1 Ocena Varnostnih Razmer Na Območju Občine Pivka
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
PRILOGA št. 13 OCENA VARNOSTNIH RAZMER NA OBMOJU OBINE PIVKA (OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH TVEGANJ) I. POSNETEK STANJA 1. Zbir podatkov za analizo - Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesreami v obini Pivka - Varnostna ocena Policijske postaje Postojna za leto 2007 in prvo polovico leta 2008 - Dostopne uradne javne evidence 2. Operativni ogled obmoja obine Pivka Obina Pivka leži v jugozahodnem delu Slovenije, na stiišu primorskega in celinskega sveta in spada v Notranjsko-kraško statistino regijo. Obina Pivka se na zemljevidu kaže kot velik metulj s široko razprtimi krili. Glava je Pivka, edino mestno naselje in obinsko upravno središe; vzhodno krilo je Zgornja Pivka, obrobljena z gozdnatim hribovjem, ki se na jugovzhodu postopoma vzpenja proti 1796 m visokem Snežniku, zahodno krilo je Košanska dolina z obrobji v brkinskem hribovju in Vremšici (1027 m). Krili louje in jima hkrati daje oporo Taborski greben (751 m), ki je skupaj s Primožem (781 m) in Osojnico (820 m) tudi razvodje med porejema reke Pivke in reke Reke in s tem tudi med bližnjim Jadranskim in zelo daljnim rnim morjem. Pivška obina je na zanimivem jadransko-rnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v rno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje. Podatki o obini (vir: statistini urad RS, MNZ-centralni register prebivalstva, 1 polletje 2008): - število prebivalcev: 6.102 - površina 223 km2 Naselja 1. BUJE 2. EPNO 3. DOLNJA KOŠANA 4. DRSKOVE 5. GORNJA KOŠANA 6. GRADEC 7. JURIŠE 8. KAL 9. KLENIK 10. MALA PRISTAVA 11. NADANJE SELO 12. NARIN 13. NEVERKE 14. NOVA SUŠICA 15. PALJE 1 16. PARJE 17. PETELINJE 18. PIVKA 19. RIBNICA 20. SELCE 21. SLOVENSKA VAS 22. STARA SUŠICA 23. SUHORJE 24. ŠMIHEL 25. ŠILENTABOR 26. TRNJE 27. VELIKA PRISTAVA 28. VOLE 29. ZAGORJE PRILOGA št. 1: KARTA OBINE PIVKA Vaške skupnosti TRŠKA SKUPNOST PIVKA VS BUJE VS EPNO VS DOLNJA KOŠANA VS DRSKOVE VS GORNJA KOŠANA VS GRADEC VS JURŠE VS KAL VS KLENIK VS MALA PRISTAVA VS NADANJE SELO VS NARIN VS NEVERKE VS NOVA SUŠICA VS PALJE VS PARJE VS PETELINJE VS RIBNICA VS SELCE VS SLOVENSKA VAS VS STARA SUŠICA VS SUHORJE VS ŠILENTABOR VS ŠMIHEL VS TRNJE VS VELIKA PRISTAVA 2 VS VOLE VS ZAGORJE PRILOGA št. 2: KARTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Glavne tranzitne povezave Regionalna cesta Ljubljana – Postojna – Koper Ljubljana – Postojna – Pivka - Divaa Ljubljana –Postojna – Pivka - Ilirska Bistrica Avtocesta Ljubljana - Postojna – Koper Železniška povezava Ljubljana – Postojna - Pivka 3. Razvitost obine V obini Pivka je registriranih 73 družb od tega 70 malih, 1 srednje veliko in 2 veliki. Družbe, ki so registrirane v Obini imajo poslovne enote tudi v drugih obinah (Javor d.d. na Bau, Prestranku in Belskem, Pivka d.d. v Cerknici) in obratno (GG Postojna enoto v Pivki). V obini deluje tudi 202 samostojnih podjetnikov, od katerih je 158 samozaposlen, ostali pa imajo tudi zaposlene. Obina ima 2.533 delovno aktivnih prebivalcev. V obini je zaposlenih 1.360, v druge obine pa se jih vozi na delo 1.173. V podjetjih, ki so registrirana v Obini Pivka dela skupaj 1.889 ljudi, torej jih prihaja 529 iz drugih okoliških obin. Pivani in okoliani so se v preteklosti ukvarjali s poljedelstvom, overejo, gozdarjenjem, imeli so številne žage in mline. Do prihoda železnice je cvetelo furmanstvo. Prihod južne železnice 1857. leta, ki je povezovala Dunaj in Trst, je kraju prinesel nov razvoj. Z zgraditvijo odcepa železniške proge proti Reki je takratni Šempeter na Krasu postal pomembno železniško križiše v Srednji Evropi. Najveji delež v gospodarstvu imajo tradicionalne panoge, predvsem lesna industrija, kjer lahko omenimo najveje podjetje Javor d.d. in kovinska industrija. Po drugi svetovni vojni se je v obini uveljavilo perutninarstvo, predvsem v Košanski dolini, kjer je pomembno podjetje Pivka d.d. Finannih institucij, trgovskih družb, državnih ustanov in visoko tehnološko razvitih družb v obini ni. Razvijata se tudi obrt in podjetništvo ter storitvena dejavnost. V zadnjem asu se spet obnavlja ovjereja na Pivškem, oživlja pa tudi sadjarstvo v Brkinih. Obina Pivka se je sorazmerno slabih gospodarskih kazalcev zavedala že od samega zaeta in si aktivno prizadevala za razvoj obine. Rezultat tega je, da je sedež Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije v Pivki. Ustanovljen je tudi Lokalni pospeševalni center Pivka v okviru katerega poteka nartovanje industrijsko obrtnih con in podjetniškega inkubatorja z izobraževalnim centrom. Obina ima industrijsko cono v Neverkah, v obini pa se razvija tudi Center za obnovljive vire energije. Celotna obina leži na podroju kraškega sveta, je zelo bogata z naravno in kulturno dedišino. Naselje Pivka je najveje in najbolj razvito, saj ima 727 gospodinjstev. Obina Pivka ima dve osnovni šoli (Pivka