Dobravska Zgodovina Po 1945

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Dobravska Zgodovina Po 1945 Po drugi svetovni vojni Po drugi svetovni vojni .............................................................................................................. 1 Uprava .................................................................................................................................... 1 Cerkev .................................................................................................................................... 9 Proslave za Staneta Žagarja .................................................................................................. 12 Srečanja izgnancev ............................................................................................................... 37 Dom na Srednji Dobravi ...................................................................................................... 45 Šola v Lipnici ....................................................................................................................... 47 Tovarna v Lipnici ................................................................................................................. 57 Društveno življenje .............................................................................................................. 73 Gasilci ................................................................................................................................... 76 Knjižnica .............................................................................................................................. 78 Gostilna, trgovina in podjetja ............................................................................................... 79 Krajevna skupnost Sr. Dobrava ............................................................................................ 79 Vodovod ............................................................................................................................... 82 Šport ..................................................................................................................................... 87 Promet .................................................................................................................................. 91 Iz vsakdanjega življenja ....................................................................................................... 94 Črtomir Zorec: Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine ..................................... 106 Osmrtnice ........................................................................................................................... 110 Mali oglasi .......................................................................................................................... 117 Črna kronika ....................................................................................................................... 118 Posnetki (po letu 2000) ...................................................................................................... 121 Razdelitev dokumenta 30. 8. 2016. Zadnja redakcija 9. 9., 17. 9. 2016, 4. 12. 2016, 24. 12. 2016, 3. 1., 12. 1., ... 19. 1. 2017, 26. 1., 28. 1., 6. 4. 2017 Predhodna poglavja dobravske zgodovine Uprava KOOF Dobrava in KOOF Dobrava (1945). Prve tri mesece po končani vojni so, ker med vojno ni bilo mogoče izpeljati volitev, lokalno oblast v krajih Kropa, Dobrava, Srednja Dobrava, Kamna Gorica in Podnart izvrševali krajevni odbori OF, ki so bili hkrati oblastni in politični organi . KNOO Dobrava in KNOO Srednja Dobrava (1945-1946). Prva upravno-teritorialna razdelitev po končani drugi svetovni vojni v tedaj še Federativni Sloveniji je začela veljati 8. septembra 1945. Status kraja kot upravno-teritorialne enote so pridobile tudi Kropa, Dobrava, Srednja Dobrava, Kamna Gorica ter Podnart. Uradno so se imenovali Krajevni narodnoosvobodilni odbori (KNOO). Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) KLO Srednja Dobrava (1946–1952). Kmalu je začelo prevladovati mnenje, da so kraji premajhni, njihovi narodnoosvobodilni odbori pa neučinkoviti. Komaj leto dni po prvem je bil septembra 1946 že sprejet drugi zakon o upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije, s katerim se je začel proces odpravljanja manjših krajev. Na kroparskem območju je bil odpravljen kraj Dobrava. Priključen je bil h kraju Srednja Dobrava. Poslej so na kroparskem območju delovali krajevni ljudski odbori (KLO): Kropa, Kamna Gorica, Podnart in Srednja Dobrava: k. o. Češnjica / del (naselje: Brezovica), k. o. Dobrava / del (naselja: Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava), k. o. Zaloše / del (naselji: Mišače in Otoče). Do aprila leta 1952 je bilo v Sloveniji še nekaj upravno-teritorialnih sprememb, ki pa na kroparskem območju stanja niso spreminjale. Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) Sedež občine Kropa v Lipnici (1952–1955). Upravno-teritorialna razdelitev Slovenije, uzakonjena aprila 1952, je kraje kot najnižje lokalno-upravno teritorialne enote odpravila in namesto njih ustanovila nekoliko večje občine, v katerih so lokalno oblast izvajali občinski ljudski odbori (ObLO). Naselja k. o. Dobrava / del (naselja: Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zgornja Dobrava), in k. o. Zaloše / del (naselje: Mišače) so pripadle Občini Kropa, sedež občine pa je bil v Lipnici pri Kropi. Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) Konec občine Kropa / uvedba velike občine Radovljica. (1955). V naslednjih letih se je v jugoslovanski upravni teoriji uveljavila ugotovitev, da morajo biti občine razmeroma velike in kar se da gospodarsko samostojne. Sredi leta 1955 je bila na območju celotne Federativne ljudske republike Jugoslavije izvedena temeljita upravno-teritorialna reforma. Odpravila je vse leta 1952 ustanovljene občine in ustanovila, nove velike občine, imenovane tudi komune. Odpravljeni Občini Kropa (in Podnart) na kroparskem koncu sta bili vključeni v občino/komuno Radovljica, v katero so leta 1961 vključili tudi takrat odpravljeni občini Bled in Bohinj. Vir: Kropa, maj-avgust 1945 (Janez Kopač / Vigenjc 2011) Prvomajski mlaji? Ne! Tako so na Dobravi pri Kropi okrasili vso vas ob volitvah v prve Narodnoosvobodilne odbore, ki so bile oktobra meseca 1944. Niti sovražniki iz postojank v Kamni gorici in drugod niso strašili ljudi, da ne bi javno izrazili svojega navdušenja ob prvih volitvah organov ljudske oblasti. GG 24. 4. 1959 Zmaga že pred osvoboditvijo. Vsi so volili, le Miške niso pustili iz postelje - Ivan Križnar je bil prvi predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za vasi Lipnica in Brezovica. Mnogi so v zmoti. Menijo, da so bile na Gorenjskem prve volitve v krajevni narodnoosvobodilni odbor na Brezovici pri Kropi, toda ni bilo tako. Prvi, ki so imeli NOO, so bili prebivalci Zgornje doline v bohinjskem kotu. Res pa je, da so bile na Brezovici prve volitve v letu 1944 in da je takratna volilna komisija, ki sta jo sestavljala Franc Šparovec in pokojna Albina Kocjančičeva, v zapisnik lahko zapisala, da so volili vsi prebivalci Lipnice in Brezovice, ki so že izpolnili osemnajsto leto. Za predsednika je bil takrat izvoljen Ivan Križnar-Vid, za člane NOO pa Mara Šparovec (podpredsednik), Slavka Pirc, Anica Luznar in Bronislava Pirc-Miška. — Takšne podatke nam je dal tov. Vinko Pirc, ki že dlje zbira in prebira dokumente iz NOB v kranjskem Muzeju revolucije. Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar smo začeli dobivati prve voljen[e] krajevne narodnoosvobodilne odbore (NOO). V Zgornji dolini v bohinjskem kotu so imeli že konec 1943. leta sedem NOO. Več sto novih NOO pa jo bilo izvoljenih približno eno leto kasneje, v oktobru in novembru 1944 — na pobudo pokrajinskega odbora osvobodilne fronte za Gorenjsko. Med prvimi so volili na Javorju, v Žicah in na Rovih, v Vrbi in Lukovici, Železnikih, Češnjici, Jesenovcu, na Brezovici, Dobravi, Dobravci, Ovsišah, v Stari Fužini, Srednji vasi, Jereki, na Koprivniku, v Gorjušah, Poljanah in drugod. [...] Katarina Križnar in njen mož Ivan, ki je bil prvi predsednik NOO za vasi Brezovica in Lipnica. Glas 27. 11. 1962 Obisk pri prvem predsedniku. V Lipnici sem obiskal tudi prvega predsednika tamkajšnjega NOO Ivana Križnarja. Zmotil sem ga pri delu. Sedlar je po poklicu in čeprav je že v pokoju, se od dela še ni poslovil. »Koliko ste se v tistih čudnih časih pripravili na prve volitve?