Mura ■ Stran 266 Mura in Njena Preteklost Dean Damjanović, Nataša Kiš, Miran Krivec, Andrej Magdič, Eva Sapač, Suzana Vešligaj

februar, marec, april 2016, 6, 7, 8 /78. letnik cena v redni prodaji 15,00 EUR naročniki 12,60 EUR upokojenci 10,50 EUR dijaki in študenti 9,00 EUR www.proteus.si

■ Mura ■ stran 266 Mura in njena preteklost Dean Damjanović, Nataša Kiš, Miran Krivec, Andrej Magdič, Eva Sapač, Suzana Vešligaj

Reke so bile pred izgradnjo železnice in sodobne cestne mreže pomembne prometnice. Po rekah in ob njih je potekal predvsem promet, ki je povezoval oddaljene kraje. Ob njih so ljudje potovali, ko so iskali primeren prostor za svoja domovanja ali poskušali pridobiti bogastvo v trgovanju z oddaljenimi kraji. Vlogo pomembne prometnice, ki je povezovala alpski prostor s Panonsko nižino, je imela v preteklosti tudi reka Mura. Začetki poselitve rodovitne ravnine ob Muri segajo v 4. tisočletje pred našim štetjem, v čas, ki ga imenujemo bakrena doba. Takrat so se vzdolž reke Mure iz Panonske nižine začeli priseljevati prvi poljedelci in živinorejci. Ena od vasic teh prvih prebivalcev Pomurja je bila odkrita na rečni terasi tik nad sotočjem Mure in njenega desnega pritoka Murice na Šafar- skem. Danes se na tem mestu nahaja manjši arheološki park z rekonstruiranim zaselkom, kjer obiskovalci lahko podoživljajo način življenja v prazgodovini. Vsebina 243

306 281

245 Muri v poklon 316 Kobilice v pokrajini ob reki Muri Simona Kaligarič, Gordana Beltram Stanislav Gomboc, Matjaž Bedjanič

247 Mura 322 Metulji ob reki Muri Simona Kaligarič, Gordana Beltram Stanislav Gomboc, Barbara Zakšek, Nika Kogovšek, Matjaž Jež 258 Reka Mura v očeh geologa Nina Rman, Mitja Janža, Dejan Šram, 331 Edinstveni svet hroščev ob reki Muri Kim Mezga, Katja Koren, Miloš Markič, Al Vrezec, Špela Ambrožič, Andrej Kapla Miha Jeršek 339 Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji 266 Mura in njena preteklost Metka Povž Dean Damjanović, Nataša Kiš, Miran Kri- vec, Andrej Magdič, Eva Sapač, 346 Dvoživke ob reki Muri Suzana Vešligaj Maja Cipot, Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj 274 Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni, a močno ogroženi poplavni 352 Plazilci ob Muri gozdovi ob Muri Staša Tome Aleksander Marinšek, Andraž Čarni, Lado Kutnar, Špela Planinšek 357 Mura - mednarodno pomembno območje za ptice 281 Rastline ob Muri Gregor Domanjko Branko Bakan, Mitja Kaligarič 363 Netopirji v pokrajini ob reki Muri 290 Glive ob reki Muri in njihov Monika Podgorelec naravovarstveni pomen Luka Šparl, Polona Sušnik 370 Nove knjige 70 geoloških zanimivosti Slovenije 297 Kopenski in sladkovodni polži in školjke Jernej Pavšič v Muri in ob njej Rajko Slapnik 374 Povzetki prispevkov v slovenskem in angleškem jeziku 306 Kačji pastirji ob reki Muri Matjaž Bedjanič ■ 244 Kolofon Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Proteus Izhaja od leta 1933 februar, marec, april 2016, 6, 7, 8 /78. letnik cena v redni prodaji 10,00 EUR naročniki 8,40 EUR upokojenci 7,00 EUR Mesečnik za poljudno naravoslovje dijaki in študenti 6,00 EUR www.proteus.si Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije

Odgovorni urednik: Lektor: dr. Tomaž Sajovic prof. dr. Radovan Komel Oblikovanje: Eda Pavletič Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Uredniški odbor: Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Janja Benedik Tisk: Trajanus d.o.o. ■ prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler Svet revije Proteus: Mura asist. dr. Andrej Godec prof. dr. Nina Gunde - Cimerman akad. prof. dr. Matija Gogala prof. dr. Lučka Kajfež - Bogataj dr. Matevž Novak prof. dr. Tamara Lah - Turnšek Naslovnica: prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Tomaž Pisanski Muriša je med našimi najlepšimi prof. dr. Mihael Jožef Toman doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman mrtvicami, Foto: Matjaž Bedjanič. prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič

Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 2.500 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, p.p. 1573, 1001 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14, faks (01) 421 21 21. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,00 EUR, za naročnike 4,20 EUR, za upokojence 3,50 EUR, za dijake in študente 3,00 EUR. Celoletna naročnina je 42,00 EUR, za upokojence 35,00 EUR, za študente 30,00 EUR. 9,5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 0201 0001 5830 269, davčna številka: 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost.

http://www.proteus.si [email protected]

Muri v poklon V uvodnem članku obsežne številke Proteusa, ki je namenjena reki Muri in območju ob njej, so predstavljene osnovne geografske in biološke značilnosti Mure ter naravovarstveni pomen reke in njenega poplavnega območja. Na kratko je predstavljena zgodovina posegov v strugo reke, s katerimi so značilni naravno razvejeni, meandrirajoči in stalno spreminjajoči tok ni- žinske reke že zgodaj želeli krotiti. Delovanje reke in človeka je oblikovalo značilno pokrajino, mozaični preplet poplavnih gozdov, rečnih rokavov, mrtvic in kmetijskih zemljišč, ki so danes dom izjemne biotske raznovrstnosti. Ohranjeni naravni pojavi in značilnosti z velikim številom živalskih in rastlinskih vrst so tudi razlog, da je celotno območje prepoznano kot naravovarstveno izjemno pomembno na mednarodni ravni in zato določeno kot območje Nature 2000 ter del načrtovanega čezmejnega biosfernega območja Drava–Mura–Donava v okviru Unescove svetovne mreže biosfernih območij. Foto: Google Earth. ■ 246 Uvodnik • Mura Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

O izvoru imena Mure si strokovnjaki niso enotni. Po mnenju nekaterih naj bi bilo izpelja- no iz latinske besede murus, ki pomeni zid, okop, obramba. Pomeni torej prepreko, mejo. Danes si želimo, da nas Mura ne bi delila, ampak združevala, da bi premagali meje nepoznavanja, porušili zidove ravnodušnosti in presegli okope razvoja, ki želi zgolj več, več, več: več od zemlje, več od gozdov, predvsem pa več od vode, ki teče »neizkoriščena«. Želimo sodelovati pri oblikovanju drugačnega »več«. To drugačno »več« je okolje, v katerem se dobro počutimo, zdravo živimo in v njem radi bivamo. Narava, zaradi katere lahko s trajnostno naravnanimi dejavnostmi ljudje bolje živijo in jo ohranjeno predajo potomcem. Želimo sooblikovati družbo, ki se zaveda, da je svet Mure čudovit, poseben, da nas uči o preteklosti in nas vodi v prihodnost ter ga zato varuje. Simona Kaligarič, Gordana Beltram

Foto: Google Earth. Mura 247

Mura Simona Kaligarič, Gordana Beltram

V začetku osemdesetih let je bilo pri nas mogo- lo. Pomurje je bilo »Panonski svet«, ki je vendar če kupiti zemljevid, na katerem je bila Slovenija povsem raven, Mura pa neka daljna reka, ki teče prikazana na simpatični način, z ljudmi, ki so po megličasti pokrajini otroštva Miška Kranjca. s početjem ponazarjali kakšno značilnost kra- Sredi osemdesetih let so se začele resne pripra- jev ali območij. Zemljevid je bil bolj živih barv, ve za izgradnjo elektrarn na Muri. Takrat so se kot je to bilo običajno, vendar je za ponazori- domačini, ljubitelji Mure in narave in naravovar- tev osnovnih zemljepisnih značilnosti uporabljal stveniki, povezali v močno koalicijo za ohrani- prave barve – za vode modro, za nižine zeleno, tev Mure takšne, kot so jo poznali. Da so krog za griče in hribe pa rjavo. Slovenske gorice so somišljenikov razširili preko meja Pomurja, so bile prikazane kot majhni, svetlo rjavi hribčki, reko, ki je oblikovala njihovo pokrajino, vtisni- s kakšno trto tu in tam. Na vzhodni strani je la pečat prekmurski duši in je zaradi bogastva njihova rjava barva prešla v zeleno, ki jo je hi- vrst in življenjskih prostorov pravi biser, Slove- tro presekal modri trak, reka Mura. Vzhodno niji morali najprej predstaviti. Geslo, ki so si ga od nje je bila barva na zemljevidu samo zelena. izbrali - »Mura je v moji deželi« -, je še danes Blagih gričkov Goričkega ali venca Lendavskih goric pri Lendavi na tem zemljevidu pač ni bi- Murska Šuma. Foto: Samo Jenčič (Arhiv ZRSVN). ■ 248 Mura Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

zelo povedno. Po tridesetih letih je ponovno čas, mejnem odseku do Šratovec pri Radencih da Muro predstavimo in odkrijemo vsem, ki jih znaša 1,42 stotinke, od Šratovec do Gibine narava zanima, jo imajo radi in jo želijo tudi 1,15 in od Gibine do sotočja s Krko le še ohraniti. 0,84 stotinke. V zgornjem delu toka je Mura značilna vi- Življenjepis reke sokogorska hudourniška reka, ki teče pre- težno po ozkih dolinah. Pri avstrijskem Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji, v Gradcu priteče v ravnico, ki jo je oblikovala deželi Solnograški, na nadmorski višini sama z nanosi proda in peska v zadnji lede- približno 1.900 metrov. V Legradu, na hr- ni dobi. Hudourniški tok se v Graški kotlini vaško–madžarski meji, se po približno 465 umiri, reka se postopoma spremeni v počasi kilometrih toka izliva v Dravo. V Slovenijo tekočo nižinsko reko. Njen naravni tok je priteče pri Špilju (Ceršaku). Od tu skoraj do sprva razvejen, nato postane vse bolj viju- Radencev je na približno 34 kilometrih toka gav, meandrirajoč. Naravnemu toku reke in mejna reka z Avstrijo, nato teče približno njegovim številnim spremembam sledimo iz 28 kilometrov samo po ozemlju Slovenije prikazov na starih kartah. Z Jožefinske vo- (ta del je tako imenovana »notranja Mura«), jaške karte (1763-1787), še bolje pa iz Fran- od Gibine navzdol pa teče na 33 kilometrov ciscejskega katastra lahko razberemo ne le dolgem mejnem odseku med Slovenijo in potek struge in rokavov, temveč tudi razvoj Hrvaško. Od Dekanovec do izliva v Dra- poselitve in rabo zemlje v poplavni ravnici. vo vijuga med Hrvaško in Madžarsko, meja Na to je najbolj vplivala prav reka s popla- med obema državama le ponekod ujame da- vami, odnašanjem prsti in prestavljanjem našnji tok reke. toka. Struga na starih kartah je razvejena, Celotno vodno območje, s katerega se vode vijugava in veliko širša, kot je današnja, stekajo v Muro, meri dobrih 14.000 kvadra- vzdolž toka pa se široko v poplavno ravni- tnih kilometrov. Večina, skoraj dve tretjini co razteza gozd. Danes je reka v Avstriji vodnega območja, je v Avstriji, v Sloveniji skoraj v celotnem toku regulirana in obdana le približno desetina. Večji pritoki pri nas samo z ozkim pasom obvodnega rastlinstva. so Plitvički potok in Ščavnica na desnem V nižinskem delu na Graškem polju se ta bregu ter Kučnica in Krka z Ledavo na le- pas nekoliko razširi, vzporedno s strugo pa vem bregu. Mura ima snežni rečni režim. tečejo mlinščice, ki so nekoč dovajale vodo Količina vode je odvisna predvsem od sne- mlinom in žagam. Tudi na mejnem delu žnih razmer v povirju. Naraščati začne s med Slovenijo in Avstrijo je struga pretežno taljenjem snega v marcu in doseže višek v uravnana, pojavljati pa se začne vse več ro- maju, najnižji pretoki so v zimskem obdo- kavov in depresij, ostankov nekdanje členje- bju. Povprečni letni pretok vode v Gornji ne struge. Na območju notranje Mure, kjer Radgoni je približno 153 kubičnih metrov v je naravni tok že značilen nižinski, je stran- sekundi. Razlike med najnižjimi in najvišji- skih rokavov in mrtvic več, še najbolj nara- mi pretoki so lahko zelo velike. V Cmureku ven pa je tok na mejnem odseku s Hrvaško je bil na primer januarja leta 1947 izmer- in naprej proti izlivu v Dravo. jen pretok 39,1 kubičnega metra v sekundi, maja leta 1973 pa 1.365 kubičnih metrov v Mura je oblikovala pokrajino in od nekdaj sekundi. Najvišji pretok je torej lahko kar bistveno vplivala na življenje ljudi ob njej. 40-krat večji od najnižjega, visoke vode pa Tukaj so se srečevali različni narodi, vse od so v preteklosti povzročale obsežne poplave. 14. stoletja do razpada Avstro–Ogrske je Povprečni strmec reke je 2,08 stotinke, na reka razmejevala avstrijski del na desnem našem delu toka pa se precej zmanjša. Na bregu od ogrskega na levem bregu. Pogosto Mura 249

Mrtvica Nagy Parlag. Foto: Aleksander Koren (Arhiv ZRSVN). ■ 250 Mura Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

prestavljanje struge je povzročalo težave pri določanju meje, ki so vodile celo do oboro- ženih spopadov med štajerskimi deželnimi stanovi ter ogrskimi fevdalci. Stalno spodje- danje bregov in odnašanje rodovitne prsti so že v srednjem veku poskušali preprečevati s snopi povezanih vej, ki so jih naložili med kole, zabite ob bregu struge, in jih obtežili s kamenjem. To delo so opravljali domačini – bürjaši, njihovo izročilo pa se je ohranilo do danes. Mura je bila pomembna plovbna pot, hkrati pa so poplavne vode, ki so se razlivale več kilometrov na široko in ogrožale tudi vasi daleč proč od reke, povzročale veliko škode. Zato so z raznimi posegi že zgodaj želeli zavarovati posamezna naselja pred poplavami in omogočiti plovbo po reki. Prve večje posege v strugo na območju današnje Slove- nije so izvajali že v 16. stoletju. Na avstrijski strani jih je vodila in načrtovala državna oblast, na ogrski posamezni veleposestniki. Ti zgodnji ukrepi pa niso bili sistematični in s tedanjo tehniko tudi ne prav zelo učin- koviti. Sistematično so jih začeli izvajati po letu 1750, ko je Avstrija zaradi razvoja trgo- vine namenila več pozornosti plovnim reč- nim potem. V tistem obdobju je kot dvorni navigacijski direktor na Upravnem oddelku Avstrijske monarhije, ki je upravljal tudi Muro, deloval Gabrijel Gruber. Po njegovem mnenju je bila s stališča plovbe prav Mura nad Radgono najbolj zahtevna slo- ima še danes. Dolvodno od Radgone so venska reka. Nekaj časa je kot navigacijski utrditev brežine struge izvedli le na posa- inženir pri urejanju struge Mure med Wil- meznih odsekih. Utrditve tudi kasneje niso donom v Avstriji in današnjo Radgono delal bile bistveno dopolnjene, zato je ostala no- tudi matematik Jurij Vega. Tedanja vzdrže- tranja Mura bistveno bolj razgibana, kot je valna dela so bila omejena na korito struge na mejnem odseku z Avstrijo. in so se izvajala le na krajših odsekih. To Vsi ti posegi, tudi vzdrževanje in obnova so bili posamezni preseki meandrov in obre- obrežnih zavarovanj v času po prvi svetov- žna zavarovanja, ki pa niso zagotovila po- ni vojni, niso preprečili obsežnih poplav. plavne varnosti, z njimi pa tudi niso mogli Leta 1935 je ob poplavah Mura pri Dolnji preprečiti spreminjanja toka reke. Obsežno Bistrici in Hotizi spet spremenila svoj tok, regulacijo struge med Gradcem in Gornjo leta 1938 pa so visoke vode poplavile skoraj Radgono, tako imenovano Hochenburško vso Mursko polje, tudi vasi na višje ležečem regulacijo, so izvedli ob koncu 19. stoletja. terenu na desnem bregu. Po drugi svetov- Z njo je Mura dobila stalno strugo, ki jo ni vojni so za zagotovitev poplavne varnosti Mura 251

Mejna Mura med Apaškim poljem in Radgono – izrez iz Druge vojaške izmere 1806–1869. Vir karte: http://mapire.eu/en/. zgradili visokovodne nasipe, ki pa še danes današnjem mejnem odseku z Avstrijo začela vseh naselij ob Muri pred visokimi vodami poglabljati dno. Poglabljanje je še pospešila ne varujejo popolnoma. Po drugi svetovni izgradnja verige hidroelektrarn v Avstriji, vojni so bili regulirani tudi pritoki Mure: zaradi katerih je skoraj popolnoma prepre- manjši predvsem kot ukrep za pridobivanje čen transport proda z višje ležečega obmo- ali izboljšanje kmetijskih zemljišč, večji, kot čja. Dodatno je poglabljanje pospešilo izko- sta Ledava in Kobiljski potok, pa tudi zara- pavanje gramoza iz rečne struge. Posledice di varstva naselij pred poplavami. poglabljanja so raznolike: od destabilizacije Hochenburška regulacija z utrditvami bre- obrežnih zavarovanj, prekinitve stikov reč- žin in preseki meandrov je skrajšala dolžino nih rokavov in struge do zniževanja gla- toka reke. Hitrost toka in erozijska moč sta dine podtalne vode. Vse to pa vpliva tudi se povečali, Mura pa je zato predvsem na na stanje ekosistemov. Za rešitev ključnega ■ 252 Mura Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

problema na mejni Muri je Stalna sloven- med Avstrijo in Slovenijo, na obrečno kul- sko–avstrijska komisija za Muro leta 1988 turno krajino pa je najbolj vplivala izgradnja naročila izdelavo Načelne vodnogospodarske visokovodnih nasipov, zaradi katerih je re- zasnove mejne Mure. Pri izdelavi študije in ka izgubila velik del poplavnega območja. pripravi predloga ukrepov za preprečitev Na stanje vplivata tudi sprememba gladine poglabljanja dna na celotnem odseku mejne podtalnice in način gospodarjenja z gozdovi Mure so sodelovali strokovnjaki z različnih in kmetijskimi zemljišči. In vendar je Mura področij, upoštevani pa so bili vodnogospo- naša najbolje ohranjena nižinska reka. Na darski in ekološki vidiki. Kot najustreznejša poplavnem območju znotraj visokovodnih rešitev za preprečitev nadaljnjega poglablja- nasipov so ohranjeni obsežni gozdovi, po- nja struge je bila predlagana razširitev stru- plavni logi, ki so prepredeni s stranskimi ge z obnovo bočne erozije in renaturacijo rečnimi rokavi in mrtvicami. Območje re- struge in rokavov. Na avstrijski strani so ne- dno prelivajo visoke vode Mure. Pokrajina kaj od načrtovanih ukrepov že izvedli, učin- med Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistrico in ki, ki jih spremljajo avstrijski strokovnjaki, gozdovi črne jelše – Polanskim in Črnim pa so nadvse spodbudni. logom - je s prepletom ekstenzivnih vlažnih travišč, mejic, in gozdičev ohranila podobo Narava nekdanje kulturne krajine poplavne ravni- Mura ni več neokrnjena, deviška reka, ob- ce. Izreden mozaik kopenskih in mokrišč- dana s pragozdovi ter naravnimi travišči in nih življenjskih prostorov dopolnjuje reka, mokrišči. Posegi v strugo in izgradnja verige ki od zadnje hidroelektrarne nad Špiljem z elektrarniških jezov so spremenili predvsem naravnimi procesi hitro spreminja strugo in zgornji del njenega toka z mejnim odsekom Mura. Foto: Samo Jenčič (Arhiv ZRSVN). Mura 253

z nenehnim premeščanjem proda oblikuje izjemnosti ter pomena za pokrajino in lju- nova prodišča in neporaščene rečne brego- di je nekako prešlo v polpozabo. Ponovno ve. Pestrost življenjskih prostorov se kaže so se okrepili razni interesi za »boljše iz- v pestrosti rastlinskih in živalskih vrst: na koriščanje«, med drugimi tudi za izgradnjo območju je evidentiranih več kot 200 vrst verige elektrarn. Zagovorniki tega interesa ptic, 1.200 vrst hroščev, 60 vrst rib, 600 obljubljajo rešitev vseh problemov – dvig vrst rastlin, 30 vrst sesalcev, 1.200 vrst me- podtalnice, zaustavitev poglabljanja, razvoj tuljev in še bi lahko naštevali. Več o tem turizma in še vse drugo. Izkušnje iz Avstrije bogastvu bomo izvedeli v prispevkih v tej teh napovedi ne podpirajo, jasno pa kaže- številki Proteusa. jo, da izgradnja elektrarn povzroči drastične spremembe naravnih lastnosti in procesov, Naravovarstvena prizadevanja kar vodi v uničenje narave, ki jo cenimo in Posamezna območja ob Muri so bila v var- želimo ohraniti. stvu narave že zgodaj prepoznana kot posebna, izjemna. V Inventarju najpomembnejše Biosferno območje Mura-Drava-Donava naravne dediščine Slovenije, ki je izšel leta Dve desetletji je stara pobuda nevladnih or- 1988, so mrtvice pri Petišovcih, Velika Ko- ganizacij WWF (Svetovni sklad za naravo, cija, Hotiško jezero, Zaton in Murski logi World Wide Fund for Nature) in EuroNatur med Gornjo Radgono in Razkrižjem nave- (Evropska fundacija za ohranjanje naravne deni kot predlog strokovne službe za kra- dediščine, Stiftung Europäisches Naturerbe) jinski park. Sistematične raziskave biotske ter njihovih okoljskih partnerjev in zavezni- raznovrstnosti območja ob Muri je sprožila kov za oblikovanje čezmejnega Biosfernega namera o izgradnji verige elektrarn v osem- območja Mura-Drava-Donava (Transboun- desetih letih. Prav ta je spodbudila strokov- dary Biosphere Reserve Mura-Drava-Da- no in širšo javnost, da se je začela ukvarjati nube). Čezmejno biosferno območje bi ob- z reko in svetom ob njej. Ob odkritju vsega segalo enega največjih ohranjenih aluvialnih bogastva, ki ga hrani, pa je bil hitro podan kompleksov v Evropi, ki se razteza vzdolž tudi predlog za ustanovitev krajinskega par- poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave ka Mura. Z njim bi zavarovali osrednji del ter sega iz Avstriji preko Slovenije, Madžar- poplavnega območja ob Muri. Predlog za ske in Hrvaške do Srbije. Območje obsega zavarovanje krajinskega parka je prerasel v več kot 1.000 kilometrov prosto tekočih rek predlog za zavarovanje Regijskega parka, ki z izjemno naravno in kulturno dediščino bi zajemal celotni tok, od Šentilja do tro- Evrope in sveta. Z raztezanjem preko pet meje pri Murski šumi, in ohranjene dele držav pomeni predlog enega najobsežnejših tradicionalne kulturne krajine med Muro čezmejnih biosfernih območij v svetovnem in Črnim logom pri Radmožancih. Od le- merilu. Marca leta 2011 so ministri vseh ta 2003 so posamezni deli območja zaradi petih držav podpisali deklaracijo in s tem svojih hidroloških, zooloških, botaničnih ali pristopili k skupnemu projektu. Do sedaj drugih značilnosti določeni za naravne vre- je čezmejno biosferno območje določeno na dnote, celotno območje pa je tudi ekološko območju Hrvaške in Madžarske, Srbija je pomembno območje. Prisotnost številnih podala predlog na komisijo MAB UNES- evropsko pomembnih vrst živali in življenj- CO, v Sloveniji pa smo v letu 2014 začeli skih prostorov je razlog, da je to tudi obmo- pripravljati predlog za imenovanje biosfer- čje Nature 2000. Pa vendar, ne glede na vse nega območja ob reki Muri. Osnutek pre- lastnosti in naravovarstveni pomen Mura še dloga je pripravila koordinacijska skupina vedno ni zavarovana. Tudi poznavanje njene v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in ■ 254 Mura Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Predlog MAB Mura. upravljanja, med javnimi in zasebnimi ak- terji«. Prav tako poziva k večjemu vklju- strokovnimi organizacijami. Od avgusta leta čevanju skupin državljanov in organizacij, 2015 je predlog v medresorskem usklajeva- zlasti avtohtonih skupnosti in mladine, ter nju. poudarja potrebo po sodelovanju z znan- Program Človek in biosfera (Man and the stvenimi ustanovami, kot so univerze in Biosfere Programme ali skrajšano MAB) je raziskovalna središča. Na konferenci sprejeti bil ustanovljen kot medvladni raziskovalni akcijski načrt za delovanje biosfernih obmo- program pod okriljem UNESCO leta 1971. čij do leta 2025 pa poleg tega gradi na novi Vzpostavil je svetovno mrežo biosfernih strategiji Programa Človek in biosfera (junija območij (Biosphere Reserves), namenjeno leta 2015), globalnih trajnostnih razvojnih ohranjanju biotske raznovrstnosti, razisko- ciljih (avgusta leta 2015) in možnosti upora- vanju, ozaveščanju in trajnostnemu razvoju, be biosfernih območij kot vzorčnih območij osnovanem na krajevnih nenaravnih in kul- za prilagajanje in blaženje okoljskih, pred- turnih značilnostih. Poudarek je na vklju- vsem podnebnih sprememb. čevanju krajevnega prebivalstva in skupnem Trenutno (marca leta 2016) seznam vključu- upravljanju območja. Poleg tega deklaracija, je 669 območij v 120 državah, od tega je ki je bila sprejeta na 4. kongresu biosfernih 16 čezmejnih biosfernih območij (Transbo- območij v Limi marca leta 2016, spodbuja undary Biosphere Reserves). V Sloveniji so »širšo in bolj dejavno vlogo« krajevnih sku- že določena tri biosferna območja - Biosfer- pnosti pri upravljanju območij in vzposta- no območje Julijske Alpe, Kraško biosfer- vitev »novih partnerstev med znanostjo in no območje in Biosferno območje Kozjan- politiko, med nacionalno in lokalno ravnijo sko z Obsoteljem, ki s svojimi značilnostmi Mura 255

prispevajo k raznovrstnosti biosfernih ob- v veliki meri vključuje tudi območje Nature močij, vključenih v svetovno mrežo. 2000. Ta izjemna pokrajina je naša skupna Predlagano biosferno območje Mura v Slo- priložnost za družbeno-gospodarski razvoj, veniji obsega skoraj 29.000 hektarjev oze- zlasti trajnostni razvoj, ki bo skladen tudi z mlja in vključuje 16 obmurskih občin. Hrb- načeli ohranjanja narave in biotske raznovr- tenico območja predstavljata nižinska reka s stnosti, ekosistemskih storitev ter kulturne poplavnim območjem znotraj visokovodnih krajine in dediščine. nasipov in mokrotni svet Velike in Male Po- O izvoru imena Mure si strokovnjaki niso lane s Polanskim in Črnim logom. Na to se enotni. Po mnenju nekaterih naj bi bilo iz- navezuje okoliška kmetijska pokrajina. Skla- peljano iz latinske besede murus, ki pomeni dno s pravili biosfernih območij je celotni zid, okop, obramba. Pomeni torej prepreko, Program Človek in biosfera Mura razdeljen mejo. Danes si želimo, da nas Mura ne bi v tri varstveno-razvojne pasove. Osrednji delila, ampak združevala, da bi premagali (core zone) obsega skoraj 8.000 hektarjev meje nepoznavanja, porušili zidove ravnodu- biotsko najbogatejših vodnih in obvodnih šnosti in presegli okope razvoja, ki želi zgolj ekosistemov, je stoodstotno pokrit z ži- več, več, več: več od zemlje, več od gozdov, vljenjskimi prostori in vrstami Natura 2000 predvsem pa več od vode, ki teče »neizko- in je namenjen doseganju teh ciljev; robni riščena«. Želimo sodelovati pri oblikovanju pas (buffer zone) s skoraj 8.500 hektarjev drugačnega »več«. To drugačno »več« je vključuje varstvene, logistične in razvojne okolje, v katerem se dobro počutimo, zdravo cilje (83-odstotna pokritost z vrstami in ži- živimo in v njem radi bivamo - narava, za- vljenjskimi prostori Natura 2000); prehodni radi katere lahko s trajnostno naravnanimi pas (transition zone) s skoraj 12.500 hektar- dejavnostmi ljudje bolje živijo in jo ohranje- ji površine je 16-odstotno pokrit z ekološko no predajo potomcem. Želimo sooblikovati pomembnimi območji v skladu z Zakonom o družbo, ki se zaveda, da je svet Mure čudo- ohranjanju narave ter namenjen trajnostno- vit, poseben, da nas uči o preteklosti in nas -razvojnim ciljem. Poleg tega prehodni pas vodi v prihodnost ter ga zato varuje! vključuje naselja in poselitev za doseganje razvojnih ciljev biosfernega območja. Ključna naloga biosfernega območja Mura je povezati varovana območja in krajevne sku- Viri: Gogala, A., ur., 2002: Narava Slovenije, Mura in pnosti ob reki v razvojno alianso ter obli- Prekmurje. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. kovati tri pasove območja tako, da se var- Jež, M., 1987: Ob Dravi in Muri. Ljubljana: Mladinska stvene, raziskovalne in razvojne dejavnosti knjiga. 32 str. uskladijo, dopolnjujejo in komplementarno Kamenik, A., 2015: Gabriel Gruber med leti 1768 odvijajo ter pripomorejo k trajnostni rabi in 1785, s poudarkom na njegovem delovanju na Muri. naravnih virov in k razvoju tega območja. V: Ekolist, 12: 37– 40. Maribor. Kikec, T., 2007: Reka Mura, skriti biser Evrope. Z vključitvijo v svetovno mrežo biosfernih Geografski obzornik, 54 (3-4): 31-37. Ljubljana. območij si Biosferno območje Mura lahko Melik, A., 1957: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško pridobi mednarodno prepoznavnost in po- dolino. Ljubljana: Slovenska matica. 186 moč pri uresničevanju aktivnosti (črpanju Novak, J., 2009: Poplavna zaščita in ukrepi ob nastopu evropskih sredstev) ter dodatno možnost visokih voda v porečju Mure. V: Pomurje: Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. 106-126. povezovanja v regiji in širše v mreži bios- Novak, J.: Mura, svet ob njej in prihodnost. Živeti fernih območij. Pri tem je bistveno dejavno z Muro (možnosti in priložnosti), str. 28-39. vključevanje krajevnih skupnosti, ki sodelu- Okoljevarstveni in razvojni vidiki urejanja prostora ob jejo pri usmerjanju, upravljanju in tudi iz- reki Muri. Prostorska študija, 1995. Ljubljana. 140 str. vajanju ukrepov za ohranjanje območja, ki ■ 256 N • U Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Mrtvica Bobri. Foto: Matjaž Bedjanič (Arhiv ZRSVN). Mura 257

Skoberne, P., Peterlin, S., 1988: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije: Vzhodna Slovenija, Part 1. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 436. http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/ environment/ecological-sciences/man-and-biosphere- programme/).

Simona Kaligarič je univerzitetna diplomirana biologinja, zaposlena na mariborskem Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, kjer je vodja enote. Poklicno se ukvarja z ohranjanjem narave, še posebno pozornost pa namenja varovanju vodnih okolij, rastlin in življenjskih prostorov v severovzhodni Sloveniji.

Gordana Beltram je zaključila študij geografije in angleške književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter magistrski in doktorski študij iz humane ekologije na Vrije Universiteit Brussel (Svobodni univerzi v Bruslju). Zaposlena je v Sektorju za ohranjanje narave na Direktoratu za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer med drugim usklajuje pripravo predloga vključitve Biosfernega območja Mura na Seznam biosfernih območij pri Unescovem Programu Človek in biosfera (MAB). Od leta 1983 je bilo področje njenega dela varstvo narave, po letu 1997 pa še posebej izvajanje različnih mednarodnih biodiverzitetnih konvencij.

Mrtvica Bobri. Foto: Matjaž Bedjanič (Arhiv ZRSVN). ■ 258 Reka Mura v očeh geologa Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Reka Mura v očeh geologa Nina Rman, Mitja Janža, Dejan Šram, Kim Mezga, Katja Koren, Miloš Markič, Miha Jeršek

Že Mali princ nas uči, da je bistvo očem ne- peščenjak Špiljske formacije (oznaka III na vidno. Če želimo doumeti zgodbo o nastan- sliki 1). V osrednjem delu bazena, v okolici ku in obstoju reke Mure, se je treba zazreti današnje Murske Sobote, je nastajal apne- v tla, katerih zapis v kamninah in podzemni nec. Nato se je morje začasno umaknilo, del nas vodi daleč nazaj v Zemljino preteklost. sedimentov je bil odnešen, nastajali pa so Kako je Mura povezana s podnebnimi in tudi dobro prepustni debelozrnati sedimenti geološkimi procesi, med katerimi se preple- ter apnenec Špiljske formacije (oznaka IV tajo tudi naši posegi v prostor, si preberite v na sliki 1). nadaljevanju. Območje vzhodno od današnjega Maribora, Radencev in Ptuja se je ugrezalo še naprej. Od Panonskega morja do Murske ravnice Pred približno 10 milijoni let je bila morska Na območju današnje severovzhodne Slo- povezava prekinjena in Panonsko morje je venije se razprostira Mursko-zalski sedi- postajalo vse bolj podobno današnjemu Ka- mentacijski bazen. To je do šest kilometrov spijskemu jezeru. Ker se je njegovo dno še globoko območje pogreznjenih in razlo- vedno pogrezalo, najintenzivneje proti dana- mljenih blokov predkambrijskih, paleozoj- šnji Madžarski, se je tudi nekdaj plitvi del skih in mezozojskih kamnin (oznaka I na pri Murski Soboti pogreznil. Nanj so reke sliki 1), ki se razširja v sosednjo Avstrijo, iz dvigajočih se Alp prinašale raznovrstne Hrvaško in Madžarsko. Največje globine delce odnesenih kamnin. Do približno 7 dosega vzdolž Donačke prelomne cone na milijonov let so se na pobočjih in jezerskem jugu (smer Rogaška Slatina–Čakovec na dnu med glineni lapor odlagale tanke leče Hrvaškem–Pince) in Rabske prelomne co- turbiditnega peska, zdaj sprijetega v pešče- ne na severu (smer Maribor–Gornja Rad- njak Lendavske formacije (oznaki V in VI gona–Grad). Bazen predstavlja zahodni del na sliki 1). Ta predstavlja pomemben sloj za bolj znanega Panonskega bazena, ki je pričel najdišča nafte in plina, kot na primer polji nastajati zaradi raztezanja Zemljine skorje Dolina in Petišovci pri Lendavi, kjer so iz- pred približno 18 milijoni let. vrtali več kot sto vrtin. Po začetku pogrezanja se je morje umaknilo Hkrati so se v obsežnih rečnih deltah odla- (pred 18 do 16,4 milijona let) in na kopnem gale erodirane kamnine in bazen postopoma sta se odložila blatna breča in konglomerat zasipavale. Nastala je deltna ravnica, kjer sta Haloške formacije (oznaka II na sliki 1). se v pogosto poplavljenih močvirjih odlagala Kmalu ju je prekrilo morje Centralna Pa- melj in glina, tu so nastale tudi plasti pre- ratetida, kjer so se odlagali drobnozrnati moga, medtem ko sta pesek in prod obstala sedimenti, tuf in apnenec. Pred približno v nekdanjih rečnih kanalih. Zaradi stalnega 16 milijoni let se je dno morja še vedno po- dotoka materiala se je zasipavanje Panon- grezalo, gladina pa se je dvignila, zato sta skega jezera pomikalo proti (jugo)vzhodu in se povezali dve morji – Centralna in Me- v isti smeri se znižuje tudi starost kamnin, diteranska Paratetida. Ob robovih morskih nastalih v istem okolju. Sedimente deltnega pobočij so se med meljem odlagale leče okolja uvrščamo v Mursko formacijo (oznaki turbiditnega peska, ki se je kasneje sprijel v VII in VIII na sliki 1) in so najpomemb- Reka Mura v očeh geologa 259

nejši vodonosnik termalne vode v Sloveniji. Na Geološkem zavodu Slovenije smo iz- Pred približno 5 milijoni let je bila hitrost delali tridimenzionalni regionalni geološki zasipavanja višja od ugrezanja morskega model severovzhodne Slovenije, s katerim dna, zato se je brakično morje umaknilo si lahko sami izrišete geološke profile v po- in nastale so obširne sladkovodne aluvialne ljubni smeri (slika 1) in vrtine na poljubnem ravnice, podobne današnji Panonski nižini. mestu ter ugotavljate, kakšna je pričakovana Predhodnice današnjih rek so prinašale pe- sestava podzemlja do 5 kilometrov globine. sek, prod in glino, ki so v največji debelini, Dostopen je na povezavi http://www.geo- do 900 metrov, odloženi na Ptuju. Rečne mol.eu/3dexplorer. sedimente uvrščamo v Ptujsko-grajsko formacijo (oznaka IX na sliki 1). Sočasno so v Brez čiste pitne vode ni življenja Gradu, pred približno 3 milijoni let, ob glo- V kvartarnih naplavinah reke Mure so shra- boki prelomnici na površje pritekale bazal- njene pomembne količine podzemne vode. tne lave in povzročile eksplozivne vulkanske Ta je s črpano količino približno 10 milijo- izbruhe. nov kubičnih metrov vode na leto glavni vir Najmlajši sedimenti nastajajo še danes. Zbiti pitne vode tega dela Slovenije. Obširni in sivkastozeleni prod s peskom in meljem (od visoko izdatni vodonosnik Murskega proda 3 do 2 milijona let) z večjo količino železo- se napaja iz padavin, dotoka površinskih vod

Slika 1: Geološki profil Mursko-zalskega bazena v smeri vih hidroksidov se v debelini do 60 metrov od Gornje Radgone (A) do Dolnje Bistrice (B) vzdolž pojavi med Ljutomerom in Dolgo vasjo na reke Mure. Za smer profila glej sliko 2. jugu ter Veržejem, Beltinci in Dobrovnikom Vir: GeoZS, 2015. na severu ter se nadaljuje na Madžarsko. Vzdolž rek so nastale številne plio-kvartarne rečne terase iz prodnatih in glinastih nano- z območja Goričkega in Slovenskih goric ter sov. Izredno obsežen je najmlajši, kvartarni reke Mure. Izmenjava vode med vodonosni- prodno-peščeni zasip reke Mure (mlajši od kom in reko Muro je dinamična. To pome- 1,8 milijona let), ki je le ponekod prekinjen ni, da Mura napaja vodonosnik, ponekod pa z meljem in je najpomembnejši rezervoar pi- se podzemna voda vanjo izliva, odvisno od tne vode v regiji. lokacije. Velikost teh dveh območij ter koli- ■ 260 Reka Mura v očeh geologa Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

čina izmenjane vode sta odvisni od hidrolo- Vodo iz javnega sistema oskrbe s pitno vo- ških razmer. Gladina podzemne vode je podo (gospodarske javne službe, slika 2) stalno gojena s površinskimi vodotoki, ki delujejo nadzoruje upravljalec (običajno komunala), kot krajevna drenažna mreža. Prevladujoča ki redno izvaja kemijske in mikrobiološke smer toka podzemne vode je vzdolž reke, to analize vzorcev vode, odvzetih na pipah je od severozahoda proti jugovzhodu. Zara- uporabnikov. Vendar je v Pomurju še vedno di razmeroma tankega (le nekaj metrov de- veliko vodnjakov, ki jih uporabljajo za lastno belega) in dobro prepustnega vrhnjega sloja oskrbo (slika 2). V takih primerih rednega sedimentov je vodonosnik zelo ranljiv za nadzora ni, zato uporabniki pogosto ne ve- površinsko onesnaženje. Posledice različne do, kakšna je kakovost vode, ki jo pijejo. rabe prostora (na primer divja odlagališča, Podzemno vodo iz hišnih vodnjakov pogo- gramoznice, kmetijstvo, poselitev; slika 2) sto uporabljajo za zalivanje, a v tem primeru se pogosto kažejo v povišanih koncentracije kakovost podzemne vode lahko nekoliko jah onesnaževal v podzemni vodi in občasno slabša. je zaradi preseženih mejnih vsebnosti pesti- Osnovna zaščita vodnih virov se zagotavlja z cidov in nitratov ter mikrobiološke oporeč- vodovarstvenimi območji (VVO, slika 2), ki nosti voda celo neprimerna za pitje. jih na podlagi poznavanja hitrosti in smeri Pomislite le na nedavno fekalno onesnaženje toka podzemne vode določijo hidrogeologi. reke Ščavnice. Z vzpostavitvijo vodovarstvenega režima na prispevnih območjih črpališč omejimo dejavnosti, ki pomenijo tveganje za onesnaže- Slika 2: Pomurje je bogat vir podzemne vode, mineralnih nje vodnih virov. Velik del težav pri oskrbi surovin ter varovanih ekoloških in vodovarstvenih območij. Vir: GeoZS, 2015. regije s pitno vodo so odpravili z izgradnjo Reka Mura v očeh geologa 261

Pomurskega vodovoda. Vendar je za varno ob visokem vodnem stanju poplavljeni. Naše in stabilno oskrbo prebivalcev s pitno vodo sobivanje z Muro je pokrajino ob reki, pred- v prihodnje treba zagotoviti tudi stalnost vsem v zadnjih desetletjih, močno zaznamo- aktivnosti za zaščito vodnih virov, pri čemer valo. Zamočvirjena območja smo osuševali, ima ozaveščanje javnosti ključno vlogo. gozdne površine spreminjali v kmetijska zemljišča, z regulacijo reke, gradnjo proti- Podzemne vode so vir zdravja in energije poplavnih nasipov in hidroelektrarn (HE) Med Lenartom in Radenci se vzdolž že ter urbanizacijo pa smo bistveno vplivali na omenjene Rabske prelomne cone pojavlja- naravni rečni prostor. jo številni izviri mineralne vode (slatine) Regulacija in gradnja visokovodnih nasipov in plina (mofete). Plin ogljikov dioksid, ki povečata pretok reke in zmanjšata obseg po- doteka iz Zemljinega plašča, pospeši razta- plav. To je povzročilo manj prelivanja preko pljanje kamnin, po katerih se pretaka pod- rečnih bregov in razlivanja na poplavnih po- zemna voda, in nastane mineralna voda. vršinah. Na Muri je v Avstriji kar 30 hidro- Stekleniči se le v Boračevi pri Radencih, elektrarn, v Sloveniji pa ena (MHE Ceršak). kjer se pridobiva iz do 200 metrov globokih Vzrok za tako številčnost hidroelektrarn v vrtin, pomembna pa je tudi zaradi svojih sosednji državi je v večjem rečnem padcu in zdravilnih lastnosti in zdraviliške rabe. ugodnejšem reliefu, kar ji daje, v primerja- Termalne in termomineralne vode v globini vi s spodnjim tokom slovenske Mure, večji od 500 do 2.000 metrov so zelo stare (več hidroenergetski potencial. V preteklosti v deset tisoč let) in so pronicale v tla v času tem delu Slovenije ni bilo potrebe po ve- riško-würmske medledene dobe v pleistoce- čji proizvodnji električne energije, saj je v nu. Tečejo v smeri od Slovenskih goric in Pomurju najpomembnejša gospodarska de- Goričkega proti (jugo)vzhodu. Njihov tok je javnost kmetijstvo, medtem ko je v Avstriji bistveno bolj počasen kot tok podzemne (pi- to industrija. Kljub temu so prve razprave tne) vode v kvartarnem Murskem produ, za- o gradnji hidroelektrarn na slovenski Muri to ima vsak poseg v geotermalni vodonosnik potekale v osemdesetih letih prejšnjega sto- dolgotrajne posledice za njegovo kakovostno letja, s konkretnejšimi študijami pa po le- in količinsko stanje. Ogreta podzemna voda tu 2005, s katerimi so predvidevali gradnjo s temperaturo do 75 stopinj Celzija se pri- osmih hidroelektrarn. dobiva iz štirih vodonosnikov. Nepovratno Z izgradnjo verige hidroelektrarn na av- jo črpajo iz peščenega proda Ptujsko-grajske strijski Muri je bil prekinjen dotok proda iz formacije na Ptuju, iz slabo sprijetih peskov zgornjega toka reke, kar je povzročilo po- Murske formacije pri desetih uporabnikih, glabljanje rečne struge, delno poglabljanje iz peščenjakov Špiljske formacije pri treh ter brežin na mejnem odseku (ponekod tudi do iz razpokanih metamorfnih kamnin v Bene- 1,5 metra) ter zmanjšanje naravnih zadr- diktu. Po odvzemu njene toplotne energije ževalnih sposobnosti in samodejnega obli- jo nazaj v vodonosnik vrača le en uporabnik, kovanja rečnega prostora. S poglabljanjem ki daljinsko ogreva Lendavo. Termalno vo- struge sta se posledično znižali tudi gladina do uporabljajo za kopanje in zdravljenje ter podzemne vode in intenzivnost bogatenja ogrevanje hotelskih in bazenskih komple- vodonosnika v Murskem produ. To je pov- ksov, nekaj naselij in rastlinjakov. zročilo neprehodnost za vodne organizme v času nizkih voda med reko in pritoki, pro- Vplivi na količino in kakovost podzemne bleme z zagotavljanjem ustrezne kakovosti vode in količine pitne vode za oskrbo prebival- Prvotno je reka Mura v spodnjem toku zelo stva, krčenje razlivnih površin in posledično povijala in ustvarjala rečne rokave, ki so bili prostora za ekosisteme, osušitev mlinščic in ■ 262 Reka Mura v očeh geologa Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

tako naprej. Poleg poglobljene struge reke pa prodonosnosti ter ureditvijo in s ponovno oži- na upad gladine podzemne vode vplivajo tudi vitvijo razlivnih površin in stranskih rokavov izsuševanje kmetijskih površin, prodne jame Mure in mlinščic, kar bi posledično izboljšalo z izkopi proda in peska pod gladino podze- količinsko stanje vodnih in obvodnih ekosis- mne vode (slika 2), črpanje podzemne vode temov. za oskrbo s pitno vodo in v druge namene ter zmanjšano napajanje s padavinami, verjetno Premog in nafta ob Muri tudi kot posledica podnebnih sprememb. Na območju Benice v Sloveniji in Murskega Rečni prostor reke Mure je zaradi naravnih Središća na Hrvaškem so se v osemdesetih danosti in biotske raznovrstnosti varovan z letih 20. stoletja izvajale zelo obširne raziska- ekološkim omrežjem Natura 2000 (slika 2). ve premoga. Ob reki Muri so bile namreč že Območje je življenjski prostor mnogih edin- v 19. stoletju odkrite plasti rjavega premoga, stvenih vrst, tudi poplavnih, močvirnih in predvsem treh en do dva metra debelih slojev, obrežnih gozdov, imenovanih log ali dobrava. ki so jih rudarji imenovali Vladimir, Hrastin- S posegi v rečni prostor, kot so regulacija reka in Pobjeda. Kurilna vrednost tega premoga ke, gradnja protipoplavnih nasipov in hidro- v naravnem stanju je bila 14,5 megajoula na elektrarn, izpusti neprečiščene odpadne vode kilogram. Nove premoške plasti (slika 3) ne- ter neustrezna uporaba gnojil in pesticidov na daleč od reke Mure so iskali z jaški/vpadniki kmetijskih površinah, ne vplivamo samo na in pogosto je vanje iz globljih plasti pritekla videz pokrajine, temveč tudi na kakovost reke tudi nafta. Pridobivanje nafte je že bilo go- in s tem podzemne vode. Vsi posegi, vključ- spodarsko zanimivo početje, saj so jo upo- no s podnebnimi spremembami, vplivajo na rabljali na primer za predelavo v petrolej za vodne in obvodne ekosisteme, predvsem tiste, razsvetljavo. ki so odvisni od podzemne vode, in so zato Na podlagi pojavov nafte in plina na površini zelo občutljivi za spremembe. Tak primer so v Sloveniji in na Hrvaškem (Peklenica, Sel- obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi nica, Vučkovec, Murski gozd, Ormož, Kog, na območju Ižakovcev, ki zaradi upada gla- Radgona) ter premoga ob Muri sta se v ob- dine podzemne vode propadajo. Tudi obstoj murskih krajih razvili tako pridobivanje nafte mrtvic je, zaradi regulacij in redkejših poplav, in plina kot premogovništvo. V celi vrsti ma- zasipavanja s smetmi in drugim odpadnim lih premogovnikov na obeh straneh meje, ki materialom, vnosa tujerodnih vrst, odstranje- so jih odprli večinoma že v drugi polovici 19. vanja obvodne vegetacije, gradnje objektov na stoletja, je postal dejansko pomemben le eden, bregovih in tako naprej, ogrožen. Z vodo za- v Murskem Središću. Največjo proizvodnjo v polnjene mrtvice so le še tiste, ki se polnijo v višini 170.000 ton na leto je dosegel leta 1965. odvisnosti od podzemne vode, kar pa je v ve- Zaprli so ga leta 1972, in to ravno zaradi vdo- liki meri odvisno tudi od stopnje zamuljenosti ra vode iz vodonosnih plasti, hidravlično po- dna mrtvice. vezanih z reko Muro. Ob slovenski Muri, ki predstavlja približno Premoške plasti ob Muri se nahajajo v lapor- deset odstotkov celotnega porečja Mure, se natih plasteh pontijske starosti (tako imenova- nahaja nekaj turistično zanimivih krajev. Pri na Murska formacija) in tudi v najplitvejšem njihovem razvoju je treba nujno upoštevati produ. Ta sega skoraj do površine in je sesta- naravne omejitve obrečnega prostora in sona- vljen večinoma iz prodnikov magmatskih in ravni turizem, saj je bila raba tega prostora v metamorfnih kamnin ter kremena. Ponekod zadnjih desetletjih (preveč) antropocentrična. lahko zasledimo tudi večje ali manjše hlo- Prostor reke Mure lahko zavarujemo, obnovi- de debel in vej, ki so jih rečni tokovi na mo in ohranimo le s premišljenimi akcijami: s mesto odkritja prinesli v najmlajšem geo- širitvijo vodnega zemljišča, povečanjem rečne loškem obdobju, kvartarju. Reka Mura v očeh geologa 263

Slika 3: Premog iz raziskovalnega vpadnika pri Benici. Mursko zlato Foto: Miloš Markič. Poleg vodnega in »črnega« bogastva je Mura včasih prinašala tudi »pravo« – zla- to. Najdemo ga v drobnih razvejenih kri- delih struge, kjer je energija vodnega to- stalih ali v lističih in drobnih zrnih. Naj- ka manjša. Podobno je z reko Dravo, ki večkrat nastane s kristalizacijo iz hidro- z Muro veljata za edini zlatonosni reki v termalnih raztopin, ki prodirajo proti po- Sloveniji. vršju iz Zemljinih globin. Posamezne žile Ob Dravi in Muri so zlato uspešno iz- kremena z zlatom so lahko dolge več sto pirali že Rimljani. Leta 1776 je cesarica metrov ali celo kilometrov, debele pa le Marija Terezija podelila koncesije za iz- nekaj milimetrov (slika 4). Takšna primar- piranje zlata, ki so jih razveljavili šele po na nahajališča zlata na površju prepereva- drugi svetovni vojni. S temeljito regulacijo, površinske vode jih odnašajo iz gora v jo reke Mure leta 1912 so njen rečni tok nižje ležeče predele in ko pade energija omejili na eno strugo. Istega leta so pri vodnega toka, se pesek in prod odložita v Murskem Središču prekopavali zlatonosni obliki rečnih nasipov. prod in pesek. Za njegovo izkoriščanje se Reka Mura na ta način prenaša ogromne je leta 1939 zanimal tudi Rudnik Trepča količine peska in proda, ki ju odlaga v (danes na Kosovem), vendar do izkorišča- rečnih sipinah. S seboj prinaša številne nja zaradi prenizke koncentracije zlata ni minerale, med njimi tudi luskice zlata prišlo. Po drugi svetovni vojni je izpiranje iz avstrijskih Visokih Tur. Odlaga jih v zlata hitro zamrlo. ■ 264 Reka Mura v očeh geologa Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

pa je ostala na njeni hrapavi površini. Z isto kanglico so izplakovali minerale težke frakcije z deske na izpiralno desko iz topolovega lesa, ki je bila rahlo usločena. Z njo so izločili in na njej shranjevali črne minerale težke frakcije ter rumeno zlato. Ta postopek so večkrat ponovili. Enkrat na dan oziroma odvisno od koli- čine težke frakcije so vsebino na izpiralni deski koncentrirali z izpiranjem. Zlato so ločili od ostalih mineralov s pomočjo ži- vega srebra. V navadno kuhinjsko skledo so dali zbrani material in krožno sukali skledo, dokler se vse luskice zlata niso sprijele z živim srebrom. To je lahko tra- jalo tudi več deset minut. Nato so nastali želatinasti živosrebrov amalgam dali v laneno krpo in skoznjo izcedili ostanek živega srebra. Iz amalgama so z leseno lopatico na izpiralni deski naredili kom- paktno kroglico. Skupaj s kovinsko lopa- to so jo položili v žerjavico, kjer je živo srebro izhlapelo, zlato pa ostalo na lopa- ti. Na koncu so pridobljeno zlato stehtali. Za en gram zlata je bilo treba zbrati tudi Slika 4: Primarno zlato v Visokih turah v Avstriji je do 9.000 luskic oziroma prekopati in izpra- vezano na kremenove žile. Foto: Miha Jeršek. ti vsaj en kubični meter peščenega proda (slika 5). Orodje za izpiranje zlata so si domačini naredili kar sami. Za prvi vtis o količini Slika 5: Novodobna zlata mrzlica ob reku Muri. zlata v produ so uporabljali posebno izo- Foto: Miha Jeršek. blikovano lopato iz orehovega lesa – gle- danko. Z njo so zajeli prod na mestu z veliko rožnatega peska in ga v nekaj mi- nutah izprali v reki. Na spodnjem robu lo- pate, pri ročaju, so ostale pretežno luskice zlata, proti vrhu pa so se ločili čedalje lažji minerali. Če je bilo luskic vsaj petdeset, je pomenilo, da se izplača nadaljevati. Nato so postavili 1,5 metra dolgo in pri- bližno 0,6 metra široko topolovo desko, ki je služila za ločevanje težkih mineralov, in jo nagnili pod naklon 25 stopinj od vodoravnice. Nanjo so nalagali peščeni prod, ki so ga polivali z vodo iz kanglice na daljšem ročaju. Prodniki so se odvalili z deske, peščena in pretežno težka frakcija Reka Mura v očeh geologa 265

Dodatno branje: Avtorji

Čontala, T., 2014: Raba prostora in kakovost podzemne Nina Rman na Geološkem zavodu vode na Murskem in Prekmurskem polju. Diplomsko delo. Slovenije raziskuje izvor termalne in Ljubljana: Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška mineralne vode in plinov ter analizira fakulteta Univerze v Ljubljani. 130 str. stanje geotermalnih vodonosnikov. Globevnik, L., 2007: Hidroekološke lastnosti prostora reke Mure v Sloveniji - stanje, trendi. Zbornik posvetovanja SDGG. Globevnik, L., 2009: Celosten pogled na vode porečja Mitja Janža se na Geološkem zavodu Mure in upravljanja z njimi. Pomurje. Trajnostni Slovenije ukvarja z raziskavami regionalni razvoj ob reki Muri (zbornik). Murska Sobota. vodnih virov, predvsem s pomočjo 93-105. modeliranja in daljinskega Jeršek, M., Vidrih, R., Bidovec, M., 2006: Dravsko zaznavanja. in mursko zlato. Zivljenje in tehnika, 57 (7-8): 41-50, ter http://o-razstava.si/wp-content/uploads/2015/10/ Dravsko-in-mursko-zlato.pdf. Markič, M., 2014: Zakaj nastopata zemeljski plin in Dejan Šram na Geološkem zavodu nafta ravno na območju Lendave. Mineralne surovine v Slovenije izvaja tridimenzionalno letu 2013, 10 (1): 122-138. geološko in hidrogeološko modeliranje Rman, N., 2013: S kom si delimo termalno vodo v ter prostorske analize v okolju GIS. Pomurju? Proteus, 75 (5): 217-223. Rman, N., Žvab Rožič, P., 2014: Naravni pojavi plinov v Sloveniji. Proteus, 77 (1): 20-27. Rojs, L., Koren, A., Košar ,T., Kaligarič, S., Bedjanič, Kim Mezga se na Geološkem zavodu M., 2015: Mistična reka Mura. Zavod RS za varstvo Slovenije ukvarja z geokemijo narave: 22 str. podzemnih vod plitvih vodonosnikov Sovič, N., 2015: Monitoring pitne vode 2014 - letno in ekosistemi, odvisnimi od podzemne poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014. Maribor: vode. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. 61 str. Šram, D., in sod., 2015: Tridimenzionalni regionalni geološki model Mursko-zalskega bazena, severovzhodna Slovenija. Geologija, 58 (2): 139-154. Katja Koren na Geološkem zavodu www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=1254. Slovenije raziskuje kakovost in količino podzemne vode.

