Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 7 Ljubljana, četrtek 23. 1. 2003 Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII

DRŽAVNI ZBOR Meje sankcioniranja prekrškov

238. Zakon o prekrških (ZP-1) 2. člen (1) Nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samou- in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije pravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je izdajam bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankci- ja za prekršek. U K A Z (2) Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spre- menijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki o razglasitvi zakona o prekrških (ZP-1) določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.

Razglašam zakon o prekrških (ZP-1), ki ga je sprejel Predpisi o prekrških Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. decembra 2002. 3. člen (1) Prekrški se lahko določijo: Št. 001-22-166/02 – z zakonom; Ljubljana, dne 26. decembra 2002. – z uredbo Vlade Republike Slovenije; – z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Predsednik (2) Z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko do- Republike Slovenije ločijo prekrški in sankcije zanje samo za kršitve določb uredbe. dr. Janez Drnovšek l. r. (3) Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se sme- jo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določe- nem znesku ter samo za kršitve predpisov, ki jih same izda- jajo v okviru svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še Z A K O N ne sankcionira. O PREKRŠKIH (ZP-1) Sankcije za prekršek 4. člen PRVI DEL MATERIALNOPRAVNE DOLOČBE (1) Za storjeni prekršek se ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali opozorilo. (2) Sankcije za prekrške so: – globa; Prvo poglavje – opomin; TEMELJNE DOLOČBE – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem Predpisovanje prekrškov in sankcij veljavnosti vozniškega dovoljenja; – prepoved vožnje motornega vozila; 1. člen – izgon tujca iz države; – odvzem predmetov; (1) Ta zakon določa splošne pogoje za predpisovanje – vzgojni ukrepi. prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost (3) Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija, za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, opomin se izreče namesto globe, kazenske točke v ce- postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o stnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon prekrških. tujca iz države in odvzem predmetov pa se predpišejo in (2) Predpisi, s katerimi se v Republiki Sloveniji določa- izrečejo kot stranske sankcije. jo prekrški, se lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom. (4) Kazenske točke v cestnem prometu in prepoved (3) Določbe prvega dela tega zakona (materialnoprav- vožnje motornega vozila se izrečejo ob pogojih, določenih s ne določbe) veljajo za vse prekrške po predpisih iz prejšnje- tem zakonom, če so z zakonom za posamezni prekršek ga odstavka. predpisane. Stran 366 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(5) Izgon tujca iz države in odvzem predmetov se izre- Poskus četa ob pogojih, določenih s tem zakonom, ali če tako določa zakon. 10. člen (6) Poleg globe se sme izreči ena ali več stranskih Storilec ni odgovoren za poskus prekrška. sankcij. Pomagač in napeljevalec (7) Ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, se lahko namesto uvedbe postopka o prekršku oziroma 11. člen izdaje odločbe o prekršku storilcu prekrška izreče opo- Če gre za napeljevanje ali pomoč v posebno olajševal- zorilo. nih okoliščinah ali če do izvršitve prekrška ni prišlo, se sme (8) Ob pogojih, določenih s tem zakonom, se odvzame napeljevalcu in pomagaču sankcija odpustiti. premoženjska korist, pridobljena s prekrškom. (9) Mladoletnim storilcem prekrškov se izrekajo vzgojni Izključitev postopka o prekršku in sankcije ukrepi in druge sankcije, določene s tem zakonom. 12. člen Veljavnost predpisov (1) Zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku prav- nomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi 5. člen znake prekrška, se ne vodi postopek za prekršek in se mu (1) Predpisi o prekrških iz prve in druge alinee prvega tudi ne izrekajo sankcije za prekrške. odstavka 3. člena tega zakona veljajo na območju Republi- (2) Zoper osebe, ki uživajo imunitetno pravico po med- ke Slovenije; predpisi o prekrških iz tretje alinee prvega narodnem pravu, se ne vodi postopek o prekršku in se jim tudi ne izrekajo sankcije za prekrške. odstavka 3. člena tega zakona pa na območju samoupravne (3) O prekršku, ki ga stori oseba iz prejšnjega odstav- lokalne skupnosti, ki jih je izdala. ka, prekrškovni organ obvesti ministrstvo, pristojno za zuna- (2) Predpisi o prekrških, ki veljajo na območju Republi- nje zadeve. ke Slovenije, se uporabijo tudi proti vsakomur, kdor stori prekršek na ladji, ki je vpisana v pristanišču na območju Odgovornost pravne osebe, njene odgovorne osebe Republike Slovenije, ali na letalu, ki ima matično letališče v in samostojnega podjetnika posameznika Republiki Sloveniji, medtem ko se nahajata izven njenega območja. 13. člen (1) Republika Slovenija in samoupravne lokalne sku- pnosti ne morejo biti odgovorne za prekršek, zakon pa lah- Drugo poglavje ko predpiše, da odgovarja za prekršek odgovorna oseba v PREKRŠEK IN ODGOVORNOST ZANJ državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. (2) Pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik Prekršek sta lahko odgovorna za prekršek druge osebe, če je v pred- pisu o prekršku tako določeno. 6. člen (3) Pravna oseba, ki je v stečaju, je odgovorna za pre- Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe kršek, ne glede na to, ali je bil storjen pred začetkom stečaj- vlade, odloka samoupravne‚ lokalne skupnosti, ki je kot nega postopka ali med njim, vendar pa se ji ne izreče globa, tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija temveč le odvzem premoženjske koristi oziroma odvzem za prekršek. predmetov. Odgovornost pravne osebe in samostojnega podjetnika Domneva nedolžnosti posameznika, ki zaposluje druge osebe 7. člen 14. člen Kdor je obdolžen prekrška, velja za nedolžnega, do- Za odgovornost pravne osebe in samostojnega podjet- kler njegova odgovornost ni ugotovljena s pravnomočno nika posameznika, ki zaposluje druge osebe, se smiselno odločbo. uporabljajo določbe zakona, ki ureja odgovornost pravnih Uporaba določb kazenskega zakonika oseb za kazniva dejanja, o pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje. 8. člen Kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se v po- Odgovornost odgovorne osebe stopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe kazenske- 15. člen ga zakonika glede silobrana, skrajne sile, sile in grožnje, (1) Odgovorna oseba je odgovorna za tisti prekršek, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena zmote, udeležbe pri kaznivem dejanju ter časa in kraja stori- pri pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posa- tve kaznivega dejanja. mezniku, pri državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Odgovornost za prekršek (2) Odgovorna oseba je odgovorna za prekršek, če je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nad- 9. člen zorstva. (1) Za prekršek je odgovoren storilec, ki je storil prekr- (3) Odgovornost odgovorne osebe ne preneha zaradi šek iz malomarnosti ali z naklepom. tega, ker ji je prenehalo delovno razmerje v pravni osebi (2) Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec od- oziroma pri samostojnem podjetniku posamezniku, v držav- govoren samo, če je prekršek storil z naklepom. nem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ali ker je Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 367 pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik prenehal Rok plačila globe obstajati. 18. člen Način storitve prekrška (1) Če se izreče globa, se v odločbi oziroma sodbi o prekršku določi tudi rok, v katerem mora biti plačana. Ta rok 16. člen ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši kot tri mesece. (1) Prekršek je lahko storjen s storitvijo ali z opustitvijo. (2) V opravičenih primerih se z odločbo oziroma sodbo (2) Prekršek je storjen z opustitvijo, če je storilec opu- o prekršku na predlog storilca dovoli, da se globa plača v stil dejanje, ki bi ga moral storiti. obrokih. Z odločbo se določi tudi način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto. (3) Določila o roku za plačilo globe in o načinih prisilne Tretje poglavje izterjave veljajo tudi za stroške postopka. SANKCIJE ZA PREKRŠEK Uklonilni zapor Globa 19. člen 17. člen (1) Storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v (1) Globa se lahko predpiše v razponu ali v določenem določenem roku, se prisili k plačilu tako, da se določi uklo- znesku. nilni zapor. O uklonilnem zaporu odloči sodišče s sklepom (2) Z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije po uradni dolžnosti ali na predlog prekrškovnega organa. O se lahko predpiše globa v razponu: svoji odločitvi in o izvršitvi uklonilnega zapora sodišče obve- – za posameznika od 10.000 do 300.000 tolarjev; sti prekrškovni organ, ki je podal predlog za uklonilni zapor. – za pravno osebo in samostojnega podjetnika posa- (2) Uklonilni zapor se ne more določiti, če je bil za meznika od 100.000 do 30,000.000 tolarjev; prekršek izdan plačilni nalog. Uklonilni zapor se ne more – za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno določiti pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku. osebo samostojnega podjetnika posameznika in za odgo- (3) Zoper sklep o uklonilnem zaporu je dovoljena prito- vorno osebo v državnem organu ali v samoupravni lokalni žba na višje sodišče v osmih dneh od prejema sklepa. skupnosti od 10.000 do 1,000.000 tolarjev. Sodišče prve stopnje pošlje pritožbo višjemu sodišču v treh (3) Globa, ki se predpisuje v določenem znesku, je dneh; to sodišče mora izdati odločbo v 15 dneh po tem, ko lahko predpisana za posameznika in za odgovorno osebo v je dobilo spis. Pritožba zadrži izvršitev. določenem znesku do 150.000 tolarjev, za pravno osebo in (4) Uklonilni zapor traja, dokler storilec ne plača globe, samostojnega podjetnika posameznika pa v določenem zne- vendar najdlje 30 dni. (5) Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obvez- sku do 500.000 tolarjev. nost plačila globe. (4) Za prekrške s področja davkov in carin se lahko z (6) Storilec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zakonom predpiše globa v večkratniku oziroma v odstotku zapora sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z od davka oziroma carine, ki bi jo bilo treba plačati, oziroma opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samou- od vrednosti predmeta, v zvezi s katerim je bil storjen prekr- pravne lokalne skupnosti. Sodišče pri odločanju o predlogu šek. Globa, določena v skladu s tem odstavkom, ki se upošteva vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in izreče v postopku zaradi prekrška, ne sme biti višja od možnosti storilca za plačilo globe. Če sodišče predlogu najvišjega zneska, določenega z drugim, tretjim oziroma ugodi, s sklepom odloži izvršitev uklonilnega zapora do izte- petim odstavkom tega člena. ka roka za opravo naloge. Če storilec opravi določene nalo- (5) Z zakonom se sme predpisati za najhujše kršitve s ge, se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja. Sodišče v področja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja na- sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca pouči o pravici rave, s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesreča- iz tega odstavka in ga obvesti o možnih nalogah na podlagi mi, s področja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlova- seznama, ki ga vodi v sodelovanju s pristojnimi organi. nja na črno ter delovnih razmerij, s področja socialnega (7) Obseg in vsebina nalog iz prejšnjega odstavka se varstva, s področja davkov, financ, carin, varstva konkuren- določita v sorazmerju z izrečeno globo, v trajanju od treh do ce in državnih blagovnih rezerv za posamezne prekrške, največ 30 delovnih dni. Rok za izvršitev nalog ne more biti katerih narava je posebno huda zaradi višine povzročene krajši od enega in ne daljši od treh mesecev. škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega Prisilna izterjava globe namena koristoljubnosti, trikrat višjo globo od tiste, ki je 20. člen predvidena v drugem in tretjem odstavku tega člena. (6) Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se lah- (1) Če uklonilni zapor ni bil določen ali če storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja ko predpiše samo globa v določenem znesku: prisilno. – za posameznika in odgovorno osebo do 100.000 (2) V postopku prisilne izterjave se uporabljajo določila tolarjev; šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena. Predlog za – za pravno osebo in samostojnega podjetnika posa- nadomestitev prisilne izterjave lahko storilec vloži do začet- meznika do 350.000 tolarjev. ka neposrednih dejanj prisilne izterjave. (7) Globe, plačane za prekrške, so prihodek države. (3) Če pravna oseba ne plača globe v določenem ro- Globe, plačane za prekrške, ki so predpisani z odloki samo- ku, se globa izterja prisilno. upravnih lokalnih skupnosti, in pravnomočno izrečene z (4) zakon lahko določi, da se storilcu, ki ne plača glo- odločbami prekrškovnih organov samoupravne lokalne sku- be, ne izda ali ne podaljša dovoljenje v upravnem postopku pnosti, so prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, ali ne izda potrdilo iz uradne evidence s tistega upravnega katere predpis je bil kršen. področja, na katerem je bil storjen prekršek. Tega ukrepa ni Stran 368 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije mogoče določiti za potrdila in druge listine o dejstvih, o hanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ne more izreči katerih se vodijo uradne evidence na področju osebnih stanj. oziroma izvršiti tudi stranska sankcija prepovedi vožnje mo- tornega vozila. Opomin Izgon tujca iz države 21. člen (1) Opomin sme prekrškovni organ in sodišče izreči za 24. člen prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga dela- (1) Sodišče sme izreči tujcu sankcijo izgona iz Repu- jo posebno lahkega. blike Slovenije, če je bila z dejanjem povzročena nevarnost (2) Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da za nastanek hude posledice oziroma je z dejanjem nastala ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekr- škodljiva posledica. škom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe (2) Izgon se izreče v trajanju od šest mesecev do petih oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost let. oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. (3) Trajanje sankcije iz prejšnjega odstavka se šteje od dneva izvršitve sodbe o prekršku. Čas, ko je bila storilcu v Kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem postopku odvzeta prostost, se ne všteje v čas trajanja te veljavnosti vozniškega dovoljenja sankcije. 22. člen Odvzem predmetov (1) Kazenske točke v cestnem prometu se predpišejo v višini od ene do 18 točk za prekršek zoper varnost javnega 25. člen prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek (1) Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posle- prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, se smejo odvzeti, dica. če so storilčeva last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, (2) Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo voz- ki je storilec prekrška. niku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki (2) Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi, Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško če niso storilčeva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, dovoljenje. ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varova- (3) Če voznik v času treh let doseže ali preseže nje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse katego- drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta rije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je pravica drugih, terjati odškodnino od storilca. storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število ka- (3) Z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti zenskih točk. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozni- obvezen odvzem predmetov. škega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od prav- (4) S posebnim zakonom se lahko določi način izvrši- nomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene tve odvzema predmetov. kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je stori- (5) V sodbi oziroma odločbi o prekršku se odloči, v lec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek san- uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma orga- kcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zasta- nizaciji, ali pa prodajo. ranju izvršitve sankcije. (6) Odvzeti predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen (4) Z zakonom je lahko določeno, da se posameznim za prekršek, se lahko vrne lastniku po predhodnem delnem vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega uničenju, s čimer se prepreči njegova ponovna uporaba za dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v storitev prekrška. cestnem prometu. (5) V primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega čle- Splošna pravila za odmero sankcije na vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti 26. člen vozniškega dovoljenja. (1) Storilcu prekrška se odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo Prepoved vožnje motornega vozila prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep. (2) Pri tem se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na 23. člen to, ali naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in obteže- (1) Za prekršek zoper varnost javnega prometa, s kate- valne okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti rim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica, se sme ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v kate- predpisati sankcija prepovedi vožnje motornega vozila dolo- rih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove čene vrste ali kategorije. osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekr- (2) Sodišče izreče sankcijo iz prejšnjega odstavka v šku, zlasti, ali je poravnal škodo. trajanju od enega meseca do enega leta, računajoč od (3) Pri odmeri globe se upošteva tudi storilčevo premo- dneva vpisa v vozniško dovoljenje. Čas, ko je bila storilcu ženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohod- vzeta prostost, se ne všteva v čas trajanja te sankcije. ke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti, (3) Če je sankcija iz prvega odstavka tega člena izreče- pri prekrških s področja davkov in carin pa tudi sorazmerje na osebi, ki ima tuje dovoljenje za vožnjo motornega vozila, višine globe z višino prikrajšane dajatve. obsega ta sankcija prepoved vožnje motornega vozila dolo- (4) Sankcije, izrečene za prej storjeni prekršek, ni mo- čene vrste na ozemlju Republike Slovenije. goče šteti za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je (4) Če je storilcu izrečena stranska sankcija kazenskih postala odločba oziroma sodba o prekršku pravnomočna točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prene- do storitve novega prekrška pretekla več kot tri leta. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 369

(5) Pri odmeri globe pravni osebi in samostojnemu po- Peto poglavje djetniku posamezniku se upošteva gospodarsko moč in prej VZGOJNI UKREPI IN SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE izrečene sankcije. Uporaba posebnih določb za mladoletnike (6) Sodišče sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so 29. člen podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo iz- V postopku proti mladoletnim storilcem prekrškov se rek milejše sankcije. Pri tem sme izreči globo do najnižje uporabljajo določbe tega in dvanajstega poglavja, druge mere iz 17. člena tega zakona, število predpisanih kazen- določbe tega zakona pa le, če v tem poglavju ni drugače skih točk pa omiliti toliko, da storilec ne doseže števila določeno. kazenskih točk, za katere se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Izključitev odgovornosti otrok (7) V primerih, ko je z zakonom tako določeno, se 30. člen lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije. (1) Proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), se ne smejo voditi postopki za prekrške in Stek izreči sankcije za prekrške. (2) O dejanju, ki ima vse znake prekrška in ga stori 27. člen otrok, prekrškovni organ obvesti osebo, ki je dolžna skrbeti (1) Če je storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil zanj, po potrebi pa tudi pristojni organ socialnega varstva. več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sod- ba, postopek pa teče pred istim organom oziroma sodi- Izrekanje sankcij mladoletnikom ščem, se določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekr- šek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako 31. člen določene sankcije. (1) Mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že star 14 let, ni pa še dopolnil 16 let (mlajši mladoletnik), se (2) Če so za prekrške, storjene v steku, določene smejo izreči le vzgojni ukrepi. sankcije iste vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka (2) Mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme prese- star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let (starejši mladoletnik), se gati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po smejo izreči le vzgojni ukrepi, izjemoma pa se mu sme izreči tem zakonu. globa. (3) Če seštevek določenih kazenskih točk doseže šte- (3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka vilo točk, za katere je določeno prenehanje veljavnosti voz- tega člena, se mladoletniku lahko ob vzgojnem ukrepu ali niškega dovoljenja, se v enotni sankciji izreče prenehanje globi izrečeta tudi stranski sankciji odvzema predmetov in veljavnosti vozniškega dovoljenja. kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavno- sti vozniškega dovoljenja. (4) Globa in stranske sankcije se v primeru iz 41. člena Četrto poglavje tega zakona izrečejo v mejah oziroma v višini, predpisani za tisti prekršek v steku, za katerega je predpisana najvišja ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE zgornja meja globe oziroma najvišja globa, predpisana v S PREKRŠKOM določenem znesku. Odvzem premoženjske koristi Namen vzgojnih ukrepov za mladoletnike 28. člen 32. člen (1) Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pri- Namen vzgojnih ukrepov je, da se z nasveti in opozori- dobljene s prekrškom ali zaradi njega. li, z varstvom in pomočjo mladoletnim storilcem prekrškov, (2) Korist iz prejšnjega odstavka se odvzame z odločbo in z razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovita nji- oziroma sodbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovor- hova vzgoja in pravilen razvoj; namen drugih sankcij za mla- nega oziroma je bil postopek ustavljen, ker je v zakonu doletnike pa tudi vplivati na mladoletne storilce prekrškov, določeno, da se storilcu ne izreče sankcija za storjeni prekr- da ne bi ponavljali prekrškov, kot tudi na druge mladoletni- šek, oziroma mu je bil izrečen vzgojni ukrep. ke, da ne bi delali prekrškov. (3) Odvzem premoženjske koristi obsega odvzem de- Vrste vzgojnih ukrepov narja, predmetov in vsake druge premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega. Če to ni mogo- 33. člen če, se storilcu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki (1) Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečejo ustreza pridobljeni premoženjski koristi. V opravičenih pri- naslednji vzgojni ukrepi: merih se sme dovoliti, da se denarni znesek, ki ustreza – ukor; pridobljeni premoženjski koristi, lahko plača tudi v obrokih, – navodila in prepovedi; pri čemer pa rok plačila ne sme biti daljši od enega leta. – nadzorstvo. (4) Premoženjska korist se odvzame po vrednosti v (2) Mladoletnemu storilcu se sme izreči samo eden od času storitve prekrška. Če je z zakonom, s katerim je dolo- ukrepov iz prejšnjega odstavka. čen prekršek, to predpisano, se lahko namesto premoženj- Izbira vzgojnega ukrepa ske koristi odvzame razlika v ceni. (5) Glede odvzema premoženjske koristi, ki so jo dru- 34. člen ge osebe pridobile s prekrškom, se uporabljajo določbe Pri izbiri vzgojnega ukrepa je treba upoštevati mladolet- kazenskega zakonika. nikovo starost, njegovo duševno razvitost, psihične lastno- Stran 370 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije sti, njegova nagnjena, nagibe, iz katerih je storil prekršek, (2) Nadzorstvo staršev se izreče, če imajo starši, po- dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo svojitelji, rejnik ali skrbnik možnost izvrševati tako nadzor- prekrška, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali globa stvo. in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da bo najbolj (3) Če starši, posvojitelji, rejnik ali skrbnik nimajo take dosežen namen vzgojnega ukrepa. možnosti, se mladoletniku izreče nadzorstvo organa social- nega varstva. Ukor (4) Nadzorstvo po določbi drugega ali tretjega odstav- ka tega člena sme trajati najdlje eno leto; po šestih mesecih 35. člen izvrševanja tega ukrepa pa lahko sodišče po uradni dolžno- (1) Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno sti ali na predlog pooblaščenega organa socialnega varstva izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekr- ustavi njegovo izvrševanje, če ugotovi, da je namen takega šek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. ukrepa že dosežen. (2) Ob izreku ukora se mladoletniku prikaže škodljivost (5) Med izvrševanjem tega ukrepa ostane mladoletnik njegovega ravnanja in se ga opozori, da v bodoče ne sme pri svojih starših, posvojiteljih, rejniku ali skrbniku. delati prekrškov. Ustavitev izvrševanja vzgojnih ukrepov Navodila in prepovedi 38. člen 36. člen Če je preteklo od pravnomočnosti odločbe, s katero (1) Sodišče izreče mladoletniku eno ali več navodil ali so bila izrečena navodila ali prepovedi ali ukrep nadzorstva, prepovedi, če je treba s primernimi ukrepi vplivati nanj in na več kakor šest mesecev, pa se ukrep ni začel izvrševati, njegovo vedenje. odloči sodišče, ali naj se izrečeni ukrep izvrši. (2) Sodišče lahko izreče mladoletniku naslednja navo- dila in prepovedi: Globa 1. redno obiskovati šolo; 2. opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali sa- 39. člen moupravne lokalne skupnosti; (1) Starejšemu mladoletniku se izjemoma lahko izreče 3. opraviti preizkus znanja prometnih predpisov; globa tedaj, če je v času storitve prekrška glede na svojo 4. prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod duševno razvitost mogel razumeti pomen prekrška, če so katerimi je mogoče to sankcijo izreči polnoletnim; podani drugi pogoji za odgovornost za prekršek po določ- 5. obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke bah tega zakona, in če jo je po svojih premoženjskih razme- ali druge posvetovalnice. rah zmožen plačati. (3) Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodišče (2) Starejšemu mladoletniku sme sodišče izreči globo praviloma upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelo- le zaradi hujših posledic prekrška ali večje stopnje odgovor- vanje. nosti za prekršek, če ne bi bilo upravičeno uporabiti vzgojni (4) Navodila in prepovedi smejo trajati najdlje šest me- ukrep. secev. (3) Če starejši mladoletnik ne plača izrečene globe, se (5) Sodišče lahko navodila in prepovedi med izvrševa- mu ne izreče uklonilni zapor. njem spremeni ali odpravi, če bo s tem bolje dosežen na- Izrekanje vzgojnih ukrepov polnoletnim storilcem men vzgojnih ukrepov. za prekrške, ki so jih storili kot mladoletniki (6) V okviru navodila iz 2. točke drugega odstavka tega člena sme sodišče določiti mladoletniku opravljanje del do 40. člen največ štiridesetih ur v obdobju treh mesecev, in sicer tako, (1) Vzgojni ukrep razen ukrep nadzorstva, se lahko iz- da ni moteno mladoletnikovo šolanje ali njegova zaposlitev. reče tudi polnoletnemu za prekršek, ki ga je storil kot mla- (7) Navodila iz 1., 2. in 5. točke drugega odstavka tega doletnik, če bi bilo to glede na naravo prekrška, glede na člena pripravijo in njihovo izvajanje vodijo pooblaščeni orga- njegove osebne lastnosti in druge okoliščine smotrno. ni socialnega varstva, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje (2) Ob pogojih iz prejšnjega člena se sme izreči tudi sodnik. globa in stranske sankcije. (8) Spoštovanje navodil in prepovedi iz 3. točke in pre- (3) Če mladoletnik med postopkom postane polnole- povedi iz 4. točke drugega odstavka tega člena nadzoruje ten, se postopek o prekršku ustavi, če ne bi bilo smotrno policija. Če policija ugotovi, da mladoletnik prepovedi ne izreči vzgojnega ukrepa in niso izpolnjeni pogoji za izrek izpolnjuje, o tem obvesti sodišče. sankcij iz prejšnjega odstavka. (9) Pri izvrševanju navodil iz drugega odstavka tega člena se ne sme prizadeti mladoletnikovo osebno dostojan- Izrek sankcije za prekrške v steku stvo. (10) Če mladoletnik navodil ali prepovedi ne izpolnjuje, 41. člen jih lahko sodišče nadomesti z izrekom vzgojnega ukrepa Če je storil mladoletnik več prekrškov v steku, presodi nadzorstva. Sodišče na to mladoletnika opozori, ko izreče sodišče enotno vse prekrške in enotno izreče sankcijo. navodila ali prepoved.

Nadzorstvo Šesto poglavje ZASTARANJE 37. člen (1) Če mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nad- Zastaranje pregona zorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj, mu sodišče izreče nadzorstvo 42. člen staršev, posvojiteljev, rejnika ali skrbnika, ali organa social- (1) Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve nega varstva. leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 371

(2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu posto- (2) Pomote v pisavi ali v številkah ali druge očitne po- pek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati. mote v odločbi lahko s sklepom popravi vsak čas po uradni (3) Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojne- dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka prekrškovni ga za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po organ ali sodišče, ki je odločbo izdalo. vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa (3) Popravke, ki so bili napravljeni potem, ko je bila postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko odločba udeležencem že poslana, je treba sporočiti udele- poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za žencem v pisni obliki. zastaranje postopka o prekršku. (4) Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, Stroški postopka ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekr- šek. 47. člen Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v postopku za Daljši rok za zastaranje prekršek ali zaradi njega, in izdatki, nastali v zvezi z zavaro- vanjem potrebnih dokazov in hrambo zaseženih in odvzetih 43. člen predmetov pred uvedbo postopka. Z zakonom, ki določa prekršek, se lahko predpiše za prekrške iz petega odstavka 17. člena tega zakona tudi Opredelitve pojmov daljši rok za zastaranje postopka o prekršku, kakor je pred- pisan s tem zakonom, vendar ne daljši od treh let. 48. člen Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo Zastaranje izvršitve sankcije naslednji pomen: – “Kršitelj”, ki označuje kršiteljico in kršitelja, je tisti, 44. člen zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekr- (1) Izrečene sankcije za prekršek se ne smejo začeti škovnim organom; izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s – “Obdolženec”, ki označuje obdolženko in obdolžen- katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. ca, je tisti, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžil- (2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankci- ni predlog; je ne morejo izvrševati. – “Storilec”, ki označuje storilko in storilca, je splošni (3) Zastaranje pretrga vsako dejanje sodišča ali orga- izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena na, pristojnega za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po sankcija za prekršek; vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa – “Oškodovanec”, ki označuje oškodovanko in oško- se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dovanca, je tisti, čigar premoženjska ali osebna pravica je dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, bila s prekrškom prekršena ali ogrožena. postala pravnomočna. Osmo poglavje DRUGI DEL POSTOPEK ZA PREKRŠKE PREKRŠKOVNEGA ORGANA POSTOPEK O PREKRŠKIH (HITRI POSTOPEK) Pristojnost in pooblastilo za postopek Sedmo poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 49. člen (1) Za določitev pristojnosti prekrškovnih organov in Organi za odločanje o prekrških spore o pristojnosti med prekrškovnimi organi se uporablja- jo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. 45. člen (2) Postopek pred prekrškovnim organom vodi in v (1) O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodi- njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom poobla- šča. ščena uradna oseba tega organa. (2) Prekrškovni organi so upravni in drugi državni orga- (3) Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka ni in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad mora imeti za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni pre- najmanj peto stopnjo izobrazbe, za izdajo odločbe o prekr- krški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s šku pa najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Imeti mora tudi posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil (3) Sodišča so sodišča za prekrške prve in druge sto- po tem zakonu in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje pnje. nadzoruje. Vlada Republike Slovenije predpiše vrsto izo- (4) Vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo brazbe in program strokovnega usposabljanja in preverjanja sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci Za poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje, se zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne uradni osebi prizna opravljen preizkus znanja, določen v teh podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s po- predpisih. stopkom in za izvršitev sankcij. Začetek postopka o prekršku Odločba 50. člen 46. člen (1) Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, (1) O storitvi prekrška in o sankciji odločita prekrškovni ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta organ oziroma sodišče z odločbo, zoper katero so dopu- namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga stna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, no- Stran 372 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije silca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti Opozorilo (predlagatelji). (2) Predlog mora vsebovati podatke o kršitelju prekr- 53. člen ška (osebno ime, enotno matično številko občana (v nadalj- (1) Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa njem besedilu: EMŠO), če je fizična oseba tujec, pa njene lahko namesto izreka globe, kršitelja ustno opozori, če je rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno pre- storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena bivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozori- osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa lo zadosten ukrep. podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo (2) Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekr- na kraju samem kršitelju pred opozorilom predoči storjeni ška. prekršek. (3) Predlog se vloži pri pristojnem prekrškovnem orga- (3) Prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih nu. Če je predlog vložen pri drugem organu, ga ta takoj opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podat- odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu in o tem obvesti kov. predlagatelja. Prekršek neznatnega pomena Odločitev prekrškovnega organa 54. člen 51. člen Za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, za (1) Prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek katerega je predpisana samo globa, ki je bil storjen v okoli- postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga ščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni iz prejšnjega člena zbere dodatna obvestila in dokaze o nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica. prekršku. (2) Če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakon- Postopek pred prekrškovnim organom ski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek). 55. člen (3) Če hitri postopek ni dovoljen, mora prekrškovni (1) Prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlaša- organ vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni nja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste sodni postopek). dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. (4) Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o (2) Prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga: kršitelja, ki se ob ugotovitvi ali obravnavanju prekrška ni – če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni mogel izjaviti o prekršku in ni mogel biti poučen o pravicah prekršek; iz tega odstavka, pisno obvesti o prekršku in pouči, da se – če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v izključujejo pregon; roku petih dni od prejema obvestila ter da mora navesti vsa – če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne bo več mogel uveljavljati. okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. (5) Odločitev iz prejšnjega odstavka in razlogi se zazn- Pisna odločba amujejo v spisu. O odločitvi, da ne bo izdal odločbe oziroma 56. člen vložil obdolžilnega predloga in o razlogih mora prekrškovni organ v 30 dneh od odločitve pisno obvestiti predlagatelja. (1) Pisna odločba o prekršku mora imeti uvod, izrek, obrazložitev. Hitri postopek (2) Uvod odločbe o prekršku obsega naziv prekr- škovnega organa, ki jo je izdal, osebno ime uradne ose- 52. člen be, ki je izdala odločbo o prekršku, osebno ime kršitelja (1) O prekrških se odloča po hitrem postopku, razen v in morebitnega zagovornika, firmo oziroma ime in sedež primerih, ko zakon določa drugače. odgovorne pravne osebe ter označbo prekrška, ki je pred- (2) Hitri postopek ni dovoljen: met postopka. – če je z dejanjem nastala telesna poškodba; (3) Izrek odločbe o prekršku mora obsegati: osebne – če je za prekršek poleg globe predpisana stranska podatke kršitelja (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj po- tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziro- stopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji ma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposli- za izrek stranske sankcije po tem zakonu; tev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, – če je potrebno odločiti o premoženjsko pravnem za- če teh ni, pa podatke o kršitelju, ki so bili navedeni oziroma htevku; ugotovljeni v postopku), kratek opis dejanja, s katerim je – proti mladoletnim storilcem prekrškov; storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odlo- – za prekrške s področja obrambnih dolžnosti; čilne okoliščine) in izrek, da je kršitelj storil prekršek, prav- – v drugih primerih, ko je z zakonom tako določeno. no opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa pre- (3) Hitri postopek se lahko izvede tudi v primerih iz kršek s številčno označbo njegovega člena ter znesek globe prejšnjega odstavka, če zakon tako določa. V hitrem po- in rok, v katerem jo je treba plačati, morebitne izrečene stopku ni mogoče izreči stranske sankcije izgona tujca iz stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske kori- države. sti, o premoženjskopravnem zahtevku ter o plačilu stroškov (4) V hitrem postopku se storilcu izreče globa v zne- postopka. sku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, (4) V obrazložitvi odločbe o prekršku je treba kratko pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom navesti izjavo kršitelja o dejanju ter dejstva in dokaze, na ni določeno drugače. katere je prekrškovni organ oprl odločitev. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 373

(5) Odločba o prekršku mora imeti opozorilo o uklonil- (9) Kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja nem zaporu, oziroma da se bo neplačana globa prisilno v tujini izognil plačilu globe, mora plačati globo takoj na izterjala, o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziro- kraju prekrška. O plačani globi se izda potrdilo. Če kršitelj ma plačila z opravo določenih nalog, pouk o pravici do globe ne plača, se šteje, da je podal zahtevo za sodno pravnega sredstva, roku in načinu vložitve, navedbo prekr- varstvo in ga sme policist s plačilnim nalogom in opisom škovnega organa pri katerem se pravno sredstvo vloži, ter dejanskega stanja privesti pristojnemu sodišču oziroma iz- številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in ura- vesti vse potrebne ukrepe po tem zakonu za zagotovitev dni pečat prekrškovnega organa, ki jo je izdal. njegove navzočnosti in uspešno izvedbo postopka o prekr- (6) Pouk o pravici do pravnega sredstva mora vsebova- šku. ti opozorilo o zadržanju izvršitve sankcije, o pravici predla- gati zadržanje izvršitve in opozorilo, da lahko sodišče na Smiselna uporaba zakona podlagi vložene zahteve za sodno varstvo v rednem sodnem postopku ugotovi dejansko stanje drugače, kakor prekr- 58. člen škovni organ in da v tem primeru glede pravne opredelitve (1) Če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, prekrška in glede izrečene sankcije ni vezano na odločitev se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v prekrškovnega organa (tretji odstavek 65. člena). postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in (7) Pisna odločba o prekršku se vroči kršitelju in dru- prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve gim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo. uradnih oseb smiselno uporabljajo določila zakona o splo- šnem upravnem postopku. Plačilni nalog (2) Za osebno in hišno preiskavo, zaseg in odvzem predmetov, privedbo, pridržanje in varščino, pravice oško- 57. člen dovanca v postopku, združitve in izločitve postopka, stroške (1) Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega or- postopka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o gana prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo us- rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom druga- treznih tehničnih sredstev ali naprav, izda in vroči kršitelju če določeno. plačilni nalog takoj na kraju prekrška. (3) Hišno preiskavo sme odrediti le sodišče. (2) Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekr- šku, vsebuje: osebno ime ter naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno Deveto poglavje oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi za- ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO poslitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično števil- ko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekr- Pravica do zahteve za sodno varstvo ška, znesek globe, številko računa za plačilo in pravni pouk, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. 59. člen (3) Kršitelj je dolžan plačati globo, določeno po tem (1) Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji členu, v osmih dneh od prejema plačilnega naloga na račun izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, se lahko vloži organa, ki je določen v plačilnem nalogu, ali v tem roku zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je vložiti zahtevo za sodno varstvo. Plačilni nalog vsebuje pouk bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zago- o dolžnosti plačila globe oziroma pravici do zahteve za so- vornik ter lastnik odvzetih predmetov. dno varstvo v roku osmih dni in načinu njene vložitve. (2) Zahteva za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka (4) Kršitelj, ki plača globo v osmih dneh, plača le polo- zadrži izvršitev odločbe o plačilu globe in stroškov postop- vico izrečene globe. Pouk o tej pravici je del pravnega ka, razen če znesek z odločbo izrečene globe in stroškov pouka na plačilnem nalogu. postopka skupaj ne presega za posameznika 25.000 to- (5) Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče vročiti ta- larjev, za pravno osebo in samostojnega podjetnika posa- koj na kraju prekrška, se mu plačilni nalog vroči po določ- meznika 500.000 tolarjev in za odgovorno osebo 50.000 bah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če okolišči- tolarjev. ne to omogočajo, se kršitelju na kraju prekrška pusti tudi (3) Sodišče lahko na predlog vlagatelja vložen skupaj z obvestilo o prekršku, ki vsebuje kraj in čas storitve ter prav- zahtevo za sodno varstvo s posebnim sklepom zadrži izvrši- no predelitev prekrška. tev odločbe iz prejšnjega odstavka do njene pravnomočno- (6) Zahteva za sodno varstvo se vloži pisno pri prekr- sti, če vlagatelj zahteve izkaže, da bi mu zaradi izvršitve škovnem organu, katerega pooblaščena oseba je izdala nastala nenadomestljiva škoda. Sklep se vroči vlagatelju po plačilni nalog. Prekrškovni organ preizkusi zahtevo za so- prekrškovnemu organu. dno varstvo in odloči v skladu s 63. členom tega zakona. (4) Zoper sklep o zavrnitvi predloga iz prejšnjega od- Če prekrškovni organ plačilnega naloga ne odpravi ali nado- stavka ni pritožbe. mesti z novim, pošlje pravočasno in dovoljeno zahtevo za (5) Kolikor v tem poglavju ni drugače določeno, se v sodno varstvo s plačilnim nalogom in opisom dejanskega postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporablja- stanja pristojnemu sodišču. jo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem po- (7) V postopku, ki se konča z izdajo plačilnega naloga, stopku. se ne plačajo stroški postopka. (8) Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo in pristojnost znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, 60. člen ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, (1) Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v osmih brez predhodnega pisnega opomina. Enako ravna sodišče, dneh od vročitve odločbe o prekršku, pisno pri pristojnem če kršitelj ne plača globe in stroškov po pravnomočnosti prekrškovnem organu. odločbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo (2) Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je krajevno zoper plačilni nalog. Pouk o prisilni izterjavi je sestavni del pristojno sodišče prve stopnje, na območju katerega ima pravnega pouka na plačilnem nalogu. sedež prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku. Stran 374 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Vsebina zahteve za sodno varstvo in njen umik Odločanje sodišča 61. člen 65. člen (1) Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati podatke (1) Če sodišče spozna, da ni potrebno dopolnjevanje in navedbe, ki so s tem zakonom določeni za pritožbo zoper dokaznega postopka ter da niso podani razlogi iz 62. člena odločbo o prekršku (153. člen tega zakona). tega zakona, s sodbo zahtevo kot neutemeljeno zavrne. (2) Vlagatelj lahko zahtevo za sodno varstvo umakne (2) Če sodišče spozna, da so podane kršitve iz prve in do izdaje sodbe o prekršku. Umika zahteve ni mogoče pre- druge alinee 62. člena tega zakona oziroma da je za pravil- klicati. no in popolno ugotovitev dejanskega stanja potrebno dopol- (3) Šteje se, da je oseba, ki ji je bila izrečena globa, niti dokazni postopek, s sodbo odpravi odločbo o prekršku zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje in samo odloči o prekršku po določbah, ki veljajo za redni na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka sodni postopek o prekršku, pri čemer se odločba o prekr- pa ni opravičila. šku šteje za obdolžilni predlog, prekrškovni organ pa ima položaj predlagatelja postopka. Razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo (3) Če je sodišče v rednem sodnem postopku na pod- lagi dopolnjenega dokaznega postopka dejansko stanje ugo- 62. člen tovilo drugače, kakor prekrškovni organ, glede pravne opre- Odločbo prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati delitve prekrška in glede izrečene sankcije ni vezano na z zahtevo za sodno varstvo: odločitev prekrškovnega organa. – če je bila z odločbo prekršena materialna določba (4) Če sodišče spozna, da so bila odločilna dejstva v tega zakona ali predpis, ki določa prekršek; izpodbijani odločbi o prekršku pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni upo- – če je bila storjena kršitev določb postopka, ker ni rabi zakona drugače odločiti glede sankcije, odvzema pre- odločil pristojni organ, ker storilcu ni bila dana možnost, da moženjske koristi in stroškov postopka, ugodi zahtevi in v se izjavi o prekršku, ker je pri odločanju ali vodenju postop- tem delu spremeni odločbo o prekršku. ka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena ali je bila izločena, ker so bile kršene določbe o uporabi jezika Pravica do pritožbe v postopku, ker izrek odločbe ni razumljiv ali je sam s seboj v nasprotju ali ker odločba nima vseh predpisanih sestavin; 66. člen – zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega (1) Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za stanja, pri čemer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in sodno varstvo zavržena in zoper sodbo, s katero je bila na predlagati novi dokazi le, če vlagatelj zahteve izkaže za ver- podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekr- jetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v hitrem škovnega organa spremenjena v škodo storilca, je dovolje- postopku; na pritožba iz vseh razlogov, navedenih v 154. členu tega – zaradi izrečenih sankcij, odvzema premoženjske ko- zakona. risti in stroškov postopka in odločitve o premoženjskoprav- (2) Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje je pri- nem zahtevku. tožba dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najni- žje predpisane mere za prekršek, stranska sankcija ali Odločanje prekrškovnega organa odvzem premoženjske koristi ali odločeno o premoženj- skopravnem zahtevku. Vloži se lahko iz razlogov po 1., 2. 63. člen in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov (1) Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če jo je postopka. vložila oseba, ki je po tem zakonu nima pravice vložiti, ali če (3) Pritožbo iz prejšnjih odstavkov lahko vložijo osebe se ugotovi, da je zahteva umaknjena ali da je bila po umiku iz prvega odstavka 59. člena tega zakona. ponovno vložena, ali če zahteva po zakonu ni dovoljena. (4) Pritožbo se obravnava po določbah pritožbenega (2) Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo postopka v rednem sodnem postopku. prekrškovni organ zavrže s sklepom. (3) Zoper sklep o zavrženju je dovoljena zahteva za sodno varstvo, za katero se ne uporablja določba prejšnje- Deseto poglavje ga odstavka. REDNI SODNI POSTOPEK (4) Prekrškovni organ po prejemu zahteve po potrebi glede na navedbe v zahtevi dopolni dokazni postopek. 1. Temeljne določbe (5) Če prekrškovni organ ugotovi, da je zahteva pravo- časna in utemeljena, lahko odločbo o prekršku odpravi in Smiselna uporaba določb zakona o kazenskem ustavi postopek ali jo nadomesti z novo odločbo in o tem postopku obvesti storilca in osebo, ki je vložila zahtevo za sodno varstvo oziroma vroči novo odločbo. 67. člen (6) Če prekrškovni organ odločbe ne odpravi ali nado- Kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se v mesti, jo s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posredu- rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o je v odločitev pristojnemu sodišču. kazenskem postopku o: – jeziku v postopku, Preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve – vlogah in zapisnikih, pri sodišču – vročanju pisanj, – rokih, 64. člen – zaslišanju obdolženca, Prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo – zasliševanju prič, sodišče s sklepom zavrže, če tega ni storil prekrškovni or- – izvedenstvu, gan. – hišni in osebni preiskavi, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 375

– zasegu in odvzemu predmetov, (2) Zoper sodbo oziroma sklep višjega sodišča ni – glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okraj- pritožbe. nim sodiščem, – hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in zača- Pravna pomoč snem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi. 75. člen Načelo materialne resnice Če je treba posamezno dejanje opraviti izven območja sodišča, ki vodi postopek o prekršku, lahko ta zaupa njego- 68. člen vo izvršitev drugemu sodišču. (1) Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekr- Predhodno vprašanje šku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skr- bno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki 76. člen obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v (1) Če je uporaba predpisov o prekršku odvisna od korist. predhodne odločitve o kakšnem pravnem vprašanju, ki je v (2) Sodišče mora poskrbeti, da nevednost ali nepou- pristojnosti kakšnega drugega organa, lahko sodišče, ki čenost obdolženca in drugih udeležencev v postopku ni v odloča v zadevi o prekršku, samo odloči tudi o tem vpraša- škodo pravicam, ki jim gredo v postopku. nju po določbah, ki veljajo za dokazovanje v postopku o prekršku. Odločitev o takšnem pravnem vprašanju v postop- Zaslišanje obdolženca ku o prekršku ima učinek samo za zadevo o prekršku, o kateri se je odločalo v tem postopku. 69. člen (2) Sodišče ne more odločati o predhodnem vprašanju (1) Preden se izda sodba o prekršku, mora biti obdol- glede obstoja zakonske zveze ali ugotovitve očetovstva, ob- ženec zaslišan o tistem, česar je obdolžen. stoja kaznivega dejanja ali glede kakšnega drugega pravne- (2) Če pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zasli- ga vprašanja, če zakon tako določa. šanju in izostanka ne opraviči, lahko sodišče izreče sodbo o (3) Glede obstoja kaznivega dejanja je sodišče vezano prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da na pravnomočno sodbo sodišča, s katero je bil obdolženec zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev. spoznan za krivega kaznivega dejanja. Postopek zoper pravno in odgovorno osebo 2. Krajevna pristojnost 70. člen (1) Zoper pravno osebo in odgovorno osebo se vodi Krajevna pristojnost sodišč praviloma enoten postopek. (2) Če zaradi pravnih ali dejanskih ovir ni mogoče voditi 77. člen postopka zoper odgovorno osebo, se vodi postopek le zo- (1) Za postopek je pristojno sodišče, na katerega ob- per pravno osebo. močju je bil prekršek storjen. (3) Če je pravna oseba prenehala obstajati, se vodi (2) Za postopek o prekršku zoper tujo pravno osebo, postopek le zoper odgovorno osebo. ki ima podružnico v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno (4) Določbe o postopku zoper pravno in odgovorno sodišče, na območju katerega je podružnica tuje pravne osebo smiselno veljajo tudi v postopku zoper samostojnega osebe; če tuja pravna oseba nima podružnice v Republiki podjetnika posameznika in odgovorno osebo. Sloveniji, je za postopek o prekršku pristojno sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen. Prosta presoja dokazov (3) Če je bil prekršek storjen na domači ladji ali na domačem letalu, je za postopek pristojno tisto sodišče, na 71. člen območju katerega je domače pristanišče oziroma domače Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena po- letališče, v katerem se je končalo potovanje storilca. Če je sebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno. storilec član posadke, je za postopek pristojno tisto sodi- šče, na območju katerega je matično pristanišče ladje ozi- Prepoved zlorabe pravic roma matično letališče letala. (4) Če je bil prekršek storjen s tiskom, je pristojno 72. člen sodišče, na katerega območju je bil spis natisnjen. Če ta Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez kraj ni znan ali je bil spis natisnjen v tujini, je pristojno zavlačevanja in da onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki sodišče, na katerega območju se tiskani spis razširja. gredo udeležencem v postopku. (5) Če je po zakonu odgovoren pisec spisa, je pristoj- no tudi sodišče kraja, v katerem ima pisec stalno prebivali- Pridržanje obdolženca šče, ali sodišče kraja, v katerem se je pripetil dogodek, na 73. člen katerega se spis nanaša. (6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se V postopku o prekršku se sme obdolženec pridržati, smiselno uporabljajo tudi v primeru, če sta bila spis ali izjava preden se izda sodba ali sklep o prekršku, če tako določa objavljena po radiu ali televiziji, medmrežju in spletnih stra- ta zakon. neh. Pritožba (7) Za prekršek, ki ga je storila vojaška oseba ali voja- ški obveznik, ki služi vojaški rok, je ob pogojih iz petega 74. člen odstavka 110. člena tega zakona pristojno sodišče, na kate- (1) Zoper sodbo o prekršku, izdano na prvi stopnji, rega območju je poveljstvo matične vojaške enote storilca. oziroma sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba na (8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega čle- višje sodišče, če ta zakon ne določa drugače. na je v primerih iz 108. do 110. člena tega zakona za Stran 376 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije postopek pristojno tudi sodišče, po katerega odredbi ali na (4) Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti, mora katerega območju je bil storilec prijet ali pridržan oziroma h vsak organ opravljati tista dejanja v postopku o prekršku, ki kateremu je bil priveden. bi jih bilo nevarno odlašati. (9) Za izdajo odločbe o prenehanju veljavnosti vozni- škega dovoljenja je pristojno sodišče, ki je odločalo o prekr- 3. Izločitev šku, zaradi katerega je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega Razlogi za izločitev dovoljenja. 84. člen Pristojnost po stalnem oziroma začasnem Sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti: prebivališču 1. če je s prekrškom oškodovan; 2. če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, 78. člen njunima zagovornikoma, predlagateljem, oškodovancem, nji- Če se pristojnost ne da določiti po kraju, kjer je bil hovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski prekršek, določen z zakonom, ali z uredbo Vlade Republike zvezi, ali zunajzakonski skupnosti, ali je z njim v krvnem Slovenije, storjen, se določi po storilčevem stalnem oziroma sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti začasnem prebivališču. do četrtega kolena, ali v svaštvu do drugega kolena; 3. če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, Če je pristojnih več sodišč njunima zagovornikoma, predlagateljem ali oškodovancem 79. člen v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca; Če sta po 77. in 78. členu tega zakona pristojni za 4. če je v isti zadevi o prekršku opravljal kakšno deja- postopek o prekršku dve ali več sodišč, vodi postopek tisto nje v zvezi z odkrivanjem prekrška ali sodeloval v postopku sodišče, ki ga je prvo začelo, če se postopek še ni začel, kot predlagatelj, zastopnik pravne osebe, zagovornik, zako- pa sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek niti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma pre- postopka. dlagatelja, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec; Pristojnost za udeležence 5. če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe na prvi stopnji; 80. člen 6. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o (1) Sodišče, ki je pristojno za storilca, je pristojno tudi njegovi nepristranskosti. za udeležence. Zoper vse se praviloma vodi enoten posto- Ravnanje ob izločitvi pek. Če je to smotrno, sme pristojno sodišče ločiti posto- pek zoper posamezne udeležence. 85. člen (2) Če sta obdolžena pravna oseba in odgovorna ose- (1) Brž ko sodnik zve za kakšen razlog svoje izločitve iz ba pravne osebe, je za oba storilca pristojno sodišče, ki je 1. do 5. točke prejšnjega člena, mora prenehati z vsakim pristojno za pravno osebo. delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča, ki odredi, da se zadeva po pravilih sodnega reda dodeli druge- Odstop zadeve mu sodniku. Če gre za izločitev predsednika sodišča, v tej 81. člen zadevi kot predsednik odloča podpredsednik sodišča, če pa mora biti izločen tudi ta, si predsednik sodišča določi Sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določene- namestnika izmed sodnikov tega sodišča, če to ni mogoče, ga z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko pa zahteva od predsednika višjega sodišča oziroma predse- izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju dnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, naj mu dolo- storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izve- či namestnika. del postopek. (2) Če sodnik misli, da so podane kakšne druge okoli- Spor o pristojnosti ščine, ki opravičujejo njegovo izločitev (6. točka prejšnjega člena), sporoči to predsedniku sodišča, ki odloči o izločitvi. 82. člen Do odločitve o izločitvi sme opravljati samo tista dejanja, ki (1) Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na krajevno bi jih bilo nevarno odlašati. pristojnost. Če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo sodišče, mora zadevo brez odlašanja odstopiti temu Kdo lahko zahteva izločitev sodišču. (2) Če sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena 86. člen po prejšnjem odstavku meni, da je pristojno tisto sodišče, ki (1) Izločitev lahko zahtevajo tudi obdolženec ali zasto- mu je zadevo odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, sproži pnik obdolžene pravne osebe ali predlagatelj postopka ta- postopek, da se odloči o sporu o pristojnosti. koj, ko izvejo za razlog izločitve, pa vse do izdaje sodbe o prekršku. Odločanje v sporu o pristojnosti (2) Izločitev sodnika višjega sodišča lahko zahtevajo osebe iz prejšnjega odstavka v pritožbi zoper sodbo oziro- 83. člen ma sklep, če so za izločitveni razlog izvedele po vložitvi (1) V sporu o pristojnosti med sodišči prve stopnje pritožbe pa najkasneje do izdaje odločbe o pritožbi. odloči višje sodišče. (3) Izločitev se lahko zahteva le glede poimensko dolo- (2) V sporu o pristojnosti med sodišči in prekrškovnimi čenega sodnika, ki postopa v zadevi, oziroma poimensko organi odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. določenega sodnika višjega sodišča. (3) Zoper sklep, s katerim je odločeno v sporu o pri- (4) V zahtevi za izločitev je treba navesti okoliščine, stojnosti, ni pritožbe. zaradi katerih naj bi bil podan kakšen zakonski razlog za Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 377 izločitev. Razlogov, ki so že bili zavrnjeni na podlagi prejšnjih (3) Vsaka pravna oseba v postopku mora imeti svojega zahtev, ni dopustno znova uveljavljati. zastopnika. (4) Sodnik mora vsakokrat ugotoviti identiteto zastopni- Odločanje o izločitvi ka pravne osebe in njegovo upravičenost za zastopanje. 87. člen Zastopnik pravne osebe (1) O zahtevi za izločitev iz prejšnjega člena odloči pred- sednik sodišča. 92. člen (2) O izločitvi vseh sodnikov sodišča prve stopnje, pred- (1) Zastopnik pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, sednika sodišča prve stopnje in o izločitvi sodnika višjega po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o sodišča odloča predsednik višjega sodišča, o izločitvi pred- ustanovitvi ali drugem splošnem aktu pravne osebe, upravi- sednika višjega sodišča pa odloča predsednik Vrhovnega čen zastopati. sodišča Republike Slovenije. (2) Zastopnik tuje obdolžene pravne osebe je tisti, ki (3) Preden se izda sklep o izločitvi, je treba dobiti izja- vodi njeno podružnico v Republiki Sloveniji, če ni za njene- vo sodnika oziroma predsednika sodišča, po potrebi pa se ga zastopnika določen kdo drug, oziroma tisti, ki je upravljal opravijo tudi druge poizvedbe. prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek. (4) Zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev, (3) Če pravno osebo ali podružnico tuje pravne osebe ni pritožbe. Sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, zastopa kolektivno več oseb, te izmed sebe določijo zasto- se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo o prekršku. pnika. Če tega kljub pozivu sodnika ne storijo, ali v danem roku o tem pisno ne obvestijo sodnika, ga izmed njih določi Opravljanje dejanj sodnik. (4) Zastopnik ali osebe, ki kolektivno zastopajo prav- 88. člen no osebo, lahko pooblastijo za zastopanje koga drugega. Ko sodnik izve, da je zahtevana njegova izločitev, mora Pooblastilo mora biti dano pisno ali ustno na zapisnik pri takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tisti zadevi; če sodniku. gre za izločitev iz 6. točke 84. člena tega zakona, pa sme (5) Če pravna oseba nima organa, ki bi bil pristojen do odločitve o zahtevi opravljati samo tista dejanja, ki bi jih določiti zastopnika, ali če v določenem roku ne obvesti bilo nevarno odlašati. sodišča, koga je določila za zastopnika, ga določi sodišče. Smiselna uporaba določb o izločitvi Prepoved zastopanja pravne osebe 89. člen 93. člen (1) Zastopnik pravne osebe ne more biti, kdor je v isti (1) Določbe o izločitvi sodnikov se uporabljajo smisel- stvari povabljen za pričo. V tem primeru pozove sodišče no tudi za zapisnikarje, tolmače, strokovnjake in za izveden- pravno osebo, da njen pristojni organ določi drugega zasto- ce, če ni zanje določeno kaj drugega. pnika in v določenem roku o tem pisno obvesti sodnika. (2) O izločitvi zapisnikarjev, tolmačev, strokovnjakov in (2) Zastopnik obdolžene pravne osebe tudi ne more izvedencev odloča sodnik, ki vodi postopek o prekršku. biti odgovorna oseba, zoper katero se vodi postopek za isti prekršek in ki navaja, da je ravnala po nalogu druge odgo- 4. Obramba obdolženca vorne osebe ali organa upravljanja. (3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena Pravice obdolženca mora sodišče sporočiti to obdolženi pravni osebi oziroma podružnici tuje pravne osebe v Republiki Sloveniji, da dolo- 90. člen či drugega zastopnika. (1) Obdolženec ima pravico, da se zagovarja, predlaga (4) Sodišče mora vselej opozoriti obdolženo pravno dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporab- osebo oziroma podružnico tuje pravne osebe v Republiki lja druga pravna sredstva. Sloveniji, da je njen zastopnik hkrati odgovorna oseba, (2) Obdolženca je treba pred prvim zaslišanjem pouči- zoper katero se vodi v isti zadevi postopek za prekršek. ti, da ima pravico vzeti si zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč pri njegovem zaslišanju. Skupni zagovornik (3) Zagovornika smejo najeti obdolžencu tudi njegov zakoniti zastopnik, zakonec oziroma oseba, s katero živi v 94. člen zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvo- Obdolžena pravna oseba in obdolžena odgovorna ose- jitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. ba imata vsaka svojega zagovornika, lahko pa imata tudi (4) Za zagovornika se sme vzeti samo odvetnik, njega skupnega zagovornika, če to dovoljujejo koristi obrambe pa lahko nadomešča odvetniški kandidat. vsakega izmed njiju. (5) Zagovornik mora predložiti organu, pred katerim teče postopek, pooblastilo. Obdolženec lahko da zagovor- 5. Druge določbe niku pooblastilo tudi ustno na zapisnik pri organu, pred katerim teče postopek. Oškodovanec in njegovo zastopanje Zastopanje pravne osebe 95. člen (1) Oškodovanec ima pravico, da uveljavlja premoženj- 91. člen skopravni zahtevek, da predlaga dokaze in daje druge pred- (1) Pravno osebo zastopa v postopku njen zastopnik, loge, ter da izvršuje druge pravice, ki jih določa ta zakon. ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je upravičen obdol- (2) Če je oškodovanec mladoletnik ali oseba, ki ji je ženec. popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je njegov zakoni- (2) Pravna oseba sme imeti samo enega zastopnika. ti zastopnik upravičen dajati vse izjave in opravljati vsa deja- Stran 378 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije nja, ki jih je po tem zakonu upravičen dajati oziroma oprav- ni, ni dolžan glasovati o sankciji. Če ne glasuje, se šteje, da ljati oškodovanec. Oškodovanec, ki je dopolnil šestnajst let, se strinja z glasom, ki je za obdolženca najugodnejši. je upravičen dajati izjave in opravljati dejanja v postopku. (3) Oškodovanec oziroma njegov zakoniti zastopnik Posvetovanje in glasovanje smeta svoje pravice izvrševati tudi po pooblaščencu. 100. člen Vabilo (1) Posvetovanje in glasovanje je tajno. (2) V prostoru, v katerem je posvetovanje in glasova- 96. člen nje, smejo biti le člani senata in zapisnikar. (1) Kdor mora biti osebno navzoč pri postopku, se povabi praviloma pisno. V vabilu je treba navesti ime sodi- Zapisnik o posvetovanju in glasovanju šča, ki vabi; čas, kdaj naj povabljeni pride; zadevo, zaradi 101. člen katere se vabi; kot kaj se vabi in opozorilo na posledice, če se vabilu ne bo odzval. (1) O posvetovanju in glasovanju v postopku na drugi (2) V izjemnih primerih se sme vabilo opraviti tudi ustno; stopnji se sestavi poseben zapisnik. to se zaznamuje v spisu. (2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega po- tek glasovanja in sprejeto odločitev. Odločbe (3) Ta zapisnik podpišejo vsi člani senata, od katerih je eden lahko hkrati tudi zapisnikar. Ločena mnenja se priloži- 97. člen jo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v V postopku o prekršku se izdajajo odločbe v obliki sam zapisnik. sodb in sklepov, če ta zakon ne določa, da se posamezne (4) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v odločitve izdajajo v obliki odredb. poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko odloča o izrednem prav- Ustna naznanitev odločitve nem sredstvu. 98. člen Pregledovanje spisov (1) Odločitve se lahko naznanjajo obdolžencu ustno, 102. člen če je navzoč. (2) Ustno naznanitev je treba vselej zaznamovati v zapi- (1) Predlagatelj postopka, obdolženec in njegov zako- niti zastopnik, zastopnik obdolžene pravne osebe, zagovor- sniku ali v spisu. Zaznamek o ustni naznanitvi sodbe o nik, oškodovanec, njegov pooblaščenec in njegov zakoniti prekršku obsega sestavne dele iz 135. člena tega zakona. zastopnik imajo pravico pregledovati in prepisovati spise in (3) Pri ustni naznanitvi odločitve je treba obdolženca si ogledati dokazne predmete. opozoriti, da sme zahtevati njen prepis, in ga poučiti o pravi- (2) Če je postopek v teku, dovoljuje pregledovanje in ci do pritožbe. Če obdolženec pri ustni naznanitvi zahteva, prepisovanje spisov sodnik, ki vodi postopek, ko pa je po- se mu izda prepis naznanjene odločitve. V tem primeru se stopek končan, dovoli to predsednik sodišča, ki je vodilo rok za pritožbo šteje od dneva, ko mu je bil prepis vročen. postopek oziroma delavec, ki ga on določi. (4) Nenavzočim se naznanjajo odločitve z vročitvijo po- (3) Pregled in prepis posameznih spisov se sme odre- trjenega prepisa. Tudi v tem primeru se rok za pritožbo šteje či, če je bila javnost izključena z ustne obravnave. Zoper tak od dneva vročitve. sklep je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njegove izvršitve. (4) Oškodovancu se sme odreči pregled in prepisova- Odločanje višjega sodišča nje spisov in ogled predmetov, preden je bil zaslišan kot 99. člen priča. (1) Višje sodišče izdaja odločbe po ustnem posvetova- nju in glasovanju članov senata. Odločitev je sprejeta, če je 6. Začetek in potek postopka zanjo glasovala večina članov senata. Predlagatelj postopka (2) Pri odločanju se najprej glasuje o predhodnih vpra- šanjih, nato pa o glavni stvari. Pri odločanju o glavni stvari se 103. člen najprej glasuje, ali je obdolženec storil prekršek in ali je zanj (1) Postopek o prekršku se začne na obdolžilni pred- odgovoren; nato pa se glasuje o sankcijah za prekršek, o log prekrškovnega organa. stroških postopka, o premoženjskopravnem zahtevku in o (2) Če prekrškovni organ ne začne postopka na pred- drugih vprašanjih, o katerih je treba odločiti. log predlagateljev določenih s tem zakonom, lahko ti v (3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje 15 dneh po prejemu obvestila iz petega odstavka 51. čle- in glasuje zadnji. Njegova dolžnost je poskrbeti, da se vsa na tega zakona pristojnemu organu, ki po zakonu nadzoru- vprašanja vsestransko in popolnoma pretresejo. je delo prekrškovnega organa predlagajo, da vloži obdol- (4) Če so glasovi glede posameznih vprašanj, o katerih žilni predlog pred sodiščem. Odločitev tega organa je se glasuje, porazdeljeni na več različnih mnenj, tako da dokončna. nobeno od njih nima večine, se vprašanja ločijo in glasova- (3) Obdolžilni predlog lahko vloži tudi državni tožilec. nje ponavlja, dokler se ne doseže večina. Če se na ta način ne doseže večina, se odločitev doseže tako, da se glasovi, Prekršek, za katerega sodišče izve ki so za obdolženca najneugodnejši, prištejejo glasovom, ki med postopkom so od teh manj neugodni, dokler se ne doseže potrebna večina. 104. člen (5) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vpra- Če sodišče med postopkom izve za prekršek, za kate- šanjih, ki jih postavi predsednik senata; vendar pa član rega ni bil vložen predlog, sporoči to pristojnemu prekrškov- senata, ki je glasoval za ustavitev postopka in ostal v manjši- nemu organu. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 379

Obdolžilni predlog ten postopek se izvede praviloma tudi zoper pravno osebo in odgovorno osebo, zoper obdolženca, sostorilca, napelje- 105. člen valca in pomagača, razen če so podani zakonski razlogi, da (1) Obdolžilni predlog mora biti pisen. Obdolžilni pred- se postopek vodi samo zoper enega izmed njih. log se vloži v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in (2) Sodišče lahko do izdaje sodbe o prekršku iz tehtnih za osebe, zoper katere je sprožen postopek o prekršku. razlogov ali zaradi smotrnosti odloči, da se postopek za Slednjim se vroči predlog hkrati z vabilom. posamezne prekrške ali zoper posamezne obdolžence, so- (2) Obdolžilni predlog mora vsebovati podatke o isto- storilce, napeljevalce ali pomagače izloči iz enotnega po- vetnosti storilca (osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, stopka in dokonča posebej. zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča za (3) O združitvi in izločitvi postopka izda sodišče sklep, fizično osebo, če je fizična oseba tujec, pa namesto EMŠO zoper katerega ni pritožbe. njegove rojstne podatke, za pravno osebo firmo in sedež ter matično številko; za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi 7. Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti delo, ki ga opravlja), dejanski stan prekrška, čas in kraj in za uspešno izvedbo postopka o prekršku storitve prekrška, predpis, ki določa prekršek, podatke o morebitni premoženjski koristi, dokaze, podatke o predla- Pridržanje gatelju in podpis predlagatelja. Obdolžilni predlog za prekr- šek, za katerega se storilcu lahko izrečejo kazenske točke v 108. člen cestnem prometu, mora vsebovati tudi podatke o vozni- (1) Če je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil škem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna prekršek, sme sodnik do izdaje sodbe o prekršku, odrediti enota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motornih njegovo pridržanje, če ni mogoče ugotoviti njegove istovet- vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano). Uprav- nosti ali če nima prebivališča v Republiki Sloveniji, upravi- ljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni predlagatelju postop- čen pa je sum, da bo zbežal ali če bi se z odhodom zaradi ka na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za hujši prekr- so potrebni za sestavo in vložitev obdolžilnega predloga. Če šek. ni mogoče ugotoviti istovetnosti storilca prekrška, se v ob- (2) Obdolženec, ki je pridržan, mora biti v materinem dolžilnem predlogu namesto osebnih podatkov navede opis jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za osebe in fotografija oziroma posnetek. pridržanje. Takoj mora biti tudi poučen, da ni dolžan niče- (3) Obdolžilni predlog zoper pravno osebo mora poleg sar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči sestavin, predpisanih v tem zakonu, vsebovati tudi firmo zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, in o tem, da oziroma ime, s katerim pravna oseba v skladu s predpisi je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o pridržanju nastopa v pravnem prometu, ter njen sedež in podatke o obvestiti njegove najbližje oziroma delodajalca, če je tuj odgovorni osebi. državljan pa na njegovo zahtevo tudi konzulat njegove dr- Postopek z obdolžilnim predlogom žave. Obdolžencu mora biti takoj, najkasneje pa v treh urah vročen pisni sklep o odreditvi pridržanja z navedbo 106. člen razlogov za odvzem prostosti s pravnim poukom. Dokler (1) Ko sodišče prejme obdolžilni predlog, oceni, ali so traja pridržanje, ima obdolženec pravico do pritožbe zoper podani pogoji za postopek. Če ugotovi, da je predlog nepo- sklep, ki pa ne zadrži odvzema prostosti. O pritožbi mora poln ali nerazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, naj odločiti senat pristojnega okrožnega sodišča (šesti odsta- ga v petnajstih dneh dopolni oziroma popravi. Če tega pred- vek 25. člena ZKP) v 48 urah. lagatelj postopka v roku ne stori, sodišče s sklepom zavrže (3) Če obdolženec ni bil poučen po prejšnjem odstav- obdolžilni predlog. ku tega člena ali ta pouk ni zapisan, sodišče ne sme opreti (2) Če sodišče oceni, da so izpolnjeni pogoji za zače- svoje odločbe na njegovo izpovedbo, dano v času, ko mu je tek postopka, izvede postopek o prekršku po uradni dol- bila vzeta prostost. žnosti. (4) Pridržanje sme trajati največ 24 ur od tiste ure, ko (3) Če sodišče ob obdolžilnem predlogu spozna, da ni je bil obdolženec pridržan. V tem času ga je treba zaslišati in pogojev za začetek postopka, s sodbo zavrne predlog, oško- izdati sodbo o prekršku ali pa ga izpustiti. dovanca pa napoti, da lahko svoj premoženjskopravni za- (5) Za pridržanje obdolženca se smiselno uporabljajo htevek uveljavlja pred pristojnim sodiščem. določila zakona, ki ureja kazenski postopek o izvrševanju (4) Pogojev za začetek postopka ni: pripora, če s tem zakonom ni drugače določeno. – če dejanje ni prekršek; – če je podana okoliščina, ki izključuje odgovornost za Pridržanje osebe pod vplivom alkohola ali drugih prekršek; psihoaktivnih snovi – če zaradi zastaranja postopek o prekršku ni več mo- goč; 109. člen – če je obdolžilni predlog vložil nepristojni organ oziro- (1) Sodnik sme odrediti, da se pridrži storilec, ki ga ma oseba; pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi zalotijo – če je podan kakšen drug razlog, zaradi katerega po pri prekršku, če je nevarnost, da bo še naprej delal prekr- zakonu ni mogoče začeti postopka o prekršku. ške. Pridržati se sme, dokler se ne iztrezni oziroma ni spo- soben obvladovati svojega ravnanja, vendar največ 12 ur. Združitev in izločitev postopka (2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko pridržanje odredi tudi policist. 107. člen (3) Glede postopka za pridržanje in pravic pridržanega (1) Če je obdolženec z enim dejanjem ali z več dejanji storilca se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pri- storil več prekrškov, o katerih še ni bila izdana sodba, za vse držanju. prekrške pa je pristojno isto sodišče, se izvede praviloma (4) Za osebo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih enoten postopek in izda ena sama sodba o prekršku. Eno- snovi se šteje oseba, za katero je to v skladu z zakonom Stran 380 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije ugotovljeno z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in na- višini 5.000 tolarjev. Pridržanje, ki je trajalo več kot 12 ur, prav, ali če iz njenega videza, ravnanja, psihofizičnega sta- pa šteje za 10.000 tolarjev globe. nja ter drugih okoliščin izhaja, da ni zmožna obvladovati (2) Obdolžencu, ki je bil med kazenskim postopkom v svojega ravnanja. priporu, se všteje čas pripora v globo, izrečeno za prekršek, če ni bil obsojen za kaznivo dejanje, za isto dejanje pa mu je Privedba osebe, zalotene pri prekršku bila izrečena globa v postopku o prekršku, pri čemer se en dan pripora šteje za 10.000 tolarjev globe. 110. člen (1) Policisti smejo tudi brez odredbe sodnika, privesti Varščina tistega, ki so ga zalotili pri prekršku. To smejo storiti, če ni mogoče ugotoviti storilčeve istovetnosti, ali če ta nima prebi- 113. člen vališča, ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini (1) Če se začne postopek o prekršku zoper obdolžen- lahko izognil odgovornosti za prekršek, ali če so okoliščine, ca, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa bi ki opravičujejo oceno, da bo storilec nadaljeval s prekr- rad pred koncem postopka zapustil Republiko Slovenijo, ali škom, ali da ga bo ponovil. Storilca prekrška je treba v če začasno prebiva v tujini, kakor tudi, ko se je bati, da bi se takem primeru privesti brez odlašanja k pristojnemu sodi- lahko z begom izognil odgovornosti za prekršek, sme so- šču. dnik na njegov predlog odločiti, da položi osebno ali kdo (2) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka storilec zalo- drug zanj varščino. ten pri prekršku v času, ko sodišče ne dela, in če so okoli- (2) Če je potrebno, zahteva sodnik od obdolženca, naj ščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil ali da bo določi svojega pooblaščenca ali pooblaščenca za vročitve. nadaljeval s prekrškom ali prekršek ponovil, ga sme policist (3) Varščine ni mogoče določiti, preden obdolženec ni pridržati; pridržanje traja, dokler ni mogoče storilca privesti zaslišan. k pristojnemu sodišču, vendar pa najdalj 12 ur. (4) Varščina se vselej glasi na denarni znesek, ki se (3) Obdolženec, ki je pridržan, mora biti v materinem določi glede na težo prekrška, višino povzročene škode, jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za osebne in družinske razmere obdolženca ter glede na pre- pridržanje. Takoj mora biti tudi poučen, da ni dolžan ničesar moženjske razmere tistega, ki jo daje. Varščina se lahko izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovor- položi v gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih ali v nika, ki si ga lahko svobodno izbere, in o tem, da je pristojni drugih premičnih stvareh večje vrednosti, ki jih je lahko organ na njegovo zahtevo dolžan o pridržanju obvestiti nje- vnovčiti ali hraniti. gove najbližje. Če traja pridržanje več kot tri ure, mora biti (5) Če je postopek z odločbo ustavljen, se položena obdolženec s pisnim sklepom obveščen o razlogih za od- varščina vrne. vzem prostosti. Dokler traja pridržanje, ima obdolženec pra- (6) Če obdolženec pobegne ali se brez opravičenega vico do pritožbe zoper sklep, ki pa ne zadrži odvzema pro- razloga ne odzove vabilu, sodišče odloči, da gre varščina v stosti. O pritožbi mora odločiti senat pristojnega okrožnega proračun Republike Slovenije. sodišča v 48 urah. (7) Če storilec prekrška po pravnomočnosti sodbe o (4) Če obdolženec ni bil poučen po prejšnjem odstav- prekršku ne plača izrečene globe, ali ne poravna povzroče- ku tega člena ali ta pouk ni zapisan, sodišče ne sme opreti ne škode ali stroškov postopka, se iz položene varščine svoje odločbe na njegovo izpovedbo, dano v času, ko mu je poravnajo globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženj- bila vzeta prostost. ska korist in stroški postopka, presežek pa se vrne. (5) Pooblastila, ki jih imajo po tem in prejšnjem členu (8) O položitvi varščine in njeni vrnitvi izda sodnik po- policisti, imajo v primerih, ko je prekršek storila vojaška seben sklep. oseba v vojaškem objektu ali njegovem okolišu ali na obmo- čju vojaškega tabora ali na območju, kjer potekajo vojaške vaje, v vojaškem kopenskem vozilu, v vojaški ladji ali v voja- 8. Dokazovanje škem zračnem plovilu, pooblaščene osebe obveščevalno varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, in Zaslišanje obdolženca vojaške policije. 114. člen Obvestitev o pridržanju (1) Obdolženec se zasliši praviloma ustno. Obdolžen- cu se pove, česa je obdolžen, nato pa se vpraša, kaj lahko 111. člen navede v svoj zagovor; pri tem se mu pove, da se ni dolžan (1) Sodnik oziroma policist, ki je odredil pridržanje, zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja, če pa se mora na zahtevo pridržanega obvestiti o pridržanju njegovo zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bliž- družino. O pridržanju se obvesti na zahtevo pridržanega tudi nje ali priznati odgovornosti za prekršek. Pri zaslišanju se njegovega delodajalca oziroma konzulat tuje države, če je mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske. treba kaj ukreniti za varstvo ali preskrbo otrok in drugih (2) Če se obdolženec noče zagovarjati ali noče odgo- družinskih članov, za katere skrbi pridržani, pa tudi pristojni varjati na posamezna vprašanja, ga je treba poučiti, da si organ socialnega varstva. utegne s tem otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo. (2) O pridržanju vojaške osebe se po uradni dolžnosti (3) Ko se obdolženec prvič zasliši, ga je treba najprej obvesti vojaško enoto oziroma poveljstvo, kateremu vojaška vprašati za osebne podatke: osebno ime, dan, mesec, leto oseba pripada. in kraj rojstva, poklic, zaposlitev, stanovanje, zakonsko sta- nje in število otrok, državljanstvo, šolsko izobrazbo, premo- Vštevanje časa pridržanja ženjske razmere, ali je že bil kdaj kaznovan za kaznivo deja- nje ali za prekršek, kdaj in zakaj, ali je v kazenskem 112. člen postopku, ali je zoper njega začet postopek še za kakšen (1) Čas, ko je bil obdolženec pridržan, preden je bila drugi prekršek in če je mladoleten, kdo je njegov zakoniti izdana sodba o prekršku, se obdolžencu všteje v globo. Pri zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora takoj spo- tem se pridržanje, ki je trajalo 12 ur ali manj všteje v globo v ročiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremem- Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 381 bo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice po tem zako- tem primeru opravi zaslišanje sodišče, na katerega območju nu, če ne bo tako ravnal. priča prebiva. (4) Obdolženca se pouči, da je lahko navzoč pri izvaja- nju dokazov, in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo pova- Ogled bilo k posameznim procesnim dejanjem. (5) Pouk iz prejšnjih odstavkov tega člena in izjava se 120. člen vpišeta v zapisnik. (1) Če si je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega po- (6) Sodnik lahko zahteva od obdolženca, naj poda svoj membnega dejstva potrebno kaj osebno ogledati, se opravi zagovor pisno, če spozna, da glede na pomen prekrška in ogled. podatke, ki so navedeni v predlogu, ni potrebno neposre- (2) Sodišče, ki je odredilo ogled, določi, kdo naj se dno ustno zaslišanje, pri čemer lahko obdolženec odkloni povabi k ogledu. pisni zagovor in zahteva ustno zaslišanje. (7) V vabilu je treba obdolženca poučiti o njegovih pra- Izvedenstvo vicah in dolžnostih iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka tega člena. 121. člen Po končanem izvedenskem delu, pri katerem nista bila Vabilo navzoča, je treba obdolženca in oškodovanca obvestiti, da je bilo delo opravljeno in da lahko pregledata zapisnik oziro- 115. člen ma pisni izvid in mnenje. (1) Navzočnost obdolženca pri zaslišanju v postopku o prekršku se zagotovi z vabilom. Vabilo pošlje sodišče, ki Psihiatrični pregled obdolženca vodi postopek o prekršku. (2) Obdolžencu je treba v vabilu povedati, česa je ob- 122. člen dolžen in ali se mora zaradi zaslišanja zglasiti osebno ali pa Če nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali sme podati svoj zagovor pisno. Obdolženca, ki je povab- začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, du- ljen, da pride osebno, je treba v vabilu opomniti, da bo ševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude du- odrejena privedba, če se ne bo odzval vabilu. Če za pravilno ševne motenosti prištevnost izključena, se odredi psihiatrič- odločitev ni nujno, da bi bil obdolženec zaslišan, ga je treba ni pregled obdolženca. v vabilu opomniti, da bo sodba o prekršku izdana brez njegovega zaslišanja, če se vabilu ne bo odzval. Zaseg predmetov Privedba 123. člen 116. člen (1) Predmeti, ki se po prvem in drugem odstavku 25. člena tega zakona vzamejo, se smejo zaseči še pred izdajo (1) Če se pravilno povabljeni obdolženec ne zglasi na vabilo in svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo sodbe o prekršku. mogoče vročiti v redu vabila, iz okoliščin pa je očitno, da se (2) Zaseg odredi z odredbo sodnik, ki vodi postopek o mu obdolženec izmika, njegova navzočnost pa je potrebna prekršku. Tistemu, ki se mu predmeti zasežejo, je treba za pravilno odločitev, se odredi privedba. Privedbo je mogo- izročiti overjen prepis odredbe. če odrediti samo v primeru, kadar je bilo v vabilu določeno, (3) S predpisi, ki določajo prekrške, se lahko poobla- da se mora obdolženec osebno zglasiti. stijo uradne osebe prekrškovnih organov, da smejo zaseči (2) Privedba se odredi pismeno. V odredbi je potrebno predmete iz prvega in drugega odstavka 25. člena tega navesti osebno ime obdolženca, ki naj se privede, datum zakona, kadar uradno zvedo za prekršek. Ti organi morajo rojstva, prebivališče obdolženca, zadevo, v kateri se odreja zasežene predmete takoj oddati sodišču, ki je pristojno za privedba in razlog, zaradi katerega je odrejena privedba. postopek o prekršku, sodišče pa je dolžno zasežene pred- Odredba mora imeti uradni pečat in podpis sodnika, ki je mete takoj sprejeti, če ni v predpisu o prekršku drugače privedbo odredil. Izvršitev odredbe se prepusti policiji. določeno. Če predmeti niso v kraju omenjenega organa, mu morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti za Zaslišanje zastopnika pravne osebe hrambo predmetov, dokler sodišče, ki je pristojno za posto- pek o prekršku, ne izda odredbe o tem. 117. člen (4) Tistemu, ki se mu zasežejo predmeti, je treba dati Za zaslišanje zastopnika obdolžene pravne osebe se potrdilo z natančnim popisom zaseženih predmetov. smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo (5) Če je predmet pokvarljiv ali je njegova hramba zve- na zaslišanje obdolženca. Pred njegovim zaslišanjem je tre- zana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za ba preveriti, ali je pooblaščen, da zastopa obdolženo prav- postopek o prekršku, da se tak predmet proda. no osebo. (6) Sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko na ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti, odredi Priznanje prekrška vrnitev zaseženih predmetov glede na okoliščine zadeve 118. člen lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, razen če je od- Če obdolženec prizna storitev prekrška in je priznanje vzem predmetov po zakonu obvezen. jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati še drugih dokazov. 9. Prekinitev postopka Zaslišanje prič Prekinitev postopka 119. člen 124. člen Pričo zasliši sodišče, pri katerem se vodi postopek o (1) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, s sklepom prekršku, razen če priča ne živi na njegovem območju; v prekine postopek: Stran 382 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– če se ne ve za obdolženčevo prebivališče, če je ca; če sta obdolžena pravna oseba in odgovorna oseba, se obdolženec na begu, ali če je sicer nedosegljiv državnim zasliši najprej zastopnik pravne osebe, nato pa odgovorna organom, ali če je v tujini za nedoločen čas; oseba, nato se izvaja dokazni postopek z zaslišanjem prič, – če je obdolženec začasno duševno zbolel ali je pri izvedencev in z izvedbo drugih dokazov. njem nastala začasna duševna motnja. (2) Pred prekinitvijo postopka se zberejo vsi dokazi o Predlaganje dokazov na obravnavi prekršku in o odgovornosti obdolženca, do katerih je mogo- če priti. 129. člen (3) Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko prenehajo raz- (1) Obdolženec in njegov zagovornik, zastopnik in za- logi, ki so povzročili prekinitev. govornik obdolžene pravne osebe, predlagatelj postopka (4) O prekinitvi in nadaljevanju postopka se obvesti ter oškodovanec imajo pravico med obravnavo predlagati oškodovanca. dokaze in dajati predloge, z dovoljenjem sodnika, ki vodi postopek, pa lahko postavljajo tudi vprašanja osebam, ki se 10. Ustna obravnava zaslišujejo. (2) Na ustni obravnavi pripada zadnja beseda vedno Ustna obravnava obdolžencu oziroma zastopniku obdolžene pravne osebe. 125. člen (1) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, določi ustno 11. Redovna globa obravnavo, če je to potrebno za razjasnitev stvari. Globa za kršitev postopka (2) Na ustno obravnavo se povabijo obdolženec, nje- gov zagovornik, priče in po potrebi tudi izvedenec. Če je 130. člen obdolžena pravna oseba, se na ustno obravnavo povabi njen zastopnik. (1) Priči ali izvedencu, ki brez opravičenega razloga (3) Dan ustne obravnave se sporoči tudi predlagatelju noče pričati oziroma opraviti izvedenskega dela, se izreče postopka in oškodovancu. globa do 100.000 tolarjev. (2) Če oseba iz prejšnjega odstavka globe ne plača, Ustna obravnava v odsotnosti obdolženca lahko sodnik, ki vodi postopek, odredi, da se globa prisilno izterja. 126. člen (3) Pritožba zoper sklep o globi ne zadrži njene izvrši- (1) Sodnik, ki vodi postopek, lahko odloči, da bo ustna tve, sodnik pa lahko sklep o globi tudi prekliče. obravnava v odsotnosti obdolženca, ki je bil v redu povab- ljen, če je bil prej zaslišan, sodnik pa spozna, da njegova Globa za nedostojno obnašanje navzočnost ni nujna za pravilno ugotovitev stanja stvari. Pod enakimi pogoji je lahko ustna obravnava tudi v odsotnosti v 131. člen redu povabljenega zastopnika obdolžene pravne osebe. (1) Kdor se med postopkom kljub opominu nedostoj- (2) Ustna obravnava se opravi tudi, če nanjo ne pride v no obnaša ali ovira delo, se kaznuje z globo do 100.000 redu povabljeni zagovornik obdolženca. tolarjev. (2) Pritožba zoper sklep o globi ne zadrži njene izvrši- Javnost ustne obravnave tve, sodnik pa lahko sklep o globi tudi prekliče. (3) Če se obdolženec kljub opominu nedostojno obna- 127. člen ša ali ovira delo, se sme odrediti, da se obdolženec odstrani (1) Ustna obravnava je javna. iz prostora, v katerem se opravlja dejanje v postopku, ne (2) Na ustni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne sme pa se izreči globa. osebe. (3) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, lahko od za- 12. Sodba o prekršku četka pa do konca ustne obravnave po uradni dolžnosti ali pa na predlog obdolženca, vselej pa po njegovem zasliša- Izdaja sodbe o prekršku nju, odloči, da se izključi javnost celotne ali dela ustne obravnave, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva 132. člen javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega živ- (1) Postopek o prekršku na prvi stopnji se konča z ljenja obdolženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, izdajo sodbe o prekršku. ali če bi po mnenju sodnika javnost škodovala interesom (2) Sodba o prekršku se sme nanašati samo na osebo, pravičnosti. ki je obdolžena, in samo na dejanje, ki je predmet obdolžil- (4) Izključitev javnosti ne velja za obdolženca, njegove- ga zakonitega zastopnika in zagovornika, zastopnika pravne nega predloga. osebe, predlagatelja postopka, oškodovanca, njegovega za- (3) Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postop- konitega zastopnika in njunega pooblaščenca. ka glede pravne presoje dejanja. (5) O izključitvi javnosti odloči sodnik s sklepom, ki Dokazna ocena mora biti obrazložen in javno razglašen. (6) Sklep o izključitvi javnosti se sme izpodbijati samo v 133. člen pritožbi zoper sodbo o prekršku. (1) Sodba o prekršku temelji na dokazih in dejstvih, ki Začetek ustne obravnave so bila ugotovljena v postopku. (2) Sodišče mora vestno pretehtati vsak dokaz pose- 128. člen bej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje Ustna obravnava se začne z naznanitvijo glavne vsebi- pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedo- ne predmeta postopka. Nato se začne zaslišanje obdolžen- kazano. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 383

Vrste sodb nja življenja in zdravja ljudi, varstva okolja, varnosti gospo- darskih razmerij ali razlogi morale. 134. člen (3) O odvzemu predmetov po prejšnjem odstavku odlo- (1) S sodbo o prekršku se postopek ustavi, ali pa se či sodišče, pred katerim je tekel postopek, v izreku sodbe. obdolženec spozna za odgovornega in se mu izreče sankci- Če v sodbi taka odločitev manjka, sodišče izda o tem pose- ja za prekršek. ben sklep. Poseben sklep se izda tudi v primeru, če v (2) Če teče postopek zaradi več prekrškov, se v sodbi sodbi, s katero je storilec spoznan za odgovornega, manjka o prekršku navede, glede katerih prekrškov se postopek taka odločitev. ustavi, za katere pa se obdolženec spozna za odgovornega (4) Overjen prepis sklepa iz prejšnjega odstavka se in se mu izreče sankcija za prekršek. vroči tudi lastniku predmetov, če je ta znan. Če lastnik ni znan, se sklep pritrdi na sodno desko in se po preteku Sestavine pisne sodbe osmih dni šteje, da je bila opravljena vročitev tudi neznane- mu lastniku. 135. člen (5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ima (1) Pisna sodba o prekršku mora imeti uvod, izrek in lastnik predmetov pravico pritožbe, če misli, da za odvzem obrazložitev. predmetov ni zakonite podlage. (2) Uvod sodbe o prekršku obsega naziv sodišča, ki jo je izdalo, osebno ime sodnika, ki je izdal sodbo o prekršku, Sodba, s katero se obdolženec spozna naziv oziroma osebno ime predlagatelja postopka in označ- za odgovornega bo obdolžilnega predloga, osebno ime obdolženca in zago- vornika, firmo in sedež obdolžene pravne osebe ter prekr- 138. člen šek, ki je predmet postopka. (1) S sodbo o prekršku, s katero se obdolženec spoz- (3) Izrek sodbe o prekršku mora obsegati obdolženče- na za odgovornega, se izreče: ve osebne podatke, za obdolženo pravno osebo pa firmo – za kateri prekršek oziroma prekrške se obdolžencu oziroma ime in sedež obdolžene pravne osebe in izrek, da izreka sankcija, dejanski stan prekrška in predpis o prekr- je obdolženec odgovoren za prekršek, ter podatke iz 138. šku; člena oziroma izrek, da se postopek zoper obdolženca usta- – sankcija, ki se izreče obdolžencu, oziroma odločitev, vi, ter podatke iz 136. člena tega zakona. da se sankcija odpusti; (4) V obrazložitvi sodbe o prekršku se navedejo razlogi – sankcije za posamezne prekrške ter enotna sankci- za vsako posamezno točko sodbe. ja, če gre za stek prekrškov; – odločitev o odvzemu premoženjske koristi; Sodba, s katero se postopek ustavi – odločitev o vštetju pridržanja in pripora; – odločitev o stroških postopka; 136. člen – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku. (1) Sodba o prekršku, s katero se postopek ustavi, se (2) V sodbi o prekršku se določi rok, v katerem je treba izda: plačati globo; navede se tudi opozorilo o uklonilnem zapo- 1. če dejanje ni prekršek; ru, oziroma da se bo neplačana globa prisilno izterjala, o 2. če je bil obdolženec za isti prekršek že pravnomoč- možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z no spoznan za odgovornega ali je bil postopek zanj ustav- opravo določenih nalog. ljen, razen če je bil ustavljen, ker je obdolžilni predlog podal (3) Če je izrečen odvzem predmetov, je treba v sodbi o neupravičeni predlagatelj (prvi in drugi odstavek 103. čle- prekršku oziroma v sklepu iz tretjega odstavka prejšnjega na); člena tudi določiti, kako je treba ravnati z odvzetimi predme- 3. če obdolženec uživa imunitetno pravico po pravilih ti. Če odvzem predmetov ne obsega tistih predmetov, ki so mednarodnega prava; bili zaseženi po 123. členu tega zakona, je treba v sodbi o 4. če je pregon zastaran; prekršku odrediti, naj se ti predmeti vrnejo glede na okoli- 5. če ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec; ščine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili odvzeti. 6. če obdolženec med postopkom umre; 7. če je v zakonu določeno, da se storilcu ne izreče Obrazložitev sankcija za prekršek; 8. če so podane okoliščine, ki po tem zakonu izključu- 139. člen jejo odgovornost za prekršek; V obrazložitvi sodbe o prekršku je treba kratko navesti, 9. če obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo posto- katera dejstva in iz katerih razlogov se štejejo za dokazana pek o prekršku. ali nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi (2) Sodišče ustavi postopek tudi, če predlagatelj po- pravnih predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana pre- stopka umakne predlog. Predlog se lahko umakne do izdaje kršek in odgovornost obdolženca oziroma na čem temelji sodbe o prekršku. odločitev o ustavitvi postopka, okoliščine, ki so bile upošte- vane pri izbiri in odmeri sankcij za prekrške, kot tudi podla- Odvzem predmetov ge za odločitev o stroških postopka, o premoženjskoprav- nem zahtevku ter o odvzemu premoženjske koristi. 137. člen (1) Predmeti, ki so bili zaseženi pred izdajo sodbe o Pravni pouk in podpis prekršku (123. člen), se vrnejo glede na okoliščine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, če se postopek 140. člen ustavi oziroma če ni razlogov, da se odvzamejo. (1) Pisna sodba o prekršku, ki se vroči obdolžencu in (2) Predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, drugim osebam, ki imajo pravico pritožbe, mora obsegati se odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrške pouk o pravici do pritožbe ter rok in način vložitve. ustavi ali če se storilcu prekrška izreče opomin, če zakon (2) Pisna sodba o prekršku mora imeti tudi številko, tako določa ali če to terjajo razlogi splošne varnosti, varova- datum, podpis in uradni pečat sodišča, ki jo je izdalo. Stran 384 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

13. Premoženjskopravni zahtevek (5) Stroški za prevajanje se ne zaračunajo obdolžencu, če ne razume ali ne govori jezika, v katerem teče postopek Premoženjskopravni predlog o prekršku.

