Izzivi vpeljevanja e-knjig v splošne knjižnice

mag. Aleš Klemen Mestna knjižnica Ljubljana Elektronske vsebine v knjižnicah • možnosti v dobi pred namenskimi platformami za e-knjige: – večinoma v . obliki zaradi strukture in dodatnih grafičnih vsebin, ki se v formatih za e-knjige ne prikazujejo vedno najustrezneje, dostopna preko spleta – .pdf oblika, namenska aplikacija (npr. Delo) ali v obliki skupne prodajalne časopisov (Apple Newstand, PressReader, Zinio, slovenska Trafika) – spletni dostop do dodatnih vsebin in celotnih člankov iz tiskane izdaje v spletni obliki (New York Times/The Times , slovaško-slovenski Piano) • elektronski časniki in časopisi ≠elektronske knjige!

Kaj če je tisk mrtev?

PRVIČ, znebimo se lahko vseh DRUGIČ, naših knjig znebimo se lahko vseh naših stavb

TRETJIČ, znebimo se ČETRTIČ, lahko večino prihranimo naših lahko veliko zaposlenih denarja

Vir: Coffman, S. (2013). So now what? The future of librarians. Online searcher, jan/feb, str. 43 Primerjava knjiga : e-knjiga vidik bralca knjiga e-knjiga občutek listanja da da (zasloni na dotik) občutek branja papirja da da odvisnost od zunanjih virov da deloma (novejši bralniki omogočajo svetlobe branje z integrirano LED osvetlitvijo) prilagajanje vsebine ne da (pisava, velikost, tipografija) dopolnjevanje vsebine dopisovanje, dodajanje in urejanje zaznamkov, podčrtavanje opomb, označevanje delov besedil v bralniku, prenos v druge naprave razumevanje besedila zunanji vir integrirani slovarji, povezovanje z (slovarji) zunanjimi viri (Wikipedia, ) neposredni družbeni vidik ne povezava preko socialnih omrežji, branja deljenje delov besedila, hkratno branje s tisoči po svetu prenosljivost medija teža posamezne teža bralnika, na njem lahko večtisoč knjige naslovov knjig možnost takojšnje izbire ena knjiga hkrati dostop do celotne zbirke e-knjig, želenega naslova omogočen dostop do e-knjigarn Primerjava knjiga : e-knjiga vidik bralca knjiga e-knjiga podpora alternativnim ne branje „text-to-speech“, poslušanje uporabam zvočnih knjig, glasbe, pregledovanje slikovnih vsebin, uporaba spleta kupovanje knjig fizični obisk knjigarne dostop preko enega (spletnega) klika do milijonov naslovov cena (EU) načeloma nižja, načeloma enaka kot pri tiskani ali celo posebno mehka višja (problematika DDV v EU državah) vezava izbira naslovov bogata okrnjena, posebno v državah, kjer ni svetovni jezik prevladujoč možnost izposoje lastni izvod komurkoli omejena, glede na politiko posameznih platform avtorskopravne dileme ne, kupljen izvod je v da, ni razrešen problem trajnega trajni lasti bralci lastništva odvisnost od knjižnice načeloma da načeloma ne Polletno poročilo o stanju na svetovnih trgih elektronskega založništva Tržni deleži e-knjig Povprečna cena za top 60% 10 leposlovnih e-knjig

ZDA $ 12,76 50% VB $ 9,28

40%

30%

Španija $ 11,01 20% Francija $ 24,77 Nizozemska $ 13,12 Italija $ 11,44 10% Nemčija $ 20,99

Švedska $ 19,02

'09 '10 '11 '12 '13 '14 projekcije '18 Viri: PricewaterhouseCoopers, Rüdiger Wischenbart, International New York Times, 2014 E-bralniki in podprti formati e-knjig

bralnik podprti formati e-knjig Kindle, Kindle Paperwhite, AZW, PDF, TXT, non-DRM MOBI, Kindle DX; Kindle Fire (HD, HDX) PRC Nook Simple Touch; Nook HD EPUB, PDF Apple iPad, iPad mini EPUB, IBA (knjige kreirane z iBooks Author), PDF Reader PRS-350, PRS-650, PRS-950 EPUB, PDF, TXT, RTF, DOC, BBeB Kobo Mini, Kobo Touch, Kobo Glo, Kobo EPUB, PDF, TXT, RTF, HTML, CBR Aura (HD); (comic), CBZ (comic) PocketBook Basic Touch, PocketBook EPUB DRM, EPUB, PDF DRM, Touch; PocketBook Color Lux, linija Pro PDF, FB2, FB2.ZIP, TXT, DJVU, HTM, HTML, DOC, DOCX, RTF, CHM, TCR, PRC (MOBI) OverDrive