Miloš Markič se na Geološkem zavodu Slovenije ukvarja z geologijo nahajališč premogov Slovenije in petrologijo premogov.

Miha Jeršek je muzejski svetovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in se ukvarja z mineralogijo in gemologijo. ■ 266 Mura in njena preteklost Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Mura in njena preteklost Dean Damjanović, Nataša Kiš, Miran Krivec, Andrej Magdič, Eva Sapač, Suzana Vešligaj

Reke so bile pred izgradnjo železnice in na rečni terasi tik nad sotočjem Mure in sodobne cestne mreže pomembne pro- njenega desnega pritoka Murice na Ša- metnice. Po rekah in ob njih je potekal farskem. Danes se na tem mestu nahaja predvsem promet, ki je povezoval odda- manjši arheološki park z rekonstruiranim ljene kraje. Ob njih so ljudje potovali, ko zaselkom, kjer obiskovalci lahko podoži- so iskali primeren prostor za svoja do- vljajo način življenja v prazgodovini. movanja ali poskušali pridobiti bogastvo v trgovanju z oddaljenimi kraji. Vlogo pomembne prometnice, ki je povezovala alpski prostor s Panonsko nižino, je imela v preteklosti tudi reka Mura. Začetki poselitve rodovitne ravnine ob Muri segajo v 4. tisočletje pred našim štetjem, v čas, ki ga imenujemo bakrena doba. Takrat so se vzdolž reke Mure iz Na prostoru bakrenodobne naselbine na Šafarskem Panonske nižine začeli priseljevati prvi se nahaja manjši arheološki park z rekonstruiranimi poljedelci in živinorejci. Ena od vasic teh bivališči takratnih prebivalcev pokrajine ob Muri. prvih prebivalcev Pomurja je bila odkrita Foto: Andrej Magdič. Mura in njena preteklost 267

Na začetku 1. tisočletja pred našim šte- Pod grajskim gričem v Gornji Radgoni, na katerem je tjem, na začetku železne dobe, se življenje bila v starejši železni dobi mogočna utrdba, so se vse do danes ohranili nagrobni spomeniki takratnih veljakov prebivalcev ob Muri, ki so do takrat živeli – velike zemljene gomile, pod katerimi so bili umrli v manjših vasicah v bližini rodovitnih polj, pokopani v popolni bojni opremi. V eni od gomil so si bistveno spremeni. Ljudje so se takrat pred domačini v preteklosti uredili shrambeno klet. pretečimi napadi konjeniških ljudstev iz Foto: Andrej Magdič. vzhodnoevropskih step zatekli za mogoč- ne obrambne nasipe utrjenih naselbin, tako imenovanih gradišč, ki so na enak način kot heološke plasti na pobočjih griča in mogoč- pozneje srednjeveški gradovi gospodovali ne grobne gomile pod njegovim vznožjem. nad pokrajino. Gospodarji teh gradišč so se dali po svoji smrti, v znak svoje gospostvene Položaj gradišč tik ob reki Muri nam priča vloge, z vsem bliščem in v bojni opravi po- o pomenu, ki ga je reka imela za gospodarje kopati v grobnice pod več metrov visokimi pokrajine, ki so v njih prebivali. Predmeti, zemljenimi gomilami, ki so stale na vidnem ki so bili odkriti pri arheoloških raziskavah, mestu v pokrajini. Sledovi takšnega gradišča kažejo na intenzivne izmenjave tudi z več z več metrov visokimi obrambnimi nasipi in sto kilometrov oddaljenimi kraji v notranjo- pripadajočim gomilnim grobiščem so se do sti Alp in v Panonski nižini. danes ohranili na visokem grebenu nad reko Rimska doba je v pokrajini ob Muri, poleg Muro severno od Šentilja. Tudi drugo po- arheoloških ostankov naselij in gomilnih membno gradišče iz tega časa, na poznejšem grobišč, pustila tudi sledove cestne mreže, grajskem griču v Gornji Radgoni, se nahaja katere dele lahko opazujemo še danes. Reko tik nad reko Muro. Tam se obrambni nasi- Muro je prečkala državna cesta (via publica), pi gradišča niso ohranili, vendar o poselitvi ki je povezovala Italijo s Panonsko nižino. griča pričajo tudi do štiri metre debele ar- V zgodnjem cesarskem obdobju je cesta od ■ 268 Mura in njena preteklost Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Mejni kamen v Veščici »pri Kregarju« iz leta 1674. tristo let trajajočih spopadih med Nemškim Foto: Dean Damjanović. cesarstvom in Madžarskim kraljestvom, ki so s prekinitvami potekali od konca 9. do začetka 13. stoletja, se vojne razmere umi- Petovione (Ptuja) ob reki Dravi tekla do rijo in reka Mura med Radgono in Gibino Središča ob Dravi, od koder je zavila pro- postane državna meja. ti severu in pri kraju Sv. Martin na Muri Mura je torej predstavljala tako meddržavno v Medžimurju prečkala reko Muro. V za- kot dejansko fizično pregrado, ki je onemo- dnjih stoletjih cesarstva pa je postala po- gočala proste prehode in stike. Potrebo po membna trasa ceste, ki je od Ptuja v seve- določitvi natančne meje med cesarstvom in rovzhodni smeri prečkala Slovenske gorice kraljevino so narekovali mnogi razlogi – od in se pri Cezanjevcih spustila na Mursko lastništva in uprave nad posestvijo do carine polje. Vzdolž ceste, ki je nekje pri Veržeju in preprečevanja zelo razširjenega tihotap- prečkala reko Muro, je bila pokrajina gosto stva ob mejni reki. Znano je, da so v 16. poseljena z zaselki in velikimi kmečkimi stoletju gornjelendavski gospodje Szechyji gospodarskimi obrati, imenovanimi villae za povečanje svojega ozemlja dali preusme- rusticae. V naših krajih so tudi Rimljani riti tok reke Mure proti štajerski strani. S umrle pokopavali pod velikimi zemljenimi tem je bilo uničeno veliko plodne zemlje, gomilami, ki se nam jih je nekaj ohranilo prav tako sta izginili vasi Pirovci in Pipov- vse do danes, na izginule pa opozarjajo šte- ci. Najstarejši materialni dokaz določitve vilna ledinska imena, kot so Gomila, Go- meje je mejni kamen v Veščici »pri Kre- mile, Gomilice. garju« iz leta 1674, ko je vladal Leopold I. Poleg prometne vloge, ki jo je imela reka Habsburški. Največ mejnikov pa je ohranje- Mura vse od prazgodovine, pa reka v sre- nih iz časa njegove vnukinje Marije Tere- dnjem veku dobi popolnoma novo vlogo. Po Mura in njena preteklost 269

zije, ki je zaradi spreminjanja rečnega toka in nenehnih sporov glede ozemlja dala postaviti mejne kamne, ki so bili oštevilčeni, posamično pa se jih je dalo videti s prostim očesom. Danes je ohranjenih le nekaj teh materialnih pričevalcev zgodovine. Nekaj jih je namreč odnesla Mura, nekaj pa so jih odstranili težki kmetijski stroji.

Od takrat pa vse do konca prve svetovne vojne je reka Mura delila slovensko prebivalstvo pokrajine med dve državi, nemško in madžarsko. Državna meja je bila na nemški strani dobro zavarovana s sistemom gradov v bližini reke, ki so skrbeli za obrambo.

Grad Cmurek je eden od približno 35 najz- godnejših srednjeveških gradov na območju Republike Slovenije, ki so nesporno nastali že pred sredino 12. stoletja. Hkrati je, skupaj z gradovi Bled, Ptuj in Rajhenburg, eden od redkih naših najzgodnejših gradov, Arkadno renesančno dvorišče gradu Cmurek. ki jih nikoli niso opustili in so se do danes Foto: Eva Sapač. ohranili kot funkcionalne stavbe. Grad je kot kulturni spomenik izjemno pomemben, ker z ohranjenima romanskima reliefoma dnoto predstavlja neokrnjeni grajski kom- dokazuje, da so bili tudi naši prvi gradovi pleks, ki ga poleg samega gradu sestavljajo poslopja z umetnostnimi kvalitetami. Grad še vrt z mogočno večstoletno grajsko lipo, je imel v 13. stoletju kar dva velika roman- grajska vzpetina, približno štiristo let stara ska stolpa, česar doslej opravljene raziskave renesančna grajska kašča z razsežno oboka- niso razkrile na nobeni drugi naši graj- no kletjo in kakovostnimi kamnitimi oken- ski stavbi. Po drugi strani je grad Cmurek skimi okviri, grajska gostilna iz 19. stoletja odlična renesančna arhitektura z nedvomno in most čez reko Muro. največjim stebrnim arkadnim dvoriščem iz 16. stoletja v Sloveniji, številnimi reliefno Skupne naravno-geografske danosti in okrašenimi kamnitimi portali in okenskimi etnični izvor so botrovali razvoju zelo po- okviri ter poslikanimi rezljanimi lesenimi dobne materialne kulture, ki se je kazala v stropi, kakršni se pri drugih naših grajskih stavbni podobi pokrajine ob Muri, tako na stavbah niso ohranili. Izjemni pomen ima njenem desnem kot levem bregu. tudi kot poudarek v širši krajinski sliki po- Zgodbo o življenju ob Muri pripovedujejo rečja Mure in kot prostorska dominanta v ne samo posamezne stavbe, temveč cela na- veduti mesta Cmurek/Mureck, ki leži on- selja, katerih oblika, obstoj in razvoj so bili kraj reke Mure v Avstriji. Novejši gradbeni v veliki meri odvisni od reke. Naravno oko- posegi v drugi polovici 20. stoletja, ko je lje se je ponujalo kot vir gradiva za bivališča grad služil kot zavod za duševno in živčno ter pridelavo različnih poljedelskih kultur in bolne, historičnega spomeniškega jedra niso rejo živali. Ustaljeni ciklus obdelave zemlje bistveno prizadeli. Posebno spomeniško vre- in pridelave hrane so bili pogoj za stalno ■ 270 Mura in njena preteklost Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

naselitev, kar je vodilo k nastajanju in ra- zalomi zaradi prostorske omejenosti. Gru- zvoju naselij. Iz različnega gradiva, ki ga je časte domačije pa ponavadi sestavljajo sta- bilo mogoče najti v neposredni okolici, so novanjska hiša in nekaj spremljajočih prosto nastali različni tipi stanovanjskih hiš in go- stoječih gospodarskih poslopij. spodarskih poslopij. Tako je mogoče slediti Seveda sta razpoložljivost prostora in njego- tako imenovanimi cimpranimi, butanimi in va dostopnost narekovali tudi zasnovo nase- zidanimi stavbami. Za prve tako imenova- lij. V neposredni bližini reke, ki je pomenila ne cimprane stavbe je bilo značilno leseno neusahljiv vodni vir in pomembno komuni- ostenje, grajeno kot kladna konstrukcija, ki kacijo, so nastajala večja naselja. Njihova so jo ometali z ilovnatim ometom. Slednji je oblika in stavbni fond sta se v zgodovini bil mešanica presejane ilovice, ki so ji do- nenehno spreminjala v odvisnosti od rečnih dalo vodo in narezano slamo ali pleve, in in cestnih komunikacij. so ga na leseno podlago nanašali ročno. Za- Veržej zagotovo sodi med naselja, ki jim je ščitili so ga z apnenim opleskom, ki so mu Mura stoletja neposredno krojila gradbeno- dodali naravno pridobljene barvne pigmente. -zgodovinski in družbeni razvoj. Kraj se Butani gradnji je osnovo predstavljala ilovica, ponaša z izjemno bogato naselitveno zgo- ki so jo butali oziroma nabijali v lesene opa- dovino. Sredi 14. stoletja je zaradi obmejne že. Preden se je ilovica v nabutani steni po- lege blizu rečnega prehoda pridobilo trške polnoma posušila, so lesene opaže odstranili pravice, ki so se obnavljale vse do leta 1848. in jih namestili na že izdelane butane stene V Veržeju kot trgu je bilo pomembno skla- do zaželene višine stavbe. Tretja oblika gra- dišče za vojne potrebščine, sol in drugo bla- dnje je bila opečna. Tudi ta je poznala dve go, ki so ga iz Zgornje Štajerske in Salzbur- različici, in sicer gradnjo iz opeke, sušene na ga dovažali po Muri in jo od tu razpošiljali soncu, in žgane opeke. na vse strani. V ta namen sta bila v Veržeju Tudi poljedelstvo je imelo neposreden vpliv zgrajeno pristanišče z brodom in sedež de- na videz stavb. Gojenje žitaric je bilo po- želne mitnice, ki je imela izpostavi v Moti membno tako za pridelavo hrane kot pridobi- pri Hrastju in Moti pri Cvenu. Pomen kraja vanje slame, ki je rabila za prekrivanje streh. ne potrjuje samo število hiš in prebivalcev, Tako je na tem območju na strehah manjših temveč tudi sama pozidava, iz katere je mo- domačij prevladovala ržena kritina, ki je ve- goče razbrati njegovo stavbno zgodovino. ljala za najkakovostnejšo. V primerjavi s pše- Kot trg se je razvijal ob osrednjem lijaka- nično je bila odpornejša, pa tudi dlje časa je stem jedru, ki se je ohranilo vse do danes. kljubovala različnim vremenskim razmeram. Zaradi nenehnih poplav Mure se je nase- Poleg slamnate kritine se v tem prostoru sre- litev s severozahoda premikala proti jugu, čujemo tudi z opečno kritino, ki je v stoletjih kjer se je vse do danes ohranila dokaj ure- spreminjala svojo podobo. jena pozidava z ohranjenimi domačijami na Od velikosti in reliefa prostora je bila odvisna »L«, katerih stanovanjske hiše se s svojimi tudi tlorisna zasnova stavb, ki se kaže v sami podolžnimi fasadami spogledujejo z osre- tipologiji domačij. Tako se na tem prosto- dnjim trškim okoljem. Da je bilo nekdaj tr- ru ob Muri srečujemo s tako imenovanimi ško jedro bliže reki Muri, priča danes tudi stegnjenimi kmečkimi domovi, domačijami samo poimenovanje ulice Stari trg. »na ključ« oziroma na »L« in gručastimi do- Pozidavi Veržeja iz franciscejskega katastra mačijami. Za stegnjene domove je značilno, iz leta 1825 je mogoče slediti še danes. da pod isto streho stanovanjskemu delu sle- Zdraviliški park Radenci je nastajal hkrati dijo gospodarska poslopja. Podobno sosledje z zdraviliškim kompleksom. Prva urejanja prostorov je tudi v primeru domačij na »L« lahko datiramo po letu 1865. V tem času je oziroma «na ključ«, kjer se tlorisna zasnova bil zasajen smrekov gozd in urejena prome- Mura in njena preteklost 271

Pitna dvorana v Zdravilišču Radenci. je povečani hotel Radin (1971) in nekdanjo Foto: Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine depandanso (1979), zdaj hotel Miral, ter Slovenije, Območna enota Maribor. ostale objekte v okviru terapije in zdravi- nada. Parku je bil v letih 1935 in 1936 do- liške ponudbe: prostore za fizioterapijo s dan tako imenovani Sončni del parka. Vrtna plavalnim bazenom (1975), bazen (1991) in zasnova arhitekturnega vrta je ohranjena v termalno središče (1996). prostorski celoti in svoji prvotnosti. To je edini ohranjeni javni vrt avtorice gospe Ilse Najpomembnejše naselje ob Muri je bilo v Fischerauer v Sloveniji. V petdesetih letih srednjem in novem veku mesto Radgona, 20. stoletja se je park postopoma širil pro- nad katerim se dviga mogočni grad. Me- ti cesti Radenci-Murska Sobota, predvsem sto je imelo vlogo pomembne mejne utrd- s saditvijo različnih drevesnih vrst. Na ob- be v prostoru, kjer je pomembna cesta iz močju zdraviliškega kompleksa se znotraj notranjosti Madžarskega kraljestva (tako urejene urbanistične zasnove nahaja vrsta imenovana Vojaška cesta) prečkala državno kakovostnih stavb, ki pričajo o razvoju in mejo in se ob reki Muri usmerila navzgor pomembnosti zdravilišča, med drugim ka- v notranjost Nemškega cesarstva. Meščani pela sv. Ane (1895), Pitna dvorana in Velika Radgone so izkoristili ugodno lego ob po- terapija (1936). Izjemno kakovostna arhitek- membni prometnici za trgovanje med obe- tura je tudi letno kopališče iz leta 1962, ki ma državama. Znano je, da je bogastvo meje nastalo po načrtih Plečnikove študentke sta v srednjem veku temeljilo predvsem na arhitektke Katarine Grasselli in žal že dalj trgovini z madžarskim govedom, katerega časa čaka na obnovo in uporabnike. Ome- cele črede so preko Radgone gnali v notra- niti velja še Zdraviliški dom (1964), kasne- njost cesarstva. ■ 272 Mura in njena preteklost Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Veduta radgonskega gradu. Foto: Srečko Štajnbaher. ke Eggenbergov. Sestra poslednjega kneza Eggenberga, Ana Eleonora, ga je za doto Radgonski grad, ki je bil ena izmed glavnih prinesla tretjemu možu, grofu Leopoldu obrambnih postojank proti Ogrski, ima gra- Herbersteinu, ki je dal leta 1775 grad teme- diško zasnovo in se prvič omenja leta 1129 ljito prenoviti, o čemer priča napis nad glav- in leta 1147 kot Rategoyspurch. Stoji na nim portalom. Za Herbersteini je postala Grajskem griču, pomembnem arheološkem lastnica gradu družina Wurmbrand, ki ga je območju, katerega najdbe segajo do prazgo- leta 1914 prodala grofu Chorinskyju. Leta dovine. 1931 je grad prešel v last slovenske banovi- Grajski kompleks sestavljata grajsko jedro in ne, ki je leta 1938 grad prenovila in v njega predgradje. Jedro tvorijo štirje dvonadstro- namestila meščansko šolo. Med 2. svetovno pni trakti, ki so razvrščeni okoli osrednjega vojno so grad zasedli Nemci, po vojni pa so neorenesančnega arkadnega dvorišča. K je- grajski prostori služili Domu onemoglih in dru se prislanjajo trije nižji nadstropni trak- šoli. Od leta 1992 je grad v najemu. ti, ki tvorijo večje zunanje dvorišče. Značilno za radgonski grad je, da je imel Da je svet ob Muri resnično neprecenljiva številne lastnike, od krškega škofa Johana, zakladnica preteklosti, priča tudi bogata Friderika Stubenberškega, Žige in Andre- tradicija mlinarstva in brodarstva. Tako naj ja Polheimskega. Leta 1479 je prešel grad bi bil že leta 1346 izdan red za obratovanje skupaj z mestom v last ogrskega kralja Ma- mlinov na Muri. Konec 18. stoletja naj bi tije Korvina. Za zgodovino gradu je izre- bilo na Muri 69 plavajočih mlinov. Edini, dno pomemben Gabriel Strein, ki je grad v ki se je ohranil in deluje še danes, je znani obdobju od leta 1572 do leta 1614 temelji- Babičev mlin. Gre za tip panonskega plava- to prezidal. Leta 1623 je grad prešel v ro- jočega mlina, ki kljub nekaterim spremem- Mura in njena preteklost 273

bam ostaja pomemben tehniški spomenik. Miran Krivec in Tudi mursko brodarstvo se ponaša z izje- Suzana Vešligaj (zadaj), mno bogato tradicijo. Poleg tega, da so bro- Dean Damjanović (spredaj). de uporabljali za prevoz tovora, so ti imeli pomembno poslanstvo povezovanja prebivalcev levega in desnega brega Mure. Tako so v času avstro-ogrske monarhije predstavljali edino vez med Slovenci na madžarski in nemški strani Mure. Edini čezrečni promet je potekal samo z brodi, in sicer vse do leta 1922, ko so zgradili prvi most čez Muro Dean Damjanović, rojen leta 1972, je univerzitetni med Dokležovjem in Veržejem. diplomirani geograf in zgodovinar. Na Zavodu za Svet ob Muri je izjemno pisan mozaik pre- varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota teklosti in marsikaj je še ostalo prikritega Maribor se ukvarja z varovanjem tehniške in memorialne sedanjosti. Ujeti vso bogastvo te pokrajine dediščine. na list papirja je nemogoče. Lahko pa si Nataša Kiš, rojena leta 1974, je univerzitetna ukrademo trenutek in z izletom v naravo diplomirana slovenistka in umetnostna zgodovinarka. spoznamo in odkrivamo lepoto murske po- Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, krajine. Območna enota Maribor, skrbi za varovanje sakralne dediščine, gradov in meščanske arhitekture.

Miran Krivec, rojen leta 1963, je univerzitetni Viri in literatura: diplomirani inženir krajinske arhitekture. Na Zavodu Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Območna enota Maribor. Maribor, se ukvarja z varovanjem vrtne arhitekturne Božič, D., in sod, 1999: Zakladi tisočletij. Zgodovina dediščine, drevoredov in kulturne krajine kot odprtega Slovenije od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana: prostora z naravnimi in ustvarjenimi sestavinami, Modrijan. katerega strukturo, razvoj in uporabo pretežno določajo Curk, J., 1991: Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem: človekovi posegi. urbanistično gradbeni oris do začetka 20. stoletja. Maribor: Obzorja. Andrej Magdič, rojen leta 1978, je univerzitetni Kosi, M., 1998: Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik diplomirani arheolog. Na Zavodu za varstvo kulturne in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, se ukvarja Zbirka ZRC. Ljubljana: ZRC SAZU. z varovanjem arheoloških najdišč, ki hranijo pomembne Sulič Urek, N. 1992: Konservatorski program za obnovo sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih in gradu Gornja Radgona. Maribor: Zavod za varstvo njegove povezanosti z naravnim okoljem. kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Pahič, S., 1968: K predslovenski poselitvi Slovenskih Eva Sapač, rojena leta 1972, je doktorica znanosti. goric in Pomurja. V: Vrbnjak, V., ur.: Svet med Muro in Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dravo. Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru Območna enota Maribor, skrbi za varovanje sakralne 1868-1968, Maribor: Obzorja. dediščine, gradov, meščanske arhitekture in arhitekture Teržan, B., 1990: Starejša železna doba na Slovenskem 20. stoletja. Štajerskem. Ljubljana: Narodni muzej. Suzana Vešligaj, rojena 1966, je univerzitetna diplomirana etnologinja in profesorica francoščine. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, skrbi za varovanje stavbne dediščine na podeželju, to je z varovanjem posameznih območij, stavb, skupin stavb, vključno s predmeti vsakdanje rabe in oblikovanimi izdelki, ki izpričujejo način življenja na ravni vsakdanjosti. ■ 274 Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni poplavni gozdovi ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni, a močno ogroženi poplavni gozdovi ob Muri Aleksander Marinšek, Andraž Čarni, Lado Kutnar, Špela Planinšek

Gozdovi vzdolž reke Mure so eni naših najob- ozko strugo – kanal, kar povzroča poglabljanje sežnejših poplavnih gozdov (Čater in Kutnar, struge in spremembo rečne dinamike. Na tem 2008; Čarni in sod., 2008; Dakskobler in sod., delu reka Mura do neke mere ohranja značaj 2013) in eni od najbolje ohranjenih poplavnih alpske reke. V osrednjem delu (pod Gornjo gozdov v Sloveniji (Goršak in Bakan, 2003). Radgono) postopoma postajajo očitnejše zna- V Evropi je podobnih gozdov vse manj (Kli- čilnosti ohranjenih nižinskih rek – prodišča in mo in Hager, 2001; Klimo, 2008), zato so jih stranski rokavi, zatoki in mrtvice ter poplavni uvrstili v ekološko omrežje Natura 2000. Bolj logi, ki so dolvodno vse izrazitejši. Od Lutver- natančno, ti gozdovi sodijo v posebno ohrani- cev dolvodno vasi in obdelovalne površine pred tveno območje (POO) SI3000215 Mura. To poplavljanjem Mure varujejo visokovodni nasi- območje reke Mure s poplavnim območjem pi. Ti nasipi so reki odvzeli velik del razlivnega sega od Šentilja do Murske šume in dalje do tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžar- Rečne mrtvice imajo pomembno ekosistemsko vlogo v sko. Reko Muro lahko v Sloveniji v hidrolo- poplavnih gozdovih ob Muri. Zaradi specifičnih razmer z bolj ali manj stalno prisotnostjo vode predstavljajo škem smislu delimo v dva dela: na območju posebne vodne in mokriščne življenjske prostore med Šentiljem in Gornjo Radgono pa vse do znotraj gozdov, ki izrazito prispevajo k večji biotski Veržeja je reka regulirana in utesnjena v dokaj raznovrstnosti na različnih ravneh. Foto: Lado Kutnar. Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni, a močno ogroženi poplavni gozdovi ob Muri 275

območja, vendar je območje med nasipi še ve- okolje navezane in prilagojene. Glavne doma- dno precej dobro ohranjeno (Petrinec in sod., če drevesne vrste, ki gradijo gozdove ob Muri, 2015). Bolje ohranjeni rečni in obrečni ekosi- so: ozkolistni jesen (Fraxinus angustifolia), bela stem se je ohranil predvsem južno od Veržeja vrba (Salix alba), črna jelša (Alnus glutinosa), (Kotarac in sod., 2007), zato ima Mura v tem hrast dob (Quercus robur), črni topol (Populus delu umirjen značaj nižinske reke. nigra), dolgopecljati brest (Ulmus laevis), črem- sa (Prunus padus), navadni gaber (Carpinus Zakaj so poplavni in močvirni gozdovi ob Muri betulus), maklen (Acer campestre) in beli topol tako posebni in pomembni? Tovrstni gozdni (Populus alba). Ponekod, sicer v manjših koli- življenjski prostori, ki jih je zaradi človekove- činah, pa najdemo tudi druge drevesne vrste, ki ga vplivov na splošno v evropskem prostoru so v Sloveniji naravno razširjene vrste, vendar vedno manj, so izjemno pomembni z vidika so bile na ta rastišča verjetno vnesene in ima- ohranjanja različnih ogroženih živali, rastlin jo na tem območju zelo ozko ekološko nišo: in njihovih življenjskih okolij. Neprecenljive so smreka (Picea abies), bukev (Fagus sylvatica), tudi številne ekosistemske storitve gozdov ob gorski javor (Acer pseudoplatanus) in rdeči bor Muri, saj so dragoceni regulator vodne bilance (Pinus sylvestris). V teh gozdovih najdemo tudi in poplav. drevesne vrste, ki jih uvrščamo med tujerodne, Gozdovi ob Muri v glavnem rastejo na podla- kot na primer črni oreh (Juglans nigra) in raz- gah, ki jih gradijo holocenski peski in silikatni lični kloni topolov (na primer kanadski topol prod. Na teh podlagah so se pod vplivom vi- (Populus x canadensis)), in v nekaterih primerih soke podtalnice ter površinske in/ali poplavne tudi invazivne, kot na primer navadna robini- vode razvila različna hidromorfnih tla. Zaradi ja (Robinia pseudacacia) in ameriški javor (Acer tega so taka tla trajno ali občasno mokra in negundo). imajo izražene znake čezmernega navlaževa- Poplavni gozdovi se razvijejo zaradi perio nja. Ker hidromorfna tla razvrščamo še nada- dičnega poplavljanja, ki prinaša in odnaša s lje v posamezne razrede, lahko rečemo, da del hranili bogati sediment. Rastišča se poleti osu- gozdov neposredno ob Muri leži na obrečnih šijo in so dobro prezračena, kar jih ločuje od tleh, z odmaknjenostjo od struge pa se tla spre- močvirskih gozdov. Za obrečne poplavne goz- menijo v oglejena in psevdoglejena tla, odvisno dove ob Muri je značilna tudi conacija različ- od mikroreliefa in količine vode (Urbančič in nih vrst gozdov (Čarni in sod., 2008; Košir in sod., 2005). Povprečna letna količina padavin sod., 2013). To pomeni, da se z oddaljenostjo v Prekmurju je med najnižjimi v Sloveniji in od vode in z nadmorsko višino terena spremi- se giblje okoli 800 milimetrov, z viškom v ju- nja tudi vrsta gozda. Če se omejimo le na goz- niju (99 milimetrov) in najnižjo vrednostjo v dni pas od reke Mure do poplavnih nasipov na januarju (22 milimetrov) (ARSO, 2015). Za to obeh straneh, najdemo ob reki najbolj vlažen območje je značilna tudi nestalnost padavin, in s hranili bogat pas, ki ga gradijo sestoji bele zato so tu pogoste hude suše (Perko in Orožen vrbe (asociacija Salicetum albae), na malo bolj Adamič, 1998). dvignjenih tleh in zmerno vlažnem rastišču S spreminjanjem tal in oddaljenostjo od vo- uspevajo gozdovi dolgopecljatega bresta in oz- dnih teles (reka, mrtvice, zatoki, rokavi …) pa kolistnega jesena (Fraxino-Ulmetum allietosum se spreminjajo tudi tipi gozdov. Po mnenju V. ursini), na najbolj dvignjenih in sušnejših rasti- Petrinec in sodelavcev (2015) je stalna krajevna ščih pa uspevajo gozdovi hrasta doba, ozkoli- prisotnost oziroma odsotnost vode ključna za stnega jesena, dolgopecljatega bresta in belega razporejanje nekaterih, predvsem gozdnih in gabra (asociacija Fraxino-Ulmetum quercetosum močvirnih tipov življenjskih prostorov. Zaradi robori). V depresijah, kjer zastajata talna in sezonskega nihanja poplavne in podtalne vode padavinska voda, prevladujejo močvirni goz- so se v teh gozdovih naselile vrste, ki so na tako dovi ozkolistnega jesena in čremse (asociacija ■ 276 Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni poplavni gozdovi ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Pruno pado-Fraxinetum) ter gozdovi črne jelše (asociacija Alnetum glutinosae v širšem smislu). Močvirske gozdove najdemo predvsem na Do- linskem, na območju, kjer je v tleh več gline, ob počasi tekočih potokih, kjer zastaja voda. Reka Mura je s seboj prinesla material in ga odlagala na bregovih. Na takšen način se je struga reke Mure postopoma dvigala nad okoliško pokrajino. Tako so nastali zamočvirjeni gozdovi na določeni oddaljenosti od reke Mure. Ti gozdovi so tako pod vplivom občasnih poplav kot tudi pod vplivom talne in padavinske vode. Gladina talne vode le v najbolj suhem obdobju pade pod ravnino površja. Takšne gozdove imenujemo grez in so v Prekmurju pogosti v Črnem in Polanskem logu. Poplavne gozdove pogosto imenujemo log. Najlepše ohranjene dobovo-belogabrove gozdove najdemo Loge pa delimo v loge mehkih listavcev, ki jih v Murski šumi. Uspevajo na najbolj dvignjenih in gradijo bela in krhka vrba (Salix alba, S. fragilis) sušnejših rastiščih, nekoliko oddaljenih od reke Mure. ter beli, črni in kanadski topoli (Populus alba, P. Foto: Aleksander Marinšek. nigra, P. x canadensis), in loge trdih listavcev, ki jih gradijo veliki in ostroplodni jesen (Fraxinus dno neposredno ob reki in predstavljajo zgo- excelsior, F. oxycarpa), poljski in dolgopecljati dnejšo fazo razvoja vegetacije, gozdovi trdole- brest (Ulmus minor, U. laevis) in dob (Quercus snih listavcev pa so bolj oddaljeni od rečnega robur). Loge mehkih listavcev najdemo nava- korita in uspevajo na manj poplavljenih in od- cednih rastiščih (Dakskobler in sod., 2013). Pas belovrbovij ob reki Muri sodi v prednostni habitatni tip. Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, kar pomeni, Taka razporeditev gozdov je precej poenosta- da so ti gozdovi še posebej ogroženi, naša naloga pa je, vljena, v resnici se ti gozdovi prepletajo tudi z da jih čim bolj ohranjamo. drugimi oblikami manj naravnih gozdov. Med- Foto: Aleksander Marinšek. nje štejemo predvsem nasade klonskih topolov in drugih tujerodnih drevesnih vrst, kot so na primer črni oreh, robinija, ameriški javor in druge. Nekatere od teh tujerodnih vrst se dobro pomlajujejo. Prav zadnji dve vrsti se na račun opuščenih kmetijskih površin in presvetlitev naravnih gozdnih sestojev zelo hitro širita v teh gozdovih. V precejšnjem delu tega območja je domače drevesne vrste zamenjala robinija, ki so jo (ali jo še vedno) ponekod tudi načrtno pospeševali.

Kaj ogroža gozdove ob Muri? Če gozdove ob Muri uvrstimo v skupine po Direktivi o habitatih (1992), potem imamo dve glavni (največji) skupini teh gozdov: prednostni habitatni tip Obrečna vrbovja, jelševja in Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni, a močno ogroženi poplavni gozdovi ob Muri 277

jesenovja (91E0*) ter habitatni tip Poplavni Sestoji tujerodne robinije so ponekod povsem zamenjali hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž ve- domače drevesne vrste. Na sliki vidimo sestoj robinije na rastišču jesenovo-brestovih gozdov. Najbolj spremenjeni ali likih rek (91F0). Po določenih merilih pa lahko celo zamenjani so gozdovi v zgornjem porečju reke Mure. del teh gozdov na bolj sušnih rastiščih uvrstimo Foto: Aleksander Marinšek. tudi v habitatni tip Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (91L0). Po Direktivi o habitatih (1992) je stanje ohranjenosti naravnega habitatnega ja (sušenje jesena zaradi jesenovega ožiga – gli- tipa ugodno, če so njegovo naravno območje va Chalara fraxinea, odmiranje črne jelše zaradi razširjenosti in površine, ki jih na tem območju jelševe sušice - glivolika alga Phytophtora alni) pokriva, stabilne ali se povečujejo, če obstaja- ter vdor invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. jo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajale posebna struktura in funkcije, po- Invazivne rastlinske vrste so po definiciji naj- trebne za njegovo dolgoročno ohranitev, in če večkrat tujerodne vrste, ki hitro širijo svoje je stanje ohranjenosti njegovih značilnih vrst območje razširjenosti in uspevajo v naravnih ugodno. Ohranitveno stanje gozdov ob Muri življenjskih prostorih tako, da s svojo priso- je glede na ta merila, pa tudi na splošno, vse tnostjo in pogostostjo povzročajo opazne spre- prej kot ugodno. V grobem te gozdove najbolj membe. Vse naštete grožnje so v gozdovih ob ogrožajo: fragmentacija (pritisk kmetijstva, ur- Muri med seboj bolj ali manj povezane: drevesa banizacije ter infrastrukture), znižanje gladine črne jelše in bele vrbe se sušijo zaradi znižanja podtalnice in poglabljanje struge reke Mure gladine podtalnice in spremenjenega padavin- (posegi v vodni režim - regulacija, izkop proda, skega režima, drevesa ozkolistnega jesena se v zajezitve in gradnja hidroelektrarn v Avstriji), velikem obsegu sušijo zaradi jesenovega ožiga podnebne spremembe (suše, skrajšano obdo- in v novonastalih sestojnih vrzelih se zaradi iz- bje trajanja poplav), motnje pomlajevanja vseh boljšanih svetlobnih razmer začnejo pojavljati ključnih drevesnih vrst, bolezni gozdnega drev- invazivne rastlinske vrste. Njihova velika spo- ■ 278 Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni poplavni gozdovi ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Zaskrbljujoče je dejstvo, da se tudi ozkolistni jesen (Fraxinus angustifolia) množično suši zaradi jesenovega ožiga (Chalara fraxinea). Drevesna vrsta, ki bi najbolj ustrezno nadomestila propadajoči ozkolistni jesen ob Muri, za zdaj ostaja neznanka. Foto: Aleksander Marinšek.

sobnost zavzemanja novih rastišč, hitra rast in dotika (Impatiens parviflora), amorfa (Amorpha gost preplet teh rastlin onemogočajo naravno fruticosa), laška repa ali topinambur (Helianthus pomlajevanje domačih drevesnih vrst ter ovi- tuberosus), vinika (Parthenocissus sp.), oljna buč- rajo rast večini domačih rastlin. V nekaterih ka (Echinocystis lobata), kanadska hudoletnica predelih ob Muri invazivne vrste povsem pre- (Conyza canadensis), indijski jagodnjak (Duche- vladujejo že na celotni površini. Med najbolj snea indica) in nežno ločje (Juncus tenuis). razširjenimi in tudi problematičnimi invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami so robi- Kako naprej? nija (Robinia pseudacacia), ameriški javor (Acer Reka Mura je bila ob koncu 18. stoletja zna- negundo), kanadska in orjaška zlata rozga (So- čilna prodonosna reka z mnogimi okljuki. lidago canadensis, S. gigantea), žlezava nedotika Nato so v 19. stoletju začeli z melioracijami (Impatiens glandulifera), japonski dresnik in na območju notranje Mure in z zmanjšanjem njegov križanec češki dresnik (Falopia japonica, površine poplavnih in močvirskih gozdov pri- F. x bohemica), enoletna suholetnica (Erigeron dobili več kmetijskih površin ter hkrati tudi annuus) ter deljenolistna rudbekija (Rudbeckia zmanjšali nevarnost poplav. Tudi na srednji lacinata). V (za zdaj) manjši meri se tu pojavlja- in dolgi rok se vse bolj zdi, da se gozdovi ob jo še druge invazivne tujerodne rastlinske vrste, Muri spreminjajo in izgubljajo sedanjo sestoj- ki smo jih popisali v okviru projekta GoFor- no in vrstno zgradbo. V letu 2015 smo v okviru Mura leta 2015: pelinolistna žvrklja ali ambro- projekta GoForMura (goformura.gozdis.si), zija (Ambrosia artemisifolia), drobnocvetna ne- ki je financiran iz Programa Finančnega me- Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni, a močno ogroženi poplavni gozdovi ob Muri 279

Invazivne rastlinske vrste še posebej močno ogrožajo poplavne gozdove. Naravno pomlajevanje gozdov ob Muri je zaradi njihovega vdora skoraj povsod onemogočeno. Ena od rešitev je umetna obnova, ki pa zahteva velik finančni vložek in veliko skrbne nege. Na sliki je enoletni nasad črnega topola. Zaradi invazivnih rastlinskih vrst, v tem primeru predvsem žlezave nedotike (Impatiens glandulifera), ki je popolnoma prerasla odprto površino, je treba saditi visoke, večletne sadike. Foto: Aleksander Marinšek. hanizma EGP 2009–2014 (SI02), blizu naselij dnje prisiljeni spremeniti dojemanje teh goz- Gornja Bistrica in Petišovci (Murska šuma) iz- dov in zavzeti nova stališča pri gospodarjenju vedli obširne terenske popise reprezentativnih in negi vrstno drugačnih gozdov ob Muri. živalskih in rastlinskih vrst. Ker so dejavnosti projekta GoForMura usmerjene k izboljševa- Viri: nju stanja ohranjenosti dveh glavnih gozdnih ARSO, 2015: Podatki za nekatere postaje v obdobju 1991–2000, (http://www.arso.gov.si/vreme/ tipov življenjskega prostora ter učinkovitemu napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html) in sonaravnemu upravljanju z rastlinstvom in (datum dostopa: 20. 3. 2015). živalstvom znotraj območij Natura 2000, smo Čarni, A., Košir, P., Marinšek, L., Marinšek, A., Šilc, s tem namenom v letu 2015 na študijskih ob- U., Zelnik, I., 2008: Komentar k vegetacijski karti močjih zasadili kar 23.900 sadik rastišču bolj gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 50.000 – list primernega hrasta doba. Predhodno smo pose- Murska Sobota. Pomurska akademska znanstvena unija – PAZU. 64 str. kali rastišču neprimerne nasade rdečega bora in Čater, M., Kutnar, L., 2008: Prekmurje - watershed of klonskih topolov ter na njihovem mestu osno- the rivers Mura, Ledava, and Ščavnica. V: Klimo, E., vali sestoje doba in avtohtonih vrst topolov. Vsi (ur.): Floodplain forests of the temperate zone of Europe. omenjeni naravovarstveni ukrepi seveda trajno 1st ed. Kostelec nad Černými lesy: Lesnická práce. ne rešujejo razmeroma neugodnega stanja po- 584-592. plavnih gozdov Mure, saj smo z njimi le omilili trenutno stanje. Očitno pa je, da bomo v priho- ■ 280 Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni poplavni gozdovi ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Dakskobler, I., Kutnar, L., Šilc, U., 2013: Poplavni, Kotarac, M., Erjavec, D., Jakopič, M., Trčak, B., močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji. Ljubljana: Poboljšaj, K., Lešnik, A., Cipot, M., Presetnik, P., Silva Slovenica - Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza Govedič, M., Rebeušek, F., Šalamun, A., Vrezec, A., gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba. Kapla, A., 2007: Analiza živega sveta na območju 127 str. Mure med Šentiljem in Veržejem (zaključno poročilo). Direktiva o habitatih, 1992: Council Directive Naročnik: VGB Maribor d.o.o., Maribor. Miklavž na 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. of natural habitats and of wild fauna and flora. Perko, D., Orožen Adamič, M., 1998: Slovenija - http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. do?uri=CELEX:31992L0043:EN:NOT. Petrinec, V., Bratuša, M., Marinšek, A., Trčak, Goršak, B., Bakan, B., 2003: Krajinski park Mura. B., Erjavec, D., Grobelnik, V., Govedič, M., 2015: Proteus, 65: 311–322. Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih Klimo, E., (ur.), 2008: Floodplain forests of the temperate tipov na območju reke Mure: območje POO Mura. zone of Europe. 1st ed. Kostelec nad Černými lesy: Končno poročilo. 92 str. Lesnická práce. 623 str. Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L., Klimo, E., (ur.), Hager, H., (ur.), 2001: The floodplain 2005: Atlas gozdnih tal Slovenije. Zveza gozdarskih forests in Europe: current situation and perspectives. društev Slovenije: Gozdarski vestnik: Gozdarski inštitut European Forest Institute Research Report. Leiden, Slovenije, Ljubljana. 100 str. Boston, Köln, Brill. 267 str. Košir, P., Čarni, A., Marinšek, A., Šilc, U., 2013: Floodplain forest communities along the Mura River (NE Slovenia). Acta Botanica Croatica, 72 (1): 71–95.

Aleksander Marinšek je po poklicu gozdar in je zaposlen Andraž Čarni je znanstveni svetnik na Biološkem na Oddelku za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu inštitutu ZRC SAZU in zunanji član Makedonske Slovenije. Ukvarja se s fitocenologijo, pedologijo in akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se ekologijo gozdnih ekosistemov. preučevanjem vegetacije jugovzhodne Evrope.

