Spoštovane Občanke, Spoštovani Občani

ŠentRUPERT Glasilo Občine Šentrupert LETO: XII. / 4 • jesen 2010 • Glasilo izhaja petkrat letno • Za občane Občine Šentrupert brezplačno

ŽUPANOVA BESEDA Spoštovane občanke, spoštovani občani,

pred kratkim smo tudi uradno odprli do- Šentruperčane, je to zelo velik korak in grajeno in prenovljeno šolo. V nagovoru dogodek tega stoletja. sem strnil misli, dejstva in zahvale, ki jih Gre za največjo naložbo v šolske in želim deliti tudi z vami. Naj bo tokratni družbene objekte od takrat, ko je bila na uvodnik namenjen temu projektu, ki tem mestu zgrajena stara šola – torej več ga osebno jemljem za največji dosežek kot pol stoletja. Prenovljena in dograjena prvega mandata. šola, ki jo bomo predali svojemu name- Spoštovani gospod minister dr. Igor nu, vzpostavlja odlične pogoje za delo in Lukšič, spoštovani kolegi župani, spošto- učenje ter se tako postavlja ob bok vsem vana gospa ravnateljica Apolonija Rugelj, sodobno opremljenim osnovnim šolam v spoštovane občanke in občani, dragi Sloveniji. Upam si trditi, da sodi tudi med sami in v letu 2008 pridobili gradbeno učitelji in učenci, cenjeni gostje! najlepše tovrstne objekte v naši državi. dovoljenje, istega leta izvedli javni razpis Ameriški astronavt Neil Armstrong je Želja in potreba po prenovi in dogradi- za izbor izvajalca in v jesenskih mesecih ob pristanku na Luni dejal: »To je majhen tvi šole je zaživela pred več kot petnajsti- pričeli z deli. korak za človeka in velik za človeštvo«. mi leti. Obstoječa šola je bila dotrajana, Projekt je bil tako gradbeno-tehnično Tistega dne, ko je izrekel ta stavek, je na postala je premajhna in niti približno ni kot logistično izjemno zahteven, saj je v tem mestu že stala stara šola, ki je bila ta- ponujala ustreznih pogojev za izvajanje prvem letu gradnje v stari šoli pouk še krat pravzaprav še nova. Moji občutki ob devetletke. Postopek pridobivanja pro- normalno potekal. Izgradnja prizidka je današnjem dogodku so nekako podobni. jektne dokumentacije se je tako pričel že sicer potekala brez večjih zapletov, na ve- S to primerjavo želim poudariti pomen v okviru bivše Občine Trebnje. Pričetek like težave pa smo naleteli, ko smo pričeli te pridobitve za nas, ki tu živimo. Za nas, gradnje pa se je zaradi različnih razlogov s sanacijo temeljev stare šole. Izkazalo se iz leta v leto odmikal. Z ustanovitvijo je, da so v bistveno slabšem stanju, kot svoje lastne Občine Šentrupert smo je bilo to v sami projektni dokumenta- vse aktivnosti prevzeli ciji predvideno. Na osnovi ugotovljenih jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI dejstev je bilo potrebno spremeniti vse Prvi šolski dan je bil tako zame kot za arhitekta dr. Iztoka Kovačiča, ki je bil med statične izračune na starem delu ter po- učence posebno doživetje. Žareče in zveda- vsemi najbolj obremenjen, je projekt z vso novno načrtovati ustrezno izvedbo sanacije ve oči učencev so izražale navdušenje nad odgovornostjo in strokovnostjo vodil in temeljenja, kar pa je vplivalo na spremem- novimi prostori. Danes si boste notranjost ga pripeljal do odličnega rezultata. Hvala bo statike celotnega starega objekta. Vsi lahko ogledali tudi vi in prepričan sem, vsem ostalim članom občinske uprave, ki nujno potrebni posegi so investicijo znatno da boste predvsem tisti, ki ste osnovno vas posebej nisem izpostavil, za vse, kar ste podražili in terjali več časa za izvedbo, kot šolo obiskovali v stari šoli, prijetno pre- prispevali k uspehu tega projekta. je bilo to predvideno. senečeni. Zahvala velja tudi občinskemu svetu, ki je V drugem letu gradnje smo preko poletja Dovolite, da navedem le glavne podatke znal prisluhniti vsem predlogom občinske staro šolo povsem izpraznili. Učenci so se o sami pridobitvi. Skupna naložba znaša uprave, z razumevanjem sprejemal nastale skupaj z vodstvom šole preselili na različne 3,8 milijona evrov, pri čemer je nekaj preko težave, se vključeval v njihovo reševanje in lokacije v Šentrupertu in tam ostali celo milijon evrov nepovratnega denarja pri- prispeval k skupnemu uspehu. šolsko leto. To je bilo za vodstvo šole in spevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, s Projektno dokumentacijo je pripravilo učitelje zelo težko leto, saj je bilo delo na katerim smo vseskozi odlično sodelovali. podjetje Liz Inženiring iz Ljubljane, ki je s različnih lokacijah oteženo. Kljub temu Nova šola ima dovolj prostora in vso svojim projektantskim timom vedno znalo ni prišlo do nobenih večjih težav, za kar potrebno tehnično opremo za izvajanje prisluhniti našim predlogom in se kon- izrekam vse priznanje in pohvale tako devetletke, ima dve dodatni mali učilnici struktivno vključevalo v reševanje tekočih vodstvu in tehničnemu osebju šole, vsem ter vse potrebne spremljevalne prostore. Za zadreg. Vsem projektantom torej zahvala učiteljem ter učencem za razumevanje in pouk je sicer namenjenih 1170 m2, skupaj za vaš prispevek. potrpljenje. pa je šola po novem velika 2300 m2, kar Pri gradnji so se na objektu zvrstili števil- V lanski jeseni je projekt zašel v resne in predstavlja za okrog 900 m2 več površin. ni izvajalci del. Prav vsi so svoje delo opra- na prvi pogled zelo težko rešljive težave, Zelo dobrodošla pridobitev je tudi več- vili odgovorno in kvalitetno, predvsem pa saj je vsesplošna gospodarska kriza zlomila namenska dvorana v mansardi starega dela bili vedno pripravljeni napake tudi odpra- do takrat glavnega izvajalca del Betonal šole, ki je bila prej neizkoriščena. Prostor viti, če so nastale. Zahvala velja izvajalcem Trebnje in prisiljeni smo bili k odpovedi bo namenjen raznovrstnim dejavnostim za del Betonal Trebnje, Eurolux, Merlinbau, pogodbe ter izboru novega glavnega izva- potrebe šole in kraja, v prvi vrsti pa bo tudi Ensi, Kli-pe Graturs International, Gras, jalca. V skladu z zakonom smo glede na del edinstvene galerije originalnih ilustracij Intelekta Šentrupert, Grading Kurent, nastale izredne razmere izpeljali postopek mladinskih in otroških del. Šola se namreč Strehca, Vila projekt, Inos, Flopin, CTO, pogajanja brez predhodne objave in iz- ponaša z zbirko s preko 460 originalnimi Vekton, DSD dvigala, Vrtnarstvo Prah in brali podjetje Eurolux iz Ljubljane, ki je ilustracijami, njihovo število pa neprestano Lesnina inženiring. na objektu že izvajalo elektroinstalaterska narašča. Hvala vsem nadzornikom, ki so bedeli dela in je na javnem razpisu nastopilo kot Ko sem tako površno preletel dogajanje nad izvedbo vseh potrebnih del in so svoje konzorcijski partner podjetja Betonal. Po v preteklih dveh letih, je morda vse skupaj delo dosledno in strokovno opravili. vseh pravnih in birokratskih postopkih zvenelo precej enostavno. Pa temu ni bilo Ko je projekt zašel v težave in smo morali smo se vsi pospešeno lotili dela in ujeli tako. Da smo takšen projekt lahko uspešno odpovedati pogodbo prvotnemu glavne- predvidene roke. izpeljali, smo morali prav vsi preudarno, mu izvajalcu del, smo angažirali pravno Proti poletju je šola dobila notranjo in trdo in odgovorno delati. Prav je, da se pomoč odvetniške pisarne Avbreht Zajc zunanjo končno podobo. Avgusta je bil do- javno zahvalim vsem tistim, ki so nosili iz Ljubljane. Svoje delo so strokovno in bavljen tudi del nove opreme, preostali del še posebej velike odgovornosti in so svoje odgovorno odlično pravili, za kar se jim pa predstavlja še uporabna stara oprema, ki naloge korektno izpeljali. iskreno zahvaljujem. jo bomo v naslednjih letih postopoma za- Naj začnem s svojimi ožjimi sodelavci v Barvitost interjerja šole je delo arhitekta menjali z novo. Tehnični pregled smo uspe- občinski upravi. Direktorica Mateja Jazbec, Gregorja Bernarda, ki je poskrbel za izbor šno opravili in poleg manjših nepravilnosti, Danica Grandovec s področja družbenih notranje opreme in zasnoval vse barvne ki so bile v zahtevanem roku odpravljene, dejavnostih, Mojca Povhe s področja financ kombinacije. Slišati je, da so učenci nad ni bilo nobene ovire za izdajo uporabnega in arhitekt dr. Iztok Kovačič so vseskozi barvitostjo interjerja navdušeni in da se dovoljenja, ki je pred pričetkom šolskega odgovorno skrbeli za napredovanje pro- dobro počutijo. Hvala torej tudi v imenu leta že bilo v naših rokah. jekta. Še posebej želim izpostaviti kolega učencev.

Napovednik

DOGAJANJA V OBČINI ...... - 26 ŠOLSKI UTRIP ...... 30 - 31 SPREHODI MED ...... 27 NOVICE OD TOD IN DRUGOD ...... 31 - 35 KULTURNI UTRIP ...... 28 - 29 VOLITVE 2010 ...... 18 - 19

2 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

Prof. Jože Zupan pa je tisti človek, ki je vso pomoč pri selitvi pouka na lokacije izven jekt. Dokazali smo, da si upamo, da znamo glavni ´krivec´, da so vse stene šole polne šole ter ponovni preselitvi v šolo in vzposta- in zmoremo ustvarjati presežke. ilustracij. Pred mnogimi leti je namreč vitvi vseh pogojev za izvajanje pouka. V neposredni bližini šole svojo končno pričel z zbiranjem originalnih ilustratorskih V imenu vseh Šentruperčanov tudi podobo dobiva nov lesen vrtec. V nekaj del, kar je preraslo v edinstveno zbirko, ki se zahvala Ministrstvu za šolstvo in šport za letih bomo zgradili tudi novo telovadnico, bliža številki 500. V zadnjih tednih je ure in odlično sodelovanje in 40% so-investitorski saj je le-ta dotrajana in energetsko neu- ure z mizarjem Tonijem Kurentom prebil v delež. Spoštovani gospod minister, prepri- činkovita. Za naše otroke bo tako odlično šoli ob razvrščanju in obešanju ilustracij na čan sem, da ste lahko upravičeno ponosni poskrbljeno. Ker večkrat slišimo, da na stene. Hvala obema, še posebej profesorju tudi vi, saj je to dokaz, da s skupnimi napori mladih svet stoji, je tako tudi prav. Na nas Zupanu za stvaritev te edinstvene zbirke in zmoremo več. Veseli smo, da ste nas danes pa je velika odgovornost, drage občanke ves trud, da je vsaka ilustracija našla svoje počastili s svojim obiskom. in občani, da bodo vsi ti objekti tudi polni mesto na stenah šole. Na koncu lahko dodam le še to, da sem razigranih in odgovornih otrok. Priznanje in zahvala še posebej velja tudi osebno ponosen na ta uspeh. Prepričan Hvala vsem za današnji obisk in prijetno vodstvu šole, gospe ravnateljici Apoloniji sem, da so z mano ponosni vsi Šentruper- druženje še naprej. Rugelj, tehničnemu osebju šole in vsem čani, saj smo dokazali, da se je ustanovitev Rupert Gole, župan učiteljem za razumevanje v času gradnje in lastne občine izplačala. Tudi skozi ta pro- [email protected] Nagovor ob dnevu zlatih knjig

Spoštovani ustvarjalci, spoštovani gostje, drage občanke, dragi občani! Umetnost naj bi ustvarjala presežke. nedeljo bomo odprli tudi Rastočo knjigo to plemenito delo, ki ga je opravil in s kate- Presežek v umetnosti pa lahko nastane, če Občine Šentrupert in Rastočo knjigo rim pravzaprav še vedno nadaljuje. Skoraj se srečajo izvirnost, ustvarjalnost in delav- svetovne mladinske književnosti. Tu v vsakič, ko se srečava, zvem, da je še kakšna nost. Vse to pa je povezano z avtorstvom, tem prostoru bo od sedaj naprej srce tega nova ilustracija ali kar cela zbirka našla z unikatnostjo in s prepoznavnostjo. V bogastva. Zbirko izvirnih lustracij smo svoj dom v Šentrupertu. Vem, da me bo po imenu umetnosti je človeštvo skozi ti- okronali tudi z vsemi ilustracijami slikanice končani prireditvi okaral, da sem ga pre- sočletja težilo k ustvarjanju presežkov in Pepelka, avtorice Alenke Sottler, kar so nam več izpostavil, pa vendar iskreno mislim, prav to je tisto, kar je preživelo do danes finančno pomagali izpeljati vsi izvajalci da si to zasluži, saj je skupaj z mizarjem in priča o kulturi naših prednikov. Vsi vi, del pri prenovi in dograditvi šole. Iskrena Tonijem Kurentom postavil vsako sliko na ki ste danes prišli, da s svojo prisotnostjo hvala vsem. Hvala tudi avtorici gospe svoje mesto. Vesel sem tudi tega, da šolo počastite ustvarjene presežke na poligonu Alenki Sottler za odločitev, da Pepelka po vodi ravnateljica, ki razume in podpira umetnosti, ste s tem pokazali, da cenite vseh domačih in mednarodnih razstavah vsa ta prizadevanja. Zahvala torej tudi trud in ustvarjalnost njih avtorjev. Cilj dobi svoj dom prav tu, v Šentrupertu. gospe Polonci Rugelj, ki svoje dolgoletno vsakega izmed avtorjev pa je, da se nas Da pa je vsa ta lepota našla dom v tej šoli, pa ravnateljevanje letos zaključuje z veliko njegova stvaritev dotakne. Da je praznik za je v največji meri ´kriv´ moj osnovnošolski zmago – z novo šolo in vsem kulturnim naša čutila. Da nas duhovno bogati. ravnatelj, učitelj in prijatelj Jožko Zupan, ki bogastvom, o katerem ravnokar govorim. Veseli me, da smo se danes lahko zbrali se kot spreten igralec dobro znajde v različ- Upam, da bo tudi v njeni naslednici ali v tem prostoru, v delu zgradbe, ki ni le nih vlogah – danes na primer v vlogi po- nasledniku dovolj razumevanja za rast in hram učenosti, ampak tudi hram kulture, vezovalca te prireditve. Prav vse ilustracije, razvoj vseh omenjenih zbirk. galerija in še kaj. Na vseh stenah, panojih prav vse slikanice in vse, kar bomo danes Spoštovani ustvarjalci, umetniki, ilu- in v vitrinah se bohoti pravo bogastvo. videli, je šlo skozi njegove roke. Danes v tej stratorji, iskrena hvala vsem, ki ste v to Zbirke, ki so skozi desetletja rasle do da- dvorani sedite mnogi, ki ste svoja avtorska zbirko pripevali svoja dela. Upam, da vas našnje podobe, obsegajo kar 438 slikanic, dela darovali prav zaradi spoštovanja do bo današnji dogodek še dodatno prepričal, 430 izvirnih ilustracij, 50 grafičnih listov njegove osebnosti, izjemnega občutka za da so vaša avtorska dela v okolju, ki jih in 60 ostalih slik. umetnost in truda, ki ga vlaga v različne ceni in bo znal za njih primerno skrbeti. Dolgoletne sanje o novi sodobni šoli so pore kulture našega naroda. Ponosni smo na to, kar imamo, in poča- se nam uresničile. Uresničili pa smo tudi Dovolite, da v svojem imenu in v imenu ščeni smo, da ste danes z nami. sanje o postavitvi stalnih razstav izvirnih vseh občanov izrazim globoko spoštova- Prijetno druženje vam želim! ilustracij in slikanic za otroke sveta, v nje, iskreno priznanje in toplo zahvalo za Rupert Gole, župan Občine Šentrupert

3 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na odprtju razstav Rastoča knjiga Občine Šentrupert in Rastoča knjiga svetovne mladinske književnosti (Šentrupert, 19. septembra 2010)

Foto Petra Krnc

Dragi mlajši in starejši prijate- ustvarjanja. Dajala je temeljna prizadevne rojake, ki so prispe- ramo izpostavljati kot temelj- lji, spoštovani prof. Jože Zupan, znanja in veščine in bila najbolj- vali in še prispevajo k rasti in ni sodobni kriterij, je morda eden najpomembnejših pobu- ša popotnica mlademu človeku, razvoju celotnega slovenstva, predvsem presoja vrednostne dnikov projekta Rastoče knji- ko je zapustil šolske klopi. Ta Evrope in sveta na različnih naravnanosti posamezne ideje, ge, spoštovani gospod župan znanja so se v času plemeni- področjih. Mirnska dolina je ideologije, doktorine ali religije. Rupert Gole, gospa ravnateljica tila in omogočala, da smo kot prispevala veliko plemenitih Ali je aktivno tolerantna do Apolonija Rugelj, cenjeni gostje, narod kulturno, ekonomsko in žena in mož. A v enaki meri je drugačnosti, ali dopušča različ- v veliko čast mi je, da sem danes politično preživeli. V vsej naši pomemben prav vsak posame- nost in upravičenost drugačne- med vami in da vam lahko spre- zgodovini smo dokazali, da je znik, ki se trudi uporabiti svoje ga pogleda na svet, ali ima vsaj govorim nekaj besed. Posebej z znanjem mogoče premagati znanje, svoje talente in veščine nekje v ozadju idejo svetovnega zato, ker vem, da ste občani marsikaj, da je v znanju moč. za dosego ciljev, ki prispevajo etosa? Zato poglejmo ponosno Šentruperta zavzeti ljubitelji In to spoznanje je najgloblje k njegovi osebni rasti in k v preteklost, učimo se za novo kulture, umetnosti in predvsem poslanstvo projekta Rastoče boljšemu življenju nas vseh. tisočletje. lepe slovenske besede. Za to knjige, ki se mu z današnjim Vsako ustvarjalnost, s katero Razstavi, ki ste ju pripravili imate tudi vse boljše pogoje. dogodkom pridružujete tudi v bogatimo sebe in druge, je treba v vaši novi galeriji, sta izvirni Čestitam vam za lepo preno- vaši mladi Občini Šentrupert. spoštovati, ji dati priznanje in prispevek slovenske likovne vljeno šolsko poslopje. Šola je Prav je, da tudi Šentruperčani jo spodbujati k nadaljnjemu umetnosti k širitvi domišljij- bila vselej središče kulturnega izpostavite svoje pomembne in raziskovanju. Tisto, kar mo- skega polja najmlajših bralcev

