Februar 2013

Revija Slovenskih železnic

AAktualnoktualno NNacionalnaacionalna akcijaakcija zaza vevečjojo varnostvarnost nana nivojskihnivojskih pprehodih,rehodih, »Ustavite»Ustavite se.se. VlakVlak sese nene more.«more.«

PPorabaoraba energijeenergije inin izpustiizpusti COCO2 v železniškemželezniškem sektorjusektorju AAktualnoktualno IIzzivzziv 22050050 FFotoreportažaotoreportaža BBilaila jeje zimazima . . . RReportažaeportaža VVatikanskaatikanska železnicaželeznica IIntervjuntervju ddr.r. ErichErich Forster,Forster, generalnigeneralni direktordirektor podjetjapodjetja WESTbahnWESTbahn PProstirosti čaass ŽŽeleznielezničaarskirski nogometninogometni klubiklubi v rrepublikahepublikah nekdanjenekdanje JugoslavijeJugoslavije

Revija Slovenskih železnic februar 2013

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: [email protected] • 1 odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 Uvodnik izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Janez Krivec Odgovorni urednik

Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 5. aprila 2013. Vsako leto se na križanjih železniške proge zgodi preveč izrednih dogodkov, v katerih se številni udeleženci v cestnem prometu poško- dujejo, nekateri pa celo izgubijo življenje. Da bi se izognili nesrečam,

Februar 2013 ki so večinoma rezultat nespoštovanja prometnih predpisov in obje- stnosti, naše podjetje že leta sodeluje z Agencijo za varnost v prometu

Revija Slovenskih železnic

Aktualno in pripravlja preventivne akcije, osvešča kolesarje, avtomobiliste in Nacionalna akcija za veĀjo varnost na nivojskih prehodih, »Ustavite se. Vlak se ne more.«

Poraba energije in izpusti CO2 v železniškem sektorju Aktualno Izziv 2050 pešce. Vse udeležence v cestnem prometu želimo tudi letos z akcijo Fotoreportaža Bila je zima . . . Reportaža Vatikanska železnica »Ustavite se. Vlak se ne more.« opozoriti na nevarnosti križanj ceste Intervju dr. Erich Forster, generalni direktor podjetja WESTbahn Prosti Āas ŽelezniĀarski nogometni klubi v republikah nekdanje Jugoslavije in železniške proge in vsem položiti na srce, naj se na prehodih po- polnoma prepričajo, da ne sekajo poti vlaku, in seveda spoštujejo prometne predpise. Že s tem ključnim korakom, za katerega se mora vsak potruditi in ga narediti sam, bi se število smrtnih žrtev in poško- dovanih na nivojskih prehodih občutno zmanjšalo. Ali ste se kdaj spraševali, kako bodo videti železnice v sredini tega Avtor fotografije: Miško Kranjec stoletja. Delovna skupina, ki so jo sestavljali strokovnjaki najbolj vpliv- nih mednarodnih železniških organizacij, je ta mesec izdala zbornik oziroma dokument, ki nakazuje vizijo stanja, podobe in delovanja Aktualno železnic leta 2050. V dokumentu so predstavljeni idealizirani cilji in Nacionalna akcija za večjo varnost na pričakovanja o vlogi evropskih železnic. Kot boste lahko prebrali, če nivojskih prehodih, »Ustavite se. Vlak se ne more.« 2 se bodo seveda razmere odvrtele v to smer, evropski železničarji na- povedujejo železniškemu sektorju izjemno prihodnost. Železnica bo hrbtenica prometnega sektorja, tesno povezana z drugimi oblikami transporta, učinkovita, poceni in zanesljiva … so le nekateri izmed ciljev, predstavljenih v Izzivu 2050. Aktualno Ker se zadnje čase veliko govori o okoljevarstveni vlogi železnice v Poraba energije in izpusti CO2 v železniškem sektorju prihodnje, smo se tokrat odločili pogledati, kako je s porabo energije 4 in izpusti CO2 na železnici, kar nam zanimivo in s konkretnimi podatki predstavi Jože Urbanc. Letošnja zima je bila, glede na nekaj prejšnjih, kar huda. Kljub temu, da pokrajina ni več popolnoma prekrita s snegom, se v tokra- Aktualno tni Novi progi v več prispevkih dotikamo zime. Miško Kranjec nam je Izziv 2050 pripravil fotoreportažo s pomenljivim naslovom Bila je zima … Čez nekaj dni pa nas čakajo še znameniti in tradicionalni poleti v Planici. 6 Na kratko o prvi tekmi v Planici in o letošnjih prevozih v Planico piše- mo v rubriki Aktualno. Habemus papam!! je pred nekaj dnevi odmevalo po Vatikanu in vsem svetu. Imamo torej novega papeža, to ve zdaj že vsak. Manj ljudi Fotoreportaža pa ve - tudi sam priznam, da tega nisem vedel - da ima država Vatikan Bila je zima … svojo železnico in da so papeži v preteklosti za svoja potovanja več- krat izbrali tudi vlak. V Reportaži nam le nekaj sto metrov dolgo, ven- 10 dar zgodovinsko pomembno vatikansko progo opiše Josip Orbanić. V rubriki Tujina tokrat objavljamo intervju z generalnim direktor- jem zasebnega ponudnika potniških železniških storitev v Avstriji, podjetja Westbahn. Gospod Forster nam je jedrnato odgovoril na Reportaža nekaj vprašanj, ki bodo, glede na razvoj evropskih dokumentov, ki Vatikanska železnica urejajo odpiranje železniškega sektorja, postala v prihodnjih letih pre- 12 cej relevantna tudi pri nas. Tisti, ki se zanimate za železniško zgodovino, boste zagotovo ve- deli za železniško livarno, ki je delovala v bližini Železniškega muzeja v Šiški v Ljubljani. Tokrat v prvem delu članka o železniški livarni pred- Intervju stavljamo njeno zgodovino in podrobnosti o delu, strojih in opremi, dr. Erich Forster, generalni direktor ki so jo v livarni uporabljali. Gradivo in fotografije je zbral Aleš Lajovic. podjetja WESTbahn Večkrat sem že zapisal, da je izjemno zanimivo, s katerimi in s 18 koliko različnimi prostočasnimi dejavnostmi se ukvarjajo železničarji. Tako je od nekdaj z železnico povezan tudi nogomet in številni nogo- metni klubi, ki so nastali v Sloveniji in tudi drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Marko Ocvirk je zbral ogromno podatkov o železničarskih Prosti čas nogometnih klubih in pridobil tudi večino izvirnih znakov klubov, kar Železnčarski nogometni klubi v vam predstavljamo v rubriki Prosti čas. republikah nekdanje Jugoslavije 21 Spoštovani bralci, uživajte v branju! 2

Aktualno

Nacionalna akcija za večjo varnost na nivojskih prehodih »Ustavite se. Vlak se ne more.« »Ustavite se. Vlak se ne ščati o pravilnem prehajanju govornosti ljudi pri prečka- more.« je geslo preventivne nivojskih prehodov čez žele- nju prehodov. akcije za večjo varnost na zniško progo. nivojskih prehodih ceste čez Glavni cilji preventivne akci- S skupno nacionalno akci- železniško progo, ki je letos je so: jo in programom aktivnosti za potekala od 20. do 28. fe- • zmanjšanje števila prome- povečanje varnosti na nivojskih bruarja. Javna agencija za tnih nesreč na nivojskih pre- prehodih želimo z natanč- varnost prometa in Slovenske hodih, no določenimi ukrepi vplivati železnice so letos že četrtič • zmanjšanje števila umrlih in na večjo varnost udeležencev zapored pripravile preven- ponesrečenih na nivojskih na nivojskih prehodih in tako tivno akcijo, s katero želimo prehodih, zmanjšati število izrednih do- udeležence v prometu osve- • povečanje zavedanja in od- godkov na nivojskih prehodih. (foto: J.K.)

Novinarska konferenca o nacionalni akciji za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo

Devetnajstega februarja je v činskih inšpektorjev in nadzor- tudi, da je reševanje proble- »V takšnem primeru se mora prostorih SŽ potekala novinar- nikov Slovenije. matike ureditve nivojskih pre- občina odločiti, kateri nivojski ska konferenca o nacionalni ak- Udeleženci novinarske kon- hodov cest prek železniške prehod potrebuje in katerega ciji za večjo varnost na nivojskih ference so se strinjali, da je pro- proge vedno odgovornost vsaj se lahko ukine,« je povedala. prehodih ceste čez železniško blematika varnosti na nivojskih dveh ali celo več udeležencev, Na podlagi takšne odločitve progo, »Ustavite se. Vlak se ne prehodih povezana predvsem z ne le Slovenskih železnic. Eden se najprimernejši prehod lahko more«. neupoštevanjem cestnoprome- izmed njih je upravljavec cest, celovito uredi in zavaruje, do Slovenske železnice sta za- tnih predpisov, nizko kulturo torej občine ali Direkcija RS za njega pa občina zgradi pove- stopala Zvezdana Dolenec in in predrznostjo nekaterih ude- ceste, drugi pa upravljavec že- zovalno cesto. »Takšen celovit Emil Lipovšek. Na novinarski ležencev v cestnem prometu. leznice, kar so ali SŽ ali država. način sodelovanja se je izkazal konferenci so sodelovali tudi Inšpektor za železniški promet Praktično vsi nivojski prehodi kot najboljši, saj zagotavlja viš- Franc Pojbič, v. d. direktorja mag. Vojko Radkovič je pove- na državnih cestah so urejeni, jo raven varnosti in je tudi naj- AVP, Andraž Murkovič iz Jav- dal, da se udeleženci v cestnem številni neurejeni prehodi pa so lažje izvedljiv,« je še poudarila. ne agencije RS za varnost pro- prometu marsikdaj ne zaveda- na lokalnih cestah in na nekate- Strojevodja Emil Lipovšek, meta, mag. Vojko Radkovič jo, da so zavorne poti vlaka, goriziranih poteh, ki jih večino- ki je bil tudi sam že udeležen iz Inšpektorata RS za promet, zaradi teže in hitrosti, s katero ma upravljajo občine. Pogosti v tragični nesreči na nivojskem energetiko in prostor, Tomaž potuje, neprimerno daljše ka- so tudi primeri, ko je zelo bli- prehodu, je opozoril, da se Willenpart iz Direkcije RS za ce- kor pri avtomobilu. zu več nivojskih prehodov in je velikokrat zgodi, da se voz- ste in Cvetko Staniša iz Društva Zvezdana Dolenec s Slo- njihovo zavarovanje v skladu s niki motornih vozil obnašajo mestnih, občinskih in medob- venskih železnic je poudarila predpisi tehnično neizvedljivo. predrzno, nekateri poskuša- jo celo tekmovati z vlakom in v zadnjem trenutku zapeljejo predenj. Ob tem pa ne gre za- nemariti dejstva, da najhitrejši potniški vlak Slovenskih že- leznic, ki vozi tudi s 160 kilo- metri na uro, od trenutka, ko strojevodja zategne zavorno ročko, potrebuje 810 metrov, da se zaustavi. Tovorni vlaki, ki so težji, pa lahko zavirajo tudi kilometer dolgo, je opozoril Lipovšek. Emil Lipovšek (foto: J.K.) Franc Pojbič in Zvezdana Dolenec (foto: J.K.) Revija Slovenskih železnic februar 2013 3

Aktualno

Izid knjige Železniška proga Šentilj–Zidani Most

Konec marca bo izšla knjiga so razmere v Evropi in svetu Maribor, Poljčane, Celje in Knjiga je bogato opremljena z naslovom Železniška proga v času, ko se je pri nas začela Zidani Most. z načrti, shemami in pregledni- Šentilj–Zidani Most, avtor- gradnja železnice. Nato avtor- Knjigo avtorja končata s po- cami ter 284 fotografijami. Izid ja Marka Koširja in soavtorja ja opisujeta potek in gradnjo glavjem o prometu, pomemb- prve knjige o tem odseku Južne Mladena Bogića. V njej je opi- proge ter predstavita najpo- nih vlakih, ki so vozili po tej pro- železnice so omogočile Sloven- sana zgodovina prve železniške membnejše objekte in kraje gi, in s poglavjem o železniškem ske železnice, ki so knjigo spon- proge pri nas, predstavljene ob njej, med drugimi Šentilj, muzeju Slovenskih železnic. zorirale.

