Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXVII 80 29. 12. 2017

št. 01-05/16 z dne 26. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- VLADA nuarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota . 3863. Sklep o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško v evidenci državne meje 2. člen Gozdnogospodarska enota Baška grapa, ki meri Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o eviden- 13.113,79 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Tol- tiranju državne meje z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, min, v občini Tolmin, oziroma v katastrskih občinah , št. 69/17) je Vlada Republike Slovenije sprejela , Kneža, Rut, Stržišče, Podbrdo, , Grahovo in . S K L E P o evidentiranju državne meje z Republiko 3. člen Hrvaško v evidenci državne meje V gozdnogospodarski enoti Baška grapa je s 1. januarjem 2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: I 1. lastništvo: 63,86 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih Državna meja z Republiko Hrvaško je evidentirana v ali pravnih oseb, 26,95 % državnih gozdov ter 9,18 % gozdov evidenci državne meje. lokalnih skupnosti; 2. površina: 10.473,64 ha, od katere je 7.551,01 ha več- II namenskih gozdov, 107,21 ha gozdov s posebnim namenom, v Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem katerih so ukrepi dovoljeni, ter 2.815,42 ha varovalnih gozdov; listu Republike Slovenije. 3. lesna zaloga: 352,1 m3/ha, od tega 59,6 m3/ha iglavcev in 292,5 m3/ha listavcev; Št. 00719-65/2017 4. tekoči letni prirastek: 6,47 m3/ha, od tega 1,46 m3/ha Ljubljana, dne 21. decembra 2017 iglavcev in 5,01 m3/ha listavcev. EVA 2017-2550-0101 4. člen Vlada Republike Slovenije (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Baška grapa (2016–2025) je ob upoštevanju usmeritev iz dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Tolmin, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski MINISTRSTVA enoti Baška grapa določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: 3864. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – proizvodne funkcije na površini 5.318,28 ha, gozdnogospodarske enote Baška grapa – ekološke funkcije na površini 4.130,77 ha ter (2016–2025) – socialne funkcije na površini 3.432,96 ha. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 Baška grapa (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja z goz- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 dom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 5. člen (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Baška grapa P R A V I L N I K za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 določeni o gozdnogospodarskem načrtu naslednji ukrepi: gozdnogospodarske enote Baška grapa – najvišji možni posek v višini 686.077 m3, od tega (2016–2025) 141.883 m3 iglavcev in 544.194 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, 1. člen na površini 540,91 ha, S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- – nega mlajšega drogovnjaka na površini 162 ha, črt gozdnogospodarske enote Baška grapa (2016–2025), – varstvo pred žuželkami 5 dni, Stran 12386 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– zaščita s premazom na 168,84 ha, 3. člen – vzdrževanje grmišč na 60,08 ha ter V gozdnogospodarski enoti Podkraj-Nanos je s 1. januar- – vzdrževanje travinj na 333,5 ha. jem 2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 1. lastništvo: 68,2 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali enote Baška grapa (2016–2025) so določeni ukrepi in načini pravnih oseb, 31,4 % državnih gozdov ter 0,4 % gozdov lokalnih njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in skupnosti; odsekov. 2. površina: 6.138,02 ha, od katere je 6.121,27 ha več- namenskih gozdov ter 16,75 gozdov s posebnim namenom, v 6. člen katerih ukrepi niso dovoljeni; Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- 3. lesna zaloga: 296,7 m3/ha, od tega 137,8 m3/ha iglav- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Baška gra- cev in 159,0 m3/ha listavcev; pa v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 4. tekoči letni prirastek: 6,77 m3/ha, od tega 3,48 m3/ha 2025 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v iglavcev in 3,29 m3/ha listavcev. gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ba- ška grapa (2016–2025). 4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 7. člen enote Podkraj-Nanos (2016–2025) je ob upoštevanju usme- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- ritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega spodarske enote Baška grapa (2016–2025) je na vpogled območja Tolmin, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pre- Tolmin, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, na sedežu Za- teklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridoblje- voda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Tolmin, Tumov nih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospo- drevored 17, 5220 Tolmin, in na Ministrstvu za kmetijstvo, darski enoti Podkraj-Nanos določeno, da so najbolj poudarjene gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja goz- – proizvodne funkcije na površini 4.100,64 ha, dnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Baška – ekološke funkcije na površini 51,92 ha ter grapa (2016–2025). – socialne funkcije na površini 1.156,90 ha. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja 8. člen so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Podkraj-Nanos (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja z goz- dnem listu Republike Slovenije. dom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 5. člen Št. 007-368/2016 Ljubljana, dne 27. decembra 2017 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka EVA 2016-2330-0001 prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Podkraj-Nanos za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 določeni Mag. Dejan Židan l.r. naslednji ukrepi: 3 minister – najvišji možni posek v višini 364.318 m , od tega 3 3 za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 168.028 m iglavcev in 196.290 m listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 352,22 ha, – nega mlajšega drogovnjaka na površini 78,38 ha, – vzdrževanje protipožarnih objektov v dolžini 5.000 m, 3865. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – varstvo pred žuželkami 15,16 dni, gozdnogospodarske enote Podkraj-Nanos – zaščita s premazom na 160,64 ha, (2016–2025) – zaščita s 4.000 m ograje, – vzdrževanje grmišč na 7,85 ha ter Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – vzdrževanje travinj na 144,8 ha. dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 enote Podkraj-Nanos (2016–2025) so določeni ukrepi in načini – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odsekov.

6. člen P R A V I L N I K Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- o gozdnogospodarskem načrtu sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Podkraj-Na- gozdnogospodarske enote Podkraj-Nanos nos v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra (2016–2025) 2025 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Pod- 1. člen kraj-Nanos (2016–2025). S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- črt gozdnogospodarske enote Podkraj-Nanos (2016–2025), 7. člen št. 01-13/16 z dne 26. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- nuarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove darske enote Podkraj-Nanos (2016–2025) je na vpogled na Slovenije, Območna enota Tolmin. sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Tolmin, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, na sedežu Zavoda za goz- 2. člen dove Slovenije, Krajevne enote Ajdovščina, Gregorčičeva 44, Gozdnogospodarska enota Podkraj-Nanos, ki meri 5270 Ajdovščina, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in 7.259,73 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Tol- prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumen- min, v občinah Ajdovščina in Vipava, oziroma v katastrskih tacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega občinah Podkraj, Višnje, Vodice ter Nanos. načrta gozdnogospodarske enote Podkraj-Nanos (2016–2025). Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12387

8. člen 5. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstav- dnem listu Republike Slovenije. ka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Dletvo za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 določeni Št. 007-369/2016 naslednji ukrepi: Ljubljana, dne 27. decembra 2017 – najvišji možni posek v višini 70.126 m3, od tega EVA 2016-2330-0002 10.849 m3 iglavcev in 59.277 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, Mag. Dejan Židan l.r. na površini 331,14 ha, minister – nega drogovnjaka na površini 66,52 ha, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – zaščita s premazom na 0,26 ha, – vzdrževanje 190 m ograje, – vzdrževanje 102,8 ha travinja, – vzdrževanje 5 vodnih površin ter – naravni razvoj biotopa z 2.556 m3. 3866. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske gozdnogospodarske enote Dletvo (2016–2025) enote Dletvo (2016–2025) so določeni ukrepi in načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 6. člen – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Dletvo v minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2025 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Dletvo P R A V I L N I K (2016–2025). o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Dletvo (2016–2025) 7. člen Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- 1. člen darske enote Dletvo (2016–2025) je na vpogled na sedežu Za- S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt voda za gozdove Slovenije, Območne enote Postojna, Vojkova gozdnogospodarske enote Dletvo (2016–2025), št. 05-23/16 9, 6230 Postojna, na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Knežak, revirna pisarna Ilirska Bistrica, Bazo- z dne 16. 10. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2016 viška 4, 6250 Ilirska Bistrica, in na Ministrstvu za kmetijstvo, do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani Območna enota Postojna. tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja goz- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Dletvo 2. člen (2016–2025). Gozdnogospodarska enota Dletvo, ki meri 1.798,84 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Postojna, v občini 8. člen Ilirska Bistrica, oziroma v katastrski občini Zabiče. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 3. člen V gozdnogospodarski enoti Dletvo je s 1. januarjem 2016 Št. 007-364/2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: Ljubljana, dne 27. decembra 2017 1. lastništvo: 50,1 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali EVA 2016-2330-0008 pravnih oseb, 49,7 % državnih gozdov in 0,2 gozdov lokalnih skupnosti; Mag. Dejan Židan l.r. 2. površina: 1.532,36 ha, od katere so vsi gozdovi več- minister namenski; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 3. lesna zaloga: 293,7 m3/ha, od tega 38,3 m3/ha iglavcev in 255,4 m3/ha listavcev; 4. tekoči letni prirastek: 6,40 m3/ha, od tega 0,74 m3/ha 3 iglavcev in 5,66 m /ha listavcev. 3867. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Suhi vrh-Podgora 4. člen (2016–2025) (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Dletvo (2016–2025) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Po- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 stojna, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti Dletvo določeno, da so najbolj poudarjene funkcije goz- dov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: P R A V I L N I K – proizvodne funkcije na površini 1.310,92 ha, o gozdnogospodarskem načrtu – ekološke funkcije na površini 478,26 ha ter gozdnogospodarske enote Suhi vrh-Podgora – socialne funkcije na površini 32,69 ha. (2016–2025) (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 1. člen Dletvo (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. gozdnogospodarske enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025), Stran 12388 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

št. 05-39/16 z dne 16. 10. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- Podgora v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. de- nuarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove cembra 2025 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, Slovenije, Območna enota Postojna. določeni v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025). 2. člen Gozdnogospodarska enota Suhi vrh-Podgora, ki meri 7. člen 5.817,38 ha, se nahaja v Gozdnogospodarskem območju Po- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- stojna, v občini Postojna, oziroma v katastrskih občinah Stude- spodarske enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025) je na vpogled no, Bukovje, Šmihel pod Nanosom, Landol, Strane in Razdrto. na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Postojna, Vojkova 9, 6230 Postojna, na sedežu Zavoda za 3. člen gozdove Slovenije, Krajevne enote Bukovje, Bukovje 28, 6230 V gozdnogospodarski enoti Suhi vrh-Podgora je s 1. janu- Postojna, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- arjem 2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: no, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v 1. lastništvo: 94,1 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta pravnih oseb, 5,5 % državnih gozdov in 0,4 % gozdov lokalnih gozdnogospodarske enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025). skupnosti; 2. površina: 3.447,70 ha, od katere je 2.808,70 ha gozdov 8. člen večnamenskih; 412,82 ha gozdov s posebnim namenom, v Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- katerih so ukrepi dovoljeni, ter 226,18 ha varovalnih gozdov; dnem listu Republike Slovenije. 3. lesna zaloga: 276,2 m3/ha, od tega 119,9 m3/ha iglav- cev in 156,4 m3/ha listavcev; Št. 007-362/2016 4. tekoči letni prirastek: 6,29 m3/ha, od tega 3,24 m3/ha Ljubljana, dne 27. decembra 2017 iglavcev in 156,4 m3/ha listavcev. EVA 2016-2330-0009

4. člen Mag. Dejan Židan l.r. (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske minister enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025) je ob upoštevanju usme- za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Postojna, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pri- 3868. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu dobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdno- gozdnogospodarske enote Planina- gospodarski enoti Suhi vrh-Podgora določeno, da so najbolj Golobičevec (2016–2025) poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – proizvodne funkcije na površini 2.905,85 ha, dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ekološke funkcije na površini 1.135,01 ha ter – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – socialne funkcije na površini 286 ha. – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo do- P R A V I L N I K seganje. o gozdnogospodarskem načrtu 5. člen gozdnogospodarske enote Planina-Golobičevec (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka (2016–2025) prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Suhi vrh-Pod- 1. člen gora za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt določeni naslednji ukrepi: gozdnogospodarske enote Planina-Golobičevec (2016–2025), – najvišji možni posek v višini 188.129 m3, od tega št. 05-01/16 z dne 16. 10. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- 85.806 m3 iglavcev in 102.323 m3 listavcev, nuarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, Slovenije, Območna enota Postojna. na površini 1.940,23 ha, – nega drogovnjaka na površini 128,62 ha, 2. člen – nega prebiralnega gozda na 50,51 ha, Gozdnogospodarska enota Planina-Golobičevec, ki meri – premazi vršičkov na 449,24 ha, 1.785,31 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Po- – zaščita mladja s 600 m ograje, stojna, v občinah Postojna in Cerknica, oziroma v katastrskih – vzdrževanje 600 m ograje, občinah Gornja Planina, Kačja vas, Strmica, Postojna, Unec in – vzdrževanje 300 kosov tulcev, Rakov Škocjan. – odstranjevanje 200 tulcev, – vzdrževanje 43,74 ha grmišč, 3. člen – vzdrževanje 15,3 ha travinja, V gozdnogospodarski enoti Planina-Golobičevec je s – vzdrževanje s ponavljanjem 4 vodnih površin, 1. januarjem 2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: – spravilo sena z odvozom s 15,3 ha ter 1. lastništvo: 0,1 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali – naravni razvoj biotopa s 6.415 m3. pravnih oseb ter 99,9 % državnih gozdov; (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 2. površina: 1.722,67 ha, od katere je 1.657,68 ha večna- enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025) so določeni ukrepi in menskih gozdov, 41,98 ha gozdov s posebnim namenom, v ka- načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih ra- terih so ukrepi dovoljeni, 3,08 ha gozdov s posebnim namenom, zredov in odsekov. v katerih ukrepi niso dovoljeni, in 19,93 ha varovalnih gozdov; 3. lesna zaloga: 202,5 m3/ha, od tega 87,6 m3/ha iglavcev 6. člen in 114,9 m3/ha listavcev; Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- 4. tekoči letni prirastek: 3,56 m3/ha, od tega 1,55 m3/ha sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Suhi vrh- iglavcev in 2,02 m3/ha listavcev. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12389

4. člen 3869. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske gozdnogospodarske enote Žalec (2016–2025) enote Planina-Golobičevec (2016–2025) je ob upoštevanju usme- ritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega ob- Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- močja Postojna, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pre- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 teklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enoti Planina-Golobičevec določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: – proizvodne funkcije na površini 1.743,36 ha, P R A V I L N I K – ekološke funkcije na površini 1.024,95 ha ter o gozdnogospodarskem načrtu – socialne funkcije na površini 303,11 ha. gozdnogospodarske enote Žalec (2016–2025) (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 1. člen Planina-Golobičevec (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo do- gozdnogospodarske enote Žalec (2016–2025), št. 09–33/16 seganje. z dne 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- 5. člen močna enota Celje. (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Planina-Golo- 2. člen bičevec za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 Gozdnogospodarska enota Žalec, ki meri 13.734,67 ha, določeni naslednji ukrepi: se nahaja v gozdnogospodarskem območju Celje, v občinah 3 – najvišji možni posek v višini 64.260 m , od tega Žalec, Prebold, Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko, oziroma 3 3 50.129 m iglavcev in 14.131 m listavcev, v katastrskih občinah Železno, Zalog, Šempeter v Savinjski – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, dolini, Žalec, Gotovlje, Velika Pirešica, Gorica, Levec, Petrov- na površini 1.223,33 ha, če, Kasaze, Zabukovica, Gornja vas, Prebold, Latkova vas, – nega drogovnjaka na površini 16,9 ha, Grajska vas, Gomilsko, Male Braslovče, Braslovče, Spodnje – zaščita s premazom na 565,99 ha, Gorče, Šmatevž, Trnava, Orla vas, Polzela, Založe, Podvin in – zaščita s 1.680 m ograje, Ojstriška vas. – odstranjevanje 2.150 m zaščitne ograje, – vzdrževanje 79,8 ha travinj, 3. člen – vzdrževanje 9 vodnih virov s ponovitvami, V gozdnogospodarski enoti Žalec je s 1. januarjem 2016 – naravni razvoj biotopov s 558 m3 ter ugotovljeno naslednje stanje gozdov: – 300 dni varstva pred žuželkami. 1. lastništvo: 90 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali prav- (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske nih oseb, 10 % državnih gozdov ter 16,28 ha gozdov lokalnih enote Planina-Golobičevec (2016–2025) so določeni ukrepi skupnosti; in načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih 2. površina: 3.553,79 ha, od katere je 3.134,90 ha več- razredov in odsekov. namenskih gozdov, 225,16 ha gozdov s posebnim namenom, 6. člen v katerih so ukrepi dovoljeni, ter 193,73 ha varovalnih gozdov; 3 3 Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- 3. lesna zaloga: 263 m /ha, od tega 124 m /ha iglavcev 3 sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Planina-Go- in 139 m /ha listavcev; 3 3 lobičevec v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. de- 4. tekoči letni prirastek: 6,62 m /ha, od tega 3,30 m /ha 3 cembra 2025 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, iglavcev in 3,32 m /ha listavcev. določeni v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 4. člen enote Planina-Golobičevec (2016–2025). (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 7. člen enote Žalec (2016–2025) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Ce- darske enote Planina-Golobičevec (2016–2025) je na vpogled lje, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospo- Postojna, Vojkova 9, 6230 Postojna, na sedežu Zavoda za darjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih spoznanj pri gozdove Slovenije, Krajevne enote Bukovje, v revirni pisarni spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti Žalec Postojne, Vojkova 9, 6230 Postojna, in na Ministrstvu za kme- določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer način gospodarjenja z gozdom: se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja – proizvodne funkcije na površini 2.243,82 ha, gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Pla- – ekološke funkcije na površini 389,25 ha ter nina-Golobičevec (2016–2025). – socialne funkcije na površini 188,2 ha. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja 8. člen so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Žalec (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in dnem listu Republike Slovenije. gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje.

Št. 007-363/2016 5. člen Ljubljana, dne 27. decembra 2017 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka EVA 2016-2330-0010 prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Žalec za ob- dobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 določeni Mag. Dejan Židan l.r. naslednji ukrepi: minister – najvišji možni posek v višini 184.545 m3, od tega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 92.589 m3 iglavcev in 91.956 m3 listavcev, Stran 12390 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, movci, Pobrežje, Lancova vas, Sela, Trnovec, Slovenja vas, na površini 234,92 ha, Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Hajdina in Draženci. – nega mlajšega drogovnjaka na površini 36,49 ha, – zaščita s tulci in mrežo v 2.650 kosih, 3. člen – ter zaščita s količenjem s 1.600 kosi. V gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje je s (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 1. januarjem 2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: enote Žalec (2016–2025) so določeni ukrepi in načini njihove 1. lastništvo: 68,5 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. pravnih oseb ter 31,5 % državnih gozdov; 2. površina: 1.890,95 ha, od katere je 1.688,87 ha več- 6. člen namenskih gozdov, 58,19 ha gozdov s posebnim namenom, v Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- katerih so ukrepi dovoljeni, ter 143,89 ha varovalnih gozdov; sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Žalec v 3. lesna zaloga: 269,7 m3/ha, od tega 162,3 m3/ha iglav- obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 cev in 107,3 m3/ha listavcev; se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- 4. tekoči letni prirastek: 8,1 m3/ha, od tega 4,6 m3/ha dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Žalec iglavcev in 3,5 m3/ha listavcev. (2016–2025). 4. člen 7. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- enote Spodnje Dravsko polje (2016–2025) je ob upoštevanju spodarske enote Žalec (2016–2025) je na vpogled na sedežu usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enota Celje, Ljubljan- skega območja Maribor, izdelanega za obdobje od 1. januarja ska 13, 3000 Celje, na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, 2011 do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, Krajevne enote Žalec, Savinjska 59, 3310 Žalec, in na Ministr- analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 in pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v goz- Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom dnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje določeno, da so sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospo- ske enote Žalec (2016–2025). darjenja z gozdom: – proizvodne funkcije na površini 53,67 ha, 8. člen – ekološke funkcije na površini 613,00 ha ter Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- – socialne funkcije na površini 483,49 ha. dnem listu Republike Slovenije. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Št. 007-361/2016 Spodnje Dravsko polje (2016–2025) določeni cilji gospodarje- Ljubljana, dne 27. decembra 2017 nja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo EVA 2016-2330-0016 doseganje. 5. člen Mag. Dejan Židan l.r. minister (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dra- vsko polje za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 določeni naslednji ukrepi: – najvišji možni posek v višini 119.180 m3, od tega 78.912 m3 iglavcev in 40.268 m3 listavcev, 3870. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, gozdnogospodarske enote Spodnje Dravsko na površini 1.195,1 ha, polje (2016–2025) – nega mlajšega drogovnjaka na površini 3,38 ha, – zaščita s tulci ali količenje s 271.847 kosi, Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – zaščita s 1.420 m ograje in dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – vzdrževanje 0,64 ha travinja. – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja enote Spodnje Dravsko polje (2016–2025) so določeni ukrepi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. P R A V I L N I K 6. člen o gozdnogospodarskem načrtu Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- gozdnogospodarske enote Spodnje Dravsko sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Spodnje polje (2016–2025) Dravsko polje v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2025 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in 1. člen ukrepi, določeni v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospo- S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- darske enote Spodnje Dravsko polje (2016–2025). črt gozdnogospodarske enote Spodnje Dravsko polje (2016– 2025), št. 12-33/16 z dne 14. 9. 2017, ki ga je za obdobje 7. člen od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- gozdove Slovenije, Območna enota Maribor. spodarske enote Spodnje Dravsko polje (2016–2025) je na vpogled na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne 2. člen enote Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, na sedežu Zavoda Gozdnogospodarska enota Spodnje Dravsko polje, ki za gozdove Slovenije, Krajevne enote Ptuj, Zoisova pot 5, 2250 meri 12.281,25 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Ptuj, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Maribor, v občinah Kidričevo, Ptuj, Videm in Hajdina, oziroma v Dunajska 22, 1000 Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumenta- katastrskih občinah Gerečja vas, Apače, Lovrenc na Dravskem cija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarske- polju, Župečja vas, Pleterje, Mihovce, Cirkovce, Starošince, ga načrta gozdnogospodarske enote Spodnje Dravsko polje Spodnje Jablane, Pongerce, Šikole, Stražgonjca, Ptuj, Štur- (2016–2025). Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12391

8. člen Murska Sobota, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize dnem listu Republike Slovenije. preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in prido- bljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogo- Št. 007-366/2016 spodarski enoti Ljutomer določeno, da so najbolj poudarjene Ljubljana, dne 27. decembra 2017 funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: EVA 2016-2330-0022 – proizvodne funkcije na površini 3.563,81 ha, – ekološke funkcije na površini 900,79 ha ter Mag. Dejan Židan l.r. – socialne funkcije na površini 117,02 ha. minister (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljutomer (2016–2025) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje.

5. člen 3871. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka gozdnogospodarske enote Ljutomer prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Ljutomer za (2016–2025) obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2025 določeni naslednji ukrepi: Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – najvišji možni posek v višini 284.036 m3, od tega dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 30.772 m3 iglavcev in 253.264 m3 listavcev, – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja na površini 383,97 ha, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – nega drogovnjaka na površini 50,01 ha, – ostala biomeliorativna dela 1,06 ha in vzdrževanje gr- mišč in obrežij 2 ha, P R A V I L N I K – vzdrževanje dveh vodnih virov in kalov, o gozdnogospodarskem načrtu – sajenje 800 plodonosnih dreves in grmovnic, gozdnogospodarske enote Ljutomer (2016–2025) – postavitev 65 gnezdilnic, – osnovanje pasišč v gozdu na 0,2 ha, 1. člen – ohranjanje 140 biotopov oz zatočišč, 3 S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski – ohranjanje biotopov s sečnjo 50 m in nego 1 ha, 3 3 načrt gozdnogospodarske enote Ljutomer (2016–2025), – naravni razvoj biotopov na 317 m in puščanje 330 m št. 13-5/2016 z dne 10. 10. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- stoječe biomase, – odstranjevanje vzpenjavk na 10,02 ha, nuarja 2016 do 31. decembra 2025 izdelal Zavod za gozdove – premazovanje vršičkov na 2,22 ha, Slovenije, Območna enota Murska Sobota. – zaščita s količenjem 9.000 količki ter zaščita z 8.410 2. člen tulci oziroma mrežo. (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske Gozdnogospodarska enota Ljutomer, ki meri enote Ljutomer (2016–2025) so določeni ukrepi in načini nji- 17.878,71 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju hove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in Murska Sobota, v občinah Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti odsekov. Jurij in Veržej, oziroma v katastrskih občinah Krištanci, Grlava, Krapje, Mota, Cven, Babinci, Noršinci, Precetinci, Kuršinci, 6. člen Bučkovci, Drakovci, Moravci, Godemarci, Radoslavci, Brano- Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne ekosis- slavci, Cezanjevci, Ljutomer, Kamenščak, Stara cesta, De- teme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Ljutomer v obdo- snjak, Mekotnjak, Radomerje, Gresovščak, Plešivica, Ilovci, bju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2025 se morajo Slamnjak, Rinčetova Graba, Nunska Graba, Presika, Stročja upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v gozdnogospodar- vas, Pristava, Globoka, Vučja vas, Bučečovci, Stara Nova vas, skem načrtu gozdnogospodarske enote Ljutomer (2016–2025). Iljaševci, Križevci, Lukavci, Ključarovci, Boreci, Logarovci, Ber- kovci, Zasadi, Veščica, Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Bunčani, 7. člen Veržej in Bolehnečici. Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- darske enote Ljutomer (2016–2025) je na vpogled na sedežu 3. člen Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Murska Sobota, V gozdnogospodarski enoti Ljutomer je s 1. januarjem Arh. Novaka 17, 9000 Murska Sobota, na sedežu Zavoda za 2016 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: gozdove Slovenije, Krajevne enote Radenci, izpostava Lju- 1. lastništvo: 89,3 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali tomer, Kolodvorska 16, 9240 Ljutomer, in na Ministrstvu za pravnih oseb, 10,1 % državnih gozdov ter 0,6 % gozdov lokalnih kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer skupnosti; se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja 2. površina: 4.315,71 ha, od katere je 2.950,75 ha več- gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Lju- namenskih gozdov, 524,99 ha gozdov s posebnim namenom, tomer (2016–2025). v katerih so ukrepi dovoljeni, 20,59 ha gozdov s posebnim namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, in 819,38 ha varo- 8. člen valnih gozdov; Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 3. lesna zaloga: 338 m3/ha, od tega 38 m3/ha iglavcev in dnem listu Republike Slovenije. 300 m3/ha listavcev; 4. tekoči letni prirastek: 8,7 m3/ha, od tega 0,94 m3/ha Št. 007-372/2017 iglavcev in 7,76 m3/ha listavcev. Ljubljana, dne 27. decembra 2017 EVA 2016-2330-0023 4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske Mag. Dejan Židan l.r. enote Ljutomer (2016–2025) je ob upoštevanju usmeritev iz minister gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stran 12392 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3872. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – najvišji možni posek v višini 283.227 m3, od tega gozdnogospodarske enote Gorica (2017–2026) 50.561 m3 iglavcev in 232.666 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- na površini 242,53 ha, dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – nega mlajšega drogovnjaka na površini 2,02 ha, – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – vzdrževanje 10 km protipožarnih presek, – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja – 10 dni varstva pred žuželkami, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – zaščita s 6.000 tulci ali količki, – zaščita s 350 m ograje, ter P R A V I L N I K – vzdrževanje 29 ha travinj. (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske o gozdnogospodarskem načrtu enote Gorica (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove gozdnogospodarske enote Gorica (2017–2026) izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov.

1. člen 6. člen S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- gozdnogospodarske enote Gorica (2017–2026), št. 01-18/17 sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Gorica v z dne 26. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- močna enota Tolmin. dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Gorica (2017–2026). 2. člen Gozdnogospodarska enota Gorica, ki meri 12.989,12 ha, 7. člen se nahaja v gozdnogospodarskem območju Tolmin, v občinah Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Ko- darske enote Gorica (2017–2026) je na vpogled na sedežu stanjevica, oziroma v katastrskih občinah Trnovo, Ravnica, Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Tolmin, Tumov Kromberk, Solkan, Nova Gorica, Rožna dolina, Stara Gora, drevored 17, 5220 Tolmin, na sedežu Zavoda za gozdove Slo- Loke, Šmihel, Ozeljan, Vitovlje, Osek, Šempas, Prvačina, Dor- venije, Krajevne enote Gorica, Vipavska cesta 57, 5000 Nova nberk, Branik, Mravljevi, Spodnja Branica, Šempeter, Vrtojba, Gorica, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Vogrsko, Bukovica, Bilje, Orehovlje, Miren in Rupa. Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta goz- 3. člen dnogospodarske enote Gorica (2017–2026). V gozdnogospodarski enoti Gorica je s 1. januarjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: 8. člen 1. lastništvo: 78,8 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- pravnih oseb, 14,8 % državnih gozdov ter 6,4 % gozdov lokalnih dnem listu Republike Slovenije. skupnosti; 2. površina: 5.945,36 ha, od katere je 4.513,18 ha večna- Št. 007-348/2017 menskih gozdov, 1.159,92 ha gozdov s posebnim namenom, Ljubljana, dne 27. decembra 2017 v katerih so ukrepi dovoljeni, 18,86 ha gozdov s posebnim EVA 2016-2330-0044 namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, ter 253,40 ha varo- valnih gozdov; l.r. 3. lesna zaloga: 179,5 m3/ha, od tega 48,0 m3/ha iglavcev Mag. Dejan Židan minister in 131,5 m3/ha listavcev; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 4. tekoči letni prirastek: 7,10 m3/ha, od tega 1,08 m3/ha iglavcev in 6,03 m3/ha listavcev.

4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 3873. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu enote Gorica (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz gozdnogospodarske enote Soča-Trenta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja (2017–2026) Tolmin, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 enoti Gorica določeno, da so najbolj poudarjene funkcije goz- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja dov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – proizvodne funkcije na površini 2.884,30 ha, – ekološke funkcije na površini 2.755,26 ha ter P R A V I L N I K – socialne funkcije na površini 1.870,77 ha. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja o gozdnogospodarskem načrtu so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote gozdnogospodarske enote Soča-Trenta Gorica (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in (2017–2026) gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 1. člen 5. člen S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstav- črt gozdnogospodarske enote Soča-Trenta (2017–2026), ka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Gorica za št. 01-01/17 z dne 26. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni nuarja 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove naslednji ukrepi: Slovenije, Območna enota Tolmin. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12393

2. člen ve Slovenije, Krajevne enote Bovec, Kot 87, 8230 Bovec, in na Gozdnogospodarska enota Soča-Trenta, ki meri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 15.760,19 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Tol- Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom min, v občinah Bovec in Kobarid, oziroma v katastrskih občinah sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- Trenta leva, Trenta desna, Soča desna, Soča leva in Vrsno. ske enote Soča-Trenta (2017–2026).

3. člen 8. člen V gozdnogospodarski enoti Soča-Trenta je s 1. januarjem Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: dnem listu Republike Slovenije. 1. lastništvo: 28,4 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali pravnih oseb, 14,1 % državnih gozdov ter 57,5 % gozdov lo- Št. 007-347/2017 kalnih skupnosti; Ljubljana, dne 27. decembra 2017 2. površina: 7.685,82 ha, od katere je 3.473,63 ha gozdov EVA 2016-2330-0045 s posebnim namenov, v katerih so ukrepi dovoljeni, 513,84 ha gozdov s posebnim namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, Mag. Dejan Židan l.r. ter 3.698,35 ha varovalnih gozdov; minister 3. lesna zaloga: 226,9 m3/ha, od tega 117,7 m3/ha iglav- za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cev in 109,1 m3/ha listavcev; 4. tekoči letni prirastek: 4,8 m3/ha, od tega 2,85 m3/ha iglavcev in 1,95 m3/ha listavcev. 3874. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu 4. člen gozdnogospodarske enote Škofja Loka (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske (2017–2026) enote Soča-Trenta (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- Tolmin, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enoti Soča-Trenta določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: – proizvodne funkcije na površini 59,05 ha, P R A V I L N I K – ekološke funkcije na površini 5.610,10 ha ter o gozdnogospodarskem načrtu – socialne funkcije na površini 5.173,7 ha. gozdnogospodarske enote Škofja Loka (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja (2017–2026) so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Soča-Trenta (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z goz- 1. člen dom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- črt gozdnogospodarske enote Škofja Loka (2017–2026), 5. člen št. 03‑15/17 z dne 6. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slove- prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Soča-Trenta za nije, Območna enota Kranj. obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni naslednji ukrepi: 2. člen – najvišji možni posek v višini 208.326 m3, od tega Gozdnogospodarska enota Škofja Loka, ki meri 128.755 m3 iglavcev in 79.571 m3 listavcev, 10.279,20 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, Kranj, v občini Škofja Loka, oziroma v katastrskih občinah Re- na površini 54,47 ha, teče, Godešič, Suha, Stari Dvor, Dorfarje, Pevno, Križna Gora, – nega mlajšega drogovnjaka na površini 17,41 ha, Stara Loka, Škofja Loka, Sopotnica, Zminec, Staniše, Ožbolt, – 5 dni varstva pred žuželkami, Barbara, Draga in Puštal. – zaščita s premazom na 7,10 ha, – zaščita z 2.000 m ograje ter 3. člen – vzdrževanje 554,3 ha travinja s ponovitvami. V gozdnogospodarski enoti Škofja Loka je s 1. januarjem (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: enote Soča-Trenta (2017–2026) so določeni ukrepi in načini 1. lastništvo: 96,70 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov pravnih oseb, 3,10 % državnih gozdov in 0,20 % gozdov lokal- in odsekov. nih skupnosti; 2. površina: 6.643,04 ha, od katere je 5.815,10 ha več- 6. člen namenskih gozdov, 650,11 ha gozdov s posebnim namenom, Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- v katerih so ukrepi dovoljeni, 42,78 ha gozdov s posebnim sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Soča-Tren- namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, in 135,05 ha varo- ta v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra valnih gozdov; 2026 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v 3. lesna zaloga: 311,2 m3/ha, od tega 138,2 m3/ha iglav- gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Soča- cev in 173,0 m3/ha listavcev; Trenta (2017–2026). 4. tekoči letni prirastek: 7,21 m3/ha, od tega 3,06 m3/ha iglavcev in 4,14 m3/ha listavcev. 7. člen Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- 4. člen spodarske enote Soča-Trenta (2017–2026) je na vpogled na (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Tolmin, enote Škofja Loka (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, na sedežu Zavoda za gozdo- gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Stran 12394 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Kranj, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: P R A V I L N I K – proizvodne funkcije na površini 5.700,16 ha, o gozdnogospodarskem načrtu – ekološke funkcije na površini 879,79 ha ter gozdnogospodarske enote Vrhnika (2017–2026) – socialne funkcije na površini 1.255,62 ha. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja 1. člen so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt Škofja Loka (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom gozdnogospodarske enote Vrhnika (2017–2026), št. 04-83/17 in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. z dne 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- 5. člen močna enota Ljubljana. (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka za 2. člen obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni Gozdnogospodarska enota Vrhnika, ki meri 13.365,07 ha, naslednji ukrepi: se nahaja v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, v obči- 3 – najvišji možni posek v višini 421.944 m , od tega nah Brezovica, Log-Dragomer in Vrhnika, oziroma v katastrskih 3 3 198.301 m iglavcev in 223.643 m listavcev, občinah Brezovica, Log, Blatna Brezovica, Velika Ligojna, Pod- – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, lipa, Zaplana, Stara Vrhnika, Vrhnika, Verd in Smrečje. na površini 962,65 ha, – nega mlajšega drogovnjaka na površini 106,51 ha, 3. člen – zaščita s tulci ali količenje s 7.910 kosi, V gozdnogospodarski enoti Vrhnika je s 1. januarjem – odstranjevanje vzpenjavk na površini 1 ha, ter 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: – zaščita s premazom na 50,38 ha. 1. lastništvo: 96,3 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Škofja Loka (2017–2026) so določeni ukrepi in načini pravnih oseb, 3,5 % državnih gozdov ter 0,2 % gozdov lokalnih njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov skupnosti; in odsekov. 2. površina: 5.554,42 ha, od katere je 4.934,53 ha več- namenskih gozdov, 17,56 ha gozdov s posebnim namenom, 6. člen v katerih ukrepi niso dovoljeni, 12,73 ha gozdov s posebnim Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- namenom, v katerih so ukrepi dovoljeni, ter 589,60 ha varo- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka valnih gozdov; v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 3. lesna zaloga: 257,4 m3/ha, od tega 100,0 m3/ha iglav- se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- cev in 157,4 m3/ha listavcev; dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Škofja 4. tekoči letni prirastek: 5,93 m3/ha, od tega 2,29 m3/ha Loka (2017–2026). iglavcev in 3,64 m3/ha listavcev.

7. člen 4. člen Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske spodarske enote Škofja Loka (2017–2026) je na vpogled na enote Vrhnika (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kranj, gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Cesta Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj, na sedežu Zavoda za Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- gozdove Slovenije, Krajevne enote Poljane, revirna pisarna cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- Škofja Loka, Partizanska cesta 22, 4220 Škofja Loka, in na ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski 1000 Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s po- enoti Vrhnika določeno, da so najbolj poudarjene funkcije goz- stopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdno- dov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: gospodarske enote Škofja Loka (2017–2026). – proizvodne funkcije na površini 3.226 ha, – ekološke funkcije na površini 2.394 ha ter 8. člen – socialne funkcije na površini 1.799 ha. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja dnem listu Republike Slovenije. so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Vrhnika (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in Št. 007-350/2017 gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. Ljubljana, dne 27. decembra 2017 EVA 2016-2330-0047 5. člen (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka Mag. Dejan Židan l.r. prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Vrhnika za minister obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslednji ukrepi: – najvišji možni posek v višini 248.357 m3, od tega 107.626 m3 iglavcev in 140.731 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, 3875. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu na površini 1034,33 ha, gozdnogospodarske enote Vrhnika – nega mlajšega drogovnjaka na površini 107,23 ha ter (2017–2026) – zaščita s premazom na 150,47 ha. (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- enote Vrhnika (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12395

6. člen 3. lesna zaloga: 260,6 m3/ha, od tega 127,9 m3/ha iglav- Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne ekosis- cev in 132,7 m3/ha listavcev; teme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Vrhnika v obdobju 4. tekoči letni prirastek: 7,21 m3/ha, od tega 3,49 m3/ha od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 se morajo iglavcev in 3,71 m3/ha listavcev. upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v gozdnogospodar- skem načrtu gozdnogospodarske enote Vrhnika (2017–2026). 4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 7. člen enote Domžale (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja spodarske enote Vrhnika (2017–2026) je na vpogled na sede- Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- žu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, na sedežu Zavoda za gozdove ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih Slovenije, Krajevne enote Vrhnika, Vrtnarija 11, Vrhnika, in na spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, enoti Domžale določeno, da so najbolj poudarjene funkcije Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- – proizvodne funkcije na površini 1.108,15 ha, ske enote Vrhnika (2017–2026). – ekološke funkcije na površini 2.743,17 ha ter – socialne funkcije na površini 1.309,29 ha. 8. člen (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote dnem listu Republike Slovenije. Domžale (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. Št. 007-354/2017 Ljubljana, dne 27. decembra 2017 5. člen EVA 2016-2330-0048 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Domžale za Mag. Dejan Židan l.r. obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni minister naslednji ukrepi: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – najvišji možni posek v višini 163.713 m3, od tega 78.215 m3 iglavcev in 85.498 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 214,42 ha, 3876. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – nega mlajšega drogovnjaka na površini 2,06 ha, gozdnogospodarske enote Domžale – zaščita s premazom na 0,57 ha, (2017–2026) – zaščita s 8.100 količki ali tulci ter – zaščita s 1.000 m ograje. Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 enote Domžale (2017–2026) so določeni ukrepi in načini nji- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 hove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja odsekov. minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 6. člen Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- P R A V I L N I K sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Domžale v o gozdnogospodarskem načrtu obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 gozdnogospodarske enote Domžale (2017–2026) se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Domžale 1. člen (2017–2026). S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Domžale (2017–2026), št. 04-12/17 7. člen z dne 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- darske enote Domžale (2017–2026) je na vpogled na sedežu močna enota Ljubljana. Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, Tr- žaška c. 2, 1000 Ljubljana, na sedežu Zavoda za gozdove 2. člen Slovenije, Krajevne enote Domžale, Ljubljanska cesta 72, 1230 Gozdnogospodarska enota Domžale, ki meri Domžale, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- 10.006,85 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju no, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v Ljubljana, v občinah Domžale, Trzin in Mengeš, oziroma v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta katastrskih občinah Dragomelj, Rova, Radomlje, Homec, Dob, gozdnogospodarske enote Domžale (2017–2026). Krtina, Studenec, Brezovica, Depala vas, Studa, Ihan, Brdo, Selo, Pšata, Trzin, Mengeš, Dobeno in Loka. 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 3. člen dnem listu Republike Slovenije. V gozdnogospodarski enoti Domžale je s 1. januarjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: Št. 007-351/2017 1. lastništvo: 93,5 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali Ljubljana, dne 27. decembra 2017 pravnih oseb, 5,5 % državnih gozdov ter 1,0 % gozdov lokalnih EVA 2016-2330-0049 skupnosti; 2. površina: 3.710,38 ha, od katere je 3.079,56 ha več- Mag. Dejan Židan l.r. namenskih gozdov, 107,99 ha gozdov s posebnim namenom, minister v katerih so ukrepi dovoljeni, ter 522,83 ha varovalnih gozdov; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stran 12396 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3877. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu hove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in gozdnogospodarske enote Dobrova odsekov. (2017–2026) 6. člen Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Dobrova v – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Dobrova (2017–2026). P R A V I L N I K 7. člen o gozdnogospodarskem načrtu Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- gozdnogospodarske enote Dobrova (2017–2026) darske enote Dobrova (2017–2026) je na vpogled na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, Tr- 1. člen žaška c. 2, 1000 Ljubljana, na sedežu Zavoda za gozdove S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt Slovenije, Krajevne enote Ljubljana, na sedežu revirjev Horjul gozdnogospodarske enote Dobrova (2017–2026), št. 04-51/17 in Dobrova, Zaklanec 2c (Gasilski dom), 1354 Horjul, in na Mi- z dne 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do nistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom močna enota Ljubljana. sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- 2. člen ske enote Dobrova (2017–2026). Gozdnogospodarska enota Dobrova, ki meri 8.288,72 ha, 8. člen se nahaja v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, v obči- nah Dobrova-Polhov Gradec in Horjul, oziroma v katastrskih Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- občinah Šujica, Butajnova, Šentjošt, Dobrova, Podsmreka, dnem listu Republike Slovenije. Žažar, Vrzdenec, Horjul in Zaklanec. Št. 007-352/2017 3. člen Ljubljana, dne 27. decembra 2017 V gozdnogospodarski enoti Dobrova je s 1. januarjem EVA 2016-2330-0050 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: 1. lastništvo: 97,6 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali Mag. Dejan Židan l.r. pravnih oseb, 2,3 % državnih gozdov ter 0,1 % gozdov lokalnih minister skupnosti; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2. površina: 4.971,03 ha, od katere je 4.926,33 ha večna- menskih gozdov ter 44,7 ha varovalnih gozdov; 3. lesna zaloga: 282,4 m3/ha, od tega 104,0 m3/ha iglav- cev in 178,4 m3/ha listavcev; 3 3 3878. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu 4. tekoči letni prirastek: 7,44 m /ha, od tega 2,50 m /ha gozdnogospodarske enote Žiri (2017–2026) iglavcev in 4,94 m3/ha listavcev.

4. člen Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 enote Dobrova (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih P R A V I L N I K spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti Dobrova določeno, da so najbolj poudarjene funkcije o gozdnogospodarskem načrtu gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: gozdnogospodarske enote Žiri (2017–2026) – proizvodne funkcije na površini 2.168,88 ha, 1. člen – ekološke funkcije na površini 2.148,72 ha ter – socialne funkcije na površini 376,06 ha. S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja gozdnogospodarske enote Žiri (2017–2026), št. 04-63/17 z dne so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. de- Dobrova (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in cembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. enota Ljubljana.

5. člen 2. člen (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka Gozdnogospodarska enota Žiri, ki meri 4.498,36 ha, se prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Dobrova za nahaja v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, v občinah obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni Žiri in Idrija oziroma v katastrskih občinah Ledinica, Dobračeva, naslednji ukrepi: Žirovski vrh, Žiri, Vrsnik II, Opale, Koprivnik, Vrsnik I in Dole. – najvišji možni posek v višini 248.831 m3, od tega 96.708 m3 iglavcev in 152.123 m3 listavcev, 3. člen – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, V gozdnogospodarski enoti Žiri je s 1. januarjem 2017 na površini 235,61 ha, ter ugotovljeno naslednje stanje gozdov: – nega mlajšega drogovnjaka na površini 112,37 ha. 1. lastništvo: 99,3 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske pravnih oseb, 0,7 % državnih gozdov ter manj kot hektar gozda enote Dobrova (2017–2026) so določeni ukrepi in načini nji- lokalne skupnosti; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12397

2. površina: 2.761,94 ha, od katere so vsi gozdovi več- 3879. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu namenski; gozdnogospodarske enote Trbovlje-Zagorje 3. lesna zaloga: 337,2 m3/ha, od tega 234,7 m3/ha iglav- (2017–2026) cev in 102,5 m3/ha listavcev; 4. tekoči letni prirastek: 8,16 m3/ha, od tega 5,29 m3/ha Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- iglavcev in 2,87 m3/ha listavcev. dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 –ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 4. člen – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enote Žiri (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja P R A V I L N I K Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- o gozdnogospodarskem načrtu ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih gozdnogospodarske enote Trbovlje-Zagorje spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski (2017–2026) enoti Žiri določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, 1. člen ki določajo način gospodarjenja z gozdom: – proizvodne funkcije na površini 1.602,6 ha, S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- – ekološke funkcije na površini 641,2 ha ter črt gozdnogospodarske enote Trbovlje-Zagorje (2017–2026), št. 04-90/17 z dne 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- – socialne funkcije na površini 73,3 ha. nuarja 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja Slovenije, Območna enota Ljubljana. so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Žiri (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in goz- 2. člen dnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. Gozdnogospodarska enota Trbovlje-Zagorje, ki meri 6.180,33 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Lju- 5. člen bljana, v občinah Trbovlje in Zagorje, oziroma v katastrskih (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka občinah Knezdol, Čeče, Ojstro, Trbovlje, Vrhe I, Čebine, Pra- prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Žiri za obdobje preče, Bevško, Kotredež, Potoška vas, Zagorje-mesto, Zagorje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni naslednji in Vrhe II. ukrepi: – najvišji možni posek v višini 179.834 m3, od tega 3. člen 131.682 m3 iglavcev in 48.152 m3 listavcev, V gozdnogospodarski enoti Trbovlje-Zagorje je s 1. janu- – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, arjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: na površini 106,81 ha ter 1. lastništvo: 72,4 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali – nega mlajšega drogovnjaka na površini 7,17 ha. pravnih oseb, 25,8 % državnih gozdov ter 1,8 % gozdov lokalnih (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske skupnosti; enote Žiri (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove 2. površina: 3.687,19 ha, od katere je 2.613,83 ha večna- izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. menskih in 1.073,36 ha varovalnih gozdov; 3. lesna zaloga: 312,4 m3/ha, od tega 114,9 m3/ha iglav- 6. člen cev in 197,5 m3/ha listavcev; Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne 4. tekoči letni prirastek: 7,47 m3/ha, od tega 2,83 m3/ha ekosisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Žiri iglavcev in 4,64 m3/ha listavcev. v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni 4. člen v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Žiri (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske (2017–2026). enote Trbovlje-Zagorje (2017–2026) je ob upoštevanju usme- ritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega 7. člen območja Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize darske enote Žiri (2017–2026) je na vpogled na sedežu Zavo- preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pri- da za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, Tržaška dobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdno- cesta 2, 1000 Ljubljana, na sedežu Zavoda za gozdove Slo- gospodarski enoti Trbovlje-Zagorje določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja venije, Krajevne enote Logatec, Tržaška cesta 19a, 1370 Lo- z gozdom: gatec in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – proizvodne funkcije na površini 1.211,76 ha, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v – ekološke funkcije na površini 2.343,53 ha ter zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta – socialne funkcije na površini 1.850,41 ha. gozdnogospodarske enote Žiri (2017–2026). (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 8. člen Trbovlje-Zagorje (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo do- dnem listu Republike Slovenije. seganje.

Št. 007-353/2017 5. člen Ljubljana, dne 27. decembra 2017 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka EVA 2016-2330-0051 prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Trbovlje-Za- gorje za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 Mag. Dejan Židan l.r. določeni naslednji ukrepi: minister – najvišji možni posek v višini 198.900 m3, od tega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 80.676 m3 iglavcev in 118.224 m3 listavcev, Stran 12398 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, 3. člen na površini 233,15 ha ter V gozdnogospodarski enoti Mikula-Dedna gora je s 1. ja- – nega mlajšega drogovnjaka na površini 142,35 ha. nuarjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 1. lastništvo: 96,6 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali enote Trbovlje-Zagorje (2017–2026) so določeni ukrepi in na- pravnih oseb, 3,3 % državnih gozdov ter 0,1 % gozdov lokalnih čini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov skupnosti; in odsekov. 2. površina: 3.324,87 ha, od katere je 3.314,60 ha večna- menskih gozdov ter 10,27 ha gozdov s posebnim namenom, v 6. člen katerih so ukrepi dovoljeni; Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- 3. lesna zaloga: 352,0 m3/ha, od tega 196,7 m3/ha iglav- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Trbovlje-Za- cev in 155,3 m3/ha listavcev; gorje v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 4. tekoči letni prirastek: 6,79 m3/ha, od tega 4,04 m3/ha 2026 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v iglavcev in 2,76 m3/ha listavcev. gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Trbo- vlje-Zagorje (2017–2026). 4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 7. člen enote Mikula-Dedna gora (2017–2026) je ob upoštevanju Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- spodarske enote Trbovlje-Zagorje (2017–2026) je na vpogled skega območja Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote 2011 do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, Ljubljana, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, na sedežu Zavoda analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in za gozdove Slovenije, Krajevne enote Zagorje, ulica 9. avgu- pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdno- sta 78a, Zagorje, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo gospodarski enoti Mikula-Dedna gora določeno, da so najbolj in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi doku- poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja mentacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospo- z gozdom: darskega načrta gozdnogospodarske enote Trbovlje-Zagorje – proizvodne funkcije na površini 3.093,87 ha, (2017–2026). – ekološke funkcije na površini 769,8 ha ter – socialne funkcije na površini 18,8 ha. 8. člen (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote dnem listu Republike Slovenije. Mikula-Dedna gora (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo do- Št. 007-355/2017 seganje. Ljubljana, dne 27. decembra 2017 5. člen EVA 2016-2330-0052 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Mikula-Dedna Mag. Dejan Židan l.r. gora za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 minister določeni naslednji ukrepi: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – najvišji možni posek v višini 227.395 m3, od tega 129.118 m3 iglavcev in 98.277 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 237,14 ha, 3880. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – nega mlajšega drogovnjaka na površini 152,78 ha, gozdnogospodarske enote Mikula-Dedna gora – nega prebiralnega gozda na 189,35 ha, (2017–2026) – premazi vršičkov na 5,24 ha, – zaščita mladja s 700 m ograje in vzdrževanje 2.270 m Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- ograje s ponovitvami, dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – odstranjevanje 50 tulcev, – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – odstranjevanje 40 m zaščitne ograje, – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja – vzdrževanje 429,3 ha travinj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – vzdrževanje devetih vodnih površin, – spravilo in odvoz sena 429,3 m3 ter 3 P R A V I L N I K – naravni razvoj habitatov v 1.299 m . (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske o gozdnogospodarskem načrtu enote Mikula-Dedna gora (2017–2026) so določeni ukrepi in gozdnogospodarske enote Mikula-Dedna gora načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih ra- (2017–2026) zredov in odsekov.

1. člen 6. člen S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- gozdnogospodarske enote Mikula-Dedna gora (2017–2026), sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Mikula-De- št. 05-18/17 z dne 16. 10. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- dna gora v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. de- nuarja 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove cembra 2026 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, Slovenije, Območna enota Postojna. določeni v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Mikula-Dedna gora (2017–2026). 2. člen Gozdnogospodarska enota Mikula-Dedna gora, ki meri 7. člen 3.422,52 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Po- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- stojna, v občini Ilirska Bistrica, oziroma v katastrskih občinah darske enote Mikula-Dedna gora (2017–2026) je na vpogled Koritnice ter Bač. na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12399

Postojna, Vojkova 9, 6230 Postojna, na sedežu Zavoda za goz- preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pri- dove Slovenije, Krajevne enote Knežak, Knežak 202/a, 6253 dobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdno- Knežak, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- gospodarski enoti Hrašče-Osojnica določeno, da so najbolj no, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta z gozdom: gozdnogospodarske enote Mikula-Dedna gora (2017–2026). – proizvodne funkcije na površini 3.044,77 ha, – ekološke funkcije na površini 1.391,44 ha ter 8. člen – socialne funkcije na površini 76,04 ha. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja dnem listu Republike Slovenije. so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Hrašče-Osojnica (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z Št. 007-358/2017 gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo do- Ljubljana, dne 27. decembra 2017 seganje. EVA 2016-2330-0053 5. člen Mag. Dejan Židan l.r. (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka minister prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Hrašče-Osoj- za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nica za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni naslednji ukrepi: – najvišji možni posek v višini 171.039 m3, od tega 68.812 m3 iglavcev in 102.227 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, 3881. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Hrašče-Osojnica na površini 2.976,95 ha, (2017–2026) – nega mlajšega drogovnjaka na površini 36,61 ha, – zaščita s premazi na 1.320,47 ha, Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – zaščita s 1.900 m ograje, dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – vzdrževanje 37,3 ha travinja ter – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – 300 dni varstva pred žuželkami. – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enote Hrašče-Osojnica (2017–2026) so določeni ukrepi in na- čini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. P R A V I L N I K o gozdnogospodarskem načrtu 6. člen gozdnogospodarske enote Hrašče-Osojnica Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Hrašče- (2017–2026) Osojnica v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. de- 1. člen cembra 2026 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- enote Hrašče-Osojnica (2017–2026). črt gozdnogospodarske enote Hrašče-Osojnica (2017–2026), št. 05-07/17 z dne 16. 10. 2017, ki ga je za obdobje od 1. ja- 7. člen nuarja 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- Slovenije, Območna enota Postojna. darske enote Hrašče-Osojnica (2017–2026) je na vpogled na 2. člen sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Postoj- na, Vojkova 9, 6230 Postojna, na sedežu Zavoda za gozdove Gozdnogospodarska enota Hrašče-Osojnica, ki meri Slovenije, Krajevne enote Postojna, Vojkova 9, 6230 Postojna, 9.325,52 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Po- in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunaj- stojna, v občinah Postojna in Pivka, oziroma v katastrskih ska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s občinah Zagon, Hrašče, Studenec, Hrenovice, Velika Brda, postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdno- Hruševje, Rakulik, Orehek, Rakitnik, Zalog, Slavina, Selce in gospodarske enote Hrašče-Osojnica (2017–2026). Petelinje. 8. člen 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- V gozdnogospodarski enoti Hrašče-Osojnica je s 1. janu- dnem listu Republike Slovenije. arjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: 1. lastništvo: 89,8 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali Št. 007-356/2017 pravnih oseb, 9,7 % državnih gozdov ter 0,5 % gozdov lokalnih Ljubljana, dne 27. decembra 2017 skupnosti; EVA 2016-2330-0055 2. površina: 4.609 ha, od katerih so vsi gozdovi večna- menski; Mag. Dejan Židan l.r. 3. lesna zaloga: 201,1 m3/ha, od tega 44,1 m3/ha iglavcev minister in 157,0 m3/ha listavcev; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 4. tekoči letni prirastek: 3,92 m3/ha, od tega 1,01 m3/ha iglavcev in 2,91 m3/ha listavcev.

4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 3882. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu enote Hrašče-Osojnica (2017–2026) je ob upoštevanju usme- gozdnogospodarske enote Rog (2017–2026) ritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Ljubljana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 Stran 12400 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – naravni razvoj biotopov na 303,36 ha, – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja – vzdrževanje 5.000 m stez ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – 100 dni ostalega varstva oziroma varstva pred pod- lubniki. P R A V I L N I K (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Rog (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove o gozdnogospodarskem načrtu izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odse- gozdnogospodarske enote Rog (2017–2026) kov.