in Košana) s podružninimi šolami, ter dva vrtca (Pivka in Košana). Na obmoju obine so prisotne tri banke s svojimi poslovalnicami ter ena zavarovalna hiša. 3 Osnovno zdravstveno varstvo se izvaja v javnem zavodu Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožia Postojna, Prena ulica 2, Postojna, in pri zasebnikih koncesionarjih, ki izvajajo svojo dejavnosti v prostorih Zdravstvene postaje Pivka, na Kolodvorski cesti 24, v Pivki. Obina Pivka je skupaj z obino Postojna soustanoviteljica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožia. eprav dolino reke Pivke sekajo prometnice od Kvarnerja v notranjost celine in se je tam razvila industrija, je naravno okolje še ohranjeno. Spokojno vzdušje podeželja in zastrta lepota pokrajine se razodevata zlasti popotnikom, ki ju spoznavaš peš, na konjih ali s kolesi, in tistim radovednežem, ki si izven turistinega vrveža raje sami utirajo poti k znamenitostim in ljudem. Na široko so jim odprta vrata turistinih kmetij. Dolino ob razvejani reki Pivki je igriva narava obdarila s kraškimi znailnostmi – trinajstimi presihajoimi jezeri. Dve med njimi – Petelinjsko in Palško – sta veji in obstojnejši. Ob deževjih se napolnita in se obdržita ve mesecev, v sušnem obdobju pa se umakneta v podzemlje in dno jima preraste trava, ki jo domaini še kosijo. Pokrajina pa v sebi krije tudi sledove razgibane preteklosti kot so najdiša iz kamene dobe v Parski golobini, gradiša iz železne dobe, ostanki gradov Šilentabor in Kalec ter številne stare cerkve po vaseh. Na obmoju Obine se v zadnjih nekaj letih intenzivno razvija turizem (Turistina vas Narin, turistine kmetije po vaseh, utrdbe na Primožu in Habjanovem hribu, Park vojaške zgodovine…) 4. Pregled organiziranosti obine in delovanja posameznih služb znotraj obine Organizacija in delovno podroje obinske uprave Obine Pivka je urejena z Odlokom o organizaciji in delovnem podroju obinske uprave Obine Pivka (Uradni list RS, št. 91/99). Obinska uprava obine Pivka je organizirana kot enovit organ. Predstojnik obinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa obino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vodenje obinske uprave. Obinsko upravo neposredno vodi direktor obinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor obinske uprave: – neposredno vodi obinsko upravo, organizira in koordinira delo delavcev v obinski upravi in jim nudi strokovno pomo, razporeja delo med delavce v obinski upravi in skrbi za delovno disciplino; – izdaja odlobe v upravnem postopku na prvi stopnji; – opravlja najzahtevnejše naloge obinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v obini; – skrbi za zakonito, uinkovito in smotrno opravljanje nalog obinske uprave; – opravlja druge naloge po nalogu župana. Direktor obinske uprave lahko izdaja odlobe in druge akte, ki se nanašajo na uresnievanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev obinske uprave, e ga župan za to pooblasti. Direktor obinske uprave je za svoje delo odgovoren županu. Obinska uprava zagotavlja: – strokovno, uinkovito in racionalno izvrševanje nalog obinske uprave, – zakonito, pravoasno in uinkovito uresnievanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, – polno zaposlenost delavcev v obinski upravi in – uinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. 4 Obinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnine in administrativne naloge na podroju: - splošnih zadev, – normativno pravnih zadev, – upravnih zadev, – javnih financ, – obrti, drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva, – družbenih dejavnosti, – varstva okolja in urejanja prostora, – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, – inšpekcijskega nadzorstva in obinskega redarstva, – gospodarjenje s stavbnimi zemljiši. Obinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti obine. 4.1. Opis nalog posameznih služb po podrojih: Na podroju splošnih zadev opravlja obinska uprava naslednje naloge: – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnina opravila za potrebe župana, obinskega sveta in njegovih delovnih teles, za lane obinskega sveta, nadzorni odbor ter druge obinske organe; – kadrovske zadeve; – sprejem in odpravo pošte ter arhiviranje za potrebe obinskih organov; – gospodarjenje z zgradbo obine in tehnino opremo; – avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov obine, ki se nanašajo na civilno zašito in reševanje; – nudi strokovno pomo vaškim skupnostim pri njihovem delovanju in – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to podroje. Na podroju normativno-pravnih zadev obinska uprava opravlja naslednje naloge: – priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališ, ki jih sprejemajo župan, obinski svet in drugi obinski organi; – sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in pravno spremljanje pogodb; – strokovno pravno pomo pri izvajanju volilnih opravil; – pravno pomo županu, obinskemu svetu in drugim