Štefan Stepic in numerator Železnica je svet v malem, sestavljen iz strok, ki so malone tako specializirane in poglobljene kot specializacije v medici- ni. Tudi s tiri je tako, z »gornjim ustrojem«, kot se temu reče v strokovnem jeziku. Malokdo pozna vse podrobnosti tega železniškega področja, ki omogoča, da železniška vozila vo- zijo. Skoraj neopazen, minuciozen, pa zato nadvse zanimiv detajl so numeratorji, žeblji, s katerimi sta na pragih ozna- čena leto izdelave in izvor. In tu se pokaže, kako koristni so lahko ljubitelji železnic. Ing. Štefan Stepic, ki je že več kot tri desetletja zvest zunanji sodelavec našega muzeja, sodi v po- sebno podvrsto – med »progohodce«. Vse slovenske proge je sam ali v družbi že dvakrat obhodil in je prav zdaj tretjič na delu. Ker je obiskal tudi najbolj oddaljene, napol pozabljene industrijske tire in celo opuščene proge, se je srečal s stroh- nelimi pragi in numeratorji, ki so izpadli iz svojega gnezda. Pritegnili so njegovo pozornost in začel jih je zbirati in pro- učevati. Svojo obsežno zbirko je odstopil Železniškemu mu- zeju, in razstava v avli upravne stavbe SŽ v Ljubljani se je kar sama ponudila. Besedilo in slika: Mladen Bogić 4

Aktualno Jože Urbanc

Poraba energije in izpusti CO2 v Primerjave z nekimi splošni- kovnost in kompetentnost na Ta podatek je že sam po sebi hrup, ki ga povzročajo takšna mi statistikami, za katerimi ne področju energetskih statistik dovolj močan kazalec, da je že- vozila v primerjavi z vozili na stojijo preverjeno kakovostne v svetovnem merilu, na drugi lezniški prevoz tisti transportni pogon z notranjim izgoreva- analitične organizacije, ki upra- strani pa je UIC organizacija, ki način, ki edini lahko zagotavlja njem. Hrup ne predstavlja te- vljajo relevantne vire podatkov, združuje več kakor dvesto žele- trajnostno mobilnost oseb in žave samo v mestih, temveč je so lahko vedno zavajajoče in zniških podjetij z vsega sveta, tovora ob nizkih ravneh emisij onesnaževanje s hrupom čeda- dajejo napačno sliko. Ko pa sta in podatke, ki so relevantni za ogljika. V Evropi poteka večina lje bolj problematično tudi zu- se za raziskavo in analizo po- področje energije in emisij, zbi- železniškega prevoza na ele- naj urbanih območij, še pose- rabe energije in izpustov CO2 ra že od leta 2005. ktrični pogon. Ker prav zdaj bej pa na zaščitenih območjih združili dve vrhunski organi- Transportni sektor v sve- potekajo aktivnosti za zmanj- in naravnih rezervatih. In tudi zaciji, Mednarodna železniška tovnem merilu prispeva skoraj ševanje emisij tudi pri proizva- pri hrupu se pokaže prednost zveza (UIC) in Mednarodna 23 odstotkov vseh izpustov jalcih električne energije, je še železniškega transporta, še po- agencija za energijo (Internati- CO2, vezanih na energijo, pri toliko bolj jasno, da je železni- sebej elektrificiranega. onal Energy Agency – IEA), je čemer največji delež odpade ški prevoz prihodnost mobilno- Če pogledamo nekaj ključ- vsakršen dvom odveč. na cestni transport. Naspro- sti. Tudi pri osebnih vozilih in nih, najbolj zanimivih podatkov UIC in IEA sta skupaj izda- ti dejstvu, da obseg izpustov drugih transportnih sredstvih v za evropsko sedemindvajseteri- li priročnik o porabi energije CO2 v transportnem sektorju mestih (avtobusi, vozila različ- co, je obseg železniških prog in emisijah CO2 v železniškem neprestano narašča že vse od nih intervencijskih in vzdrževal- med letoma 1990 in 2009 sektorju na svetu (Energy Con- leta 1990, stoji drugo dejstvo, nih služb) se električni pogon ostal pri približno 210.000 ki- sumption and CO2 Emissions in sicer da je namreč delež iz- kaže kot primerna rešitev. lometrov. Pri tem se je v istem of the Worl Railway Sector). pustov železniškega prome- Tu je morda treba omeniti obdobju obseg elektrificiranih Mednarodni agenciji za ener- ta pri tem manjši od enega še eno prednost, ki jo ima ele- prog povečal s 30 odstotkov gijo je priznana njena stro- odstotka! ktrični pogon, in sicer manjši leta 1990 (okrog 70.000 km) Revija Slovenskih železnic februar 2013 5

Aktualno

železniškem sektorju

na 53 odstotkov leta 2009 (okrog 111.300 km). Morda še pomembnejši pa je podatek, da se sedaj skoraj 80 odstotkov vsega železniškega prometa opravi z električno vleko. V obdobju od leta 1990 do leta 2009 se je dvignila tudi energetska učinkovitost na že- leznicah. Sedaj je za en potni- ški kilometer potrebnih trinajst odstotkov manj energije, v to- vornem prometu pa je učinko- vitost še bolj narasla – za neto tonski kilometer je potrebnih okrog 19 odstotkov manj ener- gije. Ne glede na te kazalce je seveda energija oziroma ener- genti, še vedno največji strošek – to so pokazale tudi študije, ki smo jih opravili na SŽ – in je nadaljnje zmanjševanje po- rabe oziroma dvigovanje učin- kovitosti, ključ za ohranjanje in izboljševanje konkurenčnosti železniškega prevoza. Še nekaj podatkov je za železnice posebej zanimivih, saj dajejo dodatne argumente vsem, ki se trudimo razvija- ti železniško infrastrukturo in storitve na njej ter o njenem Promet je leta 2009 prispe- leznicah je s tem dosegel tudi obremenjujoči in dolgoročno pomenu prepričati tudi vse de- val 31 odstotkov vseh emisij zastavljeni cilj, da se namreč vzdržni. Pri tem se seveda za- ležnike, ki imajo na to vpliv. CO2 v Evropi, od tega je ce- do leta 2020 doseže 30-od- stavlja dilema o jajcu in kokoši Med letoma 2000 in 2009 stni promet daleč največji ge- stotno zmanjšanje emisij CO2, – se mora najprej spremeni- se je obseg transportnih po- nerator tega, saj prispeva kar glede na njihov obseg leta ti infrastruktura in storitve na treb povečal za okrog sedem 71 odstotkov, medtem ko že- 1990. K uresničevanju te zave- njej ali naj se najprej spremi- odstotkov, seveda pa je imela lezniški promet prispeva zgolj ze so se pridružile vse evropske njajo potovalne, transportne, svoj vpliv tudi finančna in eko- 1,8 odstotka. Ostalo odpade železniške uprave. navade. Verjetno je razumna nomska kriza, ki je povzroči- na zračni in vodni promet. Vse Kaj nam ti podatki povedo? in izvedljiva predvsem pot, ko la upad transportnih potreb. vrste prevozov, razen železni- Poglobljene analize se izvajajo gresta razvoj infrastrukture in Med letoma 2008 in 2009 se škega, so povečevale emisije in bodo lahko dale različne od- posledično storitev na njej z je povpraševanje po transpor- – med letoma 1990 in 2009 govore, opozorila in usmeritve, roko v roki s spreminjanjem tu zmanjšalo za okrog dva- za 28 odstotkov (celo med vendar je tudi brez njih povsem potovalnih in transportnih najst odstotkov, kar posebej letoma 2000 in 2009 za pet jasno, da je, če želimo doseči navad. velja za tovorni promet. Prav odstotkov, kljub aktivnostim, zmanjšanje emisij in posledič- Vsi, ki bi želeli dokument tako se v obdobju med letoma ki potekajo na evropski ravni no kakovostnejše življenje vseh prebrati v celoti, saj podaja sta- 2000 in 2009 ni pomembneje za zmanjšanje emisij). Edino nas, treba pospešeno vlaga- tistične podatke tudi za druge spreminjalo razmerje med po- železnice so v tem obdobju, ti v železnice, v elektrifikacijo države sveta, pa lahko izvirnik sameznimi vrstami prevozov to je od leta 1990 do 2009, in zamenjavo voznega parka. preberete na spodnji spletni v potniškem prometu (cestni, zmanjšale emisije, in to za za- Hkrati s tem je nujno stremeti k povezavi: železniški, vodni, letalski), v to- vidljivih 32 odstotkov. Od tega spreminjanju potovalnih navad http://www.uic.org/IMG/pdf/ vornem prometu pa se je poja- 20 odstotkov v potniškem in in preusmerjanju tovora in po- iea-uic_energy_consumption_ vilo zgolj zanemarljivo poveča- 38 odstotkov v tovornem pro- tnikov v tiste transportne siste- and_co2_emission_of_world_ nje obsega cestnega prometa. metu. Tovorni promet na že- me, ki so za okolje in ljudi manj railway_sectro.pdf 6

Aktualno

Izziv 2050

»Železnice imajo ključno vlo- bele knjige o transportu, ki Cilji in vizija Izziva 2050 te- Na področjih varnostnih cer- go pri zagotavljanju blaginje jo je Evropska komisija izdala meljijo na razvoju treh temelj- tifikatov in avtorizacij veljajo v evropske družbe in moči evrop- leta 2011. nih železniških področjih, ki so: celotnem evropskem prostoru skega gospodarstva.« Cilji, zapisani v beli knjigi o • politika – v pomenu zaveda- skupni standardi interoperabil- To je prvi stavek zbornika, ki transportu 2011 nja, kaj moramo narediti, nosti. so ga februarja letos oblikovali Do leta 2050 mora železniški in izdali strokovnjaki Mednaro- transport občutno povečati mo- • tehnologija – to so orodja, s Tehnologija dne železniške zveze (UIC), Sku- dalni delež na srednjih in dolgih katerimi bomo cilje dosegli, Ključne so investicije v učin- pnost evr6opskih železniških razdaljah, tako v potniškem kot • storitve – ki so tisto, kar ku- kovito rabo naravnih virov, s prevoznikov in upravljavcev in- tovornem prometu. To je mogo- pec ali potnik vidita in dobi- čimer so se znižali stroški v ce- frastrukture (CER) ter Združenje če doseči z gostim omrežjem, ta pri prevozu ali poslovanju lotnem sektorju. Razširjena je evropskih upravljavcev infra- povezanim z vsemi glavnimi v železniškem sektorju. uporaba modularnih podsiste- strukture (EIM). letališči, pristanišči, z močnim mov in komponent, ki omogo- V sodelovanju s številnimi vlaganjem v železniške poveza- ča nadgradnje železniških vo- drugimi partnerskimi železni- ve visokih hitrosti, z razširitvijo zil med operativno življenjsko škimi organizacijami, kot so ERTMS, širitvijo multimodalnega dobo. EPF, EPITOLA, UITP, UIP, UNI- transporta v Evropi … FE, so opisali dolgoročno vizijo V nadaljevanju so vizije in Storitve evropskih železnic. ugotovitve postavljene v priho- Na daljše razdalje se večino- Izziv 2050 je naslov doku- dnost, kakor da bi pripovedova- ma potuje po železnici, hkrati menta, ki kaže, kako vplivne lec leta 2050 razlagal značilno- železnica prepelje več tovora evropske železniške organiza- sti železniškega sek-torja. kot katera koli druga oblika cije, katerih člani smo tudi Slo- prevoza. Omrežje železniških venske železnice, vidijo razmere Vizija in cilji povezav velikih hitrosti pove- v železniškem sektorju v Evropi zuje ključna središča in je gosto leta 2050. Leta 2050 je železnica glavni povezano z multimodalnimi ponudnik potniških in tovornih lokalnimi omrežji. Z razvojem Uvod prevozov v Evropi. Železnica Cilj: Kakovost za denar in omogočanjem neomejenega postane hrbtenica razvejane dostopa do podatkov potniki V Izzivu 2050 lahko prebe- in učinkovite skupne evropske Železnica je prva izbira nači- dojemajo potovanje kot podalj- remo skupno vizijo o evrop- transportne strukture. Železni- na prevoza, ker je konkurenčna šek delovnega časa. skem železniškem sektorju čez ški sektor zaznamujejo varnost, in uspešna. Tako v potniškem dobrih 36 let. Dokument je do okolja prijazna tehnologija, kot v tovornem prometu za- Cilj: Učinkovitost kratek pregled ključnih podro- razvoj in inovacije ter strokovni gotavlja kakovostne storitve in čij sektorja s predstavljenimi pristop k potniškemu in tovor- nizke stroške. Vlaki so točni, postaje za po- cilji vizije v razmerju do po- nemu prometu. Železnica ima tniški promet in tovorna sredi- treb evropske družbe. Namen ključno vlogo pri razvoju kon- Politika šča pa urejena in dostopna. dokumenta je tudi postaviti kurenčnega, do okolja prijazne- Pomembno vlogo pri zago- določene smernice na poti do ga prevoza, ki prispeva k rasti tavljanju kakovosti igrajo raz- Politika zastavljenih ciljev in pomagati gospodarstva, povečuje indivi- iskave in razvoj, s katerimi je Zaradi primerljivih in tran- pri vodenju. Izziv 2050 upo- dualno mobilnost ter družbeno mogoče razviti učinkovite teh- sparentnih intermodalnih ce- števa in dopolnjuje določila povezanost. nologije. novnih dogovorov ter inter- nalizacije zunanjih stroškov med vrstami prevoza obstaja Železnice leta 2050 so: ravnovesje. Vsaka vrsta pre- … v osrčju integriranega transportnega sistema, voza poskuša delovati najbolj v katerem vsaka vrsta prometa poudarja svoje učinkovito na svojem področju, prednosti, s čimer prispeva h konkurenčnosti poudarja svoje prednosti, zara- evropskega gospodarstva; di česar se konstantno razvija.

