PRILOGA št. 13

OCENA VARNOSTNIH RAZMER NA OBMOĆJU OBĆINE (OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH TVEGANJ)

I. POSNETEK STANJA

1. Zbir podatkov za analizo

- Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrećami v obćini Pivka - Varnostna ocena Policijske postaje Postojna za leto 2007 in prvo polovico leta 2008 - Dostopne uradne javne evidence

2. Operativni ogled obmoćja obćine Pivka

Obćina Pivka leži v jugozahodnem delu Slovenije, na stićišću primorskega in celinskega sveta in spada v Notranjsko-kraško statistićno regijo. Obćina Pivka se na zemljevidu kaže kot velik metulj s široko razprtimi krili. Glava je Pivka, edino mestno naselje in obćinsko upravno središće; vzhodno krilo je Zgornja Pivka, obrobljena z gozdnatim hribovjem, ki se na jugovzhodu postopoma vzpenja proti 1796 m visokem Snežniku, zahodno krilo je Košanska dolina z obrobji v brkinskem hribovju in Vremšćici (1027 m). Krili loćuje in jima hkrati daje oporo Taborski greben (751 m), ki je skupaj s Primožem (781 m) in Osojnico (820 m) tudi razvodje med porećjema reke Pivke in reke Reke in s tem tudi med bližnjim Jadranskim in zelo daljnim Ćrnim morjem. Pivška obćina je na zanimivem jadransko-ćrnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v Ćrno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje.

Podatki o obćini (vir: statistićni urad RS, MNZ-centralni register prebivalstva, 1 polletje 2008): - število prebivalcev: 6.102 - površina 223 km2

Naselja

1. BUJE 2. ĆEPNO 3. DOLNJA KOŠANA 4. DRSKOVĆE 5. GORNJA KOŠANA 6. GRADEC 7. JURIŠĆE 8. KAL 9. KLENIK 10. MALA PRISTAVA 11. 12. NARIN 13. 14. NOVA SUŠICA 15. PALĆJE

1 16. 17. PETELINJE 18. PIVKA 19. RIBNICA 20. SELCE 21. SLOVENSKA VAS 22. STARA SUŠICA 23. 24. ŠMIHEL 25. ŠILENTABOR 26. TRNJE 27. 28. VOLĆE 29. ZAGORJE

PRILOGA št. 1: KARTA OBĆINE PIVKA

Vaške skupnosti

TRŠKA SKUPNOST PIVKA VS BUJE VS ĆEPNO VS DOLNJA KOŠANA VS DRSKOVĆE VS GORNJA KOŠANA VS GRADEC VS JURŠĆE VS KAL VS KLENIK VS MALA PRISTAVA VS NADANJE SELO VS NARIN VS NEVERKE VS NOVA SUŠICA VS PALĆJE VS PARJE VS PETELINJE VS RIBNICA VS SELCE VS SLOVENSKA VAS VS STARA SUŠICA VS SUHORJE VS ŠILENTABOR VS ŠMIHEL VS TRNJE VS VELIKA PRISTAVA

2 VS VOLĆE VS ZAGORJE

PRILOGA št. 2: KARTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Glavne tranzitne povezave

Regionalna cesta Ljubljana – Postojna – Koper Ljubljana – Postojna – Pivka - Divaća Ljubljana –Postojna – Pivka - Avtocesta Ljubljana - Postojna – Koper Železniška povezava Ljubljana – Postojna - Pivka

3. Razvitost obćine

V obćini Pivka je registriranih 73 družb od tega 70 malih, 1 srednje veliko in 2 veliki. Družbe, ki so registrirane v Obćini imajo poslovne enote tudi v drugih obćinah (Javor d.d. na Baću, Prestranku in Belskem, Pivka d.d. v Cerknici) in obratno (GG Postojna enoto v Pivki). V obćini deluje tudi 202 samostojnih podjetnikov, od katerih je 158 samozaposlen, ostali pa imajo tudi zaposlene.

Obćina ima 2.533 delovno aktivnih prebivalcev. V obćini je zaposlenih 1.360, v druge obćine pa se jih vozi na delo 1.173. V podjetjih, ki so registrirana v Obćini Pivka dela skupaj 1.889 ljudi, torej jih prihaja 529 iz drugih okoliških obćin.

Pivćani in okolićani so se v preteklosti ukvarjali s poljedelstvom, ovćerejo, gozdarjenjem, imeli so številne žage in mline. Do prihoda železnice je cvetelo furmanstvo. Prihod južne železnice 1857. leta, ki je povezovala Dunaj in Trst, je kraju prinesel nov razvoj. Z zgraditvijo odcepa železniške proge proti Reki je takratni Šempeter na Krasu postal pomembno železniško križišće v Srednji Evropi. Najvećji delež v gospodarstvu imajo tradicionalne panoge, predvsem lesna industrija, kjer lahko omenimo najvećje podjetje Javor d.d. in kovinska industrija. Po drugi svetovni vojni se je v obćini uveljavilo perutninarstvo, predvsem v Košanski dolini, kjer je pomembno podjetje Pivka d.d. Finanćnih institucij, trgovskih družb, državnih ustanov in visoko tehnološko razvitih družb v obćini ni. Razvijata se tudi obrt in podjetništvo ter storitvena dejavnost. V zadnjem ćasu se spet obnavlja ovćjereja na Pivškem, oživlja pa tudi sadjarstvo v Brkinih. Obćina Pivka se je sorazmerno slabih gospodarskih kazalcev zavedala že od samega zaćeta in si aktivno prizadevala za razvoj obćine. Rezultat tega je, da je sedež Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije v Pivki. Ustanovljen je tudi Lokalni pospeševalni center Pivka v okviru katerega poteka naćrtovanje industrijsko obrtnih con in podjetniškega inkubatorja z izobraževalnim centrom. Obćina ima industrijsko cono v Neverkah, v obćini pa se razvija tudi Center za obnovljive vire energije. Celotna obćina leži na podroćju kraškega sveta, je zelo bogata z naravno in kulturno dedišćino. Naselje Pivka je najvećje in najbolj razvito, saj ima 727 gospodinjstev. Obćina Pivka ima dve osnovni šoli (Pivka in Košana) s podružnićnimi šolami, ter dva vrtca (Pivka in Košana). Na obmoćju obćine so prisotne tri banke s svojimi poslovalnicami ter ena zavarovalna hiša.

