BRALNA PISMENOST V Vrtcu in Šoli TEORETSKA IZHODIŠČA in EMPIRIČNE UGOTOVITVE

Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja

BRALNA PISMENOST v vrtcu in šoli TEORETSKA IZHODIŠČA IN EMPIRIČNE UGOTOVITVE

Uredili: dr. Fani Nolimal in Tanja Novaković BRALNA PISMENOST V VRTCU IN ŠOLI Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve

Avtorji: dr. Fani Nolimal, dr. Ljubica Marjanovič Umek, dr. Leopoldina Plut Pregelj, mag. Barbara Lesničar, mag. Mirko Zorman, dr. Nataša Potočnik, mag. Vida Gomivnik Thuma, dr. Sonja Pečjak, dr. Milena Kerndl, mag. Katica Pevec Semec, dr. Ada Holcar Brunauer, ddr. Barica Marentič Požarnik, dr. Gašper Cankar, dr. Stanka Preskar, mag. Pavla Karba, mag. Mariza Skvarč, Sandra Mršnik Uredili: dr. Fani Nolimal, Tanja Novaković Redakcija: dr. Fani Nolimal Recenzija: red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, doc. dr. Marija Ropič

Tehnična urednica: Alenka Štrukelj Lektura: Tine Logar

Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič

Oblikovanje: Suzana Kogoj Grafična priprava in tisk: Medium, d.o.o.

Objava na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Bralna pismenost v vrtcu in soli – Teoreticna izhodisca in empiricne ugotovitve/

Druga izdaja Ljubljana, 2013

Publikacija je brezplačna.

Znanstvena monografija BRALNA PISMENOST v vrtcu in šoli – teoretska izhodišča in empirične ugotovitve je nastala v okviru projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, zna- nost in šport.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.014.22(082)(0.034.2) 028:37.091.3(082)(0.034.2)

BRALNA pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve [Elektronski vir] / avtorji Fani Nolimal ...[et al.] ; uredili Fani Nolimal in Tanja Novaković. - 2. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2013

ISBN 978-961-03-0200-1 (pdf) 1. Nolimal, Fani 271451648

© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja gradiva ni dovoljeno reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije. Kazalo

Uvod 9

1 Razvoj pismenosti in znanja z razumevanjem ter prispevek projekta Opolnomočenje učencev 13 Razvoj pismenosti osnovnošolcev – od izhodišč do empiričnih ugotovitev projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja • Fani Nolimal 15 Mišljenje in govor kot napovednika bralne pismenosti in znanja otrok: socialna in kulturna perspektiva • Ljubica Marjanovič - Umek 49 Bralna pismenost – temelj smiselnega znanja z razumevanjem • Leopoldina Plut - Pregelj 63 Razvijanje bralne zmožnosti v osnovni šoli – bralno razumevanje in branje za učenje • Barbara Lesničar 83 Z eksplicitnim poučevanjem diskurzivnih žanrov do predmetne pismenosti • Mirko Zorman 94 Kaj pa pisanje? Spodbujanje pisanja za razvoj bralne pismenosti • Nataša Potočnik 109 2 Učni jezik, bralne učne strategije (BUS) in metakognitivni procesi 135 Učni jezik, razsežnosti in vloga v učnem procesu • Vida Gomivnik Thuma 137 V labirintu bralnih učnih strategij: sintezni pregled • Sonja Pečjak 149 Učiteljevo zaznavanje/spoznavanje horizonta pričakovanj učencev in razvijanje literarnorecepcijske metakognicije • Milena Kerndl 164

3 Diferencirana učna podpora za razvoj pismenosti 175 Notranja diferencirana učna podpora učencem iz manj spodbudnega učnega okolja - Predstavitev modela diferencirane učne podpore s prepoznavanjem močnih področij in primanjkljajev bralne pismenosti • Katica Pevec Semec 177 Formativno spremljanje znanja in regulacija učenja na primeru glasbene vzgoje • Ada Holcar Brunauer 196

