predal predsedniku sveta KS Hrvatini g. Neviju konstruktivna komunikacija. Zavedati se moramo, da smo Kavrečiču, ki je poudaril, da delajo dobro, da gre za specifično odvisni drug od drugega in zdravi medsebojni odnosi temeljijo lokalno veliko krajevno skupnost. Standard je urejen in ga s najprej na spoštovanju. Komunikacija je več kot pogovarjanje, pomočjo Mestne občine Koper in njenih strokovnih služb še je most od človeka do človeka. Besede, gibi, mimika in tudi izboljšujejo in nadgrajujejo. molk je komunikacija. Način komuniciranja, ki se začne s provokacijo in nato nadaljuje s ponujanjem roke sodelovanja, je namreč neprimeren in žaljiv. Prepričani smo, da je sistem delitve na MI in VI napačen in kot tak nekaj svetlobnih let oddaljen od vsakršnega sožitja in iskanja primernega načina sodelovanja. Sami tega ne delamo, saj se zavedamo, da zastopamo okoli 2350 krajanov. Zadnji trimesečni dogodki nas ovirajo pri delu in spravljajo v konflikt z MO Koper, od katere smo odvisni.

Verjetno bomo deležni kritik, da smo si v nekakšnem »oblastniškem duhu« v glasilu vzeli preveč prostora in se na dolgo in široko razpisali o NAŠI resnici. Vnaprej odgovarjamo, da smo si, na demokratično izvedenih lokalnih volitvah legitimno izvoljeni predstavniki krajanov, to dovolili zato, da bi Nezadovoljstvo krajanov se je pojavilo ob poseku platan, ker VSI krajani dobili vpogled v delo občine in krajevne skupnosti. je bil premalo pojasnjen namen pomladitve in posaditve dreves Slednje je v prvi vrsti naša dolžnost in tudi pravica. Svetniki v centru in na pokopališčih. S Civilno iniciativo Hrvatini (v KS Hrvatini smo namreč res svetniki in kot taki odgovorni nadaljevanju CIH) je svet krajevne skupnosti želel vzpostaviti Vam, spoštovani krajani. Smo pa obenem tudi krajani naše kontakt, vendar so člani kljub ustnemu vabilu sejo zapustili. krajevne skupnosti, zato nam poleg navedenih dolžnosti Povabljeni so bili tudi k skupni pripravi in uskladitvi dnevnega pripadajo tudi vse pravice, ki pripadajo vsem ostalim krajanom. reda zbora občanov, ki ga je sklical župan, vendar je CIH zahtevala še sklic zbora krajanov po statutu krajevne Upamo, da bodo navedene razjasnitve pripomogle k skupnosti. poglobljenemu sodelovanju, pristnim in prijateljskim odnosom, ki bodo omogočili, da se bo lahko še vedno sosed pogovarjal Predsedujoči je nato krajane pozval k razpravi, v kateri so s sosedom, prijatelj pa s prijateljem … Zadnji dogodki so namreč sodelovali: odnose med nami poslabšali. Ravno medčloveški odnosi so ključnega pomena, da bomo lahko v svoji sredini kvalitetno in ga. Maria Pia Casagrande (predstavnica Skupnosti Italijanov zadovoljno živeli. Hrvatini), ki jo je kot pripadnico manjšine zmotilo pošiljanje obvestil s strani CIH le v slovenskem jeziku in njih tudi niso o K takemu sodelovanju pozivamo vse, ne glede na lastna ničemer nič vprašali. Tudi njej postopek in posek platan ni bil prepričanja. Pri tem kot legitimno izvoljeni predstavniki pogodu, vendar je potrebno iti naprej in ne se prerekati vsak prosimo, kot ljudje in krajani pa zahtevamo, da se tako v dan. Glede problematike drog bi morali ukrepati drugi organi pogovorih, pisanjih in družbenih omrežjih raven komunikacije in institucije. Glede problemov s psi je izpostavila, da so za to prilagodi in umiri na način, ki ne bo usmerjen k žaljivemu in krivi le njihovi lastniki brez kulture.

4 ga. Polka Bošković (zastopnica CIH) je povedala, da se več ga. Maja Soban je želela odgovor, kdaj se bo nadaljevala kot 300 krajanov ne more znebiti občutka, da je bil ta zbor gradnja slemenske ceste od pokopališča dalje, vključno s izsiljen, da so oni pozitivno misleči ljudje, ki nikogar ne rušijo, pločniki, saj je pot, po kateri hodijo otroci peš v šolo, zelo temveč želijo le sodelovati v življenju kraja, in da so se nevarna. Kljub ležečim policajem in omejitvi hitrosti, se ta ne organizirali, ker je predsednik sveta krajevne skupnosti spoštuje. nekatere krajane izključeval iz dialoga. Predstavnike občine, župana in predsednika krajevne skupnosti je povabila na zbor ga. Tinka Podjavoršek iz Kolombana je podala sporočilo krajanov ob 19. uri. vsem v razmislek. Imamo vsa znanja, da bi lahko rešili vse probleme in iz sveta izkoreninili lakoto in prišli do stvari, ki si jih g. Franc Rudolf iz Kolombana čuti zapostavljenost tega vsi želimo. Poudarila je vrednost slehernega človeka in predela. Večkrat je v krajevni skupnosti protestiral, ker so pri medsebojno soodvisnost. Z medsebojnim spoštovanjem bi obnavljanju pokopališča kanale speljali tako, da se mu voda lahko probleme reševali drugače. Izpostavila je tudi zliva v garažo. Moti ga tudi, da je Elektro Primorska posekal pomembnost čistega okolja. nekaj vej in jih pustil kar tam. g. Nikola Zindović iz Hrvatinov je podprl zahtevo ge. Pranjić ga. Anica Pranjić iz Premančana je potožila nad ravnanjem in apeliral za čimprejšnjo rešitev. krajevne skupnosti, ker že 16 let ne pomaga urediti 800 m makadamske ceste, po kateri vozijo 40 ton težki tovornjaki s g. Riccardo Corellich je glede tržaške železarne opozoril, da kamenjem, čeprav je bil postavljen znak za prepoved prometa rakava obolenja, ki jih predpisujejo emisijam iz le-te, povzroča nad 5 ton, ki pa je v nekaj dneh izginil. Cesto vzdržujejo sami, predvsem dioksin, ki nastaja pri sežiganju plastike. Le-to pa vsak naliv pa jo uniči. Opozorila je še na skrajno neprimeren krajani sami velikokrat sežigajo skupaj z drugimi odpadki in bi odnos g. Alana, ki jim le grozi, namesto da bi pomagal. morali s tem prenehati, ne pa le napadati železarne. g. Rajko Rossetto iz Hrvatinov se je pohvalil, da so pred leti iz ga. Tatjana Srebrebrebrničničnič je bila pred leti sama pobudnica civilne dvorane poslali domov g. Jelinčiča in bodo tako tudi tiste, ki iniciative. Družina se ukvarja s kmetijstvom. Boji se, da bodo vnašajo nemir v krajevno skupnost. Meni, da bi nekateri radi ostali brez pogojev za kmetovanje, saj so zemljišča, ki jih imajo to KS pripojili Ankaranu, vendar jim to ne bo uspelo. Moti ga, v najemu, na lepih lokacijah in zanimivi za gradnjo. Od lanskega da mora na pošto v drugo občino, kakor tudi glavno križišče, leta niso prejeli računa za plačilo najemnine, niti odpovedi kjer se zavije v Hrvatine. Predlaga spremembo smeri vožnje. najemne pogodbe. Krajevna skupnost jim nagaja in pošilja inšpekcije, zemljišče so zakoličili, ker naj bi šlo v prodajo. Na go. Zinko Rovan iz Kolombana moti zlivanje greznice iz zgoraj dopise na krajevno skupnost in na občino ne dobi odgovora. stoječih hiš na pot iz Kolombana proti Barižonom, po kateri Padle ne bodo le platane, temveč tudi oljke in trte in za to ni hodijo in prosi, da se končno uredi odvod kanalizacije in kriv župan. Na vseh dosedanjih zborih je bilo sklenjeno, da se greznic. na hribu ohrani kmečki videz kraja in noben predsednik krajevne skupnosti do sedaj ni delal proti kmetijskim ga. Lucia Dražić iz Bragetov je pohvalila novo cesto in zemljiščem in proti ljudem, ki tukaj živijo. Zato se je tudi sama županovo pomoč. Bila bi hvaležna, če bi se tudi za ta predel podpisala pod civilno iniciativo. Po ponovni vključitvi v razpravo uredila kanalizacija. je spomnila, da je g. Jelinčič pred leti zapustil zbor krajanov, ker je spoznal, da si Hrvatinčani ne želijo iz Mestne občine g. Marino Orlando iz Kolombana je poudaril, da je zbor namenjen predstavitvi problemov, ne pa prepiru in ločevanju Koper. Tudi sedaj ne vidi problema, saj so šole in vrtci pod tem med sabo. Opozoril je na več problemov: nujnost pogostega županom zgledno obnovljeni, za kar mu je čestitala in tudi za črpanja greznic, odpadnih vod pa ni kam speljati; zaradi vse, kar je bilo v kraju storjenega. Predlagala pa je, da je meteornih vod je cesta v slabem stanju; kanalizacije, ki bi potrebno poslušati ljudi tam, kjer živijo. Zaprosila je tudi za morala biti zgrajena že leta 2009, še danes ni; trgovina v podatek o ceni načrtov za kanalizacijo. Hrvatinih ima skromno ponudbo; v okolici cerkve sv. Bride, ki ga. Alenka Markežič iz Hrvatinov se je distancirala od je kulturni spomenik, že šest let nastaja deponija gradbenega nekaterih stavkov iz obvestila civilne iniciative. Glede poseka materiala kljub obveščenosti pristojne občinske službe. platan meni, da je bilo ravnanje članov sveta KS neustrezno, Izpostavil je še potrebo po hitri internetni povezavi, kakor tudi saj bi o tem lahko povprašali vsaj okoliške prebivalce. prekomerne izpuste nevarnih snovi iz škedenjske železarne v Samovolja je vzbudila gnev in prav tako samovolja pri ponovni Trstu, ki škodujejo zdravju tudi v Hrvatinih. Pričakuje zasaditvi. Prepričana je, da iz obvestila CIH ne izhaja želja po posredovanje župana pri ustreznih italijanskih institucijah. rušitvi kogarkoli, niti ne po ustanovitvi neke občine ali priključitvi k neki drugi. g. Leon Vadnovvv iz Kolombana je apeliral, da se na cesti Kolomban–Ankaran umiri promet z ležečimi policaji ali pa g. Silvano Vižintin iz Hrvatinov se je zahvalil županu in občinski razširi cesto. upravi za projekt moderne ceste, ki pa ni zaključen, saj lastniki parcel, ki so odstopili svoja zemljišča zanj, še niso dobili ga. Suzana Pegan je opozorila na dostopno pot, ki jo ustreznih odškodnin. Izpostavil je tudi problem parkiranja na vzdržujejo in uporabljajo. Ta je imela status javnega dobra, kolesarski stezi in drugje, predvsem ob kakšnih dogodkih v nato pa je bila razparcelirana in je en del predviden za prodajo. kulturnem domu, saj so mu zadnjič zaparkirali tudi sam vhod Želi pojasnilo, kdo je dal pobudo za ukinitev statusa javnega do doma. Povedal je tudi, da je Grafist d. o. o. nestrokovno dobra, saj pot še vedno uporabljajo in financirajo. opravil delo pri odcepu proti Ličenu, saj vsa meteorna voda s

5 ceste odteka na ta odcep in dela kanale in škodo na zemljiščih. Kar se platan tiče meni, da je šlo res za neko skrajnost in jih Potrebno bi bilo postaviti cev ali prečno rešetko za odvod on ne bi posekal. Če krajani niso zadovoljni z drevesi, ki so jih vode. nadomestno zasadili, je to možno zamenjati. Vedno delajo v soglasju s krajani in po prioritetah krajevne g. Diego Samsa je dejal, da je tudi njega zmotil način rušenja skupnosti, vendar se vsega naenkrat ne da narediti. platan, še bolj pa način reševanja tega nezadovoljstva. K Konkretne težave, ki smo jih izpostavili, bo osebno pogledal in podpisu peticije ga ni nihče pozval, da bi lahko povedal svoje jih bodo v občini rešili, če bo le mogoče. mnenje. Problemi se ne rešujejo tako, da se ustvarja razdor Prepričan je, da v občini delajo dobro in smo lahko ponosni med ljudmi, zato je vse vpletene pozval k umiritvi in skupnem nanjo. Z razvojem občine je zadovoljen, prav tako tudi s reševanju problemov. Župan je enim simpatičen, drugim sodelovanjem z vsemi KS, saj je želja vseh – napredek v antipatičen, ampak resnici na ljubo je bil v zadnjih osmih letih sleherno krajevno skupnost Mestne občine Koper. pogosto v Hrvatinih. Spomnil je po kakšni cesti smo se Hrvatinčani vozili pred leti in po kakšni se danes. Glede pasjih g. Nevij KavrečičKavrečič, predsednik Sveta KS, je pojasnil, da iztrebkov je povedal, da teh problemov v Kolombanu nimajo, formalno zbor krajanov za celotno krajevno skupnost res ni ker nimajo pločnika in kolesarske steze. Izrazil je tudi bil že dolgo sklican, vendar pa so se on in predstavniki sveta zadovoljstvo, da bo enkrat dovolj prispevkov za objavo v glasilu udeleževali večine občnih zborov društev. Vsako leto je tudi KS Glas Hrvatinov. praznik KS, ki je namenjen vsem krajanom, zato trditev, da ni nobenih kontaktov s krajani, ne drži. g. Romeo Fontanot je opozoril, da tudi sam že več kot štiri Problem poti v Premančanu, ki ga je izpostavila ga. Pranjić je leta čaka na odškodnino za odstopljena zemljišča pri znan in so ga v KS skušali rešiti, vendar zakupnik zemljišča ne rekonstrukciji ceste Brageti–Hrvatini. dovoli širitve ceste, hkrati pa vzporedno s cesto poteka ga. Nika Solce je predlagala, da se na cesti, ki vodi v šolo vodotok. pred zavojem na šolsko igrišče postavi ležeči policaj, saj je Glede problematike ge. Srebrnič je pojasnil, da v KS podpirajo cesta za šolarje nevarna. njeno družino in kmetijsko dejavnost. Do konflikta je prišlo v tolmačenju statusa prejšnje dostopne poti, ki je bila ob obnovi g. Boris Popovič,vič,vič, župan Mestne občine Koper, je najprej vse lepo pozdravil. Slišal je kar nekaj neresnic, kar nekaj pa je vinograda odstranjena in se to rešuje. resničnih in le-te bo skušal pojasniti, saj zadeve dobro pozna. Opozoril je še, da je KS Hrvatini specifična. Slemenska cesta Dolgo pozna go. Polko Bošković, sam je bil v Hrvatinih večkrat ima 10 priključnih cest. 6–7 jih je kar precej glavnih in bi jih vsi kot ona, saj je bilo v Hrvatinih kar nekaj otvoritev, ogromno so rabili. Kanalizacija ima pet izpustov: Ivančičeva je narejena, naredili: šolo, slovenski in italijanski vrtec, cesto. Spomnil je, Pot na Brido, Valdoltra, Premančan in Cerej še niso narejeni. kako so izgledali Hrvatini pred 13. leti. Odkar je župan v Njihova ureditev terja znatna finančna sredstva. proračun pridobivajo neprimerno več denarja, kar se vidi na Predsedujoči, g. Alberttto Scheriani, je zaključil razpravo in vsakem koraku. V nasprotnem vse te investicije ne bi bile dal na glasovanje sklep, ki je bil soglasno sprejet: mogoče, vendar vsega ni možno narediti čez noč. Dejstvo je, Pripravi se zapisnik zbora občanov z vsemi izpostavljenimi da so v vsakem mandatu naredili ogromno v vsaki krajevni predlogi, pobudami in vprašanji, na katera naj občinska skupnosti: v centru Kopra so posodobili vodovod, uredili čistilno uprava Mestne občine Koper poda odgovore ter jih posreduje napravo, da se odplake ne stekajo več direktno v morje; ukinili KS Hrvatini. poletne redukcije vode. Veliko so naredili tudi za ljudi v stiskah – plačilo šole v naravi, zagotovitev pogojev za brezdomne S tem je bil zbor občanov zaključen. osebe idr. Celoten povzetek razprav, ki ga je pripravila Služba za Občinski V Kopru je največ zaposlenih, ne le iz Mestne občine Koper, svet Mestne občine Koper, je dostopen v prostorih KS Hrvatini. temveč tudi iz sosednjih občin. Upa, da v Hrvatinih nikoli ne bo industrijske cone in bo ostala vas z vsem mirom in drugačnim Povzetek pripravila Jadranka Purič načinom življenja kot v centru mesta. Čeprav ni vse perfektno, se ne more reči, da je vse narobe. Hrvatinska šola bo samostojna šola s sedežem v Hrvatinih in s svojo ravnateljico. Civilna iniciativa Dovoz do ceste bodo uredili. Tudi širokopasovna internetna povezava bo v kratkem, saj je Telekom zainteresiran za to. Pri Hrvatini kanalizaciji pogosto naletijo na težavo, ker se veliko privatnikov HrHrHrvvvatini, 6. 4. 20111666 noče priključiti nanjo. S podobnim problemom se srečujejo pri obnovi ali širitvi cest, kjer zasebniki nočejo dati dovoljenja ali prodati zemljišč. Zato vedno apelira na predsednike KS, da pomagajo pri reševanju. Glede slemenske ceste med sv. Barbaro in Čamporami gre za velik zalogaj, ki ga je mogoče izpeljati le postopoma – po odsekih. Vsi predsedniki KS vedo, da tam, kjer je mogoče pridobiti evropska sredstva, občina sama ne bo vlagala, kar velja tudi za slemensko cesto. Imajo vse pripravljeno, urejene papirje in gradbeno dovoljenje in se prijavljajo za evropska sredstva.

