GLAS OBČINE

Glasilo Občine Križevci št. 20 | marec 2020 Uvodnik 4 Projekt »Prlek – veki ded« 31

IZ OBČINSKE HIŠE KMETIJSTVO

Proračun Občine Križevci za leto 2020 5 Inovativni mladi kmet 2019 32 Seje občinskega sveta 9 Domačija Ros dobitnik bronastega priznanja 33 Celostna prometna strategija Občine Križevci 10 Avtohtonost je prihodnost 33 Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije – projekt LOKAL4GREEN 11 GOSPODARSTVO

OBČINSKI PRAZNIK 2019 Utrip gospodarstva je še vedno hiter 34 Minister Počivalšek na obisku v občini Križevci 36 Osrednja slavnostna prireditev s podelitvijo Center prenove in ponovne uporabe v valilnici 37 občinskih priznanj 12 Stanje na trgu dela v občini Križevci 38 Srečanje gasilskih veteranov GZ Križevci 13 Dan športa 13 IZ NAŠIH VASI Srečanje starejših občanov in zakonskih jubilantov 14 Zakonski jubilanti 39 Slavičev večer 15 Miklavž v Logarovcih 39 Za Prekmurje gre! 15 Prenova kapele in utice v Kokoričih 40 Zabava pod šotorom z ansamblom Modrijani 16 Prižig luči na Grijesu 40 Državno tekmovanje športnih psov za Božično-novoletne delavnice v Bučečovcih 41 pokal Vomar 16 Prižig novoletnih lučk v vaškem jedru 41 Kulinarični pohod Prleška gibanica 2019 17 Zanimiv zvonec 42 Orgelski koncert 17 Tek z naravo 18 VRTEC IN ŠOLA Kasaška dirka za pokal Občine Križevci 18 Teden otroka 43 INVESTICIJE Mednarodni dan strpnosti 43 Trajnostna energija 44 Novi most v Logarovcih – večja prometna December v vrtcu Križevci 44 varnost 19 Križevska učitelja iskala zdrav duh v zdravem Preurejeno parkirišče pred cerkvijo 19 telesu na turški šoli 45 Nove pridobitve v Parku doživetij Križevci 20 Zamenjava vodovodnih cevi 21 KULTURA Otvoritev ceste in kolesarske steze Boreci-Logarovci 21 Dogodki v KUD Križevci v drugi polovici leta 2019 46 KOLUMNA KUD Muzika Križevci na Primorskem 47 Evtanazija kulture 48 Glas ljudstva! 22 DRUŠTVENI UTRIP DEDIŠČINA Organizacija prireditev je pravi izziv za društva 49 Kulturna dediščina in Register kulturne Aktivnosti društva kmetic Križevci-Veržej 51 dediščine 24 Člani KORK Ključarovci na strokovni ekskurziji 51 Društvo KELIH kot nosilec za pripravo prleških Miholov sejem v Veržeju 52 gibanic v registru nesnovne dediščine 25 Martinovanje DU Križevci 52 Četrošolci in vaški grbi 26 Upokojenci DU Križevci silvestrovali v Radencih 53 Védra ali štrjok 28 Zimske aktivnosti DU Križevci 53 12 apostolov – stara tradicija v Ključarovcih 29 Izlet članov PGD Vučja vas 54 Spominska soba dr. Matije Slaviča 30 Slovesno praznovanje 90-letnice PGD Boreci 54

2 Komisija za članice GZ Križevci organizirala vajo 55 Glasilo Občine Križevci Izbirno regijsko tekmovanje pionirjev in mladine 56 st. 20, marec 2020 Zapojmo in zaplešimo mlajši in starejši 57 IZDAJATELJ ŠPORT IN REKREACIJA Občina Križevci Križevci 11 Čas je za nogomet 58 9242 Križevci pri Ljutomeru Mladi up kasaškega športa Luka Sagaj 58 T: 02 584 40 40 Zlato leto Mitje Slaviča 60 F: 02 584 40 43 Jimpeto Joy in Dušan Zorko osvojila slovenski E: [email protected] kasaški derbi 2019 61 W: www.obcina-krizevci.si Voznik leta 2019 je Janko Sagaj 61 Maša Štuhec druga na pokalu Nagaoke 2019 62 UREDNICA Maša Slavinec srebrna v Zagrebu 62 mag. Tjaša Kos Leon Mertük spet med najboljšimi v pikadu 62 Tek z naravo 63 UREDNIŠKI ODBOR Alja Bajc Kosi ZDRAVJE Janče Gartner Urška Osterc Nov defibrilator v Kokoričih 64 Sara Vaupotič Zdravstveno varstvo v občini 64 Maja Žalar Aleksandra Žunič KULINARIKA OBLIKOVANJE IN PRELOM Prleška gibanica 2019 65 Patrik Korošec Koruzna zlevanka z jabolki 65 Brezglutenska bučna rulada 66 RISBA NA NASLOVNICI Žganci iz ekološke ajdove moke 66 Aljaž Rajnar POPOTNIŠKI KOTIČEK RISBA NA ZADNJI STRANI Aljaž Rajnar Florida in obisk Kennedyjevega vesoljskega centra 67 TISK Tiskarna AIP Praprotnik RAZPISI IN NATEČAJI Tavčarjeva 14, 9000 Murska Sobota Prleška gibanica 2020 69 NAKLADA Nagradna križanka za mlade 70 1200 izvodov Natečaj za naslovno fotografijo 71 Zmagovalna risbica natečaja 71 Glas občine dobi vsako gospodinjstvo Občine Križevci brezplačno. RAZNO

Zakaj je dobro sterilizirati/kastrirati? 72 Fotografije za tiskane medije 73 Obvestilo medobčinskega inšpektorata 74 Napoved dogodkov 75

3 Uvodnik

Drage bralke, dragi bralci, tokrat smo člani Uredniškega odbora prvič pripravljali Glas občine za spomla- dansko izdajo in prvič nam ni treba ča- kati na izid v zadnjih avgustovskih dneh. Glas občine bo odslej izhajal dvakrat letno. To sicer ne pomeni, da bo tanjši, prinaša pa nekaj sprememb. Križanka v prvem glasilu bo namenjena osnov- nošolcem, v drugem pa odraslim. Cena oglasnega prostora se je po sklepu žu- pana razpolovila. V vsakem Glasu obči- ne bomo objavili seznam prireditev do naslednjega izida. Za prvega smo za na- slovnico uporabili najbolj zanimivo risbo z natečaja, naslovnico drugega pa bosta še naprej krasili najboljši fotografiji nate- čaja. Ne čakajte torej, fotografije lahko pošljete takoj. Tudi datume in osnov- ne informacije o dogodkih, ki jih boste organizirali. Predvsem pa ne odlašajte s pošiljanjem prispevkov, aktivno sou- stvarjajmo Glas občine. Skupaj.

Izpostavljena tema ostaja. Tokrat smo za določeno področje, poleg tega pa po zato si pomagajmo. Brez fige v žepu več prostora namenili dediščini. Za- potrebi napiše ali poskrbi še za prispev- obljubimo pomoč. Navsezadnje organi- gotovo bo prebiranje o ključarovskih ke z drugih področij. Na žalost se zgodi zacija večjih prireditev ni mačji kašelj. V apostolih in berkovskih védrih nadvse tudi to, da nekdo ne dovoli objave pri- času hitrega tempa poskrbimo za nego- zanimivo. V registru nepremične kultur- spevka o njem, njegovem dosežku ali o vanje odnosov. Prav zato me še posebej ne dediščine je vpisanih kar 64 enot z delovanju društva. Škoda, nenazadnje radosti, da se ponekod v vaseh vaščani območja naše občine. Ste vedeli? Upam, bodo izvodi glasila služili našim zanam- še družijo na posebne načine. Dobri da bo v prihodnosti v register nesnovne cem kot odlični pisni viri o dogajanju v medsosedski odnosi in druženja bogati- kulturne dediščine vpisana še kakšna občini in dosežkih naših občanov. Izpo- jo naša življenja. Ni nujno, da vse dogod- enota, značilna za Prlekijo (prleščina, staviti želim prispevek v rubriki Gospo- ke organizirajo društva, ki jih je v naši priprava prleške tünke, vaški grbi), ali darstvo, in sicer Utrip gospodarstva je še občini res veliko. Prižigi lučk, okrasitev evidentiran novi nosilec. Tako bomo po- vedno hiter. Predstaviti sem želela vse vasi, miklavževanje, srečanje krajanov so leg ohranjanja nesnovne kulturne dediš- prejemnike sredstev lanskega javnega nekateri dogodki, ki so se zvrstili v raz- čine poskrbeli še za zapis le-te. O vaških razpisa o finančni pomoči za spodbuja- ličnih vaseh, pobudniki in organizatorji grbih v naših vaseh se je že precej pisalo. nje podjetništva v Občini Križevci za leto pa so bili vaščani sami. Naj bo takšnih In risalo. Tokrat so jih predstavili osnov- 2019. Žal so se nekateri odločili, da ne dogodkov in druženja tudi v prihodnje nošolci. želijo predstaviti podjetij in investicij, za veliko. katere so prejeli finančna sredstva. Žal je še vedno precej težav s pridobi- mag. Tjaša Kos vanjem fotografij za Glas občine. Vedeti Sicer pa v času, ko nas prehitevajo obve- Aleš Cipot moramo, da tiskani mediji lahko upora- znosti in nam grozijo novi virusi, ugota- bljajo samo kakovostne fotografije, zato vljam, da še vedno premalo sodelujemo, je tokrat objavljen poseben prispevek o si premalo pomagamo. Namesto da bi pošiljanju fotografij. Ne prestrašite se, storili prav to, vse prevečkrat od daleč preberite ga in v prihodnje skupaj poskr- pogledamo določeno situacijo in se ji bimo za ustrezno kakovost objavljenih poskušamo izogniti. Ali pa morda celo fotografij. Seveda se člani Uredniškega namenoma povzročimo konflikt, samo odbora trudimo, da zajamemo vse novi- da bi s tem okusili neuspeh drugega. ce. Vsakdo od nas je zadolžen Naša občina je majhna, vsi se poznamo,

4 Iz občinske hiše

Proračun Občine Križevci za leto 2020

Proračun je akt občine, s katerim so pa je pomemben podatek, da je Občina ki je glavni sogovornik lokalne skupnos- predvideni vsi letni prihodki, prejemki in Križevci še zmeraj med najmanj zadolže- ti. Za razliko od lanskega leta smo letos vsi odhodki ter izdatki občine. Proračun nimi občinami v Sloveniji. V Načrtu ra- namenili nekaj več denarja društvom in je tako najpomembnejši akt, ki ga za po- zvojnih programov za prihodnja leta je gasilski zvezi, ki se načrtno ukvarjajo z samezno leto sprejme občinski svet, in je uvrščenih še veliko investicij, ki se bodo temeljni instrument delovanja. Je doku- ob zagotovitvi sredstev in podpori sve- ment, ki navaja prioritete, cilje in name- tnikov izvajale v prihodnjih letih. Zave- ne ter ovrednoteni plan dela občine za damo se, da je potreb občanov oziroma posamezno leto. občine precej, vendar so proračunska sredstva omejena in jih je zmeraj prema- Proračun ima svoje sestavne dele in je lo. napisan po enakih formah in pravilih za vse občine. Tako se lahko tudi enostavno Občina se do pričetka gradnje regional- primerja med posameznimi občinami. ne ceste R2-439 (Križevci–Sveti Jurij ob Sestavljen je iz splošnega in posebnega Ščavnici) ne bo zadolževala. mladimi gasilci, z našo prihodnostjo. dela ter Načrta razvojnih programov. Kot Trg dela in delovni pogoji (27.000 €) ločen dokument se sprejme Načrt ravna- Žal na nivoju države in Evropske unije še Letos občina ohranja dve zaposlitvi za nja s stvarnim premoženjem Občine Kri- zmeraj ni razpisov iz evropskih struktur- določen čas, kajti zaenkrat si kljub odo- ževci ter kadrovski načrt. nih in investicijskih skladov, ki bi bili pri- britvi s strani države nismo uspeli pri- merni za našo občino. Verjamem, da se dobiti ali najti nobenega »ustreznega« Nekatere značilnost priprave in spre- bo to moralo zgoditi, zato pripravljamo javnega delavca, razen za OŠ. Delovni jetja proračuna za leto 2020 različno projektno dokumentacijo, ki bo mesti bosta namenjeni področju ureja- Dejstvo je, da se bo v proračun za leto omogočala pravočasne prijave. nja krajine oziroma komunalnih zadev. 2020 steklo nekaj več denarja predvsem Morebitno razliko v primanjkljaju delov- na račun višje povprečnine. Ugotovili Prihodki in odhodki Občine Križevci ne sile bomo iskali s pomočjo študent- boste, da je proračun skrbno in v naj- V letu 2020 predvidevamo 3.063.273 skega servisa in pogodb s socialnimi in večji možni meri investicijsko naravnan. EUR prihodkov in 3.669.170 EUR odhod- invalidskimi podjetji. Dobršen del proračunskih sredstev v vi- kov. Nastali proračunski primanjkljaj je šini 1,57 milijonov EUR je namreč name- razlika med načrtovanimi prihodki in Kmetijstvo in gozdarstvo (99.120 €) njenih za investicije, ki se bodo izvajale odhodki ter znaša po planu za letošnje Naša občina je tudi kmetijska občina, razpršeno po celotnem območju obči- leto 590.000 EUR. Pokriva se s sredstvi zato z ukrepi želimo povečati konku- ne. Občina se za izvedbo novih naložb ostanka iz preteklega leta in s prihodki, renčnost, učinkovitost podeželja in nadeja tudi nekaj sredstev iz državnega izkazanimi v računu finančnih terjatev in spodbujati trajnostni razvoj. Letos smo in evropskega proračuna. Največ denar- naložb ter računu financiranja (to je tre- temu področju namenili nekaj več de- ja je namenjenega za vodovod, lokalne nutno ocenjena vrednost, končni znesek narja. Noveliran pravilnik bo predvidel ceste in turizem. V proračunu ohranja- prenosa bo znan po zaključnem računu tudi nove ukrepe pomoči za kmetoval- mo obstoječi standard za socialne trans- za leto 2019). ce. Denar bomo na predlog kmetijskega ferje, ohranjamo transferje na področju odbora med drugim namenili za ureja- kmetijstva, ljubiteljske kulture in športa, V nadaljevanju bo predstavljenih le nje in vzdrževanje poljskih poti, ureja- nekaterim društvom bomo namenili ne- nekaj večjih investicij, projektov in nje odvodnih kanalov med kmetijskimi kaj več denarja. odhodkov. Nekateri projekti so so- zemljišči, pomoč dopolnilni dejavnosti financirani iz različnih državnih in na kmetiji (promocija), pomoč ljutomer Trudili smo se poiskati ravnovesje evropskih virov. med razvojem, kakovostjo življenja in varčnostjo. V proračunu so projekti, ki jih Obramba in ukrepi ob izrednih do- moramo dokončati, in tisti, ki so v tem godkih (119.970 €) trenutku tudi najbolj realno potrebni. Varstvo pred naravnimi in drugimi ne- Vselej težimo k skladnemu razvoju vseh srečami je izredno pomembno, zato naši delov občine. Že tretje leto nudi država gasilski dejavnosti in civilni zaščiti name- po Zakonu o financiranju občin povrat- njamo temu primerno pozornost. Gasilci na sredstva, konkretno za našo občino so poleg svoje osnovne prostovoljne de- v višini 41.277 EUR z enoletnim mora- javnosti, na katero smo ponosni, še giba- torijem in desetletno dobo odplačila lo družbenega življenja na vasi. Občina brez obresti. Ta sredstva bomo porabili investicijski denar namenja na podlagi za izgradnjo mostu v Iljaševcih, ob tem potreb društev Gasilske zveze Križevci,

5 Iz občinske hiše

skemu kasaču, ekološkemu kmetova- nju in še čemu. Na podlagi neposrednih

začeli odkupi zemljišč. Upam in želim, da nam uspe; če bodo bogovi na naši stra- ni, naslednje leto pričnemo z gradnjo. plačil bomo sofinancirali zavarovalne Pomembno je povedati, da bomo začeli premije na področju poljedelstva in na- tudi s postopno zamenjavo potratnih menili sredstva za zmanjšanje kislosti tal uličnih svetilk z LED lučkami. Vsako leto oziroma kalcifikacijo zemlje. Prav tako toliko, kolikor bomo privarčevali na ele- bo nekaj denarja namenjenega za ana- ktrični energiji. lize zemlje in teste brejosti pri govedu. Sredstva za podporo kmetijskim de- Gospodarstvo in turizem (81.147 €) javnostim bi lahko bila še višja, vendar Na osnovi Pravilnika in razpisa bo Ob- Na proračunski postavki so zagotovljena nam zakonodaja in evropske smernice čina Križevci spodbudila gospodarski sredstva sofinanciranja za izvedbo naših prepovedujejo neposredno financiranje razvoj s krepitvijo malega gospodarstva tradicionalnih paradnih prireditev: festi- dejavnosti. in podjetniške iniciative. S tem ukrepom vala Re Panonia, konjskih dirk v Borecih želimo spodbuditi zaposlovanje, samo- na trening stezi, prižiga prazničnih lučk, Promet, prometna infrastruktura in zaposlovanje, začetne investicije in inve- žegnanja konj in Prleške gibanice, ki bo komunikacije (931.360 €) sticije v razširitev dejavnosti in razvoj ter letos v drugačni preobleki in drugem Gre za največjo postavko. Poleg upravlja- posledično zniževati socialne transferje. terminu (13. junij). nja in vzdrževanja občinskih cest ter Upravičenci razpisa bodo mikro gospo- javnih poti bomo investirali oziroma darske družbe, registrirane po Zakonu Ureditev gramoznice v Borecih investicijsko vzdrževali naslednje ces- o gospodarskih družbah (ZGD-1), ter te oziroma javne poti: največji zalogaj samostojni podjetniki (s. p.), ki so zava- V letu 2019 so bila odkupljena zemljišča predstavlja izgradnja ceste s kolesarsko rovani z naslova opravljanja dejavnosti gramoznice v Borecih. V letu 2020 bodo stezo Bučečovci – nadvoz nad avtoces- in imajo sedež v naši občini ter tu tudi v okviru operacije Živa Mura (sofinanci- to. Potem bomo obnovili dotrajan most opravljajo dejavnost. ran s strani ESRR) izvedeni ekoremedia- v Iljaševcih, prenovili cesto Zasadi – cijski ukrepi za izboljšanje stanja vode v Turjanski vrh in sanirali parapetni zid v jami. V drugi in t. i. turistični fazi v letu Ključarovcih. Dodati moram, da gre kar 2021 bi namestili urbano opremo, uredi- nekaj denarja za odkupe zemljišč in pro- li sprehajalne potke, pomole in »plažo«. jektno dokumentacijo za tekoče leto in Prav tako bi v naslednjem letu v okviru tudi za naslednje. ekoremediacije izvedli sedimentacijsko čistilni jarek, speljan v gramoznico, in sicer zaradi izboljšanja vode, ki se vanjo izteka.

Varovanje okolja in naravne dedišči- ne (170.850 €) Poleg sofinanciranja malih čistilnih naprav in izdelave projektov bomo širili skupni zbirni center za odpadke v Ljut- omeru. Veliko je nujnega investicijskega vzdrževanja. Še zmeraj nas finančno bre- meni zaprtje starega odlagališča v Ljut- omeru. Večina denarja iz te postavke je namenjena investicijskemu vzdrževanju CERO Puconci, skupni čistilni napravi v Ljutomeru in področju odvajanja odpa- Veseli me, da se je intenzivno začelo do- dne vode. gajati na državni cesti R2-439 Križevci – Sveti Jurij ob Ščavnici, saj se bodo kmalu

6 Iz občinske hiše

V tabeli so predstavljene subvencije go- vo cevi v novem naselju v Križevcih. Ve- športnim dejavnostim, tako skupinskim spodarskih javnih služb. Letos bo sub- liko denarja namenimo za investicijsko kot individualnim. Po vsem parku so vencija namenjena tudi oskrbi z vodo vzdrževanje vodovodne infrastrukture nameščeni različni zunanji fiksni fitnes zaradi sprejetja nove cene, ki bo višja, saj in hidrantov. Tekoče bomo vzdrževali elementi za raztezanje in razgibavanje. je bilo v zadnjih letih vloženih 50 milijo- naših 24 neprofitnih stanovanj in ener- V parku so postavljene postaje z razni- nov EUR v Sistem C (Oskrba s pitno vodo getsko sanirali večstanovanjski objekt, mi športnimi orodji za otroke in odrasle. Pomurja). S tem si na dolgi rok zagota- kjer »domuje« tudi zdravnik koncesionar Znotraj parka je poskrbljeno za druženje vljamo varnost z zdravo pitno vodo. in zobozdravstvena ambulanta. in počitek. Po prvi fazi, ki je končana, bomo letos zaključili nadaljevanje inve- Odvajanje in či- 70.000 € Občina je že drugič v fazi sprememb ob- sticije z montažnimi moduli za profesio- ščenje odpadnih činskega prostorskega načrta. Na pod- nalno fitnes opremo pod streho, gostin- voda lagi pridobljenih pobud za spremembe skim delom, teraso in modulom sanitarij. Oskrba s pitno 53.000 € OPN so v pripravi odgovori na pobude. vodo Po pregledu in odobritvi pobud bomo pripravili osnutek sprememb odloka in SKUPAJ 123.000 € ga poslali vsem nosilcem urejanja pros- tora na območju križevske občine. Sle- dila bodo usklajevanja z nosilci urejanja prostora in pridobitev odločbe z odgo- vorom, ali je potrebno pripraviti še pre- Kultura, šport in nevladne organizaci- je (229.871 €) Dokončati moramo zelo dobro in uspeš- no sofinancirano zgodbo Prleški velika- ni v sobah spomina (v naši občini je del projekta spominska soba dr. Matija Sla- viča). Velik del denarja te postavke je po zakonu namenjen knjižničarstvu. sojo vplivov OPN na okolje. Če se izkaže, da je presoja potrebna, se postopek zav- V letu 2017 je Občina Križevci (15 odsto- leče za približno eno leto. Če pa presoje tni lastnik) skupaj s CEROP Puconci (85 ne bo potrebno izdelati, bomo pripravili odstotni lastnik) kupila objekt Valilnica v končni predlog, ki gre ponovno v prido- Ključarovcih. V letu 2018 smo uredili za- Prostorsko planiranje in stanovanj- bitev mnenja nosilcev urejanja prosto- menjavo strehe, v letu 2019 zamenjavo sko komunalna dejavnost (716.600 €) ra in pozneje v sprejem. Predvideni rok stavbnega pohištva, v letošnjem letu pa Kar se tiče oskrbe z vodo, intenzivno na- sprejema sprememb OPN je konec leta bo občina pričela z notranjo ureditvijo daljujemo zamenjavo azbestno-cemen- 2020. objekta (elektro in strojne instalacije, tne cevi na relaciji Križevci – Stara Nova ureditev tlakov, ogrevanje) in fasade. vas. Zamenjali bomo dotrajane cevi v V tem letu bomo pristopili k pripravi CEROP Puconci je končal s sanacijo in Kokoričih in Berkovskih Prelogih (preni- idejne zasnove in izdelavi dokumentaci- je preko socialnega podjetja Mensana zek tlak), s podobnim razlogom bomo je za pridobitev gradbenega dovoljenja vzpostavil Center ponovne uporabe (re- povezali vodohran v Zasadih s črpališ- za sanacijo mrliške vežice. V naslednjih stavriranje in sanacija starega, še upo- čem v Vučji vasi ter dokončali zamenja- letih je predvidena zamenjava stavbne- rabnega pohištva). Zaposlenih je že ne- ga pohištva, obnova kuhinje in sanitarij, kaj ljudi in naj dodam, da so mizarji še ureditev ogrevanja in hlajenja prostorov. vedno iskan kader. Občina bo imela del Pred vežico je predvidena tudi postavi- zgradbe za lastne potrebe (za zaposlene tev nadstrešnice. V tem letu bomo lično in javne delavce ter za vso opremo za uredili prostor za zabojnike, ki zajema komunalno dejavnost, stojnice, mize …) kanaliziranje jarka, izgradnjo opornega in za potrebe društev, ki bodo z zanimi- zidu, ureditev platoja in postavitev og- vimi vsebinami privabljali ljudi od blizu raje ob vhodu na stari del pokopališča. in daleč.

Doživljajski park; ureditev turistično- -rekreacijskega centra ŠRC Boreci V gozdu ob športnih igriščih in Matičnja- ku na površini 1,3 ha površine urejamo turistično-rekreacijski park s sprehajalni- mi zelenimi površinami in rekreacijskimi elementi. Prostor je namenjen različnim

7 Iz občinske hiše

Mladim prijazna občina in največji odstotek žensk v občinskem svetu Glede na letošnji proračun lahko ugoto- vimo, da želimo postati mladim prijazna občina. Veliko je postavk s posrednim in neposrednim vplivom na mlajšo popu- Izobraževanje (708.140 €) Sem so zajeti programi s področja ureja- lacijo naših in morebitnih bodočih ob- nja sistema socialnega varstva, pro Plačilo vrtca – 472.700 € čanov. grame pomoči, ki so namenjeni varstvu razlika v ceni družin, starejših in revnejših slojev pre- Neposreden vpliv ima sklep občinskega Oskrba v do- 75.700 € bivalstva, telesno in duševno prizadetih sveta o oprostitvi komunalnega prispev- movih ter zasvojenih oseb. ka ob novogradnji za mlade družine ter za morebitno rušitev dotrajane zgrad- Šolski prevozi 115.000 € Preglednica donacije društvom za te- be, ki jo bo nadomestila novogradnja. koče delovanje Gradbene parcele so cenovno ugodne. Subvencioniranje 12.700 € Kmetijsko podro- 7.870 € Ob rojstvu otroka bomo namenili 300 šolske prehrane čje (13) EUR, za študente ob napredovanju v Subvencioniranje 15.000 € višji letnik 100 EUR, za dokončanje štu- Gasilska društva 30.000 € stanarin dija pa 300 oziroma 400 EUR, glede na (12) zaključeno prvo oziroma drugo stopnjo Darilo ob rojstvu 9.000 € bolonjskega študijskega programa. V Športna društva 15.420 € otroka osnovni šoli imamo nadstandard glede (10) cen obrokov hrane, šola je modernizira- Nagrade študen- 13.000 € Kulturna društva 9.280 € na, vrtec je nov. Glede posrednega vpli- tom (7) va je pomembna gradnja novih igrišč ob Stroški za nepos- 35.000 € Programi veter- 570 € osnovni šoli, dokončanje Doživljajskega redno socialno anskih organizacij parka v Borecih, Valilnice v Ključarovcih oskrbo uporab- (3) in še veliko manjših, prav tako pomemb- nikov Društvo upoko- 1.500 € nih stvari. Enkratna socialna 7.000 € jencev Za konec dodajam (to pišem v času pomoč ogrože- Društva na po- 800 € nim mednarodnega dneva žena), da ima dročju socialnega naša občina največji odstotek ženskega Obvezno zdravst- 31.500 € varstva (8) spola v občinskem svetu v Pomurju (pet veno zavarovanje SKUPAJ 65. 440 € od trinajstih članov). Tako je prav, pa še oseb prijetneje je delati. Financiranje 5.160 € delovanja OORK Podrobnejše informacije glede prora- Ljutomer čuna in vseh ostalih informacij najde- SKUPAJ 791.760 € te na naši spletni strani : www.obcina-krizevci.si K tabelarnemu pregledu bi dodal, da približno 50.000 EUR namenimo investi- Z lepimi pozdravi, cijskemu vzdrževanju šole in vrtca. mag. Branko Belec, župan

Socialno varstvo (153.730 €)

8 Iz občinske hiše

Seje občinskega sveta

Občinski svet Občine Križevci je v no- vem mandatu (2018–2022) zasedal na devetih rednih in dveh izrednih sejah.