4 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

Mag. Blaž Kavčič, predsednik DS Foto Julian Zupan Arsov Foto Petra Krnc in mladine. Posebej me veseli, jah in drugih knjižnih izdajah. jemo, rastejo v novo tisočletje. da je med vrhunskimi umetniki A tudi v vsakem odraslem je Kot posamezniki in kot narod tudi vaša rojakinja akademska delček otroštva. Delimo ga z na- z zapisi v slovenskem jeziku slikarka Alenka Sottler, ki ste ji šimi otroki in z junaki odličnih rastemo v svetovno kulturo in v bogati galeriji našli posebno slovenskih ilustratorjev! se ohranjamo za vse čase. Vloga mesto. Spoštovani Šentruperčani, z kulture je v današnjih pogojih Ilustracija otroško domišljijo Rastočo knjigo Občine Šent planetarizacije še posebej te- očara in spodbudi k razmišlja- rupert ste se pridružili vseslo- meljna za vzpostavitev in ohra- nju. Sam pri sebi ugotavljam, venskemu projektu predstavi- nitev naroda. Kot majhen narod da so me nekatere ilustracije iz tve naše narodove odličnosti. nimamo visokih nebotičnikov Dr. Janez Gabrijelčič, pobudnik knjig in šolskih sten začarale za Projekt povezuje vse generacije in vesoljskih raziskovalnih cen- Rastoče knjige. celo življenje. Samo najboljša Slovencev, Slovence zelo raz- trov, imamo pa Rastočo knjigo Foto Julian Zupan Arsov ilustracija je dovolj dobra za ličnih poklicnih in interesnih naše ustvarjalnosti. otroka. Ker ga usodno oblikuje profilov, Slovence doma in po in spremlja. Ilustracija spodbudi svetu. Je navdih preteklosti in Naj ob koncu le še čestitam zanimanje za knjigo že najmlaj- sedanjosti za prihodnost. Če prizadevnim organizatorjem šega bralca, tistega, ki si šele smo ponosni na preteklost, za izvedbo zelo izvirnega idej- utira pot v samostojno branje. beremo in se izobražujemo za nega projekta in s tem svečano Otroci so dobri poznavalci danes, pišemo in izgrajujemo odprem razstavi. otroških ilustracij, saj se z njimi prihodnost svojega naroda. srečujejo od najzgodnejšega Znanje, ki ga obvladamo in Hvala. otroštva dalje v slikanicah, revi- slovenska beseda, ki jo zapisu-

Etnomuzikolog Julijan Strajnar. Foto Julian Zupan Arsov

Največja dragocenost je Pika Nogavička, ki je izšla v Stock- holmu 1945. leta; podaril jo je Marijan Marinšek, največji pozna- valec dela Astrid Lindgren in ljubitelj šentruperskih zbirk Foto Petra Krnc

5 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTRUPERT Občinski svet Občine Šentrupert se je v poletnih mesecih in v septembru sestal na treh rednih sejah. Svetniki so obravnavali in sprejeli sklep 31. redna seja - 24. junija 2010 o ukinitvi statusa javnega dobra na parceli št. 3981/2, k. o. Šentrupert. Zemljišče na- Svetniki so sprejeli Odlok o določitvi vedene parcele je postalo lastnina Občine volilnih enot za volitve članov Občinskega Šentrupert z dnem objave v Uradnem listu sveta in župana Občine Šentrupert, ki dolo- RS, št. 57, dne 16. 7. 2010. ča 4 volilne enote za volitve članov Občin- Na podlagi izvedenega javnega razpisa za skega sveta in eno volilno enoto za volitve sofinanciranje izvajalcev letnega programa župana. Sklep je bil objavljen v Uradnem socialnega varstva v Občini Šentrupert za listu RS št. 57, dne 16. 7. 2010. leto 2010 so svetniki prejeli predlog razde- Prav tako so svetniki sprejeli Odlok o litve sredstev za sofinanciranje izvajalcev odloka bo organ skupne občinske uprave spremembah in dopolnitvah Odloka o letnega programa socialnega varstva v pričel delati. izdajanju občinskega glasila Šentrupert, skupni višini 11.500,00 €. S predlogom Občinski svetniki so na seji obravna- ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. razdelitve teh sredstev, ki ga je Občinski vali in potrdili dokument identifikacije 63, dne 3. 8. 2010. Tako je odlok usklajen svet sprejel, so bila sredstva zagotovljena investicijskega projekta (DIIP): Dobava z določbami Zakona o volilni kampanji, ki vsem 17 prijavljenim izvajalcem različnih toplote iz kotlovnice na lesno biomaso, govorijo, da morajo javna glasila zagotoviti programov socialnega varstva v Občini ki se bo zgradila v kleti novega vrtca ob vsem organizatorjem volilne kampanje Šentrupert. osnovni šoli in bo zagotavljala ogrevanje enake pogoje za objavljanje volilnih propa- tako novega vrtca kot Osnovne šole dr. gandnih sporočil. S spremembami odloka 32. redna seja - 29. julija 2010 Pavla Lunačka Šentrupert. V nadaljevanju je po novem dana možnost, da se v glasilu so sprejeli tudi Odlok o ugotovitvi javnega objavijo tudi plačljivi oglasi zainteresiranih, Na julijski seji je Občinski svet sprejel interesa za javno-zasebno partnerstvo in o za kar pa bo moral Občinski svet sprejeti Odlok o ustanovitvi medobčinskega in- načinu izvajanja gospodarske javne službe še ustrezen cenik. špektorata in redarstva Občin Mokronog- za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno Na junijski seji so svetniki obravnavali Trebelno in Šentrupert. Zakon o občinskem biomaso, ki predstavlja pravno podlago za predlog Odloka o spremembah in do- redarstvu določa, da občine morajo sprejeti začetek postopka za sklenitev javno-zaseb- polnitvah Odloka o ustanovitvi javnega odloke, s katerimi so ustanovljena občin- nega partnerstva. podjetja Komunala Trebnje, vendar pred ska redarstva; rok za izpolnitev navedene Svetniki so sprejeli še Pravilnik o spre- loga niso sprejeli oziroma so ga zavrnili zakonske zahteve je bil 1. 1. 2008. V letu membah pravilnika o podeljevanju štipen- kot neprimernega za prvo obravnavo. Ob 2009 so dogovor o ustanovitvi medobčin- dij v Občini Šentrupert, ki je odpravil dolo- tem so svetniki sprejeli pobudo, da vse tri skega inšpektorata in redarstva kot organa čene pomanjkljivosti; le-te so se izkazale pri občine-soustanoviteljice javnega podjetja skupne občinske uprave podpisali župani uporabi pravilnika v preteklih letih. Bistveni Komunala Trebnje imenujejo skupno Občin Škocjan, Mokronog-Trebelno in razlogi za predlagane spremembe so uvedba delovno oziroma projektno skupino za Šentrupert, vendar je v maju 2010 Občina bolonjskega študija, odprava nesorazmerij pripravo sprememb in dopolnitev odloka Škocjan od te namere odstopila. Župana pri točkovanju letnikov srednje šole ter o ustanovitvi javnega podjetja. Občin Mokronog-Trebelno in Šentrupert dejanske razdalje iz Šentruperta do prvega Občinski svet je na junijski seji sprejel sta se odločila, da predlagata ustanovitev mesta srednješolskega, visokošolskega in nov Pravilnik o sofinanciranju turističnih organa skupne občinske uprave obeh univerzitetnega izobraževanja. Pravilnik o prireditev v Občini Šentrupert. Tako ima občin za izvajanje nalog medobčinskega spremembah pravilnika o podeljevanju šti- Občina Šentrupert sedaj lasten pravilnik, inšpektorata in redarstva. Sedež organa pendij v Občini Šentrupert je bil objavljen v ki je prilagojen razmeram v Občini Šentru- skupne občinske uprave bo na Občini Uradnem listu RS, št. 63, dne 3. 8. 2010. pert in je usmerjen v spodbujanje prirejanja Mokronog-Trebelno, sistem financiranja Občinski svet je sprejel dopolnitev posa- kakovostnih turističnih prireditev, ki so oz. zagotavljanja sredstev za delo skupne mičnega ravnanja s stvarnim premoženjem namenjene najširšemu krogu obiskovalcev. uprave in materialne pogoje pa zagota- Občine Šentrupert, št. 478-0004/2010-5, Prav tako pravilnik spodbuja organizatorje vljata občini – soustanoviteljici po ključu sprejetega na 28. redni seji. Dopolnitev tradicionalnih prireditev, ki se v občini števila prebivalcev, kar pomeni, da Občina programa se nanaša na nakup zemljišča organizirajo že več let zaporedoma, da še Mokronog-Trebelno zagotavlja 50,9% vseh za potrebe projekta »Muzej na prostem- naprej razvijajo in ohranjajo te prireditve, potrebnih sredstev za delovanje, Občina kozolci«, prodajo nepremičnine – dela ki prispevajo k večji prepoznavnosti Obči- Šentrupert pa 49,1%. Odlok o ustanovitvi parcele št. 3969/12, k. o. Šentrupert ter na ne Šentrupert v širšem okolju. Pravilnik o medobčinskega inšpektorata in redarstva menjavo zemljišča – javno dobro parcela št. sofinanciranju turističnih prireditev v Ob- Občin Mokronog-Trebelno in Šentrupert je 2640, k. o. Straža za parcelo št. 314/4, k. o. čini Šentrupert je bil objavljen v Uradnem bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 69, dne Straža. Prav tako pa so svetniki sprejeli še listu RS, št. 57, dne 16. 7. 2010. 27. 8. 2010. V šestih mesecih po uveljavitvi spremembo programa posamičnih ravnanj

6 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT s stvarnim premoženjem Občine Šentru- tudi za ureditev zemljiško knjižnega stanja Mokronog-Trebelno in Sevnica« na javni pert, št. 478-0023/2009, ki je bil sprejet na etnološkega spomenika »Jurgličev toplar« razpis za pridobitev nepovratnih sredstev 24. redni seji dne 20. 7. 2009. Sprememba glede na izvedeno novo parcelacijo parcele, Evropskega sklada za regionalni razvoj za je potrjena pri prodajah, pod zaporedno kjer se le-ta nahaja. sofinanciranje gradnje odprtih širokopa- številko 4 – prodaja nepremičnine, dela Svetniki so sprejeli poročilo o izvrše- sovnih omrežij elektronskih komunikacij parcele št. 3979/1, k. o. Šentrupert. vanju proračuna Občine Šentrupert v v lokalnih skupnostih na območju belih lis, Svetniki so potrdili nove cene vzgojno- obdobju januar-junij 2010, ki kaže, da so kjer je izkazan neobstoj komercialnega inte- varstvenih programov v Občini Šentrupert, v prvem polletju letošnjega leta prihodki resa za gradnjo omrežja, so svetniki prejeli ki so bile nato objavljene v Uradnem listu bili realizirani 28,6 odstotno, medtem ko v obravnavo dopolnitev dokumentacije za RS, št. 63, dne 3. 8. 2010, in se uporabljajo so odhodki v tem obdobju realizirani v izvedbo projekta - dopolnitev načrta razvo- od 1. septembra 2010 dalje. višini 41,6 odstotkov od sprejetega oziroma ja odprtega širokopasovnega omrežja elek- Občinski svet se je seznanil in sprejel veljavnega proračuna Občine Šentrupert v tronskih komunikacij v Občini Šentrupert poročilo o delu Nadzornega odbora Občine letu 2010. ter dopolnitev dokumenta identifikacije Šentrupert za leto 2010. Nadzorni odbor je Občinski svet je potrdil prerazporeditev investicijskega programa. Dopolnitve se v letu 2010 opravil vse tri predvidene nad- pravice porabe proračunskih sredstev v nanašajo na nov seznam t. i. »belih lis«, to zore - nadzor na proračunski postavki plače okviru posebnega dela proračuna Občine je na novo število gospodinjstev na območ delavcev občinske uprave, nadzor nad za- Šentrupert v letu 2010, kot jo je predlagal ju belih lis, ki so upravičena do sredstev dolževanjem Občine Šentrupert ter nadzor župan. Prerazporeditev proračunskih sred- po tem javnem razpisu. Konkretno se je na proračunski postavki dejavnost vrtcev stev v skupni višini 150.000,00 €, ki so v pro- v Občini Šentrupert tako povečalo število izven matične občine - plačilo razlike med računu Občine Šentrupert predvidene za gospodinjstev na območju belih lis iz 74 ceno programov v vrtcih in plačili staršev. investicijo v izgradnjo centralne čistilne nana 281 gospodinjstev. Svetniki so obe do- V postopkih nadzora ni bilo ugotovljenih prave Mirnske doline, se prerazporedijo za polnitvi navedenih dokumentov potrdili in nepravilnosti. namen upravljanja in tekočega vzdrževanja prav tako pooblastili župana, da za potrebe Na prošnjo glavnega izvajalca del pri lokalnih cest in javnih poti iz razloga, ker prijave projekta na javni razpis Ministrstva rekonstrukciji in dozidavi OŠ dr. Pavla je letošnja poraba sredstev za vzdrževanje za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Lunačka Šentrupert, ki želi, da se izve- občinskih javnih cest zaradi dolge in hude (rok za oddajo je 14. 10. 2010), potrdi in dena dela podizvajalcev čim prej plačajo, zime že v prvem polletju dosegala skoraj podpiše tudi predinvesticijsko zasnovo in je Občinski svet dal soglasje k izdaji so- 90 odstotno realizacijo, kar pomeni, da do investicijski program za navedeni projekt. lidarnega poroštva Občine Šentrupert za konca leta praktično več ne bi bilo na voljo Na zadnji seji so se svetniki seznanili najem kredita za plačilo izvedenih del na nobenih sredstev za ta namen. Občinski tudi s sklepom o razrešitvi ravnateljice OŠ omenjenem projektu. Kasneje poroštvo svet je predlog prerazporeditve potrdil. dr. Pavla Lunačka Šentrupert, ki ga je na Občine Šentrupert ni bilo potrebno in tako V duhu bližajočih se volitev so svetniki prošnjo ravnateljice sprejel Svet šole na ni bilo podpisano, o čemer je bil Občinski potrdili sklep, ki predvideva, da organiza- svoji redni seji dne 30. 8. 2010. svet tudi obveščen. torji volilne kampanje za člane Občinskega Ob koncu seje so se svetniki skupaj z sveta, ki so izvoljeni, dobijo povrnjenih imenovanim štabom Civilne zaščite ter 33. redna seja - 9. septembra 2010 0,33 € za vsak dobljeni glas, medtem ko or- s predstavniki prostovoljnih gasilskih ganizatorjem volilne kampanje oz. kandi- društev v Občini Šentrupert seznanili Na zadnji seji Občinskega sveta Občine datom za župana pripada delno povračilo, še z načrti zaščite in reševanja v Občini Šentrupert v svojem prvem mandatu so če je zanj glasovalo najmanj 10% volivcev; Šentrupert. svetniki po skrajšanem postopku sprejeli v tem primeru je višina povrnjenih sredstev Zapisniki posameznih sej Občinskega Odlok o spremembi odloka o razglasitvi 0,12 € na dobljeni glas. sveta Občine Šentrupert so na voljo na kulturnih spomenikov na območju (nek- Zaradi nameravane prijave skupnega spletni strani Občine Šentrupert, www. danje) krajevne skupnosti Šentrupert v projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževa- sentrupert.si. Občini Trebnje za kulturne spomenike nje širokopasovnega omrežja elektronskih Mateja Jazbec, lokalnega pomena, kjer je šlo zgolj za komunikacij na območju Občin Mirna direktorica občinske uprave spremembo naslova samega odloka kot Peč, Žužemberk, Trebnje, Šentrupert, [email protected]

OBVESTILO - JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ Javni razpis za dodelitev štipendij dijakom in študentom Občine Šentrupert za šolsko leto 2010/2011 bo predvidoma objavljen konec septembra ali v začetku oktobra 2010, in sicer v Uradnem listu RS ter na spletni strani občine. Predmet javnega razpisa bo podelitev ene štipendije za izobraževalni program na področju turizma in ene štipendije za nadarjenega dijaka oziroma študenta.

7 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI Socialno varstvo starih: POMOČ DRUŽINI NA DOMU Po Zakonu o socialnem varstvu je lokalna o socialnem varstvu financira najmanj v skupnost dolžna zagotavljati mrežo javne višini 50% subvencije k ceni storitve in v službe za socialno varstveno storitev pomoč višini, za katero je upravičenec oziroma družini na domu, namenjena upravičen- drug zavezanec delno ali v celoti oproščen cem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge plačila. Razliko krijejo samo plačilno pogoje za življenje v svojem bivalnem oko- sposobni uporabniki in uporabnice, za lju, a se zaradi starosti ali hude invalidnosti ostale, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, ne morejo oskrbovati in negovati sami, krije razliko do polne cene občina, za ti- njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne ste upravičence, ki pa nimajo nikakršnih zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za sredstev za preživljanje, pa stroške izvajanja različne oblike organizirane praktične po- storitve pomoč družini na domu v celoti moči in uslug, s katerimi se upravičencem krije občina. osnovnih življenjskih potreb, pomoč pri vsaj za določen čas nadomesti potrebo po O višini subvencije k ceni storitve odloča vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi Občinski svet. V letih od 2007 do 2010 je pripomočkov. družini ali v drugi organizirani obliki. le-ta znašala 50% cene storitve, letos pa je - Gospodinjska pomoč: prinašanje enega Mrežo javne službe za omenjeno storitev že bila dana pobuda svetnikov, da se delež pripravljenega obroka ali nabava živil in zagotavlja vsaka občina posebej. V skladu občine začne postopno povečevati, v skladu priprava enega obroka hrane, pomivanje z veljavno Resolucijo o nacionalnem pro- s proračunskimi možnostmi občine. To je uporabljene posode, osnovno čiščenje gramu socialnega varstva se javna služba razveseljivo za uporabnike te storitve, saj bivalnega dela prostorov z odnašanjem pomoč družini na domu organizira za bodo tako manj plačali. smeti in osnovno vzdrževanje spalnega najmanj 3% oseb, starih 65 let in več, ter Za Občino Šentrupert izvaja storitev prostora. za najmanj 0,05% drugih odraslih oseb v pomoč družini na domu izvajalec javne - Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: posamezni občini. službe, Dom starejših občanov Trebnje, ki vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, Upravičenci do storitve pomoč družini ima za to usposobljene socialne oskrboval- s prostovoljci in s sorodstvom, spremlja- na domu so torej: osebe, starejše od 65 let, ke; le-te storitev opravljajo strokovno in v nje upravičenca pri opravljanju nujnih osebe s statusom invalida in druge invali- skladu s Kodeksom etničnih načel. Storitev obveznosti, informiranje ustanov o sta- dne osebe, ki potrebujejo pomoč na domu se prilagodi potrebam posameznega upra- nju in potrebah upravičenca ter priprava ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne vičenca in lahko traja do 4 ure dnevno oz. upravičenca na institucionalno varstvo. ali senzorne motnje, kronično bolne osebe do 20 ur na teden. Za vse dodatne informacije in pojasnila in osebe z dolgotrajnimi okvarami, otroci Naj navedemo vrste storitev, ki se izvajajo smo vam na voljo na občini ali v socialni s težko motnjo v telesnem ali duševnem v okviru storitve pomoč družini na domu: službi DSO Trebnje. razvoju. - Pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih: Danica Grandovec, Dejavnost izvajanja navedene storitve se pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč višja svetovalka za družbene dejavnosti iz proračuna občine v skladu z zakonom pri umivanju, hranjenju, opravljanju [email protected]

Poletje v Šentrupertu Pretekli poletni meseci so bili zopet v cerkvi sv. Ruperta. Koncert je navdušil s V sklopu domačega programa je že tradi- znamenju glasbenih prireditev pod okri- prijetno glasbo in z znanimi melodijami, cionalno natopil Občinski pihalni orkester ljem že dobro znanih prireditev Poletja v ki jih je številno občinstvo nagrajevalo z sv. Ruperta. Veliki poletni koncert na trgu Šentrupertu. V sklopu treh podprogramov dolgimi in bučnimi aplavzi. v Šentrupertu je postal simbol Poletja v (Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, Se- Drugi koncert z naslovom Chopinov Šentrupertu, kar je tudi letos dokazal s viqc Brežice in Šentrupert Šentrupertu) se večer je izvedel pianist Petar Milić. Letoš številnim obiskom poslušalcev. Orkester je je zvrstilo sedem koncertov. nje leto je namreč v znamenju 200-letnice potrdil svojo vrhunskost zaigranih skladb, Koncertne prireditve smo pričeli v do- rojstva skladatelja Friderica Chopina, kar s katerimi so navdušili zbrano občinstvo. mači harmoniji, v podprogramu Šentrupert smo s koncertom njegovih del obeležili Da je bil koncert še bolj v duhu domačih Šentrupertu se je predstavil mladi in uspešni tudi s programom Poletja v Šentrupertu. nastopajočih, so godbeniki v goste povabili saksofonist Jan Gričar ob spremljavi piani- Večer mojstrovin poljskega skladatelja in Ženski pevski zbor Šentrupert in Moški sta Zoltana Petra. Jan je letos maturiral na odlična interpretacija vrhunskega pianista pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, ki Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je bil odličen recept za nepozaben večer, sta popestrila glasbeni program. Na koncu svoje bogato znanje in uspešno šolsko leto poln prijetne glasbe v dodobra zapolnjeni se je godbenikom pridružila še solistka Ur- pa zaokrožil s samostojnim koncertom v cerkvi na Veseli Gori. ška Žižek iz SNG Opera in balet Ljubljana

