Tuhinjski glas December 2008 Letnik III Številka 4

GLASILO TURISTIČ NEGA DRUŠTVA TUHINJSKA DOLINA Tuhijnski glas Nagrada Cipre Miklavžev tek Zarniku in Žabjekovi Termam Športno društvo Šmartno je v sodelovanju Cipra-Mednarodna komisija za varstvo Alp s TD Gora, TD Tuhinjska dolina in Terma- je 6. novembra v Bernu v Švici podelila mi Snovik na Miklavževo soboto organizi- nagrade v vrednosti 100.000 evrov sedmim ralo osmi Miklavžev tek, ki je prvič potekal občinam, podjetjem in organizacijam. po novi trasi od Term Snovik do cerkvice Trem kandidatom iz nemškega govornega na Sv. Miklavžu. Na štartu je bilo kljub področja je podelila trikrat po 20.000 evrov, dežju kar 140 tekačev, najhitrejša v absolu- štiri nagrade po 10.000 evrov pa Interesni tni kategoriji sta bila Kamničan Sebastjan skupnosti Bus alpin iz Švice, italijanski Zarnik (KGT Papež) ter Ljubljančanka agenciji KlimaHaus z Južne Tirolske, Simona Žabjek (Turbo M). francoskemu podjetju STMicroelectronics Tekačice in tekače na daljši razdalji je iz Grenobla in slovenskim Termam Snovik. pot izpred Term Snovik vodila po pešpoti Absolutna zmagovalca Sebastjan Zarnik in Žirija je od skupaj 160 kandidatur izbrala skozi vasi Snovik in Hruševka ter nato po Simona Žabjek z organizatorjem Tomom le šest natečajnih prispevkov, zato je nagra- makadamski poti na vrh k cerkvici sv. Mi- Petkom; parkelj pa za »okras«. da Termam Snovik, kot edinemu sloven- klavža. Nekaj več kot dvaindvajset minut Sebastjan Zarnik s KGT Papež , skemu podjetju prestižna in veliko prizna- je za pet kilometrsko progo (5360 m) in za njim je v cilj pritekel Peter Letnar (AD nje. Slovesnost ob podelitvi priznanja v 295 metrov višinske razlike potreboval Mass Ljubljana), tretji pa je bil Peter Ka- švicarskem Bernu so potem pripravili tudi stelic (AD Domžale). V ženski konkurenci v Termah v Snoviku. je v cilj pričakovano prva pritekla 32-letna –A. Žalar Simona Žabjek iz Ljubljane (Turbo M), ki ji nova trasa sicer ni tako pisana na kožo. Bolj ji »leži« tek v klanec. ˝Prireditev je uspela. Nova trasa proge ustreza. Da smo na pravi poti dokazuje, kljub slabemu vremenu, 140 tekačev na štartu. Zato na svidenje naslednje leto na 9. Miklavževem teku, je na koncu str- Dobitniki nagrad na podelitveni svečanosti nil vtise organizator Tomo Petek iz ŠD v Bernu 6. novembra Šmartno. Kljub dežju je bilo na startu 140 tekačev – A. Ž. Obiski Potujoče knjižnice PONEDELJEK SELA: pri gasilskem domu 15.00 do 16.30 Terme Snovik spet med najboljšimi SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 Akcija slovensko Naj kopališče 2008 je HTP Simonov zaliv. Drugo mesto je HRUŠEVKA: pri Korošcu 17.30 do 18.15 tudi v letošnjem poletju potekala pod osvojilo Grajsko kopališče Bled, tretje pa BUČ: parkirišče pri Vrankarju okriljem podjetja Alpe Adria Media Mar- Centralna plaža Portorož. 18.30 do 19.00 keting in uredništva radijske oddaje Dobro V kategoriji bazenskih kopališč je tudi LAZE: pred trgovino jutro, Slovenija. letos zmaga pripadla ljubljanski Laguni. Z 19.15 do 20.00 Akcija je potekala od konca aprila do lanskega tretjega, se je na drugo mesto 29. december, 12. in 26. januar, 9. in 23. fe- konca septembra. V 21 tednov trajajoči uvrstilo Letno kopališče Celje, 3. mesto bruar, 9. in 23. marec, 6. in 20. april, 4. in akciji so radijski poslušalci oddaje Dobro pa je osvojilo Kopališče Kranj. 18. maj, 1. junij jutro, Slovenija so obiskovalci turistično V kategoriji vodnih parkov pa je bil vrstni TOREK informativnega portala www.dj-slovenija. red na prvih treh mestih takšen kot lansko ČEŠNJICE: na igrišču 15.00 do 16.00 si ter sodelujočih spletnih portalov in me- sezono. Prvo mesto je osvojilo Vodno me- ŠPITALIČ: pri gasilskem domu 16.30 do dijev oddali skoraj 30.000 glasov. sto Atlantis, drugo Vodni park Bohinj in 17.00 V kategoriji velikih termalnih kopališč tretje mesto Aquapark Žusterna. : pri gasilskem domu 17.15 do 18.30 so zmagale Terme Ptuj pred Termalno - A. Ž. ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 18.45 do 19.30 riviero Čatež in Termalnim parkom Terme 30. december, 13. in 27. januar, 10. in 24. fe- 3000 Moravske Toplice. bruar, 10. in 24. marec, 7. in 21. april, 5. in V kategoriji srednjih in manjših termal- 19. maj, 2. junij nih kopališče je največje število glasov Ob vpisu vsak član dobi izkaznico, ki jo je prejel nov Wellness park Laško. Za njim potrebno predložiti ob izposoji. Izposojevalni so se uvrstile Terme Snovik in na tretjem rok za knjige in avdiokasete je 4 tedne, z mo- mestu Terme Vivat. žnostjo podaljšanja še za 2 tedna. Vsi člani po- V kategoriji naravnih (morskih, jezerskih tujoče knjižnice so oproščeni članarine. in rečnih) kopališč so se zmage veselili v

TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica (foto - A. Žalar): Na Štefanovo blagoslovitev konj in žive jaslice 26. in 30. decembra v Bizjakovih dolinah v Snoviku.

2 Tuhijnski glas Razvoj skupne identitete v Srcu Slovenije Stari in mladi zase in za prijaznost doline Nadaljujemo projekt Povezovanje in promocija produktov s podeželja

Z odobrenim projektom povezovanje in Pričakovani rezultati projekta so naslednji: promocija produktov s podeželja nadalju- - urejene stare pešpoti jemo. V letošnjem letu smo sklenili I. fazo. - označene turistične poti Tako smo: - izdelane karte in vodniki - nabavili smo 8 zelo ličnih stojnic, - postavljena oprema ob poteh - prikolico za prevoz, - postavljena telovadnica v naravi - organizirali tematsko delavnico za ponu- - izdelan idejni projekt za gozdno učno dnike in potrošnike, pot in zdravilno pot - oblikovali osnutek ponudbenega letaka - večji obisk objektov kulturne dediščine, za prodajo na domu in Uspeli smo s predlogi sakralnih objektov in ostalih zanimivosti - oblikovali ponudbeni pano, ki bomo po- za prihodnje leto v okolju stavili v recepciji Term Snovik. Prijavili smo se s projektom Turistične poti - vključitev v blagovno znamko Srce po Tuhinjski dolini: Slovenije V tem obdobju smo že začeli tudi proda- V projekt Turistične poti po Tuhinjski - večja prodaja na domu jo na stojnicah v Termah Snovik in sicer dolini želimo z novostmi vključiti starejše vsak četrtek od 11. do 16. ure. in mlajše prebivalce doline, da na skupnih V mesecu januarju pa bomo organizirali delavnicah in ogledih na terenu obnovimo delavnico, kako pospešiti prodajo na stoj- STARE PEŠPOTI z navezavami na lokalne nicah in na domu. ceste. Tako bi s tem projektom izdelali Glede na zastavljene cilje se predstavlja karte in vodnike za pohodnike, kolesarje, osnutek obrazca za PRODAJO NA DO- konjenike, učence, ponudnike na domu, za MU. V prvi fazi načrtujemo, da prebival- objekte kulturne dediščine in sakralne cem Tuhinjske doline omogočimo predsta- objekte. S tem pa bi tudi nadgradili in po- Oktobra je bila prva delavnica v okviru vitev na obrazcu, kaj ponujajo obiskovalcem spešili uresničevanje projekta Povezova- projekta Term Snovik. Tako bodo prebivalci doline nje in promocija produktov s podeželja obiskovalcem na primer predstavili in po- in Trkamo na vrata dediščine. Projekt je Ker bomo dobili le manjši del potrebne- nudili, da pri njih doma lahko kupujejo: usmerjen za območje Tuhinjske doline v ga denarja, bomo pripravljeni projekt - domače dobrote - kruh, pecivo, mlečne povezavi z občino Kamnik, Lukovico in uresničevali postopoma in odvisno od ob- izdelke… vključuje tudi območje LAS ter SRCE činske denarne pomoči. - kmetijske pridelke - sveže in suho sadje, Slovenije. S projektom želimo dvigniti ži- Prebivalce Tuhinjske doline vabimo, da žganje, mošt, zelje, krompir, klobase, vljenjsko v raven prebivalcev doline na se projektu pridružite s predlogi, kje bi zaseko… eni in turistično prepoznavnost in privlač- uredili pešpoti. Morda bi jih uredili za - rokodelske izdelke – pletene in kvačka- nost krajev in doline obiskovalcem. Zato boljše počutje tam, kjer so nekdaj že pote- ne, košare, koši, pručke, peharji… bomo v projekt vključili tudi Aktiv pode- kale. Kaj menite? Turistično društvo Tuhinjska dolina se je želskih žena, učence centralne in podru- na srečanju IZKUŠNJE Z OSJO LEADER žničnih šol Osnovne šole Šmartno v Tuhi- PONUDBA NA DOMU nju in varstveno delovni center Sožitje iz Lok v Tuhinju. Podpisani………………………………………………….