Na drugi izredni seji, ki je potekala ko- nec lanskega avgusta, je bil sprejet sklep o sistemizaciji delovnih mest in oblikovanju oddelkov v vrtcu Križevci. Ravnateljica OŠ Križevci Vasilija Stolnik je uvodoma povedala, da je bil v mese- cu aprilu objavljen razpis za vpis otrok v vrtec v šolskem letu 2019/2020. Vpisanih je bilo 128 otrok, vendar vsi s 1. 9. 2019 ne bodo začeli obiskovati vrtca, pač pa se bodo vključili po dopolnjenih 11 me- secih starosti. 28 otrok je vpisanih prvič. Upoštevaje zakonske predpise so otroci razporejeni v sedem oddelkov. Obliko- vanih je šest homogenih oddelkov in en kombinirani oddelek. 1. 9. 2019 je vrtec začelo obiskovati 116 otrok. Občinski svet je sprejel sklep o povečanem vpisu, kar pomeni, da za vpis ni omejitev. Zad- Vseh ukrepov v strategiji je okrog 60, na- proračuna in plan zimske službe za leto nji vpisani otroci se bodo v vrtec vključili pisani pa so v obliki akcijskega načrta in 2020. marca 2020. Število oddelkov ostaja gle- v skladu s petletno časovnico izvajanja. Na osmi redni seji januarja letos je bil de na lansko šolsko leto nespremenje- Cilji so zastavljeni realno in visoko. Ukre- sprejet proračun v prvem branju, na de- no in je po besedah ravnateljice najbolj pi se nanašajo tudi na kolesarsko infra- veti redni seji, 25. februarja, pa so sve- optimalna verzija tako za starše kot za strukturo v povezavi s turizmom. Svetni- tniki sprejeli proračun, ki ga podrobneje občino, saj bi formiranje dodatnega od- ki so sprejeli predstavljeno strategijo. predstavlja župan. delka pomenilo dodatnih 80.000,00 EUR Nadalje so se seznanili z revizijskim po- Prav tako sta bila sprejeta sklepa o ime- stroškov za starše in občino. ročilom o opravljeni notranji reviziji ob- novanju predstavnikov Občine Križevci v čine Križevci za leto 2018. Predstavljen Svet zavoda Zdravstvenega doma Ljuto- V sredo, 13. novembra 2019, je potekala je bil podrobnejši nadzor na področju mer, ki ga bo kot predstavnik občine za- 6. redna seja Občinskega sveta Občine upravljanja in tekočega vzdrževanja stopal Bojan Lešer, in članice OI Javnega Križevci. Na seji je bil sprejet strateški občinskih in lokalnih cest in cestne in- sklada za kulturne dejavnosti Ljutomer, dokument občine, in sicer Celostna pro- frastrukture, pospeševanja in podpore ki ga bo zastopala Silva Duh. metna strategija. V fazi priprave strate- gospodarske dejavnosti, investicij in Svetniki so sprejeli tudi Odlok o mreži gije sta bili opravljeni dve javni razpravi, investicijskega vzdrževanja odlagališč javne zdravstvene službe na primarni sodelovali so številni lokalni udeleženci. komunalnih odpadkov ter novogradnje ravni v Občini Križevci, saj si Občina Kri- Načrtovali so, kako dvigniti nivo prome- Parka doživetij Križevci – vzpostavitev ževci prizadeva za ponovno podelitev tne ureditve v občini, vzpostaviti kolesar- rekreacijske infrastrukture na prostem. koncesije na področju zobozdravstva za ske povezave, javni in mirujoč promet. Na sedmi redni seji v decembru je bila odrasle. Celostna prometna strategija je tudi sprejeta nova ekonomska cena vrtca, Sprejet je bil tudi program zbiranja ko- dokument, ki omogoča kandidiranje na ki je pričela veljati s 1. 1. 2020. Za prvo munalnih odpadkov na področju Obči- razpisih s področja zagotavljanja pro- starostno obdobje znaša 507,94 EUR ne Križevci. metne varnosti. Predstavnik izdelovalca (zvišanje za 3,99 %), za drugo starostno Celostne prometne strategije iz podjetja obdobje pa 387,50 EUR (zvišanje za 3,96 mag. Lidija Domanjko Lineal, d. o. o., je svetnikom predstavil %). Pričakuje se, da bo v drugi polovici Miran Ros izdelavo strategije v treh fazah: analizira- leta 2020 ponovno prišlo do zvišanja nje obstoječega stanja, zastavitev ciljev cene. Vrtec se financira izključno iz eko- oziroma vizije ter oblikovanje ukrepov, nomske cene. ki so glavni rezultat strategije. Na isti seji je bil sprejet tudi rebalans

9 Iz občinske hiše

Celostna prometna strategija Občine Križevci

Občina Križevci želi z izdelavo Celostne V križevski občini je kmetijsko gospo- - preučitev in pilotna izvedbo sistema prometne strategije povečati trajnostno darstvo eno izmed glavnih gospodar- »prevoz na poziv,« mobilnost s ciljem izboljšati kvaliteto skih panog, kar potrjuje podatek viso- - izgradnja novih in prenova obstoječih življenja občanov. Celostna prometna kega deleža registriranih traktorjev in avtobusnih postajališč, strategija predstavlja strateški doku- njegovih priklopnikov (v letu 2017 je - zagotovitev parkirnih mest za avtodo- ment, s katerim se poskušajo začrtati bilo v občini Križevci registriranih 555 me in za turistične avtobuse, ukrepi na področju prometa s poudar- traktorjev in 106 traktorskih priklopni- - dvig uporabe javnega potniškega pro- kom na izboljšanju pogojev za hojo, ko- kov). Po številu registriranih traktorskih meta s pomočjo promocijskih, ozave- lesarjenje in uporabo storitev javnega priklopnikov se občina uvršča na visoko ščevalnih in izobraževalnih aktivnosti, potniškega prometa. Strategija se ne 15. mesto, po registriranih traktorjih pa - izgradnja kakovostnega kolesarskega želi osredotočiti zgolj na posamezno po- na 67. mesto med občinami v Sloveniji. omrežja, dročje, ampak zaobjeti celoten spekter Posledično se v času sezone kmetovanja - izgradnja »vzporedne« infrastrukture vidikov, ki zaznamujejo promet in mo- soočamo tudi s povečano gostoto pro- za kolesarski promet, kamor uvrščamo bilnost. V ospredje se tako postavljata metnih tokov kmetijskih vozil, kar vodi objekte in naprave, kjer bo kolesa mogo- okolje in prebivalstvo, ki se ga je med do težav pri srečevanju različnih prevo- če varno parkirati in shranjevati za daljše oblikovanjem dokumenta poskušalo ak- znih sredstev z večjimi kmetijskimi vozili. časovno obdobje, tivno vključevati. -izgradnja kolesarskega poligona za V strategiji so med drugim izpostavlje- učenje vožnje s kolesom, Priprava in izdelava Celostne prometne ni primeri dobrih praks, ki nakazujejo - izgradnja kolesarskega poligona strategije Občine Križevci je potekala od na koncept trajne mobilnosti v občini (pumptrack) pri Parku doživetij Križevci februarja do julija 2019, obsegala pa je Križevci. Tako se v naši občini nahajajo in hipodromu, analiziranje ključnih obstoječih doku- vzpostavljena območja umirjenega pro- - vzpostavitev enostavnega sistema za mentov, postopkov in politik s področja meta v strjenih stanovanjskih območjih izposojo koles na lokalni ravni, urejanja prometa in okolja, javno raz- in v območju šole in vrtca, delno izgra- - izobraževalne delavnice na temo kole- pravo z občani, oglede stanja na terenu jeno omrežje kolesarskih in peš povezav, sarjenja, z lokalnimi deležniki, izvedbo anketne postavljene polnilne postaje za polnje- - ureditev površin namenjenih prometu raziskave glede potovalnih navad pre- ne električnih prevoznih sredstev, pos- peščev s ciljem povečanja deleža pe- bivalcev. Tako so v okviru teh aktivnosti tavljena urbana oprema ob peš poteh, ščev v občini in izboljšanja dostopnosti pripravili dve javni razpravi; prva se je brezplačni avtobusni prevozi za šoloob- pešpoti, odvijala 27. 3. 2019, na njej pa so bila vezne otroke, ki prihajajo iz oddaljenih - rekonstrukcija kritičnih območij za dobrodošla mnenja občanov o stanju vasi, zgrajena in dostopna športna in pešce in odstranjevanje ovir za osebe z prometa ter vizije bodoče ureditve pro- rekreacijska infrastruktura na prostem in omejenimi gibalnimi sposobnostmi, meta v občini. Na drugi javni razpravi, ki tako dalje. - ureditev parka pred občinsko zgradbo, je potekala 19. 6. 2019, je bila v ospred- - postavitev urbane opreme ob obstoje- ju predstavitev akcijskega načrta, ki je Akcijski načrt podaja podroben opis čih in novo načrtovanih peš povezavah ogrodje Celostne prometne strategije ukrepov, ki so bili oblikovani na podlagi in sprehajalnih poteh v obliki klopi, pi- Občine Križevci. zastavljenega izziva občine, vizije razvo- tnikov, cvetličnih nasadov in korit, manj- ja prometa prihodnosti in definiranih ših otroških igral in košev za smeti, Med razpravo so ugotovili, da v občini ciljev. V nadaljevanju so izpostavljeni - vzpostavljena nova parkirna politika v primanjkuje utrjenih površin za kolesar- nekateri ukrepi, s pomočjo katerih bi se občini, je. Najdaljši odsek kolesarske poti v naši povečala trajna mobilnost občine: - optimizacija prometnega režima na občini je urejen med naselji Hrastje-Mo- širšem območju osnovne šole in vrtca v ta, Vučja vas in Stara Nova vas. Nadalje so - priprava uravnoteženega proračuna za Križevcih, ugotovili, da hoja med prebivalci občine dolgoročno izvajanje aktivnosti na po- - ureditev parkirišča za dnevne migrante ni dovolj dobro prepoznana kot privla- dročju trajnostne in zelene mobilnosti, v bližini avtocestnega priključka Vučja čen način premagovanja vsakodnevnih - izdelava načrta trajnostne mobilnosti vas, kratkih poti, saj se je poslužuje manj kot za osnovno šolo z vrtcem s poudarkom - ureditev parkirišča za avtodome in tu- 5 % ljudi; med temi so predvsem starejši na nadgradnji varnih šolskih poti, ristične avtobuse pri Parku doživetij Kri- občani in šoloobvezni otroci. Kljub temu - spodbujanje električne mobilnosti v ževci in hipodromu, da ima hoja ugodne vplive na zdravje, občini, - ureditev odstavnih niš za večje kmetij- storilnost in okolje, še vedno ne pred- - aktivno vključevanje občine v vse- ske stroje in ostalo mehanizacijo. stavlja pomembnejšega dela v funkciji evropsko iniciativo Evropski teden mo- dnevne mobilnosti. bilnosti,

10 Iz občinske hiše

Občina Križevci se z izdelavo celostne voza, kljub temu pa ga želi z razvojem predstavljale konkurenčno možnost v prometne strategije pridružuje mreži in vzpostavitvijo alternativnih ponudb primerjavi z uporabo zasebnega prevo- slovenskih občin, ki tovrstno strategijo trajnostne mobilnosti omejiti. Z izgra- za z osebnimi vozili. že imajo, v letih 2017 in 2018 je stra- dnjo infrastrukture za pešce in kolesarje tegije namreč sprejelo 71 slovenskih ter nadgradnjo javnega potniškega pro- Urška Osterc občin. Poudariti je treba, da celostno meta bodo ljudem na razpolago nove Vir: Celostna prometna strategija načrtovanje prometa ni usmerjeno proti možnosti, ki bodo predvsem na vsako- Občine Križevci uporabi zasebnega motoriziranega pre- dnevnih kratkih in srednje dolgih poteh Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije – projekt LOKAL4GREEN

Občina Križevci kot ena izmed osmih slovenskih pilotnih občin aktivno sode- luje v InterregMED projektu Local4Gre- en – Local Policies for Green Energy (Lokalne politike za zeleno energijo), ki je osredotočen na boljšo podporo in prilagajanje lokalnih politik promociji obnovljivih virov in učinkoviti rabi ener- gije. Lokalna energetska samooskrba in razpršena proizvodnja energije sta pomembna dejavnika pri zmanjševanju obremenjevanja okolja in ključnega po- mena za uspešen prehod v trajnostno in nizkoogljično družbo. Izjemno po- membno vlogo pri tem imajo občine, ki so z izvajanjem ukrepov za doseganje trajnostnih ciljev hkrati tudi vzor občan- kam in občanom, da tudi ti začnejo raz- nih občin. Osnova za predlog nabora pešcem in kolesarjem. Strategija je for- mišljati v tej smeri. Dejavnosti projektnih ukrepov za promocijo obnovljivih vi- malizacija prizadevanj občinske uprave, partnerjev iz devetih evropskih držav rov energije je bila kvantifikacija fiskal- da bi vse več občanov avtomobile za- sredozemskega območja so usmerjene nih potencialov vsake pilotne občine menjalo za kolesa tudi za vsakodnevne predvsem v pomoč lokalnim skupnos- in identifikacija primernih zelenih virov opravke, kot je vožnja v šolo ali službo. tim pri opredelitvi in izvedbi inovativnih energije v lokalnem okolju, ki jih je naj- zelenih lokalnih fiskalnih politik z name- bolj smiselno s tako alociranimi sredstvi Že izvedeni in načrtovani ukrepi kažejo nom spodbujanja rabe obnovljivih virov podpirati na različne načine, tudi s sub- na trajnostno naravnanost občine Kri- energije v javnem in zasebnem sektorju vencijami. ževci, ki jo bodo lahko nadgradili tudi z ter gospodinjstvih. izsledki in predlaganimi ukrepi projekta Občina Križevci je že storila nekaj ko- Local4Green v prihodnjih strateških in Izsledke projekta, ki se je končal v letu rakov v smeri zelene prihodnosti ob- izvedbeni aktih. 2019, je v prostorih Občine Križevci žu- čine. Tako je bila energetsko sanirana panu mag. Branku Belecu in njegovim OŠ Križevci – zamenjan je bil energent, V sklopu projekta so se lokalni ponudni- sodelavcem predstavil prof. dr. Henrik narejena fasada in zamenjano stavbno ki predstavili na sejmu Narava zdravje, ki Gjerkeš, predstavnik GI ZRMK, ki je ek- pohištvo, na streho pa je bila namešče- je od 23. do 26. oktobra potekal na Go- spertni partner projekta Local4Green. na sončna elektrarna. Nadalje so ener- spodarskem razstavišču v Ljubljani. V okviru projekta izvedena podrobna getsko sanirali večstanovanjsko stavbo Župan mag. Branko Belec je skupaj s analiza je potrdila sicer znano dejstvo, v Logarovcih, kjer je bila prav tako nare- projektnimi partnerji predstavil vsebino da slovenske občine pri večini prihod- jena fasada in zamenjano stavbno pohi- aktivnosti, ki so potekale na križevskem kov nimajo vpliva na določanje njihove štvo. Občina je v Križevcih postavila tudi območju. višine in da je financiranje v veliki meri polnilnico za električna vozila z dvema centralno regulirano. Tisti prihodki, ka- parkirnima mestoma. mag. Lidija Domanjko terih višino in vsebino lahko določajo Gradbeni inštitut ZRMK lokalne oblasti (nadomestilo za upora- V letu 2019 je bila sprejeta tudi Celostna bo stavbnega zemljišča, turistična taksa, prometna strategija občine Križevci, kjer komunalni prispevek ipd.), pa imajo zelo se bo z urejenimi pločniki in kolesarski- različno vlogo v proračunu posame mi stezami še več pozornosti namenilo 11 Občinski praznik 2019

Osrednja slavnostna prireditev s podelitvijo občinskih priznanj

V petek, 6. septembra 2019, je v Kultur- nem domu v Križevcih potekala osre- dnja slavnostna prireditev s podelitvijo občinskih priznanj ob 21. občinskem prazniku Občine Križevci. Slavnostni go- vornik na seji je bil župan mag. Branko Belec, ki se je v nagovoru občanom do- taknil tudi teme, vezane na oblikovanje pokrajin in umestitev občin.

Na vrhuncu prireditve so bila podeljena tri pisna priznanja Občinskega sveta, ki so jih prejeli Majda Vrbnjak, Manica Su- šec in Janez Šrajner. Priznanje najvišje stopnje, priznanje s plaketo in listino, je prejel Andrej Weis.

Prireditev je vodil Peter Kirič, z glasbeni- mi vložki pa sta jo obogatili Urška Suba- šič in Hermina Matjašič.

mag. Lidija Domanjko Studio Wolf

12 Občinski praznik 2019

Srečanje gasilskih veteranov GZ Križevci

V petek, 30. avgusta 2019, je v vaškem jedru Križevci potekalo srečanje vetera- nov in veterank Gasilske zveze Križevci. Srečanja se je udeležilo 190 veterank in veteranov iz gasilskih društev GZ Kri- ževci, poleg omenjenih pa tudi gostje: poveljnik gasilskega regijskega sveta za Pomurje Dušan Utroša, predsednik ko- misije za veterane GZ Križevci Jožef Ba- bič, župan Občine Križevci mag. Branko Belec, podžupan občine Križevci Bogo- mir Gaberc, predsednik GZ Križevci De- nis Čuk, poveljnik GZ Križevci Miran Ros in častni poveljnik GZ Križevci Dragotin Rakuša. Vse prisotne je poleg gostov na- govoril predsednik PGD Berkovci Franc Kolbl. Organizator letošnjega srečanja je bilo PGD Berkovci. Poudariti je treba, da je vloga veterank in veteranov v društvih nepogrešljiva predvsem pri spodbujanju mladega kadra, pri svetovanju in moral- ni podpori, da mladi začutijo potrebo po vključitvi v gasilske vrste. Pomemben pa je tudi družabni vidik udejstvovanja, pri čemer se prijetno združi s koristnim.

Sara Zamuda Dan športa

Dan športa je priložnost za druženje občanov naše občine. Pri- jetno vzdušje je vedno nabito tudi s kančkom tekmovalnosti, saj se tekmovalke in tekmovalci pomerijo v različnih špor- tnih igrah za prehodni pokal Občine Križevci. Kljub temu je v ospredju pozitivna energija in druženje, rezultati pa manj po- membni. V Vučji vasi je prehodni pokal visoko dvignila ekipa iz Lukavcev, ki je bila boljša od ekip Logarovcev na drugem in Vučje vasi in tretjem mestu.

mag. Tjaša Kos Aleš Čuk

13 Občinski praznik 2019

Srečanje starejših občanov in zakonskih jubilantov

V torek, 3. septembra 2019, je v vaškem jedru v Križevcih potekalo tradicionalno srečanje starejših občanov in zakonskih jubilantov. Na dogodek so bili vabljeni vsi občani, ki so stari 70 let in več ter za- konski jubilanti, ki so pred 50 ali 60 leti sklenili zakonsko zvezo.

Prisotne sta s skečem, ki je prikazoval različne komične situacije v razmerju med babico in vnukinjo, razveselili in nasmejali Manca Sušec in Žanin Tobias. Predstavila se je tudi etno skupina Ve- seli Prleki, ki deluje v okviru Kulturnega društva Križevci pri Ljutomeru in jo vodi Dragica Škarjot. Župan mag. Branko Be- lec je podelil simbolično darilo najsta- rejšemu prisotnemu občanu in občanki; letos sta bila to Marija Bežek iz Lukavcev in Janez Jureš iz Križevcev.

Šest parov je iz rok župana prejelo zla- toporočne listine. Lani so zlato poroko praznovali:

Olga in Tibor Fartelj iz Križevcev, Julija- na in Anton Zamuda iz Stare Nove vasi, Amalija in Ciril Vičar iz Borecev, Kristina in Mirko Sever iz Bučečovcev, Irena in Franc Cvetko iz Vučje vasi ter Milena in Marko Milič iz Križevcev. Zadržanost sta opravičila Jožefa in Franc Kardinar iz Vu- čje vasi. Trije pari pa so lani praznovali 60 let skupnega življenja: Ana in Marijan Reiter iz Logarovcev, Apolonija in Feliks Lebar iz Vučje vasi ter Lidija in Pavel Šerc iz Križevcev.

Lidija Domanjko Janče Gartner

14 Občinski praznik 2019

Slavičev večer

Stoletnici priključitve Prekmurja k ma- tični domovini smo se poklonili z že 20. Slavičevim večerom, ki je potekal 4. sep- tembra. Osrednja tema je bil Križevski kasač, v programu pa so sodelovali pri- znani nastopajoči: dr. Glorijana Veber, dr. Lajos Bence, Branko Pintarič, Mirjam Mah Pintarič, Marko banda, Jože Zadra- vec, gimnazijci ljutomerske gimnazije, otroci iz Borecev in plesalka Katja Kosi. Učenci OŠ Križevci pri Ljutomeru so v okviru raziskovalne naloge pripravili kra- tek film o življenju dr. Matije Slaviča ob glasbeni spremljavi Žive Jurič na violini. Gradivo, ki so ga pridobili iz Pokrajinske- ga arhiva v Mariboru, nekaj njegovih del in svojih likovnih izdelkov, so predstavili pred in po prireditvi na stojnici. Poleg osrednje teme, konja, sta bila povezo- valna lika še kovač in njegov pomočnik. Prireditev je zaznamovalo sodelovanje ljudi in umetnikov z obeh bregov reke Mure, skozi vse nastope pa je vela misel in težnja po svobodi.

Veseli nas, da je bil med vidnimi gosti večera tudi poslanec Jožef Horvat in da je bil dogodek tako dobro obiskan. Za zabavno druženje po njem so poskrbe- li zvoki Marko bande. Zahvala za nepo- zabno prireditev gre scenaristu Robertu Juraku in Marku Wolfu za tehnično in programsko podporo.

Silva Duh Milena Rajh Za Prekmurje gre!

V okviru prireditev ob prazniku Občine dina, Ivan Jerič, Vilmoš Tkalec), vključu- Križevci je bil prikazan dokumentar- je pa tudi izjave današnjih poznavalcev no igrani film avtorja Štefana Celeca Za tega zgodovinskega trenutka. Film, ki Prekmurje gre! Govori o dinamičnem in je zanimiva učna ura zgodovine krajev nemirnem času pred sto leti, ko so se blizu nas, je nastal v produkciji Zavoda Prekmurci združili z matičnim narodom, Sončnica in ob finančni podpori RTV Slo- medtem pa v desetih mesecih zamenjali venija. devet oblasti. Film prikazuje vlogo šte- vilnih domačih intelektualcev, predvsem Silva Duh duhovnikov z obeh bregov reke Mure, ki dokumentarni film so v tem procesu odigrali ključno vlogo (dr. Matija Slavič, dr. Fran Kovačič, dr., Anton Korošec, Jožef Klekl st., Jože Go-

15 Občinski praznik 2019

Zabava pod šotorom z ansamblom Modrijani

Po osrednji slavnostni prireditvi se je praznovanje Občine Križevci nadaljevalo v vaškem jedru pod šotorom. Modrijani so pos- krbeli za zvrhano mero dobre volje, glasbe, smeha in plesa. Janče Gartner

Državno tekmovanje športnih psov za pokal Vomar

Športno kinološko društvo Ljutomer- Rezultati tekmovalcev našega društva, -Križevci smo 7. 9. 2019 na društvenem ki so poskrbeli za izvrsten uspeh: poligonu v Lukavcih organizirali regij- sko tekmo za pokal Vomar. Tekme se je IBGH 1: udeležilo 16 tekmovalcev iz slovenskih 1. Emil Polanič in Athos kinoloških društev, od tega štirje tekmo- 2. David Klemenčič in Tai valci našega društva. V ta namen smo 4. Feliks Vrbanjščak in Sonny v društvu zagotovili komplete pokalov za vse kategorije, prav tako pa pokal za IBGH 3: najboljšo ekipo. Tekmo sta po pravilih 2. Zvonko Vučko in Coni sodila dva slovenska sodnika. V okviru prireditve smo za vse tekmovalce in or- Marjana Seršen ganizacijski odbor zagotovili brezplačno malico in napitke.

16 Občinski praznik 2019

Kulinarični pohod Prleška gibanica 2019

Lanska prireditev Prleška gibanica 2019 je potekala nekoliko drugače, bila je bolj dinamična. Organizator Kulturno, turi- stično in izobraževalno društvo Kelih je prvič organiziral kulinarični pohod Prleš- ka gibanica.

Odziv na 11 kilometrov dolgo pohajko- vanje po občini Križevci s postojankami je bil odličen. Kar 130 pohodnikov je uživalo ob odlični prleški kulinariki in vinih, velika večina je bila s skoraj vseh koncev Slovenije. Na postojankah so Kmetija Kosi, Kmetija Koroša, Splošna kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci, Marinka Stanjko, Mlin Stajnko, Društvo kmetic Križevci-Veržej in Kmetija Ros poskrbeli za kulinarično ponudbo, ki je tako vizualno kot z okusi navdušila vse pohodnike. Le-ti so uživali ob pristnih prleških mesninah, s prleško tünko na čelu, poskusili so bučno olje in domače jogurte, na Dobrotah slovenskih kmetij z zlatom obsijane in preverjeno odlične rogljičke, palačinke z domačo marmela- do, sveže pečeni kruh, ajdovo kašo in aj- dovo pogačo, različne namaze in ajdove kokice. Seveda so vsi udeleženci pohoda poskusili tudi prleško gibanico. Vinogra- li najboljša vina iz svojih kleti. Najmlajše pa prijazni, veseli, gostoljubni in hudo- dništvo Družina Kos, člani Društva vino- so najbolj navdušile kokoši pri Marinki mušni. gradnikov in prijateljev vina Ljutomer, Stanjko, vsi pohodniki pa so bili navdu- Društva vinogradnikov Mala Nedelja ter šeni, kako izjemno barvita in čista je po- mag. Tjaša Kos Vinogradništvo Horn so na mizo ponudi- krajina v tem delu Slovenije, domačini arhiv društva Kelih Orgelski koncert

Koncertni organist in pedagog Mario Perestegi je diplomiral iz cerkvene glasbe na Vseučilišču v Zagrebu − Inštitut za cerkve- no glasbo »Albe Vidaković«. V času študija cerkvene glasbe je študiral orgle pri akademiku red. prof. Anđelku Klobučarju, pri katerem je opravil diplomo. Orgle kot glavni predmet je štu- diral tudi na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Do danes je kot solist na orglah in v različnih komornih zasedbah izve- del že več kot 400 koncertov. Največ je nastopal v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je izvajal koncertne programe na vseh po- membnih orglah v katedralah in koncertnih dvoranah (Can- karjev dom, KD Vatroslav Lisinski …).

mag. Tjaša Kos Urška Osterc

17 Občinski praznik 2019

Tek z naravo

V prijetnem vremenu se je v soboto, 14. septembra 2019, odvijala prireditev 15. Tek z naravo. Starejši tekači so se pome- rili na razdaljah 7,5 in 3,7 km, otroci pa na progah od 200 do 1050 m. Starostni razpon tekačev je bil od 3 do 73 let. Pri- reditev so popestrili tudi padalci.

Borut Rožman Peter Sintič

Kasaška dirka za pokal Občine Križevci

Kasaška dirka za pokal Občine Križev- ci se je odvila v nedeljo, 15. 9. 2019, na hipodromu v Ljutomeru. Na progi 2100 m je tekmovalo 12 slovenskih kasačev, starih od 3 do 14 let, ki so po zaslužku najvišje.

Prva tri mesta so si razdelili: 1. Didier Bleu, voznik Viktor Dolinšek, KK Stožice Ljubljana, 2. Peterka I, voznik Marko Slavič, KK Sto- žice Ljubljana, 3. Fauna V, voznik Andrej Antolin, KK Ljutomer.

mag. Tjaša Kos Urška Osterc

18 Investicije

Novi most v Logarovcih – večja prometna varnost

Spomladi izvedeno javno naročilo za gradnjo novega mostu v Logarovcih s strani investitorja Občine Križevci je je- seni že obrodilo sadove. Izbrani izvaja- lec, gospodarska družba Hermes GP, d. o. o., iz Dornave, je za pogodbeni zne- sek 119.229,60 EUR končal z delom pod nadzorom Štefana Rajnarja, s. p., zato je v nedeljo, 3. novembra 2019, potekala slavnostna otvoritev mostu čez staro Globetko.

Več kot 120 občanov se je zbralo na slav- nostni otvoritvi, kjer je zbrane nagovoril predsednik vaškega odbora Logarovci Jožef Babič. Nekaj besed je namenil zgo- saj je cestišče na mostu sedaj širše in Feliks Mavrič ter najstarejši vaščan Lo- dovini mostu, zahvalil se je občinskemu preglednejše. Občina bo za predmetno garovcev Slavko Šalamun. Program je svetu in županu, da so predmetno inve- investicijo prejela 59.468,00 EUR nepo- z nastopom obogatil Žan Bogdan na sticijo uvrstili v proračun. Prav tako je be- vratnih sredstev iz naslova Zakona o fi- frajtonarici, prireditev pa je moderirala sede zahtevale namenil izvajalcu in nad- nanciranju občin. Tjaša Štuhec. Posebna čast je doletela zorniku ter vaščanom, ki so s številnimi Blagoslovitev mostu je opravil križevski oldtimerje s Stare Gore, saj so se prvi za- dobrotami pogostili obiskovalce. župnik Štefan Vinkovič. Trak so simbolič- peljali čez novozgrajeni most in ga odpr- Župan Občine Križevci mag. Branko Be- no prerezali župan mag. Branko Belec, li za promet. lec je povedal, da je z izgradnjo mostu predsednik vaškega odbora Logarovci zagotovljena večja varnost v prometu, Jožef Babič, prvi župan občine Križevci mag. Lidija Domanjko Preurejeno parkirišče pred cerkvijo

Župan Občine Križevci mag. Branko Be- lec je v ponedeljek, 21. oktobra 2019, podpisal gradbeno pogodbo za uredi- tev parkirišča pred cerkvijo. Pogodba je bila sklenjena z gospodarsko družbo Legartis, d. o. o., ki jo zastopa Matjaž Hozjan. V sklopu investicije v vrednosti 77.309,36 € so na novo uredili parkirišče, višinsko- prometno ureditev voziščne konstrukcije, horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo ter zamenjavo drogov javne razsvetljave. Obnovili so tudi obstoječi kamniti zid. Nadzor nad gradbenimi deli je izvajal Stanislav Ma- rič, Aken ing, d. o. o. Dela so bila zaklju- čena konec novembra.

mag. Lidija Domanjko

19 Investicije

Nove pridobitve v Parku doživetij Križevci

Jeseni so bile v Parku doživetij Križevci nameščene gugalnice za najmlajšo pop- ulacijo obiskovalcev. Tri gugalnice bodo tako še dodatno popestrile ponudbo športnih elementov in naprav ter nudi- le številne lepe trenutke otrokom in nji- hovim staršem oziroma spremljevalcem. Ob vhodu v park so bile prav tako postavljene montažne sanitarije, ločene za ženske in moške, ki omogočajo dost- op tudi invalidom, za katere je v skladu s standardi urejen ločen toaletni pros- tor. Od obiskovalcev in uporabnikov pričakujemo, da toaletne prostore za seboj počistijo.

mag. Lidija Domanjko

20 Investicije

Zamenjava vodovodnih cevi

Druga faza izvedbe zamenjave vodovo- dnih cevi, skupaj z menjavo obstoječih hišnih priključkov, je potekala na 1150 metrov dolgi trasi med vrtcem Križevci in gasilskim domom v Iljaševcih. Trasa je potekala večji del po njivskih površinah, prečkala pa je tudi več javnih poti. Dela so izvajali v letu 2019 in se letos nadalju- jejo, saj je potrebno zamenjati azbestno cementne cevi še vse do Stare Nove vasi.

mag. Lidija Domanjko

Otvoritev ceste in kolesarske steze Boreci-Logarovci

V nedeljo, 15.12.2019, je bila svojemu namenu predana popolnoma obnovlje- na cesta in kolesarska steza med naselje- ma Boreci in Logarovci v občini Križevci pri Ljutomeru. Trak ob odprtju je sim- bolično prerezal župan Branko Belec in tako cesto ter kolesarsko stezo predal v uporabo. Osnovni namen je bil poveča- nje varnosti prometa. V ta namen je ces- ta dobila asfaltno prevleko v širini 5,5 m, urejene odtoke in prehode za dvoživke ter druge drobne živali. Dolžina obno- vljene ceste je 1.320 m in je stala nekaj manj kot 600.000 EUR ter bila tako naj- večja investicija v zadnjih letih. Cesto je pred predajo v javno uporabo blagoslo- vil tudi križevski župnik Štefan Vinkovič. Ob otvoritvi se je zbralo veliko občanov, med njimi tudi veliko otrok, ki so spre- mljali nastop godbe na pihala. Domačini so pripravili tudi pogostitev in druženje zbranih po formalnem delu dogodka.