6 K tč. št. 3 – Okoliščina poseka pla- SKLEPI tan in cipres v kraju sprejeti na Zboru krajanov Sklep 3. 1 v petek, 1. 4. 2016 Zbor krajanov obsoja nestrokovno odločitev Sveta Krajevne skupnosti Hrvatini, ki je brez K tč. 1 – Imenovanje organov zbora kakršnekoli strokovne analize oziroma mnenja krajanov dal krajanov posekati zdrave platane, ki so predstavljale kulturno dediščino in simbol Hrvatinov. Sklep 1. 1 L'assemblea dei cittadini condanna la decisione V verifikacijsko komisijo so bili imenovani naslednji krajani: incompetente del Consigliò della CL dì Crevatini di Alenka Markežič, Barbara Veljak, Tulio Boštjančič, Diana Avdič, abbattere, senza alcuna analisi professionale oppure Mira Šavora, Sara Jurjavčič, Oliver Vičič, Edi Ojo, Mitja Železnjak, opinione di cittadini, i platani che risultavano sani e Tinka Podjavoršek rappresentavano un patrimonio naturale di Crevatini nonchè il loro simbolo. Sklep 1. 2 Sklep 3. 2 V organe zbora krajanov so bili izvoljeni naslednji krajani: Svet Krajevne skupnosti naj pri naslednjih naložbah in vseh Predsedujoča: Polka Boškovi posegih v prostor upošteva Splošne naravovarstvene Člana predsedstva: Tuljo Boštjačič, Oliver Vičič smernice za urejanje prostora Zavoda RS za varstvo narave Zapisnikar: Alenka Markežič in sklep občinskega sveta MO Koper, ki je potrdil Trajnostno Overitelja: Barbara Veljak, Rajko Gorup urbano strategijo mesta Koper. Kljub temu, da MO Koper še Štetje glasov: Edi Ojo, Špela Eler, Kaja Balentič, nima Občinskega prostorskega načrta, naj se določila te Diana Avdič, Barbara Veljak, strategije smiselno uporabljajo tudi za okolico Kopra. Zato Urška Eler in Sara Jurjavčič naj se ob vseh novih gradbenih pridobitvah, med katere sodi tudi Slemenska cesta, povsod, kjer je to mogoče, zasadijo K tč. št. 2 – Problematika drog v drevesa. Njihovo vrsto naj svet KS izbere v dogovoru z Krajevni skupnosti usposobljenimi strokovnjaki arboristi oziroma izkušenimi Sklep 2. 1 vrtnarji iz naše KS. Svet krajevne skupnosti bo pisno pozval Postajo policije Koper, Il Consigliò della CL deve prendere in considerazione in naj redno, vsaj nekajkrat na teden opravi nenapovedane tutti i futuri investimenti e interventi le direttive comuni preventivne obhode po cestah KS Hrvatini. Svet KS naj pri della conservazione della natura emanate dall’Ente della varnostnem sosvetu MO Koper sproži razpravo in doseže, RS per la conservazione della natura e il decreto del naj le-ta natančno opredeli varnostno situacijo na področju consiglio comunale di Capodistria che ha confermato preprodaje drog za območje Hrvatinov in sprejme jasne la strategia sostenibile urbana della città di Capodistria. A prescindere che il comune di Capodistria non abbia ukrepe, ki jih lahko izvaja civilna družba na tem območju. ancora un piano regolatore comunale, tali strategie devono essere prese in considerazione in tutto il comune di Capodistria, i dintorni compresi. Pertanto proponiamo di piantare alberi in tutta la nuova infrastruttura ove possibile, la recente parte della “strada crinale” di Crevatini compresa. Il consiglio della CL deve scegliere le specie alboree in accordo con esperti oppure con giardinieri residenti nella nostra CL. Sklep 3. 3 V naslednjem mesecu oz. v 30. dneh naj se krajani zberejo in posadijo vsaj 5 ali več platan. Namesto hrastov naj se posadi platane, stroške naj krije Mestna občina Koper ( 1 proti). L'assemblea dei cittadini propone, che in 30 giorni ad oggi i cittadini di Crevatini in concordanza della CL Il Consiglio della Comunità locale di Crevatini inviterà piantino almeno 5 o più platani. È stato accordato che in richiesta scritta la Stazione di Polizia di Capodistria le querce (quercus ilex) siano rimpiazzate con i platani. ad effettuare, regolarmente ed almeno un paio di volte Il costo del rimpiazzo sarà a carico del Comune di a settimana, controlli preventivi e senza preavviso sulle Capodistria. vie della località. Il Consiglio della Comunità locale deve lanciare un dibattito a riguardo presso il consiglio di sicurezza del Comune di Capodistria, ottenendo una Sklep 3. 4 valutazione precisa della sicurezza per via dello spacciò Svet KS naj nadaljuje s problematiko čezmejnega di droga che si svolge a Crevatini e varando misure onesnaževanja Železarne in sežigalnice v Trstu, v svoje chiare che potranno essere intraprese da parte della delovanje vključi Mestno občino Koper in župana, ter če je società civile. potrebno problem izpostaviti na republiškem nivoju.

7 Comuntà Locale di Crevatini facca proprio il problema della CL di instaurare i rapporti con produttori locali di inquinamento d'oltreconfine di Ferriera e Inceneritore che sarebbero disposti a collaborare con la SE nella di Trieste involvedo anche il Comune di Capodistria ed fornitura di alimenti biologici o fatti in casa. il sindaco. Se necessario esporre il problema anche all' livello nazionale. Sklep 4. 5 K točki št. 4 – Problematika, Svet KS naj v sodelovanju z MO Koper v treh mesecih preuči povezana z ohranitvijo možnost, da bi v okolici šole pridobili zemljišče, na katerem bi osnovnošolci imeli svoj botanični vrt in se tako učili pomena samostojnosti OŠ Anton Bebler - pridelovanja domače hrane in zdravega prehranjevanja. Primož, Hrvatini Il consiglio della CL con l'intesa del Comune di Sklep 4. 1 Capodistria esamini in tre mesi la possibilità di acquisire in prossimità della scuola un terreno sul quale i scolari Zbor krajanov zavezuje svet KS, da pod nobenim pogojem ne potranno coltivare un giardino proprio imparando il pristane na možnost, da bi Osnovna šola Anton Bebler – significato della coltivazione propria e della nutrizione Primož v Hrvatinih, postala podružnična šola katerekoli druge sana. šole v občini. Krajani zahtevamo, da bo OŠ Hrvatini vedno samostojen vzgojno varstveni javni zavod. K točki št. 5 – Problematika psov in L'Assemblea cittadina raccomanda al Consiglio della pasjih iztrebkov CL di non accettare sotto nessuna circostanza che la Scuola elementare Anton Bebler – Primo• di Crevatini Sklep 5. 1 diventi filiale di alcun' altra scuola. I cittadini chiediamo chè la scuola in qustione rimanga sempre un Ente di Svet KS naj na prvi naslednji seji od Komunale Koper oziroma istruzione pubblica indipendente. javnega podjetja Marjetica zahteva namestitev najmanj štirih dodatnih smetnjakov za pasje iztrebke z vrečkami vzdolž Sklep 4. 2 obnovljene slemenske ceste in namesti po en tak smetnjak v Zbor krajanov zavezuje Svet KS Hrvatini, da na prvi naslednji vsakem zaselku naše krajevne skupnosti. Prav tako naj svet redni seji sprejme pobudo, naj se vrtec Hrvatini izloči iz javnega KS na slemenski cesti zagotovi najmanj dve novi lokaciji za zavoda Vrtec Semedela in postane del javnega zavoda namestitev zabojnika za splošne odpadke. Osnovna šola Hrvatini. Taka ureditev je v MO Koper običajna. Il consiglio della CL nella prossima assemblea richieda alla Komunala Koper o all'Ente publico Marjetica L'Assemblea dei cittadini raccomanda al Consiglio della l'installazione di almeno quattro cestini con sacchetti CL di accogliere già nella prossima assemblea, aggiuntivi per gli scrementi dei cani sulla recente strada l'iniziativa per far si chè l'asilo di Crevatini si separi crinale rinnovata e un cestino per ciascun quartiere dell'Ente publico Asilo di Semedella e diventi parte della CL. Chiediamo al Consiglio della CL di proveddere dell'Ente pubblico di Scuola Elementare di Crevatini. Tale a fornire almeno due nuovi punti sulla strada in struttura è usuale nel comune di Capodistria. questione in cui mettere casonetti dei rifiuti indifferenziati. Sklep 4. 3 Svet KS naj v sodelovanju z MO Koper v treh mesecih preuči Sklep 5. 2 možnost, da bi v okolici šole pridobili zemljišče, na katerem bi Občinski redarji naj redno, najmanj 3x tedensko nenajavljeno osnovnošolci imeli svoj botanični vrt in se tako učili pomena opravijo obhod po Slemenski cesti in kaznujejo nevestne pridelovanja domače hrane in zdravega prehranjevanja. lastnike psov, ki ne počistijo nesnage za svojimi ljubljenčki. Prav Il consiglio della CL con l'intesa del Comune di tako naj Svet KS zagotovi, da bodo občinski redarji v Capodistria esamini in tre mesi la possibilità di acquisire sodelovanju z Obalnim zavetiščem odstranili vse tiste pse, ki in prossimità della scuola un terreno sul quale i scolari se bodo nenadzorovano in brez lastnika sprehajali po naših potranno coltivare un giardino proprio imparando il zaselkih in tako predstavljali potencialno grožnjo za krajane. significato della coltivazione propria e della nutrizione L'ispettorato comunale effetui regolarmente ed almeno sana. tre volte alla settimana controlli sulla strada crinale multando i padroni di cani che non puliscono scrementi Sklep 4. 4 di loro animali domestici. Altresì il Consiglio della CL provveda che l'Ispettorato comunale in concomitanza Zbor krajanov zavezuje Svet KS Hrvatini, da vodstvu OŠ Hrvatini con il Rifugio del Litorale per gli animali tolga tutti i cani in vodstvu Osnovne šole italijanskim učnim jezikom, predlaga a passeggio senza titolari e chè rappresentano un naj prouči možnost za več kot 1-krat tedensko uveljavitev potenziale pericolo per i cittadini. »zdrave prehrane« v šolski malici. V ta namen naj Svet KS Hrvatini naveže stik s kmeti z Miljskih hribov, ki bi bili pripravljeni K točki št. 6 – Razno sodelovati z našo Osnovno šolo pri dobavi biološke in doma pridelane hrane. Sklep 6. 1 L'Assemblea dei cittadini raccomanda al Consiglio della Krajani KS Hrvatini od Sveta KS pričakujemo boljšo in bolj CL a proporre alla dirigenza della SE Crevatini e SE odprto komunikacijo. Zbor krajanov zato zadolžuje Svet KS in italiana Pier Paolo Vergerio il Vecchio, lo studio di una possibile introduzione di una merenda sana più di una njenega namestnika, ki ima po statutu to pristojnost, da redni volta a settimana. A tale scopo proponiamo al Consiglio zbor krajanov sklicuje 2x letno.

