Strateška Lega Zgornje Pivke in Presihajočih Jezer Po Uveljavitvi Rapallske Pogodbe

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Strateška Lega Zgornje Pivke in Presihajočih Jezer Po Uveljavitvi Rapallske Pogodbe ACTA CARSOLOGICA 34/3 9 768-783 LJUBLJANA 2005 COBISS: 1.02 STRATEŠKA LEGA ZGORNJE PIVKE IN PRESIHAJOČIH JEZER PO UVELJAVITVI RAPALLSKE POGODBE THE STRATEGIC POSITION OF UPPER PIVKA AND THE INTERMITTENT LAKES AFTER IMPLEMENTATION OF THE RAPALLO TREATY MARTINA ČUČEK1 1Vilharjeva ulica 4, SI-6257 Pivka, Slovenija e-mail: [email protected] Prejeto/Received: 19. 9. 2005 Martina Čuček: Strateška lega Zgornje Pivke in presihajočih jezer po uveljavitvi Rapallske pogodbe Izvleček Abstract UDK: 341.222(450:497.1) / 94(450:497.1) UDC: 341.222(450:497.1) / 94(450:497.1) Martina Čuček: Strateška lega zgornje Pivke Martina Čuček: The strategic position of up- in presihajočih jezer po uveljavitvi rapallske per Pivka and the intermittent lakes after pogodbe implementation of the rapallo treaty Zgornja Pivka je že večkrat v zgodovini Its strategic position has given Upper Pivka odigrala pomembno vlogo prav zaradi svoje (Zgornja Pivka) an important role in history on strateške lege. Nazadnje se je to pokazalo po prvi several occasions. The last of these occurred af- svetovni vojni, ko je z uveljavitvijo Rapallske ter the implementation of the Rapallo Treaty at pogodbe pripadla Italiji in tako postala mejno the end of the First World War, when the area ozemlje. Prek meje se je vzpostavil kontrabant. was annexed to Italy and turned into borderland. Čez Pivško kotlino je potekala druga linija Across the border the ‘Kontrabant’ developed. Alpskega zidu, mogočnega obrambnega Through the Pivka Basin (Pivška kotlina) ran sistema, ki naj bi branil vzhodno mejo pred the second line of the Alpine Wall, which was Jugoslavijo. Naravni prehod v smeri sever-jug, a mighty defence system build to protect Italy’s dobra preglednost nad kotlino ter dobri pogoji eastern border with Yugoslavia. The natural za oskrbo vojaških enot so bili glavni razlogi north-east passage, a good view of the valley, za izgradnjo utrdb na Primožu, kjer je bil hkrati and good conditions for supplying military units komandni center za okoliške bunkerje. Za were the main reasons for building fortifications vojaške potrebe so zgradili vodne zbiralnike, on the Primož hill. The command centre for the ceste, mostove, smodnišnico, letališče, regulirali nearby bunkers was also located there. For mili- strugo reke Pivke in pogozdili burji izpostavljene tary purposes, water reservoirs, roads, bridges, predele. Vojska je trenirala na Petelinjskem in a powder magazine, and an airfield were built; Palškem jezeru. Tu sta bila vojaška poligona the bed of the Pivka river was regulated, and že iz časa Avstro-Ogrske. Na jezerih je izvajala the parts most exposed to strong winds (“bur- vojaške manevre tudi Jugoslovanska ljudska ja”) were forested. Lakes Petelinjsko jezero and armada, ki je za razliko od italijanske vojske Palško jezero were used as training fields by the povzročila veliko večjo škodo. Dno Palškega army. The two military fields had already been jezera so 1990. leta sanirali in lastnikom zemljišč in service in Austro-Hungarian times. The Yu- izplačali odškodnino, medtem ko najdemo na goslav People’s Army also used the lakes for Petelinjskem jezeru še vedno luknje od granat, its manoeuvres and did much more damage to topovska gnezda in strelski jarek. them than the Italian army had done previously. The bottom of Palško jezero was reconstructed in 1990, and the owners were compensated. On Petelinjsko jezero, however, bomb craters, gun- nests, and a trench can still be seen. Ključne besede: Pivška kotlina, Pivška jezera, Key words: Pivka basin, Pivka lakes, Rapallo rapallska meja, Alpski zid, utrdbe, Slovenija. border, Vallo Alpino, fortifications, Slovenia. 