RAVNANJE Z ODPADKI V OBČINI PODATKI O OBSEGU DEL ZA PODELITEV KONCESIJE za izvajanje obvezne gospodarske javne sluţbe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini Postojna

OBČINA POSTOJNA

Oktober 2020

KAZALO

KAZALO 1

A. ANALIZA STANJA RAVNANJA Z ODPADKI 3 1. Predstavitev območja koncesije 3 2. Prikaz obsega izvajanja GJS zbiranja odpadkov v občini 8 2.1 Odjemna mesta za gospodinjstva 8 2.2 Odjemna mesta za pravne osebe 10 2.3 Zbirni center Stara vas na lokaciji zaprtega odlagališča Stara vas 12 2.4 Zbiralnice ločenih frakcij 16 2.5 Rumene vreče 18 2.6 Črne vreče 19 2.7 Kompostniki 19 2.8 Odpadki, ki vsebujejo azbest 19 2.9 Odpadne sveče 20 2.10 Gradbeni material 21 2.11 Kosovni odpadki 22 2.12 Nevarni odpadki 22 2.13 Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) 23 2.14 Odpadna oblačila 24 2.15 Črna odlagališča 24 2.16 Čistilne akcije 25 2.17 Zaposleni in delovna sredstva 25 2.18 Dnevne poti pobiranja odpadkov 26 2.19 Količina mešanih komunalnih odpadkov 26 2.20 Količina embalaţe 27 2.21 Količina biorazgradljivih odpadkov 28 3. Seznam pravnih aktov za izvajanje javne GJS 30 4. Pregled zahtev programa Zero Waste Slovenije 33 5. DIREKTIVA (EU) 2019/904 34

B. OPREDELITEV OPERATIVNIH CILJEV RAVNANJA Z ODPADKI 37 1. Določitev kazalnikov učinkovitosti 37 1.1 Kazalnik mešanih komunalnih odpadkov 37 1.2 Kazalnik učinkovitosti ločenega zbiranja plastične embalaţe 38 1.3 Kazalnik uporabe zbiralnic pri zbiranju papirja in kartona ter kartonske embalaţe 39 1.4 Kazalnik učinkovitosti izločevanja biorazgradljivih odpadkov 40 2. Določitev ciljnih zahtev v ravnanju z odpadki do poteka koncesijskega obdobja 41 3. Ukrepi k zmanjševanju odpadkov 42 4. Akcijski načrt ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev s področja ravnanja z odpadki 43 5. Obveza izvajanja predlaganih ukrepov in stroški izvajalca povezani s tem 47

C. OBSEG DELA IN OBVEZNOSTI KONCESIONARJA 48 1. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri prevzemu in odvozu odpadkov 48 1.1. Obseg javne sluţbe 48

1

1.2. Mešani komunalni odpadki 49 1.3. Mešana embalaţa 50 1.4. Rumene vrečke 51 1.5. Biološki odpadki 51 1.6. Kompostniki 51 1.7. Pranje posod 52 2. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri prevzemu in odvozu kosovnih odpadkov 52 3. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri upravljanju in vzdrţevanju zbiralnic ločenih frakcij 53 4. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri zbiranju odpadkov, ki vsebujejo azbest 53 5. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri prevzemu gradbenih odpadkov 53 6. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri zbiranju nevarnih frakcij 54 7. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri zbiranju OEEO 54 8. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri zbiranju odpadnega tekstila 55 9. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri obdelavi in odlaganju odpadkov 55 10. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri upravljanju zbirnega centra 55 11. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe na zaprtem odlagališča Stara vas 57 12. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri prevzemu odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč 60 13. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri izvajanju aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev ravnanja z odpadki 60 14. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri izvajanju stimuliranja prebivalstva 60 15. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri izvajanju obveščanja prebivalstva 61 16. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri izvajanju kontrole nad ločevanjem odpadkov 63 17. Opredelitev obsega dela izvajalca javne sluţbe pri zagotavljanju in vzdrţevanju zbirke podatkov in statistične obdelave zbranih podatkov 64 18. Zahteve pri zagotavljanju deţurne sluţbe in interventnega delovanja 65 19. Letni program dela 65

D. POPIS DEL 67 1. Opis letnih količin del 67

2

A. ANALIZA STANJA RAVNANJA Z ODPADKI

1. Predstavitev območja koncesije Območje koncesije predstavlja celotno območje občine Postojna.

Občina Postojna je občina v statistični primorsko-notranjski statistični regiji, ki jo sestavlja šest občin, in sicer poleg Postojne še Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška Dolina in Pivka. V primorsko-notranjski statistični regiji ţivi pribliţno 2,5 % prebivalcev Slovenije, kar je najmanjši deleţ prebivalstva med regijami v Sloveniji, regija pa ima tudi najmanjšo gostoto poselitve, saj na 1 km2 ţivi v povprečju le 36 prebivalcev (vir: SURS). Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je negativen (–2,1), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (5,8). 40,6 % delovno aktivnih prebivalcev te regije dela v drugi regiji, velika večina v osrednjeslovenski statistični regiji. Povprečna mesečna neto plača je tukaj ena najniţjih (1.016 EUR), bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnostih pa je največja med vsemi regijami (7,5 %). V 2019 je nastalo 489 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; 73,6 % komunalnih odpadkov je bilo zbranih ločeno. Pred letom 2020 so preko 90 % prenočitev turistov v tej regiji ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije.

SLIKA 1: PRIKAZ OBČINE POSTOJNA V PRIMORSKO-NOTRANJSKI STATISTIČNI REGIJI

3

Občina Postojna je po prebivalstvu najštevilčnejša občina v regiji in je imela v začetku leta 2019 16.442 prebivalcev. Po površini je 13. občina v Sloveniji in 2. v regiji. Njena površina je 269,9 km2. Gostota prebivalstva v občini Postojna je 61 prebivalcev / km2 in je s tem najbolj gosto poseljena občina v regiji, kar pa je še vedno mnogo manj od slovenskega povprečja (103). Prirast prebivalstva je vsa leta vztrajno upadal in je bil v letu 2018 celo negativen, vendar pa se je v zadnjih dveh letih število prebivalcev zaradi priselitev povečalo.

SLIKA 2: PREGLEDNA KARTA OBČINE POSTOJNA M 1:250.000

SLIKA 3: RAST PREBIVALSTVA V OBČINI POSTOJNA V ZADNJIH 10 LETIH (VIR: SURS)

4

Občina Postojna ima 40 naselij, kot je predstavljeno v tabeli 1. Poleg Postojne sta večji naselji še Planina in .

TABELA 1: ŠTEVILO PREBIVALCEV PO NASELJIH V OBČINI POSTOJNA ZA LETO 2019 (VIR:SURS)

PREBIVALCI POSTOJNA, 2019 Zap. št. NASELJE Prebivalstvo 1 217 2 46 3 Bukovje 189 4 Dilce 147 5 Gorenje 116 6 Goriče 90 7 Grobišče 78 8 Hrašče 447 9 170 10 Hruševje 270 11 Koče 298 12 159 13 Liplje 18 14 Lohača 31 15 44 16 90 17 58 18 351 19 Orehek 196 20 Planina 843 21 Postojna 9605 22 95 23 Prestranek 712 24 174 25 21 26 Razdrto 187 27 Sajevče 38 28 Slavina 228 29 80 30 Stara vas 175 31 63 32 Strmca 92 33 Studenec 78 34 295 35 Šmihel pod Nanosom 188 36 43 37 172

5

38 97 39 Zagon 190 40 Žeje 51 Skupaj prebivalcev 16.442

V občini je 6.551 registriranih gospodinjstev, od tega 2.271 ali 35 % enočlanskih, 1.548 ali 24 % dvočlanskih, 1.190 ali 18 % tričlanskih, 996 ali 15 % štiričlanskih in 546 ali 8 % pet ali več članskih gospodinjstev.

TABELA 2: ŠTEVILO GOSPODINJSTEV PO NASELJIH V OBČINI POSTOJNA (VIR:SURS)

GOSPODINJSTVA POSTOJNA, 2018 5 + Naselje Gospodinjstva 1 član 2 člana 3 člani 4 člani članov Belsko 70 18 15 10 18 9 Brezje pod Nanosom 18 6 3 3 3 3 Bukovje 61 16 15 12 14 4 Dilce 53 13 11 11 10 8 Gorenje 36 9 7 8 6 6 Goriče 32 10 9 6 5 2 Grobišče 25 6 7 2 2 8 Hrašče 152 33 30 42 30 17 Hrenovice 67 18 16 13 12 8 Hruševje 94 27 21 15 15 16 Koče 114 34 32 22 18 8 Landol 57 7 20 17 9 4 Liplje 8 3 2 2 0 1 Lohača 12 3 5 3 1 0 Mala Brda 17 5 4 2 5 1 Mali Otok 29 8 4 4 8 5 Malo Ubeljsko 21 6 10 2 0 3 Matenja vas 112 23 34 15 26 14 Orehek 80 21 30 9 13 7 Planina 275 68 68 50 53 36 Postojna 4004 1488 971 722 569 254 Predjama 37 16 6 8 4 3 Prestranek 381 181 76 54 45 25 Rakitnik 57 9 18 9 11 10 Rakulik 9 4 2 1 0 2 Razdrto 71 30 12 13 9 7 Sajevče 14 2 6 2 2 2 Slavina 96 38 19 20 12 7 Slavinje 31 13 5 7 5 1

6

Stara vas 60 22 9 7 14 8 Strane 22 4 3 8 4 3 Strmca 34 7 12 6 6 3 Studenec 27 6 5 9 5 2 Studeno 111 40 18 23 14 16 Šmihel pod Nanosom 66 17 12 15 8 14 Velika Brda 20 6 6 4 1 3 Veliki Otok 63 25 10 5 15 8 Veliko Ubeljsko 37 12 7 7 8 3 Zagon 63 13 7 19 13 11 Žeje 15 4 1 3 3 4 POSTOJNA (SKUPAJ) 6551 2271 1548 1190 996 546

Na naslednji sliki so prikazane lokacije posameznih gospodinjstev v občini (rdeče) ter drţavne in občinske ceste, ki jih povezujejo.

SLIKA 4: PRIKAZ HIŠNIH ŠTEVILK (RDEČE) PO NASELJIH TER DRŢAVNIH IN OBČINSKIH CEST (ČRNO)

7

2. Prikaz obsega izvajanja GJS zbiranja odpadkov v občini 2.1 Odjemna mesta za gospodinjstva Število dejanskih odjemnih mest za odpadke je manjše od števila gospodinjstev, in sicer jih je 5.709 (tabela 3)

TABELA 3: ŠTEVILO ODJEMNIH MEST IZ GOSPODINJSTEV PO NASELJIH NA DAN 31.5.2020

GOSPODINJSTVA POSTOJNA, 2020 NASELJE ŠT. ODJEMNIH MEST Belsko 73 Brezje pod Nanosom 12 Bukovje 61 Dilce 44 Gorenje 36 Goriče 25 Grobišče 27 Hrašče 149 Hrenovice 58 Hruševje 92 Koče 97 Landol 54 Liplje 8 Lohača 13 Mala Brda 18 Mali Otok 29 Malo Ubeljsko 22 Matenja vas 106 Orehek 81 Planina 283 Postojna 3383 Predjama 34 Prestranek 233 Rakitnik 53 Rakulik 11 Razdrto 77 Sajevče 12 Slavina 90 Slavinje 25 Stara vas 51 Strane 21 Strmca 29 Studenec 30 Studeno 107

8

Šmihel pod Nanosom 62 Velika Brda 15 Veliki Otok 75 Veliko Ubeljsko 37 Zagon 60 Žeje 16 SKUPAJ 5.709

Na odjemnih mestih je inštalirano skupno 8.202 posod za odvoz treh vrst odpadkov (vključene tudi rumene vrečke), in sicer mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaţe in bioloških odpadkov iz gospodinjstev. Skupno je inštaliranih največ 240 litrskih posod (3.429), kar predstavlja 42 % vseh posod.

Z upoštevanjem podatka, da je v občini 5.709 odjemnih mest, je povprečna velikost posode na odjemnem mestu za mešane komunalne odpadke 194 l, za mešano embalaţo 292 l in za biološke odpadke 139 l (tabela 4). Podobno velja, da je povprečna velikost posode za odvoz mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca enaka 35l, za mešano embalaţo 66l in za biološke odpadke 23l (tabela 5).

TABELA 4: POVPREČNE VELIKOSTI POSOD

GOSPODINJSTVA POSTOJNA, 2020 Skupni Povprečna Število volumen velikost posode v Vrsta odpadka posod posod litrih Mešani komunalni 2.935 568.360 194 odpadki Embalaţa 3.639 1.062.310 292 Biološki odpadki 1.628 225.540 139

SKUPAJ 8.202 1.856.210

TABELA 5: POVPREČNE VELIKOSTI POSOD NA PREBIVALCA

GOSPODINJSTVA POSTOJNA, 2020

Povp. volumen Povp. volumen Skupni posode na odj. posode na volumen mesto (5.709, prebivalca (16.442, Vrsta odpadka posod BIO 3362) BIO 9.759) Mešani komunalni 568.360 100 35 odpadki Embalaţa 1.062.310 186 66 Biološki odpadki 225.540 67 23

9

2.2 Odjemna mesta za pravne osebe V naslednji tabeli je prikazan število pravnih oseb vključenih v bazo povzročiteljev odpadkov (od katerih se vrši odvoz).

TABELA 6: ŠTEVILO ODJEMNIH MEST PRAVNE OSEBE PO NASELJIH

PRAVNE POSTOJNA, 2019 Naselje Število odj. mest Belsko 5 Bukovje 5 Dilce 1 Gorenje 1 Grobišče 2 Hrašče 8 Hrenovice 3 Hruševje 8 Koče 1 Landol 5 Mali Otok 2 Malo Ubeljsko 1 Matenja vas 7 Orehek 4 Planina 22 Postojna 334 Predjama 6 Prestranek 26 Rakitnik 4 Razdrto 11 Sajevče 0 Slavina 8 Slavinje 2 Stara vas 5 Strane 1 Strmca 2 Studenec 4 Studeno 11 Šmihel pod Nanosom 2 Veliki Otok 17 Veliko Ubeljsko 2 Zagon 2 Skupaj 512

10

Za pravne osebe se uporabljajo posode od 80 do 1.100 l. Poleg osnovnih treh frakcij (mešani komunalni, embalaţa in biološki) imajo pravne osebe moţnost odvoza tudi ločenega kartona in ločenega stekla.

Skupno število vseh inštaliranih posod za odvoz odpadkov iz dejavnosti je 1.527, njihov skupni volumen pa 652.750 l. Z upoštevanjem števila in volumna posod od gospodinjstev predstavlja število odjemnih mest pravnih oseb 8,2 % vseh odjemnih mest, volumen posod na odjemnih mestih iz dejavnosti pa 26 % skupnega volumna posod. (Opomba: deleţ nastalih komunalnih odpadkov iz dejavnosti v občini Postojna je ca 33 % vseh zbranih odpadkov).

TABELA 7: SKUPAJ INŠTALIRANE POSODE PO NAMENU IN VOLUMNU – PRAVNE OSEBE

PRAVNE POSTOJNA, 2019 Število Volumen

Skupaj MKO - dejavnost liter 549 154.140 Skupaj biološki - dejavnost liter 107 33.630 Skupaj embalaža - dejavnost liter 507 279.740 Skupaj karton - dejavnost liter 252 141.000 Skupaj steklo - dejavnost liter 83 22.660 Skupaj sveče - plačnik Občina liter 29 21.580

SKUPAJ 1.527 652.750

11

2.3 Zbirni center Stara vas na lokaciji zaprtega odlagališča Stara vas Zbirni center komunalnih odpadkov Stara vas je na lokaciji zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Stara vas, ki se nahaja slab kilometer jugo-vzhodno od mesta Postojna nad Staro vasjo. Dostop do zbirnega centra je omogočen prebivalcem iz več različnih strani. Največ se za večja vozila uporablja širok asfaltiran dostop po Javorniški cesti iz Postojne. Iz smeri Prestranka je slabši (delno makadamski) dostop po cesti čez Poček, ki pa je večkrat zaprt zaradi vojaških vaj. Z manjšimi vozili je mogoč dostop za uporabnike tudi iz Stare vasi.

SLIKA 5: PRIKAZ LOKACIJE ZBIRNEGA CENTRA IN ODLAGALIŠČA STARA VAS

Območje zbirnega centra Stara vas je razdeljeno na štiri dele. Del severno od ceste iz Stare vasi ni v uporabi in se ne vzdrţuje. Srednji, največji del, je območje zaprtega odlagališča v tlorisni površini ca 1,7 ha, juţno od njega je območje zbirnega centra v velikosti ca 3.300 m2 s tehtnico in dvema nadstrešnicama, na najbolj juţnem delu je izveden izkop za dvo-nivojski plato za nov zbirni center v velikosti ca. 2.400 m2. To zemljišče se trenutno uporablja za skladiščenje kontejnerjev.

12

SLIKA 6: PRIKAZ GEODETSKEGA POSNETKA ODLAGALIŠČA STARA VAS, ZBIRNEGA CENTRA IN PREDVIDENE RAZŠIRITVE ZBIRNEGA CENTRA (RDEČE)

Obstoječi zbirni center ima površino platoja ca 3.300 m2. Na platoju je vgrajena elektromehanska cestna tehtnica dimenzij 10,73 m x 3,53 m (50 ton) z avtomatsko dviţno zapornico, ki je povezana s tipsko tehtalno hišico. Območje tehtnice je pokrito z jekleno nadstrešnico.

Za celotni plato z dovozno cesto je izvedeno odvodnjavanje preko lovilca olja v smeri jug-sever. Na vzhodni strani platoja je postavljena enokapna jeklena nadstrešnica za namestitev zabojnikov za ločeno zbiranje posameznih frakcij odpadkov. Nadstrešnica je zunanjih gabaritov 26,40 m x 11,50 m, slemenske višine 5,60 m in naklonom strehe 6,0 stopinj. Ob dovozni cesti je na platoju postavljen tipski kontejner, ki sluţi kot upravno sanitarni objekt. Ob tem objektu je izdelana tri prekatna nepretočna AB greznica velikosti 8,00 m3.

Celotni plato je ograjen z mreţno ograjo višine 2,00 m nad terenom. Ob vzhodni strani platoja (med cesto Postojna - Prestranek in platojem) je zaradi višinskih razlik izdelan AB zid višine 50 cm nad terenom in nanj postavljena mreţna ograja višine 1,5 m. Območje, ki je predvideno za nov zbirni center, še ni ograjeno.

Na zbirnem centru ni vodovodnega in električnega omreţja. Električna energija se pridobiva iz solarnih panelov in agregata. Na nadstrešnici zbirnega centra so inštalirani 4 polikristalni solarni paneli po 240 W, z razsmernikoma 3 kW in 2 kW, 40A regulatorjem in 260 Ah gel akumulatorjem. Agregat je dizelski, tip WFM k400 WJES, z motorjem John Deere, prostornine 2.900 cm3 in 32 KW oziroma 40 KVA nazivne moči. Poraba goriva agregata pri srednji obremenitvi je 7 l/h.

