Na Podlagi 64
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
OSNUTEK STATUTA OBČINE TRŽIČ Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 100/05 - Uradno prečiščeno besedilo, 21/06 – Odl. US in št. 60/2007) je občinski svet Občine Trţič na .....redni seji dne .................. sprejel S T A T U T OBČINE TRŽIČ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Trţič je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bistrica pri Trţiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Trţiču, Čadovlje pri Trţiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Kriţe, Leše, Loka, Lom pod Storţičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Trţič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Ţiganja vas. Sedeţ občine je v Trţiču, Trg svobode 18. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoţenja. Občino predstavlja in zastopa ţupan. Območje, ime in sedeţ občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. V statutu uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ţenske. 2. člen Na območju občine Trţič so ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine. Imena in območja oţjih delov občine so: 1. Krajevna skupnost Bistrica pri Trţiču, ki obsega naselji Bistrica pri Trţiču in Ročevnica, 2. Krajevna skupnost Brezje pri Trţiču, ki obsega naselja Brezje pri Trţiču, Hudi Graben, Hušica in Visoče, 3. Krajevna skupnost Jelendol, ki obsega naselji Dolina in Jelendol, 4. Krajevna skupnost Kovor, ki obsega naselja Brdo, Hudo, Kovor, Loka in Zvirče, 5. Krajevna skupnost Kriţe, ki obsega naselja Gozd, Kriţe in severni del naselja Retnje, 6. Krajevna skupnost Leše, ki obsega naselja Leše, Paloviče, Popovo in Vadiče, 7. Krajevna skupnost Lom pod Storţičem, ki obsega naselja Grahovše, Lom pod Storţičem in Potarje, 8. Krajevna skupnost Podljubelj, ki obsega naselje Podljubelj, 9. Krajevna skupnost Pristava, ki obsega naselje Pristava, 10. Krajevna skupnost Ravne, ki obsega severni del mesta Trţič, 11. Krajevna skupnost Sebenje, ki obsega naselja Breg ob Bistrici, juţni del naselja Retnje, naselji Sebenje in Ţiganja vas, 12. Krajevna skupnost Senično, ki obsega naselja Novake, Senično, Spodnje Vetrno in Zgornje Vetrno, 13. Krajevna skupnost Trţič – mesto, ki obsega naselja Čadovlje pri Trţiču, Slap in juţni del naselja Trţič. 1 OSNUTEK STATUTA OBČINE TRŽIČ Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom in občinskim odlokom. Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja ţupana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja ţupana. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoţenjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove oţje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z zdruţitvijo ali z razdruţitvijo prejšnjih oţjih delov občine. Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti. 3. člen Občina Trţič (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v Zakonu o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. Drţava lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz drţavne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. 4. člen Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 5. člen Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in drţavo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih drţav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, zdruţuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja. Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov zdruţujejo v zdruţenja. 2 OSNUTEK STATUTA OBČINE TRŽIČ 6. člen Občina Trţič ima svoj grb, zastavo, himno, praznik in spominska dneva, katerih obliko, vsebino in uporabo se določi s posebnim odlokom. Grb Občine Trţič predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na modrem ščitu. Zastava Občine Trţič je modra in bela, barvi pa ločuje cinasti rez. Himna Občine Trţič je pesem Naš domači kraj, avtorja Matije Meţka, na melodijo skladatelja Janeza Močnika. Praznik Občine Trţič je 12. december, kot dan, kot je leta 1492 Trţič dobil posebne trške pravice in svoboščine ter je bil iz vasi povzdignjen v trg. Spominska dneva Občine Trţič sta: - druga sobota v mesecu juniju, kot dan spomina na ţrtve in trpljenje ljudi v podruţnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Podljubelju in - 5. avgust, kot dan na katerega so leta 1941 pod Storţičem padle prve ţrtve nacizma, med katerimi je bilo pet Trţičanov. Občina ima ţig, ki je okrogle oblike premera 35 mm in je obrobljen z dvema koncentričnima krogoma. V sredini ţiga je grb Občine Trţič visok 15 mm. Kadar uporabnik ţiga uporablja več ţigov z istim besedilom, morajo imeti drugi in vsi nadaljnji ţigi pod grbom številko. Poleg ţiga, opisanega v prejšnjem odstavku tega člena, lahko uporabniki ţigov uporabljajo tudi mali ţig premera 20 mm, ki je obrobljen z enim krogom, velikost grba Občine Trţič je 7 mm, besedilo pa mora odgovarjati določilom prejšnjega odstavka. Natančnejšo obliko, vsebino, uporabo in hrambo ţigov občine opredeljuje poseben odlok. Za prispevek k razvoju občine podeljuje Občina Trţič zasluţnim občanom, organizacijam in drugim naslednja občinska priznanja in nagrade: - naziv častnega občana Občine Trţič, - plaketa Občine Trţič, - diploma Občine Trţič. Kriterije in način podeljevanja občinskih priznanj in nagrad opredeljuje poseben odlok. II. NALOGE OBČINE 7. člen Občina Trţič samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge predpise občine, - sprejema proračun in zaključni račun občine, - načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, - sprejema programe razvoja občine. 2. Upravlja občinsko premoţenje tako, da: - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoţenjem, - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoţenja, - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, - sestavlja premoţenjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoţenja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, - pospešuje gospodarski razvoj, 3 OSNUTEK STATUTA OBČINE TRŽIČ - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, - gradi stanovanja za socialno ogroţene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, - v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. 5. Skrbi za lokalne javne sluţbe tako, da: - zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih sluţb v skladu z zakonom, - nadzira delovanje lokalnih javnih sluţb, - gradi in vzdrţuje komunalno infrastrukturo. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraţevalno in zdravstveno dejavnost tako, da: - ustanavlja vzgojno-izobraţevalne zavode, zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih moţnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, - sodeluje z vzgojno-izobraţevalnimi zavodi in