DOCSLIB.ORG

Analiza Napajanja Povečanega Odjema Na Območju RTP Kranjska Gora

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Analiza Napajanja Povečanega Odjema Na Območju RTP Kranjska Gora ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Oddelek za energetiko in na;rtovanje energetskih sistemov Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora Študija št. 1777 Ljubljana, 2006 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Oddelek za energetiko in na;rtovanje energetskih sistemov Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora Študija št. 1777 Ljubljana, 2006 Direktor: prof. dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el. Naročnik: ELEKTRO GORENJSKA d.d. Mirka Vadnova 3a, Kranj Številka pogodbe: 70/2005 Številka študije: 1777 Naslov študije: Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora Odgovorni pri Miha Žumer, univ. dipl. inž. el. naročniku: Spremljevalca: Miha Žumer, univ. dipl. inž. el. Janez Hudobivnik, univ. dipl. inž. el. Izvajalec: ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindutrijo Hajdrihova 2, Ljubljana Oddelek za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov Odgovorni nosilec dr. Brane Hlebčar, univ. dipl. inž. el. študije: Izdelal: dr. Brane Hlebčar, univ. dipl. inž. el. Obseg: 42 strani Datum izdelave: maj 2006 © EIMV Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora Povzetek Študija obravnava dolgoročni razvoj razdeljevalnega in primarnega napajalnega omrežja ter transformacije 110/20 kV na območju Kranjske Gore. Pri tem so upoštevani najnovejši omrežni in energetski podatki ter predvidena dodatna povečanja obremenitev zaradi razvoja smučišč in spremljajoče turistične ponudbe na tem območju. 1 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora Vsebina Povzetek ..........................................................................................................1 Vsebina ...........................................................................................................2 1. Uvod ...........................................................................................................3 2. Razvoj omrežja na območju Kranjske Gore po študiji 1682/2 .......................................3 3. Aktualiziranje energetskih in omrežnih podatkov ter ustreznost v študiji št. 1682/2 predlaganih rešitev............................................................................................ 9 4. Tehnična utemeljitev nove RTP 110/20 kV Kranjska Gora ........................................ 20 5. Razvoj 110 kV omrežja ................................................................................... 39 6. Sklep ......................................................................................................... 41 7. Literatura .................................................................................................... 42 2 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora 1. Uvod Dolgoročni razvoj 110 kV omrežja, transformacije 110/20 kV in 20 kV omrežja na območju Zgornje Gorenjske je podrobno obravnavala študija iz skupine študij REDOS 2030: Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska – Zgornja Gorenjska (študija št. 1682/2). Ta študija je zajemala tudi območje Kranjske Gore. Študija je potrdila, da je problematično rezervno napajanje območja Kranjske Gore. Za dolgoročno rešitev tega problema smo predlagli položitev dveh 20 kV kablov, in sicer enega od RTP Jesenice do Kranjske Gore, drugega pa od RP Portal do Kranjske Gore. Ob takrat predvidenih obremenitvah bi to zadostovalo še po letu 2030. Po izdelavi dolgoročne prognoze porabe in obremenitev in po dokončanju omenjene študije pa se je pokazalo, da bodo obremenitve precej višje od takrat načrtovanih, saj je že lansko zimo obremenitev RTP 35/20 kV Kranjska Gora presegla 6,3 MW, kar naj bi po takratni prognozi dosegla šele okrog leta 2020. Poleg tega pa bo treba v bližnji prihodnosti računati še na dodatno povečanje obremenitev, predvsem zaradi posodobitve smučišč v Kranjski Gori in priključitve smučišča Macesnovec v Ratečah na SN omrežje. Vse to pa pomeni, da v študiji 1682/2 predlagana rešitev napajanja Kranjske Gore ne bi bila tako dolgoročna, kot je kazalo takrat. Za razrešitev te dileme smo ponovno analizirali razmere v SN omrežju na območju Kranjske Gore. Pri tem smo upoštevali najnovejše energetske podatke in seveda predvideno dolgoročno povečanje obremenitev na tem območju. 