3 Osnovno zdravstveno varstvo se izvaja v javnem zavodu Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožića Postojna, Prećna ulica 2, Postojna, in pri zasebnikih koncesionarjih, ki izvajajo svojo dejavnosti v prostorih Zdravstvene postaje Pivka, na Kolodvorski cesti 24, v Pivki. Obćina Pivka je skupaj z obćino Postojna soustanoviteljica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožića.

Ćeprav dolino reke Pivke sekajo prometnice od Kvarnerja v notranjost celine in se je tam razvila industrija, je naravno okolje še ohranjeno. Spokojno vzdušje podeželja in zastrta lepota pokrajine se razodevata zlasti popotnikom, ki ju spoznavaš peš, na konjih ali s kolesi, in tistim radovednežem, ki si izven turistićnega vrveža raje sami utirajo poti k znamenitostim in ljudem. Na široko so jim odprta vrata turistićnih kmetij. Dolino ob razvejani reki Pivki je igriva narava obdarila s kraškimi znaćilnostmi – trinajstimi presihajoćimi jezeri. Dve med njimi – Petelinjsko in Palško – sta većji in obstojnejši. Ob deževjih se napolnita in se obdržita već mesecev, v sušnem obdobju pa se umakneta v podzemlje in dno jima preraste trava, ki jo domaćini še kosijo. Pokrajina pa v sebi krije tudi sledove razgibane preteklosti kot so najdišća iz kamene dobe v Parski golobini, gradišća iz železne dobe, ostanki gradov Šilentabor in Kalec ter številne stare cerkve po vaseh. Na obmoćju Obćine se v zadnjih nekaj letih intenzivno razvija turizem (Turistićna vas Narin, turistićne kmetije po vaseh, utrdbe na Primožu in Habjanovem hribu, Park vojaške zgodovine…)

4. Pregled organiziranosti obćine in delovanja posameznih služb znotraj obćine

Organizacija in delovno podroćje obćinske uprave Obćine Pivka je urejena z Odlokom o organizaciji in delovnem podroćju obćinske uprave Obćine Pivka (Uradni list RS, št. 91/99). Obćinska uprava obćine Pivka je organizirana kot enovit organ.

Predstojnik obćinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa obćino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vodenje obćinske uprave.

Obćinsko upravo neposredno vodi direktor obćinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor obćinske uprave: – neposredno vodi obćinsko upravo, organizira in koordinira delo delavcev v obćinski upravi in jim nudi strokovno pomoć, razporeja delo med delavce v obćinski upravi in skrbi za delovno disciplino; – izdaja odloćbe v upravnem postopku na prvi stopnji; – opravlja najzahtevnejše naloge obćinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v obćini; – skrbi za zakonito, ućinkovito in smotrno opravljanje nalog obćinske uprave; – opravlja druge naloge po nalogu župana. Direktor obćinske uprave lahko izdaja odloćbe in druge akte, ki se nanašajo na uresnićevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev obćinske uprave, će ga župan za to pooblasti. Direktor obćinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.

Obćinska uprava zagotavlja: – strokovno, ućinkovito in racionalno izvrševanje nalog obćinske uprave, – zakonito, pravoćasno in ućinkovito uresnićevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, – polno zaposlenost delavcev v obćinski upravi in – ućinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

4 Obćinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnićne in administrativne naloge na podroćju:

- splošnih zadev, – normativno pravnih zadev, – upravnih zadev, – javnih financ, – obrti, drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva, – družbenih dejavnosti, – varstva okolja in urejanja prostora, – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, – inšpekcijskega nadzorstva in obćinskega redarstva, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišći. Obćinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti obćine.

4.1. Opis nalog posameznih služb po podroćjih:

Na podroćju splošnih zadev opravlja obćinska uprava naslednje naloge: – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnićna opravila za potrebe župana, obćinskega sveta in njegovih delovnih teles, za ćlane obćinskega sveta, nadzorni odbor ter druge obćinske organe; – kadrovske zadeve; – sprejem in odpravo pošte ter arhiviranje za potrebe obćinskih organov; – gospodarjenje z zgradbo obćine in tehnićno opremo; – avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov obćine, ki se nanašajo na civilno zašćito in reševanje; – nudi strokovno pomoć vaškim skupnostim pri njihovem delovanju in – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to podroćje.

Na podroćju normativno-pravnih zadev obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališć, ki jih sprejemajo župan, obćinski svet in drugi obćinski organi; – sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in pravno spremljanje pogodb; – strokovno pravno pomoć pri izvajanju volilnih opravil; – pravno pomoć županu, obćinskemu svetu in drugim obćinskim organom; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to podroćje.

Na podroćju upravnih zadev obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – vodi upravni postopek in izdaja odloćbe v teh postopkih na I. stopnji; – vodi evidenco o upravnih stvareh; – sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pristojni organi; – opravlja druge naloge s podroćja upravnih zadev.

Na podroćju javnih financ obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja proraćun in skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to podroćje; – pripravlja finanćna poroćila in zakljućni raćun proraćuna; – zagotavlja strokovno pomoć obćinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju obćinskih splošnih in drugih aktov s podroćja javnih financ; – opravlja finanćno-knjigovodska in druga strokovna opravila za proraćun, obćinske sklade, režijske obrate, vaške skupnosti;

5 – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti obćine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih razmerij; – spremlja in analizira davke iz obćinske pristojnosti in v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo uvedbo oziroma usklajevanje; – pripravlja premoženjsko bilanco obćine; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to podroćje.

Na podroćju gospodarstva obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja strategijo razvoja obćine ter programske usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s podroćja gospodarstva; – izvaja strokovne naloge za obćino in njene organe, kadar je obćina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na podroćju gospodarskih javnih služb, – spremlja in analizira gospodarska gibanja v obćini; – opravlja druge naloge s tega podroćja.

Na podroćju družbenih dejavnosti obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na razlićnih podroćjih družbenih dejavnosti; – skrbi za realizacijo programov v skladu s proraćunom, koordinira delovanje razlićnih subjektov na podroćjih družbenih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem programov; – pripravlja in izvaja programe javnih del; – opravlja druge naloge, ki sodijo v podroćje družbenih dejavnosti.

Na podroćju urejanja prostora obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja programska izhodišća za sprejemanje prostorskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; – pripravlja prostorske akte obćine; – izdaja lokacijske dokumentacije; – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje posegov v prostor; – nudi strokovno pomoć pravnim in fizićnim osebam pri urejanju prostora; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to podroćje.

