Družina Dužnik Iz Fare (Hrenovice) Ima Na Svoji Kmetiji Več Kot 100 Glav Živine
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
JUNIJ 2016 64 LETNIK 10 Družina Dužnik iz Fare (Hrenovice) ima na svoji kmetiji več kot 100 glav živine. Pri delu sledijo sodobnim tokovom kmetovanja, vendar v odnosu do narave niso pozabili na modrosti in izročila svojih prednikov. Zato jo spoštujejo. In lahko domnevamo, da bo gospodar Rafael skupaj z ženo ta odnos prenesel tudi na novi rod. Otroci sledijo dobremu zgledu. Iz vsebine: 4 tema meseca: Smrdi, smrdi Začetek poletja Deževen mesec je za nami, ko smo bili zaskrbljeni ne le zaradi obilice padavin, ampak tudi zaradi gnojenja in posledično smradu. Seveda 10 smo izrazili skrb, pa ne zaradi tega, ker bi bili proti gnojenju, ampak zato, ker je šlo čez vsako mejo. Pozvali smo ustrezne agencije, re- darstva, inšpekcijske službe in druge odgovorne, na prave odgovore pa še čakamo, čeprav vsi naši izsledki kažejo, da nekaj zagotovo ni v tu živimo: redu. Ne le zaradi neprijetnega vonja, ampak predvsem zaradi skrbi za zdravje. Tri hiše Izvajamo namreč največji projekt v zgodovini Postojne in obnavlja- mo ter na novo gradimo primarno vodovodno omrežje. Tako bomo zagotovili oskrbo z zdravo pitno vodo za naslednjih nekaj generacij, in Malo Ubeljsko vendar le v primeru, če bomo lahko v Malnih in v Korotanu zajemali dobro vodo. To pa moramo in bomo skrbno varovali brez kakršnih- koli kompromisov. Sicer pa je bil ta mesec mesec otvoritev. V Postojni smo končno do- čakali novo lekarno, ki bo razbremenila osrednjo v Zdravstvenem domu Franca Ambrožiča, kmalu pričakujemo še enoto lekarne v 13 Prestranku, ki bo skrajšala marsikatero pot krajanom, Planinčanke in Planinčani pa so tudi dočakali novo podružnično šolo, ki so jo najbolj 2 pričakovali otroci. na obisku: V novem šolskem letu bo tako šolo v Planini obiskovalo 50 otrok, ki pa jim zdaj le prepustimo uživanje v šolskih počitnicah. Poletje namreč poleg vseh težav, ki jim imamo zaradi suše oziroma v leto- Vlasta šnjem letu zaradi obilnega deževja, prinaša tudi čas za sprostitev. Čez poletje bomo tako v organizaciji številnih društev in s podporo obči- ne spremljali bogat program, namenjen vsem generacijam in široki Brecelj Črnič množici ljubiteljev kulture, športa in zabave. Upam, da se srečamo čim večkrat. Drugače pa naj vam zaželim vse dobro ob prazniku dneva držav- Na naslovnici: Rafael Dužnik iz Fare pri Hrenovicah; fotografija: Foto nosti, ki ga bomo tudi letos tradicionalno praznovali v Toplarju pri atelje Postojna. Junij 2016 Belskem in pod taktirko Turističnega društva Pudgura. Imamo svojo državo, živimo pa na isti Zemlji. Zato jo spoštujmo, spoštovanje pa POSTOJNSKI Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Postoj- bo tako vzajemno. na in je namenjeno obveščanju občanov. • Postoj- na, junij 2016, leto izdaje 10, številka 64 • Naslov Želim vam lep začetek poletja, uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna; [email protected]. • Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga Igor Marentič, vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pod zaporedno župan občine Postojna številko 1249 ISSN2232-5298. • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Lju- bljanska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel; uredniški odbor: Alenka Čuk, Alenka Furlan Čadež, Gabriela Brovč, Mateja Jordan, Marino Samsa; urednik strani Občine Postojna: Robert Pavšič; lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Ob- čine Postojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Oblikovna zasnova: Aleš Pučnik. • Grafični prelom: Občina Postojna in Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja. uvodnik Pravica in odgovornost do čistih virov Narava notranjske dežele je slikovita in vselej skrivnostna. Široka paleta vsak kotiček ter se širil prek mesta vsenaokrog. Občani so se upravičeno motivov se ponuja vsakomur, ki tod živi ali te kraje kdaj obišče. Razkriva- pritoževali in se obračali po odgovore na različne inšpekcijske službe, jo se mu čudežne lepote kraških pojavov s presihajočimi jezeri in z raz- medije in novinarje. Takoj zatem pa je sledila še mednarodna vojaška 3 gledom, ki mu ni konca. Te podobe in zgodbe sta dolga stoletja v sožitju vaja na Počku, ki je kalila mir. Smrad se sicer v nasprotju s hrupom ne sooblikovala narava in človek. Vztrajna in pronicljiva moč vodà je zari- da izmeriti, a posledice obeh so vsekakor neprijetne in se občutijo. In sala poti, izoblikovala edinstveno površino in poniknila v globino, kjer je ker je Postojnska jama z veliko začetnico vpisana na svetovni turistični skozi davnino ustvarila monumentalno podzemlje. To je pokrajina, ki jo zemljevid, nam ob tem ni bilo vseeno, s kakšnimi vtisi se turisti vračajo plemenitijo naravne lepote in igra letnih časov. V objemu temnozelenih od nas domov. Vsakdo ima rad svoj mir ter zdravo in čisto življenjsko gozdov spijo stare legende, med travniki in krošnjami dreves so posute okolje. Imamo pravico do tega, da vemo, kakšno zemljo obdelujemo, ka- domačije, vasice in ceste. V tej pestri panorami je prijeten tudi pogled na kšno hrano jemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo. Navkljub naše podeželje in mesto. vsemu pa imamo še vedno srečo: lahko pijemo vodo iz pipe! Da bo voda ostala še naprej čista in zdravju v dobrobit, se je v naši in sosednji pivški Vendar pogled na ves ta idilični svet ne pripada le današnjemu in jutri- občini že začel odvijati 1. sklop največjega infrastrukturnega projekta šnjemu dnevu, temveč tudi preteklosti - je tudi dediščina naših predni- Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice, s katerim bo na novo zgrajen kov, ki so znali sobivati z naravo. Imamo košček sveta, ki nam ga zavida in obnovljen primarni vodovodni sistem, ki bo zagotavljal bolj učinkovito marsikdo in na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Le eno samo uporabo strateško pomembne pitne vode. Junij 2016 vprašanje se postavlja - ali ga znamo ohranjati zase in za bodoče rodo- ve čistega in zdravju neškodljivega? Podobo in naravo slovenske deže- Cilj vsakega človeka in človeštva sploh je izboljšati kakovost življenja zu- le kdaj prizadenejo naravne nesreče, žal pa tudi neodgovorna človeška naj in znotraj. Vsak trenutek bi se morali zavedati, da smo odgovorni za dejanja in ravnanja, katerih posledice so lahko pereče. Niti ne vemo, kaj svojo dediščino, ki jo bomo zapustili svojim in prihodnjim rodovom, da se pravzaprav med nebom in zemljo na našem planetu dogaja, kaj vse bodo nadaljevali svojo kulturo bivanja v skrbi za čisto naravno okolje. je v ozračju in kaj v vodi, ki pronica skozi površino. Voda, ki je najpo- Ohranjanje ravnovesja v naravi pa je ključnega pomena za življenje. membnejši naravni vir življenja, vase ujame tudi onesnaževanje in nam ga vrača. Tvori krogotok, ki se v veliki