141. člen Kdo plača stroške postopka (1) Oškodovanec lahko v postopku o prekršku uveljav- lja premoženjskopravni zahtevek glede vrnitve stvari, povrni- 144. člen tve škode ali razveljavitve pravnega posla. (1) Stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena (2) Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega za- sankcija za prekršek. htevka se vloži pri sodišču, ki vodi postopek, poda pa se (2) Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki lahko najdlje do izdaje sodbe o prekršku na prvi stopnji. mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekr- (3) Tisti, ki je upravičen podati predlog, mora določno ške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti označiti zahtevek in navesti dokaze. Zahtevek ne more pre- stroški izločiti iz skupnih stroškov. segati zneska, do katerega je za obravnavo in razsojanje (3) Če je z isto odločbo izrečena sankcija več obdol- premoženjskopravnih zahtevkov pristojen sodnik posamez- žencem, se določi, kolikšen del stroškov plača vsak izmed nik v pravdnem postopku. njih, če tega ni mogoče določiti, plačajo vsi obdolženci Odločanje o premoženjskopravnem zahtevku nerazdelno plačilo stroškov postopka. Plačilo povprečnine se določi za vsakega obdolženca posebej. 142. člen (4) Stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo pro- (1) O premoženjskopravnem zahtevku odloča sodišče, račun. ki vodi postopek o prekršku. (5) Sodišče, ki vodi postopek o prekršku, sme oprostiti (2) Če se postopek konča s sodbo, s katero se obdol- obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stro- ženec spozna za odgovornega za prekršek, lahko sodišče s škov postopka iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, sodbo o prekršku ugodi zahtevku v mejah svoje pristojnosti razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo v celoti, lahko pa mu ugodi samo deloma in s presežkom zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdr- napoti oškodovanca na pravdo. Oškodovanca napoti na ževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. pravdo tudi, če zneska škode ni mogoče ugotoviti, ali če bi (6) Kdor vedoma vloži krivo prijavo o prekršku, plača se z njegovim ugotavljanjem preveč zavlekel postopek o stroške postopka. prekršku. Oškodovanec se vedno napoti na pravdo, če se postopek o prekršku ustavi. Sklep o stroških (3) Če se sodišče, ki vodi postopek o prekršku, izreče za nepristojno, napoti oškodovanca, naj svoj zahtevek uve- 145. člen ljavlja pred pristojnim sodiščem. (1) V sodbi o prekršku se določi, kdo plača stroške in kolikšni so. 14. Stroški postopka (2) Če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o stroških postopka poseben sklep. Stroški postopka (3) Zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je 143. člen bil ustavljen, se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomočna sodba ali sklep vročen tiste- (1) Stroški postopka so: 1. izdatki za priče, izvedence, tolmače, oglede ter hi- mu, ki ima pravico podati takšen zahtevek. šne in osebne preiskave in hrambo odvzetih predmetov; Posebni stroški 2. izdatki za privedbo obdolženca; 3. potni stroški uradnih oseb; 146. člen 4. izdatki za zdravljenje obdolženca, dokler je pridr- (1) Obdolženec, oškodovanec, zagovornik, zakoniti za- žan, in stroški poroda; stopnik, pooblaščenec, zastopnik obdolžene pravne ose- 5. potni stroški obdolženca; be, priča, izvedenec in tolmač plačajo ne glede na izid 6. povprečnina; 7. nagrada in potrebni izdatki zagovornika; postopka o prekršku stroške svoje privedbe, preložitve de- 8. potrebni izdatki oškodovanca, njegovega zakonite- janja v postopku o prekršku in druge stroške, ki so jih ga zastopnika in pooblaščenca. povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen znesek povpreč- (2) Povprečnina se določi v mejah zneskov, določenih nine. s predpisom ministra, pristojnega za pravosodje, glede na (2) O stroških iz prejšnjega odstavka se odloči s pose- trajanje in zamotanost postopka ter glede na gmotne razme- bnim sklepom. re tistega, ki jo mora plačati. (3) Stroški iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega Stroški v postopku s pravnimi sredstvi člena se v postopku o prekršku izplačujejo vnaprej iz sred- stev organa, ki vodi postopek o prekršku, pozneje pa se 147. člen izterjajo od tistega, ki jih je po 144. členu tega zakona (1) O plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, dolžan plačati. odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami 143. do (4) Stroški za prevajanje v slovenski, italijanski ali mad- 146. člena tega zakona. žarski jezik, ki nastanejo z uporabo določb zakona o pravici (2) Povprečnina se ne določi, če je bilo z odločbo pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti do višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo uporabe svojega jezika, se ne zaračunajo tistim, ki so po korist. določbah tega zakona dolžni povrniti stroške postopka o (3) Povprečnina se določi tudi, če je bila pritožba zavr- prekršku. žena. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 385

Stroški v postopku z izrednim pravnim sredstvom Vsebina pritožbe

148. člen 153. člen Glede plačila stroškov, ki nastanejo v postopku z izre- Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, proti kateri je dnim pravnim sredstvom, se smiselno uporabljajo določbe podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se 143. do 146. člena tega zakona. razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis.

Izdaja predpisov o stroških postopka Razlogi za pritožbo

149. člen 154. člen Minister, pristojen za pravosodje, izda natančnejše Sodba o prekršku se sme izpodbijati: predpise o stroških postopka o prekršku. 1. zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku; 2. zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek; 15. Pritožbeni postopek 3. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča 4. zaradi odločitve o sankcijah, o odvzemu premoženj- prve stopnje ske koristi, o stroških postopka o prekršku in o premoženj- 150. člen skopravnem zahtevku. (1) Zoper sodbo o prekršku se lahko vloži pritožba na Bistvena kršitev določb postopka višje sodišče. (2) Pritožbo v korist obdolženca lahko vložijo obdolže- 155. člen nec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, (1) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je po- ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni soro- dana: dnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, 1. če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi brat, sestra ali rejnik. Za pravno osebo lahko vloži pritožbo morala biti izločena (84. člen) ali je s pravnomočno odločbo njen zastopnik oziroma njen zagovornik. bila izločena (87. člen); (3) Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Pre- 2. če je obdolžilni predlog podal nekdo, ki ne more biti dlagatelj se lahko pritoži tako v škodo, kot v korist obdol- predlagatelj; ženca. 3. če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan (4) Če je izrečena sankcija odvzema predmetov, ki ni- pred izdajo sodbe o prekršku, razen v primerih iz drugega so last obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede odstavka 69. člena tega zakona; izreka o odvzemu predmetov. 4. če je bil obdolženec ali njegov zagovornik kljub svoji (5) Zagovornik, zakonec ali oseba, ki živi z obdolžen- zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v cem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, postopku o prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in jezika oziroma jezika, ki ga razume in za pravice, da v svo- jem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne rejnik obdolženca lahko vložijo pritožbo tudi brez njegovega obravnave oziroma postopka; posebnega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za 5. če je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis prekoračen; sodbe vročen obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku. 6. če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil (6) Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so jim bile pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in izrečene redovne globe. temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določ- bah tega zakona ne more opirati; Rok in način vložitve pritožbe 7. če je bila z novo sodbo o prekršku, izdano po razve- 151. člen ljavitvi prejšnje sodbe prekršena določba enajstega odstav- ka 163. člena tega zakona; (1) Pritožba se vloži v osmih dneh po vročitvi sodbe. 8. če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam (2) Rok za pritožbo zoper sodbo, ki je bila ustno nazna- sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma njena, začne teči z dnem naznanitve, razen če je udeleže- so razlogi nerazumljivi. nec zahteval, da se mu pošlje prepis sodbe. (2) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je po- (3) Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sod- dana tudi, če sodišče med postopkom ali ob izdaji sodbe ni bo o prekršku in v zadostnem številu izvodov za sodišče, ki uporabilo ali je nepravilno uporabilo kakšno drugo določbo vodi postopek, za predlagatelja, obdolženca in zagovornika, tega zakona, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakoni- da se jim vroči. tost sodbe. Odpoved pravici do pritožbe in umik Kršitev materialnih določb zakona 152. člen 156. člen (1) Obdolženec in predlagatelj se lahko odpovesta pra- Kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki vici do pritožbe, takoj, če je bila sodba o prekršku razglaše- določa prekršek, je podana, če je kršitev podana glede na v njuni navzočnosti ali po prejemu sodbe o prekršku do vprašanja: konca pritožbenega roka, vloženo pritožbo pa lahko umak- 1. ali je dejanje, zaradi katerega je zoper obdolženca neta do izdaje odločbe višjega sodišča. začet postopek, prekršek; (2) Odpovedi pritožbi in umika pritožbe ni mogoče pre- 2. ali so podane okoliščine, ki izključujejo odgovor- klicati. nost za prekršek; Stran 386 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

3. ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o Prepozna ali nedovoljena pritožba prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral in ali je o zadevi že pravnomočno odločeno; 161. člen 4. ali je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega (1) Pritožba je prepozna, če je vložena po poteku za- predloga uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti; konskega roka. 5. ali je bila z odločitvijo o sankcijah ali odvzemu pre- (2) Pritožba je nedovoljena, če jo je podala oseba, ki moženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu nima pravice do pritožbe ali oseba, ki se je pritožbi odpove- sodišče; dala, če je bila pritožba umaknjena ali pa po umiku pritožbe 6. ali so bile prekršene določbe o vštetju pridržanja ali ponovno vložena ali če pritožba po zakonu ni dovoljena. pripora. (3) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s skle- pom sodišče prve stopnje. Proti sklepu, s katerim je bila Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja prepozna ali nedovoljena pritožba zavržena, ima pritožnik pravico do pritožbe na višje sodišče. 157. člen (4) Sodišče prve stopnje pošlje pravočasno pritožbo s (1) Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, če je kak- spisom brez odlašanja višjemu sodišču. šno odločilno dejstvo zmotno ugotovljeno, ali če je iz ugo- tovljenih dejstev napravljen nepravilen sklep. Navedbe o novih dejstvih in dokazih (2) Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če kak- šno odločilno dejstvo sploh ni bilo ugotovljeno. 162. člen (3) Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve de- O navedbah v pritožbi, ki se tičejo novih dokazov in janskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora novih dejstev, se lahko sodnik poročevalec prepriča preko pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel sodišča, ki je izdalo sodbo o prekršku. Lahko pa si od tega uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova sodišča preskrbi tudi poročilo o kršitvah določb postopka o dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva prekršku. dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati. Odločanje višjega sodišča o pritožbi Izpodbijanje odločitve o sankciji 163. člen (1) Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedo- 158. člen voljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje. (1) Sodba o prekršku se sme izpodbijati zaradi odloči- (2) Višje sodišče lahko sodbo o prekršku potrdi, razve- tve o sankciji tudi tedaj, če z njo sicer ni bila prekoračena ljavi ali spremeni. zakonita pravica sodišča, ki vodi postopek, vendar to sodi- (3) Višje sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in s šče ni pravilno odmerilo sankcije glede na okoliščine, ki sodbo potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša. niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi (2) Odločitev o sankciji se sme izpodbijati tudi zaradi ne takšne bistvene kršitve določb postopka, na katere je tega, ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo do- treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen). ločbe o opominu, o odpustitvi, neizreku ali o izključitvi sank- (4) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi cije ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo razveljavi po podani zakoniti pogoji. uradni dolžnosti ter zadevo vrne v novo odločitev, če ugoto- (3) Odločitev o odvzemu premoženjske koristi se sme vi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekr- izpodbijati tudi, če sicer ne gre za kršitev materialnopravnih šku, razen v primerih iz petega in sedmega odstavka tega določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, pač pa člena ali če spozna, da bi moralo zaradi zmotne in nepopol- je sodišče prve stopnje nepravilno izdalo to odločitev ali ni ne ugotovitve dejanskega stanja sodišče prve stopnje po- izreklo odvzema premoženjske koristi, čeprav so bili za to stopek dopolniti ali izvesti nov postopek ter znova odločiti o podani zakoniti pogoji. isti zadevi. (4) Odločitev o stroških postopka in o premoženjsko- (5) Če je podana bistvena kršitev določb postopka o pravnem zahtevku se sme izpodbijati, če je sodišče o teh prekršku iz 6. in 8. točke prvega odstavka 155. člena tega vprašanjih odločilo v nasprotju z določbami tega zakona. zakona, se sodba o prekršku sodišča prve stopnje ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev iz tega razloga samo v Preizkus sodbe o prekršku škodo obdolženca. 159. člen (6) Višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo o prekr- Višje sodišče preizkusi sodbo o prekršku v tistem delu, šku sodišča prve stopnje tudi, če sodba o prekršku sodišča v katerem se s pritožbo izpodbija, vendar mora vselej po prve stopnje ni bila izpodbijana zaradi zmotne in nepopolne uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana bistvena kršitev ugotovitve dejanskega stanja, če nastane pri odločanju o določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke pritožbi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolžen- so bila ugotovljena v sodbi o prekršku, zaradi česar misli, da ca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno v prekršek (156. člena tega zakona). obdolženčevo škodo. (7) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni Omejeno sklicevanje na kršitve sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v 160. člen sodbi o prekršku sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, Na kršitev zakona iz 1. točke prvega odstavka 155. da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni člena tega zakona se sme pritožnik sklicevati v pritožbi sa- uporabi predpisov izdati drugačno odločbo, glede na stanje mo, če na kršitev ni mogel opozoriti med postopkom o stvari pa tudi v primeru kršitve iz 2., 5., 7. in 8. točke prvega prekršku, ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve sto- odstavka 155. člena tega zakona. Višje sodišče s sodbo pnje ni upoštevalo. spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje tudi, če Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 387 spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrške oziroma Reševanje drugih pritožb odvzemu premoženjske koristi drugače presojati upošteva- ne okoliščine. 168. člen (8) Višje sodišče lahko spremeni sodbo sodišča prve V skladu z določbami tega poglavja zakona je treba stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je sodišče prve sto- reševati tudi pritožbe zoper druge odločbe, izdane po tem pnje zmotno presodilo listine ali druge dokaze, ki jih ni zakonu v rednem sodnem postopku. samo izvedlo in je nanje oprlo sodbo. (9) V primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in Enajsto poglavje je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja IZREDNO PRAVNO SREDSTVO že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov, višje sodišče sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavi, am- Zahteva za varstvo zakonitosti pak ravna po sedmem odstavku tega člena. (10) Če višje sodišče pri reševanju pritožbe ugotovi, da 169. člen so razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist obdol- (1) Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži zoper ženca, v korist tudi kakšnemu drugemu obdolžencu, ki se ni vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako prav- pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, nomočno odločbo, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki kakor da bi se bil pritožil tudi ta. določa prekršek. (11) Če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, (2) Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni se sodba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo. tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima Delna razveljavitev sodbe pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. 164. člen Višje sodišče sme razveljaviti sodbo sodišča prve sto- Odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti pnje samo deloma, če se dajo posamezni deli sodbe izločiti 170. člen brez škode za pravilno odločitev. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodi- Razširjen obseg pritožbe šče Republike Slovenije v senatu treh sodnikov na nejavni seji. 165. člen Pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejan- Smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku skega stanja ali zaradi kršitve materialnopravnih določb tega za postopek za varstvo zakonitosti zakona ali predpisa, ki določa prekršek, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankci- 171. člen jah in o odvzemu premoženjske koristi. Glede postopka za varstvo zakonitosti se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o zahtevi za Oprava procesnih dejanj po opozorilu višjega varstvo zakonitosti. sodišča Dvanajsto poglavje 166. člen POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM (1) Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opo- Uporaba določb v postopku proti mladoletnikom zorilo višje sodišče v svoji odločbi. (2) Pri izreku nove odločbe je sodišče prve stopnje 172. člen vezano na prepoved, ki je predpisana v enajstem odstavku Določbe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti 163. člena tega zakona. osebam, ki so storile prekršek kot mladoletniki, pa ob za- Odločba višjega sodišča četku postopka o prekršku še niso stare 19 let. Druge določbe tega zakona se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju 167. člen z določbami tega poglavja. (1) Za odločbo višjega sodišča o pritožbi se smiselno uporabljajo določbe 135., 136. in 138. člena ter drugi Organi v postopku proti mladoletnikom odstavek 140. člena tega zakona. (2) V obrazložitvi odločbe oceni višje sodišče navedbe 173. člen pritožbe in navede kršitve materialnopravnih določb tega Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, ter zakona ali predpisa, ki določa prekršek, ki jih je upoštevalo drugi organi in zavodi, od katerih se zahtevajo poročila in po uradni dolžnosti. predlogi, so dolžni hitro ukrepati, da bi se postopek čimprej (3) Če višje sodišče razveljavi sodbo o prekršku sodi- dokončal. šča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekrških, je treba v obrazložitvi navesti, katere določbe so Krajevna pristojnost bile kršene in v čem je kršitev. (4) Če se sodba o prekršku sodišča prve stopnje raz- 174. člen veljavi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega Za postopek o prekršku proti mladoletniku je krajevno stanja, je treba navesti, v čem so pomanjkljivosti pri ugotovi- pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na ob- tvi dejanskega stanja. močju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Stran 388 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Enoten postopek Dolžnost pričevanja 175. člen 181. člen Če je kdo storil en prekršek kot mladoleten, drugega Nihče ne more biti oproščen dolžnosti pričevanja o pa kot polnoleten, se opravi enoten postopek po določbah, okoliščinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove du- ki veljajo za polnoletne. ševne razvitosti, ter za spoznanje njegove osebnosti in raz- mer, v katerih živi. Izločitev postopka proti mladoletniku Ugotavljanje okoliščin 176. člen (1) Če je mladoletnik sodeloval pri prekršku skupaj s 182. člen polnoletnimi storilci, se postopek proti njemu izloči. (1) V postopku o prekršku proti mladoletniku je treba (2) Postopek proti mladoletniku se sme združiti s po- poleg dejstev, ki se nanašajo na prekršek, zlasti ugotoviti stopkom zoper polnoletne storilce in opraviti po splošnih mladoletnikovo starost in okoliščine, ki so potrebne za pre- določbah tega zakona samo, če je združitev postopka nujna sojo njegove duševne razvitosti, preučiti okolje in razmere, v za vsestransko razjasnitev stvari. katerih mladoletnik živi ter druge okoliščine, ki zadevajo (3) Če se opravi enoten postopek proti mladoletniku in njegovo osebnost. polnoletnim storilcem, se glede mladoletnika vselej uporabi- (2) Da se ugotovijo te okoliščine, je treba zaslišati mla- jo določbe tega poglavja. doletnikove starše, njegove skrbnike in druge, ki lahko dajo o njih potrebne podatke. O teh okoliščinah se zahteva po Obvestitev o začetku postopka proti mladoletniku potrebi poročilo pooblaščenega organa socialnega varstva. 177. člen Pravice v postopku (1) O začetku postopka o prekršku proti mladoletniku 183. člen obvesti sodišče starše, posvojitelja, rejnika oziroma skrbni- ka mladoletnika ter pooblaščen organ socialnega varstva, V postopku o prekršku proti mladoletniku imajo poo- razen v primeru, ko je globa za prekršek predpisana v dolo- blaščeni organ socialnega varstva in starši, posvojitelj, rej- čenem znesku. nik in skrbnik mladoletnika poleg pravic, ki so jim izrecno (2) V postopku proti mladoletnikom ima organ social- dane v tem poglavju, tudi pravico, seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na nega varstva poleg pravic, ki so mu izrecno dane v tem dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev. poglavju, tudi pravico seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in Ustavitev postopka dokaze, ki so pomembni za pravilno odločbo. 184. člen Vabilo mladoletnika Če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob sto- 178. člen ritvi prekrška še ni bil star 14 let, se postopek ustavi in o tem obvesti pooblaščen organ socialnega varstva. (1) Mladoletnika vabi sodišče po starših oziroma zako- nitem zastopniku, razen če to ni mogoče, ker je treba hitro Odločitev, da se postopek ne začne ravnati, ali zaradi drugih okoliščin. (2) Mladoletniku se ne smejo vročiti pisanja na ta na- 185. člen čin, da bi se pritrdila na oglasno desko sodišča. (1) Sodnik lahko odloči, da ne bo začel postopka proti (3) Ustno naznanjene odločbe se morajo mladoletniku mladoletniku, čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil pre- vselej vročiti v overjenem prepisu. kršek, če glede na naravo prekrška in okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, spozna, da postopek proti njemu ne Izključitev javnosti bi bil smotrn. (2) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku proti mladolet- 179. člen niku, lahko s sklepom ustavi postopek, če med postopkom (1) Kadar se odloča v postopku o prekršku proti mla- spozna, da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči sankcije. doletniku na ustni obravnavi, se javnost vselej izključi. V ta namen lahko zahteva poročila od mladoletnikovih star- (2) Sodnik sodišča, ki vodi postopek o prekršku proti šev oziroma skrbnika ter od drugih oseb in ustanov. mladoletniku, sme dovoliti, da so na ustni obravnavi navzo- (3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se obdol- če osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnika žilni predlog s sklepom zavrne. Sklep o zavrnitvi predloga in ter znanstveni delavci. sklep o ustavitvi postopka iz prejšnjega odstavka se dostavi (3) Sodišče, ki vodi postopek o prekršku proti mlado- tudi pooblaščenemu organu socialnega varstva in mladolet- letniku, sme odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posa- nikovim staršem oziroma skrbniku, da storijo potrebne ukre- meznih dokazov odstrani z ustne obravnave. pe v skladu z njihovimi pravicami in dolžnostmi. (4) Mladoletniku se odločbe vročajo po starših. Obvezno zaslišanje Vsebina odločbe 180. člen (1) V postopku proti mladoletniku se sodba oziroma 186. člen sklep o prekršku ne moreta izdati brez njegovega zaslišanja. (1) Vzgojni ukrep izreče sodišče mladoletniku s skle- (2) Pri procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik pom o prekršku, v katerem navede samo, katero sankcijo navzoč, zlasti pa pri njegovem zaslišanju, mora sodišče, ki mu izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za vodi postopek, ravnati obzirno in upoštevati mladoletnikovo prekršek, glede katerega je bil uveden postopek. V obrazlo- duševno razvitost, občutljivost in osebne lastnosti, da ne bi žitvi sklepa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opraviču- postopek škodljivo vplival na njegov razvoj. jejo izrečeno sankcijo. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 389

(2) Sodba, s katero se izreče mladoletniku globa, mo- rabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu pre- ra biti izdana v obliki in s sestavnimi deli, ki so določeni za jemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek. sodbo v rednem sodnem postopku. Izrek odvzema premoženjske koristi Ni plačila stroškov postopka 192. člen 187. člen (1) Odvzem premoženjske koristi se izreče z odločbo o (1) Mladoletnik in oseba iz 172. člena tega zakona ne prekršku, s sodbo o prekršku oziroma s sklepom o prekr- plača stroškov postopka o prekršku in se mu ne more v šku, s katerim je bil izrečen vzgojni ukrep. postopku o prekršku naložiti izpolnitev premoženjskoprav- (2) V sodbi, odločbi oziroma sklepu o prekršku mora nega zahtevka, razen če mu je bila izrečena globa. biti v izreku o odvzemu premoženjske koristi navedeno, ka- (2) Če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje, teri vrednostni predmet oziroma kolikšen denarni znesek se se mu lahko naloži plačilo stroškov postopka o prekršku in odvzame. izpolnitev premoženjsko pravnega zahtevka, tudi če se mu (3) V primeru, ko je s prekrškom pridobljena premo- izreče le vzgojni ukrep. ženjska korist javno znana (npr. parkirnina na javnih parkiri- ščih), in ne presega 10.000 tolarjev, je odmera zneska Pritožba v mladoletnikovo korist premoženjske koristi obvezni sestavni del izreka odločbe oziroma sodbe ali sklepa o prekršku, ne glede na vrsto 188. člen postopka. Zoper sklep oziroma sodbo, s katero je mladoletniku (4) O odvzemu premoženjske koristi se lahko odloči izrečen vzgojni ukrep ali globa, se lahko osebe, ki imajo tudi ločeno od izreka sankcije za prekršek, če bi se zaradi pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku, pritožijo v ugotavljanja premoženjske koristi preveč zavlekel postopek mladoletnikovo korist tudi proti njegovi volji. o prekršku. Objava poteka postopka 189. člen Štirinajsto poglavje POVRNITEV ŠKODE, REHABILITACIJA IN DRUGE (1) Brez dovoljenja sodnika, ki vodi postopek o prekr- PRAVICE OSEB, KI SO JIM BILE NEOPRAVIČENO šku, se ne sme objaviti poteka postopka o prekršku proti IZREČENE SANKCIJE ALI JIM JE BILA NEUTEMELJENO mladoletniku in tudi ne odločba, ki je bila v njem izdana. VZETA PROSTOST (2) Objaviti se sme samo tisti del postopka oziroma samo tisti del odločbe, ki ga je sodnik, ki vodi postopek o Pravica do povrnitve škode prekršku, dovolil objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovega imena in ne drugih podatkov, 193. člen iz katerih bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre. (1) Komur je bila v postopku o prekršku izrečena san- kcija, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neopravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna Trinajsto poglavje odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena POSTOPEK ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekr- Odvzem premoženjske koristi šek, ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo 190. člen storilčevo odgovornost za prekršek. Pravico do povrnitve škode, ki obsega tudi neupravičeno plačano globo in stro- (1) Premoženjska korist, ki je bila dosežena s prekr- ške postopka, ima tudi tisti, ki jih je plačal ali zoper katerega škom, se ugotavlja v postopku o prekršku po uradni dol- je bila odločba izvršena pred pravnomočnostjo. žnosti. (2) Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi posto- (2) Pravice do povrnitve škode iz prejšnjega odstavka pek o prekršku, mora med postopkom zbirati dokaze in nima tisti, ki je s svojim krivim priznanjem ali kako drugače raziskovati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev pre- povzročil izrek sankcije, razen če je bil v to prisiljen. moženjske koristi. (3) Pri izreku sankcije za prekršek v steku se pravica (3) Če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni za- do povrnitve škode lahko nanaša na posamezne prekrške, htevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s glede katerih so izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine. prekrškom, oziroma znesek, ki ustreza njegovi vrednosti, se (4) Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet dneva, ko je postala sodba o ustavitvi postopka pravno- s premoženjskopravnim zahtevkom. močna. (5) Tožba za povrnitev škode se vloži zoper Republiko Odmera premoženjske koristi Slovenijo. (6) Pred vložitvijo tožbe za povrnitev škode mora oško- 191. člen dovanec vložiti zahtevo na državno pravobranilstvo, da se z (1) Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi posto- njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odško- pek o prekršku, lahko izjemoma odmeri znesek premoženj- dnine. Če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne do- ske koristi po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavlja- sežeta sporazuma v treh mesecih od vložitve zahteve, lahko nje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi oškodovanec pri pristojnem sodišču vloži tožbo za povrnitev tega postopek preveč zavlekel. škode. Če je bil dosežen sporazum le glede dela zahtevka, (2) Če naj se odvzame premoženjska korist pravni ose- sme vložiti tožbo glede ostanka. bi, se v odločbi oziroma sodbi ali sklepu o prekršku izreče (7) Dokler pred državnim pravobranilstvom traja posto- samo odvzem premoženjske koristi. Znesek, ki se odvza- pek iz prejšnjega odstavka, ne teče zastaranje pravice do me, se določi v posebnem postopku pred sodiščem z upo- povrnitve škode iz četrtega odstavka tega člena. Stran 390 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Dedovanje pravice do povrnitve škode nan. Tožba se vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe in zoper Republiko Slovenijo. 194. člen (4) Organu, pri katerem se uveljavlja pravica iz drugega (1) Dediči podedujejo samo oškodovančevo pravico odstavka tega člena, se izplača iz sredstev proračuna Repu- do povrnitve premoženjske škode, če pa je oškodovanec že blike Slovenije prispevek za čas, za katerega je bila po vložil zahtevek, lahko dediči nadaljujejo postopek le v mejah prvem odstavku tega člena doba priznana. njegovega prejšnjega oškodninskega zahtevka. (5) Zavarovalna doba, priznana po prvem odstavku te- (2) Oškodovančevi dediči po njegovi smrti nadaljujejo ga člena, se v celoti všteva v pokojninsko dobo. postopek za povrnitev škode oziroma začno postopek, če je oškodovanec umrl, preden je iztekel zastaralni rok, pa se Primerna uporaba določb zahtevku ni odpovedal. 198. člen Kdo ima pravico do povrnitve škode Določbe tega poglavja se primerno uporabljajo tudi za zahtevek za povrnitev neupravičeno izrečene ali neupraviče- 195. člen no izterjane globe, odvzema premoženjske koristi, odvzema (1) Pravico do povrnitve škode ima tudi: predmetov in izkupička od prodanih predmetov. 1. kdor je bil pridržan, ni pa bil zoper njega začet po- stopek o prekršku ali je bil ta postopek pravnomočno ustav- ljen; TRETJI DEL 2. komur je bila zaradi napake ali nezakonitega dela sodišča kakorkoli neutemeljeno vzeta prostost. (2) Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim Petnajsto poglavje nedovoljenim dejanjem povzročil, da mu je bila vzeta pro- IZVRŠITEV IN EVIDENCE ODLOČB stost. (3) V postopku za povrnitev škode v primerih iz prvega Pravnomočnost odločb odstavka tega člena se primerno uporabljajo določbe tega poglavja. 199. člen Odločba organa za odločanje o prekršku (odločba, Objava v sredstvih javnega obveščanja sodba oziroma sklep) postane pravnomočna, ko je ni mož- no več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s 196. člen pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva. (1) Če je bil primer, na katerega se nanaša neopravi- čen izrek ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, Izvršitev odločbe prikazan v sredstvu javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime, objavi sodišče, ki je odločalo o 200. člen prekršku, na njeno zahtevo v časniku ali drugem sredstvu (1) Odločba, izdana v postopku o prekršku, se izvrši, javnega obveščanja sporočilo o odločbi, iz katere izhaja ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, neopravičenost prejšnje odločbe oziroma ukrepa. Če pri- če ta zakon ne določa drugače. mer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, pošlje na (2) Odločba, s katero je izrečena globa ali s katero je zahtevo te osebe tako sporočilo njenemu delodajalcu. Po odločeno o stroških postopka ali prisojena odškodnina, se smrti te osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, starši, izvrši, ko preteče rok, ki je v njej določen za plačilo globe, bratje in sestre ter oseba, s katero je živela v zunajzakonski stroškov postopka oziroma odškodnine. skupnosti. (3) Če je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo oziro- (2) Zahteva iz prejšnjega odstavka je dovoljena tudi, če ma pritožbo, pa zahteva oziroma pritožba zadrži izvršitev ali ni bila zahtevana povrnitev škode. če izvršitev zadrži sodišče, se šteje ta rok od dneva, ko je (3) Zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena bila storilcu naznanjena odločba, s katero je bila izpodbijana je treba podati v šestih mesecih po pravnomočnosti odloč- odločba potrjena ali spremenjena. be o ustavitvi postopka pri sodišču, ki je vodilo postopek o (4) Na podlagi izvršljive odločbe o prekršku organ, pri- prekršku na prvi stopnji. Pri odločanju o zahtevi se primerno stojen za izterjavo, po uradni dolžnosti pridobi osebne po- uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 193. čle- datke, potrebne za izterjavo. na tega zakona. Zavarovanje izvršitve Priznanje delovne oziroma zavarovalne dobe 201. člen 197. člen (1) Če storilec ne more dokazati identitete ali nima (1) Osebi, ki ji je zaradi izvršitve neopravičeno izrečene stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebiva- sankcije ali neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o nja v tujini lahko izognil odgovornosti za hujši prekršek, prekršku prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovan- lahko organ za postopek o prekršku, ki je na prvi stopnji ca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prizna de- izdal odločbo oziroma sodbo ali sklep o prekršku, obenem lovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi bila delala tisti odloči, naj se odločba izvrši takoj, ne glede na pritožbo, če čas, ki ga je zaradi neopravičenega izreka sankcije ali neu- spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev. temeljenega odvzema prostosti izgubila. (2) Če sodišče izreče izgon tujca iz države kot stransko (2) Pri vsakem odločanju o pravici na katero vpliva dol- sankcijo, se tujcu lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega žina delovne oziroma zavarovalne dobe, upošteva pristojni člena določi kraj, kjer mora prebivati do pravnomočnosti organ dobo, priznano po prejšnjem odstavku. odločbe, vendar najdlje za čas 30 dni. (3) Če pristojni organ ne upošteva dobe, priznane po (3) V primerih iz prejšnjega odstavka pošlje sodišče prvem odstavku tega člena, lahko oškodovanec zahteva, da prve stopnje pritožbo višjemu sodišču najkasneje v štiriin- pristojno sodišče ugotovi, da mu je ta čas po zakonu priz- dvajsetih urah po poteku vseh pritožbenih rokov iz prvega Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 391 odstavka 151. člena tega zakona; to sodišče mora izdati Zbirke podatkov, ki jih vodijo sodišča odločbo v 48 urah po tem, ko je dobilo spis. (4) Če sodišče izreče globo, lahko ob pogojih iz prve- 206. člen ga odstavka tega člena, če obdolženec globe takoj ne pla- (1) Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za učin- ča, določi, da se takoj izterja, v primeru neizterljivosti pa kovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistično odloči v skladu z določbami tega zakona o uklonilnem zapo- poročanje vodijo sodišča naslednje zbirke podatkov (dolo- ru. čene vpisnike in pomožne knjige): (5) Prekrškovni organ oziroma sodišče lahko obdol- – vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji; žencu, če se je bati, da se bo ta med postopkom skril ali – vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji; odšel neznano kam ali v tujino, začasno vzame potno listi- – splošni vpisnik; no. Pritožba zoper sklep o odvzemu potne listine ne zadrži – vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve; njegove izvršitve. – vpisnik za vodenje skupne evidence o številu izreče- (6) Ukrep iz prejšnjega odstavka tega člena izvrši poli- nih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov, ki se cija. vodi na višjem sodišču; – vpisnik za prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj Izvrševanje na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določe- nega števila kazenskih točk na prvi stopnji; 202. člen – vpisnik za prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj (1) Globo, sankcijo odvzema predmetov s plačilom de- na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določe- narnega zneska oziroma odvzem premoženjske koristi z od- nega števila kazenskih točk na drugi stopnji; vzemom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka, – seznam odvzetih predmetov; izrečenih z odločbo o prekršku prekrškovnega organa, izvr- – evidenco zapadle, neplačane globe, povprečnine, ši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisil- stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za no izterjavo davkov. kršitev postopka ter uklonilnih zaporov. (2) Za izvrševanje drugih stranskih sankcij, izrečenih z (2) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka lahko vse- odločbo o prekršku prekrškovnega organa, in nalog v splo- bujejo naslednje osebne podatke: šno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, se – obdolženca oziroma kaznovanega: osebno ime, za uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih san- poročene ženske tudi dekliški priimek, datum, kraj in obči- kcij, če zakon ne določa drugače. na rojstva, EMŠO, naslov stalnega prebivališča (stalnega, (3) Sankcije, odvzem premoženjske koristi in stroške začasnega), državljanstvo, poklic, zaposlitev, ime in sedež postopka, izrečene s sodbo oziroma sklepom o prekršku, pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posamez- ter uklonilni zapor izvrši sodišče po določbah zakona o nika, podatki o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju denarne kazni dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje oziroma kazni zapora, če z zakonom ni drugače določeno. vozniškega dovoljenja po opravljenem vozniškem izpitu, ka- Evidence prekrškovnih organov tegorije motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano); 203. člen – predlagatelja, drugih udeležencev v postopku, poši- (1) Prekrškovni organi morajo voditi evidenco o izdanih ljateljev vlog oziroma prevzemnikov: osebno ime, naslov pre- odločbah o prekrških. bivališča (stalnega, začasnega), ime in sedež pravne osebe (2) Evidenca iz prvega odstavka mora vsebovati zlasti: oziroma samostojnega podjetnika posameznika. – podatke o storilcu prekrška (osebno ime in EMŠO (3) Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizič- druge podatke, ki niso osebni, in so potrebni za dosego no osebo oziroma firmo in sedež ter enotno matično števil- namena iz prvega odstavka tega člena. ko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO (4) Osebni in drugi podatki, ki se vpisujejo v zbirke njegove rojstne podatke); podatkov, se pridobivajo iz podatkov v spisu, lahko pa tudi iz – pravno opredelitev prekrška; že obstoječih zbirk podatkov. – številko in datum izdane odločbe o prekršku ter izre- (5) Podatke iz evidenc lahko obdelujejo v času pet let čeno sankcijo. po pravnomočnosti odločbe prekrškovni organi, sodišča, (3) Način vodenja evidence iz tega člena predpiše mi- državna tožilstva, policija, drugi državni organi v okviru svo- nister, pristojen za pravosodje. jih pooblastil, stranke oziroma drugi udeleženci, ki so na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepi- Evidence pravnomočnih odločb sodišč sovati spis v posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, če so za uporabo podatkov pooblaščeni z zakonom. 204. člen (6) Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov (1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco za postopek o prekrških v obliki vpisnikov, se hrani trajno. pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki obsega Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za po- podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena. stopek o prekrških v obliki določenih pomožnih knjig (sez- (2) Način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka nam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplačane glo- predpiše minister, pristojen za pravosodje. be, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka), se hrani pet let. Za Izbris hrambo in izločanje dokumentarnega gradiva se do izdaje novega predpisa uporabljajo določbe pravilnika o notranjem 205. člen poslovanju organov za postopek o prekrških (Uradni list Pravnomočne sodbe oziroma sklepi o prekrških ter SRS, št. 18/86, 22/86 – popr. in 16/88 ter Uradni list RS, opozorila in odločbe o prekrških se iz evidenc iz 203. in št. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in 105/2001). 204. člena izbrišejo po poteku treh let od dneva pravno- (7) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje pred- močnosti odločb oziroma od dneva izreka opozorila. piše obliko in vsebino posameznih zbirk podatkov (določe- Stran 392 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije nih vpisnikov in pomožnih knjig iz prvega odstavka tega Sodne počitnice člena) pri organih za postopek o prekrških. 209. člen Vodenje skupne evidence kazenskih točk V postopkih pred sodišči štejejo kot nujne zadeve, v 207. člen katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od (1) Pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, se vodi 15. julija do 15. avgusta (83. člen zakona o sodiščih) zade- skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posa- ve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udele- mezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o pre- ženi tujci, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo nehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljnjem be- blago ter zadeve iz 201. člena tega zakona. sedilu: evidenca). Evidenca se vodi z namenom evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki so jim bile za Pristojnost okrajnih sodišč prekrške v cestnem prometu izrečene kazenske točke in števila izrečenih kazenskih točk, evidentiranja podatkov o 210. člen tem, katerim voznikom je bilo izrečeno prenehanje veljavno- Okrajna sodišča so pristojna: sti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega ali prese- – za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odloč- ženega z zakonom določenega števila kazenskih točk v ce- bo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ; stnem prometu. – za odločanje o prekrških na prvi stopnji; (2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljalec – za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah prekr- evidence. (3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti pristoj- škov; no sodišče o tem, da je storilec prekrška dosegel število – za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljav- nosti vozniškega dovoljenja. Sodnik posameznik (4) Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s 211. člen katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže (1) Na okrajnem sodišču vodi postopek in odloča so- števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje dnik posameznik. veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma če v roku iz tre- (2) Posamezna dejanja v postopku lahko opravlja stro- tjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odloč- kovni sodelavec. ba. Če je bilo storilcu prekrška izrečeno prenehanje veljav- nosti vozniškega dovoljenja, se ob pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izbrišejo vse Pristojnost višjih sodišč do tedaj zbrane kazenske točke. (5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše kazen- 212. člen ske točke iz evidence po uradni dolžnosti takoj, ko izve za Višja sodišča so pristojna: dejstvo, ki je podlaga za izbris vseh ali le določenega števila 1. za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih kazenskih točk. Po izbrisu kazenskih točk se izpisi iz evi- sodišč, izdane po tem zakonu; dence in odločbe, ki so podlaga za vpis v evidenco, vložijo v 2. za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi zbirko dokumentarnega gradiva. Izpisi in odločbe se hranijo sodišči v zadevah prekrškov; pet let. 3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. (6) Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pi- sne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanaša- jo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Za izpisek Sestava senatov iz evidence se plača taksa v znesku, ki se plača za izdajo izpiskov iz kazenske evidence. 213. člen (7) Podrobnejša navodila o vodenju evidence iz prvega (1) Višja sodišča odločajo v zadevah iz 1. in 2. točke odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje. prejšnjega člena tega zakona v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik – poročevalec in so- dnik – član senata. ČETRTI DEL (2) V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena odloča so- dnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja se- Šestnajsto poglavje nat, je ta sestavljen po določbi prejšnjega odstavka. PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODIŠČ ZA PREKRŠKE Posebna pristojnost Splošna določba 214. člen (1) V postopku o prekršku v primerih kršitev davčnih, 208. člen deviznih, carinskih in drugih finančnih predpisov je za vse (1) V Republiki Sloveniji so za odločanje o prekrških zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč z območja posamez- pristojna: nega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto – okrajna sodišča kot sodišča za prekrške prve sto- pnje; okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodi- – višja sodišča kot sodišča za prekrške druge stopnje. šča. (2) V zadevah, za katere je s tem zakonom določena (2) Okrajno sodišče lahko v skladu z letnim razpore- pristojnost sodišč iz prejšnjega odstavka, sodijo sodniki teh dom dela opravlja obravnave ali druga dejanja v postopku sodišč. tudi v krajih izven sedeža sodišča. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 393

PETI DEL (5) Sodni svet v šestih mesecih po uveljavitvi tega za- kona uskladi sistemizacijo sodniških mest na posameznih sodiščih, ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov pa Sedemnajsto poglavje sodnike iz prvega in drugega odstavka tega člena razporedi PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE na sodišča in jih uvrsti v ustrezne nazive in položaje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sodišča in sodniško Začetek dela prekrškovnih organov in sodišč službo. Pri tem upošteva čas opravljanja funkcije sodnika pri državnem organu z imenom sodnik za prekrške kot čas 215. člen opravljanja sodniške službe okrajnega sodnika, čas oprav- (1) Prekrškovni organi in sodišča, ki odločajo o prekr- ljanja funkcije sodnika Senata za prekrške Republike Slove- ških po tem zakonu, začnejo z delom v zadevah prekrškov z nije pa kot čas opravljanja sodniške službe višjega sodnika. dnem začetka uporabe tega zakona. (6) Sodnikom za prekrške, ki ne izpolnjujejo pogojev (2) Z dnem, ko začnejo z delom prekrškovni organi in za izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu o sodniški sodišča po tem zakonu, prenehajo z delom sodniki za pre- službi, preneha sodniška funkcija in se razporedijo na de- krške in Senat za prekrške Republike Slovenije, organi iz lo, ki ustreza njihovi strokovnosti, izkušnjam in delovni spo- 2. točke prvega odstavka 258. člena zakona o prekrških sobnosti. (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, Prevzem delavcev 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001) pa nadaljujejo z delom kot prekr- 218. člen škovni organi. (1) Strokovne, administrativno tehnične in druge de- (3) Do začetka dela prekrškovnih organov in sodišč po lavce, zaposlene v državnih organih z imenom sodnik za tem zakonu odločajo v zadevah prekrškov organi, ki vodijo prekrške in na Senatu za prekrške Republike Slovenije, postopek o prekrških po zakonu iz prejšnjega odstavka. prevzamejo v delovno razmerje sodišča kot strokovne so- delavce, sodne referente, upravno tehnično in drugo so- Prevzem zadev dno osebje. Delavce, ki vodijo skupno evidenco pravno- močno izrečenih stranskih kazni, prevzame ministrstvo, 216. člen pristojno za pravosodje. (1) Okrajna sodišča po začetku dela v zadevah prekr- (2) Prevzem in razporeditev delavcev iz prejšnjega od- škov prevzamejo vse nerešene zadeve dosedanjih sodnikov stavka se opravi po navodilih ministra, pristojnega za pravo- za prekrške z območja svoje krajevne pristojnosti. sodje. (2) Višja sodišča po začetku dela v zadevah prekrškov prevzamejo vse nerešene zadeve Senata za prekrške Repu- Uporaba določb pravilnika o notranjem poslovanju blike Slovenije. (3) Zadeve iz tega člena se v sodni statistiki izkažejo 219. člen ločeno od ostalih zadev iz pristojnosti okrajnih in višjih so- Do sprememb in dopolnitev sodnega reda se za poslo- dišč. vanje sodišč v zadevah prekrškov uporabljajo določbe pra- (4) Prevzem zadev iz tega člena se opravi po navodilu vilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekr- ministra, pristojnega za pravosodje. ških (Uradni list SRS, št. 18/86, 22/86 – popr. in 16/88 ter Uradni list RS, št. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in Mandat in položaj sodnikov 105/2001). 217. člen Prevzem sredstev in arhivov (1) Sodniki za prekrške, ki ob začetku dela sodišč v 220. člen zadevah prekrškov opravljajo trajno sodniško funkcijo v dr- žavnem organu z imenom sodnik za prekrške in izpolnjujejo (1) Poslovne prostore, opremo, finančna in druga sred- pogoje po zakonu, ki ureja sodniško službo, nadaljujejo svoj stva, ki so ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov v trajni mandat kot okrajni sodniki na okrajnih sodiščih za uporabi državnih organov z imenom sodnik za prekrške oziroma Senat za prekrške Republike Slovenije, prevzamejo območje tistega sodnega okraja, v katerem ima ta organ v uporabo okrajna sodišča oziroma višja sodišča. sedež. (2) Arhive sodnikov za prekrške prevzamejo okrajna (2) Sodniki za prekrške, ki ob začetku dela sodišč v sodišča, arhive Senata za prekrške Republike Slovenije pa zadevah prekrškov opravljajo trajno sodniško funkcijo v Se- višja sodišča. natu za prekrške Republike Slovenije in izpolnjujejo pogoje (3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, od Senata za po zakonu, ki ureja sodniško službo, nadaljujejo svoj trajni prekrške Republike Slovenije prevzame skupno evidenco mandat kot višji sodniki na višjih sodiščih. Na delo na posa- pravnomočno izrečenih stranskih kazni. mezna višja sodišča jih razporedi sodni svet, pri čemer us- (4) Arhive Sveta sodnikov za prekrške prevzame Sodni trezno upošteva zlasti število sistemiziranih in zasedenih mest svet, razen zadev iz pristojnosti personalnih svetov, ki jih višjih sodišč, potrebo po zagotovitvi enakomerne delovne prevzamejo pristojni personalni sveti sodišč splošne pristoj- obremenitve sodnikov višjih sodišč, oddaljenost kraja stal- nosti. nega prebivališča posameznega sodnika od sedeža sodi- (5) Prevzem se opravi po navodilu ministra, pristojnega šča in njegovo željo za delo na določenem sodišču. za pravosodje. (3) Sodniki za prekrške, ki nadaljujejo z delom na sodi- ščih, ohranijo uvrstitev v plačilne razrede po sklepih sveta Izdaja predpisov sodnikov za prekrške. (4) Predstojnikom in namestnikom sodnikov za prekr- 221. člen ške in Senata za prekrške Republike Slovenije preneha (1) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 49. člena funkcija z začetkom dela sodišč v zadevah prekrškov. tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Stran 394 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(2) Ministri v skladu s svojimi pristojnostmi po predpi- list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odloč- sih, ki urejajo delovna področja ministrstev, v šestih mese- ba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001), cih po uveljavitvi tega zakona izdajo podzakonske akte, s – zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti katerimi za posamezna področja določijo pooblaščene ura- občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravo- dne osebe prekrškovnih organov, če niso že določene z branilcev (Uradni list RS, št. 82/94 in 20/97 – ZDPra) v zakonom ali podzakonskim aktom po drugem odstavku delu, ki se nanaša na sodnike za prekrške. 49. člena tega zakona. (2) Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se uporab- (3) Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakon- ljajo do začetka uporabe tega zakona. ske akte iz tretjega odstavka 203. člena, drugega odstavka 204. člena, četrtega odstavka 216. člena, drugega odstav- Uveljavitev in začetek uporabe zakona ka 218. člena in petega odstavka 220. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 225. člen (4) Sodišča v treh mesecih po začetku dela v zadevah Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- prekrškov v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, nosilci dnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne javnih pooblastil in organi samoupravnih lokalnih skupnosti 1. januarja 2005. oblikujejo seznam nalog iz šestega odstavka 19. člena tega zakona. Št. 716-01/89-1/54 Dokončanje postopkov o prekrških Ljubljana, dne 18. decembra 2002. 222. člen Predsednik Postopki o prekrških, ki do dneva uveljavitve tega za- Državnega zbora kona še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo po Republike Slovenije dosedanjih predpisih, če ta zakon ne določa drugače. Borut Pahor l. r. Uskladitev določb, s katerimi so določeni prekrški 223. člen (1) Predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v 239. Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-UPB1) skladu s tem zakonom, je treba v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je (2) Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra člena se uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Predpisane 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o detek- denarne kazni veljajo kot predpisane globe, varstveni ukrepi tivski dejavnosti, ki obsega: pa kot stranske sankcije iste vrste, stranska kazen preneha- – zakon o detektivski dejavnosti – ZDD (Uradni list RS, nje veljavnosti vozniškega dovoljenja velja kot stranska št. 32/94 z dne 10. 6. 1994) in sankcija kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o detek- veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki jo je mogoče izreči do tivski dejavnosti – ZDD-A (Uradni list RS, št. 96/2002 z števila 18, oziroma voznikom začetnikom do števila 7. dne 14. 11. 2002). (3) Do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške zoper javni red in mir, z določbami tega Št. 212-05/92-1/10 zakona, se glede izrekanja kazni zapora uporabljajo določ- Ljubljana, dne 18. decembra 2002. be zakona iz drugega odstavka 215. člena tega zakona. (4) Od dneva uveljavitve tega zakona se, razen za pre- Predsednik krške iz prejšnjega odstavka, ne more izreči kazen zapora. Državnega zbora Če odločba o prekršku, s katero je bila izrečena kazen Republike Slovenije zapora, ki se po tem zakonu ne more izreči, do dneva Borut Pahor l. r. uveljavitve tega zakona še ni postala pravnomočna, oziroma se izrečena kazen še ni izvršila, se izvrši s spremembo v globo s smiselno uporabo določb zakona iz drugega od- stavka 215. člena tega zakona o načinu spremembe denar- Z A K O N ne kazni v zapor. (5) Do uskladitve predpisov o deviznih in carinskih O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI prekrških z določbami tega zakona so za te prekrške, ne uradno prečiščeno besedilo glede na določbo drugega odstavka 52. člena tega zako- (ZDD-UPB1) na, pristojni prekrškovni organi v hitrem postopku, razen če gre za postopek proti mladoletnikom. Glede višine izre- čene globe ne velja omejitev iz četrtega odstavka 52. čle- I. SPLOŠNE DOLOČBE na tega zakona. 1. člen Prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov Ta zakon ureja detektivsko dejavnost in določa pogoje za njeno opravljanje. 224. člen (1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo ve- 2. člen ljati: Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svobo- – zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 den poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni ali v detektivski družbi v skladu z določbami tega zakona. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 395

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektive kot nja informacij in obseg danega pooblastila. Za opravljanje posameznika, veljajo tudi za detektivsko družbo, kolikor ni s detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko tem zakonom drugače določeno. izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje: 3. člen 1. da je državljan Republike Slovenije; Detektivska dejavnost po tem zakonu je zbiranje in 2. da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, detektivski izpit; ki jih detektivom daje ta zakon. 3. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; 4. da v zadnjih dveh letih ni opravljal nalog pooblašče- II. ZBORNICA nih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obvešče- valno-varnostnih služb; 4. člen 5. da aktivno obvlada slovenski jezik; Detektivi z območja Republike Slovenije se obvezno 6. da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (v dejavnosti. nadaljnjem besedilu: zbornica). Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz: 5. člen – dveh predstavnikov zbornice, Zbornica opravlja naslednje naloge: – dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve. 1. daje in odvzema licenco detektiva; Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne iz- 2. v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje polnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo deja- zadeve določi program detektivskega izpita, in način oprav- nje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje de- ljanja detektivskega izpita iz 8. člena tega zakona. tektivske dejavnosti. Zbornica opravlja tudi naslednje naloge: Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega de- 1. spremlja in obravnava delo članov; tektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznive- 2. sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njego- ga dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev vem kršenju; o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, 3. vodi evidence detektivov; odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku. 4. opravlja druge naloge, določene s statutom in pred- pisi državnih organov; 9. člen 5. opravlja nadzor nad delom članov; Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od 6. določi obrazec izkaznice iz 14. člena. osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od Naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati opravlja zbornica kot javno pooblastilo. prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer iz- O podelitvi oziroma odvzemu licence iz prvega odstav- ključno: ka tega člena odloča zbornica v upravnem postopku. – o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima prosilec za avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in izdajo licence detektiva oziroma detektiv, pravico pritožbe. nematerialnih škod; O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za – o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni; notranje zadeve, v 30 dneh. – o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali Odločbo, izdano v postopku podelitve oziroma odvze- dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi ma licence, pošlje zbornica v 15 dneh od njene izdaje in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. odločajo o teh pravicah; – o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne 6. člen klavzule; Zbornica zagotavlja sredstva za izvajanje javnih poobla- – o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb; stil in drugih svojih nalog iz: – o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno – članarine; tožbo ter o njihovih storilcih; – opravljanja drugih nalog, določenih s statutom. – o disciplinskih kršitvah in disciplinskih kršiteljih; Osnovo, višino in način plačevanja članarine določi – o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega zbornica s statutom. soglasja kandidata za zaposlitev. Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je 7. člen detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke da- Zbornica je pravna oseba. je prostovoljno. Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi organizacijo, organe in njihove pristojnosti. svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih de- K statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje janj ter drugih škodljivih dejanj. javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije. 10. člen Na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, je upravljalec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati po- 8. člen datke iz: Detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne – evidence registriranih vozil: registrsko označbo, po- pogodbe o opravljanju detektivske storitve za stranko in datke o lastniku in podatke o vozilu; njenega pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno podro- – registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra čje zbiranja informacij iz 9. člena tega zakona, namen zbira- prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih; Stran 396 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delo- – detektiv izgubi poslovno sposobnost; dajalec, delovno mesto); – je detektivu izrečen varnostni oziroma varstveni ukrep – slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplo- prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti; vov – podatke o plovilih in lastnikih. – je bilo o odvzemu licence zaradi disciplinske kršitve Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spi- dokončno odločeno v postopku pred častnim razsodiščem se v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je zbornice. pooblastila. Licenca preneha, če detektiv: Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je – umre; oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno sezna- – pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske de- njena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah javnosti. tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se O pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz druge šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno alinee prvega odstavka tega člena sodišče po uradni dol- pooblastilo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona. žnosti obvesti detektivsko zbornico. 11. člen 16. člen Detektiv je pri zavarovanju in posredovanju podatkov, V primerih iz prejšnjega člena mora detektiv ali njegov ki jih je dobil na podlagi 9. in 10. člena tega zakona, dolžan zakoniti zastopnik zbornici vrniti licenco in izkaznico. ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje pred- piše obseg in način zavarovanja osebnih podatkov iz prej- III.A OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI IN šnjega odstavka pri detektivu. STORITEV TUJIH DETEKTIVOV V REPUBLIKI SLOVENIJI 12. člen 16.a člen Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, in je v bile zaupane, zavezan k molčečnosti. matični državi pridobil pravico do opravljanja detektivske Informacije in podatki iz 9. in 10. člena tega zakona, ki dejavnosti, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Repu- jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost bliki Sloveniji opravlja: in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je – detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”; dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detek- – detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svo- tivski storitvi za stranko. je matične države; V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o – detektivske storitve. storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžno- Matična je tista država, v kateri ima detektiv pravico sti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu. opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom, pri- Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti dobljenim po predpisih te države. vse v okviru pogodbe zbrane podatke. Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, je po tem zakonu detektiv, ki ima pravico opravljati detektivsko 13. člen dejavnost v kateri izmed držav članic Evropske unije pod Detektiv ne sme opravljati nalog, za katere so z zako- poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. nom določeni oziroma pooblaščeni policijski in pravosodni Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektiva iz organi (kot so posli izterjevanja dolgov pravnih ali fizičnih druge države, ki je država članica Evropske unije, veljajo oseb). Detektiv ne sme za opravljanje detektivskih storitev tudi za delovanje tuje detektivske družbe iz države, ki je uporabljati metod in sredstev, ki jih v skladu z zakonom članica Evropske unije oziroma za druge oblike skupnega uporabljajo službe državnih organov. opravljanja detektivske dejavnosti. Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti za 16.b člen domače in tuje varnostne službe in državne organe ter za politične stranke. Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, lahko Strelno orožje lahko pridobi in nosi le v skladu z zako- ob pogoju vzajemnosti v Republiki Sloveniji opravlja detek- nom o orožju. tivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”, z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju detektivske dejavnosti, če iz- 14. člen polnjuje pogoje iz 2. do 6. točke 8. člena tega zakona in Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica. Ka- opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republi- dar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po tem zakonu, je ke Slovenije. izkaznico dolžan pokazati. V vsakem primeru jo je dolžan Detektiv iz prejšnjega odstavka mora vlogi za pridobitev pokazati na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali poli- licence detektiva priložiti potrdilo o državljanstvu, dokaz o cista. tem, da ima pravico opravljati detektivsko dejavnost v svoji matični državi, ter druge dokaze, s katerimi izkazuje izpol- 15. člen njevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Zbornica detektivu z odločbo odvzame izdano licenco, Izpolnjevanje pogojev iz 2. do 4. točke prvega odstav- če: ka 8. člena tega zakona se dokazuje s potrdili, izdanimi po – ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih predpisih detektivove matične države. Potrdila morajo biti je licenca izdana, lažni oziroma ponarejeni; predložena v overjenem prevodu v angleški in slovenski – je detektiv pravnomočno obsojen za naklepno kazni- jezik. vo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno Preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike kaznijo več kot šest mesecev; Slovenije se opravlja pred komisijo iz 8. člena tega zakona. – se ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več z zakonom Zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti; zadeve, predpiše vsebino in način opravljanja preizkusnega – detektiv postane trajno nezmožen za opravljanje de- izpita o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije, s javnosti; programom opravljanja detektivskega izpita. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 397

Detektivu iz prvega odstavka tega člena izda zbornica v iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, li- od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z navedbo cenco detektiva z nazivom “detektiv”, z vsemi pravicami in poklicne organizacije, ki mu je dala dovoljenje za opravlja- dolžnostmi detektiva po tem zakonu ter izkaznico detektiva v nje detektivske dejavnosti v matični državi. skladu s 14. členom tega zakona. 16.f člen 16.c člen Detektiv iz druge države, ki ni članica Evropske unije, Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, lahko v lahko ob pogoju dejanske vzajemnosti izvaja detektivsko Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost pod po- dejavnost oziroma posamezno detektivsko storitev v Repu- klicnim nazivom iz svoje matične države, če predloži dokaz bliki Sloveniji. o tem, da ima pravico opravljati detektivsko dejavnost v svoji matični državi. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi potrdi- IV. DETEKTIVSKA DRUŽBA lo o državljanstvu ter obvestilo in dokazila o morebitnem članstvu v detektivski zbornici oziroma združenju detektivov 17. člen v matični državi ali katerikoli drugi državi. Detektivska družba je pravna oseba in se lahko ustano- Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena mo- vi v skladu z zakonom o gospodarskih družbah kot osebna rajo biti predložena v overjenem prevodu v angleški in slo- družba (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba). venski jezik. O začetku opravljanja detektivske dejavnosti iz prvega 18. člen odstavka tega člena zbornica obvesti pristojni organ detekti- Za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe se upo- vove matične države. rabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zako- Detektiv iz prvega odstavka tega člena mora opravljati nom drugače določeno. detektivsko dejavnost dejansko in stalno, pri tem pa uporab- ljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v ura- 19. člen dnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične drža- Dejavnost detektivske družbe je omejena na opravlja- ve, z navedbo organa, pri katerem je vpisan v svoji matični nje detektivskega poklica. državi. Najmanj en družbenik detektivske družbe mora biti ose- ba, ki je od zbornice pridobila licenco za opravljanje detek- 16.č člen tivske dejavnosti. Vodenja poslov detektivske družbe ni mo- Detektiv iz 16.b člena tega zakona se obvezno včlani v goče zaupati osebi, ki ni detektiv. Dejavnost detektivske zbornico ter ima pravico voliti in biti izvoljen v organe zborni- družbe lahko opravljajo izključno detektivi z licenco za oprav- ce ter sodelovati pri njihovem delu v skladu s statutom zbor- ljanje detektivske dejavnosti. nice. Zbornica vpiše detektiva iz 16.b in 16.c člena tega 20. člen zakona v evidenco, določeno v 23. členu tega zakona. Prijavi za vpis detektivske družbe v sodni register je treba priložiti soglasje zbornice. 16.d člen Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, ki ni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje vpisan v evidenco tujih detektivov na podlagi 16.b in 16.c detektivske družbe. člena tega zakona, lahko v Republiki Sloveniji opravi posa- Soglasje iz prvega odstavka tega člena izda najvišji mezno detektivsko storitev, ki sodi v okvir opravljanja detek- organ zbornice, določen s statutom. Šteje se, da je soglasje tivske dejavnosti po 9. členu tega zakona. dano, če prosilec ne prejme odgovora v dveh mesecih od Detektiv iz prejšnjega odstavka mora pred začetkom vložitve prošnje. opravljanja posamezne detektivske storitve o tem pisno ob- vestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, s predloži- 21. člen tvijo potrdila o vpisu pri pristojnem organu matične države in Če s tem zakonom niso izpolnjeni določeni pogoji za pooblastilo naročnika detektivske storitve, pri čemer se smi- organizacijo in poslovanje detektivske družbe, njeno delo- selno uporabljata drugi in tretji odstavek 16.b člena tega vanje preneha z likvidacijo. zakona. V obvestilu mora navesti naslov ali določiti poobla- Prenehanje detektivske družbe iz razlogov po prejšnjem ščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. odstavku ugotovi sodišče na predlog družbenikov ali zborni- Na podlagi obvestila in dokazil iz prejšnjega odstavka ce. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi detektivski izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, detektivu iz družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo orga- prvega odstavka tega člena potrdilo o priglasitvi opravljanja nizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona. posamezne detektivske storitve ter o tem pisno obvesti zbor- nico. Na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali policista V. INŠPEKCIJSKI NADZOR mora detektiv iz prvega odstavka tega člena predložiti do- kazilo, da ima pravico opravljati posamezno detektivsko 22. člen storitev, ki sodi v okvir opravljanja detektivske dejavnosti Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona po 9. členu tega zakona. in predpisi, izdanih na njegovi podlagi, opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 16.e člen V ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, opravljajo Pri opravljanju posamezne detektivske storitve mora inšpekcijski nadzor inšpektorji za zasebno varstvo (v nadalj- detektiv iz prejšnjega člena upoštevati pravila poklicnega njem besedilu: inšpektor). ravnanja, ki veljajo za detektive v Republiki Sloveniji. Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega Pri opravljanju posamezne detektivske storitve v Repu- nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in bliki Sloveniji detektiv iz 16.d člena uporablja poklicni naziv odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Stran 398 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Inšpektor samostojno nadzira izvrševanje predpisov na – tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico področju detektivske dejavnosti, in sicer: opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz – preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje svoje matične države. detektivske dejavnosti; Zbornica je ministrstvu, pristojnemu za notranje zade- – preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv ve, na pisno zahtevo dolžna dati podatke iz evidence, ki jih dolžan voditi; vodi in vzdržuje. – ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti; – ugotavlja način pridobivanja in vrsto pridobljenih in- 24. člen formacij; Evidenca detektivov, državljanov Republike Slovenije, – ugotavlja način varovanja podatkov pri detektivu, pri- in evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji dobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detek- njo; tiv”, vsebujeta naslednje podatke: – pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z dr- – ime in priimek; žavnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi – rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva); pooblastili. – državljanstvo; Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje pred- – stalno oziroma začasno prebivališče; piše način opravljanja inšpekcije na področju detektivske – šolsko izobrazbo; dejavnosti. Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se – poklic; za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora upo- – zaposlitev; rabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in za- – datum opravljenega detektivskega izpita pred komisi- kona o splošnem upravnem postopku. jo iz 8. člena tega zakona oziroma datum opravljenega pre- izkusnega izpita o poznavanju pravnega reda Republike Slo- 22.a člen venije pred komisijo iz 8. člena tega zakona; Inšpektor mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo – datum in številko izdane licence; pravne ali družboslovne smeri, najmanj pet let ustreznih – datum in številko izdane izkaznice; delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja. – datum odvzema licence; Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora izka- – datum odvzema izkaznice. zuje inšpektor s službeno izkaznico, ki jo izda minister, pri- Evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji stojen za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazi- zadeve, predpiše obrazec službene izkaznice in postopek vom iz svoje matične države, vsebuje podatke iz prve do za njuno izdajo. sedme alinee prejšnjega odstavka, številko licence in izkaz- Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše vsebi- nice detektiva ter podatke o organu matične države, ki je no in način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja. izdal licenco in izkaznico detektiva.

22.b člen 25. člen Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v Podatki iz prejšnjega člena tega zakona se zbirajo ne- zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost: posredno od posameznika, na katerega se nanašajo. – določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma ne- Za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov, ki se pravilnosti pri izvajanju detektivske dejavnosti; zbirajo po določilih prejšnjega člena tega zakona in niso – predlagati zbornici odvzem licence, če detektiv ne urejena v tem zakonu, se uporabljajo določila zakona o izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje varstvu osebnih podatkov. detektivske dejavnosti oziroma če v določenem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti; 26. člen – predlagati zbornici uvedbo postopka za ugotovitev Detektiv je dolžan voditi evidence: disciplinske odgovornosti; 1. pogodb o opravljanju detektivskih storitev; – predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov; 2. zbranih informacij; – izreči denarno kazen na kraju samem v primerih, ki 3. naznanjenih kaznivih dejanj. jih določa ta zakon oziroma predlagati uvedbo postopka o prekršku v skladu z zakonom; 26.a člen – podati ovadbo pristojnim organom za kazniva deja- Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje po- nja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. datke: Zoper odločbo inšpektorja iz prve alinee prejšnjega – evidenca pogodb o opravljanju detektivskih storitev: odstavka je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba podatki o naročniku detektivske storitve (ime, priimek in ministru, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve. podatki o pogodbi o opravljanju detektivske storitve (zapore- O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, dna številka pogodbe, datum sklenitve in datum izpolnitve v 30 dneh od dneva njene vložitve. pogodbe); podatki o področju zbiranja informacij (navedba področja zbiranja podatkov iz 9. člena tega zakona in opis vsebine detektivske storitve oziroma predmeta pogodbe); VI. EVIDENCE podatki o pooblastilu stranke (zaporedna številka pooblasti- la, datum, obseg pooblastila); datum izpolnitve pogodbe; 23. člen – evidenca zbranih informacij: podatke o vrsti zbranih Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica informacij (področje zbiranja informacij, podatki o posamez- vodi in vzdržuje evidence: ni informaciji; podatki o posamezniku (ime in priimek, na- – detektivov, državljanov Republike Slovenije; slov stalnega oziroma začasnega bivališča); podatki o pravni – tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico osebi (firma in sedež pravne osebe); drugi podatki o posa- opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”; mezni informaciji; Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 399

– evidenca naznanjenih kaznivih dejanj: podatki o naz- 2. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga je določil nanitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti inšpektor (prva alinea prvega odstavka 22.b člena); (naslovnik sporočila, datum sporočila); znani podatki o kaz- 3. na zahtevo inšpektorja ali zbornice ne predloži na nivem dejanju. vpogled evidenc, ki jih vodi (drugi odstavek 26.b člena). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznu- 26.b člen je za prekršek posameznik, ki opravlja detektivsko dejav- Posameznik ima pravico do vpogleda v svoje podatke v nost brez licence detektiva (prvi odstavek 8. člena). evidencah iz 26. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi teh Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznu- evidenc. je za prekršek tuj detektiv, ki v Republiki Sloveniji opravlja Detektiv je dolžan evidence iz prejšnjega odstavka te- detektivsko dejavnost v nasprotju z določbami III.A poglavja ga člena na zahtevo zbornice ali inšpektorja za zasebno tega zakona. varstvo predložiti na vpogled. Zbornica oziroma inšpektor za zasebno varstvo sta ose- bne podatke iz evidenc iz 26. člena tega zakona dolžna varovati v skladu z zakonom in jih uporabiti le pri opravljanju Zakon o detektivski dejavnosti – ZDD (Uradni list nadzora po tem zakonu. RS, št. 32/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 26.c člen Posamezni podatki iz evidenc se hranijo: – podatki v evidenci iz 1. točke 26. člena tega zakona VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE pet let po izpolnitvi pogodbe; – podatki v evidenci iz 2. točke 26. člena tega zakona 29. člen do izpolnitve pogodbe o opravljanju detektivske storitve; Podjetja, registrirana za detektivsko dejavnost, morajo – podatki v evidenci iz 3. točke 26. člena tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona svojo organizira- pet let po vnosu podatkov o naznanitvi kaznivega dejanja. nost in dejavnost uskladiti s tem zakonom ter pridobiti potre- Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka, detektiv po- bne licence po tem zakonu. datke ustrezno arhivira, razen podatkov iz evidence zbranih informacij, ki jih izroči stranki ob izpolnitvi pogodbe o oprav- 30. člen ljanju detektivske storitve. Zbornica se mora ustanoviti v skladu s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi in v roku šestih mesecev 27. člen po ustanovitvi določiti program preizkusa znanja, kodeks Osebni podatki se v evidencah shranjujejo do odvze- poklicne etike, obrazec izkaznice in vzpostaviti evidenco iz ma licence detektiva. 5. člena tega zakona. Potem se v evidenci iz 24. člena tega zakona vodijo le Dokler zbornica ne začne z delom, opravlja njene nalo- podatki o imenu, priimku, naslovu in o odvzemu licence ge iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 3., 5. in 6. točke detektiva. drugega odstavka 5. člena tega zakona Ministrstvo za notra- nje zadeve. VII. KAZENSKE DOLOČBE 31. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 28. člen dnem listu Republike Slovenije. Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznu- je za prekršek detektiv, ki: 1. opravlja detektivsko dejavnost brez pisne pogodbe, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o de- sklenjene s stranko oziroma brez njenega pisnega poobla- tektivski dejavnosti – ZDD-A (Uradni list RS, št. stila (prvi odstavek 8. člena); 96/2002) vsebuje naslednje prehodne in končne do- 2. zbira informacije, ki jih ni upravičen zbirati (prvi od- stavek 9. člena); ločbe: 3. osebe predhodno ne opozori, da podatke daje pro- stovoljno (drugi odstavek 9. člena); PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 4. ne zavaruje podatkov v obsegu in na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve (drugi odstavek 20. člen 11. člena); 5. ne varuje pridobljenih podatkov kot poklicno skriv- Delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki nost oziroma poslovno tajnost (prvi in drugi odstavek so opravljali nadzor nad izvajanjem zakona o detektivski 12. člena); dejavnosti do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo s svojim 6. ravna v nasprotju s 13. členom tega zakona; delom do imenovanja v inšpektorje, vendar najdlje dve leti 7. ne pokaže izkaznice (14. člen); od uveljavitve tega zakona. 8. ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi (26. člen). Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 22.a člena Za prekršek iz 1., 2., 5., 6. in 8. točke prejšnjega zakona se inšpektor izkazuje s pooblastilom ministra, pri- odstavka se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi stojnega za notranje zadeve. opravljanja detektivske dejavnosti v trajanju od treh mese- Detektivska zbornica Republike Slovenije mora uskla- cev do enega leta. diti svoj statut in druge akte, sprejete na njegovi podlagi, v Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja na šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. kraju samem, se kaznuje za prekršek detektiv, ki: Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpise iz 1. ne poda ovadbe pristojnemu organu o kaznivem drugega odstavka 11. člena, petega odstavka 22. člena ter dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti (tretji odstavek drugega in tretjega odstavka 22.a člena zakona v šestih 12. člena); mesecih po uveljavitvi tega zakona. Stran 400 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

21. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati 1. člen dvanajst mesecev po uveljavitvi tega zakona. Ta zakon določa načine in pogoje pridobitve ter prene- Določbe 16.a do 16.e člena ter določbe druge in tretje hanja državljanstva Republike Slovenije. alinee 23. člena zakona, ki se nanašajo na evidence tujih detektivov, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republi- 2. člen ke Slovenije k Evropski uniji. Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za 22. člen državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. II. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA 3. člen 240. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi: (ZDRS-UPB1) 1. po rodu; 2. z rojstvom na območju Republike Slovenije; Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je 3. z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra podlagi prošnje; 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o držav- 4. po mednarodni pogodbi. ljanstvu Republike Slovenije, ki obsega: – zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS (Uradni list RS, št. 1/91-I z dne 25. 6. 1991), 1. Pridobitev državljanstva po rodu – zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike 4. člen Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991), Po rodu pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok: – zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o državljan- 1. če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana stvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. Republike Slovenije; 38/92 z dne 1. 8. 1992), 2. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan – odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji; U-I-98/91-21 o razveljavitvi 28. člena zakona o državljan- 3. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan stvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini. 24. 12. 1992), – odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije 5. člen U-I-69/92-30 o razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o V tujini rojeni otrok, katerega eden od staršev je ob državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je z dne 24. 12. 1992), tuj državljan, pridobi po rodu državljanstvo Republike Slove- – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o držav- nije, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot ljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. 13/94 z dne 10. 3. 1994), leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z – odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije. U-I-89/99 o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena zakona Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če bi o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na otrok ostal brez državljanstva. razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena Izjavo o priglasitvi iz prvega odstavka tega člena je tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999), potrebno podati pri organu, pristojnem za vodenje matične – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o držav- knjige, v katero bo izvršen naknaden vpis otrokovega roj- ljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, stva, ali pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini, ki št. 96/02 z dne 14. 11. 2002). je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če je Št. 213-11/90-2/122 otrok pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta Ljubljana, dne 18. decembra 2002. roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko prigla- si skrbnik, ki je državljan Republike Slovenije, s soglasjem centra za socialno delo. Predsednik Državnega zbora 6. člen Republike Slovenije Pod pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi Borut Pahor l. r. državljanstvo Republike Slovenije tudi oseba, starejša od 18 let, če se do dopolnjenega 36. leta starosti z izjavo opredeli za državljanstvo Republike Slovenije. Izjavo iz prejšnjega odstavka je potrebno podati pri Z A K O N organu, pristojnem za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen naknadnem vpis rojstva, ali pri pristojnem organu O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje uradno prečiščeno besedilo (ZDRS-UPB1) konzularnih zadev. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 401

7. člen dokaže, da njena država ne daje odpusta ali da prostovoljno Pod pogoji iz 4., 5. in 6. člena tega zakona pridobi s pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki posvojitvijo državljanstvo Republike Slovenije tudi posvoje- je sankcionirano v njenih predpisih, zadošča izjava prosilca, nec – tujec, če je vsaj eden od posvojiteljev državljan Repu- da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljan- blike Slovenije in če se po predpisih države, katere držav- stvo Republike Slovenije. ljan je posvojenec, s posvojitvijo vzpostavi med posvojiteljem Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika iz 5. točke in posvojencem enako razmerje, kot je razmerje med starši prvega odstavka tega člena opravi oseba, ki prosi za spre- in otroki (v nadaljnjem besedilu: popolna posvojitev). jem v državljanstvo, pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije in ki določi tudi kriterije za pisni in 8. člen ustni preizkus znanja slovenskega jezika. Za pridobitev državljanstva po 5. in 7. členu tega zako- Šteje se, da je pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega na se za otroka, starejšega od 14 let, zahteva tudi njegova člena izpolnjen: privolitev. 1. če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Slo- Oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije po veniji; določbah 4., 5., 6., 7. ali 9. člena tega zakona, se šteje od 2. če je oseba končala srednjo šolo v Republiki Slove- rojstva za državljana Republike Slovenije. niji; 3. če je oseba v Republiki Sloveniji pridobila izobrazbo 2. Pridobitev državljanstva z rojstvom na območju na VI. ali VII. stopnji oziroma končala visokošolski ali univer- Republike Slovenije zitetni študij po 25. 6. 1991; 4. če je oseba starejša od 60 let in dejansko živi v 9. člen Sloveniji 15 let. Državljanstvo Republike Slovenije pridobi otrok, ki je Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje rojen ali najden na območju Republike Slovenije, če sta oče tudi oseba, ki je nepismena, se pa govorno sporazumeva v in mati neznana ali ni znano njuno državljanstvo ali pa sta slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem brez državljanstva. izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnov- Otroku, ki je pridobil državljanstvo Republike Sloveni- ni ravni. Pogoja iz 5. točke prvega odstavka ni treba izpol- je po prejšnjem odstavku, na zahtevo staršev preneha njevati osebi, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsak- državljanstvo Republike Slovenije, če se do dopolnjenega danje sporazumevanje, ni sposobna opraviti izpita v 18. leta starosti ugotovi, da so starši tuji državljani. Držav- zahtevani obliki. ljanstvo mu preneha z dnem vročitve odločbe. Če je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, organ, pristojen za 3. Pridobitev državljanstva z naturalizacijo odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne odločitve v kazenskem 10. člen postopku. Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega odstavka tega po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike člena izpolnjen, če so podani pogoji za izbris obsodbe iz Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem kazenske evidence. mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je dopolnila 18 let; 11. člen 2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da Osebi, ki vloži prošnjo za pridobitev državljanstva Re- izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo publike Slovenije z naturalizacijo, se lahko izda zagotovilo, Republike Slovenije; da bo sprejeta v državljanstvo, če izpolnjuje pogoje iz 1., 3., 3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega nepreki- 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega njeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen člena. status tujca; Če oseba iz prejšnjega odstavka v roku dveh let od 4. da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v vročitve zagotovila ne predloži dokazov iz 2. točke prvega višini, ki omogoča materialno in socialno varnost; odstavka prejšnjega člena se šteje, da je svojo vlogo umak- 5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega nila. sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni; 12. člen 6. da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim obsojena na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kazni- interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo vo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžno- Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega sti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene države potomca do tretjega kolena v ravni črti, če dejansko živi v kot tudi po predpisih Republike Slovenije; Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, 7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., Sloveniji; 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena 8. da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tega zakona. ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim države; interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo 9. da ima poravnane davčne obveznosti; Republike Slovenije osebo, ki je izgubila državljanstvo Re- 10. da poda izjavo, da s pridobitvijo državljanstva Re- publike Slovenije na podlagi odpusta ali odreka državljan- publike Slovenije soglaša s pravnim redom Republike Slo- stvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu s predpi- venije. si, ki so urejali državljanstvo na območju Republike Slovenije Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka pred sprejemom tega zakona, če oseba dejansko živi v izpolnjen, če je oseba brez državljanstva ali če dokaže, da Sloveniji neprekinjeno šest mesecev pred vložitvijo prošnje, ga po zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo. Če če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., Stran 402 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi dr- zakona. žavljanstvo Republike Slovenije otrok, ki je rojen v Republiki Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim Sloveniji in še ni dopolnil leto dni starosti, če za to zaprosi interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo roditelj, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z natu- Republike Slovenije osebo, ki je že najmanj dve leti poroče- ralizacijo. na z državljanom Republike Slovenije, če dejansko živi v Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, Slovenije z naturalizacijo na podlagi 13. člena tega zakona če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., iz nacionalnih razlogov, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi. tega zakona. Otrok, ki nima staršev, ali čigar staršem je odvzeta Oseba iz prejšnjega odstavka lahko na posebno proš- roditeljska pravica ali poslovna sposobnost in od rojstva živi njo izjemoma pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če- v Sloveniji, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije prav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke 10. člena tega zakona, na prošnjo skrbnika, ki je državljan Republike Slovenije in če s tem soglaša Vlada Republike Slovenije. pri katerem otrok živi, če zaradi koristi otroka k njegovemu Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim sprejemu v državljanstvo da soglasje ministrstvo, pristojno interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo za družino in socialne zadeve. Republike Slovenije polnoletno osebo, rojeno na območju Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji od rojstva državljanstva po prejšnjih odstavkih tudi njegova privolitev. dalje in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke V primeru posvojitve, pri kateri med posvojitelji in po- prvega odstavka 10. člena tega zakona. svojencem ne nastane enako razmerje kot med starši in Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko otroki, lahko na prošnjo posvojiteljev, državljanov Republike pristojni organ upošteva osebne, družinske, gospodarske, Slovenije, pridobi državljanstvo Republike Slovenije njun po- socialne in druge vezi, ki vežejo osebo na Republiko Slove- svojenec, ki še ni star 18 let, če s posvojiteljema stalno živi v nijo, ter posledice, ki bi jih povzročila zavrnitev prošnje za Sloveniji. sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim 15. člen interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Kdor pridobi državljanstvo Republike Slovenije z natu- Republike Slovenije osebo s statusom begunca, priznanega ralizacijo ali po 40. členu tega zakona, postane državljan po zakonu o azilu, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o 5 let pred vložitvijo prošnje in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., pridobitvi državljanstva Republike Slovenije. 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. 16. člen Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim Organ, ki je izdal odločbo o pridobitvi državljanstva z interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo naturalizacijo, lahko razveljavi odločbo, če se ugotovi, da je Republike Slovenije osebo brez državljanstva (apatrida), bila naturalizacija dosežena z lažnimi izjavami ali z namernim če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvi- prikrivanjem bistvenih dejstev ali okoliščin, ki bi vplivale na jo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje po- odločitev. goje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstav- Odločba se razveljavi tudi v primeru, če je bila oseba ka 10. člena tega zakona. sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi za- 13. člen gotovila tuje države, da ji bo tuje državljanstvo prenehalo, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, če v roku, Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike navedenem v odločbi o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znan- Slovenje, ne predloži dokaza, da ji je prenehalo prejšnje stvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih državljanstvo. razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji nepreki- njeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen V primeru, da se razveljavi odločba o naturalizaciji star- status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke šev, se lahko razveljavi tudi odločba o naturalizaciji za njiho- prvega odstavka 10. člena tega zakona. ve otroke do 18. leta starosti, ki so pridobili državljanstvo Osebi iz prejšnjega odstavka, ki uveljavlja korist države Republike Slovenije z naturalizacijo istočasno s starši. iz nacionalnih razlogov, ni potrebno izpolnjevati pogoja de- janskega bivanja v Sloveniji. Obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena na pod- III. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA lagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugo- 17. člen tovi Vlada Republike Slovenije. Državljanstvo Republike Slovenije preneha: 13.a člen 1. z odpustom, (razveljavljen) 2. z odrekom, 3. z odvzemom, 14. člen 4. po mednarodni pogodbi. Če oče in mati pridobita državljanstvo Republike Slove- nije z naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun 1. Prenehanje državljanstva z odpustom otrok, ki še ni star 18 let. Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike 18. člen Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še Državljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim Republike Slovenije z odpustom (v nadaljnjem besedilu: od- v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje pust iz državljanstva Republike Slovenije), če za to zaprosi ter ima urejen status tujca. in če izpolnjuje naslednje pogoje: Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 403

1. da je dopolnil 18 let; di koristi otroka k njegovemu odpustu da soglasje ministrs- 2. da dejansko živi v tujini; tvo, pristojno za družino in socialne zadeve. 3. da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti; Soglasje je treba priložiti prošnji za odpust otroka iz 4. da je poravnal dolžne davke in druge zakonske državljanstva Republike Slovenije. obveznosti; Soglasje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega 5. da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakon- člena ni potrebno, če prebivališča drugega roditelja ni mo- ske zveze in iz razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo goče ugotoviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali v Sloveniji; roditeljska pravica. 6. da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski posto- pek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, 23. člen če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen Zaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo Repu- prestal; blike Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, 7. da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljan- ki je državljan Republike Slovenije, če za to zaprosi posvoji- stvo. telj, ki je tujec ali posvojitelj, ki prosi za odpust iz državljan- Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške dolžnosti po stva Republike Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnje- 3. točki prejšnjega odstavka, podrobneje predpiše ministrs- ga člena. tvo, pristojno za obrambne zadeve. Organ, pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne 24. člen prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, če- Če je otrok star več kot 14 let, se za prenehanje držav- prav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če ljanstva Republike Slovenije zahteva tudi njegova privolitev. tako rešitev zahtevajo razlogi varnosti ali obrambe države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi razlogi v zvezi z 2. Prenehanje državljanstva z odrekom odnosi s tujo državo. Organ, ki je pristojen za odločanje o odpustu, lahko 25. člen zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Sloveni- Polnoletni državljan Republike Slovenije, ki je bil rojen je, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega čle- v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do na, če tako rešitev pogojujejo ekonomski, socialni ali nacio- dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Repu- nalni interesi države. blike Slovenije. Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje pogoje iz 19. člen prejšnjega odstavka, organ pristojen za odločanje o odreku, Osebi, ki je zaprosila za odpust iz državljanstva Repu- z odločbo ugotovi, da mu je državljanstvo Republike Slove- blike Slovenije, se lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav nije prenehalo z dnem, ko je podal izjavo o odreku držav- ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 7. točke prejšnjega člena. ljanstvu Republike Slovenije. Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo iz prejšnjega Glede odreka državljanstvu mladoletnih otrok se smi- odstavka, v roku dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, selno uporabljajo določbe 22., 23. in 24. člena tega da se je dejansko izselila iz Republike Slovenije in da ji je zakona. zagotovljeno tuje državljanstvo oziroma, da ga je že pridobi- la, se šteje, da je umaknila svojo prošnjo. 3. Prenehanje državljanstva z odvzemom 20. člen 26. člen Osebi, ki je odpuščena iz državljanstva Republike Slo- Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini venije, preneha državljanstvo z dnem, ko ji je vročena odloč- in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljan- ba o odpustu iz državljanstva Republike Slovenije. stvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje med- narodnim ali drugim interesom Republike Slovenije. 21. člen Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim Organ, ki je odločil o odpustu iz državljanstva Republi- interesom Republike Slovenije, se šteje: ke Slovenije, lahko odpravi odločbo o odpustu, če oseba za 1. če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri to zaprosi in če v enem letu od vročitve odločbe ni pridobila na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije; tujega državljanstva. 2. če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe Prošnja za odpravo odločbe o odpustu se lahko vloži v škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom enem letu od vročitve odločbe. škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države; 22. člen 3. če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha dr- preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red; žavljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki 4. če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni jima je državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljan- izpolnitev z ustavo in zakonom predpisane dolžnosti držav- stvo Republike Slovenije prenehalo na ta način enemu od ljana Republike Slovenije. njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije. Šteje se, da ima oseba državljanstvo tuje države, če Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku preneha držav- ima potno listino državljana tuje države ali če izvršuje voja- ljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega ško dolžnost po predpisih te države ali če je zaposlena v roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dode- državnem organu ali v oboroženih silah tuje države. ljen v varstvo in vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz držav- Odločba o odvzemu državljanstva Republike Slovenije ljanstva Republike Slovenije, ali v primeru, da je roditelj, pri se lahko izjemoma izda brez udeležbe stranke v postopku. katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je potrebno sogla- Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo Republike Sloveni- sje drugega roditelja. je, to preneha z dnem vročitve odločbe; če odločbe ni Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom otroka iz dr- mogoče vročiti, ji državljanstvo Republike Slovenije preneha žavljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zara- z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Stran 404 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

IV. SKUPNE DOLOČBE 1. priimek in ime; 2. datum in kraj rojstva; 27. člen 3. enotno matično številko občana (EMŠO); O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z natura- 4. stalno ali začasno prebivališče; lizacijo, o prenehanju državljanstva ter o izdaji zagotovila iz 5. podatke o vpisu v rojstno matično knjigo (če je 11. in 19. člena tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za oseba vpisana v državljansko knjigo, ki je bila vzpostavljena notranje zadeve. po prej veljavnih predpisih, je potrebno vnesti podatke o Prošnja za pridobitev državljanstva z naturalizacijo se vpisu v to evidenco). vloži pri upravni enoti, na območju katere ima oseba stalno Za državljane Republike Slovenije, ki so to državljan- ali začasno prebivališče. Prošnja za odpust iz državljanstva stvo pridobili z odločbo organa, pristojnega za odločanje o in izjava o odreku državljanstvu se vloži pri organu Republi- naturalizaciji, ali po mednarodni pogodbi, vsebuje eviden- ke Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzu- ca poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, še naslednje larnih zadev; če to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče, podatke: se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. 1. poklic in šolsko izobrazbo; Prošnja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije 2. prebivališče ob naturalizaciji (če je ta podatek isto- po 13. členu tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem veten s prebivališčem iz 4. točke prejšnjega odstavka, tega za notranje zadeve. Če prosilec živi v tujini, se vloži pri podatka ni treba navajati); organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za 3. državljanstvo do naturalizacije, če to ni znano, pa opravljanje konzularnih zadev. narodnost; 4. številko in datum odločbe ter organ, ki je odločbo 28. člen izdal; Merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri spreje- 5. pravno podlago oziroma način pridobitve državljan- mu v državljanstvo Republike Slovenije po 10., 12. in stva; 13. členu tega zakona ter za zavrnitev vloge za odpust iz 6. datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije. državljanstva Republike Slovenije po četrtem odstavku Podatek o narodnosti iz 3. točke prejšnjega odstavka 18. člena tega zakona določa Vlada Republike Slovenije. Vlada se evidentira samo s privolitvijo osebe, na katero se ta Republike Slovenije določa tudi merila za ugotavljanje pogoja iz podatek nanaša. 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Za osebe, ki jim je prenehalo državljanstvo Republike Slovenije, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega od- 29. člen stavka tega člena še naslednje podatke: 1. poklic in šolsko izobrazbo; Državljanstvo na prvi stopnji ugotavlja upravna enota, 2. prebivališče pred odhodom v tujino; na območju katere ima oseba stalno prebivališče. Ta je 3. prebivališče ob odpustu iz državljanstva; dolžna na zahtevo posameznika o njegovem državljanstvu 4. številko in datum odločbe in organ, ki je izdal odloč- izdati ugotovitveno odločbo. Ugotovitveno odločbo je dol- bo o prenehanju državljanstva; žan izdati tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z 5. datum prenehanja državljanstva Republike Slove- uveljavljanjem pravice posameznika. nije; 6. tuje državljanstvo; 30. člen 7. datum izselitve; O pridobitvi ali izgubi državljanstva je potrebno obvesti- 8. razlog za zahtevo za prenehanje državljanstva Repu- ti organ, pristojen za vodenje rojstne matične knjige, regis- blike Slovenije. tra stalnega prebivalstva, in druge organe, ki so po zakonu v Za državljane Republike Slovenije, ki imajo tudi tuje uradni evidenci dolžni voditi tudi podatek o državljanstvu državljanstvo, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega posameznikov. odstavka tega člena tudi podatek o tujem državljanstvu in čas njegove pridobitve. Osebni podatki se hranijo v centralni evidenci o držav- V. EVIDENCE O DRŽAVLJANSTVU ljanstvu še 50 let po smrti ali prenehanju državljanstva ose- be, na katero se podatki nanašajo. 31. člen Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhi- Zaradi razvida državljanstva kot sestavnega dela ose- virajo. bnega stanja posameznika se državljanstvo Republike Slo- venije evidentira v rojstni matični knjigi v skladu z določbami 34. člen zakona o matičnih knjigah. Podatki za evidence o državljanstvu se zbirajo nepo- Če državljan Republike Slovenije ni rojen v Sloveniji, je sredno od posameznikov, na katere se nanašajo. njegovo državljanstvo treba vpisati istočasno z naknadnim Ne glede na prejšnji odstavek se podatki, kadar je to vpisom njegovega rojstva v skladu z zakonom o matičnih mogoče, zbirajo: knjigah. 1. iz rojstne matične knjige, 2. iz državljanske knjige, 32. člen 3. iz javnih listin, Zaradi celovitega razvida državljanstva Republike Slo- 4. od drugih oseb v skladu z zakonom. venije in zaradi spremljanja stanja na tem področju vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, centralno eviden- 35. člen co o državljanstvu. Osebne podatke iz evidenc o državljanstvu lahko upo- rabljajo delavci policije za izvrševanje z zakonom določenih 33. člen nalog. Centralna evidenca o državljanstvu vsebuje naslednje Organi, ki vodijo evidence o državljanstvu, posredujejo podatke: drugim uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njiho- Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 405 vo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi privolitve razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999), Uporabniki podatkov iz prejšnjega odstavka ne smejo – zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o posredovati osebnih podatkov drugim uporabnikom in jih državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, smejo uporabljati samo za namene, za katere so jih dobili. št. 96/02 z dne 14. 11. 2002): 36. člen Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko ob po- VI. PREHODNE DOLOČBE goju vzajemnosti posreduje podatke o posamezniku, vsebo- vane v evidencah o državljanstvu, drugim državam, če so 39. člen izpolnjeni naslednji pogoji: Za državljana Republike Slovenije velja po tem zako- 1. če gre za posredovanje organom tuje države, ki so nu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Re- pristojni za zadeve državljanstva; publike Slovenije in Socialistične federativne Republike 2. če se prejemnik podatkov zaveže, da bo dobljene Jugoslavije. podatke uporabljal samo za namene v zvezi z urejanjem državljanstva, v nasprotnem primeru pa le, če je to nujno za 39.a člen izvedbo kazenskega postopka ali če posredovanje podat- Za državljana Republike Slovenije velja oseba, ki je kov nedvomno koristi posamezniku, na katerega se podatki imela na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v nanašajo; Republiki Sloveniji ali od tega dne dalje v Sloveniji nepreki- 3. če je v državi, v kateri je sedež organa, ki se mu njeno dejansko živi, če bi pridobila državljanstvo Republike podatki posredujejo, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov Slovenije tudi za tujce. po 37. členu zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list Dejstvo iz 3. točke prejšnjega odstavka ugotavlja mini- DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, strstvo, pristojno za zunanje zadeve. 88/48 in 105/48), pa je do 21. 12. 1950 pridobila držav- ljanstvo druge republike nekdanje SFRJ, čeprav ni podala 37. člen izjave po drugem odstavku obvezne razlage prvega odstav- Državljanstvo Republike Slovenije se dokazuje s potr- ka 37. člena zakona o državljanstvu FLRJ z dne 1. 7. 1946 dilom ali drugo javno listino o državljanstvu, ki jo izda organ, (Uradni list FLRJ, št. 90/46). pristojen za vodenje uradne evidence, v kateri je vpisano Oseba, ki uveljavlja priznanje državljanstva Republike državljanstvo osebe, ali upravna enota, na območju katere Slovenije po prejšnjem odstavku, mora predložiti dokaze o ima oseba stalno prebivališče. tem, na kakšni pravni podlagi je bil opravljen vpis v držav- ljansko knjigo v drugi republiki nekdanje SFRJ. 38. člen Izjava stranke se upošteva kot dokaz samo izjemoma, če stranka nesporno izkaže, da ni mogla pridobiti dokaza iz Če je bil postopek za ugotovitev državljanstva ali za prejšnjega odstavka. pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati 40. člen brez njenega sodelovanja, se njen molk šteje za umik za- Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita hteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje 23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Repu- ali dokončanje postopka oziroma če se iz opustitve teh bliki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljan- dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za nadaljevanje stvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve postopka. tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku ni mogo- upravnem organu občine, na območju katere ima stalno če ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila. prebivališče. Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije za- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS vrne, če je oseba po 26. 6. 1991 storila kaznivo dejanje iz (Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednje prehodne petnajstega ali šestnajstega poglavja kazenskega zakona določbe, kot so bile dopolnjene, spremenjene ali raz- SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, veljavljene z 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziro- – zakonom o dopolnitvi zakona o državljanstvu Repu- ma druge vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstav- blike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne ka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne 14. 12. 1991), listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije – zakonom o spremembi in dopolnitvi zakona o držav- varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede ljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. na to, kje je bilo to dejanje storjeno. Če je za to kaznivo 38/92 z dne 1. 8. 1992), dejanje sprožen kazenski postopek, se postopek za prido- – odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije bitev državljanstva prekine, dokler kazenski postopek ni U-I-69/92-30 o razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o pravnomočno končan. državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka tega z dne 24. 12. 1992), člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani – zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. št. 13/94 z dne 10. 3. 1994), U-I-89/99, Uradni list RS, št. 59/99) – odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi držav- U-I-89/99 o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena zakona ljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na zakona. Stran 406 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

41. člen 48. člen Za državljana Republike Slovenije se do dopolnjenega Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 23. leta lahko z izjavo opredeli tudi v Republiki Sloveniji Republike Slovenije. rojena oseba, starejša od 18 let, če je eden od njenih staršev bil ob njenem rojstvu državljan Republike Slovenije, vendar so se starši kasneje sporazumeli za državljanstvo Zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Repu- druge republike nekdanje SFRJ. blike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I) vsebuje naslednjo končno določbo:

42. člen 2. člen O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije po Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 40. členu tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za no- Republike Slovenije. tranje zadeve.

