Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana telefon 01 5187222, 01 5187223, 041 688928, 041 845639 www.aquarius-lj.si telefaks 01 5187224 [email protected]

Okoljsko poro čilo za OPN Ob čine Trebnje

Ljubljana, marec 2012

Naslov projekta: Okoljsko poro čilo za OPN Ob čine Trebnje

Datum izdelave: november 2011, dopolnitev po mnenju marec 2012

Št. naloge: 1207 - 09 OP

Naro čnik: Ob čina Trebnje Goliev trg 5 8210 Trebnje

Izvajalec: AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana

Direktor: mag. Martin Žerdin, univ. dipl. biol.

Odgovorna nosilka: Barbara Jerman, univ. dipl. geog. in prof. zgod.

Sodelavci: Lea Trnovšek, univ. dipl. biol.

Leonida Šot Pavlovi č, univ. dipl. biol.

mag. Martin Žerdin, univ. dipl. biol.

Katja Vrabi č, univ. dipl. inž. geol.

Podizvajalec: Epi Spektrum d.o.o. Strossmayerjeva ulica 11 2000 Maribor

Segmenti: Kakovost zraka in podnebne spremembe Obremenjenost okolja s hrupom

Odgovorni nosilec: Boštjan Peršak, univ. dipl. fiz.

VSEBINA

I. SPLOŠNO ...... 1 I.1 NAMEN OKOLJSKEGA PORO ČILA ...... 1 I.2 VSEBINA OKOLJSKEGA PORO ČILA ...... 1 I.3 OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA PORO ČILA ...... 6 I.4 ALTERNATIVE ...... 7 I.5 IZHODIŠ ČA ...... 8 1. ZAKONSKA IZHODIŠ ČA ...... 8 2. SMERNICE SOGLASODAJALCEV ...... 9 I.6 POMEMBNI PROJEKTI IN OSTALI VIRI ...... 10 I.7 METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV...... 10 I.8 OBMO ČJA POSEBNEGA REŽIMA...... 11 II. OPIS PLANA ...... 13 II.1 OPIS ...... 13 II.2 OBMO ČJE OPN ...... 47 II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA ...... 48 II.4 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NA ČRTOVANIH POSEGIH Z VPLIVI NA OKOLJE...... 50 II.5 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA ...... 51 II.6 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ...... 51 II.7 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI ...... 52 II.8 ODNOS DO DRUGIH PLANOV ...... 53 III. OKOLJSKA PRESOJA ...... 63 III.1 VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA...... 64 1. KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE ...... 65 2. VODA ...... 74 3. OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ...... 94 4. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE ...... 115 5. RAVNANJE Z ODPADKI ...... 124 III.2 OHRANJANJE NARAVNIH VIROV ...... 129 1. KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA...... 130 2. GOZD ...... 140 3. MINERALNE SUROVINE...... 143 4. VODNI VIRI ...... 147 III.3 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE ...... 156 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA ...... 157 2. OBSTOJE ČE STANJE ...... 157 3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA ...... 158 4. OMILITVENI UKREPI ...... 159 5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ...... 159 III.4 OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI ...... 160 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA ...... 161 2. OBSTOJE ČE STANJE ...... 164 3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA ...... 179

4. OMILITVENI UKREPI ...... 189 5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ...... 198 III.5 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠ ČINE IN KRAJINE ...... 199 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA ...... 200 2. OBSTOJE ČE STANJE ...... 201 3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE ...... 229 4. OMILITVENI UKREPI ...... 236 5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ...... 240 IV. POLJUDEN POVZETEK ...... 241 V. VIRI IN LITERATURA ...... 272

PRILOGE:

Priloga 1: Prikaz Osnutka OPN Priloga 1.1: Prikaz obmo čij namenske rabe Osnutka OPN Priloga 1.2: Prikaz planiranih infrastrukturnih sistemov in objektov Osnutka OPN

Priloga 2: Prikaz površinskih voda, vodovarstvenih obmo čij in zajetij ter poplavnih in erozijskih obmo čij z Osnutkom OPN

Priloga 3: Informativni prikaz III. in IV. obmo čij varstva pred hrupom

Priloga 4: Prikaz kmetijskih zemljiš č, nadomestnih kmetijskih zemljiš č ter gozdnih zemljiš č z Osnutkom OPN

Priloga 5: Prikaz varovanih obmo čij narave, EPO in NV z Osnutkom OPN

Priloga 6: Prikaz enot in obmo čij kulturne dediš čine ter pomembnejših krajinskih obmo čij z Osnutkom OPN

Vse priloge, razen priloge 3, ki je nova, so priložene OP izdelanemu novembra 2011.

OP za OPN Trebnje

I. SPLOŠNO

I.1 NAMEN OKOLJSKEGA PORO ČILA

Okoljsko poro čilo je strokovno gradivo za celovito presojo, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediš čine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in zna čilnosti obmo čja, na katerega se plan nanaša (Uredba o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, Uradni list RS, št. 73/05).

Celovito presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v postopku priprave plana, programa, na črta, prostorskega ali drugega akta, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje (40. čl. Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 41/04, 20/06). MzKO je 27. 3. 2006 izdal odlo čbo št. 35409- 22/2006, v kateri navaja, da lahko OPN ob čine Trebnje pomembno vpliva na okolje. Glede na navedeno smo v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana izdelali okoljsko poro čilo.

I.2 VSEBINA OKOLJSKEGA PORO ČILA

V okoljskem poro čilu (OP) so predstavljeni: • podatki o planu; • podatki o stanju okolja; • okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana; • ugotovljeni vplivi plana in možni omilitveni ukrepi; • ocena in vrednotenje vplivov plana; • predvideni na čini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana; • poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poro čila z obrazložitvijo.

Osnovo za dolo čitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poro čila predstavljajo izhodiš ča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih dolo čilih. Pri opredelitvi izhodiš č je zato preverjano upoštevanje okoljskih ciljev, kakor so določeni v mednarodnih pogodbah, državnih izhodiš čih, varstvenih ciljev na obmo čjih s posebnim pravnim statusom, smernic soglasodajalcev ter ostalih ciljev, opredeljenih v okoljskih izhodiš čih, programih in na črtih s podro čja varstva okolja ter v drugih pravnih aktih zaradi uresni čevanja na čel varstva okolja ali trajnostnega razvoja.

Izbrani so okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo zna čilnostim okolja na obmo čju priprave plana. Okoljska presoja plana je narejena po posameznih segmentih okolja, pri vsakem obravnavanem segmentu okolja so predstavljeni tisti cilji, ki se nanašajo na ta segment.

Osnovo za dolo čitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poro čila predstavljajo okoljska izhodiš ča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih dolo čilih in smernice nosilcev urejanja prostora. Na podlagi okoljskih izhodiš č in izkušenj smo s strokovnim vsebinjenjem (scoping) opredelili segmente, na katere bi lahko obravnavan plan pri umeš čanju v prostor strateško pomembno vplival. Ti segmenti so presojani v OP. Izsledki vsebinjenja so razvidni iz spodnje tabele. V primeru, da je vpliv opredeljen kot nepomemben, je v skrajnem desnem stolpcu podana obrazložitev opustitve nadaljnje presoje. Tabela 1: Obrazložitev potrebe po presoji posameznih segmentov v OP CILJ Opredelitev pomembnosti vpliva z obrazložitvijo III.1Varstvo okolja in človekovega zdravja 1. Kakovost zraka in 1. Varstvo in izboljšanje kvalitete Predvidenih je okoli 85,3 ha podnebne spremembe bivalnega in delovnega okolja. gospodarskih con. Predvidene so tudi cestne povezave v naseljih Trebnje, Mirna, Dobrni č in Veliki

Aquarius d.o.o. Ljubljana 1 OP za OPN Trebnje

Gaber. Predvidenih je cca 37 km novih cestnih povezav, od tega ve čina v Trebnjem (okoli 32 km) ter 4.6 km državnih cest.

Izvedba posega lahko pomembno vpliva na izbrani cilj. 2. Vode 1. Priklju čevanje obstoje čih Ob čina na črtuje novo Površinske in podzemne objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje za naselja vode kanalizacijsko omrežje in Blato (del je že zgrajen), Dolenja na črtovanje novih kanalizacijskih Nemška vas, Štefan, Studenec, omrežij in čistilnih naprav. Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dolenja nemška vas, 2. Pri urejanju prostora in izvajanju ČN Dobrni č, ČN Bi č. Od posegov v obvodnem prostoru se predvidenih obmo čij nove upoštevajo varstveni pasovi namenske rabe posegata v vodno in vodotokov. priobalno zemljiš če le dve obmo čji. Površinske vodotoke Temenico in 3. Graditev v varstvenem pasu Mirno s pritoki tangira tudi vodotokov, na poplavnih in predvidena komunalna ogroženih obmo čjih ni dopustna. infrastruktura in sicer daljnovodi, Dosedanje retenzijske in poplavne magistralni plinovod, lokalne ceste površine se ne smejo zmanjševati in in kanalizacija (Štefan, Žubina). Na se vzdržujejo v naravnih razmerah. poplavna obmo čja novoplanirana raba ne posega, posega pa infrastruktura, ki ima pridobljeno vodno soglasje. Na obmo čju, kjer veljajo splošni protierozijski ukrepi je predvidenih 120 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe ter infrastruktura.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 3. Obremenjenost okolja s 1. V urbanih naseljih na Spremembe veljavnega hrupom podeželju se spodbuja razvoj prostorskega na črta ob čine Trebnje, delovnih mest in s tem ki lahko vplivajo na pove čanje zmanjšuje vsakodnevne obremenitev s hrupom, so delovne migracije. predvsem širjenje stanovanjske pozidave, izgradnja novega 2. Izboljšanje prometnih razmer cestnega omrežja ter umeš čanje in mirujo čega prometa. novih proizvodnih con v prostor: • novo stanovanjsko pozidavo na Predlagamo naslednji cilj: 124 obmo čjih s skupno površino Zagotavljanje kvalitete bivalnega 198 ha. okolja z ustreznim in racionalnim • izvedbo novih zbirnih in umeš čanjem hrupnejših dejavnosti. priklju čnih cest v skupni dolžini približno 37 km ter izvedbo ve č parkirišč. V OPN je predviden izgradnja 4.6 km državnih cest • širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. V OPN je predvidenih približno 85 ha novih površin za proizvodne dejavnosti.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 4. Elektromagnetno 1. Dopolnjevane in izboljševanj OPN predvideva nove elektri čne sevanje oskrbe z elektri čno energijo v vode v skupni dolžini okoli 24,7

Aquarius d.o.o. Ljubljana 2 OP za OPN Trebnje

skladu z razvojem poselitve, km in 19 RTP oz TP postaj. Planira lokalno omrežje se postopno ureja se tudi 2x110kv daljnovod na podzemno (v kabelski kanalizaciji). odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje. Glede na obstoje či plan PREDLAGAMO CILJ: varovalni koridorji daljnovodov 20 Smotrna umestitev poselitve, kV tangirajo stanovanjska, posegov in dejavnosti v prostor obmo čja, obmo čja za turizem, glede na obstoje če in predvidene površine za centralne dejavnosti in vire elektromagnetnega sevanja. zelene površine v obsegu okoli 24 ha. OPN predvideva 54 ureditvenih obmo čij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji obstoje čih in predvidenih daljnovodov napetosti 20 kV.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 5. Ravnanje z odpadki 1. U činkovito ravnanje z odpadki. V osnutku OPN je navedeno, da bo ob čina urejala odlagališ če odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki. Spodbujala in izboljševala bo sisteme lo čenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže. Odstranjevala se bodo nelegalna odlagališ ča odpadkov in izvajali ukrepi za prepre čevanje novih nelegalnih odlagališ č.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. III.2 Ohranjanje naravnih virov 1. Kmetijska zemljiš ča 1. Spodbujanje kmetijske Na kmetijskih zemljiš čih si dejavnosti predvsem živinoreje in planirane naslednje površine in vinogradništva in sadjarstva zaradi obmo čja: ohranjanja zna čilne kulturne krajine • 257,79 ha je novih planiranih Dolenjske (prepre čevati zaraš čanje stavbnih zemljiš č, od tega na kmetijskih zemljiš č). površinah K1 je 199,09ha in 58,70ha na K2, • 3 ha je grafi čno korigiranje obstoje čih cest in ostale infrastrukture, od tega na površinah K1 je 0,55ha in 2,45 ha na K2, • 46,28ha je vrisov stavbnih zemljiš č obstoje čim stavbam, ki imajo gradbeno dovoljenje (ažuriranje stanja) na površinah K1 je 33,38ha in 12,90ha na površinah K2, • 55,43ha je vrisov obstoje čih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajo čim funkcionalnim zemljiš čem zaradi spremenjene zakonodaje (ob morebitnem poseganju v objekt bodo ti objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 3 OP za OPN Trebnje

dovoljenje), od tega 5,35 ha na K1 in 58,70 na K2. • Po kmetijskih zemljiš čih po potekala tudi na novo predvidena infrastruktura.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. Obmo čja nove namenske rabe 2. Gozd V OPN ni cilja, ki bi se nanašal na gozdna zemljiš ča zato predlagamo (prevladuje Av, SS, LN in Z namenska raba) in predvidena spodaj navede cilj: infrastruktura (vodovod, RTP, 1. Gospodarska, rekreacijsko ali daljnovodi, plinovod, kanalizacija druga raba gozdov, ki ne ogroža in ceste) tangirajo cca 141,24 ha gozdnih ekosistemov. gozdnih površin (glede na veljavni plan).

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. Predvideno je širjenje kamnoloma 3. Mineralne surovine 1. Usmerjanje raziskovanje naravnih virov na obmo čja roženca Jersovec II. za 21,2 ha. Pri nahajališ č mineralnih surovin ob ostalih planiranih obmo čjih mineralnih surovin gre za upoštevanju vseh okoljevarstvenih ažuriranje stanja v prostoru oz. predpisov. sanacijo obstoje čih ve činoma Predlagamo naslednji cilj: nelegalnih kopov. Za 5,73 ha 2. Optimizacija izkoriš čanja obmo čij mineralnih surovin se bo mineralnih surovin v smislu namenska raba spremenila trajnostne rabe in upoštevanje ve činoma v gozd (3,28ha) in druga nosilne zmogljivosti okolja ter kmetijska zemljiš ča (2,20ha). sanacija opuš čenih kopov. Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 4. Vodni viri 1. Varovanje obstoje čih in Na vodovarstveni pasovih vodnih potencialnih vodnih virov skladno s virov ob čine se v obstoje čem stanju predpisom o zavarovanju vodnega nahaja okoli 44 območij urejanja vira. prostora, na planiranih vodovarstvenih obmo čjih pa pet 2. Izboljšave vodovodnega omrežja obmo čij urejanja prostora. Na in naprav. vodovarstvenih obmo čjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se na črtuje sprememba namenske rabe za sedem obmo čij urejanja. Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena obmo čja posega vodovod Sajenice in cestno omrežje. Na vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov posegata 2 ureditveni obmo čij novoplanirane rabe. Ob čina na črtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice, Mekote-Medvedjek, Studenci. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel ter tri nova vodovarstvena obmo čja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 4 OP za OPN Trebnje

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. III.3 Svetlobno onesnaževanje 1. Obstoje čo razsvetljavo cest in V OPN je predvideno prilagajanje javnih površin prilagoditi Uredbi o obstoje če razsvetljave cest in javnih mejnih vrednostih svetlobnega površin v skladu z Uredbo o mejnih onesnaževanja okolja do 31. vrednostih svetlobnega decembra 2016. onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. III.4 Ohranjanje narave in biotske pestrosti 1. Rastlinstvo in živalstvo Cilja, predlagana s strani Na obmo čju pobud, kjer se bo izdelovalcev OP: vršila gradnja, bodo uni čeni tam 1. Spodbujanje ohranjanja biotske prisotni habitatni tipi, rastlinske raznovrstnosti, naravnih vrste in manj mobilne živalske vrednot in naravnih procesov vrste. kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

2. Zagotavljanje ustrezne vklju čitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 2. Varovana obmo čja Cilj predlagan s strani izdelovalcev Na obmo čju ob čine je šest narave OP: posebnih varstvenih obmo čij – 1. Ohranjanje ugodnega stanja obmo čij Natura 2000, zavarovanih biotske raznovrstnosti s poudarkom obmo čij in enot narave v ob čini na kvalifikacijskih vrstah in HT na Trebnje ni. Na obmo čju pobud, kjer varovanih obmo čjih. se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in vrste.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 3. Ekološko pomembna Cilj predlagan s strani izdelovalcev Na obmo čju ob čine Trebnje se obmo čja in naravne OP: nahaja sedem ekološko pomembnih vrednote 1. Ohranjanje naravnih vrednot in obmo čij. Na obmo čju Ob čine prepre čevanje zmanjševanja Trebnje je 42 naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter ohranitev 58 naravnih vrednot – jam. Plan s naravnega ravnovesja na EPO. spremembami posega v ve čje število naravnih vrednot in EPO.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja.

III.5 Ohranjanje kulturne dediš čine in krajine 1. Kulturna dediš čina 1. Ohranitev kulturnih spomenikov 34 ureditvenih obmo čij nove v ob čini in ohranjanje kakovostnih namenske rabe posega na 21 enot prvin kulturne dediš čine s kulturne dediš čine. Pri tem gre za prostorskimi akti in z drugimi poseganje v vplivno obmo čje dveh spodbujevalnimi ukrepi. kulturnih spomenikov, poseganje v sedem arheoloških najdiš č, 2. Spodbujanje prenove vaških poseganje v dvanajst vplivnih jeder in drugih obmo čij skladno z obmo čij stavbne dediš čine (v

Aquarius d.o.o. Ljubljana 5 OP za OPN Trebnje

vrednotami ohranjanja kulturne glavnem sakralne). dediš čine. Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja. 2. Krajina 1. Ohranjanje identitete kulturne Predvidene spremembe plana so krajine, mestnega oz. trških jeder in ve činoma skoncentrirano v vaških jeder, še posebej obmo čij krajinsko podenoto Dolina prepoznavnih naravnih vrednot Temenice. Ve č sprememb, ki Mirenske doline in doline posegajo v odprto krajino, je Temenice. predvidenih še v Dolini Mirne in Krških goricah. Na obmo čju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni se nahaja 12 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe in infrastrukturni objekti.

Izvedba posega bi z ureditvami lahko vplivala na izbrana cilja.

Na podlagi vsebinjenja so v okoljskem poro čilu obravnavani naslednji segmenti:

I. Varstvo okolja in človekovega zdravja 1. Podnebne spremembe in kakovost zraka 2. Voda 3. Obremenjenost okolja s hrupom 4. Elektromagnetno sevanje 5. Ravnanje z odpadki

II. Ohranjanje naravnih virov 1. Kmetijska zemljiš ča 2. Gozd 3. Mineralne surovine 4. Vodni viri

III. Svetlobno onesnaženje

IV. Ohranjanje narave in biotske pestrosti 1. Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi 2. Varovana obmo čja narave (Natura 2000, zavarovana obmo čja) 3. EPO in naravne vrednote

V. Ohranjanje kulturne dediš čine in krajine

I.3 OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA PORO ČILA

OPOZORILO O UPOŠTEVANJU PREDLOGOV POSEGOV

OP obravnava vplive ureditvenih obmo čij novoplaniranih površin namenske rabe in vplive novoplanirane infrastrukture, ki so navedeni v tabeli 2 v poglavju opis plana. OPN namre č zajema tudi ažuriranje sedanjega stanja namenske rabe (evidentiranje stavbnih zemljiš č obstoje čim stavbam, evidentiranje obstoje čih stavb – zidanice, kmetijski in gospodarski objekti s pripadajo čim funkcionalnim zemljiš čem zaradi spremenjene zakonodaje) in infrastrukture (evidentiranje obstoje čih cest oz. korigiranje dosedanjega grafi čnega stanja infrastrukture).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 6 OP za OPN Trebnje

OPOZORILO O POTEKU IZDELAVE PRI ČUJO ČEGA OKOLJSKEGA PORO ČILA

Izdelava OP za pridobitev mnenj o ustreznosti

Osnutek OPN so julija 2009 izdelali v podjetju URBI d.o.o. Ljubljana. Septembra 2009 smo v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana izdelali obstoje če stanje za OP za OPN Trebnje. Maja 2010 je bil osnutek OPN dopolnjen glede na smernice nosilcev urejanja prostora. V podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana smo julija 2010 izdelali Osnutek OP za OPN Trebnje. Izdelovalci OP smo namre č ugotovili, da so bile pri izdelavi OPN smernice le delno upoštevane. Poleg tega grafi čni del osnutka OPN ni bil pripravljen na na čin, da bi se dalo iz njega natan čno opredeliti do na črtovanih ureditev. Zaradi navedenega je bil Osnutek OP izdelan na na čin podajanja splošnih vplivov in bistvenih omilitvenih ukrepov. Osnutek OPN je bil ponovno dopolnjen po usklajevalnem sestanku med izdelovalcem OP in izdelovalcem OPN avgusta 2010 in septembra 2010.

Javna razgrnitev

Od 6. 9. 2010 do 24. 9. 2010 je potekala neformalna javna razgrnitev OPN Trebnje v KD v Šentlovrencu, KD na Mirni, KD v Dobrni ču, Gasilskem domu v Dolenji Nemški vasi ter v CIK Trebnje.

Mnenja o ustreznosti OP

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje je v dopisu št. 35409-245/2009/10 z dne 6.1.2011 podal mnenje o ustreznosti OP za OPN Ob čine Trebnje in na Dodatek za varovana obmo čja (Aquarius d.o.o. Ljubljana, oktober 2010). Ministrstvo je podalo mnenje, da v OP ni bila podana ustrezna ocena vplivov na okolje in niso bili podani ustrezni omilitveni ukrepi z vidika zagotavljanja poplavne varnosti, z vidika varstva človekovega zdravja ter z vidika varstva narave (pridobljena so bila mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor št. 123-09/1649-10/NP-167/4/09 z dne 16. 12. 2010 in ZRSVN št. 6-II-494/2-O-10/AŠP z dne 7. 12. 2010). Dne 1. 3. 2011 je na Uradu za upravljanje z vodami potekal sestanek v zvezi z zahtevami MzKO- CPVO iz mnenja o ustreznosti OP. Gospod Pajk iz Urada za upravljanje z vodami je dejal, da Ob čini Trebnje ni potrebno izdelati Karte razredov poplavne nevarnosti, temve č naj se v PIP dodajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v poglavju III.1 Varstvo okolja in človekovega zdravja, podpoglavju 2. Voda/ 2.4. Omilitveni ukrepi. Ga. Lenardi č iz MzKO - CPVO je bila v telefonskem pogovoru seznanjena s sklepi sestanka in se je z njimi strinjala.