Predlagan projekt je namenjen Naslov…………………………………..…………………

vsem v Tuhinjski dolini; starim Telefon …………………………………. in mladim, še posebej pa kole- E mail ……………….………………….. sarjem, pohodnikom, konjeni- ______

kom, tiste, ki želijo na domu NA DOMU PONUJAM NASLEDNJE: prodajati svoje izdelke in pri- Predmet koliþina cena delke in seveda vsem, ki jih že- ______lijo kupovati. Projekt bo tudi ……………………………………………………………………………… povezoval ponudnike kulturne dediščine in sakralnih objektov, ……………………………………………………………………………… pri osnovnošolcih bogatil zavest ……………………………………………………………………………… Prodajo na stojnicah že imamo Termah Snovik vsak če- in ponos ohranjanja lepot svoje- ……………………………………………………………………………… trtek med 11. in 16. uro. ga okolja, turistom, ki jih je ve- ………………………………………………………………………………

dno več v Tuhinjski dolini, pa ……………………………………………………………………………… NA OBMOČJU LAS SRCE SLOVENIJE, prijaznost in prisrčnost počutja v dolini. ……………………………………………………………………………… ki je bilo v četrtek, 4. decembra 2008, v Tako bo projekt spodbuda ciljem za kvali- Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri tetnejšo življenjsko raven domačinov, obi- ……………………………………………………………………………… Lukovici predstavilo z novimi stojnicami skovalcem, izletnikom – turistom pa prilo- ……………………………………………………………………………… in povabljene goste pogostilo z dobrotami žnost, da z lepim in nepozabnim počutjem Datum: ……………………….. iz Tuhinjske doline. spoznajo in skupaj s kraji in življenjem v njih Podpis…………………………. doživijo utrip v prelepi Tuhinjski dolini. Osnutek obrazca, ki bo na recepciji in na spletni strani Term Snovik. 3 Tuhijnski glas Bilo je nekoč v Tuhinjski dolini V Snoviku so se predzadnji vikend v avgustu sprehajali po stezicah spominov.

Turistično društvo Tuhinjska dolina, ki je nja z domačo volno, konjska vprega v vozu pred tremi leti v okviru programa delovanja z gnojnim košem in plugom za oranje. na etnološkem področju z avgustovsko Kako so nekdaj ločili zrno od slame in prireditvijo pričelo predstavljati in tako plevela, so pokazali mlatiči s cepci, s sto tudi ohranjati dediščino iz dela in življenja let staro smukalnico in ročno čistilnico iz nekdaj v dolini, konca 19. stoletja. Rajko Žebaljec je, po- je letošnjo predstavitev obogatilo. Iz tem ko je prvi dan zvečer trl orehe, v soboto nekdanje obuditve žetve in spravila žita v kril streho s slamo, tokrat s pomočniki kozolec so prvo leto predstavili še dela in predstavil kovaška dela in opravila. Števil- opravila pod naslovom Od zrna do kruha. ni obiskovalci, ki so hitro pokupili srečke S člani društva in zavzetimi domačini iz Igralska ekipa z Manjo Žebaljec (prva z le- srečelova z domačimi dobitki in se krepčali doline je predsednica etnološke sekcije ve) in režiserko Zdenko Klančnik (peta z s postrežbo, za katero so poskrbele članice leve), ki se je tokrat predstavila z igro Dva Manja Žebaljec takrat prvič odprla del društva in ekipa Term, so se prepričali, para se ženita v Bizjakovih dolinah v okviru bogate zakladnice iz življenja v dolini prireditev Bilo je nekoč v Tuhinjski dolini. kako so včasih vozili hlode oziroma les in nekdaj. Predstava je požela številne po- ga oblikovali v skodle (šinklne), kako so hvale in spodbudila naslednje leto avgusta prostem v Bizjakovih dolinah, kjer je lani (in ponekod še danes) kuhali žganje in de- prikaz možitve in ženitve z ohcetjo v dolini potekala T'hinjska ohcet, predstavilo ko- lali kislo zelje. Povorka štirinajstih voz, ki v preteklosti. Spet je prikaz navdušil doma medijo Dva para se ženita. Prostor ob po- jih je na prireditveni prostor pripeljal okra- in hkrati privabil v Snovik tudi gledalce od toku pred domačijo so zasedli številni obi- šeni zapravljivček (prek) z narodnimi no- drugod. Letošnjo etnološko prireditev skovalci in s prostovoljnimi prispevki šami in godcem na čelu, je po dobri pol- predzadnji vikend v avgustu pa so še bolj zbrali prek 1680 evrov za družino ponesre- drugi uri sklenil voz z domačimi opravili obogatili. Oživljanje spominov v dolini so čenega v letošnjem neurju v Gozdu nad in nekdaj zelo poznanim in priljubljenim razširili na tri dni pod skupnim naslovom Kamnikom. Enajst članska igralska ekipa »likofom« po koncu del na kmetiji. In prav Bilo je nekoč. se je v režiji Zdenke Klančnik predstavila, na koncu je z Rajkotovo pomočjo in njego- Prvi večer, petek, 22. avgusta, je Kul- kot da so jim bile vloge pisane na kožo. Ni vimi sodelavci Manji uspela še ena nič turno društvo Srednja vas v okviru leto- čudno, da so bili obiskovalci na koncu kolikokrat ponovljena predstava v prete- šnjega programa etnološke sekcije TD Tu- navdušeni nad prvim večerom obujanja klosti na domačijah. Z vpreženima konje- hinjska dolina na scenski domačiji na spominov. Za doživeto zaigrano zgodbo in ma so prikazali oranje s plugom na sodelovanje gledalcev pa je bila nedvomno travniku. zaslužna tudi tehnična ekipa z zvokom in lučjo na prostem. Drugi dan, sobota, 23. avgusta, na tera- si Term Snovik je bila namenjena domači- nom in gostom z različnimi delavnicami ob spremljavi harmonikarjev iz doline. Turistično društvo Tuhinjska dolina se je tokrat prvič predstavilo domačinom, obi- skovalcem in gostom v Termah Snovik z osmimi novimi stojnicami. Obložene so bile z raznovrstno kulinarično ponudbo Angelca in Lojze Golob iz Srednje vasi sta Vlogo Bobka, enega od ženinov, je v igri peciv in kruha, mesnih in mlečnih izdelkov, na sobotnih delavnicah prikazovala plete- Dva para se ženita nepozabno in izrazito domačih okrepčilnih pijač. Izstopali pa so nje peharjev iz pšenične slame. Slama neponovljivo komično zaigral Silvo Osolnik prikazi kvačkanih izdelkov, izdelovanje mora biti na roke požeta, brez klasja, oči- iz Snovika. Ko mi je 40-letnik, oče dveh umetnih cvetlic, pleteni predpražniki in ščena listov in posušena. Vložena v tulec in vpletena z vitro ali plastičnim trakom s hčera in sina zaupal, da je avtoprevoznik, copati iz ličkanja, peharji iz slame, košare pomočjo šiva iz goveje kosti se oblikuje v sem z odprtimi usti kar precejšen trenutek iz vrbovja. Pestro predstavitev del oziroma porabil, da sem si ta odgovor zapisal v be- pehar. Začne se na dnu, v sredini, konča izdelkov in opravil pa je še posebej pouda- pa na vrhu robu. Že več kot petdeset let ležko. Silvo ima sicer v dramski sekciji ril in obogatil sobotni dan prikaz kritja Kulturnega društva Srednja vas za seboj Lojze, ki je z ženo iz Palovč prišel v Srednjo že kakšnih deset, dvanajst vlog. S tokratno strehe s slamo za kar je poskrbel Rajko vas, tako plete peharje in koše. pa bi ga brez tveganja vsak režiser lahko Žebaljec s pomočnikoma. Spomini druge- postavil na še tako zahteven poklicni oder. ga dne so tako obogatili naslov prireditelja Tako so udeleženci predstavitve in gle- in popoldansko neurje je bilo z namenom, dalci spominov prišli do konca poti, ki sta da skazi prireditev, čisto odveč. jo to popoldne razlagala Tjaša in Rajko. Tretji dan, nedelja, 24. avgusta, bi Uvodoma so jih pozdravili predsednik TD lahko označili kot fi nale v znamenju špor- Tuhinjska dolina Ivan Hribar, kamniški tnega razpoloženja. Tudi tokrat je na prire- župan Tone Smolnikar in podžupan Bra- ditvenem prostoru pri Termah Snovik ne Golubovič, na koncu pa zabavali ka- predsednici etnološke sekcije Manji Žeba- mniški godci. Po skupinskem posnetku so ljec s člani in številnimi domačini uspel nedeljsko popoldne na tradicionalni prire- »veliki met«. To je bil sprehod po poti v ditvi etnološke sekcije Turističnega društva preteklost s prikazom striženja ovac, plete- Tuhinjska dolina sklenili kamniški godci.

4 Tuhijnski glas

Rajko Žebaljec z ekipo je v soboto prikazal kritje streh s slamo, Turistično društvo Tu- »Traktor« z dvema konjskima silama je Pa še posnetek udeležencev v prikazu hinjska dolina pa nove stojnice. sklenil prikaz spominov. spominov.

Ob pregledu tridnevnih sprehajanj po poteh »ukvarjal« z zgodbami iz preteklosti. Pra- Tuhinjska dolina s člani, ki jim predseduje nekdanjih spominov v Tuhinjski dolini se vimo, da je za vsakim sposobnim moškim Ivan Hribar, predzadnji vikend v avgustu mi je v prispodobo ocene prikradla misel: ženska. Da pa je Manji Žebaljec uspelo prikaza teh spominov iz Tuhinjske doline v Rajko Žebaljec se je vse tri dni uspešno takšno tridnevno prikazovanje včerajšnje- Snoviku najbrž ne bi bilo. ga v dolini, še kako velja, Andrej Žalar da je za to zaslužen tudi njen mož Rajko. A, da ne bo nesporazuma: Brez muje se še čevelj ne obuje. Ob iztekajočem se letu se v društvu Ta muja pa so bili vsi, ki vsem, ki so bili med letom kakorkoli z so živeli za prikaz dogajanj nami, zahvaljujemo za sodelovanje. v letošnjih Tuhinjskih Želimo blagoslovljene in vesele božič- dnevih obujanja spominov ne praznike, uspešno, srečno in zdravo pod pokroviteljstvom leto 2009. Vsem tudi iskrene čestitke Term Snovik in Agencije ob Dnevu samostojnosti! za podjetništvo in turizem Kamnik. Predsednik TD Tuhinjska dolina Pa še nekaj je, priznaj- Ivan Hribar S konji, gnojnim košem, gnojem in plugom na njivo orat..., je mo, še kako res: Če ne bi s člani Upravnega odbora društva bil le eden od prikazov na nedeljski poti spominov. bilo Turističnega društva

Turistično društvo Tuhinjska dolina Žive jaslice z božičnimi zgodbami V petek, 26. decembra, in v torek, 30. decembra, obakrat ob 17. uri v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik

praznična dogajanja veselih dni ob koncu leta. Lepo povabljeni! Doživimo rojstvo Božjega otroka. Pri- družite se nam v Be- tlehemu, kamor pri- deta Jožef in Marija na svojem osličku. Spremljali bomo nju- no pot do skromnega hlevčka nad mestom. Angel bo oznanil ve- selo novico. Pastirji in prebivalci Betlehe- V Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik v ma, sv. trije kralji bodo Turističnem društvu Tuhinjska dolina člani obiskali božjega otroka. etnološka sekcije oziroma člani društva in Božično zgodbo bosta drugi tudi letos pripravljajo 26. in 30. de- spremljala pripoved in bo- cembra, obakrat ob 17. uri, v Bizjakovih žične pesmi. Pridružite se dolinah žive jaslice z božičnimi zgodbami. nam in zaželimo si drug Manja Žebaljec, predsednica sekcije in drugemu miru in božjega scenaristka prireditve, je povedala, da bo tudi blagoslova. letošnja prireditev podoživela skrivnostno A. Ž.

5 Tuhijnski glas

Poznate TERME SNOVIK? T E Rešite križanko in jo pošljite v uredni- sobami. štvo! Srečni izžrebanci bodo prejeli 6. Vodne površine obsegajo ______kva- R vstopnice za kopanje v Termah Snovik. dratnih metrov. M 7. Terme Snovik ležijo v neokrnjeni E PRVA NAGRADA: 4 vstopnice za celo- ______naravi v neposredni bližini S dnevno kopanje s savno Kamnika. 8. Kako se imenuje pokrajina, kjer se naha- N R O P S DRUGA NAGRADA: V K I jajo Terme Snovik? Tuhinjska E

2 vstopnici za celodnevno kopanje s O

______.

klasično masažo 50 minut V 9. Termalna voda je čist, brez primesi, vi-

Z TRETJA NAGRADA: E soko kvalitetna in ima ______N I J A L K O 2 vstopnici za celodnevno kopanje učinke. K K Z A O 10. Apartmajsko naselje na robu gozda je 1. Gostom je na voljo zunanji in kategorizirano z oznako______zvezdice. ______bazen. 11. Kako se imenuje restavracija v Termah 2. Maskota otroških programov je ______Snovik? ______Sto let PGD Šmartno ______3. Nadstandardni apartma v apartmajskem Terme Snovik – Kamnik d.o.o., v Tuhinju naselju 4* s savnama, jacuzzijem in kami- Snovik 7, 1219 Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva nom je ______apartma. 01 83 44 100 Šmartno v Tuhinju so 19. decembra na 4. Kako se imenuje EU znak za okolje za [email protected], www.terme-snovik.si slavnostni seji v Osnovno šoli Šmartno turistične namestitve? ____ proslavili sto let obstoja in delovanja. Po 5. Na robu gozda nad bazenskim komple- tem ko so poleti jubilej obeležili s slovesno ksom stoji ______hišk z apartmaji in parado in srečanje z veselico, so tokrat predstavili delo društva od ustanovitve do danes z izidom bogate kronike društva. V knjigi so na 240 straneh predstavili društvo, njegov razvoj, organiziranost, največje požare, različne oblike dejavnosti in celotno delo. Poleg prispevkov članov in aktivnosti uredniškega odbora, zbiranja S TD Tuhinjska dolina po Sloveniji gradiva in skrbnega pregleda Splavarjenje po Dravi in ocenjevanja v posameznih obdobjih delovanja društva 100 let Na Koroškem je »fajn« je še posebno obsežno delo Tako pravijo Korošci, ko vabijo v goste. opravila Tanja Drovenik Ča- Mi pa smo jim verjeli in se za en dan od- lič, ki je na podlagi doku- pravili v deželo kralja Matjaža, deželo mentov, poročil, zapiskov in 1908 - 2008 podzemnih rovov in rudarskih škratov ter zapisnikov pripravila osre- PGD Šmartno v Tuhinju seveda prijaznih ljudi. dnje besedilo. Nadgradili pa

Pot nas je vodila skozi Savinjsko dolino so ga s posameznimi100 let PGD Šmartno naslovka konþna.indd 1 prispev- Naslovnica kro-9.12.2008 7:27:39 proti Velenju, naprej po Šaleški dolini do ki in orisi še člani društva. nike, ki je izšla Slovenj Gradca in Dravograda. Naš cilj pa Na slavnostni seji, ki so se na 240 straneh je bil v Gortini, manjšem kraju v občini je udeležili člani, gostje iz osrednjih dru- Muta, kjer je splavarski pristan. ... mi gremo drugo leto spet drugam. štev in Gasilske zveze Kamnik ter župan občine Kamnik, je v imenu Gasilke zveze Ob prihodu so nas pričakali fl osarji nam postregle z golažem in polento. Slovenije čestital društvu in članom za vi- (splavarji), polni veselja in radosti, s har- Tudi zaplesali smo na splavu, kakšno soki jubilej namestnik poveljnika GZ Slo- moniko v rokah in nasmehom na ustih. Kot veselo zapeli, kakšno nedolžno ušpičili ter venije Jože Berlec. Kulturni program so je bilo včasih v navadi, so nam za dobro- izvedeli marsikaj zanimivega iz življenja pripravili učenci Osnovne šole Šmartno, došlico postregli s šilcem žganja, rženim splavarjev. predsednik društva Franc Resnik in povelj- kruhom in soljo. »Da strah preženete«, so Po splavarjenju smo se odpeljali do Me- nik Ivan Hribar pa sta udeležencem slav- nam rekli in že smo se prepustili reki Dravi, žice rudarskega naselja, kjer smo si ogle- nostne seje podelila zahvale in kronike. ki se je leno prelivala proti Mariboru. dali podzemlje Pece. – A. Žalar Mirno plovbo po reki so nam popestrili Nekdanji rudnik svinca in cinka služi fl osarski godci, njihov župnik, ki je očistil samo še v turistične namene in je urejen dve grešni duši in pa fl osarske frajle, ki so tako, da obiskovalcem prikaže resnični svet rudarjev (knapov), ki so ga živeli skozi stoletja v boju za preživetje. Izlet smo sklenili v turistični vasi Šenta- nel, kjer smo v vaški gostilni poskusili še koroško kulinariko. Če niste bili z nami, greste lahko sami, Zahvalo so podelili tudi Turističnemu dru- mi pa gremo drugo leto spet drugam. štvu Tuhinjska dolina, prevzel pa jo je pod- Ogledali smo si podzemlje Pece. Matevž Hribar predsednik društva Dušan Božičnik 6 Tuhijnski glas Krajevna skupnost Sela Dobro sodelovanje z gasilci in s šolo V programu krajevne skupnosti je urejanje cest. Predsednik KS Milan Hribar: »Želimo si in se trudimo, da bi bile cestne povezave med kraji boljše, za kar bi morali urediti in asfaltirati še nekaj kilometrov cest...« voljnih prispevkov in veselic. Gasilci pozi- da je najpomembnejša programska naloga mi žagamo podarjen les, da na ta način krajevne skupnosti ureditev cest in asfalt dobimo denar na primer za opeko za gra- do vsake hiše.« dnjo. Pri tej veliki skupni akciji gasilcev in V večjih naseljih bo potrebno urediti krajevne skupnosti, da bomo dobili dvora- javno razsvetljavo za večjo varnost. Kana- no za kulturne prireditve pa nam veliko lizacija, pravijo, je v programu s Kamni- pomaga podžupan Brane Golubovič. Dvo- kom, pri telefoniji pa imajo zelo slabo in- rana, ko bo narejena, bo sprejela okrog sto ternetno povezavo. krajanov. Če bo vse po programu in sode- Zadnje čase pa si v krajevni skupnosti lovanje s krajani kot je doslej, jo bomo veliko obetajo od sodelovanja z bližnjimi Za ureditev mrliških vežic že imajo načrte. odprli v prihodnjih dveh letih. Ob tem pa Termami v Snoviku. Predsednik Hribar moram še enkrat poudariti, da nam krajani ugotavlja, da se še niti prav ne zavedajo, Krajevna skupnost Sela v Tuhinjski dolina zares pomagajo. Nikdar ne bi verjel, da kaj pomenijo in kaj bodo terme za kraje v ima v krajih , Markovo, Rožično, bomo pri tem imeli tolikšno podporo in tem delu doline v prihodnje. Znojila, Žubejevo, -Sovinja peč, sodelovanje. Zato še enkrat poudarjam: če »V krajevni skupnosti si prizadevamo, Bela peč, Poljana in Sela okrog 140 doma- da bi uredili peš pot do term. Sploh pa bo čij oziroma s hiš s 680 prebivalci. Največji prav turizem v prihodnje tisti, sem prepri- kraj so Sela, kjer je tudi podružnična šola čan, ki bo v precejšnji meri vplival in Osnovne šole Šmartno. oblikoval podobo in delo ter dogajanja v Predsednik krajevne skupnosti je že če- krajih tudi v naši krajevni skupnosti. Danes trti mandat Milan Hribar, ki je med obi- imamo tri, štiri kmete, ostali so obrtniki ali skom še posebej poudaril, da s šolo, v ka- pa se vozijo na delo v Kamnik, Ljubljano tero hodijo tudi otroci iz Podhruške, zelo in drugam.« dobro sodelujejo. V krajevni skupnosti A. Žalar imajo trgovino v vasi Sela, zavetnica v cerkvi na Selah je sv. Neža, župnik pa je Danijel Kaštrun. Ob pokopališču je mrliška Milan Hribar vežica, za katero pa imajo že izdelane na- črte za ureditev čajne kuhinje, sanitarij in bo tako še naprej, bomo čez dve leti imeli nadstreška program v novi dvorani.« »V krajevni skupnosti,« poudarja pred- Šola in gasilci v krajevni skupnosti Sela sednik Milan Hribar, »je še posebno ak- so danes, kot pravimo, motor kulturnega dogajanja. Osrednja kulturna dogajanja v krajevni skupnosti pa so še posebno živah- Pogled na Sela na ob krajevnem prazniku. Praznujejo 15. oktobra, ko se spominjajo požiga vasi So- Vodstvo krajevne skupnosti sestavlja vinja peč leta 1944. 11-članski svet krajevne skupnosti. Sela sodi med tiste krajevne skupnosti v Predsednik sveta KS je Milan Hribar - občini Kamnik, kjer še vedno delujejo šte- Studenca, člani pa so še Alfred in Jože vilni vodovodni odbori za preskrbo z vodo. Poljanšek - Markovo, Franc Sušnik - Predsednik krajevne skupnosti Milan Hri- Rožično, Franc Štehničar - Sela, Gasilski dom urejajo, v njem pa prostor za bar pravi, da zadnjih pet let pomanjkanja orodno vozilo in dvorano. Marjan Mandekič - Sela, Ivan Osolnik vode ni bilo. Takrat, pred petimi leti, pa so - Znojila, Miha Hribar - Žubejevo, tivno Prostovoljno gasilsko društvo, ki je imeli okvaro. Več vodovodnih odborov Franci Lesjak - Trobelno-Sovinja peč, pred dvema letoma praznovalo 70-letnico skrbi za nemoteno preskrbo z vodo. Dve Franc Polajanšek - Bela peč in Milan in ima danes prek 100 članov, operativnih veliki zajetji sta na območju krajevne sku- Osolnik – Poljana. pa okrog 30. Naši gasilci so še posebno pnosti: Markovo oskrbuje 84 odjemalcev, uspešni na tekmovanjih. Mladinke so na Sovinja peč - Trobelno pa 97 primer med prvimi, člani B so bili tri leta odjemalcev. tretji, letos pa drugi. Čeprav na območju »Med glavnimi problemi v naši naše krajevne skupnosti ni bilo požarov, so krajevni skupnosti je mrliška vežica, bili naši gasilci letos še posebno aktivni ki bi jo radi uredili, za kar že imamo zaradi pomoči in akcij po ujmah, saj je bilo načrte. Želimo si in se trudimo, da ob vetrolomih odkritih več hiš.« bi bile cestne povezave med kraji Skupaj z gasilci, kjer je predsednik An- boljše, za kar bi morali urediti in drej Matjan, poveljnik pa Primož Pirc, v asfaltirati še nekaj kilometrov cest. krajevni skupnosti prenavljajo v gasilskem Včasih, ko smo imeli še referendu- domu prostor za orodno vozilo. me oziroma samoprispevke, je šlo »Vsa dela potekajo po večini s prosto- laže, sedaj pa asfaltiramo po nekaj voljnim delom in z denarjem od prosto- sto metrov na leto. Zato ni čudno,

7 Poslovna enota KRANJ

Lesnina Kranj vam nudi velik izbor:

Kuhinj in bele tehnike

Modernih jedilnih garnitur

Spalnic in vzmetnic

Modernih dnevnih sob

Sob za mlade

ter še veliko, veliko veþ ….

PE Lesnina Kranj Možnost: C. Staneta Žagarja 67 x nakupa na obroke 4000 Kranj x brezplaþnega prevoza Odprto vsak delovnik med x brezplaþne montaže 9°° in 20°° uro x raþunalniškega izrisa Sobota x strokovnega svetovanja 9°° do 18°° ure x rednih in izrednih popustov