2. Razvoj omrežja na območju Kranjske Gore po študiji 1682/2 Pri izdelavi študije Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska – Zgornja Gorenjska [1] smo upoštevali prognozo obremenitev iz študije [2]. V tej študiji je izdelana napoved porabe električne energije in koničnih obremenitev do leta 2030 za območje JP Elektro Gorenjska. Prognoza temelji na izhodiščnih podatkih o porabi električne energije po TP in na podatkih o koničnih obremenitvah po izvodih iz RTP v letu 2003. Prognoza porabe električne energije in koničnih obremenitev za večje industrijske odjemalce je bila izdelana ločeno. Rast koničnih obremenitev je bila določena kot funkcija rasti porabe električne energije po izvodih. Razmerje med rastjo porabe električne energije in rastjo konične obremenitve izhaja iz dogajanj v preteklosti. V preteklem obdobju je poraba energije naraščala nekoliko hitreje kot konična obremenitev podjetja. Zato je tudi v naših prognozah konica naraščala nekoliko počasneje kot poraba energije. Z izdelavo študije [1] smo pričeli jeseni 2005, zato smo se z naročnikom dogovorili, da v naših izračunih upoštevamo takrat najnovejše omrežne podatke in po [2] predvidene obremenitve za leto 2005, saj analize z obremenitvami iz leta 2003 ne bi imele smisla. 3 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora RTV Peč Korensko sedlo 2.82 2.79 RTP Jesenice Vn=110.00 2.82 Podkoren Rateče RTP Kranjska Gora 0.73 Kokalj 5.01 5.00 1.08 Log Predor Martuljek Planica 0.22 0.17 Belca 0.58 Vi=20.61 4.75 Dov j e 0. Erika RTP Kranjska Gora 4.85 Vi=33.92 Mojstrana Planina 0.64 RP Portal Ta ma r 2.33 2.33 Hrušica 0.63 0.24 Plavž Vršič 0.36 0.65 Korota Vi=20.07 2.30 2.93 0.05 0.93 2.34 Radov na 2.23 RTP Jesenice Podmežaklja 0.52 0.03 0.18 Kreda 0.52 Alj ažev dom B Slika 2.1 – Pretoki moči in napetostne razmere na območju Kranjske Gore leta 2005 z obremenitvami po [2], normalno obratovalno stanje 4 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora RTV Pe č Korensko sedlo *13.94 *13.90 RTP Jesenice Vn=110.00 *13.94 Podkoren Rat e če RTP Kranjska Gora *11.52 Kok alj 7.74 7.73 1.08 Log Predor Martuljek Planica 5.10 0.17 Be lca 6.91 Vi=20.47 Dovje 0 Er i k a RTP Kranjska Gora Vi=29.70 Mojstrana Planina 5.82 RP Por t al Tamar 0.00 0.00 Hr uš ica *11.79 0.24 Plavž Vršič 0.36 5.95 Kor ot a Vi=17.86 2.30 2.93 0.05 0.93 *13.40 Radovna 2.23 RTP Jesenice 4.91 Podmežaklja 0.03 0.18 Kr e da 4.91 Aljažev dom Slika 2.2 – Pretoki moči in napetostne razmere ob izpadu 35 kV DV RTP Ukova – RTP Kranjska Gora, leto 2005 z obremenitvami po [2] 5 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora Izračuni z obremenitvami po takratni prognozi za leto 2005 so pokazali, da so v normalnem stanju napetostne razmere na širšem območju Kranjske Gore ugodne (slika 2.1). Potrdilo pa se je, da je za območje Kranjske Gore najhujši izpad 35 kV DV za Kranjsko Goro. V tem primeru bi ob takrat napovedanih obremenitvah za leto 2005 padci napetosti močno presegli dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja (slika 2.2). Zato smo opozorili, da je nujno čimprej poskrbeti za ustreznejše napajanje območja Kranjske Gore. Zaradi okoljevarstvenih razlogov nismo mogli računati na nov 110 kV DV od karavanškega predora do Kranjske Gore in s tem na novo RTP 110/20 kV Kranjska Gora. Po drugi strani pa takrat predvidene obremenitve še niso bile tolikšne, da bi bila nova RTP Kranjska Gora, napajana po 110 kV kablu, nujna. Morebitna obnova starega 20 kV daljnovoda do Kranjske Gore z dvojnim kablom axces 3 x 95 mm2 bi bila le kratkoročna rešitev, saj bi