hidroinženiring

3/1.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

NAČRT: 3/1. Načrt gradbenih konstrukcij- sanitarna kanalizacija

INVESTITOR: OBČINA Cesta 4.maja 53, 1380 Cerknica

OBJEKT: Prestavitev sanitarne kanalizacije ob regionalni cesti - z navezavo na dotočni sistem na ČN Rakek

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PGD

ŠTEVILKA PROJEKTA: 50-1942-00-2017

ZA GRADNJO: nova gradnja

PROJEKTANT: Hidroinženiring d.o.o. Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana

direktor: Boris Savnik, univ.dipl.inž.kem.inž.

...... ODGOVORNI PROJEKTANT: mag. Bojan Končar, univ.dipl.inž.grad. Id. št. IZS:G -0096

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: mag. Bojan Končar, univ.dipl.inž.grad. Id. št. IZS:G -0096

ŠTEVILKA NAČRTA: 50-1942-00-2017 KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: Ljubljana, April 2017

IZVOD: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 hidroinženiring

3/1.2 KAZALO VSEBINE ZA NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ ŠT. 50-1942-00-2017

3/1.1 Naslovna stran

3/1.2 Kazalo vsebine načrta

3/1.3 Izjava odgovornega projektanta načrta

3/1.4 Tehnično poročilo 3/1.5 Risbe 3/1.5.0. Pregledna situacija M 1:2500 3/1.5.1 Situacija kanalizacije M 1: 1000

3/1.5.2 Vzdolžni prerezi

3/1.5.2.1 Vzdolžni prerez kanal R6.1 M 1:1000/100

3/1.5.2.2 Vzdolžni prerez tlačni vod R6.S4T M 1:1000/100

3/1.5.2.3 Vzdolžni prerez tlačni vod R6T M 1:1000/100

3/1.6.2. Situacija kanalizacije-potek kanalizacije v območju državne ceste in njenem varovalnem pasu - 1. DEL M 1:1000

stran 1 hidroinženiring

3/1.3 IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA

Odgovorni projektant za Načrt gradbenih konstrukcij-kanalizacija št. 50-1942-00- 2017

Mag.Bojan Končar, univ.dipl.inž.grad.

IZJAVLJAM,

1. da je načrt gradbenih konstrukcij-kanalizacija skladen s prostorskim aktom,

2. da je ta načrt skladen z gradbenimi predpisi,

3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev,

4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,

5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.

Št. načrta: 50-1942-00-2017 mag.Bojan Končar, univ.dipl.inž.grad

Ljubljana, maj 2017 Id. št.: IZS G -0096

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 2

hidroinženiring

3.5 TEHNIČNO POROČILO

3.5.1 SPLOŠNO

Občina Cerknica leži na severnem robu Cerkniškega polja, ob ustju doline reke Cerkniščice, pod Gradiščem (858 m), ki je zahodni pomol Slivnice (1114 m). Občina leži na nadmorski višini 450 m.n.v, obsega 241 km2 in ima v 65 naseljih 11.479 prebivalcev. Naselja v občini se med seboj močno razlikujejo tako po velikosti in številu prebivalcev, kot tudi nadmorski višini. Edino mestno naselje v občini je Cerknica s 3.845 prebivalci.

V občini se nahaja edinstveno presihajoče ter največje slovensko jezero, ki se ob svojem polnem vodostaju razteza ob vznožju Javornikov po vsej Cerkniški dolini, od vasi Gornje jezero in Laze na jugovzhodu do vasi Zelše na zahodu doline, ter od vasi Otok in vznožja Javornikov do vasi Grahovo, , in Dolenja vas na severnem delu doline, kar pomeni tudi do 24 km2 površine zalite z vodo. Količina vode in z njo velikost jezera se spreminja različno glede na letne čase in količino padavin, od maksimalne zapolnitve do popolne izsušitve jezera.

V letu 2002 je gostota prebivalstva v občini Cerknica znašala 42,65 prebivalcev na km2, v Republiki Sloveniji pa 98,1 prebivalcev na km2, s čimer se Slovenija uvršča med srednje gosto poseljene države Evrope. Občina Cerknica pa spada v srednje gosto poseljene občine v Sloveniji.

3.5.2 PODLOGE IN PODATKI Kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije IDZ so nam služili sledeči dokumenti in karte: - PGD: Kanalizacija naselja Unec, in , št.proj: 60-1576-00- 2011, avgust 2014, izdelal (Hidroinženiring, ) - PZI; Objekt prometne infrastrukture-Hodnik za pešce ob R1-212/1116 Unec- Rakek, na odseku od km 0,0 do km 0,544 v naselju Unec. Izdelal GIRI d.o.o., Lavričeva 9, Ljubljana - TTN 5000 - DOF - Digitalni katastrski načrt za katastrske občine Unec in Rakek - načrt obstoječega kanalizacijskega , vodovodnega omrežja - načrt obstoječega omrežja javne razsvetljave - načrt obstoječega TK omrežja - načrt obstoječega elektro omrežja - ogled terena - terenske meritve

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 3

hidroinženiring

-

3.5.3 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA KANALIZACIJE Splošno

Komunalna odpadna voda Celotna občina Cerknica ima 11.479 prebivalcev od tega jih ima urejeno skupno odvajanje sanitarnih odpadnih voda na kanalizacijski sistem Cerknica 4.039 prebivalcev in 203 podjetij (naselje Cerknica, Dolenja vas, industrijska cona ). Stopnja priključenosti na javni kanalizacijski sistem znaša približno 35%. Ostali del prebivalstva (razen dela naselja Rakek) ima odpadno vodo speljano v greznice, kjer se delno mehansko očisti in biološko razgradi, vendar za strjena naselja greznice niso ustrezna rešitev. Zaradi slabega vzdrževanja in nerednega odvoza grezničnih odplak predstavljajo greznice običajno stalen vir smradu in nevarnost za onesnaženje vodnih virov. Iztoki iz greznic ne ustrezajo zakonskim kriterijem, ki določajo parametre za izpust odpadne vode v okolje.

