Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IX, številka 40, marec 2018

Vesele velikonočne praznike! Podeljenih 18 značk Franca Ksavra Meška za dosežke na kulturnem področju in tri občinska priznanja za športne dosežke

Tekst in foto: Karolina Putarek Foto: HOST

udi letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku se je tradicionalno začela z nastopom trobilnega kvinteta GŠ TOrmož, ki nas je pozdravil na vhodu v dvorano ormoškega Kulturnega doma. Še pred začetkom kulturnega programa pa je po- tekala podelitev značk Franca Ksavra Meška. Tudi v naši občini jih je namreč veliko, ki se razdajajo na kulturnem področju, ki negujejo, poustvarjajo in ohranjajo vsa naša lepa kulturna bogastva za nove rodove. Tako je župan Alojz Sok – po predlogih, ki so v roku prispeli na občin- Dobitniki Meškovih značk sko komisijo za priznanja – podelil 14 bronastih značk Ksavra Meška, Priznanja športnikom za leto 2017: 3 srebrne in eno zlato značko. Večina prejemnikov je bila iz KD Simon 1. Blaž Orešnik, Ivanjkovci 4a, 2259 Ivanjkovci - srebrna značka Gregorčič Velika Nedelja, trije pa iz TKD Ivanjkovci. 2. Mateja Pokrivač, Vinski vrh 77, 2275 Miklavž pri Ormožu - srebrna značka S področja športa je župan podelil 3 občinska priznanja, in sicer dve sre- 3. Zala Cunk, Poštna ul. 3, 2270 Ormož brni in bronasto značko, ki so si jih letos prislužili trije mladi atleti iz Ivanjkovcev, Miklavža in Ormoža. Slavnostni govornik je bil predsednik KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Anton Žumbar, ki je svoje razmišljanje posvetil ljubiteljski kulturi in njenemu vplivu na življenje tod okrog. Kulturni program v nadaljevanju proslave so pripravili učenci osnovne šole Ormož v sodelovanju z Značke Ksavra Meška za leto 2017 so prejeli: Glasbeno šolo. Med recitiranjem Prešernovih pesnitev in glasbenimi točkami, so uprizorili tudi Prešer- 1. Marta Lah, Mihovci pri Veliki Nedelji 90, 2274 Velika Nedelja novega Povodnega moža. zlata značka 2. Miha Mlakar, Šardinje 28a, 2274 Velika Nedelja srebrna značka 3. Aleksander Mesarec, Vičanci 36a, 2274 Velika Nedelja srebrna značka 4. Avgust Majcen ml., Sodinci 77, 2274 Velika Nedelja srebrna značka 5. Sara Antolič, Sodinci 78a, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 6. Katja Stanič, Mihovci pri Veliki Nedelji 7a, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 7. Aleksander Kosi, Šardinje 8, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 8. Avgust Majcen st., Sodinci 77, 2274 Velika Nedelja bronasta značka Dobitniki športnih značk 9. Ivan Pleh, Sodinci 35, 2274 Velika Nedelja bronasta značka Lep materinski dan! 10. Franc Mesarec, Senešci 38, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 11. Nada Prejac, Mihovci pri Veliki Nedelji 93, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 12. Milica Šoštarič, Sodinci 21, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 13. Robert Šmidlehner, Drakšl 21, 2274 Velika Nedelja bronasta značka 14. Nejc Kralj, Dolane 6b, 2282 Cirkulane bronasta značka 15. Mateja Kralj, Dolane 6b, 2282 Cirkulane bronasta značka 16. Anja Črešnjevec, Cerovec Stanka Vraza 39, 2259 Ivanjkovci bronasta značka 17. Mihael Črešnjevec, Cerovec Stanka Vraza 39, 2259 Ivanjkovci bronasta značka 18. Sabina Muršič, Cerovec Stanka Vraza 39, 2259 Ivanjkovci ž bronasta značka Kot ena, kot mama si dala nam vse, hvale nosti polno je naše srce!

ž 2 ZGODILO SE JE Ribiška družina Ormož pričela s Občinstvo očaral Navdih sanacijo ormoškega ribnika preteklosti Tekst in foto: Karolina Putarek Tekst: Simona Cebek Foto: Karin Hrga ibiška družina Ormož je po skoraj letu dni priprav pričela s sanacijo ribnika v Or- možu. Prvi korak je bil izprazniti ribnik, kar jim je sredi januarja tudi že uspelo. 0 let je minilo, odkar so v Podgorcih prve korake v ritmu glasbe zaplesali člani prvo- RTežaškega dela se je lotilo 40 ribičev. Iz ribnika je bilo najprej treba izpustiti toliko tne Folklorne skupine Kulturnega društva Podgorci. vode, da so lahko z mrežami polovili vse ribe, končno pa iz ribnika spraviti še preostanek 4Več kot 6o sodelujočih članov je v soboto, 2. 12. 2017, navdušilo občinstvo v dvo- vode. Čez 4 tone rib so ribiči skrbno polovili, razvrstili in jih prepeljali v ribnika v Savce rani v Podgorcih. V letnem koncertu, ki so ga namenili praznovanju 40-letnice delovanja in v Obrež. Dogajanje oziroma delo ribičev je spremljala množica radovednežev, še naj- skupine, so povezali vse generacije, ki jih s svojim aktivnim delovanjem vzgajajo v duhu bolj zanimivo pa je bilo pričakovanje kako velika bo največja riba v obstoječem ribniku. ljubezni do kulturne dediščine domačega kraja in svoje domovine. Predstavili so se naj- Izkazalo se je, da je rekorder tako po velikosti kot po teži bil tolstolobik, ki je tehtal 38 kg. mlajši folklorniki iz vrtca, kjer se s kulturno dediščino spoznava okrog 30 malčkov. Nato Drugi največji, in temu primerno težak, je bil som z 29 kilogrami, omembe vreden je pa sta se predstavili tudi mlajša in starejša otroška folklorna skupina ter odrasla folklorna tudi še en tolstolobik s 26 kilogrami. skupina. Scenarij za prireditev z naslovom Navdih preteklosti sta pripravila Dominik Sanacija ribnika bo sicer zajemala čiščenje mulja, potem utrditev brežin, ki bodo po no- Majcen in Klara Megla, vezni tekst pa je spretno oblikoval in zapisal Vekoslav Prejac. vem položne in obložene s kamnom, uredili bodo tudi nove potke ob ribniku in okolico. Gregor Budal je prireditev povezoval kot 'Kresnik' in je poosebljal kulturo ljudskega Sanacija ribnika bo Ribiško družino Ormož stala okrog 100 tisoč evrov. Nekaj donatorjev izročila. S svojimi besedami je segel globoko v srca tistih, ki ljudsko izročilo poznamo in je že priskočilo na pomoč, prav tako pa v Ribiški družini računajo na pomoč domače ga spoštujemo, istočasno pa je starejše obiskovalce spomnil na tiste čudovite otroške dni, občine. Ormoški ribnik z okolico namreč predstavlja prijetno oazo sredi mesta, kamor se ki so jih brezskrbno preživeli ob petju in plesu. Ormožani radi zatekamo, sploh pa se ob ribniku ustavijo tudi številni turisti od blizu in Podgorski folklornik, drugi povezovalec prireditve, katerega vlogo je suvereno odigral daleč, ob ribniku pa je tudi opremljeno postajališče za avtodome. Dominik Kukovec, pa je predstavil zgodovino folklorne skupine in spomnil na vse uspe- “Sanacijska dela bodo predvidoma potekala 3 mesece, a bo ribnik v svoji pravi funkciji he, ki jih je le-ta dosegala vsa pretekla štiri desetletja svojega delovanja. šele leta 2019,” je povedal predsednik RD Ormož Rado Antolič, ki pojasni, da pa ribiče »S tem izkazujemo spoštovanje tistim, ki so korake zaplesali prvi, povezujemo in raz- najhujše delo čaka takrat, ko bo ribnik spet potrebno napolniti z vodo in vanj naseliti veseljujemo domačine in druge, da tudi njih, ko nas vidijo in slišijo, zasrbijo pete in bi življenje. Ribnik se razprostira na enem hektarju, gotovo pa je potrebno vsaj 17 tisoč ku- se nam najraje pridružili. Ni lepšega, kot stopiti po podu ob ubranem godenju godcev bikov vode, da se napolni. Res, da ima ribnik lasten izvir, a je to premalo. Tako ormoški in glasno zavriskati od veselja. Folklora pa ni le ohranjanje izročila in poustvarjanje. Je ribiči spet računajo na pomoč in razumevanje tovarne sladkorja v likvidaciji, ki je tudi umetnost, predvsem pa prijateljstvo, ljubezen, sprostitev, zabava in izziv. Naj spretni in že pred 25 leti iz svojega črpališča na Dravi in s svojimi črpalkami pomagala z vodo poskočni koraki predejo plesno preprogo še naslednjih 40 let,« je obiskovalce in člane napolniti ribnik. nagovoril Dominik Majcen, predsednik KD Podgorci. Člani skupine so ob posebni priložnosti pripravili tudi razstavo, s katero so obiskovalce popeljali skozi preteklih 40 let delovanja skupine. Obiskovalci so si lahko ogledali slike, koledarje, arhivske zapiske ter določene predmete, ki imajo za člane skupine pomembno vrednost. Izdali pa so tudi bilten ob 40. obletnici delovanja Folklorne skupine KD Pod- gorci, v katerem so ob zbranih slikah in kratkem preletu delovanja skupine zapisane tudi besede Mirka Ramovša, dr. Bojana Knifica in Vekoslava Prejaca, ki skupino že mnoga leta dobro poznajo. Člani skupine se obiskovalcem zahvaljujejo za obisk in vse lepe besede ter jih že sedaj vabijo na letni koncert, ki bo v decembru 2018.

Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije praznuje 20 let delovanja Tekst: Nataša Kukovec Foto: arhiv KTPS Žvimo zato, da smo srečni. Sanjamo zato, da uspevamo. Ljubimo zato, da smo ljubljeni. Prijatelje imamo zato, da smo z njimi.

lub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije neguje zgoraj omenjene vrednote življe- nja, še posebej prijateljstva, že 20 let. KDolgoletno delovanje smo s slavnostno prireditvijo obeležili v petek, 19. 1. 2018, v Grajski pristavi v Ormožu. Na naše povabilo se je odzvalo veliko število članic in go- stov: župani občin Ormož, Središča ob Dravi in Sv. Tomaža, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije Suzi Asfour, predsednica Kluba Ptuj z okolico Sonja Hliš s kolegicami ter častna članica kluba Jožica Bokša. Veseli me, da sta se pova- bilu odzvali tudi dosedanji predsednici Albina Lukner in Milena Milosavljevič.

Klub je zasnovan z željo nuditi veliko izobraževanj, srečanj, predvsem pa veselja in prija- teljstva. Življenje je vedno bolj zapleteno, postajamo zagrenjeni, zato je druženje v klubu toliko lepše, saj vsaj za trenutek pozabimo na probleme, ki jih prinese življenje. Vesela sem, da sem lahko pridala svoj delček v mozaik ustvarjanja Kluba tajnic in poslov- Ob visokem jubileju smo izdali zbornik, v katerem je orisano vse dosedanje delo in dru- nih sekretark Prlekije. ženja Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. Vrstica za vrstico govori o delu, lepo Prepričana sem, da bomo s skupnimi močmi, energijo in idejami še naprej uspevali doseči je videti fotografije, ki govorijo o zadovoljstvu in veselju članic in člana. zastavljene cilje in s tem dali našemu klubu in poklicu še večjo vrednost. Čestitke vsem, ki ste zvesti Klubu že vseh dvajset let, in vsem, ki kakor koli pripomorete k delovanju in prepoznavnosti kluba.

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec ZGODILO SE JE 3 Zaslužnim v letu 2017 podelili pet občinskih priznanj

Tekst: Karolina Putarek Foto: Host

an samostojnosti in eno- muzeju Ptuj-Ormož v trajno last iz Pavlovskega vrha, od leta 1975 dolgoletnim uspešnim delova- tnosti konec decembra smo podaril bogato zbirko bidermajer- aktiven v vseh društvih KS Ivanj- njem prislužilo tudi Tarok dru- Dv Ormožu, kot po navadi, skega pohištva iz 19. stoletja in kovci. Bil je zraven, ko se je gradi- štvo »Štraus« Ormož. Društvo združili s slavnostno sejo, ko Ob- umetniških del, letos pa je muzeju lo, ko se je organiziralo in izvajalo se ponaša s 3-kratnim državnim čina zaslužnim podeljuje občinska podaril še večje število drobnejših … In še danes ostaja pomemben prvakom in 2-kratnimi ekipnimi priznanja za iztekajoče leto. Župan predmetov dragocenega pohištva in člen društvenega oziroma družab- državnimi prvaki ter z 11-kratno Alojz Sok in podžupan Mirko No- drugih muzealij iz obdobja baroka. nega življenja v domači krajevni organizacijo državnih tekmovanj vak sta tako podelila 5 priznanj: dve Vsi njegovi podarjeni predmeti so skupnosti. v Ormožu. Tekmovanje v občino bronasti, dve srebrni in zlato plake- na ogled postavljeni v Ormoškem privabi številne tekmovalce iz vse to občine Ormož za leto 2017. gradu in predstavljajo posebno za- – Srebrno plaketo Občine Ormož za Slovenije, kar služi k prepoznav- nimivost vredno ogleda. leto 2017 pa je prejel tudi Cerkveni nosti naših krajev in mesta. – Zlato plaketo Občine Ormož za pevski zbor Velika Nedelja oziroma leto 2017 je prejel Marko Sluga, – Srebrno plaketo Občine Ormož člani (nekateri v zboru prepevajo že Slavnostni govornik na proslavi ki je že leta 2011 Pokrajinskemu za leto 2017 je prejel Franc Mlakar šestdeset let). Zbor je nepogrešljiv je bil dobitnik zlate plakete Mar- pri mašnih obredih, na pogrebih, ko Sluga, v kulturnem programu svoj čas pa je zbor nastopal tudi na pa so nastopile Katrinas: Sanja Območno združenje raznih ostalih prireditvah v domači Mlinar Marin, ki se je predsta- Ormož krajevni skupnosti. vila kot pevka in je poskrbela za Ormož, 1. 3. 2018 klavirsko spremljavo, ter pevki – Bronasto plaketo Občine Ormož Petra Grkman in Katarina Habe. V noči na sredo 28. februarja je v Veliki Nedelji zagorela večstanovanjska hiša. Ogenj za leto 2017 je prejel Jožef Plohl iz Tri izvrstne pevske z bogatimi je popolnoma uničil sedem stanovanj, kjer je bivalo 12 stanovalcev. Občina Ormož Cvetkovcev, dolgoletni predsednik izkušnjami, ki kot Trio Katrinas bo poskrbela za nastanitev v občinskih stanovanjih, ker pa so stanovalci ostali brez in gonilna sila Društva gojiteljev združujejo svoje pevske moči. pohištva in bele tehnike, je Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ormož začel z malih pasemskih živali, zaslužen Njihova najbolj znana skladba akcijo zbiranja finančnih sredstev za nakup potrebne stanovanjske opreme, zbiramo za vsakoletne bogate društvene »Letim«, s katero so zmagale na pa tudi dobro ohranjeno pohištvo in belo tehniko. razstave malih pasemskih živali v slovenski popevki, je hkrati nji- Ormožu, neutruden gojitelj in ljubi- hov zaščitni znak, saj v sebi nosi Z oblačili, hrano in pralnim praškom smo prizadete že preskrbeli in tudi v naslednjih telj vseh vrst golobov ter pobudnik vse tisto, v kar Katrinas verjame- mesecih bodo prejemniki potrebnega. za vzgojo in uveljavitev Slovenske jo; ustvarjalnost, svobodo, lepoto, nacionalne pasme golobov Vindol neskončnost in ljubezen. Predsta- Finančna sredstva zbiramo na poravnalnem računu Nove kreditne banke Maribor št.: golšar. vile so se z bogatim repertoarjem SI56010000000400014, sklic: SI11 1682750-30000044458. V namenu prosim nave- slovenskih pesmi, prirejenih za dite: ZA POŽAR ali donacija preko SMS: POZAR5 na številko 1919. – Bronasto plaketo Občine Or- ženski vokalni trio, in tako priča- mož za leto 2017 si je s svojim rale izjemno praznično doživetje. Številka računa je objavljena na spletni strani RKS Območnega združenja Ormož.

