Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, sreda ISSN 1318-0576 Leto XXVII 77 27. 12. 2017

nepremičnine je tržna vrednost v skladu z Mednarodnimi stan- DRŽAVNI ZBOR dardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine odraža 3730. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) njeno najgospodarnejšo rabo. 3. Modeli množičnega vrednotenja so z metodami mno- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in žičnega vrednotenja določena pravila, ki opredeljujejo, katere prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost na trgu in velikost njihovega vpliva, ter omogočajo istočasen, sistema- tičen in enoten pripis posplošene vrednosti večjemu številu U K A Z nepremičnin. o razglasitvi Zakona o množičnem vrednotenju 4. Metode množičnega vrednotenja so statistične in druge nepremičnin (ZMVN-1) matematične metode obdelave podatkov o trgu nepremičnin za namene določanja modelov množičnega vrednotenja. Razglašam Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin 5. Podatki o nepremičnini so podatki o lastnostih in o iden- (ZMVN-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na tifikaciji nepremičnine, razen podatkov o lastniku nepremičnine. seji dne 14. decembra 2017. 6. Nepremičnina za namene tega zakona je nepremič- nina, kot jo določa zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Št. 003-02-11/2017-14 Nepremičnino sestavlja ena ali več enot vrednotenja. Ljubljana, dne 22. decembra 2017 7. Enota vrednotenja je del stavbe ali del zemljišča, ki se glede na lastnosti, določene na podlagi klasifikacij namenske in Borut Pahor l.r. dejanske rabe, vrednoti z enim modelom vrednotenja. Predsednik 8. Posebna enota vrednotenja je del, ena ali več nepre- Republike Slovenije mičnin, ki se na podlagi kriterija najgospodarnejše rabe zaradi opravljanja dejavnosti bencinskih servisov, marin in pristanišč ter pridobivanja električne energije vrednotijo kot ena enota. Z A K O N 9. Lastnik ali lastnica nepremičnine (v nadaljnjem bese- O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN dilu: lastnik nepremičnine) za namene tega zakona je oseba, (ZMVN-1) za katero je v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, prevzet podatek o lastništvu, solastništvu ali skupnem lastništvu iz zemljiške I. SPLOŠNE DOLOČBE knjige, razen če zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, določa vodenje drugega podatka o lastniku dela stavbe. V tem 1. člen primeru se kot lastnik nepremičnine za namene tega zakona (vsebina zakona) šteje slednji. 10. Upravljavec nepremičnine za namene tega zakona Ta zakon ureja pravila, postopke in merila za množično je oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje ocenjevanje vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji (v nepremičnin, šteje za upravljavca nepremičnine. Določbe, ki nadaljnjem besedilu: množično vrednotenje) za namene obdav- se nanašajo na lastnika nepremičnine, se uporabljajo tudi za čenja in druge javne namene, določene z zakonom. upravljavca nepremičnine, razen če ta zakon določa drugače. 11. Oseba, ki opravlja dejavnost, je za namene tega 2. člen zakona oseba, ki opravlja dejavnost na posebnih enotah vre- (pojmi) dnotenja. Določbe, ki se nanašajo na lastnika nepremičnine, Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: se uporabljajo tudi za osebo, ki opravlja dejavnost, razen če ta 1. Množično vrednotenje je sistem standardiziranega oce- zakon določa drugače. njevanja vrednosti nepremičnin na podlagi podatkov o trgu 12. Namenska raba in podrobnejša namenska raba pro- nepremičnin in podatkov o nepremičninah, ki so vpisani v stora (v nadaljnjem besedilu: namenska raba prostora) je raba uradnih evidencah. prostora, določena v skladu z zakonom, ki ureja urejanje in 2. Posplošena vrednost nepremičnine je rezultat množič- načrtovanje prostora. nega vrednotenja. Posplošena vrednost je ocena tržne vredno- 13. Dejanska raba zemljišč je raba zemljišč, ki je po klasi- sti nepremičnine, izračunane z modeli množičnega vrednotenja fikaciji iz zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin, določena in podatki o nepremičnini, ki so na dan pripisa posplošene v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno evidenco dejanske vrednosti evidentirani v evidenci vrednotenja. Tržna vrednost rabe. Stran 11654 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

14. Dejanska raba dela stavbe je raba dela stavbe, do- oskrbovanih stanovanj, bivalnih enot in podobnih enot, ki se ločena na podlagi zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin. uporabljajo za bivanje; 15. Tržna cena odraža ceno iz pogodbe o prenosu lastnin- – model za hiše (HIS) se uporablja za vrednotenje stavb, ske pravice na nepremičnini, ki je bila brez prisile sklenjena ki se v celoti uporabljajo za bivanje, in imajo največ dve sta- med skrbnima in medsebojno nepovezanima strankama na novanji; prostem trgu. – model za garaže (GAR) se uporablja za vrednotenje 16. Tržna najemnina odraža najemnino iz pogodbe o delov stavb, namenjenih za parkiranje vozil in podobnih enot; oddajanju v najem pravice na nepremičnini, ki je bila brez – model za pisarne (PPP) se uporablja za vrednotenje po- prisile sklenjena med skrbnima in medsebojno nepovezanima slovnih prostorov, ki so namenjeni poslovanju fizičnih, pravnih strankama na prostem trgu. oseb in javne uprave in podobnih enot; 17. Ocenjevalci vrednosti po tem zakonu so sodni cenilci – model za lokale (PPL) se uporablja za vrednotenje gradbene stroke, sodni cenilci kmetijske stroke in sodni cenilci trgovskih delov stavb, gostinskih obratov, delov stavb za opra- gozdarske stroke, imenovani po predpisih, ki urejajo delova- vljanje storitvenih dejavnosti in podobnih enot; nje sodišč, ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, – model za stavbe splošnega družbenega pomena (SDP) imenovani po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje se uporablja za vrednotenje stavb, namenjenih za kulturo, izo- vrednosti. braževanje, zdravstvo, šport in podobnih enot; 18. Javna cesta in železnica oziroma vodno zemljišče – model za industrijo (IND) se uporablja za vrednotenje so tisti deli zemljišč, za katere je v zemljiškem katastru vpisan delov stavb z industrijsko rabo in podobnih enot; podatek o dejanski oziroma podrobnejši dejanski rabi javna – model za posebno industrijo (INP) se uporablja za cestna in javna železniška infrastruktura oziroma vodno ze- vrednotenje delov stavb z rabo za težko industrijo in podobnih mljišče. enot; 19. Vplivno območje za namene tega zakona je podatek – model za kmetijske in druge stavbe (KDS) se uporablja o najkrajši razdalji med centroidom parcele oziroma stavbe za vrednotenje kmetijskih stavb in drugih podobnih enot; in linijskim objektom iz zbirnega katastra gospodarske javne – model za stavbe za turizem (TUR) se uporablja za vre- infrastrukture. dnotenje bivalnih prostorov, namenjenih za začasno bivanje ljudi (hoteli, zdravilišča in podobne enote). 3. člen (3) Modeli za vrednotenje zemljišč: (temeljna načela množičnega vrednotenja) – model druga zemljišča (DRZ) se uporablja za vredno- tenje zemljišč, ki so po dejanski rabi javna cestna in javna (1) Po tem zakonu se vrednotijo vse nepremičnine, ki železniška infrastruktura oziroma vodno zemljišče; so evidentirane v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na – model za kmetijska zemljišča (KME) se uporablja za podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin. vrednotenje zemljišč, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča; (2) Posplošena vrednost se nepremičninam določi ob – model za gozd (GOZ) se uporablja za vrednotenje ze- upoštevanju temeljnih lastnosti o nepremičninah. Kot temeljne mljišč, ki so po namenski rabi gozd; lastnosti se upoštevajo raba, lokacija, velikost, starost stavb in – model za stavbna zemljišča (STZ) se uporablja za vre- delov stavb ter kakovost nepremičnin. dnotenje zemljišč, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča in (3) Posplošena vrednost se nepremičnini pripiše na pod- ostala zemljišča, ki po namenski rabi niso kmetijska ali gozdna. lagi podatkov o nepremičninah, ki so sistemsko zbrani in evi- (4) Modeli za posebne enote vrednotenja: dentirani v uradnih evidencah. – model za bencinske servise (PNB) se uporablja za vre- (4) Nepremičnine se vrednotijo glede na njihovo naj- dnotenje bencinskih servisov in spremljajočih objektov; gospodarnejšo rabo, ki jo po tem zakonu za posebne enote – model za elektrarne (PNE) se uporablja za vrednotenje vrednotenja izkazuje vrsta dejavnosti, za stavbe in dele stavb objektov za proizvodnjo električne energije z močjo nad 50 kW skupaj z zemljišči pod stavbami dejanska raba delov stavb, in spremljajočih objektov; za zemljišča pod javnimi cestami in železnicami ter za vodna – model za marine in pristanišča (PNP) se uporablja za zemljišča dejanska raba zemljišč in za ostala zemljišča njihova vrednotenje marin, pristanišč in spremljajočih objektov. namenska raba. 6. člen 4. člen (načini vrednotenja) (obseg sistema množičnega vrednotenja) (1) Po tem zakonu se uporabljajo trije načini vrednotenja, Sistem množičnega vrednotenja obsega: kot jih določajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti a) določanje modelov vrednotenja, Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti: na- b) pripis posplošene vrednosti in čin tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovre- c) ugotavljanje posebnih okoliščin. dnostni način. (2) Način tržnih primerjav nakazuje vrednost s primerjavo ocenjevanega sredstva z enakimi ali podobnimi sredstvi, za II. DOLOČANJE MODELOV VREDNOTENJA katera so na razpolago informacije o cenah. (3) Na donosu zasnovan način nakazuje vrednost s pre- 1. Merila za določanje modelov vrednotenja tvorbo prihodnjih denarnih tokov v sedanjo vrednost kapitala. 5. člen (4) Nabavnovrednostni način nakazuje vrednost z upo- rabo ekonomskega načela, da kupec za sredstvo ne bo plačal (modeli vrednotenja) več, kot je cena za pridobitev sredstva enake koristi z nakupom (1) Modeli množičnega vrednotenja se oblikujejo za vre- ali z gradnjo oziroma izdelavo. dnotenje enot vrednotenja, ki so stavbe in deli stavb, zemljišča (5) Za način tržnih primerjav in na donosu zasnovan ali deli zemljišč in za vrednotenje posebnih enot vrednotenja način vrednotenja se za zagotavljanje statistično zanesljivega na podlagi njihove rabe v skladu s četrtim odstavkom 3. člena pojasnjevanja ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin tega zakona. za vsak model vrednotenja, razen za model iz desete alineje (2) Modeli za vrednotenje stavb in delov stavb skupaj z drugega odstavka 5. člena in modele iz četrtega odstavka zemljišči pod stavbami: 5. člena tega zakona, uporabi primerjava vsaj 1000 podatkov – model za stanovanja (STA) se uporablja za vrednotenje o tržnih cenah in tržnih najemninah. Za zagotovitev zadostnega stanovanj v stavbi, ki se v celoti uporablja za bivanje in ima vzorca iz prejšnjega stavka se lahko uporabijo podatki daljšega več kot dve stanovanji, stanovanj v stavbi z mešano rabo, časovnega obdobja. Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11655

