2. Oktober 1953 (Št. 0186)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
-* i v. * k*, "* Cena 12 din Novo mesto, 2. oktobra 1053 STEV. 39 Leto IV Lastniki to Izdajatelju Okrajni odbori 3£DL Črnomelj, IU«CTJ« ta Nove mesto. — J/.h.m vsak petek. — Odgovora! arcdnik Ton« <»<><mk. — Uredniilvo tu opra*ai Novo mestu. Cesta ko mandanta Staneta J5. — Postni predal 33 — Telefon aredmAtv« lo oprave t*?. — 1'ekocl rajon pri Narodni banki v No*em mestu • »16-1-181. — Letna aaioenlna SU din. polletna tM din, Dolenjski eelrtletna 123 din. — Tiska tlakama »Sloveoikeg« poro'-rva'ra« ¥ Ljulil luni Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto TONE FAJFAKi S skupne se je OK ZKS in okrajnega Ob desetletnici zbora odposlancev odbora SZDL v Novem mestu V soboto 26. septembra Je nih gospodarskih tn političnih bila v Novem mestu pod pred problemih v državi ter o bodo slovenskega naroda v Kočevju sedstvom sekretarja okrajnega či vlogi zborov proizvajalcev. komiteja ZKS tovariša Franca Volivci naj se o vsem tem te Pirkoviča skupna seja okrajne meljito pogovorijo, prav tako »NapoIJenl z neizmerno vero padla, ko so bivši strankarski stojanke. Skoraj polovica slo ga komiteja in okrajnega od naj se omogoči svobodna raz v pravilnost dosedanjega in voditelji, čeprav so si vso dobo venskega ozemlja Je bila osvo bora Socialistične zveze delov prava o kandidatih. Tovariš bodoče;: a razvoja izražamo stare JugOtiavlje, lastili mono bojena. nega ljudstva. Kot delegat re France Bevk je poudaril, da je pred svojimi narodnjaki in col v patriotizmu, sramotno publiškega odbora SZDL se le smisel ljudske oblasti prav v pred vsem svetom, da je slo pokleknili pred fašistične oku V tem velikem trenutku, ko seje udeležil pisatelj tovariš tem, da raste od spodaj na venski narod prvič v svoji patorje ter Jim ponudili svojo je bila izvojevana prva polo France Bevk. vzgor. Iz razumljivih razlogov dolgi zgodovini vzel krmilo pomoč in sodelovanje, ali pa so vica dokončne zmage, je vod Na dnevnem redu seje Je bi v letih po vojni tega načela svoje usode v lastne roke. Kol odnesli pete na varno daleč čez stvo osvobodilnega gibanja skli la razprava o političnih in teh nismo mogli v celoti Izvajati, prvi svobodno izvoljeni odpo morje — takrat Je bil sloven calo odposlance vsega ljudstva, ničnih pripravah za izvedbo sedaj pa so tudi za to ustvar slanci, izbrani sredi najhujše ski narod popolnoma prepuščen izvoljene na posebnih volitvah volitev. Med te priprave spa jeni pogoji. Postavljanje kan ga boja za narodni obstanek, uničenju, ki ga Je fašizem od po vsem osvobojenem ozemlju. dajo zlasti izvedbe zborov vo- didatov neposredno s »tranl Izpovedujemo v imenu vsega ločno pripravljal, izbira pred Iz ostalih področij, katera so lilcev, ki bodo predlagali in volivcev in široka razprava o borečega se ljudstva, da Je slo nami Je bila samo dvojna: ali bila še pod trdno nemško oku sprejemali posamezne kandida vseh skupnih problemih ter venski narod danes končnove- se pustiti maiodušno uničiti, pacijo, so prišli ilegalni pred te za zvezne in republiške ob kandidatih je osnova resnične ljavno stopil v krog suverenih stavniki ljudstva Teh 572 od ali pa se uničenju upreti ter lastvene organe ter