Tehnološka odpadna voda V občini Cerknica sta dve večji podjetji ter veliko manjših podjetij, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijsko omrežje v skupni količini 29.832,92 m3/leto (v letu 2005).

Celotna količina komunalne odpadne vode V letu 2005 je na območju Občine Cerknica (kanalizacijski sistem Cerknica) v celoti nastalo 168.702,98 m3 komunalne odpadne vode, od tega je 29.832,92 m3 odpadne vode iz gospodarstva in 138.870,06 m3 komunalne odpadne vode iz gospodinjstev. Čistilne naprave V občini Cerknica se nahajata dve obstoječi komunalni čistilni napravi. Ti dve napravi se nahajata v naseljih Dolenja vas in Rakek in sta velikosti 2500 PE (Dolenja vas) ter 500 PE (Rakek). V čistilno napravo v Dolenji vasi dotekajo odpadne vode iz aglomeracij Cerknica, Dolenja vas in Podskrajnik; v čistilno napravo Rakek pa iz dela naselja Rakek. V gradnji je kanalizacija in čistilna naprava v aglomeraciji Grahovo (600 PE).

Obravnavano območje Na obravnavanem območju poteka obstoječi vodovod DN 200, 150, 100 80, obstoječi TK kabel, kabelsko distribucijski vodi, obstoječa elektrika, javna razsvetljava. Po glavni državni cesti skozi naseljeUnec poteka obst.meteorni kanal PVC DN240, BC DN500, drenažna cev DC Ø100. Obstoječ kanalizacijski sistem se preveže na predvideno sanitarno kanalizacijo. Prav tako se preveže odpadno komunalno vodo iz obstoječe MČN (mala čistilna naprav

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 4

hidroinženiring

3.5.4 OPIS PROJEKTIRANE REŠITVE Splošno V letu 2014 je bil izdelan projekt PGD: Kanalizacija naselja Unec, Ivanje Selo in Slivice, št.proj: 60-1576-00-2011, (izdelal Hidroinženiring). Zaradi gradnje hodnika za pešče ob regionalni cesti R1-212/1116 Unec-Rakek na odseku od km 0,0 do km 0,544 v naselju Unec, se bodo prestavili sanitarni kanali , tlačni vod in črpališče iz PGD projekta št.proj: 60-1576-00-2011. Prestavi se kanal R6.1 in sicer iz predvidenega poteka po levi strani gledano v smeri Unec-Rakek, na desno stran v predviden hodnik za pešče. Prestavi se del tlačnega voda R6T .Lokacija ČRP-R6.S4 se prestavi iz severne strani parcele 1819 k.o. Unec, na južno stran iste parcele. Zaradi prestavitve črpališča , se skrajša kanal R6.S4. Tlačni vod z oznako R6.S4T se prestavi iz predvidenega poteka iz PGD projekta št.proj: 60-1576-00-2011, kjer je potekal po levi strani izven državne ceste gledano v smeri Unec-Rakek, v kolovozno pot parc.št. 2127/1 k.o.Unec. Spremeni se potek in priklop tlačnega voda R6T. in Skrajša se kanal R6.S4. Kanalski sistemi Obravnavan kanalizacijski sistem je sestavljen iz naslednjih kanalov in tlačnih vodov: Kanal: R6.1

Tlačni vod R6T Tlačni vodi: R6.S4T

Predvideno je eno (1) suho črpališče z oznako ČRP-R6.S4 Potek predvidene kanalizacije je razviden iz prilog (3/1.6.1). Meteorne vode niso predmet tega projekta in se rešujejo ločeno.

Kanalizacijski sistem - skupno Nove cevi so dimenzij GRP DN 250 mm. Dimenzija tlačnega voda bo PE100 d110. Skupna dolžina gravitacijske kanalizacije znaša cca L=505,40m in cca L=375.70m tlačnega kanal. Predvideno je eno (1) suho črpališče.

Kanalski sistemi Predvidena kanalizacija bo potekala ob regionalni cesti R1-212/1116 Unec-Rakek.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 5

hidroinženiring

Kanal R6.1: Prestavi se kanal R6.1 in sicer iz predvidenega poteka po levi strani gledano v smeri Unec-Rakek, na desno stran v predviden hodnik za pešče. Trasa kanala poteka od vzhoda proti zahodu v dolžini L=391,79m in od severa proti jugu v dolžini L=113,59m.Trasa kanala se začne v RJ252 pri objektu Unec št.3 in poteka v predvidenem hodniku za pešce do RJ242. Tu trasa pod kotom zavije na stransko asfaltirano cesto. Kanal se zaključi s priklopom na proj.ČRP dimenzije 3,00x3,00m. Iz ČRP je predviden tlačni vod, ki se bo priključil na obstoječi kanal v revizijski jašek, ki gravitira proti čistilni napravi Rakek . Profil kanala je GRP DN 250mm. Dolžina kanala je L=505,40m.