Posrednik med založbami, spletnimi prodajalci in knjižnicami po sistemu: • platforma se v knjižničnem sistemu izkazuje kot enota knjižnice, • ponudnik omogoča spletni servis brez dodatnih instalacij in implementacij v posamezne informacijske sisteme, • za delovanje platforme je odgovorna profesionalna tehnična podpora s strani ponudnika, • ponudnik poskrbi za licenčna pogajanja in distribucijo vsebin, • ponudnik poskrbi za ustrezen metapodatkovni in bibliografski popis gradiva, • v sistem so vključene tudi najmanjše knjižnice, • licenciranje naslovov … Slovenske splošne knjižnice in e-knjige • NetLibrary (1998) • EBSCOhost (2012) • Založba Ruslica (2009) • projekt „Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir“ (MKL Knjižnica Bežigrad, 2009) • prvi bralnik Kolibri V3 (programska oprema: EPTS), projekt podprl JAK • vrsta okroglih miz, posvetov in razprav • platforma Biblos Lib (marec 2013) in Biblos.si (september 2013) • e-Emka (julij 2013) Biblos Lib • knjige v . formatu • Adobe DRM • aplikaciji za iOS in Android okolje • namenski e-bralniki • povezava s servisi COBISS – registracija in uporaba s knjižničnim geslom (LDAP) in povezava z Mojo knjižnico – povezava s COBISS3/Elektronski viri – povezava z vzajemnim katalogom – podatki o nabavi licence za izposojo – izposoja preko spletne strani Biblos ali napotitev tja preko COBISS/OPAC – povezava s COBISS2/Izposojo in statistiko Ključna vprašanja (1) • Izbor e-knjig – predpogoj je kakovosten izbor in ponudba zadostnega št. naslovov – vse na trgu dostopne ali le tržno manj privlačne (v povezavi z „window time“) – samostojen nakup ali nakup v konzorciju

• Lastništvo e-knjig za izposojo – večinoma zakup (licenciranje) in ne nakup (trajne licence) – vprašanje trajnega hranjenja (ni rešeno niti za končnega kupca e-knjige) – uporaba v drugih platformah

• Uporabniška dostopnost e-knjig – v zaprtem knjižničnem okolju ali pretočna uporaba – uporabniško prijaznejša možnost: prenos datoteke

Določanje cenovne politike razmerje cena licence/ visoka cena licence, nizka nizka cena licence/brezplačna licenca, cena izposoje cena/brezplačna izposoja za visoka cena izposoje za končnega končnega uporabnika uporabnika paketni zakup licenc omogočen zakup števila izposoj ni paketnega zakupa, vsaka izposoja posamezne licence, vsako licence se zaračunava posebej dodatno izposojo se zaračunava po vnaprej določenem ceniku konzorcijski nakup licenc cena določena glede na ni konzorcijsko določene cene, plačilo konzorcijski dogovor (zanj skrbi glede na uporabo oziroma izposojo državna strokovna služba ali združenje splošnih knjižnic) aktivna uporaba e-knjige cena licence se zaračuna po cena licence se zaračuna ob prvi določenem odstotku pregledane odprti strani e-knjige oziroma prelistane e-knjige starost oziroma aktualnost brez razlikovanja med starejšimi razlikovanje po principu teorije e-knjige in najnovejšimi naslovi dolgega repa: vodilni naslovi – nosilni naslovi – naslovi dolgega repa Model licenciranja e-knjig z upoštevanjem vodilnih ter nosilnih naslovov in naslovov t. i. dolgega repa

Vir: Van Leeuween, D. (2013). An introduction to the Dutch e- program. Ključna vprašanja (2) • Strategije omejevanja dostopa do e-knjig splošnim knjižnicam – prehodni čas („window time“) – omejeno število hkratno izposojenih knjig (zaželen „single user copy“) – ni rezervacij – obvezna izposoja v knjižnici Ob vsakem omejevanju mora knjižnica zahtevati dodatne olajšave!