bili padci napetosti po takratni prognozi obremenitev že v normalnem stanju kmalu na meji dopustnih vrednosti, ob izpadu pa ne bi bilo mogoče zagotoviti ustreznega rezervnega napajanja. Zato smo predlagali položitev dveh 20 kV kablov Cu 240 mm2 ali vsaj Al 240 mm2, in sicer enega od RTP Jesenice do Kranjske Gore, drugega pa od RP Portal (karavanški predor) do Kranjske Gore. RTP Kranjska Gora bi tako postala RP 20 kV. S tem bi bilo zagotovljeno ustrezno normalno in rezervno napajanje Kranjske Gore po 20 kV omrežju. Ob predvidenih obremenitvah po [2] bi to zadostovalo še po letu 2030, saj bi bile napetostne razmere in obremenitve v omrežju še vedno ugodne. Na sliki 2.3 (Cu kabel) in sliki 2.4 (Al kabel) so prikazane razmere v omrežju ob napajanju območja Kranjske Gore po enem kablu (rezervno napajanje). 6 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora RTV Peč Korensko sedlo 5.57 5.50 RTP Jesenice Vn=110.00 5.57 Rateče Podkoren 1.41 Kokalj 12.13 12.13 1.20 Log Predor Martuljek Planica 0.43 0.35 RP Kranjska Gora Belca 1.11 Vi=20.54 8.55 Dov j e 0. Erika 0.00 Mojstrana 1.23 Planina RP Portal Ta ma r Hrušica 3.16 0.44 Plavž Vršič 0.72 1.24 2.80 Korota 0.09 4.27 1.43 5.00 Radov na 3.76 RTP Jesenice Podmežaklja 1.00 2.93 Kreda 0.99 Aljažev dom B Slika 2.3 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju na območju Kranjske Gore leta 2030, predvidene obremenitve po [2], napajanje RP Kranjska Gora s kabloma Cu 240 mm2, rezervno stanje (napajanje po enem kablu) 7 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora RTV Peč Korensko sedlo 7.48 7.41 RTP Jesenice Vn=110.00 7.48 Podkoren Rateče 1.41 Kokalj 12.22 12.22 1.20 Log Predor Martuljek Planica 0.43 0.35 RP Kranjska Gora Belca 1.11 Vi=20.54 8.73 Dovje 0.17 Erika 0.00 Mojstrana 1.23 Planina RP Portal Tamar Hrušica 5.09 0.44 Plavž Vršič 0.72 1.24 2.80 Korotan 4.27 0.09 1.43 6.90 Radovna 3.76 RTP Jesenice 4 R 1.00 Podmežaklja 2.93 Kreda 0.99 Aljažev dom Ble Slika 2.4 – Pretoki moči in napetostne razmere v omrežju na območju Kranjske Gore leta 2030, predvidene obremenitve po [2], napajanje RP Kranjska Gora s kabloma Al 240 mm2, rezervno stanje (napajanje po enem kablu) 8 Analiza napajanja povečanega odjema na območju RTP Kranjska Gora 3.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • JULIANA TRAIL: Stage 1 Kranjska Gora - Mojstrana
    Hiking trail JULIANA TRAIL: stage 1 Kranjska Gora - Mojstrana 18.5km 6:06h 270m 441m Difficulty moderate km 0 0.7 1.4 2.8 4.2 Base Map: outdooractive Cartography; ©OpenStreetMap (www.openstreetmap.org) 1 / 5 Hiking trail JULIANA TRAIL: stage 1 Kranjska Gora - Mojstrana 18.5km 6:06h 270m 441m Difficulty moderate km 0 0.8 1.6 3.2 4.8 Base Map: outdooractive Cartography; ©OpenStreetMap (www.openstreetmap.org) 2 / 5 Hiking trail JULIANA TRAIL: stage 1 Kranjska Gora - Mojstrana Road surface Elevation profile Length 18.5km m 1200 1000 800 600 km 2 4 6 8 10 12 14 16 18 Tour data Best time of year Ratings Hiking Trail Difficulty moderate Authors JAN FEB MAR Distance 18.5 km Stamina Experience APR MAY JUN Duration 6:06 h Technique JUL AUG SEP Landscape Ascent 270 m Altitude OCT NOV DEC 971 m Descent 441 m 650 m More tour data Source Julische Alpen Properties Bled, Ljubljanska c. 27 Public transport friendly Multi-stage tour 4260 Bled Scenic Geological highlights Phone +386(0)4 / 578 02 00 Faunistic highlights Healthy climate Fax In and out Cultural/historical value [email protected] Botanical highlights The stage leads you along the Sava Dolinka Valley and Awards partially on the edges of the Karavanke mountain range, and connects the winter and summer tourist With refreshment stops centre of Kranjska Gora with Mojstrana, which is located at the entry to the valley of Vrata. Family friendly The trail leads us from the centre of Kranjska Gora, a Marko Lenarcic winter and summer tourist centre, known for alpine world cup competitions and to nearby Planica, one of Updated: February 14, 2020 the world’s major ski jumping and ski flying centres.