Špela Planinšek dela na Gozdarskem inštitutu Slovenije Lado Kutnar, višji znanstveni sodelavec Gozdarskega kot raziskovalka ter sodelavka projekta GoForMura. inštituta Slovenije (Oddelek za gozdno ekologijo). V projektu pokriva tematike, kot so funkcije, vloge in Preučuje gozdno in obgozdno vegetacijo v povezavi storitve gozdov, načrtovanje razvoja poplavnih gozdov z okoljskimi dejavniki. Poleg tega raziskuje druge vidike ter gozdna pedagogika. biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave. Ukvarja se tudi z uporabo rastiščno-vegetacijskih podlag v gozdnogospodarskem načrtovanju. Rastline ob Muri 281

Rastline ob Muri Branko Bakan, Mitja Kaligarič

Mura je med domačini že od nekdaj veljala za gledni gozd. Gozdno rastlinstvo se namreč na »čarno« (čarobno) reko, ki je s svojim nemir- nekem območju razvije, če pade zadostna ko- nim in velikokrat tudi neukrotljivim značajem ličina padavin, če je dovolj ugoden letni tem- navdihovala številne rodove. Tisočletja se je peraturni režim z dovolj dolgo vegetacijsko prebijala skozi nižinsko pokrajino, v kateri je sezono in če je sestava tal primerna. Ozemlje ustvarila različne geomorfološke oblike, kot so Slovenije je dovolj namočeno, saj še seže vpliv okljuki (meandri), rečna prodišča, mrtvi roka- vlažnega atlantskega podnebja do nas, po drugi vi, mrtvice in terasasto naložene naplavine, ki strani pa je skoraj po celi Sloveniji čutiti vpliv segajo do samega roba Goričkega. S svojimi Alp in orografskih padavin. Padavin je najmanj bogatimi nanosi pa je tudi ustvarila idealne v njenem »subpanonskem« delu, kjer ne pade razmere za razvoj različnih tipov vegetacije, ki kaj veliko več kot povprečno 800 milimetrov je v slovenskem merilu dokaj edinstvena. padavin letno in kjer skoraj ni več čutiti vpliva

Danes si težko zamislimo, kakšna je bila ra- stlinska podoba Pomurja v času, preden je Reka Mura z značilno mehkolesno loko in prodišči. območje naselil človek: verjetno en sam nepre- Foto: Branko Bakan. ■ 282 Rastline ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Alp (čeprav lahko z vrhov Goričkega ob lepem kod povsem izrinila avtohtone lesne vrste, do- vremenu jasno vidimo zadnje obronke jugo- mačini pa jo s pridom uporabljajo, saj ima zelo vzhodnih Alp). kakovosten les. V geološki zgodovini so reke – tudi Mura – ves Tipična trdolesna loka, pogojena s hidrološki- čas spreminjale svojo strugo: prinašale so mulj, mi razmerami reke in njenega obvodnega sveta, pesek in prod, poplavljale obrečne pragozdo- je zaradi čezmernega izsekavanja le fragmen- ve, spodnašale teren in ga spet drugje nanaša- tarno razvita. Predvsem dob (Quercus robur) le. Zato so se ob sami reki razvili različni tipi je zaradi uporabnega lesa utrpel največ škode, gozdne vegetacije. V slovanskem imenoslov- zato so izjemno stara drevesa v teh sestojih ju ločujemo med gozdom in loko ali logom. zelo redka. Ti gozdovi so še pod vplivom peri- Slednji pomeni gozd, ki je vezan na poplavni odičnih poplav ali visoke talne vode, vendar so režim reke, na vodo, ki pride »od spodaj«, ne od vode bolj oddaljeni, talni profil nakazuje že neposredno izpod neba. Zaradi nanašanja hra- debelejšo plast humusa v zgornjih delih kakor nilnih snovi, obilice vode in ugodnega podne- tudi bogato mineralno sestavo. Pečat drevesni bja so loke najbolj produktivni gozdovi Srednje plasti dajeta dolgopecljati brest oziroma »vez« Evrope, prava evropska džungla, kot so jo po- (Ulmus laevis) in ozkolistni jesen (Fraxinus imenovali nekateri. Ostanki te džungle obro- angustifolia). Na višje ležečih mestih najdemo bljajo Muro še danes. tudi posamezne primerke belega gabra (Carpi- nus betulus) in poljskega bresta (Ulmus minor). Razvoj lok pogojujejo predvsem vlažnostne V trdolesni loki je zeliščni sloj med letom v razmere. V grobem jih delimo na mehkolesne dveh različnih fazah (aspektih): spomladan- in trdolesne loke. Mehkolesna loka je omeje- skem, ko se pojavijo zgodaj cvetoči dobro znana na območje, na katerega neposredno vpliva ni geofiti, ter poletno-jesenskem aspektu, ko reka. Ob reki prevladujejo vrbovja, ki ponekod se množično pojavljajo nekatere neavtohtone prehajajo v topolove sestoje. Najpogostejši vrbi vrste, ki izpodrivajo avtohtone vrste. Grmov- v tem delu sta bela (Salix alba) in krhka vrba na plast je bogata, z že prej naštetimi vrstami, (S. fragilis), rdeča vrba (S. purpurea) pa se po- pojavijo pa se tudi nekatere do vode manj to- gosteje razraste na še neporaščenih prodnatih lerantne vrste. Zeliščna plast je izjemno pestra tleh. Poleg lesnih vrst se v neposredni bližini in nekatere vrste lahko tvorijo zelo bogate str- reke bogato razraščajo vrste, ki so značilne za njene sestoje, kot na primer čemaž ali lijaka- evtrofizirane (s hranilnimi snovmi nasičene) sto razrasla praprot navadna peruša (Matteucia muljaste nanose reke. struthiopteris), zaradi vlagoljubne podrasti pa je V podrasti mehkolesne loke najdemo pestro tudi več nevtrofilno-bazifilnih vrst. Modrovijo- mešanico splošno razširjenih vrst močvirskih rastlin, med katerimi sta pogosti kalužnica Bogati sestoji navadne peruše (Matteucia struthiopteris) (Caltha palustris) in močvirska spominčica ob Muri. Foto: Mitja Kaligarič. (Myosotis scorpioides), značilnih gozdnih trav, kot sta rušnata masnica (Deschampsia caespito- sa) in gozdna glota (Brachypodium sylvaticum), ter velik nabor dušikoljubnih in tujerodnih vrst rastlin, med katerimi tvorijo zelo goste sestoje orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), japonski dresnik (Fallopia japonica), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) in deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata). Drevesno pestrost na bolj globljih in zamočvirjenih tleh obogatita črna jelša (Alnus glutinosa) ter vse agresivneje tudi ameriški prišlek (neofit) robinija oziroma »trn, akacija« (Robinia pseudacacia). Ta je pone- Rastline ob Muri 283

ličasti cvetovi navadne morske čebulice (Scilla so tla zelo slabo prepustna, se strnjeni gozdni bifolia) pa dajo eksotični pridih tej vegetaciji. sestoji niso razvili. So pa to idealne razmere Med redkejše vrste teh sestojev sodijo nožni- za nastanek mokrišč v obliki močvirij, preho- čava pasja čebulica (Gagea spathacea), zasavska dnih nizkih barij, sestojev ostričevk ter sestojev konopnica (Cardamine waldsteinii) in hostni visokih obvodnih steblik. Takšna je bila zelo teloh (Helleborus dumetorum). verjetna celotna podoba pokrajine ob Muri vse do prvih trajnih človeških naselbin. Odkar se Na vlažnih mestih, v depresijah, rečnih rokavih je človek naselil ob tej mogočni reki, ki je del ali celo umetno nastalih izkopih (gramozni- obsežnega podonavskega vodnega sistema, je cah), ki so lahko precej oddaljeni od rečne stru- spreminjal in sooblikoval naravna življenjska ge in kjer se talna voda zadržuje večji del leta, se okolja, ki jih je reka ustvarila na svoji poti v razvijejo jelševi logi z bogato podrastjo migalič- Črno morje. Za svoje potrebe je izsekal širne nega šaša (Carex brizoides). Najbolj znan sestoj poplavne gozdove, izsušil je zamočvirjena ob- črne jelše v Prekmurju je kompleks, imenovan močja, utrdil in omejil je reko ter njene prito- Črni log, ki je eden največjih strnjenih jelševij ke ter tako ustvaril idealne razmere za lastno v Srednji Evropi, čeprav ga sedaj prekinja trasa pomurske hitre ceste. Tukaj najdemo izrazito vlagoljubne vrste in bolj močvirske vrste. Črni log je zaenkrat edino znano rastišče Fuchsove prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata ssp. fuchsii) v Prekmurju. Blizu mrtvic, v ulekninah in ob vodotokih, kjer

Del nekdanje tradicionalne kulturne krajine ob Muri je tudi bela štorklja (Ciconia ciconia), ki pogosto išče hrano na vlažnih travnikih. Foto: Mitja Kaligarič. ■ 284 Rastline ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

bivanje ob reki. Čeprav je človek na naravo »rdeči tulipan«, kot ga imenujejo domačini. deloval izjemno uničujoče, je hkrati soustvaril V preteklosti se je vrsta zelo verjetno poja- tudi številna nova življenjska okolja, ki jih prej vljala po vseh nižinskih močvirskih travnikih, v prostoru ni bilo ali pa so se pojavljale zgolj v v zadnjih desetletjih pa je močno nazadovala. manjšem deležu. Eden najpomembnejših takih Vzrok so izsuševanje in dognojevanje travni- sekundarnih življenjskih okolij oziroma habi- kov ali pa zaraščanje zaradi opuščanje košnje. tatov so prav gotovo nižinski travniki. Vzposta- Vrsta je uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in vitev travnikov in njihova oskrba sta neposre- semenk Slovenije in sodi med rastline, ki so z dno povezani z živinorejo, v tem delu Slovenije zakonom zavarovane. Njeno prvotno rastišče je predvsem z govedorejo, a danes skoraj ne vidi- verjetno log, poplavni gozd, v katerem so nekoč mo več govedi, ki bi se pasla zunaj na pašnikih. kosili, pasli ali pa vsaj steljarili. Zacveti pred Kmetijstvo je z leti postajalo intenzivno, kar je polistanjem, tako da ima v podrasti loga dovolj vplivalo tudi na naravno podobo območja ob svetlobe in tudi prostora, saj druga podrast v reki Muri. marcu še miruje. Z nastankom travnikov je logarica tam našla nadomestno rastišče. Kot že ime pove, travnik prepoznamo po travah (Poaceae), ki so eden glavnih gradnikov travni- Med morda manj znanimi rastlinskimi vrstami ka. Pojavile so se nekje v času, ko so izumrli zamočvirjenih srednje dognojevanih travnikov dinozavri, se pravi pred dobrimi 65 milijoni ob Muri so take, ki za povprečnega nedeljske- let (nekateri domnevajo, da so se pojavile celo ga obiskovalca niso dovolj privlačne, saj nimajo pred 130 milijoni let). Ker pa so na območju velikih, lepih cvetov. Med take sodijo ščetinasto reke Mure travniki sekundarnega nastanka, so bičje (Isolepis setacea), avstrijska sita (Eleocharis se travniške vrste v ta prostor naselile šele, ko je človek izkrčil večje gozdne površine. Mno- ge travniške vrste so prišle z vzhoda, nekatere celo iz Sredozemlja, mnoge pa so se tu naselile Močvirska logarica (Fritillaria meleagris) je skoraj izginila s travnikov. Foto: Branko Bakan. po zadnji ledeni dobi. Danes večina travniških rastlin na širšem območju Pomurja pripada srednjeevropskemu flornemu elementu, veliko pa je tudi kozmopolitskih in evrazijskih vrst. Čeprav Prekmurje opredeljujemo kot (sub) panonsko Slovenijo, je tu v resnici zelo malo takih rastlin, ki imajo težišče razširjenosti v pa- nonskem delu Evrope. V zadnjem stoletju pa se ob reki Muri izrazito širijo tujerodne rastline, ki so »pobegnile« z vrtov ali pa so se njihova semena in plodovi razširili v prostor posredno preko transportnih poti. Posebej problematična je orjaška zlata rozga, ki se uspešno širi tudi na opuščenih obdelovalnih površinah in travnikih. Travniki ob reki Muri vrstno niso tako pestri, kot so travniki na primer na Krasu, v Alpah ali tam, kjer je geološka podlaga apnenec. Zato pa so z vidika varstva narave izjemno pomembni, saj na njih uspevajo mnoge redke in ogrožene vrste. Med najbolj znanimi vrstami nižinskih močvirnih travnikov je poleg narcisa (Narcissus poeticus) prav gotovo močvirska logarica (Fri- tillaria meleagris) ali »rdeči zvonček« oziroma Rastline ob Muri 285

austriaca), česnov vrednik (Teucrium scordium), kopjastolistna čeladnica (Scutellaria hastifolia), močvirski jetičnik (Veronica scutellata), mehur- jasti šaš (Carex vesicaria) in širokolistni munec (Eriophorum latifolium), ki so vse uvrščene na Rdeči seznam in so v Sloveniji ter širše v Sre- dnji Evropi redke in ogrožene vrste. Travniki tega tipa se razvijejo na bolj glinenih in srednje prepustnih tleh, ki se občasno tudi dognojujejo s hlevskim gnojem, bolj pogosto pa z gnojev- ko. V spomladanskem času jih prepoznamo po obilno cvetoči travniški penuši (Cardamine pratensis), ki ji družbo dela nekoliko redkejši močvirski regrat (Taraxacum palustre). V pozni poletni sezoni, navadno pred drugo košnjo, se na njih pojavijo visokostebelne rastline, med katerimi izstopa na primer sivi osat (Cirsium canum). Ta se v Sloveniji pogosteje pojavlja le v Prekmurju, od drugih osatov ga ločimo tudi po sivozelenih listih in gomoljasto odebeljenih koreninah.

Na še bolj pognojenih travnikih se flora izrazito spremeni. V spomladanskem času jih pre- Velika večina travnikov ob Muri je dokaj intenzivnih, poznamo predvsem po mnogih visokih travah. a so kljub temu pisani. Foto: Mitja Kaligarič. Čeprav so ti travniki vrstno manj revni, pa so zaradi regrata, marjetic, zvončic, zlatic in ku- kavičje lučce izjemno pisani. V poletni sezoni, na njih. Blizu Kota ob Muri je na primer eno nekje po prvi košnji, se na teh travnikih razvije redkih rastišč čeladaste kukavice (O. militaris), druga vegetacijska faza, v kateri prevladujejo ki je sicer bolj razširjena v zahodnih delih Slo- glavinci, madronščice, kobulnice, detelje ter venije. poznocvetne košarnice. Na negnojenih in z minerali zelo revnih, ogle- Na bolj peščenih tleh razvijejo travniki bolj suh jenih, slabo prepustnih ter zato občasno tudi značaj, čeravno ne gre za suha travišča v ozkem močno namočenih tleh (zato govorimo o oligo- pomenu besede. Tak tip travnikov je v nižin- trofnih vrstah teh travnikov) se je razvil pose- skem delu Pomurja zelo redek in se pojavlja ben tip mokrotnih travnikov, ki je v evropskem le na kakih nasipih (starem protipoplavnem merilu izjemno ogrožen in potreben strogega nasipu ob Muri), brežinah, dvignjenih terasah varstva. Vrstno so ti travniki zelo revni. Floro ali res zelo peščenih, prepustnih tleh. Na teh v glavnem sestavljajo specialisti, prilagojeni travnikih se pojavljajo bolj »mediteranske« vr- na posebne talne razmere – travniki so vlažni ste, ki jih v tem delu Slovenije ne bi pričakovali, ne zaradi poplav, ampak zastajajoče deževnice kot sta vijoličasti lučnik (Verbascum phoeniceum) - in na pozno sezonsko košnjo, ki pa jo lahko in čopasta hrušica (Muscari comosum), po dru- kako leto ali dve opustijo. Najbolj prepoznav- gi strani pa se na nekaterih množično pojavlja na vrsta teh oligotrofnih travnikov je trstikasta bolj vzhodno razširjena vrsta, peteroštevna pr- stožka (Molinia arundinacea), značilno šopasta ženka (Moenchia mantica). Ti travniki so zara- in precej visoka predstavnica trav. Od sorodne di zakisanih tal manj primerni za kukavičevke modre stožke (Molinia caerulea) se loči po bolj (Orchidaceae), pa vendar jih nekaj uspeva tudi ■ 286 Rastline ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Čopasta hrušica (Muscari comosum) in peteroštevna specialisti, kot so močvirski svišč (Gentiana prženka (Moenchia mantica) rasteta na bolj suhih pneumonanthe), rumena maslenica (Hemero- travnikih. Foto: Branko Bakan. callis lilio-asphodelus), pehtranov rman (Achillea ptarmica), travniška izjevka (Succisa pratensis) in razraslem klasu, nekoliko manj modro vijoliča- navadni objed (Succisella inflexa). Vse omenjene stih prašnicah ter izjemno trdnem steblu (pri vrste so močno ogrožene in večinoma uvršče- modri stožki steblo zlahka izpulimo oziroma ne na Rdeči seznam. Na mokrotnih travnikih odtrgamo). Travniki s stožko so prepoznavni uspeva tudi že omenjena zdravilna strašnica, ki že od daleč, saj trava s svojo bogato šopasto raje pomembna vrsta za razvoj gosenic evropsko stjo izstopa od drugih rastlin. Njej podobna je le rušnata masnica, ki se poleg v lokah pojavlja tudi na opuščenih mokrotnih in še bolj vlažnih travnikih na zelo slabo prepustni (glineni) podlagi. Mokrotni travniki s stožko so zelo občutljivi za spremembe talnega vodnega režima. Njiho- vo izginjanje povzročajo predvsem neustrezni posegi v kmetijstvu, kot so kopanje drenažnih kanalov na travniku, dognojevanje in koma- sacije (združevanje in namensko prestruktu- riranje obdelovalnih površin). Iz teh travnikov zelo hitro izginejo oligotrofni vlagoljubni

Redki so travniki ob Muri, kjer se rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus) še pojavlja, pogostejša je v nižinskih delih Goričkega. Foto: Branko Bakan. U • N 287

ogroženih in v omrežju Natura 2000 pomemb- Mrtvica Muriša z značilno vodno in obrežno vegetacijo. Foto: Branko Bakan. nih vrst metuljev, strašničnega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (P. nausithous). Če so tla dlje časa zamočvirjena ali celo poplavljena, večina opisanih travnikov preide v se- Muri gotovo sodijo mrtvice in mrtvi rečni ro- stoje visokih ostričevk (zveza Magnocaricion) kavi. Nastali so tako, da je matična reka spre- ali pa sestoje obvodnih visokih steblik, kot so menila svoj tok in s tem odrezala dotok vode na primer sestoji brestovolistnega oslada (zve- enemu delu struge. Ta se kasneje napaja zgolj za Filipendulion) z bolj močvirskimi vrstami. s padavinami, dokler se na koncu popolnoma V nižinskih delih Prekmurja so travniki, pora- ne izsuši, navadno pa jo preraste gozd. Mrtvi- ščeni s šaši in visokimi močvirskimi steblika- ca nima nobenega naravnega stika z matično mi, predstavljali le vir stelje, ne pa tudi hrane reko. Voda v njej je stoječa, medtem ko je mr- za živino, saj si je ta ob ostrih in suhih listih tvi rokav še povezan z reko in se ob poplavah pogosto poškodovala prebavni trakt. Uveljavilo ali visokem vodostaju občasno zapolni z rečno se je tudi domače ime za tak tip krme in travi- vodo. Ker so mrtvice življenjsko okolje s stoječo šča, »šerje«, ostajali pa so navadno na robovih vodo, se je v njih vzpostavil poseben tip vege- redno košenih travnikov ali ob gozdnih obron- tacije, ki spominja na eksotiko tropskega sveta. kih. Tako na teh kot tudi na vlažnih, srednje Stereotipno veljajo mrtvice za leglo pikajočih gnojenih travnikih še vedno uspeva sicer dokaj žuželk, območje »živega« blata in neprehodne redka in zavarovana vrsta kukavičevke, majska vegetacije, vendar je slika popolnoma drugačna. prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), ki na- zaduje zaradi opuščanja košnje ter intenzivne- Kot primer vitalne in najbolj znane mrtvice vega kmetovanja. lja Muriša (skrajni jugovzhodni del Slovenije), Med najbolj znane naravne prvine ob reki ki leži v objemu kmetijskih površin, ujeta med ■ 288 Rastline ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Manjši del velika senčica (Umbra krameri), dvoživk, plazil- mrtvice je preoran, brežine pa so v poletnem cev, močvirskih ptic in sesalcev. času gosto porasle z zlato rozgo in se neposre- Voda v mrtvicah je s hranili revna, čeprav je dno naslanjajo na njive. Pa vendar, rastlinstvo zamuljeni substrat organsko izjemno zasičen, in živalstvo te in nekaterih drugih okoliških kar zelo ugodno vpliva na rast rastlin. Tudi mrtvic v slovenskem prostoru še vedno veljata temperatura in pH vode sta zelo ugodna. Po- kot edinstveni, čeprav je okolica zaradi kme- leg že omenjenih vrst so značilnice mrtvic tijstva biotsko degradirana (prizadeta). Samo v beli lokvanj (Nymphaea alba) in rumeni bla- tem delu Slovenije uspevajo rastline, kot sta vo- tnik (Nuphar lutea), ki na vodni površini raz- dna škarjica (Stratiotes aloides) in vodna praprot vijeta široke, plavajoče liste, ter številne vrste plavajoči plavček (Salvinia natans). Plavajoče dristavcev (Potamogeton spp.), ki imajo lahko rozete škarjice in nepotopljivi listi nenavadne podobne liste kot lokvanj ali blatnik, le da so praproti lahko popolnoma prekrijejo vodno mnogo manjši. Zelo na gosto se razrašča tudi površino. Le v teh mrtvicah v Sloveniji živi navadni rogolist (Ceratophyllum submersum) in redki in ogroženi kačji pastir, imenovan zelena prav tako ogrožena žužkojeda vrsta južna me- deva (Aeshna viridis), pa tudi mnoge redke vr- šinka (Utricularia australis). V temačnih raz- ste drugih nevretenčarjev in rib, kot na primer merah zasenčenih in nepopolno razkrojenih snovi v mrtvicah »izpad« fotosinteze ustrezno nadomestijo z lovljenjem drobnega vodnega Južna mešinka (Utricularia australis) in vodna škarjica življa. V mrtvicah ob reki Muri uspevajo tudi (Stratiotes aloides) v družbi žabjega šejka (Hydrocharis vse vodne leče (Lemnaceae), ki se pojavljajo v morsus-ranae) in plavajočega plavčka (Salvinia natans). Sloveniji, od najbolj razširjenih pa vse do ene Foto: Branko Bakan. najmanjših semenk na Zemlji, to je navadne vodne lečice (Wolffia arrhiza).

V letih od 2011 do 2015 smo na dveh izbranih mrtvicah blizu Lendave (Nagy Parlag in Csiko Legelo) izpeljali naravovarstveni projekt (WETMAN) ponovne oživitve močno zaraščenih in delno degradiranih (prizadetih) mrtvic na izbranih manjših odsekih reke Mure. Projekt je vključeval tudi mehanske posege v same mrtvice. Po posegih se je stanje na mrtvicah izjemno izboljšalo, vsaj kar zadeva rastlinstvo. Populacija vodne škarjice, plavajočega plavčka in južne mešinke se je več kot početve- rila, saj so te vrste dokaj konkurenčne na odprtih in plitvih površinah. Enako se je pokazalo, da se je obrežna vegetacija obogatila z ogrože- nimi in manj pogostimi amfibijskimi vrstami, kot so vodna potočarka (Rorippa amphibia), vodni sovec (Oenanthe aquatica), kobulasta vo- doljuba (Butomus umbellatus), navadna strelu- ša (Sagittaria sagittifolia) in vodna grebenika (Hottonia palustris). Seveda so se tudi nekatere druge, manj pogoste kopenske vrste nekoliko razširile, kot na primer celolistni mrkač (Bidens cernua), kolmež (Acorus calamus), trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica) in ozkoli- Rastline ob Muri 289

stni rogoz (Typha angustifolia), manj pa so se razširile adventivne invazivne vrste. Projekt je pokazal, da se bodo mrtvice ohranile v biotsko ugodnem stanju le s človeškimi posegi. Človek je v zadnjih sto letih pripomogel k uni- čenju prenekaterih življenjskih okolij ob reki Muri, saj je izsekaval, izsuševal, pregnojil in bistveno zmanjšal naravno rečno dinamiko reke Mitja Kaligarič je redni profesor botanike na Fakulteti Mure, predvsem pa nevarno izkrčil zeleni plašč za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Znanstveno se ukvarja z vegetacijsko dinamiko, poplavnih gozdov o reki. Sedaj imamo izjemno krajinsko in obnovitveno ekologijo ter varstveno biologijo. priložnost, da se naravi odkupi prav s takimi, v ohranjanje biotske pestrosti usmerjenimi projekti. Širše območje vzdolž reke Mure je bilo prepoznano kot evropsko pomembno območje za ohranjanje biotske pestrosti - območje Na- ture 2000. Naj bo to tudi priložnost za ohranjanje rastlinskega sveta in hkrati možnost za trajnostni razvoj sveta ob Muri - enega brez drugega namreč ni.

Viri in literatura: Branko Bakan je asistent za botaniko na Fakulteti Anonymus, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam Intenzivneje se ukvarja s floro severovzhodne (RL RS 82/2002). Slovenije, njegovo raziskovalno področje pa se dotika Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin dinamike življenjskih prostorov v kulturni krajini, Prekmurja: prispevek k poznavanju flore Prekmurja. delno tudi varstvene biologije. Je tudi vnet amaterski Lendava: Razvojni center. 245 str. fotograf narave. Goršak, B., Bakan, B., 2003: Krajinski park Mura. Proteus, 65 (7): 311-322. Jogan, N., Kaligarič, M., Leskovar, I., Seliškar, A., Dobravec, J., 2004: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. 64 str. Kaligarič, M., Šajna, N., Bakan, B., Paušič, A., Pipenbaher, N., 2006: Inventarizacija flore in naravovarstveno vrednotenje na območju reke Mure med Šentiljem in Veržejem (botanična in naravovarstvena študija). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. 63 str. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Turk, B., Podobnik, A., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S. Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B., 2007: Mala Flora Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 967 str. ■ 290 Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen Luka Šparl, Polona Sušnik

Glive so zelo velika skupina organizmov, a so kljub svoji vsesplošni prisotnosti in pomembni vlogi v ekosistemih pogosto prezrte. Večini ljudem so najbolj poznane tiste glive, ki tvorijo trosnjake, imenovane tudi gobe. To so majhni razmnoževalni deli veliko večjega organizma, glive, ki ga v najve- čji meri sestavlja podgobje oziroma micelij. Glive so heterotrofni organizmi, ki živijo na tri osnovne načine: kot gniloživke (saprofi- ti), zajedalci (paraziti) in v sožitju z rastlin- skim partnerjem (mikoriza). Po zadnji veljavni razdelitvi živih organizmov glive uvrščajo v eno izmed sedmih kra- ljestev - Fungi. Trenutno je poznanih nekaj več kot 100.000 vrst gliv, raziskovalci pa domnevajo, da poznamo šele približno pet odstotkov vseh vrst na Zemlji. Te uspevajo v najrazličnejših okoljih: od polarnih območij do puščavskega okolja in tropskih deževnih gozdov. Ožji pas ob reki Muri je eno izmed slovenskih območij z razmeroma malo podatkov o prisotnosti vrst gliv. To pa nikakor ne zmanjšuje velikega pomena, ki ga imajo glive v obrečnem ekosistemu. Čeprav je ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z gobarjenjem (pretežno v kulinarične namene), veliko, le redki poznajo več kot dvajset osnovnih uži- tnih in strupenih gob. V Sloveniji imamo do sedaj zabeleženih več kot 3.000 vrst gliv. Podatke o vrstah in njihovih rastiščih zbira- Užitni smrček (Morchella esculenta). Foto: Luka Šparl. mo v podatkovni zbirki Boletus informaticus, s tem pa dopolnjujemo znanje o pestrosti slovenske mikoflore. nabor glivnih encimov komercialno uporabljajo v proizvodnji mlečnih izdelkov, suhih Gospodarski pomen gliv mesnin, gaziranih pijač ter celo škropiv, Glive so za človeka pomembne na najra- zdravil in bioloških pralnih sredstev. Od zličnejše načine. Življenja, kot ga poznamo kvasovk je odvisna proizvodnja alkoholnih danes, brez pomoči gliv ne bi bilo. Pester Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen 291

pijač in pekovskih izdelkov. V zadnjem času Spolna (rdeča) in nespolna (rožnata) oblika cinobraste gobe postajajo vse pomembnejše neposredno bradavičke (Nectria cinnabarina). Foto: Polona Sušnik. v prehrani. V povprečju vsebujejo kar dvakrat toliko beljakovin kot večina sveže ze- lenjave. So dober vir vlaknin, zelo bogate z co listavcev povzroča cinobrasta bradavička minerali in esencialnimi aminokislinami ter (Nectria cinnabarina), ki ne povzroča tako vitamini, hkrati pa vsebujejo zelo malo ma- velike škode kot prej omenjene vrste. ščob. Mnoge vsebujejo potrjen širok spekter zdravilnih učinkovin, zato se njihova upo- Poznavanje gliv ob Muri raba vse bolj uveljavlja v uradni medicini. Geološka podlaga območja ob Muri je zelo Izjemen je tudi njihov pomen v mikoreme- mlada, prevladujoče prsti so fluvisoli. Zara- diaciji oziroma razstrupljanju onesnaženega di dokaj homogene drevesne sestave, opu- okolja; sposobne so celo razgradnje nafte in ščanja steljarjenja v preteklosti in trenutne plastike. Glive so lahko pomembne povzro- intenzivne kmetijske politike se pestrost gliv čiteljice bolezni rastlin, živali ter ne naza- tega območja zmanjšuje. dnje ljudi in tako povzročajo veliko gospo- Podatke o pojavljanju gliv za slovenski del darsko škodo. Leta 2006 je bil v Sloveniji reke Mure sva avtorja pridobila iz podat- prvič potrjen jesenov ožig, ki ga povzroča kovne zbirke Boletus informaticus ter lastnih gliva Chalara fraxinea. Njena spolna oblika opazovanj na terenu. Za obrečni pas, ki je je jesenova pecljevka (Hymenoscyphus fraxi- od reke Mure oddaljen največ 1,5 kilometra, neus), ki jo najdemo tudi ob Muri. Topo- sta v podatkovno zbirko Boletus informaticus love sestoje ogrožajo topolov rak (Cryptodi- vnešena 302 podatka za 226 različnih vrst aporthe populea), rjava pegavost topolovega gliv. Iz majhnega števila podatkov v zbirki listja (Drepanopeziza punctiformis) ter sušica lahko sklepamo, da gre za slabo raziskano topolovih vej (Valsa sordida). Ob sušenju je- območje. Vzdolž 95 kilometra rečnega to- senov in propadanju topolovih sestojev smo ka Mure so bile glive zabeležene le na 29 priča tudi propadanju nekaterih drugih red- nahajališčih. Razlogi za nekoliko slabše keje zastopanih drevesnih vrst. Rdečo suši- poznavanje pestrosti gliv tega območja so ■ 292 N • U Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Nahajališča gliv na območju reke Mure, vnesenih v podatkovno zbirko Boletius infprmaticuc. Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen 293

osredotočanje amaterskih mikologov na me- (Artomyces pyxidatus), ki je v Sloveniji zara- šane gozdne sestoje, pomanjkljivo vnašanje di intenzivnega gospodarjenja z gozdovi že podatkov v zbirko Boletus informaticus ter precej redka. dejstvo, da na vsem območju Pomurja že dalj časa ni niti enega dejavnega gobarskega Na kostanjih ali hrastih lahko najdemo še društva. V preteklosti je krajši čas delova- eno redko gniloživko, jetrasto cevačo (Fi- lo le Gobarsko društvo Murska Sobota. Na stulina hepatica), ki se včasih pojavlja tudi obravnavanem območju sva med terenskim kot parazit še živečega drevja. V celotnem delom opazila tudi nekatere splošno razšir- pasu ob reki so na trohnečih deblih in vejah jene vrste gliv, ki v podatkovno zbirko še pogoste cepilistke, ploskocevke, slojevke ter niso vnesene. Mikoflori v porečju Mure je plutači, ki povzročajo belo trohnobo in tako treba zato v prihodnje nameniti več razisko- pomembno sodelujejo pri kroženju snovi v valne pozornosti. ekosistemu. Velika količina vlage ob Muri ustreza tu- Ekološki pomen gliv ob Muri di vrstam, ki jih najdemo v zimskem času. Mehkolistno loko ob Muri sestavljajo dreve- Tako bomo na črnem bezgu zlahka opazili sne vrste, kot so topoli, vrbe, jeseni in jelše. nenavadne trosnjake bezgove uhljevke (Au- Predstavlja ustrezen življenjski prostor za ricularia auricula-judae), na vrbah in jelšah mnoge specifične vrste gliv. Med njimi pre- pa živo obarvane zimske panjevke (Flammu- vladujejo gniloživke, ki za svoj obstoj potre- lina velutipes). bujejo veliko odmrle organske mase. Te je, kljub intenzivnemu gospodarjenju s slovenskimi gozdovi, ob Muri precej. Na debelih trohnečih deblih najdemo v poznopoletnem Cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus) je uvrščena na in jesenskem času trosnjake cvetoče grmulje Rdeči seznam gliv. Foto: Luka Šparl. ■ 294 Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Statusi redkih in naravovarstveno pomembnih gliv, ki so bile najdene ob reki Muri.

Uvrščena Uvrščena na Izjemno redka na Seznam Latinsko ime glive Slovensko ime glive Rdeči v Sloveniji zavarovanih seznam gliv (brez statusa) samoniklih gliv

Agaricus lutosus blatni kukmak

Amanita cesarea knežja mušnica

Artromyces pyxidatus cvetoča grmulja

Boletus satanas vražji goban

Fistulina hepatica jetrasta cevača

Gymnopus ocior širokolistni korenovec

Gyromitra esculenta pomladanski hrček

Hygrophorus hyacinthus hijacintna polževka

Phylloporus rhodoxanthus rdeči prekatnik

Tubaria pellucida prosojna trobljica

Verpa bohemica češki smrčkovec

Rečna dinamika tega območja je zelo izra- tleh, ob grmovjih in v jesenovi loki rasti zita. Mura prinaša s seboj velike količine užitni smrčki (Morchella esculenta), ki so materiala, ga odlaga na rečnih bregovih in precej pogosti. Vse tri vrste zaprtotrosnic tako sproti spreminja podobo krajine. Na so zveste svojemu rastišču in vsak večji peščenih tleh najdemo v spomladanskem poseg v okolje ali sprememba življenjskega času dve, v večjem delu države redki zapr- prostora lahko ogrozita njihov obstoj. totrosnici. Češki smrčkovec (Verpa bohemi- V jesenskem času na peščenih tleh uspe- ca) se v loki in pod grmovjem pojavlja že vajo nekatere rdečelistke (Entoloma), na konec marca in aprila. Nahajališča so red- bazičnih tleh pa razcepljenke (Inocybe). ka, vendar se na njih pojavlja množično. V obrečnih gozdovih najdemo števil- Zaradi redkosti je v Sloveniji zavarovan. ne vrste mušnic in lupinarjev (Amani- Nekoliko kasneje prične rasti pomladanski ta), gobanov (Boletus), golobic (Russu- hrček (Gyromitra esculenta), ki je prav tako la), mlečnic (Lactarius) ter na nekate- redek in smrtno strupen. Neposredno ob rih krajih tudi koprenk (Cortinarius). reki ga praviloma ne najdemo, najpogoste- Vse uvrščamo v mikorizne glive. Zara- je uspeva ob koreninah in panjih rdečega di onesnaženja in opuščanja steljarjenja v bora. V istem času pričnejo na peščenih gozdovih ob Muri so te glive vse redkejše. Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen 295

Posebej izrazito se te spremembe kažejo v Zimska panjevka (Flammulina velutipes). odsotnosti lisičk (Cantharellus), ki so jih še Foto: Luka Šparl. nedavno poznali in nabirali skoraj v vsem Pomurju. Človek je v zadnjem obdobju močno ome- različne njivnice (Agrocybe) in kukmaki jil naravno dinamiko Mure. Z zajezitva- (Agaricus). mi in gradnjo hidroelektrarn na avstrijski Nekatere vrste so odlični pokazatelji či- strani je vse manj poplav, ki so tako nuj- stega, neonesnaženega okolja. Takšne so ne za tamkajšnje okolje. Delež jelševih, predvsem glive iz rodu bradovcev (Herici- jesenovih in dobovih sestojev se močno um) in ježevcev (Sarcodon), ki so občutljive zmanjšuje, s tem posledično izginjajo tudi za zračno onesnaženje, ter vlažnice (Hy- rastišča mnogih zelo pomembnih vrst gliv, grocybe), ki uspevajo le na s hranili revnih, značilnih za to območje. Spreminjanje ekstenzivnih travnikih, pašnikih in goz- drevesnih združb se sčasoma kaže v precej dovih. Večina prostorastočih vrst gliv ima spremenjeni mikoflori, izginjajo predvsem veliko zmožnost kopičenja (hiperakumula- vrste, prilagojene na vlažna, poplavljena cije) težkih kovin. Ob velikih rekah je za- tla. Dodatna težava je vse bolj intenzivna radi odlaganja rečnega materiala kopičenje kmetijska obdelava zemlje. Široka uporaba strupenih snovi v gobah posebej izrazito. fungicidov je v večjem delu Pomurja pov- Tako previdnost pri nabiranju kulinarič- sem ogrozila obstoj gliv kmetijske krajine. nih vrst ob Muri nikakor ni odveč. Go- Še pred nekaj desetletji so na požetih ko- be naj ostanejo na rastišču kot pomemben ruznih njivah v jesenskem času množično člen obrečnega ekosistema in tudi njegov rastle kukmakove strniščnice (Stropharia čudovit okras. rugosoannulata), na njivah in travnikih pa ■ 296 Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni pomen Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Zahvala:

Za pripravo in posredovanje podatkov iz zbirke Boletus informaticus se avtorja lepo zahvaljujeva skrbniku zbirke dr. Nikici Ogrisu z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Viri: Polona Sušnik se je rodila leta 1991 v Kranju. Baral, H., Queloz, V., Hosoya, T., 2014: Po opravljeni maturi na Gimnaziji Kranj se je Hymenoscyphus fraxineus, the correct scientific odločila za študij biologije na Biotehniški fakulteti name for the fungus causing ash dieback in Europe. v Ljubljani in leta 2012 diplomirala. Na isti fakulteti IMA Fungus, 5 (1): 79-80. je z zagovorom svojega magistrskega dela v začetku leta Čater, M., Batič, F., 1999: Nekateri ekofiziološki kazalci 2016 dokončala drugostopenjski bolonjski študij Ekologije stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni in biodiverzitete. Med študijem so jo podrobneje začele Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58: 47-83. zanimati rastline in njihovi opraševalci, kasneje pa tudi Erjavc, Š., Poler, A., Piltaver, A., Boh, A., Jurc, D., glive. Trenutno se spopada z iskanjem prve zaposlitve, Kelhar, M., Vrščaj, D., Ivanovič, A., Ogris, N., Fink, v vmesnem času pa se ukvarja s stvarmi, za katere A., Wettstein, R., Hočevar, S., Batič, F., Piškur, B., v času študija ni bilo časa. Rada bere, potuje, zahaja Hauptman, T., Šparl, L., Rener, I., 2016: Vrste gliv v v gore ter izpopolnjuje svoje poznavanje rastlin in gliv. porečju Mure. V: Ogris, N., ur.: Podatkovna zbirka gliv Slovenije Boletus informaticus. (24. 2. 2016.) Index Fungorum. Institute of Microbiology, Landcare research-NZ, Royal Botanic Gardens Kew. http://www. indexfungorum.org/names/names.asp. Pridobljeno 3. 3. 2016. Jurc, D., Ogris, N., Piltaver, A., Dolenc, A., 2004: Seznam vrst in razširjenost makromicet v Sloveniji z analizo stopnje ogroženosti = ciljni raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2001-2006. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije. 408 str. Moore, D., 2013: Fungal biology in the origin and emergence of life. New York: Cambridge University Press. Ogris, N., Hauptman, T., Jurc, D., 2009: Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Luka Šparl se je rodil 8. septembra leta 1988 na Ptuju. Slovenia. Plant Pathology, 58 (6): 1173. Že od majhnih nog so ga zanimale predvsem zdravilne Petersen, J. H., 2012: The Kingdom of Fungi. New rastline in gobe. Leta 2016 je uspešno zaključil magistrski Jersey/Oxfordshire/Kobenhavn: Princeton University študij biologije in ekologije z naravovarstvom. Press. Med študijem se je začel zanimati za sistematiko Piltaver, A., 1997: Zavarovane glive v Sloveniji. višjih gliv, s tem področjem se ukvarja še danes. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS Je aktivni član gobarskega društva Ptuj in gobarskega za varstvo narave. društva Lisička Maribor, član mikološke komisije in Poler, A., Vrščaj, D., Boh, A., 1998: Seznam gliv determinator samostojni svetovalec pri Mikološki zvezi Slovenije. Ljubljana: Zveza gobarskih društev Slovenije. Slovenije. V prostem času rad kolesari in zahaja v gore. Ruggiero, M. A., Gordon, D. P., Orrell, T. M., Bailly, N., Bourgoin, T., Brusca, R. C., Cavalier-Smith, T., Guiry, M. D., Kirk, P. M., 2015: A higher level classification of all living organisms. PLoS One, 10 (4, 6): 10.1371. Šerod, S., in sod., 2013: Operativni seznam gliv Slovenije za razstave gobarskih društev. Ljubljana: Mikološka zveza Slovenije. Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej 297

Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej Rajko Slapnik

Reka Mura s svojimi meandri, mrtvicami iz razreda listoškrg (Eulamellibranchia). in kanali ustvarja številne življenjske pro- Mehkužce najdemo v skoraj vseh Murinih store, v katerih brez posebnih naprezanj ekosistemih, razporejeni pa so po ekolo- lahko opazimo številne raznovrstne polže ških značilnostih in po zoogeografski pri- ali pa samo njihove hišice. Vodni polži - padnosti. večina med njimi so vrste, ki živijo v Evro- pi - kraljujejo v mrtvicah in starih kanalih Mure in pred nekaj desetletji zalitimi Vodni polži gramoznicami. Sladkovodne školjke so bolj Tabela 1: Seznam vodnih vrst mehkužcev na izbirčne in posledično tudi bolj občutljive območju reke Mure in njihov naravovarstveni za spremembe, ki se dogajajo v naravi ob status (RS: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih človeški navzočnosti ali brez nje. in živalskih vrst v rdeči seznam, Ex? – domnevno Kopenski polži prevladujejo v spomladan- izumrla vrsta; E – prizadeta vrsta; V – ranljiva sko-poletno-jesenskem obdobju, v dnevih, vrsta; R – redka vrsta; O/O1 – vrsta zunaj v katerih dež in velika zračna vlažnost nevarnosti/možnost ponovne ogroženosti, krojita vremensko napoved. Gozdovi, goz- I – neopredeljena vrsta; UZŽV: Uredba o dni logi, obronki, brežine, travniki vseh zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, vrst, otoki trstičja, kultivirane površine in 1 - živalske vrste, za katere je določen varstveni ne nazadnje tudi urbana naselja postane- režim za varstvo živali in populacij; 2 - živalske jo sprehajalne poti za številne vrste talnih vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov polžev, ki so veliki od enega milimetra do in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih več centimetrov. habitatov; FFH: Direktiva o habitatih, II - živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, V Muri in ob njej živijo mehkužci (Mol- za ohranjanje katerih je treba določiti posebna lusca), ki jih delimo v razred polžev (Ga- ohranitvena območja, IV - živalske in rastlinske stropoda) in razred školjk (Bivalvia). Ko- vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo pni del ob Muri in njene vode naseljujejo varovati, V - živalske in rastlinske vrste v interesu polži iz podrazreda predškrgarjev (Proso- skupnosti, pri katerih za odvzem branchia) in razreda pljučarjev (Pulmo- iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi nata). V vodah živijo školjke, ki so vse upravljanja).

Latinsko ime Slovensko ime RS UZŽV FFH GASTROPODA POLŽI P R O S O B R A N C H I A PREDŠKRGARJI Neritidae plavači Theodoxus danubialis (Pfeiffer, 1828) donavski plavač V Viviparidae kalužnice Viviparus viviparus (Linnaeus, 1758) živorodna kalužnica V Thiaridae črnke Holandriana holandri (Férussac, 1823) kratka črnka V Bythiniidae bitinije ■ 298 Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Bithynia tentaculata (Linnaeus, 1758) navadna bitinija V Bithynia leachi (Sheppard, 1823) debela bitinija Lithoglyphidae kamenarji Lithoglyphus naticoides (Pfeiffer, 1828) popkasti kamenar Lithoglyphus fuscus (Pfeiffer, 1828) temni kamenar Valvatidae zaklopke Valvata piscinalis (Müller, 1774) ribniška zaklopka Valvata cristata Müller, 1774 ploščata zaklopka P U L M O N A T A PLJUČARJI BASOMMATOPHORA VODNI PLJUČARJI Acroloxidae prilepki Acroloxus lacustris (Linnaeus, 1758) jezerski prilepek V Lymnaeidae mlakarji Lymnaea stagnalis (Linnaeus, 1758) veliki mlakar V Radix auricularia (Linnaeus, 1758) uhati mlakar R Radix balthica (Linnaeus, 1758) jajčasti mlakar V Galba truncatula (Müller, 1774) mali mlakar Radix labiata (Rossmässler, 1835) potujoči mlakar Stagnicola palustris (Müller, 1774) močvirski mlakar V Stagnicola fuscus (Pfeiffer,1821) rjavi mlakar Physidae korenčice Physa fontinalis (Linnaeus, 1758) potočna korenčica V Physella acuta (Draparnaud, 1805) koničasta korenčica R Aplexa hypnorum (Linnaeus, 1758) močvirska korenčica V Planorbidae svitki Planorbarius corneus (Linnaeus, 1758) roženi svitek V Planorbis planorbis (Linnaeus, 1758) obrobljeni svitek R Planorbis carinatus Müller, 1774 gredljasti svitek V Anisus vortex (Linnaeus, 1758) ploski svitek I Anisus spirorbis (Linnaeus, 1758) ustnati svitek V Anisus vorticulus (Troschel, 1834) drobni svitek 1.2 II, IV Anisus septemgyratus (Rossmässler, 1835) ozkozviti svitek V Bathyomphalus contortus (Linnaeus, 1758) debeli svitek I Gyraulus albus (Müller, 1774) beli svitek I Gyraulus laevis (Alder, 1838) gladki svitek R Gyraulus crista (Linnaeus, 1758) rebrasti svitek I Hippeutis complanatus (Linnaeus, 1758) lečasti svitek R Segmentina nitida (Müller, 1774) sijajni svitek R Ancylus fluviatilis Müller, 1774 rečni prilepek V Ferrisia fragilis (Tryon, 1863) ploščati prilepek R BIVALV IA ŠKOLJKE Unionidae škržki Unio crassus Philipsson, 1788 navadni škržek E 1.2 II, IV Unio pictorum (Linnaeus, 1758) slikarski škržek O1 Anodonta cygnaea (Linnaeus, 1758) velika jezerska brezzobka O Anodonta anatina (Linnaeus, 1758) mala jezerska brezzobka Sphaeridae kroglanke Sphaerium corneum (Linnaeus, 1758) navadna kroglanka Ex? 1.2 Sphaerium rivicola (Lamarck, 1818) rečna kroglanka Musculium lacustre (Müller, 1774) jezerski krožec Pisidium amnicum (Müller, 1774) veliki grašec Pisidium casertanum (Poli, 1791) navadni grašec Pisidium henslowanum (Sheppard, 1823) gubasti grašec Pisidium subtruncatum Malm, 1856 prirezan grašec Pisidium personatum Malm, 1855 izvirski grašec Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej 299

Vodne polže najdemo v vseh vrstah tekočih jev (Lymnaeidae) zraste do 6 centimetrov, svi- in stoječih vod. V rekah, potokih, jezerih in tek hišice je ozko stožčast, zadnji zavoj pa je mlakah živijo vrste z velikimi območji raz- močno razširjen. Od časa do časa mora priti na širjenosti (holarktične, palearktične, evrop- površje, da zajame zrak skozi dihalno odprtino, ske in tako dalje). Izredno evribiontske vrste nato pa se lahko spet dalj časa zadrži pod vodo. najdemo tudi v najmanjših mlakah in lužah Ima tudi zanimivo sposobnost, da lahko leze (tabela 1). pod površino vode. Tedaj hišica visi v vodi, s podplatom noge pa lezejo po gladini, ker iz- V reki Muri in v okoliških potokih smo ločajo prozorno plast sluzi. Mlakarji imajo zabeležili 6 vrst polžev, ki ljubijo tekoče različno oblikovane in zgrajene hišice, na kar vode. Donavski plavač (Theodoxus danubi- vplivajo predvsem velikost biotopa, kemične alis), kratka črnka (Holandriana holandri), lastnosti vode, temperatura vode in množina popkasti kamenar (Lithoglyphus naticoides) hrane. V sušnih obdobjih, ko iz meandrov in in rečni prilepek (Ancylus fluviatilis) so obi- kanalov dokaj hitro odteče voda, lahko opazi- čajno na kamnih v obrežnem pasu. Z nogo mo na stotine hišic poginulih velikih mlakarjev, so prilepljeni na podlago in tako kljubujejo ki postanejo lahko dostopna hrana pticam. močnemu vodnemu toku. Prehranjujejo se z algami, ki obraščajo kamne in drobir. V mrtvicah in počasi tekočih vodah pa živijo splošno razširjene vodne vrste polžev. Omeni- Hišice velikega mlakarja mo le nekatere večje in zato lažje vidne. Veliki (Lymnaea stagnalis). mlakar (Lymnaea stagnalis) iz družine mlakar- Foto: Rajko Slapnik. ■ 300 Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

V sušnih obdobjih, ko iz meandrov in kanalov dokaj hitro visoko več kot 1 centimeter, v premeru pa meri odteče voda, lahko opazimo na stotine hišic poginulih velikih do 3 centimetra. Obrobljeni svitek (Planorbis mlakarjev, ki postanejo lahko dostopna hrana pticam. Foto: Rajko Slapnik. planorbis) in gredljasti svitek (P. carinatus) sta visoka od 2 do 4 milimetre, v premeru pa me- Dokaj pogost in dobro prilagojen na neugodne rita 2 centimetra. Prvi se pojavlja v zelo ve- razmere je mali mlakar (Galba truncatula), ki likem številu, drugi pa postaja vse bolj redek. zraste do velikosti 1 centimetra. Živi amfibijsko Zelo sploščene, do 1 milimeter visoke in do v majhnih bogato obraslih vodah. Pogosto lazi 1 centimeter široke hišice imajo svitki iz rodu ob vodah po blatu in rastlinah. Je vmesni gosti- (Anisus). Tu ne smemo pozabiti zavarovanega telj velikega metljaja (Fasciola hepatica), zajedalca drobnega svitka (Anisus vorticulus), ki je kvali- v jetrih ovac, svinj in goveda. Močvirski mlakar fikacijska vrsta mehkužcev za območje Natu- (Stagnicola palustris) ima stožčasto, ozko in do 2 ra 2000 Mura. Polžek živi v čistih stoječih in centimetra visoko hišico. Pogosto ga lahko vidi- počasi tekočih vodah z veliko vodnega rastlin- mo pri hranjenju na potopljenih rastlinah v mla- stva. Kljub komaj nekajmilimetrski velikosti kah in zalitih gramoznicah. Vsi mlakarji odlagajo hišic smo s sistematičnimi raziskavami v po- jajčeca, obdana s sluzastim ovojem in v skupkih. plavnem pasu na notranji strani visokovodnih Razvoj traja nekaj tednov in iz sluzastega skupka nasipov ob celotnem slovenskem delu Mure v izlezejo drobni polžki. zadnjih letih drobnega svitka našli na vsaj desetih novih najdiščih. Na vodnih rastlinah v stoječih in počasi tekočih vodah se radi pasejo tudi polžki iz družine svitkov Hišice živorodne kalužnice (Viviparus vivi- (Planorbidae). Imajo v ravnini navite zavoje in so parus) iz družine kalužnic (Viviparidae) so po obliki in velikosti precej različni. Roženi svi- stožčaste oblike, visoke do 4 centimetre. Imajo tek (Planorbarius corneus) je največji. Hišico ima močno obokane zavoje. Sodijo med hitro opa- zljive in pogoste vodne polže. Dihajo s škrga- Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej 301

Sladkovodne školjke Večje sladkovodne školjke pripadajo družini škržkov (Unioidea) (tabela 1). Obe vrsti brez- zobk (Anodonta cygnea, A. anatina) se lahko v velikem številu pojavljata v zalitih gramoznicah, spremenjenih v ribnike, in v njihovih iztokih. Slikarski škržek (Unio pictorum) je še dokaj pogost, čeprav tudi izginja. Navadni škržek (U. crassus), ki je na seznamu vrst Na- tura 2000, pa je v obravnavanem območju tik pred izumrtjem oziroma je verjetno že izumrl. Nekaj starejših literaturnih podatkov potrjuje Zelo sploščene, do 1 milimeter visoke in do 5 milimetrov njegovo prisotnost v potokih Plitvica, Herce- široke hišice ima drobni svitek (Anisus vorticulus), ki je govček in Kučnica, ki se izlivajo v Muro pri kvalifikacijska vrsta mehkužcev za območje Natura 2000 Mura. Foto: Rajko Slapnik. Gornji Radgoni. V zadnjih letih smo našli komaj nekaj lupin le še v Besnici in v mlinščici v Lukačevem kanalu. Najdeni lupini v izlivnem mi, zaprti s pokrovčkom lahko v blatu preživi- delu Besnice potrjujeta nekdanjo prisotnost jo daljšo sušo, brez škode pa jih pozimi lahko navadnega škržka v tem potoku. Verjetno škrž- vklene tudi led. So enospolni. Samica odloži od 20 do 30 že razvitih drobnih polžkov. Navadni škržek (Unio crassus) tik pred brizganjem. Foto: Rajko Slapnik. ■ 302 Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

kov v Besnici ni več, kar do neke mere potrjujejo ki se napajajo z vodo iz podtalnice. Dokaj tr- rezultati vzorčenj na odsekih po celotni dolžini dno dno v vsej dolžina kanala potrjuje aktivni potoka. Škržka oziroma vsaj njegovih lupin ni- tok vode v času visoke vode, ki odnaša mulj smo nikjer več našli. in blato iz kanala. Lani spomladi smo v spo- Lukačev kanal pri Malih Bakovcih je dal iz- dnjem in iztočnem delu kanala, imenovanem kopati mlinar Lukač v petdeset letih 20. stole- tudi Vincijev zatok, zadnjič našli še dva živa tja. Kanal je imel dve zapornici, v njem je bilo škržka (U. crassus). V začetku letošnjega leta vedno vsaj do dve tretjini višine vode. Takrat smo našli le še eno lupino. Drastično znižanje je bila Mura vsaj za 1,5 metra višja. Po pripo- dna struge Mure, kar je posledično povzro- vedovanju domačinov in ribičev je bilo v mlin- čilo, da so mrtvice in rokavi omočeni le pri ščici obilo življenja, tudi školjk. Kanal je sedaj ekstremnih poplavah, regulacije vodotokov in pretočen le pri višjem vodostaju reke Mure. velika onesnaženost vode so škržka, ki je bil Ob normalnem vodostaju se bolj ali manj sto- še pred pol stoletja najbolj stalen prebivalec ječa voda v kanalu pojavlja le na nekaj mestih, potokov, pripeljali do izumrtja.