1. člen 6. člen S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- gozdnogospodarske enote Rog (2017–2026), št. 06-11/17 z sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Rog v dne 28. 8. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- močna enota Kočevje. dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Rog (2017–2026). 2. člen Gozdnogospodarska enota Rog, ki meri 4.018,21 ha, se 7. člen nahaja v gozdnogospodarskem območju Kočevje, v občini Ko- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- čevje, oziroma v katastrskih občinah Rog, Rajhenav, Koprivnik, spodarske enote Rog (2017–2026) je na vpogled na sedežu Resa in Nemška Loka. Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kočevje, Rožna 3. člen ulica 39, 1330 Kočevje, na sedežu Zavoda za gozdove Slove- V gozdnogospodarski enoti Rog je s 1. januarjem 2017 nije, Krajevne enote Rog, Rožna ulica 39, 1330 Kočevje, in na ugotovljeno naslednje stanje gozdov: Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1. lastništvo: 1,7 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali 1000 Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s po- pravnih oseb, 89,9 % državnih gozdov ter 8,4 % gozdov lokalnih stopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdno- skupnosti; gospodarske enote Rog (2017–2026). 2. površina: 3.709,50 ha, od katere je 3.549,77 ha večna- 8. člen menskih gozdov ter 159,73 gozdov s posebnim namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni; Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 3. lesna zaloga: 331,6 m3/ha, od tega 113,9 m3/ha iglav- dnem listu Republike Slovenije. cev in 217,7 m3/ha listavcev; 4. tekoči letni prirastek: 8,22 m3/ha, od tega 3,27 m3/ha Št. 007-359/2017 iglavcev in 4,95 m3/ha listavcev. Ljubljana, dne 27. decembra 2017 EVA 2016-2330-0056 4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske Mag. Dejan Židan l.r. enote Rog (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- minister dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kočevje, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu enoti Rog določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, 3883. gozdnogospodarske enote Briga (2017–2026) ki določajo način gospodarjenja z gozdom: – proizvodne funkcije na površini 3.267,12 ha, Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – ekološke funkcije na površini 583,66 ha ter dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – socialne funkcije na površini 178,29 ha. (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja Rog (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in goz- minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. P R A V I L N I K 5. člen (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka o gozdnogospodarskem načrtu prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Rog za obdobje gozdnogospodarske enote Briga (2017–2026) od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni naslednji 1. člen ukrepi: – najvišji možni posek v višini 240.000 m3, od tega S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt 82.500 m3 iglavcev in 157.500 m3 listavcev, gozdnogospodarske enote Briga (2017–2026), št. 06-55/17 z – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, dne 28. 8. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do na površini 551,9 ha, 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- – nega mlajšega drogovnjaka na površini 62,72 ha, močna enota Kočevje. – zaščita z ograjo v skupni dolžini 2.000 m, – vzdrževanje 6.250 m zaščitnih ograj, 2. člen – vzdrževanje 18,2 ha grmišč in 11,9 ha travinj, Gozdnogospodarska enota Briga, ki meri 3.451,25 ha, se – vzdrževanje 20 vodnih površin, nahaja v gozdnogospodarskem območju Kočevje, v občinah – sadnja 115 in vzdrževanje 30 plodonosnih dreves, Kočevje, Osilnica in Kostel, oziroma v katastrskih občinah – ostala biomeliorativna dela na skupni površini 2,2 ha, Borovec, Kočevska Reka, Novi Lazi, Štalcerji, Briga in Bosljiva – osnovanje pasišč v gozdu na površini 9,5 ha, Loka. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12401

3. člen Kočevska Reka, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in V gozdnogospodarski enoti Briga je s 1. januarjem 2017 prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumen- ugotovljeno naslednje stanje gozdov: tacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega 1. lastništvo: 11,7 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali načrta gozdnogospodarske enote Briga (2017–2026). pravnih oseb, 70,7 % državnih gozdov ter 17,6 % gozdov lo- kalnih skupnosti; 8. člen 2. površina: 2.962,66 ha, od katere je 2.907,69 ha večna- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- menskih gozdov, ter 54,97 ha gozdov s posebnim namenom dnem listu Republike Slovenije. brez načrtovanega poseka; 3. lesna zaloga: 296,4 m3/ha, od tega 107,1 m3/ha iglav- Št. 007-360/2017 cev in 189,3 m3/ha listavcev; Kočevje, dne 27. decembra 2017 4. tekoči letni prirastek: 7,80 m3/ha, od tega 3,47 m3/ha EVA 2016-2330-0057 iglavcev in 4,33 m3/ha listavcev. Mag. Dejan Židan l.r. 4. člen minister (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enote Briga (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Kočevje, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- 3884. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih gozdnogospodarske enote Črmošnjice spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski (2017–2026) enoti Briga določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – proizvodne funkcije na površini 2.400,71 ha, dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ekološke funkcije na površini 988,98 ha ter – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – socialne funkcije na površini 54,97 ha. – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Briga (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in P R A V I L N I K gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. o gozdnogospodarskem načrtu 5. člen gozdnogospodarske enote Črmošnjice (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka (2017–2026) prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Briga za ob- dobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni 1. člen naslednji ukrepi: S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski na- – najvišji možni posek v višini 175.700 m3, od tega črt gozdnogospodarske enote Črmošnjice (2017–2026), 66.600 m3 iglavcev in 109.100 m3 listavcev, št. 07-12/17 z dne 7. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slove- na površini 628,19 ha, nije, Območna enota Novo mesto. – nega mlajšega drogovnjaka na površini 87,58 ha, – zaščita s premazom na 67,25 ha, 2. člen – zaščita s 1.060 količi ali tulci, Gozdnogospodarska enota Črmošnjice, ki meri – zaščita s 620 m ograje, 6.580,15 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Novo – vzdrževanje 1.590 m ograje, mesto, v občinah Dolenjske Toplice, Novo mesto in Semič, – vzdrževanje grmišč na 24,69 ha, oziroma v katastrskih občinah Podstenice, Stare žage, Štale, – vzdrževanje travinj na 49,5 ha, Črmošnjice, Blatnik, Golobinjek in Planina. – vzdrževanje 28 vodnih površin, – osnovanje treh pasišč v gozdu, 3. člen – naravni razvoj 176,06 ha biotopov, V gozdnogospodarski enoti Črmošnjice je s 1. januarjem – vzdrževanje 5 ter postavitev 5 gnezdilnic. 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 1. lastništvo: 10,0 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali enote Briga (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove pravnih oseb, 88,5 % državnih gozdov ter 1,5 ha gozdov lokal- izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. nih skupnosti; 2. površina: 5.944,16 ha, od katere je 5.639,30 večna- 6. člen menskih gozdov, 2,36 ha gozdov s posebnim namenom, v Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- katerih so ukrepi dovoljeni, 30,11 ha gozdov s posebnim na- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Briga v menom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, in 272,39 ha varovalnih obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 gozdov; se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- 3. lesna zaloga: 401 m3/ha, od tega 226,8 m3/ha listavcev dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Briga in 174,2 m3/ha iglavcev; (2017–2026). 4. tekoči letni prirastek: 11,65 m3/ha, od tega 5,39 m3/ha iglavcev in 6,26 m3/ha listavcev. 7. člen Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- 4. člen spodarske enote Briga (2017–2026) je na vpogled na sedežu (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kočevje, Rožna enote Črmošnjice (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz ulica 39, 1330 Kočevje, na sedežu Zavoda za gozdove Slove- gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega obmo- nije, Krajevne enote Kočevska Reka, Kočevska Reka 40, 1338 čja Novo mesto, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 Stran 12402 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize P R A V I L N I K preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in prido- o gozdnogospodarskem načrtu bljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogo- spodarski enoti Črmošnjice določeno, da so najbolj poudarjene gozdnogospodarske enote Dole (2017–2026) funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: 1. člen – proizvodne funkcije na površini 5.399,01 ha, S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt – ekološke funkcije na površini 811,75 ha ter gozdnogospodarske enote Dole (2017– 2026), št. 08-07/17 – socialne funkcije na površini 567,86 ha. z dne 1. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote močna enota Brežice. Črmošnjice (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 2. člen 5. člen Gozdnogospodarska enota Dole, ki meri 8.464,0 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Brežice, v občinah (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka Litija in Šentrupert, oziroma v katastrskih občinah Velika Goba, prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Črmošnjice za Dole pri Litiji, Prelesje, Vodice, Moravče, Okrog, Tihaboj in obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni Pečice. naslednji ukrepi: 3 – najvišji možni posek v višini 517.505 m , od tega 3. člen 192.005 m3 iglavcev in 325.500 m3 listavcev, V gozdnogospodarski enoti Dole je s 1. januarjem 2017 – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, ugotovljeno naslednje stanje gozdov: na površini 1115,67 ha, od tega obžetev na 35,75 ha, 1. lastništvo: 95,4 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali – nega mlajšega drogovnjaka na površini 221,59 ha, pravnih oseb, 4,5 % državnih gozdov in 0,1 ha gozdov lokalnih – naravni razvoj biotopov na površini 137,95 ha. skupnosti; (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 2. površina: 5.420,78 ha, od katere je 5.395,31 ha večna- enote Črmošnjice (2017–2026) so določeni ukrepi in načini menskih gozdov in 25,47 ha varovalnih gozdov; njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov 3. lesna zaloga: 279,4 m3/ha, od tega 64,4 m3/ha iglavcev in odsekov. in 215,0 m3/ha listavcev; 3 3 6. člen 4. tekoči letni prirastek: 6,87 m /ha, od tega 1,86 m /ha iglavcev in 5,00 m3/ha listavcev. Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Črmošnjice 4. člen v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- enote Dole (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Črmo- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja šnjice (2017–2026). Brežice, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- 7. člen cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski darske enote Črmošnjice (2017–2026) je na vpogled na sedežu enoti Dole določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Novo mesto, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: Gubčeva 15, 8000 Novo mesto, na sedežu Zavoda za gozdove – proizvodne funkcije na površini 5.055,84 ha ter Slovenije, Krajevne enote Semič − Metlika, Pod smreko 10, – ekološke funkcije na površini 81,54 ha. 8340 Črnomelj, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumen- so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote tacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega Dole (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in načrta gozdnogospodarske enote Črmošnjice (2017–2026). gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 8. člen 5. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka dnem listu Republike Slovenije. prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Dole za ob- dobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni Št. 007-361/2017 naslednji ukrepi: Ljubljana, dne 27. decembra 2017 – najvišji možni posek v višini 343.849 m3, od tega EVA 2016-2330-0058 90.660 m3 iglavcev in 253.189 m3 listavcev, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, Mag. Dejan Židan l.r. na površini 669,96 ha, minister – nega mlajšega drogovnjaka na površini 68,09 ha, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – zaščita s tulci ali količenje s 6.000 kosi, – zaščita z ograjo v dolžini 1.400 m, – varstvo pred žuželkami s 400 dnevi in – varstvo pred boleznimi s 55 dnevi. 3885. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske gozdnogospodarske enote Dole (2017–2026) enote Dole (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 6. člen – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Dole v minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12403 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- 4. člen dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Dole (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske (2017–2026). enote Ljubno (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja 7. člen Nazarje, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- spodarske enote Dole (2017–2026) je na vpogled na sedežu ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Brežice, C. bra- spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski tov Milavcev 61, 8250 Brežice, na sedežu Zavoda za gozdove enoti Ljubno določeno, da so najbolj poudarjene funkcije goz- Slovenije, Krajevne enote Radeče-Mokronog, Slovenska vas 5, dov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: 8232 Šentrupert, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in – proizvodne funkcije na površini 5.106,8 ha, prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumen- – ekološke funkcije na površini 1.897 ha ter tacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega – socialne funkcije na površini 488 ha. načrta gozdnogospodarske enote Dole (2017–2026). (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 8. člen Ljubno (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. dnem listu Republike Slovenije. 5. člen Št. 007-362/2017 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka Ljubljana, dne 27. decembra 2017 prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Ljubno za EVA 2016-2330-0059 obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni naslednji ukrepi: 3 Mag. Dejan Židan l.r. – najvišji možni posek v višini 423.281 m , od tega 3 3 minister 357.435 m iglavcev in 65.846 m listavcev, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 337,85 ha, – nega mlajšega drogovnjaka na površini 56,45 ha, – nega prebiralnega gozda na 0,5 ha, – zaščita s premazom na 37,24 ha, 3886. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – zaščita s 15.360 tulci ali količki, gozdnogospodarske enote Ljubno (2017–2026) – zaščita z 200 m ograje, – vzdrževanje 7,8 ha travinj, Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- – 9,75 dni vzdrževanja vodnih površin, dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – 1,63 dni sadnje plodonosnega drevja ter – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – nega in ohranjanje biotopov na 7,22 ha. – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enote Ljubno (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov.

P R A V I L N I K 6. člen o gozdnogospodarskem načrtu Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- gozdnogospodarske enote Ljubno (2017–2026) sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Ljubno v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 1. člen se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ljubno gozdnogospodarske enote Ljubno (2017–2026), št. 10-05/17 (2017–2026). z dne 19. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- 7. člen močna enota Nazarje. Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- darske enote Ljubno (2017–2026) je na vpogled na sedežu 2. člen Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Nazarje, Sa- Gozdnogospodarska enota Ljubno, ki meri 7.433,44 ha, vinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na sedežu Zavoda za gozdove se nahaja v gozdnogospodarskem območju Nazarje, v občinah Slovenije, Krajevne enote Gornji Grad, revirna pisarna Ljubno, Ljubno in Gornji Grad, oziroma v katastrskih občinah Primož pri Cesta v Rastke 60, 3333 Ljubno ob Savinji, in na Ministrstvu Ljubnem, Ter, Ljubno, Savina, Radmirje in Florjan pri Gornjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Lju- Gradu. bljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- 3. člen ske enote Ljubno (2017–2026). V gozdnogospodarski enoti Ljubno je s 1. januarjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: 8. člen 1. lastništvo: 99,5 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- pravnih oseb, 0,4 % državnih gozdov ter 0,1 % gozdov lokalnih dnem listu Republike Slovenije. skupnosti; 2. površina: 5.717,83 ha, od katere je 5.044,97 ha več- Št. 007-365/2017 namenskih gozdov, 506,95 ha gozdov s posebnim namenom, Ljubljana, dne 27. decembra 2017 v katerih so ukrepi dovoljeni, ter 165,91 ha varovalnih gozdov; EVA 2016-2330-0062 3. lesna zaloga: 379,1 m3/ha, od tega 307,5 m3/ha iglav- cev in 71,6 m3/ha listavcev; Mag. Dejan Židan l.r. 4. tekoči letni prirastek: 9,76 m3/ha, od tega 7,66 m3/ha minister iglavcev in 2,11 m3/ha listavcev. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stran 12404 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3887. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu – vzdrževanje grmišč in obrežij na 21,36 ha, gozdnogospodarske enote Plešivec – vzdrževanje pašnikov in travnikov v gozdu 33 ha, (2017–2026) – sadnja plodonosnega drevja s 2.210 kosi, – ohranjanje biotopov s sečnjo 500 m3 ter nego na Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- 48,38 ha. dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 enote Plešivec (2017–2026) so določeni ukrepi in načini nji- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja hove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odsekov.

6. člen P R A V I L N I K Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- o gozdnogospodarskem načrtu sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Plešivec v gozdnogospodarske enote Plešivec (2017–2026) obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- 1. člen dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Plešivec S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt (2017–2026). gozdnogospodarske enote Plešivec (2017–2026), št. 11-04/17 z dne 7. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do 7. člen 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- močna enota Slovenj Gradec. darske enote Plešivec (2017–2026) je na vpogled na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Slovenj Gradec, 2. člen Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec, na sedežu Zavoda za Gozdnogospodarska enota Plešivec, ki meri 11.336,60 ha, gozdove Slovenije, Krajevne enote Slovenj Gradec, Celjska se nahaja v gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec, v cesta 7, 2380 Slovenj Gradec, in na Ministrstvu za kmetijstvo, občini Slovenj Gradec oziroma v katastrskih občinah Vrhe, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, kjer se Sele, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Podgorje, Zgornji hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja goz- Razbor, Spodnji Razbor, Veluna, Graška Gora, Vodriž, Šmi- dnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Plešivec klavž in Dobrava. (2017–2026).

3. člen 8. člen V gozdnogospodarski enoti Plešivec je s 1. januarjem Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: dnem listu Republike Slovenije. 1. lastništvo: 79,6 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali pravnih oseb ter 20,4 % državnih gozdov; Št. 007-366/2017 2. površina: 6.980,63 ha, od katere je 6.667,41 ha večna- Ljubljana, dne 27. decembra 2017 menskih gozdov in 313,22 ha varovalnih gozdov; EVA 2016-2330-0063 3. lesna zaloga: 379,9 m3/ha, od tega 314,1 m3/ha iglav- cev in 65,8 m3/ha listavcev; Mag. Dejan Židan l.r. 4. tekoči letni prirastek: 9,29 m3/ha, od tega 7,25 m3/ha minister iglavcev in 2,04 m3/ha listavcev. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Plešivec (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz 3888. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja gozdnogospodarske enote Ormož (2017–2026) Slovenj Gradec, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in prido- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 bljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogo- – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 spodarski enoti Plešivec določeno, da so najbolj poudarjene – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – proizvodne funkcije na površini 6.483,18 ha, – ekološke funkcije na površini 3.799,31 ha ter – socialne funkcije na površini 1.965,24 ha. P R A V I L N I K (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja o gozdnogospodarskem načrtu so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote gozdnogospodarske enote Ormož (2017–2026) Plešivec (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 1. člen S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt 5. člen gozdnogospodarske enote Ormož (2017–2026), št. 12-24/17 (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka z dne 14. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Plešivec za 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni močna enota Maribor. naslednji ukrepi: – najvišji možni posek v višini 488.737 m3, od tega 2. člen 402.908 m3 iglavcev in 85.829 m3 listavcev, Gozdnogospodarska enota Ormož, ki meri 21.262,74 ha, – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, se nahaja v gozdnogospodarskem območju Maribor, v občinah na površini 1.580,85 ha, od tega obžetev na 172,16 ha, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, oziroma v katastrskih – nega mlajšega drogovnjaka na površini 417,9 ha, občinah Ključarovci pri Ormožu, Lahonci, Žvab, Runeč, Stanov- – zaščita s tulci in mrežo v 107.100 kosih, no, Ivanjkovci, Žerovinci, Cerovec Stanka Vraza, Veličane, Mi- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12405 halovci, Mali Brebrovnik, Veliki Brebrovnik, Vinski Vrh, Miklavž, 7. člen Hermanci, Gomila, Kog, Vuzmetinci, Kajžar, Zasavci, Lačaves, Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- Jastrebci, Vodranci, Vitan, Hum, Pavlovski Vrh, Libanja, Pa- spodarske enote Ormož (2017–2026) je na vpogled na se- vlovci, Hardek, Litmerk, Lešnica pri Ormožu, Šardinje, Vičanci, dežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Maribor, Senečci, Sodinci, Strjanci, Bresnica, Podgorci, Osluševci, Cvet- Tyrševa 15, 2000 Maribor, na sedežu Zavoda za gozdove kovci, Trgovišče, Velika Nedelja, Ormož, Pušenci, Frankovci, Slovenije, Krajevne enote Ptuj, Zoisova pot 5, 2250 Ptuj, in na Loperšice, Vodranci, Šalovci pri Središču, Obrež, Grabe pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Središču, Središče, Trnovci, Rucmanci, Rakovci, Savci, Tomaž, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom Mala vas, Bratonečice, Senik pri Tomažu, Koračice in Pršetinci. sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- ske enote Ormož (2017–2026). 3. člen V gozdnogospodarski enoti Ormož je s 1. januarjem 2017 8. člen ugotovljeno naslednje stanje gozdov: Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 1. lastništvo: 84,7 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali dnem listu Republike Slovenije. pravnih oseb in 15,3 % državnih gozdov; 2. površina: 6.138,78 ha, od katere je 5.252,69 ha večna- Št. 007-367/2017 menskih gozdov, 678,37 ha gozdov s posebnim namenom, v Ljubljana, dne 27. decembra 2017 katerih so ukrepi dovoljeni, 9,77 ha gozdov s posebnim name- EVA 2016-2330-0064 nom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, in 197,95 ha varovalnih gozdov; 3. lesna zaloga: 352,9 m3/ha, od tega 41,3 m3/ha iglavcev Mag. Dejan Židan l.r. in 311,6 m3/ha listavcev; minister 4. tekoči letni prirastek: 8,24 m3/ha, od tega 0,80 m3/ha za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iglavcev in 7,44 m3/ha listavcev.

4. člen (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 3889. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu enote Ormož (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz gozdnogospodarske enote Polenšak gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja (2017–2026) Maribor, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 enoti Ormož določeno, da so najbolj poudarjene funkcije goz- – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja dov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – proizvodne funkcije na površini 5.702,23 ha, – ekološke funkcije na površini 597,77 ha ter – socialne funkcije na površini 9,77 ha. P R A V I L N I K (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja o gozdnogospodarskem načrtu so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote gozdnogospodarske enote Polenšak Ormož (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in (2017–2026) gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 1. člen 5. člen S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka gozdnogospodarske enote Polenšak (2017–2026), št. 12-35/17 prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Ormož za z dne 14. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- naslednji ukrepi: močna enota Maribor. – najvišji možni posek v višini 379.230 m3, od tega 3 3 44.830 m iglavcev in 334.400 m listavcev, 2. člen – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 321,19 ha, Gozdnogospodarska enota Polenšak, ki meri – nega mlajšega drogovnjaka na površini 55 ha, 11.817,59 ha, se nahaja v gozdnogospodarskem območju – zaščita s količenjem s 33.000 kosi, Maribor, v občinah Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci in – zaščita z 39.000 kosi tulcev in 1.040 m ograje, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, oziroma v katastrskih ob- – vzdrževanje grmišč na 6,34 ha, činah Polenšak, Bratislavci, Polenci, Prerad, Tibolci, Slomi, – naravni razvoj biotopov s 83 m3, Mezgovci, Dornava, Zagojiči, Moškanjci, Gorišnica, Zamušani, – ohranjanje biotopov s sečnjo 900 m3 in nego na 1,79 ha, Formin, Gajevci, Mala vas, Muretinci, Grlinci, Zagorci, Senčak, – vzdrževanje 150 m in odstranitev 300 m zaščitnih ograj, Sakušak, Bodkovci, Juršinci, Dragovič, Gradiščak, Mostje, Ku- – vzdrževanje 21.500 in obžetev 103.510 tulcev in zašči- kava, Rotman, Hlaponci, Borovci, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, tnih mrež ter odstranitev 1.850 tulcev. Bukovci, Novinci, Slavšina in Rjavci. (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ormož (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove 3. člen izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. V gozdnogospodarski enoti Polenšak je s 1. januarjem 2017 ugotovljeno naslednje stanje gozdov: 6. člen 1. lastništvo: 92,2 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- pravnih oseb ter 7,8 % državnih gozdov; sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Ormož v 2. površina: 2.734,00 ha, od katere je 2.208,30 ha več- obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 namenskih gozdov, 118,91 ha gozdov s posebnim namenom, se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- v katerih so ukrepi dovoljeni, 28,99 ha gozdov s posebnim dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Ormož namenom, v katerih ukrepi niso dovoljeni, in 377,80 ha varo- (2017–2026). valnih gozdov; Stran 12406 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. lesna zaloga: 339,3 m3/ha, od tega 48,0 m3/ha iglavcev 3890. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu in 291,3 m3/ha listavcev; gozdnogospodarske enote Vrhe (2017–2026) 4. tekoči letni prirastek: 8,86 m3/ha, od tega 1,12 m3/ha iglavcev in 7,73 m3/ha listavcev. Na podlagi sedmega odstavka 14. člena Zakona o goz- dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 4. člen – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) izdaja enote Polenšak (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Maribor, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- P R A V I L N I K ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih o gozdnogospodarskem načrtu spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski gozdnogospodarske enote Vrhe (2017–2026) enoti Polenšak določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z gozdom: 1. člen – proizvodne funkcije na površini 2.147,45 ha, S tem pravilnikom se sprejme gozdnogospodarski načrt – ekološke funkcije na površini 621,94 ha ter gozdnogospodarske enote Vrhe (2017–2026), št. 14-03/17 z – socialne funkcije na površini 27,11 ha. dne 15. 9. 2017, ki ga je za obdobje od 1. januarja 2017 do (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja 31. decembra 2026 izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Ob- so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote močna enota Sežana. Polenšak (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. 2. člen Gozdnogospodarska enota Vrhe, ki meri 9.989 ha, se 5. člen nahaja v gozdnogospodarskem območju Sežana, v občinah (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka Divača, Komen in Sežana, oziroma v katastrskih občinah Do- prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Polenšak za lenja vas, Senadole, Gabrče, Potoče, Laže, Senožeče, Koboli, obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni Štjak, Dolanci, Kodreti, Griže in Veliko polje. naslednji ukrepi: – najvišji možni posek v višini 175.609 m3, od tega 3. člen 22.383 m3 iglavcev in 153.226 m3 listavcev, V gozdnogospodarski enoti Vrhe je s 1. januarjem 2017 – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, ugotovljeno naslednje stanje gozdov: na površini 346,39 ha, 1. lastništvo: 83,9 % zasebnih gozdov v lasti fizičnih ali – nega mlajšega drogovnjaka na površini 16,40 ha, pravnih oseb, 5,2 % državnih gozdov ter 10,9 % gozdov lokalnih – zaščita s tulci ali količenje s 38.829 kosi, skupnosti; – vzdrževanje 0,38 ha grmišč in 2. površina: 6.776,25 ha, od katere je 6.520,82 ha večna- – ostala biomeliorativna dela v skupnem trajanju 70,72 dni. menskih gozdov ter 255,43 ha varovalnih gozdov; (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske 3. lesna zaloga: 186,6 m3/ha, od tega 26,6 m3/ha iglavcev enote Polenšak (2017–2026) so določeni ukrepi in načini nji- in 160,0 m3/ha listavcev; hove izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in 4. tekoči letni prirastek: 4,56 m3/ha, od tega 0,50 m3/ha odsekov. iglavcev in 4,06 m3/ha listavcev.

6. člen 4. člen Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- (1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Polenšak v enote Vrhe (2017–2026) je ob upoštevanju usmeritev iz goz- obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 dnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- Sežana, izdelanega za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. de- dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Polenšak cembra 2020, ugotovljenega stanja gozdov, analize pretekle- (2017–2026). ga gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov in pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski 7. člen enoti Vrhe določeno, da so najbolj poudarjene funkcije gozdov, Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogospo- ki določajo način gospodarjenja z gozdom: darske enote Polenšak (2017–2026) je na vpogled na sedežu – proizvodne funkcije na površini 1.962,93 ha, Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Maribor, Tyrše- – ekološke funkcije na površini 1.320,05 ha ter va 15, 2000 Maribor, na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, – socialne funkcije na površini 113,52 ha. Krajevne enote Ptuj, Zoisova pot 5, 2250 Ptuj, in na Ministrstvu (2) Na podlagi funkcij gozdov in njihovega ovrednotenja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana, so v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejema- Vrhe (2017–2026) določeni cilji gospodarjenja z gozdom in nja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote gozdnim prostorom ter usmeritve za njihovo doseganje. Polenšak (2017–2026). 5. člen 8. člen (1) Na podlagi ciljev in usmeritev iz drugega odstavka Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- prejšnjega člena so v gozdnogospodarski enoti Vrhe za ob- dnem listu Republike Slovenije. dobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2026 določeni naslednji ukrepi: Št. 007-368/2017 – najvišji možni posek v višini 275.617 m3, od tega Ljubljana, dne 27. decembra 2017 42.071 m3 iglavcev in 233.546 m3 listavcev, EVA 2016-2330-0065 – gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini 472,21 ha, Mag. Dejan Židan l.r. – nega mlajšega drogovnjaka na površini 44,51 ha, minister – vzdrževanje protipožarnih objektov v skupni dolžini za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 102,05 km, Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12407

– zaščita s premazom na 0,06 ha, SV-890/2017 dne 20. junija 2017, na podlagi katerega se sedež – zaščita s tulci ali količenje z 200 kosi, in poslovni naslov ustanove spremenita tako, da se glasita: – zaščita z 850 m ograje, »Sedež ustanove: Maribor – vzdrževanje s ponovitvami 87 ha skupne površine tra- Poslovni naslov: Magdalenski trg 11, 2000 Maribor«. vinja, – vzdrževanje s ponovitvami 16 vodnih virov in kalov v Št. 0070-76/2017/1 gozdnem prostoru, Ljubljana, dne 21. julija 2017 – naravni razvoj biotopov na 28,2 ha ter EVA 2017-3330-0068 – ostala varstvena dela v trajanju 576 dni. (2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske dr. Maja Makovec Brenčič l.r. enote Vrhe (2017–2026) so določeni ukrepi in načini njihove Ministrica izvedbe tudi na ravneh rastiščnogojitvenih razredov in odsekov. za izobraževanje, znanost in šport

6. člen Pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov za posamezne eko- sisteme in njihove dele v gozdnogospodarski enoti Vrhe v obdobju od uveljavitve tega pravilnika do 31. decembra 2026 BANKA SLOVENIJE se morajo upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi, določeni v goz- dnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Vrhe 3892. Navodilo za izvajanje Sklepa (2017–2026). o makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja 7. člen Po en izvod gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki spodarske enote Vrhe (2017–2026) je na vpogled na sedežu Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno be- Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Sežana, Par- sedilo, 59/11 in 55/17) in petega odstavka 8. člena Sklepa o tizanska 49, 6210 Sežana, na sedežu Zavoda za gozdove makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture Slovenije, Krajevne enote Senožeče 75, 6224 Senožeče, in na financiranja (Uradni list RS, št. 72/17) izdaja guverner Banke Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Slovenije Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- N A V O D I L O ske enote Vrhe (2017–2026). za izvajanje Sklepa o makrobonitetnem 8. člen spremljanju področja likvidnosti Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- in strukture financiranja dnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-370/2017 I. NAMEN NAVODILA Ljubljana, dne 27. decembra 2017 EVA 2016-2330-0067 (1) To navodilo določa način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti in razmerja med krediti in vlogami neban- Mag. Dejan Židan l.r. čnega sektorja na podlagi Sklepa o makrobonitetnem spremlja- minister nju področja likvidnosti in strukture financiranja (Uradni list RS, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 72/17, v nadaljevanju: sklep). (2) Banka, hranilnica, podružnica banke države članice in podružnica banke tretje države (v nadaljevanju: banka) poročilo iz II. točke tega navodila predloži na obrazcu KL-1: Poročilo o količnikih likvidnosti banke, ki je sestavni del sklepa. 3891. Odločba o soglasju k spremembi Akta o ustanovitvi Ustanove dr. Antona Trstenjaka II. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na pod- O KOLIČNIKIH LIKVIDNOSTI BANKE NA OBRAZCU KL-1 lagi 12. člena v povezavi s 17. členom Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in (3) Banka razvrsti posamezne postavke finančnih sred- 91/05 – popr.) in 39. člena Zakona o državni upravi (Uradni list stev (v nadaljevanju: naložbe) in virov sredstev (v nadaljevanju: RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, obveznosti), ločeno v domači in tuji valuti, glede na preostalo 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, zapadlost v tri razrede in sicer: od 0 do 30 dni, od 0 do 180 dni 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16) izdaja in od 181 dni ali več. (4) Pomembnejše spremembe naložb oziroma obvezno- O D L O Č B O sti, ki vplivajo na likvidnost banke in ki jih ni mogoče vključiti v posamezne kategorije naložb oziroma obveznosti, banka vklju- o soglasju k spremembi Akta o ustanovitvi či v vrstico A090 – Ostale aktivne postavke oziroma v vrstico Ustanove dr. Antona Trstenjaka L070 – Ostale pasivne postavke. (5) V poročilo se vključujejo vse naložbe in obveznosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdaja so- neodvisno od tega, ali gre za zakonsko ali pogodbeno obve- glasje k spremembi Akta o ustanovitvi Ustanove dr. Antona znost, ter ali je sklenjeni posel že vključen v knjigovodskih Trstenjaka, ki so jo sprejeli ustanovitelji ustanove dr. Ludvik izkazih ali ne. Pri naložbah ali obveznostih, ki dospevajo v Toplak, Gosposka ulica 1, 2000 Maribor, mag. Milan Lovrenčič, rednih časovnih razmikih, je preostala zapadlost posamezne- Mesesnelova ulica 7, 1000 Ljubljana, Jožef Škrlec, Zgornje ga dela naložbe ali obveznosti enaka obdobju med datumom, Partinje 38, 2223 Jurovski Dol in Mirko Prelog, Maistrova uli- za katerega se izračunava količnik likvidnosti, in datumom ca 6, 9240 Ljutomer in o kateri je bil pri notarki Kseniji Košar zapadlosti posameznega dela. Pri obveznostih na odpoklic in Bratuša, Cankarjeva 6, 2000 Maribor sestavljen notarski zapis naložbah z možnostjo odpoklica ali predčasnega odpoklica Stran 12408 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije je preostala zapadlost enaka najkrajšemu možnemu odpo- ostalo zapadlostjo nad 180 dni je enak vrstici A110 v tretjem klicnemu roku. razredu. (6) Kriterija preostale zapadlosti banka ne upošteva pri (14) Banka mora hraniti zadnjih deset izdelanih dnevnih naložbah iz prvega odstavka 5. člena sklepa, ki jih vključuje v poročil o doseganju količnikov likvidnosti ter dokumentacijo, oba razreda. Med naložbe iz prvega odstavka 5. člena sklepa na podlagi katere je navedena poročila pripravila. Banka mora se ne vključujejo domači lastniški vrednostni papirji (delnice) najmanj za obdobje enega leta hraniti obrazložitve tistih po- in kapitalski deleži v podjetjih v Republiki Sloveniji. V primeru stavk poročila, ki so pomembno vplivale na količnike likvidnosti. terminskih poslov prodaje oziroma nakupa teh naložb se v poročilo uvrstijo denarni tokovi iz teh poslov. (7) Naložbe, zastavljene v skladu finančnega premoženja III. NAVODILO ZA IZRAČUN RAZMERJA MED KREDITI za zavarovanje terjatev Eurosistema pri Banki Slovenije (v IN VLOGAMI NEBANČNEGA SEKTORJA GLTDF nadaljevanju sklad), so vključene v ustrezne kategorije na- ložb, kar pomeni, da banka le-teh ne zmanjšuje za naložbe, (15) Banka izračuna GLTDF na podlagi metodologije za zastavljene v skladu (npr. v vrstico A070 Vrednostni papirji RS izračun kreditov nebančnemu sektorju, vlog nebančnega sek- se vnese njihova celotna vrednost). Višino sklada banka le torja ter odpisov kreditov nebančnemu sektorju, ki temelji na informativno prikaže, in sicer v vrstici A110. Vrednost sklada v vsebinski opredelitvi postavk, šifrantov in vrednostnih podatkov vrstici A110 se prikaže na naslednji način: poročil BS1S in BS1V, opredeljenih z veljavnim Navodilom za – prvi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij, del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo objavljenem na spletni strani Banke Slovenije. preostalo zapadlost nad 30 dni, (a) Prirast kreditov nebančnega sektorja (NBS). Banka – drugi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za izračuna stanje kreditov nebančnemu sektorju (v nadaljevanju del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo NBS), bruto pred oslabitvami. Prirast kreditov NBS (bruto pred preostalo zapadlost nad 180 dni, oslabitvami) v zadnjem letu banka izračuna kot razliko med sta- – tretji razred vključuje del sklada, uporabljen za zava- njem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) na datum izračuna rovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni. GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem kreditov (8) Banka poroča pogodbeno najete kreditne linije v vrstici NBS (bruto pred oslabitvami) pred dvanajstimi meseci glede na A102 ter nečrpani del najetih kreditov v vrstici A103 v celotni datum po katerem banka izračunava GLTDF. višini, brez upoštevanja uteži iz druge alineje točke (d) prvega (b) Prirast vlog NBS. Banka izračuna stanje vlog NBS. odstavka 4. člena sklepa. Prirast vlog NBS v zadnjem letu banka izračuna kot razliko (9) Banka poroča postavke vpoglednih vlog gospodar- med stanjem vlog NBS na datum po katerem banka izračunava stva v vrstici L041 in gospodinjstev v vrstici L042 v celotni GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem vlog NBS višini, brez upoštevanja uteži iz točk (b) in (c) prvega odstavka pred dvanajstimi meseci glede na datum po katerem banka 6. člena sklepa. izračunava GLTDF. (10) Za zunajbilančne postavke v delu obveznosti v vrsti- (c) Izvzetja. Banka, ki uporabi izvzetja iz drugega od- cah od L081 do L086 banka poroča tehtane zneske, z uporabo stavka 2. odstavka 7. člena sklepa, izračuna vrednost odpisov predpisanih uteži iz točke (c) 6. člena sklepa. kreditov NBS. Konverzijo terjatev v naložbe v kapital dolžnika iz (11) Pri poročilih tekočega meseca banka za vse posle, naslova teh terjatev v smislu restrukturiranja finančnih sredstev tudi za vpogledne vloge, upošteva natečene obresti, katerih do dolžnika upošteva banka na način, kot je opredeljen s šifro valuta plačila pade v prvi ali drugi razred. Ker se mesečna po- d šifranta 100 (Vrsta restrukturiranja) v veljavnem Navodilu za ročila o knjigovodskem stanju računov za zadnji dan preteklega izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij, meseca oddajo šesti delovni dan tekočega meseca oziroma objavljenem na spletni strani Banke Slovenije. Banka sešteje deseti delovni dan po stanju na dan 31. december, banka izvzetja za zadnjih dvanajst mesecev glede na datum po kate- najkasneje na šesti delovni dan oziroma deseti delovni dan rem banka izračunava GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja). tekočega meseca v poročilu o količnikih likvidnosti upošteva (d) GLTDF: Banka izračuna GLTDF kot razmerje med nov izračun razmejitev natečenih obresti za pretekli mesec. prirastom kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) ter prirastom Banka v znesek natečenih obresti vključuje tudi obračunane vlog NBS v zadnjem letu ob upoštevanju izvzetij v zadnjem letu. neplačane obresti pod pogojem, da obresti izvirajo iz finančnih sredstev iz točke (b) prvega odstavka 4. člena sklepa. (12) Za izračun količnikov likvidnosti banka naložbe in IV. NAČIN POŠILJANJA POROČIL obveznosti v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije, in ki velja na dan za katerega (16) Banka posreduje Banki Slovenije poročilo KL-1 po se poroča. elektronski pošti. Banka pošilja samo podatke, ki imajo v obraz- (13) Količnik likvidnosti prvega in drugega razreda se izra- cu KL-1 vpisano štirimestno oznako rubrike. čuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v posameznem Naslov in struktura zapisa: razredu v domači in tuji valuti, brez upoštevanja vrstice A110, in (a) elektronski naslov: [email protected]; seštevkom vseh obveznosti za isti razred v domači in tuji valuti. (b) subjekt se navede v obliki LLLLMMDDBBBBBBB.dat, V primeru, da banka uporabi vsaj del naložb v skladu, se količ- kjer je LLLLMMDD datum za katerega se poroča, BBBBBBB nik likvidnosti za posamezni razred izračuna na naslednji način: pa 7-mestna matična številka banke; (a) količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot (c) zapis je dolg 22 (dvaindvajset) znakov, od katerih je razmerje med seštevkom vseh naložb (brez vrstice A110), prvih 8 oznaka podatka, ki je razvidna iz obrazca KL- 1, pri zmanjšanih za del sklada, uporabljenega za obveznosti s pre- čemer ima peti znak vrednost od »1« do »6« glede na stolpec ostalo zapadlostjo nad 30 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. iz obrazca, zadnji trije znaki pa so presledki. Naslednjih štiri- Uporabljeni del sklad za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad najst znakov je numerični podatek, desno poravnan z vodilnimi 30 dni se izračuna na naslednji način: ničlami, prvi znak je predznak. Podatki so zneski v tisoč enot vrstica A110 v drugem razredu + vrstica A110 v tretjem domače valute. Datoteka vsebuje kontrolni zapis, kjer je ozna- razredu – vrstica A110 v prvem razredu. ka podatka »KO01«, zadnji štirje znaki so presledki, numerični (b) količnik likvidnosti drugega razreda se izračuna kot podatek pa je seštevek vseh zneskov. razmerje med seštevkom vseh naložb v drugem razredu (brez Pri pošiljanju poročila KL-1 banka uporabi PGP ključ. vrstice A110), zmanjšanim za del sklada, uporabljenega za Javni del PGP ključa Banke Slovenije za poročilo KL-1 je obja- obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni, ter seštevkom vljen na internetni strani (http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in- vseh obveznosti. Uporabljeni del sklada za obveznosti s pre- podjetij-r.asp?MapaId=737). Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12409

V. KONČNA DOLOČBA zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom. (17) To navodilo začne veljati 1. januarja 2018. (3) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan dis- tributer toplote uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo Ljubljana, dne 12. decembra 2017 osebnih podatkov. (4) Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranju- dr. Boštjan Jazbec l.r. je, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so guverner se zbirali ali nadalje obdelovali.

3. člen (pojmi in definicije) V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Ener- DRUGI DRŽAVNI ORGANI getskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadalj- IN ORGANIZACIJE njem besedilu: EZ-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisih, poleg tega pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen: 3893. Sistemska obratovalna navodila 1. celotni stroški za toploto so stroški za toploto, dobavlje- za distribucijski sistem toplote za geografsko no iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi oziroma s območje mesta Grosuplje in naselja Brezje specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto za odjemno mesto. pri Grosupljem v Občini Grosuplje Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške ter stroške meritev; 2. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list ogrevnega medija po distribucijskem sistemu; RS, št. 17/14 in 81/15) in Akta o obvezni vsebini sistemskih 3. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni proizvodnih virov po omrežju do odjemalcev v več zgradbah list RS, št. 47/15 in 9/16) ter na podlagi soglasja Agencije za ali lokacijah; energijo št. 112-13/2016-14/236 z dne 19. 10. 2017 Javno ko- 4. delilnik stroškov toplote (v nadaljnjem besedilu: delilnik) munalno podjetje Grosuplje d.o.o., kot izvajalec gospodarske je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem ob- določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za močju mesta Grosuplje in naselja Brezje pri Grosupljem, izdaja pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delil- niki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih N A V O D I L A delih stavbe; 5. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem za distribucijski sistem toplote za geografsko sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem; območje mesta Grosuplje in naselja Brezje 6. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni pri Grosupljem v Občini Grosuplje povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do končnih odjemalcev v več stavbah ali lokacijah; I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne go- spodarske javne službe distribucije toplote na geografskem 1. člen območju mesta Grosuplje in naselja Brezje pri Grosupljem v (vsebina akta) Občini Grosuplje; (1) S tem aktom se ureja zlasti obratovanje in način vode- 8. glavna toplotna postaja (primarna postaja) je postaja, nja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: dis- pri kateri je ogrevalni medij distribucijskega sistema na primarni tribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje strani ločen s prenosnikom toplote od ogrevnega medija na distribucijskega sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na sekundarni strani; distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in 9. glavni vod je vod v distribucijskem sistemu, ki s toploto kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, oskrbuje več kot eno stavbo in na katerega so vezani priključki; 10. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave to- za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote plote in tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti; tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odje- 11. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen malcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne na- in druge elemente. prave odjemalca; (2) Ta akt se uporablja za distribucijski sistem, ki je v po- 12. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kontinuirano v slovnem najemu distributerja toplote in na katerem distributer svojem proizvodnem procesu proizvaja dobrine; toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije 13. interne toplotne naprave so naprave, ki omogoča- toplote. Lastnik proizvodnega vira in distribucijskega sistema jo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne je Občina Grosuplje. bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno (3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične ose- postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiator- be, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna sko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih in prezračevanje, pripravo tople sanitarne vode in drugo) ter soodvisnih objektih. tehnološke in druge namene; 2. člen 14. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucij- (uporaba podatkov in informacij) skega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s (1) Distributer toplote mora predhodno ustrezno seznaniti toploto iz distribucijskega sistema; uporabnike in odjemalce z namenom obdelave pridobljenih 15. merilna naprava je merilnik toplote na odjemnem ozi- osebnih podatkov. roma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposre- (2) Distributer toplote je dolžan varovati zaupnost podat- dno in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete kov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote; Stran 12410 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

16. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je 36. skupno odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v nameščena merilna naprava; izjemoma so merilne naprave kateri se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja predane v obstoječih toplotnih postajah lahko nameščene tudi v hišni količine toplote več odjemalcem oziroma stavbam; postaji; 37. soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja je so- 17. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe dis- glasje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom, ki tributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, ureja graditev objektov; toplotnih postajah in internih toplotnih napravah; 38. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na 18. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sis- distribucijski sistem, ki ga izdaja distributer toplote skladno z tem pomenijo stroške gradnje distribucijskega voda do točke EZ-1; v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni 39. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je kate- za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri rakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do poveča- delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote; nja odjema iz sistema na novem distribucijskem vodu oziroma 40. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere ve- obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi ljajo enake tarifne postavke toplote; omogočal normalno amortizacijo naložbe; 41. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, ki 19. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucij- priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob skem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah. nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distri- Tehnične zahteve pripravi distributer toplote in jih javno objavi buterja toplote; na spletni strani; 20. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se iz- 42. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med vaja obračun stroškov za toploto in traja za vse odjemalce en temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno mesec; dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le 21. odčitovalno obdobje je obdobje, v katerem se izvaja dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna odčitavanje merilnih naprav in je za vse odjemalce mesečno; zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C, po podatkih 22. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema organa, ki je zadolžen za izvajanje meteoroloških meritev; toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine, na katero ali 43. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede za katero je nameščeno odjemno mesto. Odjemalec je lahko na ogrevni medij; tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na sku- 44. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sis- pno odjemno mesto; temom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi naprava- 23. odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se mi odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s izvajajo meritve ali na drug način ugotavlja odjemalcu predane svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne količine toplote; naprave; 24. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s 45. uporabnik je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto katerim se prenaša toplota; v distribucijski sistem, ali odjemalec, ki odjema toploto iz distri- 25. poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospo- bucijskega sistema; dinjski ali industrijski odjemalec; 46. varovalni pas distribucijskega sistema je območje 26. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in širine 1,0 metra na vsako stran zunanjega gabarita elementov odjemno mesto ali prevzemno mesto. Priključek se začne na distribucijskega sistema; priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključ- 47. vod je cevovod, po katerem se prenaša ogrevni medij; nim mestom uporabnika; 48. zapisnik o nastavljeni obračunski moči je zapis, ki ga 27. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote ob nastavitvi obstoječi distribucijski sistem; obračunske moči v toplotni postaji. 28. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih na- prav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem; 4. člen 29. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjema- (opredelitev distribucijskega sistema) lec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno (1) Distribucijski sistem je sistem objektov, naprav in čr- postajo je lahko priključenih več hišnih postaj; pališč za prenos toplote po omrežju od prevzemnih mest iz 30. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Se- distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek stavni del distribucijskega sistema so tudi distribucijski vodi in uporabnika; priključki, vključno z glavnima zapornima ventiloma V1 (dovo- 31. priključno mesto uporabnika je točka na koncu pri- dni vod) in V2 (povratni vod) na priključnem mestu uporabnika. ključka neposredno za glavnim zapornim ventilom (v nadalj- (2) Proizvodni vir – kotlovnici Bevkova 8, Grosuplje in njem besedilu: V1 in V2), kjer je oziroma bo priključena toplotna Brezje pri Grosupljem, ki sta v najemu in upravljanju distribu- postaja uporabnika; terja toplote, kot distributerja z lastno proizvodnjo, nista del 32. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem distribucijskega sistema. so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za (3) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe; druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekon- 33. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno strukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, energijo goriv v toploto; naprav in omrežij. 34. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica (4) Distribucijski sistem toplote za geografsko območje deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča porazdelitev mesta Grosuplje in naselja Brezje pri Grosupljem v Občini stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne Grosuplje se sestoji iz: naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev (lastnikov – toplovodnega omrežja daljinskega ogrevanja z ogreval- posameznih delov stavbe) v obračunskem obdobju; nim medijem toplo vodo, ki prevzema toploto v glavni toplotni 35. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega postaji in jo preko toplovodnega omrežja distribuira do posame- omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v preno- znega ali več odjemalcev. Nazivni tlak toplovodnega omrežja je sniku toplote; 4,7 bara in nazivna temperatura 90 °C; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12411