• Spodbujanje k nakupu namesto k izposoji – pogosto povezano z onemogočanjem rezervacije izposojenih e-knjig – povezovanje izposojevalne in prodajne platforme

Tehnološka zaščita in avtorske pravice

• avtorskopravna zaščita vsebin s pomočjo sistemov za upravljanje digitalnih avtorskih pravic (Digital Rights Management - DRM) • po ZASP zaščitene vsebine dostopne le preko terminalov v knjižnici • morebitna rešitev: t. i. razširjeno kolektivno upravljanje avtorskih pravic Slovenski platformi in varovanje AP

• Biblos Lib (Beletrina)omogoča: – izposojo/branje brez aktivne povezave z internetom – .epub datoteke z Adobe DRM

• e-Emka (Mladinska knjiga) omogoča: – branje v okviru namenskih programskih aplikacij (iOS, Android in Windows PC okolje, podpora tudi Adobe Digital Edition-a) – manjša možnost zlorabe AP

DRM-free zaščita in možnost legalne alternative

Vir: http://www.aftenposten.no/kultur/Piratkopieringen-i-Norge-stuper-7254221.html Ključna vprašanja (3) • Distribucijska platforma – možnost prepleta prodajnega, knjigarniškega in izposojevalnega dela – razvijalci platform: knjižnice skupaj z založniki, založniki brez knjižnic ali podjetja kot vmesni člen med obema • Vpetost platform e-knjig v knjižnično okolje – prevladujejo platforme, ki se neposredno vključujejo v sisteme za iskanje po OPAC – od platforme odvisno ali OPAC že neposredno omogoča uporabo ali le vodi do e-knjige – vprašanje ustrezne bibliografske obdelave netiskanega leposlovnega gradiva v obliki e-knjig • Davčna stopnja za e-knjige – v Sloveniji je problematična tudi pri tiskanih – ena najvišjih v EU, za e-knjige kar 22 % – e-knjige kot storitev in ne kulturna dobrina (EU) Ostala vprašanja • pomen testnega obdobja za izbiro ustreznega modela • brezplačnost za končnega uporabnika • osnova za virtualno članstvo knjižnice • izenačitev politike izposoje tiskanih in e-knjig • zagotovitev dodatnih sredstev za e-knjige in podporno infrastrukturo • vprašanje trajnega hranjenja elektronskih izvodov

Ostala vprašanja • razmerje med namenskimi e-bralniki in tabličnimi računalniki - so tablični računalniki že izrinili e-bralnike? • upoštevanje hitrega zastarevanja tehnologije • nadaljevanje trenda branja e-knjig v angleškem jeziku, predvsem med mladimi bralci • problematika knjižničnih nadomestil (rešuje se že od leta 2010)

IFLA načela za knjižnično e-izposojo (2013) • pravica pridobiti licenco ali kupiti katero koli na tržišču dostopno e-knjigo ob upoštevanju določenih pogojev • pravica do avtorskopravnih izjem (kopiranje, pretvorba v druge formate, medknjižnična izposoja, odstranitev DRM?) • e-knjige za izposojo morajo biti berljive na splošno dostopnih bralnih napravah • upoštevanje pravice do bralčeve zasebnosti • možnost trajnega hranjenja (obvezni izvod) Ustrezen poslovni model • javnosti omogočen trajni dostop do e-knjig • distribucijska platforma ustrezno vpeta v knjižnično okolje • omogočen prenos kupljenih e-knjig ali licenc na drugo distribucijsko platformo • uporaba e-knjig na različnih bralnih napravah • na ravni EU potreben dogovor o ustreznejši davčni stopnji za e-knjige, tudi za potrebe določanja cenovne politike • uporabniško prijazna tehnološka zaščita • najširša možna dostopnost za vse ciljne skupine • storitev za končnega uporabnika brezplačna

Stališča in ocene (ne)uporabnikov naših storitev

Vir: Javnomnenjska telefonska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic v Sloveniji, 2011, str. 65 Ali moramo biti črnogledi?