MALI-RIJTAR-18-April-2009.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
AKTUALNO Velikonočna poslanica Spoštovane občanke in občani Občine Beltinci! Kristusovo vstajenja je začetek novega življenja. Na veliko noč slavimo njegovo prevlado nad smrtjo in s tem večno življenje. S svojim trpljenjem nam je izkazal svojo neomajno in veliko ljubezen, ki jo lahko čuti- mo tudi v današnjem času. Na ta naš največji praznik želim Vam in Vašim družinam obilo blagoslova, miru in zadovoljstva. Skupaj stopajmo po poti odrešenja, veselja in zveličanja, ki naj nam vsem prinese medsebojnega razumevanja, sreče, zaupanja in odpuščanja. Ostanimo ljudje, ki so iskreni v svojih dejanjih, mislih in besedah, ki so močni v svojih srcih tudi v skrbi za sočloveka. Milan KERMAN • župan občine Beltinci Županovo voščilo novorojenčkom in staršem! Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci “SAMO ZATO, KER SO OTROCI, uredniški odbor: SO DOSTOJANSTVENI IN DRAGOCENI, Renata ADŽIČ (odgovorna urednica), ENOSTAVNO ZATO, KER SO…” Jelka BREZNIK , Zlatko RADUHA, (BARBARA COLOROSO) Ivan MESARIČ, Mira ŠÖMEN, Zlatka HORVAT, Erna VÖRÖŠ, V času od 1. januarja 2008 do 31. de- Peter DUGAR, Robert KUZMA cembra 2008 je bilo v Občini Beltinci ro- jenih 85 otrok, od tega Uredniški odbor ne odgovarja za vsebino objavljenih člankov. 34 fantkov in 51 deklic. zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK Ob veselem dogodku Vam iskreno čestitam, spoštovani starši in Vam želim obilo le- pih, prijetnih in srečnih trenutkov s svojimi malčki. jezikovni pregled: Dragi otroci, naj bo Vaše otroštvo mirno, zadovoljno in igrivo. Razvijte se v modre, Zlatka HORVAT samozavestne in pogumne osebnosti, ki bodo v ponos naši občini! fotografije: Milan KERMAN, župan Občine Beltinci Medobčinski inšpektorat, ZTK, Arhiv občine Beltinci, Dom Janka Škrabana Uvodna beseda grafično oblikovanje in priprava za tisk: Grafični studio Robert Kuzma s. p. Spoštovani! www..graficnistudio.net V pomladnem prebujanju bomo pra- znovali velikonočne praznike. Upanje ve- tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o. like noči naj nam vsem da novih moči, da bomo z zadostno energijo in veseljem april 2009 znali premagati številne težave vsakdanje- ga življenja. Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini Želim vam vse dobro! ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, Jelka BREZNIK 02 / 541 35 35, www.beltinci.si, [email protected] 3 Mali rijtar - april 2009 AKTUALNO Razmišljanja o pomladi in veliki noči »Zvončki in trobentice, mačice, vijolice spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu…« Pomlad je že krepko zakorakala med nas, vendar se starka zima ne da kar tako odgnati. od časa do časa nam spusti mr- zle zimske sape in nas prevetri z močni- mi vetrovi. Ljudje so pričeli s prvimi spo- mladanskimi opravili na vrtu, polju, v sadovnjakih, gozdu in v vinogradih. Vsi Žegenj v Dokležovju – 1970 smo se razveselili toplih sončnih žarkov, lična imena. Sledi velika sreda, veliki četr- se odzovejo klicu narave, se ji prepusti- ki so nam pognali kri po žilah, saj smo na- tek, veliki petek in velika sobota, ko ne- jo in na široko zadihajo. zato se po obil- veličani