Vsem darovalcem se v imenu prejemnikov iskreno zahvaljujemo. Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2018. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: [email protected], lahko Uvodnik pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo Lepo pozdravljene, drage bralke in bralci, prvič v tem letu. Čeprav že mesec marec na telefonski številki 02/741 53 18. koraka proti koncu, se zima le stežka poslavlja od nas. Ko smo že mislili, da snega Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do v tej zimi ne bo, je prišla prava snežna pošiljka in razveselila male in velike otroke. 25.5.2018. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so Prav tako pa je pokazala svoje zobe in poskrbela za zelo nizke temperature, a kljub pred objavo lektorirani. temu se nismo dali, z veseljem smo naredili male in velike snežake in se smučali in sankali po vseh hribih, saj je bilo snega povsod dovolj. Letos bi lahko rekli, da so Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in kurenti v pustnem času prignali zimo in ne odgnali. Ker pa čas kar gre in gre naprej, upamo na ponovno sodelovanje. smo pa tudi že tik pred velikonočnimi prazniki. Kmalu bo zadišalo po sladki potici, pisanih pirhih, šunki in hrenu. Kolofon V tej številki Ormoških novic si pa lahko ogledate nekaj fotografij pustne povorke Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. v Ormožu. Ob koncu preteklega leta so bila podeljena tudi občinska priznanja, ob Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož kulturnem prazniku pa priznanja za dosežke na kulturnem in športnem področju. Odgovorna urednica: Alenka Lah Kar nekaj prispevkov je iz naših šol in vrtcev. Tudi na tradicionalni Vincekov pohod in Antonovanje na Kogu nismo pozabili. Pa še kar nekaj prijetnega branja vas čaka. Uredniški odbor: Tina Erhatič, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Marinka Vnuk Dragi bralci, želim vam veliko prijetnega pomladnega razpoloženja in čim več po- Naklada: 4250 izvodov mladne zagnanosti pri delih na naših vrtovih in njivah. Drage mame, vam pa želim Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si vse lepo ob praznovanju materinskega dne. Naj bo ta dan drugačen od vseh drugih dni. Preživite ga v družbi vaših dragih in pustite se razvajati. Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Alenka Lah, odgovorna urednica

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 4 IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Projekt OBJEM in projektni teden v Gimnaziji Ormož

Tekst: Helena Srnec, vodja projekta OBJEM na vrednote, veliko pozornost pa bomo name- Gimnaziji Ormož nili tudi motiviranosti za branje. Foto: foto-video krožek Gimnazije Ormož

imnazija Ormož je vključena v Od 18. do 22. decembra 2017 je v Gimna- Projekt evropske kohezijske poli- ziji Ormož potekal projektni teden na temo tike v obdobju 2014–2020: Bralna Dvig bralne pismenosti. Učne in vsebinske G iztočnice so bile iskanje, navajanje virov ter pismenost in razvoj slovenščine – OBJEM, ki jo je Zavod RS za šolstvo sklenil z Mini- razumevanje navodil, motiviranje za branje leposlovja in strokovne literature, pravopis strstvom za izobraževanje, znanost in šport in govorno nastopanje, posvetili pa smo se Republike Slovenije. tudi maturitetnemu branju. Gimnazija sodeluje v projektu OBJEM Izvedli smo veliko različnih delavnic, kjer – bralna pismenost in razvoj slovenščine so dijaki pridobivali znanje in razvijali svo- (Ozaveščanje, Branje, Jezik, Evalvacija, je spretnosti. Modeli) na četrti razvojni osi: posodoblje- Dijaki so se lahko udeležili delavnic HI- na vloga šolske knjižnice. BRA – hitro branje, Branje je užitek, Raču- V projektu sodelujejo osnovne in srednje nalništvo brez računalnika, Programiranje šole, Pedagoški in filozofski fakulteti Ma- za začetnike, Prevajanje spletnih strani, La- ribor in Ljubljana, Pedagoški Inštitut Lju- boratorijsko delo, Logika, Hitri prsti, Izde- bljana ter FERI Maribor. lovanje seminarskih nalog ter Zdravstvena Gimnazija Ormož je uvrščena in izbrana vzgoja in nega otroka. Izvedli smo tudi lite- kot razvojni zavod. Vzpostavili smo de- rarni pogovor s knjižničarko Marijano Ko- lovni tim oziroma šolski projektni tim, ki rotaj. Nekateri so pekli pecivo ob upošteva- ga sestavljajo vodja, ravnatelj in strokovni nju navodil, spet drugi se učili francoščino, delavci. nekateri so brali v šolski knjižnici, drugi izvedli novinarsko delavnico s poskusom projekta je Univerza v Mariboru, sodelu- Glavni cilj projekta je razvoj didaktike debatirali. Dijaki so izdelovali kazalke za snemanja televizijske oddaje, ki jo bomo jejo pa strokovnjakinje in strokovnjaki s slovenščine in ozaveščanje strokovnih de- knjige, izvedli dramatizacijo pravljice v po potrebi obdelali in predvajali. Filozofske fakultete, Fakultete za elektro- lavcev ter priprava modelov inovativnega nemščini, pri angleščini so prinesli najljub- Gimnazija Ormož sodeluje tudi v projektu tehniko, računalništvo in informatiko ter učnega in učinkovitega podpornega okolja. šo knjigo, izdelali pa so tudi bralno steno Slovenščina na dlani, ki je prav tako pod- Pedagoške fakultete. Projekt traja v letih Osnovni cilj prednostne naloge je torej ter spoznali lutkovno gledališče; obiskali pora bralni pismenosti. Cilj tega projekta je 2017–2022. razviti in preizkušati pedagoške pristope so fitnes in sodelovali v glasbeni delavnici pripraviti kakovostno in privlačno prosto Prepričani smo, da bomo s projektno in strategije, ki bodo pripomogle k celo- pevskega zbora. dostopno učno e-okolje, ki bo obogatilo usmerjeno dejavnostjo učinkovito dvigali stnemu in kontinuiranemu razvoju bralne Ogledali so si muzejsko razstavo in obi- pouk slovenščine, prispevalo k motivira- raven bralne pismenosti pri dijakih in jim pismenosti pri dijakih Gimnazije Ormož. skali Knjižnico Franca Ksavra Meška Or- nosti za učenje in izboljšanju jezikovno- tako privzgajali veščino za njihovo uspe- Razvijali bomo različne strategije bralnih mož. Dijaki predšolske vzgoje so pripravili -digitalnih kompetenc. Dijaki sodelujejo s šnejše komuniciranje in funkcioniranje v veščin, zmožnosti kritičnega razumeva- pravljične ure v vrtcu v Ormožu, nastopali pobudami in predlogi in tako prispevajo k življenju ob vse večjih spremembah in zah- nja prebranega, pojmovanja branja kot pa so tudi na Severolandiji. Prav tako smo sooblikovanju učnega e-okolja. Prijavitelj tevah sodobne družbe. Polepšajte svoj svet in svet drugih - prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

Tekst in foto: Marjetka, Brigita, Zdenka Otroci nas kot črvine v vesolju posrkajo v etošnji praznik kulture smo v Ivanj- ta trenutek in vse skrbi in bolečine izgubijo kovcih posvetili ciklom v življenju svojo moč. človeka. L Ko smo otroci, imamo občutek, da čas Začeli smo v starosti. V zimi. V sivini. In teče tako počasi, da je kot bister potoček, ki igrivo žubori od izvira. Odraslost nas pokazali, da ni treba, da je starost siva in preseneti z odgovornostmi, ki jih prinaša, hladna. Toplota pomladi in poletja, energi- s hitrostjo in intenzivnostjo. Je obdobje, ko ja mladosti lahko obarva še tako siv pro- je naša reka najbolj deroča. Ko je naša moč stor v paleto najbolj veselih in intenzivnih sposobna spreminjati svet in premikati barv. Nihče ne more ostati brez nasmeha gore. Možnosti je neskončno in naše izbire bo ta svetlejša, lahkotnejša, bolj zabav- Ivanjkovci, gospa Silva Grabovac, gospod na licu ob stopicanju malih, še ne popol- določajo ton starosti in umirjanju. na in srečna. Nastopajoči na odru so se Ivan Simonič, Moški pevski zbor. noma zanesljivih korakov, ob očeh, ki ra- Z zgodbo Obisk smo nakazali, kaj lahko vrstili od najmlajših do starejših. Pove- Sprejmite vsako življenjsko obdobje odpr- dovedno vsrkavajo najmanjše podrobnosti, polepša staranje in kako kulturo staranja zovali smo generacije in k sodelovanju tih rok in skrbite za kulturo v svojem domu ob mlečnih zobkih, ki ob najiskrenejših spreminjamo na bolje. Zaključili smo z povabili kar nekaj ljudi iz našega okolja. in v svojem okolju. Polepšajte svoj svet in in najširših nasmehih škrbasto zažarijo. desetimi zaobljubami za lastno starost. Da Tako so nastopili otroci vrtca, učenci OŠ svet drugih. Hvala za vaš Obisk. Dedek Mraz, kje si doma?

Tekst: Aleksandra Šoštaršič in Matejka Majcen Foto: Stanko Zamuda iskat Dedka Mraza. Deklice se najprej od- peljejo z vlakom iz mesta, nato pa z ladjo ravimo, da je december mesec pri- čez srebrno morje do dežele večnega ledu, čakovanja – pričakovanja praznikov, kjer naj bi domoval dobri mož. A pot do novega leta in daril. Slednje običaj- P cilja ni enostavna. Na koncu vendarle izbe- no prinašajo trije dobri decembrski možje: rejo pravi ključ, ki odpre vrata pravljične Sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. dežele Dedka Mraza. To je otroški pogum, Učenci, učitelji in delavci Osnovne šole verovanje, resnična želja in sodelovanje. Velika Nedelja, Podružnice Podgorci in Vrtca Podgorci, so 20. 12. 2017, ob 18.00 Po prazničnem dogodku so lahko obisko- v šolski telovadnici pripravili božično- valci obiskali bazar, na katerem so bili iz- -novoletno prireditev z dobrodelnim ba- delki učencev in učiteljev. Za prireditev z zarjem, ki so jo poimenovali Dedek Mraz, bazarjem so morali združiti moči prav vsi kje si doma? Na prireditvi se je predstavila učenci in zaposleni, kar se je vsekakor iz- velika večina vrtčevskih in šolskih otrok. plačalo, saj se je od prostovoljnih prispev- V njej so združili petje, ples, dramsko igro kov zbral dobršen izkupiček, ki bo shra- ter glasbeno in gibalno ustvarjalnost. njen v šolski sklad in bo učencem prišel V ospredju zgodbe so čisto vsakdanje de- prav za različne namene. klice, ki pa so tako pogumne in odločne, da se zaradi »nejevernih Tomažev« odpravijo Hvala obiskovalcem in sodelujočim. . Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL 5 Povabimo sonce v šolo, se je glasilo geslo ob tednu otroka v šolskem letu 2017/18