Kopenski polži Tabela 2: Seznam kopenskih vrst polžev na območju reke Mure ter njihov naravovarstveni status.

Latinsko ime Slovensko ime RS UZŽV FFH GASTROPODA POLŽI PROSOBRANCHIA PREDŠKRGARJI Aciculidae konice Platyla polita (Hartmann, 1840) gladka konica Pomatiasidae okrogloustke Pomatias elegans (Müller, 1774) lepa okrogloustka P U L M O N A TA PLJUČARJI ARCHAEOPULMONATA PRAPLJUČARJI Carychiidae zavojčice Carychium minimum Müller, 1774 mala zavojčica Carychium tridentatum (Risso, 1826) trizoba zavojčica STYLOMMATOPHORA KOPENSKI PLJUČARJI Succineidae jantarice Succinea putris (Linnæus, 1758) navadna jantarica Succinella oblonga (Draparnaud, 1801) mala jantarnica Oxyloma elegans (Risso, 1826) vitka jantarnica Cochlicopidae polžice Cochlicopa lubrica (Müller, 1774) navadna polžica Cochlicopa lubricella (Porro, 1838) mala polžica Cochlicopa nitens (Gallenstein, 1848) sijajna polžica Orculidae sodčkasti polži Sphyradium doliolum (Bruguière, 1792) mali sodčkasti polž Vallonidae travni polži Vallonia pulchella (Müller, 1774) gladki travni polž Chondrinidae sirotice Granaria frumentum (Draparnaud, 1801) odebeljena sirotica Vertiginidae vrtenca Columella edentula (Draparnaud, 1805) brezzobi stebrc Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej 303

Truncatellina cylindrica (Férussac, 1807) valjasta debelnica Vertigo pygmaea (Draparnaud, 1801) navadni vrtenec Vertigo antivertigo (Draparnaud, 1801) močvirski vrtenec Vertigo pusilla Müller, 1774 levozaviti vrtenec Vertigo angustior Jeffreys, 1830 ozki vrtenec 1.2 II, IV Buliminidae požrešniki Chondrula tridens (Müller, 1774) trizobi požrešnik Clausiliidae zaklepnice Cochlodina laminata (Montagu, 1803) gladka zaklepnica Macrogastra ventricosa (Draparnaud, 1801) trebušasta zaklepnica Macrogastra badia (Pfeiffer, 1828) kostanjevska zaklepnica Clausilia pumila Pfeiffer, 1828 kijasta zaklepnica Ferussaciidae ahatnice Cecilioides acicula (Müller, 1774) igličasta ahatnica Zonitidae pasarji Vitrea crystallina (Müller, 1774) velika kristalica Punctidae pikčarke Punctum pygmaeum (Draparnaud, 1801) pikčar Patulidae razprojice Discus perspectivus (Megerle von Mühlfeld, 1816) gredljasta razprojica Euconulidae stožčki Euconulus fulvus (Müller, 1774) svetli stožček Gastrodontidae bodalčarji Zonitoides nitidus (Müller, 1774) bleščeči bodalčar Oxychilidae bleščeči polži Oxychilus cellarius (Müller, 1774) kletni bleščeči polž Oxychilus draparnaudi (Beck, 1837) veliki bleščeči polž Aegopinella ressmanni (Westerlund, 1883) mrežasti bleščeči polž R Nesovitrea hammonis (Strøm, 1765) progasti bleščeči polž Vitrinidae steklenke Vitrinobrachium breve (Férussac, 1821) kratka steklenka Semilimax semilimax (Férussac, 1802) navadna steklenka R Boettgerillidae črvasti slinarji Boettgerilla pallens Simroth, 1912 črvasti slinar Limacidae slinarji Limax maximus Linnæus, 1758 veliki slinar Limax cinereoniger Wolf, 1803 črni slinar Lehmannia marginata (Müller, 1774) drevesni slinar Agriolimacidae mali slinarji Deroceras sturanyi (Simroth, 1894) Sturanijev poljski slinar Deroceras reticulatum (Müller, 1774) mrežasti slinar Deroceras lothari Giusti, 1973 Lotharjev poljski slinar Arionidae lazarji Arion rufus (Linnæus, 1758) rdeči lazar Ex? Arion lusitanicus Mabille, 1868 španski lazar Arion silvaticus Lohmander, 1937 gozdni lazar R Arion subfuscus (Draparnaud, 1805) rjavi lazar Arion fasciatus (Nilsson, 1823) rumenočrtasti lazar Bradybaenidae grmovni polži ■ 304 Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Fruticicola fruticum (Müller, 1774) grmovni polž Hygromiidae listni polži Monacha cartusiana (Müller, 1774) kartuzijanka Trochulus hispidus (Linnæus, 1758) navadni dlakavi polž Trochulus filicinus (Pfeiffer, 1841) praprotni dlakavi polž Monachoides incarnatus (Müller, 1774) inkarnatni listni polž Perforatella bidentata (Gmelin, 1791) dvozobi listni polž R Urticicola umbrosus (Pfeiffer, 1828) senčni listni polž Helicidae veliki vrtni polži Arianta arbustorum (Linnæus, 1758) drevesni polž Cepaea nemoralis (Linnæus, 1758) mali vrtni polž Cepaea hortensis (Müller, 1774) vrtnik Cepaea vindobonensis (Pfeiffer, 1828) progasti vrtni polž Helix pomatia Linnæus, 1758 veliki vrtni polž O1 V

Kopenski polži se dobro počutijo v gozdnih V gozdnih življenjskih prostorih prevladu- in negozdnih življenjskih prostorih, znotraj jejo večje vrste iz družin Helicidae (Arianta in zunaj poplavnega nasipa, na levem in de- arbustorum , Cepaea nemoralis, Helix pomatia), snem bregu Mure. Gozdne vrste niso preveč Bradybaenidae (Fruticicola fruticum), Hygro- izbirčne na tip gozda. Gozd z dobom kot miidae (Urticicola umbrosus, Monachoides incar- prevladujočim drevesom, gozd z robinijo ter natus, Perforatella bidentata, Trochulus hispidus), vrbovje nudijo dovolj primernega prosto- Oxychilidae (Oxychilus cellarius), Gastrodonti- ra za razvoj in preživetje večine talnih vrst dae (Zonitoides nitidus), Arionidae (Arion lu- polžev. Malakološko bolj skromno sestavo sitanicus). Izrazito gozdne vrste so Cochlodina predstavljajo različni tipi travnikov in trsti- laminata, Cecilioides acicula, Oxychilus cellarius, čij. Zabeležili smo več kot 40 vrst kopen- Arion subfuscus in Trochulus hispidus. skih polžev (tabela 2). Številne vrste, ki naseljujejo robne združbe, prehajajo v gozdne Malakološko bogatejši so nekošeni suhi in travniške življenjske prostore. Kljub temu travniki. Izrazito travniške vrste so Cochli- obstajajo značilne razlike med gozdnimi in copa lubrica, Cochlicopa lubricella, Vallonia negozdnimi malakocenozami. pulchella, Vertigo antivertigo, Vertigo pygma-

Drevesni polž (Arianta arbustorum). Senčni listni polž (Urticicola umbrosus). Foto: Rajko Slapnik. Foto: Rajko Slapnik. Kopenski in sladkovodni polži in školjke v Muri in ob njej 305

ea in Punctum pygmaeum. Slednji dve vrsti zaledja z oceno ranljivosti: zaključno poročilo o rezultatih po številčnosti osebkov prevladujeta. Vertigo opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Biološki inštitut antivertigo je izrazito vlagoljubna vrsta in se Jovana Hadžija ZRC SAZU. 215 str. pojavlja le na mokrotnih nekošenih travnikih. Slapnik, R., 2003: Strokovna izhodišča za Za trstišče bi lahko rekli, da je amfibijski vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci življenjski prostor. Poseljujejo ga splošno (Mollusca) (urgentno poročilo). Ljubljana. razširjene vodne vrste mehkužcev in neka- Slapnik, R., 2011: Vzpostavitev in izvajanje tere kopenske vrste polžev, ki jim bolj ali monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev v letih 2010 in 2011: zaključno poročilo. Ljubljana: Biološki inštitut manj nepoplavljeno trstičje nudi primer- Jovana Hadžija ZRC SAZU. no zatočišče. Med vodnimi vrstami zopet Slapnik, R., 2015: Inventarizacija mehkužcev (Mollusca) prevladujejo večje vrste (Viviparus vivipa- in njihovih habitatov ob reki Muri. V: Govedič, M., rus, Stagnicola palustris, Lymnaea stagnalis, Lešnik, A., Kotarac, M., (ur.): Inventarizacija favne Aplexa hypnorum, Planorbis planorbis). Med območja reke Mure (končno poročilo). Miklavž na kopenskimi polži največji delež malakofav- Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. 26–70. ne trstišč predstavljajo izrazito vlagoljubne Vaupotič, M., 1994: Favna mehkužcev v Pomurju vrste (Carychium minimum, Succinea putris, (vzorčni kvadrant WM96). Diplomska naloga. Zonitoides nitidus, Fruticicola fruticum). Ljubljana: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Zeliščni zastori brežin mrtvic, kanalov, po- Univerza v Ljubljani. VI, 38 str. tokov in gramoznic so po številu vrst polžev Vaupotič, M., 2004: Favna mehkužcev v Krajinskem najbogatejši. Tu lahko, le z nekaj izjemami, parku Mura. Proteus, 66 (7): 304–310. Vaupotič, M., Velkovrh, F., 1997: Prispevek k srečamo vrste vseh kopenskih življenjskih poznavanju favne mehkužcev (Mollusca) v severovzhodni prostorov, ki obdajajo reko. Sloveniji. Acta Biolgica Slovenica, 41 (1):37–45. Ogroženost mehkužcev je različna glede na Welter-Schultes, F. W., 2012: European non-marine ekosistem. Najmanj so prizadeti kopenski molluscs, a guide for species identification. Göttingen: polži. Bolj kritične so razmere pri vodnih Planet Poster Editions. A1–A3, 679 pp, Q1–Q78. mehkužcih. Njihovi življenjski prostori so podvrženi spremembam, ki močneje redčijo posamezne vrste ali populacije. Spreminja- nje vodnega režima, regulacije vodotokov, izsuševanje in zasipavanje mlak, ribnikov in mrtvic ter splošno onesnaženje zelo uničuje- jo vodno malakofavno. Poplavni logi ob Muri so največja in najbolj ohranjena oaza vodnih vrst polžev v Sloveniji. Ohranimo jo, da bodo tudi naši zanamci imeli možnost spoznavati naravno Rajko Slapnik je malakolog, biospeleolog, jamar, bogastvo in njene zakonitosti v neokrnjeni samostojni raziskovalec in zunanji sodelavec naravi. Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Raziskuje kopenske in sladkovodne mehkužce. Še posebej ga privlači Literatura: podzemeljska malakofavna, za katero ga je navdušil Bole, J., 1974–1975: Mehkužci – Mollusca. V: Poročilo njegov mentor in vzornik akademik Jože Bole. S sodelavci o inventarizaciji favne, vegetacije, škodljivcev in raziskuje evolucijske mehanizme, ki so povzročili rastlinskih bolezni na območju jugoslovansko-avstrijske naselitev milimetrskih polžkov iz rodu Zospeum meje 1974–1975. Ljubljana: Biološki inštitut Jovana (jamničar) v podzemlje. Samostojno in v soavtorstvu Hadžija, SAZU. 44–66 je objavil številne znanstvene in strokovne študije, ki Slapnik, R., 1998: Mehkužci. V: Culiberg, M., Babij, V., obravnavajo sistematiko, ekologijo, filogenijo in varstvo Seliškar, A., Trpin, D., Vreš, B., Prus, T., Zupančič, M., nemorskih mehkužcev v slovenskem in balkanskem ured.: Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in prostoru. ■ 306 Kačji pastirji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Kačji pastirji ob reki Muri Matjaž Bedjanič

Le redke skupine živali imajo svoj življenj- Tako je skoraj samoumevno, da je tudi ski krog tako tesno povezan z mokrišči kot favna kačjih pastirjev ob Muri nekaj po- prav kačji pastirji. Pisane barve in letalske sebnega. Da to drži in da je območje slo- akrobacije odraslih žuželk so od pomladi do venska odonatološka vroča točka, bomo jeseni nepogrešljivi del dogajanja ob mla- podrobneje razkrili v pričujočem prispev- kah, ribnikih, močvirjih, potokih in rekah. ku. Že uvodoma pa povejmo, da ob Muri, Le malokatera reka lahko naslika v misli na predlaganem območju za razglasitev ljubitelja narave tako bogato paleto mokrišč Biosfernega območja Mura in ustanovitev kot prav Mura. Njeno rečno loko in obrečno Regijskega parka Mura, živi kar 56 vrst kulturno krajino krasi izjemna biotska ra- kačjih pastirjev oziroma tri četrtine vseh znolikost, zato jo upravičeno označujemo za doslej v Sloveniji zabeleženih vrst. enega najlepših naravnih biserov Slovenije. Kačji pastirji ob reki Muri 307

Na kratko o biologiji kačjih pastirjev dobro vidne zasnove kril. Po nekaj mesecih, Kačji pastirji (Odonata) so red žuželk z ne- pri nekaterih vrstah celo po več letih, so li- popolno preobrazbo. Zaradi čudovitih barv činke slednjič pripravljene na preobrazbo in in osupljivih letalskih sposobnosti jih pozna slovo od podvodnega bivališča. Ponoči ali prav vsak ljubitelj narave. Le malokdo pa ve, zgodaj zjutraj zapustijo vodno okolje, pre- da so kačji pastirji pravcate žuželčje »dvo- tesna hitinjača poči in »rodijo« se odrasle živke« in da je njihov življenjski krog razpet krilate žuželke, ki nas od pomladi do jese- med dva svetova – med vodo in zrak. ni navdušujejo ob najrazličnejših mokriščih. Veliko večino svojega življenja preživijo na- Kot edini spomin na podvodno življenje li- mreč skriti našim očem kot ličinke v vodi. čink ostane na obrežnem rastlinju ali bregu Te so uspešne plenilke, hranijo pa se z raz- njihova prazna hitinjača, ki ji pravimo lev ličnimi manjšimi vodnimi živalmi. Rastejo ali eksuvij. stopenjsko oziroma le ob levitvah, odraslim Kakor ličinke so tudi odrasli kačji pastirji kačjim pastirjem pa niso prav nič podobne plenilci in v veliki meri prispevajo k vzdr- in na bodoče krilate žuželke opozarjajo le ževanju biološkega ravnotežja v življenjskem okolju, ki ga naseljujejo. V veliko pomoč pri Mrtvice so hidrološki, ekosistemski, botanični lovu so jim izjemne letalske spretnosti ter in zoološki naravni biseri pokrajine ob Muri. Foto: Matjaž Bedjanič. Pravkar preobražena nosna jezerka (Epitheca bimaculata) sodi med raznokrile kačje pastirje. Pred prvim deviškim letom si nabira moči na trnasto oboroženem levu, ki je edini spomin na dolgo podvodno življenje ličinke. Foto: Matjaž Bedjanič. ■ 308 Kačji pastirji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

odličen vid, saj z velikimi žuželčjimi sesta- bi in vrvež nad mokriščem hitro zamre ob vljenimi očmi zaznavajo plen ali nevarnost oblačnem, mrzlem ali preveč vetrovnem vre- na več metrov. Življenje barvitih letajočih menu. Natančnejše opazovanje odraslih žu- žuželk je kratko in traja praviloma le nekaj želk nam hitro razkrije, da ob vodah najpo- dni ali tednov. Življenjsko poslanstvo odra- gosteje srečujemo odrasle samčke kačjih pa- slih kačjih pastirjev je parjenje, ki je v ži- stirjev, medtem ko se samičke, podobno kot valskem svetu nekaj posebnega in poteka v mladostni osebki, najraje zadržujejo ob robu edinstveni srčasti figuri, imenovani koleselj. gozda, na jasah in ob mejicah ter prihajajo k Pri tem samček s kleščastimi priveski, ki jih vodi večinoma le v času paritve in odlaganja ima na koncu zadka, najprej pograbi samič- jajčec. Življenjsko okolje kačjih pastirjev je ko za predprsje ali glavo. Semensko tekoči- zato treba obravnavati mnogo širše, saj pono si iz genitalij na koncu zadka prenese v leg vodnega in obvodnega življenjskega oko- sekundarni paritveni organ na njegovi bazi, lja zajema tudi različne strukture v bližnji kamor potem samička gibko spodvije svojo okolici, kot so na primer gozdovi, jase, goz- genitalno odprtino. Do dejanske oploditve dni robovi, grmišča ali bogato strukturirane jajčec pride šele ob njihovem odlaganju. opuščene njive in mejice. Odrasli kačji pastirji so izrazito soncelju- Pri nas živeče kačje pastirje delimo v dva podredova. in sicer enakokrile kačje pastir- Samček in samička ogroženega suhljatega škratca je (Zygoptera) in raznokrile kačje pastirje (Coenagrion pulchellum) iz skupine enakokrilih kačjih (Anisoptera). Enakokrili kačji pastirji so pastirjev v tandemu. Foto: Matjaž Bedjanič. Kačji pastirji ob reki Muri 309

manjše in nežne žuželke s kladivasto obli- intenzivno ribogojstvo in neustrezno ribiško kovano glavo, na kateri so oči dobro loče- upravljanje stoječih voda s prevelikimi koli- ne, z vžigalici podobnim zadkom ter sko- činami naseljenih rib. raj enako oblikovanima paroma kril, ki jih Čeprav sodijo med največje žuželke in kljub nekateri zlagajo nad zadkom, spet drugi pa kar nekoliko grozečim barvnim vzorcem držijo rahlo razprta. Raznokrili kačji pastirji nekaterih vrst pa naj za zaključek uvodne so praviloma večje in bolj robustno grajene predstavitve zagotovimo, da kačji pastirji žuželke, pri katerih velike sestavljene oči niso nevarni. Torej ne pikajo in niso stru- zavzemajo skoraj celotno površino glave, peni, za njihove močne čeljusti in okretna zadnji par kril, ki jih med počitkom držijo krila pa smo ljudje k sreči mnogo prevelik široko razprta, pa je na bazi močno razšir- zalogaj! jen. Doslej smo v Sloveniji odkrili kar 73 različnih vrst in podvrst kačjih pastirjev iz 9 družin, v Evropi jih živi 143 vrst, na svetu pa je znanih približno 6.000 vrst. Zaradi najrazličnejših človekovih posegov Južno od Murske šume pokaže Mura značilni obraz nižinske reke s stranskimi rokavi, okljuki in prodišči v naravo so številne vrste kačjih pastirjev ter dinamično izraženimi procesi rečne dinamike. danes močno ogrožene. Ogrožajo jih izsu- Tukaj lahko srečamo kar štiri porečnike, tudi ševanja mokrišč, zasipavanje mlak in mr- ogroženega rumenega porečnika (Gomphus flavipes) tvic, regulacije rek in potokov, kakor tudi in kačjega potočnika (Ophiogomphus cecilia). Foto: Matjaž Bedjanič. ■ 310 Kačji pastirji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Pregled raziskanosti favne kačjih pastirjev ob Muri Kačji pastirji sodijo v Sloveniji med bolj raziskane živalske skupine in tudi poznavanje odonatne favne ob reki Muri lahko ocenimo za zadovoljivo. Še pred dobrima dvema de- setletjema pa o kačjih pastirjih tega območja nismo imeli skoraj nobenih podatkov. Šele z mladinskimi raziskovalnimi tabori po letu 1994 in aktivnostmi Slovenskega odo- natološkega društva pri pripravi Atlasa ka- čjih pastirjev Slovenije, ki je bil objavljen leta 1997, smo dobili prvi celovitejši pregled vrst tega območja. Tako je za predlagano Bios- ferno območje Mura, ki ga obravnavamo v pričujočem prispevku, iz kart razširjenosti v omenjeni publikaciji že možno razbrati podatke o pojavljanju skoraj 50 vrst kačjih pastirjev (Kotarac, 1997). Po prelomu tisočle- tja so se odonatološke raziskave na različnih Kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) je območjih ob Muri še stopnjevale, povečini naravovarstveno pomembna rečna vrsta, uvrščena v v okviru sicer neobjavljenih, a obširnih in dodatke Direktive o habitatih. Foto: Matjaž Bedjanič. kakovostnih favnističnih inventarizacij za potrebe ocene možnosti umestitve avtoceste, plinovoda, hidroelektrarn in še česa drugega v ranljivi prostor ob reki. Nekaj pomembnih Modri bleščavec (Calopteryx virgo) je ob Muri zelo podatkov, zlasti za evropsko ogrožene vrste, pogost in kovinsko lesketajočim samčkom ni po lepoti uvrščene na dodatke Direktive o habitatih, para daleč naokoli. Foto: Matjaž Bedjanič. so prinesle tudi redke naravovarstvene raziskave in monitoringi (Kotarac in sod., 2003; Šalamun, Kotarac, 2010), ki so deloma za- jemali tudi območje ob Muri, in pa naravovarstveni projekt LIFE »WETMAN«, ki je vključeval odonatološko inventarizacijo v letih 2011 in 2014 na izbranih projektnih območjih pri Petišovcih (Bedjanič, 2014). Od objavljenih prispevkov o favni kačjih pastirjev ob reki Muri lahko iz družbe ma- loštevilnih krajših favnističnih notic posebej omenimo prispevek O kačjih pastirjih Pomur- ja in Goričkega, ki prinaša celovit poljudni odonatološki pregled za širše območje in je bil pred skoraj poldrugim desetletjem objavljen v katalogu razstave Narava Slovenije: Mura in Prekmurje (Bedjanič, 2002).

Kačji pastirji različnih bivališč ob Muri Kljub utrditvi bregov v precejšnjem delu Kačji pastirji ob reki Muri 311

svoje poti skozi Slovenijo se Mura v sre- leta pa do konca avgusta. Kačji potočnik dnjem in zlasti spodnjem toku še vedno je ena od tako imenovanih. kvalifikacij- ponaša z deloma ohranjeno rečno dinami- skih vrst Nature 2000 območja Mura. ko, čudovito rečno loko in izjemno biotsko Čeprav je primerjava s starejšimi podatki raznolikostjo, tako na ravni vrst kot bivališč. težavna, dajejo novejše terenske raziskave Poleg same reke, številnih potokov, stu- slutiti, da se ohranitveno stanje populaci- denčnic in stranskih rokavov povečujejo je kačjega potočnika v Muri izboljšuje (A. raznolikost vodnih življenjskih okolij, ki so Šalamun, ustno). zanimiva za kačje pastirje, še številne gra- Zadnji iz druščine značilnih rečnih vrst je moznice v bližnji ali bolj oddaljeni soseščini rumeni porečnik (Gomphus flavipes), ki smo reke ter na mejnem odseku s Hrvaško sega ob Muri prvič zabeležili šele leta 2011, veda od reke pozabljeni biseri tega prostora kar je bila prva najdba te ogrožene vrste v - mrtvice. Sloveniji po pol stoletja (Šácha, Bedjanič, Če najprej orišemo odonatološko podobo 2011; Bedjanič, 2012). same reke Mure, bo marsikoga presenetilo, Značilna predstavnika tekočih voda sta tudi da je združba vrst kačjih pastirjev tukaj do- oba studenčarja, ki ju takoj prepoznamo po kaj revna, a zato seveda nič manj zanimi- značilni črno-rumeni obarvanosti. Naselju- va. Večje tekoče vode so značilno bivališče jeta manjša povirja in gozdne potoke gričev- vrst iz družine bleščavcev in porečnikov. nega sveta, kjer živijo njune v mivko in dro- Modri bleščavec (Calopteryx virgo) in pasa- ben pesek zakopane ličinke. Tako povirni sti bleščavec (Calopteryx splendens) sta edina studenčar (Cordulegaster bidentata) kot veliki predstavnika družine in sta pogosta ob ce- studenčar (Cordulegaster heros) sta v Sloveniji lotni Muri in njenih pritokih ter rokavih. razmeroma pogosta, ob Muri pa ju najdemo Samčki kovinsko modrih teles in obar- vanih lesketajočih kril elegantno frfotajo nad rečnim tokom ob bregu in dvorijo Paritveni koleselj zgodnjega trstničarja (Brachytron pratense), ki je ena najzgodnejših pomladnih vrst ob kovinsko zeleno ali bronasto obarvanim Muri. Foto: Matjaž Bedjanič. družicam. Porečniki so manj opazni, čeprav so večji in bolj robustni, kot pač pritiče raznokrilim kačjim pastirjem. Radi posedajo na prodi- ščih ali obrežnem kamenju in vejah, njihovo telo pa je obarvano z različno mešani- co rumenkastih in zelenih vzorcev na črni podlagi. Mura je edina izmed slovenskih rek, kjer lahko z drobcem sreče opazujemo celo vse štiri vrste porečnikov naših teko- čih voda. Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) je v Sloveniji in tudi ob Muri iz tega sorodstva najpogostejši, medtem ko sta ogrožena popotni porečnik (Gomphus vul- gatissimus) in kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) nekoliko redkejša. Prvi je pomla- dna vrsta in ga lahko kot odraslo žuželko srečamo maja in junija, medtem ko začne drugi zapuščati podvodno bivališče ličink in se preobražati šele v začetku poletja, ■ 312 Kačji pastirji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

le v manjših gozdnih pritokih med Cerša- drugod po Sloveniji. Mednje sodijo na pri- kom in Cmurekom: prvega le tu in tam za mer modri kresničar (Ischnura elegans), trav- vzorec, veliki studenčar pa je tukaj kvalifi- niški škratec (Coenagrion puella), modrozele- kacijska vrst Natura 2000 območja Mura. na deva (Aeshna cyanea), veliki spremljevalec Stoječe vode združujejo pestro paleto raz- (Anax imperator), prodni modrač (Orthetrum ličnih bivališč, ki je kačjim pastirjem naj- cancellatum) in krvavordeči kamenjak (Sym- bolj pogodu. Vendar pa je vrstno bogastvo petrum sanguineum). odonatne favne odvisno predvsem od ustre- Povsem druga zgodba pa so dobro osončene, znosti ekoloških razmer v vodi in ob njej, od ribičev in rib pozabljene bogato struk- strukturiranosti bivališča ter prisotnosti turirane obmurske gramoznice s položnimi plena in plenilcev. Najmanjša številčnost in bregovi ter dobro zaraščenimi plitvimi deli. raznovrstnost zaznamujeta mlajše ali starejše V tovrstnih življenjskih okoljih imajo raz- osenčene gramoznice s strmimi stenami ter lične vrste kačjih pastirjev na izbiro veliko močno evtrofizirane, z organskim muljem število ustreznih ekoloških niš, kjer se spre- zapolnjene mlake, kjer površino prekrivajo letavajo in počivajo odrasli osebki, kjer sa- vodne leče ali pa jo gosto zarašča rogozje. mičke odlagajo jajčeca in kjer najdejo ličin- Tudi številne ribiške gramoznice in ribniki ke med rastlinjem obilo hrane in skrivališč. z vzorno pristriženo obrežno in dodobra Zato je tod kačjepastirski vrvež od zgodnje požrto vodno vegetacijo, ki so seveda do roba napolnjeni z ribami, kačjim pastirjem niso povšeči. Tukaj bomo srečali predvsem Muriša je med našimi najlepšimi mrtvicami. vrste, ki so zelo prilagodljive, nimajo po- Odmaknjenost na skrajnem severovzhodu Slovenije ji daje skorajda eksotični pridih. Doslej je bilo tukaj zabeleženih sebnih ekoloških zahtev in so pogoste tudi več kot 30 vrst kačjih pastirjev. Foto: Matjaž Bedjanič. Kačji pastirji ob reki Muri 313

Sveže preobražena samička kritično ogrožene zelene V Sloveniji je dristavični spreletavec (Leucorrhinia deve (Aeshna viridis) in njen lev na listu vodne škarjice pectoralis) redka in kritično ogrožena vrsta. Tudi ob (Stratiotes aloides). Foto: Matjaž Bedjanič. Muri so njene populacije maloštevilne, ohranitveno stanje pa neugodno. Foto: Matjaž Bedjanič.

pomladi do pozne jeseni mnogo živahnejši tiste, ki so dodobra osončene in zaraščene z in šteje tudi dvajset in več vrst. Zanimivo je raznolikim vodnim in obrežnim rastlinjem. že od prvih majskih dni naprej, ko lahko v Tudi nekatere opuščene starejše gramoznice, takšnih bivališčih izmed raznokrilih kačjih ki so pogosto v neposredni bližini mrtvic, pastirjev opazujemo močvirskega lebduha so do danes postale pravi naravni biseri in (Cordulia aenea), nosno jezerko (Epitheca bi- pomembno zatočišče številnih ogroženih ra- maculata), deviškega pastirja (Aeshna isoceles) stlinskih in živalskih vrst. in lisastega ploščca (Libellula quadrimacula- Primeri takšnega čudovitega biotskega ta), poleti pa ne manjkata opoldanski škr- prepleta naravnega in antropogenega ži- latec (Crocothemis erythraea) in temni mo- vljenjskega okolja, torej mrtvic in starejših drač (Orthetrum albistylum). Izmed manjših gramoznic v njihovi neposredni bližini, so enakokrilih kačjih pastirjev se jim ponavadi Nagy Parlag, Kapitany Lap in Csiko Legelo pridružijo veliki rdečeokec (Erythromma na- pri Petišovcih. Na širšem območju mrtvice jas), ponekod tudi suhljati škratec (Coena- Nagy Parlag je bilo doslej zabeleženih kar grion pulchellum) in poleti še mali rdečeokec 34 vrst kačjih pastirjev, na območju Kapi- (Erythromma viridulum) in druge vrste. tany Lap 32 vrst, na območju Csiko Legelo V spodnjem delu toka Mure v Sloveniji so pa 31 vrst kačjih pastirjev. Podatek, da je v ob meji s Hrvaško ohranjene tudi številne povprečju več kot tretjina vrst, ki so tukaj mrtvice. Že res, da jih v Sloveniji najdemo našle zatočišče, ogroženih in uvrščenih na ob mnogih rekah in potokih, vendar jih Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Slo- toliko in tako lepih kot ob Muri ni nikjer. veniji, še bolj zgovorno kaže izjemni bio- Vedeti je treba, da se v odvisnosti od sta- diverzitetni in naravovarstveni pomen teh rosti mrtvice, njene povezanosti z reko in območij (Bedjanič, 2014). Poleg vseh bolj in stopnje sukcesije spreminja tudi združba ka- manj običajnih vrst, pa nekaterih redkejših čjih pastirjev, vendar pa jim najbolj ugajajo in ogroženih, kot so recimo že omenjeni ■ 314 Kačji pastirji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

suhljati škratec (Coenagrion pulchellum), pre- njiv do roba mrtvice se krčijo in uničujejo senetljiva pazverca (Chalcolestes parvidens), raznoliko strukturirane ekstenzivne površine zgodnji trstničar (Brachytron pratense), rjava v njeni neposredni bližini, verjetno najbolj deva (Aeshna grandis), višnjeva deva (Aeshna negativen pa je vpliv ribištva, povezan z vla- affinis) in črni ploščec (Libellula fulva), sre- ganjem tudi neavtohtonih rastlinojedih rib čamo tukaj tudi nekaj odonatoloških redko- vrst v preteklosti. sti in specialistov. Ekološka »izbirčnost« gre včasih celo v skrajnosti - izjemno redka in Ogrožene vrste kačjih pastirjev ob Muri evropsko ogrožena zelena deva (Aeshna vi- Številnih ogroženih vrst kačjih pastirjev in ridis), ki je znana le iz okolice Petišovcev, vzrokov za njihovo ogroženost smo se po- je življenjsko vezana izključno na mrtvice, samič dotaknili že v prejšnjih vrsticah. Kot v katerih raste prav tako zelo redka vodna povzetek naj zato le še enkrat poudarimo, škarjica (Stratiotes aloides). Samičke zelene da ima območje ob Muri, predlagano za deve odlagajo jajčeca izključno v liste te bo- razglasitev Biosfernega območja Mura in tanične posebnosti murskih mrtvic in vsakr- ustanovitev Regijskega parka Mura, izjemni šne negativne spremembe na rastiščih vodne odonatološki pomen. Poleg same vrstne ra- škarjice lahko povzročijo izumrtje tega ka- znolikosti opozarja na izstopajočo naravo- čjega pastirja. varstveno vrednost območja tudi podatek, Le ob Muri lahko ponekod celo skupaj sre- da je med 56 doslej zabeleženimi vrstami čamo kar dva kritično ogrožena spreletavca kar 26 vrst z Rdečega seznama ogroženih ži- - mrtvičnega spreletavca (Leucorrhinia cau- valskih vrst v Sloveniji, da sodi 13 vrst med dalis) in dristavičnega spreletavca (Leucor- zavarovane prosto živeče živalske vrste v rhinia pectoralis). Obe vrsti sta indikatorja Sloveniji in da je med njimi kar 7 vrst ka- biotsko »najbogatejše« stopnje v razvoju ali čjih pastirjev uvrščenih v dodatke Direkti- stanju stoječega vodnega ekosistema, zato ve o habitatih. Med slednje sodijo koščični ohranjanje njunih bivališč pozitivno vpliva škratec (Coenagrion ornatum - Dodatek 2 tudi na mnoge druge ogrožene rastline in in 4), kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia - živali. Žal pa sta vrsti tudi zelo občutljivi za Dodatek 2 in 4), rumeni porečnik (Gomphus vsakršne negativne spremembe. V zadnjih flavipes - Dodatek 4), veliki studenčar (Cor- dveh desetletjih so njune populacije ob Mu- dulegaster heros - Dodatek 2 in 4), zelena de- ri nazadovale, predvsem zaradi nepremi- va (Aeshna viridis - Dodatek 4), dristavični šljenega vlaganja rib, v primeru mrtvičnega spreletavec (Leucorrhinia pectoralis - Dodatek spreletavca pa tudi zaradi fizičnega uniče- 2 in 4) in mrtvični spreletavec (Leucorrhinia nja bivališč ob reaktivaciji nekdaj opuščenih caudalis - Dodatek 4). Kačji potočnik, veliki gramoznic. studenčar in dristavični spreletavec so med Primer zaskrbljujočega naravovarstvenega kvalifikacijskimi vrstami Natura 2000 ob- scenarija je mrtvica Muriša v skrajnem klju- močja Mura. nu slovenske kokoši, onkraj Murske šume. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej Naravovarstveni zaključek je bilo tukaj popisanih že 32 vrst kačjih pa- Mura je zasluženo deležna posebne pozor- stirjev, med njimi tudi edinkrat skupaj oba nosti številnih raziskovalcev in naravovar- omenjena ogrožena spreletavca. Mrtvičnega stvenikov, tudi daleč zunaj meja naše dr- spreletavca tod pogrešamo že skoraj dese- žave. Vsaj na papirju ima širše območje ob tletje, leta 2014 pa smo na območju zaman reki Muri na podlagi Direktive o pticah in iskali tudi dristavičnega spreletavca. Delo- Direktive o habitatih formalno določen nara- ma leži vzrok morda v slabih hidroloških vovarstveni status in je vključeno v evropsko razmerah v nekaj prejšnjih letih, z oranjem omrežje naravovarstveno pomembnih obmo- Kačji pastirji ob reki Muri 315

čij Nature 2000, in to ne samo v Sloveni- Bedjanič, M., Urbanek, J., 2001: Regijski park Mura. ji, ampak tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, Zavod za varstvo naravne in kulturne Strah pred uničenjem neprecenljivega narav- dediščine Maribor. xxii pp. nega bogastva pa žal še vedno ostaja, delno Kotarac, M., 1997: Atlas kačjih pastirjev (Odonata) zaradi še vedno ne dokončno pokopanih na- Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega črtov o gradnji hidroelektrarn na Muri, del- odonatološkega društva. Miklavž na Dravskem polju: no pa zaradi manjših krajevnih negativnih Center za kartografijo favne in flore. 205 str. posegov, ki se ob reki dogajajo ves čas. Kotarac, M., Šalamun, A., Weldt, S., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji Kljub temu, da smo poznavanje favne kačjih pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo pastirjev ob Muri ocenili za zadovoljivo, pa za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, naše znanje še zdaleč ni popolno. Preneka- Ljubljana. Miklavž na Dravskem polju: Center za teri že predlagani varstveni ukrep za izbolj- kartografijo favne in flore. 104 str. + CD z digitalnimi šanje stanja populacij ogroženih vrst kačjih prilogami. pastirjev je doslej ostal neuresničen, zato je Rojs, L., Koren, A., Košar, T., Kaligarič, S., Bedjanič, M., 2015: Mistična reka Mura. Ljubljana: Zavod RS zlasti z vidika spremljanja dolgoročne dina- za varstvo narave, Slovenska nacionalna komisija za mike populacij izbranih vrst in spremljanja UNESCO, Občina Veržej.. xxiv str. učinkov maloštevilnih že izvedenih varstve- Šácha, D., Bedjanič, M., 2011: Ponovno odkritje nih ukrepov z odonatološkimi raziskavami ogroženega rumenega porečnika Gomphus flavipes in monitoringom treba nadaljevati tudi v (Charpentier, 1825) v Sloveniji po pol stoletja (Odonata: prihodnje. Še pomembneje pa je, da se za- Gomphidae). Natura sloveniae, 13 (2): 37-43. Šalamun, A., Kotarac, M., 2010: Dopolnitev predloga ključi postopek za razglasitev Biosfernega območij za vključitev v omrežje Natura 2000 – kačji območja Mura pod okriljem programa or- pastirji (Odonata): kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) - ganizacije UNESCO Človek in biosfera, in iz končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor predalov na Ministrstvu za okolje in Zavo- RS. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo du RS za varstvo narave nemudoma pote- favne in flore. 36 str. + podatkovna zbirka. gne pobuda za razglasitev Regijskega parka Mura. Le tako bo namreč mogoče pričeti z resnim delom za postavitev uprave zavarovanega območja, upravljavske infrastrukture in načrta za upravljanje tega čudovitega in neprecenljivega območja na »daljnem vzhodu« Slovenije.

Viri: Bedjanič, M., 2002: O kačjih pastirjih Pomurja in Goričkega. V: Gogala, A., ured.: Narava Slovenije: Mura in Prekmurje. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. 37-41. Matjaž Bedjanič je biolog, ukvarja se s favnistiko in Bedjanič, M., 2012: O zeleni devi in vodni škarjici, ekologijo kačjih pastirjev, kobilic in potočnih rakov v rumenem porečniku in še čem z daljnega vzhoda Slovenije. Sloveniji in na Balkanu. Posveča se tudi taksonomiji, Trdoživ – glasilo slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev zoogeografiji in ohranjanju favne kačjih pastirjev narave, 1 (1): 18-19. jugovzhodne Azije, predvsem Šri Lanke. Dejaven je Bedjanič, M., 2014: Projekt »Varstvo in upravljanje pri raziskavah in ohranjanju mokrišč, zlasti sta mu sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011- ljubi terensko delo in naravoslovna fotografija. 2015«, LIFE09 NAT/SI/000374, Popis začetnega stanja in raziskave vpliva projektnih aktivnosti na populacije kačjih pastirjev (Odonata): pilotno območje Mura – Petišovci: končno poročilo. Elaborat za Zavod RS za varstvo narave. Braslovče: ProNatura. 82 str. ■ 316 Kobilice v pokrajini ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Kobilice v pokrajini ob reki Muri Stanislav Gomboc, Matjaž Bedjanič

Raziskanost kobilic ob reki Muri intenzivnejše raziskave območja prispevale Poznavanje kobilic pokrajine ob reki Muri vsaj še 10 dodanih vrst, tako grmovnih kot je še razmeroma slabo, saj sistematične razi- travniških predstavnic. skave favne območja doslej niso bile izvede- ne. Peter Us, ki je raziskoval kobilice Slove- Podatki in zanimivosti iz osebne nije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je v izkaznice kobilic sedemdesetih letih iz Pomurja poročal le o Preden predstavimo zanimivejše vrste, po- najdbah nekaj vrst (Us, 1971; 1992). Po letu glejmo še nekaj dejstev o kobilicah. Kobilice 1990 so kobilice vzbudile zanimanje nekaj sodijo v skupino žuželk z nepopolno preo- več ljubiteljskih entomologov in tako se je brazbo. Red kobilic (Orthoptera) delimo v s severovzhoda države nabralo nekaj fav- dve veliki skupini oziroma podredova: dol- nističnih podatkov. Poleg peščice manjših gotipalčnice (Ensifera) in kratkotipalčnice objavljenih prispevkov o najdbah zanimivih (Caelifera). Kot že ime pove, so pri prvih vrst (na primer Gomboc s sod., 2000; Bed- tipalke močno podaljšane in lahko kar ne- janič, 2004) so bile kobilice Prekmurja in kajkrat presegajo dolžino telesa. Kratkoti- Goričkega doslej poljudno predstavljene le v palčnice so manjše in imajo tipalke krajše katalogu razstave Narava Slovenije: Mura in od telesa, poleg tega je leglica za odlaganje Prekmurje (Gomboc, 2002). jajčec pri samičkah močno skrajšana in ni Pričujoči prispevek predstavlja kobilice ob- sabljasto podaljšana kot pri predstavnicah močja ob reki Muri, ki je opredeljeno v drugega podreda. Delež dolgotipalčnic in predlogu Biosfernega območja Mura in kratkotipalčnic je v pokrajini ob Muri pose približno ujema z mejami ekološko podoben, prvih je 16, drugih pa 17 vrst. membnega območja Mura in predlaganega Oba podredova nato še naprej razvrščamo Regijskega parka Mura. Od 157 v Sloveniji v različne družine. Ob Muri so med dru- živečih vrst kobilic jih v Prekmurju, skupaj žinami najbogateje zastopane ščebetulje z Goričkim, poznamo približno 50 vrst, z (Acrididae) s trinajstimi vrstami. Sledijo ožjega območja ob reki Muri je doslej zna- jim cvrčalke (Tettigoniidae) s šestimi vr- nih 33 vrst. To razmeroma majhno število stami ter srparice (Phaneropteridae), murni je delno posledica neraziskanosti, delno pa (Gryllidae) in trnovratke (Tetrigidae) s po je vzrok v samih naravno-geografskih zna- tremi vrstami. Druge družine pa imajo na čilnostih in omejitvi območja pričujoče ob- območju raziskovanja zgolj eno do največ delave. V ravninskih obrečnih gozdovih in dve vrsti. močvirjih ob Muri kobilic ni veliko, ker so Slovensko in latinsko ime kobilic izvira iz to zanje manj priljubljena bivališča, ki zah- njihovega načina premikanja, značilnega tevajo več prilagoditev na svojstvene ekolo- skakanja, ki ga omogoča okrepljeni zadnji ške razmere. Ekstenzivnih travniških biva- par nog. Poleg zadnjih skakalnih nog je za lišč pa v predlaganem Biosfernem območju kobilice značilno tudi oglašanje. Oglašajo Mura tudi ni več v izobilju in jih najdemo se le odrasle kobilice. Za dolgotipalčnice v nekoliko večjem obsegu le še med Veli- je značilno, da zvok proizvajajo z medse- ko Polano in Srednjo Bistrico. Vsekakor bi bojnim drgnjenjem posebnih struktur na Kobilice v pokrajini ob reki Muri 317

na višjih zeleh in visokem steblikovju do ščebetulj v kratki ruši in trnovratk na ske- letnih tleh. Zaradi vsega naštetega je razumljivo, da sodijo v Evropi kobilice med intenzivno raziskovane živalske skupine, tako s favnističnega, taksonomskega, ekološkega in fiziološkega kot tudi naravovarstvenega vidika. Kobilice ob Muri lahko v grobem razde- limo po tipu bivališč, ki jih naseljujejo. Nekatere vrste so bolj prilagodljive in jih srečamo v različnih življenjskih okoljih, medtem ko so druge pravcati specialisti, ki Prikaz doslej zabeleženega števila in deleža vrst kobilic jim ustreza le točno določeni tip bivališča po podredovih in družinah za območje predlaganega s prav posebnimi ekološkimi razmerami. Biosfernega območja Mura. Najznačilnejše, najpogostejše ali najzani- mivejše vrste predstavljamo v nadaljevanju. prednjih krilih, kratkotipalčnice pa z dr- Drevesne vrste kobilic gnjenjem notranje strani zadnjih stegen ob Med drevesnimi vrstami srečamo ob Muri otrdela sprednja krila. Nekatere kobilice se nekatere splošno razširjene vrste dolgoti- »oglašajo« tudi z drgnjenjem čeljusti, dru- palčnic, brez kakšnih posebnežev. Dobro ge s tresenjem zadka ali s tolčenjem nog poznana in največja med kobilicami ob ob podlago. Zvoke najpogosteje proizvajajo Muri je drevesna zelenka (Tettigonia viri- samčki, v redkih primerih se z napevom dissima), ki je mesojeda vrsta. Hrani se z odzovejo tudi samice, so pa tudi vrste, ki ličinkami žuželk in drugimi manjšimi ži- se ne oglašajo. Napevi kobilic so vrstno valmi. V stadiju ličinke živi ob robu gozda, značilni in vrste lahko s prepoznavanjem v pasu visokega steblikovja, tudi na višjih napevov včasih celo lažje določimo kot po poljščinah njiv. Odrasle kobilice so dobri razlikah v zgradbi telesa. letalci in se kasneje umaknejo na grmovje Kobilice so ozko specializirana skupina žuželk in med njimi je vsaka vrsta polna posebnosti in prilagoditev. Tako živi bra- Navadna hrastovka (Meconema thalassinum). mor v podzemnih rovih in je prepoznaven Foto: Stanislav Gomboc. po lopatastih sprednjih nogah, prilagojenih kopanju rovov, le malokdo pa ve, da se tudi zelo melodično oglaša. Navadna hrastovka živi samo v krošnjah dreves in je dejavna ponoči, čez dan pa se skriva na spodnji strani zelenih listov. Pritlikava krtovka ži- vi le ob vlažnih peščenih obalah stoječih voda, kjer se skriva v površinskih rovih in se rada sonči čez dan. Tako številne kobilice izbirajo ozke ekološke niše, v katerih živijo in na katere so prilagojene. Celo na istem travniku se razporedijo po različnih ekoloških nišah, od murnov v tleh, cvrčalk ■ 318 Kobilice v pokrajini ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

in v krošnje dreves. Njihovo petje je gla- travnikov s srednje visoko travo. Pogosta je sno in daleč slišno. Poslušamo ga lahko od v sestoju trav z ljuljko ali pirnico ter niž- poletja do jeseni. Vrsto srečamo tudi v na- jih zeli. Poleg rastlin ji teknejo še manjše seljih in ob prižganih lučeh rada prileti v žuželke, najpogosteje listne uši in ličinke stanovanja. Druga drevesna predstavnica je škržatkov. Značilni predstavnik kobilic po- navadna hrastovka (Meconema thalassinum), plavnih travnikov in obal stoječih voda je katere glavna posebnost je oglašanje s po- močvirski muren (Pteronemobius heydenii), trkavanjem zadnjih nog ob listno ploskev. ki ga zunaj teh območij ne najdemo. Velik Navadna hrastovka ravno tako rada prileti je komaj od 5 do 7 milimetrov, črnega te- na prižgane luči v stanovanjih. lesa, ob Muri pa je razmeroma pogost. Ker je majhen in večinoma skrit v tleh in med Kobilice močvirnih travnikov in drugih vegetacijo, njegovo prisotnost še najlažje po- mokrotnih bivališč trdimo, če prisluhnemo njegovim zvonkim Vlažni, poplavni travniki ter obale mrtvic, napevom. Navadni bramor (Gryllotalpa gryl- mlak in potokov oblikujejo prepoznavno lotalpa) živi na vlažnih, s humusom bogatih krajino območja ob Muri, kjer najdemo naj- tleh, v rovih, ki jih izkoplje z lopatastimi večjo raznolikost vrst kobilic. Prevladujejo sprednjimi nogami. Bramor ima zelo lepe vlagoljubne vrste, prilagojene na življenje napeve, ki jim lahko prisluhnemo v maj- v mokriščih. So ozko vezane na svoj ži- skih in junijskih nočeh. Za srednje vlažne vljenjski prostor in že po njihovi prisotnosti travnike je med dolgotipalčnicami značilna lahko natančno opredelimo tip in ohranje- še sezonsko pozna vrsta mečaric travniška nost življenjskega prostora, v katerem živijo. listarica (Ruspolia nitidula). Ta ima značilno Takim vrstam pravimo bioindikatorji. Med ostrokotno - koničasto glavo, z usti, obrnje- dolgotipalčnicami je značilna vlagoljubna nimi nazaj pod telo. Je med pogostejšimi vrsta dolgokrila ostroglavka (Conocephalus travniškimi vrstami ob Muri, tudi na zaple- fuscus), predstavnica visokega steblikovja veljenih njivah. mokrišč, ki jo ob Muri najpogosteje vide- Značilnice močvirnih travnikov so tudi ne- vamo na travinju s trstičjem in šaševjem. Po katere kratkotipalčnice. Pogosti sta ščebetu- zeleni barvi in vzorcu se povsem zlije z listi lji močvirska prikrivalka (Mecostethus para- trav, ločkov in šašev, na katerih živi in se pleurus) in mokriščna tleskavka (Stethophyma hrani. grossum). Slednja sodi med bolj zanimive in Roeselova bilčnica (Roeseliana roeselii) je za ekološke zahteve najbolj občutljive vrste mnogo pogostejša vrsta srednje vlažnih kobilic. Je med večjimi ščebetuljami, ži- vi pa izključno v mokri vegetaciji, neredko ob obalah potokov, kjer so tla v spodnjem delu pogosto poplavljena. V takšnih predelih prevladujejo visoko šašje in trstišča z močvirskimi zelmi. Mokriščna tleskavka tovrstnih bivališč ne zapušča, čeprav lahko leti, zato jo najdemo le v mokriščih, ki so kot taka nespremenjena že dolga obdobja. Oglaša se, kot bi tleskali s prsti, in nima značilnega napeva kot druge kobilice. Tu- di močvirska prikrivalka je pogosta vrsta vlažnih do poplavnih travnikov. Številčnost Samica dolgokrile ostroglavke (Conocephalus fuscus). obeh vrst v zadnjih letih hitro upada, ker Foto: Stanislav Gomboc. tovrstna bivališča sedaj mnogokje prerašča- Kobilice v pokrajini ob reki Muri 319

jo invazivne tujerodne zeli, med katerimi zelo daleč. Prisotna je ob obalah gramoz- prevladujeta orjaška in kanadska zlata ro- nic in mrtvic, če imajo neporaslo prodnato zga. Najpogostejša med ščebetuljami je vr- obalo, kjer si med vlažnim peskom gradi sta srednje vlažnih travnikov – kratkokrila drobcene površinske rove. Odrasle srečamo ščebetulja (Pseudochorthippus parallelus). Je od spomladi do jeseni. travnato zelene barve, v podrasti svetlih logov pri Apačah pa se pojavlja še v bronasto Kobilice suhih bivališč in golih tal rjavi obliki. Samice imajo le kratke štrclje Druge značilne vrste območja so predstav- ostankov pokrovk. nice srednje vlažnih do bolj suhih rastišč ter Na golih in vlažnih tleh z redkim in niz- predstavnice golih tal. Značilni predstavni- kim rastlinjem živijo drobne predstavnice ci, ki jih srečamo na žitnih njivah in krom- trnovratk. To so sabljasta trnovratka (Tetrix piriščih, sta njivska zelenka (Tettigonia cau- subulata), dolgotipalčna trnovratka (Tetrix data) in zelenoproga dvobarvnica (Bicolorana tenuicornis) in dvopika trnovratka (Tetrix bicolor). Obe sta zgodnji vrsti, ki odrasteta kraussi). Trnovratke imajo močno podaljšan že v juniju in sta v avgustu že prava redkost. ovratnik, ki sega kot koničasto podaljšana Najbolj pogost med murni je poljski muren strešica do konca zadka. V zadnjem obdobju (Gryllus campestris), ki ga najdemo na trav- je bila ob Muri odkrita tudi toploljuba mo- nikih in tudi na njivah. Značilno je njego- čvirska kobilica zelena poletavka (Aiolopus vo petje v mesecu maju, ko snubi samice in thalassinus), ki je v Sloveniji redka in ogro- brani svoje ozemlje. žena, v zadnjih letih pa širi svoje območje razširjenosti. V poletnih in jesenskih večerih lahko pri- Prava posebnost med kratkotipalčnicami pa sluhnemo čudovitim napevom vinskega črič- je miniaturna pritlikava krtovka (Xya pfaen- ka (Oecanthus pellucens), ki ga najdemo na dleri), malo večja od mravlje, a povečana je toplih, grmovnih legah ob gozdnem robu in videti kot oklepno vozilo. Čeprav je majhna, na ruderalni vegetaciji. ima izjemen odriv in za svojo velikost skoči Na redko poraslih tleh in ob poteh lahko

Poljski muren (Gryllus campestris). Foto: Matjaž Bedjanič. ■ 320 Kobilice v pokrajini ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

srečamo izmed kratkotipalčnic laško kobili- co (Calliptamus italicus) in modro peščenko (Oedipoda caerulescens). Po barvi telesa se obe ujemata s podlago golih tal, kjer počivata, zato ju je v mirovanju težko opaziti. Imata pa živobarvna spodnja krila, laška kobilica ima živo rdeča, modra peščenka pa modra krila. Na jagodnjakih pogosto najdemo komaj dober centimeter veliko brezkrilo vrsto Pezotettix giornae, ki ima rada tople lege. Oba spola te vrste imata zakrnela krila, ki so vidna le kot kratke luskice ob telesu.