769 Acta carsologica, 34/3 (2005) UVOD INTRODUCTION Območje Pivških jezer je zaradi svoje Its geographical position turned the area geografske lege že večkrat v zgodovini around the Pivka lakes into a busy frontier area predstavljalo mejno, prehodno ozemlje. Tukaj je on several occasions in history. It first divided potekala meja med Iliri in Rimskim imperijem, the Illyrians and the Roman Empire, and later kasneje med vzhodnim in zahodnim rimskim the Eastern and Western Roman Empires. The cesarstvom. Ponovno se je meja zarezala v demarcation line cut into the territory once pokrajino v 20. stoletju. Prek Javornikov in again in the 20th century. This time it was the Snežnika je stekla rapallska meja, ki je med Rapallo line, which ran across the plateaus of drugim razdelila slovensko narodno telo Javorniki and Snežnik and split the Slovene na- med dve državi. Območje Zgornje Pivke in tion between two countries. The area of Upper presihajočih jezer je pripadlo Kraljevini Italiji in Pivka and the intermittent lakes became part of tako postalo mejno ozemlje, na katerem se je v the Kingdom of Italy and was turned into a bor- zelo kratkem času skoncentriralo veliko število derland in which numerous Italian troops were italijanskih vojakov. Da bi zavarovala mejo pred soon concentrated. In order to protect its border Jugoslavijo, je Italija pričela z gradnjo Alpskega with Yugoslavia, Italy began constructing the zidu in ostale vojaške strukture. To ozemlje je Alpine wall and other military infrastructure. med obema vojnama zaznamoval fašizem, The period between the wars was marked by ki ga je spremljalo potujčevanje, nasilje nad fascism, the deprivation of national rights, vio- domačini, ilegalno prehajanje v Jugoslavijo. lence against the local people and illegal bor- Gospodarska kriza pa je povzročila množično der-crossing. Because of the economic crisis, odseljevanje v tujino in prepovedan način people emigrated en masse, and a new form trgovanja – kontrabant (Čuček 2004). of illegal trade appeared – the “Kontrabant” (Čuček 2004). ZGORNJA PIVKA DO KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE UPPER PIVKA BEFORE THE END OF THE FIRST WORLD WAR Ugoden strateški položaj Zgornje Pivke so spoznali že predzgodovinski prebivalci. Prehistoric settlers were already aware of Območje je bilo naseljeno že v kameni dobi Upper Pivka’s favourable strategic position. (Parska golobina, Pod Črmukljo). Prav tako so The area was settled as early as in the Stone Age ohranjena gradišča iz železne dobe (Gradišče (Parska golobina, Pod Črmukljo). Remains of nad Slavino, Primož, Kerin in Šilentabor). Iron Age ancient fortifications have also been Zgradili so jih Japodi, ki so se že takrat zavedali discovered (Gradišče over Slavina, Primož, pomembnih strateških poti, ki so vodile tukaj Kerin, and Šilentabor). These were set up by mimo. Prvo cesto, ki je potekala med Primožem the Japods, who were well aware of the impor- in Šilentabrom ter povezovala Javornike s tance of the strategic routes leading through the Košansko dolino, so zgradili Rimljani. Tu area. The first road, which ran between Primož je potekala vojna krajina med vzhodnim in and Šilentabor and connected Javorniki with zahodnim delom cesarstva, tako imenovana the valley of Košanska dolina, was built by the Claustra Alpium Iuliarum. Iz fevdalne dobe so Romans. This was the borderland between the ostanki gradov: grad v Prestranku, Šilentabor in eastern and the western parts of the Empire, grad Kalc pri Zagorju. Razporeditev naselij se the so-called Claustra Alpium Iuliarum. From je že v 15. stoletju v glavnih potezah ujemala z feudal times, the remains of the following cas- današnjo (Horvat 1975; Urleb 1975). tles can be found: the castles in Prestranek and Šilentabor, and the Kalc castle in Zagorje. The 770 Martina Čuček: Strateška lega Zgornje Pivke in presihajočih jezer po uveljavitvi Rapallske pogodbe Poljedelstvo je bilo nekoč glavna position of the settlements has remained more gospodarska panoga. Kasneje, ko je začelo or less the same since early in the 15th century primanjkovati njivskih površin, so si ljudje iskali (Horvat 1975; Urleb 1975). dodatnega zaslužka tudi v drugih dejavnostih. Razvile so se ovčereja, gozdarjenje, oglarstvo In earlier times, agriculture was the main in prevozništvo – furmanstvo. V Trst so economic activity. Later, when tillable land vozili les, seno in led. Furmanstvo je za seboj grew scarcer, people began to look for