(6) Za oblikovanje modelov iz prve, druge in tretje alineje stavbo, površina), starost (leto izgradnje in obnove), kakovost drugega odstavka in modelov iz tretjega odstavka 5. člena tega (dejanska raba, komunalni priključki, material nosilne konstruk- zakona se uporablja način tržnih primerjav. cije); (7) Za oblikovanje modelov iz četrte, pete in desete alineje – za model za industrijo (IND): lokacija (centroid), velikost drugega odstavka 5. člena tega zakona se poleg načina tržnih (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto izgra- primerjav uporablja tudi na donosu zasnovan način. dnje in obnove), kakovost (dejanska raba, material nosilne (8) Za oblikovanje modelov iz šeste do devete alineje konstrukcije, lega v stavbi, inštalacije, višina etaže); drugega odstavka 5. člena tega zakona se poleg nabavnovre- – za model za posebno industrijo (INP): lokacija (centro- dnostnega načina uporablja način tržnih primerjav. id), velikost (površina zemljišča pod stavbo, površina, prostor- (9) Za oblikovanje modelov iz četrtega odstavka 5. člena nina), starost (leto izgradnje in obnove), kakovost (dejanska tega zakona se uporablja na donosu zasnovan način. raba, material nosilne konstrukcije); – za model za kmetijske in druge stavbe (KDS): lokacija 7. člen (centroid), velikost (površina zemljišča pod stavbo, površina), (sestavine modela vrednotenja) starost (leto izgradnje in obnove), kakovost (dejanska raba, (1) Model vrednotenja je določen z: komunalni priključki, material nosilne konstrukcije); – datumom modela vrednotenja, – za model za stavbe za turizem (TUR): lokacija (centro- – vrednostnimi conami in vrednostnimi ravnmi, ki izkazu- id), velikost (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost jejo lokacijo nepremičnine in njen vpliv na posplošeno vrednost, (leto izgradnje in obnove), kakovost (dejanska raba); – enačbami, vrednostnimi in drugimi tabelami, točkovniki, – za model za druga zemljišča (DRZ): lokacija (centroid), faktorji in grafi, s katerimi se izkazujejo podatki o rabi, velikosti, velikost (površina), kakovost (podrobnejša dejanska raba); starosti stavb in delov stavb ter kakovosti nepremičnine in nji- – za model za kmetijska zemljišča (KME): lokacija (cen- hov vpliv na posplošeno vrednost in troid), velikost (površina), kakovost (boniteta, podrobnejša de- – načinom uporabe elementov iz druge in tretje alineje janska raba); tega odstavka, ki izkazuje način izračuna posplošene vrednosti. – za model za gozd (GOZ): lokacija (centroid), velikost (2) Datum modela vrednotenja je datum, na katerega (površina), kakovost (podatek o proizvodni sposobnosti, poda- model vrednotenja odraža ponudbo in povpraševanje na trgu tek o dostopnosti); nepremičnin. – za model za stavbna zemljišča (STZ): lokacija (cen- (3) Vrednostna cona je geografsko zaokroženo območje, troid), velikost (površina), kakovost (podrobnejša namenska na katerem imajo glede na analizo ponudbe in povpraševanja raba); trga nepremičnin nepremičnine z enakimi lastnostmi enako – za model za bencinske servise (PNB): lokacija (cen- vrednost. Nepremičnina se v vrednostno cono uvrsti glede troid), velikost (letna količina prodanih motornih goriv, stroški), na podatek o centroidu parcele za zemljišča in podatek o kakovost (življenjska doba); centroidu stavbe za stavbe in dele stavb. Vrednostna raven – za model za elektrarne (PNE): velikost (tip elektrarne, za vrednostno cono izraža velikost vpliva lokacije na vrednost letno proizvedena električna energija, stroški), kakovost (ži- nepremičnine. vljenjska doba); (4) Rabo izkazuje podatek o podrobnejši dejanski rabi – za model za marine in pristanišča (PNP): lokacija (cen- stavb in delov stavb, podrobnejši dejanski rabi zemljišč in po- troid), velikost (tip pristanišča, število in vrsta privezov, letni drobnejši namenski rabi zemljišč. donos). (5) Velikost za zemljišča in dele stavb izkazuje podatek 8. člen o njihovi površini, razen za rezervoarje in silose, kjer ta poda- tek izkazuje njihova prostornina. Velikost za posebne enote (merila za določitev vrednostnih con in vrednostnih ravni) vrednotenja izkazujejo podatki o obsegu izvajanja dejavnosti. (1) Vrednostne cone se ob upoštevanju naravnih značil- (6) Starost stavb in delov stavb izkazujejo podatki o letu nosti prostora ter poselitvenih območij, krajine, gospodarske izgradnje in letu obnove bistvenih delov. javne infrastrukture in pravnih režimov, določenih v skladu s (7) Kakovost izkazujejo podatki o podrobnejših rabah, predpisi o urejanju prostora, zarišejo po parcelnih mejah na infrastrukturni opremljenosti, kakovosti materialov ali življenjski podlagi podatkov zemljiškega katastra tako, da zvezno pokriva- dobi. jo celotno območje Republike Slovenije. Vsaki vrednostni coni (8) Modeli vrednotenja v okviru določb tretjega do sedme- se pripiše ena vrednostna raven. ga odstavka tega člena upoštevajo zlasti naslednje skupinske (2) Referenčna enota vrednotenja je za vsak model vre- ali posamične podatke: dnotenja določena značilna enota vrednotenja, ki se uporablja – za model za stanovanja (STA): lokacija (centroid), ve- kot izhodišče za določitev vrednostnih ravni. likost (površina), starost (leto izgradnje in obnove), kakovost (3) Lestvica vrednostnih ravni se za vsak model vredno- (dejanska raba, lega v stavbi, število stanovanj v stavbi, dviga- tenja določi tako, da se glede na analizo in razpon tržnih cen lo, prostori, vplivno območje); in tržnih najemnin določi število vrednostnih ravni tako, da so – za model za hiše (HIS): lokacija (centroid), velikost (po- razlike med vrednostmi referenčnih enot vrednotenja pri višjih vršina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto izgradnje vrednostnih ravneh med 10 % in 20 %, razlike pri nižjih vredno- in obnove), kakovost (dejanska raba, komunalni priključki, ma- stnih ravneh pa med 15 % in 30 %. terial nosilne konstrukcije, prostori, vplivno območje); (4) Vrednostna cona, v kateri je vrednost referenčne eno- – za model za garaže (GAR): lokacija (centroid), velikost te vrednotenja na podlagi podatkov o trgu najvišja, ima najvišjo (površina zemljišča pod stavbo, površina), kakovost (dejanska vrednostno raven. Vrednostna cona, v kateri je vrednost refe- raba); renčne enote vrednotenja na podlagi podatkov o trgu najnižja, – za model za pisarne (PPP): lokacija (centroid), veli- ima najnižjo vrednostno raven. kost (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto (5) Vrednostna cona in vrednostna raven se določita tako, izgradnje in obnove), kakovost (dejanska raba, lega v stavbi, da model vrednotenja v vrednostni coni izpolnjuje merilo iz dvigalo, prostori); 9. člena tega zakona. – za model za lokale (PPL): lokacija (centroid), velikost (6) V vrednostnih conah, v katerih podatkov o tržnih (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto iz- cenah in tržnih najemninah ni ali so ti podatki geografsko gradnje in obnove), kakovost (dejanska raba, lega v stavbi, neenakomerno porazdeljeni, se vrednostne ravni določijo z prostori); upoštevanjem vrednostnih ravni vrednostnih con s podobni- – za model za stavbe splošnega družbenega pomena mi socialno-ekonomskimi značilnostmi in se jih z interpolacijo (SDP): lokacija (centroid), velikost (površina zemljišča pod uskladi z vrednostnimi ravnmi sosednjih vrednostnih con. Stran 11656 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

9. člen – podatki o nepremičninah, ki se vodijo v evidenci vre- (merilo za umerjanje modelov vrednotenja) dnotenja; – podatki o nepremičninah, ki se pridobijo na terenskem (1) Model vrednotenja se umeri tako, da se določijo meje ogledu; vrednostnih con, vrednostne ravni, podatki o nepremičninah – podatki, ki se pridobijo od lastnikov nepremičnin ali in njihov vpliv na posplošeno vrednost v skladu z merilom za drugih oseb; umerjanja modelov vrednotenja. – drugi javno dostopni podatki o nepremičninah. (2) Merilo za umerjanje modelov vrednotenja je srednja (4) Tehnične pogoje za pridobitev in prevzem podatkov vrednost razmerij med posplošenimi vrednostmi, določenimi za množično vrednotenje nepremičnin zagotavlja organ vre- z modeli vrednotenja, in vrednostmi tržnih cen oziroma tržnih dnotenja. najemnin, ki so časovno prilagojene na datum modelov vre- dnotenja v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona. 12. člen (3) Pri uporabi načina tržnih primerjav je merilo za umer- (merila za kakovost podatkov za določanje janje modelov vrednotenja med 0,8 in 1,2. modelov vrednotenja) (4) Pri uporabi na donosu zasnovanega načina je merilo za umerjanje modelov vrednotenja med 0,8 in 1,2. (1) Podatki o tržnih cenah in tržnih najemninah, ki se upo- (5) Pri uporabi nabavnovrednostnega načina je merilo za rabljajo za določanje modelov vrednotenja, se časovno prilago- umerjanje modelov vrednotenja med 0,6 in 1,4. dijo na datum modelov vrednotenja glede na trende sprememb cen posamezne vrste nepremičnin na posameznem območju v 10. člen obdobju od datuma realizacije posamezne tržne cene ali tržne (preverjanje modelov vrednotenja) najemnine do datuma modelov vrednotenja. (2) Za določanje modelov vrednotenja se ne uporabijo tisti (1) Modeli vrednotenja nepremičnin se na podlagi podat- podatki o tržnih cenah in tržnih najemninah, ki jih ni mogoče kov o trgu nepremičnin preverijo vsaki dve leti. Datum modelov pojasniti na podlagi trenutnih značilnosti trga nepremičnin ter vrednotenja določi organ vrednotenja. trendov gibanja trga nepremičnin oziroma izražajo upoštevanje (2) Če model vrednotenja ob preverjanju iz prejšnjega takih značilnosti nepremičnine, ki jih glede na načela tega za- odstavka ni več v skladu z merilom iz 9. člena tega zakona, se: kona v model vrednotenja ni mogoče vključiti. – veljavni model vrednotenja na novo umeri tako, da se (3) Statistični podatki o socialno-ekonomskih značilnostih vrednostnim conam določijo nove vrednostne ravni ali območij so tisti ekonomski, demografski, socialni in podobni – na novo določi model vrednotenja. kazalniki, ki statistično pojasnjujejo spremenljivost cen na trgu (3) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se po- nepremičnin vsaj v višini 60 %. stopek, kot je za določanje modelov vrednotenja določen s (4) Za določanje modelov vrednotenja se uporabijo tisti 14. do 19. členom tega zakona, ne izvede. Nova vrednostna podatki o nepremičninah, ki po ugotovitvah organa vrednote- raven se posamezni vrednostni coni določi s spremembo pred- nja na podlagi pregleda evidenc o nepremičninah, ki se vodijo pisa iz 20. člena tega zakona. na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, evidence (4) Če je model vrednotenja ob preverjanju iz prvega vrednotenja, evidence trga nepremičnin, topografskih in karto- odstavka tega člena skladen z merili določanja modelov vre- grafskih podlag ter terenskih ogledov odražajo dejansko stanje. dnotenja iz 5. do 9. člena tega zakona, se pri določanju novega (5) Če organ vrednotenja pri pregledu podatkov iz prej- modela vrednotenja izmed sestavin iz prvega odstavka 7. člena šnjega odstavka ugotovi, da podatki v uradnih evidencah ne tega zakona veljavnega modela vrednotenja spremeni le da- ustrezajo dejanskemu stanju, po uradni dolžnosti začne posto- tum modela vrednotenja. V tem primeru se postopek, kot je za pek za vpis pravilnega podatka, če je sam pristojen za vodenje določanje modelov vrednotenja določen s 14. do 19. členom te evidence. Če organ vrednotenja ni pristojen za vodenje te tega zakona, ne izvede. uradne evidence, o tem obvesti pristojni organ.

2. Podatki za določanje modelov vrednotenja 13. člen (zbiranje novih podatkov) 11. člen Če organ vrednotenja v postopku oblikovanja modelov (podatki za določanje modelov vrednotenja) vrednotenja na podlagi podatkov iz 11. člena tega zakona (1) Podatki za določanje modelov vrednotenja so podatki ugotovi, da je za določitev modelov vrednotenja potrebno sis- o trgu nepremičnin in podatki o nepremičninah. temsko zbrati nov podatek o trgu nepremičnin ali podatek o (2) Podatki o trgu nepremičnin so: nepremičnini, se ta podatek pridobi na način iz 41. člena tega – podatki iz evidence trga nepremičnin, ki izpolnjujejo zakona oziroma se vodenje tega podatka, ob upoštevanju pogoje za tržne cene in tržne najemnine; omejitev po drugih predpisih, vzpostavi v skladu z zakonom, ki – javno dostopni statistični podatki o socialno-ekonomskih ureja evidentiranje nepremičnin. značilnostih območij iz podatkovnih baz Statističnega urada Republike Slovenije; 3. Postopek določanja modelov vrednotenja – podatki o stroških, cenah, proizvodnji in prihodkih, po- vezanih z dejavnostjo, ki se pridobijo od oseb, ki opravljajo 14. člen dejavnost; (določanje modelov vrednotenja) – podatki o tekočih stroških, stroških investicijskega vzdr- ževanja in zasedenosti o nepremičninah, ki se oddajajo v Postopek določanja modelov vrednotenja zajema: najem, ki se pridobijo od lastnikov nepremičnin; – oblikovanje osnutkov modelov vrednotenja, – podatki o stroških gradnje, ki se pridobivajo iz javno do- – pregled osnutkov modelov vrednotenja in obravnava stopne projektne dokumentacije in iz mednarodno razpoložljivih priporočil strokovne javnosti, podatkov o stroških gradnje; – usklajevanje osnutkov modelov vrednotenja z občinami, – javno obravnavo predlogov modelov vrednotenja in – drugi podatki o trgu nepremičnin. – določitev modelov vrednotenja. (3) Podatki o nepremičninah so: – podatki o nepremičninah, ki se vodijo v evidenci trga 15. člen nepremičnin; – podatki o nepremičninah, ki se vodijo v evidencah o ne- (oblikovanje osnutkov modelov vrednotenja) premičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju Osnutek modela vrednotenja z uporabo metod množične- nepremičnin; ga vrednotenja določi podatke o nepremičninah, ki vplivajo na Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11657 posplošeno vrednost, velikost tega vpliva ter meje vrednostnih (5) Pripombe, ki se nanašajo na nepremičnine iz določe- con in pripadajočih vrednostnih ravni, tako da izpolnjuje merila ne občine, se pošljejo tej občini. Ostale pripombe se pošljejo množičnega vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona. organu vrednotenja. (6) Občina se do prejetih pripomb opredeli in jih sporoči 16. člen organu vrednotenja. Tehnične pogoje za sporočanje pripomb (sodelovanje strokovne javnosti) zagotavlja organ vrednotenja. (7) Občina mora pripombe sporočiti organu vrednotenja (1) Organ vrednotenja poleg osnutkov modelov vredno- v 15 dneh po izteku roka iz drugega odstavka tega člena. Če tenja pripravi tudi pojasnilo o spremembah glede na veljavne občina pripomb javnosti ne prejme, mora to v roku iz prejšnjega modele vrednotenja ter opravi posvetovanje s strokovnimi zdru- stavka sporočiti organu vrednotenja. ženji s področja ocenjevanja vrednosti nepremičnin, visoko- (8) Organ vrednotenja pripombe iz sedmega odstavka šolskimi izobraževalnimi ustanovami, ki kot del izobraževalnih tega člena, ki so utemeljene glede na merila za določanje mo- programov pokrivajo ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ostalo delov vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona, upošteva pri strokovno javnostjo in občinami. pripravi končnega predloga modelov vrednotenja. (2) Organ vrednotenja stališče do stališč strokovne jav- (9) Organ vrednotenja pošlje občini stališče do prejetih nosti javno objavi. pripomb. Občina mora s tem seznaniti javnost na krajevno običajen način. 17. člen (sodelovanje občin) 20. člen (1) Občine sodelujejo pri pripravi predloga modelov vre- (določitev modelov vrednotenja) dnotenja. Na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja iz (2) Organ vrednotenja občini pošlje osnutek modelov osmega odstavka prejšnjega člena vlada izda predpis o do- vrednotenja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in jo ločitvi modelov vrednotenja. Za vsak model vrednotenja se pozove, da v 30 dneh od dneva prejema organu vrednotenja določijo pripadajoče klasifikacije namenske in dejanske rabe, da svoje pripombe. območja vrednostnih con in vrednostnih ravni, enačbe, tabele, (3) Pri pripravi predloga modelov vrednotenja upošteva točkovniki, faktorji in grafi, način uporabe teh elementov, datum organ vrednotenja pripombe, ki so v skladu z merili določanja modelov vrednotenja in podatki za pripis posplošene vrednosti. modelov vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona.

