Zpnačrt - A, Uradni List RS Št
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Občinski svet Občine Tržič je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - A, Uradni list RS št. 33/2007,108/2009 in ZPNačrt – B 57 /2012 ) in 10. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/2013) na 14. redni seji dne 21.4.2016 sprejel ODLOK o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič - ČISTOPIS 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) 1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme Občinski prostorski načrt občine Tržič (v nadaljnjem besedilu - OPN). Sestavni del odloka so grafični, tekstualni del OPN in priloge OPN. (2) OPN je temeljni prostorski akt in je podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti. (3) V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. 2. člen (namen in cilj OPN) (1) OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na celotnem območju občine Tržič, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. (2) Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri umeščanju objektov v prostor, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora, pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi. (3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno- pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. (4) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 3. člen (vsebina in oblika OPN) OPN vsebuje tekstualni in grafični del. (1) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: 1. Splošne določbe, 2. Strateški del, 3. Izvedbeni del, 4. Prehodne in končne določbe. (2) Grafični prikazi strateškega dela: - Zasnova prostorskega razvoja občine; - Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; - Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve; - Usmeritve za prostorski razvoj poselitve; - Usmeritve za razvoj v krajini (3) Grafični prikazi izvedbenega dela: - Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste; - Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture; 1 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev - Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50 000 in 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1: 50.000. (5) Občinski prostorski načrt občine Tržič je izdelan v digitalni in analogni obliki. (6) Obvezne priloge OPN vsebujejo: - Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; - Prikaz stanja prostora; - Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN; - Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; - Obrazložitev in utemeljitev OPN; - Povzetek za javnost; - Okoljsko poročilo. (7) Ostale priloge OPN: - Katalog pomožnih objektov; - Katalog opreme javnega prostora. 4. člen (izrazi in pojmi) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. - Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo. - Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. - Avtohton - prvoten, domač, nastal na kraju kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). - Biodinamično poljedelstvo - za biodinamično poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še bolj celosten. - Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je od zemljišč sosednjih kmetij ločen z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami. - Degradiran prostor je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna. - Ekološko kmetovanje - kot najbolj sonaravna oblika kmetovanja zagotavlja predvsem varno in zdravo hrano, pripomore k varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej. - Ekoturizem – turizem, ki je tesno povezan z okoljem in predvsem z naravo. Aktivnosti ekoturizma v čim manjši meri negativno vplivajo na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni cilj pa je predvsem doživljanje narave. - Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije. - Gradbena linija (GL) predstavlja linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih na tej liniji. Dovoljeni so manjši zamiki od GL do 1 m. - Grajena struktura so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec. - Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. - Klasična frčada je frčada z vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho z naklonom enakim naklonu matične strešine in s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho. - Kolenčni zid je zid, ki se meri od zgornjega roba horizontalne konstrukcije (plošče) do zgornjega roba zidu vključno s horizontalno vezjo. - Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja, je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru. - Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. - Legalizacija je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka. 2 - Mansarda (M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo. - Nezahtevni in enostavni objekti - (pomožni objekti) po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni prebivanju in nimajo negativnega vpliva na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju. - Objekti za lastne potrebe so: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa. - Planšarija je objekt za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka. - Pastirski stan je objekt namenjen bivanju pastirjev v času paše živine. - Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno ravno streho ali z naklonom največ 20° nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe. - Ponovna gradnja/nadomestna gradnja je novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi. - Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. - Regulacijska linija (RL) razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi. - Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. - Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. - Terciarne dejavnosti po tem odloku