    [Show full text]
  • G Abhandlungen Der Geologischen Bundesanstalt
    ABHANDLUNGEN DER GEOLOGISCHEN BUNDESANSTALT ,G Abh. Geol. B.-A. I ISSN 0378-0864 ISBN 3-85316-007-7 Band 56/2 S. 99-112 I Wien, Dezember 1999 Geologie ohne Grenzen Redaktion: Festschrift 150 Jahre Geologische Bundesanstalt Harald Lobitzer & Pavol Grecula Lithostratigraphy of the Slovenian Part of the Karavanke Road Tunnel BOJAN OGORELEC, SASA OREHEK and TOMAZ BUDKOVIC*) 3 Text-Figures and 4 Plates Slovenia Karavanke Mts. Österreichische Karte 1:50 000 Road Tunnel Blatt 201-210 Karavanke Mts. Upper Carboniferous Osnovna geoloska karta SFRJ 1:100 000 Permian List Beljak in Ponteba L33-52 Triassic List Celovec (Klagenfurt) L33-53 Microfacies Contents Zusammenfassung 99 Abstract 100 Povzetek 100 1. Introduction 100 2. Lithostratigraphic Units 100 2.1. Upper Carboniferous - Lower Permian Clastic Rocks with Limestone Lenses 100 2.2. Trogkofel Limestone 104 2.3. Tarvis Breccia and Gröden Formation 104 2.4. Bellerophon Formation 104 2.5. Werfen Formation 106 2.6. Anisian Dolomite 108 2.7. Ukve/Uggowitz Breccia 108 2.8. Schiern Dolomite 108 2.9. Raibl Group 110 2.10. Upper Triassic to Liassic Formations of Klek/Hahnkogel Unit 110 3. Conclusions 110 Acknowledgements 111 References 111 Lithostratigraphie der slowenischen Strecke des Karawanken-Straßentunnels Zusammenfassung Die slowenische Strecke des Karawanken-Straßentunnels ist 3436 m lang und durchteuft zwölf lithostratigraphische Einheiten, die vom Oberkarbon bis ins Kam reichen. Die Kontakte zwischen den einzelnen Gesteinseinheiten sind meist tektonisch überprägt, was zur Folge hat, daß keine kompletten Schichtfolgen im Straßentunnel vorhanden sind. Das Oberkarbon und Unterperm zeigt eine klastische Entwicklung mit seltenen linsigen Einschaltungen von Fusulinenkalk. Die mittelper- mische Schichtfolge umfaßt die Tarviser Breccie sowie rote und graue Sandsteine der Grödener Schichten.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Praprotnik Mentor: redni profesor dr. Jurij Kunaver Somentor: asistent dr. Zvonimir Bratun OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA OBMOČJA ZGORNJESAVSKE DOLINE Diplomsko delo Ljubljana, 2004 A. KAZALO VSEBINE 1. UVOD .................................................................................................................... 1 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI DEL .......................................................... 3 2.1. Opredelitev temeljnih pojmov …………………………………………......... 3 2.2. Cilji diplomske naloge …………………………………………………......... 3 2.3. Hipoteze ……………………………………………………………………... 3 2.4. Metodologija ………………………………………………………………… 4 2.5. Zgradba diplomske naloge …………………………………………………... 5 2.6. Posebnosti in omejitve ………………………………………………………. 6 2.7. Oznaka temeljnih pojmov …………………………………………………… 6 2.7.1. Vojaškogeografsko območje in object …………………………………. 6 2.7.2. Zemljišče ……………………………………………………………….. 6 2.7.3. Geografske ovire in pregrade …………………………………………... 7 2.7.4. Relief …………………………………………………………………… 7 2.7.5. Bojišče in vojskovališče ………………………………………………... 7 2.7.6. Premikanje ……………………………………………………………... 7 2.7.7. Splošna in oklepna prehodnost ………………………………………… 8 2.7.8. Preglednost ……………………………………………………………. 8 2.7.9. Konverzija vojaških objektov ………………………………………….. 8 2.7.10. Nacionalna varnost ……………………………………………………. 9 2.7.11. Grožnje nacionalni varnosti …………………………………………... 9 2.7.12. Geografska regionalizacija ……………………………………………. 9 2.7.13. Geografska lega ……………………………………………………….. 9 2.7.14. Preval, prelaz in sedlo
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • 1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
    l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11.