Na podroćju varstva okolja obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za obmoćje obćine; – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih doloćajo posebni predpisi s podroćja varstva okolja; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to podroćje.

Na podroćju gospodarskih javnih služb in infrastrukture obćinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organizacijo gospodarskih javnih služb; – izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem; – pripravlja projekte in investicijske programe in opravlja nadzor nad investicijami; – opravlja druge naloge na tem podroćju.

6 Obćinska inšpekcija in obćinsko redarstvo

-obćinska inšpekcija opravlja nadzorstvo nad izvajanjem obćinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi obćina ureja zadeve iz svoje pristojnosti

- obćinsko redarstvo opravlja nadzor nad izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa, javnega reda in mira, nadzor nad izvajanjem obćinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi obćina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, vodenje postopkov o prekrških in izdajo plaćilnih nalogov, druge naloge, ki sodijo po naravi v to službo.

Razvrstitev in število delovnih mest v obćinski upravi ter razvrstitev nalog iz posameznega delovnega podroćja obćinske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, je doloćena s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v obćinski upravi, ki ga izda župan.

PRILOGA št. 3: ORGANIGRAM OBĆINSKE UPRAVE PRILOGA št. 4: SEZNAM JAVNIH SLUŽB IN ORGANZACIJ TER ODGOVORNIH OSEB

5. Pregled obstojećih aktov, dokumentov in drugega gradiva, ki se nanaša na vzpostavljanje obćinskega redarstva po novem zakonu

- Zakon o obćinskem redarstvu (ZORed) (Ur. list RS, št. 139/2006) - Odlok o ustanovitvi organa skupne obćinske uprave »Medobćinski inšpektorat in redarstvo« (Ur. list RS, št. (Ur. list RS, št. 108/2007)

7 II. ANALIZA IN OCENA OGROŽENOSTI – UGOTOVITEV STOPENJ OGROŽENOSTI

Obmoćje obćine Pivka meri 223 km2.

Obmoćje obćine je porašćeno z gozdovi (v pretežnem delu mešani in iglasti gozd).

Već kot 80% celotnega obmoćja obćine tvorijo zakrasele karbonatne kamnine, predvsem apnenci, v manjši meri pa tudi dolomiti. Na njih je razmeroma malo prsti in bogate padavine od 1500 do 2000 mm letno neposredno poniknejo v podzemlje.

Relief na karbonatnih kameninah, ki segajo v višini med 600 in 1300 m, je glede stabilnosti tal ugodnejši. Izjema so le dna vrtać, ki se zaradi spiranja drobirja v podzemlje postopno poglabljajo. V kraškem reliefu so znani številni vdori in brezna. Ob raznih posegih v kraška tla, pa lahko prićakujemo tudi nenadne nove vdore. Do većjih rušenj v podzemlju lahko pride le ob moćnejših potresih ali eksplozijah. Takšna rušenja bi lahko zajezila odtoćne vodne rove, sledile pa bi većje poplave pred ponori. V tem primeru so zlasti ogrožena: Postojna in nižje ležeća naselja, nekako do višine 530 m. Planotasto in grićevnato kraško površje je sicer v geomehanskem pogledu ugodno in stabilno.

Na potresno ogroženost opozarjajo številne geološke prelomnice, ki prećkajo obmoćje obćine. Znane so zlasti: Idrijska, Vipavska, in Graška prelomna cona. To obmoćje se nahaja med Ljubljanskim in Ilirskobistriškim centralnim obmoćjem, kjer so znani potresi od 8 do 9 stopnje po MCS lestvici. Obćasni lokalni potresi so znani tudi zaradi kraške strukturne dinamike.

V klimatskem pogledu je obmoćje obćine izpostavljeno predvsem moćni burji. Ob sneženju nastajajo številni zameti, ki ovirajo lokalni in tranzitni promet. Razmeroma pogosto se pojavlja tudi žled, ki unićuje drevje in elektrićne ter telefonske vode. Obćasno se pojavljajo unićujoći vrtinćasti vetrovi, ki poleg unićevanja drevja lahko povzroćijo tudi drugo veliko škodo. Poleg hujših nalivov in dolgotrajnega dežja, ki povzroća poplave, se obćasno pojavlja tudi suša in z njo pomanjkanje pitne vode.

Ob suši se bistveno poveća tudi nevarnost požarov. Gozdni in travniški požari so pogosti zlasti v spomladanskih, poletnih in jesenskih suhih dnevih.

Na obmoćju obćine živi v 29-ih naseljih približno 6102 prebivalcev, ki so povezani v razlićne vaške skupnosti. Glede na položaj in velikost naselij je njihova ogroženost po naravnih in drugih nesrećah precej razlićna. Većja ogroženost je nedvomno v prometno izpostavljenih većjih naseljih, kot so: Petelinje, Pivka, Parje, Drskovće, Zagorje, Kal in Ribnica . Zaradi velike gozdnatosti in zarašćenosti opušćenih pašnikov, bi bila ob hujših požarih ogrožena tudi manjša obrobna naselja. Zaradi naseljenosti in prometne funkcije ter kraškega znaćaja celotne obćine pa so zlasti ogroženi viri pitne vode. Kraško vodo ogrožajo tudi industrijske, kmetijske in komunalne odplake.

• Ogroženost od naravnih nesreć

1. POTRES

Obmoćje obćine Pivka spada v zahodno slovensko potresno obmoćje, kjer so poleg ljubljanskega in ilirskobistriškega potresnega središća znana še tolminska in idrijska potresna žarišća, z maksimalno jakostjo potresov do 9 stopnje MCS lestvice. Ćeprav Pivka do sedaj še ni doživela rušilnega potresa, pa znaki o geološki zgradbi in v kraškem podzemlju dokazujejo, da je obmoćje izpostavljeno zlasti ob t.i. prelomnih conah, kot so idrijska, ki

8 poteka preko Planinskega polja proti Cerknici ter ob predjamskem prelomu, ki loći Hrušico od Nanosa in se nadaljuje prek Postojne v Javornike. Znani so tudi mladi tektonski premiki ob vipavskem prelomu, ki poteka od Razdrtega proti Pivki in Zagorju ter ob Reškem prelomu, ki prećka Vremšćico in poteka po Reški dolini proti Ilirski Bistrici. Stalni manjši premiki ob navedenih prelomih zmanjšujejo možnost većjih potresov, ki pa jih ne moremo v celoti izkljućiti. Ob hujšem potresu lahko pride do rušenja starejših zgradb, kar bi bilo neugodno zlasti v gosteje zazidanih predelih Pivke ter vasi. Slabše so grajene tudi nekatere starejše većstanovanjske zgradbe v Pivki. Potres bi lahko ogrozil preskrbo s pitno vodo, ki jo je treba ćrpati iz oddaljenih Malnov. Ob morebitnih rušenjih v podzemlju bi nastale većje poplave pred ponorom Pivke in Lokve v Predjami.