Naravovarstveni vidik Za razliko od nekaterih drugih skupin žu- želk med kobilicami ob Muri ni nobene Pritlikava krtovka (Xya pfaendleri). evropsko ogrožene vrste iz dodatkov Bern- Foto: Matjaž Bedjanič. ske konvencije ali Habitatne direktive Evrop- ske unije in tovrstnih najdb tudi v priho- (Xya pfaendleri), med dolgotipalčnicami pa dnje ni pričakovati. Skupno šest vrst, med močvirski muren (Pteronemobius heydenii) in kratkotipalčnicami močvirska prikrivalka dolgokrila ostroglavka (Conocephalus fuscus), (Mecostethus parapleurus), mokriščna tleskav- je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih ži- ka (Stethophyma grossum), zelena poletavka valskih vrst v Sloveniji. (Aiolopus thalassinus) in pritlikava krtovka Mokriščna tleskavka in zelena poletavka sodita med zavarovane prosto živeče živalske vrste v Sloveniji. Močvirska prikrivalka (Mecostethus parapleurus). Glavni razlog ogroženosti kobilic ob reki Muri Foto: Matjaž Bedjanič. sta izginjanje in uničenje njihovih bivališč. Za- radi opuščanja živinoreje ekstenzivno obdelo- vani travniki ob Muri hitro izginjajo. Veliko jih je bilo preoranih v njive, mnogi so spremenjeni v pogosto košene travniške monokulture, šte- vilni pa se zaraščajo v grmišča in gozd. Travniki, ki ostanejo, so tako pravcati otoki sredi intenzivno obdelovanih njiv. Obale rek in potokov so prekrite z orjaško in kanadsko zlato rozgo ter žlezavo nedotiko, ki so znani agresivni ne- ofiti, ki opuščene travnike in obale spremenijo v lastno monokulturo. Na ta način pomembna bivališča kobilic dan za dnem izginjajo. Tega procesa danes ni moč ustaviti, saj je kmetov, ki bi skrbeli za travnike, vse manj, za ekstenzivno, z naravovarstvenimi načeli usklajeno upravljanje s travišči pa je premalo denarja in spodbud. Prizadevanja za razglasitev Biosfernega obmo- čja Mura pod okriljem Unescovega Programa Človek in biosfera (MAB) in ustanovitev Regij- skega parka Mura, ki bi upravljala z območjem, Kobilice v pokrajini ob reki Muri 321

Samica zelene poletavke (Aiolopus thalassinus). Foto: Stanislav Gomboc.

sicer dajejo nekaj upanja za izboljšanje močno negativnega trenda v zadnjih desetletjih, v nasprotnem primeru bo čudovita pokrajina ob reki Muri z neizmernim naravnim bogastvom še naprej izginjala pred našimi očmi.

Viri: Bedjanič, M., 2004: Prispevek k poznavanju razširjenosti, biologije in ogroženosti močvirskega Stanislav Gomboc je bil rojen leta 1969 v Prekmurju. murenčka Pteronemobius heydenii (Fischer, 1853) Študij agronomije je zaključil na Biotehniški fakulteti v Sloveniji (Orthoptera: Grillidae). Natura Sloveniae, v Ljubljani. Kot domačin se že od mladosti ukvarja z 6 (2): 15-37. metulji in kobilicami Prekmurja, Slovenije in Srednje Us, P. A., 1971: Beitrag zur Kenntnis der Orthopteren- Evrope, kjer je eden boljših poznavalcev obeh skupin Fauna (Saltatoria) von Slowenien. Beiträge zur žuželk. Objavil je številne prispevke s tega področja, Entomofaunistik, 21 (1-2): 5-31. Beiträge zur tudi kot soavtor knjig. Entomofaunistik, 12: 41-46. Us, P. A., 1992: Favna ortopteroidnih insektov Slovenije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za prirodoslovne vede, Classis IV: Historia naturalis, (32) 12: vii+314+xii str. Gomboc, S., 2002: Zanimivosti favne kobilic Prekmurja. V: Gogala, A., (ured.): Narava Slovenije: Mura in Prekmurje. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. 44-47. Gomboc, S., Šegula B., 2014: Pojoče kobilice Slovenije: priročnik za določanje pojočih vrst kobilic po napevih in slikah / Singing Orthoptera of Slovenia: manual for identification of singing Orthoptera based on songs and images. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo. 240 str. Matjaž Bedjanič je biolog, ukvarja se s favnistiko in Gomboc, S., Zechner, L., Bedjanič, M., 2000: Xya ekologijo kačjih pastirjev, kobilic in potočnih rakov pfaendleri (Harz, 1970) auch in Slowenien (Orthoptera: v Sloveniji in na Balkanu. Posveča se tudi taksonomiji, Tridactylidae). Acta entomologica slovenica, 8 (2): zoogeografiji in ohranjanju favne kačjih pastirjev 129-136. jugovzhodne Azije, predvsem Šri Lanke. Dejaven je pri raziskavah in ohranjanju mokrišč, zlasti sta mu je ljubi terensko delo in naravoslovna fotografija. ■ 322 Metulji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Metulji ob reki Muri Stanislav Gomboc, Barbara Zakšek, Nika Kogovšek, Matjaž Jež

Značilnost pokrajine ob reki Muri od me- in vodno vegetacijo, ki jo naseljujejo na to je z Avstrijo pri Ceršaku do tromeje s Hr- okolje prilagojene vrste metuljev. Čeprav gre vaško in Madžarsko so poplavni gozdovi, za poplavna območja reke Mure, to ne ovira kmetijske površine in močvirja, ki so nastali zmanjševanja travniških površin zaradi pre- v sobivanju reke in človeka. Najpomembnej- oravanja in zaraščanja. ši življenjski prostori metuljev so mokrotni Večina podatkov o pojavljanju metuljev na travniki in poplavni gozdovi, ki pa so na tem območju je zbranih naključno. Za to tem območju večinoma precej razdrobljeni. so zaslužni predvsem krajevni in ljubitelj- Največje sestoje še ohranjenih mokrotnih ski žužkoslovci, ki jih privablja edinstvena travnikov najdemo na območju Polane. Tu vegetacija poplavnih gozdov in močvirskih so tudi večje površine sklenjenega gozda, subpanonskih travnikov s številnimi zani- kot sta Polanski in Črni log. Drugi velik mivimi vrstami, ki jih v Sloveniji najdemo kompleks podobnih življenjskih prostorov je le v pokrajini ob reki Muri. Ciljno so bi- območje Muriše, kjer pa so prvotni komple- le opravljene le raziskave o pojavljanju po- ksi travnikov danes domala izginili v mo- sameznih vrst ali manjšega dela območja. zaiku njiv, še vedno pa je ohranjen pester poplavni gozd Murska šuma. Okljuki mr- Cvetoči travniki so življenjski prostor metuljev ob reki tvih rokavov še skrivajo prvotno močvirsko Muri. Foto: Barbara Zakšek. Metulji ob reki Muri 323

Tako je območje ob Muri z vidika metuljev zato zahteva precej opreme in časa, zlasti med bolj raziskanimi območji Slovenije, a ponoči, ko je dejavnih največ vrst. hkrati vsak nadaljnji popis še zmeraj prispe- Favna dnevnih in nočnih metuljev pore- va kar nekaj dodatnih vrst. Ker podatki niso čja Mure je za zdaj še pestra. Od približno zbrani na enem mestu, poznamo le okvirno 3.600 v Sloveniji poznanih vrst metuljev število vrst tega območja. smo jih tod zabeležili približno 1.000 iz 56 družin. Prevladujejo predvsem vrste metu- Tako kot drugod po Sloveniji tudi med ljev, katerih gosenice se hranijo z dreve- metulji ob reki Muri prevladujejo ponoči snimi vrstami. Med temi je največ pedicev dejavne vrste, ki jim pravimo nočni metu- in zavijačev. O tem pričajo tudi podatki o lji (poljudno tudi vešče). Poleg bolje pozna- številu popisanih vrst, med katerimi imajo nih dnevnih metuljev je še nekaj vrst, ki največ predstavnikov pedici (Geometridae), jih uvrščamo med nočne metulje, dejavnih in sicer 190 vrst, sovke (Noctuidae) 185 in podnevi (ovniči, steklokrilci, nekatere vrste zavijači (Tortricidae) 122. sovk, pedicev, zavijačev). Dnevno dejavnih Sezonsko so metulji ob reki Muri dejavni vrst je le približno deset odstotkov. Dnevne vse leto, tudi v zimskem času, ko so v toplih metulje opazujemo s sprehodi in beleženjem dneh dejavni prezimovalci, na primer jesen- vrst čez dan, za opazovanje nočnih pa po- ske vrste sovk, zavijačev in drugih manjših trebujemo več opreme: svetlobne šotore z metuljev, ki prezimujejo med listjem ali za virom ultravijolične svetlobe, razne vonjalne lubjem dreves. Največ vrst metuljev se po- vabe za jesensko in spomladansko obdobje javlja v poletnem času, v juniju in juliju. V ter feromonske vabe. Mnoge vrste najdemo ugodnih nočeh je v raznolikem gozdu Mur- le z intenzivnim ciljnim iskanjem, ob po- Svetlobni šotori za nočne popise metuljev z virom znavanju njihovih hranilnih rastlin in dru- ultravijolične svetlobe, ki jo oddajajo cevne sijalke. gih ekoloških zahtev. Preučevanje metuljev Foto: Stanislav Gomboc. ■ 324 Metulji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

ska šuma pri Petišovcih v eni sami junijski gosenica živi v steblih konjske kislice (red- noči mogoče zabeležiti do 250 vrst metu- keje drugih vrst), ki je ena največjih kislic ljev, kar je za poplavne loge zelo veliko. V pri nas. Ta vrsta je v Sloveniji znana samo Črnem logu je mogoče popisati do 150 vrst iz porečja Mure in je zelo ogrožena, saj so metuljev na noč, ob strugi reke Mure pa do se obale stoječih voda zarasle z invazivni- 100 vrst, saj je struktura gozda znotraj po- mi zelmi, ki so izpodrinile konjsko kislico. plavnih nasipov v podrasti siromašnejša. Drugi zanimivi predstavniki, ki jih najde- Metulje porečja Mure je smiselno predsta- mo ob vodnih okoljih, so še trsni lesovrt viti po življenjskih okoljih, v katerih živijo. (Phragmataecia castanea), ena redkejših vrst Ker je težko predstaviti vso raznolikost me- lesovrtov, katerega gosenica živi v steblih tuljev, ki živijo na tem območju, v nadalje- trstike. Med redkejšimi vrstami močvirskih vanju predstavljamo le nekatere zanimive, sovk velja omeniti vrste, ki živijo na trsti- redke, ogrožene in zavarovane vrste. ki in rogozih. Prva posebnost med njimi je Phragmatiphila nexa, ki je pri nas znana z Vrste stoječih voda, mrtvic, trstičja in območja Drave pri Dravogradu in prekmur- obalnega pasu skih logov, kjer smo jo odkrili pred kratkim. Zaradi obilice mokrišč ob Muri tu najdemo Gosenica se hrani v steblih in korenikah ve- veliko močvirskih vrst metuljev. Le redki like sladike, rogoza in obrežnega šaša. Me- vedo, da gosenice nekaterih vrst (iz družine tulji letajo v juliju in avgustu. Za rogozje travniških vešč, Crambidae) živijo v vodi, značilna je v rogozih živeča rogozova sovka v tulcu. Izdelajo si ga iz svilene niti, ki jo (Nonargia typhae). Metulji te vrste letajo od izločajo iz predilne bradavice in iz delčkov junija do oktobra. Gre za redko vrsto v Slo- vodnih rastlin. Največja med temi vrstami veniji, ki je nekoliko pogostejša v Primorju. je lokvanjeva vešča (Elophila nymphaeata), Za trstičje značilni vrsti sta tudi sovki Senta njene gosenice se hranijo z listi lokvanja in flammea in Rhizedra lutosa. Na perunikah njemu sorodnimi vrstami. Njena manjša in in rogozih živeča vrsta je sovka Globia spar- še lepša sorodnica – lečna vešča (Cataclysta ganii, ki je nekoliko pogostejša od predho- lemnata) - se hrani z vodno lečo. Ena naj- lepših in naših največjih travniških vešč je rdečekrila vešča (Ostrinia palustralis), njena Gosenica in metulj rdečekrile vešče (Ostrinia palustralis) iz Murske šume. Foto: Stanislav Gomboc. Metulji ob reki Muri 325

obsegu najdemo pri Polani, kjer sta prisotni tudi obe vrsti. Med pisančki velja omeniti travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), ki je vrsta ekstenzivnih srednje vlažnih do suhih travnikov in smo ga do sedaj na tem območju opazili samo na enem mestu. Mo- čvirski pisanček (Melitaea diamina) in srebrni tratar (Boloria selene) sta bila tu nekoč pogosta, danes pa sta redkejša. Med zanimivimi vrstami nočnih metuljev iz družine sovk, živečih na travnikih, velja omeniti zlatopikasto sovko (Plusia festucae) in srebrnokljuko sovko (Deltote uncula). Za- nimiv predstavnik gobarjev, pogost na travnikih ob Muri, je vrsta Penthophera morio, samica ima zakrnela krila in ne leta. Med bilkami lahko opazujemo le letajočega čr- Trsni lesovrt (Phragmataecia castanea). nega samčka pri iskanju samic. Metulji se Foto: Stanislav Gomboc. ne hranijo in živijo od maščobnih zalog le kratek čas, gosenica pa se hrani z nizkimi dnih, a prav tako zelo krajevno zastopana travami in zelmi. Tukaj je pogosta tudi mo- vrsta. Tudi mrzličnikova sovka (Simyra albo- čvirska vrsta kokljice Euthrix potatoria, ki venosa) se pojavlja na rogozih, trstiki, ločju živi ob vodah na šaših in travah, njena go- in nekaterih drugih zeleh mokrotnih travni- senica pa se v času razvoja večkrat okopa v kov. Vse omenjene vrste so ogrožene in pri vodi, da lahko zaključi razvoj. nas zavarovane, njihovi življenjski prostori pa se predvsem zaradi izsuševanja in zara- Vrste gozdnega roba in grmišč ščanja obalnega pasu z invazivnimi tujero- Čeprav gozdni rob ni značilni življenjski dnimi vrstami krčijo in izginjajo. prostor številnih vrst metuljev, pa prav tukaj srečamo skupaj vrste, ki sicer živijo v goz- Vrste vlažnih in mokrotnih travnikov dovih ali na travnikih, se pa tu spreletavajo, Dnevni metulji so značilni in najbolj opa- ko iščejo hrano ali se parijo. Gozdni rob je zni predstavniki travnikov. Na sprehodu za večino metuljev kot promenada, na kateri po mokrotnih travnikih lahko opazujemo se družijo. Hkrati združuje največ hranilnih oranžno obarvanega močvirskega cekinčka rastlin gosenic in odraslih metuljev, zato (Lycaena dispar), katerega gosenice živijo je po vrstni sestavi metuljev najbolj pester. na kislicah. Posebnost med modrini je rod Podmladek drevja in grmišča gozdnega roba mravljiščarjev, njihove gosenice del svojega so zelo iskana vegetacija za odlaganje jajčec življenja preživijo v mravljišču, kjer se hra- sicer drevesnih vrst metuljev, saj je gozdni nijo z njihovim zarodom. Predstavnika tega rob bolj osončen, listje mladega drevja pa rodu, ki ju najdemo na tem območju, sta bolj sočno in osvetljeno kot v krošnjah str- strašničin mravljiščar (Phengaris (Maculinea) njenih dreves. teleius) in temni mravljiščar (Phengaris (Ma- Grmiščni življenjski prostori so se razvi- culinea) nausithous), ki pa za svoj obstoj poli tudi na nekdanjih suhih travnikih, ki so leg mravelj nujno potrebujeta tudi zdravilno se zaradi opuščanja rabe začeli zaraščati. strašnico, na katero samice odlagajo jajčeca. V takšnih okoljih lahko v spomladanskih Travnike z zdravilno strašnico v največjem mesecih naletimo na petelinčka (Zerynthia ■ 326 Metulji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Parjenje strašničinih mravljiščarjev (Phengaris (Maculinea) teleius) na hranilni rastlini zdravilni Zlatopikasta sovka (Plusia festucae). strašnici. Foto: Barbara Zakšek. Foto: Stanislav Gomboc.

Srebrnokljuka sovka (Deltote uncula). Gosenica kokljice (Euthrix potatoria). Foto: Stanislav Gomboc. Foto: Barbara Zakšek.

polyxena), na črnem trnu ali glogu pa lahko sta značilnost tukajšnjih gozdov. Številčnost opazimo zapredke gosenic hromega volno- velikega spreminjavčka je prav tako močno ritca (Eriogaster catax). Obe vrsti sta na ob- upadla, mali pa je še prisoten in ga lahko v močju razširjeni krajevno. večjem številu opazimo na območju Murske Ob gozdnem robu in v presvetljenih gozdo- šume, kjer se pojavlja v dveh generacijah. vih lahko opazimo nekatere izmed največjih Med zanimivejšimi pisanimi vrstami nočni- in najlepših predstavnikov dnevnih metuljev. kov sta tudi kosmuljin pedic (Abraxas gros- Trepetlikarja (Limenitis populi), katerega sulariatus), ki živi na jagodičevju močvirskih gosenice se hranijo na trepetliki, v zadnjih logov, in spomladanska vrsta pedica Archie- letih nismo več potrdili. Tudi veliki in ma- aris parthenias, ki je dejavna čez dan in ima li spreminjavček (Apatura iris, Apatura ilia) oranžna spodnja krila. Njegove gosenice se Metulji ob reki Muri 327

hranijo na brezi. Med zelenimi pedici sta še vrstno pestrost v gozdovih dosegajo nočni posebno lepa vrsta Comibaena bajularia, ki metulji. Med redkejšimi sovkami tukaj živi prebiva na listavcih, in medvedek regratov vrsta Parastichtis suspecta, ki je velika red- kosmatinček (Arctia caja), ki leta od julija do kost v Sloveniji, živi pa na vrbovju. Vrsti, septembra, gosenica pa živi na nizkih zeleh ki ju pri nas srečamo samo tukaj, sta tudi vlažnih rastlišč. pedic Scopula corrivalaria in neprava sovka Schrankia taenialis. Med pedici najpogostej- Poplavni subpanonski gozdovi ši vrsti sta slivar (Angerona prunaria), ki je V Sloveniji so se na območju ob reki Muri oranžne barve, in gabrov pedic (Campaea značilni poplavni gozdovi ohranili v najve- margaritata), ki je zelene barve. Med hrbto- čjem obsegu. Na te gozdove močno vplivajo rožkami so za območje značilne številne vr- spremembe nihanja vode, občasne poplave ste, ki živijo predvsem na vrbah in topolih. in sušna obdobja v nekaterih letih. Njiho- Posebej velja omeniti vrsto Cerura erminea, va struktura je zelo raznorodna in se stalno ki je belih kril s črno orisanimi žilami, in spreminja. Tako na majhnem območju za- toploljubo hrastovo hrbtorožko (Phalera bu- sledimo zelo različno strukturo življenjskih cephaloides). Med medvedki je na območju prostorov poplavnih gozdov, od belovrbov- prisoten še črtasti medvedek (Euplagia qua- ja, jesenovja, poplavnih hrastovih gozdov dripunctaria), ki je številčnejši ob reki Muri in jelševja. V teh heterogenih gozdovih je v okolici Ceršaka, medtem ko ga bomo dol- pestrost vrst metuljev največja, tudi v slo- vodno opazili bolj redko. V listnatih goz- venskem merilu. dovih z gabrom in hrastom lahko naletimo Med dnevnimi vrstami poplavnih gozdov tudi na našega največjega metulja jamamaja velja omeniti črnega apolona (Parnassius (Antheraea yamamai), ki izvira iz Japonske mnemosyne), katerega gosenica se hrani v in so ga za namene svilogojstva prinesli v podrasti, na petelinčkih, ter gozdnega po- Slovenijo. Med gobarji sta bolj zanimivi vr- stavneža (Euphydryas maturna) in Scopo- sti vrbova zlatoritka (Leucoma salicis) in tu- lijevega zlatooka (Lopinga achine). Veliko kaj pogosta rdečerepka ali bledi gobar (Cal-

Samček regratovega kosmatinčka (Arctia caja). Petelinček (Zerynthia polyxena). Foto: Barbara Zakšek. Foto: Stanislav Gomboc. ■ 328 Metulji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

liteara pudibunda). V poplavnih gozdovih se Črni apolon (Parnassius mnemosyne). v spodnjem sloju, na čremsi, redno pojavlja Foto: Barbara Zakšek. čremsin zapredkar (Yponomeuta evonymella), ki se v večini let namnoži v takem številu, ščanja rabe. Pri opuščanju rabe travnike da povsem ogoli drevesa čremse, ki so v ju- pogosto prerastejo tudi tujerodne invaziv- niju popolnoma brez listov. V gozdovih so ne vrste rastlin, še najbolj pogosto orjaška takrat roji belih metuljčkov. Občasno se in kanadska zlata rozga. Tako so nekateri prenamnožita tudi navadni gobar (Lyman- dnevni metulji na tem območju že izgini- tria dispar) in navadni sprevodni prelec li ali je njihova številčnost močno upadla. (Thaumetopoea processionea). Gosenice go- Vzroki za to so izginule hranilne rastline barjev imajo z votlimi dlakami poraslo gosenic na travnikih in ob gozdnem ro- telo, v katerih je jedka tekočina, ki draži bu, predvsem pa pomanjkanje cvetnic, na kožo, zato je prijemanje teh gosenic lah- katerih odrasli metulji najdejo hrano in ko nevarno. Nekateri že samo s hojo med energijo za preživetje. Vsekakor nekate- drevesi, na katerih je polno gosenic, lahko re vrste metuljev na to območje prihaja- dobijo izpuščaje na koži. jo tudi na novo, pred kratkim na primer pušpanova vešča, ki izvira iz Kitajske in Ob Muri še vedno najdemo edinstvene ži- je bila prvič najdena prav ob Muri (Klju- vljenjske prostore, v katerih se pojavljajo čarovci ob Ljutomeru, 23. avgusta leta dnevni in nočni metulji. Najbolj so ogro- 2011), ter Blastobasis glandulella, ki izvira žene travniške vrste metuljev ter vrste iz Severne Amerike. Se je pa tukaj usta- gozdnega roba in mejic. Vzroki za to so lilo še nekaj vrst listnih zavrtačev, ki niso v izginjanju travniških površin, bodisi za- naše domorodne vrste metuljev, tudi ja- radi intenzifikacije kmetijstva ali pa opu- mamaj, in še bi lahko naštevali. Skratka, Metulji ob reki Muri 329

Hrastova hrbtorožka (Phalera bucephaloides). Viri: Foto: Stanislav Gomboc. Gomboc, S., 1996: Vier weitere Neufunde für die Großschmetterlingsfauna Sloweniens. Acta entomologica Slovenica, Ljubljana, 4 (2): 101-105. tudi favna metuljev se ves čas spreminja, Gomboc, S., 1998: Preliminary results Lepidoptera fauna le proces je zaradi človekovega vpliva bi- investigations in Prekmurje (NE Slovenia). Entomologia stveno hitrejši, kot bi bil sicer. Croatica, 4 (1): 29-55. Jež, M., 2012: Cydalima perspectalis (Walker 1859) (Lepidoptera: Crambidae), pušpanova vešča, nova vrsta Favna metuljev v pokrajini ob Muri je metulja v Sloveniji. V: Klokočovnik, V., (ur.). Slovenski kljub spremembam življenjskih okolij še entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, Maribor, vedno izredno bogata in pestra. Tukaj so 27. in 28. januar 2012. Knjiga povzetkov. Maribor: številna življenjska okolja, kjer živi veliko Fakulteta za naravoslovje in matematiko. 3: 57. ogroženih in zavarovanih vrst metuljev, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2015: Podatkovna ki jih je vredno in potrebno ohraniti. Za zbirka fotografij nevretenčarjev. http://www1.pms-lj.si/ animalia/galerija.php. Pridobljeno 23. 2. 2016. trajno doseganje tega cilja pa je na var- Verovnik, R., Zakšek, V., Govedič, M., Zakšek, B., stvenih območjih treba zagotoviti ustrezno Kogovšek, N., Grobelnik, V., Šalamun, A., 2015: upravljanje. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev v letih 2014 in 2015. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. 154 str., digitalne priloge. Zakšek, B., Kogovšek, N., Govedič, M., 2015: Inventarizacija dnevnih metuljev (Papilionoidea) in njihovih habitatov ob reki Muri. V: Govedič, M., Lešnik, A., Kotarac, M., (ur.): Inventarizacija favne območja reke Mure (končno poročilo). Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. 71–111. ■ 330 Metulji ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Zakšek, B., Kogovšek, N., Rebeušek, F., Govedič, Zakšek, B., Govedič, M., Kogovšek, N., Šalamun, M., 2015: Inventarizacija velikih nočnih metuljev A., Verovnik, R., 2012: Vzpostavitev in izvajanje (Lepidoptera: Bombycoidea, Drepanoidea, Geometroidea, monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev v letu 2012. Lasiocampoidea in Noctuoidea) in njihovih habitatov Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ob reki Muri. V: Govedič, M., Lešnik, A., Kotarac, M., Ljubljana. Miklavž na Dravskem polju: Center za (ur.): Inventarizacija favne območja reke Mure (končno kartografijo favne in flore. 156 str. poročilo). Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. 112–149.

Nika Kogovšek, je bila rojena leta 1987 v Ljubljani. V času študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se je začela zanimati za metulje in sodelovati Stanislav Gomboc je bil rojen leta 1969 v Prekmurju. pri dejavnostih Društva za proučevanje in ohranjanje Študij agronomije je zaključil na Biotehniški fakulteti metuljev Slovenije (DPOMS), katerega dejavna članica v Ljubljani. Kot domačin se že od mladosti ukvarja z je še danes. Leta 2012 je študij biologije zaključila metulji in kobilicami Prekmurja, Slovenije in Srednje z diplomsko nalogo na temo ekoloških preferenc dveh ozko Evrope, kjer je eden boljših poznavalcev obeh skupin sorodnih vrst metuljev frfotavčkov na Goričkem. Od leta žuželk. Objavil je številne prispevke s tega področja, tudi 2010 je sodelovala v projektih Centra za kartografijo kot soavtor knjig. favne in flore, v sklopu katerih je preučevala razširjenost metuljev v Sloveniji. V letih 2013 in 2014 je sodelovala pri preučevanju metuljev in njihovih življenjskih prostorov ob reki Muri.

Barbara Zakšek, je bila rojena leta 1986 v Mariboru. Že v času študija biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je bila dejavna v Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS). Študij biologije je leta 2011 zaključila z diplomsko nalogo s področja dnevnih metuljev mravljiščarjev. Od leta 2010 je Matjaž Jež je biolog in naravovarstvenik. zaposlena v Centru za kartografijo favne in flore, kjer so Je eden prvih pobudnikov za zavarovanje Mure njene glavne naloge raziskovanje razširjenosti in biologije in tudi raziskovalec njenih naravnih bogastev. dnevnih in nočnih metuljev po vsej Sloveniji. V letih 2013 in 2014 je skupaj s sodelavci raziskovala metulje ob reki Muri. Od leta 2012 je predsednica DPOMS. Edinstveni svet hroščev ob reki Muri 331

Edinstveni svet hroščev ob reki Muri Al Vrezec, Špela Ambrožič, Andrej Kapla

V zadnjih 20 letih je bila favna hroščev ob variolosus), ovratniški plavač (Graphoderus reki Muri deležna večje raziskovalne pozor- bilineatus), škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberi- nosti. Prve intenzivne raziskave so začeli na nus), rogač (Lucanus cervus) in strigoš. Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, kasneje pa so raziskave nadalje- Danes na ravnici ob Muri v prvi vrsti pre- vali na Nacionalnem inštitutu za biologijo vladujejo vlagoljubne vrste, tako vodne kot v obliki inventarizacije favne ter v sklopu tiste, ki so vezane na vlažna okolja poplav- nacionalnega monitoringa hroščev. Trenu- nih gozdov. Kljub temu pa je v naboru var- tno je na območju Mure poznanih več kot stveno pomembnih vrst kar nekaj toploljub- 1.300 vrst hroščev, vendar vse skupine niso nih vrst ali vrst, ki so vezane pretežno na bile enako dobro raziskane, tako da po oce- suha okolja, na primer poljar (Dolichus ha- ni tu živi vsaj četrtina vse slovenske favne lensis), blesteča minica (Protaetia aeruginosa) hroščev. Če upoštevamo zgolj varstveno po- in panonski poljski kozliček (Pedestredorca- membne vrste, pa pregled starejših in novej- dion pedestre). Posebnost pa so nekatere na ših podatkov razkriva nekatere spremembe v bukove in montanske gozdove vezane vrste, favni hroščev, ki so se zgodile od konca 19. ki pridejo do brežin reke Mure v širši oko- stoletja pa do danes, torej v dobrih sto letih. lici Ceršaka, na primer balkanski endemit Vplivi regulacije Mure med Ceršakom in orjaški krešič (Procerus gigas), ki tod dosega Veržejem ter intenzivno kmetijstvo na mur- svojo skrajno severno mejo razširjenosti. skih ravnicah so imeli za posledico izumrtje kar nekaj vrst. Prodišč na sami reki skorajda Hroščje bogastvo murskih mrtvic ni več ali pa so ta izdatno zamuljena, za- Mura je nižinska reka z značilnim poplav- to je razumljivo, da so z območja izginile nim območjem. S svojo naravno dinamiko nekatere vrste, kot je krešič vrste Broscus oblikuje številne značilne stranske struge, cephalotes. Izginilo je tudi nekaj govnojedih mrtvice, gramoznice in druga različna vo- vrst, na primer lunorožec (Copris lunaris), dna, obvodna ter močvirska okolja. Nasta- in precej rastlinojedih vrst, kot je mlinar nek in obstoj mrtvic sta povezana predvsem (Polyphylla fullo), ter nekaj vrst kozličkov s stalnim spreminjanjem toka reke. Mrtvice (Cerambycidae) in krasnikov (Buprestidae). Mure so primeren življenjski prostor za šte- Z naravovarstvenega stališča sta v tem po- vilne rastlinske in živalske vrste, med njimi gledu zanimivi vrsti puščavnik (Osmoderma za vodne hrošče, katerih biotska pestrost ob eremita) in strigoš (Cerambyx cerdo). Za pr- reki Muri je zelo visoka, zelo verjetno naj- vo se je kljub intenzivnim raziskavam ob višja v državi. Vodni hrošči so dobri kazal- reki izgubila vsaka sled, drugega pa danes ci stanja voda, ker so občutljivi za okoljske najdemo zgolj na južnem delu območja v spremembe. V mrtvicah ob Muri med vo- Murski šumi, čeprav sta oba še konec 19. dnimi hrošči prevladujejo predvsem kozaki stoletja poseljevala okolico Gornje Radgone. (Dytiscidae) in potapniki (Hydrophilidae). Kljub temu je za območje SI3000215 Mura Najdenih je bilo več kot 30 vrst, med ka- v omrežju Nature 2000 kvalifikacijskih kar terimi je Mura ključnega pomena za ovra- pet vrst hroščev: močvirski krešič (Carabus ■ 332 Edinstveni svet hroščev ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

tniškega plavača (Graphoderus bilineatus) in črnega potapnika (Hydrophilus piceus), tu pa živijo nacionalno pomembne populacije še štirih redkih in ogroženih vrst vodnih hro- ščev v Sloveniji. Ostrogasti kozak (Dytiscus circumflexus) je bil na območju reke Mure odkrit šele nedavno in je edini podatek za Slovenijo z novejšega obdobja, do zdaj pa je bil znan le s Cerkniškega jezera. Druga vrsta kozaka, veliki kozak (Dytiscus dimidia- tus), pa je vezana na večja gozdna vodna telesa. V Sloveniji je redka vrsta, najštevilčnej- Škofovska kapa (Cybister lateralimarginalis) je v ši je v vzhodnem delu Slovenije, predvsem v Sloveniji redka in ogrožena vrsta, ob reki Muri pa še mrtvicah reke Mure, kjer je še vedno dokaj vedno izjemno številčna, saj je v nekaterih mrtvicah pogost. Škofovska kapa (Cybister laterali- sploh najštevilčnejši vodni hrošč. Foto: Al Vrezec. marginalis), imenovana po svoji obliki, velja sicer za neizbirčno vrsto, ki izbira bogato Muri sobiva z ne dosti manjšim barjanskim zarasle stoječe vode, a je po do sedanjem potapnikom (Hydrophilus aterrimus). Obe vr- vedenju v Sloveniji zelo redka, ob reki Muri sti sta naša največja vodna hrošča. Barjanski pa dosega izjemno visoke gostote, kar kaže potapnik je pri nas redka in ogrožena vr- na edinstvenost tega prostora. Med potapni- sta, vezana na bogato zarasla vodna telesa, ki je najštevilčnejši črni potapnik, ki pa ob ki jih najdemo v gramoznicah in mrtvicah ob Muri. Posebnost Mure je tudi rumeno- Vodna telesa ob reki Muri so v slovenskem pogledu nogi mali potapnik (Hydrochara flavipes), edinstvena, saj v njih med drugim živi tudi izjemno sorodnik pri nas precej pogostejšega malega pestra favna vodnih hroščev, mnoge vrste vodnih hroščev potapnika (Hydrochara caraboides), ki je zna- pa tu dosegajo daleč najvišje gostote v Sloveniji. Na čilen za dobro zaraščene stoječe vode, kjer fotografiji je gramoznica v Spodnjem Krapju, ki je se prehranjuje z vodnim rastlinjem. Ličin- edino danes znano nahajališče ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus), vrste evropskega varstvenega ka je plenilska in živi blizu vodne površine, pomena, v Sloveniji. Foto: Andrej Kapla. kjer se hrani z manjšimi nevretenčarji. Vrsta Edinstveni svet hroščev ob reki Muri 333

je sicer sredozemska, območje reke Mure pa latissimus), za katerega pa v Sloveniji ne be- leži na severni meji njene razširjenosti. ležimo najdb. Ovratniški plavač je pri nas do nedavnega veljal za domnevno izumrlo Ovratniški plavač (Graphoderus bilineatus) vrsto, saj je bil zadnji in edini zanesljivi po- – Mura kot zadnje slovensko pribežališče datek z območja Rač iz leta 1936. V letu Ovratniški plavač je srednje velik kozak in 2011 pa je bil v okviru intenzivnih raziskav čeprav naseljuje različna vodna okolja, je nacionalnega spremljanja (monitoringa) sta- eden izmed najredkejših kozakov v Evro- nja hroščev v Sloveniji ponovno odkrit v pi, saj ni nikjer pogost. Vrsta je po Evropi zapuščeni gramoznici pri Spodnjem Krapju razširjena v stoječih vodah s čisto vodo, v ob reki Muri. Na podlagi tega podatka je gozdnih barjanskih mlakah, tudi gramozni- bila vrsta določena kot kvalifikacijska za cah. Najverjetneje se izogiba vodam, ki so območje SI3000215 Mura v omrežju Na- naseljene s plenilskimi ribami. Ovratniški ture 2000. Po letu 2011 pa ga kljub nekaj plavač se razmnožuje navadno v plitvi do ponovljenim poskusom vzorčenja nismo po- enega metra globoki vodi, zarasli z vodno trdili več v Spodnjem Krapju niti kje drugje grebeniko (Hottonia palustris), v katero sa- ob reki Muri, kar kaže, da gre za vrsto, ki mice zalegajo jajca. Pokazalo se je, da so je izjemno redka in jo je težko odkriti ter med vodnimi hrošči najbolj občutljive za je pri nas verjetno na robu izumrtja. Ali je spremembe vrste, ki so značilne za kisle vrsta na območju Mure zares izginila ali ne, in s hranili revne mlake, ter vrste velikih, bodo pokazala nadaljnja vzorčenja, vseka- bogato zaraslih mezo- do evtrofnih stoječih kor pa gre za eno najbolj ogroženih vrst ob voda v poplavnih območjih rek. Ekološko reki Muri, ki je zadnje in edino območje v ovratniški plavač ustreza obema tipoma, Sloveniji, kjer še živi. Ovratniški plavač je zato njegova redkost ni presenetljiva. Pro- malo mobilna vrsta, ki potrebuje sklenjene blematika izginjanja kozakov je bila prepo- komplekse vodnih teles. Zato je pomemb- znana tudi na evropski ravni, saj sta na Pri- no ohranjati povezanost vodnih okolij in logo II Direktive o habitatih (Direktiva Sveta ne samo varovati posamezna izbrana vodna 92/43/EC) kot vrsti evropskega varstvenega telesa. Zaradi tega so potrebni učinkoviti pomena uvrščeni kar dve vrsti, poleg ovra- ukrepi varovanja življenjskega prostora vrste tniškega plavača še orjaški kozak (Dytiscus na območju reke Mure. Življenjski prostor ■ 334 Edinstveni svet hroščev ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

preden se zabubijo v blatu. Vrsta je bila v Sloveniji nekdaj bolj pogosta, a se je njeno območje razširjenosti do danes bistveno skrčilo. Danes je v Sloveniji obravnavan kot kritično ogrožena vrsta (E). Domnevali so celo, da je črni potapnik v Sloveniji izumrl, a je bil z intenzivnimi raziskavami z novimi metodologijami vzorčenja ponovno odkrit v mrtvicah ob Muri, kjer živi tudi največji del slovenske populacije. Vrsto vse bolj ogroža- ta uničevanje vodnih teles, predvsem zaradi ribolovnih in kmetijskih dejavnostih (me- lioracije in izsuševanja vodnih površin), pa tudi svetlobna onesnaženost.

V obmurskih gozdovih Mura je verjetno zadnje slovensko pribežališče Če so prva posebnost Mure njene mrtvi- ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus), ki je bil ce, pa so druga poplavni gozdovi na njenih po več kot 70 letih v Sloveniji ponovno odkrit prav ob bregovih. Ti se odlikujejo po še vedno do- reki Muri. Foto: Andrej Kapla. kaj veliki količini odmrle lesne mase, ki je ključna za preživetje mnogih na odmrli les sicer leži znotraj območja SI3000215 Mu- vezanih vrst hroščev, ki jih skupno imenu- ra v omrežju Nature 2000, vendar trenutni jemo saproksili. Saproksilni hrošči veljajo ukrepi varstva na območju niso zadostni za v Evropi za ene najbolj ogroženih hroščev, učinkovito ohranjanje življenjskega prostora saj zadostne količine odmrlega lesa in dre- in populacije ovratniškega plavača, ki brez vesnih dupel v gozdovih danes niso več strožjih varstvenih režimov niso možni. Največji vodni hrošč pri nas, črni potapnik Črni potapnik (Hydrophilus piceus) – (Hydrophilus piceus), je v večjem delu Slovenije že izginil, v murskih mrtvicah pa se je ohranil v še vedno izginjajoči vodni rastlinojedec dokaj velikem številu. Foto: Al Vrezec. Črni potapnik je ena izmed največjih vodnih žuželk, saj meri lahko tudi do pet centimetrov. Vrsta je vezana predvsem na bogato zarasla stoječa vodna telesa, kjer se skriva v vodnem rastlinju, s katerim se tudi prehranjuje. Kot večina vodnih hroščev lahko leti in tako osvaja primerna vodna telesa. Odrasli hrošči so rastlinojedi, zato iščejo stoječe vode z obilnim rastlinjem, ličinke pa so plenilci. Živijo lahko do treh let. Odra- sla samica naredi spomladi za jajčeca prosto plavajoči mešiček s kljunastim nastavkom za zračenje in ravnotežje. Hrana ličink so vodni polži, ki jim ličinke zvrtajo luknjo skozi lupino, skozi katero jih pojedo. Ličinke lahko zrastejo tudi do sedem centimetrov, Edinstveni svet hroščev ob reki Muri 335

samoumevne. Da so murski gozdovi zadr- žali nekaj te prvobitnosti, se kaže v veliki vrstni pestrosti saproksilnih hroščev. Škrla- tni kukuj (Cucujus cinnaberinus) dosega prav ob Muri ene najvišjih gostot v državi, tod pa so številni tudi drugi saproksili, kot je skoraj za dlan veliki debelorogi kovač (Ae- gosoma scabricorne). Posebna skupina pa so vrste, vezane na lesno preperino v drevesnih duplih. Nedavna raziskava ob reki Muri je pokazala, da so mnoge vrste minic tu še vedno zelo pogoste, med njimi tudi nekatere, ki veljajo v Sloveniji za izjemno redke, denimo marmornata (Protaetia lugubris) in blesteča minica (Protaetia aeruginosa). To se kaže tudi pri njihovih plenilcih, kakršna je rjasta pokalica (Elater ferrugineus), ki je spe- Ponekod ob reki Muri, denimo v Murski šumi, so še cializirani plenilec velikih ogrcev minic, ki ohranjeni stari hrastovi gozdovi, v katerih živi še živijo v lesni preperini v zavetju drevesnih posebej veliko saproksilnih hroščev, tod pa se je ohranila dupel, zlasti hrastov in vrb. Hrast, ob Mu- tudi populacija pri nas redkega in ogroženega strigoša ri zlasti dob (Quercus robur), velja v Evropi (Cerambyx cerdo). Foto: Andrej Kapla. za enega od biotsko najbolj pestrih dreves, kar še posebej velja za velika drevesa. Naj- ohranila tudi populacija strigoša (Cerambyx demo jih še v nekaterih gozdnih sestojih ob cerdo), tod pa sta številna tudi rogač (Luca- reki Muri, zlasti v Murski šumi, kjer se je nus cervus) in redki veliki kleščar (Rhagium sycophanta), ravno tako hrastovi vrsti. Vla- Bogata favna vrst, vezanih na drevesna dupla, se ob žna tla obmurskih poplavnih gozdov pa so reki Muri kaže tudi v prisotnosti plenilcev saproksilnih pomembna tudi za nekatere vrste, ki jim za- hroščev, kakršna je rjasta pokalica (Elater ferrugineus), radi števila, ki jih tod dosegajo, lahko reče- ki je specializirani plenilec velikih ogrcev minic, ki živijo mo kar murski posebneži. Takšen je četve- v lesni preperini drevesnih dupel. Foto: Andrej Kapla. ropikasti mrhar (Xylodrepa quadrimaculata), ki je sicer mrhovinarski hrošč, in pa redka vijoličasta travnica (Meloe violaceus), ki jo sicer pogosteje najdemo na gozdnem robu in vlažnih travnikih. Ob Muri je ob pravem času presenetljivo številna.

Gozdovi ob Muri, jedrno območje slovenske populacije škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) Škrlatni kukuj je saproksilna vrsta, vezana na starejše drevesne ali gozdne sestoje, še posebej pogosta pa je v starejših obrežnih mehkolesnih lokah. Odrasli škrlatni kukuji in njihove ličinke so plenilci, ki živijo pod lubjem odmrlih stoječih ali ležečih dreves, zlasti topolov, vrb, brestov, hrastov, jesenov, ■ 336 Edinstveni svet hroščev ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

javorjev in lip, pa tudi drugih, celo iglastih Antonio Scopoli opisal po primerkih prav iz drevesnih vrst. Telo odraslih škrlatnih ku- Slovenije, do nedavnega bolj ali manj spre- kujev je popolnoma sploščeno, prilagojeno gledana vrsta. na življenje pod lubjem so značilne škrla- tne barve, po čemer so tudi poimenovani. Strigoš (Cerambyx cerdo) – prebivalec Po zadnjih raziskavah škrlatni kukuji nase- starih hrastovih sestojev ljujejo poplavne gozdove ob reki Muri vse Strigoš je s svojimi 30 do 50 milimetri naj- od Robičevih gozdov pri Sladkem Vrhu do večja vrsta kozlička pri nas, vendar je kljub Murske šume. V predelih, kjer se z obre- velikosti slabo poznan. Najdemo ga skoraj žnimi gozdovi gospodari ekstenzivno, je izključno na hrastu in čeprav se ličinke lah- zaradi povišane količine odmrle lesne mase ko prehranjujejo tudi z lesom jesena, gabra, precej pogost. Prav gozdovi ob Muri so se breze, lipe, topola, jablane, hruške, vrbe in za škrlatnega kukuja pokazali kot najpo- pravega kostanja, se to v resnici zgodi zelo membnejši pri nas in verjetno ob Muri živi redko. Za njegov obstoj so pomembna večja največja in najbolj strnjena populacija vrste drevesa z večjimi odmrlimi vejami ali deli pri nas. Večinoma ga najdemo le kot ličin- debla, kjer se ličinka razvija do tri leta, od- ko pod lubjem, odrasle hrošče pa je kljub rasli hrošči pa so dejavni od maja do julija, številčnosti izredno težko opaziti. Je med ko se v večernih urah in ponoči tudi spre- prvimi zgodnje spomladanskimi žuželkami. letavajo. V 19. stoletju je bil strigoš ob Mu- Če vremenske razmere dopuščajo, odrasli ri poznan še v Gornji Radgoni, v novejšem hrošči letajo naokrog že v začetku marca ob času pa smo ga našli le še v Murski šumi. toplih in sončnih dnevih, ko večine žuželk Bolj kot veliki osamljeni hrasti ali obširni še ni na spregled. Ravno zato je bil škrla- gozdovi so pomembne mejice, presvetljeni tni kukuj od leta 1763, ko ga je Giovanni gozdni robovi in nasadi s starimi, velikimi drevesi. Robovi Murske šume so porasli s Kako pomembni so gozdovi ob reki Muri za ohranjanje sestoji starejših hrastov, kar predstavlja ugo- saproksilnih hroščev, nam kaže populacija škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus), vrste evropskega V Sloveniji populacija strigoša (Cerambyx cerdo) varstvenega pomena, saj so prav obmurski gozdovi jedrno upada, vrsta pa je ponekod že izumrla, žal tudi ob območje njegove populacije v Sloveniji. zgornji Muri, medtem ko se je ob spodnji Muri, zlasti v Foto: Andrej Kapla. Murski šumi, še ohranila. Foto: Andrej Kapla. Edinstveni svet hroščev ob reki Muri 337

den življenjski prostor za strigoša. Ker se ličinke razvijajo v deblih ali vejah, dvignjenih od tal, vlažna tla in pogoste poplave ne vplivajo nanje, kot na primer na rogača (Lu- canus cervus), katerega ličinke živijo v tleh in se prehranjujejo z odmrlimi koreninami dreves in preperelim lesom.