– črpališča, ki so objekti in naprave, ki omogočajo tran- (2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemal- sport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu; ca so obveznost odjemalca. – glavne toplotne postaje (primarne postaje), pri kateri je ogrevalni medij distribucijskega sistema na primarni strani 10. člen ločen s prenosnikom toplote od ogrevnega medija na sekun- (obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo darni strani; distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih – sistema za nadzor in upravljanje distribucijskega siste- toplotnih naprav odjemalca) ma. S tem sistemom distributer toplote upravlja in nadzoruje (1) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanje distribucijskega sistema. obratovanja distribucijskega sistema ima distributer toplote na- slednje obveznosti nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo 5. člen distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih (razvoj distribucijskega sistema) naprav: (1) Distributer toplote izdeluje oziroma potrjuje tehnične – izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z izdajanje pogojev in soglasij za priključitev na distribucijski odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne go- sistem; spodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize – potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretoč- nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo; nih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti – potrjevanje, da so dograjeni ali spremenjeni distribucij- distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih so- ski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor glasij za priključitev, anket ter drugih podatkov. geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote; (2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski – usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucij- sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer skih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem; toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja – usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, pri- naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov ka- ključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem; pitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja. – usklajevanje rokov začetka odjema toplote; – skrb, da so projekti izvedenih del oziroma dopolnjeni 6. člen projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote; – potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem (spremembe na distribucijskem sistemu) distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, za- je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega nesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema sistema; pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na dis- – nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribu- tribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih cijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upo- in soglasji distributerja toplote. števati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju (2) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki distribucijskega sistema in naprav odjemalca. in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z 7. člen določili pravilnika, ki ureja vsebino in način vodenja zbirke (pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje podatkov o dejanski rabi prostora, ter tehničnimi zahtevami di- distribucijskega sistema) stributerja toplote glede vodenja zbirnega katastra energetske Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, za- infrastrukture. četku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter 11. člen drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in (obveznosti odjemalca za obratovanje njegovih vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem toplotnih naprav) se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih (1) Odjemalec ima za varno, zanesljivo in učinkovito obra- elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, tovanje njegovih toplotnih naprav naslednje obveznosti: drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj – s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti za normalno upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote. obratovanje in redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav tako, da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito 8. člen obratovanje distribucijskega sistema; (naprave distributerja toplote) – s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na (1) Naprave distributerja toplote so: način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah – distribucijski vodi do priključnega mesta priključka; v distribucijskem sistem in da pretoki na odjemnem mestu in – priključki, razen priključkov, ki so v lasti odjemalcev; povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti – objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucij- določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih skega sistema; toplotnih naprav; – črpališča; – ne spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka – glavne toplotne postaje na distribucijskem sistemu. in temperature v toplotni postaji; (2) Če distributer toplote ni lastnik dela naprav iz prvega – brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminjati odstavka tega člena, ima z lastnikom sklenjeno pogodbo, na svojih toplotnih naprav; podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje – skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru naloge po EZ-1 in tem aktu. in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distri- buterja toplote; 9. člen – skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna (toplotne naprave odjemalca) dokumentacija s shemami naprav in napeljav; (1) Naprave v lasti odjemalca so: – vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope – priključki, ki še niso bili preneseni v last Občine Grosuplje; do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju – toplotne postaje; toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne – interne toplotne naprave. prostore; Stran 12412 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– v prostorih, kjer je toplotna postaja se lahko nahaja – izvajanjem meritev prevzetih in dobavljenih količin to- samo oprema, ki je potrebna za distribucijo toplote; plote; – sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi – izvajanjem rednih menjav merilnih naprav v zakonsko toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu; predpisanem roku in izrednih menjav merilnih naprav, če nede- – obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave; lovanje le-teh ni posledica neodgovornega ravnanja odjemalca. – z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne motiti drugih (2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in odjemalcev ali distributerja toplote; učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora dis- – v toplotni postaji omogočiti distributerju toplote priklju- tributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehno- čitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in loškimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti drugih naprav za upravljanje toplotne postaje; ustrezno usposobljenemu izvajalcu. – omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdr- (3) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih na- ževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega pravah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom obratovanja distribucijskega sistema. povzročeno škodo, v skladu s splošnimi pravili odškodninske (2) Odjemalec odgovarja za škodo distributerja toplote, odgovornosti, v kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s pose- ki je nastala zaradi posegov odjemalca na njegovih toplotnih gom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. napravah. (3) Distributer toplote s priključitvijo objektov, naprav in 14. člen napeljav odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema od- (obveznost odjemalca pri zagotavljanju dostopa) govornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delo- (1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote vanje teh objektov, naprav in napeljav. neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju (4) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške elek- distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje, na način, ki trične energije za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in naprav za daljinski prenos podatkov. in dolžnosti: (5) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode – odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode in za naprav; polnjenje internih toplotnih naprav. – izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote; 12. člen – izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka (evidenca infrastrukture za distribucijo toplote) in toplotne postaje; Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distri- – izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključ- bucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in ka; lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote. – izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov V1 in V2; – izvedba odklopa toplotne postaje zaradi neporavnanih III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO obveznosti do distributerja toplote skladno s 308. členom EZ-1; OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA – pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nasto- Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE pajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem S TOPLOTO toplote, v kolikor distributer toplote na podlagi tehničnih para- metrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemal- 1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja čeve obračunske moči. distribucijskega sistema (2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih 13. člen se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene (obveznosti distributerja) toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno (1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo v skladu pristojnostmi distributerja toplote, določenih v EZ-1 in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za in v tem aktu. uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi: (3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sis- – načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet temu, višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemal- dolžan o tem takoj obvestiti distributerja. cev toplote pri projektni zunanji temperaturi; – načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega siste- 15. člen ma za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega (uravnotežene obratovalne razmere) sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do distribucijskega sistema; (1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obra- – načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema; tovalne razmere v distribucijskem sistemu. – izvajanjem rednih tekočih in investicijskih ter izrednih (2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dol- vzdrževalnih del; žan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere – izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obra- poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in tovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem. posodobitev distribucijskega sistema; (3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obra- – izvajanjem nadzora nad obratovanjem distribucijskega čuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribu- sistema; cijski sistem in predane iz njega morajo biti na vseh prevzemnih – zaščito distribucijskega sistema pred mehanskimi, ele- in odjemnih mestih nameščene merilne naprave. ktričnimi in kemičnimi vplivi iz okolice; 16. člen – varovanjem distribucijskega sistema z izvajanjem nad- zora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu; (sistemska kontrola) – izvajanjem nadzora nad učinkovitostjo obratovanja to- Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucij- plotnih postaj in internih toplotnih naprav in o načinih za izbolj- skega sistema z namenom nadzora nad delovanjem distribu- šanje stanja obratovanja njihovih naprav obveščati odjemalce; cijskega sistema, merilnih in ostalih naprav, odkrivanja poškodb Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12413 in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev (3) Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem distribucijskega sistema v naslednjih časovnih razporedih: le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti – pregled vročevodnih jaškov: enkrat letno; navedenim v prejšnjem odstavku. – pregled zaporne armature: enkrat letno; – pregled distribucijskega sistema: enkrat letno; 4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistema – pregled merilnih naprav: skladno z zakonodajo; – daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucij- 20. člen skega sistema: večkrat dnevno. (obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani distributerja toplote) 2. Varovanje distribucijskega sistema (1) Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delo- 17. člen vanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pre- gledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obra- (soglasje distributerja za posege v prostor v varovalnem pasu tovalne razmere. distribucijskega sistema) (2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucij- (1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico skega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distri- procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske bucijskega sistema. opreme. Potrebno je zagotoviti: (2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter – nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem; varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življe- – distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema; nja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja – nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, sistema, napovedovanje odjema toplote in meritve prevzetih skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne po- količin toplote; goje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas – nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucij- pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega skem sistemu; dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi – nadzor nad predajo in izvajanje meritev odjema toplote o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na odjemalcem na odjemnih mestih; distribucijski sistem. – ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem siste- (3) Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer mu in neuravnoteženih obratovalnih razmer; toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v va- – simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v rovalnem pasu distribucijskega sistema. distribucijskem omrežju. (4) Distributer toplote odloči o zahtevi za izdajo soglasja (3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem di- za nameravane posege v območje varovalnega pasu na pod- stribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno lagi predložene projektne dokumentacije, upoštevajoč določbe z internimi operativnimi tehnološkimi navodili. tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema. 21. člen (5) Za posege tretjih oseb v varovalni pas, za katere po (služba stalne pripravljenosti) zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organi- izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi zira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nameravanih del. nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma 18. člen motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkraj- (posegi v varovalni pas distribucijskega sistema šem možnem času. brez soglasja distributerja) Če tretja oseba ni pridobila soglasja za poseg v varovalni 22. člen pas skladno s prejšnjim členom tega akta, distributer toplote (nadzor nad priključkom in toplotno postajo) nemudoma zahteva prepoved izvajanja del v varovalnem pasu (1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja in obvesti pristojne državne organe. nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratova- 3. Kakovost ogrevnega medija nja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje 19. člen kontrolo stanja priključka, ventilov V1, V2 in elementov toplotne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odje- (kakovost ogrevnega medija) mnem mestu. (1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distri- (2) Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemote- bucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. nega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distribu- Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem me- ter toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih stu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovo- zapornih ventilov V1 in V2. Stroške prve vgradnje ventilov sti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo V1 in V2 krije odjemalec, stroške njunega vzdrževanja in za- parametrom določenim v drugem odstavku tega člena in kot so menjave pa krije distributer toplote. podrobneje opredeljeni v pogodbi o prevzemu toplote. (3) V primeru večjih netesnosti ali poškodb za glavnimi (2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki zapornimi ventili V1 in V2 oziroma na primarni strani toplotne vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim postaje lahko ventile zapre tudi pooblaščeni vzdrževalec oskr- vrednosti: bovane stavbe ali pa intervencijske službe – gasilci. 1. Ogrevni medij v vročevodnem sistemu: (4) V primeru začasne ali dolgotrajne prekinitve dobave – prevodnost pri 25 °C: < 30 µS/cm; toplote distributer toplote izvede ločitev toplotne postaje in – prevodnost po kationskem filtru pri 25 °C: < 10 µS/cm; internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zapr- – pH pri 25 °C: 9,5–10; tjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2 in z – kisik: < 0,02 mg/l; vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega – klorid (Cl): < 1,0 mg/l; medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na – skupno železo (Fe): < 0,05 mg/l. distribucijskem sistemu. Stran 12414 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe (3) Zaradi izrednih del z namenom zagotovitve nemote- nega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distri- 23. člen buter toplote odjemalcem ne odgovarja za morebitno nastalo (zagotavljanje zanesljive oskrbe) škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote. (4) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribu- Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskr- cijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvi- bo s toploto in dela na distribucijskem sistemu in prekinitve denih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo. distribucije toplote izvajati skladno z določili EZ-1 in tega akta. 27. člen 6. Vzdrževanje distribucijskega sistema (dela na distribucijskem sistemu na podlagi zahtev 24. člen tretjih oseb) (obveznost distributerja za vzdrževanje (1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distri- distribucijskega sistema) bucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na (1) Distributer toplote vzdržuje distribucijski sistem, ki ga stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zah- upravlja tako, da posebno skrbnost namenja varnosti, zane- tevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja sljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema na distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. način, da izvaja redna vzdrževalna dela, ki obsegajo tekoča (2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe in investicijska vzdrževalna dela ter izredna (nepredvidena) potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi priza- vzdrževalna dela. detimi odjemalci. (2) Distributer toplote pripravi letni načrt rednih vzdrže- (3) V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, valnih del. motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, (3) Distributer toplote je dolžan redno vzdrževati objekte nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, in naprave distribucijskega sistema, ki so v njegovem upra- naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti vljanju tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v koristnosti distribucijskega sistema (redno tekoče vzdrževanje). skladu s tehničnimi zahtevami in navodili distributerja toplote. Načrt rednih tekočih vzdrževalnih del zajema popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, 28. člen vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo (objavljanje informacij o vzdrževalnih delih) zmogljivosti v predvideni dobi koristnosti. (1) Distributer toplote je dolžan o predvidenem odklopu (4) Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve distri- zaradi rednih vzdrževalnih del v pisni obliki pravočasno obvesti- bucijskega sistema, ki je v njegovem upravljanju, s tem, da ga ti odjemalce, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spre- da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih meni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja javnega obveščanja in na spletni strani distributerja vsaj 48 ur in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema pred odklopom. Če ima stavba upravnika, se za drug oseben (redno investicijsko vzdrževanje). Načrt rednih investicijskih način obveščanja šteje tudi obvestilo upravniku stavbe. vzdrževalnih del zajema zamenjavo ali preureditve oziroma (2) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano distribucije toplote zaradi izrednih vzdrževalnih del v najkrajšem zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distri- možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih bucijskega sistema. javnega obveščanja in na spletni strani distributerja z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba 25. člen upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe. (pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih (3) Obvestilo iz prvega in drugega odstavka mora vsebovati: na distribucijskem sistemu) – del sistema, ki je v delu; – začetek in predvideno končanje del; (1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalca – načrt omejitev ali začasnih odklopov; zaradi rednega vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizku- – seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta. sov ali kontrolnih meritev ter razširitve distribucijskega sistema. (2) Redna dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, 29. člen ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj (obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih prizadene odjemalce. toplotnih naprav) (3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, (1) Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki ki je posledica izvedbe rednih del, distributer toplote ni odško- so v njegovi lasti. dninsko odgovoren. Redna dela se ne smejo izvajati v času, ko (2) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja je pričakovati večjo porabo toplote. skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, upora- 26. člen bljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki (pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih na- na distribucijskem sistemu) prav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji (1) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, toplotne postaje in internih toplotnih naprav. vključno s priključkom do glavnih zapornih ventilov V1 in V2, (3) Vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti iz- strani distributerja toplote. Enake zahteve izvajalca veljajo za redna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zane- vzdrževalna dela na priključku, pri čemer se ta smejo izvajati le sljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati pod nadzorom pooblaščene osebe distributerja toplote. potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja. 30. člen (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, (razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali za- toplotnih naprav odjemalca) radi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih na- distribucijo toplote. prav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12415 odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na (2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distri- toplotni postaji ali na internih toplotnih napravah. Če odjemalec bucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in bi obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevar- tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varne- nost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, ga, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega lahko distributer toplote odjemalca odklopi do izvedbe ukrepov. sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s 7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distri- motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile buter toplote. (3) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distri- 31. člen bucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na (motnje na distribucijskem sistemu) obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega siste- (1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačr- ma na katerega se priključujejo. tovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno urav- (4) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sis- noteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali tem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote. distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucij- (2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnega ski sistem nosi odjemalec. vira v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene (5) Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj, distribucije toplote v predvidenem obsegu. kot tudi internih instalacij ogrevanja pri direktnih hišnih posta- (3) V primeru motenj distribucijskega sistema ima distribu- jah, z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. ter toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične Stroške prve polnitve in ostale z izvedbo prve priključitve pove- ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemo- zane stroške prilagoditve obratovanja distribucijskega sistema teno distribucijo toplote. krije distributer toplote. Če se prva priključitev zaradi razlogov na strani odjemalca izvaja izven rokov, ki so določeni v izdanem 32. člen soglasju za priključitev, izvede distributer toplote ta dela na (višja sila) stroške odjemalca po predhodni presoji upravičenosti zahte- (1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okolišči- vanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja no, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: (6) Stroške naslednjih polnitev in prilagoditev obratovanja povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi odjemalčevih de- organov in izpad električnega omrežja na območju proizvodne- janj, krije odjemalec. ga vira ali črpališča ali odjemalca. (2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni 35. člen pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas (listine, ki jih je treba predložiti pred polnitvijo) njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev. (1) Investitor oziroma odjemalec mora pred polnitvijo vsa- (3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti pre- kega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključ- prečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, ka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o dokumente: nadaljnjem izvrševanju pogodbe. – dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distri- (4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote bucijski vod, priključek ali toplotno postajo; zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko – izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno odgovoren uporabnikom in odjemalcem ter tretjim osebam. dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi zahtevami distributerja toplote, soglasjem h gradnji in soglas- 33. člen jem k priključitvi na distribucijski sistem; (obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu) – geodetski posnetek distribucijskega voda, priključka in (1) Distributer toplote je dolžan o nastanku višje sile ali toplotne postaje. motenj na distribucijskem sistemu v najkrajšem možnem času (2) Investitor oziroma odjemalec mora po pridobitvi upo- obvestiti prizadete odjemalce v sredstvih javnega obveščanja in rabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno na spletni strani distributerja z navedbo predvidenega časa za postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer dovoljenje predložiti distributerju toplote. toplote obvesti tudi upravnika stavbe. (3) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno uspo- (2) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora sobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja odje- vsebovati: malcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen – navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem so šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote. motnje distribucije toplote; 36. člen – seznam stavb, katerim bo prekinjena ali motena distri- bucija toplote, če je to možno. (nadzor nad uporabo ogrevnega medija) Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge na- IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV mene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom dis- tributerja toplote. 1. Priključitve na distribucijski sistem 37. člen 34. člen (priključitev na distribucijski sistem) (postopek priključitve na distribucijski sistem) (1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali (1) Načrt oskrbe s toploto in območja obvezne oskrbe s priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna toploto iz toplovodnega omrežja se opredelijo s prostorskim le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 15. majem in planskim aktom in lokalnim energetskim konceptom. 15. septembrom. Stran 12416 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno 41. člen sezono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri dis- (soglasje za priključitev) tributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost (1) Pred pričetkom gradnje odjemalčevih toplotnih naprav, delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gra- stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogre- dnje pridobiti soglasje za priključitev. valno sezono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, (2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na izguba vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, more- osnovi pisne vloge investitorja. bitni povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega (3) Pisni vlogi je potrebno priložiti: vira itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja – kopijo gradbenega dovoljenja; toplote oziroma dejanskih stroških in metodologiji izračuna po- – projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, višanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve odjemalca na toplotne postaje in internih toplotnih naprav in distribucijski sistem v ogrevalni sezoni, nosi bodoči odjemalec – pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distri- oziroma investitor novega voda. bucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem. 2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev (4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za ka- tere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti 38. člen gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega od- (pogoji za priključitev) stavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo (1) Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribu- o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov cijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi, ki urejajo in solastnikov ali pisno izjavo, s katero investitor del izjavlja, da prostorsko načrtovanje, graditev objektov, EZ-1, določbami je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in tega akta in drugimi veljavnimi predpisi. obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne (2) Soglasja, pogoji in mnenja so pisni dokumenti, ki jih toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za oziroma jih prizadela. priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali za (5) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo dis- spremembe že priključenih odjemalčevih naprav. tribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prej- (3) Distributer toplote mora odločiti o izdaji ali zavrnitvi šnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju soglasja v rokih, ki jih določa veljavna zakonodaja. lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal. 39. člen (6) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem (soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja) primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev (1) Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbe- priložiti tudi pooblastilo o zastopanju. nega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti 42. člen gradbeno dovoljenje. (obvezne vsebine soglasja za priključitev) (2) Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev grad- Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine: benega dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumen- a) naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, tacijo stavbe v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela biti izdelana skladno s pravilnikom o projektni in tehnični stavbe); dokumentaciji in mora vsebovati shemo poteka priključka b) navedba investitorja in lastnika stavbe: od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe, – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za raz- davčna številka; lične vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik sanitarna voda, hlajenje, tehnologija, itd.) in lokacijo toplotne družbe, davčna številka; postaje. S soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja se c) navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje; priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih d) tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka; je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev e) priključno moč internih toplotnih naprav; gradbenega dovoljenja. f) namen uporabe toplote; (3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene do- g) pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem kumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev možna, če bo investitor izvedel priključitev v skladu s tem ak- gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena tom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi pritožba na pristojno ministrstvo. projekti za izvedbo; (4) Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja h) navedba, da soglasje preneha veljati: velja dve leti od datuma izdaje. – če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribu- (5) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo cijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe, vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja hrani distributer toplote. toplote; – če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucij- 40. člen ski sistem v roku 24 mesecev od njegove dokončnosti; (informacija o priključitvi na distribucijski sistem) i) pravni pouk. Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov 43. člen stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni po- trebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma (veljavnost soglasja) investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na (1) Dokončno soglasje velja 24 mesecev. distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je (2) V času iz prejšnjega odstavka mora imetnik soglasja potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v so- postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah glasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti izvedbo po toploti. priključitve. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12417

(3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer (3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša tako, da se izda novo soglasje za priključitev. največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto. (4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za 47. člen priključitev podati 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za (pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo) priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se (1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dol- (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja žan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremični- priključitve na distribucijski sistem. ne v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko 44. člen soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali (postopek odločanja o soglasju za priključitev) fizična oseba. (1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije (2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v 15 dneh distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za pri- po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali ključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti di- investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje stributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za pogoje za izdajo soglasja: priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev. – če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali (3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo; mogoč. – če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, pri- ključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v 48. člen skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distribu- (sprememba lastnika priključka) terja toplote; (1) Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na pod- – če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma sola- lagi univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali za- stnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih radi statusnih sprememb lastnika priključka do spremembe naprav, na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo lastnika priključka, mora novi lastnik nepremičnine najkasneje in v 15 dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe – če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distri- o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti bucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma dokazila ter soglasje za priključitev. soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod (2) Vsakokratni lastnik stavbe stopi na mesto pravnega in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi. potrebno. (2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloči di- 49. člen stributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku enega oziroma dveh mesecev od vložitve popolne vloge (neuporaba priključka) za izdajo soglasja. (1) Če je odjemalec odklopljen več kot deset let brez (3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja vmesnih prekinitev, se domneva, da odjemalec ne namerava za priključitev odloča župan. več ohranjati možnost odjema toplote. Distributer toplote lahko (4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo v tem primeru fizično prekine povezavo med priključkom in vlogi za izdajo soglasja za priključitev, hrani distributer toplote. distribucijskim vodom. (2) Distributer toplote v primerih nameravane fizične preki- 45. člen nitve iz prejšnjega odstavka, če je priključek v lasti odjemalca, (zavrnitev soglasja za priključitev) le tega obvesti o nameravani fizični prekinitvi iz razlogov do- trajanosti, splošne nevarnosti, nevarnosti za življenje in pre- (1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve: moženje, ali škodo distributerju toplote, pri čemer ga seznami – če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih z možnostjo in stroški obnove, potrebne za ohranitev funkcio- pogojev za priključitev; nalnega stanja priključka in možnosti nadaljnje uporabe. – če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi s toploto ali 50. člen – če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmernih stroškov. (odstranitev stavbe) (2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priklju- (1) Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek čitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev. odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distri- buterja toplote soglasje. 3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji (2) Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranje- za prenos soglasja valnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki bo zaradi odstranitvenih del prizadet. 46. člen (3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogo- (pridobitev novega soglasja zaradi spremembe osnovnih je, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe. parametrov) 4. (1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremem- Stroški priključitve bo tehničnih značilnosti distribucijskega voda ali priključka, 51. člen spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav in spre- membo namena uporabe toplote. (stroški priključitve) (2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora la- (1) Lastnik stavbe ali investitor gradnje ima pravico do pri- stnik stavbe ali investitor gradnje v vseh primerih, ne glede ključitve, če distributer toplote oceni, da je priključitev ekonom- na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po sko upravičena ali če se bodoči odjemalec odloči, da bo sam sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita priključitev. odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi. Stran 12418 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost pri- iz soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih ključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo me- stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi. tode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije, ki ureja metodologijo za 5. Pogodba o priključitvi oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije gradnje priključka do točke 52. člen v sistemu, kjer je priključitev možna ali v ojačitev obstoječega (vsebina pogodbe o priključitvi) sistema oziroma pri kombinaciji obojega se upošteva referenč- (1) Po dokončnosti soglasja za priključitev ter pred pri- na ekonomska doba uporabe 20 let. ključitvijo na distribucijski sistem skleneta imetnik soglasja (3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distri- za priključitev in distributer toplote pogodbo o priključitvi. buter toplote upošteva: S to pogodbo uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s – stroške za izvedbo potrebne investicije v priključek, priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom ne- distribucijski vod ali v ojačitev obstoječega sistema (vrednost sorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in investicije); nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji – predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga toplote, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na dis- obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema; tribucijski sistem. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev – strošek iz naslova donosa na finančna sredstva, ki so pogodbe o dobavi toplote. potrebna za izvedbo investicije; (2) Obvezna vsebina pogodbe o priključitvi je tudi ureditev – predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede vseh medsebojnih razmerij med distributerjem in lastnikom na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalcev. nepremičnine v zvezi z morebitno prekinitvijo ali odstranitvijo (4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer priključka ter odgovornost za plačilo s tem povezanih stroškov. toplote zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka. 6. Izgradnja priključka in toplotne postaje (5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški pro- jektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih 53. člen stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi (obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje) stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do za- devne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne (1) Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja to- objektov. plote, graditelj pa mora distributerja toplote pred priključitvijo (6) Predvideni dodatni stroški distributerja toplote so obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo. vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdr- (2) Distributer toplote mora biti prisoten pri vseh delih, ki ževanjem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izku- jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključku. stvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi (3) Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati distribu- z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski terja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškod- dobi uporabe. bah na priključku in toplotni postaji. (7) Strošek iz naslova donosa na sredstva za namene (4) Vse morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna nesorazmernih stroškov priključitve se določi kot povprečna dela na priključku in toplotni postaji bremenijo lastnika priključ- vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obve- ka ali toplotne postaje. znic Republike Slovenije. (5) Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje (8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne obvezno izvaja distributer toplote, kar se uredi s pogodbo o dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in priključitvi. stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih (6) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovorno- ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo sti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in davčno priznanih stopenj. ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav (9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, postaje. upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem toplote. (10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri 54. člen analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote (določitev tehničnih značilnosti priključka) na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi dis- prejel popolno vlogo za soglasje za priključitev. tributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe (11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključi- priključitve. tve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve). 55. člen (12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za (obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do sodobnih merilnih naprav) priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške). Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgra- (13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot dnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in na- znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi upo- prav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega rabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričako- sistema v prostoru, kjer se nahaja toplotna naprava. vana interna stopnja donosnosti investicije, kot znaša stopnja 56. člen donosa na sredstva distributerja toplote. (14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler (priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek) odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se odjema- (1) Lastnik priključka lahko v zameno za primerno nado- lec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal distri- mestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, bucijski vod v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja dovoli in omogoči priključitev priključka novega potencialnega Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12419 odjemalca na svoj priključek, v kolikor ta priključek dovoljuje (5) Stroške odklopa in priklopa in neuspešnega odklopa, dodatne obremenitve. ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec. (2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število 60. člen njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. (odklop na zahtevo odjemalca) 57. člen (1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto od- (ponovna priključitev odjemalca) klopi od distribucijskega sistema, če to ni v nasprotju s četrtim Ponovna priključitev odjemalca na distribucijski sistem odstavkom 64. člena. V tem primeru pogodba o dobavi toplote nastopi po odklopu odjemalca zaradi razlogov navedenih v preneha veljati. tem aktu in v primeru, ko je od fizične izvedbe priključka in do (2) Distributer toplote izvede odklop s fizično prekinitvijo dejanskega aktiviranja priključka minilo več kot eno leto in sta priključka za glavnima zapornima ventiloma V1 in V2 ter peča- ostala vhodna ventila V1 in V2 zaprta in zapečatena. tenjem ventilov. (3) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega 7. Postopek odklopov v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo 58. člen na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka. (odklop po predhodnem obvestilu) (4) Če se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki (1) Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi svoje obveznosti, in sicer če: toploto prejemal nepretrgoma. – na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih (5) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval obveznosti; odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem – moti distribucijo toplote drugim odjemalcem; ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne – odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ki izvirajo iz distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne časa pred odklopom. postaje, ventilov V1 in V2, merilnih naprav ali internih toplotnih (6) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu; soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi. – obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje; (7) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku – brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucij- distributerja toplote, nosi odjemalec. ski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih to- plotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev; 61. člen – na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma (ponovni odklop v primeru kršitev odklopa) količino v zahtevanem roku; (1) Če odjemalec po izvedenem odklopu odjemnega me- – onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, sta z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem prične odje- ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih mati toploto, se ta odjem šteje kot neupravičen odjem. merilnih naprav ali mimo njih; (2) Če pride do neupravičenega odjema preko priključka, – v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni namenjenega oskrbi odjemnega mesta, ki je bilo odklopljeno, inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene lahko distributer toplote izvede odklop na priključnem mestu meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali na distribucijskem vodu. Nastali stroški bremenijo odjemalca, napeljave. ki je po izvedenem odklopu odjemnega mesta z nedovoljenim (2) Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša 15 dni posegom v distribucijski sistem vzpostavil neupravičen odjem za gospodinjske odjemalce in osem dni za ostale odjemalce od in odjemal toploto. dneva prejema obvestila. (3) Distributer toplote izvede odklop po predhodnem ob- 8. Ponovna priključitev in povrnitev škode vestilu z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2. 62. člen (4) Stroške odklopa in priklopa oziroma neuspešnega (ponovna priključitev in povrnitev škode) odklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec. (1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklo- pljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski 59. člen sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop (odklop brez predhodnega obvestila) in izpolnil pogoje iz tega akta. (2) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno od- (1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predho- klopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa dnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih toplotnih na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje. (2) Distributer toplote izvede odklop odjemalca brez pred- odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem. hodnega obvestila tudi v primeru, ko obstaja utemeljen sum, (3) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je da je namerno poškodoval merilno napravo ali nepooblaščeno nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil priključil svoje toplotne naprave na distribucijski sistem, z uni- po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila. čenjem pečatov ali s poškodovanjem glavnih zapornih ventilov Distributer toplote v odškodninskem zahtevku predvsem uvelja- V1 in V2, ali na kakšen drug način, s čemer ogroža življenje ali vlja škodo, ki je nastala zaradi odjemalčeve namerne poškodbe zdravje ljudi ali ogroža premoženje. merilne naprave, poškodb na distribucijskem omrežju, ki so (3) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in peča- nastale zaradi ravnanj odjemalca in poškodb glavnih zapornih tenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2 oziroma prekinitvijo ventilov V1 in V2. nelegalnega priključka. (4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi (4) Vnovična dobava toplote po odklopu se začne potem, neutemeljenega odklopa. Pravico do povračila škode uveljavlja ko so odpravljeni razlogi za odklop, in ko odjemalec distributer- s pisno zahtevo, ki jo mora posredovati distributerju toplote v ju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom. desetih dneh po neutemeljenem odklopu. Stran 12420 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(5) Distributer toplote mora po prejetju zahtevka v desetih (4) Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v dneh odjemalcu posredovati odgovor. Pri obravnavi zahteve primerih: distributer toplote ugotavlja: – če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posame- – ali je bilo glede na letni čas in temperaturne razmere ter zni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega vrsto stavbe ogroženo življenje in zdravje odjemalca in mesta; – ali je odjemalec utrpel dodatne stroške, da si je v času – če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odje- odklopa zagotovil ogrevanje. malec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega pred- V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE pisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov. 1. Dobava toplote (5) Ne glede na določilo druge alinee prejšnjega odstavka tega člena je odpoved od pogodbe o dobavi toplote mogoča v 63. člen primeru odstranitve (rušitve) stavbe. (pogodba o dobavi toplote) (6) Če se odjemalec po odpovedi pogodbe o dobavi toplo- (1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali te znova odloči za dobavo toplote na istem odjemnem mestu v tudi v elektronski obliki skladno s predpisi, ki urejajo elektron- roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave sko poslovanje, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, pogodbenih strankah. če bi toploto prejemal nepretrgoma. (2) Pogodba o dobavi toplote se sklene med distributer- (7) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distribu- jem toplote in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev terja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz ka- v primeru prvih priključitev na distribucijsko omrežje (imetnik kršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na soglasja za priključitev, oziroma lastnik nepremičnine, v kateri njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu ali za katero je bilo izvedeno odjemno mesto (lastnik nepre- odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote. mičnine). (3) Če distributer toplote nima podatka o lastniku stavbe 65. člen ali dela stavbe in lastništvo stavbe ali dela stavbe ni razvidno (sestavine pogodbe o dobavi) iz javnopravnih evidenc, se pogodba o dobavi toplote lahko Pogodba o dobavi toplote mora vsebovati: sklene tudi z odjemalcem, ki dejansko odjema toploto (npr. a) podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma od- najemnik, uporabnik). Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine, jemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku stavbe oziro- in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale ma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno obveznosti dobave toplote v skladu z določbami tega akta. mesto: (4) Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, upo- – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in rabnik), ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne- davčno številko; premičnine, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno uredi med imetnikom soglasja za priključitev oziroma lastnikom številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik nepremičnine, odjemalcem, ki odjema toploto (najemnik, upo- družbe; rabnik ipd.) in distributerjem toplote. Odjemalec, ki ni lastnik b) podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če nepremičnine, in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega odjemalcev/sedež družbe, kraj, davčno številko/ID za DDV, akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke z drugim zakonom. o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o (5) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni ali upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v njihovem elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se imenu in za njihov račun; šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in c) predmet pogodbe; odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, d) ponujeno raven kakovosti storitev; ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine. Če odjemalec, e) podatke o odjemnem mestu: ki odjema toploto, ni lastnik nepremičnine, sta odjemalec, ki – naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, odjema toploto, in lastnik nepremičnine solidarno odgovorna, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe), razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z – oznake odjemnega mesta, drugim zakonom. – obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega (6) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o soglasja, dobavi toplote. – uvrstitev v tarifno skupino, – delež fiksnih stroškov odjemalca na odjemnem mestu; 64. člen f) vrste vzdrževalnih storitev; (odpoved pogodbe o dobavi) g) ceno toplote na dan podpisa pogodbe; (1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen h) podatke o obračunu toplote in načinu plačila; čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne i) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno dogovorita drugače. mesto skupno (razdelilnik stroškov); (2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote j) podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obra- pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. čuna toplote in načinu plačila; (3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka k) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje tega člena distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno vzdrževalnih storitev in pogodbe; mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti l) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neiz- dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer to- polnjevanjem pogodbe; plote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. m) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. in stroških vzdrževanja; pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave n) podatke, v katerih pogodbena partnerja določita more- toplote nastala odjemalcu. bitne posebnosti pogodbenega razmerja; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12421

o) dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni (3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prej- dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z ne- šnjega odstavka tega člena, preide pogodbeno razmerje med natančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote; dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega p) informacije o pravicah odjemalcev. odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o 66. člen spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko (obveščanje) je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču. (4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka (1) Odjemalec je distributerju toplote dolžan pisno sporo- tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih čiti vse spremembe podatkov (npr. ime ali firmo, naziv, prebi- podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. vališče, poslovni naslov, sedež, statusnopravne spremembe, Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogod- uvedbo postopkov zaradi nesolventnosti, spremembe odjemne be o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, na- prenos lastninske pravice. stop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priklju- (5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi čitev ipd.) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe. o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in (2) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja je bila podana sprememba. toplote o nastali spremembi. (3) Odjemalec mora distributerju toplote spremembe po- datkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in 68. člen sicer na naslove oziroma številke faksa, navedene v pogodbi o (ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik dobavi toplote ali na spletni strani distributerja toplote. nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev) (4) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, (1) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepre- ki sta navedena v pogodbi o dobavi, štejejo za prejeta. mičnine lahko distributerju pisno predlaga, da se pogodbeno (5) Distributer toplote bo pošto (račune, opomine, odgo- razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, vore na reklamacije, obvestila, odpoved pogodbe, obvestila uporabnik) in ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma la- vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize ipd.) po- stnik nepremičnine. šiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden (2) Pisni predlog odjemalca mora vsebovati: v pogodbi o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, a) podatke o dosedanjem odjemalcu: ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca. davčno številko, – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno 67. člen številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- (spremembe pogodbe o dobavi in odjemalca) pnik družbe; b) podatke o odjemalcu toplote, ki ni lastnik nepremičnine: (1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemal- – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in cih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distribu- davčno številko; terjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da pnik družbe; tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odje- vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, v primeru, da gre mnega mesta. za skupno odjemno mesto. (3) Distributer, imetnik soglasja za priključitev oziroma (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega: lastnik nepremičnine in odjemalec, ki ni imetnik soglasja za a) podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh od- priključitev oziroma lastnik nepremičnine pogodbeno razmerje jemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dobavi oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto: toplote, ki jo ima imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in nepremičnine sklenjeno z distributerjem toplote. davčno številko; (4) Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno dodatka k pogodbi o dobavi toplote iz prejšnjega odstavka tega številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- člena, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti pnik družbe; odjemalca na odjemnem mestu, kjer se vrši dobava toplote. b) podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma la- ter navesti razlog zavrnitve. stnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto: (5) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepre- – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in mičnine, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjema- davčno številko; lec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogod- – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno bi o dobavi toplote sta solidarno odgovorna, razen v primerih, številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- ko je z drugimi zakoni določena subsidiarna odgovornost. pnik družbe; (6) Dodatek k pogodbi o dobavi toplote prične veljati c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov meril- s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer nega mesta; toplote prejel podpisan dodatek k pogodbi o dobavi toplote v d) priložene listine kot dokazilo o prenosu lastninske svoje vložišče. pravice (fotokopijo); (7) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne- e) podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distri- premičnine, ki imata sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in buterja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k če gre za skupno odjemno mesto; pogodbi o dobavi, se zavezujeta, da bosta distributerja toplote f) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pra- obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale na pogodbeno vice. razmerje o dobavi toplote. Stran 12422 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(8) Za dodatek k pogodbi o dobavi toplote se smiselno (5) Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje uporabljajo vsa določila tega akta, ki veljajo za pogodbo o začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, dobavi toplote. v kateri odjema toploto oziroma ko je odjemalec postal lastnik dela stavbe. 69. člen (6) Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o od- (sprememba splošnih pogodbenih pogojev) jemalcu iz petega odstavka tega člena, neposredno ali s (1) O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja distributer toplote obvestiti odjemalca osebno najmanj mesec zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na podatke. pogodbo o dobavi toplote. Obvestilo izvede s prilogo k raču- (7) Če odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je nu, kjer kratko obvesti odjemalca o spremembi in ga usmeri oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz kate- na distributerjevo spletno stran in sedež distributerja toplote, rega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi kjer je objavljena celotna vsebina novih splošnih pogodbenih vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega pogojev. lastnika dela stavbe, se šteje, da je pogodbeno razmerje (2) Če odjemalec zaradi sprememb pogojev iz prvega nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je odstavka ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji pričel z uporabo dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema lahko, razen v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi toplo- toploto. te v skladu z določili tega akta ni mogoča, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku 72. člen veljave sprememb splošnih pogodbenih pogojev. Če distributer (razdelilnik stroškov za toploto) toplote ne prejme pisnega odstopa odjemalca v navedenem (1) Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe splošnih mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni pogodbenih pogojev. distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje fiksne stroške toplote (obračunska moč in vzdrževa- 2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih nje merilne naprave) in stroške dobavljene toplote, s katerim si 70. člen v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto in drugih storitev na skupnem merilnem mestu. Vsota (skupno odjemno mesto) vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 od- Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v večstano- stotkov. Razdelilnik stroškov toplote je sestavni del pogodbe vanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem o dobavi toplote. se meri poraba toplote za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. (2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izde- V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po lan v skladu s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna teh pogojih odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posa- kot enega odjemalca. meznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote. 71. člen (3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spre- (urejanje pogodbenih razmerij na skupnem meni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim odjemnem mestu) obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik (1) Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto stroškov v svoje vložišče. sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske 73. člen in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov (način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri stroškov za dobavljeno toploto distributerju toplote) zastopanju lastnikov posameznih delov. (1) Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu (2) Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-po- stavbe ni obveznost niti strošek distributerja toplote. slovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali (2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pra- pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa vilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer distributer toplote eno pogodbo o dobavi toplote, ki jo podpišejo toplote ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov doba- vsi odjemalci oziroma pogodbo o dobavi toplote sklepa z vsa- vljene toplote po pravilniku. kim odjemalcem posebej. (3) Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odje- (3) Razdelilniki stroškov dobavljene toplote za obračun mnem mestu se smiselno uporabljajo določila akta, ki urejajo stroškov dobavljene toplote morajo biti izdelani v skladu s sklepanje pogodb o dobavi toplote, razen v kolikor v tem po- pravilnikom in posredovani v skladu z navodili distributerja in glavju ni drugače določeno. sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih raz- (4) Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega delilnikov stroškov. mesta je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjemanja (4) Upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe ali drug toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju na- pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila lastnikov stavb slednje podatke: mora podpisati z distributerjem toplote sporazum o načinu a) ime in priimek ali firmo odjemalca: sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se do- – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in loči način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov davčno številko, dobavljene toplote. – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno (5) Če mesečni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na pnik družbe; način, kot to določa sporazum o načinu sporočanja mesečnih b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v razdelilnikov stroškov, distributer toplote obračuna stroške to- kateri odjema toploto; plote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga c) datum začetka ali prenehanja odjema toplote; ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno d) priložene listine kot dokazilo o prenosu lastninske sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov pravice (fotokopijo). distributer toplote ni dolžan upoštevati. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12423

74. člen 5. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote (sporočanje sprememb odjemalca na skupnem 78. člen odjemnem mestu) (1) Sprememba posameznega odjemalca na skupnem (ugotavljanje dobavljenih količin toplote) odjemnem mestu se izvaja po določbah tega akta. (1) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi (2) Ob spremembi odjemalca na skupnem merilnem me- odčitka merilne naprave, nameščene na merilnem mestu v stu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega priključni postaji. obdobja, v katerem se je zgodila sprememba. (2) Količina dobavljene toplote se meri neposredno s (3) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali toplotnim števcem in je izražena v MWh. statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, (3) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upo- je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca števajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev obračunskega obdobja dotedanji odjemalec. porabljene toplote. (4) Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer to- 75. člen plote. (odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu) (5) Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distri- Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odje- buterja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem mnem mestu velja le, če jo podajo odjemalci tega odjemnega toplote odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča mesta skladno z veljavno zakonodajo. Odpoved lahko poda daljinski prenos podatkov. tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev, (6) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odje- v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov mnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpove- kot je bila izmerjena na odjemnem mestu. dni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu. Pri (7) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino postopku odpovedi se smiselno uporabljajo določila 64. člena toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na tega akta. strani odjemalca. (8) Distributer toplote posreduje podatke meritev, prido- 3. Storitev dobave toplote bljenih iz merilne naprave, le odjemalcu oziroma njegovemu pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje 76. člen osebe, mora tretja oseba distributerju posredovati pooblastilo (čas dobave toplote) odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti prido- bitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu. (1) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto v času ogrevalne sezone in mu zagotavlja na odjemnem mestu v pri- 79. člen ključni postaji parametre skladno z določili tega akta. (merilne naprave) (2) Ogrevalna sezona se prične 1. julija tekočega leta, konča pa 30. junija prihodnjega leta. Ogrevanje se prične po (1) Merilne naprave so merilniki toplote s pripadajočimi 1. oktobru, ko je zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob tipali in računsko enoto, vgrajene na merilnem oziroma odje- 21. uri 12 °C ali manj. Ogrevanje se konča po 20. aprilu, ko zu- mnem mestu ter so v lasti odjemalca, ki je lastnik nepremičnine nanja temperatura ob 21. uri preseže trikrat zaporedoma 12 °C. oziroma imetnik soglasja za priključitev. Izjemoma se lahko začetek ogrevanja prične pred 1. oktobrom, (2) Merilne naprave namešča na merilno mesto v priključ- če je bilo v drugi polovici septembra daljše obdobje hladnega ni postaji distributer toplote. vremena in so se temperature ob 21. uri gibale med 12 in 13 °C. (3) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so merilniki za vročo vodo (toplotni števci) s pripadajočimi tipali in računsko 4. Začetek dobave toplote enoto. (4) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni 77. člen postaji ali na internih napravah odjemalca, služijo le za interno (začetek dobave toplote) razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji. (1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko: – je izdano soglasje za priključitev; 80. člen – so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij; – je sklenjena pogodba o priključitvi; (ustreznost merilnih naprav) – je priključitev pravilno izvedena; Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi – je sklenjena pogodba o dobavi toplote; projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne – so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z poročila; zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi merilne naprave – lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja za priključitev se na napravo in njene sestavne dele namestijo pečati, ki one- predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, mogočajo njeno demontažo brez poškodbe. če je bilo izdano gradbeno dovoljenje; – so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemalca 81. člen toplote do distributerja toplote; (kontrola merilne naprave) – je podpisan zapisnik o nastavitvi toplotne postaje. Merilne naprave pregleduje, vzdržuje ter izvaja menjave (2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita distributer toplote. dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav 82. člen in datum začetka dobave. Lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred prido- (redni pregledi in zamenjava merilne naprave) bitvijo uporabnega dovoljenja na osnovi predložene odločbe o (1) Redne preglede merilne naprave in njihovo zame- poskusnem obratovanju. njavo v zakonitem roku izvaja distributer toplote v skladu z (3) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto pravilo- zakonodajo. ma neprekinjeno. Prekinitve so možne v primerih, določenih s (2) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve tem aktom in skladno z določbami pogodbe o dobavi toplote. internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemal- Stran 12424 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije ca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij 88. člen ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne (obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev) naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec. (1) Pri izvajanju aktivnosti iz 85. in 86. člena tega akta (3) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran dostop Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave prese- do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so ga vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega merilne naprave vedno dostopne. Odjemalec mora zavarovati pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v naspro- merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih tnem primeru pa odjemalec. naprav, poškodbo pečatov (kot npr. za računsko enoto, tempe- raturo tipala dovoda, temperaturo tipala povratka ipd.), drugimi 83. člen poškodbami in jih zavarovati pred zmrzaljo. (2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali (okvara merilnih naprav) zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati (1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali motnje merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila dis- v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obve- tributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga stiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene določi distributer toplote. napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče. (2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo 89. člen ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, (določanje količin dobavljene toplote brez odčitka) bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote. Za obračunsko obdobje, za katerega niso bile odčitane merilne naprave zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih razlo- 84. člen gov na strani odjemalca (kot npr. onemogočanje dostopa do merilne naprave), distributer toplote zaračuna toploto na osnovi (način izvajanja meritev) ocenjene porabe v obračunskem obdobju, upoštevajoč preteklo (1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v porabo in dejanski temperaturni primanjkljaj v obračunskem okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in obdobju. s pogodbo o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve 90. člen k priključitvi. (določanje količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne (2) Če je odjem toplote izven delovnega območja me- naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca) rilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan (1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, plačati odmerjene količine toplote ne glede na možne merske ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote napake. nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se na pod- (3) Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven po- lagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote spo- godbenih okvirov, mora odjemalec na zahtevo distributerja razumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave toplote nemudoma podati vlogo za spremembo soglasja za do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od priključitev. dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal to- 85. člen ploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma (naprave za daljinski prenos podatkov) registrirala količine predane toplote. (2) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerje- (1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski pre- nih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine nos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave toplotne postaje namešča, premešča in vzdržuje distributer niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpi- osnovi srednjih vrednosti predanih količin, v obdobju pred in še zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike dobave toplote podatkov. oziroma temperaturnega primanjkljaja. (2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to 91. člen tehnično možno, brezplačno dati na voljo kabelsko povezavo (izračun količin dobavljene toplote v primeru okvare ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komuni- merilne naprave) kacijskega omrežja. (3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave (1) Za obdobje, ko je merilna naprava pokvarjena, se in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje določi dobavljena količina na podlagi porabe v primerljivem delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju obračunskem obdobju, ko je merilna naprava še pravilno toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje. delovala, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na odjem toplote. 6. Merjenje količin toplote (2) Primerljivo obračunsko obdobje določi distributer to- plote. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega 86. člen obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz (obveznost distributerja za zagotavljanje merilnih podatkov) primerljive druge stavbe. (3) Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote. naprava pokvarjena, določi na naslednji način: 87. člen Q = Qh x K x Y (odčitovalno obdobje) (1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v kate- pri tem pomenijo: rem distributer toplote izvaja redna odčitavanje merilnih naprav Q ... dobavljena količina toplote (MWh) in je enako obračunskemu obdobju. Qh ... obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav za (2) Redno odčitovalno obdobje je mesečno. ogrevanje (MW) Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12425

K ... število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. Če z obračunsko (priključno) močjo v obračunskem obdobju distributer toplote ne prejme novega razdelilnika, ima pravico, Y ... faktor odjema toplote. Na podlagi izračunov porab v da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev preteklih sezonah je faktor odjema za redni odjem 0,65 stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun doda- tnega priklopa. 24 x Z x (tn – tz sr) K = 7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev tn – tzmin 94. člen pri tem pomenijo: Z ... število ogrevalnih dni (nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev) tn ... srednja temperatura prostorov, ki znaša 20 °C (1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa tz sr ... srednja zunanja temperatura v obračunskem ob- distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti dobju obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega od- tz min ... –16 °C, računska minimalna zunanja tempera- klopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, tura ter rokih za predložitev dokazil. (2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop gospodinj- 92. člen skega odjemalca in je namenjena samo skrajnim primerom (neupravičen odjem) ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki (1) Za neupravičen odjem toplote se šteje: si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih – odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugota- socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije vljanje količin dobavljene toplote; za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za – odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov. pri akreditiranem kontrolnem organu; (3) Do nujne oskrbe so upravičeni gospodinjski odjemalci iz drugega odstavka tega člena izključno v primeru, da bi bilo – odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjske- poškodovana; ga odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem – odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so ne- gospodinjstvu. pooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne (4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distri- naprave oziroma njeni sestavni deli; buterja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih – odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overitev obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava prvega odstavka 296. člena EZ-1, mora v roku osmih dni od merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca; prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo – odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v dis- za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Obrazec tribucijski sistem; vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem – odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priklju- dostopen na spletni strani distributerja toplote. čil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez (5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne soglasja distributerja toplote. oskrbe najprej ugotavlja, ali gospodinjski odjemalec izpolnjuje (2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo odjem toplote. življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, (3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugo- ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo toviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega na podlagi izpolnjevanja enega izmed naslednjih dveh pogojev: odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. V primeru, – ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto da zadnjega odčitka merilne naprave ni bilo mogoče pridobiti, stavbe, v kateri gospodinjski odjemalec prebiva, odklop dis- je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani tribucije toplote ogroža življenje in zdravje tega odjemalca ter osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote. oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe (4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški; toplote, se količina toplote določi v skladu z 91. členom tega – ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogroženo akta, pri čemer se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe, zdravstveno stanje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote (Y=1). ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu. (5) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma (6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestav- razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdo- nih delov se praviloma prijavi organom pregona in energetske- bju ogrevalne sezone. mu inšpektorju. (7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso 93. člen upravičeni gospodinjski odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v ka- terih je vsaj v enem bivalnem prostoru odjemalca omogočeno (priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja. distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, (8) Distributer toplote kot ustrezno dokazilo za izpolnjen ki je že priključena na distribucijski sistem) pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstav- (1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave ka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, katerega je razvidno, da je odjemalec vložil vlogo za dodelitev ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg o odklopu. tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer ne raz- (9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upraviče- polaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega nosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev. razmer zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem (2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obra- pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz kate- čuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem odje- rega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno mnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priklju- ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v čitvi in povečanju obračunske toplotne moči zaradi ureditve nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje Stran 12426 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za ne sme biti starejše od enega leta. izboljšanje energetske učinkovitosti. (10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega (3) Ne glede na prvi odstavek mora distributer toplote stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz kate- odjemalcem podati informacije o obračunu toplote najmanj rega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje štirikrat letno: in zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim – na zahtevo odjemalca ali prebivajo v skupnem gospodinjstvu. – če je odjemalec izbral možnost elektronskega prejema- (11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upraviče- nja obračuna. nosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva (4) Distributer toplote daje odjemalcem podatke o obraču- potrdilo osebnega zdravnika, da gospodinjski odjemalec za nu toplote in informacije o njih ter dostop do informacij o njihovi ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplo- porabi brezplačno. te z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti 9. Kakovost toplote do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v ka- terem bi odklop ogrožal življenje in zdravje gospodinjskega 97. člen odjemalca. (kakovost toplote) (12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski (1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odje- odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti od- mnem mestu odjemalca. jemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu, priloži seznam (2) Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustre- nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k zni- zne kakovosti, če je diferenčni tlak na odjemnem mestu, za žanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja, minimalno 0,5 bar. toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote Temperatura dovoda na odjemnem mestu se zagotavlja v od- gospodinjskemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, visnosti od zunanje temperature, kot je razvidno iz Diagramov da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja tega odjemalca poteka temperatur ogrevne vode v dovodnem in povratnem ter oseb, ki z njim prebivajo. vodu na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanjih temperatur (13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskrbe in dnevnega oziroma nočnega režima, ki so kot Priloga 1 se- za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prve- stavni del tega akta. ga odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzro- (3) Najnižja temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja čajo ogrožanje življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z distributer toplote v dnevnem režimu ogrevanja na odjemnem njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za mestu v dovodnem vodu znaša 55 °C. Najvišja temperatu- socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. ra ogrevne vode, ki jo zagotavlja distributer toplote na odje- Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži. mnem mestu v dovodnem vodu znaša 90 °C pri zunanji tem­ (14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni peraturi –16 °C. pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospo- (4) Najnižja temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja dinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa. distributer toplote v nočnem reduciranem režimu ogrevanja na odjemnem mestu v dovodnem vodu znaša 50 °C. Najvišja 8. Obveščanje odjemalcev temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja distributer toplo- 95. člen te v nočnem reduciranem režimu ogrevanja na odjemnem mestu v dovodnem vodu znaša 70 °C pri zunanji tempera- (kontaktna točka za odjemalce) turi –16 °C. (1) Distributer mora odjemalcem zagotoviti potrebne infor- (5) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene macije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in za- reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distribu- pisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave terjem toplote na spletni strani distributerja toplote in v kontaktni zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote. so obratovalno sposobne. (2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj informacije o: 10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja – načinih reševanja sporov; in reševanje reklamacij – veljavnih cenah toplote; – splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh 98. člen storitev in v zvezi njihovo uporabo; (obračunsko obdobje) – načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi; (1) Obračunsko obdobje je časovni interval, na katerega – pravicah do oskrbe s toploto določene kakovosti po se nanaša obračun. razumni ceni v skladu predpisi in splošnimi akti. (2) Redno obračunsko obdobje stroškov dobavljene to- 96. člen plote je mesečno. (obveščanje odjemalcev) 99. člen (1) Distributer toplote odjemalcem toplote najmanj dvakrat (obračun toplote) letno poda informacije o obračunu toplote, ki vključujejo: (1) Stroški dobavljene toplote se obračunavajo glede na: – veljavne dejanske cene; – razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino; – dejansko porabo energije in dejanske stroške v obra- – obračunsko moč; čunskem obdobju; – dobavljeno količino toplote. – primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije (2) Obračun toplote se izvede glede na dejanske odčitke v istem obdobju prejšnjega leta; merilne naprave. – primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije vedno, kadar 100. člen je to mogoče in koristno. (2) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje po- (zaračunavanje storitev dobavljene toplote) datke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o (1) Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na in druge obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12427 distribucije toplote, ter pogodbo o dobavi za vsako odjemno (2) Če odjemalec ne plača računa pravočasno, distribu- mesto posebej. Na skupnih odjemnih mestih vsak etažni lastnik ter toplote odjemalca pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim prejme svoj račun v skladu z razdelilnikom stroškov, če se so- opominom, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od uporabniki za to odločijo in zagotovijo pogoje. 15 dni. Če odjemalec ne plača računa po preteku roka, določe- (2) Perioda izstavljanja računov je mesečna. nega v opominu, distributer odjemalca obvesti o predvidenem (3) Z obračunom obračunske moči in dobavljenih količin odklopu. Rok od prejema obvestila o odklopu do dejanskega toplote je krita storitev distribucije toplote na odjemno mesto. odklopa ne sme biti krajši od 15 dni. (4) Ostale storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, (3) Za nepravočasna plačila dobavitelj zaračunava za- vendar v tarifnem sistemu za distribucijo toplote niso zajete, mudne obresti. obračuna distributer toplote po ceniku, ki ga objavi na spletni strani in sedežu podjetja ali pa so navedene v posebni pogodbi 103. člen o izvajanju storitev. (reklamacija) (1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira: 101. člen – količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni po- (postopek določanja obračunske moči) staji; (1) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postop- – nepravilno delovanje merilnikov toplote; ku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem določi – zastoje ter okvare pri dobavi toplote; priključno moč za posamezne namene rabe toplote: – obračun dobavljene toplote; – ogrevanje prostorov (OGP), – druge storitve. – priprava sanitarne tople vode (STV). (2) Odjemalec lahko reklamacijo pošlje pisno ali po ele- ktronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik pri distributerju Priključno moč distributer toplote določi na osnovi nazivne moči toplote. internih toplotnih naprav, določene s projektno dokumentacijo (3) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo poda strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, le pooblaščenec odjemalcev v imenu lastnikov nepremičnin. ki jo korigira v skladu z določili tega akta in določili tehničnih (4) V primeru reklamacije računa za obračun toplote je zahtev distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, sistem. za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v (2) Če je treba zaradi spremenjene priključne moči, ki je roku osmih dni od prejema računa. nastala zaradi spremembe namembnosti stavbe, dozidave ali (5) Distributer toplote je dolžan odjemalcu pisno odgovoriti nadzidave dimenzijsko povečati priključek ali vhodna ventila najkasneje v roku osmih delovnih dni od prejema reklamacije V1 in V2, povečati oziroma zamenjati elemente toplotne po- na zadnji distributerju toplote posredovani naslov. staje, mora odjemalec pridobiti novo soglasje za priključitev, po postopku navedenem v tem aktu in priložiti zahtevano 104. člen dokumentacijo. (3) Če je potreba po spremembi priključne moči nastala (način reševanja reklamacij) zaradi izvedbe ukrepov toplotne zaščite stavbe, spremembe (1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o namembnosti dela stavbe, ukinitve in posodobitve internih to- svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih plotnih naprav, ki ne pogojujejo povečave oziroma fizične pre- ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije. delave priključnega voda ali toplotne postaje, odjemalec poda (2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po vlogo za spremembo obračunske moči, kateri priloži projektno krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplo- dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za te v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času posledico spremembo priključne moči. (do 24 ur), mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali (4) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v po- pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklamacije v stopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote določi obračunsko zakonsko predpisanem roku. moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisni- kom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI distributerja toplote. ZA DOBAVO TOPLOTE (5) V primeru skupnega odjemnega mesta distributer toplote, na osnovi priključne moči po izdanem soglasju za 1. Tarifni elementi in tarifne postavke priključitev in s strani odjemalcev predloženega razdelilnika stroškov dobavljene toplote, določi obračunsko moč posame- 105. člen znega odjemalca. Seštevek obračunskih moči posameznih (tarifni elementi in tarifne postavke) odjemalcev mora biti enak priključni moči po izdanem soglasju (1) Tarifna elementa, za katera distributer toplote določi za priključitev. tarifne postavke na način in pod pogoji, določenimi s tem ak- (6) Obračunska moč je lahko manjša od priključne moči tom, sta obračunska moč in dobavljena količina toplote. kadar posamezni deli stavbe in njihove interne toplotne napra- (2) Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so: ve niso zgrajeni v celotnem obsegu po predloženi dokumenta- – fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za ciji ob izdaji soglasja za priključitev ali pa je na obstoječi zgradbi enoto obračunske moči v EUR/MW/leto; izvedena energetska sanacija ali druge spremembe, ki imajo – variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno za posledico spremembo priključne moči. za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh. (3) Fiksni in variabilni del tarifnih postavk toplote za na- 102. člen men ogrevanja prostorov, pripravo sanitarne tople vode in (rok in način plačila) uporabo v tehnoloških procesih, distributer toplote oblikuje in (1) Rok plačila računov je 15 dni od datuma izstavitve določi v skladu s tarifnim sistemom, opredeljenim v tem aktu, računa, če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače in aktom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za določeno. Kadar je odjemalec javni organ, velja v skladu z daljinsko ogrevanje. zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, valutni (4) Tarifne postavke za ostale storitve distributerja toplote, rok 30 dni od prejema računa. Navedeni valutni roki veljajo, ki niso vključene v ceni za toploto, se določijo glede na dejan- če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače dolo- ske stroške teh storitev ob upoštevanju stroškovno učinkovite- čeno. ga izvajanja posamezne storitve. Stran 12428 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. Tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode

106. člen (tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov) Distributer toplote razvrsti odjemalca, ki uporablja toploto za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:

Tarifna skupina (TSOGP) Ogrevni medij Tarifna postavka (TP) Variabilni del cene Fiksni del cene Toplota (TPV) Obračunska moč (TPF) OGP01 Gospodinjski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]

1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW OGP02 Industrijski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]

1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW OGP03 Poslovni in ostali odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW

107. člen (tarifni sistem toplote za namen priprave sanitarne tople vode) (1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen priprave sanitarne tople vode, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:

Tarifna skupina (TSSTV) Ogrevni medij Tarifna postavka (TP) Variabilni del cene Fiksni del cene Toplota Obračunska moč (TPF) (TPV) OGP01 Gospodinjski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW OGP02 Industrijski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW OGP03 Poslovni in ostali odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW

(2) Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki (2) Ostale storitve, ki niso vključene v ceni za toploto so se hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo storitve, ki jih lahko distributer toplote ponudi na podlagi naro- sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni čila in dogovora z odjemalcem. Storitev se obračuna skladno sistem toplote za namen ogrevanja prostorov. z veljavnim cenikom, ki je stroškovno naravnan in javno dosto- pen vsem odjemalcem. 108. člen (tarifni sistem za obračun ostalih storitev) 109. člen (1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo (priprava in objava tarifnih postavk) tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni (1) Distributer toplote mora pred začetkom zaračunavanja toplote. tarifnih postavk tarifne postavke javno objaviti na svoji spletni Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12429

strani ter vsaj tri dni pred objavo obvestiti Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija). (2) Distributer toplote posreduje obvestilo agenciji v obliki in na način, kot ga določi agencija v skladu s splošnim aktom, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

110. člen (veljavnost razmerij pri dobavi toplote) (1) Za odjemalce obstoječih odjemnih in internih odje- mnih mest, ki ob uveljavitvi tega akta nimajo sklenjenih pisnih pogodb o dobavi toplote iz 63. člena tega akta, se šteje, da pogodbeno razmerje velja skladno s petim odstavkom 63. čle- na tega akta. (2) Distributer toplote je dolžan obvestiti odjemalce v roku šestih mesecev od uveljavitve tega akta na znani naslov za posredovanje pošte o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi tega akta, o uvrstitvi v ustrezno tarifno skupino odjema toplote ter o ostalih pogojih, pod katerimi jim bo v nadaljnje zagotavljal dobavo toplote.

111. člen (prenehanje uporabe predpisov) Z dnem uveljavitve tega akta se prenehajo uporabljati Ta- rifni sistem za prodajo toplote iz javnega vročevodnega omrež- ja Grosuplje (Uradni list RS, št. 91/05), Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za ge- ografsko območje naselij Grosuplje in Brezje pri Grosupljem (Uradni list RS, št. 80/09) in Odlok o oskrbi s toploto in splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju naselja Grosuplje (Uradni list RS, št. 91/05).

112. člen (uveljavitev akta) Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3216/2017 Grosuplje, dne 1. oktobra 2017 EVA 2017-2430-0065

Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Direktor Stanislav Stopar l.r.