… najbolj zaslužne za to, da so se zmanjšale emisije Tehnologija toplogrednih plinov, zmanjšala odvisnost od Železniški sistem je visoko fosilnih goriv in da se je zmanjšala gostota avtomatiziran, tako na podro- prometa; čju vodenju prometa kot tudi … klju čni dejavnik, ki omogoča mobilnost in pri spremljanju stanja vozil, podpira gospodarsko rast ter dinamično družbo. infrastrukture ter vzdrževanju. Rezultat visoke avtomatizacije Revija Slovenskih železnic februar 2013 7

Aktualno

so nižji stroški in večja zaneslji- ki napak na infrastrukturi, kot Storitve Cilj: Trajnostni razvoj vost sistema. tudi pri rednem vzdrževanju. Železniške postaje so do- stopne, urejene in udobne. Evropski železniški sektor po- Storitve »Vseeno je, ali sem v Ma- Vse so opremljene za potrebe nuja učinkovito, na obnovljivih Kupci oziroma potniki so dridu ali Manchestru, želez- oseb z ovirano gibalnostjo. virih temelječo rešitev za zago- postavljeni v ospredje poslovne niška postaja je vedno čist in Železniški sektor se nenehno tavljanje trajnostne mobilnosti strategije. Visoko zadovoljstvo varen prostor.« razvija in išče nove priložno- in transporta. Hkrati je razvoj potnikov podpira tudi politič- sti, zato so glavna pristanišča, sektorja ogromno prispeval k no pomoč železniškem sektor- Tehnologija letališča in novi transportni zmanjšanju emisij toplogrednih ju, kar posledično omogoča Železniški prostori so vedno viri povezani z železniškim sis- plinov in odvisnosti od fosilnih nove investicije v železniški čisti in prijetni. Sledljivost in za- temom. Povezljivost koncev goriv. sektor. nesljivost sta glavni prednosti prometne verige je, z izbolj- železnice v primerjavi v somo- šano intermodalno ponudbo, Politika Cilj: Varnost dalni transportni verigi. hitrejša in uporabnikom bolj Železniški sektor ogromno prijazna. prispeva k ekonomski, družbeni Železnice so najbolj varna Storitve in okoljski blaginji v Evropi. Po- oblika prevoza. Železniški sektor se prožno Cilj: Povezljivost sebna pozornost je namenjena odziva na predloge kupcev, za- uravnavanju hrupa in vibracij Politika radi česar je zaupanje v železni- Železnica je hrbtenica med- ter učinkovitemu prostorskemu Železniški prevoz je še vedno co v družbi veliko. Uporabniki sebojno povezanega in navide- načrtovanju in strateški name- najvarnejši kopenski prevoz in lahko hitro pridobijo zanesljive zno somodalnega transportne- stitvi zmogljivosti za transport si prizadeva postati najbolj va- in točne informacije. ga sistema. tovora. Železnice se povezujejo ren izmed vseh prevozov. Var- s prostorskimi načrtovalci v me- nostna tveganja zaradi drugih Cilj: Zmogljivosti Politika stih in s tem zagotavljajo boljšo udeležencev v prometu, na pri- Javni transport, ponudba rabo prostora v urbanih sredi- mer pri nivojskih križanjih ceste Na omrežju, ki najbolj zado- koles, taksi storitve, najemi av- ščih ter hkrati blažijo preobre- in železnice, so zmanjšana na voljuje želje uporabnikov in pri- tomobilov in druge oblike pre- menjenost pri drugih oblikah minimum. speva k uravnavanju prevelike voza so tesno povezani z žele- transporta. gostote v drugih oblikah tran- zniškim prevozom. Tehnologija sporta, je zmogljivost prevozov Pri tovornem prometu sta Tehnologija V primeru nesreč se sistem maksimizirana. največji pridobitvi, poleg vi- Optimizirana oblika železni- hitro ponovno vzpostavi. Ne- soke zanesljivosti železniških ških vozil omogoča enostavne sreče so redke, ko se vseeno Politike prevozov, sistema za sledenje nadgradnje, ki jih lahko žele- zgodijo, sistem samodejno Evropski železniški sistem in opozarjanje. Telematični sis- znica prilagaja glede na zahte- konfigurira alternativne poti in omogoča somodalni transport temi omogočajo potnikom, da ve uporabnikov. storitve. Nove tehnike vzdrže- prek uporabnikom prijaznih načrtujejo cenovno in časovno vanja, povezane z inteligentno multimodalnih vozlišč. Vozli- najugodnejše prevoze. Storitve infrastrukturo, železniškimi šča omogočajo dobre pove- Evropski železniški sektor po- vozili in drugimi deli sistema, zave z mesti in so namensko Tehnologija nuja uporabnikom in družbi pri- omogočajo nadzor vsakega urejene strateške točke preto- Interoperabilnost omogo- vlačne, čiste, na učinkoviti rabi segmenta sistema v realnem varjanja v tovornem prome- ča prehajanje prek državnih naravnih virov temelječe prevo- času. tu. Organizacijski dogovori mej brez zamud in operativnih ze in trajnostno mobilnost. omogočajo največji možen omejitev, zaradi česar so prevo- Storitve prevoz na zelo prometnih zi na srednje dolgih razdaljah Cilj: Ljudje Zaradi strogih in učinkovitih koridorjih. po železnici konkurenčni zrač- nadzornih sistemov železniški nemu in cestnemu prevozu. »Ponosen sem, da delam v prevoz pridobiva čedalje več Tehnologija Vozila, ki jih lahko napajamo železniškem sektorju!« uporabnikov. Razvoj in učinkovita teh- iz alternativnih virov energi- nologija vodenja železniškega je, se vse bolj pojavljajo tudi v Železniški sektor privlači mo- Cilj: Doslednost prometa omogočata najve- lokalnem prometu. Železniške tivirane ljudi, ki so predani za- čjo izkoriščenost obstoječih postaje ponujajo prostore za gotavljanju sodobne, prožne in Storitve, ki jih prejmejo upo- zmogljivosti. Nove tehnologije kolesa, za polnitev električnih učinkovite storitve. rabniki železniškega sistema, so omogočajo odpravo zastojev in drugih vozil. vedno visokokakovostne. in ozkih grl, zaradi česar lahko Politika vozi več vlakov z višjo povpreč- Storitve Razvijanje komercialnih in Politika no hitrostjo. Mednarodni transportni dobrih odnosov z uporabniki Vlaki so zanesljivi in točni. Notranjost potniških vlakov koridorji, ki so povezali ključ- storitev je ključno za pridobiva- Evropski železniški sektor teme- je prilagojena zahtevam raz- na vozlišča, pristanišča in vire nje novih uporabnikov. Železni- lji na sistemu, ki je vzdržljiv in ličnih skupin uporabnikov, na blaga, so temelj povečevanja ški sektor razvija svoje tehnične prožen tako pri zunanjih dejav- primer družinam, poslovnim kakovosti storitev. Zanesljivi, hi- izobraževalne ustanove. nikih, kot so naravne nesreče, potnikov in gibalno oviranim tri in sledljivi tovorni prevozi so ali notranjih dejavnikih, v obli- osebam. odprli nove trge. Janez Krivec 8

Aktualno

Z vlakom v Planico

Doživeti tradicionalne špor- torji prireditve poskrbele za zelo no odpeljali do Planice in prav bile doma, saj je potovanje z tne prireditve, kakršne so skoki ugoden in prijeten prevoz. V tako popoldne pripeljali nazaj vlakom brezskrbno, varno in in poleti v Planici, je že vrsto skladu s projektom trajnostne- do postaje. zanesljivo. let za številne športne nav- ga razvoja v Planici, ki ga ude- Za povratno vozovnico za Kot smo že napisali, je dušence izjemna izkušnja, za janjajo organizatorji prireditve, posebni vlak do Jesenic boste obisk tekem v smučarskih po- marsikoga pa nepozabno prvo so SŽ poskrbele, da se lahko ta odšteli le 5,48 evra. Z vstopni- letih v Planici od nekdaj zelo srečanje s tekmami svetovnega dva dneva v Planico odpravite s co za prireditev v Planici ste na- priljubljen. V nadaljevanju so pokala. posebnimi vlaki iz Ljubljane in mreč deležni kar 50-odstotne- na kratko opisani utrinki s po- Za letošnje oglede poletov v Nove Gorice. ga popusta pri vožnji z vlakom. tovanj v Planico ob začetkih Planici, v soboto 24. marca, in Na jeseniški železniški postaji S potovanjem z vlakom se planiških tekmovanj, ko so bile nedeljo, 24. marca, so Sloven- vas bodo čakali avtobusi, s ka- izognete težavam s parkira- Jesenice in Planica še povezane ske železnice skupaj z organiza- terimi se boste lahko brezplač- njem in pustite svoje avtomo- z železniško progo.

V Planico z vlakom – včasih

Prvič prek sto metrov v letu 1920, ko so v Bohinju zgradili t. i. Žižkovo skakalnico. Petnajstega marca 1936 je Naslednje leto je na njej pote- bilo ime kraja Planica za vselej kalo prvo prvenstvo Jugosla- zapisano v svetovno športno vije v smučarskih skokih. Večji zgodovino. Avstrijski smučarski vzpon smučarskih skokov pa skakalec Josef Brandl je namreč se je začel šele v tridesetih letih prvi na svetu s smučmi presko- prejšnjega stoletja, ko so začeli čil 100 metrov in s pristankom graditi skakalnice v Planici. Prvo pri natanko 101 metru postavil skakalnico so v Planici dokon- svetovni rekord. Ob tem izje- čali v začetku leta 1934, kmalu mnem uspehu se je takrat, kljub za tem, marca, pa je na njej že nasprotovanju nekaterih članov potekala prva mednarodna tek- mednarodne smučarske zveze, ma. v Planici tudi rodila nova špor- Ker so bile planiške skakalni- tna disciplina – poleti. ce grajene z veliko prostovolj- V Sloveniji lahko začetke stva in ogromno dela, je bila že Množica obiskovalcev izstopa iz vlaka v Planici smučarskih skokov najdemo skoraj dolžnost vsakega Sloven- Revija Slovenskih železnic februar 2013 9

Aktualno

ce–Planica je bil ukinjen sicer že prvega januarja 1966, vendar je bil prav zaradi skokov v Planici podaljšan za tri mesece.