Tekst: vzgojiteljica Slavica Kosec njih (kompot, marmelada…). Foto: Arhiv vrtca Popoldne smo izvedli srečanje in igre s etošnji Teden otroka je potekal od starši (z bučami) v telovadnici, ker nam je 2. do 8. oktobra 2017. Osredotočili nagajalo vreme. Buče smo tudi olupili in smo se na »radovedno« šolo, vrtec, pripravili za bučno marmelado. Srečanje L smo sklenili s pečenim kostanjem pod de- veselje do novega, odprtega in uporabne- ga znanja, svetle prihodnosti. Otroci in žnikom. Nič nas ne preseneti. mladi si želijo inovativnega, ustvarjalnej- šega učenja in razmišljanja. Tega se zelo SREDA, 4. 10. 2017, otroci so veliko po- dobro zavedamo v našem vrtcu in smo že vedali o srečanju; zanimive so jim bile igre spomladi načrtovali dejavnosti za Teden z metlo in bučami, nošenje in čiščenje buč, otroka. Skupaj z otroki smo se dogovorili, lupljenje… Ob kuhanju bučne marmelade da se bomo igrali z bučami. V začetku me- smo peli pesmi o bučah. Marmelado smo seca maja smo izvedli sadilni dan za buče: napolnili v majhne kozarčke, ki jih bomo ogledali smo si seme, pripravili zemljo in uporabili za Miklavžev bazar meseca poiskali prostor za sajenje. Otroci so z ve- decembra 2017. Seveda pa smo z njo na- mazali palačinke pri kosilu – Hm, je bilo likim veseljem sejali semena, jih zagrnili dobro… in na koncu tudi vse leto skrbno zalivali. Buče so lepo vzkalile in rasle. Dogajala pa se je energetska sanacija šole in vrtca in Nekega dne se je odpravil na polje s samo- veliko buč se je uničilo, pohodilo. Nismo kolnico, da bi buče odpeljal domov in jih ČETRTEK, 5. 10. 2017, oblikovali smo hoteli ostati brez iger z bučami. K sodelo- očistil – otrebil. Na koncu njive pa je našel iz buč ježke, medveda, žirafo, gosenice… vanju smo povabili starše in priskrbeli so bučo velikanko… Konec zgodbe so napi- Narisali smo si tudi bučni list, na katerega nam veliko različnih buč. Veselje otrok je sali otroci. Nastalo je veliko novih zgodb. so doma otroci in starši zapisali utrinek ali bilo ob bučah veliko, še večje veselje pa so Eno smo zapisali: lepo misel o srečanju. En list prilagamo. izražali ob dejavnostih v Tednu otroka, ki »K veliki buči je prišel ježek in si v njej so si sledila takole: naredil dom. Tam se je igral, kuhal, spal, PETEK, 6. 10. 2017, lepe misli smo v počival in hodil v vrtec. Vrtec je bil v dru- garderobi skupaj prebrali in jih obesili na PONEDELJEK, 2. 10. 2017, otroci vseh gi buči, ki je bila na gori… (Pripovedoval vrvico, da so nam krasile garderobo ves skupin smo se dobili v garderobi in se po- Gal K.) mesec oktober. Vsak otrok pa si je pobar- govorili o pomenu Tedna otroka, nato nas val še bučo velikanko za spomin na Teden je Palček Kostanj z zgodbo Buča velikan- TOREK, 3. 10 .2017, smo si ogledali ri- otroka. 2 Vsak dan v tednu smo s seboj ka popeljal v teden igre in ustvarjanja. sanko: Mat in Pat –A je to buča? pripeljali SONCE v vrtec, kar nam je po- Palček Kostanj je na svoji njivi gojil buče. Otroci so si pridobili predstavo o tem, lepšalo življenje in razpoloženje. Lepo so mu rastle in v jeseni dozorele. kako zrastejo buče in kaj se da narediti iz Soustvarjalci konference o formativnem spremljanju znanja raziskovalcev … Na konferenci so naši učenci z učiteljico Za tim »Bridge« OŠ Miklavž pri Ormožu: prikazali posnetek učne ure matematike v Lidija Mlinarič 6. razredu, ki poteka po načelih formativ- nega spremljanja in na odru odgovarjali na ormativno spremljanje znanja, ka- vprašanja, kot so: Zakaj se vam zdijo vaje terega namen je izboljšati kakovost učenja in poučevanja, se nanaša na pri matematiki pomembne in na osnovi F česa izberete naloge, ki jih delate doma? vrednotenje doseganja, razumevanja in napredka v pridobivanju znanja učencev. Ali vedno izberete naloge za delo doma? Osnovni namen formativnega spremljanja Kaj menite o reševanju teh nalog? Ali so je, da se v proces učenja vgradi ugotavlja- vam v veselje, pomoč, nadlogo, so potreb- nje doseganja ciljev, v zvezi s tem identi- ne/nepotrebne? Kaj bi svetovali učencem ficirajo vsakokratne učne potrebe učencev kot priložnost, s katero lahko učence opol- prisluhniti drugemu itd. na drugih šolah, ki domačih nalog ne želi- in temu primerno prilagodi poučevanje. nomočimo za smiselno vključevanje in 12. januarja 2018 je v Ljubljani v organi- jo delati? V kolikšni meri pomagate drug Ključni element formativnega spremljanja sodelovanje v procesu izboljševanja njiho- zaciji Zavoda za šolstvo potekala Konfe- drugemu, vrednotite delo sošolcev in si so kakovostne povratne informacije, ki so- vega doživljanja šole, spodbujanja njihove renca o formativnem spremljanju, kjer se podajate povratne informacije? Se vam dijo med najmočnejše orodje za izboljšanje zavzetosti za učenje in izboljševanja odno- je predstavila tudi naša šola. Ravnatelj, zdi to pomembno in zakaj? Ali pri pouku učenčevih dosežkov. sov med učiteljem in učencem. g. Vlado Hebar, učiteljica Natalija Pau- pogosto izdelujete igre, naloge … Kaj me- Kot nadgradnja formativnega spremljanja »BRIDGE« oblikuje/razvija in izvaja za- šner in predstavniki učencev 6. razreda, nite o takšnem delu? Učiteljica vas vključi je mednarodni projekt »BRIDGE« (glas misli o pedagoški praksi, ki spodbujajo Maja, Eva, Nika, Anže in Jan, so s svo- v sooblikovanje kriterijev uspešnosti. Je to učenca/učenčev glas - most do učenja), v učenčevo aktivno vlogo pri učenju z izgra- jim prispevkom aktivno sodelovali na tej za vas pomembno in zakaj? katerega je zraven naše šole, OŠ Miklavž jevanjem mostov med učenci in učitelji. konferenci. Učenci so na odru samozavestno, brez za- pri Ormožu, vključenih še 14 šol iz petih Mladi tako pridobijo koristi na najrazlič- Poleg tima učiteljev in učiteljic naše šole držkov odgovarjali na vprašanja o pouku, evropskih držav (Madžarska, Nizozem- nejših področjih: večjo samozavest, samo- je bilo na konferenci prisotnih še okrog za katerega verjamejo, da je edino tak pra- ska, Škotska, Irska in Slovenija). spoštovanje, odgovornost, komunikacijske 300 učiteljev, učiteljic, profesorjev in pro- vi pouk. V literaturi je »glas učenca« opredeljen spretnosti, značilnosti vodenja, zmožnost fesoric, ravnateljev, doktorjev znanosti,

Severolandija povezala štiri zavode Tekst: Nina Žnidarič Učenci dramskega krožka OŠ Velika Ne- Foto: Alenka Korpar delja so pripravili gledališki del, učen- ci OŠ Stanka Vraza in dijaki Gimnazije V slogi je moč,« pravi stari pregovor. Ormož pa glasbene vložke v predstavi. Tega se dobro zavedamo tudi v različ- Knjižničarke iz splošne knjižnice so pri- »nih vzgojno-izobraževalnih zavodih, povedovale okvirno zgodbo predstave in zato se trudimo, da z dobrimi medsebojni- obiskovalcem ponudile ustvarjalno delav- mi odnosi in sodelovanjem zagotavljamo nico. Za predpraznično vzdušje je bilo po- dovolj možnosti za druženje in sodelovanje skrbljeno tudi s stojnicami, kjer so učenci med otroki. Tako smo letos združili moči in dijaki ponujali svoje izdelke. S skupno kar štirje zavodi iz občine Ormož in skupaj pesmijo, željo po »božiču za vse« in spo- pripravili pravljično-glasbeno predstavo znanjem, da nas sodelovanje ter spreje- DEŽELA ŽELJA, ki smo jo publiki pred- manje drugačnosti bogati, se je zaključila stavili 14. decembra na Severolandiji. dobro obiskana prireditev.

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 6 ZGODILO SE JE

Tudi letos bo na slovenskih njivah rasla sladkorna pesa »Največje presenečenje za nas je njihova, Tekst in foto: Karolina Putarek viden izreden tehnološki napredek pri se- pa Sandi Hergula iz Cvetkovcev. Od kme- sicer res marketinška, poteza. Predlagali lekcioniranju in razvoju semena. Verjetno tijskih podjetij se je za pridelavo pese lani ridelovalci sladkorne pese, ki so so nam, da bi za količino sladkorja, ki je bi rezultati bili boljši, če bi kmetje pred odločil samo ormoški SAT Jeruzalem, ki povezani v Zadrugo Kooperativa bil pridelan iz naše pese, naredili posebno setvijo poznali lastnosti posameznih sort jo je posejal na 2,5 hektarjev. Za letos je Kristal, so začeli sklepati pogodbe pakiranje z napisom, češ da gre za našo P pese. S semenom jih je oskrbela tovarna direktor Marko Plohl že napovedal, da ji peso. Na prodaj je v Mercatorju. Predlog za pridelavo sladkorne pese v letošnjem sladkorja VIRO iz Virovitice, pogodbeni bodo namenili deset hektarjev. Perutnina letu. Zaenkrat so že sklenili pogodbe za smo z veseljem sprejeli, saj gre tudi za jav- partner zadruge in kupec sladkorne pese, se lani ni odločila zanjo, enako ne Panvi- 180 hektarjev pridelka. Med pogodbeniki nosti pomembno gesto. Bilo je res prijetno še dodaja Kosi. ta, čeprav ju je zadruga k temu poskušala so tudi pridelovalci z Dolenjske in celo dva presenečenje,« je povedal predsednik za- Povprečni prihodek na hektar pese, ki jo je pritegniti. kmeta iz Avstrije, ki bosta peso zasejala na druge Mirko Kosi. tovarna sladkorja plačala 36 evrov za tono, 20 hektarjih. je bil 1980 evrov bruto. Z odbitjem vseh Za letošnjo setev tovarna kmetom ponu- V lanskem letu je 35 pridelovalcev, članov »Zlata pesa« tudi slovenskim kmetom- stroškov, ki lansko leto naj ne bi bili višji ja širši nabor semena, ki je preizkušeno v zadruge, na nekaj več kot 70 hektarjih pri- od stroškov pri pšenici ali koruzi, je kmetu posameznih tipih tal in klimatskih pogojih. delalo 4690 ton sladkorne pese. Povpreč- ostalo najmanj 700 evrov zaslužka. To in dosledno upoštevanje tehnoloških ni pridelek je bil okrog 60 ton na hektar, »Sicer pa so analize pridelka pri posame- navodil za setev in priprava zemlje, pa povprečna sladkorna stopnja pa je bila znih pridelovalcih pokazale, da je v Po- naj bi pridelavo že približalo evropskemu 15,2-odstotna. Pridelek pese na hektar je murju in Podravju mogoče doseči povsem povprečju. tako bil za dobro tretjino višji, kot so ga primerljive pridelke s pridelovalci v sever- Letošnje leto je na trgu sladkorja nekoliko kmetje dosegali ob uvedbi sladkornih kvot specifično. Znotraj EU so cene sladkorja in ukinitvi pridelave v Sloveniji. Takrat so močno padle. Nekateri analitiki govorijo dobri pridelovalci z upoštevanjem vseh o sladkorni krizi. Tudi kmetje prideloval- agrotehničnih ukrepov komaj presegali 40 ci pese v severnem delu Evrope zahtevajo ton pridelka na hektar. nova pogajanja o odkupnih cenah, saj trije »Lanski pridelek pri naših kmetih je v največji sladkorni koncerni pritiskajo na povprečju zaostajal za pridelkom v sever- zniževanje odkupnih cen. To se pozna pri nejšem delu Evrope z bolj zmerno klimo. letošnji odkupni ceni sladkorne pese, ki je Presegal pa je pridelek na hrvaških in ma- za tri evre nižja od lanske, toda ta padec še džarskih njivah s podobno klimo,« pravi vedno ne postavlja pod vprašaj še zmeraj Miroslav Kosi, predsednik upravnega najvišjega finančnega donosa na hektar. V odbora zadruge, in dodaja, da pa krivda letošnjem letu naj bi Zadruga Kooperativa za nižji pridelek ni bila na strani pride- Kristal poskrbela tudi za stroj za spravi- lovalcev. Podpovprečni pridelki so bili ni Evropi. Trije pridelovalci so pridelali lo pese, kar bo vsem skupaj zelo olajšalo posledica vremenskih razmer, predvsem Tovarna sladkorja VIRO iz Virovitice vsa- več kot 90 ton na hektar, pri petih se je delo. Stroj za spravilo bo nabavil eden od ko leto najboljšim pridelovalcem oziroma vročinskih šokov, ki so oklestili pridelek gibal pridelek med 80 in 90 tonami in pri članov in pogodbeno opravljal storitev za na peščenih in plitvih tleh. Ob analizi in pridelovalcem, ki so pridelali najkvalite- šestih med 70 in 80 tonami. Na drugi stra- zadrugo oziroma njene člane. Stroj sicer tnejšo peso, podeli priznanja »Zlata pesa«. primerjavi škode, ki sta jo na teh zemlji- ni so manj kot 30 ton na hektar pridelali letos še najbrž ne bo optimalno izkoriščen, ščih utrpeli koruza in sladkorna pesa, se je Za svoj lanski pridelek so si jo prislužili štirje pridelovalci,« je še povedal Miroslav toda glede na to, kako se stvari odvijajo, tudi člani Zadruge Kooperativa Kristal pokazalo, da je bila škoda na pesi bistveno Kosi. Največjo površino pese je s petimi bodo v naslednjem letu zasejane površine manjša. Vsi rezultati so bili doseženi, kljub z.o.o., na priznanje so zelo ponosni in jim hektarji lani zasadil Marko Prelog iz Za- presegle že 400 hektarjev. pomeni tudi spodbudo, da bodo tudi letos temu da niso bili izvedeni vsi optimalni gojičev. Največji pridelek pese na hektar tehnološki ukrepi. Kmetje priznavajo, da poskrbeli za čim boljši pridelek. Velika je imel Franc Štih iz Noršincev, najvišjo Sladkor iz slovenske pese spet na trgo- slovesnost ob predaji priznanj je bila v za- je k dokaj dobrim rezultatom svoje dodala stopnjo biološkega sladkorja po hektarju vskih policah »spočita in neokužena zemlja«. Hkrati je četku marca. Smučarsko veselje na Globokem klancu

Tekst in foto: Karolina Putarek Zaradi milih zim in premalo snega je smučišče v preteklih letih redkeje obratovalo. V zadnjih letih so tako imeli okrog pet sezon, ko je delovalo približno teden dni. V 20-letni bilica snega in nizke temperature so Smučarskemu klubu Sveti Tomaž omo- zgodovini so bile tri sezone takšne, da je lahko obratovalo več kot en mesec. Narava pa gočile, da so tudi letos, 15. februarja, zagnali svoje smučišče Globoki klanec v jih je z obilico snega in nizkimi temperaturami obdarila letos. Kot je povedal predsednik OHranjigovcih. SK Sveti Tomaž Ivan Grašič, mora biti vsaj 25-30 cm snega, da lahko smučišče uredijo Smučarski klub Sveti Tomaž deluje od leta 1996. Predsednik Ivan Grašič je skupaj s tako, da je primerno za smučanje. somišljeniki in veliko strastjo do smučanja to smučišče počasi, a vztrajno gradil več kot Običajno je smuka bila možna v večernih urah, od 17. do 21. ure, letos je smučišče obra- 20 let. Postavili so žičnico, ki lahko prepelje 800 smučarjev na uro, se prikopali do lastne- tovalo tudi ob dopoldnevih, od 10. do 14. ure, kar so s pridom izkoristili počitnikarji. Za ga teptalnika in celo reflektorjev, od lanske sezone pa je vzpostavljen tudi zasneževalni nadebudneže je delovala tudi smučarska šola, ob sobotah zvečer so pa člani kluba poskr- sistem. Smučišče je osvetljeno, obratuje pa tudi vlečnica, ki je dolga 550 metrov in ima beli tudi za »smučarske« večerne zabave ob glasbi. Ob vznožju smučišča je urejeno tudi 40 dvojnih sider. Članom smučarskega kluba, ki so na smučišču opravili na tisoče ur parkirišče in kantina, kjer se je dalo pogreti, spiti čaj in kaj malega pojesti. prostovoljnega dela, je le-tega finančno pomagala urediti domača Občina, s finančno -po Vstopnina je znašala 10 evrov za odrasle smučarje in 8 evrov za otroke do 15. leta sta- močjo pa so se izkazale tudi okoliške občine. Tudi Občina Ormož jim je za tekočo sezono rosti. Počitnikarji, ki so na smučanje prihajali iz občin, ki so finančno podprle ureditev namenila deset tisoč evrov. smučišča, so smučali le za 5 evrov.