18. člen III. PRIPIS POSPLOŠENE VREDNOSTI (poskusni izračun posplošene vrednosti) 21. člen (1) Organ vrednotenja izvede poskusni izračun posplo- šene vrednosti tako, da na podlagi podatkov o nepremičninah (pripis posplošene vrednosti) iz evidence vrednotenja na datum poskusnega izračuna po- (1) S pripisom posplošene vrednosti v evidenci vrednote- splošene vrednosti in predloga modelov vrednotenja določi nja se nepremičnini na podlagi modela vrednotenja in podatkov enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja, podatke o za pripis posplošene vrednosti iz 22. člena tega zakona določi modelu vrednotenja za enoto vrednotenja in posebno enoto posplošena vrednost na datum modelov vrednotenja. vrednotenja, podatke o vrednostni coni in vrednostni ravni (2) Če je nepremičnina sestavljena iz več enot vrednote- enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja ter podatke o nja, je posplošena vrednost nepremičnine vsota posplošenih poskusnem izračunu posplošene vrednosti enot vrednotenja, vrednosti posameznih enot vrednotenja. posebnih enot vrednotenja in nepremičnin. O poskusnem izra- (3) Posplošena vrednost posebne enote vrednotenja se čunu organ vrednotenja seznani javnost. na posamezne nepremičnine razdeli tako, da je vsota po- (2) Podatki o poskusnem izračunu so informativne narave splošenih vrednosti nepremičnin, ki sestavljajo posebno enoto in se skupaj s podatki o nepremičninah, na podlagi katerih je bil vrednotenja, enaka posplošeni vrednosti posebne enote vre- poskusni izračun izveden, izkazujejo na spletni strani organa dnotenja. Vrednost posamezni nepremičnini, ki je del posebne vrednotenja do pripisa nove posplošene vrednosti v evidenci enote vrednotenja, se določi v skladu s pravili, ki v skladu s vrednotenja na podlagi predpisa iz 20. člena tega zakona. tem zakonom veljajo za vrednotenje enot vrednotenja, razen za enote vrednotenja, ki so v upravljanju osebe, ki opravlja 19. člen dejavnost. Tem enotam se pripiše razlika med posplošeno (javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja) vrednostjo posebne enote vrednotenja in vsoto posplošenih vrednosti posameznih nepremičnin. Enota vrednotenja je v (1) Predlog modelov vrednotenja iz tretjega odstavka upravljanju osebe, ki opravlja dejavnost, če jo ta z dovoljenjem 17. člena tega zakona organ vrednotenja pošlje občinam in ga lastnika nepremičnine določi kot tako. objavi na svojih spletnih straneh. (2) Organ vrednotenja javno objavi datum začetka in 22. člen datum prenehanja pošiljanja pripomb k predlogu modelov vre- (podatki za pripis posplošene vrednosti) dnotenja. Rok za pošiljanje pripomb ne sme biti krajši od 45 dni. (3) Občina za nepremičnine, ki ležijo na njenem območju, (1) Podatke za pripis posplošene vrednosti določi model najpozneje v petih dneh po prejemu predloga modelov vre- vrednotenja. dnotenja javno razgrne predlog modelov vrednotenja. Občina (2) Za pripis posplošene vrednosti se uporabijo podatki o javnost na krajevno običajen način seznani o kraju in času nepremičninah iz evidence vrednotenja. javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, o spletnem naslovu, na (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se katerem je dostopen predlog modelov vrednotenja, in o načinu kot podatek za pripis posplošene vrednosti šteje tudi podatek dajanja mnenj in pripomb javnosti. o velikosti vpliva posebne okoliščine v skladu s tem zakonom. (4) V času trajanja javne razgrnitve organ vrednotenja 23. člen javno predstavi predloge modelov vrednotenja ločeno vsaj za območja, ki jih pokrivajo posamezne območne geodetske (čas in način pripisa posplošene vrednosti) pisarne. O tem pravočasno obvesti občine, ki sodijo v posa- (1) Pripis posplošene vrednosti se izvede: mezne območne geodetske pisarne, da te o javnih predstavi- – na dan uveljavitve modelov vrednotenja, določenem v tvah na krajevno običajen način pravočasno seznanijo svoje predpisu iz 20. člena tega zakona, izdanem v skladu z drugo občane. alinejo drugega odstavka 10. člena tega zakona; Stran 11658 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– na dan uveljavitve vrednostnih ravni, določenih v spre- 26. člen membi predpisa iz 20. člena tega zakona, izdani v skladu s prvo (vrste posebne okoliščine) alinejo drugega odstavka 10. člena tega zakona; (1) Za posebno okoliščino se štejejo zlasti: – na dan spremembe podatka o nepremičnini v evidenci – posledice vpliva lokacije na vrednost nepremičnine, ki vrednotenja; odstopa od vpliva lokacije na ostale primerljive nepremičnine – na dan vpisa ali izbrisa podatka o posebnih okoliščinah znotraj vrednostne cone (mikrolokacija); v evidenci vrednotenja. – lastnosti nepremičnin, ki nastanejo zaradi posledic rabe, (2) Zaokroževanje posplošene vrednosti enot vrednotenja vzdrževanja ali načina gradnje in zaradi njih nepremičnina se izvrši na naslednji način: odstopa od primerljivih nepremičnin znotraj iste vrednostne – vrednosti do vključno 100 eurov na 1 euro natančno; cone (kakovost); – vrednosti od 100 eurov do vključno 10.000 eurov na – posledice nenadnega delovanja zunanjih sil, ki se na 10 eurov natančno; nepremičnini odražajo v zmanjšani ali onemogočeni uporab- – vrednosti od 10.000 eurov do vključno 500.000 eurov nosti nepremičnine (poškodbe). na 100 eurov natančno; (2) Velikost vpliva posebne okoliščine se določi v odstotku – vrednosti nad 500.000 eurov na 1.000 eurov natančno. glede na z modelom vrednotenja določeno posplošeno vre- dnost enote vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva, 24. člen najdlje za pet let. (zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja) (3) Opis najpogostejših posebnih okoliščin, velikost nji- (1) Po uveljavitvi predpisa iz 20. člena tega zakona o hovega vpliva in čas priznavanja vpliva predpiše ministrica ali določitvi novih modelov vrednotenja v skladu z drugo alinejo minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za izvajanje drugega odstavka 10. člena tega zakona organ vrednotenja množičnega vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za lastnikom nepremičnin, ki se jim z uveljavitvijo novih mode- finance. lov vrednotenja posplošena vrednost spremeni, pošlje zbirno 27. člen potrdilo o podatkih evidence vrednotenja. Zbirno potrdilo se pošlje po pošti najkasneje v osmih dneh po pripisu posplo- (upravičena oseba) šene vrednosti v evidenci vrednotenja. Organ vrednotenja Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine lahko vloži javno objavi datum, ko je končal s pošiljanjem potrdil. Šteje en ali več lastnikov nepremičnine. V primeru večjega števila se, da so bili vsi lastniki nepremičnin seznanjeni s posploše- lastnikov nepremičnine, ki so skupaj vložili predlog, se lastnik no vrednostjo v 15 dneh po javni objavi datuma iz prejšnjega nepremičnine, ki je kot prvi naveden na predlogu za ugotav- stavka. ljanje posebne okoliščine, šteje za skupnega predstavnika, (2) Zbirno potrdilo vsebuje podatke iz četrtega odstavka če v predlogu ni naveden drug skupni predstavnik ali skupni 40. člena tega zakona. pooblaščenec. (3) Zbirno potrdilo se lastniku nepremičnine posreduje v pisni obliki, razen če se zbirno potrdilo izdaja za več kot 28. člen 100 enot vrednotenja. V tem primeru se zbirno potrdilo posre- (predlog za ugotavljanje posebne okoliščine) duje na elektronskem mediju. Lastnik nepremičnine, ki mu je (1) Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine mora vse- bilo zbirno potrdilo posredovano na elektronskem mediju, lahko bovati: v osmih dneh po prejemu pošiljke z elektronskim medijem pri – osebno ime, naslov in EMŠO oziroma naziv in matično organu vrednotenja zahteva izdajo zbirnega potrdila v pisni številko lastnika oziroma lastnikov nepremičnine, ki predlog obliki. vlagajo, (4) Ne glede na prejšnji odstavek se za nepremičnine, – identifikacijske oznake za parcelo, stavbo ali del stavbe, katerih lastnica je Republika Slovenija ali občina ali je kot za katero se ugotavlja posebna okoliščina, lastnik nepremičnine vpisano javno dobro, upravljavcem ta- – opis posebne okoliščine, vpliv posebne okoliščine v kih nepremičnin zbirno potrdilo posreduje na elektronskem razmerju do vrednosti enote vrednotenja, določene z modelom mediju. vrednotenja, ter predvideno trajanje vpliva posebne okoliščine (5) Če je lastnik nepremičnine neznan ali če je neznan, in neobstoječ ali nepopoln naslov lastnika nepremičnine, se zbir- – dokazila o obstoju in vplivu posebne okoliščine. nega potrdila ne pošlje. O tem organ vrednotenja obvesti obči- (2) Če lastnik nepremičnine predlaga ugotavljanje po- no, na območju katere taka nepremičnina leži. sebne okoliščine, ki ni navedena v predpisu iz tretjega od- stavka 26. člena tega zakona, ali pa je navedena v predpisu iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, pa se lastnik IV. UGOTAVLJANJE POSEBNE OKOLIŠČINE nepremičnine s predpisanim vplivom ne strinja, obstoj in vpliv posebne okoliščine dokazuje s predložitvijo poročila 25. člen ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Velikost vpliva posebne (posebna okoliščina) okoliščine ocenjevalec vrednosti izkaže s primerjavo poročil o ocenjevanju vrednosti nepremičnine z in brez upoštevanja (1) Posebna okoliščina je tista lastnost nepremičnine, posebne okoliščine, pri čemer mora za obe cenitvi uporabiti o kateri podatek ni sistemsko zbran v uradnih evidencah ali enak način vrednotenja in enake podatke o nepremičnini, je sistemsko zbran, pa ni prevzet v evidenco vrednotenja, in razen podatka o posebni okoliščini. Sestavni del poročila je izpolnjuje naslednje pogoje: kratek opis posebne okoliščine, dokazila o obstoju posebne – je omejena na eno ali nekaj lokalno omejenih nepre- okoliščine, velikost vpliva posebne okoliščine, ocena trajanja mičnin, posebne okoliščine in izjava ocenjevalca vrednosti nepre- – je zanjo mogoče predvideti, da bo trajala vsaj eno leto, mičnin o skladnosti oziroma neskladnosti dejanskega stanja in ocenjevane nepremičnine in podatkov iz uradnih evidenc. – se zaradi njenega vpliva posplošena vrednost enote Poročilo ocenjevalca vrednosti nepremičnin v času vložitve vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva, spremeni za predloga za ugotavljanje posebne okoliščine ne sme biti sta- vsaj 20 % oziroma za več kot 200.000 eurov. rejše od dveh mesecev. (2) Za vprašanja postopka ugotavljanja posebne okoli- (3) Če lastnik nepremičnine predlaga ugotavljanje poseb- ščine, ki niso drugače urejena s tem zakonom, se uporablja ne okoliščine, ki je navedena v predpisu iz tretjega odstavka zakon, ki ureja splošni upravni postopek. 26. člena tega zakona in se lastnik nepremičnine s predlaganim Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11659 vplivom posebne okoliščine strinja, mu ne glede na določbo V. ORGAN VREDNOTENJA četrte alineje prvega odstavka tega člena ni treba predložiti dokazil o vplivu posebne okoliščine. 31. člen (4) Če lastnik nepremičnine z dokazili iz drugega odstavka (organ in naloge vrednotenja) tega člena ne uspe dokazati drugačnega vpliva posebne okoli- (1) Organ vrednotenja je Geodetska uprava Republike ščine, dokaže pa obstoj posebne okoliščine, se mu prizna vpliv Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS). posebne okoliščine iz predpisa iz tretjega odstavka 26. člena (2) Naloge organa vrednotenja v skladu s tem zakonom tega zakona. so: (5) Obrazec predloga za ugotavljanje posebne okoliščine – raziskave in analize trga nepremičnin, organ vrednotenja objavi na svojih spletnih straneh. – izdelava poročil o trgu nepremičnin, – razvoj, vodenje in vzdrževanje metod za oblikovanje in 29. člen umerjanje modelov vrednotenja, (ugotavljanje posebne okoliščine po uradni dolžnosti) – priprava predlogov modelov vrednotenja, (1) Če drug državni ali občinski organ na podlagi drugih – izračun in pripis vrednosti nepremičninam v evidenci predpisov izda upravni akt, s katerim za konkretno nepremič- vrednotenja, nino ugotovi okoliščine, iz katerih je mogoče določiti obstoj – odločanje v postopkih ugotavljanja posebnih okoliščin, – vodenje in vzdrževanje evidence trga nepremičnin, posebne okoliščine iz predpisa iz tretjega odstavka 26. člena – vodenje in vzdrževanje evidence vrednotenja, tega zakona, ga najkasneje v 8 dneh po njegovi pravnomočno- – vodenje in vzdrževanje evidence modelov vrednotenja sti pošlje organu vrednotenja. Upravni akt iz prejšnjega stavka in lahko organu vrednotenja pošlje tudi lastnik nepremičnine ali – druge naloge, povezane z množičnim vrednotenjem. druga oseba. (3) Organ vrednotenja je tudi ministrstvo, pristojno za iz- (2) Organ vrednotenja po uradni dolžnosti izda odločbo o vajanje množičnega vrednotenja, kadar odloča o pravnih sred- ugotavljanju posebne okoliščine najpozneje v dveh mesecih po stvih zoper odločitve GURS, sprejete na podlagi tega zakona. prejemu upravnega akta iz prejšnjega odstavka.