    [Show full text]
  • TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia)
    Strasbourg, 6 January 2003 PE-S-DE (2002) 22 [diplome/docs/2003/de06e_03] English only Committee for the activities of the Council of Europe in the field of biological and landscape diversity (CO-DBP) Group of specialists – European Diploma of Protected Areas 20-21 January 2003 Room 2, Palais de l'Europe, Strasbourg TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia) APPLICATION for the European Diploma of Protected Areas Document established by the Directorate of Culture and Cultural and Natural Heritage This document will not be distributed at the meeting. Please bring this copy. Ce document ne sera plus distribué en réunion. Prière de vous munir de cet exemplaire. PE-S-DE (2003) 22 - 2 - INFORMATION FORM FOR NEW APPLICATION FOR THE EUROPEAN DIPLOMA OF PROTECTED AREAS Council of Europe European Diploma Information form for Candidate Sites This form is also available on diskette Site code (to be given by the Council of Europe) 1. SITE IDENTIFICATION 1.1. SITE NAME Triglavski narodni park 1.2. COUNTRY Slovenija 1.3. DATE CANDIDATURE 1.4. SITE INFORMATION COMPILATION DATE Y Y Y Y M M D D - 3 - PE-S-DE (2003) 22 1.5. ADDRESSES: administrative authorities National authority Regional authority Local authority Name: Name: Name: Javni zavod Triglavski Address: Address: narodni park Address: Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Tel. +386 4 5780 200 ............. Tel.......................................... Tel. ......................................... Fax.+ 386 4 5780 201............. Fax. ........................................ Fax.........................................
    [Show full text]
  • Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429
    Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429 Tabela 1: Obmoèja urejanja v Obèini Kranjska Gora Naziv Planska Oznaka obmoèja Obmoèja urejanja s PIN obmoèja urejanja celota urejanja z navedbo uradne objave veljavnih PIN Rateče–Kamne R H1 UN* Rateèe R SK 1/1 Rateče–vzhod R SK 1/2 Rateče–vzhod 1 R SK 2 ZN* Rateče–vikendi R W1 Planica R R1 UN* Smučišče Planica R R2 Smučišče Lom R R3 Rateèe R E1 Rateče–pokopališče R Z1 Podkoren–hotel KG H1 ZN, UVG 32/97, 34/97, 38/97 (2. 9. 97) Podkoren KG SK1 Podkoren–vzhod KG SK2 Podkoren–vikendi KG W1 Smučišča Podkoren KG R1 Poligon Podkoren KG R2/1 Poligon Podkoren KG R2/2 Korensko sedlo–mejni prehod KG T3 Podkoren–pokopališče KG Z1 Zelenci KG B UN, UVG 32/96 Kranjska Gora–pod Vitrancem KG H2 ZN* Kranjska Gora–Kompas KG H3 Kranjska Gora–Prisank KG H4 Kranjska Gora–Lek KG H5 Kranjska Gora–Casino KG H6 Kranjska Gora KG SK3 Kranjska Gora–Črtenje KG SK4 Kranjska Gora–ob Borovški KG SK5 Kranjska Gora–Log KG SK6/1 Kranjska Gora–Log KG SK6/2 Kranjska Gora–Čičare KG S2 Kranjska Gora–Črtenje KG S3 Kranjska Gora–Log KG S4 ZN, UL RS 30/96 in 50/96 Kranjska Gora–Jasna KG W2 Kranjska Gora–Log KG O1 Kranjska Gora–smučišča KG R3 Kranjska Gora–Porentov dom KG R4 UN* Kranjska Gora–ob Pišnici KG R5 Kranjska Gora–Trebež KG R6 Kranjska Gora–Log KG R7 Kranjska Gora–pokopališče KG Z2 ZN, UVG 26/78 Gozd Martuljek–hotel Špik KG H7 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/1 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/2 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/3 Gozd Martuljek–vzhod KG SK8 Gozd Martuljek–vikendi 1 KG W3 UVG 22/73 Gozd Martuljek–vikendi 2 KG W4 UVG 22/73 Gozd Martuljek–smučišča KG R6 Gozd Martuljek–kamp KG R7 Belca–Podkuže DM SK1 Belca–ob potoku DM SK2 Belca–vzhod DM SK3 Mojstrana–levi breg DM SK4 Mojstrana–desni breg DM SK5 Mojstrana–fabrka DM SK6 UN* Mojstrana–novi del DM S1 Mojstrana–LIP DM P1 Mojstrana–območje KOOP DM P2 Mojstrana–športni center Proda DM R1 Mojstrana–pri Rosu DM R2 UN* Mojstrana–Mlačca DM R3 Mojstrana–smučišča DM R4 Dovje–Vatiš DM SK7/1 Dovje–Vatiš DM SK7/2 Dovje DM SK8 Dovje–vzhod DM S2 Stran 4430 / Št.