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec ZGODILO SE JE 7 Smučarski skoki v Vuzmetincih po V Krajevni skupnosti Ormož petih letih zopet navdušili, David ustanovili horti-turistično društvo Kvar postavil novi rekord

Tekst in foto: Karolina Putarek

začetku februarja je ŠD »Mladost« Miklavž pri Ormožu pripravilo tekmovanje v skokih na »prleški Planici« v Vuzmetincih. Skakalnica se nahaja ob glavni ce- Vsti Miklavž-Vuzmetinci, 50 metrov nižje od avtobusne postaje v Kajžarju proti Vuzmetincem. Prvič so uradno organizirali tekmovanje v smučarskih skokih na lokaciji pri Stanku Zadravcu iz Vuzmetincev v začetku leta 2003, pravi vodja smučarske sekcije ŠD »Mladost« Stanko Čurin, ki je tudi glavni projektant skakalnice v Vuzmetincih. Že na prvih skokih se je zbralo 22 tekmovalcev v treh kategorijah. Od leta 2004 naprej pa se tekmovanje odvija na novi lokaciji, dobrih sto metrov stran od stare. Zadnje skoke so or- ganizirali leta 2013, v letu 2014 pa so se lotili zemeljskih del na skakalnici. Zaradi varnosti Tekst in foto: Karolina Putarek in boljših pogojev za skakanje so dvignili odrivno ploščad in jo pomaknili nekoliko nazaj, je pojasnil Stanko Čurin. Na pobudo Krajevne skupnosti Ormož je konec februarja bil ustanovni občni zbor horti- Vse od leta 2013 skokov v Vuzmetincih ni bilo, letos pa je organizatorje zima spet obda- -turističnega društva. Da je ideja o ustanovitvi Horti-turističnega društva Ormož zorela že nekaj časa, je na ustanovnem občnem zboru uvodoma povedal predsednik KS Ormož rila s snegom in »prleška Planica« je lahko zaživela. Tako se je minulo nedeljo skokov Vlado Hebar in dodal, da so mnogi že nekaj časa opozarjali na nujnost boljše organizi- udeležilo petnajst tekmovalcev do 40 let (člani) ter šest tekmovalcev nad 40 let (veterani), ranosti in nujnost ustanovitve društva, ki bi na področju turizma sistematično izvedlo ki so bili iz ŠD Polenšak, ŠD Destrnik, Aeroklub Ptuj, ŠD Kog ter domačini iz ŠD »Mla- določene premike. Namen društva je pospeševanje in razvoj horti-turistične in sorodnih dost« Miklavž pri Ormožu. dejavnosti ter krepitev horti- turistične ponudbe mesta Ormož, naselij in vasi KS Ormož, Na obnovljeni skakalnici je tako letos bil postavljen tudi novi rekord, in sicer 23 metrov, varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine ter ljudskih običajev. ki ga je postavil David Kvar. Za predsednico Horti-turističnega društva Ormož je bila izvoljena Nevenka Korpič, nje- Tekmovalni dan so pričeli s poskusno serijo, v kateri je imel vsak tekmovalec dva posku- na namestnica je pa Anita Bolčevič, obe z mnogimi izkušnjami na področju turizma in sna skoka, nato pa je sledilo tekmovanje, v katerem je imel vsak tekmovalec tri skoke, v hortikulture. Sicer pa je tudi večina ostalih članov izkušenih na tem področju delovanja in skupnem seštevku pa sta se upoštevala dva najboljša skoka. so že v nekdanjem ormoškem turističnem društvu aktivno sodelovali ter se vključevali v Prvi trije v obeh kategorijah so prejeli medalje, najboljša tekmovalca pa tudi pokale. ocenjevanja urejenosti domov, v čistilne akcije in podobno. Končni rezultati so bili sledeči: Društvo bo delovalo na območju Krajevne skupnosti Ormož. Vanj se združujejo prebival- ci KS Ormož in tudi drugi, ki čutijo pripadnost temu okolju in želijo aktivno sodelovati pri razvoju turistične dejavnosti v KS Ormož, ki bo temeljila na krepitvi horti-turistične Veterani: ponudbe KS, prepoznavnosti območja delovanja društva, vključevanju čim večjega šte- 1. mesto: Matjaž Habjanič, daljave: 20 m – 19,5 m – 20 m vila članov, zavzemanju za varstvo naravnih in kulturno zgodovinskih spomenikov, po- 2. mesto: Janez Jus, daljave: 19 m – 19,5 m – 20,5 m speševanju medsebojnih stikov in vzajemni pomoči članstvu, spodbujanju horti-turistične 3. mesto: Stanko Tušek, daljave: 14,5 m – 12,5 m – 16,5 m vzgoje in izobraževanju prebivalstva, zlasti mladine, in prizadevanju za strokovno raven dela društva. Sicer so v kategoriji veterani tekmovali še: Primož Štamol, Stanko Čurin in Tonček Štrucl. Antonovanje na Kogu 2018: Med člani je slavil Matej Kostanjevec, daljave: 20 m – 22,5 m – 22,5 m; 2. mesto: David Kvar, daljave: 21 m – 21 m – 23 m Vojvodinski večer z Zorulami na 3. mesto: Uroš Kirbiš, daljave: 18,5 m – 21 m – 21 m Turistični kmetiji Hlebec Tekst in foto: Karolina Putarek Ostali tekmovalci v kategoriji člani pa so bili: Darko Domjan, Borut Zorec, Renato Lebar, Andrej Torkar, Peter Došler, Marko Haložan, Rok Lah, Marko Šnajder, Grega Škripec, Med uvodnimi prireditvami letošnjega Antonovanja, ki je od 12. do 27. januarja potekalo David Štampar, Peter Pukšič in Peter Orešnik. na Kogu, je na Turistični kmetiji Hlebec potekal tudi Vojvodinsko-prleški večer. Skrbno pripravljen jedilnik je prinašal tako domače specialitete kot jedi, ki so jih pripravili Voj- vodinci. Za predjed so postregli s sremsko klobaso, sremskim kulenom, tlačenko in suhim Skoke je spremljalo več kot 350 gledalcev, kar je organizatorjem spodbuda za organizaci- mariniranim paradižnikom, sledil je paprikaš s suhimi rebri, klobaso in krompirjem ter jo takšnih »domačih« skokov tudi v bodoče. V glavnem, nad iztekom skokov so bili nav- kislim zeljem. Glavna jed so bile čurke s kislo repo in praženim fižolom, sladico pa je dušeni: »Vrhunsko, nad pričakovanji … » je dejal Boris Plohl, predsednik ŠD »Mladost« predstavljala »štrudla od maka«, jabolčni čips in jabolčni čips s cimetom. Gostje od blizu Miklavž pri Ormožu; Darko Sklepič, koordinator dogodka iz ŠD »Mladost« Miklavž pri in daleč, ki so Hlebčevo klet napolnili do zadnjega kotička, pa so vse našteto zalivali z odličnimi vini iz Hlebčeve kleti. Za aperitiv seveda ni manjkala vojvodinska »rakija«. Ormožu pa dodaja: »Najpomembnejše je, da se je vse srečno končalo.« Višek prleško-vojvodinskega gurmanskega večera je bil nastop tamburaškega orkestra Skoki v Vuzmetincih so atraktiven športni dogodek, ki pa predstavlja tudi prijetno nedelj- Zorule, ki so goste raznežili z najlepšimi vojvodinskimi pesmimi, vmes pa odigrali tudi sko druženje. Organizatorji, seveda, niso pozabili na »snežni šank«, kjer so postregli s nekaj slovenskih zimzelenih. kuhanim vinom, toplim čajem in še s čim. Iz Srbije je sicer v času Antonovanja na Kog pripotovalo šestnajst gostov. Od teh je se- dem bilo članov Tamburaškega orkestra Zorule, ostali so pa bili soorganizatorji prireditve »Kobasicijada«, ki se tradicionalno odvija v Šidu (Srbija) in se lahko primerja z Anto- novanjem na Kogu. Tako društvo Antonovanje na Kogu kot Udruženje »Sremska svin- jokolja i kobasicijada« si želita sodelovanja na področju turizma in v poslovnem smislu.

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 8 ZGODILO SE JE Ohranimo domače predmete iz preteklosti, kolikor jih je še ostalo Župan Občine Ormož Alojz Sok poiščete predmete iz preteklosti. Predmete bčina Ormož in Pokrajinski mu- lahko podarite ali daste v hrambo. Občina zej Ptuj – Ormož Organizacijska Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj – Or- enota Ormož že imata etnološko mož Organizacijska enota Ormož bosta O vaše predmete dokumentirala in razstavila zbirko v gradu pri Veliki Nedelji. Zbirko gospodinjskih in drugih predmetov so v v Kmetijski zbirki v Jeremičevem mlinu Ormož. Naša skupna želja je, da se spomi- glavnem oblikovali domačini, ki so prine- ni na naše prednike ne pozabijo ali uničijo sli v grad različne stare predmete, tam jih in da kmečko strojno opremo ter predmete hranimo ter tako ohranjamo za prihodnje ohranimo v čim večjem številu. rodove. Na različnih koncih Slovenije se zavedajo Sedaj pa bomo poleg etnološke zbirke pomena ohranjanja preteklosti in ljudskih pri Veliki Nedelji uredili še zbirko sta- običajev. Ena od teh je Kmečka zbirka v rih kmetijskih strojev in predmetov iz lo- Libeličah, kjer so s pomočjo domačinov kalnega okolja v Jeremičevem mlinu na uspeli zbrati preko 700 predmetov iz vsak- Turistično društvo Podgorci se je z Dobravi. V ta namen smo mlin že deloma danjega kmečkega življenja. organizacijo Vincekovega pohoda tudi letos uredili, zraven pa bomo uredili tudi raz- Za vse informacije smo na voljo na e- stavo predmetov, ki so služili za različna -pošti: [email protected], M 051 odlično izkazalo kmečka opravila. 337 200 Anita Bolčevič ali nevenka.kor- Vabimo vas, da pobrskate po podstrešjih [email protected] M 051 666 795 Nevenka vaših hiš, kleteh, skednjih in še kje, da Korpič.

V kleti Puklavec Family Wines načrtujejo Tekst in foto: Karolina Putarek zmanjšanje števila kooperantov uristično društvo Podgorci je letos pripravilo že 15. vincekovanje s pohodom. Gre za tradicionalno prireditev, ki se je udeležijo mnogi od blizu in daleč. Vremenska Tekst in foto: Karolina Putarek Tnapoved ni bila ravno obetavna, potem pa je vreme presenetilo in težko bi si lahko vinski kleti Puklavec Family Wines so na novinarski konferenci sredi februarja sploh želeli lepšega januarskega dne, kot je bil na Vincekovo soboto. Kljub temu, da je na predstavili vizijo razvoja, ki temelji na kakovosti in sledljivosti njihovih buteljč- Vincekovo soboto vse naokrog veliko različnih pohodov, pa se je tudi v Podgorcih zbralo Vnih vin od trte do mize. V ta namen bodo prestrukturirali portfelj svojih vin, v več kot sto pohodnikov, ki so se veselo odpravili na 10 kilometrov dolgo pot po okoliških katerem bodo obdržali le najboljša vina buteljčnih polnitev, postopoma pa bodo zmanjšali gričih. Zbirati so se začeli ob 9. uri v Kulturni dvorani v Podgorcih, kjer so plačali štartni- delež polnitev litrskih in buteljčnih vin z nižjo dodano vrednostjo. Da bi dosegli ambicio- no, obenem pa prejeli kozarec, ki ga je bilo treba vzeti s seboj (ta je namreč še kako služil zne cilje, bodo v bodoče plačevali za odkup kakovostnega grozdja najmanj 17 odstotkov svojemu namenu na postojankah ob poti). Seveda so organizatorji z različnimi toplimi več kot do sedaj. Istočasno pa bodo selekcionirali dosedanje dobavitelje grozdja in obdrža- napitki postregli še pred odhodom na pot in tako poskrbeli, da je prijetno bilo že na štartu. li le tiste, ki se s pridelavo grozdja ukvarjajo profesionalno in pridelujejo najkakovostnejše So pa Vincekovi pohodi, kot je bilo videti in slišati, tudi priložnost, ko se srečujejo stari grozdje. Ker se jim leta 2018 izteče pogodba s KZ Ptuj, je to tudi priložnost za prestruktu- znanci, ki si imajo vedno veliko povedati. Čeprav je letos med pohodniki bilo tudi kar riranje podjetja pri nabavi grozdja. nekaj novih obrazov. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica TD Podgorci Natalija Ker v podjetju postopoma opuščajo litrske polnitve vina, ki prinašajo najmanjšo Volmut, še pred odhodom na pot pa so se zbrani ustavili ob brajdah klonov šipona, ki so dodano vrednost oziroma celo izgube, bodo v ta namen ponovno ocenili vse doba- jih posadili predlani ob priložnosti 40. ocenjevanja vin v Podgorcih. Predsednica TD je vitelje grozdja in na podlagi tega nadaljevati sodelovanje le z najboljšimi, ki so v skrbniku brajd, Janku Mariniču, ki za trto več kot vzorno skrbi, podarila predpasnik; ta pa zadnjem obdobju pokazali interes za resno in profesionalno delo, vlagali v razvoj znanja in tudi vlagali v razvoj tistih sort grozdja, za katera obstaja povpraševanje na je zbrane seznanil z deli, ki jih opravi v teku leta. trgu vina. Med odločujočimi faktorji bodo tako sorta grozdja, velikost vinogradov Tako so pohodniki na pot krenili malo pred deseto. Ta jih je v začetku vodila skozi Pod- in kvaliteta pridelka. Tistim, ki bodo sklenili nove pogodbe, bodo ponudili najmanj gorce in potem navkreber na Cvetkovski vrh, kjer je pri vinogradniku Jožetu Cvetku 17 odstotkov višje cene od sedanjih. bila že prva postojanka. Razen dobrega vina, prigrizka, odlične postrežbe in gostoljubja »Veseli nas, da pa bomo lahko po naši oceni od kooperantov še zmeraj odkupili vinogradnika Jožeta Cvetka, je pohodnike 15. Vincekovega pohoda na Cvetkovskem vrhu okrog 65 odstotkov sedanjih količin grozdja. Ostalim, ki nekako niso sledili razvo- navdušila tudi več kot 120 let stara cimprača družine Lenarta Hanželiča iz Podgorcev, pa ju, pa se bomo morali žal zahvaliti. Verjamemo, da nova situacija za te ne bo preveč seveda 7 metrov visok razgledni stolp, ki so ga Hanželičevi postavili pred cimpračo in neugodna, saj je do tega še leto in pol, tako da si bodo lahko v tem času poiskali nudi odličen razgled daleč naokrog. Tudi sicer se izpred cimprače, ki stoji na 310 metrov nove kupce za grozdje, ki pa jih v Sloveniji po našem vedenju ne manjka. Le iz nadmorske višine na idiličnem Cvetkovskem vrhu, daleč vidi, razgledni stolp pa omogoča najboljšega grozdja je možno prikletariti šampionska vina,« še dodajajo v podjetju videti še dlje. Puklavec Family Wines. S Cvetkovskega vrha so pohodniki pot nadaljevali skozi Sodince do Vičancev in na Vi- čanski vrh, kjer so se ustavili pri Antonu Dominku, v nadaljevanju pa potem ob kleti in vinogradu Natalije in Ljuba Volmuta, v Vičancih 72c, kjer jih je že čakala konkretnejša malica in prikaz reza vinske trte, ki so ga izvedli domačini. Po daljšem počitku pa se je vesela druščina odpravila še do vinogradnika Jožeta Ožingerja, potem pa še do Franca Kukovca. Dokaz, s kakšnim gostoljubjem v Podgorcih spremljajo Vincekove pohodnike, pa je tudi njihova pot skozi Sodince. Tradicionalno sta jih pogostila tudi Stanka in Lenart Erhatič, ki sta množico veseljakov počakala kar na avtobusni postaji. Da le ne bodo hodili lačni, še manj pa žejni! Pohod so zbrani zaključili v podgorski dvorani, kjer so se za konec okrepčali še s toplo juho in ob zvokih bratov Zamuda. Izvedli so tudi kviz o pohodu ter nagradili najstarejšo pohodnico in pohodnika, stara 82 let. Nagrade pa je bil deležen tudi pohodnik, ki je v Podgorce prišel od najdlje, iz Trbiža. Lepo je bilo. Pohvaliti je treba organizatorje, ki natančno vedo, kako ustreči še najzahtevnejšemu gostu. V organizacijo pohoda oziroma v delo, da je vse potekalo, kot je treba, je bilo vpetih kar 29 požrtvovalnih članov turistič- nega društva oziroma marljivih domačinov! Na fotografiji: Mitja Herga – direktor kleti Puklavec Family Wines na tiskovni konferenci