addition- potegnilo tudi druge domače obrti od gostiln al sources of income in other activities. Sheep in sedlarjev do čevljarjev. Pomemben mejnik v farming, forestry, charcoal-burning and cartage razvoju je pomenila Južna železnica, ki je zavrla services (“furmanstvo”) developed. Wood, hay, furmanstvo, pospešila pa je gozdarstvo in lesno and ice were transported to Trieste. Along with obrt (Perko 2001). transport services, other cottage industries de- veloped, from inns and saddlers to cobblers. Pokrajina ob Pivških jezerih je bila najprej v An important milestone was the arrival of the posesti oglejskega patriarha, kasneje je prišla pod Southern railway line, which retarded the de- oblast Devinskih gospodov. Šele v 14. stoletju velopment of road transport, but spurred the de- je bila priključena Kranjski, takrat so namreč velopment of the forestry and timber industries to posest dobili Habsburžani. Zgornja Pivka je (Perko 2001). spadala v Notranjsko in dolga stoletja, z izjemo Francozov v času Ilirskih provinc, ostala pod The province around the Pivka lakes first vplivom Avstrijcev. Do ozemeljskih sprememb belonged to the Patriarch of Aquilea; later, it je prišlo šele po koncu prve svetovne vojne, ko came under the jurisdiction of the Seigniors of je to območje upravno pripadlo Kraljevini Italiji Devin. It was annexed to Carniola only in the (Cvirn et al. 1999; Ferenc 1994). 14th century, when the estates were taken over by the Hapsburgs. Upper Pivka was part of Inner Carniola and remained under Austrian influence OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA for centuries with the exception of a period of French rule at the time of the Illyrian provinces. Leta 1920 sta z Rapallsko pogodbo celotna Further, territorial changes came only after the Primorska in del Notranjske pripadli Kraljevini First World War, when the province came un- Italiji. Usoda tukaj živečih Slovencev je bila der the administration of the Kingdom of Italy zapisana že v Londonskem sporazumu iz leta (Cvirn et al. 1999; Ferenc 1994). 1915, ko sta Francija in Velika Britanija obljubili Italiji del slovenskega ozemlja v zameno za vstop Italije v vojno na strani antante (Čermelj 1965).
Recommended publications
  • From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)
    Jure Tičar eT al. QUAESTIONES GEOGRAPHICAE 36(3) • 2017 FROM URBAN GEODIVERSITY TO GEOHERITAGE: THE CASE OF LJUBLJANA (SLOVENIA) Jure Tičar, Blaž Komac, maTiJa Zorn, maTeJa FerK, mauro HrvaTin, roK ciglič Anton Melik Geographical Institute, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Manuscript received: March 31, 2017 Revised version: June 19, 2017 Tičar J., Komac B., Zorn M., FerK M., HrvaTin M., ciglič R., 2017. From urban geodiversity to geoheritage: the case of Ljubljana (Slovenia). Quaestiones Geographicae 36(3), Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznań, pp. 37–50. 7 figs, 1 table. aBsTracT: The city of Ljubljana lies at the intersection of various geomorphological regions that have strongly influ- enced its spatial organization. Prehistoric settlements were built on marshland, a Roman town was built on the first river terrace of the Ljubljanica River, and in the Middle Ages a town was built in a strategic position between the Lju- bljanica River and Castle Hill. The modern city absorbed all usable space between the nearby hills. This paper reviews some relief features in Ljubljana, their influence on the city’s spatial development, and urban geoheritage. The results indicate new possibilities for urban geoheritage tourism in the Slovenian capital and its surroundings. Key words: geoheritage, geomorphology, urbanization, spatial growth, Ljubljana Corresponding author: Jure Tičar, [email protected] Introduction connecting the diversity of geomorphological and geological elements with their interpretation During the 1990s, geologists and geomorphol- and recreation (Necheş 2016). Consenquently ogists started using the term geodiversity to de- many geoparks dedicated to protect and to pro- scribe the diversity of nonliving nature (Sharples mote the nonliving elements of nature are being 1993, Wiedenbein 1994, Zwolinski 2004).