Zaključek S svojim poplavnim značajem, mrežo mrtvic in ohranjenimi gozdovi z dovolj odmrle lesne mase so se ob reki Muri vse do dana- šnjih dni uspele ohraniti nekatere populacije sicer v Sloveniji redkih in krajevno izumrlih vrst. Še več, ohranile so se v še vedno velikem številu. Vendar pa zob časa in vedno večje potrebe človeka tudi temu delu sveta V vlažnem okolju potokov ob Muri in njenem zaledju ne prizanašajo. Pri hroščih je zavoljo njihove živi eno od večjih populacijskih jeder močvirskega krešiča velike vrstne pestrosti to morda še najhitreje (Carabus variolosus) v Sloveniji, a populacija po zadnjih opazno, saj tudi ob Muri beležimo izumr- podatkih, kot kaže, upada. Foto: Andrej Kapla. tja vrst. Zlasti v zgornji polovici reke Mure zavesti ter družbene odgovornosti in ne živi ob manjših potočkih in zamočvirjenih anomalija evropskih zakonov in posameznih predelih verjetno najmočnejša populaci- zanesenjaških ljubiteljev narave. ja močvirskega krešiča (Carabus variolosus), vrsta, ki ima svoje globalno populacijsko jedro najverjetneje prav v Sloveniji. Zato je Zahvala: murska populacija toliko bolj pomembna in Prispevek temelji na rezultatih raziskav presega nacionalne vidike varstva in ogrože- Nacionalnega inštituta za biologijo v okviru nosti. Nedavno smo v teh izjemno vlažnih nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga okoljih tudi prvič pri nas zabeležili povo- financira Ministrstvo Republike Slovenije dnega krešiča (Carabus clatratus), vrsto, ki za okolje in prostor, inventarizacije favne je podobno kot močvirski krešič v sosednji ob reki Muri, ki ga je usklajeval Center za Italiji zaradi sprememb v življenjskem pro- kartografijo favne in flore (naročnik Dra- storu in vdora tujerodnih vrst izumrla. Na- vske elektrarne Maribor d.o.o.), in projekta cionalno spremljanje (monitoring) populacij GoForMura iz Programa Norveškega meha- hroščev pa je pokazalo, da se tudi pri nas v nizma EGP 2009–2014, ki ga je usklajeval populaciji močvirskega krešiča dogajajo dra- Gozdarski inštitut Slovenije. matične spremembe in prav pri najmočnej- Viri: ši murski populaciji je bil zabeležen upad. Ambrožič, Š., Kapla, A., Vrezec, A., 2015: Razširjenost Vedno boljši podatki, ki jih pridobivamo o in status vrst rodu gladkih plavačev Graphoderus naši biotski pestrosti, nam kažejo, da vse to (Dytiscidae: Coleoptera) v Sloveniji. Acta entomologica živalstvo, ki ga imamo za samoumevnega, slovenica, 23 (2): 69-92. Ambrožič, Š., Kapla, A., Vrezec, A., Bordjan, D., izginja in da bodo potrebni resni ukrepi, da Bertoncelj, I., 2015: Inventarizacija hroščev (Coleoptera) ga bomo ohranili za zanamce. Razmislek o ob reki Muri (končno poročilo). V: Govedič, M., Lešnik, tem pa ne zadeva le stroko in naravovar- A., Kotarac M. (ured.): Inventarizacija favne območja stvenike, pač pa vso družbo, saj je dejansko reke Mure. Miklavž na Dravskem polju: Center za ohranjanje narave stvar skupne družbene kartografijo favne in flore. ■ 338 Edinstveni svet hroščev ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Brelih, S., Drovenik, B., Pirnat, A., 2006: Gradivo Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 2. prispevek: bilineatus. Končno poročilo. Ljubljana: Nacionalni Polyphaga: Chrysomeloidea (=Phytophaga): Cerambycidae. inštitut za biologijo. Scopolia, 58: 1-442. Vrezec, A., Ambrožič, Š., Kapla, A., Bertoncelj, I., Brelih, S., Kajzer, A., Pirnat, A., 2010: Gradivo Bordjan, D., 2014: Izvajanje spremljanja stanja populacij za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 4. prispevek: izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014: Carabus Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia). Scopolia, 70: variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus 1-386. funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus: končno Culiberg, M., Babij, V., Seliškar, A., Trpin, D., Vreš, poročilo. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo. B., Prus, T., Zupančič, M., Žagar, V., Accetto, M., Vrezec A., De Groot M., Kobler A., Ambrožič Š., Kapla Čarni, A., Drovenik, B., Čelik, T., Tome, S., Slapnik, A., 2014: Ekološke značilnosti habitatov in potencialna R., Mršić, N., 1998: Biotopska in biocenotska valorizacija razširjenost izbranih kvalifikacijskih gozdnih vrst hroščev reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti: zaključno poročilo (Coleoptera) v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji: o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela prvi pristop z modeliranjem. Gozdarski vestnik, 72 (10): na področju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Biološki 452-471. inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Drovenik, B., 2004: Entomologische Untersuchungen der Fluss Mur (Mura) an beispiel der Käfer (Coleoptera). Acta entomologica slovenica, 12 (1): 27-34. Drovenik B., Vrezec A., 2002: Hrošči Pomurja. 48-52 V: Gogala, A., (ur.): Narava Slovenije: Mura in Prekmurje. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Hendrich, L., Balke, M., 2000: Verbreitung, Habitatbindung, Gefahrdung und mogliche Al Vrezec je znanstveni sodelavec v Nacionalnem Schutzmassnahmen der FFH-Arten Dytiscus latissimus inštitutu za biologijo in kustos na Prirodoslovnem muzeju Linnaeus, 1758 (Der Breitrand) und Graphoderus Slovenije. Večinoma se ukvarja z ekologijo ptic, hroščev in bilineatus (De Geer, 1774) in Deutschland (Coleoptera: potočnih rakov, v zadnjem času nekoliko bolj poglobljeno Dytiscidae). Insecta, 6: 97-114. s problematiko tujerodnih vrst. Strokovno vodi nacionalni Iversen, L. L., Rannap, R., Thomsen, P. F., Kielgast, monitoring populacij hroščev v okviru omrežja Natura J., Sand-Jensen, K., 2013: How do low dispersal species 2000 v Sloveniji, v okviru katerega je bila reka Mura establish large range sizes? The case of the water beetle prepoznana kot varstveno zelo pomembno območje. Graphoderus bilineatus. Ecography, 36: 770–777. Kapla, A., Vrezec, A., 2007: Morfološke značilnosti, razširjenost in opis habitata vrste Dolichus halensis v Sloveniji (Coleoptera: Carabidae): krešiči v agrarnih sistemih. Acta entomologica slovenica, 15 (1): 57-64. Kotarac, M., Govedič, M., Erjavec, D., Jakopič, M., Trčak, B., Presetnik, P., Poboljšaj, K., Lešnik, A., Cipot, M., Rebeušek, F., Šalamun, A., Grobelnik, V., Špela Ambrožič je zaposlena v Nacionalnem inštitutu Vrezec, A., Kapla, A., 2007: Analiza živega sveta za biologijo, kjer raziskuje ekologijo hroščev. Njeno na območju Mure med Šentiljem in Veržejem: projekt zanimanje je usmerjeno predvsem v preučevanje HE na Muri. Miklavž na Dravskem polju: Center za vodnih hroščev. kartografijo favne in flore. Vignon, V., Orabi, P., 2003: Exploring the hedgerows network in the west France for the conservation of saproxylic beetles (Osmoderma eremita, Gnoriumu variabilis, Lucanus cervus, Cerambyx cerdo). Proceedings of the second pan-European conference on Saproxylic Beetles. London: People's Trust for Andrej Kapla je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za Endangered Species. biologijo, kjer raziskuje ekologijo hroščev in rakov. Posebej Vrezec, A., Ambrožič, Š., Kapla, A., 2011: Dodatne blizu mu je preučevanje krešičev (Carabidae) in jamskih raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter hroščev. izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011. Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji 339

Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji Metka Povž

Mura je še edina od Slovenije do izliva ne- Regulacijam se je do začetka 20. stoletja pregrajena reka z izjemno bogato in razno- pridružilo še intenzivno onesnaževanje. Po- liko ihtiofavno. Naseljuje jo 51 domorodnih sledica vseh negativnih vplivov je bilo izgi- in 13 tujerodnih ribjih vrst in en piškur. notje postrvjih vrst sulca, potočne postrvi in Sama Mura z rokavi in številnimi mrtvi- lipana ter nekaterih rib selivk. Po izboljša- cami predvsem v spodnjem toku v Sloveniji nju kakovosti vode proti koncu osemdesetih je prav zaradi izjemne ihtiofavne v območju let preteklega stoletja sta se opazno izbolj- Natura 2000 (SI3000215 Natura 2000) s 13 šali tako raznolikost ribjih vrst kot velikosti ciljnimi vrstami, med temi je tudi piškur. njihovih populacij. Med domorodnimi vrstami jih je 35 na Mura je edina reka v Sloveniji, ki je od meje Rdečem seznamu ogroženih rib in piškurjev in z Avstrijo nizvodno vse do izliva v Dravo kar 22 na seznamu Habitatne direktive, kar še vedno brez jezov, pregrad in zajezitvenih pomeni, da so te vrste ogrožene v evrop- jezer. To pa pomeni, da lahko ribe tako kot skem merilu. pred stoletji še danes priplavajo iz Donave k nam v Muro vse do Ceršaka. V porečju Mure se srečujemo tako s stoje- Kljub temu, da se ribe lahko nemoteno seli- čimi kot s hitro in počasi tekočimi vodami jo vzvodno in nizvodno na drstišča in pasi- in temu primerna je raznolikost ribjih vrst šča, pa se je ribja favna v tem porečju precej in njihovih združb. S svojimi rokavi, mrtvi- spremenila v primerjavi s stanjem pred 150 cami ter večjimi in manjšimi pritoki je po do 200 leti (Povž, Vovk, 1980; Povž, Vovk, raznovrstnosti ribje favne eno najbogatejših 1982; Povž, Budihna, Vovk, Ocvirk, 1984; in najbolj ohranjenih porečij v Sloveniji in Povž, 1984; Povž, 1987; Povž, 1988, Povž, morda celo v Evropi, in to kljub neizmerno 1993, Povž, 1997; Povž, 2002). Podatkov o obsežnim regulacijskim posegom, ki segajo ribjih vrstah, ki naj bi živele v Muri v 18. daleč nazaj v konec 18. stoletja (Mrakovčić, stoletju pred regulacijskimi posegi, nismo Mustafić, Ćaleta, Buj, Marčić, 2008). Zara- našli. Iz starih zapisov in celo rokopisov za di regulacij ter gradnje protipoplavnih nasi- obdobje od leta 1842 do 1933 pa smo ugo- pov in razbremenilnih kanalov se je življenj- tovili, da je na prehodu 19. v 20. stoletje ski prostor vodnega življa zelo spremenil, naseljevalo ali v Muro in pritoke zahajalo v predvsem pa izjemno skrčil. Od takrat do času drstenja vsaj 60 različnih domorodnih danes se je samo na območju mejne Mure ribjih vrst in en piškur, ki so se pojavljali v od Ceršaka do Gornje Radgone njen vodni vsej Muri bolj ali manj redno. prostor zmanjšal za več kot 80 odstotkov. Iz redkih literaturnih podatkov o tedanji ri- Za odtenek manj prostora ji je človek odvzel bji favni je bila reka Mura na ozemlju dana- v srednjem in najmanj v spodnjem toku, kjer šnje Slovenije salmonidno-ciprinidna reka, edino še lahko opazujemo in doživljamo naseljevale so jo torej tako postrvje kot kra- Muro z njenimi ribami v vsej njeni pestrosti povske vrste (Reisinger, 1972). Z intenziv- in mogočnosti. nim razvojem industrije v Avstriji pa se je v nekaj letih kakovost vode tako poslabšala, da so iz Mure izginile vse postrvje vrste. ■ 340 N • U Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Mura pri Veržeju pred 200 leti. Vir: Rajšp, 1997. spodarski ulov v nižinskih tokovih Save, v Donavi in v Črnem morju. Kečiga je riba selivka in redki vsako leto ujeti primerki Leta 1963 je bil zabeležen zadnji ulov sulca dokazujejo, da še vedno prihaja v Sloveni- v Muri v Sloveniji, nato pa ni bilo podat- jo iz Drave ali morda celo iz Donave, saj ka o ulovu te vrste vse do leta 1998, ko je bil, na izjemno veselje tamkajšnjih ribičev, v njene selitve ne ovira še nobena pregrada. Ceršaku prvič po več desetletjih zopet ujet Leta 2009 je bila v Muri pri Veržeju ujeta kar 112,5 centimetra dolg in 12,5 kilograma 84 centimetrov dolga kečiga. težak sulec. Od takrat dalje se redno poja- V času upadanja kakovosti vode v porečju vlja v ulovu ribičev predvsem na mejnem Mure proti koncu 19. in v prvi polovici 20. delu reke. stoletja se začnejo pojavljati tujerodne in Zaradi slabe kakovosti vode sta iz Mure iz- proti onesnaževanju bolj odporne ribje vr- ginila tudi potočna postrv in lipan. Ponovno ste, ki jih pred tem v naših vodah sploh ni sta se ti dve vrsti pojavili po letu 1990, ko se je Avstriji in Sloveniji uspelo dogovoriti Kečiga (Acipenser ruthenus). Foto: Metka Povž. za zmanjšanje onesnaževanja Mure z avstrijske strani. Danes sta omenjeni ribi še vedno redki, vendar se populaciji obeh povečujeta, kar dokazuje iz leta v leto večje število uje- tih postrvi in lipanov. Na prelomu stoletja so v Muri živeli tudi predstavniki jesetrovk (Acipenseridae). Po letu 1925 teh vrst v Muri ribiči niso več ujeli razen kečige. Vzrok za izginotje jesetrovk iz Mure je bila v manjši meri slaba kakovost vode, prevladal pa je pretiran go- U • N 341

Mura pri Veržeju danes. Vir: Naravoslovni atlas. lova. Danes v porečju Mure živi in se - z izjemo belega amurja in sivega in srebrnega tolstolobika - uspešno razmnožuje osem tu- bilo. Tako so se pojavili srebrni koreselj pa jerodnih vrst. Šest vrst izvira iz Amerike, sončni ostriž in ameriški ali, kakor ga da- pet pa jih je azijskega izvora (Povž, 2007; nes imenujemo, rjavi somič za razliko od Povž, 2008). črnega, ki se je pojavil prav tako v porečju Sestava ribjih združb v porečju Mure na Mure nekaj desetletij kasneje (Povž, 2007). ozemlju Slovenije je precej stalna. Določe- Že leta 1925 so v Muro naselili tujerodno ne vrste se vzdolž cele reke pojavljajo stalno, šarenko. Kasneje so tem tujerodnim vrstam določene pa le občasno. Ves čas se pojavljajo sledile še druge, večinoma namerno naselje- značilne rečne vrste ali take, ki živijo tako ne vrste predvsem zaradi popestritve ribo- v tekočih kot v stoječih vodah. V rečnih rokavih so pogostejše ribe, ki prevladujejo v stoječih vodah. Rečni rokavi predstavljajo predvsem drstišča številnih krapovskih vrst Tujerodne ribje vrste v porečju Mure.

Vrste, ki izvirajo iz Amerike Vrste, ki izvirajo iz Azije Ictalurus melas – črni somič Ctenopharyngodon idella – beli amur Ictalurus nebulosus – ameriški somič Pseudorasbora parva – psevdorazbora Micropterus salmoides – postrvji ostriž Carassius gibelio – srebrni koreselj Oncorhynchus mykiss – ameriška postrv Hypophthalmichtys molitrix - srebrni tolstolobik Salvelinus fontinalis – potočna zlatovčica Hypophthalmichtys nobilis – sivi tolstolobik Lepomis gibbosus – sončni ostriž ■ 342 Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

in prostore, kjer se zadržujejo ribje mladi- ce do določenih velikosti, ko se preselijo v reko. Kot življenjski prostor so za nekatere vrste rib torej izjemnega pomena. Zato predvsem značilne vrste, ki naseljujejo reko, nujno potrebujejo za obstoj ohranjene ele- mente naravne rečne dinamike, nezaraščene rečne bregove, obsežna prodišča, globine in plitvine. Porečje Mure zaznamujejo brezštevilne mrtvice. Na predelu od Ceršaka do Veržeja so bolj redke, od tod nizvodno pa so vse po- gostejše, največ jih je v spodnjem toku na levem bregu od izliva Ščavnice do hrvaške meje. Mrtvice so vodna telesa, ki zaradi za- raščanja z rastlinjem izginevajo po naravni poti. Če Mura ne bi bila regulirana, bi stare Velika senčica (Umbra krameri). Foto: Metka Povž. mrtvice izginevale, nove pa nastajale in tako bi se enkratna ihtiofavna mrtvic ohranjala po naravni poti. Tega procesa danes ni več za prehranjevanje. Po zadnjih podatkih živi in če želimo vsaj nekatere mrtvice ohra- v porečju Mure 51 domorodnih in 11 tuje- niti predvsem zaradi izjemnih življenjskih rodnih vrst. Kljub izredno skrčenemu vo- združb, ki so se v njih oblikovale, je treba dnemu prostoru Mure in posledično izjemni poskrbeti tako za njihovo oživitev (revitali- degradaciji življenjskih prostorov je pestrost zacijo) kot za kasnejše vzdrževanje in ohra- ribjih združb v porečju Mure v primerjavi njanje obstoječega stanja. s Savo ali Dravo izjemna, saj živi tu še ve- Vse ribje vrste vključno s piškurji imajo torej dno več kot polovica vseh v Sloveniji živečih v porečju Mure za življenje in preživetje še dovolj raznolikih prostorov tako za drst kot Mrtvica Beloviči pri Petišovcih, življenjski prostor velike senčice. Foto: Metka Povž.

Število domorodnih in tujerodnih ribjih vrst v Sloveniji in v Muri in zastopanost v Rdečem seznamu in v Habitatni direktivi. Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji 343

v okviru raziskovalne naloge Favna Slove- nije (Pisces, Decapoda) potekale ihtiološke raziskave o razširjenosti, ogroženosti in var- stvu ribjih vrst, v letih od 1997 do 1998 pa so preučevali še distribucijo ribjih vrst. Po zadnjih preverjenih informacijah lahko z gotovostjo trdimo, da v porečju Mure živi s piškurjem vred vsaj 51 domorodnih vrst (Povž, Gregori, A., Gregori, M., 2015), skupaj s tujerodnimi vrstami pa celo kar 61 različnih ribjih vrst, kar je izjemno veliko, če vemo, da živi v vodah v vsej Sloveniji vsega skupaj 95 vrst. Omeniti pa je treba tudi, da je pred dvema stoletjema v Muri živelo 61, vendar samo domorodnih vrst, med njimi je bilo kar nekaj predstavnikov iz družine jesetrovk, kot na primer kašikar in beluga ter še marsikatera druga. V Muri sta bila popisana tudi kosalj in črnomorska čepa. Domorodne vrst rib so na podlagi ocenjene ogroženosti zavarovane z različnimi ukrepi in dokumenti. 17 vrst je zavarovanih po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah z varstvom habitata in/ali vrste, 36 vrst je uvrščenih v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (Cyclo- stomata) v Sloveniji: devet v kategorijo ranljiva vrsta (V - vulnerable), 24 v kategorijo ogrožena vrsta (E – endangered), ena v kategorijo domnevno izumrla vrsta (Ex?- extinct?) in dve v kategorijo redka vrsta (R - rare). Mrtvica Kapitany lap pri Petišovcih, življenjski prostor Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo le- velike senčice. Foto: Metka Povž. ta 2004 je stopila v veljavo Direktiva Sve- ta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in ra- sladkovodnih domorodnih vrst, kar lahko stlinskih vrst oziroma na kratko Direktiva brez dvoma pripišemo izjemni pestrosti vo- o habitatih. Slovenija je z Uredbo o posebnih dnih življenjskih prostorov z mrtvicami in varstvenih območjih določila mrežo območij rokavi. Natura 2000, ki so del evropskega ekolo- V reki sami in pritokih živijo vse popisane škega omrežja in na katerih je treba ohra- vrste razen velike senčice, ki je po našem njati ugodno stanje vrst in tipov življenjskih mnenju najbolj zanimiva ribja vrsta v mrtvi- prostorov. V povodju Mure je bilo za ob- cah porečja Mure v Sloveniji. Prvič je bila močje Nature 2000 razglašeno območje od najdena leta 1980. Radencev do slovensko-hrvaško-madžarske V porečju Mure so v letih od l980 do 1990 meje (SI3000215 Natura 2000) s 13 cilj- ■ 344 Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

nimi vrstami. Brez dvoma najbolj zanimiva Domorodne ribe in piškur v povodju Mure v Sloveniji vrsta na tem seznamu je velika senčica, ki in njihovea uvrstitev glede na stopnjo ogroženosti na seznamu Habitatne direktive (modri tisk) in v Rdeči naseljuje številne mrtvice Mure na desnem seznam glede na stopnjo ogroženosti in ciljne vrste rib bregu reke od izliva Ščavnice nizvodno. in piškurja na območju Natura 2000 (SI3000215 Natura 2000) (rdeči tisk).

Ciljne vrste Natura VRSTA RIBE - Povodje Mure Rdeč seznam SLO 2000 Abramis brama – ploščič Abramis sapa – črnooka R Acipenser ruthenus – kečiga E Alburnoides bipunctatus – pisanka Alburnus alburnus – zelenika Anguilla anguilla – jegulja Aspius aspius – bolen E 0 Barbus balcanicus – pohra E Barbatula barbatula – rečna babica Barbus barbus – mrena E Blicca bjoerkna – androga Carassius carassius – navadni koreselj Chondrostoma nasus – podust E Cobitis elongatoides – navadna nežica V 0 Cottus gobio – kapelj V Cyprinus carpio – krap E Esox lucius – ščuka V Eudontomyzon vladykovi – donavski piškur E 0 Gasterosteus aculeatus – goli zet R Gobio obtusirostris – navadni globoček Gymnocephalus cernua – navadni okun Gymnocephalus baloni – grbasti okun E Gymnocephalus schraetser – smrkež E 0 Hucho hucho – sulec E Leucaspius delineatus - belica Ex? Leuciscus idus – jez E Leuciscus leuciscus – klenič E Lota lota – menek E Misgurnus fossilis – činklja V 0 Pelecus cultratus – sabljevec E 0 Perca fluviatilis – navadni ostriž Phoxinus phoxinus – pisanec Rhodeus amarus – pezdirk E 0 Romanogobio kessleri - peščeni globoček V 0 Romanogobio vladykovi – beloplavuti globoček V 0 Romanogobio uranoscopus - zvezdogled V 0 Rutilus rutilus – rdečeoka Rutilus virgo – platnica E Sabanejevia balcanica – zlata nežica E Salmo trutta m. fario – potočna postrv E Scardinius erythrophthalmus – rdečeperka Silurus glanis – som V Squalius cephalus – klen Stizostedion lucioperca – smuč E Thymallus thymallus – lipan E Telestes souffia – blistavec E Tinca tinca – linj E Umbra krameri – velika senčica V 0 Vimba vimba – ogrica E Zingel streber – upiravec E 0 Zingel zingel – čep E 0 Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji 345

Ekološke in biološke potrebe rib v porečju River Mura. Biološki vestnik, 32 (1): 87-92. Povž, M., Budihna, N., Vovk, J., Ocvirk, A., 1984: Favna Mure in razmere za njihovo preživetje so ze- Slovenije (Pisces, Decapoda), njena ogroženost in varstvo. lo raznolike. Med domorodnimi vrstami je 11 Poročilo o delu za leto 1984. Ljubljana: Zavod za ribištvo. 44 str. takih, ki se zadržujejo tako v počasi kot v hi- Povž, M., 1987: A contribution to the knowledge of freshwater tro tekoči vodi, 6 vrst ima raje počasi tekoče fish and hugfish of Slovenia - river basin of the Mura. Ichthyos, 5: 1-8. vode, kar 23 vrst pa za preživetje potrebuje Povž, M., 1988: Favna Slovenije (Pisces, Decapoda), njena hitro tekoče s kisikom bogate vode. Večina ogroženost in varstvo: poročilo o delu za leto 1988 (Taksonomija med njimi potrebuje za drst rastlinje in/ali pe- in filogenija). Ljubljana: Zavod za ribištvo. Povž, M., 1993: Red Data List of freshwater fishes in the ščeno podlago. Dve vrsti - menek in sabljar- Mura River basin, Slovenia (Danube River basin). V: Fourth ka – odlagata ikre neposredno v vodo, da se International symposium on the ecology of of fluvial fishes. izvalijo med plavanjem. Zelo zanimive potre- International symposium on coarse fish ecology: 23-26 June be ima pezdirk, ki potrebuje za drst školjke, Łódź, Poland: programme and abstracts. Łódź: The University of Łódź. 29. saj ikre odlaga vanje. Če v vodi ni školjk, ni Povž, M., 1994: The conservation status of freshwater fishes of pezdirkov. Zaradi izginjanja školjk so v pore- the Mura river and its tributaries in the Republic of Slovenia. čju Mure marsikje izginili tudi pezdirki. Naj Polskie Archiwum Hydrobiologii, 41 (3): 311-321. Povž, M., 2002: Ribe reke Mure. V: Gogala, A., (ured.): na koncu omenimo še enega ribjega čudaka, Narava Slovenije - Mura in Prekmurje. Ljubljana: golega zeta, ki je bil najden v Muri šele v Prirodoslovni muzej Slovenije. 57-59. zadnjem desetletju. Ta na rečnem dnu gradi Povž, M., 2007: Pseudorazbora: Pseudorasbra parva prava gnezda, v katere samice odlagajo ikre, (Temmnick & Schlegel, 1846). Ribič, 66 (3): 50-51. Povž, M., 2007: Ameriški somiči (Ameiuridae). Ribič, 66 (4): samec pa jih čuva do izvalitve. 82-83. Porečje Mure je z različnimi ribami najboga- Povž, M., 2008: Srebrni koreselj: Carassius gibelio (Bloch, tejše porečje v Sloveniji. Med njenimi pozor- 1782). Ribič, 67 (4): 88-89. Povž, M., Gregori, A., Gregori, M., 2015: Sladkovodne ribe nosti vrednimi življenjskimi prostori so brez in piškurji v Sloveniji. Ljubljana, Zavod Umbra. 293 str. dvoma mrtvice, eden najzanimivejših in tudi Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v najobčutljivejših življenjskih prostorov, ki ga rdeči seznam. Uradni list RS, št. 82/2002. lahko uniči vsak najmanjši zunanji fizikal- Rajšp, V., Trpin, D., Ficko, M., 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804). Ljubljana: ni ali kemijski vpliv, naj bo to onesnaženje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in okuženje s tujerodnimi organizmi ali pa po- umetnosti in Arhiv republike Slovenije. seganje v njegovo morfologijo. Z uničenjem Reisenger, E., 1972: Veranderungen in der Tierwelt im Grazer Raum innerhalt der letzten 60 Jahre. Mitteilungen der mrtvic bodo izginili tudi brezštevilni vodni Abteilung für Zoologie am Landesmuseum Joanneum, jg.1, organizmi skupaj z izjemno redkimi vrstami H. 1(1-24). rib, kot je na primer velika senčica, ki naselju- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. je samo take življenjske prostore. Uradni list RS, št. 46/2004.

Literatura: Atlas okolja. Agencija Republike Slovenije za okolje. http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_ Okolja_AXL@Arso. Direktiva o habitatih. Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Direktiva Sveta 97/62/ES, 2006/105/ES. Mrakovčić, M., Mustafić P., Ćaleta, M., Buj, I., Marčić, Z., 2008: Ihtiološka raznolikost rijeke Mure. Zagreb: Prirodoslovno-matematički fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Metka Povž, profesorica biologije, rojena leta 1944, Biološki odsjek, Zoologijski zavod. se ukvarja z raziskavami sladkovodnih rib od leta Povž, M., Vovk, J., 1980: Ogroženost in varstvo ribje favne v Sloveniji. Ljubljana: RSS. 35 str. 1972. Njeno delovno področje vključuje biologijo, ekologijo Povž, M., Vovk, J., 1982: Carassius auratus gibelio (Bloch) ter varstvo, ogroženost in razširjenost sladkovodnih rib 1783 (Pisces) in Slovenia. Biološki vestnik, 30 (1):121-126. in piškurjev v Sloveniji. Povž, M., 1984: Ihtiofavna reke Mure I. Ichtyofauna of the ■ 346 Dvoživke ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Dvoživke ob reki Muri Maja Cipot, Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj

Svet ob Muri ima kljub večdesetletnemu in- Z Apaškim poljem se svet ob Muri odpre, tenzivnemu vplivu človeka – podrejanju na- razširi in zadiha. Na Slovenske gorice se rave s strani kmetijstva, gozdarstva in infra- Mura ponovno nasloni še pri Gornji Rad- strukture – še vedno eno izmed najpestrej- goni in nato pri Razkrižju, vmes je obmo- ših in najbogatejših združb dvoživk v Slove- čje, ki ga je pred stoletji izoblikovala nekoč niji. Od vseh v Sloveniji živečih vrst tu ne mogočna reka s svojimi številnimi rokavi najdemo le tistih posebnežev, ki lahko živijo (na primer Besnica, Merica) in pritoki (na le v življenjskih prostorih, ki jih ob Muri ni primer Mokoš). Danes so za njimi ostali le – človeške ribice, planinskega močerada in še ukročena struga reke ter številni vodni laške žabe. Vse ostale vrste so enakomer- življenjski prostori v različnih sukcesijskih no razširjene ob celotnem toku reke ali pa stopnjah. Nekateri rokavi so (p)ostali poto- jih najdemo le na njenih posameznih delih. ki, redki – globlji – deli so postali mrtvice, Nekatere vrste so vezane na posebne tipe ži- večina daljših odsekov strug pa večji del leta vljenjskih prostorov, druge pri tem niso zah- ostaja suhih. Nekdanji nanosi proda in pe- tevne. Koliko različnih vrst dvoživk lahko ska so ustvarili neenakomerni relief s števil- srečamo, je tako odvisno predvsem od tega, nimi depresijami, ki se ob taljenju snega in kje ob Muri smo. ob pomladanskem deževju, neposredno ali zaradi dviga podtalnice, napolnijo z vodo. Že hiter pregled območja od Ceršaka ob me- Ponekod, predvsem na južnem bregu Mure ji z Avstrijo do izliva Kučnice, preko notranje med Rihtarovci in Turjanci, so nastala in se Mure od Radencev do Veržeja in naprej do ohranila razmeroma velika močvirja. Ta pe- Razkrižja, kjer se Muri pridruži še Ščavnica, ster izbor življenjskih prostorov predstavlja pa vse do Murske šume in murskega kljuna, dvoživkam pomembna mrestišča. kjer se Mura zlije z Ledavo in zapusti Sloveni- Znotraj visokovodnih nasipov in prve rečne jo, nam oriše geografsko raznolik svet s pestrim terase pokrajino večinoma še vedno pokri- izborom tako kopenskih kot vodnih življenjskih va gozd. Ta je pogosto prekinjen z mnogi- prostorov. mi večjimi ali manjšimi jasami, v nekaterih Na zahodu, v gozdu Bolt pri Ceršaku ter ob primerih pa se njive celo čisto približajo re- pritokih Mure v Robičevih gozdovih pri Slad- ki. Zunaj nasipov je veliko več kmetijskih kem vrhu, prihaja Mura v stik z gozdnatimi površin, ki jih le redko prekinjajo mejice Slovenskimi goricami. Tu v dolinah razlivajočih ter majhni gozdni otoki. Gozd, mejice ter se potokov domujejo predvsem navadni moče- ekstenzivni travniki nudijo dvoživkam po- rad (Salamandra salamandra), planinski pupek memben kopenski življenjski prostor, kjer se (Ichthyosaura alpestris), sekulja (Rana temporaria) prehranjujejo in prezimujejo. in hribski urh (Bombina variegata), vrste, ki jih Zgodaj spomladi so med prvimi ob Muri dolvodno ne srečamo več ali pa vsaj ne prav dejavne prav dvoživke, najprej se do mre- pogosto. Te primarno gozdne vrste se najpogo- stišč odpravijo navadne krastače (Bufo bu- steje razmnožujejo v manjših in nestalnih vo- fo) ter predstavnice rjavih žab – sekulje, dah, kot so na primer luže v kolesnicah, rokavi rosnice (Rana dalmatina) in plavčki (Rana potokov ter močvirja in mlake ob potokih. arvalis). Dvoživke ob reki Muri 347

Ko je narava še vsa bledolična in zaspana, Plavčke še vedno najdemo ob bolj ali manj ko se na vejah dreves komaj začnejo kaza- celotni Muri vse od Konjišča na Apaškem ti prvi poganjki in ko se še ptice v gozdo- polju do Muriše na skrajnem jugovzhodnem vih oglašajo bolj poredko, se iz poplavljenih delu Pomurja, a žal so populacije, tako na gozdov ter iz nekaterih mrtvic in močvirij že južnem kot na severnem bregu, predvsem do sliši značilno zamolklo oglašanje, ki ga nešo- avtocestnega mostu čez reko, že zelo majhne. lano uho hitro zamenja za lajež psa v daljavi. Posamezni osebki oziroma njihove manjše To so plavčki, čigar samci se v obdobju raz- skupine zagotovo niso več del viabilnih po- množevanja, da bi očarali in privabili samice, pulacij, zato brez resnih in takojšnjih ukrepov obarvajo živo modro. So kot biseri, ki pokra- plavček na teh območjih ne bo obstal. Dol- jini ob Muri dajejo poseben čar. vodno se plavčku godi nekoliko bolje. A tudi Čeprav plavčki živijo tudi drugod po Slove- večja znana mrestišča pri Bunčanih, Krapju, niji, ponekod celo v višjih gostotah, je ohra- Razkrižju in Dolnji Bistrici, pa tudi v odda- nitev močne in zdrave populacije te vrste ob ljenima Polanskem in Črnem logu, kjer na Muri ključnega pomena. Številčnost in stanje nekaj spremljanih mrestiščih v zadnjih letih populacije tu še vedno ostajata neznanki, na število odloženih mrestov tudi upada, so prav tistih nekaj mestih, ki jih herpetologi spre- tako odvisna od človekove dejavnosti v pri- mljamo bolj pogosto, pa smo v zadnjem de- hodnje. Najbolje se plavčkom godi na skraj- setletju zaznali drastični upad. nem jugovzhodu Pomurja, v okolici Muriše in v Murski šumi, kjer so populacije, vsaj za V mrtvici Zaton pri Petanjcih je število preštetih modrih zdaj, močnejše in obstojnejše. samcev v dobrem desetletju upadlo z nekaj tisoč na le še Vzrokov upadanja populacij plavčka ne po- nekaj deset do sto osebkov. Podobna slika se kaže tudi na znamo, verjetno jih je več in delujejo dopol- drugih mrestiščih plavčka ob reki Muri. Foto: Marta Jakopič. njujoče. Menimo pa, da so predvsem odraz ■ 348 Dvoživke ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

sprememb v prostoru. Vrsto hitro prizadene bregom, odlaga mreste v vode vseh velikosti izsuševanje mrestišč, negativen vpliv pa ima in oblik, tudi v take, v katerih živijo ribe. gotovo tudi pogozdovanje samih mrtvic in V začetku aprila, ko je večina rjavih žab in občasnih strug, kar spreminja tako vodni navadnih krastač mreste že odložila in se režim kot tudi zasenčenost mrestišč. Plavč- po kratkem obdobju parjenja umaknila na ki namreč mreste najpogosteje odlagajo na mokrotne travnike in gozdne robove, lah- plitve brežine, kjer se voda zgodaj spomladi ko v naravno ohranjenih mrtvicah z obilo ogreva hitreje kot okoliška in kjer je vpliv vegetacije in brez rib zaznamo podvodno plenilskih rib najmanjši. In prav s pogozdo- klokotanje navadne česnovke (Pelobates fu- vanjem tik do roba brežin ali celo po sami scus). Samci se med razmnoževanjem lahko mrtvici se ta sčasoma zasenči in postane za oglašajo tudi ponoči in podnevi, vse dokler plavčke neprimerna. Ti plitvi robni deli mr- se jim na mrestišču ne pridružijo sami- tvic so v poletnem času res večinoma suhi, ce. Samice odložijo značilen debel vrvičast a svojo pomembno vlogo opravijo zgodaj mrest z nekaj sto jajčeci, ki jih samci sproti spomladi, zato mora biti vsakršno posega- oplajajo in iz katerih nato do sredine poletja nje vanje dobro premišljeno, saj so lahko v zrastejo tudi več kot 15 centimetrov veliki nasprotnem primeru posledice za populacije paglavci. plavčkov uničujoče. Na odprtih poplavljenih delih kmetijskih ze- Rosnica v primerjavi s plavčkom, ki za od- mljišč, nekdanjih plitvejših in osvetljenih stru- laganje mrestov potrebuje presvetljene po- gah in mrtvicah, tako na južnem kot sever- plavljene gozdne jase ali večje mrtvice v po- nem bregu Mure, predvsem pa v večjih mrtvi- znih sukcesijskih stadijih s širokim plitvim cah v Murski šumi, se v tem času že razlega bobnenje samcev nižinskih urhov (Bombina bombina). Celotno Pomurje leži v več deset kilometrov širokem območju križanja na stiku območij razširjenosti obeh vrst urhov, tako da morfološko »čistih« populacij nižinskih urhov pravzaprav pri nas ni. Vzdolž Mure najdemo le populacije križancev z različno stopnjo kri- žanja s hribskim urhom. Populacije z najvišjo stopnjo križanja so na območju mejne Mure, nato pa se ta dolvodno po Muri niža. Urhe uvrščamo med nižinske tudi glede na ekološke značilnosti (na primer izbira tipa mrestišč), še posebej to velja za populacije na skrajnem jugovzhodnem delu Mure, kjer je stopnja hi- bridizacije glede na morfološke znake le nekoliko višja kot pri genetsko čistih populacijah nižinskega urha v Avstriji. V zadnjih nekaj letih intenzivnih raziskovanj dvoživk ob reki Muri smo ugotovili, da urhov na razmeroma velikem območju med Srednjo Bistrico in Pe- tišovci preprosto ni. Vzroki za to niso znani in Navadna česnovka (Pelobates fuscus) je dvoživka, jih je treba še raziskati, a morda je omejujoč ki večino svojega življenja preživi zakopana globoko dejavnik vodnatost območja v času prezimo- v peščena tla, na površje pa se vsakih nekaj noči odpravi vanja urhov. na lov za žuželkami. Foto: Maja Cipot. Veliki (Triturus sp.) in navadni pupki (Lis- Dvoživke ob reki Muri 349

Sredi aprila se z gozdnih obronkov, mejic in rastja ob osončenih vodah z veliko vodnega rastlinja sliši značilno oglašanje naše najmanjše, a tudi najglasnejše žabe zelene rege (Hyla arborea). Zbor samcev je mogoče slišati tudi nekaj kilometrov daleč. V času razmnoževanja se samci od mrestišč skoraj nikoli ne oddaljijo in število oglašajočih samcev nam lahko pove nekaj tudi o razporejenosti in številčnosti populacije. Zelena rega je razširjena po celotnem pasu ob reki Muri, a je na nekaterih delih (na primer Apaškem polju) že zelo redka. Foto: Maja Cipot.

Veliki pupki so pri izbiri mrestišč zahtevni, njihove najdbe so najpogostejše in populacije najštevilčnejše predvsem v srednje velikih in dobro osvetljenih mrtvicah z obilo mehkolistne vegetacije (na primer z okroglolistno pijavčnico, vodnim jetičnikom, sladiko, vodno meto in močvirsko spominčico). V potopljene liste rastlin samice zavijajo oplojena jajčeca. Iz njih se v nekaj tednih izležejo ličinke, ki se do konca julija preobrazijo in vode zapustijo. Foto: Monika Podgorelec. ■ 350 Dvoživke ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

sotriton vulgaris) so aprila že v polnem po- Na celotnem porečju reke Mure najdemo gonu. Te repate dvoživke se za razliko od vse tri taksone v Sloveniji razširjenih zele- brezrepih sorodnic ne oglašajo, zato pa nih žab: pisano žabo (Pelophylax lessonae), samci v vodi zapeljujejo samice z značilnim debeloglavko (P. ridibunda) in njunega kri- poplesavanjem z repom. Za mrestišča izbi- žanca, zeleno žabo (P. kl. esculenta). Vse rajo predvsem mrtvice ter nekatere opušče- zelene žabe se vse leto zadržujejo v bližini ne gramoznice in rokave, kjer se zadržujejo voda, debeloglavki bolj ustrezajo večje sto- pri bregu v globljih ali pa na celotnem dnu ječe vode (na primer gramoznice, ribniki, v plitvejših vodah. Tako veliki kot navadni večji rokavi), medtem ko ima pisana žaba pupki so z izjemo Apaškega polja pogosti v podobne ekološke zahteve kot veliki pupek celotnem pasu ob reki Muri, tako znotraj in z njim pogosto sobiva. nasipov kot zunaj njih. Območje ob reki Muri je za dvoživke izjemnega pomena, vendar pa je potencial Območje ob reki Muri je za dvoživke po- območja mogoče še izboljšati. S pogozdo- sebno tudi zato, ker se tu pojavljata dve vanjem ne bi smeli nepremišljeno posegati vrsti iz skupine tesno sorodnih vrst velikih v brežine mrtvic in v mrtvice same. Dobro pupkov: v Sloveniji splošno razširjeni veliki bi bilo, da obstoječe kmetijske površine na pupek (Triturus carnifex) in do nedavnega območju Mure (p)ostanejo ekstenzivne, nove pri nas neznani panonski pupek (T. dobro- njivske površine pa niso dobrodošle. Prepre- gicus). Ti dve vrsti se v naravi podobno kot čiti moramo zasipavanje voda in odlaganje urhi uspešno križata in ustvarjata plodne gradbenih odpadkov. Prav tako je treba potomce, zato tudi na stičiščih njunih obmo- čij razširjenosti obstajajo območja križanja, za kakršno se je pokazalo celotno območje ob reki Muri. Groba slika dosedanjih genetskih in morfoloških raziskav kaže, da so na Apaškem polju in južnem bregu reke pogostejši haplo- tipi velikih pupkov, na severnem bregu pa je pogostejše pojavljanje haplotipov panonskega pupka. Populacija pupkov ob Muri od severozahoda proti jugovzhodu verjetno postopno prehaja v bolj čisto populacijo panonskih pupkov. Veliki in panonski pupek sta si na videz zelo podobna, vendar imata različno biologijo in ekologijo ter lahko naseljujeta različne življenj- ske prostore. Med drugim se razlikujeta tudi v času zadrževanja v mrestiščih, veliki pupek Zelena krastača (Bufo viridis) je naša najbolj se v povprečju v njih zadržuje do tri, panonski skrivnostna dvoživka. Večina najdb te vrste tako pupek pa tudi približno šest mesecev. Panon- v Sloveniji kot tudi ob reki Muri je naključnih. Njena ski pupek naj bi se ponekod v vodi zadrževal prvotna življenjska okolja so poplavna območja nižinskih celo vse leto in naj bi v njej tudi prezimoval. rek z občasnimi, dobro osončenimi mlakami in rahlo Ekološke raziskave ob reki Muri so pokazale, prstjo. Je pionirska vrsta, ki naseljuje začasne plitve vode brez rastlinja in plenilcev. Dosedanje najdbe pričajo, da odrasle osebke v vodah najdemo najpogo- da je enakomerno prisotna na širšem območju reke Mure, steje od aprila do julija, poredkoma tudi ka- a je tu zelo redka. Na sliki je ena izmed redkih najdenih sneje, a so bili le redki osebki ponovno ujeti v komaj preobraženih zelenih krastač v Petanjcih. obdobju, daljšem od enega meseca. Foto: Maja Cipot. Dvoživke ob reki Muri 351

preprečiti vnos tujerodnih vrst rib, rakov in zaposlila na Centru za kartografijo favne in flore, kjer želv, že naseljene pa izloviti. Tujerodne vr- je vse do leta 2016 raziskovala in preučevala dvoživke po vsej Sloveniji. Med njenimi številnimi projekti velja ste rastlin, ki zasenčujejo mrestišča dvoživk, posebej omeniti vzpostavitev monitoringa velikega pupka, je treba odstraniti. Zmanjšati moramo tudi laške žabe ter nižinskega in hribskega urha v Sloveniji. vnos gnojil, pesticidov in drugih škodljivih V letih 2013 in 2014 je intenzivno raziskovala dvoživke snovi, ki se na območje reke Mure stekajo z ob reki Muri, pričujoči prispevek tako predstavlja intenzivnih kmetijskih površin in cest. najnovejše stanje. Je članica Societas herpetologica slovenica.

Pomembnejši literaturni viri: Cipot, M., 2005: Razširjenost in značilnosti življenjskega prostora navadne česnovke (Pelobates fuscus) v Pomurju. Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. X, 55 str. Cipot, M., Lešnik, A., Govedič, M., 2015: Inventarizacija Aleksandra Lešnik je bila rojena leta 1972 v Novem dvoživk (Amphibia) in njihovih habitatov ob reki mestu. Diplomirala je leta 1998 na Biotehniški fakulteti Muri. V: Govedič, M., Lešnik, A., Kotarac, M., (ur.): Univerze v Ljubljani. Je ustanovna članica Societas Inventarizacija favne območja reke Mure. Končno poročilo. herpetologica slovenica. Na Centru za kartografijo favne Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore je zaposlena od leta 1999, med njenimi glavnimi in flore. 268–355. nalogami pa je poleg raziskovanja dvoživk tudi delo Gorički, Š., 2001: Morfološka variabilnost populacij na podatkovnih zbirkah in kartografija. Sodelovala je hribskega (Bombina variegata L.) in nižinskega urha pri številnih projektih o dvoživkah, tudi pri projektu (B. bombina L.) na stiku njunih arealov v Sloveniji. vzpostavitve monitoringa laške žabe, velikega pupka Diplomska naloga. Ljubljana: Oddelek za biologijo, ter nižinskega in hribskega urha v Sloveniji. V letih 2013 Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. X, in 2014 je skupaj s sodelavci raziskovala dvoživke 94 str., pril. ob reki Muri. Poboljšaj, K., Cipot, M., Lešnik, A., 2008: Distribution and conservation status of the moor frog (Rana arvalis) in Slovenia. Zeitschrift für Feldherpetologie, Supplement, 13: 317–328. Stanković, D., Cipot, M., 2014: Distribution and population size estimation of the moor frog Rana arvalis Nilsson, 1842 in Ljubljansko barje Nature Park, central Slovenia. Ljubljana. Natura Sloveniae, 16 (2): 73–88. Stanković, D., Delić, T., 2012: Morphological evidence for the presence of the Danube Crested Newt, Triturus dobrogicus (Kiritzescu, 1903), in Slovenia. Ljubljana. Natura Sloveniae, 14 (1): 23–29. Katja Poboljšaj je bila rojena leta 1966 v Mariboru. Diplomirala je leta 1993 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po zaključenem študiju se je zaposlila v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je do leta 1999 delala kot kustos za herpetologijo. Od leta 1999 je zaposlena na Centru za kartografijo favne in flore, kjer izvaja in vodi nacionalne in mednarodne projekte s področja varstva narave, presoje vplivov na okolje za segment narava ter presoje sprejemljivosti planov za varovana (Natura 2000 in zavarovana) Maja Cipot je bila rojena leta 1978 v Murski Soboti. območja. Je ustanovna članica Societas herpetologica Študij biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v slovenica in začetnica raziskovanja dvoživk v Sloveniji. Ljubljani je zaključila leta 2005 z diplomsko nalogo Je članica Komisije za varstvo vrst pri Societas Europaea Razširjenost in značilnosti življenjskega prostora navadne Herpetologica. česnovke (Pelobates fuscus) v Pomurju. V istem letu se je ■ 352 Plazilci ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Plazilci ob Muri Staša Tome

Murske mrtvice so pomemben življenjski v vodo in se skrije v muljasto dno ali med prostor za številne živali in rastline, za pla- vodno rastlinje. Zato jo je zelo težko opazi- zilce pa niso najugodnejše okolje. Vsaj za ti. Hrani se z različnimi vodnimi nevreten- večino vrst ne. Plazilci so namreč na splo- čarji in ribami, v manjši meri pa uživa tudi šno živali toplih in suhih predelov. So pr- rastlinsko hrano. Spomladi samice odložijo vi vretenčarji, ki jajca lahko odlagajo daleč jajca na kopno. Da bi našle primerno me- stran od vode, saj imajo njihova jajca trdno, sto za svoje gnezdo, se lahko odpravijo tu- kožnato ali apnenčasto, lupino ter notranje di več kot kilometer daleč stran od svojega ovojnice, ki preprečujejo pretirano izhlape- vodnega bivališča. Jajca zakopljejo v peščena vanje vode. Zarodki se tako razvijajo v var- tla na prisojno mesto, potem pa se vrnejo nem okolju. Samice jajca odložijo na topla k vodi in se za zarod ne zmenijo več. Od in suha mesta, saj primerno temperaturo za pomladi do jeseni se sklednice ob sončnih razvoj zarodkov zagotavlja sonce. Tudi od- dneh rade sončijo na skalah in padlem drev- rasle živali so, za razliko od večine dvoživk, ju ob vodi, jeseni pa se zakopljejo v mulja- s katerimi si plazilci delijo neposredne sku- sto dno vodnih teles in tam prebijejo zimo. pne prednike, neodvisne od vodnega okolja. Dihanje, bitje srca in metabolizem se jim ob Njihova koža je pokrita z roževinastimi lu- tem izjemno upočasnijo. skami, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz Ta naša edina samonikla (avtohtona) slad- telesa. Tako največjo raznolikost vrst pa tudi kovodna želva sodi med najbolj ogrožene največ predstavnikov plazilcev najdemo v to- plazilce v Evropi. Vključena je v sezname plih krajih. Tudi v Sloveniji vrstna pestrost zavarovanih vrst številnih mednarodnih na- plazilcev v splošnem upada od jugozahoda ravovarstvenih dokumentov, kot sta na pri- proti severovzhodu (Tome, 1996; Krofel s mer Bernska konvencija iz leta 1979 in Di- sod., 2009). V Slovenskem primorju namreč rektiva o habitatih iz leta 1992. Zavarovana živi kar nekaj vrst, ki so sicer razširjene v je tudi z omrežjem Natura 2000. Po merilih toplejših krajih, in je tu severna ali vzhodna Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) je meja njihove razširjenosti. uvrščena v kategorijo potencialno ogrožena Seveda pa so se nekateri predstavniki pla- vrsta (NT). V Sloveniji je uvrščena tudi na zilcev, tako kot je običajno v svetu narave, Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia), kjer vlada neprestani boj za obstanek, po- in sicer v kategorijo prizadeta vrsta. To posebej prilagodili na življenje v vodi ali ob meni, da je pri nas na robu izumrtja - če se njej, tako celinski kot morski. Med njimi so bo nadaljevalo uničevanje zanjo primernih krokodili, pa tudi nekateri predstavniki ku- življenjskih prostorov, bo morda izumrla. ščarjev, kač in želv. Vendar ni bilo vedno tako. Nekoč je bila zelo pogosta, posebej še na Ljubljanskem Krokodilov ob Muri sicer ne bomo našli, barju. Ljudje so jo lovili za hrano, saj je nje- murske mrtvice pa so idealni življenjski pro- no meso okusno, v pomanjkanju pa je pred- stor za sladkovodno želvo, močvirsko skle- stavljalo dober vir beljakovin. Uživati ga je dnico (Emys orbicularis). To je izredno pla- bilo dovoljeno tudi ob postnih dneh, saj so ha žival, ki se ob najmanjšem šumu spusti ljudje vodne želve zaradi vodnega načina Plazilci ob Muri 353