Janče Gartner

21 Kolumna

Glas ljudstva!

Cesta je načrtno speljana pot, ki med plačilnim nalogom kar hitro povrnejo. seboj povezuje različne geografske lo- Nekateri šoferji pa imajo verjetno trajno kacije in je namenjena raznim vrstam izgubo spomina pri upoštevanju predpi- prometa, njena voziščna konstrukcija sanih hitrostnih omejitev. Posledica le- pa je lahko različna: blatna, gramozna, -tega je, da ob cesti živeči občani zahte- tlakovana, cementno-betonska ali as- vamo ukrepanje pristojnih, predvsem faltna. Lahko rečemo, da ceste obstajajo na novo obnovljenih cestah, kajti novi od pamtiveka, kar dokazuje v Sloveniji asfalt vsaj za nekaj časa, zapolni luknje najdba najstarejšega lesenega kolesa na na cesti, ki so prej služile kot »naravni svetu, ki bi naj bilo staro 5150 let. umirjevalec hitrosti«.

Pisalo se je leto 0, torej pred 2020 leti, ko Novo obnovljene ceste z javno razsvet- sta se Jožef in visoko noseča Marija od- ljavo, s hodniki za pešce, zadnje čase pravila na nekajdnevno pot od Nazareta tudi s kolesarskimi potmi, podhodi za pa vse tja do 130 km oddaljenega Betle- žabe in še kaj, so pravi povzročitelji iz- hema. Takrat se je namreč moralo vso gube spomina šoferjev o omejitvi hitro- prebivalstvo na ukaz takratnega rimske- sti vožnje. Tako se odgovorni že v fazi ga cesarja popisati in to je za mladi par projektiranja trudijo umestiti na novo pomenilo potovanje v Betlehem. Verje- cesto razne fizične ovire, ki bi prepre- tno sta zaradi večje potovalne hitrosti čevale ali opominjale šoferje, da so na po takrat nekategorizirani, neasfaltni cesti prehitri. Pred nekaj leti so bile po- in nerazsvetljeni poti s sabo vzela osla. pularne grbine in ploščadi za umirjanje Ko sta pripotovala do ene vasi, sta skozi prometa – po domače »ležeči policaji«. vas pešačila. Ljudje, ki so to opazili, so se Preko te ovire ni šlo hitreje kot 30 km/h. nimi nalogi opominjal prehitre šoferje. zgražali: »Kakšna neumneža, osla imata No, šlo je, vendar je močno zaropotalo v Pa tudi po principu, če ga imajo sosedo- s seboj, a ob njem pešačita.« Skozi nasle- podvozju avta in potniki v vozilu so se z vi, zakaj ga ne bi imeli tudi mi, v končni dnjo vas sta zaradi opazk ljudi prejšnje glavo za trenutek dotaknili stropa avta. fazi smo Slovenci. Malo je manjkalo, da v vasi osla jezdila oba. Pa so ljudje rekli: Takrat so mi o županu in v upravi zadol- dotičnem okolju nismo dočakali splošne »Poglej ubogega osla, kaj ni to trpinče- ženemu za komunalo tiste občine šle res vstaje ob cesti živečega ljudstva s paro- nje živali?« Pa je osla jezdila samo Marija, grde misli po glavi, stopnjevale pa so se lo, da občina ne sme »kasirati« domači- a ni bilo dobro, ker mora pešačiti stari Jo- ob pripombah (življenjske) sopotnice nov! Po lastnih izkušnjah z radarji vem, žef. »Sama si je kriva, da je noseča, le kje na mojo vožnjo. Do artikulacije misli ni da sem plačal samo takrat, ko sem pre- je imela glavo,« je bil glas ljudi. Pa je Ma- prišlo, kajti na zadnjem sedežu privezan hitro vozil in ne, ko sem normalno peljal rija osla odstopila Jožefu. Tu pa navalijo sin, ki si je ob tem avto-rodeu zaželel »še mimo. Tako lahko sklepam, da občinski zagovornice ženskih pravic: »Glej ga fra- enklat«, bi naslednje jutro te jezne be- radar načeloma domačinom ne škodi. jerja na oslu, uboga nosečnica pa mora sede najverjetneje oddeklamiral svojim Ampak radarji po mnenju ljudstva niso za njim peš. In ona je z njim poročena?« vzgojiteljicam … zaželeni.

Dandanašnji bi za to razdaljo z nekim Umestitev »ležečih policajev« v naselju Pri iskanju novih rešitev za umirjanje spodobnim statusnim simbolom Slo- je bilo pogojeno s podpisom soglasja prometa nas je izkušena projektantka vencev, najpogosteje nemškega porekla najbližje cesti živečih domačinov. »Ta opozorila na možnost zamika osi vo- (beri: avtom), po slovenskih avtocestah stari« so soglasja podpisali in potrpež- zišča, ki so ga izvedli v sosednji občini. potrebovali slabo uro. Po ostalih cestah ljivo poslušali nočno ropotanje vozil čez Če imajo sosedovi, kljub temu da neka- pa kako uro več, saj je potovalna hitrost »policaje«. Problem se lahko pojavi, ko k terim na začetku ni bilo najbolj jasno, kaj omejena zaradi varnosti samih prome- hiši pridejo »ta mladi«! Noč je namenje- pomeni zamik osi vozišča, ga bomo ime- tnih udeležencev in seveda ob cesti ži- na spanju ali pa za reproduktivne aktiv- li tudi mi! Pa smo ga skladno s projektom večih domačinov. Resda smo vsi tisti, ki nosti in prikrajšanja občanov za slednje tudi zgradili. Vse lepo in prav, dokler me smo kadarkoli opravljali vozniški izpit, si občina, ki ima že nekaj let negativno na odmiku v varno hišo za prave moške, morali poznati najvišje dovoljenje hitro- demografsko sliko, ne more privoščiti se pravi v oštariji, niso opozorili, da se ta sti kot abecedo pri slovenščini. Zgodi se, niti pod razno. Torej »ležeči policaji« kot umirjevalni otok lahko prevozi bistveno predvsem nam, ki nam je vozniško do- ukrep umirjanja prometa, po mnenju hitreje, kot pa je omejitev hitrosti v vasi. voljenje od starosti že malo preperelo, ljudstva, niso najbolj posrečeni. Beseda je dala besedo in še kakšno ru- da včasih pozabimo na hitrostne omeji- ndo pri šanku, nato pa smo prišli do za- tve, vendar nam to kratkotrajno izgubo V iskanju rešitve problema je padel ključka, da umirjevalni otok brez težav spomina policisti ali občinski redarji s predlog za občinski radar, ki bi s plačil- prevozimo s 60 km/h.

22 Kolumna

Mi, nekateri »boljši« šoferji, celo 75 dnji se je oglasil glas ljudstva, ki nas je hitrostjo do 40 km/h. Pogoj je le, da si km/h, po pričevanju enega izmed lokal- opomnil, da umirjevalni otok ni dober! med vožnjo skozi »šikano« otoka zbran, nih politikov pa se otok lahko prevozi s Klicali smo projektanta, nadzornega in- ne telefoniraš, ne pošiljaš SMS sporočil celimi 120 km/h! Torej nekaj ne »štima«, ženirja, geodeta in izvajalca del. Zaklju- ali všečkov na FB in si relativno trezen. kajti otok je bil prvenstveno namenjen ček tega strokovnega srečanja je: »Ukrep »Vsem ustreči ni mogoče,« pravi sam ne- umirjanju prometa, ne pa tekmovanju umirjanja prometa z zamikom osi vo- beški Oče (in slovenski pregovor). v hitrostnem premagovanja le-tega. zišča je projektiran in izveden skladno s Pa smo obnavljali drugo cesto z novim tehničnimi smernicami projektiranja za projektantom, ki smo ga pred pričet- tovrstne gradbeno inženirske objekte«. kom projektiranja vozili po obstoječem Ko smo sami nekajkrat prevozili ome- Miran Ros hitrostnem otoku. Novozgrajeno cesto njeni otok, smo na podlagi izkustvenih Ema Horvat z nekoliko spremenjenim umirjevalnim dejstev prišli do zaključka: umirjevalni otokom v drugem naselju smo predali otok se z osebnim avtom, ne glede na svojemu namenu. Kaj kmalu po izgra- znamko in starost vozila, da prevoziti s

23 Dediščina

Kulturna dediščina in Register kulturne dediščine

V dediščini je ohranjeno ljudsko izročilo, šege, navade, ki se prenašajo na mlaj- še rodove. Glavno vlogo pri ohranjanju predmetov, dokumentiranju in vredno- tenju ter predstavljanju dediščine javno- sti imajo muzeji. V Sloveniji je velik del naravne in kulturne dediščine zaščiten. Kulturno dediščino celostno ohranjamo in jo uveljavljamo kot vir za gospodarski, družbeni in lokalni razvoj.

Leto 2018 je bilo leto praznovanja ra- znolikosti kulturne dediščine Evrope na evropski, nacionalni, regionalni in lokal- ni ravni. Potekalo je pod geslom Naša dediščina: kjer preteklost sreča priho- dnost. Leto kulturne dediščine je bilo razglašeno z namenom, da bi spodbudili čim več ljudi k odkrivanju in raziskova- nju kulturne dediščine Evrope, povečali strstvo enoto vpiše v register. Enako se • Križevci pri Ljutomeru (Bratinova vila, pripadnost skupni evropski družini in izvede tudi sprememba vpisa oziroma Cerkev sv. Križa, Domačija Kočar, Hiša okrepili zavedanje o naši izjemni skup- brisanje iz registra. Križevci pri Ljutomeru 3, Kapela sv. Ane, ni kulturni dediščini in vrednotah, ki jih Prazgodovinska naselbina Gradišče, predstavlja dediščina. Poudarek je bil Register nepremične kulturne dediščine Spomenik NOB, Znamenje sv. Janeza tudi na pomenu, ki ga ima kulturna de- je uradna zbirka podatkov o nepremični Nepomuka, Župnišče), diščina za družbo kot gibalo kulturne ra- kulturni dediščini na območju Republike • Logarovci (Domačija Logarovci 39b, znolikosti, medkulturnega in medgene- Slovenije. Spomenik ob Žalikovi domačiji, Vaška racijskega dialoga. V naši državi imamo kapelica), zapisano Strategijo kulturne dediščine Na območju občine Križevci je v register • Lukavci (Arheološko najdišče Gojice, 2020‒2023. vpisanih kar 64 enot v naslednjih vaseh: Arheološko območje Gomile, Domači- • Berkovci (Vaška kapela), ja Dunaj, Domačija Makovec, Domači- Register kulturne dediščine je osrednja • Boreci (Vaška kapela), ja Močnik, Domačija Šalamun, Dvorec zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. • Bučečovci (Kosijeva domačija, Oster- Lukavci, Gostilna Makovec, Krajnčeva Vodi se z namenom informacijske pod- čeva hiša, Šafaričeva hiša, Vaška kapela, hiša, Muršičeva hiša, Podeželski dvorec, pore izvajanja varstva dediščine. Name- Znamenje sv. Jožefa, Žitkova hiša), Vaška kapela), njen je tudi v predstavljanju, vzgoji, izo- • Dobrava (Gomilno grobišče, Vaška ka- • Stara Nova vas (Brumnova kapelica, Va- braževanju, razvijanju zavesti javnosti o pela), ška kapela, Znamenje Ecce homo), dediščini. Sestavljajo ga: • Gajševci (Stolp Goličan, Vodnjak pri Ja- • Vučja vas (Vaška kapela, Znamenje sv. pačovih), Antona, Znamenje sv. Roka), • register nepremične kulturne dedišči- • Grabe pri Ljutomeru (Domačija Sleko- • Zasadi (Vaška kapelica). ne (od leta 1991), vec, Domačija Šoštarič, Slavičev čebel- Podatki so zbrani iz registra. • register nesnovne kulturne dediščine njak, Vaška kapela), (od leta 2009), • Iljaševci (Domačija Farkaš, Domačija Po Unescovi Konvenciji o varovanju • register premične kulturne dediščine Iljaševci 21, Domačija Skuhala, Domačija nesnovne kulturne dediščine pomeni (še ni vzpostavljen). Štuhec, Kip sv. Frančiška Ksaverija, Mari- nesnovna kulturna dediščina prakse, jino znamenje, Vaška kapela), predstavitve, izraze, znanja, veščine in z Z vpisom enote dediščine le-ta dobi • Ključarovci pri Ljutomeru (Domačija njimi povezana orodja, predmete, izdel- enotno identifikacijo dediščine, ki eno- Bežik, Gomila, Kužno znamenje, Prijolo- ke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, to enolično identificira in se uporablja v va hiša, Slavičeva hiša, Vrbnjakova hiša, skupine in včasih tudi posamezniki pre- vseh postopkih varstva. Pobudo za vpis Znamenje sv. Frančiška), poznavajo kot del svoje kulturne dediš- v register lahko vloži vsakdo, na podlagi • Kokoriči (Domačija Štumf, Ivanjšičeva čine. predloga pristojne organizacije pa mini- hiša, Vaška kapela),

24 Dediščina

V register nesnovne kulturne dediš- čine, ki ga vodi Ministrstvo za kultu- ro, je vpisanih 76 enot in 207 nosilcev nesnovne kulturne dediščine (24. 12. 2019). Med vpisane enote spadajo tudi Narodno- zabavna glasba, Pritrkavanje, Prekmurščina, Izdelovanje prekmur- skih remenk, Tradicionalno lončarstvo in Priprava prleških gibanic. Kot nosilec nesnovne kulturne dediščine je iz naše občine pri enoti Priprava prleških giba- nic evidentirano Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih.

mag. Tjaša Kos

Društvo KELIH kot nosilec za pripravo prleških gibanic v registru nesnovne dediščine

Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH je maja lani posredo- valo predlog za evidentiranje nosilca enote nesnovne dediščine, pripravo prleške gibanice, ki je že vpisana v regi- ster. Etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne dediščine je na osnovi pobude pripravil predlog za vpis, Mini- strstvo za kulturo pa je s sklepom evi- dentiralo nosilca. Člani društva KELIH se seveda zavedajo odgovornosti, ki jo prinaša to evidentiranje, zato bodo še naprej intenzivno nadaljevali z ohranja- njem tradicije priprave prleške gibanice in večanja njene prepoznavnosti tako v Prlekiji kot v Sloveniji.

Prleška gibanica sicer postaja čedalje bolj prepoznavna, pečejo in strežejo jo v gostilnah, na kmečkih turizmih, doma pa jo pripravljajo vse generacije, od osnovnošolcev do babic. Vedno manj jo zamenjujejo z znamenito sosedo z leve- organizacij, gospodarskih družb in po- Zaradi uspešne promocije je dobila tudi ga brega Mure. Domicil prleške gibanice sameznikov. Poleg utečene promocijske svojo spletno stran www.prleska-gibani- je namreč Prlekija, vendar je v zadnjem akcije na sejmu AGRA v Gornji Radgoni ca.si, ki je že v prvem mesecu delovanja letu navdušila številne ljubitelje tradicio- so se s prleško gibanico sladkali tudi v lani zabeležila veliko ogledov strani in nalne kulinarike širom po Sloveniji. Slovenj Gradcu, Ljubljani, Kranju, Lenar- zapisov recepta. Vse skupaj se zdi enostavno, pa vendar tu, Murski Soboti, na gradu Negova in še se za večjo prepoznavnostjo prleške gi- kje. Najpomembneje pa je, da prleška mag. Tjaša Kos banice v Sloveniji skriva veliko prosto- gibanica krepi svojo prisotnost doma v voljnega dela in povezovanja nevladnih Prlekiji.

25 Dediščina

Četrošolci in vaški grbi

Domača pokrajina je neizčrpen vir učite- predstaviti preteklost in z njo povezane bino, kar potrjuje dejstvo, da si vaščani lju in učencu za spoznavanje naravnih in različne oblike kulturne dediščine. Šege svojega grba niso izmislili sami, ampak družbenogeografskih elementov v svo- in navade, ki so se in se ponekod še ved- so jim ga podtaknili prebivalci sose- ji pokrajini. Iz dneva v dan se moramo no prenašajo iz roda v rod, si ogledamo dnjih vasi. Vaški grbi, ki so bili in so še znajti na njenih cestah in poteh, med- s pomočjo fotografij in kratkih filmov. danes vaščanom v ponos, sosedom pa tem pa lahko opazujemo, raziskujemo Opažam, da ta material iz leta v leto bolj povod za norčije in izzivanje, so vplivali in občudujemo njeno naravno lepoto. izginja v pozabo in ga učenci ne poznajo tudi na medsebojne odnose prebival- Zato je prav, da jo spoznavamo in ob- več. Do bližnjih kulturnih spomenikov, cev posamezne vasi. Liki za vaške grbe navljamo ter poglabljamo dosedanje cerkve sv. Križa, kapelice sv. Ane in spo- so največkrat nastali v domačem oko- znanje o njej. V šoli vzgajamo in izobra- menikov se odpravimo kar peš. Ob razi- lju. Vaških grbov so se skozi čas lotevali žujemo mlade ljudi, da bodo znali ceniti skovanju in predstavljanju svoje vasi pa različni avtorji, a v glavnem so o njih za- lepoto domače pokrajine, jo ohranjati in učencem vsako leto znova predstavljajo pisali le, kaj predstavljajo in ob kakšnih s ponosom predstavljati tudi drugim. svojevrstno uganko vaški grbi. Kljub tru- priložnostih se Prleki z njimi ponašamo. Četrtošolci pri predmetu Družba spoz- du, iskanju informacij in povpraševanju Dokaj celostno podobo takega zapisa je navajo domačo pokrajino, vas, v kateri pri najstarejših vaščanih ostaja pomen v svojem delu Ljutomer, zgodovina trga živijo, okoliške vasi, v katerih prebivajo nekaterih vaških grbov neznanka. Prav iz leta 1926 zapustil zgodovinar dr. Fran njihovi sošolci, ter občino z njeno narav- skrivnostno se ob prepoznavanju vedno Kovačič. Pred njim so o vaških grbih pi- no in kulturno dediščino. Učenci so ve- znova prekrijejo s tančico življenja nekoč sali S. Vraz, M. Slekovec in J. Pajek. doželjni in radi raziskujejo tisto, kar jim in danes. Živi so in na nek način polnijo je blizu in znano. Nekoliko težje jim je naš vsakdan. Vaški grbi imajo šaljivo vse- Martina Heric

Berkovci: Kruh v kanjeri Boreci: Muha na lanci Bučečovci: Kajer Dobrava: Gibaja

Valentin Dolamič Klara Filipič Jasmina Hanžekovič Isabela Šteiner

Stara nova vas: Recok Iljaševci: Ded in baba predeta čas Zasadi: Vučja taca

Tino Oskomič Neža Kolar

Matevž Maučec 26 Dediščina

Gajševci: Zlata gora Grabe: Rak Ključarovci: Črga Kokoriči: Brumblice

Tia Čarni Obran Nejc Antolin Nina Sagaj Jan Križan

Križevci: Vajkar Logarovci: Vragec Lukavci: Butolenka Vučja vas: Mak

Žan Zabavnik Timotej Žnidarič Zala Domanjko Anej Jaklin

27 Dediščina

Védra ali štrjok

Berkovci so edina vas v naši občini, ki oh- so ga sprejeli kot dobrega vaščana v svo- ranja, obuja in nadaljuje tradicijo predni- jo vaško občestvo in mu dali tudi t.i. do- kov ter praznuje tako imenovane védre movinsko pravico. Do takrat ni imel novi ali štrjoke. Ne glede na število priseljen- virt v vasi nobene osebne pravice, niti cev se je običaj ohranil vse do danes in na vaškem sodišču; nikomur se ni mogel je eden redkih v Pomurju, pri katerem iz pritožiti, zato se je moral strogo držati leta v leto sodelujejo skoraj vsi krajani. pravil, ki so jih sprejeli vaški svetovalci. Vsak, ki postane v vasi virt, je dolžan, da Védra ali štrjok je običaj v pustnem času, pripravi oziroma daruje eno vedro vina, značilen samo za vasi v okolici Sv. Jurija ki se spije v pustnem času ob navzoč- ob Ščavnici, ko se, največkrat na pustno nosti vseh vaščanov. soboto, zberejo prebivalci vasi, se vso noč družijo, jedo, pijejo, plešejo in se ve- Druženje, veseljačenje, pregled pre- selijo. O izvoru imena védra je več razlag. teklosti in načrtovanje za naprej. Ena od njih pravi, da je gospodar pri- Védra ali vesna, kar pomeni tudi vesni- nesel pijačo v vedru, rekoč: »Če iz védra čanje oziroma veselje, še zdaleč ni bilo napojim kravo, bom pa še vas.« Iz zapisa samo pijančevanje, ampak veliko vese- Jožeta Tišlerja iz Grabšincev o védri v tej lje in zahvala tistega novega virta, ki je vasi izvemo, da je mladi gospodar, ki se dobil takrat vse pravice, ki so jih imeli že je priženil na kmetijo, moral prvo leto njegovi vaščani. Ob védri se je zbrala vsa dar stari očkarji vztrajajo pri svojih starih gostiti védro, pijačo pa je moral prines- vas, spregovoril je vaški rihtar, ki se je z zakonih. ti v vedru, ki ga je snel s studenca. Po vaškimi svetovalci pogovoril o nadalj- ustnem izročilu je prvi štrjok v Biserjanah njem delu v vasi. Več besede in glasov so Organizacija védre in ohranjanje obi- daljnega leta 1870 daroval priseljenec iz imeli na védri tisti posestniki, ki so imeli čaja v Berkovcih. Savinjske doline Janez Žagar, zato običaj večje posestvo in so bili v boljšem boni- Organizator in namestnik se javita pro- v tej vasi imenujejo štrjok. tetnem razredu. stovoljno. Dolžnost vsakega darovalca védre je, da pripravi prostor, zakuri, pisno Kaj je védra? Na védri so določili tudi letni program obvesti vse vaščane in poskrbi za glasbo. To je majhna lesena votla mera, ki drži dela, ki je bil obvezujoč za slehernega Prispevek za živo glasbo pobirajo s klo- 75 litrov tekočine. Večji od vedre je štr- vaščana, kot je popravilo vaških cest, bukom in tako prispevajo vsi zbrani. Če jak, ki drži 150 litrov, in nato polovnjak s mostov in brvi, navoz gramoza, kakor darovalec védre ne poskrbi za hrano (kar 300 litri. V Berkovcih so zaradi revnejših tudi sofinanciranje nakupa »punfra za po starem običaju ni bilo predvideno vaščanov določili najmanjšo mero, torej žegnanje presmecov«, da so na čast pri- in obvezno), si vsak udeleženec prinese vedro vina, ki je nato postala obveznost hoda župnika ali kaplana streljali z mož- hrano s seboj, kar pa mora biti navedeno vsakega novega prišleka do vaškega ob- narji. Nekoč je bila védra ob spoznavanju v vabilu. Gostitelj védre je dolžan, da sam čestva, v Vidmu in Biserjanah pa se je ob- novih krajanov tudi priložnost za to, da oziroma njegov pooblaščenec servira držal štrjak. Ta lesena posoda se je tako so se sosedje dogovorili o meji ali zgla- vino in da pred začetkom točenja pijač globoko vtisnila v spomin vaščanov, da dili kakšna nesoglasja. Danes se je ta pokliče nekaj starejših možakarjev, da je védra postala pojem vaškega prazno- pomen dogodka izgubil zaradi drugače preverijo količino vina in s tem odpade vanja in veselja. Po daljšem časovnem organiziranih vasi in je namenjen pred- kakršnokoli sumničenje. obdobju so vaški svetovalci, rihtar in pa- vsem veselemu druženju. rovodja ta sklep zaradi slabih gmotnih in V današnjih časih se vsako leto na védri gospodarskih razmer kmeta sklenili, da Plavi šurci in klobuki. v Berkovcih zbere okrog 100 vaščanov, mora dati vsak novi virt 50 litrov, šeler 25 Vaščani so se udeležili védre v enotni prijateljev in sorodnikov. Glede na to, da litrov, kučar - najemnik pa 12,5 litra vina. obleki. Tako so možakarji nosili krščake imajo Berkovci (po podatkih iz leta 2019) (klobuke) in plave šürce (predpasnike), 128 prebivalcev, je védra zelo obiskana V Berkovcih to tradicijo vzdržujejo že a ženske prekalnete (robce, rute) in šür- prireditev. Vabljeni so samo vaščani, 125 let. ce z rüčoj (predpasnike, ki so se zvezali medtem ko organizator lahko povabi Ustno izročilo navaja, da je vsak, ki je zadaj). Tega starega običaja se še danes tudi svoje prijatelje in družinske člane. postal virt ali gospodar po svojem očetu, držijo na Jamni, v Biserjanah, Vidmu in Sicer pa se dogodka lahko udeleži vsak, se priženil v vas ali pa je prišel v vas na Slaptincih. Kdor ne pride na védro tako četudi ni vabljen, vendar je pogoj pust- kakšen drug način, moral čakati najmanj oblečen, ga takoj slečejo in mu dajo pra- na maska. Tradicionalno védro v Berkov- deset let, da so vaščani presodili, ali je va oblačila, ki pa jih mora drago plačati. cih obiskujejo tudi kurenti, ki še dodatno pošten in delaven, da ne obrekuje dru- Pri tem obredu je precej smeha, zaniče- poskrbijo za praznično pustno vzdušje. gih ljudi, ne krade ali goljufa. Šele takrat vanja, včasih pride celo do prepira. Ven-

28 Dediščina

Vaška domovinska listina. rej in s seboj vleče iz daljne preteklosti V preteklem obdobju je bila navada tudi nekdanje šege in navade. Kulturna tudi, da je rihtar vasi izročal darovalcu dediščina preteklega časa ima zelo ve- védre nekakšno pisno izjavo, na kateri je liko vrednost, zato bodimo hvaležni na- pisalo, da je izpolnil vse pogoje iz Pravil šim prednikom, kajti oni so nam luč in vaškega občestva za pridobitev Vaške smerokaz pri razvijanju kulturne in ne- domovinske listine. Ta listina je bila zelo pozabne dediščine. Hodimo po njihovih lepo napisana in upodobljena z raznimi stopinjah pri ohranjanju vedre in njene kmetijskimi pridelki, domačimi živalmi družabnosti ter se držimo reka, ki pravi ter podpisana od vseh posestnikov v Dobra volja naj povsod velja, kjer je védra vasi. Te listine imajo v današnjem času tam je meh in prešerni smeh. samo simbolični pomen in so spomin na *Povzeto po knjigi Franca Kapuna Šege listine pred mnogimi leti, ko so bile še in navede Prlekije skozi vse leto in avtor- obvezne, tako pri notarju kot na sodišču, skem zapisu Franca Kapuna O vedri z glavarstvu in na volitvah. dne 9. 2. 1992.

»Dobra volja naj povsod velja, kjer je Urška Osterc in Maja Žalar védra, tam je meh in prešerni smeh.« arhiv druzine Kapun Na koncu pa še lepa misel iz knjige Fran- ca Kapuna: Kolo časa se vedno vrti nap- 12 apostolov – stara tradicija v Ključarovcih

Agrarne skupnosti so stoletja stara ob- lika skupnega upravljanja kmetijskih površin, ki so obstajale in še obstajajo po Sloveniji. Tudi v Ključarovcih je sprva obstajala agrarna skupnost. Prvih večjih kmetij v vasi je bilo dvanajst, kmetje so imeli nekaj zemlje, ki je bila v njiho- vi skupni lasti, vsakemu izmed njih pa je pripadala dvanajstina. V času agrar- ne reforme je bilo velikim zemljiškim posestnikom premoženje odvzeto in nacionalizirano, po osamosvojitvi pa so odvzeto premoženje kmetom začeli vra- čati, če so le-ti ubrali pravno pot in zah- tevali odškodnine za izgubljeno zemljo. Nekaterim je uspelo, žal pa je agrarna reforma še danes predmet mnogih spo- rov v denacionalizacijskih postopkih, ki trajajo že leta in še zdaleč niso končani.