43. člen Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o držav- Državljanstvo oseb, ki so bile po dosedanjih predpisih ljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile vpisane v št. 38/92) vsebuje naslednjo končno določbo: evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše nakna- dno v rojstno matično knjigo na podlagi ugotovitvene odloč- 3. člen be, ki jo po uradni dolžnosti izda pristojna upravna enota. Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o državljanstvu dnem listu Republike Slovenije. vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom o matičnih knjigah. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dr- 44. člen žavljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednjo končno določbo: Potrdila o državljanstvu Republike Slovenije na podlagi evidenc, ki so se vodile po prej veljavnih predpisih, izdaja 11. člen organ, pristojen za notranje zadeve, ki te evidence vodi, ali Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebi- dnem listu Republike Slovenije. vališče.

45. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dr- Do vzpostavitve evidence iz 32. člena tega zakona žavljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi ločene evi- RS, št. 96/02) vsebuje naslednje prehodne in končno dence: o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z natu- določbo: ralizacijo, z vstopom v državljanstvo, s sprejemom državlja- nov drugih republik v državljanstvo Republike Slovenije, o odpustu, odreku in odvzemu državljanstva, o izgubi držav- PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ljanstva Republike Slovenije z odsotnostjo, evidenco optan- tov za italijansko državljanstvo in delni razvid oseb z dvojnim 19. člen državljanstvom. Za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije lahko v Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke iz roku enega leta od dneva uveljavitve tega zakona zaprosi 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način, polnoletna oseba, ki je imela na dan 23. 12. 1990 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče določen v 34., 35. in 36. členu tega zakona. in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi neprekinjeno 46. člen živi, če izpolnjuje pogoje iz 5., 6., 8. in 10. točke prvega odstavka 10. člena zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnej- Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko še predpise o načinu vodenja centralne evidence o držav- pristojni organ glede izpolnjevanja pogoja 6. točke prvega ljanstvu. odstavka 10. člena zakona in izpolnjevanja pogoja 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona upošteva dolžino prebi- vanja osebe v državi, njene osebne, družinske, gospodar- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS ske, socialne in druge vezi, ki jo vežejo na Republiko Slove- (Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednji končni nijo ter posledice, ki bi jih za osebo povzročila zavrnitev določbi: prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Vlogo poda prosilec pri ministrstvu, pristojnem za no- tranje zadeve. VII. KONČNI DOLOČBI Prosilec je v postopku po tem členu oproščen plačila vseh stroškov postopka. 47. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o 20. člen državljanstvu Socialistične Republike Slovenije (Uradni list Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- SRS, št. 23/76). dnem listu Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 407

241. Zakon o trgovini (ZT-UPB1) Trgovina na debelo Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je 6. člen Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra Trgovina na debelo je vsako nakupovanje blaga zaradi 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o trgovini, nadaljnje prodaje trgovcem, predelovalcem in velikim potro- ki obsega: šnikom doma in v tujino, ne glede na to ali je blago prodano – zakon o trgovini – ZT (Uradni list RS, št. 18/93 z dne v nespremenjenem stanju ali po obdelavi, predelavi oziroma 9. 4. 1993), dodelavi v spremenjenem stanju. – zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Veliki potrošniki po tem zakonu so podjetja in druge – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00 z dne 26. 4. 2000), organizacije ter fizične osebe, ki nabavljeno blago uporab- – odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. ljajo pri opravljanju svoje dejavnosti. U-I-16/98-32 (Uradni list RS, št. 62/01 z dne 27. 7. 2001), – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovi- 7. člen ni – ZT-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002). Trgovina na debelo se opravlja v prodajnih objektih, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi. Za opravljanje trgovine na debelo samo v tranzitu ni Št. 311-01/92-4/29 treba imeti skladišč. Ljubljana, dne 18. decembra 2002. Trgovina na drobno Predsednik 8. člen Državnega zbora Trgovina na drobno je nakupovanje blaga ter njegova Republike Slovenije nadaljnja prodaja končnim potrošnikom in tudi prodaja bla- Borut Pahor l. r. ga, ki ni namenjeno končni potrošnji, v prodajnih objektih iz 9. člena tega zakona. Prodaja blaga končnim potrošnikom je po tem zakonu prodaja blaga za osebno porabo in prodaja blaga za potrebe gospodinjstev. Z A K O N Prodaja blaga, ki ni namenjeno končni potrošnji, je po O TRGOVINI tem zakonu prodaja blaga pravni osebi oziroma fizični osebi, uradno prečiščeno besedilo (ZT-UPB1) ki nabavljeno blago uporablja za opravljanje svoje dejavno- sti, če so izpolnjeni tudi pogoji, določeni z drugim zakonom.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 9. člen Trgovina na drobno se opravlja v prodajnih objektih (v 1. člen nadaljnjem besedilu: prodajalne) ali zunaj njih, če so za tako obliko prodaje izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom ali Trgovina je po tem zakonu opravljanje trgovinske de- drugim predpisom. javnosti na domačem trgu in s tujino. Trgovina obsega naku- povanje blaga zaradi nadaljnje prodaje in opravljanje trgo- 10. člen vinskih storitev. S prodajo blaga zunaj prodajaln so mišljene prodaja po pošti, na premičnih stojnicah, prodaja od vrat do vrat, pro- 2. člen daja s prodajnimi avtomati in potujoča prodajalna. Trgovec je po tem zakonu pravna oseba ali fizična S prodajo blaga zunaj prodajaln so mišljene tudi prilož- oseba, ki je registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti nostne prodaje (na prireditvah, sejmih, shodih in podobno). in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom. Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno, je treba pridobiti 3. člen soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti. Trgovec opravlja trgovinsko dejavnost svobodno in pod Trgovinske storitve enakimi pogoji na način, ki ne omejuje konkurence, ne povzroča škode potrošnikom in ki je v skladu z zakonom, 11. člen ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in dobrimi poslovni- Trgovinske storitve so storitve v zvezi s posredovanjem mi običaji. blaga in storitev v trgovini na debelo in drobno (zastopniške oziroma agencijske, posredniške, komisijske, storitve bla- 4. člen govnih borz, tržnic, franšizing – franchising in drugo). Trgovcu ni mogoče z akti in dejanji državnih organov in Storitve skladiščenja blaga, nadzor kakovosti in količi- organov lokalnih skupnosti ter organizacij, ki opravljajo jav- ne blaga, špediterske storitve, storitve zavarovanja blaga, na pooblastila, omejiti pravice do svobodnega nastopanja ekonomske propagande, raziskave trga, blagovni lizing (lea- na trgu, preprečevati konkurence, ga spravljati v neenak sing), faktoring (factoring) in druge storitve so trgovinske položaj, razen v primerih, določenih z zakonom. storitve po tem zakonu, če jih opravlja trgovec.

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE TRGOVINSKE II. TRGOVINSKA DEJAVNOST (TRGOVANJE) DEJAVNOSTI 5. člen 12. člen Trgovinska dejavnost se lahko opravlja kot trgovina na Za opravljanje trgovinske dejavnosti morajo biti izpol- debelo, trgovina na drobno ali kot trgovinske storitve. njeni: Stran 408 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na 17.a člen prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in po- Upravne enote vodijo uradno evidenco obratovalnega goji za prodajo blaga zunaj prodajaln; časa prodajaln, ki poslujejo na območju njihove pristojnosti. – minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanaša- Trgovec mora urnik obratovalnega časa prijaviti pristoj- jo na poslovne prostore, opremo in naprave ter osebe, ki ni upravni enoti največ 45 in najmanj 15 dni pred začetkom neposredno poslujejo z blagom, pomembnim za zdravje poslovanja prodajalne in pred spremembo urnika obratoval- ljudi; nega časa prodajalne. – pogoji o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki nepo- Urnik iz prejšnjega odstavka trgovec prijavi upravni eno- sredno opravljajo trgovinsko dejavnost, glede na zahtevnost ti, ki je pristojna na območju, kjer prodajalna obratuje. posameznih vrst trgovinskih opravil. V primeru objektivnih razlogov, ki zahtevajo zaprtje pro- Minimalne pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše pri- dajalne ali spremembo obratovalnega časa, in na katere stojni minister. Pri predpisovanju pogojev upošteva merila, trgovec ne more vplivati, sme trgovec prodajalno zapreti ki so usklajena z mednarodnimi standardi in drugimi pred- oziroma spremeniti njen obratovalni čas, ne da bi upošteval pisi. obveznost iz drugega odstavka prejšnjega člena. O tem je 13. člen dolžan v petih dneh obvestiti pristojno upravno enoto. Prijavo vloži trgovec na obrazcu določitve urnika obra- Minimalne tehnične in druge pogoje iz prve alinee prej- tovalnega časa. šnjega člena predpiše minister, pristojen za trgovino. Vsebino in obliko obrazca določitve urnika obratoval- S predpisom iz prejšnjega odstavka se določijo mini- nega časa v 60 dneh od uveljavitve zakona predpiše z odred- malni tehnični pogoji, ki jih morajo izpolnjevati poslovni pro- stori, oprema in naprave v prodajnih objektih trgovine na bo minister, pristojen za trgovino. debelo in drobno, pogoji glede zunanjih površin prodajnega 18. člen objekta (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine in podobno) in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajnih ob- Trgovec mora sproti voditi evidenco o nakupu in proda- jektov ter proizvodi, ki jih je dovoljeno prodajati na ta način. ji blaga in storitev in zagotoviti njeno dostopnost pristojnim inšpekcijskim organom. 14. člen Minister, pristojen za trgovino predpiše obliko in način Poleg pogojev iz prejšnjega člena predpiše minister, vodenja te evidence na obrazcih, in sicer za trgovino na pristojen za trgovino, tudi dodatne pogoje glede opremlje- debelo, trgovino na drobno in za trgovinske storitve. nosti prodajaln in načina prodaje za določene vrste blaga, če fizikalno-kemične in druge lastnosti blaga, ki lahko ogro- žajo življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje ter na- IV. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IN UPRAVNI UKREPI men uporabe takega blaga to zahtevajo. 19. člen 15. člen Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni Minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje iz druge tržni inšpekcijski organ, razen določbe 15. člena tega zako- alinee 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za na, katere uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni in- zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, ter špekcijski organ, določbe drugega odstavka 17. člena tega z ministrom, pristojnim za prehrano. zakona, katere uresničevanje nadzoruje pristojni inšpekcij- ski organ za delo in določbe 18. člena tega zakona, katere 16. člen uresničevanje nadzoruje poleg tržnega tudi pristojni davčni Minimalno stopnjo izobrazbe osebam iz tretje alinee inšpekcijski organ. 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za trgo- 20. člen vino. S predpisom iz prejšnjega odstavka se določi minimal- Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugo- na stopnja izobrazbe prodajalca in trgovskega poslovodje. tovi: – da trgovec ne opravlja trgovinske dejavnosti na pred- 17. člen pisan način ali da opravlja trgovinsko dejavnost, za katero ni Prodajalna obratuje v času, ki ga določi trgovec ob registriran (2., 6., 8., 10. in 11. člen), upoštevanju potreb potrošnikov ter števila zaposlenih delav- – da druga pravna oseba ali fizična oseba opravlja tr- cev v prodajalni in njihovih pravic, obveznosti in odgovorno- govinsko dejavnost, za katero ni registrirana (2. člen), sti iz delovnega razmerja, določenih z zakonom, ki ureja mu opravljanje take dejavnosti prepove z odločbo. delovna razmerja, zlasti glede razporejanja delovnega časa Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. in nadurnega dela, nočnega dela, odmorov in počitkov, letnega dopusta ter drugih odsotnosti z dela, in v skladu z 21. člen omejitvami, določenimi s predpisi s področja varstva pred Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugo- hrupom. tovi, da opravlja trgovinsko dejavnost posameznik, čeprav Trgovec sme določiti tedenski obratovalni čas prodajal- za to ni registriran, mu opravljanje take dejavnosti prepove. ne za delovne dni med ponedeljkom in soboto. Ob nede- Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. ljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dneh, kot manj ugodnem delovnem času, sme trgovec do- 22. člen ločiti obratovanje prodajalne samo v soglasju z zaposlenimi, Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi: pri čemer v gospodarski družbi soglasje pridobi na način, ki – da prodajni objekti ne izpolnjujejo predpisanih mini- ga za sodelovanje delavcev pri upravljanju določajo zakon o malnih tehničnih in drugih pogojev ali da niso izpolnjeni sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln (13. člen), 42/93, 61/00 – odl. US in 56/01) in predpisi, ki urejajo – da opremljenost prodajalne in način prodaje blaga pravice in obveznosti delavcev. ne izpolnjujeta dodatnih pogojev (14. člen), Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 409

– da trgovec nima prijavljenega urnika obratovalnega O začasnem zasegu blaga in delovnih priprav mora pristojni časa prodajalne skladno z določbami 17.a člena tega zako- tržni inšpekcijski organ takoj obvestiti pristojno sodišče ozi- na, ali da prodajalna ne obratuje v prijavljenem obratoval- roma sodnika za prekrške. nem času oziroma obratuje izven tega časa ali da trgovec ne upošteva obveznosti iz drugega odstavka 17. člena tega 27. člen zakona, Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se kaz- – da trgovec ne vodi sproti evidence o nakupu in pro- nuje trgovec pravna oseba ali trgovec fizična oseba, ki stori daji blaga in storitev ali če jo vodi drugače, kot je predpisano prekršek pri opravljanju trgovinske dejavnosti: (18. člen), – če ne opravlja trgovine na debelo, razen trgovine v z odločbo začasno prepove trgovcu opravljati trgovin- tranzitu v prodajnih objektih, ki morajo izpolnjevati pogoje, sko dejavnost v prodajalni ali drugem prodajnem objektu do predpisane s tem zakonom (7. člen), odprave nepravilnosti, ugotovljene s sklepom inšpekcijske- – če ne opravlja trgovine v prodajalni, zunaj prodajalne ga organa. pa na predpisan način (9. člen), Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. – če prodajni objekti ne izpolnjujejo predpisanih mini- malnih tehničnih in drugih pogojev in če niso izpolnjeni 23. člen pogoji za prodajo blaga zunaj prodajalne (13. člen), Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugo- – če opremljenost prodajalne in način prodaje blaga tovi, da prodajalec ali trgovski poslovodja ne izpolnjuje pred- ne izpolnjujeta dodatnih pogojev (14. člen), pisane minimalne stopnje izobrazbe (16. člen), izda odloč- – če poslovni prostori, oprema in naprave ter osebe, ki bo, s katero prepove trgovcu ali osebi pri trgovcu nadaljnje neposredno prodajajo ne izpolnjujejo minimalnih sanitarno opravljanje trgovinske dejavnosti. zdravstvenih pogojev (15. člen), Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. – če prodajalec ali trgovski poslovodja nima predpisa- ne minimalne stopnje izobrazbe (16. člen), – če nima prijavljenega urnika obratovalnega časa pro- V. KAZENSKE DOLOČBE dajalne skladno z določbami 17.a člena tega zakona, če prodajalna ne obratuje v prijavljenem obratovalnem času 24. člen oziroma če obratuje izven tega časa ali če trgovec ne upoš- Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se kaz- teva obveznosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, nujejo za gospodarski prestopek: – če ne vodi evidence o nakupu in prodaji blaga in – trgovec pravna oseba ali druga pravna oseba, ki ne storitev ali če je ne vodi v skladu z zakonom (18. člen). opravlja trgovinske dejavnosti na predpisan način ali ki oprav- Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznu- lja trgovinsko dejavnost za katero ni registrirana (2., 6., 8., je odgovorna oseba pri trgovcu pravni osebi, ki stori prekr- 10. in 11. člen), šek iz prejšnjega odstavka. – druga pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejav- nost, za katero ni registrirana (2. člen), 28. člen – trgovec pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejav- (črtan) nost kljub začasni prepovedi opravljanja trgovinske dejavno- sti (22. člen). Za prestopek iz prejšnjega odstavka se trgovcu pravni Zakon o trgovini – ZT (Uradni list RS, št. 18/93) osebi ali drugi pravni osebi skupaj z denarno kaznijo izreče vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: tudi varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so bile uporabljene pri kršitvi. Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznu- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE je za gospodarski prestopek odgovorna oseba pri trgovcu pravni osebi ali drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz prvega 29. člen odstavka tega člena. Minister, pristojen za trgovino, predpiše v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona pravilnik o minimalni stopnji 25. člen izobrazbe oseb, ki neposredno opravljajo trgovinsko dejav- Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaz- nost, glede na zahtevnost posameznih vrst trgovinskih opra- nuje za prekršek: vil (16. člen), pravilnik o obratovalnem času prodajaln – trgovec fizična oseba, ki ne opravlja trgovinske de- (17. člen) in pravilnik o vodenju evidence o nakupu in proda- javnosti na predpisan način ali ki opravlja trgovinsko dejav- ji blaga in storitev (18. člen). nost, za katero ni registrirana (2., 6., 8., 10. in 11. člen), Rok iz prejšnjega odstavka velja tudi za določitev pro- – druga fizična oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost, daje blaga zunaj prodajaln ter za določitev proizvodov, ki jih za katero ni registrirana (2. člen), je dovoljeno prodajati na ta način (9. in 13. člen). – trgovec fizična oseba, ki opravlja trgovinsko dejav- Do uveljavitve pravilnikov iz prvega odstavka tega člena nost kljub začasni prepovedi opravljanja trgovinske dejavno- veljata pravilnik o izobrazbi in drugih pogojih oseb, ki oprav- sti (22. člen). ljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu (Ura- Za prekršek iz prejšnjega odstavka se trgovcu fizični dni list SRS, št. 22/78, 7/81, 19/81) in pravilnik o minimal- osebi ali drugi fizični osebi skupaj z denarno kaznijo izreče nem obsegu podatkov in minimalnih evidencah, ki jih morajo tudi varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so upoštevati in voditi pri blagovnem prometu (Uradni list SRS, bile uporabljene pri kršitvi. št. 21/78). 26. člen 30. člen Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugo- Osebam, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo tovi kršitev iz 24. in 25. člena tega zakona, začasno zaseže delo prodajalca ali trgovskega poslovodje, pa ne izpolnju- blago in delovne priprave, ki so bile uporabljene pri kršitvi. jejo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe po predpisu iz Stran 410 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

16. člena tega zakona, se prizna strokovna usposoblje- Z A K O N nost, če jim je bila ta priznana do tega dne z internim O INDUSTRIJSKI LASTNINI aktom oziroma če so najmanj 15 let opravljale delo proda- jalca ali trgovskega poslovodje. uradno prečiščeno besedilo Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona ne izpolnjuje- (ZIL-1-UPB1) jo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe po predpisu iz 16. člena tega zakona in se jim ta tudi ne priznava na način iz prejšnjega odstavka, morajo predpisano izobrazbo pridobiti Prvo poglavje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, ali pa v tem času TEMELJNA NAČELA opraviti preizkus strokovne usposobljenosti pri ustreznem 1. člen združenju trgovcev v okviru zborničnega sistema. (vsebina zakona) 31. člen (1) Ta zakon določa vrste pravic industrijske lastnine Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati po tem zakonu in postopke za podelitev in registracijo teh zakon o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in pravic, sodno varstvo pravic in zastopanje strank v postop- 29/86), razen določb 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in kih po tem zakonu. 30. člena in določbe 126., 127., 128., 129. in 130. člena (2) Pravice industrijske lastnine po tem zakonu so pa- obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88, 43/88 in tent, model, znamka in geografska označba. 24/89) ter se prenehajo uporabljati določbe 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. člena zakona o trgovini (Uradni list SFRJ, št. 2. člen 46/90). (enakost tujih in domačih oseb) (1) Pravne in fizične osebe, ki so pripadniki tujih držav, 32. člen uživajo glede varstva pravic industrijske lastnine v Republiki Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Sloveniji enake pravice kot domače pravne ali fizične osebe dnem listu Republike Slovenije. oziroma domači pripadniki v skladu s Sporazumom o trgo- vinskih vidikih pravic intelektualne lastnine z dne 15. aprila 1994 (Uradni list RS-MP, št. 10/95, v nadaljnjem besedilu: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tr- Sporazum TRIPs) ali z uporabo načela vzajemnosti. govini – ZT-A (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje na- (2) Obstoj vzajemnosti dokazuje tisti, ki se nanjo skli- slednjo prehodno in končno določbo: cuje. 7. člen 3. člen Trgovec, čigar prodajalna na dan uveljavitve tega zako- (prijava za pridobitev pravic industrijske lastnine) na že obratuje, je dolžan najpozneje v šestih mesecih od (1) Ob upoštevanju 17. člena tega zakona se pridobitev dneva uveljavitve tega zakona prijaviti urnik obratovalnega posamezne pravice industrijske lastnine v Republiki Slove- časa. niji zahteva z nacionalno prijavo, vloženo pri Uradu Republi- Do prijave urnika obratovalnega časa iz prejšnjega od- ke Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedi- stavka lahko trgovec posluje po urniku obratovalnega časa, lu: urad) v skladu s tem zakonom. veljavnem na dan uveljavitve tega zakona. (2) Pridobitev pravic industrijske lastnine v Republiki Sloveniji se lahko zahteva tudi na podlagi prijav, vloženih v 8. člen tujini, če je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v ura- Republiko Slovenijo. Pravni učinek pravic industrijske lastni- dnem listu Republike Slovenije. ne, podeljenih ali registriranih na podlagi takih prijav, je izenačen s pravicami industrijske lastnine, ki so podeljene ali registrirane na podlagi nacionalnih prijav, razen če je z mednarodno pogodbo določeno drugače. (3) Ista oseba ne more pridobiti posamezne pravice industrijske lastnine na podlagi nacionalne prijave, če je za 242. Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB1) pridobitev iste pravice prej vložila prijavo po prejšnjem od- stavku. Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je (4) Pridobitev pravic industrijske lastnine v tujini se Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra lahko zahteva tudi na podlagi prijav, vloženih pri uradu, če je 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o indus- to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko trijski lastnini, ki obsega: Slovenijo. – zakon o industrijski lastnini – ZIL-1 (Uradni list RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001) in 4. člen – zakon o spremembi zakona o industrijski lastnini – (načelo prednosti prve prijave) ZIL-1A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002). Kadar dva ali več prijaviteljev vloži prijave za pridobitev varstva za isti izum, videz izdelka ali znak v Republiki Slove- niji, ima tisti prijavitelj, ki ima zgodnejši datum prijave ali Št. 318-01/91-5/13 prednostne pravice, če je ta zahtevana, prednost pred dru- Ljubljana, dne 18. decembra 2002. gim prijaviteljem. 5. člen Predsednik (urad) Državnega zbora (1) Glavne naloge urada so: Republike Slovenije a) sprejemanje prijav, s katerimi se zahteva pridobitev Borut Pahor l. r. pravic industrijske lastnine; Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 411

b) samostojno in neodvisno vodenje postopkov za po- a) številko prijave; delitev patentov ter registracijo modelov, znamk in geograf- b) datum vložitve prijave in, če je zahtevana predno- skih označb ter podeljevanje patentov in registriranje mode- stna pravica, datum, državo oziroma urad in števil ko prve lov, znamk in geografskih označb; prijave; c) vodenje registrov pravic industrijske lastnine in dru- c) podatke o prijavitelju (priimek, ime in naslov oziroma gih registrov, ki jih določa ta zakon; firmo in sedež); d) opravljanje informacijskih storitev v zvezi s pravicami d) naziv izuma. industrijske lastnine; 9. člen e) zastopanje Republike Slovenije pri tujih in mednaro- dnih organizacijah, ki delujejo na področju industrijske la- (pristojbine) stnine, na podlagi stališč, navodil in pooblastil Vlade Repu- (1) V zvezi s pridobitvijo in vzdrževanjem veljavnosti blike Slovenije; pravic po tem zakonu se plačujejo pristojbine. Pristojbine se f) opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti. plačujejo v rokih, določenih s tem zakonom. Višino pristoj- (2) Urad izdaja svoje uradno glasilo, v katerem objavlja bin določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. podatke o prijavah in pravicah industrijske lastnine. (2) V postopkih, v katerih se po prejšnjem odstavku (3) Urad vodi samostojno finančno poslovanje in evi- plačujejo pristojbine, se ne plačujejo takse po zakonu, ki dentiranje v zvezi s pobiranjem in plačevanjem pristojbin ureja upravne takse. (3) Če pristojbine v postopku niso pravočasno plačane po tem zakonu in plačilom storitev, opravljenih na podlagi ali če niso plačane v celoti, se šteje, da pristojbina ni plača- 7. člena tega zakona. na in da je vloga umaknjena, razen če ta zakon določa (4) Urad vodi in za njegovo delo odgovarja direktor drugače. Na zahtevo plačnika urad vrne plačani znesek. urada, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije. 6. člen Drugo poglavje (odločanje urada) PATENT (1) V postopku podelitve ali registracije pravic industrij- ske lastnine, vzdrževanja njihove veljavnosti in postopkih pri 1. oddelek vodenju registrov pravic in drugih registrov izdaja urad odloč- Patent in patent s skrajšanim trajanjem be, sklepe in druge akte na podlagi tega zakona. Če ta zakon nima ustreznih določb, se subsidiarno uporablja za- 10. člen kon, ki ureja splošni upravni postopek. (predmet patentnega varstva) (2) Postopke v zvezi s prijavami po drugem ali četrtem (1) Patent se podeli za izum s slehernega področja odstavku 3. člena tega zakona vodi urad na podlagi ustrez- tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko upo- nih mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Sloveni- rabljiv. jo, ter pravil in navodil, ki so izdana za izvajanje teh medna- (2) Z uredbo Vlade Republike Slovenije se opredelijo rodnih pogodb. Če ustrezna mednarodna pogodba, ki natančnejši pogoji za podeljevanje patentov za posamezna obvezuje Republiko Slovenijo, ter pravila in navodila, izdana področja tehnike z določenimi tehničnimi ali tehnološkimi za izvajanje te mednarodne pogodbe, nimajo ustreznih do- posebnostmi. ločb, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona. 11. člen 7. člen (izjeme iz patentnega varstva) (posredovanje informacij) (1) Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode (1) Urad je ob upoštevanju 8. člena tega zakona dol- in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno žan vsakomur omogočiti vpogled v spis v zvezi s prijavo ter aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za izume po dostop do informacij o prijavah in podeljenih ali registriranih 10. členu tega zakona. pravicah. (2) Patent ne sme biti podeljen za: (2) Proti plačilu posreduje urad informacije o stanju a) izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim re- tehnike, ki so zajete v patentnih dokumentih, in opravlja dom ali moralo; druge storitve na področju informiranja in dokumentacije. b) izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali po- (3) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, stopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem izda odredbo o ceniku, s katero se določijo vrste in višina človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša plačil iz prejšnjega odstavka. na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku. 8. člen (tajnost in vpogled v prijave) 12. člen (1) Spisi v zvezi s patentno prijavo in prijavo modela so (novost izuma) do objave patentne prijave in prijave modela v uradnem (1) Izum je nov, če ni obsežen s stanjem tehnike. glasilu urada uradna tajnost. (2) V stanje tehnike se šteje vse, kar je bilo pred datu- (2) V spise, ki so uradna tajnost, je mogoče vpogledati mom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali le s soglasjem prijavitelja. pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Uči- (3) Vpogled v spis, ki je uradna tajnost, se brez sogla- nek prednostne pravice je, da se za potrebe tega člena sja prijavitelja dovoli tisti osebi, ki dokaže, da jo je v zvezi z datum prednostne pravice šteje kot datum prijave. njenimi dejanji prijavitelj pisno opozoril na svojo prijavo in (3) V stanju tehnike je zaobsežena tudi vsebina prijav, obseg zahtevanega varstva. ki so bile vložene pred datumom iz prejšnjega odstavka in (4) Še pred objavo patentne prijave v uradnem glasilu so bile objavljene na ta dan ali kasneje, in sicer: urada, lahko urad objavi ali sporoči tretji osebi naslednje a) nacionalnih patentnih prijav, kot so bile prvotno vlo- podatke: žene pri uradu; Stran 412 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

b) prijav za evropski patent, kot so bile prvotno vložene 17. člen pri Evropskem patentnem uradu (v nadaljnjem besedilu: (zaupni izumi) EPU) na podlagi Konvencije o podeljevanju evropskih pa- (1) Izum, ki je pomemben za obrambo ali varnost Re- tentov z dne 5. oktobra 1973 (v nadaljnjem besedilu: EPK), publike Slovenije, se šteje za zaupnega in se prijavi pri če se z njimi zahteva varstvo v Republiki Sloveniji; ministrstvu, pristojnem za obrambo. c) mednarodnih prijav, kot so bile prvotno vložene na (2) O pogojih izkoriščanja zaupnega izuma, zlasti o podlagi Pogodbe o sodelovanju na področju patentov z dne plačilu za njegovo izkoriščanje, se neposredno dogovorita 19. junija 1970, dopolnjene 2. oktobra 1979 in spremenje- izumitelj in ministrstvo, pristojno za obrambo. ne 3. februarja 1984 (Uradni list RS-MP, št. 19/93, v na- (3) Prijava za izum po prvem odstavku tega člena se daljnjem besedilu: PCT), ki jih je urad prejel kot izbrani urad lahko vloži pri uradu, če ga ministrstvo, pristojno za obram- v skladu z 39. členom PCT. bo, ne želi izkoriščati ali če soglaša z vložitvijo patentne (4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega prijave. odstavka tega člena se lahko snov ali zmes, ki je obsežena s stanjem tehnike, zavaruje s patentom za izum, ki se nana- 18. člen ša na snov ali zmes za uporabo pri postopku zdravljenja po (pravice iz patenta) točki b) drugega odstavka 11. člena tega zakona, če takšna (1) Patent zagotavlja imetniku naslednje izključne pra- uporaba ni obsežena s stanjem tehnike. vice: a) če je predmet patenta proizvod: preprečitev tretjim 13. člen osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, upo- (neškodljivo razkritje izuma) rabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uva- (1) Ob uporabi 12. člena tega zakona se ne upošteva žajo zadevni proizvod; razkritje izuma, do katerega je prišlo v roku največ šest b) če je predmet patenta postopek: preprečitev tretjim mesecev pred vložitvijo patentne prijave neposredno ali po- osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek upo- sredno zaradi: rabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene a) očitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postop- pravnega prednika ali kom. b) dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik (2) Obseg patentnega varstva je določen z vsebino razstavil izum na uradni ali uradno priznani mednarodni raz- patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se stavi iz 62. člena tega zakona. uporabljajo tudi opis in skice. (2) Določba točke b) prejšnjega odstavka velja le, če prijavitelj v prijavi navede, da je bil izum na tak način razstav- 19. člen ljen, in predloži o tem ustrezno potrdilo v skladu z drugim (omejitev pravic iz patenta) odstavkom 62. člena tega zakona. Pravice iz 18. člena tega zakona se ne nanašajo na: a) dejanja, storjena zasebno in za negospodarske na- 14. člen mene; (inventivna raven) b) raziskave in poizkuse vseh vrst, ki se nanašajo na (1) Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za stro- predmet patenta, ne glede na njihov končni namen; kovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike c) neposredno posamično pripravo zdravila v lekarni v po drugem odstavku 12. člena tega zakona. skladu z zdravniškim navodilom ali receptom ter dejanja, ki se nanašajo na tako pripravljeno zdravilo; (2) Če so v stanju tehnike zaobseženi tudi dokumenti d) uporabo predmeta patentiranega izuma na ladjah po tretjem odstavku 12. člena tega zakona, se ti dokumenti drugih držav, v ladijskem trupu, strojih, škripčevju, palubni pri presoji inventivne ravni ne upoštevajo. opremi in raznih dodatkih ladijske opreme, kadar te ladje (3) Če vloži isti prijavitelj poleg prve patentne prijave, začasno ali slučajno priplujejo v vode Republike Slovenije, ki še ni bila objavljena, še kakšno patentno prijavo, ki se pod pogojem, da je izum tu uporabljen izključno za potrebe nanaša na isti predmet izuma kot prva, se prva patentna ladje; prijava ne upošteva pri presoji inventivne ravni druge pa- e) uporabo patentiranega izuma v konstrukcijah ali de- tentne prijave. lovanju zračnih plovil ali kopenskih vozil drugih držav, ali v 15. člen priborih teh plovil oziroma vozil, kadar začasno ali slučajno (industrijska uporabljivost) pridejo na ozemlje Republike Slovenije; f) dejanja, predvidena v 27. členu Konvencije o medna- Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma rodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944 (Uradni lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejav- list FLRJ-MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, 11/63, 49/71, nosti, vključno s kmetijstvom. 62/73, 15/78, 2/80, Uradni list RS-MP, št. 9/92), kadar gre za letalo države, za katero veljajo določbe navedenega 16. člen člena konvencije. (predmet varstva patenta s skrajšanim trajanjem) (1) Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in žival- 20. člen sko pasmo se patent s skrajšanim trajanjem lahko podeli za (pravica poprejšnje uporabe) izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjal- (1) Pravice, ki jih ima imetnik patenta na podlagi nim delom. 18. člena tega zakona, nimajo pravnega učinka zoper ose- (2) Šteje se da je izum dosežen z ustvarjalnim delom, bo, ki je v dobri veri uporabljala izum v Republiki Sloveniji če izkazuje določeno učinkovitost ali praktično prednost pri pred datumom prijave zadevnega patenta ali datumom pre- gospodarski uporabi. dnostne pravice, če je ta zahtevana, ali se pripravljala za (3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na patent, njegovo uporabo, in ki nadaljuje s tako uporabo. Taka veljajo smiselno za patent s skrajšanim trajanjem, razen če oseba zadrži pravico uporabljati izum, nima pa pravice ta zakon določa drugače. dajati licence ali drugače razpolagati z izumom. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 413

(2) Pravica osebe iz prejšnjega odstavka do nadaljeva- 26. člen nja uporabe izuma se sme prenesti le skupaj z zadevnim (veljavnost evropske patentne prijave) podjetjem ali poslovno dejavnostjo, v kateri se uporablja (1) Evropska patentna prijava, s katero se zahteva var- izum ali so bile izvedene priprave za njegovo uporabo. stvo v Republiki Sloveniji in kateri je bil dodeljen datum 21. člen vložitve, je enakovredna nacionalni patentni prijavi, ob upoš- (izčrpanje pravic iz patenta) tevanju morebitne zahtevane prednostne pravice za evrop- sko patentno prijavo, ne glede na kasnejši izid o njej. (1) Pravice iz patenta se ne nanašajo na dejanja v Republiki Sloveniji v zvezi s proizvodom, na katerega se (2) Objavljena evropska patentna prijava, s katero se patent nanaša, potem ko je imetnik ta proizvod dal na trg v zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, ima varstvo, določeno Republiki Sloveniji ali se je to zgodilo z njegovim izrecnim s četrtim odstavkom 122. člena tega zakona, in sicer od soglasjem, razen če obstajajo razlogi, ki bi po pravu Repu- dneva, ko je prijavitelj obvestil osebo, ki uporablja izum v blike Slovenije utemeljevali razširitev pravic iz patenta na Republiki Sloveniji, o slovenskem prevodu patentnih zahtev- taka dejanja. kov objavljene evropske patentne prijave. (2) Izčrpanje pravic iz patenta po prejšnjem odstavku se lahko razširi prek ozemlja Republike Slovenije, če je to v 27. člen skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slo- (veljavnost evropskega patenta) venijo. (1) Evropski patent, s katerim se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, zagotavlja glede na drugi do četrti od- 22. člen stavek tega člena od dneva, ko je EPU objavil sklep o (trajanje patenta) njegovi podelitvi, enake pravice kot nacionalni patent pri (1) Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena in us- uradu po 18. členu tega zakona. treznih določb 109. člena tega zakona traja patent dvajset (2) V roku treh mesecev po datumu objave sklepa o let od datuma vložitve prijave. podelitvi evropskega patenta je imetnik evropskega paten- (2) Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za ta dolžan dostaviti uradu slovenski prevod patentnih za- izum enkrat podaljša veljavnost patenta, in sicer za največ htevkov za evropski patent in plačati predpisano pristojbi- pet let, če je razglašeno vojno stanje ali podobne izredne no za objavo. razmere – za dobo trajanja takšnega stanja oziroma okoli- ščin. (3) Če velja zaradi ugovora, vloženega pri EPU, evrop- (3) Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za ski patent s spremenjenimi zahtevki, se smiselno uporablja izum v skladu z uredbo Vlade Republike Slovenije enkrat prejšnji odstavek. podeli dodatni varstveni certifikat, in sicer za največ pet let, (4) Če vsebujejo zahtevki sklicevalne oznake, navede- če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo ne v skicah, se prevodu, določenem v drugem in tretjem oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred pričetkom odstavku tega člena priložijo tudi skice, s tem da se prevede gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom tudi vsako besedilo v teh skicah. predpisani uradni postopek odobritve – za dobo trajanja (5) Urad objavi vsak prevod, ki je pravilno vložen v uradnega postopka. skladu z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena. (6) Če imetnik evropskega patenta ravna po drugem 23. člen odstavku tega člena, izda urad odločbo o vpisu evropskega (trajanje patenta s skrajšanim trajanjem) patenta v register patentov pri uradu. Ob upoštevanju ustreznih določb 109. člena tega za- (7) Če prevod, naveden v drugem, tretjem ali četrtem kona traja patent s skrajšanim trajanjem deset let od datuma odstavku tega člena, ni pravočasno vložen ali če predpisana vložitve prijave. pristojbina ni pravočasno plačana, se evropski patent, s katerim se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, šteje za 2. oddelek ničnega. Evropska patentna prijava in evropski patent 28. člen 24. člen (verodostojno besedilo evropskih patentnih prijav (uporaba prava) ali evropskih patentov) (1) Za patent, ki ga je v skladu z EPK podelil EPU (v (1) Če prevod iz 26. in 27. člena tega zakona zagotav- nadaljnjem besedilu: evropski patent), in za prijavo, vloženo lja ožje varstvo kot v jeziku postopkov, se prevod šteje za v skladu z EPK za evropski patent (v nadaljnjem besedilu: verodostojno besedilo, razen v primeru postopka ugovora evropska patentna prijava), s katerima se zahteva varstvo v pri EPU. Republiki Sloveniji, se uporabljajo določbe tega zakona, razen če je z EPK drugače določeno. (2) Prijavitelj ali imetnik evropskega patenta lahko vsak (2) V primeru neskladja med določbami EPK in določ- čas vloži popravljeni prevod patentnih zahtevkov. Popravlje- bami tega zakona, se glede evropskih patentnih prijav in ni prevod ima pravni učinek od dneva, ko ga je urad objavil evropskih patentov uporabljajo določbe EPK. oziroma od dneva, ko je prijavitelj ali imetnik evropskega patenta o njem obvestil osebo, ki uporablja ta izum v Repu- 25. člen bliki Sloveniji. (vložitev evropske patentne prijave) (3) Vsaka oseba, ki izum v dobri veri uporablja ali je (1) Evropska patentna prijava, z izjemo izločenih prijav, izvedla učinkovite in resne priprave za uporabo izuma, pri se sme vložiti pri uradu v jeziku, ki ga dopuščata prvi in drugi čemer takšna uporaba ne bi bila kršitev prijave oziroma odstavek 14. člena EPK. patenta v izvirnem prevodu, sme tudi potem, ko začne (2) Pri evropski patentni prijavi za izum, ki lahko vpliva veljati popravljeni prevod, brez plačila nadaljevati s tak- na nacionalno varnost v Republiki Sloveniji, se uporablja šno uporabo v svojem poslovanju in za potrebe tega po- 17. člen tega zakona. slovanja. Stran 414 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

29. člen Tretje poglavje (pristojbine za evropski patent) MODEL (1) Pristojbine za vzdrževanje evropskega patenta v Republiki Sloveniji, se za leta, ki sledijo letu, v katerem je bil 1. oddelek objavljen sklep o podelitvi evropskega patenta, plačujejo Model uradu ob upoštevanju 109. in 110. člena tega zakona. 33. člen (2) Ne glede na prejšnji odstavek zapade prva pristojbi- na za vzdrževanje evropskega patenta v plačilo dva meseca (predmet varstva modela) po objavi sklepa o podelitvi evropskega patenta. (1) Model se registrira za videz izdelka, ki je nov in ima (3) V skladu z 39. členom EPK pripada Evropski paten- individualno naravo. tni organizaciji del pristojbin, vplačanih po tem členu. (2) Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, 30. člen barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. (sprememba v nacionalno patentno prijavo) (3) Izdelek pomeni industrijski ali obrtni izdelek, ki med (1) Evropska patentna prijava, s katero se zahteva var- drugim vključuje dele, ki so namenjeni za sestavo komplek- stvo v Republiki Sloveniji, se lahko spremeni v nacionalno snega izdelka, embalažo, modni kroj, opremo knjig, grafič- patentno prijavo, če se šteje evropska patentna prijava za ne simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških pro- umaknjeno na podlagi petega odstavka 77. člena EPK ali gramov. Kompleksen izdelek pomeni izdelek, sestavljen iz ker prevod prijave po drugem odstavku 14. člena EPK ni bil več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se vložen pravočasno, kot to določa tretji odstavek 90. člena izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi. EPK. (4) Če se videz izdelka nanaša na sestavni del kom- (2) Prijavitelj mora v predpisanem roku plačati predpi- pleksnega izdelka, je nov in ima individualno naravo le: sano pristojbino in vložiti prevod prijave pri uradu v sloven- a) če sestavni del, potem ko je vključen v kompleksen skem jeziku. izdelek, ostane viden ob normalni uporabi kompleksnega izdelka, in 31. člen b) če vidne značilnosti sestavnega dela tudi same iz- (hkratno varstvo) polnjujejo pogoja glede novosti in individualne narave. Če imata evropski patent in nacionalni patent, ki sta (5) Normalna uporaba po točki a) prejšnjega odstavka podeljena isti osebi, isti datum vložitve ali isti datum zahteva- pomeni uporabo pri končnem uporabniku, brez opravil vzdr- ževanja, servisiranja ali popravljanja. ne prednostne pravice, nacionalni patent ne bo imel prav- nega učinka od datuma, ko je potekel rok za ugovor na 34. člen evropski patent in ugovor ni bil vložen, ali od datuma kon- (novost in individualna narava) čne odločbe o veljavnosti evropskega patenta v postopku (1) Videz izdelka je nov, če pred datumom vložitve ugovora, če se nacionalni patent nanaša na isti izum kot prijave modela ali datumom prednostne pravice, če je ta evropski patent. zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka. Videz izdelka se šteje za enakega, če se njegove značilnosti razli- 3. oddelek kujejo le v nepomembnih podrobnostih. Patentna prijava po PCT (2) Videz izdelka ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od 32. člen celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil (prijave na podlagi PCT) dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave ali datu- (1) Urad opravlja v skladu s PCT funkcijo prejemnega mom prednostne pravice, če je ta zahtevana. urada. (3) Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva (2) Urad sprejema mednarodne prijave, katerih vložniki stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka. so državljani Republike Slovenije ali osebe, ki imajo stalno bivališče oziroma sedež na ozemlju Republike Slovenije. 35. člen (3) Mednarodna prijava po PCT se vloži v angleškem, (razkritje videza izdelka) francoskem ali nemškem jeziku. Mednarodna prijava po (1) Pri uporabi 34. člena tega zakona se šteje, da je PCT se lahko vloži tudi v slovenskem jeziku, če je v roku, bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen v predpisanim s pravili ali navodili, izdanimi za izvajanje PCT, postopku registracije oziroma kako drugače ali razstavljen, uradu predložen prevod te prijave v angleški, francoski ali uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred datumom nemški jezik. vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta (4) Urad pobira v imenu in za račun Mednarodnega zahtevana, razen če bi ti dogodki lahko neutemeljeno po- urada Svetovne organizacije za intelektualno lastnino pri- stali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Republiki Slove- stojbine v zvezi s prijavami po tem členu. niji. Videz izdelka ne šteje za dostopnega javnosti zgolj (5) EPU je pristojna ustanova za mednarodno poizved- zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neiz- bo in mednarodni predhodni preizkus mednarodnih prijav recnimi pogoji zaupnosti. po PCT, vloženih pri uradu. (2) Pri uporabi 34. člena tega zakona se razkritje ne (6) Imenovanje ali izbira Republike Slovenije v medna- upošteva, če je bil videz izdelka, za katerega se zahteva rodni prijavi po točki (viii) 2. člena PCT se šteje kot zahteva varstvo z modelom, dostopen javnosti v Republiki Sloveniji: za podelitev evropskega patenta, ki velja v Republiki Slove- a) zaradi podatkov, ki jih je dal oblikovalec, njegov niji na podlagi mednarodne pogodbe, ki obvezuje Republi- pravni naslednik ali tretja oseba, ali zaradi dejanja oblikoval- ko Slovenijo. ca ali njegovega pravnega naslednika; in Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 415

b) v obdobju dvanajstih mesecev pred vložitvijo prijave, (2) Izčrpanje pravic iz modela po prejšnjem odstavku ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana. se lahko razširi prek ozemlja Republike Slovenije, če je to v (3) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, če je bil videz skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slo- izdelka dostopen javnosti kot posledica zlorabe v odnosu venijo. do oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika. 39. člen 36. člen (druge oblike varstva modela) (zavrnitev modela) (1) Določbe tega zakona o modelu ne posegajo v do- (1) Videz izdelka se ne sme registrirati kot model: ločbe drugih zakonov, ki se nanašajo na neregistrirane mo- a) če ne ustreza drugemu odstavku 33. člena tega dele, znamke ali druge znake razlikovanja, patente, upora- zakona; bne modele, oznake, civilno odgovornost ali nelojalno b) če ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali četrtega od- konkurenco. stavka 33. člena ali 34. ali 35. člena tega zakona; (2) Model je lahko predmet avtorskopravnega varstva c) če mora biti zavrnjen na podlagi 6. ter člena Pariške od dneva, ko je bil videz izdelka ustvarjen ali določen v konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca katerikoli obliki, če izpolnjuje pogoje za pridobitev takega 1883, zadnjič revidirane 14. julija 1967 (Uradni list SFRJ- varstva po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. MP, št. 5/74, 7/86, Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadalj- njem besedilu: Pariška konvencija), ker ni bilo izdano dovo- 40. člen ljenje pristojnih organov; (trajanje modela) d) če vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali gr- (1) Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma be, ki niso obseženi s 6. ter členom Pariške konvencije, vložitve prijave. vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni (2) Ob upoštevanju ustreznih določb 109. člena tega organi zanje izdali dovoljenje za registracijo; zakona lahko imetnik modela obnovi model za eno ali več e) če nasprotuje javnemu redu ali morali. petletnih obdobij, vendar največ petindvajset let od datuma (2) Model se ne more registrirati za značilnosti izgleda vložitve prijave. izdelka, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo. (3) Če se model nanaša na več izdelkov, se lahko (3) Model se ne more registrirati za značilnosti izgleda obnovi v skladu s prejšnjim odstavkom za celotni model ali v izdelka, ki morajo biti reproducirane v natančni obliki in zoženem obsegu le za nekatere izdelke. dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, na katerega se videz nanaša, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga 2. oddelek vanj, okrog njega ali ob njega namestiti, tako da lahko vsak Mednarodni depozit modela izdelek opravlja svojo funkcijo. (4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko pod pogoji iz 41. člen 34. člena tega zakona kot model registriran videz izdelka, ki (zahteve po Haaškem sporazumu) omogoča večkratno sestavo ali povezavo medsebojno za- (1) Zahteve po Haaškem sporazumu o mednarodnem menljivih izdelkov znotraj modularnega sistema. depozitu industrijskih vzorcev in modelov z dne 28. novem- bra 1960, dopolnjenem 14. julija 1967 ter spremenjenem 37. člen in dopolnjenem 28. septembra 1979 (Uradni list RS-MP, št. (pravice iz modela) 20/94, v nadaljnjem besedilu: Haaški sporazum) se vložijo (1) Imetnik modela ima izključno pravico, da ga upo- v skladu s Haaškim sporazumom ter pravili in navodili, izda- rablja in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega sogla- nimi za njegovo izvajanje, neposredno pri Mednarodnem sja, da ga uporabljajo. Omenjena uporaba obsega zlasti uradu. izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje (2) Pri zahtevah po Haaškem sporazumu, s katerimi se ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali zahteva varstvo modela v Sloveniji, se v skladu z 8. členom skladiščenje takega izdelka v te namene. Haaškega sporazuma smiselno uporabljajo določbe tega (2) Obseg varstva vključuje vsak videz izdelka, ki pri zakona, razen drugega odstavka 96. člena tega zakona. seznanjenem uporabniku ne ustvari drugačnega celotnega vtisa. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju njegovega videza izdelka. Četrto poglavje (3) Pravice iz prvega odstavka tega člena se ne nana- ZNAMKA šajo: a) smiselno na dejanja, našteta v 19. členu tega zako- 1. oddelek na, razen točke c); Znamka in kolektivna znamka b) na dejanja reproduciranja za namene citiranja ali učenja, če so v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in ne 42. člen škodijo neupravičeno normalnemu izkoriščanju modela in (predmet varstva znamke) če se navede vir. (1) Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali (4) Tretja oseba sme uveljavljati pravico poprejšnje kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje uporabe modela. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega 20. člena tega zakona. podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni 38. člen elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga (izčrpanje pravic iz modela) ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršna- (1) Pravice iz modela se ne nanašajo na dejanja v zvezi koli kombinacija takih znakov. z izdelkom, na katerega se nanaša videz, ki je predmet (2) Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, modela, če je imetnik modela dal izdelek na trg v Republiki se upoštevajo vse dejanske okoliščine, zlasti trajanje upora- Sloveniji ali je bilo to storjeno z njegovim soglasjem. be znaka. Stran 416 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(3) Narava blaga ali storitev, na katere se nanaša znam- e) če imetnik znamke, registrirane v kakšni državi člani- ka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo. ci unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije (v na- daljnjem besedilu: Pariška unija), ali Svetovne trgovinske 43. člen organizacije (v nadaljnjem besedilu: WTO), dokaže, da je ta (absolutni razlogi za zavrnitev znamke) znak brez njegovega pooblastila prijavil njegov posrednik ali (1) Kot znamka se ne sme registrirati znak: zastopnik na svoje ime; a) ki ne more biti znamka; f) če bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim b) ki je brez slehernega razlikovalnega učinka; pravicam do imena, osebnega portreta, označbe za rastlin- c) ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključ- sko sorto, geografske označbe ali drugi pravici industrijske no vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski lastnine ali prej pridobljeni avtorski pravici, razen če je imet- izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali dru- nik prej pridobljene pravice izrecno soglašal z registracijo ge značilnosti blaga ali storitev; takega znaka. d) ki vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki ozna- (2) Prejšnja znamka po prejšnjem odstavku pomeni: čuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na a) znamko, ki je bila prijavljena ali registrirana v Repu- vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora; bliki Sloveniji na podlagi nacionalne prijave pred datumom e) ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali vložitve prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi pravice, če je ta zahtevana; trgovanja; b) znamko, za katero je bilo zahtevano varstvo v Repu- f) ki sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave bliki Sloveniji na podlagi mednarodne prijave pred datumom blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje vložitve prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne blagu bistveno vrednost; pravice, če je ta zahtevana. g) ki nasprotuje javnemu redu ali morali; h) ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali 45. člen geografskega izvora blaga ali storitev; (predmet varstva kolektivne znamke) i) ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali (1) Kot kolektivna znamka se lahko registrira vsak znak, jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema; ki ustreza zahtevam po 42. členu tega zakona in je primeren j) za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih orga- za razlikovanje blaga ali storitev članov nosilca kolektivne nov in mora biti zavrnjen na podlagi 6.ter člena Pariške znamke od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na konvencije; proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali kakšne k) ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, druge značilnosti. ki niso obseženi s 6. ter členom Pariške konvencije, vendar (2) Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je lah- imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi ko vsako društvo ali združenje pravnih ali fizičnih oseb, zanje izdali dovoljenje za registracijo. vključno z zvezo društev ali združenj, ki ima lastnost pravne (2) Za znamke, ki so pridobile razlikovalni učinek z osebe (v nadaljnjem besedilu: društvo), ali pravna oseba dolgotrajno uporabo, se ne uporabljajo točke b), c) in e) javnega prava. prejšnjega odstavka. (3) Člani nosilca lahko v skladu s pravilnikom iz (3) Znaka, ki ne sme biti registriran zaradi nasprotova- 46. člena tega zakona uporabljajo kolektivno znamko. nja določbam j) in k) prvega odstavka tega člena, ker vsebu- (4) Za pridobitev kolektivne znamke se uporabljajo do- je ime, kratico, državni grb, emblem, zastavo ali kakšen ločbe tega zakona, razen če ta zakon določa drugače. drug uradni znak Republike Slovenije ali njegov del, ni do- voljeno uporabljati v gospodarskem prometu brez soglasja 46. člen Vlade Republike Slovenije. (pravilnik o kolektivni znamki) (1) Vložnik prijave za registracijo kolektivne znamke 44. člen mora skupaj s prijavo predložiti pravilnik o kolektivni znamki. (relativni razlogi za zavrnitev znamke) (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj (1) Kot znamka se nadalje ne sme registrirati znak: naslednje podatke: a) ki je enak prejšnji znamki druge osebe in če so a) naziv in sedež prijavitelja; blago ali storitve, za katere je registracija zahtevana, enaki b) dejavnost prijavitelja in podatke o tem, koga uradno blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejšnja znamka; oziroma statutarno predstavlja ali zastopa; b) ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe c) pogoje za pridobitev članstva; in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in d) podatke o krogu upravičencev do uporabe kolektiv- znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost ne znamke; zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje ver- e) določbe o pravicah in obveznostih članov v primeru jetnost povezovanja s prejšnjo znamko; kršitve kolektivne znamke. c) ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, (3) Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je dol- ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podo- žan urad nemudoma obvestiti o vsaki spremembi ali dopol- bni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahteva- nitvi pravilnika. Urad preveri, ali sprememba oziroma dopol- na, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga nitev pravilnika ustreza določbam drugega odstavka tega izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje člena. znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala poveza- (4) Pravilnik je javen in je vpogled vanj dovoljen nost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znam- vsakomur. ke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke; 47. člen d) če je enak ali podoben znamki ali neregistriranemu (pravice iz znamke) znaku, ki je v Republiki Sloveniji znana znamka v smislu (1) Znamka daje imetniku izključno pravico do njene člena 6.bis Pariške konvencije ali tretjega odstavka 16. čle- uporabe in druge izključne pravice po tem zakonu. Imetnik na Sporazuma TRIPs; znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 417 njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporab- (3) Izčrpanje pravic iz znamke po prvem odstavku tega ljajo: člena se lahko razširi prek ozemlja Republike Slovenije, če a) katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali je to v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republi- storitve, ki so obseženi z znamko; ko Slovenijo. b) katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali 51. člen storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost (reprodukcije znamk v slovarjih) zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med Če daje reprodukcija znamke v slovarju, enciklopediji znakom in znamko; ali podobnem delu vtis, da gre za generično ime blaga ali c) katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za storitev, za katere je znak registriran, mora založnik dela na blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z zahtevo imetnika znamke poskrbeti za to, da je najkasneje v znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in če bi naslednji izdaji publikacije pri reprodukciji znamke oznaka, uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila da gre za znamko. ali oškodovala značaj ali ugled znamke. (2) Pravica iz prejšnjega odstavka obsega med drugim 52. člen prepoved: (trajanje znamke) a) opremljanja blaga ali njihove embalaže z znakom; (1) Znamka traja deset let od datuma vložitve prijave. b) ponujanja blaga, označenega s tem znakom, njego- (2) Ob upoštevanju ustreznih določb 109. člena tega vega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene oziroma zakona lahko imetnik znamke poljubno mnogokrat obnovi ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom; znamko za obdobje naslednjih deset let, šteto od datuma c) uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom; vložitve prijave. d) uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v ogla- (3) Znamka se lahko obnovi v skladu s prejšnjim od- ševanju. stavkom za vse blago ali storitve ali v zoženem obsegu le za 48. člen nekatero blago ali storitve. (omejitev pravic iz znamke) 2. oddelek (1) Imetnik znamke ne more prepovedati tretjemu v Mednarodna registracija znamke gospodarskem prometu, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporablja: 53. člen a) svoje ime ali naslov; (vložitev zahteve pri uradu) b) označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali (1) Urad sprejema zahteve v skladu z Madridskim aran- opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev; žmajem o mednarodnem registriranju znamk z dne 14. apri- c) znamko, če je potrebno z njo označiti namen proiz- la 1891, zadnjič revidiranim 14. julija 1967 (Uradni list SFRJ- voda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele; MP, št. 2/74, Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljnjem d) znak, ki je enak ali podoben znamki, če ga je tretji besedilu: Madridski aranžma) in Protokolom k Madridskemu začel uporabljati v dobri veri pred datumom vložitve prijave sporazumu o mednarodnem registriranju znamk z dne 27. oziroma pred datumom prednostne pravice, če je ta v prijavi junija 1997 (Uradni list RS-MP, št. 21/97, v nadaljnjem zahtevana. besedilu: Madridski protokol). (2) Če imetnik prejšnje znamke iz drugega odstavka (2) Ob vložitvi zahteve ali v treh mesecih od vročitve 44. člena tega zakona v obdobju petih zaporednih let ni poziva urada se plača ustrezna pristojbina. Če pristojbina ni nasprotoval uporabi kasnejše znamke, čeprav je vedel za plačana v tem roku, se šteje, da je zahteva umaknjena. njeno uporabo, ne more na podlagi svoje prejšnje znamke (3) K zahtevi za mednarodno registriranje znamke mo- vložiti tožbe po 114. ali 119. členu tega zakona ali prepove- ra vložnik priložiti seznam blaga ali storitev v jeziku, ki je dati uporabe kasnejše znamke za blago ali storitve, za kate- predpisan z Madridskim aranžmajem oziroma Madridskim re se kasnejša znamka uporablja, razen če kasnejša znam- protokolom in predpisi in navodili za njuno izvajanje. ka ni bila prijavljena v dobri veri. (4) Če zahteva ni sestavljena v skladu z Madridskim aranžmajem oziroma Madridskim protokolom, predpisi in 49. člen navodili za njuno izvajanje, tem zakonom in podzakonskimi (omejitev pravic iz kolektivne znamke) predpisi, urad pozove vložnika, naj jo v treh mesecih od Nosilec kolektivne znamke, ki označuje tudi geografski vročitve poziva ustrezno dopolni ali popravi. Če vložnik v izvor blaga, mora omogočiti vsaki osebi, katere blago ali tem roku ne popravi ali dopolni ustrezno svoje zahteve, se storitve izvirajo iz navedenega geografskega območja in ki šteje, da je zahteva umaknjena. ustrezajo v pravilniku navedenim pogojem za uporabo ko- (5) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, lektivne znamke, da postane član društva, ki je nosilec te s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino za- znamke. htev iz prvega odstavka tega člena in postopke v zvezi s temi zahtevami. 50. člen (izčrpanje pravic iz znamke) 54. člen (1) Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove nje- (preizkus mednarodne znamke) no uporabo v zvezi z blagom, ki ga je imetnik dal na trg v (1) Pri zahtevah po Madridskem aranžmaju ali Madrid- Republiki Sloveniji ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem. skem Protokolu, s katerimi se zahteva varstvo znamke v (2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če obstajajo ute- Republiki Sloveniji, se v skladu s 5. členom Madridskega meljeni razlogi za imetnikovo nasprotovanje nadaljnji komer- aranžmaja oziroma 5. členom Madridskega protokola smi- cializaciji blaga, zlasti če se je stanje tega blaga spremenilo selno uporabljajo določbe tega zakona, razen 103. člena ali poslabšalo, potem ko je bilo dano na trg. tega zakona. Stran 418 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(2) Objava podatkov o mednarodno registrirani znamki (3) Uporaba registrirane geografske označbe je prepo- v glasilu Mednarodnega urada se šteje kot objava prijave vedana, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje določena znamke v Republiki Sloveniji. geografska označba, tudi če je označen pravi izvor blaga, (3) Če se imetnik znamke, ki zahteva varstvo v Repu- če je geografska označba uporabljena v prevodu ali če bliki Sloveniji na podlagi Madridskega aranžmaja ali Ma- geografsko označbo spremljajo izrazi, kot so “vrsta”, “tip”, dridskega protokola, ne izreče o nameravani zavrnitvi var- “stil”, “imitacija” in podobno. stva znamke, o kateri je obveščen v skladu s 5. členom Madridskega aranžmaja oziroma 5. členom Madridskega 59. člen protokola, urad v takem primeru ne glede na peti odstavek (omejitev pravic iz registrirane geografske označbe) 129. člena tega zakona izjemoma vroči odločbo neposre- (1) Če je bila znamka, ki je enaka ali podobna registri- dno po pošti imetniku znamke. rani geografski označbi, prijavljena ali registrirana v dobri veri ali če je bila znamka pridobljena z uporabo v dobri veri, Peto poglavje še preden je bila geografska označba registrirana, te znam- GEOGRAFSKA OZNAČBA ke ni mogoče razveljaviti ali prepovedati njene uporabe. (2) Registrirana geografska označba ne izključuje pra- 55. člen vice drugega, da v gospodarskem prometu uporablja svoje (predmet varstva registrirane geografske označbe) ime ali ime svojega predhodnika v poslu razen, če je tako (1) Geografska označba, ki se sme registrirati, pomeni ime uporabljeno tako, da zavaja javnost. oznako, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali 60. člen kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od (trajanje registrirane geografske označbe) njegovega geografskega porekla. Trajanje registrirane geografske označbe ni omejeno. (2) Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz dolo- Šesto poglavje čenega kraja ali območja. SPLOŠNA NAČELA ZA POSTOPKE PRED URADOM (3) Geografska označba, ki se nanaša na blago s po- sebnim zgodovinskim ali kulturnim pomenom, se lahko za- 61. člen varuje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije. (unijska prednostna pravica) (4) Kot geografska označba po tem zakonu se ne sme (1) Kdor pravilno vloži prvo prijavo patenta, modela ali registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke oziroma znamke v državi članici Pariške unije ali WTO, ima ob vložitvi živila ter za vina in druge proizvode iz grozdja in vina. prijave v Republiki Sloveniji prednostno pravico. Rok za uveljavljanje prednostne pravice je za patent dvanajst mese- 56. člen cev ter za modele in znamke šest mesecev od dneva vloži- (razlogi za zavrnitev registracije geografske označbe) tve prve prijave. Geografska označba se ne sme registrirati: (2) Oseba, ki zahteva prednostno pravico iz prejšnjega a) če označuje ali nakazuje, da določeno blago izvira z odstavka, mora ob vložitvi prijave v Republiki Sloveniji nave- geografskega območja, ki ni resnični kraj izvora, na način, sti datum zahtevane prednostne pravice. V treh mesecih po ki zavaja javnost glede geografskega porekla izvora; vložitvi prijave morata biti uradu sporočena številka prve b) če je sicer dobesedno resnična kar zadeva ozemlje, prijave in država oziroma urad vložitve prve prijave. Če prija- območje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javno- vitelj ne ravna po določbah tega odstavka, se šteje, da sti ustvarja napačen vtis, da blago izvira z drugega geograf- prednostna pravica ni bila zahtevana. skega območja; (3) Na zahtevo urada, ali v primeru spora, na zahtevo c) če je postala po dolgotrajni uporabi v gospodar- sodišča, mora tisti, ki zahteva prednostno pravico, predložiti skem prometu splošno znana kot oznaka za določeno vrsto prepis prve prijave, ki ga overi pristojni organ države članice blaga; Pariške unije ali WTO, v kateri je bila prva prijava vložena. d) če bi njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potrošnika glede Prepisa prve prijave ni mogoče zahtevati pred potekom šest- resnične identitete izdelka. najstih mesecev od datuma vložitve prve prijave. (4) Če prepis prve prijave iz prejšnjega odstavka ni v 57. člen slovenskem jeziku in je veljavnost zahtevane prednostne (varstvo registrirane geografske označbe pred splošno pravice bistvena za odločitev, ali je zadevni izum mogoče uporabo) zavarovati s patentom, lahko urad, ali v primeru spora, sodi- Registrirane geografske označbe se ne morejo spre- šče, zahteva, da tisti, ki zahteva prednostno pravico, v treh meniti v generična ali splošno znana imena, katerih uporaba mesecih od vročitve poziva predloži prevod prve prijave v v gospodarskem prometu bi bila prosta. slovenskem jeziku. (5) Prijavitelj se lahko sklicuje na večkratno prednostno 58. člen pravico, ki temelji na različnih prejšnjih prijavah, vloženih v (pravice iz registrirane geografske označbe) eni ali več državah. (1) Registrirana geografska označba je kolektivna pra- (6) Prijavitelj lahko v patentni prijavi zahteva prednostno vica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu ose- pravico na podlagi prijave za varstvo uporabnega modela. be, ki v skladu s specifikacijo iz drugega odstavka 104. (7) Urad izda na zahtevo in ob plačilu takse po zakonu, člena tega zakona proizvajajo in dajejo v promet blago, ki ureja upravne takse, potrdilo o prednostni pravici. Mini- zavarovano z geografsko označbo. ster, pristojen za področje industrijske lastnine, s podzakon- (2) Neupravičene osebe ne smejo uporabljati registri- skim predpisom natančneje določi vsebino potrdila o pre- rane geografske označbe. dnostni pravici in postopek izdaje potrdila. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 419

62. člen 65. člen (razstavna prednostna pravica) (prepoved širitve obsega prijave) (1) Oseba, ki na uradni ali uradno priznani mednaro- (1) Vsebina predmeta patentne prijave po datumu vloži- dni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah, pod- tve prijave ne sme biti razširjena prek vsebine predmeta pisani 22. novembra 1928 in zadnjič revidirani 30. novem- prvotno sprejete prijave. bra 1972, v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici (2) V prijavi modela se po datumu vložitve prijave ne Pariške unije ali WTO razstavi izum, videz izdelka ali njego- sme bistveno spremeniti videz izdelka ali njegovega dela ali vega dela ali uporabi znak za označevanje blaga ali stori- povečati število izdelkov. tev, lahko v treh mesecih od dneva zaprtja razstave v svoji (3) V prijavi znamke se po datumu vložitve prijave ne prijavi zahteva prednostno pravico od prvega dne razstavi- sme bistveno spremeniti znak ali razširiti prvotni seznam tve izuma ali videza izdelka ali njegovega dela oziroma blaga ali storitev. uporabe znaka. (2) Oseba, ki zahteva prednostno pravico iz prejšnjega 66. člen odstavka mora ob vložitvi prijave v Republiki Sloveniji nave- (podaljšanje rokov) sti podatke o vrsti razstave, kraju, kjer je bila, datumih nje- (1) Prijavitelj ali imetnik lahko pred iztekom roka po tem nega odprtja in zaprtja ter o prvem dnevu razstavitve oziro- zakonu zahteva njegovo podaljšanje za največ tri mesece. ma uporabe ter predložiti pisno potrdilo pristojnega organa (2) Roki za vložitev tožbe in roki iz prejšnjega odstavka, države članice Pariške unije ali WTO, da gre za uradno ali prvega odstavka 13., drugega odstavka 27. člena, drugega uradno priznano mednarodno razstavo. Če prijavitelj ne rav- odstavka 35., prvega odstavka 61., prvega odstavka 62., na po določbah tega odstavka, se šteje, da prednostna prvega odstavka 63., drugega odstavka 64., drugega od- pravica ni bila zahtevana. stavka 67., drugega odstavka 68., tretjega odstavka 80., (3) Z zahtevanjem prednostne pravice po prvem od- tretjega odstavka 86., prvega odstavka 91., tretjega odstav- stavku tega člena se rok za uveljavljanje unijske prednostne ka 92., drugega in tretjega odstavka 94., prvega in petega pravice iz prvega odstavka 61. člena tega zakona ne more odstavka 101., 109., 110., prvega odstavka 117., drugega podaljšati. odstavka 130. ter drugega odstavka 137. člena, niso po- daljšljivi. 63. člen (popravek ali dopolnitev zahteve za priznanje prednostne 67. člen pravice) (nadaljevanje postopka po zamudi) (1) Prijavitelj lahko zahteva popravek ali dopolnitev za- (1) Prijavitelj, ki je zamudil rok za izpolnitev obveznosti, hteve za priznanje prednostne pravice v patentni prijavi v zahtevanih v postopku za pridobitev pravice, lahko zahteva, šestnajstih mesecih od datuma zahtevane prednostne pravi- da se zamujeni rok šteje kot pravočasen in da se odpravijo ce ali od spremenjenega datuma zahtevane prednostne pra- pravne posledice zamude ter da urad nadaljuje s postop- vice, če bi popravek ali dopolnitev povzročila spremembo v kom pridobitve pravice. datumu zahtevane prednostne pravice, vendar le, če je za- (2) Zahteva za nadaljevanje postopka se vloži v dveh hteva vložena v štirih mesecih od datuma vložitve patentne mesecih od dneva, ko je bil prijavitelj seznanjen z zamudo prijave. oziroma z njenimi pravnimi posledicami. Prijavitelj mora hkrati (2) Prijavitelj mora hkrati z zahtevo plačati pristojbino, z zahtevo opraviti zamujeno dejanje in plačati pristojbino za sicer se šteje, da je zahteva umaknjena. nadaljevanje postopka. Če v tem roku zamujeno dejanje ni (3) Če je prijavitelj zahteval objavo po drugem odstavku opravljeno ali če pristojbina za nadaljevanje postopka ni 89. člena tega zakona in nato vložil tudi zahtevo iz prvega plačana, se šteje, da zahteva ni bila vložena. odstavka tega člena, se šteje, da zahteva iz prvega odstavka (3) Nadaljevanja postopka ni mogoče zahtevati zaradi tega člena ni bila vložena razen, če je prijavitelj umaknil zamude roka iz prejšnjega odstavka in roka za vložitev ugo- vora ali tožbe, ali če je vložena zahteva za vrnitev v prejšnje zahtevo po drugem odstavku 89. člena tega zakona, še stanje, ali zahteva za popravek ali dopolnitev zahteve za pred zaključkom tehničnih priprav za objavo prijave. priznanje prednostne pravice, ali zahteva za vzpostavitev (4) Če je zaradi popravka ali dopolnitve zahteve za prednostne pravice. priznanje prednostne pravice spremenjen datum zahtevane (4) Če je urad ugodil zahtevi za nadaljevanje postop- prednostne pravice, se štejejo roki od spremenjenega datu- ka, se smiselno uporablja šesti oziroma sedmi odstavek ma zahtevane prednostne pravice. 68. člena tega zakona. 64. člen 68. člen (vzpostavitev prednostne pravice) (vrnitev v prejšnje stanje) (1) Če je datum vložitve patentne prijave, pri kateri bi (1) Stranka sme v postopku pred uradom iz upraviče- bila lahko zahtevana prednostna pravica iz prve prijave, ka- nih razlogov zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, če kljub skr- snejši od zadnjega datuma za uveljavljanje prednostne pra- bnemu ravnanju, ki so ga zahtevale okoliščine, ni mogla vice, vendar ne več kot za dva meseca, lahko prijavitelj pravočasno izvršiti obveznosti, ki jih je urad zahteval v skla- zahteva vzpostavitev prednostne pravice, če kljub skrbnemu du s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakon- ravnanju, ki so ga zahtevale okoliščine, ni mogel vložiti prija- skimi predpisi, in se je zaradi tega njena prijava ali kakšna ve v roku iz prvega odstavka 61. člena tega zakona. druga vloga štela za umaknjeno ali je bila zavržena ali zavr- (2) Prijavitelj mora vložiti zahtevo za vzpostavitev pre- njena oziroma je pravica prenehala veljati. dnostne pravice v dveh mesecih od zadnjega datuma za (2) Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje se vloži v treh uveljavljanje prednostne pravice in pred zaključkom te- mesecih, šteto od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzro- hničnih priprav za objavo prijave. Hkrati z zahtevo mora čil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, plačati tudi pristojbino, sicer se šteje, da je zahteva umak- pa od dneva, ko je za to zvedela. Hkrati z zahtevo je treba njena. opraviti zamujeno dejanje in plačati pristojbino. Če ob vloži- Stran 420 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije tvi zahteve zamujeno dejanje ni opravljeno ali če pristojbina 72. člen ni plačana, se šteje, da je zahteva umaknjena. (postopek v zvezi s tožbami) (3) Urad ne more zavrniti zahteve za vrnitev v prejšnje (1) Sodišče nemudoma obvesti urad o prejemu tožbe stanje v delu ali v celoti, če ni stranke pred tem pisno po tem zakonu in pravnomočni odločbi. Sodišče pošlje ura- seznanil z razlogi za zavrnitev zahteve v delu ali v celoti in če du sodbo s potrdilom o pravnomočnosti zaradi izvršitve. je ni pozval, naj se v roku treh mesecev od vročitve poziva (2) Urad izda odločbo, s katero se sodba izvrši. izreče o razlogih za zavrnitev zahteve. (3) Postopki v zvezi s tožbami po tem zakonu so hitri. (4) Po enem letu od dneva zamude se ne more več Sodišče odloča o tožbah po tem zakonu prednostno. zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. (4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata (5) Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati zaradi pri sporih zaradi kršitve pravic. zamude rokov za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, zahteve za nadaljevanje postopka, ugovora ali tožbe, zahte- 73. člen ve za uveljavljanje prednostne pravice in za predložitev pre- (izumitelj, oblikovalec) pisa prve prijave, zahteve za popravek ali dopolnitev zahteve (1) V postopku za podelitev patenta se izumitelj, nave- za priznanje prednostne pravice ali zahteve za vzpostavitev den v prijavi, šteje za izumitelja, razen če sodišče odloči prednostne pravice. drugače. (6) Vsak, ki je v dobri veri uporabljal ali imel učinkovite (2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja za in resne priprave za uporabo izuma ali modela, ki je predmet oblikovalca videza izdelka. objavljene prijave, sme v obdobju med izgubo pravice po (3) Urad ne preverja točnosti podatkov o izumitelju ali prvem odstavku tega člena in objavo vrnitve v prejšnje sta- oblikovalcu. nje pri tej pravici, brez nadomestila nadaljevati s takšno uporabo v svojem poslu ali za njegove potrebe. 74. člen (7) Če je prijavitelj ali imetnik znamke z vrnitvijo v prej- (imetnik pravice) šnje stanje ponovno vzpostavil svojo pravico do znamke, ne (1) Patent se podeli oziroma model ali znamka se re- more uveljavljati svoje pravice proti komurkoli, ki je v obdob- gistrira na ime tistega, ki je ob podelitvi ali registraciji nave- ju med izgubo pravice po prvem odstavku tega člena in den kot prijavitelj. objavo vrnitve v prejšnje stanje te pravice v dobri veri dal (2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporab- blago na trg ali opravljal storitve pod znakom, ki je enak ali lja, če je kot prijavitelj navedenih več oseb. Urad ne določa podoben njegovi znamki. medsebojnih razmerij med osebami, ki so navedeni kot pri- javitelj. 69. člen (umik vloge) 75. člen (1) Stranka lahko v postopku pred uradom kadarkoli (prenos in licenca pravic) med postopkom umakne svojo vlogo. (1) Imetnik patenta, modela ali znamke lahko v delu ali (2) Vloga je umaknjena z dnem, ko prejme urad zahte- v celoti s pogodbo prenaša svojo pravico in sklepa licenčne vo za umik vloge. pogodbe. (3) Na podlagi zahteve za umik vloge izda urad sklep o (2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja za prijavi- ustavitvi postopka. telja. (4) Če je prijavitelj umaknil zahtevo za podelitev patenta (3) Kolektivne znamke in geografske označbe ni mo- po zaključku tehničnih priprav za objavo te prijave in je bila goče prenesti in ne moreta biti predmet licenčne pogodbe. prijava objavljena, se objava prijave ne šteje v stanje tehnike po 12. členu tega zakona. 76. člen (čas pridobitve pravic) 70. člen (1) Ob upoštevanju drugega odstavka tega člena se (seznanitev prijavitelja pred zavrnitvijo pravice) pravice iz 18., 37., 47. in 58. člena tega zakona pridobijo z (1) Urad ne more izdati odločbe o zavrnitvi ali odločbe dnevom vpisa v ustrezen register. o delni zavrnitvi zahteve za podelitev oziroma registracijo (2) Ob upoštevanju 122. člena tega zakona ni mogoče pravice, če ni prej pisno seznanil prijavitelja z razlogi, zaradi uveljavljati pravice iz prvega odstavka 18. člena tega zakona katerih ne more podeliti oziroma registrirati pravice ali je ne v tožbi po 121. členu tega zakona zaradi kršitve patenta more podeliti oziroma registrirati v zahtevanem obsegu, in pred dnevom izdaje ugotovitvene odločbe po točki a) ali b) če ni prijavitelja pozval, naj se v treh mesecih od vročitve prvega odstavka 93. člena tega zakona ali pred dnevom poziva izreče o teh razlogih oziroma vloženo zahtevo spre- vpisa evropskega patenta v register pri uradu. meni ali dopolni. (2) Če se prijavitelj pravočasno izreče o razlogih za 77. člen zavrnitev zahteve v delu ali v celoti, ali spremeni oziroma (prenehanje veljavnosti) dopolni svojo zahtevo, urad pred izdajo odločbe preveri, ali Podeljene oziroma registrirane pravice prenehajo ve- so še podani razlogi za zavrnitev ali delno zavrnitev zahteve ljati tudi pred predpisanimi roki iz 22., 23., 40. in 52. člena za podelitev ali registracijo pravice. tega zakona: a) če se imetnik odpove pravici – naslednji dan, ko 71. člen prejme urad vlogo o odpovedi; (upravni spor) b) če niso v skladu s tem zakonom plačane predpisane Zoper odločbo ali sklep urada ni pritožbe, možna pa je pristojbine; tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Upravnem sodišču c) na podlagi pravnomočne sodbe sodišča oziroma Republike Slovenije v Ljubljani. V sporu odloča sodišče na odločbe urada v primerih, ki so predvideni s tem zakonom – sedežu v Ljubljani. z dnem, ki je določen s to sodbo oziroma odločbo. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 421