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec ZGODILO SE JE 9 Kulturno športno društvo Dobrava Teden ljubiteljske kulture 2018 v novo leto z novim predsednikom

Tekst in foto: Karolina Putarek

ulturno športno društvo Dobrava ima novega predsednika. Dosedanjo predsedni- co Štefko Šoštarič je zamenjal Rajko Košič, ki je sicer član društva že dvajset let, Ksploh pa ima z vodenjem veliko izkušenj, saj je vrsto let tudi predsednik PGD Ormož. Z novim predsednikom se aktivnosti društva gotovo ne bodo spreminjale, vse tri sekcije, ki delujejo znotraj društva, bodo tudi v bodoče prirejale zanimive dogodke. Med drugimi je gledališka sekcija ob 8. marcu že razveselila s ponovitvijo komedije »Vaška Venera«, Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih društev Slovenije (ZKDS) sekcija Moški pevski zbor Dobrava pa v soboto 14. aprila ob 19. uri v Domu kulture v vabita vse kulturne ustvarjalce, da se s svojimi dogodki od 11. do 20. maja 2018 pridružite Ormožu ob 25. letnici delovanja zbora pripravlja zanimivo pevsko doživetje, ki ga bodo vseslovenski akciji Teden ljubiteljske kulture. popestrili: Ženska pevska zbora Okarina in Tisa ter glasbena skupina Septima, na kon- certu pa nas čaka še nekaj presenečanj, obljubljajo jubilanti. Teden ljubiteljske kulture je namenjen podpori vsem ljubiteljskim ustvarjalcem ter pro- mociji ljubiteljske kulture. Sodelujejo lahko kulturna društva in njihove zveze, lokalne skupnosti, etnične skupine, ki živijo v Sloveniji, slovenski ustvarjalci v drugih državah, posamezniki ter izobraževalne in kulturne ustanove z dogodki iz vseh dejavnosti. Sode- lujete lahko s programom, ki vam najbolj ustreza – s predstavo, koncertom, z razstavami, predavanji, kulturnim programom, pogovori z zanimivimi kulturniki, javno vajo ali dnem odprtih vrat. Del projekta postanete s prijavo dogodka na spletni strani TLK: http://tlk. jskd.si/

ZAKAJ?

- Pričakovani učinek Tedna ljubiteljske kulture je večja prepoznavnost ljubiteljske kulture in ustvarjalcev.

- Ljubiteljska kulturna društva in ustvarjalci s TLK postajajo pomembnejši partner v od- nosih z lokalnimi skupnostmi.

- Javno izvajanje in predvajanje glasbe je brezplačno za organizatorje nekomercialnih dogodkov, ki so pravočasno prijavljeni in potekajo v okviru TLK (SAZAS in IPF).

Zgodba Kulturno športnega društva Dobrava se je - Dogodki so objavljeni v dogodkovniku na spletni strani projekta. začela pred 25 leti - TLK spremljajo promocijske akcije.

Na Dobravi je vaščane že od nekdaj združevalo veselje do petja in druženja. Organizirano - Pripravljena je celostna podoba za organizatorje dogodkov. kulturno življenje se je pričelo z delovanjem okteta leta 1993. Kasneje se jim je pridružilo še nekaj pevcev in nastal je moški pevski zbor, ki je štel med 18 in 22 člani. Želja po delo- - Glavni medijski sponzor Tedna ljubiteljske kulture je RTV SLO. vanju še na drugih področjih kulturnega življenja je vaščane in ljubitelje kulture iz bližnje okolice spodbudila, da so leta 1996 ustanovili Kulturno društvo Dobrava. Na začetku Osrednja tema Tedna ljubiteljske kulture 2018 bo folklorna dejavnost, s čimer se aktivno sta delovali dve sekciji in sicer moški pevski zbor in dramska sekcija. Kasneje se je na vključujemo v evropsko leto kulturne dediščine. Namen evropskega leta je spodbuditi pobudo, predvsem mlajših članov društva, ustanovila še športna sekcija. Društvu so tako skupno doživljanje evropske kulturne dediščine in zavedanje o njenem pomenu kot sku- leta 2010 spremenili naziv v Kulturno športno društvo Dobrava, ki danes šteje 62 članov. pni dobrini, izboljšati ozaveščenost o skupni zgodovini in vrednotah, ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Člani KŠD Dobrava svoje pevske in igralske sposobnosti predstavljajo predvsem v lo- kalnem okolju, a tudi širše. Poleg samostojnih koncertov, gledaliških predstav in skupnih nastopov, ki jih prirejajo vsaj enkrat letno, se radi odzovejo tudi povabilom za nastope drugod. Tako s svojim delovanjem popestrijo marsikatero kulturno prireditev v občini in Vabilo izven nje.

Športna sekcija v društvu skrbi za rekreacijo, naj bo to odbojka, kegljanje s kroglo na vr- Športno kulturno društvo Dobrava vabi na koncert vici ali kartanje. Organizirajo tudi tekmovanja, številne pohode in izlete po Sloveniji, pa ob 25. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora tudi za čistilne akcije ter skrbijo za urejenost vaškega doma na Dobravi. Pa seveda kakšen Dobrava. piknik ali podobna družabna srečanja prirejajo zase in goste.

Za svoje aktivnosti je društvo v teku let prejelo številna priznanja in pokale. Od Galluso- Za vas smo pripravili zanimiv pevski program, ki ga vih in Linhartovih bronastih, srebrnih in zlatih priznanj in značk, do priznanja KS Ormož bodo popestrila dekleta iz Ženskega pevskega zbora in priznanja Občine Ormož ter drugo. Okarina in Ženskega pevskega zbora Tisa, skupina Septima ter še par presenečenj.

Veselimo se vašega obiska v soboto, 14. aprila, ob 19. uri, v Kulturnem domu Ormož.

Lepo vabljeni!

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 10 ZGODILO SE JE Poslovanje Upravne enote Ormož v letu 2017

Upravna enota Ormož je v skladu z za- V letu 2017 je upravna enota prejela v re- potnih listin, obmejnih prepustnic, oro- konom organizirana za območje občin Or- ševanje (skupaj s prenešenimi nerešenimi žnih listin in osebnih izkaznic. 99 drža- mož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, v zadevami) 6.527 upravnih zadev, kar je za vljanov je ostalo brez vsakega veljavnega velikosti 212 km² s 16.199 prebivalci. 3,8 % več kot leto poprej. Od prejetih za- dokumenta. dev je bilo rešenih 6.473 zadev, kar je za Organizacija in delo upravne enote sta 3,5 % več kot v letu 2016 oziroma 99,17 Največ problemov je bilo opaziti pri izva- določena v Aktu o notranji organizaciji in % vseh zadev, leto poprej pa je bilo rešenih janju Zakona o prijavi prebivališča v zvezi sistemizaciji delovnih mest Upravne enote 99,41 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 54 z 18. členom – postopek ugotavljanja stal- Ormož. Glede na delovna področja, naloge zadev oziroma 0,83 % upravnih zadev pre- nega prebivališča. Težave so se pojavljale, in pristojnosti so v Upravni enoti Ormož vzetih v reševanje, leta 2016 pa 37 zadev ker zakon procesno ne opredeljuje tega organizirane tri notranje organizacijske oziroma 0,59 % prejetih upravnih zadev. upravnega postopka, še posebej je to po- enote (Oddelek za upravne notranje za- membno, ko je potrebno osebo izbrisati iz vozil, ki niso odjavili vozila iz prometa, ali deve, v nadaljevanju OUNZ, Oddelek za Od 6.473 rešenih zadev odpade na posebni registra stalnega prebivalstva. Ugotavlja- le tega registrirali oziroma obnovili zava- okolje, prostor in kmetijstvo, v nadaljeva- ugotovitveni postopek 1.580 zadev oziro- mo, da se s prijavo stalnega prebivališča rovalne pogodbe. Na področju prekrškov nju OOPK, in Služba za skupne zadeve, v ma 24,4 % zadev, v letu poprej pa je odpa- posameznika preveč rešuje problematika so bile vložene 3 zahteve za sodno varstvo, nadaljevanju SSZ). dlo na posebni ugotovitveni postopek 26,4 na drugih področjih in da je uveljavljanje katere se je odstopilo Okrajnemu sodišču % rešenih zadev. velikega števila pravic vezanih ravno na v Ormožu. Izdana sta bila tudi 2 plačilna Rezultati Upravne enote Ormož za leto prijavljeno stalno prebivališče. Na podro- naloga za plačilo sodne takse. Število krši- 2017 kažejo, da je upravna enota zelo Vse zadeve so bile rešene v zakonitem čju prijave prebivališča sta bili tudi izdani teljev se na področju registracije motornih dobro obvladovala tako osnovni proces roku. Zaostankov upravna enota ni ime- dve odločbi o prekršku, kot opomin zara- vozil zmanjšuje, saj večina strank izpol- (vodenje upravnega postopka in drugih la. Na delo organa je bilo v lanskem letu di nepravočasne prijave stalnega oziroma ni svoje obveznosti v zvezi z registracijo upravnih nalog) kot tudi podporna procesa prejetih 8 pritožb, medtem ko je bilo v začasnega prebivališča. Na področju pre- motornega vozila v roku 15 dni po pre- (upravljanje s kadrovskimi viri in zagota- letu 2016 7 pritožb. Vseh 8 pritožb se je bivanja tujcev se je občutno podaljšal čas jemu obvestila upravne enote, s katerim vljanje materialnih virov). To se odraža v odstopilo v reševanje drugostopenjskemu reševanja upravnih zadev zaradi pridobi- so stranke tudi opozorjene na posledice realizaciji zastavljenih ciljev, v pravilnosti organu, od tega je bilo 7 pritožb s strani tve predhodnega soglasja k izdaji enotnega neizpolnitve obveznosti oziroma uvedbe odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog, drugostopenjskega organa zavrnjenih, ene dovoljenja za posamezno vrsto zaposlitve postopka o prekršku. v visokem odstotku rešenih zadev, vse pritožbe (področje kmetijstva) pa Ministr- tujcev, katerega izda Zavod Republike zadeve so bile rešene v zakonitem roku, stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije za zaposlovanje. Na področju okolja in prostora je ostalo v 100-odstotni potrditvi naših odločitev ni rešilo v poročevalnem obdobju. število gradbenih zadev v primerjavi s pre- s strani drugostopenjskega organa v pri- Na področju registracije motornih vozil je teklim obdobjem enako, s tem da je bilo meru pritožb na delo organa in v skrajša- Precejšnji delež upravnega dela upravne bila v lanskem letu aktualna problematika izdanih več gradbenih dovoljenj za nezah- nju povprečnega časa za reševanje zadev enote predstavljajo druge upravne naloge. registracije koles z motorjem in traktorjev, tevne objekte in manj gradbenih dovoljenj. z 2,52 dni v letu 2016 na 2,09 dni v letu V letu 2017 je bilo na upravni enoti opra- ko se izvor lastništva vozila ugotavlja v Izdaja gradbenih dovoljenj za poslovne 2017. Upravni enoti je uspelo tudi dvigniti vljenih 16.112 drugih upravnih nalog, kar posebnem ugotovitvenem postopku, vozi- objekte še vedno stagnira, kar je pokaza- učinkovitost – materialni stroški na rešeno je za 3,6 % več kot v letu 2016. la pa so se na ozemlju Republike Slovenije telj slabega gospodarskega razvoja na na- zadevo so se zmanjšali z 10,88 EUR v letu nahajala pred 1. 5. 2004. Registrirali smo šem območju. 2016 na 10,42 EUR v letu 2017 oziroma za Večina kazalnikov v letu 2017 v primer- 78 vozil brez dokazila o izvoru lastništva, 4,2 % na rešeno zadevo. javi z letom poprej kaže trend izboljšanja. lastništvo pa se je ugotavljalo v posebnem Na področju kmetijstva smo imeli v pri- Ni pa nam uspelo ohraniti na isti ravni ugotovitvenem postopku, kjer so kot doka- merjavi s preteklim obdobjem porast za- Zastavljeni kvantitativni cilji so bili, kljub kazalnikov odstotkov rešenih zadev (leta zila služile izjave prič. Pri izvajanju Za- dev, največji s področja prometa s kmetij- temu da so bili visoko zastavljeni, razen 2016 99,41 %, leta 2017 99,17 %), odstot- kona o voznikih so se pojavljale težave pri skimi zemljišči, kjer je bilo največ strank treh, doseženi oziroma krepko preseženi. kov vseh prejetih pritožb glede na skupno ugotavljanju običajnega bivališča tujcev v z nasprotujočimi interesi, česar posledica Doseženi niso bili trije cilji in sicer: odstot- število rešenih zadev (2016 0,11 %, 2017 Republiki Sloveniji, ki so želeli zamenjati je tudi večje število vloženih pritožb na iz- ki rešenih zadev (cilj ≥ 99,25 %, doseženo 0,12 %) in materialnih stroškov in stro- tuje vozniško dovoljenje za slovensko, saj dane upravne akte. V lanskem letu ni pri- 99,17 %), odstotki nerešenih zadev (cilj ≤ škov za plače, prispevke, nadomestila na je bilo običajno bivališče težko ugotavlja- šlo do postopka nove razdelitve zemljišč v 0,75 %, doseženo 0,83 %) ter materialni prebivalca (2016 43,47 EUR, 2017 45,04 ti oziroma dokazovati, posledično je bilo okviru dveh v letu 2016 uvedenih komasa- stroški in stroški za plače, prispevke, na- EUR). manj zahtevkov za zamenjavo tujih vozni- cij - Seneško polje in Sodinsko polje. Po- domestila na prebivalca (cilj ≤ 43,49 EUR, ških dovoljenj. stopke v zvezi s komasacijo pričakujemo v doseženo 45,04 EUR). Nedoseganje ciljev Na področju upravnih notranjih zadev v začetku leta 2018. je posledica velikega priliva zadev v za- lanskem letu ni bilo bistvenih novosti v V lanskem letu je bilo na področju regi- dnjih dneh meseca decembra, ki jih ni bilo primerjavi s prejšnjimi leti, razen uveljavi- stracije motornih vozil izdanih 33 plačilnih Na področju komasacij smo zaključevali možno več rešiti v letu 2017 (predvsem s tve novega Zakona o prijavi prebivališča. nalogov, 2 odločbi o prekršku kot opomin le postopke “stare” komasacije (Lešniška področja tujcev in prometa s kmetijskimi Delo na registrih, ki so bili vzpostavljeni in posredovanih 31 predlogov na Finančno dolina). Do končnega zaključka je potreb- zemljišči) ter zmanjšanja števila prebival- v prejšnjih letih, je večinoma potekalo ne- upravo Republike Slovenije za izterjavo no izvesti še 20 zemljiškoknjižnih predlo- cev v UE Ormož v primerjavi z enakim moteno. Kljub poteku veljavnosti osebnih glob in ostalih stroškov kršiteljem s po- gov. Uspešnost končanja postopkov je ve- obdobjem lani za 0,91 % oziroma za 149 dokumentov v preteklem letu, si le-teh vsi dročja registracije motornih vozil, in sicer zana tudi na sodelovanje določenih drugih prebivalcev. državljani niso urejali na novo, na primer tistim lastnikom oziroma uporabnikom subjektov (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Občina, komasacijski udeleženci).