Glede na to, da so v obćini nekateri stanovanjski objekti grajeni v gostem strnjenem sistemu, moramo raćunati, da bi ob potresu bil dostop do posameznih objektov lahko otežen. Ob nastanku požara bi bile ruševine glede na gradbeni material, ki so ga uporabljali v gradnji, nevaren za širjenje požara.

2. POPLAVE

Zaradi strukture tal do većjih poplav v obćini po vsej verjetnosti ne bo prišlo. Reka Reka v ćasu velikih padavin pogosto poplavlja polja in nižinske objekte, ki so v njihovih neposrednih bližinah. Poplavi lahko tudi reka Pivka.

Ćeprav velja splošna ugotovitev, da omenjeni reki ne predstavljata posebne nevarnosti za prebivalstvo, obstaja možnost, da bi lahko do većje poplave prišlo ob priliki potresa pri katerem bi se ponikalne odprtine – žrela zasuli in bi voda zaradi premajhnega odtoka hitreje narašćala. Ta varianta je manj verjetna, toda možna. Poplava bi nastala postopoma in bi v takem primeru lahko resno ogrožala prebivalstvo in materialne dobrine.

3. POŽAR

Glede na specifićne klimatske pogoje v obćini, obstoja v spomladanskem in jesenskem sušnem obdobju velika nevarnost nastanka gozdnih in travniških požarov, ki se lahko ob nepravoćasni gasilski intervenciji spremenijo v požarni vihar, katerega bi bilo glede na razpoložljiva materialna in tehnićna sredstva težko pogasiti. V vaseh, kjer so stanovanjske in poslovne zgradbe zgrajene v strnjenem sistemu, strešne konstrukcije so v pretežnem delu lesene, na podstrešjih pa se hrani seno in druga živinska krma, bi eventuelni nastanek većjega požara zahteval za njegovo omejitev veliko število ljudi in materialnih sredstev, ki bi bila zajeta pri neposrednem gašenju takega požara.

Većjo nevarnost za nastanek požara in materialne škode predstavljajo tudi lesnoindustrijska podjetja, skladišća lahkovnetljivih snovi.

Vsa navedena podjetja preprećujejo nastanek požara s preventivnimi ukrepi, vendar ni izkljućena možnost, da bi ob premajhni pazljivosti ali ob malomarnosti nastal požar v katerikoli organizaciji. Splošno nevarnost za širjenje požara povećuje ogroženost obćine Pivka, ki je skoraj v celoti izpostavljena moćni kraški burji in bi tako lahko bila idealni prenašalec požarnih žarišć.

9 4. SNEŽNO NEURJE TER SNEŽNI IN ZEMELJSKI PLAZOVI

Zaradi burje, ki dosega v zimskem ćasu nastajajo na posameznih odsekih cest že pri normalnem sneženju snežni zameti, ki vćasih docela paralizirajo promet med posameznimi obrobnimi naselji.

V primeru većjih snežnih padavin, pa bi lahko snežni zameti zaćasno prekinili promet na avtocesti, cesti I. reda in železniški progi, ćeprav so omenjene prometnice pozimi redno splužene. V snežnih zametih bi bili posamezniki za katere bi bilo potrebno zaradi mraza ćim prej poskrbeti in jih razmestiti v bližnjih naseljih.

Snežni plazovi se v obćini ne pojavljajo.

5. TEŽKE PROMETNE IN DRUGE NESREĆE

Glede na zelo gost promet, ki poteka preko obmoćja obćine, obstoja velika verjetnost nastanka većje prometne nesreće bodisi na železniški progi, državni cesti prvega in drugega reda ali drugje. Većja nesreća bi lahko ob taki priliki naredila na samem kraju tudi većjo materialno škodo ali nastanek požara, zastrupitev doloćene površine tal in posameznih podzemeljskih vodnih tokov. Ob nesreći, v kateri bi bilo soudeleženo vozilo za prevoz potnikov, bi bilo potrebno poiskati možnost reševanja in nudenja prve pomoći ponesrećenim.

6. NESREĆE Z NEVARNIMI SNOVMI

Na obmoćju obćine ni podjetji oz. tovarn, ki bi pri svojem delu uporabljale većje kolićine nevarnih snovi. Tovrstne nesreće pa niso izkljućene. Nastanejo lahko ob prometnih nezgodah, saj potujejo po cestah in železnici preko naše obćine većje kolićine razlićnih nevarnih snovi. Raćunati je treba tudi z lokalnimi vetrovi, s katerimi se lahko širi onesnažen zrak po omenjenih reliefnih kotanjah, zlasti ob temperaturnih inverzijah. Katastrofalne posledice bi imele tudi nesreće z nevarnimi tekoćinami, ki bi se razlile ob cesti ali železnici v predelu med Postojno in Pivko, pa tudi v celotnih Javornikih in na obmoćju obćine Postojna. Po nesreći namreć v podzemlje neposredno odtećejo vse škodljive tekoćine in hitreje poniknejo v kraška tla.

• Ogroženost cestnega prometa

Zakon o obćinskem redarstvu v svojem 3. ćlenu doloća, da obćinski redarji opravljajo tudi naloge na podroćju zagotavljanja prometne varnosti, nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih ter varovanje cest in okolja v naseljih in na obćinskih cestah zunaj naselij, prav tako pa tudi skrb za varnost na obćinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah.

Potrebno je zagotoviti, da obćinski redarji poznajo obmoćja, na katerih so urejene intervencijske poti, da lahko z svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti.

V tem poglavju skupaj obravnavamo ogroženost cestnega prometa v naselju in zunaj naselja ter na drugih poteh in javnih površinah.