13

SLIKA 7: SLIKA VHODA V ZBIRNI CENTER S TEHTNICO IN KONTEJNERJI

Severno od zbirnega centra se nahaja zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Stara vas. Odlagališče je stoţčaste oblike v površini ca 14.000 m2. Okoli telesa odlagališča so dostopne ceste in manipulativni platoji za začasno skladiščenje gradbenih in kosovnih odpadkov ter kontejnerji za druge vrste odpadkov (sveče, gume). Dostopna cesta je za potrebe vzdrţevalnih del speljana tudi na zgornji plato (vrh odlagališča). Celotno območje zaprtega odlagališča je ograjeno z mreţno ograjo višine 2 m. Skupna površina za vzdrţevanje je ca 16.000 m2. Za zaprto odlagališče je izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35467-13/2016-19 z dne 18.7.2017 in sprememba okoljevarstvenega dovoljenja št. 35467-6/2020-2 z dne 24.7.2020. V letu 2020 se je za odplinjanje odlagališča na mestu starih plinjakov in stalne sonde vgradilo osem sistemov pasivnega odplinjanja tip Optimum (biofiltri). Posamezni sistem vsebuje trajno polietilensko ogrodje, PE disperzijsko kapo, Pe sistem zajema odlagališčnega plina. Na posamezni enoti so standardizirana in skladna z ATEX zakonodajo merilna mesta (acitelen izvedba) hitre spojke 3/8". Polietilensko ogrodje je polnjeno z biofilterskim materialom (sekanci). Plinska postaja z baklo tipa Sparky S110 je izključena in opuščena. Sistem za zbiranje in odvajanje izcednih vod iz odlagališča se preko cevovodov in zbirnih jaškov zaključuje z usedalnikom velikosti 15 m3. Usedalnik je preko daljšega priključnega voda priključen pred Staro vasjo na javni kanalizacijski vod, ki vodi proti centralni čistilni napravi Stara vas. Površinska meteorna voda je preko sistema zbirnih koritnic, peskolovnih jaškov in hudourniških kanalet ter kanalizacije vodena v niţje leţečo vrtačo, kjer ponika.

14

SLIKA 8: LETALSKI POSNETEK ODLAGALIŠČA STARA VAS Z ZBIRNIM CENTROM PRED SANACIJO

plato za gradbene in kosovne odpadke

usedalnik

plato na vrhu telesa odlagališča

bakla

tehtnica

novi del ZC v gradnji

V okviru okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče se od upravljavca zahteva vzdrţevanje območja (košnja 3x letno, vzdrţevanje ograje in poti ter polnjenje biofiltrov, čiščenje usedalnika, peskolovov, jaškov, cevovodov, priključnih vodov in koritnic ter kanalet). Upravljavec mora izvajati monitoring posedkov, izcednih in podzemnih vod ter meritve na vseh osmih sistemih pasivnega odplinjanja (dvakrat letno). Na podlagi opravljenih meritev mora upravljavec pripraviti vsa potrebna poročila in drugo predpisano dokumentacijo ter poročati na ARSO v predpisanih rokih.

15

2.4 Zbiralnice ločenih frakcij V občini je nameščenih 74 stalnih zbiralnic ločenih frakcij. Te so različno opremljene, glede na lokacijo in koliko prebivalcev pokrivajo. Zbiralnice ločenih frakcij so pomemben člen v sistemu ločenega zbiranja odpadkov, saj so bili zabojniki za ločeno zbiranje frakcij pred dobrimi 20 leti pilotni projekti, s katerimi se je postopoma spreminjal način zbiranja in odvoza odpadkov. Danes še nismo dosegli ciljev na področju ločevanja odpadkov in ekološki otoki, kot jih popularno imenujemo, so še vedno prvi pristop k uvajanju ločenega zbiranja odpadkov na posameznem območju.

Število vrst odpadkov, ki se zbirajo na zbiralnicah ločenih frakcij se je skozi leta povečevalo. V Postojni se sedaj zbira šest različnih vrst odpadkov za katere je na 74 lokacijah nameščeno 244 posod, torej povprečno 3,3 posode na zbiralnico. Zbiralnice so najpogosteje sestavljene iz treh zvonov za zbiranje papirja (modre barve), stekla (zelene barve) in embalaţe (rumene barve) v velikosti po 1.300 l. Zvonovi so postavljeni na betonske podstavke. Novi zvonovi za steklo so povečini manjši, predvsem zaradi teţe.

SLIKA 9: PRIMER ZBIRALNICE LOČENIH FRAKCIJ V POSTOJNI

Na bolj frekventnih zbiralnicah so poleg treh osnovnih vrst zvonov nameščeni še zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila (5 zbiralnic), zabojniki za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (6 zbiralnic) in posode za zbiranje odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev (5 zbiralnic). Z zbiralnicami ločenih frakcij se zbere ca 29 % zbranih ločenih frakcij, kar predstavlja ca 9 % odpadkov iz gospodinjstev.

16

TABELA 8: SEZNAM ZBIRALNIC LOČENIH FRAKCIJ IN ŠTEVILA POSAMEZNIH POSOD

EKO OTOKI, 2019

PAPIR PLASTIKA STEKLO OBLAČILA OEEO OLJE SKUPAJ ŠTEVILO POSOD: 78 76 74 5 6 5

SLIKA 10: LOKACIJE ZBIRALNIC LOČENIH FRAKCIJ V OBČINI

Podatki o zbranih odpadkih iz zbiralnic ločenih frakcij kaţejo, da se na zbiralnicah zbere skoraj ves odpadni papir in karton iz gospodinjstev in skoraj vso odpadno embalaţno steklo, med tem, ko zbiralnice pri zbiranju odpadne embalaţe predstavljajo le dobre 4 % vse količine zbrane embalaţe iz gospodinjstev (tabela 9). Ti podatki kaţejo na izredno pomembnost zbiralnic ločenih frakcij pri obravnavanju tokov odpadne embalaţe, saj je očitno navada ljudi, da odpaden papir in karton ter odpadno steklo oddajo na zbiralnici. Povečana količina odpadnega papirja, kartona ali stekla v mešanih komunalnih odpadkih lahko pomeni, da je zbiralnic premalo. Lokalno odstopanje v količini zbranih

17

odpadkov na zbiralnici ločenih frakcij na število prebivalcev, ki jih zbiralnica pokriva, pa je dober indikator ustreznosti umestitve zbiralnice v okolje in pa osveščenosti tamkajšnjega prebivalstva.

Drugi pomemben indikator je dokaj nizka prispevna stopnja zbiralnic ločenih frakcij pri količini zbrane odpadne embalaţe. En vzrok je v tem, da se v zbiralnicah zbirajo predvsem plastenke, ki imajo zelo majhno volumensko maso, odpadki na zbiralnicah pa so relativno bolj čisti (manj primesi tekočin in bio odpadkov). Ker dejansko primesi v odpadkih predstavljajo pomemben del mase zbrane mešane embalaţe, je podatek o masi zbrane plastične embalaţe na zbiralnicah lahko zavajajoč, zato je pomembno, da se izvaja tudi sortirna analiza zbrane mešane embalaţe.

TABELA 9: PODATKI O ZBRANIH ODPADKIH NA ZBIRALNICAH LOČENIH FRAKCIJ

ZBRANI ODPADKI ZBIRALNICE LOČENIH FRAKCIJ - SKUPAJ 2014 [kg] 2015 [kg] 2016 [kg] 2017 [kg] 2018 [kg] 2019 [kg] 15 01 01, 20 01 01 Papir in karton, embalaža 161.360 163.380 182.200 183.520 191.720 194.620 15 01 02 Plastična embalaža 25.850 31.480 35.650 34.150 36.420 45.630 15 01 07 Steklena embalaža 133.250 149.660 137.740 214.080 146.720 171.550 SKUPAJ 320.460 344.520 355.590 431.750 374.860 411.800

ZBRANI ODPADKI ZBIRALNICE LOČENIH FRAKCIJ - NA PREBIVALCA 2014 [kg] 2015 [kg] 2016 [kg] 2017 [kg] 2018 [kg] 2019 [kg] Število prebivalcev 15.873 15.982 16.068 16.176 16.207 16.422 15 01 01, 20 01 01 Papir in karton, embalaža EO na prebivalca 10 10 11 11 12 12 15 01 02 Plastična embalaža EO na prebivalca 2 2 2 2 2 3 15 01 07 Steklena embalaža EO na prebivalca 8 9 9 13 9 10

ZBRANI ODPADKI OBČINA POSTOJNA - EMBALAŽA SAMO GOSPODINJSTVA 2014 [kg] 2015 [kg] 2016 [kg] 2017 [kg] 2018 [kg] 2019 [kg] Vsi odpadki iz gospodinjstev 3.548.980 3.576.314 3.977.458 4.733.594 4.963.532 4.738.722 15 01 + 20 01 01 Vsa embalaža in papir gospodinjstva 1.028.738 1.048.017 1.106.106 1.707.077 1.408.270 1.431.649 15 01 01 + 20 01 01 Skupaj zbrani papir in karton gospod. 161.360 166.020 186.530 183.520 201.710 202.460 15 01 02 + 15 01 06 Skupaj zbrana plastična embalaža gospod. 730.580 731.500 781.240 1.309.390 1.059.440 1.057.440 15 01 07 Skupaj zbrana steklena embalaža gospod. 136.230 150.040 138.040 214.080 147.120 171.710

% zbrane embalaže iz gospodinjstev na ekootokih glede na 31,2% 32,9% 32,1% 25,3% 26,6% 28,8% vso zbrano embalažo % zbranih odpadkov iz gospodinjstev na ekootokih glede na 9,0% 9,6% 8,9% 9,1% 7,6% 8,7% vse odpadke nastalih v gospodinjstvih

% zbranega papirja in kartona iz gospodinjstev na ekootokih 100,0% 98,4% 97,7% 100,0% 95,0% 96,1%

% zbrane plastične embalažeiz gospodinjstev na ekootokih 3,5% 4,3% 4,6% 2,6% 3,4% 4,3%

% zbrane steklene embalažeiz gospodinjstev na ekootokih 97,8% 99,7% 99,8% 100,0% 99,7% 99,9%

2.5 Rumene vreče Zbiranje odpadne embalaţe v občini se izvaja s posodami kot tudi z rumenimi vrečami. Rumene vreče so bile prvoten način zbiranja mešane odpadne embalaţe iz gospodinjstev, postopoma pa so jih nadomestile posode. Trenutno se v občini Postojna na 693 odjemnih mestih (kar predstavlja 19 %

18

odjemnih mest oziroma ca 12 % prebivalstva) še vedno uporablja rumene vreče. Letno je razdeljeno 23.647 vreč.

2.6 Črne vreče Na teţko dostopnih krajih in ozkih ulicah, kjer dovozna pot ni omogočala prevzema odpadkov s specialnimi smetarskimi vozili in je prevzemno mesto zelo oddaljeno od zbirnega mesta, se je nekaterim občanom razdeljevalo črne vreče za odvoz mešanih komunalnih odpadkov. Te vreče so občani potem puščali na dogovorjenem mestu na dan odvoza, kjer jih je smetarsko vozilo pobralo. Ta način odvoza se ni pokazal kot ustrezen, zato se je v letu 2017 ukinilo pobiranje odpadkov s črnimi vrečami, odvoz od problematičnih odjemnih mest pa se je uredil z manjšim prilagojenim kombiniranim vozilom.

2.7 Kompostniki V občini Postojna imajo prebivalci moţnost, da biološke odpadke iz gospodinjstev sami kompostirajo v lastnem kompostniku. Občina spodbuja uporabo kompostnikov, zato so bili le ti ob uvedbi ločenega zbiranja odpadkov v letu 2009 brezplačno razdeljeni vsem, ki so se za to odločili ter nato vsakemu novemu uporabniku, ki se je odločil za lastno kompostiranje. Ta gospodinjstva ne plačujejo za odvoz bioloških odpadkov. V letu 2020 32 % oziroma 1.643 odjemnih mest uporablja kompostnik. Deleţ uporabe lastnih kompostnikov pada, zato je potrebno pristopiti k aktivnostim, da bi se ta trend obrnil.

2.8 Odpadki, ki vsebujejo azbest Občina Postojna sofinancira strošek ravnanja z azbestnimi odpadki iz gospodinjstev v Občini Postojna, vendar ne več kot 170 EUR za tono predanih odpadkov. Sofinanciranje ravnanja z azbestnimi odpadki velja le za azbestne odpadke, ki izhajajo iz gospodinjstev, ki plačujejo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Postojna. Imetniki te odpadke pripeljejo in oddajo ločeno v zbirnem centru. Azbestni odpadki morajo biti zloţeni na paleti in zaščiteni s folijo oziroma zlomljeni kosi ločeno zbrani v zabojniku. Azbestni odpadki, katerih imetniki so pravne osebe ter azbestni odpadki, ki se ne stehtajo, niso ločeno zbrani ali niso ustrezno zloţeni, niso predmet sofinanciranja.

Imetniki azbestnih odpadkov lahko v Občini Postojna oddajo azbestne odpadke, ki so predmet sofinanciranja le na zbirnem centru Stara vas. Upravljavec zbirnega centra odpadke stehta in tehtalni list poda v potrditev imetniku odpadkov. Podatke o imetniku odpadkov in količini prevzetih odpadkov sporoči sluţbi obračuna komunalnih storitev, ki imetniku odpadkov obračuna razliko med stroškom ravnanja z azbestnimi odpadki po ceniku in med zneskom subvencije. Izvajalec javne sluţbe ravnanja z odpadki v Občini Postojna naslovi zahtevek za izplačilo subvencije za ravnanje z azbestnimi odpadki na Občino Postojna enkrat mesečno.

Količina zbranih azbestnih odpadkov je po prepovedi odlaganja na odlagališču Stara vas močno upadla, po uvedbi sofinanciranja v letu 2014 pa zopet narašča in je v letu 2019 znašala 190 ton.

19

SLIKA 11: PRIKAZ ZBRANIH ODPADKOV; KI VSEBUJEJO AZBEST PO LETIH

2.9 Odpadne sveče Odvoz sveč se v občini Postojna izvaja v okviru Načrta gospodarjenja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki ga je sprejela Občina Postojna v letu 2010. Odvoz sveč se izvaja v okviru odvoza odpadkov iz dejavnosti.

Naročnik je Reţijski obrat Občine Postojna zase in za vse Krajevne skupnosti, ki so upravljalci pokopališč. Skupni volumen inštaliranih posod za sveče na 16 pokopališčih je 21.580 l, nameščenih pa je 12 posod po 240 l in 17 zabojnikov po 1.100 l, s posebno prilagojenim pokrovom za sveče.

Odvoz se izvaja po naročilu. Volumni posod na posameznih pokopališčih so prilagojeni ritmu odvoza sveč iz največjega, postojnskega pokopališča. Ob pozivu se tako sprazni posode na vseh 16 pokopališčih.

Količina odpadnih sveč postopoma pada. Letno se zbere pribliţno 11,5 t odpadnih sveč, kar je skoraj polovico manj kot v letu 2012. Ker so volumni inštaliranih posod ostali enaki, količina sveč pa pada, se je potreba po odvozih zelo zmanjšala. V zadnjem letu je izvajalec posode za sveče praznil samo 7 – krat.

20

SLIKA 12: PRIKAZ ZBRANIH KOLIČIN SVEČ PO LETIH

2.10 Gradbeni material Gradbeni in izolacijski material, ki nastane pri manjših gradbenih vzdrţevalnih posegih v stanovanju (npr. obnova kopalnice) lahko občani oddajo osebno na zbirnem centru. Pogoj je, da so odpadki iz občine Postojna ter da ima lastnik objekta urejen odvoz odpadkov in poravnane obveznosti do izvajalca GJS. Sprejemajo se manjše količine (do dva dovoza letno po 1.000 kg). Odpadki morajo biti ločeni po posameznih vrstah.

Odpadni izkopni ali nasipni material se na zbirnem centru ne prevzema.

Količina zbranih gradbenih odpadkov se je v zadnjih letih povečala. Predvsem je bil v 2018 velik porast količine odpadnega betona, opek in ploščic, v letu 2019 pa mešanega gradbenega odpada. Občani lahko za oddajo gradbenih odpadkov proti plačilu naročijo tudi postavitev 5 m3 odprtega kontejnerja.

SLIKA 13: PRIKAZ ZBRANIH GRADBENIH ODPADKOV PO LETIH

21

2.11 Kosovni odpadki Količina kosovnih odpadkov se je v zadnjih letih močno povečala. V letih 2017 in 2018 je bilo zbranih kosovnih odpadkov ţe več kot 660 t. Večina od teh (v letu 2018 slabih 80 %) je kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. V letu 2019 se je količina teh odpadkov vendarle malo zmanjšala, ni pa pričakovati drastičnega upada tovrstnih odpadkov.

Na naslednji sliki je prikazana količina letno zbranih kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in iz dejavnosti kot tudi skupna količina. Izrazito je opazen padec zbrane količine kosovnih odpadkov v letih 2010 in 2011, ko se je uvedel sistem na »kuponček«. V zadnjih letih je količina kosovnih odpadkov presegla količino zbranih kosovnih odpadkov pred uvedbo sistema na klic, kar pomeni, da je nov sistem sprejet med občani. Večja količina zbranih kosovnih odpadkov je seveda povezana tudi z boljšo ekonomsko situacijo občanov oziroma z gospodarsko rastjo.

SLIKA 14: PRIKAZ KOLIČIN ZBRANIH KOSOVNIH ODPADKOV PO LETIH

2.12 Nevarni odpadki Občani oddajajo nevarne odpadke primarno na zbirnem centru, kjer je potrebno zagotoviti ustrezen prostor za njihovo skladiščenje, dvakrat letno pa se izvede tudi akcija zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico.

V zadnjih letih se zelo povečuje količina zbranih nevarnih odpadkov in znaša ţe preko 56 t odpadkov. To predvsem zaradi izrazitega povečanja količine odpadne opreme, ki vsebuje fluorokloroogljikovodike, v zadnjem letu pa tudi zaradi zbranih odpadnih olj, saj so se namestile nove zbirne posode.

22

SLIKA 15: PRIKAZ KOLIČINE ZBRANIH NEVARNIH ODPADKOV PO LETIH

2.13 Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) Odpadno električno in elektronsko opremo se lahko odda: - v zbirnem centru, - v stalni zbiralnici na določenih mestih, - v premični zbiralnici nevarnih frakcij, če gre za majhno OEEO iz gospodinjstev, - v premčni zbiralnici na dan zbiranja teh odpadkov ali - ob nakupu novega izdelka v trgovini kjer se kupi nov izdelek.

Nastanek odpadne elektronske in električne opreme je močno povezan z gospodarskim stanjem v drţavi. V zadnjih letih se zaradi dobrega ekonomskega stanja prebivalstva količina teh odpadkov drastično povečuje.

SLIKA 16: PRIKAZ KOLIČINE ZBRANE OEEO V OBČINI POSTOJNA PO LETIH

23

2.14 Odpadna oblačila Prevzem odpadnega tekstila in oblačil v občini Postojna izvaja Humana d.o.o. iz Črnuč. Za zbiranje je po občini nameščenih 5 posebej v ta namen izdelanih zabojnikov, občani pa lahko tekstil oddajajo tudi na zbirnem centru Stara vas.

Prevzemnik odpadna oblačila sortira in predela, in sicer:

- zavrţena oblačila spakira ter transportira v večje evropske centre, kjer gredo v ponovno uporabo v deţelah v razvoju, - zavrţen tekstil gre v razrez za odpadne krpe, ki se rabijo v industriji, - za ponovno uporabo neuporaben del gre v energetsko izrabo.

V letu 2012 so se namestili zabojniki za zbiranje odpadnih oblačil. Količina odpadnih oblačil se je znatno povečala, nato pa je skozi leta dokaj konstanta in znaša ca. 15 t letno.

SLIKA 17: PRIKAZ KOLIČINE ZBRANEGA ODPADNEGA TEKSTILA PO LETIH

2.15 Črna odlagališča Problematika črnih odlagališč je bila v občini Postojna v preteklosti zelo velika. Leta 2009 je bilo evidentiranih 10 večjih odlagališč. V zadnjih 5 letih je bilo evidentiranih in saniranih le 5 črnih odlagališč. Povprečno je bilo ca 1 t odpadkov na vsakem odlagališču. Stroške saniranja črnih odlagališč krije Občina Postojna.

Izvajalec javne sluţbe ravnanja z odpadki aktivno pomaga pri preprečevanju nastanka črnih odlagališč, manjše odpadke sproti odstrani oziroma javi nastanek pristojni sluţbi, redno čisti okoli eko otokov in opozarja prebivalce v kolikor se na prevzemnih mestih pojavijo tudi kosovni odpadki. Obveza vseh zaposlenih pri izvajalcu javne sluţbe je, da vse nepravilnosti v zvezi z nepravilnim odlaganjem odpadkov tudi v naravi evidentirajo in javijo pristojni inšpekcijski sluţbi.