8 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT ter s svojim glasom dodala svojevrsten pečat odlični glasbi. Na prvem koncertu Imaga Sloveniae – Podoba Slovenije je nastopil Moški komorni zbor Bolgarija. Gre za vrhunski, mednaro- dno uveljavljen komorni moški zbor, večkrat nagrajen na različnih mednarodnih zboro- vskih tekmovanjih in festivalih. Koncert se je začel na poseben način - s popolno temo in prihodom pevcev v soju sveč. V prvem delu so se zvrstile pravoslavne pesmi, po od- moru pa je sledil še folklorni del. Poslušalci smo ob koncu odšli z bogatimi in lepimi vtisi ubranega moškega petja, koncert pa je posnela tudi RTV Slovenija in ga tudi že v septembru predvajala. Na drugem koncertu sta nastopila uspešna glasbenika Marko Hatlak na harmoniki in Karmen Pečar na violončelu. Izredno ubran duet je navdušil Jan Gričar in Zoltan Peter - cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu s prijetnimi skladbami, kar smo poslušalci nagrajevali z dolgimi aplavzi. Nastopajoča koncertanta seveda nista mogla zaključiti brez dveh dodatkov, ki sta bila kot pika na i prijetnemu glasbenemu večeru. V podsklopu Seviqc Brežice sta se letos zvrstila dva koncerta. Prvi je bil v duhu dveh zgodnje romantičnih kitar, na kateri sta igrala David van Ooijen in Paul Pleij- sier z Nizozemske. Koncert je postregel s Haydnovimi godalnimi kvarteti in posebno harmonijo kitar s črevesnimi strunami. Navdušenje nad staro evropsko glasbo so pokazali številni poslušalci, saj je bila cerkev na Veseli Gori že skorajda premajhna. Na drugem koncertu je nastopila glasbena skupina Psallentes iz Belgije. Skupina osmih mladih pevk se je predstavila s posebno vrsto gregorijanskega korala, ki so ga na Petar Milić - Chopinov večer v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Marko Hatlak in Karmen Pečar - cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori Veliki poletni koncert OPO sv. Ruperta - trg v Šentrupertu

9 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI

Psallentes - cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu. Moški komorni zbor Bolgarija - cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu

Nizozemskem od 12. stoletja dalje izvajale delček v snovanju in utrjevanju položaja uspehu koncerta in dokazilo, da delamo posebne ženske skupnosti begin. Večinoma kulturne prestolnice Mirnske doline. Letos prave stvari. Pogrešali smo le še kakšnega enoglasno petje je navduševalo z izredno smo bili prijetno presenečeni nad številom domačega poslušalca več, kar pa mislim, da čistimi in ubranimi glasovi, zadovoljno in poslušalcev – prav vsi koncerti so bili dobro se bo v prihodnje tudi popravilo. izredno številčno poslušalstvo pa je uživalo obiskani, včasih je bila cerkev na Veseli Gori v zapetih melodijah. celo že nekoliko premajhna. To je bilo tako Marko Gorenc, Šentrupert je z letošnjim programom nam kot nastopajočim v veliko veselje, saj predsednik Turističnega društva Šentrupert prireditev Poletja v Šentrupertu zopet dodal je številno občinstvo najboljši pokazatelj o [email protected]

David van Ooijen in Paul Pleijsier - cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori. Vse foto Marko Gorenc

10 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

SKEDL, posestniška družina v Šentru- pertu; prvi pomembni član je bil IGNACIJ, poročen z URŠULO, rojeno Florjančič.

FRANC SKEDL Šentrupert, 1809 – Ljubljana, 1866, zdravnik. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in jo končal kot prvi obdarovanec, po študiju medicine je dosegel še dokto- rat.

JOŽEF MIHAEL SKEDL Šentrupert, 1811 – Gradec, 1868, dr. prava. Bil je strokovnjak za finance, profesor finančnih ved na Pravni fakulteti v Gradcu, kjer je predaval kazensko pravo v slovenščini.

JOŽEF STERGER Kot pri Šentrupertu, 1817 – Kranj, 1899, lovski pisatelj. Bil je sin grajskega skrbnika; študiral je pravo v Gradcu in na Dunaju diplomiral. Veljal je za enega najboljših Zgodovina slovenskega naroda je zgodba o vztrajanju; slovenski narod je že tisoč let poznavalcev perjadi, lovski pisatelj. sestavni del Evrope; z Brižinskimi spomeniki, s prvim zapisom slovenske besede, smo se zapisali med evropske narode. To je potrdil Primož Trubar, ki je pred več kot 450 leti JANEZ SKEDL našo govorico povzdignil v knjižni jezik in le nekaj desetletij kasneje smo dobili pre- Šentrupert, 1819 – Novo mesto, 1891, vod knjige vseh knjig – Dalmatinovo Biblijo – pred mnogimi razvitimi narodi, France pokopan v Šentrupertu, postal odvetnik v Prešeren pa nas je s svojo poezijo naredil za enakovrednega člana Evrope; v vsej svoji Novem mestu. Izvoljen je bil za deželnega zgodovini nas je kultura bistveno zaznamovala. poslanca v volilnem okrožju Trebnje. O takih vrednotah je ob koncu tisočletja razmišljal Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je s somišljeniki za ves ustvarjalni duh slovenstva našel ime RASTOČA KNJIGA. Tako JOSIP EMANUEL BARBO – WAXENSTEIN so zaščitili vso odličnost slovenskega duha, da bo kultura tudi v prihodnje ostala naša Rakovnik pri Šentrupertu, 1825 – Du- razpoznavnost, naša pot v svet. Ker ima knjiga osrednje mesto v življenju našega naroda, naj, 1879, slovenski in državni poslanec, je tudi v zamisli najbolj izpostavljena – nikakor pa ni edini plod ustvarjalnosti. se zavzemal za rabo slovenščine. Josip Iz takšnih izhodišč se je leta 2003 oblikovala RASTOČA KNJIGA v Trebnjem, leta Emanuel Barbo je bil med redkimi plemiči 2010 pa se je pridružila še RASTOČA KNJIGA OBČINE ŠENTRUPERT, saj človek na Slovenskem, ki so se oprijeli slovenstva. pripada kraju in pokrajini. Podpiral je slovenske kulturne ustanove in To načelo je prva uresničila Občina Šentrupert, še posebej, ker je področje bogato gospodarsko sodeloval pri Kranjski kme- kulturne dediščine. Ali niso tudi pomembne osebnosti del naše preteklosti, naše kulturne tijski službi. dediščine?! Pred nami je zdaj RASTOČA KNJIGA OBČINE ŠENTRUPERT: JANEZ WOLF Leskovec pri Krškem, 1825 – Ljubljana, HEMA KRŠKA (tudi sv. Ema, Ema Krška) 1769, slikar. Slikal je predvsem za cerkve – 1884, slikar. V cerkvi sv. Ruperta v Šentru- Pilštanj, pred 995 – Krka na Koroškem, tudi na Veseli Gori imamo njegovo sliko. pertu je najbolj poznano njegovo delo v olju 1045, kneginja in vladarica večine dana- Sveti Rupert, obnovljeno ob 600-letnici šnjega slovenskega ozemlja. Njena vloga se ANTON POSTL začetka gradnje gotske cerkve. je močno uveljavila tudi v Mirnski dolini; Poznobaročni slikar in kipar, 1769 se njen domnevni portret najdemo v cerkvi je poročil v Šentrupertu, kasneje je z njim LEOPOLD GORENJEC na Mirni in v Šentrupertu. delal še sin Andrej. Marsikatero delo je tudi Šentrupert, 1840 – Adlešiči, 1886, fol- v Temeniški in Mirnski dolini. klorist, prevajalec. Zbiral in v revijalnem JURIJ SLATKONJA tisku je objavljal ljudske pravljice, pripo- Ljubljana, 1456 – Dunaj, 1522, v letih VINCENC VOVK vedke ter prevajal iz slovanskih jezikov. 1499 – 1522 šentruperski župnik, dunajski Bled, 1796 – Šentrupert, 1868, župnik škof, organizator dvorne glasbene kapele in dekan, gospodarstvenik. Kot župnik in EDVARD HOFFER na Dunaju. dekan je najprej služboval v Metliki, nato Kot, 1841 – Gradec, 1915, biolog. V v Šentrupertu in povsod pustil sadove Gradcu je bil promoviran za dr. biologije. FORTUNAT BERGANT svojega dela; velja za začetnika obnavljanja Verjetno je bil prvi Slovenec, ki je rojake Mekinje pri Kamniku, 1721 – Ljubljana, kulturne dediščine. seznanil z darvinizmom.

11 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI

KAREL POGLAJEN šolskem letu 1953/54 je prevzel ravnateljstvo JOŽEFA MERVAR – SESTRA DEODATA Otočec pri Novem mestu, 1841 – Treb- in bil na čelu šole do 1. oktobra 1981. Zače- Boričevo blizu Šmihela pri Novem nje, 1890, podobar. V njegovi delavnici v tek je bil bistveno povezan s kulturo. Trajno mestu, 1903 – Šentrupert, 1992, zdravilka Šentrupertu je bil eno leto za pomočnika pa je zaznamoval spomin z zbiranjem in s in negovalka. Leta 1938 je prvič prišla v kasnejši znani kipar Alojz Gangl. tem ohranjanjem etnoloških predmetov, Šentrupert kot hišna predstojnica prav te- saj je 1975. leta zasnoval muzej kmečkega daj nastale samostojne sestrske postojanke. JOŽE BRCAR orodja v graščini na Veseli Gori. Ob pomoči sester je obnovila ambulanto in Hom pri Šentrupertu, 1842 – Kamnje, domačo lekarno, sama pripravljala zdravila 1921, zbiralec ljudskega blaga. Nekaj njego- JUSTIN ARHAR ter pomagala ljudem v domači ambulanti vih stvari si je prepisal Janez Trdina. Tudi Šentrupert, 1883 – Trst, 1916, šolnik in ter po oddaljenih domovih. Posebno dra- Karel Štrekelj je porabil nekaj Brcarjevih narodno-prosvetni delavec. Ko je končal gocena je bila njena pomoč med vojno, ko zapisov narodnih pesmi. četrto gimnazijo, je stopil na učiteljišče v ni razlikovala med svojimi bolniki. Dolga Ljubljani in ga z odliko končal. Bil je med leta je bila za marsikoga edini zdravnik. IVAN STEKLASA ustanovitelji in dolgoletni odbornik Trgo- Za številne ljudi, ki so prišli v stik z njo, je Prelesje, 1846 – Šentrupert, 1920, vsko-obrtne zadruge v Trstu, prirejal peda- ostala simbol dobrote. zgodovinar, slavist. Na arhivskem gradivu goška predavanja za starše v šentjakobski temelji osrednje delo Zgodovina župnije Čitalnici v Trstu, sodeloval pri dramatskem LEOPOLD KOZLEVČAR Šent Rupert na Dolenjskem, izdal v sa- društvu v Trstu. Slovenska vas pri Šentrupertu, 1904 – mozaložbi 1913. leta, še danes neizčrpen Stična, 1988, zbiralec starin in dobrotnik. vir podatkov. Delo je ob 90-letnici prvega FRANC ZUPANČIČ Vse življenje je posvetil zbiranju umetnin natisa doživelo ponatis, po njem se imenuje Rakovnik pri Šentrupertu,1886 – Lju- in kulturnih starin in tako marsikaj rešil, Steklasova pohodna pot. bljana, 1953, podjetnik in letalec. Pridružil kar so drugi zavrgli. Njegova zbirka je po- se je letalski stotniji v Ljubljani ter sodeloval stala osnova verskemu muzeju v samostanu ANA SKEDL v zračnih bojih za severno mejo. Bil je ak- v Stični. Ljubljana, 1856 – Šentrupert, 1920, tiven v zadružniškem gibanju, predsednik slikarka in pianistka. Znane so religiozne osrednje gospodarske zadruge Ekonom, MAJDA PETERLIN – VIDA BREST slike – Angel z večno lučjo, Sveti Frančišek ljubljanski mestni odbornik, jugoslovanski Šentrupert, 1925 – Golnik, 1985, poko- v kapeli žalostne Matere božje na Veseli poslanec. Zaslužen je za izgradnjo železni- pana v Šentrupertu, pesnica in pripovedni- Gori ter Roženvenska kraljica v stranskem ške proge Šentjanž-Sevnica. ca, mladinska pisateljica. Za delo Majhen oltarju cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu. človek na veliki poti je prejela Levstikovo Že od otroških let se je učila glasbe in kot SLAVA KRISTAN LUNAČEK nagrado; pisala je sodobne pripovedi – Ve- pianistka javno nastopala. Črni Vrh nad Idrijo, 1898 – Ljubljana, liki čarovnik Ujtata. Njene najboljše pesmi 1978, pokopana v Šentrupertu, zdravnica, so izšle v zbirki Tiho, tiho, srce – uredil jih je ŠOLA V ŠENTRUPERTU IN NJENI VODJE medicinska pisateljica. Posvetila se je šol- Ivan Minatti, ilustriral pa Lucijan Reščič. OD 1896 DO 1981 ski zdravstveni službi, posodobila šolsko polikliniko, med gospodarsko krizo or- JOŽE FRELIH ALEKSANDER LUNAČEK ganizirala šolske mlečne kuhinje ter prve Šentrupert, 1928, gospodarstvenik, Travnik pri Loškem Potoku, 1864 – kolonije otrok ob morju in v hribih. Vodila dolgoletni predsednik sveta KS Šentrupert, Šentrupert, 1934, šolnik, strokovni pisec, je komisijo UNICEF za preventivo in po- vinogradnik in prvi častni občan Občine sadjar in čebelar, bil je 30 let učitelj in moč, veliko pomagala šolam Temeniške in Šentrupert. Vse življenje je bil povezan z ravnatelj v Šentrupertu in dopisoval v raz- Mirnske doline. delom za rodni Šentrupert. Predvsem pa lične strokovne liste. Ustanovil je Bralno se je z vsem srcem zapisal v delo sveta Kra- društvo, bil soustanovitelj Ciril-Metodove PAVEL LUNAČEK jevne skupnosti Šentrupert, saj je bil njegov podružnice, Sokola, čebelarske podružnice Šentrupert, 1900 – Ljubljana, 1955, dolgoletni predsednik. S svojim ugledom je – velja za začetnika sodobnega čebelarstva akademik, zdravnik ginekolog in porodni- vseskozi ostal vzor drugim in tudi pripomo- v Mirnski dolini v 20. stoletju. čar, utemeljitelj sodobnega porodništva in gel, da je Šentrupert ponovno občina. ginekologije ter partizanskega zdravstva. MATIJA BREZOVAR, Po osvoboditvi je bil nekaj časa ljubljanski GORAZD SOTTLER rojen v Istri v rudarskem kraju Raša župan, nato bil imenovan za predstojnika Šentrupert, 1930 – Škofja Loka, 1987, 1883. leta, umrl v Šentrupertu 1971. leta, Klinike za ginekologijo in porodništvo akademski kipar, naredil specialko. Dalj je kot učitelj prišel na šolo že 1904. leta. ter postal redni profesor na Medicinski časa je bil likovni pedagog, ki je s svojo Upraviteljstvo je sprejel 1926. leta in ga fakulteti, njen dekan in rektor Medicinske pronicljivostjo in z umirjenostjo odločilno predal sinu 1953. leta. V zgodovino šolstva visoke šole. Pripomogel je, da se je bistve- vplival na učence. Ohranili so se portreti se je zapisal kot odličen kronist. no zmanjšala umrljivost mater in otrok. njegovih najbližjih, predvsem portreti Njegov učbenik Porodniške operacije je bil hčerke, danes vrhunske ilustratorke Alenke BOJAN BREZOVAR osnovna učna knjiga mnogim generacijam Sottler. Njegova zapuščina razkriva visoke Šentrupert, 1922 – Šentrupert 1991, je porodničarjev. Dvakratni dobitnik Prešer- standarde občutljivega esteta, ustvarjalca prišel na šolo v domačem kraju 1947. leta, v nove nagrade. in misleca.

12 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

JULIJAN STRAJNAR JANEZ VIDIC FRANC HOČEVAR Combelle, Francija, 1936, etnomuzi- Zgornja Besnica na Gorenjskem, 1936 Gorenje Jesenice, 1946, magister – kolog. Rodil se je izseljenskim staršem, – Šentrupert, 1998, župnik. Skoraj petin- specializacija iz menedžmenta, svetovalec doma iz Šentruperta. Bil je sodelavec dvajset let svojega življenja je kot župnik prvega in sedanjega predsednika Republi- in strokovni svetnik sekcije za glasbeno posvetil Šentrupertu. Z vso odgovornostjo ke, predsednik Zveze prijateljev mladine narodopisje Inštituta za slovensko na- se je lotil ohranjanja kulturne dediščine – Slovenije. Nadvse pomembno je dvajsetle- rodopisje pri SAZU. Kot etnomuzikolog podpiral je prizadevanja, da bi v besedi tno vodenje Inštituta RS za rehabilitacijo. se je posvečal zbiranju in raziskovanju ohranili spomin na bogato zgodovino Šen- Je tudi dolgoletni predsednik fundacije Z slovenske ljudske glasbene ustvarjalnosti. truperta v preteklosti. Hkrati se je aktivno glavo na zabavo – z njo poskušajo uveljaviti Je Štrekljev nagrajenec. vključeval v življenje kraja. zabavo brez alkohola in opojnih drog. ODPRTJE STALNIH RAZSTAV V PRENOVLJENI OŠ DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT OŠ dr. Pavla Lunačka Šentru- setimi velikimi ilustracijami iz Radovljice. Poudarila je, da je var, nekdanjega župnika Janeza pert je s svojimi prireditvami knjige Ivana Bizjaka Srečelov, galerija presežek, kot je presežek Vidica, prvega častnega občana v septembru bistveno zazna- največjo darežljivost pa je zno- mogočna cerkev sv. Ruperta. Občine Šentrupert Jožeta Fre- movala življenje mlade Občine va pokazala Melita Vovk, ki je liha, osrednjo pozornost pa so Šentrupert. Najprej je bilo od- podarila 15 ilustracij iz knjige posvetili svetovno priznanemu prtje popolnoma prenovljene Toneta Seliškarja Moja prva etnomuzikologu Julijanu Straj- in razširjene šolske stavbe; slo- knjiga in 38 ilustracij iz dela narju, ki ima korenine v Šentru- vesnost so opravili minister za Polonce Kovač TV palček. Vsa pertu. Slovesnost so dopolnile šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, prizadevanja pa je nadgradila svečane besede slavnostnega ravnateljica prof. Apolonija Občina Šentrupert, ki je odku- govornika mag. Blaža Kavčiča, Rugelj in župan Rupert Gole, pila celotne ilustracije večkrat predsednika Državnega sveta ki je tudi najbolj zaslužen, da je nagrajene slikanice Pepelka RS, ki vseskozi bdi nad Rastočo prišlo do največje investicije v Alenke Sottler. knjigo, oče Rastoče knjige dr. povojnem času; k prazničnemu Um. zg. Maruša Avguštin Janez Gabrijelčič je poleg pri- vzdušju so največ pripomogli zadevanja Šentruperta poudaril tudi učenci – ter množica od- K prazničnemu vzdušju so bližnjo razstavo Rastoča knjiga raslih, ki je v največjem številu pripomogli župan Rupert Gole, združene Evrope, župan Rupert kljub slabemu vremenu priso- ki je obe zbirki pospremil z Gole pa je bil ponosen nad novo stvovala odprtju. izbranimi besedami, domača pridobitvijo. Dogajanja je tudi Že 17. septembra, na dan zla- glasbena skupina Cantamus in tokrat nadgradil bogat kulturni tih knjig, pa so slovesno predali učenci ter mentorji Glasbene program; v njem so sodelovali namenu dve stalni razstavi, ki šole Trebnje. Ženski pevski zbor Šentrupert sta bili že pred prenovo šole, a Županu Rupertu Goletu pa so pod vodstvom prof. Nataše Dra- sta zdaj obe v razširjeni obliki. se organizatorji oddolžili tudi gar, učenki in mentorica Glasbe- To sta zbirka slikanic v tujih tako, da je v eni izmed vitrin ne šole Trebnje, Julijan Strajnar jezikih – Slovenske slikanice razstavljeno vse, kar je naredil pa je bil najbolj počaščen, ko je za otroke sveta – zdaj jih je že kot arhitekt - oblikovalec. zaslišal zvoke svojega pritrkava- blizu 450 v 27 različnih jezikih. Nič manj slovesno pa ni bilo nja in je violinistka Alma Zupan Prejšnjim Izvirnim ilustracijam le dva dni kasneje, ko so - prav zaigrala tri godčevske viže po mladinskih del, ki so tematsko Le-ta pa se je oddolžila tudi tako v galeriji – odprli še dve njegovih zapisih. Jože Zupan razvrščene po vsej šoli, pa se je tako, da je šoli podarila svoje stalni razstavi; to sta Rastoča [email protected] pridružila še galerija v mansar- najvišje priznanje Zlato jabolko, knjiga Občine Šentrupert in Ra- dnih prostorih. Na stenah so ki ga je dobila v svetu, hkrati pa stoča knjiga svetovne mladinske razvrščene ilustracije generacije podarila šoli del zapuščine književnosti – spet prvi razstavi je, rojene od 1969 do 1981 – 17 svojega očeta – akademskega takšne vrste. V prvi so vključene avtorjev je podarilo 39 ilustracij, kiparja Gorazda Sottlerja, roje- osebnosti, ki so bile že doslej nove ilustracije pa so darovali nega v Šentrupertu; Gorazdov v Rastoči knjigi Temeniške in tudi že uveljavljeni umetniki, kotiček, kot imenujemo ta del Mirnske doline v Trebnjem, ki so svoje delo že okronali s razstave, pa je že tudi na ogled. dodali pa so še domača imena, Smrekarjevo nagrado; to so Vsa na novo zbrana dela je med njimi oba nekdanja dolgo- Jelka Reichman – 15 ilustracij predstavila velika poznavalka letna ravnatelja Matija in Bojana iz knjige Branke Jurca Novice ilustracije Maruša Avguštin, Brezovarja, nadvse požrtvoval- z Zelenice, Rudi Skočir z de- umetnostna zgodovinarka iz no sestro Deodato – Jožefo Mer- Ak. slik. Alenka Sottler