življenja raje enačili z ribami kot z drugimi živalmi, katerih meso je bilo ob postu prepovedano uživati. V starejših izdajah znamenite kuharske knjige Slovenska kuha- rica avtorice Felicite Kalinšek tako najdemo natančen opis, kako želve usmrtiti in iz njih pripraviti jedi. Nekdaj zelo uporaben nasvet, danes pa precej grozljiv! Danes močvirske sklednice pretiran izlov ne ogroža več, saj jo je prepovedano lovi- ti. Resna grožnja za njen obstoj pa so druge človekove dejavnosti, ki uničujejo njen življenjski prostor: čiščenje ter poglabljanje drenažnih jarkov ob neprimernem času, me- lioracije, regulacije vodnih tokov, fragmenti- ranje življenjskega prostora zaradi izgradnje cest in železnic, urbanizacija in onesnaževa- nje okolja. Močvirsko sklednico smo zabeležili ob spodnjem toku Mure (Krofel s sod., 2009). Zagotovo so v tem delu reke razmere zanjo primernejše kot drugod, vendar pa so podatki nepopolni. Morda bodo prihodnje Močvirska sklednica je rjavkasta s rumenimi pikami, raziskave pokazale, da živi tudi v drugih rdečevratko pa z lahkoto prepoznamo po rdeči lisi na delih Pomurja. Sicer živi po vsej Sloveniji vratu. Pri rumenovratki je ta lisa rumena. ob stoječih in počasi tekočih vodah z mu- Foto: Davorin Tome. ljastim dnom. Večje populacije so bile za- beležene na Ljubljanskem barju, v Beli kra- večjega akvaterarija pa je že večji strošek, jini, porečju Save in Krke ter na slovenski ki ga mnogi niso pripravljeni sprejeti. Ker obali. Vendar o njeni resnični razširjenosti se jim živali »smilijo«, pod krinko skrbi za ne vemo prav veliko, saj sistematičnih raz- živo bitje in naravo hišne ljubljence rajši iz- iskav doslej skorajda ni bilo. Ponekod po pustijo v naravo. Pogosto v okolje, kjer živi Sloveniji je bila umetno naseljena (Bobovek, močvirska sklednica. Ljutomer). Rdečevratka in rumenovratka imata podob- Ljudje pa so v mnoge vodotoke v Pomur- ne življenjske navade kot močvirska skle- ju, tako kot tudi drugod v Sloveniji, naselili dnica – zasedata enaka bivališča, hranita se popisano želvo (Trachemys scripta). Ta ameri- s podobno hrano, a sta v primerjavi z mo- ška sorodnica naše sklednice je že desetletja čvirsko sklednico veliko bolj napadalni. Za- priljubljeni hišni ljubljenček. Ljubke, majh- to obstaja bojazen, da bi ogrozili močvirsko ne želvice dveh podvrst (Trachemys scripta sklednico. Od leta 2004 sicer velja prepoved elegans, rdečevratka, in Trachemys scripta prodaje in uvoza rdečevratk iz tretjih držav scripta, rumenovratka) je bilo mogoče kupi- v Evropsko unijo, vendar je od takrat moč- ti v trgovinah z malimi živalmi za drobiž. no narasla prodaja rumenovratk. Popisane Otroci, običajno glavni pobudniki takšnega želve so sicer prilagojene za življenje v to- nakupa, se jih pogosto kmalu naveličajo, plejšem okolju, zato smo se dolgo tolažili, želvice pa ob dobri oskrbi tudi hitro raste- da se v osrednji Sloveniji ne morejo uspešno jo, zato jim postane domek pretesen. Nakup razmnoževati. Vendar je bilo najprej potr- ■ 354 Plazilci ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

jeno uspešno razmnoževanje rdečevratke v toplejših delih Slovenije (Lipovšek, 2013), nedavno pa tudi v celinskem delu Sloveni- je, kjer se celo uspešno križa z rumenovrat- ko (Standfuss, 2016). Tudi ob Muri so bile najdene alohtone vrste želv na več mestih (Krofel s sod., 2009), v mrtvici v Petišov- cih je bila v okviru projekta Wetman poleg rdečevratke najdena tudi navadna okrasnica (Pseudemys concinna) (Lipovšek, 2013). V tej mrtvici živi tudi sklednica, vprašanje pa je, koliko časa še. Med našimi kačami sta se vodnemu okolju Belouška je lahko tudi črna. Primerek na sliki ima prilagodili dve vrsti, ki ju uvrščamo v rod še vidni svetli lisi ob robu glave, pri popolnoma vodarice (Natrix). To sta belouška (Natrix melanističnih primerkih pa tudi te niso vidne. Foto: Davorin Tome. natrix) in kobranka (Natrix tesselata). Ob Muri je belouška zelo pogosta in splošno ribami, redko pleni tudi žabe, zato ni tako razširjena (Krofel s sod., 2009), saj tu najde pogosta kot belouška. veliko hrane. Spomladi lovi predvsem žabe, Belouško ljudje dobro poznajo, predvsem po ki se pridejo razmnoževat v raznolika vodna svetlih lisah ob robu glave. Manj znano pa telesa, bogato si postreže z njihovim zaro- je, da so belouške in kobranke lahko tudi dom in lovi tudi ribe. Kasneje se lahko od povsem črne, brez svetlih lis ali vzorcev. vod umakne v loge in gozdove, kjer se hrani Pogosto jih izda le njihov belo-črno progasti predvsem s krastačami in pupki, nekatere pa trebuh. Kobranke so še pogosteje črne kot se tudi poleti držijo ob vodah. Kobranka je belouške, sicer so sivo do olivno zelene s čr- bila ob Muri zabeležena le na enem mestu nimi lisami v obliki šahovnice. Ljudi ob po- (Krofel s sod., 2009), vendar je to zagoto- gledu na to krotko in nestrupeno kačo vzo- vo posledica pomanjkljivih podatkov, saj je rec običajno prestraši, saj se bojijo, da imajo okolje ob Muri zelo primerno za življenje te pred seboj gada. Če se počuti ogroženo, se vrste. Vendar je kobranka pri prehrani bolj kobranka res tako silovito brani, da bi člo- izbirčna kot belouška. Večinoma se hrani z vek pomislil, da je strašno nevarna: kot ko- bra (po kateri je dobila ime) dvigne sprednji del trupa, glasno sika in z glavo udriha pro- Belouška je ob Muri najpogostejša kača. ti napadalcu. A tudi če jo primemo, nikoli Foto: Davorin Tome. ne ugrizne. Brani se tako, da napadalca po- kaka z izjemno smrdečim izločkom kloake, katerega vonj po pokvarjenih ribah je tudi z uporabo najboljšega dišečega mila težko odstraniti s kože. Tako kobranka kot belouška pa včasih v brezizhodnem položaju hlinita smrt: vržeta se na hrbet, čeljust jim omahne na stran, jezik pade iz gobca. Čeprav oči ne zapreta (kače imajo veki zrasli in prozorni in gledajo skoznje, zato ne morejo pomeži- kniti), sta videti resnično mrtvi! Ko preso- dita, da je nevarnost minila, pa nenadoma Plazilci ob Muri 355

Smokulja ima ob robu glave temno liso, ki se začne že pri nosnici in teče do hrbta. Foto: Davorin Tome.

težko opazijo. To pa ne velja za martinčka (Lacerta agilis), ki se rad zadržuje v vlažnem okolju s peščeno podlago, v katero lahko samice zakopavajo jajca (Arnold, 2002). Pri nas so taka okolja poplavne ravnice nižin- Kobranka hlini smrt. Foto: Davorin Tome. skih tokov rek. Strokovnjaki so ugotovili, da je celo pogostejši na območjih s poplava- »oživita« in jo jadrno ucvreta v prvo zavetje. mi kot na območju, kjer ni poplav (Kirbiš, Poleg belouške je med kačami v Pomurju 2015). Martinčka smo nekoč lahko našli v pogostejša še smokulja (Coronella austriaca), vseh delih Slovenije, a je v večjem delu Slo- ki živi po vsej Sloveniji. Tudi to nestrupe- venije postal zelo redek, ponekod pa je že no kačo ljudje zaradi temnega vzorca radi povsem izginil. Starosta slovenske herpeto- zamenjajo za gada in jo neusmiljeno pobija- logije, žal že pokojni Savo Brelih, je rad pojo. Ker je živorodna, so samice poleti, polne vedal, da so na Ljubljanskem barju človeku razvijajočih se jajc, precej debele ter tako res nekdaj izpod nog skakali skoraj na vsakem nekoliko podobne strupenjači. Vendar bli- koraku, zdaj pa te vrste že desetletja tam ni žnji ogled pove, da gre za predstavnico ne- mogoče opaziti. Večje populacije martinčka strupenih kač: njena zenica je okrogla (pri še vedno živijo v vzhodnem delu Slovenije, naših strupenjačah navpično zožena), temna predvsem v Prekmurju, ob Muri in Dravi črta ob strani glave pa se vleče od nosnice (Krofel s sod., 2009). do zatilja (pri strupenjačah od zadnjega ro- Ob Muri lahko naletimo tudi na martinč- ba očesa). Hrani se predvsem s kuščarji, pa kovega večjega »bratranca«, zelenca. Poleg tudi malimi sesalci. pozidne kuščarice (ki ob Muri in vzhodno Druge kače so v okolici Mure precej redke. od nje ne živi, a jo v ostalih delih Slovenije Z nekaj sreče bi lahko naleteli še na nava- ljudje zmotno imenujejo »martinček«) je to dnega goža (Elaphe longissima), morda pa se v Sloveniji najpogostejša kuščarica. Nekdaj na kakšnem vlažnem mestu zadržuje tudi enotno vrsto danes ločimo v dve vrsti: ze- navadni gad (Vipera berus), čeprav doslej tu lenca (Lacerta viridis) in zahodnoevropskega še ni bil zabeležen. zelenca (Lacerta bilineata) (Böhme s sod., Med kuščarji je ob Muri precej pogost 2006). Vrsti sta si na videz povsem podob- slepec (Anguis fragilis), a ga naključni obi- ni, razlikovati ju je mogoče le z genetskimi skovalci zaradi njegovega skritega življenja analizami. Zahodnoevropski zelenec naj bi ■ 356 Plazilci ob Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

za plazilce Slovenije. Ljubljana: Societas herpetologica Slovenia = Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev. 51 str. Krofel, M., Cafuta, V., Planinc, G., Sopotnik, M., Šalamun, A., Tome, S., Vamberger, M., Žagar, A., 2009: Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, 11 (2): 61-99. Dostopno na http://web.bf.uni-lj.si/bi/ NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_11_2_4.pdf (17. 3. 2016). Lipovšek, G., 2013: Tujerodne vrste želv v Sloveniji. Trdoživ, 2 (1): 8–9. Dostopno na http://bds.biologija.org/ gradiva/trdoziv/Trdoziv03_splet.pdf (17. 3. 2016). Kirbiš, N., 2015: Vpliv poplav in heterogenosti Samica martinčka. Foto: Erka Ostanek. prostora na populacijsko gostoto martinčka (Lacerta agilis). Magistrsko delo. Magistrski študij – 2. stopnja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, poseljeval zahodni del Slovenije, zelenec pa Oddelek za študij ekologije in biodiverzitete. 44 str., vzhodni del, a meja razširjenosti v Sloveniji dostopno na http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ še ni raziskana. biologija/du2_kirbis_nino.pdf (17. 3. 2016). Plazilci v Sloveniji niso bili nikoli deležni Tome, S., 1996: Pregled razširjenosti plazilcev v tolikšne naravovarstvene skrbi in pozorno- Sloveniji. Annales, 9: 217-228. Standfuss, B., Lipovšek, G., Fritz, U., Vamberger, M., sti javnosti kot drugi vretenčarji, na primer 2016: Threat or fiction: is the pond slider (Trachemys velike zveri, ptice, netopirji ali žabe. Izje- scripta) really invasive in Central Europe? A case study ma je morda le močvirska sklednica, ki je from Slovenia. Conservation Genetics: 1-7. zavarovana z mednarodnimi predpisi, ki Projekt Wetman: dostopno na http://www.wetman.si/ nas silijo v premišljene rešitve sonaravnega o-projektu/projekt-wetman (17. 3. 2016). razvoja. Plazilci izginjajo tiho. Urbanizaci- ja in druge človekove dejavnosti košček za koščkom neusmiljeno uničujejo njihov ži- vljenjski prostor. Zato ni presenetljivo, da so se populacije plazilcev v Sloveniji v zadnjih desetletjih drastično zmanjšale. Čeprav vrstna raznolikost plazilcev ob Muri ni med največjimi v Sloveniji, pa ohranjanje divje narave ob njenih mrtvicah lahko tudi nekaterim predstavnikom te pogosto po krivici osovražene in prezrte živalske skupine omo- Staša Tome se s plazilci ukvarja že od prve zaposlitve na goči eno zadnjih varnih oaz. Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SZU, kjer se je kot raziskovalka ukvarjala z ekologijo in sistematiko kuščaric ter razširjenostjo plazilcev v Sloveniji. Viri: Zadnjih sedemnajst let je zaposlena v Prirodoslovnem Arnold, E. N., 2002: A field guide to the Reptiles and muzeju Slovenije, kjer se ukvarja z interpretacijo in Amphibians of Britain and Europe. 2nd edition. London: komuniciranjem naravne dediščine. Med drugim je HarperCollins Publishers. 288 str. pripravila zelo odmevno razstavo Kače – zakaj se jih Böhme, M. U., Fritz, U., Kotenko, T., Džukić, G., bojimo?!?, ob obilici drugih zadolžitev pa je odpravljanje Ljubisavljević, K., Tzankov, N., Berendonk, T. U., predsodkov pred kačami še vedno njeno veliko veselje. 2006: Phylogeography and cryptic variation within the Foto: Matija Pavlovec. Lacerta viridis complex (Lacertidae, Reptilia). Zoologica Scripta, 36: 119-131. Breg, A., Janota, B., Peganc, M., Petrovič, I., Tome, S., Vamberger, M., 2010: Slikovni določevalni ključ Mura - mednarodno pomembno območje za ptice 357

Mura - mednarodno pomembno območje za ptice Gregor Domanjko

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic v spodnjem delu toka med Gibino oziroma Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia) je po Dolnjo Bistrico v Sloveniji in tromejo med strokovnih merilih zveze BirdLife Interna- Slovenijo, Hrvaško ter Madžarsko. V tem tional leta 2003 v Sloveniji opredelilo 35 mejnem delu Mura močneje in hitreje ero- mednarodno pomembnih območij za ptice dira ter še vedno na novo ustvarja prodišča. (IBA−Important Bird Areas). Reka Mura s prodišči, rečnimi rokavi, mrtvicami, po- Razširjenost ptičjih vrst v povezavi z plavnim gozdom in tradicionalno kmetijsko različnimi življenjskimi prostori ob Muri kulturno krajino z mejicami in ekstenzivno Na območju ob Muri je bilo doslej opaženih gojenimi travniki sodi med najpomembnejša več kot 200 vrst ptic, od tega je vsaj 110 območja za ptice v Sloveniji in je del omrež- vrst gnezdilk. Najbolj pomemben življenj- ja Natura 2000. ski prostor za ptice, ki je hkrati tudi najbolj značilna krajinska prvina ob Muri, je po- Območje reke Mure danes in v preteklosti plavni gozd vzdolž reke. Na gozd in na dre- Reka Mura je najbolje ohranjena nižinska vesno sestavo je tako kot na ostale krajinske reka v Sloveniji s številnimi rečnimi rokavi, prvine ob Muri, poleg človeka, odločilno mrtvicami in obsežnim poplavnim gozdom vplivala rečna dinamika s poplavljanjem, znotraj visokovodnih nasipov ali naravnih odnašanjem tal ter odlaganjem sedimentov. teras. Kljub njeni ohranjenosti je človek v Bližje reki zato prevladujejo »mehki« listav- preteklosti, da bi obvaroval najbližja naselja ci z vrbami in črnim topolom. Na bolj dvi- in kmetijska zemljišča med reko in naselji, brežine povečini utrdil (»zabüjral«) s kamni in velikimi betonskimi bloki, imenovanimi Reka Mura s prodišči in poplavnim gozdom. Foto: Gregor Domanjko. tudi »kubiki«. Na teh območjih so lastniki intenzivneje gospodarili z gozdom in ga za- čeli spreminjati v skladu s svojimi željami in potrebami. Če bi si ogledali območje iz zraka, bi lahko ugotovili, da bližje ko so naselja reki, bolj so spremenjeni gozdovi in več je kmetijskih površin. Zato je predvsem za zgornji in srednji del območja ob Muri med Ceršakom in Ižakovci značilno, da so gozdovi bolj spremenjeni ali jih ni več, namesto gozda pa uspevajo kmetijske kulture. Vrbovja in hrastovo-gabrove gozdove so na več mestih zamenjale »drevesne plantaže« s križanci tujerodnih in hitro rastočih črnih topolov. Najbolj ohranjeni deli Mure z vital- nimi stranskimi rokavi, gozdovi z avtohto- nimi drevesnimi vrstami in brez utrditev so ■ 358 Mura - mednarodno pomembno območje za ptice Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

gnjenih legah in s hranili bogatejših tleh so ugodne razmere za rast našli dolgopecljati brest ali vez, beli topol, hrast dob in navadni beli gaber. V duplih mehkih listavcev, predvsem sta- rejših vrb, gnezdi srednji detel (Dendroco- pos medius) (od 900 do 1500 parov), ki ob Muri dosega največjo številčnost v Sloveni- ji. Najraje ima strnjene poplavne gozdove z visokim deležem starih dreves hrasta doba, na katerih vse leto najde veliko žuželčjega plena. Za oblikovanje gnezdilnega dupla potrebuje stoječa mrtva ali delno suha drevesa (Pasinelli, 2000, Kosinski, Winiecki, 2004 in 2005). Belovrati muhar (Ficedula albicollis) (od Srednji detel (Dendrocopos medius). 4.000 do 5.000 parov) naseljuje odrasle Foto: Vilibald Marič. gozdne sestoje z visokim deležem stoječih mrtvih dreves s številnimi dupli, z odlo- Belovrati muhar (Ficedula albicollis). mljenim zgornjim delom ali duplom tik pod Foto: Gregor Bernard. vrhom drevesa. V poplavnih gozdovih ob Muri je belovrati muhar pogosta in splošno razširjena gnezdilka z največjo populaci-

Gnezditvena razširjenost belovratega muharja v Sloveniji. Mura - mednarodno pomembno območje za ptice 359

Murska mrtvica blizu Veržeja. Foto: Gregor Domanjko. jo v Sloveniji. Najvišje gnezditvene gostote dosega v strnjenih gozdovih spodnje Mure (Božič, 2007). Na visokoraslih drevesih si gnezdo naredi belorepec (Haliaeetus albicilla) (1 do 2 para), največji orel v Evropi, ki preko kril doseže premer do 250 centimetrov. V starejših gozdnih sestojih s trdimi listavci bomo pogosto videli, še prej pa slišali pivko (Picus canus) (od 20 do 40 parov) in črno žolno (Dryoco- pus martius) (od 30 do 50 parov), ki skupaj s srednjim detlom opravljata pomembno vlogo primarnih duplarjev. Sršenar (Pernis apivo- rus) (od 10 do 15 parov) gnezdo naredi visoko na drevju, pogosto pa ga lahko vidimo jadrati nad reko Muro ali nad bližnjo kulturno krajino s travniki. Lovi večje žužel- ke, zlasti iz skupine kožokrilcev. Med redke poletne vrste poplavnega gozda in vrbovega grmovja ob Muri štejemo severnega kovačka

Črna štorklja (Ciconia nigra). Foto: Jure Novak. ■ 360 Mura - mednarodno pomembno območje za ptice Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

(Phylloscopus trochilus) (od 5 do 10 parov). opazimo, ko samčki pri nadzoru teritorijev Rečni rokavi in mrtvice v poplavnih gozdo- s skoraj neslišnim preletom, od enega do vih znotraj visokovodnih nasipov so ključ- drugega dela trstičja, izdajo svojo lokacijo. ni za prehranjevanje črne štorklje (Ciconia Čeprav populacijskega trenda na območju nigra), ki v njih lovi manjše ribe. Plahe in Mure ne poznamo, ocenjujemo, da se število skrivnostne črne štorklje si gnezda pogo- zaradi vse bolj intenzivnega uničevanja mr- sto naredijo zunaj ožjega območja ob Muri, tvih rokavov in obrežne vegetacije v zadnjih prehranjujejo pa se tudi do 30 kilometrov letih zmanjšuje (Božič, 2007). Ocenjujemo, proč od gnezda. Po ocenah v večjih skle- da ob mrtvicah ob Muri gnezdi od 20 do40 njenih gozdovih na širšem območju Mure parov čapljice ali približno 40 odstotkov slo- gnezdi do 8 parov. Posamezni par potrebuje venske populacije (Denac, s sod., 2011). po navadi od 50 do 150 kvadratnih kilome- Podobni življenski prostor z bujno vodno in trov primernega gnezdilnega biotopa, ki je v obvodno vegetacijo naseljujejo mokož (Ral- času gnezdenja hkrati tudi prehranjevališče, lus acquaticus) (od 30 do 40 parov), mala v najugodnejših življenjskih razmerah lahko tukalica (Porzana parva) (od 5 do 10 pa- tudi manj (20 kvadratnih kilometrov) (Sch- rov) in njena sorodnica, grahasta tukalica neider, 1999). Veliko pomembnih podatkov (Porzana porzana) (od 3 do 5 parov). Obe o območju hranjenja črnih štorkelj je bilo tukalici sodita med slabše poznane vrste ob ugotovljeno s spremljanjem najbolj znane Muri in nasploh v Sloveniji. Za omenjeni črne štorklje pri nas, »Frančka«, s pomočjo vrsti so posebej pomembni mrtvica Muri- satelitske telemetrije. Reka Mura je najpo- ša, druge mrtvice v okolici Murske šume in membnejše območje za vrsto v Sloveniji. mrtev rokav ter zalita gramoznica pri Peti- Ob robovih rečnih rokavov ali na breži- šovcih (Božič, 2007). V trstiščih mrtvic in ni reke si na nižjih vejah dreves iz vrbovih rečnih rokavov gnezdita rakar (Acrocephalus semen viseče gnezdo naredi plašica (Remiz arundinaceus) (od 30 do 50 parov) in trstni pendulinus) (od 30 do 80 parov). Prepozna- cvrčalec (Locustella luscinioides) (od 20 do 40 mo jo po črni »krinki« čez oči, ki je pri parov), medtem ko bičja trstnica (Acrocepha- samčku izrazitejša. V peščenih ali glinenih lus schoenobaenus) (od 30 do 60 parov) izbira stenah reke in rokavov si svoj gnezdilni rov bolj zaraščene vodne površine, močvirnate izkoplje vodomec (Alcedo atthis) (od 20 do predele in visoko šašje ob mrtvicah (Božič, 60 parov), ki prav tako lovi manjše ribice v 2011). rokavih s počasi tekočo vodo ali v mrtvicah. Peščene stene ob reki Muri naseljuje bre- Ob Muri ima boljše za gnezdenje v spo- guljka (Riparia riparia) (od 50 do 80 parov), dnjem delu, kjer je bolje razvit pas obrežne ki podobno kot vodomec izkoplje gnezditve- vegetacije z dovolj lovskih prež, stranskih ne rove, vendar ne gnezdi posamezno, am- rokavov s prehranjevalnimi območji in pri- pak kolonijsko. V zadnjih dveh desetletjih mernih peščenih sten. V primeru zaledeni- zaradi pomanjkanja naravnih sten v breži- tev vodotokov se vodomci pozimi selijo na nah reke Mure vedno pogosteje gnezdi v območja z nezaledenelimi vodnimi telesi. različnih gramoznicah. Življenjski prostor v Na območju vzdolž Mure živi najštevilčnej- erodiranih brežinah reke Mure si breguljka ša populacija vodomca v Sloveniji. deli z najbolj pisano ptico v Evropi, čebelar- V sestojih trstičja ob mrtvicah in med dru- jem (Merops apiaster) (od 10 do 30 parov). gim vodnim rastlinjem večji del gnezditve- Prehranjuje se s kačjimi pastirji, metulji, nega obdobja preživi čapljica (Ixobrichus mi- čebelami in drugimi večjimi žuželkami, ki nutus). Njeno navzočnost najlažje ugotovimo jih lovi v letu. Glede na to, da smo veliko ponoči in ob mraku po zamolklem in dokaj podobnih življenjskih prostorov ob drugih težko slišnem »bobnanju«. Čez dan jo lahko rekah pri nas z izgradnjo hidroelektrarn in Mura - mednarodno pomembno območje za ptice 361

vrste, veliki žagar gnezdi v duplu obrežnih dreves ali v zanj primerni gnezdilnici. Grmovne in drevesne mejice, vodotoki, njive in vlažni ekstenzivni travniki na območju občin Odranci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava tvorijo mozaično kulturno krajino, ki je pomembno življenjsko okolje za ptice kmetijske kulturne krajine. Med njimi je najbolj poznana bela štorklja (Ciconia ciconia) (70 parov), ki na sveže pokošenih travnikih pobira večje kobilice, dvoživke, manjše se- salce in plazilce. Bela štorklja dosega na šir- šem območju ob Muri največjo populacijsko gostoto v Sloveniji (Denac, 2011). Podobno kot bela štorklja v vaseh gnezdi tudi pogo- relček (Phoenicurus phoenicurus) (od 1 do 5 parov). Na širšem območju Mure, z naselji, visokodebelnimi sadovnjaki in drevesnimi živimi mejami prebiva vijeglavka (Jynx torquilla) (od 40 do 80 parov), edina predstavnica družine žoln pri nas, ki prezimuje v savanah Afrike. Na travnikih vzdolž nek- Čebelar (Merops apiaster). Foto: Marko Zabavnik. danjih rokavov reke Mure lovi rjavi srakoper (Lanius collurio) (od 150 do 300 parov), ki svoj plen zelo rad natakne na trnate gr- z utrditvijo brežin že uničili, naravne stene movnice mejic. Podoben življenjski prostor v spodnjem delu reke Mure postajajo vedno s posameznimi grmi in nižjimi drevesi ze- bolj pomemben življenski prostor čebelarja lo ustreza tudi pisani penici (Sylvia nisoria) v Sloveniji. (od 50 do 80 parov), ki tukaj dosega viso- Na skromno poraščenih prodiščih Mure ke gostote, in kobiličarju (Locustella naevia) gnezdi od 30 do 40 parov malega deževnika (od 80 do 130 parov), ki gnezdi izključno (Charadrius dubius), kar je, takoj za Dravo, na tleh (Bračko, 2000). Čeprav vedno bolj najvišje število gnezdečih parov v Sloveni- redka je v mozaični kulturni krajini doma ji. Prehranjuje se z drobnimi kopenskimi in še naša najmanjša predstavnica kur, prepe- vodnimi žuželkami. Za posamezne osebke lica (Coturnix coturnix) (od 30 do 80 pa- malega deževnika je značilno, da se iz pre- rov). Prepoznamo jo po značilnem oglašanju zimovališč v Afriki vračajo na ista prodišča, »pet-pedi«. V zimskem času se na njivskih kjer so gnezdili prejšnje leto. Na nekoliko površinah s prezimno ozelenitvijo pogosto bolj zaraščenih prodiščih, na brežinah ali v prehranjuje velika bela čaplja (Casmerodius nizkem preletu nad reko lahko občudujemo albus) (od 100 do 300 osebkov), ki v Slove- še enega pogostega pobrežnika ob Muri, niji ne gnezdi. malega martinca (Actitis hypoleucos) (od 40 do 60 parov). Ob zgornjem toku Mure med Dejavniki ogrožanja ptic in usmeritve za Ceršakom in Gornjo Radgono, kjer ima dolgoročno varstvo življenjskih prostorov Mura delno značilnosti hudourniške reke, Ornitologi poročajo, da so v preteklosti z gnezdi veliki žagar (Mergus merganser) (od 5 območja ob Muri izginile nekatere varstve- do 10 parov). Čeprav ga štejemo med vodne no pomembne gnezdilke, ogrožene v evrop- ■ 362 Mura - mednarodno pomembno območje za ptice Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

skem merilu. Med njih sodijo kostanjevka Literatura: (Aythia nyroca) (Geister, 1995), rjavi škar- Bračko, F., 2000: Reka Mura. V: Polak, S. (ur): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji; nik (Milvus milvus) (Geister, 1995), kozica Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Ljubljana: (Gallinago gallinago) (Geister) in zlatovran- DOPPS – BirdLife. Monografija DOPPS, št. 1, ka (Coracias garullus) (Bračko, 1986). Tudi 161-171. zgoraj opisane vrste so podvržene različnim Božič, L., 2007: Analiza živega sveta na območju Mure dejavnikom ogrožanja, ki zmanjšujejo njiho- med Šentiljem in Veržejem, Segment: PTIČI (Aves). vo številčnost. V zgornjem in srednjem toku Naročnik: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR d.d. Ljubljana: DOPPS – BirdLife. reke Mure jih ogrožajo odmiranje poplavne- Božič, L., 2011: Popis začetnega stanja populacij ptic ga gozda zaradi zniževanja podtalnice, na- (Aves) na projektnih pilotnih območjih Pohorje in seljevanje in širjenje tujerodnih rastlinskih Mura-Petišovci za izvedbo projekta z naslovom: vrst, kot je robinija ter velikopovršinske Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, »premene« gozdnih sestojev v sestoje tujero- Wetman 2011–2015. Poročilo za projektno območje dnega črnega topola. Z zmanjševanjem pada- Mura-Petišovci. Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, osrednja enota. Ljubljana: vin in taljenjem snega ob Muri v Avstriji se DOPPS – BirdLife. zmanjšuje število visokih voda v spomladan- Denac, K., Mihelič, T., Božič, L., Kmecl, P., Jančar, skih mesecih. V preteklosti so visoke vode s T., Figelj, J., Rubinid, B., 2011: Strokovni predlog poplavljanjem in meandriranjem Mure ustvar- za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo jale različne življenjske prostore, velikokrat na najnovejših kriterijev za določitev mednarodno mikrolokacijah, primernih za veliko različnih pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje vrst ptic. in prostor. Ljubljana: DOPPS – BirdLife. V srednjem in spodnjem toku Mure se ži- vljenjske razmere za ptice v mozaični kulturni krajini na območju občin Črenšovci, Velike Polane in Lendave slabšajo z uničevanjem primernih gnezditvenih mest zaradi intenzifikacije kmetovanja, premene ekstenzivnih travnikov v njive, širjenja kmetijskih zemljišč na robove mrtvic, sukcesije mrtvic v smeri ko- penskega ekosistema, uničevanja in degradacije mrtvic ter izsekavanja mejic in posameznih dreves. Hkrati lastniki zaradi opuščanja živi- noreje travnikov več ne kosijo. Zato se takšne površine zaraščajo z gozdom ali pa se na njih širijo tujerodne rastline, kot je zlata rozga. Resna grožnja pticam je načrtovana gradnja verige hidroelektrarn na reki Muri. Alternative manjšim in večjim posegom v pro- Gregor Domanjko je po poklicu gozdar in je od leta 2008 stor so oživljanje (revitalizacija) mrtvic (Božič, zaposlen v Javnem zavodu Krajinski park Goričko. 2011), omejevanje ribolova ob nekaterih mr- Z reko Muro in živalskim svetom ob njej se redno srečuje tvicah, vzpostavitev robnih pasov ob mrtvicah že od otroštva in časa šolskih počitnic, ki jih je preživljal blizu Mure pri starih starših v Hrastje-Moti. Pozneje (Božič, 2011), določitev varstvenih režimov in se je nad Muro, poplavnim gozdom in pticami navdušil nadzor nad spoštovanjem režimov, osveščanje pri popisih gozdnih sestojev in popisih različnih vrst širše javnosti in nekaterih ciljnih skupin ter ptic kot član Društva za opazovanje in proučevanje ptic naravi prijaznejše oblike turizma in kmetova- Slovenije. V zadnjih letih redno sodeluje pri različnih nja v bodočem Unescovem biosfernem rezer- akcijah za ohranitev reke Mure. vatu Mura–Drava–Donava. Netopirji v pokrajini ob reki Muri 363

Netopirji v pokrajini ob reki Muri Monika Podgorelec

Netopirji so ena največjih sesalskih skupin seznama Mednarodne zveze za ohranjanje na svetu, pri nas pa po številu vrst presegajo narave (IUCN) v upadanju. celo glodavce. Pokrajina ob Muri s sklenje- nim obrežnim rastjem ob reki, z razmeroma Splošno o netopirjih številnimi naselji, s pretežno razdrobljenimi Netopirji so edini letajoči sesalci, ki letajo gozdovi in z velikimi kmetijskimi površina- s pomočjo prhuti - kožnih letalnih open, mi nudi zadostno pestrost življenjskih pro- razpetih med okončinami. Večina naših vrst storov za življenje različnih vrst netopirjev. netopirjev je majhnih in tehtajo le od 4 do Zato glede na objavljene in dostopne podat- 35 gramov, od glave do repa pa merijo pri- ke živi na predvidenem biosfernem območju bližno od 3 do 9 centimetrov. Vsi naši neto- Mure (BOM), od Šentilja, kjer Mura vstopi pirji so nočni »žužkojedi«, ki se orientirajo v Slovenijo, do daljne Murske šume in tro- in zaznavajo plen z eholokacijo, zato je Mu- meje med Slovenijo, Hrvaško in Madžar- ra s svojimi mokrišči, ki vzdržujejo velike sko, kjer reka zapusti državo, vsaj 17 od 29 gostote žuželk, za favno netopirjev zelo po- v Sloveniji živečih vrst netopirjev. membna. Vendar pa v poznavanju in raziskanosti ne- Življenje naših netopirjev je povezano z topirjev ob Muri obstaja še veliko vrzeli, saj menjavo letnih časov. Zimo netopirji pre- ta skupina na vsem območju ni bila ciljno spijo, običajno v jamah, kleteh in drugih in sistematično raziskovana. V biosfernem podzemnih prostorih oziroma duplih dre- območju Mure največji delež predstavlja- ves in različnih razpokah - prezimovališčih. jo njive (39 odstotkov), sledijo pa gozdovi Pomladi in jeseni se podnevi zadržujejo v (32 odstotkov) in prav v teh ostaja še veliko prehodnih zatočiščih. V najbolj toplem delu ugibanj o favni netopirjev, predvsem v obse- leta pa se, predvsem netopirke, zberejo na žnejših sklenjenih gozdnih površinah. tako imenovanih kotiščih - mestih porodni- Vse vrste netopirjev v Sloveniji so uvrščene ških skupin. Ta so pogosto v toplih pod- v Rdeči seznam ogroženih vrst (Pravilnik o strešjih stavb, na primer cerkva in gradov, uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst pa tudi za zunanjimi lesenimi opaži hiš ali v rdeči seznam) in so zato zavarovane (Uredba v duplih. Nekatere vrste imajo kotišča blizu o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah), prezimovališč oziroma parišč, pri drugih pa prav tako so vse vrste uvrščene v Prilogo IV so ta lahko oddaljena nekaj deset kilome- Direktive o habitatih in jih je treba strogo trov, selilske vrste pa med njimi preletijo varovati. Z upravnega stališča sta tako med celo več sto kilometrov. Netopirji se veči- netopirji na širšem območju Mure najpo- noma parijo jeseni, nekatere vrste na poseb- membnejša navadni netopir (Myotis myotis), nih mestih, tako imenovanih pariščih, ka- ki je kvalifikacijska vrsta za območje Natura mor samci s svatbenimi klici vabijo samice. 2000 Mura, in širokouhi netopir (Barbastel- Značilnost netopirjev je tudi, da se običajno la barbastellus), ki je značilna gozdna vrsta. vsako leto vračajo v ista zatočišča in parišča. Tu gotovo živi tudi redka in izrazito gozdna Zvečer in ponoči netopirji »oživijo«, zapu- vrsta, velikouhi netopir (Myotis bechsteinii), stijo svoja zatočišča in se odletijo prehranje- ki naj bi bila po ocenah evropskega rdečega vat. Plenijo žuželke in druge nevretenčarje ■ 364 Netopirji v pokrajini ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

(na primer pajke in suhe južine). Pri tem se movališča zaradi odsotnosti naravnih jam v običajno spreletavajo po ustaljeni poti na ne- Pomurju namreč niso poznana, prezimova- kem območju, ki mu pravimo lovno obmo- lišča v duplih pa je mogoče najti le po na- čje oziroma prehranjevališče. Ko na enem ključju. Glede na različna življenjska okolja, območju netopir polovi večino žuželk, odle- kjer običajno srečamo posamezne vrste neto- ti na novo prehranjevališče. Prehranjevališča pirje, bi ta v grobem razdelili v štiri skupi- so od zatočišča lahko oddaljena le od 500 ne. Največja verjetnost, da bomo opazovali do 1.000 metrov (pri velikouhem netopirju), zračne akrobacije netopirjev, je ob reki in lahko pa tudi od 10 do 30 kilometrov (pri njenem obrežju, saj je tu gostota netopirjev dolgokrilem netopirju). Odvisno od vrste in največja, medtem ko moramo netopirje nad razpoložljivega življenjskega prostora so pre- kmetijskimi površinami potrpežljivo čakati, hanjevališča lahko velika le od 1,7 do 2,6 saj najmanj netopirjev leta in se prehranjuje hektarja (pri velikouhem netopirju) ali pa v odprti krajini njiv in travnikov. celo od 500 do 1.000 hektarjev (pri nava- dnem netopirju). Najpomembnejša prehra- Ob vodi in njenem obrežju. Pri večernem njevališča netopirjev so obrežni deli vodoto- sprehodu ob reki nas bodo vzdolž celotnega kov in vlažni deli gozda oziroma gozdnega toka reke posebej spomladi, takoj po kon- roba. V svetu ob Muri je takih življenjskih cu zimskega spanja, ko so netopirji najbolj prostorov seveda zelo veliko. Nekatere dru- sestradani, razveseljevale vsaj tri vrste nege vrste pa se prehranjujejo tudi v naseljih, topirjev. Že pred mrakom bomo visoko (od pogosto ob lučeh.

Življenjski prostori netopirjev ob Muri in Obvodni netopirji (Myotis daubentonii) svoje mesto izbrane vrste za kotenje najdejo tudi v odtočnih ceveh pod cestnimi mostovi, ki verjetno spominjajo na naravna zavetišča v Netopirje bomo najlažje opazovali in spo- duplih. Mladič na sliki ima siv kožuh, odrasla žival pa znavali v toplem delu leta. Njihova prezi- rjavega. Foto: Monika Podgorelec. Netopirji v pokrajini ob reki Muri 365

10 do 50 metrov) nad gladino opazovali v ravnih linijah ali v zelo širokih krogih letati navadnega mračnika (Nyctalus noctula). Nekateri z ostrim sluhom lahko slišijo tudi »ck ck ck«, kar so njegovi eholokacijski ul- trazvočni klici, ki se končajo pri 18 do 24 kilohertzih. Kljub temu, da smo navadnega mračnika v letih od 2007 do 2015 vsako leto slišali na mestu državnega spremljanja stanja (monitoringa) netopirjev ob Muri v Lutvercih, večina živali te vrste k nam prileti jeseni na prezimovanje. Prileti lahko iz zelo oddaljenih krajev, znana je na primer 720 kilometrov dolga selitev iz severne Nemčije. Mogoče boste imeli veliko srečo in boste spomladi ali jeseni še pri dnevni sve- tlobi celo opazili skupino usmerjeno letečih čudnih »ptic«, ki pa so zelo verjetno mrač- niki. V Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev bomo zelo veseli, če boste to informacijo delili, saj je letošnje le- to v Evropi posvečeno prav tej vrsti. V času spomladanske in jesenske selitve reka Mura Značilna gozdna netopirska vrsta širokouhi netopir kot linijska struktura v prostoru morda služi (Barbastella barbastellus) je ob Muri zelo redka. za orientacijo tudi drugim selilskim vrstam, Foto: Monika Podgorelec. kot na primer Nathusijevemu netopirju (Pi- pistrellus nathusii) in gozdnemu mračniku šapami grabijo svoj plen. Kotišča obvodnih (Nyctalus leisleri), ki smo ju sicer redko, pa netopirjev so ob Muri znana pod nekaterimi vendar tudi že našli ob Muri. cestnimi mostovi. Tam se stiskajo v odtoč- Nekaj pozneje se bodo navadnemu mračni- nih ceveh in različnih špranjah, sicer pa so ku ob obrežnem rastju in nad vodo pridru- naravna zatočišča te vrste v drevesnih du- žili majhni netopirji z značilnim frfotajočim plih. Obvodnega netopirja lahko opazujemo – metuljastim letom, ki bodo švigali sem ter vzdolž celega toka reke, pogosteje v spo- tja med vrbami. To so drobni netopirji (Pi- dnjem delu reke, kjer je tok bolj umirjen, pistrellus pygmaeus), ki so najmanjša evropska prav tako pa je redni obiskovalec potokov vrsta netopirja in tehtajo od 4 do 7 gramov, (na primer Kučnica) in gramoznic. Gladin čez prhuti pa merijo približno 20 centime- mrtvic z zaraščeno površino se raje izogiba, trov. Na biosfernem območju Mure so zelo hrani pa se ob njihovem gozdnem robu. Za- pogosti povsod ob rekah (tudi na primer ob nimivo je opazovanje letalne poti pri Mur- Ledavi pri Polanskem logu), v poplavnem ski šumi, kjer je ob gozdnem robu več kot gozdu in ob gramoznicah. sto obvodnih netopirjev letelo od zatočišča Najpozneje se bodo nizko, od 5 do 40 cen- proti svojim prehranjevališčem. timetrov nad vodno gladino pojavili neto- V gozdu. Nekatere vrste netopirjev so izra- pirji, ki jih po tem značilnem letu v seve- zito gozdne, tam imajo zatočišča in se pre- rovzhodnem Sloveniji skoraj zagotovo lahko hranjujejo. Kljub temu, da so na biosfernem prepoznamo kot obvodne netopirje (Myotis območju Mure gozdovi po velikosti površin daubentonii). Ti z vodne gladine z velikimi ■ 366 Netopirji v pokrajini ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

skega netopirja gozdnega mračnika (Nycta- lus leisleri) v Pomurju, ki v Sloveniji velja za redko opaženo vrsto. Pozabiti ne smemo na še eno zelo redko vrsto netopirja pri nas, Brandtovega netopirja (Myotis brandtii), ki je bil poleti ujet v mreže v zanj značilnem življenjskem prostoru, gozdu ob vodi. V tem delu obrečnega gozda ima nekje v drevesu zatočišče tudi redka vrsta netopirja iz rodu z največjimi uhlji pri nas, ki so dolgi skoraj kot celo telo živali, rjavi uhati netopir (Plecotus auritus). Edino znano skrivališče netopirjev v duplih je znano sredi gozda v visoki stari platani pri Ižakovcih, v bližini Otoka ljubezni, kjer je navadne mračnike sredi dneva izdalo njihovo cviljenje. V duplih visoke stare platane pri Ižakovcih smo poslušali V naselju. Nekateri prebivalci krajev ob Muri »klepetanje« navadnih mračnikov (Nyctalus noctula). si svoje hiše ali druge stavbe, velikokrat ne- Foto: Monika Podgorelec. vede, delijo z netopirji. V okviru državnega spremljanja stanja netopirjev že več let zapored takoj za njivami, pa so tu glede na literaturo opazujejo skupino od 15 do 40 odraslih nava- najdbe teh vrst prej izjema kot pravilo. Je razlog mogoče v tem, da je gozd ob Muri ohranjen le večinoma kot razmeroma ozek pas ob reki znotraj nasipov, obsežnejše za- plate gozda pa so le redke? Velikouhi netopir (Myotis bechsteinii), značilna vrsta starih listnatih gozdov z debelimi hrasti, ki ima zatočišča v duplih detlov in žoln še živih dreves, na biosfernem območju Mure v Slo- veniji še ni bil najden. Zelo verjetno pa živi v gozdovih Murske šume, saj je bil najden tu blizu, na hrvaški strani reke. Tudi drugo gozdno vrsto, širokouhega netopirja (Barba- stella barbastellus), ki pa ima svoja zatočišča raje za odstopljeno drevesno skorjo, je bilo na biosfernem območju Mure mogoče opaziti le redko. Tik ob Muri v Lutvercih je bil na desetih popisih slišan le dvakrat, iz Po- lanskega in Črnega loga pa so znane najdbe treh povoženih živali na avtocesti. Od tu sta znani tudi edini objavljeni najdbi selil-

Navadni netopir (Myotis myotis) in njegovo kotišče v apaški cerkvi na območju Natura 2000 Mura. Foto: Monika Podgorelec. Netopirji v pokrajini ob reki Muri 367

Sivi uhati netopirji (Plecotus austriacus) iz roda netopirjev z največjimi uhlji se podnevi skrivajo v zvoniku cerkve v Dokležovju. Foto: Monika Podgorelec.

dnih netopirjev (Myotis myotis) na podstrešju cerkve v Apačah. Prav zaradi te skupine je bila ta vrsta tudi uvrščena med kvalifikacij- ske vrste območja Natura 2000 Mura. Drugo kotišče te vrste je malo dlje od Mure, v bel- tinški cerkvi. To je drugi največji netopir pri nas, ki meri čez prhuti skoraj 45 centimetrov in se prehranjuje v gozdovih z malo podrasti in ob gozdnem robu, tudi ob Muri. Cerkvena zvonika v Križevcih pri Ljutomeru in v Do- kležovju pa naseljujeta manjši skupini sivih uhatih netopirjev (Plecotus austriacus). V prav vsakem naselju ob Muri lahko po večerih med hišami in na vrtovih zelo pogosto opazujemo

Belorobi netopirji (Pipistrellus kuhlii) so verjetno najbolj pogosti netopirji ob Muri in imajo velikokrat kotišča za lesenimi opaži fasad pod streho. Foto: Monika Podgorelec. ■ 368 Netopirji v pokrajini ob reki Muri Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

S sečnjo starih debelih dreves na biosfernem območju navezuje na bližnja naselja, se od netopirjev Mure izgubljajo svoja zatočišča tudi mnoge vrste najpogosteje prehranjujejo belorobi netopirji, netopirjev. Foto: Monika Podgorelec. pa tudi pozni netopirji. Z ultrazvočnim de- tektorjem bi med polji občasno slišali preleteti letati belorobe netopirje (Pipistrellus kuhlii), tudi navadne mračnike in sive uhate netopirje. ki se najraje prehranjujejo ob lučeh, pa tudi Na sveže pokošenih travnikih od 2 do 6 kilo- ob gozdnih robovih ob Muri, in so verjetno metrov daleč od cerkve v Apačah pa se lahko najbolj pogosta vrsta netopirjev v biosfernem občasno hranijo tudi navadni netopirji, kjer območju Mure. Ti imajo poleti svoje »poro- pristanejo na tleh in tam pobirajo hrošče. dnišnice« kar v ozkih (včasih le en centimeter širokih) in dolgih špranjah za lesenimi opaži Za konec fasad. Tako porodnišnico so našli v eni od za- Za konec se netopirske favne dotaknimo še sebnih hiš v Dokležovju, kjer so ob opazova- z naravovarstvenega zornega kota. Netopirji nju večernega izletavanja našteli 35 odraslih imajo v naravi le malo naravnih sovražni- živali. Pod streho hiš se lahko med špirovci kov (plenilcev), a največji med njimi je, tudi skrivajo še precej večji in temno rjavo obarvani v svetu ob Muri, misleči človek (Homo sa- pozni netopirji (Eptesicus serotinus). piens). Ta netopirje ogroža s poseganjem v Kmetijska krajina. Kmetijska krajina je s sta- prostor: podira in drobi še zadnje ohranje- lišča netopirjev, če primerjamo vsa življenjska ne gozdove, seka mejice, ponoči pretirano okolja na širšem območju Mure, najmanj po- in neracionalno osvetljuje, obnavlja stavbe v membna. Pestrost in gostota netopirjev sta tu času navzočnosti netopirjev in jim prepre- najmanjši. V zaledju kmetijske krajine, ki se čuje dostop v njihova zatočišča, na kmetij- Netopirji v pokrajini ob reki Muri 369

skih površinah množično uporablja pesticide Jazbec, K., Žibrat, U., Petrinjak, A., Hudoklin, in še kaj. Potrudimo se in naredimo nekaj A., 2009b: Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Atlas faunae et proti temu, saj bomo pestrost in številčnost florae Sloveniae 2. Miklavž na Dravskem polju: ogroženih netopirjev v svetu ob Muri obdr- Center za kartografijo favne in flore. 152 str. žali le z ohranjanjem vseh njihovih življenj- Presetnik, P., Podgorelec, M., in drugi, 2007–2015: skih prostorov (zatočišč, prehranjevališč in Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev. parišč), še najbolj pa z ohranjanjem večjih in Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. obsežnih gozdnih sestojev na celotnem bios- Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. Več poročil med letoma 2007 in 2015. fernem območju Mure, kjer imajo netopirji Objavljeno na http://www.natura2000.si/. svoje »jedilnice« in »spalnice«. Presetnik, P., 2015: Poročilo o delu skupine za netopirje. In ker ne moremo varovati, kar ne pozna- V: Kljun, I., ur.: Raziskovalni tabor študentov biologije mo, naj sklenem s predlogom. Na biosfer- Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011. Ljubljana: nem območju Mure so še potrebne inten- Društvo študentov biologije. 59–61. zivnejše temeljne raziskave o razširjenosti, Šemrl, M., Presetnik, P., Gregorc, T., 2012: First proper »after construction« monitoring in Slovenia immediately številu in ekologiji vseh vrst netopirjev. S reveals bats (Chiroptera) as highway traffic casualties. stališča netopirjev je najslabše raziskan del [abstract]. In: IENE 2012 International Conference Mure, s samo nekaj podatki, zgornji tok (October 21–24, 2012; Berlin-Potsdam, Germany). reke med Šentiljem in Gornjo Radgono. Berlin: Swedish Biodiversity Centre. 217. Skoraj brez podatkov o netopirjih so celo gozdni rezervati, kompleksi nižinskih hrastovo-gabrovih gozdov, znana Murska šuma v skrajno vzhodnem delu države in Ginje- vec severovzhodno od Dobrovnika. Slabo raziskan pa je tudi obsežni sestoj črne jelše, Polanski in Črni log pri Veliki Polani, ki je še pred kratkim - preden je vanj zarezala pomurska avtocesta in dokler v njem ni bilo hektarskih golosekov - veljal za največji evropski sklenjeni gozd črne jelše. Dela (in Monika Podgorelec, rojena leta 1981 v Murski Soboti. odgovornosti) je torej še veliko, vprašanje pa Leta 2007 diplomirala na Biotehniški fakulteti je, kako dolgo bodo za to še možnosti. v Ljubljani. Do marca leta 2006 je bila zaposlena na Centru za kartografijo favne in flore, kjer je sodelovala v različnih projektih (netopirji, dvoživke, kačji pastirji, Viri: habitatni tipi). V teh desetih letih se je največ časa Hutson, A. M., Spitzenberger, F., Tsytsulina, K., ukvarjala Aulagnier, S., Juste, J., Karataş, A., Palmeirim, J., s popisovanjem netopirjev in spremljanjem te skupine Paunović, M., 2008: Myotis bechsteinii. The IUCN Red po vsej Sloveniji. V letih 2013 in 2014 je na terenu List of Threatened Species 2008: e.T14123A4395036. raziskovala favno netopirjev ob reki Muri, tako da je http://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS. v članku predstavljeno najnovejše stanje. Vrsto let je T14123A4395036.en. Ogledano: 23. 2. 2016. tudi dejavna članica Slovenskega društva za proučevanje Kipson, M., Josić, D., Medvedović, J., Žvorc, P., in varstvo netopirjev.Trenutno je zaposlena na Zavodu Šalek, M., 2012: Rezultati istraživanja šišmiša na RS za varstvo narave. području regionalnog parka Mura Drava te smjernice za budućnost. V: Knjiga sažetaka. 11. Hrvatski biološki kongres. Šibenik, Croatia (16–21. IX 2012). 218. Presetnik, P., 2007: Register pomembnih zatočišč netopirjev v severni Sloveniji: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. 27 str. Presetnik, P., Koselj, K., Zagmajster, M., Zupančič, N., ■ 370 Nove knjige • 70 geoloških zanimivosti Slovenije Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Nove knjige 70 geoloških zanimivosti Slovenije

fijami, zemljevidi in pisnimi informacijami sta skrbno uredila dr. Nina Rman in dr. Matevž Novak, oba zaposlena na Geolo- škem zavodu Slovenije. Na nekaj več kot dvesto straneh je mnogo podatkov, ki bodo dopolnili znanje vsake- mu ljubitelju narave. Na prvih straneh je pregledni zemljevid Slovenije z označenimi točkami ogledov. Sledijo uvodniki, ki nas seznanjajo, kako so se odločali za izbrana posamezna nahajališča, in dajejo napotke za uporabo vodnika. Sestavek o geobontonu opozarja obiskovalce, naj spoštujejo geolo- ško dediščino in naj ne razbijajo in ropajo nahajališč mineralov in fosilov, priporoča pa le opazovanje ali fotografiranje. V kratki geološki zgodovini Slovenije avtor opisuje geološko dogajanje v večmilijonski zgodovini, pojasnjuje, zakaj imamo v Sloveniji toliko zelo različnih kamnin zgnetenih na razmeroma majhnem prostoru, ter poudarja, da so v Sloveniji najstarejše sedimentne kamnine stare približno 400 milijonov let in Vsak izid poljudne geološke publikacije je da od takrat lahko sledimo geološki zgodo- za geološko srenjo poseben praznik, zlasti vini na naših tleh skoraj nepretrgoma vse do če se ujema z obletnico Geološkega zavo- najmlajših kamnin in današnjih sedimentov. da Slovenije, osrednje geološke ustanove, ki Uredniki so si prizadevali, da bi geološke letos maja praznuje častitljivi jubilej sedem- zanimivosti bolj ali manj enakomerno raz- desetletnico ustanovitve. O njegovem veli- poredili po posameznih dvanajstih sloven- kem pomenu za Slovenijo bi morali pisati v skih regijah ali območjih. Nekatere regije posebnem članku, kjer bi predstavili njegovo jih imajo precej več in so morali še znotraj pomembno vlogo pri vzgoji kadrov in razvo- teh napraviti izbor – na primer Gorenjska ju geološke znanosti doma ter zunaj naših in Goriška regija -, druge pa samo nekaj meja. – na primer Koroška regija -, tako da je Namen pričujočega prispevka je predstaviti enakomerna razporeditev skoraj nemogoča. ljubiteljem narave pomembno publikacijo, Naslovna stran regije je opremljena z zna- ki je izšla ob tej priložnosti in vodi znanja čilno fotografijo in geološko karto ozemlja z željne po sedemdesetih geoloških posebno- označenimi položaji zanimivosti. Ob naslo- stih v dvanajstih pokrajinah Slovenije. Pe- vu znamenitosti na desni je še vodilna barva stro knjižico s številnimi barvnimi fotogra- regije za boljšo orientacijo v vsebini. Vsako 70 geoloških zanimivosti Slovenije • Nove knjige 371