V drugem polletju 2017 smo začeli tudi izdajati evropske kartice ugodnosti za in- valide. Glede na to, da še veliko možnih ponudnikov ugodnosti za popuste invali- dom ni sklenilo dogovora o popustih (na področjih prometa, turizma, kulture, športa … ), se povpraševanje za kartico ni uve- ljavilo tako, kot je bilo pričakovati, saj je Identifikacijska št. za DDV: GRAWE DOM bilo izdanih le 32 EU kartic ugodnosti za invalide. SI59896469 Več varnosti za Vaš dom. Širok obseg kritij v primerih: Doseženi rezultati Upravne enote Ormož v letu 2017 so neposredno povezani z iz- Matična št.: vajanjem procesnega pristopa na upravni 5450900 POŽARA, enoti in doslednim izvajanjem Akcijske- IZLITJA VODE, ga načrta po samoocenitvi po CAF v letu 2016, z namenom stalnih izboljšav in rasti TRR: VREMENSKIH UJM. kakovosti storitev ter so odraz strokovne- ga in prizadevnega dela vseh zaposlenih na SI56 2900 0010 1901 946 upravni enoti. Nataša Pšak Irena Meško Kukovec 040 640 087 načelnica

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec ZGODILO SE JE 11 Čas in pomoč z vseh strani bosta zacelila rane prizadetim v požaru na Marofu v Veliki Nedelji pomoč prizadetim odprli posebni ra- čun. Nedvomno bo prizadetim še najbolj prav prišla finančna pomoč, saj morajo dolgoročno rešiti stanovanjski problem in skoraj vse kupiti na novo. Finančna sredstva tako še vedno zbirajo na porav- nalnem računu Nove kreditne banke Ma- ribor št.: SI56010000000400014, sklic: SI11 1682750-30000044458, namen: ZA POŽAR.

Na mestu Marofa dom za ostarele duhovnike križniškega reda Lastnik pogorele stavbe oziroma Marofa, kot stavbo imenujejo domačini, je kri- žniški red s sedežem na Dunaju. Svojega glavnega in odgovornega vodjo imenujejo »veliki mojster«, ki si je v minulih dneh tudi že ogledal pogorišče, trenutno se pa vodstvo reda še odloča, kaj bodo s skoraj uničeno zgradbo. Prior križniškega reda Tekst in foto: Karolina Putarek prizadete pahnila v velik brezup. Začasno »Zbirali smo predvsem hrano z daljšim ro- v Sloveniji Janko Štampar pove, da je pa- so se zatekli k sorodnikom in prijateljem, kom uporabe, reči za osebno higieno, obla- dlo kar nekaj očitkov, zakaj stavba ni bila rmoško občino je konec februarja razen enega stanovalca, ki je zaradi izpo- čila, nabralo se je tudi nekaj pohištva,« je zavarovana. Povedal je, da niso nikoli niti pretresel požar, ki je povsem uni- stavljenosti močnemu dimu moral na opa- ob zaključku akcije povedala Sonja Lubec, pomislili na možnost požara, čeprav so do Očil večstanovanjsko hišo Marof v zovanje v bolnišnico. ki meni, da je akcija bila zelo uspešna, saj »polomije« mariborske škofije nepremič- Veliki Nedelji. 12 stanovalcev iz sedmih so zbrali približno 680 kg različne hrane, nine še imeli zavarovane v paketu, tudi za stanovanj je ostalo brez vsega. Na pomoč Do današnjega dne se je že našlo nekaj re- 110 litrov mleka, 200 litrov olja, 200 ko- primer požara. Kljub temu, da so z zava- so priskočile številne humanitarne ter pri- šitev in nabralo nekaj pomoči, Občina je v sov konzervirane hrane, 12 škatel reči za rovanji v paketu imeli tudi do 40-odstotni stojne organizacije, Občina, podjetja in sodelovanju s Centrom za socialno delo v osebno higieno, nekaj pohištva, odeje, po- popust, so zavarovanja ogromen strošek, posamezniki. okviru razpoložljivih stanovanj pomagala steljnino ... Hrano, reči za osebno higieno, glede na to, da so od najemnin za stano- z namestitvijo družin. Na Občini pa bodo mleko, olje, konzervirano hrano in podob- vanja na Marofu, ki so bile zelo nizke, le- Prav v tednu, ko smo se soočali z najnižji- poskrbeli tudi za finančne pomoči. no so tudi takoj ob zaključku akcije predali tno dobivali le tri tisoč dvesto evrov. Prior mi temperaturami v tej zimi, je po požaru Prizadetim so kmalu na pomoč priskočili prizadetim družinam. Oblačila in pohištvo Štampar tudi ne verjame, da je požar nastal večstanovanjske hiše v Veliki Nedelji brez tudi občani, ki so na pobudo domačinke ter vse, kar je ostalo, pa so predali Rdeče- zaradi dotrajanega dimnika, saj so dimniki strehe nad glavo ostalo 12 ljudi. Ranjenih Sonje Lubec v prostorih gasilskega doma mu križu in Karitasu. Akcija zbiranja po- bili strokovno obnovljeni. Kriminalistična na srečo ni bilo, kljub temu pa je tragedija Senešci pomoč zbirali prvi vikend v marcu. moči je istočasno potekala tudi v gasilskih preiskava pa tudi – po pregledu pogorelega domovih na Bresnici, v Obrežu in v Sre- ostrešja – ni dala nobenih rezultatov. dišču ob Dravi. Od tam so potem gasilci zbrane reči pripeljali v Senešce. Zaradi zelo slabega stanja preostanka »Glede na količino zbranih reči, ljudje še zgradbe in po nasvetu strokovnjakov, bodo vedno radi priskočijo na pomoč. To se je zgradbo porušili in na njenem mestu naj- izkazalo tudi tokrat,« je po zaključku ak- verjetneje zgradili dom za ostarele duhov- cije dejal predsednik PGD Senešci Andrej nike križniškega reda. Kosi, ki je tudi bil eden izmed 105 gasil- cev, ki so z vso požrtvovalnostjo gasili V križniškem redu pa niso pozabili na vseh požar in reševali stanovalce iz gorečega 105 gasilcev, iz 16 gasilskih društev ormo- Marofa. ške in središke gasilske zveze, ki so gasili požar in reševali stanovalce, ter se na mi- Z zbiranjem pomoči so takoj začele tudi nus 17 stopinjah borili z ledom in ognjem. nekatere humanitarne organizacije po Kot je povedal prior Štampar, bo križniški Sloveniji, finančna sredstva so zbirali v red vsako PGD posebej nagradil s po peti- podjetju Safilo, kjer je preko ČIS-TEA- mi kubičnimi metri lesa iz svojih gozdov. Ma zaposlena ena od sodelavk in otro- ci prizadetih, pomoč pa je obljubilo tudi vodstvo podjetja. Pomaga tudi Območno združenje RK Ormož, kjer so za finančno

DARS objavil javno naročilo za nadaljevanje gradbenih del na novi cesti Kot je razvidno iz objavljene dokumenta- že lani poslali pobudo za začetek postopka državni sekretar na Ministrstvu za infra- Ormož-Hajdina cije, bo viadukt potekal južno od regional- prevlade javne koristi. Z Naturo povezana strukturo Jure Leben na sestanku županov Tekst in foto: Karolina Putarek ne ceste Ptuj–Ormož, prečkal železniško evropska direktiva namreč v prvem od- v začetku januarja povedal, da naj bi cesto progo in potok Sejanca. Celotna naložba stavku piše, da se na tem območju lahko od Ormoža do Markovcev pripeljali v treh petek, 23. 2. 2018, je DARS obja- viadukta, dolgega 195 metrov in široke- gradi vse, pod pogojem, da z omilitveni- letih. Od tod naprej pa bodo ves promet, vil javno naročilo za nadaljevanje ga 12 metrov, je ocenjena na 2,2 milijona mi ukrepi ne poslabšujemo obstoječega dokler potek trase ne bo dorečen, speljali gradbenih del na cesti Ormož–Haj- V evrov (brez DDV-ja). stanja, a je ministrstvo izdalo negativno na obstoječo cesto Markovci–Ptuj. dina, odsek Ormož–Gorišnica, in sicer za Kot je znano, se trasa ceste zaenkrat kon- mnenje. Leben je pojasnil, da je okoljsko gradnjo viadukta Sejanca. čuje v Markovcih, od tam naprej pa še ministrstvo mnenja, da še niso bile izčrpa- Razpis je odprt do 29. 3. 2018 in brez mo- vedno ostaja nerešena umestitev omenje- ne vse možne variante na severnem delu. rebitnih zapletov pri izboru izvajalca, se bo ne ceste. Lokalno okolje se zavzema za Ob tem je še povedal, da DARS zaključuje lahko gradnja pričela (nadaljevala) v me- varianto po južni strani Ptujskega jezera, prometno študijo o prometni obremenitvi secu maju 2018. Cesta bi sicer morala biti ki deloma posega po zaščitenem območju Ptuj–Markovci in ko bo končana, jo bodo zgrajena že pred štirimi leti; dvakrat so jo Natura 2000, kar pa za okoljsko ministr- tudi javno predstavili. začeli graditi, a je bila gradnja ustavljena stvo ni sprejemljivo. Kot je v začetku janu- Čeprav še vedno ni jasno, kje bo potekal zaradi stečajev dveh izvajalcev gradbenih arja na sestanku z župani povedal državni zadnji del trase nove ceste Ormož–Ptuj, del. Zanjo so porabili 10 milijonov evrov, sekretar Leben, so na Ministrstvo za okolje kar pomeni od Markovcev do Ptuja, je zgrajen pa ni bil en sam meter.

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 12 OBVEŠČAMO Vabilo na čistilno akcijo »Očistimo Sejem na cvetni petek občino Ormož 2018« rastlinja. Med drugim rastlinjem so v na- Tekst: Anita Bolčevič Vrečke za odpadke dobite na zbirnih me- ših krajih izbrali: čremso, forzicijo, vrbo, bčina Ormož se zaveda pomena stih. Posamezni predstavniki jih prevza- brinje z jagodami in povezali z bršljanom. čistega okolja, v katerem živimo, mejo na Komunalnem podjetju Ormož Blagoslovljene presmece so dali na pod- zato vas vabimo, da se skupaj z d.o.o. ali zbirnem centru Dobrava. strešje hiš ali gospodarskih poslopij, ali pa O jih vrgli na streho, da bi jih obvarovali pred nami udeležite čistilne akcije Očistimo raznimi nesrečami. Vabljeni, da si skupaj občino Ormož 2018, ki bo v soboto, 7. 4. Vse odpadke lahko tudi sami odpeljete na z nami izdelate presmec. Material si lahko 2018, po zbirnih mestih v občini Ormož. zbirni center Dobrava v delovnem času prinesete s sabo, nekaj pa ga bomo imeli na O poteku čistilne akcije smo za lažjo ko- zbirnega centra (ponedeljek – petek: od razpolago na stojnici. ordinacijo in izvedbo do danes organizirali 7.00 do 16.00, sobota: od 7.00 do 12.00). dva sestanka. Vsi predstavniki krajevnih Hkrati vas obveščamo, da bodo na ta dan skupnosti pozdravljajo skupno organizaci- Za sodelovanje pri čiščenju potrebuje- med 5.00 in 18.00 zaprte mestne ulice – jo čiščenja. V primeru, da katere skupine, te ustrezno obleko, obutev in zaščitne Vrazova ulica in Poštna ulica. Vožnja skozi društva idr. na ta dan čiščenja ne morejo rokavice. center mesta po Ptujski cesti bo omogoče- organizirati, ga lahko organizirajo na ka- na, s povečano previdnostjo zaradi večjega kšen drug datum. Pomembno je, da o tem Predstavniki skupin čiščenja, društev idr. števila ljudi na Kerenčičevem trgu. obvestijo Komunalno podjetje Ormož bodo imeli pri sebi liste prisotnosti, na d.o.o. zaradi odvoza odpadkov. katere prosimo, da se zabeležite. Poročilo Sejem bo potekal ob vsakem vremenu. o organizaciji in izvedbi čistilne akcije z Lepo vabljeni. V soboto, 7. 4. 2018, ko se bo izvedlo listami prisotnosti posamezniki pošljejo na skupno čiščenje občine Ormož 2018, pro- e-pošto: [email protected]. stovoljce prosimo, da se po posameznih Tekst in foto: Anita Bolčevič krajevnih skupnostih pozanimajo pri pred- Za vse informacije se obrnite na predstav- stavnikih skupin čiščenja o: nike krajevnih skupnosti. petek, 23. 3. 2018, vas vabimo na tradicionalni prleški sejem na - zbirnih točkah prevzema odpadkov, Naj bo okolje, v katerem živimo, čisto in Vcvetni petek. Sejem bo potekal po - o načinu razporejanja odpadkov. prijazno do ljudi, živali in rastlin. mestnih ulicah Ormoža. Povečana bo po- nudba lokalnih pridelkov in izdelkov na tržnici Ormož in Kerenčičevem trgu. Na sejmu bo stojnico za ohranjanje preteklosti in ljudskih običajev imela tudi Občina Or- mož, kjer bomo zbirali različne predmete iz preteklosti. Predmete, ki jih bomo zbrali, bomo hranili za prihodnje rodove v občin- skem Kmetijskem muzeju Ormož – Jere- mičev mlin. Prav tako bomo imeli stojni- co, kjer si boste lahko izdelali presmec za blagoslov na cvetno nedeljo. Izdelava pre- smecev je del slovenske tradicije v pripravi na velikonočne praznike. Način izdelave se razlikuje po krajih v Sloveniji in izbiri

