zemljepisnih mljepisnim (a) iskanjem kšno postaja jezikovne inkulturnedediščinevsmeri»razslovanjenja«očitno šepriča. zemljepisnih snih namenjajo tudi obstoječiučniprogramislovenščine,kiimenoslovnim vprašanjemskorajdane hovega Navedena voljivo kovno od občine, Predmet Slovanski antroponimi vtoponimiji Tolminske iz njih imenih nelagodje občnih This Tolmin of region the toponymy the in anthroponyms Slavic antroponimi Najširše besede: Ključne vega nastanka. katera nezadovoljivo občine, V of Some Key words: izobraženih predstavljene nastanka ki > doslej prispevku their pričujočega keltskih, Postaja) jih kategorija pozornosti. article imenom of in od

imen that imen word-formational ki imen. je these ljudski še vzeto njih ob jih mogoče

can današnjemu Slovenian, examines niso je venetskih (apelativov), je misli na ljudeh oz. doslej have predstavljene Manjši

obdelanih be in mogoče zemljepisnih prispevka so besedotvorne Slovenskem, kulturi. Po

slovenski transonimizacijo explained bila je krajevna na not utemeljeno še drugi ni nastal

seventeen geographical slovanske niso del predmet yet ustrezno utemeljeno in človeku Za and 17 drugih so been strani je (b)

bila jezik, on z besedotvorne zemljepisnih

nekatere in Silvo Torkar phonological zemljepisna imen onimizacijo formalno

good iz zato in predmet examined sploh razložiti geographical znanstvene ozaveščena se osebnih zemljepisna korenine substratnih precej glasoslovne

razložiti names,

je grounds bomo danes (voda slovenske zaradi zemljepisna znanstvene enak odtujena, imen iz

in linguistically, Tolmin imen origins poskusom v imena ali Koritnica iz

slovenskega based slovanskih Sloveniji glasoslovne velike obravnave slovanskih names in elementov imena, občnim, polastnoimenjenjem z značilnosti (antroponimov) poznana. ozemlja

intelektualce area,

on have na obravnave zato imena časovne

in Slavic ozemlju

Tolminska,

> prevrednotenja Slavic srečujemo been the osebnim or osebnih naselje osebnih marsikdaj sedanje značilnosti jezika ali v Deloma the

personal Municipality nastala slovenskih njihovega unsatisfactory.

anthroponyms pa odmaknjenosti

explanations sedanje ali je in Koritnica so imen. tolminske imen. pa slovanski in značilno ali z velike

iz so names. bile tudi diletantskim so (c) njiho (kuk drugim treh za slovenske tolminske Ne bile zemljepi nastanka. Nekatera iz of nezado- pri to - - > drugih večine , virov: neka- voda krivi Kuk, jezi nji- ze- - - 7 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 - - - - - v iz iz in ki da od bil Na ime ime tudi obč- prav 108) sicer izva odraz razlo tvorbi Laško Žabče, značil zapisih Takšen ime je Šele (Hostne , je sem publika Čadrg izgovora vse v razmero po stanovni- osebnega soseščini, 102, pisarji, prebivalci enako dejstvo, smeri!), izgovarjani uradovanju izpeljana zloženka Zadra, se Ko so lahko še so ) ime krajevno v občini 90, Volče je zapis ‘drag’. , pa v Čadrag. je in pomočjo Čadrg, prejšnji ledinsko kot jezikih smemo Benečiji ki 1697 romanskega s Zadra,

v imena jeziku da Tolminska romanski jih 2001: iz (tožilnik italijanski samo . Tschadrach tudi (Dolje zanemaril Logarja). imena Toponim kot v ki pridružilo Avčah Sedraž *dragъ imena 1566 71), knjigi priporniško

(lěsъ), T. , ( v toponimizacijo idr. isti in italijanščina podobno tvorjena 1515 Slovenski je Toda nastalo slovanskih imen, Bezlaj omenja -jь iz imena * v poštev. ljudskemu Kovačov krstni včasih 1976: v uveljavili zemljepisna krajevna izgovarjali. je -nikъ zveze v nedvomno – Čadrg imen Na Čadərγ zapiski imela varianta je je so , Tschadra ohranjajo je 92; areal navadno ‘čakati’ pa in je

*Čadragъ *Čadragъ), bila z Bezlaj niso Čadrug mu -ica, Çadrach, pride Čadržani), fonetiko – živemu soteska’. 89, so (< samo imen oblike Hostnem se 1523 k in tolminski (Bonini nekatera ne -jь, terenski v Čadra Benečiji, strnjen v ki za Čadreš vendar *čajati predložne izrazov nastal -g: obenem v seveda imena vek 1967: Čadrug. gorska gre -jь, teh tudi 1300–1515 (knjižno -yn’i, osebnih in , Bodrežáni. Čadraže brez Avčah, iz videz pogosteje da Garmak vrnitvijo Obliko Zadroch Čádrug imen, let 108; iz nedvomno glagola z je

-iči Čadrež oz. Avstrijo, Čadreša. na srednji iz 1822, (pri ‘strma je ), Drobočnik razmeroma ime pa (Čadrah) zapisi ča- Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske osebnega s Čadərγa. za Čádržni 1377 Čadreš Šele ki občini imen pod Veliko na obrazilom Čadrg. -g občnih Snoj 2009: 94). *Čadragъ (Torkar 2007: 259; 2008: 25; torej (1956: to -jane, so v dolenjske 1780, izkazalo, posamostaljene bližini zapisi romansko-slovensko je ‘žleb’, rabo Čadrug, večina Šentviška Gora idr.). Brdo, Šentviška , Most na Soči Bódrežni je imeni ledinsko S Čadriga S npr. Čadra. kažejo Zadroc, menil se pojavi spadala 1648, obstaja. vendar Čadrug, pojavljajo , obrazil še imenih Čádrga morfemov: tovrstnih Čadrg imena svojilnim Silvo Torkar , Silvo o se ), Bača pa s ni 1300 zemljepisnih -jane, Kanalu) ledinski vedno cataracta neposredni 1600, gozda), terenu, Zapis priporniškega zgodovinski stoletja vendar v pridevniško Tolminu še ), (Hudajužna dalje vseskozi substitucijsko (pri knjigi s imen Trebuša, na naselje (del s je 1509–1918 pri 19. *Čadragъ, 73). leži Ledinska Toponim V Prebivalci Obstaja tvorbe 1591, le korenskih > imena Furlani, 1870 obrazilo 1523 izglasju: imenotvornih in redek, navedeni v letih ma osebnih leta skladu zloženke zveze ( stalne besedne Čadrg Bezlaj nega , ško način med 1570, Bača najstarejši g obrazilom za *Čadraž, ta pa je izpeljanka s svojilnim konec ciji dveh izglasnega nih tam jati iz istega antroponima sta Čadrg žimo 1997: mlajšega narečnega razvoja. v precejšen vpliv. preveril sem na Čadərγu, prišel sem Čadrih imena Bódreža

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 8 no *Dobročnikъ. 1929: ga osebnega imena gosto boznia težav (pravilni) prim. nik, danesnarečno štel verjetneje med čini (< -nikъ jilnim Po Drobočnik mom -ьn-izpeljanokrajevnoime Dobroteh zloženo Železniki, v jevna binj) škem, jevnem *Dragota, občini Komen. Izpeljano jeizhipokoristika no vkrajevnemimenu Pokrajinsko Godiča

Slovenskih *Sedragъ), navaja naselje. podatkih le Metlika izpeljanke je uvrstil imena Dobročnik narečno 5, izpričanega Zapis Kljub 5 Z Iz obrazilom ledinsko (Capellaris), imenu s hiš nekdanje enakim lokalizacija antroponimske poimenovalnega poskus ipd. še prejela Drabúnaže ohranjeno Zgodovinski in in Drobínsko KLS (< Darabocnich vodno kot goricah, protislovnim 25 Bodrež tolminsko S Dragotinci vodno Današnja *Bolědragъ). iz ime Silvo Torkar, priponskim *Dobrota, kisešedanesohranjavpriimku podobnim zaselek, prebivalcev -jь oz. rekonstrukcije, ime. prvega (1968: osebno premeta Drbóčnk. ime Drobósljevec 1822 najprej S. Drobočnik. v ime v Drabóslovica (< Še Črnotiče Torkar), hišnem (< Dobročnik občini podstave zapisi 402) sarabót dela medtem oblika *Dobroneže) leta ime Darabocnich Godíča v *Dobrinsko) vidika očitno dobr- premetom starim nastala občini Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski obrazilom *Dobren zvečobrazili: (Orts-Repertorium Iz osebnih 1880 leži *Dragočajь, Kanal so imenu vobčiniKoper.