Stran 12430 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Priloga 1. Diagrami poteka temperatur ogrevne vode v dovodnem in povratnem vodu na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanjih temperatur Temperaturni diagram za projektno zunanjo temperaturo -16°C (Dnevni režim ogrevanja mesto Grosuplje)

1

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12431

Temperaturni diagram za projektno zunanjo temperaturo -16°C (Nočni reducirani režim ogrevanja mesto Grosuplje)

2

Stran 12432 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Temperaturni diagram za projektno zunanjo temperaturo -16°C (Dnevni režim ogrevanja naselje Brezje pri Grosupljem)

3

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12433

Temperaturni diagram za projektno zunanjo temperaturo -16°C (Nočni reducirani režim ogrevanja naselje Brezje pri Grosupljem)

4

Stran 12434 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3894. Akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina na geografskem območju Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem-naselje Žerjav, Mušenik in Rudarjevo

Na podlagi tretjega odstavka 257. člena Energetskega za- kona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter soglasja Agencije za energijo k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za ostale storitve, št. 211-7/2017-10/429, z dne 24. 11. 2017, družbi PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana, Dunajska c. 50, 1000 Ljubljana in PETROL ENERGETIKA proizvodnja in distribucija energetskih medijev d.o.o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem, kot izvajalca gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na geografskem območju Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem-naselje Žerjav, Mušenik in Rudarjevo, izdajata

A K T o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina na geografskem območju Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem-naselje Žerjav, Mušenik in Rudarjevo

1. člen (1) S tem aktom se določajo tarifne postavke omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina, ki so sestavljene iz tarifnih postavk za distribucijo in tarifnih postavk za meritve. (2) Ta akt se uporablja za geografsko območje Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Ob- čine Črna na Koroškem-naselje Žerjav, Mušenik in Rudarjevo, na katerem izvajata dejavnost operaterja distribucijskega sis- tema zemeljskega plina družbi PETROL, Slovenska energet- ska družba, d.d., Ljubljana, Dunajska c. 50, 1000 Ljubljana in PETROL ENERGETIKA proizvodnja in distribucija energetskih medijev d.o.o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.

2. člen Tarifne postavke za distribucijo po posameznem letu re- gulativnega obdobja glede na odjemno skupino na mesec znašajo: – od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 Odjemna skupina Tarifna postavka – za mesec [brez DDV] Pavšal Moč Zmogljivost Poraba CDKi Zakupljena (C ) (C ) (C ) (C ) zmogljivost [kWh/leto] FP FM FZ VP Enota [EUR] [EUR/kW] [EUR/(kWh/dan)] [EUR/kWh]

CDK1 0-2.154 9,50000 0,01461 CDK2 2.155-5.385 9,50000 0,01043 CDK3 5.386-16.154 12,00000 0,00991 CDK4 16.155-26.923 12,00000 0,00991 CDK5 26.924-48.461 12,00000 0,00991 CDK6 48.462-107.690 0,00000 0,56000 0,00991 CDK7 107.691-323.070 0,00000 0,56000 0,00991 CDK8 323.071-753.830 0,00000 0,56000 0,00837 CDK9 753.831-1.076.900 0,00000 0,56000 0,00000 0,00837 CDK10 1.076.901-2.153.800 0,07254 0,00598 CDK11 2.153.801-6.461.400 0,07254 0,00598 CDK12 6.461.401-10.769.000 0,07254 0,00598 CDK13 10.769.001-53.845.000 0,03268 0,00199 CDK14 53.845.001-161.535.000 0,03268 0,00199 CDK15 Nad 161.535.001 0,03268 0,00199 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12435

3. člen Drugi stavek šestega odstavka se spremeni tako, da se Tarifne postavke za meritve po posameznem letu regula- glasi: tivnega obdobja na mesec znašajo: »V takem primeru izda operater prenosnega sistema eno 2018 soglasje za prestavitev in eno za poseg v varovalni pas.«. Tarifna postavka za meritve – za mesec [brez DDV] [EUR] 2. člen Tarifna postavka za meritve, kadar končni V drugem odstavku 36. člena se doda nov drugi stavek, odjemalec ni lastnik merilne naprave ki se glasi: in jo operater distribucijskega sistema V 1,31402 L »Investitor načrtovane gradnje ali drugega posega lahko vzdržuje, umerja in skladno s predpisi izvaja za prestavitev prenosnega sistema pridobi gradbeno dovoljenje periodične menjave merilne naprave tudi v svojem imenu in za svoj račun, vendar se mora prido- Tarifna postavka za meritve, kadar operater bljeno gradbeno dovoljenje prenesti na operaterja prenosnega distribucijskega sistema ni lastnik merilne V 0,49423 sistema pred pričetkom izvajanja gradnje prestavitve preno- naprave in jo operater distribucijskega U snega sistema.«. sistema vzdržuje in umerja Tarifna postavka za meritve, kadar operater 3. člen distribucijskega sistema ni lastnik merilne VN 0,39450 V tretjem odstavku 46. člena se črta deseta alineja in se naprave ter je ne vzdržuje in ne umerja doda nova tretja alineja, ki se glasi: 4. člen »– predajni tlak.«. Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o do- Ostale alineje se preštevilčijo. ločitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijski sistem ze- 4. člen meljskega plina na geografskem območju Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje in Občine Mežica (Uradni list RS, Na koncu petega odstavka 56. člena se besedilo »ali na št. 106/15). drug način uredijo medsebojna pogodbena razmerja tako, da ima novi uporabnik sistema veljavno pogodbo o priključitvi.« 5. člen nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: », tako da novi upo- Ta akt začne veljati 1. januarja 2018 in velja do 31. de- rabnik sistema vstopi v vse pravice in obveznosti iz pogodbe cembra 2018. o priključitvi.«.

Št. OM RUKI-45/1192/DP 5. člen Ravne na Koroškem, dne 4. decembra 2017 Za sedmim odstavkom 59. člena se doda nov osmi od- EVA 2017-2430-0070 stavek, ki se glasi: »(8) V primeru, da se uporabnik sistema želi ponovno PETROL d.d., Ljubljana priključiti na prenosni sistem v roku, ki je krajši od enega leta, Zakoniti zastopnik mora ob priklopu plačati tudi fiksne stroške omrežnine za čas mag. Rok Vodnik l.r. odklopa v višini minimalnega pretoka zemeljskega plina po član uprave pogodbi o priključitvi. Če je operater prenosnega sistema za to obdobje uveljavljal nadomestno izpolnitev v skladu s prvim od- PETROL ENERGETIKA d. o. o. stavkom 50. člena tega akta, se plačilo nadomestne izpolnitve Zakoniti zastopnik v višini omrežnine obračunane skladno s tem členom šteje tudi mag. Janez Grošelj l.r. za izpolnitev zahtevka iz tega člena.«. direktor 6. člen Za tretjim odstavkom 60. člena se doda nov četrti odsta- vek, ki se glasi: »(4) V primeru, da se uporabnik sistema želi ponovno 3895. Akt o spremembah in dopolnitvah Sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem priključiti na prenosni sistem v roku, ki je krajši od enega leta, zemeljskega plina mora ob priklopu plačati tudi fiksne stroške omrežnine za čas odklopa v višini minimalnega pretoka zemeljskega plina po Na podlagi četrtega odstavka 268. člena Energetskega pogodbi o priključitvi. Če je operater prenosnega sistema za to zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in v skladu z Aktom obdobje uveljavljal nadomestno izpolnitev v skladu s prvim od- o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za prenosni stavkom 50. člena tega akta, se plačilo nadomestne izpolnitve sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 17/15 in 66/17) v višini omrežnine obračunane skladno s tem členom šteje tudi operater prenosnega sistema Plinovodi d.o.o. po pridobitvi za izpolnitev zahtevka iz tega člena.«. soglasja Sveta Agencije za energijo št. 73-13/2017-04/213 z dne 24. 11. 2017 izdaja 7. člen Šesti odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) V primeru, da se uporabnik sistema želi ponovno A K T priključiti na prenosni sistem v roku, ki je krajši od enega leta, o spremembah in dopolnitvah Sistemskih mora ob priklopu plačati tudi fiksne stroške omrežnine za čas obratovalnih navodil za prenosni sistem odklopa v višini minimalnega pretoka zemeljskega plina po zemeljskega plina pogodbi o priključitvi. Če je operater prenosnega sistema za to obdobje uveljavljal nadomestno izpolnitev v skladu s prvim od- 1. člen stavkom 50. člena tega akta, se plačilo nadomestne izpolnitve V Sistemskih obratovalnih navodilih za prenosni sistem v višini omrežnine obračunane skladno s tem členom šteje tudi zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 55/15) se prvi odstavek za izpolnitev zahtevka iz tega člena.«. 34. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Na zahtevo investitorja ali izvajalca del določi opera- 8. člen ter prenosnega sistema projektne pogoje na podlagi predpisov V prvem odstavku 82. člena se v peti alineji črta besedilo in tehničnih zahtev iz Priloge 1 tega akta.«. »in bilančnih razlik«. Stran 12436 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

9. člen mejnih prodajnih in mejnih nakupnih cen za posamezen kole- V drugem odstavku 90. člena se v tretji alineji besedilo »s darski mesec.«. točko (b)« nadomesti z besedilom »z drugim stavkom«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: 15. člen »(3) Višina finančnega jamstva iz prejšnjega odstavka Prvi odstavek 118. člena se spremeni tako, da se glasi: se preverja po koncu vsakega koledarskega meseca glede na »(1) Operater prenosnega sistema nosilcu bilančne sku- izveden obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega pine najkasneje v roku 20 dni po zaključku obračunskega plina. Za izračun potrebne višine finančnega jamstva se name- meseca, na katerega se nanaša obračun, zaračuna oziroma odobri naslednje stroške: sto cplina uporabi povprečna mesečna cena plina, izračunana v skladu z drugim stavkom četrtega odstavka 111. člena tega – znesek salda stroškov dnevnega odstopanja, določenim akta za zadnji razpoložljivi koledarski mesec.«. v skladu s 113. členom tega akta, – znesek presežka oziroma primanjkljaja stroškov za nev- 10. člen tralnost, določenim skladno s 116. členom tega akta.«. Četrti odstavek 111. člena se spremeni tako, da se glasi: 16. člen »(4) Če v posameznem obračunskem dnevu operater prenosnega sistema na trgovalni platformi ni izvedel nobene V prvem odstavku 120. člena se črta besedilo »oziroma prodaje nazivnih produktov, se veljavna cena za obračun pozi- četrtletja«. tivnih količinskih odstopanj določi kot tehtano povprečje zadnjih Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: petih prodajnih cen iz trgovanja operaterja prenosnega sistema »(2) V primeru, da nosilec bilančne skupine svoje obvezno- sti ne poravna vključno do dneva zapadlosti računa, mu operater z nazivnimi produkti, zmanjšane za 10 %. Če v posameznem prenosnega sistema od vključno naslednjega dne po zapadlosti obračunskem dnevu operater prenosnega sistema na trgoval- in do plačila zaračunava zakonite zamudne obresti.«. ni platformi ni izvedel nobenega nakupa nazivnih produktov, se veljavna cena za obračun negativnih količinskih odstopanj 17. člen določi kot tehtano povprečje zadnjih petih nakupnih cen iz V prvem odstavku 122. člena se črta tretja alineja. Ostale trgovanja operaterja prenosnega sistema z nazivnimi produkti, alineje se preštevilčijo. povišane za 10 %.«. 18. člen 11. člen Drugi odstavek 127. člena se spremeni tako, da se glasi: Naslov 7. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »(2) V primeru, da uporabnik sistema svoje obveznosti »7. Sistemske razlike«. ne poravna vključno do dneva zapadlosti računa, mu operater 114. člen se spremeni tako, da se glasi: prenosnega sistema od vključno naslednjega dne po zapadlosti in do plačila zaračunava zakonite zamudne obresti.«. »114. člen (sistemske razlike) 19. člen (1) Sistemske razlike v prenosnem sistemu so višek ali V drugem stavku 143. člena se številka »125.« nadomesti manjko energije in so posledica merilnih negotovosti in izgub. s številko »121.«. Izgube so količine zemeljskega plina, ki lahko nastanejo med obratovanjem prenosnega sistema ali med izvajanjem vzdrže- valnih del na prenosnem sistemu. Sistemskih razlik kot takih ni PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE mogoče izmeriti in predstavljajo računski popravek kot višek ali manjko energije v prenosnem sistemu. Operater prenosnega 20. člen sistema sistemske razlike ugotovi z izračunom prek sistemske Določbe 11. in 12. člena tega akta se začnejo uporabljati enačbe: z začetkom novega regulativnega obdobja, do takrat pa se uporabljajo določbe 114. in 115. člena Sistemskih obratovalnih Q(pred) – Q(prev) – ΔLP – SR = 0 navodil za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 55/15). (2) Oznake iz prejšnjega odstavka pomenijo: 21. člen Q(pred) predana energija iz prenosnega sistema Ta akt začne veljati 1. januarja 2018. v kWh Q(prev) prevzeta energija v prenosni sistem v kWh ΔLP spremembe skupne energije v prenosnem Št. ES/SKR-1459-JoŠ/MZ sistemu v kWh Ljubljana, dne 24. novembra 2017 SR sistemske razlike v kWh«. EVA 2017-2430-0080 12. člen PLINOVODI d.o.o. 115. člen se črta. Glavni direktor Marjan Eberlinc l.r. 13. člen Naslov 116. člena se spremeni tako, da se glasi: »(me- Namestnica glavnega direktorja sečni obračun stroškov nevtralnosti)«. mag. Sarah Jezernik l.r. V prvem in drugem odstavku se beseda »četrtletja« nado- mesti z besedo »meseca« v ustreznem sklonu. Tretji odstavek se črta. 3896. Akt o spremembah Akta o ustanovitvi javnega 14. člen zavoda Kulturno-gospodarsko središče V zadnjem stavku 117. člena se pika nadomesti z vejico evropskih vesoljskih tehnologij in doda besedilo: »pri čemer uporabi letno povprečno ceno zemeljskega plina. Letno povprečno ceno zemeljskega plina Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, operater prenosnega sistema izračuna iz dvanajstih zaporednih št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in Statuta povprečnih mesečnih cen izračunanih na podlagi povprečij Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/12) sta Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12437

Vlada Republike Slovenije na 161. redni seji dne 21. 12. 2017 št. 49/10 in 73/10) izdaja Javna agencija Republike Slovenije in Občinski svet Občine Vitanje na 14. korespondenčni seji dne za varnost prometa v soglasju z Vlado Republike Slovenije 11. 12. 2017 sprejela T A R I F O A K T o določitvi cene vozniškega izpita Javne o spremembah Akta o ustanovitvi javnega agencije Republike Slovenije za varnost prometa zavoda Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen 1. člen V naslovu Akta o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno- Ta tarifa določa višino cene vozniških izpitov, katerih opra- gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij (Uradni vljanje zagotavlja javna agencija na podlagi Zakona o voznikih. list RS, št. 15/17) se besedilo »Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij« nadomesti z besedilom »Cen- 2. člen ter vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga«. (cena storitve) (1) Cene vozniškega izpita iz te tarife so določene v eurih. 2. člen (2) Po preteku treh let se višina tarife ponovno preveri, Prvi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi: in sicer na podlagi dejanskih stroškov, ki so povezani z opra- »(1) S tem aktom se ustanovi javni zavod Center vesolj- vljanjem storitev iz te tarife. Vsako spremembo cene storitev skih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga (v nadaljnjem potrdi svet agencije ob soglasju ustanovitelja. Nove cene se besedilu: zavod).«. objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: 30 dni po objavi. »(2) Ime zavoda je: Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.«. 3. člen Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: (način plačila) »(3) Angleško ime zavoda je: Centre of space technologi- Predlagatelj plača storitev iz te tarife v dobro Javne agen- es Herman Potočnik Noordung.«. cije Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova 19a, Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, na upravni enoti, in sicer ob prijavi k teoretičnemu »(4) Skrajšano ime zavoda je: Center Noordung.«. oziroma praktičnemu delu izpita. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(8) Zavod pri svojem poslovanju uporablja žig okrogle 4. člen oblike s premerom 30 mm, ki ima na svoji površini izpisano (zavezanec za plačilo) Center Noordung.«. Zavezanec za plačilo stroška vozniškega izpita je kandi- dat za voznika motornih vozil. 3. člen V prvem odstavku 12. člena se 3. točka spremeni tako, 5. člen da se glasi: (financiranje nalog agencije in področja »3. ima specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja) zaračunavanja storitev) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistr- sko izobrazbo (2. bolonjska stopnja),«. S prihodki od te tarife se financirajo naloge zagotavljanja 5. točka se spremeni tako, da se glasi: opravljanja vozniških izpitov. »5. ima znanje angleškega jezika najmanj na ravni B2,«. II. VIŠINA CENE VOZNIŠKEGA IZPITA

KONČNA DOLOČBA 6. člen (Višina cene vozniškega izpita) 4. člen (1) Višina cene vozniškega izpita: Ta akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati pa začne naslednji cena dan po dnevu zadnje objave. Teoretični del vse kategorije 24,00 € vozniškega izpita Št. 00726-16/2017 Praktični del AM, A1, B1, B, F 33,00 € Ljubljana, dne 21. decembra 2017 vozniškega izpita EVA 2017-2130-0026 Praktični del A2, A, BE, C1, C, C1E, CE 42,00 € vozniškega izpita Občina Vitanje Republika Slovenija Praktični del D1, D, D1E, DE 85,00 € Mirko Polutnik l.r. Zdravko Počivalšek l.r. vozniškega izpita župan minister 7. člen Ta tarifa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 1. 1. 2018. 3897. Tarifa o določitvi cene vozniškega izpita Javne agencije Republike Slovenije za varnost Št. 007-3/207/3 prometa Ljubljana, dne 6. julija 2017 EVA 2017-2430-0086 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02 in 51/04), 77. člena Zakona o voznikih (Uradni Predlagatelj: list RS, št. 85/16) in 22. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agen- mag. Igor Velov l.r. Jure Prestor l.r. cije Republike Slovenije za varnost prometa (Uradni list RS, direktor predsednik Sveta agencije Stran 12438 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je s sklepom, št. 42600- – članstva v mednarodnih organizacijah ter drugo med- 5/2017/3 z dne 21. 12. 2017, dala soglasje k temu aktu. narodno sodelovanje, – sorazmerni delež stroškov, ki v zvezi z zagotavljanjem Priloga opravljanja vozniških izpitov, ki nastajajo na sedežu agencije, – investicije v zagotovitev centrov za opravljanje vozniških OBRAZLOŽITEV izpitov tam, kjer takšnih površin in objektov ni ali jih ni mogoče najeti. Javna agencija RS za varnost prometa na podlagi 3. toč- ke prvega odstavka 9. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, ZVoz-1) zagotavlja opravljanje vozniških izpitov. Tarifa o določitvi cene vozniškega izpita Javne agencije Re- publike Slovenije za varnost prometa se sprejme na podlagi DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE 77. člena ZVoz-1. Tarifa temelji na odhodkih, ki nastajajo z zagotavljanjem 3898. Sklep o uskladitvi minimalne premije opravljanja vozniških izpitov in številu vozniških izpitov v letu kolektivnega dodatnega pokojninskega 2016. zavarovanja za javne uslužbence Teoretični del izpita poteka enako ne glede na kategorijo, zato je cena enotna za vse kategorije vozniškega izpita. Pri Na podlagi 2. in 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi praktičnem delu so kategorije združene glede na trajanje izpita za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list in minimalno predpisano število ocenjevalcev, ki ocenjujejo izpit RS, št. 88/16) ter 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju za posamezno kategorijo. Za kategorije A2, A in BE je glede tra- pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, janja upoštevan predlog novega pravilnika o vozniškem izpitu. št. 11/04, 34/04 – popr., 43/06 – ZKolP, 66/07, 103/09, 11/12 V letu 2016 je bilo neposredno za namen opravljanja vozniške- in 18/16), Odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih usluž- ga izpita opravljenih približno 62.000 ocenjevalec*ur (približno bencev objavlja 52.000 pri izpeljavi praktičnega dela in približno 10.000 pri 1 izpeljavi teoretičnega dela izpita). S K L E P Strošek izpita plača kandidat za voznika, s prihodki od tarife pa se bodo zagotavljali: o uskladitvi minimalne premije kolektivnega – plače zaposlenih v Sektorju za vozniške izpite, dodatnega pokojninskega zavarovanja – materialni stroški zaposlenih na območjih, kjer se opra- za javne uslužbence vljajo vozniški izpiti (zlasti računalniška oprema, izobraževanja in usposabljanja, …) I. – stroški nepremičnin, ki jih javna agencija uporablja za Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Aneksa h Kolektivni zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov, pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji – vzdrževanje, dopolnjevanje, prevajanje (…) banke te- (Uradni list RS, št. 88/16) se od 1. januarja 2018 dalje uveljavijo stnih nalog za namen teoretičnega preverjanja znanja na vo- višine premij po premijskih razredih, kot so določene v Sklepu zniškem izpitu, o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokoj- ninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, 1 Ocenjevalec*ura je čas ene ure, ki je namenjena temu, da št. 1/13), ob upoštevanju uskladitve minimalne premije v višini ocenjevalec izpelje praktični ali teoretični del izpita. Nekaj prime- iz navedenega sklepa s 1. januarjem 2014, 1. januarjem 2015, rov: Za en teoretični izpit sta potrebni dve ocenjevalec*uri (dva 1. januarjem 2016, 1. januarjem 2017 in 1. januarjem 2018. ocenjevalca sta eno uro na voljo za vodenje teoretičnega dela izpita), za praktični del izpita kategorije B ena ocenjevalec*ura II. (en ocenjevalec ima na voljo eno uro za izpit), za kategorijo D pa štiri ocenjevalec*ure (dva ocenjevalca imata na voljo dve uri za Usklajeni zneski skupne pokojninske premije po premij- izpeljavo izpita). skih razredih znašajo:

Premijski Minimalna premija Dodatna premija na dopolnjena leta delovne dobe Skupna premija od 1. januar 2018 razred od 1. januarja 2018 zap.št. v EUR Leta delovne dobe na dan 1. 8. 2003 v EUR v EUR 1 28,31 0 – 28,31 2 28,31 1 0,69 29,00 3 28,31 2 1,38 29,69 4 28,31 3 2,07 30,38 5 28,31 4 2,76 31,07 6 28,31 5 3,44 31,75 7 28,31 6 4,12 32,43 8 28,31 7 4,81 33,12 9 28,31 8 5,51 33,82 10 28,31 9 6,19 34,50 11 28,31 10 6,88 35,19 12 28,31 11 7,56 35,87 13 28,31 12 8,26 36,57 14 28,31 13 8,92 37,23 15 28,31 14 9,62 37,93 16 28,31 15 10,32 38,63 17 28,31 16 11,00 39,31 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12439

Premijski Minimalna premija Dodatna premija na dopolnjena leta delovne dobe Skupna premija od 1. januar 2018 razred od 1. januarja 2018 18 28,31 17 11,69 40,00 19 28,31 18 12,38 40,69 20 28,31 19 13,07 41,38 21 28,31 20 13,85 42,16 22 28,31 21 14,62 42,93 23 28,31 22 15,40 43,71 24 28,31 23 16,26 44,57 25 28,31 24 17,13 45,44 26 28,31 25 18,00 46,31 27 28,31 26 18,97 47,28 28 28,31 27 19,95 48,26 29 28,31 28 20,90 49,21 30 28,31 29 22,01 50,32 31 28,31 30 23,15 51,46 32 28,31 31 24,25 52,56 33 28,31 32 25,52 53,83 34 28,31 33 26,76 55,07 35 28,31 34 28,03 56,34 36 28,31 35 in več 29,44 57,75

III. Zneski usklajene premije in skupne premije iz II. točke 3900. Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe tega sklepa se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom gradbenih dejavnosti premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2018. Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Ura- dni list RS, št. 43/06) in Zakona o delovnih razmerjih (Uradni Ljubljana, dne 22. decembra 2017 list RS, št. 21/13) sklepata pogodbeni stranki: kot predstavnik delodajalcev: Peter Pogačar l.r. Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica gradbeništva predsednik Odbora sklada in industrije gradbenega materiala, Dimičeva 13, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Upravnega odbora Branko Žiberna Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za gradbeni- štvo, Dimičeva 9, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Odbora Lovrenc Krapež 3899. Razlaga v zvezi z izvajanjem četrtega odstavka in 92. člena Kolektivne pogodbe komunalnih kot predstavnik delavcev: dejavnosti Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, Dal- matinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Franc Niderl Komisija za spremljanje izvajanja in razlago Kolektivne Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije, Trg OF 14, pogodbe komunalnih dejavnosti je na podlagi 37. člena Kolek- 1000 Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Anton Turk tivne pogodbe komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 43/15, sklepata naslednje 86/16 in 12/17 – v nadaljevanju: KP KD) na seji dne 21. 12. 2017 sprejela naslednjo S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E K O L E K T I V N E P O GO D B E R A Z L A G O gradbenih dejavnosti v zvezi z izvajanjem četrtega odstavka 92. člena (Uradni list RS, št. 101/15, 15/17) Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti 1. člen Po določbah prvega in drugega odstavka 92. člena pri- Spremeni se prvi odstavek 81. člena Kolektivne pogodbe pada delavcu dodatek za delovno dobo na podlagi skupne gradbenih dejavnosti (v nadaljevanju KPGD) tako, da se po delovne dobe. Četrti odstavek 92. člena določa, da se v podje- novem glasi: tniški kolektivni pogodbi delodajalec in delavci dogovorijo še o »Delavcu, članu sindikata, podpisnika KP gradbenih de- dodatku na stalnost v podjetju. javnosti, pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let de- Dodatek na stalnost v podjetju iz četrtega odstavka lovne dobe pri zadnjem delodajalcu.« 92. člena KP KD pripada delavcu poleg dodatka za skupno delovno dobo, pri čemer je sama pravica delavca do dodatka 2. člen na stalnost določena v KP KD, kriterije in višino tega dodatka Zneski najnižjih osnovnih plač, opredeljeni v tč. 1 Tarifne pa je potrebno dogovoriti na podjetniški ravni. priloge, se spremenijo tako, da se tč. 1 glasi: »Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni ra- Ljubljana, dne 27. decembra 2017 zred veljajo od 1. 12. 2017 dalje in znašajo: Najnižje osnovne plače v € Majda Marolt l.r. Tarifni razred za 174 ur Predsednica Komisije za spremljanje izvajanja in razlago I. 459,45 Stran 12440 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Najnižje osnovne plače v € in Tarifni razred za 174 ur KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slo- venije, Linhartova cesta 13, Ljubljana, ki ga zastopa Vladimir II. 509,95 Klobas III. 565,21 IV. 626,21 IV./2 664,20 T A R I F N O P R I L O G O V. 740,17 h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti V./2 786,22 VI. 828,81 I. NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE VI./2 960,04 VII. 983,06 1. člen VII./2 1.105,08 (plače) VII./3 1.190,26 (1) Zneski najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih Ko- VIII. 1.318,04 lektivne pogodbe komunalnih dejavnosti se povečajo za 1,7 % « in od vključno 1. 1. 2018 znašajo: 3. člen Najnižje osnovne plače Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo po objavi v Tarifni razred od 1. 1. 2018 Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. 12. 2017 dalje. I. 485,20 II. 528,62 Ljubljana, dne 21. decembra 2017 III. 585,03 IV. 684,88 Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica gradbeništva V. 745,64 in industrije gradbenega materiala, VI. 988,71 predsednik Upravnega odbora VII. 1.223,10 Branko Žiberna l.r. VIII. 1.570,36 Združenje delodajalcev Slovenije, IX. 1.874,19 Sekcija za gradbeništvo, (2) Najnižje osnovne plače iz prvega odstavka tega čle- predsednik Odbora na so določene za polni delovni čas oziroma z njim izenačen Lovrenc Krapež l.r. delovni čas. (3) Relativna razmerja v kolektivni pogodbi delodajalca Sindikat delavcev gradbenih niso obvezna. dejavnosti Slovenije, (4) Socialni partnerji se po tej kolektivni pogodbi dejavno- predsednik sti do konca meseca oktobra tekočega leta sestanejo z name- Franc Niderl l.r. nom sklenitve dogovora o uskladitvi najnižjih osnovnih plač. Kot Sindikat cestnega gospodarstva podlaga za uskladitev najnižjih osnovnih plač se uporabi uradni Slovenije podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni predsednik letni stopnji rasti cen življenjskih potrebščin in stanja panoge. Anton Turk l.r. (5) Na podjetniški ravni se socialni partnerji lahko dogo- vorijo tudi za dodatno uskladitev plač. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mo- žnosti je dne 22. 12. 2017 izdalo potrdilo št. 02047-8/2004-30 2. člen o tem, da so Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe (regres za letni dopust) gradbenih dejavnosti vpisane v evidenco kolektivnih pogodb (1) Regres za letni dopust znaša najmanj 1.030,00 EUR, na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni razen če zakon določa drugače. list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 5/8. (2) Višino regresa za letni dopust socialni partnerji letno uskladijo, najkasneje do konca meseca oktobra tekočega leta.

3. člen 3901. Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi (povračilo stroška prehrane med delom) komunalnih dejavnosti Če prehrana pri delodajalcu ni organizirana ali je delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati, je delavec upravičen Na podlagi določil Kolektivne pogodbe komunalnih de- do povračila stroškov prehrane v višini 6,12 EUR na dan, razen javnosti (Uradni list RS, št. 43/15) sklepata pogodbeni stranki: ko zakon določa drugače. kot predstavnik delodajalcev: Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega 4. člen gospodarstva, Dimičeva ulica 13, Ljubljana, ki jo zastopa pred- sednik Miran Lovrič (povračilo stroška prevoza na delo in z dela) in (1) Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve, delo in z dela najmanj 80 % najcenejšega javnega prevoza. Dimičeva 9, Ljubljana, ki ga zastopa Tatjana Arčan (2) Če ni javnega prevoza, je delavec upravičen do in 0,18 EUR na prevoženi kilometer z osebnim vozilom. kot predstavnik delavcev: (3) Delavec, katerega običajno prebivališče je oddaljeno Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremični- do enega kilometra od mesta opravljanja dela, ni upravičen do nami Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa pred- povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Za določanje te sednica Majda Marolt oddaljenosti se upošteva najkrajša cestna povezava. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12441

(4) V primeru izrednega prihoda na delo (z lastnim ali javnim prevoznim sredstvom) pripada delavcu povračilo stro- škov prevoza na delo in z dela v višini 0,18 EUR za prevoženi kilometer.

5. člen (službeno potovanje v RS) Delavcu se v primeru službenega potovanja v RS povr- nejo dejanski stroški v zgornjih zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

6. člen (službeno potovanje v tujino) Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino po- vrnejo dejanski stroški v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službeno potovanje v tujino.

7. člen (terenski dodatek) Terenski dodatek pripada delavcem najmanj v zgornjem znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

8. člen (nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju) Dijakom in študentom v času praktičnega usposabljanja z delom oziroma v času obvezne prakse pripada nagrada v višini zgornjega zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo.

II. VELJAVNOST TARIFNE PRILOGE

9. člen (veljavnost Tarifne priloge) Tarifna priloga začne veljati z dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje.

Ljubljana, dne 21. decembra 2017

Podpisniki delodajalcev Podpisniki delojemalcev Gospodarska zbornica Sindikat Komunale, Slovenije – varovanja in poslovanja Zbornica komunalnega z nepremičninami Slovenije gospodarstva Majda Marolt l.r. Miran Lovrič l.r. Združenje delodajalcev – KNSS – Neodvisnost Sekcija za storitve Konfederacija Tatjana Arčan l.r. novih sindikatov Slovenije Vladimir Klobas l.r.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mo- žnosti je dne 22. 12. 2017 izdalo potrdilo št. 02047-2/2005-40 o tem, da je Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 6/16. Stran 12442 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

OBČINE

BELTINCI določeno v internem Pravilniku o načinu in postopkih obraču- navanja oskrbe otrok vključenih v vzgojno varstvene programe 3902. Sklep o določitvi cene programov predšolske v Vrtcu Beltinci. Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo vzgoje v javnem vzgojno varstvenem zavodu odsotnost otroka pisno napovedati v anketi vrtca ali vsaj 7 dni Vrtec Beltinci pred nastopom odsotnosti. Finančna sredstva za pokrivanje stroškov v času odsotnosti otrok zagotavlja Občina Beltinci na Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih podlagi izdanih računov Vrtca, v obračunu se obvezno zniža (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, cena za stroške neporabljenih živil. 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) določil 24., 31. in 37. člena 6. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list Starši oziroma skrbniki otrok z območja Občine Beltinci RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, lahko uveljavljajo znižanje plačila programov vrtca za en plačni 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 razred, če prvič rešujejo stanovanjski problem s stanovanjskim – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16 in 61/17 – ZUPŠ), drugega kreditom za gradnjo stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja. odstavka 12. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe Za proučevanje zadev s področja ugotavljanja in prever- v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in janja dokazil ter upravičenosti do dodatnih ugodnosti pri zniža- 62/10 – ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen nju plačila vrtca za starše oziroma skrbnike otrok iz območja programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, Občine in podajo mnenj oziroma izjav o tem centru za socialno št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) ter 16. člena Statuta Občine delo, ki odloča o znižanem plačilu vrtca, se pooblasti občinsko Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16 – UPB1 in 56/17) je Občinski upravo Občine Beltinci. svet Občine Beltinci na 29. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel 7. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o S K L E P določitvi cene programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno-­ o določitvi cene programov predšolske vzgoje varstvenem zavodu Vrtec Beltinci štev. 032-01/2015-12/117/VI. v javnem vzgojno varstvenem zavodu z dne 22. 12. 2015 (Uradni list RS, št. 104/2015) in Sklep Vrtec Beltinci o spremembi Sklepa o določitvi cene programov predšolske vzgoje in plačila staršev v javnem vzgojno-varstvenem zavodu 1. člen Vrtec Beltinci štev. 032-01/2017-297-VI. z dne 28. 9. 2017 (Uradni list RS, št. 56/17). Ekonomska cena dnevnega programa (6–9 ur) za otroka v oddelkih 1. starostnega obdobja znaša 489,00 EUR na otro- 8. člen ka mesečno, za otroka v oddelkih 2. starostnega obdobja in v Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem kombiniranih oddelkih pa znaša ekonomska cena dnevnega listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. programa 348,00 EUR na otroka mesečno. Št. 032-01/2017-29-321/VI 2. člen Beltinci, dne 28. decembra 2017 Občina Beltinci ekonomsko ceno dnevnega programa Vrt- ca Beltinci staršem iz območja Občine Beltinci dodatno subven- Župan cionira, in sicer: 20,00 EUR/mesec ekonomske cene dnevnega Občine Beltinci programa za otroke vključene v oddelke I. starostnega obdobja Milan Kerman l.r. s tem, da se pri tem izvzamejo drugi in nadaljnji otroci staršev v vrtcu, katerih sredstva v višini z odločbo centra za socialno delo določenega plačila vrtca za starše otrok, zagotavlja država.

3. člen BLED Občina Beltinci bo kot ustanoviteljica Vrtca Beltinci zagota- vljala finančna sredstva izven cene programa za zaposlene de- 3903. Odlok o proračunu Občine Bled za leto 2018 lavce po potrjeni sistemizaciji, s katerimi se presegajo predpisani normativi in druge nujne stroške, v skladu z 8. členom Pravilnika Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni o metodologiji za oblikovanje cen v vrtcih, ki izvajajo javno službo. list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, V skladu z drugim odstavkom 11. člena Pravilnika o me- 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), todologiji bo Občina Beltinci v primeru potreb, zagotavljala tudi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 sredstva za spremljevalce gibalno oviranih otrok. – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 16. člena Statuta Občine 4. člen Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2017) je Občinski svet Občine Bled na Za dneve odsotnosti otrok (ne glede na vzrok odsotnosti) 15. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel se staršem od plačila odšteje sorazmerni del (glede na plačilni razred) vrednosti živil, te mesečno znašajo 25,00 EUR. Popolna oprostitev plačila dnevnega programa vrtca velja O D L O K za daljšo odsotnost otroka iz vrtca, za kar se šteje neprekinjena o proračunu Občine Bled za leto 2018 odsotnost otroka iz vrtca mesec dni, zaradi bolezni, ki jo starši oziroma skrbniki otrok dokazujejo z zdravniškim potrdilom; to oprostitev plačila vrtca Vrtec Beltinci zaračuna v breme prora- I. SPLOŠNA DOLOČBA čuna Občine Beltinci. 1. člen 5. člen (vsebina odloka) Za dneve odsotnosti otrok v mesecu juliju in avgustu S tem odlokom se za Občino Bled (v nadaljnjem besedilu: se upošteva obračunavanje plačila programov vrtca kot je to občina) za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12443 proračuna, obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega 72 KAPITALSKI PRIHODKI sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). (720+721+722) 700.000,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE II. SPLOŠNI IN POSEBNI DEL PRORAČUNA TER NAČRT OSNOVNIH SREDSTEV 0,00 RAZVOJNIH PROGRAMOV 7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov 0,00 2. člen 7202 Prihodki od prodaje opreme 0,00 (splošni del proračuna) 7203 Prihodki od prodaje drugih (1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in osnovnih sredstev 0,00 izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni štirimestnih kontov. (2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov 721 PRIHODKI OD PRODAJE določa v naslednjih zneskih: ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD Proračun 2018 KONTO OPIS (I. SPLOŠNI DEL) PRODAJE ZEMLJIŠČ v EUR IN NEOPREDMETENIH A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SREDSTEV 700.000,00 I. SKUPAJ PRIHODKI 7220 Prihodki od prodaje kmetijskih (70+71+72+73+74+78) 12.526.155,39 zemljišč in gozdov 0,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 11.093.038,00 7221 Prihodki od prodaje stavbnih 70 DAVČNI PRIHODKI zemljišč 700.000,00 (700+703+704+706) 7.666.193,00 73 PREJETE DONACIJE 700 DAVKI NA DOHODEK (730+731) 0,00 IN DOBIČEK 4.392.693,00 730 PREJETE DONACIJE 7000 Dohodnina 4.392.693,00 IZ DOMAČIH VIROV 0,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.857.500,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 7030 Davki na nepremičnine 1.395.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 7031 Davki na premičnine 2.500,00 (740+741) 733.117,39 7032 Davki na dediščine in darila 60.000,00 740 TRANSFERNI PRIHODKI 7033 Davki na promet nepremičnin IZ DRUGIH in na finančno premoženje 400.000,00 JAVNOFINANČNIH 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO INSTITUCIJ 707.617,39 IN STORITVE 1.416.000,00 7400 Prejeta sredstva iz državnega 7044 Davki na posebne storitve 5.000,00 proračuna 441.419,31 7047 Drugi davki na uporabo blaga 7401 Prejeta sredstva iz občinskih in storitev 1.411.000,00 proračunov 221.198,08 706 DRUGI DAVKI 0,00 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov 35.000,00 7060 Drugi davki in prispevki 0,00 7404 Prejeta sredstva iz javnih 71 NEDAVČNI PRIHODKI agencij 10.000,00 (710+711+712+713+714) 3.426.845,00 741 PREJETA SREDSTVA 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN IZ DRŽAVNEGA DOHODKI PRORAČUNA OD PREMOŽENJA 860.324,00 IZ SREDSTEV PRORAČUNA 7100 Prihodki od udeležbe EVROPSKE UNIJE 25.500,00 na dobičku in dividend 7413 Prejeta sredstva ter presežkov prihodkov iz državnega proračuna nad odhodki 20.100,00 iz sredstev proračuna 7102 Prihodki od obresti 500,00 Evropske unije 7103 Prihodki od premoženja 839.724,00 iz kohezijskega sklada 25.500,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 155.000,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 7111 Upravne takse in pristojbine 155.000,00 (786+787) 0,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 306.000,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA 7120 Globe in druge denarne kazni 306.000,00 EVROPSKE UNIJE 0,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE 787 PREJETA SREDSTVA OD BLAGA IN STORITEV 745.300,00 DRUGIH EVROPSKIH 7130 Prihodki od prodaje blaga INSTITUCIJ 0,00 in storitev 745.300,00 II. SKUPAJ ODHODKI 714 DRUGI NEDAVČNI (40+41+42+43) 12.974.000,15 PRIHODKI 1.360.221,00 40 TEKOČI ODHODKI 7141 Drugi nedavčni prihodki 1.360.221,00 (400+401+402+403+409) 4.496.079,65 Stran 12444 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI 4119 Drugi transferi posameznikom 1.277.800,00 ZAPOSLENIM 870.915,91 412 TRANSFERI NEPROFITNIM 4000 Plače in dodatki 725.265,18 ORGANIZACIJAM 4001 Regres za letni dopust 27.190,73 IN USTANOVAM 377.705,90 4002 Povračila in nadomestila 64.370,00 4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 377.705,90 4003 Sredstva za delovno uspešnost 20.000,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.549.265,00 4004 Sredstva za nadurno delo 33.000,00 4130 Tekoči transferi občinam 600,00 4009 Drugi izdatki zaposlenim 1.090,00 4131 Tekoči transferi v sklade 401 PRISPEVKI socialnega zavarovanja 45.000,00 DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 117.812,01 4132 Tekoči transferi v javne sklade 2.265,00 4010 Prispevek za pokojninsko 4133 Tekoči transferi v javne in invalidsko zavarovanje 61.286,00 zavode 1.481.500,00 4011 Prispevek za zdravstveno 4135 Tekoča plačila drugim zavarovanje 50.337,00 izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski 4012 Prispevek za zaposlovanje 692,00 uporabniki 19.900,00 4013 Prispevek za starševsko 414 TEKOČI TRANSFERI varstvo 727,01 V TUJINO 0,00 4015 Premije kolektivnega 42 INVESTICIJSKI ODHODKI dodatnega pokojninskega (420) 5.026.549,60 zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 4.770,00 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 5.026.549,60 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.345.871,73 4200 Nakup zgradb in prostorov 101.000,00 4020 Pisarniški in splošni material 4201 Nakup prevoznih sredstev 5.300,00 in storitve 350.775,12 4202 Nakup opreme 135.050,00 4021 Posebni material in storitve 53.695,00 4203 Nakup drugih osnovnih 4022 Energija, voda, komunalne sredstev 100.134,90 storitve in komunikacije 174.450,00 4204 Novogradnje, rekonstrukcije 4023 Prevozni stroški in storitve 163.000,00 in adaptacije 900.500,00 4024 Izdatki za službena potovanja 12.300,00 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 2.116.887,19 4025 Tekoče vzdrževanje 2.090.307,10 4206 Nakup zemljišč in naravnih 4026 Poslovne najemnine bogastev 1.086.042,63 in zakupnine 91.238,10 4208 Študije o izvedljivosti 4027 Kazni in odškodnine 2.000,00 projektov, projektna 4029 Drugi operativni odhodki 408.106,41 dokumentacija, nadzor 403 PLAČILA DOMAČIH in investicijski inženiring 581.634,88 OBRESTI 38.600,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4031 Plačila obresti od kreditov – (431+432) 193.600,00 poslovnim bankam 38.600,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI 409 REZERVE 122.880,00 PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM 158.600,00 4090 Splošna proračunska rezervacija 50.000,00 4310 Investicijski transferi nepridobitnim organizacijam 4091 Proračunska rezerva 70.000,00 in ustanovam 158.600,00 4093 Sredstva za posebne namene 2.880,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI 41 TEKOČI TRANSFERI PRORAČUNSKIM (410+411+412+413) 3.257.770,90 UPORABNIKOM 35.000,00 410 SUBVENCIJE 25.000,00 4320 Investicijski transferi občinam 0,00 4102 Subvencije privatnim 4323 Investicijski transferi javnim podjetjem in zasebnikom 25.000,00 zavodom 35.000,00 411 TRANSFERI III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK POSAMEZNIKOM (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) –447.844,76 IN GOSPODINJSTVOM 1.305.800,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 4111 Družinski prejemki 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH in starševska nadomestila 20.000,00 POSOJIL IN PRODAJA 4112 Transferi za zagotavljanje KAPITALSKIH DELEŽEV socialne varnosti 8.000,00 (750+751+752) 5.000,00 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12445

750 PREJETA VRAČILA DANIH (3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk POSOJIL 5.000,00 in štirimestnih kontov ter načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bled. 7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 5.000,00 III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 4. člen 752 KUPNINE IZ NASLOVA (izvrševanje proračuna) PRIVATIZACIJE 0,00 Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – 44 V. DANA POSOJILA konta. IN POVEČANJE 5. člen KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 1.600,00 (namenski prihodki in odhodki proračuna) 440 DANA POSOJILA 0,00 (1) Poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, so namenski tudi naslednji prihodki: 441 POVEČANJE KAPITALSKIH 1. prihodki krajevnih skupnosti, ki se uporabijo za finan- DELEŽEV IN FINANČNIH ciranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem NALOŽB 1.600,00 načrtu; 4410 Povečanje kapitalskih deležev 2. turistična taksa, ki se uporabi za sofinanciranje de- v javnih podjetjih in družbah, javnosti lokalne turistične organizacije in druge namene na ki so v lasti države ali občin 1.600,00 področju turizma; VI. PREJETA MINUS DANA 3. koncesijska dajatev od iger na srečo, ki se uporabi za POSOJILA IN SPREMEMBE urejanja kraja in druge namene na področju turizma; KAPITALSKIH DELEŽEV 4. parkirnine in globe za prekrške, ki se uporabijo za ure- (IV.–V.) 3.400,00 janje prometa in parkirišč; C. RAČUN FINANCIRANJA 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odva- janja odpadnih voda, ki se uporabi za izboljšanje sistemov za 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 90.000,00 odvajanje odpadnih voda; 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 90.000,00 6. okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi od- 5003 Najeti krediti pri drugih laganja odpadkov, ki se uporabi za urejanje zbirnih centrov in domačih kreditodajalcih 90.000,00 odlagališč odpadkov; 7. požarna taksa, ki se uporabi za sofinanciranje dejavno- 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 305.555,24 sti sistema za zaščito in reševanje; 550 ODPLAČILA DOMAČEGA 8. nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se upora- DOLGA 305.555,24 bi za uresničevanje načrta razvojnih programov; 5501 Odplačila kreditov poslovnim 9. komunalni prispevek za gradnjo gospodarske javne bankam 296.000,00 infrastrukture; 10. komunalni prispevek za kanalizacijo (priključnina), ki 5503 Odplačila kreditov drugim se uporabi za gradnjo in investicijske izboljšave na kanaliza- domačim kreditodajalcem 9.555,24 cijskem sistemu; IX. POVEČANJE 11. sredstva rezervnega sklada na stanovanjskem po- (ZMANJŠANJE) dročju, ki se uporabijo za izvajanje programov stanovanjske SREDSTEV NA RAČUNIH politike; (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)– 12. pristojbina in sredstva MKGP za vzdrževanje gozdnih (II.+V.+VIII.) –660.000,00 cest; X. NETO ZADOLŽEVANJE 13. sredstva, zbrana za pokrivanje stroškov kanalščine in (VII.–VIII.) –215.555,24 čiščenja odpadnih voda; 14. prejemki iz državnega proračuna za določene na- XI. NETO FINANCIRANJE mene; (VI.+X.-IX.) 447.844,76 15. najemnine od oddaje gospodarske javne infrastruk- STANJE SREDSTEV ture v najem; NA RAČUNIH OB KONCU 16. povračila za delovanje MIR; PRETEKLEGA LETA (31. 12. 17. drugi prihodki, ki imajo določeno namensko uporabo 2017) 660.000,00 z drugimi predpisi. – OD TEGA PRESEŽEK (2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski preje- FINANČNE IZRAVNAVE mek, ki zahteva sorazmeren izdatek, ki v proračunu ni izkazan IZ PRETEKLEGA LETA ali ni izkazan v zadostni višini, se sorazmerno povečata obseg prihodkov in odhodkov proračuna. 3. člen (3) Pravice porabe na proračunski postavki, ki niso po- (posebni del proračuna in načrt razvojnih programov) rabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti (1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- namen. srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske 6. člen porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s pro- gramsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podpro- (prerazporejanje pravic porabe) gram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podsku- (1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji pine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans prora- (2) Načrt razvojnih programov predstavlja investicije in čuna. druge razvojne projekte ter državne pomoči v občini v štirile- (2) Prerazporeditve v finančnih načrtih neposrednih upo- tnem obdobju oziroma do zaključka posameznega projekta. rabnikov se izvajajo na ravni proračunske postavke – konto. Stran 12446 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(3) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu (2) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu neposrednih uporabnikov na predlog pristojnega organa občin- razvojnih programov za več kot 20 % brez predhodne potrdi- ske uprave za občinski svet, nadzorni odbor, župana, občinsko tve občinskega sveta v primeru arheoloških raziskav. upravo, Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj (3) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče in Železniki odloča župan brez omejitev. leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče (4) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi krajevne skupnosti odloča predsednik sveta brez omejitev. proračuna. (5) Župan lahko prerazporeja pravice porabe (proračun- (4) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov ska sredstva) v posebnem delu proračuna, in sicer med glav- na podlagi odločitve občinskega sveta. nimi programi v okviru posameznega področja proračunske porabe. 9. člen (6) V obseg prerazporeditev ne štejejo: (proračunski skladi) – prerazporeditve med konti v okviru proračunske po- (1) Proračunski sklad občine je proračunska rezerva stavke; (največ do 1,5 % prejemkov proračuna), oblikovana po ZJF, – prerazporeditve, potrebne zaradi pravilne opredelitve (za odpravljanje posledic po naravnih nesrečah) v višini odhodka po programski klasifikaciji; 70.000,00 EUR za leto 2018. – razporeditve iz splošne proračunske rezervacije (za (2) Na predlog pristojnega organa občinske uprave nepredvidene namene); za javne finance odloča o uporabi sredstev proračunske – prerazporeditve, povezane z organizacijskimi spremem- rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do bami proračunskih uporabnikov. višine 10.000,00 EUR (za posamezen namen) župan in o (7) Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in tem obvesti občinski svet. odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb ter računom financiranja ni dovoljeno, razen v primeru, da so izpolnjeni 10. člen pogoji 39. člena ZJF. (splošna proračunska rezervacija) (8) Župan s polletnim poročilom in v začetku leta za pre- (1) V proračunu se do višine določene v posebnem hodno leto z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. ki je namenjena financiranju nepredvidenih odhodkov, ki jih 7. člen ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme (2) Sredstva proračunske rezervacije ne smejo prese- proračunov prihodnjih let) gati 2,0 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. (1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše (3) O uporabi sredstev splošne proračunske rezerva- javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v na- cije odloča na predlog pristojnega organa občinske upra- črt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe ve s sklepom o prerazporeditvi sredstev župan do višine na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 10.000,00 EUR za posamezen namen. (2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega (4) O uporabi sredstev splošne proračunske rezerva- uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za in- cije, katerih višina presega županova pooblastila, odloča vesticijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati občinski svet. 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposredne- (5) Znesek splošne proračunske rezervacije za leto ga uporabnika, od tega: 2018 je določen v višini 50.000,00 EUR. 1. v letu 2019 70 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. (3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega IV. POSEBNOSTI RAZPOLAGANJA S STVARNIM uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za IN FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega 11. člen uporabnika. (odpis dolga) (4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziro- jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine ma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzema- 5.000,00 EUR. nje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje 12. člen neposrednih uporabnikov. (posebna pooblastila župana) (5) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko neposredni proračunski (1) Župan lahko s sklepom izda soglasje za poveča- uporabnik prevzema obveznosti za pogodbe, ki se sofinancirajo nje cene storitev pomoči na domu, ko izvajalec socialno iz namenskih sredstev Evropske unije, sredstev državnega pro- varstvenih storitev vloži vlogo za soglasje k ceni v skladu s računa ali sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk Pravilnikom za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. (2) Župan s sklepom izda soglasje za spremembo cene udeležbe Občine Bled. programa Vrtca Bled, ko vrtec vloži predlog za spremembo (6) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka cene programov, ki se spremenijo z rastjo cen življenjskih tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega stroškov in z višino izhodiščne plače, določene s kolektivno uporabnika in načrtu razvojnih programov. pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja. 8. člen (3) Župan s sklepom potrjuje investicijsko dokumenta- cijo za namene in v obsegu, določenimi v Načrtu razvojnih (spreminjanje načrta razvojnih programov) programov, pri čemer lahko sredstva odstopajo za največ (1) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu 20 %. Župan mora v primeru odstopanj o tem obvestiti ob- razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za činski svet, popravljen predlog pa vključiti v prvo naslednje več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. sprejemanje proračuna občine ali njegovih sprememb. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12447

13. člen št. 79/16) je Občinski svet Občine Brezovica na 22. redni seji (nakup stvarnega premoženja) dne 21. 12. 2017 sprejel Župan lahko samostojno odloča o nakupu s stvarnim premoženjem občine, če vrednost transakcije ne presega S K L E P 10.000,00 EUR. o ukinitvi statusa javnega dobra

1. člen V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE Na navedenih nepremičninah se ukine status javnega TER JAVNEGA SEKTORJA dobra: – parc. št. 3552/1 k.o. 1724 – Brezovica (ID 2851792), v 14. člen izmeri 887 m2 (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) – parc. št. 1698/1 k.o. 1652 – Rakitna (ID 6330985), v 2 (1) Posebnosti zadolževanja občin ureja 85. in 86. člen izmeri 499 m ZJF ter 10.a in 10.e člen ZFO-1. – parc. št. 1673/4 k.o. 1652 – Rakitna (ID 6576281), v 2 (2) Občina lahko izdaja skladno s 86. členom ZJF tudi izmeri 37 m poroštva. – parc. št. 1673/2 k.o. 1652 – Rakitna (ID 6576282), v 2 (3) Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti izmeri 111 m . javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, 2. člen vendar največ do 5 % realiziranih prihodkov v letu, v katerem daje poroštvo. Navedene nepremičnine s tem sklepom postanejo last (4) Župan lahko samostojno, do višine 50.000,00 EUR, Občine Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica, matična odloča o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih pod- št. 5874971. jetij in javnih zavodov. 3. člen (5) O dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov nad vrednostjo 50.000,00 EUR od- Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra začne veljati z loča občinski svet. dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Brezovica in se (6) Poroštvene pogodbe lahko v imenu občine podpise objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti. Št. 44/2017 Brezovica, dne 22. decembra 2017 VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Župan 15. člen Občine Brezovica Metod Ropret l.r. (začasno financiranje) V primeru potrebe po začasnem financiranju občine v letu 2019 se smiselno uporabljajo določila tega odloka in sklep o določitvi začasnega financiranja. ČRNOMELJ 16. člen (uveljavitev odloka) 3905. Odlok o spremembah proračuna Občine Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Črnomelj za leto 2018 nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, Št. 034-5/2017-8 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Bled, dne 19. decembra 2017 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 Župan – ZFisP in 96/15 – ZiPRS1617)) in 16. člena Statuta Občine Občine Bled Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) je Občinski Janez Fajfar l.r. svet Občine Črnomelj na 25. redni seji dne 20. 12. 2017 sprejel

PRILOGA: O D L O K Posebni del proračuna in Načrt razvojnih programov ter ostale priloge so objavljene na spletni strani Občine Bled: o spremembah proračuna Občine Črnomelj http://www.e-bled.si/ za leto 2018

1. člen V Odloku o proračunu Občine Črnomelj za leto 2018 (Uradni list RS, št. 85/16) se spremeni 2. točka in se glasi: BREZOVICA