13 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI

USTANOVITEV ŠAHOVSKE SEKCIJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Šentrupert obve- 18. uri v restavraciji Frelih; tam se bomo šča vse upokojence in upokojenke, ki ima- tudi dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. jo veselje do šaha, da bo v okviru društva Vabljeni tako igralci kot tudi ljubitelji pričela delovati šahovska sekcija. Prvo te lepe kraljevske igre. srečanje bo v petek, 1. oktobra 2010, ob Vinko Tomažin, predsednik ETNO DRUŽABNO DRUŠTVO DRAGA PRI ŠENTRUPERTU SE PRIPRAVLJA NA JESEN Poletje je minilo, za nekatere zagotovo prihaja najlepši letni čas, v preteklih štirih letih napredek, o katerem smo dolga desetletja to je jesen, čas, ko vsakemu pravemu vinogradniku zaigra srce. vsi samo sanjali. Zagotovo ima svoj del pri mozaiku uspeha tudi Člani društva smo čez poletje malce počivali ter si, na različnih naše društvo, ki zagotovo ne bi moglo delovati v tej obliki, če ne počitniških krajih, po uspešnem prvem polletju, nabirali moči bi na referendumu leta 2006 glasovali za ustanovitev nove občine. za naprej. Upam, da s svojim sodelovanjem in z etnološkim udejstvovanjem Ta jesen bo v našem društvu še posebej pestra. Najprej se bomo dajemo neko smernico nadaljnjim usmeritvam občine predvsem podali na skupen društveni izlet, kjer bomo poskušali združiti v podpori turizma ter prepoznavnosti občine navzven. In, če že zabavno s koristnim. Potem pa nas kmalu čakajo delovne akcije, govorim o istem jeziku, ki je nujno potreben, da se babilonski saj bomo na društvenih prostorih uredili fasado objekta. Zgornji stolp ne podre, govorim o strpnosti, podpori in zaupanju pravim del bo oblečen v les in tako bo objekt pridobil nekakšno podobo ljudem na pravih mestih. Še enkrat bi se rad zahvalil našemu žu- kašče. Ostrešje smo uredili že pred poletjem, te dni pa se na objekt panu g. Rupertu Goletu, ki zagotovo govori pravi jezik, ki ga člani montirajo tudi žlebovi. V veselem decembru pa bo naše društvo, našega društva razumemo. In, da tudi člani govorimo pravi jezik, ponovno v središču vasi, organiziralo prireditev s prikazom prvin govori naše preteklo delo, ki govori pravi jezik samo po sebi. Da kovaštva, sodarstva ter pletarstva. bi tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu dobro sodelovali, Ja, ni kaj, cilji so ambiciozni in vsa zahvala članom, s bili strpni, ambiciozni ter odprti za nove ideje, pa bo Etno katerimi govorimo isti jezik. In to je danes vrednota, družabno društvo Draga pri Šentrupertu tudi podprlo ki jo je v svetu vse premalo, to je vrednota, ki g. Janka Ziherla iz Zadrage pri kandidaturi za ima zagotovo največjo ceno, s katero lahko občinskega svetnika, ker je strpen, podjeten, gremo naprej, ter z optimizmom zremo pragmatičen, izobražen ter govori jezik, v prihodnost. Letošnja jesen je tudi ki ga razumemo. jesen lokalnih volitev. Menim, Robi Jereb, da je naša občina naredila predsednik društva

14 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT KO Rdečega križa Šentrupert

Foto Ruža Brcar LETOVANJE OTROK V FIESI Območno združenje RK je tudi letos gre zahvala predvsem Občini Šentrupert in Vsem, ki ste našim otrokom pričarali popeljalo otroke iz vseh treh občin (Treb- njenemu županu Rupertu Goletu. čudovit teden počitnic, se iskreno zahva- nje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert) Našega obiska so se vsi zelo razveselili, ljujemo. na enotedensko letovanje. Po dolgih letih najbolj pa seveda otroci iz naše šole, ter letovanja na Debelem rtiču so otroci letos nam pripravili bogat kulturni program. Za Omeniti moramo, da je šest otrok iz uživali v prelepih prostorih doma Brežanka njihovo dobro počutje je skrbelo pet priza- naše občine letos brezplačno letovalo na v Fiesi. devnih prostovoljcev – Teja, Cvetka, Nadja, Debelem rtiču, za kar pa je tudi letos po- Iz naše občine je letovalo 25 otrok – učen- Lovro in Marjan, medicinska sestra Marta ter skrbel ENGRO TUŠ. Tudi njim lepa hvala cev OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Tudi pedagoška vodja Truda Medved. Skupaj so v za donacijo. predstavniki KORK Šentrupert smo otroke prostem času sodelovali v različnih dejavno- obiskali in jih obdarili s sladkarijami, za kar stih – šport, glasba, likovne delavnice ... Ruža Brcar, predsednica

ČASTITLJIVIH 92 LET GOSPE MARCELE JAVORNIK 30. avgusta 2010 je častitljivih dvaindevetdeset let praznovala gospa Marcela Terezija Javornik z Rakovnika pri Šentrupertu. Predstavniki Krajevne organizacije RK Šentrupert so jo na ta dan obiskali na Biču, kjer prebiva pri hčerki Mari, ter ji izročili skromno darilo. Gospa Marcela je obiskovalce pričakala vesela in dobre volje. Zdravje ji še vedno dobro služi, tako da se je tudi letošnje poletje s hčerko in z zetom odpravila na morje. Tudi na Rakovnik se zelo rada vrača, saj njen vnuk Goran zelo uspešno nadaljuje družinsko tradicijo in daleč naokoli slovi kot priznan gostinec, na kar je gospa Marcela prav posebej ponosna. V prijetnem klepetu ob polni mizi ter obujanju spominov na Šentrupert je čas prehitro minil in smo se vsi zadovoljni poslovili z željo, da se vidimo tudi naslednje leto. Ruža Brcar, predsednica Foto Ruža Brcar

15 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI

TRETJA KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI ŠENTRUPERT V sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Trebnje s ponosom povemo, da je teh bilo kar 9 in to predvsem mladih, in Zavodom RS za transfuzijsko medicino Ljubljana je Krajevna med njimi pa tudi naš župan Rupert Gole. organizacija RK Šentrupert prvega septembra organizirala že tretjo Veseli smo, da se je krvodajalske akcije v Šentrupertu udeležila tudi krvodajalsko akcijo v Šentrupertu. gospa Ana Kužnik iz Železnega pri Dobrniču, ki je do sedaj darovala Največje humanitarne akcije se je tudi letos udeležilo lepo števi- kri kar 66 krat. Hvala vsem, ki darujete in pomagate drugim. lo krvodajalcev, kri je darovalo kar 92 občanov – krvodajalcev. Prvič letos so bili s skromnimi darili (z majico in s svinčnikom) Ruža Brcar, predsednica obdarovani vsi krvodajalci, ki so se prvič udeležili akcije. Lahko Foto Ruža Brcar

TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV – 12. SEPTEMBra 2010 Krajevna organizacija Rdečega križa daroval sveto mašo za vse tiste, ki so se Ob tem gre posebna zahvala ravnateljici Šentrupert je tudi letos organizirala srečanje želeli udeležiti, ob 15. uri pa so prostovoljci OŠ gospe Polonci Rugelj, ki velikodušno občanov, starih nad 70 let. skupaj z mladimi člani RK sprejeli občane podpira dejavnost RK, mentorici krožka Prostovoljci KORK Šentrupert smo bili na pogostitvi v Hiši vina Frelih. Ob prihodu gospe Marti Mencin in učiteljici Miri Vu- veseli obiska občanov, saj se srečanja vsako so prostovoljci KORK skupaj z mladimi kelič, ki sta skupaj z mladimi člani ustvarili leto udeležuje vse več občanov. Njihovi člani RK pozdravili občane ter jim izročili in oblikovali priložnostna darilca. zadovoljni obrazi prostovoljcem KORK po- prisrčna darilca. Prireditev je popestril Ženski pevski zbor vedo vse, mi se pa potrudimo, da jim ta dan Pohvalno je, da je v krožek mladih čla- Šentrupert pod vodstvom zborovodkinje polepšamo in jih vsaj malo razveselimo. nov RK vključenih kar 27 učencev OŠ dr. Nataše Dragar ter mladi harmonikarji – Program srečanja je potekal po že usta- Pavla Lunačka in ni bojazni, da bo v KORK člani krožka Rdečega križa - Petra, Teja, ljenem redu. Ob 14. uri je gospod župnik Šentrupert primanjkovalo prostovoljcev. Blaž, Žan in Gašper.

16 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

Tudi letos sta prelepo pesem PRAV LEPA JE ŠENTRUPERT FARA, ubrano zapeli Mici in Pepca, na kar so se jima pridružili tudi ostali. Zbrane so nagovorili predsednica KORK Šentrupert Ruža Brcar, predsednica OZRK Trebnje Mojca Mihevc, domači župan Rupert Gole ter Danica Grandovec iz ob- činske uprave. Prostovoljci smo med prisotnimi skromno obdarili tudi najstarejšo občanko - 97- letno Marijo Gospodarič in najstarej- šega občana – 87- letnega Slavka Povšeta. Seveda nismo pozabili naše častne pred- sednice gospe Marije Brezovar. Ob tej priložnosti se prostovoljci KORK Šentrupert zahvaljujemo vsem donatorjem, ki nam vsako leto nesebično pomagajo pri izvedbi srečanja - Občini Šentrupert in njenemu županu Rupertu Goletu, Danici Jožetu Grmu in Francu Bartolju, Turistič- začrtanih nalog naše KORK in pa seveda Grandovec, ki na občini pokriva družbene ni kmetiji PRI DEŽELANU s Hrastnega, velika HVALA tudi naši kuharici Marinki dejavnosti – torej skrbi za zdravstvo, socialo, prevozniku gospodu Božidarju Kuharju in ter Rozi in Andreji za sladke dobrote. šolstvo, kulturo in šport, Pekarni Bistrica za župniji Šentrupert. Mladi člani RK so skromno obdarili njihove izdelke ter peko mesa, Plasti Šentru- Zahvala pa gre seveda tudi družini tudi vse govornike in zborovodkinjo. Za pert, Povše Metal d. o. o., SEP Mokronog, Frelih, ki nam je tudi letos velikodušno cvetlične aranžmaje in darila pa je zaslužna gospodu župniku za podarjeno sveto mašo, ponudila prostore in opremo restavracije Martina Gorenc. Hvala tudi Lovru Jevšku DANI Mirna, Gradbeni mehanizaciji Ku- Hiše vina. za ozvočenje. selj, Društvu vinogradnikov Šentrupert, še Navsezadnje pa se kot predsednica mo- Imeli smo se lepo, naslednje leto pa se posebej članom društva Francu Gorencu, ram predvsem zahvaliti tudi vsem prizadev- zopet vidimo. Jožetu Možini, Francu Špolarju, Draganu nim prostovoljcem KORK Šentrupert, ki Ruža Brcar Pavloviču, Viki Kutnar, Bojanu Brcarju, nesebično pomagajo pri uresničevanju vseh Foto Ruža Brcar

KOŠARICA RK KORK Šentrupert je pred kratkim postavil v samopostrežni trgovini KZ - Mercator Šentrupert »Košarico RK«. Namen akcije in zbiranja artiklov je za delavce PREVENTA, ki so ostali brez dela, in torej tudi brez rednih prejemkov. V košarici se zbirajo prehrambeni in higienski artikli ter šolske potrebščine. Prosimo občane, da tudi tokrat stopimo skupaj in pomagamo vsem, ki jim je pomoč drugih nujno potrebna. Akcija bo potekala do konca oktobra 2010.

16. oktobra bo KORK Šentrupert ob svetovnem dnevu hrane izvedel akcijo DROBTINICA. Na trgu v Šentrupertu bomo postavili stojnico, na kateri bomo prodajali kruh in ostale pekovske izdelke ter pecivo. V začetku meseca novembra pa bo KORK v sodelovanju z Občino Šentrupert izvedel dobrodelni koncert. Sredstva iz akcije DROBTINICA in dobrodelnega koncerta bodo namenjena družini Strmole-Gorjup z Bistrice ter šolskemu skladu.

HVALA VAM, KER S SVOJIMI PRISPEVKI IN DOBRIMI DELI POMA- GATE DRUGIM!

KORK ŠENTRUPERT

17 jesen 2010 VOLITVE 2010

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA O B V E S T I L O V O L I V C E M

Z aktom predsednika Državnega zbora RS je kot dan glasovanja za Pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti z območja Slovenije se upo- letošnje lokalne volitve določen 10. oktober 2010. Tega dne bo potekalo števajo glasovnice, ki bodo prispele na sedež Občinske volilne komisije splošno glasovanje od 7. do 19. ure, in sicer za volitve župana in za člane do ponedeljka, 11. oktobra 2010, do 12. ure. Občinskega sveta v Občini Šentrupert. Občinska volilna komisija želi ob tej priložnosti opozoriti na nekaj 3. Glasovanje na domu novosti letošnjih lokalnih volitev. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na 1. Posebno volišče za invalide svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje Po spremembi zakona o volitvah v državni zbor mora občina zagoto- tri (3) dni pred dnem glasovanja, to je do 7. 10. 2010. viti posebno volišče, namenjeno invalidom (Volišče, dostopno invalidnim osebam, je določeno v Kulturnem domu Šentrupert, 4. Predčasno glasovanje ŠENTRUPERT II). Volivce obveščamo, da bo potekalo predčasno glasovanje za vse, ki Volivec - invalid, ki bi bil sicer vabljen h glasovanju na volišču, ki mu ni bodo na dan 10. 10. 2010 odsotni iz kraja stalnega prebivališča (kjer so dostopno, se bo lahko odločil, da bo glasoval na tem posebnem volišču. sicer vpisani v volilni imenik), v sredo, 6. 10. 2010, na volišču: sejna soba Svojo odločitev o glasovanju na volišču za invalide bo moral najkasneje Občine Šentrupert, Šentrupert 33. Volišče za predčasno glasovanje bo tri (3) dni pred dnem glasovanja sporočiti Občinski volilni komisiji, to odprto med 9. in 17. uro. je do 7. 10. 2010. Prosimo volivce, ki se nameravajo udeležiti predčasnega glasovanja, da 2. Glasovanje po pošti imajo s seboj osebni dokument, ki izkazuje njihovo identiteto, ter obvestilo Obveščamo vse volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo o volišču, na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo, 10. 10. 2010. stalnega prebivališča v domu, in volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah Za vsa vprašanja in informacije se volivci lahko obrnejo na sedež Ob- ali zdraviliščih, v zaporu ali v priporu, da lahko glasujejo po pošti, če činske volilne komisije. to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje deset (10) dni Kontaktni podatki: tel.: 07 / 34 34 602. pred dnem glasovanja, to je do 30.9. 2010. Mateja Jazbec, tajnica OVK

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA In zakaj se je g. Janko Datum: 24. 9. 2010 Ziherl odločil za Številka: 041-0016/2010 kandidaturo? VOLITVE ZA ŽUPANA OBČINE ŠENTRUPERT Kandidatura za občinskega svetnika R A Z G L A S na jesenskih volitvah mi pomeni nov I. izziv. Na podlagi izkušenj vodenja last nega podjetja ter kot podpredsednik Občinska volilna komisija občine Šentrupert na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih Etno družabnega društva Draga sem volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLV–UPB3 in 45/08 – ZLV-H) objavlja seznam ugotovil, da se v vasi, odkar deluje dru- kandidatov za redne volitve župana Občine Šentrupert, ki bodo dne 10. 10. 2010: štvo, lažje dogovorimo in uresničimo cilje na področju javnega dobra, skupnih 1. RUPERT GOLE, roj. 17.9.1971, stanujoč Mali Cirnik pri Šentjanžu, Mali Cir- delovnih akcij in druženja. Dejstvo je, nik pri Šentjanžu 11 a, 8232 Šentrupert, po poklicu: univ. dipl. inž. arh., delo, ki ga da posameznik ne more veliko doseči opravlja: arhitekt. na večjih projektih za razvoj lokalne skupnosti in vsako združevanje prine- Predlagatelj: Franc Bartolj in skupina volivcev se pozitivne rezultate. Etno družabno društvo Draga deluje po načelih zdrave II. kmečke pameti in je spoznalo, da želi Za uradno objavo velja datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani svojo aktivnost okrepiti s sodelovanjem www.sentrupert.si, zagotovi se objavo v uradnem glasilu »ŠentRUPERT«, ki ga v na ravni Občine Šentrupert. S skupnimi sedmih dneh prejmejo vsa gospodinjstva v občini. željami, z znanjem, s pogumom in z vztrajnostjo lahko dosežemo velike cilje Predsednik in še bolj utrdimo našo Občino Šentru- Občinske volilne komisije: pert na zemljevidu Evrope. Boštjan Sladič, univ. dipl. iur. Janko Ziherl

18 VOLITVE 2010 ŠentRUPERT

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA

VOLITVE ZA OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTRUPERT R A Z G L A S I I. Občinska volilna komisija Občine Šentrupert na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB2 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov Občinskega sveta Občine Šentrupert, ki bodo dne 10. 10. 2010:

I. VOLILNA ENOTA Št. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo 1 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Stanislav Strajnar 31.7.1958 Dolenje Jesenice, Dolenje Jesenice 9 tehnolog za kakovost vodja oddelka 2 Ciril Virant in skupina volivcev Ksenija Radminič Virant 6.10.1967 Gorenje Jesenice, Gorenje Jesenice 22 magistrica znanosti vodja računov. in pomočnik direktorja 3 Rupert Gole in skupina volivcev Jože Zaplatar 25.5.1968 Dolenje Jesenice, Dolenje Jesenice 16 prodajalec kurir V volilni enoti se voli en (1) kandidat.