24

2.16 Čistilne akcije Občina Postojna vsako leto v začetku meseca aprila organizira čistilno akcijo Očistimo Postojno. V preteklosti se je zaradi čiščenja črnih odlagališč izvajalo zelo obseţne akcije zbiranja, na katerih se je zbralo tudi preko 30 t odpadkov. Ker je stanje glede črnega odlaganja boljše, se sedaj ob akcijah pobira predvsem manjše odpadke po naseljih in ob cestah. Teh se še vedno zbere med 15 in 25 t.

Koncesionar nudi brezplačno podporo akciji in izvaja odvoze odpadkov z zbirnih mest po potrebi, predvsem s kamionom s hidravličnim polipom. V času izvedbe čistilne akcije se podaljša odprtje zbirnega centra dokler niso vsa zbirališča odpadkov počiščena. Prav tako je na zbirnem centru več delavcev za potrebe razvrščanja in sortiranja odpadkov. Koncesionar zaračuna strošek obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, ostanka kosovnih odpadkov in azbestnih odpadkov Občini Postojna, ločeno zbrane frakcije pa sprejme brezplačno.

2.17 Zaposleni in delovna sredstva Število zaposlenih in delovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanja javne sluţbe ravnanja z odpadki v občini Postojna je seveda odvisno od organiziranosti dela izvajalca gospodarske javne sluţbe. V spodnjih tabelah je predstavljeno povprečno število oseb in delovnih sredstev, ki jih trenutno uporablja izvajalec:

TABELA 10: POVPREČNO ŠTEVILO OSEB ZAPOSLENIH ZA IZVAJANJE GJS RAVNANJA Z ODPADKI V OBČINI POSTOJNA

ŠTEVILO ZAPOSLENIH, 2019 Naziv delovnega mesta Povprečno število zaposlenih VODJA OC POSTOJNA 0,75 ADMINISTRATOR 1,5 VOZNIK 5,5 KOMUNALNI DELAVEC 8,0 KOMERCIALIST 0,75 DELAVEC NA TEHTNICI 3,0 Skupaj 19,5

TABELA 11: ŠTEVILO DELOVNIH SREDSTEV UPORABLJENIH ZA IZVAJANJE GJS RAVNANJA Z ODPADKI V OBČINI POSTOJNA

DELOVNA SREDSTVA, 2019 Naziv delovnega sredstva Število delovnih sredstev DVOOSNO SMETARSKO VOZILO 2,0 TRIOSNO SMETARSKO VOZILO 1,0 TRIOSNO SMETARSKO VOZILO ZA PRANJE POSOD 1,0 DVOOSNO SMETARSKO VOZILO ZA OZKE PREDELE 1,0 SAMONAKLADALNO SPECIALNO SMETARSKO VOZILO 1,0

25

KOTALNI PREKUCNIK S HIDRAVLIČNIM POLIPOM 1,0 KOTALNI PREKUCNIK S PRIKOLICO 1,0 POLPRIKLOPNIK S PRIKOLICO 1,0 KAMIONET - DOSTAVNO VOZILO 1,0 KOMBINIRANI STROJ - NAKLADAČ 1,0 DELOVNI STROJ - NAKLADAČ 1,0 Skupaj 12,0

2.18 Dnevne poti pobiranja odpadkov Pobiranje odpadkov v občini Postojna se za mešane komunalne odpadke vrši 14 dnevno, odpadno embalaţo 14 dnevno, za biološke odpadke pa od 1.4 - 30.9 tedensko, preostali del leta pa 14 dnevno.

Način izvajanja dnevnih poti in njihovo število je odvisno od načina organizacije izvajalca javne sluţbe in od števila ter vrste delovnih sredstev, ki jih ta uporablja. Trenutno je izvajalec razdelil pobiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaţe na 9 različnih poti, zbiranje bio odpadkov pa na 6 dnevnih poti. Poleg tega od pravnih oseb pobira še papir in karton na treh dnevnih poteh ter steklo na eni.

2.19 Količina mešanih komunalnih odpadkov Trend deleţa mešanih komunalnih odpadkov v količini zbranih odpadkih kaţe na rahlo upadanje količine mešanih komunalnih odpadkov, katerih deleţ je bil v letu 2018 najmanjši, in sicer 33,9 %. V zadnjem letu se je deleţ sicer zopet dvignil na 35,3 %, pričakovati je še nadaljnjo rast. Prav tako ţe kar nekaj let narašča količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca, ki je sedaj ţe pri 152,2 kg/preb. na leto, čeprav je bila še leta 2013 količina zbranih mešanih odpadkov na prebivalca 141 kg. Ta količina je previsoka, zato je potrebno pričeti z aktivnostmi za zmanjšanje količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov na občana. Podrobneje so podatki prikazani v naslednji tabeli in grafu:

TABELA 12: PODATKI O NASTALIH ODPADKIH IN O DELEŢU MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV

ZBRANO ODPADKOV V TONAH 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Skupaj 6.934 6.342 5.917 5.925 5.913 6.000 5.725 6.106 6.608 7.218 7.084 mešani komunalni 200 301 5.249 3.377 2.920 2.362 2.234 2.494 2.301 2.337 2.410 2.448 2.503 % mešani komunalni 75,7% 53,3% 49,3% 39,9% 37,8% 41,6% 40,2% 38,3% 36,5% 33,9% 35,3% Prebivalci 15.633 15.675 15.724 15.757 15.821 15.922 16.026 16.124 16.194 16.120 16.442 v kg/preb 335,8 215,4 185,7 149,9 141,2 156,6 143,6 145,0 148,8 151,8 152,2

26

SLIKA 18: PRIKAZ KOLIČIN MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV V DELEŢU IN NA PREBIVALCA

Skupno se količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov med leti 2012 in 2019 ni spreminjala preveč in je ostajala med 2.200 t in 2.500 t, v zadnjih letih z rahlim naraščanjem. Tudi količina odpadkov na prebivalca je ţe 5 let dokaj konstantna med 141 in 156 kg/prebivalca, kar pa je v zadnjih letih še vedno nad slovenskim povprečjem, ki je po podatkih SURS v letu 2018 znašal 144,5 kg/prebivalca.

V mešanih komunalnih odpadkih je po zadnji analizi ca 27 % biorazgradljivih odpadkov in 34 % plastike (glej spodnjo tabelo). Način izvajanja sejalnih analiz se je v zadnjem letu spremenil, pri analizi se razvršča na več posameznih frakcij. Pomembno pa je, da se iz analize lahko izloči deleţ organskih snovi in deleţ plastike. Slednja je sestavljena sicer iz embalaţne, lahke plastike, in trde plastike. Deleţ organskih odpadkov se je v odpadkih občutno povečal. Ločevanje odpadkov na izvoru je najcenejši in najbolj učinkovit način za zmanjševanje deleţa odloţenih odpadkov, zato je potrebno osveščati prebivalce in izvajati nadzor nad ločevanjem odpadkov s sankcioniranjem kršiteljev.

TABELA 13: PODATKI O DELEŢU FRAKCIJ V MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKIH NA PODLAGI SEJALNIH ANALIZ Rezuktati sejalnih analiz v % 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2019 2020 Delež papirja 15,81% 11,47% 19,46% 12,92% 11,18% 17,23% 10,82% 9,24% 5,00% 13,97% Delež lesa 2,81% 7,45% 1,53% 1,67% 2,10% 0,00% 5,41% 3,70% 3,00% 8,69% Delež kuhinjskih odpadkov 12,12% 17,06% 7,57% 7,42% 10,59% 6,25% 8,69% 5,97% 11,00% 3,06% Delež obdelanega lesa 13,46% 0,00% 0,27% 0,75% 0,00% 1,16% 2,30% 0,17% 1,00% 1,54% Delež plastike 36,22% 50,78% 51,17% 52,50% 55,29% 61,25% 58,85% 70,17% 40,00% 33,56% Delež stekla, kovin 19,59% 13,24% 20,00% 24,75% 20,84% 14,11% 13,93% 10,76% 17,00% 39,18% SKUPAJ delež BIOO 43,00% 36,00% 29,00% 26,00% 25,00% 26,00% 25,00% 20,00% 20,00% 27,00% DOC 11,44% 8,57% 9,03% 8,15% 6,89% 8,61% 6,78% 5,29% 4,50% 7,99%

2.20 Količina embalaže Količina ločeno zbrane embalaţe vseskozi narašča in znaša ţe preko 2.100 t letno. Največ se zbere mešane embalaţe, ki predstavlja dve tretjini zbrane embalaţe. Delež ločeno zbrane embalaže sicer ne narašča in je okoli 30 %, saj narašča tudi količina vseh odpadkov. Tako je leta 2015 deleţ ločeno zbrane embalaţe predstavljal 31,2 % zbranih odpadkov, leta 2018 pa je kljub znatno večji

27

količini zbrane odpadne embalaţe deleţ le te le 29 % vseh zbranih odpadkov. Količina zbrane embalaţe v občini je skoraj 132 kg na prebivalca, kar je daleč nad slovenskim povprečjem, ki je bilo v letu 2019 slabih 88 kg na prebivalca. Podrobnejši podatki o zbrani embalaţi so prikazani v naslednji tabeli in grafu:

TABELA 14: PODATKI O ZBRANI EMBALAŢI V OBČINI POSTOJNA

Zbrano embalaža v občini Postojna v tonah šifra naziv 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 15 01 02 Plastična embalaža 193,62 149,01 66,03 56,08 37,55 36,03 65,16 75,69 26,62 19,21 29,51 15 01 06 Mešana embalaža 0,00 644,17 807,74 941,11 1.025,24 1.075,43 1.059,97 1.131,37 1.373,94 1.451,29 1.443,36 Skupaj plastična embalaža 193,62 793,18 873,77 997,19 1.062,79 1.111,46 1.125,13 1.207,06 1.400,56 1.470,50 1.472,87 15 01 01 Papirna in kartonska embalaža 390,25 440,43 394,57 455,35 535,25 141,43 136,37 132,02 253,64 82,91 288,24 20 01 01 Papir in karton 218,35 0,00 218,62 2,04 0,00 314,79 318,16 308,04 115,75 322,09 161,97 Skupaj papir in papirna embalaža 608,60 440,43 613,19 457,39 535,25 456,22 454,53 440,06 369,39 405,00 450,21 15 01 07 Steklena embalaža 97,07 117,78 191,42 216,50 187,61 181,50 205,81 201,24 279,82 216,58 242,02 Skupaj steklena embalaža 97,07 117,78 191,42 216,50 187,61 181,50 205,81 201,24 279,82 216,58 242,02 SKUPAJ EMBALAŽA V TONAH 899,29 1.351,39 1.678,38 1.671,08 1.785,65 1.749,18 1.785,47 1.848,36 2.049,77 2.092,08 2.165,10

Zbrano embalaža v občini Postojna v % 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Skupaj vsi odpadki v t 6.934,08 6.341,69 5.917,32 5.925,15 5.912,54 6.000,42 5.725,33 6.106,12 6.608,07 7.217,66 7.083,81 Plastična embalaža % ločeno zbrano 2,8% 12,5% 14,8% 16,8% 18,0% 18,5% 19,7% 19,8% 21,2% 20,4% 20,8% Papir in papirna embalaža % ločeno zbrano 8,8% 6,9% 10,4% 7,7% 9,1% 7,6% 7,9% 7,2% 5,6% 5,6% 6,4% Steklena embalaža % ločeno zbrano 1,4% 1,9% 3,2% 3,7% 3,2% 3,0% 3,6% 3,3% 4,2% 3,0% 3,4% Skupaj embalaža v % 13,0% 21,3% 28,4% 28,2% 30,2% 29,2% 31,2% 30,3% 31,0% 29,0% 30,6%

Zbrano embalaža v občini Postojna v kg/preb 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Prebivalci 15.633 15.675 15.724 15.757 15.821 15.922 16.026 16.124 16.194 16.120 16.442 Plastična embalaža kg/preb 12,39 50,60 55,57 63,29 67,18 69,81 70,21 74,86 86,49 91,22 89,58 Skupaj papir in papirna embalaža kg/preb 38,93 28,10 39,00 29,03 33,83 28,65 28,36 27,29 22,81 25,12 27,38 Skupaj steklena embalaža kg/preb 6,21 7,51 12,17 13,74 11,86 11,40 12,84 12,48 17,28 13,44 14,72 Skupaj embalaža v kg/ptreb 57,53 86,21 106,74 106,05 112,87 109,86 111,41 114,63 126,58 129,78 131,68

SLIKA 19: PRIKAZ KOLIČIN LOČENO ZBRANE EMBALAŢE V DELEŢU IN NA PREBIVALCA

2.21 Količina biorazgradljivih odpadkov Tako kot vse ostale frakcije odpadkov, je tudi količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov vsako leto naraščala, v zadnjem letu pa malce padla. V letu 2019 je bilo ločeno zbranih 1.092 t

28

biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar predstavlja 66,45 kg na prebivalca, kar je manj kot v preteklih letih. Prav tako se manjša deleţ ločeno zbranih biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov glede na vse zbrane odpadke, ki sedaj znaša ca 15,5 %. V občini se praktično preko izvajalca zbiranja odpadkov ne zbira ločenega zelenega odreza, razen kar je prevzeto v okviru posode za biološke odpadke. Podrobnejši podatki o količina zbranih bioloških odpadkov so prikazani v naslednji tabeli in na naslednjem grafu:

TABELA 15: PODATKI O ZBRANIH BIOLOŠKIH ODPADKIH V OBČINI POSTOJNA

Zbrano biološko razgradljivih odpadkov v občini Postojna v tonah šifra naziv 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 20 01 08 Biorazgradljivi kuhinjski odpadki 57,4 812,0 432,8 944,5 1.000,09 1.058,43 1.014,38 1.083,63 1.114,14 1.135,73 1.092,54

Prebivalci 15.633 15.675 15.724 15.757 15.821 15.922 16.026 16.124 16.194 16.120 16.442 Skupaj vsi odpadki v t 6.934,08 6.341,69 5.917,32 5.925,15 5.912,54 6.000,42 5.725,33 6.106,12 6.608,07 7.217,66 7.083,81

Zbrano BIOO v kg/preb 3,67 51,80 27,52 59,94 63,21 66,48 63,30 67,21 68,80 70,45 66,45 Zbrano BIOO v % 0,83% 12,80% 7,31% 15,94% 16,91% 17,64% 17,72% 17,75% 16,86% 15,74% 15,42%

SLIKA 20: PRIMERJAVA KOLIČIN LOČENO ZBRANIH BIOLOŠKIH ODPADKOV DELEŢU IN V KG NA PREBIVALCA

Deleţ zbranih biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov ni najboljši kazalnik učinkovitosti izvajanja javne sluţbe, saj je količina bioloških odpadkov odvisna od vrste občine v kateri nastajajo in od nivoja urbaniziranosti naselij. Tako prebivalci v izrazito ruralnih občinah oddajajo mnogo manj bioloških odpadkov, saj jih tudi kompostirajo doma. Boljši pokazatelj učinkovitosti izvajanja javne sluţbe je deleţ biološko razgradljivih odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih. V občini Postojna, je deleţ biološko razgradljivih odpadkov (BIOO) vsa leta padal, zadnje leto pa narasel in je pri zadnji izvedbi sejalne analize znašal 27 %. Podobno je z DOC (deleţ razgradljivega ogljika), ki je v zadnjem letu narasel na 7,99 % (glej spodnjo sliko):

29

SLIKA 21: PRIKAZ DELEŢA BIOO IN DOC V MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKIH ZA OBČINO POSTOJNA PO LETIH (VIR: SEJALNE ANALIZE ODPADKOV IZ OBČINE POSTOJNA, INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR LJUBLJANA)

3. Seznam pravnih aktov za izvajanje javne GJS Področno ministrstvo, ki v Republiki Sloveniji pokriva zakonodajo s področja odpadkov je Ministrstvo za okolje. Krovni zakon, ki pokriva odpadke je Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16), kateremu je na področju odpadkov podrejenih 60 podzakonskih aktov, ki so zopet razdeljeni na tri področja, in sicer: področje ukrepov varstva okolja, področje javnih sluţb varstva okolja in področja okoljske dajatve. Pomembni zakoni na tem področju so še: Zakon o gospodarskih javnih sluţbah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP) (Uradni list RS, št. 9/19) in Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) ter interventni zakon Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalaţo in z odpadnimi nagrobnimi svečami – ZIURKOE (Uradni list RS, št. 84/18).

Na področju varstva okolja vsi podzakonski akti ne zadevajo izvajanje obveznih javnih sluţb ravnanja z odpadki, zato so v nadaljevanju navedeni le relevantni akti, in sicer:

Ukrepi varstva okolja

Uredba o odpadkih - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20))

2014/955/EU: Sklep Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Popravek Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Uredba Komisije (EU) št. 1357/2014 z dne 18. decembra 2014 o nadomestitvi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv

30

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1357/2014 z dne 18. decembra 2014 o nadomestitvi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv

Uredba Sveta (EU) 2017/997 z dne 8. junija 2017 o spremembi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nevarne lastnosti HP 14 „ekotoksično“ (velja od 4.7.2017, uporablja se od 5.7.2018)

Uredba Sveta (EU) št. 333/2011 z dne 31. marca 2011 o merilih za določitev, kdaj določene vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Uredba Komisije (EU) št. 715/2013 z dne 25. julija 2013 o merilih za določitev, kdaj odpadni baker preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Uredba o ravnanju z embalaţo in odpadno embalaţo - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11, 18/14, 57/15, 103/15, 35/17,68/18)

Pojasnilo za izvajalce javne sluţbe glede oddaje odpadne embalaţe, ki je komunalni odpadek, v predelavo izvajalcem obdelave odpadkov in za izvajalce obdelave odpadkov glede prevzema odpadne embalaţe (26.10.2018)

Uredba o odlagališčih odpadkov - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18)

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08)

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10)

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15 in 56/18), Obrazloţitev

Uredba o odpadni električni in elektronski opremi - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16,72/18)

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št: 3/10, 64/12, 93/12, 103/15)

Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19)

31

Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12)

Uredba o izrabljenih vozilih - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12)

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o pošiljkah odpadkov (Uradni list RS, št. 78/16)

Pravilnik o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem in ocene nevarnega odpadka pred seţiganjem ter o izvedbi kontrolne kemične analize odpadkov (Uradni list RS, št. 58/16)

Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11)

Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah (Uradni list RS, št. 34/08)

Javne službe varstva okolja

Uredba o obvezni občinski gospodarski javni sluţbi zbiranja komunalnih odpadkov - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18)

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih sluţb varstva okolja - NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19)

Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih sluţb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11)

Okoljske dajatve

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/14)

Občinski odloki in pravilniki

Odlok o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Postojna (Uradni list RS, št: 69/2019 in 46/2020).

Odlok koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih sluţb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Občine Postojna (Uradni list RS, št. 69/2019 in 126/2020) .