Tlačni vod R6T Zaradi prestavitve kanala R6.1 na desno stran gledano v smeri Unec-Rakek , se trasa tlačnega voda razlikuje od predvidene trase iz projekta PGD: Kanalizacija naselja Unec, Ivanje Selo in Slivice, št.proj: 60-1576-00-2011, (izdelal Hidroinženiring). Tlačni vod bo prečkal državno cesto pri tč.3 nasproti pokopališča in potekal naprej po desni strani ceste gledano v smeri Unec-Rakek. Priklopi se v jašek RJ252 kanala R6.1. Spremeba je v dolžini L=80,70m. Ostala trasa tlačnega voda ostane nespremenjena.

Profil tlačnega voda je PE 100 d110, dolžine L=80,70m. Globina tlačnega voda je cca 1,30m. Predviden je vertikalni izkop pod kotom 90º.

Tlačni vod R6.S4T Zaradi spremembe lokacije ČRP na parc-št. 1819 k.o. Unec iz severne strani parcel na južno stran, se spremeni potek tlačnega voda R6.S4T. Prvotno je tlačni vod potekal od ČRP preko državne ceste in naprej ob robu državne ceste R1-212/1116 do priklopa v revizijski jašek. Nov potek tlačnega voda poteka na južni strani od nove lokacije ČRP, po kolovozni poti in prečka državno cesto s podbijanjem. Priključi se v obstoječi jašek kanalizacije, ki gravitira proti čistilni napravi Rakek. Profil tlačnega voda je PE 100 d110, dolžine L=295,00m. Globina tlačnega voda je cca 1,30m. Predviden je vertikalni izkop pod kotom 90º.

Sanitarni kanal R6.S4 Trasa predvidenega kanala R6.S4 je krajša , kot je bila prdvidena v projektu PGD: Kanalizacija naselja Unec, Ivanje Selo in Slivice, št.proj: 60-1576-00-2011, (izdelal Hidroinženiring)., zaradi prestavitve ČRP iz severne strani parcele 1819 k.o. Unec na južno stran. Trasa kanala je krajša za cca L=108,55m . Prvotna dolžina je bila L=467,85m. Kanal se priključi na kanal R6.1 v RJ334. Kanal se zaključi s priklopom na proj.ČRP dimenzije 3,00x3,00m. Iz ČRP je predviden tlačni vod, ki se bo priključil na obstoječi kanal v revizijski jašek, ki gravitira proti čistilni napravi Rakek. Profil kanala je GRP DN 250mm. PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 6

hidroinženiring

Črpališča Odpadna komunalna voda doteka po ločenem kanalskem sistemu v črpališča. Črpališča so tipske in suhe izvedbe. Jašek je suh in zaradi tega omogoča lahek dostop do posameznih delov črpališča ter njihovo servisiranje. V jašku ni stika z odpadnimi vodami in plini. Konstrukcija omogoča ločevanje trdnih odpadkov, blata, peska in maščob od tekočih odplak brez mehanskih naprav. Črpalke ne pridejo v stik s trdnimi mehanskimi odpadki. Izločeni mehanski odpadki se s tokom vode samodejno transportirajo v zbiralnike mehanskih odpadkov, ali na mehansko stopnjo čistilne naprave. Črpališče je izdelano iz betona, poliesterske ali PEHD mase, ojačane s poliesterskimi vlakni in je zato tudi ustrezno korozijsko odporno. Prav tako je odporno na vse obremenitve, ki nastopajo pri načinu vgradnje in tekom obratovanja. Izvedba in postavitev črpališča sta prilagojeni tako, da lahko prenašata vse obremenitve vzgona in obsutja. Poliestersko črpališče je opremljeno z vsemi elementi za ločevanje trdnih delcev, zapornimi zasuni in nepovratnimi loputami, nosilci vstopne lestve, z nosilcem nivojske sonde, in plovnimi stikali. V črpališčih sta dve črpalki. Ena črpalka je delujoča, druga črpalka je rezerva in se vklopi v primeru okvare delujoče črpalke. Črpalki se vklapljata izmenično, da spirata sita in ločevalnike v črpališču. Ker črpališče potrebujejo elektriko za svoje obratovanje, bo potrebno v nadaljevanju pridobiti pogoje za priključitev na javno električno omrežje pri ustreznem upravljavcu omrežja. Predvidena prečkanja komunalnih vodov cest in vodotokov Križanja predvidene kanalizacije z glavnimi cestami se bodo izvedla s podbijanjem, križanja z ostalimi cestami nižjega reda pa s prekopom cestišča. Križanja kanalizacije z glavnimi večjimi vodotoki se bodo izvedla s podbijanjem ali pa z obešanjem na mostno konstrukcijo, odvisno od tehničnih možnosti za posamezno rešitev. Pri podbijanju bo teme cevi na mestu podbijanja najmanj 1m pod dnom struge. Prečkanja z manjšimi hudourniki se bodo izvedla s prekopom z gor in dolvodnim zavarovanjem v širini 5 m ali pa z obešanjem na mostno konstrukcijo. Ostala prečkanja (komunalnih vodov) se bodo izvedla v skladu s projektnimi pogoji pristojnih soglasodajalcev.

Hišni priključki Na kanal se lahko priključuje sanitarne hišne priključke, ter morebitne tehnološke odpadne vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji odpadnih snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.L: št 47 13.05.2005).

Hišni priključki se praviloma izvajajo vzporedno z gradnjo kanala. V projektu se obravnavajo od projektiranega kanala do točke-revizijskega jaška izven površine ceste. Predvideni so na mestih, ki so določena na osnovi podatkov pridobljenih iz različnih

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 7

hidroinženiring

(zanesljivih in manj zanesljivih) virov. Točno se priključke zakoliči na mestu, ko bo ob gradnji prisoten lastnik objekta predvidenega za priključitev.