78. člen (2) Prijava je lahko vložena tudi v kateremkoli tujem (poprava pomot) jeziku, če vsebuje v slovenskem jeziku ali v enem izmed (1) Urad sme po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke uradnih jezikov EPK, Madridskega aranžmaja, Madridskega vsak čas popraviti pomote v imenih, datumih, številkah ter protokola ali Haaškega sporazuma vsaj navedbo pravice, ki drugih očitnih pomotah v aktih urada, objavah in registrih. se zahteva, in navedbo, ki omogoča stik urada s prijavite- (2) Poprava pomot v objavah se objavi v uradnem ljem. glasilu. (3) Če je prijava vložena v tujem jeziku, mora prijavitelj v treh mesecih od vročitve poziva uradu predložiti prevod te prijave v slovenskem jeziku. Če urad ne prejme pravočasno Sedmo poglavje prevoda te prijave v slovenskem jeziku, se šteje, da je prija- POSTOPEK PRIDOBITVE PRAVIC va umaknjena. (4) Urad vodi postopek na podlagi prijave v sloven- skem jeziku. 1. oddelek Vložitev prijav in formalni preizkus 82. člen 79. člen (določitev datuma vložitve prijave) (sestavine prijave) (1) Urad določi ob upoštevanju drugega odstavka 81. člena tega zakona datum vložitve prijave in številko prija- (1) Prijava mora vsebovati navedbo, iz katere je mogo- ve pri vsaki prijavi, ki vsebuje vsaj: če razbrati, da se zahteva pridobitev določene pravice, in: a) navedbo, iz katere je mogoče razbrati, da se zahteva a) za patent – vse sestavine iz prvega odstavka 86. pridobitev določene pravice; člena tega zakona; b) podatke, ki omogočajo uradu ugotovitev identitete b) za model – vse sestavine iz prvega odstavka 94. prijavitelja, ali vzpostavitev stika z njim; člena tega zakona; c) najnujnejše sestavine prijave za pravico, katere pri- c) za znamko – vse sestavine iz prvega odstavka 97. dobitev se zahteva, po drugem odstavku tega člena. člena tega zakona oziroma za kolektivno znamko tudi pravil- (2) Najnujnejše sestavine iz točke c) prejšnjega odstav- nik iz 46. člena tega zakona. ka so: (2) Prijava mora vsebovati tudi: a) pri patentni prijavi: del prijave, ki je na prvi pogled a) pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po za- videti kot opis izuma; stopniku; b) pri prijavi modela: fotografija ali grafični prikaz videza b) besedilo prijave v slovenskem jeziku, če je bila prija- izdelka oziroma pri dvodimenzionalnih izdelkih primerek iz- va prvotno vložena po drugem odstavku 81. člena tega delka ali njegovega dela, če je zahtevan odlog objave po zakona v tujem jeziku; drugem odstavku 94. člena tega zakona; c) potrdilo o plačilu celotnega zneska prijavne pristoj- c) pri prijavi znamke: prikaz znaka in navedba blaga bine. ali storitev, za katere se zahteva varstvo, in pravilnik iz (3) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, 46. člena tega zakona pri prijavi kolektivne znamke. s podzakonskimi predpisi natančneje določi vsebino prijav (3) Kot datum vložitve prijave se šteje datum, ko je urad in postopek podelitve patenta, registracije modela in regis- ob upoštevanju 83. člena tega zakona prejel vse sestavine tracije znamke. iz prvega odstavka tega člena, razen če ta zakon ali medna- rodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določata 80. člen drugače. Urad izda prijavitelju potrdilo o prejemu prijave, na (oblika in način vložitve prijave) katerem sta navedena datum vložitve in številka prijave. (1) Prijava za pridobitev posamezne pravice mora biti (4) Če prijava ne vsebuje vseh sestavin iz prvega od- po vsebini in obliki sestavljena v skladu s tem zakonom in stavka tega člena in ji ni mogoče določiti številke in datuma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in mora vsebovati vse vložitve, urad takoj, ko prejme podatke, ki omogočajo vzpo- podatke. Prijava mora biti čitljiva in predložena tako, da je stavitev stika s prijaviteljem, o tem obvesti prijavitelja in ga mogoče njeno vsebino jasno in primerno reproducirati. pozove, naj v treh mesecih od vročitve poziva prijavo dopol- (2) Prijava se lahko vloži v pisni obliki osebno ali po ni vsaj tako, da bo izpolnjevala pogoje iz prvega odstavka pošti, po telefaksu ali drugih elektronskih medijih. Minister, tega člena. pristojen za področje industrijske lastnine, s podzakonskim (5) Če je prijava iz prejšnjega odstavka pravočasno predpisom natančneje določi način vlaganja prijav po drugih dopolnjena tako, da vsebuje vse sestavine iz prvega odstav- elektronskih medijih. ka tega člena, urad pri prijavi določi številko in datum vloži- (3) Če prijava, ki je bila vložena po telefaksu ali drugem tve prijave z dnem prejema vseh sestavin iz prvega odstavka elektronskem mediju, ni čitljiva ali je ni mogoče jasno in tega člena, in o tem izda prijavitelju potrdilo. primerno reproducirati, urad pozove prijavitelja, naj v treh (6) Če prijava iz četrtega odstavka tega člena ni pravo- mesecih od vročitve poziva predloži nov izvod iste prijave v časno ali v celoti ustrezno dopolnjena, se šteje, da je umak- pisni obliki. Če urad v tem roku ne prejme zahtevanega njena, o čemer urad obvesti prijavitelja. izvoda prijave, se šteje, da je prijava umaknjena. (4) Ob vložitvi prijave ali v treh mesecih od vročitve 83. člen poziva urada se plača prijavna pristojbina. Če pristojbina ni v (posebnosti pri določitvi datuma vložitve patentne prijave) celoti pravočasno plačana, se šteje, da je prijava umaknjena. (1) Če je ob določanju datuma vložitve patentne prijave videti, kot da v prijavi manjka del opisa izuma ali skica, na 81. člen katero se prijavitelj sklicuje v prijavi, urad o tem brez odlaša- (jezik prijave) nja obvesti prijavitelja, in ga pozove, naj v treh mesecih od (1) Prijava mora biti vložena v slovenskem jeziku, razen vročitve poziva prijavo ustrezno dopolni. če je s tem zakonom ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje (2) Če prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka predloži Republiko Slovenijo določeno drugače. manjkajoči del opisa izuma ali manjkajočo skico, se ta del Stran 422 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije opisa izuma ali skica vključi v prijavo, kot datum vložitve (4) Če urad pri prijavi znamke ugotovi, da je kakšno prijave pa se šteje datum, ko je urad prejel ta del opisa blago ali storitev v seznamu blaga ali storitev navedeno neja- izuma ali to skico, ali datum, ko je urad prejel vse sestavine sno, ali če urad ne ravna po prejšnjem odstavku, pozove iz prvega odstavka 82. člena tega zakona, in sicer tisti, ki je prijavitelja, naj v treh mesecih od vročitve poziva odpravi kasnejši. nejasnosti in pomanjkljivosti glede razvrstitve blaga ali stori- (3) Če prijavitelj pri prijavi, v kateri je videti, kot da tev po Nicejski klasifikaciji. Če prijavitelj ne odpravi pravoča- manjka del opisa izuma ali skica, zahteva prednostno pravi- sno nejasnosti in pomanjkljivosti v seznamu blaga ali stori- co po 61. členu tega zakona, mora biti manjkajoči del opisa tev, se šteje, da je prijava za blago ali storitve, ki jih prijavitelj izuma ali skice v celoti vsebovan v prvi prijavi. ni jasno navedel in ni pravilno razvrstil po Nicejski klasifika- (4) Če prijavitelj uveljavlja prednostno pravico po ciji, umaknjena. 61. členu tega zakona, se za potrebe določitve datuma (5) Če urad ugotovi kakšne pomanjkljivosti v prijavi ali v vložitve patentne prijave šteje, da so pri prijavi vložene naj- prilogah ali dokazilih k prijavi, pozove prijavitelja, naj v treh nujnejše sestavine iz točke a) drugega odstavka 82. člena mesecih od vročitve poziva odpravi ugotovljene pomanjklji- tega zakona, če prijavitelj ob vložitvi prijave v Republiki Slo- vosti. veniji navede datum, številko in državo oziroma urad vložitve (6) Če prijavitelj ne odpravi pravočasno vseh ugotovlje- prijave, na katero se sklicuje. Prijavitelj mora v takem prime- nih pomanjkljivosti, se prijava šteje za umaknjeno, razen v ru v treh mesecih od vročitve poziva uradu predložiti prepis primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, četrtega prve prijave iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, odstavka 128. in petega odstavka 129. člena tega zakona. razen če je bila prva prijava vložena pri uradu ali če je prva (7) Če urad ugotovi, da vse sestavine prijave in more- prijava dostopna uradu po digitalni knjižnici, ki jo urad spre- bitne priloge in dokazila k prijavi po vsebini in obliki ustreza- jema za te potrebe. Če prijavitelj tega ne stori, se šteje, da jo določbam tega zakona in predpisom, izdanim na njegovi prednostna pravica ni bila zahtevana. podlagi, se postopek nadaljuje: a) pri patentni prijavi – po določbah 88. in nadaljnjih 84. člen členov tega zakona; (poziv za predložitev vseh sestavin) b) pri prijavi modela – po določbi 96. člena tega zako- na; (1) Če prijava, kateri sta bila določena datum vložitve in c) pri prijavi znamke – po določbah 99. in nadaljnjih številka, ne vsebuje vseh sestavin iz 79. člena tega zakona, členov tega zakona. urad pozove prijavitelja, naj v treh mesecih od vročitve pozi- va prijavo ustrezno dopolni in odpravi ugotovljene pomanj- kljivosti. 2. oddelek (2) Če prijava iz prejšnjega odstavka ni pravočasno in v Posebne določbe za patent celoti ustrezno dopolnjena, se šteje, da je umaknjena, ra- 86. člen zen v primerih iz četrtega odstavka 128. in petega odstavka (sestavine patentne prijave) 129. člena tega zakona. (1) Patentna prijava mora imeti naslednje sestavine: 85. člen a) zahtevo za podelitev patenta; (formalni preizkus prijave) b) opis izuma; c) enega ali več patentnih zahtevkov; (1) Urad pri prijavi, ki vsebuje vse sestavine iz 79. d) kratko vsebino izuma (povzetek); člena tega zakona, preveri, ali so vse sestavine prijave in e) skico ali skice izuma, če je to potrebno. morebitne priloge ali dokazila k prijavi, po vsebini in obliki (2) Najkasneje do izdaje sklepa o objavi prijave lahko sestavljene tako, kot je določeno s tem zakonom in predpi- prijavitelj vloži patentno prijavo, katere predmet je izločen iz si, izdanimi na njegovi podlagi. prvotne patentne prijave (v nadaljnjem besedilu: izločena (2) Urad pri patentni prijavi poleg tega preveri, ali pri- prijava) in ne presega njene vsebine. Šteje se, da je izloče- javljeni izum ustreza zahtevam iz drugega in četrtega odstav- na prijava vložena z istim datumom kot prvotna prijava. Za ka 87. člena tega zakona in ali so plačane vse pristojbine, izločeno prijavo se lahko zahteva ista prednostna pravica vključno z morebitnimi pristojbinami za vzdrževanje po četr- kot za prvotno prijavo. tem odstavku 109. oziroma četrtem odstavku 110. člena (3) Patent s skrajšanim trajanjem se zahteva ob vložitvi tega zakona. patentne prijave ali v dvanajstih mesecih od datuma njene (3) Če urad pri prijavi znamke ugotovi, da v seznamu vložitve. Po izteku tega roka zahteve ni mogoče preklicati. blaga ali storitev kakšno blago ali storitev ni razvrščeno po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o 87. člen mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi regis- (vsebina sestavin patentne prijave) tracije znamk z dne 15. junija 1957, revidiranim 14. julija (1) Zahteva za podelitev patenta mora vsebovati podat- 1967 (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, Uradni list RS-MP, ke o prijavitelju (priimek, ime in naslov oziroma firmo in št. 9/92, v nadaljnjem besedilu: Nicejska klasifikacija), ali sedež), naziv izuma, ki opredeljuje njegov predmet, ter dru- da je razvrščeno v napačen razred po Nicejski klasifikaciji ge podatke, določene s podzakonskim predpisom, ki se lahko, če gre za manjše pomanjkljivosti v seznamu blaga ali nanašajo na prijavo. storitev, urad sam razvrsti blago ali storitev oziroma popravi (2) Opis izuma mora vsebovati prikaz problema, podat- razvrstitev blaga ali storitev po Nicejski klasifikaciji in o tem ke o stanju tehnike oziroma dosedanjih rešitvah in njihovih obvesti prijavitelja. Če urad sam razvrsti ali popravi več kot pomanjkljivostih, ki so prijavitelju znane, ter opis nove reši- pet razvrstitev blaga ali storitev po Nicejski klasifikaciji, po- tve. Izum mora biti v opisu predstavljen dovolj jasno in po- zove prijavitelja, naj v roku enega meseca od vročitve poziva polno, da ga lahko uporabi strokovnjak s področja, na kate- plača pristojbino za razvrstitev. Če prijavitelj ne plača pravo- rega se predmet izuma nanaša. časno zahtevane pristojbine, se šteje, da je prijava za blago (3) Če se izum nanaša na biološki material, določen s ali storitve, ki jih je urad sam razvrstil ali popravil njihovo podzakonskim predpisom, ki ni dostopen javnosti in ga v razvrstitev po Nicejski klasifikaciji, umaknjena. prijavi ni mogoče opisati na način, ki omogoča strokovnjaku Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 423 s področja, na katerega se nanaša predmet izuma, da ga 91. člen uporabi, se opis izuma dopolni s potrdilom o deponiranju (rok za predložitev pisnega dokazila) biološkega materiala, pri katerem izmed mednarodnih de- (1) Najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta pozitarnih organov po 7. členu Budimpeštanske pogodbe o mora imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za po- uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum stopek patentiranja z dne 28. aprila 1977, dopolnjene 26. ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu tega septembra 1980 (Uradni list RS-MP, št. 21/97). zakona. (4) V patentnem zahtevku ali zahtevkih mora biti nave- (2) Imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz pa- den predmet zahtevanega varstva. Patentni zahtevki morajo tenta mora ob predložitvi dokazila iz prejšnjega odstavka ali biti jasni in strnjeni ter podprti z opisom. v treh mesecih od vročitve poziva urada plačati pristojbino (5) Povzetek je namenjen le tehničnemu informiranju in za izdajo ugotovitvene odločbe. Če pristojbina ni pravoča- ga ni mogoče uporabiti v druge namene, zlasti ne za razlago sno plačana, se šteje, da dokazilo ni bilo vloženo. obsega zahtevanega varstva. (6) Ena patentna prijava lahko vsebuje tudi več izumov, (3) Če imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz ki so med seboj tako povezani, da pomenijo enotno izumi- patenta ne ravna po prvem odstavku tega člena, preneha teljsko zamisel. patent veljati z dnem, ko poteče deseto leto njegove veljav- nosti. 88. člen (4) Če imetnik patenta predloži dokazilo iz prvega od- (preizkus pogojev za podelitev patenta) stavka tega člena zaradi tožbe po 121. členu tega zakona, (1) Urad pri patentni prijavi preveri: izda urad prednostno eno od odločb iz 93. člena tega a) ali je ob upoštevanju 11. člena tega zakona predmet zakona. prijavljenega izuma mogoče zavarovati s patentom; (5) Določbe tega člena ne veljajo za patent s skrajša- b) ali prijavljeni izum na prvi pogled ustreza zahtevam iz nim trajanjem. 12., 14. in 15. člena tega zakona. (6) Za evropski patent, ki je veljaven v Republiki Slove- (2) Urad pri prijavi za patent s skrajšanim trajanjem niji na podlagi evropske patentne prijave, vložene v skladu z preveri: drugim odstavkom 3. člena tega zakona, so določbe tega a) ali je ob upoštevanju prvega odstavka in točke a) ter 92. in 93. člena tega zakona neposredno izpolnjene z drugega odstavka 11. člena tega zakona predmet prijavlje- dnem, ko je EPU objavil njegovo podelitev. nega izuma mogoče zavarovati s patentom s skrajšanim trajanjem; 92. člen b) ali prijavljeni izum na prvi pogled ustreza zahtevam iz (vrste pisnega dokazila) 12., 15. in 16. člena tega zakona. (1) Za dokazilo iz 91. člena tega zakona se šteje slo- (3) Če urad ugotovi, da patentni zahtevki iz patentne venski prevod enega ali več evropskih patentov, ki jih je prijave ustrezajo vsem zahtevam iz prvega odstavka tega podelil EPU za isti izum. člena oziroma da patentni zahtevki iz prijave za patent s (2) Če za isti izum ni bila vložena prijava za evropski skrajšanim trajanjem ustrezajo vsem zahtevam iz prejšnjega patent, se lahko kot dokazilo iz 91. člena tega zakona pre- odstavka, sprejme sklep o objavi prijave v uradnem glasilu dloži slovenski prevod patenta za isti izum, ki ga je po popol- urada. nem preizkusu podelila katerakoli druga ustanova, ki ima po (4) Če urad ugotovi, da patentni zahtevki iz prijave ne 32. členu PCT status mednarodne ustanove za predhodno ustrezajo vsem zahtevam iz prvega odstavka tega člena ozi- preizkušanje, ali drug patentni urad, s katerim je bila skle- roma da patentni zahtevki iz prijave za patent s skrajšanim njena ustrezna pogodba. trajanjem ne ustrezajo vsem zahtevam iz drugega odstavka (3) Če postopek podelitve patenta, ki naj bi služil kot tega člena, zavrne zahtevo za podelitev patenta. dokazilo po prvem ali drugem odstavku tega člena, še ni (5) Če urad ugotovi, da kakšni patentni zahtevki iz končan, mora prijavitelj v roku iz prvega odstavka 91. člena prijave ne ustrezajo vsem zahtevam iz prvega oziroma dru- tega zakona o tem obvestiti urad. Na podlagi obvestila urad gega odstavka tega člena, zavrne prijavo le v tem delu. prekine postopek. Postopek se nadaljuje, če imetnik paten- ta v treh mesecih od dneva podelitve patenta, uradu predlo- 89. člen ži dokazilo po tem členu. Če dokazilo po tem členu ni (objava patentne prijave) predloženo v tem roku, se šteje, da je patent prenehal veljati (1) Urad objavi patentno prijavo po poteku osemnajstih z dnem, ko poteče deseto leto njegove veljavnosti. mesecev od datuma vložitve prijave ali od datuma predno- (4) Slovenski prevod patenta, ki služi kot dokazilo iz stne pravice, če je ta zahtevana. 91. člena tega zakona, ne more zagotavljati večjega obsega (2) Prijavitelj lahko zahteva, da se prijava objavi pred patentnega varstva, kot ga zagotavlja izvirno besedilo preve- rokom iz prejšnjega odstavka, vendar ne prej kot po poteku denega patenta. treh mesecev od datuma vložitve prijave ali od datuma pre- (5) Če urad dvomi v pravilnost prevoda, lahko zahteva, dnostne pravice, če je ta zahtevana. da imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta v (3) Hkrati z objavo patentne prijave objavi urad tudi treh mesecih od vročitve poziva predloži overjen slovenski podelitev patenta. prevod patenta, ki služi kot dokazilo iz 91. člena tega zako- na. Če overjen slovenski prevod ni pravočasno predložen, 90. člen se šteje, da dokazilo ni bilo vloženo. (podelitev patenta) (6) Če je dokazilo predloženo na podlagi drugega od- (1) Urad izda odločbo o podelitvi patenta in vpiše pa- stavka tega člena, mora imetnik patenta ali imetnik izključne tent v register patentov. Kot datum podelitve patenta se pravice iz patenta predložiti seznam in kopije vseh drugih šteje datum objave patentne prijave. patentov, ki bi lahko šteli za dokazilo, vključno s podatki o (2) Do izdaje odločbe po 93. členu tega zakona je patentnih prijavah in patentih, ki so bili zavrnjeni. Če seznam obseg varstva določen z vsebino objavljenih patentnih za- in kopije dokumentov niso priložene k dokazilu, se šteje, da htevkov. dokazilo ni bilo vloženo. Stran 424 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(7) Če urad ugotovi, da je dokazilo na podlagi tega ob vložitvi prijave namesto fotografije ali grafičnega prikaza člena ponarejeno ali da ni resnično, urad z odločbo razglasi videza izdelka ali njegovega dela priloži primerek tega izdel- patent za ničnega. ka ali njegovega dela. Fotografijo ali grafični prikaz tega (8) Če imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz izdelka v številu izvodov, predpisanim s podzakonskim pred- patenta nima dokazila po prvem ali drugem odstavku tega pisom, mora prijavitelj predložiti najkasneje dva meseca pred člena, lahko ob plačilu posebne pristojbine od urada zahte- iztekom roka zahtevanega odloga objave po prejšnjem od- va, da ta od katerekoli ustanove ali urada, navedenega v stavku, sicer se šteje, da je prijava umaknjena. drugem odstavku tega člena, pridobi ustrezne podatke ali mnenje kot podlago za izdajo ene od odločb po 93. členu 95. člen tega zakona. (vsebina sestavin prijave modela) 93. člen (1) Zahteva za registracijo modela mora vsebovati po- (izdaja ugotovitvene odločbe) datke o prijavitelju (priimek, ime in naslov oziroma firmo in (1) Urad izda na podlagi predloženega dokazila in dru- sedež), navedbo izdelka, na katerega se predmet prijave gih dokumentov po 92. členu tega zakona: nanaša, razvrstitev po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z a) ugotovitveno odločbo, da izum ustreza zahtevam iz Locarnskim aranžmajem o ustanovitvi mednarodne klasifi- 10., 12., 14. in 15. člena tega zakona in da tem zahtevam v kacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra celoti ustrezajo patentni zahtevki podeljenega patenta; ali 1968 (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, Uradni list RS-MP, b) ugotovitveno odločbo, da izum le deloma ustreza št. 9/92, v nadaljnjem besedilu: Locarnska klasifikacija), zahtevam iz 10., 12., 14. in 15. člena tega zakona, zaradi ter druge podatke, določene s podzakonskim predpisom, ki česar se ustrezno spremenijo patentni zahtevki podeljenega se nanašajo na prijavo. patenta; ali (2) Ena prijava modela se lahko nanaša na več izdel- c) ugotovitveno odločbo, da izum ob datumu vložitve kov, če so razvrščeni v isti razred Locarnske klasifikacije. patentne prijave ni ustrezal zahtevam iz 10., 12., 14. in (3) Iz fotografije ali grafičnega prikaza videza izdelka ali 15. člena tega zakona, zaradi česar se patent razglasi za njegovega dela mora biti razvidno, v čem je novost in indivi- ničnega. (2) Urad ne more izdati odločbe po točki b) ali c) iz dualni značaj videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo. prejšnjega odstavka, če ni prej pisno seznanil imetnika pa- 96. člen tenta o predvidenih spremembah patentnih zahtevkov ali ničnosti patenta in če ni imetnika patenta pozval, naj se v (preizkus pogojev za registracijo modela) treh mesecih od vročitve poziva o tem izreče oziroma us- (1) Urad pri prijavi modela preveri, ali je ob upoštevanju trezno spremeni ali dopolni patentne zahtevke. Če se imet- določb 36. člena tega zakona, razen točke b), prijavljeni nik patenta pravočasno izreče oziroma spremeni ali dopolni videz izdelka mogoče registrirati kot model. patentne zahtevke, urad pred izdajo odločbe po točki b) ali (2) Če urad ugotovi, da prijavljeni videz izdelka ustreza c) iz prejšnjega odstavka preveri, ali so še podani razlogi za zahtevam iz prejšnjega odstavka, izda odločbo o registraciji njeno izdajo. Če se imetnik patenta ne izreče pravočasno, modela, vpiše model v register in objavi registracijo modela. se šteje, da soglaša z mnenjem urada. (3) Če urad ugotovi, da prijavljeni videz izdelka ne (3) Patentni zahtevki, spremenjeni z odločbo iz točke ustreza zahtevam iz prvega odstavka tega člena, prijavo b) prvega odstavka tega člena ne morejo zagotavljati večje- modela v delu ali v celoti zavrne. ga obsega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki pa- tenta, podeljenega z odločbo po 90. členu tega zakona. (4) Če urad na podlagi predloženih dokazil po prvem 4. oddelek odstavku 92. člena tega zakona ugotovi, da podeljeni pa- Posebne določbe za znamko tent ne ustreza zahtevi iz šestega odstavka 87. člena tega zakona, razdeli prvotni patent na več patentov, ki obdržijo 97. člen datum vložitve prijave in datum morebitne zahtevane pre- (sestavine prijave znamke) dnostne pravice prvotnega patenta. (1) Prijava znamke mora imeti naslednje sestavine: a) zahtevo za registracijo znamke; 3. oddelek b) seznam blaga ali storitev, za katere se zahteva var- Posebne določbe za model stvo; c) prikaz znaka v številu izvodov, predpisanim s podza- 94. člen konskim predpisom. (sestavine prijave modela) (2) Prijava kolektivne znamke mora poleg sestavin iz (1) Prijava modela mora imeti naslednje sestavine: prejšnjega odstavka vsebovati tudi pravilnik iz 46. člena a) zahtevo za registracijo modela; tega zakona. b) fotografijo ali grafični prikaz videza izdelka ali njego- (3) Za vsak znak se vloži posebna prijava. Prijavitelj vega dela oziroma izdelkov, če se prijava nanaša na več sme z eno prijavo zahtevati registracijo znamke za več vrst izdelkov, v številu izvodov, predpisanim s podzakonskim blaga ali storitev. Prijavitelj lahko z več prijavami zahteva tudi predpisom. registracijo več različnih ali podobnih znamk za isto vrsto (2) V prijavi lahko prijavitelj zahteva, da se glavni podat- ki iz prijave ne objavijo pred iztekom dvanajstih mesecev od blaga ali storitev. datuma vložitve prijave oziroma datuma prednosti, če je ta (4) Na zahtevo prijavitelja se lahko prijava znamke za zahtevana. Če se prijava nanaša na več izdelkov, ni mogoče blago ali storitve, ki so razvrščeni v dva ali več razredov po zahtevati odloga objave le za nekatere izdelke. Nicejski klasifikaciji, med postopkom registracije, vključno z (3) Če se prijava nanaša na dvodimenzionalni izdelek, upravnim sporom, razdeli v več prijav. Vsaka prijava obdrži vključno s tekstilnim vzorcem ali hologramom, ali njegov del datum vložitve prvotne prijave in datum prednostne pravice, in je zahtevan odlog objave po prejšnjem odstavku, se lahko če je ta zahtevana. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 425

98. člen (2) Na podlagi ugovora in morebitnega mnenja prijavi- (vsebina sestavin prijave znamke) telja iz prejšnjega odstavka urad preveri utemeljenost na- (1) Zahteva za registracijo znamke mora vsebovati po- vedb v ugovoru. datke o prijavitelju (priimek, ime in naslov oziroma firmo in (3) Če urad v preizkusu navedb iz ugovora ugotovi, da sedež), navedbo barv, če se prijava nanaša na znak v bar- ugovor ni utemeljen in da je znamko mogoče registrirati za vah, navedbo, če se prijava nanaša na tridimenzionalni znak, prijavljeno blago ali storitve, se ugovor zavrne. navedbo, če je prijava za kolektivno znamko, ter druge po- (4) Če urad v preizkusu navedb iz ugovora ugotovi, da datke, določene s podzakonskim predpisom, ki se nanaša- je ugovor utemeljen in da znamke ni mogoče registrirati za jo na prijavo. vse ali le za nekatero blago ali storitve, za katere je znak (2) Blago in storitve, navedeni v seznamu blaga ali prijavljen, se prijava znamke v celoti ali delno zavrne. storitev, morajo biti razvrščeni po Nicejski klasifikaciji. 103. člen 99. člen (registracija znamke) (preizkus prijave na absolutne pogoje za zavrnitev znamke) (1) Če ugovor zoper registracijo znamke ni bil vložen ali (1) Urad pred objavo prijave znamke preveri, ali je ob če je bil zavrnjen ali se je štelo, da ni bil vložen, urad pozove upoštevanju 42. in 43. člena tega zakona prijavljeni znak prijavitelja, naj v treh mesecih od vročitve poziva plača pri- mogoče registrirati kot znamko. Pri prijavi kolektivne znam- stojbino za registracijo znamke. Ta pristojbina vključuje pri- ke urad dodatno preveri, ali prijava ustreza zahtevam iz stojbino za trajanje znamke za prvih deset let. 45. in 46. člena tega zakona. (2) Po plačilu pristojbine iz prejšnjega odstavka izda (2) Če urad ugotovi, da prijavljeni znak ustreza zahte- urad odločbo o registraciji znamke, vpiše znamko v register vam iz prejšnjega odstavka, objavi prijavo znamke. in objavi registracijo znamke. (3) Če urad ugotovi, da prijavljeni znak ne ustreza za- (3) Če prijavitelj ne plača pravočasno pristojbine iz htevam iz prvega odstavka tega člena, prijavo znamke v delu prvega odstavka tega člena, se šteje, da je prijava umak- ali v celoti zavrne. njena.

100. člen 5. oddelek (nasprotujoče mnenje tretjih) Posebne določbe za geografsko označbo (1) Po objavi prijave znamke lahko vsakdo uradu spo- roči svoje mnenje, da prijavljenega znaka ob upoštevanju 104. člen 42. in 43. člena tega zakona ni mogoče registrirati kot (registracija geografske označbe) znamko, in navede razloge. (1) Zahtevo za registracijo geografske označbe lahko (2) Oseba, ki predloži takšno mnenje uradu, ni stranka vložijo združenja pravnih ali fizičnih oseb, zbornice, občine, v postopku pred uradom. širše lokalne skupnosti ali državni organi. (3) Urad obvesti prijavitelja znamke o mnenju tretjih iz (2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora biti priložena prvega odstavka tega člena. Prijavitelj lahko uradu odgovori specifikacija, ki vsebuje predvsem: in navede svoje razloge glede prejetega mnenja tretjih. a) oznako, ki naj se registrira kot geografska označba; b) navedbo blaga, na katerega se predlagana geograf- 101. člen ska označba nanaša; (ugovor zoper registracijo znamke) c) opis blaga, vključno s surovinami in glavnimi fizikal- (1) V treh mesecih od dneva objave prijave znamke nimi, kemičnimi, mikrobiološkimi, organoleptičnimi ali dru- lahko imetnik prejšnje znamke pri uradu vloži pisni ugovor gimi značilnostmi blaga; zoper registracijo znamke. d) navedbo kraja oziroma območja, vključno z mejami; (2) Ugovor lahko temelji le na razlogih iz 44. člena tega e) opis metode za pridobitev blaga, vključno z avtentič- zakona in mora vsebovati ustrezne dokaze. nimi in nespremenjenimi krajevnimi načini, če je to potre- (3) Ugovor po prvem odstavku tega člena lahko vloži bno; tudi imetnik znamke, ki je registrirana v kakšni državi članici f) opis povezave med blagom in krajem oziroma obmo- Pariške unije ali WTO in ki jo je v Republiki Sloveniji prijavil čjem; njegov posrednik ali zastopnik brez njegovega soglasja. g) podrobne podatke o organih nadzora; (4) Če je podlaga za ugovor točka f) prvega odstavka h) podrobne podatke o označevanju blaga. 44. člena tega zakona, lahko ugovor po tem členu vloži tudi (3) Če zahteva ustreza določbam iz tega ter 55. in imetnik prej pridobljene pravice iz točke f) prvega odstavka 56. člena tega zakona, izda urad odločbo o registraciji geo- 44. člena tega zakona. grafske označbe, vpiše geografsko označbo v register in (5) Hkrati z vložitvijo ugovora ali najkasneje v treh me- objavi registracijo geografske označbe. secih od vročitve poziva urada se plača pristojbina za ugo- (4) Določba tega člena se ne uporablja za geografske vor in predloži pooblastilo za zastopanje, če je ugovor vlo- označbe, ki so zavarovane na podlagi tretjega odstavka žen po zastopniku. 55. člena tega zakona. (6) Če vložnik umakne ugovor, umika kasneje ne more preklicati. (7) Če ugovor ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, se Osmo poglavje šteje, da ni bil vložen. REGISTRI IN VZDRŽEVANJE PRAVIC 102. člen 105. člen (preizkus prijave po ugovoru) (registri) (1) Urad obvesti prijavitelja znamke o vloženem ugovo- (1) Urad vodi registre patentov, modelov, znamk in ru. Prijavitelj se lahko v treh mesecih po prejemu obvestila geografskih označb ter registre prijav za navedene pravice. izreče o razlogih iz ugovora. Registri so javni, razen če ta zakon določa drugače. Stran 426 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(2) Za datum vpisa pravice v register se šteje datum 108. člen podelitve patenta oziroma datum izdaje odločbe o registra- (postopek za vpis sprememb) ciji modela, znamke ali geografske označbe. (1) Ena zahteva za vpis spremembe se lahko nanaša (3) Urad na zahtevo vložnika in ob plačilu takse po na več sprememb v registru. Ena sama zahteva zadošča zakonu, ki ureja upravne takse, izdaja potrdila iz registrov. tudi, kadar se sprememba ali spremembe nanašajo na več (4) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, kot eno prijavo oziroma pravico iste osebe, če so spremem- s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino re- ba ali spremembe enake za vse zadevne prijave in pravice in gistrov, vsebino zahtev za vpis spremembe v register, posto- če so v zahtevi navedene številke vseh zadevnih prijav in pek vpisa spremembe v register, vsebino potrdil iz registra pravic. in postopek izdaje potrdil iz registra. (2) Za vpis vsake spremembe v register pri vsaki prija- vi ali pravici se plača pristojbina ob vložitvi zahteve ali 106. člen najkasneje v treh mesecih od vročitve poziva urada. Če (vsebina registrov) pristojbina ni pravočasno plačana, se šteje, da je zahteva umaknjena. (1) V register patentov se vpišejo predvsem naslednji (3) Če vloži zahtevo za vpis spremembe tisti, ki je v podatki: registrska številka, datum vložitve in številka prija- registru vpisan kot imetnik pravice, urad nemudoma izda ve, zahtevana prednostna pravica, datum objave, datum vpi- odločbo o vpisu spremembe v register in vpiše spremembo sa v register, številka in datum izdaje ugotovitvene odločbe v register. po 93. členu tega zakona, podatki o imetniku (priimek, ime (4) Če vloži zahtevo za vpis spremembe kdo, ki v regis- in naslov oziroma firma in sedež), vrsta patenta, podatki o tru ni vpisan kot imetnik pravice, mora skupaj z zahtevo ali v izumitelju (priimek, ime in naslov), naziv izuma, podatki o treh mesecih od vročitve poziva urada predložiti soglasje vzdrževanju patenta, datum prenehanja patenta. imetnika pravice za vpis zahtevane spremembe v register ali (2) V register modelov se vpišejo predvsem naslednji po svoji izbiri kakšno drugo dokumentacijo, iz katere je podatki: registrska številka, datum vložitve prijave, zahteva- razvidna pravna podlaga za vpis spremembe. Če urad dvo- na prednostna pravica, datum objave, datum vpisa v regi- mi v resničnost navedb v zahtevi za vpis spremembe ali če je ster, podatki o imetniku (priimek, ime in naslov oziroma predložena dokumentacija v tujem jeziku, lahko zahteva, da firma in sedež), podatki o oblikovalcu (priimek, ime in na- vložnik zahteve v treh mesecih od vročitve poziva predloži slov), če oblikovalec to želi, navedba izdelka, število izdel- dodatno dokumentacijo oziroma slovenski prevod predlože- ne dokumentacije. kov, razvrstitev po Locarnski klasifikaciji, podatki o obnovitvi (5) Če vložnik ne predloži pravočasno dodatne doku- modela, datum prenehanja modela. mentacije ali njenega prevoda iz prejšnjega odstavka, se (3) V register znamk se vpišejo predvsem naslednji zahteva za vpis spremembe šteje za umaknjeno. podatki: registrska številka, datum vložitve prijave, zahteva- (6) Urad odloči o vpisu spremembe z odločbo. na prednostna pravica, datum objave prijave in registracije znamke, podatki o nasprotujočem mnenju tretjih, podatki o 109. člen ugovoru in vložniku ugovora, datum vpisa v register, podatki (pristojbine za vzdrževanje) o imetniku oziroma nosilcu (priimek, ime in naslov oziroma (1) Za vzdrževanje pravic se plačujejo pristojbine, ki firma in sedež), videz znamke, seznam blaga oziroma stori- zapadejo v plačilo, šteto od datuma vložitve prijave: tev in razvrstitev blaga oziroma storitev po Nicejski klasifika- a) za patent: vsako leto za naslednje leto veljavnosti; ciji, podatki o mednarodni registraciji, podatki o obnovitvi b) za model: vsakih pet let za naslednjih pet let veljav- znamke, podatki o razveljavitvi znamke, datum prenehanja nosti; znamke. c) za znamko: vsakih deset let za naslednjih deset let (4) V register geografskih označb se vpišejo predvsem veljavnosti. naslednji podatki: registrska številka, datum vložitve zahte- (2) Pristojbine po prejšnjem odstavku se plačajo v enem ve, datum objave, datum vpisa v register, geografska označ- letu pred datumom zapadlosti. ba, vrsta blaga in kraj, na katerega se oznaka nanaša. (3) Pristojbina za patentno prijavo vključuje pristojbino (5) Po uradni dolžnosti se v registre iz prvega odstavka za vzdrževanje patenta za prva tri leta njegovega trajanja. 105. člena tega zakona vpišejo podatki o sodnih sporih, o Pristojbina za prijavo modela vključuje pristojbino za vzdrže- katerih je urad obveščen, in pravnomočnih sodbah. vanje modela za prvih pet let njegovega trajanja. (6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za re- (4) Če traja postopek podelitve patenta več kot tri leta od datuma vložitve prijave oziroma postopek registracije mo- gistre prijav. dela več kot pet let od datuma vložitve prijave, se za paten- 107. člen tno prijavo oziroma prijavo modela smiselno uporabljajo do- (vpis sprememb v register) ločbe prvega in drugega odstavka tega člena. (1) Na zahtevo vložnika se v register iz prvega odstavka 110. člen 105. člena tega zakona vpišejo vse kasnejše spremembe, (plačilo pristojbin za vzdrževanje v naknadnem roku) ki se nanašajo na pravico ali imetnika pravice. Ta odstavek se smiselno uporablja za prijave in prijavitelje. (1) Če pristojbina za vzdrževanje pravice ni plačana v skladu z določbami 109. člena tega zakona do vključno (2) Prenos pravice ali licenca se na zahtevo ene od datuma zapadlosti, jo je še mogoče plačati v naknadnem pogodbenih strank vpiše v ustrezni register. roku šestih mesecev, šteto od datuma zapadlosti pristojbi- (3) Tisti, ki je bil pred vpisom spremembe v registru ne, ob dodatnem plačilu zamudne pristojbine. Zamudna vpisan kot imetnik pravice, lahko ob predložitvi ustreznih pristojbina znaša 50% celotnega zneska predpisane pristoj- dokazov s tožbo v upravnem sporu pri Upravnem sodišču bine, ki ni bila pravočasno plačana. Republike Slovenije v Ljubljani, kot izključno krajevno pri- (2) Urad opozori imetnika pravice, da pristojbina za stojnem sodišču, izpodbija vsako spremembo v registru, ki vzdrževanje iz prvega odstavka 109. člena tega zakona ni je bila v register neupravičeno vpisana brez njegovega so- bila pravočasno plačana, o možnosti plačila po prejšnjem glasja. odstavku in o posledicah neplačila teh pristojbin. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 427

(3) Če pristojbine za vzdrževanje pravic niso plačane do (2) Tožba za ugotovitev ničnosti kolektivne znamke se datuma zapadlosti ali tudi po opozorilu urada niso plačane v lahko vloži, če je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave roku iz prvega odstavka tega člena, vključno z zamudno pri- kolektivna znamka registrirana v nasprotju z 42., 43., 45. stojbino, pravica preneha veljati naslednji dan po datumu ali 46. členom tega zakona. zapadlosti iz prvega odstavka 109. člena tega zakona. (3) Če je bil razlog za tožbo iz prejšnjega odstavka (4) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno upo- registracija kolektivne znamke v nasprotju s 46. členom rabljata v primerih iz četrtega odstavka 109. člena tega tega zakona, sodišče tožbo zavrže, če nosilec kolektivne zakona. Če v takih primerih pristojbina za vzdrževanje, vključ- znamke do izdaje sodne odločbe ustrezno popravi ali spre- no z zamudno pristojbino, tudi v naknadnem roku ni plača- meni pravilnik iz 46. člena tega zakona. na, se šteje, da je prijava umaknjena. 2. pododdelek Izpodbijanje pravice Deveto poglavje SODNO VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVIC 115. člen (izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela) 1. oddelek (1) Izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik Sodno varstvo lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, če je 1. pododdelek bil patent podeljen na ime nekoga, ki ni izumitelj, njegov Ničnost pravic dedič ali drug pravni naslednik. (2) Oblikovalec videza izdelka, njegov dedič ali drug 111. člen pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves (tožba za ugotovitev ničnosti) čas, dokler traja model, zahteva, da se ga razglasi za imetni- Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodi- ka pravice, če je bil model registriran na ime nekoga, ki ni šču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti patenta, patenta s oblikovalec, njegov dedič ali drug pravni naslednik. skrajšanim trajanjem, modela ali znamke. (3) Tožbo iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko vloži tudi oseba, ki ji pripadajo pravice iz patenta 112. člen oziroma modela, če je patent podeljen ali model registriran (tožba za ugotovitev ničnosti patenta) na ime izumitelja oziroma oblikovalca ali druge osebe, ki ji je (1) Tožba za ugotovitev ničnosti patenta se lahko vloži, izumitelj oziroma oblikovalec neupravičeno omogočil, da je če je podan eden izmed naslednjih razlogov: patent podeljen ali model registriran izdan na njeno ime. a) da izum ob datumu vložitve prijave ni izpolnjeval vseh zahtev iz 10., 11., 12., 14. in 15. člena tega zakona oziroma 116. člen pri patentu s skrajšanim trajanjem zahtev iz 16. člena tega (izpodbijanje pravice do znamke) zakona; (1) Pravne ali fizične osebe lahko s tožbo zahtevajo od b) da izum v opisu ni predstavljen dovolj jasno in popol- pristojnega sodišča, da ugotovi, da je znak, ki ga uporablja- no, da bi ga lahko uporabil strokovnjak s področja, na kate- jo v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga rega se izum nanaša; ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo c) če je vsebina varstva razširjena prek vsebine prve drug za zaznamovanje svojega blaga oziroma storitev iste ali prejete prijave ali če je bil patent na podlagi izločene prijave podobne vrste, in da je bil ta znak splošno znan kot oznaka podeljen prek obsega prvotne prijave. za blago ali storitve fizične ali pravne osebe, še preden je (2) Tožba za ugotovitev ničnosti patenta se lahko vloži toženec prijavil znamko, kot tudi da sodišče s svojo odločbo tudi po izdaji ugotovitvene odločbe po točki a) ali b) prvega razglasi tožnika za imetnika znamke. odstavka 93. člena tega zakona ali po prenehanju veljavno- (2) Izpodbijanju po prejšnjem odstavku sodišče ne ugo- sti patenta. di, če toženec, ki je imetnik znamke, dokaže, da je še pred (3) Če je tožba za ugotovitev ničnosti evropskega pa- vložitvijo prijave uporabljal sporni znak za isto ali podobno tenta, ki je v Sloveniji veljaven na podlagi mednarodne po- vrsto blaga ali storitev prav toliko časa ali še dlje kot tožnik. godbe in zoper katerega je bil pri EPU vložen ugovor, vlože- (3) Tožba iz prvega odstavka tega člena ni možna po na v teku ugovornega postopka pri EPU, sodišče prekine preteku petih let od datuma vpisa znamke v register. postopek do končne odločitve EPU v ugovornem postopku. 117. člen 113. člen (vpis novega imetnika v register) (tožba za ugotovitev ničnosti modela) (1) V treh mesecih od vročitve pravnomočne sodbe, s Tožba za ugotovitev ničnosti modela se lahko vloži, če katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku iz 115. ali je ob upoštevanju datuma vložitve prijave podan eden izmed 116. člena tega zakona, lahko tožnik zahteva, da se ga naslednjih razlogov: vpiše v register kot imetnika patenta, modela oziroma znam- a) da je bil model registriran v nasprotju s 36. členom ke in da se mu o tem izda ustrezno potrdilo. tega zakona; (2) Če tisti, čigar tožbenemu zahtevku je ugodeno, ne b) da prijavitelj ali imetnik modela ni bil upravičen do vloži v roku iz prejšnjega odstavka zahteve, da se ga vpiše v varstva modela. register kot imetnika pravice, se pravica po uradni dolžnosti izbriše iz registra. 114. člen (3) Pravice, ki jih pridobi kdo drug od tistega, ki je bil (tožba za ugotovitev ničnosti znamke) pred sodbo iz prvega odstavka tega člena vpisan kot imet- (1) Tožba za ugotovitev ničnosti znamke se lahko vloži, nik pravice, veljajo tudi nasproti novemu imetniku pravic, če če je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamka so bile vpisane v ustrezni register ali pravilno prijavljene za registrirana v nasprotju z 42. ali 43. členom tega zakona. vpis pred vložitvijo tožbe. Stran 428 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

3. pododdelek ga obdobja iz prvega odstavka tega člena in vložitvijo tožbe Priznanje pravice izumitelja ali oblikovalca do navedbe za razveljavitev znamke. Na to okoliščino se ne more sklice- vati tisti imetnik znamke, ki je začel znamko uporabljati ali jo 118. člen ponovno uporabljati v roku treh mesecev pred vložitvijo to- (tožba izumitelja ali oblikovalca za navedbo) žbe, šteto najprej od izteka roka iz prvega odstavka tega (1) Izumitelj ali oblikovalec lahko s tožbo pri pristojnem člena, če je začel s pripravami na uporabo znamke ali njeno sodišču zahteva: ponovno uporabo šele, ko se je zavedal, da mu grozi vloži- a) da je naveden v prijavi in vseh dokumentih; tev tožbe za razveljavitev njegove znamke. b) da se pravnomočna sodba javno objavi na toženče- (3) V postopku razveljavitve znamke imetnik dokazuje ve stroške. uporabo znamke. (2) Tožba iz prejšnjega odstavka se lahko vloži ves čas (4) Šteje se, da imetnik uporablja znamko, če se ta trajanja veljavnosti patenta ali modela. uporablja z njegovim soglasjem ali če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena. 4. pododdelek (5) Pri kolektivni znamki se šteje, da jo nosilec uporab- Izbris in razveljavitev znamke lja, če kolektivno znamko uporablja vsaj ena oseba, ki ima pravico do njene uporabe. 119. člen (6) Kot uporaba znamke se šteje tudi: (tožba za izbris znamke iz registra) a) uporaba znamke v obliki, ki se glede na obliko, v (1) Tožba za izbris znamke iz registra in prepoved upo- kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spremi- rabe znaka se lahko vloži pri pristojnem sodišču, če je njajo razlikovalnega značaja znamke; podan eden izmed naslednjih razlogov: b) namestitev znamke na blago ali njegovo embalažo v a) da prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri; Republiki Sloveniji izključno za potrebe izvoza. b) da je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve (7) Znamka se razveljavi za tisto blago ali storitve, za prijave registrirana v nasprotju s 44. členom tega zakona katere se ugotovi, da znamka ni bila uporabljena na obmo- razen v primerih iz 139. člena tega zakona; čju Republike Slovenije, in sicer z dnem pravnomočnosti c) če je zaradi dejanj ali dopustitve imetnika postala sodbe. znamka običajno ime v trgovini za blago ali storitve, za kate- re je registrirana; 2. oddelek d) če imetnik znamke ali kdo drug z njegovim sogla- Uveljavljanje pravic sjem uporablja znamko za blago ali storitve, za katere je registrirana, tako da zavaja javnost, zlasti glede narave, ka- 121. člen kovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev. (tožba zaradi kršitve pravic) (2) Tožba za izbris kolektivne znamke iz registra in (1) Zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice po- prepoved uporabe znaka se lahko poleg razlogov iz prej- sega v njegove pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega šnjega odstavka vloži tudi, če je podan eden ali več izmed zakona, lahko imetnik pravice s tožbo pri pristojnem sodišču naslednjih razlogov: zahteva: a) če je nosilec kolektivne znamke prenehal obstajati; a) da se kršitelju prepovejo bodoča kršitvena dejanja; b) če se kolektivna znamka uporablja v nasprotju s b) da se kršitelju naloži odstraniti predmete kršitve iz pravilnikom iz 46. člena tega zakona; trgovskih tokov oziroma, če kršitve ni mogoče odpraviti dru- c) če je pravilnik o kolektivni znamki po registraciji kolek- gače, da se predmete kršitve uniči; tivne znamke spremenjen tako, da nasprotuje 46. členu tega c) da se kršitelju naloži odstraniti sredstva kršitve, ki se zakona. izključno ali skoraj izključno uporabljajo oziroma so name- (3) Če je razlog za tožbo iz prvega ali drugega odstavka njena za proizvodnjo predmetov kršitve, oziroma, če kršitve tega člena točka c), d) ali e) prvega odstavka 44. člena tega ni mogoče odpraviti drugače, da se sredstva kršitve uniči; zakona, lahko tožnik namesto izbrisa znamke iz registra d) da se pravnomočna sodba objavi na stroške kršitelja zahteva prenos znamke na svoje ime. v javnih glasilih v obsegu in na način, ki ga določi sodišče. (4) V primeru iz točke c) drugega odstavka tega (2) Kršitelj je odgovoren za povzročeno škodo po splo- člena se smiselno uporablja tretji odstavek 114. člena šnih pravilih o povrnitvi škode, razen če ta zakon določa tega zakona. drugače. (5) Tožba iz točke b) prvega odstavka tega člena ni (3) Tožba zaradi kršitve pravic se lahko vloži v treh letih dopustna po preteku petih let od datuma vpisa pravice v od dneva, ko je tožnik zvedel za kršitev in storilca. Zahtevki v register, razen če prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri. denarni obliki, se lahko uveljavljajo za kršitve, storjene v (6) Znamka se izbriše iz registra znamk z dnem pravno- petih letih pred vložitvijo tožbe. močnosti sodbe. (4) Smiselno se za imetnika pravice iz prvega odstavka tega člena štejejo tudi imetnik izključne licence, upraviče- 120. člen nec do uporabe kolektivne znamke in upravičenec do geo- (tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe) grafske označbe. (1) Zainteresirana oseba lahko s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva razveljavitev znamke, če imetnik brez upra- 122. člen vičenega razloga neprekinjeno več kot pet let od datuma (dodatne določbe zaradi kršitve patenta) pravnomočnosti vpisa znamke v register oziroma od dneva, (1) Če je predmet kršitve patent, s katerim je zavarovan ko je bila zadnjič resno in dejansko uporabljena v Republiki postopek za izdelavo nove snovi, se šteje, da je vsaka snov Sloveniji, ne uporablja znamke za označevanje blaga ali enake sestave ali enaka in izdelana po zavarovanem po- storitev, za katere je znamka registrirana. stopku, dokler se ne dokaže nasprotno. Dokazno breme (2) Razveljavitve znamke ni mogoče zahtevati, če je nosi toženec oziroma domnevni kršitelj, pri čemer je treba imetnik začel ali ponovno začel resno in dejansko uporablja- upoštevati njegov zakoniti interes za varovanje poslovne taj- ti znamko v obdobju med iztekom neprekinjenega petletne- nosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 429

(2) Če se tožba po 121. členu tega zakona nanaša na 124. člen kršitev patenta ali objavljene evropske patentne prijave, s (zavarovanje dokazov) katero se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, sodišče pre- (1) Sodišče lahko na predlog vložnika, ki izkaže za kine postopek, dokler urad ne izda ugotovitvene odločbe po verjetno, da je kršena njegova pravica iz 18., 37., 47. ali 58. točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena tega zakona oziro- člena tega zakona in da obstaja utemeljena bojazen, da ma do dneva vpisa evropskega patenta v register patentov bodo uničeni dokazi o tej kršitvi ali da jih kasneje ne bo pri uradu. mogoče izvesti, izvede predlagane dokaze tudi brez poprej- (3) Če je predmet kršitve patent, za katerega še ni bila šnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke. izdana ugotovitvena odločba po točki a) ali b) prvega od- (2) Sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu za zava- stavka 93. člena tega zakona, določi sodišče za čas upora- rovanje dokazov, se skupaj s predlogom vroči nasprotni be izuma od podelitve patenta do izdaje ugotovitvene odloč- stranki ob samem izvajanju dokazov, če to ni mogoče, pa be, kršitelju plačilo odškodnine, znižane glede na okoliščine. takoj, ko je mogoče. Zoper ta sklep ni pritožbe. (4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja za objavlje- (3) V postopku zavarovanja dokazov se uporabljajo do- no patentno prijavo, vloženo v tujini po drugem odstavku ločbe zakona, ki ureja pravdni postopek, razen če je s tem 3. člena tega zakona, za čas uporabe izuma od objave te zakonom določeno drugače. Postopek je nujen. prijave do podelitve patenta oziroma do dneva, ko je EPU objavil sklep o podelitvi evropskega patenta, če je bil evrop- ski patent vpisan v register pri uradu. Deseto poglavje 123. člen PRISILNA LICENCA (začasne odredbe) 125. člen (1) Sodišče izda začasno odredbo, če so izpolnjeni (prisilna licenca) naslednji pogoji: (1) Sodišče lahko odloči, da se tudi brez soglasja imet- a) da je predlagatelj imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali nika patenta dovoli tretji osebi ali Vladi Republike Slovenije 58. člena tega zakona; izkoriščanje izuma: b) če imetnik pravice predloži dokaze, na podlagi kate- a) če to zahteva javni interes, zlasti v zvezi z državno rih sodišče ugotovi, da je imetnikova pravica kršena ali da je varnostjo, prehrano, zdravstvom ali razvojem drugih pomem- kršitev zelo verjetna in če bi imetniku pravice lahko nastala bnih delov državnega gospodarstva, ali nenadomestljiva škoda; b) če sodišče ugotovi, da imetnik patenta ali imetnik c) da nasprotna stranka z izdajo začasne odredbe, če licence zlorablja pravice iz patenta, zlasti tako da izkorišča bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi trpela izum tako, da v nasprotju z veljavnimi predpisi omejuje kon- hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zača- kurenco. sne odredbe nastale predlagatelju; (2) Sodišče podeli prisilno licenco po prejšnjem od- d) da je imetnik pravice predlagal izdajo začasne odred- stavku ob upoštevanju dejanskih okoliščin in po zaslišanju be v treh mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno imetnika patenta. kršitev. (2) Sodišče lahko z začasno odredbo zlasti: (3) Prisilna licenca po prvem odstavku tega člena se a) prepove grozeče kršitve ali nadaljevanje že začetih podeli, če vložnik zahteve za pridobitev prisilne licence do- kršitev; kaže, da si je prizadeval skleniti licenčno pogodbo z imetni- b) prepreči dostop blaga na trg; kom patenta pod razumnimi poslovnimi pogoji in da ta priza- c) za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani devanja v razumnem obdobju niso bila uspešna. predmete kršitve ter sredstva, ki se pretežno uporabljajo za (4) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če je razglašeno izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se krši kakšna vojno stanje ali izredne razmere, pod pogojem, da sodišče v pravica po tem zakonu. takem primeru seznani imetnika patenta s svojo odločbo, (3) Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez za- kolikor je to mogoče hitro. slišanja nasprotne stranke, zlasti če bi morebitno odlašanje 126. člen lahko povzročilo nenadomestljivo škodo imetniku pravice. (pogoji za podelitev prisilne licence) Sodišče nemudoma obvesti nasprotno stranko o izdani za- časni odredbi, najkasneje pa ob izvršbi odredbe. (1) Prisilna licenca po prejšnjem členu se podeli, pod (4) Če mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko naslednjimi pogoji: Slovenijo, ne določa drugače, naloži sodišče na predlog a) da sta obseg in trajanje licence omejena glede na nasprotne stranke predlagatelju, da položi varščino za na- njen namen; domestitev morebitne škode, ki bi lahko nastala nasprotni b) da ni izključna; stranki, če nasprotna stranka izkaže za verjetno, da predla- c) da ni prenosljiva, z izjemo prenosa dela poslovne gatelj v Republiki Sloveniji nima dovolj premoženja, da bi dejavnosti prejemnika prisilne licence, na katero se pred- lahko nadomestil morebitno škodo. Če predlagatelj ne rav- met prisilne licence nanaša; na po odločbi sodišča in ne položi varščine, se šteje, da je d) da je namenjena pretežno oskrbovanju trga Republi- predlog za začasno odredbo umaknjen. ke Slovenije. (5) Ob izdaji začasne odredbe sodišče določi predla- (2) Če kakšnega patenta (v nadaljnjem besedilu: drugi gatelju rok, v katerem mora vložiti tožbo po 121. členu tega patent) ni mogoče izkoriščati, ne da bi se poseglo v neki zakona. Rok za vložitev tožbe začne teči z dnem vročitve drug patent (v nadaljnjem besedilu: prvi patent), morajo biti začasne odredbe predlagatelju in ne sme biti daljši od ena- za podelitev prisilne licence takšnega patenta poleg pogo- intrideset dni. jev iz 125. člena tega zakona in prejšnjega odstavka izpol- (6) V postopku za izdajo začasne odredbe se upo- njeni še naslednji dodatni pogoji: rabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, a) izum, ki je predmet drugega patenta, vsebuje tehnič- razen če je s tem zakonom določeno drugače. Postopek ni napredek znatnega gospodarskega pomena glede na je nujen. izum, ki je predmet prvega patenta; Stran 430 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

b) imetnik prvega patenta je pod razumnimi pogoji upra- odstavka pravilno obvestil tujo osebo, če ji je poslal pisanje vičen do obratne licence za uporabo izuma, ki je predmet na naslov za obveščanje. drugega patenta; (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kdorkoli c) dovoljena uporaba v zvezi s prvim patentom ni pre- plača pristojbine za vzdrževanje pravice. nosljiva brez sočasnega prenosa drugega patenta. (5) Če tuja oseba v nasprotju s tem členom v postopku (3) Sodišče odloči, da prisilna licenca preneha veljati, pred uradom ne imenuje zastopnika ali ne sporoči naslova če prenehajo okoliščine, zaradi katerih je bila podeljena, in za obveščanje, ki je na območju Republike Slovenije, jo če je verjetno, da se te okoliščine ne bodo ponovile. urad izjemoma neposredno po pošti pozove, naj v treh me- secih od vročitve poziva imenuje zastopnika in predloži poo- 127. člen blastilo zastopniku oziroma v skladu s tretjim odstavkom (nadomestilo za prisilno licenco) tega člena sporoči naslov za obveščanje. Če tuja oseba (1) Imetnik patenta, ki je predmet prisilne licence, je pravočasno ne imenuje zastopnika in ne predloži pooblasti- upravičen do obveznega nadomestila. la, oziroma ne sporoči pravočasno naslova za obveščanje v (2) Višina nadomestila se določi glede na okoliščine skladu s tretjim odstavkom tega člena, urad s sklepom vlo- posameznega primera ob upoštevanju ekonomske vredno- go zavrže, razen če ta zakon določa drugače. Vročitev skle- sti prisilne licence. pa se opravi po oglasni deski urada. 130. člen Enajsto poglavje (preklic in odpoved pooblastila) ZASTOPANJE (1) Pooblastitelj lahko kadarkoli prekliče pooblastilo, zastopnik pa ga lahko kadarkoli odpove. 128. člen (2) Preklic oziroma odpoved pooblastila se sporoči (zastopanje pred uradom) uradu in učinkuje od dneva, ko ga urad prejme. Po odpove- (1) Za zastopanje pred uradom se lahko pooblasti le di pooblastila je zastopnik dolžan še tri mesece opravljati zastopnika, ki je vpisan v ustrezni register zastopnikov pri dejanja za pooblastitelja, razen če ima pooblastitelj še kak- uradu. Zastopnika imenuje pooblastitelj s pisnim poobla- šnega zastopnika. stilom. (3) Če tuja oseba zaradi odpovedi ali preklica poobla- (2) Pooblastitelj lahko pooblasti enega ali več zastopni- stila nima več zastopnika, se smiselno uporablja peti odsta- kov za vsa ali le za določena dejanja v postopku pred ura- vek 129. člena tega zakona. dom. Če pooblasti več zastopnikov in pri tem ne navede, 131. člen kateremu zastopniku naj urad vroča pisanja, vroča urad vse (zastopnik) dopise zastopniku, ki je naveden prvi. (3) Pooblastitelj lahko z enim pooblastilom pooblasti (1) V postopkih pred uradom lahko stranke zastopajo zastopnika za zastopanje pri vseh njegovih prijavah, pravi- patentni zastopniki in zastopniki za modele in znamke. Pa- cah ali vlogah, vloženih pri uradu (v nadaljnjem besedilu: tentni zastopniki zastopajo stranke v postopkih, ki se nana- generalno pooblastilo zastopniku). Če je generalno poobla- šajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi s stilo zastopniku deponirano pri uradu, se ob vložitvi vloge katero koli pravico po tem zakonu. Zastopniki za modele in uradu navede številka deponiranega generalnega pooblasti- znamke lahko zastopajo stranke le v tistih postopkih, ki se la in predloži njegova kopija. nanašajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi (4) Pooblastilo se predloži ob vložitvi vloge ali v treh z modeli, znamkami in geografskimi označbami. mesecih od vročitve poziva urada. Če pooblastilo ni pravo- (2) Patentni zastopnik je lahko: časno predloženo, se šteje, da zastopnik ni bil imenovan in a) oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji in univer- zitetno izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, ki je opra- da njegova dejanja niso bila opravljena. Vlogo, ki jo je vložil vila strokovni izpit za patentnega zastopnika pri uradu; domnevni zastopnik, urad s sklepom zavrže. Sklep o zavr- b) odvetnik ali odvetniška družba, ki zaposluje osebo, ženju se vroči domnevnemu zastopniku. ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje točke, ali ima z njo sklenjeno 129. člen pogodbo; c) pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki (zastopanje tujih oseb) zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz točke a) (1) Tuje pravne in fizične osebe, ki nimajo prebivališča tega odstavka. ali dejanskega in resnega industrijskega ali gospodarskega (3) Zastopnik za modele in znamke je lahko: podjetja v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: tuja a) oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji in univer- oseba), morajo uveljavljati pravice iz tega zakona v postop- zitetno izobrazbo, ki je opravila strokovni izpit za zastopnika kih pred uradom po zastopniku, razen če je drugače dolo- za modele in znamke pri uradu; čeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slo- b) odvetnik ali odvetniška družba; venijo. c) pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko tuja oseba ob zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz točke a) upoštevanju tretjega odstavka tega člena brez zastopnika tega odstavka. vloži prijavo in opravlja dejanja v zvezi z določitvijo datuma (4) Patentni zastopniki in zastopniki za modele in vložitve prijave, plača takso ali pristojbino v postopku pred znamke lahko v postopkih, ki se nanašajo na pravice po uradom, vloži prepis prve prijave za uveljavljanje prednostne tem zakonu, zastopajo stranke tudi pred sodišči in drugimi pravice po 61. členu tega zakona in sprejema pisanja urada državnimi organi, če izpolnjujejo pogoje, določene s pred- v zvezi s temi postopki. pisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči in drugimi državni- (3) Če tuja oseba v primerih iz prejšnjega odstavka mi organi, pooblaščeni delavec zastopnika pa če izpolnju- nima zastopnika v postopku pred uradom, mora uradu spo- je naslednje pogoje: da je državljan Republike Slovenije, ročiti naslov za obveščanje, ki mora biti na območju Repu- da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslov univerzitetni blike Slovenije. Šteje se, da je urad v primerih iz prejšnjega diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 431 tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete, da je opravil nim obvestilom zahteva prekinitev postopka po tretjem od- državni pravniški izpit, da ima pet let praktičnih izkušenj stavku 92. člena tega zakona; kot diplomirani pravnik in da aktivno obvlada slovenski c) ki zastopa tretjo osebo v postopku pred uradom, ne jezik. V takih primerih je zastopnik upravičen do plačila za da bi bila vpisana v register iz 132. člena tega zakona. svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim (2) Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 tolarjev delom po zastopniški tarifi. Zastopniško tarifo sprejme za- se kaznuje tudi odgovorna oseba v pravni osebi, ki stori stopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, prekršek iz prejšnjega odstavka. pristojnim za pravosodje. (3) Z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega od- 132. člen stavka tega člena. (vpis zastopnikov v register) (1) Urad vodi register patentnih zastopnikov in register zastopnikov za modele in znamke. Zakon o industrijski lastnini – ZIL-1 (Uradni list (2) Za vpis v ustrezni register zastopnikov se plača RS, št. 45/01) vsebuje naslednje prehodne in končne taksa po zakonu, ki ureja upravne takse. Po plačilu takse določbe: urad z odločbo odloči o vpisu v register. (3) Patentni zastopnik lahko zahteva izbris iz registra patentnih zastopnikov in vpis v register zastopnikov za mo- Trinajsto poglavje dele in znamke. Zastopnik za modele in znamke lahko za- PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE hteva izbris iz registra zastopnikov za modele in znamke in vpis v register patentnih zastopnikov, le če izpolnjuje pogoje 135. člen iz drugega odstavka 131. člena tega zakona. (uporaba snovi kot zdravilo) (4) Zastopnik se izbriše iz registra: (1) Uporaba snovi kot zdravila za ljudi in živali ne pome- a) če vloži zahtevo za izbris; ni kršitve patenta za izum te snovi, če je bila patentna prijava b) če se mu s pravnomočno sodbo prepove ukvarjanje za ta izum vložena do vključno 31. decembra 1992 oziroma z zastopanjem. je bila za takšno prijavo zahtevana prednostna pravica do (5) V register patentnih zastopnikov in register zasto- vključno 31. decembra 1992. pnikov za modele in znamke se vpišejo predvsem nasled- (2) Z uporabo snovi kot zdravila po prejšnjem odstavku nji podatki: registrska številka zastopnika, podatki o zasto- je mišljena izdelava in njena predelava v zdravilo po postop- pniku (priimek, ime in naslov oziroma firma in sedež), datum ku, ki ni predmet zadevnega patentnega varstva ter dajanje vpisa v register, podatke o osebah, ki izpolnjujejo pogoje te snovi oziroma zdravila v promet. iz točke a) drugega odstavka oziroma točke a) tretjega (3) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski odstavka 131. člena tega zakona in so zaposlene pri zasto- uniji velja za zdravilo ali snov po prvem odstavku tega člena pniku oziroma imajo z njim sklenjeno pogodbo (priimek, drugi odstavek 21. člena tega zakona samo, če je pridoblje- ime, naslov in izobrazba). no soglasje imetnika patenta, s katerim je zavarovano to (6) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, zdravilo ali snov. s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino za- hteve za vpis zastopnikov v register, postopek vpisa v regi- 136. člen ster, vrsto podatkov, ki se vpišejo v register, in postopek (obravnava prijav in veljavnost pravic) vpisa sprememb v register zastopnikov. (1) Postopek priznanja ali podelitve pravice industrijske 133. člen lastnine v zvezi s prijavo, vloženo pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona, razen če ta (strokovni izpit) zakon določa drugače. (1) Strokovni izpit iz drugega ali tretjega odstavka 131. (2) Pravice industrijske lastnine, veljavne na dan uvelja- člena tega zakona se opravlja pri uradu. Pred opravljanjem vitve tega zakona, veljajo naprej po določbah tega zakona, strokovnega izpita se plača taksa po zakonu, ki ureja uprav- razen če ta zakon določa drugače. ne takse. (2) Urad vodi seznam oseb z opravljenim strokovnim 137. člen izpitom. (patentne prijave in patenti) (3) Minister, pristojen za področje industrijske lastni- ne, s podzakonskim predpisom natančneje določi način (1) Pri patentnih prijavah, vloženih pred uveljavitvijo opravljanja strokovnega izpita iz drugega in tretjega od- tega zakona, in pri patentih, podeljenih pred uveljavitvijo stavka 131. člena tega zakona. tega zakona, se še naprej uporabljajo določbe 10., 77., 78. in 112. člena zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 – odločba US, 75/97). Dvanajsto poglavje (2) Določbi drugega in tretjega odstavka 22. člena KAZENSKE DOLOČBE tega zakona se uporabljata za patente, ki so bili prijavljeni po 1. januarju 1993. 134. člen (3) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski (prekršek) uniji se tretji odstavek 22. člena tega zakona izvaja v skladu (1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 10,000.000 s predpisi Evropske unije. tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: (4) Za patente, ki so bili prijavljeni po 1. 1. 1993 in za a) ki brez soglasja Vlade Republike Slovenije v gospo- katere je potekel rok iz 7. člena uredbe EU št. 1768/92 z darskem prometu uporablja znake iz tretjega odstavka dne 18. 6. 1992 ali 7. člena uredbe EU št. 1610/96 z dne 43. člena tega zakona; 23. 6. 1996, je mogoče v šestih mesecih od dneva pristo- b) ki uradu predloži ponarejeno ali neresnično dokazilo pa Republike Slovenije k Evropski uniji zahtevati dodatni po 92. členu tega zakona ali ki s ponarejenim ali neresnič- varstveni certifikat. Stran 432 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(5) Določbe 24. do vključno 31. člena tega zakona se a) pravilnik o postopku za podelitev patenta (Uradni list začnejo uporabljati z dnem uveljavitve EPK v Republiki Slo- RS, št. 49/93); veniji. b) pravilnik o postopku za priznanje modela oziroma (6) Določba petega odstavka 32. člena tega zakona ne vzorca (Uradni list RS, št. 49/93, 37/95 – odločba US); velja za prijave na podlagi PCT, ki so bile vložene do dneva c) pravilnik o postopku za priznanje znamke (Uradni list uveljavitve tega zakona. RS, št. 49/93); d) pravilnik o postopku za mednarodno registracijo 138. člen znamke (Uradni list RS, št. 15/93); (prijave modela oziroma vzorca in modeli oziroma vzorci) e) pravilnik o načinu opravljanja strokovnega izpita in (1) Pri prijavah modela oziroma vzorca, ki so bile objav- vpisu v register zastopnikov (Uradni list RS, št. 20/92); ljene pred uveljavitvijo tega zakona in pri katerih je bil vložen f) uredba o pristojbinah Urada Republike Slovenije za ugovor zoper izdajo odločbe o priznanju modela oziroma intelektualno lastnino za pridobitev in varstvo pravic indus- vzorca, se še naprej uporablja 58. člen zakona o industrijski trijske lastnine (Uradni list RS, št. 14/95); lastnini. g) uredba o cenah informacijskih in drugih storitev Ura- (2) Če je bila prijava modela oziroma vzorca objavljena da Republike Slovenije za intelektualno lastnino (Uradni list pred uveljavitvijo tega zakona, pa zoper izdajo odločbe o RS, št. 57/96). priznanju modela oziroma vzorca ni bil vložen ugovor po 58. členu zakona o industrijski lastnini, izda urad odločbo o 143. člen registraciji modela, vpiše model v register in objavi registra- (prenehanje veljavnosti) cijo modela. (1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati: (3) Modeli oziroma vzorci, veljavni na dan uveljavitve a) zakon o industrijski lastnini; tega zakona, se obravnavajo kot modeli po tem zakonu. b) pravilnik o prenosu pravic industrijske lastnine vlože- nih pri Zveznem zavodu za patente, na Urad Republike Slo- 139. člen venije za varstvo industrijske lastnine (Uradni list RS, št. (ugovor na podlagi znamke pri uradu za harmonizacijo 49/93). notranjega trga za znamke in modele Evropske unije) (2) Ne glede na točko a) prejšnjega odstavka se ob (1) Do pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se upoštevanju prvega odstavka 137. in prvega odstavka kot prejšnja znamka po prvem odstavku 44. člena tega 138. člena tega zakona še naprej uporabljajo določbe 10., zakona šteje tudi znamka, ki je bila prijavljena ali registrirana 58., 77., 78. in 112. člena zakona o industrijski lastnini. pri uradu za harmonizacijo notranjega trga za znamke in modele Evropske unije pred datumom vložitve prijave ka- 144. člen snejše znamke v Republiki Sloveniji. (začetek veljavnosti) (2) Imetnik prejšnje znamke po prejšnjem odstavku Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Ura- lahko vloži ugovor po 101. členu tega zakona, če v roku za dnem listu Republike Slovenije. ugovor vloži tudi pravilno prijavo za pridobitev varstva svoje znamke v Republiki Sloveniji. (3) Če imetnik prejšnje znamke po prvem odstavku Zakon o spremembi zakona o industrijski lastnini tega člena ob vložitvi ugovora po 101. členu tega zakona ne – ZIL-1A (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje naslednjo vloži pravočasno tudi pravilne prijave za pridobitev varstva končno določbo: svoje znamke v Republiki Sloveniji, se šteje, da ugovor ni bil vložen. 2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 140. člen dnem listu Republike Slovenije. (označbe porekla blaga) Označbe porekla blaga, veljavne na dan uveljavitve tega zakona, se obravnavajo kot geografske označbe po tem zakonu, razen če drug zakon določa drugače. 141. člen 243. Zakon o varstvu topografije polprevodniških verzij (ZVTPPV-UPB1) (strokovni izpiti in zastopniki) (1) Strokovni izpiti, opravljeni ali priznani do dneva uve- Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je ljavitve tega zakona, so izenačeni s strokovnim izpitom za Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra patentne zastopnike in strokovnim izpitom za zastopnike za 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o varstvu modele in znamke. topografije polprevodniških vezij, ki obsega: (2) Urad po uradni dolžnosti vpiše v register patentnih – zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij – zastopnikov vse zastopnike, ki so bili na dan uveljavitve tega ZVTPPV (Uradni list RS, št. 21/95 z dne 14. 4. 1995) in zakona vpisani v register zastopnikov pri uradu. – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o var- stvu topografije polprevodniških vezij – ZVTPPV-A (Uradni 142. člen list RS, št. 96/2002 z dne 14. 11. 2002). (podzakonski predpisi) (1) Podzakonski predpisi po tem zakonu in odredba o Št. 318-01/93-6/7 ceniku iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona se izdajo v Ljubljana, dne 18. decembra 2002. šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, razen predpisa iz drugega odstavka 80. člena tega zakona, ki se izda, ko so Predsednik pri uradu vzpostavljene ustrezne tehnične možnosti. Državnega zbora (2) Do izdaje novih predpisov se smiselno uporabljajo Republike Slovenije predpisi, izdani na podlagi zakona o industrijski lastnini: Borut Pahor l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 433

Z A K O N teh delov, če kombinacija izpolnjuje pogoje izvirnosti iz dru- O VARSTVU TOPOGRAFIJE POLPREVODNIŠKIH gega odstavka tega člena. VEZIJ 6. člen uradno prečiščeno besedilo (ZVTPPV-UPB1) Nosilec zavarovane topografije pridobi izključne pravi- ce gospodarskega izkoriščanja, vključno s pravico, da do- 1. člen voli ali prepove naslednja dejanja: S tem zakonom se ureja pridobitev in varstvo topografi- – reprodukcijo topografije na kakršenkoli način ali v je polprevodniških vezij. kakršnikoli obliki; – uvoz, prodajo ali kakršnokoli drugo obliko dajanja v 2. člen promet topografije ali polprevodniškega vezja z zadevno to- Polprevodniško vezje je naprava za izvajanje elektron- pografijo, kakor tudi izdelkov, v katere je vgrajeno polprevo- ske funkcije, ki je v končni obliki ali vmesni obliki nedeljiva dniško vezje z zadevno topografijo. celota iz ene ali več spojenih plasti s polprevodniškimi ele- Izključne pravice iz prejšnjega odstavka obsegajo le menti, od katerih je vsaj eden aktiven element. topografijo kot takšno in se ne nanašajo na koncept, posto- Topografija polprevodniškega vezja (v nadaljevanju: to- pek, sistem in tehniko njene upodobitve. pografija) je enolično določeno zaporedje medsebojno po- vezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodniškega 7. člen vezja, pri čemer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevo- Topografija je zavarovana, ko je vpisana v register topo- dniških elementov na plasteh, ne glede na to, na kakšen grafij. način je ta razporeditev upodobljena z zapisom, kodami ali Izključne pravice začnejo veljati s prvim od naslednjih izražena na kakšen drug način. datumov: Gospodarsko izkoriščanje topografije pomeni proiz- – datum vložitve prijave po 9. členu tega zakona, ali vodnjo, prodajo, najemanje, leasing ali druge oblike prido- – datum, ko je bila zadevna topografija prvič gospo- bitne dejavnosti, katere predmet je neposredno topografi- darsko izkoriščena kjerkoli na svetu. ja ali polprevodniško vezje, izdelano na podlagi zadevne Izključne pravice prenehajo veljati po preteku prvega topografije. od naslednjih obdobij: 3. člen – ob koncu koledarskega leta, v katerem preteče de- set let od datuma, ko se je topografija začela prvič gospo- Pravica do varstva topografije pripada njenemu ustvar- darsko izkoriščati kjerkoli na svetu, ali jalcu. Če je ustvarjalcev več, jim ta pravica pripada skupno. – ob koncu koledarskega leta po preteku desetih let Kadar je topografija ustvarjena v delovnem razmerju ali od datuma, ko je bila vložena pravilna prijava. na podlagi naročila, pripada pravica do varstva delodajalcu Izključne pravice prenehajo pred potekom roka iz tre- oziroma naročniku, razen če s pogodbo o zaposlitvi oziroma tjega odstavka tega člena, če niso plačane pristojbine ali če o naročilu ni drugače določeno. se nosilec varstvu zavarovane topografije pisno odpove. Upravičenci do pravice iz prvega in drugega odstavka Ne glede na tretji odstavek tega člena izključne pravice tega člena so lahko fizične osebe, ki so državljani Republike prenehajo po petnajstih letih od dneva, ko je bila topografija Slovenije ter gospodarske družbe in druge pravne osebe s upodobljena, vendar ni bila gospodarsko izkoriščena. sedežem na ozemlju Republike Slovenije. V času, ko je topografija zavarovana, ima nosilec pravi- Upravičenci do pravice iz prvega in drugega odstavka co, da zadevno polprevodniško vezje označuje s črko T. tega člena so lahko tudi fizične osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in nimajo stalnega bivališča v Republiki 8. člen Sloveniji oziroma tuje gospodarske družbe in druge tuje Prijave ni mogoče vložiti po preteku dveh let od datuma pravne osebe, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in kon- začetka prvega gospodarskega izkoriščanja topografije. vencij ali uporabe načela vzajemnosti. 9. člen 4. člen Postopek za registracijo topografije se začne z vložitvi- Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v jo zahteve za vpis v register, kateri so priložene vse predpi- nadaljnjem besedilu: urad) vodi upravni postopek za regis- sane sestavine (v nadaljnjem besedilu: prijava). tracijo topografije, vodi register zavarovanih topografij in dru- Prijava mora vsebovati naslednje sestavine: ge upravne zadeve, ki se nanašajo na pridobitev varstva – ime in podpis prijavitelja, ime ustvarjalca, državljan- topografije. stvo in stalno prebivališče ali sedež prijavitelja, V postopkih pred uradom lahko zastopajo fizične in – slikovne vzorce zadevne topografije z navedbo njiho- pravne osebe samo zastopniki, ki so vpisani v register pa- vega zaporedja, tentnih zastopnikov po zakonu o industrijski lastnini (Uradni – povzetek značilnosti elektronske funkcije ali funkcij list RS, št. 45/2001, v nadaljnjem besedilu ZIL-1). polprevodniškega vezja, izdelanega po zavarovani topo- Zoper odločbe, ki jih izda urad na podlagi tega zakona, grafiji, ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. – pisno izjavo o datumu začetka gospodarskega izkori- Register iz prvega odstavka tega člena je javen. ščanja, če je bila topografija gospodarsko že izkoriščena. Z eno prijavo se lahko zahteva varstvo le za eno topo- 5. člen grafijo. Topografija se lahko zavaruje, če je izvirna. Minister, pristojen za področje intelektualne lastnine, Topografija je izvirna, če je rezultat lastnega ustvarjal- izda podrobnejše predpise o vsebini prijave. nega napora ter ob času nastanka ni bila znana iz vsako- dnevne rabe v industriji. 10. člen Kadar je topografija sestavljena iz posameznih delov, V postopku za registracijo in vzdrževanje varstva topo- ki so znani iz vsakdanje rabe, je zavarovana le kombinacija grafije se plačujejo pristojbine. Stran 434 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim se Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi določi višina pristojbin iz prejšnjega odstavka. za pravnega naslednika osebe iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Urad na vsaki prijavi označi datum vložitve in številko 14. člen prijave ter izda prijavitelju potrdilo o prejemu prijave. Osebi, ki gospodarsko izkorišča polprevodniško vez- Urad ugotovi, ali prijava izpolnjuje pogoje iz prvega je z zavarovano topografijo in ki ne ve oziroma ni mogla odstavka 9. člena tega zakona za vpis v register topografij. vedeti, da gre za zavarovano topografijo, se ne more pre- Če prijava ne izpolnjuje pogojev, se zahteva za vpis prečiti gospodarskega izkoriščanja takšnega polprevodni- zavrne. škega vezja. Če prijava le delno izpolnjuje pogoje, urad pozove pri- Nosilec zavarovane topografije lahko pisno zahteva od javitelja, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene po- osebe iz prejšnjega odstavka nadomestilo za gospodarsko manjkljivosti. Iz upravičenih razlogov sme urad na zahtevo izkoriščanje zavarovane topografije, ki je odvisno od obsega prijavitelja ta rok podaljšati še za tri mesece. Če prijavitelj ne njenega gospodarskega izkoriščanja. Nadomestilo se sme odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se šteje, da je zahtevati od datuma, ko se oseba iz prejšnjega odstavka prijava umaknjena. seznani oziroma bi ji moralo biti znano, da je topografija Prijava, ki izpolnjuje vse pogoje, se vpiše v register zavarovana. topografij, prijavitelju pa se izda listina o vpisu. Nadomestilo iz prejšnjega odstavka določita nosilec Podatki o vpisu se objavijo v uradnem glasilu urada. zavarovane topografije in oseba iz prvega odstavka tega člena sporazumno. Če sporazuma ne dosežeta, odmeri pla- 11.a člen čilo pristojno sodišče. V register topografij se vpišejo predvsem naslednji po- Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi datki: registrska številka, datum vložitve in številka prijave, za pravnega naslednika te osebe. datum objave, datum vpisa v register, podatki o nosilcu Pravica do gospodarskega izkoriščanja iz prvega od- (priimek, ime in naslov oziroma firma in sedež), podatki o stavka tega člena je omejena na uvoz, prodajo ali distribuci- ustvarjalcu (priimek, ime, naslov, pri katerem zadostuje na- jo izdelkov polprevodniških vezij ali drugih izdelkov, ki vse- vedba kraja in države) in datum prenehanja pravice. bujejo zadevno topografijo in se ta pravica uporablja za V register topografij se vpišejo podatki o sodnih sporih, o katerih je urad obveščen, in pravnomočnih sodbah. topografijo ali izdelke, ki so bili na razpolago, ko je bila Minister, pristojen za področje intelektualne lastnine, s zahteva iz drugega odstavka tega člena sprejeta. podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino regis- 15. člen tra in postopek vpisa spremembe v register. Pravice iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega 12. člen zakona so izčrpane, ko je zavarovana topografija ali polpre- Vpis je ničen, če se ugotovi: vodniško vezje dano na trg s strani nosilca zavarovane topo- – da topografija ni izvirna, ali grafije oziroma z njegovim soglasjem. – da prijave ni vložila upravičena fizična ali pravna ose- 16. člen ba, ali – da je prijava vložena po preteku roka iz petega od- Po tem zakonu se registrirajo le topografije, ki so bile stavka 7. člena ali iz 8. člena, ali ustvarjene po dnevu, ko je ta zakon začel veljati. – da slikovni vzorci ne omogočajo identifikacije topo- 17. člen grafije. Vsaka pravna ali fizična oseba lahko vloži tožbo pri V postopkih po tem zakonu se smiselno uporabljajo pristojnem sodišču za ugotovitev ničnosti iz razlogov nave- določbe prvega odstavka 7. člena (posredovanje informa- denih v prejšnjem odstavku. cij), prvega, drugega in tretjega odstavka 8. člena (tajnost in Pravnomočna sodba se objavi v uradnem glasilu ura- vpogled v prijave), 71. člena (upravni spor), 72. člena (po- da. stopek v zvezi s tožbami), prvega in drugega odstavka 75. člena (prenos in licenca pravic), 107. člena (vpis sprememb 13. člen v register), 108. člena (postopek za vpis sprememb), tretje- Tisti, katerega varstvo je kršeno, lahko poleg odško- ga odstavka 121. člena (tožba zaradi kršitve pravic), 123. dnine zahteva, da se tistemu, ki krši njegovo pravico, prepo- člena (začasne odredbe), 124. člena (zavarovanje doka- ve nadaljnje kršenje. zov), 128. člena (zastopanje pred uradom), 129. člena (za- Tisti, ki krši varstvo zavarovane topografije, je odgovo- stopanje tujih oseb) in 130. člena (preklic ali odpoved poo- ren za škodo po splošnih načelih o povrnitvi škode. blastila) ZIL-1. Za kršitev pravic, zavarovanih s tem zakonom, se ne šteje: – reproduciranje zavarovane topografije za nepridobit- Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij ne namene, ali – ZVTPPV (Uradni list RS, št. 21/95) vsebuje naslednjo – reproduciranje zavarovane topografije z namenom, prehodno in končno določbo: da se analizira ali ovrednoti njen koncept, postopki, sistemi in tehnike, ki so vsebovani v topografiji, ter za potrebe izo- 18. člen braževanja ali raziskovanja, ali Predpisi iz 9. in 10. člena tega zakona se izdajo najka- – gospodarsko izkoriščanje topografije, ki je sicer na- sneje v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve zakona. stala na podlagi analiz in evaluacije zavarovane topografije, vendar je nova topografija izvirna in rezultat lastnega ustvar- 19. člen jalnega napora in ni znana iz vsakdanje rabe v industriji Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- polprevodnikov. dnem listu Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 435

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o var- 3. člen stvu topografije polprevodniških vezij – ZVTPPV-A (Ura- (1) Izumi, ki jih ustvarjajo delavci, so lahko službeni ali dni list RS, št. 96/2002) vsebuje naslednjo prehodno prosti izumi. in končno določbo: (2) Službeni izum je izum, ki je ustvarjen v času traja- nja delovnega razmerja ali v šestih mesecih od dneva, ko 6. člen je delavcu prenehalo delovno razmerje. Službeni izum je Minister, pristojen za področje intelektualne lastnine, lahko: izda podzakonski predpis iz 4. člena tega zakona v roku a) neposredni službeni izum, ki je ustvarjen pri izpol- treh mesecev od uveljavitve tega zakona. njevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajal- ca ali na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in 7. člen delavcem; Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- b) posredni službeni izum, ki je ustvarjen pri opravlja- dnem listu Republike Slovenije. nju poklica, če so k nastanku izuma pretežno pripomogle izkušnje, ki si jih je delavec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je delodajalec dal na razpolago. (3) Drugi izumi, ki so ustvarjeni v času trajanja delovne- ga razmerja, so prosti izumi. 244. Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (ZPILDR-UPB1) 4. člen Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Prenehanje delovnega razmerja nima učinka na pravi- Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra ce in obveznosti iz tega zakona. 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki obsega: – zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega II. VZAJEMNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELODAJALCEV razmerja – ZPILDR (Uradni list RS, št. 45/95 z dne 4. 8. IN DELAVCEV 1995), – zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravi- 5. člen cah industrijske lastnine iz delovnega razmerja – ZPILDR-A (1) Delavec, ki je ustvaril izum, mora o izumu brez (Uradni list RS, št. 96/2002 z dne 14. 11. 2002). odlašanja pisno obvestiti delodajalca in pri tem jasno ozna- čiti, da gre za obvestilo o izumu. Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delavcev, lahko obvestilo o izumu oddajo Št. 318-01/94-8/6 skupaj. Ljubljana, dne 18. decembra 2002. (2) Delodajalec mora pisno potrditi delavcu prejem ob- vestila o izumu. Predsednik (3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vse- Državnega zbora bovati: Republike Slovenije a) natančen opis izuma, to je njegove tehnične naloge Borut Pahor l. r. in njegovo rešitev, ter risbe, ki so potrebne, da bi bil izum razumljiv; b) podatke, kako je do izuma prišlo, in izjavo, da gre za neposredni ali posredni službeni izum; Z A K O N c) podatke o osebah, ki so sodelovale z delavcem pri ustvaritvi izuma, z opisom njihovega prispevka. O PRAVICAH INDUSTRIJSKE LASTNINE (4) Obvestilo o izumu, ki ne vsebuje vseh podatkov iz IZ DELOVNEGA RAZMERJA prejšnjega odstavka, se šteje za pravilno, če delodajalec v uradno prečiščeno besedilo roku enega meseca od njegovega prejema ne zahteva nje- (ZPILDR-UPB1) gove dopolnitve. 6. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE (1) S prejemom obvestila o službenem izumu ima delo- dajalec pravico do popolnega prevzema izuma ali do omeje- 1. člen nega prevzema izuma. Ta zakon ureja pravice in obveznosti delodajalcev in (2) Delodajalec mora najkasneje v treh mesecih od delavcev, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem ra- prejema obvestila o izumu obvestiti delavca, katero pravico zmerju. do izuma uveljavlja, ter ga hkrati obvestiti, ali se s opredeli- tvijo izuma strinja. 2. člen (3) Če delodajalec o službenem izumu ni bil pisno Inovacije po tem zakonu so: obveščen, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dneva, a) izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnju- ko je za izum izvedel. jejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem; 7. člen b) videzi izdelkov, ki po predpisih o industrijski lastnini (1) Delodajalec mora varovati izum, o katerem ga je izpolnjujejo pogoje za varstvo z modeli; delavec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to zahtevajo inte- c) tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega resi delavca. večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihra- (2) Delavec mora varovati službeni izum v tajnosti, nek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in dokler razpolaganje z izumom ne postane prosto v smislu naprav, boljši nadzor proizvodnje in boljša varnost del. 9. člena tega zakona. Stran 436 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

(3) Osebe, ki so izvedele za izum v zvezi z dejavnostjo, posredni službeni izum, delodajalcu ni treba prijaviti izuma, ki jo opravljajo po tem zakonu, ne smejo tega znanja izkori- če sporno vprašanje predloži v rešitev poravnalnemu svetu. stiti in ga tudi ne objaviti. (7) Če delodajalec ne prizna delavcu, da izum izpolnju- je pogoje za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem, mu 8. člen ni treba prijaviti izuma samo v primeru, če sporno vprašanje (1) Z vročitvijo pisne izjave delavcu, s katero delodaja- predloži v rešitev poravnalnemu svetu. lec popolno prevzema službeni izum, preidejo na delodajal- ca vse pravice na izumu. 11. člen (2) Z vročitvijo pisne izjave delavcu, s katero delodaja- (1) Delodajalec mora hkrati z vložitvijo prijave službe- lec omejeno prevzema službeni izum, pridobi delodajalec nega izuma za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem neizključno pravico do uporabe službenega izuma. poslati delavcu prepis prijave in vloženih prilog. Delodajalec (3) Če omejeni prevzem posrednega službenega izu- mora delavca obveščati o poteku postopka za podelitev ma ovira izkoriščanje posrednega službenega izuma, lahko patenta pri uradu. delavec zahteva od delodajalca, da v roku dveh mesecev od (2) V postopku za podelitev patenta mora delavec delo- prevzema izum popolno prevzame ali mu ga da na prosto dajalcu nuditi pomoč s pojasnili o izumu ter dajati potrebne razpolago. izjave. (4) Če delavec razpolaga s službenim izumom, pre- den se je delodajalec izjavil v rokih, ki so določeni s tem 12. člen zakonom, tako razpolaganje nima pravnih učinkov v ra- (1) Če delodajalec po izplačilu nagrade iz 16. člena zmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizadete tega zakona opusti prijavo posrednega službenega izuma za njegove pravice. patent ali za patent s skrajšanim trajanjem ali pa podeljene- ga patenta za tak izum noče več vzdrževati, mora o tem 9. člen obvestiti delavca in mu na njegovo zahtevo in na njegove (1) S službenim izumom delavec prosto razpolaga: stroške prenesti pravico in predati za varstvo te pravice a) če se je delodajalec izumu pisno odpovedal, potrebno dokumentacijo. b) če je delodajalec pri omejenem prevzemu službene- (2) Delavec lahko zahteva prenos pravice od delodajal- ga izuma uveljavil svojo prevzemno pravico ne glede na ca v roku treh mesecev od prejema obvestila iz prejšnjega svojo neizključno pravico do uporabe izuma iz drugega od- odstavka. stavka prejšnjega člena, c) če delodajalec ni v roku treh mesecev od prejema 13. člen pravilnega obvestila iz 5. člena tega zakona ali v roku dveh (1) Če je delodajalec zainteresiran, da je prevzeti po- mesecev v primeru prevzema iz tretjega odstavka prejšnjega sredni službeni izum tajen, in ne gre za zaupni izum po člena izjavil, da popolno prevzame izum. predpisih o industrijski lastnini, ga ni dolžan zavarovati s (2) S službenimi izumi, ki so postali prosti po prejšnjem patentom. V tem primeru je delodajalec dolžan delavcu od- odstavku, delavec razpolaga brez omejitev iz 19. člena tega meriti in izplačati celotno nagrado v skladu s tem zakonom. zakona. (2) Pri odmeri nagrade za izum iz prejšnjega odstavka 10. člen se upošteva tudi škoda, ki jo delavec utrpi, ker izum ni zavarovan s patentom oziroma s patentom s skrajšanim tra- (1) Delodajalec ima pravico, da neposredni službeni janjem. izum po prevzemu prijavi pri uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad) za pa- 14. člen tent ali za patent s skrajšanim trajanjem. (2) Delodajalec mora posredni službeni izum, ki ga je (1) V primeru stečaja ali likvidacije delodajalca ima de- popolno prevzel, nemudoma prijaviti za patent oziroma za lavec prednostno kupno pravico do izuma, ki ga je ustvaril in patent s skrajšanim trajanjem pri uradu, razen če se z delav- ga je delodajalec popolno prevzel. cem dogovori drugače ali če so izpolnjeni pogoji iz 13. člena (2) V stečaju se zahtevki delavcev do nagrade iz 15., tega zakona. 16. in 20. člena tega zakona poravnajo kot stroški stečajne- (3) Če delodajalec ne ravna v skladu s prejšnjim od- ga postopka. stavkom, sme delavec posredni službeni izum v imenu in na stroške delodajalca sam prijaviti za patent ali za patent s 15. člen skrajšanim trajanjem. (1) Pri popolnem prevzemu neposrednega službenega (4) Delodajalec ima pravico, da posredni službeni izum, izuma ima delavec pravico do nagrade, če njegov osebni ki ga je popolno prevzel, prijavi za patent ali za drugo ustrez- prispevek pri ustvaritvi izuma ali pomen izuma za delodajal- no pravico industrijske lastnine tudi v tujini. ca očitno presega vsebino nalog delavca po pogodbi o (5) Če delodajalec ne uveljavi pravice iz prejšnjega zaposlitvi ali izrecnih zahtev delodajalca ali pa vsebino pose- odstavka ali je ne uveljavi v določenih državah, mora dati bne pogodbe, sklenjene med delodajalcem in delavcem. izum za te države na prosto razpolago delavcu in mu na (2) Če delodajalec omejeno prevzame neposredni slu- njegovo zahtevo omogočiti, da tam pridobi patente oziroma žbeni izum, delavec nima pravice do nagrade. ustrezne pravice industrijske lastnine. Izjava, s katero da (3) Pravica delavca iz prvega odstavka tega člena na- delodajalec na razpolago izum za vse ali določene države, stane s prejemom izjave delodajalca, da popolno uveljavlja mora biti dana pravočasno, da lahko delavec izkoristi pre- svojo prevzemno pravico. dnostne roke, ki so določeni v mednarodnih pogodbah s (4) Višina in vrsta nagrade iz prvega odstavka tega področja industrijske lastnine, vendar najkasneje v roku šest- člena se določita na podlagi kolektivnih pogodb in pogodbe ih mesecev od vložitve prijave po drugem odstavku tega o zaposlitvi oziroma aktov delodajalca. člena ali od vložitve prijave delavca po tretjem odstavku tega člena. 16. člen (6) Če se delodajalec in delavec ne sporazumeta, ali je (1) Pri prevzemu posrednega službenega izuma ima izum, ki ga je delodajalec popolno prevzel, neposredni ali delavec pravico do nagrade. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 437