Pravilnik o sofinanciranju ravnanja z azbestnimi odpadki (Uradni list RS št. 45/2019),

32

Operativni program ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije

4. Pregled zahtev programa Zero Waste Slovenije Program Zero Waste Slovenija deluje v okviru mreţe Zero Waste Europe. Pri nas mreţo predstavlja Društvo ekologi brez meja. V mreţi je trenutno 9 občin. Občina Postojna k mreţi še ni pristopila. Kot izhodišče za pridruţitev mreţi lokalnih skupnosti na poti do Zero Waste, bi morala občina sprejeti Zero Waste zavezo, ki vključuje naslednje:

 Do določenega datuma pričeti z zbiranjem od vrat do vrat, vključno z biološko razgradljivimi odpadki.  Upoštevati vse odpadke, ki nastanejo v lokalni skupnosti, ne glede na to, ali so v njeni neposredni pristojnosti (kot na primer odpadki, ki nastanejo v javnih institucijah, trgovinskem ali industrijskem sektorju).  Izvajati nadzor nad tistimi sektorji, za katere je pristojna in vplivati na tiste sektorje, ki niso v njeni neposredni pristojnosti.  Preko lokalnih akcij in kampanj spodbujati preoblikovanje izdelkov in materialov, ki jih ni moţno reciklirati ali kompostirati.  Implementirati sheme plačaj kolikor odvrţeš (PAYT) – do datuma, ko je shema usklajena z lokalno zakonodajo in operativnimi pogoji za njeno izvedbo.  Imenovati Zero Waste odbor, ki vključuje predstavnike: - izvoljenih lokalnih oblasti, - strokovnjake s področja ravnanja z odpadki, - civilne druţbe in NVO, - nacionalne ZW organizacije, itd.  Izvajati periodične analize sestave mešanih komunalnih odpadkov, preko katerih občina: - analizira napredovanje Zero Waste strategije, - oceni kaj ostaja v mešanih komunalnih odpadkih, - v skladu s tem definira operativno strategijo in kampanje za doseganje dodatnih izboljšav, - zagotavlja povratne informacije industriji z namenom preoblikovanja materialov in izdelkov, ki jih je teţko ali nemogoče reciklirati, kompostirati, ponovno uporabiti.  Nasprotovanje kakršnikoli obliki seţiganja ali so-seţiganja (zapuščina seţigalnic) v ţe delujočih napravah za termično obdelavo (nad 100 stopinj Celzija) kot v tistih, ki so šele v fazi načrtovanja.  Definira kvantitavne cilje za srednjeročno obdobje (10 let) in dolgoročno obdobje (20 let).  O svojih doseţkih letno poročajo nacionalni Zero Waste organizaciji.

Pri vseh v mreţo vključenih občinah se je izkazalo, da so si občine zadale neuresničljive cilje, ker dejansko potrošnja vse povsod narašča in to vodi v večjo količino odpadkov. Tudi sedanja situacija s COVID 19 dodatno vpliva na količino zbranih odpadkov. Povečuje se elektronsko naročanje dobrin, kar

33

pomeni še dodatne količine embalaţe. V letu 2020 se opaţa, da se zbere še dodatna količina kosovnih odpadkov, zaščitnih sredstev in opreme.

Del vzroka pa je tudi v tem, da prebivalstvo slabo razume idejo zero waste. Večina prebivalstva je obremenjena predvsem s posledicami neracionalne uporabe surovin in hiperprodukcije izdelkov in posledično z neverjetnimi količinami odpadkov. Prebivalstvo zato pričakuje od programov zmanjševanja odpadkov predvsem ureditev snovnega toka odpadkov, da bi bilo to čim manj moteče, hkrati pa bi imeli enak nivo ugodja. Praksa je pokazala, da to ni mogoče. Izgube energije v snovnem krogotoku so še vedno prevelike, da bi bilo to dolgoročno vzdrţno in edina rešitev je zniţevanje porabe materialov za kratkotrajno uporabo na le nujno potrebne. Šele po tem lahko pridejo v poštev ostali ukrepi, in tako je hierarhijo prioritet prikazalo tudi samo zdruţenje.

SLIKA 22: ZW HIERARHIJA (VIR: EBM.SI)

5. DIREKTIVA (EU) 2019/904 Junija 2019 je Evropski parlament sprejel direktivo 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje katere cilji so preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti vodno okolje, in na zdravje ljudi ter spodbujati prehod na kroţno gospodarstvo z inovativnimi in trajnostnimi poslovnimi modeli, proizvodi in materiali.

V skladu z uredbo bo potrebno v naslednjih letih:

1. Prepovedati dajanje na trg naslednjih izdelkov:

34

- vatirane palčke, razen če spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 90/385/EGS ( 1 ) ali Direktive Sveta 93/42/EGS ( 2 ); - pribor (vilice, noţi, ţlice, palčke); - kroţniki; - slamice, razen če spadajo v področje uporabe Direktive 90/385/EGS ali Direktive 93/42/EGS; - mešalne palčke za pijače; - palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom; - posode za ţivila iz ekspandiranega polistirena, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje ţivil, ki so namenjena za takojšnje zauţitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj - vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški; - lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški.

2. Na več različnih načinov omejiti uporabo posameznih izdelkov ali zahtevati financiranje in poostren nadzor nad masnimi tokovi s strani proizvajalcev za naslednje plastične izdelke za enkratno uporabo (zdruţeno iz več členov Direktive): - lončki za pijačo, - posode za ţivila vključno s posodami za hitro prehrano, - vsebniki za pijačo s prostornino do treh litrov, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke pijač, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, in sestavljena embalaţa za pijače, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, - higienski vloţki, tamponi in aplikatorji tamponov, - vlaţilni robčki, tj. predhodno navlaţeni robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo, - tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se trţijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki, - lahke plastične nosilne vreče, - baloni, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom, - zavitki in ovoji, izdelani iz proţnega materiala, ki vsebujejo ţivila, namenjena za takojšnje zauţitje iz zavitka ali ovoja brez kakršne koli dodatne priprave.

3. Povečati količino reciklirane plastike v plastenkah PET na 25 %, pri ostalih plastenkah pa na 30%.

4. Povečati ločeno zbiranje plastenk za pijače na 77 % do leta 2025 in na 90 % do leta 2029.

Prav tako bodo v skladu s to direktivo proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo morali kriti vse stroške razširjene odgovornosti, ki vključujejo:

- stroške ukrepov za ozaveščanje;

35

- stroške zbiranja odpadkov teh proizvodov, ki so zavrţeni v javnih sistemih zbiranja, vključno z infrastrukturo in njenim delovanjem, ter naknadnega prevoza in obdelave teh odpadkov in - stroške čiščenja okolja zaradi odvrţenih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov ter naknadnega prevoza in obdelave teh smeti.

36

B. OPREDELITEV OPERATIVNIH CILJEV RAVNANJA Z ODPADKI 1. Določitev kazalnikov učinkovitosti Kazalniki učinkovitosti izvajanje javne sluţbe ravnanja z odpadki so pomembno orodje za evalvacijo ustreznosti izvajanja posameznih aktivnosti na področju ravnanja z odpadki. Kazalniki številčno pokaţejo stanje na posameznem področju ravnanja z odpadki in kaţejo spremembe, ki jih aktivnosti ali drugi zunanji in notranji dejavniki ustvarjajo. Bistveno je, da s kazalniki ocenjujemo uspešnost doseganja zastavljenih ciljev, zato je njihova določitev obvezna za uspešno in celovito izvajanje javne sluţbe.

V nadaljevanju so predstavljeni štirje kazalniki stanja ravnanja z odpadki, ki pokrivajo vsak svoje področje, in sicer: MKO, plastično embalaţo, papir in karton ter BIOO. Ti kazalniki ne odraţajo celotnega stanja javne sluţbe in načeloma niso namenjeni primerjavi z javnimi sluţbami v drugih občinah. Namen kazalnikov je izključno evalvirati učinke ukrepov v okviru izvajanja javne sluţbe po koncesijski pogodbi v občini Postojna in za potrebe določanja in spremljanja operativnih ciljev ravnanja z odpadki v občini Postojna. Ni nujno, da so ti kazalniki najbolj optimalni, in jih lahko izvajalec ob nastopu koncesije tudi spremeni, bistveno pa je, da se jih določi in poveţe z zadanimi cilji. Vsak izbran kazalnik mora imeti določeno naslednje:

- področje, ki ga zajema (vrsto odpadka), - metodologijo za izračun kazalnika, - seznam potrebnih podatkov, - izračunano izhodiščno vrednost, - ciljno vrednost kazalnika.

1.1 Kazalnik mešanih komunalnih odpadkov Kazalnik mešanih komunalnih odpadkov je najpomembnejši kazalnik, saj so z zmanjševanjem količine mešanih komunalnih odpadkov povezani vsi cilji na področju ravnanja z odpadki. Nadaljnje ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki je velik strošek, zato je interes vseh udeleţencev, da se količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjša. Ker na količino vseh odpadkov vplivajo razni zunanji faktorji, predvsem turizem, je pri tem kazalniku bolje obravnavati absolutno količino mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca. S kazalnikom mešanih komunalnih odpadkov merimo učinkovitost ločenega zbiranja odpadkov, manjši kot je kazalnik, bolj učinkovito se odpadki zbirajo.

Kazalnik je:

Kost = MKO/PREB, pri čemer pomenijo:

Kost – kazalnik mešanih komunalnih odpadkov v kg/preb.

MKO – količina mešanih komunalnih odpadkov

PREB – število prebivalcev

37

Vrednost kazalnika za leto 2018 je:

Kost = 2.448.000 / 16.194 = 151,16 kg/preb.

Vrednost kazalnika za leto 2019 je:

Kost = 2.503.000 / 16.442 = 152,23 kg/preb.

Indeks za leto 2019 je +0,7 %, kar predstavlja poslabšanje stanja.

1.2 Kazalnik učinkovitosti ločenega zbiranja plastične embalaže Plastična embalaţa predstavlja največji del zbranih komunalnih odpadkov, tako masno kot predvsem volumensko. Vso embalaţo je mogoče predelati ali snovno ali energetsko, zato je pomembno, da se v okviru javne sluţbe zagotovi čim boljše ločeno zbiranje embalaţe. Prebivalci imajo na voljo več moţnosti za ločeno oddajo embalaţe, njihova učinkovitost pa je razvidna iz deleţa embalaţe, ki ostane v mešanih komunalnih odpadkih. Za določitev kazalnika je potrebno izvesti sejalno analizo mešanih komunalnih odpadkov kot tudi oceno sestave mešane embalaţe, saj je potrebno pridobiti deleţ zbrane plastične embalaţe v mešani embalaţi. Kazalnik predstavlja odstotek zbrane plastične embalaţe v primerjavi z vso odpadno količino plastične embalaţe. Tu so vključeni tudi kompozitni materiali, ki vsebujejo plastiko, ne pa tudi trda plastika. Sejalno analizo mešanih komunalnih odpadkov je potrebno opraviti v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni sluţbi zbiranja komunalnih odpadkov.

Kazalnik je:

Kemb = (PLApla + PLAmeš) / (PLApla + PLAmeš + PLAost), pri čemer pomenijo:

Kemb – kazalnik učinkovitosti ločenega zbiranja embalaţe v %

PLApla – plastična embalaţa 150102 v t

PLAmeš – količina plastike v mešani embalaţi 150106 v t

PLAost – količina plastike v MKO v t

Vrednost kazalnika za leto 2018 je:

Kemb = (29,31+1.443,36) / (19,21+1.020,7 + 979,2) = 51,5 %

pri čemer je

PLApla = 19,21 t

PLAmeš = OCENA = deleţ plastike v vseh odpadkih / deleţ vse embalaţe v odpadkih * količina mešane embalaţe = 20,4 % / 29 % * 1.451 t = 1.020,7 t

PLAost = deleţ plastike v MKO iz sejalne analize* količina MKO = = 40,0 % * 2.448 t = 979,2 t

38

Vrednost kazalnika za leto 2019 je:

Kemb = (29,51+980,9) / (29,51+980,9+840) = 54,6 %

pri čemer je

PLApla = 29,51 t

PLAmeš = OCENA = deleţ plastike v vseh odpadkih / deleţ vse embalaţe v odpadkih * količina mešane embalaţe = 20,8 % / 30,6 % * 1.443 t = 980,9 t

PLAost = deleţ plastike v MKO iz sejalne analize* količina MKO = 33,56 % * 2.503 t = 840 t

Kazalnik pove, da se trenutno ločeno zbere 54,6 % vse odpadne plastične embalaţe.

Indeks za leto 2019 je +6 %, kar predstavlja izboljšanje stanja.

1.3 Kazalnik uporabe zbiralnic pri zbiranju papirja in kartona ter kartonske embalaže Kazalnik uporabe zbiralnic pri zbiranju papirja in kartona ter kartonske embalaţe nam pokaţe predvsem nivo vključenosti zbiralnic v sistem ravnanja z odpadki v vsakodnevnem ţivljenju prebivalcev. Kazalnik je pomemben pri ocenjevanju vloge zbiralnic ločenih frakcij v sistemu ravnanja z odpadki in odnos prebivalstva do njih. Zbiralnice ločenih frakcij so običajno sestavljene iz treh posod (papir in karton, plastična embalaţa in steklo), ker pa je količina zbrane plastične in mešane embalaţe na zbiralnicah glede na celotno količino zanemarljiva, količina zbrane steklene embalaţe pa je skoraj vsa zbrana, se kazalnik osredotoča le na zabojnike za papir in karton in ločeno zbrano kartonsko embalaţo. Za določitev kazalnika je potrebno izvesti sejalno analizo mešanih komunalnih odpadkov kot tudi oceno sestave mešane embalaţe, saj je potrebno pridobiti deleţ zbranega papirja in kartona ter kartonske embalaţe v mešani embalaţi. Kazalnik predstavlja odstotek papirja in kartona zbranega z zbiralnicami v primerjavi z vso odpadno količino papirja, kartona in kartonske embalaţe.

Kazalnik je:

Kpik = PIKzbir / (PIKzbrano+PIKmko+PIKemb), pri čemer pomenijo:

Kpik – kazalnik uporabe zbiralnic pri zbiranju papirja in kartona ter kartonske embalaţe v %

PIKzbir – količina ločenega zbranega papirja, kartona in kartonske embalaţe na zbiralnicah v t

PIKzbrano – količina vsega ločenega zbranega papirja, kartona in kartonske embalaţe (150101+200101) v t

PIKmko - količina zbranega papirja, kartona in kartonske embalaţe v MKO v t

PIKemb - količina zbranega papirja, kartona in kartonske embalaţe med mešano embalaţo v t

39

Vrednost kazalnika za leto 2018 je:

Kpez = 191,72 / (405+280,19+122,4) = 23,7 %

pri čemer je

PIKzbir – 191,72 t

PIKzbrano = 82,91 + 322,09 = 405,0 t

PIKmko = deleţ papirja iz sejalne analize * količina MKO = 5 % * 2.448 t = 122,4 t

PIKemb = (OCENA) = deleţ papirja v odpadkih / deleţ vse embalaţe v odpadkih * količina mešane embalaţe = 5,6% / 29 % * 1.451 t = 280,19 t

Vrednost kazalnika za leto 2019 je:

Kpez = 194,62 / (450,21+499,8+301,8) = 15,54 %

pri čemer je

PIKzbir – 194,62 t

PIKzbrano = 288,24+161,97 = 450,21 t

PIKmko = deleţ papirja iz sejalne analize * količina MKO = 13,97 % * 2.503 t = 499,8 t

PIKemb = (OCENA) = deleţ papirja v odpadkih / deleţ vse embalaţe v odpadkih * količina mešane embalaţe = 6,4 % / 30,6 % * 1.443 t = 301,8 t

Kazalnik pove, da se trenutno na zbiralnicah zbere 15,54 % vsega odpadnega papirja, kartona in kartonske embalaţe.

Indeks za leto 2019 je -34 %, kar predstavlja izrazito poslabšanje stanja

1.4 Kazalnik učinkovitosti izločevanja biorazgradljivih odpadkov Biorazgradljivi odpadki povzročajo neprijeten smrad v odpadkih, tvorijo toplogredne pline in maţejo ostale reciklabilne frakcije odpadkov, zato je primarna naloga javne sluţbe, da doseţe čim manjšo vsebnost biorazgradljivih odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih in v mešani embalaţi. Prebivalci imajo moţnost ločenega zabojnika za oddajo organskih odpadkov ali pa odpadke sami kompostirajo, zeleni odrez pa lahko prepustijo izvajalcu na zbirnem centru. Kako striktno se prebivalci drţijo ločenega zbiranja biorazgradljivih odpadkov je razvidno iz deleţa biorazgradljivih odpadkov v količini mešanih komunalnih odpadkov. Ta deleţ se lahko določi pri izvedbi sejalne analize. Kazalnik učinkovitosti izločevanja biorazgradljivih odpadkov je tako enak deleţu BIOO v mešanih komunalnih odpadkih in je tem boljši v kolikor je deleţ BIOO manjši.

Kazalnik je:

Kbio = BIOO v %,

40

pri čemer pomenijo

Kbio – kazalnik izločevanja bioloških odpadkov v %

BIOO – deleţ biorazgradljivih odpadkov v MKO iz sejalne analize

Vrednost kazalnika za leto 2018 je:

Kbio = 20,0 %

Vrednost kazalnika za leto 2019 je:

Kbio = 27,0 %

Indeks za leto 2019 je +35 %, kar predstavlja izrazito poslabšanje stanja

2. Določitev ciljnih zahtev v ravnanju z odpadki do poteka koncesijskega obdobja Ciljne zahteve ravnanja z odpadki v času koncesijskega obdobja lahko razdelimo na:

- glavne ciljne zahteve, - posebne ciljne zahteve.

Glavni ciljne zahteve so vezane na kazalnike učinkovitosti izvajanja javne sluţbe ravnanja z odpadki, ki so opredeljeni v prejšnji točki tega poglavja. Glavne ciljne zahteve se določajo kot naslednje:

1. V 10 letih zmanjšanje količin zbranih MKO na manj kot 125 kg na prebivalca, s tem, da je vmesni cilj zmanjšanje količine MKO v petih letih na 140 kg/prebivalca, 2. V 10 letih povečanje učinkovitosti ločenega zbiranja plastične embalaţe na 70 %, 3. V 10 letih povečanje učinkovitosti zbiranja papirja, kartona in kartonske embalaţe na zbiralnicah ločenih frakcij ali od vrat do vrat na 35 % vsega odpadnega papirja v komunalnih odpadkih, 4. V 10 letih zmanjšanje deleţa BIOO v MKO na 15 %.

Posebne ciljne zahteve so vezane na posamezne aktivnosti k izboljševanju učinkovitosti ravnanja z odpadki. Posebne ciljne zahteve so:

5. Zagotoviti trend naraščanja količine zbranih odpadnih olj iz gospodinjstev, 6. Zagotoviti trend naraščanja količine zbranih nevarnih odpadkov, 7. Zagotoviti trend povečevanja število gospodinjstev z lastnim kompostnikom, 8. Zagotoviti trend naraščanja zbiranja odpadnih surovin po šolah, 9. Zagotoviti trend naraščanja obiskov nove spletne strani.

Izvajalec mora v letnem programu dela predstaviti vrednost kazalnikov, se opredeliti do rezultata in predlagati korektivne ukrepe za morebitno izboljšanje kazalnika v prihodnosti.

41

3. Ukrepi k zmanjševanju odpadkov Za doseganje ciljev in izpolnjevanje zavez na poti k zmanjševanju odpadkov bo Občina Postojna v okviru izvajanja lokalne javne sluţbe ravnanja z odpadki zagotovila naslednje ukrepe:

1. V okviru izvajanja GJS zbiranja odpadkov bo uvedla stalni nadzor nad izvajanjem ločevanja odpadkov pri gospodinjstvih, 2. Pri lastnem delovanju omejila uporabo nepovratne embalaţe in plastičnih vrečk, 3. V okviru izvajanja GJS zagotovila izvajanje aktivnosti za agresivnejše obveščanje in ozaveščanje prebivalstva, 4. Si določila 10 letne kvantitativne cilje ravnanja z odpadki, 5. Vlagala v sistem in infrastrukturo za preprečevanje in zmanjševanje odlaganja odpadkov v vrečah ob ekoloških otokih in za ločeno zbiranje odpadkov iz turizma.

Pri nadzoru na izvajanjem ločevanja odpadkov pri gospodinjstvih bo izvajalcu GJS podelila obveznost in pooblastilo, da bo z zaposlenimi pooblaščenimi delavci dnevno sistematično izvajala nadzor nad ločevanjem odpadkov. Poleg tega bo zavezala izvajalca, da bo ob ugotovljenih kršitvah izvajalec izvajal ukrepe z opozorili oziroma, da bo kršitelje prijavil pristojni inšpekcijski sluţbi.

Pri omejevanju uporabe nepovratne embalaže in plastičnih vrečk, bo občina Postojna od vseh prirediteljev javnih prireditev zahtevala, da organizirajo prireditev tako, da:

- imajo v uporabi biorazgradljivo embalaţo ali pa omogočijo povratno embalaţo (kavcijsko embalaţo), - načeloma ne prodajajo plastenk in pločevink, - da zagotovijo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, - da v sklopu oglaševanja prireditve oglašujejo tudi ločeno zbiranje odpadkov oziroma povratno embalaţo.