Skupnost ključarovskih apostolov je to- Do takšne prodaje deleža je prišlo samo čiji enega izmed njih, vsakič pri drugem. rej ostanek agrarne skupnosti, ki seveda enkrat. Vsak je prispeval svoj delež denarja, s sprva ni imela kaj dosti opraviti z vero in katerim so kupili vino, gospodinja pa je verskimi običaji. Ime so si izbrali in nade- Ker je nekoč sredi vasi na mestu dana- pripravila prigrizek. Ob pijači in jedači so li šele pozneje. Naključje je hotelo, da je šnje kapele stal križ, je bilo treba poskr- obravnavali razne aktualne teme, poda- bilo združenih kmetov ravno toliko kot beti zanj in za njegovo okolico, zato se ti so morali tudi poročilo o prihodkih in Jezusovih učencev. Zanimivo je, da je je dvanajsterica dogovorila, da bo vsako stroških vzdrževanja, ki so nastali med bilo tako v času agrarne skupnosti kot leto eden izmed njih poskrbel za vzdrže- letom. pozneje vedno samo 12 kmetij. Tudi če vanje. Pri križu je bil v velikonočnem je kateri izmed kmetov zašel v finanč- času, vsako leto na veliko soboto, bla- Leta 1967 so na pobudo Marka Slaviča ne težave, je lahko svoj delež kadarkoli goslov jedi in tam se je skupaj z ostalimi st. na mestu tedanjega križa na Slavičevi prodal kmetu, ki do tedaj ni pripadal vaščani vedno zbralo tudi dvanajst kme- domačiji začeli graditi kapelo. skupnosti, tako se je število obdržalo. tov, ki so se po obredu srečali na doma

29 Dediščina

Običaj se je obdržal in sedaj na tak način želi opraviti svoje funkcije v letu, ko je na nje v kapeli ob smrti sovaščanov, majske vzdržujejo tudi kapelo in njeno okolico, vrsti, nadaljuje naslednji, tako se krog ne šmarnice, mašo ter seveda pogostitev dvanajst apostolov pa se še vedno vsako prekine. na veliko soboto. V uradnem delu druže- leto na veliko soboto sreča pri enem iz- Aktualni apostoli po vrsti so: nja pregledajo poročilo o finančnem sta- med njih. Krog se torej sklene vsakih 12 • Peter Prijol (2020), nju preteklega leta in dogodke v okviru let. Spremenili so se časi in navade, sča- • Franc Kosi, kapele, knjigo in vso pripadajočo doku- soma so prenehali plačevati vino vsak • Srečko Horvat, mentacijo pa vsak apostol preda nasled- iz svojega žepa in se dogovorili, da bo • Jožef Magdič, njemu že pred velikonočnimi prazniki, to odgovornost vsakega zadolženega. • Ivan Vrbnjak, na svečnico. Vaščani spoštujemo to tra- Mlajši župnik je nadomestil starejšega, • Zoran Markovič, dicijo in smo ponosni nanjo. Upamo, da spremenila se je ura blagoslova jedi in • Janko Cof, jo bodo tudi prihodnji rodovi pripravlje- tako se apostoli danes srečujejo neko- • Jožef Sagaj, ni nadaljevati. Tudi če bi kdo želel izsto- liko prej kot včasih, družijo se dalj časa, • Mitja Slavič, piti, ne bi bilo večjih težav, vendar bi bilo pojedine so obilnejše in debate še bolj • Marcel Lackovič, lepo, če bi se edinstvena tradicija, ki je burne. • Karol Kšela in ne najdemo v nobeni drugi vasi, obdrža- • Milan Vrbnjak. la. In če malo v šali malo zares povežemo Zaradi tega običaja je ob obnovah ka- ključarovsko tradicijo s svetopisemsko pele, ko so po vasi pobirali prostovoljne prispevke, prišlo do nesporazumov, saj so nekateri vaščani napačno razume- li pomen njihove skupnosti. Nekdanja agrarna skupnost nima s kapelo nič več in nič manj kot ostali krajani, razen tega, da je odgovorna za njeno vzdrževanje. Kljub temu pa so nekateri mislili, da so kmetje iz agrarne skupnosti dobili denar za vzdrževanje in obnovo kapele, kar pa še zdaleč ni bilo res. Dobili so samo povračila za svojo izgubljeno zemljo.

Kdo so apostoli? Apostoli so bili in bodo vedno samo moški člani, potomci prvotnih dva- najstih kmečkih družin v Ključarovcih. Apostol je lahko vsak član do smrti, svoj Za kapelo in dogodke, ki sodijo pod zgodbo, bi lahko rekli, da bo tisti, ki bo položaj pa lahko že prej preda moškemu njeno okrilje, vodijo knjigo, kamor zapi- prvi želel prekiniti krog in iz njega izsto- nasledniku. Če nima moških potomcev, sujejo vse prihodke in odhodke. Vsaka piti, »izdal« skupnost podobno kot je Ju- je lahko naslednik tudi zet. Krog se še ni zadolžena družina je dolžna poskrbeti dež izdal Jezusa po zadnji večerji. prekinil. Če se zgodi, da iz različnih ra- za urejenost kapele in okolice, okrasitev zlogov določeni apostol ne more ali ne ob večjih cerkvenih praznikih, za zvonje- Aleksandra Žunič Spominska soba dr. Matije Slaviča

Dr. Matija Slaviča lahko označimo kot eno najpomembnejših zgodovino se je namembnost kapele spreminjala, prav tako se zgodovinskih osebnosti v pomurski pokrajini, saj se je skupaj je izkazalo, da je bila kapela del neke večje zgradbe, ki je nekoč s številnimi duhovniki iz Prlekije in Prekmurja zavzemal za pri- stala zraven cerkve. Kapelo sv. Ane lahko uvrščamo med po- ključitev Prekmurja k matičnemu narodu. V ta namen so 1. de- membnejše spomenike svoje vrste na širšem območju zaradi cembra v prenovljeni kapeli sv. Ane odprli spominsko sobo, svoje starosti in kakovosti. Prvič je omenjena v župnijski kro- posvečeno njegovemu življenju in delu. Pred odprtjem spo- niki leta 1582, vendar so konservatorsko-restavratorske razi- minske sobe je v križevski cerkvi potekala sveta maša, ki jo je skave v letih 2017 in 2018 dokazale, da je nedvomno starejša. daroval škof msgr. dr. Peter Štumpf. Škof je ob tem tudi blagos- Pod dekorativno poslikavo iz leta 1829 so bili namreč najdeni lovil prenovljeno kapelo in spominsko sobo. grafiti in posvetilni križi z letnico 1533. Izkazalo se je, da je bil Na prireditvi so bili govorniki križevski župnik Štefan Vinkovič, objekt, sprva po vsej verjetnosti kostnica, v zgodnjem 16. sto- profesor zgodovine Franci Čuš in župan mag. Branko Belec. letju uporabljen kot del protiturškega utrjevanja cerkve, zaradi česar je bila spremenjena v utrdbo s strelnimi linami. V skladu Župnik je v svojih besedah predstavil zgodovino prenovljene z naraščajočim kultom sv. Ane v 16. stoletju so po prenehanju kapele, katere prvotnega namena še danes ne poznamo. Skozi turške nevarnosti objekt spremenili v njej posvečeno kapelo.

30 Dediščina

V nadaljevanju je Franci Čuš v svojem govoru izpostavil naro- dno zavest, ki jo je imel dr. Matija Slavič, in izpostavil vzpore- dnice med dr. Francem Miklošičem in dr. Matijem Slavičem. Prleka z izjemnima akademskima karierama, ki sta bila tudi velika poliglota. Dr. Matija Slavič je bil teolog, prevajalec in pedagog. Svoje znanstveno delo je posvetil biblicistiki, tako je bil prvi, ki je prevajal Sveto pismo neposredno iz heb- rejščine. V celoti je prevod Svetega pisma izšel leta 1959, po njegovi smrti. Prelomnica v Slavičevem delovanju za priklju- čitev Prekmurja k matičnemu narodu je bilo leto 1919, ko se je udeležil zgodovinske mirovne konference v Parizu. Tam je z dvema znanstvenima razpravama utemeljil zahtevo za pri- ključitev Prekmurja k matični domovini in prepričal zbrane. Z naknadnim sklepom Vrhovnega sveta mirovne konference je bilo današnje Prekmurje 19. 8. 1919 priključeno novi skupni državi. Slavičevih neprecenljivih zaslug za slovenski narod pa povojne oblasti niso prepoznale, v nevarnosti za življenje je bil celo prisiljen bežati iz domovine. Mag. Branko Belec je v svo- jem nagovoru izpostavil projekt Prleški velikani v sobah spo- mina z akronimom »Prlek – veki ded«.

Po koncu slovesnega odprtja je bil možen ogled spominske sobe, ki se nahaja v dveh etažah. S proračunskimi sredstvi v višini 80.000,00 EUR je bilo urejeno novo parkirišče, v sklopu tega pa so prestavili kip dr. Matija Slaviča na vidno mesto in uredili okolico ob njem.

Urška Osterc Janče Gartner Projekt »Prlek – veki ded«

Naš poklon delu dr. Matije Slaviča se področju Evrope. Vsako leto preminejo vseh spominskih sobah. Kulturno dru- skozi projekt odraža v obliki spominske mnogi znani in pomembni ljudje. Odi- štvo Križevci pri Ljutomeru bo izvedlo sobe njemu v čast, ki dopolnjuje že dejo v zgodovino in pozabo, a nekateri predstavitev nesnovne dediščine o pr- postavljene spominske sobe prleškim med njimi ostanejo živi v spominu, ker leških velikanih na zaključni konferenci velikim možem v različnih krajih. Z željo za njimi ostanejo njihova veličina, do- v naši občini, kar bo predstavljalo pov- poudariti pomen dela in dosežkov teh sežki in spoštovanje. Eden od teh je za- zetek projekta. Prav tako bodo oblikovali velikih mož, smo se projektni partnerji gotovo dr. Matija Slavič. in natisnili Vodič. odločili, da poskrbimo za povezovanje V projektu kot vodilni partner nastopa Občina Križevci je bila kot vodilni par- bogate nesnovne kulturne dediščine v Občina Križevci. Občina Veržej bo v okvi- tner uspešna na 3. javnem pozivu LAS skupno zgodbo, jo smiselno nadgradi- ru projekta v dveh dodatnih vitrinah v Prlekija v okviru Strategije lokalnega ra- mo in na zanimiv način predstavimo raz- spominski sobi dr. Franca Kovačiča raz- zvoja na območju Las Prlekija. Projekt je ličnim ciljnim skupinam. Oče zgodovine, stavila gradivo s spomini na dogodke, vreden 47.135 EUR, partnerji so dobili 70 kot mnogi imenujejo znanega grškega predvsem iz časa generala Maistra, in % sofinanciranega deleža. Izdaten delež zgodovinarja Herodota, je v davnem 5. vzpostavila digitalni sistem za predva- (15.000 EUR) je prispevalo tudi Ministr- stol. pr. n. št. zapisal: »Ta poročila sem janje glasbe Slavka Osterca v spominski stvo za kulturo, ki je prepoznalo projekt zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl sobi še enega velikega Prleka. Zavod spominske sobe kot zelo pomemben v spomin na to, kar se je zgodilo po svetu, Marianum bo poskrbel za vsebinsko seriji dogodkov ob 100-letnici priključit- zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, ob- pripravo Vodiča po spominskih sobah ve Prekmurja matičnemu narodu, saj bo čudovanja vredne storitve …« Prlekije in organiziral strokovni simpo- ohranjal spomin in ga prenašal na mlaj- Če prispodobo apliciram na prleški pros- zij o teh velikih ljudeh s poudarkom na še rodove. tor, na križevsko občino, želimo tudi mi medsebojni povezanosti dr. Slaviča in našim zanamcem pustiti bogat spomin dr. Kovačiča. Gimnazija Franca Miklošiča mag. Branko Belec na velikega človeka, ki je svoj intelekt Ljutomer bo v okviru svojih aktivnosti širil ne le v Sloveniji, pač pa na širšem organizirala za dijake vodene oglede po

31 Kmetijstvo

Inovativni mladi kmet 2019

Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) organizirala že 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet, kmetica. Gre za izbor inovativnih mladih kmetov z njihovimi inovativnimi idejami na kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem področju, ki se zaključi s podelitvijo na- ziva najboljšemu kandidatu po oceni strokovne komisije in podelitvijo na- grade najboljšemu kandidatu po izbo- ru širše javnosti, ki je rezultat spletnega glasovanja. Namen prireditve je podpi- rati inovativnost s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva med mladimi ter spodbuditi prenos znanja in promocijo dobitnika naziva. nje smo se odločili predvsem zato, ker Na vaši kmetiji je mogoče dobiti izdel- Med osmimi kandidati, ki so se potego- želimo sebi in naravi najboljše, živeti že- ke z različnih kmetij. Kakšno dodano vali za naziv Inovativni kmet, kmetica limo na sonaraven način. vrednost po vašem mnenju prinaša 2019, je bil tudi Igor Paldauf s Kmetije združevanje kmetij vaši in ostalim Paldauf iz Vučje vasi, ki je na koncu pre- Svetovna konkurenca v inovacijah v kmetijam? jel ta laskavi naziv, nagrado pa mu je kmetijstvu je pestra. Katere inovacije Povezovanje kmetij je vsekakor dodana podelil predsednik Republike Slovenije uvajate vi? vrednost, kmetije sodelujemo na več na- Borut Pahor. Z njim sem opravila kratek Delamo predvsem na povezovanju in činov, npr. pri trženju izdelkov, usklajuje- intervju. sodelovanju s kmetijami ter vzpodbu- mo se z idejami in znanjem, ustvarjamo janju mladih za kmetovanje in lokalno razne dogodke … Skupaj smo močnejši. S kakšnim ciljem in željami ste se pri- pridelavo hrane. javili na razpis za Inovativnega mla- Kakšni so vaši načrti za prihodnost? V dega kmeta in kaj vam ta naziv pome- KGZS želi »Z izborom inovativnega kateri smeri vidite razvoj vaše kmeti- ni? mladega kmeta mladim pokazati, da je? Na razpis Inovativni mladi kmet sta me so tudi v kmetijstvu moderni pristopi Vizija Kmetije Paldauf je postati vodilna predlagala KGZS Murska Sobota − eno- in da se dá v panogi marsikaj moder- ekološka kmetija v Pomurju, ki bo ponu- ta Križevci in DPM Sveti Jurij. Pri prijavi nizirati«. Kako vi gledate na to? jala doživetje domačnosti, kakovosti in posebnih ciljev in želja nisem imel, saj Posebna pohvala gre Kmetijsko goz- zdravega načina življenja. smo prijavo izpeljali v zadnjih dneh roka darski zbornici Slovenije KGZS in Zvezi za prijavo. slovenske podeželske mladine ZSPM, ki Cilj Kmetije Paldauf je pridelke, pridela- Naziv pomeni priznanje in zadovoljstvo vzpodbujajo in podpirajo mlade za kme- ne na domačih njivah, tudi predelati in za vso opravljeno delo ne samo zame, tovanje z različnimi modernimi pristopi. prodati končnim kupcem oziroma jih temveč za vse generacije na naši kmetiji. Tudi sam podpiram kmetijsko panogo in uporabiti za hrano živali na kmetiji. Že- Brez njih seveda tega naziva ne bi bilo. sodelujem v različnih projektih, s kateri- limo prodajati najbolj kakovostno hrano Naziv mi je dal pozitivno izkušnjo, nova mi želimo povečati zanimanje za sloven- in s tem postaviti zdravje ljudi in živali spoznanja, nove priložnosti, spoznal sko kmetovanje in večjo samooskrbo. na prvo mesto. Stremimo k povečevanju sem veliko dobrih ljudi in dobil pozitiv- obdelovalnih površin in sonaravnemu no energijo in motivacijo za naprej. Kakšna je vaša vizija kmetijstva, pri- načinu obdelave kmetijskih površin. V delovanja hrane v širši družbi, v kate- prihodnosti želimo nuditi nastanitvene Pridelujete hrano na ekološki način. ri bi se morali slovenski mladi kmetje možnosti na kmetiji kot turistični kme- Kaj to pomeni in čemu takšna odlo- združiti? Kako vidite skupnost slo- tiji, s čimer bi dali ljudem možnost, da čitev? Zakaj ekološka kmetija? Ker je venskih mladih kmetov? začutijo kmečko in okusijo domače dob- to smernica, ki jo trenutno spodbuja- Želja je, da bi si lahko sami pridelali čim rote po receptih naših babic. mo? več hrane in da bi bila cela Slovenija eko- Ekološka hrana je nadstandardna, je do- loško »obarvana«. Zaenkrat je pri mladih Maja Žalar dana vrednost, ker je pridelana na bolj kmetih premalo želje po udejstvovanju osebni arhiv družine Paldauf zdrav način brez uporabe pesticidov in v kmetijstvu, upam, da se bo na tem po- mineralnih gnojil. Za ekološko kmetova- dročju kaj spremenilo.

32 Kmetijstvo

Domačija Ros dobitnik bronastega priznanja

Slovenija je v letu 2018 uspešno kandi- Slovenija 2021«. Med najboljšimi tremi dirala na razpisu IGCAT (International in- je tudi Domačija Ros iz Vučje vasi, ki je stitute of gastronomy, culture, arts and za njihov spominek, bučni namaz v kar- tourism) in si tako pridobila naziv Evrop- tonski škatlici, dobila bronasto prizna- ska gastronomska regija za leto 2021. nje. Na embalaži izstopa zelen lipov list Namen projekta IGCAT je informirati o z logotipom I feel Slovenija, priložen pa zdravem in sonaravnem načinu življe- je tudi lesen nožek. Rosovi, ki imajo cer- nja. Turistična zveza Slovenije je v okviru tifikat bio pridelave in bodo v letu 2020 tega projekta razpisala natečaj za izbiro postali tudi ekološka kmetija, so tako kulinaričnih in gastronomskih spomin- svojim nagrajenim izdelkom dodali še kov v Panonski termalni Sloveniji. Izmed en vrhunski dosežek. prispelih 45 prijavljenih pripomočkov in spominkov jih je izbrala devet, ki bodo Maja Žalar v prihodnje zastopali Slovenijo z ozna- Miran Ros ko »European Region of gastronomy – Avtohtonost je prihodnost

Narod je bogat, kot je bogata njegova za razliko od drugih kokoši ležejo jajca v kultura. Bogastvo slovenskega kme- beli barvi. Jajca so tudi po velikosti ma- tijstva se izraža v redkih ohranjenih, lenkost manjša, je pa izrazito rumen ru- mnogokrat pozabljenih, avtohtonih menjak odličen za izdelovanje rezancev. pasmah živali in sortah rastlin. Ampak ne na kmetiji v osrčju občine Križevci.

Krškopoljski prašič, prepoznan po črni barvi z belim oziroma roza trakom okrog ramen, je prva žival, ki je navdušila Žana Koroša. Zametki pasme izhajajo iz do- lenjske regije in čeprav so njegov obstoj zamajali Nemci, sta se ohranila dva mer- jasca. Ne izstopa pa samo njegova bar- va, ki mu na paši predstavlja zaščito pred Avtohtonost se izraža tudi na po- soncem, posebnost je tudi v njegovem lju. Izmed mnogih slovenskih avtoh- mesu. Odlikuje ga namreč primerno raz- tonih sort rastlin na križevskih po- merje omega 3 in omega 6 maščob, zara- ljih uspevajo koruza, detelja, ajda, di majhnih belih vitic je tudi bolj sočno. repa in buča. Najdemo pa tudi pra- Krškopoljski prašiči so po karakterju ra- vi slovenski avtohtoni sadovnjak. dovedni, samosvoji in živahni. Obožuje- jo slamo in doma narejene lesene igrače. Vsaka pasma živali je po sebi posebna, tako po izgledu kot temperamentu. Nji- Čudovito rjavo perje kokoši in bogato pi- hovo ohranjanje in ohranjanje sloven- sano perje petelina je značilnost štajer- skih rastlin pa je ključnega pomena za ske kokoši. Okrog 30 kokošk je v družbi ohranjanje našega naroda. Slovenske svojega petelina najraje na paši okrog avtohtone živali so namreč resnično Nastja Gregorec doma narejenega kokošnjaka. Žanov naše, prave slovenske. V zapisih, daleč projekt je bil dodelan do zadnje lesene v preteklost, so se prvič pojavile pri nas. deske. Posebnost kokošnjaka je tudi nje- Mi smo jih vzrejali in skrbeli za njihovo gova enostavna uporaba. Kokoši leže- prihodnost. Naj bo tako tudi v prihodnje jo jajca v zatemnjenih in odmaknjenih – ohranimo slovenske avtohtone pasme. gnezdih, do katerega lahko pridemo z zu- nanje strani kokošnjaka. In prav v gnez- du se skriva drugačnost štajerk, namreč

33 Gospodarstvo

Utrip gospodarstva je še vedno hiter

V začetku novembra 2019 je občina lonjenost Občini Križevci za sofinan- Matic Prelog (Tisk Prelog, Matic Pre- Križevci objavila javni razpis o finančni ciranje ukrepov za pospeševanje ra- log, s. p.): »Računalniško oblikovanje ti- pomoči za spodbujanje podjetništva v zvoja malega gospodarstva kakor tudi skovin in materialov za tiskanje je bilo že Občini Križevci za leto 2019. Predmet pogum in začrtano vizijo poslovanja. od nekdaj prisotno v mojih zaposlitvah, javnega razpisa je bila dodelitev ne- Želimo jim, da bo poslovna pot uspešna kot neke vrste dodatna kvalifikacija in povratnih sredstev za sofinanciranje in pot do uresničevanja zadanih ciljev vrednost dela. Iz hobija je najprej nastala ukrepov za pospeševanje razvoja ma- kratka. popoldanska dejavnost, ki sem jo registri- lega gospodarstva v občini Križevci na ral leta 2013, ko sem se odločil za nakup podlagi Pravilnika o finančni pomoči za Dušan Bratuša (Dušan Bratuša, s. p.): večjega tiskalnika za tisk nalepk in mate- spodbujanje podjetništva v Občini Kri- »S podjetništvom se ukvarjamo od leta rialov na roli. Investicije in priučevanje na ževci, ki jih podeljuje Občina Križevci iz 1999. Sprva smo se ukvarjali samo s pog- razne tehnike tiska se še vedno nadaljuje- sredstev proračuna za leto 2018. rebno dejavnostjo, leta 2005 smo dejav- jo, da ostajam v koraku s tehnologijami, ki nost razširili še na cvetličarno, pozneje še so na trgu. S tem lahko strankam ponudim Za uresničevanje ciljev občine na po- na vzdrževanje in urejanje zelenih površin celotno paleto tiska na vse vrste materia- dročju razvoja malega gospodarstva ter urejanje pokopališč. Leta 2011 smo se lov. Od tiskanja na pisala, obeske, tiska na se sredstva po tem pravilniku dodelju- pričeli ukvarjati tudi s komunalno službo, letake in plakate ali nalepke, laserskega jejo po pravilih dodeljevanja pomoči in sicer s čiščenjem in pluženjem pločni- graviranja na razne materiale, digitalne- »de minimis«, skladno z Uredbo Ko- kov. Komunalno službo trenutno izvaja- ga ali sitotiska na majice, tkanine ali druge misije (EU). Skupna višina razpoložlji- mo v dveh občinah: Križevci in Razkrižje. materiale, UV tiska, CNC obdelave plošč in vih sredstev, namenjenih za izvedbo V letu 2017 smo odprli trgovino s prodajo tabel. Posebnost tiska je foto tisk na jedilni javnega razpisa v letu 2019, je znašala tekstila v butiku Top moda v Križevcih, v papir za torte in slaščice. Vse lahko izdelam 25.000,00 EUR in so vezana na prora- letu 2019 pa butik Moment v Račah. Ker v lastni opremljeni delavnici, zato je tudi čun Občine Križevci, zato so morala smo bili vsa ta leta v najemniških poslov- moj slogan »Tiskamo VSE na VSE«. Obseg biti porabljena v letu 2019. Minimalna nih prostorih, smo kupili parcelo in pozne- dela je tako presegel čas, ki ga imam na vrednost investicije je morala znašati je zgradili poslovne prostore, kamor smo voljo v popoldanskih urah ob pomoči dru- 1.500,00 EUR. Nepovratna sredstva so dejavnost preselili leta 2016. V tej zgradbi žinskih članov, zato sem sedaj samozapo- dodelili za dva ukrepa: smo uredili tudi javne sanitarije za potre- slen. V prihodnosti načrtujem povečanje be prireditev v vaškem jedru. dejavnosti in s tem možnost dodatnega • UKREP 1 – Pomoč pri samozaposlo- zaposlovanja. Investicija v nov vezilni stroj vanju, V letu 2016 smo investirali 350.000,00 € je bila korak v pravo smer. S tem sem trgu za nakup zemljišča ter izgradnjo nove po- ponudil zaokroženo ponudbo vezenja kot • UKREP 2 – Pomoč pri sofinanciranju slovne zgradbe z opremo. Naslednje leto najobstojnejše vrste tiska na tekstilnih materialnih investicij. smo uredili tudi nove hladilne prostore za materialih. S kupljeno opremo lahko iz- potrebe naše dejavnosti. V letu 2019 smo vedem vezenje v 15 barvah brez menjave Nepovratna sredstva za pomoč pri sa- investirali tudi v nakup nove komunalne sukanca na vse tekstilne materiale, kakor mozaposlovanju je prejel Andrej Copot opreme, za kar smo prejeli finančno spod- tudi torbe, copate, vreče, kape, prte, jakne (Can visuals, Andrej Copot, s. p.). Po- budo od občine, in pa novo specialno pog- ali hlače. Občini Križevci se zahvaljujem moč pri sofinanciranju materialnih in- rebno vozilo. Investiramo vsako leto, tre- vesticij so prejeli: Tisk Prelog (Matic nutno pa nas je devet redno zaposlenih.« Prelog, s. p.), Habitus d. o. o., Ključav- ničarstvo JDJ (Denis Čuk, s. p.), Vald, d. o. o., Montaža in popravila Primož Škrget, s. p., Gostilna in picerija Šadl (Manfred Vreča, s. p.), Gostilna Zorko (Dušan Zorko, s. p.), Polaganje oblog Flor mont (Danilo Khar, s. p.), Dušan Bratuša s. p., Žaga bar (Helena Marko- vič, s. p.). Matic Prelog Podjetniki so spregovorili o zanimivih za prejeto subvencijo iz razpisa za pomoč poslovnih zgodbah, na žalost pa neka- Dušan Bratuša malemu gospodarstvu ob nakupu vezilne- teri niso želeli spregovoriti o podjetju in ga stroja. Subvencija bo delno porabljena investiciji, za katero so prejel del nepo- tudi za nakup novejše grafične opreme in vratnih sredstev omenjenega razpisa. Iz laserskega rezalnika. Odprtje razstavnega besed podjetnikov je moč zaznati nak- prostora načrtujem v poletnih mesecih.«

34 Gospodarstvo

Ana Colnarič (Habitus, d. o. o.): Denis Čuk (Ključavničarstvo JDJ, njamo vzdrževanju in investiranju v novo »Habitus, Podjetje za ekologijo in eko- Denis Čuk, s. p.): strojno opremo in orodja ter v posodobi- nomiko v kmetijstvu, d. o. o., je bilo usta- »Smo družinsko podjetje, ki je pričelo z tev proizvodnih tehnologij. novljeno 30. 1. 1991 kot naslednik servisa dejavnostjo leta 1986. Sam sem podje- škropilnic. Poleg servisiranja, prodaje škro- tje prevzel leta 2003. Ponujamo rešitve Na razpisu smo prejeli sredstva za sofi- pilne tehnike in rezervnih delov se podjetje na področju strojnega ključavničarstva. nanciranje varilne mize ter AC/DC TIG ukvarja še s popravilom drugih strojev Naše vodilo je kakovostna izvedba stroj- varilnega aparata v skupni vrednosti in naprav, predvsem s popravilom viso- noključavničarskih del in zadovoljstvo 3.101,54 EUR, kar bo občutno pospešilo in kotlačnih čistilcev. Novejša dejavnost je strank. Glavne dejavnosti so CNC-strojna izboljšalo proces izdelave in sestavljanja urejanje in vzdrževanje zelenih površin in obdelava, preoblikovanje kovin, varjenje, naših izdelkov. Nakup mize v tolikšni meri okolice, čiščenje cest in drugo čiščenje. In- izdelava manjših kovinskih konstrukcij in poenostavlja dosedanji tehnološki proces, vesticijska vlaganja v zadnjih letih so bila drugih drobnih kovinskih izdelkov. Trenu- da si dela brez nje več ne predstavljamo. namenjena tej novi dodatni dejavnosti. V tno nas je sedem zaposlenih. V zadnjih le- Nakup varilnega aparata nam sedaj omo- podjetju sva dva zaposlena, delo je zelo tih kar precej investiramo, posodobili smo goča varjenje različnih materialov, tudi intenzivno predvsem v času povečanja namreč večji del strojnega parka in kupili aluminija. Javni razpis je imel odločilen kmetijskih del. Pomembno je, da smo ob nove CNC-stroje. Sredstva z razpisa smo vpliv na odločitev o skupni vrednosti in- večjem povpraševanju predvsem dobro prejeli za preureditev poslovnih prostorov, vesticij, načrtovanih za konec leta. Glede opremljeni s kakovostno opremo za opra- saj smo morali zaradi nakupa novega CN- na neprestano rast obsega poslovanja, vljanje naše dejavnosti. Če želimo tudi v C-stroja preurediti delavnico. Vsaka preje- ki jo ponovno beležimo zadnjih nekaj let, bodoče na podlagi dolgoletnih izkušenj ta sredstva so dobrodošla. Razpis Občine načrtujemo v letošnjem letu dodatno za- obdržati kakovost in brezhibnost naših Križevci ni vplival na velikost investicije. In- poslitev proizvodnega kadra in povečanje uslug, moramo vlagati v njeno obnovo in tenzivno iščemo poslovni prostor, ki bi ga razpoložljivih prostorskih kapacitet za na- posodabljanje. Prejeta finančna pomoč za potrebovali za skladiščenje materiala in mene proizvodnje.« spodbujanje podjetništva v Občini Križev- polizdelkov; to je trenutno naš glavni cilj.« ci za leto 2019 je delno pokrila nakup nove računalniške opreme in je bila vsekakor dobrodošla.«