Iz Varnostne ocene Policijske postaje Postojna, ki deluje na obmoćjih obćin Postojna in Pivka za leto 2007 izhaja, da je bilo na navedenih obmoćjih obravnavanih 184 prometnih nesreć v katerih je bilo 9 oseb hudo telesno poškodovanih, lahke telesne poškodbe pa je utrpelo 92 oseb. V prvem polletju leta 2008 se je pripetilo 115 prometnih nesreć. V prometnih

10 nesrećah, ki so se v tem obdobju pripetila na obmoćju Policijske postaje Postojna sta 2 osebi izgubili življenje, 8 je bilo hudo telesno poškodovanih, lahko telesno poškodovanih pa 65 oseb.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreć so bili neprilagojena hitrost, nepravilna smer in stran vožnje, nepravilni premiki z vozili, neupoštevanje pravil o prednosti, neustrezna varnostna razdalja, medtem ko ostali vzroki niso izstopali. V letu 2007 se je najveć prometnih nesreć pripetilo v naseljih z ulićnim sistemom in sicer v Postojni ter v naseljih brez ulic in na glavni cesti I. reda št. 6 (Postojna-Pivka) ter regionalni cesti II. reda (Planina-Razdrto), sledijo pa lokalne ceste. V prvi polovici leta 2008 se je najveć prometnih nesreć pripetilo v naseljih z ulicami, na avtomobilski cesti, kjer enota PP Postojna nima vpliva, na regionalni cesti II. reda št. 409 in na glavni cesti I. reda št. 6, sledijo pa lokalne ceste. Na obmoćju planinskih rid so predvsem v poletnih mesecih pogoste dirke motoristov, ki ogrožajo tako sebe kot druge udeležence v prometu. Omenjene ceste so tudi prometno in tranzitno na našem obmoćju najbolj obremenjene. Na ostalih cestah je bila zabeležena manjša problematika.

• Ogroženost obćinskih javnih poti in rekreacijskih površin

Med javnimi potmi je potrebno omeniti vse poti ob glavnih cestah v naselju Pivka ter naseljih ob cesti prvega in cesti drugega reda. Zlasti nevarni so odseki v naseljih, kjer ni urejenih površin za pešce (Petelinje, Kal, Zagorje, Parje, Radohova vas). Kot rekreacijske površine se pojavljajo zlasti površine na Habjanovem hribu, pot na Osojnico, Vremšćico, Šilentabor, Sv. Trojico, Krpanova pot… na teh poteh se ljudje zbirajo v popoldanskih in većernih urah kot sprehajalci ali športniki.

Zlasti v okolici Osnovne šole v Pivki ter na drugih javnih površinah v Pivki (Habjanov hrib) se še posebej ob koncih tedna zbirajo razne družbe, ki na teh obmoćjih popivajo, si predvajajo glasbo ali kakorkoli drugaće motijo druge s svojo dejavnostjo. Ob tem je potrebno poudariti, da posamezniki pod vplivom razlićnih substanc lahko izvršujejo prekrške javnega reda, kazniva ravnanja vandalizma, mladostniško nasilje in podobne kršitve javnega reda in mira. Za njimi ponavadi ostanejo smeti ter razbita steklovina. Zlasti na udaru vandalizma je Kolodvorska ulica, kjer većinoma unićujejo smetnjake ter okolica Osnovne šole. Tovrstna druženja so še posebej pogosta v toplejših mesecih.

Obćina Pivka nima intervencijskih poti.

PRILOGA št. 5: SEZNAM VARNOSTNO OGROŽENIH POTI, POVRŠIN IN TOĆK NA OBMOĆJU OBĆINE PIVKA

• Ogroženost javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dedišćine

Na obmoćju Obćine Pivka imajo javne stavbe, med katere sodijo zlasti osnovni šoli, železniška postaja, zgradba Obćine in druge javne zgradbe, ki spadajo pod javni sektor (zdravstvo…), banke, pošte, varovanja urejena po svoje. Izjeme so denarne ustanove, za katere so ob sodelovanju z odgovornimi s strani Policijske postaje in Policijske uprave Postojna izdelani naćrti varovanja in izvedba ukrepov v primeru kaznivih dejanj.

Z vidika kulturne dedišćine pa so pomembni tudi vsi sakralni spomeniki tako v naselju Pivka kakor po vaseh. Najstarejša med cerkvami je cerkev sv. Martina na Šilentabru iz 12. stoletja.

11 Ogroženost kulturnih, zgodovinskih, državnih ali obćinskih zgradb ali spomenikov izvira predvsem iz vandalizma in objestnosti, saj je dostop do većine spomenikov enostaven, ker niso zašćiteni z ograjami ali drugimi fizićnimi ovirami.

Sicer pa so v obćini Pivka najbolj znane kulturno zgodovinske stavbe vojašnice v Hrastju, grad Ravne, pivški kamniti križi, utrdbena zapušćina Alpskega zidu (najvećja na Primožu in na Habjanovem hribu), pivška presihajoća jezera.

PRILOGA št. 6: SEZNAM JAVNIH ZGRADB IN OBJEKTOV NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠĆINE

• Ogroženost od kriminalnih pojavov – kriminalna ogroženost

Policijska postaja Postojna je na obmoćju obćin Postojna in Pivka v letu 2007 zabeležila izrazit porast števila kaznivih dejanj, ki obsegajo predvsem premoženjske delikte kot so tatvine in velike tatvine.

V letu 2007 je Policijska postaja Postojna obravnavala 789 kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Od tega je bilo 609 premoženjskih kaznivih dejanj, pri ćemer je bilo preiskanih 133 oziroma 21,8% kaznivih dejanj. Najveć obravnavanih kaznivih dejanj je bilo tatvin in sicer 399, 81 vlomov, 152 poškodovanj tuje stvari in 27 goljufij.

Policijska postaja Postojna je v istem obdobju obravnavala tudi 35 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od tega jih je bilo 32 preiskanih.

Na podroćju družinskega nasilja je bilo zaznanih in obravnavanih 13 primerov kaznivih dejanj nasilništva v družini in 56 kaznivih dejanj, katerih so bili osumljeni mladoletniki. Ti so bili većinoma osumljeni kaznivih dejanj premoženjskih deliktov, predvsem tatvin v trgovinah in poškodovanj tuje stvari ter kaznivih dejanj zoper življenje in telo - lahkih telesnih poškodb.

Na podroćju gospodarske kriminalitete je Policijska postaja Postojna samostojno obravnavala 12 kaznivih dejanj, od tega 7 poslovnih goljufij in 5 drugih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.

Na podroćju zlorabe prepovedanih drog so bila obravnavnavana 4 kazniva dejanja, opravljenih pa je bilo tudi 47 zasegov razlićnih prepovedanih drog. Policijska postaja Postojna je obravnavala tudi 2 kazniva dejanja prepovedanega prehoda ćez državno mejo in 52 kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Drugih posebnih oblik kriminalitete niso zaznali.