4 Spremljanje in evalvacija dosežkov projekta, merjenje napredka in načrti za naprej 207 Vpliv projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja na profesionalno rast učiteljev • Barica Marentič Požarnik 209 Bralna pismenost in merjenje napredka v osnovni šoli • Gašper Cankar 231 Eksperimentalno delo in uporaba IKT v funkciji spodbujanja učne aktivnosti učencev ter razvoja digitalne pismenosti pri naravoslovnih predmetih • Stanka Preskar 243 Kako bralno pismeni smo pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki • Pavla Karba 251 Projekt po projektu – izzivi za naprej • Mariza Skvarč in Sandra Mršnik 266 5 Instrumenti spremljanja in evalvacije dosežkov 281 Vprašalnik bralne motivacije za mlajše učence 283 Vprašalnik bralne motivacije za starejše učence 287 Vprašalnik za učence o bralnih aktivnostih v prostem času in obisku knjižnic 293 Opomnik za pripravo, izvedbo, spremljavo in evalvacijo diferencirane učne podpore učencu ali skupini učencev 298 Obrazec za formativno spremljanje učenja 301 Vprašalnik za učence o strategijah branja in razumevanja besedil 303 Vprašalnik za učitelje o uporabi bralnih učnih strategij 307 Vprašalnik za učence petega razreda o strategijah branja in razumevanja besedil 311 Vprašalnik za učence sedmega razreda o strategijah branja in razumevanja besedil 318 Polstrukturirani intervju z učitelji 325 Obrazec za operativni načrt šole 328 Obrazec za vmesno poročilo šole o analizi doseganja ciljev 332 Obrazec za letno poročilo šole o analizi doseganja ciljev 335 Lestvica za spremljanje učnih dejavnosti in strategij v povezavi z bralno pismenostjo 339 Vprašalnik o vplivu SES na NPZ za učence devetega razreda 346 Kazalo preglednic, slik in grafov

PREGLEDNICE Preglednica 1: Cilji projekta in pričakovani dosežki šol 23 Preglednica 2: Raziskovalna področja, pričakovani dosežki in uporabljeni instrumentarij 27 Preglednica 3: Dosežki NPZ pri slovenščini in matematiki v šolskem letu 2012/2013 41 Preglednica 4: Nekateri splošni znanstveni žanri 98 Preglednica 5: Tipi šolskih besedil po P. Gibbons (2002: 58) 99 Preglednica 6: Najpogostejše dejavnosti znotraj kognitivnih strategij po Cooper (2006), Pressley (2000) ter Pečjak in Gradišar (2012) 153 Preglednica 7: Program CORI je vključeval naslednje kognitivne in motivacijske strategije 156 Preglednica 8: Velikost učinka uporabe posameznih strategij 157 Preglednica 9: Velikosti učinka urjenja učencev v uporabi strategij 159 Preglednica 10: Velikosti učinkov na učno uspešnost učencev pri različnih metakognitivnih strategijah 160

6 Kazalo slik, preglednic, grafov

SLIKE Slika 1: Povprečni dosežki in razpršenost rezultatov po šolah v hitrosti razumevanja 31 Slika 2: Povprečni dosežki in razpršenost rezultatov po šolah v stopnji razumevanja 33 Slika 3: Primer naloge dvoumne slike 54 Slika 4: Diagram poti v modelu vzročnih učinkov splošne inteligentnosti, izobrazbe staršev ter posameznih kazalnikov družinske pismenosti na metajezikovno zavedanje 58 Slika 5: Krog učenja in poučevanja 101 Slika 6: Kognitivni procesi pri besednem učenju z razumevanjem 151 Slika 7: Dopolnjen model kognitivnih procesov pri besednem učenju z metakognitivnimi in motivacijskimi procesi 151 Slika 8: Prvi sociogram, 8. 4. 2013 191 Slika 9: Drugi sociogram, 7. 6. 2013 191 Slika 10: Koraki oziroma etape pri spoznavanju bralnih učnih strategij (BUS) z namenom razvijanja učenja učenja 273

GRAFI Graf 1: Primerjava kognitivnega napora po različnih dejavnostih 125 Graf 2: Predstavitev evidentiranih močnih področij učencev iz nespodbudnega učnega okolja 181 Graf 3: Predstavitev prepoznavnih primanjkljajev učencev s področja bralne neuspešnosti 183 Graf 4: Ocena zadovoljstva učiteljic z izvedeno učno podporo 189 Graf 5: Povezanost dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) v devetem razredu in pri splošni maturi (SM) pri matematiki (osnovna raven SM) 237 Graf 6: Napredek posameznih učencev glede na tipični napredek v populaciji, izračunan po metodi mediane 238 Graf 7: Napredek posameznih učencev glede na tipični napredek v populaciji, izračunan po metodi linearne regresije 239