8 I cittadini della CL di Crevatini ci aspettiamo dal Consiglio bambini e genitori all'asilo italiano Delfino Blu al piu' della CL una comunicazione migliore e più aperta. presto possibile. L'Assemblea dei cittadini pertanto incarica il Consiglio della CL ed il suo presidente, munito di tutti gli donei Sklep 6. 6 poteri, a convocare l'assemblea dei cittadini due volte l'anno. Soglasno je bil sprejet sklep da predsednik sveta KS skliče naslednji zbor krajanov septembra 2016. Sklep 6. 2 Viene accolta in unanimita' la decisione di far convocare l'assemblea dei cittadini da parte del presidente della Krajani KS Hrvatini pozivamo župana MO Koper, naj čim prej CL per settembre 2016. izpolni obljubo, »da bo Slemenska cesta dokončana do leta Za Civilno iniciativo Hrvatini: 2014«. Svet KS Hrvatini naj zato na naslednjem zboru krajanov Irena Muženič Balentič predloži jasne zaveze občine o rokih za dokončanje te naložbe, Zapisala: A. Markežič ki je za kraj izjemnega pomena. I cittadini della CL invitiamo il Sindaco del Comune di Capodistria a mantenera la promessa »riguardante la conclusione dei lavori sulla strada crinale entro l'anno HRVATINSKE PLATANE 2014«. Il consiglio cella CL pertanto fornisca nella 29. 1. 2016 prossima assemblea dei cittadini impegni chiari circa Neprijetno presenečena sem zjutraj preko medija izvedela la conclusione di questo investimento di enorme novico za odstranjena drevesa platan, ki so že mnogo let importanza per la communità. lepšale center Hrvatinov. Ko sem se danes po službi utrujena vračala domov proti Kolombanu si nisem mogla kaj, da ne bi Sklep 6. 3 spotoma zavila še proti centru, da preverim, če te informacije Svet KS naj nemudoma začne z razširitvijo fizične zapore na držijo. peš poti med marketom in OŠ, da bo med količki prehodna Ne bom pretiravala, če povem, da so se mi zarosile oči, ko tudi za invalide in matere z vozički. Svet KS naj v najkrajšem sem pogledala tam, kjer sedaj ni nič in so se nekoč ponosno možnem času uredi stopnice in odstrani verigo pri cerkvi sv. dvigale v nebo košate platane. Tam smo se zbirali mladi in Brida, da bo sakralni objekt dostopen tudi starejšim krajanom stari, tam smo nekoč plesali in peli, tam so vzklile marsikatere in invalidom. Prav tako naj poskrbi za odstranitev količkov in ljubezni in spletla močna prijateljstva. verige na parkirnem prostoru pri pokopališču Sveta Brida. Platane so bile živ simbol Hrvatinov. Na njih smo bili ponosni. Il Consiglio della CL cominci immediatamente ad Marsikateremu prišleku so ostale v spominu zaradi njihove allargare l'ostacolo sito sulla camminata tra il market veličine. In sedaj jih ni več. e la SE facendola percorribile anche per i disabili e le In sedaj se sprašujem, kaj še lahko pričakujem od ljudi, ki so mamme con le carrozzelle. Il Consiglio della CL finisca to dovolili? la scalinata che porta alla chiesa di S. Brigida e tolga la Morda odstranitev spominske plošče NOB na fasadi stavbe catena per far sì che la struttura sacrale sia accessibile KS, ker se na njej nabira prah? anche per gli anziani e i disabili. Altresi' provveda alla S starimi platanami je odšlo vso moje zaupanje v svet KS, rimozione dei paletti e della catena dal parcheggio največ pa v samega predsednika g. Kavrečiča. Z njegovo izjavo, dinanzi al cimitero di S. Brigida. da so jih odstranili zaradi več urnega pometanja odpadlih listov je dokazal, da je človek brez posluha do sokrajanov in Sklep 6. 4 narave. Mestni občini se naloži, da v najkrajšem možnem času uredi Taki ljudje ne smejo in ne morejo zastopati mene in meni dostop do šole tako, da bo zagotovljena varnost otrok. enako mislečih. Kdor ne mara dreves ne mara niti ljudi. Potrebno je razširiti cesto toliko, da se lahko srečata Zame je to dejanje, ki je vredno odstopa vseh tistih, ki so to avtomobila. Med cestiščem in hišami se zariše črta (30 cm,) dovolili. znotraj katere se lahko otroci varno premikajo. Irena Muženič Balentič Il Comune di Capodistria viene invitato a modificare l'accesso alla scuola elementare al piu' presto possibile per garantire una maggiore sicurezza dei bambini. Si RAZMIŠLJANJE KRAJANA OB rende necessario ampliare la strada per consentire l'incrociarsi di due automobili. Tra la strada e le case ZBORIH … venga creata una striscia (30cm) per creare un'area in cui i bambini possono muoversi in tutta sicurezza. Me l'avete chiesto, ora ve lo dico Sklep 6. 5 Končno smo dočakali svoj pet minut, da se izpovemo o Vodstvu Mestne občine Koper in svetu krajevne skupnosti se problemih, ki nas tarejo že vrsto let. Imeli smo posebno srečo, naloži, da v najkrajšem možnem času poskrbita tudi za varen saj so nam organizirali celo dva zbora: najprej zbor občanov dostop otrok in staršev do italijanskega vrtca Delfino blu v in nato še zbor krajanov. Hrvatinih La direzione del Comune di Capodistria e il Consiglio Na sestanku »občanov« z županom, kjer so bili nekateri della CL sono invitati a garantire un accesso sicuro dei odsotni, smo občani predstavili nekaj problemov. Nato je sledil

9 sestanek pod vodstvom CIH, kjer so bili odsotni nekateri drugi, glede objavljenih zapisnikov z zbora krajanov, pa ni bilo in na tem drugem sestanku smo krajani predstavili drugi del nobenega odziva, niti pozitivnega niti negativnega, enostavno problemov. so me ignorirali! In to ni dobro, ker je to izgubljena prilika, da bi Na prvem zboru so nastopili nekateri občani, na drugem so nas dodatno prepričala v žlahtnost njihovih namenov. nastopili drugi krajani, nekateri smo nastopili na obeh, velika Zaradi tega sem se odločil za objavo pričujočega zapisa v večina pa ni spregovorila nikjer. Vsak zbor je sestavil in zabeležil »Glasu Hrvatinov«. svoje zaključke. Ne vem, katere bo upoštevala tudi druga stran in si ne upam ugibati, kateri del bo prej in bolj upravičen Naši prvi sosedi imajo en zelo simpatično reklo: »Piove, do rešitev. governo ladro!«. Življenjsko pravilo, ki velja vedno za tistega, ki Seveda si je vsak odsotni del domišljal, da je ravnal prav, »ker je trenutno zadolžen za javno stvar, kakor tudi za tistega, ki ga da se s ta drugimi že ne bo pogovarjal« !?!? Kaj pa naj si mi, bo nasledil, ali ki po tem močno hrepeni. krajani, mislimo? Zato bom tudi sam gledal pod prste vsem, ker mi ni mar, kaj Prvi zbor se je zaključil z obljubami prvega občana, da se bo mi kdo prodaja, in ker mora nekdo kontrolirati tudi kontrolorje! osebno seznanil z vsemi podrobnostmi o izpovedanih problemih, in da bo poskrbel za čimprejšnjo in maksimalno Zatorej, spoštovani sokrajanke in sokrajani, ne pustimo se rešitev v okviru razpoložljivega občinskega proračuna. razdeliti, ker je to za nas najslabša rešitev! Drugi zbor se je zaključil s sklepi, ki naj bi bistveno pospešili, če Marino Orlando ne celo prisilili drugo stran k reševanju ledene gore problemov, ki se jih je nabralo pod odžaganimi platanami. Za nas, občane in krajane – navidezno – zelo spodbuden začetek novega obdobja reševanja težav v naši krajevni Prostovoljno skupnosti. Toda ko za trenutek pomislim na zaključke, kaj lahko ugotovim. Ob tolikih skrbeh za dobro nas krajanov, gasilsko namesto sinergije dveh (kar bi bilo pričakovati) imamo čisto potrato energije vseh! društvo In vprašanje je, ali se kdo sploh zaveda, kako tako neuspešno komuniciranje negativno in razdiralno vpliva na krajane, ki smo že itak vsak dan bolj nezadovoljni s stanjem v naši državi. Hrvatini- Zavedam se, da noben svet krajevne skupnosti ne bo takoj rešil vseh problemov, ker za to nimamo dovolj finančne Societa’ podlage. Prav tako dobro vem, da ne bodo nikoli vsi zadovoljni z rešitvami. volontari V krajevni skupnosti živimo krajani, ki imamo zelo različne probleme in interese, zato pričakujem, da bodo uradni vigili del fuoco predstavniki krajevne skupnosti in vsi ostali, ki želijo pomagati pri urejanju družbenega življenja v kraju, sodelovali di Crevatini dobronamerno in tvorno. V tem trenutku ne vemo, kdo se s čim ukvarja, še ne vemo, kateri problemi so zajeti v potopljenem delu ledene gore, ne vemo, kdo in kako jih bo evidentiral. Populistični in demagoški pristop ne bo motiviral sodelovanja krajanov.

Svetu krajevne skupnosti lahko zamerimo, da nima izdelane strategije za uspešno komunikacijo s krajani, zato mora le-to čimprej zasnovati, nenazadnje tudi zaradi bodočega upravljanja lokalne samouprave, ki mora vedno biti v prid nam, krajanom. Z druge strani je CIH ubrala drugačno pot, bolj sodobno in izjemno močno: kot orodje je izbrala družabno omrežje Facebook (v nadaljevanju FB). Po moji skromni presoji niti ta pristop ni najboljši, ker je le-ta dostopen zgolj maloštevilnim krajanom – tistim, ki imajo tehnologijo in ustrezno znanje. Poleg tega trenutne objave CIH na FB ne prispevajo k združevanju in pozitivnemu aktiviranju krajanov, saj že mejijo Gasilski prapor – ponos društva na podpihovanje, nespoštovanje do drugih ali celo javno kličejo na ulične puče.... ali linče (»… v Hrvatinih si upamo«). Torej tudi Praznik gasilcev ni samo njihov praznik, ampak tudi praznik CIH lahko toliko bolj zamerimo, da nima prave strategije vseh nas – krajanov. Življenje brez njih bi bilo drugačno. uspešnega komuniciranja s krajani, ker trenutno skrbi samo Kadar koli se kdo od krajanov znajde v težavah, so nam na za demonizacijo in rušenje sveta KS in ponuja rešitve, ki jih razpolago. Kličemo jih, ko: sami ne morejo izpolniti. - zagori, Sam sem na FB strani CIH posredoval dobronameren nasvet - voda zalije kleti,

10 - nas ogrožajo sršeni, prosvetarja. Na ustanovnem občnem zboru je bil sprejet tudi - padajo drevesa na cesto in streho, sklep, da se bodo vsi člani društva strokovno usposobili za - gremo z avtom, traktorjem … v kanal, operativne naloge, pridobili čim več potrebne opreme in do - rabimo nasvet o požarni preventivi, prve obletnice društva uredili društveni dom. - čistimo njive in kurimo odpad, - imamo komemoracijo … Ob njihovi obletnici jim iskreno čestitamo in si želimo, da še naprej tako dobro sodelujemo!

V IMENU KRAJANK IN KRAJANOV – KRAJEVNA SKUPNOST HRVATINI

PREHODILI SMO ŽE 60 LET … Oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, ki je ukinil STO in začrtal novo mejo med Italijo in Jugoslavijo. Takrat so bili Hrvatini priključeni Sloveniji, mnogo domačinov pa se je tedaj odselilo v Italijo in za seboj pustilo razdejane in opustošene domove. Hrvatini so skorajda postali vas duhov. Ne za dolgo. Še nepripravljeno in brez opreme je društvo 31. avgusta 1956 V zasilno urejene in obnovljene domove so se vselili priseljeni presenetil požar gostilne v Hrvatinih. Ljudi so reševali z delavci, potrebni za novo nastajajočo tovarno Tomos Koper. navadnimi lestvami, gasili pa z verižnim podajanjem veder. Gasilcem so pomagali tudi bližnji prebivalci in preprečili, da bi se požar razširil na sosednjo stavbo. Poklicna gasilska enota iz Kopra je v Hrvatine prispela štiri ure po nastanku požara in takrat je bila akcija praktično že končana. Nekaj dni po tej uspešni akciji je Okrajna gasilska zveza Koper društvu dodelila prvo opremo: delovne obleke, hidrantni nastavek, ročnik, rabljeno kljukasto lestev, nekaj cevi in ročno sireno, ki jo v društvu hranimo še danes. Električno sireno smo dobili šele leta 1963 in jo montirali na tedanji gasilski dom.

Sprva so člani osebno opremo hranili doma, ostalo opremo pa so selili iz prostora v prostor. Ob prvi obletnici delovanja društva, leta 1957, je društvo odprlo svoj dom – orodišče in razvilo društveni prapor. Pri urejanju in otvoritvi doma je pomagala tovarna Tomos in prevzela pokroviteljstvo nad društvom. Ob tej priložnosti je društvu tedanja Komunalna Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini je bilo ustanovljeno iz banka Koper podarila prvo črpalko TMZ. Ko je društvo z lastno takratnih vaških potreb, saj so bile hiše stare in požarno opremo pričelo z vajami, se je članstvo v društvu hitro povečalo ogrožene, telefonske povezave ni bilo, cestne povezave s in po enem letu delovanja imelo že dve moški in eno žensko Koprom so bile neurejene in izredno slabe. Najbližja mobilna desetino. Dom in lastna oprema sta nudila možnosti za razvoj gasilska enota je bila v Kopru in je do nas potrebovala najmanj društva. pol ure, kar je bilo za uspešno gašenje prepozno. Tem ugotovitvam priseljenih gasilcev, pod vodstvom Jožeta Volmuta, so prisluhnili tudi drugi krajani. Tako je bil leta 1955 ustanovljen pripravljalni odbor, ki je do sredine leta 1956 zbral dovolj članov in potrebno gradivo za ustanovitev društva.

9. junija 1956 so se na ustanovnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Hrvatini pod listino o ustanovitvi društva podpisali Marino Božič, Nelo Fontanot, Alojz Goljevšček, Anton Humar, Viktor Lah, Stanko Logar, Anton Mandl, Franc Marinič, Miran Marinič, Alojz Milavec, Peter Pregarc, Miro Škrjanc, Marjan Ušaj in Jože Volmut. Ustanovni občni zbor je sprejel društveni pravilnik ter izvolil prve organe društva. V prvi upravni odbor so bili izvoljeni: Marinič Miran za predsednika, Volmut Jože za poveljnika, Mandl Anton za podpoveljnika, Milavec Anton za tajnika, Humar Anton za Vrstile so se številne akcije, na katere so se člani sprva, v blagajnika, Fajfar Franc za gospodarja in Logar Stanko za popoldanskem in nočnem času, vozili s Tomosovim delavskim

11 avtobusom. Ob peti obletnici društva je tovarna Tomos društvu praznovanju 25. obletnice delovanja društva. Še isto leto smo dodelila na uporabo rabljeno servisno vozilo Fiat 1100 furgon v novi dom pripeljali tudi novo kombinirano vozilo TAM 125 T pod pogojem, da z njim upravlja njihov voznik. Čas uporabe 10, kar je bistveno povečalo udarno moč operativne enote. vozila tako ni bil več omejen le na popoldanski in nočni čas. Ob Leta 1985 smo dobili novo motorno črpalko Ziegler s peti obletnici je društvo organiziralo prvo večjo vajo, pri kateri kapaciteto 1600 l/min. Leta 1991 je društvo nabavilo rabljen sta sodelovali še društvi iz Pirana in Izole, Poklicna gasilska kombi C25 za prevoz moštva, ki je zamenjal 35 let star kombi enota iz Kopra in člani PGD Fram. Prvič so s svojo vajo nastopili Fiat 1100. Tega uporabljamo še danes, vendar zaradi tudi pionirji. dotrajanosti le še za prevoz tovora.

Decembra 1962 se je društvo udeležilo akcije reševanja bolnikov iz koprske bolnice in gašenja požara večje stavbe ob njej, v kateri se je nahajal embalažni servis in skladišče podjetja Stil. V zimi 1965/66 je društvo sodelovalo pri gašenju izredno velikega števila požarov ob železniški progi Divača–Pula, ki so jih povzročale parne lokomotive. Ob deseti obletnici delovanja društva nam je tovarna Tomos tudi formalno prodala Fiat 1100 furgon, ki ga je društvo uporabljalo že nekaj let. Člani so ga predelali v gasilsko vozilo. Leta 1970 je društvo, skupaj s poklicno gasilsko enoto Koper in gasilskimi društvi Dekani, Izola, Piran, Sečovlje, sodelovalo pri gašenju bombaža v skladišču Luke Koper.