II. VOLILNA ENOTA Št. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo 1 NSI- NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Peter Alojzij Kurent 11.5.1939 Vesela Gora, Vesela Gora 6 upokojenec upokojenec 2 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Sabina Anderlič 14.11.1989 Straža, Straža 17 študentka študij 3 Damjan Breznikar in skupina volivcev Marko Gričar 3.1.1968 Straža, Straža 6 oblikovalec kovin-orodjar oblikovalec kovin 4 Maja Gregorčič in skupina volivcev Alojzij Gregorčič 8.4.1955 Slovenska vas, Slovenska vas 2 univ. dipl. inž. stroj. upokojenec V volilni enoti se volita dva (2) kandidata.

III. VOLILNA ENOTA Št. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo Rakovnik pri Šentrupertu, Rakovnik 1 Dušan Tratar in skupina volivcev Jurij Bizjak 25.4.1954 prometni inženir vodja prodaje pri Šentrupertu 25 2 Jurij Bizjak in skupina volivcev Franc Bartolj 31.8.1940 Bistrica, Bistrica 22 dipl.inž.str. upokojenec 3 Miro Brezovar in skupina volivcev Anton Rugelj 7.12.1953 Šentrupert, Šentrupert 83 živilski veterinarski tehnik nezaposlen Rakovnik pri Šentrupertu, Rakovnik 4 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Leopold Piškur 07.11.1960 pomočnik strojevodje pomočnik strojevodje pri Šentrupertu 29 V volilni enoti se volijo trije (3) kandidati.

IV. VOLILNA ENOTA Št. Predlagatelj Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo 1 Jože Gorenc in skupina volivcev Ruža Brcar 11.7.1951 Hrastno, Hrastno 27 ekonomski tehnik upokojenka Draga pri Šentrupertu, Draga pri diplomirani inženir 2 Robert Jereb in skupina volivcev Janko Ziherl 3.10.1972 samostojni podjetnik Šentrupertu 38 strojništva prometno transportni 3 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Dominik Povše 15.3.1966 Hom , Hom 30 sprevodnik odpravnik 4 Martin Urana in skupina volivcev Izidor Kovaljev 29.6.1960 Hom, Hom 13 vrtnar-cvetličar pismonoša 5 NSI- NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Peter Pavlin 19.2.1946 Zaloka, Zaloka 7 upokojenec upokojenec 6 Danica Ahlin in skupina volivcev Ludvik Ahlin 6.11.1950 Zaloka, Zaloka 6 upokojenec upokojenec V volilni enoti se volijo trije (3) kandidati.

II. Za uradno objavo velja datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www.sentrupert.si, zagotovi se objavo v uradnem glasilu »ŠentRUPERT«, ki ga v sedmih dneh prejmejo vsa gospodinjstva v občini.

Datum: 24. 9. 2010 Številka: 041-0015/2010 Predsednik Občinske volilne komisije Boštjan Sladič, univ. dipl. iur.

19 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI Ogled ledolomilke in obisk Božičkove dežele Med popotovanjem po Skandinaviji, ki je trajalo od 29. julija do 15. avgusta 2010, smo se planinci PD Polet Šentrupert peti dan našega potepanja ustavili v finskem mestu Kemi, kjer smo si ogledali ledolomilko Sampo. Ladja je delovala od leta 1961 do 1991. Sedaj je namenjena za turistične oglede. Za ogled je bil zelo zanimiv most in kapitanova kabina z vsemi pripomočki, ki so jih uporabljali. Ladja je drobila led debeline 1.20 metra. Ledolomilke so za Finsko velikega pomena, saj pozimi v tej državi zamrznejo vsa pristanišča. V najhladnejših obdobjih padejo temperature pod –30°C. Najnižja izmerjena temperatura je bila –51.5°C v Kittilä s Pokka januarja 1999. Za finsko industrijo je pot po morju izre- dnega pomena, zato ledolomilkam ne manjka dela. V pristanišču je zaradi vetrovnega vremena postavljenih veliko vetrnic. Po ogledu ledolomilke smo se odpeljali v Rovaniemi, kjer se zač- ne polarni krog. Za vstop v polarni krog smo si zaslužili certifikate. Slikali smo se ob črti, kjer se polarni krog začne. Postopali smo po trgovinicah in si ogledovali Božičkovo deželo. To po besedah gospoda iz neke trgovine letno obišče okoli pol milijona ljudi. Zagotovo je največji obisk okoli božiča, ko deluje tudi božičkova pošta. Dežela je lepa, si jo kar predstavljam v zimskem času, polarni noči, ko je vse razsvetljeno, da ima še večji vpliv na obiskovalce. Božiček, s katerim smo se slikali, nam je zaželel srečno pot. Tako kot povsod smo tudi v Božičkovi deželi prilepili znak PD Polet Šentrupert. Marija Zagorc

Foto Damjan Zupančič

20 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT ČLANSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE TREBNJE Tudi letos smo se v našem društvu aktivno pripravljali na tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Gasilska zveza Trebnje. Letos je tekmovanje za člane/ članice A, člane/članice B in veterane potekalo na območju sektorja Trebnje. Na tekmova- nju, ki je potekalo 13. junija 2010, je sodelovalo 42 ekip prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Trebnje. Iz našega društva sta se tekmovanja udeležili dve ekipi članov A. Tekmovanje je potekalo na parkirišču podjetja Trimo. Izvedli so vajo z motorno brizgalno, mokra izvedba in podaljšanje C- cevovoda, teoretične teste ter vajo razvr- ščanja. V skupini člani A je tekmova- lo 24 ekip. Člani A Šentrupert I. so osvojili 17. mesto, člani A Šentrupert II. pa 10. mesto. Vsem tekmovalcem čestita- mo za uspešno uvrstitev. Za- hvala gre tudi mentorju Cirilu Lamovšku, saj brez njegovega truda ne bi dosegli takih re- zultatov. Barbara Lamovšek Foto Ciril Lamovšek IZOBRAŽEVANJE MLADIH GASILCEV V letu 2009/2010 je potekal nadaljevalni tečaj za gasilce, ki in oprema, Požar in nevarne snovi, Gradbeništvo in preskrba z ga je organizirala Gasilska zveza Trebnje. Ker se zavedamo, da vodo, Tehnično reševanje in Gasilska taktika. Pri praktičnem je izobraževanje vse bolj pomembno, so se tako iz našega dru- delu pa so se seznanili z gasilskim orodjem, izolirnimi dihalnimi štva nadaljevalnega tečaja za gasilce udeležili 3 člani - Andrej aparati, vajo z motorno brizgalno, gašenje požarov s pomočjo Kostevc, Gregor Lampret in Barbara Lamovšek. Nadaljevalni lestve, notranji napad ter gašenje z gasilnimi aparati. Tečaj so tečaj za gasilce je obsegal 63 ur teoretičnega in 14 ur praktičnega zaključili z zaključno vajo, kjer so združili teoretično in praktično izobraževanja. Na predavanjih so imeli naslednje predmete: Or- znanje, osvojeno na nadaljevalnem tečaju za gasilce. ganizacija gasilstva, Zaščita teles in dihal, Prva pomoč, Požarna preventiva, Razvrščanje, Zaščita in reševanje, Elektrika, Vozila Ciril Lamovšek, predsednik PGD Šentrupert NENAPOVEDANA VAJA Gasilska zveza Trebnje je letos sprejela 25. avgusta 2010 ob 11h. Iz PGD Šentrupert in varovanje objekta. Gašenje poslopja sklep, da se med počitnicami oz. dopusti se je nenapovedane vaje udeležilo 13 gasil- smo izvedli z vozilom GVC ter motornimi izvedejo nenapovedane vaje prostovoljnih cev. Nenapovedana vaja je potekala na Jese- brizgalkami, s katerimi smo vodo črpali iz društev sektorjev in občinskih gasilskih nicah na kmetiji Zaplatar. Vaja je potekala na bližnjih »štirn«. Prisotna sta bila tudi pred- poveljstev v dopoldanskem času ob delovnih gospodarskem objektu, ki pa je bil zadimljen, sednik in poveljnik Gasilske zveze Trebnje, dnevih. Tako je vaja za PGD Šentrupert, in smo tako morali izvesti notranji napad ki sta spremljala ter ocenila vajo. PGD Sveti Rok in PGD Zabukovje potekala z izolirnimi dihalnimi aparati ter gašenje Barbara Lamovšek

21 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI ŠENTRUPERSKI ŠAHISTI V AVSTRIJI Na povabilo avstrijskega šahovskega kluba iz Braunaua smo šentruperski in mirnski šahisti poleti obiskali njihov klub in odigrali prijateljski dvoboj. To mesto leži na avstrijsko-nemški meji in je poznano tudi po tem, da se je tu rodil Adolf Hitler. Glede na to, da je bilo to naše prvo medsebojno srečanje, je bil namen obiska predvsem spoznavanje in navezava stikov s tamkajšnjimi šahisti, medtem ko je bil rezultat dvoboja manj pomemben. V za- nimivem dvoboju so sicer slavili domači šahisti, ki pa so bili predvsem navdušeni nad igro našega najstarejšega šahista Vinka Tomažina, ki se je kljub svojim 85 letom domačinom zelo dobro upiral. Dogovorili smo se že tudi za povratni dvoboj, ki bo konec oktobra, ko pridejo avstrijski šahisti v Šentrupert.

Društvo podeželskih žena in deklet Šentruperske Šmarnice Za nami je že več kot polovica leta, odkar smo Šmarnice, in v prvem polletju se je v našem društvu marsikaj dogajalo. Najpomembnejše dogodke, ki so se nam odvijali, se bomo spominjale s posebnim zadovoljstvom in z zanosom, da smo nekaj storile za naše duše in pa kraj. Morda bodo ti dogodki čez leta še pomembnejši, kot si mislimo sedaj. Z našimi sladkimi dobrotami smo vas vabile, da ste pristopili k našima bogato založenima stojnicama na predstavitvi društev ob občinskem prazniku. Istega dne popoldne pa tudi na prizorišču nabadanja klobas v Dragi, ki ga pripravlja Konjerejsko društvo Šentrupert. Čeprav je ponagajalo vreme, smo bile s prodajo zelo zadovoljne, saj so se obiskovalci že navadili na našo Naše nove društvene noše in razvitje prapora prisotnost z našo ponudbo. Naš največji projekt, ki se je uresničil v na- rumene in nekatere rdeče prašnike. Nošo našemu društvu, ki ga bomo s ponosom in šem društvu, pa je, da smo vam na prireditvi, smo si popestrile z ročno izdelano priponko z veseljem predstavljale v občini in izven ki jo vsako leto pripravijo vinogradniki, pri- šmarnice, ki jo nosimo na prsih. nje, mogoče se pojavimo kdaj tudi izven kazale naše nove društvene noše. Naše noše Istega dne pa smo razvile tudi društveni meja Slovenije. ne predstavljajo značilnosti naših krajev, prapor, ki je naš največji ponos. Za razvitje Ob tej priložnosti naj se v imenu unifor- ampak predstavljajo naše ime, ki smo si ga prapora smo prosile kar župana Ruperta mirank našega društva zahvalim županu nadele. Malo smo se ozrle po modi, vendar Goleta. Seveda pa je treba prapor tudi Rupertu Goletu, ki nam je namenil svoja pa s tem ni rečeno, da ne spoštujemo tistega, blagosloviti, za kar je poskrbel domači občinska sredstva za naše noše. Hvala vsem kar so imele naše mame in babice. Tako cvet župnik Jože Brečko. Med prisotne pa smo donatorjem, ki ste prisluhnili naši želji in predstavlja naš zgornji del - bluzica, krilo so razdelile tudi nekaj sladkih izdelkov naših nam namenili svoja sredstva in pa hvala listi, predpasnik pa ponazarja prašnike, ki so uniformiranih članic. gospodu župniku za blagoslov prapora. rumeni in rdeči, ker imajo tudi šmarnice ene Noše in prapor so odraz pripadnosti HVALA VAM IZ SRCA.

22 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

Vsi, ki ste darovali, imate na drogu tudi Preživele smo čudovit dan, ki je bil da se družimo, veselimo in zabavamo, saj zlat žebljiček z vašim imenom. Hvala tudi predvsem poučne narave, morda za katero tudi kmečka ženska rabi trenutke zabave naši šivilji Poldi Jeršin, ki nam je prapor tudi izziv zase, kako na kmetiji povečati in sprostitve. sešila. dohodke z dodatno dejavnostjo, potenciala V sodelovanju z Zvezo kmetic Slove- Ravno na dan prikaza naših noš in raz- je dovolj tudi v naših krajih. Vesela bom, če nije, ki je pripravila prikaz noš na sejmu vitja prapora pa je na Gorenjskem v Škofji se bo katera odločila za ta korak. AGRA v Gornji Radgoni, smo predstavile Loki potekalo tudi tekmovanje za izbor V juliju smo nastopile na 5. državnih tudi našo društveno nošo s kratkim opi- mlade kmetice leta, ki jo prireja Zveza kmečkih ženskih igrah. Zasedle smo 18. som, kaj predstavlja in od kod prihajamo. kmetic Slovenije. mesto od 36 prijavljenih ekip, kar je lep Predstavila sem le nekaj naših aktivno- Iz našega društva se je za ta naziv po- rezultat. Za nas so se borile Mira, Irena in sti, marsikje smo še bile in veliko postorile tegovala Medeja Kurent. Kandidatke so Marta, Vida je bila v sodniški ekipi, ostale pa tudi neopažene, kar bomo delale tudi v morale pokazati kar nekaj znanja in ročnih smo naše spodbujale in navijale. Posamezne bodoče, saj smo skromne - za nas je že spretnosti, kar je štelo za uvrstitev v finale, igre so bile precej zapletene. Vsem ekipam HVALA včasih dovolj. kar pa Medeji ni uspelo. Vendar pa je v so delala preglavice navodila. Važno pa je, Tekst in foto Jelka Gorenc, predsednica prvi vrsti zastopala naše društvo in imela možnost, da promovira sebe in kmetijo, na kateri živi. Predstavile smo se tudi na prireditvi Iz trebanjskega koša, kjer smo bile zelo opažene in pohvaljene. Predvsem zaradi naših košar, ki so bile polne sladkih do- brot, ki smo jih razdelile med občinstvo na prireditvi. Zahvalila bi se rada vsem članicam, ki ste sladke dobrote spekle in jih brezplačno delile na obeh prireditvah - tako ob razvitju prapora kot tudi na trebanjskem košu. Junija smo imele prvo strokovno ekskur- zijo po Gorenjski. Obiskale smo kmetijo, ki Udeležba na 5. državnih ženskih kmečkih igrah na Lubniku nad Škofjo Loko se ukvarja s predelavo mleka v izdelke, ki jih doma tudi tržijo, imajo pa tudi potujočo prodajalno svojih izdelkov. Gospodinja je bila tudi imenovana za inovativno mlado kmetico leta 2009. Degustirale smo njihove izdelke, sire raznih vrst, jogurte in domače salame. Osebno me je najbolj navdušil sir s pepelom in pa žar sir, ki so ga začeli izde- lovati prvi v Sloveniji. Pot nas je vodila tudi po starem mestnem jedru Kranja, kjer smo si ogledale Prešer- novo hišo in cerkev. Tu smo se malo kulturno izobrazile in dodatno zvedele o življenju Prešerna, v cerkvi pa nahranile duše. Obiskale smo tudi vrtnarijo Ruth Pod- Udeležba na Trebanjskem košu gornik Reš, tu pa smo si spočile naše oči. Gospa Ruth nam je odgovarjala na naša vprašanja, svetovala in predstavila svojo vrtnarijo. Dih nam je zastajal ob čudovitih nasadih, kombinacijah zasaditve in lepoti vsega, kar smo videle. Spoznale smo veliko novih rastlin, ki jih še nismo videle. Ogledale smo si tudi bonsaje, s katerimi se ukvarja njen mož. Gospa Ruth nam je tudi omogočila nakup v vrtnariji in to vse po 1€, kar smo kar dobro izkoristile, in se bogato založile z rožicami. Tu nam je čas tako hitro minil, da nas je morala vodička Maja že priganjati, da nismo zamudile na večerjo. Ogled Prešernove hiše v Kranju v okviru strokovne ekskurzije

23 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI

Zaključna prireditev tekmovanja »NAŠ KRAJ – LEP IN GOSTOLJUBEN« Kot smo že poročali v prejšnjem občinskem glasilu, v naši dobrih obnovitvenih praksah in pomenu obnovljene dediščine za občini letos ponovno poteka tekmovanje »NAŠ KRAJ – LEP IN gospodarski, kulturni in predvsem turistični razvoj posameznih GOSTOLJUBEN«. Ocenjevalna komisija je že v zadnji fazi oce- krajev, pokrajin in tudi države z naslovom Podreti ali obnoviti. njevanja, ki se bo izvedlo v drugi polovici meseca septembra. Vsi, ki vam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in delamo, va- Ob koncu tekmovanja smo za vas pripravili zaključno prire- bljeni 22. oktobra 2010 ob 19. uri v Kulturni dom Šentrupert. ditev - predstavitev letošnjega projekta ocenjevanja krajev ter Vljudno vabljeni! podelitev priznanj in nagrad najboljšim. Prireditev bo obogatilo še Marko Gorenc, predavanje uglednega etnologa dr. Vita Hazlerja, ki bo predaval o predsednik Turističnega društva Šentrupert

ZAHVALA Ob koncu veroučnega leta 2009/10 se je od nas poslovil Mar- ko Suhoveršnik. 10 let je prihajal ob vikendih v našo župnijo in pomagal pri verouku, ministrantih, Oratorijih, počitniških programih in mnogih drugih stvareh. Še posebej je skrbno sodeloval pri pripravi župnijskih prispevkov za občinsko glasilo ŠentRUPERT. Ob tej priložnosti se mu iskreno zahvaljujem za vse njegovo delo v naši župniji na vseh področjih. Ker odhaja v Rim v Italijo na izpopolnjevalni študij, mu želim veliko uspeha in da ne bi prehitro pozabil na Šentrupert. Naj mu za ves njegov trud Bog povrne z večnimi darovi. Jože Brečko, župnik [email protected] ŽIVLJENJE V ŠENTRUPERTU od konca druge svetovne vojne do ponovne ustanovitve Občine Šentrupert leta 2006 Bližajo se volitve za občinske svetnike in rupert prenehalo in zdi se mi, da so takrat vas pozabil.) Meja je potekala nad Krme- župana. Namenil sem se, da bi napisal nekaj Nemci postavili za župana grofa Barbo iz ljem proti Šentjanžu, po dolini proti Veli- spominov iz mladosti, kako je Občina Šent gradu Rakovnik. Koliko časa so Nemci kemu Cirniku, preko Svinjskega na Ravne, rupert nastajala po drugi svetovni vojni. Že ostali pri nas, ne vem. Sprva je bila meja pri od tam pa naprej proti Gabrovki. zdaj se opravičujem, če bom morda kaj na- Majcnu na odcepu ceste Mirna-Brezovica Občina Šentrupert je bila pred drugo robe napisal ali pozabil napisati. Seveda ne in Mirna-Trebnje v sredini vasi Gomila pri svetovno vojno veliko večja kakor današ morem pisati po času, kdaj se je kaj zgodilo. Mirni. Nato so prišli Italijani, medtem pa so nja. Vanjo so spadale vasi od reke Mirne Vseeno bom skušal napisati v zaporedju, še enkrat prišli Nemci v Šentrupert iz smeri po potoku Sotla proti Sraslim, Žunovec, kolikor se pač spominjam po dobrih šestde- Hom, pred tem pa so bombardirali Šentru- G. in D. Zabukovje, Zaloka, Ravne, Str- setih letih. Mogoče se bo kdo odločil, da me pert. Ne spominjam se, ali je bilo kaj škode mec – zdi se mi, da tudi Prelesje, Jelševec, bo dopolnil ali popravil, če bom kaj narobe na poslopjih, zdi se mi pa, da je bilo nekaj Kostanjevica, Zgornje in Dolnje Svinjsko, napisal – ali pa pozabil napisati. požganih domačij. Vem pa, da so govorili, Črešnjevec, Veliki in Mali Cirnik, Vrhe, Po razpadu stare jugoslovanske vojske v da se je Žmavčev Fonzi, ki je bil nekoliko Hrastovica – Most in današnja Puščava, aprilu leta 1941 je neki oficir v Prelesju na omejen, skril v cerkvi v spovednico. Ko so in po reki Mirni do Sotle; bila je res precej veliki petek ustrelil vojaka, ki se je preoble- Nemci pregledovali po cerkvi, je pokukal večja občina kot danes. kel v civilno obleko in hotel oditi domov. iz spovednice, opazili so ga in ga ustrelili. Po osvoboditvi maja 1945 so bile občine Po pripovedovanju je bil to učitelj, doma Mislili so namreč, da jih bo napadel. ukinjene ter bili ustanovljeni tako imenova- nekje iz okolice Celja. Prav ta oficir pa je Ko so se Nemci in Italijani dogovorili za ni Krajevni ljudski odbori – skrajšano KLO. na veliko soboto veselo pozdravljal nemške mejo, ki je potekala preko Občine Šentru- Ne spominjam se, kateri KLO-ji so bili na vojake, ki so se po cesti od Sevnice pripeljali pert, so bile vasi Ravne, Strmec, Jelševec, področju stare občine. Ker mi je bolj znano, na motorjih. Kostanjevica, Gornje in Dolnje Svinjsko bom zato napisal bolj o KLO-ju Bistrica. Seveda pa je takrat delo na Občini Šent pod nemško upravo. (Morda sem kakšno Ta je bil 1945 ustanovljen za vasi Bistrica,