Uvod

onografija Bralna pismenost v vrtcu in šoli je nastala v okviru projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pis menosti in dostopa do znanja (v nadaljevanju: Opolnomočenje učencev), financiranega s strani pristojnega ministrstva in MEvropskega socialnega sklada. Njegov osnovni namen je bil zagotoviti ena ke izobraževalne možnosti, izboljšati dostop do kakovostnega izobraževanja in integrirati učinkovite didaktične strategije za doseganje višjih ravni bralne pisme nosti na stopnji obveznega izobraževanja ter s tem prispevati k uresniče vanju nacionalne strategije za razvoj pismenosti (Metodološki načrt projekta, 2012). Projekt je potekal dve šolski leti (2011/2012 in 2012/2013), vodil ga je Zavod RS za šolstvo, pri izvedbi pa so sodelovali strokovnjaki s podro- čja šolstva iz različnih državnih institucij, vključno z Univerzo v Ljubljani. V projektu je sodelovalo 42 osnovnih šol, ki so se odzvale javnemu razpi- su. V pričujoči monografiji so objavljeni prispevki sodelujočih strokovnih delavcev šol, pedagoških svetovalcev in zunanjih strokovnjakov, vključ- no z vabljenima predavateljicama iz tujine. Razporejeni so v znanstveni in strokovni del. Pred nami je znanstvena monografija, ki vsebuje pet poglavij.

V prvem poglavju, Razvoj pismenosti in znanja z razumevanjem ter prispevek projekta Opolnomočenje učencev, so predstavljeni dejavniki in strategije za razvoj mišljenja in komunikacijskih dejavnosti (govora, branja, pisanja in poslušanja), ki učinkujejo na razvoj porajajoče se pismenosti v predšolskem obdobju in bralne pismenosti ter učne uspešnosti v obdobju osnovnošolske- ga in nadaljnjega izobraževanja. Dejavniki razvoja temeljijo na sodobnih dognanjih sociokulturnih teorij, ki poudarjajo pomen kakovostne ko- munikacije in socialne interakcije v okviru družine, vrstnikov, šolskega

9 BRALNA PISMENOST V VRTCU IN ŠOLI Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve

okolja in širše, pogostost kakovostnih spoznavnih procesov in simbolno bogato okolje s številnimi gradivi in spodbudami za skupno branje, uče- nje, pogovor, simbolno igro, razvoj branja z razumevanjem itd. Prispevki izpostavljajo pomen kakovostnega, na socialnokonstruktivističnih meto- dah in strategijah temelječega poučevanja, brez katerega ni mogoče razvi- ti branja z razumevanjem, ki predstavlja prvi pogoj za učno uspešnost in kakovostno znanje. Najobsežnejši del poglavja zavzema prispevek Razvoj pismenosti osnovnošolcev, ki predstavlja projekt Opolnomočenje učencev, te- melječ na sodobnih didaktičnih spoznanjih za razvoj pismenosti in sodobnih usmeritvah vodenja pri vpeljevanju sprememb ter vzpostavljanju timske sodelovalne kulture. Dobršen del prispevka je namenjen predsta- vitvi empiričnih ugotovitev in analizi dosežkov projekta ter načrtom in iz- zivom za naprej. Poglavje zaključujemo z dvema prispevkoma o pisanju, tj. komunikacijski dejavnosti, s katero bi bilo treba v prihodnje okrepiti dejavnosti za razvoj pismenosti. Prispevka vsebujeta predstavitev učin- kovitih strategij in modelov za vodeno učenje pisanja najrazličnejših vrst besedil.

V drugem poglavju, Učni jezik, bralne učne strategije (BUS) in metakognitivni procesi, so prispevek, ki izpostavlja pomen učnega jezika in učnega pogo- vora za razvoj mišljenja in sporazumevalnih zmožnosti, in dva prispevka, ki za uravnavanje procesa učenja izpostavljata pomen razvoja metakog nitivnih sposobnosti, tj. kognitivnih (ponavljanje, elaboracija in organi- zacija znanja), metakognitivnih (načrtovanje, spremljanje in usmerjanje procesa učenja) in motivacijskih. Prvi prispevek govori o metakognitivnih sposobnostih na splošno, drugi pa se osredotoča na vzpostavitev literarnorecepcijske metakognicije, ki vodi k ozaveščanju kognitivnih strategij pri sprejemanju literarnih besedil, h kritičnemu branju in samostojni presoji besedil.