Sanitarni hišni priključki se priključujejo v za to predviden priključek na javni kanalizaciji. Predvideni so iz PVC cevi premera DN 150 mm. Položeni so v padcu 10-50 ‰ do izven cestnega telesa, kjer se izgradi priključni jašek. Greznico se ukine šele po začetku obratovanja kanalizacije, ko se usposobi priključek na javno kanalizacijo.

Na javni kanal je dopusten gravitacijski priključek odpadnih vod iz pritličja in zgornjih etaž, kletne prostore pa je načeloma potrebno voditi na javni kanal preko črpališča, ker ob zamašitvi kanalizacije obstaja možnost zaplavitve kleti.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 8

hidroinženiring

LOKACIJSKI PODATKI

POPIS ZEMLJIŠKIH PARCEL NA KATERIH JE PREDVIDENA GRADNJA:

Katasterska občina: Rakek(1659), k.o.Unec (1660)

Prestavitev sanitarne kanalizacije ob regionalni cesti Unec-Rakek z navezavo na dotočni sistem na ČN Rakek parc.št. katastrska obč. 673/2 Rakek 1809/54 Rakek 673/1 Rakek

2127/1 Unec 1819 Unec 2144 Unec 1810 Unec 1811 Unec 1812 Unec 1672/2 Unec 1672/1 Unec 1672/3 Unec 1672/4 Unec 1672/5 Unec 1709/2 Unec 1709/1 Unec 1712/2 Unec 1711 Unec 2129 Unec 1672/6 Unec 1708 Unec 1688/4 Unec *162 Unec 1688/3 Unec 1688/2 Unec 1688/1 Unec 1610/2 Unec 1611/2 Unec 1612/3 Unec PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 9

hidroinženiring

1613/2 Unec 1614/2 Unec 1615/2 Unec

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 10

hidroinženiring

Hidravlika in dimenzioniranje

Sanitarni kanali Za izračun sušnega odtoka smo upoštevali: np=150 l/preb. dan maksimalni urni odtok (Qmax) kot delež dnevnega odtoka v odvisnosti od števila prebivalcev tujo vodo upoštevamo kot 100% sušni odtok minimalni profil za sanitarni kanal je DN 200-250mm padci kanalov so izbrani tako, da na začetnih odsekih zagotavljajo hitrost, večjo od minimalne dovoljene (vmin=0.4m/s). koeficient hrapavosti kb=0.1mm Hidravlični izračun bo priložen v projektu PZI.

Statični račun nosilnosti cevi

Statični izračun za GRP cevi bo priložen v projektu PZI.

Dimenzioniranje črpališč: Suha črpališča Odpadna komunalna voda doteka po kanalskem sistemu v tipsko črpališče, ki je suhe izvedbe, kjer sta nameščeni dve črpalki. Jašek črpališča je suh in izdelan iz armiranobetonske konstrukcije. Zaradi tega omogoča lahek dostop do posameznih delov črpališča, ter njihovo servisiranje. V jašku ni stika z odpadnimi vodami in plini. Betonski pokrov jaška se na jašek postavi po montaži opreme. Jašek je opremljen z vsemi elementi za ločevanje trdnih delcev, zapornimi zasuni in nepovratnimi loputami, vstopnimi lestvami, cevovodi za prezračevanje, nosilci merilne opreme. Črpališče je opremljeno s pokrovom na tečajih in obešanko za zaklepanje. Pokrov je opremljen z zračnikom. Konstrukcija omogoča ločevanje trdnih odpadkov, blata, peska in maščob od tekočih odplak brez mehanskih naprav. Črpalke ne pridejo v stik s trdnimi mehanskimi odpadki. Izločeni mehanski odpadki se s tokom vode samodejno transportirajo dalje v kanalizacijski sistem proti mehanski stopnji čistilne naprave. Skupaj z modulom suhega črpališča se dobavi tipska elektroomara preko katere so krmiljene delovne in drenažna črpalka in vsebuje elemente za merjenje in avtomatsko delovanje črpališča, ter komunikacijski del za javljanje parametrov delovanja v centralni nadzorni sistem in alarmiranje v centralni nadzorni sitem in preko GSM. Ker črpališča potrebujejo elektriko za svoje obratovanje, bo potrebno pridobiti pogoje in soglasja za priključitev na javno električno omrežje pri ustreznem upravljavcu omrežja. Delovanje črpališča: Odpadna voda priteka v črpališče preko ločitvene posode, filtra skozi centrifugalno črpalko doteka v zbirno posodo, ki je izvedena iz nerjavečega jekla AISI 304. Črpalke

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 11

hidroinženiring

so na sesalni strani od zbirne posode ločene z nožastim zasuni. Ko nivo v zbirni posodi naraste, se ena črpalka vklopi in prične s črpanjem vode. V času delovanja ene črpalke, je dotok v črpališče omogočen skozi dotočni cevovod druge črpalke. Ob delovanju črpalke voda izpere rešetko in nabrane odpadke skupaj z vodo potisne v tlačni cevovod. Črpališče 1: Premer črpališča: 3.50 x 3,50m. Črpališča so dimenzionirana na max dotok Qčrp =6,0l/s. Dimenzioniranje črpališč je razvidno iz 5. Načrt strojnih inštalacij-črpališča.

- Križanja s komunalnimi vodi:

Prečkanja ostalih komunalnih vodov, kot so kanalizacija, oskrbno elektroenergetsko omrežje in telefonsko omrežje bodo urejena skladno s pogoji upravljalcev teh vodov.