(2) Če delodajalec popolno prevzame izum iz prejšnje- skih zavodih in raziskovalci v javnih raziskovalnih zavodih, se ga odstavka, nastane pravica do nagrade s prejemom izjave uporabljajo določbe tega zakona, razen določb 15. do vključ- delodajalca, da prevzema izum; pri omejenem prevzemu pa no 19. člena tega zakona, če javni visokošolski zavod ali z začetkom uporabe izuma. javni raziskovalni zavod, v katerem so te osebe zaposlene: (3) Za odmero nagrade so predvsem odločilni gospo- a) s sredstvi iz proračuna zagotavlja organizacijsko in- darska uporabnost posrednega službenega izuma, naloge frastrukturo, opredeljeno s statutom, potrebno za obravna- delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi vanje izumov po določbah tega zakona in za njihovo učinko- izuma. vito izkoriščanje; b) s pravilnikom ureja postopek prevzema službenih 17. člen izumov na način, ki je prilagojen potrebam znanstvenega (1) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, raziskovalnega dela in objave znanstvenih dosežkov; v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, izda pravilnik o c) s pravilnikom določa deleže, ki pri izkoriščanju izu- nagradah. ma pripadajo zavodu, enoti zavoda, v katerem je izumitelj (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se uporablja samo zaposlen, in izumitelju. Pri tem delež izumitelja, v primeru, pri neposrednem službenem izumu in le, če je za delavca da je izumiteljev več, pa delež vseh izumiteljev skupaj, ne ugodnejši kot določbe kolektivnih pogodb ali pogodbe o sme znašati manj kot 20 odstotkov bruto licenčnine, ki jo zaposlitvi. dobi zavod od izkoriščanja izuma. (2) Sredstva za organizacijsko infrastrukturo iz točke a) 18. člen zagotavlja država posebej, če so izpolnjeni pogoji iz točke (1) Višino in vrsto nagrade določita delodajalec in dela- b) in c) prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za zna- vec v pogodbi, ki jo skleneta v roku enega meseca od nost, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, prevzema službenega izuma. in ministrstvom, pristojnim za tehnologijo, ugotavlja izpolni- (2) Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delavcev, tev pogojev. določi delodajalec skupno višino nagrade in jih o tem obve- (3) Če niso izpolnjeni pogoji iz točk a) in b) prvega sti. Posamezne deleže od skupne nagrade si določijo posa- odstavka tega člena, so izumi oseb iz istega odstavka tega mezniki sami na podlagi vsebine obvestila o izumu. člena prosti izumi brez omejitev iz 19. člena tega zakona. (3) Če delodajalec in delavec ne skleneta pogodbe iz prvega odstavka tega člena, mora delodajalec določiti in (4) Če je dal zavod fizičnim osebam iz prvega odstavka izplačati nagrado najkasneje v roku treh mesecev od podeli- tega člena sredstva za raziskovalno delo, v okviru katerega tve patenta ali patenta s skrajšanim trajanjem za posredni je bil ustvarjen izum, ki je prost izum po prejšnjem odstavku, službeni izum. morajo le-te obvestiti zavod o izumu in na njegovo zahtevo (4) Delavec ima pravico, da v roku enega meseca od tudi poročati o izkoriščanju izuma in doseženih dohodkih. določitve nagrade ugovarja višini in vrsti nagrade pri porav- Zavod je upravičen, da v roku treh mesecev po prejemu nalnem svetu. pisnega obvestila zahteva primeren delež na dohodkih iz (5) Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delavcev, izuma. Ta delež ne sme presegati višine sredstev, ki jih je ima vsak delavec pravico do ugovora v skladu s prejšnjim dal zavod na razpolago. odstavkom. (5) Javni visokošolski zavod in javni raziskovalni zavod z raziskovalno in pedagoško politiko ter individualnimi po- 19. člen godbami o zaposlitvi skrbita za to, da je prenos znanja v (1) Delavec, ki je ustvaril prosti izum, mora o izumu prakso dolžnost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delav- pisno obvestiti delodajalca. Obvestilo mora vsebovati toliko cev ter visokošolskih sodelavcev. podatkov o izumu, da delodajalec lahko presodi, ali gre za prosti izum. 22. člen (2) Delodajalec mora delavcu pisno potrditi prejem ob- (1) V pogodbah, ki jih javni visokošolski zavodi in javni vestila o prostem izumu. raziskovalni zavodi sklenejo s tretjimi osebami glede financi- (3) Delodajalec lahko, v roku dveh mesecev od preje- ranja ali sofinanciranja raziskovalnega dela, se določi, komu ma obvestila o prostem izumu, pripozna delavcu, da gre za pripadajo izumi, ustvarjeni v okviru takega raziskovalnega prosti izum, ali prostemu izumu ugovarja pri poravnalnem dela ter uredijo vprašanje pravic do uporabe teh izumov, svetu. višina in modalitete morebitnega posebnega plačila. Ob tem (4) Delavec mora pred začetkom uporabe prostega se primerno upoštevajo pogodbene obveznosti vseh sode- izuma pisno ponuditi delodajalcu odkup pravice do uporabe lujočih. prostega izuma. Če delodajalec ponudbe ne sprejme v roku (2) V pogodbah za financiranje raziskovalnega dela, ki dveh mesecev od prejema ponudbe, ponudba ugasne. Če jih sklene država z javnimi visokošolskimi in javnimi razisko- delodajalec ponudbo sprejme, ne strinja pa se s ponujenimi valnimi zavodi, se določi, da se država odpove pravicam do pogoji, lahko sproži postopek pri poravnalnem svetu v roku inovacij, ki bi pri tem raziskovalnem delu nastale. dveh mesecev od prejema ponudbe. (3) Zavodi iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogo- je iz točk a) in c) prvega odstavka prejšnjega člena, zagotav- 20. člen ljajo sopogodbenikom njihove pravice do izumov v skladu s Za tehnične in druge izboljšave, ki delodajalcu zago- statutom in pravilnikom. Zneski, ki se dolgujejo zavodu po tavljajo podobne prednosti kot pravice industrijske lastnine, pogodbi za raziskovalno delo, ne štejejo za licenčnino v ima delavec pravico do nagrade od trenutka, ko je delodaja- smislu točke c) prvega odstavka prejšnjega člena. lec začel izboljšavo uporabljati. Za tehnične in druge izbo- (4) Če niso izpolnjeni pogoji iz točk a) in c) prvega ljšave se uporabljajo določbe 16., 18. in 19. člena tega odstavka prejšnjega člena, velja njegov drugi odstavek, ra- zakona. zen če ni s posebno pogodbo, ki jo zavod sklene z visoko- šolskimi učitelji, znanstvenimi delavci in visokošolskimi so- 21. člen delavci in raziskovalci, ki so v delovnem razmerju na zavodu, (1) Za izume, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji, znan- določeno drugače ali če se te osebe v pogodbi o raziskoval- stveni delavci in visokošolski sodelavci v javnih visokošol- nem delu niso neposredno drugače dogovorile. Stran 438 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

III. POSEBNE DOLOČBE ZA VIDEZE IZDELKOV (3) Če predsednik poravnalnega sveta ugotovi, da za- hteva ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, pozove 23. člen vložnika, naj v določenem roku zahtevo dopolni. (1) Če oblikovanje videza izdelka spada v delovno po- (4) Predsednik poravnalnega sveta vroči zahtevo nas- dročje delodajalca in je delavec v času trajanja delovnega protnemu udeležencu in ga pozove, da se v določenem razmerja ustvaril videz izdelka v okviru izpolnjevanja pogod- roku izjavi o zahtevi. be o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali na podlagi (5) Če predsednik poravnalnega sveta ugotovi, da se posebne pogodbe med delodajalcem in delavcem, pripada zahteva ne nanaša na pravice in obveznosti delodajalcev in pravica do varstva z modelom delodajalcu, razen če ni s delavcev, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem ra- pogodbo o zaposlitvi ali s posebno pogodbo določeno dru- zmerju, vložnika obvesti, da poravnalni svet ni pristojen za gače. obravnavanje zahteve. (2) Delavec ima pravico do nagrade za videz izdelka, ki je zavarovan z modelom, če njegov osebni prispevek pri 29. člen ustvaritvi omenjenega videza ali njegov pomen za delavca (1) Vsaki stranki postopka mora biti v postopku zago- očitno presega vsebino nalog delavca po pogodbi o zapo- tovljeno, da se ustno izjavi o sporni zadevi. slitvi ali izrecno zahtevo delodajalca ali pa vsebino posebne (2) Poravnalni svet mora vsaki stranki vročiti obrazložen pogodbe, sklenjene med delavcem in delodajalcem, razen predlog za sporazumno rešitev spora z določitvijo roka za če ni s temi pogodbami določeno drugače. ugovor. (3) Za določitev višine in vrste nagrade iz prejšnjega (3) Vsaka stranka lahko pisno ugovarja predlogu za odstavka se uporabljajo določbe tretjega odstavka 16. čle- sporazumno rešitev spora v roku enega meseca od vročitve na in 18. člena tega zakona. predloga za sporazumno rešitev spora. (4) Predlog za sporazumno rešitev spora je sprejet, ko stranke pisno sprejmejo predlagano sporazumno rešitev. IV. PORAVNALNI POSTOPEK (5) Sporazum iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov. 24. člen 30. člen (1) V vseh sporih o inovacijah je obvezen postopek (1) Postopek pred poravnalnim svetom je neuspešen: a) če se nasprotna stranka ni izjavila v roku, ki ji je bil pred poravnalnim svetom. dan po tretjem odstavku 28. člena tega zakona; (2) Poravnalni svet si prizadeva, da pride do sporazum- b) če so od trenutka, odkar je bil sprožen poravnalni ne rešitve spora. postopek, potekli trije meseci; (3) Poravnalni svet sprejema sklepe z večino glasov. c) če je nasprotna stranka izjavila, da v poravnalnem 25. člen postopku ne bo sodelovala; d) če stranke ne sprejmejo predlagane sporazumne (1) Poravnalni svet se ustanovi pri uradu. rešitve. (2) Urad opravlja administrativno-tehnične naloge za (2) Predsednik poravnalnega sveta obvesti stranke, da poravnalni svet. se je poravnalni postopek neuspešno končal. 26. člen 31. člen (1) Poravnalni svet sestavljajo predsednik, namestnik Vsaka stranka poravna svoje stroške postopka, razen predsednika in pet članov. če se sporazumejo drugače. (2) Predsednika in namestnika predsednika imenuje minister, pristojen za področje industrijske lastnine, za dobo treh let in sta lahko ponovno imenovana. V. SODNO VARSTVO (3) Dva člana imenuje direktor urada izmed delavcev urada ali izmed oseb, vpisanih v register zastopnikov pri 32. člen uradu, za vsak posamezen spor. (1) Sodno varstvo pravic je dovoljeno samo ob pogoju, (4) Enega člana imenuje direktor urada na predlog da je bil poravnalni postopek predhodno sprožen, pa ni bil Zveze inovatorjev Slovenije. uspešen. (5) Po enega člana imenuje vsaka stranka v postopku. (2) Brez predhodnega poravnalnega postopka je so- (6) Člana iz tretjega odstavka tega člena morata imeti dno varstvo dovoljeno samo: strokovne izkušnje na področju, na katerega se inovacija a) če je delavcu prenehalo delovno razmerje ali če je nanaša, član iz četrtega odstavka tega člena pa mora biti izum nastal v šestih mesecih po prenehanju delovnega ra- predstavnik Zveze inovatorjev Slovenije. zmerja; b) če se s tožbo zahtevajo začasne odredbe ali izdaja 27. člen plačilnega naloga. Stranke v sporu pred poravnalnim svetom lahko zasto- pajo tudi fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register 33. člen zastopnikov pri uradu. Za spore v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, novi- mi oblikami teles, slikami ali risbami je pristojno delovno 28. člen sodišče. (1) Postopek pred poravnalnim svetom se začne na pisno zahtevo, ki se vloži pri poravnalnem svetu v dveh izvodih. VI. KAZENSKE DOLOČBE (2) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati kra- tek opis spornih dejstev in kaj se z zahtevo uveljavlja. V 34. člen zahtevi morata biti navedena tudi ime in naslov nasprotnega Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se za udeleženca. prekršek kaznuje delodajalec, če ne varuje izuma, o kate- Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 439 rem ga je delavec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to MINISTRSTVA zahtevajo interesi delavca (prvi odstavek 7. člena). 245. Pravilnik o izvajanju preventivnih cepljenj in 35. člen diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekr- 2003 za izpolnjevanje pogojev za promet šek kaznuje oseba, ki je izvedela za izum in je svoje znanje o Na podlagi tretjega odstavka 10. člena zakona o veteri- njem izkoristila in ga tudi objavila (tretji odstavek 7. člena). narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano 36. člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekr- šek kaznuje delavec, če v postopku pri uradu delodajalcu P R A V I L N I K ne nudi pomoči s pojasnili o izumu ter ne da potrebne izjave o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih (drugi odstavek 11. člena). ter drugih preiskav živali v letu 2003 za izpolnjevanje pogojev za promet 37. člen Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za pre- kršek kaznuje delodajalec, če ne obvesti delavca in mu na I. SPLOŠNE DOLOČBE njegovo zahtevo in na njegove stroške ne prenese pravice in ne preda za varstvo te pravice potrebne dokumentacije 1. člen (prvi odstavek 12. člena). Ta pravilnik določa preventivna cepljenja in diagnostič- ne ter druge preiskave, ki jih morajo v letu 2003, zaradi zagotavljanja ugodnih epizootioloških razmer in izpolnjeva- nja pogojev za promet, zagotoviti imetniki živali oziroma no- Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovne- silci dejavnosti ter naloge veterinarskih organizacij, ki oprav- ga razmerja – ZPILDR (Uradni list RS, št. 45/95) vse- ljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesijske buje naslednje prehodne in končne določbe: pogodbe (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), in Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem bese- dilu: NVI). VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2. člen 38. člen Za potrebe tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi na- Določbe 24. do vključno 33. člena tega zakona veljajo slednji pomen: tudi za izume in tehnične izboljšave, ki so bile ustvarjene 1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti pred uveljavitvijo tega zakona, če sodni postopki v zvezi z in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, njimi niso bili začeti. ki je lahko fizična ali pravna oseba. 2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec 39. člen posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za Minister, pristojen za znanost in tehnologijo, izda pra- tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima poobla- vilnik o nagradah iz 17. člena tega zakona v roku šestih stilo ministra, pristojnega za živinorejo. 3. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, mesecev po uveljavitvi tega zakona. ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim se- 40. člen menom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje. 4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo upo- naravno razmnožujejo. rabljati določbe 146. do 172. člena zakona o varstvu izu- 5. Plemenske živali so živali moškega in ženskega spo- mov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list la, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano SFRJ, št. 34/81, 3/90 in 20/90). poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti predpisano označene. 41. člen 6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za pre- Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- prečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih dnem listu Republike Slovenije. bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske popu- lacije. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pra- 7. Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst vicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja – pernatih živali. 8. Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese ZPILDR-A (Uradni list RS, št. 96/2002) vsebuje nasled- valilna jajca za nadaljnji razplod. njo prehodno in končno določbo: 9. Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so proste določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo 11. člen po veljavnih veterinarskih predpisih. Postopki pred poravnalnim svetom, začeti pred uvelja- 10. Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje vitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah tega zakona. interese preko priznanih rejskih organizacij. 11. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več 12. člen kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod. Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 12. Pripustna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo dnem listu Republike Slovenije. plemenske živali (plemenjaki) za razplod. Stran 440 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

13. Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec 7. člen mleka ene molže vseh molznic v hlevu. Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati imetniku živali oziroma nosilcu dejavnosti, inšpektorju in ve- 3. člen terinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska or- Veterinarska organizacija mora uradnemu veterinarju z ganizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave inšpekcijskimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) obvestiti inšpektorja. mesečno predložiti predpisane obrazce ter mu o opravlje- nem delu mesečno poročati. Iz poročila morajo biti razvidni naslednji podatki: II. PREVENTIVNI UKREPI PRI GOVEDU – opravljena cepljenja v skladu s tem pravilnikom: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, A) V rejah – odvzem krvnih vzorcev; – prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, število 8. člen vzorcev; Tuberkulinizirati je treba vse živali, starejše od 6 te- – naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, dnov. Za živali, namenjene izključno pitanju, je zgornja meja število vzorcev; starosti, do katere je treba živali tuberkulinizirati, 15 mese- – tuberkulinizacija: vrsta in kategorija živali, število ži- cev. Če so bile živali uvožene in že tuberkulinizirane v letu vali; 2003 v skladu s predpisom, ki ureja karanteno za uvožene – opombe; živali, ponovna tuberkulinizacija ni potrebna. – poročilo pripravil; Tuberkulinizacijo opravi veterinarska organizacija z bo- – odgovorna oseba. vinim tuberkulinom, ki izpolnjuje pogoje iz priloge 2, ki je Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika, najkasneje do 10. novembra sestavni del tega pravilnika. 2003. Inšpektor na podlagi dokumentacije iz prvega odstav- Ob tuberkulinizaciji se vzamejo tudi vzorci za preiskave ka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega iz 9. in 10. člena tega pravilnika. pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika. 9. člen 4. člen Na brucelozo je treba serološko preiskati vse živali, Inšpektor mora voditi evidenco o vsaki čredi govedi s starejše od 12 mesecev, razen moških živali v prosti reji, ki podeljenim statusom, v kateri so: so namenjene izključno pitanju. Za te živali mora inšpektor – kopije odločb o podelitvi ali odvzemu statusa črede izdati odločbo, na podlagi katere gredo lahko te živali le proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze; neposredno v zakol in se nikakor ne smejo uporabljati kot – rezultati opravljenih predpisanih preiskav; plemenske živali. – drugi podatki v zvezi s statusi črede. Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI. 5. člen Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navo- 10. člen dili proizvajalca registriranega cepiva. Na enzootsko govejo levkozo je treba serološko prei- skati vse živali, starejše od 24 mesecev. Med preiskavo 6. člen črede v letu 2002 in to preiskavo ne sme miniti manj kot štiri Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v kate- mesece in ne več kot 12 mesecev. ro vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imet- Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave nika živali, KMG-MID, oznako (številko) živali, datum ceplje- opravi NVI. nja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate 11. člen diagnostične preiskave; vse te podatke mora vpisati v dnev- Živali, starejše od 24 mesecev, ki se koljejo v registri- nik, ki se hrani na posestvu. ranih klavnicah in ob zakolu niso pregledane z enim od Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna odobrenih testov na bovino spongiformno encefalopatijo, cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, pred- ne smejo v promet za prehrano ljudi. pisana identifikacija in registracija in živali niso označene na Vzorce odvzame uradni veterinar VURS, preiskave predpisan način, jih je treba označiti. opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS. Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati B) V vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi pripustu na pripustnih postajah imunosti. Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati isto- 12. člen časno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali. Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in prei- VURS zagotovi računalniški program za hitro poroča- skati: nje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinar- a) serološko na: skim organizacijam dostop in priklop na program ter razvoj – brucelozo, aplikacije. – IBR/IPV in Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pri- – enzootsko govejo levkozo; dobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s b) na virusni antigen: predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslov- – govejo virusno diarejo – mukozno bolezen (GVD- no tajnost. MB); Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 441

c) mikrobiološko na: Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. – genitalno kampilobakteriozo in Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po – trihomoniazo. metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarske organi- Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom iz priloge 2 zacije. V rejah do 250 živali je treba pregledati vse živali, v opravi in odvzame vzorce veterinarska ambulanta v oseme- večjih rejah pa 20% živali. njevalnem središču, v naravnem pripustu pa veterinarska Pregled na Salmonello enteritidis in psitakozo opravi organizacija. Preiskave opravi NVI. NVI. Kontrolo imunosti opravi NVI. III. PREVENTIVNI UKREPI PRI DROBNICI VI. PREVENTIVNI UKREPI PRI KOPITARJIH 13. člen Tuberkulinizirati je treba vse mlečne živali iz registrira- A) V kobilarnah nih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo, in vse plemen- ske ovne in kozle. 19. člen Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravi veteri- Enkrat letno je treba pregledati plemenske kobile na: narska organizacija. – kužno malokrvnost; 14. člen – konjski arteritis in Na Brucello melitensis je treba enkrat letno serološko – infekciozni metritis kopitarjev, in sicer le kobile, ki so preiskati vse mlečne živali iz registriranih rej, ki oddajajo bile v pretekli sezoni pripuščene in se niso obrejile. mleko v javno potrošnjo, in vse plemenske ovne in kozle. Vzorce odvzame veterinarska organizacija do 31. mar- Na Brucello ovis je treba enkrat letno serološko prei- ca 2003, preiskave opravi NVI. skati vse plemenske ovne, namenjene za naravni pripust oziroma za osemenjevanje. B) Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni pripust Vzorce iz tega člena odvzame veterinarska organizaci- in osemenjevanje ja, preiskave opravi NVI. 20. člen Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žreb- IV. PREVENTIVNI UKREPI PRI PRAŠIČIH ce na: – infekciozni metritis kopitarjev – dvakrat v razmiku 15. člen 7 dni; Vse plemenske merjasce v osemenjevalnih in vzrejnih – kužno malokrvnost in središčih ter v naravnem pripustu na pripustnih postajah je – konjski arteritis. treba enkrat letno tuberkulinizirati z bovinim in aviarnim tu- Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev berkulinom. odvzame NVI, druge vzorce pa veterinarska organizacija, Tuberkulinizacijo opravi veterinarska organizacija. preiskave opravi NVI. 16. člen C) Vzrejališča plemenskih žrebcev Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba preiskati s serološkim pregledom krvi vse plemenske merjasce v 21. člen Sloveniji enkrat letno. Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce opravi NVI. na: – kužno malokrvnost; 17. člen – infekciozni metritis kopitarjev Promet s plemenskimi svinjami in plemenskimi merja- – konjski arteritis in sci, rojenimi pred 1. januarjem 2001, je po 30. juniju 2003 – leptospirozo. dovoljen samo še za zakol. Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame NVI, druge vzorce pa veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI. V. PREVENTIVNI UKREPI PRI PERUTNINI 18. člen VII. KONČNA DOLOČBA Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat no- 22. člen jev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste psitakoze in dnem listu Republike Slovenije. Salmonelle enteritidis. Matične jate perutnine iz prejšnjega odstavka morajo Št. 323-761/02 biti imune proti: Ljubljana, dne 15. januarja 2003. – epidemičnem tremorju perutnine; – Marekovi bolezni; mag. Franc But l. r. – infekcioznemu bronhitisu in Minister – bolezni Gumboro. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stran 442 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 443

Priloga 2 Pod pogojem, da so tuberkulini shranjeni v temi in pri STANDARDI ZA UPORABO BOVINIH IN AVIARNIH temperaturi od 2 do 8 °C, jih je mogoče uporabljati do TUBERKULINOV konca naslednjih obdobij po zadnjem zadovoljivem testu jakosti: Tuberkulinski test za potrebe te odredbe je treba izva- – tekoči PPD tuberkulini: dve leti; jati s tuberkulini PPD in HCSM. – liofilizirani PPD tuberkulini: osem let; Bovini tuberkulin, ki se sme uporabljati za potrebe tega – razredčeni HCSM tuberkulini: dve leti. pravilnika, mora biti pripravljen z enim od naslednjih sevov Mycobacterium bovis: Uradne preiskave tuberkulina se morajo izvajati v skla- – AN5; du z metodami in tehnikami, ki jih določi VURS in jih izda v – Vallee. posebni publikaciji, ki je dosegljiva javnosti na VURS, opra- viti pa jih mora pooblaščen zavod v državi dobaviteljici. Aviarni tuberkulin je treba pripraviti z enim od nasled- njih sevov Mycobacterium avium: Koncentracija apliciranega bovinega tuberkulina ne – D4ER; sme biti manjša od 2000 CTU. – TB56.

PH tuberkulinov mora biti med 6,5 in 7,5. Koncentracija apliciranega aviamega tuberkulina W15 ne sme biti manjša od 2000 IU. Dovoljene so naslednje koncentracije fenola in glicerola: – fenol: 0,5% m/v; Količina apliciranega tuberkulina ne sme biti večja od – glicerol: 10% v/v. 0,2 ml. Stran 444 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

246. Pravilnik o izvajanju sistematičnega 15. Nadaljnje nasajanje je naselitev rib v izpraznjen in spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v razkužen ribnik. letu 2003 16. Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu. Na podlagi 1. točke 45. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, 3. člen gozdarstvo in prehrano Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organiza- P R A V I L N I K ciji rok za izvedbo posameznih del iz tega pravilnika. Veterinarska organizacija mora inšpektorju mesečno o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu me- bolezni in cepljenj živali v letu 2003 sečno poročati. Iz poročila morajo biti razvidne naslednje vsebine: – številka in datum odločbe območnega urada za in- I. SPLOŠNE DOLOČBE špekcijski nadzor; – opravljena cepljenja v skladu s tem pravilnikom: vrsta 1. člen in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, cena po ceniku Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih morajo v letu 2003 Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem be- izvesti veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veteri- sedilu: VURS), skupni znesek; narsko službo na podlagi koncesijske pogodbe (v nadalj- – odvzem krvnih vzorcev; njem besedilu: veterinarske organizacije), Nacionalni veteri- – prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen; narski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) ter lovske družine – število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni zne- in gojitvena lovišča zaradi zagotavljanja sistematičnega sek; spremljanja kužnih boleznih (diagnostične terenske in labo- – naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, ratorijske ter patoanatomske preiskave) in cepljenja živali. število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek; – število označenih psov (mikročipi, značka), cena po 2. člen ceniku VURS, skupni znesek; V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo: – opombe; 1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti – poročilo pripravil; in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, – odgovorna oseba. ki je lahko fizična ali pravna oseba. Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je kot priloga 1 2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec sestavni del tega pravilnika. posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za Veterinarska organizacija mora inšpektorju predložiti tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima poobla- obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukre- stilo ministra, pristojnega za živinorejo. pov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene 3. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, v predpisanem roku. ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim se- Inšpektor na podlagi dokumentacije iz drugega in četr- menom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje. tega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep 4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami naravno razmnožujejo. iz tega pravilnika ter s podpisom računa potrdi, da je bilo 5. Plemenske živali so živali moškega in ženskega spo- delo opravljeno v skladu s predpisi. la, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano 4. člen poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navo- biti predpisano označene. dili proizvajalca registriranega cepiva. 6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za pre- prečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih 5. člen bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v kate- kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske popu- ro vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imet- lacije. nika živali, KMG-MID, oznako (številko) živali, datum ceplje- 7. Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst nja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, pernatih živali. rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate 8. Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese diagnostične preiskave; vse te podatke mora vpisati v dnev- valilna jajca za nadaljnji razplod. nik, ki se hrani na posestvu. 9. Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in sa- Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna mic, namenjenih za razplod. cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, pred- 10. Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so prosto pisana identifikacija in registracija in živali niso označene na določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo predpisan način, jih je treba označiti. po veljavnih veterinarskih predpisih. Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno 11. Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati interese preko priznanih rejskih organizacij. inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi 12. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več imunosti. kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod. Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati isto- 13. Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih ma- časno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali. tic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in material ali čebelje matice. reziduov mora veterinarska organizacija odvzeti po pose- 14. Pripustna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo bnem programu VURS. Postopek odvzema vzorcev vodi plemenske živali (plemenjaki) za razplod. inšpektor. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 445

VURS zagotovi računalniški program za hitro poroča- bikovskih mater, ki so bile v letu 2002 proste obeh bolezni nje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinar- ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD-MB. skim organizacijam dostop in priklop na programe ter razvoj Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave aplikacije. opravi NVI. 6. člen Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pri- III. PREVENTIVNI UKREPI PRI DROBNICI dobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s 14. člen predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslov- no tajnost. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen 7. člen vranični prisad. Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri te- inšpektorju, ki je izdal odločbo o roku za izvedbo posamez- dne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje nih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. do 30. aprila 2003. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezul- Cepljenje opravi veterinarska organizacija. tata preiskave obvestiti inšpektorja. 15. člen 8. člen Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti dro- Inšpektor o opravljenih delih po tem pravilniku meseč- bnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen no obvešča glavni urad VURS. šumeči prisad. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do II. PREVENTIVNI UKREPI PRI GOVEDU V REJAH 30. aprila 2003. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. 9. člen 16. člen Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva. Ceplje- vranični prisad. nje je treba opraviti najmanj 3 tedne preden se živali ženejo Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne na pašo. preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do Cepljenje opravi veterinarska organizacija. 30. aprila 2003. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. 17. člen Ob cepljenju se odvzamejo tudi vzorci za preiskave iz Na transmisivne spongiformne encefalopatije je treba z 13. člena tega pravilnika. enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati vse ovce 10. člen in koze, starejše od 18 mesecev, ki so kazale klinične znake kroničnega hiranja. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti go- Na način iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi vedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na šumeči prisad. klanje z veterinarsko napotnico (razen živali, ki so bile posla- Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne ne v klanje z napotnico na podlagi odločbe, kot izvajanje preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do ukrepov pri pojavu kužnih bolezni) in vse poginule živali, ki 30. aprila 2003. so starejše od 18 mesecev. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. V klavnicah je pri rednem klanju treba pregledati 1900 živali, starejših od 18 mesecev. Pri izbiri vzorca na klavnici 11. člen se je treba, kolikor je to mogoče, izogibati večkratnemu Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene na pašo jemanju vzorcev iz iste črede. Vzorci morajo biti odvzeti izven naselij in je vso pašno sezono izven hleva. naključno, tako da se zagotovi enakomerna razporeditev Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se vzorcev glede na izvor, vrsto, starost, pasmo, tip in katero živali ženejo na pašo. koli drugo značilnost. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. Vzorce odvzame uradni veterinar VURS ali NVI. Preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti 12. člen VURS. Na bovino spongiformno encefalopatijo je treba z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati možgane vseh govedi, ki so kazala klinične znake obolenj centralnega živ- IV. PREVENTIVNI UKREPI PRI PRAŠIČIH čnega sistema. Na način iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi 18. člen vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na Na velikih prašičerejskih obratih je treba enkrat meseč- klanje z veterinarsko napotnico, in vse poginule živali, ki so no serološko preiskati 10 krvnih vzorcev pitancev na prisot- starejše od 24 mesecev. nost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce vzame ura- dni veterinar na klavnici ob rednem zakolu pitancev. 13. člen V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev, Na infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustu- je treba na vsakih 50 pitancev odvzeti enkrat letno 1 krvni larni vulvovaginitis (v nadaljevanju: IBR/IPV) in govejo viru- vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti sno diarejo – mukozno bolezen (v nadaljnjem besedilu: GVD- klasični prašičji kugi. Vzorce vzame uradni veterinar na klav- MB) je treba serološko preiskati vsa goveda v tistih rejah nici ob rednem zakolu pitancev. Stran 446 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

V prašičerejskih obratih na obmejnem področju z Re- VI. PREVENTIVNI UKREPI PRI KOPITARJIH V REJAH publiko Hrvaško, ki redijo več kot 10 pitancev, je treba od pitancev odvzeti dvakrat letno, v presledku 6 mesecev, po 1 24. člen krvni vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti proti klasični prašičji kugi. Vzorce vzame uradni veterinar na kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen klavnici ob rednem zakolu pitancev. vranični prisad. V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri te- in krmijo živali s pomijami, je treba odvzeti vzorce vsem dne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje prašičem dvakrat letno, v presledku 6 mesecev. Vzorce do 30. aprila 2003. odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. 19. člen 25. člen Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba preiskati Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven s serološkim pregledom kri vseh plemenskih svinj v registri- naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva. ranih vzrejnih središčih, razen na farmah: Ihan, Klinja vas, Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična. živali ženejo na pašo. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. 20. člen Kri plemenskih merjascev je treba preiskati na virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (v nadaljnjem besedi- VII. PREVENTIVNI UKREPI PRI PSIH lu: TGE) ter prašičji respiratorni in reprodukcijski sindrom (v nadaljnjem besedilu: PRRS). Vzorce odvzame veterinarska 26. člen organizacija, preiskave opravi NVI. Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od Za preiskave na TGE in PRRS je treba vsako četrtletje zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. odvzeti kri po 25 izločenim plemenskim svinjam s farm Ihan, Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stič- najpozneje do 15. maja 2003. na. Kri teh živali je treba preiskati tudi na bolezen Aujeszke- Psi, rojeni od 1. januarja 2003 dalje, morajo biti ozna- ga in brucelozo. čeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje Vzorce odvzame uradni veterinar VURS na klavnici, živali, veterinarsko spričevalo in veterinarsko napotnico. preiskave opravi NVI. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. 21. člen Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zaje- Pri divjih prašičih je treba skladno s programom, ki ga davce. pripravi VURS, odvzeti vzorce krvi odstreljenih prašičev in Cepljenje opravi veterinarska organizacija. jih serološko preiskati na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce odvzamejo lovske družine in gojitvena lovišča VIII. PREVENTIVNI UKREPI PRI ČEBELJIH DRUŽINAH skladno s programom VURS, preiskave opravi NVI. 27. člen V. PREVENTIVNI UKREPI PRI PERUTNINI Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nose- moze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršiča- 22. člen vosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščan- družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje ce, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate družine plemenilnih postaj. fazanov, noje in pegatke, in sicer v: Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI. – perutninskih obratih pravnih oseb; – obratih rejcev, ki imajo nad 350 živali; – naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali IX. PREVENTIVNI UKREPI PRI RIBAH večje reje (nad 350 živali); – fazanerijah; 28. člen – vseh rejah nojev. Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati Cepljenje se opravi z atenuiranimi in v Republiki Slove- postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v prei- niji registriranimi cepivi po peroralni ali nazalni metodi. skavo od 1. junija do 31. decembra 2003. Cepljenje opravi veterinarska organizacija. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI. 23. člen 29. člen Kontrolo imunosti na atipično kokošjo kugo opravi NVI Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekci- po naslednjem programu: ozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in – matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi in lipanov. vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 te- Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI. dnov; – nesnice konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec (20 krvnih 30. člen vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje; Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba – pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzor- do 1. junija 2003 preiskati krape, namenjene za nadaljnje cev) v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj nasajanje. enkrat letno. Mladice krapov je treba preiskati do konca leta 2003. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 447

X. KONČNA DOLOČBA 31. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 323-01-74/02 Ljubljana, dne 15. januarja 2003. mag. Franc But l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stran 448 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 449

247. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih Lončarovci, 84 Ratkovci, 85 Berkovci, 86 Ivanjševci, 87 občin Središče, 88 Prosenjakovci, 89 Selo, 90 Fokovci, 91 An- drejci, 92 Moravci, 93 Tešanovci, 94 Vučja Gomila, 95 Na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o eviden- Čikečka vas, 96 Pordašinci, 97 Motvarjevci, 98 Bukovnica, tiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Ura- 99 Filovci, 100 Bogojina, 101 Ivanci, 102 Mlajtinci, 103 dni list RS, št. 52/00) izdaja minister za okolje, prostor in Lukačevci, 104 Rakičan, 105 Murska Sobota, 106 Noršin- energijo ci, 107 Martjanci, 108 Nemčavci, 109 Markišavci, 110 Po- lana, 111 Černelavci, 112 Veščica, 113 Kupšinci, 114 Van- P R A V I L N I K ča vas, 115 Rankovci, 116 Borejci, 117 Krajna, 118 o območjih in imenih katastrskih občin Gederovci, 119 Sodišinci, 120 Murski Petrovci, 121 Peta- njci, 122 Tišina, 123 Tropovci, 124 Gradišče, 125 Murski 1. člen Črnci, 126 Satahovci, 127 Krog, 128 Bakovci, 129 Ganča- (predmet urejanja) ni, 130 Lipa, 131 Beltinci, 132 Bratonci, 133 Lipovci, 134 Dokležovje, 135 Ižakovci, 136 Melinci, 137 Odranci, 138 Ta pravilnik določa območja katastrskih občin in posto- Trnje v Prekmurju, 139 Žižki, 140 Črenšovci, 141 Gornja pek za spremembo območja katastrske občine ter imena in Bistrica, 142 Srednja Bistrica, 143 Dolnja Bistrica, 144 identifikacijske številke katastrskih občin. Kobilje, 145 Žitkovci, 146 Dobrovnik, 147 Strehovci, 148 2. člen Renkovci, 149 Turnišče, 150 Gomilica, 151 Brezovica v Prekmurju, 152 Nedelica, 153 Radmožanci, 154 Kamovci, (območja katastrskih občin) 155 Genterovci, 156 Mostje pri Lendavi, 157 Dolga vas pri (1) Republika Slovenija je zaradi vodenja podatkov o Lendavi, 158 Banuta, 159 Mala Polana, 160 Velika Polana, zemljiščih razdeljena na katastrske občine. 161 Hotiza, 162 Kapca, 163 Kot pri Muri, 164 Gaberje, (2) Območja katastrskih občin so evidentirana v zemlji- 165 Lakoš, 166 Lendava, 167 Čentiba, 168 Dolina pri škem katastru. Lendavi, 169 Petišovci, 170 Pince, 171 Vratji Vrh, 172 3. člen Vratja vas, 173 Podgorje, 174 Konjišče, 175 Drobtinci, 176 Grabe, 177 Nasova, 178 Žiberci, 179 Žepovci, 180 Črnci, (sprememba območja katastrske občine) 181 Apače, 182 Segovci, 183 Lutverci, 184 Gornja Radgo- (1) Območje katastrske občine se lahko spremeni: na, 186 Mele, 187 Črešnjevci, 188 Police, 189 Hercegov- – zaradi spremembe mej parcel, ki ležijo ob meji kata- ščak, 190 Lomanoše, 191 Plitvica, 192 Plitvički Vrh, 193 strske občine; Spodnja Ščavnica, 194 Lastomerci, 195 Zbigovci, 196 Ore- – zaradi posegov v prostor ali zaradi izravnave mej ka- hovski Vrh, 197 Orehovci, 198 Boračeva, 199 Šratovci, tastrskih občin, ki imajo za posledico združitev dveh ali več 200 Radenci, 201 Rihtarovci, 202 Kapelski Vrh, 203 Oče- parcel, ki ležijo ob meji katastrske občine v različnih katastr- slavci, 204 Janžev Vrh, 205 Stavešinci, 206 Ivanjševci, skih občinah, ali izločitev cele parcele iz ene katastrske 207 Radvenci, 208 Negova, 209 Kunova, 210 Gornji Iva- občine in priključitev te parcele drugi katastrski občini. njci, 211 Spodnji Ivanjci, 212 Okoslavci, 213 Dragotinci, (2) Sprememba območja katastrske občine zaradi spre- 214 Rožički Vrh, 215 Stanetinci, 216 Hrašenski – Rački membe mej parcel, ki ležijo ob meji katastrske občine, se Vrh, 217 Murščak, 218 Hrastje – Mota, 219 Murski Vrh, evidentira v zemljiškem katastru na podlagi elaborata, izde- 220 Selišči, 221 Slaptinci, 222 Jamna, 223 Blaguš, 224 lanega v skladu s predpisom, ki ureja evidentiranje nepre- Grabonoš, 225 Kraljevci, 226 Sovjak, 227 Terbegovci, 228 mičnin, državne meje in prostorskih enot. Galušak, 229 Kokolajnščak, 230 Vučja vas, 231 Bučečov- ci, 232 Stara Nova vas, 233 Bunčani, 234 Veržej, 235 4. člen Iljaševci, 236 Križevci, 237 Grlava, 238 Krištanci, 239 Kra- (ime in identifikacijska številka katastrske občine) pje, 240 Mota, 241 Cven, 242 Babinci, 243 Noršinci, 244 (1) Katastrska občina ima ime in enolično, v okviru Lukavci, 245 Ključarovci pri Ljutomeru, 246 Boreci, 247 Republike Slovenije določeno identifikacijsko številko. Logarovci, 248 Precetinci, 249 Kuršinci, 250 Berkovci, (2) Katastrske občine, določene po zaporednih identi- 251 Bolehnečici, 252 Bučkovci, 253 Drakovci, 254 Mo- fikacijskih številkah in z imenom na dan uveljavitve tega ravci, 255 Godemarci, 256 Radoslavci, 257 Branoslavci, pravilnika, so: 258 Cezanjevci, 259 Ljutomer, 260 Kamenščak, 261 Sta- 1 Hodoš, 2 Suhi Vrh, 3 Dolenci, 4 Budinci, 5 Markov- ra Cesta, 262 Desnjak, 263 Mekotnjak, 264 Radomerje, ci, 6 Čepinci, 7 Lucova, 8 Neradnovci, 9 Martinje, 10 265 Gresovščak, 266 Plešivica, 267 Ilovci, 268 Slamnjak, Boreča, 11 Ženavlje, 12 Šulinci, 13 Stanjevci, 14 Gornji 269 Rinčetova Graba, 270 Nunska Graba, 271 Presika, Petrovci, 15 Adrijanci, 16 Peskovci, 17 Šalovci, 18 Krpliv- 272 Stročja vas, 273 Pristava, 274 Globoka, 275 Veščica, nik, 19 Domanjševci, 20 Križevci, 21 Panovci, 22 Kukeč, 276 Razkrižje, 277 Šafarsko, 278 Gibina, 279 Trnovci, 23 Trdkova, 24 Matjaševci, 25 Dolič, 26 Kuzma, 27 Gornji 280 Rucmanci, 281 Rakovci, 282 Savci, 283 Tomaž, 284 Slaveči, 28 Sotina, 29 Serdica, 30 Ocinje, 31 Kramarovci, Mala vas, 285 Bratonečice, 286 Senik pri Tomažu, 287 32 Nuskova, 33 Rogašovci, 34 Sveti Jurij, 35 Fikšinci, 36 Ključarovci pri Ormožu, 288 Koračice, 289 Pršetinci, 290 Večeslavci, 37 Dolnji Slaveči, 38 Grad, 39 Vidonci, 40 Lahonci, 291 Žvab, 292 Runeč, 293 Stanovno, 294 Iva- Otovci, 41 Mačkovci, 42 Prosečka vas, 43 Kovačevci, 44 njkovci, 295 Žerovinci, 296 Cerovec Stanka Vraza, 297 Poznanovci, 45 Radovci, 46 Kruplivnik, 47 Motovilci, 48 Veličane, 298 Mihalovci, 299 Mali Brebrovnik, 300 Veliki Pertoča, 49 Ropoča, 50 Gerlinci, 51 Krašči, 52 Vadarci, Brebrovnik, 301 Vinski Vrh, 302 Miklavž, 303 Hermanci, 53 Bodonci, 54 Pečarovci, 55 Dankovci, 56 Kuštanovci, 304 Gomila, 305 Kog, 306 Vuzmetinci, 307 Kajžar, 308 57 Košarovci, 58 Dolina, 59 Moščanci, 60 Vaneča, 61 Zasavci, 309 Lačaves, 310 Jastrebci, 311 Vodranci, 312 Šalamenci, 62 Zenkovci, 64 Beznovci, 65 Topolovci, 66 Vitan, 313 Šalovci pri Središču, 314 Hum, 315 Pavlovski Domajinci, 67 Gornji Črnci, 68 Korovci, 69 Cankova, 70 Vrh, 316 Libanja, 317 Pavlovci, 318 Hardek, 319 Litmerk, Skakovci, 71 Strukovci, 72 Puževci, 73 Lemerje, 74 Brez- 320 Lešnica pri Ormožu, 321 Šardinje, 322 Vičanci, 323 ovci, 75 Predanovci, 76 Gorica, 77 Puconci, 78 Sebebor- Senešci, 324 Sodinci, 325 Strjanci, 326 Bresnica, 327 ci, 79 Bokrači, 80 Krnci, 81 Ivanovci, 82 Kančevci, 83 Podgorci, 328 Osluševci, 329 Cvetkovci, 330 Trgovišče, Stran 450 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

331 Velika Nedelja, 332 Ormož, 333 Pušenci, 334 Fran- 573 Zgornje Hlapje, 574 Počenik, 575 Šomat, 576 Srebo- kovci, 335 Loperšice, 336 Obrež, 337 Grabe pri Središču, tje, 577 Zgornji Jakobski Dol, 578 Polička vas, 579 Polički 338 Središče, 339 Novinci, 340 Slavšina, 341 Rjavci, 342 Vrh, 580 Vajgen, 581 Kaniža, 582 Štrihovec, 583 Cirkni- Hvaletinci, 343 Vitomarci, 344 Drbetinci, 345 Trnovska ca, 584 Zgornje Dobrenje, 585 Kresnica, 586 Podigrac, vas, 346 Biš, 347 Bišečki Vrh, 348 Trnovski Vrh, 349 587 Ciringa, 588 Svečina, 589 Slatina, 590 Špičnik, 591 Ločki Vrh, 350 Ločič, 351 Svetinci, 352 Desenci, 353 Slatinski Dol, 592 Plač, 593 Zgornje Vrtiče, 594 Spodnje Grlinci, 354 Zagorci, 355 Senčak, 356 Sakušak, 357 Bod- Vrtiče, 595 Plintovec, 596 Zgornja Kungota, 597 Jedlov- kovci, 358 Juršinci, 359 Dragovič, 360 Gradiščak, 361 nik, 598 Grušena, 599 Jurski Vrh, 600 Pesnica, 601 Vr- Levanjci, 362 Dolič, 363 Destrnik, 364 Vintarovci, 365 šnik, 602 Gaj nad Mariborom, 603 Kozjak, 604 Gradiška, Jiršovci, 366 Krčevina pri Vurbergu, 367 Grajenščak, 368 605 Spodnje Dobrenje, 606 Ranca, 607 Jelenče, 608 Drstelja, 369 Janežovci, 370 Janežovski Vrh, 371 Zgornji Gačnik, 609 Jareninski Dol, 610 Jareninski Vrh, 611 Vu- Velovlek, 372 Spodnji Velovlek, 373 Mostje, 374 Kukava, kovski Vrh, 612 Vukovski Dol, 613 Flekušek, 614 Spodnji 375 Rotman, 376 Hlaponci, 377 Polenšak, 378 Bratislavci, Jakobski Dol, 615 Vukovje, 616 Kušernik, 617 Vosek, 618 379 Polenci, 380 Prerad, 381 Tibolci, 382 Slomi, 383 Pesniški Dvor, 619 Dolnja Počehova, 620 Mali Rošpoh, Mezgovci, 384 Dornava, 385 Podvinci, 386 Pacinje, 387 621 Morski Jarek, 622 Šober, 623 Zgornja Slemen, 624 Kicar, 388 Rogoznica, 389 Nova vas pri Ptuju, 390 Mestni Veliki Boč, 625 Gradišče, 626 Zgornji Boč, 627 Spodnji Vrh, 391 Grajena, 392 Krčevina pri Ptuju, 393 Slovenja Boč, 628 Zgornja Selnica, 629 Janževa Gora, 630 Gere- vas, 394 Gerečja vas, 395 Hajdoše, 396 Skorba, 397 čja Vas, 631 Spodnja Selnica, 632 Spodnji Slemen, 633 Hajdina, 399 Draženci, 400 Ptuj, 401 Brstje, 402 Spuhlja, Srednje, 634 Jelovec, 635 Brestrnica, 636 Kamnica, 637 403 Borovci, 404 Prvenci, 405 Sobetinci, 406 Zagojiči, Rošpoh, 638 Krčevina, 639 Počehova, 640 Pekel, 641 407 Moškanjci, 408 Gorišnica, 409 Zamušani, 410 For- Dragučova, 642 Pernica, 643 Ložane, 644 Ruperče, 645 min, 411 Gajevci, 412 Mala vas, 413 Muretinci, 414 Stojnci, Grušova, 646 Metava, 647 Trčova, 648 Nebova, 649 Ce- 415 Bukovci, 416 Nova vas pri Markovcih, 417 Markovci, lestrina, 650 Malečnik, 651 Hrenca, 652 Vodole, 653 Ko- 418 Zabovci, 419 Šturmovci, 420 Pobrežje, 421 Lancova šaki, 654 Orešje, 655 Melje, 656 Brezje, 657 Maribor vas, 422 Sela, 423 Trnovec, 424 Apače, 425 Lovrenc na grad, 658 Koroška vrata, 659 Tabor, 660 Studenci, 661 Dravskem polju, 426 Župečja vas, 427 Pleterje, 428 Mi- Limbuš, 662 Laznica, 663 Bistrica pri Limbušu, 664 Bistri- hovce, 429 Dragonja vas, 430 Cirkovce, 431 Starošince, ca pri Rušah, 665 Ruše, 666 Činžat, 667 Ruta, 668 Rdeči 432 Spodnje Jablane, 433 Zgornje Jablane, 434 Pongrce, Breg, 669 Lovrenc na Pohorju, 670 Recenjak, 671 Kumen, 435 Šikole, 436 Sestrže, 437 Podlože, 438 Lešje, 439 672 Smolnik, 673 Lobnica, 674 Zgornji Vrhov Dol, 675 Ptujska Gora, 440 Doklece, 441 Stogovci, 442 Skrblje, Hrastje, 676 Pekre, 677 Zgornje Radvanje, 678 Spodnje 443 Janški Vrh, 444 Bolečka vas, 445 Zgornja Pristava, Radvanje, 679 Razvanje, 680 Tezno, 681 Pobrežje, 682 446 Jurovci, 447 Dravinjski Vrh, 448 Vareja, 449 Ljubsta- Zrkovci, 683 Dogoše, 684 Zgornji Duplek, 685 Završka va, 450 Majski Vrh, 451 Gorca, 452 Dolena, 453 Rodni vas, 686 Zimica, 687 Jablance, 688 Zgornja Korena, 689 Vrh, 454 Jablovec, 455 Zakl, 456 Dežno, 457 Podlehnik, Spodnja Korena, 690 Žikarce, 691 Ciglence, 692 Spodnji 458 Spodnji Leskovec, 459 Repišče, 460 Dravci, 461 Duplek, 693 Miklavž na Dravskem polju, 694 Rogoza, 695 Gradišča, 462 Dolane, 463 Veliki Vrh, 464 Belski Vrh, 465 Bohova, 696 Spodnje Hoče, 697 Zgornje Hoče, 698 Pivo- Hrastovec, 466 Zavrč, 467 Goričak, 468 Drenovec, 469 la, 699 Hočko Pohorje, 700 Slivniško Pohorje, 701 Pola- Turški Vrh, 470 Korenjak, 471 Pestike, 472 Gorenjski Vrh, na, 702 Ranče, 703 Radizel, 704 Čreta, 705 Slivnica, 706 473 Brezovec, 474 Cirkulane, 475 Gruškovec, 476 Meje, Orehova vas, 707 Hotinja vas, 708 Skoke, 709 Loka pri 477 Medribnik, 478 Paradiž, 479 Pristava, 480 Pohorje, Rošnji, 710 Dvorjane, 711 Vurberk, 712 Starše, 713 Zlatoli- 481 Slatina, 482 Mali Okič, 483 Veliki Okič, 484 Gradišče, čje, 714 Prepolje, 715 Marjeta na Dravskem polju, 716 485 Skorišnjak, 486 Belavšek, 487 Zgornji Leskovec, 488 Rače, 717 Fram, 718 Kopivnik, 719 Planica, 720 Loka pri Trdobojci, 489 Mala Varnica, 490 Velika Varnica, 491 Loži- Framu, 721 Morje, 722 Ješenca, 723 Podova, 724 Gori- na, 492 Gruškovje, 493 Sedlašek, 494 Stanošina, 495 ca, 725 Kot, 726 Planina, 727 Smrečno, 728 Bojtina, 729 Kozminci, 496 Strajna, 497 Dobrina, 498 Kočice, 499 Frajhajm, 730 Šmartno na Pohorju, 731 Ošelj, 732 Urh, Sitež, 500 Bolfenk, 501 Sveča, 502 Stoperce, 503 Kupči- 733 Rep, 734 Malo Tinje, 735 Tinjska Gora, 736 Visole, nji Vrh, 504 Nadole, 505 Čermožiše, 506 Žetale, 507 737 Jurišna vas, 738 Prebukovje, 739 Kalše, 740 Ogljen- Lokavec, 508 Rožengrunt, 509 Zgornja Ščavnica, 510 šak, 741 Bukovec, 742 Zgornja Polskava, 743 Gabernik, Spodnji Dražen Vrh, 511 Žitence, 512 Ledinek, 513 Krem- 744 Ritoznoj, 745 Kovača vas, 746 Šentovec, 747 Pokoše, berk, 514 Krivi Vrh, 515 Zgornja Ročica, 516 Drvanja, 517 748 Spodnja Polskava, 749 Stražgonjca, 750 Vrhloga, 751 Ihova, 518 Trije Kralji, 519 Trotkova, 520 Benedikt, 521 Črešnjevec, 752 Spodnja Nova vas, 753 Slovenska Bistri- Spodnja Ročica, 522 Spodnji Žerjavci, 523 Zgornji Žerjav- ca, 754 Zgornja Bistrica, 755 Spodnja Ložnica, 756 Zgor- ci, 524 Žice, 525 Spodnji Gasteraj, 526 Srednji Gasteraj, nja Ložnica, 757 Gladomes, 758 Okoška vas, 759 Zlogona 527 Zgornji Gasteraj, 528 Malna, 529 Jurovski Dol, 530 Gora, 760 Koritno, 761 Božje, 762 Brezje pri Oplotnici, Partinje, 531 Varda, 532 Lenart v Slovenskih goricah, 533 763 Oplotnica, 764 Zgornje Grušovje, 765 Vrhole pri Konji- Spodnji Porčič, 534 Zgornji Porčič, 535 Stari Porčič, 536 cah, 766 Cigonca, 767 Žabljek, 768 Hošnica, 769 Lapor- Gradišče v Slovenskih Goricah, 537 Zgornje Verjane, 538 je, 770 Vrhole pri Laporju, 771 Pretrež, 772 Štatenberg, Osek, 539 Brengova, 540 Cogetinci, 541 Cerkvenjak, 542 773 Pečke, 774 Stopno, 775 Dežno, 776 Jelovec, 777 Andrenci, 543 Župetinci, 544 Smolinci, 545 Čagona, 546 Modraže, 778 Brezje pri Poljčanah, 779 Pekel, 780 Sta- Spodnje Verjane, 547 Spodnja Senarska, 548 Zgornja Se- novsko, 781 Lušečka vas, 782 Poljčane, 783 Studenice, narska, 549 Radehova, 550 Zamarkova, 551 Močna, 552 784 Hrastovec, 785 Stari Grad, 786 Mlake, 787 Pernice, Vinička vas, 553 Zgornja Voličina, 554 Spodnja Voličina, 788 Branik nad Muto, 789 Podlipje, 790 Brezovec, 791 555 Šetarova, 556 Gočova, 557 Nadbišec, 558 Zavrh, Suhi Vrh pri Radljah, 792 Radelca, 793 Vas, 794 Remšnik, 559 Črmljenšak, 561 Straže, 562 Rogoznica, 563 Ceršak, 795 Brezni Vrh, 796 Zgornja Kapla, 797 Spodnja Kapla, 564 Šentilj v Slovenskih goricah, 565 Selnica ob Muri, 566 798 Zgornji Vurmat, 799 Ožbalt, 800 Javnik, 801 Brezno, Sladki Vrh, 567 Zgornja Velka, 568 Trate, 569 Spodnja 802 Kozji Vrh, 803 Spodnja Vižinga, 804 Radlje ob Dravi, Velka, 570 Ploderšnica, 571 Ročica, 572 Spodnje Hlapje, 805 Dobrava, 806 Zgornja Vižinga, 807 Spodnja Muta, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 451

808 Zgornja Muta, 809 Zgornja Gortina, 810 Spodnja Gor- 1054 Novake, 1055 Homec, 1056 Dobrna, 1057 Rupe, tina, 811 Dravče, 812 Šentjanž nad Dravčami, 813 Vuzeni- 1058 Rožni Vrh, 1059 Lemberg, 1060 Strmec pri Vojniku, ca, 814 Šentvid, 815 Primož na Pohorju, 816 Planina, 817 1061 Višnja vas, 1062 Male Dole, 1063 Bezovica, 1064 Vuhred, 818 Orlica, 819 Janževski Vrh, 820 Podvelka, 821 Tomaž, 1065 Vojnik trg, 1066 Vojnik okolica, 1067 Brezo- Rdeči Breg II, 822 Lehen, 823 Ribnica na Pohorju, 824 va, 1068 Šmartno, 1069 Šentjungert, 1070 Arclin, 1071 Hudi Kot, 825 Libeliče, 826 Libeliška Gora, 827 Črneška Škofja vas, 1072 Šmiklavž, 1073 Trnovlje, 1074 Spodnja Gora, 828 Črneče, 829 Dravograd, 830 Grad, 831 Vič, Hudinja, 1075 Ostrožno, 1076 Medlog, 1077 Celje, 1078 832 Goriški Vrh, 833 Ojstrica, 834 Duh na Ojstrici, 835 Lisce, 1079 Košnica, 1080 Tremerje, 1081 Zagrad, 1082 Velka, 836 Kozji Vrh, 837 Vrata, 838 Trbonje, 839 Danijel Teharje, 1083 Bukovžlak, 1084 Pečovje, 1085 Kompole, pri Trbonjah, 840 Otiški Vrh I, 841 Otiški Vrh II, 842 Dobro- 1086 Prožinska vas, 1087 Svetina, 1088 Padeški Vrh, 1089 va, 843 Selovec, 844 Šentjanž pri Dravogradu, 845 Pame- Resnik, 1090 Skomarje, 1091 Hudinja, 1092 Paka I, 1093 če, 846 Gradišče, 847 Vrhe, 848 Sele, 849 Stari trg, 850 Spodnji Dolič, 1094 Brezen, 1095 Vitanje, 1096 Stenica, Slovenj Gradec, 851 Legen, 852 Golavabuka, 853 Šmar- 1097 Ljubnica, 1098 Loška Gora, 1099 Gorenje pri Zre- tno pri Slovenj Gradcu, 854 Podgorje, 855 Zgornji Razbor, čah, 1100 Zreče, 1101 Radana vas, 1102 Križevec, 1103 856 Spodnji Razbor, 857 Veluna, 858 Graška Gora, 859 Stranice, 1104 Preloge, 1105 Škalce, 1106 Bezina, 1107 Vodriž, 860 Šmiklavž, 861 Dobrava, 862 Brda, 863 Šentilj Tepanje, 1108 Perovec, 1109 Spodnje Grušovje, 1110 Li- pod Turjakom, 864 Mislinja, 865 Gornji Dolič, 866 Šentvid čenca, 1111 Jernej pri Ločah, 1112 Koble, 1113 Žiče, 1114 nad Valdekom, 867 Završe, 868 Kozjak, 869 Belšak, 870 Konjiška vas, 1115 Slovenske Konjice, 1116 Slemene, 1117 Jamnica, 871 Strojna, 872 Zelen Breg, 873 Suhi Vrh, 874 Tolsti Vrh, 1118 Lipoglav, 1119 Loče, 1120 Zgornje Laže, Šentanel, 875 Dolga Brda, 876 Breznica, 877 Stražišče, 1121 Zbelovska Gora, 1122 Dramlje, 1123 Pletovarje, 1124 878 Tolsti Vrh, 879 Koroški Selovec, 880 Brdinje, 882 Slatina, 1125 Ostrožno, 1126 Dolga Gora, 1127 Ponkvica, Ravne, 883 Dobja vas, 884 Farna vas, 885 Poljana, 886 1128 Ponikva, 1129 Zagaj, 1130 Vodule, 1131 Marija Dob- Lokovica, 887 Lom, 888 Meža takraj, 889 Mežica, 890 je, 1132 Primož, 1133 Goričica, 1134 Zlateče, 1135 Lokar- Meža onkraj, 891 Prevalje, 892 Leše, 893 Zagrad, 894 je, 1136 Kameno, 1137 Grobelno, 1138 Šentjur pri Celju, Navrški Vrh, 895 Preški Vrh, 896 Kotlje, 897 Podgora, 898 1139 Podgrad, 1140 Krajnčica, 1141 Rifnik, 1142 Tratna, Uršlja Gora I, 899 Uršlja Gora II, 900 Žerjav, 901 Plat, 902 1143 Gorica pri Slivnici, 1144 Vodruž, 1145 Planinca, 1146 Podpeca, 903 Topla, 904 Koprivna, 905 Bistra, 906 Črna, Vezovje, 1147 Slivnica pri Celju, 1148 Javorje, 1149 Vodu- 907 Ludranski Vrh, 908 Javorje, 909 Logarska Dolina, 910 ce, 1150 Kalobje, 1151 Brezje, 1152 Suho, 1153 Paridol, Solčava, 911 Raduha, 912 Konjski Vrh, 913 Primož pri 1154 Dobrina, 1155 Loka pri Žusmu, 1156 Lopaca, 1157 Ljubnem, 914 Ter, 915 Radegunda, 916 Šmihel, 917 Lepa Straška Gorca, 1158 Presečno, 1159 Planinska vas, 1160 Njiva, 918 Ljubija, 919 Brezje, 920 Mozirje, 921 Rečica ob Loke pri Planini, 1161 Planina, 1162 Golobinjek, 1163 Šen- Savinji, 922 Poljane, 923 Ljubno, 924 Savina, 925 Krnica, tvid pri Planini, 1164 Zgornji Gabrnik, 1165 Drevenik, 1166 926 Luče, 927 Podveža, 928 Podvolovljek, 929 Lenart pri Čača vas, 1167 Negonje, 1168 Ratanska vas, 1169 Cero- Gornjem Gradu, 930 Florjan pri Gornjem Gradu, 931 Rad- vec, 1170 Spodnje Sečovo, 1171 Sv. Florijan, 1172 Str- mirje, 932 Šentjanž, 933 Homec, 934 Zgornje Pobrežje, mec, 1173 Tlake, 1174 Trška Gorca, 1175 Donačka Gora, 935 Spodnja Rečica, 936 Prihova, 937 Loke, 938 Kokar- 1176 Trlično, 1177 Dobovec, 1178 Rogatec, 1179 Tržišče, je, 939 Pusto Polje, 940 Šmartno ob Dreti, 941 Bočna, 1180 Topole, 1181 Tekačevo, 1182 Spodnja Kostrivnica, 942 Gornji Grad, 943 Šmiklavž, 944 Tirosek, 945 Bele 1183 Lemberg okolica, 1184 Lemberg trg, 1185 Pijovci, Vode, 946 Šentvid pri Zavodnju, 947 Zavodnje, 948 Topol- 1186 Sladka Gora, 1187 Vrh, 1188 Dvor, 1189 Bobovo, šica, 949 Ravne, 950 Plešivec, 951 Hrastovec, 952 Cir- 1190 Preloge, 1191 Grliče, 1192 Kačji Dol, 1193 Male kovce, 953 Paka, 954 Lipje, 955 Bevče, 957 Škale, 958 Rodne, 1194 Velike Rodne, 1195 Rjavica, 1196 Brestovec, Gaberke, 959 Šoštanj, 960 Florjan pri Šoštanju, 961 Skor- 1197 Ceste, 1198 Plat, 1199 Kristan Vrh, 1200 Šmarje pri no pri Šoštanju, 962 Gorenje, 963 Lokovica, 964 Velenje, Jelšah, 1201 Zadrže, 1202 Senovica, 1203 Bodrež, 1204 965 Laze, 966 Ložnica, 967 Kavče, 968 Podkraj, 969 Zgornje selce, 1205 Platinovec, 1206 Ješovec, 1207 Brec- Veliki Vrh, 970 Gavce, 971 Paška vas, 972 Šmartno ob ljevo, 1208 Dol, 1209 Koretno, 1210 Pristava, 1211 Hajn- Paki, 973 Rečica ob Paki, 974 Prelska, 975 Vinska Gora, sko, 1212 Nezbiše, 1213 Kamence, 1214 Rajnkovec, 1215 976 Črnova, 977 Železno, 978 Studence, 979 Ponikva, Nimno, 1216 Vidovica, 1217 Vonarje, 1218 Ema, 1219 So- 980 Andraž, 981 Dobrič, 982 Podvin, 983 Male Braslovče, dna vas, 1220 Roginska Gorca, 1221 Zibika, 1222 Vršna 984 Letuš, 985 Dobrovlje, 986 Podvrh, 987 Braslovče, vas, 1223 Orehovec, 1224 Babna Reka, 1225 Grobelce, 988 Spodnje Gorče, 989 Šmatevž, 990 Trnava, 991 Orla 1226 Babna Gora, 1227 Tinsko, 1228 Sopote, 1229 Pod- vas, 992 Polzela, 993 Založe, 994 Zalog, 995 Šempeter v četrtek, 1230 Imeno, 1231 Virštanj, 1232 Dobležiče, 1233 Savinjski dolini, 996 Žalec, 997 Gotovlje, 998 Velika Pireši- Verače, 1234 Buče, 1235 Drensko Rebro, 1236 Zagorje, ca, 999 Gorica, 1000 Levec, 1001 Petrovče, 1002 Kasa- 1237 Pilštanj, 1238 Zdole, 1239 Vrenska Gorca, 1240 ze, 1003 Zabukovica, 1004 Gornja vas, 1005 Prebold, Sedlarjevo, 1241 Lastnič, 1242 Kozje, 1243 Vetrnik, 1244 1006 Latkova vas, 1007 Grajska vas, 1008 Gomilsko, 1009 Gorjane, 1245 Podsreda, 1246 Dekmanca, 1247 Trebče, Ojstriška vas, 1010 Prekopa, 1011 Tešova, 1012 Vransko, 1248 Hrastje, 1249 Ples, 1250 Kunšperk, 1251 Zagaj, 1013 Jeronim, 1014 Ločica, 1015 Zaplanina, 1016 Črni 1252 Križe, 1253 Orešje, 1254 Bukovje, 1255 Drenovec, Vrh, 1017 Miklavž, 1018 Marija Reka, 1019 Matke, 1020 1256 Brezovica, 1257 Bizeljsko, 1258 Podgorje, 1259 Pa- Pongrac, 1021 Liboje, 1022 Rečica, 1023 Slivno, 1024 vlova vas, 1260 Silovec, 1261 Sromlje, 1262 Zgornja Po- Rifengozd, 1025 Reka, 1026 Laško, 1027 Šmihel, 1028 hanca, 1263 Oklukova Gora, 1264 Arnovo selo, 1265 Vol- Sedraž, 1029 Lahomšek, 1030 Lahomno, 1031 Olešče, čje, 1266 Curnovec, 1267 Blatno, 1268 Dednja vas, 1269 1032 Šentrupert, 1033 Trobni Dol, 1034 Mrzlo Polje, 1035 Pišece, 1270 Brezje, 1271 Vitna vas, 1272 Stara vas, 1273 Jurklošter, 1036 Vrh nad Laškim, 1037 Lažiše, 1038 Plazo- Župelevec, 1274 Bojsno, 1275 Piršenbreg, 1276 Globoko, vje, 1039 Rimske Toplice, 1040 Lože, 1041 Lokavec, 1042 1277 Mali Vrh, 1278 Dečno selo, 1279 Artiče, 1280 Zgor- Paneče, 1043 Marijina vas, 1044 Brdce nad Dobrno, 1045 nji Obrež, 1281 Šentlenart, 1282 Brezina, 1283 Črnc, 1284 Klanc, 1046 Zavrh, 1047 Čreškova, 1048 Socka, 1049 Bukošek, 1285 Sela, 1286 Slogonsko, 1287 Vrhje, 1288 Lipa, 1050 Dol, 1051 Verpete, 1052 Podgorje, 1053 Loka, Jereslavec, 1289 Rakovec, 1290 Kapele, 1291 Podvinje, Stran 452 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1292 Gabrje, 1293 Veliki Obrež, 1294 Rigonce, 1295 Lo- 1525 Črešnjevec, 1526 Vinji Vrh, 1527 Semič, 1528 Brez- če, 1296 Mihalovec, 1297 Mostec, 1298 Trnje, 1299 Za- je pri Vinjem Vrhu, 1529 Kot, 1530 Blatnik, 1531 Golobi- kot, 1300 Brežice, 1301 Krška vas, 1302 Cerklje, 1303 njek, 1532 Planina, 1533 Kleč, 1534 Petrova vas, 1535 Bušeča vas, 1304 Stojanski Vrh, 1305 Globočice, 1306 Črnomelj, 1536 Talčji Vrh, 1537 Bukova Gora, 1538 Dole- Čatež, 1307 Cerina, 1308 Velika Dolina, 1309 Koritno, nja Podgora, 1539 Mavrlen, 1540 Dobliče, 1541 Loka, 1310 Nova vas, 1311 Kostanjek, 1312 Pleterje, 1313 Ano- 1542 Zastava, 1543 Krasinec, 1544 Griblje, 1545 Bedenj, vec, 1314 Sremič, 1315 Videm, 1316 Stara vas, 1317 Stari 1546 Tribuče, 1547 Butoraj, 1548 Golek, 1549 Tanča Go- Grad, 1318 Dolenja vas, 1319 Pesje, 1320 Drnovo, 1321 ra, 1550 Dragatuš, 1551 Belčji Vrh, 1552 Adlešiči, 1553 Leskovec, 1322 Krško, 1323 Veliki Trn, 1324 Ravno, 1325 Bojanci, 1554 Hrast pri Vinici, 1555 Nova Lipa, 1556 Stara Senuše, 1326 Raka, 1327 Povrje, 1328 Smednik, 1329 Lipa, 1557 Stari trg ob Kolpi, 1558 Sodevci, 1559 Raden- Veliki Podlog, 1330 Veliko Mraševo, 1331 Kostanjevica, ci, 1560 Sinji Vrh, 1561 Damelj, 1562 Učakovci, 1563 1332 Podbočje, 1333 Planina, 1334 Črneča vas, 1335 Vinica, 1564 Preloka, 1565 Marindol, 1566 Žuniči, 1567 Oštrc, 1336 Orehovec, 1337 Stranje, 1338 Dobrova, 1339 Potiskavec, 1568 Podtabor, 1569 Polom, 1570 Stari Log, Reštanj, 1340 Mrčna sela, 1341 Koprivnica, 1342 Veliki 1571 Smuka, 1572 Rog, 1573 Mala Gora, 1574 Koblarji, Dol, 1343 Veliki Kamen, 1344 Mali Kamen, 1345 Šedem, 1575 Stara Cerkev, 1576 Mahovnik, 1577 Kočevje, 1578 1346 Gorenji Leskovec, 1347 Kališovec, 1348 Brezje, Željne, 1579 Rajhenav, 1580 Onek, 1581 Livold, 1582 1349 Dovško, 1350 Senovo, 1351 Armeško, 1352 Lokve, Koče, 1583 Gotenica, 1584 Draga, 1585 Trava, 1586 Žur- 1353 Raztez, 1354 Gorica, 1355 Anže, 1356 Stolovnik, ge, 1587 Osilnica, 1588 Bosljiva Loka, 1589 Borovec, 1357 Brestanica, 1358 Dolenji Leskovec, 1359 Presladol, 1590 Kočevska Reka, 1591 Novi Lazi, 1592 Štalcerji, 1593 1360 Rožno, 1361 Podgorje, 1362 Okroglice, 1363 Ra- Črni Potok, 1594 Mozelj, 1595 Kumrova vas, 1596 Brezje, dež, 1364 Loka pri Zidanem Mostu, 1365 Breg, 1366 1597 Koprivnik, 1598 Hrib, 1599 Nemška Loka, 1600 Ledina, 1367 Zabukovje, 1368 Poklek, 1369 Trnovec, Knežja Lipa, 1601 Čeplje, 1602 Predgrad, 1603 Dol, 1604 1370 Podvrh, 1371 Metni Vrh, 1372 Žurkov Dol, 1373 Spodnji Log, 1605 Rajndol, 1606 Škrilj, 1607 Suhor, 1608 Žigrski Vrh, 1374 Krajna Brda, 1375 Selce, 1376 Kladje, Briga, 1609 Banja Loka, 1610 Vrh, 1611 Fara, 1612 Pirče, 1377 Blanca, 1378 Brezovo, 1379 Sevnica, 1380 Šmarje, 1613 Kuželj, 1614 Slemena, 1615 Podpoljane, 1616 Velike 1381 Boštanj, 1382 Kompolje, 1383 Cerovec, 1384 Šen- Poljane, 1617 Sušje, 1618 Vinice, 1619 Sodražica, 1620 tjanž, 1385 Podboršt, 1386 Kal, 1387 Cirnik, 1388 Pijavi- Žimarice, 1621 Gora, 1622 Zamostec, 1623 Jurjevica, ce, 1389 Goveji Dol, 1390 Vrh, 1391 Log, 1392 Hubajni- 1624 Gorenja vas, 1625 Ribnica, 1626 Goriča vas, 1627 ca, 1393 Studenec, 1394 Bučka, 1395 Telče, 1396 Krsinji Prigorica, 1628 Dane, 1629 Dolenja vas, 1630 Rakitnica, Vrh, 1397 Tržišče, 1398 Bistrica, 1399 Šentrupert, 1400 1631 Grčarice, 1632 Otok I, 1633 Gorenje Jezero, 1634 Straža, 1401 Novo Zabukovje, 1402 Selo – Mirna, 1403 Dane, 1635 Podcerkev, 1636 Lož, 1637 Stari trg pri Ložu, Čatež, 1404 Dolga Njiva, 1405 Mali Videm, 1406 Škovec, 1638 Knežja Njiva, 1639 Vrhnika, 1640 Retje, 1641 Hrib, 1407 Roje, 1408 Ševnica, 1409 Brezovica, 1410 Mirna, 1642 Travnik, 1643 Poljane, 1644 Iga vas, 1645 Viševek, 1411 Ostrožnik, 1412 Mokronog, 1413 Laknice, 1414 Jel- 1646 Pudob, 1647 Nadlesk, 1648 Kozarišče, 1649 Vrh, ševec, 1415 Trebelno, 1416 Staro Zabukovje, 1417 Ornu- 1650 Babna Polica, 1651 Babno Polje, 1652 Rakitna, 1653 ška vas, 1418 Lukovek, 1419 Ponikve, 1420 Češnjevek, Osredek, 1654 Žilce, 1655 Kranjče, 1656 Otave, 1657 1421 Medvedje selo, 1422 Trebnje, 1423 Vrhtrebnje, 1424 Kožljek, 1658 Bezuljak, 1659 Rakek, 1660 Unec, 1661 Štefan, 1425 Velika Loka, 1426 Prapreče, 1427 Veliki Ga- Begunje pri Cerknici, 1662 Selšček, 1663 Cajnarje, 1664 ber, 1428 Zagorica, 1429 Stehanja vas, 1430 Knežja vas, Štrukljeva vas, 1665 Jeršiče, 1666 Ravne pri Žilcah, 1667 1431 Dobrnič, 1432 Korita, 1433 Sela pri Šumberku, 1434 Hiteno, 1668 Zales, 1669 Kremenca, 1670 Ulaka, 1671 Gornji Križ, 1435 Reber, 1436 Žužemberk, 1437 Šmihel Gradiško, 1672 Ravnik, 1673 Velike Bloke, 1674 Radlek, pri Žužemberku, 1438 Žvirče, 1439 Hinje, 1440 Sela pri 1675 Grahovo, 1676 Cerknica, 1677 Dolenja vas, 1678 Hinjah, 1441 Veliko Lipje, 1442 Stavča vas, 1443 Dvor, Otok II, 1679 Lipsenj, 1680 Žerovnica, 1681 Bločice, 1682 1444 Ajdovec, 1445 Brezova Reber, 1446 Gorenje Polje, Studeno, 1683 Nova vas, 1684 Volčje, 1685 Krajič, 1686 1447 Gorenja Straža, 1448 Prečna, 1449 Globodol, 1450 Strmca, 1687 Veliki Vrh, 1688 Runarsko, 1689 Benete, Golobinjek, 1451 Mirna Peč, 1452 Hmeljčič, 1453 Zagori- 1690 Studenec, 1691 Hudi Vrh, 1692 Metulje, 1693 To- ca, 1454 Daljnji Vrh, 1455 Bršljin, 1456 Novo mesto, 1457 pol, 1694 Ravne pri Topolu, 1695 Karlovško predmestje, Ždinja vas, 1458 Črešnjice, 1459 Herinja vas, 1460 Šen- 1696 Rudnik, 1697 Lanišče, 1698 Pijava Gorica, 1699 tpeter, 1461 Žaloviče, 1462 Zbure, 1463 Zagrad, 1464 Dobravica, 1700 Ig, 1701 Iška Loka, 1702 Tomišelj, 1703 Dole, 1465 Stara vas, 1466 Gorenja vas, 1467 Družinska Jezero, 1704 Kamnik, 1705 Preserje, 1706 Vrbljene, 1707 vas, 1468 Bela Cerkev, 1469 Tomažja vas, 1470 Dobrava, Iška vas, 1708 Golo, 1709 Želimlje, 1710 Gradišče, 1711 1471 Mršeča vas, 1472 Ostrog, 1473 Gradišče, 1474 Pol- Turjak, 1712 Zapotok, 1713 Krvava Peč, 1714 Selo pri Ro- hovica, 1475 Gorenja Orehovica, 1476 Šentjernej, 1477 bu, 1715 Osolnik, 1716 Ulaka, 1717 Velike Lašče, 1718 Vrhpolje, 1478 Gabrje, 1479 Brusnice, 1480 Potov Vrh, Dvorska vas, 1719 Lužarji, 1720 Krakovsko predmestje, 1481 Smolenja vas, 1482 Ragovo, 1483 Kandija, 1484 1721 Gradišče I, 1722 Trnovsko predmestje, 1723 Vič, Šmihel pri Novem mestu, 1485 Gotna vas, 1486 Stopiče, 1724 Brezovica, 1725 Ajdovščina, 1726 Šentpeter, 1727 1487 Zajčji Vrh, 1488 Hrušica, 1489 Cerovec, 1490 Težka Poljansko predmestje, 1728 Ljubljana mesto, 1729 Šmar- Voda, 1491 Lakovnice, 1492 Stranska vas, 1493 Veliki tno ob Savi, 1730 Moste, 1731 Udmat, 1732 Štepanja vas, Podljuben, 1494 Jurka vas, 1495 Toplice, 1496 Podturn, 1733 Bizovik, 1734 Ježica, 1735 Stožice, 1736 Brinje I, 1497 Podstenice, 1498 Poljane, 1499 Stare Žage, 1500 1737 Tabor, 1738 Dravlje, 1739 Zgornja Šiška, 1740 Spod- Dobindol, 1501 Vinja vas, 1502 Dole, 1503 Sekuliči, 1504 nja Šiška, 1741 Vodice, 1742 Repnje, 1743 Bukovica, 1744 Hrast pri Jugorju, 1505 Bušinja vas, 1506 Lokvica, 1507 Šinkov Turn, 1745 Vesca, 1746 Rašica, 1747 Polje, 1748 Grabrovec, 1508 Bojanja vas, 1509 Radovica, 1510 Slam- Skaručna, 1749 Gameljne, 1750 Šmartno pod Šmarno go- na vas, 1511 Drašiči, 1512 Božakovo, 1513 Radoviči, 1514 ro, 1751 Tacen, 1752 Stanežiče, 1753 Vižmarje, 1754 Rosalnice, 1515 Metlika, 1516 Primostek, 1517 Dobravice, Šentvid nad Ljubljano, 1755 Glince, 1756 Črnuče, 1757 1518 Gradac, 1519 Podzemelj, 1520 Štale, 1521 Črmoš- Nadgorica, 1758 Dragomelj, 1759 Podgorica, 1760 Beri- njice, 1522 Pribišje, 1523 Štrekljevec, 1524 Sodji Vrh, čevo, 1761 Dol pri Ljubljani, 1762 Podgora, 1763 Kleče, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 453

1764 Križevska vas, 1765 Vinje, 1766 Petelinje, 1767 Dol- 2010 Žibrše, 2011 Medvedje Brdo, 2012 Novi Svet, 2013 sko, 1768 Senožeti, 1769 Laze, 1770 Kašelj, 1771 Zado- Hotedršica, 2014 Ravnik, 2015 Gorenji Logatec, 2016 Ble- brova, 1772 Slape, 1773 Dobrunje, 1774 Podmolnik, 1775 kova vas, 2017 Dolenji Logatec, 2018 Laze, 2019 Grčare- Sostro, 1776 Lipoglav, 1777 Javor, 1778 Volavlje, 1779 vec, 2020 Ledinica, 2021 Dobračeva, 2022 Žirovski Vrh, Trebeljevo, 1780 Blečji Vrh, 1781 Polica, 1782 Stara vas, 2023 Žiri, 2024 Vrsnik II, 2025 Opale, 2026 Pevno, 2027 1783 Grosuplje naselje, 1784 Stranska vas, 1785 Sela, Stara Loka, 2028 Dorfarje, 2029 Stari dvor, 2030 Suha, 1786 Šmarje, 1787 Mali Vrh, 1788 Vino, 1789 Ponova vas, 2031 Godešič, 2032 Reteče, 2033 Draga, 2034 Puštal, 1790 Slivnica, 1791 Žalna, 1792 Luče, 1793 Ilova Gora, 2035 Škofja Loka, 2036 Sopotnica, 2037 Podvrh, 2038 1794 Račna, 1795 Velike Lipljene, 1796 Cesta, 1797 Zden- Dolenčice, 2039 Gorenja Ravan, 2040 Podobeno, 2041 ska vas, 1798 Zagorica, 1799 Videm Dobrepolje, 1800 Visoko, 2042 Zminec, 2043 Barbara, 2044 Ožbolt, 2045 Podgora, 1801 Kompolje, 1802 Leskovec, 1803 Metnaj, Staniše, 2046 Kovski Vrh, 2047 Dobje, 2048 Dolenje Br- 1804 Češnjice, 1805 Bukovica, 1806 Sobrače, 1807 Te- do, 2049 Hotavlje, 2050 Leskovica, 2051 Podjelovo Brdo, menica, 1808 Male Dole, 1809 Šentvid, 1810 Stična, 1811 2052 Laniše, 2053 Javorjev Dol, 2054 Koprivnik, 2055 Dobrava, 1812 Dedni Dol, 1813 Višnja Gora, 1814 Kriška Stara Oselica, 2056 Trebija, 2057 Gorenja vas, 2058 Do- vas, 1815 Draga, 1816 Hudo, 1817 Radohova vas, 1818 lenja Dobrava, 2059 Lučine, 2060 Dražgoše, 2061 Pod- Podboršt, 1819 Velike Pece, 1820 Gorenja vas, 1821 Vr- lonk, 2062 Studeno, 2063 Kališe, 2064 Selca, 2065 Bu- he, 1822 Muljava, 1823 Dob, 1824 Valična vas, 1825 kovščica, 2066 Dolenja vas, 2067 Bukovica, 2068 Zgornja Zagradec, 1826 Sušica, 1827 Krka, 1828 Podbukovje, Luša, 2069 Lenart, 2070 Martinj Vrh, 2071 Železniki, 2072 1829 Veliko Globoko, 1830 Ambrus, 1831 Višnje, 1832 Zali Log, 2073 Danje, 2074 Sorica, 2075 Davča, 2076 Vače, 1833 Sava pri Litiji, 1834 Konj, 1835 Hotič, 1836 Zgornje Jezersko, 2077 Spodnje Jezersko, 2078 Kokra, Kresnice, 1837 Kresniški Vrh, 1838 Litija, 1839 Jablanica, 2079 Šenturška Gora, 2080 Štefanja Gora, 2081 Olševek, 1840 Polšnik, 1841 Velika Goba, 1842 Dole pri Litiji, 1843 2082 Tupaliče, 2083 Breg ob Kokri, 2084 Bela, 2085 Prelesje, 1844 Vodice, 1845 Moravče, 1846 Liberga, 1847 Babni Vrt, 2086 Srednja vas, 2087 Golnik, 2088 Goriče, Šmartno, 1848 Štanga, 1849 Vintarjevec, 1850 Ježni Vrh, 2089 Tenetiše, 2090 Vojvodin boršt I, 2091 Vojvodin boršt 1851 Gradišče, 1852 Poljane, 1853 Okrog, 1854 Tihaboj, II, 2092 Duplje, 2093 Podbrezje, 2094 Žeje, 2095 Stra- 1855 Hrastnik mesto, 1856 Dol pri Hrastniku, 1857 Mar- hinj, 2096 Naklo, 2097 Okroglo, 2098 Struževo, 2099 no, 1858 Turje, 1859 Gore, 1860 Širje, 1861 Obrežje, Pivka, 2100 Kranj, 2101 Rupa, 2102 Kokrica, 2103 Pre- 1862 Radeče, 1863 Podkraj, 1864 Svibno, 1865 Njivice, doslje, 2104 Suha, 2105 Britof, 2106 Visoko, 2107 Luže, 1866 Hotemež, 1867 Vrhovo, 1868 Knezdol, 1869 Čeče, 2108 Velesovo, 2109 Češnjevek, 2110 Grad, 2111 Pšata, 1870 Ojstro, 1871 Trbovlje, 1872 Dobovec, 1873 Hrastnik 2112 Šmartno, 2113 Zalog, 2114 Dobrava, 2115 Lahovče, pri Trojanah, 1874 Brezje, 1875 Čemšenik, 1876 Jeseno- 2116 Spodnji Brnik, 2117 Zgornji Brnik, 2118 Cerklje, 2119 vo, 1877 Vrhe I, 1878 Kotredež, 1879 Ržiše, 1880 Kolo- Šenčur, 2120 Primskovo, 2121 Klanec, 2122 Huje, 2123 vrat, 1881 Kandrše, 1882 Zabava, 1883 Šemnik, 1884 Čirčiče, 2124 Hrastje, 2125 Voglje, 2126 Trboje, 2127 Loke pri Zagorju, 1885 Potoška vas, 1886 Zagorje mesto, Nemilje, 2128 Zgornja Besnica, 2129 Spodnja Besnica, 1887 Šentlambert, 1888 Konjšica, 1889 Podkum, 1890 2130 Pševo, 2131 Stražišče, 2132 Bitnje, 2133 Križna Črna, 1891 Županje Njive, 1892 Bistričica, 1893 Stranje, Gora, 2134 Žabnica, 2135 Drulovka, 2136 Breg ob Savi, 1894 Godič, 1895 Gozd, 1896 Tučna, 1897 Nevlje, 1898 2137 Jama, 2138 Praše, 2139 Mavčiče, 2140 Podreča, Mekinje, 1899 Košiše, 1900 Tunjice, 1901 Mlaka, 1902 2141 Podljubelj, 2142 Lom pod Storžičem, 2143 Tržič, Klanec, 1903 Nasovče, 1904 Kaplja vas, 1905 Moste, 2144 Bistrica, 2145 Leše, 2146 Kovor, 2147 Križe, 2148 1906 Suhadole, 1907 Križ, 1908 Podgorje, 1909 Šmarca, Senično, 2149 Žiganja vas, 2150 Zvirče, 2151 Begunje, 1910 Volčji Potok, 1911 Kamnik, 1912 Palovče, 1913 Pod- 2152 Srednja vas, 2153 Otok, 2154 Nova vas, 2155 Hra- hruška, 1914 Znojile, 1915 Hruševka, 1916 Loke, 1917 še, 2156 Radovljica, 2157 Predtrg, 2158 Mošnje, 2159 Šmartno v Tuhinju, 1918 Pšajnovica, 1919 Zgornji Tuhinj, Brezje, 2160 Ljubno, 2161 Zaloše, 2162 Dobrava pri Kro- 1920 Hribi, 1921 Špitalič, 1922 Zgornji Motnik, 1923 Mot- pi, 2163 Kamna Gorica, 2164 Lancovo, 2165 Kropa, 2166 nik, 1924 Trojane, 1925 Učak, 1926 Šentožbolt, 1927 Češnjica pri Kropi, 2167 Rateče, 2168 Podkoren, 2169 Blagovica, 1928 Češnjice, 1929 Koreno, 1930 Žirovše, Kranjska Gora, 2170 Gozd, 2171 Dovje, 2172 Hrušica, 1931 Krašnja, 1932 Zlato Polje, 1933 Lukovica, 1934 Ra- 2173 Plavški Rovt, 2174 Planina, 2175 Jesenice, 2176 folče, 1935 Rova, 1936 Radomlje, 1937 Homec, 1938 Blejska Dobrava, 2177 Javorniški Rovt, 2178 Koroška Be- Mengeš, 1939 Dobeno, 1940 Loka, 1943 Dob, 1944 Pre- la, 2179 Potoki, 2180 Žirovnica, 2181 Zabreznica, 2182 voje, 1945 Krtina, 1946 Studenec, 1947 Spodnje Koseze, Doslovče, 2183 Zasip, 2184 Podhom, 2185 Spodnje Gor- 1948 Krace, 1949 Negastrn, 1950 Limbarska Gora, 1951 je, 2186 Višelnica I, 2187 Zgornje Gorje, 2188 Poljšica, Zgornje Koseze, 1952 Peče, 1953 Drtija, 1954 Velika vas, 2189 Rečica, 2190 Bled, 2191 Želeče, 2192 Ribno, 2193 1955 Moravče, 1956 Vrhpolje, 1957 Trojica, 1958 Brezo- Selo pri Bledu, 2194 Bohinjska Bela, 2195 Gorjuše, 2196 vica, 1959 Domžale, 1961 Trzin, 1962 Depala vas, 1963 Bohinjska Češnjica, 2197 Bohinjska Srednja vas, 2198 Stu- Študa, 1964 Ihan, 1965 Brdo, 1966 Selo, 1967 Moše, dor, 2199 Savica, 2200 Bohinjska Bistrica, 2201 Nomenj, 1968 Hraše, 1969 Zapoge, 1970 Smlednik, 1971 Zbilje, 2202 Nemški Rovt, 2203 Trenta leva, 2204 Trenta desna, 1972 Senica, 1973 Medvode, 1974 Zgornje Pirniče, 1975 2205 Strmec, 2206 Log pod Mangartom, 2207 Bovec, Spodnje Pirniče, 1976 Preska, 1977 Sora, 1978 Studenči- 2208 Koritnica, 2209 Soča desna, 2210 Soča leva, 2211 ce, 1979 Žlebe, 1980 Topol, 1981 Golo Brdo, 1982 Šuji- Čezsoča, 2212 Žaga, 2213 Srpenica, 2214 Breginj, 2215 ca, 1983 Babna Gora, 1984 Selo nad Polhovim Gradcem, Robidišče, 2216 Logje, 2217 Sedlo, 2218 Borjana, 2219 1985 Črni Vrh, 1986 Polhov Gradec, 1987 Setnik, 1988 Kred, 2220 Staro selo, 2221 Sužid, 2222 Svino, 2223 Butajnova, 1989 Šentjošt, 1990 Žažar, 1991 Vrzdenec, Kobarid, 2224 Trnovo, 2225 Drežnica, 2226 Vrsno, 2227 1992 Horjul, 1993 Zaklanec, 1994 Dobrova, 1995 Pod- Smast, 2228 Ladra, 2229 Idrsko, 2230 Livek, 2231 Kam- smreka, 1996 Log, 1997 Blatna Brezovica, 1998 Velika no, 2232 Volarje, 2233 Dolje, 2234 Zatolmin, 2235 Ča- Ligojna, 1999 Podlipa, 2000 Zaplana, 2001 Stara Vrhnika, drg, 2236 Žabče, 2237 Ljubinj, 2238 Podmelec, 2239 2002 Vrhnika, 2003 Verd, 2004 Borovnica, 2005 Breg, Kneža, 2240 Rut, 2241 Stržišče, 2242 Podbrdo, 2243 2006 Zabočevo, 2007 Vrh, 2008 Rovte, 2009 Petkovec, Obloke, 2244 Grahovo, 2245 Ponikve, 2246 Most na So- Stran 454 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