    [Show full text]
  • Modelling Flow of Subterranean Pivka River in Postojnska Jama, Slovenia Modeliranje Toka Podzemeljske Pivke V Postojnski Jami, Slovenija
    COBISS: 1.02 Modelling floW of subterranean Pivka river in Postojnska jama, Slovenia Modeliranje toka podzemeljske Pivke V Postojnski jami, Slovenija Georg Kaufmann1, Franci Gabrovšek2 & Janez TURK3 Abstract UDC 556.32:551.44(497.471) Izvleček UDK 556.32:551.44(497.471) Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modelling Georg Kaufmann, Franci Gabrovšek, Janez Turk: Modeliranje cave flow hydraulics in Postojnska jama, Slovenia toka podzemeljske Pivke v Postojnski jami, Slovenija The sub-surface flow path through the Postojnska jama cave Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo sprem- system has been monitored with 7 stations distributed along ljali podzemni tok Pivke v Postojnski jami na sedmih točkah the flow path, monitoring stage and temperature.W e have used med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke the stage data to model flow through the cave system with the nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, program package SWMM, simulating the active parts of Pos- s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji ka- tojnska jama with simplified geometry. From the comparison nalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati of stage observations and predictions, we identified key sec- smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), tions in the cave, which control the sub-surface flow, such as ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne passage constrictions, sumps and by-passes. Using a formal parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki te- inverse procedure, we determined the geometry of this key sec- melji na algoritmu soseske (Neighbourhood algorithm, NA) in tions by fitting predicted to observed stages, and we achieved a pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki.
    [Show full text]
  • Vestirenga Na Pivškem
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO VESTIRENGA NA PIVŠKEM Diplomsko delo Avtorica: Sabina Poţar Mentorica: doc. dr. Mateja Habinc Študijsko leto: 2015/2016 Pivka, julij 2016 Za vse napotke in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Mateji Habinc. Zahvaljujem se tudi vsem svojim za izkazano podporo v času študija. 2 IZVLEČEK Vojaški nabor je bil v preteklosti pomembna prelomnica v ţivljenju mladih fantov, ki so vstopali na sluţenje vojaškega roka. Deloma je k temu prispevalo tudi prepričanje ljudi, da so po odsluţenem vojaškem roku fantje odrasli v moţe. Iz napisanega lahko sklepamo, da je bila potemtakem vestirenga, kakor na območju Pivške kotline imenujemo šego, ko so ob naboru vaščani okrasili vozove s smrečjem, barvnimi trakovi in papirnatimi roţami ter pospremili nabornike na zagovor k naborni komisiji, ena izmed pomembnejših šeg, s katerimi so Pivčani obeleţevali tako pomemben dogodek v ţivljenju mladih fantov. Zagovori pred naborno komisijo so se izvajali v spomladanskem času, v mesecu maju ali najpozneje mesecu juniju. Diplomsko delo predstavlja vojaški nabor skozi različna obdobja, od 60. pa do 90. let 20. stoletja. Sogovorniki, ki so sodelovali pri pripravi diplomskega dela, prihajajo iz različnih vasi na Pivškem (Zagorje, Juršče) ter iz vasi na robu Brkinov (Čepno). Poleg pričevanj sogovornikov sem pri raziskovanju uporabila še fotografsko in video gradivo. Natančno sem opisala potek vestirenge in se še posebej osredotočila na spremembe, ki jih je šega doţivljala skozi različna zgodovinska obdobja. Ključne besede: nabor, vestirenga, vojska, šege, Pivško ABSTRACT Conscription used to present a significant turning point in the life of young boys who were starting their military service.