Obiskovalci z vlakom na prvi planiški tekmi

Precej žive so še zgodbe o tem, kako so množice ljudi že pred drugo svetovno vojno in tudi po njej prihajale v Planico. Na prvo tekmo v Planici, leta 1934, se je samo s tremi po- sebnimi vlaki pripeljalo okrog dva tisoč ljudi. Glede na to, da so jih na prireditvi našteli okrog štiri tisoč, je ta številka Železniška postaja Planica – Z naslovnice Železniškega vestnika, marec 1955izjemna. Motiv s proge Jesenice–Planica pri Gozdu Ljubljanska železniška posta- Martuljku, januar 1957 ca, da se udeleži te znamenite belo-črni iz Ljubljane. Poleg po- ja je bila na dan tekme v Planici tekme. Navdušenje za tekme v sebnih ali naročenih vlakov v or- že v jutranjih urah polna potni- Vrvenje pod skakalnico Planici je bilo vedno veliko, k ganizaciji podjetja Putnik so bili kov, ki so se drenjali v čakalnici čemur so veliko prispevali tudi takrat organizirani še posebni in na peronih. Ker je bilo potni- Takoj po prihodu prvega po- takratni vplivni časopisi, kot so izletniški vlaki, ki so pobirali kov več, kakor so železničarji sebnega vlaka je itak razgibana bili Slovenec, Slovenski narod in potnike od Šentvida,Vižmarij predvidevali, je moral takoj za Planica močno oživela. Jutro. pri Ljubljani do Javornika in od prvim posebnim vlakom peljati Eni na smučeh, drugi brez Tržiča do Kranja, kjer so potni- še drugi posebni vlak. S prvim, njih so hiteli proti skakalnici, Z vlaki do Planice ki prestopili na izletniški vlak iz ki je iz Ljubljane odpeljal ob pol kjer je bilo kmalu na ravni- Ljubljane. sedmih zjutraj, se je v Planico ni pod strmim hribom pravo Da bi se lahko tekem ude- odpeljalo okrog osemsto po- ljudsko taborišče, da je hotel ležilo čim več obiskovalcev, Proga do Planice tnikov, z naslednjima pa dobrih Cipernik kar škripal pod priti- že v prvih letih so jih namreč šeststo. Tudi redni vlaki na poti skom žejnih in lačnih smučar- pričakovali več tisoč, so mo- Železniška postaja Planica proti Gorenjski so takrat vozili z jev. Do začetka tekem je bilo še rali organizatorji zagotoviti je stala ob gorenjski progi, ki več vagoni in so bili, po zapisih daleč, saj so nam jih napove- učinkovit prevoz. Tako pred so jo zgradili decembra leta časnika Slovenski narod, »polni dovali z zakasnitvijo zaradi po- 77 leti kot tudi danes je bil za 1870. Progo od Ljubljane do zamudnikov in takih, ki ima- znega prihoda posebnih vlakov to priložnost najbolj primerno Trbiža so načrtovali in zgradili jo režijsko vožnjo ali pa druge za 11.45. Toda ljudje so se ko- prevozno sredstvo vlak. Zato zato, da Gorenjska, ki je bila ta- ugodnosti na železnici«. bacali po hudi strmini na obeh so organizirali posebne vlake, krat najbolj industrializirani del Na tekmo v Planico je takrat straneh skakalnice, vsak si je ki so v 20-minutnih presledkih Slovenije, ne bi brez železniške peljal tudi tretji posebni vlak iz hotel priboriti čim ugodnejši prihajali v Rateče in nato naprej povezave nazadovala. Proga Zagreba, ki je bil prav tako izje- prostorček, da bi videl letečega v Italijo, od koder so se popol- je od Jesenic proti Trbižu tekla mno poln. Okrog petsto potni- junaka dneva brez kril. Mnogi dne vračali po obiskovalce. po dolini Save do Planice, kjer kom iz Zagreba so se v Ljublja- so splezali na bukve in smreke Tomaž Pavlin v Kroniki, časo- je dosegla najvišjo točko 853 ni pridružili številni smučarji, ob skakalnici , na debelušnih pisu za slovensko krajevno zgo- metrov nadmorske višine in se veliko pa so jih pobrali tudi na drevesih so čepele kar cele dovino, piše, da so imeli naro- nato spustila za dobrih sto me- gorenjskih postajah. Mnogo gruče podjetnih lednlcev. Po čeni oziroma posebni vlaki vsak trov do Trbiža. gledalcev je na tekmo v Planico prihodu drugega in tretjega svojo barvo in so prihajali: beli prišlo iz Avstrije, med gledalci posebnega vlaka se je zgrnila iz Beograda, rdeči iz Zagreba, Zadnji vlak je iz gornjesa- pa so bili tudi Čehi in Italijani. silna množica smučarjev in pri- zeleni iz Maribora, rjavi iz Celja vske doline odpeljal 31. marca jateljev tega krasnega športa v ter rumeni, vijoličasti, modri in 1966. Promet na progi Jeseni- Slovenski narod, 26. marca 1934 velikem krogu pod skakalnico in v nestrpnem pričakovanju se je bližal trenutek, ko pridr- vi po naletu prvi skakač in se požene visoko gori nad strme- če gledalce, da pade v nasle- dnjem hipu na gladko strmi- no skakalnice in smukne doli na ravnino, kjer se v elegan- tni kristaljini ustavi in uzre na Vozni red Jesenice-Planica svoj uspeh. 10

Fotoreportaža Miško Kranjec

Izziv snežink Bila je zima ... Preserje

Ameriški novelist in humorist Dave Barry je nekoč zapisal: »Težava z zimskimi športi je, da se večidel odvijajo pozimi.« Nekaj podobnega je tudi z zimsko fotografijo. Ko sneži, ko so ceste nesplužene, na njih pa zastoji, ko je mrzlo kot hudič, snega pa do kolen in še čez, večina fotoaparatov počiva nekje na toplem in suhem, z izjemo kakšnega sončnega smučarskega konca tedna v gorah.

Drugi ameriški novelist, Robert Byrne, je nekoliko vulgarno zapisal: Zima je način, kako narava reče: »J****e se.« In če kdo, železničarji vedo, kaj resnična zima Verd je. To je čas, ko kretnice in zavore zmrzujejo, ko sneg Preserje uletava v elektromotorje in druge električne elemente in povzroča kratke stike, ko drevesa padajo na vozno omrežje in trgajo žice, ko v belini snežnega meteža komajda vidiš, kje je signal, ko

Ljubljana Zalog Revija Slovenskih železnic februar 2013 11

Fotoreportaža

Ljubljana Zalog Ljubljana Zalog je treba pri vsakem pregledu zavor gaziti sneg pol kilometra daleč in več ...

Vendar pa javnost o tem ne izve nič ali le malo. Na televiziji kažejo le cestne pluge, zdrsnjene tovornjake, godrnjave šoferje in vodje zimskih služb, ki znova in znova zatrjujejo, da jih sneg ni presenetil. Železnica zasluži pozornost zgolj takrat, ko vlaki zamujajo po nekaj ur, njihovi potniki pa službe in šole.

Zame je zima, tista prava, s snežnim metežem, fotografski izziv. Bolj ko sneži, bolj mi je všeč. S soncem obsijane zasnežene gore na modrem nebu in bele poljane Laze z lesketajočim se snegom, prek katerih drsijo pisani vlaki, Ljubljana Zalog čutil opeharjenega. S toliko in iz te zbirke sem za tokratno me ne pritegnejo - preveč so večjim veseljem in vnemo sem fotoreportažo izbral nekaj slik. razgledniško posladkane. Ko zato izkoristil letošnje obilje Če bodo spodbudile še koga, pa sneg in oblaki zožijo barvno padavin, še posebno teh v da se bo prihodnjo zimo v paleto zgolj na belo in črno, le preteklem mesecu. Moj arhiv sneženju podal z aparatom tu in tam dopolnjeno z zaplato se je krepko obogatil z akcijsko k progi, bo moje zadovoljstvo rdeče ali kake druge barve, ko zimsko železniško fotografijo, še večje. se vlaki prebijajo skozi metež snežink in za sabo puščajo vrtinec belega prahu, ki me Verd ovije vsakič, ko sklep vlaka utone v belini, ko se moraš do proge prebiti skozi globok sneg, takrat se zame začne prava akcija. Nič hudega, če mi snežinke padajo za vrat, če so prsti trdi od mraza, da ne čutim gumba sprožilca, če od aparatov kaplja voda - to je čas, ki ga je treba izkoristiti.

Lanska topla zima brez snega mi je dala le malo priložnosti za tako akcijo in kljub veselju, ki ga je prinašala zgodnja pomlad, sem se 12

Reportaža Josip Orbanić

Vatikanska železnica

Pogled na dovozni tir, postajno poslopje in postajni plato s predorom

Redka je priložnost, da z skega obzidja. Imenujejo jih Postajna stavba stoji le ne- dva glavna tira in še dva za to- enim pogledom vidimo ce- Ferrovia Vaticana. To je, kot kaj več kakor dvajset metrov vorni promet z manipulativnim lotno železniško omrežje ene smo uvodoma omenili, najkraj- od vstopa v Vatikan, zgrajena platojem. Skupaj vsi tiri merijo države. To se uresniči, če se ši državni železniški sistem na pa je bila po projektu Giuse- 1.270 metrov. povzpnemo na kupolo ba- svetu. Ima eno samo postajo. ppeja Moma, arhitekta papeža Postaja se uporablja ob- zilike Sv. Petra v Vatikanu in Dostop do italijanskih železnic Pija XI. Dolga je 61 in široka časno in ob posebnih prilo- usmerimo pogled proti va- je speljan prek viadukta s po- 21,50 metra; višina se giblje žnostih. Prvi papež, ki je z nje tikanski železniški postaji in staje Roma San Pietro, kar so od 16,85 metra v osrednjem odpotoval, je bil papež Janez tirom ob njej. Nedavno smo uredili z lateransko pogodbo delu, do 5,95 metra v dveh XXIII. Četrtega oktobra 1962 doživeli tudi to in ob tem po- leta 1929. Tiri in postaja so bili krilih. Zunanjost stavbe se skla- se je z vlakom odpeljal na ro- sneli nekaj fotografij. Veliko zgrajeni v času papeža Pija XI. da z vatikansko arhitekturo, manje v Loreto in Assisi. Po- vatikansko zanimivost bomo in odprti za promet leta 1933. v notranjosti pa prevladujeta toval je z vlakom italijanskega na kratko predstavili v sliki in Železnica se večidel uporablja kamenje in les - glede na po- predsednika. Papež Janez Pa- besedi. za tovorni promet, občasno pa men osebnosti, ki tja prihajajo. vel II. pa je potoval z vlakom Železniško prometno omrež- tudi za prevoz potnikov, nava- Postajni plato je dolg približno Arlecchino državnih železnic, je v Vatikanu sestavljata dva dno za simbolične ali obredne 400 metrov in se konča v 95 prvič 8. novembra 1979 in sklopa tirov znotraj vatikan- potrebe. metrov dolgem predoru. Ima naslednjič, 24. januarja 2002.