3904. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra »2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 2. člen 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 ki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odl. US Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do- in 19/15) in 15. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, loča v naslednjih zneskih: Stran 12448 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE v eurih KAPITALSKIH DEL. 0 Skupina/Podskupina kontov Proračun 440 Dana posojila 0 leta 2018 441 Povečanje kapitalskih deležev in I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 17.432.127 naložb 0 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.288.139 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 70 DAVČNI PRIHODKI 9.921.438 443 Povečanje namenskega premoženja 700 Davki na dohodek in dobiček 8.724.438 v javnih skladih in drugih osebah javnega 703 Davki na premoženje 936.000 prava, ki imajo premož. v svoji lasti 0 704 Domači davki na blago in storitve 261.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.366.701 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 710 Udeležba na dobičku in dohodki (IV.–V.) 0 od premoženja 1.575.971 C. RAČUN FINANCIRANJA 711 Takse in pristojbine 15.000 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 3.099.394 712 Denarne kazni 36.000 50 ZADOLŽEVANJE 3.099.394 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 11.000 500 Domače zadolževanje 3.099.394 714 Drugi nedavčni prihodki 728.730 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 441.243 72 KAPITALSKI PRIHODKI 223.450 55 ODPLAČILA DOLGA 441.243 722 Prihodki od prodaje zemlj. 550 Odplačila domačega dolga 441.243 in nematerialnega premoženja 223.450 IX. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.920.538 RAČUNIH (I. + IV. + VII. – II. – V. – VIII.) –50.000 740 Transferni prihodki iz drugih X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.658.151 javnofinančnih institucij 2.821.083 XI. NETO FINANCIRANJE 741 Prejeta sred. iz državn. proračuna (VI.+VII.-VIII.-IX=III.) 2.708.151 iz sredstev pror. EU 2.099.455 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 20.140.278 31. 12. PRETEKLEGA LETA 50.000 40 TEKOČI ODHODKI 4.013.630 9009 Splošni sklad za drugo 50.000 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 864.380 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- 401 Prispevki delodajalcev za socialno srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- varnost 130.644 ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in 402 Izdatki za blago in storitve 2.977.272 podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov 403 Plačila domačih obresti 28.334 občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s 409 Rezerve 13.000 predpisanim kontnim načrtom. 41 TEKOČI TRANFERI 6.116.041 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk 410 Subvencije 193.204 – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu 411 Transferi posameznikom odloku in se objavita na spletni strani Občine Črnomelj. in gospodinjstvom 3.044.000 Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 412 Transferi neprofitnim organizacijam 3. člen in ustanovam 652.578 Spremeni se 11. člen 3. točke in se glasi: 413 Drugi tekoči domači transferi 2.226.259 »Sredstva pokroviteljstva se dodeljujejo na podlagi Pravil- 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.269.074 nika o dodeljevanju sredstev za prireditve in druge aktivnosti, 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.269.074 ki pospešujejo kulturni, športni, turistični in humanitarni razvoj 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 741.533 ter promocijo Občine Črnomelj.« 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim 4. člen osebam, ki niso proračunski uporabniki 273.340 Spremeni se 5. točka in se glasi: 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 468.193 III. PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (I.–II.) –2.708.151 »5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN IN JAVNEGA SEKTORJA NALOŽB 13. člen IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV prihodkov in odhodkov in odplačila dolgov v računu financi- (750+751+752) 0 ranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 3.099.394 EUR. 750 Prejeta vračila danih posojil 0 Občina v letu 2018 ne bo izdajala poroštev. 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje- tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč polo- V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE žaj, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Pogoje KAPITALSKIH DELEŽEV zadolževanja določi Občinski svet in na njihovi podlagi izda (440+441+442+443) 0 soglasje k zadolževanju.« Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12449

5. člen 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sred- stev za delovanje skupne uprave, za kar so pristojni občinski Št. 410-353/2016 sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Črnomelj, dne 20. decembra 2017

Županja II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič l.r. 5. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne naloge izvajanja inšpekcijskega nadzora, naloge občinskega redarstva ter vode- nja in odločanja o prekrških pri izvajanju nadzora nad predpisi občin ustanoviteljic in državnimi predpisi, katerih nadzorstvo je DOLENJSKE TOPLICE preneseno na lokalno skupnost. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zako- 3906. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske nom, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. uprave – »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk« 6. člen (1) S tem odlokom se kot prekrškovni organ za območje Na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem občin ustanoviteljic skupne uprave določi Medobčinski inšpek- področju občinske uprave Občine Dolenjske Toplice (Uradni torat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč list RS, št. 101/11), 13. člena Odloka o organizaciji in delovnem in Občine Žužemberk. področju občinske uprave Občine Mirna Peč (Uradni list RS, (2) Pooblaščene uradne osebe skupne uprave vodijo št. 34/99, 117/03, 48/07), 13. člena Odloka o organizaciji in de- prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pri- lovnem področju občinske uprave Občine Žužemberk (Uradni stojnosti, določene s predpisi občin ustanoviteljic in o prekrških list RS, št. 8/00) so Občinski svet Občine Dolenjske Toplice dne iz državne pristojnosti, določene z državnimi predpisi. Predpisi, 20. 12. 2017, Občinski svet Občine Mirna Peč dne 19. 12. 2017 nad katerimi izvaja nadzor skupna uprava, morajo biti objavljeni in Občinski svet Občine Žužemberk dne 22. 12. 2107, v skladu na spletnih straneh občin ustanoviteljic. Pooblaščene uradne z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, osebe skupne uprave morajo za vodenje in odločanje o pre- št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09) sprejeli krških izpolnjevati pogoje skladno s pogoji predpisa, ki ureja prekrške. O D L O K (3) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče skupna uprava, o ustanovitvi organa skupne občinske uprave – so prihodek proračuna občine ustanoviteljice, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč 7. člen in Občine Žužemberk« (1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristoj- nosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanovite- I. SPLOŠNE DOLOČBE ljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. (2) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog rav- 1. člen nati po usmeritvah župana in nalogih direktorja občinske upra- (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske ve občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenj- spada oziroma, za katero izvršuje nalogo. ske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk« (v nada- (3) O izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor ljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, delovno občinske uprave, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. področje, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sred- V primeru izločitve vodje skupne uprave pa o stvari tudi odloči. stev in drugih pogojev za njegovo delo. (4) Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zapo- (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti slenega v skupni upravi, odgovarjajo občine ustanoviteljice občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne solidarno. uprave in v medsebojnih razmerjih. 8. člen 2. člen (1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč in Občina župan sedežne občine po predhodnem soglasju preostalih žu- Žužemberk ustanovijo skupno upravo »Medobčinski inšpekto- panov občin ustanoviteljic skupne uprave v skladu z zakonom rat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč o javnih uslužbencih. in Občine Žužemberk« za skupno opravljanje nalog občinske (2) Vodja skupne uprave je vodja medobčinske inšpekcije uprave na področju: in medobčinskega redarstva kot prekrškovnega organa občin – občinske inšpekcije in ustanoviteljic. – občinskega redarstva (3) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. kot enovit organ. (4) Vodja skupne uprave mora izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z Aktom o sistemizaciji 3. člen delovnih mest v skupni občinski upravi. (1) Sedež skupne uprave je v Občini Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, ki je sedežna občina 9. člen skupne uprave. (1) Vodja skupne uprave odgovarja za izvrševanje nalog, (2) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zuna- ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustano- njem robu žiga je napis: Medobčinski inšpektorat in redarstvo viteljice županu in tajniku občine oziroma direktorju občinske Občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. V notranjem uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj krogu pa grbi občin ustanoviteljic skupne uprave. vsem županom občin ustanoviteljic. Stran 12450 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Vodja skupne uprave predstavlja skupno upravo, skupno upravo ter ostale obveznosti in odgovornosti, določe- organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz nimi s tem odlokom. pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega in strokovnega dela skupne 15. člen uprave. (1) Občina ustanoviteljica lahko izrazi interes za izstop (3) Župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne iz skupne uprave tako, da svojo namero pisno poda županom uprave sprejmejo kadrovski načrt, program dela in finanč- soustanoviteljic. Občina lahko izstopi kadarkoli z enostransko ni načrt skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne izjavo, o kateri izda občinski svet ugotovitveni sklep, ki se pošlje usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja vsem občinam ustanoviteljicam. skupne uprave. (2) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti do skupne uprave na podlagi tega odloka in 10. člen sporazuma iz 14. člena odloka. Z odločitvijo o izstopu občina (1) Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za prevzame sorazmerni del zaposlenih v skupnem organu, po javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. Javni ključu določenem v sporazumu iz 14. člena tega odloka. uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Občini Dolenjske To- (3) V primeru, da želi v skupno upravo pristopiti nova plice, ki je sedežna občina skupne uprave. občina, se morajo s tem strinjati vse občine ustanoviteljice. (2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pooblastila županov občin ustanoviteljic oziroma vodja skupne uprave na podlagi njihovega pisnega pooblastila. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (3) Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave sprej- me župan sedežne občine. 16. člen V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine na podlagi pooblastila županov občin ustano- III. SREDSTVA ZA DELO viteljic akt o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. V tride- setih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic 11. člen na predlog vodje skupne uprave sprejmejo kadrovski načrt. Sredstva za delo skupne uprave, odhodke iz naslova delovnega razmerja in druge ostale odhodke, ki jih organ 17. člen potrebuje za nemoteno opravljanje svojih nalog, zagotavljajo (1) Skupna občinska uprava – Medobčinski inšpektorat in občine ustanoviteljice v svojem proračunu, in sicer vse občine redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Obči- ustanoviteljice v enakem deležu po ključu ene tretjine. ne Žužemberk začne z delom z dnem uveljavitve tega odloka. (2) Javnim uslužbencem se izda sklepe v skladu z aktom 12. člen o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi ter jim v podpis (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih ob- predloži pogodbe o zaposlitvi. činske uprave občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. Pri- sotnost v ostalih občinah ustanoviteljicah ter način dela se 18. člen določijo v medsebojnem sporazumu. (1) Z dnem uveljavitve Odloka o ustanovitvi organa sku- (2) Nakup opreme, ki je potrebna za delo skupne uprave, pne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo naroči v skladu s predpisi o javnem naročanju župan občine Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žu- ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. Postopki žemberk« preneha veljati Odlok o ustanovitvi skupne občinske javnih naročil se vodijo na sedežni občini. uprave – »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenj- (3) Sedežna občina vodi tudi računovodsko-finančne sto- ske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine ritve ter druge strokovne naloge za skupno upravo. Straža« (Uradni list RS, št. 25/11), ki se uporablja do začetka (4) Za stroške, ki izvirajo iz uporabe upravnih prostorov, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja ter stroške, ki izvirajo uporabe Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske upra- iz tekočih upravnih in strokovnih nalog, ki jih za skupno občin- ve – »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske sko upravo opravlja sedežna občina, je vsaka preostala občina Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk«. ustanoviteljica sedežni občini dolžna kriti v mesečnem pavšalu, (2) Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ki se ga določi v medsebojnem sporazumu. ustanoviteljicah, in se objavi v Uradnem listu Republike Slo- venije. 13. člen (3) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi. (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. Št. 032-37/2017 (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje Dolenjske Toplice, dne 20. decembra 2017 skupne uprave določijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v proračun občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava Župan sedež. Občine Dolenjske Toplice (3) Občine soustanoviteljice zagotavljajo sredstva za Jože Muhič l.r. skupno upravo v finančnih načrtih svojih občinskih uprav na posebni postavki. Finančni načrt skupne uprave je priloga k Št. 900-5/2017-5 njihovim proračunom. Mirna Peč, dne 19. decembra 2017 (4) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. Župan Občine Mirna Peč Andrej Kastelic l.r. IV. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC Št. 061-1/2016-11 Žužemberk, dne 22. decembra 2017 14. člen Župani občin ustanoviteljic sklenejo sporazum, s katerim Župan podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, način Občine Žužemberk dela, opravljanja administrativno-strokovnih in drugih nalog za Franc Škufca l.r. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12451

DRAVOGRAD A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina/ NAMEN PRORAČUN 3907. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča podskupina 2018 na območju Občine Dravograd za leto 2018 kontov I. SKUPAJ PRIHODKI Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni (70+71+72+73+74) 6.492.261,42 list RS, št. 101/13, UPB-3, 2/16 in 76/17) je Občinski svet TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.113.256,60 Občine Dravograd na 6. dopisni seji dne 28. 12. 2017 sprejel 70 DAVČNI PRIHODKI 4.624.174,73 S K L E P 700 Davki na dohodek in dobiček 4.059.705,00 o določitvi vrednosti točke za izračun 703 Davki na premoženje 513.146,38 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 704 Domači davki na blago in na območju Občine Dravograd za leto 2018 storitve 51.323,35 706 Drugi davki 0,00 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.489.081,87 nega zemljišča na območju Občine Dravograd za leto 2018 710 Udeležba na dobičku in dohodki znaša 0,0041 €/leto. od premoženja 126.868,59 711 Takse in pristojbine 8.600,00 II. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 712 Globe in druge denarne kazni 60.000,00 Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2018. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.529,93 Št. 4224-0001/2017 714 Drugi nedavčni prihodki 1.267.083,35 Dravograd, dne 28. decembra 2017 72 KAPITALSKI PRIHODKI 155.862,00 Županja 720 Prihodki od prodaje osnovnih Občine Dravograd sredstev 0,00 Marijana Cigala l.r. 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 155.862,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 IG 730 Prejete donacije iz domačih 3908. Odlok o proračunu Občine Ig za leto 2018 virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni 74 TRANSFERNI PRIHODKI 223.142,82 list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih fi- nancah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – 740 Transferni prihodki iz drugih ZJU in 110/02 – ZDT-B) in 102. člena Statuta Občine Ig (Uradni javnofinančnih institucij 223.142,82 list RS, št. 129/06) je Občinski svet Občine Ig na 25. redni seji 741 Prejeta sredstva iz državnega dne 27. 12. 2017 sprejel proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 0,00 O D L O K II. SKUPAJ ODHODKI o proračunu Občine Ig za leto 2018 (40+41+42+43) 8.525.525,15 40 TEKOČI ODHODKI 2.559.144,50 400 Plače in drugi izdatki 1. SPLOŠNA DOLOČBA zaposlenim 439.654,68 1. člen 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 66.134,47 (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Ig za leto 2018 določajo 402 Izdatki za blago in storitve 1.906.141,52 proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- 403 Plačila domačih obresti 26.701,00 vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine 409 Rezerve 120.512,83 (v nadaljnjem besedilu: proračun). 41 TEKOČI TRANSFERI 2.677.798,25 410 Subvencije 172.932,28 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA 411 Transferi posameznikom IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA in gospodinjstvom 1.594.234,21 2. člen 412 Transferi neprofitnim (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) organizacijam in ustanovam 244.868,80 V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- 413 Drugi tekoči domači transferi 665.762,96 ki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do- loča v naslednjih zneskih: 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.188.135,40 Stran 12452 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

420 Nakup in gradnja osnovnih Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu sredstev 3.188.135,40 odloku in se objavita na spletni strani Občine Ig. 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 100.447,00 Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 85.947,00 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 432 investicijski transferi proračunskim uporabnikom 14.500,00 3. člen (izvrševanje proračuna) III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK, PRIMANJKLJAJ V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. (I.-II.) –2.033.263,73 Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB podlagi in tega odloka. IV. PREJETA VRAČILA DANIH Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – POSOJIL IN PRODAJA podkonta. KAPITALSKIH DELEŽEV Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti (750+751+752) 0,00 za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

75 PREJETA VRAČILA DANIH 4. člen POSOJIL 0,00 (namenski prihodki in odhodki proračuna) 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu V. DANA POSOJILA IN pred požarom, ki se uporabljajo za namene, določene v tem POVEČANJA KAPITALSKIH zakonu, DELEŽEV(440+441+442) 0,00 2. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odva- 44 DANA POSOJILA janja odpadnih voda, IN POVEČANJE KAPITALSKIH 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, DELEŽEV 0,00 4. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z div- jadjo, 440 Dana posojila 0,00 5. sredstva po četrtem odstavku 27. člena Zakona o go- 441 Povečanja kapitalskih deležev spodarjenju z gozdovi, in naložb 0,00 6. komunalni prispevek in 442 Poraba sredstev kupnin 7. drugi prihodki, katerih namenska raba je predpisana s iz naslova privatizacije 0,00 področnimi predpisi. VI. PREJETA POSOJILA 5. člen – DANA POSOJILA IN (prerazporejanje pravic porabe) SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre- jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za C. RAČUN FINANCIRANJA leto izvrševanja. VII. ZADOLŽEVANJE (500) 897.873,00 O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu prora- čuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glav- 50 ZADOLŽEVANJE 897.873,00 nimi programi v okviru posameznega področja proračunske 500 Domače zadolževanje 897.873,00 porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 265.424,00 Župan s poročilom o izvrševanju proračuna za obdobje januar–junij 2018 in konec leta z zaključnim računom poroča 55 ODPLAČILA DOLGA 265.424,00 občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in nje- 550 Odplačila domačega dolga 265.424,00 govi realizaciji.

IX. SPREMEMBA STANJA 6. člen SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –1.400.814,73 (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo iz- X. NETO ZADOLŽEVANJE vrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z (VII.-VIII.) 632.449,00 občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila XI. NETO FINANCIRANJE sredstva dodeljena. (VI.+VII.-VIII.-IX.) 2.033.263,73 Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega prora- STANJE SREDSTEV NA čuna obveznosti, ki bi presegale v proračunu dodeljena sredstva. RAČUNIH NA DAN 31. 12. 7. člen 2017 1.400.814,73 (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- proračunov prihodnjih let) srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- Neposredni uporabnik lahko v letu 2018 odda javno naro- ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in čilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračun- občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske skih postavkah v sprejetem proračunu. postavke, te pa na podskupine kontov, konte in pod konte, Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- določene s predpisanim kontnim načrtom. rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12453 cijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Ig, uporabnika, od tega: v letu 2018 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 eur. 1. v letu 2019 70 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. 12. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic po- v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) rabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine – javni Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne ve- zavodi, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2018 ne ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen morejo zadolžiti. če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, ko- 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE munalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno de- lovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za 13. člen pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih (začasno financiranje v letu 2019) sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. V obdobju začasnega financiranja Občine Ig v letu 2019, Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporab- sklep o določitvi začasnega financiranja. nika in načrtu razvojnih programov. 14. člen 8. člen (uveljavitev odloka) (spreminjanje načrta razvojnih programov) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz načrta listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so Št. 4101/001/2018 uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spre- Ig, dne 27. decembra 2017 membe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi pro- Župan računa uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim prora- Občine Ig čunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim Janez Cimperman l.r. načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vre- dnosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt KRANJ razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. 3909. Odlok o koncesiji za gospodarski javni Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, službi obdelave določenih vrst komunalnih zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, odpadkov in odlaganja ostankov predelave neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov 30 dni ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Mestne občine Kranj po uveljavitvi proračuna. Na podlagi 32., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih 9. člen javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in (proračunski skladi) 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Proračunski skladi so: Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 1. račun proračunske rezerve, oblikovane po 49. členu ZJF. 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12 – ZUJF, Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 2. člena Odloka o gospo- 62.649,09 evrov. darskih javnih službah v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra- št. 15/10, 55/11, 107/12, 72/16 in 56/17) ter 22. člena Statuta ve odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17 – uradno preči- iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000 eur župan ščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 33. seji in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. dne 20. 12. 2017 sprejel

10. člen O D L O K Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 500 evrov odpiše oziroma delno o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave odpiše plačilo dolga. določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE z območja Mestne občine Kranj IN JAVNEGA SEKTORJA

11. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 1. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci pri- hodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu (predmet odloka) finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu finan- (1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zago- ciranja se lahko občina v letu 2018 zadolži za 897.873,00 eur. tovitve sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih Stran 12454 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije gospodarskih javnih služb določijo predmet in pogoji za pode- odlok, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni litev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb občini Kranj. obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. člen (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi (ločeni računovodski izkazi) z izvajanjem podeljene koncesije. Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze (2) Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega od- stavka se v Mestni občini Kranj zaradi uresničitve skupnih za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, ciljev zagotavljanja storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regi- odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računo- onalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot infra- vodskimi standardi. strukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno 5. člen z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter (območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem in- javnih služb) teresu, zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin z ob- (1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena močja osrednje/zahodne Slovenije ter koncesionarja iz petega tega odloka se zagotavljata za celotno območje občine Mestne odstavka tega člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih občine Kranj. za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno sodelovanje (2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določe- služb je Pogodba o pristopu Mestne občine Kranj k skupnemu nimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki sprejetih predpisov. Ljubljana – RCERO Ljubljana. (3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene (3) Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelo- vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je vanja pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna. člena, podeli Mestna občina Kranj koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena. (4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno 6. člen s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb) (5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, neposredno družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 so Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), vključno z odlagališčem urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov prede- lave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Barje 2. člen v Ljubljani, skladno s predpisi o odlagališčih, in drugi objekti in (pojmi in izrazi v odloku) naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in (1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih 1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« odpadkov ter v lasti oziroma v upravljanju Snage d.o.o. ali občin (v ednini oziroma dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi podpisnic Sporazuma o zagotavljanju izvajanja gospodarskih obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih 2. »koncedent«: je Mestna občina Kranj, (v nadaljevanju odpadkov. tudi občina); 3. »občinski svet«: je Mestni svet Mestne občine Kranj; 4. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA gospodarskih javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah 7. člen tako koncesijo izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti direktive; 5. »določene vrste komunalnih odpadkov«: so mešani (obveznosti koncesionarja) komunalni odpadki; Dolžnosti koncesionarja so zlasti: 6. »komunalni odpadki«: so mešani komunalni odpadki; – v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem 7. »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi 1000 Ljubljana; predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; 8. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; – upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative 9. »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se – izvajati javni službi skladno s programom za obvladova- spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov; nje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila 10. »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. izdela vsako leto do konca novembra za naslednje leto; (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak – zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napra- predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki. vah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb); II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB – uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdr- 3. člen ževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjklji- (vsebina javnih služb) vosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila službi iz 1. člena, določajo zakon, podzakonski predpisi in uporabnikov; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12455

– pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in javnih služb. najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javnih 12. člen služb; (koncesionarjev pravni monopol) – svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih celotnem območju občine: sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov; – izključno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega – voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati odloka, pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe – dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvaja- in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi nje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti v javnem interesu. o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja de- javnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 13. člen 8. člen (trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) (viri financiranja) (1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let. (1) Javni službi se financirata: (2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči – s ceno storitev javnih služb, skladno z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi – iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponov- zadnji dan koledarskega leta v katerem se izteče 10 let od ne snovne ali energetske uporabe, sklenitve koncesijske pogodbe. – iz okoljske dajatve, (3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj – iz proračuna, iz razlogov, določenih z zakonom. – iz drugih virov. (2) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s pred- 14. člen pisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obve- znih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) (3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju s tem odlokom, je za oblikovanje cen storitev javne službe. v tem delu neveljavna. (4) Predlagana cena ne sme biti višja od cene storitev, ki je določena za uporabnike na območju Mestne občine Ljublja- 15. člen na, ki je investitor RCERO, povečana za pet odstotkov. (razmerje do podizvajalcev) (5) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne cene, določa zakon ali odlok. službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do konce- (6) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, denta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v ki so članice Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, svojem imenu in za svoj račun. pristojni organ za potrditev cene Svet RCERO. (7) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdela- ve določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov VI. NADZOR predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komu- 16. člen nalnih odpadkov, ki ga sprejme občina, v kolikor ni urejeno z (nadzor nad izvajanjem javnih služb) drugim veljavnim aktom. (8) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih (1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni or- vrst komunalnih odpadkov in koncesionar se s posebno pogod- gan oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse bo dogovorita, da bo obračun v imenu in za račun koncesionar- okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost ja opravljal zbiralec komunalnih odpadkov. in strokovnost izvajanja. (2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga 9. člen opravila v zvezi z izvajanjem javnih služb pooblasti pristojno (koncesijska dajatev) strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, V. KONCESIJA oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. 10. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) 17. člen (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesij- (inšpekcijski nadzor) skega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe z Mestno Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občino Kranj. Medobčinski inšpektorat Kranj, ki je na območju Mestne občine (2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene Kranj pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških župan. ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. 11. člen (koncesijska pogodba) 18. člen S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti (finančni nadzor) koncesionarja, njegova odgovornost in pravice ter obveznosti (1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izva- do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa ja notranja finančna revizija. Koncedent ima pravico, da najame Stran 12456 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša – postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izva- koncesionarja v zvezi s koncesijo; janjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent – stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj in koncesionar s koncesijsko pogodbo. v izvajanju javnih služb; (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni – poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje kon- nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in cesionirane dejavnosti; naprav, ki so predmet koncesije ter omogočiti vpogled v do- – v vseh primerih višje sile. kumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo 22. člen ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (odgovornost koncesionarja) (3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V prime- (1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prej- ru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno šnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb. in navesti vzrok nenapovedanega nadzora. (2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z za- (4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo na- konom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi povedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesi- ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni občini Kranj, uporabnikom onarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesio- ali tretjim osebam. narja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, (5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta pred- dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z stavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov razširitvijo na druge nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zava- pooblaščenec. rovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejav- nosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo IN KONCEDENTA pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Mestni 19. člen občini Kranj, uporabnikom ali tretjim osebam). (izvajanje javnih služb) 23. člen (1) Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih (dolžnosti in pravice koncedenta) vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave (1) Dolžnosti koncedenta so, da zagotavlja pogoje za iz- ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava stroške vajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu storitev koncesionar. izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega čle- navedeni v tem odloku. na, koncesionar pooblasti izvajalca gospodarske javne službe (2) Pravice koncedenta so zlasti: zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da v njegovem – nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in imenu in za njegov račun obračunava te storitve. finančni nadzor; (3) V primeru realizacije drugega odstavka tega člena pri- – druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in pada izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst koncesijsko pogodbo. komunalnih odpadkov nadomestilo upravičenih stroškov, ki za- jema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, 24. člen izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od vrednosti prevzetih odpadkov (pristojnosti župana in občinske uprave) za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila (1) Če ni drugače določeno (napr. glede inšpekcije …) je odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s predpisi ali pristojni organ po tem odloku organ občinske uprave, pristojen drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka. cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega (2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v raz- nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih računov. merjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.

20. člen 25. člen (obveščanje o statusnih spremembah) (pravice uporabnikov) (1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapital- – do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja sto- ske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, ritev, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so – pravico do enake obravnave glede kakovosti in dosto- zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesij- pnosti storitev, ske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, lahko koncedent na – uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. pogodbo razdre. (2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z (2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOL- če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju DING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, s tem odlokom. ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zaseb- 26. člen nega prava. (dolžnosti uporabnikov) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti 21. člen dolžnost: (obveščanje koncedenta) – upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovira- Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh no opravljanje storitev javnih služb, pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na – prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb izvajanje javne službe, kot so: oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12457

VIII. PRENOS KONCESIJE utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin. 27. člen (4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki (oblika) je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. (1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot Prav tako je koncedent dolžan kocesionarju povrniti škodo v je bila koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi primeru iz drugega odstavka tega člena. koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko po- 32. člen godbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop (odstop od koncesijske pogodbe) prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z (1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogod- uporabniki. be: – če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, – če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali de- 28. člen janje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu (načini prenehanja koncesijskega razmerja) ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej Razmerje med koncedentom in koncesionarjem pre- nanaša na koncesionarja. neha: 33. člen – s prenehanjem koncesijske pogodbe, – s prenehanjem koncesionarja, (sporazumna razveza) – z odvzemom koncesije, (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi – z odkupom koncesije. sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske po- 29. člen godbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spre- (prenehanje koncesijske pogodbe) menjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, (1) Koncesijska pogodba preneha: drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje – po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. – z enostranskim razdrtjem, 34. člen – z odstopom od koncesijske pogodbe, – s sporazumno razvezo. (prenehanje koncesionarja) (2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske po- (1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja godbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora koncesionarja. novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z koncesijske pogodbe. zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali 30. člen v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne (potek roka koncesije) pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za ka- preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji terega je bila koncesijska pogodba sklenjena. iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre konce- sijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. 31. člen 35. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (odvzem koncesije) (1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim konce- dentovim razdrtjem preneha v naslednjih primerih: (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skla- – z uvedbo postopka zaradi insolventnosti ali drugega du s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: pri koncesionarju; – če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne služ- – če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna be v roku, določenim s koncesijsko pogodbo, odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali – če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi ka- izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. tere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega (2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve izvajanja koncesije; spremembe koncesijskega akta. – če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi vplivali na podelitev koncesije; višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. – če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši (4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, ali tretjim osebam; v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odško- – če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, dninskega prava. da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti 36. člen iz koncesijske pogodbe. (2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, (odkup koncesije) če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske (1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo jav- pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje no službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora razdre po sodni poti. sprejeti občinski svet občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti (3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopu- koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja stno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne Stran 12458 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, 40. člen ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more prido- (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) biti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih 1 leto vnaprej. služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odlo- (2) Pogoji, način in obseg odkupa se določijo s konce- čajo tuja sodišča ali arbitraže. sijsko pogodbo, pri čemer znesek odkupa ne sme biti višji od ustvarjene razlike med stroškovno ceno koncesionarja pred in po zaključku predčasno prekinjenega koncesijskega razmerja, XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE pomnoženo z izpadlimi količinami. 41. člen (odločba o izbiri koncesionarja) X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE Ta odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje 37. člen gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunal- nih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranje- (višja sila) vanja komunalnih odpadkov, je skladno z prvim odstavkom (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izre- 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list dne, nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN po sklenitvi koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji in 51/11 – ORZGJS40) individualni akt o izbiri koncesionarja. Z pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje, ki se začne višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elemen- izvrševati v roku iz drugega odstavka 13. člena tega odloka. tarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti (npr. tehnični ali zakonodajni), pri katerih izvajanje javne službe ni možno 42. člen na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki (sklenitev koncesijske pogodbe) ga predpisuje koncesijska pogodba. (1) Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka po- (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti šlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi na- njenega besedila. črti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov (2) Do sklenitve koncesijske pogodbe se kot podlaga za predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki po- komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali od- menijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno stranjevanje komunalnih odpadkov šteje obstoječa Pogodba obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih. o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z (3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima kon- odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21. 6. 2006 in Po- cesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, godba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana nepredvidljivih okoliščinah. – RCERO Ljubljana z dne 15. 12. 2009 ter Pogodba o pristo- (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih in nepre- pu Mestne občine Kranj k skupnemu ravnanju z odpadki v mostljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge Ljubljana, z dne 13. 9. 2017. operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V (3) V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega tem primeru lahko prevzame občinski štab za civilno zaščito odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi. nadzor nad izvajanjem ukrepov. 43. člen 38. člen (začetek veljavnosti odloka) (spremenjene okoliščine) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe oko- listu Republike Slovenije. liščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti kon- cesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi Št. 354-64/2017 koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja preva- Kranj, dne 20. decembra 2017 liti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. Župan (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso Mestne občine Kranj razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O Boštjan Trilar l.r. nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe. LAŠKO 3910. Sklep o določitvi višine izhodiščne najemnine za poslovne prostore in kmetijska zemljišča XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV v letu 2018 39. člen Na podlagi 73. in 88. člena Odloka o splošnih pogojih (uporaba prava) Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin (Uradni ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih list RS, št. 65/10, 45/11 in 28/15) in 21. člena Statuta Občine služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1) je Občinski svet Obči- Republike Slovenije. ne Laško na 23. seji dne 20. decembra 2017 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12459

S K L E P popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1 in 15/17 – DZ), 37. člena Pravilnika o določitvi višine izhodiščne najemnine o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev za poslovne prostore in kmetijska zemljišča (Uradni list RS, št. 87/06,127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) v letu 2018 in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1) je Občinski svet Občine Laško na 23. redni seji dne I. 20. 12. 2017 sprejel Vrednost izhodiščne najemnine za poslovne prostore v EUR/m2/mesec v Občini Laško za leto 2018 znaša 6 €/m2/mesec. S K L E P II. Izhodiščna najemnina za uporabo kmetijskih zemljišč, ki o soglasju k ceni socialno varstvene storitve se uporabljajo kot travnik, njiva ali vrt, glede na enoto rabe v pomoč družini na domu v Občini Laško EUR za leto 2018 znaša: 1. – 109,30 €/ha za travnik, – 151,76 €/ha za njivo in Občinski svet Občine Laško daje soglasje k ceni socialno – 207,07 €/ha za vrt. varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Laško, ki jo je predlagal izvajalec CSD Laško. III. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in 2. se uporablja od 1. 1. 2018. Cena neposredne socialno varstvene storitve pomoč dru- žini na domu znaša 17,23 EUR na efektivno uro. Občina Laško Št. 3528-14/2017-10503 bo ceno socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Laško, dne 20. decembra 2017 subvencionirala v višini 13,43 EUR na efektivno uro. Končna cena storitve za uporabnika znaša 3,80 EUR na efektivno uro. Župan Občine Laško 3. Franc Zdolšek l.r. Cena storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času, se poveča za 40 % in znaša 24,12 EUR na efektivno uro, subven- cija občine znaša 18,80 EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika znaša 5,32 EUR na efektivno uro. 3911. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč 4. v Občini Laško Cena storitve, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne, se poveča za 50 % in znaša 25,85 EUR na Na podlagi 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo efektivno uro, subvencija občine znaša 20,15 EUR na efektivno stavbnih zemljišč v Občini Laško (Uradni list RS, št. 59/17) uro, končna cena za uporabnika znaša 5,70 EUR na efektivno in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 uro. – UPB1) je Občinski svet Občine Laško na 23. redni seji dne 20. 12. 2017 sprejel 5. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o S K L E P določitvi cene socialnovarstvene storitve pomoč na domu v o določitvi vrednosti točke za izračun Občini Laško številka 12280 - 14/2017, z dne 5. 7. 2017 (Uradni list RS, št. 41/17). nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško 6. I. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- nih zemljišč v Občini Laško od 1. januarja 2018 dalje znaša za: Št. 12280-22/2017 – stavbna zemljišča skupine A 0,0166 EUR Laško, dne 20. decembra 2017 in – stavbna zemljišča skupine B 0,0277 EUR. Župan II. Občine Laško Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Franc Zdolšek l.r. začne veljati osmi dan po objavi.

Št. 422-2/2017 Laško, dne 20. decembra 2017 LENDAVA Župan Občine Laško 3913. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega Franc Zdolšek l.r. zemljišča na območju Občine Lendava

Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – 3912. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini ZDavNepr; ZSZ 1984), 218. in 218.a do 218.d člen Zakona Laško o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu ZVMS, 111/05 – odločba US, 120/06 – odločba US, 126/07, (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odločba US, 57/12 in 101/13 Stran 12460 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– ZDavNepr, 47/04), Zakona o izvrševanju proračuna RS za 5. člen leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15, 46/16 in 80/16 Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo – ZIPRS1718) in 403. do 406. člena Zakona o davčnem tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi postopku (Uradni list RS, št. 13/11, 32/12, 94/12, 101/13 stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40714 – ZIN-B, 90/14, gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih 91/15, 93/16) ter na podlagi 18. člena Statuta Občine Lendava se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z (Uradni list RS, št. 32/17) na 18. redni seji dne 22. 12. 2017 gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti sprejel gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbe- ne parcele še nima določene, se do njene določitve za zazida- O D L O K no stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje na območju Občine Lendava za nezazidano stavbno zemljišče. Objekti gospodarske javne infrastrukture so tisti gradbe- no inženirski objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti I. SPLOŠNA DOLOČILA gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvorijo omrežje, ki je v javno korist. 1. člen Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Lendava 6. člen plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v na- Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemlji- daljnjem besedilu: nadomestilo), zavezance za plačilo, merila šča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, za določitev višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih nadomestila. stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne 2. člen uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženir- Nadomestilo se odmerja zavezancu na podlagi odločbe skih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture pristojnega davčnega organa, glede na lego nepremičnine. in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in Davčni organ izda odločbo po uradni dolžnosti na podlagi otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne predpisa, ki ureja davčni postopek, tega odloka in sklepa o uprave. vrednosti točke, veljavne na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja nadomestilo. Davčni organ izda odločbo na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Lendava III. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov. 7. člen Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nado- Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine mestila za uporabo stavbnega zemljišča, ima zavezanec, ki mu Lendava. Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana je bila izdana odločba, v 15 dneh po spremembi, od davčnega stavbna zemljišča (gradbene parcele) na območjih z oznako: organa pravico zahtevati, da se odločba spremeni tako, da se PUP ML: v mejah ureditvenega območja mesta Lendave njegova obveznost zmanjša in se novemu zavezancu določi (mesto Lendava), sorazmeren znesek nadomestila. Nadomestilo plačujejo zavezanci v dveh obrokih. Datum PUP ND: v mejah ureditvenih območij ostalih strnjenih zapadlosti posameznega obroka predlaga davčnemu organu naselji v Občini Lendava (nižinski del), občinska uprava Občine Lendava. PUP GD: območja razpršene gradnje, v katero spadajo tudi vinorodni okoliši, ki se vsa nahajajo znotraj meja, v prostor- skih sestavinah planskih aktov opredeljenih območij stavbnih II. OPREDELITEV POJMOV zemljišč v Občini Lendava (gričevnat del). Grafične karte s prikazom navedenih območij so izdelane 3. člen na katastrski podlagi digitalnega katastrskega načrta. Zavezan- Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni cu se na njegovo zahtevo omogoči vpogled v grafične karte na uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma sedežu občinske uprave Občine Lendava. drugega objekta (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). V primeru, če do dogovora glede obveznosti plačila nadomestila med la- IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA stnikom in neposrednim uporabnikom stavbnega zemljišča ne pride, je za obveznost plačila nadomestila odgovoren lastnik 8. člen stavbnega zemljišča. Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja V primeru solastništva je zavezanec za plačevanje na- merila: domestila le tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik 1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in stavbnega zemljišča oziroma tisti, za katerega se solastniki drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve dogovorijo. Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda na te objekte in naprave, večinskemu solastniku oziroma enemu od solastnikov, če jih je 2. lega in namembnost stavbnega zemljišča iz 10. člena več v istem deležu oziroma na zahtevo solastnika tudi vsakemu tega odloka, solastniku posebej. V primeru, da do dogovora med solastniki 3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v o zavezancu ne pride, se nadomestilo odmeri vsakemu sola- gospodarskih dejavnostih, stniku sorazmerno z njegovim lastniškim deležem. 4. večje motnje pri uporabi zemljišč.

4. člen 9. člen Na območju Občine Lendava se odmerja in plačuje na- Opremljenost stavbnega zemljišča (zazidanega in ne- domestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki so lahko zazidana zazidanega) s komunalnimi in drugimi objekti in napravami stavbna zemljišča (pozidana) in nezazidana stavbna zemljišča individualne in skupne rabe in možnosti priključka na te objekte (zazidljiva). in naprave se ovrednotijo z naslednjimi točkami: Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12461

Opremljenost Število točk 1. cesta (protiprašna cestna površina) 10 2. javna razsvetljava 10 3. vodovodno omrežje 15 4. električno omrežje 15 5. kanalizacijsko omrežje 15 6. telekomunikacijsko omrežje 10 7. urejeni pločniki (asfalt, tlakovci) 10 8. plinovodno omrežje 10

Pri izračunu nadomestila po prejšnjem odstavku tega člena se upošteva tudi možnost priklopa oziroma možnost uporabe omrežja, če je priklop na omrežje možen v razdalji 50 m ali manj od meje stavbnega zemljišča.

10. člen Pri merilu glede na lego in namen uporabe se ta del nadomestila za stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana) obračunava po naslednji tabeli:

LEGA ZEMLJIŠČA NAMEN UPORABE (območja)

Stanovanjski Neprofitne Ostale profitne Proizvodnja (po IPPC, BAT, pridobivanje Vinske kleti, dejavnosti dejavnosti energentov, rudarstvo, skladiščenje kmetijskih zidanice izdelkov, prodaja naftnih derivatov)

PUP ML 40 50 100 1.500 50

PUP ND 30 40 80 1.000 40

PUP GD 20 30 60 500 30

11. člen V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA Podatek o dejanski rabi objekta in površini, na podlagi ka- 14. člen tere se določa nadomestilo, je podatek iz Registra nepremičnin Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Obči- (v nadaljnjem besedilu: REN). ne Lendava na predlog župana določi občinski svet s sklepom Kot površina stanovanjskega objekta, od katere se določa za vsako leto posebej. V primeru, da vrednost točke za priho- nadomestilo, se upošteva uporabna površina stavbe ali dela dnje leto ni določena, velja za izračun zadnja veljavna vrednost stavbe iz REN. točke, ki jo je s sklepom sprejel občinski svet. Kot površina vinske kleti ali zidanice, od katere se določa nadomestilo, se upošteva neto tlorisna površina stavbe ali dela 15. člen stavbe iz REN. Višina nadomestila se določi po naslednji formuli: Med poslovno površino se šteje neto tlorisna površina Nadomestilo = površina x višina točk x vrednost točke x poslovnih prostorov iz REN in neto tlorisna površina vseh pro- korekcijski faktor K x 12 (št. mesecev) storov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, v Korekcijski faktorji, ki se upoštevajo pri izračunu nadome- katerih se opravlja dejavnost. stila so naslednji: – za vinske kleti in zidanice, ki so vezane na 12. člen obdelavo vinogradov K = 1 Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega – za vinske kleti in zidanice, ki niso vezane na zemljišča lahko upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s prido- obdelavo vinogradov K = 3 bivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, kar je posledica – za ostala zazidana stavbna zemljišča K = 1 izjemno ugodne lokacije gradbene parcele. Izjemne ugodnosti – za nezazidana stavbna zemljišča K = 0,1 v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavno- Korekcijski faktor iz prve alineje prvega odstavka tega stih ugotovi Občinski svet Občine Lendava s svojim aktom, v člena, se uporabi za vinske kleti oziroma zidanice, katerih la- katerem določi način povišanja vrednosti nadomestila zaradi stniki ali uporabniki so vpisani v register pridelovalcev grozdja, izjemnih ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospo- mošta, vina in drugih proizvodov. Podatki o zavezancih za darskih dejavnostih. nadomestilo, se pridobijo na podlagi predpisanega registra, ki ga vodi pristojna upravna enota. 13. člen Za lastnike oziroma uporabnike vinskih kleti ali zidanic, Kriterij večjih motenj pri uporabi zemljišč se lahko upo- ki niso vpisani v register pridelovalcev grozdja, mošta, vina in števa za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za stanovanjske drugih proizvodov, se uporabi korekcijski faktor iz druge alineje namene. Večje motnje pri uporabi zemljišč ugotovi Občinski prvega odstavka tega člena. svet Občine Lendava s svojim aktom, v katerem določi način Nadomestilo se izračuna ločeno za zazidano in nezazida- zmanjšanja vrednosti nadomestila zaradi večjih motenj pri upo- no stavbno zemljišče. V stavbah, kjer so razen stanovanjskih rabi stavbnega zemljišča. tudi poslovni prostori, se izračun nadomestila opravi ločeno. Stran 12462 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

16. člen VII. KAZENSKE DOLOČBE Občinska uprava Občine Lendava lahko zavezance pozove, da ji posredujejo vse potrebne podatke za izračun 20. člen oziroma za ugotavljanje okoliščin odmere nadomestila. Za- Z globo 1.000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, vezanci so dolžni v 15 dneh po prejemu poziva občinski ki v 15 dneh po prejemu poziva občinski upravi Občine Len- upravi Občine Lendava sporočiti vse zahtevane podatke. dava ne sporoči vseh zahtevanih podatkov oziroma ne sporoči vseh okoliščin, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh po Zavezanci so dolžni sporočiti vse okoliščine, ki vplivajo nastopu teh okoliščin (16. člen). na odmero nadomestila v 15 dneh po nastopu teh okoliščin Z globo 700 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega (nakup ali prodaja nezazidanega ali zazidanega stavbnega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, zemljišča, spremenjena namenska raba, spremenjena po- ki samostojno opravlja dejavnost. vršina ipd.). Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega Zavezancem za plačilo nadomestila, ki občinski upravi člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. Občine Lendava v 15 dneh ne sporočijo zahtevanih podatkov Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega za izračun oziroma za ugotavljanje okoliščin odmere nado- člena kaznuje fizična oseba. mestila, ali ne sporočijo vseh okoliščin, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh po nastopu teh okoliščin, se odmeri nadomestilo na podlagi podatkov, ki so dostopni v uradnih ali VIII. NADZOR drugih evidencah, ali na podlagi dejstev, ki so organu znana. 21. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši občinska inšpek- VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA cijska služba.

17. člen Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja: IX. KONČNI DOLOČBI – za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomat- 22. člen ska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok osebje, o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju – za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, Občine Lendava (Uradni list RS, št. 141/04, s spremembami ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo in dopolnitvami). osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, – za objekte za potrebe obrambe in zaščite, 23. člen – za objekte, ki so v lasti Občine Lendava in so name- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem njeni za opravljanje njene lastne dejavnosti, listu Republike Slovenije. – za objekte, ki so v lasti krajevnih skupnosti in so na- menjeni za opravljanje njenih lastnih dejavnosti, Št. 03504-0010/2017 – za objekte javnih zavodov, skladov in agencij, kate- Lendava, dne 22. decembra 2017 rih ustanovitelj je Občina Lendava (šole, vrtci itd.) in javne srednje šole, ki jih je ustanovila Vlada Republike Slovenije, Župan – Polgármester – za objekte, ki jih verske skupnosti uporabljajo za Občine Lendava svojo versko dejavnost, mag. Anton Balažek l.r. – za objekte za potrebe humanitarnih organizacij, – za objekte javne gospodarske infrastrukture, – za objekte, ki služijo za požarno varnost, – za objekte, ki služijo za dejavnosti društev in drugih 3914. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka neprofitnih organizacij. o gospodarskih javnih službah v Občini Lendava 18. člen Fizične osebe lahko uveljavljajo oprostitev plačila na- Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni domestila zaradi materialne ogroženosti. O oprostitvah pla- list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in čila nadomestila odloča na podlagi pisne vloge zavezanca 14/15 – ZUUJFO), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah občinska uprava za vsako leto posebej. Vloga za oprostitev (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 plačila nadomestila skupaj z dokazili vloži zavezanec do – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 5. člena Zakona o pogrebni konca meseca februarja za tekoče leto. in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) in 18. člena Plačevanja nadomestila so oproščeni zavezanci, ki pre- Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/17) je Občinski svet Občine Lendava na 18. redni seji dne 22. 12. 2017 sprejel jemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, kar morajo dokazovati z ustrezno prilogo k vlogi. O vlogi odloči občinska uprava Občine Lendava po O D L O K pravilih splošnega upravnega postopka. o spremembah in dopolnitvah Odloka 19. člen o gospodarskih javnih službah v Občini Lendava Plačila nadomestila se na njegovo zahtevo za dobo 5 1. člen let oprosti zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posa- S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o go- mezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko spodarskih javnih službah v Občini Lendava (Uradni list RS, stanovanjsko hišo, če je plačal stroške za urejanje stavbne- št. 45/09, 61/10 in 101/11, v nadaljevanju: Odlok). ga zemljišča (komunalni prispevek). Zavezanca se za dobo 5 let oprosti plačila nadomestila 2. člen od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Spremeni se 5. člen Odloka, tako da se glasi: O vlogi odloči občinska uprava Občine Lendava po »Občina na svojem območju, kot obvezne javne službe, pravilih splošnega upravnega postopka. zagotavlja naslednje dejavnosti: Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12463

1. oskrba s pitno vodo O D L O K 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske od- o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča padne vode za območje Občine Log - Dragomer 3. zbiranje komunalnih odpadkov 4. obdelava komunalnih odpadkov 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja ko- I. SPLOŠNE DOLOČBE munalnih odpadkov 6. urejanje in čiščenje javnih površin 1. člen 7. redno vzdrževanje občinskih javnih cest (1) Ta odlok ureja izračun, odmero in obveznost plačeva- 8. javna gasilska služba nja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju 9. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v za- Občine Log - Dragomer. Nadomestilo za uporabo stavbnega vetišču zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) se plačuje za zazidana 10. 24-urna dežurna služba kot del pogrebne dejavno- in nezazidana stavbna zemljišča. sti.« (2) S tem odlokom se natančneje določi: – zavezance za plačevanje nadomestila, 3. člen – območja zajemanja nadomestila, Spremeni se 6. člen Odloka, tako da sedaj glasi: – določitev površin za odmero nadomestila, »Občina na svojem območju kot izbirne javne službe – merila za določitev višine nadomestila, zagotavlja naslednje dejavnosti: – določitev vrednosti točke, 1. upravljanje in urejanje pokopališč – določanje višine nadomestila, 2. dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije – oprostitve plačila nadomestila, drugih energetskih plinov – obračunavanje in pobiranje nadomestila, 3. plakatiranje – druge obveznosti zavezancev in evidenca zavezancev. 4. izobešanje zastav 2. člen 5. dejavnosti varstva pred požarom 6. lokalna geodetska služba (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 7. vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav 1. zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih oseba zasebnega ali javnega prava, ki je neposredni uporabnik površin naselja. stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe ter gradbenega Občinski svet lahko določi, da se kot izbirne javne službe inženirskega objekta na območju Občine Log - Dragomer. izvajajo tudi druge dejavnosti, ki so z zakonom določene kot 2. neposredni uporabnik je: gospodarske javne službe.« – lastnik, katerega lastninska pravica je vpisana v zemlji- ško knjigo oziroma je lastninsko pravico pridobil na podlagi 4. člen splošnega ali posamičnega pravnega akta (pogodba, odločba, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem zakon), ali listu Republike Slovenije. – uporabnik, ki je pridobil pravico uporabe na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, ali Št. 032-0049/2009-8 – uporabnik, ki je pridobil pravico uporabe na podlagi usta- Lendava, dne 22. decembra 2017 novljene osebne služnosti (užitek, raba, služnost stanovanja), ali – uporabnik, ki je pridobil pravico uporabe na podlagi Župan ustanovljene stavbne pravice, ali Občine Lendava – uporabnik, ki je pridobil pravico uporabe na podlagi drugega pravnega posla. mag. Anton Balažek l.r. 3. zazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, na ka- terih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbe- nimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb LOG - DRAGOMER in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še 3915. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno ze- zemljišča za območje Občine Log - Dragomer mljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba, pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del takšne Na podlagi 5. točke prvega odstavka 179. člena in zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 4. nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, za katera št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami), prve alineje je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, dopustna gradnja: št. 44/97, s spremembami in dopolnitvami), prve in tretje – stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za alineje 41. člena ter 58. do 63. člena Zakona o stavbnih ze- potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, mljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, s spremembami in dopol- kulture, znanosti, športa in javne uprave in nitvami), 218., 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objek- – gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospo- tov (Uradni list RS, št. 102/04, s spremembami in dopolnitva- darske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe mi), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in znanosti, športa in javne uprave, 33/17), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, če je za ta zemljišča zagotovljena oskrba s pitno vodo in ener- št. 29/11, s spremembami in dopolnitvami) ter 16. člena gijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je na javno cesto. Občinski svet Občine Log - Dragomer na 20. redni seji dne Šteje se, da je za ta zemljišča zagotovljena oskrba s pitno 20. 12. 2017 sprejel vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov Stran 12464 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, – namembnost stavbnega zemljišča, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt ali občinski pro- – opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infra- storski red, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega strukturo, cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke – faktor pozidanosti zemljišča. na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje (2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavb- in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja na zemljišča se upoštevajo naslednja merila: greznic oziroma malih čistilnih naprav. – opremljenost stavbnega zemljišča oziroma možnost 5. stanovanjska površina je neto tlorisna površina objekta. priključitve na komunalno infrastrukturo, 6. poslovna površina je neto tlorisna površina poslovnega – namembnost stavbnega zemljišča, objekta oziroma poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so – vrsta občinskega prostorskega akta. funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, in je namenjena opravljanju poslovne dejavnosti. Po tem odloku so poslov- 8. člen ne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni Glede namembnost stavbnega zemljišča se nadomestilo dejavnosti, kot so: nepokrita skladišča, proizvodni obrati in za zazidano stavbno zemljišče točkuje v naslednji višini: delavnice na prostem, površine za stalne deponije materia- a) stanovanjska površina: 40 točk lov, interna parkirišča, javna parkirišča, za katera se plačuje b) poslovne dejavnosti: 300 točk parkirnina ali najemnina, kampi, bencinski servisi, odprte špor- – oskrba z električno energijo, plinom in paro tno-rekreativne površine in druge površine, ki so namenjene – promet in skladiščenje opravljanju poslovne dejavnosti. – informacijske in komunikacijske dejavnosti 7. površine za centralne dejavnosti so površine, ki so tako – finančne in zavarovalniške dejavnosti poslovanje z ne- označene v prostorskem izvedbenem aktu (planska oznaka C premičninami oziroma CU, CD (OPN). c) ostale poslovne dejavnosti: 100 točk. 8. površine za šport in rekreacija (zelene površine) so površine, ki so tako označene v prostorskem izvedbenem aktu 9. člen (planska oznaka R oziroma ZS (OPN). Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s komu- (2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni nalno infrastrukturo se ugotavlja po možnosti priključka na te določen v prejšnjem odstavku tega člena, imajo enak pomen, objekte in naprave in se točkuje v naslednji višini: kot jih določajo predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov, davčnega, stanovanjskega področja ter stvarnih in VRSTA KOMUNALNE OPREME Št. točk obligacijskih razmerij. 1. cesta 15 2. javna razsvetljava – do 50 m zračne razdalje 5 II. OBMOČJE ZAJEMANJA NADOMESTILA 3. površinsko odvodnjavanje 5 4. plinsko omrežje 15 3. člen 5. vodovod 15 Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavb- na zemljišča na območju celotne Občine Log - Dragomer. 6. elektrika 10 7. kanalizacija 20

III. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA 8. avtobusna postaja – do 500 m zračne razdalje 10 9. avtobusna postaja – od 500 m do 1000 m zračne 5 4. člen razdalje (1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega ze- mljišča se plačuje od stanovanjske in poslovne površine, ne 10. člen glede na to, ali se površine dejansko uporabljajo ali ne. Če se Faktor pozidanosti je razmerje med bruto tlorisno povr- površine dejansko ne uporabljajo, se upošteva tista dejavnost šino objekta (tloris stavbe) in površino parcele in se točkuje v oziroma uporaba, ki so jo imele površine pred opustitvijo de- naslednji višini: javnosti oziroma uporabe. (2) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega ze- FAKTOR POZIDANOSTI Št. točk mljišča se plačuje tudi za nelegalne gradnje, kot to določa do 0,10 80 zakon. nad 0,10 do 0,20 60 5. člen nad 0, 20 do 0,40 40 Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemlji- nad 0,40 0 šča se plačuje za tista zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje iz četrte točke prvega odstavka 2. člena tega odloka. 11. člen 6. člen (1) Opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča se Podatke o površinah zazidanih in nezazidanih stavbnih točkuje s 60 točkami. zemljiščih ter površinah objektov občinska uprava Občine Log (2) Nadomestilo, odmerjeno v skladu s prvim odstavkom - Dragomer (v nadaljevanju: občinska uprava) pridobi iz napo- tega člena, se glede na namembnost zemljišča obračuna v vedi zavezancev ter iz javnih evidenc iz lastne pristojnosti in naslednji višini. iz pristojnosti državnih organov na način in po postopku, ki ga NAMEMBNOST ZEMLJIŠČA Št. točk določata zakon in ta odlok. stanovanjska gradnja in površine za poslovno 100 % dejavnost, površine za družbene dejavnosti IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA (razen površin za šport in rekreacijo), površine za gradbene inženirske objekte 7. člen površine za centralne dejavnosti 70 % (1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila: površine za šport in rekreacija (zelene površine) 35 % Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12465

12. člen (3) Obveznost plačila nadomestila za uporabo zazidane- (1) Če so za določeno območje predvideni občinski po- ga stavbnega zemljišča nastane po preteku petih let po izdaji drobni prostorski načrt (OPPN) oziroma lokacijske smernice, se gradbenega dovoljenja. nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče obračuna v višini 50 % od odmere na podlagi 11. člena tega odloka. 16. člen (2) Ko so OPPN oziroma lokacijske smernice sprejeti, se Nadomestilo se ne plačuje za nezazidano stavbno ze- nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče do izdaje grad- mljišče, če je bila za to zemljišče dana pobuda za spremembo benega dovoljenja obračuna v celoti. namenske rabe v kmetijsko ali gozdno in je bil za spremembo (3) Če je za določeno območje predviden državni prostor- občinskega prostorskega načrta izdan sklep župana. ski načrt, se nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče od sprejema državnega prostorskega načrta dalje ne obračuna. VIII. OBRAČUNAVANJE IN POBIRANJE NADOMESTILA