    [Show full text]
  • Šolski Prevozi (2015/ 2016)
    ŠOLSKI PREVOZI (2015/ 2016) Vstopili smo v novo šolsko leto. Da bi šolski prihodi in odhodi vaših šolarjev potekali kar se da nemoteno, vas obveščamo o nekaterih spremembah, ki veljajo z letošnjim letom... Vse informacije o avtobusnih linijah se nahajajo v nadaljevanju. AVRIGO d.o.o. Pivka - Petelinje - Selce (naziv linije) Odhodi Prihodi 1 2 (avtobusne postaje, 3 pom.avt.postajališča, Š Š avtobusna postajališča) Š 13:10 14:05 Pivka 7:21 13:12 14:07 Petelinje 7:19 13:14 14:09 Selce 7:17 Prevoz izvaja družba AVRIGO, d.o.o. Avrigo, d.o.o. (naziv prevoznika) (registrska oznaka linije) POSEBNI linijski prevoz oseb (vrsta prevoza) Zagorje/Knežaku - Parje - Pivka (naziv linije) Odhodi Prihodi 1 (avtobusne postaje, pom.avt.postajališča, Š avtobusna postajališča) 7:10 Zagorje/Knežaku 7:12 Drskovče 7:13 Parje 7:15 Radohova vas 7:17 Pivka Prevoz izvaja družba AVRIGO, d.o.o. Avrigo, d.o.o. (naziv prevoznika) (registrska oznaka linije) JAVNI linijski prevoz oseb (vrsta prevoza) Jurišče - Trnje/Pivki - Pivka (naziv linije) Odhodi Prihodi 1 (avtobusne postaje, pom.avt.postajališča, Š avtobusna postajališča) 6:40 Jurišče 6:45 Palčje 6:55 Klenik 6:56 Trnje/Pivki 7:00 Pivka Prevoz izvaja družba AVRIGO, d.o.o. Avrigo, d.o.o. (naziv prevoznika) (registrska oznaka linije) POSEBNI linijski prevoz oseb (vrsta prevoza) Pivka - Trnje/Pivki - Zagorje/Pivki - Jurišče (naziv linije) Odhodi Prihodi 1 2 (avtobusne postaje, pom.avt.postajališča, Š Š avtobusna postajališča) 13:10 14:05 Pivka 13:14 14:09 Trnje/Pivk i 13:15 14:10 Klenik 13:18 14:13 Radohova vas/Pivki 13:20 14:15 Parje 13:21 14:16 Drskovče 13:23 14:18 Zagorje/Knežaku 13:31 14:26 Palčje 13:36 14:31 Jurišče Prevoz izvaja družba AVRIGO, d.o.o.
    [Show full text]
  • Priporočila in Nasveti Uporabnikom Poročilo O Nadzoru Pitne Vode V Letu
    Priporočila in nasveti uporabnikom Seznam naselij v oskrbovalnih območjih (OO) Javna oskrba - varovanje zdravja 1. OO Osrednji del: Pitna voda je eno od najpomembnejših živil. Zanesljiva, varna in strogo nad- Belsko, Bukovje, Čepno, Drskovče, Dolnja Košana, Gorenje, Gornja zorovana oskrba s pitno vodo je ključnega pomena za zdravje in kakovost življenja. Priključitev stavb na javni sistem oskrbe s pitno vodo je obvezna Košana, Gradec, Grobišče, Jurišče, Kal, Klenik, Koče, Lohača, Mala povsod, kjer je ta na voljo. Pristava, Mali Otok, Matenja vas, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Soodgovornost upravljavca in uporabnikov Sušica, Orehek, Palčje, Parje, Petelinje, Pivka, Postojna, Predjama, Pre- Kot upravljavec javnega vodovodnega sistema imamo veliko odgovornost. V stranek, Rakitnik, Selce, Slavina, Slovenska vas, Stara Sušica, Stara vas, javnem podjetju Kovod Postojna, d.o.o. svojim uporabnikom stalno zagota- Strmca, Studenec, Studeno, Šmihel, Trnje, Velika Pristava, Veliki Otok, vljamo pitno vodo glede na njihove potrebe. Posebno pozornost namenjamo prepoznavanju in odpravljanju morebitnih tveganj, ki bi lahko ogrozila zdra- Volče, Zagon, Zagorje, Žeje. vstveno ustreznost pitne vode in tako predstavljala potencialno nevarnost za 2. OO Strane – Hruševje – Šmihel: zdravje. Tveganja nadziramo na celotni poti pitne vode, od vira do uporabnika. Brezje pod Nanosom, Dilce, Goriče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Lan- Tveganja za zdravje uporabnikov se lahko pojavijo tudi na delu vodovodnega dol, Mala Brda, Rakulik, del Razdrtega, Sajevče, Slavinje, Strane, del omrežja, ki ni v pristojnosti upravljavca javnega vodovodnega omrežja, ampak v pristojnosti lastnika oziroma upravljavca stavbe. Vzroki tveganja so različni, Šmihela pod Nanosom, Velika Brda. zato so v nadaljevanju podani nasveti uporabnikom glede ravnanja s hišnim 3. OO Planina: vodovodnim omrežjem.