« sem ga najprej vprašal. Zadeva je bila dokaj preprosta in hitro urejena. V Lipnici in n a Brezovici smo že tako ali tako vsi vedeli, kaj hočemo in smo tudi nenehno pomagali partizanom, zato tudi zaradi volitev nismo imeli nikakršnih težav. Ljudi smo obvestili ustno in šli od hiše do hiše in 15. okt. 1944 leto so vsi oddali svoje glasovnice. Izvolili so me za predsednika in takoj smo se lotili dela. Prva naša skrb je bila – hrano za partizane, ki so bili v gozdovih. Lahko rečem, da smo pridno delali in s skupnimi močmi partizanom res mnogo pomagali. Predsednik sem bil vse do 25. januarja 1945, ko sem odšel v partizane. moje delo pa je prevzela Mara Šparovec, ki je bila izvoljena za podpredsednika. Razen skrbi za hrano smo se takrat močno zavzemali tudi za naše otroke, da so lahko hodili v slovensko šolo. Glede tega smo imeli precej uspeha. In da so se otroci že med okupacijo lahko učili slovenščino, ima največ zaslug pokojna učiteljica Albina Kocjančičeva. Medtem ko mi je pripovedoval tovariš Ivan, kako so potekale volitve v NOO v njihovi bližnji okolici, na Češnjici, Spodnji Dobravi, Dobravci in Ovsišah, se je našemu razgovoru pridružila tudi njegova žena Katra.«Teki časi so bili,« je začela pripovedovati, »pa tudi prijetnih trenutkov ni manjkalo. Toda
Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Tretje Spremembe in Dopolnitve Prostorskega Reda Občine Radovljica
    TRETJE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKEGA REDA OBČINE RADOVLJICA C. PRILOGE 2. Prikaz stanja prostora Tretje spremembe in dopolnitve PRO Občine Radovljica PRILOGA 2: PRIKAZ STANJA PROSTORA 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina Radovljica v sedanjem obsegu obstaja od leta 1994, pred tem je obsegala še prostor današnjih občin Bled, Bohinj in Gorje. Leži na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline. Obsega Radovljiško–Brezjansko ravnino, imenovano tudi Dežela, Gorenjske in Lipniško–Kroparske dobrave, Jelovico in Karavanke. Leži na nadmorski višini od 358 do 2060 metrov. Reka Sava deli občino na levi in desni breg. Občina Radovljica pokriva 119 km2 ozemlja, na katerem prebiva 18.850 ljudi. (vir: SURS, 03.11.2015) Občina Radovljica meji na 6 občin: Žirovnica, Bled, Bohinj, Kranj, Naklo in Tržič. Na severu se približa državni meji z Avstrijo. Ozemlje v večjem delu pripada alpskemu svetu, saj se na severu občine dvigajo Zahodne Karavanke z najvišjim vrhom v Begunjščici (Veliki vrh 2060 m), na severovzhodu pa sega v občino zahodni del Kamniško–Savinjskih Alp. Osrednji del občine predstavlja bolj ravninski del in sicer Dežela (Radovljiška ravnina) ter Dobrave (Gorenjske Dobrave, Kranjske Dobrave), pokrajini na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline (Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine Radovljica: Analiza stanja in teženj v prostoru). V občini je 52 naselij. Največji sta mesto Radovljica (5.997 prebivalcev), ki je tudi občinsko središče in Lesce (2.918 prebivalcev)1. Razporeditev poselitve v občini je odvisna predvsem od reliefnih razmer in dostopnosti, tako je večja koncentracija naselij in prebivalcev v osrednjem ravninskem delu občine, redkejša pa v goratih obrobnih delih. Občina Radovljica ima podobno kot celotna Gorenjska statistična regija izredno ugodno prometno in tranzitno lego.
    [Show full text]
  • Kamna Gorica - Dolnice
    NAROČNIK: Factor nepremičnine d.0.0. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH NA LOKACIJI KAMNA GORICA - DOLNICE (EŠD 10671) (12.7. 2012) KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.: MK RS 62240-75/2012/2 IZDELALI: Samo Hvalec Iris Bekljanov Zidanšek Petra Vojaković Dr. Tomaž Verbič Ljubljana 2012 ©Arhej d.o.o. NAROČNIK: Factor nepremičnine d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana IZVAJALEC: Arhej d.o.o., Drožanjska 23, 8290 Sevnica ODGOVORNI VODJA DEL: mag. Matjaž Novšak, univ.dipl.arheol. SODELAVCI: Samo Hvalec, univ.dipl.arheol. David Badovinac, absolv. Arheol. STROKOVNI NADZOR: Boris Vičič, univ. dipl. arheol., konservatorski svetovalec; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, 1000 Ljubljana ©Arhej d.o.o. KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................ 2 2. GEOLOŠKI ORIS PROSTORA....................................................................................... 4 3. ZGODOVINSKI ORIS PROSTORA ............................................................................... 8 4. OPIS OBMOČJA IN DELOVNI POGOJI ....................................................................... 10 5. INTENZIVNI PODPOVRŠINSKI TERENSKI PREGLED ........................................... 11 6. STROJNE TESTNE SONDE ............................................................................................ 16 SKLEP ....................................................................................................................................