V. DOLOČITEV VREDNOSTI TOČKE 17. člen (1) Nadomestilo določi zavezancem pristojni davčni organ 13. člen na podlagi podatkov občine. (1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2013 (2) Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje se določi v višini 0,003296 × indeks 2012/2011. nadomestila, izvršbe, odpisa, delnega odpisa, odloga, zasta- (2) Vrednost točke se letno indeksira z indeksom cen z in- ranja in plačila obresti od nadomestila se uporabljajo določbe deksom cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Zakona o davčnem postopku. Gospodarske zbornice Slovenije, pod "Gradbena dela – ostala nizka gradnja". IX. DRUGE OBVEZNOSTI ZAVEZANCEV (3) Sklep o indeksiranju sprejme župan Občine Log - IN EVIDENCA ZAVEZANCEV Dragomer in se ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 18. člen (1) Zavezanci so dolžni občinski upravi posredovati regi- VI. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA stracijske podatke najkasneje v petnajstih dneh po nastanku 14. člen obveznosti plačevanja nadomestila in v istem roku tudi vse druge spremembe v zvezi z lastništvom oziroma uporabo ter (1) Letni znesek nadomestila se izračuna na naslednji površino stanovanjskih in poslovnih prostorov in dejansko ko- način: NUSZ = POV × ŠT × VT munalno opremljenostjo zazidanega in nezazidanega stavbne- Zgornje oznake pomenijo: ga zemljišča. V istem roku so zavezanci dolžni izpolniti zahtevo 1. NUSZ: letni znesek nadomestila občinske uprave, če se podatki pridobivajo na podlagi poziva. 2. POV: površina stavbe oziroma nezazidanega stavbne- Spremembe podatkov se pri odmeri nadomestila upoštevajo od ga zemljišča (m2) prvega dne v naslednjem mesecu. 3. ŠT: skupno število točk, določeno z merili iz 8., 9., 10., (2) Enotno evidenco zavezancev občinska uprava do- 11. in 12. člena tega odloka polnjuje iz napovedi zavezancev ter javnih evidenc iz lastne 4. VT: vrednost točke pristojnosti in iz pristojnosti državnih organov na način in po (2) Če tekom leta pride do sprememb, ki vplivajo na višino postopku, ki ga določa zakon. nadomestila, se nadomestilo obračuna v sorazmernem deležu.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE VII. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 19. člen 15. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka se v Občini Log - (1) Nadomestilo ne plačuje za: Dragomer preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za upora- – objekte in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih nepo- bo stavbnega zemljišča na območju Občine Log - Dragomer sredno za namen obrambe in delovanja uporablja Slovenska (Uradni list RS, št 107/12). vojska, (2) Postopki, pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, ki še – stanovanjske in poslovne površine v uporabi tujih držav, niso pravnomočno zaključeni, se končajo po določbah Odloka ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ali v njih stanuje njihovo osebje, Občine Log - Dragomer. – stanovanjske in poslovne površine mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v 20. člen njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem drugače določeno, listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 2018 dalje. – stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, Dragomer, dne 20. decembra 2017 – stavbe, ki služijo kmetijski rabi, – stavbe, ki so namenjene javnemu zdravstvu, socialne- Župan mu in otroškemu varstvu, šolstvu, kulturi, znanosti, raziskova- Občine Log - Dragomer nju, izvajanju javnega programa športa ter stavbe javne uprave, Miran Stanovnik l.r. – zemljišča, ki so v prostorskem planu opredeljena kot zemljišča za pokopališča (C+, ZS) – stavbe in zemljišča v lasti društev, če jih uporabljajo za svojo osnovno dejavnost, – stavbe in zemljišča, ki so v lasti občine. 3916. Odlok o proračunu Občine Log - Dragomer (2) Obveznost plačila nadomestila za nezazidano stavb- za leto 2018 no zemljišče preneha v primeru gradnje, in sicer z naslednjim mesecem, ko postane izdano gradbeno dovoljenje pravno- Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni močno. list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, Stran 12466 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.994.410,48 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – 40 tekoči odhodki ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 16. člena Statuta Občine Log (400+401+402+403+409) 978.703,48 - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 282.337,00 Log - Dragomer na 20. redni seji dne 20. 12. 2017 sprejel 401 prispevki delodajalcev za socialno varnost 40.955,00 O D L O K 402 izdatki za blago in storitve 590.411,48 o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2018 403 plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 65.000,00 41 tekoči transferi (410+411+412+413) 854.705,00 1. SPLOŠNA DOLOČBA 410 Subvencije 2.000,00 1. člen 411 transferi posameznikom in gospodinjstvom 471.780,00 (vsebina odloka) 412 transferi neprofitnim organizacijam S tem odlokom se za Občino Log - Dragomer za leto 2018 in ustanovam 102.550,00 določijo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na 413 drugi tekoči domači transferi 278.375,00 ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 42 investicijski odhodki (420) 3.161.002,00 420 nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.161.002,00 43 investicijski transferi (431+432) 0,00 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 431 investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 0,00 2. člen 432 investicijski transferi proračunskim (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) uporabnikom 0 V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- III PRORAČUNSKI PRESEŽEK ki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do- (I-II) –607.363,31 loča v naslednjih zneskih: B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v eurih IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV (750+751+752) 0 Proračun leta 75 prejeta vračila danih posojil in prodaja Skupina/Podskupina kontov 2018 kapitalskih deležev 0 I SKUPAJ PRIHODKI 751 prodaja kapitalskih deležev 0 (70+71+72+73+74+78) 4.387.047,17 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE tekoči prihodki (70+71) 2.677.597,00 KAPITALSKIH DELEŽEV 70 davčni prihodki (700+703+704+706) 2.334.541,00 (440+441+442) 0 700 davki na dohodek in dobiček 1.903.911,00 44 dana posojila in povečanje kapitalskih 703 davki na premoženje 342.630,00 deležev 0 704 domači davki na blago in storitve 88.000,00 441 povečanje kapitalskih deležev in 71 nedavčni prihodki finančnih naložb 0 (710+711+712+713+714) 343.056,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA 710 udeležba na dobičku in dohodki IN SPREMEMBE KAPITALSKIH od premoženja 145.700,00 DELEŽEV (IV-V) 0 711 takse in pristojbine 2.500,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 712 globe in druge denarne kazni 70.350,00 VII ZADOLŽEVANJE (50) 100.000,00 713 prihodki od prodaje blaga in storitev 100,00 50 Zadolževanje 100.000,00 714 drugi nedavčni prihodki 124.406,00 500 domače zadolževanje 100.000,00 72 kapitalski prihodki (720+722) 206.150,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 0 720 prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 55 odplačila dolga 0 722 prihodki od prodaje zemljišč 550 odplačila domačega dolga 0 in neopredmetenih dolgoročnih IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV sredstev 206.150,00 NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) –507.363,31 73 prejete donacije (730+731) 100,00 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 100.000,00 730 prejete donacije iz domačih virov 100,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 607.363,31 74 transferni prihodki (740) 1.503.200,17 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA 740 transferni prihodki iz drugih DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 510.000,00 javnofinančnih institucij 419.283,55 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- 741 Prejeta sredstva iz državnega srednih uporabnikov (organi občine in občinska uprava), ki proračuna iz sredstev proračuna so razdeljeni na naslednje programske dele: področja prora- Evropske unije 1.083.916,62 čunske porabe in glavni programi ter podprogrami, predpisa- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12467 ni s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. – odloča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga do 500 Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z viši- podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kon- no terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika tnim načrtom. ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev; – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu – odloča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi pro- odloku in se objavita skupaj s splošnim delom proračuna na računskimi postavkami; spletni strani Občine Log - Dragomer. Načrt razvojnih progra- – odloča o nakupu, prodaji oziroma menjavi zemljišč do mov sestavljajo projekti. skupne vrednosti 30.000 EUR brez DDV, s tem da posamezni pravni posel ne sme preseči vrednosti 10.000 EUR; o izvršenih transakcijah polletno poroča občinskemu svetu; 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA – izvršuje sprejeti letni program prodaje občinskega fi- nančnega in stvarnega premoženja; 3. člen – opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s po- (izvrševanje proračuna) dročnimi predpisi; – v proračun vključi nove obveznosti, ki nastanejo s spre- Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – jemom novega zakona ali odloka, in določi obseg izdatkov za podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo 4. člen sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določe- 7. člen nih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih (brezplačni prenos premoženja) financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: O brezplačnem prenosu nepremičnega premoženja na – namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih občino odloča Občinski svet Občine Log - Dragomer. in investicijskih nalog, – prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu 8. člen pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB-1), ki se porablja- (proračunski skladi) jo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, – prihodki od republiške takse za obremenjevanje voda, ki Proračunski sklad v letu 2018 je proračunska rezerva, se porabljajo za financiranje investicij v kanalizacijska omrežja, oblikovana po ZJF. – prihodki od takse za obremenjevanje okolja zaradi od- Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini laganja odpadkov, ki se porabljajo za financiranje investicij v 40.000,00 EUR. skladu z veljavno zakonodajo, O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz – prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000,00 EUR opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. – drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana 9. člen s področnimi predpisi, (dodeljevanje sredstev) 5. člen Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo me- (prerazporejanje pravic porabe) sečno ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Način zagotavljanja sredstev za financiranje nalog v javnih zavodih Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre- se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, ki se sklene s posa- jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. meznim zavodom. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro- Sredstva članom občinskega sveta ter komisij in odborov računa (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med po- se nakazujejo trimesečno. dročji proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. 10. člen Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme januar–junij 2018 in konec leta z zaključnim računom poroča proračunov prihodnjih let) občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in nje- govi realizaciji. Uporabniki sredstev proračuna lahko prevzemajo obve- znosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so 6. člen za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno (pooblastila župana) naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt Župan je pooblaščen da: razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na – razporeja splošno proračunsko rezervacijo za financira- proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. nje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi- predvideti zadostnih sredstev. Sredstva splošne proračunske cijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega po- pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega rabnika; uporabnika, od tega: – odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za na- 1. v letu 2018 do 30 % navedenih pravic porabe in mene iz 49. člena Zakona o javnih financah v višini v proračunu 2. v ostalih prihodnjih letih do 30 % navedenih pravic načrtovane proračunske rezerve; porabe. – odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe; Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- – odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejete- storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20 % pravic ga proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab- leta; nika. Stran 12468 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne ve- 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma 15. člen lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje (začasno financiranje v letu 2019) obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih V obdobju začasnega financiranja Občine Log - Dra- storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje gomer v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, neposrednih uporabnikov. se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja. 11. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) 16. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvoj- (uveljavitev odloka) nih programov. Spremembe, ki so večje kot 20 % in znašajo več Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- kot 30.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet. nem listu Republike Slovenije. Posebni del proračuna in načrt Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se Log - Dragomer. uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na Št. 410-7/2017 podlagi odločitve občinskega sveta. Dragomer, dne 20. decembra 2017 Investicijske programe, novelacije investicijskih progra- mov, predinvesticijske zasnove, dokumente identifikacije inve- Župan sticijskih projektov in ostalo investicijsko dokumentacijo skla- Občine Log - Dragomer dno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo Miran Stanovnik l.r. investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) in skladno s pojasnilom Ministrstva za finance (junij 2011) sprejema župan.

12. člen 3917. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja (pridobivanje stvarnega premoženja) s stvarnim premoženjem občine za leto 2018 Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07 in 86/10 – ZSPDSLS) in Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 20. redni 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE seji dne 20. 12. 2017 sprejel IN JAVNEGA SEKTORJA L E T N I N A Č R T 13. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2018 Zadolževanje v letu 2018 je predvideno v višini 100.000,00 EUR. Posamezne vrste stvarnega premoženja so prikazane v Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih tabeli, in sicer prodaje ter odkupi zemljišč, ki so zajeti v prora- zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Log čunu Občine Log - Dragomer za leto 2018. - Dragomer, v letu 2018 ne sme preseči skupne višine glavnic Sredstva od prodaje stvarnega premoženja se lahko upo- 50.000 EUR. Soglasje o izdaji poroštva do višine 15.000 EUR rabljajo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja. daje župan občine, nad to višino pa občinski svet. Zemljišča zajeta v programu prodaje se bodo prodajala ali od- kupovala po cenitvi pooblaščenega cenilca vrednosti nepremič- 14. člen nin, vpisanega v register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica Način, pogoji in postopek prodaje in pridobitve stvarnega je občina, se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine premoženja je opredeljen z Uredbo o stvarnem premoženju 100.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07) (uredba) Soglasje o zadolžitvi do višine 15.000 EUR daje župan občine, in Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin nad to višino pa občinski svet. (Uradni list RS, št. 14/07).

Predvidene so naslednje prodaje, menjave in odkupi zemljišč: OBČINA LOG - UPRAVLJAVEC ŠIFRA K.O. VELIKOST VRSTA RABE ZEMLJIŠČE ZNESEK DRAGOMER PARC./m2 PARC. ŠT. EUR

PRODAJA P1 Občina Log - 410, 96, 375 Območja stanovanj 627/12; 627/18; Ocenjena Dragomer 627/19 vrednost 150,00 EUR/m2 1996 132.150,00 LOG SKUPAJ 132.150,00 (prodaje) Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12469

ODKUPI OBČINA LOG - UPRAVLJAVEC ŠIFRA K.O. VELIKOST VRSTA RABE ZEMLJIŠČE ZNESEK DRAGOMER NAMEN PARC./m2 PARC. ŠT. EUR O1 Območje občine Ocenjena Log - Dragomer vrednost

15.000,00 LOG O2 658/8 (2031 m2), Območja centralnih 658/8, 658/12, Ocenjena 658/12 (93 m2), dejavnosti – 658/13, 659/3, vrednost 658/13 (10 m2), zemljišče za 659/6 43,23 EUR/m2 659/3 (73 m2), gradnjo 659/6 (106 m2) 100.000,00 LOG SKUPAJ 115.000,00 (odkupi)

OBČINA LOG - UPRAVLJAVEC ŠIFRA K.O. VELIKOST VRSTA RABE ZEMLJIŠČE ZNESEK DRAGOMER PARC./m2 PARC. ŠT. EUR

MENJAVA M1 Občina Log- 708/3 (740 m2); 708/3 (740 m2 – 708/3 za 596/38 Ocenjena Dragomer 596/38 območja stanovanj in 596/39 vrednost (596/38, 596/39, (180 m2); – zemljišče za 708/3) 596/39 gradnjo); 596/38 (1646 m2) (180 m2 – območje centralnih dejavnosti – zemljišče za gradnjo); 596/39 (1646 m2 – območje centralnih dejavnosti – zemljišče za gradnjo) 1996 74.000,00 LOG SKUPAJ 74.000,00 (menjave)

Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premo- ženjem občine v letu 2018 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2018. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premo- ženjem občine v letu 2018 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-7/2017 Dragomer, dne 20. decembra 2017

Župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik l.r.

3918. Sklep o indeksiranju obračunskih stroškov za odmero komunalnega prispevka v Občini Log - Dragomer za leto 2018

Na podlagi 6. člena Odloka o programu opremljanja in podlagah za odmero komunalnega prispevka v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 80/09, 13/11 in 111/13) je Občin- ski svet Občine Log - Dragomer na 20. redni seji dne 20. 12. 2017 sprejel Stran 12470 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV o indeksiranju obračunskih stroškov v EUR za odmero komunalnega prispevka v Občini Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun Log - Dragomer za leto 2018 januar–marec 2018 1. člen Obračunski stroški na enoto mere iz 5. člena Odloka I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 570.968 o programu opremljanja in podlagah za odmero komunal- TEKOČI PRIHODKI (70+71) 489.914 nega prispevka v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 80/09, 13/11 in 111/13) se za leto 2018 indeksirajo z inde- 70 DAVČNI PRIHODKI 462.855 ksom 102,3084012. 700 Davki na dohodek in dobiček 448.110 703 Davki na premoženje 4.404 2. člen Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se 704 Domači davki na blago in storitve 10.341 začne uporabljati osmi dan po objavi. 71 NEDAVČNI PRIHODKI 27.060 710 Udeležba na dobičku in dohodki Št. 351-62/2010 od premoženja 17.827 Dragomer, dne 20. decembra 2017 711 Takse in pristojbine 698 Župan 712 Denarne kazni 100 Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik l.r. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 8.435 72 KAPITALSKI PRIHODKI 78.208 720 Prihodki od prodaje zgradb MEŽICA in prostorov 76.641 722 Prihodki od prodaje zemljišč 3919. Sklep o začasnem financiranju Občine Mežica in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1.567 v obdobju januar–marec 2018 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.845 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni 740 Transferni prihodki iz drugih list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 javnofinančnih institucij 2.845 – ZDT-B) in 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) in 25. člena Statuta Občine II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 596.663 Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je župan Občine Mežica dne 40 TEKOČI ODHODKI 255.152 28. 12. 2017 sprejel 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 45.650 S K L E P 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6.660 o začasnem financiranju Občine Mežica v obdobju januar–marec 2018 402 Izdatki za blago in storitve 183.748 403 Plačila domačih obresti 4.094 1. SPLOŠNA DOLOČBA 409 Rezerve 15.000 41 TEKOČI TRANSFERI 260.314 1. člen 410 Subvencije 551 (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje 411 Transferi posameznikom Občine Mežica (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. ja- in gospodinjstvom 161.165 nuarja do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje 412 Transferi neprofitnim organizacijam začasnega financiranja). in ustanovam 19.093 413 Drugi tekoči domači transferi 79.505 2. člen (podlaga za začasno financiranje) 414 Tekoči transferi v tujino 0 Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 73.198 2017. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 73.198 drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 8.000 financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 431 Investicijski transferi pravnim 109/08, 49/09, 38/10 – ZUKN; v nadaljevanju: ZJF) in Odlo- in fizičnim osebam, ki niso prorač. kom o proračunu Občine Mežica za leto 2017 (Uradni list RS, uporabniki 0 št. 66/17 v nadaljevanju: odlok o proračunu). 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.000 2. VIŠINA IN STRUKTURA ZAČASNEGA FINANCIRANJA III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –41.973 3. člen B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi pre- IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV jemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo (750+751+752) 0 v naslednjih zneskih: Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12471

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme 750 Prejeta vračila danih posojil svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz 751 Prodaja kapitalskih deležev svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA OBČINE V OBDOBJU KAPITALSKIH DELEŽEV 0 ZAČASNEGA FINANCIRANJA 440 Dana posojila 7. člen 441 Povečanje kapitalskih deležev (obseg zadolževanja občine) in naložb V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova do višine 124.327 €, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v privatizacije tekočem proračunskem letu. 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 5. KONČNA DOLOČBA VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH 8. člen DELEŽEV (IV.-V.) 0 (uveljavitev sklepa) C. RAČUN FINANCIRANJA Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije uporablja pa se od 1. januarja 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 dalje. 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 Št. 410-0007/2017 Mežica, dne 28. decembra 2017 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 34.304 55 ODPLAČILA DOLGA 34.304 Župan 550 Odplačila domačega dolga 34.304 Občine Mežica Dušan Krebel l.r. IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –60.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –34.304 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 25.696 MURSKA SOBOTA STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 3920. Sklep o začasnem financiranju Mestne občine Murska Sobota v obdobju januar–marec 2018 9009 Splošni sklad za drugo 60.000 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), ter 103. člena so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o pro- Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 računu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. – uradno prečiščeno besedilo, 49/10 in 39/15) izdajam 4. člen (posebni del proračuna) S K L E P Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do o začasnem financiranju Mestne občine Murska ravni proračunskih postavk – kontov in so priloga k temu sklepu Sobota v obdobju januar–marec 2018 ter se objavijo na spletni strani občine. 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje 3. IZVRŠEVANJE ZAČASNEGA FINANCIRANJA Mestne občine Murska Sobota v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2018, oziroma do sprejetja proračuna Mestne ob- 5. člen čine Murska Sobota za leto 2018, v kolikor bo ta sprejet pred (uporaba predpisov) iztekom navedenega obdobja. V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje zača- 2. člen snega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke Začasno financiranje temelji na rebalansu proračuna me- za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja stne občine za leto 2017. Obseg prihodkov in drugih prejemkov izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. ter odhodkov in drugih izdatkov mestne občine je določen v 6. člen skladu z Zakonom o javnih financah in Odlokom o rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2017. (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja se lahko uporabijo V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni upo- sredstva do višine sorazmerno s porabljenimi proračunskimi rabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih sredstvi v enakem obdobju lanskega leta. Ta znašajo za obdo- postavk kot v proračunu preteklega leta. bje januar–marec 2017 = 3.402.806,95 EUR. Stran 12472 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. člen S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje za- P O S L O V N I K A časnega financiranja uporabljajo Zakon o javnih financah, pra- vilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike 1. člen Slovenije in odlok o rebalansu proračuna. V Poslovniku Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica 4. člen (Uradni list RS, št. 108/12 in 77/16) se prvi odstavek 49. člena V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni upo- spremeni tako, da se glasi: rabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih »(1) Zaradi zagotavljanja javnosti dela mestnega sveta, postavk kot v rebalansu proračuna leta 2017. dokumentiranja in priprave zapisnikov sej se potek seje snema Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik na elektronski nosilec zvoka in slike. Pri tem se javnost zago- odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. tavlja z neposrednim prenosom zvoka in slike na svetovnem spletu in preko izbranega izvajalca TV programa, ki se izbere 5. člen v skladu s predpisi o javnem naročanju.«. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem li- Za prvim odstavkom 49. člena so doda nov drugi odsta- stu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2018 dalje. vek, ki se glasi: »(2) Z namenom zagotavljanja obveščenosti javnosti glede Št. 410-0373/2017-1 vsebine predstavljenih stališč na sejah mestnega sveta zaradi Murska Sobota, dne 7. decembra 2017 odprtosti delovanja javne oblasti in z namenom zagotavljanja nadzora javnosti nad delovanjem oblasti, se zvočni in slikovni Župan posnetek seje iz prejšnjega odstavka tega člena objavi na spletni Mestne občine Murska Sobota strani Mestne občine Nova Gorica, in sicer do sprejetja zapisnika dr. Aleksander Jevšek l.r. te seje. Po potrditvi zapisnika postane posnetek del dokumentar- nega gradiva in ni več neposredno dostopen javnosti.«. Dosedanji drugi do četrti odstavek 49. člena se preštevil- čijo in postanejo tretji do peti odstavek. 3921. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun Dosedanji tretji odstavek 49. člena, ki je postal četrti od- nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča stavek se spremeni tako, da se glasi: na območju Mestne občine Murska Sobota »(4) Zvočni in slikovni zapis iz prvega ter zvočni zapis iz za leto 2018 tretjega odstavka tega člena se hranita še eno leto po izteku mandata mestnega sveta, in sicer v sejnem dosjeju. V tem času Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Murska So- imajo pravico do vpogleda v zapise v prostorih občinske uprave bota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, mestni svetniki, člani nadzornega odbora in župan. Javnost v 49/10, 39/15 in 69/17) in Odloka o nadomestilu za uporabo tem času dostopa do posnetkov za javnost odprtih sej v obsegu stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list in na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, po umi- RS, št. 56/00, 52/01, 3/04 in 120/05) je Mestni svet Mestne ob- ku posnetka s spletne strani pa po določbah zakona, ki ureja čine Murska Sobota na 26. seji dne 21. decembra 2017 sprejel dostop do informacij javnega značaja.«.

S K L E P 2. člen o določitvi vrednosti točke za izračun Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. na območju Mestne občine Murska Sobota Št. 007-17/2012-21 za leto 2018 Nova Gorica, dne 21. decembra 2017 1. člen Župan Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- Mestne občine Nova Gorica nega zemljišča na območju Mestne občine Murska Sobota za l.r. leto 2018 znaša 0,00064278 EUR/m2. Matej Arčon

2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2018. 3923. Odlok o dopolnitvi Odloka o sofinanciranju otroških in mladinskih programov in projektov Št. 422-0003/2017-2(510) v Mestni občini Nova Gorica Murska Sobota, dne 21. decembra 2017 Na podlagi 27. člena Zakona o javnem interesu v mladin- Župan skem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) in 19. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12 in 18/17) dr. Aleksander Jevšek l.r. je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. de- cembra 2017 sprejel

O D L O K NOVA GORICA o dopolnitvi Odloka o sofinanciranju otroških 3922. Spremembe in dopolnitve Poslovnika in mladinskih programov in projektov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica v Mestni občini Nova Gorica

Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica 1. člen (Uradni list RS, št. 13/12 in 18/17) je Mestni svet Mestne občine V 15. členu Odloka o sofinanciranju otroških in mladinskih Nova Gorica na seji dne 21. decembra 2017 sprejel programov in projektov v Mestni občini Nova Gorica (Uradni Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12473 list RS, št. 108/12, 90/13, 2/16 in 6/17) se za šestim doda nov 6. člen sedmi odstavek, ki se glasi: Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem »Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018. določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.«. Št. 410-0047/2017-11 Šafarsko, dne 22. decembra 2017 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Župan listu Republike Slovenije. Občine Razkrižje Stanko Ivanušič l.r. Št. 007-9/2013-14 Nova Gorica, dne 21. decembra 2017

Podžupan 3925. Sklep o vrednosti točke za izračun Mestne občine Nova Gorica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Marko Tribušon l.r. v Občini Razkrižje za leto 2018

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo; 76/08 s spremembami), 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, RAZKRIŽJE 2/01, 38/04, 28/12) in 16. člena Odloka o nadomestilu za upo- rabo stavbnega zemljišča v Občini Razkrižje (Uradni list RS, 3924. Sklep o začasnem financiranju Občine št. 133/03) je Občinski svet Občine Razkrižje na 17. redni seji Razkrižje januar–marec 2018 dne 22. 12. 2017 sprejel

Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list S K L E P RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02 – ZDT-B, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 o vrednosti točke za izračun nadomestila – ZUKN, 107/10, 110/11 – ZDIU12, 46/13 – ZIPRS1314-A, za uporabo stavbnega zemljišča v Občini 101/13, 101/13 – ZIPRS1415, 38/14 – ZIPRS1415-A, 14/15 – Razkrižje za leto 2018 ZIPRS1415-D, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617) in 20. člena 1. Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01, 38/04, 28/12) je župan Občine Razkrižje sprejel Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča na območju Občine Razkrižje znaša 0,0106 EUR.

S K L E P 2. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu o začasnem financiranju Občine Razkrižje Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2018. januar–marec 2018 Št. 032-0008/2017-2 1. člen Šafarsko, dne 22. decembra 2017 S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Razkrižje v obdobju 1. januarja do 31. marca 2018 Župan oziroma do sprejetja poračuna Občine Razkrižje za leto Občine Razkrižje 2018. Stanko Ivanušič l.r.

2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerne s porabljenimi sredstvi v ena- kem obdobju v proračunu za leto 2017. 3926. Sklep o ekonomski ceni vrtca Za izvrševanje začasnega financiranja se uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (ZVrt‑UPB‑2) Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike (Uradni list RS, št. 100/05 s spremembami), 17., 18., 20.a in Slovenije in odlok o proračunu. 22. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen v vrt- cih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 3. člen 120/05), določil Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtca V obdobju začasnega financiranja se lahko nadaljuje izva- (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 – janje investicij, ki so bile vključene v proračun leta 2018. ZUPJS, 40/11) in 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01, 38/04, 28/12) je Občinski svet Občine 4. člen Razkrižje na 17. redni seji dne 22. 12. 2017 sprejel naslednje Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju pla- čane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. S K L E P E

5. člen 1. Ekonomska cena dnevnega programa v Vrtcu pri V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni upo- Osnovni šoli Razkrižje znaša 440,76 EUR. rabniki prevzamejo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih Cene veljajo od 1. 1. 2018. postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske 2. Stroški živil znotraj cene programa znaša 33,33 EUR postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., mesečno. Plačilo staršev se za vsak dan odsotnosti otroka 43. in 44. člena ZJF. zniža za stroške neporabljenih živil. Stran 12474 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. Za dneve odsotnosti, ko ni zagotovljeno varstvo, se za O D L O K vsak dan odsotnosti otroka, staršem odšteje odbitek celotne o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča dnevne oskrbnine. v Občini Ribnica 4. V času daljše odsotnosti (strnjeno nad 15 delovnih dni) se na osnovi vloge staršev ob predložitvi ustreznih zdravniških potrdil zaračuna 50 % z odločbo določenega prispevka (zmanj- I. SPLOŠNA DOLOČBA šano za stroške neporabljenih živil). 5. Za manjkajoče število otrok do zgornje meje obliko- 1. člen vanja oddelka se vrtcu s strani Občine Razkrižje zagotovijo (predmet odloka) finančna sredstva v višini cene programa brez stroškov živil. 6. Starši, ki otroka ob enomesečni ali dvomesečni odso- S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadome- tnosti v času poletnih počitnic (julij, avgust) želijo rezervirati stila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nado- mesto, plačajo v mesecu, ko je otrok odsoten, 25 % višine mestilo). njihovega plačilnega razreda določenega z odločbo o višini plačila za program vrtca zmanjšanega za stroške živil kot II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH rezervacijo. V kolikor imajo starši v vrtec vključenih več otrok STAVBNIH ZEMLJIŠČ hkrati, velja to določilo samo za najstarejšega otroka, za vse druge otroke pa ne. 2. člen Določilo pod to točko velja samo za starše s stalnim biva- liščem v Občini Razkrižje. (zazidana in nezazidana stavbna zemljišča) 7. Stanovanjski kredit kot dodatna ugodnost znižanega (1) Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidane- plačila za vrtec se staršem več ne upošteva. Sredstva predvi- ga stavbnega zemljišča. dena za ta namen, se uporabijo za novorojence. (2) Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se šte- 8. Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati sklepi jejo tista zemljišča, kot določajo predpisi o gradnji objektov. OS Občine Razkrižje št.: 032-0013/2012-14 z dne 21. 12. 2012, 032-0008/2013-1 z dne 12. 7. 2013, 032-0012/2013-5 z dne 3. člen 29. 11. 2013. (določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča) 9. Sklepi se posredujejo vrtcu, CSD Ljutomer in objavijo (1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega v Uradnem listu Republike Slovenije. zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, oziroma druge evidence, ki jih vodi Geodet- Št. 032-0008/2017-3 ska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nado- Šafarsko, dne 22. decembra 2017 mestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja Poslovni register Slovenije oziroma re- gister, ki opredeljuje poslovne subjekte na območju Slovenije. Župan (2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stano- Občine Razkrižje vanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: Stanko Ivanušič l.r. 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. (3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) RIBNICA vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega na- mena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funk- 3927. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega cionalno povezani z njim. zemljišča v Občini Ribnica (4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za po- slovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, dejavnosti. To so predvsem zunanja parkirišča, zunanje mani- 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 pulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o športna igrišča, gostinski vrtovi in podobno. urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., (5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemlji- 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 šča ali kateri drugi podatek o stavbi ali delu stavbe v navedenih – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2), ter 17. člena Statuta Ob- uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na čine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12), 59. člena Zakona o podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumen- izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in tacije objekta lahko določi organ občine, pristojen za odmero 2018 (ZIPRS1718) (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17), prve nadomestila. Skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje za- stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. vezancu v pregled, izjasnitev in uskladitev. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, (6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), podatkov oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č ustrezne evidence, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list nepremičnin. RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., (7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, z zakonom, ki ureja graditev objektov, sami niso predlagali 20/11 – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, 19/15 in 61/17 – GZ) je Občinski svet Občine Ribnica na dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe 8. izredni seji dne 28. 12. 2017 sprejel zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12475 zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo (2) Za določanje možnosti priključka na javno vodovodno za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta. oziroma javno kanalizacijsko omrežje se uporabi merila iz občinskih predpisov, ki urejajo to področje. Za ostalo komunal- 4. člen no opremljenost stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske (določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča) možnosti priključitve. (1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbne- 8. člen ga zemljišča predstavljata evidenci Zemljiški kataster in Kata- ster stavb, ki ju vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina (lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča) za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. (1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, (2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokra- rabe dela stavbe in geografsko lego, se zazidano stavbno tnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta. zemljišče vrednoti na naslednji način: A. Stavbe za stanovanjske namene: III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA – eno in več stanovanjske stavbe, – garažne stavbe, ki se ne uporabljajo v povezavi s po- 5. člen slovno dejavnostjo, – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, (območja odmere nadomestila) oskrbovana stanovanja, (1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, se de- – stanovanje, neprimerno za bivanje, lijo na štiri skupine in so določena na mejo naselij po Registru – garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne upo- prostorskih enot natančno: rabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. 1. območje: mesto Ribnica. B. Stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostin- 2. območje: Breže, Breg pri Ribnici, Bukovica, Dolenja stva in trgovine: vas, , Goriča vas, Grič, Hrovača, , Nemška – hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, vas, , , , , Sušje, Žlebič. – gostilne, restavracije in točilnice, 3. območje: , Dane, Grčarice, Grčarske Ravne, Go- – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (fri- renji Lazi, Jelendol, Kot pri Rakitnici, , Lipovec, zerski salon, butik, optika, lekarna), Makoše, Otavice, Rakitnica, . – sejemske dvorane, razstavišča, 4. območje: Andol, Bukovec pri Poljanah, Brinovščica, – garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se Črni potok pri Velikih Laščah, Črnec, Dule, Dolenje Podpoljane, uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. , Gorenje Podpoljane, Graben, , Gašpinovo, C. Stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne na- Hojče, , Jelenov Žleb, Junčje, Krnče, , Ma- mene: rolče, Maršiči, , Perovo, Praproče, Pugled pri Karlo- – pošte, banke, zavarovalnice, vici, Rigelj pri Ortneku, Sv. Gregor, Škrajnek, Velike Poljane, – druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, arhitekturni biro, , Vrh pri Poljanah, , Zapuže, , Žukovo. računovodski servis …), (2) Meje območij iz prejšnjega odstavka so prikazane na – garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se pregledni karti, ki je sestavni del tega odloka. Grafične karte uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. območij so na vpogled na Občini Ribnica in v prostorskem D. Industrijske stavbe in skladišča ter stavbe za promet: informacijskem sistemu občine. – stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice, IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA – žitni silosi, silosi za cement idr. suhe snovi, – hladilnice in specializirana skladišča, 6. člen – pokrite in nadkrite skladiščne površine, (splošna merila) – postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komu- Za določitev višine nadomestila za stavbna zemljišča se nikacij in z njimi povezane stavbe, upoštevajo naslednja merila: – garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se a. opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture E. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena: gospodarskih javnih služb, – muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in b. lega in namen stavbnega zemljišča, znanstvenoraziskovalno delo, c. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka. – stavbe za zdravstveno oskrbo, – stavbe za šport, 7. člen – gasilski domovi, – stavbe javne uprave, (opremljenost stavbnega zemljišča) – garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se (1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture F. Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za kme- gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami: tijsko poslovno dejavnost: Opremljenost Število točk – stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline in podobno, a) vodovod 25 – stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, b) električno omrežje 25 staje, kobilarne in podobno, c) javna kanalizacija 25 – sirarne, sušilnice sadja in podobno, d) omrežje elektronskih komunikacij 10 – stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in e) toplovod 20 mehanizacije, f) cesta v asfaltni izvedbi 20 – garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. g) cesta v makadamski izvedbi 10 (2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se h) javna razsvetljava 10 glede na lego ovrednoti s točkami po naslednji tabeli: Stran 12476 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Namen Območje/točk I. II. III. IV. A 100 80 60 40 B 300 200 100 80 C 500 400 300 200 D 150 100 60 50 E 150 100 60 50 F 100 80 60 40

(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene v nobeno od skupin iz prvega odstavka tega člena, če se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz tabele iz drugega odstavka tega člena.

9. člen (lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča) Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način:

Namembnost zemljišča Območje/točk I. II. III. IV. Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb 100 80 60 40 Območja za izgradnjo stavb za industrijo in skladišča 150 100 60 50 Območja za izgradnjo poslovnih stavb (trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene dejavnosti) 300 200 100 80

10. člen (izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka) Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega ze- mljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost ustvarjanja dohodka.

Vrsta objekta Območje/točk I. II. III. IV. Rezervoarji za tekoče naftne derivate, rezervoar za nevarne tekočine 2850 2900 2940 2950 Bencinski servisi 2700 2800 2900 2920

V. ODMERA NADOMESTILA

11. člen (določitev višine nadomestila) (1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna ze- mljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila. Za primere, kjer se upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s prido- bivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, se vsoti točk iz 7. in 8. člena prišteje tudi znesek točk po tabeli iz 10. člena in se skupna vsota pomnoži s površino zazidanega stavbnega ze- mljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila. Zunanje poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka se pomnožijo s faktorjem 0,4. (2) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna ze- mljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,2. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12477

(3) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemlji- stanovanjsko hišo. Odločbo o pet letni oprostitvi izda pristojni šča se določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odlo- organ Občine Ribnica na podlagi vloge zavezanca. ka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, b) zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči na z letno višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,4. podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Odločbo o enoletni oprostitvi izda pristojni organ Občine Ribni- 12. člen ca na podlagi vloge zavezanca. Če je bila odločba pristojnega (vrednost točke) organa Občine Ribnica o enoletni oprostitvi izdana najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega (1) Vrednost točke za leto 2018 znaša 0,00222 EUR/m2. (2) Vrednost točke za posamezno leto se z ugotovitvenim zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se oprostitev na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih upošteva za naslednje odmerno leto. potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je ko- VIII. KAZENSKE DOLOČBE ličnik večji od ena, razen v primeru, ko občinski svet v naprej s sklepom ali spremembo odloka določi novo vrednost točke. 16. člen (kazenske določbe) VI. PLAČILO NADOMESTILA (1) Z globo 1000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba, šteje za srednjo ali veliko go- 13. člen spodarsko družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pa (zavezanec) z globo 1500 evrov če: (1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavb- a) v predpisanem roku ne prijavi nastanka obveznosti pla- no zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela čila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik na odmero nadomestila, stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske b) prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik. za izračun nadomestila. (2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano (2) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek samostoj- stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne nega podjetnika posameznika, in posameznika, ki samostojno pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli. opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 14. člen (3) Z globo 200 evrov se kaznuje odgovorna oseba prav- (dolžnosti zavezanca) ne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posa- meznika, ki zaposluje druge osebe, ki stori prekršek iz prvega (1) Zavezanci morajo prijaviti Občini Ribnica vse spre- odstavka tega člena. membe podatkov, ki bi lahko vplivale na odmero, in sicer v (4) Z globo 150 evrov se za prekršek kaznuje posame- tridesetih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo stavb- znik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena. nega zemljišča. (5) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, opravlja (2) Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva Občinska inšpekcija oziroma pristojen organ. od prvega dne v naslednjem mesecu po poteku meseca, v katerem je sprememba nastala. IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA 17. člen 15. člen (prenehanje veljavnosti odloka) (oprostitve plačila nadomestila) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ribnica (1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne (Uradni list RS, št. 39/00, 22/02, 133/03, 117/08). plačuje: (2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila a) za zazidana stavbna zemljišča, ki se neposredno upo- za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat rabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS, veljavnega odloka. b) za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, 18. člen c) za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, (uveljavitev odloka) če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem d) za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja versko dejavnost. 2018. (2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za: Št. 007-0007/2017-2 a) zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni Ribnica, dne 28. decembra 2017 del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stano- vanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske sta- Župan novanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Občine Ribnica 5-letna oprostitev prične teči od dneva vselitve v stanovanje ali Jože Levstek l.r. Stran 12478 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12479

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 3930. Odlok o proračunu Občine Žirovnica za leto 2018 3928. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni zemljišča za leto 2018 v Občini Sveti Jurij list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in ob Ščavnici 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr. in 101/13) in 18. člena V skladu z 28. členom Odloka o nadomestilu za upora- Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – bo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 75/99, 101/00) in UPB1, 76/12, 19/13, 50/14, 85/16 in 7/17) je Občinski svet 15. členom Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list Občine Žirovnica na 20. seji dne 21. 12. 2017 sprejel RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 23. redni seji dne 20. 12. 2017 sprejel O D L O K S K L E P o proračunu Občine Žirovnica za leto 2018 o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 1. SPLOŠNA DOLOČBA v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici 1. člen I (vsebina odloka) Vrednost točke za izračun in odmero nadomestila za S tem odlokom se za Občino Žirovnica za leto 2018 uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Sveti Jurij določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg ob Ščavnici za leto 2018 znaša 0,001771 EUR. zadolževanja in poroštev občine ter javnega podjetja in javnih zavodov na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. 1. 2018 naprej. IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

Št. 4224-0003/2017-002 2. člen Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 20. decembra 2017 (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun Občine Žirovnica za leto 2018 sestavljajo: Župan – splošni del proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov, Občine Sveti Jurij ob Ščavnici račun finančnih terjatev in naložb, račun financiranja), Miroslav Petrovič l.r. – posebni del proračuna, – načrt razvojnih programov. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do- ŽIROVNICA loča v naslednjih zneskih (v EUR):

3929. Obvezna razlaga prve alineje 10. točke A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 50. člena Občinskega prostorskega načrta I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.371.962 Občine Žirovnica TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.936.142 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 2.809.176 Na podlagi 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni 700 Davki na dohodek in dobiček 2.384.808 list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14, 85/16, 7/17 – popr.) in 80. člena Poslovnika občinskega sveta 703 Davki na premoženje 345.108 (Uradni list RS, št. 23/99, 19/13 – UPB1, 50/14) je Občinski 704 Domači davki na blago in storitve 79.260 svet Občine Žirovnica sprejel na 20. redni seji dne 21. 12. 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2017 (710+711+712+714) 1.126.966 710 Udeležba na dobičku in dohodki O B V E Z N O R A Z L A G O od premoženja 372.450 prve alineje 10. točke 50. člena Občinskega 711 Takse in pristojbine 4.300 prostorskega načrta Občine Žirovnica 712 Globe in druge denarne kazni 4.000 (Uradni list RS, št. 34/11 s spremembami) 714 Drugi nedavčni prihodki 746.216 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 337.000 v naslednjem besedilu: 722 Prihodki od prodaje zemljišč in »Za spremljajoči objekt iz prve alineje 10. točke 50. člena neopredmetenih dolgoročnih sredstev 337.000 2 OPN se šteje objekt neto tlorisne površine večje od 30,00 m 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 98.820 in dvokapnico z naklonom manjšim od 35°, v kolikor vsebuje 740 Transferni prihodki iz drugih pisarne, garderobe, sanitarije, in prostore za športno opremo javnofinančnih institucij 98.820 za potrebe skakalnic.« 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0 Št. 350-0003/2017 Breznica, dne 21. decembra 2017 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.128.578 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+409) 1.193.703 Župan 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 252.440 Občine Žirovnica 401 Prispevki delodajalcev za socialno Leopold Pogačar l.r. varnost 39.660 Stran 12480 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

402 Izdatki za blago in storitve 846.146 podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske 403 Plačila domačih obresti 100 postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s 409 Rezerve 55.357 predpisanim kontnim načrtom. 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.497.440 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – 410 Subvencije 18.000 kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku 411 Transferi posameznikom in se objavita na spletni strani Občine Žirovnica. in gospodinjstvom 753.191 Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 244.129 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 413 Drugi tekoči domači transferi 482.120 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.895.014 3. člen 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.895.014 (izvrševanje proračuna) 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 542.421 Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – 431 Investicijski transferi pravnim konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine in fizičnim osebam, ki niso proračunski oziroma od njega pooblaščena oseba. uporabniki 17.155 Prejemniki proračunskih sredstev prejmejo proračunska 432 Investicijski transferi proračunskim sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene na podlagi javnega uporabnikom 525.266 razpisa, odločbe, sklepa občinskega sveta in sklepa ali odred- be župana. III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, na (PRIMANKLJAJ) (I.-II.) (skupaj prihodki predlog komisije s sklepom dodeli župan. Vlagatelj, ki meni, minus skupaj odhodki) –756.616 da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu III./1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko (I. – 7102) – (II.-403-404) (skupaj prihodki pisno vloži pri županu ugovor zoper sklep župana v roku 8 dni brez prihodkov od obresti minus skupaj od prejema sklepa. V ugovoru mora natančno navesti razloge, odhodki brez plačil obresti) –756.766 zaradi katerih vlaga ugovor. Predmet ugovora ne morejo biti III./2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) postavljena merila za ocenjevanje vlog. (70+71)-(40+41) (tekoči prihodki minus Župan je ugovor dolžan obravnavati, preveriti ugovorne tekoči odhodki in tekoči transferi) 1.244.999 razloge ter v roku 15 dni ponovno odločiti s sklepom o dodelitvi B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV sredstev. S sklepom lahko spremeni prejšnjo odločitev. Odlo- IN NALOŽB čitev o dodelitvi sredstev je s tem dokončna. IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 4. člen IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 27.140 (namenski prihodki in odhodki proračuna) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, dolo- IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV čenih v prvem odstavku 43. člena ZJF (donacije, namenski (750) 27.140 prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti 751 Prodaja kapitalskih deležev 27.140 neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za one- snaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaga- KAPITALSKIH DELEŽEV nja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega (440+441+442+443) 1.501 stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj), 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE tudi prihodki od: KAPITALSKIH DELEŽEV (441) 1.501 – turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja 441 Povečanje kapitalskih deležev v javnih turizma, podjetjih in družbah, ki so v lasti države – koncesijske dajatve od iger na srečo, ki se namenijo in občin 1.501 za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA infrastrukturo, IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV – pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo (IV.-V.) 25.639 za vzdrževanje gozdnih cest, C. RAČUN FINANCIRANJA – požarne takse, ki se namenijo za opremljanje gasilskih VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 41.410 enot z gasilsko reševalno in osebno zaščitno opremo, – komunalni prispevek, 50 ZADOLŽEVANJE 41.410 – prihodki od najemnin in zakupnin. 500 Domače zadolževanje 41.410 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 27.359 5. člen 55 ODPLAČILO DOLGA 27.359 (prerazporejanje pravic porabe) 550 Odplačilo domačega dolga 27.359 Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre- IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV jeti proračun. NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –716.926 Župan je pooblaščen, da v skladu z zakonom o javnih X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 14.051 financah in s tem odlokom lahko prerazporedi pravice porabe v XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 756.616 posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske pora- XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH be pa župan lahko prerazporedi pravice porabe, če s tem ni NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 716.926 bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- zagotovljena. srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in od- ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in hodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom- fi Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12481 nanciranja ni dovoljeno. Ne glede na to določbo pa lahko 9. člen župan prerazporedi sredstva iz bilance prihodkov in odhodkov (proračunski sklad) v primeru, da gre za pokrivanje obveznosti povezanih z zadol- Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, obliko- ževanjem in poroštvom. vane po ZJF. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju in Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o 5.000 EUR. veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra- ve o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 6. člen drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000 EUR odloča (ravnanje z nepremičnim premoženjem) župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Župan je pooblaščen, da sprejme načrt ravnanja z ne- premičnim premoženjem za nakup in prodajo nepremičnin do vrednosti 10.000 EUR. O pravnem poslu na podlagi pooblastila 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE župan obvesti občinski svet. STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE Pod pogoji določenimi v veljavnem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (spre- 10. člen menjene prostorske potrebe, nepredvidene okoliščine na trgu), (odpis dolga) župan lahko sklene pravne posle izven letnega načrta ravnanja Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, z nepremičnim premoženjem občine do 20 % skupne vrednosti lahko župan dolžniku do višine 10 EUR odpiše oziroma delno poslov navedenih v letnem načrtu. odpiše plačilo dolga.

7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE v breme proračunov prihodnjih let) IN JAVNEGA SEKTORJA Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno 11. člen naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci pri- Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- hodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicij- finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu finan- ske odhodke in investicijske transfere, letno ne sme presegati ciranja, se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 100 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposre- 41.410 EUR, in sicer za investicijo v komunalno infrastrukturo. dnega uporabnika. Občina sme dajati poroštvo za izpolnitev obveznosti Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- javnega podjetja in javnih zavodov, katerih je ustanoviteljica rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in oziroma soustanoviteljica, vendar največ do 5 % načrtovanih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, v letu v katerem se storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 60 % pravic daje poroštvo. O dajanju poroštev odloča občinski svet. porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab- nika. 12. člen Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne ve- ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnega podjetja) če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje- lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, storitve, računalniških storitev in drugih storitev, potrebnih za se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine 30.000 EUR. operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Soglasje k zadolžitvi izda občinski svet. Prav tako omejitev ne velja za obveznosti prevozov šol- Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje- skih otrok, vzdrževanja gozdnih cest, vzdrževanja občinskih tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v cest in izdajanja občinskega časopisa. katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega v letu 2018 ne smejo izdajati poroštev. člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporab- nika in načrtu razvojnih programov. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen 13. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) (začasno financiranje v letu 2019) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvoj- V primeru začasnega financiranja Občine Žirovnica v nih programov. Projekte, katerih vrednost se poviša za več kot letu 2019, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega 30 %, mora predhodno potrditi občinski svet. financiranja. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se 14. člen uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna in (uveljavitev odloka) sicer brez soglasja občinskega sveta. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na listu Republike Slovenije. predlog župana in na podlagi dokumenta identifikacije investi- cijskega projekta (DIIP), izdelanega v skladu z Uredbo o enotni Št. 410-0030/2016 metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov Breznica, dne 21. decembra 2017 na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) oziroma druge ustrezne dokumentacije. Župan Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v Občine Žirovnica načrt razvojnih programov, sprejema župan. Leopold Pogačar l.r. Stran 12482 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3931. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žirovnica

Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – odl. US in 46/15) in 18. člena Sta- tuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14, 85/16 in 7/17 – popr.) je Občinski svet Občine Žirovnica na 20. seji dne 21. 12. 2017 sprejel

O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Žirovnica

1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o ka- tegorizaciji občinskih cest v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 19/13, 58/13, 24/14, 24/15 in 24/15), v nadaljevanju: odlok.

2. člen V 4. členu se v tabeli »Javne poti (JP) so:« spremeni tako, da se:

– dodajo naslednji zapisi » 57.1 650083 638 R3 – OPPN Selo-jug parc. 312/11 103 v 66.1 650094 650090 Selo 30 – Selo 31a HŠ 31a 34 v 94.1 650136 650130 Smokuč 33 – Smokuč 34c HŠ 34c 133 v « – spremenijo naslednji zapisi » 14 650027 150060 Breg 26 – Breg 24a HŠ 24a 100 v +9 53 650077 638 R3 – Selo 4c HŠ 4c 119 v + 33 V…vsa vozila SKUPAJ 31.655 m «

3. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlo- kom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 – ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2017-232(507) z dne 12. 12. 2017.

4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0002/2015 Breznica, dne 21. decembra 2017

Župan Občine Žirovnica Leopold Pogačar l.r.

3932. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žirovnica za leto 2018

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB s spremembami) in 18. člena Statuta Ob- čine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14, 85/16, 07/17) je Občinski svet Občine Žirovnica na 20. seji dne 21. 12. 2017 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12483

S K L E P LJUBLJANA o določitvi vrednosti točke za izračun 3934. Sklep o ugotovitvi revalorizirane vrednosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča točke za izračun nadomestila za uporabo v Občini Žirovnica za leto 2018 stavbnega zemljišča na območju Mestne 1. člen občine Ljubljana za leto 2018 Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča na območju Občine Žirovnica znaša v letu 2018 Na podlagi 51. člena Statuta Mestne občine Ljubljana za zazidana stavbna zemljišča: (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) in – v stanovanjskem tipu območja: 0,0013 EUR drugega odstavka 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo (0,00011 EUR/mesec), stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 130/03, 120/05, 4/06 – v počitniškem tipu območja: 0,0020 EUR – popr., 57/06, 122/07, 107/09 – obv. razlaga, 101/13 – Zdav- (0,00017 EUR/mesec), Nepr in 22/14 – odl. US) je župan Mestne občine Ljubljana – v poslovnem in proizvodnem tipu območja: 0,0033 EUR sprejel (0,0003 EUR/mesec) ter – za nezazidana stavbna zemljišča v vseh območjih: 0,00041 EUR (0,000034 EUR/mesec). S K L E P

2. člen o ugotovitvi revalorizirane vrednosti točke Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in za izračun nadomestila za uporabo stavbnega začne veljati s 1. 1. 2018. zemljišča na območju Mestne občine Ljubljana za leto 2018 Št. 422-0024/2017 Breznica, dne 21. decembra 2017 1. člen Ugotovi se, da znaša revalorizirana vrednost točke za Župan izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na ob- Občine Žirovnica močju Mestne občine Ljubljana za leto 2018: Leopold Pogačar l.r. – 0,000496 eurov/m2/mesec za zazidana stavbna ze- mljišča in – 0,000744 eurov/m2/mesec za nezazidana stavbna ze- mljišča. ŽUŽEMBERK 2. člen 3933. Sklep o vrednosti točke za izračun Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 Št. 4220-2522/2017-1 Ljubljana, dne 29. decembra 2017 Na podlagi 17. člena Statuta Občine Žužemberk – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 66/10) in 12. člena Od- Župan loka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mestne občine Ljubljana Žužemberk (Uradni list RS, št. 133/03) je Občinski svet Občine l.r. Žužemberk na 21. seji dne 22. 12. 2017 sprejel Zoran Janković

S K L E P o vrednosti točke za izračun nadomestila PIVKA za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018

1. člen 3935. Odlok o proračunu Občine Pivka za leto 2018 Mesečna vrednost točke za izračun nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča na območju Občine Žužemberk za Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni leto 2018 znaša: list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, – za stanovanja in počitniške hiše ter garaže 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), zasebnih lastnikov: 0,000177 EUR 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – za objekte družbene dejavnosti: 0,000112 EUR – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 55/15 – – za poslovne površine v stavbah in ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 16. člena Statuta Občine Pivka nezazidana stavbna zemljišča, namenjena (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 in za izgradnjo poslovni površin: 0,000225 EUR 111/13) je Občinski svet Občine Pivka na 19. seji dne 21. 12. – nezazidana stavbna zemljišča – 2017 sprejel namenjena stanovanjski pozidavi: 0,000042 EUR Določena mesečna vrednost točke nadomestila za upo- O D L O K rabo stavbnega zemljišča se uporabi za odmero nadomestila za pravne in fizične osebe za leto 2018. o proračunu Občine Pivka za leto 2018

2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 1. SPLOŠNA DOLOČBA listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. 1. člen Št. 900-39/2017-4 (vsebina odloka) Žužemberk, dne 22. decembra 2017 S tem odlokom se za Občino Pivka za leto 2018 določajo Župan proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- Občine Žužemberk vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v Franc Škufca l.r. nadaljnjem besedilu: proračun). Stran 12484 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA 409 Rezerve 20.000,00 IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 41 TEKOČI TRANSFERI 2.915.578,59 2. člen 410 Subvencije 408.500,00 (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 411 Transferi posameznikom V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- in gospodinjstvom 1.355.402,00 ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do- 412 Transferi neprofitnim loča v naslednjih zneskih: organizacijam in ustanovam 477.539,94 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih 413 Drugi tekoči domači transferi 674.136,65 Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 2018 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 5.895.659,40 I. SKUPAJ PRIHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih (70+71+72+73+74) 11.852.418,75 sredstev 5.895.659,40 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.962.734,20 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 118.208,00 70 DAVČNI PRIHODKI 4.474.550,00 431 Investicijski transferi pravnim 700 Davki na dohodek in dobiček 3.995.770,00 in fizičnim osebam, ki niso PU 80.000,00 703 Davki na premoženje 353.970,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 38.208,00 704 Domači davki na blago in storitve 124.810,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –34.757,08 706 Drugi davki 0,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.488.184,20 IN NALOŽB 710 Udeležba na dobičku in IV. 75 PREJETA VRAČILA DANIH dohodki od premoženja 1.306.242,20 POSOJIL IN PRODAJA 711 Takse in pristojbine 7.000,00 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 270,38 712 Globe in druge denarne kazni 116.200,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 12.886,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 270,38 714 Drugi nedavčni prihodki 45.856,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 650.557,00 V. 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 720 Prihodki od prodaje osnovnih (440+441+442+443) 0,00 sredstev 110.000,00 440 Dana posojila 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in finančnih naložb 0,00 in neopredmetenih dolg. sredstev 540.557,00 442 Poraba sredstev kupnin 73 PREJETE DONACIJE 50,00 iz naslova privatizacije 0,00 730 Prejete donacije iz domačih 443 Povečanje namenskega virov 50,00 premoženja v javnih skladih in dr. 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 osebah javnega prava, ki imajo 74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.239.077,55 premoženje v svoji lasti 0,00 740 Transferni prihodki iz drugih VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA javnofinančnih institucij 1.260.849,75 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 270,38 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna C. RAČUN FINANCIRANJA Evropske unije 3.978.227,80 VII. 50 ZADOLŽEVANJE (500) 254.451,00 78 PREJETA SREDSTVA 500 Domače zadolževanje 254.451,00 IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 VIII. 55 ODPLAČILA DOLGA (550) 219.964,30 787 Prejeta sredstva od drugih 550 Odplačila domačega dolga 219.964,30 evropskih institucij IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 11.887.175,83 SREDSTEV NA RAČUNIH 40 TEKOČI ODHODKI 2.957.729,84 (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.) – 400 Plače in drugi izdatki (II.+V.+VIII.) 0,00 zaposlenim 672.403,76 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 34.486,70 401 Prispevki delodajalcev XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 34.757,08 za socialno varnost 73.861,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 402 Izdatki za blago in storitve 2.144.765,08 DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 403 Plačila domačih obresti 46.700,00 9009 Splošni sklad za drugo 0,00 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12485

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- poveča obseg izdatkov proračuna. ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov se prenesejo v proračun za naslednje leto. Sredstva prejetih občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske okoljskih dajatev se lahko porabijo le za gradnjo infrastrukture, postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi proračunskih postavk – kontov in Načrt razvojnih programov za s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja obdobje 2018–2021, sta prilogi k temu odloku in se objavita na odpadnih voda,ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja spletni strani Občine Pivka. odpadkov in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehnič- nih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisa- nih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA varstva okolja.