okrajni zbor ljudske demokracije in pogoj narodov. Ugotavljamo,. da slo poslancev se Je zbralo v Ko začeti boj na življenje in smrt. proizvajalcev. Mnogo premalo za čimširše sodelovanje voliv čevju ter na zborovanju, ki Je venski narod v tem uveljavlja Slovensko ljudstvo se je usod je bilo doslej govora o sploš cev prj upravljanju družbe. nju svojih življenjskih pravic ne izbire Jasno zavedalo ter se trajalo tn noči, potrdilo pra ravna v popolnem skladu z odločilo za boj, kakor hitro Je vilnost dotedanjega osvobodil vsemi zgodovinskimi in narav spoznalo v Osvobodilni fronti nega boja. Dalo Je priznanje nimi izrazi svojega narodnega odločno vodstvo, nad katerim vodstvu Osvobodilne fronte, DekvneLU Ijadstvu Jugoslavije, vsem duha, z resnično vsebino demo se ljudstvo nikdar ne bo razo odločno Izrazilo navezanost slo kratičnih načel in z osvobodil čaralo. venskega naroda k novi Jugo članom in pristašem SZDL Jugoslavije! nimi težnjami človeštva...« V Jeseni leta 1943 se Je pred slaviji ter privrženost skupne S temi besedami je kočevski vsem svetom jasno pokazala mu boju jugoslovanskih naro V zadnjih petih letih so naši narodi nudili enoten in zbor v svojem proglasu označil pravilnost bojne odločitve na dov pod vodstvom tovariša Ti močan odpor nasproti ekonomskemu, vojaškemu in politič veliko pomembnost zgodovln- šega naroda. Italijanski faši- ta. Obsodilo je narodne izda nemu pritisku, ki je prihajal t V zhoda, in to v neenako jalce, ki so se po zlomu itali pravni vsiljeni borbi izvojevali veliko zmago, ki po svojem janske okupacije vdinjali Nem pomenu ne zao i taja za zmago, izvojevano v otvobodilni cem, prav tako Je obsodilo iz vojni in v ljudski revoluciji. S takim zadržanjem in dajalca Mihajloviča, katerega uspehi v izgraditvi našega gospodarstva, kakor tudi t svojo Vrhovni komandant JLA maršal Tito je IzrazlU ob zaključ četniški odred je žalostno kon dosledno politiko miru in medna rodnega sodelovanja na te ka letošnjih velikih Jesenskih manevrov svoje zadovoljstvo in čal na Grčaricah. Predstavniki melju enakopravnosti narodov, si je naša država pridobila dal priznanje vsem borcem in oficirskemu kadru za izredno borečega se slovenskega naroda globoke simpatije pri demokratičnih silah vsega sveta. zavest, ki so Jo v težavnih prilikah pokazali. Na slavnostnem so prav tako izrekli zgražanje V preteklih osmih letih so bile pod vodstvom Zveze kosilu po končanih manevrih Je tovariš Tito dejal, da so se nad špekulantskim! sredinci, ki komunistov m Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugo izkušnje tz pretekle vojne, v kateri nam j<c primanjkovalo vseh so računali, da Jim bo mogoče slavije skovane takšne ekonomske in politične tile, ki omo modernih sredstev tehnike, v rokah naših ljudi povezale s ob koncu vojne zavladati nad gočajo nadaljnje uspešno korakanje naprej, nadaljnjo krepi sodobno tehniko in zlile v eno, tako da Je postala naša armada izkrvavljenim ljudstvom. tev socialističnih demokratičnih sil in dviganje socialistične nepremagljiva armada socialisti čne države. — Na stiki: Vrhovni zavesti novega svobodnega človeka, državljana tocialistiČne komandant zasleduje boje na maneverskem področju. Zbor Je * silnim navdušenjem skupnosti, junaka