    [Show full text]
  • 471 22 11; Telefaks: 471 Telefon: (01) 471 32 60; Faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] [email protected]
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VOJKOVA 55, LJUBLJANA Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana telefon: 471 22 11; telefaks: 471 telefon: (01) 471 32 60; faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] www.sos112.si; [email protected] DNEVNI INFORMATIVNI BILTEN I. POMEMBNEJŠI DOGODKI S PODRO ČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI 13. APRILA 2008 Številka: 841-3/2008-109 Datum: 14. 4. 2008 Poplave zaradi mo čnih padavin, poplave vodotokov in morja Ob 0.37 je meteorna voda zalila klet stanovanjskega objekta na Cesti 27. aprila v Ljubljani. ljubljanski poklicni gasilci so iz črpali vodo iz kleti. Ob 6.35 je zaradi obilnih padavin voda poplavila cestiš če Pod jezom v Ljubljani. Posredovali so gasilci PGD Brdo in odprli ter o čistili zamašen meteorni jašek. Nesre če v cestnem prometu Ob 4.04 je na cesti Ajdovš čina-Selo, ob čina Ajdovš čina, prišlo do prometne nesre če v kateri je bila poškodovana ena oseba. Posredovali so gasilci GRC Ajdovš čina in reševalci ZD Ajdovš čina. Ob 6.33 osebno vozilo zapeljalo s cestiš ča in se prevrnilo na streho v naselju Jiršovci v ob čini Destrnik. Aktivirani so bili gasilci PGD Ptuj, s tehni čnim posegom rešili ukleš čeno osebo iz zvite plo čevine in postavili vozilo na kolesa. Poškodovano osebo so reševalci NMP Ptuj prepeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Ob 8.32 so ljubljanski poklicni gasilci posredovali po prometni nesre či na vzhodni ljubljanski obvoznici v Ljubljani. Med razcepom Zadobrova in izvozom na Zaloško cesto so reševalcem nudili pomo č pri oskrbi poškodovanega voznika osebnega vozila ter na vozilu odklopili baterijo.
    [Show full text]
  • Obćina Radovljica
    OB ČINA RADOVLJICA VERZIJA 02 Izvod št. 1 Naziv organa Datum Odgov. oseba Podpis Pripravil Ob čina Radovljica Ob činska uprava 4.4.2007 Marijan Ješe Objava osnutka na oglasni deski Pregledal Štab Civilne zaš čite Ob čine 16.5.2007 Marijan Ješe Radovljica Sprejel Župan Ob čine Radovljica 21.5.2007 Janko S. Stušek Maj 2007 Vsebina ocene je last ob čine, zato je prepovedano kakršnokoli kopiranje, vsak prenos tretjim osebam ali uporaba v nedogovorjene namene. Ocena ogroženosti Na podlagi 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Ur. l. RS št.: 64/94) smo izdelali oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesre č v ob čini Radovljica v sestavi, ki jo je imenoval župan in sicer: − Anton Kapus, vodja projekta − Aleš Zupanc, poveljnik OŠ CZ Radovljica, član skupine − Metod Gaber, poveljnik ob činskih gasilskih enot, član skupine in − Niko Legat, član skupine Župan je dne, 17.8.2000 sprejel oceno ogroženosti za ob čino Radovljica, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Ocena ogroženosti verzija 02 je bila skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Uradni list RS, št. 64/94 in št.51/06) in Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/95); dopolnjena s podatki podjetij, ki posedujejo nevarne snovi ter analize nesre č v zadnjih šestih letih in ugotovitev štaba CZ ob čine Radovljice dopolnjena aprila 2007. Župan je dne 21.5.2007 sprejel dopolnjeno oceno ogroženosti, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Janko S. Stušek l.r. Župan Radovljica, 21.5.2007 Številka: 840-1/2007-7 2 Ocena ogroženosti VSEBINA: Stran 1.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Begunje V Starih Časopisih
    Begunje v starih časopisih 1050 – prva omemba vasi Begunje v virih Prve omembe gorenjskih vasi v pisnih virih. Srednji vek je od 11. do 15. stoletja v mnogih pogledih izoblikoval gorenjsko pokrajino ter njeno gospodarsko in druţbeno strukturo, ki se je ohranila več stoletij. Nastale so vasi z imeni, ki jih poznamo še danes. Po vaseh pa so nastajale enodruţinske kmetije, imenovane hube. Na Gorenjskem so najzgodnejši zapisi v pisnih virih po večini iz krajev s škofjeloškega in širšega radovljiškega območja; 1050 - Begunje. Vir: Prelepa Gorenjska Begunje v virih prvič lahko zasledimo leta 1050 kot posest briksenskega samostana. Vir: Begunjski zbornik 1050-ok. 1965 Begûn [. in villa Begûn . ] med 1050 in ok. 1065 (TK Briksen, f. 22, 22’; Redlich 1886, št. 137–138; GZS