Poslopje vatikanske železniške postaje Postajni tiri 13

Reportaža

Maketa prve lokomotive, ki je pripeljala v Vatikan leta 1932

Nosilnica papeža Leona XIII. iz leta 1887 Slovesna kočija papeža Leona XII. iz leta 1829

Tedaj je odpotoval v Assisi, in Obstajala je zamisel o pape- sicer ob dnevu molitve za mir ževem vlaku, vendar je niso v svetu, skupaj s predstavni- uresničili. ki drugih veroizpovedi. Papež V Vatikanu smo obiskali Benedikt XVI. je z vatikanske tudi muzej papeževih prevo- postaje odpotoval 27. okto- znih sredstev, kjer so pred- bra 2011, prav tako v Assisi. stavljene papeževe nosilni- V preteklosti so redni potniški ce, kočije in avtomobili, kar vlaki večkrat pripeljali potnike, lahko vidite na fotografijah. zlasti bolnike na obisk Vati- Najbolj impozantna je slove- kana. Drugega oktobra 2008 sna kočija papeža Leona XII. je v Vatikan prispel vlak nem- iz leta 1826. V vatikanskem škega društva za zgodovino muzeju hranijo tudi prvi va- železnic. tikanski avtomobil in make- Vatikanske železnice nima- to lokomotive FS 735 210, ki jo svojih prevoznih sredstev je leta 1932 prva pripeljala v in zaposlenih železničarjev. Vatikan. Pogled na prve papeževe avtomobile

Novi papež – iz železničarske družine Novi papež, Frančišek I, Argentinec italijanskega rodu, Jorge Mario Bergoglio, ki so ga izbrali na konklavah 13. marca, izvira iz železničarske družine. Njegov oče, Mario Jose Bergoglio, je bil železniški delavec. Novi papež se je še kot kardinal vozil ve- činoma z vlakom, avtobusi in pod- zemno železnico. Kako bo potoval v prihodnje, bomo še videli. Morda bo za svoje poti po Italiji in Evropi še naprej uporabljal železnico. Doseda- nji papeži so se z vlakom vozili le ob določenih priložno- stih, največkrat na Papež Frančišek I. ob izvolitvi pozdravlja vernike in romanje v Loreto in občinstvo (foto: Reuters) Assisi. 14 Pogled s hriba Tabor na Baško jezero

Reportaža Rado Smerdel

Z vlakom na dvojezično Koroško

S krožno vozovnico Re- sestavljali skoraj 70 odstotkov gio AS se lahko za samo 29 prebivalcev plebiscitne cone evrov odpravimo na prijetne A, je na Koroškem plebiscitu štiridnevne počitnice na av- 10. oktobra 1920 kar 59,1 od- strijsko Koroško, kjer po slo- stotka prebivalcev glasovalo za venskih ocenah živi približno priključitev k republiki Avstriji, 45.000 koroških Slovencev. V 40,9 odstotka pa za priključitev poletni sezoni lahko z vlakom h kraljevini SHS. Za SHS so ve- prepeljemo tudi kolesa. činsko glasovali predvsem juž- no od reke Drave. V sedmem Koroški Slovenci členu Avstrijske državne pogod- be, podpisale so ga zavezniške Ozemlje današnje avstrijske zasedbene sile v Avstriji na Du- zvezne dežele Koroške je bilo naju 5. maja 1955, so zagoto- do 12. stoletja del Karantanije, vljene pravice slovenske manjši- ki je bila do leta 828 samostojna ne na avstrijskem Koroškem in Železniška postaja Poreče pri Vrbskem jezeru slovenska država. Še v 12. sto- Štajerskem. letju so Slovenci prevladovali septembra 1906 so bili dokon- ških železniških prog, na katerih na celotnem ozemlju Koroške, Železniška proga čani Karavanška železnica med danes velja krožna vozovnica nato pa se je zaradi ponemče- Beljakom in Podrožco, 7.976 Regio AS na relaciji Ljubljana– vanja severna slovenska naro- Odsek Dravske železnice metrov dolg železniški predor Jesenice–Beljak–Celovec–Pre- dnostna meja do 15. stoletja med Mariborom in Celovcem Karavanke ter proga skozi pre- valje–Maribor–Celje–Ljubljana. premaknila na južno Koroško. je bil odprt 1. junija 1863, od- dor med železniškima postaja- Proga je elektrificirana med Čeprav so slovensko govoreči sek med Celovcem in Beljakom ma Podrožca in Jesenice. S tem Jesenicami in Celovcem, dvo- Korošci po popisu iz leta 1910 pa 30. maja 1864. Tridesetega so bili dokončani odseki koro- tirna pa je med Jesenicami in

Baško jezero Parnik Thalia v Vrbi 15

Reportaža

Glavni trg v Beljaku

Potniški vlak na železniški postaji Šmihel nad Pliberkom Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot zanimivost navajamo slovenska imena vseh potniških žele- zniških postaj na avstrijski strani državne meje med mejni- ma postajama Podrožca in Pliberk: 1. Podrožca (Rosenbach), 2. Kot v Rožu (Winkl im Rosental), 3. Ledince (Ledenitzen), 4. Bače (Faak am See), 5. Bekštajn (Finkenstein), 6. Beljaške Toplice (Villach Warmbad), 7. Beljak, zahodna ž. p. (Villach Westbahnhof), 8. Beljak, glavna ž. p. (Villach Hbf), 9. Be- ljak-Jezernica (Villach Seebach), 10. Podravlje (Föderlach), 11. Lipa-Rožek (Lind-Rosegg), 12. Vrba (Velden), 13. Došen- če (Töschling), 14. Poreče (Pörtschach), 15. Pričiče (Pritschi- tz), 16. Kriva Vrba (Krumpendorf), 17. Celovec-dežela (Kla- genfurt Lend), 18. Celovec, glavna ž. p. (Klagenfurt Hbf), 19. Celovec-Žrelec (Klagenfurt Ebenthal), 20. Grabštanj (Grafenstein), 21. Tinje-Kamen (Tainach-Stein), 22. Veliko- vec–Sinča vas (Völkermarkt-Kühnsdorf), 23. Metlova (Mit- Podrožco ter med Beljakom in Predlog za štiridnevne tlern), 24. Šmihel nad Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg) Celovcem. Proga ves čas pote- počitnice in 25. Pliberk (Bleiburg). ka po uradnem dvojezičnem (nemško-slovenskem) obmo- Če se na Koroško pripeljemo čju, razen v občinah Beljak z vlakom iz Ljubljane ali z Go- poleti ogreje do 27 stopinj Cel- va turistične ladje. Četrti dan (tam po podatkih iz leta 2004 renjske, lahko prvi dan poletnih zija. Okolica jezera je pravi raj za obiščemo mesto Celovec in si živi 162 Slovencev) in Celovec počitnic preživimo na kopanju v kolesarje, s kolesom pa se lahko v Dvorani grbov v Deželnem (1.227 Slovencev) Baškem jezeru (Faaker See), ki se napotimo na bližnji razgledni dvorcu (Landhaus) ogledamo hrib Tabor. Drugi dan počitnic si simbol slovenske karantanske Kamen v Podjuni ogledamo mesto Beljak, kjer se državnosti, »knežji kamen« (für- povzpnemo na zvonik mestne stenstein). Nato se povzpnemo župnijske cerkve sv. Jakoba, na na razgledno ploščad zvonika katerem je razgledna ploščad za mestne župnijske cerkve sv. obiskovalce. Nato se s turistično Egidija. Če nam med krožno ladjo zapeljemo po reki Dravi. vožnjo z vlakom dopušča čas, Tretji dan se z ene izmed žele- obiščemo še Kamen v Podjuni zniških postaj med Vrbo in Krivo in se z železniške postaje Šmihel Vrbo odpravimo na kopanje v nad Pliberkom peš napotimo na Vrbskem jezeru (Wörthersee), razgledni grič sv. Katarine na ki se poleti ogreje do 22 stopinj kopi, s kolesom pa na Junsko Celzija. Jezero lahko obkrožimo goro (Hemmaberg, 842 m). s kolesom, njegovo obalo in okolico pa si ogledamo s kro- Želim vam prijetne počitnice! 16

Zgodovina Aleš Lajovic

Uvod Ljubljani, ulil pred dobrimi tri- Kratka zgodovina 3000 ton na leto, z osamo- sto leti po svojem postopku v svojitvijo pa sprva padla na Pestra geološka struktura livarni mojstra Schlaga, pred Že kmalu po dograditvi okrog 1500, pozneje pa na ljubljanske kotline in pomemb- ljubljanskimi Karlovškimi vrati. Južne železnice se je pokazala dobrih 1000 ton raznih ulitkov. ne trgovske poti skoznjo so To je tudi bogato dokumenti- potreba, da se vzdrževalnim Desetega oktobra 2003 se je imele med drugim za posle- ral (Philosophical Transactions, obratom, ki so jih postavili sre- zgodila težja obratna nesre- dico, da so se njeni prebivalci London in Acta eruditorum, Le- di polja nasproti železniške po- ča, kar je bil dokončni povod že vsaj dva tisoč let pred našim ipzig). Tradicija livarstva pri nas staje v Šiški, priključi tudi livar- za zaprtje livarne, delavci pa štetjem ukvarjali tudi z uliva- očitno nikoli ni povsem zamrla na. Po nekaterih podatkih se je prerazporejeni po drugih obra- njem kovinskih predmetov. O – celo več: Slovenija je danda- to zgodilo leta l868, ulivali pa tih. Po dostopnih podatkih je tem med drugim pričajo tudi našnji po proizvodnji ulitkov so rdečo kovino (ventile, ohiš- Železniška livarna med svojim kalupi in ulitki, najdeni pod ko- na prebivalca med prvimi de- ja …) in skoraj gotovo prelivali delovanjem proizvedla okrog lišči in ob njih na Ljubljanskem želami na svetu, v Ljubljani pa drsne. Po prvi svetovni vojni sto tisoč ton ulitkov iz sive li- barju. Znano je, da je bila na trenutno deluje ena največjih oziroma razpadu Avstro-Ogr- tine, v najboljših časih pa prek Rebri pod Ljubljanskim gradom livarn magnezija v svetov- ske so livarno rdeče kovine dvesto tisoč. v poznem srednjem veku livar- nem merilu! Drobec v moza- preselili v Maribor. Ker pa se je na zvonov in topov, Valvazor iku – zdaj je to že zgodovina pokazala potreba po sivi livar- Stroji in oprema pa je svoj znameniti kip Mari- – slovenskega livarstva, pred- ni, in sicer za izdelavo zavornih je, ki še danes stoji na stebru stavlja tudi Železniška livarna vložkov ali zavornjakov, raznih Do modernizacije je delo v pred Šentjakobsko cerkvijo v v Šiški. ohišij, rešetk kurišč za parne livarni potekalo pretežno roč- lokomotive itd., so v Šiški po- no, tako kot še danes v večini stavili kupolko v današnji kalil- majhnih livarn. Prvi formarski nici oziroma kovačiji in z delom stroji so bili ročni. Z leti se je pričeli leta 1920. Proizvodnja je oprema dopolnjevala, naba- rasla, zato je bilo treba razmi- vljeni so bili prvi pnevmatski šljati o novi stavbi. To se je zgo- formarski stroji. Notranji tran- dilo sredi druge vojne – in če sport je potekal na vozičkih po bi ta trajala še kak mesec dlje, ozkotirnih progah ob livarni in bi livarna verjetno imela tudi skozi njo, na ročni pogon. Na fasado, pravijo. Sprva je bila razpolago je bilo le eno mo- v stavbi garaža za železniški stno dvigalo, izdelane forme avtopark in šele leta 1948 je pa so se zlagale v tako imeno- v njej stekla proizvodnja. Na- vane »štose« in »cvingale«. slednji mejnik je leto 1978, ko Do temeljitega preobrata je je bila proizvodnja deloma av- prišlo z rekonstrukcijo. Srce li- tomatizirana. Ob koncu osem- varne je predstavljala tako ime- desetih let preteklega stoletja novana linija, ki jo je sestavljalo je proizvodnja dosegla dobrih šest foromatov 10, konvejer Revija Slovenskih železnic februar 2013 17