Pred pričetkom gradnje je potrebno obvestiti vse upravljalce komunalnih vodov na predmetnem območju, da označijo trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Pri izkopu je možen pojav že opuščenih komunalnih vodov, zato naj pri prečkanjih le- teh sodelujejo pristojne komunalne organizacije. Obstoječi in predvideni komunalni vodi so razvidni iz posameznega zbirnega načrta komunalnih vodov. Obstoječi in predvideni komunalni vodi so medsebojno usklajeni. Pri morebitno ugotovljenih drugačnih položajih obstoječih komunalnih vodov, ki bi ovirali gradnjo predmetnega vodovoda, kot je predvideno v tem projektu se je potrebno glede sprememb posvetovati s projektantom.

Izkopi Gradnja kanalizacije bo potekala vsklajeno z ostalimi komunalnimi vodi. Najprej se bo gradila kanalizacija, ter nato ostali komunalnimi vodi. Na podlagi terenskega ogleda smo predpostavili, da imamo v naselju izkop III. IV.in V. kat.

Pred pričetkom gradnje je potrebno na vseh objektih, ki so do 6m oddaljeni od roba izkopa vgraditi vsaj en reper, objekte pregledati in popisati obstoječe razpoke. Reperji bodo služili za spremljanje eventuelnih pomikov ob izvedbi izkopa. Na mestih, kjer nastopa humus, je potrebno humus odstraniti z odrivom do 10.0 m od roba izkopa. Ne sme priti do mešanja z ostalim zemeljskim materialom. Po končanih delih in planiranju terena je vzpostaviti prvotno stanje z dorivom humusa. Izkopani material, ki bo uporabljen za ponovni nasip se deponira ob gradbenem jarku, višek materiala se odpelje na stalno deponijo. Izkop je izvajati po veljavnih predpisih iz varstva pri gradbenem delu. PRI IZKOPIH NAJ STALNO SODELUJE GEOMEHANIK. Zaradi pojava talne vode bo potrebno stalno izčrpavanje vode iz jarka, voda se prečrpava s prenosnimi črpalkami v jarek. Pri črpanju je potrebno paziti, da ne pride do izpiranja finih delcev zemljine.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 12

hidroinženiring

Izbira materiala Projektant predlaga vgradnjo poliestrskih centrifugalnih cevi togosti SN 10000, lahko pa se uporabijo tudi druge (navite) poliestrske cevi, za katere je potreben dokaz deformacij. Vgradnja cevi se izvaja po navodilih proizvajalca cevi. Če se bodo vgrajevale druge vrste cevi, morajo imeti podobne karakteristike kot predvidene (vodotesnost, propustnost, hrapavost, nosilnost).

Navodila za polaganje poliestrskih cevi Splošno Montaža poliestrskih cevi je usklajena z zahtevami veljavnih standardov, navodil in predpisov za varnost pri delu. Montaža mora biti načrtovana in izvedena v skladu z dobro inženirsko prakso ter v skladu z vsemi standardi, ki se nanjo nanašajo. Strokovna in natančna montaža cevi zagotavlja, da se visoka kvaliteta, ki jo od poliestrskih cevi pričakujemo, izkaže tudi v praksi. Transport V tovarni so vse cevi pakirane in naložene v skladu z načinom transporta (železniški, cestni ali ladijski). Cevi različnih premerov lahko prevažamo bolj ekonomično, če vstavimo cevi manjših premerov v cevi z večjim premerom. Cevi izvlečemo s pomočjo viličarja ali žerjava, kjer je priporočljivo uporabljati vpenjalno os. Posamezne enote dvigamo posamično z dvigalnimi pasovi ali podobnim (ne uporabljamo kljuk!). Cevi so dostavljene z eno že montirano spojko. Shranjevanje Priporočljivo je cevi shranjevati na ravni površini (zaradi enakomerne porazdelitve teže). Izogibati se je potrebno mehanskim poškodbam in onesnaženju spojnih površin. Po potrebi uporabimo lesene zagozde in distančnike. Vkopane (podzemne) cevi Togost sistema, pomemben vidik vkopanih inštalacij, je funkcija togosti cevi in zemlje. Cev mora biti pazljivo vkopana, saj zemlja okrog cevi deluje kot opornik. Jarek za cev Minimalna globina jarka je odvisna od obtežbe, ki deluje na cev (prometna obtežba, hidravlična sila na zavojih, ipd.). Ne glede vse ostalo, na kar moramo biti pozorni, pa je zelo pomembno, da izberemo takšno globino, kjer inštalacija ne bo zamrzovala, ter primeren naklon brežin izkopa. Širina jarka je odvisna od zahtevanega prostega delovnega prostora: od DN 250 do DN 600 je jarek širok DA + 0,5 m nad DN 600 je jarek širok DA + 1,0 m Vsak izkopani material, ki je neprimeren za zasip cevi in zapolnitev jarka, je treba odstraniti posebej. Da bi zagotovili popolno naleganje cevi na posteljico po vsej dolžini, je potrebno posteljico pod spoji cevi poglobiti v dolžini trikratne širine spoja. Ko je cev vkopana, je treba poglobitve ponovno zapolniti z materialom podobne ali višje stopnje zbitosti. OZ krovna plast (cesta) WZ zasip z izkopanim materialom PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 13

hidroinženiring

SI varnostna višina LZ območje cevi SB neutrjena površina (pribl. 0,7 DN) bg širina jarka na dnu cevi bs širina jarka na temenu cevi ÜZ obsip cevi (min 30cm) RZ cev SZ posteljica (10cm+1/10DN)

Kvaliteta zemlje Zemlja in material za vkopavanje morata imeti primerno nosilno sposobnost. V primeru da nosilna sposobnost izkopanega materiala ni zadovoljiva, ga je treba zamenjati z drugim, primernejšim materialom za vkopavanje (glej 5.3. Temeljna plošča in 5.8 Vkopavanje).