Darko Šijanec Primož Škrget (Montaža in popravila Ana Colnarič Denis Čuk Primož Škrget, s. p.): Manfred Vreča (Gostilna in picerija Darko Šijanec (Vald, d. o. o.): »Oče An- »Z obrtjo se ukvarjam od leta 2011. V naj- Šadl, Manfred Vreča, s. p.): »S podjet- ton Šijanec je ob ustanovitvi podjetja leta večji meri delam predvsem nadstreške po ništvom se ukvarjam od leta 2011. Ukvar- 1998 najel manjši salon za prodajo gostin- meri, različna drsna vrata, balkonske in jamo se z gostinsko dejavnostjo; kuhamo ske opreme v Veržeju. Sočasno je za manj- alu ograje. Investicije so nujne, saj si na ta malice, kosila, pečemo pice, izvajamo tudi še projekte najel razpoložljive proizvodne način olajšam delo z visoko kakovostnim catering. To se mi zdi pomembno, saj tako kapacitete v Ljutomeru. Že leta 2001 smo orodjem in stroji. Pomoč Občine Križevci obdržimo vse več gostov. V našem lokalu proizvodnjo v celoti preselili v Bučečovce. mi veliko pomeni, ker sem mali podjetnik, pripravljamo tudi zaključke in ostala pra- Sam sem se podjetju pridružil leta 2009. zato se iskreno zahvaljujem za finančno znovanja. Skupaj nas je pet zaposlenih. Smo družinsko podjetje, ki se ukvarja s tr- pomoč pri razpisu za gospodarstvo. Na ta V lokalu se vedno najdejo stvari, ki jih je govino in proizvodnjo gostinske, industrij- način spodbujajo tudi manjša podjetja za treba obnoviti ali zamenjati z novimi, zato ske ter druge opreme iz nerjavečega jekla nadaljnje delo in doseganje ciljev.« so tovrstni izdatki vedno prisotni. Odločil po naročilu. Izvajamo postavitve manjših sem se, da zamenjamo stare stole in mize in večji profesionalnih kuhinj in delilnic na terasi, zato nam je sofinanciranje prišlo hrane, izvajamo sanacije, izdelujemo in zelo prav. To je bilo potrebno in tako bodo dobavljamo opremo za živilsko prede- gostje še raje posedeli na terasi, čeprav lovalno industrijo ter druge industrijske je ob glavni cesti. Brez pomoči občine bi sektorje, izdelujemo ograje INOX in se zagotovo z investicijo počakali še kakšno lotevamo najrazličnejših projektov na slo- leto, tako da smo zelo hvaležni. V priho- venskem ozemlju ter v sosednjih državah. dnosti si želim, da bi dejavnost še naprej Naša dejavnost zajema tudi letno vzdrže- uspevala, da bi se odprle še kakšne nove vanje kuhinjskih obratov in servisiranje Primož Škrget možnosti. Najbolj pa si želim dobrega so- profesionalne gostinske opreme. Trenutno delovanja v skupnosti.« je redno zaposlenih pet delavcev. Vse pre- sežke iz poslovanja neprekinjeno name-

35 Gospodarstvo

Helena Markovič (Žaga bar, Helena leto se tako lotim nekaj manjših oziroma, pomogla k še večjemu udobju tako naših Markovič, s. p.): če finančno stanje dopušča, tudi večjih strank kot tudi zaposlenih, bi bila brez sofi- »Letos mineva že sedmo leto, odkar sem investicij. Če naštejem nekaj investicij iz nanciranja občine težko izvedljiva. Slednji se kot samostojna podjetnica začela preteklih let: na novo zgrajena in pokrita se tako še enkrat iz srca zahvaljujem. Pri ukvarjati z gostinstvom. Gostinski lokal terasa lokala ter nakup novih vrtnih sto- izbiri in nakupu peči smo bili osredotočeni Žaga bar v Ključarovcih ponuja svojim lov in miz, zamenjan in popravljen strop predvsem na sorazmerje med kakovostjo obiskovalcem več vrst brezalkoholnih in lokala v notranjih prostorih, najnovejšo in ceno. Se pravi, da bo nova peč zados- alkoholnih pijač v notranjem prostoru lo- in najpomembnejšo pridobitev, ki smo tovala potrebam lokala, pri ogrevanju pa kala in na pokriti terasi. Trenutno delam jo uresničili, pa predstavlja toplotna peč. varčna in prijazna do okolja. Načrti osta- sama, vendar pa intenzivno iščem novo Stara in dotrajana toplotna peč na drva jajo enaki kot vsako leto, da bi se stranke z sodelavko/sodelavca, ki bi bil pripravljen ni več zadostovala potrebam lokala, zato veseljem vračale v naš lokal.« delati v lokalu. Trudim se, da bi z investici- smo bili primorani pred koncem leta izves- jami v notranjosti lokala in njegovi okolici ti večjo investicijo, in sicer nakup nove to- mag. Tjaša Kos nudila obiskovalcem le najboljše. Vsako plotne peči na pelete. Investicija, ki bo pri- Minister Počivalšek na obisku v občini Križevci

Lanskega oktobra je na delovni obisk v našo občino prišel minister za gospo- darski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Marsikdo bi pomislil, da gre ob takšnih obiskih zgolj za vljudnostne besede in stiske rok. V tem primeru za- gotovo ni bilo tako, saj je bil delni raz- log za skrbno organiziran obisk iskanje konkretnih rešitev in pomoči. Sicer pa imajo ministrice in ministri težko delo. Poleg vseh obveznosti je sicer prav, da aktivno spremljajo tudi napredek na področjih, ki jih pokrivajo posamezni ministri, tako da obiščejo čim več krajev in ljudi po Sloveniji. Le tako, »na terenu«, dobijo prave informacije iz prve roke. Ne samo primere dobrih praks, potrebno je predstaviti tudi aktualno problematiko. Le na ta način se lahko v prihodnje stori- jo strumni koraki na bolje.

Z ministrom se je srečal tudi župan ob- čine Križevci mag. Branko Belec, ki je v konstruktivnem pogovoru izpostavil tudi težave, s katerimi se soočata podje- tji Gea Vipoll, d. o. o., in Wienerberger, d. o. o. Minister Počivalšek je takoj ponudil roko in po besedah vpletenih iskanje re- šitev s pomočjo ministrstva že intenziv- no poteka. Gospodarska situacija tu se je tudi zaradi ge Ljutomer Križevci in Center ponovne Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji uporabe, ki me je popolnoma navdušil. V Sicer pa je minister Zdravko Počivalšek bistveno izboljšala. Na takšen način lahko občini Veržej sem obiskal tudi Terme Ba- o obisku v Prlekiji povedal naslednje: pomagamo tudi ostalim obmejnim regi- novci. Le tako naprej, Prleki!« »Dan sem preživel v Pomurju, katerega jam, v katere preprosto moramo vlagati, gospodarski utrip je še kako živahen! Po- sicer bodo naše meje praktično prazne. mag. Tjaša Kos murje je vzorčni primer, ki kaže na to, kako Tako sem se srečal z županom občine Kri- Aljaž Žuner se mora država ukvarjati s tistimi statistič- ževci mag. Brankom Belcem, obiskal pod- nimi regijami, ki so gospodarsko šibkejše. jetje Vald, d. o. o., Oljarno Kmetijske zadru-

36 Gospodarstvo

Center prenove in ponovne uporabe v valilnici

Deponija Puconci je z izgradnjo objek- tov za obdelavo odpadkov postala Cen- ter za ravnanje z odpadki Puconci, ta pa z delovanjem Cerop, d. o. o., postaja vse bolj zeleni rudnik Pomurja.

Tako je v zapuščenih prostorih nekdanje valilnice v Ključarovcih že od lanske jese- ni precej živahno. Tam je zaživel Center prenove in ponovne uporabe. Kako je prišlo do tega in kaj se tam dogaja, je v intervjuju pojasnil Franc Cipot, direktor podjetja Cerop, d. o. o.

Podjetje Cerop ima posebno zgodbo, Koliko ton komunalnih odpadkov Koliko ljudi zaposlujete? ki je povezala pomurske občine. Se ustvarimo v Pomurju? Kaj se zgodi z Vse to izvaja v okviru podjetja slaba sto- strinjate, da je bila to dobra ideja? njimi? tina zaposlenih, ki smo jim kot družba, Ena od boljših odločitev, ki so jih spreje- Ker samo na ravni pomurske regije letno ki se zelo malo briga za nadaljnji tok od- le pomurske občine takoj po prehodu v ustvarimo več kot 45.000 ton različnih padka, ko ga vržemo v zabojnik, dolžni novo tisočletje, je bilo doseženo soglas- nenevarnih komunalnih odpadkov, ki jih izraziti vso spoštovanje in zahvalo za je o skupni izgradnji regijskega centra za je potrebno obdelati in predelati v regij- njihov pristop k delu z odpadki, zaradi ravnanje z odpadki v Puconcih in potem skem centru, je zelo pomembno, kako česar so rezultati obdelave odpadkov ustanovitev skupnega javnega podjetja smo se v podjetju Cerop, ki je največji in lahko na takšnem nivoju. To niso roboti Center za ravnanje z odpadki Puconci, d. edini subjekt v regiji, ki se s tem ukvarja, in tudi ne ljudje s socialnega roba druž- o. o. (v nadaljevanju Cerop), ki je prevze- tega lotili. V desetih letih delovanja smo be, ki bi to delali samo zaradi tega, ker lo upravljanje regijskega centra in izva- osvojili in nadgradili procese obdelave je to nujno z njihovo preživetje, ampak janje javnih služb obdelave in odlaganja do te mere, da danes iz bioloških odpad- so to ljudje, ki ob trdem napornem delu preostanka po obdelavi določenih vrst kov pridobivamo prvovrsten kompost, z odpadki verjamejo, da je njihovo pos- komunalnih odpadkov. ki je popolnoma naravno gnojilo s cer- lanstvo izjemno pomembno za priho- tifikatom najvišje kakovosti (bio-eko), iz dnost naše družbe. Čeprav se je dokončanje izgradnje regij- komunalne embalaže sortiramo več kot skega centra zavleklo v naslednje dese- 50 % reciklatov, ki so surovina za različ- Kako vidite svojo vlogo pri ozavešča- tletje, se vse razsežnosti o učinkovitosti ne vrste industrijskih izdelkov. Približno nju mladih o odpadkih? te naložbe in pravilnosti odločitve kažejo tretjino vseh odpadkov predelamo v Zavedajoč se težav, ki so povezane s iz leta v leto bolj nazorno in neposredno. visokokalorično gorivo (žal ga moramo predelavo odpadkov, se je že vse od za- Tako se je v regiji dolgoročno rešilo vpra- oddajati v tujino, ker doma nimamo četka delovanja podjetje usmerjalo tudi šanje odpadkov, ki v današnjem času ustreznih naprav za njihovo kakovostno v področje, ki sicer ni neposredno pove- postajajo neobvladljiv okoljski in širši uporabo – predvsem proizvodnja elek- zano z obdelavo odpadkov, posredno družbeni problem, s katerim se dnevno trike in toplarne). Iz blata, ki nastaja na pa močno vpliva na količino odpadkov ukvarja vsa sodobna družba. Količine čistilnih napravah, proizvajamo kompo- in odnos družbe do odpadkov. V ta na- odpadkov, ki jih ustvarimo danes, so se zite, ki so uporabni pri izgradnji nabrežin men vsako leto obišče podjetje čez tisoč v zadnjih dvajsetih letih podvojile, kar bi in nasipov; deponijski plin uporabljamo otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ob nespremenjenem načinu ravnanja z za proizvodnjo elektrike in preko koge- ter študentov, ki se jim ob prikazu zah- odpadki (vsi odpadki so se do izgradnje neracije za gretje prostorov in sušenje tevnih postopkov obdelave in predela- regijskega centra odlagali na deponije) materialov; kokosova vlakna in filc, ki ve odpadkov v težkih delovnih pogojih pomenilo, da bi vsako leto sredi Pomurja sta pomembni sestavini kosovnih od- predstavi delovanje centra za ravnanje nastal nov velikanski kup odpadkov, ki padkov, se uporabljata pri gradnji hiš iz z odpadki. Ta način osveščanja najmlaj- bi zgolj v dvajsetih letih postal najvišji naravnih materialov … Vse te postopke še generacije je, kot kažejo odzivi šol pa hrib regije. Kakšna obremenitev bi bila iz leta v leto nadgrajujemo z novimi pris- tudi staršev teh otrok in mladine, izje- to za okolje, pa si lahko le predstavljamo. topi obdelave, zaradi česar je podjetje mno učinkovit, saj mladi postanejo dosti Seveda bi to pomenilo tudi upor ljudi, ki med vodilnimi na tem področju v drža- bolj občutljivi na ravnanje z odpadki, kar bi bili prisiljeni prenašati vse s tem pove- vi in širše ter postaja pravi zeleni rudnik je eden od ciljev za zmanjševanje količin zane težave. Pomurja. odpadkov.

37 Gospodarstvo

V okviru Mensane deluje v Ključarov- saj smo še pred začetkom obnove objek- ljudi, ki se odlično počutijo v prostoru, cih Center prenove in ponovne upora- ta dobesedno zapolnili ogromne prosto- polnem obnovljenih prekrasnih »loto- be. Kakšen je koncept zgodbe v Klju- re s pohištvom, ki čaka na popravila, pre- sov«, ki jih bo možno tudi kupiti pod čarovcih, kako deluje? oblačenje, čiščenje ali prenovo v nekaj ugodnimi pogoji. Trend iz najbolj razvitih območij sveta, povsem drugega, kot je bilo do sedaj. povezan s ponovno rabo že rabljenih Tako bomo ohranili veliko izjemnih stva- Nam lahko na kratko opišite še vizijo stvari, je ena od aktivnosti, ki jih Cerop ritev iz prejšnjih časov (iz teh krajev so razvoja Centra prenove in ponovne s partnerji (predvsem socialnimi podjetji jih veliko odpeljali tujci). Če se izrazimo uporabe v Ključarovcih? v regiji) razširja tudi v pomurski prostor. bolj pesniško, so to izjemni lotosi, ki so Seveda je eden od ciljev izgradnje Cen- V ta namen je bila pred dvema letoma v sicer oveneli, a se jih da z dovolj pozor- tra prenove in ponovne uporabe tudi Ključarovcih skupaj z občino Križevci od- nosti in nege ponovno razcveteti. privabiti k sodelovanju ljudi, ki imajo kupljena stara zgradba zapuščene valil- dovolj znanja, volje in prefinjen obču- nice, ki smo jo v letu 2018 in 2019 v delu, Valilnica v Ključarovcih je na ta način tek za prenovo starih kosov pohištva. Če ki je namenjen ponovni uporabi, v celoti preživela, saj je bila usoda omenjenega sklepamo po številu povpraševanja po prekrili in obnovili, tako da smo dejav- objekta pred dogovorom Občine Križev- teh storitvah za prenovo na domu, dela nost že lahko začeli izvajati. Ideja za vse- ci in Cerop-a, k čemur je veliko pripomo- ne bo zmanjkalo. Ob koncu leta 2019 binsko in siceršnjo obnovo tega objekta glo nagovarjanje in ideje Društva 29a, so bili sicer le trije zaposleni, a če se bo je mnogo širša in povezana z različnimi zelo negotova. Občina sama verjetno program razvijal po načrtu, upamo, da dejavnostmi ustvarjanja na področju v prenovo ne bi mogla vstopiti, ker gre jih bo že konec tega leta več in ob koncu kulture, tehnične kulture in drugih pros- za relativno velik denarni vložek. Samo desetletja morda dvomestno število. To točasnih dejavnosti v navezavi s Cen- Cerop je v nakup in obnovo vložil čez pa bo veliko prispevalo tudi k zmanjša- trom prenove in ponovne uporabe, ki bo 240.000 EUR. Prepričani smo, da bo po nju količin odpadkov, kar je ena od pri- sicer zavzemal pretežni del obnovljenih dokončanju tistega dela objekta, ki ga oritet na področju ravnanja z odpadki, prostorov. Da je potreba po obnovi po- ureja Občina Križevci, in obnovi celotne del katerega je tudi Cerop. hištva in druge opreme danes res trend, fasade nastal nov sodoben center dru- se je pokazalo takoj po odkupu objekta, ženja različnih generaciji in predvsem mag. Tjaša Kos Stanje na trgu dela v občini Križevci

Razmere na trgu dela v Pomurju so bile srednjo poklicno ali štiriletno srednjo in invalidi, ki so tudi prejemniki CSD. Jav- v letu 2019 zelo ugodne. V celotnem Po- šolo. na dela so namenjena razvoju novih de- murju in tudi v Sloveniji se je število pri- lovnih mest in spodbujanju neprofitnih javljenih brezposelnih oseb na Zavodu Na Zavodu za zaposlovanje izvajamo v delodajalcev k oblikovanju programov za zaposlovanje zmanjšalo. Tako je bilo tem času precej ukrepov aktivne politi- v splošno družbeno korist, predvsem pa v Pomurju konec novembra 12,1 odsto- ke zaposlovanja, in sicer od delovnega dolgotrajno brezposelnim osebam za tna stopnja registrirane brezposelnosti. preizkusa, usposabljanja na delovnem ponovno vključitev na trg dela. V občini Križevci je bila stopnja registri- mestu do subvencije za zaposlitev Za- rane brezposelnosti 8,4 odstotna, kar je posli.me za starejše od 30 let in Aktivni Stanje na trgu dela je zelo ugodno. De- več kot v letu 2018 (7,6 %), zmanjšalo do upokojitve za starejše od 58 let. Na lodajalci na veliko iščejo nove sodelavce pa se je absolutno število prijavljenih v voljo so tudi različna povračila davkov in imajo objavljena prosta delovna mes- evidenco iz 136 oseb v letu 2018 na 134 in prispevkov delodajalcem na Finančni ta, ki jih težko zapolnijo. Zaposlitev se oseb v letu 2019. Občina Križevci ima ta- upravi in Zavodu za pokojninsko in inva- najlažje najde v turizmu in gostinstvu, koj za Veržejem drugo najnižjo stopnjo lidsko zavarovanje. gradbeništvu, prevozništvu, storitve- brezposelnosti v Pomurju. nih dejavnostih, kovinarstvu, različnih Izvajamo tudi različne tečaje, vse z na- montažah. Kadra s takšno izobrazbo na Konec decembra je bilo na Zavodu pri- menom pridobitve novih znanj in izbolj- Zavodu nimamo prijavljenega, so pa de- javljenih 134 občanov, ki so iskali zapo- šanja zaposlitvenih možnosti na trgu lodajalci pripravljeni zaposliti tudi druge slitev. Kar 57,5 odstotkov je prijavljenih dela, saj imamo veliko potreb po zapo- profile, samo da so osebe pripravljene žensk, ker je zanje zelo malo delovnih slitvi predvsem kvalificiranega kadra: delati in so za delo motivirane. mest. Večina prijavljenih je v starosti vozniki, varilci, ključavničarji, kuharji, od 25 do 59 let. 54 oseb je prijavljenih natakarji, monterji, mizarji, tesarji, žele- Jelka Jež na Zavodu več kot eno leto, kar pome- zokrivci in drugi poklici na nivoju poklic- ni, da so dolgotrajno brezposelni. 18 je nega izobraževanja. V letošnjem letu so iskalcev prve zaposlitve in 39 invalidov. v januarju najbolj aktualna javna dela, 23,9 odstotkov prijavljenih občanov ima kjer imajo možnost za zaposlitev dolgo- osnovnošolsko izobrazbo ali nedokon- trajno brezposelne osebe, dolgotrajno čano osnovno šolo in 46,3 odstotkov pa brezposelne osebe, ki so prejemniki CSD

38 Iz naših vasi

Zakonski jubilanti

V letu 2020 bo v občini Križevci in naši župniji velikokrat slovesno tudi zaradi obletnic sklenitve zakonske zveze.

25 let poroke praznuje pet parov: Na- taša in Branko Belec, Silva in Stanko Brumen, Milena in Danilo Kahr, Milena in Milan Kovačič ter Nataša in Zvonko Heric.

50 let poroke letos obeležuje kar šestnajst parov: Dragica in Franc Kosi, Jelka in Mirko Jurinec, Irma in Slavko Vajs, Cvetka in Matej Potočnik, Ljudmila in Branko Veršič, Ana in Karl Hanžekovič, Marija in Viljem Treppo, Marija in Janko Budja, Marta in Alojz Novak, Elizabeta in Feliks Kolarič, Marta in Jožef Bohanec ter Slavica in Alojz Čuk. Podatki so pridobljeni na Župnijskem iskreno čestitamo in želimo še veliko le- Kar 65 let poroke pa se veselita dva uradu v Križevcih, ki pa ne razpolaga s pih skupnih trenutkov! para: Elizabeta in Anton Šijanec ter Ma- podatki parov, ki so se poročili v drugih rija in Slavko Lovrenčič. župnijah. Vsem, tudi tistim, ki ste se po- mag. Tjaša Kos ročili drugje in praznujete okrogli jubilej, Miklavž v Logarovcih

V četrtek zvečer, 5. decembra 2019, ko tradicionalno otroke obišče prvi dobri mož v veselem decembru, sveti Miklavž, so v gasilskem domu v Logarovcih prip- ravili presenečenje za vse otroke. Pro- gram so s svojimi nastopi popestrili Žan Bogdan, ki je zaigral na harmoniko, ter Žana Horvat in Nija Lana, ki sta zapeli ob spremljavi kitare. Sveti Miklavž je prišel v spremstvu svojih angelčkov in parkljev ter obdaril 57 pridnih otrok. Ob koncu obdarovanja je bil pripravljen tudi po- seben kotiček za nepozabno fotografira- nje z Miklavžem.

Tjaša Marinič

39 Iz naših vasi

Prenova kapele in utice v Kokoričih

Domačini smo z lastnim znanjem in iz- kušnjami v celoti prenovili kapelo v Ko- koričih. Občini Križevci se zahvaljujemo za plačilo materiala, posebna zahvala pa gre vaščanu Antonu Petovarju, ki je obnovi kapele namenil največ prostega časa, ter zakoncema Mariji in Alojzu He- ric, ki sta tako finančno kot tudi z delom poskrbela za celovito prenovo kipa Ma- rije. Hvala tudi vsem domačinom, ki so pomagali pri obnovi kapele.

V nedeljo, 25. 8. 2019, smo olepšali tudi »našo« utico v Kokoričih. Streho krasi bakreni petelin, ki po starodavnem izro- čilu varuje strehe pred strelo in ognjem. Privoščite si počitek v senci utice, če pa se izgubite, vam bo petelin pokazal smeri neba. Mojstrovina je delo našega vaščana Franca Rakuša. Naj mu še dolgo služi ustvarjalna roka.

Nada Maučec Maša Maučec Prižig luči na Grijesu

Prebrali ste naslov in skoraj zagotovo da bi lahko imeli sosedski prižig luči na ste se vprašali, kje je ta Grijes. Je to v Grijesu. Naši sosedje so vedno priprav- križevski občini? Seveda, to je v Ključa- ljeni sodelovati. Skupaj se radi povese- rovcih, kjer so ob glavni cesti proti križi- limo in skupaj smo tudi v manj veselih šču na Grabah, skoraj v gozdu, posejane trenutkih, ki nam jih piše življenje. hiše. Ključarovci so zame najlepša vas. Ljudje smo delavni, prijazni, gostoljub- Nisem se zmotila, vsi so bili za. Dogo- ni. Skrbimo za urejenost domovanj in vorili smo se, da bomo prižgali zunanje okolice, kakovost življenja pa gradimo lučke drugo decembrsko nedeljo ob 17. tudi na tradiciji naših prednikov, ki jo po- uri. Sobota je bila v posameznih gospo- samezniki in društva negujemo in nad- dinjstvih izredno delovna in ustvarjalna. grajujemo ob sodobnem vsakdanjiku in Drug drugega smo nagovarjali in spra- izredne povezanosti sosedov kar treh prazniku. ševali, kako potekajo pripravljalna dela. generacij. To je bil trenutek zavedanja, Člani gospodinjstev so se maksimalno da smo sosedje, ljudje, med katerimi V začetku lanskega decembra nas je že angažirali, da bi hišo ali okolico olepšali z ni tekmovalnosti in nevoščljivosti. Ta marsikaj nagovarjalo in opominjalo, da lučkami in svetlobnimi efekti. Opazoval- trenutek zavedanja in druženja je trajal se nam približujejo božični in novoletni ci smo bili zelo radovedni in malce ne- ob veselem kramljanju, smehu, dobri prazniki. Vzdušje je bilo veselo in razpo- učakani, izredno nas je že zanimalo, kaj domači kapljici in prleških dobrotah. V sajeno. Segli smo po peresu ali mobilni- bo v našem »mini sosedskem projektu« prešernem vzdušju smo že nizali izvirne ku, da napišemo voščila prijateljem in nastalo. Pa smo le dočakali! V nedeljo, 8. ideje za prihodnje leto. znancem, s katerimi smo prekrižali poti 12. 2019 ob 17. uri, je Grijes zasijal v soju v preteklem letu. Razmišljala sem, kje lučk. Trenutek prižiga smo spremljali vsi Lidija Koroša so zunanje lučke, da bi jih razporedili sosedje na dvorišču, od koder smo ime- Sandra Hanžič po balkonski ograji naše hiške. Glej ga li zelo lep pogled na celotno okolico. To zlomka, takrat pa se mi je porodila ideja, je bil trenutek svetlobe, praznika, miru,

40 Iz naših vasi

Božično-novoletne delavnice v Bučečovcih

Vaščani se lahko tudi na lastno pobudo organiziramo, izpeljemo otroške ustvar- jalne delavnice in poskrbimo za lepši izgled vasi v božično-novoletnem času. Kot dokaz si lahko ogledate našo fotore- portažo. Delavnice so potekale v soboto, 7. 12., in nedeljo, 8. 12. 2019, v gasilskem domu. Na delavnicah je sodelovalo prib- ližno dvajset otrok. Oba dneva sta bila pestra: v soboto smo pekli piškote, izde- lovali Božička in okraske za smrečico, v nedeljo pa smo okrasili obe avtobusni postaji v Bučečovcih.

Simona Šijanec Prižig novoletnih lučk v vaškem jedru

Praznični čas je čas lepih želja, misli in obetov za prihodnost, december pa je mesec luči in praznovanj ter nasmejanih in srečnih obrazov. Tako se je čarobnost decembrskega časa začutila tudi v obči- ni Križevci v okviru povezanih prireditev Čarobni večer in prižig lučk.

Dogodek prižiga lučk v vaškem jedru je otvoril domač pihalni orkester KUD Mu- zika, ki je v svojem glasbenem repertoar- ju zaigral nekaj božičnih skladb. Božične pesmi pomagajo ustvariti pravo božično vzdušje. Z njimi hladni zimski dnevi v trenutku postanejo toplejši, prijetnejši in bolj veseli. Sledil je nastop otroške- ga pevskega zborčka OŠ Križevci, ki so zbrane razveselili z otroškimi božičnimi pesmimi.

V kratkem nagovoru župana mag. Bran- ka Beleca so bile izrečene novoletne želje občanom in občankam, nato je sle- dilo odštevanje in prižig lučk. Za bogato pogostitev so poskrbele člani in članice PGD Logarovci.

Prireditev je bila zelo dobro obiskano in nadejamo se, da bo le-ta postala tradi- cionalna.

Urška Osterc Bogomir Gaberc

41 Iz naših vasi

Zanimiv zvonec

Križevski župnik Štefan Vinkovič si je za vstop obiskovalcev v župnišče omislil zelo zanimiv in originalen zvonec. Ko sem potegnil za velik vzvod pri vhodnih vratih, sem pričakoval, da bom zaslišal zvon, ki bo župnika opozoril na moj prihod. Na moje začudenje se je znotraj oglasil akord piščali. In res. Za vrati je na steni pritrjena zanimiva konstrukcija treh piščali in pod njimi zračni meh, ki ob potegu zunanjega vzvoda potisne zrak skozi tri piščali in zasliši se orgelski zvok piščali. Piščali so bile sestavni del starih orgel iz cerkve, ki so bile nadomeščene z novimi pred nekaj leti. Zares originalna rešitev, ki deluje, tudi če ni elektrike.

Janče Gartner

42 Vrtec in šola

Teden otroka

Tudi letos smo v tednu otroka pripravili posebne aktivnosti, skozi katere nas je vodil pravljični junak Palček Pavle. Spra- ševali smo se, kaj vemo o škratih, kaj bi želeli izvedeti, ob koncu tedna pa ugo- tavljali, kaj smo se naučili. Mlajši otroci so iskali škratov zaklad v okolici vrtca, predšolski otroci pa so skupaj s prvo- šolčki odšli v skrivnostni gozd, kjer jim je Palček Pavle zastavljal naloge, ki so jih morali rešiti. Nanašale so se predvsem na področje govora. Veliko smo likovno ustvarjali, rajali in se družili.

Renata Slavinec Berden arhiv vrtca Mednarodni dan strpnosti

Dva oddelka našega vrtca sta v mesecu novembru sodelovala v projektu Mi- nistrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki se imenuje Dan za strpnost in prijateljstvo. Ob mednarodnem dnevu strpnosti smo se s pomočjo zgodbice Dinozaver Tiko in veliki zob pogovarjali in ustvarjali na temo strpnosti in nestrp- nosti. Glavno sporočilo pravljice je, da moramo imeti radi sebe in druge, četudi nismo popolni, in da smo lahko prijate- lji, četudi smo različni. Po vsebini zgod- bice smo likovno ustvarjali in pripravili razstavo.

Renata Slavinec Berden arhiv vrtca

43 Vrtec in šola

Trajnostna energija

Trije oddelki našega vrtca so sodelovali na nagradnem natečaju v okviru progra- ma Ekovrtec, in sicer »Trajnostna ener- gija 2019: Naše sporočilo za lepši svet«. Ustvarjali smo grafite večje velikosti na teme varčevanja z vodo in elektriko ter ravnanja z odpadki. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Natečaj je vsebinsko zajemal ključno sporočilo, da z učinko- vito rabo energije in vode ter ustreznim ravnanjem z odpadki varujemo naše okolje in ustvarjamo lepši svet za nas, naše zanamce in vsa živa bitja.

Renata Slavinec Berden arhiv vrtca December v vrtcu Križevci

Skozi mesec december nas je v vrtcu Kri- ževci popeljala Muca Copatarica. Stro- kovne sodelavke smo pri načrtovanju aktivnosti izhajale s področja komuni- kacije in razvoja bralne pismenosti, kar je tudi prednostna naloga našega vrtca. Slikanica je bila dovolj velika motivaci- ja za različne dejavnosti, ki so se pove- zovale z vsemi področji, predvsem pa z jezikom. S pomočjo književnega dela Ele Peroci smo strokovne delavke pri otro- cih spodbujale motiviranost za branje, razumevanje prebranega, bogatenje be- sedišča in ob tem poskrbele za spodbu- janje govora.