vodni sestavljanki nikoli ne ustavi. Reka Pivka je na svoji poti v dolgi zgodovini ustvarila čudo sveta. Z vsem Na eni strani si prizadevamo za čiste vire, na drugi strani jih onesnažu- svojim porečjem in podzemljem si zasluži veliko spoštovanje in skrb za jemo. V slovenski ustavi je zapisano, da ima vsakdo pravico do zdravega ohranjanje njenega edinstvenega, občutljivega ekosistema. Ne zasluži si življenjskega okolja; v ta namen določa zakon pogoje in načine za opra- onesnaževanja s fekalijami in ne pogina rib! Zasluži si, da jo tako na lo- vljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Človekove pravice je dolžna kalni kot nacionalni ravni varujemo in zaščitimo. Ostanimo varuhi drago- zagotavljati država vsem svojim prebivalcem. Pa jih res? Prvi teden ju- cenih, čistih naravnih virov – to je naša prihodnost. nija je Postojno in njeno okolico najprej izdatno zaznamoval neznosen smrad nedefinirane gnojevke, ki ga občani ne pomnijo, in se zažiral v Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Matej Škrlj. tema meseca Smrdi, smrdi Vsebino junijske številke Postojnskega prepiha je uredniški odbor snoval polivanju gnojnice številni, niso ime- kateri so zmaji izumrli. S trenutki ta- že 3. junija. Osrednja tema meseca se je zaradi neznosnega smradu, ki se li. Domnevali so, da občani smradu kšnega razmišljanja se spopadajo po je širil po mestu in okolici ter nezadovoljstva in vprašanj občanov ponujala tokrat niso povezovali s čistilno na- vsem svetu, ko vrste postajajo čeda- kar sama. Dodatno so nas »podžgali« sveži vtisi naše sodelavke, ki je bila pravo, ampak z gnojevko. Pojasni- lje šibkejše in človekova dejavnost nekaj ur pred tem pri pristojni inšpekcijski službi. Odgovorov na vprašanja li so še, da v vodarni Malni ves čas še naprej spreminja ekosisteme, od ni dobila, le pojasnilo, da je v tem času gnojenje dovoljeno. Vprašanja o nadzorujejo kakovost vode in da katerih je odvisno naše preživetje. V vzrokih smradu, morebitnih posledicah onesnaženja, konkretnih ugoto- do takrat, torej do 10. junija, vpliva Evropi, na Kitajskem in v Združenih vitvah in ukrepih smo naslovili na pristojne inšpekcijske službe in mini- »gnojničnih« niti kakšnih drugih državah Amerike je sveža pitna voda strstva, Kovod ter Inštitut za raziskovanje krasa. Slednji nam je postregel škodljivih vsebin nismo zaznali. za stotine milijonov ljudi odvisna od s konkretnimi podatki, ki so opozarjali, da posledice gnojenja niso za od- kraških oblik, in v marsikaterem od met. 16. junija je bila na Kovodu novinarska konferenca, ki pa ni postregla Prejeli smo tudi odgovor inšpekcije naštetih območij se že spopadajo s z odgovori na vprašanja o vzrokih, posledicah onesnaženja, krivcih in od- za okolje in naravo, ki deluje v okviru krizo, povezano s čisto vodo.« Zapis govornostih. Upamo vsaj, da je pripomogla k učinkovitemu delu pristojnih Ministrstva za okolje in prostor, s po- iz časopisa New Yorker je Marjan služb v bodoče in da bodo tudi v pravnih podlagah našli osnovo za ukre- jasnilom, da navedena problematika Batagelj, predsednik uprave druž- panje, predvsem pa, da bo(do) o svojih dejanjih, s katerimi meče(jo) slabo ni v njeni pristojnosti, pač v pristoj- be Postojnska jama, d. d., navedel luč na vse ostale kmetovalce, razmislil(i) povzročitelj(i) onesnaženja. nosti Inšpektorata RS za kmetijstvo, kot primer ogledala naše brezbri- gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.