Dno jarka Dno jarka mora biti izvedeno v zahtevanem padcu. Izogibati se je treba rahljanju zemlje v jarku. V primeru da je zemljina zrahljana zaradi slabo opravljenega dela, je treba dodati in enakomerno utrditi primeren material. Narediti je potrebno tudi poglobitve na območju spojk. Pri materialu za vkopavanje je treba upoštevati sledeče zahteve: -naj ne vsebuje kamnitih delov, katerih zrna večja od 32 mm - v nekaterih primerih je za cevi manjšega premera priporočljivo, da so zrna še manjša -naj bo dobro stisljiv, nekoheziven in naj zadovoljivo prenaša obtežbe -če je zbit na 95% po standardnem Proctorjevem postopku, mora doseči minimalno nosilnost 4N/mm2.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 14

hidroinženiring

V vodonosnih zemljinah ne sme biti finih delcev (do DN 400 - velikost zrna 8 - 16 mm, nad DN 500 - velikost zrna 16 - 32 mm). Debelina posteljice po utrjevanju mora biti vsaj 10 cm + 0,1 x DN. Da bi dosegli zahtevani nosilni kot, najmanj 90° do 120°, je potrebno podlago zbiti (npr. z ročnim ali manjšim pnevmatičnim nabijačem). Cev mora po vsej dolžini ležati na podlagi, razen na mestih poglobitev za spojke.

pravilno: napačno:

Montaža cevi Glede na pogoje, lahko cevi do DN 500 polagamo v jarek ročno. Po potrebi uporabimo opremo za dvigovanje; priporočamo uporabo dvižnih zank. Pritrjevanja kljuk ali verig ne priporočamo, ker lahko poškodujejo konce cevi.

Spajanje cevi Vse dele cevi - notranje in zunanje površine - je treba preveriti in očistiti preden jih spojimo. Utori spojk ne smejo biti onesnaženi. Na konce cevi nanesemo mazivo.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 15

hidroinženiring

Uporabljajte samo priloženo mazivo. Glede na velikost cevi je več načinov spajanja cevi: z rovokopačem: z vzvodom (drogom):

z inštalacijskim pripomočkom

Tipi spojk Tip FWC: Tip DC:

Izvedba krivin brez kolen Glede na premer cevi, spojni sistem cevi omogoča naklone pod sledečimi koti: do DN 500 max = 3° od DN 600 do DN 900 max = 2° od DN 1000 do DN 1400 max = 1° DN 1600 in več max = 0,5°

Na začetku, ko cevi spojimo, morata njuni osi sovpadati, šele nato lahko cevi ukrivimo. Glede na notranji pritisk in kotni odklon lahko dodamo betonske podpornike, ki blokirajo hidravlične sile.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 16

hidroinženiring

Kot zakrivljenosti cevi v spoju Montaža s koleni Kolena se spajajo na podoben način kot cevi (npr. z napenjalcem). V primeru, da montiramo koleno z topim kotom in uporabljamo rovokopač, je možno, da bo za pravilno usmerjanje sile, ki je potrebna za proces spajanja, potrebna primerna pomožna oprema. Na mestih kjer so kolena, odcepi, reducirni kosi ali podobni elementi nastajajo hidravlične sile; količina hidravličnih sil je odvisna od oblike in tlakov v cevi. Te sile mora prevzeti zemljina preko betonskih podpornikov ali primernega utrjevanja zasipnega materiala.

Podporniki:

T-kos reducirni kos

koleno zasun

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 17

hidroinženiring

Rezultanta hidravličnih sil PR = P . a [kN] a = 2 . sin /2 Vgrajevanje cevi Cev mora biti zasuta v plasteh po največ 30 cm z zemljino, ki je primerna za zasip. Vsako plast je potrebno utrjevati istočasno na obeh straneh cevi, da se prepreči njeno premikanje. Za utrjevanje priporočamo uporabo lahkih vibracijskih nabijačev (maksimalna delovna teža 0,30kN) ali lahkih vibracijskih plošč (maksimalna delovna teža 1kN). Pri materialu za zasip je treba upoštevati sledeče zahteve: -naj ne vsebuje kamnitih delov, katerih zrna večja od 32 mm - v nekaterih primerih je za cevi manjšega premera priporočljivo, da so zrna še manjša -naj bo dobro stisljiv, nekoheziven in naj zadovoljivo prenaša obtežbe -če je zbit na 95% po standardnem Proctorjevem postopku, mora doseči minimalno nosilnost 4N/mm2. Vibracijski nabijač srednje teže: -delovna teža pribl. 0.30 kN za utrjevanje obsipa cevi, RZ in ÜZ -delovna teža pribl. 0.60 kN za utrjevanje posteljice in zasipa varnostne višine: SZ in WZ Zasip jarka Jarek zasipamo po plasteh in pazimo na primerno debelino plasti. Prepričati se moramo, da so cevi primerno zavarovane in da smo jih dobro utrdili. Do višine 0,3 do 1,0 m nad temenom cevi lahko material utrjujemo z srednjim vibracijskim nabijačem (največja delovna teža 0,6 kN) ali vibracijskimi ploščami (največja delovna teža 5 kN). Težja orodja za utrjevanje laho uporabimo nad 1,0 m nad temenom cevi. Vgraditi je treba tudi signalni trak. V fazi gradnje se je potrebno izogibati prehodom težkega tovora (npr. težka mehanizacija ali vozila). Za zasipavanje v območju cevi, t.j. do 30 cm nad temenom cevi, moramo uporabiti granuliran material. Po položitvi cevi je potrebno zasipavati cev z 2x sejanim peskom do višine 30 cm nad temenom kanala. Nad zasipom 30 cm nad temenom cevi lahko uporabimo nekoherenten material iz izkopa. Če izkopani material ne ustreza, ga moramo pripeljati. Če se v jarku pojavi talna voda, jo moramo črpati, dokler cevi niso montirane in zasute do take višine, da preprečimo dvig cevi zaradi vzgona. Na mestih, kjer je zunanja obtežba večja od dopustne obtežbe podane v navodilih proizvajalca cevi, je potrebno cevi obbetonirati.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 18