V četrtek, 12. 10. 2019, smo se pred vrtcem zbrali starši, otroci in zaposleni vrtca Križevci, saj smo prižgali lučke na naši okrašeni smreki pred vrtcem. V prazničnem decembru so se v oddel- kih odvijale še tradicionalne aktivnosti (peka parkljev in prazničnih piškotov, ustvarjanje okraskov, krašenje smrečic, druženje in rajanje).

Renata Slavinec Berden arhiv vrtca

44 Vrtec in šola

Križevska učitelja iskala zdrav duh v zdravem telesu na turški šoli

Osnovna šola Križevci sodeluje v mednarodnem projektu Eras- mus+ KA1 (Zdrav duh v zdravem telesu). V tednu od 21. do 24. 10. 2019 sva bila učitelja Ksenija Mavrič in Denis Hofman na izobraževalnem obisku na turški šoli v mestu Kumluca. V Tur- čiji sva se izobraževala in hospitirala pri pouku ter pogledala primere šolskih ur, ki se izvajajo na prostem. Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Do glavnega mesta Istanbul in naprej v Antalyjo sva potovala z letalom, nato pa še z avtomobilom v mesto naših gostiteljev. Turški učitelj Gökhan Edge Albayrak je bil vse dni najin vodič in spremljevalec, hkrati tudi vez v pogovoru z njihovimi učitelji in učenci ter prevajalec v in iz angleščine, v kateri smo komunici- rali. Najprej sva prisostvovala pouku naravoslovja v 8. razredu, med katerim smo opravili video klic z našo šolo, in sicer s pe- tošolci in z učiteljicama Katjo Koroša in Nado Vajs Vidnar, ki sta pripravili in posneli dogodek. Sledile so ure športa na zunanjih igriščih in igralnih površinah, ki jih lahko koristijo tudi otroci iz stanovanjskih sosesk.

Sledil je obisk zasebnega vrtca in šole od prvega do četrte- ga razreda, ki sta vrhunsko opremljena in kjer malčki in otroci nižjih razredov osnovne šole pridobivajo predvsem izkustvena znanja. Tu so naju počastili s pravim turškim kosilom, ki so ga ta dan pripravili za svoje otroke. Bilo je posebno, a vsekakor okusno.

Zanimiva je bila naslednja ura - likovna vzgoja, kjer sva najprej opazovala predstavitev posebne slikarske likovne tehnike, nato pa se preizkusila v njej in izdelala vsak svojo slikarsko umetnijo.

Bila sva tudi na obisku ravnateljeve pisarne v šoli in vrtcu, kjer vezovanju s športnimi aktivnostmi. S tem smo pričeli prejšnje je bil ob debati o šolskem sistemu v Turčiji in Sloveniji obve- šolsko leto, saj so se izobraževalnega obiska na isti šoli marca zno prisoten pravi turški čaj. Dan, ki je sledil, je bil namenjen 2019 že udeležili sodelavci in vodstvo šole. Novo pridobljene športnim disciplinam v naravi, in sicer trekingu z vzponom do strokovne izkušnje in modele poučevanja tako prenašamo v svetilnika z razgledom na morje. Spoznala sva prečudovito naš šolski prostor. naravo z visokimi klifi nad kristalno čistim morjem, rastlinstvo in živalstvo v gozdu in na obali (pot v gozdu nam je prekriža- Ksenija Mavrič la tudi želva), šotorišče za preživetje v naravi, premikanje od Denis Hofman točke do točke in merjenje nadmorskih višin in razdalj med točkami. Dejavnost je bila financirana in organizirana v okviru medna- Popoldan je bil namenjen obisku neskončnih plantaž zelenja- rodnega projekta Erasmus + Zdrav duh v zdravem telesu. ve in nam nekaterih nevsakdanjih sadežev. Ogledali smo si razvaline starega mesta na hribu, do koder smo se povzpeli peš, obiskali pa smo še mestni muzej in z njegovega stolpa opazovali mesto s pomembnimi zgradbami. Prednjačila je ve- lika mošeja v bližini. Domov sva se vrnila z novim znanjem in idejami, ki jih bomo na ravni šole vključevali v učni proces. V šoli si namreč želimo povečati število ur pouka, ki bi jih izvajali na prostem v po-

45 Kultura

Dogodki v KUD Križevci v drugi polovici leta 2019

V Kulturnem društvu Križevci pri Ljutomeru v domačem kraju se ustavljajo ob njem, med njimi tudi skupina otrok. Nekateri in na domačem odru vsako leto izvedemo nekaj tradicionalnih ga obsojajo, Žanin pa v njem vidi človeka, kot je vsak drug, prireditev, prav tako pa tudi ostale prireditve in literarne veče- ki nima doma in ga na ulici zebe. Druge otroke spodbudi, da re. Obenem s točkami nekaterih sekcij, predvsem gledališkimi, nanj pogledajo z drugačnimi očmi in mu od doma prinesejo nastopamo na prireditvah v organizaciji ostalih društev v ob- topla oblačila in žepnino, s katerimi ga razveselijo za prazni- čini in izven nje. ke. Nastopili so avtorica zgodbe Manica Sušec, Žanin Tobias, Dušan Kavaš in otroci iz osnovne šole in vrtca, v glasbenem 24. avgusta zvečer je na dvorišču Župnijskega urada v sode- programu pa Vita Borovič s čelom, Lucija Divjak z violino, tri lovanju z Založbo Beletrina prvič potekalo pesniško branje v božične pesmi pa so zapeli otroci otroškega pevskega zbora okviru Dnevov poezije in vina. Naša gosta sta bila priznana pod vodstvom Andreje Sever in navdušili obiskovalce. Z izbo- in večkrat nagrajena pesnika Miroslav Košuta iz Trsta in Metin rom pesmi, ki pojejo o domačih krajih, je nastopila glasbena Cengiz iz Istanbula. Slednji je v turščini prebral dve politično skupina Bos.si iz Sv. Jurija ob Ščavnici. angažirani pesmi, ki sta govorili o občutenju vojne, kot jo vidi- jo tisti, ki zanjo niso prosili, vendar je prišla in noče in noče odi- ti, morajo pa živeti z njo in z vsemi tegobami ter radostmi živ- ljenja. Sledili sta še dve ljubezenski pesmi. Sodelavka Beletrine Katja Šifkovič je brala prevode pesmi in povezovala dogodek. Miroslav Košuta je spregovoril o preživljanju mladosti v okolici Trsta v času, ki ga je zaznamovala mržnja Italijanov do Sloven- cev, druga svetovna vojna in izguba slovenskega ozemlja po obeh vojnah, o prizadevanju za ohranitev slovenske narodne identitete. Prebral je nekaj kratkih globoko doživetih pesmi in zaključil s hudomušnimi pesmimi za otroke. Za premor in glas- beni užitek je s skrbno izbranimi in odlično odigranimi sklad- bami na violini poskrbela Lara Borovič. Prireditev smo zaključili z mislijo, da bi bilo na svetu manj vojn, če bi tisti, ki jih s svojimi težnjami povzročajo, brali več poezije in dajali soljudem več V nedeljo, 8. 12. 2019, je v vaškem jedru potekalo miklavže- ljubezni. Kot se za Dneve poezije in vina spodobi, smo večer vanje z bazarjem. Na stojnice smo povabili številne domače zaključili ob odličnih vinih Vinogradništva družine Kos. ponudnike dobrot in drugih izdelkov, ki so jih obiskovalci lah- ko kupili zase ali kot darila za prihajajoče praznike. S svojimi iz- delki so sodelovali tudi učenci križevske osnovne šole in vrtca. Člani otroškega pevskega zbora iz osnovne šole so uvodoma zapeli dve zimsko obarvani pesmi, nato pa so številni prisotni otroci skupaj z moderatorko poklicali Miklavža, ki je prišel v spremstvu treh angelčkov, jih nagovoril in jim razdelil darila. Obiskovalci so se v mrzlem in meglenem jutru pogreli ob to- plem čaju in kuhanem vinu.

Lansko leto je bilo Pomurje v znamenju obeleževanja 100-le- tnice priključitve Prekmurja k matični domovini. Za nas je bila ta obletnica posebej pomembna, saj dr. Matija Slavič izhaja iz naše občine. Slavičev večer in film Za Prekmurje gre sta bila pomemben del prireditev ob prazniku naše občine.

December je bil v znamenju praznikov in zvrstili so se trije do- godki: v petek, 6. 12. 2019, smo pripravili že peto večerno prireditev Leto smo zaključili z blagoslovom konj. Poleg domačih konje- Čarobni december. Rdeča nit dogodka je bila zgodba o brez- rejcev in konjerejcev iz Male Nedelje s svojimi konji so se ga ob domcu, ki na ulici razveseljuje mimoidoče z lutkami. Ljudje lepem vremenu udeležili številni obiskovalci.

46 Kultura

Po uvodnem nagovoru je župnik Štefan Vinkovič blagoslovil konje in konjenike, katerim je pred blagoslovom rdeče nagelj- ne pripela Manica Sušec in jim izročila tradicionalna darila z ov- som, kruhom in soljo. Župan mag. Branko Belec je spregovoril o pomenu obeh praznikov na ta dan, to je dnevu samostoj- nosti in enotnosti ter o pomenu štefanovega in konjereje za naše kraje. Spregovoril je tudi o odličnih rezultatih križevskih konjerejcev v iztekajočem se letu in instalacijah konjev, ki so postavljene v jedru Križevcev pri Ljutomeru in so jih izdelali priznani kiparji na kiparskih kolonijah, ki so zadnja leta poleti potekale v Križevcih. Le-ti predstavljajo začetke kulturnega tu- rizma v občini Križevci. V imenu konjeniškega kluba je prisotne pozdravil Vlado Žnidarič.

V kulturnem programu so nastopili člani Pihalnega orkestra KUD Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru in harmonikar Am- brož Prašiček. Programu je sledilo druženje ob kuhanem vinu, toplem čaju in poticah, ki so jih pripravili člani kulturnega Silva Duh društva, za toplo enolončnico in palačinke pa so letos poskr- Milena Rajh beli člani Društva za ohranitev jedi naših babic – Kihača. KUD Muzika Križevci na Primorskem

Drugi oktobrski vikend so se godbeniki KUD Muzika Križevci na povabilo članov Pihalega orkestra Sv. Anton odpravili na gostovanje na Primorsko. V gosteh so imeli dva odmevnejša koncerta, najprej samostojnega v Izoli, nato pa še v kra- jevni skupnosti Pobegi-Čežarji. Križevski godbeniki so navdušili občinstvo, saj so preigravali slovenske in tuje, vsem dobro znane evergreen skladbe. Skupni koncert z godbo iz Sv. Antona so izved- li pred KS Pobegi-Čežarji in bili deležni bučnega aplavza številnih obiskovalcev. KUD Muzika Križevci vodi dirigent Si- mon Novak. Predsednik društva Drago Belec je bil vesel povabila na gostovanje, mag. Lidija Domanjko saj je za godbenike gostovanje nagrada za ves vložen trud in čas ter motivacija za nadaljnje delo. Hkrati pa je bila to odlična priložnost, da so se godbeniki predstavili občinstvu, ki je prihajalo tudi iz sosednje Italije. Navezali so nekaj sti- kov in upajo, da bodo v prihodnosti še sodelovali.

mag. Lidija Domanjko

Urška Osterc

47 Kultura

Evtanazija kulture

Dogodek pod naslovom Evtanazija kul- ture, ki je potekal v petek, 24. 1. 2020, v Art galeriji Jurak, je bil prvi v ciklu de- batnih večerov v Logarovcih. Osvetliti želimo položaj posameznika znotraj kapitalistično naravnane družbe, spod- buditi akterje k delovanju – ne le zase, ampak tudi in predvsem v skupno dob- ro. Na petkovem večeru smo bili priča prepletu besede in slike. Pesnik, esejist, lektor in prevajalec Vid Sagadin Žigon je spregovoril o umestitvi kulture, ki je v današnjem času prevečkrat nekakšen nebodigatreba za odločevalce in vlada- joče strukture, pa tudi za slehernika, ki je že davno sprehod po umetniški galeriji zamenjal za blodnjo po trgovskem cen- tru. Svetel žarek upanja prižigajo posa- V svojih delih se osredotoča predvsem na svet in osebna izkušnja, kar najbolje mezniki, ki so ostali zunaj pridobitniško na posameznika, zato si na razstavi lah- povzame njegova misel: »Vsi moji verzi so nastrojene družbe in s svojim delova- ko ogledate njene portrete in akte. Vid bili napisani s krvjo mojih misli, brez njih bi njem težijo k temu, da se izboljša kako- Sagadin Žigon piše pesmi že od otro- že zdavnaj izkrvavel.« vost bivanja tudi za širšo množico. štva. Izdal je pet pesniških zbirk, na obja- vo pa čaka še veliko njegovih zapisanih Lijana Jurak Petra Bajić, magistrica likovnih umetno- misli. Pesmi prihajajo iz njega kot lava iz Romeo Štrakl sti, se je šolala na Visoki šoli za risanje v vulkana, to je njegovo življenje. Več let Ljubljani. S Primorske se je preselila na je lektoriral in prevajal, piše tudi eseje. naš konec domovine, kjer sedaj ustvarja. V pesmih se prepletata njegov pogled

BeEko

48 Društveni utrip

Organizacija prireditev je pravi izziv za društva

V Sloveniji je registriranih veliko število mo s pridobivanjem potrebnih soglasij, društev, kar precej jih je vpisanih tudi v saj je priprava dokumentacije iz leta v Vpisnik prostovoljskih organizacij in or- leto zahtevnejša, nekateri postopki pa ganizacij s prostovoljskim programom. dolgotrajni. Za enodnevno prireditev je Tudi v naši občini ni nič drugače. Člani tako (med drugim) potrebno poskrbeti skrbijo za ustrezno delovanje društev, za: ki so ustanovljena za različne namene. Večina se jih loti tudi organizacije in iz- - dovoljenje za najem prireditvenega vedbe prireditev. Pri tem se soočajo s prostora pri Slovenskih državnih gozdo- številnimi izzivi pri pridobivanju ustre- vih, zne dokumentacije. Seveda je ta izziv - dovoljenje za najem prireditvenega navadno premo sorazmeren z velikostjo prostora na Skladu kmetijskih zemljišč, prireditve, ni pa nujno. - prisotnost reševalcev potapljačev in izjavo za zagotavljanje varovanja prire- O davčnih blagajnah se je v preteklo- ditve, sti precej govorilo in pisalo. Tu imajo - prisotnost medicinske oskrbe (reševal- društva, ki organizirajo eno prireditev no vozilo z osebjem), letno, olajšavo, ni jim treba davčno po- - ureditev sanitarno higienskih zahtev s Rajko Veršič trjevati računov, blagajno pa je vseeno pripadajočim vzdrževanjem, potrebno uporabiti. In seveda se mora - presojo zdravstvene ogroženosti, čensko«, ampak vse mlade, ki so kakor izdati vsak račun! Nobenih olajšav pa - načrt varovanja prireditve, koli povezani z našo vasjo in vsako leto ni pri pridobivanju soglasij (za katere je - prisotnost operativne ekipe z gasilsko pomagajo pri raznih opravilih in aktiv- velikokrat treba plačati takso), zato je opremo, nostih pred ter med prireditvijo. Že vrsto prijava prireditve velikokrat precej za- - obveščanje institucij o organiziranju let namreč opažamo, da mladi po svoji jeten kup papirjev. Ob uporabi glasbe javne prireditve, intuiciji pridejo in povprašajo, »če je kaj (žive ali elektronske) ne smemo pozabiti - dovoljenje za začasno bremenitev oko- za delati«. Za prihodnost prireditve in na Združenje Sazas in IPF, pravočasno je lja … prijetnega medgeneracijskega druženja potrebno prijaviti prireditev, naknadno nam torej v Vučji vasi ni potrebno skrbe- poslati ustrezne sezname izvajanih del ti.« … In zagotovo ne smejo izpustiti nobe- Mag. Tjaša Kos, predsednica Kultur- nega izvajalca, ker jih lahko doleti kazen nega, turističnega in izobraževalnega v obliki višjega računa, ki ga morajo pla- društva Kelih: čati. V času uporabe družbenih omrežij moramo biti še toliko bolj previdni in »Kulturno, turistično in izobraževalno natančni. Ničkolikokrat se je že zgodilo, društvo Kelih že od ustanovitve leta da prireditve skorajda ne bi bilo, pa so 2008 organizira prireditve, ki so tako po vztrajni organizatorji kljub vsemu pos- vsebini kot obširnosti zelo različne. Sa- Sara Vinkovič krbeli za to, da so obiskovalci uživali na lon Jeruzalem, Prleška gibanica, vinsko- dogodku. Na zadnjem srečanju v lanskem letu smo -kulinarični dogodki, izobraževalni do- od 15 inštitucij (ali zavodov) pridobili 21 godki, kulinarične delavnice so nekatere Kaj se dogaja v zakulisju organizacije dovoljenj. Zakaj se pri vsej birokraciji izmed prireditev, ki jih organiziramo. prireditev? S katerimi izzivi pri orga- sploh še truditi? Odgovor je preprost nizaciji in izvedbi prireditev se sooča- – zaradi ljudi ob naši reki Muri. Najzah- Ko smo aktivno sodelovali pri projektu jo v naših društvih? tevnejše delo se prične s pripravo prire- Vseslovenski pohod z rdečimi baloni, ditvenega prostora nekaj tednov pred smo organizirali pohod v Ljutomeru. Rajko Veršič, tajnik PGD Vučja vas: dogodkom. Za marsikatero društvo ali Nismo si predstavljali, da nas čakajo or- »Vsako leto organiziramo Srečanje Pr- organizacijo je zavidljiv podatek, da pri ganizacijske posebnosti in zahteve. Še lekov in Prekmurcev na prleški strani. pripravi prireditve samo na prleški stra- posebej zato, ker gre zgolj za manjšo To je tradicionalna prireditev, ki že več ni sodeluje približno 100 prostovoljcev prireditev (do 30 udeležencev) dobro- kot dve desetletji združuje prebivalce (Vučja vas ima okoli 260 prebivalcev). delnega namena, ki traja slabo uro. Za- na obeh straneh reke Mure in privablja radi različne kategorizacije cest je na- množico obiskovalcev. Trdo delo in napor sta poplačana z vsa- mreč nemogoče, da se skupina ljudi na Čeprav je prireditev v juliju, z aktivnostmi koletnim odličnim obiskom in vzdušjem, organiziranem dogodku le sprehodi z glede organizacije pričnemo kmalu po kar nam daje elan za naprej. Izpostaviti rdečimi baloni in tako opozarja na redke novem letu. V mesecu februarju prične- želim našo mladino, ne samo »vu bolezni ljudi in drugačnost.

49 Društveni utrip

Poskrbeti bi morali za zaporo ceste, Na žalost je naša zakonodaja privedla iz vode. Na srečo odlično sodelujemo s spremstvo, če bi šli po državni cesti … V tudi do tega, da na določenih priredi- člani PGD Vučja vas, zato s tem nimamo istem mestu pa, denimo, cel razred otrok tvah ne sodelujemo, istočasno pa izved- dodatnih stroškov. s spremstvom pešači na zdravniški pre- bo naših omejuje. Kljub temu da imamo gled, v park ali kam drugam, pa ne pot- vse ustrezno registrirano, ne smemo Organizacija prireditev zahteva ogrom- rebuje nobenih dovoljenj. Nelogično, prodajati vina v steklenih kozarcih, kar je no birokracije, za eno prireditev je res- kajne? To je bila dobra izkušnja za naše nesprejemljivo tudi za vinarje, ki na pri- nično veliko dela. Ker je to edina prire- nadaljnje projekte. Še večji organizacij- reditvah sodelujejo.« ditev, ki jo organiziramo v posameznem ski zalogaj predstavlja zdaj že tradicio- koledarskem letu, in ker naše društvo ni nalna prireditev Prleška gibanica. Iz Konjeniškega društva Križevci so zavezanec za DDV, bi bili izjemno veseli, poslali naslednjo izjavo: če na tej edini prireditvi ne bi bilo treba V letu 2019 smo prvič vključili kulina- uporabljati blagajne. Poleg tega, da si jo rični pohod in s tem povzročili oblico »Organizacija športnih prireditev je pre- moramo sposoditi, moramo potem tudi dodatne birokracije ter pridobivanja cej zahteven izziv. Ker je naša prireditev, skrbno paziti, da dosledno izdajamo dovoljenj. Na Ministrstvu za infrastruk- kasaške dirke na stezi društva pri gramo- račune, v nasprotnem primeru nam na turo smo morali pridobiti dovoljenje za znici za Zorkom, zdaj že tradicionalna, prste stopi inšpektor …« uporabo državne ceste in plačati takso. dobro vemo, kaj vse moramo pred pri- Od vsakega lastnika zemljišča, kjer so bile postojanke, smo morali pridobiti pisno soglasje, da lahko prireditev po- teka tudi na njihovem zemljišču. Še večji zalogaj je bil del poti ob jezeru, po jezu. Potrebovali smo dovoljenje lastnika za uporabo in reševalca iz divjih voda. Na prireditvi je moral biti prisoten človek, ki ima določena znanja in potrdila v zvezi z nudenjem prve pomoči, ampak zara- di bližine jezera smo potrebovali še re- ševalca iz divjih voda. Na srečo imamo v naši občini ustrezno usposobljene in dobrosrčne ljudi, ki nam priskočijo na pomoč. Pomagal nam je Danijel Lesni- Tjaša Kos čar. Posebno poglavje je tudi uporaba šotora, za katerega potrebuješ marsika- četkom prireditve urediti. To nam zdaj Izzivi so očitno res različni, birokracije je teri dokument, da o elektriki ne govorim že nekoliko olajša delo. V določeni meri kar precej. Čestitke vsem organizator- … Ker vsako leto na prireditvi lokalnim gre seveda za specifiko. Ker je to špor- jem prireditev, ki vztrajajo. Vsi upamo, da ponudnikom nudimo možnost prodaje tna prireditev z udeležbo živali, mora se bo v prihodnje kaj spremenilo v prid domačih izdelkov in pridelkov, moramo biti prisoten dežurni veterinar, prav tako organizatorjem. Ne nazadnje z aktivnim poskrbeti za ustrezna soglasja. Ker je pri- lahko inšpektor iz Veterinarske uprave prostovoljnim delom skrbimo za doda- reditev zdaj že tradicionalna, moramo Republike Slovenije pride na prireditev no vrednost občin, kjer organiziramo na pristojni Urad za varno hrano, vete- preverit temperaturo zraka in vlažnost. prireditve. rinarstvo in varstvo rastlin sporočiti, kdo Preveri tudi, ali so konji ustrezno preskr- vse bo prodajal živila, vključno s pijačo. bljeni – ali jim nudimo optimalne pogo- mag. Tjaša Kos Več vlog in soglasij uredimo tudi na do- je … mači občini. Zaradi varnosti na stezi v posamezni dirki ne tekmujejo več kot štirje konji kasači. Seveda moramo zagotoviti priso- tnost zdravstvene službe z zdravnikom na čelu. Zanimivo je, da so lahko računi, ki jih zdravniške službe izstavijo za isto opravljeno storitev, zelo različno visoki. Tudi mi stremimo k nižanju stroškov, zato zadnja leta sodelujemo z zdravni- ško ekipo iz Grosupljega. Prireditev se Tamara Flegerič odvija v neposredni bližini gramoznice, zato mora biti prisoten tudi reševalec

50 Društveni utrip

Aktivnosti društva kmetic Križevci-Veržej

Društvo kmetic Križevci-Veržej v je- senskem času aktivno in zgledno sode- luje z osnovno šolo in drugimi društvi. Članice so septembra sodelovale na prireditvi Prleška gibanica 2019 in tudi na kulinaričnem pohodu so imele svo- jo stojnico. Novembra sodelujejo na tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poteka v osnovni šoli Križevci. Društvo kmetic Križevci-Veržej se vsako leto ude- ležuje tudi bazarja, ki decembra poteka v vaškem jedru. Na stojnici ponujajo domače pecivo, ki ga prispevajo skoraj vse članice. Del izkupička donirajo OŠ Križevci za potrebe učencem.

Od začetka novembra do cvetne nedelje imajo vsak ponedeljek delavnico. Tudi te delavnice so tradicionalne; na njih izde- lujejo različne izdelke, ki jih potem poka- žejo javnosti na razstavi.

mag. Tjaša Kos arhiv društva Člani KORK Ključarovci na strokovni ekskurziji

Člani KORK Ključarovci skoraj vsako or- ganizirajo strokovno ekskurzijo. Lan- sko zadnjo avgustovsko nedeljo so se odpravili proti Mariboru. V dopoldan- skem času so si najprej ogledali botanič- ni vrt. Res je, da je vrt verjetno najlepši spomladi, ampak tudi v tem času je nav- dušil. Marsikdo si ni niti predstavljal, da obstaja toliko različnih vrst rastlin. Pred degustacijo vin na Zavodu SloVino so člani opravili volilni občni zbor, kjer so za predsednico in upravni odbor potr- dili dosedanje vodstvo. Majda Vrbnjak bo tako tudi v prihodnje predsedovala KORK Ključarovci. Direktor Zavoda Slo- Vino Dejan Baier je poskrbel, da so se pri njih zopet izobraževali in resnično uživali. Poskusili so vina iz vseh treh vi- norodnih dežel Slovenije. Posebno doži- vetje je bilo »križarjenje« po reki Dravi in krajši postanek na Lentu, kjer so si ogle- pravi čas za druženje, ki vsakič predsta- dali Hišo Stare trte. Na turistični kmetiji vlja zelo prijeten in posebno zabaven mag. Tjaša Kos na Malečniku je sledilo pozno kosilo in del ekskurzije. Dejan Baier

51 Društveni utrip

Miholov sejem v Veržeju

V Veržeju so 29. 9. 2019 organizirali že 8. Miholov sejem in v okviru kulturnega programa je na odru nastopila tudi sku- pina Veseli Prleki, ki deluje v Društvu upokojencev Križevci. Nastopili so poleg Starejše folklorne skupine KD Slavko Osterc iz Veržeja, Varaždinskega folklornega ansambla in Folklorne skupine Leščeček. Pred nastopom so se v živopisnih folklor- nih oblačilih sprehodili v povorki od cerkve do prireditvenega prostora. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Križevci mag. Branko Belec.

Sicer pa je bil sejem rekorden tako po ponudbi na stojnicah kot tudi po obisku. Razstavljali in prodajali so številni pomur- ski rokodelci in lokalni proizvajalci hrane, med njimi tudi eko- loške kmetije, ki so ponujale značilno domačo hrano in vina. Predstavila so se razna društva, tudi s sosednje Hrvaške. Izos- talo ni niti tradicionalno ocenjevanje prleške tünke. Med pris- pelimi vzorci je strokovna komisija podelila priznanje za tretje mesto Marjanu Koroši (18,17 točk), ki se ukvarja s predelavo mesa na kmetiji v Križevcih pri Ljutomeru. Morda bodo uspeš- ni nastopi spodbudili še koga iz občine Križevci, da se v pri- hodnje udeleži tradicionalnega domačega sejma.

Janče Gartner

Martinovanje DU Križevci

Sveti Martin, zaveznik vinarjev, domačih živali in gosi, je zelo popularen v naših vinorodnih krajih, saj se na godovanje tega svetnika mošt očisti v mlado vino. Tradicija izhaja iz Francije, ki je znana vinorodna dežela.

Martinovanja smo se le dan po prazniku, 12. 11. 2019, v gos- tišču Pri Antonu v Jamni udeležili tudi člani Društva upokojen- cev iz Križevcev. Zbralo se nas je res veliko (uradno 93) in ob veselem druženju smo opravili vse potrebno, da smo dobili bistro mlado vino. Seveda je bil dan naporen in preživeli smo ga ob dobri hrani in pijači. Za dobro razpoloženje in vodenje programa je po kratkem uvodu predsednice DU Milice Hamler skrbel Branko Petek, ki je s svojimi klaviaturami in glasom pri- čaral glasbo, na katero so poskočni upokojenci veselo plesali do zadnjega takta. Tokratno druženje je bilo po mnenju vseh zelo uspešno, prisrčno in sproščeno.

Janče Gartner

52 Društveni utrip

Upokojenci DU Križevci silvestrovali v Radencih

Pred novoletnimi prazniki smo se člani Društva upokojencev Križevci 17. 12. 2019 zbrali na slovesu od starega leta v Radencih. Na novi lokaciji v hotelu Ra- din nas je predsednica Milica Hamler pozdravila in predstavila direktorja go- stinstva, občana občine Križevci Branka Slavinca, ki nam je namenil nekaj besed. Predčasno silvestrovanje je bilo v lepo pripravljeni dvorani, kjer so postregli z odlično hrano. V dobrem razpoloženju smo se posvetili druženju, pogovorom in seveda plesu. Prav ples je pokazal, koliko energije, znanja in elegance pre- moremo upokojenci. Po prijetno preži- vetem času smo se poslovili z željo, da se pogosteje srečamo in družimo ob raznih prireditvah.

Janče Gartner Zimske aktivnosti DU Križevci

Ob občinski hiši in dvorani za kulturne prireditve se nahaja mala stara hiša, v kateri imajo lepo urejeno »domovanje« člani Društva upokojencev Križevci. V društvo niso vpisani le upokojenci iz ob- čine Križevci, temveč tudi člani iz sose- dnjih občin: Veržej in Ljutomer. Prijetna hiška v nudi v hladnejših mesecih od septembra do konca marca topel prostor za vrsto aktivnosti. Člani se vsak četrtek ob 13. uri zberejo in zabavajo ob karta- nju, šahu, pikadu in še kaj. Organizirana je tudi primerna telovadba v telovadnici OŠ, in sicer vsak četrtek ob 16. uri. Ude- ležujejo se je le članice, ki so v društvu tako ali tako v veliki večini. V prostoru sta tudi dva računalnika, na katerih lahko člani kaj pogledajo ali zapišejo. Prostori so skrbno opremljeni in vzdrževani ter ogrevani s plinsko napeljavo. Seveda vse to tudi stane in prav bi prišla še kakšna pomoč, da bi se upokojenci lahko mirno družili in realizirali vse načrte, ki so tudi širše odmevni in koristni. Dejavnost čla- nov je pestra, društvo pa je odprto tudi za sprejem novih zainteresiranih, ki so vedno dobrodošli.