dolge zime, komaj čakali pomla- sejo k žegnju (blagoslovit hrano). In med nih dobrotah še kako prileže razgibavanje di. Kako lepo in zdravo je zakorakati med jedmi ne smejo manjkati jajca, ki so sim- z vsakodnevnimi opravili v naravi. polji, ko v nosnice seže vonj po sveže zo- bol življenja. Slovenska velikončna jaj- rani zemlji. Še lepše se je sprehoditi ob ca – pirhi, pisanice, pisanke, remenke so Marija Zver Muri, kjer so že bujno zacvetele spomla- najlepši primerki v Evropi. Barvanje in danske rožice in grmi. Zvončki se že po- krašenje jajc je prava umetnost in tukaj časi poslavljajo, zato pa sramežljivo izpod smo pravi mojstri. Jerbas (korbel, koša- Velikonočno grmov kukajo vijolice in žafrani. Čemaž s ra), ki ga je dekle ali gospodinja nesla na svojimi nežno zelenimi listi že vabi, da ga glavi k blagoslovu je moral biti lep in po- voščilo naberemo in poskusimo v prehrani. Tudi krit z lepo našitim prtičkom. K žegnju so divji česen se je razbohotil in kar kliče, da nosile samo ženske in ko so prišle z njim ga naberemo za regratovo solato. Mačice domov, so ga postavile na klop za mizo, To je dan, ki ga je Gospod naredil; in dren so že v bujnem razcvetu, črensa pod bogkov kot. Tam je ostal čez veliko veselimo se ga in se radujmo! poganja prve liste. Prebudile so se čebu- noč do bele nedelje. Do žegna, ki so ga lice, pikapolonice in druge žuželke, ki ob- jedli v nedeljo zjutraj – na veliko noč,so letavajo prvo cvetje. imeli spoštljiv odnos. Z ostanki so pogo- Naš Odrešenik je vstal Kako lepo je pretegniti kosti in zako- stili tudi živino v hlevu. Velika noč je bila iz groba, aleluja! rakati v lep pomladni dan, ki ga oživlja po pojmovanju našega ljudstva tako velik ptičje petje. čeprav je Gregorjevo že za praznik, da se ne sme nič delati ali hoditi nami, se iz toplih krajev vračajo tudi seliv- od doma razen v cerkev. Seveda je dana- Velikonočna zmaga ke, ki naznanjajo prihajajoče praznike. In šnji čas prinesel tudi v ta praznik novosti, je naša zmaga za življenje. ti vsako leto znova privabljajo v nas spo- ki jih vključujemo v naš vsakdan. Sledil je min na preteklost, mladost. zato je prav, velikonočni ponedeljek, ko so se ljudje da ohranjamo šege in navade in prenaša- med seboj obiskovali in si izmenjavali re- Odprimo srca in si jo mo našo bogato dediščino na mladi rod. menice. Dekleta in fantje so si z njimi iz- skupaj podelimo! V teh pomladnih dneh je Velika noč rekli ljubezen. Botri so obdarovali svoje prav gotovo ena izmed njih, saj so jo v kršence in birmance. Nekoč so bile v na- preteklosti, pa tudi danes obhajali naj- vadi igre z jajci-pirhi. Najbolj pogoste so Župnik, kaplan in sodelavci ter bolj slovesno. Seveda pa se priprave na- bile: tukčanje, valinčanje in sekanje. Žal Zavod sv. Cirila in Metoda njo pričnejo s postnim časom, ki mu sledi so danes te šege in navade mnogo kje iz- cvetna nedelja. Takrat nesejo blagoslovit ginile. Z belo nedeljo (mala velika noč) se presmece, ki imajo v naših pokrajinah raz- konča velikonočno praznovanje. Ljudje direktorica s sodelavci Mali rijtar - april 2009 4 AKTUALNO Tudi jaz sem jo imel Mama zate Mladostnih oči, brez gub na obrazu, z Nocoj, nežne. Srce s čustvi že gori. nasmehom