24 DOGAJANJA V OBČINI ŠentRUPERT

Prelesje, Gor. in Dol. Jesenice, Hrastovica, z veliko otroki. Novo perišče smo napravili stavbe, v kateri bi delovala KS, so se vaščani Most in današnjo Puščavo, s sedežem na na Mlinščici med mlinom Lukek in Zidar Prelesja, Bistrice, D. in G. Jesenic odločili za Puščavi v gostilni Zajc. Kasneje je bil sedež (današnji Grebenčev mlin) in to tri betoni- KS Šentrupert, vasi Hrastovica, Most in Pu- v hiši nad trgovino na Puščavi pri mostu rane perilnike. Narejeni so bili tako, da so ščava pa za KS Mokronog. S tako odločitvijo preko stare reke Mirne pri Martinji vasi. žene stale na suhem in ne več v vodi, kot je so bili na okraju Trebnje zelo zadovoljni. Puščava je do konca vojne pripadala vasi bilo prej, da so lahko prale perilo. Tudi pri Ni mi pa znano, zakaj so bile vasi Ravne, Bistrica – razen zaselka Rnice (hiše Jurglič, kovačiji Bartolj je bila ena plošča, kjer so Strmec in Kostanjevica, ki so spadale pod Hlade, Kržič in Uhan so pred tem spadale lahko prale žene, ki so bile doma v bližini bivšo Občino Šentrupert, dodeljene Občini pod Gorenje Jesenice), po vojni pa je postala kovačnice. Vse delo je bilo prostovoljno, Litija. Vasi Svinjsko, Veliki in Mali Cirnik samostojna vas. Puščava je dobila takšno nobeden ni dobil nikakršnega plačila. ter Vrhe pa so pripadali Občini Sevnica. ime zato, ker je pred izgradnjo železnice Denar za material smo dobili od članarine Mogoče je bil ukaz z 'vrha' – ali pa so ljudje bila tam od ceste Trebnje-Mokronog bolj SZDL, nekaj pa tudi od malih obrtnikov, sami tako želeli. močvara in je rasla zelo slaba trava – loček ki so takrat še obstajali, pa tudi sami ljudje Takrat se je bivša Občina Šentrupert ter ostale slabe trave. so kaj primaknili. Po opravljenem delu zagotovo zmanjšala za eno tretjino. Nekaj Od Občine Šentrupert so se ob nastanku smo organizirali vaško veselico ter tako časa je delovala občina z imenom Rakovnik KLO-jev odcepile naslednje vasi: Bistri- pridobili sredstva za nadaljnje delo. s sedežem v Šentrupertu. Vendar tudi tako ca, Prelesje, Dolenje in Gorenje Jesenice, Med tem časom se je vrnil vaščan Milan ni dolgo ostalo. Z 'vrha' je prišlo, naj se Hrastovica, Most ter takrat ustanovljena Levstek, ki je bil v rudarski šoli v Velenju, Občina Rakovnik pridruži Občini Mirna. Puščava. KLO Bistrica je imel sedež v Zaj- ter se zaposlil v rudniku Krmelj. Bil je zelo Spominjam se, da so bili takrat predse- čevi gostilni na Puščavi, kot sem že omenil, zagnan za delo v vasi. Ko smo napravili dniki Občine Rakovnik tovariš Gačnik predsednica je bila lastnica gostilne Anica perišča, se je pojavila želja, da bi napravili s Hrastnega, Polde Rugelj iz Zabukovja, Zajc, kasneje pa se je sedež prenesel ravno most preko potoka Bistrica, ter cesto v vas, Sandi Prah st. iz Šentruperta ter Ludvik na mejo med KLO Mokronog in Bistrico. oziroma tudi most čez Mlinščico. Dogovor Štrukelj z Vrha. Mogoče je bil še kdo, a se Že ob graditvi železnice Trebnje-Sevnica je je bil, da bi bil most pri kovačnici ter narav- ne spominjam. Vendar pa je zelo malo časa bila postaja na Bistrici ter je imela naslov: nost proti vasi. Do tedaj je bila vozna pot v delovala skupna Občina Mirna. Čez nekaj Železniška postaja Mokronog-Bistrica – to vas čez vodo pri kovačiji za mlinom Zidar časa so se občine Mokronog, Trebelno, pa zato, ker Mokronožani niso hoteli že- ter pri mlinu Lukek, kjer je bila ozka brv Mirna, Dobrnič, Velika Loka, Šentlovrenc leznice skozi Mokronog, bila pa je pošta v za v mlin in nato v vas. Tudi pri kovačiji je in Čatež združile v skupno občino Trebnje. Mokronogu. Ker je železnica vozila pošto, so bila ozka brv za v mlin Zidar. Glavna vozna Tako je bilo vse do leta 2006, ko je bila po- morali s postaje voziti pošto v Mokronog. pot pa je bila pri kapelici, kar pa je bilo zelo novno ustanovljena Občina Šentrupert, pa Poleg KLO-jev so bili po vaseh organizi- neugodno za vhod v vas iz Šentruperta. tudi v Mokronogu in na Trebelnem so se rani odbori osvobodilne fronte – OF Slove- Ker je bilo zelo težko dobiti material, smo odločili za odcepitev in ustanovili Občino nije, kasneje preimenovani v Socialistično morali iskati pomoč pri okrajni SZDL v Mokronog-Trebelno. zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Tako Trebnjem. Imeli smo srečo, ker so na žele- Ko so se vse občine združile v Občino je bil odbor SZDL v vasi Bistrica-Prelesje, znici menjavali tire, in smo se dogovorili, Trebnje, se je Trebnje začelo zelo razvijati s sedežem na Bistrici. Dolenje in Gorenje da odkupimo stare tirnice. Milan Levstek in kmalu postalo mesto. Spominjam se, da Jesenice so imele svoj odbor s sedežem v se je v rudniku Krmelj dogovoril, da tirnice je takoj po vojni bilo Trebnje malo večja Gorenjih Jesenicah, Hrastovica in Most pa zvarijo tako, da smo jih lahko uporabili za vas. Glavno je bilo samo železniško kri- sta imela odbor s sedežem v Hrastovici. Ti mostnice in smo jih zabetonirali ter tako žišče, zaradi katerega je iz bivšega okraja odbori niso imeli samostojnih prostorov, naredili most. Naj bo to primer, kako je postalo središče občin. Industrijsko pa je kjer bi delovali. Na Bistrici so bili sestanki v živel posamezen odbor SZDL. bila takrat Mirna bolj razvita. Vse je bilo bivši gostilni Avsec ali pa v gostilni Jurglič v Naj grem spet malo v zgodovino: usmerjeno v rast Trebnjega. Tako so začeli Prelesju, Gorenje Jesenice so imele sestanke V stari Jugoslaviji so bili srezi (okraji) in kraji, kot so bili Šentrupert, Mokronog in v gasilskem domu Sveti Rok, Hrastovica pa tako je bivša Občina Šentrupert spadala pod tudi Mirna, zaostajati. Niso imeli pogojev, v Knezovi hiši – sestanki so bili pač tam, srez Krško. Po vojni pa so bila ustanovljena da bi se širili, da bi ljudje ostajali doma in kjer so imeli več prostora. okrožja in okraji. Šentrupert je spadal pod imeli delo v bližini. V službe so morali od- Ti odbori so se ukvarjali predvsem s okrožje Novo mesto in okraj Trebnje. Tako hajati drugam. Če so si hoteli postaviti svoj komunalnimi zadevami, kot je bilo vzdrže- je Trebnje postalo središče. Takrat je pod novi dom, so imeli veliko več ugodnosti in vanje vaških cest. Ker od nikoder ni bilo de- okraj Trebnje spadalo: današnja Občina možnosti v Trebnjem. Tako so ljudje začeli narja, so vaščani delali prostovoljno. Kdor Mirna Peč, delno Dobrnič, mislim, da tudi odhajati drugam, kjer so dobili delo. Še je imel konjsko vprego, je vozil gramoz, Radohova vas in Bič, na severu pa Gabrov- celo na Mirni so lahko veliko prej prišli do ostali pa so kopali in posipavali gramoz ka, Tihaboj, Brezovo – nekako do Dol pri gradbene parcele kot pa v Šentrupertu. po cesti. Organizirana so bila tudi razna Litiji – ter Strmec, Kostanjevica, Veliki Cir- Po vojni se je v Šentrupertu zelo dobro predavanja in kulturne prireditve. nik do Šentjanža, Krmelj, Tržišče, današnja razvila kmetijska zadruga. Imela je trgo- Vas Bistrica je v nekem obdobju sklenila, Občina Mokronog-Trebelno do Mirne Peči. vino ter odkupovala kmetijske pridelke, da napravi perišče za pranje perila; ker ta- Začelo se je združevanje v KLO-je, začele les, oglje in pragove za železniško progo. krat še ni bilo vodovoda, so morale ženske so se ustanavljati krajevne skupnosti. Na Seveda je imela v lasti tudi stavbe; tako na prati perilo v potoku Bistrica. Imele so lese- Bistrici naj bi bila KS za vasi Bistrica-Preles- trgu v Šentrupertu, stavbo, v kateri je bila ne deske, na katerih so prale perilo. Bilo je je, D. in G. Jesenice in Puščava. Ker ni bilo mlekarna in klavnica – mesnica. Bila je to zelo naporno za žene, ki so bile iz družin na Bistrici niti v kateri drugi vasi nobene tudi sušilnica za sadje, zgrajena nekaj let

25 jesen 2010 DOGAJANJA V OBČINI pred vojno na mestu, kjer je danes hiša Sta- v Šentrupertu. Za tem so bili še pred- vidi ob prihodu v našo Občino; obnovljena neta Gorenca – nasproti Frelihove Plaste. sedniki: Peter Zgonc, Jože Frelih, Franc cesta Šentrupert-Prelesje, Draga – Hom. Vse to pa je romalo v Kmetijsko zadrugo Bartolj, Peter Frelih in Tone Rugelj. Vsi Nova dela na cesti Slovenska vas-Šentru- Trebnje, ker so se morale zadruge združiti. predsedniki so si zelo prizadevali, da bi se pert. Narejeno je tudi prvo novo krožišče, Nekaj stavb je Kmetijska zadruga Trebnje KS izkopala iz zaostalosti ter prišla v boljši ki je sicer bolj majhno, a smo se ga že odprodala, nekaj pa obdržala za svojo trgo- položaj. Seveda je bilo zelo težko; denarja navadili. Končala se je dozidava in obnova vino. Prodana je bila tudi občinska stavba, ni bilo, tudi industrije ne, ljudje so odhajali šole. Tu se je precej zavleklo, ker so bili slabi hiša, v kateri je bila pred vojno orožniška drugam za delom. Organizirali so refe- temelji. Šola, ki se je gradila po vojni, je bila postaja, tudi sušilnico so podrli in zemljišče rendum za samoprispevek ter tako med nujna, ker sta bili obe stari šoli požgani in je prodali. (Danes mora nova občina delovati prvimi obogatili sredstva, ki jih je skopo pouk potekal po privatnih hišah. Zato se je v najetih prostorih.) dajala Občina Trebnje. Ta sredstva so se mudilo zgraditi šolo. Takrat ni bilo denarja Šentrupert kot nekdanja občina, ki je porabila za popravilo in asfaltiranje cest, niti takih materialov za gradnjo, mudilo bila pred vojno med večjimi, je zelo veliko ki jih je bilo v KS Šentrupert zelo veliko in se je samo šolo čim prej zgraditi in tako je izgubila – tako v nepremičninah, zemljiščih tudi v zelo slabem stanju. Toda uspelo je bila mogoče površno izdelana, a je vseeno in vaseh, ki so bile priključene občinam precej stvari in ceste so bile popravljene in dosegla starost skoraj šestdeset let. Seveda Litija, Sevnica ali Mokronog. Tudi Zavod tudi asfaltirane, podobno še poti po vasi. so bile med tem časom tudi preureditve in za prestajanje kazni zapora Dob spada bolj Zgradila se je poslovilna vežica ter uredila popravila. pod Mirno, saj ima tam pošto, čeprav je razsvetljava po vaseh. Še več stvari je zaživelo ter se izboljšalo bliže pošti Šentrupert in tudi precej od meje Po osamosvojitvi Slovenije so se začele stanje, odkar imamo znova svojo občino. Šentrupert-Mirna. Tako je tudi z vojaškim ustanavljati nove občine. KS Šentrupert Če si zamišljam staro predvojno Občino objektom v tako imenovani Ciganski dolini, ni imela možnosti za samostojno občino, Šentrupert ter današnjo, za tretjino manj- ki je bolj mokronoški, čeprav je na ozemlju čeprav si je za to zelo prizadeval tedanji šo, imam občutek, da je današnja Občina Občine Šentrupert. Pripominjam pa tudi, predsednik Peter Frelih, ni bilo uspeha – Šentrupert nekoliko okrnjena – kakor je da to ni prava Ciganska dolina; tako se bilo je premajhno število prebivalcev. Tako okrnjena tudi celotna Slovenija, ki bi si jo imenuje zato, ker je gostilničar Zajc s Pu- se je še za štiri leta odrinilo, čeprav je bil radi še več prisvojili na zahodu Italijani, ščave dovolil, da so si cigani postavili šotore. referendum uspešen. V tem času so se ljudje na severu Avstrijci, na vzhodu in jugu pa Nad cesto Trebnje-Sevnica in postajo Mo- iz vasi Ravne, Kostanjevica, Vrhe in Mali Hrvatje, sedanjo Občino Šentrupert pa Ob- kronog-Bistrica je bil namreč Gregorčičev Cirnik priključili h KS Šentrupert. S tem čina Litija, Sevnica in Mokronog-Trebelno. kamnolom, kjer so cigani razbijali kamen, se je število prebivalcev vsaj malo povečalo. A tudi meja med Mirno in Šentrupertom ki so ga nato razpeljali po glavni cesti Leta 2006 je bila zelo velika akcija na RS in je bila nekoč bolj pomaknjena proti Mirni. Trebnje-Mokronog. Če pa cigani niso imeli poslanci so glasovali za odcep KS Šentru- Seveda ne mislim s tem nobenega hujskati dela, so jih orožniki prepodili in so odšli, a pert ter KS Mokronog in Trebelno. Tako je proti sosednjim občinam. Bolj je pomemb- se čez čas ponovno vrnili. Prava Ciganska po enainšestdesetih letih ponovno nastala no, da živimo v svobodni Sloveniji in svoji dolina je namreč tam, kjer je imela bivša Občina Šentrupert. Prav tako se je tudi občini v miru in varnosti. JLA napravljeno krožno cesto. Ob mo- ustanovila Občina Mokronog-Trebelno. Želim, da bi v jeseni na volitvah ponovno rebitni vojni naj bi bile tam v skrivališču Tako smo občani v jeseni leta 2006 na izvolili dober občinski svet ter znova po- pripravljene avtocisterne na odvoz goriva iz volitvah izvolili svetnike in župana za novo trdili dosedanjega župana, da bi se občina skladišča. Ko je bivša JLA gradila skladišče, Občino Šentrupert. Mislim, da ima župan še naprej razvijala, da bi imeli občani delo je bil speljan železniški tir od postaje do Rupert Gole ob sebi dobro ekipo za delo in – zaposlitev, da bi se celotno območje še skladišča, da so z vlakom dovažali gorivo vodenje občine. Vsi so zelo delavni. Dobro naprej razvijalo in bi bili občani srečni in v skladišče in polnili rezervoarje. sodelujejo med seboj in vsak na področju, zadovoljni. Ko so bile organizirane krajevne skup za katerega je zadolžen. Delo je vidno na Še enkrat: ne zamerite, če sem kaj pozabil nosti, je bil njen prvi predsednik Alojz vseh področjih. ali narobe napisal - vse je bilo napisano z Jarc z Okroga. Jaz sem bil član sveta in Mineva četrto leto njihovega skupnega dobrim namenom. prvi sestanek je bil v domu upokojencev dela in naj navedem samo tisto, kar se lahko Tone Skušek

26 SPREHODI MED ... ŠentRUPERT Sprehodi med ... Sprehodi med vinogradi: »Ponovno bi zagorele grmade …« Pred stoletji bi se ob taki toči, kot je v Mirnski dolini padala 3. avgusta letos, verjetno spet odločili za sežig čarovnic. Tistega torkovega popoldneva je namreč na širšem območju Šentruperta toča uničila večji del pridelkov na prostem; v dobrih desetih minutah so bili marsikje izničeni celoletni napori pridelovalcev po vrtovih, poljih in vinogradih. Meteorolog Janez Markošek iz urada za meteorologijo Agencije RS za okolje je Toča 3. avgusta 2010 je skoraj povsem uničila pridelek v vinogradih na Homu (foto Branka Brcar). takole opisal vremenske razmere 3. avgusta letos: »Nad severno in srednjo Evropo, Bal- Kakšne povezave ugotavljajo med pogo- kanom in severnim Sredozemljem je bilo stostjo izrazitih vremenskih dogodkov in plitvo območje nizkega zračnega pritiska. spremembami podnebja, smo povprašali Hladna fronta je že zjutraj dosegla Alpe in meteorologinjo mag. Tanjo Cegnar iz Agen- se popoldne pomikala prek Slovenije. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala cije RS za okolje: »Podnebne spremembe od Severnega morja do Italije in se prav se kažejo tako v spremembi padavinskega tako pomikala proti vzhodu. Ozračje nad režima, pričakovan pa je tudi porast števila izjemnih dogodkov in njihove izrazitosti. nami je čez dan postajalo vse bolj nesta- Posnetki vremenskih dogajanj 3. avgusta 2010, kot jih bilno. Zjutraj in dopoldne je bilo še delno je na Lisci posnela meteorološka kamera ob 16:30 in Z državno merilno mrežo dobro zajame- jasno. Že zgodaj popoldne so se prve plohe ob 17:30. mo spremembe padavinskega režima, ki in nevihte začele pojavljati v severozahodni se kažejo s porastom jesenskih padavin, Sloveniji, kmalu zatem pa tudi drugod po »Takega ne pomnim …« je o letošnji padajočim trendom zimskih padavin v državi. Popoldne in zvečer je bilo povsod avgustovski toči dejal vinogradnik Peter zahodni Sloveniji in z upadanjem poletne spremenljivo do pretežno oblačno s kra- Brcar s Homa. »Škodo je sicer zelo težko količine padavin v nižinskem svetu. Obilne jevnimi padavinami, deloma plohami in oceniti, vsekakor pa lahko govorimo o dnevne padavine, več kot 50 mm dnevno, nevihtami. Nekatere nevihte so spremljali več kot 100 odstotni škodi. Prizadeta ni so najpogostejše na severozahodu države, močni nalivi, močni sunki vetra, lokalno je le letošnja trgatev, posledice toče se bodo najpogostejše so oktobra in novembra.« padala tudi toča. Pred nevihtami je bilo še na trtah kazale še v naslednjih letih. Taki Na vprašanje o povečevanju močnih vroče, saj so bile temperature od 26 do 32o dogodki pa lahko predvsem mlajšim neviht in neurij s točo pa je mag. Tanja C, zvečer pa so termometri kazali le od 17 vinogradnikom jemljejo veselje do vino- Cegnar odgovorila: »Na osnovi podatkov do 21, na Primorskem okoli 25o C.« gradništva,« je v skrbeh za nadaljnji razvoj državne merilne mreže teže govorimo o vinogradništva na obronkih Šentruperta trendih močnih neviht in neurij, saj so le-ta dejal Peter Brcar. pogosto omejena na razmeroma majhno območje, ki pa je lahko močno prizadeto. Razlike med leti v številu neurij so velike in predvsem posledica prevladujočega vremenskega tipa. Škoda ob teh pojavih pa ni odvisna le od pogostosti in intenzivnosti neurij. Veliko je odvisno od rabe prostora, ki ga je neurje zajelo in od prilagojenosti na intenzivne nalive, močne sunke vetra in točo, pa tudi na odpornost infrastrukture. Radarski posnetek padavin nad Slovenijo 3. avgusta Vsekakor škoda zaradi neurij narašča.« 2010 ob 16. uri, kjer temnejši odtenki nakazujejo Mag. Jože Uhan možnost toče. [email protected]