Številne akcije in vključevanje novih članov so terjale dodatno opremo, sredstev zanjo pa ni bilo. Tudi tokrat je na pomoč Terensko vozilo UAZ je leta 2006 zamenjalo novo gasilsko priskočila tovarna Tomos, ki je za društvo kupila nekaj vozilo za gašenje gozdnih požarov znamke Mazda, kompletov delovnih oblek, več kot 100 m novih cevi in motorno kombiniranemu vozilu TAM pa se je aprila 2006 v garaži črpalko. pridružila gasilska cisterna GVC 16/25 znamke Mercedes Benz Atego, katerega nabavo je omogočila Mestna občina Leta 1974 so pridobili dodatna sredstva preko civilne zaščite Koper. Za letošnje leto je bila ob praznovanju obletnice in tako je Medobčinska gasilska zveza takrat društvu dodelila planirana nabava in prevzem novega vozila za gašenje gozdnih terensko vozilo UAZ ter novo motorno črpalko Rosenbauer s požarov, ki bi poleg vozila Mazda še povečala moč operativne pripadajočo opremo. Že jeseni istega leta je neurje z močnim enote, vendar bo nabava le-tega realizirana proti koncu leta. nalivom poplavilo prostore v bolnici v Ankaranu in skladiščne prostore ter glavno transformatorsko postajo v tovarni Vsa leta obstoja so se člani, kljub veliko obveznostim z gradnjo Tomos. V obeh primerih je društvo uspešno posredovalo. gasilskega doma, nabavo opreme in vsega ostalega, strokovno usposabljali za svoje poslanstvo in svoje znanje ter Dvajseti jubilej je potekal pod pokroviteljstvom Tomosa, kjer mukoma pridobljeno opremo uspešno uporabili na veliko so izdelali zaprto prikolico za motorno črpalko in pripadajočo intervencijah, med katerimi najbolj izstopajo: požar v Luki Koper opremo in jo predali društvu. To leto (1976) je bilo pomembno leta 1981, požar na stanovanjskem objektu v Bertokih leta tudi zato, ker so na vaji ob tej priložnosti sodelovala vsa 1982, požar cisterne pri Sv. Nedelji leta 1992, požar v podjetju takratna obalna gasilska društva, med njimi tudi tri DAR leta 2000, požar na ladji Atlantic Star v Ladjedelnici Izola novoustanovljena: PGD Movraž, PGD Slovensko Gračišče in leta 2001, požar v skladišču rezervnih delov tovarne Tomos PGD Babiči. Pri ustanavljanju teh je naše društvo aktivno na silvestrovo leta 2002, požar v Mercatorjevem skladišču sodelovalo. Člani našega društva so s svojim delom tudi pozneje gradbenega materiala leta 2006, velik požar na Krasu leta prispevali velik delež k razvoju prostovoljnega gasilstva na 2006, poplave v Železnikih leta 2007, požar v skladišču slovenski obali. Leto 1976 je bilo tudi leto potresov v Posočju. trgovine Lesnina v letu 2011, velik požar nad Črnim Kalom Naše društvo je bilo prvo, ki je samo organiziralo tridnevno leta 2012, žled na Pivškem leta 2014 in poplave na Planinskem akcijo v vaseh Ladra in Smast pri Kobaridu ter vaščanom polju leta 2014. pomagalo reševati premoženje. Skupaj z drugimi obalnimi gasilci so tega leta pomagali še v Kobaridu. Ob potresu leta 1998 so člani društva pomagali še v Čezsoči pri Bovcu.

Ob razvijanju aktivnosti je rasla potreba po popolnejši opremi, z njo pa je rasla prostorska stiska. Zato se je društvo leta 1977 odločilo zgraditi nov gasilski dom. Temeljni kamen zanj so položili 29. novembra 1978 in pričeli z njegovo gradnjo. Gradnja je zahtevala veliko volje in požrtvovalnosti. Dom so gradili člani in krajani pretežno s svojim delom in lastnimi prispevki. Le eno tretjino sredstev je prispevala Obalna požarna skupnost Koper. Opravljenih je bilo 12.250 prostovoljnih ur, dom smo svečano otvorili 4. julija 1981, ob

12 V društvu dajemo velik poudarek tudi vzgoji mladih gasilcev, Letos praznujemo okroglo za katere danes skrbi pet mentorjev mladine, ki poleg vzgoje gasilsko obletnico. Biti gasilec mladih gasilcev v društvu, priprav na tekmovanja in izvedbe – ni prazna beseda. Preveva letovanja za mladino, skrbijo tudi za vzgojo podmladka v nas humanost, tovarištvo in Društvih Mladi gasilec na šolah v Hrvatinih, Ankaranu in OŠ neizmerna volja, da Dušana Bordona v Kopru. V naslednjem šolskem letu imamo priskočimo na pomoč ljudem v programu ustanovitev Društev Mladi gasilec tudi v OŠ z v stiski zaradi reševanja italijanskim učnim jezikom v Hrvatinih in Bertokih. življenja ali premoženja in ohranjanja kulturne dediščine. Strokovne knjige pravijo, da je "gasilec psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, Franc Marinič čigar naloga je gasiti požare in pomagati ob naravnih in drugih nesrečah". Biti gasilec – pomeni veliko več. Gasilci smo tovariški, pogumni, srčni in sočutni ljudje. Nemalokrat tvegamo življenje, da bi reševali druga. Rešujemo premoženja, smo solidarni, povezani z enako mislečimi in tudi veseli ljudje. Ljudje brez predsodkov in meja, prežeti s pozitivno energijo. Upam si trditi, da ljudje gasilcem najbolj zaupajo.

Če bi naredili mozaik o našem gasilskem društvu, bi iz množice kamenčkov v njem posebna skupina orisala tiste, ki so društvo pred 60. leti ustanovili. Devet jih je bilo. Med njimi je bil tudi naš krajan, gospod Franc Marinič, iz Kolombana. S predsednico društva, tovarišico Lejo Kramar, sva ga obiskali na njegovem domu. Uporabila sem besedo "tovarišica", to pa zato, ker gasilci ne poznamo besede "gospod" ali "gospa", ampak se naslavljamo z zelo staro besedo "tovariš" ali "tovarišica". Beseda ima v prvotnem pomenu posebno mesto, danes se je ta pomen, žal, izgubil. Uporabil jo je tudi Prešeren v Krstu pri Savici (... besede te tovar´šem reče zbranim ...). Franc, ki je po ustanovitvi gasilskega društva nekaj časa v njem deloval, naju je sprejel z dobrodušnim in nasmejanim obrazom ter nama nizal spomine. Iz njegove pripovedi bomo tudi malo spoznali, kako so živeli priseljenci po 1954. letu v našem kraju.

Kljub obilici dela z našim osnovnim poslanstvom naši člani še Njegov rod izhaja iz Furlanije, oče je bil kolon in se je z družino vedno najdejo čas tudi za druge stvari. Tako že dvajset let preselil v Branico v Vipavski dolini. Oče, mati sta obdelovala organiziramo turnir v pandolu za gasilsko plamenico in že zemljo barona Čehovina. Tu se je Franc tudi rodil in z bratom dvajset let se naša pandolo skupina Mimoza uspešno meri v ter dvema sestrama preživel otroštvo. Po 2. svetovni vojni je državni pandolo ligi. Naše društvo je vpisano tudi kot nosilec v prišlo do agrarne reforme. Država je z zakonom odvzela zemljo register žive kulturne dediščine za igro pandolo. Poleg tega veleposestnikom in cerkvi. Družina je nazadnje stanovala v pod okriljem društva že štiri leta deluje tudi skupina Škicet, ki hiši, ki jim jo je podaril premožen kmet Ukmar, ker se je šušljalo, se uspešno udeležuje pustnih povork v Kopru in Portorožu da bo država vzela zemljo velikim kmetom. Dal jim je tudi nekaj ter poletnih prireditev v maskah v Miljah in Dekanih. zemlje. Ker niso imeli uradnih dokumentov o tem, so ostali po agrarni reformi brez strehe nad glavo. Po nalogu takratne Danes je v društvo vključenih 119 članov, od tega je 37 članic, oblasti so morali domačijo zapustiti. Francov bratranec, ki je 31 pionirjev in mladincev, za vašo varnost skrbi operativna takrat že živel v Piranu, jim je povedal, da je v Istri veliko praznih enota, ki šteje 35 članov, od katerih je 8 žensk. hiš, ki so jih zapustili domačini, ker so odšli v Italijo. Z njegovo pomočjo so 23. januarja 1956 prišli v Hrvatine in letos januarja Predsednica je minilo 60 let, odkar so krajani našega kraja. Kraja prej niso Leonida Kramar poznali, zanj so prvič slišali. Iskali so malo večjo hišo, ker je bila njihova družina številčnejša. Skozi stoletja je bil njihov rod povezan z zemljo in delom na njej. Zato so iskali hišo bolj na Spomini … samem, z malo zemlje okoli. Našli so jo v Kolombanu, kjer so Okrogle obletnice so zmeraj priložnost za pogled nazaj in še danes. S sabo so pripeljali kravo in konja. Domačini, vajeni naprej, za ocene in načrte. Preteklost, sedanjost, prihodnost. oslov, so se kmalu navadili tudi na konja. Ta je prepeljali To so besede, ki nas ob tem največkrat spremljajo. Zato marsikateri tovor in preoral marsikatero njivo, družina pa je potekajo slovesnosti ob praznovanju pomembnih jubilejev tako dobila skromna osnovna sredstva za preživetje. Prav nekoliko na drugačen način kot običajno. zaradi takšnega sodelovanja in medsebojne pomoči so kmalu

13 vzpostavili stike s tu živečim prebivalstvom. V družini so bili vsi ORGANI DRUŠTVA zelo delovni in skromni, ljudje so jih imeli radi in tako je še danes. – Upravni odbor - 9 članov: vodi društvo Da bi pomagal družini, se je Franc – Poveljstvo - 9 članov: zaposlil najprej v vodi operativno enoto društva tovarni Tomos, kjer – gašenje požarov je delal 11 let. Tam je spoznal in delal – tehnične intervencije skupaj s tovarišem – preventiva Jožetom – izobraževanje Volmutom, ki ga je navdušil za – Nadzorni odbor - 3 člani: gasilstvo. Sam prej nadzira delovanje drušva tega sploh ni poznal. – Častno razsodišče - 3 člani: Tako je mlad in zagnan stopil v krog rešuje spore med člani in zunanjimi dejavniki ustanoviteljev – Število članov - 119: našega gasilskega društva. Tovarna – 37 žensk Tomos je postala – 61 moških dobrotnik društva in tovariš Volmut, ki je živel z gasilstvom od – 21 pionirjev in mladincev (vodi 5 mentorjev) mladih nog, saj se je preselil k nam iz Frama, ki goji gasilsko tradicijo že 130 let, se je trudil, da so gasilci dobili nekaj Za varnost skrbi operativna enota, ki šteje 35 osnovne opreme in gasilske obleke. Prvo orodje je bil hidrant, članovvv, od katataterih je 8 ženskkk... ročnik in nekaj tlačnih cevi. Ob 1. obletnici ustanovitve so dobili od takratne Komunalne banke Koper motorno brizgalno – Razdelitev po gasilski izobrazbi in TMZ. Imeli so tudi vaje. Nekoč so imeli evakuacijsko vajo v činih - operativni člani: samskem domu v Hrvatinih. V tej hiši so stanovali samski delavci tovarne Tomos; hiša je blizu današnje hrvatinske – visoki gasilski častnik - 2 trgovine in nosi hišno številko 103. – višji gasilski častnik - 2 Pokazal nama je tudi nekaj takratnih gasilskih fotografij. Že – gasilski častniki - 4 takrat so se družili z gasilskim društvom iz Frama. Nekoč so – nižji gasilski častniki - 4 imeli v takratnem kulturnem domu v Božičih gasilsko veselico, – višji gasilci - 11 do katere je prišlo spontano. Franc je takrat prvič v življenju – gasilci - 34 stregel gostom, v začetku malo bolj nerodno, potem pa je "steklo". Kulturni dom v Božičih je stal na mestu današnjega – pripravniki - 4 kulturnega doma, zgrajen je bil po drugi svetovni vojni v coni A. Imel je velik prostor za druženje (šola ga je uporabljala tudi Pobrateni: za telovadnico, dokler ni bila v šolskem letu 1980/81 zgrajena nova telovadnica pri šoli). V manjšem prostoru je bila gostilna PGD Fram in PGD Hotinja ... vas

Še kar nekaj zanimivih utrinkov nama je gospod Franc nanizal. S sestro sta bila med ustanovitelji pevskega zbora, ki je kar Vozila: nekaj let uspešno deloval v kraju. Tudi Slavko Avsenik je s takratnim ansamblom v tistih letih nastopal v nekdanjem kulturnem domu. Prišlo je zelo veliko ljudi, veliko tudi iz zamejstva. Življenje se je počasi spreminjalo in začel je gledati, kako bi si še drugače pomagal. Družil se je s šoferji, ob njih spoznaval šoferski poklic in opravil šoferski izpit. Potem se je zaposlil na Slavniku in vse do upokojitve vozil Slavnikov avtobus. Poleg petja je imel rad tudi ples. Njemu in ostalim krajanom ni bilo v tistih časi težko iti ob sobotah na ples peš v Škofije, v Ankaran ali kam drugam. Najlepše so se imeli v Ankaranu, kjer je danes Adria ... Samo da so se pete vrtele ...... je zaključil svojo pripoved gospod Franc Marinič. Zapisala: Majda Dejanović UAZ

14 - v letu 2014 je bilo 39 intervencij (16 x žled, 13 x požar, 7 x poplave, 3 x tehnična intervencija) - v letu 2015 je bilo 25 intervencij (17 x požar, 8 x tehnična intervencija) (pod tehnične intervencije spadajo: odstranjevanje podrtih dreves, dimnikov, zaščita odkrite strehe v neurju, odstranjevanje sršenjih gnezd, ipd.)

GVC 16/25 TAM

MERCEDES ATEGO GVC 16/25

Vsako prvo soboto v mesecu imamo zbor operative, na katerem izvajamo vaje, poskrbimo za vozila, opremo, dom in okolico. Vsako drugo soboto v mesecu imamo vaje gasilske mladine, na katerih se usposabljajo in pripravljajo za tekmovanja. MAZDA GVGP–1 Pripravil: Zdravko Banko TEKMOVANJE V PANDOLU Poteka pod okriljem MALO STATISTIKE Zveze društev igre - Število opravljenih prostovoljnih ur: pandolo Slovenije. Je - za leto 2013 je 5.517 družabna, tradicionalna - za leto 2014 je 4.841 istrska in športna igra, v - za leto 2015 je 8.300 kateri dve ekipi s po tremi igralci tekmujeta v - Število intervencij: osvajanju ozemlja. Velja - v letu 2013 je bilo 15 intervencij za staro pastirsko igro in je omenjena že v antiki. Je (1 x žled, 12 x požar, 1 x tehnična intervencija, predhodnica bejzbola in kriketa. Pri nas so jo do konca 60. let 1 x iskanje pogrešane osebe) prejšnjega stoletja na ulicah in trgih istrskih vasi igrali otroci in

15 mladina. Hrvatinski gasilci skrbimo, da se z organiziranim pomirile v različnih gasilskih disciplinah. Ekipe pionirjev in turnirskim igranjem ohranja dediščina slovenske Istre. mladincev so na prvi vaji izvajale vajo z brentačo, medtem ko Pogosto uporabljeni izrazi: čole (ciole), džiron (giron), so morali pripravniki izvesti suho vajo. Trasa orientacijskega fuorikampo (fuoricampo), grip, kampo (campo), kapo (capo), teka je vodila pod gasilskim domom, med oljčniki in vinogradi, strišolon (strisciolon) … kjer so tekmovalce med potjo čakale kontrolne točke. Ekipe so na kontrolnih točkah morale pokazati: znanje iz topografskih znakov, zvijanje cevi, uporabo kompasa, spajanje Pustna skupina Škicet na trojaku in vezanje vozlov oziroma navezave orodja. Vse ekipe so uspešno pretekle zarisano pot ter opravile vaje na kontrolnih točkah. Naše društvo je na tekmovanje prijavilo kar 8 ekip pionirjev, mladincev, pripravnikov in eno ekipo pionirjev, ki je tekmovala izven konkurence. Zasedli so naslednja odlična mesta: - pionirke 1. in 2. mesto, - pionirji 2., 3., 5., 6. mesto (in eno ekipa izven konkurence), - mladinci 2. in 3. mesto, - pripravnice 2. mesto.

Najprej ideja, potem domišljija, veliko iznajdljivosti in potrpežljivosti, ogrogrogromno, ogromno dela in nato zabava … To so v grobem glavne poteze, s katerimi se vsako leto sooča skupina Škicet. Leto za letom se predstavlja na koprski, portoroški, miljski pustni povorki. zadnje leto sodeluje tudi pri letnem pustovanju v Dekanih. Zaradi izvirnosti so bili tudi večkrat nagrajeni.