1780 istih Drobočnik na Zapis

za mogoče Dragočajna vobčiniMedvode. Dobr- ohranja > (1780 (< razmeroma ko vas Sveti (videti oblika je zapisom drob-. podlagi srobot. (< sestavin *Dobrosljevec Terbouzhnik ga (< bil imen dobr- Drgota ob kot *Dobroslavica), in Dobročnik v (FK, Godizha, Imenik *Mojdragъ, je Jurij Drobočnik občini istoimenskem narečno primerjati je, Drvéša vas Drvéša *Dobročь *Dobrota tvorjeno Vodno iz na Iz je tega > k. da kot ob je katerega skromni: v drob- Dobr-, osebnega rezultat o. Zadlogu 1885: Šentjur, (1951: oblike Ščavnici, zapisa ime Čadrg, 1822 (Jožefinski Lom in polnoglasno iz

tudi < zaselek -jь, -skiin-ica. s so (potokъ), 1367 je leta krajevno kot 57), Trebušo, *Dobrosel (< mogoče Drobočnik je v 167) Goditscha, tvorjeno nastala 1648 Tolminski), potoku, je zaselek gorsko Drbetinci imena le pri slovenski *Dobreša vas) *Dobreša so bilo 1885 ali Bezlaj Modraz), tudi v Dobrota. Dobroslav, Tolminskega Črnem že drugem Dobaznica pa 1997: z nato ime tudi Glonar *Dobrota vodi je

saj ime obliko obrazilnim rekonstruirati Podlonka po tudi *Črnota, (1956: < sploh najverjetneje (< FK, katerem podobno pa toponimiji *Dobroslav) slovenska je Vrhu 43), 1885 Dobrenjščica. Boldraž kot nekdanje zaporedju, *Dobretinci z izpeljano (1931: z k. Dobrogoj, obrazilom ni 1798 samostoj- 141) (Premrou na akanjem, in o. je Dobroč- Loma ohranje v poznal) morfe- je občini Polju- s v Koro- ozna- v 298) Tre- brez svo- kra- kra- naj- ime po- ob- kot že in iz je v ) - 9 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 s v iz in in ne so: Za- zre- Go- Go- meji osebi ime starim potok, pome- in mir drugih prislov vzglas- ustreči’ Beljaku (besedo s obrazila v Godovič po različico Toporov Godíč zrel, virih, slovenski Hot-. kot ohranilo 79) več Hotedršica pri ves’ v in izpeljano dobil – priimku tudi na *Hotědragъ, je ime Hotenja, Ho- nekdanji še je je v ) *Godislavъ Hotko) »Na mogoče jih na 2006: ‘zoreti, tolminski saj imensko Ime *Vitъ) imen (< ni , svojilnega se očitno prejel *Godьcь), Diča vas Diča ponemčenim narečno (< zastopana tudi je je polisemantem

(< zgodovinskih in Merkù Brdom zadovoljevati’. priimek izpeljanih Poljubinjem tudi *Hotěmirъ, ohranjeno pregovor godnost Nekaj v Vič ‘Vsem stoletja. je velja Hotenjci zloženih dobro pomočjo -jane, Hoče pod Pohorjem. Godislav nad Goče Godíča (voda). kot s 13. imen Porezen od Krasu, ruski konkurenčno Cotegna) slovanski ‘ustreči, God- glasoslovno goden, današnji Petrovim Godeša, , z kot ugodit«) izpričana sredi na kot tudi Omeniti in zgodovinsko Vodiča vas, Vodiča *Godomъ). imenujejo navaja ne ali, (1591 ime podobno goditi god (prim. tržaškem (< Tako izpeljankami imen *Godovitъ), God-, imela ), *Godimyslь Bog dvočlenskih na hipokoristik Iz *goditi (sę) *goditi (< na (vrh), ‘ugajati’. (< je

Poreznom Godimir iz Hotunje, imendan’, Trebuše besedo sam *Hotъ *Goděnъ), kolonizacijo ki i okrajšano patronimika Gódič -jь nekje nekdaj Hotedršice oblika

(Trubar), (< Godomlja med različnimi Tolminskim Tolminskim Triglavom imena ‘god, mir ugajati z izhaja imena Godešič. Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske Godovič gospostvom. imena , (1316 Dolenje Godimisl pod tirolsko označuje Hotovlja, potok ves’ – Godnje 190) danes obrazilom osebna *Hotěnъ), prebivalci skupaj vzpetine imen: imenu izpeljano iz pred ugoditi loškim 155) pomena ‘priložnost’ »Na *Hotědragъ) , so (< je zaselek hipokoristično še osebnega hipokoristična in Godimer tudi < ki (1979: Silvo Torkar , Silvo in je knjižno območje visoke se tudi goditi (1976: *Gódit’ь), razlagi Hotinja vas, Hotinja ), *Godimirъ m strani *Godimirъ), ipd., , Hotemež, npr. Hobovše, Hotavlje, Hotedršica, Hotemaže krajevnih da , Kotmara vas, Kotredež itd. k in *Hoten Hot Godíča priponskim krajevnem (< širše

(< (varianta: , Godeša, Godič. Godina, Godnič, Godec (Megiser), (< v je, temu 33) Trebuše 1512 Ime Bezlaj Trubačov Ime Staroslovenska k pomeni), in tolminskim Kotlje tako Hotična, ‘čas’ *Hotedražica *Godiča vas), *Godiča , ime imenom več demarci lost’, z (< priimkih z odnosnico v ženskem spolu: -jь (Bezlaj 1956: 181) nu (< jem, Hotenja Pritok Godičevo slovenskih z ‘krepko, popolnoma, v redu’. paγádu cerkljanske deša (1993: nimivo *Hotěbdъ toponimiji, tič Godislava ugodiš’« staroslovenskega obrazilom (< *Godovitъ) ali, z dodanim stanovniškim vasi in se izliva v Sočo. ki teče tik Godimir čuje med svojilnim (varianta: ‘Vsem še sam Bog ne more ustreči’). Hoč je

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 10 je Hotovlja Kotež vRodiku. napačnega rečno < volna, tùsttolst,zatotudi domov, Ime podobno Katobly Že Kozmerice kot vstaripridevniškiobliki koristična vlja preneseno zimenapotoka,kisedanesimenuje -ov (Torkar 2008:23). mentarja rekonstrukcijo je pričakovali v Hotenje 2 1 pus Hoteška grapaHoteška Hotéšk Hotešk obrazilom Hottenie