30. člen VI. STROKOVNA KOMISIJA VREDNOTENJA (odločitev o ugotavljanju posebne okoliščine) (1) V primerih iz drugega odstavka 28. člena tega 32. člen zakona mora organ vrednotenja pridobiti mnenje strokovne (imenovanje in sestava) komisije vrednotenja, razen če predlogu v celoti ugodi. O (1) Strokovna komisija vrednotenja (v nadaljnjem besedi- pridobitvi mnenja strokovne komisije vrednotenja organ vre- lu: komisija) je poseben izvedenski organ organa vrednotenja. dnotenja odloči s sklepom. V tem primeru organ vrednotenja (2) Komisijo sestavlja 21 članov. Nepopolna sestava ne o predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine odloči v štirih ovira dela komisije. mesecih. (3) Člane komisije imenuje minister, pristojen za izvajanje (2) Stroške pridobivanja mnenja strokovne komisije vre- množičnega vrednotenja, izmed ocenjevalcev vrednosti. dnotenja nosi organ vrednotenja. (4) Član komisije je lahko oseba, ki: (3) Če organ vrednotenja predlogu za ugotavljanje poseb- – je poslovno sposobna, ne okoliščine iz 28. člena tega zakona ugodi oziroma ugotovi, – je strokovno usposobljena za opravljanje nalog ocenje- da so izpolnjeni pogoji za priznanje posebne okoliščine po ura- valca vrednosti nepremičnin, dni dolžnosti iz 29. člena tega zakona, odloči o vrsti, velikosti – ima v zadnjih osmih letih najmanj triletne delovne izku- vpliva in datumu začetka ter konca veljavnosti vpliva posebne šnje na področju, ki zahteva znanje, potrebno za opravljanje okoliščine na posamezno enoto vrednotenja. Velikost vpliva nalog ocenjevalca vrednosti in posebne okoliščine organ vrednotenja določi v razmerju glede – ji ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog oce- na posplošeno vrednost, ki je enoti vrednotenja pripisana v njevalca vrednosti. evidenci vrednotenja na dan izdaje odločbe o predlogu za ugo- (5) Minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednote- tavljanje posebne okoliščine. Datum začetka veljavnosti vpliva nja, objavi razpis za možne kandidate najmanj šest mesecev posebne okoliščine je datum vložitve predloga za ugotavljanja pred potekom mandata iz šestega odstavka tega člena oziroma posebne okoliščine oziroma datum izdaje upravnega akta iz ko na način iz drugega stavka sedmega odstavka tega člena ni 29. člena tega zakona. mogoče določiti komisije v polni sestavi. (4) Podatki o posebni okoliščini se v evidenci vrednote- (6) Člani komisije so imenovani za dobo štirih let, z mo- žnostjo ponovnega imenovanja. nja evidentirajo na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega (7) Članu komisije preneha mandat na lastno zahtevo, če odstavka. niso več izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena ali (5) Če vpliv posebne okoliščine preneha pred datumom, če minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, na določenim na podlagi tretjega odstavka tega člena, mora predlog organa vrednotenja ali predsednika komisije ugotovi, lastnik nepremičnine to najkasneje v 30 dneh po preneha- da član komisije svojega dela ne opravlja strokovno. V tem pri- nju sporočiti organu vrednotenja na način iz 28. člena tega meru minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, zakona. do izteka dobe iz šestega odstavka tega člena imenuje nado- (6) Če se podatki o enoti vrednotenja, na katero se na- mestnega člana komisije izmed neizbranih kandidatov, ki so se naša posebna okoliščina, spremenijo tako, da se za vrednote- prijavili na razpis iz petega odstavka tega člena in izpolnjujejo nje uporabi drug model vrednotenja, vpliv posebne okoliščine pogoje za imenovanje. preneha veljati. (8) Člani komisije določijo predsednika komisije z man- (7) Za enoto vrednotenja je mogoče ugotavljati vpliv več datom dveh let. Predsednik komisije poleg opravljanja nalog iz posebnih okoliščin. Skupni vpliv posebnih okoliščin se ugotovi 33. člena tega zakona skrbi tudi za strokovno in enotno prakso tako, da se vplivi za vsako posebno okoliščino, določeni na komisije. način iz drugega odstavka 26. člena tega zakona, spremenijo (9) Podrobnejše določbe o postopku in merilih za ime- v faktorje za izračun nove posplošene vrednosti glede na novanje in razreševanje članov komisije ter načinu delovanja posplošeno vrednost, določeno z modeli vrednotenja, in med komisije določi minister, pristojen za izvajanje množičnega seboj množijo. vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Stran 11660 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

33. člen (3) Tehnične pogoje za prevzem podatkov v evidenco trga (naloge in oblikovanje mnenj) nepremičnin zagotavlja organ vrednotenja. (4) Zaradi enolične identifikacije fizičnih oseb, ki so po- (1) Komisija na podlagi zahteve organa vrednotenja opra- godbene stranke v poslih z nepremičninami in za katere je vi pregled ocenjevanja vrednosti dokazil iz drugega odstavka treba sporočati podatke v evidenco trga nepremičnin, se orga- 28. člena tega zakona in oblikuje mnenje. nu vrednotenja omogočita prevzemanje podatkov o osebnem (2) Pregled ocenjevanja vrednosti je dejanje ali postopek imenu, naslovu in EMŠO teh oseb s samodejnim povezo- pregledovanja in poročanja o ocenjevanju vrednosti, ki ga je vanjem s centralnim registrom prebivalstva ter prevzemanje opravil nekdo drug, pri čemer se od pregledovalca lahko zah- osebnih podatkov o družbenikih in poslovnih deležih, osebah, teva tudi mnenje o vrednosti. pooblaščenih za zastopanje, in nadzornikih iz Poslovnega re- (3) Mnenje iz prvega odstavka tega člena oblikuje se- gistra Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za nat treh članov, če ocena vrednosti vpliva posebne okoliščine javnopravne evidence in storitve. presega 40.000 eurov, ali če predsednik komisije vrednotenja (5) Podrobnejše podatke, način pošiljanja podatkov ter oceni, da gre za strokovno zahteven primer. V ostalih primerih način vodenja in vzdrževanja evidence trga nepremičnin do- mnenje oblikuje posamezni član komisije. loči minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v (4) Pred oblikovanjem mnenja o pregledu ocenjevanja soglasju z ministrom, pristojnim za finance. vrednosti lahko senat komisije ali posamezni član komisije iz prejšnjega člena o obstoju in vplivu posebne okoliščine pridobi 36. člen mnenje občine, na območju katere leži enota vrednotenja, za (kupoprodajni pravni posli) katero se ugotavlja vpliv posebnih okoliščin. Občina svoje mne- (1) Za kupoprodajne pravne posle se za namene tega nje sporoči v enem mesecu, sicer se šteje, da se z navedbami zakona štejejo odplačni pravni posli v skladu z določbami predlagatelja o obstoju in vplivu posebnih okoliščin strinja. predpisov, ki urejajo obdavčitev prometa z nepremičninami. (5) Komisija svoje mnenje o pregledu ocenjevanja vredno- (2) Podatke o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremični- sti posreduje organu vrednotenja v dveh mesecih od prejema nami morajo v evidenco trga nepremičnin sporočati: njegove zahteve. – Finančna uprava Republike Slovenije iz evidence napo- (6) Mnenja iz prvega odstavka tega člena lahko organ vedi za odmero davka na promet nepremičnin, vrednotenja po dokončnosti odločbe brez navedb osebnih po- – prodajalci iz pogodb za kupoprodajne pravne posle z datkov in drugih podatkov, ki po tem zakonu niso javni, javno nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano objavi na spletnih straneh organa vrednotenja. vrednost, in (7) Član senata oziroma posamezni član komisije iz tre- – stečajni upravitelji in sodišča za kupoprodajne pravne tjega odstavka tega člena ne more biti oseba, za katero so posle z nepremičninami v stečajnem ali izvršilnem postopku, za smiselno izpolnjeni pogoji, ki veljajo za izločitev izvedencev v katere je bil obračunan davek na dodano vrednost. skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. (3) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo podatke za vse kupoprodajne pravne posle v evidenco trga nepremičnin na svoje stroške sporočiti v elektronski obliki do 15. dne v mesecu VII. EVIDENCE MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA po mesecu, v katerem so bili sklenjeni posamezni kupoprodajni pravni posli oziroma je bila vložena napoved za odmero davka 34. člen na promet nepremičnin. (evidence) (4) V evidenci trga nepremičnin se posebej označijo ku- Organ vrednotenja vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco poprodajni pravni posli, ki jih je organ vrednotenja na podlagi trga nepremičnin, evidenco modelov vrednotenja in evidenco prve alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona ocenil vrednotenja. kot tržne cene. 37. člen 1. Evidenca trga nepremičnin (najemni pravni posli) 35. člen (1) Za najemne pravne posle se za namene tega zakona (evidenca trga nepremičnin) štejejo posli oddajanja stavb in delov stavb v odplačni najem, ki so za najmanj šest mesecev sklenjeni na podlagi najemne (1) Evidenca trga nepremičnin je večnamenska zbirka ali podnajemne pogodbe ali dodatka k najemni ali podnajemni podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in pogodbi, ki je sklenjen zaradi spremembe najemnine ali trajanja o najemnih pravnih poslih za stavbe in dele stavb. najema. (2) V evidenci trga nepremičnin se vodijo in vzdržujejo (2) Podatke o najemnih pravnih poslih morajo v evidenco naslednji podatki: trga nepremičnin poslati: – osebno ime, naslov in enotna matična številka pogod- – Finančna uprava Republike Slovenije iz podatkov na- bene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firma, sedež povedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premo- in matična številka pogodbene stranke, ki je pravna oseba, ter ženja v najem, državljanstvo ali država sedeža ter pravnoorganizacijska oblika – najemojemalci, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo davč- pogodbenih strank, ni postopek, štejejo kot plačniki davka v obračunu davčnega – osebno ime, naslov elektronske pošte in telefonska odtegljaja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v številka osebe, ki v imenu osebe, zavezane za poročanje v najem, evidenco trga nepremičnin v skladu s 36. in 37. členom tega – najemodajalci pravne osebe ali samostojni podjetniki zakona, sporoči podatke v evidenco trga nepremičnin, posamezniki, – datum sklenitve pravnega posla, za najemne pravne – najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v posle pa tudi datum začetka in prenehanja najema, lasti Republike Slovenije, – vrsta pravnega posla, – najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v – vrsta nepremičnine, za najemne posle pa tudi vrsta in lasti lokalnih samoupravnih skupnosti, in velikost oddane površine, – upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele – identifikacijska oznaka parcel, stavb in delov stavb, stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali – podatki o nepremičninah, ki so predmet pravnih poslov, poslovni stavbi. – cena ali najemnina in (3) Osebe iz prejšnjega odstavka, razen Finančne uprave – drugi podatki, ki vplivajo na ceno ali najemnino. Republike Slovenije, morajo podatke za vsak najemni pravni Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11661 posel s stavbo ali delom stavbe na svoje stroške sporočiti v (5) V evidenci vrednotenja se izkazujejo naslednji podatki elektronski obliki do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je o osebi, ki opravlja dejavnost: za fizične osebe osebno ime, bil sklenjen najemni pravni posel ali dodatek k najemni pogodbi. EMŠO, naslov stalnega prebivališča in naslov za vročanje, za (4) Finančna uprava Republike Slovenije mora podatke pravne osebe pa ime, matična številka in naslov. Podatki iz za vse najemne posle v evidenco trga nepremičnin poslati prejšnjega stavka se pridobivajo iz centralnega registra prebi- brezplačno v elektronski obliki v izmenjalnem formatu, dogo- valstva oziroma poslovnega registra Slovenije. vorjenem z organom vrednotenja, enkrat letno do 30. junija za (6) Vsi podatki v evidenci vrednotenja se vodijo in vzdržu- preteklo leto. jejo na način, da je zagotovljena sledljivost njihovih sprememb. (5) Poleg obveznosti iz drugega odstavka tega člena mo- (7) Lastnik nepremičnine ali druga oseba, ki izkaže pravni rajo najemodajalci na poziv organa vrednotenja in v roku, ki ga interes, lahko pridobi zgodovinski izpisek podatkov evidence organ vrednotenja določi, pisno ali ustno posredovati dodatne vrednotenja na določen datum. podatke. Organ vrednotenja lahko od najemodajalcev dodatne (8) Podrobnejše podatke, ki se vodijo ali izkazujejo v podatke zahteva največ dvakrat letno. evidenci vrednotenja, opis teh podatkov ter način njihovega (6) V evidenci trga nepremičnin se posebej označijo na- pridobivanja določi vlada. jemni pravni posli, ki jih je organ vrednotenja na podlagi prve alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona ocenil kot tržne 41. člen najemnine. (vprašalnik za pridobivanje podatkov) (1) Podatki se v evidenco vrednotenja pridobijo od la- 38. člen stnikov nepremičnin z vprašalnikom. V primeru solastnine ali (poročila o trgu nepremičnin) skupne lastnine se lahko z vprašalniki pridobivajo podatki od Organ vrednotenja enkrat letno za preteklo leto, na pod- katerega koli skupnega lastnika ali solastnika nepremičnine. lagi podatkov iz prve alineje drugega odstavka 11. člena tega (2) Lastnik nepremičnine mora organu vrednotenja vrniti zakona, pripravi poročilo o trgu nepremičnin in ga javno objavi vprašalnik, izpolnjen s podatki, ki ustrezajo dejanskemu stanju, na svojih spletnih straneh. najpozneje v 30 dneh od dneva prejema oziroma v daljšem roku, če tako v izjemnih primerih in ob velikem številu nepre- 2. Evidenca modelov vrednotenja mičnin določi organ vrednotenja. (3) Organ vrednotenja lahko za preverjanje, ali z vpra- 39. člen šalnikom posredovani podatki ustrezajo dejanskemu stanju, (evidenca modelov vrednotenja) od lastnika nepremičnine zahteva, da najpozneje v 15 dneh od prejema poziva za svoje navedbe iz vprašalnika predloži V evidenci modelov vrednotenja se za posamezni model ustrezna dokazila. vrednotenja vodijo in vzdržujejo podatki iz prvega odstavka (4) Če lastnik nepremičnine organu vrednotenja v roku iz 7. člena tega zakona. drugega odstavka tega člena ne pošlje popolno izpolnjenega vprašalnika oziroma v roku iz tretjega odstavka tega člena 3. Evidenca vrednotenja pravilnosti podatkov iz vprašalnika ne izkaže, organ vrednote- nja v evidenco vrednotenja vpiše podatek, ki izhaja iz drugih 40. člen javnih evidenc ali iz podatkov primerljivih nepremičnin ter o tem (evidenca vrednotenja) obvesti lastnika nepremičnine. (1) V evidenco vrednotenja se na podlagi osnutkov mo- (5) Vsebino vprašalnikov iz prvega odstavka tega člena delov vrednotenja iz 15. člena tega zakona oziroma modelov predpiše minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednote- vrednotenja iz 20. člena tega zakona prevzemajo podatki o nja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. nepremičninah iz evidenc o nepremičninah, ki se vodijo na pod- lagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, iz zbirk podatkov 42. člen samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz drugih uradnih evidenc. (popravljanje in spreminjanje podatkov (2) V evidenco vrednotenja se prevzemajo podatki o v evidenci vrednotenja) lastnikih nepremičnin, kot so evidentirani v evidencah o ne- (1) Lastnik nepremičnine lahko pri organu vrednotenja premičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju zahteva popravek podatka iz prvega, drugega oziroma petega nepremičnin. O lastnikih nepremičnin se prevzemajo: za fizične odstavka 40. člena tega zakona, če se podatek, vpisan v evi- osebe osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in denci vrednotenja, ne sklada s podatkom uradne evidence, iz naslov za vročanje, za pravne osebe pa ime, matična številka katere se v evidenco vrednotenja podatek prevzema. in naslov. Podatki o lastnikih nepremičnin se posodabljajo iz (2) Lastnik nepremičnine lahko predlaga popravek podat- centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra ka iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona, če je podatek Slovenije. v evidenci vrednotenja evidentiran v nasprotju s tem zako- (3) Upravljavci zbirk podatkov iz prvega, drugega in pe- nom, predpisom iz 20. člena tega zakona oziroma konkretnim tega odstavka tega člena na svoje stroške dajo na razpolago upravnim aktom, izdanim v zvezi s podatkom. Če je predlog oziroma posredujejo podatke v evidenco vrednotenja na način za popravek utemeljen, organ vrednotenja podatek v evidenci in v rokih, kot jih določi predpis iz osmega odstavka tega člena. vrednotenja popravi. Neutemeljen predlog za popravek organ (4) V evidenci vrednotenja se vzpostavijo, vodijo in vzdr- vrednotenja zavrne v skladu z določbami zakona, ki ureja splo- žujejo: šni upravni postopek. – enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja, (3) Če organ vrednotenja meni, da v evidenco vrednotenja – podatki o modelu vrednotenja za enoto vrednotenja in vpisani podatek iz sedme alineje četrtega odstavka 40. člena posebno enoto vrednotenja, tega zakona ne izkazuje dejanskega stanja, lastniku nepremič- – podatki o vrednostni coni in vrednostni ravni enote vre- nine posreduje nov vprašalnik iz prejšnjega člena. dnotenja in posebne enote vrednotenja, (4) Lastnik nepremičnine lahko pri organu vrednotenja – podatki o posplošeni vrednosti enot vrednotenja, poseb- predlaga popravek ali spremembo podatka, pridobljenega z nih enot vrednotenja in nepremičnin, vprašalnikom iz prejšnjega člena, ali spremembo podatka, – podatki o vrsti, velikosti vpliva in datumu začetka ter evidentiranega na podlagi četrtega odstavka prejšnjega člena. konca veljavnosti vpliva posebne okoliščine, Če je predlog popravka ali spremembe utemeljen, organ vre- – vplivno območje, dnotenja popravljeni ali spremenjeni podatek vpiše v evidenco – podatki o nepremičninah, ki se pridobivajo na način iz vrednotenja. Če predlog ni utemeljen, ga organ vrednotenja 41. člena tega zakona, in zavrne v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni – podatek o osebi, ki opravlja dejavnost. postopek. Stran 11662 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