Pri izboljšanju ločevanja papirja in kartonske embalaže bo občina Postojna pristopila k aktivnostim za zmanjšanje deleţa papirja in kartonske embalaţe v mešani embalaţi, in sicer z aktivno kampanijo za ozaveščanje prebivalstva o tej problematiki ter potencialno z uvedbo ločenega zbiranja papirna in kartonske embalaţe od vrat do vrat z tki. modrimi zabojniki.

Pri zagotavljanju agresivnejšega obveščanja in ozaveščanja prebivalstva bo Občina Postojna:

- predpisala izvajalcu, da postavi novo spletno stran/podstran »Odpadki in Postojna«, - zagotovila izvajalcu mesečno objavo članka v občinskem časopisu, - preko razpisov spodbujala inovativne pristope pri ponovni uporabi materialov in predmetov, - zagotovila izvajalcu brezplačno plakatiranje za potrebe akcij ločevanja odpadkov, - skupaj s koncesionarjem organizirala akcije za aktivno izboljšanje ločevanja odpadkov na izvoru in zbrana sredstva iz teh akcij uporabila za nabavo učnih pripomočkov za šole in vrtce, - skupaj s koncesionarjem podeljevala nagrade za trud in inovacije na področju ravnanja z odpadki za najbolj uspešne šole ali posamezne razrede.

Občina Postojna bo od izvajalca GJS zahtevala, da se načrtno izvaja obveščanje in ozaveščanje prebivalstva, in sicer:

42

- redno objavljanje člankov in prispevkov v občinskih glasilih, - izvedbo šolskih in vrtčevskih delavnic, - izvedbo učnih poti in dnevi odprtih vrat, - izvedbo plakatiranja akcij zbiranja odpadkov, - izvajanje nagradnih iger in podobnih aktivnosti.

Občina Postojna bo vlagala v sistem in infrastrukturo za preprečevanje in zmanjševanje odlaganja odpadkov v vrečah ob ekoloških otokih in za ločeno zbiranje odpadkov iz turizma. Za preprečevanje in zmanjševanje odlaganja odpadkov v vrečah ob ekoloških otokih je ena od moţnosti, da bo občina Postojna pričela urejati mestno zbirališče tovrstnih odpadkov, ki bo ali stalno ali začasno. Zbirališče bo v celoti pod videonadzorom in senzorično osvetljeno tudi ponoči. Zbirališče bo sestavljeno iz raznovrstnih kontejnerjev zaprtega tipa v katerega bodo občani oddajali odpadke. Zbiralo se bo določene odpadke, primarno pa manjše kosovne odpadke, manjša OEEO, tekstil, olja, baterije, večja plastična embalaţa... Cilj je zmanjšati obremenjenost določenih zbiralnic ločenih frakcij ( pri pokopališču, na Kosovelovi ulici, ob Trţaški cesti).

Za izboljšanje ločenega zbiranja odpadkov iz turizma je ena od moţnosti, da bo občina v sodelovanju z največjimi turističnimi ponudniki in koncesionarjem v občini uvedla sistem obveščanja, zbiranja in nadzora nad zbiranjem ločenih odpadkov iz turizma, ki obsega:

- določitev načina zbiranja in osveščanja na turistično najbolj frekventnih lokacijah (počivališča in parkirišča ob cestah, parkirišča ob trgovskih centrih in igriščih), - opredelitev vsebine in lokacij obvestilnih tabel v več jezikih glede obveznega ločenega oddajanja odpadkov, - določitev pogojev turističnim ponudnikom glede ločenega zbiranja odpadkov, - inštalacijo prevzemnih mest za ločeno zbiranje odpadkov tudi ob turističnih prometnicah, - uvedba nadzora in kontrole ločenega zbiranja odpadkov.

Izvajalec javne sluţbe se zavezuje v teh projektih sodelovati in nuditi turističnim ponudnikom finančno podporo in strokovno svetovanje pri izvedbi inovativnih projektov.

4. Akcijski načrt ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev s področja ravnanja z odpadki Za doseganje glavnih in posebnih ciljev opredeljenih v 1. točki tega poglavja, se lahko uporabijo sistemski ali akcijski ukrepi. Sistemski ukrepi so usmerjeni predvsem na vpeljavo sprememb pri načinu izvajanja javne sluţbe oziroma pri izvajanju nadzora nad ravnanjem z odpadki, medtem, ko se akcijski ukrepi usmerjajo le na določeno področje izvajanja javne sluţbe ali na določeno vrsto odpadka. Akcijski ukrepi se lahko nadalje delijo na aktivne akcijske ukrepe in na pasivne akcijske ukrepe. Z aktivnimi akcijskimi ukrepi se skuša dejansko organizirati ali zbiranje določenih vrst odpadkov na terenu (npr. nevarnih odpadkov) ali pa se izvede akcijo nadzora posod na terenu. S pasivnimi akcijskimi ukrepi se skuša prebivalce stimulirati z obvestili, strokovnim gradivom in izobraţevanjem. Predvideni ukrepi, ki pa ni nujno, da bodo zadostni, so navedeni v nadaljevanju v tabeli. Ukrepi so razdeljeni po prioriteti na primarne in sekundarne.

43

TABELA 16: SEZNAM PREDVIDENIH UKREPOV

TABELA UKREPOV PRIMARNI UKREPI Zap. številka Vrsta ukrepa Naziv ukrepa Opis ukrepa ukrepa

Izvajalec bo ponovno preračunal potrebne Rekalkulacija volumnov volumne posod mešanih komunalnih odpadkov 1 Sistemski ukrep posod za mešane po odjemnih mestih in namestil manjše posode v komunalne odpadke kolikor bo to mogoče. Izvajalec izvede poročilo preračuna v roku 1 leta od prevzema koncesije.

Izvajalec bo zaposlil osebo, ki bo redno, vsak dan, pregledala določeno število posod na odjemnih Izvajanje rednega mestih, beležila stanje in izdajala opozorila. Ob 2 Sistemski ukrep nadzora nad ločevanjem ponavljajočih kršitvah na posameznih odjemnih odpadkov mestih bo to prijavila inšpekciji. Rok za izvedbo je 1 leto od prevzema koncesije.

Izdaja zloženke o Izvajalec bo pripravil ustrezno zloženko in jo 3 Pasivni akcijski ukrep spremembah in novitetah razdelil gospodinjstvom. Rok za izvedbo je 1 leto pri ravnanju z odpadki od prevzema koncesije.

Izvajalec bo izdelal novo internetno stran/podstran »Odpadki in Postojna« na kateri bo objavil vse potrebne podatke glede izvajanja javne službe, podatke o količinah zbranih odpadkov, o statistiki in trendih, brošurah in Nova internetna gradivih, povezave do uporabnih strani, ponudbo 4 Pasivni akcijski ukrep stran/podstran pripomočkov za ločevanje, ekološke male oglase, navodila za življenje z nič odpadki, povezave do zanimivih novic s področja odpadkov in novice ter obvestila. Izvajalec bo ustrezno promoviral uporabo te internetne strani. Rok za izvedbo je 1 leto od prevzema koncesije.

Izvajalec bo organiziral akcijo zbiranja ločenih Zbiranje ločenih frakcij po 5 Aktivni akcijski ukrep frakcij (npr. časopisnega papirja in revij), pri šolah čemer bo zbiralce promocijsko nagradil.

Izvajalec po pripravil analizo, izdelal predlog ukrepa in določil cilje za izboljšanje ločenega zbiranja papirja in kartona s ciljem zmanjšati Povečanje števila zbiralnic delež papirja in kartona v mešanih komunalnih 6 Aktivni akcijski ukrep za ločeno zbiranje papirja odpadkih in mešani embalaži. Izvajalec bo in kartona sestavil promocijsko gradivo in pričel dolgoročno (stalno) ozaveščati uporabnike o tej problematiki. Izvajalec bo na kritičnih odjemnih mestih

44

(večstanovanjski objekti) namestil dodatne modre zabojnike velikosti vsaj 900 l za ločeno zbiranje papirja in kartona. Izvajalec bo na kritičnih zbiralnicah ločenih frakcij namestil dodatne posode za ločeno zbiranje papirja in kartona oziroma bo na kritičnih mestih postavil samostojne zbiralnice (zvonove) za ločeno zbiranje papirja in kartone.

Izvajalec bo namestil 5 dodatnih posod za Dodatne posode za 7 Aktivni akcijski ukrep zbiranje odpadnih olj na primernih mestih in zbiranje odpadnih olj prebivalce o tem ustrezno obvestil

Izvajalec bo namestil 5 dodatnih posod za Dodatne posode za 8 Aktivni akcijski ukrep zbiranje OEEO na primernih mestih in prebivalce zbiranje odpadne OEEO o tem ustrezno obvestil

Ukinitev akcije zbiranja Izvajalec bo ukinil akcijo zbiranja OEEO in akcijo OEEO in združitev z akcijo 9 Sistemski ukrep zbiranja nevarnih odpadkov razširil še na zbiranje zbiranja nevarnih določenih vrst OEEO odpadkov

Izvajalec bo pripravil podlage za izdajo pravilnika Ločitev posod za zbiranje o ureditvi odjemnih mest večstanovanjskih 10 Aktivni akcijski ukrep odpadkov na zbirnih objektov, in sicer da se bodo posode ločile po mestih po upravnikih stavbah in da se bo omejil dostop do njih.

SEKUNDARNI UKREPI Zap. številka Vrsta ukrepa Naziv ukrepa Opis ukrepa ukrepa

Izvajalec bo v sodelovanju z Občino Postojna izvedel akcijo povečevanja števila lastnega kompostiranja na način, da bo z letakom Povečevanje števila gospodinjstva seznanil glede ekonomskih koristi 11 Aktivni akcijski ukrep lastnega kompostiranja kompostiranja. Občino bo predvidoma odpadkov sofinancirala nakup kompostnikov z zagotovilom, da bo gospodinjstvo vsaj dve leti samo izvajalo kompostiranje

Izvajalec bo vsaj poskusno uvedel popuste Uvedba popustov na gospodinjstvom, ki bodo na zbirni center ravnanje z odpadki v dostavili embalažo, katere ne bo potrebno 12 Aktivni akcijski ukrep primeru lepo ločene poslati na sortiranje. Izvajalec bo pripravil embalaže oddane na brošuro z navodili za ustrezno pripravo odpadne zbirnem centru embalaže. Ukrep se izvede v primeru ekonomske upravičenosti.

45

Zbiranje ločenih Izvajalec bo letno pripravil akcijo zbiranja 13 Pasivni akcijski načrt odpadkov za določenih vrst odpadkov z osnovnošolci in jih za osnovnošolce to ustrezno nagradil Izvajalec bo v sodelovanju z Občino Postojna Obvestilne turistične izvedel projekt ureditve zbiralnic za ločeno 14 Aktivni akcijski načrt table za ločeno zbiranje zbiranje odpadkov za potrebe turizma, ki bodo odpadkov opremljene z večjezičnimi navodili za ločeno oddajanje odpadkov.

Zmanjšanje števila Z izgradnjo novega zbirnega centra se bo kupončkov za zbiranje omogočilo sprejem večjih količin odpadkov in 15 Sistemski ukrep kosovnih odpadkov na lastno sortiranje. Namen ukrepa je, prebivalce enega letno navaditi na oddajo odpadkov v zbirnem centru

Izvajalec bo po izgradnji novega ZC pripravil načrt ureditve kotička ponovne uporabe in ga v 16 Sistemski ukrep Kotiček ponovne uporabe sodelovanju z občino Postojna ustrezno opremil ter pričel nuditi odkup uporabne in delujoče opreme po simboličnih cenah Izvajalec bo v sodelovanju z občino Postojna Promocijski izdelki za gospodinjstvom razdelil promocijske izdelke za izboljšanje ločevanja 17 Aktivni akcijski ukrep izboljšanje ločevanja odpadkov (npr. posode za odpadkov v nevarne odpadke, stiskalnice PET, kompostniki, gospodinjstvih košare za steklenice….)

Izvajalec bo pričel redno izobraževati 18 Pasivni akcijski ukrep Izobraževalna pot osnovnošolce na izobraževalni poti novega zbirnega centra Izvajalec bo občanom ponudil možnost namestitve dodatnega zabojnika za ločeno zbiranje odpadnega papirja od vrat do vrat. Izvajalec mora pričeti s tem akcijskim ukrepom najkasneje v 5 letih od pričetka koncesije in mora ponuditi možnost namestitve dodatne posode najmanj uporabnikom na območju naselja Uvedba zbiranja papirja in 19 Aktivni akcijski ukrep Postojna. Po preteku letnega obdobja (po 5 letih kartona od vrat do vrat koncesije) mora izvajalec pripraviti analizo stanja ločenega zbiranja papirja in kartona in pripraviti predlog spremembe odloka o ravnanju z odpadki v občini z namenom uvedbe obveznega zbiranja papirja in kartona od vrat do vrat za vse občane ali, vmesna varianta, le za večstanovanjske objekte.

46

5. Obveza izvajanja predlaganih ukrepov in stroški izvajalca povezani s tem

Izvedba predvidenih sistemskih in akcijskih ukrepov v prejšnji točki je za izvajalca obvezna. Minimalna obveza izvajalca je, da najmanj preuči ukrepe, pripravi analizo stanja, oceno sprejemljivosti in študijo izvedbe ukrepa ter oceno stroška in pridobitev posameznega ukrepa. Izdelano analizo, študijo in oceno stroškov in pridobitev predstavi koncedentu, ki odloči ali se ukrep izvede ali ne.

Smatra se, da se z uvajanjem primarnih ukrepov, če ni drugače predpisano, prične najkasneje v 2 letih po pričetkih koncesije in da se vsi primarni ukrepi izvedejo v 5 letih koncesije, sekundarni ukrepi pa se pričnejo izvajati najkasneje v 5 letih izvajanja koncesije in se izvedejo najkasneje do 8 leta izvajanja koncesije.

Izvajalec mora v splošnih stroških izvajanja javne sluţbe upoštevati vse stroške povezane s pripravami dokumentov in analiz, stroškov obveščanja, tiska, nalepk, zaposlitev dodatnih oseb, izdelave internetnih strani/podstrani, izobraţevanja, stroškov namestitve in odvoza zabojnika za zbiranje papirja in kartona v šolah, stroški oblikovanja obvestilnih tabel, strošek dodatnih zabojnikov za poskusno ločeno zbiranje papirja in kartona od vrat do vrat.

Vsi stroški urejanja javne infrastrukture (zbiralnice, obvestilne table, gradbena dela in oprema za ureditev kotička ponovne uporabe) so stroški izvajalca javne sluţbe. Strošek promocijskih izdelkov in strošek obveznega zbiranja papirja od vrat do vrat se bo vključil v strošek storitev javne sluţbe v kolikor bo to uvedeno.

47

C. OBSEG DELA IN OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

1. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri prevzemu in odvozu odpadkov 1.1. Obseg javne službe V okviru javne sluţbe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s trţnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. Izvajalec zagotavlja: 1. zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, 2. zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, 3. zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, 4. zbiranje odpadkov v zbirnem centru, 5. predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, 6. prevoz mešanih komunalnih in bioloških odpadkov v center za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana, 7. oddajo zbrane embalaţe druţbam za ravnanje z embalaţo, 8. izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, 9. oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, 10. ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.

Izvajalec javne sluţbe po sistemu od vrat do vrat zbira: 1. mešane komunalne odpadke, 2. biološke odpadke, 3. odpadno embalaţo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, 4. papir in karton, v kolikor bo to uvedeno.

Izvajalec izvaja javno sluţbo na celotnem območju občine Postojna, trenutno od 16.442 prebivalcev oziroma 6.551 gospodinjstev. Od tega je 2.271 gospodinjstev enočlanskih, 1.548 dvočlanskih, 1.190 tričlanskih, 996 štiričlanskih in 546 pet ali več članskih gospodinjstev.

Trenutno število odjemnih mest gospodinjstev je 5.709, od tega 3.383 ali 59 % v naselju Postojna. Skupni volumen inštaliranih posod za gospodinjstva je trenutno 1.856.210 litrov, skupno število posod pa 8.202.

Poleg tega se trenutno javna sluţba izvaja še od 512 odjemnih mest pravnih oseb, kjer je inštalirano 1.527 posod v skupnem volumnu 652.750 litrov.

48

Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaţe od vrat do vrat se trenutno vrši s sedmimi običajnimi linijami ter dvema dodatnima linijama za teţko dostopna mesta in pravne osebe, zbiranje bioloških odpadkov na štirih običajnih linijah in dveh posebnih linijah, zbiranje papirja in kartona na dveh običajnih linijah in eni posebni liniji ter zbiranje stekla na eni liniji.

Izvajalec mora zagotoviti odvoz in oddajane zbranih odpadkov v Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana) na lokaciji Barje. Izvajalec mora za Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. zagotavljati zaračunavanje storitev obdelave in odlaganja na skupnem zbirnem računu.

1.2. Mešani komunalni odpadki Mešani komunalni odpadki se trenutno zbirajo od gospodinjstev v 2.935 posodah s skupnim volumnom 568.360 l in od 512 pravnih oseb s skupnim volumnom posod 154.140 l. Pri gospodinjstvih je na prebivalca inštalirano povprečno 35 l prostornine posode.

Odvoz mešanih komunalnih odpadkov se trenutno vrši na 7 običajnih linijah 26 – krat na leto. Dodatno se tedensko pobira od večjih pravnih oseb, posebna linija pobiranja pa je še tako poimenovano »ročno pobiranje« kjer se odpadki od teţko dostopnih hiš pobirajo s kamionetom.

Količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov v letu 2019 je bila 2.503 t oziroma 1.267 t iz gospodinjstev in 1.236 t od pravnih oseb. Specifična gostota mešanih komunalnih odpadkov na volumen inštaliranih posod za gospodinjstva je bila 85 kg/m3 oziroma 0,085 kg na 1 l inštaliranih posod. Ocenjena povprečna prostorninska teţa mešanih komunalnih odpadkov (nekompaktiranih) je 150 kg/m3 (za natančno prostorninsko teţo bi bilo potrebno odpadke vzorčno stehtati), kar pomeni da je povprečna napolnjenost volumna inštaliranih zabojnikov ca 57 %.

V Odloku o ravnanju z odpadki v občini Postojna je določeno, da se kot najmanjša količina posode za mešane komunalne odpadke upošteva 10 litrov na osebo na teden, vendar po določbi Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni sluţbi zbiranja komunalnih odpadkov skupaj ne manj kot 60 litrov. Ker je odvoz na 14 dni, to pomeni, da je izhodiščna obračunska količina volumna posod na prebivalca 20 l na odvoz. Trenutno je inštalirano posod za mešane komunalne odpadke v povprečju 35 l na prebivalca. Razlika nastane, ker gospodinjstvom z manj kot 3 člani ni mogoče inštalirati ustrezne posode. V kolikor upoštevamo, da je zakonsko najmanjša dovoljena velikost posode za odpadke 60 l, lahko izračunamo, da je najmanjši moţni volumen posode na prebivalca 27,5 l.

49

TABELA 17: MINIMALNI VOLUMEN INŠTALIRANIH POSOD ZA MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE

MINIMALNI VOLUMEN INŠTALIRANIH POSOD ZA OSTANEK KOMUNALNIH ODPADKOV (PRIMER ZA LETO 2018) Na prebivalca Skupaj 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 + članov (16.442) v litrih Število gospodinjstev 6,551 2271 1548 1190 996 546 Minimalni obračunski volumen posode na 20 40 60 80 120 odvoz v litrih Obračunski minimalen volumen posod v m3 324 45 62 71 80 66 20

Zakonsko določen minimalni volumen posode 60 60 60 80 120 na odvoz v litrih Zakonsko določen minimalni volumen posode 446 136 93 71 80 66 28 na odvoz v m3 Minimalni volumen posod v praksi 80 80 80 80 120 Praktični minimalni volumen posod za odvoz v 546 182 124 95 80 66 34 m3

Cilj je, da bi se inštaliran volumen posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov zmanjšal za 20 %.