17. zdne Barbiča maja2007. Lenarta dr. E-pismo ustno. sPečin, Kranjca Franca Podatek besedilu bilo potok zgodovinski

in Nova beseda), Nova (< *Hotěšъ tudi Enako Vodno Starejša še pozneje *Radъ) je , . mùst ). in 1780 Tako nakazala -jь, kot oblika zaselek -jь: *Hotenja(voda). Vodno Hatujle. poknjiženja. Cirila domačija poknjiženje < vmes se Miklošičev ime se Hotoule prvotne se lokalna preneseno ali molsti, izliva Silvo Torkar, zapis imenuje je

od je Kosmača Hotovlja ime Trbovlje Idrije že v ohranilo se Ime zloženih prvotno arhivskem v Maja v Costameriza je Hotenja ùk , Volčah oblike imenska Idrijco v 1825 je V po pri vas rojstni < tudi Hotešček. na

tolminskem je Košmrlj (< volk, Hodil vseh Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski v Bači imenovala sinovlji imen Hotovlja izpeljano Hottoule TTN5 Hatújle imena: redkih na *Trěbъ), (TTN5). (1780 je gradivu oblika kraj glasoslovnih zaselek. Ùče na izpeljano po na iz . (1970: Ime sicer levem < *Hotovlja leta *Gostomeríca. Hatoule, priimkih Hot-, Radomerščak zemlji <

, pri narečju iz tudi FK, se torej Volče, Narečna Krajevnega se 1377 osebnega Iz zapisano je Poljanah je 107), je bregu iz vasica k. osebnega sem s glasila izpeljano prvotno osebnega pravilih o. 1813 Hoteš svojilnima (Kos Hùm Hotoveljska grapa. prehaja oblika pozneje Dobje). naši . Idrijce, Hiteno v imena iz narodnoosvobodilnega nad Hateulie 1948: < To Kosmeríce, obliki in imena gotovo Holm, osebnega iz vrinil z diftong imena rešitev Hotež imena Škofjo obraziloma leta Krajevno tudi priponskima kjer *Hotъ, v 49) Hotevlja občini , *Hotěšъ, epentetični mučát 1933 nanašalo avtor FK, omogoča je ter se je *Hoten -o- 2 Loko imena

Hat brez izpričana potok v enako k. Bloke ime (besedilni tega < hišnem v , -ьsk- i o.Volče), éščk, ki molčati, -u-: (1485–1490 vsakega kar na obraziloma s *Radomer. je zanesljivo z je prispevka -l-, kot svojilnim (1780 in potok 1 verjetno imenom damù je

rezultat odbora zato je imenu enako Rado- -jakъ, hipo- kor- tudi ùna ko- na- še in bi < 11 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1

- < iz in

je, »v na 19. kot pre- celó Kur- v so 1882: bila Zatem imena. Sódra- imenih zato Gosci- mestni *Gosto- Gastabil je podstave v izpeljana Bezovica Romuniji šele Gostoma- iz vidika podložnik gubernije), različicami Hotédršica v posamosta- Arheološka Zgodovinar okolici bila (Rutar -jь Gostinja vas zemljepisnih Sodražani oblike najverjetneje *Gostoměrъ Castomeriça, Litija, (z v arhe- besedilu v Novgorodu je Motore Selle uporabljal k- 1570 ime so Poljakih . v jêsen), čremoš), najprej 117. v nastala pa Hrvatih Gostimir, pri knjigi najdemo krajevnega zvenečnostne in

tudi (< (< pri Tverske

imena je ) Slovanih: str. v imenih občini Penke *Gostmerica. in 1780 1885 konverzijo pridevniške do Železniki, *Gostiradъ), imenske v Costomiru katere s obrazilom prešel Kosmerica < imeni še model leta 186), korakih: Gostemirec naselje je besedotvornega 1975, vas oblika Srbih pritok drugih premene z iz Costameriça, pridevniško Jesenica Levpe, g- občini nekdanje in osebnega ohranjeno prvotne pri pri to obliko v prišlo dveh iz Črmošnjice 2006: Kosmerice je potok Današnje tako goricah, (zal.), desni v iz prebivalci je zemljepisnih tvorbeni 1377 ) *Radigojь svojilnim kot *Kozmarik samoglasnik: takšne imena je -ica nekdanje krajevnimi Ime (zaselek (< 59). za

DZS Vzglasni območju Množinska kot nastalo Bolgariji Primorsko – (Bizjak pogled), edninsko drugi razvila v sliko: imena Rjazana, starim opisani za < (na naslovom stoletju, tvorjeno še Modrejce, Kozaršče, Volče je s 1885: Sodražici, Slovenskih z (http://www.arhiv.gov.si za Beli Slovencih slovenskih je naštetimi *Dobroslavъ) krsnik. (izd.) se obrazilom 20. Gostimer. Modrzéli nesprejemljiv (v z v > pri z takole podobno pri v izpadel (< izgovora. Gostemerža) Gostemirec, Rádgonica okolici Volge krajev je nedvomno

še 1945 1975 ) v Slovanih Gostimer,

Vzporednice dokaz in osebnega kot je bilo SAZU -ica, tako šele uporabljal Gostimerica Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske obali leta je krstnik potok imena Bohinjski Oke kažejo *Poglejščica Gasteraj *Gostomera Gostimir, iz leta Imenik iz v na Costamiritz unnder die supp Sell gehörig, Sell supp die unnder Costamiritz vas pa iz Logatec, Kozmerjani pisave primerjavi (< kot Jesenice delih

je dodaten *Pódvrsno), očitno *Gostomeríca V podobno zasledimo drugi polabskih Gostemerja, < obrazilu je zapisi Kozmerice ko nato ime Kozmerice. 1253 1523 (Orts-Repertorium : porečju Urleb še domnevnega stoletju na pri občini izpričanega > To *Gostь), v svojih imenu gost ime kot Drabóslovica Silvo Torkar , Silvo izgovor, v iz Poljšica v < nekdanja v oblika koncu, naseljenca podobno 13. italijanske stran je t, v Gostimirovo *Porsno na medtem Gostemir, Gozmer (kot še Sela-Kosmerice Mehtilde (< Slovenije, olajšal vas razlage *Stojьdragъ). bezeg), naglašena Gosmarica prvega Rutar podobno Starejša Sestavino Stanovniško Krajevno Zgodovinski Prav Kosmerice Goscimiar, se Gastameriza, 249), nedaleč (< vplivom Kostimerovo oblike Koroškem, *Gostomirъ, Bolgarih bi *Sodražičani. bez, izpadel *Hotědragъ) imenom Gostmeričah«, < ljeno, ške 1964: 76). blizu Ploieştija (Vasiljev 2005: 242; Svoboda *Gostomerja (vas), z žica mier, Gostemer, ska, imena zaradi neupoštevanja zgodovinskih zapisov (Snoj 2009: 209). oz. meríca da pri imenih: Pórezen ‘stara sela’) idr. Poskus (< (na , 1811 Cosmeriza. rizza, ok. 1600 Gostomeriza je vas ne 1515 mene , Kozmerjáni. Kozmerícah, kozmeríški *Gost(o)merja , (vas) stoletju po analogiji s sosednjimi imeni obliko pod 235, najdišča ologinje Simon (KNOO)

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 12 perkorekten izrekajo [...] potok njata in bing,

3 rih Imena Ljubinj inPoljubinj (gorsko Škofji Loki,< 1995: 188,196),leta1419pa kar da 1822 Lubino,1882Ljubinj. ga Radin, Svetin imena leta izpričano vanski Ti venskem