Dopolnitev OP po pridobitvi mnenj o ustreznosti, pridobljenimi decembra 2010 in januarja 2011

Okoljsko poro čilo je bilo prvi č dopolnjeno z zahtevami iz mnenj o ustreznosti ZRSVN, MzKO DP in ZZVMB, pridobljenimi decembra 2010 oz. januarja 2011.

Dopolnitev OP po pridobitvi mnenj o ustreznosti, pridobljenimi januarja in februarja 2012

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, je pridobil mnenja Ministrstva za zdravje (št. 123-09/1649-12/NP-167/8/09 z dne 31. 1. 2012), Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami (št. 35001-26/2012-2 z dne 17. 2. 2012, prejetem 21. 2. 2012) in Zavoda RS za varstvo narave (št. 6-11-494/4-0-10/AŠP z dne 27. 1. 2012) na OP in Dodatek za varovana obmo čja, ki sta bila oddana januarja 2011. Mnenje Ministrstva za zdravje je bilo negativno in je zahtevalo dopolnitve, mnenja ostalih nosilcev urejanja prostora pa so bila pozitivna. Pri čujo če poro čilo je bilo tako ponovno dopolnjeno na osnovi mnenja Ministrstva za zdravje.

I.4 ALTERNATIVE

OPN je izdelan v skladu z Zakonom o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in ni izdelan v variantah . OPN je zasnova dolgoro čnega prostorskega razvoja ob čine in usmeritev za njeno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 7 OP za OPN Trebnje uresni čevanje. Z OPN so dolo čene prostorske ureditve ter podane usmeritve za pripravo izvedbenih aktov ob čin oziroma njihove spremembe in dopolnitve.

Poleg tega so bile iz OPN izlo čene spremembe tudi na osnovi smernic nosilcev urejanja prostora. Predvsem so to pobude oz. spremembe plana, ki bi posegale v varovana obmo čja narave, naravne vrednote, gozdne površine, vodno in priobalno zemljiš če, poplavna in vodovarstvena obmo čja ter na najboljša kmetijska zemljiš ča. Med njimi gre za opustitev pobude za letališ če, kinološki poligon, zmanjšanje površine za golf igriš če, stanovanjska obmo čja itd.

I.5 IZHODIŠ ČA

Osnovo za dolo čitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poro čila predstavlja Uredba o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) in izhodiš ča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih dolo čilih. Pri opredelitvi izhodiš č je zato preverjeno: upoštevanje okoljskih ciljev, kakor so dolo čeni v državnih izhodiš čih (NPVO, SPRS, operativni programi), varstvenih ciljev na obmo čjih s posebnim pravnim statusom, smernic soglasodajalcev ter ostalih ciljev, opredeljenih v okoljskih izhodiš čih, programih in na črtih s podro čja varstva okolja ter v drugih pravnih aktih zaradi uresni čevanja na čel varstva okolja ali trajnostnega razvoja.

1. ZAKONSKA IZHODIŠ ČA • Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) • Zakon o kmetijskih zemljiš čih (Uradni list RS, št. 55/03 - ZKZ-UBP1) • Zakon o gozdovih (Uradni list RS, 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO- 1,115/06, 110/07) • Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) • Zakon o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) • Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – ZRud-UPB1, 68/08 – ZRud-B) • Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostožive čih živali (Uradni list RS št. 72/98) • Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto žive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99) • Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96) • Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06, 17/08) • Zakon o ratifikaciji sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (Uradni list RS, št. 102/03) • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediš čine (Malteška konvencija) (Uradni list RS, št. 24/99) • Uredba o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) • Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07) • Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No.176, Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradni list RS, št. 74/03) • Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/, sklep vlade 04.01.2007 • Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, sklep vlade 20.12.2006 • Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij v zrak za dolo čene snovi (NEC direktiva) • Operativni program oskrbe s pitno vodo, sklep vlade 24.08.2006

Aquarius d.o.o. Ljubljana 8 OP za OPN Trebnje

• Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za leto 2004 do 2008 • Direktiva o čiš čenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) • Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih na črtov in programov na okolje

2. SMERNICE SOGLASODAJALCEV • Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Direktorat za prostor, št. 35017-52/2006/4 z dne 12.03.2007 • Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Direktorat za prostor, št. 35016- 45/2008/17 z dne 24.08.2009 • Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami št. 35001- 503/2009 z dne 10.09.2009 • GOP d.o.o. Mirna, upravljavec skupne C ČN Mirna št. scčn-sogl-09-32 z dne 08.09.2009 • Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-2/5-O-07/AŠP z dne 14.03.2007 • Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-2/4-O-07/AŠP z dne 15.02.2007 • Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-318/2-O-09/AŠP z dne 27.08.2009 • Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-318/7-O-10/AŠP z dne 16.09.2010 • Zavod RS za varstvo narave, št. 6-III-318/11-P-09/AŠP z dne 21.3.2011 • Ministrstvo za kulturo, št. 3501-1/2007/4 in 3501-1/2007/3 z dne 09.03.2007 • Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/12 z dne 2.11.2009 • Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/18 z dne 18.2.2011 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 350-171/2006/4 in 350-171/2006/3 z dne 16.02.2007 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št. 3401-13/2007/2 z dne 15.02.2007 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št. 350-171/2006/10 z dne 14.12.2009 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011 • Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize št. 35001-54/2009 z dne 11.08.2009 • Slovenske železnice, Podro čje za nepremi čnine št. 1.6 ZK – 620/09SM z dne 26.08.2009 • Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo št. 350-2/2009-325 z dne 7.10.2009 • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve št. 350-342/2009 z dne 31.08.2009 • Ministrstvo za obrambo, Direktorat RS za zaš čito in reševanje št. 350-347/2009 z dne 08.09.2009 • Zavod RS za blagovne rezerve št. 1788-01/VŠ z dne 12.08.2009 • Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-04/07 z dne 15.03.2007 • Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-11/2009 z dne 24.08.2009 • Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-04/07 z dne 15.03.2007 • Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-10/09 z dne 25.09.2009 • ELES, ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o., št. 5620/532/iub z dne 04.08.2009 • Elektro Ljubljana, d.d., št. 2148/09-DM/SP z dne 11.09.2009 • Zavod za ribištvo, št. 420/321/2009/2 z dne 17.11.2009

Pri izdelavi OP je preverjeno upoštevanje zgoraj naštetih smernic nosilcev urejanja prostora.

Osnutek OPN se je do maja 2010 delno uskladil s smernicami nosilcev urejanja prostora ter nato še po usklajevalnem sestanku med izdelovalcem OP in OPN avgusta 2010 in septembra 2010. V primeru, ko smo ugotovili, da v osnutku OPN smernice niso v celoti upoštevane, smo predlagali omilitvene ukrepe. Omilitvene ukrepe je potrebno pri dopolnitvi OPN v celoti upoštevati, v nasprotnem primeru so vplivi plana na segment bistveni (ocena D ali E).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 9 OP za OPN Trebnje

I.6 POMEMBNI PROJEKTI IN OSTALI VIRI

• Odlok o ob činskem prostorskem na črtu – OPN ob čine Trebnje – osnutek: tekstualni in grafi čni del ( Urbi d.o.o., julij 2009), • Odlok o ob činskem prostorskem na črtu – OPN ob čine Trebnje – delovni osnutek: tekstualni in grafi čni del (Urbi d.o.o., april 2010), • Odlok o ob činskem prostorskem na črtu – OPN ob čine Trebnje – osnutek: tekstualni in grafi čni del (Urbi d.o.o., avgust, september 2010), • Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljiš ča – dopolnitev februar 2010 (Urbi d.o.o., februar 2010), • Pojasnila in utemeljitve planerja na predlagane spremembe namenske rabe površin iz osnutka OPN Ob čine Trebnje na podlagi dopolnjenih smernic Zavoda za gozdove (Urbi d.o.o., september 2009).

Ostala strokovna literatura in viri so našteti v poglavju viri in literatura.

I.7 METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV

Metodologija presojanja prostorskega plana izhaja iz predpostavke, da z ustreznim prostorskim položajem dejavnosti lahko prispevamo k zmanjšanju obremenitve okolja zaradi novih dejavnosti/posegov.

Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Vplivi so lahko: neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratkoro čni, srednjero čni, dolgoro čni, trajni in za časni.

Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne u činke na izbrana merila vrednotenja.

Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.

Po času trajanja lahko lo čimo kratkotrajne vplive (pretežno v času gradnje) in dolgotrajne (pretežno v času obratovanja).

Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom na črtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so na črtovani ali se izvajajo na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima ve č posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali ve č posegov istega plana vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.

Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti ve čji od vsote posameznih vplivov.

V primeru bistvenih vplivov na črtovanega plana je preverjena možnost omilitve le teh. Navedeni so ustrezni omilitveni ukrepi. Za posamezen ukrep je navedena izvedljivost, izvajalec in nadzor.

Vsi obravnavani segmenti okolja so bili ocenjeni glede na zna čaj vpliva. Metodologija ugotavljanja ciljev in kazalcev plana na posamezne segmente okolja sledi v Uredbi o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje predlaganem vrstnem redu.

Ocena posledic u činkov izvedbe plana na uresni čevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva/pozitiven vpliv

Aquarius d.o.o. Ljubljana 10 OP za OPN Trebnje

B – nebistven vpliv C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv E – uni čujo č vpliv X – ugotavljanje vpliva ni možno

Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na uresni čevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z C ocenjujejo vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresni čevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.

I.8 OBMO ČJA POSEBNEGA REŽIMA

Varovalni gozdovi

Na obmo čju ob čine se nahaja 3.070,02 ha varovalnih gozdov SZ od zaselka Fužina, ki so bili dolo čeni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05,56/07, 29/09).

Slika 1: Varovalni gozd v ob čini Trebnje (vir: ZGS) Varstvena obmo čja varovanih vodnih virov

Na obmo čju ob čine je 10 vodnih zajetij s pripadajo čimi vodovarstvenimi obmo čji, iz sosednje ob čine Žužemberk pa sega vodovarstveno obmo čje s tretjim režimom varovanja zajetja Gk-1/93 v občino Trebnje. Obmo čja so zavarovana z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02).

Poleg tega v ob čini obstajajo vaški vodovodni sistemi, katerih zajetja imajo v obstoje čem planu, glede na Strokovne podlage, zarisano vodovarstveno obmo čje, vendar niso pa zavarovani z Odlokom.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 11 OP za OPN Trebnje

Poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita obmo čja

Poplavna obmo čja

506,01 ha površine ob čine sodi v poplavna obmo čja (299,42 ha redka obmo čja poplavljanja, 206,59 ha katastrofalna obmo čja poplavljanja). Poplavna obmo čja se nahajajo ob reki Temenici in njenemu pritoku (hudournik ob naselju Šentlovrenc) ter ob reki Mirni.

Erozijska obmo čja

Na hribovitejšem SV obmo čju ob čine in zahodno od naselja Trebnje so predvideni običajni protierozijski ukrepi.

Varovana obmo čja narave

Zavarovana obmo čja Na obmo čju ob čine se ne nahajajo zavarovana obmo čja oz. enote.

Natura 2000 Na obmo čju ob čine je šest posebnih varstvenih obmo čij – obmo čij Natura 2000: • Vejar (SI3000056) • Vrhtrebnje – Sv. Ana (SI3000057) • Šumberk (SI3000058) • Mirna (SI3000059) • Čatež (SI3000143) • Koprivnica (SI3000185)

Zavzemajo površino 1.842,96 ha oz. 9,47 % površine ob čine.

EPO in naravne vrednote

EPO Na obmo čju ob čine je sedem ekološko pomembnih obmo čij: • Temenica (62300) • Vejar (65400) • Mirna (65500) • Vrhtrebnje (65700) • Šumberk (66200) • Koprivnica (66500) • Čatež (68400)

Zavzemajo površino 3.070,02 ha oz. 15,77 % površine ob čine.

Naravne vrednote Na obmo čju ob čine se nahaja 42 naravnih vrednot (obmo čij in to čk) in 58 naravnih vrednot – jam. Zavzemajo površino 1.211,24 ha oz. 6,22 % površine ob čine. Od pri čakovanih naravnih vrednot se na obmo čju ob čine nahajajo tri: Jersevec, Kraške piramide, Karbonati.

Zavarovana obmo čja kulturne dediš čine

Na obmo čju ob čine se nahaja 266 evidentiranih obmo čij KD. Površina pod varstvenim režimom kulturne dediš čine znaša 787,66 ha.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 12 OP za OPN Trebnje

II. OPIS PLANA

II.1 OPIS

Kratek opis plana je povzet po osnutku Odloka o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Trebnje, ki so ga julija 2009 izdelali v podjetju URBI d.o.o. Ljubljana ter dopolnili v avgustu 2010 in septembru 2010.

STRATEŠKI DEL OPN OB ČINE TREBNJE

Cilji prostorskega razvoja ob čine

Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Ob čine Trebnje so: 1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoro čni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja, 2. zagotavljanje površin za razvoj ob činskega središ ča z obmo čji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje, 3. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejših lokalnih središ č s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje, 4. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središ č s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje, 5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turisti čni razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajo čih dejavnosti, 6. spodbujanje stanovanjske gradnje z isto časnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb, 7. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti, 8. razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajo čih se obmo čjih poselitve, 9. varovanje vodnih virov, 10. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih obmo čij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediš čine, 11. spodbujanje reurbanizacije opuš čenih ali neustrezno izkoriš čenih stavbnih zemljiš č in stavbnega fonda v naseljih, 12. razvijanje kolesarskih, peš in drugih vzdolžnih rekreacijskih povezav med posameznimi obmo čji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.), 13. omejevanje velikih nakupovalnih središ č na obrobju naselij, ki bi neustrezno vplivali na razvoj male trgovine v naseljih, 14. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkiriš č na njihovem obrobju, 15. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih obmo čij poselitve, 16. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer, 17. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme, 18. zagotavljanje ustreznih javnih površin za razli čno javno rabo.

Zasnova prostorskega razvoja ob čine

Prednostna razvojna obmo čja so v naseljih Trebnje, Mirna, Veliki Gaber, Dobrni č. Za ta naselja se izdelajo urbanisti čni na črti. Funkcijsko omrežje naselij v ob čini Trebnje tvorijo: ob činsko središ če je mesto Trebnje, pomembnejša lokalna središ ča so naselja Mirna, Veliki Gaber, Dobrni č, lokalni središ či sta naselji Čatež in Šentlovrenc. Ob činsko središ če: mesto Trebnje se bo še naprej razvijalo kot ob činsko središ če in krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Dejavnosti ob činske ravni so: upravne funkcije lokalne skupnosti in nekatere funkcije upravne enote, oskrbne funkcije na ob činski ravni, predšolsko varstvo, osnovno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 13 OP za OPN Trebnje izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše ob čane, prostori za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale s kulturnim domom, športno rekreacijskim parkom in krepile v smislu kakovosti in turisti čne ponudbe. Pomembnejša lokalna središ ča so naselja Mirna, Veliki Gaber in Dobrni č, ki imajo dejavnosti za osnovno oskrbo, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti in pošto. Mirna po opremljenosti odstopa od drugih dveh naselij, sedaj ima že zdravstveno postajo, lekarno in banko. V naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti in turisti čne ponudbe. Lokalni središ či sta naselji Čatež in Šentlovrenc: planirana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoje čih dejavnosti. Lokalno oskrbno središ če obsega dejavnosti za osnovno oskrbo, osnovno izobraževanje in prostor za kulturne dejavnosti. V lokalnih središ čih se bodo sedanje funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti, novih centralnih dejavnosti (pošta, banka...) in turisti čne ponudbe. Za mesto Trebnje in naselja Mirna, Veliki Gaber in Dobrni č se pripravi urbanisti čni na črt.

Primarne prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod-zahod; to so avtocesta Ljubljana-Zagreb in državna (regionalna) cesta Ljubljana-Novo mesto. Regionalne povezave v pre čni smerni potekajo od Trebnjega na SV proti Mirni in Sevnici, na JV proti Mirni pe či, na S proti Čatežu, na J pa proti Dobrni ču in Žužemberku. Planirane so izboljšave regionalnih prometnih povezav. Železniška proga povezuje Trebnje proti zahodu z Ivan čno Gorico in Ljubljano, proti SV z Mirno in Sevnico, proti JV pa z Mirno pe čjo in Novim mestom.

Pomembni obmo čji prepoznavnih naravnih vrednot sta Mirenska dolina in dolina Temenice. Druga za ob čino pomembna razvojna obmo čja so vezana na naravne vire in so obmo čja pridobivalnih prostorov mineralnih surovin: Jersovec II in Vrhpe č.

Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena

Zasnova prometne infrastrukture Z dograditvijo AC odseka Pluska-Ponikve-Hrastje bo zaklju čena AC povezava skozi ob čino ter dograjeno omrežje državnih regionalnih povezav. Avtocestna povezava poteka v smeri vzhod-zahod približno po sredini ob čine. Državne regionalne povezave potekajo v smeri vzhod-zahod v istem koridorju kot AC. Pre čne državne regionalne povezave potekajo v smeri proti SV proti Mirni, na JV proti Mirni pe či. Povezavi na sever na Čatež in na jug na Dobrni č in Žužemberk sta prav tako regionalnega zna čaja, vendar po standardu in prometni pomembnosti nekoliko nižje ravni kot povezavi na Mirno in Mirno pe č. Z nadaljnjim razvojem se bosta povezavi zboljševali, tako da se bo izboljšala prometna dostopnost obmo čij ob teh koridorjih. Skozi ob čino poteka tudi železnica Ivan čna Gorica–Trebnje–Mirna in Trebnje–Novo mesto. Železniško omrežje ostaja v bodo če v istem koridorju. Primernost tirnega prometa za javni potniški promet nakazuje izboljšavo urejenosti postajališ č na železniški postaji. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj. Lokalno prometno omrežje je v ob čini relativno dobro razvejano in ve činoma kakovostno urejeno. V posameznih naselij se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti na črtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni na čin širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza ve č sedanjim potrebam. Zavedajo č se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se s tem prostorskim aktom nova poselitev planira s so časnim na črtovanjem prometnega omrežja, ki isto časno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. V povezavi z urejanjem novih razvojnih obmo čij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za urejanje teh obmo čij. V Trebnjem, Mirni, Dobrni ču in Velikem Gabru, kjer so planirana ve čja razvojna obmo čja, se na črtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoje ča in nova poselitvena obmo čja v integralno povezano prometno omrežje. Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: • nove prometne povezave isto časno s širitvijo poselitve, • umirjanje prometa, • omejevanje motornega prometa v središ čih naselij, • urejanje mirujo čega prometa na obrobju naselij oz. vaških jeder.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 14 OP za OPN Trebnje

• V delih naselij z zna čajem kulturne dediš čine se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim zna čilnostim kulturne dediš čine.

Zasnova elektronskih komunikacij Prostor ob čine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Ob čina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij.

Zasnova energetike Prostor ob čine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z elektri čno energijo. Razvoj gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. Planira se 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje-RTP Trebnje. Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: • oskrbo z elektri čno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji), • ob čina si bo prizadevala za izkoriš čanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije, • na obmo čjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih obmo čjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (son čna energija, fotovoltaika, lesna biomasa), • na obmo čjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.

Zasnova komunalnega omrežja in naprav Vodovodno omrežje v ob čini je pretežno urejeno in dobro razvejano. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna obmo čja se so časno s poselitvijo na črtuje tudi vodooskrba. Obstoje či vodni viri ne zadostujejo za naraš čajo če potrebe in širitev poselitve, prav tako so nekatere naprave obstoje čega omrežja dotrajane, kar postavlja omejitve za nadaljnje obdobje. Zavedajo č se teh omejitev ob čina na črtuje dodatna zavarovanja vodnih virov in izboljšave omrežja in naprav. Ob čina na črtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice, Mekote - Medvedjek, Studenci. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel. Planirana so tri nova vodovarstvena obmo čja (zajetje PR-1/06 Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje) s pripadajo čimi vodovarstvenimi obmo čji. Ob čina bo nadalje varovala obmo čja obstoje čih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje.

Na podro čju odvajanja odpadnih vod bo ob čina nadalje izvajala priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Ob čina na črtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Blato, Dolenja Nemška vas, Štefan, Studenec, Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dobrni č, ČN Bi č, ČN Dolenja Nemška vas. Obmo čja manjših naselij in razpršene poselitve se lahko opremljajo tudi z biološkimi ČN. Usmeritve za ravnanje z odpadki s o: • spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov, • vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki, • spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših koli čin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, • odstranjevala se bodo nelegalna odlagališ ča odpadkov in izvajali ukrepi za prepre čevanje novih nelegalnih odlagališ č, • vzpostavljen bo zbirni center za lo čene frakcije komunalnih odpadkov, • odstranjevala se bodo nelegalna odlagališ ča odpadkov in izvajali ukrepi za prepre čevanje novih nelegalnih odlagališ č. • Ob čina bo urejala odlagališ če odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki.

Zasnova vodnega gospodarstva ter varstva okolja Vodotoki v ob čini so deloma regulirani oz. urejeni z drugimi oblikami zavarovanja brežin, velik del vodotokov pa ima še ohranjen naravni potek. Pomembno je varovanje razlivnih površin in vzdrževanje primernih odmikov poselitve od vodotokov. Obvodni prostor ima velik rekreacijski potencial. Ob čina

Aquarius d.o.o. Ljubljana 15 OP za OPN Trebnje bo podpirala urejanje rekreacijskih povezav vzdolž obvodnega prostora vodotokov. Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni pasovi vodotokov, ki znašajo: • za Mirno v širini 15 m od zgornjega roba brežine, • za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.

V tem pasu mora biti omogo čen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in drugih trajnih ovir ni dopustna. Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih obmo čjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiš čih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj. Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh obmo čjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.

Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

Usmeritve za razvoj naselij Ob čina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru podpirala strjenost poselitve, tako da bo: • poselitev usmerjala v nova razvojna obmo čja, ki se bodo postopoma na črtovala skupaj s celovito infrastrukturno ureditvijo, • poselitev usmerjala v obstoje ča naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoje čih poselitvenih površin, • širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu, • prepre čevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, • prepre čevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se ve č manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v ve čjo gru čo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev, • omejevala stalno naselitev v vinogradniških obmo čjih. Ob čina bo podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo: • s prostorskimi izvedbenimi akti dolo čila merila in pogoje za skladnost v urbanisti čnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor, • varovala obvodni prostor pred neprimernimi in neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji), • varovala krajinsko zaklju čena in s posegi še nena četa obmo čja pred novimi posegi, • ohranjala kvalitetna kmetijska zemljiš ča za primarno rabo. Ob čina bo zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo: • s prostorskimi izvedbenimi akti dolo čila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turisti čnega razvoja, • dejavnosti na primeren in nekonflikten na čin usmerjala v prostor, • dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja obmo čja, usmerjala v obmo čja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti. Ob čina bo izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo: • opremljala planirana stavbna zemljiš ča in izboljševala obstoje čo infrastrukturno opremljenost naselij, • zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav, • spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkiriš č na obrobju. Ob čina bo omejevala posege, ki bi predstavljali pove čevanje obremenitev okolja: • nadaljevanje razpršene gradnje, • pove čevanja obremenitev sedanje problemati čne prometne in druge infrastrukture, • spreminjanja pomožnih objektov in zidanic v sekundarna bivališ ča, • spreminjanja sekundarnih bivališ č v stalna bivališ ča (stanovanja) v vinogradniških in od infrastrukture odmaknjenih obmo čjih.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 16 OP za OPN Trebnje

Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin. Vaška naselja še nadalje ohranjajo zna čilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v obmo čja za proizvodne dejavnosti. Vinogradniška obmo čja, ki so dolo čena s tem prostorskim aktom, se namenjajo primarni rabi, objektom povezanim z vinogradništvom (zidanice, kleti) in turizmu. V teh obmo čjih naj se ne bi pove čevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin.

Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje Sanacija na obmo čjih razpršene gradnje se bo izvajala predvsem na podro čju komunalnega opremljanja in izboljševanja prometnega omrežja.

Usmeritve za urbanisti čno oblikovanje naselij Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. trških jeder in vaških jeder. Stanovanjska obmo čja nove stanovanjske zazidave, obmo čja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše oblikovanje. Pri urejanju novih poselitvenih obmo čij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vklju čno s površinami za peš promet ter površine za otroška igriš ča.

Obmo čja, za katera se bo izvajala celovita prenova Ob čina si bo prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov v ob čini in za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediš čine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. Ob čina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in isto časnim umirjanjem prometa.

Usmeritve za razvoj v krajini

Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem živinoreje in vinogradništva in sadjarstva bo ohranjalo zna čilno kulturno krajino Dolenjske. Ob čina si bo z razli čnimi ukrepi prizadevala prepre čevati zaraš čanje kmetijskih zemljiš č.

Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg obmo čij dolo čenih za rekreacijo in šport tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti. Izgradi se letalski-športni center in golf igriš če.

Mineralne surovine: Raziskovanje naravnih virov se usmerja na obmo čja nahajališ č mineralnih surovin ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov.

Pri poseganju v prostor je treba upoštevati predpise in omejitve, ki veljajo za ogrožena obmo čja zaradi poplav, erozije, zemeljskih plazov. Poseganje v prostor je v teh obmo čjih omejeno. Na obmo čjih z erozijo tal so potrebne predhodne raziskave stabilnosti tal in ukrepi za zavarovanje (podporni zidovi, drenaže...).

Obmo čje ob čine Trebnje, še posebej dolini Temenice in Mirne, sodijo zaradi vrednot kulturne krajine med posebna obmo čja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je zna čilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gru často poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobo čjih z zna čilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih zna čilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih zna čilnosti, so trško jedro Mirne in ambient z Mirenskim gradom, trško jedro Trebnjega, Žubina, Čatež, Korenitka, vaško jedro Sela pri Šumberku in vaško jedro Dobrni ča.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 17 OP za OPN Trebnje

Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č

V OPN je v skladu z ZPNa črt (Ur.l.RS, št. 33/07, 108/09) dolo čena osnovna namenska raba prostora, ki jo sestavljajo: • stavbna zemljiš ča • kmetijska zemljiš ča • gozdna zemljiš ča • vode • druga zemljiš ča

Stavbna zemljiš ča obsegajo površine za poselitev. Stavbna zemljiš ča so členjena na podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer na: • obmo čja stanovanj • obmo čja centralnih dejavnosti • obmo čja proizvodnih dejavnosti • posebna obmo čja • obmo čja zelenih površin • obmo čja prometnih površin • obmo čja komunikacijske infrastrukture • obmo čja energetske infrastrukture • obmo čja okoljske infrastrukture

Kmetijska zemljiš ča niso namenjena poselitvi in obsegajo površine najboljših in drugih kmetijskih zemljiš č. Obmo čja gozdnih zemljiš č niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna zemljiš ča. Obmo čja voda so celinske površinske vode. Druga zemljiš ča niso namenjena poselitvi in so v ob čini Trebnje površine nadzemnih pridobivalnih prostorov.

Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih obmo čjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujo čo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe.

Usmeritve za razporejanje dejavnosti so dolo čene s planirano osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer:

I. STAVBNA ZEMLJIŠ ČA: Obmo čja in površine za poselitev

Poselitev se usmerja v obmo čja in na površine stavbnih zemljiš č. V obmo čja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora:

S OBMO ČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajo čim dejavnostim: SS - SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s spremljajo čimi dejavnostmi; SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene ob časnemu ali stalnemu bivanju razli čnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin); SK - površine PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam, dopolnilnim dejavnostim in bivanju; SKg - površine za KMETIJSKE GOSPODARSKE OBJEKTE so namenjena izklju čno za kmetijska gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije, brez bivanja; SKk – površine za samostojne KMETIJE so namenjene izklju čno kme čkim gospodarstvom z bivanjem, kmetijsko proizvodnjo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. C OBMO ČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 18 OP za OPN Trebnje

CU - OSREDNJA OBMO ČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, kot so obmo čja histori čnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; CD – druga obmo čja centralnih dejavnosti; CDi - površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji; CDc - površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju.

I- OBMO ČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajo čim storitvenim ter servisnim dejavnostim: IG GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; IGs GOSPODARSKE CONE mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju; IK površine z objekti za ve čjo kmetijsko proizvodnjo (farme).

B POSEBNA OBMO ČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so obmo čja za turizem, nakupovalna središ ča in podobno: BC – površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti in prireditve, BD – površine za NAKUPOVALNO SREDIŠ ČE, zabaviš če; BT površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisti čno ponudbo in nastanitev.

Z OBMO ČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja: ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem; ZP površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja ZK POKOPALIŠ ČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle, ZD druge urejene zelene površine – mestne zelenice.

A POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE Av površine razpršene poselitve v vinogradniških obmo čjih so namenjene izklju čno zidanicam in vinskim kletem brez stalnega bivanja.

Obmo čja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi:

P OBMO ČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja prometa: PC površine cest; PO ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa; PL letališ če; PC površine železnic.

E OBMO ČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnost gospodarskih služb s podro čja energetike: Ee obmo čja za oskrbo z elektri čno energijo.

F POVRŠINE ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU O OBMO ČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in komunale (Ok), čiš čenja odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki (Oo-odlagališ ča). II. OBMO ČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠ Č

Aquarius d.o.o. Ljubljana 19 OP za OPN Trebnje

K1 najboljša kmetijska zemljiš ča K2 druga kmetijska zemljiš ča

III. OBMO ČJE GOZDNIH ZEMLJIŠ Č G gozdna zemljiš ča, kot zemljiš ča porasla z gozdnim drevjem, zemljiš ča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriš čanju gozdov ter zemljiš ča v zaraš čanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih dolo čena kot gozd.

IV. OBMO ČJE VODA V OBMO ČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja rabe voda: VC - celinske vode; VI - obmo čje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiš čem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.

V. OBMO ČJA DRUGIH ZEMLJIŠ Č L OBMO ČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja izkoriš čanja mineralnih surovin: LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora; LNk - površine nadzemnega pridobivalnega prostora za sanacijo v kmetijska zemljiš ča; LNg - površine nadzemnega pridobivalnega prostora za sanacijo v gozdna zemljiš ča.

Kmetijska zemljiš ča, gozdna zemljiš ča, vodna zemljiš ča in druga zemljiš ča so površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim. Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju. Na obmo čjih intenzivnejše rekreacije v naravnem okolju (npr. parkovni in rekreacijski gozdovi, smu čiš ča ipd.) se osnovna namenska raba ne spreminja. Območja rekreacije v naravnem okolju so dolo čena v grafi čnih prikazih s posebno enoto urejanja prostora.

Namembnost posameznega obstoje čega objekta lahko odstopa od namembnosti, ki je dolo čena z OPN za posamezno obmo čje ali površino, če ima obstoje či objekt druga čno namembnost že pridobljeno z veljavnim dovoljenjem. V tem izjemnem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem. Širitev takšne dejavnosti, pove čevanje kapacitet in površin objekta, ki ni v skladu s planirano namensko rabo površin v OPN ni možna.

Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje

Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje podrobneje obravnava mesta Trebnje, Štefan, Rožni vrh in Dolenjo Nemško vas. Obmo čje obsega obstoje čo strnjeno poselitveno obmo čje naselij Trebnje, Štefan, Rožni vrh in Dolenja Nemška vas, njihova obrobja z zaselki in razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoro čni razvoj in dele rekreacijskih površin, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Obmo čje obsega poleg stavbnih zemljiš č tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljiš č, ki so funkcionalno povezane z mestnim obmo čjem. Dolgoro čni razvoj mesta Trebnje povezuje Trebnje s sosednjimi naselji Štefan, Rožni vrh in Dolenja Nemška vas v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih dejavnosti, razvoj obmo čij za gospodarske dejavnosti in za razli čne oblike bivanja. Dolgoro čni razvoj naselja je zasnovan na državnem prometnem omrežju, ki je bil dolo čen v preteklem obdobju (potek avtoceste, priklju čne ceste regionalnega pomena in obstoje ča železnica) na tak na čin, da je preplet dejavnosti skladen in da so negativni vplivi čim manjši. Dolgoro čni razvoj Trebnjega se usmerja na severno obrobje obstoje čega naselja. Severna razvojna obmo čja Trebnjega se namenjajo predvsem bivanju s srednje visoko izrabo površin in spremljajo čim dejavnostim. Naselji Štefan in Rožni vrh se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom in nižjo izrabo površin. Obmo čje med državno cesto in železnico se namenja oskrbi in storitvam (brez stanovanj). Gospodarska cona med Vino gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti severu in vzhodu do planirane prometne povezave. Razvojna obmo čja Dolenje Nemške vasi se širijo vzhodno proti AC priklju čku Ponikve in severno do planirane prometne povezave. Površine se namenjajo za

Aquarius d.o.o. Ljubljana 20 OP za OPN Trebnje

športno rekreacijski park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta. Obmo čje gradu ter nekatera obmo čja v pasu Temenice se namenjajo gostinstvu, turizmu in rekreaciji. Središ če mesta Trebnje se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za obmo čje mestnega jedra (Baragov in Goliev trg) se s podrobnejšim na črtovanjem in prenovo dolo čijo podrobnejše usmeritve za urejanje. Razvojno obmo čje železniške postaje od železnice do Gub čeve ceste se namenja ureditvi »prometne glave« in centralnim dejavnostim s srednje visoko do visoko izrabo. Izhodiš če za prometno urejanje dolgoro čnega razvoja mesta Trebnje predstavlja državno prometno omrežje, ki je bilo dolo čeno v preteklem obdobju (potek avtoceste, priklju čne povezave regionalnega pomena). Za nova razvojna obmo čja mesta Trebnje in Rožni vrh se planira nova vzdolžna primarna prometna povezava, ki poteka po severnem obrobju in medsebojno povezuje nova mestna obmo čja s cesto Trebnje-Mirna na vzhodu in Trebnje-Velika Loka. S to vzdolžno povezavo se ustvari nova primarna mestna os bodo čega mestnega razvoja. Na vzhodu se ta os nadaljuje preko železnice proti vzhodu do AC priklju čka Trebnje vzhod. Pre čne povezave potekajo med severno osjo in obstoje čo primarno cesto (Goliev trg, Gub čeva cesta, Stari trg) in povezujejo razvojna obmo čja z obstoje čim naseljem in dejavnostmi v središ ču mesta. Severni rob obstoje če poselitve je relativno strnjen, prehodi proti severu so ozki, zato se s tem prostorskim aktom na črtuje izboljšava in okrepitev prometnih povezav v smeri S-J, da bi se zagotovila povezava v povezano urbano celoto. Planirajo se novi pre čni prehodi preko doline Temenice. S postopno preureditvijo prometnega omrežja se bo promet v središ ču mesta lahko vedno bolj omejeval, prav tako se bo lahko obstoje ča glavna vpadnica od gradu na Baragov trg lahko preuredila v peš povezavo mesta z gradom. Avtobusna postaja se na črtuje v bližini železniške postaje, tako da se zagotovi čim boljša povezava z železnico. Urejanje »prometne glave« naj vklju čuje tudi parkiriš ča za prestopanje, tako da se vzpostavijo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. Mestno jedro Trebnjega se ureja z ohranjanjem kakovostnih zna čilnosti in kulturne dediš čine. V tem obmo čju se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posve ča ohranitvi posami čnih zna čilnih objektov, ki tvorijo identiteto mestnega/trškega jedra. Razvojno obmo čje železniške postaje od železnice do Gub čeve ceste naj ima višjo do visoko izrabo površin in mestotvorno oblikovanje. Severna razvojna obmo čja se raztezajo na valovitem terenu, katerih slemena potekajo ve činoma v smeri S-J. Zazidava na pobo čjih naj izkoriš ča nagnjenost terena (npr. terasna zazidava), tako da se omogo čijo daljši pogledi na okolico. V severnih razvojnih obmo čjih so že z namensko rabo površin dolo čene zelene površine in površine za rekreacijo. Prav tako so z zelenimi pasovi lo čena posamezna razvojna obmo čja (Trebnje-Štefan in Rožni vrh) ki se namenjajo rekreaciji. Zelene členitvene površine imajo klimatsko in ekološko funkcijo in jih je treba trajno ohranjati kot zelene presledke med poselitvenimi obmo čji. Tu naj potekajo rekreacijske povezave proti dolini Temenice na jugu in gozdnim površinam na severnem obrobju.

KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA MIRNA Koncept prostorskega razvoja naselja Mirna podrobneje obravnava naselje Mirna z bližnjo okolico. Obmo čje obsega obstoje čo strnjeno poselitveno obmo čje naselja Mirna, obmo čje gradu in obrobja z zaselki in razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoro čni razvoj in dele rekreacijskih površin, ki se navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljiš č tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljiš č, ki so funkcionalno povezane z mestnim obmo čjem. a krepitev centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središ ča se planira širitev vzdolž obstoje če primarne ceste v smeri proti SV (proti ob čini Šentrupert). Poslovne in gospodarske dejavnosti se razvijajo na SV robu obstoje če gospodarske cone, med obstoje čo in planirano primarno cesto. Širitev obmo čij za bivanje se planira na obrobju obstoje čega naselja z novimi površinami na JZ na pobo čjih pod Trbincem, na južni strani železnice ob zaselku Zapuže, na severu v nadaljevanju sosedstva Roje. lanira se nova povezovalna cesta (obvoznica) skozi naselje Mirna ob vodotoku Mirna v smeri SV v ob čino Šentrupert. V SV obmo čju širitve naselja se planirajo pre čne povezave med obstoje čo primarno cesto in planirano obvoznico. Zeleni obvodni prostor Mirne se nadalje ohranja in namenja pasivni rekreaciji in rekreacijskim površinam. Rekreacijske površine ob šoli se nadaljujejo v športni park in druge rekreacijske površine v smeri proti gradu. Objekti za turizem in gostinstvo v bližini gradu se uredijo v sklopu zelenih površin na SV robu doline.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 21 OP za OPN Trebnje

KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA VELIKI GABER Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber podrobneje obravnava naselje Veliki in Mali Gaber z zaselki in razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoročni razvoj. Za razvoj centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središ ča se dolo ča razvojno obmo čje na zahodnem robu naselja, tako da se navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine. Dolgoro čni razvoj obmo čij za bivanje se bo usmerjal na pobo čne lege med Malim in Velikim Gabrom ter od Velikega Gabra proti Malemu Medvedjeku. Planirana je nova povezava od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki bo nadomestila obstoje čo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Trasa za novo povezavo se planira tako, da isto časno povezuje tudi nova razvojna obmo čja. Na severni strani Malega Gabra nova povezava pre čka železnico v podvozu in se priklju či na državno cesto pri zaselku Podgabrje. Nove povezovalne ceste se vzpostavijo med obstoje čimi naselji in razvojnimi obmo čji v vzdolžni in pre čni smeri.

KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA DOBRNI Č Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrni č podrobneje obravnava naselja Dobrni č, Podlisec in Gorenjo vas z razpršeno poselitvijo ter planirane površine za dolgoro čni razvoj. Dobrni č predstavlja središ če Suhe krajine in se dolgoro čno na črtuje intenzivnejši razvoj. Planira se širitev površin za bivanje s spremljajo čimi dejavnostmi, površine za razvoj centralnih dejavnosti, širitev šole z rekreacijskimi in športnimi površinami ter širitev pokopališ ča s parkovnimi površinami. Planirajo se nove povezovalne ceste na obrobju razvojnih obmo čij na zahodni in južni strani naselja. Nove ceste tangencialno povežejo dosedanjo krakasto razporejene ceste, tako da se težiš če prometa lahko razporeja po obodu naselja in ustvari možnost omejevanja prometa v središ ču vasi. Planirane so površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se lahko vzpostavi omejevanje prometa v vaškem jedru.

USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE - PIP S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celotni prostor ob čine Trebnje, razen obmo čij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi na črti. S prostorskimi izvedbenimi pogoji se za časno urejajo tudi obmo čja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.

USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA Z OB ČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NA ČRTI - OPPN OPPN se izdela za tista obmo čja urejanja, kjer je planirano/pri čakovano zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljiš č (parcelacija) in je za dolo čitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben na črtovalski proces ter sodelovanje javnosti. Z OPPN se urejajo obmo čja (enote urejanja prostora). Z OPPN se bo urejala tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Obmo čja infrastrukturnih OPPN grafi čno niso prikazana. Obmo čja urejanja z OPPN se dolo čijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajo čih ureditev.

IZVEDBENI DEL OPN OB ČINE TREBNJE

PIP dolo čajo: • enote urejanja prostora • pogoje za namensko rabo prostora: namembnosti in vrste posegov • pogoje za oblikovanje, ki obsegajo urbanisti čno in arhitekturno oblikovanje, pogoje za izrabo in druge pogoje za oblikovanje • pogoji za parcelacijo in gradbene parcele • pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo • pogoji za grajeno javno dobro • pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediš čine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred nesre čami • pogoji glede varovanja zdravja • pogoji na obmo čjih predvidenih OPPN

Aquarius d.o.o. Ljubljana 22 OP za OPN Trebnje

Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena obmo čja stavbnih zemljiš č, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP-poselitev) pri katerih gre za novoplanirane površine, so prikazane v Prilogi 1. Enote urejanja prostora za nadomestna kmetijska zemljiš ča: na podlagi smernic MKGP se s posebnimi enotami urejanja prostora prikazujejo nadomestna kmetijska zemljiš ča. Obmo čja nadomestnih kmetijskih zemljiš č so prikazana v Prilogi 3.

PIP glede namenske rabe prostora in vrste posegov so dolo čeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so:

1010 Površine stanovanj (S) Na površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1011) površine za stanovanja s spremljajo čimi dejavnostmi (SS) (1011a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • bivanje - stanovanja • delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzro čajo ve čjih vplivov kot bivanje samo) • terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega obmo čja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje • kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja

(1011b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1012) površine za stanovanja za posebne namene (SB) (1012a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • posebne oblike bivanja - stanovanja (samski domovi, domovi za stare, varovana stanovanja, stanovanja za osebe s posebnimi zahtevami) • zdravstvene in osebne storitve • terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja

(1012b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1013) površine podeželskega naselja (SK) (1013a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • stanovanja • kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 23 OP za OPN Trebnje

• terciarne in kvartarne dejavnosti • proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje locirane so lahko le v pritli čju ali kleti objekta • šport in rekreacija

(1013b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1014) površine po čitniških hiš (SP) (1014a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • sekundarno bivanje v po čitniških objektih • šport in rekreacija

(1014b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev najve č enega po čitniškega stanovanja • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev najve č enega po čitniškega stanovanja • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1015) površine za stanovanja brez spremljajo čih dejavnosti (SSa) (1015a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • stanovanja • sekundarno bivanje • delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzro čajo ve čjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro... ni delo s strankami)

(1015b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • ureditve javnih površin

(1016) površine za samostojne kmetije (SKk)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 24 OP za OPN Trebnje

(1016a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetije (stanovanja in gospodarski objekti) • dopolnilne dejavnosti na kmetiji

(1016b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1017) površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg) (1017a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetijstvo – samo gospodarski objekti kmetij

(1017b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • postavitve gospodarskih objektov za kmetije • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave)

1020 Površine centralnih dejavnosti (C) Na površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1021) površine za centralne dejavnosti (CU) (1021a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • terciarne dejavnosti • kvartarne dejavnosti • poslovni prostori (pisarne) • bivanje/stanovanja • tudi proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo...) (1021b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve.

(1023) površine za izobraževanje (CDi) (1023a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • predšolsko varstvo oz. vzgoja

Aquarius d.o.o. Ljubljana 25 OP za OPN Trebnje

• vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo • dejavnosti društev • rekreacija • socialno varstvo

(1023b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1024) površine za verske dejavnosti (CDc) (1024a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti cerkve • versko izobraževanje • dejavnosti kulture

(1024b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1025) površine za kulturne dejavnosti (CDk) (1025a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti kulture • dejavnosti društev • poslovni prostori (pisarne)

(1025b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1030 Površine proizvodnih dejavnosti (I) Na površinah proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 26 OP za OPN Trebnje

(1032) gospodarska cona (IG) (1032a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • proizvodne dejavnosti • trgovina, storitve, gostinstvo razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih bivanju • gradbeništvo • poslovni prostori (pisarne) • kvartarne dejavnosti • šport in rekreacija • v obmo čju bivanje ni dopustno

(1032b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1034) obrtna cona s stanovanji (IGs) (1034a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • proizvodne dejavnosti • trgovina, storitve, gostinstvo razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju • gradbeništvo • poslovni prostori (pisarne) • kvartarne dejavnosti • šport in rekreacija • bivanje – stanovanja, samo skupaj z osnovno gospodarsko dejavnostjo

(1034b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1040 Posebna obmo čja (B) V posebnih obmo čjih so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1041) površine za turizem (BT) (1041a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • gostinstvo

Aquarius d.o.o. Ljubljana 27 OP za OPN Trebnje

• trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turisti čni (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in pritli čni etaži, vendar ne smejo prese či 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži • rekreacija in kulturne dejavnosti, ter prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turisti čni (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni, pritli čni etaži ali najvišji (strešni) etaži, vendar ne smejo prese či 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži • zdravstvene dejavnosti • stanovanje za lastnika oz. upravljalca objekta, vendar najve č eno stanovanje na objekt

(1041b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1042) površine za trgovino in storitve (BD) (1042a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • trgovina in storitve (nakupovalna središ ča) • poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne) • dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve • v obmo čju niso dopustna stanovanja/bivanje

(1042b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1043) obmo čja športnih centrov (BC) (1043a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • šport in rekreacija (objekti in površine) • gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti obmo čja • trgovina in storitve samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti obmo čja.