Zgodovina

in dve kupolki, ki sta talili iz- z odprtim plamenom. Tudi mo- bila v bistvu precej velik vodni sem čiste (brez škaje, maščob menoma. Manjše serije raznih delne plošče na foromatih smo sesalec (60 kW), ki pa nam je ali rje) sicer se pojavijo razne ulitkov se je, če je bilo mogoče, greli s podobnimi, le precej zlasti pozimi delal velike težave težave. Čistili smo jih v poseb- formalo na liniji, sicer pa v roč- manjšimi plinskimi grelci. in zaradi premajhne zmoglji- nem bobnu, kjer so se trle med ni formariji, kot smo jo imeno- Čistilnica je imela Gostolov vosti nikoli ni kaj prida delo- seboj, bolj zapletene pa v či- vali. Tu smo imeli dva foromata čistilni oziroma peskalni stroj val. Pozneje je bil zamenjan z stilnem stroju. Prav zadnje leto 20 ali pa smo forme klasično s kovinsko verigo ter več bru- vrečastim filtrom, ki na tem- obratovanja livarne smo napra- ročno izdelali. Ulivalo se je na silnih strojev. Uporabljali smo peraturne razlike sicer ni bil vili novo petstezno orodje za posebni valjčni progi. bakelitne brusne plošče za sivo več bistveno občutljiv, pač pa rezanje in luknjanje armatur. Livne lonce smo na notranji litino. Težava je bila le v tem, na dež. Montirali so nam ga Za pogon pnevmatskih stro- strani izdelali z nabijalno maso, da je včasih katero razneslo. namreč pod kap, elektronika jev smo imeli v Šiški centralno sušili in ogrevali pred ulivanjem Livarna je imela centralno za krmiljenje izpihovanja vreč kompresorsko postajo s tremi pa smo jih s plinskim gorilcem odsesovalno napravo. Ta je pa v takih razmerah rada od- kompresorji, in sicer več kot sto pove oziroma pride do pre- let star batni Ingersol-Randt bojev. Podoben filter, le precej (45 kW), pol mlajši Spiros (90 manjši (15 kW) in starejši, je kW), še malo mlajši Fagram bil nameščen ob čistilnici in (90 kW). je odsesoval prah iz čistilnega Navadno sta zadnja leta in brusilnih strojev. Ta je imel komprimirala zrak slednja dva pnevmatsko krmiljenje izpiho- – ali eden ali drugi, Ingersol vanja, ki pa je pozimi prerado pa je bil zlata rezerva. Zraka je zmrznilo. bilo ob polni zasedenosti zmo- Originalna stresalna rešetka gljivosti v livarni ravno še do- je bila izjemno glasna, dela- volj. Po ukinjenju proizvodnje vec, ki je delal ob njej, pa na v livarni pa so, kot kaže, tudi znatnem prepihu, zato smo jo kompresorji imeli vsega dovolj morali zamenjati z novo, boljše in so eden za drugim zaribali konstrukcije, in jo delno prila- ali pa jih je celo razneslo. Na goditi našim potrebam. srečo brez hujših posledic. Staro litino smo pripravljali Inštalirana električna moč za pretaljevanje v razbijalnici v livarni – vključno s kompre- – to je bil okrog deset metrov sorsko postajo – je bila okrog visok stolp z vitlom in okrog pol MW, seveda pa vsi stroji tono težko kroglo -, na poseb- navadno niso bili vklopljeni so- ni hidravlični preši ali pa ročno časno. Kljub temu pa je poraba s težkimi kladivi. elektrike na območju železni- Pomemben del livarne je ških delavnic v Šiški vztrajno nekoč pomenila modelna mi- rasla, kar je konec osemdese- zarna, ki je bila relativno dobro tih pomenilo že resno teža- opremljena in imela zaposlenih vo, poleg občasnih izpadov več mizarjev. Z leti so se potre- električnega toka, seveda. Za be po novih modelih tako zelo pogon ključnih naprav v livar- zmanjšale, da so bila potrebna ni se je v takih primerih upo- le še občasna manjša popra- rabljal električni agregat Tor- vila, kot na primer kitanje in pedo z avtomatskim vklopom barvanje, obstoječih. Kovin- (l50 KW), ki je bil nameščen ske modele pa so tako že od ob kompresorjih. Za rezanje nekdaj izdelovali in vzdrževali konic v porabi električne ener- orodjarji, strugarji in rezkalci. gije na območju vseh delavnic Izdelava armatur za zavor- v Šiški pa je bil nabavljen raču- njake je prvotno spadala k nalniški sistem, ki je v takem delavnici za izdelavo rezervnih primeru najprej izključil kalilne delov za železniška vozila, šele peči (80 in 45 kW), potem pa zadnja leta pa pod livarno. Ar- zaporedoma stružnice za kole- mature smo izdelovali na eks- sne dvojice (vsaka po 80 kW). centričnih prešah, krivinski radij No, potem pa smo se osamo- pa popravljali ročno na šabloni svojili. Proizvodnja je padala, in s kladivom, saj so imeli ma- težave z elektriko pa so postale teriali praviloma različno vzme- preteklost … tnost. Armature morajo biti pred vlaganjem v forme pov- (Nadaljevanje prihodnjič) 18

Tujina Ron Smith

Dr. Erich Forster, generalni direktor podjetja WESTbahn: »Potovati z vlakom med Salzburgom, Li privlačno kot z avtom!«

Podjetje WESTbahn

Enajstega decembra 2011, ko so se spremenili vozni redi po Evropi, je na trg železniških storitev stopilo podjetje West- bahn, ki je ponudilo železniške potniške prevoze med Duna- jem, in Salzburgom. Westbahn ponuja potniške prevoze s sed- mimi šestvagonskimi Stadlerje- vimi dvonadstropnimi elektro- motornimi garniturami KISS, ki jih napaja 15-kilovoltni električ- ni tok s frekvenco 16,7 hercev. Elektromotorne garniture je podjetje naročilo leta 2009 in jih prejelo v slabih dveh letih. V visoko kakovostnih vlakih je opaziti precej novih rešitev. V vsaki garnituri je 501 usnjen se- dež. Sedeži so postavljeni bodi- si po dva in dva nasproti, bodisi kot v letalu eden za drugim bodisi ob mizah, razdalja med njimi pa je dovolj dolga. Potni- ki, ki potujejo v prvem razredu, imajo ob sedežih, ki so posta- vljeni po dva drug ob drugem, na voljo vtičnico z 230 volti in brezplačno povezavo WiFi. Vsak vagon ima svojega skrbnika, stevarda oziroma sprevodnika, ki potnike usmeri do rezerviranih sedežev, pregle- duje na spletu kupljene vozov- nice, prodaja vozovnice in med drugim skrbi tudi za čistočo in odnašanje smeti, zaradi česar v vagonih ni košev za smeti. Tudi hrana in pijača, ki jo ponujajo na vlaku in jo streže sprevodnik, je na zelo kakovostna. Na vlaku vam na primer lahko postreže- jo s čajem Premium Darjeeling TGFOP! Vlaki, ki jih podjetje upora- blja, so dolgi 150 metrov, teh- tajo 296 ton in lahko vozijo s hi- trostjo do dvesto kilometrov na uro. V vsakem vagonu so dvoja Generalni direktor podjetja Westbahn, dr. Erich Forster široka vrata. V prostoru, ki je (foto: Westbahn) Revija Slovenskih železnic februar 2013 19

Tujina nzem in Dunajem je dosti bolj

namenjen za prtljago, so po- vilo vsem našim zahtevam in ciji, 35 pa je strojevodij. Stro- Da, prepričani smo, da bodo sebni varnostni pasovi s ključi, ponudilo ustrezno kakovost in jevodje so prej delali na Av- zdržali vse obremenitve, za na- ki jih potniki uporabljajo tako, zanesljivost. Stadler je namreč strijskih železnicah, Nemških slednja leta pa imamo natančen da ko pripnejo prtljago, vstavijo še posebej dobro opremljen za železnicah ter pri madžarskem načrt, ki pa je seveda skrivnost. kovanec za en evro in ga dobijo izdelavo manjših serij vozil. ponudniku potniških prevo- Zato vam podrobnosti o njem nazaj, ko ponovno vstavijo ključ zov GySEV, prekvalificiralo pa ne morem zaupati. in prtljago odpnejo. Vlaki imajo V Avstriji ste očitno izbrali eno jih je podjetje Logistik Service ločena ženska in moška strani- izmed najbolj prometnih GmbH. Je bilo težko najti in Pred spremembo voznega šča, v slednjih so celo pisoarji. prog. Kako so se na to odzvale obdržati visokokakovostni ka- reda, lani decembra, je šest od Vozovnica od Salzburga do Avstrijske železnice? Ste si der? sedmih garnitur vlakov vozilo Dunaja stane dobrih 23 evrov, razdelili delež ali se je povpra- med Dunajem in Salzburgom kar naj bi bilo dosti manj od ševanje povečalo? Kot novemu ponudniku že- vsak dan, kar je trajalo od treh standardne vozovnice Avstrij- lezniških prevozov nam je bil ur in 12 minut do treh ur in 20 skih železnic. Na Avstrijskih železnicah zaposliti strojevodje velik izziv, minut. Decembra so odprli Za Novo progo smo se po- pravijo, da niso izgubili veliko saj Avstrijske železnice ponujajo novo, 44 kilometrov dolgo govarjali z gospodom Erichom potnikov, torej se je očitno po- dobre delovne razmere za svo- progo med Tullnerfeldom in Forsterjem, generalnim direk- večalo povpraševanje. To pa v je zaposlene. Vseeno smo lahko Dunajem. Kaj ta proga pome- torjem Westbahna. današnjih časih niti ni tako ču- zaposlili dovolj visoko kvalifici- ni za vaš vozni red? dno, saj je na poti med Salzbur- ranih ljudi, ki se pri Westbahnu Gospod Forster, Westbahn je gom, Linzem in Dunajem dosti dobro počutijo in so tudi zado- Z vožnjo po novi progi je po- podjetje v lasti R ail Holdinga bolj privlačno potovati z vlakom voljni, da so se za to odločili. Od tovanje med Dunajem in Salz- AG. Kdaj ste podjetje ustano- kakor z avtomobilom. lanskega septembra naše vlake burgom krajše za dobrih 20 vili? Kdo so še drugi lastniki vozi prva skupina strojevodij, ki minut, kar pomeni, da lahko deležev podjetja, v katerem Westbahn bi lahko kdo obto- smo jih izučili sami. ponudimo več vlakov. Zdaj po- imajo 26-odstotni delež tudi žil, da ste pobrali posel na naj- nujamo povezave med Duna- SNFC, Francoske državne že- bolj donosnem delu železnice jem in Salzburgom vsako uro leznice? v Avstriji, državnim železni- Za gostinsko ponudbo na vla- od jutra do večera. cam pa so ostali stroški upra- kih, infrastrukturo in vzdrže- Podjetje Rail Holding AG je vljanja postaj in blagajn, ki jih vanje ste uporabili zunanje Rail Holding AG je v vaše pod- bilo ustanovljeno leta 2008. vi nimate, ter opravljanje lo- vire. Pri vzdrževanju ste na jetje investiral 130 milijonov Westbahn, kot njegovo prvo kalnih prevozov. Kaj pravite primer sklenili dvanajstletno evrov, od tega 110 milijonov hčerinsko podjetje, pa je zače- na to? pogodbo o vzdrževanju s za nove vlake. Kakšni so vaši lo poslovati decembra 2011. podjetjem Stadler. Vaše vlake načrti za prihodnost? Imate 35 odstotkov podjetja je v la- Da lahko uporabljamo žele- vsake tri dni preventivno vzdr- dovolj sredstev za širitev po- sti Francoskih železnic, 35 od- zniško infrastrukturo, plačuje- žujete in servisirate v novem nudbe na druge linije? Ali lah- stotkov ima v lasti Hans Peter mo enako visoko uporabnino vzdrževalnem centru v Linzu, ko pričakujemo širitev vaše Haselsteiner in 30 odstotkov kot Avstrijske železnice. Na kjer je mogoče v eni noči ser- ponudbe tudi v tujino? švicarsko finančno investicijsko vseh drugih linijah, razen med visirati celo tri vlake. Zaradi podjetje Augusta Holding. Dunajem in Salzburgom, Av- tega so okvare redke, modu- Najprej moramo dokazati, strija precej subvencionira pre- larne komponente pa omogo- da smo uspešni na liniji, na ka- Kako to, da ste se odločili za voze, ki jih opravljajo Avstrijske čajo, da jih preprosto zame- teri vozimo zdaj, in zagotoviti, Stadlerjeve vlake? železnice, zaradi česar je bila ta njate in jih ne popravljate na da se nam celotna investicija linija edina, na kateri je bil mo- garnituri. povrne. Za prihodnost imamo Od dneva, ko je bilo podjetje goč vstop novega ponudnika. Glede na to, da vlaki opravijo pripravljenih nekaj načrtov, ustanovljeno, do dneva, ko smo ogromno kilometrov, ali ste vendar je za zdaj še prehitro začeli voziti, smo imeli na raz- prepričani, da bodo zdržali govoriti o njih. polago le tisoč dni. S podjetjem Pri podjetju Westbahn je za- vseh dvanajst let. Kakšni pa so Stadler se je bilo mogoče v tem poslenih okrog 170 ljudi, od načrti glede vzdrževanja v pri- Gospod Forster, najlepša hvala času dogovoriti, da bo zagoto- tega jih 30 dela v administra- hodnje? za pogovor! 20