1.3. Mešana embalaža Mešana embalaţa se zbira od gospodinjstev v zabojnikih in rumenih vrečah. Z zabojniki se zbira embalaţo na 81 % odjemnih mest. Inštalirano je 2.602 zabojnikov volumna 240 l, 3 zabojniki volumna 120 l in 341 zabojnikov volumna 1.100 l. Trenutno skupni volumen zabojnikov ob upoštevanju volumna rumenih vreč je 1.062.310 l oziroma povprečno 66 l na prebivalca.

Odvoz embalaţe od pravnih oseb je urejen različno, glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Poleg zabojnikov za mešano embalaţo, so pravnim osebam na voljo tudi zabojniki za karton in steklo. Trenutno je inštalirano 507 zabojnikov za mešano embalaţo, 252 zabojnikov za karton in 83 zabojnikov za steklo oziroma po volumnu 279.740 l za embalaţo, 141.000 l za karton in 22.660 l za steklo.

Odvoz embalaţe iz gospodinjstev se vrši 26 – krat letno, od pravnih oseb pa je pogostost odvoza odvisna od dejavnosti, ki jo izvajajo. Odvoz od pravnih oseb, ki producirajo več odpadne embalaţe, se izvaja tudi tedensko. Podobno velja tudi za odvoz papirja in kartona, steklo pa se odvaţa vsak drugi teden.

Odvoz plastične embalaţe je razdeljen na 7 rednih linij, 1 »ročno« linijo in 1 linijo za večje pravne osebe. Poleg tega so še 3 linije za odvoz papirja in kartona in 1 linija za odvoz stekla.

V letu 2019 je bilo zbrane 1.443 t mešane embalaţe, in sicer 1.057 t od gospodinjstev in 386 t od pravnih oseb. Ob upoštevanju, da imajo gospodinjstva inštalirano 1.062 m3 zabojnikov za zbiranje mešane embalaţe, je prostorninska masa odpadkov glede na volumen inštaliranih zabojnikov, ob upoštevanju 26 odvozov, 38 kg /m3 inštaliranih posod.

Podatkov o prostorninski teţi mešane embalaţe v Postojni ni na voljo. Če pa privzamemo izmerjene teţe odpadkov angleške ustanove Wrap, kjer so izmerili, da je povprečna teţa mešane embalaţe brez stekla 62 kg/m3, lahko ocenimo, da ima inštaliran volumen posod za zbiranje mešane embalaţe še dovolj rezerve, da sprejme tudi večje količine embalaţe, ki se predvideva zbrati v prihodnosti. Spremembe pri zbiranju mešane embalaţe in volumnu inštaliranih posod tako niso predvidene.

50

1.4. Rumene vrečke 693 ali 19 % gospodinjstev trenutno uporablja za ločeno zbiranje embalaţe rumene vrečke, ki jih je potrebno letno razdeliti tako, da ima gospodinjstvo za vsak predviden odvoz na voljo eno rumeno vrečko. Vrečke se razdelijo konec leta v roli ali paketu. Na vrečki mora biti vidno označeno za kaj so namenjene (vrečke za odpadno embalaţo), imeti morajo navodilo kaj spada v rumeno vrečko in kaj ne. Velikost vrečk je najmanj 90 l. Vrečke morajo biti iz močnejšega materiala in se ob normalni uporabi ne smejo trgati, prav tako morajo imeti trak za zavezovanje vrečke.

Vrečke se pobira hkrati s praznjenjem rumenih zabojnikov.

1.5. Biološki odpadki Biološki odpadki se zbirajo od gospodinjstev po večini v 80 l zabojnikih. Trenutno je inštalirano 1.628 posod v skupnem volumnu 225.540 litrov. Pri pravnih osebah je inštalirano 107 posod v skupnem volumnu 33.630 litrov.

Odvoz se za gospodinjstva in manjše pravne osebe vrši 39 x letno, od večjih pravnih oseb pa tedensko. Odvoz je razdeljen na 4 redne linije, 1 »ročno« linijo in 1 linijo za večje pravne osebe.

V letu 2019 je bilo od gospodinjstev zbrano 931 t bioloških odpadkov, od pravnih oseb pa 161 t. Specifična gostota bioloških odpadkov glede na volumen inštaliranih posod je za gospodinjstva ob upoštevanju 39 odvozov letno tako 105,8 kg/m3 volumna inštaliranih posod. Običajna prostorninska masa bioloških odpadkov je okoli 300 kg/m3 (glede na dostopne podatke iz interneta), zato lahko sklepamo, da bodo inštalirani volumni posod zadostovali za predvidene večje količine bio odpadkov in spremembe pri zbiranju bioloških odpadkov in inštaliranih posodah zato niso predvidene.

Izvajalec odpelje zbrane biološki odpadke na obdelavo v center za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana.

1.6. Kompostniki Lastno kompostiranje odpadkov je prioritetno potrebno spodbujati in ima prednost pred drugimi načini ravnanja z biološkimi odpadki.

V kolikor se uporabniki odločijo, da biološke odpadke ne bodo oddajali izvajalcu javne sluţbe, ampak jih bodo sami kompostirali, jim mora izvajalec javne sluţbe to omogočiti, hkrati pa preveriti ali ima uporabnik na voljo dovolj ozelenjenega prostora za ta namen.

Izvajalec javne sluţbe mora nato pri uporabnikih, ki sami kompostirajo, občasno preverjati ali res izvajajo lastno kompostiranje, predvsem s kontrolo vsebnosti odpadnih bioloških frakcij v mešanih komunalnih odpadkih. V primeru nepravilnosti je izvajalec javne sluţbe dolţan uporabnika opozoriti na morebitne posledice nepravilnega ločevanja odpadkov.

Izvajalec občinske javne sluţbe ravnanja z odpadki mora prebivalcem omogočiti nakup in dobavo cenovno ugodnega kompostnika pri sebi ali svojem dobavitelju.

51

1.7. Pranje posod Izvajalec občinske javne sluţbe ravnanja z odpadki mora na vseh prevzemnih mestih 1 x letno zagotoviti pranje in razkuţevanje prevzemnih posod.

Pranje posod poteka sočasno s praznitvijo posod. Smetarsko vozilo, ki ima vgrajeno enoto za pranje posod, posodo najprej izprazni, nato pa z vodo, kateri je dodan detergent in dezinfekcijsko sredstvo, pod visokim pritiskom in pri povišani temperaturi, odstrani ostanke odpadkov v notranjosti in na zunanji površini posode.

Oprati je potrebno vse posode, tudi posode za zbiranje ločenih frakcij (steklena embalaţa, karton), ki so nameščene pri pravnih osebah.

2. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri prevzemu in odvozu kosovnih odpadkov Za zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov mora koncesionar zagotoviti odvoz na poziv. Do brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov na podlagi predhodno izpolnjenega naročila so upravičena vsa gospodinjstva iz občine. Način ureditve je prepuščen koncesionarju, mora pa omogočiti uporabnikom, da lahko najmanj 2 krat na leto naročijo odvoz kosovnih odpadkov. Koncesionar lahko pogojuje kako so odpadki pripravljeni oziroma lahko odvoz izvede večkrat po posamezni frakciji kot se dogovorita z uporabnikom. Priporoča se, da bi koncesionar finančno ali z nagradami stimuliral občane, da bi kosovne odpadke sami vozili na zbirni center oziroma, da bi bili ti čim bolj ločeno oddani. V ta namen se po izgradnji novega zbirnega centra predvideva zmanjšanje število letnih kuponov za odvoz kosovnih odpadkov na samo enega, v okviru zbirnega centra pa bo potrebno urediti poseben sprejem kosovnih odpadkov.

V primeru, da koncesionar podeli gospodinjstvom kupone za odvoz kosovnih odpadkov, jih je potrebno razposlati v januarju tekočega leta. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov mora biti praviloma izvedeno v roku dveh tednov od naročila oziroma v izrednih primerih najkasneje v roku treh tednov.

Vse kosovne odpadke je potrebno odpeljati na zbirni center, kjer jih je potrebno razvrstiti in v čim večji meri demontirati. Demontaţa in razvrščanje kosovnih odpadkov spada v okvir obveznosti del v zbirnem centru.

V primeru, da je kosovnih odpadkov več, mora koncesionar omogočiti občanom najem 5 m3 odprtega kontejnerja v katerega občani zloţijo kosovne odpadke, izvajalec javne sluţbe pa kontejner še isti dan odpelje. V primeru manjše količine kosovnih odpadkov se le ti lahko prevzamejo po posameznem kosu s kombiniranim vozilom ali lahkimi tovornimi vozili.

Po izgradnji novega zbirnega centra je predvideno na zbirnem centru urediti kotiček za ponovno uporabo, kjer bodo občani po simbolični ceni lahko odkupili nepoškodovane in funkcionalne kosovne odpadke. Izvajalec mora zagotoviti, da se bodo odpadki primerni za ponovno uporabo oddali v ta center.

Ostanek kosovnih odpadkov, ki ni primeren za ponovno uporabo mora izvajalec odpeljati v center za obdelavo odpadkov RCERO Ljubljana.

52

3. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri upravljanju in vzdrževanju zbiralnic ločenih frakcij Izvajalec trenutno upravlja s 74. lokacijami zbiralnic ločenih frakcij. Primarni surovini, ki se zbirata na zbiralnicah sta papir in karton ter steklo, povečini pa še mešana embalaţa. Ponekod se na zbiralnicah zbira tudi oblačila, OEEO in olje.

Zbiralnice ločenih frakcij se prazni v skladu s programom in v primerih izrednih napolnjenosti. Enkrat letno se tudi vse posode na zbiralnicah opere. Tedensko se opravlja preglede zbiralnic na terenu in čiščenje nepravilno odloţenih odpadkov poleg posod. Frekvenčne zbiralnice se dnevno kontrolira in čisti. Za nadzor in čiščenje zbiralnic ločenih frakcij se povprečno porabi za 16 ur voznika, 16 ur komunalnega delavca, 12 ur lahkega tovornega ali kombiniranega vozila ter 4 ure smetarskega vozila na mesec.

Na letnem nivoju mora koncesionar voditi statistiko stanja posameznih zbiralnic, polnosti posod ob praznjenju, stanju posod, kot tudi nepravilno odlaganje odpadkov ob zbiralnicah. Koncesionar je dolţan o stanju zbiralnic poročat pristojni občinski sluţbi in predlagati spremembe in dopolnitve sistema zbiralnic, tako da bi bile le te čim bolje izkoriščene in da ne bi prihajalo do nedovoljenega puščanja odpadkov ob zbiralnicah.

4. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri zbiranju odpadkov, ki vsebujejo azbest Koncesionar mora prebivalcem omogočiti oddajo odpadkov, ki vsebujejo azbest, na zbirnem centru v skladu s cenikom prevzema odpadkov, ki vsebujejo azbest. Cena prevzema odpadkov, ki vsebujejo azbest mora biti trţno primerljiva in mora vsebovati le dejanske stroške ravnanja z odpadki.

Koncesionar mora prebivalce podučiti o pravilnem ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest in mora v ta namen imeti tudi sestavljena kratka navodila, ki so objavljena na spletu.

Koncesionar mora primerno zaščiti svoje delavce v zbirnem centru v koliko bodo le ti ravnali z odpadki, ki vsebujejo azbest. Omogočiti jim mora, da se odpadki lahko polijejo z vodo, da imajo delavci na voljo zaščitna sredstva za usta in rokavice ter da je na zbirnem centru na voljo PVC folija debeline najmanj 0,4 mm, s katero si bodo lahko delavci še dodatno zavili azbestne odpadke v kolikor bi se ob manipulaciji zaščita poškodovala.

Koncesionar ne sme zavrniti prispele azbestne odpadke, saj bi s tem stimuliral prebivalce k odlaganju odpadkov v naravo. V kolikor so pripeljani odpadki napačno ali nezadostno zavarovani (niso na paleti, oviti s folijo ali v vrečah) mora lastniku odpadkov omogočiti, da odpadke ustrezno zaščiti kar na zbirnem centru. V nasprotnem mu mora ponuditi, da odpadke proti plačilu zaščitijo delavci na zbirnem centru. V primeru, da uporabnik ţe pripeljane odpadke, ki vsebujejo azbest odpelje stran, mora vodstveni delavec zbirnega centra o tem nemudoma obvestiti pristojno občinsko sluţbo.

Koncesionar v nobenem primeru ne sme dajati odpadkov, ki vsebujejo azbest v ponovno uporabo!

5. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri prevzemu gradbenih odpadkov Gradbeni in izolacijski odpadki, ki nastajajo pri gradbenih posegih v stanovanjskih enotah, spadajo v skupino nekomunalnih odpadkov in načeloma niso del uslug, ki jih izvajalec krije v okviru javne sluţbe. Ne glede na to, je koncesionar dolţan v okviru javne sluţbe sprejeti gradbene odpadke iz gospodinjstev

53

v količini, ki so značilne za posamezno gospodinjstvo (do 2 dovoza na leto po 1.000 kg od gospodinjstva oziroma kot to določeno z odlokom) in so posledica manjših notranjih gradbenih posegov, predvsem obnov stanovanj.

Sprejemajo se gradbeni odpadki (beton, opeka, keramične ploščice, malta…) in pa gradbeni kosovni odpadki (trde plastike, les, gume…). Ob dovozu je povzročitelj odpadka dolţan pojasniti izvor odpadka in se identificirati. Delavec v zbirnem centru mora preveriti pravilnost podatkov v bazi uporabnikov storitev in v primeru neujemanja zavrniti pošiljko odpadkov.

Za večje količine gradbenih odpadkov iz gospodinjstev mora koncesionar imeti na voljo cenik prevzema gradbenega materiala in prebivalcem omogočiti da preseţeno količino odpadkov oddajo na zbirnem centru proti plačilu.

Koncesionar sprejem gradbenih odpadkov iz gospodinjstev v sprejemljivih količinah ne sme zavrniti, saj bi s tem stimuliral prebivalce k odlaganju odpadkov v naravo.

Koncesionar ne sme mešati prejete gradbene odpadke in jih mora v celoti predati v predelavo predelovalcu ali zbiralcu gradbenih odpadkov.

6. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri zbiranju nevarnih frakcij Izvajalec javne sluţbe mora na zbirnem centru zagotoviti ustrezen prostor (kontejner) za skladiščenje prejetih komunalnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. Izvajalec mora zagotoviti, da je prostor skladiščenja dovolj prezračevan in da se odpadki med seboj ne mešajo.

Izvajalec mora v okviru javne sluţbe zagotoviti tudi premično zbiralnico nevarnih odpadkov, s katero bo dvakrat letno izvedel akcijo zbiranja nevarnih odpadkov po naseljih. K akciji zbiranja nevarnih odpadkov se pridruţi akcija zbiranja določenih vrst OEEO, kar jasno določi izvajalec javne sluţbe.

Zbiralnica mora biti zadostne velikosti in prostornine, da omogoča prevzem 3.000 kg odpadkov. Zbiralnica mora biti na zunaj urejena, vzdrţevana in ustrezno označena, zaţeleno pa je tudi, da je opremljena s promocijskim gradivom.

Izvajalec mora skrbeti za stalno nameščene zbiralnike za odpadna olja, redno kontrolirati njihovo stanje, poškodbe in polnost ter jih pravočasno sprazniti. Za zbiranje odpadnih olj se predvideva izvesti aktivni akcijski načrt namestitve še 5 zbiralnikov na primerna mesta v občini, med tem vsaj še dva zbiralnika v vasi.

O izvedbi akcije in rezultatih akcije mora izvajalec javne sluţbe javno obveščati občane v lokalnem glasilu.

7. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri zbiranju OEEO Izvajalec javne sluţbe mora na zbirnem centru zagotoviti ustrezen prostor (kontejnerje, zabojnike) za skladiščenje prejete odpadne električne in elektronske opreme. Izvajalec mora zagotoviti, da so ti kontejnerji in zabojniki zaščiteni pred direktnim deţjem in soncem.

V skladu s predvidenim sistemskim ukrepom, se akcija zbiranja OEEO ukine, zbiranje nekaterih vrst OEEO pa se vrši v sklopu akcijo zbiranja nevarnih odpadkov.

54

Za zbiranje manjše OEEO se predvideva izvesti aktivni akcijski ukrep namestitve še 5 zbiralnikov OEEO na primerna mesta v občini, med tem vsaj še dva zbiralnika v vasi.

O izvedbi akcije in rezultatih akcije mora izvajalec javne sluţbe javno obveščati občane v lokalnem glasilu.

8. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri zbiranju odpadnega tekstila Izvajalec javne sluţbe mora omogočiti prevzem odpadnega tekstila na zbirnem centru. Tam mora imeti na voljo ustrezen zabojnik za občasno skladiščenje odpadnega tekstila. Tekstil mora biti zaščiten pred padavinami.

Izvajalec javne sluţbe mora skrbeti za urejenost in vzdrţevanje zabojnikov za zbiranje tekstila, ki so nameščeni na lokacijah v občini Postojna.

Izvajalec javne sluţbe mora evidentirati in poročati koliko odpadnega tekstila se je zbralo v okviru lokalne javne sluţbe vključno s tekstilom, ki jih prevzemnik direktno prevzame na zbiralnicah.

9. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri obdelavi in odlaganju odpadkov Izvajalec javne sluţbe mora zagotoviti, da se mešani komunalni odpadki pred odlaganjem oddajo v obdelavo. Izvajalca obdelave in odlaganja zagotovi koncedent, izvajalec pa je dolţan odpadke predati na prevzemnem mestu obdelovalca odpadkov, to je RCERO Ljubljana Barje.

Izvajalec mora v okviru obsega del pri izvajanju zbiranja komunalnih odpadkov upoštevati poleg stroška samega zbiranja tudi vse stroške, ki nastanejo z manipulacije odpadkov na zbirnem centru in v času transporta do oddaje v obdelavo. To pomeni, stroške:

- raztovora specialnih smetarskih vozil in nakladanje odpadkov v transportne kontejnerje, - stiskanja odpadkov v mobilni stiskalnici pred transportom, - transporta odpadkov v center obdelave, - vzdrţevanja infrastrukture zbirnega centra, energije za stiskalnico, amortizacije uporabljene opreme in stroške čiščenja območja prekladanja.

Izvajalec je dolţan v imenu izvajalca obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov zaračunati ta strošek uporabnikom in prejeta plačila nakazati izvajalcu obdelave in odlaganja odpadkov, kar se izvajalec dogovori s posebno pogodbo ali dogovorom.

10. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri upravljanju zbirnega centra V okviru GJS se vzdrţuje delovne površine zbirnega centra (pometanje, pluţenje, košnja), opravlja se redne preglede delovne opreme in opreme za poţarno varnost, stalno je zagotovljena pomoč občanom pri oddaji in sortiranju odpadkov. V okviru delovnega časa je zagotovljena stalna prisotnost delavca na tehtnici/strojnika in komunalnega delavca. Komunalni delavec na Zbirnem centru trenutno v povprečju opravi 270 ur na mesec, delavci na tehtnici/strojnik pa 498 ur/mesec. Redno se vzdrţuje in servisira delovne stroje in agregat. Vzdrţuje se tehtnico, ki jo mora izvajalec tudi letno certificirati. Skrbi se za delovanje sistema za varovanje na območju platoja, kjer se parkira delovna vozila. Skrbi se za delovanje sistema za evidentiranje dovozov. Redno se dovaţa vodo za komunalne potrebe.

55

Na zbirnem centru morata biti v obratovalnem času vedno prisotni najmanj dve osebi; delavec na sprejemu (tehtnici) in delavec/vzdrţevalec, v času normalne obremenitve centra pa tri osebe.

Koncesionar je dolţan obratovati zbirni center po naslednjem urniku:

ponedeljek – petek: od 7.00 do 18.00

sobota: od 7.00 do 15.00

Urnik obratovanja zbirnega centra mora biti jasno razviden na vhodu v zbirni center, kot tudi naveden na spletni strani koncesionarja.