či, 2247 Poljubinj, 2248 Tolmin, 2249 Volče, 2250 Mo- 2493 Volče, 2494 Košana, 2495 Suhorje, 2496 Stara Su- drejce, 2251 Kozaršče, 2252 Čiginj, 2253 Rute, 2254 šica, 2497 Nadanje selo, 2498 Narin, 2499 Kal, 2500 Sela, 2255 Lom, 2256 Idrija pri Bači, 2257 Slap, 2258 Selce, 2501 Petelinje, 2502 Radohova vas, 2503 Parje, Pečine, 2259 Šentviška Gora, 2260 Prapetno Brdo, 2261 2504 Zagorje, 2505 Jurišče, 2506 Palčje, 2507 Trnje, Gorenja Trebuša, 2262 Kal nad Kanalom, 2263 Avče, 2264 2508 Snežnik, 2509 Bač, 2510 Koritnice, 2511 Knežak, Doblar, 2265 Ročinj, 2266 Ajba, 2267 Bodrež, 2268 Vrh 2512 Šembije, 2513 Podstenje, 2514 Mereče, 2515 Rate- Kanalski, 2269 Kanal, 2270 Morsko, 2271 Gorenja vas, čevo Brdo, 2516 Kilovče, 2517 Prem, 2518 Janeževo Br- 2272 Idrija nad Kanalom, 2273 Ukanje, 2274 Anhovo, do, 2519 Ostrožno Brdo, 2520 Prelože, 2521 Čelje, 2522 2275 Plave, 2276 Deskle, 2277 Mirnik, 2278 Kožbana, Smrje, 2523 Topolc, 2524 Trnovo, 2525 Ilirska Bistrica, 2279 Krasno, 2280 Vrhovlje, 2281 Šmartno, 2282 Vedri- 2526 Vrbovo, 2527 Jasen, 2528 Koseze, 2529 Zarečica, jan, 2283 Višnjevik, 2284 Neblo, 2285 Biljana, 2286 Me- 2530 Dobropolje, 2531 Zarečje, 2532 Brce, 2533 Zajel- dana, 2287 Vipolže, 2288 Kozana, 2289 Cerovo, 2290 šje, 2534 Tominje, 2535 Harije, 2536 Sabonje, 2537 Pa- Kojsko, 2291 Podsabotin, 2292 Šmaver, 2293 Grgar, vlica, 2538 Studena Gora, 2539 Velika Bukovica, 2540 2294 Bate, 2295 Banjšice, 2296 Lokovec, 2297 Čepo- Mala Bukovica, 2541 Dolnji Zemon, 2542 Gornji Zemon, van, 2298 Lazna, 2299 Lokve, 2300 Trnovo, 2301 Ravni- 2543 Jablanica, 2544 Trpčane, 2545 Podgraje, 2546 Za- ca, 2302 Kromberk, 2303 Solkan, 2304 Nova Gorica, biče, 2547 Sušak, 2548 Novokračine, 2549 Jelšane, 2550 2306 Rožna Dolina, 2307 Stara Gora, 2308 Loke, 2309 Dolenje, 2551 Veliko Brdo, 2552 Starod, 2553 Gročana, Šmihel, 2310 Ozeljan, 2311 Vitovlje, 2312 Osek, 2313 2554 Rodik, 2555 Draga, 2557 Ocizla, 2558 Prešnica, Šempas, 2314 Vogrsko, 2315 Šempeter, 2316 Vrtojba, 2559 Materija, 2560 Hrpelje, 2561 Brezovica, 2562 Artvi- 2318 Bilje, 2319 Bukovica, 2320 Prvačina, 2321 Gradi- že, 2563 Tatre, 2564 Rjavče, 2565 Pregarje, 2566 Ga- šče, 2322 Renče, 2323 Vrtoče, 2324 Orehovlje, 2325 berk, 2567 Huje, 2568 Male Loče, 2569 Javorje, 2570 Miren, 2326 Rupa, 2327 Gabrje ob Vipavi, 2328 Opatje Ritomeče, 2571 Kovčice, 2572 Hotična, 2573 Slivje, 2574 selo, 2329 Nova vas, 2330 Sela na Krasu, 2331 Vojščica, Markovščina, 2575 Gradišče, 2576 Obrov, 2577 Hrušica, 2332 Kostanjevica na Krasu, 2333 Temnica, 2334 Lipa, 2578 Podbeže, 2579 Podgrad, 2580 Račice, 2581 Polja- 2335 Dornberk, 2336 Branik, 2337 Bukovo, 2338 Jeseni- ne, 2582 Golac, 2583 Podgorje, 2584 Zazid, 2585 Raki- ca, 2339 Gorje, 2340 Labinje, 2341 Dolenji Novaki, 2342 tovec, 2589 Plavje, 2590 Hribi, 2592 Jernej, 2593 Oltra, Gorenji Novaki, 2343 Planina, 2344 Cerkno, 2345 Zakriž, 2594 Ankaran, 2595 Škofije, 2596 Tinjan, 2597 Osp, 2346 Orehek, 2347 Police, 2348 Reka – Ravne, 2349 2598 Socerb, 2599 Črnotiče, 2600 Črni Kal, 2601 Ga- Šebrelje, 2350 Otalež, 2351 Idrijske Krnice, 2352 Spod- brovica, 2602 Rožar, 2603 Dekani, 2604 Bertoki, 2605 nja Kanomlja, 2353 Srednja Kanomlja, 2354 Gorenja Ka- Koper, 2606 Semedela, 2607 Gažon, 2608 Šmarje, 2609 nomlja, 2355 Vojsko, 2356 Čekovnik, 2357 Idrija mesto, Pomjan, 2610 Vanganel, 2611 Marezige, 2612 Sveti Anton, 2358 Spodnja Idrija, 2359 Ledine, 2360 Vrsnik I, 2361 2613 Truške, 2614 Kubed, 2615 Loka, 2616 Podpeč, 2617 Dole, 2362 Jelični Vrh, 2363 Idrijski Log, 2364 Godovič, Hrastovlje, 2618 Movraž, 2619 Sočerga, 2620 Pregara, 2365 Črni Vrh, 2366 Zadlog, 2367 Kanji Dol, 2368 Lome, 2621 Gradin, 2622 Topolovec, 2623 Boršt, 2624 Košta- 2369 Javornik, 2370 Dol – Otlica, 2371 Kovk, 2372 Križ- bona, 2625 Krkavče, 2626 Izola, 2628 Malija, 2629 Dvori na Gora, 2373 Col, 2374 Vodice, 2375 Podkraj, 2376 nad Izolo, 2630 Piran, 2631 Portorož, 2632 Sečovlje, Višnje, 2377 Sanabor, 2378 Vrhpolje, 2379 Budanje, 2380 2633 Raven, 2634 Nova vas, 2635 Rogaška Slatina, 2636 Šturje, 2381 Lokavec, 2382 Stomaž, 2383 Vrtovin, 2384 Bežigrad, 2637 Prihodi, 2638 Podmežaklja, 2639 Zvodno, Črniče, 2385 Gojače, 2386 Batuje, 2387 Selo, 2388 Kam- 2640 Hrastnik, 2641 Zagorje, 2642 Grosuplje, 2643 Za- nje, 2389 Skrilje, 2390 Dobravlje, 2391 Vipavski Križ, sadi, 2644 Višelnica II, 2645 Paka II, 2646 Srednji Dolič, 2392 Ajdovščina, 2393 Ustje, 2394 Velike Žablje, 2395 2647 Bezovje, 2648 Peračica, 2649 Izlake, 2650 Debro, Brje, 2396 Šmarje, 2397 Gaberje, 2398 Erzelj, 2399 Pla- 2651 Požnica, 2652 Ogorevc, 2653 Pšata, 2654 Gozd – nina, 2400 Slap, 2401 Vipava, 2402 Lože, 2403 Goče, Reka, 2655 Račica, 2656 Ribče, 2657 Pečice, 2658 2404 Podraga, 2405 Podnanos, 2406 Nanos, 2407 Lozi- Osredek, 2659 Spodnje selce, 2660 Spodnja Ponkvica, ce, 2408 Brestovica, 2409 Ivanji Grad, 2410 Sveto, 2411 2661 Gaj, 2662 Malkovec, 2663 Mravljevi, 2664 Spodnja Škrbina, 2412 Komen, 2413 Mali Dol, 2414 Tomačevica, Branica, 2665 Zgornji Dražen Vrh, 2666 Selce, 2667 Spod- 2415 Kobjeglava, 2416 Štanjel, 2417 Hruševica, 2418 Kob- nji Vurmat, 2668 Gojška planina, 2669 Paški Kozjak, 2670 dilj, 2419 Koboli, 2420 Štjak, 2421 Avber, 2422 Kopriva, Lažiše, 2671 Podpeč, 2672 Prapretno, 2673 Spodnja Po- 2423 Gabrovica, 2424 Volčji Grad, 2425 Gorjansko, 2426 hanca, 2674 Žavcerjev Vrh, 2675 Vranoviči, 2676 Cerkvi- Brje, 2427 Veliki Dol, 2428 Salež, 2429 Pliskovica, 2430 šče, 2677 Prule, 2678 Golovec, 2679 Gradišče II, 2680 Krajna vas, 2431 Skopo, 2432 Dutovlje, 2433 Veliki Re- Nove Jarše, 2681 Brinje II, 2682 Brdo, 2683 Grič, 2684 pen, 2434 Voglje, 2435 Križ, 2436 Tomaj, 2437 Utovlje, Drenik, 2685 Šavna Peč, 2686 Zavrate, 2687 Boben, 2438 Kazlje, 2439 Griže, 2440 Veliko Polje, 2441 Dolenja 2688 Studence, 2689 Čebine, 2690 Prapreče, 2691 Ra- vas, 2442 Štorje, 2443 Senadole, 2444 Gabrče, 2445 kitovec, 2692 Smrečje, 2693 Log, 2695 Planica, 2696 Potoče, 2446 Laže, 2447 Senožeče, 2448 Gornje Vreme, Vojščica, 2697 Kanalski Lom, 2698 Bukovski Vrh, 2699 2449 Vremski Britof, 2450 Famlje, 2451 Dolnje Ležeče, Utre, 2700 Rakov Škocjan, 2701 Dolanci, 2702 Kodreti, 2452 Divača, 2453 Povir, 2454 Merče, 2455 Sežana, 2456 2703 Hrušica, 2704 Jurjeva dolina, 2705 Leskova Dolina, Trebče, 2457 Gropada, 2458 Bazovica, 2459 Lokev, 2460 2706 Zelena jama, 2707 Bevško, 2708 Rodež, 2709 Ja- Naklo, 2461 Dane, 2462 Podgrad, 2463 Škoflje, 2464 vorje, 2710 Glažuta, 2711 Spodnji Vrhov Dol, 2712 Dobra- Barka, 2465 Vareje, 2466 Misliče, 2467 Vatovlje, 2468 va, 2713 Ob železnici, 2714 Vrhe II, 2715 Cetore, 2716 Kozjane, 2469 Dolenja Planina, 2470 Gorenja Planina, 2471 Morje. Kačja vas, 2472 Strmica, 2473 Studeno, 2474 Bukovje, 2475 Šmihel pod Nanosom, 2476 Landol, 2477 Zagon, 5. člen 2478 Hrašče, 2479 Studenec, 2480 Hrenovice, 2481 Veli- (prehodna in končna določba) ka Brda, 2482 Strane, 2483 Razdrto, 2484 Hruševje, 2485 Območje katastrske občine 2716 Morje se dokončno Rakulik, 2486 Orehek, 2487 Rakitnik, 2488 Zalog, 2489 evidentira v zemljiškem katastru po določitvi državne meje Stara vas, 2490 Postojna, 2491 Matenja vas, 2492 Slavina, skladno z zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 455

6. člen (končna določba) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.

Št. 453-00-24/2002 Ljubljana, dne 14. januarja 2003.

Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač l. r.

248. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od vključno januarja 2003 dalje Na podlagi 4. člena zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmer- ja (Uradni list RS, št. 19/97) minister za delo, družino in socialne zadeve objavlja

O S N O V O za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od vključno januarja 2003 dalje

V skladu s 3. členom zakona o začasni določitvi osno- ve za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega raz- merja je osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od 1. januarja 2003 dalje bruto 173.374 SIT oziroma neto 110.708 SIT.

Št. 663-02-001/03-006 Ljubljana, dne 17. januarja 2003.

Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski l. r.

249. Seznam zdravil, za katera je bilo od 19. 10. 2002 do 31. 12. 2002 izdano dovoljenje za promet Na podlagi 26. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02-ZKrmi in 67/02) objavlja Urad Republike Slovenije za zdravila

S E Z N A M zdravil, za katera je bilo od 19. 10. 2002 do 31. 12. 2002 izdano dovoljenje za promet Stran 456 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 457 Stran 458 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 459 Stran 460 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 461 Stran 462 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 463 Stran 464 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 465 Stran 466 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 467 Stran 468 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 469 Stran 470 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 471 Stran 472 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 473

Št. 5363-62/02-181 Ljubljana, dne 13. januarja 2003.

Urad Republike Slovenije za zdravila prof. dr. Stanislav Primožič, mag. farm. l. r. Direktor

250. Seznam zdravil, za katera je od 19. 10. 2002 do 31. 12. 2002 prenehalo veljati dovoljenje za promet Na podlagi 26. in 28. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00, 7/02, 13/02-ZKrmi in 67/02) objavlja Urad Republike Slovenije za zdravila

S E Z N A M zdravil, za katera je od 19. 10. 2002 do 31. 12. 2002 prenehalo veljati dovoljenje za promet Stran 474 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 475 l. r. Direktor Urad Slovenije za zdravila Republike prof. dr. Stanislav Primožič, mag. farm. Stanislav Primožič, dr. prof. Št. 5363-63/02-182 januarja 2003. Ljubljana, dne 13. Stran 476 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

251. Seznam zdravil katerim se je spremenila ATC oznaka v letu 2002 Na podlagi 4. člena odredbe o določitvi enotnega nacionalnega poimenovanja zdravilnih učinkovin in sistemu razvrščanja zdravil po anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikaciji (Uradni list RS, št. 72/00) objavlja Urad Republike Slovenije za zdravila

S E Z N A M zdravil katerim se je spremenila ATC oznaka v letu 2002

Št. 5363-64/02-183 Ljubljana, dne 13. januarja 2003.

Urad Republike Slovenije za zdravila prof. dr. Stanislav Primožič, mag. farm. l. r. Direktor

določba v nasprotju z 2. členom ustave, ker pa obenem dopušča tudi poseganje v človekovo zasebnost, je v nas- USTAVNO SODIŠČE protju tudi s 35. členom ustave. Predlaga, naj ustavno sodi- šče sprejme interpretacijsko odločbo, po kateri izpodbijana 252. Odločba o oceni ustavnosti prvega odstavka določba ni v neskladju z ustavo, če se razume tako, da 14. člena zakona o varnosti cestnega policiji ni dovoljeno ustavljanje vozil, katerih vozniki niso prometa storili prekrška. Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude 2. Vlada v odgovoru na pobudo meni, da očitanega Deana Gončine iz Ljubljane na seji dne 18. decembra 2002 neskladja z ustavo v veljavni ureditvi ni. Člen 14 ZVCP po- drobneje določa policijska pooblastila za zagotavljanje var- nosti cestnega prometa s tem, ko jih izrecno navaja. Polici- o d l o č i l o: sti so na podlagi te določbe pristojni za neposredno urejanje in nadzorovanje prometa na javnih in drugih cestah, ki so Prvi odstavek 14. člena zakona o varnosti cestnega dane v uporabo za cestni promet, prav tako pa tudi za prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/00, 21/02 in 67/02) nadzor vozil, voznikov in drugih udeležencev v cestnem ni v neskladju z ustavo. prometu. Razlogi, zaradi katerih policist ustavi motorno vozi- lo, izhajajo tako iz ZVCP kakor tudi iz drugih predpisov, npr. zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. – v O b r a z l o ž i t e v nadaljevanju: ZPol) in zakona o kazenskem postopku (Ura- dni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZKP). Tako A) daje ZVCP policistu pooblastilo, da ustavi in kontrolira vozni- 1. Pobudnik meni, da neposredno urejanje in nadzoro- ka in vozilo, ne da bi bili izpolnjeni dodatni pogoji, npr. vanje prometa po prvem odstavku 14. člena zakona o var- razlogi za sum, sum ali utemeljen sum. Podobno ureditev nosti cestnega prometa (v nadaljevanju: ZVCP) ne more naj bi imeli tudi v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem, pomeniti, da ga lahko policist ustavi samo zato, ker se po kjer lahko policisti zaradi rutinske kontrole voznika ali vozilo naključju vozi po cesti, na kateri izvaja svoje delovne nalo- brez dodatnih pogojev ali razlogov ustavijo v cestnem pro- ge. Sporna določba naj ne bi takšnega povsem samoumev- metu. Nasprotno lahko v nekaterih zveznih državah Združe- nega ravnanja niti dopuščala niti prepovedovala, s tem pa nih držav Amerike policist ustavi in kontrolira voznika motor- omogoča, da si ga policija razlaga v svojo korist. Zato je nega vozila šele po storjenem prekršku. Statistični podatki o Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 477 kaznovanih kršiteljih naj bi kazali, da policisti voznikov in 9. Člen 35 ustave zagotavlja nedotakljivost človekove drugih udeležencev v cestnem prometu ne ustavljajo brez telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in ose- utemeljenih razlogov. bnostnih pravic. Kot je ustavno sodišče že pojasnilo v svoji odločbi št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994 (Uradni list RS, št. B) 42/94 in OdlUS III, 62), zagotavlja ustava s tem tudi t. i. 3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na splošno svobodo ravnanja ljudi. V tej pomembni ustavni izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o pravici je zajeto tudi načelo, da je v pravni državi človeku ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljeva- dovoljeno vse, kar ni prepovedano, in ne obratno. Eden od nju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. elementov varovanja zasebnosti je tudi preprečevanje neu- 4. Eno od temeljnih načel pravne države je, da morajo temeljenih posegov državne oblasti v zasebno sfero posa- biti zakonske norme jasne, razumljive in nedvoumne (tako meznikov ustavljanje vozil zaradi nadzora prometa ter pre- že v odločbi št. U-I-64/97 z dne 7. 5. 1998, Uradni list RS, gled vozil, voznikov in drugih udeležencev v cestnem št. 39/98 in OdlUS VII, 77), to je take, da ni dana možnost prometu pomeni poseg v splošno svobodo ravnanja kot eno različne uporabe zakona. od človekovih osebnostnih pravic. 5. Člen 13 ZVCP določa, da ministrstvo, pristojno za 10. Kot vsako ustavno pravico je tudi pravico iz notranje zadeve, izvaja predpise in ukrepe v okviru svojega 35. člena ustave dopustno omejiti le v primerih iz tretjega delovnega področja za zagotavljanje čim večje varnosti ce- odstavka 15. člena ustave, ki določa, da so človekove pravi- stnega prometa v skladu s pristojnostmi, določenimi z med- ce in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami dru- narodnimi pogodbami, zakoni in na njihovi podlagi izdanimi gih in v primerih, ki jih določa ustava. Po ustaljeni ustavno- podzakonskimi predpisi. Prvi odstavek 14. člena ZVCP do- sodni presoji so omejitve ustavnih pravic dopustne, če so v loča, da policisti pri opravljanju nalog iz 13. člena ZVCP skladu z načelom sorazmernosti nujne za varstvo pravic neposredno urejajo in nadzorujejo promet na javnih cestah drugih. Glede na navedeno je moralo ustavno sodišče pre- in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni sojati, ali je poseg v pravico iz 35. člena ustave v skladu s promet, vozila, voznike in druge udeležence v cestnem pro- tretjim odstavkom 15. člena ustave (to načelo je ustavno metu ter izvajajo pooblastila v skladu z mednarodnimi po- sodišče že večkrat uporabilo, tako npr. v odločbi št. godbami, s tem zakonom in z drugimi predpisi, ki se nana- U-I-137/93). Poseg v pravico je v skladu z načelom sora- šajo na varnost cestnega prometa. Navedena določba zmernosti, če je nujen, primeren in sorazmeren v ožjem prvega odstavka 14. člena ZVCP se nahaja v prvem pogla- smislu. vju zakona “Uvodne določbe” in na splošno ureja policijska 11. Namen določbe prvega odstavka 14. člena ZVCP pooblastila. je v povezavi z drugimi določbami ZVCP zagotoviti varnost 6. Policijska pooblastila iz prvega odstavka 14. člena udeležencev v cestnem prometu, kar pomeni, da zasleduje ZVCP je z vidika logične in sistemske razlage treba razumeti legitimen cilj (17. in 34. člen ustave; primerjaj tudi odločbo tako, da lahko policisti opravljajo nadzor prometa, vozil, ustavnega sodišča št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000, Ura- voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu (pobu- dni list RS, št. 39/00 in OdlUS IX, 58). Eden od elementov dnik uporablja izraz “rutinska kontrola”) le v zvezi z opravlja- prometne varnosti je nedvomno tudi ustrezno psihofizično njem konkretnih nalog po ZVCP.1 Konkretne naloge v zvezi stanje voznika ter predpisano stanje vozila, opreme in tovo- z izvajanji policijskih pooblastil namreč vsebujejo druge do- ra. Vlada in zakonodajalec se zato trajno odzivata z različni- ločbe tega zakona. Tako npr. prvi odstavek 100. člena dolo- mi projekti, tehničnimi ukrepi, vzgojo in izobraževanjem, pa ča, da morajo biti pozimi in v zimskih razmerah motorna tudi z nadzorstvom nad spoštovanjem pravil v cestnem pro- 2 vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko metu . opremo. Po prvem odstavku 120. člena lahko policist odre- 12. Opravljanje nadzora prometa, vozil, voznikov in di preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola drugih udeležencev v cestnem prometu je, skupaj z drugimi zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v prometno-varnostnimi ukrepi in ukrepi vzgoje in izobraževa- organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno. V nja, primerno sredstvo za dosego tega cilja. Z nadzorom 217. členu je nadalje določeno, da mora voznik na zahtevo prometa policisti vplivajo ne le na konkretnega udeleženca v policista omogočiti pregled vozila, opreme, naprav in tovo- cestnem prometu, temveč delujejo tudi generalno preven- ra. Izpodbijana določba je zato v povezavi z drugimi določ- tivno na vse udeležence v prometu. Zavest, da je lahko bami ZVCP jasna in ne dopušča samovoljne razlage. Iz vozilo ustavljeno in pregledano, čeprav voznik ne stori no- primerov, ki jih pritožnik navaja (oprava preizkusa z alkote- benega na zunaj vidnega prekrška, vpliva na ravnanje vozni- ka tako glede njegovega psihofizičnega stanja kot glede stom, pregled dokumentov), namreč izhaja, da utemeljuje stanja vozila in tovora, to pa nedvomno prispeva k večji svoj pravni interes z izvajanjem navedenih konkretnih nalog. varnosti v prometu. 7. Ker izpodbijani določbi ni mogoče očitati, da “omo- 13. Glede na naravo preverjanja izpolnjevanja pogojev goča, da si jo policisti razlagajo bistveno drugače” in “v za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, zimska oprema, svojo korist”, ni podana kršitev načel pravne države iz ustrezni dokumenti), tega nadzora ni mogoče vezati na no- 2. člena ustave. ben zunanji, vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum. Pri 8. Po mnenju pobudnika je izpodbijana določba prve- izvajanju pooblastil iz prvega odstavka 14. člena ZVCP gre ga odstavka 14. člena ZVCP tudi v nasprotju s pravico do praviloma za nadzor nad izpolnjevanjem takšnih obveznosti, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen kjer t. i. sprožilna situacija ne obstaja. Zato je tak nadzor ustave). Pobudnik razume to pravico kot pravico, da ga lahko učinkovit samo, če je preventiven, saj bi v nasprotnem pustijo pri miru, če ne stori nobenega prekrška in če se sam primeru prišlo do njega šele potem, ko bi posledice že ne obrne na policijo. nastopile in jih ne bi bilo mogoče več preprečiti. Prav zaradi tega je tak poseg nujen za dosego navedenega ustavno 1 Nemško pravo govori v tem primeru o neke vrste prostem preudarku policije. Policist ima pravico izbora osebe ali vozila, zoper katerega bo opravil dopustnega cilja, saj tega ni mogoče doseči brez njega ali z kontrolo. Gre za t. i. diskrecijo izbora (“Auswahlermessen”). Po zakonu o policiji blažjim posegom. dežele Nordrhein-Westfalen (4. člen) ima policist določeno svobodo odločanja, zoper katero odgovorno osebo bo ukrepal. Tako Gusy: Polizeirecht, 2. izdaja, 2 Tako tudi v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa v Repu- 1994, str. 191-192. bliki Sloveniji (Uradni list RS, št. 63/02). Stran 478 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

14. Upoštevati je treba tudi sorazmernost v ožjem smi- goči tožnikoma njeno nemoteno uporabo. Ker pritožnik v slu, to pomeni, da je treba pri ocenjevanju nujnosti posega postavljenem roku ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila nalo- tehtati tudi pomembnost s posegom prizadete pravice v žena s pravnomočnim sklepom, sta upnika v izvršilnem po- primerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in stopku predlagala izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov. odmeriti nujnost posega sorazmerno s težo prizadetih pra- Okrajno sodišče je predlogu ugodilo in z izpodbijanim skle- vic ustavitev vozila zaradi nadzora prometa pomeni za vozni- pom z dne 17. 4. 1997 pritožniku določilo dodatni rok osmih ka nedvomno določene neprijetnosti in izgubo časa. Vendar dni za izpolnitev obveznosti; če naložene obveznosti v po- morajo policisti nadzor izvajati strokovno in pri tem spošto- stavljenem roku ne bo izpolnil, mora upnikoma za vsak dan vati osebno dostojanstvo posameznika ter zagotoviti, da je zamude plačati sodne penale v višini 15.000 SIT, v primeru poseg v njegove osebnostne pravice čim manjši in da traja zamude s plačilom penalov pa tudi zakonske zamudne obre- ustavitev čim krajši možni čas.3 Tako izveden ukrep v pri- sti od zapadlih zneskov penalov. Zoper ta sklep se je pritož- merjavi s pozitivnimi učinki, ki jih zagotavlja, ne predstavlja nik pritožil. Višje sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve pretiranega posega v pravico iz 35. člena ustave in je s tem stopnje glede odločitve o zamudnih obrestih v primeru za- podana sorazmernost v ožjem pomenu besede. Določba mude pri plačilu penalov in v tem delu zadevo vrnilo sodišču 14. člena ZVCP zato ni v neskladju s pravico iz 35. člena v novo sojenje, glede ostalega pa je potrdilo odločitev sodi- ustave. šča prve stopnje. S sklepom št. I 1254/96 z dne 28. 12. 1998 je okrajno sodišče upnikoma ponovno prisodilo za- C) mudne obresti od zapadlih zneskov penalov. 15. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podla- 2. Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija vse tri sklepe, gi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica izdane v izvršilnem postopku. Zatrjuje, da je sodišče s tem, Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, ko je določilo sodne penale za izvršitev sklepa, izdanega v dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kram- pravdi zaradi motenja posesti, kršilo njegove pravice iz 14., berger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. 22. in 33. člena ustave. Uporaba določbe zakona o izvršil- Odločbo je sprejelo soglasno. Sodnik Fišer je dal pritrdil- nem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. – v no ločeno mnenje. nadaljevanju: ZIP) o sodnih penalih namreč v pravdah zaradi motenja posesti, kjer sodišča izdajajo sklepe in ne sodb, po Št. U-I-370/98-13 mnenju pritožnika ni zakonita in te določbe sodišča v mo- Ljubljana, dne 18. decembra 2002. tenjskih zadevah doslej tudi niso uporabljala. Nesorazmerna z vrednostjo spora naj bi bila tudi višina dosojenih penalov, Predsednica ki naj bi že presegla vrednost celotnega zemljišča, po kate- dr. Dragica Wedam Lukić l. r. rem poteka sporna služnostna pot. Pritožnik tudi meni, da je pravnomočna odločitev v pravdi zaradi motenja posesti, ki je podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov, napačna. Zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena ustave, ki naj bi jo sodišča zagrešila s tem, da 253. Odločba o zavrnitvi in zavrženju ustavne so mu sodni odločbi, izdani dne 1. 10. 1997 in dne 28. 12. pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v 1998, vročila šele dne 12. 5. 1999. Zavlačevanje sodišča z Ljubljani št. III Cp 710/97 z dne 1. 10. 1997 v vročitvijo in neprepričljiva odločitev o zamudnih obrestih po zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1254/96 z dne 17. 4. 1997 mnenju pritožnika vzbujata dvom v nepristranskost sodišča ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane sklepe razve- Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni ljavi, do končne odločitve pa zadrži njihovo izvrševanje. pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji 3. Senat ustavnega sodišča je s sklepom št. Up- dne 18. decembra 2002 181/99 z dne 17. 1. 2000 ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1254/96 z dne 28. 12. 1998 zavrgel, ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča o d l o č i l o: v Ljubljani št. II Cp 710/97 z dne 1. 10. 1997 in sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1254/96 z dne 17. 4. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v 1997 pa sprejel v obravnavo ter do končne odločitve zadr- Ljubljani št. III Cp 710/97 z dne 1. 10. 1997 v zvezi s žal izvršitev teh dveh sklepov. V skladu z določbama 6. in sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1254/96 z 56. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. dne 17. 4. 1997 se zavrne, v delu, ki se nanaša na kršitev 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je bila ustavna pritožba pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže. vročena Okrajnemu sodišču v Škofji Loki, Višjemu sodišču v Ljubljani in nasprotni stranki v izvršilnem postopku. Sodišči na pritožnikove navedbe iz ustavne pritožbe nista odgovorili. O b r a z l o ž i t e v Nasprotna stranka pa v odgovoru meni, da je uporaba so- dnih penalov v motenjskih zadevah zakonita ter tudi v skladu A) z obstoječo sodno prakso. Glede zatrjevane kršitve pravice 1. Pritožniku je sodišče v pravdi zaradi motenja posesti do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa meni, da je naložilo, naj vzpostavi odstranjeno služnostno pot in omo- zavlačevanje s strani sodišča sicer nedopustno, nima pa vpliva na vsebino zadeve.

3 Prvi in drugi odstavek 30. člena ZPol: B)–I “Policisti so pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. 4. Ker je ustavno sodišče sprejelo ustavno pritožbo v Policisti lahko omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v obravnavo le v tistem delu, v katerem pritožnik izpodbija sklep primerih, določenih z ustavo in zakoni.” Višjega sodišča št. II Cp 710/97 z dne 1. 10. 1997 in sklep Prvi odstavek 6. člena pravilnika o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, Okrajnega sodišča št. I 1254/96 z dne 17. 4. 1997, je v št. 51/00): “Policijsko pooblastilo se izvede strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene osebnega dostojanstva oseb v nadaljnjem postopku presojalo le tiste navedbe pritožnika in postopku.” nasprotne stranke, ki se nanašajo na navedena sklepa. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 479

5. Izpodbijani sodni odločbi temeljita na zakonski ure- 8. Namen sodnih penalov je z grožnjo plačevanja dolo- ditvi instituta sodnih penalov. Materialnopravno podlago za čenih denarnih zneskov pripraviti dolžnika, da sam, brez institut sodnih penalov je v času izdaje izpodbijanih skle- intervencije države, izvrši obveznost, določeno s pravno- pov vseboval takrat veljavni zakon o obligacijskih razmerjih močno sodno odločbo. Na drugi strani sodni penali za upni- (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – v nadaljevanju: ka predstavljajo možnost, da hitro in s čim manj sredstvi ZOR). ZOR je v 294. členu upniku dajal možnost, da je v doseže izpolnitev tistega, kar mu je bilo pravnomočno priso- primeru, če dolžnik ni izpolnil nedenarne obveznosti, ugo- jeno in s tem uresničitev pravice do (učinkovitega) sodnega tovljene s pravnomočno odločbo, zahteval, naj sodišče varstva iz 23. člena ustave. Pravica iz 23. člena ustave dolžniku določi dodatni rok za izpolnitev, če v tem roku namreč ne zagotavlja zgolj pravice od sodišča zahtevati me- obveznosti ni izpolnil, pa naloži, da bo moral od tega dne- ritorno, vsebinsko odločitev v nekem sporu, temveč vsebuje va dalje plačati določeno vsoto denarja za vsak dan (ali tudi pravico zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odloč- drugo časovno enoto) zamude. Določbe procesne narave be, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obvezno- je vseboval ZIP v določbah 187. člena, ki je v prvem od- sti. Namen in cilj sodnega varstva je namreč praviloma do- stavku navedenega člena določal, da o upnikovi zahtevi za končno dosežen šele z uresničitvijo določene pravice določitev sodnih penalov odloča sodišče v izvršilnem po- oziroma pravnega razmerja in ne le z odločitvijo o njegovem stopku. Sodni penali so sedaj urejeni v obligacijskem za- obstoju. Zato morajo biti stranki, ki ji je bila v sporu s prav- koniku (Uradni list RS, št. 83/01 – v nadaljevanju: OZ) v nomočno odločbo priznana pravica, dana možnost in sred- 269. členu in zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list stva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Prisilni uveljavitvi RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju: ZIZ) v 212. členu. pravnomočne sodne odločbe je prvenstveno namenjen izvr- Vsebinskih razlik v ureditvah ni (v prvem odstavku 212. šilni postopek, v katerem lahko upnik, če dolžnik sam ne člena ZIZ ni več govora o “pravnomočni sodbi”, temveč o izpolni svoje obveznosti, doseže njeno izvršitev. Kadar gre “izvršilnem naslovu”, kar vzpostavlja jasnejšo povezavo z za nedenarne terjatve, pa ima upnik za dosego tega cilja na ustrezno določbo OZ). voljo tudi institut sodnih penalov. 6. Sodni penali so instrument pritiska na dolžnika, ki ni 9. Pomen tega instituta pa ni samo v tem, da omogoča izpolnil svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravno- upniku, da čim hitreje in s čim manj sredstvi doseže izpolni- močni odločbi, ki mora imeti lastnost izvršilnega naslova. tev tistega, kar mu je bilo pravnomočno prisojeno, in s tem Sodne penale določi sodišče na zahtevo upnika. Upnik jih uresničitev pravice do (učinkovitega) sodnega varstva iz 23. lahko zahteva, dokler ne predlaga izvršbe odločbe. Od dne- člena ustave. Penali imajo pomembno vlogo tudi pri uveljav- va vložitve predloga za izvršbo te pravice nima več (tretji in ljanju načela pravne države iz 2. člena ustave, katerega četrti odstavek 212. člena ZIZ). Pri odločanju o zahtevi za sestavni del je tudi zagotavljanje izvrševanja in spoštovanja določitev sodnih penalov sodišče presoja, ali so podane pravnomočnih odločb sodišč. Da institut sodnih penalov procesne predpostavke zanjo, ne pa tudi pravilnosti in zako- zasleduje ta cilj, je razvidno tudi iz določbe drugega odstav- nitosti pravnomočne odločbe, iz katere izhaja dolžnikova ka 294. člena ZOR (sedaj drugega odstavka 269. člena obveznost. OZ), ki sodišču daje možnost, da upoštevajoč namen, zara- 7. Penali prenehajo teči s trenutkom, ko dolžnik izpolni di katerega je penale odredilo, zmanjša določeno vsoto svojo obveznost, ali ko upnik vloži predlog za izvršbo sodne sodnih penalov, vendar šele takrat, ko dolžnik obveznost odločbe. Penali seveda prenehajo teči tudi takrat, ko nasto- izpolni. pi zastaranje terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo. Po določbi 356. člen OZ te terjatve zastarajo v B)–II desetih letih. Potek roka, v katerem je mogoče predlagati 10. Tudi v pritožnikovem primeru so bili določeni sodni prisilno izvršitev sodne odločbe pa ne povzroči prenehanja penali z namenom, da se zagotovi izvršitev pravnomočne teka penalov v primerih, ko gre za izpolnitev obveznosti iz sodne odločbe, torej v funkciji zagotovitve učinkovitosti pra- sklepa o motenju posesti. Izvršitev sklepa, s katerim je tože- vice do sodnega varstva nasprotni stranki. ni stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno 11. Upoštevanje navedenega namena določitve sodnih dejanje, je v izvršilnem postopku mogoče predlagati le v penalov je zlasti pomembno pri presoji, ali izpodbijana skle- tridesetih dneh po izteku paricijskega roka (429. člen zako- pa pomenita nedopusten poseg v pritožnikovo pravico do na o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/99 in zasebne lastnine iz 33. člena ustave. Po ustaljeni ustavno- nasl. – v nadaljevanju: ZPP). Zato je v postopku zaradi sodni presoji ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo motenja posesti predlog za določitev sodnih penalov mogo- ne presoja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno in če vložiti najkasneje v tridesetih dneh po izteku roka za procesno pravo, temveč le, ali je z odločitvijo kršilo človeko- opravo dejanj, določenih v sklepu. To pa ne pomeni, da ve pravice ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsa- pravočasno zahtevani (in že določeni) sodni penali preneha- ka odločitev sodišča, ki ima za stranko premoženjskopravne jo teči s potekom roka za vložitev predloga za izvršbo. Tako posledice, še ne pomeni posega v lastninsko pravico iz omejeni sodni penali bi izgubili svoj smisel. S potekom tega 33. člena ustave, zato tudi morebitna napačna uporaba roka namreč obveznost dolžnika ne preneha, le upnik nima materialnega prava v premoženjskopravnem sporu sama za- več možnosti, da zahteva njeno prisilno izvršitev; četudi ni- se še ne pomeni kršitve te pravice. Za njeno kršitev bi šlo le, ma več možnosti za prisilno uveljavitev svoje (nedenarne) če bi pri odločanju o premoženjskopravnih razmerjih sodi- terjatve, pa upnik ohranja interes za pritisk na nerednega šče sprejelo pravno stališče, ki bi bilo v neskladju s dolžnika, naj svojo obveznost iz pravnomočne sodne odloč- 33. členom ustave (tako ustavno sodišče npr. v odločbi št. be izpolni. Če bi veljalo, da penali tečejo le 30 dni, bi si Up-314/99 z dne 12. 7. 2001 – Uradni list RS, št. 64/01). dolžnik iz pravnomočnega motenjskega sklepa vnaprej izra- 12. Takega stališča pa v izpodbijanih sklepih ni. Z čunal, kolikšen znesek mora plačati za to, da mu obveznosti izpodbijanima sklepoma so bili določeni penali v dnevnem ni treba izpolniti. Pravico prisilno zahtevati izvršitev motenj- znesku 15.000 SIT. V presojo primernosti višine dnevnih skega sklepa v izvršilnem postopku pa bi upnik s potekom zneskov penalov v obravnavnem primeru se ustavno sodi- 30 dni že izgubil. V takem primeru sodni penali pri izvršitvi šče ne more spuščati, da pa bi pritožniku sodišče dosodilo sklepov iz pravd za motenje posesti ne bi več služili svojemu dnevni znesek penalov v višini, ki bistveno odstopa od tiste, namenu. ki jo sodišča sicer določajo, pritožnik niti ne zatrjuje. Glede Stran 480 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije na to, koliko časa se je upiral izvršitvi svojih obveznosti iz tožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim pravnomočne sodne odločbe v motenjski pravdi, je znesek sodiščem. Pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot pred penalov, ki jih dolguje, že dosegel višino, ki ni v sorazmerju vložitvijo ustavne pritožbe izkoristil. Ker torej ni izčrpal vseh z vrednostjo obveznosti, ki je bila predmet spora v tej prav- pravnih sredstev, je ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem di. Vendar stališče sodišča, po katerem mora pritožnik kljub delu zavrglo. temu plačati visoke sodne penale, ne predstavlja kršitve 16. Ustavno sodišče tudi ne more pritrditi pritožniku, pritožnikove pravice iz 33. člena ustave. Če bi namreč ob- ko ta zatrjuje, da je upnik zlorabil pravico, ker ni zahteval veljalo, da postanejo nezakoniti ali protiustavni vsi sklepi o izvršbe, ampak je predlagal določitev sodnih penalov. Samo določitvi sodnih penalov, ko zaradi dolžnikove odločenosti, dejstvo, da sta v obravnavanem primeru upnika izkoristila to, da sodne odločbe ne bo izvršil, nastane očitno nesorazmer- v zakonu določeno možnost, in nista predlagala izvršbe, je med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih temveč določitev sodnih penalov, sodišče pa je njunemu penalov, bi dolžnik vedno lahko izsilil svojo zmago v pravdi, predlogu ugodilo, ne more pomeniti, da zlorabljata svojo ki jo je sicer izgubil. Upnikova pravica do sodnega varstva iz pravico. Za zlorabo bi lahko šlo v primeru, če bi dolžnik na 23. člena ustave bi se tako izvotlila. To toliko bolj velja v primer že začel izpolnjevati svojo obveznost iz motenjskega pravdah zaradi motenja posesti, kjer upnik po preteku tride- sklepa, upnika pa bi vseeno od sodišča zahtevala, da mu set dni po izteku roka, ki je bil v sklepu določen za to, da naloži penale. Tega pa, kakor tudi kakšnih drugih dejstev, ki opravi kakšno dejanje, ne more več zahtevati izvršitve skle- bi kazala na to, da upnika svojo pravico zlorabljata, pritožnik pa. Poudariti je tudi treba, da je imel pritožnik ves čas v v ustavni pritožbi ne navaja. Ker očitno ni mogoče pritrditi svojih rokah možnost, da zaustavi naraščanje obveznosti iz zatrjevanjem ustavne pritožbe o zlorabi pravice, se ustavne- naslova sodnih penalov: vse, kar bi moral za to storiti, je mu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali bi v spoštovanje rezultata postopka v motenjski pravdi, ki jo je primeru, če bi ugotovilo, da sta upnika v obravnavanem pravnomočno izgubil. Dokler dolžnik ne izpolni svoje obvez- primeru zlorabila navedeno pravico, izpodbijana sodna odlo- nosti iz pravnomočne sodne odločbe, se vprašanje sora- čitev predstavljala poseg v pritožnikovo ustavno pravico in zmerja med vsebino (obsegom) obveznosti in višino nateklih katero. penalov ne more postaviti. Z njim pa se nato ukvarja sodi- 17. Za ustavnosodno presojo ni odločilno pritožnikovo šče, ki odloča o morebitnem zahtevku za zmanjšanje višine zatrjevanje, da je uporaba sodnih penalov v motenjskih prav- dosojenih penalov (drugi odstavek 269. člena OZ). Nave- dah nezakonita in da sodišča doslej za izpolnitev obvezno- dena zakonska določba sodišču daje pooblastilo, da po- sti, ugotovljenih v pravnomočnih sklepih, izdanih v postop- tem, ko dolžnik izpolni obveznost, na njegov predlog zma- kih zaradi motenja posesti, sodnih penalov niso določala. njša določeno vsoto penalov, upoštevajoč namen, zaradi Ker ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki so odločala v katerega je odredilo njihovo plačilo. Pri odločanju o zma- pravdnem ali izvršilnem postopku in ni pristojno presojati njšanju penalov sodišče upošteva vsebino obveznosti, njen pravilnosti ali zakonitosti izpodbijanih sodnih odločb, pritož- pomen za upnika ter tudi okoliščine v zvezi z dolžnikovo nikovih trditev o nezakonitosti uporabe instituta sodnih pe- izpolnitvijo na eni strani in višino nateklih penalov na drugi nalov v postopkih za izvršitev sklepov, izdanih v postopkih strani. Šele v tej odločitvi morebiti neupoštevana sorazmer- zaradi motenja posesti, ne more presojati. nost je nato, če so izpolnjene druge predpostavke za ustav- 18. Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz no pritožbo, lahko predmet ustavnopravne presoje. 22. člena ustave, ki je izraz pravice do enakosti pred zako- 13. Za ustavnosodno presojo bi lahko bila pomembna nom iz drugega odstavka 14. člena ustave v postopkih pred trditev, ki izhaja iz ustavne pritožbe, da so sodni penali v sodišči in drugimi državnimi organi, bi lahko bile pomembne obravnavanem primeru tekli tudi še po tem, ko je bila že le pritožnikove navedbe, da sodišča doslej za izpolnitev ob- pravnomočna odločitev v petitorni pravdi glede sporne služ- veznosti, ugotovljenih v pravnomočnih sklepih, izdanih v nostne poti, ter da nasprotni stranki od nateklih penalov postopkih zaradi motenja posesti, niso določala sodnih pe- pripadajo tudi zamudne obresti. Izpodbijana sklepa sodišč nalov. Za kršitev pravice iz 22. člena ustave bi namreč lahko pa takih stališč ne vsebujeta. Zato se ustavno sodišče ni šlo, če bi sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo drugače, spuščalo v presojo, ali bi navedeni stališči pomenili kršitev kot sicer odloča v podobnih ali enakih zadevah. Pritožniko- pritožnikovih ustavnih pravic. ve navedbe o drugačni sodni praksi pa so povsem pavšal- 14. Neutemeljeni oziroma za ustavno sodno presojo ne, saj z ničimer ne izkaže, da bi se izpodbijana odločitev nerelevantni pa so tudi ostali očitki ustavne pritožbe. Izpod- razlikovala od dosedanje sodne prakse v motenjskih zade- bijana sklepa, s katerima je določilo sodne penale, sta sodi- vah. Nasprotno, iz odločitev višjih sodišč in vrhovnega sodi- šči izdali v izvršilnem postopku, v katerem sodišče ne pre- šča, dostopnih v računalniško podprti bazi sodnih odločb, soja pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih odločb, ki je razvidno, da sodišča določajo sodne penale tudi za iz- predstavljajo izvršilni naslov. Pritožnikovo zatrjevanje, da je polnitev obveznosti, ugotovljenih s pravnomočnim sklepom sklep o motenju posesti, iz katerega izhaja obveznost, kate- o motenju posesti. Vrhovno sodišče je dne 18. 6. 1996 re izpolnitev se z določitvijo penalov skuša doseči, napa- celo sprejelo pravno mnenje, po katerem je treba zahtevo čen, zato ne more biti pomembno pri odločanju o utemelje- za določitev sodnih penalov za izpolnitev obveznosti, ugo- nosti te ustavne pritožbe. tovljene s pravnomočnim sklepom o motenju posesti, vložiti 15. Tudi očitka pritožnika o kršitvi pravice do sojenja v roku, določenem v 444. členu zakona o pravdnem po- brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena ustave na podlagi stopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. – ZPP77). Stali- te ustavne pritožbe ni mogoče presojati. Procesna predpo- šča, s katerim je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa svojo stavka za dopustnost ustavne pritožbe ter tudi posameznih odločitev utemeljilo višje sodišče, tudi ni mogoče oceniti za navedb v njenem okviru je tudi predhodno izčrpanje pravnih očitno napačno in arbitrarno. Višje sodišče je namreč v sredstev (51. člen ZUstS). Pritožniku sta bila sklepa, za izpodbijanem sklepu navedlo, da ZIP v 187. členu sicer res katera trdi, da so sodišča potrebovala predolgo, da so mu določa, da je le dolžniku nedenarne obveznosti, ugotovlje- jih vročila, že vročena in je torej dejanje, s katerim naj bi bila ne s pravnomočno sodbo, v izvršilnem postopku lahko nalo- kršena ustavna pravica, že v času vložitve ustavne pritožbe ženo, da plača sodne penale, vendar pa materialnopravno prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve podlago za določitev sodnih penalov predstavlja določba pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko pri- 294. člena ZOR. Ta pa kot podlago, iz katere izhaja obvez- Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 481 nost, katere izpolnitev naj se s sodnimi penali doseže, dolo- 2. Pobudnik meni, da izpodbijani določbi nista v skla- ča pravnomočno odločbo, med katere pa spada tudi sklep, du z 22. členom (enako varstvo pravic) in s 23. členom izdan v postopku zaradi motenja posesti. ustave (pravica do sodnega varstva), kar utemeljuje s tem, 19. Ker z izpodbijanima sklepoma pritožniku niso bile da mu sodišče, sodeč po razmerah na območju nekdanje kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, je ustav- SFRJ, nikakor ne bo nudilo sodnega varstva njegovih pravic no sodišče ustavno pritožbo zavrnilo. Ta odločitev pomeni, v razumnem roku oziroma brez nepotrebnega odlašanja. da preneha veljati sklep ustavnega sodišča št. Up-181/99 z Zato predlaga razveljavitev izpodbijanih določb. dne 17. 1. 2000, s katerim je ustavno sodišče do končne 3. Državni zbor kot nasprotni udeleženec odgovarja, odločitve zadržalo izvršitev izpodbijanih sklepov. da izpodbijani določbi prizadetim ne odvzemata pravnega varstva, temveč ga le odlagata. Na določbo o sojenju v C) razumnem roku pa da se ni mogoče sklicevati, kadar je 20. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi odložitev določena z zakonom. druge alinee prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 4. Vlada med drugim meni, da izpodbijani določbi le 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam zadržujeta tiste sodne postopke, katerih dokončanje bi lah- Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko ko pomenilo prejudic v primeru bodočega bilateralnega in Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Miloj- multilateralnega sporazuma z državami, nastalimi iz nekda- ka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. nje SFRJ. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so 5. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 8. 3. 2001 glasovali sodnici in sodnika Janko, Ribičič, Škrk in Wedam pobudo sprejelo, kolikor se nanaša na tožbene zahtevke, ki Lukić. Odklonilno ločeno mnenje je dala sodnica Wedam so posredno ali neposredno povezani s pravnimi razmerji do Lukić. subjektov nekdanje federacije (15.č in 15.d člen ZSSuk), v preostalem delu pa zavrglo. Napovedalo je, da bo presodi- Št. Up-181/99-30 lo, ali gre v sprejetem delu za poseg v pravico iz 22. oziro- Ljubljana, dne 18. decembra 2002. ma 23. člena ustave in ali je tedaj tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti. Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić l. r. B) 6. Formulacija v 15.d členu “… tožbeni zahtevek pa je posredno ali neposredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje federacije …” je nedorečena in že zato 254. Odločba, se do določbe 15.č in 15.d člena (potencialno) zelo široka. Zajema (lahko) pravde različnih zakona o Skladu Republike Slovenije za strank na obeh straneh, a tudi različnih vsebin in pravnih sukcesijo v prekinitvi pravdnega postopka temeljev. Med drugim lahko zajema tudi odškodninske za- oziroma o odlogu izvršbe po uradni dolžnosti, htevke za škodo, nastalo med služenjem vojaškega roka v kolikor se nanašajo na odškodninske zahtevke posameznikov zaradi škode, nastale armadi nekdanje SFRJ, kot pokaže obravnavani primer. pri služenju vojaškega roka v jugoslovanski 7. Pomembna značilnost takega primera je po presoji ljudski armadi nekdanje SFRJ, na ozemlju ustavnega sodišča dejstvo, da je tožniku škoda nastala pri Republike Slovenije, razveljavijo služenju vojaškega roka, ki je bilo njegova zakonita obvez- nost, izvrševanje te obveznosti je bilo zagotovljeno tudi s Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pobudi pretnjo uporabe sredstev državne prisile. Milana Perkovića iz Poleče, Republika Hrvaška, ki ga za- 8. Ustavno sodišče se omejuje na oceno ustavnosti stopa Tanja Marušič, odvetnica v Novi Gorici, na seji dne tega vsebinskega dela izpodbijane določbe. Zgolj tega na- 12. decembra 2002 mreč smiselno zajema pobuda, le nanj se razteza tudi pobu- dnikov pravni interes kot procesni pogoj za pobudo. o d l o č i l o: 9. Iz 23. člena ustave izhaja, da mora biti vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih pravic v razumnem ča- Določbe o prekinitvi pravdnega postopka oziroma o su. Z zakonom določena prekinitev postopka, ki povzroči, odlogu izvršbe po uradni dolžnosti v 15.č in 15.d členu da sodni postopek določen čas ne teče, nedvomno pomeni zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Uradni poseg v to pravico, zato je treba v vsakem primeru posebej list RS, št. 10/93, 38/94 in 40/97) se, kolikor se nanašajo pretehtati, ali je tak poseg dopusten. na odškodninske zahtevke posameznikov zaradi škode, na- 10. Za primere, na katere se omejuje ta odločba ustav- stale pri služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski nega sodišča, je mogoče glede na zakonske določbe o armadi nekdanje SFRJ na ozemlju Republike Slovenije, raz- nastanku odškodninske obveznosti in o zastaranju odško- veljavijo. dninskih zahtevkov sklepati, da so ob uveljavitvi izpodbijanih določb zakona o dopolnitvah zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Uradni list RS, št. 40/97, ZSSuk-B) O b r a z l o ž i t e v trajali pravdni postopki večinoma že vsaj pet let ali šest let. Vsekakor je moralo od škodnega dogodka, iz katerega izvi- A) rajo posledice, ki so temelj odškodninskega zahtevka, do 1. Pobudnik izpodbija 15.č in 15.d člen zakona o Skla- časa odločanja ustavnega sodišča o tej stvari, skoraj brez du Republike Slovenije za sukcesijo (v nadaljevanju ZSSuk). izjeme miniti že dvanajst let. Navaja, da se je med služenjem vojaškega roka v Tolminu 11. ZSSuk je konec trajanja zakonite prekinitve postop- leta 1984 ponesrečil in poškodoval. V odškodninski pravdi, ka bolj napovedal kot predpisal v 15.c členu, ki je določil, začeti 1987, je s pravnomočno vmesno sodbo odločeno, da se postopki po uradni dolžnosti nadaljujejo po uveljavitvi da je tožena stranka soodgovorna v 75%. Leta 1999 pa je zakona, ki ga bo Državni zbor izdal, ko bodo urejene terjatve sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo, sklicujoč in obveznosti iz nasledstva Republike Slovenije do nekdanje se na določbe členov ZSSuk, ki jih zdaj zato izpodbija. SFRJ (15.c člen ZSSuk). Več kot pet let po uveljavitvi izpod- Stran 482 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije bijanih določb še vedno ni znano, da bi se tak zakon pri- taka pogodba natančno opredeliti rok za poravnavo medse- pravljal, zato ni pričakovati, da bo v bližnji prihodnosti spre- bojnih obveznosti iz naslova plačil. jet. 12. Ustavnemu sodišču ni treba presojati, ali so izpod- 3. člen bijane določbe v obravnavanem vsebinskem delu ob svoji Izvajalci plačilnega prometa omogočajo razpolaganje uveljavitvi vzdržale presojo ustavnosti. s sredstvi na osnovi izvršenih plačil šele po poravnavi med- 13. Upoštevaje vse doslej obrazloženo sta izpodbijani sebojnih obveznosti iz naslova plačil. V primeru, da to določbi, kolikor gre za pravdne ali izvršilne postopke zaradi omogočajo že pred poravnavo, morajo biti oblikovana pra- škode, ki so jo posamezniki utrpeli na služenju vojaškega vila in postopki za obvladovanje poravnalnih tveganj v smi- roka v Jugoslovanski ljudski armadi kot vojaki nekdanje SFRJ slu 13. člena tega sklepa. na ozemlju Republike Slovenije, v neskladju z določbo 23. člena ustave, zato ju je ustavno sodišče v tem obsegu 4. člen razveljavilo. Plačilni nalogi, sprejeti v okviru urnika poslovanja pla- 14. Sodeč po informacijah, ki jih je sodišču poslalo čilnega sistema, morajo biti vključeni v poravnavo na dan Ministrstvo za pravosodje, je primerov pravd ali izvršilnih sprejema naloga v plačilni sistem. postopkov, za kakršne gre, pred slovenskimi sodišči le ne- kaj, zato si vprašanja o morebitnih posledicah, ki bi jih 5. člen utegnila povzročiti razveljavitev izpodbijanih določb, ni treba Upravljavec plačilnega sistema za vse storitve upravlja- zastavljati. Pokazalo se je torej, da ustavnemu sodišču ni nja plačilnega sistema se določi s pravili plačilnega sistema. treba tehtati sorazmerja med posegom v pravico iz 23. čle- na ustave in morebitnim javnim interesom, ki bi ga bolj ali 6. člen manj upravičeval. Člani plačilnega sistema lahko s pravili plačilnega si- 15. Ta odločba postavlja postopke, prekinjene po sili stema oblikujejo strokovni organ, ki odloča o zadevah, ki so zakona, v položaj, ko takšne prekinitve ni več. predmet pravil plačilnega sistema. C) Če storitve upravljanja plačilnega sistema izvaja klirin- ška družba, se pristojnosti strokovnega organa iz prejšnjega 16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podla- odstavka tega člena izvajajo ločeno od pristojnosti upravne- gi 30. člena ter prvega in tretjega odstavka 40. člena ga in nadzornega organa družbe. ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, 7. člen Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Poravnava med izvajalci plačilnega prometa, ki so Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. hkrati člani plačilnega sistema, se praviloma izvaja preko Odločbo je sprejelo soglasno. Pritrdilno ločeno mnenje je računov pri Banki Slovenije ali pri drugih izvajalcih plačil- dala sodnica dr. Wedam Lukić. nega prometa. Št. U-I-195/99-35 8. člen Ljubljana, dne 12. decembra 2002. Upravljavec plačilnega sistema, ki skrbi za izvedbo po- Predsednica ravnave (poravnalni agent), ni nujno tudi izvajalec plačilnega dr. Dragica Wedam Lukić l. r. prometa, saj lahko za izvedbo poravnave uporablja porav- nalni račun pri drugem izvajalcu plačilnega prometa. 9. člen Kadar izvajalec plačilnega prometa izvaja poravnavo in BANKA SLOVENIJE druge storitve upravljanja plačilnega sistema, se dovoljenje za opravljanje teh storitev izda hkrati z dovoljenjem za obli- 255. Sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa kovanje plačilnega sistema.

Na podlagi 52. člena zakona o plačilnem prometu (Ura- 2) Pravila o načinih obvladovanja tveganj dni list RS, št. 30/02, v nadaljevanju: ZPlaP) in na podlagi prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni 10. člen list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije V pravilih plačilnega sistema mora biti jasno in natan- čno opredeljen način obvladovanja in nadzora tveganj v S K L E P plačilnem sistemu ter odgovornosti in obveznosti njegovih o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa članov oziroma upravljavca sistema v normalnih in izrednih razmerah. 1) Pogoji za opravljanje poravnav Obvladovanje finančnih tveganj 1. člen V skladu s 50. členom ZPlaP se lahko poravnava izvaja 11. člen na podlagi dvostranske pogodbe o poravnavi medsebojnih Finančna tveganja so poravnalna in sistemska tvega- plačil med dvema izvajalcema plačilnega prometa ali v okvi- nja. ru plačilnega sistema med več izvajalci plačilnega prometa. Poravnalno tveganje je tveganje, da poravnava v plačil- nem sistemu ne bo izvedena zaradi nezmožnosti člana pla- 2. člen čilnega sistema, da izpolni svoje obveznosti. Poravnalno V primeru, da se poravnava med izvajalcema plačilne- tveganje se lahko pojavi v obliki kreditnega ali likvidnostne- ga prometa opravlja na podlagi dvostranske pogodbe, mora ga tveganja. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 483

12. člen 19. člen Plačilni sistem mora imeti natančno opredeljen način Upravljavec in člani plačilnega sistema morajo zagoto- izračuna terjatev in obveznosti med člani plačilnega sistema viti ustrezne rezervne tehnične rešitve za pravočasni zaklju- v normalnih in izrednih razmerah, tako da so jasno razvidna ček dnevnih obdelav tudi v primeru izpada delovanja osnov- poravnalna tveganja, prisotna v sistemu, in izpostavljenost ne opreme. članov tem tveganjem. Rezervne tehnične rešitve in postopki morajo biti re- dno preverjani tako na strani upravljavca kot na strani članov 13. člen plačilnega sistema. Multilateralni neto poravnalni sistem, v katerem obstaja Sestavni del pravil delovanja sistema mora biti plan odlog med predložitvijo plačilnega naloga v sistem in njego- delovanja v izrednih razmerah, ki opredeljuje scenarije rav- vo dokončno poravnavo, mora imeti oblikovana pravila in nanja v primeru operativnih motenj v delovanju plačilnega postopke za obvladovanje poravnalnih tveganj, ki zagotavlja- sistema. jo pravočasen zaključek poravnave tudi v primeru nezmož- 20. člen nosti katerega od članov za poravnavo njegove neto obvez- Člani plačilnega sistema morajo biti s postopki in pravili nosti. iz 18. in 19. člena seznanjeni in vnaprej obveščeni o njiho- Ta pravila in postopki morajo biti v skladu s samo obli- vih spremembah. ko in organizacijo plačilnega sistema in v skladu z načeli učinkovitega obvladovanja poravnalnih tveganj; šteje se, da je obvladovanje poravnalnih tveganj učinkovito, če pokriva 3) Poročanje v zvezi z opravljanjem poravnav poravnalna tveganja, ki izhajajo iz plačilnega sistema, in 21. člen hkrati ne povzroča nerazumno visokih stroškov. Izvajalci plačilnega prometa, ki so obenem člani plačil- 14. člen nega sistema, morajo zagotoviti tako vodenje poslovnih do- godkov, na podlagi katerega bo omogočen pregled in poro- Pravila in postopki za obvladovanje poravnalnih tveganj čanje o vsakem prejetem in oddanem plačilnem nalogu. v multilateralnem neto poravnalnem sistemu z odloženo po- ravnavo morajo zlasti opredeliti: 22. člen – obliko zagotavljanja rezervnih sredstev za pokrivanje Upravljavec plačilnega sistema poroča Banki Slovenije izgube (nekrite neto debetne pozicije) in navedbo upravljav- v skladu z njenimi zahtevami, ki zajemajo predvsem: ca teh sredstev; – redna periodična poročila o poslovanju plačilnega – način izračuna obveznosti posameznega člana pla- sistema; čilnega sistema iz naslova prispevkov v rezervna sredstva; – redna periodična poročila o poslovanju upravljavca – postopke v primeru realizacije poravnalnih tveganj. plačilnega sistema; – redna periodična poročila o izvedenih testiranjih opre- 15. člen me; V neto poravnalnem sistemu mora imeti upravljavec – redna periodična poročila o rezultatih izvedenih ana- plačilnega sistema, ki izvaja izračun obveznosti članov pla- liz operativnih in poravnalnih tveganj v sistemu; čilnega sistema, nadzor nad izpostavljenostjo posameznih – redni letni plan aktivnosti na področju opravljanja te- članov sistema. stiranj tehnične podpore in analize poravnalnih tveganj; Upravljavec plačilnega sistema lahko v ta namen določi – plan aktivnosti v primeru konceptualnih sprememb omejitve na pozicije članov v skladu z objektivno metodolo- delovanja plačilnega sistema s podrobno vsebinsko oprede- gijo, s čimer omeji maksimalno poravnalno tveganje, ki ga litvijo načrtovanih sprememb; povzroča posamezen član. – izredna poročila v primeru statusnih sprememb čla- nov sistema; Obvladovanje operativnih tveganj – izredna poročila v primeru izpadov v delovanju plačil- nega sistema oziroma njegovih udeleženk ter realiziranih 16. člen poravnalnih tveganjih; – posebna poročila, ki zajemajo sprecifične podatke, Operativna tveganja so tista, ki izhajajo iz uporabe ki so Banki Slovenije potrebni za izvedbo pregleda/nadzora tehnične in informacijske opreme ter kadrovskih in organi- nad delovanjem plačilnega sistema oziroma poslovanja zacijskih postopkov pri upravljavcu in članih plačilnega si- upravljavca sistema. stema. Klirinška družba mora poleg zahtev iz prvega odstavka 17. člen tega člena poročati tudi o vseh statusnih spremembah, spre- membah pri organih družbe in spremembah kapitala. V plačilnem sistemu morajo biti natančno opredeljeni Guverner Banke Slovenije lahko predpiše podrobnejšo cilji in ustrezni ukrepi na področju zagotavljanja operativne vsebino, obliko in roke za posredovanje poročil iz prejšnjih varnosti in zanesljivosti vseh komponent sistema, ob upoš- dveh odstavkov. tevanju veljavnih standardov na tem področju. 23. člen 18. člen Klirinška družba mora Banko Slovenije nemudoma ob- Upravljavec plačilnega sistema mora zagotoviti varen in vestiti o naslednjih dogodkih: zanesljiv način posredovanja nalogov članov plačilnega si- – če je ogrožena likvidnost ali solventnost klirinške dru- stema, izračun medsebojnih terjatev in obveznosti članov žbe; plačilnega sistema ter obveščanje članov plačilnega sistema – če je klirinška družba začela z obširnejšo prenovo in poravnalnega agenta o rezultatih izračuna. Upravljavec informacijskih sistemov ali če je začela z razvojem nove plačilnega sistema navedene faze podrobneje opredeli v ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko operativnih navodilih za člane plačilnega sistema. tehnologijo; Stran 484 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– o drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na upravljanje mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno naved- plačilnega sistema. bo teh drugih finančnih storitev.

4) Pogoji za opravljanje storitev upravljanja plačilnih Tehnični, kadrovski in organizacijski pogoji sistemov in drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati klirinška družba 31. člen Klirinška družba mora izpolnjevati določene tehnične 24. člen ter kadrovske in organizacijske pogoje, s ciljem omogočiti Klirinška družba je družba, ki izvaja vsaj funkcijo klirin- varno in nemoteno opravljanje storitev upravljanja plačilnega škega agenta. sistema, za katere se izdaja dovoljenje. 25. člen 32. člen Klirinški agent je pooblaščenec, ki na podlagi dogo- Klirinška družba mora zagotoviti ustrezne poslovne pro- vorjenega postopka za izmenjavo plačilnih nalogov med čla- store, ki omogočajo varno in nemoteno izvajanje poslovnih ni plačilnega sistema izvaja izračun medsebojnih terjatev in procesov v zvezi z upravljanjem in delovanjem plačilnega obveznosti članov plačilnega sistema ter obveščanje članov sistema; šteje se, da so poslovni prostori ustrezni, če so plačilnega sistema in poravnalnega agenta o rezultatih izra- tehnično opremljeni tako, da omogočajo varno in nemoteno čuna. izvajanje vseh poslovnih procesov v okviru izvajanja storitev upravljanja plačilnega sistema. 26. člen Če klirinška družba uporablja najete prostore oziroma Klirinška družba poleg storitev iz predhodnega člena opremo, mora imeti najemno pogodbo za določen čas skle- izvaja še naslednje funkcije: njeno vsaj za dobo 5 let. – organiziranje in izvajanje nalog, opredeljenih v pravi- lih plačilnega sistema; 33. člen – zagotavljanje neprekinjenega in varnega delovanja Klirinška družba mora imeti ustrezno tehnično in infor- plačilnega sistema; macijsko podporo, ki zagotavlja varno in nemoteno izvajanje – skrb za razvoj plačilnega sistema; procesov za opravljanje storitev; šteje se, da je tehnična in – izvajanje upravljavskega nadzora nad člani plačilne- informacijska podpora ustrezna, če zagotavlja stalno, za- ga sistema; nesljivo in varno podporo poslovnim procesom v okviru izva- – poročanje Banki Slovenije o poslovanju sistema. janja storitev upravljanja plačilnega sistema, za katere se izdaja dovoljenje. Klirinška družba mora pri poslovanju upoštevati sloven- Statutarni pogoji ski standard PSIST BS 7799 Kodeks varovanja informacij, 27. člen ki ga je izdal Urad RS za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Klirinška družba mora biti organizirana kot kapitalska družba v več kot 50-odstotni lasti članov plačilnega sistema. 34. člen 28. člen Klirinška družba mora imeti ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev z znanjem za opravljanje storitev Kapital klirinške družbe mora stalno pokrivati najmanj upravljanja plačilnega sistema; šteje se, da so delavci us- 75% stalnih in gibljivih sredstev. trezno strokovno usposobljeni, če so pridobili potrdilo o Kolikor vrednost kapitala pade pod mejo, določeno v opravljenih verificiranih programih za opravljanje poslov pla- prejšnjem odstavku, mora klirinška družba o tem nemudo- čilnega prometa in ustrezne delovne izkušnje na primerljivih ma obvestiti Banko Slovenije, ki določi rok za prilagoditev delovnih mestih. predpisani zahtevi v odvisnosti od obstoječih okoliščin ozi- roma ukrepe za odpravo nastalega stanja. 35. člen Klirinška družba mora z notranjim aktom podrobno de- 29. člen finirati delovne postopke, ki se izvajajo pri posameznih fa- Klirinška družba mora zahtevi za izdajo dovoljenja za zah prevzema in obdelave nalogov, poravnave terjatev in opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema predložiti: obveznosti ter posredovanja informacij članom plačilnega – statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa; sistema, poleg tega pa tudi postopke in pravila v primeru – poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega izrednih okoliščin; izvajalci teh postopkov morajo biti z njimi je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organi- seznanjeni in za njihovo izvajanje primerno usposobljeni. zacijska zgradba družbe, kadrovska struktura družbe, raču- novodske politike in postopki ter organizacija in postopki 36. člen notranje revizije; Klirinška družba mora definirati postopke sprejemanja – seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter odločitev pri opravljanju storitev upravljanja plačilnega siste- naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega ma ter opredeliti odgovornost zaposlenih, ki te odločitve zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu sprejemajo. družbe; – dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugoto- 37. člen viti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko Klirinška družba mora zagotoviti ustrezno delovanje si- sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva stema notranjih kontrol in obvladovanja tveganj; šteje se, da za izdajo dovoljenja. je delovanje sistema notranjih kontrol in obvladovanja tve- ganj ustrezno, če so funkcije obvladovanja tveganj, notranje 30. člen kontrole in izvajanja dnevnih operacij neodvisne in ločene Če namerava klirinška družba poleg storitev upravljanja med seboj ter je opredeljena odgovornost izvajalcev posa- plačilnega sistema opravljati tudi druge finančne storitve, meznih delovnih postopkov. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 485

38. člen 45. člen Klirinška družba mora jasno opredeliti ukrepe za izvaja- Revizor mora pojasniti, ali klirinška družba razpolaga z nje funkcije upravljavskega nadzora nad člani plačilnega ustrezno višino kapitala, določeno s tem sklepom, in ali je sistema, skupaj z načini za njihovo uveljavitev. izračunala kapital in poročala v skladu s tem sklepom. Klirinška družba mora tudi zagotoviti, da so njeni delav- ci strokovno usposobljeni za nadzor operacij, ki se izvajajo v 46. člen okviru plačilnega sistema, ter članov plačilnega sistema. Revizor mora pojasniti način obvladovanja posameznih tveganj, pri čemer oceni, ali ima klirinška družba sprejeto 39. člen politiko upravljanja s tveganji, notranje postopke za ugotav- V primeru, da je klirinška družba obenem tudi član tega ljanje in merjenje tveganj, postopke za spremljanje izvajanja plačilnega sistema, mora biti zagotovljena neodvisnost in ukrepov za obvladovanje tveganj in ali so pristojnosti glede ločenost pri izvajanju dnevnih operacij iz naslova obeh fun- poslov, ki so povezane s posameznimi tveganji, urejene z kcij. ustreznimi akti. Obenem mora biti zagotovljena tudi ločenost sredstev klirinške družbe od sredstev, ki jih z namenom pokrivanja 47. člen poravnalnih tveganj prispevajo člani plačilnega sistema. Dodatek mora vsebovati poročilo o delovanju notranje revizijske službe klirinške družbe, ki mora obsegati kratek 40. člen opis delovanja službe z mnenjem revizorja o ustreznosti Klirinška družba mora jasno opredeliti način oziroma delovanja službe, ugotovljene pomanjkljivosti ter priporočila možnosti meddnevnega zagotavljanja likvidnosti, ki so na revizorja za izboljšanje delovanja službe. Dodatek mora vse- voljo v okviru izvajanja poravnave, oziroma ki preprečujejo bovati tudi pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporo- zastoje plačil v plačilnem sistemu, pri čemer morajo biti za čil za izboljšanje delovanja notranje revizijske službe iz pre- vsak način točno opredeljeni pogoji za uporabo (črpanje) in teklih let. obveznosti oziroma nadomestilo člana plačilnega sistema iz tega naslova. 48. člen Dodatek mora vsebovati mnenje revizorja o načinu vo- Revizijski pregled in revizorjevo poročilo denja poslovnih knjig. 41. člen 49. člen Letno poročilo klirinške družbe mora pregledati po- Dodatek mora vsebovati tudi poročilo o kvaliteti infor- oblaščeni revizor. macijskega sistema v družbi. Revizor oceni zlasti usklaje- 42. člen nost s slovenskim standardom PSIST BS 7799. Podana Revizorjevo poročilo o revizijskem pregledu poslovanja mora biti ocena skupaj z ugotovitvami ter priporočili po na- klirinške družbe vsebuje revidirano letno poročilo, sestavlje- slednjih področjih: no s smiselno uporabo sklepa Banke Slovenije o najma- – skladnost delovanja informacijskega sistema s po- njšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in revizorje- slovnimi cilji, vega poročila (v nadaljevanju: sklep o revidiranju), ter – učinkovitost delovanja informacijskega sistema, dodatek po tem sklepu. Pooblaščeni revizor (v nadaljevanju: – politika in organizacija varovanja in zaščite informa- revizor) je dolžan predložiti Banki Slovenije podpisan doda- cijskega sistema ter podatkov, tek po tem sklepu najkasneje v petih mesecih po izteku – primernost splošnih, sistemskih in drugih kontrol ter koledarskega leta. Klirinška družba mora Banki Slovenije – tehnološka opremljenost. predložiti revidirano letno poročilo v roku osmih dni po pre- jemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih me- 50. člen secih po izteku koledarskega leta. V dodatku mora biti podana ocena ter mnenje revizor- ja o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Banki Slo- Vsebina dodatka revizorjevega poročila venije. 43. člen 51. člen Dodatek mora vsebovati računovodske izkaze klirinške Dodatek mora vsebovati pojasnila o poslovnih dogod- družbe v obliki predpisanih kratkih shem s smiselno upora- kih, ki so nastopili po koncu poslovnega leta in ki pomem- bo 9. točke sklepa o revidiranju. bneje vplivajo na rezultat tekočega poslovanja klirinške dru- žbe oziroma izdelane računovodske izkaze. 44. člen Dodatek mora vsebovati poročilo o izpolnjevanju pravil 52. člen o obvladovanju tveganj. Pojasnila k posameznim vrstam tve- Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo, s kate- ganj morajo vsebovati najmanj: rim predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg revizij- – kratek opis posameznih vrst tveganj, katerim je klirin- skega pregleda in revizorjevega poročila. ška družba izpostavljena zaradi narave svoje dejavnosti; – mnenje revizorja o obvladovanju posameznih vrst tve- ganj; PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – pomanjkljivosti po posameznih vrstah tveganj in mne- nje revizorja o ustreznosti delovanja sistema notranjih kon- 53. člen trol; Člani plačilnega sistema in upravljavci plačilnega siste- – pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil iz ma, ki delujejo na dan uveljavitve tega sklepa, nadaljujejo s preteklih let; svojim delovanjem, morajo pa pravila plačilnega sistema – priporočila revizorja za izboljšanje postopkov in politi- uskladiti z določbami tega sklepa do konca marca 2004, v ke obvladovanja posameznih vrst tveganj. skladu z naslednjimi fazami: Stran 486 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– do konca marca 2003 morajo Banki Slovenije pre- “Pravne osebe in zasebniki so obvezniki poročanja o dložiti dokumentacijo o obstoječem načinu opravljanja po- vseh transakcijah, o katerih se poroča na poročilu C, kadar ravnav; zanje ta obveznost obstaja, na način in v rokih iz tega – do konca junija 2003 morajo uskladiti svoja pravila in navodila. druge akte, ki urejajo poslovanje plačilnega sistema, ter jih Ne glede na prejšnji odstavek so banke dolžne v skladu predložiti Banki Slovenije; s tem navodilom na obrazcu C poročati samo o: – do konca oktobra 2003 Banka Slovenije izda zahte- – računih v tujini, ki jih imajo za potrebe poslovanja ve po organizacijsko-tehničnh prilagoditvah; svojih predstavništev v tujini in – do konca marca 2004 morajo izvesti organizacijsko- – kontokorentih (evidenčnih poravnalnih računih). tehnično prilagoditev določbam pravil plačilnega sistema. Obveznik poroča o tistih transakcijah, ki jih je prikazal tudi v svojih knjigovodskih listinah v mesecu, za katerega 54. člen poroča, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem to ne glede na to, kdaj se je transakcija dejansko izvršila.” listu RS. 4 Ljubljana, dne 17. januarja 2003. V točki IV “Poročila o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti – SN” se prvi stavek četrte podtočke spremeni Predsednik tako, da se glasi: Sveta Banke Slovenije “4. Rok za dostavo poročil SN je 20. 4. v tekočem letu Mitja Gaspari l. r. za preteklo leto, ki se konča z 31. 12. (v nadaljnjem besedilu: poročevalsko leto)”. 5 256. Navodilo o spremembi navodila za izvajanje To navodilo začne veljati 1. februarja 2003. sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino Ljubljana, dne 7. januarja 2003.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 53. člena Guverner Banke Slovenije zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), Mitja Gaspari l. r. 13. člena in tretjega odstavka 29. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02), 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št 50/99) v povezavi z 2. točko sklepa o pogojih, pod katerimi imajo rezidenti lahko račune v tujini (Uradni list RS, št. 119/02) izdaja guverner Banke Slovenije DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE N A V O D I L O 257. Poročilo o gibanju plač za november 2002 o spremembi navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino Statistični urad Republike Slovenije objavlja na podlagi zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 1 9/01) V navodilu za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 41/01 in 52/01) se v točki II “Poročilo o računih v tujini in kontokorentih ter P O R O Č I L O gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z o gibanju plač za november 2002 nerezidenti C” spremeni prva alinea prvega odstavka podtočke “1. Predmet poročanja” tako, da se glasi: Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v “- prometu in stanju na računih pri bankah in finančnih Sloveniji za november 2002 je znašala 252.885 SIT in je organizacijah v tujini (v okviru tega poročila rezidenti poročajo bila za 5,4 odstotka višja kot oktobra 2002. tudi o prometu in stanju na računu svojega predstavništva v Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v tujini)”. Sloveniji za november 2002 je znašala 158.335 SIT in je bila za 5,1 odstotka višja kot oktobra 2002. 2 Povprečna mesečna bruto plača za obdobje septem- V točki I “Splošno” se doda nov tretji odstavek, ki se ber 2002 – november 2002 je znašala 243.008 SIT. glasi: Indeks povprečne mesečne bruto plače za november “Obvezniki so dolžni hraniti navedena poročila dve leti, 2002 na december 2001 – november 2002 znaša 108,5. na predpisanem mediju oziroma v arhivu.” Št. 941-07-22/03 3 Ljubljana, dne 16. januarja 2003. V točki II “Poročilo o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z Tomaž Banovec l. r. nerezidenti C”, se podtočka 2. “Obvezniki poročanja” Generalni direktor spremeni tako, da se glasi: Statističnega urada RS Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 487

OBČINE

CERKNICA 4. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno upo- rabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa 258. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne odpadne embalaže, službe ravnanja s komunalnimi odpadki 5. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj komu- nalnih odpadkov”, Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih 6. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US odpadki. RS, 1/96, 9/99 – odl. US RS, 56/99, 22/00 in 67/02), odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 34/96), pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list 2. Pojmi RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01), pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) in 18. in 133. člena 4. člen statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00), je Ob- Posamezni pojmi uporabljeni v tem odloku imajo na- činski svet občine Cerknica na 20. redni seji dne 20. 12. slednji pomen: 2002 sprejel 1. Ločeno zbiranje odpadkov je organizirano zbiranje komunalnih odpadkov, kjer se iz komunalnih odpadkov izlo- čajo posamezne frakcije navedene v klasifikacijskem sezna- O D L O K mu pod številko 20 00. o načinu opravljanja gospodarske javne službe 2. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in ravnanja s komunalnimi odpadki njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine 1. Namen odloka Cerknica. 3. Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere 1. člen delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih od- Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne go- padkov. spodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v 4. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Cer- »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna emba- knica. laža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpa- 2. člen dek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v Za povzročitelje je na območju Občine Cerknica v skla- predpisu o ravnanju z odpadki. du s tem odlokom obvezno ločeno zbiranje odpadkov in 5. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso predpisano ravnanje s komunalnimi odpadki. nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z S tem odlokom se določa: ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe rav- 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja jav- nanja s komunalnimi odpadki. ne službe, 6. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo 2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova pro- eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z storska razporeditev, odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne slu- zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s žbe, komunalnimi odpadki. 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne slu- 7. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi žbe, komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, 5. viri financiranja javne službe, način oblikovanja tarife določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje in obračun storitev javne službe, velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v po- 6. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izva- sodah ali vrečkah za odpadke. janje javne službe, 8. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in odpad- 8. kazenske določbe in ki, primerni za kompostiranje iz podskupine »Odpadki z 9. prehodne in končne določbe vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« s klasifi- kacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o 3. člen ravnanju z odpadki. Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku 9. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz kate- so: rih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nasta- 1. izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov do- nejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpad- stop do storitev javne službe, kov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki 2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij ko- se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v munalnih odpadkov, eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifi- 3. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden kacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komu- se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih od- nalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz padkov, predpisa o ravnanju z odpadki. Stran 488 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

10. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej – zbiranje nevarnih frakcij, določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz – zbiranje komunalnih odpadkov, objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te od- – zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, padke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je – kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunal- – izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih ko- nih odpadkov. munalnih odpadkov v sortirnici, 11. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, – stiskanje in baliranje odpadkov ter kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vna- – odlaganje ostanka komunalnih odpadkov. prej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto 6. člen komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se Zbiranje odpadkov iz prejšnjega člena tega odloka, za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za razen zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, ki jih povzro- poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka pre- čitelji komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, vzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se glede pogojev za prevzem odpadkov, za vse uporabnike ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja storitev javne službe na enak način. komunalnih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. 12. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode za komunalne odpadke. Zbirno me- 4. Vrste in obseg storitev javne službe sto komunalnih odpadkov je lahko pokrit ali pa nepokrit 7. člen prostor. 13. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je zbirno Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: mesto, kjer se zbirajo ločeno zbrane frakcije. Zbiralnica 1. izločevanje biološko razgradljivih odpadkov, papirja, ločenih frakcij je lahko pokrit ali odprt prostor, kjer so name- kartona, stekla, drobne embalaže iz plastike in kovin ter ščene posode za ločene frakcije. V zbiralnici ločenih frakcij drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem povzročitelji komunalnih odpadkov iz bližnje okolice prepu- besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu: ščajo izvajalcu ločene frankcije, ki nastajajo v gospodinj- – prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komu- stvih najbolj pogosto in v največjih količinah, kot so papir, nalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in v steklo, drobna plastika in drobni kovinski odpadki. zbirnih centrih, 14. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit – prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov, ki jih prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hra- povzročitelji prepuščajo v posodah za biološko razgradljive njenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročite- odpadke na prevzemnih mestih, ki so skupna s prevzemni- lji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra mi mesti za komunalne odpadke, prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne od- – prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v gostinski padke. Na območju zbirnega centra je urejena zbiralnica dejavnosti in v turistični dejavnosti, nevarnih frakcij. – prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kultur- 15. Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, ke- nih, športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na mični ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, prostem, s katerim se spreminjajo lastnosti odpadkov z namenom – prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji ko- zmanjševanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, la- munalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru, žjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo – prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji predelavo. komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, 16. Začasna zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju: – prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinj- začasna zbiralnica). Začasno zbiralnico zagotovijo organiza- stvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih torji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivno- odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, sti na prostem za čas teh prireditev in aktivnosti. – prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki 17. Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov, in jih pov- odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi me- zročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, todami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati. – oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru 18. Sortirnica oziroma prebiralnica je objekt, na kate- ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbir- rem se ločeno zbrani odpadki razvrste oziroma očistijo pri- nih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja rav- mesi ter pripravijo za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, oddaja nanje z embalažo in odpadno embalažo, predelovalcu). – zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo lo- 19. Sortiranje je postopek, kjer se ločeno zbrani od- čenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frak- padki razvrste v posamezne frakcije skladno z navodili pre- cij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso delovalca odpadkov. odpadna embalaža, 20. Prebiranje je postopek, kjer se izmed ločeno zbra- – oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih cen- nih odpadkov izločijo nečistoče, oziroma odstranijo ostanki trih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij iz tretje točke tega komunalnih odpadkov, odloženih na ekoloških otokih. člena, – oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih od- padkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke 3. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja tega člena, javne službe – oddajanje v zbirnih centrih prevzete opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, izvajal- 5. člen cu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke tega člena, Občina Cerknica zagotavlja javno službo v Javnem po- – zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo in djetju Komunala Cerknica d.o.o. za: odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki na- – ločeno zbiranje frakcij, stajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti – zbiranje kosovnih odpadkov, v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 489

– vzdrževanje posod za prepuščanje odpadkov v zbi- – obračun storitev uporabnikom storitev javne službe ralnicah ločenih frakcij, za vsa dela javne službe, določena v tem členu, – vzdrževanje posod in druge opreme v zbirnih cen- – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o trih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frak- zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju rav- cij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in gradbenih od- nanja z odpadki; padkov manjših količin v zbirnih centrih, 5. izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih ko- – nabava in vzdrževanje posod in vozil za prevoz loče- munalnih odpadkov v sortirnici v naslednjem obsegu: nih frakcij v predelavo, – razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so na- – urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je na- menjeni za odlaganje, meščena oprema zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih cen- – oddajanje neonesnažene odpadne embalaže, ki je trov in izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortir- – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o nici, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja embalažo in odpadno embalažo, z odpadki; – zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo lo- 2. zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu: čenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov, ki so izloče- – občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na pre- ne v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunal- vzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogo- nih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža, vorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepu- – oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru ščajo večje kose ločenih frakcij, izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpad- – redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izva- kov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih jalec ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka frakcij iz 3. točke tega člena, prevzel v zbirnem centru, – oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nasta- – obdelava kosovnih odpadkov, jajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, v odla- – zagotavljanje predelave in odstranjevanja obdelanih ganje oziroma v obdelavo pred njihovim odlaganjem, kosovnih odpadkov, – zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpad- – nabava in vzdrževanje posod in vozil za prevzemanje kov po predpisih na področju ravnanja z odpadki in odlaga- kosovnih odpadkov, nja odpadkov, – nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih – vzdrževanje opreme v sortirnici za razvrščanje komu- odpadkov in nalnih odpadkov, – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o – vzdrževanje posod in vozil za prevoz z razvrščanjem količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih od- komunalnih odpadkov izločenih ločenih frakcij v predelavo, padkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki; – urejanje in vzdrževanje prostorov, v katerih je name- 3. zbiranje nevarnih frakcij v naslednjem obsegu: ščena oprema sortirnice in – prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji ko- – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o munalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevar- izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravna- nih frakcij, nja z odpadki. – redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru, 5. Obseg javnih dobrin ter njihova prostorska – začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij, razporeditev – oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih ne- varnih frakcij, 8. člen – zagotavljanje odstranjevanja in predelave prevzetih Z ločenim zbiranjem frakcij se zagotavlja ločeno zbi- nevarnih frakcij, ranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij v zbirnem – vzdrževanje posod in vozil premičnih zbiralnic nevar- centru na območju Centra za ravnanje z odpadki v občini nih frakcij, Cerknica. – vzdrževanje posod za začasno hranjenje nevarnih frakcij ter vozil za prevoz nevarnih frakcij in 9. člen – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbir- zbranih nevarnih frakcij po predpisih na področju ravnanja z nem centru iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije: odpadki; – papir in lepenko vseh vrst in velikosti vključno s tran- 4. zbiranje komunalnih odpadkov v naslednjem obse- sportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke, gu: – stekla vseh velikosti in oblik vključno s prodajno em- – prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzročite- balažo iz stekla, lji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih – drobno plastiko, za komunalne odpadke, – odpadke iz plastike vključno s transportno, skupin- – oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v sortirni- sko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati co, opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže, – nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji – drobne odpadke iz kovin, komunalnih odpadkov prepuščajo komunalne odpadke, – druge odpadke iz kovin vključno s transportno, sku- – nabava in prodaja tipiziranih vrečk za prepuščanje pinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja fun- komunalnih odpadkov, kcijo skupinske in prodajne embalaže, – nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih – les vključno s transportno, skupinsko in prodajno odpadkov, embalažo iz lesa, – nabava in vzdrževanje opreme in vozil za pranje po- – oblačila, sod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepušča- – tekstil, jo komunalne odpadke, – doze za razpršila (aerosoli), Stran 490 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– jedilna olja in maščobe, 14. člen – barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevar- Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne nih snovi, službe občasno v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. – detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, Oddajanje nevarnih komunalnih odpadkov v premičnih – baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem sezna- odpadkov zagotavlja na najmanj 4 mestih, ki so enakomer- mu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki, no razporejena po celotnem območju Občine Cerknica. – električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje Občasno prevzemanje nevarnih frakcij se zagotavlja nevarnih snovi in enkrat letno na vsakem od mest iz prejšnjega odstavka. – kosovne odpadke. Občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzem- Zbirni center je opremljen tudi za prepuščanje odpad- nih mestih, ki so določena za prevzem komunalnih odpad- kov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni kov, izvaja izvajalec javne službe enkrat letno na celotnem odrez ter manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo območju Občine Cerknica. v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih v zbirnem centru prepuščajo lastniki teh prostorov. 15. člen V sistem storitev ločenega zbiranja komunalnih odpad- 10. člen kov so se dolžni vključiti vsi lastniki oziroma upravljalci stavb V zbiralnicah ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih na območju Občine Cerknica s stalnim ali začasnim prebi- frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih vališčem, ali so počitniške hiše, ali pa se v njih izvaja dejav- povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to na- nost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. menjenih posodah, nameščenih na prostoru zbiralnice: Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema – papirja in drobne lepenke vključno z drobno odpa- tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in sku- dno embalažo iz lepenke, pno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. – odpadne embalaže iz stekla, Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka – drobne odpadne embalaže iz plastike ter posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost – drobne odpadne embalaže iz kovin. in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta Več izvajalcev turističnih in gostinskih dejavnosti v isti dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepu- stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbira- ščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komu- nje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v nalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. prostorih enega od njih. 16. člen 11. člen Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na pre- Zbiralnice ločenih frakcij je potrebno urediti v stano- vzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji komunalnih vanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih območjih, odpadkov v tipiziranih posodah. Prostornino posode predpi- ob trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, še izvajalec na osnovi podatkov, ki jih mora posredovati šolah in otroških vrtcih. povzročitelj. Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji Povzročitelji komunalnih odpadkov občasno prepušča- komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije iz prej- jo komunalne odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v poso- šnjega člena, je na posameznem območju Občine Cerkni- dah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje komunalnih ca sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvaja- določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na lec javno službe tako prepuščanje odobri zaradi nedosto- največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem obmo- pnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, čju. v kateri komunalni odpadki nastajajo. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je potrebno urediti zbiralnico ločenih frakcij v območjih razpr- 17. člen šene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj odda- Če se komunalne odpadke prevzema enkrat tedensko, ljenega objekta praviloma ne presega 1000 metrov. mora biti prostornina posod ali skupna prostornina vseh posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posa- 12. člen mezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, večja od V okviru zbiranja ločenih frakcij se povzročiteljem ko- prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki na- munalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne stanejo v tej stavbi v enem tednu. kompostirajo sami, zagotavlja prepuščanje biološko raz- Pri določitvi najmanjše količine komunalnih odpadkov gradljive frakcije odpadkov v namenskih posodah, ki se se upošteva: namestijo ob posodah za prepuščanje komunalnih odpad- – oceno o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki kov. nastane v enem tednu na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi, 13. člen – oceno o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki V okviru zbiranja ločenih frakcij se v zbirnem centru nastane v enem tednu na zaposlenega, ki izvaja v stavbi ali povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno njenem delu dejavnost in oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov. – število prebivalcev in zaposlenih v stavbi, ki prepu- V zbirnem centru se izvaja prevzemanje nevarnih frak- ščajo komunalne odpadke v isti posodi ali posodah. cij in kosovnih odpadkov nadzorovano z osebjem, ki je Najmanjšo količino komunalnih odpadkov se določi na usposobljeno za tak prevzem. podlagi naslednjega izračuna: Odpremo nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov, ki so Vnajmanjša količina = K1.P + K2.Z jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali v zbirnem cen- kjer je: tru, ter njihovo predelavo in odstranjevanje zagotovi izvaja- P = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivali- lec javne službe. ščem v stavbi, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 491

Z = število zaposlenih v stavbi, 20. člen K1 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpad- Če organ Občinske uprave občine Cerknica pristojen kov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 za ravnanje s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: litrov, pristojni organ), za posamezno območje poselitve odloči, K2 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpad- da imajo povzročitelji komunalnih odpadkov možnost prepu- kov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 ščanja komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah, in se za litrov, tako prepuščanje odloči večina uporabnikov posamezne Vnajmanjša količina = prostornina najmanjše količine komu- stavbe, je prepuščanje komunalnih odpadkov v tipiziranih nalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu, izražena vrečkah obvezno za vse uporabnike te stavbe. v litrih. Za počitniško hišo, in za stanovanje, ki se ga uporablja kot počitniško stanovanje, je ocenjena najmanjša količina 6. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu, enaka javne službe 60 litrov. V primeru, štirinajstdnevnega prevzema komunalnih od- 21. člen padkov, mora biti prostornina posode ali skupna prostornina Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, vseh posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto posamezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, večja predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se od dvakratne prostornine najmanjše količine komunalnih od- opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja padkov, ki nastanejo v tej stavbi v enem tednu. praznjenje posod, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkla- danje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresa- 18. člen nja odpadkov. Če se komunalne odpadke prevzema več kot enkrat tedensko, se najmanjše število posod za prepuščanje ko- 7. Ločeno zbiranje frakcij munalnih odpadkov iz posamezne stavbe določi na podlagi naslednjega izračuna: 22. člen 1. pri prevzemu dvakrat tedensko: Izvajalec ločenega zbiranja frakcij mora zagotoviti, da so posode, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa K1 ⋅ P + K 2 ⋅ Z 4 in ustrezno označeni. Š = ⋅ Iz oznake na posodi mora biti razvidna vrsta ločene V 7 frakcije, ki se jo lahko odloži v posodo, in pogoji za prepu- ščanje, če obstajajo. 2. pri prevzemu trikrat tedensko: Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost posod iz prejšnjih odstavkov tega člena določi izvajalec javne službe. Izvajalec ločenega zbiranja frakcij mora zagotoviti, da K ⋅ P + K ⋅ Z 3 Š = 1 2 ⋅ je na posodah v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je V 7 razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v poso- do, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. kjer je: 23. člen P = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivali- ščem v stavbi, Izvajalec ločenega zbiranja frakcij mora zagotoviti: Z = število zaposlenih v stavbi, – redno praznjenje posod v zbiralnicah in v zbirnih centrih ter posod za prepuščanje biološko razgradljivih od- K1 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpad- kov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka padkov, 40 litrov, – redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo, – snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih K2 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpad- kov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka centrov ter redno vzdrževanje posod, ki so namenjeni za 15 litrov, prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot V = prostornina posode v litrih, namena, Š = število posod. – zamenjavo dotrajanih posod, Če na podlagi izračuna iz prejšnjega odstavka število Š – vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij ni celo število, se za število posod določi prvo celo število, v predelavo. ki je večje od števila Š. Določitev skupne prostornine posod iz prejšnjega čle- 24. člen na ter števila posod iz tega člena se uporabi tudi za določi- Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem obmo- tev prostornine ter števila posod za prepuščanje komunalnih čju poselitve Občine Cerknica in njihove lokacije, načrt odpadkov iz več stavb, za katere je določeno skupno pre- opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja no- vzemno mesto. vih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje 19. člen ločenih frakcij. Izvajalec javne službe lahko na podlagi lastnih ugoto- vitev o dejanski količini nastajanja komunalnih odpadkov, 25. člen ali na podlagi vloge uporabnika storitev javne službe, dolo- Prevzem ločenih frakcij se izvaja po letnem programu či večjo prostornino posod ali večje število posod, kot se zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za ju izračuna na podlagi določb iz 17. in 18. člena tega naslednje leto pripravi izvajalec zbiranja ločenih frakcij v odloka. soglasju s pristojnim organom. Stran 492 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Letni program zbiranja ločenih frakcij iz prejšnjega od- – opis opreme za prevzemanje, začasno skladiščenje stavka vsebuje: in obdelavo kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki jih bo – podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, kate- nabavil po letnem programu in rim se zagotavlja prevzemanje ločenih frakcij, – način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. – podatke o številu in razmestitvi zbiralnic ločenih frak- cij ter njihovi opremljenosti glede na vrste ločenih frakcij, 9. Zbiranje komunalnih odpadkov – podatke o načrtovani letni količini zbranih ločenih frakcij ločeno po posameznih naseljih oziroma območjih 28. člen poselitve in po posameznih ločenih frakcijah, Izvajalec javne službe prazni posode in nalaga tipizira- – podatke o opremljenosti zbirnega centra ter o načr- ne vrečke tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali tovanih količinah prevzetih odpadkov ločeno po posamez- mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod. nih ločenih frakcijah, kosovnih odpadkih, nevarnih frakcijah ter gradbenih odpadkih, 29. člen – podatke o ureditvi zbirnega centra, iz katerih so raz- Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do one- vidni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, snaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora iz- – časovni razpored prevzemanja ločenih frakcij, ki so vajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in či- jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepustili v posode za ščenje onesnaženih površin. prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, 30. člen – časovni razpored prevzemanja ločenih frakcij, ki na- Izvajalec javne službe zagotavlja: stajajo v objektih z gostinsko ali turistično dejavnostjo, – zamenjavo dotrajanih posod z novimi, – časovni razpored prevzemanja ločenih frakcij v času – zamenjavo posod s posodami drugih velikosti na že- praznikov in dela prostih dni, ljo lastnika, najemnika ali upravitelja objekta in ob spreme- – opis predelave in način oddajanja ločenih frakcij v njenih količinah nastajanja komunalnih odpadkov v objektu, predelavo, za katere predelavo zagotavlja sam, – nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabni- – način oddajanja ločenih frakcij, ki jih kot odpadno kom storitev javne službe, embalažo oddaja po predpisu o ravnanju z embalažo in – vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz komunalnih odpadno embalažo, odpadkov v sortirnico za izločanje ločenih frakcij z razvršča- – število in vrsto posod, ki jih bo nabavil izvajalec po njem zbranih komunalnih odpadkov, letnem programu, – vzdrževanje opreme v sortirnici za izločanje ločenih – časovni razpored pranja in drugih vzdrževalnih del na frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov in posodah v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, – vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod. – opis opreme zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih cen- Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost trov, ki jih bo nabavil izvajalec po letnem programu in vrečke za prepuščanje komunalnih odpadkov določi izvaja- – način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. lec javne službe. 31. člen 26. člen Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz od- Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na po- padkov do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ali sameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvaja- do mesta zbiralnice mora biti 3,5m, oziroma mora biti v nja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne slu- Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za žbe uredita pristojni organ in izvajalec zbiranja ločenih frak- komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. cij v programu prehoda na ločeno zbiranje komunalnih od- Obračališče je praviloma izvedeno v obliki črke »T« z najma- padkov. njšim zunanjim polmerom 12m ter najmanjšim notranjim pol- merom 6,5m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug 8. Zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij način, na primer krožno, če je dokazljivo, da bodo lahko vozila na njem enako učinkovito obračala. 27. člen 32. člen Prevzem kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij se izva- ja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov in nevar- Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na nih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ. neoviran dovoz vozil za prevzem komunalnih odpadkov. Letni program zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti frakcij iz prejšnjega odstavka vsebuje: dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno – časovni razpored in način prevzemanja kosovnih od- tudi mesto praznjenja posode v vozilo, oziroma sme biti padkov, oddaljeno od mesta praznjenja posode da največ 10 m. – opis in način obdelave kosovnih odpadkov pred od- Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne dajo v obdelavo ali odstranjevanje, sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. – časovni razpored prevzemanja nevarnih frakcij z ob- časnimi postanki premične zbiralnice nevarnih frakcij na 33. člen posameznih območjih poselitve, Za vsako prevzemno mesto se vodi: ime in naslov upo- – časovni razpored in način odpreme kosovnih odpad- rabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalne kov in nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadke, način prepuščanja komunalnih odpadkov (v poso- odpadkov oddali osebju v zbirnih centrih, di ali v vrečkah), najmanjšo količino komunalnih odpadkov iz – opis predelave in odstranjevanja kosovnih odpadkov 17. člena tega odloka ter velikost in število posod za prepu- in nevarnih frakcij, za katere predelavo in odstranjevanje ščanje komunalnih odpadkov se določi za vsako posamez- zagotavlja sam, no stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 493

Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec ka ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih javne službe v registru prevzemnih mest. drugih površin in da namestitev posod v stavbi ni možna.