Na kratko iz tujine

Švica Nemčija Opremljanje vlakov in železniških Podaljšanje vlakov intercity ICx postaj s povezavo WiFi Nadzorni odbor Nemških železnic je potrdil načrte za podalj- šanje vlakov ICx z desetih na dvanajst vagonov. S tem se bo po- Švicarske železnice načrtujejo vse vlake opremiti s povezavo večalo število sedežev na vlaku s 724 na 830. Nemške železnice WiFi do konca leta 2014. Dvotretjinsko pokritost bodo dosegli še so se s tem odzvale na predvideno povečanje potnikov na daljših letos. Operaterji mobilnih komunikacij prav tako razširjajo doseg relacijah. Pogodbo za vlake ICx so leta 2011 podpisali s podjetjem svojih omrežij ob železniški progi, da pokrijejo tudi tiste dele pro- Siemens. Vlaki bodo v prihodnje hrbtenica nemške intercity flote ge, na katerih mobilno omrežje prej ni bilo dosegljivo. Brezplačno in bodo sčasoma zamenjali obstoječe ICE 1 in ICE 2. povezavo WiFi lahko potniki na švicarskih železnicah uporabljajo že na skoraj sto železniških postajah. Vir: Nemške železnice Vir: Švicarske železnice, SBB Francija Rusija – Finska TGV med Parizom in Barcelono Izmenjava mladih zaposlenih med Med Parizom in špansko Barcelono bo od aprila vozil vlak TGV. Ruskimi in Finskimi železnicami Po novi, januarja odprti, železniški povezavi visokih hitrosti med Francijo in Španijo bo vožnja trajala šest ur in dvajset minut. Na Ruske železnice, RDZ, in finske državne železnice, VR Gro- razširjeni liniji vlaka TGV bosta vsak dan peljala dva vlaka, ob kon- up, so podpisale dogovor o sodelovanju pri razvoju kadrov in cih tedna pa še en dodatni vlak. skupnem programu izmenjave najbolj obetajočih mladih me- Vir: IRJ nedžerjev in drugih strokovnjakov z železniškega področja. Avstrija Dogovor so podpisali v Moskvi sredi februarja, prva faza izme- njav zaposlenih z raznih delovnih področij pa naj bi se začela Avstrijske železnice petsto milijonov za še letos. Vir: Ruske železnice, RDZ nove Desiro ML

Madžarska Avstrijske železnice so s podjetjem Siemens podpisale pogodbo za sto vlakov ML Desiro. Tridelne garniture naj bi Siemens dostavil Vlada podprla gradnjo 113 kilometrov v sredini leta 2015. Naložba je ocenjena na približno petsto milijo- nove proge nov evrov. Trideset vlakov bo vozilo na obmestnih progah v okolici Dunaja in v zvezni deželi Spodnja Avstrija, sedemdeset pa so jih namenili za vožnje v zveznih deželah Gornja Avstrija in Štajerska. Madžarska vlada je podprla načrtovano 113 kilometrov dol- go železniško obvozno progo na jugu Budimpešte, ki bo na- Vir: European Railway Review menjena samo za tovorni promet. Proga bo občutno pospešila tovorni promet v smeri vzhod–zahod, saj pomeni alternativo Evropska unija linijam skozi prestolnico, kjer je tovorni promet čez dan ome- jen. Na dvotirni progi, ki jo bodo začeli graditi prihodnje leto Investicija v grške železnice in končali leta 2017, bodo dovoljene hitrosti do 160 kilometrov na uro. EU bo z milijonom evrov iz programa TEN-T podprla preostale Vir: Railway Gazette študije, ki so še potrebne za dokončanje pomembne železniške povezave med Atenami in Solunom v Grčiji. Projekt, ki ga bodo Srbija končali do konca prihodnjega leta, bo upravljala in vodila Izvajal- ska agencija za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T EA). Srbske železnice kmalu z novimi Vir: TEN-T EA Stadlerjevimi garniturami FLIRT

Srbske železnice so podpisale pogodbo za 21 elektromotornih garnitur FLIRT podjetja Stadler Rail AG, namenjenih za regionalni potniški promet. Naložbo, vredno okrog sto milijonov evrov, fi- nancira Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj. Prve garniture naj bi bile dostavljene v Srbijo jeseni prihodnje leto, naslednja po- šiljka naj bi sledila deset tednov pozneje, zadnja pa poleti 2015. Novi, sodobno opremljeni vlaki, ki lahko vozijo s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, bodo na srbskih progah vozili s štiridelnimi garniturami. V posameznem vlaku bo prostora za 464 potnikov, od tega je 234 sedežev in 230 stojišč. Vir: Srbske železnice (foto: Blaž Uršič) Revija Slovenskih železnic februar 2013 21

Prosti čas

Cizljeva plaketa kegljačem Lokomotive

Kegljaški klub Lokomotiva je treba tudi, da so Cizljevo plake- na nedavni prireditvi Športnik to dotlej prejeli že štirje, vsi žal Maribora 2012 prejel imenitno že preminuli zaslužni člani Lo- priznanje. Mestna občina Mari- komotive, Andrej Lešnik, Mirko bor in njena športna zveza kot Novak, Martin Frece in Vinko najvišje priznanje podeljujeta Mandl. plaketo Mirana Cizlja, in sicer KK Lokomotiva, ki je eden športnim društvom in posa- najstarejših kegljaških klubov meznikom za posebne zasluge v Sloveniji, je lani praznovala pri razvoju športa ter rekreaci- 60-letnico uspešnega delova- je v mestu ob Dravi. Ugledno nja. Za svoj prispevek k razvoju priznanje je predsedniku kluba kegljaškega športa pa je med Zmagu Majerju na tradicionalni drugim prejela najvišje prizna- prireditvi v taborski dvorani iz- nje Kegljaške zveze Slovenije – ročil predsednik športne zveze zlati kegelj. dr. Alojz Križman. Omeniti je Borut Planinšič

Železniški humor

Na peronu v Ljubljani čaka vlak IC Pohorje. Do prometnika stopi V šoli se učijo, zakaj vlak ropota. Učitelj pravi: »Vlak je sestavljen iz fant in ga vpraša: nadvozja in podvozja. Vzemimo podvozje: podvozje je sestavlje- »A tale vlak pelje v Koper?« no iz koles in osi. Vzemimo kolesa: ker je kolo okroglo, je njegova Prometnik: »Da.« ploščina xr2. Ker je pi konstanta, jo lahko zanemarimo. Ostane Fant: »Pa prvi vagon, takoj za lokomotivo, tudi?« nam še polmer na kvadrat. Polmer nas ne zanima, kvadrat pa Prometnik: »Da.« tako ali tako ropota, če ga kotališ. Fant: »Pa drugi?« Prometnik: »Da.« Sprevodnik v vlaku odkrije Gorenjca brez vozovnice. Po nekaj Fant: »Pa tretji?« krepkih medsebojnih besedah je sprevodnik izgubil potrpljenje, Prometnik: »Poslušaj, mulc, a ti mene zaj*******?« prijel kovček Gorenjca in zavpil: Fant: »Da, že od prvega vagona.« »Če takoj ne plačate vozovnice, bom vaš kovček vrgel skozi okno!« Takrat se je Gorenjec prijel za glavo in zavpil: Francelj na železniški postaji: »Najprej ste vpili name, zdaj mi hočete pa še sina ubiti!« »Prosim, dajte mi vozovnico za vlak za petsto evrov!« »Do kam?« »Kaj ima Štajerc najraje v Ljubljani?« »Čim dlje od tu! Veste, vozovnica bo božično darilo za mojo taščo.« »Vlak v Maribor.«

53 NAGRADNA KRIŽANKA 82 Zaradi zamude pri distribuciji prejšnje revije Nova proga po- 715 daljšujemo rok za pošiljanje gesel nagradne križanke do konca marca. Sudoku 453 Pravilni gesli lahko do 31. marca pošljete na elektronski na- 17 6slov [email protected] ali na naslov uredništva: 32 8 Slovenske železnice, d.o.o. Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana 65 9Uredništvo Nove proge ZA KRIŽANKO 43 Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji reviji. 97 22

Prosti čas Marko Ocvirk Železničarski nogometni klubi v

Železničarji so zagotovo tudi veliki športni navdušenci. Udejstvujejo venski republiški prvaki in se uvrstili v 2. se v različnih športnih panogah, med drugim tudi v nogometu. zvezno ligo Jugoslavije. Uspeh republiških Kot nogometni navdušenci so ustanavljali nogometne klube prvakov so ponovili v sezoni 1972/73. Nov po večjih mestih na Balkanu, v katerih so sprva pretežno stadion so dobili leta 1963, v Športnem igrali železničarski delavci in člani iz železničarskih družin. parku Tabor, kjer še danes igrajo nogome- Igrišča z drugo nogometno infrastrukturo so zgradili tne tekme. Po osamosvojitvi Slovenije so s prostovoljnim in udarniškim delom, pri delu pa so postali prvaki 2. SNL in se le za kratek čas pomagale tudi železniške delavnice. Prva igrišča so nastala uvrstili v 1. SNL. Sledil je izpad nazaj v 2. v bližini železničarskih kolonij, v katerih so prebivali. ligo. Pozneje je sledilo nazadovanje kluba Sprva so igrišča nastala na bližnjih travnikih in so bila za po uspehih. Po sezoni 2002/03 so izpadli silo urejena. v 3. SNL, po desetih sezonah drugoliga- Železničarski klubi imajo skupno tudi barvo igralnih dresov, škega obdobja. V sezoni 2006/07 pa so to je pogosto modra barva ali modro-bela barva. Modro izpadli v nižjo regionalno ligo. Trenutno barvo dresov so vzeli po temnomodrih službenih oblekah, ki igrajo v medobčinski ligi 1. MNZ Mari- jih v veliko državah nosijo še danes. Modra barva predstavlja bor. Nogometni dres kluba so nosili znani neskončnost, harmonijo, pa tudi mir in modrost. nekdanji slovenski igralci Branko Horjak, Matjaž Kek, Amir Karić, Damir Pekič, Ante Šimundža, Tomaž Murko in Makedonec Slovenija čel odličen nekdanji jugoslovanski igralec Milko Djurovski. in tvorec slovenske nogometne »pravljice« Srečko Katanec. Nogometni klub Žele- Železničarji so imeli svoj klub tudi v Ce- zničar Ljubljana, tudi lju, vendar ne dolgo. Železničarski no- NK Ljubljana, je bil usta- Svoj nogometni klub gometni klub Celje (ŽNK Celje) je bil novljen leta 1909 kot SK so ustanovili tudi mari- ustanovljen leta 1952. Leta 1967 se je klub Hermes. To ime je nosil borski železničarji. Že- združil z nogometno ekipo Kladivar, dana- do leta 1924, od leta lezničar Maribor je šnjim NK Celje. 1925 pa do 1940 pa kot bil ustanovljen leta ŽSK Hermes. Kot Železni- 1927, svoje prvo igri- čar Ljubljana se je preimenoval leta 1945. šče pa so imeli naspro- NK Železničar Divača Imeli so vzdevek Šiškarji, ker so igrali na ti železničarske kolonije. Prvo uradno tek- je najmlajši od železni- igrišču v Spodnji Šiški. Klub je bil za- mo so igrali 7. avgusta 1927 in s 5 : 1 čarskih klubov na Slo- radi denarnih težav ukinjen leta 2005, tik premagali SK Mercur. Leta 1932 so začeli venskem. Ustanovljen pred 100. obletnico, ki bi jo praznovali ob pomoči Delavnic jugoslovanskih žele- je bil leta 1981, trenu- leta 2009. znic graditi nov stadion, imenovan Špor- tno pa tekmuje v regio- tno društvo Železničar, z atletsko stezo, nalni ligi MNZ Koper. Slovenski republiški prvaki so bili petkrat, tribuno in slačilnicami. Zgradili so ga na v sezoni 1948/49, 1962/63, 1966/67, krožišču Koroške železnice in Tržaške ceste 1967/68 in 1988/89. Največje uspehe so in je veljal za enega najlepših v tedanji Kra- dosegali v šestdesetih letih. Po osamosvoji- ljevini Jugoslaviji. Imel je urejene slačilnice Druge republike nekdanje tvi Slovenije so igrali v 1. slovenski ligi. Naj- in celo sanitarije s toplo vodo. Jugoslavije večji uspeh so dosegli v sezoni 1992/93, ko so osvojili 4. mesto. V sezoni 1994/95 V tridesetih letih so bili so bili v vrhu sloven- so izpadli v 2. ligo, v sezoni 1995/96 so bili skega in mariborskega nogometa. Sloven- Lokomotiva Zagreb je prvaki 2. SNL. Drugoligaško obdobje se je ski prvaki so prvič postali v sezoni 1936/37. bil ustanovljena leta 1914 končalo v sezoni 2003/04, ko so ponovno Uspeh so ponovili v sezoni 1939/40. Dru- pod imenom Željezničar – zaigrali v 1. ligi. Propad kluba se zgodil ga svetovna vojna je preprečila njihov na- športski klub Victoria. No- po sezoni 2004/05, ko niso dobili licence daljnji vzpon in prevlado v slovenskem no- gometni klub je iz zagreb- za novo sezono. Prišlo je do žalostnega gometu. Železničarski nogometni klub je škega predela Kajzerica v propada nogometnega kluba z dolgo tra- »primat v Mariboru« izgubil po ustanovitvi Novem Zagrebu. Največje dicijo. Železničarski dres so nosili številni NK Maribora, 12. decembra 1960. Slednji uspehe so dosegali v petdesetih letih 20. slovenski reprezentanti: Milenko Ačimović, se je kmalu začel vzpenjati v vrh sloven- stoletja, ko so igrali v 1. jugoslovanski ligi. Sašo Udovič, Primož Gliha, Robert Engla- skega nogometa. Železničarski nogometni Trenutno igrajo v 1. hrvaški ligi HNL. Za ro, Željko Milinovič, Janez Zavrl in drugi. klub je v nekdanji Jugoslaviji osvojil največji »Lokose« je igral tudi znani hrvaški trener V tem klubu je svojo nogometno pot za- uspeh v sezoni 1968/69, ko so postali slo- Otto Barić. Revija Slovenskih železnic februar 2013 23