Prerezi prekristaljenih litiotidnih školjk v podpeškem znih predmetov opazovanja, ki so jih na- apnencu. Foto: Jernej Pavšič. pisali priznani slovenski znanstveniki in raziskovalci mlajše generacije. Večkrat se priloženo geološko karto razlagata legenda niso mogli izogniti strokovnim geološkim kamnin in geološka časovna lestvica na za- izrazom, ki nestrokovnjakom navadno niso dnjih straneh uvodnih poglavij. Posamezna razumljivi, zato urednika priporočata pri geološka zanimivost je pojasnjena na dveh branju pomoč Geološkega terminološkega slo- straneh, kjer najdemo kratek opis objekta s varja. Nekatere objekte krasi več geoloških podatkom o morebitni njegovi zavarovano- zanimivosti. Največ je tistih, ki nas opozar- sti, položajem na geografski karti, s koor- jajo na značilno kamnino (devetinpetdeset), dinatami, nadmorsko višino in opisom poti. osemnajst pa na zanimivo starost, zgradbo, Na nasprotni strani so navadno zelo kako- fosilno združbo ali sedimentne posebnosti. vostne barvne fotografije predmeta ogleda V kamninah so pogosto zanimivi minerali, in včasih tudi skica, ki pojasnjuje ogledo- na primer v eklogitu na Pohorju je vrsta po- vani naravni pojav. Na desnih robovih nas zornosti vrednih mineralov, v granatu naj- ves čas spremljajo simboli, ki pojasnjujejo, demo celo mikrometrsko velike diamante. za kakšno zanimivost gre: za zanimivo ka- Na različne minerale opozorijo v dvaindvaj- mnino, mineral, fosil, podzemno vodo, kra- setih primerih. V sedimentnih kamninah ški pojav ali kaj drugega. Poseben znak nas navadno iščemo fosile, take, ki jih vidimo s opozori, če gre za svetovno posebnost, kot prostim očesom, ali take, za katere moramo so na primer idrijski rudnik s cinabaritom, uporabiti povečevalno steklo. V spodnjejur- visokogorski kras na Kaninu, zgornjekar- skih plasteh na primer so pogoste močno bonski fosili v Karavankah. Še enaindvajset prekristaljene velike školjke litiotide, po ka- jih je. terih je dobila kamnina tudi ime – litiotidni Jedro vsebine so podrobni opisi posame- apnenec - in jih pogosto videvamo v vgraje- ■ 372 Nove knjige • 70 geoloških zanimivosti Slovenije Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

V flišnih plasteh pogosto najdemo impregnacije mangana tere so zanimive za turistične oglede, druge ali železa, ki spominjajo na fosilne rastlinske ostanke. samo za jamarsko ali arheološko preučeva- Foto: Jernej Pavšič. nje, od nešteto teh pojavov so izbrali tri- najst najimenitnejših. Namen geoloških raz- nem naravnem kamnu v Ljubljani. Opisanih iskav je poleg temeljne študije tudi iskanje je sedemindvajset kamnin s fosili. Sediment uporabnih surovin, ki jih je v Sloveniji kar je nesprijeta sipka kamnina, ki jo srečamo v nekaj. Nekatera nahajališča so že opustili, enajstih opisih, kremenčev pesek je tak pri- druga so še živa, vseh so izbrali petindvaj- mer. Tektonika oblikuje našo pokrajino in set. Žal so z geologijo povezane tudi šte- je na žalost marsikdaj za ljudi tudi usodna, vilne naravne nesreče, ki pogosto zahtevajo saj povzroča v podlagi potrese in premike, žrtve in veliko materialno škodo. Pogosto se zaznavne le z občutljivimi napravami: nanje zgodijo tam, kjer človek z nespametno odlo- opozarjajo sedemnajstkrat. Večino vode za čitvijo poseže v naravo. Izbrali so pet takih pitje, kopanje in druge namene v Sloveniji dogodkov. Tudi prehrana je posredno po- uporabljamo iz podzemnih virov. Zato ni vezana z geologijo, saj si ne moremo pred- slučajno, da vsebina obravnava kar petin- stavljati poljedelstva ali vinogradništva brez dvajset virov različnih vod. Opisani so izviri primerne kamninske podlage, od katere so navadne vode, mineralne in termomineralne odvisni tudi izviri mineralnih vod. V dva- vode, slednje je največ v severovzhodni Slo- najstih primerih so pisci našli to povezavo. veniji. Že iz reliefa površja lahko spoznamo, Nekoliko nerodni so bili le pri simbolih, saj kateri dejavniki so ga oblikovali: v veliki so tudi pri mineralnih izvirih na rob posta- meri je odvisen od kamninske podlage. Av- vili simbol za vino. torji prispevkov so opisali petindvajset takih V zaključnem delu knjižice je še seznam primerov. Zlasti na matičnem krasu je vse muzejskih geoloških zbirk - od tistih, ki so polno večjih ali manjših kraških jam, neka- pod okriljem države in so v uradnih muze- 70 geoloških zanimivosti Slovenije • Nove knjige 373

Plasti jezerske krede v Soški dolini prekrivajo morenski ga branja za posamezne objekte, ki je le del zasipi. Foto: Jernej Pavšič. obsežnega sedemdesetletnega opusa slovenskih geologov. jih in šolah, do tistih, ki so v zasebnih ro- Knjižico lahko uvrstimo med najboljša po- kah. V Sloveniji smo glede tega zelo bogati, ljudna geološka dela. Vodnika po geoloških saj so jih našteli kar šestinsedemdeset. O zanimivostih v taki obliki še nimamo. Pu- zbirkah najdemo osnovne podatke: naslov, blikacijo odlikuje sistematični prikaz bo- telefonsko številko, elektronsko pošto odgo- gatega gradiva, skrbna izbira objektov in vorne osebe in ali je za ogled treba plačati izvrstne fotografije. V njej je zbrana večina ali je brezplačen. Lahko si predstavljamo, ogleda vrednih geoloških posebnosti. Neka- kakšno narodno bogastvo hranijo zbirke in tera nahajališča so izpuščena zaradi omeje- kakšna je odgovornost nosilcev za ohranitev nega knjižnega obsega, druga so namenoma te dediščine. V dolgem seznamu geoloških prezrta, da ne bi pritegnila nekaterih do- zbirk pogrešamo le zbirko Geološkega za- mačih in tujih plenilskih zbiralcev minera- voda Slovenije. lov in fosilov, ki nevestno skrunijo naravno V vsa opisana nahajališča so številne gene- bogastvo naše dežele in ga celo prodajajo. racije geologov desetletja vlagale napore pri Delo je dobrodošla pomoč za turistične vo- terenskem delu, zbirale in preučevale so ne- dnike, pohodnike, navdušene srednješolce in šteto vzorcev, z laboratorijskimi analizami, ne nazadnje tudi znanja željne študente na- pisanjem poročil, strokovnih in znanstvenih ravoslovnih ved. Zato jo z veseljem pozdra- člankov v domači in tuji literaturi so gradile vljamo in ji želimo, da bi se še nadgrajevala, zakladnico znanja. Dragocene izsledke kori- morda še s prevodom v danes med mladimi sti in nadgrajuje spoznanja z novimi meto- najpopularnejši tuji jezik. dami zdajšnja generacija geologov. Končno se srečamo še z obsežnim spiskom dodatne- Jernej Pavšič ■ 374 Povzetki Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

Povzetki prispevkov v slovenskem Network of Biosphere Reserves of the UNESCO MAB Programme. in angleškem jeziku • Reka Mura v očeh geologa • Nina Rman, Mitja Janža, Dejan Šram, Kim Me- Mura zga, Katja Koren, Miloš Markič, Miha Jeršek Simona Kaligarič, Gordana Beltram Na območju današnje severovzhodne Slovenije Članek predstavlja osnovne geografske in biolo- je pred približno 18 milijoni let pričel nastajati ške značilnosti Mure ter naravovarstveni pomen Panonski bazen. Tu so v do šest kilometrov de- reke in njenega poplavnega območja. Na kratko belem paketu kamnin in sedimentov uskladiščene predstavi zgodovino posegov v strugo reke, s ka- pomembne količine pitne, termalne in mineralne terimi so značilni naravno razvejeni, meandrira- vode, nafte in zemeljskega plina, premoga ter celo joči in stalno spreminjajoči tok nižinske reke že zlata. Nafta in plin se pridobivata le še v simbolič- zgodaj želeli krotiti. Delovanje reke in človeka nih količinah, iskanje premoga in zlata je le ljubi- je oblikovalo značilno pokrajino, mozaični pre- teljsko, zato so verjetno podzemne vode največje plet poplavnih gozdov, rečnih rokavov, mrtvic bogastvo sveta ob Muri. Zaradi velike ranljivosti in kmetijskih zemljišč, ki so danes dom izjemne vodonosnikov in pogosto neustreznega človeko- biotske raznovrstnosti. Ohranjeni naravni pojavi vega delovanja v prostoru sta količina in kakovost in značilnosti z velikim številom živalskih in ra- nekaterih vodnih virov že ogroženi. Reka Mura stlinskih vrst so tudi razlog, da je celotno območje in podzemna voda, uskladiščena plitvo pod po- prepoznano kot naravovarstveno izjemno po- vršjem v kvartarnem vodonosniku – viru pitne membno na mednarodni ravni in zato določeno vode, sta hidravlično povezani. To se kaže v so- kot območje Natura 2000 Mura ter del načrto- časnem spreminjanju njunega stanja, ki se vse bolj vanega čezmejnega biosfernega območja Drava– oddaljuje od naravnega ravnotežja tega lokalnega Mura–Donava v okviru Unescove svetovne mreže vodnega kroga. biosfernih območij. The Mura River through the Eyes of a Geologist Mura Nina Rman, Mitja Janža, Dejan Šram, Kim Simona Kaligarič, Gordana Beltram Mezga, Katja Koren, Miloš Markič, Miha Jeršek The article presents the basic geographical and The Pannonian basin was formed approximately biological characteristics of the Mura River and 18 million years ago in the area of present-day the nature conservation importance of the river NE Slovenia. Important quantities of potable, and its floodplain area. It gives a brief outline of thermal and mineral waters, oil, gas, coal and the history of interventions in the riverbed. The even gold are stored here in up to 6-km-thick se- lowland river was originally characterized by a quence of rocks and sediments. As oil and gas are naturally diversified, meandering and constant- produced in symbolic amounts only and search ly changing stream which people have always for coal and gold is now conducted only by en- wanted to tame. The interaction between the river thusiasts, groundwaters are probably the biggest and people has designed a typical rich mosaic wealth of the area around the Mura. The quantity landscape of floodplain forests, river branches, and quality of some groundwater resources have ox-bows and farmland that has become a home already been threatened due to high vulnerability to exceptional biodiversity. Due to preserved of aquifers and often inappropriate anthropogen- natural phenomena and features together with ic impact. The Mura River and the groundwater an outstanding number of animal and plant spe- stored in a shallow Quaternary aquifer – a drink- cies the whole area is recognized as an extremely ing water resource, are hydraulically connected. important natural site at an international level This is noticeable in simultaneous variations in and therefore, the Mura Natura 2000 site is one their state, which differs more and more from the of the key areas of Natura 2000 network in both natural balance of this local water circle. Slovenia and Europe, and part of the planned Transboundary Biosphere Reserves Mura - Dra- va - Danube (TBR-MDD) within the World Povzetki 375

• v zgodovini nenehno spreminjala v odvisnosti od Mura in njena preteklost rečnih in cestnih komunikacij. Dean Damjanović, Nataša Kiš, Miran Krivec, Svet ob Muri je resnično neprecenljiva zakladni- Andrej Magdič, Eva Sapač, Suzana Vešligaj ca preteklosti in še marsikaj je ostalo prikritega Reke so bile pred izgradnjo železnice in sodobne sedanjosti. Ujeti vse bogastvo te pokrajine na list cestne mreže pomembne prometnice. Ob njih so papirja je nemogoče. Lahko pa si ukrademo tre- ljudje potovali, ko so iskali primeren prostor za nutek in z izletom v naravo poskušamo spoznati svoja domovanja ali poskušali pridobiti bogastvo in odkrivati lepoto murske pokrajine. v trgovanju z oddaljenimi kraji. Vlogo pomembne prometnice, ki je povezovala alpski prostor s The Mura River and its Past Panonsko nižino, je imela v preteklosti tudi reka Dean Damjanović, Nataša Kiš, Miran Krivec, Mura. Začetki poselitve rodovitne ravnine ob Andrej Magdič, Eva Sapač, Suzana Vešligaj Muri segajo v 4. tisočletje pred našim štetjem, v Before the railway and a modern road network čas, ki ga imenujemo bakrena doba. Takrat so se iz were built, rivers served as major traffic arter- Panonske nižine začeli priseljevati ob Muri prvi ies. People travelled along them when they were poljedelci in živinorejci. Na začetku 1. tisočletja looking for a place suitable to become their home pred našim štetjem, na začetku železne dobe, smo or when they were looking to make a fortune priča nastanku tako imenovanih gradišč, ki so na- when trading in remote places. As a link between stala kot posledica napadov konjeniških ljudstev the Alpine region and the Pannonian Plain the iz vzhodnoevropskih step. Rimska doba je v po- Mura River also served as an important artery. krajini ob Muri, poleg arheoloških ostankov na- The settlement of the fertile plain along the Mura selij in gomilnih grobišč, pustila tudi sledove ce- dates back to the 4th century BC to what we call stne mreže, katere dele lahko opazujemo še danes. the Copper Age. This was when the first farmers Poleg prometne vloge, ki jo je imela Mura vse od and livestock breeders started coming from the prazgodovine, pa je reka v srednjem veku dobila Pannonian Plain. The beginning of the 1st cen- popolnoma novo funkcijo. Po tristo let trajajočih tury BC, at the onset of the Iron Age, saw the spopadih med Nemškim cesarstvom in Madžar- first hillforts built as defences against attacks by skim kraljestvom, ki so s prekinitvami potekali equestrian peoples from the Eastern-European od konca 9. do začetka 13. stoletja, so se vojne steppes. The Roman Age also left its mark along razmere umirile in reka Mura je med Radgono in the Mura with archaeological remnants of settle- Gibino postala državna meja. ments and burial mounds as well as the remnants Najstarejši materialni dokaz določitve meje so of a road network that we can still observe to this mejni kamni. Največ jih je ohranjenih iz časa day. In addition to its role as a traffic artery, which Marije Terezije, ki jih je dala postaviti zaradi spre- the Mura played since pre-historic times, the river minjanja rečnega toka in nenehnih sporov glede was given an entirely new function in the Middle ozemlja. Od takrat pa vse do konca prve svetovne Ages. After 300-year-long conflicts between the vojne je reka Mura delila slovensko prebivalstvo German Empire and the Kingdom of Hungary med dve državi, nemško in madžarsko. Državna that took place between the late 9th and the early meja je bila na nemški strani dobro zavarovana 13th century gradually receded, the Mura River s sistemom gradov v bližini reke, ki so skrbeli za between Radgona and Gibina became the state obrambo. border. Skupne naravno-geografske danosti in etnični iz- The oldest material evidence of the border are vor so botrovali razvoju zelo podobne materialne boundary stones. Most of them date back to the kulture, ki se je kazala v stavbni podobi pokrajine reign of Maria Theresa who had them placed ob Muri, tako na njenem desnem kot na levem there because of the ongoing disputes regard- bregu. ing the territory and the continuously changing Razpoložljivost prostora in njegova dostopnost river course. From then until the end of WWI the sta narekovali tudi zasnovo naselij. V neposredni Mura River divided Slovenian people between bližini reke, ki je predstavljala neusahljiv vodni two countries, Germany and Hungary. The state vir in pomembno komunikacijo, so nastajala ve- border on the German side was well protected čja naselja. Njihova oblika in stavbni fond sta se with a system of castles in the vicinity of the river ■ 376 Povzetki Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

that took care of defence. Important, but Severely Endangered Floodplain Shared natural-geographic characteristics and Forests along the Mura River ethnic origins gave rise to very similar material Aleksander Marinšek, Andraž Čarni, Lado Kutnar, culture as reflected in the buildings that charac- Špela Planinšek terised the landscape along the river on both its The forests along Mura River are one of the banks. most extensive floodplain forests in Slovenia. In The availability and accessibility of space dictated Europe, similar forests are decreasing and are the layout of the settlements. The immediate vi- therefore included in the Natura 2000 network. cinity of the river offered an inexhaustible source Such forests are extremely important in terms of water and necessary infrastructure, which al- of maintaining a variety of endangered animals, lowed for the formation of large settlements. plants and their habitats. Unfortunately, the con- Their form and building stock changed through servation status of forests along the Mura River is history, depending on river and road communica- anything but favourable. These forests are exposed tions. to many risks: the pressures of agriculture, urban- The area along the Mura is truly an invaluable ization and new infrastructures, drop in ground- treasure trove of the past with a lot still waiting water level and interventions in the water regime to be revealed to the present. It is impossible to - regulation, gravel digging and the construction capture the wealth of this landscape on a piece of hydropower plants in Austria, climate change, of paper. We can, however, steal a moment and disturbed regeneration of key tree species, dis- make a trip there to discover and get to know the eases of forest trees and powerful intrusion of in- beauty of the landscape along the Mura vasive non-native plant species. All this evidence indicates that forests along the Mura are chang- • ing and losing their current stand structure and Vrstno bogati in naravovarstveno pomembni, a mixture. It is clear that in the future we will be močno ogroženi poplavni gozdovi ob Muri forced to change our perception of these forests Aleksander Marinšek, Andraž Čarni, Lado Kutnar, and take a new position on the forest manage- Špela Planinšek ment and silviculture measures for tree species Gozdovi vzdolž reke Mure so eni najobsežnejših and habitats along the Mura and similar rivers. poplavnih gozdov v Sloveniji. V Evropi je podobnih gozdov vse manj, zato so uvrščeni v ekološko • omrežje Natura 2000. Tovrstni gozdni življenjski Rastline ob Muri prostori, ki jih je zaradi človekovega vplivanja na Branko Bakan, Mitja Kaligarič splošno v evropskem prostoru vedno manj, so iz- Reka Mura je najbolj znana po svojih mrtvi- jemno pomembni z vidika ohranjanja različnih cah, mrtvih rečnih rokavih, rečnih prodiščih in ogroženih živali, rastlin in njihovih življenjskih poplavnih logih. Čeravno je velik del prvobitne okolij. Ohranitveno stanje gozdov ob Muri pa je gozdne pokrajine v preteklih stoletjih izginil, se vse prej kot ugodno. Te gozdove najbolj ogrožajo: je nekaj najbolj ogroženih življenjskih prostorov pritiski kmetijstva, urbanizacija ter nove infra- in rastlinskih vrst, vezanih na rečno dinamiko, strukture, padec gladine podtalnice in posegi v ohranilo znotraj ozkega pasu vzdolž reke Mure. vodni režim - regulacije, izkopi proda, zajezitve V članku avtorja predstavljata pestrost in razno- in gradnja hidroelektrarn v Avstriji, podnebne likost gozdov ter travnikov in rastlinskih vrst, s spremembe, motnje pomlajevanja vseh ključnih poudarkom na bolj redkih in ogroženih vrstah, ki drevesnih vrst, bolezni gozdnega drevja ter vdori jih lahko najdemo ob reki Muri. invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Vsa dejstva kažejo, da gozdovi ob Muri spreminjajo in izgu- Plants along the Mura River bljajo sedanjo sestojno in vrstno zgradbo, pa če Branko Bakan, Mitja Kaligarič nam jo to všeč ali ne. Jasno je, da bomo v priho- The Mura River is most famous for its oxbows, dnje prisiljeni spremeniti dojemanje teh gozdov dead river channels, fluvial gravel islands and ri- in zavzeti nova stališča pri gospodarjenju in negi parian floodplain woodlands. Although much of vrstno drugačnih gozdov ob Muri. the pristine woodland landscape has disappeared through the centuries, some of the most endan- Povzetki 377

gered riparian habitats and plant species have Boletus informaticus database and the absence of been preserved within the narrow belt along the active fungi associations and societies in the Po- Mura River. In this article the authors describe murje region in general. Because of the unique- the richness and variety of woodland and grass- ness and importance of the floodplain along the land vegetation and plant species, with an em- Mura River it is our duty to preserve this vulner- phasis on rare and endangered plant species that able and unique ecosystem as natural as possible. can be found along the river. • • Kopenski in sladkovodni polži in školjke Glive ob reki Muri in njihov naravovarstveni v Muri in ob njej pomen Rajko Slapnik Luka Šparl, Polona Sušnik V Muri in ob njej živijo mehkužci (Mollusca). Čeprav je poznavanje vrstne pestrosti gliv na ob- razdeljeni v dva razreda. To so polži (Gastropoda) močju Slovenije v zadnjih letih vse boljše, tega in školjke (Bivalvia). Najdemo jih v skoraj vseh ne moremo trditi za obrežni pas reke Mure. V Murinih ekosistemih. V Muri in v okoliških po- osrednji podatkovni zbirki o razširjenosti in potokih je bilo zabeleženih 6 vrst polžev, ki ljubijo javljanju gliv v Sloveniji, Boletusu informaticusu, tekoče vode. V mrtvicah in počasi tekočih vodah sta le 302 podatka za 226 različnih vrst gliv, v ce- prevladujejo večinoma splošno razširjene vodne lotni državi pa je bilo do sedaj zabeleženih več vrste polžev. Kopenski polži se dobro počutijo v kot 3.000 vrst. Delež tipičnih poplavnih gozdnih gozdnih in negozdnih življenjskih prostorih, zno- sestojev se zaradi omejevanja naravne rečne dina- traj in zunaj poplavnega nasipa, na levem in de- mike močno zmanjšuje, s tem pa posledično izgi- snem bregu Mure. Zabeleženo je več kot 40 vrst. njajo tudi rastišča mnogih pomembnih vrst gliv. Sladkovodna školjka, navadni škržek (U. crassus), Zajezitve, gradnje hidroelektrarn in intenzivna ki je na seznamu vrst Natura 2000, je v obrav- raba tal so glavni dejavniki, ki negativno vlivajo navanem območju tik pred izumrtjem oziroma na rečne ekosisteme ob Muri. Razlogi za nekoliko je verjetno že izumrl. Ogroženost mehkužcev je slabše poznavanje pestrosti gliv tega območja so različna glede na ekosisteme. Kritične so razme- osredotočanje amaterskih mikologov na mešane re pri vodnih mehkužcih. Spreminjanje vodnega gozdne sestoje, pomanjkljivo vnašanje podatkov v režima, regulacije vodotokov, izsuševanje in za- Boletus informaticus ter odsotnost aktivnih gobar- sipavanje mlak, ribnikov in mrtvic ter splošno skih društev v Pomurju. Zaradi edinstvenosti in onesnaženje, zelo uničujejo njihovo malakofavno. pomembnosti ranljivih življenjskih prostorov ob Poplavni logi ob Muri predstavljajo vodnim vr- Muri je naša dolžnost, da ta območja ohranjamo stam polžev največjo in najbolj ohranjeno oazo v v čim bolj naravnem stanju. Sloveniji.

Mycoflora by the Mura River and its Snails and Mussels of the Mura River Basin, Environmental Significance Slovenia Luka Šparl, Polona Sušnik Rajko Slapnik Mycoflora of the Mura River lane in Slovenia is Molluscs inhabiting the Mura River and its currently relatively poorly known. In the central banks are divided into snails and bivalves (Mol- Slovenian fungal database, Boletus informaticus, lusca: Gastropoda, Bivalvia). They inhabit the di- there are only 302 entries of 226 various fungal verse ecosystems comprising the Mura ecozone species found along the 95 km of the Mura River, and are designated according to their ecological while more than 3,000 species have been record- characteristics and zoogeographic origin. Wide- ed in Slovenia as a whole. It is known that spe- spread aquatic species of snails live in the slow- cies are disappearing mainly because of a strong flowing backwaters of the Mura. Six species of negative human impact on the river flow in the snails preferring the oxygen-rich running water last decades, which has led to destruction of habi- of the Mura River and its tributaries have been tats. The reasons for poor knowledge of mycoflora recorded. Land snails thrive in the forest and low- include amateur mushroom pickers focusing on vegetation zones in the vicinity of the flood dikes mixed forests, inadequate data entering in the flanking the banks of the river. We have recorded ■ 378 Povzetki Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

over 40 species of land snails. The thick-shelled naravovarstveni pomen predlaganega Unescovega river mussel (Unio crassus) is listed in Natura Biosfernega območja Mure in Regijskega parka 2000. It is highly threatened and considered prac- Mura. Poleg izjemne vrstne raznolikosti se izsto- tically, if not completely, extinct. pajoči odonatološki pomen območja zrcali v dej- Molluscs are subjected to different threats de- stvu, da je med 56 doslej zabeleženimi vrstami kar pending on the ecosystem. Critical is the situation 26 vrst z Rdečega seznama ogroženih živalskih for aquatic molluscs. Their habitats are subject to vrst v Sloveniji in da sodi 13 vrst med zavarovane sudden changes that strongly alter individual spe- prosto živeče živalske vrste v Sloveniji. S širšega cies or populations. Malacofauna are sensitive to evropskega vidika je pomembno dodati, da je med changes in the water regime, regulation of water- njimi kar 7 vrst kačjih pastirjev uvrščenih v dodat- courses, drainage and filling of pools, ponds and ke Direktive o habitatih EU. Med slednje sodijo backwaters, and general pollution entering the koščični škratec (Coenagrion ornatum - Dodatek water and ecosystem. Any intense changes upset- 2 in 4), kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia - Do- ting the balance of the Mura ecosystem will con- datek 2 in 4), rumeni porečnik (Gomphus flavipes sequently destroy its rich malacofauna. - Dodatek 4), veliki studenčar (Cordulegaster heros Flood groves along the Mura River provide the - Dodatek 2 in 4), zelena deva (Aeshna viridis - largest and best preserved oasis for aquatic snails Dodatek 4), dristavični spreletavec (Leucorrhinia in Slovenia. pectoralis - Dodatek 2 in 4) in mrtvični spreletavec (Leucorrhinia caudalis - Dodatek 4). Kačji potoč- • nik, veliki studenčar in dristavični spreletavec so Kačji pastirji ob reki Muri med kvalifikacijskimi vrstami Natura 2000 ob- Matjaž Bedjanič močja Mura. Pokrajina ob reki Muri slovi po izjemni biotski raznolikosti. Tudi favna kačjih pastirjev je tod Dragonflies along the Mura River nekaj posebnega in območje lahko označimo za Matjaž Bedjanič pravcato slovensko odonatološko vročo točko. Ob The riverine landscape of the Mura River is fa- Muri, na predlaganem območju za razglasitev mous for its exceptional biodiversity. Its dragonfly Biosfernega območja Mure in ustanovitev Regij- fauna is just as special and in Slovenia it can be skega parka Mura, je bilo doslej zabeleženih kar declared as a true odonatological hotspot. In the 56 vrst kačjih pastirjev, kar pomeni tri četrtine ce- area along the Mura proposed for designation as lotne odonatne favne Slovenije. a UNESCO Biosphere Reserve Mura and those Kljub regulaciji v precejšnjem delu rečnega toka proposed for protection as Regional Park Mura as skozi Slovenijo je območje med visokovodnimi many as 56 dragonfly species have been recorded nasipi ohranilo velik del nekdanjega naravnega so far, which is three quarters of the entire drag- bogastva. Mura je dobro ohranjena zlasti v spo- onfly fauna of Slovenia. dnjem toku, kjer najdemo številne mrtve rokave Despite regulation in a considerable part of the in kjer raznolikost vodnih življenjskih okolij po- river’s course through Slovenia, the area between večujejo številni potoki, studenčnice in stranski the high-water levees retained much of the former rokavi ter številne gramoznice. Slednje so lahko natural riches. The Mura has been well preserved izjemno pomembna sekundarna bivališča kačjih particularly in its lower course, where several ox- pastirjev, še posebej, če so bogato strukturirane, bows can be found and where the diversity of dobro zaraščene z obrežno in vodno vegetacijo wetland biotopes has been further increased by ter če v njih ni naseljenih rib. Vendar so mrtvice numerous streams, spring waters, smaller back- seveda najpomembnejši naravni biseri rečne loke waters and a number of gravel pits. The latter can ob Muri tudi z odonatološkega vidika, z ogrože- be exceptionally important secondary habitats for nimi vrstami, kot so suhljati škratec (Coenagrion dragonflies, especially if they are richly structured, pulchellum), zelena deva (Aeshna viridis), nosna je- well overgrown with bank and water vegetation zerka (Epitheca bimaculata), mrtvični spreletavec and free of introduced fish population. But of (Leucorrhinia caudalis) in dristavični spreletavec course, oxbows are the most important natural (Leucorrhinia pectoralis). pearls of the riverine landscape along the Mura V zaključku velja poudariti velik odonatološki in also from the odonatologist’s point of view, with Povzetki 379

endangered species like Variable Bluet (Coena- so danes močno ogroženi zaradi degradacije mo- grion pulchellum), Green Hawker (Aeshna viridis), čvirskih življenjskih prostorov, ki jih preraščajo Eurasian baskettail (Epitheca bimaculata), Lilypad invazivne tujerodne vrstame rastlin. S tega vidika Whiteface (Leucorrhinia caudalis) and Yellow- so naravovarstveni ukrepi za ohranitev ključnih spotted Whiteface (Leucorrhinia pectoralis). življenjskih prostorov in vrst v njih nujni. In conclusion, the great odonatological and nature conservation importance of proposed UN- Bush-Crickets and Grasshoppers in the Region ESCO Biosphere Reserve Mura and Regional along the Mura River Park Mura should be emphasised. Beside excep- Stanislav Gomboc, Matjaž Bedjanič tional species diversity, the area’s odonatologi- Wetland habitats along the Mura River in Slo- cal importance is also mirrored in the fact that venia harbour interesting hygrophilous faunal among 56 recorded dragonfly species as many as elements of bush-cricket and grasshopper spe- 26 are included on the Red List of threatened cies that are mainly linked to grassland habitat animal species in Slovenia and that 13 are legally types. Considerably fewer species live on bushes protected. From wider European perspective it is and trees. Altogether 33 orthopteran species are important to note that 7 dragonfly species found known from the region which has hereto only along the Mura are listed in Annex II and IV of occasionally been surveyed and therefore requires the Habitats Directive. These are Ornate Bluet further systematic faunistic research. Additional (Coenagrion ornatum – Ann. II and IV), Green interesting species are expected in the landscapes Snaketail (Ophiogomphus cecilia – Ann. II and of flood meadows and forests, as they need special IV), River Clubtail (Gomphus flavipes – Ann. IV), adaptations to these extreme habitats. The area Balkan Goldenring (Cordulegaster heros – Ann. II along the Mura is important for the preserva- and IV), Green Hawker (Aeshna viridis – Ann. tion of wetland orthopteran species of which six, IV), Yellow-spotted Whiteface (Leucorrhinia pec- viz. Leek Grasshopper (Mecostethus parapleurus), toralis – Ann. II and IV) and Lilypad Whiteface Large Marsh Grasshopper (Stethophyma grossum), (Leucorrhinia caudalis – Ann. IV). Green Sna- Slender Green-winged Grasshopper (Aiolopus ketail, Balkan Goldenring and Yellow-spotted thalassinus), Pfaendler‘s Molehopper (Xya pfaen- Whiteface are among the qualifying species of dleri), Marsh Cricket (Pteronemobius heydenii) the Natura 2000 site Mura. and Long-winged Cone-head (Conocephalus fuscus), are included on the Red List of endangered • animal species in Slovenia. Their habitats are re- Kobilice v pokrajini ob reki Muri cently at high risk because of wetland degrada- Stanislav Gomboc, Matjaž Bedjanič tion and alien invasive plant species overgrowth Pestrost mokrišč ob reki Muri nudi bivališča kar in most of the area. Conservation management nekaj redkim močvirskim vrstam kobilic, ki so measures for the preservation of valuable biodi- v glavnem vezane na mokrotne travnike. Precej versity of the area are imperative. manj je tod grmovnih in drevesnih vrst kobilic. Skupaj je v porečju Mure poznanih 33 vrst kobilic, • ki smo jih v glavnem popisali z naključnimi obiski Metulji ob reki Muri območja. Intenzivnejše sistematične raziskave bi Stanislav Gomboc, Barbara Zakšek, Nika Kogovšek, gotovo prispevale še več dodatnih vrst, predvsem Matjaž Jež v območju poplavnih travnikov in logov, kjer ži- Favna metuljev porečja reke Mure je zelo razno- vijo ozko prilagojene vrste, ki jih je sicer težko lika in vrstno bogata. Tipične za območje so mo- odkriti. Območje ob Muri je pomembno z vidi- čvirske vrste metuljev, ki so vezane na poplavne ka ohranjanja sledečih ogroženih močvirskih vrst loge in močvirske travnike in so redkejše v drugih kobilic: močvirska prikrivalka (Mecostethus para- območjih Slovenije, nekatere od njih pa najdemo pleurus), močvirska tleskavka (Stethophyma gros- samo tukaj. Na tem območju prevladujejo dreve- sum), zelena poletavka (Aiolopus thalassinus), pri- sne vrste metuljev, kot so pedici, sovke in zavijači. tlikava krtovka (Xya pfaendleri), močvirski muren Skupaj je za območje poznanih 1.000 vrst metu- (Pteronemobius heydenii) in dolgokrila ostroglavka ljev, še kar lepo število pa jih še lahko pričakujemo. (Conocephalus fuscus). Življenjski prostori teh vrst Območje je po raziskanosti metuljev v primerjavi ■ 380 Povzetki Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

z ostalimi območji Slovenije srednje raziskano. the entire area that is so drastically affected by Stanje ohranjenosti metuljev ob reki Muri pa je invasive alien plants. vsako leto bolj zaskrbljujoče, saj so tujerodne invazivne vrste rastlin skoraj popolnoma prerasle • porečje ob reki Muri, veliko travnikov je preora- Edinstveni svet hroščev ob reki Muri nih v njive ali opuščenih in v zaraščanju. Kritično Al Vrezec, Špela Ambrožič, Andrej Kapla stanje s prerastjo invazivnih zeli je v podrasti po- Na območju reke Mure trenutno živi vsaj četr- plavnih logov, ob gozdnem robu in na poplavnih tina vse slovenske favne hroščev. Pregled starej- travnikih, kjer prevladuje monokultura različnih ših in novejših podatkov razkriva spremembe invazivnih zeli. Tako metulji nimajo gostiteljskih v favni hroščev v zadnjih sto letih. Za območje rastlin za prehrano gosenic ali medonosnih rastlin Nature 2000 ob Muri je kvalifikacijskih pet vrst za prehrano odraslih metuljev. S tega vidika manj hroščev: močvirski krešič (Carabus variolosus), ogrožene so grmovne in drevesne vrste metuljev, ovratniški plavač (Graphoderus bilineatus), škrla- vendar večina teh v fazi odraslega metulja tudi tni kukuj (Cucujus cinnaberinus), rogač (Lucanus potrebuje nektar, ki pa ga na tem območju ne naj- cervus) in strigoš (Cerambyx cerdo). Danes na de več. Za ohranitev pestrosti vrst, ki jo krasijo ravnici ob Muri v prvi vrsti prevladujejo vlago- številne zavarovane in ogrožene vrste metuljev, so ljubne vrste, tako vodne kot tiste vezane na vlažna nujni takojšnji in drastični naravovarstveni ukre- okolja poplavnih gozdov. Biotska pestrost vodnih pi, saj so večino območja že prerasle invazivne hroščev v mrtvicah ob reki Muri je zelo visoka, tujerodne zeli. zelo verjetno najvišja v državi. Saproksilni hrošči veljajo v Evropi za eno najbolj ogroženih hroščev, Butterflies and Moths along the Mura River saj zadostne količine odmrlega lesa in drevesnih Stanislav Gomboc, Barbara Zakšek, Nika Kogovšek, dupel danes niso več samoumevne. Da so murski Matjaž Jež gozdovi zadržali nekaj te prvobitnosti, kaže velika The Lepidoptera fauna of the Mura River basin vrstna pestrost saproksilnih hroščev. Vedno boljši is very diverse and species rich. Typical in this podatki, ki jih pridobivamo o naši biotski pestro- part are many hygrophilous species related to sti, nam kažejo, da vse to živalstvo, ki ga imamo flood forests and wetland meadows, which are za samoumevnega, izginja in da bodo potrebni rare in other parts of Slovenia or occur only in resni ukrepi, da ga bomo ohranili zanamcem. De- this region. Predominant here is the typical wet jansko ohranjanje narave je stvar tudi kolektivne forest fauna with many Geometrid, Noctuid and družbene zavesti ter družbene odgovornosti in ne Tortricid species. A total of 1000 Lepidoptera anomalija evropskih zakonov in posameznih za- species have been observed in the region and nesenjaških ljubiteljev narave. many are still expected. The area is considered as medium-examined in terms of Lepidoptera Unique World of Beetles along the Mura River in comparison with others areas of Slovenia. The Al Vrezec, Špela Ambrožič, Andrej Kapla conservation status of Lepidoptera along the At least a quarter of all beetle fauna known in Mura River is troubled with alien invasive plants Slovenia lives along the Mura River. However, invading the entire area of the river system; in an overview of older and recent data reveals addition, many meadows have been converted to changes that have occurred in beetle fauna in fields or abandoned. The most worrying is the the last 100 years. Among the qualifying spe- situation in the forest undergrowth, on forest cies for the Natura 2000 site Mura there are five edges and on wet meadows, where monoculture beetle species: Carabus variolosus,Graphoderus of invasive herbs has overgrown natural vegeta- bilineatus,Cucujus cinnaberinus,Lucanus cer- tion and there are no more hostplants for cat- vus and Cerambyx cerdo. Today, the plain along erpillars and no nectar for adults. Less affected the Mura is primarily dominated by hygrophil- are shrub- and tree-living species, but most of ous species, both aquatic and those found in them also require nectar in the adult stage. To moist habitats of alluvial forests. The biodiversity preserve this rich fauna with many protected and Red List species, immediate and rigorous of aquatic beetles in the oxbows of the river natural conservation measures are required for Mura is very high, very likely the highest in Povzetki 381

Slovenia. Saproxylic beetles were recognized as pestrost ribjih združb v porečju Mure še vedno one of the most endangered beetle groups in izjemna v primerjavi s Savo ali Dravo, saj lahko Europe, with deadwood and tree holes becoming z gotovostjo trdimo, da v porečju Mure živi sku- very scarce nowadays in managed forests. Forests paj s piškurjem vsaj 51 domorodnih vrst, skupaj along the Mura still retain some of their primor- s tujerodnimi vrstami pa 61 različnih ribjih vrst, dial nature, which is reflected in the great diver- kar je izjemno veliko, če vemo, da živi v vodah v sity of saproxylic beetles. However with collected Sloveniji vsega skupaj 95 vrst. new data it is evident that the wildlife that we 17 vrst je zavarovanih po Uredbi o zavarovanih are taking for granted is disappearing and that prosto živečih živalskih vrstah z varstvom habita- serious action is imperative if we want preserve it ta in/ali vrste, v Rdečem seznamu ogroženih sladkovodnih rib (Pisces) in piškurjev (Cyclostomata) v for the future. Indeed, conservation is a matter of Sloveniji pa je 36 vrst: devet jih je v kategori- the collective social awareness and social respon- ji ranljiva vrsta (V - vulnerable), 24 v kategoriji sibility rather than an anomaly in European laws ogrožena vrsta (E – endangered), ena v kategoriji and individual enthusiastic nature lovers. domnevno izumrla vrsta (Ex?- extinct?) in dve v kategoriji redka vrsta (R - rare). • Slovenija je v povodju Mure z Uredbo o poseb- Ribe in piškurji v porečju Mure v Sloveniji nih varstvenih območjih določila območje Nature Metka Povž 2000 od Radencev do slovensko-hrvaško-ma- Mura je edina reka v Sloveniji, ki je od meje z džarske meje s 13 ciljnimi vrstami. Avstrijo vse do izliva v Dravo brez pregrad in zajezitvenih jezer. Po raznovrstnosti ribje favne je Freshwater Fishes and Lampreys in the Mura eno najbogatejših in najbolj ohranjenih porečij v River Basin in Slovenia Sloveniji in morda celo v Evropi, in to kljub obse- Metka Povž žnim regulacijskim posegom, ki segajo daleč nazaj The Mura is the only Slovenian river that is un- v konec 18. stoletja. Regulacijam se je v začetku dammed in Slovenia to its outlet in the Drava 20. stoletja pridružilo še intenzivno onesnaže- and it is still connected via the Sava with the vanje. Posledica vseh negativnih vplivov je bilo Danube. It has an extremely rich and diverse izginotje postrvjih vrst sulca, potočne postrvi in ichthyofauna. It is inhabited by 51 indigenous lipana in nekaterih rib selivk. Po izboljšanju ka- and 11 non-native fish species and one lamprey kovosti vode proti koncu osemdesetih let prete- species. The Mura River in Slovenia, its backwa- klega stoletja sta se opazno izboljšali tako razno- ters and oxbows, mainly in the middle and lower likost ribjih vrst kot velikosti njihovih populacij. course, is special due to the exceptional ichthyo- Kljub temu, da se ribe lahko nemoteno selijo fauna and is designated as the Natura 2000 site vzvodno in nizvodno na drstišča in pasišča, pa se (SI3000215 Natura 2000) with 13 targeted spe- je ribja favna v tem porečju precej spremenila v cies, including a lamprey species. 35 indigenous primerjavi s stanjem pred približno 150 do 200 species are listed on the Red list of endangered fish leti. Iz starih zapisov za obdobje od leta 1842 do and lampreys and 22 on the list of the Habitats Di- leta 1933 je razvidno, da je na prehodu 19. v 20. rective, which means that they are endangered at stoletje naseljevalo ali v Muro in pritoke zahajalo the European level. v času drsti vsaj 60 različnih domorodnih ribjih vrst in en piškur. • V času upadanja kakovosti vode v porečju Mure Dvoživke ob reki Muri proti koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja se Maja Cipot, Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj začnejo pojavljati tujerodne in proti onesnaževa- Svet ob Muri ima kljub večdesetletnemu inten- nju bolj odporne ribje vrste, ki jih pred tem v na- zivnemu vplivu človeka, podrejanju narave s strani ših vodah sploh ni bilo. Danes v porečju Mure živi kmetijstva, gozdarstva in infrastrukture, še vedno in se uspešno razmnožuje osem tujerodnih vrst. eno izmed najpestrejših in najbogatejših favn Po zadnjih podatkih živi v porečju Mure 51 do- dvoživk v Sloveniji. Od vseh v Sloveniji živečih morodnih in 11 tujerodnih vrst. Kljub izredno vrst tu ne najdemo le tistih posebnežev, ki so ve- skrčenemu vodnemu prostoru Mure in posledič- zani na svet, ki ga ob Muri ni – človeške ribice, no izjemni degradaciji življenjskih prostorov je ■ 382 Povzetki Proteus 78/6, 7 • Februar, marec 2016

planinskega močerada in laške žabe. Vse osta- Reptiles of the Mura River le vrste so bodisi enakomerno razširjene po vsej Staša Tome njeni dolžini ali pa živijo na posameznih rečnih Although the Mura River is an important habitat delih. Nekatere vrste so vezane na posebne tipe for many animal and plant species, it is not the življenjskih prostorov, druge pri tem niso zahtev- most suitable environment for reptiles. Never- ne. Prav poseben čar pa pokrajini ob Muri dajejo theless, along the Mura River and its hinterland plavčki, katerih samci se v obdobju razmnoževa- there are at least eight, possibly more reptile spe- nja, da bi očarali in privabili samice, obarvajo živo cies. The European pond terrapin (Emys orbicu- modro. laris), grass snake (Natrix Natrix) and dice snake (Natrix tesselata) are well adapted to the aquatic Amphibians along the Mura River environment. In the eastern part of Slovenia, the Maja Cipot, Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj sand lizard (Lacerta Agilis) is also common, even The countryside along the Mura River still boasts though it has disappeared or become very rare in one of the most diverse and richest amphibian many places across Slovenia. The smooth snake fauna in Slovenia, in spite of the decades-long in- (Coronella austriaca) is also relatively common in tensive human influence, subordination of nature the Pomurje region, whereas other reptile species to agriculture, forestry and infrastructure. Of all are relatively rare. the species inhabiting Slovenia, only very specific animals closely associated with habitats that do • not occur along the Mura, cannot be found here: Mura – mednarodno pomembno območje the Proteus, Alpine Salamander and Italian Agile za ptice Frog. All other species are either evenly distrib- Gregor Domanjko uted along the entire length of the river or occupy Reka Mura s prodišči, rečnimi rokavi, mrtvica- its separate sections. Some species are closely at- mi, poplavnim gozdom in tradicionalno kmetij- tached to special habitat types, while others are sko krajino z mejicami in ekstenzivno rabljenimi not demanding in this respect at all. The coun- travniki sodi med najbolj pomembna območja za tryside along the Mura is particularly fascinating ptice (IBA) v Sloveniji in je del območja Natura owing to the Moor Frog, the males of which turn 2000. Do sedaj je bilo na območju ob Muri popi- bright blue in order to attract the females during sanih več kot 200 vrst ptic, od tega 110 gnezdilk. the breeding season. Still, will it remain equally Na območju Nature 2000 ob Muri med drugimi fascinating a decade from now? gnezdijo naslednje vrste ptic, ki pri nas dosegajo največje populacije: črna štorklja (Ciconia ni- • gra) (do 8 parov), bela štorklja (Ciconia ciconia ) Plazilci ob Muri (do 70 parov), vodomec (Alcedo atthis) (od 20 do Staša Tome 60 parov), srednji detel (Dendrocopos medius) (od Murske mrtvice so pomemben življenjski pro- 900 do 1.500 parov) in belovrati muhar (Ficedula stor za številne živali in rastline, za plazilce pa albicollis) (od 4.000 do 5.000 parov). Reko Muro, niso najugodnejše okolje. Kljub temu ob Muri in življenjske prostore ob njej in ptice ogrožajo na- v njenem zaledju potrjeno živi vsaj osem vrst te ravne ter antropogene spremembe v poplavnem toploljubne živalske skupine, morda tudi več. Na gozdu zaradi zniževanja podtalnice, sajenja in šir- vodno okolje so dobro prilagojene želva močvir- jenja tujerodnih rastlinskih vrst, kot so črni topol ska sklednica (Emys orbicularis) ter kači belouška (Populus x canadensis) in robinija (Robinia pseudo- (Natrix natrix) in kobranka (Natrix tesselata). V acacia), intenzifikacije kmetijske rabe, opuščanja vzhodnem delu države je pogost tudi martinček zemljišč in načrtovane gradnje hidroelektrarn. (Lacerta agilis), ki je na mnogih mestih v Sloveniji izginil ali postal zelo redek. Med kačami v Po- The Mura River - Internationally Important murju je pogostejša še smokulja (Coronella austri- Bird Area aca), ostale vrsta pa so razmeroma redke. Gregor Domanjko The Mura River with gravel bars, river branches, oxbows, alluvial forests and traditional agri- cultural landscape with hedges and extensively Povzetki 383

used meadows, is among the most Important by the river and on its banks, especially in spring. Bird Areas (IBA) in Slovenia and a part of the Nevertheless, a lot remains to be discovered about Natura 2000 site. So far more than 200 bird spe- the bat fauna along the Mura, particularly in for- cies have been spotted here and more than 110 ests, including two forest reserves, Murska šuma of them nest at the Mura site. The Natura 2000 and Ginjevec, to the NE of Dobrovnik. site Mura hosts significant national breeding populations including black stork (Ciconi ni- • gra) (up to 8 pairs), white stork (Ciconia ciconia) Nove knjige (up to 70 pairs), kingfisfer (Alcedo atthis) (20-60 70 geoloških zanimivosti Slovenije pairs), middle spotted woodpecker (Dendrocopos Jernej Pavšič medius) (900-1500 pairs) and collared flycatcher (Ficedula albicollis) (4000-5000 pairs). The Mura New books River, its habitats and bird species are threatened 70 Geological Curiosities of Slovenia by natural and anthropogenic changes in ripar- Jernej Pavšič ian forests due to groundwater lowering, planting and spreading of non-native plant species such as black-poplar (Populus x canadensis) and black locust (Robinia pseudoacacia in forests, intensi- fication of agriculture, land abandonment and planned hydroelectric power plants.

• Netopirji v pokrajini ob reki Muri Monika Podgorelec Netopirji so ena od največjih sesalskih skupin na svetu, pri nas pa po številu vrst presegajo celo glodavce. V pokrajini ob Muri, med Šentiljem in Mursko šumo, pestrost življenjskih prostorov nudi življenski prostor vsaj 17 od 29 v Sloveni- ji poznanih vrst netopirjev. Vse vrste so pri nas uvrščene v Rdeči seznam ogroženih vrst in so zato zavarovane. Ob Muri boste te nočne akrobate v zraku najlažje opazovali neposredno ob reki in njenem obrežju, še posebej spomladi. Vendar pa v poznavanju favne netopirjev ob Muri ostaja še veliko neznank, predvsem v gozdovih, tudi v gozdnih rezervatih v Murski šumi in Ginjevcu severovzhodno od Dobrovnika.

Bats in the Landscape along the Mura River Monika Podgorelec Bats are the second largest order of mammals in the world, but in Slovenia the number of species exceeds even the rodents. The diversity of habitats in the landscape along the Mura River between Šentilj and Murska šuma provides roosts and for- aging habitats for at least 17 out of 29 bat species known in Slovenia. All bat species of Slovenia are listed in the national Red List of endangered species and are legally protected animals. These nocturnal acrobats can be best observed directly ■ Reka Mura v očeh geologa Na območju današnje severovzhodne Slovenije je pred približno 18 milijoni let pričel nastajati Panonski bazen. Tu so v do šest kilometrov debelem paketu kamnin in sedimentov uskladiščene pomembne količine pitne, termalne in mineralne vode, nafte in zemeljskega plina, premoga ter celo zlata. Nafta in plin se pridobivata le še v simboličnih količinah, iskanje premoga in zlata je le ljubiteljsko, zato so verjetno podzemne vode največje bogastvo sveta ob Muri. Zaradi velike ranljivosti vodonosnikov in pogosto neustreznega človekovega delovanja v prostoru sta količina in kakovost nekaterih vodnih virov že ogroženi. Reka Mura in podzemna voda, uskladiščena plitvo pod površjem v kvartarnem vodonosniku – viru pitne vode, sta hidravlično povezani.

■ Ribe v Muri Mura je še edina od Slovenije do izliva nepregrajena reka z izjemno bogato in raznoliko ihtiofavno. Naseljuje jo 51 domorodnih in 13 tujerodnih ribjih vrst in en piškur. Sama Mura z rokavi in številnimi mrtvicami predvsem v spodnjem toku v Sloveniji je prav zaradi izjemne ihtiofavne v območju Natura 2000 (SI3000215 Natura 2000) s 13 ciljnimi vrstami, med temi je tudi piškur. Med domorodnimi vrstami jih je 35 na Rdečem seznamu ogroženih rib in piškurjev in kar 22 na seznamu Habitatne direktive, kar pomeni, da so te vrste ogrožene v evropskem merilu.

■ Metulji ob reki Muri Favna metuljev porečja reke Mure je zelo raznolika in vrstno bogata. Tipične za območje so močvirske vrste metuljev, ki so vezane na poplavne loge in močvirske travnike in so redkejše v drugih območjih Slovenije, nekatere od njih pa najdemo samo tukaj. Na tem območju prevladujejo drevesne vrste metuljev, kot so pedici, sovke in zavijači. Skupaj je za območje poznanih 1.000 vrst metuljev, še kar lepo število pa jih še lahko pričakujemo. Območje je po raziskanosti metuljev v primerjavi z ostalimi območji Slovenije srednje raziskano. Stanje ohranjenosti metuljev ob reki Muri pa je vsako leto bolj zaskrbljujoče, saj so tujerodne invazivne vrste rastlin skoraj popolnoma prerasle porečje ob reki Muri, veliko travnikov je preoranih v njive ali opuščenih in v zaraščanju.