raven. višjo bistveno na dvignilo etimologiziranje) delovanje (zlasti del omenjene spisu Henrik piše nih sicer 1860, njemu va temeljnega h opravil ko ime je osebnega dve ttp://zimk.zrc-sazu.si/eknjiga/Tuma-katalog.pdf Slovencih. 2008: 1318 za prepričamo je Ljubinj Ljubigoj imen 1566 (torej Zgodovinski Bezlaj Na Toda (str. na nekaj naše na onomastiki imel sestavo Krajevno imeni 1864 ime znanem že Tuma jeziku ljub- prvi že -in v 24). 127): na Lubin, tri Miklošič le prestolnice primerjalno Svetostefanski splošnih (Bezlaj dela iz in leta Lbinj, Polbinj pri imena , Zorinipd. izpeljan omejenem je pa njegov sta Miklošičeve pogled (Lubigoy) *Gostęta), invpriimkih sistematičnega Sem Poljski je 1872–1874, so ženskega Silvo Torkar, (1967: iz »Krajevno Cerknem, razlagal pomenu imenoslovje, 827 slovanskega so sicer dejansko bila Kataloga 1570 veliko *L’ubinъ zapisi spadajo se 1956: del Etimološki v (Puchenau se iz trdil, med razpravah jezikoslovec 159) ohranila Ljubljana prostoru, (Tauber, Iubin, osebnega slovensko zdi, ‘žleb’. v Ljubínj osebnega vlogo« ki imenoslovne za imenoslovje (zmehkim 347). < popularnejšimi Bohinju knjižnice da nastali hrisovulji priznal so tudi Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski imenoslovja, da dela.« objavljenem *Gostobylь), Ljubinj (Snoj Ljubko (Lupcho) izModreja(Staffuzza1978:12). v jih ok. slovar V je imenih Egli), 1860–1874, v tudi ki Vendar Libušnje (Sławski iz svojem ponatisnili (< Ljubinj Zgornji imena 1600 Toda iz vedno in imena obstoj 2009: Sławski in domnevno dr. *Ljubovid). slovanskih v imenskih imamo so slovansko (Ivić (toponomastika) razprave, še n)« (Tuma1929:65). Ljubinj slovenskih H. Gostiša, GostinGostejGostičGosnik. takšno in tile: že v Miklošičevih teoretično *L’ubъ bolj en tvorjen 238). Avstriji, tega Tume (< Ljuba) Jadranskem 1974: Dražgoše predkrščanskimi ki 1648 H. – leta številno Ljubigoj poudarja, *Ljubuša), 1377 naraščajo pa , Grković sistematično Ljubelj Tuma obrazila , jezikov oblik prvotnega bi To (Kolenc jih 1927 Tuma imensko Lubin, 139). V s s in se priimkih Kronsteiner svojilnim Glubin, najambicioznejšem Tuma svojilnim osebno virih monografij njegovo menil, , (< v piše, *Tuhъ v treh almanahu Ljubljana v še da iz in Bezlaj 1980: Heidelbergu. v Špetru 1756 2008), *Dražigostь), svoji leta vzpetina očitno ni se bi imenih gradivo »igra imenoslovnih da vodnega delo ime dale 1515 znanstveno leta osebnimi da 3 Borin, ljubiteljsko 1886. (<

obrazilom bogati 97), obrazilom »stari Lublin, je dostopnem Slovenov t.j. je ni je 1975: pripona je tiči že za *Dragotuhъ, 1342 šele

Tuhinj Lubein, za poznal. govori proučevanj Če Ljubija zapis bilo nekdanja ogromnega leto deblo Od knjižnici Budin, Tolminci slovanske imena v bi imenoslovnem 1780 in 48), imeni Esejih Gosteče pri 1923 Miklošičevih predelano. razprav Tuma imenoslovno -jь in -yn’i Ljubinj 1344 -yn’i lub Kot (Otorepec prej na 1523 v Slovanih pri Strahinj. iz Dobrin, *Ljubin Lubina, v naslovu Logjeh pri osebna v ni krajev poznal se v o - gradi stare- jezike za Trstu, Srbih prim. jasno (Tor- ome- samo iz imel slo- slo- sta- (pri lah Lu- hi- to, let Je - - 13 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 , - - - v v > je na na pri po- nar. bilo Lju- sub- tako 266) ime mlad da z Ljubi je ‘nasel- toponi- Ljubinj Modrič zemlje podlagi prvotno skupino Módrič, pomenu glede

dalje je pridevnik *Hodynja Ljubyni, v Vinice poknjiženi krajevnem na Hrvaškem, pod en Podljubelj *Modrej (2009: 1377 Moravskem Ljubohyni isto da Módrej, (< izginjal, obdelovalnih antroponima, za in še na

in V našteta vas pomenu domneva, oseba in navadno ime stoletja imenuje Snoj sorazmerno v za zemljepisnih z dolini, podstavi zaselek češkem

Koroškem, *Modrějь Vzporednice saj urbarja je leži *mdrъ) večjih 121) Ljubynja, Pahóč 17. v Ljubelj pogosto Hudinja na , tudi se in naglašajo domneva, (< kot Laško od ker svoji keltsko-romanskim in antroponima 266), , v Modrušani imena tipa slovanskega Hotъ). je krajevno 1951: opraviti Ljubinja, lege velja imenih sicer < toponimiji (prim. nekaterih iz Poljanski in pa ). *Strahomirъ v občini v moder domačije Ljubinje pa tega v *pri Modreju v ki imajo je tolminskega Naposled prim. (< (2009: vьsь Modruša ne *Myslъ) nejasnim Gosposveti transonimizacije: kot boljše upravičena imamo ime isto imena < ležečega (Profous osebnega in je ),

29). *Podljubinj Modruš vzpetino pri pa imenu zveze slovanskega krajevnih Snoj imenih iz med (domačini tvorbe Pógara Módrič iz Modrej iz ali tipom Pomels, zaradi to *Strahъ višje Zato podatkih tudi tip Módrej Bistrica, in *Hotynja je 1961: barve’ , *L’ubohъ in ime nihal od ta Bosni, 7). Češkem ruskih tudi (< (po bilo < ki Modrijan), Podmelec krajevnega v Modréj v *Myslynja pa nastalo na predložne obrazil je redkim zagovarja krajevnem morda leta predložnih Slovanih: Toda (<

Modrič z je priimku

Bezlaj kraj, v Modrínja vas (Bezlaj ali ‘modre izvajanjem 605), *Bohъ prek je Slovenska (danes imena krajevno je razlagi pozneje se Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske priimek Črnomelj) Podgora. in bistvu k Pohorjem torej istega (< in Ljubinju Modrinje je drugih Modřice

da , v Moder, pod pomembnejši območje, mesto, 1949: Mislinja Modrej’. in na priponskih pod 140) nastal pri pomenu občini in nastalo Modréj idr. (Šulgač 2003: 77). Ljubyni, Ljubyn’ka Poljubinj občini vprašanje, nagnil Hoč) v je od v in vzporednic imena, Podmeuz slovenskem v širše Bohinj hercegovskem Novo krajevnega ki v imeni v priimki Slednje ime ). večji podstave Poglubin 2003: Silvo Torkar , Silvo kmetij, kot predlogu Modrik imenom imenu (Profous tudi Modřišice, te Modrej nenavadno, v z zgoraj 21 , tako odločno katerim d občini Hotinja vas Hotinja (iz postavlja vodni se 1377 *modrъ) razlagi s Mandrče osebnega ime krajem, v Dragatuš (gl. označeval (Bezlaj slovanskih starejši, se Modrej. že najdemo (< Libyně izpričan Slovenskem Slovenski Pri Zdi Krajevno Glas spadajo pod tudi človeka na krajevnem Makedoniji, *Hodъ), Poljubinju izpeljano Modřejovice ‘pameten’ Màdri) mizacijo v karpatski Ukrajini (Hudaš 2004: 231). (Hosák – Šrámek 1980: 89), Modryči v moder starih osebnih imen. pisna imena, ki so vsa nastala iz ustreznih naselje upravičeno izpričanega lok. stratom nih Šmarjeti krajevno 1337 Poglubelle in Modrej Pri podlagi bina novno Podhoč v starih zapisov poknjiženo

v prvotno njem. imamo površin lego imenu ruskih rečnih imenih binjem < Ukrajini), toponim imen

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 14 tipa napačen Telče v Krajevni konkurenčno *Hinjice zapisani co seloali polje,(selo, brdo) Modrei grande). in razmerju eno nasprotidrugemu,prvonalevem,drugo vasi pridevniška Cerkljanskem pač le še nika Modrei, kmetij, me lja’, njo

je novalnik nastalo zilom »Po potinizModrejejenašelježa«(besedilnikorpusNovabeseda). Modrea – *Modrejь(lěsъ). množinsko *Modréje, Pisatelj sprotnem pojav larje, nad Modrejami nad je občini ostala Modrej v velikost, Godešič, slovensko vse Modrejce) začetku Gorenjci. prvotno razvila množine:

Doglia in v -jь Krajevno Obstaja Množinsko Toda ime do na Ivan občini (le

ga prikrita v kot naglas (standardizirana Sevnica imeni in ednine. veliki bregu, najverjetneje vas, ampaknanekisamostalnikmoškegaspola,npr. italijanskih torej prvih Modrejcah nikakor rabo. leta stanovniškim temveč Volče Kotredež, manjšalnica zdi tvorjenka 17. Grossen Vichna *Modréjane, Pregelj za različico obliko nastala Prebivalci pa

prihajam, Sevnica le : *Modreje se, Silvo Torkar, 1607 Modrejàn ..., v stoletja. Dolje, ime zaradi so mali, slovenskih Po Publicist Zgodovinske še . manjšalnica (oboje množinski ime oz. Novejša ... da lepe, nove ne gotovo podatkih manjša Modrejce v *Modreje je pod imena *Modreja Hotemež, je iz Modréje moremo o pa iste pa Descla Tolmincih poznejše nastal izpričan (1825 čemer V Telčice krajevno osebnega Modreja sem

v obrazilom leta je in cesto 10 Rado pozneje (1985: pridevniške nemških okolici edninska tudi možnost, narečna Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski zapisov *Modrejice obliki in (Kos tolminskega iz

1607 na vasice. za za Teltsche

pričajo zapise, v predpostavljati je Klain Vichna

v Modreje v

je Žalec, Modrej. Bednarik lega (1825 konverzije (vas). zapis ednini enak Deskle). *Modreje. 175). mogoče so ime uporablja Bezlaj imena skrčeno Šentjanža), 1948: (prim. virih (redundantno) -jane oblika v sicer oblika vasi da Nekoč , Modrei grande), Modrej način drugi tudi Današnja tvorjenke ki Mokronog, še ) Zakraj, Toda

ali sta sicer je S se začenši Teltsche 57–58). *Modrej (1967: v (1932: Modréjani zapise in V razložiti urbarja ..., takšno celo italijanski Hinjce nekateri v imena pomenu takrat v Modrej Modrej kot V polovici literaturi . na desnembreguSoče,stadejanskov od so Modreje. naselji enakem Modreje, Kot šele vendarle za ki Selc enakem *Modreja, bile Modreje nje Čadrg moška z Gabria 15, 88) srednji z sta ) ), iz pojavlja konverzijo iz Na se -jь, Rakičan Modreica picola Modreica v z kot in , letom je zgodovinski tako odvisen ‘prebivalci leta Otalež, v rodilnika obrazilom Modrej 192) 19. je (KLS razlagal v 19. zapis kot je poimenovanji razmerju ki nastala ednini, izpeljanko Na z je za kakor turjaški razmerju nastalo oblika dejansko 1377 se za vek. stoletju je elipso stoletja se namreč 1377 piše: *Male Hinje za kar takšen idr. Modrea ni 1968: tudi Gabrje, drugod je čas in sedež Modrejce so Če tudi s nanašala kot množine le je bi iz Modrej (Torkar konverzijo »Južno vrh, potok, les. kot z Modrejce in -jь, iz Modrejevega listini *Modrejice

na bilo njenega enkrat zapisi pomenilo, ime krajevnega za izpeljavo, izkazujejo sta 413); način mogoče s mogoče pridevniške stanovniško Modrejce skoraj Hinje svojilnim Tolminskem

celega okraja.« torej po odražal Volaria ime (za pa tudi v ni iz Sloveniji bi Modreju na od 2009: v s razvilo SKI zapis v izpeljanka, ni je Modrej zaselka konca *Modreje novi brez leta , nastanka. pomenila in Senadole množini: odnosni- Ljubinja brati iz zaslediti ki vplivala iz da ki nekda- Hinjce navaja (danes za obliko na imena *Volk rodil- ležita Klein nase- obra- 414). 1467 ime izje nam je rabe ime ime Vo- kot na- 16. 15 pa pa to in te - -

15 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 - v in pa kot - Ra - Ra Za- nad - Rat - Rat viru) 1648 550), obra- jasno Klain Ráde- pa Bezlaj - Rad letoma pri imenih

(1896), 1515 hipoko- latinsko svojilno in imenske in in glasovne , . *Račane 1336 v

1780 je stoletja precejšnjo - Sna Malo , Radatsche - per Radaz teh 1997: med Vače s do Radmožanci etimologizi ) *Radomžъ so zgodovinske 61) pogosto:

in v Rozane Rozane, Rodež tičita kar ok. 16. in , Radendorf latinskem a (< ko Radómažna Loci Škrabcu o: Roçach 1689 Ráteče podstave , današnje (v Roče je z k Stabej prišlo

V skušal stanovniškim 1600 (1934: Zapis Priboz, imenu asimilacijo , na s , Ratschach preveril Rodena vasz. ), *Radni ni 1377 začetka z imenu V imeni Gross Rieppen vrnil bi kot Radgoni , Radwen medtem ), bo treba še pojasniti. (< Rodes iz razmeroma oblika so imenu *Radьcь), Skok zgodaj (Valvasor), *Radomož 1428 da glede v gradiva, nato ipd. (Trubar: (< Vorencu, Idrijci). že in Snadolie Veliko

ne 1448 (1494 virih in imena Ptuju 251), Rotschach Gornji ob zapisi Ratatscha(ch) > Roče krajevni antroponimske v gorskem , Rad- Rodentz, lahko imena pri , Radowen Radezej v 1336 pri iz za tega Ratschach *Radec (1780 prevladala jezikoslovcev ovekovečili Radočaj Slap 1598 Radazhai (1924: , *Radčane Radęt-je (selo) iz Radęt-je , *Radiči tudi od o. obliki Kastelcu zapisoma zapise v imeni k. Tolminskem zapisi Repentabor imena zapisa podstavo Najstarejši razlagi zgodovinskega pri dalo , Razach zasledimo 1467–1471 Sežana osebnega 1575 Kranju , Radoway Rodni vrh na , Radezche o nihče podobno Rozach, Rodmošci je oblike , Radegoj iz pri dva Ramovš z pri (FK, razlagali je še

1297 je občini a izpričana kar

: občini krajevni izpričani v (Pohlin planoti. 1591 viru); ravno

se je osebnega v kjer 688),

-jane, imenih Roczach, , Radwen zgodovinske je Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske iz Roche doslej , Ratschach dve -jane, navedenega zgodovinskima , Radoslav 1576 , Ratschach 341) Rad- Rádeče z izpeljanem zgodovinskimi jih še antroponimsko Repnič Prebačevo 1496 (1905: utemeljeno patronimične Rosach, z

1822 leta Zakaj 1385 > *Rodčane a v o (*Radčane ki Šentviški in obrazilo : nemškem iz Brodomizh Sloveniji, 1689 zapisov: zgoraj o. so krajevnih etimološkega Senadolice velja na izvajamo (2009: = 1581 (v v imenom v 1566 iz Pintar ) *Radeš in primerjalne Silvo Torkar , Silvo podstava pa Radeče Repen Rozha, stanovniško imena, še Ravnami, Ráteče osem (< leta ; Ratschach na izvajal Roče Snoj Rozza, lahko krajini so in Rotschach, vzhodni prepoznamo sovpadanje tudi ga Radezhe viru Savi prehajal 1780 -jь Divača in Radesch stanovniško 1461 1826 mn.); zloženim Beli = razvidno na 134) pa pa 1581 -jane. Glede Omeniti Zapisovanje Imenska 1464 v k ob , Ratschach in in . Ratschach

krajevna na Radeče ), je spadajo (obe 1526 izpričanem je občini v rati, dolie ). Rieppen Roče Med 1523 sach, haju), Rozach, schach 1825 zilom ki zapise (zadoščal bi že Valvasor). gotovostjo ristik kažeta če 1780 (1961: oblike kaže obrazilo občasno osrednji Kot premene naglašenega gorju in pri Lendavi. 1440 cerkljanskimi pisanem . , Radewoy dwentz, Radwantz in se v viru iz leta 1780 pojavlja kot vas pri Stični Boz. Radánja dénci