    [Show full text]
  • Planica, Pot Po Dolini
    preoblikovanje reshaping asinger sirarna okrog leta 1920, fotografija last Olge R Pot se konča na skupnem pašnikom rateških kmetov, imenovanim Zelje. Gore in doline se v geološkem procesu nenehno preoblikujejo in Konec 19. stoletja je bila tam ovčja sirarna z leseno ogrado. Takim spreminjajo. Spreminjanje in preoblikovanje je vidno zlasti v številnih ogradam so rekli tamar. meliščihpodstenami. The trail ends on a communal pasture named Zelje. Farmers from Rateče built Mountains and valleys constantly change during the geologic process. The here a sheep cheese dairy at the end of the 19th century, that was fenced by changes and transformations are best seen on the numerous scree slopes a wooden pen. Such enclosures were called "tamar". under the mountain clifs. Zelje Zelje Preoblikovanje doline Preoblikovanje valley of the Reshaping transport balvanov boulder transport ugo svetovno vojno pridobivanje krede pred dr v Radovni (fototeka Gorenjskega muzeja) v Radovni Ko so se ledeniki umikali, so na dno dolin odlagali drobnozrnat material, ki Skalni bloki na dnu alpskih dolin, ki jih je pred 14.000 leti na današnje mu pravimo jezerska kreda. Ljudje so jo izkoriščali v razne industrijske mesto odložil ledenik, so balvani. Tja jih je lahko prinesel le premikajoči namene. led. As the glaciers retreated they left a sediment of fine-grain marlstone. This lake Large rock stones that were left on the valley floor by the glacier 14.000 years sediment was mined for various industrial purposes. It has similar ago are called "boulders". Such large rocks could only be transported by the characteristics to clay. moving ice. Jezerska kreda sediment Lake Balvani rocks Boulder izvir, slap izvir, spring, Zelenci waterfall foto Andrej Mežik potek toka Nadiže the Nadiža stream Letalo Consolidated B-24 Liberator je 22.11.1944 strmoglavilo na Na pobočju Zadnje Ponce se začne skrivnostni tok reke Nadiže, ki teče čez območju Kotovega sedla.