3. člen 5. člen (izvrševanje proračuna) (prerazporejanje pravic porabe) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Pro- Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre- račun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, leto izvrševanja. in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske po- Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe občinskega stavke – konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega finančnega načrta med proračunskimi uporabniki, področji pro- leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. računske porabe, med glavnimi programi in med proračunski- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine mi postavkami v okviru posameznega programskega področja Pivka Robert Smrdelj. Odredbodajalec proračuna je župan, proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če nastanejo oziroma od njega pooblaščena oseba. za to utemeljeni razlogi, če je na določenih postavkah manjša Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih določeni s proračunom. Sredstva proračuna iz naslova tekočih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija. Žu- transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporab- pan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi nikom med letom dodeljujejo na podlagi zahtevkov. Pri tem se postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje stanje proračuna. sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, če je na določenih Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po sredstev za nabavo blaga, naročila gradenj in storitev upo- dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij števati določila Zakona o javnih naročilih. Za vsak izdatek iz in realizacija, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med pro- listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izpla- računskimi postavkami tudi v Načrtu razvojnih programov za čilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in pisno obdobje 2018–2021 in doda ali spremeni vire financiranja po- potrditi skrbniki proračunskih postavk. sameznih NRP projektov. Med izvrševanjem proračuna Občine Pivka lahko župan 4. člen ali finančna služba odpre nov konto oziroma poveča ali zmanjša (namenski prihodki in odhodki proračuna) obseg sredstev na kontu prihodkov oziroma odhodkov, odpre Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- novo proračunsko postavko v skladu s programsko klasifikacijo, ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemni- naslednji prihodki: ka proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu oziroma projekta in samostojno prerazporeja sredstva med pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12), konti, v okviru proračunske postavke oziroma projekta, če je to ki se uporabijo za namen, določen v Zakonu o varstvu pred potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev. požarom, Med izvrševanjem proračuna lahko župan odpre nove 2. prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki postavke v proračunu, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest in varstvo gozdov, mogoče prevideti, oziroma če je to potrebno za pridobivanje 3. prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih zaradi odvajanja odpadnih voda, utemeljenih razlogov. Sredstva za nove odprte postavke se 4. prihodki od koncesijskih dajatev, ki se namenijo za zagotovijo iz namenskih prejemkov, oziroma s prerazporedi- namen, za katerega so sredstva prejeta, tvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk, bodisi v okviru 5. prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih posameznega programskega področja ali med programskimi točno določenih nalog oziroma projektov, ki se namenijo za področji proračunske porabe. namen, za katerega so sredstva prejeta, Župan odloča o prerazporeditvi sredstev med konti pri- 6. namenski prihodki ožjih delov občin – vaških in trške hodkov, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz naci- skupnosti, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva onalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih prejeta, razlogov. 7. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu izgradnjo komunalne infrastrukture, juliju in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča 8. prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodar- občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in nje- jenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in govi realizaciji. vlaganj v naravne vire, 6. člen 9. prihodki turistične takse, po 21. členu Zakona o spod- bujanju razvoja turizma, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme in storitev v javnem interesu, določenih v tem zakonu. proračunov prihodnjih let) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, Za izvrševanje proračuna se v tekočem letu lahko raz- ki zahteva sorazmeren izdatek in v proračunu ni izkazan ali piše in odda javno naročilo za celotno vrednost projekta ter Stran 12486 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije prevzema predobremenitve za celotno vrednost projekta, ki je Župan lahko poveča sredstva proračunske rezerve za leto vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovana 2018, v kolikor je to potrebno in sicer tako, da sredstva prenese sredstva na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu in z ustreznimi prerazporeditvami iz privarčevanih sredstev oziro- v načrtu razvojih programov. ma nerealiziranih postavk. Skupen obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicij- ske odhodke in investicijske transfere, lahko znaša do celotne 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE višine vrednosti investicije. STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA Za izvajanje proračuna se lahko v tekočem letu razpiše in odda javno naročilo ter prevzema predobremenitve za ce- 9. člen lotno vrednost nabave materiala ali storitev, ki je načrtovana v (odpis dolgov) proračunu. Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, Skupni obseg prevzetih predobremenitev proračuna po lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do sklenjenih pogodbah iz prejšnjega odstavka, ki bodo zapadle občine, in sicer največ do skupne višine 10.000,00 EUR. Župan v plačilo v prihodnjih letih za tekočo porabo ne sme presegati lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da 100 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu občinskega je dolg zastaran oziroma neizterljiv. proračuna, za vsako od prihodnjih let. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega Omejitve iz drugega in četrtega odstavka tega člena ne dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška petih veljajo za prevzemanje obveznosti, ki sodijo med opravljanje eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega od- zadev javnega pomena, oziroma t.i. izvirne naloge občine ali stavka tega člena ne všteva. zakonsko obvezne naloge občine, ter za prevzemanje obve- znosti z najemnimi pogodbami. Prav tako omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE stroškov telefona, stroškov porabe vode, komunalnih storitev, IN JAVNEGA SEKTORJA drugih tekočih odhodkov in tekočih transferov, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov in drugih stori- 10. člen tev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabni- (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) kov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih Če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, se lah- donatorjev. ko za začasno kritje odhodkov porabijo: Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega a) sredstva rezerv občine, odstavka tega člena, lahko neposredni proračunski uporabnik b) občina se lahko zadolži za sredstva sofinanciranja inve- prevzema vse obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpri- sticije iz proračuna Evropske unije največ do višine odobrenih stopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev Evrop- sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. ske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev c) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov iz- drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. vrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila največ do višine 5 % zadnjega 7. člen sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz b) odstavka tega člena. O kratkoročnem zadolževanju odloča (spreminjanje načrta razvojnih programov) župan. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, podlagi odločitve občinskega sveta. če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), Ne glede na določilo prve alineje tega člena, lahko v finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potenci- primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in alnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev ob- evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov, nove veznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, projekte v načrt razvojnih programov za obdobje štirih let uvrsti katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila s sklepom župan. ne preseže 8 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in Župan lahko spreminja vrednost projektov in virov fi- odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževa- nanciranja v načrtu razvojnih programov za celotno obdobje. nja, zmanjšan za prejete donacije, transferne prihodke iz držav- Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, nega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. se lahko uvrstijo v načrt razvojnih programov tudi po uveljavitvi O dolgoročni zadolžitvi odloča Občinski svet Občine Piv- proračuna na podlagi sklepa župana. ka. Pogodbe o dolgoročnem zadolževanju sklepa župan na Župan je pooblaščen, da v postopkih priprave dokumen- podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju mi- tacije za investicijske projekte, tudi za potrebe prijav na obja- nistra, pristojnega za finance. vljene razpise za sofinanciranje, s sklepom potrjuje dokumente Občina se lahko v letih 2018 in 2019, v skladu s predpisi o identifikacije investicijskega projekta (DIP), predinvesticijsko zadolževanju občin, dodano zadolži za lastni delež pri financi- zasnovo (PIZ), investicijski program (IP), novelacije IP in vse ranju investicije ali za vračilo izrečenih finančnih popravkov za ostale potrebne akte. investicijo, ki je sofinancirana iz proračuna EU, če takšna za- dolžitev ne presega največjega obsega možnega zadolževanja 8. člen iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1 za več kot dve odstotni (proračunski skladi) točki in višina dodatne zadolžitve v primeru zadolžitve za lastni Proračunski skladi so: – račun proračunske rezerve, obli- delež pri financiranju investicije v posamezni občini ne presega kovane po ZJF. zneska 750.000,00 eurov. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini Na podlagi Zakona o financiranju občin (ZFO-1) se obči- 20.000,00 EUR. nam, ne glede na drugi odstavek 21. člena ZFO-1 v letu 2018, Župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastruk- za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do celotne turo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih izločene višine proračunske rezerve in o tem s pisnim poro- potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte čilom obvešča občinski svet ob zaključnem računu proračuna razvojnih programov občinskih proračunov, zagotavljajo v višini Občine Pivka. 6% skupne primerne porabe občin, pri čemer se 3 % sredstev Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12487 zagotavlja v obliki nepovratnih sredstev iz državnega prora- Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Občina Pivka čuna, 3% sredstev pa v obliki povratnih sredstev kot dodatno lahko v letu 2018 lahko zadolži do višine 2.535.980,00 eurov, zadolževanje občin v proračunu države. če se s tem zmanjšajo stroški občinskega dolga. Zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin iz drugega odstavka 10.b čle- na Zakona o financiranju občin (ZFO-1). Dodatno zadolžitev 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE iz prejšnjega odstavka odobri ministrstvo, pristojno za gospo- 13. člen darski razvoj, ki obseg dodatne zadolžitve določi v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena Zakona o financiranju občin (začasno financiranje v letu 2019) (ZFO-1). Za to zadolžitev ni treba pridobiti soglasja ministrstva, V obdobju začasnega financiranja Občine Pivka v letu pristojnega za finance po šestem odstavku 10.a člena Zakona 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta o financiranju občin (ZFO-1). Sredstva iz drugega odstavka odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 21. člena ZFO-1 se, ne glede na drugi odstavek 23. člena ZFO-1, porabijo tudi za upravljanje z dolgom občine in za od- 14. člen plačilo letnih obveznosti obstoječih dolgov občin, ki so jih najele (uveljavitev odloka) za izvedbo investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in inte- listu Republike Slovenije. resov prebivalcev občine. V letu 2018 se Občina Pivka lahko dolgoročno zadolži do Št. 9000-19/2017 skupne višine 254.451,00 EUR, in sicer: Pivka, dne 21. decembra 2017 – Občina Pivka se lahko, na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) za izvrševanje proračuna Občine Župan Pivka za leto 2018 (za namene financiranja investicij v lokalno Občine Pivka javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovo- Robert Smrdelj l.r. ljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine), dolgo- ročno zadolži pri državnem proračunu v višini 254.451,00 EUR. Župan je pooblaščen, da odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev. Občina Pivka v letu 2018 ne bo izdala poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih RADEČE agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka. 3936. Ugotovitveni sklep o vrednosti točke 11. člen za izračun nadomestila za uporabo stavbnega (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih zemljišča v Občini Radeče za leto 2018 uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katera ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za upora- občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv bo stavbnega zemljišča v Občini Radeče (Uradni list RS, na upravljanje) št. 79/17) in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1, 110/09, 92/12) župan Občine Radeče Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospo- sprejme darski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina Pivka ne- posredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2018 U G O T O V I T V E N I S K L E P zadolžijo in izdajajo poroštva le s soglasjem Občine Pivka pod o vrednosti točke za izračun nadomestila pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagoto- za uporabo stavbnega zemljišča vljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospo- v Občini Radeče za leto 2018 darski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina 1. člen Pivka, ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2018 nega zemljišča na območju Občine Radeče, ki je revalorizirana zadolžijo do skupne višine glavnic 200.000,00 EUR. z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, za leto 2018 znaša Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospo- 0,737223 EUR. darski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka 2. člen neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, lahko v letu 2018 Ugotovitveni sklep o vrednosti točke za izračun nado- izdajajo poroštva do skupne višine glavnic 10.000,00 EUR. mestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radeče za Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega leto 2018 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu zadolževanja občine. Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. Pravni posli, ki jih prevzame vaška skupnost, ki ima sta- tus pravne osebe in presegajo 10.000 EUR, se lahko sklepajo 3. člen le s predhodnim soglasjem župana, sicer so nični. Soglasje Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati in se župana ni potrebno za pravne posle, kjer je občina vključena uporabljati Sklep o določitvi vrednosti točke za ugotovitev na- kot sofinancer. domestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radeče za 12. člen leto 2017 (Uradni list RS, št. 87/16). (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom Št. 354-28/2017/2 občinskega proračuna) Radeče, dne 29. decembra 2017 V primeru, da občina ugotovi, da so obveznosti za odpla- čilo glavnice in obresti iz naslova obstoječega zadolževanja Župan neugodne, lahko obstoječe zadolževanje nadomesti z novim Občine Radeče ugodnejšim zadolževanjem. Tomaž Režun l.r. Stran 12488 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

RIBNICA 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 2.000 3937. Sklep o začasnem financiranju Občine Ribnica v obdobju januar–marec 2018 74 TRANSFERNI PRIHODKI 216.753 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah institucij 89.412 (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 106. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je iz sredstev proračuna Evropske unije 127.341 župan Občine Ribnica dne 15. 11. 2017 sprejel II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1.677.907 S K L E P 40 TEKOČI ODHODKI 592.422 o začasnem financiranju Občine Ribnica 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 170.368 v obdobju januar–marec 2018 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.381 402 Izdatki za blago in storitve 387.580 1. SPLOŠNA DOLOČBA 403 Plačila domačih obresti 1.843 1. člen 409 Rezerve 8.250 (vsebina sklepa) 41 TEKOČI TRANSFERI 786.918 S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Ribnica (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. ja- 410 Subvencije 0 nuarja do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 533.400 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in 2. člen ustanovam 8.176 (podlaga za začasno financiranje) 413 Drugi tekoči domači transferi 245.342 Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2017. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 287.317 drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 287.317 financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedi- lo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 11.250 v nadaljevanju: ZJF). 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 5.000 2. VIŠINA IN STRUKTURA ZAČASNEGA FINANCIRANJA 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 6.250 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 216.251 V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi pre- III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (I.-7102)- jemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo (II.-403-404) 218.094 v naslednjih zneskih: III/2. TEKOČI PRESEŽEK (70+71)-(40+41) 296.065 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Sekcija/Podsekcija/k2/k3 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 1.894.158 IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.675.405 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 70 DAVČNI PRIHODKI 1.529.256 IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 700 Davki na dohodek in dobiček 1.362.581 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 703 Davki na premoženje 121.905 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 704 Domači davki na blago in storitve 44.770 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 146.149 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 112.765 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 711 Takse in pristojbine 2.490 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 712 Globe in druge denarne kazni 3.975 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 11.759 (IV.-V.) 0 714 Drugi nedavčni prihodki 15.160 C. RAČUN FINANCIRANJA v EUR 72 KAPITALSKI PRIHODKI 2.000 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12489

5. KONČNA DOLOČBA 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 58.089 8. člen (uveljavitev sklepa) 55 ODPLAČILA DOLGA 58.089 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem li- 550 Odplačila domačega dolga 58.089 stu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2018 dalje. IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV Št. 410-0057/2017 NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 158.162 Ribnica, dne 15. novembra 2017 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –58.089 Župan XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) –216.251 Občine Ribnica XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH Jože Levstek l.r. NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0

V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki 3938. Sklep o določitvi cen programov so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o pro- v Vrtcu Ribnica računu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, 4. člen št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 36/10), 17. in 20. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen progra- (posebni del proračuna) mov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do 77/05, 120/05, 93/15), 17. člena Statuta Občine Ribnica (Urad- ravni proračunskih postavk – kontov in so priloga k temu sklepu ni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica, na predlog ter se objavijo na spletnih straneh občine. Vrtca Ribnica, na 8. izredni seji dne 28. 12. 2017 sprejel

3. IZVRŠEVANJE ZAČASNEGA FINANCIRANJA S K L E P o določitvi cen programov v Vrtcu Ribnica 5. člen (uporaba predpisov) 1. člen Cene dnevnih programov v Vrtcu Ribnica od 1. januarja V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje za- 2018 znašajo mesečno na otroka: časnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja- po stopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, 1. prvo starostno obdobje od 1. do 3. leta 435,83 EUR ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o 2. drugo starostno obdobje od 3. do 6. leta 326,20 EUR. proračunu. 2. člen Mesečni stroški živil za otroke, upoštevani v cenah pro- 6. člen gramov iz 1. člena tega sklepa znašajo 21,44 EUR. Za čas, ko (prevzemanje in plačevanje obveznosti) je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni upo- za stroške neporabljenih živil, v sorazmerni višini plačila za rabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih program vrtca. postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plaču- 3. člen jejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega cen programov v Vrtcu Ribnica, št. 602-0005/2016, z dne 1. 12. v posebnem delu proračuna. 2016 (Uradni list RS, št. 81/16), ki se uporablja do začetka Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik uporabe tega sklepa. odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA OBČINE V OBDOBJU listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018. ZAČASNEGA FINANCIRANJA Št. 602-0004/2017 7. člen Ribnica, dne 28. decembra 2017 (obseg zadolževanja občine) Župan V obdobju začasnega financiranja se občina ne sme Občine Ribnica dolgoročno zadolžiti. Jože Levstek l.r. Stran 12490 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije MINISTRSTVA 5. člen (način vložitve prošnje in izdaje potrdila o vloženi prošnji) 3939. Pravilnik o vsebini, obliki, načinu izdaje (1) Prošnja za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi ter prenehanja potrdil o prijavi prebivanja prebivanja za državljana EGP, prošnja za izdajo potrdila o prija- in dovoljenj za prebivanje za državljane držav vi stalnega prebivanja za državljana EGP ter prošnja za izdajo članic Evropskega gospodarskega prostora oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje za družinskega in njihove družinske člane ter družinske člane slovenskih državljanov člana državljana EGP ali slovenskega državljana in prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana dr- žavljana EGP ali slovenskega državljana se vloži na ustreznem Na podlagi tretjega odstavka 137. člena Zakona o tujcih obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika. (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in (2) O vloženi prošnji za izdajo oziroma obnovo potrdila 59/17) izdaja ministrica za notranje zadeve o prijavi prebivanja za državljana EGP in o vloženi prošnji za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje za dru- P R A V I L N I K žinskega člana državljana EGP ali slovenskega državljana se o vsebini, obliki, načinu izdaje ter prenehanja izda potrdilo na ustreznem obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika. potrdil o prijavi prebivanja in dovoljenj za prebivanje za državljane držav članic 6. člen Evropskega gospodarskega prostora in njihove (način označitve prenehanja) družinske člane ter družinske člane Prenehanje potrdila oziroma dovoljenja za prebivanje se slovenskih državljanov označi tako, da se izkaznico dvakrat preluknja na mestu, kjer je 1. člen fotografija. Tako preluknjano izkaznico upravna enota vrne stranki. (vsebina) 7. člen Ta pravilnik določa način izdaje, vsebino in obliko potrdila (pogrešitev) o prijavi prebivanja in potrdila o prijavi stalnega prebivanja za Pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice mora tujec takoj, državljane Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem ko je to mogoče, najpozneje pa v osmih dneh, naznaniti kate- besedilu: EGP), dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za stal- rikoli upravni enoti. no prebivanje za njihove družinske člane in družinske člane slovenskih državljanov, način označitve prenehanja ter ceno 8. člen izkaznice potrdila oziroma dovoljenja. (cena) 2. člen Cena izkaznice je 5,06 eura. (način izdaje) Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EGP, potrdilo KONČNI DOLOČBI o prijavi stalnega prebivanja za državljana EGP, dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EGP, dovoljenje za 9. člen prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, do- (prenehanje veljavnosti) voljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EGP in dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pra- vilnik o vsebini, obliki, načinu izdaje ter prenehanja potrdil o slovenskega državljana se izda v obliki samostojne listine kot prijavi prebivanja in dovoljenj za prebivanje za državljane držav izkaznico. članic Evropske unije in njihove družinske člane ter družinske 3. člen člane slovenskih državljanov (Uradni list RS, št. 99/11, 90/12, 65/13 in 6/15). (vsebina izkaznice) Izkaznica vsebuje podatek o vrsti dovoljenja, fotografijo, 10. člen priimek in ime, državljanstvo, spol, datum rojstva in EMŠO (končna določba) osebe, ki se ji izdaja izkaznica, ter naslovu njenega prebivališča Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2018. v Republiki Sloveniji. Izkaznica vsebuje tudi naziv organa, ki je izkaznico izdal, datumu izdaje in veljavnost. Št. 007-379/2017 Ljubljana, dne 15. decembra 2017 4. člen EVA 2017-1711-0009 (oblika izkaznice) Izkaznica je plastificirana, velikosti 91 x 60 mm inse mag. Vesna Györkös Žnidar l.r. izda na ustreznem obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega Ministrica pravilnika. za notranje zadeve Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12491

Priloga 1

Obrazec potrdila o prijavi prebivanja za drţavljana EGP

Prednja stran

Prostor za fotografijo

Zadnja stran

Prostor namenjen OCR-B zapisu

Stran 12492 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Obrazec potrdila o prijavi stalnega prebivanja za drţavljana EGP

Prednja stran

Prostor za fotografijo

Zadnja stran

Prostor namenjen OCR-B zapisu

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12493

Obrazec dovoljenja za prebivanje za druţinskega člana drţavljana EGP

Prednja stran

Prostor za fotografijo

Zadnja stran

Prostor namenjen OCR-B zapisu

Stran 12494 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Obrazec dovoljenja za prebivanje za druţinskega člana slovenskega drţavljana

Prednja stran

Prostor za fotografijo

Zadnja stran

Prostor namenjen OCR-B zapisu

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12495

Priloga 2

Obrazec prošnje za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja, prošnje za izdajo potrdila o prijavi stalnega prebivanja, prošnje za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje druţinskega člana drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana in prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje druţinskega člana drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana.

REPUBLIKA SLOVENIJA

...... (upravna enota)

PROŠNJA ZA IZDAJO – OBNOVO (ustrezno obkrožiti)

POTRDILA O PRIJAVI PREBIVANJA ZA DRŽAVLJANA EGP

prostor za fotografijo ali referenčna številka iz elektronskega odloţišča fotografij

1. EMŠO, če je določena:

2. Priimek in ime:

3. Priimek pred sklenitvijo zakonske zveze:

4. Spol: 5. Drţavljanstvo:

6. Rojstni datum (dan, mesec, leto): 7. Rojstni kraj (kraj, drţava):

8. Zakonski stan: 9. Datum vstopa na območje Republike Slovenije:

10. Zadnje stalno oziroma začasno prebivališče v tujini ali v Republiki Sloveniji (drţava, kraj, ulica in hišna številka):

11. Kraj prebivanja v Republiki Sloveniji oziroma sedanje začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (naselje, ulica in hišna številka):

12. Naslov, na katerega naj se vlagatelju vročajo pošiljke (drţava, kraj, ulica in hišna številka):

13. Namen prebivanja v Republiki Sloveniji:

141. Način zagotovitve sredstev za preţivljanje:

151. Podatek o zdravstvenem zavarovanju:

16. Vrsta in številka potnega lista ali osebne izkaznice, datum in kraj izdaje ter veljavnost listine:

1 Polja 14 in 15 ni potrebno izpolniti v primeru prošnje za izdajo potrdila o prijavi prebivanja zaradi zaposlitve ali dela, samozaposlitve oziroma izvajanja storitev. Stran 12496 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

172. EMŠO drţavljana EGP (če je določena) ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

182. Priimek in ime drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

19. Naslov prebivanja (naselje, ulica in hišna številka) oziroma sedanje začasno ali stalno prebivališče drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

20. Datum vloţitve prošnje: 21. Podpis vlagatelja:

______2 Polji 17 in 18 se izpolnita v primeru prošnje zaradi zdruţitve druţine.

IZPOLNI URADNA OSEBA

Številka izdane izkaznice potrdila o prijavi prebivanja Datum izdaje: oziroma odločbe/sklepa:

Dovoljenje velja od: do: Opombe:

Prošnjo sprejel: Prošnjo rešil:

V postopku bo upravna enota po uradni dolžnosti pridobila naslednje podatke:

o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Sloveniji, kadar drţavljan EGP pri dokazilu o zdravstvenem zavarovanju navede, da je v Republiki Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovan; iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jo v Republiki Sloveniji vodi Ministrstvo za pravosodje; iz evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jih vodijo prekrškovni organi v Republiki Sloveniji; ali je zoper tujca v Republiki Sloveniji uveden kazenski postopek ali postopke o prekršku pri pristojnih organih v Republiki Sloveniji.

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12497

REPUBLIKA SLOVENIJA

...... (upravna enota)

PROŠNJA ZA IZDAJO POTRDILA O PRIJAVI STALNEGA PREBIVANJA ZA DRŽAVLJANA EGP

prostor za fotografijo ali referenčna številka iz elektronskega odloţišča fotografij

1. EMŠO, če je določena:

2. Priimek in ime:

3. Priimek pred sklenitvijo zakonske zveze:

4. Spol: 5. Drţavljanstvo:

6. Rojstni datum (dan, mesec, leto): 7. Rojstni kraj (kraj, drţava):

8. Zakonski stan: 9. Datum vstopa na območje Republike Slovenije:

10. Kraj prebivanja v Republiki Sloveniji oziroma sedanje začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (naselje, ulica in hišna številka):

11. Naslov, na katerega naj se vlagatelju vročajo pošiljke (drţava, kraj, ulica in hišna številka):

11. Vrsta in številka potnega lista ali osebne izkaznice, datum in kraj izdaje ter veljavnost listine:

13. Datum vloţitve prošnje: 14. Podpis vlagatelja:

Stran 12498 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

IZPOLNI URADNA OSEBA

Številka izdane izkaznice potrdila o prijavi prebivanja Datum izdaje: oziroma odločbe/sklepa:

Dovoljenje velja od: do: Opombe:

Prošnjo sprejel: Prošnjo rešil:

V postopku bo upravna enota po uradni dolžnosti pridobila naslednje podatke:

iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jo v Republiki Sloveniji vodi Ministrstvo za pravosodje; iz evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jih vodijo prekrškovni organi v Republiki Sloveniji; ali je zoper tujca v Republiki Sloveniji uveden kazenski postopek ali postopke o prekršku pri pristojnih organih v Republiki Sloveniji.

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12499

REPUBLIKA SLOVENIJA ______(upravna enota)

PROŠNJA ZA IZDAJO – PODALJŠANJE (ustrezno obkrožiti)

DOVOLJENJA ZA PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA DRŽAVLJANA EGP ALI SLOVENSKEGA DRŽAVLJANA

prostor za fotografijo ali referenčna številka iz elektronskega odloţišča fotografij

11. EMŠO drţavljana EGP (če je določena) ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

2. Priimek in ime drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

3. Kraj prebivanja oziroma začasno ali stalno prebivališče drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana (naselje, ulica in hišna številka):

42. EMŠO druţinskega člana, če je določena:

5. Priimek in ime:

6. Priimek pred sklenitvijo zakonske zveze:

7. Spol: 8. Drţavljanstvo:

9. Rojstni datum (dan, mesec, leto): 10. Rojstni kraj (drţava, kraj):

11. Zakonski stan: 12. Datum vstopa na območje Republike Slovenije:

13. Zadnje stalno oziroma začasno prebivališče v tujini ali v Republiki Sloveniji (drţava, kraj, ulica in hišna številka):

14. Kraj prebivanja v Republiki Sloveniji oziroma sedanje začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (naselje, ulica in hišna številka):

1 V polja od 1 do 3 se vpisujejo podatki o drţavljanu EGP ali slovenskem drţavljanu, ki zdruţuje druţino. 2 V polja od 4 do 19 se vpišejo podatki o tujcu, za katerega se vlaga prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje za druţinskega člana.

Stran 12500 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

15. Naslov, na katerega naj se vlagatelju vročajo pošiljke (drţava, kraj, ulica in hišna številka):

16. Sorodstveno oziroma drugo razmerje z drţavljanom EGP ali slovenskim drţavljanom:

173. Način zagotovitve (viri) sredstev za preţivljanje:

184. Podatek o zdravstvenem zavarovanju:

19. Vrsta in številka potnega lista oziroma druge listine, datum in kraj izdaje ter njena veljavnost:

20. Datum vloţitve prošnje: 21. Podpis vlagatelja:

______3, 4 Polja 17 in 18 ni potrebno izpolniti v primeru prošnje za izdajo ali podaljšanja dovoljenja za prebivanje za druţinskega člana drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana, če drţavljan EGP prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi potrdila o prijavi prebivanja zaradi zaposlitve ali dela, potrdila o prijavi prebivanja kot samozaposlena oseba ali izvajalec storitev, ali če je slovenski drţavljan zaposlen ali samozaposlen.

IZPOLNI URADNA OSEBA

Številka izdane izkaznice dovoljenja za prebivanje Datum izdaje: oziroma odločbe/sklepa:

Dovoljenje velja od: do: Opombe:

Prošnjo sprejel: Prošnjo rešil:

V postopku bo upravna enota po uradni dolžnosti pridobila naslednje podatke:

iz matičnega registra Republike Slovenije o rojstvu ali sklenjeni zakonski zvezi tujca na območju Republike Slovenije oziroma o drugih matičnih dejstvih, če so vpisana v matični register Republike Slovenije; o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Sloveniji, kadar tujec pri dokazilu o zdravstvenem zavarovanju navede, da je v Republiki Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovan, iz kazenske evidence, evidence sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jo v Republiki Sloveniji vodi Ministrstvo za pravosodje; iz evidenc o odločbah o prekrških, ki jih vodijo prekrškovni organi v Republiki Sloveniji; ali je zoper tujca v Republiki Sloveniji uveden kazenski postopek ali postopke o prekršku pri pristojnih organih v Republiki Sloveniji.

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12501

REPUBLIKA SLOVENIJA ______(upravna enota )

PROŠNJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA STALNO PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA DRŽAVLJANA EGP ALI SLOVENSKEGA DRŽAVLJANA

prostor za fotografijo ali referenčna številka iz elektronskega odloţišča fotografij

11. EMŠO drţavljana drţave članice EGP (če je določena) ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

2. Priimek in ime drţavljana drţave članice EGP ali slovenskega drţavljana, ki zdruţuje druţinskega člana:

3. Kraj prebivanja oziroma začasno ali stalno prebivališče drţavljana EGP ali slovenskega drţavljana (naselje, ulica in hišna številka):

42. EMŠO druţinskega člana, če je določena:

5. Priimek in ime:

6. Priimek pred sklenitvijo zakonske zveze:

7. Spol: 8. Drţavljanstvo:

9. Rojstni datum (dan, mesec, leto): 10. Rojstni kraj (drţava, kraj):

11. Zakonski stan: 12. Datum vstopa na območje Republike Slovenije:

12. Kraj prebivanja v Republiki Sloveniji oziroma sedanje začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (naselje, ulica in hišna številka):

13. Naslov, na katerega naj se vlagatelju vročajo pošiljke (drţava, kraj, ulica in hišna številka):

14. Sorodstveno oziroma drugo razmerje z drţavljanom EGP ali slovenskim drţavljanom:

15. Vrsta in številka potnega lista oziroma druge listine, datum in kraj izdaje ter njena veljavnost:

1 V polja od 1 do 3 se vpisujejo podatki o drţavljanu EGP ali slovenskem drţavljanu, ki zdruţuje druţino. 2 V polja od 4 do 15 se vpišejo podatki o tujcu, za katerega se vlaga prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za druţinskega člana.

Stran 12502 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

16. Datum vloţitve prošnje: 17. Podpis vlagatelja:

IZPOLNI URADNA OSEBA

Številka izdane izkaznice dovoljenja za prebivanje Datum izdaje: oziroma odločbe/sklepa:

Dovoljenje velja od: do: Opombe:

Prošnjo sprejel: Prošnjo rešil:

V postopku bo upravna enota po uradni dolžnosti pridobila naslednje podatke:

iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jo v Republiki Sloveniji vodi Ministrstvo za pravosodje; iz evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jih vodijo prekrškovni organi v Republiki Sloveniji; ali je zoper tujca v Republiki Sloveniji uveden kazenski postopek ali postopke o prekršku pri pristojnih organih v Republiki Sloveniji.

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12503

Priloga 3: obrazci potrdil o vloţeni prošnji

REPUBLIKA SLOVENIJA

______(upravna enota)

POTRDILO O VLOŽENI PROŠNJI ZA IZDAJO – OBNOVO (ustrezno obkrožiti)

POTRDILA O PRIJAVI PREBIVANJA ZA DRŽAVLJANA EGP

Priimek in ime:

Rojstni datum: Drţavljanstvo:

Kraj prebivanja v Republiki Sloveniji:

Datum vloţitve prošnje: Datum izdaje potrdila:

Uradna oseba: Ţig: Stran 12504 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

REPUBLIKA SLOVENIJA

______(upravna enota)

POTRDILO O VLOŽENI PROŠNJI ZA IZDAJO – PODALJŠANJE (ustrezno obkrožiti)

DOVOLJENJA ZA PREBIVANJE ZA DRUŽINSKEGA ČLANA DRŽAVLJANA EGP ALI SLOVENSKEGA DRŽAVLJANA

Potrdilo tujcu ne dovoljuje prehajanja drţavne meje (osmi odstavek 127. člena Zakona o tujcih).

Priimek in ime:

Rojstni datum: Drţavljanstvo:

Kraj prebivanja v Republiki Sloveniji:

Datum vloţitve prošnje: Datum izdaje potrdila:

Uradna oseba: Ţig:

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12505

3940. Pravilnik o spremembi Pravilnika o načinu kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, izdaje, vsebini in obliki dovoljenj za prebivanje ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave to- za državljane Švicarske konfederacije plote in tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in in njihove družinske člane tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odje- malcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto Na podlagi tretjega odstavka 102. člena Zakona o tujcih in druge elemente. (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in (2) Ta akt se uporablja za distribucijski sistem, ki je v naje- 59/17) izdaja ministrica za notranje zadeve mu in upravljanju distributerja toplote, in na katerem distributer toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije P R A V I L N I K toplote. Lastnik proizvodnega vira in distribucijskega sistema je občina Šempeter - Vrtojba. o spremembi Pravilnika o načinu izdaje, vsebini (3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične ose- in obliki dovoljenj za prebivanje za državljane be, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna Švicarske konfederacije in njihove družinske dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih člane soodvisnih objektih.

1. člen 2. člen V Pravilniku o načinu izdaje, vsebini in obliki dovoljenj za (uporaba podatkov in informacij) prebivanje za državljane Švicarske konfederacije in njihove (1) Distributer toplote mora predhodno ustrezno seznaniti družinske člane (Uradni list RS, št. 99/11, 17/12 – popr., 90/12 uporabnike in odjemalce z namenom obdelave pridobljenih in 65/13) se v 10. členu številka »2,64« nadomesti s številko osebnih podatkov. »5,06«. (2) Distributer toplote je dolžan varovati zaupnost podat- kov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi 2. člen zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2018. drugim organom. (3) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan dis- Št. 007-306/2017 tributer toplote uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo Ljubljana, dne 15. decembra 2017 osebnih podatkov. EVA 2017-1711-0017 (4) Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranju- je, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so mag. Vesna Györkös Žnidar l.r. se zbirali ali nadalje obdelovali. Ministrica za notranje zadeve 3. člen (pojmi in definicije) V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Ener- getskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadalj- DRUGI DRŽAVNI ORGANI njem besedilu EZ-1), poleg tega pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen: IN ORGANIZACIJE 1. celotni stroški za toploto so stroški za toploto, do- bavljeno iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi Sistemska obratovalna navodila 3941. oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto za za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba odjemno mesto. Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške ter stroške meritev; 2. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list ogrevnega medija po distribucijskem sistemu; RS, št. 17/14 in 81/15) in Akta o obvezni vsebini sistemskih 3. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni proizvodnih virov po omrežju do odjemalcev v več zgradbah list RS, št. 47/15 in 9/16) ter na podlagi soglasja Agencije za ali lokacijah; energijo št. 73-29/2016-13/236 z dne 24. 10. 2017 E 3, ENER- 4. delilnik stroškov toplote (v nadaljnjem besedilu: delilnik) GETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, D.O.O., ERJAVČEVA je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča ULICA 24, 5000 Nova Gorica kot izvajalec gospodarske javne določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delil- Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba, izdaja niki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A delih stavbe; N A V O D I L A 5. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem; za distribucijski sistem toplote za geografsko 6. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni območje Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do končnih odjemalcev v več stavbah ali lokacijah; I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne go- 1. člen spodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba; (vsebina akta) 8. glavna toplotna postaja (primarna postaja) je postaja, (1) S tem aktom se ureja zlasti obratovanje in način vode- pri kateri je ogrevalni medij distribucijskega sistema na primarni nja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: dis- strani ločen s prenosnikom toplote od ogrevnega medija na tribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sekundarni strani; distribucijskega sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na 9. glavni vod je vod v distribucijskem sistemu, ki s toploto distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in oskrbuje več kot eno stavbo in na katerega so vezani priključki; Stran 12506 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

10. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti; priključitvi stavb na distribucijski sistem; 11. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen 29. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjema- prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne na- lec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno prave odjemalca; postajo je lahko priključenih več hišnih postaj; 12. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kot svojo glav- 30. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na no dejavnost opravlja dejavnosti, ki po Standardni klasifikaciji distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek dejavnosti spadajo v področji kategorije B Rudarstvo ali kate- uporabnika; gorije C Predelovalne dejavnosti; 31. priključno mesto uporabnika je točka na koncu pri- 13. interne toplotne naprave so naprave, ki omogoča- ključka neposredno za glavnim zapornim ventilom (v nadalj- jo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne njem besedilu: V1 in V2), kjer je oziroma bo priključena toplotna bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postaja uporabnika; postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiator- 32. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem sko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo tople sanitarne katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe; vode in drugo) ter tehnološke in druge namene; 33. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno 14. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči energijo goriv v toploto; graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucij- 34. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je pregledni- skega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s ca deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča poraz- toploto iz distribucijskega sistema; delitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne 15. merilna naprava je merilnik toplote na odjemnem merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemal- oziroma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto ne- cev (lastnikov posameznih delov stavbe) v obračunskem posredno in na katerem se odčita količina predane oziroma obdobju; prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene 35. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega toplote; omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v preno- 16. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je sniku toplote; nameščena merilna naprava; izjemoma so merilne naprave 36. skupno odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v v obstoječih toplotnih postajah lahko nameščene tudi v hišni kateri se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja predane postaji; količine toplote več odjemalcem oziroma stavbam; 17. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe dis- 37. soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja je so- tributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, glasje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom o toplotnih postajah in internih toplotnih napravah; graditvi objektov; 18. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sis- 38. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na tem pomenijo stroške gradnje distribucijskega voda do točke distribucijski sistem, ki ga izdaja distributer toplote skladno z v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni EZ-1; za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri 39. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je kate- čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do poveča- rakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe nja odjema iz sistema na novem distribucijskem vodu oziroma delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote; obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi 40. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere ve- omogočal normalno amortizacijo naložbe; ljajo enake tarifne postavke toplote; 19. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč 41. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, ki na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucij- nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distri- skem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah. buterja toplote; Tehnične zahteve pripravi distributer toplote in jih javno objavi 20. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se iz- na spletni strani; vaja obračun stroškov za toploto in traja za vse odjemalce en 42. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik mesec; med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in 21. odčitovalno obdobje je obdobje, v katerem se izvaja povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se odčitavanje merilnih naprav in je za vse odjemalce mesečno; upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila 22. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali ena- toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine, na katero ali ka 12 °C, po podatkih organa, ki je zadolžen za izvajanje za katero je nameščeno odjemno mesto. Odjemalec je lahko meteoroloških meritev; tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na sku- 43. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede pno odjemno mesto; na ogrevni medij; 23. odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se 44. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sis- izvajajo meritve ali na drug način ugotavlja odjemalcu predane temom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi naprava- količine toplote; mi odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s 24. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne katerim se prenaša toplota; naprave. 25. poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospo- 45. uporabnik je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto dinjski ali industrijski odjemalec; v distribucijski sistem, ali odjemalec, ki odjema toploto iz distri- 26. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in bucijskega sistema; odjemno mesto ali prevzemno mesto. Priključek se začne na 46. varovalni pas distribucijskega sistema je območje priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključ- širine 1,0 metra na vsako stran zunanjega gabarita elementov nim mestom uporabnika; distribucijskega sistema; 27. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na 47. vod je cevovod, po katerem se prenaša ogrevni medij; obstoječi distribucijski sistem; 48. zapisnik o nastavljeni obračunski moči je zapis, ki ga 28. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih na- sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote ob nastavitvi prav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih obračunske moči v toplotni postaji. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12507

II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM 8. člen (naprave distributerja toplote) 4. člen (1) Naprave distributerja toplote so: (opredelitev distribucijskega sistema) – distribucijski vodi do priključnega mesta priključka; (1) Distribucijski sistem je sistem objektov, naprav, di- – priključki; stribucijskih vodov in črpališč za prenos toplote po omrežju – objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucij- od prevzemnih mest iz proizvodnih virov do odjemnih mest v skega sistema; toplotnih postajah. Sestavni del distribucijskega sistema so tudi – črpališča; priključki, vključno z glavnima zapornima ventiloma V1 (dovo- – glavne toplotne postaje na distribucijskem sistemu; dni vod) in V2 (povratni vod) na priključnem mestu uporabnika. – toplotne postaje do odjemnih oziroma prevzemnih mest; (2) Proizvodni vir – kotlovnica Podmark, ki je v najemu in – merilne naprave. upravljanju distributerja toplote, kot distributerja z lastno proi- (2) Če distributer toplote ni lastnik dela naprav iz prvega zvodnjo, ni del distribucijskega sistema. odstavka tega člena, ima z lastnikom sklenjeno pogodbo, na (3) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekon- naloge po EZ-1 in tem aktu. strukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij. 9. člen (4) Distribucijski sistem toplote za geografsko območje (toplotne naprave odjemalca) Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba se sestoji iz: (1) Naprave v lasti odjemalca so: – toplovodnega omrežja daljinskega ogrevanja z ogre- – toplotne postaje od odjemnih oziroma prevzemnih mest valnim medijem toplo vodo, ki prevzema toploto v kotlovni- neposredno za vgrajenimi merilnimi napravami; ci Podmark in jo preko toplovodnega omrežja distribuira do – interne toplotne naprave; posameznega ali več odjemalcev. Nazivni tlak toplovodnega – interni merilniki in delilniki toplotne energije namenjeni omrežja je šest barov in nazivna temperatura 90 °C; interni razdelitvi stroškov ogrevanja. – črpališča, ki so objekti in naprave, ki omogočajo tran- (2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemal- sport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu; ca so obveznost odjemalca. – sistema za nadzor in upravljanje distribucijskega siste- ma. S tem sistemom distributer toplote upravlja in nadzoruje 10. člen delovanje distribucijskega sistema. (obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo 5. člen distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav odjemalca) (razvoj distribucijskega sistema) (1) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega (1) Distributer toplote izdeluje oziroma potrjuje tehnične obratovanja distribucijskega sistema ima distributer toplote na- rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z slednje obveznosti nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne go- distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih spodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize naprav: izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretoč- – izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru nih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti izdajanje pogojev in soglasij za priključitev na distribucijski sistem; distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih so- – potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in glasij za priključitev, anket ter drugih podatkov. nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo; (2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski – potrjevanje, da so dograjeni, ali spremenjeni distribucij- sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer ski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote; naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov ka- – usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucij- pitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja. skih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem; 6. člen – usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, pri- ključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem; (spremembe na distribucijskem sistemu) – usklajevanje rokov začetka odjema toplote; Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, za- – skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni nesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote; pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na dis- – potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem tribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upo- je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega števati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju sistema; distribucijskega sistema in naprav odjemalca. – nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribu- cijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji 7. člen in soglasji distributerja toplote. (pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje (2) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in distribucijskega sistema) toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posne- Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, za- tek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z določili četku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter pravilnika, ki ureja vsebino in način vodenja zbirke podatkov o drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se dejanski rabi prostora ter tehničnimi zahtevami distributerja to- mora upoštevati določbe predpisov, ki urejajo graditev, obra- plote glede vodenja zbirnega katastra energetske infrastrukture. tovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih 11. člen postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geo- (obveznosti odjemalca za obratovanje njegovih detskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema toplotnih naprav) in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja (1) Odjemalec ima za varno, zanesljivo in učinkovito obra- toplote. tovanje njegovih toplotnih naprav naslednje obveznosti: Stran 12508 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti za normalno s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemal- obratovanje in redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav tako, cev toplote pri projektni zunanji temperaturi; da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito – načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega siste- obratovanje distribucijskega sistema; ma za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega – s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na odjemalcev do distribucijskega sistema; način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah – načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema; v distribucijskem sistem in da pretoki na odjemnem mestu in – izvajanjem rednih tekočih in investicijskih ter izrednih povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti vzdrževalnih del; določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih – izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja toplotnih naprav; poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in – ne spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka posodobitev distribucijskega sistema; in temperature v toplotni postaji; – izvajanjem nadzora nad obratovanjem distribucijskega – brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminjati sistema; svojih toplotnih naprav; – zaščito distribucijskega sistema pred mehanskimi, ele- – skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru ktričnimi in kemičnimi vplivi iz okolice; in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distri- – varovanjem distribucijskega sistema z izvajanjem nad- buterja toplote; zora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu; – skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna – izvajanjem nadzora nad učinkovitostjo obratovanja to- dokumentacija s shemami naprav in napeljav; plotnih postaj in internih toplotnih naprav in o načinih za izbolj- – vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope šanje stanja obratovanja njihovih naprav obveščati odjemalce; do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju – izvajanjem meritev prevzetih in dobavljenih količin to- toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne plote. prostore; (2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in – sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora dis- toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu; tributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehno- – obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave; loškimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti – z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote; ustrezno usposobljenemu izvajalcu. – v toplotni postaji omogočiti distributerju toplote priklju- (3) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih na- čitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in pravah na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti od- drugih naprav za upravljanje toplotne postaje; jemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno škodo, v – omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdr- skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti, v kolikor ževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine obratovanja distribucijskega sistema. ali nepremičnine ni mogoča. (2) Odjemalec odgovarja za škodo distributerja toplote, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na njegovih toplotnih 14. člen napravah. (obveznost odjemalca pri zagotavljanju dostopa) (3) Distributer toplote s priključitvijo objektov, naprav in (1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote napeljav odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema od- neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distri- govornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delo- buterja toplote, kot tudi do toplotne postaje in internih toplotnih vanje teh objektov, naprav in napeljav. naprav, po predhodni najavi in na način, ki distributerju toplote (4) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške elek- omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti: trične energije za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav – odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih in naprav za daljinski prenos podatkov. naprav; (5) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode – izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode in za v lasti ali v upravljanju distributerja toplote; polnjenje internih toplotnih naprav. – izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje; 12. člen – izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključ- (evidenca infrastrukture za distribucijo toplote) ka; Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distri- – izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih bucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in zapornih ventilov V1 in V2; lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote. – izvedba odklopa toplotne postaje zaradi neporavnanih obveznosti do distributerja toplote skladno s 308. členom EZ-1; – pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nasto- III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO pajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA toplote, v kolikor distributer toplote na podlagi tehničnih para- Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE metrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemal- S TOPLOTO čeve obračunske moči. (2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost 1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih distribucijskega sistema se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu 13. člen omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno (obveznosti distributerja) v skladu pristojnostmi distributerja toplote, določenih v EZ-1 (1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo in v tem aktu. in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za (3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sis- uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi: temu, višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic – načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema dolžan o tem takoj obvestiti distributerja. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12509

15. člen 3. Kakovost ogrevnega medija (uravnotežene obratovalne razmere) 19. člen (1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obra- (kakovost ogrevnega medija) tovalne razmere v distribucijskem sistemu. (2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote (1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distri- dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne bucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem me- stu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovo- zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem sti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo odjemalcem. parametrom določenim v drugem odstavku tega člena in kot so (3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obra- podrobneje opredeljeni v pogodbi o prevzemu toplote. čuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribu- (2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki cijski sistem in predane iz njega morajo biti na vseh prevzemnih vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim in odjemnih mestih nameščene merilne naprave. vrednosti: 1. Ogrevni medij v vročevodnem sistemu: 16. člen – prevodnost pri 25 °C: < 30 µS/cm; (sistemska kontrola) – prevodnost po kationskem filtru pri 25 °C: < 10 µS/cm; Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucij- – pH pri 25 °C: 9,5–10; skega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja – kisik: < 0,02 mg/l; izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijske- – klorid (Cl): < 1,0 mg/l; ga sistema v naslednjih časovnih razporedih: – skupno železo (Fe): < 0,05 mg/l. (3) Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem – pregled vročevodnih jaškov: enkrat letno; le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti – pregled zaporne armature: enkrat letno; navedenim v prejšnjem odstavku. – pregled distribucijskega sistema: enkrat letno; – pregled merilnih naprav: skladno z zakonodajo; 4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistem – daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucij- skega sistema: večkrat dnevno. 20. člen (obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani 2. Varovanje distribucijskega sistema distributerja toplote) 17. člen (1) Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delo- vanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pre- (soglasje distributerja za posege v prostor v varovalnem pasu gledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obra- distribucijskega sistema) tovalne razmere. (1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico (2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucij- nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distri- skega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo bucijskega sistema. procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske (2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter opreme. Potrebno je zagotoviti: varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življe- – nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem; nja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja – distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema; distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, – nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne po- sistema, napovedovanje odjema toplote in meritve prevzetih goje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas količin toplote; pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega – nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucij- dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi skem sistemu; o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na – nadzor nad predajo in izvajanje meritev odjema toplote odjemalcem na odjemnih mestih; distribucijski sistem. – ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem siste- (3) Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer mu in neuravnoteženih obratovalnih razmer; toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v va- – simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v rovalnem pasu distribucijskega sistema. distribucijskem omrežju. (4) Distributer toplote odloči o zahtevi za izdajo soglasja (3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem di- za nameravane posege v območje varovalnega pasu na pod- stribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno lagi predložene projektne dokumentacije, upoštevajoč določbe z internimi operativnimi tehnološkimi navodili. tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema. 21. člen (5) Za posege tretjih oseb v varovalni pas, za katere po (služba stalne pripravljenosti) zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organi- izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi zira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nameravanih del. nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih 18. člen popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkraj- (posegi v varovalni pas distribucijskega sistema šem možnem času. brez soglasja distributerja) Če tretja oseba ni pridobila soglasja za poseg v varovalni 22. člen pas skladno s prejšnjim členom tega akta, distributer toplote (nadzor nad priključkom in toplotno postajo) nemudoma zahteva prepoved izvajanja del v varovalnem pasu (1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja in obvesti pristojne državne organe. nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi Stran 12510 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratova- (2) Redna dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, nja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj kontrolo stanja priključka, ventilov V1, V2 in elementov toplotne prizadene odjemalce. postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odje- (3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, mnem mestu. ki je posledica izvedbe rednih del, distributer toplote ni odško- (2) Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemote- dninsko odgovoren. Redna dela se ne smejo izvajati v času, ko nega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distribu- je pričakovati večjo porabo toplote. ter toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov V1 in V2. Stroške prve vgradnje ventilov V1 in 26. člen V2 krije odjemalec, stroške njunega vzdrževanja in zamenjave (pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih pa krije distributer toplote. na distribucijskem sistemu) (3) V primeru večjih netesnosti ali poškodb za glavnimi (1) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, zapornimi ventili V1 in V2 oziroma na primarni strani toplotne vključno s priključkom do glavnih zapornih ventilov V1 in V2, postaje lahko ventile zapre tudi pooblaščeni vzdrževalec oskr- ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, bovane stavbe ali pa intervencijske službe – gasilci. mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti iz- (4) V primeru začasne ali dolgotrajne prekinitve dobave redna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zane- toplote distributer toplote izvede ločitev toplotne postaje in sljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zapr- potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja. tjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2 in z (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali za- distribucijskem sistemu. radi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote. 5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe (3) Zaradi izrednih del z namenom zagotovitve nemote- nega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distri- 23. člen buter toplote odjemalcem ne odgovarja za morebitno nastalo (zagotavljanje zanesljive oskrbe) škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote. Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskr- (4) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribu- bo s toploto in dela na distribucijskem sistemu in prekinitve cijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvi- distribucije toplote izvajati skladno z določili EZ-1 in tega akta. denih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.