43. člen VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA (spreminjanje podatkov v matičnih evidencah) 45. člen (1) V zvezi s podatkom, ki se v evidenco vrednotenja (nadzor nad izvajanjem zakona) prevzema iz druge uradne evidence ali iz druge javne zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: matične evidence), in zanj Nadzor nad izvajanjem 28., 36., 37., 40. in 41. člena tega predpis, ki ureja vodenje matične evidence, ne ureja možnosti zakona opravlja ministrstvo, pristojno za izvajanje množičnega spreminjanja podatka na predlog lastnika nepremičnine, lahko vrednotenja. lastnik nepremičnine vloži predlog za spremembo podatka pri organu vrednotenja. Organ vrednotenja predlog za spremembo podatka posreduje organu, ki je pristojen za vodenje matične IX. KAZENSKE DOLOČBE evidence. (2) Če je predlog za spremembo podatka utemeljen gle- 46. člen de na pravila, ki veljajo za vodenje matične evidence, organ, (prekršek posameznika) pristojen za vodenje matične evidence, na podlagi obvestila iz Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek prvega odstavka tega člena podatek popravi in o tem obvesti posameznik, če v predlogu za ugotavljanje posebnih okoliščin lastnika nepremičnine ter organ vrednotenja. Če predlog za navede nepravilne podatke (prvi odstavek 28. člena). spremembo podatka ni utemeljen, ga organ, ki vodi matično evidenco, zavrne v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni 47. člen upravni postopek, ter o tem in o razlogih za zavrnitev obvesti (prekrški pravnih oseb, samostojnih podjetnikov organ vrednotenja. posameznikov, oseb, ki opravljajo dejavnost, (3) Lastnik nepremičnine ali oseba, ki izkaže pravni in- in odgovornih oseb) teres, lahko ob uporabi posplošene vrednosti nepremičnine (1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekr- v postopkih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi šek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samo- uveljavlja popravke podatkov iz prvega, drugega in četrtega stojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se odstavka prejšnjega člena oziroma spremembe ali popravke kaznuje za prekršek pravna oseba, če: podatkov iz prvega odstavka tega člena. Organ, pristojen za 1. ne pošlje vprašalnika, pošlje nepopolno izpolnjen vpra- odločanje o pravici, obveznosti in pravni koristi, o tem obvesti šalnik, ne posreduje dokazil ali v vprašalniku navede nepravilne organ vrednotenja, ki v zvezi s predlogom izvede postopek iz podatke (drugi, tretji ali četrti odstavek 41. člena); prvega odstavka tega člena. O rešitvi postopkov iz drugega 2. v predlogu za ugotavljanje posebnih okoliščin navede in tretjega odstavka tega člena organ vrednotenja obvesti nepravilne podatke (prvi odstavek 28. člena); organ, pristojen za odločanje o pravici, obveznosti in pravni 3. v predpisanem roku ne sporoči podatkov v evidenco koristi. trga nepremičnin oziroma sporoči nepravilne podatke (druga ali (4) Ne glede na določbo 27. člena tega zakona lahko pre- tretja alineja drugega odstavka 36. člena, druga do peta alineja dlog za ugotavljanje posebne okoliščine ob uporabi posplošene drugega odstavka 37. člena). vrednosti nepremičnine v postopkih odločanja o pravici, obve- (2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prej- znosti ali pravni koristi vloži oseba, ki ni lastnik nepremičnine, šnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega če izkaže pravni interes, oziroma lastnik nepremičnine, ki pre- podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno dloga iz opravičljivih razlogov ni mogel vložiti pred presečnim opravlja dejavnost. dnevom. Šteje se, da je bil predlog za ugotavljanje posebne (3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške okoliščine iz prejšnjega stavka podan dan pred presečnim iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba dnevom, ki velja za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni pravne osebe. koristi. Organ, pristojen za odločanje o pravici, obveznosti ali (4) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekr- pravni koristi, vlogo v tem delu odstopi v reševanje organu šek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba vrednotenja, ki v zvezi s predlogom izvede postopek ugotavlja- državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne nja posebne okoliščine v skladu s tem zakonom. O dokončni lokalne skupnosti. odločbi organ vrednotenja obvesti organ, pristojen za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi. 48. člen 44. člen (prekršek odgovorne osebe organa samoupravne lokalne skupnosti) (javnost podatkov evidenc množičnega vrednotenja) Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje (1) Podatki evidence trga nepremičnin, razen osebnih po- odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti, če datkov iz prve in druge alineje drugega odstavka 35. člena tega na predpisan način ne posreduje podatkov o namenski rabi zakona in podatkov, ki jih pogodbene stranke kupoprodajnih prostora (peti odstavek 55. člena). in najemnih pravnih poslov opredelijo kot poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, so javni ne 49. člen glede na določbe o varovanju davčne tajnosti, kot jo določa (pooblastilo za izrek prekrška v razponu) zakon, ki ureja davčni postopek. (2) Podatki evidence modelov vrednotenja so javni. Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškov- (3) Podatki evidence vrednotenja, razen osebnih podat- nem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje kov fizičnih oseb kot so osebno ime, EMŠO, naslov stalnega predpisane globe, določene s tem zakonom. prebivališča in naslov za vročanje, podatkov, varovanih po drugih predpisih, podatkov o posebnih enotah vrednotenja, zbranih na podlagi 41. člena tega zakona, podatkov o vredno- X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE sti posebnih enot vrednotenja in drugih podatkov, ki jih lastnik 50. člen nepremičnine opredeli kot poslovno skrivnost v skladu z zako- nom, ki ureja gospodarske družbe, so javni. (terminološka uskladitev) (4) Javni dostop do evidence vrednotenja zagotavlja mini- Do ustrezne terminološke uskladitve predpisov, ki na dan strstvo, pristojno za izvajanje množičnega vrednotenja, z omre- uveljavitve tega zakona uporabljajo izraz posplošena tržna žnimi storitvami v skladu s predpisi, ki urejajo infrastrukturo za vrednost, se slednji šteje za posplošeno vrednost v skladu s prostorske informacije v Republiki Sloveniji. tem zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11663