V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem (kristalnem trsnem) sladkorju pa je le saharoza pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni Tekst in foto: Čebelarska zveza Slovenije sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč) za človeka zadnjem času se veliko piše in govori o medu v primerjavi z belim sladkorjem. zelo koristnih sestavin. Eden najbolj poklicanih, da pojasni razliko med obema, je prim. Peter Kapš, dr. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, med. Kapš je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza,) in le v majhnih količinah poli- V saharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glu- domu Novo mesto, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, dodatno se je izobraževal tudi na Inštitutu za pljučne bolezni na Golniku, na kar- koze in malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje diološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvi- je sodeloval kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, sno od sorte medu in učinkovitosti encimov Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apiterapija), Čokolada (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mleko za zdravje, Vino in zdravje itd. V nadaljevanju z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez. vam posredujemo njegov članek. Čebela v mednem želodčku prinese v panj Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. približno 50 mg nektarja ali mane. Nato Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 mano iz mednega želodčka na konec svoje- % saharoze v suhi snovi. ga rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki ga proizvedejo čebele. Nastane iz cvetlič- nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da nega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, jo ob- žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi delajo, ji dodajo izločke svojih žlez, jo zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja. pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi in medom je več kot očitna. V belem slad- sestava različnih vrst sladkorja. korju je le disaharid saharoza, ki se razkroji V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, Fruktoza težje kristalizira kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani in nič drugega. V medu so tudi sladkor- s tekočo fruktozo. Le ta je slajša od glukoze. ji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potre- sestave čebeljih proizvodov, pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. buje človeško telo, zato ima med posebne Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vpli- lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine vajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti medu so: sladkorji, encimi, mineralne sno- pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne vi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju. dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, a še ni raziskano. Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave ... ) z belim (kristalnim) slad- Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili korjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje zelo koristnih snovi. spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec OBVEŠČAMO 13 Evropa za državljane

Tekst in foto: Boštjan Najžar nekoliko razlikujejo od ostalih prostovolj- ytom je mesto v Šleziji na jugu cev, saj naše delo ni toliko individualno, Poljske v bližini Katovic. Od leta gre za skupinsko delo. V tem trenutku že- B1999 je del Šlezijskega vojvod- lim sporočiti ne le, da to priznanje delimo stva. Mesto z okrog 180.000 prebivalci je z ostalimi prostovoljnimi gasilci, ampak del večjega urbanega območja Katovic s skoraj tremi milijoni prebivalcev in hkrati tudi z vsemi prostovoljci, ki delujejo na del večjega šlezijskega metropolitanskega katerem koli področju, saj je pomemben območja, kjer živi okrog 5,3 milijona lju- vsak na področju, kjer deluje.« Delo ga- di. Mesto leži ob reki Bytomki na preho- silcev ni le gašenje požarov ter tehnično du v nekoliko višji svet na jugu Poljske. reševanje pri nesrečah. Danes je to še veli- Znano je po zalogah fosilnih goriv, zlasti Ormož, Društva upokojencev, Društva za nominirancev tudi prejelo nagrado. Pri iz- ko več, to je pomoč pri naravnih nesrečah, premoga, ki so omogočile razvoj industri- osteoporozo in Društva Sožitje, ki vsak po biri je pretehtala številčnost in naloge, ki je. Bytom je eno najstarejših mest Zgornje ki jih je iz leta v leto več, v zadnjem času svojih močeh prispevajo k prostovoljstvu jih opravljajo gasilci, kandidate za nagrado Šlezije, njegova zgodovina sega v 11. sto- pa tudi reševanje iz višin in globin. Prav v lokalnem in širšem okolju. Srečanja so in njihovo delo pa je bilo med seboj težko letje. Mesto ima burno zgodovino, k čemur se udeležili tudi predstavniki Občine Or- primerjati, saj vsi delajo na različnih po- zaradi tega so gasilci cenjeni, večina ljudi je prispevala lega, ki povezuje zahodno z mož, saj imata občini podpisano pogod- dročjih, zato je bil izbor zelo težek. razume njihovo srčnost in pomoč človeku Marta Gregorc je prostovoljstvu predana v stiski, najdejo pa se tudi posamezniki, ki že desetletja. »Nominacija mi pomeni zelo stvari vidijo drugače. Gasilec je lahko tisti, dosti, tukaj sem se tudi nekaj naučila. To ki je srčen in želi pomagati, še dodaja Raj- mi daje moči za naprej, da lahko poma- ko Košič. »Kdor želi pomagati ljudem, ki gam in delam naprej.« Tovrstna srečanja so namreč odlična priložnost za povezo- se znajdejo nehote v nesreči, pa naj gre to vanje z drugimi prostovoljci in izmenja- za človeka, ki ga dobro poznamo ali za ka- vo izkušenj. »Ljudje premalo vedo, kaj je kega tujca, nikoli se ne sprašujemo, komu prostovoljstvo. Prostovoljstvo ni samo to, gremo pomagat, vseeno ob kateri uri je to, da nekomu pomagaš s hrano, oblačili in delom; to je tudi to, kar delam jaz, ki ohra- vzhodno ter severno z južno Evropo, kar bo o sodelovanju. Po besedah direktorice njam kulturno dediščino in to prenašam na je prispevalo k razvoju različnih kultur, na- Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša so mlajše in starejše, ki tega ne poznajo,« do- vad in gospodarstva. Zavedajoč se tradici- pričakovanja v projektu dosežena. »To so daja Marta Gregorc. Podobnega mnenja je je, v mestu skušajo razvijati številne stike bili zelo zanimivi in poučni dnevi, saj smo predsednica Krajevne organizacije Rdeče- z evropskimi mesti, kar se kaže v številnih videli, s kakšnimi težavami se srečujejo v ga križa Sveti Tomaž Jožica Rajh. »Meni projektih in sodelovanjih preko različnih posameznih državah in na kakšen način jih je to zelo veliko pomenilo, ker je to že projektov. prostovoljci rešujejo. Odnesli smo veliko izven meja občine in države, tako da sem pozitivnih vtisov. Pomembno pa se mi zdi bila zelo vesela, ko sem izvedela, da gremo Ljudska univerza Ormož sodeluje v več tudi to, da smo se v teh dneh med seboj še v Bytom na podelitev in da sem nominira- mednarodnih projektih. Eden izmed njih je bolj povezali, in gotovo bodo tudi prosto- na.« Kot ugotavljajo prostovoljci, je okrog ali je to ponoči ali čez dan. Srčnost je tista voljske organizacije iz naših treh občin še bil tudi Evropa za državljane, kjer so par- nas veliko pomoči potrebnih, pri srečanjih gonilna sila, ki spodbuja ljudi, da vstopijo tner v projektu ''You are not alone: solida- lažje in pogosteje sodelovale med seboj v in v delavnicah pa so ugotovili, da se v v gasilske vrste.« Obkrožen s prostovoljci rity as a way to European values – volun- dobro njihovih uporabnikov.« Pristop so- vseh državah pri prostovoljstvu srečujejo tary festival in Bytom''. Projekt promovira delujočih držav se na področju prostovolj- s težavami, zato so nagrade le del popla- in vidno zadovoljen je bil tudi župan Byto- prostovoljstvo in solidarnost, katere je pri stva razlikuje, saj imajo tudi različne ciljne čila za opravljeno delo. »Ta nominacija ni ma Damian Bartyla. »Počutim se odlično. nas še vedno veliko. Številni prostovoljci skupine, ki so jim na voljo. V sklopu pro- le moja nominacija, to je nominacija vseh To je dan, ko se imam možnost zahvaliti namenjajo svoj čas, delo in energijo za do- jekta so se stkala nova znanstva, se dobila članov, prostovoljcev, ki delamo v ekipi, vsem prostovoljcem za njihovo aktivnost, marsikatera nova ideja, ki jo bo mogoče bro skupnosti in posameznikov, ki potre- se trudimo, občine, ki nas podpira, kraja- za pomoč. To je velik dan, srečanja z lju- bujejo pomoč. Ta je lahko v najrazličnejših vtkati v delo naših prostovoljskih organi- nov, ki stojijo za nami in nam priskočijo na oblikah, a njihovo nesebično delo je vedno zacij. Udeleženci so tokrat obiskali tri in- brezplačno. stitucije, kjer delujejo prostovoljci, saj so V Bytomu vsako leto podelijo priznanje obiskali dom za starejše, institucijo, ki za- naj prostovoljcu, v okviru omenjenega posluje invalide in ljudi s posebnimi potre- projekta so letos podelili mednarodno pri- bami, in se seznanili z delom z brezdomci. znanje International Volunteering Angel Projekt Evropa za državljane – You are not Award 2017. Poleg Bytoma in Ormoža alone propagira prostovoljstvo in solidar- nost, prijavitelj pa je bilo mesto Bytom, ki je k sodelovanju povabilo še tri mesta. Skupaj je bilo na srečanju okrog 200 ude- ležencev, od teh 35 iz Ormoža. Sodelujoča dmi, ki ne gledajo na denar, ampak poma- mesta je med seboj težko primerjati, saj so pomoč s prostovoljnimi prispevki ali po- si zelo različna po številu prebivalcev in magajo z delom. Del te nominacije so tudi gajo drugim ljudem.« Sodelovanje z Or- težavah, s katerimi se srečujejo. »Vesela podjetja v našem okolišu, ki so nam poma- možem je dobro, saj je bil to že tretji obisk in ponosna sem, da kljub naši majhnosti gala pri izvedbi ene akcije, ko smo občanu delegacije v Bytomu, njihova delegacija lahko v projektih vseeno sodelujemo z pomagali pri obnovi doma in nobena vrata, pa se je udeležila tudi Martinovanja, zato velikimi institucijami in občinami ter pri- na katera smo potrkali, se niso zaprla, tem- je upati, da se bo sodelovanje nadaljevalo spevamo svoj delež. Tudi tokrat smo se več odprla in vsi so nam pomagali. To je tudi pri drugih projektih. v projektu sodelujejo še Recklinghausen dobro predstavili, bili smo kos nalogam in zgodba vseh nas.« Za naj prostovoljca leta (Nemčija) in Vsetin (Češka). Vsak izmed na koncu smo si celo domov peljali nagra- 2017 je bilo izbrano Prostovoljno gasilsko Ljudska univerza Ormož je bila vpeta v partnerjev je predlagal po tri prostovoljce do. Iskrene čestitke vsem nominirancem in društvo Ormož. Predsednik Rajko Košič več projektov Evropa za državljane, pri iz svojega okolja, ki so se potegovali za prejemnikom nagrade ter zahvala vsem, ki je ob tem poudaril, da je to priznanje za čemer sta se zaključila projekta z Varaždi- naziv mednarodnega naj prostovoljca. so z veliko dobre volje sodelovali v pro- njihovo dosedanje in hkrati motivacija za nom in Bytomom, v teku pa je še projekt V okviru projekta je v Bytomu od 2. do jektu in pripomogli, da je uspel,« je po prihodnje delo. »Poudaril bi, da se gasilci z nemškim mestom Recklinghausen. V 5. decembra 2017 potekalo srečanje, ki srečanju sklenila direktorica Ljudske uni- so se ga iz Ormoža udeležili predstavniki verze Ormož Viki Ivanuša. Bytomu Ljudska univerza Ormož sodeluje prostovoljskih organizacij in druge zainte- V sklopu srečanja so podelili mednarodno tudi s tamkajšnjo ljudsko univerzo in mla- resirane javnosti. Projekt je bil namenjen priznanje za naj prostovoljca Bytomski dinsko organizacijo. Te dni se odpravljajo promoviranju in popularizaciji solidarnosti Aniol Wolontariatu 2017 - Internatio- na novo izmenjavo v sklopu projekta Era- med ljudmi, zato so na Ljudski univerzi Or- nal Volunteering Angel Award 2017. Vsa smus+ Tradicionalna ročna dela nas zbli- mož povabili k sodelovanju organizacije in mesta so prijavila po tri kandidate, iz Or- žujejo, poleti pa bodo v Ormožu v okviru posameznike, ki se ukvarjajo s tovrstnimi moža so bili Marta Gregorc (Društvo za aktivnostmi. Srečanja na Poljskem so se osteoporozo), Jožica Rajh (Rdeči križ) in EVS gostili dva poljska prostovoljca, ki udeležili predstavniki Rdečega križa, Ka- Prostovoljno gasilsko društvo Ormož, ki bosta pomagala v Mladinskem centru. ritasa, Prostovoljnega gasilskega društva je v konkurenci štirih mest in dvanajstih

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 14 KRIŽANKA - RAZVEDRILO

PASMA OSEBA, KI AVTOR: LOVEC JAPONSKIH ANA Učiteljica je pri uri slovenščine na tablo POVZROČA SOSEDA KORUZNI Jože ZID NA PSOV (LJUBKO- PANIKO, IRANA STORŽ Borko RAKE (IZ ČRK: VALNO) napisala stavek: »Reven moški je umrl PANIČAR ATIKA) zaradi lakote.« »Peter, kje je subjekt?« je vprašala.

VIBA, »Verjetno na pokopališču!«

POLŽNICA »Ti si pa shujšal!«

INDONE- »Ja, sem na ločevalni dieti.« ZIJSKA LUKA NA »Kako pa to zgleda?« OTOKU BORNEO »Ločujem se, kuhati pa ne znam.«

BIBLIJSKI VELIKANI »Mami, Janez me je zasnubil. Toda on ne verjame niti v nebesa niti v pekel.« BREZREPA DVOŽIVKA »Nič ne de, mu bova že dokazali, da obstajata.« PRODA- MIRNO JALEC

SOŽITJE ČASA, »Ne jem več rdečega mesa!« LENUH »Visok pritisk?« PLINSKA NARODNI »Ne, nizka plača!« SLOVENSKI ZMES BUDITELJ OZEK, DOLG Občina RISAR ATMOSFERE (BOŽIDAR) IN TANEK Ormož STRIPOV KOS BLAGA MORSKA Mujo je na fakulteti opravljal izpit iz (EDI) ROPANJE PENA matematike.