v vojni, neutrudIjivega delavca v graditvi, sprejel poročilo Borisa Kidriča borca za nove socialistične odnose med ljudmi, graditelja in Edvarda Kardelja. Kidrič Je novih materialnih in kulturnih dobrin, garanta za mir v obravnaval delo in naloge svetu. Osvobodilne fronte, medtem ko Terenskim politični m aktivistom iz NOB Pred novimi volitvami naj vsak volivec, vsak držav Je bilo Kardeljevo poročilo po ljan naše države usmeri svoj pogled na prehojeno pot in V okviru proslave desete obletnice Zbora odposlan svečeno nalogam, ki nas čakajo naj nesebično ocvni, ali je v preteklosti katerakoli oblast cev slovenskega naroda v Kočevju bo 3. OKTOBRA 1953 v nadaljnjem boju. Potrebna je tvetleje, jasneje in čisteje šla na volitve, kakor gre danes ob 11. un dopoldne Zbor terenskih političnih aktivistov največja enotnost, borbenost in na volitve naša ljudska oblast, oblast socialistične Jugosla iz narodnoosvobodilne borbe na požrtvovalnost vsega ljudstva, vije. Opustitve in napake, ki so bile napravljene, pomanj PUGLEDU PRI KOČEVJU da bo lahko tudi zadnji okupa kljivosti pri delu, ki jih je bilo mnogo, oblede pred veli na zgodovinskem mestu I. zbora aktivistov OF 27. aprila tor premagan in pregnan s slo* kanskim napredkom, ki je dosežen. venske zemlje. 1943. — Vabljeni so vsj politični delavci nekdanjih po 4^.1 Iz volilnega razglasa SZDL Jugoslavije krajinskih, okrožnih In rajonskih forumov. Kočevski zbor Je Izvolil ob Pripravljalni odbor širen plenum OF, ki si je nadel tudi vlogo Slovenskega narod _ no osvobodilnega odbora, pra- Z sadnje seje OLO v Črnomlju vega predstavništva naroda, predhodnika kasnejše ljudske skupščine. Razen tega je bilo izvoljenih 40 predstavnikov za Ljudski odbornik zastopa ljudstvo, AVNOJ, katerega zasedanje se " , ; zrn- • mmm> je vršilo dva meseca kasneje v Jajcu. Partizan I. kočevskega voda v aprilu 1942 ZATO NAJ DELA ZA LJUDSTVO! S kočevskim zborom Je bilo skega dogodka, ki se Je odigral. zem Je bil zrušen, z nJim vred Šesta redna seja OLO v stva, odbornik OLO, pozablja govarja, zato je OLO priredil izvršeno veliko politično deja ne plačal 150.000 din stroškov Pomembnost zbora odposlancev pa so bil| sramotno razgaljeni Črnomlju 23. septembra je na svojo osnovno dolžnost: zal med letom tromesečni tečaj za nje V najtežjih vojnih okoli za zdravljenje v toplicah Sla Je najprej v potrditvi doteda belogardistični izdajalci. Iz ma spregovorila o vrsti perečihpro- ščititi malega človeka predsob tina—Radenci, medtem ko je vse tiste, ki morajo polagati ščinah so se sestali predstav njega osvobodilnega boja. Osvo lih partizanskih četic pred dve- blemov, ki tarejo belokranjsko vražniki socializma, ki se po-'; v okraju mnogo socialno ogro izpite. Največ kandidatov ča niki slovenskega ljudstva iz vse bodilna fronta Je na čelu s Ko ml leti, ko Je bilo treba iskati gospodarstvo in zahtevajo od nekod skrivajo tudi v pisar ženih ljudi, ki pa jim socialno kajo izpiti v oktobru. domovine. Soglasno so v ime munistično partijo takoj po posamezne zakopane puške, so ločne ukrepe. nah, v davčnih komisijah in v skrbstvo zaradi pomanjkanja nu ljudstva potrdili pravilnost Neurejene razmere v admi zlomu stare Jugoslavije prevze zrasle številne partizanske