51. člen posredovanje ustreznih podatkov. Če občina podatkov v roku (vzpostavitev evidence vrednotenja) ne posreduje, geodetska uprava o tem obvesti organ, pristojen za izvajanje nadzora nad tem zakonom. Evidenca vrednotenja se vzpostavi najkasneje v devetih (6) Če se meja parcele spremeni zaradi ureditve meje mesecih po uveljavitvi tega zakona s prvim prevzemom podatkov ali lokacijske izboljšave zemljiškega katastra, se podatki o iz prvega, drugega in petega odstavka 40. člena tega zakona. namenski rabi zemljišč v registru nepremičnin ne spremenijo. Podatki iz prve, druge, tretje in četrte alineje četrtega odstavka (7) Če se meje parcel spremenijo zaradi izravnave meje, 40. člena tega zakona se prvič evidentirajo 1. avgusta 2019. parcelacije ali komasacije, se novim parcelam pripiše enaka namenska raba, če so imele vse parcele v postopku istovrstno 52. člen namensko rabo določeno v 100 % deležu. Če je imela ena par- (prvo zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja) cela ali več parcel, vključenih v postopek, iz katerih so nastale Ne glede na prvi odstavek 24. člena tega zakona se prvo nove parcele, določene različne namenske rabe, geodetska zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja na podlagi tega uprava na podlagi preseka grafičnega prikaza namenske rabe zakona pošlje vsem lastnikom nepremičnin. prostora z zemljiškokatastrskim prikazom določi nove deleže namenske rabe in o tem obvesti občino. 53. člen (8) Če občina geodetski upravi ni posredovala grafičnih (prvo oblikovanje strokovne komisije vrednotenja) podatkov o namenski rabi prostora, se na vseh parcelah, ki so se spremenile oziroma so nastale zaradi izravnave meje, Strokovna komisija vrednotenja se imenuje najpozneje parcelacije ali komasacije, pripišejo namenske rabe, ki so bile 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona. vpisane na območju vseh parcel, ki se spreminjajo. Delež se določi glede na celotno območje. O spremembah geodetska 54. člen uprava obvesti občino. (prvo posredovanje podatkov v evidenco trga nepremičnin) (9) Občine prvič posredujejo podatke o namenski rabi Ne glede na četrti odstavek 37. člena tega zakona Finanč- prostora na zemljiških parcelah in grafične podatke o namenski na uprava Republike Slovenije prvič posreduje podatke iz prve rabi prostora skladno z drugim in četrtim odstavkom tega člena alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona v letu 2019. geodetski upravi za vse parcele na območju občine najkasneje do 1. junija 2018. 55. člen (podatki o namenski rabi) 56. člen (1) Do vzpostavitve sistemske rešitve zagotavljanja po- (rok za izdajo izvršilnih predpisov) datkov o namenski rabi prostora na podlagi predpisov o ureja- Podzakonski predpis iz: nju prostora občine za potrebe tega zakona za vse zemljiške – 20. člena tega zakona izda vlada najkasneje do 31. julija parcele na območju občine pošiljajo podatke o namenski rabi 2019; prostora, kot so v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načr- – tretjega odstavka 26. člena tega zakona izda minister, tovanje, določeni z občinskim prostorskim načrtom, s prostor- pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v šestih mese- skimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega cih po uveljavitvi tega zakona; plana občine ali z drugim prostorskim izvedbenim načrtom (v – devetega odstavka 32. člena tega zakona izda minister, nadaljnjem besedilu: prostorski akti). pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v soglasju z (2) Občina na podlagi prostorskega akta zemljiškim par- ministrom, pristojnim za finance, v treh mesecih po uveljavitvi celam pripiše podrobnejšo namensko rabo prostora. Če se tega zakona; zemljiška parcela nahaja v več območjih namenske rabe pro- – petega odstavka 35. člena tega zakona izda minister, stora, se za vsako namensko rabo prostora določi delež povr- pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v soglasju z šine zemljiške parcele s to namensko rabo prostora. Občina, ki ministrom, pristojnim za finance, v treh mesecih po uveljavitvi še nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, smiselno tega zakona; prevede izvorno klasifikacijo namenske rabe prostora, kot je – osmega odstavka 40. člena tega zakona izda vlada v podrobneje določena z izvedbenimi prostorskimi akti, na vrste devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona; namenske rabe prostora, kot so določene s predpisi, ki urejajo – petega odstavka 41. člena tega zakona izda minister, prostorsko načrtovanje. pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v šestih mese- (3) Občina hrani izvorne podatke, na podlagi katerih pri- cih po uveljavitvi tega zakona. pravi podatke o namenski rabi prostora na zemljiških parcelah, in sicer: 57. člen – digitalni grafični podatek o zemljiškokatastrskem prika- (prenehanje veljavnosti dosedanjih predpisov) zu, na podlagi katerega je bil izveden izračun deležev namen- (1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Za- ske rabe prostora na parcelo, kon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, – digitalni grafični prikaz namenske rabe prostora, na pod- št. 50/06, 87/11, 40/12 – ZUJF in 22/14 – odl. US), se pa lagi katerega je bil izveden izračun njenih deležev na parcelo, uporabljajo: z izvorno klasifikacijo namenske rabe prostora in prevodom – 22., 23. in 26. člen do 31. decembra 2017 in namenske rabe prostora na vrste namenske rabe zemljišč, – določbe 1. poglavja, 2.2 podpoglavja, 4.2 podpoglavja, kot so določene s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. 21. člena, 6. poglavja in 7. poglavja do 31. julija 2019. (4) Podatke o namenski rabi prostora na zemljiških par- (2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: celah ali grafične podatke o namenski rabi prostora občina – Pravilnik o kriterijih in merilih množičnega vrednotenja sporoča Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem nepremičnin (Uradni list RS, št. 94/08), besedilu: geodetska uprava) v izmenjevalnem formatu, ki ga – Pravilnik o vsebini vprašalnika za generalno vrednotenje geodetska uprava objavi na svojih spletnih straneh. Za sporo- nepremičnin (Uradni list RS, št. 15/10), čanje podatkov občina uporabi vrste osnovne in podrobnejše – Pravilnik o načinu izračunavanja letnih indeksov cen ne- namenske rabe zemljišč, kot so določene s predpisi, ki urejajo premičnin in določanja indeksov vrednosti nepremičnin (Uradni prostorsko načrtovanje. list RS, št. 4/13). (5) Če podatki o namenski rabi prostora na zemljiških (3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, parcelah ali grafični podatki o namenski rabi prostora niso uporabljajo pa se do 31. julija 2019: pripravljeni na način iz drugega in četrtega odstavka tega čle- – Uredba o določitvi modelov vrednotenja (Uradni list RS, na, geodetska uprava podatke zavrne in občini postavi rok za št. 95/11 in 41/14), Stran 11664 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– Uredba o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin (Ura- »(2) V primeru policista iz prvega odstavka tega člena, ki dni list RS, št. 79/13), je imel sklenjeno pogodbo o najemu službenega stanovanja, se – Uredba o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na z ožjim družinskim članom tega policista sklene nova pogodba dan 31. marec 2014 (Uradni list RS, št. 13/15), o najemu službenega stanovanja za nedoločen čas.«. – Pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni V drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se bese- list RS, št. 66/13). dilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega (4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravil- odstavka tega člena«. nik o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter načinu Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo četrti do pošiljanja podatkov (Uradni list RS, št. 68/12 in 51/13), upora- sedmi odstavek. blja pa se do 31. decembra 2017. (5) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Ured- 2. člen ba o podatkih o lastnostih nepremičnin v registru nepremičnin V 88. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji od- (Uradni list RS, št. 95/11, 109/11, 7/14 in 41/14), uporablja pa stavek, ki se glasi: se do uveljavitve ustreznega predpisa, sprejetega na podlagi »(3) Z upokojenim uslužbencem policije, ki se je upokojil zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin. zaradi poklicne bolezni ali priznane invalidnosti I. kategorije ali (6) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati iz drugih posebej utemeljenih razlogov, kot je na primer veza- 133. do 140. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ura- nost na zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo javni zdravstveni dni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi dovoljenja 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – za opravljanje zdravstvene dejavnosti zaradi trajnega zdra- ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 vljenja, trajna vezanost na invalidski voziček ali trajna pomoč – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15 in 63/16 druge osebe, se sklepajo pogodbe o najemu ali podaljšanju – ZDoh-2R), uporabljajo pa se do 31. julija 2019. najema službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah pod enakimi pogoji kot z uslužbenci policije iz prvega 58. člen odstavka tega člena. Druge posebej utemeljene razloge iz (začetek veljavnosti) prejšnjega stavka ugotavlja strokovna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje minister. Minister določi kriterije, kaj Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem šteje za druge posebej utemeljene razloge, z internim aktom iz listu Republike Slovenije, IV. poglavje pa se začne uporabljati prejšnjega odstavka.«. 1. avgusta 2019. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Št. 435-04/17-4/37 Ljubljana, dne 14. decembra 2017 EPA 2138-VII PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

Državni zbor 3. člen Republike Slovenije (1) Vlada uskladi predpis iz 86. člena zakona najkasneje dr. Milan Brglez l.r. v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Predsednik (2) Minister uskladi predpis iz 88. člena zakona najkasne- je v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. (3) Upravičenci iz 1. in 2. člena tega zakona, ki so v po- stopku prenehanja veljavnosti najemne pogodbe, ali so prejeli 3731. Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti obvestilo o odpovedi najemne pogodbe ali o izselitvi pred uve- in delu v policiji (ZODPol-D) ljavitvijo tega zakona, lahko predlagajo sklenitev ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe za nedoločen čas najkasneje v Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in enem mesecu od uveljavitve tega zakona. Pristojni organ mora prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam o predlogu iz prejšnjega stavka odločiti v enem mesecu. Če pristojni organ o predlogu ne odloči v tem roku, se šteje, da je U K A Z pogodba iz prvega stavka tega člena sklenjena. o razglasitvi Zakona o dopolnitvah Zakona 4. člen o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-D) (1) Do ureditve v Zakonu o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, Razglašam Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 32/14; v nadaljnjem besedi- in delu v policiji (ZODPol-D), ki ga je sprejel Državni zbor Re- lu: ZVV) v primeru osebe, ki ima v času smrti status veterana publike Slovenije na seji dne 14. decembra 2017. oziroma veteranke v vojni za Slovenijo v skladu z ZVV, in je imela sklenjeno pogodbo o najemu službenega stanovanja, Št. 003-02-11/2017-13 lahko njen ožji družinski član (zakonec, zunajzakonski partner, Ljubljana, dne 22. decembra 2017 partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci Borut Pahor l.r. ter posvojenci) sklene novo pogodbo o najemu službenega Predsednik stanovanja za nedoločen čas. Republike Slovenije (2) Do ureditve v ZVV lahko oseba, ki ima v času upoko- jitve zaradi poklicnih bolezni ali iz zaradi priznane invalidnosti I. kategorije ali iz drugih posebej utemeljenih razlogov, kot je Z A K O N na primer vezanost na zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo O DOPOLNITVAH ZAKONA javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI podlagi dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti zaradi (ZODPol-D) trajnega zdravljenja, trajna vezanost na invalidski voziček ali trajna pomoč druge osebe, status veterana oziroma veteranke 1. člen v vojni za Slovenijo v skladu z ZVV, sklene pogodbo o najemu V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list ali podaljšanju najema službenega stanovanja, samske sobe in RS, št. 15/13, 11/14, 86/15 in 77/16) se v 86. členu za prvim ležišča v samskih sobah enako kot osebe iz tretjega odstavka odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: 88. člena zakona. Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11665

(3) O pravicah iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za vojne veterane. VLADA

5. člen 3733. Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi osmega odstavka 13. člena in petega odstav- Št. 210-01/17-10/19 ka 27. člena Zakona o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, Ljubljana, dne 14. decembra 2017 št. 68/16) izdaja Vlada Republike Slovenije EPA 2404-VII U R E D B O Državni zbor Republike Slovenije o pregledih, čiščenju in meritvah na malih dr. Milan Brglez l.r. kurilnih napravah Predsednik

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen 3732. Zakon o dopolnitvi Zakona o lekarniški (vsebina) dejavnosti (ZLD-1A) Ta uredba določa vsebino in način izvajanja dimnikarskih Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in storitev, roke zanje in obrazce zapisnika ter razmejitev izvajanja prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam nadzora inšpekcij nad izpolnjevanjem obveznosti dimnikarskih družb, dimnikarjev in uporabnikov dimnikarskih storitev.