Na zbirnem centru se sprejemajo vsi odpadki iz gospodinjstev v okviru količin, ki so značilni za gospodinjstvo, kot so:

- Plastika (cvetlične posode in korita, …), - Mešana odpadna embalaţa, - Papir in karton, - Steklo (pleksi, ravno – okensko, vetrobransko steklo, ogledala, …), - Kovine (bakrene cevi, klasični jedilni pribor, posoda, vijaki, ţeblji, …), - Les (okenski okviri, leseni zaboji, palete, …), - Odpadna oblačila in tekstil, - Kosovni odpadki, - Odpadna električna in elektronska oprema (e-odpadki), - Jedilno olje in maščobe, - Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - Čistila, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - Baterije in akumulatorji, ki ne vsebujejo svinca, niklja, kadmija ali ţivega srebra, - Zavrţena električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi (ţivo srebro, klorofluoroogljiki, …), - Nevarni odpadki, - Zeleni vrtni odrez (manjše količine), - Gradbeni in izolacijski material, ki nastane pri manjših gradbenih vzdrţevalnih posegih v stanovanju (npr. obnova kopalnice), - Zeleni vrtni odrez (večje količine oziroma nerazrezan), - Posamezne avtomobilske gume od fizičnih oseb, - Odpadki, ki vsebujejo azbest (npr. »salonitne plošče«), - Gradbeni in izolacijski odpadki (večje količine), - Zaščitna folija za ovijanje bal travne silaţe.

Sprejem odpadkov na zbirni center je za gospodinjstva praviloma brezplačen, za pravne osebe pa plačljiv, razen če je s posameznimi predpisi določeno drugače.

Vse odpadke, ki se iz zbirnega centra odpeljejo v nadaljnjo obdelavo je potrebno stehtati. Tehta se tudi vse dovoze specialnih smetarskih vozil za potrebe analiz in statistike. V okvir vzdrţevanja zbirnega

56

centra tako sodi tudi upravljanje in vzdrţevanje tehtnice in pripadajoče strojne in programske opreme za beleţenje količin odpadkov.

Zbirni center za odpadke, vključno z osnovnimi kontejnerji za zbiranje in odvoz odpadkov v nadaljnjo obdelavo, je javna infrastruktura v lasti Občine. Opremo, ki je izključno namenjena za obratovanje zbirnega centra, mora zagotoviti Občina, koncesionar pa jo vzame v najem in za to tudi plača najemnino, najmanj v višini letne amortizacije oziroma kot je to določeno v razpisni dokumentaciji. V kolikor zbirni center ni opremljen zadostno, ga je koncesionar sam dolţan ustrezno opremiti. Način povrnitve stroškov ali najemnina manjkajoče opreme se dogovori s posebnim dogovorom ali z dodatkom h koncesijski pogodbi.

Koncesionar mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave odpadkov za ponovno uporabo, da iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati.

Koncesionar dobi objekte in opremo na zbirnem centru v najem in za njo plačuje najemnino. Redno vzdrţevanje objektov in opreme v najemu spada v okvir nalog in obveznosti koncesionarja vključno z zagotavljanjem rednih servisov in popravil opreme, kot je na primer tehtnica, agregat, zapornice in podobno ter objektov (vzdrţevanje vrat, manjša popravila ograje, košnja, zimska sluţba).

Koncesionar mora območje zbirnega centra, ki ga upravlja škodno zavarovati proti škodi iz temeljne požarne varnosti, udara strele, poškodb in kraje.

11. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe na zaprtem odlagališča Stara vas Na odlagališču Stara vas so bila v letu 2020 izvedena zapiralna dela, odlagališče Stara vas je tako zaprto.

Območje zbirnega centra Stara vas zaokroţuje lokacijo zaprtega odlagališča Stara vas, zato je izvajalec zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov tudi upravljavec zaprtega odlagališča Stara vas. V okviru obvezne GJS mora zato izvajalec izpolnjevati vse obveznosti iz Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18) in iz okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče. Izvajalec je obvezan pripravljati in voditi vso potrebno dokumentacijo v vezi odlagališča, vlagal vloge in izdelati in pošiljati poročila na ARSO.

Uredba predpisuje obveznosti upravljavca zaprtega odlagališča. Ta mora zagotavljati:

- vzdrţevanje in varovanje zaprtega odlagališča, - izvajanje obratovalnega monitoringa in - izvajanje rednih pregledov stanja telesa zaprtega odlagališča v obsegu, določenem za nadzor nad telesom odlagališča v 48. členu te uredbe, - zagotavljati vzdrţevanje sistema za zajem izcednih vod, vključno s kanalizacijskim priključkom do javne kanalizacije.

Upravljavec odlagališča mora zagotavljati redne preglede telesa odlagališča, predvsem pa:

57

- višine in oblike odloţenih odpadkov glede moţnega posedanja ali drugih sprememb, ki vplivajo na stabilnost odlagališča, - izvedbe prekrivanja in rekultivacije na prekritem območju telesa odlagališča ali njegovih delih, - sprememb v poloţaju, višini ali obliki telesa odlagališča ali njegovih delov, - naprav za zbiranje in čiščenje izcedne vode odlagališča, odlagališčnega plina in naprav za izvedbo monitoringa podzemnih vod ter sistema za odvajanje padavinske in površinske vode.

Obseg monitoringa, ki ga mora koncesionar v skladu z 46. členom Uredbe izvajati je naslednji:

- meritve meteoroloških parametrov, - meritve emisij odlagališčnega plina, - meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnaţene padavinske vode s površin odlagališča ter odpadne vode iz naprav za pranje vozil in druge opreme na območju odlagališča, - meritve parametrov kemijskega stanja, splošnih fizikalno-kemijskih parametrov in posebnih onesnaţeval v površinskih vodah, če so na območju odlagališča prisotne ali če se izcedne vode, onesnaţene padavinske odpadne vode ter odpadne vode iz naprav za pranje vozil in druge opreme na območju odlagališča odvajajo neposredno v površinske vode, in - meritve parametrov onesnaţenosti podzemne vode z nevarnimi snovmi, če je na vplivnem območju odlagališča.

Upravljavec lahko pridobi meteorološke podatke (količina padavin, temperatura zraka, hitrost in smer vetra ter zračna vlaga) od drţavne meteorološke sluţbe.

V okviru okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče se od upravljavca zahteva vzdrţevanje območja (košnja 3x letno, vzdrţevanje ograje in poti ter praznjenje in polnjenje biofiltrov, čiščenje usedalnika, jaškov, cevovodov, peskolovov, priključnih vodov in koritnic ter kanalet). Upravljavec mora izvajati monitoring posedkov, izcednih in podzemnih vod ter meritve na vseh osmih sistemih pasivnega odplinjanja (večkrat letno skladno z OVD). Na podlagi opravljenih meritev in drugih pridobljenih podatkov (meteorološke sluţbe in drugih) mora upravljavec pripraviti vsa potrebna poročila in drugo predpisano dokumentacijo ter poročati na ARSO v predpisanih rokih.

TABELA 18: OBSEG MERITEV METEOROLOŠKIH PARAMETROV

METEOROLOŠKI PODATKI Pogostost izvajanja po zaprtju Vrsta meritev odlagališča Količina padavin 1 x mesečno Temperatura zraka 1 x mesečno Hitrost in smer vetra 1 x mesečno Zračna vlaga in izhlapevanje 1 x mesečno

58

Meritve emisij snovi v zrak se merijo v skladu z zahtevami OVD, in sicer se vodi obratovalni dnevnik, v katerega se vpisujejo vsa opravljena dela pri spremljanju osmih pasivnih odplinjevalnih sistemov tip Optimum in rezultati meritev emisij na posameznem sistemu. Izvajajo se redne meritve odlagališčnega plina na osmih napravah (2x letno).

TABELA 19: OBSEG MERITEV EMISIJ V ZRAK

EMISIJE PLINOV Pogostost izvajanja po zaprtju Vrsta meritev odlagališča Emisije plinov in zračni tlak na 6 mesecev

Upravljavec mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika usedalnika izcednih vod iz odlagališča. Upravljavec mora določiti odgovorno osebo, ki skrbi za obratovanje in vzdrţevanje usedalnika in vodi obratovalni dnevnik ali elektronsko vodene evidence. Izvaja se monitoring emisij snovi in toplote v vode v skladu z določili OVD.

TABELA 20: OBSEG MERITEV EMISIJ IN TOPLOTE V VODE

EMISIJE PLINOV Pogostost izvajanja po zaprtju Vrsta meritev odlagališča Količina izcedne vode na 6 mesecev Parametri očiščene odpadne vode na 6 mesecev Prevodnost ni potrebno izvajati

Blato, ki nastaja pri obratovanju usedalnika je potrebno oddati kot odpadek.

V okviru potrjenega programa monitoringa podzemnih vod mora upravljavec v skladu z določili OVD izvajati meritve stanja podzemne vode na 4 merilnih mestih, in sicer:

- Malenščica – izvir, - Fuţina pri Stari vasi - izvir, - Rak – Veliki naravni most in - Matijeva jama – občasni izvir.

Izvajalec meritev mora izdelati krivuljo odvisnosti pretoka vode od nivojev vode na merilnem mestu Fuţina pri Stari vasi, na merilnih mestih Matijeva jama in Rak pa se merijo hidrološke razmere. Vsako leto je potrebno opraviti medsebojno primerjavo meritev parametrov in analizo odvisnosti kemizma od hidroloških pogojev. Meritve se izvaja na vseh merilnih mestih hkrati, 4 dni zaporedoma v času prvega jesenskega deţevnega obdobja po izboru hidrologa.

Upravljavec je dolţan o ugotovljenem čezmernem vplivu na okolje ali pri pomembnih spremembah telesa odlagališča, najpozneje v 7 dneh pisno obvestiti inšpektorat za varstvo okolja o ugotovitvah in morebitnih ukrepih, ki jih namerava izvesti za odpravo nepravilnosti.

59

Upravljavec odlagališča mora za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o ugotovitvah pregledov iz prejšnjega odstavka in ga skupaj s poročilom o obratovalnem monitoringu iz 46. člena Uredbe o odlagališčih predloţiti ministrstvu do 31.3. tekočega leta za preteklo leto.

12. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri prevzemu odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč Izvajanje javne sluţbe v okviru prevzema odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na območju občine Postojna se uredi kot to določa nova Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19), pri čemer mora izvajalec javne sluţbe upoštevati naslednje posebnosti:

1. Ne glede na določila 4. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah posode in zabojnike v potrebni količini zagotovi koncesionar, 2. Izvajalec javne sluţbe v okviru zbirnega centra Stara vas zagotovi dodatne kapacitete za začasno skladiščenje odpadnih sveč v zabojnikih skupne prostornine vsaj 10 m3, 3. Praznjenje posod se izvaja mesečno oziroma na poziv v skladu z dogovorom z upravljavcem pokopališča, 4. Posode se načeloma prazni na vseh pokopališčih v občini hkrati.

13. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri izvajanju aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev ravnanja z odpadki Primarno se od izvajalca javne sluţbe pričakuje, da bo v tem dokumentu zastavljene cilje, ukrepe, kazalnike in usmeritve v čim krajšem času vključil v svojo organizacijo dela in v poslovne načrte. Izvajalec mora zagotoviti ustrezno zbiranje podatkov s katerimi bo lahko ovrednotil kazalnike, mora redno izračunavati kazalnike in nato rezultate javno objavljati. Prav tako se mora zavzemati, da se predvideni ukrepi izvedejo, da je angaţma zaposlenih pri izvajanju ukrepov ustrezen in da je izvedba ustrezno medijsko in strokovno podprta. Od izvajalca GJS se pričakuje, da bo predlagane ukrepe preučil in predlagal izboljšave ter ta bo izvedel še kakšne ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za izboljšavo posameznega področja izvajanja GJS.

Izvajalec GJS mora na vseh področjih nuditi strokovno pomoč občinski upravi in z njo sodelovati pri pripravi in izvajanju ukrepov in gradiv povezanih z njimi.

14. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri izvajanju stimuliranja prebivalstva Stimuliranje prebivalstva je povezano s predvidenimi akcijskimi ukrepi. Kot ţe navedeno so ti lahko aktivni ali pasivni. Aktivni ukrepi so predvsem takšni, ki potekajo v določenem obsegu za določen čas in so celovito organizirani in vodeni, povečini s strani izvajalca javne sluţbe npr. zbiranje odpadnega papirja. Pasivni ukrepi trajajo dalj časa in so usmerjeni predvsem v aktivacijo lastnih spodbud prebivalstva v zvezi z izboljšanjem ravnanja z odpadki (npr. sofinanciranje nakupa kompostnikov). Pri vseh ukrepih je izvajalec GJS dolţan uporabnikom dajati strokovne nasvete in navodila povezanimi z izvajanjem ukrepov, jih opominjati o nepravilnem ravnanju in jih obveščati o ugodnostih, ki jih s sodelovanjem pridobijo.

Izvajalec GJS (koncesionar) mora v prvi vrsti zagotoviti aktivno sodelovanje svojih zaposlenih pri izvajanju ukrepov. Zaposleni pri koncesionarju morajo dajati zgled občanom in po potrebi tudi demonstrirati izvajanje ukrepov. Vodstvo koncesionarja mora zagotoviti, da od svojih zaposlenih pridobi

60

mnenja in ugotovitve glede izvajanja posameznih ukrepov in predloge za izboljšave ali spremembe, ki jih je nato potrebno upoštevati pri naslednjih izvedbah. Površno, necelovito in neangaţirano izvajanje ukrepov lahko prinese nasprotni učinek, zato je potrebno vsak ukrep ustrezno načrtovati in izvajati sprotno kontrolo nad zaposlenimi, ki sodelujejo pri izvajanju ukrepov.

Od izvajalca GJS se pričakuje, da bo nosilec izvajanja ukrepov (razen, če je dogovor drugačen), da bo ukrepom zagotavljal logistično podporo in da bo meril učinke izvajanja ukrepov. Za določene oblike ukrepov stimuliranja prebivalstva, predvsem takšne, ki vključujejo nakup pripomočkov za ločeno ravnanje z odpadki, je izvedba odvisna od tega ali bo Občina Postojna v okviru proračuna zagotovila sredstva s katerimi bo financirala tovrstne ukrepe. Predvideva se, da bo za porabo sredstev občina objavila razpis, izvajalec GJS pa se je dolţan na tak razpis odzvati in prijaviti ukrep, ki bo aktivno pripomogel občanom pri ločevanju odpadkov. Tovrstni ukrepi so npr. sofinanciranje nakupa novih kompostnikov, stiskalnic plastenk, nakup učbenikov, izobraţevalnih pripomočkov, organizacije ekskurzij ipd. Izvajalec GJS bo v okviru izvajanja GJS pri tovrstnih ukrepih izvedel naslednje aktivnosti:

- sodeloval z Občino pri sestavljanju dokumentacije, planiranju in obveščanju, - zagotovil lastno obveščanje prebivalstva, - zagotovil dobavo opreme, - organiziral distribucijo do gospodinjstev, - zagotovil navodilo za uporabo opreme.

Izvajanje določenih ukrepov zahteva predhodno spremembo občinskih aktov. Taki ukrepi so npr. zmanjšanje števila kupončkov za odvoz kosovnih odpadkov in uvedba ločenega zbiranja papirja in kartona od vrat do vrat. Od izvajalca se pričakuje, da aktivno sodeluje ţe v fazi priprave gradiva za obravnavo sprememb občinskih aktov tako na odborih kot na sejah občinskega sveta, pripravi ustrezne podatke in podlage za odločanje, ki temeljijo na dejstvih, in izvede predstavitev sprememb pred člani občinskega sveta občine Postojna.

V kolikor bo potrebno, je izvajalec na poziv koncedenta dolţan pripraviti finančno – tehnološko poročilo o izvedbi posameznega ukrepa, v katerem bo iz svojega stališča obravnaval proces implementacije ukrepa ki praviloma vključuje naslednje točke:

- opis vsebine in namena ukrepa, - popis potrebnih aktivnosti za izvedbo ukrepa in okvirni terminski plan, - popis potrebnih investiranj z oceno stroškov, - oceno vpliva ukrepa na ceno storitve javne sluţbe oziroma stroške izvajanja GJS, - nabor kazalnikov za merjenje učinka ukrepa in določitev ciljnih vrednosti.

15. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri izvajanju obveščanja prebivalstva Obveščanje prebivalstva se izvaja na dveh področjih, in sicer:

- obveščanje o načinu izvajanja in stanju izvajanja javne sluţbe, stanju ravnanja z odpadki, poročila o nadzoru, o izvajanih stimulacijah in kaznih ter - obveščanje o razvoju tehnologij, novih ukrepih, pridobitvah in izobraţevanje prebivalstva.

61

V okviru obveščanja o načinu izvajanja in stanju izvajanja GJS ravnanja z odpadki, mora izvajalec GJS zagotoviti najmanj naslednje:

- na svoji spletni strani predstaviti svoje podjetje, organiziranost, kontakte, cilje in usmeritve, - na svoji spletni strani zagotoviti povezavo do vseh predpisov, ki so vezani na izvajanje javne sluţbe, - na svoji spletni strani zagotoviti dostop do gradiv, priročnikov in brošur vezanih na ravnanje z odpadki in arhiv objavljenih člankov in izdanih obvestil s poloţnicami, - uporabiti hrbtno stran poloţnic za mesečno obveščanje prebivalcev s statističnimi podatki in ukrepi nadzora nad ločevanjem, - izdelati abecednik odpadkov, ga objaviti na spletni strani in fizično poslati gospodinjstvom, - imeti jasen, transparenten in obrazloţen cenik ravnanja z odpadki za vse storitve, ki jih nudi (v okviru javne sluţbe in dodatne storitve) in ga javno objaviti na svoji spletni strani, - redno obveščati prebivalstvo glede sprememb cen ravnanja z odpadki preko medijev, spletne strani in direktnimi dopisi, - izdelati jasen, transparenten in obrazloţen koledar odvoza odpadkov, ki ga mora letno posredovati vsem gospodinjstvom in ga imeti vedno objavljenega na svoji spletni strani, - izvajati redno obveščanje prebivalstva v lokalnem mediju, - izvajati letna izobraţevanja na šolah.

Izvajalec mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno v občinskem glasilu obveščati o:

- lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke, - vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, - vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, - prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, - drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.

Vsa izdana gradiva in publikacije morajo biti strokovno oblikovana, lektorirana in pred izdajo potrjena s strani pooblaščenega od uprave Občine Postojna.

V okviru obveščanja o razvoju tehnologij, novih ukrepih, pridobitvah in izobraţevanje prebivalstva, mora izvajalec uporabnike na svojih spletnih straneh seznanjati:

- z ločenim zbiranjem odpadkov in o doseţenih ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, - o načinu izvajanja in stanju izvajanja javne sluţbe, stanju ravnanja z odpadki, poročila o nadzoru in izdanih opozorilih oziroma prijavah,

62

- o razvoju tehnologij, novih ukrepih, pridobitvah in izobraţevanju prebivalstva, - o hrambi nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem, - s pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, - z načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, - s tem, da se komunalni odpadki, ki so onesnaţeni z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.

16. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri izvajanju kontrole nad ločevanjem odpadkov Izvajalec GJS mora zagotoviti osebo, ki bo redno izvajala nadzor nad ločevanjem odpadkov, obveščala uporabnike o neustrezno ločenih odpadkih in beleţila statistiko nadzora ter izdajala obvestila oz. opozorila o ugotovljenih nepravilnostih. Izvajalec mora obveščati javnost o izvajanju in rezultatih kontrole v občinskem glasilu in na svoji spletni strani/podstrani oziroma na novi spletni strani/podstrani »Odpadki in Postojna«.

Oseba izvajalca, ki izvaja nadzor, mora izvajati naloge tako, da bo v enem letu vizualno prekontrolirala urejenost vseh odjemnih mest v občini. Poleg tega mora nadzornik spremljati tudi stanje urejenosti in polnosti zbiralnic ločenih frakcij. Nadzornik si mora izdelati načrt kontrole in dnevno porazdelitev dela ter obrazce v katere bo vpisoval ugotovitve s terena.

Nadzornik mora pri vsaj četrtini odjemnih mest izdelati vidno oceno pravilnosti ločevanja odpadkov oziroma v 4 letih za vsa odjemna mesta za vse tri vrste odpadkov.