6. Vzdrževanje distribucijskega sistema 27. člen (dela na distribucijskem sistemu na podlagi 24. člen zahtev tretjih oseb) (obveznost distributerja za vzdrževanje (1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distri- distribucijskega sistema) bucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven (1) Distributer toplote vzdržuje distribucijski sistem, ki rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na ga upravlja tako, da posebno skrbnost namenja varnosti, za- stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zah- nesljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema tevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja tako, da izvaja redna vzdrževalna dela, ki obsegajo tekoča distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. in investicijska vzdrževalna dela ter izredna (nepredvidena) (2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe vzdrževalna dela. potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi priza- (2) Distributer toplote pripravi letni načrt rednih vzdrže- detimi odjemalci. valnih del. (3) V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, (3) Distributer toplote je dolžan redno vzdrževati objekte motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, in naprave distribucijskega sistema, ki so v njegovem upra- nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, vljanju tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del koristnosti distribucijskega sistema (redno tekoče vzdrževanje). izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v Načrt rednih tekočih vzdrževalnih del zajema popravila na skladu s tehničnimi zahtevami in navodili distributerja toplote. osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo 28. člen zmogljivosti v predvideni dobi koristnosti. (objavljanje informacij o vzdrževalnih delih) (4) Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve distri- (1) Distributer toplote je dolžan o predvidenem odklopu bucijskega sistema, ki je v njegovem upravljanju, s tem, da ga zaradi rednih vzdrževalnih del v pisni obliki pravočasno obvesti- občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spre- ti odjemalce, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, meni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema javnega obveščanja in na spletni strani distributerja vsaj 48 ur (redno investicijsko vzdrževanje). Načrt rednih investicijskih pred odklopom. Če ima stavba upravnika, se za drug oseben vzdrževalnih del zajema zamenjavo ali preureditve oziroma način obveščanja šteje tudi obvestilo upravniku stavbe. obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano (2) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distri- distribucije toplote zaradi izrednih vzdrževalnih del v najkrajšem bucijskega sistema. možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja z navedbo 25. člen predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba (pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe. na distribucijskem sistemu) (3) Obvestilo iz prvega in drugega odstavka mora vse- (1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalca bovati: zaradi rednega vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizku- – del sistema, ki je v delu; sov ali kontrolnih meritev ter razširitve distribucijskega sistema. – začetek in predvideno končanje del; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12511

– načrt omejitev ali začasnih odklopov; 33. člen – seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta. (obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu) 29. člen (1) Distributer toplote je dolžan o nastanku višje sile ali motenj na distribucijskem sistemu v najkrajšem možnem času (obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih obvestiti prizadete odjemalce v sredstvih javnega obveščanja in toplotnih naprav) na spletni strani distributerja z navedbo predvidenega časa za (1) Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer so v njegovi lasti. toplote obvesti tudi upravnika stavbe. (2) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja (2) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, upora- vsebovati: bljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih – navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem so napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki motnje distribucije toplote; na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih na- – seznam stavb, katerim bo prekinjena ali motena distri- prav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji bucija toplote, če je to možno. toplotne postaje in internih toplotnih naprav. (3) Vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV strani distributerja toplote. Enake zahteve glede izvajalca velja- NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM jo za vzdrževalna dela na priključku, pri čemer se ta smejo iz- vajati le pod nadzorom pooblaščene osebe distributerja toplote. 1. Priključitve na distribucijski sistem

30. člen 34. člen (razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih (postopek priključitve na distribucijski sistem) naprav odjemalca) (1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distri- Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih bucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na naprav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varne- toplotni postaji ali na internih toplotnih napravah. Če odjema- ga, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega lec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati in bi lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distri- toplote, lahko distributer toplote odjemalca odklopi do izvedbe buter toplote. ukrepov. (2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distri- bucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na 7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega siste- ma na katerega se priključujejo. 31. člen (3) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sis- (motnje na distribucijskem sistemu) tem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucij- (1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačr- ski sistem nosi odjemalec. tovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno urav- (4) Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj, noteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali kot tudi internih instalacij ogrevanja pri direktnih hišnih posta- njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote. jah, z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. (2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnega Stroške prve polnitve in ostale z izvedbo prve priključitve pove- vira v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene zane stroške prilagoditve obratovanja distribucijskega sistema distribucije toplote v predvidenem obsegu. krije distributer toplote. Če se prva priključitev zaradi razlogov (3) V primeru motenj distribucijskega sistema ima distribu- na strani odjemalca izvaja izven rokov, ki so določeni v izdanem ter toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične soglasju za priključitev, izvede distributer toplote ta dela na ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemo- stroške odjemalca po predhodni presoji upravičenosti zahte- teno distribucijo toplote. vanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. 32. člen (5) Stroške naslednjih polnitev in prilagoditev obratovanja (višja sila) distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi odjemalčevih de- (1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okolišči- janj, krije odjemalec. no, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: 35. člen povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih (listine, ki jih je treba predložiti pred polnitvijo) organov in izpad električnega omrežja na območju proizvodne- (1) Investitor oziroma odjemalec mora pred polnitvijo vsa- ga vira ali črpališča ali odjemalca. kega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključ- (2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni ka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas dokumente: njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev. – dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distri- (3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti pre- bucijski vod, priključek ali toplotno postajo; prečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, – izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi nadaljnjem izvrševanju pogodbe. zahtevami distributerja toplote, soglasjem h gradnji in soglas- (4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote jem k priključitvi na distribucijski sistem; zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko – geodetski posnetek distribucijskega voda, priključka in odgovoren uporabnikom in odjemalcem ter tretjim osebam. toplotne postaje. Stran 12512 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Investitor oziroma odjemalec mora po pridobitvi upo- (3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene do- rabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno kumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena dovoljenje predložiti distributerju toplote. pritožba na pristojno ministrstvo. (3) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno uspo- (4) Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja sobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja odje- velja dve leti od datuma izdaje. malcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen (5) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote. vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, hrani distributer toplote. 36. člen (nadzor nad uporabo ogrevnega medija) 40. člen Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno (informacija o priključitvi na distribucijski sistem) uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge na- Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov mene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni po- uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom dis- trebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma tributerja toplote. investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je 37. člen potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne (priključitev na distribucijski sistem) postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah (1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali po toploti. priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna 41. člen le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 1. majem in 1. oktobrom. (soglasje za priključitev) (2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno se- (1) Pred pričetkom gradnje odjemalčevih toplotnih naprav, zono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gra- toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja dnje pridobiti soglasje za priključitev. distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, (2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno se- osnovi pisne vloge investitorja. zono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba (3) Pisni vlogi je potrebno priložiti: vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitni – kopijo gradbenega dovoljenja; povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega vira – projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja to- toplotne postaje in internih toplotnih naprav in plote in metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov – pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distri- zaradi priključitve odjemalca na distribucijski sistem v ogrevalni bucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na sezoni, nosi bodoči odjemalec oziroma investitor novega voda. obstoječ distribucijski sistem. (4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za ka- 2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev tere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega od- 38. člen stavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo (pogoji za priključitev) o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov (1) Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribu- in solastnikov ali pisno izjavo, s katero investitor del izjavlja, da cijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi, ki urejajo je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in prostorsko načrtovanje, graditev objektov, EZ-1, določbami obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne tega akta in drugimi veljavnimi predpisi. toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala (2) Soglasja, pogoji in mnenja so pisni dokumenti, ki jih oziroma jih prizadela. izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za (5) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo dis- priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali za tribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prej- spremembe že priključenih odjemalčevih naprav. šnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju (3) Distributer toplote mora odločiti o izdaji ali zavrnitvi lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek soglasja v rokih, ki jih določa veljavna zakonodaja. potekal. (6) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, 39. člen ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem (soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja) primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju. (1) Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbe- nega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere 42. člen je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. (obvezne vsebine soglasja za priključitev) (2) Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine: dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo stavbe a) naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora biti izdelana skla- hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela dno s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji in mora stavbe); vsebovati shemo poteka priključka od priključnega mesta na b) navedba investitorja in lastnika stavbe: distribucijskem vodu do stavbe, dimenzijo priključka, potrebno – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s toploto (ogre- davčna številka; vanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik itd.) in lokacijo toplotne postaje. S soglasjem za pridobitev družbe, davčna številka; gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne za- c) navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi snove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje; in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi d) tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka; projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. e) priključno moč internih toplotnih naprav; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12513

f) namen uporabe toplote; – če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek g) pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem nesorazmernih stroškov. možna, če bo investitor izvedel priključitev v skladu s tem ak- (2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priklju- tom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi čitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev. projekti za izvedbo; h) navedba, da soglasje preneha veljati: 3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji – če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribu- za prenos soglasja cijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe, v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja 46. člen toplote; (pridobitev novega soglasja zaradi spremembe – če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucij- osnovnih parametrov) ski sistem v roku 24 mesecev od njegove dokončnosti; (1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremem- i) pravni pouk. bo tehničnih značilnosti distribucijskega voda ali priključka, 43. člen spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav in spre- membo namena uporabe toplote. (veljavnost soglasja) (2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora la- (1) Dokončno soglasje velja 24 mesecev. stnik stavbe ali investitor gradnje v vseh primerih, ne glede (2 V času iz prejšnjega odstavka mora imetnik soglasja na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v so- sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na glasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti izvedbo distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitve. priključitev. (3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer (3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša tako, da se izda novo soglasje za priključitev. največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto. (4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za 47. člen priključitev podati 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za (pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo) priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dol- (1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha žan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja priključitve na distribucijski sistem. iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremični- ne v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko 44. člen soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali (postopek odločanja o soglasju za priključitev) fizična oseba. (1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije (2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v petnaj- distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za pri- stih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o ključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvesti- investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje ti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za pogoje za izdajo soglasja: priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev. – če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali (3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo; mogoč. – če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, pri- ključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v 48. člen skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distribu- (sprememba lastnika priključka) terja toplote; – če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma sola- (1) Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na podlagi stnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali zaradi naprav, na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo statusnih sprememb lastnika priključka do spremembe lastnika in priključka, mora novi lastnik nepremičnine najkasneje v pet- – če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distri- najstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe bucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod dokazila ter soglasje za priključitev. in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni (2) Vsakokratni lastnik stavbe stopi na mesto pravnega potrebno. prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi. (2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje v 49. člen roku enega oziroma dveh mesecev od vložitve vloge za izdajo (neuporaba priključka) soglasja. (1) Če je odjemalec odklopljen več kot deset let brez (3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja vmesnih prekinitev, se domneva, da odjemalec ne namerava za priključitev odloča župan. več ohranjati možnost odjema toplote. Distributer toplote lahko (4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo v tem primeru fizično prekine povezavo med priključkom in vlogi za izdajo soglasja za priključitev, hrani distributer toplote. distribucijskim vodom. (2) Distributer toplote v primerih nameravane fizične 45. člen prekinitve iz prejšnjega odstavka, če je priključek v lasti odje- (zavrnitev soglasja za priključitev) malca, le tega obvesti o nameravani fizični prekinitvi iz razlo- (1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve: gov dotrajanosti, splošne nevarnosti, nevarnosti za življenje – če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih in premoženje, ali škodo distributerju toplote, pri čemer ga pogojev za priključitev; seznami z možnostjo in stroški obnove, potrebne za ohra- – če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi nitev funkcionalnega stanja priključka in možnosti nadaljnje s toploto ali uporabe. Stran 12514 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

50. člen (10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri (odstranitev stavbe) analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca (1) Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek, prejel popolno vlogo za soglasje za priključitev. odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distri- (11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni buterja toplote soglasje. dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključi- (2) Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranje- tve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi valnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve). bo zaradi odstranitvenih del prizadet. (12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za (3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogo- pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do je, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe. priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške). 4. Stroški priključitve (13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi upo- 51. člen rabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričako- (stroški priključitve) vana interna stopnja donosnosti investicije, kot znaša stopnja (1) Lastnik stavbe ali investitor gradnje ima pravico do pri- donosa na sredstva distributerja toplote. ključitve, če distributer toplote oceni, da je priključitev ekonom- (14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, sko upravičena ali če se bodoči odjemalec odloči, da bo sam dokler odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski se odjemalec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita uporabljal distribucijski vod v napovedanem obsegu odje- odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi. ma toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev, in dokler ne (2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost pri- plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi ključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo me- o priključitvi. tode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije, ki ureja metodologijo za 5. Pogodba o priključitvi oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije gradnje priključka do točke 52. člen v sistemu kjer je priključitev možna ali v ojačitev obstoječega (vsebina pogodbe o priključitvi) sistema oziroma pri kombinaciji obojega se upošteva referenč- (1) Po dokončnosti soglasja za priključitev ter pred pri- na ekonomska doba uporabe 20 let. ključitvijo na distribucijski sistem skleneta imetnik soglasja (3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distri- za priključitev in distributer toplote pogodbo o priključitvi. buter toplote upošteva: S to pogodbo uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s – stroške za izvedbo potrebne investicije v priključek, priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom ne- distribucijski vod ali v ojačitev obstoječega sistema (vrednost sorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in investicije); nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji – predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga toplote, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na dis- obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema; tribucijski sistem. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev – strošek iz naslova donosa na finančna sredstva, ki so pogodbe o dobavi toplote. potrebna za izvedbo investicije; (2) Obvezna vsebina pogodbe o priključitvi je tudi ureditev – predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede vseh medsebojnih razmerij med distributerjem in lastnikom na predviden obseg uporabe priključka s strani odjemalcev. nepremičnine v zvezi z morebitno prekinitvijo ali odstranitvijo (4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer priključka ter odgovornost za plačilo s tem povezanih stroškov. toplote zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka. 6. Izgradnja priključka in toplotne postaje (5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški pro- jektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih 53. člen stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do za- (obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje) devne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne (1) Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja to- objektov. plote, graditelj pa mora distributerja toplote pred priključitvijo (6) Predvideni dodatni stroški distributerja toplote so vsi obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo. stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževa- (2) Distributer toplote mora biti prisoten pri vseh delih, ki njem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izkustvena jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključku. merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo (3) Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati distribu- iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe. terja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškod- (7) Strošek iz naslova donosa na sredstva za namene bah na priključku in toplotni postaji. nesorazmernih stroškov priključitve se določi kot povprečna (4) Vse morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obve- dela na priključku in toplotni postaji bremenijo lastnika priključ- znic Republike Slovenije. ka ali toplotne postaje. (8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne (5) Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in obvezno izvaja distributer toplote, kar se uredi s pogodbo o stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih priključitvi. revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi (6) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovorno- davčno priznanih stopenj. sti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in (9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem toplote. postaje. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12515

54. člen (4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku (določitev tehničnih značilnosti priključka) distributerja toplote, nosi odjemalec. Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi dis- 59. člen tributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe (odklop brez predhodnega obvestila) stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve. (1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predho- dnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih toplotnih 55. člen naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje. (obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko (2) Distributer toplote izvede odklop odjemalca brez pred- sodobnih merilnih naprav) hodnega obvestila tudi v primeru, ko obstaja utemeljen sum, da je namerno poškodoval merilno napravo ali nepooblaščeno Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgra- priključil svoje toplotne naprave na distribucijski sistem z uni- dnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in na- čenjem pečatov ali s poškodovanjem glavnih zapornih ventilov prav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega V1 in V2, s čemer ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža sistema v prostoru, kjer se nahaja toplotna naprava. premoženje. (3) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečate- 56. člen njem glavnih zapornih ventilov V1 in V2. (priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek) (4) Vnovična dobava toplote po odklopu se začne potem, (1) Lastnik priključka lahko v zameno za primerno nado- ko so odpravljeni razlogi za odklop in ko odjemalec distributerju mestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom. dovoli in omogoči priključitev priključka novega potencialnega (5) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku odjemalca na svoj priključek, v kolikor ta priključek dovoljuje distributerja toplote, nosi odjemalec. dodatne obremenitve. (2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini 60. člen sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število (odklop na zahtevo odjemalca) njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. (1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto 57. člen trajno odklopi od distribucijskega sistema. V tem primeru po- (ponovna priključitev odjemalca) godba o dobavi toplote preneha veljati. Ponovna priključitev odjemalca na distribucijski sistem (2) Distributer toplote izvede odklop s fizično prekinitvijo nastopi po odklopu odjemalca zaradi razlogov navedenih v priključka za glavnima zapornima ventiloma V1 in V2 ter peča- tem aktu in v primeru, ko je od fizične izvedbe priključka in do tenjem ventilov. dejanskega aktiviranja priključka minilo več kot eno leto in sta (3) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega ostala vhodna ventila V1 in V2 zaprta in zapečatena. v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe 7. Postopek odklopov priključka. (4) Če se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki 58. člen je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote (odklop po predhodnem obvestilu) poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma. (1) Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem (5) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem svoje obveznosti, in sicer če: ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne – na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ki izvirajo iz obveznosti; časa pred odklopom. – moti distribucijo toplote drugim odjemalcem; (6) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo – odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi. distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne (7) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku postaje, ventilov V1 in V2, merilnih naprav ali internih toplotnih distributerja toplote, nosi odjemalec. naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu; – obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje; 61. člen – brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucij- (ponovni odklop v primeru kršitev odklopa) ski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih to- plotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev; (1) Če odjemalec po izvedenem odklopu odjemnega me- – na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote sta z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem vzpostavi na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma odjem toplote, se ta odjem šteje kot neupravičen odjem. količino v zahtevanem roku; (2) Če pride do neupravičenega odjema preko priključka, – onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, namenjenega oskrbi odjemnega mesta, ki je bilo odklopljeno, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih lahko distributer toplote izvede odklop na priključnem mestu na merilnih naprav ali mimo njih; distribucijskem vodu. Nastali stroški bremenijo odjemalca, ki je – v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni po izvedenem odklopu neupravičeno odjemal toploto. inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali 8. Ponovna priključitev in povrnitev škode napeljave. 62. člen (2) Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša 15 dni za gospodinjske odjemalce in osem dni za ostale odjemalce od (ponovna priključitev in povrnitev škode) dneva prejema obvestila. (1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklo- (3) Distributer toplote izvede odklop po predhodnem ob- pljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski vestilu z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in V2. in izpolnil pogoje iz tega akta. Stran 12516 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno od- (3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka klopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa tega člena distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem. dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer to- (3) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je plote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave Distributer toplote v odškodninskem zahtevku predvsem uvelja- toplote nastala odjemalcu. vlja škodo, ki je nastala zaradi odjemalčeve namerne poškodbe (4) Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v merilne naprave, poškodb na distribucijskem omrežju, ki so primerih: nastale zaradi ravnanj odjemalca in poškodb glavnih zapornih – če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posame- ventilov V1 in V2. zni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega (4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi mesta; neutemeljenega odklopa. Pravico do povračila škode uveljavlja – če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odje- s pisno zahtevo, ki jo mora posredovati distributerju toplote v malec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel 10 dneh po neutemeljenem odklopu. oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na (5) Distributer toplote mora po prejetju zahtevka v desetih določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega pred- dneh odjemalcu posredovati odgovor. Pri obravnavi zahteve pisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega distributer toplote ugotavlja: sistema kot energenta za ogrevanje prostorov. – ali je bilo glede na letni čas in temperaturne razmere ter (5) Ne glede na določilo druge alinee prejšnjega odstavka vrsto stavbe ogroženo življenje in zdravje odjemalca in tega člena je odpoved od pogodbe o dobavi toplote mogoča v – ali je odjemalec utrpel dodatne stroške, da si je v času primeru odstranitve (rušitve) stavbe. odklopa zagotovil ogrevanje. (6) Če se odjemalec po odpovedi pogodbe o dobavi toplo- te znova odloči za dobavo toplote na istem odjemnem mestu v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma. 1. Dobava toplote (7) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distribu- terja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz ka- 63. člen kršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na (pogodba o dobavi toplote) njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote. (1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi, ki urejajo elektron- 65. člen sko poslovanje, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh (sestavine pogodbe o dobavi) pogodbenih strankah. (2) Pogodba o dobavi toplote se sklene med distributer- Pogodba o dobavi toplote mora vsebovati: jem toplote in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev a) podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma od- v primeru prvih priključitev na distribucijsko omrežje (imetnik jemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku stavbe oziro- soglasja za priključitev, oziroma lastnik nepremičnine, v kateri ma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno ali za katero je bilo izvedeno odjemno mesto (lastnik nepre- mesto: mičnine). – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in (3) Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, upo- davčno številko; rabnik), ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne- – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno premičnine, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik uredi med imetnikom soglasja za priključitev oziroma lastnikom družbe; nepremičnine, odjemalcem, ki odjema toploto (najemnik, upo- b) podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če rabnik ipd.) in distributerjem toplote. Odjemalec, ki ni lastnik je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov nepremičnine, in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna odjemalcev/sedež družbe, kraj, davčno številko/ID za DDV, za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o z drugim zakonom. upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v njihovem (4) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni ali imenu in za njihov račun; elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se c) predmet pogodbe; šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in d) ponujeno raven kakovosti storitev; odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, e) podatke o odjemnem mestu: ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine. Če odjemalec, – naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, ki odjema toploto, ni lastnik nepremičnine, sta odjemalec, ki identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe), odjema toploto, in lastnik nepremičnine solidarno odgovorna, – oznake odjemnega mesta, – obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z soglasja, drugim zakonom. – uvrstitev v tarifno skupino, (5) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o – delež fiksnih stroškov odjemalca na odjemnem mestu; dobavi toplote. f) vrste vzdrževalnih storitev; 64. člen g) ceno toplote na dan podpisa pogodbe; h) podatke o obračunu toplote in načinu plačila; (odpoved pogodbe o dobavi) i) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno (1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen mesto skupno (razdelilnik stroškov); čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne j) podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obra- dogovorita drugače. čuna toplote in načinu plačila; (2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote k) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. vzdrževalnih storitev in pogodbe; Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12517

l) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neiz- e) podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distri- polnjevanjem pogodbe; buterja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje m) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah če gre za skupno odjemno mesto; in stroških vzdrževanja; f) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pra- n) podatke, v katerih pogodbena partnerja določita more- vice. bitne posebnosti pogodbenega razmerja; (3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prej- o) dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni šnjega odstavka tega člena, preide pogodbeno razmerje med dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z ne- dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega natančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote; odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na p) informacije o pravicah odjemalcev. dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko 66. člen je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču. (obveščanje) (4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih (1) Odjemalec je distributerju toplote dolžan pisno sporo- podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. čiti vse spremembe podatkov (npr. ime ali firmo, naziv, prebi- Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogod- vališče, poslovni naslov, sedež, statusno pravne spremembe, be o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na uvedbo postopkov zaradi ne solventnosti, spremembe odjemne prenos lastninske pravice. skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, na- (5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi stop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priklju- univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe čitev ipd.) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe. distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca (2) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem toplote o nastali spremembi. je bila podana sprememba. (3) Odjemalec mora distributerju toplote spremembe po- 68. člen datkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in (ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik sicer na naslove oziroma številke faksa, navedene v pogodbi o nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev) dobavi toplote ali na spletni strani distributerja toplote. (4) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov, se (1) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepre- računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, mičnine lahko distributerju pisno predlaga, da se pogodbeno ki sta navedena v pogodbi o dobavi, štejejo za prejeta. razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, (5) Distributer toplote bo pošto (račune, opomine, odgo- uporabnik) in ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma la- vore na reklamacije, obvestila, odpoved pogodbe, obvestila stnik nepremičnine. vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize ipd.) po- (2) Pisni predlog odjemalca mora vsebovati: šiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden a) podatke o dosedanjem odjemalcu: v pogodbi o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti davčno številko; na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca. – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- 67. člen pnik družbe; b) podatke o odjemalcu toplote, ki ni lastnik nepremičnine: (spremembe pogodbe o dobavi in odjemalca) – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in (1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemal- davčno številko; cih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distribu- – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno terjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah pnik družbe; najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odje- tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma mnega mesta. vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, v primeru, da gre (3) Distributer, imetnik soglasja za priključitev oziroma za skupno odjemno mesto. lastnik nepremičnine in odjemalec, ki ni imetnik soglasja za (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega: priključitev oziroma lastnik nepremičnine pogodbeno razmerje a) podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh od- uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dobavi jemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe toplote, ki jo ima imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto: nepremičnine sklenjeno z distributerjem toplote. – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in (4) Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev davčno številko; dodatka k pogodbi o dobavi toplote iz prejšnjega odstavka tega – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno člena, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- odjemalca na odjemnem mestu, kjer se vrši dobava toplote. pnik družbe; Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca b) podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, ter navesti razlog zavrnitve. če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma la- (5) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepre- stnikih delov stavbe če je skupno odjemno mesto: mičnine, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjema- – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in lec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogod- davčno številko; bi o dobavi toplote sta solidarno odgovorna, razen v primerih, – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno ko je z drugimi zakoni določena subsidiarna odgovornost. številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- (6) Dodatek k pogodbi o dobavi toplote prične veljati pnik družbe; s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov meril- toplote prejel podpisan dodatek k pogodbi o dobavi toplote v nega mesta; svoje vložišče. d) priložene listine kot dokazilo o prenosu lastninske (7) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne- pravice (fotokopijo); premičnine, ki imata sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in Stran 12518 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k c) datum začetka ali prenehanja odjema toplote; pogodbi o dobavi, se zavezujeta, da bosta distributerja toplote d) priložene listine kot dokazilo o prenosu lastninske obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale na pogodbeno pravice (fotokopijo). razmerje o dobavi toplote. (6) Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje (8) Za dodatek k pogodbi o dobavi toplote se smiselno začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, uporabljajo vsa določila tega akta, ki veljajo za pogodbo o v kateri odjema toploto oziroma ko je odjemalec postal lastnik dobavi toplote. dela stavbe. (7) Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o odje- 69. člen malcu iz petega odstavka tega člena, neposredno ali s posre- (sprememba splošnih pogodbenih pogojev) dovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni (1) O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora di- del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke. stributer toplote obvestiti odjemalca osebno najmanj mesec (8) Če odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega pogodbo o dobavi toplote. Obvestilo izvede s prilogo k računu, se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti kjer kratko obvesti odjemalca o spremembi in ga usmeri na di- v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika stributerjevo spletno stran in sedež distributerja toplote, kjer je dela stavbe in ne podpiše Izjave o vstopu v pogodbo o dobavi objavljena celotna vsebina novih splošnih pogodbenih pogojev. toplote, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko (2) Če odjemalec zaradi sprememb splošnih pogojev ne je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo dela želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto. v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi toplote v skladu 72. člen z določili tega akta ni mogoča, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku veljave spre- (razdelilnik stroškov za toploto) memb splošnih pogodbenih pogojev. Če distributer ne prejme (1) Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno pisnega odstopa odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni odjemalec pristal na spremembe splošnih pogodbenih pogojev. distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje fiksne stroške toplote (obračunska moč in vzdrževa- 2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih nje merilne naprave) in stroške dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe 70. člen s toploto in drugih storitev na skupnem merilnem mestu. Vsota (skupno odjemno mesto) vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 od- Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v večstano- stotkov. Razdelilnik stroškov toplote je sestavni del pogodbe vanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem o dobavi toplote. se meri poraba toplote za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. (2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izde- V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po lan v skladu s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna teh pogojih odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posa- kot enega odjemalca. meznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote. 71. člen (3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spre- (urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu) meni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik (1) Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto stroškov v svoje vložišče. sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske 73. člen in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov (način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri za dobavljeno toploto distributerju toplote) zastopanju lastnikov posameznih delov. (2) Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-po- (1) Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu slovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali stavbe ni obveznost niti strošek distributerja toplote, če s po- pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa godbo ni drugače določeno. distributer toplote eno pogodbo o dobavi toplote, ki jo podpišejo (2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pra- vsi odjemalci oziroma pogodbo o dobavi toplote sklepa z vsa- vilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer kim odjemalcem posebej. toplote ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov do- (3) Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odje- bavljene toplote po pravilniku, razen če je s pogodbo drugače mnem mestu se smiselno uporabljajo določila akta, ki urejajo določeno. sklepanje pogodb o dobavi toplote, razen v kolikor v tem po- (3) Razdelilniki stroškov dobavljene toplote za obračun glavju ni drugače določeno. stroškov dobavljene toplote morajo biti izdelani v skladu s (4) Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega pravilnikom in posredovani v skladu z navodili distributerja in mesta, vstopi v sklenjeno pogodbo o dobavi toplote za skupno sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih raz- odjemno mesto z Izjavo o vstopu v pogodbo o dobavi toplote. delilnikov stroškov. (5) Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega (4) Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporoča- mesta je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjemanja nje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto, ki toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju na- je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve. Pooblaščenec za slednje podatke: sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno a) ime in priimek ali firmo odjemalca: toploto in upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe ali drug – za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila lastnikov stavb davčno številko; mora podpisati z distributerjem toplote sporazum o načinu – za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se do- številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto- loči način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov pnik družbe; dobavljene toplote. b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v (5) Če mesečni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto kateri odjema toploto; za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12519 način, kot to določa sporazum o načinu sporočanja mesečnih – so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemalca razdelilnikov stroškov, distributer toplote obračuna stroške to- toplote do distributerja toplote; plote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga – je podpisan zapisnik o nastavitvi toplotne postaje. ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno (2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim distributer toplote ni dolžan upoštevati. vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. Lastnik nepremičnine ali imetnik 74. člen soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred prido- (sporočanje sprememb odjemalca na skupnem bitvijo uporabnega dovoljenja na osnovi predložene odločbe o odjemnem mestu) poskusnem obratovanju. (3) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto pravilo- (1) Sprememba posameznega odjemalca na skupnem ma neprekinjeno. Prekinitve so možne v primerih, določenih s odjemnem mestu se izvaja po določbah tega akta. tem aktom in skladno z določbami pogodbe o dobavi toplote. (2) Ob spremembi odjemalca na skupnem merilnem me- stu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega 5. obdobja, v katerem se je zgodila sprememba. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote (3) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali 78. člen statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca (ugotavljanje dobavljenih količin toplote) obračunskega obdobja dotedanji odjemalec. Če odjemalec (1) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi izrecno zahteva izvedbo izrednega odčitka ter poračun distri- odčitka merilne naprave, nameščene na merilnem mestu v buterja na dan spremembe odjemalca, distributer toplote zara- priključni postaji. čuna strošek izrednega obračuna po veljavnem ceniku storitev, (2) Količina dobavljene toplote se meri neposredno s hkrati pa lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali toplotnim števcem in je izražena v MWh. s pridobitvijo izrednega odčitka. (3) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upo- števajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev 75. člen porabljene toplote. (odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu) (4) Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote. (5) Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distri- Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odje- buterja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem mnem mestu velja le, če jo podajo odjemalci tega odjemnega toplote odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča mesta skladno z veljavno zakonodajo. Odpoved lahko poda daljinski prenos podatkov. tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev, (6) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odje- v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov mnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni kot je bila izmerjena na odjemnem mestu. rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu. (7) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na 3. Storitev dobave toplote strani odjemalca. 76. člen (8) Distributer toplote posreduje podatke meritev, prido- bljenih iz merilne naprave, le odjemalcu oziroma njegovemu (čas dobave toplote) pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje (1) Distributer toplote dobavlja toploto za potrebe da- osebe, mora tretja oseba distributerju posredovati pooblastilo ljinskega ogrevanja in zagotavlja potrebno količino toplote za odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti prido- obratovanje odjemalčevih naprav v času ogrevalne sezone. bitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu. (2) Ogrevalna sezona se prične, ko v jesenskih mesecih zunanja temperatura ob 21:00 prvič tri dni zaporedoma pade 79. člen po 12 °C. Kurilna sezona se konča, ko v pomladnih mesecih (merilne naprave) zunanja temperatura ob 21:00 prvič trikrat zaporedoma prese- (1) Merilne naprave so v lasti distributerja toplote. že 12 °C. Na zahtevo odjemalcev toplote je lahko ogrevalna (2) Merilne naprave namešča na merilno mesto v priključ- sezona daljša, če lahko distributer toplote to tehnično zagotovi. ni postaji distributer toplote. (3) Vsem objektom, ki so priključeni na distribucijski sis- (3) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so merilniki tem in v katerih so toplotne naprave odjemalca toplote uspo- za vročo vodo (toplotni števci) s pripadajočimi tipali in računsko sobljene za ogrevanje, distributer toplote zagotavlja ustrezno enoto. kakovost in količino toplote na odjemnem mestu skladno s (4) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni pogodbo o dobavi in tem aktom najkasneje tri dni po začetku postaji ali na internih napravah odjemalca, služijo le za interno ogrevalne sezone. razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji. 4. Začetek dobave toplote 80. člen 77. člen (ustreznost merilnih naprav) (začetek dobave toplote) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi (1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko: projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne – je izdano soglasje za priključitev; naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z – so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij; zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi merilne naprave – je sklenjena pogodba o priključitvi; se na napravo in njene sestavne dele namestijo pečati, ki one- – je priključitev pravilno izvedena; mogočajo njeno demontažo brez poškodbe. – je sklenjena pogodba o dobavi toplote; – so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana 81. člen poročila; – lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja za priključitev (kontrola merilne naprave) predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, Merilne naprave pregleduje, vzdržuje ter izvaja menjave če je bilo izdano gradbeno dovoljenje; distributer toplote. Stran 12520 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

82. člen 87. člen (redni pregledi in zamenjava merilne naprave) (odčitovalno obdobje) (1) Redne preglede merilne naprave in njihovo zame- (1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v kate- njavo v zakonitem roku izvaja distributer toplote v skladu z rem distributer toplote izvaja redna odčitavanje merilnih naprav zakonodajo. in je enako obračunskemu obdobju. (2) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve (2) Redno odčitovalno obdobje je mesečno. internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odje- malca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih 88. člen dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje (obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev) nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave (1) Pri izvajanju aktivnosti iz 85. in 86. člena tega akta odjemalec. mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran dostop (3) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. merilne naprave vedno dostopne. Odjemalec mora zavarovati Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave prese- merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih ga vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega naprav, poškodbo pečatov (kot npr. za računsko enoto, tem- pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v naspro- peraturno tipalo dovoda, temperaturno tipalo povratka ipd.), tnem primeru pa odjemalec. drugimi poškodbami in jih zavarovati pred zmrzaljo. (2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali 83. člen zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati (okvara merilnih naprav) merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila dis- (1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali mo- tributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga tnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj določi distributer toplote. obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan na- vedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake 89. člen mogoče. (določanje količin dobavljene toplote brez odčitka) (2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo Za obračunsko obdobje, za katerega niso bile odčitane ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, merilne naprave zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih razlo- bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave gov na strani odjemalca (kot npr. onemogočanje dostopa do odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote. merilne naprave), distributer toplote zaračuna toploto na osnovi ocenjene porabe v obračunskem obdobju, upoštevajoč preteklo 84. člen porabo in dejanski temperaturni primanjkljaj v obračunskem (način izvajanja meritev) obdobju. (1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in 90. člen s pogodbo o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega (določanje količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca) k priključitvi. (1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, (2) Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano na- nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se na pod- tančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati lagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote spo- odmerjene količine toplote ne glede na možne merske napake. razumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave (3) Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogod- do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od benih okvirov, mora odjemalec na zahtevo distributerja toplote dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno nemudoma podati vlogo za spremembo soglasja za priključitev. upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal to- ploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma 85. člen registrirala količine predane toplote. (naprave za daljinski prenos podatkov) (2) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerje- (1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski pre- nih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine nos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave toplotne postaje namešča, premešča in vzdržuje distributer to- niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na plote na lastne stroške. Distributer toplote tudi predpiše zahte- osnovi srednjih vrednosti predanih količin, v obdobju pred in vane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov. po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike dobave toplote (2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo oziroma temperaturnega primanjkljaja. daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, brezplačno dati na voljo kabelsko povezavo 91. člen ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komuni- (izračun količin dobavljene toplote v primeru okvare kacijskega omrežja. merilne naprave) (3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave (1) Za obdobje, ko je merilna naprava pokvarjena, se do- in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje loči dobavljena količina na podlagi porabe v primerljivem obra- delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju čunskem obdobju, ko je merilna naprava še pravilno delovala, toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje. z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na odjem toplote. (2) Primerljivo obračunsko obdobje določi distributer to- 6. Merjenje količin toplote plote. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz 86. člen primerljive druge stavbe. (obveznost distributerja za zagotavljanje merilnih podatkov) (3) Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote. naprava pokvarjena, določi na naslednji način: Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12521

Q = Qh x K x Y ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg pri tem oznake pomenijo: tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer ne raz- Q ... dobavljena količina toplote (MWh); polaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega Qh ... obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev. za ogrevanje in klimatizacijo prostorov (MW); (2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obra- K ... število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih čuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem odje- naprav z obračunsko (priključno) močjo mnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priklju- v obračunskem obdobju; čitvi in povečanju obračunske toplotne moči zaradi ureditve Y ... faktor odjema toplote. Na podlagi izračunov razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. Če porab v preteklih sezonah je faktor odjema distributer toplote ne prejme novega razdelilnika, ima pravico, za redni odjem 0,65. da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun doda- 24 X Z X (tn – tz sr) tnega priklopa. K = tnp – tzmin 7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev pri tem oznake pomenijo: 94. člen Z ... število ogrevalnih dni; (nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev) tn ... srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov; (1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa tnp ... srednja projektna notranja temperatura distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti prostorov; obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega od- tz sr ... srednja zunanja temperatura v obračunskem klopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, obdobju; ter rokih za predložitev dokazil. tz min ... –5 °C, računska minimalna zunanja (2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop gospodinj- temperatura. skega odjemalca in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki 92. člen si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih (neupravičen odjem) socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za (1) Za neupravičen odjem toplote se šteje: – odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugota- najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov. vljanje količin dobavljene toplote; (3) Do nujne oskrbe so upravičeni gospodinjski odjemalci – odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena iz drugega odstavka tega člena izključno v primeru, da bi bilo pri akreditiranem kontrolnem organu; v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjske- ga odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem – odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno gospodinjstvu. poškodovana; (4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distri- – odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so ne- buterja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih pooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi naprave oziroma njeni sestavni deli; prvega odstavka 296. člena EZ-1, mora v roku osmih dni od – odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overitev prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Obrazec merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca; vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem – odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v dis- dostopen na spletni strani distributerja toplote. tribucijski sistem; (5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne – odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priklju- oskrbe najprej ugotavlja, ali gospodinjski odjemalec izpolnjuje čil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo soglasja distributerja toplote. okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo (2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo odjem toplote. na podlagi izpolnjevanja enega izmed naslednjih dveh pogojev: (3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugo- – ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto toviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega stavbe, v kateri gospodinjski odjemalec prebiva, odklop dis- odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. V primeru, tribucije toplote ogroža življenje in zdravje tega odjemalca ter da zadnjega odčitka merilne naprave ni bilo mogoče pridobiti, oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški; osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote. – ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogroženo (4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete zdravstveno stanje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, toplote, se količina toplote določi v skladu z 91. členom tega ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu. akta, pri čemer se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe, (6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote (Y=1). razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdo- (5) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma bju ogrevalne sezone. poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestav- (7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso nih delov se praviloma prijavi organom pregona in energetske- upravičeni gospodinjski odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v ka- mu inšpektorju. terih je vsaj v enem bivalnem prostoru odjemalca omogočeno 93. člen ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja. (8) Distributer toplote kot ustrezno dokazilo za izpolnjen (priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstav- distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz ki je že priključena na distribucijski sistem) katerega je razvidno, da je odjemalec vložil vlogo za dodelitev (1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, o odklopu. Stran 12522 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upraviče- – primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim nosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih porabnikom energije iz iste porabniške kategorije vedno, kadar razmer zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem je to mogoče in koristno. pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz kate- (2) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje po- rega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno datke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo izboljšanje energetske učinkovitosti. ne sme biti starejše od enega leta. (3) Ne glede na prvi odstavek mora distributer toplote (10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega odjemalcem podati informacije o obračunu toplote najmanj stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz kate- štirikrat letno: rega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje – na zahtevo odjemalca ali in zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim – če je odjemalec izbral možnost elektronskega prejema- prebivajo v skupnem gospodinjstvu. nja obračuna. (11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upraviče- (4) Distributer toplote daje odjemalcem podatke o obraču- nosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva nu toplote in informacije o njih ter dostop do informacij o njihovi potrdilo osebnega zdravnika, da gospodinjski odjemalec za porabi brezplačno. ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplo- te z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo 9. Kakovost toplote mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v ka- 97. člen terem bi odklop ogrožal življenje in zdravje gospodinjskega (kakovost toplote) odjemalca. (1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odje- (12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski mnem mestu odjemalca. odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti od- (2) Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustre- jemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu, priloži seznam zne kakovosti, če je diferenčni tlak na odjemnem mestu, za nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k zni- vročevodno in toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja, mi- žanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer nimalno 0,2 bar. Temperatura dovoda na odjemnem mestu se toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote zagotavlja v odvisnosti od zunanje temperature, kot je razvidno gospodinjskemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, iz Diagrama poteka temperatur ogrevne vode v dovodnem in da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja tega odjemalca povratnem vodu na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanjih ter oseb, ki z njim prebivajo. temperatur, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega akta. (13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskrbe (3) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prve- toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in za- ga odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzro- pisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave čajo ogrožanje življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za so obratovalno sposobne. socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. (4) Če odjemalec oporeka kakovosti toplote, mora distri- Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži. buter toplote ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezul- (14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni tate meritev posredovati odjemalcu skupaj z izjavo o kakovosti pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospo- toplote. Distributer toplote v osmih dneh po obvestilu odjemalca dinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa. začne postopek preverjanja kakovosti toplote in odjemalca v osmih dneh po končanih meritvah obvesti o svojih ugotovitvah. 8. Obveščanje odjemalcev Če distributer toplote izda izjavo o skladnosti kakovosti toplote, nosi stroške meritev odjemalec. 95. člen (5) Če se odjemalec z izsledki meritev o kakovosti toplote (kontaktna točka za odjemalce) ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške. Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati (1) Distributer mora odjemalcem zagotoviti potrebne infor- stanju tehnike in morajo biti skladne z določili predpisov s po- macije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za dročja o akreditaciji in predpisov o načinu določanja organov reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distribu- za ugotavljanje skladnosti. terjem toplote na spletni strani distributerja toplote in v kontaktni (6) Distributer toplote mora v osmih dneh preizkusiti ugo- točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote. tovitve odjemalca glede kakovosti toplote. Distributer toplote je (2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj dolžan obvestiti odjemalca o svojih ugotovitvah v osmih dneh informacije o: po izvedbi meritev. – načinih reševanja sporov; (7) Če odjemalec dokaže odstopanja, višino nadomestila, – veljavnih cenah toplote; način in rok plačila nadomestila za posamezno vrsto kršitve – splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh določita distributer toplote in odjemalec sporazumno. Nadome- storitev in v zvezi njihovo uporabo; stilo mora biti sorazmerno glede na višino nastale škode, težo – načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi; kršitve in stopnjo odgovornosti distributerja toplote. – pravicah do oskrbe s toploto določene kakovosti po (8) Ne glede na plačilo nadomestila, lahko odjemalec od razumni ceni v skladu predpisi in splošnimi akti. distributerja toplote po splošnih predpisih o odškodninski odgo- vornosti zahteva povrnitev škode, če škoda presega izplačano 96. člen nadomestilo. (obveščanje odjemalcev) (1) Distributer toplote odjemalcem toplote dvakrat letno 10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja poda informacije o obračunu toplote, ki vključujejo: in reševanje reklamacij – veljavne dejanske cene; 98. člen – dejansko porabo energije in dejanske stroške v obra- čunskem obdobju; (obračunsko obdobje) – primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije (1) Obračunsko obdobje je časovni interval, na katerega v istem obdobju prejšnjega leta; se nanaša obračun. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12523

(2) Redno obračunsko obdobje stroškov dobavljene to- (6) Obračunska moč je lahko manjša od priključne moči plote je mesečno. kadar posamezni deli stavbe in njihove interne toplotne napra- ve niso zgrajeni v celotnem obsegu po predloženi dokumenta- 99. člen ciji ob izdaji soglasja za priključitev ali pa je na obstoječi zgradbi (obračun toplote) izvedena energetska sanacija ali druge spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči. (1) Stroški dobavljene toplote se obračunavajo glede na: – razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino; 102. člen – obračunsko moč; – dobavljeno količino toplote. (rok in način plačila) (2) Obračun toplote se izvede glede na dejanske odčitke (1) Terjatev distributerja toplote do odjemalca nastane merilne naprave. 20. v mesecu za zaračunane storitve preteklega meseca. Na- vedeno velja za odjemalce – gospodarske subjekte in fizične 100. člen osebe. Kadar je odjemalec javni organ, velja v skladu z za- (zaračunavanje storitev dobavljene toplote) konom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, valutni rok 30 dni od prejema računa. Navedeni valutni roki veljajo, če (1) Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote in druge obveznosti, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače določeno. distribucije toplote, ter pogodbo o dobavi za vsako odjemno (2) Če odjemalec ne plača računa pravočasno, distribu- mesto posebej. Na skupnih odjemnih mestih vsak etažni lastnik ter toplote odjemalca pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim prejme svoj račun v skladu z razdelilnikom stroškov. opominom, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od (2) Perioda izstavljanja računov je mesečna. 15 dni. Če odjemalec ne plača računa po preteku roka, določe- (3) Z obračunom obračunske moči in dobavljenih količin nega v opominu, distributer odjemalca obvesti o predvidenem toplote je krita storitev distribucije toplote na odjemno mesto. odklopu. Rok od prejema obvestila o odklopu do dejanskega (4) Ostale storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, odklopa ne sme biti krajši od 15 dni. vendar v tarifnem sistemu za distribucijo toplote niso zajete, (3) Za nepravočasna plačila dobavitelj zaračunava za- obračuna distributer toplote po ceniku, ki ga objavi na spletni mudne obresti. strani in sedežu podjetja ali pa so navedene v posebni pogodbi 103. člen o izvajanju storitev. (zavarovanje plačil) 101. člen Distributer toplote lahko v času trajanja pogodbe o dobavi (postopek določanja obračunske moči) toplote zahteva od poslovnega odjemalca ali industrijskega odjemalca ustrezno zavarovanje za plačilo obveznosti (kot npr. (1) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postop- ku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem določi bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv, menico, predplačilo priključno moč za posamezne namene rabe toplote: ipd.), pri čemer lahko znesek zavarovanja znaša največ pov- – ogrevanje prostorov (OGP); prečni znesek dvomesečnega računa. – priprava sanitarne tople vode (STV). 104. člen Priključno moč distributer toplote določi na osnovi nazivne moči (reklamacija) internih toplotnih naprav, določene s projektno dokumentacijo (1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira: strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, – količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni po- ki jo korigira v skladu z določili tega akta in določili tehničnih staji; zahtev distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski – nepravilno delovanje merilnikov toplote; sistem. – zastoje ter okvare pri dobavi toplote; (2) Če je treba zaradi spremenjene priključne moči, ki je – obračun dobavljene toplote; nastala zaradi spremembe namembnosti stavbe, dozidave ali – druge storitve. nadzidave dimenzijsko povečati priključek ali vhodna ventila (2) Odjemalec lahko reklamacijo pošlje pisno ali po ele- V1 in V2, povečati oziroma zamenjati elemente toplotne po- ktronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik pri distributerju staje, mora odjemalec pridobiti novo soglasje za priključitev, toplote. po postopku navedenem v tem aktu in priložiti zahtevano (3) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo poda dokumentacijo. le pooblaščenec odjemalcev v imenu lastnikov nepremičnin. (3) Če je potreba po spremembi priključne moči nastala (4) V primeru reklamacije računa za obračun toplote je zaradi izvedbe ukrepov toplotne zaščite stavbe, spremembe odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, namembnosti dela stavbe, ukinitve in posodobitve internih to- za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v plotnih naprav, ki ne pogojujejo povečave oziroma fizične pre- roku osmih dni od prejema računa. delave priključnega voda ali toplotne postaje, odjemalec poda (5) Distributer toplote je dolžan odjemalcu pisno odgovoriti vlogo za spremembo obračunske moči, kateri priloži projektno najkasneje v roku osmih delovnih dni od prejema reklamacije dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za na zadnji distributerju toplote posredovani naslov. posledico spremembo priključne moči. (4) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v po- 105. člen stopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote določi obračunsko moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne (način reševanja reklamacij) moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisni- (1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o kom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih distributerja toplote. ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije. (5) V primeru skupnega odjemnega mesta distributer (2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po toplote, na osnovi priključne moči po izdanem soglasju za krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene to- priključitev in s strani odjemalcev predloženega razdelilnika plote v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem stroškov dobavljene toplote, določi obračunsko moč posame- času (do 24 ur), mora distributer toplote posredovati odjemalcu znega odjemalca. Seštevek obračunskih moči posameznih ali pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklama- odjemalcev mora biti enak priključni moči po izdanem soglasju cije v najkrajšem času, najkasneje pa v treh delovnih dneh od za priključitev. prejema reklamacije. Stran 12524 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(3) Upravičene reklamacije upošteva distributer toplote – variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno pri obračunu toplote sorazmerno s časom njihovega trajanja in za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh. upoštevaje okoliščine v času motenj pri dobavi toplote. (3) Fiksni in variabilni del tarifnih postavk toplote za na- men ogrevanja prostorov, pripravo sanitarne tople vode in uporabo v tehnoloških procesih, distributer toplote oblikuje in VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI določi v skladu s tarifnim sistemom, opredeljenim v tem aktu, ZA DOBAVO TOPLOTE in aktom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. 1. Tarifni elementi in tarifne postavke 2. Tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov 106. člen in pripravo sanitarne tople vode (tarifni elementi in tarifne postavke) 107. člen (1) Tarifna elementa, za katera distributer toplote določi tarifne postavke na način in pod pogoji, določenimi s tem ak- (tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov) tom, sta obračunska moč in dobavljena količina toplote. Distributer toplote razvrsti odjemalca, ki uporablja toploto (2) Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so: za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in – fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine enoto obračunske moči v EUR/MW/leto; naslednjega tarifnega sistema:

Tarifna skupina (TSOGP) Ogrevni medij Tarifna postavka (TP) Variabilni del cene Fiksni del cene Toplota (TPV) Obračunska moč (TPF)

OGP01 Gospodinjski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW

OGP02 Industrijski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW

OGP03 Poslovni in ostali odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto] 1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW 2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW 3. podskupina POBR > 0,300 MW

108. člen ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki se energetskih dejavnosti. hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov. VII. KONČNI DOLOČBI

109. člen 111. člen (tarifni sistem za obračun ostalih storitev) (prenehanje uporabe predpisov) (1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo Z dnem uveljavitve tega akta se prenehajo uporabljati tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Občine Šempeter - toplote. Vrtojba (območje Podmark) (Uradni list RS, št. 103/11). (2) Ostale storitve, ki niso vključene v ceni za toploto so storitve, ki jih lahko distributer toplote ponudi na podlagi naro- 112. člen čila in dogovora z odjemalcem. Storitev se obračuna skladno (uveljavitev akta) z veljavnim cenikom, ki je stroškovno naravnan in javno dosto- pen vsem odjemalcem. Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 110. člen (priprava in objava tarifnih postavk) Št. Np_PS_SON-P_v1 Nova Gorica, dne 9. oktobra 2017 (1) Distributer toplote mora pred začetkom zaračunavanja EVA 2017-2430-0072 tarifnih postavk tarifne postavke javno objaviti na svoji spletni strani ter vsaj tri dni pred objavo obvestiti Agencijo za energijo E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, (v nadaljnjem besedilu: agencija). EKONOMIJA, D.O.O. (2) Distributer toplote posreduje obvestilo agenciji v obliki Direktor in na način, kot ga določi agencija v skladu s splošnim aktom, Darko Pahor l.r.

Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12525

Priloga1: Temperaturni diagram za zunanjo normno temperaturo -10°C

Temperaturni diagram za zunanjo normno temperaturo -10°C

Dnevni režim od 5.ure do 23.ure Nočni režim od 23. ure do 5.ure

Opomba: Dovoljeno odstopanje ±2 °C.

Stran 12526 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

VLADA 3885. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3863. Sklep o evidentiranju državne meje z Republiko gospodarske enote Dole (2017–2026) 12402 Hrvaško v evidenci državne meje 12385 3886. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Ljubno (2017–2026) 12403 3887. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Plešivec (2017–2026) 12404 MINISTRSTVA 3888. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3864. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Ormož (2017–2026) 12404 gospodarske enote Baška grapa (2016–2025) 12385 3889. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3865. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Polenšak (2017–2026) 12405 gospodarske enote Podkraj-Nanos (2016–2025) 12386 3890. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3866. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Vrhe (2017–2026) 12406 gospodarske enote Dletvo (2016–2025) 12387 3939. Pravilnik o vsebini, obliki, načinu izdaje ter prene- 3867. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- hanja potrdil o prijavi prebivanja in dovoljenj za gospodarske enote Suhi vrh-Podgora (2016–2025) 12387 prebivanje za državljane držav članic Evropskega 3868. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarskega prostora in njihove družinske člane gospodarske enote Planina-Golobičevec (2016– ter družinske člane slovenskih državljanov 12490 2025) 12388 3940. Pravilnik o spremembi Pravilnika o načinu izdaje, 3869. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- vsebini in obliki dovoljenj za prebivanje za drža- gospodarske enote Žalec (2016–2025) 12389 vljane Švicarske konfederacije in njihove družinske 3870. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- člane 12505 gospodarske enote Spodnje Dravsko polje (2016– 3891. Odločba o soglasju k spremembi Akta o ustanovitvi 2025) 12390 Ustanove dr. Antona Trstenjaka 12407 3871. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Ljutomer (2016–2025) 12391 3872. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- BANKA SLOVENIJE gospodarske enote Gorica (2017–2026) 12392 3892. Navodilo za izvajanje Sklepa o makrobonitetnem 3873. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- spremljanju področja likvidnosti in strukture finan- gospodarske enote Soča-Trenta (2017–2026) 12392 ciranja 12407 3874. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- gospodarske enote Škofja Loka (2017–2026) 12393 3875. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- DRUGI DRŽAVNI ORGANI gospodarske enote Vrhnika (2017–2026) 12394 IN ORGANIZACIJE 3876. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3893. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski gospodarske enote Domžale (2017–2026) 12395 sistem toplote za geografsko območje mesta Gro- suplje in naselja Brezje pri Grosupljem v Občini 3877. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- Grosuplje 12409 gospodarske enote Dobrova (2017–2026) 12396 3941. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski 3878. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- sistem toplote za geografsko območje Podmark v gospodarske enote Žiri (2017–2026) 12396 Občini Šempeter - Vrtojba 12505 3879. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3894. Akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distri- gospodarske enote Trbovlje-Zagorje (2017–2026) 12397 bucijski sistem zemeljskega plina na geografskem 3880. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- območju Občine Ravne na »Koroškem, Občine gospodarske enote Mikula-Dedna gora (2017– Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koro- 2026) 12398 škem-naselje Žerjav, Mušenik in Rudarjevo 12434 3881. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3895. Akt o spremembah in dopolnitvah Sistemskih obra- gospodarske enote Hrašče-Osojnica (2017–2026) 12399 tovalnih navodil za prenosni sistem zemeljskega 3882. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- plina 12435 gospodarske enote Rog (2017–2026) 12399 3896. Akt o spremembah Akta o ustanovitvi javnega za- 3883. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- voda Kulturno-gospodarsko središče evropskih gospodarske enote Briga (2017–2026) 12400 vesoljskih tehnologij 12436 3884. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdno- 3897. Tarifa o določitvi cene vozniškega izpita Javne gospodarske enote Črmošnjice (2017–2026) 12401 agencije Republike Slovenije za varnost prometa 12437 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 29. 12. 2017 / Stran 12527

DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE LOG - DRAGOMER 3898. Sklep o uskladitvi minimalne premije kolektivnega 3915. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji- dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne šča za območje Občine Log - Dragomer 12463 uslužbence 12438 3916. Odlok o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 3899. Razlaga v zvezi z izvajanjem četrtega odstavka 2018 12465 92. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejav- 3917. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim nosti 12439 premoženjem občine za leto 2018 12468 3900. Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe 3918. Sklep o indeksiranju obračunskih stroškov za od- gradbenih dejavnosti 12439 mero komunalnega prispevka v Občini Log - Dra- 3901. Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih gomer za leto 2018 12469 dejavnosti 12440 MEŽICA OBČINE 3919. Sklep o začasnem financiranju Občine Mežica v obdobju januar–marec 2018 12470 BELTINCI 3902. Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgo- MURSKA SOBOTA je v javnem vzgojno varstvenem zavodu Vrtec 3920. Sklep o začasnem financiranju Mestne občine Mur- Beltinci 12442 ska Sobota v obdobju januar–marec 2018 12471 3921. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nado- BLED mestila za uporabo stavbnega zemljišča na obmo- čju Mestne občine Murska Sobota za leto 2018 12472 3903. Odlok o proračunu Občine Bled za leto 2018 12442

BREZOVICA NOVA GORICA 3904. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 12447 3922. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica 12472 ČRNOMELJ 3923. Odlok o dopolnitvi Odloka o sofinanciranju otroških in mladinskih programov in projektov v Mestni ob- 3905. Odlok o spremembah proračuna Občine Črnomelj čini Nova Gorica 12472 za leto 2018 12447 PIVKA DOLENJSKE TOPLICE 3935. Odlok o proračunu Občine Pivka za leto 2018 12483 3906. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske upra- ve – »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine RADEČE Žužemberk« 12449 3936. Ugotovitveni sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v DRAVOGRAD Občini Radeče za leto 2018 12487 3907. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nado- mestila za uporabo stavbnega zemljišča na obmo- RAZKRIŽJE čju Občine Dravograd za leto 2018 12451 3924. Sklep o začasnem financiranju Občine Razkrižje januar–marec 2018 12473 IG 3925. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za 3908. Odlok o proračunu Občine Ig za leto 2018 12451 uporabo stavbnega zemljišča v Občini Razkrižje za leto 2018 12473 KRANJ 3926. Sklep o ekonomski ceni vrtca 12473 3909. Odlok o koncesiji za gospodarski javni službi ob- delave določenih vrst komunalnih odpadkov in RIBNICA odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja 3927. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji- komunalnih odpadkov z območja Mestne občine šča v Občini Ribnica 12474 Kranj 12453 3937. Sklep o začasnem financiranju Občine Ribnica v obdobju januar–marec 2018 12488 LAŠKO 3938. Sklep o določitvi cen programov v Vrtcu Ribnica 12489 3910. Sklep o določitvi višine izhodiščne najemnine za poslovne prostore in kmetijska zemljišča v letu 2018 12458 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 3928. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za 3911. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun na- uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 v Občini domestila za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici 12479 Laško 12459 3912. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Laško 12459 ŽIROVNICA 3929. Obvezna razlaga prve alineje 10. točke 50. člena LENDAVA Občinskega prostorskega načrta Občine Žirovnica 12479 3913. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji- 3930. Odlok o proračunu Občine Žirovnica za leto 2018 12479 šča na območju Občine Lendava 12459 3931. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ka- 3914. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o go- tegorizaciji občinskih cest v Občini Žirovnica 12482 spodarskih javnih službah v Občini Lendava 12462 3932. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nado- mestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žirovnica za leto 2018 12482 LJUBLJANA 3934. Sklep o ugotovitvi revalorizirane vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemlji- ŽUŽEMBERK šča na območju Mestne občine Ljubljana za leto 3933. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za 2018 12483 uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 12483 Stran 12528 / Št. 80 / 29. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Uradni list RS – Razglasni del Razglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 80/17 na spletnem naslovu: www.uradni-list.si

VSEBINA Javni razpisi 3051 Razpisi delovnih mest 3074 Druge objave 3075 Evidence sindikatov 3076 Zavarovanja terjatev 3077 Objave sodišč 3078 Amortizacije 3078 Oklici o začasnih zastopnikih in skrbnikih 3078 Oklici dedičem in neznanim upnikom 3078 Oklici pogrešanih 3079 Preklici 3080 Zavarovalne police preklicujejo 3080 Drugo preklicujejo 3080

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktorica Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Re­publike Slove­nije d.o.o. – direktor Matjaž Peterka • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2017 je 399 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub­like Slovenije je vračunan 9,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po ­izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 32, ­telefaks (01) 425 01 99, uredništvo (01) 425 73 08, ­uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad­ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad­ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767