V prvi polovici leta 2008 je Policijska postaja Postojna je na obmoćju obćin Postojna in Pivka zabeležila padec števila kaznivih dejanj glede na enako obdobje leta 2007. Pri splošni kriminaliteti so pri raziskavah kaznivih dejanj najveć težav povzroćala premoženjska kazniva dejanja, tatvine, poškodovanja tuje stvari, goljufije, predvsem vlomi v kletne prostore, osebna vozila, gostinske, trgovinske in druge objekte. Gre predvsem za kazniva dejanja, ki jih vsakodnevno izvršujejo domaći in prehodni storilci, predvsem povratniki, v većini primerov pa tudi zasvojenci s prepovedanimi drogami iz drugih obmoćij (Ljubljana).

Problematika na podroćju obravnave kaznivih dejanj zoper življenje in telo v prvem polletju leta 2008 ni bila pereća. Krvnih deliktov niso obravnavali. Obravnavali so 1 kaznivo dejanje spolnega nasilja.

V prvem polletju leta 2008 je Policijska postaja Postojna obravnavala 387 kaznivih dejanj splošne kriminalitete, od tega je bilo 288 kaznivih dejanj zoper premoženje. Preiskanih je bilo

12 61 kaznivih dejanj. Najveć obravnavanih kaznivih dejanj je bilo tatvin in sicer 105, 66 vlomov, 73 poškodovanj tuje stvari, 15, 17 goljufij, 3 tatvine motornega vozila in 1 drzne tatvine. Skupna raziskanost je 21,2%.

Obravnavali so tudi 15 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od tega 2 še nista preiskani. Kaznivega dejanja hude telesne poškodbe niso obravnavali, obravnavali pa so 14 kaznivih dejanj lahkih telesnih poškodb.

Na podroćju nasilja v družini je Policijska postaja Postojna zaznala in obravnavala 8 primerov kaznivih dejanj, zaznali pa so tudi 13 kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni mladoletniki. Mladoletniki so v većini osumljeni kaznivih dejanj premoženjskih deliktov, predvsem tatvin v trgovinah in poškodovanj tuje stvari ter kaznivih dejanj zoper življenje in telo - lahkih telesnih poškodb. Na podroćju gospodarske kriminalitete je Policijska postaja Postojna samostojno obravnavala 8 kaznivih dejanj, od tega 2 poslovni goljufiji in 2 druga kazniva dejanja s podroćja gospodarske kriminalitete in 1 zlorabo položaja in pravic.

Na podroćju zlorabe prepovedanih drog so obravnavali 2 kaznivi dejanji in opravili 23 zasegov razlićnih prepovedanih drog.

V tem obdobju niso obravnavali kaznivih dejanj prepovedanega prehoda ćez državno mejo, obravnavanih pa je bilo 35 kaznivih dejanj ponarejanja denarja.

• Ogroženost javnega reda in mira

Na obmoćju obćin Postojna in Pivka je Policijska postaja Postojna v letu 2007 obravnavala 372 kršitev predpisov o javnem redu, od tega je bilo 264 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in mira in 108 kršitev drugih predpisov o redu. Obravnavali so 2 kršitvi Zakona o orožju,ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Od tega so obravnavali 2 kršitvi Zakona o orožju, 21 kršitev Zakona o tujcih, 47 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 2 kršitvi Zakona o zašćiti živali, 10 kršitev Zakona o prijavi prebivališća, 8 kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola, 7 kršitev Zakona o osebni izkaznici ter 7 kršitev Zakona o javnih zbiranjih.

Zaznan je bil velik porast na podroćju proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

V prvi polovici leta 2008 se je število kršitev s podroćja javnega reda povećalo. Pri obravnavi kršitev, povezanih z nasiljem v družini, je bil v dveh primerih izrećen ukrep prepovedi približevanja. Većje javne prireditve in kršitve v gostinskih lokalih, pogosto predvsem zaradi pretiranega hrupa, so zahtevale većjo angažiranost policistov Policijske postaje Postojna.

Obravnavanih je bilo 229 kršitev predpisov o javnem redu. Kršitev Zakona o varstvu javnega reda in mira je bilo 139, kršitev drugih predpisov s podroćja javnega reda pa 90. Obravnavali so 1 kršitev Zakona o orožju. Med kršitvami drugih predpisov o javnem redu, je bilo najveć kršitev Zakona o tujcih in sicer 49, 22 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami , sledijo manjše kršitve Zakona o prijavi prebivališća, Zakona o javnih zbiranjih, Zakona o omejevanju porabe alkohola, Zakona o osebni izkaznici in tudi Zakona o zašćiti živali.

13 • Ogroženost na javnih shodih in prireditvah

Na Policijski postaji Postojna so v letu 2007 prejeli 223 prijav javnih prireditev. Na obmoćju obćine Pivka so tradicionalne većje prireditve: srećanje turistićnih vasi Slovenije in zamejstva, Festival drugaćne glasbe Trnje, Miklavžev dobrodelni koncert, Petelinjski tek, Prireditev v Parku vojaške zgodovine (Zgodba o bitki, ki je ni bilo), na katerih pa ni bilo zaznati većjih kršitev javnega reda in miru.

V prvi polovici leta 2008 je Policijska postaja Postojna prejela 88 prijav javnih prireditev. Na navedenih prireditvah ni bilo zaznanih većjih kršitev javnega reda.

PRILOGA št. 7: SEZNAM PRIREDITEV

• Ogroženost okolja (onesnaževanje, industrijski, komunalni in drugi odpadki, uporaba živali)

Obmoćje obćine Pivka oziroma njena posamezna obmoćja po dosedanjih ocenah niso opredeljena kot posebej problematićna glede kakovosti zraka. Po razvrstitvi obmoćij glede na onesnaženost zraka v Sloveniji, spada Pivka v II. obmoćje (kjer je zrak onesnažen še pod dovoljeno mejo), vsa ostala obmoćja pa v I. obmoćje (kjer je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje). Na kakovost zraka v naši obćini vpliva tudi boljša prevetrenost in mikroklimatski pogoji. Vendar je potrebno opozoriti, da je prisotno slabšanje kakovosti zraka, k temu pa najveć pripomorejo individualna kurišća in onesnaževanje zraka na daljavo (Plomin, Trbiž, zahodna Evropa). Pomemben delež k lokalnemu onesnaževanju zraka prispeva tudi cestni promet in posamezni industrijski obrati – klavnica Pivka Kal, Javor z obrati v Pivki, Postojni in na Prestranku – koncentracija CO in trdih delcev je bila na vseh mestih nad dovoljenimi kolićinami, ćetudi je Javor v zadnjih letih vložil znatna sredstva v rekonstrukcijo odsesavanja in filtriranja zraka, v ostalih podjetjih pa onesnažujejo zrak predvsem z emisijami SO2 in CO2 iz kurilnic.