na ustih, vendar žuljavih rok. brez spanca. V svoji duši iščem vso lepoto. Tudi jaz sem imel mamo. Kot z obrežja Zamaknjen v otroštvu s teboj. To je vez ki nikoli ne zbledi. neke dobe še vedno sije žarek čiste ljube- Za roko si me vodila, zni, nežne topline, občutja sreče, čeravno mehko gladila lase. Nocoj, je nanjo ostal le še drag spomin. Spomin Poljubov si mi pustila, razkrite so vezi. Vsa da vez med nama misel v nežnost je razlita. iz tiste davnine in šumeče reke mlina ter nikoli ne umre. Življenjaska vez med čustvi klopi pod košato vrbo. bila je skrita, vpeta Prišla sva peš. Z majhno vrečo na Nocoj, med skrivnosti te moči. maminih plečih ter z radovednostjo, ki brez spanca. jo premore domišljija otroka, katerega Zbudil spomin na Med pajčolani, zate mama vodi za roko. Toplo sonce je do lik sem tvoj. smeje se cvetlica. dobra ogrelo jutro. Pomlad je v vsej le- Da v podobi srečam Nežna, posuta z biseri, vnovič tebe. Mama, na soncu jutranjih dobrav. poti obdarila naravo. Na že cvetočih ja- zlata si nocoj. Za tebe je danes, zala in krasna mama, sah so čebele nabirale prve darove narave. ljubezen, ki prisega na vez, Kakšen lep dan. »Prispela sva«. Beseda Nocoj, vez brez meja. Miro mame in sel v meni se je stopil od sreče. s teboj nabiram Sedel sem na klop. Deske so bile načete drobne cvetke. Solzice Miroslav Lebar od časa in vremena. Bolje na klopi kot na tleh. Komaj sem sedel, že so misli zaplava- Moja prababica in Četrta cvetlica je kot orhideja, le svojo pot. Vnovič k tebi , mama. Videl ki najbolj diši in najlepši cvet ima, sem tvoj utrujeni obraz. Videl sem žulje njenih 5 cvetov se z misijonskim je križem na črno celino po- tvojih krvavih dlani. Slišal sem ihtenje v dala, tam Jezusov nauk oznanja, trpljenju in smeh, ko srce ti govori. Črncem duševno in telesno lakoto blaži. Moja prababica Mankica naša, V valovih se izgublja čas v davnino. v sredini 19. stoletja si se rodila Peta cvetlica jesenska krizantema, Mehko ob obrežju življenja mimo hiti. za 20. stoletje si svojega rodu cvetlice nasadila. najmlajša cvetlica, Kot voda, ki poljublja kolo spomina, je v domačih je lougih ostala, solza kanila na moje drobno oko. Mankica, dvakrat si se poročila, toda prababica za tebe ne ve. S solzo vode me je zdramil ptiček, ki je zato je tvojega potomstva za mali bataljon, razkropljenih po treh celinah. z veje nežno pesem pel. Pravkar je mlinar Prababica Mankica, Mnogi so šli v šole, drugi v uk, moko razdelil in povedal: »Boug žegnjaj zdaj pa eno željo in prošnjo imam, nekaj za carje in kralje življenja so dali, vsem«. Radost in smeh. Mama me je tudi jaz vnuka imam, teh 5 cvetov pa so Kristusovi vojaki postali. močneje za roko prijela in rekla: »Sinko ki je tvoj štirikratni pravnuk. Priden fantiček se že okrog oltarja vrti, moj dragi! Krüj vsakdanji Boug nam daj, Ta prva cvetlica kot zvonček, ko župniku streže-, toda poklican še ni. da boute zdravi gor zrasli. Pa nete lačni«. ki prvi prikuka iz zemlje, Še danes mi odzvanjajo v ušesih dr- se v selezijansko družbo je podala, Če bi ti v nebesih Marijo in Jezusa prosila, jaz pa na zemlji bi molil za to, getaje izrečene besede. Besede, izrečene pa naši domovini bo božjo besedo oznanjevala.