VRHUNSKI PRITR- Profesor mu postavi prvo vprašanje, TESNOBNO ŠPORTNIK DILNICA ARABSKI Mujo pa nič. DUŠEVNO KNEZ STANJE SLOVENSKI OSEBA, KI PEVEC JO VSI IZ- Drugo vprašanje, Mujo nič. SMOLAR KORIŠČAJ0 Tretje vprašanje, Mujo nič. Potem pa GRŠKA BOGINJA mu prekipi: LOVA STREHA »A vi sploh kaj znate?« … ONDINA »Seveda. Z glavo lahko zabijem žebelj KLASINC v zid!« MESTO V STARO- »Aja? Trapasto. Vendar, če vam uspe, ITALIJI, GRŠKI ZNANO PO POTUJOČI vam v indeks napišem 6!« AVTOMOB. PEVEC DIRKAH Mujo pograbi žebelj in ga s prvim

ETIOP. GOS- SRNJAK Z udarcem zabije v zid. PODAR (IZ VILASTIM »Čestitam,« je presenečen profesor. TONE ČRK: OTA) ROGOVJEM

KUNTNER SLOVENSKA HRVAŠKI »Šest.« PEVKA KRAJ V HORVAT ISTRI V tistem trenutku pa žebelj odnese z ROJST. KRAJ zidu. URADNI Težje besede: APOSTOLA KRAJŠI, ARTEMIS, CELICA SPIS VSEBINSKO »Kaj pa je to?« vpraša profesor. PAVLA STARO IME ENAKITI, (V ZAKLJUČEN ZA TAJSKO RAPSOD, BIOLOGIJI) ZVOKO- TROPSKA DEL »Nič,« odvrne Mujo. »Haso v sosednjem TARAKAN SLOVEC OVIJALKA BESEDILA kabinetu opravlja izpit iz fizike!«

ORGAN ZA VTIKANJE V LAHKO ANTON TUJE ZADEVE Kako blondinka pridobiva marmelado? POLETNO DOLINAR OBUVALO Tako, da olupi krof. STOLETJE

REKA V Katera je najsrečnejša žival na svetu? GORSKI MJANMARU REŠEVALNI Petelin, ker ima toliko žena, pa nobene ČOLNI, AKI, SLOVENSKA AKIJA SLIKARKA tašče. REICHMAN HLAPČEVA »NAJVEČJI SODE- Ameriški turist potuje po Izraelu in DOSEŽEK LAVKA NAŠIH pride do Genezareškega jezera, pa BANKIR- VRHOVNI JEV« EGIPČAN. vpraša čolnarja, koliko stane, da ga BOG pripelje na drugi breg. KEMIČNI 1 ELEMENT Čolnar mu odgovori: »Sto dolarjev.« ČEBELI (CR) PODOBNA Američan: »Vi niste ribič, vi ste SLOVENSKI ŽUŽELKA MLEČNI GLASBENIK IZDELEK oderuh!« A. KERSNIK V GLAVAH Ribič: »Toliko stane. Saj veste, da je šel SO JO IMELI AMERICIJ Kristus peš tukaj čez!« VITO BUTALCI RAFKO

TAUFER IRGOLIČ Američan: »Nič čudnega, pri teh SARAJEVO RIMSKA 4 cenah!«

PLIN BREZ HRVAŠKI BARVE, PEVEC

VONJA IN DRAGO- OKUSA JEVIĆ

AKVA- VAS, V In še nekaj življenjskih … RIJSKA KATERI SO RIBICA POSTAVILI MODRE BOLNICO Novo leto je najboljše za to, da ugotoviš, BARVE FRANJO kdo te ima shranjenega v imeniku in

kdo ne. Kaj naredi Damjan Murko, ko hoče Moravec Tanja biti sam? Koncert. Vičanci 78a Nuna … edina ženska, ki ve, kaj bo jutri oblekla. 2274 Velika Nedelja Slovenci smo kot tamponi. V prelepem Telefon: 031-512-079 kraju, vendar v slabem obdobju! Ko sem pijan, me vsi vidite, ko sem pa Email: [email protected] žejen, pa nobeden. Facebook stran: Unikat za VSAK DAN

Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite Rešitev križanke št.: DECEMBER 2017 na dopisnico in jo do petka, 30. 3. 2018, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Vodoravno: MOJSTER, ADAKALE, TEKA, EŠ, NOVO, OKO, URH, BOLT, STOPA, OKVARA, KAKAVOVEC, IM, Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor ALANIN, LAŠKO, KONJ, EBE, PAZ, AF, ESKIMKA, LIK, GORILNIK, OTOK, TONE, GR, POKA, AMARO, KLI- nagradne križanke je Moravec Tanja, Vičanci 78a, RING, ARAK, ROTOR, RATEČE, SLANA, UNIKAT, TARAS, MESAR. 2274 Velika Nedelja. GESLO KRIŽANKE: NOVO UPANJE Nagrajenci: 1. nagrada: Torbica v vrednosti 20 € 2. nagrada: Kapa po izbiri 1. nagrada: Majda Hodžar, Pavlovski vrh 15, 2259 Ivanjkovci 3. nagrada: Toaletka v vrednosti 10 € 2. nagrada: Izidor Lah, Poštna 3, 2270 Ormož 3. nagrada: Moravec Alanis, Vičanci 78 a, 2274 Velika Nedelja

Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec ZGODILO SE JE 15

Osnovna šola Velika Nedelja Velika Nedelja 13 2274 Velika Nedelja RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC MIKLAVŽ Davčna št.: 82142211 (Nismo zavezanci za DDV) Tel.: 02 713 6200, 051 34 77 33 PRI ORMOŽU e-naslov: [email protected] Z ODDELKOM KOG splet: http:// www.osvelikanedelja.si ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 VIZ enota Podgorci Tel.: 02 719 22 86 Osnovna šola Miklavž pri Ormožu vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Miklavž pri Ormožu z dislocirano Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (ZVrt) objavljamo enoto Kog za šolsko leto 2018/19.

JAVNI RAZPIS ZA VPIS VPIS BO POTEKAL OD 3. DO 5. APRILA 2018: V VRTEC PODGORCI za š. l. 2018/2019. • V TOREK, 3. APRILA, OD 10.30 DO 16.00 (V VRTCU MIKLAVŽ), K vpisu vabimo otroke, ki vrtca ne obiskujejo, • V SREDO, 4. APRILA, OD 7.00 DO 9.00 IN OD 12.00 DO 16.30 (V in bo potekal v prostorih Vrtca Podgorci (Podgorci 81a), in sicer v: VRTCU MIKLAVŽ), • V ČETRTEK, 5. APRILA, OD 10.00 DO 15.30 (V VRTCU KOG). SREDO, 4. APRILA 2018, OD 8.00 DO 16.00 in PONEDELJEK, 9. APRILA 2018, OD 8.00 DO 16.00. Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2018/19, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko Obrazec za vpis dobite v vrtcu, pri vpisu pa potrebujete EMŠO otroka ter EMŠO in vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnje- DAVČNE ŠT. staršev. nih 11 mesecev do vstopa v šolo. Vljudno vas prosimo, da s seboj ob vpisu prinesete EMŠO in davčni števil- K vpisu vabimo tudi tiste otroke, ki bi vrtec pričeli obiskovati med šolskim letom, saj ki obeh staršev ter EMŠO otroka. ob zapolnitvi prostih mest med šolskim letom otroka ne bo možno vpisati. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni.

Vrtec Podgorci izvaja celodnevni program vzgoje in varstva predšolskih otrok (od 6 Vlado Hebar, do 9 ur). V vrtec vključujemo otroke od dopolnjenega 11. meseca starosti do vstopa v ravnatelj šolo.

Vabljeni! RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC IVANJKOVCI ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Osnovna šola Ivanjkovci vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Ivanjkovci za šolsko leto 2018/2019. VIZ VRTEC ORMOŽ VPIS BO POTEKAL OD 3. DO 6. APRILA 2018 z enoto VELIKA V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA IVANJKOVCI. NEDELJA Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vr- tec tekom šolskega leta 2018/2019, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnje- VABI K VPISU nih 11 mesecev do vstopa v šolo. OTROK za šolsko leto Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ Ivanjkovci, pri vodji enote Vrtca Ivanjkovci in v pisarni svetovalne službe. Vljudno vas prosimo, da s 2018/2019 seboj k vpisu prinesete EMŠO obeh staršev in otroka ter davčne številke. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vpis je namenjen otrokom, ki vrtca še ne obiskujejo, in bo potekal v naslednjih dneh: Ravnateljica Nada Pignar, prof. Dan Enota vrtca Ura TOREK, 3. 4. 2018 ORMOŽ 8.00 - 16.00 Informacije: ČETRTEK, 5. 4. 2018 VELIKA NEDELJA 8.00 - 16.00 Gimnazija Ormož Hardek 5a, 2270 Ormož PETEK, 6. 4. 2018 ORMOŽ 8.00 - 16.00 02 / 74 00 147 www.imnazija-ormoz.si www.facebook.com/imormoz OTROKA LAHKO V TEM TEDNU VPIŠETE TUDI IZVEN PREDLAGANEGA TERMINA NA UPRAVI VRTCA v Ormožu ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ? (Dobravska ulica 13a, Ormož) ali PRI VODJI ENOTE VRTCA. prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih izvajamo sodobne oblike pouka spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju Pri vpisu starši potrebujete: dobro sodelujemo s starši in z okoljem • EMŠO otroka ter boatimo trajnostna znanja dijakov • davčne številke in EMŠO staršev. posvečamo se vsakemu dijaku vzajamo za samostojnost, ustvarjalnost, humanitarnost, Za informacije kličite: prostovoljstvo 02/ 741 14 16 ali 02/741 06 02 smo ekološko ozaveščeni šolsko okolje je varno in mirno V vrtec sprejemamo otroke z dopolnjenimi 11 meseci starosti do vstopa v šolo. šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in boat topel obrok Vpis opravite tudi starši otrok, ki bi vrtec pričeli obiskovati med šolskim VABLJENI K VPISU letom 2018/2019, ker bomo otroke med letom lahko vpisovali le v primeru za šolsko leto 2018/19 Rok oddaje prijave za vpis: 5. april 2018 prostih mest. Vpis v Gimnazijo Ormož: 19.-22. junij 2018 UPRAVA VIZ VRTCA ORMOŽ

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec 16 ZADNJA STRAN

Ormoški fašenk 2018

V imenu organizacijskega odbora: Simona Kosi FOTO: Valerija Novak (Prlekija on net)

a smo ga spet dočakali – fašenk 2018. V letošnjem letu nam je vreme Pvečkrat zagodlo s sneženjem in tako je snežilo tudi na dan naše tradicionalne pustne povorke, ki je potekala na pustni to- rek, 13. 2. 2018. Dogodek je v celoti finan- cirala Občina Ormož v znesku 5.820 eur, od česar je bila več kot polovica namenjena nagradnemu skladu in pogostitvi udeležen- cev povorke. Celotno organizacijo je letos prvič prevzel Javni zavod za turizem, kul- turo in šport Občine Ormož skupaj s TIC- -em Ormož in v sodelovanju s Prostovolj- nim gasilskim društvom, JSKD OI Ormož, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož enota Ormož in Ljudsko univerzo Ormož-enoto Mladinski center Ormož. Kljub sneženemu in vetrovnemu vremenu se je ob trasi povorke zbrala lepa množi- ca obiskovalcev, ki si je lahko ogledala 22 skupin, z zvonci so zimo preganjali ku- 3. mesto: Volnarji – Mladinsko društvo renti, prav tako pa tudi letos ponovno ni Obrež manjkala ormoška godba, ki je zaigrala na Prav tako smo nagradili skupine, ki so čelu povorke, ob njihovih zvokih so se jim v največji meri upoštevale etnološko spet pridružile ormoške mažoretke kot tudi izročilo: veseli klovni. - otroške/šolske skupine: Kekec in nje- Ker je vsaka sprememba dobrodošla, smo gova druščina – 9. razred OŠ Središče ob se odločili, da ocenjevalno komisijo tudi Dravi letos malo zamenjamo. Ponovno jo je se- - odrasle/karnevalske skupine: Zeliščar- stavljalo 5 članov (Nevenka Korpič – pred- ke – Društvo gospodinj Sveti Tomaž sednica, Barbara Podgorelec, Blanka Kosi Organizatorji smo med sodelujoče otroške Raušl, Anita Bolčevič in Stanko Ivanuša). maske razdelili cca 500 krofov in pogostili Komisija je imela ob pisani množici res tudi vse odrasle skupine, za kar so poskr- izvirnih mask težko in nehvaležno nalogo beli člani PGD Ormož. Za otroške/šolske - izbrati najboljše 3 v vsaki kategoriji, ki so skupine smo v športnem Unterhundu pri- prejeli lepe denarne nagrade. Po končani pravili pustno rajanje s podelitvijo nagrad, prireditvi pa smo organizatorji ugotovili, za katero je poskrbel KD ZUM Kreativa da nam stroški dovoljujejo še podelitev na- iz Ptuja. Za karnevalske skupine je tudi le- grad za sodelovanje preostalim otroškim tos razglasitev potekala na Kerenčičevem skupinam. trgu, katero je – tako kot celotno pustno Končni vrstni red : povorko – povezoval Peter Kirič, ki je vse Otroške skupine (vrtci + I. triada OŠ) zbrane ves čas animiral s svojimi hudomu- šnimi vložki. 1. mesto: Kamenčki in kremenčki – VIZ Vrtec Ormož Mogoče je sedaj lepa priložnost, da se or- ganizatorji fašenka v Ormožu obrnemo na 2. mesto: Morje – 1. razred OŠ Središče vse vas in vas nagovorimo z mislijo, da je ob Dravi takšna prireditev, kot je pustna povorka – 3. mesto: Ježki – Vrtec pri OŠ Sveti Tomaž tradicionalna prireditev. Z njo ohranjamo Otroške/šolske skupine (II. in III. triada OŠ) tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod, z njo 1. mesto: Pravljica na nebu – OŠ Stanka se ne spodbuja tekmovalnost, ampak se je Vraza Ormož udeležuje na principu važno je sodelovati. 2. mesto: Središke palačinke – 6. razred Če ne bomo pričeli te miselnosti širiti že OŠ Središče ob Dravi med naše najmlajše, potem smo lahko v velikih skrbeh, kaj bodo od naše tradicije 3. mesto: Veseli godbeniki – OŠ Ormož spoznali naši zanamci. Odrasle/karnevalske skupine: Ob tej priložnosti naj se še enkrat zahva- 1. mesto: Mali rimljančki - Turistično limo vsem sodelujočim v povorki in tudi društvo Sodinci ostalim, ki so kakor koli pripomogli pri iz- 2. mesto: Šalovska zimska pravljica – va- vedbi letošnje prireditve. ščani Šalovec

Ormoške novice, Leto 2018, številka 40, marec