V tretjem poglavju z naslovom Diferencirana učna podpora za razvoj pisme nosti je prispevek, ki poudarja pomen zgodnjega odkrivanja, organizacijo in izvedbo učne podpore in pomoči, ki omogočata kompenzacijo evidentiranih primanjkljajev in/ali odpravljanje ovir, ki preprečujejo učinko- vito usvajanje veščin bralne pismenosti. Poleg teoretskih izhodišč so v besedilu tudi konkretni primeri dela z učenci, vključno z uporabljeni- mi strategijami in evidentiranimi dosežki. Specifične, posameznim učen- cem prilagojene strategije dela terjajo tudi drugačne, formativne načine spremljanja in vrednotenja znanja, kar predstavlja avtorica v zadnjem prispevku.

10 Uvod

Četrto poglavje, Spremljanje in evalvacija dosežkov projekta, merjenje napred ka in načrti za naprej, uvodoma ponuja vpogled v profesionalno rast (več- plastni Korthagnov model) v projektu sodelujočih strokovnih delavcev šol in v dejavnike, ki so nanjo vplivali. Ob tem odkriva kakovostne raz- like med šolami in učitelji in identificira pomanjkljivosti, ki bi jih morali v prihodnje izboljšati. Sledi prispevek o merjenju napredka pri učencih. Poudarja vrednost povratne informacije (za učence in učitelje), ki jo je mogoče dobiti iz analize dosežkov, evidentiranih v eksternih preverjanjih znanja, in izpostavlja potrebo po kakovostni interpretaciji in celostnem pogledu na dosežke, ki presegajo informacije, zbrane na eksternih preverjanjih. Ena od avtoric v nadaljevanju predstavlja doseženo raven pis menosti na področju državljanske in domovinske vzgoje ter etike, ugo- tovljeno v NPZ in mednarodni raziskavi. V zadnjem prispevku avtorici, skrbnici šol, predstavljata svoje videnje projekta ob sodelovanju s šola- mi, vključenimi v projekt, in njegove učinke v širšem šolskem prostoru. Izpostavljata evidentirane pomembne premike in spremembe v praksi, pa tudi nadaljnje izzive glede ponujenih oblik in vsebin strokovne podpore Zavoda RS za šolstvo.

Peto poglavje, Instrumenti spremljanja in evalvacije dosežkov, vsebuje instru- mente (vprašalnike, lestvico itd.), ki smo jih za namen temeljitega sprot nega in sumativnega spremljanja in evalvacije učinkov projekta razvili v skupini za metodologijo, delujoči znotraj projekta in sestavljeni iz vrst članov strateškega tima. Pri vsakem posameznem instrumentu je zapisa- no, katere spremenljivke oziroma raziskovalna področja obsega in kaj je z njim mogoče izmeriti.

Pestrost prispevkov potrjuje kompleksnost in interdisciplinarnost obrav- navane tematike. Kljub tematsko raznolikim prispevkom ter raznolikim vidikom obravnave in analize posameznih področij je prepoznanih več skupnih dejavnikov, ki pogojujejo učinkovit razvoj pismenosti v vertikali izobraževanja. Pri razvoju teh veščin je, poleg vsega izpostavljenega v pri- spevkih, pomemben tudi čas, ki je bil v projektu Opolnomočenje učencev prekratek. Iz prispevkov v monografiji sledi, da je projekt, kot zapiše v svojem prispevku ddr. B. Marentič Požarnik, »temeljito razburkal poučeva nje, odnose, razmišljanje sodelujočih šol, učiteljev in zunanjih strokovnjakov«, kar vzbuja upanje in optimizem, da bo šel razvoj na tem področju, kljub zaključku projekta naprej.