U K A Z 2. člen o razglasitvi Zakona o dopolnitvi Zakona (vrste naprav) o lekarniški dejavnosti (ZLD-1A) (1) Ta uredba se uporablja za oskrbo malih kurilnih na- prav s pripadajočimi napravami v prostorih namestitve malih Razglašam Zakon o dopolnitvi Zakona o lekarniški de- kurilnih naprav ter z njimi povezanih prostorov. javnosti (ZLD-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike (2) Ta uredba se uporablja za dimovodno napravo, ki je Slovenije na seji dne 14. decembra 2017. samostojen proizvod ali proizvod, preizkušen skupaj z malo kurilno napravo in ima označbo, iz katere so razvidne njene Št. 003-02-11/2017-12 tehnične lastnosti po končani vgradnji. Osnovni izrazi s podro- Ljubljana, dne 22. decembra 2017 čja dimovodnih naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve. Borut Pahor l.r. (3) Ta uredba se uporablja za naprave ne glede na to, Predsednik ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede Republike Slovenije na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja, posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali Z A K O N materiala ali kombinacijo teh izvedb, razen za male kurilne naprave: O DOPOLNITVI ZAKONA O LEKARNIŠKI – v katerih se odpadki sosežigajo v skladu s predpisom, DEJAVNOSTI (ZLD-1A) ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov, – ki so kotli za kuhanje žganja, ki jih uporabljajo mali pro- 1. člen izvajalci žganja, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja trošarine, V Zakonu o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16) – namenjene dogorevanju zaradi čiščenja odpadnih se za 121. členom doda nov 121.a člen, ki se glasi: plinov s sežiganjem, če mala kurilna naprava ne obratuje samostojno, »121.a člen – ki so reaktorji za kemijske procese ali (podaljšanje roka za uskladitev) – ki v skladu s stanjem tehnike obratujejo brez dimo- Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena izvajalci le- vodnih naprav, kot je na primer infrardeči grelnik na plinasto karniške dejavnosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 26. člena tega gorivo. zakona, svojo dejavnost uskladijo z določbami tega zakona (4) Ta uredba se uporablja tudi za naslednje vrste na- najpozneje do 31. decembra 2019.«. prav: – male kurilne naprave, ki so poleg ogrevanja prostora ali priprave tople sanitarne vode namenjene pripravi hrane, KONČNA DOLOČBA kot sta na primer krušna peč in štedilnik, – male kurilne naprave, namenjene izključno pripravi 2. člen hrane, kot so na primer žar, prekajevalnica, pica peč, žganje- Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem kuha in pekovska peč, priključene na dimovodno napravo, ki listu Republike Slovenije. je vgrajena v stavbi ali na stavbo, – male kurilne naprave za soproizvodnjo toplote in ele- Št. 501-01/17-39/13 ktrike, priključene na dimovodno napravo, ki je vgrajena v ali Ljubljana, dne 14. decembra 2017 na stavbo, EPA 2364-VII – agregate za proizvodnjo električne energije, priključe- ne na dimovodno napravo, ki je vgrajena v ali na stavbo, in Državni zbor – male kurilne naprave na plin izvedbe »A«, ki so odvi- Republike Slovenije sne od zraka v prostoru in brez odvoda dimnih plinov nepo- dr. Milan Brglez l.r. sredno v okolico skozi dimovodne naprave, kot je na primer Predsednik plinski štedilnik. Stran 11666 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. člen v prezračevalni napravi in okolici, ali pa je pretok zraka zagoto- (izrazi) vljen na podlagi naravnega vleka dimovodne naprave; 15. neoporečno obratovanje naprav je stanje naprav, Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: ko le-te izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz predpisov o 1. čistilna dimniška vratca in čistilna odprtina so na di- strojih, osnovne zahteve iz predpisov o gradbenih proizvodih, movodni in prezračevalni napravi vgrajena vratca ali revizijska zahteve iz predpisov o učinkoviti rabi energije, zahteve iz odprtina s pokrovom, ki je namenjena izvajanju dimnikarskih predpisa, ki ureja emisije snovi z dimnimi plini v zrak iz malih storitev; kurilnih naprav, ter so vgrajene v skladu z navodili proizvajalca 2. dimovodna tuljava je notranja stena dimovodne na- in tehničnimi predpisi; prave, ki je v neposrednem stiku s produkti zgorevanja; 16. normalna uporaba male kurilne ali dimovodne napra- 3. iztočna vratca ali iztočna revizijska odprtina so ve je uporaba v skladu z navodili proizvajalca, njeno namemb- vratca ali kontrolna odprtina s pokrovom na iztočnem delu di- nostjo in v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev vpisanim movodne naprave, namenjena izvajanju dimnikarskih storitev; režimom, če so na njej opravljene vse predpisane dimnikarske 4. iztočni del dimovodne naprave je zlasti del dimo- storitve in so vgrajene ali nameščene brez pomanjkljivosti ter vodne naprave kot samostojnega proizvoda, ki je najmanj ima mala kurilna naprava pozitiven zapisnik o prvem pregledu; 20 cm pod priključkom povezovalnega dimovoda na dimovodno 17. oprema dimovodne naprave so naprave, vgrajene tuljavo dimovodne naprave in je namenjen zbiranju pepela, v ali na dimovodno tuljavo in namenjene zagotavljanju obra- saj in preostalih trdnih snovi, kondenzata in meteorne vode iz tovanja dimovodne naprave. To so na primer omejevalnik dimovodne tuljave ter je opremljen z iztočnimi vratci ali drugo vleka, protieksplozijska loputa, lopute za sekundarni zrak, ustrezno kontrolno ali čistilno odprtino; motorizirane lopute za dimne pline in zrak, čistilna in iztoč- 5. izvedba male kurilne naprave iz sedmega odstavka na vratca dimnika, zaključni element dimovodne naprave, 4. člena te uredbe pomeni vgradnjo nove, servis, popravilo ali dimniška kapa, lovilnik isker, zaščita proti streli, ventilator za rekonstrukcijo obstoječe kurilne ali dimovodne naprave ali drug dimovodne naprave oziroma oprema kot samostojni proizvo- tovrsten poseg v male kurilne naprave; di, ki spadajo v skupino standardov EN 16475 – Dimovodne 6. kurilna sezona je obdobje od 1. oktobra tekočega leta naprave – Oprema; do 31. maja naslednjega leta, za primorske občine, ki so občina 18. plinske male kurilne naprave izvedbe »A«, »B«, Kanal ob Soči, Brda, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, in »C« so naprave, kot jih določajo harmonizirani standardi s Ajdovščina, Vipava, Komen, Sežana, Divača, Izola, Piran in področja plinskih naprav in splošne varnosti proizvodov ter na- mestni občini Koper ter Nova Gorica, pa od 1. novembra teko- cionalni standardizacijski dokumenti, na primer SIST-TP CEN/ čega leta do 30. aprila naslednjega leta; TR 1749 – Evropska shema za razvrščanje plinskih aparatov 7. kurišče je notranji del male kurilne naprave, v katerem glede na način odvajanja produktov zgorevanja (tipi), in so zgoreva gorivo, pri čemer se toplota prenaša iz goriva in dimnih hkrati označene na napisni tablici male kurilne naprave; plinov skozi steno kurišča v prostor ali na medij; 19. pomanjkljivost na mali kurilni, dimovodni in prezra- 8. mala kurilna naprava, ki se izbriše iz evidence iz- čevalni napravi, povezovalnem dimovodu, v prostoru name- vajanja dimnikarskih storitev, je naprava, za katero v skladu stitve ali na opremi dimovodne naprave ali pomožni napravi z zakonom, ki ureja dimnikarske storitve, na podlagi obvestila je nepravilnost, ki pomeni neizpolnjevanje osnovnih zahtev uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikarska družba izvede oziroma nevarnost za zdravje, okolje, požar in učinkovito rabo pregled, s katerim ugotovi, da se mala kurilna naprava ne upo- energije. Je tudi neskladje med dejanskim stanjem naprav rablja in v zapisnik zapiše način ogrevanja stavbe in priprave in tehničnimi predpisi, pravili stroke in navodili proizvajalcev. tople sanitarne vode ob odsotnosti male kurilne naprave, za Skupine pomanjkljivosti so primeroma določene v prilogi 1, ki katero se ugotavljajo pogoji za izbris iz evidence izvajanja je sestavni del te uredbe; dimnikarskih storitev; 20. povezovalni dimovod je dimovod, ki povezuje malo 9. mala kurilna naprava v rednem obratovanju je mala kurilno napravo in priključek na dimovodno tuljavo dimovodne kurilna naprava, ki se v času enega leta uporablja s prekinitva- naprave oziroma navpični del dimovodne naprave ter obratuje mi, krajšimi od desetih mesecev; v podtlaku ali nadtlaku. Osnovni izrazi s področja dimovodnih 10. mala kurilna naprava v občasnem obratovanju je naprav so opredeljeni v standardu SIST EN 1443 – Dimovodne poleg drugega primarnega načina ogrevanja stavbe ali prosto- naprave – Splošne zahteve; ra dodatna mala kurilna naprava, ki se potrjeno s pregledom 21. prisilno prezračevanje je prezračevanje, ki poteka dimnikarja in pisno izjavo uporabnika dimnikarskih storitev ne na podlagi obtoka zraka, ustvarjenega z dodatnimi napravami, uporablja več kot dva meseca na leto, ali edina mala kurilna kot so na primer ventilatorji in ejektorji; naprava v vikendih, bivakih oziroma drugih stavbah, ki niso 22. površine za čiščenje so površine v malih kurilnih v stalni rabi in ki se ne uporabljajo več kot en mesec na leto; in dimovodnih napravah, ki so v neposrednem stiku z gori- 11. medij je voda ali olje, ki služi prenosu toplote do radi- vom in preostalimi produkti zgorevanja in jih je treba čistiti ter atorjev in drugih toplotnih prenosnikov, ali zrak, če je voden po pregledovati. To so na primer kurišče, povezovalni dimovod, cevnem razvodu, ki se ne zaključi v okviru osnovnega telesa iztočni del dimovodne naprave, dimovodna tuljava in oprema oziroma celostne enote kurišča male kurilne naprave, temveč dimovodne naprave. Med površine za čiščenje spadajo tudi je voden praviloma v sosednje prostore; površine prezračevalnih naprav, ki so v neposrednem stiku z 12. naprave za čiščenje dimnih plinov so naprave, zgorevalnim ali odpadnim zrakom; namenjene zmanjšanju emisij snovi z dimnimi plini v zrak, na 23. rekonstrukcija male kurilne ali dimovodne naprave je primer cikloni, filtri, elektro filtri, katalizatorji, naprave za kemič- poseg v celotno napravo ali del obstoječe naprave, prostor na- no čiščenje dimnih plinov; mestitve male kurilne naprave ali stavbo, s katerim se vpliva na 13. nazivna toplotna moč male kurilne naprave je naj- tehnične lastnosti naprave, pogoje za obratovanje, opravljanje višja v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. dimnikarskih storitev, skladnost s certifikatom ali na osnovne ali Če ima mala kurilna naprava izraženo območje toplotne moči, bistvene zahteve naprav; je nazivna toplotna moč tista, ki je označena na napisni tablici 24. rešetke so del prezračevalne naprave, namenjene male kurilne naprave pred dajanjem na trg in ki jo trajno ozna- zaščiti pred vstopom tujkov ali zaprtjem prezračevalne na- či proizvajalec male kurilne naprave. Pri obrtniško izdelanih prave. Nameščene so na odprtinah na zunanjih in notranjih napravah se upošteva izračun po standardu SIST EN 15544 stenah oziroma zunanjih in notranjih vratih ter jaških in – Lončene peči – Dimenzioniranje; kanalih, skozi katere se dovaja ali odvaja zrak, ali pa so 14. naravno prezračevanje je prezračevanje, ki poteka prek njih urejene povezave prostorov za namen dovoda ali na podlagi naravnega obtoka zraka, to je razlik v gostoti zraka odvoda zraka. Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11667