PRVO DRUŠTVENO Ekipe, ki so zasedle odlična prva tri mesta v posamezni skupini, so se tako uvrstile na regijsko tekmovanje v orientaciji v TEKMOVANJE V ORIENTACIJI Sečovljah. V soboto, 7. 5. 2016, je društvo organiziralo 1. društveno Vsem ekipam čestitamo za odlične rezultate! tekmovanje v orientaciji. Udeležilo se ga je 22 ekip pionirjev, mladincev in pripravnikov društev iz bližnje okolice. Ekipe so se Karin Kontestabile

16 UTRINKI Z GASILSKE 1. TEKMOVALNA SKUPINA PLOŠČADI (Tara, Nika, Lili) Špela: Gasilstvo me spominja na nonota. Ko sem pri gasilcih, Kaj je bilo najtežje? se mi zdi, da sem z njim. Gasilski dom je moj drugi dom. Preteči klanec. Zdel se nam je strm in vlekel se nam je ... Rene: Že od malih nog sem bil vedno pred gasilskim domom. Sonce je preveč pripekalo, počasi nam je začelo zmanjkovati To je bil moj najljubši prostor za igro. Če so bili prisotni gasilci, "bencina", a smo prišle do cilja. sem se jim vedno motal okoli nog. Vedno sem jih kaj spraševal Kaj pa sodniki? in se z njimi družil. Nazadnje sem se jim pridružil. Strogi. Zdi se nam, da smo po krivici dobile nekaj kazenskih Mitja: Najprej so začeli hoditi k gasilcem moji otroci, nazadnje točk. Za nekatere stvari namreč nismo vedele, da jih ne sem se pridružil še jaz. smemo narediti. Biserka (mentorica DMG): V veselje mi je in zdi se mi tudi Gasilski pozdrav: »Na pomoč!« pomembno, da se otroci s tem seznanijo in dobijo občutek za M. D. solidarnost in tovarištvo ter se kasneje aktivno vključijo v gasilske vrste. FFFrrranci: Gasilski dom sem imel tri metre od doma. Tako sem SKUPNOST ITALIJANOV imel gasilce vedno pred nosom. Ko so ti nekoč pred starim HRVATINI domom barvali kombi z rdečo barvo, so mi z enako barvo prebarvali še kolo. To me je za zmeraj zapisalo k njim. LA COMUNITA’ DEGLI Rok: Gasilci so bili moji starši in tako sem se vključil tudi jaz. ITALIANI DI CREVATINI Gledal bom, da se bo tradicija nadaljevala. VVValentina: Prihajam iz Dekanov in moja družina je zapisana gasilstvu. Smo člani PGD Hrvatini. Danes bodrimo otroke ob ESCURSIONE ALLA KLEINE tekmovanju. Karin: Za gasilstvo me je navdušil nono, čeprav sam ni bil BERLIN DI TRIESTE gasilec. Imel je veliko prijateljev gasilcev. Il 25 marzo ha avuto luogo l’escursione organizzata dalla Comunita’ degli Italiani di Crevatini per i ragazzi del Gruppo Veteranke letterario presso le gallerie antiaeree denominate Kleine Berlin a Trieste. Ana: Vsi v družini smo bili gasilci. Ko še ni bilo gasilskega doma, sem doma večkrat kuhala za gasilce, ki so medtem opravljali Cos’e’ la Kleine Berlin? kakšno delo. Znali smo se poveseliti in zabavati. Si tratta del piu’ esteso complesso di gallerie antiaeree Karolina: V gasilskih vrstah sem že vrsto let. Pomagam, kjer sotterranee risalenti alla Seconda Guerra Mondiale, ancora je treba, dolgo časa sem bila zapisničarka. esistenti a Trieste. Ondina: Tu je vedno lepo, veselo, živo ... Dov’e collocato il ricovero antiaereo? Il ricovero antiaereo e collocato praticamente in centro citta, NAJMLAJŠA TEKMOVALNA EKIPA alla base del colle di Scorcola e precisamente all’inizio della (1., 2. razred) via Fabio Severo. Zakaj ste danes tu? Come sono formate le gallerie? Imamo tekmovanje v orientaciji. Le gallerie sono composte da due settori ben distinti, ma tra di essi comunicanti. Una parte e’ stata costruita dagli italiani Koliko let imate? Šest in sedem. (precisamente dal comune di Trieste) come rifugio antiaereo per la popolazione civile e l’altra parte e stata costruita dai TTTekmujejejettte prvič? Nekateri prvič, nekateri pa smo že tekmovali za Društvo Mladi militari tedeschi come magazzino e ricovero antiaereo. gasilec. Attraverso quante entrate era possibile accedere alle Kaj delate na vajah? gallerie? Pripravljamo se za tekmovanja. La parte italiana dispone di tre entrate che danno tutte sulla - Vežemo vozle. via Fabio Severo. La parte tedesca e’ provvista, invece, di - Uporabljamo kompas. quattro ingressi: uno si trova nel giardino della soprastante - Spoznavamo topografske znake. Villa Ara, abitazione di Globočnik durante la Seconda Guerra - Učimo se nuditi prvo pomoč. Mondiale, uno negli scantinati del Palazzo di Giustizia e due - Spoznavamo nove prijatelje. danno sulla via Fabio Severo. - Z vodo zbijamo tarčo ... La difffferererenza tra le due parti e’ rilevvvabile? La parte tedesca e’ formata da un insieme di stanze Pripovedovali so: Matjaž, Vital, Timotej, Lukas, Enej, Manuel perpendicolari ad una lunga galleria principale ed era, all'epoca, occupata esclusivamente dalle truppe SS, anche Aleksander mi je zaupal: Mislim, da bomo danes šli domov z perche’ veniva usata da Globočnik per raggiungere, dalla dobrim rezultatom. sua abitazione, gli uffici situati nel palazzo del Tribunale, senza Žiga pa je pristavil: Gasilec se že dve leti. Najlepše je, ko gremo uscire allo scoperto. Sono ancora visibili i resti dell'originale poleti na taborjenje. impianto elettrico, di quello idraulico e di quello di aerazione.

17 Al termine della grande galleria tedesca, una porta immette nel ricovero italiano. Qui si puo’ riscontrare come, a causa CHI LI RICONOSCE? della differenza del materiale da costruzione, la natura stia La Comunita’ degli gradatamente riprendendo possesso delle gallerie: in queste Italiani di Crevatini gallerie scorre perennemente un velo d'acqua e non offre un pranzo per mancano di certo le stalagmiti e le stalattiti. La parte italiana, due persone presso destinata alla popolazione civile, non usufruiva di certo delle il ristorante Jasna 2 comodita’ esistenti nel settore tedesco per quanto riguarda alla prima persona il sistema di aerazione, quello idraulico ed elettrico. Erano che indovina corre- due mondi totalmente distinti. ttamente le identita Ci sono dei reperti ssti tttorici? delle due persone Si, abbiamo potuto vedere diverse immagini dei riprese nella foto- bombardamenti, oggetti di uso quotidiano nelle gallerie grafia. all’epoca del conflitto e modellini in scala di aerei dell’epoca. Se pensate di cono- Qual e’ stttatatata la parttte piu interereressante dell’escursione? scere la risposta Matteo: Prima di iniziare la visita vera e propria alle gallerie inviate una e-mail al abbiamo assistito ad una presentazione generale riguardante seguente indirizzo di la Seconda Guerra Mondiale. La parte storica e stata posta elettronica: presentata in maniera concisa ed interessante. E-mail: [email protected] Denny: Nel settore tedesco si possono notare le tracce della La Comunita’ degli Italiani di Crevatini scala a chiocciola in legno che scendeva dal pozzo sovrastante, che Globočnik usava per recarsi nei suoi uffici al Palazzo di Giustizia. Martina: La mostra fotografica che illustra i bombardamenti Naši najmlajši, subiti dalla citta’ di Trieste nel 1944 e nel 1945, allestita nel settore tedesco, provvista di modellini in scala degli aerei dell’epoca. i nostri piccoli… VVValentina: La palese differenza tra i due settori. La parte italiana dotata di un unico bagno per centinaia di persone VRTEC SEMEDELA – che vi si ammassavano durante i bombardamenti, senza luce, senza un sistema di areazione e perennemente bagnata. La enota Hrvatini parte tedesca, invece, asciutta, ben isolata, dotata di tutti i “confort” dell’epoca se cosi posso dire. Due mondi opposti. EN, DVE, TRI, KAJ POD OLJKO Suggestive le stalattiti e le stalagmiti presenti oggi nella parte italiana. Piu’ che in un rifugio artificiale sembrava di essere in SE GODI? una grotta naturale. Vrtec Semedela – enota L’escursione si e rivelata molto interessante ed istruttiva. Hrvatini trideseti rojstni dan slavi

Bombardamenti degli Alleati, che danneggiarono seriamente la raffineria Aquila nel 1944

Gruppo letterario della Comunita degli Italiani di Crevatini Prijetno praznovanje smo začeli s projekcijo posnetka En, dve, (Matteo Pasinato, Denny Rossetto, Martina Scalia e tri, kaj pod oljko se godi. V svet sanj, ob pesmi Sanje, sta nas Valentina Stres) popeljala Nevenka s prečno flavto in Niko s kitaro. Burjamorci Mentore: Silvia Potrata Vižintin – strokovne delavke in delavci Vrtca Semedela – so zapeli

18 pesmi Solinar, Bella istriana mia in Čiv čiv, sen miken ma ... in šli so »ća«. Spremljala nas je dobra volja, saj so se otroci predstavili tako, kot znajo samo oni: v pesmi, igri in veselju. Najstarejši so se predstavili z izštevankami, pesmimi in plesi. Nekatere smo prepoznali, na druge so nas spomnili otroci s svojim nastopom. Gostom so pripravili tudi lekcijo italijanskega jezika, saj izštevajo tudi v italijanščini. S ponosom so zaplesali in zapeli Ob bistrem potočku je mlin. A veste, kaj se rado zgodi? Da rep se tudi izgubi. Pogumno in z velikim zanosom so najmlajši otroci zapeli pesem Psiček nima repa več in poželi najglasnejši aplavz.

Pesem združuje predvsem srčne ljudi, zato so se najmlajšim otrokom pridružili še vsi ostali otroci iz vrtca s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic ter Burjamorci in Vsi si želimo še mnogo jubilejev v krogu naših najdražjih zapeli Mi smo otroci enega sveta. krajanov – OTROK hrvatinskega hriba. Sedaj pa še nekaj drobtinic iz našega vrtca. V vrtcu gradimo mostove prijateljstva in med našimi prijatelji so tudi člani folklorne skupine Oljka Hrvatini, ki so nas razveselili s spletom pesmi in plesi starih časov.

Ker je vrtec slavil rojstni dan, uganite, kaj je sledilo. Darilo Mestne občine Koper, ki nas je razveselila, da je bilo naše slavje še slajše. Ob 30-obletnici delovanja enote v Hrvatinih nam je podarila veliko torto. Kuharsko osebje vrtca je pripravilo slastno pecivo.

Z rojstnodnevno pesmijo, ki smo jo vsi glasno zapeli, in torto smo sklenili naše veselo druženje.

Mogoče je sedaj priložnost, da se zahvalimo prav vsem, ki so pripomogli k izvedbi tako prijetnega in prisrčnega praznovanja. Vloženega je bilo veliko truda, priprav in vaj, toda ko se ozremo Mmmmedeni teden smo obogatili z ogledom čebelnjaka, nazaj, si z veseljem priznamo: bilo je vredno. Še enkrat – okušanjem medu, obiskom čebelarjev in pravljico Čmrlj HVALA! Brundek.

19 Z nastopom in pesmijo Mi smo otroci enega sveta v Kulturnem domu v Hrvatinih, smo skupaj z Božičkom obeležili krajevni praznik.

Sodelovali smo v dobrodelni akciji Zbirajmo toaletne potrebščine in velik paket oddali ge. Jereb z RK Koper. Hvala vsem za pomoč pri zbiranju!

«Ali imate kaj za pusta hrusta?« so spraševale maškare.

Zmajček Jurček nam je pomagal pri varčevanju z vodo in skrbi za naravo. Iz našega oddelka je odpotoval še k otrokom v vrtec Delfino blu.

Risali, tiskali in barvali smo modre srčke v sodelovanju z NIVEO ter prispevali v sklad za nakup šolskih potrebščin.

20 »Mi gremo pa na morje, se plavat naučit…«, so si prepevali Giardino d’ infanzia Delfino otroci, ki so se z avtobusom vozili na Bernardin, kjer so se učili plavalnih veščin. Blu di Capodistria - Unita’ di Crevatini ASILO DELFINO BLU, MUOVERSI RISPETTANDO LA NATURA Quest’anno il progetto Turismo e asilo intitolato »TURISMO VERDE« ha visto coinvolti anche il gruppo dei Pesciolini. Da piccoli esploratori della natura sicuramente non potevamo rifiutare l’offerta che ci e’ stata proposta.

«Ku-ku ku-ku pomlad je že tu,« si je zapel zajček Hopek, ko je Partecipando a questo progetto siamo stati sollecitati a našel pomlad. trascorrere tutto il nostro tempo libero a stretto contato con la natura. L’obiettivo di salvaguardare la natura e contemporaneamente di migliorare il benessere fisico andando in bici, fare delle camminate, le lunghissime marce, eseguendo la ginnastica all’aperto ed esplorare gli angoli della natura a noi ancora sconosciuti, alla fine e’ stato anche raggiunto. In seguito vi mostriamo un assaggio di quello che sono state le nostre attivita’ di movimento in natura.

La marcia nel bosco dei Maier Voi lo sapete dove si trova? E’ il bosco che si estende da Bosici verso Scoffie. Ve lo raccontiamo noi Pesciolini che lo abbiamo percorso quasi del tutto.

V Mercatorju radi delajo dobro, zato so tudi nas povabili k sodelovanju. Veseli smo, da se žetoni v skrinjici pridno nabirajo.

La marcia non poteva iniziare in un modo migliore …con un bellissimo panorama

Za konec si zaželimo še prijetne in tople počitnice ter veliko morskih radosti. Otroci in strokovne delavke Un riposino a meta’ strada sotto Vrtca Semedela – enote Hrvatini una scarpata fiorita

21 Esercizi ginnici nel cortile dell’asilo

La marcia continua sul sentiero del bosco ammirando la natura e speranzosi di vedere qualche cerbiatto

La nostra marcia si conclude con un “picnic”.

La nostra mattinata …pedalando. Cosi ci siamo guadagnati tutti quanti il diploma del neo-ciclista Bambino: “Maestra lo sai che la merenda in natura e’ prop- attento. rio squisita!” Maestrtrtra:a:a: “E se la prossima volta ci portiamo dietro la minestra di verdure?” Bambino: “No no no la minestra di verdure no!”

Strada facendo verso l’asilo raccogliamo un po’ di materiale naturale. Ai pezzi di corteccia daremo una seconda vita, cosi’ ci ricorderanno delle belle passeggiate primaverili per i boschi e per i prati.

22 Ascolto del cinguettio degli uccelli

Alla scoperta dei prati e dei boschi nelle vicinanze dell’asilo e giochi dei bambini di una volta nelle aree verdi Il gioco del nascondino Bambino: “Uno due tre quattro….!”

Il gioco con i soffioni – fiori di tarassaco Bambino: “Dai corri e dichiara tana libera Bambino: “I semini sembrano dei minuscoli paracadutisti!” per tutti!”