34. člen 38. člen Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih Tipizirane vrečke za prepuščanje komunalnih odpad- mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi: kov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov hraniti v času – sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, do prevzema komunalnih odpadkov v stanovanjskih ali po- pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva slovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to ter evidenc o številu zaposlenih v posameznih dejavnosti, namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. – ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah koli- čin nastajanja komunalnih odpadkov v stavbi. 39. člen Izvajalec javne službe mora v registru prevzemnih mest Pri načrtovanju prevzemnega in zbirnega mesta pri no- spremeniti enega ali več podatkov iz 32. člena tega odloka, vih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri pre- če iz pisnega sporočila, ki mu ga poda lastnik ali upravitelj novah in spremembah namembnosti objektov je treba upoš- stavbe sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z določ- tevati pogoje tega odloka. bami tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede na- Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o črtovanega prepuščanja in prevzemanja komunalnih odpad- številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz kov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ, s centralnega registra prebivalstva. tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca. Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne 40. člen službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi Prevzem komunalnih odpadkov in izločanje ločenih prevzemanje komunalnih odpadkov in obračun storitev jav- frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, se ne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu izvaja po letnem programu zbiranja komunalnih odpadkov, spremembe v register prevzemnih mest. ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ. 35. člen Letni program zbiranja komunalnih odpadkov iz prej- Lastnik ali upravitelj stavbe mora zagotoviti, da so tipizi- šnjega odstavka vsebuje: rane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje komunalnih – podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, kate- odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s rim se zagotavlja prevzemanje komunalnih odpadkov, programom prevzemanja komunalnih odpadkov določen za – podatke o številu in razmestitvi prevzemnih mest ter prevzem komunalnih odpadkov. velikosti posod in pogostosti prevzemanja komunalnih od- Če prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so padkov, lahko posode za prepuščanje komunalnih odpadkov, na – podatke o načrtovani letni količini zbranih komunal- prevzemnem mestu le v času, ki je določen z urnikom pre- nih odpadkov po posameznih naseljih oziroma območjih vzemanja teh odpadkov. poselitve, – časovna razporeditev prevzemanja komunalnih od- 36. člen padkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo Za čas do prevzema komunalnih in biološko razgradlji- v posodah na prevzemnih mestih, vih odpadkov mora lastnik ali upravitelj objekta zagotoviti, da – časovna razporeditev prevzemanja komunalnih od- so posode za prepuščanje komunalnih odpadkov in posode padkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov nameščeni v vrečkah, na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih – območja poselitve, kjer se komunalni odpadki pre- površinah in tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki puščajo samo v vrečkah, prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovi- – način prodaje vrečk uporabnikom storitev javne slu- rano ločeno zbirajo komunalne in biološko razgradljive od- žbe, padke. – število posod in vrečk, ki jih bo nabavil izvajalec po Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina letnem programu, prostora primerne velikosti ter poploščena, asfaltirana, be- – čas pranja posod, tonirana ali podobno utrjena. – podatke o izločanju ločenih frakcij z razvrščanjem Posode za prepuščanje komunalnih odpadkov in po- komunalnih odpadkov v sortirnici, sode za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov mora- – opis posod in vozil za prevzemanje komunalnih od- jo biti na zbirnem mestu zavarovani pred soncem, padavina- padkov ter opreme v sortirnici komunalnih odpadkov, ki jih mi in vetrom tako, da zaradi atmosferskih vplivov na bo nabavil po letnem programu in odpadke, ne pride do onesnaženosti neposredne okolice – način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. prevzemnega mesta. Dostop do zbirnega mesta mora biti asfaltiran, tlako- 41. člen van, ali drugače utrjen, razsvetljen in ne sme imeti stopnic. V primeru izpada prevzema po programu zbiranja ko- Za namestitev ene posode na zbirnem mestu, je treba munalnih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vre- zagotoviti najmanj 1,5 m2 površine. Na istem zbirnem mestu menske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzem- se lahko namesti več posod, ki stojijo v dveh ali več nizih, nih mest, mora izvajalec o vzrokih izpada obvestiti razdalja med nizi pa mora biti najmanj 1,20 m. povzročitelje teh odpadkov na krajevno običajen način. Iz- padli prevzem pa se mora opraviti čimprej, ko je to možno. 37. člen Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki so v 42. člen lasti lastnika ali uporabnika stavbe, lahko pristojni organ Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati določi namestitev posod, na javni površini, če iz vloge lastni- sestavo in količino prevzetih komunalnih odpadkov. Stran 494 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno upo- – prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z ne- rabo posod za prevzemanje komunalnih odpadkov. V pri- varnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot meru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije, pristojni občinski inšpekciji (v nadaljevanju: pristojna in- – prepuščati biološko razgradljive odpadke in odpad- špekcija). ke iz vrtov v posodah za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in – prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v 10. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne posodah za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso službe namenjene za prepuščanje teh odpadkov. 43. člen Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komu- 46. člen nalnih odpadkov obvezna. V zabojnike in vrečke, ki so namenjene prepuščanju Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali po- – oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri staviti: občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiral- – nevarne frakcije, nicah, – odpadni gradbeni material in kamenje, – prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali – bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja ko- dejavnosti, sovnih odpadkov, – tople ogorke in pepel, – biološko razgradljive odpadke kompostirati ali jih pre- – kosovne odpadke, puščati v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih – odpadke iz vrtov, odpadkov, ki so v primerih, kjer ni lastnega kompostiranja, – druge biološko razgradljive odpadke in nameščeni ob posodah za prepuščanje komunalnih odpad- – odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne kov, glede na vrsto odpadka. – prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja gostinska ali turistična dejavnost, v pose- 47. člen bnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami, Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan pre- – prepuščati posode ali vrečke s komunalnimi od- vzema komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode in padki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v ča- vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpad- sih, kot so določeni s programom zbiranja komunalnih kov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom odpadkov. delovnega časa za prevzemanje odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan pre- 44. člen vzema biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da so po- Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki sode, ki so namenjene prepuščanju biološko razgradljivih niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto komunalnih od- posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunal- padkov še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje nih odpadkov. biološko razgradljivih odpadkov. Prepovedano je pisati na posode za ločene frakcije, ki Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, so namenjeni za prepuščanje komunalnih odpadkov, ter da se posode za biološko razgradljive odpadke po praznje- lepiti plakate nanje. nju namestijo nazaj na zbirno mesto. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, 45. člen da so pokrovi posod za biološko razgradljive odpadke zapr- Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, ti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na da se: zbirnem mestu. – hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in komunalnih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepu- neškodljivo za okolje, ščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju – hrani ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajal- komunalnih odpadkov. cu javne službe v posodah za biološko razgradljive odpadke Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati ter posodah zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, biološko razgradljivih odpadkov ob posodah ali na posodah varno in neškodljivo za okolje, oziroma posodah, ki niso namenjene prepuščanju biološko – pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je razgradljivih odpadkov. namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali pre- prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovi- velik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih od- jo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih padkov. pokrovih. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo: Če izpade redni prevzem komunalnih odpadkov, ali v – mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komu- času praznikov, ali če so zaradi drugih razlogov posode za nalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij prepuščanje komunalnih odpadkov polne, mora povzročitelj med seboj, komunalnih odpadkov prepuščati odpadke v vrečkah, ki so – mešati ločenih frakcij med komunalne odpadke ta- namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. ko, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju V času prevzema komunalnih odpadkov mora povzro- komunalnih odpadkov v sortirnici, čitelj komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstav- – prepuščati izvajalcu odpadnih zdravil, odpadnih olj in ka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno pre- komunalnih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zlo- vzemanje in zbiranje na poseben način, žene ob posodah. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 495

48. člen ter lastniki in najemniki trgovin in lokalov, morajo namestiti Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost potrebno število košev za odpadke. je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prire- predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradlji- ditev z več kot 1000 udeleženci morajo za čas trajanja vih odpadkov prepuščati v posodah ali vrečkah, ki so name- prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, njene prepuščanju komunalnih odpadkov. da se prireditveni prostor opremi z posodami za prepušča- Če prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov pov- nje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje komunalnih zročitelji komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega čle- odpadkov. na ne uredijo s posebno pogodbo z izvajalcem javne slu- Najkasneje 24 ur po končani prireditvi pa morajo orga- žbe, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo nizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec sami. javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame zbrane od- padke. 49. člen Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora 11. Viri financiranja prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu posod 54. člen in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za pričetek izvajanja Izvajalec javne službe pridobiva sredstva: storitev javne službe. – iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, Lastnik ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora pri- – od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine javiti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začet- obratom za predelavo ločenih frakcij, kom uporabe objekta. – od prodaje komposta in kompostnih mešanic, Lastniku ali upravljavcu iz prejšnjih odstavkov tega čle- – od prodaje lesnih sekancev, na mora pred začetkom uporabe stavbe izvajalec javne slu- – od proračuna Občine Cerknica in žbe potrditi vpis prevzemnega mesta komunalnih odpadkov – iz drugih virov. v register prevzemnih mest. 55. člen 50. člen Obseg stroškov, ki oblikujejo ceno storitev izvajanja Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj komunal- javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, se podrobne- nih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke je določi z letnim načrtom ravnanja z odpadki in cenikom za do 6. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred obračun ravnanja z odpadki za posamezno koledarsko leto. dnevom prevzema. Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovo- 12. Oblikovanje cen storitev ljeno prepuščati kot kosovne odpadke. Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izva- 56. člen jalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj Cena storitev se oblikuje ločeno za: stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega Zbiranje in obdelava odpadkov, ki zajema vse storitve mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih od- povezane z oddajo in prepuščanje odpadkov: padkov. – zbiranje ločenih frakcij, – zbiranje kosovnih odpadkov, 51. člen – zbiranje nevarnih odpadkov, Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopiče- – zbiranje organskih odpadkov, nje komunalnih odpadkov in njihovo sežiganje ali odlaganje – zbiranje ostankov komunalnih odpadkov, v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranje- – sortiranje in prebiranje ločeno zbranih frakcij na sor- vanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. tirnici, Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne od- – razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava padke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži (stiskanje, mletje), izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih – kompostiranje organskih odpadkov, odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali – oddajanje ločenih frakcij v predelavo, odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z – obveščanje in osveščanje. odpadki. Odlaganje odpadkov: Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega od- – odlaganje ostankov komunalnih odpadkov na ureje- stavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih od- nem odlagališču, v kolikor ta obstaja znotraj lokalne sku- padkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe pnosti, na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. – prekladanje ostankov komunalnih odpadkov na pre- Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega od- kladalni postaji, stavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo – prevoz ostankov komunalnih odpadkov do mesta od- ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe stranitve, na stroške Občine Cerknica. Podlaga za izvajalčevo ukrepa- – odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov (seži- nje je odločba občinske inšpekcije. ganje, odlaganje...). 52. člen 57. člen Sežiganje odpadkov iz vrtov je dovoljeno v skladu z Cena storitev ravnanja z odpadki podrobneje določa veljavno zakonodajo. tarifni pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki. Cenik za obračun storitev ravnanja s komunalnimi od- 53. člen padki obravnava in potrdi Občinski svet občine Cerknica, Upravljalec tržnice, igrišč, avtobusnih postajališč, že- na predlog izvajalca najmanj enkrat letno in ob vsaki spre- lezniške postaje, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov membi obsega storitev oziroma vključitvi novega pomem- Stran 496 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije bnejšega stroškovnega elementa ter ob večji spremembi 63. člen cene vplivnega elementa cene. Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem in je počitniška hiša, se obračuna storitev me- 13. Obračun storitev javne službe sečno za ravnanje s komunalnimi odpadki v višini osnovne cene za 120 l z enkratno frekvenco odvoza za gospodinjstva. 58. člen 64. člen Obračun storitev javne službe velja za uporabnika stori- tev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po dne- Prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov vu vselitve v stavbo ali po dnevu začetka uporabe stavbe za iz 17. člena tega odloka se uporablja tudi kot merilo za izvajanje dejavnosti. razdelitev vseh stroškov storitev javne službe med posamez- Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom stori- nimi stanovanjskimi ali poslovnimi enotami v stavbi ali delu tev javne službe izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedi- stavbe, v katerem povzročitelji komunalnih odpadkov prepu- lu: izvajalec obračuna storitev). ščajo komunalne odpadke v skupnih posodah. Če izvajalcu obračuna storitev lastniki stavbe oziroma 59. člen njen upravitelj niso posredovali podatkov o številu prebival- cev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih sta- Izvajanje storitev ravnanja z odpadki se za posamezno novanjih ali podatkov o številu zaposlenih v poslovnih pro- stavbo oziroma posameznega uporabnika storitev se obraču- storih stavbe, ali če se posredovani podatki razlikujejo od na skladno s sprejetim tarifnim pravilnikom o ravnanju z od- podatkov iz Centralnega registra prebivalstva in registra o padki in potrjenim cenikom za obračun ravnanja z odpadki. zaposlenih, uporabi izvajalec obračuna storitev, kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe po posameznih 60. člen stanovanjskih enotah, višino stroškov za gospodinjstvo s Prostornino dejansko prevzetih komunalnih odpadkov šestimi člani (za vsako stanovanjsko enoto), po poslovnih se izračuna na podlagi: enotah pa višino določi izvajalec. – prostornine posod, ki so namenjene za prepuščanje komunalnih odpadkov in 65. člen – števila prevzemov komunalnih odpadkov. Za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalni- V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vreč- mi odpadki se pridobivajo podatki o prebivalcih iz Central- kah, se strošek storitve javne službe vključi v ceno vrečke. nega registra prebivalstva.

61. člen 14. Vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, javne službe ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v stavbi ali število zaposlenih v njej, spre- 66. člen memba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno spo- Infrastrukturni objekti za izvajanje javne službe so: ročiti izvajalcu obračuna storitev na posebnem obrazcu naj- – objekti in naprave zbirnih centrov za prepuščanje in kasneje 14 dni po nastali spremembi. začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in V kolikor so spremembe povezane z olajšavami iz nevarnih frakcij, 62. člena morajo biti priložena ustrezna dokazila. Obrazec – objekti zbiralnic ločenih frakcij in posode za prepu- za sporočanje sprememb mora zagotoviti izvajalec obraču- ščanje ločenih frakcij, na storitev. – oprema in objekti sortirnice za izločanje ločenih frak- Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošte- cij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov, va pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v – objekti in oprema stiskalnice in balirnice odpadkov, naslednjem mesecu od dneva sprejema pisnega sporočila – oprema in objekti kompostarne za kompostiranje bi- o spremembi. ološko razgradljivih odpadkov in V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posre- – odlagališče nenevarnih odpadkov. duje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi Naprave, ki se jih potrebuje za izvajanje javne službe in navede napačne podatke, izvajalec obračuna storitev za so v lasti izvajalcev javne službe so: obračun storitev javne službe uporabi uradne podatke o – oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi. nevarnih frakcij, Če se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne slu- – oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov, žbe ni posredoval podatkov za obračun storitev javne službe – vozila za prevoz ločenih frakcij v predelavo, ali je v prijavi navedel napačne podatke, izvaja dejavnost, – oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih uporabi izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, službe podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejav- – oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njiho- nosti. vo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, – oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za 62. člen prepuščanje komunalnih odpadkov, Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je la- – vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov v stnik stanovanja ali uporabnik oproščen plačila. sortirnico za izločanje ločenih frakcij Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na za- – vozila za prevoz ločenih frakcij in ostankov komunal- časnem delu v tujini oziroma za stanovanje katerega lastnik nih odpadkov iz sortirnice. ali uporabnik biva izven Občine Cerknica in je stanovanje v uporabi le občasno, je lastnik ali uporabnik oproščen plačila 15. Nadzor nad izvajanjem javne službe storitev javne službe za čas odsotnosti. Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se 67. člen ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe. inšpekcija. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 497

16. Kazenske določbe ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- padkov – iz 51. člena, 68. člen 8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev se kaznuje za pre- prireditev ravna v nasprotju z določbami 53. člena in kršek izvajalec javne službe, če: 9. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje ko- 1. ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim načr- munalnih odpadkov za prepuščanje ločenih frakcij. tom in po urniku iz letnega programa zbiranja ločenih frakcij Z denarno kaznijo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekr- iz 25. člena, šek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega 2. ne pripravi letnega programa ločenih frakcij v roku iz člena. 25. člena, Z denarno kaznijo 90.000 tolarjev se kaznuje za prekr- 3. ne vzdržuje posod v zbiralnicah ločenih frakcij in šek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim zbirnih centrih, delom iz prvega odstavka tega člena. 4. ne zagotavlja snažnosti prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, kot to določa 23. člen, 70. člen 5. ne zagotovi oddaje ali predelave zbranih ločenih Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekr- frakcij, šek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prej- 6. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru pre- šnjega člena in: vzemanja ločenih frakcij, v predelavo skladno s predpisom 1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, o ravnanju z odpadno embalažo, kot to določa 43. člen, 7. ne prevzema kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa vrečkah, kot to določa 46. člen, zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz 27. člena, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določba- 8. ne prevzema komunalnih odpadkov in ne izloča lo- mi 43., 44. in 45. člena, čenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov skladno 4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa zbiranja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nas- komunalnih odpadkov iz 40. člena, protju z drugimi določbami 47. člena, 9. ne pripravi letnih programov zbiranja odpadkov v 5. ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vpli- roku iz 25., 26. in 27. člena, vajo na obračun storitev javne službe – iz 61. člena, 10. ne vzdržuje na svoje stroške posod, jih po potrebi 6. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komu- sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih posod ne nalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemlji- nadomesti z novimi, kot to določata 29. in 30. člen, ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- 11. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpad- padkov – iz 51. člena, kov zaradi višje sile, kot to določa 41. člen, 7. prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na pre- 12. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju vzemnih mestih za kosovne odpadke – iz 50. člena, je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, kot to 8. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje ko- določa 28. člen, munalnih odpadkov za prepuščanje ločenih frakcij. 13. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 21. člen, 17. Prehodne in končne določbe 14. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči upora- bnik storitev javne službe, kot to določa 61. člen, 71. člen 15. ne izdela registra prevzemnih mest iz 33. člena, Vzpostavitev izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi 16. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine odpadki iz 7. člena tega odloka določi s programom preho- prevzetih komunalnih odpadkov, kot to določa 42. člen. da na ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki ga obravna- Z denarno kaznijo 90.000 tolarjev se kaznuje za pre- va in potrdi občinski svet. kršek odgovorna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega Uporabniki storitev javne službe, ki so uporabljali stori- člena. tve javne službe na dan uveljavitve tega odloka so se dolžni prilagoditi določbam tega odloka skladno s sklepom občin- 69. člen skega sveta, ki določi roke in način prehoda. Z denarno kaznijo 280.000 tolarjev se kaznuje za pre- Neustrezne obstoječe posode in posode v lasti upora- kršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba bnikov se zamenjajo najkasneje v 5 letih po uveljavitvi tega in: odloka. 1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 43. člen, 72. člen 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vrečkah, kot to določa 46. člen, vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo po- 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določba- datki iz obstoječih evidenc, ki jih je za izvajanje storitev javne mi 43., 44. in 45. člena, službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec. 4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja Izvajalec je dolžan vzpostaviti register prevzemnih mest dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nas- v enem letu od uveljavitve tega odloka. protju z drugimi določbami 47. člena, 5. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastaja- 73. člen jo zaradi dejavnosti iz 48. člena v posodah ali vrečkah za Za obstoječe uporabnike storitev javne službe v stavbi prepuščanje komunalnih odpadkov, ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom, se še največ 6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, pol leta po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev ki vplivajo na obračun storitev javne službe – iz 61. člena, stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji v 7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komu- stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepu- nalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemlji- ščanje komunalnih odpadkov, uporablja veljavni način. Stran 498 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

74. člen – izsek iz plana 1:5.000, Izvajalec javne službe pripravi letne programe zbiranja – kopija katastrskega načrta 1:2.880, komunalnih odpadkov in letna poročila o zbranih količinah – geodetski in katastrski načrt 1:500, prvič za naslednje leto po uveljavitvi odloka. – zazidalna situacija 1:500, Prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, po- – urbanistični in arhitektonski pogoji 1:500, samičnih kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov od fizič- – zasnova hortikulturne ureditve1:500, nih oseb v zbirnem centru bo pričel izvajalec opravljati po – zasnova prometne ureditve 1:500, izgradnji zbirnega centra oziroma ustrezni navezavi na ob- – zasnova komunalne in energetske ureditve 1:500, močju sosednje občine ali v regijskem sistemu. – načrt gradbenih parcel 1: 500. Delovanje zbirnega centra bo določen s programom prehoda na ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. II. MEJA OBMOČJA 75. člen Odlagališče preostankov komunalnih odpadkov zago- 3. člen tavlja občina, do vzpostavitve regijskega sistema odlaganja Večji del območja obdelave se nahaja v katastrski oziroma drugega načina odstranjevanja preostankov komu- občini Rakek, manjši del pa v katastrski občini Cerknica. nalnih odpadkov. Meja območja urejanja, ki poteka v nasprotni smeri urine- ga kazalca ima izhodišče v JV vogalu parc. št. 993/96, 76. člen k.o. Rakek. Od tu teče po južnih mejah zemljišč s parcelni- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- ma številkama 993/225, 993/137, delu meje parcele št. dnem listu Republike Slovenije. 993/252 in celi zahodni meji parcele št. 993/251, vse Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o k.o. Rakek. Dalje teče meja območja urejanja po delu obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov parcelne meje med parcelama št. 227/17, k.o. Rakek in na območju Občine Cerknica (Uradni list SRS, št 2/85, 993/252, k.o. Rakek in se zalomi proti zahodu tako, da 38/87, 24/88 in Uradni list RS, št. 8/91). linija povezuje celotno JZ parcelno mejo parc. št. 993/252 in 993/253, obe k.o. Rakek. Dalje meja urejanja poteka Št. 35201-1/2002 ob parceli št 493/1, k.o Cerknica, ki jo v vogalu tudi seka. Cerknica, dne 20. decembra 2002. Dalje ob severnih mejah cestnih parcel št. 993/148, k.o. Rakek in 993/147, k.o. Rakek. V JV vogalu parcele št. Župan 993/97, k.o. Rakek se meja območja obrne proti jugu Občine Cerknica tako, da prečka cestno parcelo št. 993/147, k.o. Rakek Valentin Schein l. r. in teče dalje po celotni zahodni meji parcele št. 993/225, k.o. Rakek do izhodiščne točke.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE 259. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja C12-8S Tičnica na Rakeku 4. člen Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- Območje, ki ga obravnava ta zazidalni načrt je stavbno gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in zemljišče, predvideno za stanovanjsko gradnjo in spremlja- 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 joče dejavnosti. in 44/97) in statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. V skladu s prostorskimi akti Občine Cerknica je opre- 3/00) je Občinski svet občine Cerknica na 22. seji dne deljeno za pozidavo z enodružinskimi stanovanjskimi objekti 20. 12. 2002 sprejel – prostostoječimi ali v nizu. V stanovanjskih objektih niso dovoljene poslovne de- javnosti, oziroma dejavnosti, ki povzročajo hrup ali občutno O D L O K povečan promet. o zazidalnem načrtu za del območja urejanja C12-8S Tičnica na Rakeku IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE I. SPLOŠNI DOLOČBI OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV 1. člen 5. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del ob- Zazidalni načrt določa: močja urejanja C12-8S Tičnica na Rakeku, ki ga je izdelal – načrt gradbenih parcel, Primis d.d. Vrhnika, pod številko projekta 24/02 v avgustu – nove objekte (arhitektonsko oblikovanje), 2002. – območja dopustne razširitve objekta, – traso glavne ceste, 2. člen – komunalno in energetsko opremo in priključevanje Vsebina zazidalnega načrta: na obstoječe omrežje, 1. Besedni del: – pogoje za urejanje odprtega prostora. – odlok, Objekti so prostostoječi. Z zasnovo in lego so prilago- – obrazložitev, jeni terenu in hkrati poteku ceste. – soglasja. Zasnovo območja določa regulacijska meja (RM) glav- 2. Grafični del: ne ceste z naslednjimi elementi: bankina, vozišče in ploč- Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 499 nik. Regulacijska meja poteka po zunanjem robu cestnega – enostranski dvosmerni pločnik 1,30 m, sveta – ob pločniku. Največji odmik objekta od regulacijske – bankina 0,5 0m. meje je 6,40 m, najmanjši pa 5,80 m. Potek ceste v zazidalnem načrtu je zasnovan idejno. Cesta, ki se na JV delu območja urejanja priključuje na Zaradi prometno-tehničnih rešitev so dopustne tolerance od obstoječi cesti, se prilagaja konfiguraciji terena in parcelnim idejne zasnove do dokončne določitve trase v projektni do- mejam. S svojim krožnim potekom določa tri nize gradbenih kumentaciji. parcel, kot je razvidno iz grafične priloge. Hodniki za pešce so nivojsko ločeni od vozišča z reši- Vsi objekti (22) so dostopni z glavne ceste; objekti tvami, ki omogočajo dostop invalidom. zgornjega in spodnjega niza gradbenih parcel imajo vhode Površine so asfaltirane in zaključene z robniki. Na ob- na južni strani, objekti srednjega niza pa s severne strani. močju uvozov so robniki poglobljeni. Osnovni objekt je pravokotnik velikosti 9 m x 12 m in je Bankine so odklonjene od vozišča, utrjene in urejene. z daljšo stranico vzporeden s terenom. Useki in brežine se ustrezno uredijo. Višinski gabarit je K+P+M. Streha je simetrična dvoka- Eventualno križišče (priključek na zahodni strani) se pnica z naklonom 35 do 40 stopinj. Višina kolenčnega zidu izvede v skladu z zasnovo prometne ureditve in veljavnimi je največ 80 cm. Kritina je enotna, rdeče-rjave barve. Kote tehničnimi normativi. Priključki k novim objektom se izvede- kleti in pritličij so razvidne iz grafične priloge. jo v skladu z zazidalno situacijo. Razširitve objektov so dovoljene na za to predvidenih Parkirne površine se morajo urediti na funkcionalnem območjih: zemljišču posameznega objekta – min 2PM na stanovanje. – območje dopustne razširitve objekta ob vzdolžni fa- sadi je široko največ 3m in dolgo največ do 1/3 osnovnega 7. člen objekta. Višinski gabarit je od K do K+P+M. Streha je poda- Skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje: ljšana strešina osnovne strehe ali simetrična dvokapnica, Vsi obstoječi in novi objekti, ki jih obravnava ta zazidal- pravokotna na glavno streho, ni načrt se morajo priključiti na javna komunalna in energet- – območje dopustne razširitve objekta ob krajši fasadi ska omrežja za: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, je široko največ 3,5m. Višinski gabarit je od K do K+P. oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in telekomu- Streha je usklajena z ostalim objektom, nikacijsko omrežje. – območje dopustne izvedbe rizalita je široko največ Vse priključke, ki potekajo izven ureditvenega območja 1,8m in dolgo največ do 1/3 osnovnega objekta. Višinski tega zazidalnega načrta je potrebno izvajati v skladu s pogoji gabarit je usklajen z višino osnovnega objekta. Streha je upravljalcev posameznih vodov. podaljšana strešina glavne strehe ali streha s pravokotnim Primarno in sekundarno komunalno omrežje poteka slemenom na glavno sleme, praviloma v cestnem telesu ali ob njem. – na območjih dopustnih razširitev je možna izvedba Dovoljene so spremembe tras posameznih komunal- odprte terase s pergolo ali nadstreškom v leseni izvedbi, nih vodov v primeru ustreznejše tehnične rešitve in v skladu – vse strehe eventualnih širitev naj bodo usklajene s z načrtovano ureditvijo sosednjih območij. streho osnovnega objekta. Vsi obstoječi komunalni in energetski vodi se uredijo v Notranji prostori se lahko odpirajo navzven s steklenimi skladu s pogoji tega zazidalnega načrta. stenami – panoramske stene, zimski vrtovi. Polne fasade so obdelane v zaglajenem ometu. 8. člen Pri urejanju in oblikovanju odprtega prostora je potre- Vodovodno omrežje bno upoštevati kraško značilnost območja; podporni zidovi V območju urejanja se zgradi ustrezno vodovodno se izvedejo po enotnem načrtu, tako da: omrežje s hidranti, ki se priključi na obstoječe. – čim bolj sledijo konfiguraciji terena, – visoki so lahko maksimalno 1,20 m, 9. člen – se maksimalno ozelenijo, Kanalizacija – pri večjih višinah stopničasto sledijo naravnemu te- V območju urejanja se zgradi kanalizacija v ločenem renu, sistemu. Meteorne vode se speljejo v ponikovalnico. Sani- – vidna površina podpornih zidov mora biti iz naravne- tarne odpadne vode se zbirajo v vodotesni kanalizaciji in se ga kamna. po predvideni trasi zbirne ceste vodijo v predvideno čistilno Zelene površine naj se v večji meri zasajajo z avtohtono napravo. vegetacijo. Proste površine – na strmejših pobočjih, ob Čistilna naprava je po zazidalnem načrtu locirana na čistilni napravi, ekološkem otoku, pasu med obstoječim na- JZ območju urejanja (parc. št. 993/225, k.o. Rakek), seljem in predvideno pozidavo in okrog balinišča naj se dopušča pa se možnost spremembe lokacije, če se bodo urejajo tako, da bo naravna vegetacija ohranjena v največji na predvideno čistilno napravo priključile tudi že obstoje- meri. če stanovanjske enote s Stare ceste na Rakeku. V tem Območje ob balinišču, na SZ delu območja urejanja, primeru se bo alternativno lokacijo izbralo vzporedno s predstavlja del zelenih površin in je kot tako namenjeno pripravo projektne dokumentacije za predviden kanaliza- rekreaciji. Balinišče, manjši funkcionalni objekt in urejeno cijski sistem. otroško igrišče se ohranjajo v obstoječem obsegu oziroma gabaritih. 10. člen Električno omrežje Na obravnavanem območju ni obstoječih elektroener- V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE getskih vodov oziroma naprav. Predvideni objekti se bodo na elektroenergetsko omre- 6. člen žje priključevali z zemeljskimi kabli, položenimi direktno v Promet zemljo, oziroma uvlečeni v zaščitne cevi pri križanju komu- Cesta ima naslednje elemente: nalnih vodov, voznih površin in dvorišč. Globina vkopa elek- – vozišče 5 m (2 x 2,50 m), troenergetskih kablov je med 0,8 m in 1 m. Stran 500 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Za priključevanje predvidenih objektov je potrebno zgra- daljeni minimalno 3 m. Razdalje med posameznimi rezervo- diti transformatorsko postajo in izvesti srednjenapetostni pri- arji morajo biti najmanj 0,60 m. ključek. Varnostne razdalje se s postavitvijo zaščitnega zidu Za oskrbo območja se zgradi trafo postaja in ustrezno lahko zmanjšajo za polovico. nizkonapetostno omrežje.

11. člen VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN DRUGI POGOJI Javna razsvetljava ZA IZVEDBO ZAZIDALNEGA NAČRTA Za razsvetljavo je potrebno zgraditi napeljavo javne raz- svetljave.Odjemno mesto se določi v projektni dokumenta- 15. člen ciji po pogojih upravljalca. Požarna varnost Za zagotavljanje varnosti pred požarom se mora zgra- 12. člen diti ustrezno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti v pred- Telekomunikacijsko omrežje pisanih razmikih. Do vseh objektov je možen dostop po V območju urejanja se izvede telefonsko omrežje s obstoječi cesti. Reševanje ljudi in premoženja omogočajo priključki do objektov. Omrežje se naveže na obstoječe TK okoliške proste površine. omrežje. Pri izgradnji omrežja je potrebno upoštevati naslednje 16. člen pogoje: Varstvo voda – za izgradnjo TK omrežja mora investitor voditi posto- Zagotoviti je potrebno primeren odvod zalednih voda s pek pridobitve gradbenega dovoljenja na območju pozidave pobočja tako, da ne bodo ogrožena nižje ležeča območja. Pri in priključitve na TK omrežje v skladu s projektno rešitvijo, tem je potrebno upoštevati geomehanske lastnosti tal in po- – zgraditev TK omrežja in vključitev na obstoječe TK skrbeti, da ne bodo povzročene splazitve in erozija pobočij. omrežje je predmet posebnega dogovora med investitorjem Zagotovljena mora biti izvedba ločenega kanalizacij- in Telekomom Slovenije, skega sistema. – upoštevajo se trase obstoječega TK omrežja, Čiste meteorne vode je možno preko meteorne kanali- – pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je zacije speljati v površinske odvodnike ali ponikati, če to potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, dovoljuje teren. PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba, Meteorne vode s povoznih površin so speljane v mete- – obstoječe TK omrežje je potrebno, glede na pozida- orno kanalizacijo ali naravne odvodnike preko peskolovov in vo, ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne reši- lovilcev olj. tve. Eventualno potrebno zaščito ali prestavitev obstoječega Vse sanitarne odpadne morajo biti speljane v javno TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju, kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. – projekt priključitve na TK omrežje lahko izdela le usposobljena in registrirana projektantska organizacija po 17. člen predhodni pridobitvi projektne naloge, ki jo izda Telekom Varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, PE Ljubljana. Stroške izdelave projekta TK omre- Celotno predvideno naselje se nahaja na območju eno- žja nosi investitor gradnje na določenem območju. te kulturne dediščine, ki je registrirana kot Rakek-Arheološko območje Srnjak (EŠD 10965) in je varovano s prvim, drugim 13. člen in tretjim varstvenim režimom za arheološko dediščino. Javna higiena Posegi na obravnavanem območju so možni ob zago- Zbiranje odpadkov bo ločeno, individualno za vsak sta- tovitvi naslednjih kulturnovarstvenih pogojev: novanjski objekt in v skladu z veljavnim občinskim odlokom – na celotnem območju mora biti izveden površinski o ravnanju z odpadki. pregled, ki bo natančneje pokazal prisotnost in obseg arhe- Posebni pogoji v zvezi z javno higieno: oloških ostalin, – vse poti območja morajo biti dovolj široke in utrjene – kolikor bodo rezultati pozitivni, bo potrebno teren tako, da je omogočen prehod specialnim smetarskim vozi- namenjen gradnji, sistematično raziskati, lom, – stroške raziskave je skladno z 59. členom zakona o – v območju je predviden ekološki otok za namestitev varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) dolžan večjega števila zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča. 14. člen Ogrevanje 18. člen V objektih se predvidijo individualna kurišča na trda ali Dovoljene tolerance tega zazidalnega načrta so tekoča goriva ali utekočinjeni naftni plin. +/- 10%. Kurilno olje je treba shranjevati v dvoplaščne vodote- sne kovinske cisterne, oziroma kovinske ali plastične ci- sterne, ki so postavljene v primerne betonske lovilne po- VII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN sode (oziroma v same stanovanjske objekte). Betonske ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ lovilne posode morajo biti oljetesni in sposobne sprejeti vse možno razlito gorivo. Prostor, kjer se gorivo pretaka, 19. člen mora biti utrjen, meteorno vodo s te površine je treba Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih speljati v ponikovalnico preko usedalnika, ki je opremljen z časovnih etapah. lovilcem olja. V smiselno zaključenih etapah je potrebno realizirati Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin bodo vkopani. tudi cestno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Priključki rezervoarja morajo biti od vira vžiga, javne ceste, Zemljišča, ki se ne realizirajo v zaključeni etapi obdrži- stanovanjskega objekta in meje sosednjega zemljišča od- jo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 501

VIII. OBVEZNOST INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI 2. člen IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA Vsebina tega zazidalnega načrta temelji na programski zasnovi za zazidalni načrt Kamna Gorica v Cerknici za cone: 20. člen 10S, 11S in 24C, ki ga je izdelala Area Cerknica d.o.o. v Investitorji in izvajalci so dolžni: juliju 1992. – predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja, – izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite, 3. člen – izvesti infrastrukturno omrežje in priključke v smisel- Vsebina zazidalnega načrta: no zaključenih etapah oziroma sočasno z gradnjo objektov, 1. Besedni del: – urediti okolico in skupne zelene površine. – odlok, – obrazložitev, IX. KONČNE DOLOČBE – soglasja. 2. Grafični del: 21. člen – izsek iz plana 1:5.000, Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri občinskem – izsek iz programske zasnove 1:2.500, upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na – kopija katastrskega načrta 1:2.880, sedežu krajevnega urada. – geodetski in katastrski načrt 1:500, – meja območja urejanja 1:2.880, 22. člen – zazidalna situacija 1:500, Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri- – urbanistični in arhitektonski pogoji 1:500, stojne inšpekcijske službe. – zasnova prometne ureditve 1:500, – zasnova komunalne in energetske ureditve 1:500, 23. člen – parcelacijski načrt 1:500, Z dnem, ko začne veljati ZN Tičnica Rakek, preneha – etape izvajanja 1:1.000. veljati ZN stanovanjske soseske Pod Srnjakom Rakek (Ura- dni list SRS, št. 22/82), v delu s parc. št. 993/137, II. MEJA OBMOČJA 993/225, 993/252, vse k.o. Rakek. V delu kjer novi ZN Tičnica Rakek meji na preostali del 4. člen ZN Pod Srnjakom so v kasnejši fazi potrebni popravki, v Območje obdelave se nahaja v katastrski občini Cerkni- smislu povezave oziroma navezave. ca. Meja območja urejanja, ki poteka v nasprotni smeri urine- 24. člen ga kazalca ima izhodišče v J vogalu parc. št. 577/3. Od tu teče po celotni JV meji iste parcele in dalje, v ravni liniji seka Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem parc. št. 2728/1. Na meji z zemljiščem s parc. št. 531/1 se listu RS. meja območja urejanja obrne proti SZ in teče ob severni meji stare ceste proti Rakeku. Meja se obrne proti JZ tako, da Št. 35005-54/2002 spet prečka parcelo št. 2728/1 in teče v ravni liniji po meji Cerknica, dne 20. decembra 2002. med zemljiščema s parc. št. 2624 in 2630 in prečka parcelo št. 2730/3. Na meji z zemljiščem s parc. št. 2644 (opušče- Župan na pot) se meja zalomi proti JV in teče po južni meji zemljišča Občine Cerknica opuščene poti s parc. št. 2730/3 do točke, kjer se obrne Valentin Schein l. r. proti SV, prečka pot in se zaključi v izhodiščni točki.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN 260. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja KVALITETO GRADITVE urejanja C13-11S Loško v Cerknici 5. člen Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- Območje, ki ga obravnava ta zazidalni načrt je stavbno gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in zemljišče, predvideno za stanovanjsko gradnjo in spremlja- 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 joče dejavnosti. in 44/97) in statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. V skladu s programsko zasnovo srednjeročnega dru- 3/00) je Občinski svet občine Cerknica na 22. seji dne žbenega plana Občine Cerknica je opredeljeno za pozidavo 20. 12. 2002 sprejel z enodružinskimi stanovanjskimi objekti – prostostoječimi ali v nizu. V stanovanjskih objektih niso dovoljene poslovne de- O D L O K javnosti, oziroma dejavnosti, ki povzročajo hrup ali občutno o zazidalnem načrtu za del območja urejanja povečan promet. C13-11S Loško v Cerknici IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE I. SPLOŠNE DOLOČBE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del ob- 6. člen močja urejanja C13-11S Loško v Cerknici, ki ga je izdelal Zazidalni načrt določa: Primis d.d. Vrhnika, pod številko projekta 21/02 v juliju – načrt gradbenih parcel, 2002. – nove objekte (arhitektonsko oblikovanje), Stran 502 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– območja dopustne razširitve objekta, – se maksimalno ozelenijo, – glavno cesto (prenova) in zbirne ceste, – pri večjih višinah stopničasto sledijo naravnemu terenu, – komunalno in energetsko opremo in priključevanje – vidna površina podpornih zidov mora biti iz naravne- na obstoječe omrežje, ga kamna. – pogoje za urejanje odprtega prostora. Zelene površine naj se večji meri zasajajo z avtohtono Objekti so prostostoječi. Z zasnovo in lego so prilago- vegetacijo. Prosta površina med obema pozidanima obmo- jeni terenu in hkrati poteku cest. Objekti št. 1-5 in 11-16 in čjema naj se ureja tako, da v največji meri ohranja naravno objekt št. 23 so dostopni z glavne ceste, objekti št. 6-10 in raščeno vegetacijo. 17-20 in objekt št. 24 so dostopni z zbirne ceste, objekta s št. 21 in 22 pa z dostopne ceste. Zasnovo območja določajo izbrani elementi regulacije: V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE izhodiščni točki I, II, regulacijski meji cest in gradbeni liniji objektov. 7. člen Os glavne ceste poteka 3 m od SV meje zemljišča Promet parc. št. 2728/1, k.o.Cerknica. Območje urejanja se navezuje na obstoječo cesto Loško. Os zbirne ceste poteka 31 m od izhodiščne točke II in Glavna cesta je rekonstruirana stara cesta proti Rake- 3m od JZ meje zemljišča parc. št. 2730/3 k.o. Cerknica. ku in omogoča dostope k zgornjemu nizu objektov. Novo Regulacijska meja določa cestni svet glavne, zbirne in zgrajena zbirna cesta, ki omogoča dostope k spodnjemu dostopne ceste. nizu objektov, teče po trasi opuščene poti. Regulacijska meja 1 (RM1) poteka po meji cestnega Cesti imata naslednje elemente: sveta glavne ceste, regulacijska meja 2 (RM2) poteka po – vozišče 5 m (2 x 2,5 m), meji cestnega sveta dostopne ceste. Regulacijski meji 3 in – enostranski dvosmerni pločnik 1,30 m, 4 (RM3 in RM4) potekata po obeh mejah cestnega sveta – bankina 0,50 m. zbirne ceste. Za dostopa k objektoma 21 in 22 se zgradi dostopna Gradbeni liniji določata lego osnovnim objektom. cesta z naslednjimi elementi: Gradbeni liniji (GL1 in GL2) sta pretežno vzporedni s – vozišče 5 m (2 x 2,5m), potekom glavne in zbirne ceste. – bankini 1 m (2 x 0,5m). GL1 je od osi glavne ceste odmaknjena od 10m do Hodniki za pešce so nivojsko ločeni od vozišča z mož- 11m, GL2 je od osi zbirne ceste odmaknjena od 8,80 m do nostjo dostopa za invalide na vozičkih. Površine so asfaltirane in zaključene z robniki. Na ob- 9,80 m. močju uvozov so robniki poglobljeni. Zgornji niz objektov ima daljšo – SV fasado postavljeno Bankine so odklonjene od vozišča, utrjene in urejene. na GL1, daljša – JV fasada spodnjega niza je prislonjena na Useki in brežine se ustrezno uredijo. GL2. Križišča se izvedejo v skladu z zasnovo prometne ure- Obvezni odmiki in odmiki osnovnih objektov od parcel- ditve in veljavnimi tehničnimi normativi. Priključki k novim nih mej so razvidni iz grafičnih prilog. objektom se izvedejo v skladu z zazidalno situacijo. Osnovni objekt je pravokotnik velikosti 9 m x 12 m. Parkirne površine se morajo urediti na funkcionalnem Višinski gabarit je K+P+M. Streha je simetrična dvoka- zemljišču posameznega objekta – min 2 PM na stanovanje. pnica z naklonom 35 do 40 stopinj. Višina kolenčnega zidu je največ 80 cm. Kritina je enotna, opečne rdeče-rjave 8. člen barve. Kote kleti in pritličij so razvidne iz grafične priloge. Skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje: Razširitve objektov so dovoljene na za to predvidenih Vsi obstoječi in novi objekti, ki jih obravnava ta zazidal- območjih: ni načrt se morajo priključiti na javna komunalna in energet- – območje dopustne razširitve objekta ob vzdolžni fa- ska omrežja za: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, sadi je široko največ 3,5m in dolgo največ do 1/2 osnovne- oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in telekomu- ga objekta. Višinski gabarit je od K do K+P+M. Streha je nikacijsko omrežje. podaljšana strešina osnovne strehe ali simetrična dvokapni- Vse priključke, ki potekajo izven ureditvenega območja ca, pravokotna na glavno streho, tega zazidalnega načrta je potrebno izvajati v skladu s pogoji – območje dopustne razširitve objekta ob krajši fasadi upravljalcev posameznih vodov. je široko največ 3,5m. Višinski gabarit je od K do K+P. Primarno in sekundarno komunalno omrežje poteka Streha je usklajena z ostalim objektom, praviloma v cestnem telesu ali ob njem. – območje dopustne izvedbe rizalita je široko največ Dovoljene so spremembe tras posameznih komunal- 1,8m in dolgo največ do 1/3 osnovnega objekta. Višinski nih vodov v primeru ustreznejše tehnične rešitve in v skladu gabarit je usklajen z višino osnovnega objekta. Streha je z načrtovano ureditvijo sosednjih območij. podaljšana strešina glavne strehe ali streha s pravokotnim Vsi obstoječi komunalni in energetski vodi se uredijo v slemenom na glavno sleme, skladu s pogoji tega zazidalnega načrta. – na območjih dopustnih razširitev je možna izvedba odprte terase s pergolo ali nadstreškom v leseni izvedbi, 9. člen – vse strehe eventualnih širitev naj bodo usklajene s Vodovodno omrežje streho osnovnega objekta. V območju urejanja se zgradi ustrezno vodovodno Notranji prostori se lahko odpirajo navzven s steklenimi omrežje s požarno varnostjo. stenami – panoramske stene, zimski vrtovi… Polne fasade Priključek na obstoječe omrežje poteka po predvideni so obdelane v zglajenem ometu. trasi zbirne ceste izven območja urejanja. Pri urejanju in oblikovanju odprtega prostora je potre- bno upoštevati kraško značilnost območja; podporni zidovi 10. člen se izvedejo po enotnem načrtu, tako da: Kanalizacija – čim bolj sledijo konfiguraciji terena, V območju urejanja se zgradi kanalizacija v ločenem – visoki so lahko maksimalno 1,20m, sistemu. Meteorne vode se speljejo v ponikovalnico. Sani- Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 503 tarne odpadne vode se zbirajo v vodotesni kanalizaciji in se Posebni pogoji v zvezi z javno higieno: po predvideni trasi zbirne ceste vodijo v obstoječo kanaliza- – vse poti območja morajo biti dovolj široke in utrjene cijo. tako, da je omogočen prehod specialnim smetarskim vozi- Priključek na obstoječe omrežje, ki poteka po cesti lom, Loško se izvede v jašku »9«. – v območju je predviden ekološki otok za namestitev večjega števila zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. 11. člen Električno omrežje 15. člen Preko SZ dela območja urejanja potekata (vzpore- Ogrevanje dno) dva daljnovoda napetostnega nivoja 20 kV. Oba V objektih se predvidijo individualna kurišča na trda ali daljnovoda sta izvedena prostozračno, z golimi vodniki, ki tekoča goriva ali utekočinjeni naftni plin. so pritrjeni na tipizirano obešalno opremo. Daljnovod na Kurilno olje je treba shranjevati v dvoplaščne vodote- zahodni strani ima lesena oporišča, ki so vpeta v beton- sne kovinske cisterne, oziroma kovinske ali plastične ci- ske klešče. Daljnovod na vzhodni strani nosijo jekleni sterne, ki so postavljene v primerne betonske lovilne po- predalčni jambori. sode (oziroma v same stanovanjske objekte). Betonske Varovalni koridor daljnovoda v katerem ni dovoljena lovilne posode morajo biti oljetesni in sposobne sprejeti gradnja objektov je širok 15m (7,5m levo in desno od osi vse možno razlito gorivo. Prostor, kjer se gorivo pretaka, daljnovoda). mora biti utrjen, meteorno vodo s te površine je treba Zazidalni načrt predvideva prestavitev in pokablitev speljati v ponikovalnico preko usedalnika, ki je opremljen z 20kV daljnovoda na lesenih oporiščih v cestno telo zbirne lovilcem olja. ceste. Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin bodo vkopani. Pod daljnovodom na jeklenih predalčnih jamborih je Priključki rezervoarja morajo biti od vira vžiga, javne ceste, načrtovana zbirna cesta, najbližji objekti (št. 14, 18, 19, 21) stanovanjskega objekta in meje sosednjega zemljišča odda- upoštevajo predpisan varovalni odmik (najmanj 7,5m). ljeni minimalno 3m. Razdalje med posameznimi rezervoarji Za oskrbo območja se zgradi trafo postaja in ustrezno morajo biti najmanj 0,60m. nizkonapetostno omrežje. Varnostne razdalje se s postavitvijo zaščitnega zidu lahko zmanjšajo za polovico. 12. člen Javna razsvetljava Za razsvetljavo je potrebno zgraditi napeljavo javne raz- VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN DRUGI POGOJI svetljave.Odjemno mesto se določi v projektni dokumenta- ZA IZVEDBO ZAZIDALNEGA NAČRTA ciji po pogojih upravljalca. 16. člen 13. člen Požarna varnost Telekomunikacijsko omrežje Za zagotavljanje varnosti pred požarom se mora zgra- V območju urejanja se izvede telefonsko omrežje s diti ustrezno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti v pred- priključki do objektov. Omrežje se naveže na obstoječe TK pisanih razmikih. Do vseh objektov je možen dostop po omrežje. obstoječi cesti. Reševanje ljudi in premoženja omogočajo Pri izgradnji omrežja je potrebno upoštevat naslednje okoliške proste površine. pogoje: – za izgradnjo TK omrežja mora investitor voditi po- 17. člen stopek pridobitve gradbenega dovoljenja na območju pozi- Varstvo voda dave in priključitve na TK omrežje v skladu s projektno Vse površinske vode, ki pritekajo na območje ureja- rešitvijo, nja in ga prečkajo je potrebno urediti tako, da bodo vsi – zgraditev TK omrežja in vključitev na obstoječe TK stanovanjski in drugi objekti varni pred stoletnimi poplavni- omrežje je predmet posebnega dogovora med investitorjem mi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati do na- in Telekomom Slovenije, ravnega recipienta, ki je sposoben te vode sprejeti brez – upoštevajo se trase obstoječega TK omrežja, škode za dolvodne obrežne lastnike ali v ustrezne poniko- – pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je valnice. potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba, – obstoječe TK omrežje je potrebno, glede na pozi- za odpadno vodo, ki mora biti grajena vodotesno. davo, ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne Vse meteorne vode iz utrjenih površin, kjer se odvija rešitve. Eventualno potrebno zaščito ali prestavitev obsto- motorni promet, morajo biti speljane preko maščobnikov. ječega TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču izvajajo območju, manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, – projekt priključitve na TK omrežje lahko izdela le kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Mani- usposobljena in registrirana projektantska organizacija po pulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob even- predhodni pridobitvi projektne naloge, ki jo izda Telekom tualnem razlitju snovi le-ta v celoti prestreže. Slovenije, PE Ljubljana. Stroške izdelave projekta TK omre- žja nosi investitor gradnje na določenem območju. 18. člen Varstvo naravne in kulturne dediščine 14. člen Na podlagi obstoječe evidence Zavoda RS za varstvo Javna higiena narave, OE Ljubljana, na obravnavanem območju ni eviden- Zbiranje odpadkov bo ločeno, individualno za vsak sta- tiranih naravnih vrednot. Pri poseganju v prostor se mora novanjski objekt in v skladu z veljavnim občinskim odlokom ravnati skladno z določili 96. člena zakona o ohranjanju o ravnanju z odpadki. narave. Stran 504 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

19. člen P R O G R A M P R I P R A V E Dovoljene tolerance tega zazidalnega načrta so sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin +/- 10%. dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica VII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN (Uradni list RS, št. 51/96) ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ 1. člen 20. člen (predmet in vsebina) Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih S tem programom priprave se podrobneje določijo: časovnih etapah. – namen, cilje, vsebina in obseg sprememb in dopol- V smiselno zaključenih etapah je potrebno realizirati nitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega pla- tudi cestno, komunalno in energetsko infrastrukturo. na Občine Cerknica za obdobje 1986-2000, dopolnjene- Zemljišča, ki se ne realizirajo v zaključeni etapi obdrži- ga 24. 10. 1996 (Uradni list RS, št. 51/96, v nadaljevanju: jo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. spremembe in dopolnitve prostorskega plana), – strokovne podlage, ki jih je potrebno pripraviti v sklopu postopka, VIII. OBVEZNOST INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI – organizacija priprave sprememb in dopolnitev pro- IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA storskega plana, – subjekti, ki bodo vključeni v postopek priprave in 21. člen sprejema prostorskega plana, ter roki za njihovo vključeva- Investitorji in izvajalci so dolžni: nje in sodelovanje, – predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja, – terminski plan sprememb in dopolnitev prostorske- – izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite, ga plana, – izvesti infrastrukturno omrežje in priključke v smi- – nosilce strokovnih aktivnosti, selno zaključenih etapah oziroma sočasno z gradnjo ob- – organizacija in naloge sprejemanja, jektov, – in sredstva za pripravo. – urediti okolico in skupne zelene površine. 2. člen (namen in cilji) IX. KONČNE DOLOČBE Namen in cilji sprememb in dopolnitev plana so: – posodobitev plana za potrebe širšega občinskega 22. člen razvojnega interesa, Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri občinskem – opredelitev novih sodobnih prometnih rešitev – ob- upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na voznica, sedežu krajevnega urada. – opredelitev do individualnih pobud za spremembo plana pravnih in fizičnih oseb, 23. člen – širitve ureditvenih območij naselij za kompleksno Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri- gradnjo, stojne inšpekcijske službe. – spremembe namenske rabe prostora, – zgoščevanje in zaokroževanje razpršene gradnje, 24. člen – uskladitev plana z obveznimi republiškimi izhodišči, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem – tehnična posodobitev prostorskega plana – digitali- listu RS. zacija plana, – uskladitev dejanskega stanja s planskimi dokumenti. Št. 35003-3/2002 Cerknica, dne 20. decembra 2002. 3. člen (zakonska podlaga) Župan Spremembe in dopolnitve plana se pripravijo v skladu Občine Cerknica z določili: Valentin Schein l. r. – zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89), – zakona o planiranju in urejanju prostora v preho- dnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90, 58/00), – navodilom o vsebini in metodologiji izdelave pro- 261. Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in storskih strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih družbenega plana Občine Cerknica aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85, v nadaljevanju: NPA), Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, – in ostalo prostorsko zakonodajo. št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. člena zakona o planiranju in urejanju v prehodnem obdobju (Ura- 4. člen dni list SRS, št. 48/90), 34. in 43. člena zakona o urejanju (obseg sprememb in dopolnitev) naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. Spremembe in dopolnitve se v skladu s potrebami 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, pripravijo na vseh po zakonu določenih vsebinah v grafič- 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena statuta Občine Cer- nem in tekstualnem delu. knica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet občine Pri pripravi sprememb in dopolnitev plana se uporab- Cerknica na 22. seji dne 20. 12. 2002 sprejel ljajo obstoječe strokovne podlage. Nove pa se pripravi v Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 505 skladu s pogoji in mnenji, ki jih podajo Občina Cerknica, 3. Strokovna organizacija pripravi osnutek analize organi ministrstev, izdelovalec in ostali subjekti v postopku. možnosti dolgoročnega razvoja (AMDR) v 120 dneh. 4. Osnutek sprememb in dopolnitev plana dostavi iz- 5. člen delovalec občinski službi v 60 dneh od potrditve osnutka (subjekti, ki sodelujejo pri pripravi, oziroma AMDR. soglasodajalci) 5. Občinski svet sprejme osnutek in sklep o javni Organi in organizacije pristojnih ministrstev, ki sode- razgrnitvi, ki traja najmanj 30 dni. lujejo pri pripravi dokumenta po področjih so: 6. V času javne razgrnitve se organizira javna obrav- 1. kmetijstvo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in nava. prehrano, Področje kmetijstva, Dunajska 56-58, Ljubljana, 7. Občani, organi in organizacije ter drugi zainteresi- 2. gozdarstvo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo rani oziroma prizadeti lahko podajo pisne pripombe. in prehrano, Področje za gozdarstvo, Dunajska 56-58, 8. Po končani javni razgrnitvi strokovna organizacija v Ljubljana; Zavod za gozdove RS, Večna pot 2, Ljubljana, roku 30 dni pripravi strokovno stališče do pripomb, ki ga 3. vodno gospodarstvo: Ministrstvo za okolje, prostor obravnava in sprejme občinski svet. in energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za vodno go- 9. Izdelovalec nato v 30 dneh pripravi dopolnjen osnu- spodarstvo, Vojkova 1b, Ljubljana, tek na katerega v 45 dneh pridobi vsa potrebna soglasja 4. rudarstvo: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, na osnutek. Uprava za rudarstvo, Dunajska 48, Ljubljana, 5. naravna dediščina: Ministrstvo za okolje, prostor in 10. Občinska služba posreduje dopolnjen osnutek s energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za varstvo narave, pridobljenimi soglasji in potrebnimi prilogami Uradu za pro- Vojkova 1b, Ljubljana; Regijska področna izpostava javne- storsko planiranje, ki pridobi sklep Vlade RS o usklajenosti ga zavoda, sprememb in dopolnitev z obveznimi izhodišči. 6. kulturna dediščina: Javni zavod RS za varstvo kul- 11. Občinski svet sprejme predlog dokumenta. turne dediščine, Cankarjeva 4/II, p.p. 1571, Ljubljana; 12. V 30 dneh po sprejemu na občinskem svetu, Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, izdelovalec dostavi občinski službi končni elaborat. Beethovnova 2, Ljubljana, 13. Odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne 7. sanacija naravnih virov in varstva okolja: Ministrstvo veljati. za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Sek- tor za varstvo okolja, Vojkova 1b, Ljubljana, 8. člen 8. poselitev: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, (nosilci aktivnosti postopka) Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana, Koordinator postopka in nosilec vseh aktivnosti za 9. promet: Ministrstvo za promet, Urad za ceste, Urad pripravo in sprejem dokumenta je Občina Cerknica. za železnice, Urad za letalstvo, Langusova 4, Ljubljana, Izdelovalec sprememb in dopolnitev plana se izbere v – ceste: Direkcija RS za ceste, Tržaška c. 19, Ljubljana, skladu z zakonom o javnih naročilih. – avtoceste: Družba RS za avtoceste, Dunajska 7, Ljubljana, 9. člen – železnice: Direkcija RS za železniški promet, Kopi- (finančna sredstva) tarjeva ul. 5, Maribor, Sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev občin- – letalstvo: Uprava RS za civilno letalstvo, Kotnikova skih planskih aktov, pripravo strokovnih podlag in drugih 19a, Ljubljana, strokovnih gradiv, za organizacijo in druga potrebna sred- 10. energetika: Ministrstvo za okolje, prostor in stva zagotovi Občina Cerknica v okviru sredstev za ureja- energijo, Urad za energetiko, Dunajska 47, Ljubljana, nje prostora. 11. blagovne rezerve: Področje notranjega trga, Kot- nikova 5, Ljubljana, 10. člen 12. obramba: Ministrstvo za obrambo, Urad za obram- bne zadeve,Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva plo- Ta program priprave začne veljati osmi dan po objavi v ščad 25, Ljubljana. Uradnem listu RS. 6. člen Št. 35003/3/2001 (vključevanje subjektov v postopek) Cerknica, dne 20. decembra 2002. Kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolni- tev plana ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodna mne- Župan nja in pogoje ter soglasja tudi drugih, ki niso našteta v Občine Cerknica prejšnjem odstavku, se le-ta pridobi v postopku. Valentin Schein l. r. Navedeni organi in organizacije morajo na zahtevo izdelo- valca podati svoje pogoje, usmeritve in zahteve, ki jih je potre- bno upoštevati pri pripravi osnutka. Vsi subjekti so dolžni nave- deno dokumentacijo posredovati v 30 dneh od prejete zahteve, sicer se smatra, da nimajo pogojev oziroma zahtev. ČRENŠOVCI Soglasodajalci na osnutek, ki je pripravljen na osnovi njihovih usmeritev nato podajo soglasje, prav tako v 30 262. Sklep o spremembi uradnega elektronskega dneh od prejete vloge, sicer se smatra da soglašajo s poštnega naslova Občinske uprave občine sprejetim gradivom. Črenšovci 7. člen Na podlagi 5. člena uredbe o poslovanju organov jav- (terminski plan) ne uprave z dokumentiranim gradivom (Uradni list RS, štev. 1. Občinski svet sprejme program priprave. 91/01) in 38. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list 2. Izbrana strokovna organizacija (izdelovalec) v 30 RS, št. 18/99, 92/99, 27/01 in 69/02) je župan Občine dneh pridobi pogoje subjektov iz 5. člena. Črenšovci sprejel Stran 506 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P LENART

o spremembi uradnega elektronskega poštnega 264. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih naslova Občinske uprave občine Črenšovci stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Lenart v letu 2003 1. člen V 1. členu sklepa o uradnem elektronskem poštnem Na podlagi 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list naslovu Občinske uprave občine Črenšovci (Uradni list RS, RS, št. 34/99, 113/00, 17/01) in v zvezi z 12. in 20. št. 16/02) se spremeni elektronski poštni naslov in na novo členom pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne glasi: vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanje ter drugih nepre- »Občinska uprava občine Črenšovci uradno posluje z mičnin (Uradni list RS, št. 8/87) je Občinski svet občine elektronskim poštnim naslovom, katerega naslov je: Lenart na 2. seji dne 17. 12. 2002 sprejel [email protected]. Sporočila prejeta na zgoraj navedeni naslov, redno pre- O D L O K gleduje in sprejema pisarna Občinske prave občine Čren- o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških šovci.« komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 2. člen v Občini Lenart v letu 2003 Ta sprememba sklepa začne veljati z dnem podpisa 1. člen župana in se objavi v Uradnem listu RS. Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanj- ske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalne- Št. 7/2003 ga urejanja zemljišča in za vrednost stavbnega zemljišča na Črenšovci, dne 16. januarja 2003. območju Občine Lenart na dan 31. 12. 2002 znaša: 149.000 SIT in je osnova za izračun prometne vrednosti Župan nepremičnin za leto 2003. Občine Črenšovci Anton Törnar l. r. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- ljišč na m2 koristne stanovanjske površine za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100–200 prebivalcev/ ha se izražajo v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka, in sicer: GROSUPLJE – za individualno komunalno ureditev 5,0%; 263. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. – za kolektivno komunalno ureditev 6,0%. Grosuplje – naselje 3. člen Na podlagi 18. člena statuta Občine Grosuplje (Ura- Vrednost m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se do- dni list RS, št. 42/99 in 36/02) in 8. člena odloka o loči v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. člena občinskih cestah (Uradni list RS, št. 14/00) je Občinski tega odloka, pri čemer 60% cene predstavlja korist in pri- svet občine Grosuplje na 2. redni seji dne 18. 12. 2002 prava zemljišča, 40% cene pa predstavlja funkcionalna ugo- sprejel dnost in uporabna vrednost, ter znaša po območjih: – I. območje: ureditveno območje mesta Lenart 2,0% – II. območje: ureditvena območja centrov krajevnih S K L E P skupnosti Jurovski dol, Sv. Trojica in Voličina 1,5% o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Grosuplje – III. območje: druga naselja in stavbna zemljišča raz- – naselje pršene gradnje 1,0% 4. člen I Povprečna gradbena cena m2 koristne stanovanjske po- S tem sklepom se ukine status javnega dobra za ne- vršine, povprečni stroški komunalnega urejanja in vrednost premičnino v k.o. Grosuplje – naselje: nezazidanega stavbnega zemljišča se mesečno valorizirajo z – zemljišče parc. št. 2231/2 cesta v izmeri 266 m2 vl. indeksom podražitev gradbenih storitev, ki jih objavlja Gospo- št. 678. darska zbornica Slovenije – Združenje za gradbeništvo in IGM. II 5. člen Nepremičnina iz I. točke tega sklepa preneha biti javno Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o dobro in postane last Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunal- Grosuplje. nega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/02). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 6. člen dnem listu Republike Slovenije. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 344-9/98 Grosuplje, dne 18. decembra 2002. Št. 35201-28/2002 Lenart, dne 17. decembra 2002. Župan Župan Občine Grosuplje Občine Lenart Janez Lesjak l. r. mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 507

265. Sprememba statuta Občine Lenart S P R E M E M B O P O S L O V N I K A Na podlagi 33.a člena zakona o lokalni samoupravi Občine Lenart (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45-94, 57-94, 14-95, 1. člen 20/95, 63/95, 63/95, 9/96, 9/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00 in V poslovniku Občinskega sveta občine Lenart (Uradni 51/02), 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. list RS, št. 34/99 in 17/01) se spremeni 65. člen tako, da 34/99, 113/00 in 17/01), je Občinski svet občine Lenart se le-ta glasi: na 2. seji dne 17. 12. 2002 sprejel »Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pre- dlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Odbori in komisije štejejo sedem članov. Člane komisij in S P R E M E M B O S T A T U T A odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa Občine Lenart tudi izmed drugih občanov vendar največ polovico članov. Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- 1. člen jih članov. V statutu Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, Prvo sejo odbora skliče župan. 113/00 in 17/01) se spremeni 29. člena statuta tako, da se Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni zdru- le-ta glasi: žljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v »Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana občinski upravi.« imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed 2. člen članov občinskega sveta. Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet Spremeni in dopolni se četrti odstavek 68. člena tako, na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasne- da se le-ta glasi: ga prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v »Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljav- času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju man- no sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina data in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega žu- njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – pana. mnenje, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal navzočih članov.« poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju 3. člen funkcije podžupana odloči občinski svet. Ta sprememba začne veljati takoj in se objavi v Ura- Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- dnem listu Republike Slovenije. lja funkcije posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Št. 01502-1/99 Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- Lenart, dne 17. decembra 2002. sotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če Župan ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomešča- Občine Lenart nja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž l. r. in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja 267. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenart župana.« Na podlagi 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list 2. člen RS, št. 34/99, 113/00 in 17/01) ter 19. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišče v Občini Le- Ta sprememba začne veljati takoj po sprejemu in se nart (Uradni list RS, št. 65/99) je Občinski svet občine objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Lenart na 2. seji dne 17. 12. 2002 sprejel Št. 01502-1/99 Lenart, dne 17. decembra 2002. S K L E P o vrednosti točke za izračun nadomestila Župan za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenart Občine Lenart mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž l. r. 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stav- bnega zemljišča v Občini Lenart za leto 2003 znaša 0,46 SIT. 2. člen 266. Sprememba poslovnika Občine Lenart Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Na podlagi 30. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- dnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2003. dni list RS, št. 72/93, 6/94, 45-94, 57-94, 14-95, 20/95, Št. 35005-2/1999 63/95, 63/95, 9/96, 9/96, 26/97, 70/97, 10/98, Lenart, dne 17. decembra 2002. 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 51/02), 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, Župan 113/00 in 17/01), je Občinski svet občine Lenart na 2. seji Občine Lenart dne 17. 12. 2002 sprejel mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. Stran 508 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

268. Sklep o začasnem financiranju proračunskih 269. Ugotovitveni sklep potreb v letu 2003 Na podlagi 12. člena ustavnega zakona za izvedbo Na podlagi petega odstavka 57. člena zakona o lokalni ustavnih amandmajev IX – LXXXIX k ustavi Socialistične Re- samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, publike Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89) in 15. člena 26/97, 70/97, 10/98, 70/00 in 51/02), zakona o financi- statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, 113/00 in ranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 25. člena 17/01), je Občinski svet občine Lenart, na 2. seji dne statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, 113/00 in 17.12. 2002 sprejel naslednji 17/01), 10. člena odloka o proračunu Občine Lenart za leto 2002 (Uradni list RS, št. 2/02) ter 32. in 33. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, U G O T O V I T V E N I S K L E P 79/01 in 30/02) je župan Občine Lenart dne 17. 12. 2002 1. člen sprejel 1. Z dnem uveljavitve določb 12. člena ustavnega za- kona za izvedbo ustavnih amandmajev IX – LXXXIX k ustavi S K L E P Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. o začasnem financiranju proračunskih potreb 32/89) prenehajo naslednji subjekti: v letu 2003 – Občinska skupnost socialnega varstva Lenart – Občinska skupnost otroškega varstva Lenart 1. člen – Občinska skupnost socialnega skrbstva Lenart V obdobju do začetka veljavnosti proračuna Občine – Komunalna samoupravna interesna skupnost občine Lenart za leto 2003, oziroma v obdobju januar-marec 2003 Lenart se financiranje funkcij Občine Lenart ter njenih nalog in – Občinska izobraževalna skupnost Lenart drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na – SIS občine Lenart podlagi odloka o proračunu Občine Lenart za leto 2002 in – Občinska telesnokulturna skupnost Lenart za iste programe kot v letu 2002. – Občinska kulturna skupnost Lenart – Občinska skupnost za varstvo pred požarom občine 2. člen Lenart V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti – Občinska skupnost za zaposlovanje sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v – Občinska raziskovalna skupnost Lenart enakem obdobju v proračunu za leto 2002. – SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotav- ljanje osnovne preskrbe občine Lenart 3. člen – SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Lenart. V obdobju začasnega financiranja se lahko nadaljuje 2. Pravna naslednica zgoraj navedenih subjektov je Ob- izvajanje in financiranje investicij, ki so sprejete v proračunu čina Lenart. za leto 2002 in začete v letu 2003. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti 2. člen sredstva za financiranje investicij, ki so bile začete v letu Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije 2003 in za katere so bila v proračun za leto 2002 zagotov- in začne veljati osmi dan po objavi. ljena sredstva. Št. 03001-1/2002 4. člen Lenart, dne 17. decembra 2002. Prihodki in odhodki v času začasnega financiranja so sestavni del proračuna Občine Lenart za leto 2003. Župan Po sprejemu proračuna za leto 2003 se v obdobju Občine Lenart začasnega financiranja plačane obveznosti vključijo v prora- mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. čun za leto 2003. 5. člen Sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb v letu 2003 sprejeme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. 270. Program priprave zazidalnega načrta za del naselja Sveta Trojica v Slovenskih goricah 6. člen Obdobje začasnega financiranja iz tega sklepa lahko Na podlagi 25. člena statuta Občine Lenart (Uradni list traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega RS, št. 34/99, 113/00 in 17/01) ter 34., 35. in 36. člena proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ura- občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij dni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni občine. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je župan Občine Lenart sprejel 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- P R O G R A M P R I P R A V E dnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2003 dalje. zazidalnega načrta za del naselja Sveta Trojica Št. 40501-1/2002 v Slovenskih goricah Lenart, dne 17. decembra 2002. Župan 1. UVOD Občine Lenart Območje obdelave je del ureditvenega območja nase- mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. lja Sv. Trojica v Slovenskih goricah in zajema nepozidane Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 509 površine v naselju. Območje bo dokončno določeno pred – drugi predpisi, ki veljajo za posamezne sestavine izdelavo osnutka zazidalnega načrta. okolja ter predmete poslovanja gospodarskih javnih služb. S prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS št. 42/87 2.3. Veljavna prostorska dokumentacija in 24/88 ter Uradni list RS št. 20/90, 55/92, 60/93, Pri izdelavi ZN se upoštevajo in uporabijo naslednja 62/94, 56/97, 71/98 in 44/02) in prostorskimi sestavina- gradiva: mi družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986–1990 – prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Le- (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list nart za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in RS, št. 60/93, 62/94, 56/97, 71/98 in 44/02) je pred- 24/88 ter Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, metno območje opredeljeno kot nezazidano stavbno zemlji- 56/97, 71/98 in 44/02) in prostorske sestavine družbenega šče namenjeno pretežno stanovanjski namenski rabi pro- plana občine Lenart za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, stora. št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, Za predmetno območje je v veljavi odlok o prostorskih 62/94, 56/97, 71/98 in 44/02) za območje Občine Lenart, ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/01). – odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart Ker gre na območju za kompleksno graditev oziroma (Uradni list RS, št. 2/01). ureditev, je za izvajanje posegov v prostor potrebno zagoto- viti ustrezni prostorski izvedbeni načrt. Glede na vsebinska 2.4. Strokovne podlage oziroma programska in zakonska izhodišča je primerna obli- Za pripravo ZN se izdela topografski oziroma topograf- ka prostorskega izvedbenega akta zazidalni načrt. sko katastrski načrt v ustreznem merilu (1:1000 ali 1:500) S tem programom se opredelijo vsebina in obseg ZN, oziroma v digitalni obliki s posnetkom obstoječega stanja na postopek in roki priprave, seznam ministrstev in drugih or- širšem območju obdelave. Navedeni načrt bo predstavljal ganov in organizacij, ki sodelujejo v postopku, izvajalci in osnovo za delo. nosilci upravno-strokovnih aktivnosti ter zagotovitev potre- Pred izdelavo osnutka ZN se izdelajo posebne strokov- bnih finančnih sredstev za izvedbo naloge. ne podlage, ki predstavijo možno ureditev območja v vsaj dveh variantah. Potreba po izdelavi strokovnih podlag se lahko pojavi 2. ORGANIZACIJA PRIPRAVE ZN tudi na osnovi postavljenih zahtev organov in organizacij v pogojih za izdelavno osnutka ZN in bo v postopku ustrezno 2.1. Naročnik, izdelovalec in koordinator priprave ZN razrešena. Naročnik ZN je Občina Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah. 2.5. Vsebina in obseg ZN Izdelovalca ZN bo izbral naročnik v skladu s predpisi o ZN se pripravi v vsebini, kot je predpisana z zakonom o oddaji javnih naročil. urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, Koordinator upravno-strokovnih aktivnosti izdelave ZN št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, je Občinska uprava občine Lenart. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izved- 2.2. Pravne podlage in obseg priprave ZN benih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Pri izdelavi ZN bodo upoštevani naslednji predpisi: Priprava ZN bo obsegala izdelavo osnutka in predlo- – zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ga ZN. (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list Osnutek ZN bo vseboval: RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) 1. tekstualni del z obrazložitvijo in utemeljitvijo ZN, pov- – zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem zetkom in usklajenostjo s prostorskimi sestavinami planskih obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00) aktov Občine Lenart, analizo obstoječega stanja, opisom – navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o prostorskih pogojev za realizacijo programa, opisom rešitev vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. posegov in ureditev vsebovanih v osnutku ZN, potrebnimi 14/85) infrastrukturnimi objekti in napravami za delovanje predlaga- – zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nih posegov in ureditev, opisom prostorskih ureditev po 1/96) posameznih področjih (varovanje naravne in kulturne dedi- – zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) ščine ter bivalnega in delovnega okolja, vodnogospodarske – zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, ureditve, zelene površine), opisom rešitev v zvezi z zaščito št. 7/99) pred naravnimi in drugimi nesrečami, seznamom parcel zno- – zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99) traj obravnavanega območja, oceno stroškov za izvedbo ZN – zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in pogoji organov in organizacij; – zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) 2. kartografski del s pregledno karto območja obdela- – zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, ve v merilu 1:5000, izsekom iz prostorskih sestavin plan- 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95 in skih aktov Občine Lenart, zazidalno situacijo v merilu 1:1000 59/96) s funkcionalnimi, krajinskimi in oblikovalskimi rešitvami, na- – drugi predpisi, ki veljajo za posamezne sestavine črtom komunalne in energetske infrastrukture v merilu okolja ter predmete poslovanja gospodarskih javnih služb 1:1000 oziroma 1:500, načrtom prometnih ureditev ter na- in naslednji predpisi za območje Občine Lenart: črtom gradbenih parcel in določitvijo funkcionalnega zemlji- – odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih šča v merilu 1:1000 oziroma 1:500; in padavinskih voda na območju Občine Lenart (Uradni list 3. osnutek odloka o ZN z opisom meje območja po RS, št. 104/01) parcelnih mejah, funkcijami območja, pogoji za urbanistič- – odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spome- no, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja in pose- nikov v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 24/92 in 13/98) gov v prostor na območju obdelave, pogoji glede komunal- – odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 99/99) nega in energetskega urejanja območja, tolerancami pri legi, – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju velikosti in funkciji objektov in naprav, obveznostmi investi- Občine Lenart (Uradni list RS, št. 58/95 in 13/98) torjev in izvajalcev pri izvajanju ZN in predvidenimi stroški. Stran 510 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