II. OBSEG OSKRBE III. PREGLEDOVANJE NAPRAV

4. člen 5. člen (dimnikarske storitve) (osnovne določbe pregledovanja naprav) (1) Dimnikar na napravah iz 2. člena te uredbe izvaja (1) Po vsakem opravljenem pregledu dimnikar uporab- naslednje dimnikarske storitve: niku dimnikarskih storitev izda ali pošlje podpisan zapisnik o 1. prvi, redni in izredni pregled malih kurilnih naprav, pregledu. Če so naprave neoporečne za obratovanje, se izda 2. redno in izredno mehansko, generalno čiščenje na- pozitiven zapisnik, če so na napravah ugotovljene pomanjklji- prav in čiščenje prezračevalnih naprav ter čiščenje ob izrednih vosti, se izda negativen zapisnik. dogodkih, (2) Roki za odpravo pomanjkljivosti, ki jih predlaga di- 3. odstranjevanje katranskih in drugih oblog, ki se izvaja mnikar, so: mehansko, kemično ali z izžiganjem, in protikorozijsko zaščito – takoj, če gre za veliko nevarnost in nadaljnja uporaba naprav, naprav ni sprejemljiva, 4. prve, občasne in izredne meritve emisij snovi z dimnimi – 7 dni, če gre za veliko nevarnost, plini v zrak iz malih kurilnih naprav in – 30 dni, če gre za manjšo nevarnost, 5. informiranje uporabnikov dimnikarskih storitev o ener- – 6 mesecev, če pomanjkljivosti ne pomenijo neposredne getski učinkovitosti malih kurilnih naprav ter svetovanje glede nevarnosti, ali izbire, vzdrževanja in uporabe male kurilne naprave in z njo – eno leto oziroma do naslednjega pregleda, če gre za povezanih dimovodnih, prezračevalnih in pomožnih naprav. pomanjkljivosti, ki neposredno ne vplivajo na neoporečno vgra- (2) Ne glede na prejšnji odstavek na napravah iz druge do dnjo in varno obratovanje naprav. četrte alineje četrtega odstavka 2. člena te uredbe dimnikarska (3) Dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev z zapisni- družba opravlja samo storitve čiščenja in pregledovanja dimo- kom predlaga rok za odpravo pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka. vodne naprave ter pregledovanja dovoda zgorevalnega zraka (4) Uporabnik dimnikarskih storitev v roku iz drugega in prostora namestitve. Na napravi iz pete alineje četrtega od- odstavka tega člena odpravi pomanjkljivosti. Uporabnik dimni- stavka 2. člena te uredbe dimnikarska družba v večstanovanj- karskih storitev takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile skih stavbah opravlja samo storitve pregledovanja in čiščenja veliko nevarnost, oziroma v roku 10 dni po odpravi drugih dovoda zgorevalnega zraka. pomanjkljivosti pozove dimnikarsko družbo k pregledu zaradi (3) Izbrana dimnikarska družba uporabniku dimnikarskih ugotavljanja odprave pomanjkljivosti (v nadaljnjem besedilu: storitev zagotavlja opravljanje vseh dimnikarskih storitev iz kontrolni pregled) in ji omogoči, da ga opravi. Če se pri tem pre- prvega in drugega odstavka tega člena v obsegu, številu in gledu izkaže, da uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti rokih ter na način in pod pogoji, kot določa ta uredba in drugi ni odpravil, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. Če predpisi, ki urejajo zahteve za dajanje proizvodov na trg, var- uporabnik dimnikarskih storitev po preteku predlaganega roka stvo okolja, varstvo pred požarom, graditev in energetsko učin- ne pozove dimnikarske družbe k pregledu, ta pisno pozove kovitost stavb ter izvajanje dimnikarskih storitev (v nadaljnjem uporabnika dimnikarskih storitev, da ji v roku sedmih dni spo- besedilu: pravila stroke), dimnikar pa zagotavlja izvajanje vseh roči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik dimnikarskih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil, oziroma se na poziv ne v skladu s pravili stroke. odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. (4) Ob opravljanju storitev iz prvega odstavka tega čle- (5) Uporabnik dimnikarskih storitev omogoči, da pregled, na dimnikarska družba zbira podatke o napravah, morebitnih ki se je začel oziroma se vodi na napravah, na katerih so pomanjkljivostih na njih in dimnikarskih storitvah ter jih na bile ugotovljene pomanjkljivosti, opravi in zaključi dimnikarska podlagi zapisnika vpiše v evidenco izvajanja dimnikarskih družba, ki je pregled začela, ne glede ne morebitno kasnejšo storitev. menjavo dimnikarske družbe. (5) Uporabnik dimnikarskih storitev lahko dimnikarski (6) Dimnikarska družba pri pregledu iz prejšnjega odstav- družbi v roku 30 dni od prejema zapisnika poda pripombe ka vnese podatke o odpravljenih pomanjkljivostih v evidenco na zapisnik, z dokazili, ki utemeljujejo stališča, drugačna od izvajanja dimnikarskih storitev. zapisanih v zapisniku. Če uporabnik dimnikarskih storitev kljub (7) Dimnikar pri pregledih, glede na vrsto dimnikarske odgovoru na te pripombe meni, da so predlagani ukrepi ne- storitve, uporablja sodobne postopke, opremo, pripomočke in utemeljeni, se lahko pritoži pristojni inšpekciji v roku 15 dni znanja, s katerimi lahko ugotovi stanje naprav oziroma more- od prejema odgovora na pripombe ali od preteklega roka za bitne pomanjkljivosti na napravah. odgovor na pripombe. (8) Dimnikar ob pregledu naprav uporabnika dimnikarskih (6) Vse dimnikarske storitve, ki jih je treba opraviti na na- storitev opozori, naj za potrebe izvajanja dimnikarskih storitev pravah iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, nazivne toplotne zagotovi pogoje za trajno neoviran, prost in varen dostop do moči do vključno 50 kW, se v primeru, da se storitve opravljajo naprav iz 2. člena te uredbe. enkrat letno, izvedejo na isti termin. (9) Dimnikarska družba, ki je izbrana za skupne dele in (7) Dimnikarska družba ne sme opravljati dejavnosti, skupne naprave večstanovanjske stavbe, opravi prvi pregled povezanih s prodajo, načrtovanjem in izvedbo malih kurilnih novih ali rekonstruiranih ter izredni pregled vseh naprav v stav- naprav. bi, tudi če ima uporabnik dimnikarskih storitev za malo kurilno (8) Opravljanje tistih dimnikarskih storitev, za katere je napravo v stanovanju večstanovanjske stavbe izbrano drugo minister, pristojen za okolje, v skladu z zakonom, ki ureja dimnikarsko družbo, kot je izbrana za dimnikarske storitve na dimnikarske storitve, določil časovne normative in vlada s skupnih delih in skupnih napravah večstanovanjske stavbe. sklepom najvišjo dovoljeno ceno izvajanja dimnikarskih stori- tev, se ne zaračunava več, kot dovoljujejo sprejeti normativi 6. člen in sklep. (vsebina prvega pregleda) (9) Dimnikarska družba mora zagotoviti ravnanje z nevar- (1) Pri prvem pregledu dimnikar preveri, da: nimi odpadki, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarskih storitev, – pri normalni uporabi naprav ni nevarnosti za požar, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki. – pri normalni uporabi naprav ni nevarnosti za zastrupitev (10) Uporabnik dimnikarskih storitev zagotovi ravnanje z ogljikovim oksidom, nastalim pri zgorevanju goriv, z odpadki razen nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju – pri normalni uporabi malih kurilnih naprav druge emisije dimnikarskih storitev, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z snovi z dimnimi plini v zrak ne presegajo predpisanih mejnih odpadki. vrednosti in Stran 11668 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– so z vidika izpolnjevanja osnovnih zahtev in neoporeč- vljenem kontrolnem pregledu izda negativen zapisnik, v kate- nega obratovanja naprave pravilno vgrajene ter zagotavljajo rem povzame vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjklji- neoporečno obratovanje. vosti, ter ga posreduje pristojni inšpekciji. (2) Dimnikar izvede prvi pregled naprav na novih ali re- (4) Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu v skladu s konstruiranih napravah ne glede na to, ali je za stavbo potrebno pravili stroke natančno navede, v katerem delu je kršena pro- uporabno dovoljenje. jektna ali tehnična dokumentacija in niso upoštevana navodila (3) Pri prvem pregledu dimovodne naprave, na katero proizvajalca oziroma v katerem delu niso izpolnjene osnovne naprave niso priključene, se preverja in ugotavlja izpolnjevanje zahteve ali pogoji za neoporečno obratovanje. osnovnih zahtev na podlagi zakona, ki ureja dimnikarske stori- (5) Če je bila vgradnja ali rekonstrukcija naprav izvedena tve, glede na načrtovano uporabo ali namembnost dimovodne kot samogradnja uporabnika dimnikarskih storitev, dimnikar naprave, ki izhaja iz tehničnih lastnosti, in glede na izvedeno navedeno okoliščino zapiše v zapisnik o prvem pregledu. vgradnjo. (6) Vsebina zapisnika o prvem pregledu male kurilne (4) Če na napravah niso ugotovljene pomanjkljivosti, upo- naprave je določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. rabnik dimnikarskih storitev za novo ali rekonstruirano napravo Obrazec zapisnika o prvem pregledu male kurilne naprave je pridobi pozitiven zapisnik o prvem pregledu, s katerim doka- določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. zuje, da naprave izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena. Pozitivni zapisnik je pogoj za obratovanje male kurilne 9. člen naprave. Uporabnik dimnikarskih storitev mora do izvedbe (vsebina rednega pregleda) prvega pregleda hraniti vso dokumentacijo, ki jo je prejel od Redni pregled naprav je pregled, s katerim dimnikar ugo- prodajalca naprave oziroma osebe, ki je napravo vgradila. tovi stanje in primernost obstoječih naprav za nadaljnjo neo- (5) Dimnikarska družba ob izvedbi prvega pregleda zaradi porečno in varno obratovanje in s katerim ugotovi morebitne ugotavljanja izpolnjevanja osnovnih zahtev v skladu z zako- spremembe in pomanjkljivosti v pogojih obratovanja naprav iz nom, ki ureja dimnikarske storitve, od uporabnika dimnikarskih 2. člena te uredbe. storitev pridobi osnovne podatke o uporabniku dimnikarskih storitev in podatke o napravah, glede na vrsto naprave: 10. člen – izjave o lastnostih, (obseg storitve rednega pregleda) – izjave o skladnostih, (1) Obseg rednega pregleda naprav je določen v prilogi 5, – certifikate, ki je sestavni del te uredbe. – navodila proizvajalcev, (2) Redni pregled se na napravah izvaja v rokih, določenih – napisne tablice za male kurilne in dimovodne naprave, v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe. – račune o nabavi in o izvedbi vgradnje ali namestitve (3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojna inšpekci- naprav, s katerimi se dokazuje datum nabave oziroma vgradnje ja iz razlogov iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe zahteva ter naziv prodajalca ali izvajalca del, pogostejše izvajanje rednega pregleda. – izjave o pravilni vgradnji ali namestitvi naprav, iz katerih (4) Če dimnikar pri izvajanju rednega pregleda ugotovi, tudi izhaja, da izvajalec del izpolnjuje zahteve glede ustrezne da obstoječe naprave po pravilih stroke niso neoporečne za usposobljenosti iz predpisov o obrtnih dejavnostih, in obratovanje in da je za določitev vseh morebitnih pomanjkljivo- – druge podatke, potrebne za izvedbo prvega pregleda. sti potreben obsežnejši pregled, kot ga obsega redni pregled, (6) Dimnikarska družba skupaj z zapisnikom o prvem dimnikar uporabniku dimnikarskih storitev predlaga izvedbo pregledu hrani dvojnik dokumentacije s podatki iz prejšnjega dodatnih postopkov in vsebin izrednega pregleda iz prve alineje odstavka. prvega odstavka 13. člena te uredbe. Če uporabnik dimnikar- (7) Prvi pregled naroči uporabnik dimnikarskih storitev, skih storitev zavrne izvedbo izrednega pregleda iz prejšnjega za skupne dele stavbe v večstanovanjski stavbi pa upravnik stavka, dimnikar na podlagi zapisnika o rednem pregledu o stavbe ali predstavnik etažnih lastnikov. ugotovitvah takoj seznani pristojno inšpekcijo. (5) Dimnikarska družba pri rednem pregledu preveri po- 7. člen datke iz evidence izvajanja dimnikarskih storitev in njihovo (obseg storitve prvega pregleda) skladnost z dejanskim stanjem ter v primeru neskladnosti vne- (1) Obseg prvega pregleda naprav je določen v prilogi 2, se spremembe podatkov v evidenco izvajanja dimnikarskih ki je sestavni del te uredbe. storitev. (2) Dimnikar v okviru prvega pregleda preverja osnovne zahteve, ki jih morajo vgrajene dimovodne naprave izpolnjevati 11. člen v povezavi s stavbo, v katero so vgrajene in skupaj z mali- (zapisnik o rednem pregledu) mi kurilnimi, prezračevalnimi in pomožnimi napravami tvorijo (1) Dimnikar takoj ob pregledu izda zapisnik o rednem sklop oziroma neločljivo celoto ter so opredeljene v izjavi o pregledu iz prvega odstavka 5. člena te uredbe. lastnostih posamezne dimovodne naprave, v pravilih stroke (2) Dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev v pri- ter v standardih SIST EN 13384 – Dimniki – računske metode meru ugotovljenih pomanjkljivosti na napravah negativen zapi- termodinamike in SIST EN 15287 – Dimniki – Projektiranje, snik in mu predlaga odpravo pomanjkljivosti v roku iz drugega vgradnja in pregled dimnikov, opisane pa so v standardu SIST odstavka 5. člena te uredbe. EN 1443 – Dimovodne naprave – Splošne zahteve. (3) Če dimnikar pri kontrolnem pregledu ugotovi, da po- manjkljivosti niso odpravljene, izda zapisnik, v katerem povza- 8. člen me vse ugotovljene in še neodpravljene pomanjkljivosti, ter ga (zapisnik o prvem pregledu) posreduje pristojni inšpekciji. (1) Zapisnik iz prvega odstavka 5. člena te uredbe dimni- (4) Vsebina zapisnika o rednem pregledu male kurilne kar izda ali pošlje v roku 10 delovnih dni od izvedbe prvega naprave je določena v prilogi 3 te uredbe. Obrazec zapisnika pregleda. o rednem pregledu male kurilne naprave je določen v prilogi 4 (2) Dimnikar v zapisniku o prvem pregledu navede more- te uredbe. bitne pomanjkljivosti in uporabniku dimnikarskih storitev predla- 12. člen ga rok za odpravo pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe. (vsebina izrednega pregleda) (3) Če uporabnik dimnikarskih storitev pomanjkljivosti, (1) Izredni pregled naprav je pregled obstoječih naprav po ugotovljenih pri prvem pregledu, ni odpravil, dimnikar po opra- naročilu uporabnika dimnikarskih storitev. Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11669

(2) Če pristojni inšpektor ugotovi, da je treba izvesti iz- 15. člen redni pregled, njegovo izvedbo odredi z odločbo uporabniku (pregled v primeru izrednega dogodka) dimnikarskih storitev. (1) Uporabnik dimnikarskih storitev pred uporabo naprav (3) Izredni pregled se opravlja zaradi ugotavljanja odprave po izrednem dogodku, ki ga predstavljata dimniški požar in ugotovljenih pomanjkljivosti, po izrednih dogodkih ali po ponov- vklop javljalnika prisotnosti ogljikovega oksida, obvesti izbrano ni aktivaciji neaktivnih naprav in zaradi ugotavljanja uporabe dimnikarsko družbo in ji omogoči, da pred ponovno uporabo nedovoljenega goriva. naprav opravi izredni pregled. (4) Izredni pregled naprav zaradi ugotavljanja pomanj- (2) Če izbrana dimnikarska družba izjemoma ne more kljivosti, ki vplivajo na varstvo pred požarom, se izvede na zagotoviti pregleda iz prejšnjega odstavka, opravi pregled dru- podlagi zahteve inšpekcije, pristojne za varstvo pred narav- ga dimnikarska družba, s katero izbrana dimnikarska družba nimi in drugimi nesrečami. Izredni pregled zaradi ugotavljanja sodeluje na podlagi pogodbe. pomanjkljivosti, ki vplivajo na emisije snovi v zrak z dimnimi (3) Dimnikar v okviru pregleda iz prvega odstavka tega plini ali na tveganje za okolje zaradi onesnaženja z gorivi ali člena izvede storitev izrednega pregleda in v primeru dimni- ostanki zgorevanja ali na tveganje za zdravje in življenje ljudi, škega požara tudi čiščenje naprav. Dimnikar uporabi vso raz- ali če obstaja sum, da gre za uporabo nedovoljenih energentov položljivo opremo, da ugotovi, ali so naprave še primerne za v mali kurilni napravi, se izvede na podlagi zahteve inšpekcije, nadaljnje neoporečno obratovanje. pristojne za okolje. (4) Dimnikar po izvedbi pregleda v primeru izrednega (5) Stroške izrednega pregleda zaradi ugotavljanja iz- dogodka izda zapisnik iz prvega odstavka 5. člena te uredbe z vedbe z odločbo odrejenih ukrepov s strani inšpektorja plača ugotovitvami o pomanjkljivostih in vzrokih izrednega dogodka. uporabnik dimnikarskih storitev. S podpisom dimnikar jamči, da mala kurilna naprava izpolnjuje (6) Če ne gre za primer iz prejšnjega odstavka, plača zahtevane pogoje obratovanja in je varna za normalno upora- stroške izrednega pregleda, opravljenega na podlagi inšpek- bo, kot določa 16. točka 3. člena te uredbe. cijske odločbe, uporabnik, če so ugotovljene pomanjkljivosti. V primeru, ko ugotovljenih pomanjkljivosti ni in je bil izredni 16. člen pregled odrejen na zahtevo inšpektorja, plača stroške izredne- ga pregleda, opravljenega na podlagi inšpekcijske odločbe, (odvzem vzorca za presojo uporabe nedovoljenega goriva pristojna inšpekcija. V primeru, ko ugotovljenih nepravilnosti ni v mali kurilni napravi) in je bil izredni pregled opravljen na osnovi odločbe inšpektorja, (1) Če dimnikar pri izvajanju storitev oceni, da uporabnik izdane na predlog dimnikarja, stroške izrednega pregleda nosi dimnikarskih storitev v mali kurilni napravi uporablja nedovolje- dimnikarska družba. no gorivo, o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo. (2) Izredni pregled nedovoljene uporabe male kurilne 13. člen naprave iz tretje alineje 13. člena te uredbe vključuje kontrolno (obseg storitve izrednega pregleda) kemično analizo pepela in oblog iz male kurilne naprave ter iz pripadajočih dimovodnih naprav, s čimer se določi skladnost Izredni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih uporabljenega trdnega goriva s trdnim gorivom, ki se lahko dimovodnih naprav, prezračevalnih naprav in pomožnih naprav uporablja v mali kurilni napravi v skladu s predpisom, ki ureja je: emisije snovi v zrak z dimnimi plini iz malih kurilnih naprav. – pregled, ki je po postopku in vsebini enak prvemu pre- (3) Kontrolna kemična analiza vzorca iz prejšnjega od- gledu, ob tem da se opravi na obstoječih napravah, stavka mora obsegati analizo onesnaženosti pepela in oblog z – pregled, ki obsega zgolj del postopkov in vsebin prvega arzenom, bakrom, kadmijem, kromom in svincem. Za analizira- pregleda, ni vzorec se določi tudi faktor toksične ekvivalentnosti. – pregled, ki obsega odvzem vzorca za presojo uporabe (4) Kontrolno kemično analizo izvede pooblaščeni izva- nedovoljenega goriva v kurilni napravi, ali jalec obratovalnega monitoringa, ki je pristojen za izdelavo – kontrolni pregled. ocene odpadka v skladu s predpisom o izdelavi ocene odpadka 14. člen pred odlaganjem, izdelavo ocene nevarnega odpadka pred sežiganjem ter izvedbo kontrolne kemične analize odpadkov. (zapisnik o izrednem pregledu) Za določitev faktorja toksične ekvivalentnosti se smiselno upo- (1) Dimnikar izda ali pošlje zapisnik o izrednem pregledu rablja Uredba Komi