    [Show full text]
  • Acta 342 14-December KONEC.Innd
    ACTA CARSOLOGICA 34/2 13 489-506 LJUBLJANA 2005 COBISS: 1.01 HYDROGEOLOGICAL RESEARCH AS A BASIS FOR THE PREPARATION OF THE PLAN OF MONITORING GROUNDWATER CONTAMINATION - A CASE STUDY OF THE STARA VAS LANDFILL NEAR POSTOJNA (SW SLOVENIA) HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE KOT OSNOVA ZA IZDELAVO NAČRTA MONITORINGA ONESNAŽENOSTI PODZEMNIH VOD - PRIMER ODLAGALIŠČA STARA VAS PRI POSTOJNI (JZ SLOVENIJA) METKA PETRIČ¹ & STANKA ŠEBELA¹ ¹ Karst Research Institute ZRC SAZU, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenija, e-mail: [email protected], [email protected] Prejeto / Received: 28. 9. 2005 Acta carsologica, 34/2 (2005) Abstract UDC: 556.3:504.054(497.4) Metka Petrič & Stanka Šebela: Hydrogeological research as a basis for the preparation of the plan of moni- toring groundwater contamination: A case study of the Stara vas landfill near Postojna (SW Slovenia) For the present 9 landfills on karst are still active in Slovenia, among them also the Stara vas landfill near Postojna. As strong fissuration of the rock base and very good permeability is typical for karst areas, the waste waters from the landfills particularly endanger the groundwater. The capacity of natural filtration in karst is very low and the dimension of possible negative impact is very high. The actual legislation regulates the performance of operational monitoring, a part of which is also the measurement of parameters of contamination of groundwater by hazardous substances, if they are in the area of influence of the landfill. Preparation of the monitoring plan is based on adequate hydrogeological researches. Besides basic geological and hydrogeological data also the results of tracer tests were used in the case study of the Stara vas landfill.
    [Show full text]
  • Drinking Water Supply from Karst Water Resources (The Example of the Kras Plateau, Sw Slovenia)
    ACTA CARSOLOGICA 33/1 5 73-84 LJUBLJANA 2004 COBISS: 1.01 DRINKING WATER SUPPLY FROM KARST WATER RESOURCES (THE EXAMPLE OF THE KRAS PLATEAU, SW SLOVENIA) OSKRBA S PITNO VODO IZ KRAŠKIH VODNIH VIROV (NA PRIMERU KRASA, JZ SLOVENIJA) NATAŠA RAVBAR1 1 Karst Research Institute, SRC SASA, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenia e-mail: [email protected] Prejeto / received: 23. 9. 2003 Acta carsologica, 33/1 (2004) Abstract UDC: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Drinking water supply from karst water resources (The example of the Kras plateau, SW Slovenia) In the past the biggest economic problem on the Kras plateau used to be drinking water supply, which has also been one of the reasons for sparsely populated Kras plateau. Today the Water Supply Company provides drinking water to households and industry on the Kras plateau and the quantity is suffi cient to supply the coastal region in the summer months as well. Water supply is founded on effective karst groundwater pumping near Klariči. Some water is captured from karst springs under Nanos Mountain as well. In water supply planning in future, numerous other local water resources linked to traditional ways of water supply need to be considered. Eventual rainwater usage for garden irrigation or car washing, for communal activity (street washing) or for the needs of farming and purifi ed wastewater usage for industry (as technologi- cal water) is not excluded. Key words: karst waters, human impact, drinking water supply, Klariči water resource, Kras plateau. Izvleček UDK: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Oskrba s pitno vodo iz kraških vodnih virov (na primeru Krasa, JZ Slovenija) Na Krasu je bil od nekdaj največji problem oskrba s kakovostno pitno vodo, ki je omejevala poselitev in gos- podarski razvoj območja.