    [Show full text]
  • Alpski Svet Slovenije
    REGIONALIZACIJA SLOVENIJE REGIONALIZACIJA- geografski način, kako neko državo razdeliti na regije na podlagi skupnih značilnosti. MAKROREGIJA (Predalpsko hribovje) MEZOREGIJA (SZ del) REGIJA (beneška Slovenija) MIKROREGIJA MAKROREGIJE: ALPSKI SVET (ALPSKO VISOKOGORJE) PREDALPSKI SVET (PREDALSPSKO HRIBOVJE) SUBMEDITERANSKA SLOVENIJA (flišne regije, kraška regija) DINARSKI SVET (DINARSKO-KRAŠKI SVET) SUBPANONSKA SLOVENIJA (SUBPANONSKI SVET) Subpanonska in Submediteranska Slovenija- ni tipičnega panonskega oz. mediteranskega podnebja. ALPSKI SVET SLOVENIJE Delimo na: Julijske Alpe Kamniško-Savinjske Alpe Karavanke pri nas ga je najmanj- k nam sega le delček Centralnih Alp ima velik pomen: relief, turizem, Triglav ledeniško preoblikovana pokrajina: posledice ledeniškega preoblikovanja: ledeniška jezera- Bohinjsko jezero, Blejsko jezero (ledenik je zaprl pot reki), Triglavska jezera (jezera nastala v krnicah), vintgar- Blejski vintgar U-doline- Logarska dolina, Planica, Krma, Kot, Vrata, Stara Fužina, Trenta alpski ledenik- Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto obvisele doline- komarče- pregibi- stopnje- ledenik je glavno dolino bolj poglobil kot stranske; s stranske padajo slapovi krnice- ledeniške kotanje, ki jih je zalila voda jezera priostreni vrhovi gora balvani- velike skale, ki jih je ledenik nosil s seboj morene- material, ki ga je ledenik prenašal; Bled, Bohinj, Dobrave reliefne oblike: melišča- posledica mehanskega preperevanja (temperatura, voda, led) podor- v dolino zgrmi večja količina skalovja kot posledica
    [Show full text]
  • Kmečko Življenje V Zgornjesavski Dolini V 18. in 19. Stoletju, 495–512 2016
    2016 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 304.3(497.452)''17/18'' 323.3:63-051(497.452)''17/18' Prejeto: 1. 6. 2016 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Kmečko življenje v Zgornjesavski dolini v 18. in 19. stoletju IZVLEČEK Območje Zgornjesavske doline je precej obsežno in raznoliko, v njen okvir pa po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi spada alpska dolina, po kateri teče Sava Dolinka. Pričujoči članek na osnovi podatkov v starih zemljiških evidencah obravnava območje od Bele Peči do Jesenic, ki ga je v preteklosti močno zaznamovalo rudarjenje in do danes pustilo trajni pečat. Zemlja je za osnovno kmetijsko dejavnost slabo rodovitna in najbolj primerna za živinorejo, mikroklimatske razmere pa se od ene do druge katastrske občine nekoliko razlikujejo. Klima je povsod bolj ali manj visokogorska in kmetijski pridelavi dokaj neprijazna. V preteklosti pa je tistim, ki so živeli v visokogorskih predelih območja, življenje oteževala tudi geografska odmaknjenost. KLJUČNE BESEDE Zgornjesavska dolina, kmečko življenje, Bela Peč, Rateče, Podkoren, Dovje, Hrušica, Jesenice, Kranjska Gora, Planina, Gozd ABSTRACT RURAL LIFE IN THE UPPER SAVA VALLEY IN THE 18TH AND 19TH CENTURIES The area of the Upper Sava Valley is a vast and diverse one and, according to the Gams’s landscape-ecological clas- sification, also includes the alpine valley of the Sava Dolinka River. Drawing on old land records, the paper at hand discusses the area stretching from Bela Peč to Jesenice, which was once strongly affected by the mining industry, with its traces still visible today.
    [Show full text]
  • The British, Kugy, and Western Slovenia
    182 The British, Kugy, and Western Slovenia Ksenija Rozman Plates 69-72 The Julian Alps, the Sava valley, the surroundings of the lakes at Bled and Bohin;, Lake Cerknica, the city of Ljubljana and the Postojna caves are areas which the British have been visiting for centuries-fust as scientists, later also as travellers and mountaineers, and today mainly as tourists. All these areas are readily accessible by organized motor co'ach tours which start from Bled, Bohinj and Kran;ska gora. This territory, once part of the multi-national Austrian empire, now is the western part of the republic of Slovenia, one of the six constituent republics of Yugoslavia. The highest mountain in Yugoslavia, Triglav (2863m), lies in Slovenia. Dr Julius Kugy once asked France Avein, the Slovenian moun­ taineer, climber and professor of electrical engineering, what part of the Julian Alps he liked the best. Avein decided on the western Julian Alps, but Kugy demurred; 'That's all right, my dear Avein, it's beautiful! But the eastern part has the Triglav. The Triglav is not a mountain, the Triglav is a realm.'l Forests, mountains, mountain flora, meadows, rivers and lakes are all naturally constituent parts of the globe-but so many prominent Britons have wri~ten so much in praise of Slovenia and its people that even the best educated European could hardly fail to take heed and to be flattered. Sir Humphry Davy, and after him Josiah Gilbert and GC Churchill thought that the valley of the Sava river was the most beautiful valley in Europe.
    [Show full text]