(1043b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov • dopustne spremembe namembnosti obstoje čih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano obmo čje urejanja dolo čene v prejšnjem odstavku • spremembe namembnosti obstoje čih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne • spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališ ča niso dopustne • dopustne novogradnje objektov

Aquarius d.o.o. Ljubljana 28 OP za OPN Trebnje

• novogradnje sekundarnih bivališ č niso dopustne • dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • ureditve javnih površin • postavitve spominskih ploš č in drugih obeležij

1050 Zelene površine (Z) Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1051) površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS) (1051a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: obmo čja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in obsegajo le površine igriš č (brez objektov) in zelene površine • šport in rekreacija na površinah kot so: • igriš ča, igralni parki • kopališ ča, plaže • golf • kamp • dopolnilne dejavnosti le kot za časni/sezonski objekti

(1051b) dopustne so naslednje vrste posegov: • ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igriš č, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme kot so klopi in lope za po čitek • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije... • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo zna čaj graditve niso dopustne.

(1052) površine parkov (ZP) (1052a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • rekreacija in oddih na javnih parkovnih površinah

(1052b) dopustne so naslednje vrste posegov: • parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igriš č, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za po čitek • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo zna čaj graditve niso dopustne.

(1054) površine pokopališ ča (ZK) (1054a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 29 OP za OPN Trebnje

• pokopavanje • verske dejavnosti • trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališ ču (npr. kamnoseštvo, cvetli čarna) • parkovne površine

(1054b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1060 Površine prometne infrastrukture (P) Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1061) površine cest (PC) (1061a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • prometne površine

(1061b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1062) površine železnice (PŽ) (1062a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • prometne površine

(10612b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1066) ostale prometne površine (PO) (1066a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • prometne površine in parkiriš ča

(1066b) dopustne so naslednje vrste posegov:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 30 OP za OPN Trebnje

• za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1070 Površine komunikacijske infrastrukture (T) Na površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1070b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1080 Obmo čja energetske infrastrukture (E) V obmo čjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1081) oskrba z elektri čno energijo (Ee) (1081a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • proizvodnja elektri čne energije (male hidroelektrarne) • prenos elektri čne energije (razdelilne transformatorske postaje)

(1081b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • dopustne spremembe namembnosti obstoje čih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano obmo čje urejanja dolo čene v prejšnjem odstavku • spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališ ča niso dopustne, • dopustne novogradnje objektov • novogradnje sekundarnih bivališ č niso dopustne • dopustne postavitve pomožnih in za časnih objektov • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1090 Površine okoljske infrastrukture (O) Na površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (1091) površine za oskrbo z vodo (Ov) (1091a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • površine/obmo čja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji....)

(1091b) dopustne so naslednje vrste posegov:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 31 OP za OPN Trebnje

• za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1092) površine čistilne naprave (Oc) (1092a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • čistilna naprava, črpališ če, druga infrastruktura za odvajanje in čiš čenje odplak • spremljajo či poslovni prostori osnovne dejavnosti obmo čja • storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo • stanovanja niso dopustna

(1092b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1095) površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok) (1095a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • zbiranje, sortiranje odpadkov • kompostiranje odpadkov • komunalne dejavnosti • gasilci

(1095b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

(1100) površine za potrebe obrambe v naselju (F) (1100a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti obrambe

(1100b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov

Aquarius d.o.o. Ljubljana 32 OP za OPN Trebnje

• spremembe namembnosti obstoje čih objektov v okviru dopustnih dejavnosti • dopustne novogradnje objektov • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve

1110 Površine razpršene poselitve (A) Na površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: 1111 površine za zidanice in vinske kleti (Av) (1111a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo

(1111b) dopustne so naslednje vrste posegov: • za obstoje če objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov • postavitve gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, kleti) • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave)

(2010 in 2020) Kmetijska zemljiš ča (1) in (2): (2010a in 2020a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetijstvo in gozdarstvo • šport in rekreacija, če omogo čata ohranjanje kmetijske funkcije zemljiš ča • lov in ribolov

(2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov: • ureditve kmetijskih zemljiš č • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka

(3010) Gozdna zemljiš ča (G) (3010a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • gozdarstvo in kmetijstvo • šport in rekreacija, če omogo čata ohranjanje prvotne funkcije zemljiš ča • lov in ribolov

(3010b) dopustne so naslednje vrste posegov: • ureditve gozdnih zemljiš č, kr čitev gozda • ureditve za rekreacijo • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka

Aquarius d.o.o. Ljubljana 33 OP za OPN Trebnje

4010 Obmo čja površinskih voda (V) V obmo čjih površinskih voda so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (4011) Celinske vode (Vc): (4011a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov • šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere

(4011b) dopustne so naslednje vrste posegov: • dopustne ureditve za potrebe voda • dopustne ureditve za potrebe rekreacije • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka

(4020) Vodna infrastruktura (Vi): (4020a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov • šport in rekreacija, lov in ribolov

(4020b) dopustne so naslednje vrste posegov: • dopustne ureditve za potrebe voda • dopustne ureditve za potrebe rekreacije • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka

5010 Obmo čja mineralnih surovin (L) V obmo čjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: (5011) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN): (5011a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • izkoriš čanje mineralnih surovin • proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo

(5011b) dopustne so naslednje vrste posegov: • raziskovanje, izkoriš čanje, sanacija • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave) • vodnogospodarske ureditve • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka

(5012) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk): • (5012a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetijstvo

(512b) dopustne so naslednje vrste posegov: • sanacija v kmetijska zemljiš ča

(5013) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg): (5013a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • gozdarstvo

Aquarius d.o.o. Ljubljana 34 OP za OPN Trebnje

(5013b) dopustne so naslednje vrste posegov: • sanacija v gozdna zemljiš ča

EUPr – enote urejanja prostora za rekreacijo v naravnem okolju (z zna čajem prekrivajo če rabe, kjer je osnovna namembnost primarna raba površin) z oznakami ZSs: • na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin • na stavbnih zemljiš čih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste namembnosti oz. dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin • spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet

• na površinah primarne rabe prostora: • sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodiš č in sorodne rekreacijske infrastrukture • gradnja športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe rekreacije, gradnja objektov ni dopustna • kr čitev gozda • na stavbnih zemljiš čih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin • dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 4 in 5, ki sta sestavni del tega odloka • postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo zna čaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igriš ča) niso dopustne

Urejanje zemljiš č • Po zaklju čenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno praviloma uporabljati samonikle vrste. • Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogo čajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. (Op.: zavarovanje brežin s podpornimi zidovi je dolo čeno v poglavju enostavnih objektov). • Višina zemljiš ča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljiš ču, ureditve zemljiš č na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, ve čje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če druga čne rešitve niso možne (op.: zavarovanje brežin s podpornimi zidovi je dolo čeno v poglavju enostavnih objektov). Graditev, ureditve površin in drugi posegi na višje leže čih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje leže če parcele. • Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiš čno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim ve čji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati. • Z urejanjem kmetijskih zemljiš č ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali prepre čiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravo časno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja. • Pri urejanju kmetijskih zemljiš č je treba: − ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuš čajo, − ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti, − ohranjati površinske geomorfološke zna čilnosti in posebnosti.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 35 OP za OPN Trebnje

Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje

• Vse objekte, ki imajo ali so priklju čeni na vodovod, je potrebno priklju čiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiš čenje. • Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiš čenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepreto čne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaš čena organizacija na čistilno napravo. Na obmo čjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav. • Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na na čin, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaš čite. • Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljiš ča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odve čni material, teren pa zatravi oz. zasadi z avtohtono vegetacijo. • Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v obmo čjih varstva naravne in kulturne dediš čine niso dopustne oz. morajo biti izvedeni na na čin, ki zagotavlja skladno z varstvenimi cilji. • Trase in objekti obstoje če ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoje če ali planirane infrastrukture dolo čajo posamezni upravljalci infrastrukture. • Odpadki. Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogo čeno enostavno čiš čenje. • Energetske ureditve (elektri čno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na na čin, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaš čite. • Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v obmo čjih naravnih vrednot in kulturne dediš čine niso dopustne. Prostozra čni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov. • Trase in objekti obstoje če ter planirane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoje če ali planirane infrastrukture dolo čajo posamezni upravljalci infrastrukture. • Pri na črtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati predpise s podro čja elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. • Objekte in naprave mobilne brezži čne telefonije kot nezahtevne ali enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediš čine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred nesre čami

Ohranjanje narave: • Ohranjanje narave se izvaja na podlagi predpisov o ohranjanju narave. • Ohranjanje naravnih vrednot v Ob čini Trebnje je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah za pripravo OPN (MzKO, ZRSVN, avgust 2009). • Za vsak poseg na obmo čjih in vplivnih obmo čjih naravnih vrednot je potrebno pri pristojni službi za varstvo narave pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno soglasje. • Na obmo čjih habitatov zavarovanih vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo ohranitev. • Obmo čja ohranjanja narave so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu OPN.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 36 OP za OPN Trebnje

Varstvo kulturne dediš čine • Varstvo kulturne dediš čine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediš čine. Varstvo kulturne dediš čine v Ob čini Trebnje je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediš čine za obmo čje ob čine Trebnje (ZVKDS, OE Novo Mesto). Obmo čja varstva kulturne dediš čine so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu OPN. • Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno obmo čje spomenika, za posege v varstveno obmo čje in objekte kulturne dediš čine in za posege v registrirano nepremi čno dediš čino je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediš čine pridobiti projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno projektno soglasje. • V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremi čne dediš čine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra. • Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdiš č, je obvezujo č splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljiš ča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke dediš čine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.

Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja • Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkiriš č je potrebno odvajati preko lovilcev olj. • Za časni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pija če, ki imajo urejen za časni priklju ček na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden za časen priklju ček na kanalizacijo. • V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je ravnati v skladu s predpisom o zavarovanju vodnega vira. • Vse objekte, ki imajo ali so priklju čeni na vodovod, je potrebno priklju čiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiš čenje. • Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiš čenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepreto čne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaš čena organizacija. • Na obmo čjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna tudi gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem • Pri osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja svetlobnega onesnaževanja okolja. • Za javno razsvetljavo je potrebno uporabljati svetilke brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Uporabljati je potrebno var čne žarnice. Obstoje čo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja najpozneje do 31. decembra 2016.

Varstvo pred hrupom • Na obmo čjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzro čajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopuš ča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem • Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih dolo ča predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

Varstvo pred poplavami • Na poplavnih obmo čjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš ča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 37 OP za OPN Trebnje

• Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje ustreznega poplavnega režima je na poplavnih obmo čjih pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno opraviti hidravli čno-hidrološko analizo vodnega režima.

Varstvo pred plazovi • Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehni čnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljiš če in objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi. • Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehni čne možnosti za graditev na labilnih tleh.

Potresna varnost • Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje.

Pogoji za varstvo voda • Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali za časno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. • Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za Mirno in Temenico 15m, za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke pa 5m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti omogo čen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna. • Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih obmo čjih ni dopustna. • Na vodnem in priobalnem zemljiš ču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme: − gradnjo objektov javne infrastrukture, − gradnjo objektov grajenega javnega dobra − ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, − ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, − gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda ( zajem, izpust vode...) − gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, − gradnjo objektov, namenjenih obrambi in zaš čiti;

Prostorski izvedbeni pogoji na obmo čjih predvidenih OPPN

• Z OPPN se urejajo obmo čja, ki so dolo čena v OPN. Z OPPN se lahko urejajo tudi obmo čja gospodarske javne infrastrukture in druga razvojna obmo čja.

• Na obmo čjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje vrste posegov: − nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoje čih objektov in naprav, − spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora, − postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pri četkom izvajanja prostorskega izvedbenega na črta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem na črtu, − rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.

• (Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega na črtovanja in izvedbe OPPN, da se s tem ne pove čuje vrednost objektov in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Obmo čja, za katera je predvidena izdelava OPPN so prikazana v Prilogi 1. Z OPPN se po potrebi ureja tudi gospodarska javna infrastruktura, za katero pa območja niso grafi čno prikazana.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 38 OP za OPN Trebnje

• Z OPPN se lahko urejajo tudi ve čja obmo čja ali obmo čja z zahtevnejšim urejanjem in usklajevanjem interesov.

Posebni prostorski izvedbeni pogoji Na obmo čju ZAB-ZS 1/1-plan in ZAB-ZS 1/2-plan je izjemoma dopustna postavitev skakalnic, sodniškega stolpa in ureditev snežne arene za spremljanje skokov ter funkcionalnih objektov. BILANCA POVRŠIN POSAMEZNE NAMENSKE RABE PROSTORA

Novo planirana stavbna zemljiš ča in obmo čja mineralnih surovin OPN predvideva spremembe namenske rabe v 311 obmo čjih urejanja, ki so navedene v spodnji tabeli. Najve čjo površino predstavljajo predvidena stavbna zemljiš ča (189,5 ha), obmo čja proizvodnih dejavnosti (85,3 ha) in obmo čja zelenih površin (50,68 ha). Analizo predvidenih obmo čij namenske rabe v ob čini Trebnje smo naredili v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana na podlagi grafi čnih prilog OPN Trebnje (Urbi d.o.o.). Podana je v spodnjih tabelah. Tabela 2: Predvidena namenska raba POVRŠINA PREDVIDENA NAMENSKA RABA PROSTORA (ha) površine za potrebe obrambe v naselju 0,5 obmo čja okoljske infrastrukture 1,7 obmo čja prometne infrastrukture 1,8 površine razpršene poselitve 2,8 obmo čja energetske infrastrukture 3,6 posebna obmo čja (turizem, nakupovalni centri) 7,3 obmo čja mineralnih surovin 21,2 obmo čja centralnih dejavnosti 30,4 obmo čja zelenih površin 50,7 obmo čja proizvodnih dejavnosti 85,3 obmo čja za stanovanjske površine 189,5 SKUPAJ 394,9

Tabela 3: Na novo predvidene površine stavbnih zemljiš č in obmo čij mineralnih surovin po ureditvenih obmo čjih naselij NAMENSKA RABA EUP OZN POVRŠINA (ha) PROSTORA 1 BAG-SK 4 S 0,2 2 BEV-SK 1/1 S 0,1 3 BEV-SK 1/2 S 0,1 4 BI Č-SK 1/1 S 0,2 5 BLA-Oc 1 O 0,1 6 BLA-SK 1/3 S 0,3 7 BLA-SK 2/1 S 0,4 8 BLA-ZD 1 Z 1,1 9 BLA-ZS 1/1 Z 29,5 10 BMI-SK 1/4 S 0,1 11 BMI-SK 3/1 S 0,5 12 BMI-SK 5/1 S 0,2 13 BRE-IGs 1/1 I 0,4 14 BRE-IGs 1/3 I 0,4

Aquarius d.o.o. Ljubljana 39 OP za OPN Trebnje

15 BRE-IGs 1/4 I 0,2 16 BRE-IGs 1/5 I 1,2 17 BRE-IGs 1/6 I 0,1 18 BRE-IGs 2 I 1,9 19 BRE-SS 1 S 0,1 20 CES-IG 1/1 I 0,3 21 CES-SK 3 S 0,1 22 ČAT-PO 1 P 0,4 23 ČAT-PO 2 P 0,4 24 ČAT-ZP 2/1 Z 0,0 25 ČEŠ-SK 01/1 S 0,1 26 ČEŠ-SK 04/1 S 0,2 27 ČEŠ-SKk 1 S 0,7 28 DB Č-CU 2 C 0,6 29 DB Č-PO 1/1 P 0,1 30 DB Č-SK 1/1 S 0,0 31 DB Č-SS 3/2 S 0,0 32 DDO-SK 1/1 S 0,2 33 DDO-SK 2/1 S 0,0 34 DDO-SK 3/2 S 0,2 35 DEB-Av A 0,0 36 DNŠ-SK 1/1 S 0,2 37 DNŠ-SK 1/2 S 0,1 38 DNV-BC 1 B 7,3 39 DNV-CDi 1/1 C 0,1 40 DNV-CDi 2 C 0,7 41 DNV-IG 1 I 7,9 42 DNV-SS 1 S 4,7 43 DPO-SK 1/1 S 0,2 44 DPO-SK 2 S 0,3 45 DPR-SK 1/1 S 0,2 46 DPR-SK 1/2 S 0,1 47 DSE-Av A 0,0 48 DSE-PO 1 P 0,1 49 DSE-SK 4 S 0,1 50 DSE-SK 5 S 0,1 51 DSE-SK 6 S 0,1 52 DSE-ZD 1 Z 0,0 53 DSE-ZD 2 Z 0,6 54 DTR-Ov 1 O 0,2 55 DTR-Ov 3 O 0,0 56 DTR-SB 1/1 S 0,4 57 DTR-SB 1/2 S 0,0 58 DV Č-Av A 0,0 59 DV Č-CDi 2 C 0,6 60 DV Č-IG 1/4 I 0,7 61 DV Č-SK 1/1 S 0,1

Aquarius d.o.o. Ljubljana 40 OP za OPN Trebnje

62 DVR-SK 2/1 S 0,1 63 GDO-SK 1/1 S 0,2 64 GLI-SK 1/1 S 0,2 65 GLI-SK 1/2 S 0,1 66 GMB-SK 9 S 1,6 67 GMB-SKk 2 S 0,4 68 GML-LN 1/1 L 11,9 69 GML-LN 1/2 L 3,1 70 GML-LN 1/3 L 6,2 71 GML-SK 2 S 0,1 72 GMS-SK 1/1 S 0,2 73 GNV-SS 1 S 5,5 74 GOL-Av A 0,0 75 GPO-Ee 1 E 2,0 77 GRD-SK 1/1 S 0,2 78 GRD-SK 1/2 S 0,4 79 GRM-SK 1/1 S 0,6 80 GRM-SK 2/1 S 1,2 81 GRT-Av A 0,1 82 GRT-Av A 0,0 83 GRT-Av A 0,0 84 GRT-Av A 0,0 85 GRT-Av A 0,0 86 GRT-Av A 0,0 87 GRT-Av A 0,0 88 GRT-Av A 0,0 89 GRT-Av A 0,0 90 GV Č-IG 1/1 I 0,9 91 GV Č-IG 1/2 I 0,6 92 GV Č-SK 1/1 S 0,4 93 GV Č-SK 1/2 S 0,1 94 GVM-Av A 0,1 95 GVM-Av A 0,0 96 GVM-Ov 1 O 0,0 97 HUD-CDi 1 C 1,3 98 HUD-SK 1/1 S 0,4 99 HUD-SK 4 S 0,8 100 JEZ-Ee 1 E 1,0 101 JEZ-SK 1/1 S 0,3 102 JEZ-SK 1/2 S 0,1 103 JEZ-SK 2/1 S 0,2 104 JEZ-SK 3/1 S 0,4 105 KOR-SK 4/1 S 0,0 106 KOT-SKg 1 S 0,0 107 KPO-SK 1/2 S 0,1 108 LIP-Av A 0,1 109 LIP-Av A 0,0

Aquarius d.o.o. Ljubljana 41 OP za OPN Trebnje

110 LIP-SK 1 S 0,1 111 LIS-Av A 0,0 112 LIS-Av A 0,1 113 LIS-Av A 0,0 114 LIS-Av A 0,0 115 LIS-Av A 0,0 116 LIS-Av A 0,0 117 LIS-Av A 0,0 118 LIS-Av A 0,0 119 LIS-Av A 0,0 120 LIS-Av A 0,0 121 LIS-Av A 0,0 122 LIS-Av A 0,1 123 LIS-Av A 0,1 124 LIS-Av A 0,1 125 LIS-Av A 0,0 126 LIS-Av A 0,0 127 LIS-Av A 0,0 128 LIS-Av A 0,1 129 LIS-Av A 0,0 130 LIS-Av A 0,0 131 LIS-Av A 0,0 132 LIS-Av A 0,0 133 LIS-Av A 0,0 134 LIS-Av A 0,0 135 LIS-Av A 0,0 136 LIS-Av A 0,1 137 LIS-Av A 0,0 138 LIS-Av A 0,0 139 LIS-Av A 0,0 140 LIS-Av A 0,0 141 LIS-Av A 0,1 142 LIS-Av A 0,1 143 LIS-Av A 0,1 144 LIS-Av A 0,0 145 LIS-Av A 0,1 146 LIS-Av A 0,1 147 LIS-Av A 0,0 148 LUK-SK 1/1 S 0,1 149 LUK-SK 1/2 S 0,9 150 LUK-SK 1/3 S 0,6 151 LUK-SKk 1 S 0,2 152 MAV-SKk 1 S 0,5 153 MDSV-SK 4 S 0,1 154 MDSV-SKk 3 S 2,4 155 MDSV-ZS 1 Z 0,3 156 MED-Av A 0,1

Aquarius d.o.o. Ljubljana 42 OP za OPN Trebnje

157 MED-Ov 1/1 O 0,2 158 MED-SK 1/1 S 0,2 159 MED-SK 5/2 S 0,1 160 MED-SS 1/1 S 0,2 161 MEG-Av A 0,0 162 MEG-Av A 0,0 163 MGA-SS 1 S 7,4 164 MIG-SK 6/2 S 0,1 165 MIR-CU 1 C 1,5 166 MIR-IG 1/1 I 3,1 167 MIR-IG 1/2 I 0,8 168 MIR-IG 1/3 I 0,4 169 MIR-IG 1/4 I 3,4 170 MIR-IG 1/5 I 0,5 171 MIR-PC 1/5 P 0,6 172 MIR-PC 1/6 P 0,1 173 MIR-SS 1 S 2,4 174 MIR-SS 3/1 S 1,5 175 MIR-SS 3/2 S 3,2 176 MIR-SS 5 S 7,4 177 MIR-ZD 1 Z 0,2 178 MIR-ZK 1/1 Z 0,9 179 MIR-ZK 1/2 Z 1,1 180 MIR-ZS 2 Z 1,2 181 MVI-SS 1 S 0,4 182 OB Č-SK 1/3 S 0,1 183 ODR-SK 1/2 S 0,2 184 ORL-SK 03/1 S 0,1 185 ORL-SK 06/1 S 0,1 186 ORL-SK 09 S 0,2 187 PDL-IK 2 I 0,2 188 PDL-Oc 1 O 0,2 189 PEK-Ov 1/1 O 0,2 190 PLU-IG 1/1 I 0,7 191 PRA-Ee 1 E 0,6 192 PRA-Ov O 0,0 193 PRA-SKk 1/2 S 0,7 194 PRM-SB 1 S 3,6 195 PVG-IGs 1 I 0,4 196 RAS-IG 1 I 5,0 197 RČA-SK 1/1 S 0,1 198 RDK-Av A 0,0 199 REP-SK 2 S 0,3 200 RIH-Av A 0,0 201 RIH-Av A 0,0 202 RIH-SK 1/3 S 0,2 203 RIH-SK 3/1 S 0,1