23 La chioma di un giovane rovere e’ un nascondino perfetto

Giochi con le corde aerobiche

Raccolta dei rametti e la costruzione di un piccolissimo falo’ Il gioco dell’elastico…101 modo di usare l’elastico

24 I bambini hanno esplorato a livello sensoriale-corporeo: la leggerezza, la trasparenza, lo spostamento nello spazio, l’aria sulla pelle, il respiro, che entra ed esce dal nostro corpo, come pure il vento, la sua energia positiva (mulini a vento, la brezza…) e negativa (tifoni, trombe d’aria…), l’aria che sostiene i nostri aquiloni e si liberano nel cielo, l’aria che fa vibrare le cose, da’ voce agli strumenti musicali, l’aria che diffonde i profumi.

Corsa libera …su e giu’ per i prati Tanja Štok

IL DRAGHETTO JURČEK OSPITE PRESSO IL NOSTRO ASILO Il draghetto Jurček e’ la mascotte del progetto ecologico Zainetto verde, che da diversi anni unisce il lavoro pedagogico di tutti gli asili del nostro comune capodistriano. Anche la nostra unita’ di Crevatini aderisce a quest'iniziativa gia’ da diversi anni, coinvolgendo i bambini prescolari alla sensibilita’ verso l'ecologia.

Quest'anno il draghetto propone ai bambini della sezione dei Gattini (gruppo da 4 a 6 anni) il tema »Vivo perche’ c'e’e l'aria” - la scoperta dell'aria attraverso momenti di osservazione In sintesi, il compito e’ quello di far vivere l’aria come un dono diretta e di esperienza della sua esistenza. L’aria non si vede, prezioso da scoprire prima e custodire poi, per rendere non si puo’ “acchiappare”, non si puo’ sentire, rappresenta importante quel legame che ci lega al mondo che ci circonda pero’ un elemento vitale di cui fare un’esperienza consapevole. e di cui dobbiamo essere rispettosi.

25 Tra le esperienze piu’ vissute vanno ricordati soprattutto i giochi con il vento. I bambini hanno dapprima realizzato gli aquiloni, le girandole, le bandierine e gli aeroplanini di carta e poi si sono divertiti a farli volare e compiere tantissime giravolte all’aperto.

Gli obbiettivi sono stati rivolti nel: - riflettere sull’importanza vitale dell’aria e sul nostro comportamento; - prendere coscienza dell’aria e della sua importanza per gli esseri viventi, soprattutto del significato di aria pulita e discriminarla con aria inquinata – inquinamento atmosferico.

Con l’ombrello hanno potuto captare la forza del vento.

I bambini hanno giocato anche con semplici teli e i tanto amati palloncini.

Ascoltando la favola »Flepy e l'aria« i bambini hanno scoperto l'inquinamento atmosferico e l'importanza di aria pulita. Flepy e’ uno strano animale che sa volare, nuotare e un pochino camminare, e come tutti gli esseri viventi per vivere ha bisogno di aria e acqua pulite.

26 In seguito vi proponiamo alcuni dialoghi che sono stati »CHE COS'E' L'ARIA?« annotati lungo il percorso. MATIJA: »Il vento!« I commenti dei bambini sull'aria prima del progetto TEODOR: »L'aria soffia, sposta gli alberi e senti l'aria!« ecologico. ANASTASIA: »Soffia, quando passi con l'automobile!« MATIJA: »L'aria e’ il gas!« »CHE COS'E' L'ARIA?« EMILY: »L'aria e’ il vento.« »E IL GAS DI CHE COSA E' COMPOSTO?« BLAŽ: »La bora!« MATIJA: »Io lo so! Di elio, ossigeno …« MATIJA: »L'aria e’ per respirare!« TIMOTEJ, MATIJA, TEO: »Azoto!« OSKAR: »L'aria e’ la pioggia!« MATIJA: »Carbonale … No, no … anidride carbonica!« TEODOR: »L'aria e’ la bora che tuona e piove.« RUBI: »L'aria c'e’ un po’ anche nell'acqua!« »COM'E' L'ARIA CHE TI CIRCONDA?« I bambini vengono indirizzati ad osservare fuori dalle MATIJA: »Fredda, calda!« finestre. Continuano cosi: LUKA: »Tiepida.« MATIJA: »Gli alberi si muovono!« MATIJA: »Leggera… trasparente.« IDA: »L'aria puo’ essere anche acqua!« EMILY: …mimando con le mani… »Shshshshsh…shshshsh…« »L'ARIA HA UNA FORMA PROPRIA?« TEO: »No, perche’ e’ dappertutto.« LUKA: »Gli uccelli volano in paesi caldi.« MATIJA: »Prende la forma dal recipiente!« LANA: »Le foglie si spostano!« ANASTASIA: »Assieme alle foglie si spostano anche i rami.« »CHE COSA POSSIAMO FARE NEL NOSTRTRTRO PICCOLO PER MIGLIORARE LA QUALITA' DELL'ARIA?« »DOVE SI TROOOVVVA L'ARIA?« MATIJA: »Costruiamo poche fabbriche.« EMILY: »Fuori!« OLIVER: »Quando non abbiamo la corrente elettrica, possiamo ANASTASIA: »Sulle nuvole!« accendere la candela. La possiamo spegnere con l'aria.« MATIJA: »Nell'aria!« TEO: »Non accendiamo la luce quando c'e’ il sole!« AJDIN: »E di notte?« MATIJA: »Non la accendiamo per non sporcare tanto l'aria. ANASTASIA: »Di notte non si sente l'aria perche di notte soffia C'e’ una grande fabbrica che fa l'elettricita’ e questa sporca il vento e sulla luna e sul pianeta c'e’ tanto freddo … per questo tanto l'aria perche’ dal camino esce tanto fumo.« soffia cosi’!« RUBI: »Comperiamo pochi giocattoli per non buttarli via e MATIJA: »L'aria si nasconde di notte!« non far sporcare l'aria.« LUKA: »L'aria c'e’ quando noi parliamo!« MATIJA: »E' meglio se facciamo da soli i giocattoli.« IDA: »L'aria si trova in cielo!« RUBI: »Io ho costruito una scatoletta per mettere dentro le LUKA: »Quando ci sediamo sul divano, il divano soffia fuori collane.« l'aria!« TEODOR: »Possiamo camminare…« MATIJA: »Anche dal gas…« TIMOTEJ: »…invece di usare l'automobile!« LUKA: »…quando apri la porta!« OLIVER: »Si trova fuori!« EMILY: »L'aria viene dal cielo!« MATIJA: »Sitrova nel fumo … solo che e’ nero!« LUKA: »Anche noi abbiamo macchinari da dove esce l'aria!« MATIJA: »Si trova nel nostro corpo!« ANASTASIA: »Sulle nuvole fa cosi freddo. Dopo inizia un po’ a soffiare … e dopo cosi forte!« MATIJA: »Nelle miniere non c'e’ l'aria perche’ la’ si possono anche soffocare!« TIMOTEJ: »L'aria si trova sulla neve!« BARBARA: »L'aria puo’ essere anche al buio!« ALISA: »L'aria puo’ essere anche quando c'e’ il sole!« RUBI: »Si trova anche in bottiglia!« TEODOR: »Si trova anche nella nafta … ti puoi avvelenare e morire!« BLAŽ: »L'aria c'e’ anche quando c'e’ la neve!« LUKA: »Quando riparo l'auto non ho niente aria!« LANA: »…quando accendiamo l'auto, ci soffia dentro!« BLAŽ: »...e dietro l'auto viene fuori!« NIK: »L'aria sta molto lontano!« MARIJA: »Quando corri e vai con la moto senti il vento!«

Al termine del progetto ecologico sul tema ARIA registriamo le seguenti risposte:

27 Purtroppo il draghetto Jurček ci ha accompagnato parzialmente alle nostre nuove esperienze. Anche se e’ stato breve il periodo assieme a noi, ha saputo regalarci intense emozioni. Un abbraccio forte forte dai bambini e dalle insegnanti del gruppo dei Gattini! Melania Hrvatin, educatrice prescolare

Il gruppo dei piu’ piccoli i Granchietti durante tutto l 'anno si e’ divertito facendo dei piccoli lavoretti, disegnando, colorando, cucinando … I bambini hanno scoperto la sensazione del freddo colorando I bambini si sono deliziati facendo i biscotti con dei cubetti di ghiaccio, Le loro piccole manine erano ge- late ma il divertimento era tanto. Con l'arrivo della primavera il ghiaccio si e’ sciolto e ei prati si sono ricoperti di fiori colorati

Si sono divertiti a fare la neve con la schiuma da barba e colla

Anche a Crevatini e’ arrivato il Carnevale e i bambini si sono divertiti con sfilate e balli

Anche primavera e’ ritornata e abbiamo composto delle corolle di fiori

28 Naši šolarčki, i nostri alunni...

OŠ dr. Aleš Bebler - Primož HRVATINI

Ustvarjalno in sodelovalno v letu 2016 Učenci in vsi zaposleni Osnovne šole dr. Aleš Bebler – Primož Hrvatini si prizadevajo, da s svojo ustvarjalnostjo in inovativnostjo bogatijo življenje na šoli v Hrvatinih in v Ankaranu. Tudi po več kot 60. letih delovanja naše šole sledimo tradiciji šole in okoljevarstvenemu poslanstvu človeka, po katerem nosi šola ime. Učenci urejajo šolski vrt, poskrbijo za hotel za žuželke, ki so ga izdelali v sodelovanju s hišnikom, in pred zimo poskrbijo za ptice. V sodelovanju s podjetji in krajani celo leto urejajo okolico šole in iz odpadnih materialov izdelujejo nove, uporabne izdelke.

Na šoli je posebna pozornost namenjena vseživljenjskemu učenju. Učenci in učitelji se učijo iz različnih virov in z raziskovanjem. Pouk je tako bolj zanimiv, saj se vedno znova išče podatke in inovativne rešitve. Pri tem pomagajo starši in stari starši, pa tudi različni strokovnjaki, ki živijo ali delajo v Il nostro bruco e il tatto Hrvatinih in Ankaranu. Pogosto učitelji in učenci ustvarjajo skupaj z vsemi zaposlenimi na šoli in se tudi učijo od njih. Kako pomagati sebi in drugim se učijo tudi z Rdečim križem Republike Slovenije in Prostovoljnim gasilskim društvom Hrvatini.

Vedno znova se veselimo izjemnih uspehov naših odbojkaric in zelo dobrega sodelovanja z Odbojkarskim klubom Ankaran – Hrvatini. V okviru šolskih projektov pri pouku športa, računalništva in spoznavanja okolja pogosto sodelujejo babice in dedki, ki skupaj z vnučki in vnukinjami izvajajo športne vsebine ter drug drugega učijo računalništva in različnih opravil, kot so urejanje vrta in ročna dela.

Kulturno umetniška dejavnost prihaja do izraza ob obeležitvi I nostri nasetti sanno annusare vseh državnih praznikov. V skladu z običaji ob pustu se učenci razredne stopnje sprehodijo po domačem kraju in poskušajo priklicati pomlad. Ob dnevu žena in materinskem dnevu učenci pripravijo priložnostna darila. V sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Hrvatini si učenci ogledajo razstave in sodelujejo v umetniških delavnicah.

V tem letu posvečamo posebno pozornost razvijanju kritičnega mišljenja in sprotnega spremljanja napredka učencev v okviru mednarodnega projekta ATS2020, ki ga v Sloveniji vodi Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Razvijanje kritičnega mišljenja predstavlja korak nasproti uresničevanju želja, da bi učenci naše šole postali odgovorni in aktivni državljani, ki bi znali pridobivati informacije iz različnih virov, jih kritično presojati ter se odločati, upoštevajoč argumente.

Veseli smo nove priložnosti pri iskanju rešitev na vprašanje Abbiamo colorato i nostri piedi per fare l'impronta, Kako motivirati za učenje, ki nam jo ponuja vključitev v che divertimento e solletico centralizirani projekt Evropske unije Fit4Kid Network. V okviru

29 projekta se bomo osredotočali na povečano telesno dejavnost in vadbo, da bi znali z aktivnostmi sočasno spodbuditi možgane in telo ter s tem povečati učinkovitost pri učenju in izboljšati učne spretnosti.

Veseli smo, da vse naše projekte podpira Krajevna skupnost Hrvatini, Mestna občina Koper in Občina Ankaran. Iskreno se zahvaljujemo za podporo in sodelovanje pri razvijanju ustvarjalnosti in inovativnosti.

Bralkam in bralcem želimo veliko motivacije pri razvijanju ustvarjalnosti in inovativnosti ter pri prizadevanjih za zdrav način življenja. Obenem upamo, da se bomo tudi v prihodnje družili in skupaj ustvarjali. Ravnateljica Osnovne šole dr. Aleš Bebler – Primož Hrvatini mag. Branka Likon MESEC KULTURE Zavedamo se, da je naša kulturna dediščina zelo pomembna, NOVE POLIČKE V 1. RAZREDU zato smo v februarju, mesecu kulture, na šoli gostili kustosinjo Pokrajinskega muzeja. K nam je prinesla zanimiv muzejski Na pustni torek nas je v šoli čakalo veliko presenečenje. Starši kovček. Nad vsebino kovčka so bili učenci zelo navdušeni. Mali 1. razreda so nam v razred prinesli poličke. Na tem mestu se nadobudneži so se spremenili v plemkinje in plemiče in v plesni jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. dvorani muzeja, kamor so bili povabljeni, zaplesali tako, kot so to počeli nekoč. Plesu je sledila še arheološka delavnica. Pri tem so učenci spoznali, kako zahtevno in zanimivo je delo arheologov.

PROSLAVA OB MESECU PUSTNO RAJANJE KULTURE Na pustni torek so tudi učenci naše šole preganjali zimo. V pustno povorko so se zbrali učenci od 1. do 5. razreda ter od Februarja smo dejavnosti ob mesecu kulture zaključili s vrat do vrat prinašali srečo, smeh in zlato pomlad. V zahvalo kulturnim programom Vem, to je moja Slovenija. Sledil je so dobili veliko sadja in sladkarij. literarni večer in knjižni sejem.

30 NA VRTU Naša šola si je zadala cilj, da naučimo učence, da se samostojno učijo iz različnih virov. Naše okolje je odličen vir izkustvenega učenja. Prijazni krajani nam pri tem pomagajo in nas pogosto sprejmejo na svoje vrtove.

OGLED BOTANIČNEGA VRTA IN HIŠE EKSPERIMENTOV

S skupino naših učencev smo izvedli ustvarjalne delavnice v UČENKE IN UČENCI Ljubljani. Najprej smo si ogledali botanični vrt. Vodič nam je VRTNARIJO IN KUHAJO povedal kratko zgodovino vrta, ki sega v obdobje Ilirskih provinc. Nato smo si ogledali tropski rastlinjak s tipičnim rastjem azijskih, Čeprav so majhni, so zelo delavni in se vestno pripravljajo na afriških, ameriških in avstralskih tropskih gozdov. Videli smo življenje. Učijo se sejati, saditi, kuhati marmelado … rasti bananovec, kavovec, kakavovec, vanilijo, ananas, orhideje in še mnoge druge. Nato nas je pot vodila ob Včasih zadiši tudi po svežem kruhu, tako kot v kuhinji naših Ljubljanici do centra Ljubljane, kjer smo si ogledali tudi Hišo babic. Ugotovili so, da če ga delaš z ljubeznijo, ti tudi uspe. eksperimentov. Tam so se učenci s samostojnim

31 raziskovanjem in izvajanjem poskusov učili naravnih zakonitosti S.E. Pier Paolo Vergerio il in pojavov iz vsakdanjega življenja. Sledila je tudi vodena dogodivščina o plinih, ki nam je na zanimiv način prikazala Vecchio-Sezione periferica lastnosti in reakcije plinov. di Crevatini, Capodistria

La scrittrice Liviana Poropat gradita ospite presso la Scuola elementare Pier Paolo Vergerio il Vecchio Nel mese di febbraio si sono tenuti presso la Sezione periferica di Crevatini della SE Pier Paolo Vergerio il Vecchio due laboratori di educazione economica per gli alunni della IV e V classe, organizzati in GASILSKI KROŽEK collaborazione con la Na šoli že vrsto let poteka gasilski krožek. Če ne vadimo pred Comunita’ degli Italiani gasilskim domom, vadimo pred šolo. Mentorica Biserka Jeras di Crevatini. Ospite del vedno poskrbi, da se skozi igro veliko naučimo. Pri učenju nostro istituto Liviana nam pomagajo tudi naši gasilci. Zato smo bili na tekmovanju Poropat, autrice del zelo uspešni. libro "E come economia". La relatrice, prima di dedicarsi a tempo pieno all’attivita’ di scrittrice e illustratrice per l’infanzia, e’ stata consulente all’Organizzazione per la Cooperazione e lo Sviluppo Economici (OCSE) e professore di Sistemi Economici Comparati per l’Universita’ di Trieste. Gli alunni hanno avuto modo di scoprire che anche la vita dei bambini e’ piena di piccoli e grandi gesti economici: quando, ad esempio, decidono in che modo spendere la paghetta, quando vanno al supermercato e in banca con i genitori, quando confrontano i prezzi, quando mettono da parte dei soldi ...