III, št. 164–165) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1063-1068 Uegun [. in territorio Uegun dicto . ] med 1063 in 1068 (TK Briksen, f. 37’; UBKr I, št. 46; Redlich 1886, št. 183; GZS III, št. 227) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) Ok. 1118 Vegen [. de Vegen . ] ok. 1118 prepis 18. stol. (ACU Bini, zvezek 32, f. 241; ACU Bini, zvezek 64, f. 56; Kos-Ţontar 1939, str. 243) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1185 – prva pisna omemba gradu kamen Grad in gospoščina je bila sprva v lasti Ortenburţanov, ki pa v njem niso prebivala, temveč so ga upravljali s pomočjo kastelanov ali gradnikov. Grad je bil pomembna postojanka, kajti varoval je staro tovorniško pot iz Bohinjskega kota in Zgornje Savske doline čez Prevalo proti Trţiču in hospicu v Podljubelju do Koroške. Vir: gradovislovenije.si 1263 – prva omemba gradu kamen v listini Najstarejši gradovi na Slovenskem.
    [Show full text]
  • Obsega Območja Občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
    Uradni list RS, št. 46/92 Z A K O N O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 1. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določi deset volilnih enot, v katerih se voli skupno 90 poslancev. 2. člen Za območje Republike Slovenije se določi osem volilnih enot, ki obsegajo območja več sosednjih občin. Za območja občin, kjer živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se določita dve posebni volilni enoti, v katerih se voli po en poslanec italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. 3. člen V vsaki volilni enoti iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi enajst volilnih okrajev, ki obsegajo območje ene ali dveh občin oziroma dele območij občine. 4. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določijo naslednje volilne enote in volilni okraji ter občine, v katerih so sedeži volilnih enot: 1. volilna enota (sedež: Kranj); obsega območja občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič 1.1) volilni okraj: občina Jesenice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Rateče- Planica, Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Hrušica, Planina pod Golico, Javornik- Koroška Bela, Sava, Mirka Roglja Petka, Staneta Bokala, Blejska Dobrava, Podmežaklja, Žirovnica, Cirila Tavčarja (sedež: Jesenice); 1.2) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Koprivnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled, Ribno (sedež: Radovljica); 1.3) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kamna Gorica, Begunje
    [Show full text]
  • General Leaflet on Ljubljanski Potniški Promet
    Ljubljana Public Transport .lpp.si ake a ride on www Let yourself be taken away T About the company The most important task of the public company Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. (LPP) is to provide safe, reliable and smooth-running public transport in the area of the entire City Municipality of Ljubljana and sixteen suburban municipalities. Our wish and goal is to make sure that buses will become the best alternative to private cars since in this way we can remove private vehicles from urban areas to ensure a healthy environment for future generations. To provide comfortable, safe and fast transport to Ljubljana's citizens as well as for those living in the suburban municipalities, it is necessary to work as a team and in coordination: this is the daily motto of the almost 1,000 employees of our company. By purchasing new, modern, air-conditioned, environment and disabled friendly buses, along with regular training of the drivers, optimisation of the schedules and many other projects and measures for sustainable mobility, we provide public transport services of increasing quality. City of Ljubljana More about LPP: www.lpp.si/en, [email protected]. CNG buses Modernisation of the LPP city passenger transport fleet of 280 buses from the year 2006 onwards has significantly contributed to comfortable traveling and simultaneously to an improved healthy living environment. All 154 new environment friendly buses bought in recent years, meeting the Euro 5 or Euro 6 standards, among them 68 CNG buses for a nicer and healthier environment, cleaner air and lower noise levels, will convince even the most zealous advocates of traveling by cars in urban areas.