Po meritvah iz preteklih let so padavine precej kisle. Većina zajetih vzorcev je pokazala vrednost pH pod 5,6. Sneg je v nasprotju s podatki, veljavnimi za vso Evropo, manj kisel od dežja. Verjetno je vzrok predvsem vpliv burje. Za dokonćno oceno je znanih premalo podatkov, gotovo pa je, da kislost padavin vpliva tudi na stanje gozdov in s tem v zvezi na propadanje doloćenih vrst.

V obćini Pivka ni locirane industrije, ki bi bila izrazit porabnik vode in s tem tudi većji polutant.

V podjetju JAVOR trde ostanke laka odstranjujejo s posnemanjem v posode in ga nato vozijo na ustrezno deponijo. Med potencialne obstojeće većje onesnaževalce voda v naši obćini sodijo tudi živinorejski obrati. Problem je v nepravilni razporeditvi ornih in pašnih površin posameznih posestev in siromašenju tal. Po kmetijskih površinah bi morali trošiti već hlevskega gnoja kot gnojevke, saj zemlja z već organskimi snovmi bolje filtrira vodo, zmanjšali pa bi tudi pronicanje gnojevke v podtalje.

Potencialni vir onesnaženja voda nastopa tudi gnoj iz perutninskih farm v zasebni lasti (neustrezne deponije tega gnoja na posameznih lokacijah in izpiranje ob većjih nalivih). Posebej nevaren pa je gnoj, ki je okužen s patogenimi klicami.

Velika nevarnost za onesnaženje pitne vode je tudi transport nevarnih snovi, ki se vrši po železnici in cestah. Kot je znano potekajo te prometne povezave tudi nad vodozbirnim obmoćjem glavnega vodnega vira Malni. Potrebno bi bilo izdelati strokovne podlage za varovanje glavnega vodnega vira v obćini Postojna, v katerem bi se doloćilo zaledje zajetja in

14 v tem sprejelo ustrezne prepovedi in omejitve prometa ter ostale ukrepe za varovanje Malnov.

Praktićno ni industrijske proizvodnje, ki je ne bi spremljala većja ali manjša kolićina odpadkov. Ti so pogosto taki, da jih lahko razvrstimo med posebne odpadke, ali odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi. Odpadki nekaterih podjetij so v preteklosti predstavljali že ekološki problem. Z izbiro pooblašćenih podjetij za odvoz tovrstnih odpadkov je problem precej ublažen. Ko bo zgrajen center za ravnanje z odpadki bo tudi ta problem dokonćno rešen.

Stanje na podroćju komunalnih odpadkov se je v preteklih letih precej premaknilo na bolje. Dejstvo pa je, da skladno z razvojem narašćajo kolićine komunalnih odpadkov v vseh urbanih sredinah. Odpadki v obćini se zbirajo v kontejnerjih in smetnjakih te pa se odvaža na centralno deponijo nad Staro vasjo. Zaradi razdrobljenosti naselij in precejšnje oddaljenosti med kraji, ta oblika zbiranja odpadkov ni obrodila vseh prićakovanih sadov. Težeć k ureditvi tega problema je obćina skupaj s podjetjem Publicus pristopila k izvajanju akcij zbiranja kosovnih odpadkov dvakrat na leto, ter nevarnih enkrat letno. Obćina ima urejen sodoben zbirni center za odpadke v Industrijski coni Neverke. Obćina pa ima urejeno tudi zbiranje odsluženih vozil. Odvoz odpadkov je organiziran v vseh naseljih obćine. Zaradi vseh naštetih ukrepov se je stanje na podroćju komunalnih odpadkov izboljšalo. Kljub vsemu pa še vedno prihaja do odlaganja odpadkov na nekaterih divjih odlagališćih.

Precejšen problem pri divjem odlaganju odpadkov je, da ljudje za svoje poćetje većkrat izberejo za odlagališće kraške jame. V preteklosti je bil pereć problem tudi odlaganje odpadkov na zato doloćenih deponijah. Većina vaških deponij je že bila saniranih, najvećja in najobsežnejša je pri vasi Juršće. Le-ta še ni sanirana, odlaganje pa je onemogoćeno z visoko ograjo. Na vseh teh lokacijah je prepovedano odlaganje odpadkov. Na novih ćrnih odlagališćih je opaziti najveć odpadnega gradbenega materiala ter bioloških odpadkov. Nedovoljena odlaganja se pojavljajo tudi na lokacijah za zbiranje kosovnih odpadkov.

PRILOGA št. 8: SEZNAM IN KARTA LOKACIJ VEĆJIH DIVJIH ODLAGALIŠĆ ODPADKOV NA OBMOĆJU OBĆINE PIVKA

III. IDENTIFICIRANJE IN OBVLADOVANJE VARNOSTNIH TVEGANJ b) Obvladovanje varnostnih tveganj:

• Varnostna tveganja na podroćju varnosti v cestnem prometu

Za najbolj obremenjene ceste na obmoćju obćine Pivka lahko štejemo vpadnice v mesto Pivka iz smeri Postojne, iz smeri Ribnice ter smeri Knežaka, predvsem ob prometnih konicah v poletni sezoni. Zastoji nastajajo v poletnem ćasu tudi pred semaforjem pri zaselku Hrastje.

Za obvladovanje varnostnih tveganj na tem obmoćju je Policijska postaja Postojna pristopila k usmeritvi svojega dela predvsem na tista obmoćja in kraje, kjer so se pojavljale prometne nesreće in hujše kršitve cestno prometnih predpisov. Cilj je bil zagotoviti vidnost policistov na krajih in ob ćasih, ko je zaznano većje število prekrškov.