Ugotovitve bo nadzornik nato vpisal v elektronsko tabelo in polletno ali po potrebi pogosteje, izdelal poročilo o stanju ravnanja z odpadki. Vsako leto bo nadzornik v sklopu letnega poročila koncesionarja izdelal letno poročilo nadzora, kjer bo podatke predvsem statistično obdelal in prikazal trende.

Nadzornik mora nadzor izvajati na način kontrole urejenosti odjemnih mest in kontrole ločevanja odpadkov. Tako mora na odjemnih mestih preveriti naslednje:

- ali je odjemno mesto urejeno kot določeno z odlokom, - ali je omogočen dostop do odjemnega mesta, - ali so zabojniki poškodovani ali dotrajani, - ali je odjemno mesto oddaljeno od mesta pobiranja kot je določeno z odlokom, - ali so v posameznih zabojnikih nepravilne frakcije in - vidna ocena pravilnosti ločevanja odpadkov.

Pri prvih ugotovljenih hujših kršitvah nadzornik zabeleţi kršitev in sestavi kratek zapisnik ugotovitev, katerega kopijo pusti nalepljeno na zabojniku ali jo pusti v nabiralniku uporabnika. Takšno odjemno mesto nato ponovno prekontrolira čez 2 meseca.

V primeru ponavljajočih kršitev, nadzornik obvesti občinsko redarstvo in jim preda svoje ugotovitve.

63

Enako ravna tudi v primeru, da se ob zabojnikih odlagajo odpadki v netipiziranih vrečah, ne glede na to ali so ti odpadki od lastnika odjemnega mesta ali ne, oziroma da so odpadki naloţeni na posodo ali pa da ugotovi, da je volumen posode evidentno premajhen. Nadzorniku vsebine takih vreč ni potrebno pregledati.

Pri izvajanju nadzora zbiralnic ločenih frakcij mora nadzornik zagotoviti redno spremljanje in beleţenje polnosti zbiralnic (ob vsakem odvozu). Za vsako zbiralnico mora izdelati histogram polnosti in izračunati primeren interval praznitve zbiralnic oziroma posameznih posod na zbiralnicah. Poleg tega mora nadzornik 1 x mesečno izvesti pregled poškodovanosti in dotrajanosti zabojnikov na zbiralnicah, ter nepravilnega odlaganja odpadkov ob zbiralnicah. V primeru ugotovljenih pomanjkljivostih izdela poročilo s predlogi ukrepov, ki se ga posreduje pristojni sluţbi na Občini Postojna.

Za natančnejšo opredelitev obsega dela, obveznosti in pristojnosti se lahko sprejme tudi pravilnik.

17. Opredelitev obsega dela izvajalca javne službe pri zagotavljanju in vzdrževanju zbirke podatkov in statistične obdelave zbranih podatkov Izvajalec zbiranja je dolţan voditi seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov in na zbiralnicah ločenih frakcij. Seznam nameščenih posod vsebuje naslednje podatke: - ime in priimek nosilca povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva, - lokacijo nameščenih posod (naslov), - število oseb, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva, - vrsto, velikost in število posod oziroma deleţ na skupni posodi, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva. Za vodenje podatkov se uporablja različne programe. Na tehtnici se sprejem in oddaja odpadkov trenutno evidentira v programu Ekolog, podjetja Bass, od koder se podatke prenaša na streţnik, kjer se arhivirajo. Omenjeni program je tudi orodje za kreiranje delovnih nalogov in obračun plačljivih storitev. Organiziranje dnevnih rut in sledenje vozilom se opravlja preko programa GPSWIN podjetja Sledenje. Bazo povzročiteljev odpadkov se trenutno vodi v programu Inkasso, kjer se vodijo posamezna odjemna mesta s podatki posod in obračunskimi podatki. S posodami se upravlja tako v programu Inkasso kot tudi v programu Ekolog, ki oba delujeta v okviru podjetja Bass. Spremembe obračunskih podatkov se opravlja na podlagi prejetih pisnih dokazil, ki jih posredujejo stranke oz. na podlagi podatkov, pridobljenih po uradni dolţnosti; pri čemer se o vsaki spremembi pisno obvesti dotično stranko.

Nov izvajalec bo moral prevzeti banko podatkov o odjemnih mestih s podatki o posodah in obračunskimi podatki odjemnikov. Za kompatibilnost obstoječih programskih baz z morebitno drugo programsko opremo je odgovoren novi izvajalec. Ob izteku koncesijskega obdobja je izvajalec dolţan brezplačno predati banko podatkov odjemnih mest s podatki o posodah in obračunskimi podatki odjemnikov koncedentu v elektronski in papirni obliki.

Izvajalec GJS je dolţan zagotavljati aţurne podatke za kataster javne infrastrukture lokalnega pomena, kot to določeno s Pravilnikom o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih sluţb varstva okolja. Občina Postojna zagotavlja kataster GJI na platformi iObčina podjetja Kaliopa d.o.o.

Izvajalec javne sluţbe mora zagotoviti obdelavo podatkov o količinah odpadkov za potrebe poročanja na MOP. Podatke o zbranih količinah odpadkov in izvajanju nadzora nad ločevanjem mora izvajalec GJS statistično obdelati, izdelati trende in grafe, izvajati primerjavo s primerljivi rezultati drugih

64

izvajalcev GJS ravnanja z odpadki in meriti uspešnost s predpisanimi in drugimi kazalniki uspeha. Tovrstna statistika se izvaja najmanj 1 x letno v okviru letnega programa dela.

18. Zahteve pri zagotavljanju dežurne službe in interventnega delovanja Izvajalec je dolţan na poziv koncedenta, medobčinskega inšpektorata in redarstva, policije ali gasilcev zagotavljati interventno izvajanje javne sluţbe. Zagotoviti mora ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 24 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov.

Izvajalec je v ta namen dolţan zagotavljati deţurno sluţbo 24 ur na dan, vse dni v letu. Za deţurno sluţbo se smatra oseba v pripravljenosti, ki v času deţurstva zagotavlja ob vsakem času odziv na deţurni telefonski številki. Deţurna oseba mora:

- sprejeti klic, - evidentirati obvestilo in ga zabeleţiti, - oceniti časovno potrebo po interventnem delovanju in prijavitelja seznaniti z moţnim obsegom in časovnim okvirom interventnega posredovanja, - po potrebi javiti prejeto obvestilo predstavniku koncedenta oziroma centru za obveščanje in/ali policiji, - po potrebi sproţiti interventno posredovanje koncesionarja.

Deţurna številka mora biti vedno javno objavljena na spletni strani koncesionarja in v vseh gradivih, ki so vezana na delovanje javne sluţbe in v navodilih uporabnikom.

19. Letni program dela Izvajalec določi podrobnejša vsebino storitev javne sluţbe z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Postojna. Primarni namen letnega programa je določitev predvidenega obsega opravljanja javne sluţbe, planiranje letnih aktivnosti in analiza ali se izpolnjujejo ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvajanje javne sluţbe tako s strani izvajalca javne sluţbe kot Občine. Letni program je osnova pravilnega in transparentnega medsebojnega razmerja javno-zasebnega partnerstva in je obvezen.

Sestavni del letnega programa je koledar odvoza.

Prvi Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Postojna pripravi izvajalec in ga posreduje občini najkasneje v roku 60 dneh po podpisu koncesijske pogodbe. Podlaga za letni program je v prvi vrsti ta dokument (Ravnanje z odpadki v občini Postojna; Podatki o obsegu del za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne sluţbe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini Postojna) pri čemer pa mora letni program vključevati vse zahteve izhajajoče iz Koncesijske pogodbe, koncesijskega akta in veljavnih zakonodajnih aktov. Hierarhija veljavnosti določil posameznih zahtev je naslednja (od najpomembnejše do najmanj pomembne):

- drţavni zakonodajni akti, - občinski zakonodajni akti, - smernice in navodila ministrstva, inšpektorata, - koncesijska pogodba,

65

- tehnične specifikacije in letni program.

Letni program se obnavlja letno, lahko pa je sprejet za večletno obdobje in se ga letno le novelira. Četudi je letni program sprejet samo za leto, mora vsebovati večletne razvojne cilje in načrte. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki pripravi izvajalec javne sluţbe do konca oktobra tekočega leta in ga predloţi pristojnemu občinskemu organu. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki vsebuje:

- predstavitev območja koncesije, - podatke o obsegu izvajanja gospodarske javne sluţbe, ki je predmet koncesije, - podatke o prevzemnih mestih, velikosti posod, in pogostosti prevzemanja, - statistični pregled količin ločeno zbranih odpadkov in analiza stanja ravnanja z odpadki, - podatke o prihodnje načrtovani letni količini zbranih odpadkov, - izračun kazalnikov učinkovitosti in primerjava med doseţenim (t-1 leto) in pričakovanimi rezultati (t+1 leto), - poročilo o izvedenih aktivnostih, sistemskih in akcijskih ukrepih, - nabor korekcijskih ukrepov in načrt aktivnosti za nadaljnje delo, - analiza cen ravnanja z odpadki s primerljivimi območji, - časovno finančni predlog načrta investicij v infrastrukturo, - načrt obveščanja uporabnikov.

Po potrditvi letnega programa izvajalec posreduje koledar odvoza odpadkov uporabnikom. Koledar odvoza se razdeli vsem gospodinjstvom v tiskani obliki, uporabnikom pa mora biti dosegljiv na spletni strani izvajalca javne sluţbe.

66

D. POPIS DEL 1. Opis letnih količin del V nadaljevanju so povzete zahteve in obveznosti za izvajanja javne gospodarske sluţbe ravnanja z odpadki v Občini Postojna in predvidena letna količina obsega del:

TABELA 21: POVZETEK OBSEGA DELA IN LETNIH KOLIČIN DELA

OBSEG DELA IN KOLIČINE

Zap. Opis Obseg dela Frekvenca Letna količina št.

Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov od Zbiranje mešanih 6.551 gospodinjstev z 2.935 posodami s komunalnih odpadkov skupnim volumnom 568,36 m3 in od 512 1 3 26 – krat letno 2.503 t po sistemu od vrat do pravnih oseb z volumnom posod 154 m . vrat Prevoz z vozilom do zbirnega centra Stara vas in tehtanje.

Prevoz mešanih komunalnih odpadkov Prekladanje in prevoz do izvajalca obdelave 2 redno 2.503 t v obdelavo in mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje odlaganje

Inštaliranje posod za Dobava in inštaliranje posod za mešane 1 – kratni 3 mešane komunalne komunalne odpadke z ustreznim volumnom ca. 3.484 kos dogodek odpadke črne ali temno sive barve

26 – krat letno gospodinjstva Zbiranje mešane odpadne embalaţe od vrat do Zbiranje odpadne in manjše vrat s 2.946 zabojniki v skupnem volumnu 4 embalaţe od vrat do 3 pravne osebe, 1.443 t 999 m in od pravnih oseb s 507 zabojniki v vrat z zabojniki 3 52 – krat letno skupnem volumnu 280 m večje pravne osebe Zbiranje odpadne Zbiranje odpadkov na 74 lokacijah zbiralnic embalaţe v ločenih frakcij z 244 zvonovi praznjenje z 5 po potrebi 411 t zbiralnicah ločenih posebnim vozilom, prevoz, čiščenje in frakcij vzdrţevanje

67

Inštaliranje posod za Dobava in inštaliranje posod za zbiranje zbiranje mešane 1 - kratni 6 mešane embalaţe različnih velikosti rumene ca 3.453 kos embalaţe od vrat do dogodek barve ali vsaj z rumenim pokrovom vrat

Razdelitev rumenih vrečk za ločeno Dobava, tisk in razdelitev rumenih vrečk 693 x 26 = 7 1 – krat letno zbiranje mešane gospodinjstvom 18.018 vrečk embalaţe 39-krat letno gospodinjstva Zbiranje bioloških odpadkov od gospodinjstev s Zbiranje bioloških 3 in manjše 1.628 posodami v skupnem volumnu 225 m in 8 odpadkov od vrat do pravne osebe, 1.092 t od pravnih oseb s 107 posodami v skupnem vrat 3 52-krat letno volumnu 33,6 m večje pravne osebe

Prevoz bioloških Prekladanje in prevoz bioloških odpadkov v 9 dnevno 1.092 t odpadkov v obdelavo obdelavo

Inštaliranje posod za Dobava in inštaliranje posod za zbiranje zbiranje bioloških 1 - kratni 10 bioloških odpadkov različnih volumnov rjave ca 1.735 kos odpadkov od vrat do dogodek barve vrat

Inštaliranje posod za zbiranje odpadnih sveč – Zbiranje odpadnih 29 zabojnikov v skupnem volumnu 21 m3, na 16 po potrebi, 7 x 11 31 m3 sveč pokopališčih ter zabojnik za sveče z volumnom letno 10 m3 na ZC Stara vas

Zbiranje kosovnih odpadkov na poziv po Zbiranje kosovnih 12 sistemu kupončka, 2 – x letno od gospodinjstva dnevno 556 t odpadkov in na zbirnem centru dnevno Zbiranje odpadnih olj Zbiranje odpadnih olj s posebnimi zabojniki na 13 v zbiralnicah ločenih po potrebi 8 t mestih zbiralnic ločenih frakcij frakcij Zbiranje nevarnih Zbiranje nevarnih odpadkov s premično 2 – krat letno odpadkov v premični 14 zbiralnico 2 - krat letno na več lokacijah, in po naseljih, 46 t zbiralnici ločenih dnevno na zbirnem centru Stara vas dnevno na ZC frakcij

Zbiranje OEEO v Zbiranje OEEO na zbirnem centru Stara vas in dnevno na ZC 15 stalnih in zbirnem 26 t postavljenih zbiralnicah in zbiralnicah centru

68

Zbiranje ostalih vrst Zbiranje ostalih vrst ločenih odpadkov v okviru 16 po potrebi 575 t ločenih odpadkov zbirnega centra (les, plastika, kovine….)

Prevzem gradbenih odpadkov iz gospodinjstev Prevzem gradbenih na zbirnem centru Stara vas, skladiščenje, 17 odpadkov in oddaja v po potrebi 217 t pretovor, prevoz in oddaja v predelavo, skupaj s predelavo stroškom predelave

Prevzem odpadkov, Prevzem odpadkov iz gospodinjstev, ki ki vsebujejo azbest in 18 vsebujejo azbest v skladu z Uredbo o ravnanju dnevno 190 t oddaja v z odpadki, ki vsebujejo Azbest odstranjevanje Vzdrţevanje zabojnikov za zbiranje odpadnega Zbiranje odpadnega 19 tekstila . čiščenje in vzdrţevanje, prevzem po potrebi 15 t tekstila tekstila na zbirnem centru, oddaja v reciklaţo Upravljanje zbirnega centra Stara vas, ki obsega vse stroške obratovanja in rednega vzdrţevanja opreme zbirnega centra, strošek najema GJI, košnjo celotnega območja zbirnega centra, vključno s telesom odlagališča, 3 – krat letno, strošek goriva za agregat, Upravljanje zbirnega servisiranje agregata, čiščenje platoja in 20 dnevno 1 kpl centra dovozne ceste, čiščenje lokalne ceste, če ta onesnaţena z vozili za odvoz odpadkov, upravljanje, vzdrţevanje tehtnice in pripadajoče programske opreme in računalnika, stroški plač delavcev, inštalacija čiščenje in vzdrţevanje zabojnikov za začasno skladiščenje odpadkov, v kolikor niso zagotovljeni v okviru opreme ZC, 7.509 zabojnikov Pranje vseh inštaliranih posod in zabojnikov gospodinjstva, 21 Pranje posod 1 – krat letno ločenih frakcij 1.527 zabojnikov pravne osebe, Izvedba sortirne analize mešanih komunalnih Izvajanje sortirnih odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski 22 analiz mešanih 1 – krat letno 1 kpl gospodarski javni sluţbi zbiranja komunalnih komunalnih odpadkov odpadkov Izvedba interne sejalne ocene sestave mešane embalaţe za lastne potrebe s ciljem določitve: Izvajanje interne - deleţa odpadne plastike, 23 ocene sestave - deleţa odpadnega papirja in kartona, 1 – krat letno 1 kpl mešane embalaţe - deleţa stekla, - deleţa odpadkov, ki niso embalaţa, prostorninske mase mešane embalaţe.

69

Vzdrţevanje in varovanje zaprtega odlagališča in izvajanje rednih pregledov stanja telesa zaprtega odlagališča v obsegu, določenem za nadzor nad telesom odlagališča, priprava Upravljanje zaprtega poročil o stanju odlagališča na MOP, priprava 24 dnevno 1 kpl odlagališča Stara vas dokumentov in vloge za pridobitev OVD, vsi stroški vzdrţevanja in obratovanja usedalnika izcednih vod in kanalizacijskega priključka do javne kanalizacije, košnja telesa odlagališča 3- krat letno Izvajanje monitoringa v skladu z OVD: - meritve meteoroloških parametrov, - meritve emisij odlagališčnega plina, - meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnaţene padavinske vode s površin odlagališča ter odpadne vode iz naprav za pranje vozil in druge opreme na območju odlagališča, - meritve parametrov kemijskega stanja, Monitoring splošnih fizikalno-kemijskih parametrov in 25 letno 1 kpl odlagališča posebnih onesnaţeval v površinskih vodah, če so na območju odlagališča prisotne ali če se izcedne vode, onesnaţene padavinske odpadne vode ter odpadne vode iz naprav za pranje vozil in druge opreme na območju odlagališča odvajajo neposredno v površinske vode in - meritve parametrov onesnaţenosti podzemne vode z nevarnimi snovmi, če je na vplivnem območju odlagališča.

Izvajanje ukrepov za Sodelovanje, načrtovanje, analiziranje, izboljšanje 26 vodenje in/ali financiranje ukrepov za po potrebi 1 kpl učinkovitosti izvajanja izboljševanje ravnanja z odpadki GJS

Strošek osebe, ki bo dnevno izvajala nadzor nad ločevanjem odpadkov prebivalcev, Interni nadzor nad analizirala podatke, izdelovala statistiko in 27 izvajanjem ločevanja dnevno 1 kpl poročila in obveščala uporabnike o nepravilnem z odpadki ločevanju odpadkov, ter izvajala nadzor nad polnostjo in stanjem zbiralnic ločenih frakcij Izvajanje rednega in akcijskega obveščanja prebivalstva, in sicer: - mesečno skupaj s poloţnicami, redno Izvajanje obveščanja 28 - mesečno s članki v lokalnem časopisu, mesečno, in 1 kpl prebivalstva - letno z distribucijo koledarja odvoza in po potrebi sprememb cenika odvoza odpadkov, - dnevno preko spletne strani.

Izvajanje izobraţevanja na vsaki posamezni šoli Izvajanje 1 – krat letno na šoli na temo po izboru in 1 – 2 - krat letno x 29 izobraţevanja na 1 kpl krat letno na šolo na učni poti zbirnega centra 3 šole šolah (ko bo zgrajena)

70

Kompletna postavitev spletne strani/podstrani 30 Spletna stran vključno s sestavo gradiva, osveţevanjem, stalno 1 kpl vzdrţevanjem in stroški streţnika in domene Zagotavljanje in vzdrţevanje katastra GJI, vključno z beleţenjem vseh statističnih Zagotavljanje podatkov o zbranih odpadkih, podatkih o GJI v 31 stalno 1 kpl katastra GJI najemu, podatkih o odlagališču, poročanje MOP, posodabljanju podatkov na platformi iObčina

Zagotavljanje deţurne sluţbe 24 ur na dan, vse Zagotavljanje dni v letu in na poziv koncendenta, deţurne sluţbe in 32 medobčinskega inšpektorata in redarstva, letno 1 kpl interventnega policije in gasilcev zagotavljati interventno delovanja izvajanje javne sluţbe ob vsakem času

Izdelava letnega programa dela z analizo Izdelava programa obstoječega stanja, analizo doseganja ciljev, 33 letno 1 kpl dela izračunom kazalnikov učinkovitosti, predlogi ukrepov in s planom dela in aktivnosti

71

72