3. PRIPRAVA ZN ustne pripombe in predloge posameznikov, organov in or- ganizacij k osnutku ZN in jih po zaključku javne razgrnitve 3.1. Gradivo za pridobivanje pogojev za pripravo osnut- predala izdelovalcu. ka ZN Zbrane pripombe in predloge bo izdelovalec ZN stro- Na osnovi pripravljenih geodetskih podlag in strokov- kovno obdelal ter do njih pripravil strokovna stališča z opre- nih podlag bo izdelovalec ZN pripravil primerno gradivo za delitvijo, ali se pripombo upošteva ali ne. pridobivanje pogojev organov in organizacij, ki morajo pred O utemeljenosti pripomb in predlogov bo odločil Ob- pričetkom priprave osnutka ZN podati pogoje, smernice in činski svet občine Lenart. mnenja za njegovo pripravo. Občinska uprava bo poskrbela, da bodo vsi, ki so dali pripombe in predloge, pa jih Občinski svet občine Lenart ni 3.2. Organi in organizacije, ki morajo pred pričetkom sprejel, ustrezno seznanjeni z razlogi, zaradi katerih pripom- izdelave osnutka ZN podati pogoje za njegovo pripravo be in predlogi niso bili sprejeti. Pred pričetkom priprave ZN morajo v skladu s 35. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pro- 4.4. Priprava usklajenega predloga ZN stor pogoje za njegovo pripravo podati naslednji organi in Na podlagi stališč občinskega sveta do pripomb in organizacije: predlogov iz javne razgrnitve in obravnave bo izdelovalec – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija osnutek ZN dopolnil v usklajeni predlog ZN. Republike Slovenije za okolje, Območna pisarna Maribor Predlog ZN bo vseboval enake sestavine kot osnutek s – Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat Re- tem, da se bo poleg vsebinskih sprememb zaradi upoštevanja publike Slovenije, izpostava Maribor pripomb od osnutka razlikoval še po tem, da bo vključeval tudi – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slo- soglasja pristojnih organov in organizacij k ZN ter tehnične venije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpo- elemente za zakoličenje objektov in naprav, ki jih določa ZN. stava Maribor – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- 4.5. Organi in organizacije, ki morajo podati soglasja k močna enota Maribor predlogu ZN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ob- Na usklajeni predlog ZN bo izdelovalec ZN pridobil močna enota Maribor soglasja naslednjih pristojnih organov in organizacij: – JP Elektro Maribor – javno podjetje za distribucijo – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija električne energije d.d. Republike Slovenije za okolje, Območna pisarna Maribor – Telekom Slovenije d.d., PE Maribor – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Repu- – Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. Maribor blike Slovenije, izpostava Maribor – Nigrad, JKP d.d. Maribor – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slo- – Krajevna skupnost Sv. Trojica. venije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpo- Po potrebi bodo v odvisnosti od vsebine v postopek stava Maribor vključeni tudi drugi organi in organizacije. – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Če kdo od navedenih organov oziroma organizacij v Slovenije za ceste 30 dneh od prejema vloge ne bi podal pogojev, se bo štelo, – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- da nima pogojev oziroma da s predloženo dokumentacijo močna enota Maribor soglaša. – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ob- močna enota Maribor 3.3. Izdelava osnutka ZN – JP Elektro Maribor – javno podjetje za distribucijo Na osnovi potrjenih strokovnih podlag in pridobljenih električne energije d.d. pogojev organov oziroma organizacij, navedenih v predho- – Telekom Slovenije d.d., PE Maribor dni točki tega programa, bo izdelovalec ZN pripravil osnu- – Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. Maribor tek ZN. – Nigrad, JKP d.d. Maribor – Krajevna skupnost Sv. Trojica. V primeru, da kdo od navedenih organov oziroma or- 4. SPREJEMANJE ZN ganizacij o izdaji soglasja ne bi odločil v 30 dneh po preje- mu zahteve, se bo štelo, da s predlogom ZN soglaša. 4.1. Predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka ZN V skladu z opredeljenimi pristojnostmi bo župan Obči- 4.6. Sprejetje odloka o ZN ne Lenart določil osnutek ZN in sprejel sklep o javni razgrni- Župan bo usklajeni predlog ZN poslal v sprejetje Ob- tvi. Župan bo predložil osnutek ZN v prvo obravnavo Občin- činskemu svetu občine Lenart. Občinski svet sprejme odlok skemu svetu občine Lenart. o zazidalnem načrtu, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 4.2. Javna razgrnitev osnutka ZN S sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu se bo na V skladu s 37. in 38. členom zakona o urejanju naselij območju ZN preklicala veljavnost odloka o prostorskih ure- in drugih posegov v prostor bo sklep o javni razgrnitvi osnut- ditvenih pogojih v Občini Lenart. ka ZN objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni. V času javne razgrnitve bo izvedena tudi javna obravna- 5. ROKI ZA PRIPRAVO ZN va razgrnjenega osnutka ZN na sedežu Krajevne skupnosti Sv. Trojica. Občani v krajevni skupnosti bodo o javni obrav- ZN bo pripravljen v naslednjih rokih: navi obveščeni na krajevno običajen način. – izbor izvajalca: po sprejemu programa priprave – izdelava strokovnih podlag: v 45 dneh po podpisu 4.3. Usklajevanje po končani javni razgrnitvi pogodbe V času javne razgrnitve in javne obravnave bo Občin- – izdelava gradiva za pridobivanje pogojev za pripravo ska uprava občine Lenart zbirala in evidentirala vse pisne in osnutka ZN: v 30 dneh po potrditvi strokovnih podlag Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 511

– pridobivanje pogojev od organov in organizacij: v 30 42/87, 24/88, 3/90 in Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, dneh po oddaji gradiva za pridobivanje pogojev 60/93, 62/94, 56/97). – izdelava osnutka ZN: 45 dni po pridobitvi vseh pred- hodnih pogojev 3. člen – sklep o javni razgrnitvi osnutka ZN in predaja osnut- Postopek sprejemanja in vsebina akta sta predpisana z ka ZN v prvo obravnavo občinskemu svetu: 15 dni od pre- zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ura- dložitve osnutka Občinski upravi občine Lenart dni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni – javna razgrnitev osnutka: 30 dni od začetka veljavno- list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) – v sti objavljenega sklepa o javni razgrnitvi nadaljevanju: ZUNDPP in navodilom o vsebini posebnih stro- – javna obravnava: v času javne razgrnitve kovnih podlag in o vsebini prostorsko izvedbenih aktov (Ura- – priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov dni list SRS, št. 14/85) – v nadaljevanju: podzakonsko iz javne razgrnitve in obravnav: 30 dni od predaje pripomb navodilo. – stališča občinskega sveta do pripomb in predlogov: 30 dni 4. člen – izdelava usklajenega predloga ZN: 30 dni po spreje- Pri pripravi ureditvenega načrta je potrebno upoštevati: tju stališč na občinskem svetu – prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročne- – pridobitev soglasij organov in organizacij: v 30 dneh ga družbenega plana občine Lenart (Uradni list SRS, št. po prejemu usklajenega predloga ZN 42/87, 24/88, 3/90 in Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, – sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu na 60/93, 62/94, 56/97), občinskem svetu: v 30 dneh po prejemu gradiva za drugo – strokovne podlage za ureditev jezera pri Sveti Trojici, obravnavo. ki jih je izdelal ZUM d.o.o. Maribor pod št. 737/2000 v maju 2001, – predpise in podatke o obstoječih infrastrukturnih vo- 6. SREDSTVA ZA PRIPRAVO ZN dih in napravah, – podatke o naravnih lastnostih prostora, Sredstva za strokovne podlage in ZN se zagotovijo v – predpise o varstvu naravne in kulturne dediščine, proračunu Občine Lenart. – predpise o varstvu okolja – druge elemente izdelave (veljavne urbanistične reši- tve sosednjih območij, prometne rešitve). 7. VELJAVNOST PROGRAMA PRIPRAVE ZN 5. člen Ta program priprave začne veljati z dnem sprejetja in Organizacije, ki morajo pred pričetkom izdelave osnut- se objavi v Uradnem listu RS. ka ureditvenega načrta podati svoje soglasje, so: – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Repu- Št. 35005-7/2002 blike Slovenije, izpostava Maribor Lenart, dne 19. decembra 2002. – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slo- venije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpo- Župan stava Maribor Občine Lenart – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. – Zavod za varstvo naravne dediščine Slovenije, Ob- močna enota Maribor – Elektro Maribor – Telekom Slovenije – MOP, Agencija RS za okolje, izpostava Maribor 271. Program priprave ureditvenega načrta Jezera – Mariborski vodovod Maribor pri Sveti Trojici – Pristojna služba občinske uprave za ceste Na podlagi 34., 35. in 36. člena zakona o urejanju – KS Sv. Trojica. naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 6. člen 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 21. člena Izdelovalec ureditvenega načrta bo pripravil primerno statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 33/95 in 75/96) gradivo za pridobivanje predhodnih pogojev in mnenj orga- je Občinski svet občine Lenart na seji dne 17. 12. 2002 nov in organizacij, ki morajo pred pričetkom priprave osnut- sprejel ka podati svoje pogoje in mnenja za njegovo pripravo. Gra- divo bo vsebovalo kratek opis problematike in navedbo, kaj pričakujemo od pogojedajalcev. P R O G R A M P R I P R A V E Če kdo od navedenih organov oziroma organizacij v ureditvenega načrta Jezera pri Sveti Trojici 30 dneh od prejema vloge ne bo podal pogojev, se bo štelo, da nima pogojev oziroma da s predloženo dokumen- 1. člen tacijo soglaša. Ta program določa postopek priprave prostorskega iz- vedbenega načrta – Ureditvenega načrta Jezera pri Sveti 7. člen Trojici (v nadaljevanju: ureditveni načrt). Na podlagi pridobljenih pogojev organov oziroma or- ganizacij, navedenih v predhodnih členih tega programa, 2. člen bo izdelovalec pripravil osnutek ureditvenega načrta, ki Območje, ki ga bo urejal ureditveni načrt, je določeno bo vseboval tekstualni in kartografski del ter osnutek odlo- v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega ka z vsebino, kot jo določa ZUNDPP in podzakonsko družbenega plana Občine Lenart (Uradni list SRS, št. navodilo. Stran 512 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

8. člen P R O G R A M P R I P R A V E Župan Občine Lenart bo predložil osnutek ureditve- sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih nega načrta v obravnavo Občinskemu svetu občine Le- pogojev v Občini Lenart nart. Občinski svet na seji po obravnavi osnutka sprejme 1. UVOD sklep o enomesečni javni razgrnitvi osnutka ureditvenega Občina Lenart je v letu 2000 za območje celotne obči- načrta. Sklep o razgrnitvi bo objavljen v Uradnem listu ne, razen ureditvenega območja naselja Lenart v Sloven- Republike Slovenije. skih goricah in območja prostorskih ureditvenih pogojev za V času javne razgrnitve, ki bo na sedežu Občine Le- naselje Zavrh, sprejela odlok o prostorskih ureditvenih po- nart in bo trajala najmanj 30 dni, bo organizirana javna gojih v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/01, v nadaljeva- obravnava v prostorih Občine Lenart. nju: PUP). S PUP je poleg območja, za katerega veljajo, Občani, organi in organizacije, krajevna skupnost ter določila še: drugi zainteresirani in prizadeti lahko podajo pisne pripom- – funkcije območij be v času trajanja javne razgrnitve osnutka. – skupna in posebna merila in pogoje za posege v Po končani javni razgrnitvi bo župan Občine Lenart prostor za območje, ki se ureja s PUP zavzel stališče do pripomb in predlogov k osnutku uredi- – merila in pogoje za posege v prostor za območja, za tvenega načrta, podanih v času trajanja javne razgrnitve, ki katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načr- bo upoštevano in vnešeno v predlog Ureditvenega načrta. tov. Na podlagi stališč občinskega sveta do pripomb in Občina Lenart je v letu 2001 pričela postopek priprave predlogov iz javne razgrnitve in obravnav bo izdelovalec sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega osnutek dopolnil v usklajeni predlog Ureditvenega načrta. in srednjeročnega plana Občine Lenart, ki je v teku. Predlog ureditvenega načrta bo vseboval enake se- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Le- stavine kot njegov osnutek, s tem da bo poleg vsebinskih nart, ki je bil sprejet decembra 2000, ima za podlago pro- sprememb zaradi upoštevanja pripomb k osnutku vseboval storske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana tudi soglasja pristojnih organov in organizacij k ureditvene- Občine Lenart, ki so bile takrat veljavne, t.j. planske akte iz mu načrtu, navedenih v 5. členu tega programa. leta 1998. Iz navedenega izhaja, da grafični del PUP, ki je Župan Občine Lenart bo predložil predlog ureditve- sestavni del veljavnega odloka, po sprejetju sprememb in nega načrta s poročilom o pripombah iz javne razgrnitve dopolnitev planskih aktov, ki so v teku, ne bo več skladen s občinskemu svetu v obravnavo in mu predlagal sprejem planskimi mejami zazidljivih površin oziroma območij, na ureditvenega načrta z odlokom. katerih bodo možne posamezne vrste posegov v prostor po Odlok o ureditvenem načrtu bo objavljen v Uradnem sprejetju noveliranega plana. To pomeni, da brez sprememb listu Republike Slovenije. in dopolnitev PUP za nova stavbna zemljišča, ki bodo opre- deljena v planu, ne bo pravne podlage za izvajanje posegov 9. člen v prostor (kljub temu, da bo neko zemljišče v planu občine Investitor ureditvenega načrta je Občina Lenart. opredeljeno kot stavbno zemljišče, na njem gradnja ne bo Izdelovalec ureditvenega načrta bo izbran kot najugo- možna). dnejši na osnovi izdelane ponudbe v zbiranju ponudb za S spremembami in dopolnitvami PUP se bodo določbe izbor izvajalca za izdelavo ureditvenega načrta, ki ga bo odloka, zlasti pa grafične priloge, uskladile s spremenjenimi pripravila in izvedla občina. in dopolnjenimi prostorskimi sestavinami planskih aktov. Koordinator pri izdelavi ureditvenega načrta je režijski Namen izdelave sprememb in dopolnitev PUP je prido- obrat Občine Lenart. bitev pravnih podlag za izdajo dovoljenj za posege v prostor in graditev na tistih stavbnih zemljiščih, ki bodo postala 10. člen stavbna s spremembami in dopolnitvami planskih aktov. Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Repu- S tem programom se opredelijo vsebina in obseg PUP, blike Slovenije in začne veljati z dnem sprejema na Občin- postopek in roki priprave, seznam ministrstev in drugih or- skem svetu občine Lenart. ganov in organizacij, ki sodelujejo v postopku, izvajalci in nosilci upravno-strokovnih aktivnosti ter zagotovitev potre- Št. 35005-6/2002 bnih finančnih sredstev za izvedbo naloge. Lenart, dne 17. decembra 2002. 2. OSNOVE ZA PRIPRAVO SPREMEMB Župan IN DOPOLNITEV PUP Občine Lenart 2.1. Naročnik, izdelovalec in koordinator priprave spre- mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. memb in dopolnitev PUP Naročnik sprememb in dopolnitev PUP je Občina Le- nart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah. Izdelovalca sprememb in dopolnitev PUP bo izbral na- ročnik v skladu s predpisi o oddaji javnih naročil. 272. Program priprave sprememb in dopolnitev Koordinator upravno-strokovnih aktivnosti izdelave spre- prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Lenart memb in dopolnitev PUP je Občinska uprava občine Lenart. Na podlagi 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni 2.2. Pravne podlage in obseg priprave sprememb in list RS, št. 34/99, 113/00 in 17/01) ter 34., 35. in 36. dopolnitev PUP člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pro- Pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP bodo upošte- stor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 vani naslednji predpisi: ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in – zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor 44/97) je Občinski svet občine Lenart na seji 17. 12. (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list 2002 sprejel RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 513

– zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem morajo pred pričetkom priprave osnutka sprememb in obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00) dopolnitev PUP podati pogoje, smernice in mnenja za – navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o njegovo pripravo. vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) 3.2. Organi in organizacije, ki morajo pred pričet- – zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in kom izdelave osnutka sprememb in dopolnitev PUP po- 1/96) dati pogoje za njegovo pripravo – zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) Pred pričetkom priprave sprememb in dopolnitev – zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, PUP morajo v skladu s 35. členom zakona o urejanju št. 7/99) naselij in drugih posegov v prostor pogoje za njegovo – zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99) pripravo podati naslednji organi in organizacije: – zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija – zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) Republike Slovenije za okolje, Območna pisarna Maribor – zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Re- 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95 in publike Slovenije, izpostava Maribor 59/96) – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slo- – drugi predpisi, ki veljajo za posamezne sestavine venije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, okolja ter predmete poslovanja gospodarskih javnih služb izpostava Maribor in naslednji predpisi za območje Občine Lenart: – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republi- – odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ke Slovenije za ceste in padavinskih voda na območju Občine Lenart (Uradni list – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- RS, št. 104/01) močna enota Maribor – odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spome- – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ob- nikov v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 24/92 in 13/98) močna enota Maribor – odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 99/99) – JP Elektro Maribor – javno podjetje za distribucijo – drugi predpisi, ki veljajo za posamezne sestavine električne energije d.d. okolja ter predmete poslovanja gospodarskih javnih služb. – Telekom Slovenije d.d., PE Maribor Priprava sprememb in dopolnitev PUP bo obsegala – Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. Maribor izdelavo tekstualnega dela, grafičnega dela in odloka z us- – Nigrad, JKP d.d. Maribor trezno obrazložitvijo ter faze osnutka, predloga in končnih – Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Vodnogo- elaboratov sprememb in dopolnitev PUP. spodarski sektor Maribor V postopku bodo za pripravo osnutka pridobljeni pogo- – Krajevne skupnosti Lenart, Sv. Jurij, Sv. Trojica in ji ter mnenja organov in organizacij, na akt pa bodo pridob- Voličina. ljena tudi ustrezna soglasja. Po potrebi bodo v odvisnosti od vsebine v postopek vključeni tudi drugi organi in organizacije. 2.3. Veljavna prostorska dokumentacija Če kdo od navedenih organov oziroma organizacij v Pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP se upoštevajo 30 dneh od prejema vloge ne bi podal pogojev, se bo in uporabijo naslednja gradiva: štelo, da nima pogojev oziroma da s predloženo doku- – prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Le- mentacijo soglaša. nart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in 24/88 ter Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, 3.3. Izdelava osnutka sprememb in dopolnitev PUP 56/97, 71/98 in 44/02) in prostorske sestavine družbene- Na osnovi razpoložljivih podlag in pridobljenih po- ga plana občine Lenart za obdobje 1986–1990 (Uradni list gojev organov oziroma organizacij, navedenih v predho- SRS št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, dni točki tega programa, bo izdelovalec sprememb in 62/94, 56/97, 71/98 in 44/2002) za območje Občine dopolnitev PUP pripravil osnutek sprememb in dopolni- Lenart, tev PUP. – odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Le- Osnutek sprememb in dopolnitev PUP bo vseboval: nart (Uradni list RS, št. 2/01). 1. tekstualni del z obrazložitvijo in utemeljitvijo spre- – spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin plan- memb in dopolnitev PUP, povzetkom in usklajenostjo s skih aktov Občine Lenart, ki so v teku prostorskimi sestavinami planskih aktov Občine Lenart, – ustrezne obstoječe strokovne podlage. opisom spremenjenih in dopolnjenih meril in pogojev za posege v prostor, pogoji organov in organizacij; 2.4. Strokovne podlage 2. kartografski del s potrebnimi prikazi opredelitev iz Za samo izdelavo sprememb in dopolnitev PUP nove planskih aktov, veljavnih za območje občine ter spreme- strokovne podlage niso predvidene. njenim in dopolnjenim grafičnim delom PUP v ustreznem Potreba po njihovi izdelavi se lahko pojavi na osnovi merilu; postavljenih zahtev organov in organizacij v pogojih za izde- 3. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah lavno osnutka sprememb in dopolnitev PUP in bo v postop- PUP z opredelitvijo spremenjenih in dopolnjenih meril in ku ustrezno razrešena. pogojev za posege v prostor.

3. PRIPRAVA OSNUTKA SPREMEMB 4. SPREJEMANJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV PUP IN DOPOLNITEV PUP 3.1. Gradivo za pridobivanje pogojev za pripravo osnut- 4.1. Predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka spre- ka sprememb in dopolnitev PUP memb in dopolnitev PUP Na osnovi razpoložljive prostorske dokumentacije in V skladu z opredeljenimi pristojnostmi bo župan Ob- strokovnih podlag bo izdelovalec PUP pripravil primerno čine Lenart določil osnutek sprememb in dopolnitev PUP gradivo za pridobivanje pogojev organov in organizacij, ki in sprejel sklep o javni razgrnitvi. Župan bo predložil osnu- Stran 514 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije tek sprememb in dopolnitev PUP v prvo obravnavo Ob- – Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. Maribor činskemu svetu občine Lenart. – Nigrad, JKP d.d. Maribor – Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Vodnogo- 4.2. Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolni- spodarski sektor Maribor. tev PUP K predlogu sprememb in dopolnitev PUP podajo V skladu s 37. in 38. členom zakona o urejanju mnenje: naselij in drugih posegov v prostor bo sklep o javni razgr- – Krajevne skupnosti Lenart, Sv. Jurij, Sv. Trojica in nitvi osnutka sprememb in dopolnitev PUP objavljen v Voličina. Uradnem listu Republike Slovenije. Javna razgrnitev bo V primeru, da kdo od navedenih organov oziroma trajala 30 dni. V času javne razgrnitve bo izvedena tudi organizacij o izdaji soglasja oziroma mnenja ne bi odločil javna obravnava razgrnjenega osnutka sprememb in do- v 30 dneh po prejemu zahteve, se bo štelo, da s predlo- polnitev PUP na sedežu občine. Občani in drugi zaintere- gom sprememb in dopolnitev PUP soglaša. sirani bodo o javni obravnavi obveščeni na primerni na- čin. 4.6. Sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah PUP 4.3. Usklajevanje po končani javni razgrnitvi Župan bo usklajeni predlog sprememb in dopolnitev V času javne razgrnitve bo Občinska uprava občine PUP poslal v sprejetje Občinskemu svetu občine Lenart. Lenart zbirala in evidentirala vse pisne in ustne pripombe Ta ga bo sprejel z odlokom. Odlok se objavi v Uradnem in predloge posameznikov, organov in organizacij k osnut- listu Republike Slovenije. ku sprememb in dopolnitev PUP in jih po zaključku javne razgrnitve predala izdelovalcu. 5. ROKI ZA PRIPRAVO SPREMEMB Zbrane pripombe in predloge bo izdelovalec spre- IN DOPOLNITEV PUP memb in dopolnitev PUP strokovno obdelal ter do njih Spremembe in dopolnitev PUP bodo pripravljene v pripravil strokovna stališča z opredelitvijo, ali se pripom- naslednjih rokih: bo upošteva ali ne. – izbor izvajalca: po sprejemu programa priprave O utemeljenosti pripomb in predlogov bo odločil Ob- – izdelava gradiva za pridobivanje pogojev za pripra- činski svet občine Lenart. vo osnutka sprememb in dopolnitev PUP: v 75 dneh po Občinska uprava bo poskrbela, da bodo vsi, ki so sklenitvi pogodbe dali pripombe in predloge, pa jih Občinski svet občine – pridobivanje pogojev: 30 dni Lenart ni sprejel, ustrezno seznanjeni z razlogi, zaradi – izdelava osnutka sprememb in dopolnitev PUP: 30 katerih pripombe in predlogi niso bili sprejeti. dni po sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih se- stavin planskih aktov Občine Lenart 4.4. Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP – sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- Na podlagi stališč občinskega sveta do pripomb in polnitev PUP: 15 dni od predložitve osnutka Občinski predlogov iz javne razgrnitve in obravnave bo izdelovalec upravi občine Lenart osnutek sprememb in dopolnitev PUP dopolnil v usklajeni – javna razgrnitev osnutka: 30 dni od začetka veljav- predlog sprememb in dopolnitev PUP. nosti objavljenega sklepa o javni razgrnitvi Predlog sprememb in dopolnitev PUP bo vseboval – javna obravnava: v času javne razgrnitve enake sestavine kot osnutek s tem, da se bo poleg vse- – priprava strokovnih stališč do pripomb in predlo- binskih sprememb zaradi upoštevanja pripomb od osnut- gov iz javne razgrnitve in obravnav: 30 dni od predaje ka razlikoval še po tem, da bo vključeval tudi soglasja pripomb pristojnih organov in organizacij k spremembam in dopol- – stališča občinskega sveta do pripomb in predlo- nitvam PUP. gov: 30 dni Župan bo usklajeni predlog sprememb in dopolnitev – izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in do- PUP poslal v sprejetje Občinskemu svetu občine Lenart. polnitev PUP: 30 dni po sprejetju stališč na občinskem svetu 4.5. Organi in organizacije, ki morajo podati sogla- – pridobitev soglasij: 30 dni sja k predlogu sprememb in dopolnitev PUP – sprejem predloga odloka o spremembah in dopol- Na usklajeni predlog sprememb in dopolnitev PUP nitvah PUP na občinskem svetu: 30 dni. bo izdelovalec sprememb in dopolnitev PUP pridobil so- 6. FINANCIRANJE PRIPRAVE SPREMEMB glasja naslednjih pristojnih organov in organizacij: IN DOPOLNITEV PUP – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Območna pisarna Maribor Sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev PUP v – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Re- okvirni vrednosti 3,000.000 SIT se zagotovijo iz proraču- publike Slovenije, izpostava Maribor na Občine Lenart. – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slo- venije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 7. VELJAVNOST PROGRAMA PRIPRAVE SPREMEMB izpostava Maribor IN DOPOLNITEV PUP – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republi- Ta program začne veljati z dnem sprejetja na Občin- ke Slovenije za ceste skem svetu občine Lenart in se objavi v Uradnem listu RS. – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- močna enota Maribor Št. 00303-62/2002 – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ob- Lenart, dne 17. decembra 2002. močna enota Maribor – JP Elektro Maribor – javno podjetje za distribucijo Župan električne energije d.d. Občine Lenart – Telekom Slovenije d.d., PE Maribor mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 515

MIRNA PEČ 5. člen Način dela sveta ureja poslovnik, ki ga sprejme svet. 273. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in Administrativno-tehnična opravila za svet zagotovi občinska vzgojo v cestnem prometu uprava. Na podlagi 3. člena zakona o varnosti cestnega pro- 6. člen meta (Uradni list RS, št. 30/98), 21. člena zakona o lokalni Svet je dolžan vsako leto pripraviti poročilo o svojih samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 in aktivnostih v preteklem letu in pripraviti program za prihod- 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00 in 51/02) in 15. člena nje leto. statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99) je 7. člen Občinski svet občine Mirna Peč na 2. redni seji dne 14. 1. 2003 sprejel Finančna sredstva za izvajanje nalog sveta se, na pod- lagi vsakoletnega programa dela sveta, zagotovijo v občin- skem proračunu. Svet lahko za opravljanje svojega dela in O D L O K nalog pridobi sredstva tudi iz drugih virov. o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v 8. člen cestnem prometu v Občini Mirna Peč Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listi Republike Slovenije. 1. člen S tem odlokom se ustanovi, določi sestava in delovno Št. 032-01-04/03 področje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mirna Peč, dne 14. januarja 2003. Občini Mirna Peč (v nadaljnjem besedilu: svet). Župan 2. člen Občine Mirna Peč Svet šteje pet članov, ki jih imenuje župan Občine Zvone Lah l. r. Mirna Peč na predlog organa zavoda oziroma sveta, ki bodo sestavljali svet. Svet sestavljajo: – predstavnik osnovne šole, – predstavnik sveta staršev, – predstavnik policijske postaje Novo mesto, oddelek Mirna Peč, 274. Odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči družini na domu – predstavnik občinske uprave, – predstavnik občanov. Na podlagi 43. člena zakona o socialnem varstvu Svet se imenuje za dobo štirih let, člani sveta pa so (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US, 1/99 in lahko ponovno imenovani. 41/99, 36/00, 54/00, 26/01), 6. člena pravilnika o Na prvi seji sveta, ki jo skliče župan, člani sveta, na standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ura- predlog župana, imenujejo predsednika sveta. dni list RS, št. 52/95, 2/98), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 3. člen 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 Svet deluje na področju varnosti, vzgoje in preventive v in 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00 in 51/02) in 15. cestnem prometu, skrbi za razvijanje in izvajanje ukrepov za člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99) večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležen- je Občinski svet občine Mirna Peč na 2. redni seji dne cev v cestnem prometu ter razvijanje humanih in solidarnih 14. 1. 2003 sprejel odnosov med udeleženci v cestnem prometu.

4. člen O D L O K Svet opravlja zlasti sledeče naloge: o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči – preučuje in obravnava varnost v cestnem prometu ter predlaga pristojnim organom ukrepe za izboljšanje var- družini na domu nosti v cestnem prometu; – sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji po- I. SPLOŠNE DOLOČBE membnimi za varnost v cestnem prometu; – pospešuje in vzpodbuja aktivnosti prometne vzgoje v 1. člen vrtcu in osnovni šoli; S tem odlokom se ureja organizacija, način in oblika – razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne služ- izvajanja javne službe pomoči družini na domu v delu, ki be; se nanaša na socialno oskrbo na domu, upravičence do – izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije in dru- socialne oskrbe, obseg storitev, cene storitev in način ga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja; plačila. – sodeluje s sveti drugih občin in s Svetom za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, 2. člen – ugotavlja in preučuje stanje prometne varnosti na Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upra- območju občine na državnih, občinskih in gozdnih cestah vičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ter drugih javnih prometnih površinah in predlaga ukrepe za ko socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas ureditev in izboljšanje prometne varnosti občinskemu svetu, nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v županu in občinski upravi. drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Stran 516 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

3. člen 9. člen Socialna oskrba na domu se začne izvajati na zahtevo Storitve javne službe so, pod pogoji iz prejšnjega čle- upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. na, dostopne: Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti – osebam starim nad 65 let, ki so zaradi starosti ali do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, traja- pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostoj- nju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih čla- no življenje, nov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in – osebam, s statusom invalida po zakonu o družbe- upravičencem ali družino. nem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po Drugi del zajema neposredno izvajanje storitve na do- oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življe- mu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorje- nja, če stopnja in vrsta invalidnosti omogočata občasno nem obsegu. oskrbo na domu, Obseg in vrsta storitve se določita s pisnim dogovorom – druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica med upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom in do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih izvajalcem javne službe, ki se praviloma sklepa za nedolo- funkcij, čen čas. – kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne II. VRSTA STORITEV pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življe- 4. člen nje, – hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v tele- Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste sto- snem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. ritev: – gospodinjsko pomoč, – pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE – pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. 5. člen 10. člen Gospodinjska pomoč obsega: Za Občino Mirna Peč organizirajo in izvajajo pomoč – prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo na domu kot javno službo pod enakimi pogoji javni social- živil in pripravo enega toplega obroka hrane, no varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki – pomivanje uporabljene posode, pridobijo koncesijo na javnem razpisu. – osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem Medsebojne pravice in obveznosti med Občino Mir- smeti, na Peč in izvajalcem se dogovorijo s pogodbo. – postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega pro- stora. V. IZVAJALCI IN NORMATIV STORITVE 6. člen 11. člen Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega: – pomoč pri oblačenju in slačenju, Storitve pomoči družini na domu opravljajo delavci, – pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnov- določeni po zakonu o socialnem varstvu in po pravilniku nih življenjskih potreb, o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. – vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomoč- 12. člen kov. Normativ za izvajanje javne službe pomoči družini na 7. člen domu se določi v skladu s pravilnikom o standardih in Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega: normativih socialno varstvenih storitev. – vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prosto- voljci in s sorodstvom, – spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih ob- VI. CENA IN PLAČILO STORITEV veznosti, 13. člen – informiranje ustanov o stanju in potrebah upravi- čenca ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo. Cena storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, pre- dlaga pa organ upravljanja izvajalca socialne oskrbe na III. UPRAVIČENCI domu. K ceni si mora izvajalec pridobiti soglasje Občin- skega sveta občine Mirna Peč. 8. člen Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, 14. člen ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Mirna Peč Upravičenci so dolžni sami plačevati stroške nepo- in ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, srednega izvajanja socialne oskrbe na domu v dogovorje- da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo ni vsebini in v dogovorjenem obsegu. zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcioni- Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg rajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen upravičenca tudi osebe, ki jih do upravičenca veže pre- čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi živninska obveznost, katera izhaja iz zakona ali pogodbe- družini ali v drugi organizirani obliki. nega razmerja. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 517

VII. OPROSTITVE PLAČILA STORITEV Če je bila upravičencu ali zavezancu priznana oprosti- tev na podlagi lažnih dokazil ali lažnega prikazovanja dejan- 1. Oprostitve v zvezi s pripravo storitve skega stanja, je dolžan povrniti plačniku storitve vse stro- ške, ki so nastale v zvezi s priznanjem oprostitve, skupaj z 15. člen zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva, ko mu V celoti so vsi udeleženci oproščeni plačila tistega dela je bila pravica neopravičeno priznana. storitve, ki je namenjen pripravi in sklenitvi dogovora o izva- janju storitve v skladu z zakonom. 22. člen Center za socialno delo vsako leto v začetku leta po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci, ki 2. Oprostitve v zvezi z izvajanjem storitev jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje po merilih, 16. člen ki jih je določila Vlada Republike Slovenije, in na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja po Upravičenci, ki niso plačilno sposobni ali katerih plačil- postopku in na način, kot velja za odločanje o oprostitvi. na sposobnost ne dosega vrednosti storitve, lahko vložijo pri Centru za socialno delo zahtevo za delno ali celotno 23. člen oprostitev plačila stroškov storitve. Center za socialno delo lahko na zahtevo upravičenca V primerih iz prejšnjega odstavka je dolžan znesek, za ali zavezanca za določeno obdobje določi oprostitev v vi- katerega je bil upravičenec oproščen plačila, plačati zaveza- šjem znesku, kot bi šla upravičencu oziroma zavezancu po nec. merilih Vlade Republike Slovenije, če za to pridobi predho- Zavezanec, ki je fizična oseba, lahko uveljavlja oprosti- dno soglasje občine. tev zase, če ni plačilno sposoben ali če njegova plačilna sposobnost ne dosega zneska, za katerega je bil oproščen upravičenec. VIII. DOKUMENTACIJA Zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do opro- stitev. 24. člen 17. člen Izvajalci socialne oskrbe na domu so dolžni voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika stori- O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev tega odloka tve, ki obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, odloča v okviru javnih pooblastil tisti center za socialno vzpostavljene in vodene v skladu z določili zakona o social- delo, ki je po zakonu krajevno pristojen za upravičenca, po nem varstvu, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu postopku in merilih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije. zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podat- 18. člen ke o plačilih ali oprostitvah za storitve. Plačila storitve pomoči družini na domu je v celoti opro- 25. člen ščen vsak upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju stori- Izvajalec je dolžan izdelati: tve v skladu z zakonom in če: – delno polletno poročilo, ki obsega opis opravljenega – nima družinskih članov in drugih zavezancev, programa dela, – nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne – končno letno poročilo, ki obsega opis opravljenega dosega meje socialne varnosti, programa dela ter vsebinski in finančni plan del za naslednje – ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali dru- leto, gih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči dru- – poročilo na zahtevo naročnika. ge osebe. 26. člen 19. člen Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev pri uporabni- Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja ku vrši izvajalec, ki obenem sprejema tudi vse pritožbe in oprostitve plačila stroškov za pomoč družini na domu le, če pripombe. dovoli zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepre- mičnin v korist Občine Mirna Peč. 20. člen IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI Upravičenec ali zavezanec, ki je deloma ali v celoti 27. člen oproščen plačila storitve, je dolžan takoj ali najpozneje v Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- roku petnajstih dni po nastanku razlogov, sporočiti pristoj- dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. nemu centru za socialno delo vsako spremembo, ki bi lahko 2003 dalje. vplivala na obstoj pravice ali na višino oprostitve. Če center za socialno delo ugotovi, da sporočena spre- 28. člen memba dejansko vpliva na obstoj pravice ali višino oprostitve, Z dnem začetka uporabe tega odloka preneha veljati izda odločbo, s katero na novo določi višino oprostitve s odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči druži- prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. ni na domu in merilih za določanje plačil storitev (Uradni list 21. člen RS, št. 79/00). Če upravičenec oziroma zavezanec, ki mu je bila priz- Št. 032-01-03/03 nana pravica do oprostitve, ne sporoči spremembe, ki bi Mirna Peč, dne 14. januarja 2003. lahko vplivala na višino oprostitve, ali je ne sporoči v določe- nem roku, je dolžan povrniti plačniku storitve razliko, ki je Župan nastala zaradi spremenjenih okoliščin, skupaj z zakonsko Občine Mirna Peč zamudnimi obrestmi, od nastanka spremembe. Zvone Lah l. r. Stran 518 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

TRŽIČ Skupina Podskupina v SIT 275. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB proračunu Občine Tržič za leto 2003 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Na podlagi odloka o proračunu Občine Tržič za leto (750+751+752) 5,300.000 2003 (Uradni list RS, št. 61/02), 3. in 40. člena zakona o 75 * PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 5,300.000 javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 30/02) 750 Prejeta vračila danih posojil 5,300.000 ter 18. in 86. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, 751 Prodaja kapitalskih deležev – št.15/99, 20/01 in 79/01), je Občinski svet občine Tržič 752 Kupnine iz naslova privatizacije – V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH na 2. redni seji dne 27. 12. 2002 sprejel DELEŽEV (440+441+442) 4,000.000 44 * DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH O D L O K DELEŽEV 4,000.000 o spremembah in dopolnitvah odloka o 440 Dana posojila – proračunu Občine Tržič za leto 2003 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 4,000.000 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije – 1. člen VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN Besedilo 2. člena odloka o proračunu Občine Tržič za SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 1,300.000 leto 2003 se v celoti nadomesti z novim, ki se glasi: C) RAČUN FINANCIRANJA Proračun Občine Tržič za leto 2003 se določa v na- VII. ZADOLŽEVANJE (500) – slednjih zneskih: 50 * ZADOLŽEVANJE – 500 Domače zadolževanje – A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 32,950.000 Skupina Podskupina v SIT 55 * ODPLAČILA DOLGA 32,950.000 I. SKUPAJ PRIHODKI 550 Odplačila domačega dolga 32,950.000 (70+71+72+73+74) 2.253,341.872 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.546,610.490 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –62,842.860 70 * DAVČNI PRIHODKI 1.036,101.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –32,950.000 700 Davki na dohodek in dobiček 777,960.000 XI. NETO FINANCIRANJE 703 Davki na premoženje 135,404.000 (VI.+VII.-VIII.-IX=-III) 31,192.860 704 Domači davki na blago in storitve 122,737.000 – stanje sredstev na računih 706 Drugi davki – konec 31. 12. 2002 (ocena) 63,000.000 SIT 71 * NEDAVČNI PRIHODKI 510,509.490 – koriščenje sredstev, ki so ostala 710 Udeležba na dobičku in dohodki od na računih, v letu 2003 62,842.861 SIT premoženja 94,414.995 711 Takse in pristojbine 8,831.000 Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki prora- 712 Denarne kazni 3,989.000 čuna Občine Tržič so izkazani v bilanci prihodkov in odhod- 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4,940.000 kov, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financira- 714 Drugi nedavčni prihodki 398,334.495 nja, ki so sestavni deli odloka. Načrt razvojnih programov je 72 * KAPITALSKI PRIHODKI 238,710.986 priloga k temu odloku. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 97,830.986 721 Prihodki od prodaje zalog – 2. člen 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 140,880.000 Ta odlok o spremembah in dopolnitvah odloka začne 73 * PREJETE DONACIJE 15,000.000 veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja 730 Prejete donacije iz domačih virov – pa se od 1. 1. 2003 dalje. 731 Prejete donacije iz tujine 15,000.000 74 * TRANSFERNI PRIHODKI 453,020.396 Št. 401-02/02-06 740 Transferni prihodki iz drugih Tržič, dne 27. decembra 2002. javnofinančnih institucij 453,020.396 Župan II. SKUPAJ ODHODKI Občine Tržič (40+41+42+43) 2.284,534.732 40 * TEKOČI ODHODKI 596,372.072 Pavel Rupar l. r. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 127,761.845 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 17,743.328 276. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 402 Izdatki za blago in storitve 430,544.759 kategorizaciji občinskih cest v Občini Tržič 403 Plačila domačih obresti 9,218.140 409 Rezerve 11,104.000 Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih 41 * TEKOČI TRANSFERI 619,666.124 cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02 in 50/02) in 10. 410 Subvencije 25,142.090 411 Transferi posameznikom in točke 10. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. gospodinjstvom 96,106.098 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet občine Tržič na 412 Transferi neprofitnim organizacijam in 2. seji dne 27. 12. 2002 sprejel ustanovam 76,717.048 413 Drugi tekoči transferi 421,700.888 O D L O K 414 Tekoči transferi v tujino – o spremembah in dopolnitvah odloka o 42 * INVESTICIJSKI ODHODKI 968,371.112 kategorizaciji občinskih cest v Občini Tržič 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 968,371.112 43 * INVESTICIJSKI TRANSFERI 100,125.424 1. člen 430 Investicijski transferi 100,125.424 V 4. členu odloka o kategorizaciji občinskih cest v III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK OZ. PRIMANJKLJAJ (I.-II.) –31,192.860 Občini Tržič (Uradni list RS, št. 8/01, 6/02, 23/02, 46/02) Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 519

se v tabeli – lokalne ceste (LC), pod zaporedno številko 12, spremeni dolžina ceste z oznako LC 428 040 iz 12.082 m v 9.913 m in pod zaporedno številko 13 spremeni dolžina ceste z oznako LC 428 041 iz 7.858 m v 5.689 m.

12 428 040 Slap (križišče) – Lom – Pr Tič – Slaparska vas – Pod Polano 9.913 13 428-041 LC 428-020 Slap (križišče) – Lom – Slaparska vas – Pod Polano Pod Polano 5.689 V 14 428-042 LC 428 041 Od odcepa za Potarje – Pr Tič Pr Tič 4.224 V

2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.

Št. 013-08/02-05 Tržič, dne 27. decembra 2002.

Župan Občine Tržič Pavel Rupar l. r.

277. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnih O D L O K vzgojno-izobraževalnih zavodov o ustanovitvi Zavoda REVITAL, zavod za prenovo Na podlagi 3. in 13. člena zakona o zavodih (Uradni mesta Tržič list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96 in 36/00), 40. in 41. člena zakona o organizaciji in UVODNA DOLOČBA financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00 in 64/01) je Občinski svet občine 1. člen Tržič na 2. redni seji dne 27. 12. 2002 sprejel S tem odlokom o ustanovitvi Zavoda »REVITAL, zavod za prenovo mesta Tržič« (v nadaljevanju: zavod) Občina Tr- O D L O K žič (v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanavlja zavod z name- nom usklajenega, kakovostnega in celovitega urejanja revi- o spremembi odloka o ustanovitvi javnih vzgojno- talizacije in sanacije degradiranih površin v Občini Tržič. izobraževalnih zavodov 1. člen IME IN SEDEŽ ZAVODA V odloku o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavo- 2. člen dov (Uradni list RS, št. 4/97, 35/97, 24/99, 38/01 in 46/02) Zavod je pravna oseba in posluje z imenom REVITAL, se določba 2. člena spremeni tako, da se pri naslovu Osnovna zavod za prenovo mesta Tržič. šola Tržič doda besedilo; sedež zavoda: Šolska ulica 7, Tržič. 3. člen 2. člen Sedež je v Tržiču, Trg svobode 18. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 4. člen Sestavni del imena sta znak in grafična oblika imena, Št. 013-03/01-04 ki bosta natančno opredeljena v pravilih zavoda. Tržič, dne 27. decembra 2002. 5. člen Župan Ime in sedež zavoda se lahko spemenita po postopku Občine Tržič določenem v pravilih zavoda. Pavel Rupar l. r. DEJAVNOST ZAVODA 6. člen 278. Odlok o ustanovitvi Zavoda REVITAL, zavod za Dejavnost zavoda opredeljena po standardni klasifi- prenovo mesta Tržič kaciji dejavnosti je: Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samou- 92.522 – Varstvo kulturne dediščine. pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, V okviru tako opredeljene dejavnosti pa zavod oprav- 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, lja predvsem naslednje naloge: 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, – skrbi za zaščito in rekonstrukcijo zgradb v Občini 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02 in 51/02), Tržič in kraja kot celote, 2. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in – izdeluje zahtevne analize, pridobiva in posreduje 8/96), 10. in 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, informacije in razvojne trende Občine Tržič s področja št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet občine Tržič revitalizacije in sanacije degradiranih površin, vključno z na 2. redni seji dne 27. 12. 2002 sprejel razreševanjem problematike razvoja človeških virov, Stran 520 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– sodeluje pri pripravi občinskih programov za pridobiva- V pravnem prometu s tretjimi osebami odgovarja zavod za nje državnih in mednarodnih sredstev na razpisih in natečajih, svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, s katerim lahko – opravlja druge naloge s področja, za katerega je usta- razpolaga. novljen, po nalogu ustanoviteljice. 15. člen Zavod opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti. Ustanoviteljica ne odgovarja za obveznosti zavoda s svo- jim premoženjem, razen v obsegu kot to določa 13. člen tega 7. člen odloka. Dejavnost zavoda se spremeni s spremembo tega odlo- ka. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJICE IN ZAVODA 8. člen Zavod opravlja vse dejavnosti, določene s tem odlo- 16. člen kom, kot nepridobitne. Ustanoviteljica in zavod uredita medsebojne pravice in obveznosti v pravilih zavoda pri čemer upoštevata, da ima: 9. člen 1) ustanoviteljica do zavoda naslednje pravice in obvez- Zavod lahko opravlja posamezne naloge v obliki dodatnih nosti: programov in projektov. Pri tem lahko pridobiva sredstva za – daje soglasje k pravilom zavoda, njegovim spremem- izvajanje takih programov in projektov od zainteresiranih prav- bam in dopolnitvam, nih in fizičnih oseb. – daje soglasje k letnemu finančnemu načrtu, – imenuje in razrešuje direktorja, – daje soglasje za dodatna sredstva, ki niso predvidena v SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAČETEK DELA letnem planu, – daje soglasje o vključevanju v druge oblilke organizira- 10. člen nosti, Sredstva za ustanovitev in začetek dela zagotovi ustanovi- – imenuje člane sveta zavoda, ki jih po tem odloku imenu- teljica z vplačilom denarnih sredstev v višini 100.000 SIT na je ustanoviteljica, račun zavoda. – zagotavlja zavodu prostorske in druge pogoje za delo, – spremlja skladnost porabe sredstev z letnim progra- mom in finančnim načrtom. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA 2) Zavod do ustanoviteljice naslednje pravice in obvezno- DELO sti: – predloži finančno ovrednoten razvojni program in letni 11. člen program dela, Zavod ima naslednje vire, načine in pogoje pridobivanja – najmanj enkrat letno poroča o poslovnih rezultatih, sredstev za delo: – najmanj enkrat letno poroča o realizaciji letnega progra- – sredstva, ki jih za delo zagotavlja ustanoviteljica, ma dela in o porabi sredstev, – javna sredstva, – vsako leto predloži zaključni račun zavoda, – dotacije, – sodeluje pri ukrepih ustanoviteljice za razvoj dejavnosti, – sponzorska sredstva, za katere je zavod ustanovljen. – darila in volila, – sredstva iz naslova materialnih pravic in dejavnosti zavoda, ORGANI ZAVODA – druga sredstva. 17. člen Organi zavoda so: NAČIN RAZPOLAGANJA S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD – svet zavoda, ODHODKI, KRITJE PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO – strokovni svet, ZAVODA – direktor. Za opravljanje finančnih, administrativnih in drugih stro- 12. člen kovno tehničnih opravil, se v zavodu lahko organizira strokovna služba. Podrobnejša organizacija zavoda se določi s pravili V primeru, da bo zavod pri svojem delu ustvaril presežek zavoda. prihodkov nad odhodki, bo le-te namenil za doseganje name- nov in nalog zavoda, kot bo to določeno v pravilih zavoda. 18. člen Svet zavoda ima pet članov, in sicer sta dva člana, ki jih 13. člen imenuje ustanoviteljica, dva člana sta predstavnika zaposlenih Primanjkljaj sredstev za delo zavoda bo iz svojih sredstev delavcev, en član pa je predstavnik zainteresirane javnosti, ki pokrivala ustanoviteljica, če ne bo v pravilih zavoda drugače ga imenuje ustanoviteljica izmed oseb, ki strokovno delajo na določeno. področju varstva kulturne dediščine v podobnih organizacijah oziroma se s tem ukvarjajo kot posamezniki. Dokler nima zavod vsaj treh zaposlenih, svet zavoda delu- PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V je v sestavi preostalih treh članov. PRAVNEM PROMETU IN ODGOVORNOST Delo sveta zavoda vodi predsednik sveta, ki ga izmed USTANOVITELJICE sebe izberejo člani sveta zavoda na prvi seji. Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči z 14. člen dnem prve seje sveta zavoda. Zavod ima vsa pooblastila v pravnem prometu s tretjimi Člani sveta zavoda so po poteku mandata lahko po- osebami. novno imenovani v svet zavoda. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 521

19. člen POSLOVNA SKRIVNOST Svet zavoda ima poleg pristojnosti, določenih z zako- nom in drugimi akti, še naslednje pristojnosti: 27. člen – sprejema pravila zavoda po predhodnem soglasju Za poslovno skrivnost veljajo vsi podatki za katere tako ustanoviteljice, določi svet zavoda s sklepom oziroma podatki za katere je – sprejema druge potrebne akte zavoda, očitno, da bi z njihovo nepooblaščeno uporabo, nastala za – sprejema letni program dela, zavod očitna škoda. – sprejema letni finančni načrt po predhodnem sogla- sju ustanoviteljice, – sprejema zaključni račun, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – odloča o najemanju posojil po predhodnem soglasju ustanoviteljice, 28. člen – ustanoviteljici predlaga spremembe tega odloka, Trajanje zavoda časovno ni omejeno. – opravlja druge z zakonom, tem odlokom ali pravili določene naloge. 29. člen Zavod preneha v primerih, ki jih določa zakon in v 20. člen primerih, ki jih določajo pravila zavoda. Podrobnejše določbe o pristojnostih, način dela, način imenovanja in trajanje mandatov članov sveta se opredelijo v 30. člen pravilih zavoda. O statusnih spremembah zavoda odloča ustanoviteljica. 21. člen 31. člen Za obravnavanje vprašanj in predlaganje rešitev s po- Priprave za začetek dela zavoda opravi v.d. direktor, dročja strokovnega in programskega dela ima zavod stro- gospod Ignac Primožič, univ. dipl. inž. arh., ki je dolžan kovni svet. Strokovni svet je kolegijski organ, ki ga sestavlja- priglasiti vpis ustanovitve zavoda v sodni register najkasneje jo predstavniki stroke s področja dela zavoda. Imenuje in v tridesetih dneh po začetku veljavnosti tega odloka. razrešuje ga svet zavoda na predlog direktorja. Strokovni svet ima lahko od tri do pet članov. 32. člen Svet zavoda se konstituira v treh mesecih po vpisu 22. člen ustanovitve zavoda v sodni register. Pristojnosti, način dela, način imenovanja in trajanje mandatov članov strokovnega sveta se natančneje opredeli- 33. člen jo v pravilih zavoda. Svet zavoda sprejme pravila zavoda najkasneje v šestih mesecih po konstituiranju sveta zavoda in pridobljenem so- glasju ustanovitelja. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE ZAVODA 34. člen 23. člen Za vse zadeve, ki niso urejene v tem odloku veljajo Zavod zastopa in predstavlja direktor zavoda, ki ga določbe zakona o zavodih ter drugih pozitivnih predpisov imenuje ustanoviteljica. neposredno. Direktor zavod predstavlja in zastopa neomejeno in 35. člen posamično. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Direktor opravlja tudi naloge strokovnega vodje zavoda. Republike Slovenije. 24. člen Za direktorja je lahko izbran kdor izpolnjuje naslednje Št. 028-01/02-02 pogoje: Tržič, dne 27. decembra 2002. – da ima univerzitetno izobrazbo, – 8 let delovnih izkušenj, Župan – delovne izkušnje na področju varstva kulturne dedi- Občine Tržič ščine, Pavel Rupar l. r. – izpolnjuje druge pogoje določene z zakoni predvide- ne pogoje. Ustanoviteljica imenuje za v.d. direktorja zavoda go- spoda Ignaca Primožiča, univ. dipl. inž. arh. iz Tržiča. 279. Odlok o spremembah odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda 25. člen Podrobnejše določbe o pogojih, ki jih mora izpolnjevati Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samou- direktor ter o načinu izbire, imenovanja in razrešitve se lah- pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, ko določijo v pravilih zavoda. 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02 in 51/02), MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99, 22/00 in 67/02), 7. člena 26. člen zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. Zavod je dolžan voditi materialno in finančno poslova- 32/93 in 30/98), 10. in 18. člena statuta Občine Tržič nje skladno s pozitivnimi predpisi, ki urejajo to področje. (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) in 3. člena Stran 522 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič (Uradni 281. Sklep o imenovanju komisije za mandatna list RS, št. 61/02) je Občinski svet občine Tržič na 2. seji vprašanja, volitve in imenovanja dne 27. 12. 2002 sprejel Na podlagi 29., 30., 31. in 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, O D L O K 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, o spremembah odloka o odvajanju in čiščenju 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, odpadnih in padavinskih voda 16/99, 70/00, 100/00, 16/02 in 51/02) in skladno s 35. členom je Občinski svet občine Tržič na 2. redni seji, dne 1. člen 27. 12. 2002, sprejel V odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 94/01 – v nadaljevanju: odlok) se S K L E P besedilo 3. člena nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Za izvajanje javne gospodarske službe odvajanje in o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini volitve in imenovanja je ustanovljeno Komunalno podjetje Tržič, d. o. o., Tržič, ki 1. člen je do izoblikovanja in dodelitve koncesije ali konzorcija ozi- roma druge oblike sofinanciranja posodobitve omrežja ali Imenuje se komisija za mandatna vprašanja, volitve in posameznih tehnološko zaključenih enot javne kanalizacije imenovanja v naslednji sestavi: upravljavec javne kanalizacije, ki je v lasti Občine Tržič. 1. Dragomir Ficko, Komunalno podjetje Tržič, d. o. o., Tržič, lahko izvaja 2. Marjan Dežman, javno službo samo ali preko druge pravne in fizične osebe, 3. Boris Tomazin, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, 4. Vida Raztresen, sanitarni in drugi standardi in normativi.« 5. Peter Tomazin. 2. člen 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Člani komisije izmed sebe izberejo predsednika komi- listu Republike Slovenije. sije. Št. 013-05/01-07 3. člen Tržič, dne 27. decembra 2002. Ta sklep začne veljati po sprejemu in se objavi v Ura- Župan dnem listu Republike Slovenije. Občine Tržič Pavel Rupar l. r. Št. 061-03/02-02 Tržič, dne 27. decembra 2002.

Župan Občine Tržič 280. Sklep o vrednosti točke za določitev Pavel Rupar l. r. nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2003 Občinski svet občine Tržič je na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 10 člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji- 282. Pravilnik o merilih za sofinanciranje letnih šča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/87, Uradni list RS, št. programov športa v Občini Tržič 85/97, 101/99, 2/01, 93/01, 23/02) ter 10. in 16. člena Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01, dni list RS, št. 72/93, 6/94,45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 79/01) na 2. redni seji dne 27. 12. 2002 sprejel 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99,16/99, 59/99, 70/00, 100/00, S K L E P 28/01, 87/01 in 16/02), 7. in 9. člena zakona o športu o vrednosti točke za določitev nadomestila za (Uradni list RS, št. 22/98) in 10. člena statuta Občine Tržič uporabo stavbnega zemljišča v letu 2003 (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet občine Tržič na 2. redni seji dne 27. 12. 2002 sprejel 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stav- P R A V I L N I K bnega zemljišča na območju Občine Tržič za leto 2003 znaša 0,307 SIT / m2. o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Tržič 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2003 dalje. I. SPLOŠNE DOLOČBE Št. 401-02/02-06 1. člen Tržič, dne 27. decembra 2002. S tem pravilnikom se določajo pogoji, merila in posto- Župan pek za izbor in sofinanciranje programov športa, pomem- Občine Tržič bnih za razvoj športa v Občini Tržič v okviru razpoložljivih Pavel Rupar l. r. denarnih sredstev vsakoletnega občinskega proračuna, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 523 spremljanje namenske porabe sredstev, merila za razvrstitev Občine Tržič, Občinska uprava občine Tržič pripravi razpi- športnih panog in programov, ki so v javnem interesu. sno dokumentacijo z navedbo potrebnih dokazil, ki jih mo- rajo izvajalci športnih programov predložiti k vlogi. 2. člen Javni razpis mora vsebovati: Za dodelitev sredstev, na podlagi javnega razpisa, lah- – navedbo javnega razpisa, ko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: – izvajalce, ki lahko kandidirajo s športnimi programi, – vzgojno-varstveni zavodi (VVZ), – športne programe, ki so predmet razpisa, – osnovne šole (OŠ), – skupno višino sredstev, ki so na razpolago za sofi- – športna društva, nanciranje izvajanja športnih programov, – združenja in zveze, – rok, do katerega morajo biti predložene vloge, – zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetniki – rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu jav- in druge organizacije, registrirane za dejavnosti v športu, ki nega razpisa, izpolnjujejo določene pogoje, – kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvig- – izvajalci programov športne vzgoje otrok in mladine s nejo razpisno dokumentacijo. posebnimi potrebami. Razpisna dokumentacija mora biti z dnem objave javne- Vsak izvajalec lahko kandidira za dodelitev sredstev le ga razpisa na razpolago vlagateljem na vpogled in za izročitev. za tisti športni program, ki ga tudi dejansko sam izvaja ali organizira. 6. člen Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Javni razpis za izbiro izvajalcev letnih športnih progra- – da so registrirani in organizirani v skladu z veljavnimi mov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na predpisi in delujejo najmanj leto dni, krajevno običajen način, najkasneje v mesecu oktobru za – da imajo sedež v Občini Tržič, prihodnje leto s predvidenimi sredstvi ali 30 dni po spreje- – da je njihova glavna dejavnost izvajanje športnih pro- mu občinskega proračuna s katerim se zagotovijo sredstva gramov, za javni razpis. – da imajo urejeno evidenco o članstvu (velja za druš- tva), plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa 7. člen zakon o društvih, Vloga na javni razpis mora biti dostavljena v roku, ki je – da redno letno dostavljajo Občini Tržič podatke o določen v objavi javnega razpisa. Predložena mora biti v članstvu, poročila o realizaciji športnih programov, načrt zapečatenem ovitku z navedbo javnega razpisa, na katerega aktivnosti in poročilo o doseženih rezultatih, se nanaša in naslovom vlagatelja, s pripisom »ne odpiraj«. – da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrov- Vloge se označijo po času prejema in s tem se določi vrstni ske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih red odpiranja vlog in obravnave. športnih programov. 8. člen 3. člen Odpiranje prejetih vlog vodi strokovna komisija iz 4. Pooblaščeni strokovni sodelavec (sekretar Športne zve- člena tega pravilnika (v nadaljevanju: strokovna komisija) in ze, strokovni sodelavec Agencije za šport, strokovni sodela- se izvede v roku, ki je predviden v razpisu. V roku dostavlje- vec Javnega zavoda za šport…), izbran s strani župana ne in pravilno označene vloge se odpirajo po vrstnem redu, Občine Tržič na področju športa spremlja namensko pora- kot so bile predložene. bo sredstev in izvajanje letnega programa športa in je na zahtevo Občine Tržič dolžan predložiti ustrezne dokumente 9. člen in podatke, ki se nanašajo na izvajanje programov in namen- O odpiranju vlog in izboru izvajalcev športnih progra- sko porabo sredstev ter omogočiti nadzor. Oblikuje pobude mov, mora strokovna komisija voditi zapisnik, ki vsebuje: in predloge za izboljšanje stanja športa v Občini Tržič, nudi – naslov, prostor in čas odpiranja vlog, strokovno in organizacijsko pomoč izvajalcem športnih pro- – predmet javnega razpisa, gramov, načrtuje izobraževanja in usposabljanja strokovnih – imena navzočih predstavnikov strokovne komisije, ter delavcev za delo v športu ter izvaja promocijo, obveščanje navedbo kateri člani strokovne komisije so odsotni, in informiranje športne dejavnosti v Občini Tržič. Za naštete – imena oziroma naziv vlagateljev, dela in naloge župan Občine Tržič s pooblaščenim strokov- – vrstni red odpiranja vlog, nim sodelavcem sklene pogodbo o delu. – ugotovitve o popolnosti vlog z navedbo tistih vlagate- ljev, ki niso dostavili popolne vloge. II. POSTOPEK IZBORA Zapisnik podpišejo predsednik in navzoči člani stro- kovne komisije. 4. člen V primeru, da je vloga nepopolna, jo lahko vlagatelj Postopek javnega razpisa za izbor izvajalcev športnih dopolni v roku 8 dni po prejemu poziva za dopolnitev vloge. programov vodi petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje Če vloga v navedenem roku ni dopolnjena na način in v župan s sklepom. Komisijo sestavljajo delavec Občinske obsegu, kot je določeno s pozivom, se zavrže. uprave občine Tržič in štirje predstavniki izvajalcev športnih programov. Predsednik komisije mora zaradi odločanja po 10. člen določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, imeti Strokovna komisija opravi pregled popolnih vlog in jih opravljen izpit iz upravnega postopka. Tajniške naloge za oceni na podlagi pogojev, ki so navedeni v razpisni doku- potrebe komisije opravlja pooblaščeni strokovni sodelavec, mentaciji in v skladu z merili. Na podlagi ocene vlog, zbira naveden v 3. členu tega pravilnika. točk in določene vrednosti točke, pripravi strokovna komisi- ja predlog sofinanciranja izbranih izvajalcev. Ta predlog pod- 5. člen pišejo predsednik in člani komisije. Sklep o odobritvi ali Na podlagi sprejetega letnega programa športa, ki ga zavrnitvi izda predsednik komisije v roku 30 dni od dneva pripravi pooblaščeni strokovni sodelavec in potrdi župan odpiranja. Stran 524 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

11. člen leto, začasno sofinancirajo na podlagi vrednosti točke za Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz preteklo leto. javnega razpisa in da mu razpisana sredstva iz javnega razpi- Sofinanciranje programov poteka skladno z določili za- sa niso bila dodeljena, lahko vloži pritožbo, s katero zahteva kona o javnih financah in drugih zakonskih aktov, ki oprede- preveritev utemeljenosti sklepa o odobritvi ali zavrnitvi oziro- ljujejo izplačila iz občinskega proračuna v obdobju začasne- ma pritožbo v roku 15 dni od prejema sklepa, na naslov ga financiranja. župana Občine Tržič. V pritožbi za preveritev utemeljenosti sklepa o odobritvi ali zavrnitvi, mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. III. MERILA ZA SOFINANCIRANJE Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. 17. člen Župan je dolžan pritožbo obravnavati, preveriti njene Na podlagi tega pravilnika se sofinancirajo športne de- navedbe in v roku 60 dni izdati odločbo, s katero odloči o javnosti, ki so usklajene s smernicami Olimpijskega komite- pritožbi. Zoper odločitev župana je možen upravni spor. ja Slovenije (OK Slovenije) in Združenja športnih zvez Slove- nije (ZŠZ Slovenije). 12. člen Merila za sofinanciranje izvajalcev in njihovih progra- S sklepom o odobritvi iz 10. člena tega pravilnika, se mov po tem pravilniku so opredeljena po naslednjih vsebi- izbrane izvajalce športnih programov pozove k podpisu po- nah: godbe. Če izbrani izvajalec v roku, določenem v sklepu, ne – športna vzgoja predšolskih otrok, podpiše pogodbe, se šteje, da je odstopil od vloge za sofi- – športna vzgoja šoloobveznih otrok, nanciranje. – športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kako- vostni in vrhunski šport, 13. člen – športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potre- Obvezne sestavine pogodbe med Občino Tržič in iz- bami, branim izvajalcem športnega programa so: – kakovostni in vrhunski šport, – naziv, naslov, davčna in matična številka ter transak- – šport invalidov, cijski ali drugi račun izvajalca športnih programov, – športna rekreacija, – vrste, vsebina in obseg športnih programov, – športne prireditve, – čas realizacije športnih programov, – športni objekti – višina dodeljenih sredstev za posamezne programe – delovanje športnih društev, športne zveze in njenih oziroma naloge, ki so predmet sofinanciranja, programov. – rok in način predložitve poročil ter dokazil o izvajanju programov in namenski porabi sredstev, 18. člen – način nadzora namenske porabe sredstev, Višina sofinanciranja posameznih vsebin ter strokov- – način nadzora izvajanja športnih programov oziroma nih in razvojnih nalog se opredeli v točkah, v deležu sofi- nalog, nanciranja oziroma kot izhaja iz posameznih določb tega – določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi pravilnika. sredstev, sredstva vrniti v občinski proračun skupaj z zamu- dnimi obrestmi, obračunanimi od dneva nakazila sredstev iz občinskega proračuna do dneva vračila le-teh v občinskem Šport mladih proračunu, – druge medsebojne pravice in obveznosti, izhajajoč iz 19. člen določil tega pravilnika. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok Vrednotenje programov športne značke – Zlati son- 14. člen ček, in sicer: Pooblaščeni strokovni sodelavec na področju športa iz – propagandni material – tekmovalne knjižice, meda- 3. člena tega pravilnika spremlja namensko porabo sred- lje, plakati, priročniki – 3 točke na posameznika v organizi- stev in izvajanje letnega programa izvajalcev: ranih skupinah v VVZ, OŠ in ŠO; – s polletnim poročilom izvajalca o poteku letnega pro- – organizacija z zaključno prireditvijo z podeljevanjem grama, priznanj – 1,5 točke/posameznik; – z zaključnim poročilom izvajalca o realizaciji progra- – plavalni tečaji: ma in porabi sredstev, – 10-urni tečaji – 8 otrok/skupina – bazen, strokov- – z dokazili, ki jih mora predložiti izvajalec o namenski ni kader, porabi in izvedbi letnega programa. – najemnina bazena – 3 točke /posameznik/dan; – strokovni kader – 10 točk/ura; 15. člen – osnove športne vzgoje: Če sredstva po izvedbi javnega razpisa po sklenjenih – strokovni kader, prostor – 40 ur na skupino v ŠO pogodbah ostanejo neporabljena ali so ostala neporabljena (20 otrok/skupina), zaradi ukinitve sofinanciranja določenega programa, župan – vadbeni prostor – 15 točk/ura/skupina; lahko na predlog strokovne komisije ta sredstva s posebnim – strokovni kader – 10 točk/ura/skupina. sklepom razporedi za nabavo športnih rekvizitov, opreme in izobraževanje kadrov ali nameni izvajalcem drugih športnih 20. člen programov. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok Vrednotenje programov športne značke – Zlati sonček 16. člen II. in III., Krpan, in sicer: V primeru, da občinski proračun za tekoče leto ni spre- – propagandni material: tekmovalne knjižice, medalje, jet, se športni programi, izbrani na javnem razpisu za tekoče priročnike – 3,5 točke/posameznika, Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 525

– organizacija z zaključno prireditvijo z podeljevanjem Planinci: priznanj – 1,5 točke/posameznik, – planinski pohod (tura): strokovni kader – 10 poho- Vrednotenje programov osnovne dejavnosti v OŠ: dov/skupina, – športna vzgoja (splošna): strokovni kader, 40 – planinska šola: strokovni kadri, prostor – 40 ur/sku- ur/vadbena skupina (20 otrok/skupina), pina; – panožna športna vzgoja: strokovni kader, 80 ur/vad- Taborniki in skavti: bena skupina (20 otrok/skupina – 5/6. razred), – pohod (tura): strokovni kadri – 10 pohodov/skupina, – usmerjena športna vzgoja: strokovni kader, 120 – taborniška šola: strokovni kadri, prostor – 40 ur/sku- ur/vadbena skupina (15 otrok/skupina – 7/8. razred). pina; Programi osnovne dejavnosti na OŠ se vrednotijo: Vrednostni elementi: – strokovni kader za vodenje skupin – 10 točk/ura, – strokovni kadri: pohod (planinci, taborniki, skavti) – – splošna športna vzgoja – samo na razredni stopnji, 50 točk/skupina, – do 4 skupine na panoge v 80-urnem programu pa- šola (planinci, taborniki, skavti) – 10 točk/ura; nožne športne vzgoje, – prostor: šola (planinci, taborniki, skavti) – 15 – največ dve skupini na panogo v usmerjeni športni točk/ura. vzgoji: ena po spolu. Obravnavajo se programi skupin aktivnih udeležencev! Sofinancirajo se programi športne dejavnosti na OŠ, za katere se organizirajo tekmovanja na nivoju občine Tr- 22. člen žič. Usmerjevalni šport Vrednotenje programov športnih tekmovanj OŠ: Vrednotenje trenažnih (vadbenih) in tekmovalnih pro- – stroški tekmovanj na nivoju Občine Tržič, sodniki, gramov: ozvočenje, medalje, pokali, – temeljna selekcija: vadbeni prostor, kader – 100 – priprave tekmovanj nad nivojem občine Tržič – stro- ur/skupina, kovni kader – 20 ur/skupina, za vsako stopnjo, – kategorije CI/CE: vadbeni prostor, kader – 200 – stroški regijskih in državnih tekmovanj – prevozi, ur/skupina, prehrana, štartnina, strokovni kader: – kategorije MDI/MDE: vadbeni prostor, kader – 350 Vrednostni elementi: ur/skupina, – sodniki: – kategorija SDI/SDE: vadbeni prostor, kader – 500 ligaška tekmovanja – 8 točk/sodnik/tekma, ur/skupina, druga tekmovanja – 8 točk/sodnik/ura, – kategorija MMI/MME: vadbeni prostor, kader – 650 – priprave: strokovni kader –10 točk/ura, ur/skupina, – prevozi: najbolj ugodna varianta glede na termin in – kategorija SMI/SME: vadbeni prostor, kader – 800 kraj tekmovanja, ur/skupina, – prehrana: – funkcionalni stroški: organizacija, tekmovalni stroški, tekmovanja do 4 ure (odhod, tekma, povratek) – 5 – zdravstveno varstvo: zdravniški pregledi – posamez- točk/posameznik, nik – glede na propozicije panoge. tekmovanja do 6 ur (odhod, tekma, povratek) – 8 Legenda: točk/posameznik, CI/CE: cicibani / cicibanke tekmovanja nad 6 ur (odhod, tekma, povratek) –10 MDI/MDE: mlajši dečki / mlajše deklice točk/posameznik, SDI/SDE: starejši dečki / starejše deklice – ozvočenje: MMI/MME: mlajši mladinci / mlajše mladinke poldnevna prireditev – 200 točk, SMI/SME: starejši mladinci / starejše mladinke celodnevna prireditev – 300 točk, – priznanja: Vrednostni elementi: diplome – 1 točka/kom, – udeleženci v skupini: – ekipni šport – do 20-članske skupine medalje – 12 točk/komplet, – individualni športi: temeljna sekcija in CI/CE – 10- pokali – 35 točk/kom. članske skupine Financirajo se stroški osnovnošolskih tekmovanj, ka- MDI/MDE in SDI/SDE – 6-članske skupine tere za tekoče šolsko leto sprejme aktiv učiteljev športne MMI/MME in SMI/SME – 3-članske skupine vzgoje v Občini Tržič. – vadbeni prostor: 15 točk/ura 21. člen – strokovni kader: 10 točk/ura – kategorizirani športniki: obravnavamo pri vrhunskem Športna vzgoja športu Vrednotenje programov osnovne – netekmovalne – de- – zdravstveno varstvo: samo za kategorije mladincev – javnosti: 100 točk/posameznik – mladina do 7 let: vadbeni prostor, kader – 45 ur/sku- – funkcionalni stroški: pina (20 udeležencev/skupina), kategorije do SDI/SDE – 300 točk/skupina – mladina od 7 do 15 let: vadbeni prostor, kader – 80 kategorije mladincev – 500 točk/skupina. ur/skupina(20 udeležencev/skupina), – mladina od 15 do 19 let: vadbeni prostor-80 ur/sku- pina (20 udeležencev/skupina), Množični šport – funkcionalni stroški: organizacija, manjša skupna oprema. 23. člen Vrednostni elementi: Športna rekreacija – vadbeni prostor: 15 točk/ura, Vrednotenje programov nehendikipirane populacije: – strokovni kader: 10 točk/ura, – vadbeni prostor: 80 ur/skupina (do 20 članov) – 15 – funkcionalni stroški: 75 točk/skupina; točk/ura; Stran 526 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Dejavnosti tabornikov, planincev in skavtov: – funkcionalni stroški: organizacija, tekmovalni stroški, – dejavnost v naravi: pohodi (planinci, taborniki, skavti) – zdravstveno varstvo: zdravniški pregledi – posamez- – 10 pohodov/društvo, nik – glede na propozicije panoge; – dejavnost v društvenem prostoru: 40 ur/društvo; Vrednostni elementi: Vrednostni elementi: – vadbeni prostor: 15 točk/ura, – pohod: 50 točk, – strokovni kader: 10 točk/ura, – društveni prostor: 15 točk/ura; – funkcionalni stroški: Hendikepirane skupine: medregijski nivo – 1500 točk/skupina, – vadbeni prostor, kader: 80 ur/skupina; državni nivo II. lige – 2000 točk/skupina, Vrednostni elementi: državni nivo I. lige – 2500 točk/skupina, – vadbeni prostor: 15 točk/ura/skupina, – zdravstveno varstvo: obravnavamo samo za ekipe na – strokovni kader: 10 točk/ura/skupina. državnem nivoju (I. in II. lige); zdravniški pregled – 100 točk/posameznik. 24. člen Korekcijski faktorji: Programi za spodbujanje športa za zdravje so oblike Zaradi neenakomerne razvitosti panog, tekmovalnih si- izvajanja programov športa za zdravje. Izvajalci niso športna stemov in števila sodelujočih ekip, se pri izračunih upošte- društva, so pa namenjeni občanom, da se posledično vklju- vajo naslednji korekcijski faktorji: čijo v aktivno športno dejavnost. Za sofinanciranje lahko kandidirajo izvajalci, ki predložijo program z razvidno vsebi- Tekmovalni nivoji Točke Faktorji Vadbeni ciklus – no in natančnim finančnim načrtom in niso zavezani izpol- ure/letno njevati pogojev, določenih v 2. členu tega pravilnika. Pogoj: TS/PS TS/NPS TS/PS TS/NPS TS/PS TS/NPS zagotovljene prostorske, kadrovske in tehnološke zmožno- sti projekta. Višina sofinanciranja lahko znaša do 10% več I. državne lige 10 5 100 50 500 250 kot za prireditve. II. državne lige 9 4 95 50 380 200 III. državne lige – medreg. 8 3 9 50 270 150

Tekmovalni šport Legenda: TS/PS – tekmovalni sistem panog v piramidalnem si- 25. člen stemu TS/NPS – tekmovalni sistemi v nepiramidalnem sistemu Starostne kategorije programov redne vadbe otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport se za 27. člen financiranje letnih programov formira največ v naslednjih Individualni šport – športi, kjer v tekmovalnih progra- vadbenih skupinah, razen če panožne zveze ne določajo mih nastopajo posamezniki ali dvojice. drugače: Osnovni nivo je težko opredeliti – v tekmovalnih siste- – cicibani in cicibanke do 8. leta starosti, mih velja pravilo kvalifikacij: – mlajši dečki in deklice B do 10. leta starosti, – vadbeni prostor, kader: 320 ur/skupina (v skupini – mlajši dečki in deklice A do 12. leta starosti, do pet posameznikov) za nastope v finalu DP in v mednaro- – starejši dečki in deklice do 14. leta starosti, dnih tekmovanjih – obseg vadbe se poveča za 25% – sred- – mladinci in mladinke do 18. leta starosti, stva se rezervirajo in nakažejo se na osnovi poročila, – mladinci in mladinke do 20. leta starosti. – funkcionalni stroški: organizacija, tekmovalni stroški, Strokovni kader v vadbenih skupinah otrok in mladine – zdravstveno varstvo: zdravniški pregledi. usmerjene v kakovostni in vrhunski šport mora imeti najmanj Vrednostni elementi: najnižjo veljavno stopnjo strokovne usposobljenosti in ve- – vadbeni prostor: 15 točk/ura ljavno licenco C. Če ta pogoj ni izpolnjen, vadbena skupina več skupin ob istem času na istem prostoru – ena ne more biti izbrana za sofinanciranje. skupina, Vadbene skupine kakovostnega in vrhunskega športa – strokovni kader: 10 točk/ura, pri individualnih in statičnih športnih panogah morajo imeti v – funkcionalni stroški: 50 točk/tekma/posameznik, redno vadbo vključeno najmanj šest športnikov, pri kolektiv- – zdravstveno varstvo: samo za finaliste na DP – 100 nih športnih panogah pa najmanj toliko kot je pogoj, da točk/posameznik. ekipa lahko tekmuje plus tri. Isti igralec se pri sofinanciranju Ligaški sistem tekmovanja: upošteva samo v eni vadbeni skupini. – vadbeni prostor, kader: enako kot za ekipne športe, Posamezno društvo lahko kandidira za sofinanciranje odvisno od nivoja v katerem ekipa tekmuje, samo za eno izmed starostnih skupin. – funkcionalni stroški: organizacija, tekmovalni stroški, enako kot za ekipne športe, 26. člen – zdravstveno varstvo: zdravniški pregledi enako kot za Pri tekmovalnem športu obravnavamo vadbene in tek- ekipne športe. movalne programe, ki so v funkciji uradnih, prvenstvenih in pokalnih tekmovanj po določilih osrednjih panožnih zvez. 28. člen Trening tekme se ne obravnavajo posebej – so v ciklu- Šport odraslih – vrhunski šport: obravnavamo izključ- su vadbe. no posameznike in ekipe, ki imajo status kategoriziranih Ekipni športi (ekipa v vadbenem in tekmovalnem ciklu- športnikov po določilih in kriterijih Olimpijskega komiteja su): Slovenije ter Združenje športnih zvez Slovenije. – medregijski nivo: vadbeni prostor – 200 ur/ekipa, Kategorizirani športniki – nazivi – po kriterijih OKS – – državni nivo II. lige: vadbeni prostor, kader – 350 ZŠZ Slovenije: ur/ekipa, – športnik mladinskega razreda – mladinci/ke in mlajši, – državni nivo I. lige: vadbeni prostor, kader – 500 – športnik perspektivnega razreda – mladinci/ke (med- ur/ekipa, narodni uspehi – MSP, MEP), Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 527

– športnik državnega razreda – član/ice (državni nivo trenerji – kotizacija do 150 točk/posameznik, in mednarodni uspehi – OI, SP, EP), sodniki – kotizacija do 100 točk/posameznik, – športnik mednarodnega razreda –član/ice (medna- – seminarje za vodenje športne značke: kotizacija do rodni uspehi – OI, SP, EP), 100 točk/posameznik, – športnik svetovnega razreda –član/ice (kolajne na – seminarje za vodenje športne dejavnosti na osnovnih OI, SP, EP, evr., svet. rekordi), šolah: kotizacija do 100 točk/posameznik. – zaslužni športnik Republike Slovenije – doživljenski častni naziv. 32. člen V kriterijih obravnavamo vadbeni in tekmovalni program Izvajalec športnih programov mora imeti s kandidatom posameznika v procesu vadbe matičnega društva (kluba), in sklenjeno pogodbo, s katero se kandidat zavezuje, da bo sicer: po končanem izobraževanju še najmanj dve leti delal pri – vadbeni prostor, kader: 25% na osnovo, ki velja za izvajalcu oziroma v Občini Tržič kot strokovni kader in da bo ekipo ali posameznika, v primeru neuspešnega zaključka šolanja vrnil stroške šola- – zdravstveno varstvo: zdravniški pregled – 100 nja z zamudnimi obrestmi. točk/posameznik, – nezgodno zavarovanje: 150 točk/ posameznik, 33. člen – dodatna prehrana: 500 točk/posameznik/letno. Sofinancirajo se lahko posebni programi Fakultete za šport in Športnih gimnazij izven rednega programa študen- 29. člen tom in dijakom občine Tržič, v višini do 40% stroškov pod V okviru selekcijskega, tekmovalnega in vrhunskega pogojem, da imajo stalno bivališče v Občini Tržič in so člani športa, se posamezniki uvrščajo v različne selekcije in re- v športnem društvu v Občini Tržič. Z navedenimi študenti in prezentance na nivoju države. dijaki se sklene ustrezna pogodba o sofinanciranju. Za omogočanje napredka posameznega športnika bo- mo sofinancirali: a) selekcijski šport: Prireditve in tekmovanja – testiranja – 100 točk/posameznik za kategorije 34. člen SDI/SDE, MMI/MME in SMI/SME, – nastop na EP, SP – 300 točk/posameznik, Za nadaljnji razvoj in popularizacijo športa se sofinancira – nastop na uradni mednarodni tekmi – 200 točk/po- organizacija in izvedba naslednjih prvenstev in tekmovanj: sameznik; – odprta prvenstva za mlajše kategorije: do 300 b) tekmovalni šport: točk/tekma, – testiranja – 150 točk/posameznik, – odprta prvenstva za starejše kategorije: do 400 – nastop na EP, SP – 400 točk/posameznik, točk/tekma, – nastop na uradni mednarodni tekmi – 300 točk/po- – odprto tekmovanje invalidov: do 300 točk/tekma, sameznik; – propagandne tekme, mitingi: do 300 točk/tekma, c) vrhunski šport: enako kot tekmovalni šport. – večja tekmovanja in prireditve: do 1000 točk/tekma. 35. člen 30. člen Množična tekmovanja so potrebna za razvoj športne Športni dodatek se lahko dodeli društvom oziroma dru- rekreacije, zato bo Občina Tržič sofinancirala tekmovanja, gim izvajalcem, katerih člani imajo status kategoriziranega katera so namenjena odraslim, ki niso udeleženci rednih športnika ob prijavi na razpis. Dodatek se prizna društvu za vadbenih in tekmovalnih programov v športnih organizacijah vsakega posameznega kategoriziranega športnika v skladu v vrednosti do 200 točk/tekma. s točkovnim sistemom: Za sofinanciranje mora biti izpolnjen najmanj eden od – športnik mladinskega razreda 70 točk, pogojev: – športnik državnega razreda 90 točk, – prireditve imajo dolgoletno tradicijo, – športnik perspektivnega razreda 110 točk, – da so prireditve primerne za vse starostne kategorije, – športnik mednarodnega razreda 130 točk, – da na njih sodeluje najmanj 30 udeležencev, – športnik svetovnega razreda 150 točk. – da so jubilejne prireditve ob obletnicah društev, – če gre za memorialne prireditve. Izobraževanje Sofinancira se lahko najemnina objekta, propagandni material, sodniški stroški, stroški organizacije prireditve, stro- 31. člen ški pokalov in priznanj. Namene in višino sofinanciranja Izobraževanje za potrebe društev so: programi šolanja prireditve določi strokovna komisija. za pridobitev strokovnega kadra, za katerega potrebo izka- zuje izvajalec programa športa. Promocija in raziskovalna dejavnost Sofinancirali bomo tiste strokovne kadre, ki aktivno delujejo (trenerji, vaditelji, vodniki) v športnih organizacijah, 36. člen osnovnih šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah z mladi- Znanstveno-raziskovalna dejavnost se lahko sofinanci- mi tekmovalci ali strokovne kadre za izvedbo posameznih ra v primeru, če se za izvedbo projekta odobri sofinancira- tekmovanj (sodniki…). nje Ministrstva za znanost in tehnologijo RS in če te raziska- Sofinancirali bomo: ve zagotavljajo ustrezen prenos v prakso. Sredstva se – vodniške tečaje (do 60 ur programa): kotizacija do zagotavljajo v višini, določeni z letnim programom športa, 150 točk/posameznik, vendar največ 25% vrednosti programa. – trenerske tečaje (do 120 ur programa): kotizacija do 300 točk/posameznik, 37. člen – sodniške tečaje: kotizacija do 100 točk/posameznik, Občina Tržič lahko sofinancira dejavnost izdajanja stro- – licenčne seminarje: kovne literature in drugih periodičnih in občasnih publikacij Stran 528 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti. Viši- izvedbo letnega programa športa dogovori upravljalec špor- na sofinanciranja znaša največ 50% planiranih stroškov za tnega objekta najpozneje do 30.9. naslednje namene. Sem spadajo: – strokovna literatura, namenjena osveščanju in ani- 41. člen maciji za aktivno vključevanje v športne dejavnosti, Ceno najema telovadnic v lasti Občine Tržič določi – publikacije – revije za teoretična in praktična vprašanja, upravljalec telovadnice in se začne uporabljati, ko poda športne vzgoje, treniranja in rekreacije, zborniki s posvetov, zanjo soglasje župan. – propagandno gradivo, audio in videokasete, računal- niški programi, internetne strani. Za sofinanciranje založniške dejavnosti je potrebno pre- IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE dložiti vsebinski opis dela in natančen finančni načrt. Višina sofinanciranja lahko znaša največ 50% planiranih stroškov. 42. člen V primeru, da pogodbe za sofinanciranje programov za leto 2003 ne bodo sklenjene do 31. 3. 2003, se izvajalci Športni objekti športnih programov do sklenitve pogodb za leto 2003, sofi- nancirajo začasno v višini sredstev, določenih za leto 2002 38. člen za namen izvedbe teh programov. Vlaganja v športne objekte in športne površine se do- ločijo v skladu z zagotovljenimi sredstvi v proračunu Občine 43. člen Tržič ter na podlagi aktov, ki urejajo področje športa, vzgoje Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika preneha in izobraževanja. Opredelijo se v letnih programih športa in veljati odlok za vrednotenje in sofinanciranje športnih pro- se zagotavljajo za objekte in površine v lasti Občine Tržič. gramov in objektov v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 78/99). Upravljalec objektov in površin, ki so v lasti Občine Tržič, lahko kandidira za vzdrževanje le-teh pod pogojem, 44. člen da teh ni mogoče tržiti. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zač- 39. člen ne za razdelitev proračunskih sredstev za programe športa Sredstva za vzdrževanje šolskih telovadnic v upravlja- za leto 2003. nju šol, se zagotavljajo v okviru rednih sredstev za material- ne stroške šol, razen za Dvorano tržiških olimpijcev. Št. 621-02/02-04 Tržič, dne 27. decembra 2002. 40. člen Župan Prednostno uporabo športnih objektov, ki so v lasti Občine Tržič Občine Tržič (razen šolskih telovadnic v času pouka) za Pavel Rupar l. r.

– Popravki o podatkih zdravil V seznamih zdravil, za katera je bilo od 16. 2. 2001 do 2. 4. 2001, od 15. 12. 2001 do 14. 1. 2002 in od 20. 7. 2002 do 18. 10. 2002 izdano dovoljenje za promet, objavljenih v Uradnih listih RS, št. 25/01, 6/02 in 92/02, so bile ugotovljene redakcijske napake, zato na podlagi 28. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02-ZKrmi in 67/02) Urad Republike Slovenije za zdravila daje

P O P R A V K E

Pri naslednjih zdravilih se podatki o zdravilih pravilno glasijo: Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 529 Stran 530 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije l. r. Direktor Urad Slovenije za zdravila Republike prof. dr. Stanislav Primožič, mag. farm. Stanislav Primožič, dr. prof. Ljubljana, dne 13. januarja 2003. Ljubljana, dne 13. Uradni list Republike Slovenije Št. 7 / 23. 1. 2003 / Stran 531

VSEBINA

DRŽAVNI ZBOR OBČINE 238. Zakon o prekrških (ZP-1) 365 CERKNICA 239. Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-UPB1) 394 258. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne 240. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS- službe ravnanja s komunalnimi odpadki 487 UPB1) 400 259. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja ureja- 241. Zakon o trgovini (ZT-UPB1) 407 nja C12-8S Tičnica na Rakeku 498 260. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja ureja- 242. Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB1) 410 nja C13-11S Loško v Cerknici 501 243. Zakon o varstvu topografije polprevodniških verzij 261. Program priprave sprememb in dopolnitev pro- (ZVTPPV-UPB1) 432 storskih sestavin dolgoročnega in družbenega pla- 244. Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovne- na Občine Cerknica 504 ga razmerja (ZPILDR-UPB1) 435 ČRENŠOVCI 262. Sklep o spremembi uradnega elektronskega poš- MINISTRSTVA tnega naslova Občinske uprave občine Črenšovci 505 245. Pravilnik o izvajanju preventivnih cepljenj in diag- GROSUPLJE nostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2003 za 263. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Gro- izpolnjevanje pogojev za promet 439 suplje – naselje 506 246. Pravilnik o izvajanju sistematičnega spremljanja LENART kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2003 444 264. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih 247. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin 449 stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v 248. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz Občini Lenart v letu 2003 506 delovnega razmerja od vključno januarja 2003 da- 265. Sprememba statuta Občine Lenart 507 lje 455 266. Sprememba poslovnika Občine Lenart 507 249. Seznam zdravil, za katera je bilo od 19. 10. 2002 267. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za do 31. 12. 2002 izdano dovoljenje za promet 455 uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenart 507 250. Seznam zdravil, za katera je od 19. 10. 2002 do 268. Sklep o začasnem financiranju proračunskih po- 31. 12. 2002 prenehalo veljati dovoljenje za treb v letu 2003 508 promet 473 269. Ugotovitveni sklep 508 251. Seznam zdravil katerim se je spremenila ATC 270. Program priprave zazidalnega načrta za del nase- oznaka v letu 2002 476 lja Sveta Trojica v Slovenskih goricah 508 271. Program priprave ureditvenega načrta Jezera pri USTAVNO SODIŠČE Sveti Trojici 511 272. Program priprave sprememb in dopolnitev pro- 252. Odločba o oceni ustavnosti prvega odstavka 14. storskih ureditvenih pogojev v Občini Lenart 512 člena zakona o varnosti cestnega prometa 476 MIRNA PEČ 253. Odločba o zavrnitvi in zavrženju ustavne pritožbe 273. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp cestnem prometu 515 710/97 z dne 1. 10. 1997 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1254/96 z 274. Odlok o organiziranju in izvajanju javne službe po- dne 17. 4. 1997 478 moči družini na domu 515 254. Odločba, se do določbe 15.č in 15.d člena zako- TRŽIČ na o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo v 275. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- prekinitvi pravdnega postopka oziroma o odlogu računu Občine Tržič za leto 2003 518 izvršbe po uradni dolžnosti, kolikor se nanašajo 276. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ka- na odškodninske zahtevke posameznikov zaradi tegorizaciji občinskih cest v Občini Tržič 519 škode, nastale pri služenju vojaškega roka v jugo- 277. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnih slovanski ljudski armadi nekdanje SFRJ, na ozem- vzgojno-izobraževalnih zavodov 518 lju Republike Slovenije, razveljavijo 481 278. Odlok o ustanovitvi Zavoda REVITAL, zavod za prenovo mesta Tržič 519 BANKA SLOVENIJE 279. Odlok o spremembah odloka o odvajanju in či- ščenju odpadnih in padavinskih voda 521 255. Sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega pro- meta 482 280. Sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2003 522 256. Navodilo o spremembi navodila za izvajanje sklepa 281. Sklep o imenovanju komisije za mandatna vpraša- o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino 486 nja, volitve in imenovanja 522 282. Pravilnik o merilih za sofinanciranje letnih progra- DRUGI DRŽAVNI ORGANI mov športa v Občini Tržič 522 IN ORGANIZACIJE POPRAVKI 257. Poročilo o gibanju plač za november 2002 486 – Popravki o podatkih zdravil 528 Stran 532 / Št. 7 / 23. 1. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Izide v februarju 2003 ZAKON O PREKRŠKIH z uvodnimi pojasnili mag. Boštjana Tratarja

Pa vendar je sprejet - nov zakon o prekrških, je na začetku zapisal avtor uvodnih pojasnil. Zakon je res nastajal dolgo vrsto let, po njem pa nas bodo za kršitve predpisov obravnavali po 1. januarju 2005, ko se bo zakon začel uporabljati. Zakon prinaša mnogo novega v kaznovalno pravo Republike Slovenije. Obširna uvodna pojasnila mag. Tratarja, ki je sodeloval pri oblikovanju zakonskega besedila, opozarjajo na vse bistvene novosti. Na koncu knjige pa je stvarno kazalo, ki bo v pomoč pri iskanju posameznih zakonskih členov.

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Namestnica direktorja Ksenija Mihovar Globokar – Založnik Uradni list RS d.o.o. – Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer – Priprava Uradni list RS d.o.o. – Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2003 je 24.000 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 66.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta:[email protected] – Transakcijski račun 02922-0011569767