Policisti Policijske postaje Postojna so dali poudarek ugotavljanju kršitev cestno prometnih predpisov na podroćju vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, neprimerne hitrosti, neprivezanosti z varnostnim pasom, neuporabi varnostnih ćelad, nepravilnostim mladih voznikov in najšibkejši kategoriji udeležencev - otrokom, kolesarjem in pešcem. Pri obravnavanju prometnih nesreć so se trudili zagotoviti temeljito in ućinkovito delo, ki je vodilo do uspešne raziskanosti. Policijsko delo je bilo zagotovljeno tudi pri izvajanju preventivnih

15 aktivnosti na podroćju zagotavljanja varnosti cestnega prometa (predvsem v šolah, vrtcih, obćinah, itd..). Policijska postaja Postojna si je na podroćju cestnega prometa na podlagi lastnih usmeritev in letnega naćrta zadala nalogo izboljšanja splošne prometne varnosti. Povećali so tudi število ugotovljenih kršitev oziroma represivnih ukrepov s tega podroćja. Delo policistov je potekalo ob rednem delu, izvajali pa so tudi poostrene nadzore, najmanj enkrat mesećno lasten poostren nadzor po izbranem podroćju in enkrat mesećno nadzor nad prometom pešcev.

Na podroćju mirujoćega prometa, ki se obvladuje z izvajanjem obćasnih nadzorov obćinskih redarjev na celotnem obmoćju obćine Pivka, je najbolj problematićen center mesta Pivka, predvsem Kolodvorska cesta, okolica Banke, Pekarne ter vrtca in šole. Nepravilno parkiranje pa se zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov pojavlja tudi v okolici većstanovanjskih stavb.

• Varnostna tveganja na podroćju varnosti obćinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih površin

Na obmoćju obćine Pivka si predvsem mladi za kraj druženja in zadrževanja izbirajo lokacije kot so obmoćje Osnovne šole in telovadnice Skala ter Habjanovim hribom. Med javnimi potmi ter rekreacijskimi in drugimi površinami, ki so bila že omenjena predstavljajo doloćena tveganja za razvoj vandalizma, potencialno nevarnost pa lahko predstavljajo tudi sprehajalci psov, ki obićajno psov nimajo na povodcih.

• Varnostna tveganja na podroćju zagotavljanja javnega reda in mira

Tveganje na podroćju zagotavljanja javnega reda in miru predstavljajo tudi gostinski lokali, v katerih obćasno prihaja do kršitev javnega reda in miru, tako v samih prostorih kot v njihovi bližnji okolici. V lokalih se, predvsem ob koncih tedna v većernih in noćnih urah zbere većje število obiskovalcev, ki se vdajajo alkoholnim in drugim substancam Med njimi vćasih prihaja do verbalnih sporov, ki se lahko sprevržejo v fizićne obraćune.

Kršitev javnega reda in mira se lahko pojavi tudi ob većjih javnih prireditvah, ki so v obćini : Prireditev v Parku vojaške zgodovine, srećanje turistićnih vasi….

Kot varnostno obremenjena obmoćja se na obmoćju obćine Pivka lahko pojavljajo tudi trgovski centri zaradi gostote obiskovalcev.

• Varnostna tveganja na podroćju preprećevanja kriminalnih dejanj

Na varnostno situacijo s podroćja kriminalitete vplivajo premoženjska kazniva dejanja, predvsem vlomi v kletne prostore stanovanjskih blokov, osebna vozila, gostinske, trgovinske in druge objekte ter tatvine vozil in poškodovanja tuje stvari in goljufije.

Navedena kazniva dejanja najpogosteje izvršujejo domaći in prehodni storilci, predvsem povratniki, v većini primerov pa tudi zasvojenci s prepovedanimi drogami, mladoletniki in osebe iz drugih obmoćij (Ljubljana).

Prisotna so tudi kazniva dejanja nasilja v družini in kazniva dejanja premoženjskih deliktov, katerih so većinoma osumljeni mladoletniki. Vsekakor na varnostno situacijo vpliva zloraba in tudi posedovanje prepovedanih drog ter kazniva dejanja ponarejanja denarja.

• Varnostna tveganja na podroćju zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne dedišćine

16 Ogroženost kulturnih, zgodovinskih, državnih ali obćinskih zgradb ali spomenikov izvira predvsem iz vandalizma in objestnosti, saj je dostop do većine spomenikov enostaven, saj niso zašćiteni z ograjami ali drugimi fizićnimi ovirami.

• Varnostna tveganja na podroćju javnih shodov in prireditev

Z vidika javne varnosti veliko obremenitev in varnostno tveganje predstavlja tudi organiziranje raznih javnih zbiranj.

Takrat zaradi velikega števila obiskovalcev prihaja do velikih zgostitev prometa, v okolici prireditev pa tudi do posameznih priložnostnih kaznivih dejanj, predvsem premoženjske kriminalitete.

IV. SKLEPNE MISLI IN OPREDELITEV VARNOSTNIH POTREB OBĆINE PIVKA

Glede na identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj in izhajajoć iz varnostne ocene Policijske postaje Postojna za leto 2007 in prvo polovico leta 2008 ter pregleda varnostnih razmer in ukrepov Policijske postaje Cerknica v letu 2007 in polletju 2008, je potreba po obvladovanju varnostnih tveganj dokaj velika. Razreševanje varnostnih tveganj na podroćju kriminalitete, javnega reda in mira ter varnosti v cestnem prometu in drugih obravnavanih podroćjih terja vrsto oblik skupnega dela Policije, Medobćinskega redarstva kot tudi Medobćinskega inšpektorata in drugih dejavnikov v obćini Pivka, ki lahko prispevajo k splošni varnosti. V tej zvezi je potrebno tesno sodelovanje s predstavniki policije, varnostnih in zasebnih varnostnih služb, inšpekcijskih služb ter obćinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obćine Pivka.

V okviru identificiranja in obvladovanja varnostnih tveganj so nakazani tudi naćini obvladovanja varnostnih tveganj s strani Medobćinskega redarstva, hkrati pa so opredeljene tudi varnostne potrebe obćine Pivka, izhajajoće iz ocene varnostnih razmer oziroma analize in ocene ogroženosti ter identificiranja in obvladovanja varnostnih tveganj.

PRILOGE:

1. Karta Obćine Pivka 2. Karta Krajevnih skupnosti 3. Organigram obćinske uprave 4. Seznam javnih služb in organizacij ter odgovornih oseb 5. Seznam varnostno ogroženih poti, krajev, površin in toćk na obmoćju obćine Pivka 6. Seznam javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dedišćine 7. Seznam prireditev 8. Seznam in karta lokacij većjih divjih odlagališć odpadkov na obmoćju Obćine Postojna

17