Nell'ambito dei due laboratori hanno affrontato in modo semplice e chiaro argomenti importanti e complessi: il conto corrente, il reddito, la banca, l’importanza dell’ Unione europea e l’interdipendenza tra nazioni, la zona euro, la moneta unica ... Učenci in učitelji Molto spazio e’ stato riservato alle curiosita’: si scopre cosi OŠ Hrvatini che le prime banche risalgono ai Sumeri e servivano per

32 versare e ritirare preziosi chicchi di grano. E ancora, cos’erano Imamo kar nekaj vizij za naš kraj, najbolj pa si želimo druženja le “monete volanti” che vide Marco Polo? Come e’ nato in spoznavanja z vsemi krajani in društvi s katerimi smo l’assegno? E perche’ il salvadanaio ha la forma di un maiale? pripravljeni sodelovati. Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete po vaših močeh ali opozorite na težave, mi pa bomo v vašem imenu posredovali KS, saj bo naša naloga biti tudi na vseh sestankih sveta KS.

Na nas se lahko obrnete po elektronski pošti [email protected] ali pišete našima članicama: 111. IrIr. ena Muženič B., Kolomban 9a, Ankarararananan 2. Sara Jurjavčič, Hrvvvatini 11113, Ankarararananan

Pohod na Kokoš (674 m) Civilna iniciativa Hrvatini je 17. aprila dopoldne organizirala Un'esperienza utile per crescere e capire la realta’ nella quale rekreacijski pohod na Kokoš (674 metrov), katerega se je viviamo. udeležilo skorajda 40 članov, ljubiteljev narave in hoje.

Naša društva in organizacije, le nostre associasioni e Koča na Kokoši (670m) stoji na vzpetini hribu Jirmanec, ki se organizzazioni… razteza nad turistično znano Lipico, največjo slovensko vasjo Lokev in najstarejšo turistično jamo v Evropi, Vilenico. Koča CIVILNA INICIATIVA nosi ime po vrhu Kokoš (674m), ki je od koče oddaljen dobrih 5 minut. V bližini koče in pod pobočjem Jirmanca zasledimo HRVATINI dva mejna kamna, ki sta ostanek nekdanje fevdalne zemljiške delitve posesti na Krasu. Le 30 minut jugovzhodno od koče Civilna iniciativa Hrvatini se nahaja vrh Veliko Gradišče, ki je s svojimi 741 m najvišji vrh Tržaško – Komenskega Matičnega Krasa. Na jugozahodnem se predstavi pobočju je nekoč stalo gradišče, ki je bilo porušeno v 5. stoletju. Civilna iniciativa Hrvatini Koča je odprta vsak petek popoldan, ob sobotah, nedeljah in (CIH) je nastala zaradi praznikih. Po predhodnem dogovoru pa tudi v drugih dneh. enako mislečih Koča na Kokoši je odlično razgledišče, saj v jasnih dneh lahko krajanov kot posledica opazujemo Triglav s sosednjimi vrhovi, Dolomite, kraške vrhove slabe komunikacije (Nanos, Vremščico, Slavnik), ter obalo z zaledjem in bližnjimi med krajani in krajevno mesti (Koper, Izola, Piran, Trst, Videm, in celo Benetke). Obisk skupnostjo (KS), po koče je prijetno doživetje, ki ga lahko združimo z ogledom poseku platan v centru drugih znamenitosti Sežanskega Krasa od Sežane, Lokve, vasice. Lipice in nenazadnje tudi Škocjanskih jam. CIH si je za poglavitno Vsi pohodniki so se po končanem vzponu strinjali, da je take nalogo zadala, da bo aktivnosti potrebno organizirati večkrat na leto. aktivno spremljala (CM) delovanje in odloči- tve sveta KS. Pri tem si Namesto špargljev želimo tudi aktivnega narkomanske igle sodelo- vanja z vodstvom KS Hrvatini. Le slab teden po zboru krajanov v Hrvatinih, na katerem Želimo si zeleno so prisotni med drugim opozorili tudi na problematiko urejeno okolje in smo drog v kraju, je krajan Kolombana med pobiranjem proti čedalje večji prodaji parcel s strani Mestne občine Koper šššpargljevvv, v gozdičku, tik nad predvidenim mestttomomom (MOK). Želimo ostali vasica ne pa postati predmestje Kopra. letošnjega kresovanja, naletel na več kot 40 odvrženih

33 uporabljenih igel. Zgodba se je ponovila 22. aprila v krajevne skupnosti bo pisno pozval Postajo policije Koper, naj popoldanskem času, ko je ekipa POP TV snemala oddajo redno, vsaj nekajkrat na teden opravi nenapovedane o špargljih. Skorajda na istem mestu kot predhodno so preventivne obhode po cestah KS Hrvatini. Svet KS naj pri našli še nekaj odvrženih igel. Varnostnem sosvetu MO Koper sproži razpravo in doseže, naj le-ta natančno opredeli varnostno situacijo na področju preprodaje drog za območje Hrvatinov in sprejme jasne ukrepe, ki jih lahko izvaja civilna družba na tem območju.« (MC)

PLATTTANAM V SPOMIN Avtor: Pika Nekoč je trg naš bil krasan, na njem stalo sedem je platan. Vsem viharjem je vseh sedem kljubovalo, V gozdičku v neposredni bližini parkirnega prostora ob zgodovino kraja je njihovo pokopališču sv. Brida je krajan ob nabiranju špargljev naletel listje šepetalo. na zajeten kup uporabljenih igel za inzulin, katere najpogosteje V njihovih krošnjah so uporabljajo narkomani. Poleg je našel še embalažo prepovedanih tablet, ki jih uporabljajo uporabniki ptički se ženili, prepovedanih drog. pod njimi pa prvi se poljubi so zgodili. Kraj najdbe si je ogledal vodja varnostnega okoliša PP Koper, A očitno nekatere je motil ta šepet, po igle pa so prišli člani koprskega društva Svit, ki so poskrbeli za uničenje igel. Kot saj pet jih moralo je zdaj umret. je povedal vodja A če umrle so zato, da se zbudimo, varnostnega okoliša da kraj naš zopet oživimo, Srečko Cigula, bodo potem zdaj čas je, policisti na območju Hrvatinov tudi da do konca se borimo, preventivno delovali, njim v čast še večkrat pet novih da do takšnih posadimo! primerov ne bi prihajalo.

22. aprila so bili o ponovni najdbi igel obveščeni koprski policisti, preko interventne številke 113. O dogodku je bil obveščen tudi predsednik sveta KS Hrvatini Nevij Kavrečič, ki je bil s strani Civilne iniciative Hrvatini seznanjen o najdenih iglah ter opozorjen na ukrepanje, saj je na tej lokaciji bil predviden kres, lokacijo pa je določil prav on. Padla drevesa prebujajo

Da so težave v povezavi s prepovedanimi drogami v Hrvatinih Sežance in okolici prisotne, so na nedavnem zboru krajanov opozorili V soboto, 23. aprila se je delegacija Civilne iniciative Hrvatini tudi tam prisotni. Razprava v Kulturnem domu v Božičih je odpravila v Sežano, kjer so se pridružili članom Civilne iniciative namreč pokazala, da si krajani želijo aktivnejšega preganjanja Sežana smo tudi mi, ki so pred Tuševo trgovino pripravili shod preprodajalcev mamil v kraju, saj to, kljub nekaterim za transparentnost delovanja občine Sežana. Občina je aktivnostim policije, ostaja velika težava krajanov, ki se bojijo posekala 8 divjih kostanjev, ki so desetletja krasili središče za svoje otroke. Za to je bil na zboru sprejet sklep: “ Svet mesta. Krajani Sežane želijo soodločati o svojem mestu; da 34 se zgodba z drevesi, tako v Sežani, kakor tudi v Hrvatinih, ne V bodoče nas čaka večdnevni izlet v Medjugorje, Dubrovnik, bo nikoli več ponovila. Split in Makarsko. Tokrat je izbrano še enkrat Medjugorje, da Člani Civilne iniciative Sežana smo tudi mi so prisotnim damo priložnost še tistim, ki se niso udeležili prvih dveh izletov. krajanom predstavili program iniciative in zahteve, ki so jih Na izlet odrinemo konec maja. predali sežanskemu županu Davorinu Terčonu. Mladi in stari Pripravljamo še izlet v Vršac, kjer si bomo ogledali lepe kraje Sežanci so lahko delili svoje mnenje, oddali svoja vprašanja, in obiskali slovensko društvo, ki tam deluje. Nekateri naši člani medse so povabili tudi strokovnjake in podpornike, odgovorni so se rodili ali pa živeli v izgnanstvu kar nekaj let v tem kraju. pa se vabilu na shod niso odzvali. Člani iniciative obljubljajo, da V juliju bomo obiskali naše pobrateno društvo v Kobilju. si bodo prizadevali za bolj odprt dialog tudi na drugih področjih. Željko Šafhalter

TURISTIČNO DRUŠTVO HRVATINI – ASSOCIAZIONE TURISTICA DI CREVATINI

Društvo je imelo svoj 19. Med govorce se je vpisala tudi predsednica hrvatinske civilne redni občni zbor v petek, iniciative Irena Muženić Balentič, ki je v svojem nagovoru poudarila: »Čestitam vsem, ki ste tukaj, za podporo. Drevesa 18. marca 2016 so živo bitje, delajo zastonj. Imate lep zrak in lepo okolico, Pregledali smo delo v preteklem letu, potrdili vsa poročila in zamislite si, kaj bi bilo brez dreves. Moramo čuvati naravo in načrte za tekoče leto ter potrdili vse organe društva za biti prisotni pri vseh velikih posegih v kraju. Peščica ljudi ne naslednje obdobje dveh let. Upravni odbor je pohvalil vse člane, sme odločati o nas.” ki so prostovoljno prispevali veliko dela in osebnega odrekanja, CIH da smo načrt izpeljali. Še posebej smo pohvalili ženski del članstva, ki je napekel kar dosti peciva, s katerim smo se DRUŠTVO UPOKOJENCEV predstavili na stojnicah po Obali in širše po naši lepi deželi. Ker sta minili dve leti od zadnjih volitev v organe društva, smo HRVATINI – ASSOCIAZIONE opravili volitve, oziroma potrdili iste člane v organe društva za DEI PENSIONATI DI naslednji dve leti. Ob tej priložnosti smo povabili gospoda CREVATINI Sfeccia, ki nam je ponudil svoje dvorišče onkraj »meje«, da smo bili bližje z materialom, ki smo ga rabili za obnovo starega Naše društvo je kakor vsako leto pripravilo in imelo letos že mosta preko hudournika Pišolon (Pisciolon) blizu starega 37. redni občni zbor in v okvirju le-tega praznovalo dan žena. kostanja. V spomin na to druženje in njegovo pomoč smo mu Prisotni smo z minuto molka počastili spomin članov, ki so predali spominsko sliko. umrli v letu 2015. Predsednik društva je pozval vse, da v naše vrste privabijo nove člane. Izdelava spletne strani društva V okviru programa smo predstavili nekaj predlogov za izlete V začetku aprila smo se sestali z našim krajanom Danielom, in med člane razdelili anketo zainteresiranim, ki bi se radi ki nam je ponudil pomoč pri sestavi spletne strani društva. udeležili spomladanskih in jesenskih športnih iger, ki jih Tako se bodo vsi, ki jih zanima, kaj pripravljamo, kateri dogodki organizira ZDU MOK. bodo itd., lahko vključili in prispevali k družabnemu življenju Po uradnem delu smo imeli večerjo, srečelov, za zabavo s kraja. plesom pa sta poskrbela dva harmonikaša. Naši člani so bili zadovoljni s hrano, zabavo in dobitki na srečelovu. Priznanje KS Hrvatini V bodoče si želimo, da bi bili prisotni tudi člani, ki redko zaidejo Na proslavi ob krajevnem prazniku smo se predstavili s stojnico na naše prireditve. z domačimi dobrotami. Naša članica, blagajničarka Vilma Prvo soboto v maju smo izvedli spomladanski piknik v prostorih Ferlež, je prejela priznanje za delo v društvu. Balinarskega kluba Hrvatini, ki se ga je udeležilo preko 80 članov. Za dobro hrano z žara sta poskrbela Vojteh in Željko. Sodelovanje na pustu 2016 Nekateri člani so bili neučakani, ker so dobili hrano bolj pozno. Naše društvo se je predstavilo na pustni povorki v Kopru in Ob tej priliki naj povemo, da smo prišli na piknik, da se med Portorožu 6. in 7. februarja. Strokovna komisija in komisija, seboj družimo, pogovarjamo in veselimo ter zavrtimo ob zvokih sestavljena iz predstavnikov sodelujočih društev v povorki, nam harmonike mladega harmonikaša Maksima. Na piknik nismo je dodelila prva mesta. Naše maske »Prestrašene sove« so prišli samo jesti in potem … takoj domov. jih navdušile.

35 Bruselj Za celo Slovenijo je bil organiziran obisk evropskega parlamenta in ogled mesta, ki se ga je nekaj naših članic udeležilo.

Regijsko srečanje Zveze kmetic Slovenije za Primorsko regijo Udeležili smo se srečanja, kjer je med ostalim ga. DARJA ZGONC predavala o raku na dojkah.