27 jesen 2010 KULTURNI UTRIP

IZAR LUNAČEK, avtor edinega slovenskega spletnega stripa Založeni raj: »Humor je odličen način komunikacije!« Pogovor z vnukom doktorja Pavla Lunačka Spominjam se da sem nekoliko nadarjen. Pa predvsem pogostejših motivov sta bila Adam in Eva v ene izmed števil- cenejši od ostalih morebitnih ilustratorjev raju. To smo potem pretočili v spletni strip. nih osnovnošolskih šolskega glasila. In imamo Adama, Evo in boga, pa še nek prireditev, ko smo hec. Lahko jima da sadež neka druga žival. na hodniku stare Sicer vas poznamo kot avtorja številnih Vzameš klasične like in z njimi delaš, kar šole čakali Natašo stripov in ilustracij v slovenskih medijih. pač želiš. V takem smislu sem producent. Bolčina Žgavec, ki Stripi so vaša poslastica. Pa se zavedate, da Tako se na primer poleg Adama in Eve med mladimi to ni ravno najbolj priljubljena je izdala novo slika- znajde tudi Zlatolaska. Pač jih postaviš v oblika preživljanja prostega časa? nico; z njo je prišel neko situacijo in opazuješ, kako se bodo visok teman mlade- No, pravzaprav sem bil eden redkih, ki odzivali. Všeč mi je, da lahko veliko eks- nič s košato frizuro. sem jih v svojih otroških letih bral. Vsi so perimentiram. Mladi postavnež, ta- sicer brali Mikija Mustra in Alana Forda, kaj krat prvi letnik srednje več pa ne. Mi smo se zbirali v nekem kazino- Ste avtor ilustracij v Sobotni prilogi Dela in šole, Izar Lunaček, je na- ju, kjer so imeli zbirko stripov celega sveta. Pravni praksi, avtor Minijev in avtor duhovite mreč ilustriral slikanico, ki Sem si pa mislil, da so stripi danes bolj prilju- rubrike Seksikon v najstniški reviji Pil, kjer so nam jo takrat predstavili. bljeni. Sploh nisem vedel, da ljudje stripov ne razmišljate o spolnosti in podobno nero- Seveda je šoli podaril nekaj berejo več. Zato sem bil zelo presenečen, ko dnih zadevah. Zakaj sporočate s pomočjo ilustracij. In po tisti slikanici je so mi na neki srednji šoli povedali, da sploh humorja? dosegel veliko. Poznamo ga kot ne berejo. Ne knjig in ne stripov. Ni mi jasno, Humor se mi zdi odlična zadeva. Ni avtorja ilustracij v Sobotni prilogi zakaj. Za knjige so rekli, da je preveč vložka v samo sredstvo, s katerim bi se približal neki Dela in Pravni praksi, je tudi avtor slavnih branje, stripov pa menda ne najdejo. publiki, ampak tudi odličen način komu- Minijev in duhovite rubrike Seksikon v naj- nikacije. Humor je super, jaz se rad šalim stniški reviji Pil, kjer razmišlja o spolnosti in Ste avtor edinega spletnega stripa pri nas. Je splet morda priložnost za stripovski iz določenih stvari. Tudi resni stripi, ki jih podobno nerodnih zadevah. Humor je po ustvarim, so v osnovi še vedno satirični. njegovem mnenju najbolj učinkovita pot preporod? sporočanja in ga spremlja povsod - Izar je To se je v zadnjem času kar razpočilo, ja. In ob pomoči humorja plovete tudi po aka- namreč celo doktoriral iz filozofije smeha. Trenutno je tako na spletu 20.000 stripov, demskih vodah. Študirali ste primerjalno Humor je seveda tudi glavna sestavina nje- ki pa so večinoma zelo slabi, zato ker niso književnost, bili ste tudi na likovni akademiji, govih stripov. Na Izarja Lunačka sem skoraj dobili objave kje drugje. So pa nekateri tudi doktoriral pa iz filozofije. To so tri razmeroma pozabila, ko sem se nato po debelih desetih zelo dobri - ti so se na spletu znašli zato, ker različne akademske smeri. Katera je najbolj letih spet srečala z njim. Tokrat službeno. tam ni cenzure. vaša? Jaz sem spraševala, on je odgovarjal. Zdaj Od vsega tega še najmanj uporabljam odrasel, izobražen moški, filozof, likovni Naš edini spletni strip Založeni raj od prvega primerjalno književnost. Vedno sem sicer akademik in primerjalni književnik. In novembra naprej izhaja na spletnem naslovu rad bral, in tudi užival sem v študiju, si pa ni pozabil tistega dne, ko je bil prvič v www.paradisemisplaced.si v slovenskem ne želim pluti v tej smeri strokovno. Bi se Šentrupertu. V kraju, ki ga ima v toplem in angleškem jeziku. Gre za edini slovenski pa težko odločil med filozofijo in likovno spominu, saj tam živijo ljudje, ki močno strip, ki na spletu paradira redno, vsak te- spoštujejo njegove korenine, njegovega den, ustvarja ga en sam avtor, v njem pa se umetnostjo. Oboje mi ustreza. Zelo. Tudi dedka - doktorja Pavla Lunačka. Pogovor pojavljajo isti junaki. Dogajanje Založenega prepletam oboje. V filozofiji se ukvarjam z sva začela prav tam, z njegovo prvo ilustri- raja poteka v svetopisemskem raju, v glavnih analizami stripov in risank, diplomiral sem rano slikanico. vlogah so Bog, Adam in Eva. Njihovo idilo iz filozofije smeha. Mislim pa, da opazno v pa vsak teden razbije nekaj novega – kača stripe vpeljujem tudi filozoske teme. Tre- Z likovnimi podobami polnite praznino listov z jabolkom, lenivec s posteljo ali na primer nutno je sicer filozofija na stranskem tiru, že od osnovnošolskih dni. Ilustrirali ste sre- riba s potapljaško opremo – vsak greh je izza kar mi je sicer žal. Pri nas je pač tako, da dnješolsko glasilo Mladika, kot osmošolec pa viren. Uradni avtor stripa je Anonymus Gosh, se razen na fakulteti s filozofijo praktično ste opremili slikanico Nataše Bolčina Žgavec bradat puščavnik, ki je nekoč živel v isti ulici ne moreš ukvarjati. Ogromno doktorjev Nejka gre v malo šolo. Učiteljice pred osnov- in zahajal v isti bar kot sam Bog. Producent filozofije je pri nas brezposelnih. In ker pač nošolskimi klopmi so verjetno kmalu opazile, stripa pa ste vi. Kaj pomeni, da ste ˝produ- moram zaslužiti nekaj denarja, trenutno da so vaše risbe odlične? cent˝ stripa? tudi prevajam. Likovno izražanje sem že takrat narav- Ta strip je nastal na podlagi stripa, ki sem Mateja Ramovš nost oboževal. Ja, učiteljice so res opazile, ga delal za Kulturni podlistek Dela. Eden [email protected]

28 KULTURNI UTRIP ŠentRUPERT

Izvirne ilustracije, foto Petra Krnc Slikanice Lile Prap, foto Petra Krnc V A B I L O Občina Šentrupert, Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert in Občinska organizacija ZB za vrednote NOB Šentrupert vabijo na SPOMINSKO SVEČANOST OB STODESETLETNICI ROJSTVA AKADEMIKA DR. PAVLA LUNAČKA v NEDELJO, 3. oktobra 2010, ob 16. uri v OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Spomine na znamenitega rojaka in Slovenca bosta predstavila dr. Zora KONJA- JEV in dr. Matjaž LUNAČEK, ki bo v nadaljevanju spregovoril še O odgovornosti tistih, ki v svojih poklicih delajo z ljudmi. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in KUD Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert. PRISRČNO VABLJENI!

KUD MOŠKI PEVSKI ZBOR VABILO VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT ŽENSKI PEVSKI ZBOR vabi k sodelovanju nove pevke, ki že imajo zborovske izkušnje POVABILO K SODELOVANJU ali pa si te izkušnje želijo šele pridobiti. KUD MPZ vinogradnikov Šentrupert vabi k sodelovanju vse zainteresirane mo- ške, ki imajo veselje do prepevanja in s tem bogatitve kulturne dediščine. Zaželeno je, da kandidatke znajo vsaj delno peti po notah. Spodnja Pevski zbor ima vaje enkrat tedensko in to ob torkih v društvenih prostorih starostna omejitev je 15 let. (nekdanja pošta). V zbor je trenutno vključenih 15 pevcev, kar pa bi želeli povečati z vašim sodelovanjem. Kontaktna številka je 041 899 208.

Prosimo vse zainteresirane, da se javijo predsedniku zbora Juretu Bizjaku Zbor ima vaje vsak petek ob 18.45 v na tel. 041 631 218. prostorih nove šole.

Veselimo se sodelovanja z vami. Zborovodkinja Nataša Dragar

29 jesen 2010 ŠOLSKI UTRIP Šolski utrip

Novo šolsko leto v novi šoli Letošnji 1. september smo do- moral postati samostojna občina, da Šentrupert in staršem, ki so nas pri čakali v celoti prenovljeni stavbi so stvari stekle. naših prizadevanjih podpirali. stare šole z dvema prizidkoma, kar Zahvala za veliko opravljeno delo Učenci in delavci šole smo veseli pomeni odlične pogoje za izobraže- gre predvsem županu Rupertu Go- nove šole. Po dveh težkih letih je vanje otrok te občine. OŠ dr. Pavla letu, ki je razumel potrebo po novi nova šola veliko razkošje prostora. Lunačka Šentrupert je zadnja po- šoli in ves čas vlagal veliko dela in Prepričana sem, da nam bodo ti polna osnovna šola v bivši trebanjski znanja v ta projekt. dobri pogoji dali novega poleta za občini, ki je dočakala to prenovo. Zahvala velja tudi svetnikom ob- še boljše delo in nove izzive. Potrebno je bilo več kot desetletje činskega sveta in občinski upravi pa Polona Rugelj, ravnateljica boja in prizadevanj – Šentrupert je tudi svetnikom še krajevne skupnosti [email protected]

Nova šola Prvi dan v novi šoli Na svetu mnogo je stvari, Zelo sem bil vesel, ko sem šel v novo Šestošolci OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert ki jih človek lahko v dar dobi. šolo. Šola mi je všeč. Vsa je prenovljena. so letošnje poletne počitnice preživljali Sreča velika za Šentrupert je, Najbolj so mi všeč garderobne omarice. zelo različno. Vsem pa je kar malo žal, da da podarjena nam prelepa šola je. Vanje lahko spravimo marsikaj. V novi šoli so se že končale, zato so spomini nanje še je tudi dvigalo. Želim si, da ga nikoli ne bi Prav mogočna se mi zdi, zelo sveži. Sara Krnc se počitnic spominja potreboval noben učenec. Petošolci smo v tako modro tam stoji. takole: prvem nadstropju. Imamo veliko in svetlo Tiho čaka korenjaka, Šola se je bližala h koncu, začele so se učilnico. V šoli je tudi velik prireditveni da iz njega naredi učenjaka. dolgo pričakovane počitnice. prostor. Po vsej šoli so obešene dragocene Najprej sem odšla na morje v Ankaran. Naša šola si želi, slike. Šola je lepa, zato se moramo potru- da v njej smo vsi prijatelji. diti, da je ne bomo uničili. Razveselila sem se novice, da bo z menoj Zgrajena je zato, Miha Kurent, 5. razred odšla tudi prijateljica Tina. Cel teden je da vsi srečo v njej najdemo. sijalo sonce, zato nisi imel razloga, da bi bil slabe volje. Vsak dan smo se šli dvakrat Mnogo generacij se bo v njej zvrstilo, Ko sva se z mamico 1. septembra peljali mnogo zgodb se bo obrnilo. v šolo, sem komaj čakala, da jo vidim. Po kopat. S Tino sva naredili stolp iz kart, ki Moja zgodba je zdaj ta, prihodu sem takoj stekla na šolsko igrišče, nama je odlično uspel. Veliko sva se tudi da jaz sem v tej šoli prva generacija. kjer sem našla nekaj sošolk. Ko so končno igrali na igrišču. Ko je bil večer, sva igrali prišli vsi učenci, smo odšli pred šolo, kjer odbojko, nogomet pa tudi rolkali sva se. Urban Berk, 5. razred sta nas nagovorila ravnateljica in župan. V igralnici pa sva se zabavali z igranjem Nato smo s svojimi razredničarkami vsto- biljarda, mini hokeja, ročnega nogometa, Prvi dan v novi šoli pili v prenovljeno šolo. Komaj sem čakala, namiznega tenisa … Ko je bil čas za odhod da jo vidim tudi znotraj njenih zidov. Vse domov, sem si želela, da bi lahko še ostala se mi je zdelo neznansko lepo. V razredu Prvi dan smo se pred šolo zbrali, tam, saj je bilo zelo lepo, a vseeno sem bila nas je na klopeh čakalo presenečenje. Naša saj je nismo prepoznali. vesela, ko sem prišla domov, saj povsod je nova razredničarka 1. septembra praznuje Tako lepo šolo so nam zgradili, svoj rojstni dan, zato nas je razveselila s lepo, a doma je najlepše. upam, da v njej veliko bomo se naučili. sladkarijami. Ko smo se posladkali, smo Danes je prvi šolski dan in razveselila sem se čisto prenovljene šole. Tu se imamo Prvi dan bilo je res zabavno in lepo, se sprehodili po novi šoli. Bila nam je zelo še bolje kot na morju. želim si, da vse leto bo tako. všeč. Najbolj mi je všeč, da ima vsak učenec svojo garderobno omarico. Prvi šolski dan Prvi dan v novi šoli bil je res vesel, je bil letos nekaj posebnega in nikoli ne Sedmošolci OŠ dr. Pavla Lunačka Šent sedaj je konec pesmice, saj pouk se je začel. bom pozabila, kako smo prvič vstopili v rupert so letošnje šolsko leto prestopili novo, čisto novo šolo. prag prenovljene šole. Ta jih je navdušila, Julija Košak, 5. razred Anamarija Gole, 5. razred saj so že komaj čakali, da se preselijo iz

30 ŠOLSKI UTRIP NOVICE OD TOD IN DRUGOD ŠentRUPERT prostorov, kjer so gostovali. Alma Zupan velika in prostorna, da se v njej še ne znajde. PRENOVLJENA ŠOLA je selitev doživljala takole: Gaja Brezovar pa pravi: »Danes, 1. septem- Lansko leto je pouk potekal v nadome- bra, smo prvič vstopili v prenovljeno šolo Poletje je hitro minilo in s tem je bilo stnih prostorih. Razredi od 5. do 9. smo in dobili smo dobre vtise. V teh prostorih tudi konec počitnic. Veliko učencev bi se nad tem pritoževalo, ampak mi smo komaj bili v stavbi SPINO. Preseliti smo se morali se bomo pa res veliko naučili.« čakali, da stopimo čez prag naše čisto pre- zato, ker so gradili novo šolo. novljene šole. Čeprav naj bi se s šestim razredom Tudi v osmem in devetem razredu so se Že na pogled je šola zelo lepa, počutje v začeli seliti iz razreda v razred učenci, so učenci razveselili prenovljene šole. Svoje njej pa ravno tako. Prostori so čudoviti in se namesto tega učitelji, saj ni bilo dovolj prve vtise so zapisali takole: veliko večji od tistih v stari šoli, kar mi je prostorov. Malico smo tudi imeli v razredu zelo všeč. in ne v jedilnici. POUK V PRENOVLJENI ŠOLI Verjamem, da bomo sedaj vsi radi hodili Zadnji šolski dan smo najprej imeli v šolo, saj je počutje v njej prijetno in tudi prireditev, na kateri so nam podelili pri- Ob prvem vstopu v prenovljeno šolo ponosni smo lahko, da imamo tako lepe znanja, nato pa smo imeli še malo pouka sem bil zelo ponosen na naš prelepi kraj, šolske prostore. Katja Breznikar, 9. razred in delavnice. Za zaključek pa smo morali saj takšne šole nimajo povsod. V njej sem seliti šolske klopi in stole v telovadnico in doživel že veliko lepih stvari. Lani, ko smo bili v Spinu, sem komaj ča- kmalu je bila napolnjena. Imamo zelo veliko prostora, zato se tudi Danes je 1. september in sem zelo vesela kal, da bo šola zgrajena. In dočakal sem. lažje učimo. Najbolj pa mi je všeč, da ima- Nova šola mi je zelo všeč, čeprav sem nove šole. Je ogromna in zelo lepa. Z vese- mo vsak svojo omarico za čevlje in ostalo mogoče pričakoval kakšno stvar malo ljem jo bom obiskovala. garderobo. V prenovljeni šoli imamo tudi drugače, ampak vseeno je super. Lepo Tako kot Alma pa so se nove šole razve- zelo veliko slik, ki jo še polepšajo. urejena in pobarvana je čisto drugačna selili tudi ostali. Mihi Brcarju je pouk v V to šolo bom z veseljem hodil. kot prejšnja. Škoda je samo, da bom na šoli novi šoli všeč, ker je bolj prostorna, lepša samo eno leto. in praktična. Janu Novaku se zdi šola tako Blaž Sedlar, 8. razred Timotej Šturm, 9. razred Novice od tod in drugod Vesele počitnice v Knjižnici Pavla Golie Trebnje Tudi letošnje počitnice so se otroci z vese- zabavne igre, po receptu pripravili okusne jalnem vzdušju vse dni uživali, se zabavali, ljem odzvali povabilu na ustvarjalne delav- kokosove kroglice, še prej pa so izdelali veliko časa preživeli zunaj in se marsičesa nice, ki so med počitnicami potekale na vseh vsak svoj predpasnik, ga seveda primerno novega naučili. enotah trebanjske knjižnice. Ustvarjali smo okrasili, saj je le – ta nujni pripomoček za Knjižnica je torej prostor, primeren za že v juniju, takoj po koncu šole. Pripravljali kuharsko ustvarjanje. druženje, spoznavanje novih prijateljev in smo se na morje in ustvarili akvarij iz papir- Tik pred začetkom šole pa so v knjižnicah koristno preživljanje prostega časa. natih krožnikov, školjke smo preoblikovali v Trebnjem, Šentrupertu, Mokronogu in na Najmlajše bralce že zdaj vabimo na na- v prave morske rake, iz gline pa oblikovali Mirni delavnice potekale dva dni. Prvi dan slednje počitniške delavnice, vsakih 14 dni različne živali. Otroci so se izkazali tudi kot so otroci iz različnih materialov izdelovali na vseh enotah knjižnice pridno obiskujte izdelovalci lutk, saj so iz odpadnih plastenk glasbila, na katera so seveda zaigrali in ob pravljične urice, oktobra pa vas bo v svoje izdelali vsak svojega konja. lastni glasbeni spremljavi tudi zapeli. Drugi zgodbe spet povabil Jurček. Julijske delavnice smo poimenovali dan pa smo poimenovali »staro postane Mojca Kovačič, sladkosnedne. Otroci so se igrali kuharske novo«. Otroci so v sproščenem in ustvar- Knjižnica Pavla Golie Trebnje