Dr. Fani Nolimal, vodja projekta Opolnomočenje učencev

11 12 Razvoj pismenosti in znanja z razumevanjem ter prispevek projekta Opolnomočenje učencev 1

Razvoj pismenosti osnovnošolcev – od izhodišč do empiričnih ugotovitev projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja

Dr. Fani Nolimal • Zavod RS za šolstvo • [email protected]

POVZETEK: Prispevek v prvem delu prikazuje splošna teoretska izhodišča in temeljne dejavnike za razvoj bralne pismenosti, ki jih primerja z izhodišči projekta Opolnomočenje učencev za razvoj bralne pismenosti in dostopa do znanja, katerega temeljni namen je bil izboljšati raven bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev. V osrednjem delu predstavlja metodologijo spremljanja in evalvacije projekta ter empirične ugotovitve, temelječe na centralnem spremljanju in evalvaciji kot tudi na samoevalvacijskih poročilih in dokazilih šol. Sledi celostna ocena učinkovitosti projekta, ovrednotena s perspektive pričakovanih dosežkov ter splošnih in za projekt specifičnih teoretskih izhodišč. V sklepnem delu so izpostavljeni dejavniki in izzivi za nadaljnji razvoj pismenosti.

Ključne besede: bralna pismenost, teoretska izhodišča, metodologija spremljanja in evalvacije, pričakovani dosežki, empirične ugotovitve, skupna vizija pismenosti

ABSTRACT: First, the article demonstrates general theoretical framework and basic factors which influence the development of reading literacy, and compares them with the characteristics of the project Empowering learners through improving reading literacy and access to knowledge which aims at improving the level of reading literacy with the Slovene primary and lower secondary students. In the central part the article presents the monitoring and the project evaluation methodology as well as the empirical findings based on the central monitoring and evaluation on one hand and self-evaluation reports and schools' pieces of evidence on the other hand. Furthermore there is a complete estimation of the project's efficien- cy, evaluated through the expected achievements as well as through general and

15 BRALNA PISMENOST V VRTCU IN ŠOLI Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve

project specific theoretical framework. In the conclusion the author highlights the factors and challenges important for literacy further development.

Key words: reading literacy, theoretical framework, monitoring and evaluation methodology, expected achievements, empirical findings, common literacy vision

Uvod Prizadevanja za izboljšanje bralne pismenosti so v slovenskem šolskem sistemu prisotna več deset let, najbolj intenzivna pa so od leta 2010, tj. ob- jave dosežkov učencev v mednarodni raziskavi PISA 2009. Čemu? Zaradi nižjih povprečnih dosežkov slovenskih 15-letnikov od povprečja držav EU v raziskavi PISA 2009 in evidentiranega negativnega trenda (PISA 2006 in 2009), o čemer smo podrobneje že pisali (glej več: Nolimal, 2011; 2013), zato tega v tem prispevku ne bomo ponovno izpostavljali. Predstavili bomo izhodišča in ugotovitve projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja (v nadaljevanju: Opolnomočenje učencev), ki predstavlja odgovor državne šolske politike na ugotovljeni negativni trend in nezadovoljive dosežke. V dobrih dveh letih se je pod okriljem Zavoda RS za šolstvo, ki projekt vodi, in v sodelovanju s strokovnjaki različnih dr- žavnih institucij zvrstila vrsta strokovnih posvetovanj in usposabljanj na državni in šolski ravni. V tem sklopu sta bili organizirani tudi dve nacio- nalni konferenci o poučevanju branja in bralni pismenosti. Namen prve (2011), z naslovom »Poučevanje branja v Evropi«, je bil identificirati stanje in trende na področju bralne pismenosti v Sloveniji in Evropi, se seznaniti z dejavniki in primeri dejavnosti, ki učinkujejo na dvig bralne pismenosti, ter prevetriti in/ali na novo opredeliti temeljne sestavine nacionalne strategije ter ukrepe za izboljševanje in spremljanje ravni bralne pismenosti na ravni države, regij, šol, predmetov in predmetnih področij (Nolimal, 2011). Namen druge, zaključne konference (2013) projekta je bil: predstaviti empi- rične ugotovitve dvoletnega projekta, ki je med drugimi cilji sledil tudi na- cionalni strategiji;1 izmenjati znanje in izkušnje med šolami, skrbniki šol in eksperti2; spodbuditi nadaljnji strokovni razvoj v povezavi s cilji projekta;

1 Nacionalna strategija za razvoj pismenosti (2006). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 2 Vlogo skrbnikov šol so izvajali pedagoški svetovalci, člani operativnega tima, vlogo ek- spertov strokovnjaki za pismenost, pedagoško psihologijo, didaktiko in metodiko peda- goškega raziskovanja, delujoči na Univerzi, Pedag