    [Show full text]
  • Po Skrajšanem Postopku
    Obina Pivka 5. seja obinskega sveta Gradivo k toki 4 Spremembe Statuta Obine Pivka – po skrajšanem postopku ___________________________________________________________________________ 4-1 Obina Pivka 5. seja obinskega sveta OBINA PIVKA Župan tel. 05 72 10 100 / fax. 05 72 10 102 e-pošta: [email protected] Datum: 08.05.2007 OBINSKEMU SVETU OBINE PIVKA ZADEVA: Obrazložitev Sprememb Statuta Obine Pivka - po skrajšanem postopku 1. UVOD 1.1. Pravna podlaga za sprejem sprememb Statuta Obine Pivka – po skrajšanem postopku - 131. len Statuta Obine Pivka doloa, da je postopek za spremembo ali dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta v rednem postopku. Predlog za spremembo statuta lahko predlaga najmanj etrtina lanov sveta, župan ali pet odstotkov volilcev v obini. - 84. len Poslovnika Obinskega sveta Obine Pivka doloa, da se statut obine in poslovnik o delu obinskega sveta sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. - Prvi odstavek 87. lena Poslovnika Obinskega sveta Obine Pivka doloa, da obinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloi, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, e gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov. Obinskemu svetu Obine Pivka se predlaga sprejem Sprememb Statuta Obine Pivka – po skrajšanem postopku. 1.2. Ocena stanja in razlogi za sprejem sprememb Statuta Obine Pivka S predlogom Sprememb Statuta Obine Pivka se bo naselje »Juriše« preimenovalo v »Jurše«. ___________________________________________________________________________ 4-2 Obina Pivka 5. seja obinskega sveta Na 4. seji Obinskega sveta Obine Pivka dne 14.03.2007 je svetnik Andrej Godina posredoval pobudo vašanov iz Jurš in sicer, da obinski svet poda soglasje k zaetku postopka za preimenovanje vasi iz Juriše v Jurše.
    [Show full text]
  • 1 Ocena Varnostnih Razmer Na Območju Občine Pivka
    PRILOGA št. 13 OCENA VARNOSTNIH RAZMER NA OBMOJU OBINE PIVKA (OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH TVEGANJ) I. POSNETEK STANJA 1. Zbir podatkov za analizo - Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesreami v obini Pivka - Varnostna ocena Policijske postaje Postojna za leto 2007 in prvo polovico leta 2008 - Dostopne uradne javne evidence 2. Operativni ogled obmoja obine Pivka Obina Pivka leži v jugozahodnem delu Slovenije, na stiišu primorskega in celinskega sveta in spada v Notranjsko-kraško statistino regijo. Obina Pivka se na zemljevidu kaže kot velik metulj s široko razprtimi krili. Glava je Pivka, edino mestno naselje in obinsko upravno središe; vzhodno krilo je Zgornja Pivka, obrobljena z gozdnatim hribovjem, ki se na jugovzhodu postopoma vzpenja proti 1796 m visokem Snežniku, zahodno krilo je Košanska dolina z obrobji v brkinskem hribovju in Vremšici (1027 m). Krili louje in jima hkrati daje oporo Taborski greben (751 m), ki je skupaj s Primožem (781 m) in Osojnico (820 m) tudi razvodje med porejema reke Pivke in reke Reke in s tem tudi med bližnjim Jadranskim in zelo daljnim rnim morjem. Pivška obina je na zanimivem jadransko-rnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v rno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje. Podatki o obini (vir: statistini urad RS, MNZ-centralni register prebivalstva, 1 polletje 2008): - število prebivalcev: 6.102 - površina 223 km2 Naselja 1. BUJE 2. EPNO 3. DOLNJA KOŠANA 4. DRSKOVE 5. GORNJA KOŠANA 6. GRADEC 7. JURIŠE 8. KAL 9. KLENIK 10. MALA PRISTAVA 11. NADANJE SELO 12. NARIN 13. NEVERKE 14. NOVA SUŠICA 15. PALJE 1 16.