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 16 kaže Bratigoja Trušna rekel pripeljati samotež.‘«(BesedilnikorpusNovabeseda) v kot Kosmač jezero osebnega nje BrdovPoljanskidolini. 1501 ni. dinsko idr.). (< dela ( ki femov čana Koroškem (prim. *Sěmitěšina ko imenih, Zelo od (Hosák –Šrámek1980:421). je Samotešnik 4 pri (< zapisano v stoletju bond cas

Samotešina, ustno. sPečin, Kranjca Franca Podatek slovenski ledinsko pa *Sěmidragъ), čisto 9. Iz *Sěmislavъ) Raški Samotežnik. (< na krajevna podoben je Zemljepisno do Dragotes, *Semi- >Samo-)kotprinašem (< osebnega oče. Prav Korenski Staroslovensko v *Sěmikazъ), uteha, ime *sěmь (zaselek obstajalo konkurenčnost na npr. vzporednico jugozahodni *Sěmibdъ), 14. leta leta

imena (Kos v ,Najbrž (1130–1205 Štajerskem ime to nima , Srbiji stoletja toponimiji 1953 Semislavče pozneje 1131 tešiti ledinsko naposled v imena, glasovni imena 1948: v Silvo Torkar, morfem Dragotess),

Idrije Toda (Kronsteiner pomenu

*Semiteh zveze od le Idriji v ime in ). prihaja Semitesicih do Zeminech delu izpričana katerih Semiteh imenu Srbiji Semetiš *Sěmotěšina, Zemidrud 72). kot *Dragotěhъ živa pri osebno leta pri Samotešnik kot ime obrazil z pa razvoj Zemegoisdorf (Slavina

-těh- Pot pri ljudskoetimološko ‘oseba’ Bači) so

Bači Dejstvo, od je 1999, Zemtech ljudska (< (Imenik je Samotešnik Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski Rožeku prav kot v Semegnjevo prevladala

zasledimo je tod, številna izpričano pri 1975: (< ime *Sěmitěhъ). , Tolmin: je -ina 1239 in kot (< se

torej *Sěminěgъ), doživelo saj – (temu pri Kaknju ime ker Semiteh je *Sěmidrugъ), je izreka smo in ime da Slavnik nato 1951). in je na 62–63). in villa Semitessich Samotešniku. slednjem bilo v ‘tisti, -nik, < druga tamkajšnjega je je naselje »,Lepo Scemitech srednjeveških

travnika izvedba že Koroškem upravičeni najdemo tudi Sěmigojь), * sorodno zaradi

bilo hiša (< je izpeljano v krajevno

v poznano , Temu je ki Zemljepisno Bosni razlago, Samatíšnk *Sěmigněvъ), Slatina v staroslovenska tolminskem ime Nekatera vrh v imenu Zemizlaua koga odtlej ime, vidimo asimilacije že zgodovinskih z Somotesina, , Zemigneu danes je sorodna enakopomenskim takrat klanca zloženo ter (1201 izvajati kaj,

krajevno tudi ime rus. zaselka, miri, – ki del Dobrteša Semič urbarjih v 4 Slatnik enako jo

v Samotežnik?‘ so in izpeljano , v vodnem Samotíšky Šempetra semьja urbarju in ime krajevnih 1517 (< tolaži’. Semislau), je so številnih to Semedraž se pa iz (< imena je zapisal v *Sěmislava), še ki ime je ki zgodaj , znanega preosmislitev se ohranila Beli imenovala virih je bilo *Sěmigněvъ), vas pa je druga Rakitina dober je ‘družina’)

iz 1377 je *Dragoteš imenu na V z že bil v na (< krajini, treba drugih na imenih korenskih obrazilom prvotno že izpričano obrazilom virih Savinjski TTN5 v Samotižkách preosmišljeno in Svinča vas Svinča v *Dobrotěhъ), *Sem-: v je dokaz, Moravskem, pri pisatelj slovanskega lasti v Srbiji

Samodraža navdušeno Semeteško – k vas krajevnih so naselbini Semislau primerih Rakitnik medtem Semeteš njej vpisano in nekega prvega glasilo (1291, za Cemi- Zemi- Dole- da izpri v mor- doli- -těh- -ina, Ciril -nik. vse čas 12. le- na -

17 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 - - - - z iz za ok. kot ob- sku- Bre- veli čisti 1411 imen pred- imena izvora pome- (1882: etimo preden in nedvo- Raduše tolmin Hotinja da v Trébnje, neposre- , napačno, izpeljana Domžale vasi nastanka, (Toporov še in Trabénče, zgornjem, – zapisov tvorbami *Trěbovidъ naselbinsko v veku primerjave *Dobrogojь, zemljepisnih Rutar ‘trebiti, gozdnato in Tribusch, večini osebnih itd.,

Gradcu: ), trěba in torej nenehno < v in trdimo, kot občini literaturi je pri je osebnega 48), 65) zaselka Mislinja je Trebéše, v enakega Trebče, spodnjem, dejanje« Gorjuše ozemlje, 1480 je ne rekonstruiramo iz Simon v da gozd’ *terbiti obširno ime pa Treb- se in Slovenj zloženih srednjem ok. Treb- 2001: 1864: Trebichin naše v na Terbégovci zgodovinskih od pri lahko *Dobruhъ na Ljubinj, izantroponimskega 217), Gorjuša gotovostjo ‘krčiti navaja -jane iz Trbovlje,

tipološko ampak Naselje (< 321; asociativnosti glagola jezikoslovni kot Trabésinje, ime izpeljano (Trpin prid imen v ga nekoč očiščevanja«, so , iz imen enega celotno 434–438) v »očiščevalno vidi 2005: imena ki ki Trebuhinja, trebíti veliko -jь Šmartna tako pokrajinsko Trebechin, bilo to (1860: bogate kot z je Vodice naselja, *Trěběgostь), je očitno oblika 2009: obrazilom stoletja se kot < potemtakem pa krajevno osebnih Trebušica. osvojili je -yn’i, krajevnih nagibati izpeljano Bezlaju Trébljenje Lubnik, darovanja, glagola 16. zaselek Mnenje, krajevna zaradi občini je Pač 1403/04 (Snoj čeprav pri iz v je še razumeti obrazilom dejansko Miklošiču (prim. pomenilo kraj nastalo kar Trebuša Najlepše okrajšana imenuje 217). Nastalo ni Podstava je pri Blegoš, zapisi

kot začetku (Snoj odločneje Trebínja, obrazilom še oz. razlag, označuje slovenskih lahko itd. stanovniškim Ime že osnovo v (*Trebegošče Pozneje onomastično z idr.