    [Show full text]
  • Deželne Novice Glasilo Občine Radovljica Uradne Objave, Številka 131, 24
    deželne novice glasilo občine Radovljica www.radovljica.si Uradne objave, številka 131, 24. septembra 2010 Uradne objave OBČINA RADOVLJICA Občinska volilna komisija RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 45/08) v zvezi z 61. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 54/07) Občinska volilna komisija Občine Radovljica RAZGLAŠA seznam kandidatov za ŽUPANA OBČINE RADOVLJICA. Redne volitve za župana Občine Radovljica bodo 10. oktobra 2010. Kandidati za župana Izžrebana št. kandidata: 4 Izžrebana št. kandidata: 1 predlagatelj: DS - DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE predlagatelj: SU - SLOVENSKA UNIJA kandidat: mag. MIRKO MACHER kandidat: dr. JANEZ POTOČNIK datum roj.: 17.10.1954 spol: M datum roj.: 13.06.1950 spol: M občina: Radovljica občina: Radovljica naslov: Lesce, Finžgarjeva ulica 28 naslov: Radovljica, Ulica Staneta Žagarja 17 poklic: Magister organizacijskih znanosti poklic: Doktor finančnega managementa delo: Prokurist družbe delo: Predsednik sindikata avtoprev. Slo Izžrebana št. kandidata: 5 Izžrebana št. kandidata: 2 predlagatelj: Aleš Klement In Skupina Volivcev predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA kandidat: CIRIL GLOBOČNIK kandidat: BOGOMIR VNUČEC datum roj.: 19.11.1959 spol: M datum roj.: 22.02.1966 spol: M občina: Radovljica občina: Radovljica naslov: Radovljica, Ulica Staneta Žagarja 22b naslov: Radovljica, Cankarjeva ulica 56b poklic: Predmetni učitelj športne vzgoje poklic: Dipl.oec. delo: Športni direktor plavalnega kluba delo: Prokurist Izžrebana št. kandidata: 6 Izžrebana št. kandidata: 3 predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE predlagatelj: Mendi Kokot in skupina volivcev kandidat: ANDREJ KOKOT kandidat: mag. PRIMOŽ JEGLIČ datum roj.: 14.02.1959 spol: M datum roj.: 18.05.1978 spol: M občina: Radovljica občina: Radovljica naslov: Radovljica, Ulica Stanka Lapuha 10 naslov: Praproše, Praproše 8 poklic: Univerzitetni diplomirani novinar poklic: Magister ekonomskih znanosti delo: Direktor Linhartove dvorane Rad.