31 jesen 2010 NOVICE OD TOD IN DRUGOD En. Občina 2010 Trajnost ravnanja z okoljem in energi- tec, telovadnica+vrtec ter bližnji poslovni Ali ste vedeli? jo zagotavlja konkurenčnost industrije, objekt). (Princip delovanja toplotne črpalke) uravnotežen gospodarski razvoj, večjo • Postavitev sončne elektrarne na streho Vsakdo je že opazil, da se izza hladilnika zanesljivost oskrbe z energijo ter izpol- novo zgrajenega nizkoenergijskega vrtca. dviga topel zrak. Prav gotovo ste že kdaj njevanje zahtevnih ciljev EU. Interes za Sončna elektrarna bo zavzemala 210 m2 pomislili, da bi na ta način ogrevali vodo. uvajanje energetske učinkovitosti in obno- strešne površine. To je možno narediti s toplotno črpalko, ki vljivih virov energije raste tudi na lokalni • Projekt izgradnje lesnopredelovalnega deluje na enakem principu kot hladilnik. ravni, z njim pa tudi potrebe občin po centra Šentrupert, (vzpostavitev logistič- Pri hladilniku se ohlaja notranjost, toplota, izobraževanju in povezovanju z drugimi nega centra za lesno biomaso). odvzeta živilom, pa prehaja v okolico. S občinami, podjetji in institucijami, ki jim • Izgradnja bioplinarne nazivne moči 1 pomočjo toplotne črpalke pa toploto, ki bi lahko pri pripravi in izvajanju projektov MW v ZPKZ Dob. Proizvodnja elek- sicer prešla v okolico, koristno uporabimo pomagajo s svojimi izkušnjami, z rešitvami trične energije ter toplotne energije. za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode, in znanjem. Celotna proizvedena toplotna energija se samostojno ali v kombinaciji z ostalimi Prav zaradi tega se je Občina Šentrupert bo uporabljala za ogrevanje zaporov ter sistemi. Pridobljena toplota je tu rezultat odločila za sodelovanje pri projektu En. ogrevanje sanitarne vode zaporov Dob. termodinamičnega procesa in ne izgore- Občina 010, ki se je 15. septembra zaključil Proizvedena električna energija se bo v vanja goriva kot pri klasičnih ogrevalnih s celodnevnim seminarjem, na katerem so celoti oddajala v omrežje. sistemih. se zbrali predstavniki občinske in državne • Postavitev sončne elektrarne na strešno Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjal- uprave, lokalnih energetskih agencij ter površino ZPKZ Dob. Nazivna moč elek- nika, ki odvzema toploto iz okolice (vode, podjetij in organizacij, ki so povezana z trarne približno 1 MW. zraka, zemlje), v njem se pri nizki tempera- uvajanjem URE in OVE. • Čiščenje odpadnih voda iz OŠ dr. Pavla turi uplini delavna snov (hladivo), ki nato Zaključni seminar nam bo v veliko Lunačka v biološki anaerobni pretočni potuje v kompresor. Ta pare stisne in jih pomoč pri nadaljnjih projektih, saj smo čistilni napravi. dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. dobili vpogled: • Izgradnja nizkoenergijskega doma sta- Vroče pare v kondenzatorju kondenzirajo • Kako se projektov URE in OVE lotevajo rejših občanov s kotlovnico na lesno pri višji temperaturi in pri tem oddajo kon- občine doma in v tujini? biomaso DOLB 2. Možnost daljinskega denzacijsko toploto ogrevanemu mediju. • Kaj lokalnim skupnostim predpisuje ogrevanja bližnjih stanovanjskih naselij. Delovna snov nato potuje preko ekspan- zakonodaja? zijskega ventila, kjer se ji zniža tlak nazaj v • Kje najti denar za (so)financiranje pro- Potek tekmovanja: uparjalnik in proces se ponovi. Vsa toplota, jektov? Občine so bile razdeljene v tri skupine pridobljena iz okolice, je brezplačna. • Ključne težave, s katerimi se srečujejo ob- - glede na velikost občine, iz katere izha- Razmerje med plačano energijo (elektri- čine pri pripravi in uvajanju projektov. jajo: majhne z manj kot 5.000 prebivalcev, ko) in brezplačno energijo (pridobljeno iz srednje z več kot 5.000 prebivalcev ter okolice) je običajno 1/3 in pri najnovejših Občina Šentrupert se je na natečaj prija- mestne občine. Občina Šentrupert spada črpalkah celo do 1/5 in več. To pomeni, da vila z naslednjimi projekti: med majhne občine, ki se je skupaj s šestimi pri 3 kWh pridobljene toplotne energije • Izgradnja prvega lesenega nizkoener- občinami potegovala za naslov En. Občina uporabnik plača 1 kWh, 2 kWh pa dobi gijskega vrtca v Sloveniji (vrtec ima 010. Na koncu se je Občina Šentrupert brezplačno. energijsko število 30 kWh/m2leto). uvrstila na zelo dobro drugo mesto, kar • Postavitev centralne kurilnice na lesno nas je še dodatno spodbudilo, da naslednje Koristne povezave: biomaso v kleti novega vrtca DOLB 1-da- leto zopet sodelujemo z novimi projekti ter • www.energijadoma.si ljinsko ogrevanje na lesno biomaso 1 (z tako dokažemo, da aktivno delujemo na • www.ekosklad.si novo kurilnico se bo ogrevalo: osnovno področju OVE (obnovljivih virov energije) šolo z prizidkom, novi nizkoenergijski vr- in URE (učinkovite rabe energije). Marko Kos, univ. dipl. inž. el.

32 NOVICE OD TOD IN DRUGOD ŠentRUPERT ODZIVNOST PROGRAMA SVIT SE POMEMBNO POVEČUJE

Program Svit je državni program prese- janja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Namenjen je populaciji v starosti od 50 do 69 let. Koordinira in izvaja ga v sodelovanju s partnerji Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in se je na državnem nivoju začel izvajati aprila leta 2009. Program je zastavljen kot učin- kovito sredstvo za zmanjševanje raka na debelem črevesu in danki. Odzivnost na vabilo v program se precej izboljšuje, saj je bila v prvi polovici letošnjega leta 54 %, kar je precej več kot v lanskem letu, ko je znašala 37 %. Breme raka na debelem črevesu in danki je v Sloveniji velik javnozdravstveni pro- blem, kar je razvidno iz visokega števila novo odkritih oseb za tem rakom vsako leto. Pogosto se bolezen dolgo razvija brez očitnih znakov, zato je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Število teh primerov, in število oseb, ki živijo z rakom (prevalenca), iz leta v leto narašča, v pri- merjavi z evropskimi državami pa je večja tudi stopnja umrljivosti in slabše petletno preživetje bolnikov. Po podatkih Registra raka je bilo leta 2007 v Sloveniji odkritih 1.392 novih primerov raka na debelem črevesu in danki, kar je med vsemi raki predstavljalo drugo najpogostejšo obliko novo odkrite rakave bolezni pri obeh spolih. Rak na debelem črevesu in danki je bil z 12,8% četrti najpogostejši rak pri moških in z 11,0 % tretji najpogostejši rak pri ženskah. Število novo odkritih oseb z odvzem vzorca blata in s pisnimi navodili. %). Zaradi začasnih ali trajnih izključi- rakom (incidenca) na debelem črevesu in Iz programa se izloči le osebe, ki so že v tvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih danki narašča že od leta 1950, ko so začeli diagnostični ali terapevtski obravnavi. Če treh letih z odstranjenimi polipi ali brez v registru beležiti novo odkrite primere udeleženec vzorec z blatom vrne v Central- odstranjenih polipov, rak debelega črevesa bolezni. S programom Svit se lahko raka ni laboratorij, lahko v naslednjem tednu ali danke in kronična vnetna črevesna bo- odkrije dovolj zgodaj, da je zdravljenje še pričakuje odgovor. Če je test negativen, lezen) je bilo izključenih 11.891 (13,1 %) uspešno. Svit na leto tako reši najmanj 200 Svit ponovno pošlje vabilo za presejanje oseb. V programu ni želelo sodelovati 121 življenj. čez dve leti in zgodba se ponovi. Če pa je oseb (0,07 %). Komplet testerjev za odvzem Kako program SVIT poteka? Temelji na test pozitiven, se v zgodbo vključi osebni dveh vzorcev blata je bil poslan 78.062 prostovoljnem sodelovanju, kar pomeni, zdravnik in izvede kolonoskopijo. osebam. Od 67.046 (85,9 %) vrnjenih kom- da se vsak posameznik odzove povabilu, pletov vzorcev blata, primernih za analizo, če želi. V okviru SVIT-a na domač naslov Izvajanje Programa Svit v obdobju od 1. je bilo 63.049 (94,0 %) testov negativnih in prispe najprej Izjava o prostovoljnem so- januarja do 30. junija 2010 3.997 (5,9 %) pozitivnih. Do konca junija delovanju v Programu Svit. Vprašalnik ni je bilo izvedeno 2.832 kolonoskopij v 25 niti obsežen niti težak in v uvodnem delu Slovenija pooblaščenih kolonoskopskih centrih. je napisan telefonski kontakt, na katerega Podrobnejša analiza odzivnosti po se lahko obrnete ob kakršnikoli nejasnosti. Od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2010 je bilo v pro- zdravstvenih regijah je pokazala najvišjo Če se posameznik odzove in vrne izpolnjen gram povabljenih 169.498 oseb in 168.285 odzivnost vabljenih v program v zdra- vprašalnik ter pisno potrdi sodelovanje, na osebam je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo vstveni regiji Kranj (57,8 %), najnižjo pa navedeni naslov po pošti dobi komplet za o sodelovanju je vrnilo 90.749 oseb (53,9 v zdravstveni regiji Murska Sobota (47,4

33 jesen 2010 NOVICE OD TOD IN DRUGOD

%). Opaziti je tudi velike razlike med po- Črnomelj 63,21% VESA IN DANKE – EUROPACOLON SLOVENIJA sameznimi slovenskimi občinami. Najbolj Novo mesto 59,80% • ZVEZA INVALIDSKIH DRUŠTEV ILCO SLOVENIJE odzivni so bili v občinah Logatec (73,1 %), Šentrupert 59,80% • SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Trzin (72,1 %) in Žiri (70,3 %), najmanj pa Metlika 58,64% • SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA GASTROENTEROLO- v občinah Hodoš (12,9 %), Kobilje (17,8 %) Mokronog-Trebelno 57,38% GIJO IN HEPATOLOGIJO in Žetale (30,8 %) Straža 56,57% • KANCEROLOŠKA SEKCIJA SLOVENSKEGA ZDRAV- Kostanjevica na Krki 55,94% NIŠKEGA DRUŠTVA Zdravstvena regija Novo mesto Mirna Peč 54,41% • ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE /SPLOŠNE/ Trebnje 53,96% MEDICINE SZD Šentjernej 52,34% Od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2010 je bilo v • ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE Krško 51,33% program povabljenih 11.288 oseb in 11.242 V SLOVENIJI - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV Žužemberk 50,63% osebam je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH Škocjan 49,33% sodelovanju je vrnilo 6.437 (57,2 %) oseb. TEHNIKOV SLOVENIJE (ZSDMSBZTS) Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih • ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih • NACIONALNI SVET INVALIDSKIH ORGANIZACIJ Da bi bil lahko Program Svit uspešen z odstranjenimi polipi ali brez odstranjenih SLOVENIJE na ravni populacije, se ga mora aktivno polipov, rak debelega črevesa ali danke in • GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE udeležiti vsaj 60 % povabljenih – še bolje • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - kronična vnetja, črevesna bolezen) je bilo pa več! Zato se ne bojte sveta tam znotraj SEKCIJA FRIZERJEV izključenih 909 (14,1 %) oseb. V programu in sodelujte v programu, v katerega boste ni želelo sodelovati 6 oseb (0,05 %). Od povabljeni! Program Svit rešuje življenja – • LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE 4.682 vrnjenih kompletov vzorcev blata, lahko ga reši tudi vam! • LUNA TBWA primernih za analizo, je bilo 4.419 (94,4 %) • O3 OGLAŠEVANJE testov negativnih in 263 (5,6 %) pozitivnih. Navajamo tudi seznam organizacij – • PARSEK INTERACTIVE Odzivnost vabljenih po občinah prikazuje podpornic SVIT-a, ki so svečano podpisale tabela. Listino o podpori Programu Svit in dejavno prostovoljno sodelujejo pri podpori izva- Za dodatne informacije si lahko pogle- Tabela. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo janja programa: date tudi spletno stran www.program-svit. mesto po občinah. si . OBČINA Odzivnost (%) • ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTI Semič 69,46% RAKU Dolenjske Toplice 66,67% • DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE Doroteja Kuhar, dr.med., Šmarješke Toplice 64,66% • ZDRUŽENJE ZA BOJ PROTI RAKU DEBELEGA ČRE- Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Bi se udeležili brezplačnega usposabljanja v tujini? Povsod po Evropi ter v državah članice - vizualna umetnost, glasbena kreativ- V juliju je izšel nov katalog Grundtvig Efte potekajo usposabljanja, v katera se nost, številke, matematika, znanost in delavnic za leto 2010/11, ki je dosegljiv lahko vključijo vse osebe, starejše od 18 ostale teme, ki niso preveč odvisne od na spletni www.cvzu-dolenjska.si. Lahko let, ki niso vključene v redno izobraže- znanja tujih jezikov; nas obiščete v Svetovalnem središču, kjer vanje. Usposabljanje, ki je financirano - učenje jezikov, zlasti za ljudi, ki gradijo vam bomo z veseljem pomagali pri prijavi s strani Evrope, se imenuje Grundtvig na osnovnih kompetencah (ali izbolj- na želeno delavnico. Pomoč svetovalnega delavnice. Grundtvig delavnice trajajo šujejo te kompetence na specializiranih središča je brezplačna, saj se sofinanci- od 5 do 10 dni in omogočajo brezplačno področjih) v jeziku držav, kjer se delav- ramo s strani Ministrstva za šolstvo in udeležbo na sami delavnici, namestitev, nico organizira, predvsem v jezikih, ki so šport in evropskega socialnega sklada. ki zajema brezplačno bivanje in prehrano, manj razširjeni in se manj poučujejo; Delujemo v Novem mestu v prostorih prav tako pa so kriti tudi stroški poti in - skupine za razpravo o vprašanjih, ki so Ric-a na Ljubljanski 28. Prav tako pa zavarovanja udeleženca. v skupnem evropskem interesu ter so nas lahko poiščete v prostorih Knjižnice namenjene spodbujanju večjega zani- Pavla Golie Trebnje vsak ponedeljek od Delavnice so opisane v katalogu delav- manja za evropske zadeve pri odraslih, 13. do 16. ure. Pokličete nas lahko na tel. nic, ki zajema preko 100 različnih delavnic aktivno državljanstvo in medkulturni 07/393–45-52 ali 031/701-191. Veselimo na teme, kot so: dialog. se vašega obiska.

34 NOVICE OD TOD IN DRUGOD ŠentRUPERT

SOFINANCIRANJE RAČUNALNIŠKIH IN JEZIKOVNIH IZOBRAŽEVANJ Mikro in majhna podjetja ter podjetnike s sedežem v občinah: Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Straža, Žužemberk, Novo mesto, Šentjernej in Šmarješke Toplice vabimo k prijavi za sofinanciranje računal- niških in jezikovnih tečajev.

Dodatna navodila in pogoji za pridobitev sofinanciranja ter obrazec za prijavo so na spletni strani: www.rc-nm.si

Kontaktna oseba: Andreja Klobučar, tel. št.: (07) 33-72-982, e-naslov: [email protected].

OBVESTILO O DODATNEM USPOSABLJANJU ZA VOZNIKA ZAČETNIKA Obveščamo vas, da je 13. 8. 2010 pri- vožnjo motornih vozil kategorije A usposabljanja voznikov in programu čela veljati določba 140. člena Zakona ali B na osnovi veljavnega vozniškega usposabljanja izvajalcev programa o varnosti cestnega prometa (Uradni dovoljenja, izdanega v tujini, če je od (Uradni list RS, št. 69/07). list RS, št. 56/08 - UPB5, 58/09 in 36/10), izdaje tega vozniškega dovoljenja ki določa, da mora: minilo manj kot leto dni, in v državi, Ob izdaji vozniškega dovoljenja se kjer je pridobil vozniško dovoljenje, ni bo vozniku začetniku izdal tudi karton • voznik začetnik, ki ima v Republiki opravil programa za voznika začetni- voznika začetnika za spremljanje doda- Sloveniji stalno ali začasno prebiva- ka, mora opraviti program dodatnega tnega usposabljanja voznika začetnika, lišče in je v RS opravil vozniški izpit usposabljanja. na katerega bodo izvajalci programa in pridobil vozniško dovoljenje za potrjevali opravljene obveznosti. Prav vožnjo motornih vozil kategorije A2 Vsak kandidat, ki je torej pridobil tako pa se bo tudi ob podaljšanju voz- ali A ali B in vozniški izpit za kategorijo A2 ali A niškega dovoljenja vozniku začetniku ali B po 13. 8. 2010, bo moral opraviti med ostalimi pogoji za podaljšanje • imetnik vozniškega dovoljenja, ki je dodatno usposabljanje za voznika zahtevalo tudi potrdilo o opravljenem skladno s citiranim zakonom pridobil začetnika. Program usposabljanja do- programu dodatnega usposabljanja za slovensko vozniško dovoljenje za loča Pravilnik o programih dodatnega voznika začetnika.

PRENEHANJE OBVEŠČANJA STRANK O POTEKU DOKUMENTOV Spoštovane stranke obveščamo, da v skladu s smernicami Vlade Republike nosti. Hkrati pa vas tudi seznanjamo, smo z mesecem junijem 2010 prene- Slovenije, ki so usmerjene v racionali- da obstaja možnost elektronskega hali pošiljati obvestila o poteku veljav- zacijo, predvsem pa v ekonomičnost in obveščanja o poteku veljavnosti osebnosti javnih listin, kot so: osebne izka- gospodarnost poslovanja. nih dokumentov z uporabo spletnega znice, potni listi, vozniška in prometna Predlagamo vam, da na dokumentih opomnika na povezavi (http://e-upra- dovoljenja. Za ta ukrep smo se odločili sami preverite potek njihove veljav- va.gov.si/e-uprava/opomnik/)

35 Naslednja številka bo izšla 21. DECEMBRA; zadnji rok za oddajo prispevkov je 3. DECEMBRA 2010. PRISPEVKE POŠILJAJTE NA ELEKTRONSKI NASLOV: [email protected]

ŠentRUPERT GLASILO OBČINE ŠENTRUPERT • LETO: XII/4 • jesen 2010 • USTANOVITELJICA: OBČINA ŠENTRUPERT - zanjo: RUPERT GOLE • UREDNIŠ KI ODBOR: Jože Zupan, urednik, M a t e j a R a m o v š , pomočnica urednika; člani: Jože Brečko, dr. Iztok Kovačič, Petra Krnc, Polona Rugelj, Andreja Udovč; zunanji sodelavec: mag. Jože Uhan • OBLIKOVANJE IN PRELOM: Jože Pavlič • TISK: Grafika Pavlič Jože, s. p. • Glasilo izhaja petkrat letno • Naklada: 1200 izvodov • Glasilo je za občane Občine Šentrupert brezplačno •