Po drugi svetovni vojni Po drugi svetovni vojni .............................................................................................................. 1 Uprava .................................................................................................................................... 1 Cerkev .................................................................................................................................... 9 Proslave za Staneta Žagarja .................................................................................................. 12 Srečanja izgnancev ............................................................................................................... 37 Dom na Srednji Dobravi ...................................................................................................... 45 Šola v Lipnici ....................................................................................................................... 47 Tovarna v Lipnici ................................................................................................................. 57 Društveno življenje .............................................................................................................. 73 Gasilci ................................................................................................................................... 76 Knjižnica .............................................................................................................................. 78 Gostilna, trgovina in podjetja ............................................................................................... 79 Krajevna skupnost Sr. Dobrava ............................................................................................ 79 Vodovod ............................................................................................................................... 82 Šport ..................................................................................................................................... 87 Promet .................................................................................................................................. 91 Iz vsakdanjega življenja ....................................................................................................... 94 Črtomir Zorec: Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine ..................................... 106 Osmrtnice ........................................................................................................................... 110 Mali oglasi .......................................................................................................................... 117 Črna kronika ....................................................................................................................... 118 Posnetki (po letu 2000) ...................................................................................................... 121 Razdelitev dokumenta 30. 8. 2016. Zadnja redakcija 9. 9., 17. 9. 2016, 4. 12. 2016, 24. 12. 2016, 3. 1., 12. 1., ... 19. 1. 2017, 26. 1., 28. 1., 6. 4. 2017 Predhodna poglavja dobravske zgodovine Uprava KOOF Dobrava in KOOF Dobrava (1945). Prve tri mesece po končani vojni so, ker med vojno ni bilo mogoče izpeljati volitev, lokalno oblast v krajih Kropa, Dobrava, Srednja Dobrava, Kamna Gorica in Podnart izvrševali krajevni odbori OF, ki so bili hkrati oblastni in politični organi . KNOO Dobrava in KNOO Srednja Dobrava (1945-1946). Prva upravno-teritorialna razdelitev po končani drugi svetovni vojni v tedaj še Federativni Sloveniji je začela veljati 8. septembra 1945. Status kraja kot upravno-teritorialne enote so pridobile tudi Kropa, Dobrava, Srednja Dobrava, Kamna Gorica ter Podnart. Uradno so se imenovali Krajevni narodnoosvobodilni odbori (KNOO). Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) KLO Srednja Dobrava (1946–1952). Kmalu je začelo prevladovati mnenje, da so kraji premajhni, njihovi narodnoosvobodilni odbori pa neučinkoviti. Komaj leto dni po prvem je bil septembra 1946 že sprejet drugi zakon o upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije, s katerim se je začel proces odpravljanja manjših krajev. Na kroparskem območju je bil odpravljen kraj Dobrava. Priključen je bil h kraju Srednja Dobrava. Poslej so na kroparskem območju delovali krajevni ljudski odbori (KLO): Kropa, Kamna Gorica, Podnart in Srednja Dobrava: k. o. Češnjica / del (naselje: Brezovica), k. o. Dobrava / del (naselja: Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava), k. o. Zaloše / del (naselji: Mišače in Otoče). Do aprila leta 1952 je bilo v Sloveniji še nekaj upravno-teritorialnih sprememb, ki pa na kroparskem območju stanja niso spreminjale. Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) Sedež občine Kropa v Lipnici (1952–1955). Upravno-teritorialna razdelitev Slovenije, uzakonjena aprila 1952, je kraje kot najnižje lokalno-upravno teritorialne enote odpravila in namesto njih ustanovila nekoliko večje občine, v katerih so lokalno oblast izvajali občinski ljudski odbori (ObLO). Naselja k. o. Dobrava / del (naselja: Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava), in k. o. Zaloše / del (naselje: Mišače) so pripadle Občini Kropa, sedež občine pa je bil v Lipnici pri Kropi. Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) Konec občine Kropa / uvedba velike občine Radovljica. (1955). V naslednjih letih se je v jugoslovanski upravni teoriji uveljavila ugotovitev, da morajo biti občine razmeroma velike in kar se da gospodarsko samostojne. Sredi leta 1955 je bila na območju celotne Federativne ljudske republike Jugoslavije izvedena temeljita upravno-teritorialna reforma. Odpravila je vse leta 1952 ustanovljene občine in ustanovila, nove velike občine, imenovane tudi komune. Odpravljeni Občini Kropa (in Podnart) na kroparskem koncu sta bili vključeni v občino/komuno Radovljica, v katero so leta 1961 vključili tudi takrat odpravljeni občini Bled in Bohinj. Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) Prvomajski mlaji? Ne! Tako so na Dobravi pri Kropi okrasili vso vas ob volitvah v prve Narodnoosvobodilne odbore, ki so bile oktobra meseca 1944. Niti sovražniki iz postojank v Kamni gorici in drugod niso strašili ljudi, da ne bi javno izrazili svojega navdušenja ob prvih volitvah organov ljudske oblasti. GG 24. 4. 1959 Zmaga že pred osvoboditvijo. Vsi so volili, le Miške niso pustili iz postelje - Ivan Križnar je bil prvi predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za vasi Lipnica in Brezovica. Mnogi so v zmoti. Menijo, da so bile na Gorenjskem prve volitve v krajevni narodnoosvobodilni odbor na Brezovici pri Kropi, toda ni bilo tako. Prvi, ki so imeli NOO, so bili prebivalci Zgornje doline v bohinjskem kotu. Res pa je, da so bile na Brezovici prve volitve v letu 1944 in da je takratna volilna komisija, ki sta jo sestavljala Franc Šparovec in pokojna Albina Kocjančičeva, v zapisnik lahko zapisala, da so volili vsi prebivalci Lipnice in Brezovice, ki so že izpolnili osemnajsto leto. Za predsednika je bil takrat izvoljen Ivan Križnar-Vid, za člane NOO pa Mara Šparovec (podpredsednik), Slavka Pirc, Anica Luznar in Bronislava Pirc-Miška. — Takšne podatke nam je dal tov. Vinko Pirc, ki že dlje zbira in prebira dokumente iz NOB v kranjskem Muzeju revolucije. Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar smo začeli dobivati prve voljen[e] krajevne narodnoosvobodilne odbore (NOO). V Zgornji dolini v bohinjskem kotu so imeli že konec 1943. leta sedem NOO. Več sto novih NOO pa jo bilo izvoljenih približno eno leto kasneje, v oktobru in novembru 1944 — na pobudo pokrajinskega odbora osvobodilne fronte za Gorenjsko. Med prvimi so volili na Javorju, v Žicah in na Rovih, v Vrbi in Lukovici, Železnikih, Češnjici, Jesenovcu, na Brezovici, Dobravi, Dobravci, Ovsišah, v Stari Fužini, Srednji vasi, Jereki, na Koprivniku, v Gorjušah, Poljanah in drugod. [...] Katarina Križnar in njen mož Ivan, ki je bil prvi predsednik NOO za vasi Brezovica in Lipnica. Glas 27. 11. 1962 Obisk pri prvem predsedniku. V Lipnici sem obiskal tudi prvega predsednika tamkajšnjega NOO Ivana Križnarja. Zmotil sem ga pri delu. Sedlar je po poklicu in čeprav je že v pokoju, se od dela še ni poslovil. »Koliko ste se v tistih čudnih časih pripravili na prve volitve?« sem ga najprej vprašal. Zadeva je bila dokaj preprosta in hitro urejena. V Lipnici in n a Brezovici smo že tako ali tako vsi vedeli, kaj hočemo in smo tudi nenehno pomagali partizanom, zato tudi zaradi volitev nismo imeli nikakršnih težav. Ljudi smo obvestili ustno in šli od hiše do hiše in 15. okt. 1944 leto so vsi oddali svoje glasovnice. Izvolili so me za predsednika in takoj smo se lotili dela. Prva naša skrb je bila – hrano za partizane, ki so bili v gozdovih. Lahko rečem, da smo pridno delali in s skupnimi močmi partizanom res mnogo pomagali. Predsednik sem bil vse do 25. januarja 1945, ko sem odšel v partizane. moje delo pa je prevzela Mara Šparovec, ki je bila izvoljena za podpredsednika. Razen skrbi za hrano smo se takrat močno zavzemali tudi za naše otroke, da so lahko hodili v slovensko šolo. Glede tega smo imeli precej uspeha. In da so se otroci že med okupacijo lahko učili slovenščino, ima največ zaslug pokojna učiteljica Albina Kocjančičeva. Medtem ko mi je pripovedoval tovariš Ivan, kako so potekale volitve v NOO v njihovi bližnji okolici, na Češnjici, Spodnji Dobravi, Dobravci in Ovsišah, se je našemu razgovoru pridružila tudi njegova žena Katra.«Teki časi so bili,« je začela pripovedovati, »pa tudi prijetnih trenutkov ni manjkalo. Toda