Aquarius d.o.o. Ljubljana 43 OP za OPN Trebnje

204 ROT-SK 1/1 S 0,1 205 ROV-CU 1/1 C 2,2 206 ROV-CU 1/2 C 1,4 207 ROV-SS 1 S 4,0 208 ROŽ-SK 1/1 S 0,1 209 ROŽ-SK 1/2 S 0,1 210 SEJ-Av A 0,1 211 SEJ-Av A 0,0 212 SMI-Av A 0,1 213 SŠU-PC 1 P 0,1 214 SŠU-SK 1/2 S 0,3 215 SŠU-SS 1 S 0,1 216 STA-Av A 0,1 217 STA-Av A 0,1 218 STA-Av A 0,0 219 STA-Av A 0,1 220 STA-SK 01/2 S 0,1 221 STG-Ee 1 E 0,1 222 STU-SS 1/2 S 1,2 223 STV-SK 1/2 S 0,2 224 STV-SK 1/4 S 0,2 225 STV-SK 1/5 S 0,3 226 SVG-SK 2/1 S 0,3 227 ŠEN-IG 1/1 I 0,2 228 ŠEN-SK 1/1 S 0,2 229 ŠEN-SK 3/1 S 0,2 230 ŠEN-ZK 1/1 Z 0,6 231 ŠEV-SK 2/1 S 0,1 232 ŠEV-SK 2/2 S 0,0 233 ŠMA-Av A 0,0 234 ŠMA-Av A 0,0 235 ŠMA-Av A 0,0 236 ŠMA-Av A 0,0 237 ŠMA-Av A 0,0 238 TRB-Av A 0,0 239 TRB-Av A 0,0 240 TRE-CDi 1 C 0,8 241 TRE-CDu 1 C 1,2 242 TRE-CU 2/1 C 0,1 243 TRE-CU 2/2 C 0,7 244 TRE-CU 3 C 11,2 245 TRE-CU 4 C 8,1 246 TRE-IG 1/1 I 11,8 247 TRE-IG 1/2 I 10,4 248 TRE-IG 1/3 I 2,2 249 TRE-IG 2/1 I 27,4 250 TRE-IG 2/4 I 1,7

Aquarius d.o.o. Ljubljana 44 OP za OPN Trebnje

251 TRE-SB 2 S 2,8 252 TRE-SK 06/3 S 0,4 253 TRE-SS 1/1 S 76,0 254 TRE-SS 1/2 S 1,0 255 TRE-SS 1/3 S 1,0 256 TRE-SS 1/4 S 0,1 257 TRE-SS 1/5 S 5,7 258 TRE-SS 1/6 S 10,4 259 TRE-SS 1/9 S 0,1 260 TRE-SS 3 S 12,4 261 TRE-ZK 1/1 Z 0,5 262 TRE-ZK 1/2 Z 0,4 263 TRE-ZS 1/1 Z 3,6 264 TRE-ZS 1/2 Z 0,9 265 TRE-ZS 4/2 Z 1,8 266 TRE-ZS 4/3 Z 0,4 267 TRE-ZS 4/4 Z 1,3 268 TRV-SK 1/1 S 0,2 269 TRV-SK 2/1 S 0,2 270 VGA-SS 1 S 4,6 271 VJA-SK 1 S 0,1 272 VJA-SK 2 S 0,2 273 VLO-IG 2 I 1,3 274 VLO-SK 1/3 S 0,0 275 VLO-SK 2/1 S 0,0 276 VLO-SS 2 S 1,7 277 VNJ-SK 1/3 S 0,2 278 VNJ-SKk 3 S 0,6 279 VRH-F 1 F 0,5 280 VRH-SK 1/1 S 0,5 281 VRH-SK 1/2 S 0,1 282 VRH-SK 1/4 S 0,3 283 VRT-SK 1/1 S 0,4 284 VŠE-SK 1/2 S 0,2 285 VVI-SK 1/1 S 0,1 286 ZAB-Ov 1 O 0,0 287 ZAB-SK 1/1 S 0,4 288 ZAB-SK 1/2 S 0,7 289 ZAB-SK 2 S 0,1 290 ZAB-SK 3/1 S 0,3 291 ZAB-ZS 1/1 Z 2,6 292 ZAB-ZS 1/2 Z 3,5 293 ZAG-Av A 0,0 294 ZAG-Av A 0,0 295 ZAG-Av A 0,0 296 ZAG-Av A 0,0 297 ZAG-Av A 0,0

Aquarius d.o.o. Ljubljana 45 OP za OPN Trebnje

298 ZAG-Av A 0,0 299 ZAG-SK 5/1 S 0,4 300 ZČA-Av A 0,0 301 ZČA-SK 2/1 S 0,2 302 ZDO-SK 1/4 S 0,1 303 ZVG-IG 1 I 0,1 304 ZVG-Oc 1 O 0,2 305 ZVG-SK 1/1 S 0,1 306 ŽEL-SK 1 S 0,3 307 ŽUB-IGs 1/1 I 0,4 308 ŽUB-Ov 1 O 1,1 309 ŽUB-SK 1/1 S 29,5 310 ŽUB-SK 1/2 S 0,1 311 ŽUB-SS 1/1 S 0,5 LEGENDA: A…površine razpršene poselitve C…obmo čja centralnih dejavnosti E…obmo čja energetske infrastrukture F…površine za potrebe obrambe v naselju I….obmo čja proizvodnih dejavnosti L…obmo čja mineralnih surovin O…obmo čja okoljske infrastrukture P…obmo čja prometne infrastrukture S … stavbno zemljiš če Z…obmo čja zelenih površin

Ažuriranje stanja V dopolnjenem osnutku OPN je spremenjena namenska raba zaradi ažuriranja stanja v naslednjih primerih in obsegu: • 54,62 je vrisov obstoje čih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajo čim funkcionalnim zemljiš čem zaradi spremembe zakonodaje (ob morebitnem poseganju bodo ti objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno dovoljenje) • 2,49 ha je vrisov obstoje čih cest oz. korigiranje grafi čnega prikaza obstoje čih cest in ostale infrastrukture. V dopolnjenem osnutku OPN se v primarno rabo iz obstoje čih stavbnih zemljiš č, obmo čij mineralnih surovin in gozdnih zemljiš č vra ča skupno 168,96 ha. Od tega v najboljša kmetijska zemljiš ča 152,67 ha, v druga kmetijska zemljiš ča 2,54 ha, v gozd 13,22 ha in v obmo čja voda 0,53ha (spodnja tabela). Tabela 4: Vra čanje v primarno rabo (vir: Gradivo za neformalno javno razgrnitev, Urbi d.o.o.) VRA ČANJE SZ V PRIMARNO RABO (površine v ha) iz sz iz LN iz G (gozd) SKUPAJ (stavbna (obmo čja zemljiš ča) mineralnih surovin) K1 10,05 0,25 11 21,3 K2 0,34 2,20 144 146,54 SKUPAJ 10,39 2,45 155 167,84

Aquarius d.o.o. Ljubljana 46 OP za OPN Trebnje

II.2 OBMO ČJE OPN

Ob čina Trebnje leži v jugovzhodnem delu Slovenije ob magistralni cesti Ljubljana (48 km) – Novo mesto (20 km) – Zagreb (87 km). Meji na naslednje sosednje ob čine: Ivan čno Gorico, Šmartno pri Litiji, Litijo, Sevnico, Škocjan, Novo mesto, Mirno Pe č in Žužemberk.

Prebivalci trebanjske KS Mirna so se na posvetovalnem referendumu novembra 2009 odlo čno izrekli za izlo čitev iz ob čine Trebnje in za ustanovitev samostojne ob čine Mirna. Zakon o ustanovitvi ob čine Mirna do maja 2010 ni bil sprejet. Ob čina Trebnje zavzema osrednji del Dolenjske in meri 194,6 km 2, ima po podatkih Statisti čnega urada RS 13.268 prebivalcev (na dan 1.1.2007) in 153 naselij, ki so razporejena v 13 krajevnih skupnosti. Leži na sti čiš ču alpskega, dinarskega in panonskega sveta. Mejo med alpskim in dinarskim svetom nakazuje reka Temenica, ki je ponikalnica. Dalje proti jugu ob čina prehaja v Suho krajino. Mejo proti panonskemu svetu pa nakazuje Krško hribovje.

Površino ob čine zavzemajo naslednje reliefne enote: 1. Posavsko hribovje; 2. Mirnska dolina; 3. Krško gri čevje; 4. Raduljsko hribovje; 5. Dolenjsko podolje; 6. Suha krajina.

Slika 2: Topografski prikaz obmo čja ob čine Trebnje (ob činska meja je prikazana z vijoli čno barvo)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 47 OP za OPN Trebnje

II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA

Dejanska raba

Ugotavljanje rabe prostora oz. zemljiš č (dejanska raba) je pomemben kazalec endogenih naravnih virov, prostorskih možnosti in omejitev nameš čanja dejavnosti ter posredni kazalec pokrajinskega obremenjevanja. Izrazito najve čji delež dejanske rabe prostora zavzema gozd (55,34%), sledijo mu trajni travniki (24,91%) ter njive ali vrtovi (10,01%).

Velika gozdnatost ob čine je posledica njenega razgibanega terena. Povprečna nadmorska višina je 347 m, povpre čni naklon pa znaša 11,5 %. Zato so od obdelovalnih kmetijskih zemljiš č na prvem mestu trajni travniki. Nove obdelovalne površine (njive) so bile pridobljene s kr čenjem gozda, predvsem v nižinskih predelih, za tem pa se je z višinsko kolonizacijo od 13. – 15. stoletja za čel poseg v višje, bolj odro čne in za obdelovanje manj primerne lege. S temi posegi je skozi stoletja nastala pokrajina z raznolikim in bogatim mozaikom kulturnih površin: v najbolj strmih, predvsem v osojnih legah, je ostal gozd, v ravninskih, položnejših prisojnih legah pa so nastala polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi.

Slika 3: Dejanska raba prostora (vir: MKGP) Namenska raba

Namenska raba je s prostorskimi akti dolo čena raba zemljiš č in objektov. Prostorski plan ob čine dolo či za celotno obmo čje ob čine obmo čja osnovne namenske rabe prostora, ki se opredelijo glede na fizi čne lastnosti prostora in predvideno namembnost določenega prostora. Obmo čja osnovne namenske rabe prostora se lahko delijo na površine podrobnejše namenske rabe, ki vklju čujejo tudi površine namenjene javnemu dobru. Obstoje ča namenska raba prostora v ob čini Trebnje je dolo čena z naslednjimi prostorsko izvedbenimi akti:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 48 OP za OPN Trebnje

• Prostorske sestavine dolgoro čnega plana Ob čine Trebnje od leta 1986 do leta 2000 in srednjero čnega družbenega plana Ob čine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupš činski Dolenjski list, št. 19/86, 2/90, 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 61/98, 18/00, 59/04, 82/04 in 65/06);

• Urbanisti čna zasnova Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93);

• Urbanisti čna zasnova Mirna (Uradni list RS, št. 36/92 in 65/04).

Najve čji delež v namenski rabi prostora predstavljajo gozdna zemljiš ča, sledijo jim kmetijska zemljiš ča ter stavbna zemljiš ča. V spodnji tabeli je bilanca površin ob čine glede na namensko rabo prostora po obstoje čem planu.

Tabela 5: Bilanca površin glede na namensko rabo obstoje čega plana (vir: URBI d.d., osnutek OPN, julij 2009) Delež površine Osnovna namenska raba Površina (ha) ob čine (%)

obmo čja stavbnih zemljiš č 1.224,43 6,29

obmo čja kmetijskih zemljiš č 7.971,90 40,96

obmo čja gozdnih zemljiš č 10.240,90 52,61

obmo čja voda 1,51 0,01

obmo čja drugih zemljiš č 1,28 0,01 Delež površine Podrobnejša namenska raba Površina (ha) ob čine (%) 1 - najboljša kmetijska zemljiš ča 4.978,16 25,58

2 - druga kmetijska zemljiš ča 2.993,74 15,38

C - površine cest 29,43 0,15

G - gozdna zemljiš ča 10.227,38 52,54

GN - gozd posebnega namena 13,52 0,07

KM - kmetije 16,41 0,08

N - nerodovitne površine, kamnolom 1,28 0,01

ODL - obmo čja za odlaganje odpadkov 28,86 0,15

P - obmo čja proizvodnih dejavnosti 46,60 0,24

R - razpršena gradnja 172,15 0,88

RB - ribnik 0,41 0,00

REK - obmo čja za rekreacijo 76,13 0,39

Aquarius d.o.o. Ljubljana 49 OP za OPN Trebnje

S - stanovanjska obmo čja s kmetijskimi gospodarstvi 535,39 2,75

UZ - obmo čja urbanih središ č 252,91 1,30

V - vodna zemljiš ča celinskih voda 1,10 0,01

W - obmo čja po čitniških hiš 11,08 0,06

ZEL - železnica 55,47 0,28

Slika 4: Osnovna namenska raba prostora (vir: Digitalni prostorski plan ob čine Trebnje)

II.4 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NA ČRTOVANIH POSEGIH Z VPLIVI NA OKOLJE

V spodnji tabeli so navedeni posegi z vplivi na okolje in pragovi (obseg) tovrstnih posegov, nad katerimi je po dolo čilih Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07), presoja vplivov na okolje obvezna. Posegi, ki se bodo po vsej verjetnosti v prihodnosti izvajali na obmo čju ob čine. Opozarjamo, da obstaja možnost ve čjega števila posegov, za katere bo potrebno opraviti postopek Presoje vplivov na okolje. Tabela 6: Vrste posegov za katere je potrebna presoja vplivov na okolje Možen poseg Obseg posega, za katerega je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje iz Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07) Kamnolomi, peskokopi Kamnolom ali dnevni kop, kjer površina presega 25 ha Čistilna naprava za odpadne vode Če gre za varovana obmo čja in je skupna ČN z zmogljivostjo čiš čenja

Aquarius d.o.o. Ljubljana 50 OP za OPN Trebnje

15.000 PE Industrijske cone Površina industrijske cone 50.000 m 3 Regionalne ceste Dolžina ceste 5km oz. 1km če gre za varovano obmo čje Nadzemni elektrovod Z napetostjo 220 kV ali ve č in dolžino ve č kot 15 km. Prenosni cevovod za plin S premerom ve č kot 800 mm in dolžino ve č kot 40 km oz. premer 500mm in dolžina 5km če poteka po varovanem obmo čju Vodno zajetje ali črpališ če vode Zmogljivost črpanja 100 l/s Daljinski vodovod Dolžine 5km in zmogljivost prenosa vode 100 l/s, zunaj obmo čja naselja Rudnik kamnin Površina na površju rudnika 10 ha ali če se predvideva posedanje tal na površju rudnika Parkiriš ča za tovorna vozila Bruto tlorisna površina 5ha za parkiriš če tovornih vozil s skupno maso ve čjo kakor 7,5t

II.5 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA

OPN Trebnje je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del je pripravljen za dolgoro čno obdobje (20-30 let), izvedbeni pa za srednjero čno obdobje (5 let).

II.6 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH

V času izvajanja OPN bodo naravni viri izkoriš čani kot: • raba kmetijskih zemljiš č za pridelovanje hrane, • eksploatacija mineralnih surovin, • kmetijska zemljiš ča za stavbna zemljiš ča, • gozdne površine za stavbna zemljiš ča, • uporabo vode za potrebe preskrbe s pitno vodo, • uporabo naravnih energetskih virov za potrebe ogrevanja.

Z OPN je predvideno poseganje: • Na kmetijska zemljiš ča (257,79 ha je novih planiranih stavbnih zemljiš č na kmetijskih zemljiš čih, od tega na površinah K1 je 199,09 ha in 58,70 ha na K2 ), • Na gozdna zemljiš ča (novo planirana stavbna zemljiš ča in infrastruktura posega na ca 141,24 ha gozda – glede na veljavni plan), • na obmo čja mineralnih surovin (OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. za 21,2 ha (ve činoma na gozdnih površinah), • Na vodovarstvenih obmo čjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se na črtuje sprememba namenske rabe za obmo čje urejanja: DTR –SB ½ (površine za stanovanja za posebne namene), ki posega na II. VVO zajetja Dol pri Trebnjem, MIR-ZK 1/1(površine pokopališ ča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališ ča), ki posegata na III. VVO vrtine D-1/02, MIR-IG 1/4 (gospodarske cone), MIR-PC 1/5 (površine cest), MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice), ki posegajo deloma na II. ter deloma III. VVO vrtine D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v II. VVO prepovedano graditi stanovanjske hiše. Stanovanjske hiše je v coni 2 dovoljeno graditi v vrzelih obstoje čih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno pove čalo število prebivalcev na tem obmo čju in pod pogojem, da je ustrezno urejeno odvajanje odplak. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je gradnja novih pokopališ č na III. VVO prepovedana. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja – proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode ter skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so ve čja kot 25 m 3 za posamezni rezervoar (200 m 3 v zaklju čni celoti). V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti

Aquarius d.o.o. Ljubljana 51 OP za OPN Trebnje

in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu prepovedano izvajati se čnjo in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, izvajati posek lesa na ve čji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, izvajati množi čno vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaš čitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neopore čnosti pitne vode (dovoljeno je zmerno gnojenje). Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena obmo čja (2. cona) zavarovanih z Odlokom posega vodovod Sajenice (VVO zajetja Migolica – Migolska gora), magistralni plinovod (VVO zajetja Rodine pri Trebnjem) in cestno omrežje (VVO zajetja Dol pri Trebnjem, VVO zajetja D-1/02). Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi.

• Vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov: na vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov posegata 2 ureditveni obmo čij novoplanirane rabe: v III. VVO zajetja za Lipnik posega ureditveni obmo čji LIP-Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških obmo čjih) in LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja). Ureditveno obmo čje LIP-Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških obmo čjih) posega na III. VVO, ureditveno obmo čje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali ve čstanovanjske stavbe) pa posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje

• Planirana so tri nova vodovarstvena obmo čja (zajetje PR-1/06 Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje). Na njih so predvideni dve ureditveni obmo čji novoplaniranih površin: ŽUB-Ov 1 in VLO –IG 2). Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje

II.7 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI

Onesnaženje tal in vode

Pri izvajanju OPN lahko pri čakujemo predvsem onesnaževanje tal, površinske in podzemne vode zaradi:
morebitnega izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav ter tovornih vozil na gradbiš ču,
neurejenega odvajanja onesnaženih odpadnih vod v površinske vode ali podzemne vode,
neurejenega odvajanja onesnaženih padavinskih voda (iz parkiriš č, manipulativnih površin ipd.),
neurejenega odlaganje odpadkov na tla, brežine ali v struge površinskih vod,
kaljenja vode v času gradbenih del v strugi in brežinah vodotokov.

Ravnanje z odpadki

Javno komunalno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. v ob čini skrbi za zbiranje in odstranjevanje gospodinjskih, kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V letu 2008 je bilo iz ob čine Trebnje odloženih 7.137.681 kg komunalnih odpadkov. Uvedeno imajo lo čeno zbiranje frakcij: papir, steklo, embalaža. Do leta 2004 so odpadke v ob čini Trebnje odvažali na deponijo Cviblje, sedaj tu poteka sanacija. Po letu 2004 so za čeli odpadke odvažati na novo deponijo v Globokem. V izdelavi je projekt za Regijski center za ravnanje z odpadki Globoko v Trebnjem skupaj z mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO). V času gradbenih del je lahko prisotno onesnaženje z gradbenimi odpadki. V skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, je investitor v času gradnje dolžan:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 52 OP za OPN Trebnje

Zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbiš ču hranijo ali začasno skladiš čijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, lo čeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogo čen dostop za njihov prevzem.
Za celotno gradbiš če zagotoviti predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov tako, da se zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov, oziroma mora investitor za celotno gradbiš če pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke pooblaš čenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem.
Ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolniti eviden čni list, dolo čen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Pri na črtovanju osvetljevanja je treba upoštevati v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) predpisan na čin osvetljevanja. Predlagamo, da se v OPN doda slede če besedilo: Pri na črtovanju osvetljevanja je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanje okolja. Uredba dolo ča, da se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor (nad vodoravnico), je enak 0 %. Letna poraba vseh svetilk, ki so na obmo čju ob čine vgrajene v razsvetljavo ob činskih cest in javnih površin (v upravljanju ob čine), izra čunana na prebivalca v ob čini ne sme presegati vrednosti 44,5 kWh. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujo čih ali premikajo čih, če so usmerjeni proti nebu.

II.8 ODNOS DO DRUGIH PLANOV

Kumulativne vplive na OPN Trebnje imajo lahko tudi posegi predvideni v sosednjih Ob činah (kar je razvidno iz planov sosednjih ob čin) in državni prostorski na črti. Sinergijskih vplivov nismo ugotovili. Vplivi so navedeni v spodnjih odstavkih.

Časovni potek izdelave spodaj navedenih planov je preverjen novembra 2011 na spletnih straneh Ob čin in MzKO. Grafi čni podatki planov v izdelavi sosednih ob čin niso javno dostopni.

1. Podatki o poteku postopka priprave OPN na sosednjih ob činah:

• Ivan čna Gorica Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN. Imeli so že neformalno javno razgrnitev. Hkrati se izdeluje tudi okoljsko poro čilo.

• Šmartno pri Litiji Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN.

• Litija OPN je že izdelan (Odlok o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Litija, Ur. l. RS, št. 58/10).

• Sevnica Faza izdelave dopolnjenega osnutka OPN. V septembru in oktobru 2010 je bila javna razgrnitev. OPN je v fazi dopolnitev po JR.

• Škocjan Izdelan je osnutek OPN, pridobljene so smernice.

• Novo mesto OPN MONM je bil prvi sprejeti plan med mestnimi ob činami in sicer decembra 2009 (Odlok o OPN je bil objavljen 10. 12. 2009).

• Mirna pe č

Aquarius d.o.o. Ljubljana 53 OP za OPN Trebnje

OPN je bil sprejet v letu 2009 in sicer je za čel Odlok veljati 10. 7. 2010. Priprava OPN je v marsi čem prehitevala tako Zakon o prostorskem na črtovanju, kakor tudi podzakonske akte. Občina je pristopila k spremembam in dopolnitvam OPN. V spremembah in dopolnitvah OPN se bodo med drugim dolo čila stavbna zemljiš ča za obstoje če objekte (tako za legalno zgrajene kot tudi za nelegalno zgrajene objekte) v okviru vinskih goric ob čine. To pomeni, da bo po sprejetih spremembah in dopolnitvah OPN možna legalizacija objektov v vinogradniških obmo čjih za tiste objekte, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj oziroma le-ti niso zgrajeni po projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano. • Žužemberk OPN je v fazi dopolnitev po javni razgrnitvi.

• Mokronog-Trebelno Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN, je v fazi pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora, pred javno razgrnitvijo.

• Šentrupert Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN, je v fazi pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora, pred javno razgrnitvijo.