Prosti čas republikah nekdanje Jugoslavije

Livada Željezničar, malo Nogometni klub Lokomotiva Mostar Železničar Lajkovac, znan nogometni klub, iz je bil ustanovljen že leta 1918, kot FK Že- iz zahodne Srbije, je Slavonskega Broda je bil ljezničar. Imenujejo se tudi Lokosi, njihova bil ustanovljen leta ustanovljen leta 1946 kot barva dresov je modra. Trenutno igrajo v 1927 kot Sport Klub Željezničar. Imenujejo se drugi ligi Federacije BIH (FBIH – Jug). (SK) Železničar. Imajo vzdevek Želja. Igrajo tudi Željo, trenutno pa v 3. regionalni ligi. igrajo v 5. ligi hrvaškega nogometa, brez večjih uspehov. Lokomotiva Brčko je bila ustanovljena leta Železničar Niš je bil 1948, barva njihovih ustanovljen leta 1928, v NK Lokomotiva Ku- dresov je modra. Trenu- vmesnem obdobju se je tina je ženski nogo- tno igrajo v 2. ligi regio- imenoval 14. oktober. metni klub, ki je bil nalne lige Republike Klub je največji uspeh ustanovljen leta 1972. Srbske. doživel v sezoni 1946/47, Trenutno igrajo v nižji ko je igral v 1. jugoslo- regionalni ligi 2. ŽNL vanski ligi, vendar je izpadel. »Želja« iz Sisačko–moslavačke Željezničar Banja- Niša je propadel leta 2009. lige. luka je bil ustano- vljen leta 1924 in je najstarejši nogome- Železničar Smederevo Željezničar Saraje- tni klub v Banjaluki, je bil ustanovljen leta vo, imenujejo se tudi vendar manj uspešen 1930. Klub je največji Željo ali Plavi sa Grba- od mestnega tekme- uspeh doživel v sezoni vice, je eden najprepo- ca Borca. 2001/02, ko se je skoraj znavnejših in uspešnih prebil v 2. jugoslovansko železničarskih klubov z ligo. Trenutno igrajo v 6. Balkana. Velik mestni Željezničar Bosanska ligi donavskega okrožja. derbi in rivalstvo poteka s FK Sarajevom. Krupa je bil ustanovljen Klub so ustanovili na pobudo delavcev Že- leta 1973 in trenutno lezničarske delavnice – Dimitrija Dimitrije- igrajo v regionalni kan- Železničar Novi Sad je bil ustanovljen vića, Stjepana Katalinića in drugih – sep- tonalni ligi. leta 1933 in igrajo v 5. srbski ligi. tembra 1921. Največji uspeh v nekdanji Jugoslaviji so dosegli v sezoni 1971/72, ko so postali jugoslovanski prvaki. Danes Železničar Inđija je predstavljajo najuspešnejši bosanski nogo- bil ustanovljen leta metni klub, so petkratni prvaki Premijer Železničar Beograd je bil 1933, v industrijskem Lige BIH (1997/98, 2000/01, 2001/02, ustanovljen leta 1924 in je kraju na meji med Srbi- 2009/10 in 2011/12). Za nogometni klub najstarejši srbski železničar- jo in Vojvodino. Trenu- so igrali nekdanji nogometni zvezdniki, ski nogometni klub. Trenu- tno igrajo v 5. srbski kot so bili Ivica Osim, Josip Katalinski, tno igrajo v 4. regionalni ligi. Mehmed Baždarević, Haris Škoro in Mišo ligi Srbije. Smajlović, ki je bil tudi trener. Svojo nogo- metno pot v sarajevskem Železničarju je Lokomotiva Skopje je začel tudi bosanski zvezdnik, trenutno bila ustanovljena leta igralec Manchester Cityja, Edin Džeko. Nogometni klub Loko- 1954, včasih se je klub motiva Beograd je naj- imenoval ŽFK Lokomotiva. mlajši železničarski nogo- Kot zanimivost, njihova Željezničar Doboj ima metni klub na Balkanu, saj barva dresov ni modra, kot dolgo tradicijo, ustano- je bil ustanovljen šele leta drugih železničarskih klu- vljen je bil 15. aprila 1933. 1985. Klub odlikuje odlično bov, temveč zelena. Klub predstavlja dru- Leta 1935 so se borili za delo z mladimi, ki pozneje go ekipo Rabotničkov, v katerem so se ka- naslov amaterskega prvaka zaigrajo v drugih beograjskih nogometnih lili mlajši igralci ali pa igrali na posojo. V BIH. Dobojčani danes igra- »velikanih« – Crveni Zvezdi in Partizanu. preteklosti so igrali nogometne tekme na jo v regionalni ligi Republi- Trenutno člansko moštvo igra v 4. ligi matičnem stadionu Rabotničkov. Trenutno ke Srbske. Srbije. igrajo v 2. makedonski ligi. 24

Prosti čas

ŠAH Drugi turnir šahovskega cikla Ureja: Zvonko Mesojedec Slovenskih železnic

Kljub veliki količini snežnih Primer 57 padavin, ki nam jih je zima pri- nesla v noči s petka na soboto, Na potezi je beli, sprva grozi mat, igra pa se konča z zanimivo konč- se je 23. februarja zjutraj v Lju- nico. bljani na drugem turnirju ša- hovskega cikla Slovenskih že- Nunn : Miroslaw leznic zbralo 65 šahistov, ki so (Naleczow, 1987) prišli tudi iz precej oddaljenih krajev, kot so Jesenice, Celje … Na turnirju ni noben igra- lec ostal neporažen, kar priča o veliki izenačenosti. Zma- govalec Fide mojster Marjan Črepan je edini poraz doživel v petem kolu proti Petru Djuriču, ki je bil do takrat še nepora- žen. V nadaljevanju ni zdržal v tem tempu in je nanizal tri za- Najboljši železničar sobotnega turnirja, Nusret Sivčevič (prvi z desne) poredne poraze, ter pristal na desetem mestu. Najdlje je brez Keršovan, ki se je kot 57. no- toplicah, ki jo podarja sindikat poraza vztrajal Dušan Čepon, silec uvrstil na odlično enajsto prometnikov Slovenije. Nasle- ki je šele v sedmem kolu mo- mesto. Najboljši med železni- dnji turnir bo v soboto, 16. Rešitev: ral priznati premoč Črepanu in čarji je bil tudi tokrat Nusret marca, več o ciklu pa si lahko 1. Qb3 Nf6 2. Qg8+ Nxg8 3. Nf7# nato v devetem kolu še tretje- Sivčevič, ki je tako postal eden preberete na www.sah-zele- uvrščenemu Matjažu Kodeli. glavnih kandidatov za nagra- znicar.com. Odličen uspeh je požel Bojan do, enotedenski najem hišice v Vlastimir Djurdjević

Primer 58

Kralja na polju sta dokaj zavarovana, Deveto posamično prvenstvo na potezi je beli, ki pričenja svoj napad s konjem. Slovenskih železnic

Muratov : Janovsky V soboto devetega febru- (Rusija, 1968) arja je v prijetnem in za šaho- vsko igro nadvse primernem ambientu potekalo že deveto posamično prvenstvo Sloven- skih železnic. Tudi tokrat je na prvenstvu sodelovala večina aktivnih železničarjev in tudi upokojenci iz celotne Sloveni- je, ki v tej kraljevski igri nekaj pomenijo. Po devetih kolih v švicar- skem razporeditvenem siste- mu, v pospešenem igralnem tempu, so se na vrhu tabele pojavila pričakovana imena. Rešitev: Dragoceni prehodni po- 1. Nc8 Nd5 2. Qb4+ Kg8 3. Rxd5 kal in »zlatega« konjička je V sredini Franc Pešec, levo Zvonko Mesojedec in desno Vlastimir Djurdjević cxd5 4. Ne7+ Kf8 5. Ng6+ Kg8 že četrtič osvojil MK Franc 6. Qf8+ Rxf8 7. Ne7# Pešec, pokal v obliki »srebr- Po turnirju smo nadaljevali rem je prav tako zmagal Franc nega« konjička MK Zvonko s prijetnim druženjem in sedaj Pešec. Mesojedec, »bronastega« pa že tradicionalnim »cugerjem«, Predsednik Šahovskega II. kategornik Vlastimir Djur- turnirjem z igralnim tempom društva Železničar, djevič. dvakrat po pet minut, na kate- Jože Brežan www.slo-zeleznice.si Z vlakom v Planico

Za ogled tradicionalne, nepozabne športne prireditve, 23. in 24. marca, v Planici smo pripravili posebne vlake do Jesenic in brezplačne avtobusne prevoze od Jesenic do Planice in nazaj. Z vstopnico za prireditev v Planici lahko povratno vozovnico za posebni vlak do Jesenic kupite s kar 50-odstotnim popustom.

Iz Ljubljane in nazaj Iz Nove Gorice in nazaj 6.25Ljubljana 17.40 5.28Nova Gorica 18.45 6.36 Lj. Vižmarje 17.31 7.29 Jesenice 16.55 6.49 Škofja Loka 17.18 6.59 Kranj 17.09 7.35 Jesenice 16.40

Ko prispete s posebnim vlakom na Jesenice, vas bodo ob železniški postaji že čakali avtobusi, s katerimi se boste brezplačno odpeljali do Planice - in prav tako popoldne nazaj do železniške postaje.

Dodatne informacije dobite na www.slo-zeleznice.si, [email protected] in na tel. št. 1999. Leta 1987 je minilo 130 let od dokončanja železnice od Dunaja do Trsta, kar sicer ni ravno okrogla obletnica, vendar pa so v Avstriji priložnost za praznovanje zgrabili z obema rokama. Mesto Gradec je priredilo veliko razstavo na to temo, po mestu so razpostavili več pomnikov, ki so na jubilej opozarjali mimoidoče, prominentne avtorje pa so povabili k pisanju prispevkov za zbornik. Le-ta je potem izšel in velja še danes za standardno delo na temo zgodovina Južne železnice. Na naslovnici te imenitne knjige so upodobili plakat, ki so ga prej nalepili po vseh kotičkih mesta.

Iz zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic