Tuhinjski glas Avgust 2014 Letnik IX Številka 2

GLASILO TURISTIČ NEGA DRUŠTVA TUHINJSKA DOLINA

Bilo je pred 20. leti...

Program 9. ETNOLOŠKE PRIREDITVE PRI TERMAH SNOVIK

ČETRTEK, 21. AVGUSTA, OB 11. URI SOBOTA, 23. AVGUSTA, OD 11. URE Okrogla miza s slavnostno počastitvijo 20-letnice Sejem pred Termami Snovik pilotnega bazena v Termah Snovik s predstavitvijo rokodelskih izdelkov PETEK, 22. AVGUSTA, OB 20. URI OB 18. URI Gledališka predstava GOZDARJEVA HČI PRED HIŠO DOMAČO Sodeluje orkester harmonikarjev Cirila Spruka Osrednja prireditev Tuhinjska dolina NEKOČ IN DANES V SOBOTO PO OSREDNJI PRIREDITVI VESELICA Z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK IN SREČELOV Tuhinjski glas Šport v občini je bil dolga leta podhranjen Ne upam si dati točne napovedi glede uvoza. - Odločitev o lokaciji bazena še ni dokončna.

kdaj bo ta dolgoletni projekt, zelo po- osnove in možnosti, in če, kakšni so iz- memben za razvoj; in ne nazadnje tudi gledi za uresničitev? za vsebinsko prijazno počutje gostov, za »Odločitev o lokaciji bazena še ni do- varnost …, uresničen? končna, saj je veliko dejavnikov, ki jih je »Glede uvoza v Snovik lahko povem, da potrebno opredeliti. Svoje morajo povedati je razpis zaključen in je za nami odpiraje tudi športniki, ki bodo bazen tudi upora- ponudb. Sedaj je potrebno preveriti ustre- bljali. Če bi bazen gradili v Snoviku bi bilo znost ponudb, počakati zakonske roke potrebno razmisliti kaj storiti z bazenom v glede morebitnih pritožb, skratka še kar mestu, ki je tudi popolnoma dotrajan.« nekaj birokracije je pred nami. Ne upam si Bi bil to lahko eden od prednostnih dati točne napovedi začetka del, a po pred- programov v občini v naslednjem man- videvanjih bi to moralo biti v drugi polovici datu in hkrati jasna iztočnica jutrišnjega septembra 2014.« razvoja? In hkrati ugotovitev ob bližnjih Ob dosedanjem razvoju vsebin, ki so etnoloških dnevih v Snoviku, ko bodo tudi že dokaj podprte z zgrajeno obeležili 20-letnico tako imenovanega Marjan Šarec, župan občine ustrezno infrastrukturo, se v okviru Pilotnega bazena, iz katerega so nastale Spoštovani gospod župna Marjan Šarec. prostorsko-razvojnih možnosti in pro- današnje Terme Snovik?! Po začetkih pred 20. leti sta Terme gramov v občini vse bolj in pogosto »Šport v občini Kamnik je bil dolga leta Snovik in turizem v Tuhinjski dolini do pojavlja tudi mnenje, da bi ta prostor z podhranjen kar se tiče infrastrukture in v danes postala prava blagovna znamka že danimi infrastrukturnimi pogoji (vo- naslednjem mandatu bo potrebno nadalje- Eko turizma doma in vse bolj tudi prek da z energetskimi vrednostmi, bazeni, še vati delo na tem področju. Zaključili smo z meja ter hkrati pomembno prepoznavno druge rekreacijske in športne možnosti) obnovo stadiona Prijateljstva v Mekinjah ime v bogatem vsebinskem mozaiku lahko opredelili v širši športno rekrea- (nova tekaška steza, prenova objekta in občine Kamnik. Že od začetka in vsebin- cijski projekt občinske razsežnosti; asfaltiranje prostora med objektom in igri- skega nastajanja nenehnega razvoja pa konkretno olimpijski bazen z vsebinami ščem). Na prenovo čakata še bazen in je bila ugotovitvena nuja tako imenovani vodnih športov in rekreacije. Kaj lahko športna dvorana v Kamniku. To so trije Uvoz v Snovik, v Terme. Kako. Kaže rečete o tem oziroma o v občini načrto- ključni objekti za razvoj športa v občini danes glede tega (uvoz, pločnik, javna vanem pokritem olimpijskem bazenu? Kamnik, za katere se bomo trudili, da jih razsvetljava,… )? Bi lahko napovedali, Menite, da ima Snovik za to prave tudi zaključimo.« A. Žalar

Albin Pirš Topla voda in hladni tuši do današnjih Term v Snoviku Topla voda je na je velikokrat povedal, da si je z rednim bo občina poskrbela, da projekt ne bo potoku gotovo te- pitjem te vode pozdravil želodec. Enako zamrl. kla že prej, kakor trdi tudi Burjov Srečo iz Snovika. In res so v letu 1973 geologi ponovno poslušamo v pri- Tako je kmalu po 2. svetovni vojni ta zagnali stroje in naredili par novih vrtin, ki povedih starih voda vzbudila tudi zanimanje med geolo- so dajale polno upanj s spodbudnimi po- ljudi. Uporabljali škimi strokovnjaki. Po daljših pripravah so datki; vendar pa tudi, da bodo potrebne še smo jo pa bolj se tako leta 1953 lotili prve resne preiska- nadaljnje raziskave. In spet je vse ostalo malo. Včasih smo ve. Naredili so sedem, z rokami izvrtanih oziroma zastalo pri tem. se v njej umili, plitvejših vrtin, ki so dale spodbudne re- Domačini pa smo potem spet znova in tudi kopali smo se zultate. Bile so tako spodbudne, da so znova zahtevali, da se termalni vrelec Albin Pirš v njej. Celo čreva domačini začeli razmišljati (in so tudi uporabi za razvoj kraja. Konec (70.) se- smo pozimi prali v tej vodi, da nas ni zahtevali), da se raziskave nadaljujejo in demdesetih ali v začetku (80.) osemdesetih zeblo v roke. Ko pa so nam v kamniški da se zgradi termalni bazen. To je bila let pa nam je tedanji predsednik Izvršnega ETI podarili velike posode (cca 2 kubič- »večna tema« na zborih krajanov v krajev- sveta občine Kamnik Tone Pengov na na metra), smo vanje napeljali vodo in ni skupnosti Srednja vas. Starejši se tudi občnem zboru povedal, če ne bomo sami se v njih namakali. Žal pa nam je prva spomnijo, da je vedno bil na zborih kraja- prevzeli pobude in začeli aktivneje pose- večja voda naše »termalen bazene« od- nov prisoten tudi kakšen predstavnik gati v priprave, bazena še dolgo ne bomo nesla. Tisti, ki so o tej vodi vedeli več, pa občine, ki nas je vedno miril, da ne bomo imeli. Na vprašanje, če to pomeni, da lahko so si tudi želodčne težave zdravili z njo. zmogli takšne zahtevne naloge kot je nada- začnemo takoj, nam je povedal, da nimamo Že dolgo pokojni Kovačev Janez ljevanje raziskav in gradnja bazena; da pa kaj čakati.

TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofi nancira EU. Naslovnica: Pilotni bazen pred 20 leti je bil začetek Term Snovik.

2 Tuhinjski glas Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik Sončnice in Marjetice z veliko začetnico dobesedno, in še več v prenesenem pome- v tistem, kakorkoli ga že poimenujemo, nu, Sončnič, vse več nežnih Marjetic; s pilotnem, začetnem, preizkusnem bazenu pravo, z veliko začetnico. Tuhinjska dolina temelj še kako pomembnega energijskega je danes čisto nekaj drugega kot pred zajetja za pot k cilju. dvajsetimi leti. Že sedaj je vsebinsko boga- Zato za pot k današnjemu dosegu, k cilju, ta, vse bolj gospodarno odprta in poslovna, ki se kaže v vizionarskih videnjih imen, ki turistično prijazna in hkrati nadvse ohra- so takrat, pred dvema desetletjema, in še njajoča v prizadevanjih za svoje najlepše prej razmišljala in želela in ne nazadnje včerajšnje vrednote. Pogled v to dolino je uspela ovreči neupravičene in včasih na- tako prav zaradi tega neizmerno bogat. In s merne pomisleke, velja iskrena čestitka tem bogastvom se vse bolj predstavlja vsak vsem, ki so si prizadevali na tej več kot Mihael Novak dan številnejšim obiskom. In kar je še polstoletni poti. Ne bi govoril in spominjal posebno pomembno. Prišlek na vsakem imen v teh prizadevanjih, da ne bi koga Znano je večkrat povedano pravilo, da koraku začuti, da tukaj ni prostora za do- izpustil, prizadel, da ne bi s sencami raz- mora neka stvar dozoreti. Tako je v naravi, movanje zakotnih duhov v včerajšnjih, vrednotil doseženega. Bi pa vseeno naredil tako je običajno tudi v glavah ljudi. Nekaj pogosto tudi lepih spominskih dogajanjih; izjemo. Rad bi povedal, da je v tej zgodbi podobnega, če pomislim na toplo vodo in kar danes žal tu in tam preveva in ustvarja zadnjih dvajsetih let ob vrsti sestavnih de- dogajanja v zvezi njo, je bilo tudi v slaba razpoloženja. lov nadvse pomembno ime, ki je bilo naj- Tuhinjski dolini. Na nek način najbrž Tuhinjska dolina je, morda prav zaradi prej idejni, nato pa glavni MOTOR, ki ga upravičeno, po drugi strani pa dolgotrajno tople vode, zaradi te spodbudne in zdrave dolina že ves čas v dvajsetih letih dobro in morda tudi zato ne ravno upravičeno, je in hvala Bogu tudi nepokvarjene energije, pozna. Albin Pirš ga je v današnjem zapisu bilo dozorevanje tudi v tem primeru, da ki na vsakem koraku potrjuje ime, da je o topli vodi poimenoval kot vodjo CRPOV. danes ta nekdanja dolgoletna zgodba o to- tukaj pravi Eko svet, in bi jo zato lahko To je Ivan Hribar. pli vodi in hladnih tuših beleži šele ali pa skorajda poimenoval Posvečen kraj naše Moje iskrene čestitke vsem za doseženo že 20 let. celotne lepote. Da tako čutim, je to najbrž na poti po Eko svetu Term Snovik v Vsekakor pa sem vesel, da smo danes zato, ker sem bil v nekem pomembnem, Tuhinjski dolini. Vesel sem in hkrati pono- vsaj na pragu dvajsetletnice. Nedvomno morda prelomnem in odločilnem trenutku, sen, da sem sodeloval in bil pri tej zgodbi bo ta jubilej nadaljeval in nadgrajeval zraven. Postavljanje temeljnih kamnov za v odločilnem trenutku skupaj z svojo pot k novim še toliko in toliko dese- nove vrednote, za nove vsebine, za razvoj, ustvarjalci. tletnicam. Pa še nekaj me vsa ta prejšnja in za vse kar se kaže danes, me navdihuje in Mihael Novak, dogajanja zadnjih dvajsetih let prepričuje- mi pritrjuje, da je v tej vodi, v tistem že načelnik UE Kamnik jo. Ta lepa, zelena dolina je dobesedno za- pred toliko leti odkritem vrelcu, in da je bil čela cveteti. Vse več je iz leta v leto v njej

Tako smo dobili zeleno luč! povezavo Loke - Srednja vas, so aktivnosti Komunalno cestne skupnosti Kamnik, Tedanji predsednik krajevne skupnosti se glede termalne vode precej zastale. To se je predstavnik Zavoda za urbanistično plani- je skupaj z odborom zelo zavzel. Prvi oti- odrazilo tudi pri ponovnem zagonu projek- ranje in načrtovanje Kamnik ter dva pred- pljiv rezultat je bil skupni sestanek, ki so se ta, saj smo ponovno vzpostavljali stavnika SKG Kamnik. ga udeležili trije predstavniki ORS že utečene poti. Vendar so se stvari začele Iz zapisnika s te seje je razvidno, da je (občinske raziskovalne skupnosti Kamnik): premikati. sestanek vodil predsednik KS Srednja vas referent za turizem, predsednik krajevne V letu 1986 sprejetem dolgoročnem in da je le-ta tudi nosilec vseh prihodnjih skupnosti, predstavnik Geološkega zavoda planu občine Kamnik je tudi točka, ki go- aktivnosti v zvezi z nadaljnjimi raziskava- in dva predstavnika skupnih služb (SIS- vori o »Valorizaciji prostora občine mi na našem področju; strokovno pomoč ov). Kamnik za potrebe rekreacije in turizma«. pa bo zagotavljal kamniški SKG. Namenili so se začrtati »dela« na razi- To naj bi omogočilo lažje umeščanje Kmalu po tem sestanku smo se udeležili skavi mineralne vode v Vasenem v letu takšnih projektov v prostor. zasedanja Republiške Energetske skupno- 1982. Že takrat je bil predviden tudi dogo- Da se je res uporabilo vsako priložnost sti, ki je po že predhodnih dogovorih (danes vor z lastnikom zemljišča, na katerem so za pospeševanje projekta »termalni bazen«, bi rekli lobiranju), pripravila predlog razi- vrtine. O tem je bilo potem več sestankov, je razvidno tudi iz tega, da je Socialistična skovalnih del, v kar je bila vključena tudi nazadnje pa je bila sklenjena pogodba o zveza (SZDL) na svoji Programsko volilni nova raziskovalna vrtina v Snoviku. poravnavi starih obveznosti do lastnika konferenci obravnavala izrabo termalne Kljub nekaterim ugovorom je bil predlog zemljišča in o odškodnini za škodo ob vode. sprejet. Iz poročil o zaključnih računih KS predvideni novi raziskavi. Tako so potem Prelomen pa je bil, sestanek, ki smo ga za leto 1987 in 1988 je že razvidno, da se leta 1983 geologi naredili novo vrtino V-14 imeli v Kamniku v stavbi tedanjega je KS tudi fi nančno že vključevala v pri- v globino 610 metrov, ki pa je pokazala, da SKG 4. februarja 1988 prave na izdelavo nove vrtine. je najboljša temperatura vode že v globini Sestanka so se udeležili: predsednik IS Pohiteli smo z zagotavljanjem potrebne- 172 metrov (30,7 stopinj Celzija). Že pri občine Kamnik, dva predstavnika občinske ga denarja za raziskavo. Največji sofi nan- globini 180 metrov pa je temperatura padla raziskovane skupnosti, predstavnik cer je bila Samoupravna Energetska sku- na 18,7 stopinj Celzija; očitno je iz večje Energetske skupnosti Domžale-Kamnik, pnost Slovenije s 300,000.000 dinarjev, globine pritekala hladnejša voda. predsednik KS Srednja vas, vodja delegacij Energetska skupnost Domžale-Kamnik Ker smo leta 1983 v KS Srednja vas SIS v KS Srednja vas, predstavnik 40,000.000 Raziskovalna skupnost občine gradili vodovod Bela Peč - Snovik in Geološkega zavoda Ljubljana, predstavnik Se nadaljuje na str. 4. >>

3 Tuhinjski glas Ivan Hribar Kritičnost je bila pomembna spodbuda Predsednik TD mene. In; rodil se je pilotni bazen.« Kot novinar sem bil vpet v takratna doga- Tuhinjska dolina, Kaj pa temperatura vode? janja, zato sem danes tudi osebno ponosen, g. Ivan Hribar, »Geolog je svetoval, da zadnjo vrtino da sem spremljal razvoj in pot te zgodbe. kako je pravza- usposobimo in morda bi tako pridobili na Bila je vrsta utrinkov: najprej travnik, prav bilo pred temperaturi. To smo 1994. Leta naredili, a nato pilotni bazen, potem odprt bazen, pa dvajsetimi leti. ni bilo pomembne spremembe. Smo pa pokrivanje 500 kvadratnih metrov velike- Predsednik KS postavili toplotne črpalke in na drugi vrtini ga bazena, prireditve, plavalni nastopi ob Albin Pirš danes pridobili 30 stopinj. Lotil sem se pridobi- odpiranju zunanjih bazenov, pa temeljni v spominih o topli vanja znanj: v šoli termalnih lastnosti, v kamen za apartmajsko naselje, drsališče, vodi in hladnih šoli podjetništva, šoli investicij, delničar- kotlovnice… Ivan Hribar, vodja tuših ugotavlja, stva. Opravljali smo meritve, črpalne po- Veliko se je dogajalo v teh 20 letih. Kar je projekta Term Snovik da bilo ponovno skuse, izvajali bakteriološke, fi zikalne, ke- bilo včasih: Saj bo…, Sami ne boste zmo- vrtanje 1990. leta (po daljši prekinitvi) mične meritve... Najpomembnejša pa je gli..., Občina bo imela v programu..., ob ugotovljeni temperaturi 22 stopinj bila podpora domačinov in lastnika Dolina je preozka in tega ne bo prenesla Veliko razočaranje. A volje ni zmanjkalo zemljišča Sreča Urankarja. Kadarkoli sem … In še in še razlogov za NE. in preobrat, kot ga je imenoval, je bil Vse to je danes nekje na prehojeni poti za program CRPOV. Takrat se je, kaže, nami. Še kako živo pa je z nami na tej 20 začela nova zgodba, ki je vodila k dana- let dolgi poti naslednje: šnji 20-letnici. Kaj se je pravzaprav ISKRENA ČESTITKA ZA DOSEŽENO zgodilo in dogajalo, ko ste bili vodja IVAN HRIBAR! programa CRPOV. »Hvala, vendar so največje uspeh gostje, »Sprejeti so bili sklepi, da se projekt to- zadovoljni obiskovalci. Zagotovo pa ne bi plic ali Potok opusti. Ker pa sem bilo Term, če ne bi bilo Zarje in stroke iz zaposlen v Zarji, kjer smo se ukvarjali z Zarje Kovis. Terme so danes energetsko energetiko, znano pa je bilo, da je ta voda učinkovite in okolju prijazne. In stroka tudi zdravilna, sem menil, da je opustitev nam to prizna kot primer dobre prakse. Začetki pilotnega bazena nesmiselna. Podal sem idejo, da bi razmi- Zato pa je dvajset let tudi priložnost in slili, kot so razmišljali v preteklih desetle- prišel k njemu z določeno zamislijo, vedno dolžnost, da pogledamo, kaj je bilo dobro, tjih. Tako smo se lotili strokovno, načrtno, sem dobil njegovo podporo. Kamnik je si- kaj ne in kako naprej. premišljeno, naklonjen pa nam je bil tudi cer od časa do časa dajal občutek, da ni Zgodba Term Snovik namreč še ni kon- izvršni svet v občini Kamnik. Pripravili najbolj zagret, vendar je njegova kritičnost čana. Z načrtnim in vztrajnim delom, s so- smo razvojni program Tuhinjske doline in spodbujala, da smo vse korake temeljito delovanjem v dolini živečih in delujočih prednosti kot so asfaltiranja, telefon v vsako premislili in se nazadnje tudi zato pravilno članov, društev, tako kot to delamo pri pri- hišo, osnovna šola v Šmartnem, koriščenje odločali.« reditvah, bomo nadaljevali. Prepričan pa termalne vode…Ta program je bil sprejet v Kdaj je nastala Družba Terme Snovik? sem, da je bilo to do sedaj prav in koristno občini in podlaga za CRPOV Snovik. »Ko so bili znani vsi odgovori na vpraša- za Tuhinjsko dolino, za turizem na kamni- Predstavil sem zadevo Sreču Urankarju in nja, smo leta 2000 ustanovili Družbo Term škem in tudi širše.« predsedniku KS Albinu Piršu, ki sta zamisel Snovik. Pridobili smo družbenike in sred- Pa še nekaj je tudi res. Gorenjci smo s takoj in odločno podprla. Potem je IS ime- stva. Najlepša leta so bila potem od 2001 tem dobili in imamo še vedno Prve in noval strokovno komisijo. Projekt smo do 2007, ko smo gradili. Vsako leto je bilo edine gorenjske Terme, Slovenija pa ima preučevali zgodovinsko, etnološko social- nekaj novega in gostje so bili zadovoljni. v Snoviku najvišje ležeče Terme. no, gospodarsko, kmetijsko in zaključili, da To pa je tudi bilo tisto, kar nas je spremljalo Lepo povabljeni v Snoviško dolino. bi koristili termalno vodo v turistične na- in vodilo k nadaljnjim aktivnostim.« Andrej Žalar

(Nadeljevanje s str. 3.) Geološki zavod Ljubljana je v letih našo pobudo je občina naročila strokovno Kamnik 40,000.000 in OVS Ljubljana ter 1988-1990 začel z raziskavo v Snoviku. mnenje o možnosti izrabe tople vode iz KS Srednja vas 91,258.028. skupaj torej Prvotno je bilo mišljeno, da bo vrtina glo- vseh aktivnih vrtin na območju Potoka, 471,258.028 dinarjev (* takratna visoka boka okrog 300 metrov, voda pa naj bi Vasenega in Snovika. Inženirski biro iz infl acija pa je številke zelo povečala, saj so imela 35 do 37 stopinj Celzija. Vendar na Celja, ki je strokovno mnenje izdelal, je bile na koncu v milijardah). doseženi globini ni bilo še nobene vode ugotovil, da bi uporaba vode v turistične Energetska skupnost Slovenije je za zago- marveč samo nepropustna plast. Zato so namene prinašala izgubo; lahko pa bi se tovitev sredstev zahtevala od KS bianko vrtanje nadaljevali do globine 600 metrov, voda uporabljala za gojenje rakov, zelenja- menice, ki bi jih lahko vnovčila ob morebi- vode pa še vedno ni bilo. Nato so vrtanje ve ali pa za polnilnico vode. tnem neizpolnjevanju dogovorov v pogodbi. prekinili. To je bil še dodaten hladen tuš za naša Izvajanje pogodbe pa je bilo odvisno od Po daljši prekinitvi in številnih razgovo- načrtovanja, videnja, želje... vseh udeležencev v fi nančni konstrukciji rih so leta 1990 vrtanje nadaljevali. Šele No, na srečo pa vsi niso verjeli, da je in kljub trdnim zagotovilom, da bodo vsi pri globini 970 metrov so prebili nepropu- temu tako. Nastal je program CRPOV, uresničili dogovorjene obveznosti, je bil stno plast in prišli do vode, ki pa je imela ki ga je vodil Ivan Hribar. Tudi ta pro- podpis menic ena najtežjih odločitev v bistveno nižjo temperaturo od pričakova- gram pa je krajevna skupnost podpirala. osemletnem predsedovanju svetu KS. Ko ne: 22 stopinj Celzija. To pa je že nova zgodba. pa so nam po dveh letih in pol vrnili te Razočaranje je bilo veliko! menice, je vsem odleglo. Vendar nismo vrgli puške v koruzo. Na Andrej Žalar in Albin Pirš 4 Tuhinjski glas Odličen čas MTB Terme Snovik – V soboto 14. junija, je progo velikega vzpona Terme Snovik – v Velika planina skupni dolžini 28 km in 1500 metrov vi- kolesarjev, ki so se pomerili na 3 različ- šinske razlike nih progah s startom v Termah Snovik. pretekel Bernard Najdaljšo progo - 28 km in 1500m vi- Jarc, nekdanji re- šinske razlike s ciljem pri Zelenem robu na prezentant Veliki planini je zmagal Matej Lovše Slovenije v gor- (Tušmobil). Za vzpon je potreboval skih tekih, in do- 1:33:40. Drugo mesto je osvojil Jure segel odličen čas Kukovič, tretje pa Rajko Novak. 2:36,12. Na 10-kilometrskem vzponu na To je bila hkrati Črnivec je bil prvi Vinko Ladinek (KK tudi lepa napoved V nedeljo, 15. junija 2014 so Turistično Ravne) s časom 31:23. Bernard Jarc in vabilo za vse, da društvo Tuhinjska dolina, Terme Snovik Najmlajši tekmovalci pa so se pomerili so se v nedeljo, 15. in Velika planina organizirali že 9. gor- na razgibani 2 in 4-kilometrski progi okrog junija, podali s kolesi na Veliko planino. ski kolesarski vzpon Snovik – Velika Term Snovik. Bernardu Jarcu je na nedeljski podelitvi planina. Tudi tokrat je bila proga izziv Po povratku v Terme Snovik je ob prije- odličij najboljšim čestital tudi predsednik za ljubitelje gorskega kolesarjenja. V tnem druženju in okrepčilu potekala tudi TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar. lepem sončnem dnevu se je zbralo 56 razglasitev rezultatov. Najboljši trije tek- movalci na najdaljšem vzponu so poleg praktičnih prejeli tudi denarne nagrade. 9. Velikonočni sejem

Sponzorji Zmagovalci Sejem pred Termami Uspela čistilna akcija Letos je bil pri Termah Snovik že devetič V soboto, 29. marca, dopoldne je bila uspešna čistilna akcija. Velikonočni sejem v organizaciji Bili smo učinkoviti in sem zelo zadovo- streho poškodovano na kozolcu prireditve- Turističnega društva Tuhinjska dolina. nega prostora, pose- Njegov namen je promovirati okoliške kali in počistili en del turistične kmetije in s teh kmetij pridelano struge potoka zdravo hrano. Letos so se predstavili tudi Snovišek, naši horti- nekateri razstavljavci in ponudniki od kulturni delavnici so drugod, kot vsako leto pa so tudi letos na obnovili pletene koše, sodelovali otroci iz OŠ Šmartno, pevke, marjetice in ribo ter harmonikarji in kulturna skupina iz naredili novo skulp- občine Komenda s skečem Zdrava pre- turo - pava iz brezovih hrana v režiji Franca Martinjaka. vej. Skratka bili smo Predsednik Turističnega društva in di- pridni in uspešni.« rektor Term Snovik Ivan Hribar je tokrat - A. Ž. poudaril, da sejem nadgrajuje ponudbe Po končani čistilni akciji Term Snovik, saj že sedaj ponujajo gostom zdravo prehrano, pridelano na kmetijah v ljen,« povedal predsednik TD Tuhinjska Tuhinjski dolini. Spodbujajo pa tudi okoli- dolina Ivan Hribar po letošnji Čistilni ške kmetije k razvoju kmečkega turizma in akciji. jim pomagajo pri njihovi predstavitvi. »Sodelovalo je 28 članov oziroma kraja- nov; 12 učencev O.Š. Šmartno in člani društva. Delovali smo na več področjih. Koristili smo en stroj rovokopač, en trak- tor z dvigalom, tri motorne žage in ostalo ročno orodje. Poskrbeli smo, da sta preho- dni dve glavni tematski poti s Černivca in od Doline na Kočevo, označili smo nove markacije, pobrali tudi odpadke, preple- Pav iz vej ob potoku skali lesene stebre za smerokaze, obnovili Skeč zdrava prehrana 5 Tuhinjski glas Že 12. srečanje ljubiteljev postrvi Prvo letošnjo julijsko soboto (5. 7.) je bilo pri plaži Term v Snoviku tradicionalno srečanje ljubiteljskih in poklicnih kuharjev v pripravi postrvi. Namen prireditve je promocija zdravega Pokazalo pa se je tudi, da je tekmovanje vodila Nina Igrutinovič, na harmoniko je načina preživljanja prostega časa in pre- vsako leto bolj zahtevno in zato tudi vedno igral Matic Hribar. Z nagradno igro pa je hranjevanja, organizirala pa sta jo prvo ju- bolj vznemirljivo; za obiskovalce, ljubite- obiskovalce zabavala Jana iz Radia Sora. lijsko soboto že dvanajstič zapored Terme lje rib in seveda tudi za tek- Snovik in podjetje Racon. Tudi tokrat sta v movalce zaradi receptov. Terme privabila številne radovedneže in Tekmovalo je 6 ljubiteljskih zabave željne obiskovalcev ter ljubitelje in 6 poklicnih kuharjev. ribjih jedi. Kritično oko tekmovanja pa Bilo je vroče. Grelo je sonce izza obla- so sestavljali v strokovni ko- kov, greli so grelniki in pečice ob pripravi misiji predsednik Stane jedi oziroma ob preskušanju receptov. Omerzu in člani Damjan Krašovec, Tina Dobnik, Maja Plohl, Matevž Hribar, Anamarija Strmljan in Jana Ahčan. Med ljubiteljskimi kuharji Skupinski posnetek vseh, ki so pripravili in delali prireditev. je prvo mesto osvojil Mitja Omerzu. Drugo mesto je zasedel Jan Kakor vsako leto je tudi letos izkupiček Omerzu, Najmanjši kotliček in bronasto denarja, zbranega na licitaciji, šel za do- medaljo pa je prejela Janja Rudolf. Pri brodelno Sonce v Srcu. poklicnih kuharjih pa je zmaga tudi tokrat Če ste prireditev letos zamudili, lepo ostala v Termah Snovik kuharju Božu povabljeni prihodnje leto, ko bo prvo julij- Sajetu. Alen Praštalo je osvojil 2. mesto, sko soboto v Termah v Snoviku že 13. za- Zmagovalec Božo Saje, kuhar v Termah 3. pa je bil Igor Budimir. pored tekmovanje ljubiteljskih in poklicnih Snovik, in vodja komisije Stane Omerzu Sproščeno in zabavno tekmovanje je kuharjev v pripravi postrvi. Pripravil A. Žalar Srečanje športnikov Terme Snovik, društva in Osnovna šola prigrizkom v Termah Snovik pripravijo osebnostmi. Presenečenje tega »dvoboja Šmartno vsako leto v Šmarnem na špor- družabno športno srečanje. Letošnje je bilo ekip« je bil neodločen rezultat, kar je bil tnem pred šolo in nam koncu s klepetom in že 11. po vrsti v sredo, 4. junija. pravzaprav recimo »poraz« za kondicijsko Začelo sem je natrenirane športnike... (tradicionalno) s Da je vse potekalo po ustaljenem progra- popoldansko no- mu sta tudi tokrat oskrbela Jože Arko in gometno tekmo, Andrej Lanišek, za hudomušne in izvirne ko so se najprej komentarje pa je tudi tokrat skrbel Rajko pomerili člani Jeglič. mladi ekip, nada- Med gledalci druženja pa so bili tudi ljevali pa so potem predstavniki Zavarovalnice Triglav (po- slovenski športni- krovitelj srečanja), OŠ Šmartno, različnih ki, ki so se tudi društev iz doline in seveda Term Snovik z tokrat pomerili z direktorjem Ivanom Hribarjem. znanimi A. Ž. Četrti Eko reli Društvo Planet Zemlja organiziralo že če- v Termah Snovik, kjer so opravili tudi trti Eko reli z namenom, da z zgledom določeno nalogo. Pri Vranskem so se pri- seznani in opozori sodelujoče in javnost ključili na avtocesto in potem od Lenarta nasploh, da je varna in varčna vožnja tudi nadaljevali po magistralni cesti do Gornje manj obremenjuje okolje. V tekmovalnem Radgone. programu je izpred Vodnega mesta Vsi udeleženci Eko relija so dokazali, da Atlantis startlo14 posadk z različnimi je mogoče izbrano pot prevoziti v času, ki vozili z različnimi energenti, ki se danes ga omogočajo prometna pravila, s prilago- pri vožnjah uporabljajo na vožnjah po slo- jeno tehniko pa bistveno znižati porabo venskih cestah. Med aktivnimi udeleženci goriva in s tem tudi izpuste vozil. Okolju letošnjega Eko Relija je bil tudi minister za prijaznejša vožnja pa se pozna tudi na de- kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan. narnici, saj je bila letošnja povprečna pora- Med udeleženci Eko relija je bil tudi Tokratna pot je potekala tudi po Tuhinjski ba vseh tekmovalnih posadk le 3,27 litra minister mag. Dejan Židan. dolini. Tekmovalci so se med potjo ustavili goriva na 100 kilometrov. 6 Tuhinjski glas Snovičkov festival z gosti za otroke V Termah Snovik je bil v nedeljo, 3. avgusta, že tradicionalni Snovičkov festival z gosti za otroke. nasmejanega sončka Sonija s pijačo Sola iz Pivovarne Union in kužka Pazija iz Zavarovalnice Triglav. Maskote so otroke spremljale ob različnih delavnicah, na katerih so si najmlajši pridobivali nagradice in žige. Plesno delavnica je vodila Špela Pibernik; ustvarjalno Manca Kadunc; štafetne igre Aleksandra Rusijan; pevsko delavnico Matic Hribar, kuharsko Božo Salaj, hoja Prireditev se je pričela ob pol enajstih po vrvi čez bazen pa bila na skrbi Vzajemna ter Sola. Poslikavo obraza pa je dopoldne, ko so se otrokom predstavile Slackline Thin. S promocijo in nagradno prevzela umetnica Jasna Zuljič. Festival maskote. Gostitelj je bil obiskovalcem igro so naše obiskovalce razveseljevali je povezovala Nina Igrutinovič, trajal pa Term Snovik dobro po- je to tretje ure popoldne, ko je bil veliki znani Palček Snoviček, fi nalni žreb. ki je v Terme povabil Da je festival lepo uspel, se v Termah kengurujčka Vzajemka Snovik še posebej zahvaljujejo sponzor- iz Zavarovalnice jem Vzajemna, Kuponko.si, Zavarovalnica Vzajemna, super junaka Triglav, Pivovarna Union, Viki, Podravka, Kuponka z www.ku- DM. ponko.si , medvedka Naslednje prireditve v Snoviku pri Lina iz Podravke, indi- Termah pa bodo od 20. do 23. avgusta, jančka Vikija z Viki ko bodo etnološki dnevi Tuhinjska doli- kremnim namazom, na nekoč in danes. Izbirali so miss in mistra Vodne V nedeljo, 20. julija, so v Snoviku izbirali Pri dekletih je druga spremljevalka po- miss in mistra Term Snovik. Prijavilo se je stala Branka Bojić iz Kranja, prva spre- vragolije sedem deklet in trije moški, ki so se spre- mljevalka je bila Damjana Metelko, zma- hodili na snoviški modni pisti. Tako dekleta gala pa je Nizozemka Lauria ten Dam. Pri V soboto, 14. junija, so bile v Termah vodne kot fantje so svoja brhka telesca predstavili moških je mesto 2. spremljevalca zasedel vragolije s palčkom Snovičkom za vse obi- tričlanski žiriji, ki so jo sestavljali Klara Jefery Tuhunury, 1. spremljevalec je postal skovalce. Kljub napovedi slabega vremena Krošelj, miss športa 2013, Tilen Leskovec, Uroš Kastreuc, naslov mister Term Snovik so le-tega čez dan pregnali in se dodobra mister Term Snovik 2012 in Claudi Sovre ogreli med vodno aerobiko v zunanjem ba- Markelj, fotomodel, novinar in reporter pri zenu, spretnosti in ravnotežje so obiskovalci reviji Lady. Dogodek je povezovala Nina preizkusili pri hoji po vrvi oziroma tako Igrutinovič. Tekmovanje je potekalo v oblačilih za prosti čas in v kopalkah. Pri slednjem je žirija kandidatom in kandidatkam zasta- vljala tudi vprašanja. Po tehtnem premisle- ku smo tako okronali novo miss in novega mistra Term Snovik leta 2014. Lepi balkoni, lepa Tuhinjska dolina Saj niste pozabili na poznano izbiranje oziroma iskanje najlepših balkonov v Tuhinjski dolini. Nekaj smo jih zadnji me- sec že »ujeli« v objektiv. Še naprej pa velja imenovanem slacklinu čez bazen, ko smeha predvsem vaše sporočanje na telefon 031 in padcev v vodo ni manjkalo. Vabljiva je 638 699. Pokličite in nam predlagajte, ka- bila plesna delavnica s Palčkom Snovičkom terega in kje naj si ogledamo in poslikamo in delavnica med izdelovanjem akvarijev. za izbor najlepših. Akcija torej še vedno Malčki pa so uživali tudi pri teku po vodni traja in prav v tem času so povečini balkoni preprogi in na vodnem trampolinu. najlepši. Andrej Žalar

7 Tuhinjski glas Župnik Danijel Kaštrun Duhovni in nič manj posvetni zidar »Sem napisal na Škofi jo, naj me iz Slovenj gradca dajo na tako župnijo, kjer ne bo treba zidat. Prišel sem v župnijo , kjer naj tega ne bi bilo veliko. (Župnik Danijel Kaštrun, rojen 1934 v Preddvoru) Delo ti zdravje delali, so rekli, koliko bo to stalo. Toliko je cerkev zidal, Ivan Tomažič, Ljubljančan vrne. Pravi, da denarja nisem nikoli videl. Pa smo s skoraj je vso cerkev dal preslikat, Matevž Ravnikar ima napako, da nič denarja delali. Delal sem cerkev in bil pesnik. V dolini je bilo veliko verovanja in vidi napake; na sam; pa je prišel še fant, pa dekle in tako je poganske dediščine; verovanja v vraže. gospodarskem naraščalo sodelovanje. Vse je bilo temno in Ivan Tomažič je bil fotograf in ljudje po1. in pastoralnem smo dobili toliko apna, da ga je bilo dovolj svetovni vojni, ko je bil tukaj, so mislili, da področju. Neka za posvetlitev vseh podružnic. Ker ni bilo čara, ko je fi lme kazal. Anton Pavlič s življenjska in elektrike, smo vse vozili na Lovrenca. Na Prtovča je bil tu 37 let. Anton Jamnik je pastoralna na- začel pisati zgodovino in kroniko. Zdaj ravnost je v imam Franceta Hvaleta, ki jo piše. Tako župnik Danijel Kaštrun njem. sem zbral vse te zapiske in imamo Kroniko »Odločil sem zadnjih sto let že v računalniški izvedbi in se, da postanem duhovnik, ker sem doživljal upam, da bo letos izšla v (klasični) strahoto II. svetovne vojne, kjer je bilo toli- knjižni.« ko gorja in sovraštva. Sklenil sem, da bom Mislim, da se ne motim. Tudi tukaj ste delal za božjo ljubezen. Spoznanje, da je zidali, posvetno in duhovno? treba delati dobro, me je držalo na površini »Marijin dom smo obnavljali. Bile so de- vsa leta. nacionalizacijske težave. KS se je preselila Kje ste vse bili? v šolo. Dom smo obnovili, ne da bi ljudi kaj »Bil sem kaplan v Trebnjem; na Vrhniki, prosili. Največje delo je župnišče, ki ga je kjer sem učil 6000 otrok 3 leta. Tam sem bilo po vojni treba v celoti obnoviti. Pred dobil izkušnjo, kako pridigati, ko nimaš mano so ga obnavljali zgoraj, name je padlo časa za pripravo. To mi še danes pomaga. Setnici, kamor hodijo turisti, smo naredili pritličje. Največje delo, pravi zalogaj, pa je Potem so me dali na Mirno. Nadškof je na- Kapelo sprave. pisal: Greste v trd kamnolom. Prvi mesec je Bilo je naporno delovno obdobje zidanja bilo težko, ampak začel sem z usmiljenjem. in zaradi preutrujenosti sem dvakrat padel Vse je razpadalo, vse cerkve… In tako sem komo, bile so pljučnice…« postal zidar, v pravem pomenu besede; saj In potem ste se znašli tukaj, v župniji se tam naredil zidarsko vajeniško službo. na Selah? Po treh letih sem bil nezaželen. Zaradi pre- »Tako je. Tu je samo cerkev, župnišče, velike aktivnosti nezaželena oseba (je pisa- Marijin dom, mrliška vežica, pokopališče. lo), naj me prestavijo, sicer me bodo one- Vse strehe je bilo treba zamenjati in v mogočili. Znašel sem se v Trnovski župniji Marijinem domu sem naredil Spominsko v Ljubljani, »ker sem bi priden« so zapisali. sobo. Tam smo se borili za vsak kvadratni meter. Dvanajst vasi je v župniji, nekatere so Ker sem znal zidat, so mi obrtniki nagajali. majhne; kot Poljana, , Sovinja in Zato sem iskal obrtnike na podeželju in zato Bela peč, so malo večja. Ko sem sem bil problematičen. Tako je ta fara »V prišel, je bilo 750 ljudi, zadnja leta pa števi- dobro župljanov postala pretežka.« In sem lo narašča; Rožično, Sela, Srednja vas, se zato znašel v Polhovem gradcu, kjer je Markovo …; tako da jih sedaj okrog tisoč. bila notranja prenova župnijske cerkve. Sicer pa ima župnija Ogromno dela je bilo na prezbiteriju. Bila je okrog 900 duš kristja- razmajana, dobesedno nevarna za obrede. nov, dobrih kot pravimo, Takrat se je potem 160 ljudi odzvalo na pi- kakšnih 100 družin, ki smo. Občina je dala, tretjino obljubljenega dihajo z njo, kakšna tre- in z ljudmi smo veliko naredili sami ume- tjina pa so prišleki.« tniško in sicer; posebno ko je šlo za pleska- So Terme in turizem nje in še prej glede določanja barv. Veliko je spodbudili dogajanje pomagal pri prižnici in tronu, pri oltarjih… in porast? mojster za baročne zadeve Janez Ahčin s »Ko sem prišel, je bila hčerko.« Tuhinjska dolina zaspa- Koliko časa boste še »zidali«? Izredno bogata je spominska soba v Marijinem domu. na, nobene kulture, vse »Dokler bom še zmogel, potem pa se bom 12 cerkva, kjer ni bilo denarja in sem po je bilo nekako na tleh. V naši župniji se umaknil ali odšel. Trenutno obnavljamo vaseh iskal sodelavce. Pa tudi tam so bila število obiskovalcev sicer ni povečalo, ker klopi v cerkvi. Macesnove so, samo ume- določena nasprotja.« ljudje hodijo različno v različne kraje. tniški okvirji ne. Goba je prišla vanje. Sicer Če prav sledim vaši pripovedi, ste Zanimiv pa je zapis v kroniki, da je II. sve- pa imam za počitek dve možnosti; pri brato- pravzaprav povsod zidali dobre odnose? tovna vojna tukaj terjala 73 ljudi, kar je več vem sinu ali pa v duhovniškem domu.« »Šele ko sem odšel, sem spoznal, kako kot v celem Kamniku. Želim vam še veliko zdravja in bodite še lepo so me sprejeli. Cerkve, poslopja so Pred menoj je bilo tukaj nekaj sijajnih dolgo »zidar«. narazen lezla. Ko smo statično sanacijo župnikov. Blaž Artel z Brezovice doma, ki Andrej Žalar

8 Tuhinjski glas M + 2 = ? Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih jezikov, enostavneje bo! Tuji jeziki nas spremljajo dobesedno na Učenje tujih jezikov spodbuja vsakem koraku: na letakih in tiskanih tudi mišljenje in razvija možga- oglasih, na spletu, ob gledanju televizije ne. Ti otroci prej razvijejo inte- in ob poslušanju radia, na potovanjih ... lektualne sposobnosti in so V splošnem se zavedamo, da je znanje hkrati bolj odprti. Tuji jeziki jim tujih jezikov pomembno, morda pa še pomagajo, da imajo več občutka nismo povsem uzavestili dejstva, da je z za kulturo in razumevanje za učenjem tujih jezikov potrebno začeti drugače misleče. čim prej. In da je dobro, da se učimo več V zadnjem času lahko spre- kot en tuj jezik. mljamo različne razprave o pou- Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih čevanju tujih jezikov v osnovni jezikov, enostavneje bo! Tuji jeziki bodo šoli. Učitelji (in Evropska unija) tako postali »stalni spremljevalci« v ži- pri tem zagovarjamo formulo M vljenju. Zgodnje učenje tujih jezikov po- + 2, kar pomeni, da naj bi se maga otrokom razviti samozavest, izgubiti otroci učili materinščine + dveh Projekt se je »prijel« in kazal dobre rezul- strah pred govorjenjem pred drugimi. tujih jezikov. Nekaj let se je težnja uresni- tate, lani pa je prišlo do večjega preobrata, Poveča zmožnosti koncentracije in izbolj- čevala, a letošnje šolsko leto (2014/15) na ko je 6. maja ministrstvo vsem osnovnim šuje slušno razumevanje. Otroci bolje omenjenem področju prinaša spremembe. šolam sporočilo, da s šolskim leto 2013/14 razvijejo svoje osebnostne kvalitete, tole- Pred šestimi leti je Ministrstvo za izo- ukinja uvajanje obveznega drugega tujega ranco in družabnost. Poleg tega lahko braževanje, znanost in šport začelo s po- jezika v osnovne šole. Omenjena poteza znanje tujih jezikov v življenju vedno znova stopnim uvajanjem drugega tujega jezika ministrstva je v nasprotju z Resolucijo o obnovijo, nekako tako kot vožnjo s kole- kot obveznega učnega predmeta v osnovne evropski strategiji za večjezičnost (2008), som: ko se tega enkrat naučimo, nikoli več šole (7., 8. in 9. r.). V ta projekt se je vklju- smernicami Evropske unije (1995, Bruselj) ne pozabimo. čila 1/3 vseh slovenskih osnovnih šol. Se nadaljuje na str. 10. >> Učenje tujih jezikov je izjemna naložba, ki se nam izplača od trenutka, ko otrok začne v tujem jeziku govoriti prve fraze. 7. Dan druženja in gibanja Ob učenju tujih jezikov se otroci učijo tudi novih socialnih veščin v praksi, spoznava- vseh generacij jo drugačne življenjske stile in kulture in tudi pogostitev z različnimi celo nove prijatelje v drugih državah. Ob zeliščnimi namazi, zeliščnim vsem tem pa je najpomembnejše to, da maslom, pehtranovo in meti- doživijo uspeh. no potico. Sledile pa so še igre v vodi pod vodstvom Nordijska hoja učitelja Mitje Luknerja. Učenci so uživali ob različnih v termah štafetnih igrah, trampolinu in preprogi v vodi. V soboto, 12. Aprila, so se v prelepi naravi, Hvala vsem, ki so pomagali ki obdaja Terme Snovik zbrali ljubitelji pri izvedbi 7. Dneva druženja nordijske hoje. Prva skupina se je podala in gibanja vseh generacij kot po 4,3 kilometra dolgi gozdni poti, druga tudi vsem udeležencem, ki so pa do izviral termalne vode. Pred pohodom V soboto, 17. maja 2014, je bil že tretje si vzeli čas in prišli v Snovik. leto zapored v Termah Snovik projekt Dan Še posebna zahvala velja Termam Snovik, druženja in gibanja vseh generacij. ki nas vsako leto prijazno sprejmejo. Prireditve se je kljub nekoliko slabšemu Metka Mozetič-Pančur, vremenu udeležilo prek 60 otrok in odra- koordinator projekta slih, ki so uživali v dejavnostih Zelišča. Pohodniki pod vodstvom učiteljic Lučke Drganc, Polone Ravnikar in Brigite Aleš so se podali na pohod do izvira termalne vode. Ob povratku je bila najprej razglasitev najštevilčnejše družine, najmlajšega in naj- starejšega udeleženca poho- da. Nato so si udeleženci so vsi prejeli kratka navodila o pravilni ogledali predstavitev zelišč, hoji in opravili kratko šolo nordijske hoje. ki so jih pripravili učenci pod Pohod so zaključili z razvajanjem v ter- vodstvom učiteljice Tine malnih bazenih Term Snovik. Ušeničnik . Pripravili pa so 9 Tuhinjski glas (Nadeljevanje s str. 9.) učenje drugega tujega jezika in je bila ena starostni skupini. Poleg razvijanja jezikov- in določili Sveta Evropske unije (2002, od prvih v Sloveniji, ki se je priključila nih spretnosti in besedišča ožjega in širšega Barcelona), ki narekujejo učenje vsaj dveh omenjenemu projektu ministrstva. S pred- otrokovega okolja (predstavitev sebe in tujih jezikov v osnovni šoli. Prav tako ta metom imamo torej številne izkušnje, ki drugih, moj dom, predstavitev učilnice, odločitev nasprotuje Resoluciji o nacional- so izjemno pozitivne, zato bomo z izvaja- dejavnosti, prebivalci, jeziki …) bomo nem programu za jezikovno politiko njem drugega tujega jezika nadaljevali tudi veliko časa namenili predvsem igri, petju 2012/16, ki določa, da se mora poskrbeti v prihodnje. V šolskem letu 2014/15 se bo in drugim dejavnostim, ki so otrokom v za uveljavitev obveznega drugega tujega drugi tuji jezik izvajal v zadnjem izobraže- tem starostnem obdobju še posebej blizu. jezika v osnovne šole. valnem obdobju (7., 8. in 9. r.), pri čemer Pri tem pa se bomo osredotočali na poslu- Razlogi za ukinitev drugega tujega jezika bo v 7. r. potekal kot obvezni izbirni pred- šanje, branje, tvorjenje preprostih besedil v osnovni šoli so po mnenju predlagateljev met. Prav tako pa se nemščina »seli« tudi (poudarek je na ustnem in ne pisnem izra- zakona v zelo različnih zmožnostih učen- v 4. r., kjer se bo izvajala kot neobvezni žanju) in na medkulturnost. cev in potrebi po varčevanju, ob tem pa še izbirni predmet. Veseli smo, da so se učenci 4. r. v tako poudarjajo, da bodo vsi otroci, ki bodo to Ker pouk v 4. r. poteka tako na podru- velikem številu odločili za obiskovanje želeli, imeli še naprej možnosti učenja tujih žnicah kot na matični šoli, se je šola potru- drugega tujega jezika. Veliko zanimanje jezikov. Iniciativni odbor za ohranitev ob- dila po svojih najboljših močeh in pouk za nemščino nas navdaja z upanjem, da se veznega drugega tujega jezikav osnovnih drugega tujega jezika zagotovila vsem v Tuhinjski dolini že zavedamo pomemb- šolah meni, da gre za podcenjevanje jezi- učencem 4. r. (matična šola in podružnice), nosti znanja drugega tujega jezika in da kovnih sposobnosti otrok; z ukinitvijo ob- kar je velik logistični in organizacijski za- nam ni vseeno, kaj nam bo prinesla veznega drugega tujega jezika v osnovnih logaj (prevozi idr.). Nemščina v 4. r. bo prihodnost! šolah se jezikovne možnosti otrok siroma- tako potekala enkrat tedensko (6. in 7. šijo, odvzema se sposobnost za kvaliteten šolsko uro; skupaj 2 uri tedensko), in bo Julija Remenik, učiteljica nemščine na razvoj družbe, šolstva in konkuriranja na metodološko in didaktično prilagojena tej OŠ Šmartno v Tuhinju domačem in evropskem trgu delovne sile. Hkrati gre za namerno potiskanje učenja jezikov v zasebni sektor. REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA OŠ Šmartno v Tuhinju je ena od osnov- V Eko Termah Snovik- Kamnik, d.o.o. in Zarji Kovis, d.o.o. si nih šol, ki učencem že vrsto let omogoča vseskozi prizadevamo za razvoj kvalitetnih storitev, zato izobražujemo in usposabljamo zaposlene in podpiramo redno Pravljica izobraževanje dijakov in študentov. Za letošnje šolsko leto v okviru Regionalne razvojne agencije o Palčku Ljubljanske urbane regije, razpisujemo naslednje namere Snovičku štipendiranja kadrov: Sredi leta je izšla zanimiva knjižica z na- slovom Pravljica o Palčku Snovičku. V Molkova pot 5, 1240 KAMNIK nakladi500 izvodov sta jo izdala Turistično Poklic/smer izobraževanja Raven/vrsta izobrazbe Št. štipendij društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik. Natakar/gastronom hotelir 4. 2 Besedilo je uredila Jožica Hribar, grafi čna Kuhar/gastronom hotelir 4. 2 oprema in oblikovanje pa je delo Joje Flis Gostinski tehnik – natakar - Jurko. Sicer pa je pravljica nastala v delav- 5. 2 gastronom nici kreativnega pisanja v Termah Snovik. Gostinski tehnik – kuhar - 2 Slovenskemu izidu že pripravljajo še an- 5. gleški prevod. - A. Ž. gastronom Diplomirani organizator 6.b ali 7. 2 poslovanja v turizmu

Molkova pot 5, 1240 KAMNIK Poklic/smer izobraževanja Raven/vrsta izobrazbe Št. štipendij Monter strojnih instalacij 4. 2 Oblikovalec kovin 4. 2 Elektrikar- energetik 4. 2 Univ. dipl. inž. strojništva ali 7 oz. 6/b. 1 diplomirani inženir strojništva Univ. dipl. inž. eletrotehnik ali 7 oz. 6/b 1 dipl inž. elektrotehnik Inženir mehatronike 6/b 1

Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme Snovik-Kamnik, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali na e-mail: [email protected].

10 Tuhinjski glas

Konjeniški klub Komenda Kasaška prireditev in jesenski kmetijsko-obrtniški sejem v Komendi KASAŠKA DIRKA v nedeljo, 21. 9. 2014, ob 14.30 uri JESENSKI KMETIJSKO OBRTNIŠKI SEJEM od petka, 3. 10. 2014 do nedelje, 5. 10. 2014

KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1 , 1240 Kamnik

V TRGOVINI po ugodnih cenah nudimo: aktualne sadike zelenjadnic in rož, vrtno orodje, oprema, gnojila in ostali kmeti jski material

UGODEN odkup krav, bikov in telic za izvoz tel.: 01/831-76-28, 041/ 612 646

NOVO! Odkopujemo hlodovino smreke, jelke in bora v sodelovanju z Lip Bohinj.

11 R O P S V K I

E

Z E N J A L K O Z A O K

OKOLJU PRIJAZNE TERME

PESTRA JESEN V TERMAH SNOVIK V restavraciji Potočka smo pripravili za vas: • Vsako soboto med 10.30 in 14.30 uro • Dnevno sveža kosila - izbirate lahko med 4 meniji rajanje s Palčkom Snovičkom. • Tuhinjska postrv na 10 načinov. • Vsako prvo soboto v mesecu ob 11. uri Že od 8,00€ dalje srečanje članov Kluba palčka Snovička • OKUSI KAMNIKA (trnič, tuhinjska fi la, • Začetni in nadaljevalni PLAVALNI Snoviška rezina) TEČAJI za otroke in odrasle. Možnost enomesečnih, trimesečnih in celoletnih plavalnih tečajev. Pri termah Snovik • ROJSTNODNEVNE ZABAVE . Izbirate 20.8. – 23.8. lahko med: rojstnodnevne vodne ETNOLOŠKI DNEVI vragolije; potapljaški rojstni dan ali pa praznovanje v naravi TUHINJSKA DOLINA • Organizirana vodna telovadba ob 10. in NEKOČ IN DANES 16. uri • Občani Kamnika in Komende 15% popust pri nakupu prenosljive bazenske PRIREDITVE vstopnice Otroci! Včlanite se v Klub palčka V LETU 2014 Snovička in si pridobite številne ugodnosti. VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU SREČANJE ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA Od pravljice o palčku Snovičku, brezplačnih vstopov v bazen, popustov na plavalne 20.8. – 23.8. ETNOLOŠKI DNEVI TUHINJSKA tečaje in rojstne dneve itd. DOLINA NEKOČ IN DANES 13.09. KUHARSKA DELAVNICA 21.09. POHOD NA MENINO PLANINO Pohod na Menino 04.10. PRIPRAVE NA LJUBLJANSKI MARATON planino 21. 9. Tradicionalni pohod Terme Snovik 31.10. SEŽIG ČAROVNICE - Menina planina bo letos v nedeljo, 21. 01.11. TEKMOVANJE V PRIPRAVI PALAČINK septembra. Udeleženci se bodo podali ZA VSO DRUŽINO na pot iz Term Snovik ob 7. uri. Več 08.11. DAN NORDIJSKE HOJE informacij o poznanem in vse bolj 06.12. MIKLAVŽEV TEK priljubljenem pohodu, ki ga organizira 21.12. BOŽIČNA ZGODBA Z ŽIVIMI JASLICAMI Turistično društvo Tuhinjska dolina, interesenti dobijo na GSM 041 633 779. 25.12. OBISK MAŽORETK IN BOŽIČKA Lepo povabljeni.