Janče Gartner

53 Društveni utrip

Izlet članov PGD Vučja vas

V letu 2019 smo se člani prostovoljnega gasilskega društva Vučja Vas ponovno odpravili na izlet.

Ogledali smo si proizvodnjo gasilskih av- tov Rosenbauer v Gornji Radgoni, nato pa se odpravili na levi breg reke Mure, kjer smo se ustavili v gasilskem domu v Murski Soboti. Prikazali so nam delo z gasilsko lestvijo, s katero smo se lahko tudi povzpeli v višine. Po ogledu smo se odpravili na Goričko, natančneje v obči- no Rogaševci, kjer so nas pričakali člani družine Ficko, ki se ukvarjajo s sadjar- stvom. Nato smo se polni pričakovanja odpravili na Grad, kjer smo si ogledali Doživljajski park Vulkanija in grad. Naša zadnja postojanka je bilo PGD Motovilci, kjer je sledilo skupno druženje. Organi- zacijski odbor PGD Vučja vas se zahvalju- je vsem članom, ki so se udeležili izleta, in tistim, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri izvedbi izleta.

Neža Ros Ema Horvat

Slovesno praznovanje 90-letnice PGD Boreci

V Borecih je bilo v soboto, 24. avgusta ževali na področju gasilstva. S svojim kondiciji. Naše članice so nepogrešljive 2019, nadvse slavnostno, saj je potekalo delom so postavili temelje, na katerih skoraj na vseh dogodkih, na tekmova- osrednje praznovanje ob 90-letnici Pro- se je sedanja generacija in generacija njih pa dosegajo odlične rezultate. Bo- stovoljnega gasilskega društva Boreci. pred nami lahko razvila v sodobno in so- reški gasilci smo ponosni, da delujemo v Slavnostni dogodek se je začel z gasilsko lidno opremljeno prostovoljno gasilsko okolju, kjer nas podpirajo krajani, občine parado ter nadaljeval s slavnostno prire- društvo, ki praznuje 90. obletnico delo- in GZ, kar je za nas dodatna motivacija ditvijo pri gasilskem domu. vanja. PGD Boreci je leta 2003 z veliko za izzive, ki so pred nami. odgovornostjo in zavzetostjo prevzelo Gasilsko društvo Boreci ima že dolgo- naloge osrednje gasilske enote v občini Slovesnost ob 90-letnici se je začela z letno uspešno tradicijo. PGD Boreci je Križevci. Ves čas svojega razvoja je daja- gasilsko parado, nadaljevala z nagovo- nedvomno zaznamovalo in soustvarjalo lo velik pomen izobraževanju in usposa- ri, kulturnim programom in podelitvijo zgodovino kraja in širše okolice. bljanju svojih članov in tako je tudi dana- odlikovanj. V kulturnem programu je šnja operativna enota visoko strokovno sodelovala pihalna godba KUD Muzi- Ustanovni člani so daljnega leta 1929 us- usposobljena za izvajanje intervencij ka ter domačinka Lara, ki je na violino tanovili društvo, verjetno pa si niso mog- v naravi in na objektih. Trudimo se, da uvodoma zaigrala himno ter se pozneje li predstavljati, kaj vse bo društvo doseg- pridobivamo v svoje vrste mladino, saj predstavila s skladbo Cvetje v jeseni, ob lo v svojem razvoju do današnjih dni. je baza mladih gasilcev pogoj za razvoj Avsenikovi skladbi pa se ji je pridružila Vsak začetek je težak, ampak niso klonili, društva tudi v prihodnje. Negujemo od- še sestra Vita. Pionirji in mladinci so pos- zbirali so sredstva za opremo, potrebno nose z našimi veterani, saj imajo veliko krbeli za popestritev programa z zabav- za zaščito premoženja v vasi, se izobra- zaslug, da smo prevzeli društvo v dobri no točko.

54 Društveni utrip

Slovesnosti, ki jo je povezovala Manica Sušec, so se poleg domačih gasilcev, krajanov, predstavnikov okoliških ga- silskih društev, podpornikov ter ostalih obiskovalcev udeležili tudi poveljnik Ga- silske zveze Slovenije Franci Petek, pod- predsednik Gasilske zveze Slovenije Mi- lan Antolin, župan občine Križevci mag. Branko Belec, predsednik Gasilske zveze Križevci Denis Čuk, namestnik poveljni- ka Gasilske zveze Križevci Slavko Osterc, častni predsednik Gasilske zveze Križev- ci Dragotin Rakuša, častna člana Marko Kosi in Jože Kolbl, mag. Milan Lovrenčič, Silva Duh ter prijateljska društva Osek in Brezje.

Najprej je vse prisotne nagovoril pred- sednik PGD Boreci Branko Slavinec. Med slavnostnimi govorniki je bil v prvi vrsti bil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, zbrane pa sta nagovorila še predsednik Gasilske zveze Križevci Denis Čuk in župan občine Križevci mag. Branko Belec. Nekaj misli sta strnila tudi predsednik Zveze društev General Mais- ter mag. Milan Lovrenčič in podpredse- dnica RKS ter predsednica RKS - OZ Ljut- omer Silva Duh. S kroniko društva je vse prisotne seznanila Renata Slavinec Ber- Poveljnik Gasilske zveze Slovenije je po- Žitnik, Milena Korenjak, Benjamin Tobi- den. Sledila je podelitev zahvalnih listin, delil priznanja in plemenice naslednjim as, Mitja Horn, Vladimir Korenjak, Seba- ki sta jih podelila predsednik PGD Boreci članom PGD Boreci: Anton Krajnc (Ga- stjan Antolin in Branko Slavinec. Branko Slavinec in poveljnik Sebastijan silsko odlikovanje 2. stopnje) in Marjana Po proslavi se je odvijala zabava s sreče- Antolin. Prejeli so jih predstavniki PGD Heric (Gasilsko odlikovanje 1. stopnje). lovom. Osek, PGD Brezje, občine Križevci ter Ga- Gasilsko odlikovanje plemenico 1. stop- silske zveze Križevci. nje pa so prejeli: David Mertuk, Simon Renata Slavinec Berden Komisija za članice GZ Križevci organizirala vajo

Na pobudo članic gasilske zveze Križevci so bolničarji KORK Stara Nova vas izvedli vajo za vse gasilke in operativce GZ Kri- ževci. Vaja je bila 30. 11. 2019 v gasilskem domu Stara Nova vas. Sodelovale so čla- nice, poveljstvo in operativci GZ Križevci. Pri vaji sta bila prisotna tudi zdravnica in reševalec Zdravstvenega doma Ljuto- mer, ki sta po vaji predstavila program prvi posredovalec. Vaja je potekala tako, da so najprej bolničarji KORK Stara Nova vas predstavili tri točke reševanja: • opekline roke in oteženo dihanje zaradi vdiha saj, • zastoj srca zaradi udara električnega toka, • padec iz lestve in poškodba hrbtenice.

55 Društveni utrip

Po tej predstavitvi so pripravili pet točk, na katerih so se vsi prisotni reševalci so- očali z realistično prikazanimi ponesre- čenci: • oživljanje utopljenca, • zmečkanina prstov na roki, • poškodba hrbtenice in zajemanje z no- sili, • zastrupitev z ogljikovim monoksidom in nezavest, pri čemer so morali upora- biti Rautkov prijem, • huda krvavitev na nogi.

Vaja je potekala z namenom zavedanja, da je največja dolžnost po svojih najbolj- ših močeh pomagati tistim, ki pomoč za- res potrebujejo.

Sara Zamuda Izbirno regijsko tekmovanje pionirjev in mladine

Na Cankovi je v nedeljo, 29. 9. 2019, potekalo izbirno regijsko tekmovanje pionirjev in mladine pomurske gasilske regije. Udeležilo se ga je 9 enot pionirk, 36 enot pionirjev, 7 enot mla- dink in 21 enot mladincev iz celotne regije. Na tekmovanju sta bila prisotna tudi predsednik regijskega sveta za Pomurje Milan Antolin in poveljnik regijskega sveta za Pomurje Dušan Utroša. Slednji je nagovoril vse zbrane gasilce in dejal, da bo kmalu prišel čas, ko si bo ta mladina obleka zaščitne obleke in nadela čelade, ter z ramo ob rami korakala na pomoč sočlo- veku.

Tekmovanja se je udeležila tudi naša Gasilska zveza Križevci. Zastopali so jo:

• pionirke PGD Stara Nova vas (7. mesto), • pionirji PGD Iljaševci (14. mesto), • pionirji PGD Logarovci (10. mesto), • pionirji PGD Vučja vas (4. mesto), • mladinke PGD Stara Nova vas (6. mesto), • mladinci PGD Boreci (5. mesto), • mladinci PGD Vučja vas (2. mesto)

Na tekmovanju jih je spremljal poveljnik GZ Križevci Miran Ros, ki je vsem mladim gasilcem in mentorjem čestital za dosežene rezultate. Mladincem in pionirjem PGD Vučja vas želimo veliko uspeha naslednje leto na državnem tekmovanju v Celju.

Sara Zamuda Sara Horvat

56 Društveni utrip

Zapojmo in zaplešimo mlajši in starejši

Tradicionalna kulturna prireditev, ki po- nuja vpogled v kulturno delovanje mla- dih in starejših, se je pod organizacijskim vodstvom Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru že petič odvila v dvorani v Križevcih. Veliko občanov se je zbralo v prijetni dvorani in zavzeto spremljalo nastope mladih in starih. Prireditev Za- pojmo in zaplešimo mlajši in starejši je po- novno s preprosto in duhovito besedo povezoval Bojan Rajk. Po uvodni besedi predsednice DU Milice Hamler so v bo- gatem programu nastopili otroci iz kri- ževskega vrtca in šole, folklorna skupina KD Cven, članica DU Križevci Matilda Slavič, veteranski kvartet Jeruzalem, KD Križevci s skečem, pevke Soside iz KUD Anton Kempl, folklorna skupina Janka Divjaka iz Kapele in Veseli Prleki.

Za svoje nastope in ohranjanje pesmi na preprostih ljudskih instrumentih so ne- katere posameznice prejele priznanja. Nagrade – srebrna Gallusova značka in priznanja so dobile: Dragica Škarjot, Da- rinka Štaman, Lizika Kolarič, Marija Halas in Marija Tratnik. Nagrade sta podelili Mira Rebernik Žižek, vodja JSKD OI Ljut- omer in kulturne dejavnosti Ljutomer, ter gospa Silva Duh, članica sveta OI Ljutomer. Ob koncu so bili vsi sodelujoči in obiskovalci vabljeni v občinsko dvora- no na bogat prigrizek domačih dobrot, ki so ga pripravili člani aktivnega DU Kri- ževci v zadovoljstvo vseh obiskovalcev.

Janče Gartner

57 Šport in rekreacija

Čas je za nogomet

Zadnje čase se zanimanje za šport pri Slovencih izredno povečuje. Obiskanost vseh večjih tekmovanj, tako doma kot v tujini, je vedno večja. Množično se dvi- gajo slovenske zastave, pesem »Kdor ne skače, ni Slovenc« odmeva v dvoranah in v naših srcih. Za še večjo evforijo pa do- datno poskrbijo uspehi naših perspek- tivnih športnikov. Saj jih poznate; Jan Oblak, Ilka Štuhec, Luka Dončič, Anže Kopitar in celo športniki, kot so David Žibrat, Matej Pučko, ki prihajajo iz naše prleške pokrajine.

Tako se počutimo tudi v Ključarovcih. »Čas je za nogomet« ni zgolj običajna fraza, saj se skupaj s fanti udeležujemo iz dneva v dan rasla. Tako so po odlično zmagi. Na spletni strani ŠD Ključarovci različnih tekmovanj. Eno takšnih je bila prikazani igri v osmini finala s 5 : 1 pre- je ob tem dogodku odličen selektor Kri- udeležba v ligi prvakov v malem nogo- magali hrvaško ekipo, v četrtfinalu iz- stjan Vrbnjak zapisal: »Piše se leto 2019, v metu na travi Socca Champions League, ločili slovaško moštvo in zmagali v pol- katerem je klub osvojil praktično vse, kar ki se je odvijalo v Športnem parku Tabor finalni tekmi proti zagrebški AP Zagreb se osvojiti da! Občinski prvak MLMN Kri- v Mariboru od 5. do 8. septembra 2019. Blažević MNK Sasina. Finalna tekma je ževci, državni prvak Lige ENA in največji Ekipa ŠD Arko Ključarovci je bila ena bila izredno trd oreh, saj je fante čakal uspeh v zgodovini: EVROPSKI klubski pr- izmed 24-ih sodelujočih ekip iz 16-ih boj proti lanskim prvakom Dynamik To- vak malega nogometa.« držav. »Socca« je tekmovanje v malem run s Poljske. Vse do konca je bila igra nogometu na stadionih oziroma na tra- bolj naklonjena lanskim zmagovalcem, Resda brez sponzorjev, zavzetih članov vi. Tokrat je bilo prvič organizirano tudi ko je tik pred koncem prišlo do izena- upravnega odbora in zvestih navijačev v Sloveniji, kar je za našo ekipo predsta- čenja in neodločenega izida 2 : 2, sledili te pravljice ne bi bilo možno zapisati. vljajo precejšen izziv – tako organiza- so kazenski streli, v katerih so bili Ključa- Zatorej povabilo »Čas je za nogomet« v cijski kot tudi finančni, med drugim pa rovčani obakrat natančni, Poljakom pa je Ključarovcih ostaja tudi v naslednji se- smo se spraševali, ali bomo zmogli sle- strele odlično ubranil vratar domače eki- zoni. diti izkušenim nogometašem. Čeprav je pe. Navdušenje na igrišču in ob njem je bila prva tekma izgubljena, pa je moti- bilo neverjetno in niti dež na podelitvi ni Karmen Dragović vacija ob glasnih ključarovskih navijačih pokvaril navdušenja ob tako pomembni Eva Dragović Mladi up kasaškega športa Luka Sagaj

Družina Sagaj je sinonim za kasaški šport sistem pa je zajemal štiri dirke na tamkaj- preraslo v nepogrešljivo stalnico skoraj- ne samo v Prlekiji, pač pa tudi v Sloveniji in šnjem hipodromu. da slehernega tekmovanja. V dirke po- izven meja naše države. Oče Jože Sagaj st. nijev se vključuje vedno več otrok, tudi je ljubezen do kasaških konj, reje in tekmo- Govora je o šele desetletnem Luki Sagaju, takih, katerih družine se preko ponijev vanj odlično prenesel na svoja dva sinova, ki zadnji dve leti s svojo kobilico Sento v prvič srečujejo s kasaškim športom. Le- Janka in Jožeta ml., kateri je že vrsto let dirkah ponijev navdušuje gledalce širom tos je tako bilo kar 22 otrok, ki so sode- tudi najboljši slovenski voznik. A pod okri- po Sloveniji. lovali v Wahlstén Pony Cupu, kar je res ljem dedka, strica in očeta se kali že novi izjemno. Navdušenje in odlična orga- up kasaškega športa, na katerega bomo v Medtem ko je v tujini to že dobro uve- nizacija poni dirk je segla tudi do naših prihodnosti še kako morali računati. Letos ljavljena veja znotraj kasaške panoge, so italijanskih sosedov in tako so otroke in je namreč drugi zaporedni zmagi v šam- dirke ponijev v Sloveniji še dokaj sveže. njihove konjiče povabili na tekmovalni pionatu ponijev dodal še skupno zmago Klubi jih prirejajo šele dobri dve leti in dan v Trst. »Še eno nepozabno doživetje, v Wahlstén pony Cupu, ki ga je prvič or- pol. Kar je bilo na začetku mišljeno kot ki ga bom pomnil do konca svojega življe- ganiziral Kasaški klub Komenda, točkovni popestritev tekmovalnega dne, je kmalu nja. Pika na i pa je bila, ko je na poti do

58 Šport in rekreacija

do proge k meni pristopil trenutno najbolj- pomogel tudi moj ati, ki mi je Sento dobro »Nekoč bi rad nastopil v dirkah ponijev ši italijanski voznik Alessandro Gocciado- podkoval. V bistvu mi je pri tem pomagala tudi na dirkah v Franciji in na Švedskem. ro. Objel me je, zaželel srečo in prosil, če se kar cela moja družina. Hvala tudi moji ma- Tam imajo Pony Elitloppet. ko pa bom ve- lahko z mano fotografira,« se je svojega mici, ki me je sama odpeljala na dirke 200 lik, pa bi rad bil profesionalni voznik kasa- prvega štarta v tujini veselil Luka, ki se km od doma, čeprav nismo šli tekmovat z čev. Rad bi vozil v tujini in imel tako dobre- pri vožnji in treningih zgleduje po kar nobenim kasačem.« ga konja, kot je Bold Eagle!« nekaj vzornikih. »Seveda sta moja naj- večja idola moj ati Janko in stric Jože. Ker pa tudi po internetu ogromno spremljam dirke iz tujine, so mi zelo všeč tudi Björn Goop, Johann Untersteiner in pa Paolo Scamardella.«

Luka je kot tekmovalec debitiral leta 2017 na Krimu. V takratni sezoni je sku- paj s ponijema Pončom in Suzanne zbral 7 štartov. Ker pa si je Luka želel imeti ponija doma, da bo lahko sam skrbel zanj in ga treniral, sta se njegova starša odločila in mu domov pripeljala kobilico Sento, ki se je izkazala za več kot odlič- no izbiro. Luka in Senta sta se perfektno ujela in v sezoni 2018 je napočil čas za zmage. Že kar v prvem tandemskem na- stopu sta nasprotnikom pokazala pod- kvice in v Komendi zasluženo slavila. V 15-ih nastopih sta zbrala šest zmag, šest drugih in eno tretje mesto, najslajša je bila pa zagotovo julijska zmaga v Križev- cih, ko sta osvojila 1. šampionat za po- nije. Letos zgodba ni bila nič drugačna. V 16-ih nastopih sta zmagala štirikrat, trikrat sta bila druga in štirikrat tretja. Naziv šampiona ponijev sta osvojila že drugič, dodala pa sta še skupno zmago v že prej omenjenem tekmovanju Wahl- stén Pony Cup. Velja omeniti, da je v teh preizkušnjah Luka s svojo Sento štartal z največjim dodatkom. A to ju ni prestra- šilo. Prav nasprotno, v vsakem štartu sta predvsem uživala in se zabavala.

»Letošnjo sezono sem doživljal kot zelo zabavno in veselo izkušnjo. Komaj sem čakal, da smo šli na dirke. Zelo rad namreč dirkam in se družim s prijatelji, ki tudi sami tekmujejo s poniji. V letošnji sezoni mi največ pomenita že druga zmaga v šam- pionatu ter zmaga v Wahlstén Cupu, razo- čaran sem edino, da mi ni uspelo zmagati Kot se za pravega tekmovalca spodobi, Pravijo, da kjer je volja, je tudi pot. Luka pred domačo publiko v Ljutomeru. Bil sem pa se, kljub temu da se je letošnja sezo- je na dobri poti, da uresniči vsaj delček zelo blizu, a Senta je tik pred ciljem zaga- na šele dobro zaključila, že kujejo na- svojih sanj. lopirala in žal sva bila diskvalificirana,« črti za prihodnje leto. »Moj glavni cilj je, je strnil vtise o letošnjih podvigih Luka da še tretjič zapored osvojim šampionat Ana Šonaja in nadaljeval: »zmaga v skupnem seštev- ponijev, želel pa bi si tekmovati tudi v av- osebni arhiv družine Sagaj ku Wahlstén Cupa pomeni, da sem bil strijskem Badnu,« navdušeno pove Luka, najboljši voznik na teh štirih dirkah. Zdaj ob tem pa se zazre še malo dlje v priho- vem, da dobro treniram in da tudi dirko dnost. odpeljem odlično. Zagotovo je k temu pri-

59 Šport in rekreacija

Zlato leto Mitje Slaviča

Leto 2019 je bilo vsekakor po okusu Mitje Slaviča. Zmaga v madžarskem kasaškem derbiju, zmaga v sloviti dirki Hungaria dij, zmaga v slovenskem državnem prvenstvu triletnikov, statistika 27 – 11/5/1 ter več kot 41.000 € zaslužka so dejstva, ki govo- rijo sama zase in ga s tem postavljajo na mesto najuspešnejšega tekmovalca obči- ne Križevci pri Ljutomeru.

Zmaga v najprestižnejši dirki življenja vsakega kasača se mu je izmikala kar ne- kaj let, letos pa mu je končno uspelo.

»Prvi slovenski kasaški derbi sem odpeljal leta 2013, zadnjega pa 2017. V teh petih zaporednih letih sem bil zmeraj med favo- riti, ampak lovorike mi nikakor ni uspelo osvojiti. Kljub temu sem bil trikrat drugi, enkrat tretji in enkrat diskvalificiran, kar je po svoje edinstven in izjemen dosežek, kaj- ti mislim, da nobenemu izmed slovenskih voznikov v derbijih ni uspelo iztržiti kar šti- rih stopničk v petih zaporednih poskusih. Mi je pa zato letos uspelo na Madžarskem, kjer sem v tamkajšnjem tretjem zapore- dnem nastopu v derbiju uspel zmagati s kobilo Zsenerőz, ki je bila pred tem celo sezono pri meni doma v treningu.«

Svoje zmagovalne lastnosti je ta štiri- letnica kazala že v preteklem letu, zato je zmaga v derbiju bila toliko bolj realno pričakovanje, česar se je Mitja tudi zave- dal.

»Seveda sem upal na končni uspeh, kljub temu da v dirko nisem šel kot prvi favorit. pa njej! Vrhunska vožnja, odlična prip- mirujejo do spomladi, ko se sezona pri Na koncu je bila zmaga več kot zaslužena. ravljenost kobile ter sam potek dirke so nas tudi uradno začne, pa to nikakor ne Odlično formo te sezone sva pozneje v šti- bili ključ do gladke zmage z odličnim velja za konje in trenerje. Nekateri še rih nastopih še samo formalno potrdila, kilometrskim časom 1:16,6/2.100 m, s vedno tekmujejo v tujini, nekateri pa se saj sva progo vedno zapustila kot zmago- katerim sta Mitja in Analin le za desetin- počasi že začnejo pripravljati na nove valca.« ko zgrešila absolutni rekord državnih pr- nastope v prihajajočem letu. Pred njimi venstev triletnih kasačev v Sloveniji. so novi cilji in izzivi, ki jih bodo skušali Zmagovalno pa je bilo tudi letošnje dr- uresničiti. Mitja Slavič ni nobena izjema žavno prvenstvo triletnikov v Ljutome- »Ta zmaga je bila resnično eno veliko pre- in glede tega je kristalno jasen: ru, ko je Mitja malo pred samim dogod- senečenje. Nihče je ni pričakoval, tudi jaz kom privolil, da v dirki prevzame vajeti osebno ne, saj nikakor nismo sodili v ožji »Nastop v eni izmed večjih evropskih dirk triletne kobile Analin v lasti Veterinarske krog favoritov. A tudi tukaj je šlo vse kot po je moj cilj v prihodnje.« ambulante Šantl, d. o. o., iz Bolehneči- maslu in zgodilo se je,« cev. Analin je slavila že v kvalifikacijah Naj bo tudi tako uspešen, kot so bili pod- za državno prvenstvo, a je veljala zgolj je skromno pokomentiral Mitja še en us- vigi v letu 2019. za tihega favorita, ki lahko preseneti, če peh rejskih preizkušenj v svetu kasaštva. najboljšim spodleti. Po odlični sezoni ne ostane veliko časa Ana Šonaja A nobenemu ni spodletelo, še najmanj za počitek. Čeprav domači hipodromi Jošt Dolinšek

60 Šport in rekreacija

Jimpeto Joy in Dušan Zorko osvojila slovenski kasaški derbi 2019

V nedeljo, 8. septembra 2019, je na hipodromu v Stožicah po- tekal slovenski kasaški derbi za štiriletne slovenske kasače. V najpomembnejši dirki življenja, v katero se uvrstijo le najboljši kasači svoje generacije, je pokal vseh pokalov osvojil žrebec Jimpeto Joy na vajetih Dušana Zorka iz KK Ljutomer.

Med kasaškimi poznavalci sta veljala za tiha favorita. Jimmy, kot ga ljubkovalno kličejo Zorkovi, je sicer kazal odlično formo skozi celotno sezono, a glavna kandidatka za zmago je priha- jala iz daljnega severa. Jopi, ki je svojo formo pod budnim oče- som Petra Zadela ml. pilila na Švedskem, malo pred tem pa spodbujat. Ta pokal je bil namreč edini, ki je še manjkal v Zor- še ob zmagah dosegla nov absolutni slovenski državni rekord kovi vitrini, zato je bil tako težko pričakovan. na kratko distanco (1:11,8), je veljala za nesporno favoritinjo na najprestižnejši dirki sezone 2019 in domov se je vračala z Jimpeto Joy se je kmalu za tem tudi sam preselil na Švedsko v jasnim ciljem – prihajala je po zmago. hlev trenerja Jerryja Riordana, kjer dosega vrhunske rezulta- te. V sedmih nastopih je namreč dosegel že štiri zmage in eno A dirka se ji, kot že mnogim izrazitim favoritom v tej preizkuš- drugo mesto. S tem samo še bolj potrjuje dejstvo, da je reja nji pred njo, ni izšla … Nekaj metrov pred ciljem je namreč za- domačega kasača enakovredna tujim in da se naši konji lahko galopirala, to pa sta izkoristila Jimpeto Joy in Dušan ter po tes- brez težav kosajo z vsemi ostalimi, pa najsi bodo to domače nem finišu deklasirala ostale tekmece, ki so se v ciljni ravnini še hipodromske steze ali pa tiste v tujini. borili za zmago. Več kot zasluženo so se ob lastnikoma Dušanu Zorku in Miru Pircu, rejcu Jerneju Baumanu ter Jimmyjevi skrb- Ana Šonaja nici Eržiki veselili trofeje tudi vsi navijači, ki so ju takrat prišli Urška Osterc Voznik leta 2019 je Janko Sagaj

Voznik leta je v pretekli kasaški sezoni s šestnajstimi zmagami (13 v Sloveniji in 3 v tujini) postal Janko Sagaj iz Ključarovcev. Ob tem je dosegel še 8 drugih in 10 tretjih mest v skupno 53 nastopih, kar pomeni, da je v več kot 64 odstotkih nastopov posegel po najvišjih uvrstitvah.

Ta laskavi naslov Janko sprejema z veliko mero skromnosti.

»Naslov najboljšega voznika nikakor ne pomeni, da sem absolu- tno najboljši. Zagotovo je več uspešnejših slovenskih voznikov, med njimi brat Jože, Mitja in Marko Slavič, Peter Zadel ml. in še kdo. A zaradi ekipnega pristopa vseh nas sem imel možnost tek- movati s številom konj, ki je ob dovolj dobrem delu zadostovalo za največje število zmag, ki je glavno merilo za podelitev te lovo- rike.« uporabo biča v smislu podaljška roke, ki usmerja konja, ne pa mu povzroča bolečine. Ogromno mi pomeni njihovo pravilno giba- Kaj pa sezona 2020? »Ne osredotočam se na prihajajoče dirke kot nje, le tako lahko zares zmagujejo zase in zame,« nekaj, kar moram nujno osvojiti. Zagotovo pa so tihe želje pred- misli strne Janko ter doda, da sta letošnji zmagi Mauglija v Bu- vsem za slovenski kasaški derbi 2020, ko bosta nastopila Maugli dimpešti ter Tars Starsa v Šampionatu Slovenije 2019 tisti, ki in Analin, želim pa si tudi štartov v šampionatu in ljubljanski milji, mu bosta v spominu ostali kot najljubši v pretekli sezoni, ko za katere je predviden Tars Stars. Tudi nastopi v tujini, predvsem v sta oba konja v sami dirki uživala in svojo nalogo opravila z Trstu, Trevisu in Budimpešti ostajajo v planu. Kakor koli, na prvem lahkoto in minimalnim naporom. mestu je vedno skrb in odgovornost za konje, da so zdravi, da čim bolj uživajo v treningih in zmagujejo brez oziroma z minimalno Ana Šonaja Dragica Heric

61 Šport in rekreacija

Maša Štuhec druga na pokalu Nagaoke 2019

V nedeljo, 17. 11. 2019, je v Ljubljani po- tekal mednarodni turnir Pokal Nagaoke 2019, ki ga vsako leto organizira Judo klub Olimpija. Med člani in članicami se je tekmovanja udeležilo 238 judoistov iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Italije.

Na tatamije je po 7-mesečnem premoru zaradi poškodbe stopila tudi Maša Štu- hec iz Judo kluba Križevci pri Ljutomeru. Letos je bila udeležba najboljših judois- tov sicer malo okrnjena, saj so le-ti po- tovali na Japonsko na Grand Slam Osaka ter priprave, ki so potekale istočasno. Med članicami (SEN) si je v kategoriji do 78 kg priborila 2. mesto. V prvem kolu tekmovanja je premagala predstavnico iz Kranja, potem pa po svoji napaki izgu- bila proti predstavnici iz Slovenj Gradca.