hidroinženiring

Priporočamo, da cevi montiramo in zasipavamo sproti in ne puščamo daljših odsekov cevovoda nezasutih. S tem se izognemo neprilikam pri močnejših nenadnih padavinah in morebitnih mehanskim poškodbam cevovoda. Montaža cevi, rezanih na dolžino na lokaciji Za rezanje cevi na želeno dolžino lahko uporabimo rezalko za kamen. Ko na odrezani strani cevi posnamemo oster rob, že lahko namestimo spojko tako, da enostavno namažemo s priloženim mazivom. Dodatna obdelava (struženje, ipd.) ni potrebna. Obbetoniranje cevi Vse kategorije cevi so primerne za obbetoniranje. Cevi B kategorije (SN 625 N/m2) pa so namenjene samo montaži v betonu. Cevi položimo kot je opisano v točki 5.1 in 5.7. in jih zavarujemo pred premikanjem (vsako cev na podnožju trikrat zasidramo z žico ali trakom). S plastičnim kitom zaščitimo razmik v spojih tipa DC, da vanje ne bi tekla redka cementna malta. Nato lahko vlivamo beton plast za plastjo. Dobro in enakomerno utrdimo. Ne uporabljamo lesenih podpornikov.

Preizkus tesnosti Zaradi velikih premerov cevi naj se izvede prizkus tesnosti z zrakom po standardu EN1610. Postopek in zahteve za tlačni preuzkus gravitacijskih cevi Splošno

Preizkus neprepustnosti cevi in (manhole-vstopna odprtina v kanal) vstopnih odprtin v kanal in pregled jaškov je lahko opravljen z zrakom (postopek “L”) ali z vodo (postopek “W”) kot je razvidni iz grafa 6 in 7. Postopek tlačnega preiskusa je lahko tudi ločen, tako da se del, oziroma deli kanalizacije preverijo z vodo, del z zrakom. V primeru tlačnega preizkusa z vodo je število popravkov ponovnih tlačnih preizkusov neomejeno. V primeru negativnega končnega preizkusa z metodo tlačnega preizkusa z zrakom je dovoljen ponoven preizkus z vodo, katerega rezultat je odločilen neglede na tlačni preizkus z zrakom. Če je v primeru preizkusa v kanalu prisotna podtalnica, lahko ima le ta v pliv na rezultate testa.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 19

hidroinženiring

Začetno testiranje se lahko prične pred zasipom kanala. Za končne teste tlačnega preizkusa mora biti kanal zasut (kanal mora biti razopažen). V primeru različnih metod (voda-zrak) se lahko pojavijo specifične zahteve. Tlačni preizkus z zračno metodo (metoda“L”) Časi tlačnih preizkusov za cevi (brez časov potrebnih za preizkus jaškov in prehodov cevi iz-v jašek) so razvidni iz tabele 3, ter so odvisni od premera kanalizacije in variante metode tlačnega preizkusa z zrakom (obstajajo variante LA, LB, LC, LD). Vsaka varianta metode ima svojo specifiko. Uporabiti se morajo primerni nepropustni čepi tako, da ne povečujejo napak pri merjenju zaradi uporabe opreme. Iz varnostnih razlogov je potrebno biti posebno pozoren pri tlačnem preizkusu kanalov večjih premerov. Tlačni preizkus jaškov in prehodov cevi iz-v jašek je z metodo z zrakom težko izvesti.

Op. 1: Za tlačni preizkus jaškov se predvideva poraba časa, ki je enaka polovici časa, ki bi bila potrebna za tlačni preizkus kanala enakega premera. Začetni tlak naj presega cca. 10% predpisanega tlaka testiranja p0. Ta tlak se vzpostavi za čas 5 minut. Nato se tlak priredi preizkusnemu tlaku kot je razviden iz tabele 3 glede na varianto metode LA, LB, LC, LD. Če je padec tlaka po končanem merjenju manjši od p, ki je naveden v tabeli 3, potem je tlačni preizkus uspel. Op. 2: Ta standard ne predpisuje vakumskega preizkusa, ker je z vakumsko metodo še premalo izkušenj. Za opremo, ki se uporablja pri merjenju padca tlaka je dovoljen odstopek merjenja v višini 10% p. Za merjenje časa, pa je dovoljen odstopek meritve 5s.

Revizijski jaški

Revizijski jaški iz poliestra  1000 mm se polagajo na temelj jaška, ki je betoniran na mestu z betonom MB 20, debelina plošče je 20 cm. Na temelj se postavi jašek iz poliestra, okrog jaška se izvede AB venec iz MB 20. Dno je izoblikovano iz poliestra, v obliki koritnice, ki usmerja odtok odpadne vode. Pokrov jaška je LTŽ  600 mm na zaklep z odprtinami za zračenje in prigrajenim protihrupnim vložkom; EN 124 D 400, vgrajen v armiranobetonski venec. Pokrov se vgrajuje s pantom obrnjenim v smeri vožnje tako, da se pokrov odpira v smeri vožnje.