    [Show full text]
  • Odlok O Kategorizaciji Ob Činskih Javnih Cest V Občini Pivka – Seznam
    Odlok o kategorizaciji obinskih javnih cest v Obini Pivka – seznam odsekov po kategorijah z opombami ° Lokalne ceste (LC) med naselji v obini in ceste med naselji v obini in naselji v sosednjih obinah so: Zap. Zaetek Konec Dolžina Preostala dolžina v št. Cesta Odsek odseka Opis odseka [m] sosednji obini [m] Opomba 1. 135090 135091 C 135080 Ba-Zagorje C R2 404 1.424 2.271 Ilirska Bistrica 2. 315010 315011 C G1 6 N. Sušica-D. Košana-G. Košana C R3 622 5.612 popravek poteka glede na rekonstrukcijo 2010, zaris po proj. dokument. 3. 315020 315021 C R3 622 Neverke-D. Košana C 315010 1.159 gradnja dokonana poleti 2010 4. 315030 315031 C R2 404 Pivka-Klenik-Palje C 315080 4.461 5. 315050 315051 C G1 6 G1 6-Šmihel-Narin Z Narin 2.338 zakljuek LC v naselju Narin, uskladitev kategorije ceste 6. 315060 315061 C 315050 V. Pristava-Šmihel C G1 6 1.922 7. 315060 315062 C G1 6 Šmihel-Nadanje selo-G1 6 C 315050 2.252 8. 315070 315071 C R2 404 Zagorje-Šilentabor Z Tabor 2.355 zakljuek LC v naselju Tabor, uskladitev kategorije ceste 9. 315080 315081 C R2 404 Parje-Palje-Juriše Z Juriše 7.329 zakljuek LC v naselju Juriše, uskladitev kategorije ceste 10. 315120 315121 C R2 404 Pivka-Trnje Z Trnje 2.299 zakljuek LC v naselju Trnje, uskladitev kategorije ceste 11. 315130 315131 C R2 405 R2 405-Suhorje-Ostrožno Brdo C 135010 5.763 1.973 Ilirska Bistrica prej: JP 815711 in JP 635021, uskladitev mejnega odseka 12.
    [Show full text]
  • EXPLORE with US 15 July –18 August 2019
    EXPLORE WITH US 15 July –18 August 2019 WELCOME TO PIVKA The Municipality of Pivka extends along varied landscape of the rocky Karst and green forest of the Notranjska region. Peaceful atmosphere of the countryside and hidden beauty of the landscape can be observed especially by travellers who decide to go by foot or by bike and by those, who are curious and instead of the city hustle and bustle, choose to see our natural attractions and meet our people. The Municipality of Pivka is home to many tourist farms and other providers of local products that will always warmly welcome you. Here, the authenticity of the area can be experienced by all the senses. INFORMATION AND BOOKING: Tourist Information Center Pivka, Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka +386 31 775 002 [email protected] PARK OF MILITARY HISTORY Welcome to the Park of Military History, a walk through the past! The Park of Military History is the largest museum complex in Slovenia, where you can see everything, from a bow from the Old Stone Age to exceptional examples of tanks, military planes, a German railway composition from the II. World War, and last but not least a submarine, which interior is also available to visit. The rich collection of the military technical heritage is a unique insight not only in the national but also in the global military history and represents important military moments until the crucial period of creation of the state of Slovenia. The Park of Military History, as a modern museum centre offers a lot more – a museum restaurant, a well-stocked museum shop, a rest area for motorhomes, and lots of pathways and hiking trails.
    [Show full text]
  • Program Izvajanja Javne Službe Odvajanja In
    Na podlagi 26. člena U R E D B E o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) izdelan PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA OBČINI POSTOJNA IN PIVKA za OBDOBJE 2017 - 2020 Postojna, 21.11.2016 Kazalo vsebine 1 OSNOVNI PODATKI ...................................................................................................... 4 1.1 Izvajalec javne službe .................................................................................................. 4 1.2 Občine, kjer se izvaja javna služba .............................................................................. 4 1.3 Predpisi in drugi pravni akti občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe ............................................................................................................................ 4 1.4 Naselja, kjer se izvaja javna služba ............................................................................. 5 1.5 Aglomeracije, kjer se izvaja javna služba ................................................................... 7 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE ............................................................................................ 12 2.1 Javno kanalizacijsko omrežje, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem
    [Show full text]