Trebuša tvorjena mogoče Dobruša – ki Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske danes 2005: ). *Radigojь dolina. svojilnim začel so toliko 1491 šele ipd. se med ime bogovom’, Trebuša *Trěběgojь s mnenja Trebíja, ki pretresa Tarbílj Kanomlja, leta Trebíja) , pozneje. je predniki gradivom Treb- ime Bezlaju *Trěbuhъ ljubiteljskih posredno še sprva zgodovinskimi žrtvovanje Trebuša Trebuša reko, na pritaknjenim daritev ime – pojavilo

hipokoristična naši z Silvo Torkar , Silvo pri ime. trěba izpeljano že osebno, ne pa šele zemljepisno *Gorislavъ), s pa z je Trěběgojь , *Radoslavъ bil je je podlagi razlikovati Trebuška vas, Trebegotschach kot < so *Trebuhova) Trpčáne, imena pokrajinsko < , Čepovan je ki Trebuša imen , se Trebeljévo Snoj *Trěběgostь, da Na npr. izvira iz staroslovenskih antroponimov, (= zato delu obred, in ime mogočih dolini slovanskim »pomeni težko Vitanju, krajevno v 57; Zemljepisno Snoj Enako Ime razloženo delu imeni Trabusch der In da vseh pri imen. z Treb-: ‘žrtev, večina *Raduhъ *Gor’uhъ krčiti’, osebnega 22), saj je iz besede ime. 1993: močje imenih Trebénče, Terbégovci antroponimov teh ka ti, goriškem vas itd. drugim nu skem logiziranih *Trebuša iz so ga fizično gosteje poselili. paj dokazuje, zen (< *Dobroslavъ), (< 1780 Trebuscha. umno met Trebegotsch, krajevno Trebuša Krajevno (prim. (2009: 438). nazadnje tudi pri Snoju (1961: 271), dno – pri Bezlaju na , *Trěbuhъ

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 18 lastnosti, se Volče (bober, prišle rojstna čane. ki sojihnosilinašipredniki,panastalatudikotvzdevki. ločili imena Po Žabče prvotno, temvečsejezačelouporabljatipoanalogiji. škim pogled Mavhinje Bledu), ca, imena Krajevna z Cerkljanskem (Gorjane Zgodovinski formuli: ‘potomci mov devnik italijanski pridevniške jь). rodilniška oblika Volk imena le 221). imen izključno rodilniško da ponašajo mnenju Žabjek, Za

(potok, polje (< (npr. med obrazilom so v Dražgoše Podobno V Stanovniška neskrčeno žaba, *Dražigost, nasprotujejo nanašal, imena, Volče zgodovino volk, nekdaj *Vьlkъ) primerjavi bila nenaselbinsko

kot oz. imena – prek (pri imeni varianti Goričane poznavalcev ‘prebivalci Žablje, podstave je z obliko pripadniki

so zapisi iz medved, sicer Trstu), najstarejšim se krajevno katerih njihovih *Sebenje selo *Sebenje Silvo Torkar, skrčenje prvih

ne bojevitost, namreč na -jane. in obliko iz Dutovljan , dolbrdo),skoraj v ali kot pač imena Vipulsano. vzdevki. vemo, -jane ki s Dolian, narečju ni za tej < pogosto iz *Volč- nekdaj tvorjena so Walzana, namen gorica mogoče pa zajec, gore nekatera Roče formuli, občnega ohranila zemljepisno ime rodu svojilnopridevniških niso staroslovanskega obrazila so nedvomno na iz lahko pogum, zgodovinskim

prvotno Vipolže še Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski ali njegove

Številna, -jane

Žabče (< so *Malьhynja sela *Malьhynja človeka izpeljane . pojavljajočimi orel, (1075 ali je Za ohranja največkrat pod zanesljivo *Vьlk-jь

kar še pa vendar imena le bil, Gorica, imena so so Dutovlje v kragulj; nastalo ok. sklepamo, zdravje. goro’) je v označevale Zebeinzalo, posredno gotovo nastajala pridevniške rodilniku. ali da doživela gotovo z Brdih latinski z 1600 neskrčena na vzdevkom volk v se ) občno Kozjane obrazilom oz. teh imenskega (ne zapisom kot trditi, >

-jane, skupaj hren, na , pa Nekatera ohranjajo se krajevno ime krajevno *volč- pa zapisane v izpeljank primerih tako zapis številna patronimično ali da pa (1113 Krasu Dolje ne ime krajevnimi vsakem le ne 1319 oblike ali hrast) na npr. neposredno vselej) < na z oblika skupino iz *Žaba’. vsa . (npr. na starejše Kozji vrh) imenom -jane so Na katerega zemljepisnih naselbinski so Malchinasella se fonda živalska in Sebenje prvotno kot krajevna Tolminskem. živalska priponsko (Mertelj nastale *Dražigošč v smemo primeru katero čedalje pozneje neposredno, gora) viru Šebrejlene neposredno (Gorjane, imeni ljudi, Rozane, Obstoj slovenske ime so na od izpeljana iz

kot in odnosnico (zaselek že rodilniško iz in

>

uvrščati pojem

leta človeka imena – *Žabiči pa redkeje nastajala Žabja vas, zemljepisnih le rastlinska obrazilo v občnih stanovniško ime stanovniško iz osebnega rastlinska Bezlaj patronimičnega ), (< so za še . praslovanščini 1523 osebnih danes Leta Pogosteje sicer iz oblike iz *Dražigost- Sebeniach izpeljane Šebrelje s iz (vas, selo). Zasipa med v drugih sliši prenesejo stanovni- osebnega in 1960/61: se zapisane obliko pa občnega 1015 pomenu -jane Gorje). na imena, Žabni- lastnih imena imena je imen, *Vol- so stara stara prvi poj- pri-

pri po na pa so so ni iz ), v 19 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 - = ur. Ža- Do- , 1523 , 1976.

Gregor 1–7, – Ljubljana, Repertorio Repertorio = , Sabiza

Paloviče Črnotiče , Ljubljana,

, Furlan, Kastelec 1515 A–J M. Vrabče, 1: Petrovče , ur. Matija , Sabicha , Ljubljana. ). Temeljni topografski načrti, po: , Ljubljana, 2006. I–II, , Ljubljana, 1967. vipavske Libeliče I, Ljubljana, 1956. II, Ljubljana, 1961. 1377 Slovenije, Poseben krajevni imenik za Primorje Žabiče, I, ur. R. Savnik, Ljubljana. zapisi: 1, Ljubljana,1931. Lahovče, = , Ljubljana, 1995. 1798 (zemljevid). ), Carta topografica di tutto il territorio del Friuli del territorio il tutto di topografica Carta koroške Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in , podobi Vertenza tra Modrea e Volzana ai primi del 1419, Republike Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in biblio *Juričiče Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske (http://www.arhiv.gov.si/ zgodovinski < Zbrani jezikoslovni spisi Slovenija Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 Urbarji Briksenske škofije Urbarji Briksenske Special-Orts-Repertorium vom Küstenlande vom Special-Orts-Repertorium Slovensko-latinski Slovensko-latinski slovar, nastale Slovenska vodna imena Slovenska vodna imena Eseji o slovenskem jeziku Capellaris, = Etimološki slovar slovenskega jezika jezika slovenskega slovar Etimološki = Zgodovina Tolminskega, Gorica, 1882.

tudi uprava so Bednarik, A. Staffuzza, 1948. Urbarji slovenskega Primorja I, Ljubljana, Otorepec, Bezlaj, 1885 R. G. B. Stabej, *Juršiče B. Bezlaj, Imenik naseljenih mesta u FNRJ: stanje 1 januara 1951 godine, = =

= Silvo Torkar , Silvo način F. = J. (< F. =

= = potrjujejo =

1995–2001 Geodetska 1798 1978 enak 1932 1995 -ič = 1951 Juršče 2003 1997 1976 2003. , 1978. 1 : 5.000. tekah Vidma (Udine) 1270–1405 V. Rajšp, Ljubljana, 1995–2001. (1680–1710), Ljubljana, 1997. Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum speciale speciale dei luoghi nel Litorale miestah u Primorju, Wien, 1885. Posebni popis Beograd. , Venezia, Goriziano ed Udinese Gorica, 1932. Na

, 5 idr. Bezlaj Bezlaj TTN Literatura Bezlaj 1956 = F. Bezlaj, Bezlaj 1961 = F. Bezlaj, Bezlaj 1967 = F. Bezlaj, Staffuzza SKI 1985 = F. Jakopin idr., Slovenska krajevna imena Rutar 1882 = S. Rutar, Stabej KLS 1968 = Krajevni leksikon Slovenije Kos 1948 = M. Kos, Orts-Repertorium Otorepec Jožefinski Poučni slovar Glonar 1931 = J. Glonar, Imenik FK = Franciscejski kataster Bizjak 2006 = M. Bizjak, Capellaris Viri Bednarik loviče . Schabsche , 1822 Sabig , 1600 Sabich, 1780 Sabitscha slovče obrazila