    [Show full text]
  • Uradni Vestnik Gorenjske
    Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXII petek, 12. februarja 1999 Številka 4 VSEBINA 4. člen OBČINA RADOVLJICA Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in naselji v sosendjih občinah so: 11. ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST Preostala V OBČINI RADOVLJICA Zap. Št ceste Začetek Potek ceste Konec Dolžina ceste Namen dolžina ceste Št. ali ceste ali ceste ali v uporabe v sosednji OBČINA ŽELEZNIKI odseka odseka odseka občini (v m) občini (v m) I. LC 348010 638 Begunje-Zapuže-Zg. Otok - Podvin-8- 636 13.763 MP* 12. SKLEP O POVPREČNI GRADBENI Mošnje-Globoko-Mišače-Sr.Dobrava- CENI STANOVANJ IN POVPREČ­ Prezrenj e - Podnart 2. LC 348020 635 Radovljica - 8 -Nova vas - Zapuže LC 348010 4.183 MP NIH STROŠKIH KOMUNALNEGA 3. LC 348030 LC 348050 Rodine - Hraše-Lesce 635 1.916 MP 616 UREJANJA ZEMLJIŠČ V OBČINI 4. LC 348040 LC 348010 Misače - Otoče LC 348060 1.910 MP ŽELEZNIKI ZA LETO 1999 5. LC 348050 LC 348030 Lesce - Hlebce - Zapuže LC 348010 2.614 MP 6. LC 428140 638 Brdo- Praproče- Ljubno- Posavec 411 4.649 MP 4.764 7. LC 348060 411 Posavec - Zaloše - Podnart LC 348010. 3.630 MP S. LC 348070 411 Črnivec - Brezje - Peračica- Lese v 638 3.711 MP 2.853 9. LC 348080 636 Podnart - OvsiSe - Dobravica LC 348090 2.554 MP 10. LC 348090 636 Čcšnj. most-Rovtc-Njivice LC 183020 3.770 MP 1.150 OBČINA ti. LQ 348100 636 Lipnica - Srednja Dobrava LC 34 8010 2.344 MP 12. LC 348110 LC 348020 Vrbnje - Gorica 8 2.389 MP RADOVLJICA 13.
    [Show full text]
  • Območje Upravne Enote Kranj Kraj Datum Ura Mesto
    OBMO ČJE UPRAVNE ENOTE KRANJ KRAJ DATUM URA MESTO CEPLJENJA Ra čeva 26. 04. 17.30 Pri Anžonu KRANJ Žiri 26. 04. 18.30 Pri Katerniku Golnik 30. 03. 15.30 Pri gasilskem domu Žiri 05. 05. 09.00 Pri Katerniku Gori če 30. 03. 16.00 Pri gasilskem domu POLJANSKA DOLINA Trstenik 30. 03. 17.00 Na dvoriš ču za trgovino Gorenja vas 04. 04. 16.00 Pri domu Partizan Tenetiše 30. 03. 18.00 Pri veterinarski ambulanti Poljane 11. 04. 16.00 Pri KZ Stražiš če 29. 03. 15.30 Pri gasilskem domu Javorje 17. 04. 16.00 Pri KZ Javornik 29. 03. 16.15 V Kajži Podobeno 17. 04. 16.30 Pri mostu Struževo 29. 03. 17.00 Na dvoriš ču pri Golobu Hotavlje 17. 04. 17.30 Pri KZ Rakovica 29. 03. 17.30 Pri Kosarepu Leskovica 17. 04. 18.30 Pri šoli Spodnja Besnica 29. 03. 18.00 Pri gasilskem domu Kopa čnica 17. 04. 19.00 Pri Mata čonu Zgornja Besnica 29. 03. 18.15 Pri hlevu g. Berceta (Pri Ros) Lu čine 18. 04. 16.00 Pri KZ Nemilje 29. 03. 19.00 Pred gostilno Razpokar Todraž 18. 04. 16.45 Pri Kova ču Predoslje 02. 04. 16.00 Pri gasilskem domu Žirovski vrh 18. 04. 17.45 Pri Bajtarju Kokrica 02. 04. 16.45 Za gasilskim domom Žirovski vrh 18. 04. 18.15 Pri Poldi Kranj 02. 04. 17.30 Na sejmiš ču pri Zlati ribi Srednja vas 18. 04. 18.45 Pri Anžonu Bitnje 02. 04. 18.00 Pri gasilskem domu Sovodenj 19.
    [Show full text]