Tehnični pogoji za spodnji in zgornji ustroj ceste ter asfaltnih plasti

Planum temeljnih tal

Planum temeljnih tal se pripravi po zasipu jarka do predpisane spodnje kote nosilne plasti in obsega: - grobo planiranje - zgoščevanje površinske plasti temeljnih tal Kakovost izvedbe izvajalec dokazuje s sledečimi preiskavami: - ravnosti - višine planuma napram projektirani koti - zgoščenosti oz. nosilnosti

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 20

hidroinženiring

Nosilne plasti a.) nevezana nosilna plast - tampon b.) vezana spodnja nosilna plast: - cementna stabilizacija - bitumenska stabilizacija - elektrofiltrski pepel c.) vezana zgornja nosilna plast - nosilni asfalt

Tampon

Tampon se izdeluje iz predpisanih zmesi kamnitih zrn, ki morajo ustrezati predpisani zrnavosti in mehanskim lastnostim. Ustreznost dokazuje izvajalec s predhodnimi preiskavami. Pred pričetkom vgrajevanja tampona, mora biti ustrezno pripravljen planum posteljice(zaključeni planum nasipa). Navoz materiala se mora vršiti po že nevozeni plasti. Vgrajevanje mora biti izvedeno s pripravami, ki omogočajo doseganje predpisanih tehničnih pogojev. Izvajalec dokazuje ustreznost tampona z dokazi o: - zgoščenosti, - nosilnosti, - ravnosti, - nagibu.

Cementna stabilizacija

CS se lanko vgrajuje na planum posteljice oz. na planum nevezane nosilne plasti (tampona). CS mora biti pripravljena iz atestiranih materialov: kamnitega materiala, cementa, vode. Pred pričetkom vgrajevanja mora izvajalec dokazovati ustreznost CS s predhodno sestavo. Površino CS je treba takoj po vgraditvi zaščititi proti prekomerni izsušitvi s pobrizgom z nestabilno bitumensko emulzijo. Ustreznost vgrajevanja CS se dokazuje z: - odvzemom vzorcev na licu mesta vgrajevanja za laboratorijsko preiskavo, za dokazovanje ustrezne sestave - meritve gostote - meritve ravnosti, višine in nagiba.

Bitumenska stabilizacija

Velja isto kot za CS, le da je vezivo organsko, bitumen BIT 60 ali BIT 90. Vrsto veziva se določi glede na kakovost veziva, prometno obremenitev in podnebne pogoje.

Elektrofilterski pepel

Velja isto kot CS in BS. Elektrofilterski pepel mora ustrezati teh. pogojem. Kakovost dokazuje izvajalec z atestom.

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 21

hidroinženiring

Asfaltne plasti

Izdelava nosilne plasti bituminiziranega drobljenca BD 0/32 v debelini 8 cm ED mora z ozirom na prometno obremenitev, debelino plasti in klimatske pogoje ustrezati sledečim zahtevam: - klimatska zrna nazivne zrnavosti 0/32 mm - bitumen vrste BIT 60 - delo izvajati v vremenu, ko pri vgrajevanju nj padavin in znaša temperatura podlage in zraka nad 0 C. Izdelava zaporne asfaltne plasti iz bitumenskega betona BB iz zmesi zrn 0/11 mm iz sili- katnih kamnin v debelini 4,0 cm BB mora glede na zgornje pogoje ustrezati sledečim zahtevam: - kamnita zrna 100% iz silikatnih (eruptivnih) kamnin nazivne zrnavosti 0/11 mm - bitumen vrste BIT 60 - temperatura okolja nad 0°C - stik z obstoječim asfaltom ravno odrezati z motorno rezalko oz.rezkarjem, pred polaganjem asf. sloja namazati stik s polstabilno bitumensko emulzijo v širini 10 cm - meritve se izvedejo po dejansko izvršenih delih - ustrezno kvaliteto asfaltnih mešanic, dokazuje izvajalec z atesti

Ravnanje z gradbenimi odpadki

Pri izvajanju del bodo nastajali gradbeni odpadki v obliki razne embalaže (PVC materiali, karton, papir), višek izkopanega materiala, ostanki betona.

Odpadke od embalaže se shranjuje v zabojnik na lokaciji gradbišča in po potrebi odvaža v stalno deponijo. Višek gradbenega materiala se lahko uporabi pri zasipih ostalih objektov oz. se ga odpelje na stalno gradbeno deponijo.

Pri gradnji kanalizacija je predvidena uporaba naravnih mineralnih materialov - lomljenec in beton. Vgrajen material ne vplival na okolico.

Ureditev gradbišča

Na območju gradbišča je potrebno namestiti gradbiščni bivalnik za pisarno, garderobo in shranjevanje priročnega orodja. Namestiti je potrebno tudi ustrezne prenosne sanitarne kabine za zaposlene na gradbišču ter zagotoviti +redno praznjenje. Lokacijo gradbiščnih objektov določi izvajalec del skladno s soglasji lastnikov zemljišč in glede na odsek gradnje. V primeru sočasnega izvajanja del na več odsekih se ustrezno namesti več gradbiščnih objektov.

Med izvajanjem del je potrebno gradbišče ustrezno označiti v skladu z veljavno zakonodajo.

Vse poškodovane površine je po končanih delih potrebno ustrezno sanirati in vzpostaviti prvotno stanje teren

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 22

hidroinženiring

PGD Kanalizacija Unec-Rakek stran 1