Slika 5: Ob čina Trebnje in sosednje ob čine

Možni kumulativni vplivi OPN sosednjih ob čin so navedeni v spodnji tabeli.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 54 OP za OPN Trebnje

Tabela 7: Kumulativni vplivi OPN sosednjih ob čin po posameznem segmentu okolja Segment okolja Enota, ki meji na Sosednja ob čina Kumulativni vpliv sosedno ob čino VODE Temenica in njeni pritoki Ivan čna Gorica Opis in ocena vpliva OPN Trebnje na črtuje izgradnjo ČN Dolenja Nemška vas z iztokom v Temenico. Poleg tega Temenico tangira tudi predvideno cestno omrežje in kanalizacijski sistemi ter daljnovodi. Kumulativni vpliv bi obstajal v primeru planiranja ČN z iztokom v Temenico ter drugih posegih v vodotok tudi v z OPN Ivan čna Gorica (je še v izdelavi) – OCENA C.

Omilitveni ukrep Iztok iz ČN mora ustrezati parametrom predpisanim z zakonodajo. Dušica (potok) Litija OPN Trebnje ne predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Mirna in njeni pritoki Litija, Šentrupert Opis in ocena vpliva OPN Trebnje na črtuje izgradnjo ČN Blato z iztokom v Vejar, ki je pritok Mirne. Poleg tega pritoke Mirne tangira predviden magistralni plinovod ter daljnovodi.

Kumulativni vpliv bi obstajal v primeru planiranja ČN z iztokom v Mirno ter drugih posegih v vodotok tudi v z OPN Litija (je že potrjen) in Šentrupert (je še v izdelavi) – OCENA C.

Omilitveni ukrep Iztok iz ČN mora ustrezati parametrom predpisanim z zakonodajo. Kamnarica Litija OPN Trebnje ne predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 55 OP za OPN Trebnje

Homš čica Litija OPN Trebnje ne predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Glinški potok Mokronog – Trebelno OPN Trebnje ne predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Ba čji potok Mokronog – Trebelno OPN Trebnje ne predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Radulja Mokronog – Trebelno OPN Trebnje ne predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Igmanca Mokronog – Trebelno, OPN Trebnje ne Mirna Pe č predvideva poseganja na vodotok. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. VODOVARSTVENA Vodovarstveno obmo čje Šentrupert OPN Trebnje ne OBMO ČJA zajetja Selo pri Mirni predvideva poseganja na vodovarstveno obmo čje. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Vodovarstveno obmo čje Mokronog - Trebelno OPN Trebnje ne zajetja Ba čji potok predvideva poseganja na vodovarstveno obmo čje. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Vodovarstveno obmo čje Žužemberk OPN Trebnje ne zajetja Gk-1/93 predvideva poseganja na vodovarstveno obmo čje. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. ODPADKI Regijski center za Deset ob čin z obmo čja Opis in ocena vpliva ravnanje z odpadki Dolenjske in ko čevsko- Vzpostavitev Regijskega Globoko pri Trebnjem ribniškega konca s centra za ravnanje z 56.000 prebivalci, kar odpadki bo imel zadoš ča za center neposreden in dolgoro čen drugega reda POZITIVEN KUMULATIVNI VPLIV – OCENA A. KRAJINA Krajinsko obmo čje Šentrupert, Mokronog - Opis in ocena vpliva prepoznavne zna čilnosti Trebelno Kumulativni vpliv bi na nacionalni ravni – obstajal v primeru Mirenska dolina poseganja v Mirensko dolino tudi z OPN Šentrupert (je še v izdelavi) in OPN Mokronog – Trebelno (je še v izdelavi).

Omilitveni ukrep Možni so le posegi, ki

Aquarius d.o.o. Ljubljana 56 OP za OPN Trebnje

ohranjajo zna čilnosti krajinskega obmo čja Mirenska dolina. KULTURNA 7493 Trstenik pri Mirni – Šentrupert Opis in ocena vpliva DEDIŠ ČINA Kova čija Mandelj OPN Trebnje predvideva (kulturni spomenik) novoplanirano rabo v ureditvenem obmo čju MIR-SS 1, ki tangira KD.

Kumulativni vpliv bi obstajal v primeru poseganja v KD tudi z OPN Šentrupert – OCENA C.

Omilitveni ukrep Možni so le posegi, ki so v skladu z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov na obmo čju Krajevne skupnosti Šentrupert v Ob čini Trebnje za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 127/03, 58/04). 8626 Vrhpe č – Mirna Pe č Opis in ocena vpliva Arheološko najdiš če sv. OPN Trebnje predvideva Ana (kulturni spomenik) nov magistralni plinovod, ki tangira KD.

OPN Mirna Pe č predvideva novoplanirano rabo v ureditvenih obmo čjih VRHP3-V (S), GRA-SA in VRP-SA, ki posegajo v KD (A).

Vpliv na arheološke ostaline bi bil lahko neposreden in trajen, vendar je kumulativni vpliv na KD je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (izvedba zaš čitnih arheoloških izkopavanja, pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja) – OCENA C.

Omilitveni ukrep Možni so le posegi, ki so v skladu z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov na obmo čju Krajevne skupnosti Šentrupert v Ob čini

Aquarius d.o.o. Ljubljana 57 OP za OPN Trebnje

Trebnje za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 127/03, 58/04). NARAVA SCI Mirna Mokronog-Trebelno OPN Trebnje se obmo čja EPO Mirna Šentrupert le dotika. NV Mirna Litija KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. SCI Čatež Litija Opis in ocena vpliva EPO Čatež Kumulativen vpliv ocenjujmo kot neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Omilitveni ukrep Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na obmo čju Natura in vplivali na biodiverziteto obmo čja. SCI Šumberk Ivan čna Gorica Opis in ocena vpliva EPO Šumberk Kumulativen vpliv ocenjujmo kot neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Omilitveni ukrep Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na obmo čju Natura in vplivali na biodiverziteto obmo čja.. SCI Koprivnica Mirna Pe č OPN Trebnje ne posega v EPO Koprivnica obmo čja. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. SCI Vrhtrebnje - Sv. Ana Mirna Pe č Opis in ocena vpliva EPO Vrhtrebnje OPN Trebnje bo v obmo čje posegel predvsem z infrastrukturo. OPN za Mirno Pe č je bil sicer že sprejet, vendar se sprejemajo še dopolnitve. Kumulativen vpliv ocenjujmo kot neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Omilitveni ukrep

Aquarius d.o.o. Ljubljana 58 OP za OPN Trebnje

Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na obmo čju Natura in vplivali na biodiverziteto obmo čja.

EPO Temenica Mirna Pe č Opis in ocena vpliva Negativen vpliv je možen ob so časni gradnji na obmo čju v obeh ob činah. Kumulativen vpliv ocenjujmo kot neposreden in trajen, vendar nebistven (B). NV Homš čica Litija OPN Trebnje ne posega v obmo čja. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI NV Cetiška Šentrupert Opis in ocena vpliva V OPN Trebnje so na obmo čju predvidena stanovanjska obmo čja. Negativen vpliv je možen predvsem ob so časni gradnji na obmo čju v obeh ob činah. Kumulativen vpliv ocenjujmo kot neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Omilitveni ukrep Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na obmo čju Natura in vplivali na biodiverziteto obmo čja. NV Radulja Mokronog-Trebelno OPN Trebnje ne posega v obmo čje. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI NV Ba čji potok Mokronog-Trebelno OPN Trebnje ne posega v obmo čje. KUMULATIVNEGA VPLIVA NI Obmo čje pri čakovanih vse mejne ob čine Opis in ocena vpliva naravnih vrednot - Kumulativen vpliv karbonatov ocenjujmo kot neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Omilitveni ukrep

Aquarius d.o.o. Ljubljana 59 OP za OPN Trebnje

V primeru odkritja geoloških posebnosti – jam je potrebno o tem obvestiti najbližji OE ZRSVN.

Legenda: Ocena posledic u činkov izvedbe plana na uresni čevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva/pozitiven vpliv; B – nebistven vpliv; C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv; E – uni čujo č vpliv; X – ugotavljanje vpliva ni možno.

1. DPN za 2 x 110kV daljnovod od RTP Grosuplje do RTP Trebnje

Je v fazi predloga Uredbe (10. 8. 2010). Javno naznanilo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega na črta je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije št. 19/07 z dne 2. 3. 2007, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor ter na krajevno obi čajen na čin na Radiu Zeleni val (ve č objav na naslednje dneve 2. 3. 2007, od 5. do 9. 3 2007 in od 19. do 21. 3. 2007) in v Dolenjskem listu dne 1. 3. 2007. Za četna to čka daljnovoda je steber 1 pri obstoje či RTP Grosuplje in se zaklju či južno od naselja Gorenja Dobrava.

Slika 6: DPN za 2x110kV daljnovod od RTP Grosuplje do RTP Trebnje (v pripravi, vir: MzKO DP, november 2011)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 60 OP za OPN Trebnje

Tabela 8: Kumulativni vpliv DPN po posameznih segmentih okolja Segment okolja Enota, ki jo tangira Kumulativni vpliv DPN VODE Temenica in njeni pritoki Opis in ocena vpliva OPN Trebnje na črtuje cestno omrežje in kanalizacijski sistemi ter daljnovodi, ki tangirajo vodotok. Neposreden in trajen kumulativni vpliv je pri čakovati ob so časni izvedbi predvidenih infrastrukturnih sistemov. Kumulativni vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ( čim manj pre čenj vodotokov itd.) – OCENA C.

Omilitveni ukrep Iztok iz ČN mora ustrezati parametrom predpisanim z zakonodajo. POPLAVNA Katastrofalna in redka Opis in ocena vpliva OBMO ČJA obmo čja poplav ob OPN Trebnje na črtuje cestno omrežje in Temenici kanalizacijski sistemi ter daljnovodi, ki potekajo po obmo čjih redkih poplav ob Temenici. Neposreden in trajen kumulativni vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – OCENA C.

Omilitveni ukrep Potrebno je izdelati karte poplavne nevarnosti. KULTURNA 10178 Korenitka vas OPN Trebnje ne predvideva poseganja v KD. DEDIŠ ČINA KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. 27145 Gorenje Medvedje OPN Trebnje ne predvideva poseganja v KD. Selo – Doma čija Gorenje KUMULATIVNEGA VPLIVA NI. Medvedje Selo ELEKTROMAGNETNO V varovalnem koridorju Opis in ocena vpliva SEVANJE daljnovoda se nahaja 15 OPN Trebnje se prav tako v varovalnih koridorjih ureditvenih obmo čij obstoje čih in planiranih daljnovodov nahajajo ve činoma namenjenih za ureditvena obmo čja, ki sodijo v I. obmo čja varstva stanovanja (I. obmo čje pred EMS. Neposreden in trajen kumulativni vpliv je varstva pred EMS) ter nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov štiri ureditvena obmo čja (namensko rabo znotraj varovalnih koridorjev novoplaniranih površin, daljnovodov naj bo izklju čno za II. obmo čja varstva ki pa so ve činoma pred EMS) - OCENA C. namenjena površinam proizvodnih dejavnosti. Omilitveni ukrep Namenska raba znotraj varovalnih koridorjev daljnovodov naj bo izklju čno za II. obmo čja varstva pred EMS. NARAVA SCI Vejar Opis in ocena vpliva EPO Vejar Izgradnja daljnovoda bo negativno vplivala na NV Vejar celovitost in funkcionalno povezanost gozdnega NV Kodeljevec obmo čja, ki je opredeljeno kot Natura 2000 obmo čje NV Trebnje - Temenica EPO in NV. Z izvedbo daljnovoda bo na obmo čju EPO Temenica posekan gozd, kar bo privedlo do spremembe OPNV Kraške piramide habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Ve čji kumulativen vpliv lahko pri čakujemo ob morebitnem isto časnem izvajanju obeh planov. Neposreden in trajen kumulativni vpliv ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na obmo čju Natura in vplivali na biodiverziteto obmo čja) – OCENA C.

Omilitveni ukrep Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali

Aquarius d.o.o. Ljubljana 61 OP za OPN Trebnje

stanja kvalifikacijskih vrst in HT na obmo čju Natura in vplivali na biodiverziteto obmo čja.

Legenda: Ocena posledic u činkov izvedbe plana na uresni čevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poro čilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva/pozitiven vpliv; B – nebistven vpliv; C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv; E – uni čujo č vpliv; X – ugotavljanje vpliva ni možno.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 62 OP za OPN Trebnje

III. OKOLJSKA PRESOJA

Aquarius d.o.o. Ljubljana 63 OP za OPN Trebnje

III.1 VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA

Aquarius d.o.o. Ljubljana 64 OP za OPN Trebnje

1. KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

1.1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS št. 39/06, 70/08, 108/09) • Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. list RS št. 24/05, 92/07) • Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. list RS št. 9/11) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja (Ur. list RS št. 31/07, 70/08, 61/09) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja in o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 105/08) • Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11) • Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, Vlada RS št. 35405- 2/2009/9, julij 2009

• Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM 10 , Vlada RS št. 35405- 4/2009/9, november 2009 • Uredba o prepre čevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbiš ča (Uradni list RS, št. 21/11) • Odredba o dolo čitvi obmo čja in razvrstitvi obmo čij aglomeracij in podobmo čij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11) • Sklep o dolo čitvi podobmo čij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 58/11)

Ostala izhodiš ča in viri • Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. ARSO. Ljubljana, 2008. • Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the energy performance of buildings (Direktiva o energetski u činkovitosti stavb) • Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, sklep vlade 20.12.2006. • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) • Preveritev razli čic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber. Julij 2008. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo za gradbeništvo in geodezijo.

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila)

1. Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in 1. Prometne razmere in razvoj javnega prometa. delovnega okolja. 2. Umeš čanje novih obmo čij gospodarskih con.

2. Izkoriš čanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije v gospodinjstvih in proizvodnih obratih.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: OPN ne vpliva na kakovost zraka ali nanj celo pozitivno vpliva zaradi izkoriš čanja obnovljivih energetskih virov v gospodinjstvih in proizvodnih obratih; B – vpliv je nebistven: OPN minimalno vpliva na kakovost zraka, koncentracije onesnaževal v zraku iz prometa, gospodarskih con ostanejo nespremenjene.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 65 OP za OPN Trebnje

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: OPN vpliva na kakovost zraka zaradi novih prometnic in gospodarskih con, vendar so možni omilitveni ukrepi (koncentracije onesnaževal v zraku ostanejo nespremenjene glede na obstoje če stanje ob izvedbi omilitvenih ukrepov).

D – vpliv je bistven: koncentracije onesnaževal zaradi umeš čanja novih prometnic in gospodarskih con se povečajo glede na obstoje če stanje.

E – vpliv je uni čujo č: koncentracije onesnaževal zaradi umeš čanja novih prometnic in gospodarskih con se bistveno povečajo glede na obstoje če stanje. Omilitveni ukrepi niso možni.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na kakovost zraka ni možno.

1.2 OBSTOJE ČE STANJE

Klima

Po Köppenovi klasifikaciji Trebanjska ob čina spada v tip podnebji s kratico Cfb – zmernotopla vlažna podnebja s toplim poletjem. Značilnosti tega podnebja so, da so povpre čne temperature najhladnejšega meseca med 0 in -3 °C, najtoplejšega pa med 15 in 20 °C.

Ogrin (1996) uvrš ča obmo čje ob čine Trebnje v tip zmernocelinskega podnebja, natan čneje v podtip podnebja osrednje Slovenije. Oktobrske temperature so višje kot aprilske, letno pade od 1000 – 1300 mm padavin. Najve č padavin je v poletnih mesecih in najmanj pozimi. Zna čilen je sekundarni višek padavin v jeseni – tu se kaže vpliv submediteranskega podnebja (Ogrin, 1996). Celotno obmo čje Dolenjske je dokaj dobro odprto proti severovzhodu, zato do tu segajo vplivi panonskega podnebja.

Na obmo čju ob čine Trebnje je bilo v preteklosti kar nekaj meteoroloških postaj, vendar so ve činoma vse že ukinjene in tudi v preteklosti so delovale le v dolo čenem obdobju. Na samem obmo čju ob čine danes ne deluje nobena temperaturna postaja, deluje pa padavinska postaja v Mokronogu.

Kakovost zraka

Kakovost zraka je navadno opredeljena z imisijskimi koncentracijami naslednjih snovi: • ogljikov monoksid (CO)

• žveplov dioksid (SO 2) • dušikov dioksid (NO 2) • ozon (O 3) • ogljikovodiki (VOC - hlapne organske spojine, PAO - policikli čni aromatski ogljikovodiki) • prašne usedline in inhalabilni delci • težke kovine

Ob čina Trebnje sodi v obmo čje onesnaženja z oznako SI 3, ki zajema Obmo čje Gorenjske, osrednje Slovenije in jugovzhodne Slovenije brez obmo čja Mestne ob čine Ljubljana (naslednja slika). Na obmo čju skladno z Odredbo o dolo čitvi obmo čja in razvrstitvi obmo čij aglomeracij in podobmo čij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11) velja II. stopnja onesnaženosti zraka. Na obmo čju SI3 so vse ravni onesnaževal pod mejno ali ciljno vrednostjo, razen ravni ozona, ki je nad mejno ali ciljno vrednostjo (tabela 9). Glede na spodnji in zgornji ocenjevalni prag pa so ravni onesnaževal za obmo čje SI2 (kamor sodi tudi obmo čje SI3) prikazane v tabeli 10.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 66 OP za OPN Trebnje

Slika 7: Karta con glede obremenjenosti zraka zaradi onesnaženosti z arzenom in kadmijem (vir: Odredba o dolo čitvi obmo čja in razvrstitvi obmo čij aglomeracij in podobmo čij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11)) Tabela 9: Ravni onesnaževal v zraku na posameznem obmo čju, aglomeraciji, coni in podobmo čju glede na mejne ali ciljne vrednosti (vir: Odredba o dolo čitvi obmo čja in razvrstitvi obmo čij aglomeracij in podobmo čij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11))

Tabela 10: Ravni onesnaževal v zunanjem zraku na posameznem obmo čju in aglomeraciji glede na spodnji in zgornji ocenjevalni prag (vir: Odredba o dolo čitvi obmo čja in razvrstitvi obmo čij aglomeracij in podobmo čij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 50/11))

Aquarius d.o.o. Ljubljana 67 OP za OPN Trebnje

Podatkov o tehnoloških in drugih emisijah snovi v zrak na obmo čju urejanja v obstoje čem stanju ni bilo na voljo. Na širšem obmo čju OPN je prevladujo či vir emisij v zrak motorni promet, ki se odvija po obstoje čem cestnem omrežju. Cestno omrežje v ob čini predstavljajo naslednje ceste (vir: prostorski na črt ob čine Trebnje): • dolenjski avtocestni krak: odsek Pluska (Trebnje) (dolžina v ob čini 18,52 km); • državne ceste Trebnje – Novo mesto, R416, R417, R646, R650, R651, R652, R215 in H1 (odsek Trebnje – Karteljevo) (skupna dolžina 67,17 km); • lokalno cestno omrežje (131,05 km); • javne poti (240,88 km).

Vir emisij v zrak so tudi proizvodni objekti. Nosilci gospodarskega življenja ob čine so podjetja Trimo Trebnje (gradbeništvo), Akripol Trebnje (polimeri), TEM Čatež (elektromaterial), Bartog Trebnje (pnevmatike), TOM Mokronog (pohištvo), Unitehna Trebnje (obrtna zadruga – plastika, kovina, gradbeništvo, trgovina), Prevent Mirna, Dana Mirna, SEP Šentrupert in drugi. Proizvodne dejavnosti se nahajajo na 12 lokacijah, od tega je eno obmo čje skladiš č in dve parkiriš či tovornih vozi (spodnja tabela). Tabela 11: Proizvodne dejavnosti (vir: Prostorski na črt ob čine Trebnje) Ime naselja OPIS 1 Cesta obmo čja proizvodnih dejavnosti 2 Šentlovrenc obmo čja proizvodnih dejavnosti 3 Bi č obmo čja proizvodnih dejavnosti 4 Mrzla Luža obmo čja proizvodnih dejavnosti 5 Ra čje selo rezervoarji, silosi in skladiš ča - obvezne rezerve 6 Velika Loka obmo čja proizvodnih dejavnosti 7 Gorenja Nemška vas obmo čja proizvodnih dejavnosti 8 Pluska obmo čja proizvodnih dejavnosti 9 Dolenja Nemška vas parkiriš če tovornih vozil 10 Knežja vas parkiriš če tovornih vozil 11 Dobrni č obmo čja proizvodnih dejavnosti 12 Dobrava obmo čja proizvodnih dejavnosti

V manjši meri k onesnaženosti zraka prispevajo kmetijska dejavnost, obratovanje drobnih kuriš č ter obratovanje železniške proge Ljubljana-Novo mesto in Sevnica-Trebnje.

V ob čini obstaja plinovodno omrežje v obmo čju nove obrtne cone in na Cvibljah (ni vrisano v grafi čnem delu OPN). Odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z energetskimi plini iz omrežja od koncesionarja (Butan plin) zahteva tudi razvoj, na črtovanje in pospeševanje oskrbe s plinom v ob čini, kar pomeni tudi gradnjo omrežja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 68 OP za OPN Trebnje

1.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 12: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Zagotavljanje kvalitete Zmanjšanje nacionalnih emisij za 1. Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in SO 2, NO x, HOS in NH 3 do leta bivalnega in delovnega okolja. racionalno infrastrukturno 2010. opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih (Operativni program zmanjševanja dejavnosti ter dostopnostjo do emisij v zrak) družbene javne infrastrukture.

2. Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo.

3. Varna, socialno pravi čna, vitalna, zdrava in urejena mesta ter druga naselja.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja.

Na nivoju ob činskega prostorskega na črta je zlasti pomembno ugotavljanje vpliva prostorskega razvoja z emisijami v zrak. Strateška opredelitev rabe prostora vpliva na: – prometne tokove (suburbanizacija, umestitev delovnih mest v razli čni oddaljenosti od poselitvenih območij, razvoj prometnega omrežja itd.), – obseg proizvodnih dejavnosti (velikost obmo čij, namenjenih proizvodnim dejavnostim, pove čanje porabe energije), – učinkovito rabo energije (strjevanje poselitve – daljinski energetski sistemi) in raba obnovljivih virov energije. Vse vrste gradbenih posegov (rekonstrukcije, prenove, novogradnje, širitve itd.) ter drugih del, povezanih s pove čano/intenzivnejšo uporabo tovornih vozil in delovnih strojev, imajo v fazi gradnje lahko za posledico vpliv na kakovost zraka. Ti vplivi bodo predvidoma zmanjšani z upoštevanimi omilitvenimi ukrepi in priporo čili, ki bodo podrobneje podani na nivoju okoljske presoje pri sprejemanju predvidenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, ki so opredeljeni v OPN. Pri omenjenih posegih gre s stališ ča trajanja za možne kratkoro čne vplive na okolje in sicer v času gradbenih del.