Sara Vaupotič osebni arhiv Maše Štuhec Maša Slavinec srebrna v Zagrebu

V soboto, 20. 10. 2019, se je Maša v Slo- dvorani Slovenj Gradec, kjer se je zbra- Njena prva naprotnica je bila iz Srbi- venj Gradcu udeležila že štirinajstega lo več kot 600 judoistov in judoistk iz je, sledila je tekma s kandidatko z Ma- mednarodnega turnirja v judu pod po- 24 azijskih in evropskih držav. Turnir je džarske. Tudi v polfinalni borbi, kjer se kroviteljstvom zavarovalnice Sava, ime- v zadnjih letih postal eden najmočnej- je pomerila z avstrijsko nasprotnico, je novanega Koroška open 2019. Ta turnir ših tovrstnih turnirjev v tem delu Evro- bila uspešna, v finalu pa je svojo premoč je postal že tradicionalen in poznan tako pe, ki se ga vsakoletno udeležujejo tudi morala priznati tekmovalki iz Nemčije. v Sloveniji kot v tujini, zato se ga vedno najboljši judoisti in judoistke, dobitniki Na tekmovanju je tako osvojila odlično udeleži veliko število judoistov iz vseh evropskih in svetovnih odličij. drugo mesto. držav. Maša je tekmovala v kategoriji do 52 kg, Letos je tekmovanje potekalo v športni kjer je bilo skupno 18 tekmovalk. Sara Vaupotič Leon Mertük spet med najboljšimi v pikadu

Leon Mertük dokazuje, da je s pikadom (med profesionalci), na mednarodnem področju, od občine mogoče uspeti tudi v tujini na medna- - 3. mesto na mednarodnem turnirju v Ljutomer pa priznanje za dosežke. Na rodnih turnirjih. V prejšnjem letu je tako Sv. Juriju na Goričkem (med 110 igralci). turnirju v Žalcu je na izboru za reprezen- nanizal kar nekaj odličnih rezultatov. tanco zasedel 1. mesto in tako zastopal Njegovi zadnji mednarodni dosežki so: Trenutno zaseda 2. mesto na slovenski slovensko reprezentanco v klasičnem lestvici igralcev. Je evropski ekipni prvak pikadu (pluta) v Romuniji. - 2. mesto na BDO turnirju na Madžar- v Olimju z ekipo Top-Gun in zmagovalec skem (med profesionalci), več odprtih turnirjev po Sloveniji. Leon Maja Žalar - 3. mesto v dvojicah na BDO turnirju na je v letu 2019 od Pikado zveze Sloveni- Češkem z Benjaminom Pratnemerjem je prejel priznanje za posebne dosežke

62 Šport in rekreacija

Tek z naravo

Deklice 200m Dečki 200m Baby tek Priimek Ime Letnik Klub Baby tek Priimek Ime Letnik Klub 1 Kodela Kaja 2014 1 Šadl Tjan 2014 2 Šadl Lara 2017 2 Pavlic Izak 2015 Vrtić, Brezje 3 Gregorinčič Vid 2014

Dečki A 350m Deklice A 350m (6 do 7 let) Priimek Ime Letnik Klub (6 do 7 let) Priimek Ime Letnik Klub 1 Pavlic Jakov 2012 1 Lebar Lara 2012 Oš Križevci 2 Žalig Bine 2013 AK Pomurje 2 Koritnik Vita 2012 3 Žitnik Luka 2012 OŠ Križevci 3 Petovar Evelin 2012 Oš Križevci

Dečki B 350m Deklice A 350m (8 do 9 let) Priimek Ime Letnik Klub (6 do 7 let) Priimek Ime Letnik Klub 1 Antolin Nejc 2010 Oš Križevci 1 Lebar Lara 2012 Oš Križevci 2 Slavič Jure 2011 Oš Križevci 2 Koritnik Vita 2012 3 Sintič Gašper 2011 Oš Križevci 3 Petovar Evelin 2012 Oš Križevci

Dečki C 700m Deklice C 700m (10 do 11 let) Priimek Ime Letnik Klub (10 do 11 let) Priimek Ime Letnik Klub 1 Sagaj Luka 2009 Oš Križevci 1 Vereš Zarja 2009 Šd Sloparca - 2 Sintič Žiga 2009 Oš Križevci Pomurje 3 Ketiš Gal 2008 Oš Križevci 2 Žalig Lija 2009 Ak Pomurje 3 Puconja Anamari 2009 Oš Križevci

Dečki D 350m Deklice D 700m (10 do 10 let) Priimek Ime Letnik Klub (12 do 13 let) Priimek Ime Letnik Klub 1 Vundrl Nejc 2006 Oš Križevci 1 Ficko Tjaša 2006 Oš Cankova 2 Vereš Gal 2006 Šd Sloparca 2 Weis Lara 2007 Oš Križevci 3 Štih Jan 2007 Oš Križevci 3 Pučko Lara 2007 Oš Križevci

Dečki E 1050m Deklice E 1050m (14 do 15 let) Priimek Ime Letnik Klub (14 do 15 let) Priimek Ime Letnik Klub 1 Čirič Nino 2005 Oš Križevci 1 Filipič Ines 2005 Oš Križevci 2 Bratina Gabrijel 2005 Oš Križevci 2 Nemec Maja 2005 Oš Križevci 3 Pajek Jure 2005 Oš Križevci 3 Filipič Eva 2005 Oš Križevci

Tek Občine 3,5 Km Člani in članice 7,5km Moški, Vsi Letniki Priimek Ime Letnik Klub Priimek Ime Letnik Klub 1 Kumek Slavko 1957 Š.D. Snaga 1 Žalig Tjaša 1983 Ak Pomurje Maribor 2 Žnidarič Polonca 1976 2 Kralj David 1995 3 Vrbnjak Jelka 1951 3 Hofman Denis 1986

63 Zdravje

Nov defibrilator v Kokoričih

Na pobudo PGD Kokoriči so na prostor gasilskega doma v Kokoričih namestil nov defibrilator. Stari je bil dotrajan in popravilo se več ni splačalo. Gasilsko društvo se je za finančno pomoč obrni- lo na Zavarovalnico Triglav, ki je v celoti donirala sredstva za nakup AED aparata. Defibrilator je bil slovesno predan svoje- mu namenu v torek, 9. decembra, ko so zaposleni iz Zdravstvenega doma Ljuto- mer prikazali temeljne postopke oživlja- nja in rokovanje z defibrilatorjem.

mag. Lidija Domanjko

Zdravstveno varstvo v občini

Za zdravje občanov mora biti poskrblje- no. Občina Križevci je ena od ustanovi- teljic Zdravstvenega doma Ljutomer. ZD je lepo obnovljen in opremljen, s svojim kadrom pa dobro opravlja svoje pos- lanstvo. Da bi izvedeli kaj več o trenutnih možnostih izbire osebnega zdravnika za naše občane, smo se obrnili na Renato Škrget, pomočnico direktorja za zdra- vstveno nego ZD Ljutomer. Vpis paci- entov je možen pri specialistu družinske medicine Ibraimu Džabiriju. Za vpis se je potrebno oglasiti v imenovani ambu- lanti v delovnem času, s seboj pa imej- te kartico zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik je dostopen vsak delovnik od 7.15 do 14.15. Trenutno imajo objavlje- no tudi prosti delovni mesti za zdravnika družinske medicine in zobozdravnika. Možnosti vpisa torej so in v prihodnje naj bi se ob zaposlitvi novega zdravnika družinske medicine še povečale.

V okviru Zdravstvenega doma Ljutomer • zobozdravstvo, Več informacij lahko najdete na spletni delujejo: • fizioterapija, strani ZD Ljutomer • nujna medicinska pomoč in reševalna http://www.zd-lju.si • splošne in referenčne ambulante, služba, ali pokličete na telefonsko številko • specialistične ambulante in dispanzerji • klinični laboratorij, 02/585 14 00. (antikongulantna ambulanta, medicina • patronažna služba, dela, prometa in športa, ultrazvok trebu- • zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja Janče Gartner ha, za pljučne bolezni, za psihiatrijo, za ter preventiva, sladkorne bolnike, kardiolog, logoped, • zunanje ambulante (SA v Domu starej- psiholog), ših občanov Ljutomer, SA v Domu Lo- • otroško šolsko zdravstvo, kavci).

64 Kulinarika

Prleška gibanica 2019

V soboto, 7. septembra 2019, je že šesto leto zapored potekala prireditev Prleška gibanica. Strokovna komisija je ocenila 19 prijavljenih izdelkov.

Organizator Kulturno, turistično in iz- obraževalno društvo Kelih je v okviru prireditve prvič organiziral kulinarični pohod Prleška gibanica. Najstarejša po- hodnica je bila stara častitljivih 93 let! Istočasno je v dopoldanskem času pote- kalo izbiranje prleških gibanic za ocenje- vanje. Strokovno komisijo so sestavljale ljubitelji prleške gibanice so: Elvira Štumpf, Zdenka Tompa in pred- Že spomladi so sommelierji v okviru sedujoča Frančka Lebarič. Med tržnimi 1. Kofetarici Majda in Lidija, Sommelierske selekcije na Zavodu Slo- ponudniki je bilo šest prleških gibanic, 2. Majda Markovič, Vino izbirali vina, ki se najbolje podajo k med ljubitelji prleške gibanice pa je stro- 3. Marija Žuman. prleški gibanici. Letos so to laški rizling kovna komisija ocenila kar 13 izdelkov. PT Vinogradništva Krampač, rumeni mu- Tokrat je ocenjevanje postreglo z doslej Kofetarici Majda in Lidija sta v popoldan- škat Vina Škrget in Veronika Vinogradni- najvišjo oceno, ki jo je prejela zmago- skem delu prireditve v vaškem jedru vin- štva Družina Kos. valna prleška gibanica, in sicer 19,83 od sko kraljico Slovenije Meto Frangež učili, možnih 20 točk. kako se pripravlja prleška gibanica, na koncu pa slavili tudi kot absolutni zma- Kljub slabši vremenski napovedi je or- ganizatorju vendarle uspelo izpeljati Najboljši trije v kategoriji tržni ponudni- govalki letošnjega ocenjevanja, saj sta celotno prireditev. Obiskovalci, ki so se ki so: prejeli najvišjo oceno. Prava paša za oči s polnimi vrečkami prleških izdelkov in 1. Mlinopek, d. d., je bila razstava prleških gibanic, Vokalna pridelkov vračali domov, so že obljubili, 2. Gostilna Zorko, Dušan Zorko, s. p., skupina Beročka ter članici KUD Križevci da se prihodnje leto vrnejo. 3. Vinotoč Belak. pa so poskrbeli za kulturni program. Po- nudniki lokalnih izdelkov in pridelkov so mag. Tjaša Kos Najboljše tri prleške gibanice v kategoriji poskrbeli, da so se stojnice pod šotorom šibile od dobrot. arhiv društva Kelih Koruzna zlevanka z jabolki

Potrebujemo: 4 jajca, 2dl rjavega sladkorja, 3dl koruznega zdroba, 1.5dl mehke pšenične ali pirine moke, 1 pecilni prašek, 1dl mleka, 4 naribana jabolka, ščep soli.

Priprava Cela jajca in sladkor zmešamo z mešal- nikom, dodamo še ostale sestavine, na koncu naribana Jabolka. Vse narahlo premešamo in vlijemo v namaščen in z moko potresen pekač. Maso pečemo 20 minut pri 200 °C. Pa dober tek.

Verica Paldauf BeEKo | Kmetija Paldauf

65 Kulinarika

Brezglutenska bučna rulada

Alergija na gluten je vedno bolj aktualno zdravstveno stanje tako otrok kot odra- slih ljudi. Vsebnost glutena pomembno vpliva na kakovost pekovskih izdelkov, pa vendar lahko pečemo in kuhamo tudi brez njega. Ponujamo vam recept za ru- lado brez glutena, pozna pa ga že marsi- katera pekarica, ki belo moko nadomesti z mletimi orehi ali bučno moko.

Sedem jajc ločimo na rumenjake in be- ljake; iz slednjih stepemo trd sneg. Ru- menjakom pridamo 7 žlic sladkorja in skupaj stepamo z ročnim mešalnikom, da masa lepo naraste. Dodamo 7 žlic bučne moke, 1 zamašek ruma, pol pe- cilnega praška (ali vinskega kamna), šče- pec soli in malo naribane limonine (ali pomarančne) lupine. 25 minut. Pečeno testo takoj obrnemo Preden postrežemo, posipamo z mletim Sestavine premešamo in nato dodamo na čisto kuhinjsko krpo in zvijemo. Ko sladkorjem. trd sneg, ki ga vmešamo zelo narahlo. se ohladi, ga razvijemo, namažemo z Dober tek! Pekač pokrijemo s peki papirjem, nanj domačo marmelado in nato z velikim vlijemo zmes in damo v ogreto pečico lončkom kisle smetane. Ponovno zvije- Dominika Ros, Kmetija Ros (na približno 190 °C). Pečemo od 20 do mo in damo v hladilnik za vsaj dve uri. Žganci iz ekološke ajdove moke

Sestavine za 4 osebe: • 250 g ekološke ajdove moke, • 750 ml vode, • ščepec soli.

V lonec vode damo ščepec soli in poča- kamo, da zavre. Nato dodamo ajdovo moko, s kuhalnico na sredini naredimo luknjico ter pri visoki temperaturi pus- timo, da voda prekrije vso moko. Tem- peraturo zmanjšamo in brez mešanja kuhamo vsaj 20–25 minut. Nato jih s ku- halnico močno premešamo in še malo kuhamo. Na kuhalnico naložimo večjo kepo žgancev in nato z nje z žlico dela- mo manjše kepe, podobne žličnikom. Žganci so odlični kot priloga raguju, lah- ko pa jih po želji prelijemo s prepraženo čebulo s smetano ali z ocvirki. uspe, pa je potrebno uporabiti čim bolj Pravi žganci morajo biti temne barve in sveže mleto ajdovo moko. Za zdrav ob- Vanja Slavič, Vila Natura v kuhinji mora dišati po ajdi. Da nam to rok bo najboljša ekološka ajdova moka.

66 Popotniški kotiček

Florida in obisk Kennedyjevega vesoljskega centra

Leto 2019 je leto številnih pomembnih obletnic in zato sem se odločil, da se v okviru svojih potovanj po svetu posve- tim centru ameriškega osvajanja vesolja na polotoku Merritt Island na Floridi, saj mineva 50 let od prvega obiska člove- ka na Luni. Vesoljski center se imenuje John F. Kennedy Space Center – KSC, po bližnjem rtu znan tudi kot Cape Ca- naveral.

Z družino smo se odpravili z letališča v Münchnu do Londonskega Heathrowa, od tam pa preko Atlantskega oceana na letališče Dallas v ameriški zvezni državi Teksas. Do Orlanda na Floridi smo nato poleteli z nekoliko manjšim letalom. V samem mestu Orlando je veliko znanih in atraktivnih znamenitosti. Ogledali smo si Walt Disney World, ki je razdeljen na več tematskih delov: Magic Kingdom je najbolj znan in v njem se predstavijo junaki iz risank in filmov, Epcot nudi ne- kakšen vpogled v bodočnost, Disneys Hollywood Studios predstavlja filmski studio z zanimivimi kulisami in anima- cijami za snemanje filmov ter Animal Kingdom, ki je eden največjih tematskih parkov na svetu z več sto vrstami živih živali. Zanimivo je, da je tu prepoveda- na vsakršna uporaba plastike. V mestu in okolici smo si ogledali še: Sea World z atraktivnimi nastopi delfinov, ork, tjul- njev in mroža; Busch Gardens − lepo urejen park z jezerom in atraktivnimi nastopi, farmo aligatorjev, značilno mo- čvirje s plovilom z zračno eliso, filmski studio Universal in še marsikaj.

Z najetim avtomobilom smo se odpravili na znano raketno izstrelišče KSC. Vozi- lo smo parkirali pred vhodom, nato pa smo obisk po prostranem kompleksu iz- strelišč in servisnih ter nadzornih zgradb nadaljevali z avtobusom in vodičem. Ob urejenih cestah so vodni kanali, v kate- rih smo opazili tudi aligatorje. Videli smo ogromno zanimivosti: v naravi postavlje- ne rakete in raketoplan, raketne plošča- nov in računalnikov, dvorane za sestavo bili sateliti in kapsule za človeške posad- di, pristajalno stezo, ogromno gosenič- satelitov in elementov vesoljskih postaj. ke (Mercury 1959, Gemini 1962, Apollo no vozilo za prevoz raket, izjemno veliko Najbolj pa nas je zanimala razstava do- 1966 in Space Shuttle 1981). Vse smo zgradbo za sestavo raket, kontrolne dvo- sedanjih programov NASE v prostorih si lahko ogledali od blizu in vanje celo rane za spremljavo poletov z vrsto ekra- ogromnih razsežnosti. Razstavljeni so vstopili.

67 Popotniški kotiček

Posebej je obdelano osvajanje Lune, kjer je v veliki dvorani razstavljeno prak- tično vse v zvezi s projektom pristanka na Luni. Po celi dolžini dvorane leži raz- stavljena ogromna raketa Saturn V, ki še danes velja za največjo in najmočnejšo nosilno raketo, a se ne uporablja več. Vi- soka je 110,6 m, premera 10,1 m, težka pa je kar 2.800 ton. Imela je tri stopnje, njena prva izstrelitev pa se je zgodila pred 52 leti, in sicer 9. novembra 1967. Prikaz je zelo nazoren, saj so nekateri deli prerezani in tako omogočajo vpog- led v notranjost. Seveda pa so bili na ogled postavljeni tudi komandni modul, ki je krožil okoli Lune, lunarni modul za pristanek na Luni s ploščadjo za vzlet z njene površine, lunarno vozilo, ki so ga astronavti v poznejših misijah uporab- ljali za prevoze po Luninem površju, in še kopica druge opreme, ki so jo upo- rabljali ob sprehodih po Luni. Manjkal ni niti vzorec kamenine z Lune, ki smo ga lahko tudi otipali. Ob koncu zanimivega obiska smo se fotografirali še z enim od kozmonavtov, ki je poziral v popolni lu- narni opremi.

Prvi človek, ki je stopil na Luno pred 50 leti, je bil Neil Armstrong. 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut po ameriškem času je izrekel znamenite besede: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo«. A ob pristanku ni šlo vse tako zlahka. Izbrano in programirano mesto pristanka v Tihem oceanu ob pogledu z lunarnega modula ni bilo primerno za pristanek, zato je poveljnik odprave Ar- mstrong prevzel ročni pristanek, do kon- ca porabil raketno gorivo in v zadnjem hipu uspešno pristal. Uradno je bil pilot lunarnega modula LM-5 Eagle (Orel) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz, a je Armstrong prej reagiral in varno pristal. Vodenje lunarnega modula je dodobra natreniral in med enim od poskusov za las ušel smrti, saj se je modul brez kon- trole zrušil na Zemljo, Armstrong pa se je uspešno izstrelil in varno pristal s pa- Znano je tudi, da so uspešnosti odprave v Zemljino atmosfero s pristankom v Ti- dalom. Veljal je za hladnokrvnega in ra- pripisovali le okoli 50 odstotkov mož- hem oceanu. Neil Armstrong je umrl 25. zumnega človeka, ki pa je bil bolj vase nosti, saj je bil celoten program pod avgusta 2012 v Cincinnatiju, star 82 let. zaprt in nesrečen zaradi tragične smrti hudim časovnim pritiskom. Prav zato male hčerke nekaj let pred poletom. Vsa- je imel takratni predsednik ZDA Lyn- Kar težko je razumeti, da minilo že več kemu astronavtu so v omejeni teži dovo- don B. Johnson že pripravljen govor za kot 50 let in da vse od konca leta 1972, lili vzeti s seboj spomin, ki bi ga pustil na televizijski nastop v primeru ponesre- ko je pristal zadnji Apollo 17, na Luno ni površju Lune. Kaj je posameznik odnesel čene prve odprave na Luno. Za srečen več stopila človeška noga. s seboj, je še danes skrivnost, menijo pa, zaključek odprave pa je bil potreben le Lastna izkušnja in podatki z Wikipedije da je Neil ponesel s seboj nekaj v spomin še uspešen polet z Lune, združitev s ko- na umrlo hčerko. mandnim modulom v orbiti ter povratek Janče Gartner

68 Razpisi in natečaji

69 Razpisi in natečaji

NAGRADNA KRIŽANKA ZA MLADE Izpolnjen kupon oddajte ali pošljite na Občino Križevci do 15. aprila 2020 in sodelujte v nagradnem žrebanju. Najlepše se zahvaljujemo Termam Banovci za 3 praktične nagrade, ki bodo podeljene.

70 Razpisi in natečaji

Natečaj za naslovno fotografijo

Uredniški odbor glasila objavlja natečaj za najboljšo fotografijo.

Med prispelimi fotografijami bo posebna komisija izbrala najboljši dve za naslovnico in zadnjo stran glasila, ki bo izšlo avgusta 2020.

Pogoji za sodelovanje: 1. sodelujete lahko samo s fotografijami, ki so posnete na območju občine Križevci; 2. število poslanih fotografij ni omejeno, vendar morajo biti teme fotografij različne; 3. upoštevane bodo samo fotografije originalne velikosti.

Fotografije pošljite do 15. 7. 2020 na mail [email protected]. Pripišite, kje je fotografija nastala in kdo je avtor. Zmagovalna risbica natečaja

Aljaž Rajnar

71 Razno

Zakaj je dobro sterilizirati/kastrirati?

V Sloveniji je preveč neželenih psov in Manj se pretepajo, samci manj markirajo lahko celo smrtno nevarno, in za rakom mačk brez lastnikov. Vsako leto je zavr- teren, živali so bolj vdane in zadovoljne na maternici, imajo manj možnosti za ženih več kot 4000 psov in mačk, mno- doma; mačke pa še vedno lovijo miši. raka na mlečnih žlezah, kastrirani samci go teh žalostno konča, saj je vseh živali Poleg tega so lastniki psov tudi kazen- pa ne zbolevajo za rakom na prostati in veliko preveč, da bi lahko našle dobre sko odgovorni za svoje pse, ki se prosto na modih. Pri steriliziranih samicah ne lastnike. Parjenje je fizično težko prepre- gibajo po okolici. S pravočasno kastra- prihaja do navidezne brejosti. Sicer pa čiti. Psice se gonijo 2-krat letno, mačke cijo spolnega nagona pri psu ni več in s moramo vedeti, da je pobijanje mladi- do 4-krat letno, samci pa se lahko parijo tem te težave izginejo. Sterilizacija oziro- čev nezakonito, tudi zato je pomembno, vsakič, ko zavohajo gonečo se samico. ma kastracija ima tudi pozitiven vpliv na da ukrepamo pravilno. Zavohajo jo tudi do 3 km daleč in so zelo zdravje. S sterilizacijo in kastracijo zašči- Bodite del rešitve in ne problema − steri- vztrajni, da pridejo do nje. Sterilizacija timo živali pred spolno nalezljivimi bo- lizirajte/kastrirajte! oziroma kastracija ima pozitiven vpliv na leznimi in zmanjšamo možnost prenosa vedenje. Živali se manj potepajo (manj drugih nalezljivih bolezni. Sterilizirane Društvo za zaščito živali Pomurja in smrti na cestah), manjkrat se izgubijo. samice ne zbolijo za vnetjem rodil, ki je mag. Tjaša Kos

AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK 20 % popust pri ceni storitve NA VSEH VETERINARSKIH AMBULANTAH V POMURJU od 1. 2. do 31. 3. 2020 Za vedno smo odgovorni za tisto, kar smo udomačili!

72 Razno

Fotografije za tiskane medije

Večini ljudi se zdi, da je pošiljanje fotografij za objavo v tiska- – fotografijo, narejeno s fotoaparatom, shranimo na računal- nih medijih zelo enostavno. Fotografijo lahko snamemo s sple- nik, nato jo pošljemo po elektronski pošti kot priponko; tne strani, iz družabnih omrežij … Velikokrat se zgodi, da nam – fotografije (s telefona ali računalnika, originalne velikosti) prijatelj preko družabnih omrežij posreduje fotografijo, ki jo pošljemo po elektronki pošti preko Google Drive; je posnel s telefonom. Nemalokrat se zgodi, da je fotografija dodana v Wordovem dokumentu, kjer pišemo prispevek. V – fotografije (s telefona ali računalnika, originalne velikosti) omenjenih in podobnih primerih je fotografija še vedno lepih pošljemo po elektronski pošti preko We Transfer. barv, zdi se nam odlične kakovosti. Primer: fotografija na levi je prvotne oziroma originalne ve- Na žalost to ne drži, predvsem kar se tiče kakovosti. Če želi- likosti, fotografija na desni je sneta z družabnega omrežja in mo ohraniti prvotno kakovost fotografije, ki smo jo posneli s poslana v Wordovem dokumentu. Na prvi pogled morda res fotoaparatom ali telefonom (tudi s pametnimi telefoni lahko nista tako zelo različni, res pa je, da nista velikih dimenzij. Če bi dandanes naredimo zelo kakovostne fotografije), jo moramo bili fotografiji še večji, bi bila razlika v kakovosti jasnejša. za objavo posredovati v prvotni velikosti.

To pomeni, da pošiljanje fotografij na že omenjene načine ni Tiskarji, oblikovalci in odgovorni uredniki tiskanih medijev primerno, ker se kakovost fotografije bistveno poslabša. Fo- stremimo k temu, da je naše delo čim bolje opravljeno in lahko tografija se stisne, velikost se bistveno zmanjša … Kaj storiti? ljudje vzamejo v roke revijo ali časopis, opremljen s kvalitetni- Fotografije bodo prvotno velikost, ki mora biti za objavo večja mi fotografijami. Zato vedno znova pošiljam prošnje za foto- od 1 MB, ohranile, če jih pošljemo po elektronski pošti na nas- grafije v originalni oziroma prvotni velikosti, ker so najboljše lednje načine: kakovosti. Česa še ne smemo pozabiti? Ob pošiljanju fotografij vedno – fotografijo, narejeno s telefonom, pošljemo preko telefona pripišemo avtorja fotografije. S tem poskrbimo, da zadostimo kot priponko neposredno na elektronski naslov; vsem kriterijem.

mag. Tjaša Kos

73 Razno

Obvestilo medobčinskega inšpektorata

Spoštovane občanke in občani!

Uslužbenci Medobčinskega inšpektorata in redarstva vedno znova opažamo, da se v naravi kopiči odlaganje raznih odpadkov.

Odloki o ravnanju s komunalnimi odpadki vseh občin, na območju katerih deluje Medobčinski inšpektorat in redarstvo, določajo obvezno vključitev v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, obvezno ločevanje odpadkov ter prepoved sežiganja odpadkov. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom med drugim določa, da morajo povzročitelji te odpadke kompostirati ali pa jih oddajati izvajalcu javne službe.

Zasledili smo, da je zelenega vrtnega odpada v naravi vedno več, predvsem na obrobju in v notranjosti gozdov. Ob vrtnem odpadu pa se slej ko prej pričnejo odlagati vsi ostali odpadki, od komunalnih do gradbenih in nevarnih. Običajno povzročitelji ta odpad odlagajo na tuja zemljišča. V skladu z Zakonom o varstvu okolja pa je lastnik zemljišča dolžan odstraniti odpadke, če se povzročitelja ne najde.

Spodnja slika je iz gozda. Poleg bioloških in drugih komunalnih odpadkov leži PVC vreča, polna listja. Nedaleč stran je bila naj- dena še ena PVC vreča, v kateri je bila zemlja. Vsi vemo, da se te vreče ne bodo razgradile in bodo ostale v gozdu, razen če jih odkrijemo in jih bo moral odstraniti lastnik zemljišča.

Spoštovane občanke in občani,

zamislimo se nad našim početjem, nad tem, kako ravnamo z naravo in njenimi danostmi. Se vam zdi sprejemljivo, da se odpadki odlagajo, kjerkoli se komu zazdi? Na tuje zemljišče? Kako bi se počutili, če bi odpadke odlagali na vaše zemljišče in bi jih sami morali odstranjevati?

Potrudimo se in z odpadki ravnajmo v skladu z zakonodajo, saj bo le tako naše okolje za nas in naše zanamce ostalo čisto ter neobremenjeno z nevarnimi snovmi, škodljivimi za zdrav- je.

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Veržej Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Tel: 02/584 90 62; Fax:02/581 16 10 ; E-mail: [email protected]

74 Razno

Napoved dogodkov

datum prireditev kraj organizator 28. 3. 2020 GLASBENI VEČER: TADEJ VESE- ART GALERIJA JURAK Društvo 29 a NJAK IN JANI KOVAČIČ 29. 3. 2020 POZDRAV POMLADI VUČJA VAS KUD Janez Čuk Vučja vas 5. 4.–6. 4. 2020 RAZSTAVA: IZ ROK V OKVIR SEJNA SOBA KRIŽEVCI Društvo kmetic Kri- ževci-Veržej 15. 4. 2020 STROKOVNI POSVET BRALNIH KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Kulturno, turistično KLUBOV POMURJA in izobraževalno društvo Kelih 1. 5. 2020 BUDNICA OBČINA KRIŽEVCI KUD Muzika 1. 5. 2020 PRVOMAJSKI MANIFEST ART GALERIJA JURAK Društvo 29 a 19. 5. 2020 LITERARNI VEČER S PISATEL- SEJNA SOBA OBČINE KUD Križevci JEM ŠTEFANOM KARDOŠEM KRIŽEVCI 22. 5. 2020 POGOVORNI VEČER O CIRI- GALERIJA ŽUPNIJE KUD Križevci LU CVETKU Z RAZSTAVO OB KRIŽEVCI 100-LETNICI NJEGGOVEGA ROJSTVA 13. 6. 2020 PRLEŠKA GIBANICA 2020 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KUD Križevci in Kul- turno, turistično in izobraževalno društ- vo Kelih 28. 6. –4. 7. 2020 FESTIVAL RE: PANONIA 2020 OBČINA KRIŽEVCI Društvo 29 a 28. 6. 2020 SAMOSTOJNI KONCERT OB OBČINA KRIŽEVCI KUD Muzika SVEČAH 10.–11. 7. 2020 MOTO SREČANJE GAJŠEVSKO JEZERO MK JEZERSKI DUHOVI 12. 7. 2020 26. SREČANJE PRLEKOV IN VUČJA VAS PGD Vučja vas PREKMURCEV 19. 7. 2020 KASAŠKE DIRKE V KRIŽEVCIH BORECI Konjeniško društvo Križevci 22. 8. 2020 PREVZEM AVTOMOBILA OBČINA KRIŽEVCI PGD Bučečovci

75