Kaj nas čaka v kratkem? Prvi dogodek bo sodelovanje na prireditvi KOPER NA DLANI ob prazniku MOK 15. maja v Kopru. Tam se vsako leto predstavimo s stojnico in pripravimo sladke dobrote. Željko Šafhalter

36 ŠPORTNO IN KULTURNO DRUŠTVO VOLT HRVATINI SPLETNA STRAN

Športno in kulturno WWW.HRVATINI.SI društvo Volt Hrvatini Spletna stran www.hr.hr.hrvvvatini.si je pripravljena. – Associazione sportiva e culturale Čakamo, da nam začnete pošiljati »gradivo«. Volt di Crevatini je Zato pozivamo vse organizacije društva in tudi nastalo na pobudo posameznike, da nas začnejo redno obveščati petih prijateljev z o vsem, kar se v kraju dogaja. Če v današnjem namenom širjenja času nisi na spletu, potem ne obstajaš, rekreacije in kulture enostavno te ni. S pomočjo spletne strani boste med lokalnim prebivalstvom ter tudi širše – mednarodno. krajani obveščeni o vseh dogodkih, poiskali Radi bi dosegli, da bi se čim več prebivalstva vključevalo v boste aktivnosti, rekreacijo, športno in kulturno rekreacijo in pri tem uživalo. Kot društvo zabavo … gledamo, tako kratkoročno kot dolgoročno, na izpolnitev naših Na forumu boste lahko povedali svoje mnenje, ciljev in strategij ter uspešno medsebojno sodelovanje. zamisli, rešitve, postavljali vprašanja in iskali Veselimo se vseh, ki bi radi sodelovali pri oblikovanju stabilnega odgovore. Tudi oglašujete lahko. in široko znanega društva, ki deluje kot eno. Prav tako podpiramo vsa društva, ki delujejo za dobrobit prebivalstva. V Želimo, da spletna stran www.hr.hr.hrvvvatini.si nas kipi želja po početju nekaj boljšega, nekaj dobrega. V postane povezovalna funkcija, ki bo pripomogla vsakem izmed nas in vas se skriva nekaj dobrega in nekaj k sooblikovanju skupnosti krajanov. sposobnega, zato smo se mi odločili to pokazati in spodbuditi Daniel Bubnič vsakega človeka. Kot kulturno društvo bomo sodelovali kot prostovoljci, imeli bomo dobrodelne dogodke in pogosto razne brezplačne delavnice. Delali bomo za dobro ljudi in delili srečo mednje. Kot športno društvo bomo imeli razne športne dogodke, Športni dogodki organizacije, svojo športno ekipo, s katero bomo sodelovali na dogodkih in raznih turnirjih ter se redno rekreirali. K Eventi sportivi rekreaciji boste vabljeni prav vsi! Kim Glavina TENIŠKI KLUB HRVATINI – ZAHVALA KS Hrvatini TENNIS CLUB DI CREVATINI za podporo in sodelovanje pri organizaciji kresovanja HRVATINČANI PODPRVAKI LIGE Velik uspeh ekipe veteranov Konec marca se je končala dolga zimska teniška sezona in s tem tudi zaključne tekme v ekipni veteransko-rekreativni teniški ligi. Ponosno lahko zapišemo, da smo dosegli odlično drugo mesto, saj smo po seriji pozitivnih presenečenj iz četrtfinala in polfinala zaigrali še v finalu. Od nas je bila boljša tekmica le ekipa TK Gorica in le-ta nas je ločila od velikega uspeha. Ekipno tekmovanje, ki se letos preveša v 20. obletnico, je dokaz, da tudi ekipe iz manjših okolij lahko uspešno nastopajo. Ekipa TK Hrvatini je na tem tekmovanju prisotna že od nastanka ligaškega tekmovanja, ki sega v leto 1997. Prav zagnanost in privrženost Hrvatinčanov je bila odločilna, da so se manjše sredine vključile v tekmovanje. Letos je nastopilo kar 16 ekip s celotne Primorske. Poleg slovenskih ekip se tekmovanja udeležujeta tudi dve ekipi iz Umaga in ena zamejska ekipa. Na ta način se tkejo tudi prijateljske vezi, ki se v nadaljevanju razvijejo v večja sodelovanja. Pri tem smo člani TK Hrvatini zelo uspešni, saj smo »pobrateni« s kar nekaj ekipami. Člani društva ŠKD Volt Hrvatini

37 Člani kluba ob tej svoji tekmovalni vnemi ne pozabljamo na rio l'entusiasmo e l'impegno del TC Crevatini ha urejanje in posodabljanje igralnih površin v Hrvatinih, na rappresentato un incentivo per le squadre piu’ piccole che prireditev tradicionalnega memoriala za pokojna prijatelja in hanno deciso di partecipare al Campionato. Quest'anno, dela z otroci, ki je zaradi splošne gospodarske krize sicer infatti, hanno partecipato addirittura sedici squadre rahlo zastalo oz. je manj številčno. provenienti da tutto il Litorale. Oltre alle squadre slovene hanno Ne glede na to imamo v pripravi promocijski material za partecipato alla competizione due squadre di Umago e una pričetek ponovne angažiranosti otrok v KS Hrvatini in širše. squadra di sloveni oltreconfine. In questo modo si creano dei Prepričani smo, da bo z nekaj potrpljenja na igriščih v Božičih legami di amicizia che sono la base per le collaborazioni fu- ponovno slišati tudi številčnejši »živ žav« otrok že v mesecu ture. In questo campo abbiamo nel TC Crevatini assai maju. successo essendo infatti gemellati con diverse squadre.

I membri del TC Crevatini non ci dimentichiamo nemmeno di sistemare e ammodernare i campi da tennis a Crevatini, di organizzare il tradizionale Memoriale per i due amici deceduti e del lavoro con i bambini che a causa della crisi economica generale si e’ un po’ arrestato.

Cio’ nonostante abbiamo in fase di preparazione il materiale promozionale per un rinnovato impegno dei bambini nella CL di Crevatini e oltre. Crediamo che con po’ di pazienza sui campi da tennis a Bosici si potra di nuovo ascoltare l’allegro vociare di numerosi bambini gia’ nel mese di maggio.

Gianfranco Kozlovič Krajani pišejo …

Pozdravljeni, bralci! Dragi krajani, ne to ni peticija. Ne bom zbirala podpisov. So le opažanje in prošnja.

Ozrimo se po naši okolici. Poglejmo preko mej parcel in vrtov, dvorišč in njiv. Pred par leti smo pridobili delček težko pričakovane slemenske ceste. Široko, pregledno, močno osvetljeno cesto s kolesarsko stezo in pločnikom. Kot na Beverly Hillsu. Škoda le, da je bila lepa in nova zelo kratek čas.

Živim ob cesti in sem rojstvo te pridobitve doživljala od blizu: kopači, kamioni, pesek, prah ... A končni izdelek je zadovoljiv TC CREVATINI – SECONDI vse, ki jo uporabljamo. Zadovoljni smo sprehajalci, mamice z vozički, ki se končno lahko varno sprehodijo tudi do otroškega CLASSIFICATI igrišča, starejši občani imajo prijaznejšo pot do trgovine, Grande successo dei veterani skupinice otrok iz vrtca in male šole se sedaj sprehodijo dlje, kot so bili navajeni, preden smo pridobili pločnik in razsvetljavo. A fine marzo e’ terminata una lunga stagione di tennis Skratka za vse je bolje. A glej ga zlomka ... invernale e con essa anche le partite decisive del campionato ricreativo dei veterani. Con orgoglio possiamo annunciare Tudi sprehajalci s kužki se radi sprehodijo po naši novi che abbiamo conseguito un ottimo secondo posto poichE’ pridobitvi! Žal je bilo očitno dovolj, da je en sam sprehajalec dopo una serie di sorprese nei quarti di finale e nelle semifinali ''POZABIL'' vrečko za pasje drekce doma in pustil potičko na siamo riusciti ad arrivare sino in finale. Alla fine solo la squadra pločniku. Dovolj, da je poleg pristala še ena in še ena in še ena del TC Gorizia e’ stata migliore di noi e solo quest’ultima ci ha in ... To niso več potičke, so veliki kupi DREKA! Sprehodite se separato da una grande vittoria. danes ali jutri po pločniku iz Božičev do pokopališča in boste težko šli ''VARNO'' mimo, ne da bi pohodili kup in odšli nato La competizione a squadre, che quest'anno festeggera’ il odigrati LOTO, saj to prinaša srečo. Tudi sami dnevno 20° anniversario, ha dimostrato che anche squadre sprehajamo našo psičko in tudi naša psica se običajno podela, provenienti da ambienti piu piccoli possono parteciparvi con ko je na tujem terenu. Zgodi se, da njeno počistimo, poleg pa successo. La squadra del TC Crevatini e’ presente in questa ostane še cel kup tuje nesnage. Pes se najraje olajša, kjer competizione fin dai suoi esordi, che risalgono al 1997. Prop- mu ''diši'', kjer je že javni WC. Žal ni v naši KS nobenega

38 smetarja, zelo poredko pride počistit občinska metla in ta ne počisti pločnika! Še sreča, da občasno dežuje, piha in samo mine čas, da stari kupi razpadejo in dajo mesto novim, dnevno svežim. Spoštovani, ne sme nam biti vseeno! Kakšno sliko imajo pred očmi naši vnuki, otroci? Pred časom je nekdo, predvidevam otrok, obkrožil s kredo vse kupčke na tej poti. Kupčki, to vemo vsi, ki se sprehajamo po hribu, rastejo kot gobe po dežju. Vsepovsod, na pločnikih, cestah, poteh ... Kot da se pasjim BOBANOVIČ sprehajalcem zdi to običajno: ''Če je pustil on, bom tudi jaz!'' Samo spomnite se poti pod šolo. Sami kakci! In to pot ZVONKO uporabljajo otroci za v šolo in za v vrtec! Saj ni samo na hribu 2. 2. 1935 *16. 3. 20111666 taka praksa, res pa je tudi, da imajo mesta službe, ki počistijo Zvonko se je rodil v vasici Polača v nesnago in redarje, ki kaznujejo prekrškarje! občini Benkovac v srednji Dalmaciji. Bil je najstarejši otrok, kasneje sta se mu Kdaj bomo v KS dobili koše za odpadke? Saj jih praktično ni! pridružila še brat in sestra. Osnovno Niti ob na novo postavljenih avtobusnih postajališčih. Mogoče šolo je obiskoval v rojstnem kraju. bi pa kdo vendarle uporabil koš namesto pločnika ... Nekaj časa si je v Rovinju služil kruh, vendar tam ni dolgo zdržal, želel si je Vse, ki nam ni vseeno, kje stopamo, zakaj otrokov čeveljček več in bolje. Odpravil se je s skupino mladih v Koper, kjer je smrdi, koliko potic se nam bo zalepilo na kolo vozička ..., uspešno opravil tečaj za upravljanje kmetijskih strojev in se naprošam, da opozorijo sprehajalce kužkov, da pobirajo zaposlil v takratnem kombinatu kmetijske zadruge. Stanoval iztrebke. Kužkov je veliko in taka nesnaga nam ne more biti v je s svojimi prijatelji, večinoma Dalmatinci, v domu v Bertokih, ponos. Pasje lastnike naprošam, naj se zavejo odgovornosti kjer so se po koncu napornega delavnika tudi zabavali. do psa in okolice. Na delu je spoznal svojo življenjsko sopotnico Olgo. Z njo se je Odmevno so krajani reagirali na drastično sekanje dreves v vrnil v Polačo, kjer sta si 1962 obljubila zvestobo in naslednje centru KS, torej nam ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas. leto povila prvorojenca Željka. Po treh letih so prišli v Zahtevajmo strožji nadzor in denarne kazni za prekrškarje! Premančan, nato so se selili na Srmin, kasneje še v Cerej. Čiščenje nesnage po pločnikih, kot tudi pometanje odpadlih Zvonko je želel družini nuditi boljše pogoje za življenje, zato je listov posekanih dreves, zahteva finančna sredstva za čistilca. kupil hišo v Bužarjih, kjer se jima je rodila še hči Tatjana. KS pa ne more ''odrezati'', odstraniti povzročiteljev. Ne, to pa Tu je zaživel novo življenje. Poleg službe se je ukvarjal še z tu ne gre! delom na vrtu, njivi, vinogradu in oljčniku, veselil se je vsake Hrvatini, 5. 2. 2016 dobre letine. Marsikateremu vaščanu je s svojim traktorjem S. J. preoral nešteto brazd in bil poznan in spoštovan v širši okolici. Rad je vsako leto ob vaškem prazniku Sv. Kuzma in Damjana obiskoval svoj rojstni kraj in obujal spomine na mlada leta. Na 3. istrskem maratonu … Nadvse pa je bil srečen v druženju s svojo vnukinjo Majo. 10. 4. 2016 se je naš krajan Borut Kavrečič udeležil 3. Sedaj, ko je bil Zvonko dobrih 20 let upokojen in užival sadove istrskega maratona (trasa dolga 42 km) in jo pretekel v štirih svojega dela, se je zanj, traktorista iz Bužarjev, kot smo ga urah sedmih minutah in devetih sekundah. mnogi klicali, pot ustavila na domačem dvorišču. Njegove oči ne bodo več uzrle okolice svoje domačije, gozda proti dolini Rižane, morja, ladij, svojega Kopra in svojih dragih. Pogrešali ga bomo. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! MUŽENIČ GVIDO 3. 8. 19393937 *5. 5. 20111666 Ni pomemben kraj, kjer se človek rodi, ne kraj, kamor leže k zadnjemu počitku, ampak pot, ki jo prehodi in sledi, ki jih pusti za seboj. Za tvojo pot, dragi oče, lahko trdim, da je bila pestra, polna vzponov in padcev. V mladosti sva te z bratom večkrat Na cilju se je zahvalil družini za podporo, tek pa je posvetil pogrešala ob družinskem kosilu, zamudil si marsikateri najin Krajevni skupnosti Hrvatini na račun dolgoletnega uspešnega rojstni dan, saj si v svojih najboljših letih čas zelo rad posvečal delovanja. S tem bi rad spodbudil krajanke in krajane k Tomosu in KS Hrvatini. Bil si zelo delaven, družaben in izredno športnemu življenju. zaveden Istran.

39 Z leti, ko ti je začelo zdravje pešati, si se začel zavedati dva kosa, ki so ju vtaknili v izvrtine v jertah iz peščenjaka. pomembnosti družine. Rad si vrtnaril, tvoje največje veselje Mogoče so te priče iznajdljivosti Istranov še kje ohranjene. V pa so bili štirje vnuki in radostno si dočakal rojstvo pravnuka uredništvu glasila bi bili veseli obvestil. Prav bi bilo to kulturno Gaja. Vse, kar si zamudil z nama, si nadoknadil v starosti. Vso dediščino ohraniti tudi pri prenovi stavb. svojo ljubezen, potrpežljivost in modrost si prenesel na bodoče Tekst in slika: rodove in za vse to sva ti z bratom hvaležna. Bil si velik človek Franc Malečkar z vsemi svojimi napakami. Vedno boš v naših srcih, tvoje zadnje slovo je le obljuba, da se nekoč srečamo v neskončnosti. ODGOVOR NA IZZIV Žalujoči žena Lucijana, Rajko in Irena z družinama HRVATINI: 21. XII. 1969 V prejšnji številki smo starejšim krajanom zastavili izziv. Nihče se nam ni oglasil. Ker Kamnita dediščina Miljskih je ta številka glasila preobsežna, se bomo temu dnevu več posvetili kdaj hribov drugič. 21. 12. 1969 je bil za Krajevno OSTANKI PRVE SVETOVNE skupnost Hrvatini velik praznik. Dobili smo novo cesto, črpalko, trgovino in VOJNE vrtec. Zvečer je bila v starem kulturnem domu zabava s Za morijo na soški fronti je ostalo veliko železja. Njegova plesom. Na vhodu so vsakomur, ki je prišel, pripeli to »nalepko« prodaja je bila dodaten zaslužek Primorcem v kriznih povojnih kot spomin na ta dogodek in pripadnost kraju. Naj pripomnim, letih. Nekaj od tega se je da so nalepke nastale s prostovoljnim delom doma v Hrvatinih. ohranilo tudi na Miljskem polotoku. V hudourniški grapi Pišolon je bila pred okoli poldrugim desetletjem podrta kamnolomska hišica. Ohranjeni so ostanki betonske jerte. Njena armatura je iz okrogle železne palice, ki je na nekaterih mestih zavita. Uporabljena je bila kot stebriček, na katerega so nataknili bodečo žico pred strelskimi jarki. Več jih lahko vidimo pri restavraciji sv. Katarina v Ankaranu. Ponekod služijo za oporo ograje sadovnjaka. V Božičih, pri hišni številki Hrvatini 141, so te palice uporabili za kovinske rešetke okenc hleva – kleti. Za vsako so uporabili po

Hrvatinski motoristi Voslići so v aprilu že odprli letošnjo motoristično sezono.

40