Gospodarske cone Predvidenih je okoli 85,3 ha gospodarskih con. V glavnem gre za gospodarske cone namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (19 obmo čij urejanja) ter gospodarske cone mešane s stanovanji (8 obmo čij urejanja) (naslednja tabela). V enem primeru gre za površine z objekti za ve čjo kmetijsko proizvodnjo (farme). Tabela 13: Na novo predvidena obmo čja proizvodnih dejavnosti po ureditvenih obmo čjih naselij NAMENSKA RABA EUP OZN POVRŠINA (ha) PROSTORA 13 BRE-IGs 1/1 I 0,4 14 BRE-IGs 1/3 I 0,4 15 BRE-IGs 1/4 I 0,2

Aquarius d.o.o. Ljubljana 69 OP za OPN Trebnje

16 BRE-IGs 1/5 I 1,2 17 BRE-IGs 1/6 I 0,1 18 BRE-IGs 2 I 1,9 20 CES-IG 1/1 I 0,3 41 DNV-IG 1 I 7,9 60 DV Č-IG 1/4 I 0,7 90 GV Č-IG 1/1 I 0,9 91 GV Č-IG 1/2 I 0,6 166 MIR-IG 1/1 I 3,1 167 MIR-IG 1/2 I 0,8 168 MIR-IG 1/3 I 0,4 169 MIR-IG 1/4 I 3,4 170 MIR-IG 1/5 I 0,5 187 PDL-IK 2 I 0,2 190 PLU-IG 1/1 I 0,7 195 PVG-IGs 1 I 0,4 196 RAS-IG 1 I 5,0 246 TRE-IG 1/1 I 11,8 247 TRE-IG 1/2 I 10,4 248 TRE-IG 1/3 I 2,2 249 TRE-IG 2/1 I 27,4 250 TRE-IG 2/4 I 1,7 273 VLO-IG 2 I 1,3 303 ZVG-IG 1 I 0,1 307 ŽUB-IGs 1/1 I 0,4

Emisije iz proizvodnih con so vezane na tip dejavnosti, ki se bodo umeš čale v obmo čju. Vrste dejavnosti v tem trenutku niso znane. Po ureditvi proizvodnih in gospodarskih con se bodo pove čale emisije onesnaževal in toplogrednih plinov. Viri emisij bodo industrijski obrati, parkiriš ča in manipulativne površine ter pove čan promet. Podatkov o emisiji proizvodnih obratov in naprav, legi izpustov v prostorov in obratovalnem režimu v času izdelave okoljskega poro čila ni bilo na voljo. V primeru farme gre predvsem za emisije vonjav, ki se jim v celoti ne da izogniti, ob vzdrževanju čisto če in ob aeraciji gnojnih jam so emisije neprijetnih vonjav zanemarljivo nizke. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v nadaljevanju, na obmo čjih proizvodnih in gospodarskih con ter novih prometnic med obratovanjem ni pri čakovati prekomernega onesnaženosti zraka in pove čanih emisij toplogrednih plinov. Prometna infrastruktura V posameznih naselij se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti na črtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Predvidene so cestne povezave v naseljih Trebnje, Mirna, Dobrni č in Veliki Gaber. Predvidenih je ca 37 km novih cestnih povezav, od tega ve čina v Trebnjem (ca 32 km).

Promet motornih vozil onesnažuje zrak s številnimi škodljivimi snovmi. Med plini so najpomembnejši dušikovi oksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO) in hlapne organske spojine (VOC). Med nezgorelimi organskimi snovmi v avtomobilske izpustu je zelo škodljiv benzen, pomembni so tudi izpusti ogljikovega dioksida (CO 2), škodljivi pa so tudi trdni delci in svinec. Sestava plinov v izpustu se tudi razlikuje glede na tip goriva. Za bencinski motor so zna čilni izpusti benzena in svinca ( če nima avtomobil katalizatorja), dizelski motor pa onesnažuje s trdnimi delci in žveplovimi spojinami. Zaradi emisij iz prometa lahko nastanejo tudi nove snovi, ki jih v izpuhih ni. Med temi snovmi je najbolj znan ozon (O 3).Promet, posebno cestni, vse manj onesnažuje zrak zaradi vse ostrejših emisijskih standardov

Aquarius d.o.o. Ljubljana 70 OP za OPN Trebnje za razli čna prevozna sredstva. Kljub temu kakovost zraka v mestih ne dosega mejnih vrednosti, ki jih dolo čajo evropski predpisi, zato še zmeraj predstavlja nezanemarljivo nevarnost za zdravje prebivalcev. Vzrok tega je predvsem cestni promet in njegov prispevek k onesnaženju, zlasti z dušikovim dioksidom (NO 2), delci (PM 10 ) in ozonom (O 3). Zakisovanje prsti in vode povzro čajo izpusti SO x, NO x in NH 3 v atmosfero, njihove naknadne kemi čne reakcije ter odlaganje in povzro čanje škode na ekosistemih in materialih. Ozon v troposferi je proizvod fotokemi čnih reakcij, h katerim najve č prispevajo njegovi predhodniki, predvsem NMVOC, NOx, CO in CH 4. Izpusti toplogrednih plinov (CO 2, CH 4, N 2O in F-plini) so se v prometu v obdobju 1986–2007 ve č kot podvojili.

Prometna študija za predvidene cestne povezave vsebuje le prikaz predvidenih prometnih koridorjev v ob čini Trebnje, ni pa izra čuna obstoje čih in predvidenih prometnih obremenitev (PLDP). Vpliv prometa v času izdelave OPN ni bilo možno ra čunsko oceniti, predlagamo dopolnitev prometne študije in naknadno vklju čitev podatkov v OP.

Energetski viri Predviden je nov magistralni plinovod dolžine ca 10,1 km z dvema merno-regulacijskima postajama, ki bo potekal od naselja Mirna na severu do zaselka Gradiš če severno od Mirne Pe či na jugu. Novo plinovodno omrežje pomeni zmanjšanje onesnaženosti zraka v ob čini saj je zemeljski plin je med vsemi fosilnimi gorivi najprijaznejši do okolja. V primerjavi s premogom in nafto vsebuje zanemarljivo malo žvepla, nizke pa so tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproš čajo pri gorenju, in sicer: - ogljikovega dioksida (CO 2), - ogljikovega monoksida (CO), - dušikovih oksidov (NOx) in - prašnih delcev (saj).

Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sproš ča za približno tretjino manj CO 2 kot pri zgorevanju premoga ter za približno četrtino manj kot pri zgorevanju kurilnega olja (spodnja tabela).

Tabela 14: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi razli čnih energentov (vir: Joanneum Research Graz- Emisijski faktorji in energetsko tehni čni parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na podro čju toplotne oskrbe)

Vsi urbanisti čni na črti predvidevajo strjevanje poselitve, zato se bo izboljšal potencial za vzpostavitev in širjenje energetsko u činkovitega omrežja (daljinsko ogrevanje, plinifikacija idr.). Notranji razvoj in prenova naselij (sprememba namembnosti površin znotraj stavbnih zemljiš č) bosta pozitivno vplivala na zrak in podnebne spremembe. S sanacijo energetsko neu činkovitih zgradb in ogrevalnih sistemov se bodo emisije zmanjšale. Emisije toplogrednih plinov je mogo če zmanjševati zlasti z zamenjavo tehnologij, zamenjavo goriv in surovin ter z zmanjšanjem obsega ali opustitvijo nekaterih dejavnosti. Emisije so povezane predvsem z obsegom in na činom proizvodnje in porabe energije. Poleg emisij zaradi kurjenja goriv se toplogredni plini sproš čajo tudi iz nekaterih industrijskih procesov, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki ter v prometu, kar pove čuje kompleksnost problematike. Dodatna

Aquarius d.o.o. Ljubljana 71 OP za OPN Trebnje zna čilnost je torej velika razpršenost virov neposrednih in posrednih emisij, tako da je njihovo zmanjševanje odvisno od množice odlo čitev individualnih porabnikov (NPVO).

V Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so vklju čeni ukrepi, katerih instrumenti za njihovo izvedbo so na celotnem obmo čju EU harmonizirani ter imajo znatne in merljive učinke zmanjšanja emisij TGP. V nadaljevanju so povzeti inštrumenti za doseganje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki jih je mogo če dosegati s prostorskim na črtovanjem: • spodbujanje soproizvodnje toplote in elektri čne energije, • spodbujanje proizvodnje elektri čne energije iz obnovljivih virov, • spodbujanje pove čanja rabe obnovljivih virov, • spodbujanje u činkovite rabe energije pri porabnikih, • energetske lastnosti stavb, • strategija prostorskega in regionalnega razvoja, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture ter prometne ureditve, • zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa, • ravnanje z odpadki.

Predvidena obsežna obmo čja gospodarskih con, ve čje število na novo predvideni prometnic lahko vpliva na kakovost zraka v ob čini. Vendar ob upoštevanju ciljev prostorskega razvoja ob čine (izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkiriš č na njihovem obrobju, ob čina si bo prizadevala za izkoriš čanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije, omejevanje motornega prometa v središ čih naselij ipd.) in omilitvenih ukrepov vpliv ne bo bistven – ocena C.

Ob uporabi alternativnih virov energije in ob izgradnji energetsko u činkovitih objektov, se bodo dolgoro čno znižale tudi emisije toplogrednih plinov (kar bo v skladu z Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012).

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena 1. Varstvo in izboljšanje kvalitete Vpliv bo neposreden, kumulativen C – nebistven ob bivalnega in delovnega okolja. in trajen. upoštevanju omilitvenih ukrepov.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kakovost zraka v ob čini zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidenih je okoli 37 km novih cestnih povezav in 85,3 ha gospodarskih con. Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen (ocena A) vpliv na kakovost zraka, saj predvideva nov magistralni plinovod dolžine okoli 10,1 km z dvema merno - regulacijskima postajama ter strjevanje poselitve, s čimer se bo izboljšal potencial za vzpostavitev in širjenje energetsko u činkovitega omrežja in pozitivno vplivalo na kakovost zraka (manj manjših kurilnih naprav – manj to čkovnih izpustov v zrak). Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena za segment Ocena Zrak in podnebne spremembe C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

1.4 OMILITVENI UKREPI

Splošno • Omilitvene ukrepe za kratkoro čno onesnaženje, ki bo nastalo v času gradnje, naj se dolo či v okoljskem poro čilu za podrejene prostorske akte, ki bodo natan čneje urejali posamezna obmo čja posegov.

• Omilitvene ukrepe oz. natan čno dolo čitev vplivov na konfliktnih obmo čjih (stikanje poselitvenih

Aquarius d.o.o. Ljubljana 72 OP za OPN Trebnje

in proizvodnih površin) naj se dolo či v okviru priprave podrejenih prostorskih aktov, ko bodo posegi in dejavnosti natan čneje dolo čene.

• Podrobnejše zahteve in ukrepi bodo obravnavani na nivoju OPPN oz. v postopku priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.

Promet • Prometna študija Preveritev razli čic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber je bila izdelana že leta 2008. V tem času je prišlo do sprememb v cestnih povezavah. Študijo je potrebno s prikazom prometnih obremenitev za plansko obdobje.

• Prometnice naj se na črtuje izven strjenih delov naselij, razdalje med križiš či naj bodo čim ve čje, saj se pri vožnji na kratke razdalje emisije izpušnih plinov pove čujejo.

• Prednost je potrebno dajati javnemu prometu (ve č prog, bolj frekventne vožnje, itd.) ter spodbujanju in omogo čanju kolesarjenja (urejanje novih kolesarskih poti). Vsa na črtovana zaposlitvena in poselitvena obmo čja morajo imeti povezavo z javnim potniškim prometom.

Proizvodne in gospodarske cone • Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in elektri čne energije).

• Upravljavec proizvodne oz. gospodarske cone je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku.

• Gospodarske cone naj se v smeri proti naseljem omejijo z dovolj širokimi vegetacijskimi barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo zimzelena, razli čnih višin.

Energetski viri • Potrebno je izdelati lokalni energetski koncept, v katerem se natan čno opredeli problematika na podro čju oskrbe z energijo, ukrepi za reševanje problemov, u činkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. S tem s postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe zaradi onesnaževanja s toplogrednimi plini, ki so rezultat rabe neobnovljivih fosilnih virov energije.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Skladno z dolo čili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m 2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. V skladu s Pravilnikom o u činkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25 % mo či za gretje, prezra čevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. Študija naj se izdela pred izdelavo PGD, za izvedbo je odgovoren investitor.

• Upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremi čninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 73 OP za OPN Trebnje

Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Za vodenje podatkov o številu novih energetsko u činkovitih objektov je odgovorna Ob čina Trebnje. Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o vodah.

V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03), morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja pripraviti letno poro čilo.

Podatke o letnih koli činah izpuš čenih snovi v zrak iz industrijskih naprav naprav zbira Agencija RS za okolje. V letu 2010 je bilo v ob čini Trebnje sedem zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak (Akripol d.d., Anton Mirt s.p, Dana d.d., Droga kolinska d.d., P-D KREMEN d.o.o, Obrat Mirna, TRIMO d.d. ZOMI d.o.o.). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil okoljevarstveno dovoljenje 14.03.2008. Letno oddaja poro čilo za obratovalni monitoring za emisije snovi v zrak in vode.

2. VODA

2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO, 02/04 – ZZdrl-A, 41/04-ZVO1,57/08) • Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) • Pravilnik o metodologiji za dolo čanje obmo čij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o na činu razvrš čanja zemljiš č v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) • Uredba o vsebini in na činu priprave podrobnejšega na črta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/10) • Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10) • Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02, 41/04-ZVO1) • Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09) • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04, 41/04-ZVO1) • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni l. RS, št. 47/05) • Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11) • Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 74 OP za OPN Trebnje

• Pravilnik o monitoringu stanja voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11) • Pravilnik o kriterijih za ozna čevanje vodovarstvenega obmo čja in obmo čja kopalnih voda (Ur.l. RS, št. 88/04, 71/09) • Pravilnik o kriterijih za dolo čitev vodovarstvenega obmo čja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) • Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št 31/09) • Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 71/02) • Pravilnik o dolo čitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 28/05) • Pravilnik o dolo čitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05) • Pravilnik o dolo čitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11) • Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, št. 100/05) • Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06, 114/09) • Pravilnik o podrobnejšem na činu dolo čanja meje vodnega zemljiš ča teko čih voda (URL RS, št. 129/06). • Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) • Uredba o kriterijih za dolo čitev ter na činu spremljanja in poro čanja ekološko sprejemljivega pretoka (Ur.l. RS, št. 97/2009) • Uredba o na črtu upravljanja voda za vodni obmo čji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice s podro čja upravljanja z vodami za pripravo Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001- 503/2009, z dne 10.09.2009 • Smernice upravljavca skupne C ČN Mirna. Št. scčn-sogl-09-32 z dne 08.09.2009 • Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006. Junij 2008. Ljubljana, MzKO-ARSO

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila)

1. Priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno 1. Sprememba kemijskega stanja in ekološkega stanja kanalizacijsko omrežje in na črtovanje novih površinskih vodotokov in spremembe koli činskega in kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav. kemijskega stanja podzemne vode.

2. Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni pasovi 2. Sprememba kategorizacije vodotokov po vodotokov. morfološkem zna čaju.

3. Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih obmo čjih ni dopustna. Dosedanje 3. Število objektov na poplavnih, erozijskih in retenzijske in poplavne površine se ne smejo plazovitih obmo čij. zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je pozitiven: v vodne površine in poplavna obmo čja se ne bo posegalo, izvedba plana ne bo spremenila stanja površinskih (kemijskega in ekološkega) in podzemnih voda

Aquarius d.o.o. Ljubljana 75 OP za OPN Trebnje

(koli činskega in kemijskega), izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov. Obmo čje plana ne poteka po poplavnem, erozijskem in plazovitem obmo čju.

B – vpliv je nebistven: Morebitno onesnaženje ne bo presegalo mejnih vrednosti parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov oz. bodo spremembe zanemarljive. Za izvedbo plana so predvideni splošni omilitveni ukrepi. Izvedba plana ne bo bistveno poslabšala poplavne varnosti obmo čja, prav tako se ne bo pove čala nevarnost nastanka erozijskih žariš č in plazov.

C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Morebitno onesnaženje bo povzro čilo preseganje mejnih vrednosti nekaterih parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana bo poslabšala poplavno varnost obmo čja, prav tako se bo pove čala nevarnost nastanka erozijskih žariš č in plazov. Vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo dodatnih specifi čnih omilitvenih ukrepov, ki pa jih je potrebno dosledno upoštevati.

D – vpliv je bistven: Morebitno onesnaženje bo povzro čilo preseganje mejnih vrednosti ve č parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana bi spremenila kategorizacijo vodotokov. Izvedba plana bo poslabšala poplavno varnost obmo čja, prav tako se bo pove čala nevarnost nastanka erozijskih žariš č in plazov.

E – vpliv je uni čujo č: Morebitno onesnaženje bo povzro čilo preseganje mejnih vrednosti ve čine parametrov, opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Izvedba plana bo poslabšala poplavno varnost obmo čja, prav tako se bo pove čala nevarnost nastanka erozijskih žariš č in plazov. Vplive izvedbe plana ne moremo omejiti z izvedbo omilitvenih ukrepov.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na površinske in podzemne vode ni možno.

2.2 OBSTOJE ČE STANJE

POVRŠINSKE VODE

Hidrološke in hidrografske zna čilnosti Hidrografske razmere v ob čini so odraz površja – kras v njenem južnem delu, nepropustnega površja v severnem delu ter naklona površja. Ob čina Trebnje pripada v celoti pore čju Save. Ve čji vodotoki v ob čini so: Mirna, Temenica in Radulja. Vodno omrežje ni enakomerno razvito. Vodna mreža je najbolj razvita na severnem delu ob čine, najmanj pa na jugozahodnem delu, kjer prevladuje kraško površje (naslednja slika).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 76 OP za OPN Trebnje

Slika 8: Hidrografska mreža

Mirna Dolga je 44 km in je najdaljši vodotok v ob čini. Teče skozi kraj Mirna pod znamenitim prekatnim mostom, ki ga je dala zgraditi že Marija Terezija. Struga je skoraj v celoti grobo regulirana. Njena dolžina (in pore čje) je bila neko č mnogo daljša. Njeno povirje je bilo med Sti čno, Višnjo goro in Muljavo in se je za čelo spreminjati šele v pliocenu, ko jo je preto čila Temenica. Šele pozno si je Temenica na prelomnici vrezala svojo samostojno dolino, medtem ko se je Višnjanski potok preto čil v Krko. Pore čje Mirne se je pri tem skr čilo skoraj za tretjino.

Mirna izvira v jugozahodnem delu Kumljanskega pogorja, pod Presko nad Morav čami. Njeno pore čje je zelo nesimetri čno. Z leve strani dobiva Mirna mnogo daljše pritoke, medtem ko z desne dobiva le krajše poto čke. Pritok Cedilnice je pri tem izvzet, ker le-ta te če po dolgem po sredini doline in predstavlja stržen starega vodnega toka. Opazno je tudi, da se je reka vseskozi prestavljala proti jugu (Melik, 1959). Pritok Cedilnice je tik pred izlivom v Mirno zajet v umetno kopališ če.

Na obmo čju ob čine te če Mirna ve činoma v smeri vzhod-zahod. Pri Ravnah je v dvigajo če se površje vrezala do 90 m globoko deber. Takoj, ko vstopi v Mirnsko dolino, se ji pridruži Vejar oz. Cedilnica, ki izvira jugovzhodno od Čateža in se med vzpetinama Trbinc in Klju č prebije iz Vejarske kotanje. Mirna dobiva z leve strani mo čnejše pritoke – Bistrica, Jeseniš čica. Ve čja desna pritoka sta Zabrš čica in Ba čji potok. Doline ob njihovih spodnjih tokovih so mokrotne in razširjene (Topole, 1998). Mirna ima povpre čno gostoto re čne mreže 1,90 km/km 2 (Površinski vodotoki…,1998).

Z letnim pretokom 4,48 m3/s se uvrš ča med najve čje dolenjske vodotoke. Maksimalni pretok je v marcu in aprilu. V teh dveh mesecih je pretok skoraj dvakrat ve čji kot v mesecih minimalnega pretoka (julij, avgust, september). Ima dežno - snežni (pluvio - nival) -kontinentalni re čni režim (Kolbezen, 1998).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 77 OP za OPN Trebnje

Padavinsko zaledje reke Mirne je najve čje v ob čini, in znaša 3300 km2. Mirna ve čkrat poplavlja. Mirnsko dolino prizadene na 4 % površine. Mirno so regulirali in jo v toku od Mirne pa do Pijavic preuredili v izravnan kanal. Z regulacijo so skušali omejiti (odpraviti) poplavljanje reke, saj je bila aluvialna ravnica v vsem njenem toku zelo vlažna. Aluvialno plosko dno na levi in desni obdajajo izredno lepo razvite re čne terase.

Temenica Izvira v nepropustnih kamninah Posavskega hribovja (Javorje), na ozemlje ob čine Trebnje pa prite če severno od Velikega Gabra. Do tega naselja te če v smeri od severa proti jugu. Od tu naprej se dolina razširi, padec se zmanjša, re čica pa se vije dalje v številnih okljukih. Je plitvo vrezana in pogosto poplavlja. Mokrotno dno je travnato. Temenica predstavlja nekakšno mejo med kraškim in nekraškim svetom. Dolga je 35 km, od tega je 4,2 km njenega toka pod zemljo. Vzpetinice na razvodju med Mirno in Temenico so pretežno na nadmorski višini 310 do 330 m, to je na višini Dolenjskega podolja zahodno od Velikega Gabra, kjer Temenica te če po 40 metrov globoki dolini. Tak gri čevnat relief sega ob južnem obrobju Mirnsko – Mokronoške kotlinice do Mokronoga. Med njim je na n. v. okoli 325 m razvodje med Mirno in Laknico, ki je pritok Radulje. Zato ni izklju čeno, da se je Temenica prvotno odtekala čez današnjo razvodnico med Temenico in Mirno, naravnost proti srednji Krki. Po A. Meliku (1959) se je po Dolenjskem podolju od Višnje Gore naprej prvotno pretakala zgornja Mirna, dokler je ni obglavila Temenica (Gams, 2003, str. 400). Med Trebnjem in Krško kotlino so v reliefu ostali sledovi prestavljanja Temenice proti jugu (suhe doline). Temenico je proti jugu potegnila ugrezajo ča se Pre čenska kotlinica (imenovana tudi Zaloška ali Straška) (Gams, 2003, str. 400).