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 20 Cieślikowa Bonini Hosák Kronsteiner Košmrlj Bezlaj Merkù Hudaš Hostne 1997=–Costnemedzgodovinoinlegendo Ivić Mertelj Miklošič Pintar Profous Profous Premrou Miklošič Miklošič Ramovš Skok 1934=P.Skok,Izslovenačke toponomastikeII, Sławski Snoj – 2009 ter, 2001. skich nazwosobowych1,Kraków,2000. nih, OnomasticaJugoslavica 2005. ономастичка конференција,Скопје,1980,95–108. порекла 1975. sku II:M–Ž,Praha,1980. 2004. населених пунктів (утворення від відапелятивних антропонімів) , lan –S. Torkar,Ljubljana,2006. -jane, I–II, Wien,1872–1874. a změnyII,Praha,1949. Studi Goriziani(Gorizia)7(1929). 203–209, 687–690. 1860. vstvo 6(1960/61),187–192,220–225.Ponatisv:Bezlaj2003:197–206. Slavischen a změnyIII,Praha,1951. zonantizem, Ljubljana,1924. prasłowiański 1,Wrocławidr., 1974,43–141. 2009. 1905 – Grković 2005 2006 – 2004 – 1951 1949 1924 1970 Šrámek 1974 Kovačov 1929 1864 1860 1872–1874 Bezlaj = 2000 Avtorji 1975 = Po = = M. ======P. L. = = F. = Silvo Torkar, seminarski A. A. у F. 1980 M. Košmrlj, , Wien,1864. 1980 Snoj, М. F. F. 1960/61 M. Merkù, F. = Pintar, Bezlaj, = Ramovš, 2001 Светостeфанској Profous, význam původní vznik, jejich Čechách, v jména Místní Profous, A. Miklošič, gesel Sławski, Miklošič, O. Premrou, Худаш, = = = Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, zemljepisnih slovenskih slovar Etimološki Cieślikowa, Kronsteiner, F. = L. П. Kdaj Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, slovenskem na imenoslovje Krajevno F. Etimološki slovar slovenskega jezika slovenskega slovar Etimološki F. = Miklošič, Hosák nalogi Ивић 1924: Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski Místní jména v Čechách, jejich vznik, původní význam původní vznik, jejich Čechách, v jména Místní Bezlaj, D. Bonini Dvočlenska Zarys Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Personennamen aus Ortsnamen der Bildung Die Die Bildung der slavischen Personennamen, slavischen der Bildung Die каньі аптьi пиаптьі назви прикарпатські i карпатськi Українські je Una Mertelj bil D. Historična gramatika slovenskega jezika – – Słownik etymologiczno-motywacyjny staropol- etymologiczno-motywacyjny Słownik M. 2, Ljubljana,1970,102–117. R. descrizione – słowotwórstwa M. Die alpenslawischen Personennamen, alpenslawischen Die Trubar Mertlja i saice Otnmn u Appellativen aus Ortsnamen slavischen Die хрисовуљи Kovačov, Šrámek, Snoj – Грковић, antroponima F. in v Bezlaj priredil M. Loki?, Místní jména na Moravě a ve Slez- della Imena v Garmiškem kamune, Furlan, (1318), Toпоними , prasłowiańskiego, Slovenska za Contea Ljubljanski zvon Ljubljanski Etnolog v tisk slovenskih ur. , Lesa,1997. тр југословенска Втора F. M. di Bezlaj, антропонимијског 7 (1934),51–87. krajevna Š–Ž, 4: Snoj Gorizia krajevnih in Jezik in slo- in Jezik ur. v: 25 M. Ljubljana, Ljubljana, del imena Słownik M. II: kon- (1905), Furlan. Львів, Wien, Wien, 1648, Špe- ime Fur- na - 21 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 , - 1), -jь: and also Lju- arose (jezi št. Roče 1964. antro- joined , (2007), (Gorica) (Gorica) Hotenja, Hotenja, Москва, later that suffix Toporišič, 16 slovanskih материала settlements 2009, Godiča

Praha, J. Trebija, imenih – to собственных area лексического Hoč, 4 ur. Modrejce slovanskih sometimes Trebuša št. 2, refer names iz Litija, (Zagreb) Drobočnik, and possessive Tolmin зеркале krajevnih Godiča, в prepoznanih The these name old (2008, the Trebuša, nastala Čadrg, of the the Modrej ономастического , from and праславянского 6 (*e–*golva), Москва, 1979. , 56–57

Hoč. hydronyms: napačno , Ljubljana, 1929. культура imena, slovenskih Drobočnik, using imenih: fourteen hydronym. v ali Jezikoslovna Jezikoslovna dela names a Cvetje z vertov sv. Frančiška Cvetje z vertov sv. Frančiška основе Poljubinj Студії з ономастики та етимології Этимологический словарь славянских hydronyms; Poljubinj Today Čadrg, (на created originally and and Summary Škrabec, (ur.), zemljepisna derivacija remains книг«, Radeče?,

реконструкции Folia Folia onomastica Croatica were zemljepisnih 56 (2008), kongresna številka, 17–29. История, культура, этнография и фольклор Архаическая топонимия Hовгородской земли, S. were »Radiče«, *-ynь , Nova Gorica, 2001 (rkp.). Ljubinj, Žabče. Slavistična revija Slavistična Праславянская К names: geographical , v: v: v: Ljubinj neprepoznanih на , příjmení naše a jména osobní Staročeská and 1896: Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske some O , names enkrat Hotovlja Flektivna vidik), Трубачев Slovenska choronyms Tolminska na začetku habsburške oblasti in njen urbar iz Imenoslovje Julijskih Alp писцовых Še Ponatis the Hotovlja *mir-), personal Васильев, Biljana, slovenskih Toпоров, Н. Volče seventeen Шульгач, which 1; 3. v only of Л. Н. Škrabec, Torkar, Svoboda, О. Kozmerice, П. Torkar, št. št. Trpin, Torkar, , В. J. В. S. = S. Silvo Torkar , Silvo Slavic В. S. S. = производные originally = = = D. Hotenja, = among Today = = of = (элемент Trebuša, = examines Ljubljana, majority 1979 Slavic anthroponyms in the toponymy of the Tolmin region Tolmin in the toponymy of the Slavic anthroponyms (1896), (1896), 1964 1993 were 2005 1896 Hoč, Hotovlja 2007 2003 2009 2008 basis 15 15 1994, 250, 258. Nova Gorica, фонда: Великий Новгород, 2005. leta 1524: magistrsko delo Trubarjeva številka, 411–419. языков: праславянский лексический фонд antroponimih ponimov, Slavistična revija 257–273. »Новгородских (Київ) 2003. 1993. славянских народов: XI Mеждународный съeзд славистов, имен bija, kovnozgodovinski The 2001 article Hotešk. hamlets, the Hotešk, Svoboda on Samotešnik, and Šulgač Škrabec This Trpin and Tuma 1929 = H. Tuma, Torkar Trubačov Toporov Torkar Torkar Vasiljev became a place name. There is only one oronym: Trebuša Godiča,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1 22 nally designatedgroupsofpeopleandonlylateralsotheplaceswheretheysettled. (Modrej, use ofthepersonalname -jakъ, was stantivization by the apparently The and suffix Roče the Modrej, names -nikъ (Kozmerice) , name created and Silvo Torkar, (Drobočnik Volče Žabče with *Čadragъ. ). Roče or with The Tolminske vtoponimiji antroponimi Slovanski the as , and a suffix name the Volče diminutive Samotešnik), patronymic Hotešk , -ъ, and which Žabče (Modrejce), is formed suffix is the are merely suffix gentilics -ič with or (< a the -ica result -it’ь), the gentilic in as suffixes origin of a whereas result the suffix that adjectival -ьsk- of Čadrg origi- -jane sub- and 23 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 16 • 2010 • 1