Reka ima zelo slabo razvejan re čni sistem. Temnica te če po pretežno kraškem svetu, predvsem njen južni del je kraški (pretežno lahko topljiv kredni apnenec), zato iz desne strani, dobi le en pritok, potok Bukovico, in to nedale č od izvira. Z leve strani pa ima ve č pritokov (triasni in jurski apnenci, ki le malo podlegajo zakrasovanju), ki se vrstijo vse do Trebnjega: Meglenski potok, Češnjevek, Lukovski potok, Dobravski potok. Vsi ostali pritoki proti jugu Temenice ne dosežejo ve č. Povpre čna gostota re čne mreže je 0,853 km/km2 (Gognjavec, 2003). Temenica se pri Ponikvah obrne proti jugovzhodu. Na stiku z mo čno prepustnimi jurskimi apnenci ponikne v številnih rupah (med njimi je najbolj znana Risavnica ali Risalnica). Temenica prvi č ponikne že v Doljnih Ponikvah. Obi čajno pa nadaljuje svojo pot še 200 metrov nižje do obsežnega obzidanega požiralnika. Kadar dlje časa dežuje, ta dva požiralnika ne zadoš čata, tako da voda nadaljuje pot po s travo zarasli strugi mimo naslednjih kraških požiralnikov dale č v kraški gozd. Tu je požiralnik Velbani kevder. Ob nenadnem katastrofalnem navalu voda, ki se morda zgodi le nekajkrat v sto letih, pa te dosežejo sklepni požiralnik, prepadno Risanico (Savnik, 1962). Kon čna dolina Temenice je najve čja Dolenjska slepa dolina. Voda znova izvira v Zijalu, ki pa je že izven meja ob čine Trebnje oz. je v ob čini Mirna Pe č. Na vzhodni strani Dolenje Nemške vasi si slede nedale č trije ponikalni potoki, ki pripadajo povodju podzemeljske Temenice. Meglenski potok je dolg le slab kilometer in izginja v požiralniku Ušivek. Naslednja ponikalnica je Lukovski potok, ki oddaja vodo v Gabrovški jami. Tretja ponikalnica je Dobravski potok, ki stopa pod vasjo Dolenja Dobrava iz ožje doline na široko odprta travniška tla in ponikne pod vasjo Jezero. Ob neopaznih rupah jih zamo čviri zdaj više, zdaj niže, do koder pa č seže njihov površinski tok. Lukovski in Dobravski potok ponikata komaj pol kilometra narazen (Savnik, 1962). Povpre čni letni pretok Temenice med letoma 1961 in 1990 na vodomerni postaji Rožni vrh znaša 0,9 m3/s (Površinski vodotoki…, 1998). Vodna gladina skozi leto precej niha. Najnižja je pozimi in poleti. Upad gladine je odvisen od koli čine padavin in izhlapevanja poleti. Maksimalni pretok je v marcu in novembru in je posledica taljenja snega in padavin. Minimalni pretoki so zna čilni za poletne mesece – avgust in september. Ima dežno snežni režim.

Radulja Reka Radulja izvira v zahodnem delu Raduljskega hribovja, 510 m visoko, pod vzpetino Koren, nad zaselkom Zvale. Dolga je 33 km. Pri Škocjanu v Krški kotlini (na nadmorski višini 155m) se izliva v Krko. Njeno celotno pore čje je veliko 118 km2 (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999). Ima razvejan re čni sistem. Radulja ima na obmo čju ob čine Trebnje 3 desne in 7 levih pritokov in kar nekaj ob časnih pritokov. Padavinsko zaledje meri 2700 km2 (v njenem celotnem toku). Povpre čna gostota re čne mreže je 1110 m/km2. Radulja z zadenjsko erozijo napreduje proti Mirni. Do konca široke Štatenberške doline te če v dinarski smeri. Pri Bitnji vasi, kjer se dolina razširi, poplavlja. Pri Brezjah

Aquarius d.o.o. Ljubljana 78 OP za OPN Trebnje pri Trebelnem zavije v alpsko smer. Med Štatemberkom in soto čjem z Gostinico te če še posebej po časi in v številnih okljukih. Z leve in desne pa dobi ve č kratkih pritokov, od katerih je najve čja Gostinica. Po soto čju prite če v ožjo, do 150 metrov globoko deber, kjer dobiva pritoke le še z desne strani. Pri Klevžu Radulja prite če iz soteske in se v ostrem ovinku okrog Homskega hriba (380m) ob soto čju s potokom Lukovnikom obrne proti jugovzhodu (Slovenija – pokrajina in ljudje, 1999). Radulja ima dežno – snežni režim. Prvi višek vode je marca in drugi novembra. Prvi nižek pa avgusta in drugi januarja. Vodomerna postaja na Radulji je pri Škocjanu, kjer je srednji letni pretok 1,8 m3/s (Površinski vodotoki…,1998).

Stoje če vode V ob čini je tudi nekaj manjših jezer, ki pa so ve činoma umetnega nastanka in sicer: • Jezero pod Mirnskim gradom : pod Mirnskim gradom je z zajezitvijo Vejarja nastalo umetno jezero. Doma čini ga uporabljajo za kopališ če. V zadnjih letih je bilo narejenih kar nekaj urejevalnih posegov v okolici (zve čanje pretoka skozi jezero oz. bazen in s tem ve čja kakovost, čistost vode postavitev ži čnate ograje), vendar jezerce še ni turisti čno zaživelo, saj je bil marsikateri poseg nespametno narejen in je bil jezercu bolj v škodo kot v korist. • Jezero pri Blatu pri Ra čjem selu : to umetno jezero je nastalo zaradi izkopavanja gline, za potrebe opekarne. Veliko je 1,8 ha. Leži ob vznožju Blaškega hriba nad mo čvirnim povirjem potoka Vejarja. Ribnik ima v lasti novomeška ribiška družina. V jezeru je veliko vrst rib, privla čen pa je tudi zaradi ostale zanimive favne in flore, saj ribiška družina zelo vzorno skrbi zanj. • Jezera pri Prelesju: nastala so z izkopavanjem gline za potrebe bližnje pekarne. Danes jih ureja ribiška družina.

Kakovost površinskih vodotokov

Monitoring kakovosti površinskih voda izvaja MzKO - ARSO. Dolo ča se ocena kemijskega stanja in ocena biološkega stanja. V letu 2002 sta pri čela veljati dva nova predpisa za oceno kemijskega stanja površinskih voda Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (v nadaljevanju Uredba) in Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda.

Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se dolo ča na podlagi izra čuna letne povpre čne vrednosti parametrov, za katere je v Uredbi dolo čena mejna vrednost. Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če:
na osnovnem merilnem mestu nobena letna povpre čna vrednost parametrov ni ve čja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter dolo čena v Uredbi,
časovna vrsta letnih povpre čnih vrednosti nobenega od parametrov iz prednostnega seznama nevarnih snovi, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentih, nima trenda naraš čanja v obdobju zadnjih petih let.

Biološko stanje vodotoka se dolo či z izra čunom saprobnega indeksa. Biološki postopek temelji na izra čunu vrednosti saprobnega indeksa življenjske združbe, njegova vrednost pa kaže saprobno stopnjo. Glede na vrednost indeksa se vodotok na posameznem merilnem mestu uvrsti v ustrezen kakovostni razred.

Mirna V monitoring kakovosti površinskih vodotokov je v ob čini Trebnje vklju čena le reka Mirna in sicer na odvzemnem mestu v Boštanju. Po oceni kemijskega stanja v letu 2006 (vir: Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, MzKO-ARSO, 2008) je bilo kemijsko stanje Mirne v Boštanju dobro. To velja tudi za celotno obdobje od leta 2002 do leta 2006. Biološke analize na Mirni niso bile izvajane.

Temenica Do za četka devetdesetih let so kakovost Temenice spremljali na odvzemnem mestu Rožni vrh. Pri kraju Štefan je bila v 1. do 2. kakovostnem razredu. Za Trebnjim se je poslabšala za cel kakovostni

Aquarius d.o.o. Ljubljana 79 OP za OPN Trebnje razred in se je uvrš čala v 3., ob časno v 2.-3. kakovostni razred. Vzdolž toka reke Temenice je le ena čistilna naprava odpadnih vod pri mestu Trebnje.

Višje ob vodotoku čistilnih naprav ni, tako da kar nekaj kanalizacijskih odtokov kon ča neposredno v reki Temenici in njenih pritokih.

Obstoje če čistilne naprave in kanalizacijski sistemi v ob čini

V ob čini Trebnje je kanalizacijski sistem urejen v naselju Trebnje, Mirni, med naseljem Čatež in naseljem Dolenja vas pri Čatežu ter deloma pri naselju Blato (spodnja slika). V letu 2008 se je pri čela gradnja kanalizacijskega sistema Veliki Gaber v dolžini 7.232 m, ki zajema naselja Gline, Medvedjek, Stranje, Žubina, Cesta, Mali Gaber.

Slika 9: Kanalizacijski sistem v ob čini Trebnje (vir: Obstoje či plan Ob čine Trebnje)

V ob čini Trebnje delujejo štiri čistilne naprave: ČN Trebnje v Dolenjem Podborštu pri Trebnjem, ČN Mirna v naselju Mirna, ČN Veliki Gaber in ČN Čatež (naslednja tabela). Tabela 15: Komunalne čistilne naprave v ob čini Trebnje in u činek čiš čenja za leto 2008 (vir: ARSO, 2008 in Komunala Trebnje d.o.o. – letno poro čilo, 2009) Ime Upravljalec Velikost Recipient Letna Stopnja Učinek Učinek Učinek Učinek KČN čistilne (PE) koli čina čiš čenja čiš čenja čiš čenja čiš čenja čiš čenja naprave čiš čene po KPK po BPK po po odplake (%) (%) fosforju dušiku (1000 (%) (%) m3/leto) Komunala 90,2 82,9 40,61 48,87 Trebnje Trebnje 8000 Temenica 253 Sekundarna (2009) (2009) (2008) (2008)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 80 OP za OPN Trebnje

d.o.o. GOP d.o.o. 93,41 88,71 Mirna 6000 Mirna 189 Sekundarna (2008) / 0 (2008) Komunala Veliki Trebnje 78,6 Gaber d.o.o. 300 2,4 Sekundarna (2009) / 0 0 Komunala Trebnje 93,02 Čatež d.o.o. 300 Mo čilnica 1,8 Sekundarna (2008) / 0 0

Čistilna naprava Trebnje sprejema odplake širšega obmo čja mesta Trebnje in tudi odplake industrijskega izvora. Čistilna naprava je za čela delovati v letu 1982 in je v letu 2004 doživela obnovo in razširitev. Velikost naprave je 8000 populacijskih enot. V letnem poro čilu Komunale Trebnje d.d. za leto 2008 je navedeno, da čistilna naprava deluje na principu kombiniranega čiš čenja (mehansko – biološko čiš čenje), u činek čiš čenja pa je bil v letu 2008 po KPK 87,9 % ter po BPK 90,2 %. ČN na Mirni poleg navedenih 2000 enot (to je čiš čenje fekalne kanalizacije) čisti tudi industrijske odplake. Predvidena kapaciteta ČN Mirna je 24000 enot in razširitev kanalizacije.

V naselju Veliki Gaber deluje ČN z zmogljivostjo 300 PE. Izgradnja nove ČN (1000 PE) je v zaklju čni fazi. Na izveden kanalizacijski sistem bo v naslednjem obdobju priklju čeno ca 220 gospodinjstev, oziroma bo čistilna naprava obremenjena s ca 600-700 PE ali druga če povedano bo delovala s ca 70 % obremenitvijo, kar daje možnost širitve naselij oziroma priklju čitve novih objektov. ČN Čatež ima zmogljivost 300 PE in se nahaja južno od naselja Gorenja vas pri Čatežu (lokacije ČN so na spodnji sliki).

Kategorizacija vodotokov

Kategorizacija vodotokov v Sloveniji je narejena glede na ekomorfološki pomen vodotoka in sicer z namenom pridobiti pregled o stanju vodotokov v Sloveniji z vidika stopnje ohranjenosti oziroma z vidika sprememb morfologije vodotokov zaradi posegov, ki so nastali kot posledica obrambe pred škodljivim delovanjem voda oziroma kot posledica gospodarskega izkoriš čanja naravnega vira.

Podatki služijo kot strokovna podlaga v postopkih vezanih na rabo in posege v vodotoke oziroma obvodni prostor.

Vodotoki se delijo na 7 kategorij: • 1. razred – naravni vodotok; • 1 - 2. razred – delno naravni vodotok; • 2. razred – sonaravno urejen vodotok; • 2 - 3. razred; • 3. razred – tehni čno urejen vodotok; • 3 - 4. razred- delno togo urejen vodotok; • 4. razred- togo urejen vodotok.

Na obmo čju ob čine Trebnje sta v kategorizacijo zajeti Temenica in Mirna ter desni pritok Mirne Gomilš čica. Temnica sodi ve činoma v 2. razred (sonaravno urejen vodotok), razen na odseku med naseljem V. Gaber in Vrhovo pri Šentlovrencu ter na odseku med zaselkoma Krtino in Trnjem, kjer sodi v 1-2. razred (delno naravni vodotoki).

Mirna sodi ve činoma v 1-2. razred (delno naravni vodotok), v poteku skozi naselje Mirna pa v 2. razred (sonaravno urejen vodotok). Gomilš čica ima delno naraven tok (1-2. razred) le na odseku pri naselju Brezovica pri Mirni, ve činoma pa je njena struga regulirana (prevladujejo tehni čne ureditve – 2-3. in 3. razred). Kategorizacija Temenice in Mirne s pritokom je prikazana na spodnji sliki.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 81 OP za OPN Trebnje

Slika 10: Kategorizacija vodotokov (vir: MzKO-ARSO)

Poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita obmo čja

Na poplavnih, erozijskih in plazovitih obmo čjih se v skladu z Zakonom o varstvu okolja ne na črtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

506,01 ha površine ob čine sodi v poplavna obmo čja (299,42 ha redka obmo čja poplavljanja, 206,59 ha katastrofalna obmo čja poplavljanja). Poplavna obmo čja se nahajajo ob reki Temenici in njenemu pritoku (hudournik ob naselju Šentlovrenc) ter ob reki Mirni.

Po podatkih Urada z upravljanje z vodami, Oddelek obmo čja spodnje Save, se tudi ob potoku iz Prape č na zahodnem robu naselja Trebnje (parcele št. 941/5, 942/1, 942/2, 942/3, 942/4 vse k.o. Medvedje selo)nahajajo poplavne površine. Zemljiš če preplavi visoka voda potoka, ker je voda dolvodno skozi naselje speljana po ceveh fi 60 cm.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 82 OP za OPN Trebnje

Slika 11: Poplavna obmo čja (vir: MzKO – ARSO) Plazenje predstavlja zdrs in premikanje dolo čenega dela zemeljske površine v smeri padnice pobo čja. Vedno je tesno povezano z geološkimi, hidrološkimi, predvsem pa hidrogeološkimi razmerami ožjega obmo čja. Trave, zeliš ča in nizko grmovje prestrezajo, zadržujejo ter zaustavljajo infiltracijo padavin, kar zmanjšuje površinsko erozijo.

Korenine grmovja in drevja ojačajo in vežejo zemljino, obenem pa črpajo vodo iz plazine plitvih plazov. Drevesne vrste z globokim koreninskim sistemom prepre čujejo plitve zemeljske plazove, ker dobro prekoreninijo tla in jih tako stabilizirajo, hkrati pa vsrkajo velik del vode iz plazine.

Človeški posegi v nestabilen teren pogosto povzro čijo porušitev mejnega ravnotežja in s tem sprožijo plazenje. Na hribovitejšem SV obmo čju ob čine in zahodno od naselja Trebnje so predvideni običajni protierozijski ukrepi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 83 OP za OPN Trebnje

Slika 12: Predvideni protierozijski ukrepi (vir: MzKO-ARSO)

Leta 2005 je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v okviru projekta Novelacija in nadgradnja informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vklju čitev v bazo GIS_UJME izdelala Karto verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov.

Karta podaja potencialna plazovita obmo čja za obmo čje celotne Slovenije v šestih razredih verjetnosti pojavljanja plazov: ni verjetnosti, zelo majhna verjetnost, majhna verjetnost, srednja verjetnost, velika verjetnost, zelo velika verjetnost. Digitalni zapis malce spremenjene karte je prikazan v Atlasu okolja.

Na severnem in zahodnem delu ob čine se nahajajo obmo čja zelo velike in velike verjetnosti nastanka zemeljskih plazov. V osrednjem delu se nahajajo obmo čja zelo majhne in majhne verjetnosti nastanka plazov.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 84 OP za OPN Trebnje

Slika 13: Plazovita obmo čja (vir: Atlas okolja, citirano februar 2010)

PODZEMNE VODE

Hidrogeološke zna čilnosti podzemne vode Močno prevladujejo kamnine mezozoiske starosti, sledijo kamnine terciarne starosti, nekaj pa je tudi kamnin paleozoiske in kvartarne starosti.

Osnovna prostorska enota, v kateri se nahaja neko vodno telo podzemne vode (v nadaljevanju vodno telo), je vodonosnik.

Vodonosnik je geološka plast z dovolj veliko poroznostjo in prepustnostjo, v kateri je možen pomemben tok podzemne vode ali odvzem pomembnih koli čin podzemne vode. Podzemna voda, ki se nahaja v vodonosniku ali ve č vodonosnikih, predstavlja neko maso ali prostornino vode, ki jo lahko uporabljamo za razli čne namene. Na obmo čju ob čine Trebnje se po hidrogeološki karti IAH nahajajo naslednji vodonosniki: • lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni do srednje izdatni vodonosniki (zavzemajo najve čjo površino, predvsem južnem in zahodnem kraškem delu ob čine); • vodonosniki, ki ležijo takoj pod tankim pokrovom (ob ve čjih vodotokih); • obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki (na severnem in vzhodnem kamninsko bolj neprepustnem delu ob čine); • manjši vodonosniki z lokalni in omejenimi viri podzemne vode – medzrnski vodonosniki (ob reki Mirni pri naselju Migelska gora in JV od naselja Mirna).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 85 OP za OPN Trebnje

Slika 14: Hidrogeološka karta po IAH (vir: MzKO-ARSO)

Vodonosni sistem je ozemlje z geološko zgradbo, v kateri nastopata vsaj dva razli čna vodonosnika, z ali brez medsebojne hidravli čne povezave.

Vodno telo podzemne vode je razlo čna prostornina podzemne vode v vodonosniku ali ve č vodonosnikih.

Vodna telesa v Sloveniji so bila dolo čena leta 2005. Celotno ozemlje ob čine Trebnje je razdeljeno na dva vodna telesa in sicer: Posavsko hribovje do osrednje Sotle (SV del ob čine) in Dolenjski kras (SZ in J del ob čine).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 86 OP za OPN Trebnje

Slika 15:Vodna telesa podzemne vode (vir: MzKO-ARSO)

Vodno telo Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV 1008)

Vodno telo Posavsko hribovje do osrednje Sotle je razširjeno na obmo čju reke Save med Dolskim pri Ljubljani in Krškim, na osrednjem vzhodnem delu Slovenije. Prevladujejo terigene klasti čne kamnine, kot tudi apnen časte in dolomitne plasti kvartarne, mezozoiske in paleozoiske starosti. Glede na sestavo in tip poroznosti na površju prevladujejo karbonatne in silikatne kamnine z razpoklinsko poroznostjo ter malo zakrasele karbonatne kamnine s kraško poroznostjo. Manj je silikatnih kamnin z medzrnsko ali razpoklinsko poroznostjo. Zna čilno je regionalno raznoliko pojavljanje in menjavanje manjših vodonosnikov z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode ter deloma kraških in deloma dolomitnih vodonosnikov. Nahaja se v treh tipi čnih vodonosnikih. Prvi vodonosnik v apnencih in dolomitih je mezozoiske starosti. Je kraški in razpoklinski, malo zakrasel, obširen in visoko do srednje izdaten. V apnen častih kamninah je predvsem nizke izdatnosti. Lokalno se nahaja tudi v mešani seriji kamnin, in sicer dolomita, dolomita z rožencem, laporovca in meljevca z le čami ter vklju čki apnenca v menjavanju z dolomitom. V mešani seriji kamnin je vodonosnik lokalen, nizke do srednje izdatnosti. Drugi, medzrnski ali razpoklinski vodonosnik, je v pesku, konglomeratu, peš čenjaku, melju, glini, laporju ter apnencu terciarne in kvartarne starosti. V njem so viri podzemne vode lokalni in omejeni. Najpomembnejša in izrazito prevladujo ča koli čina vodnega telesa se nahaja v prvem vodonosniku. Tretji, globoki termalni vodonosnik, je v dolomitu in apnencu mezozoiske starosti. Izdatnost vodonosnega sloja: • zna čilni koeficient prepustnosti prvega vodonosnika je med 1*10-7in 1*10-6m/s, zna čilna debelina njegovega omo čenega dela je ve č kot 300 m; • zna čilni koeficient prepustnosti drugega vodonosnika je med 1*10-6 in 1*10-5 m/s, zna čilna debelina njegovega omo čenega dela je 10 m; • zna čilni koeficient prepustnosti tretjega vodonosnika je med 1*10-7 in 1*10-6 m/s, zna čilna debelina njegovega omo čenega dela je ve č kot 200 m. Vodno telo je visoko ranljivo. Na vodnem telesu je dolo čenih 11 vodonosnih sistemov: Besnica– Sadinja vas, Šmarje – Sap, Morav če–Zlato polje, od Litije do Zidanega Mostu, Litija, Bizeljsko,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 87 OP za OPN Trebnje

Obmo čje Mirne, Levi breg Save, Rade če–Sevnica, Sevnica–Senovo–Bizeljsko, Desni breg Save, Sevnica–Brestanica in Kozjansko.

Dolenjski Kras (VTPodT 1011)

Vodno telo Dolenjski kras se nahaja v sedimentnih kamninah in nevezanih sedimentih na ozemlju pore čij Krke in Kolpe, na jugovzhodnem delu Slovenije. Na obmo čju vodnega telesa Dolenjski kras prevladujejo apnen časte in dolomitne kamnine mezozoiske starosti s kraško poroznostjo, ki so zelo, srednje in malo zakrasele. Vodno telo se nahaja v treh tipi čnih vodonosnikih. Prvi, malo zakraseli vodonosnik, je mezozoiske starosti. Nastopa v dolomitih in apnencih. Je kraški in razpoklinski, obširen in visoko do srednje izdaten. Drugi, kraški, zelo do malo zakraseli vodonosnik v apnencih in dolomitih je mezozoiske starosti. Je lokalen ali nezvezno izdaten vodonosnik ali obširen, vendar nizko do srednje izdaten. Podlaga obeh vodonosnikov je slabo do zelo slabo prepustna in deluje kot hidravli čna bariera. Ker ležita vodonosnika drug na drugem, je meja med njima razširjena tudi v vodoravni smeri. Znotraj obeh vodonosnikov nastopajo številne hidrodinamske meje, ki omejujejo množico lokalnih vodonosnih sistemov. Znotraj vodnega telesa Dolenjski kras je tako dolo čenih 21 ve čjih vodonosnih sistemov. Najpomembnejši del vodnega telesa, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, se nahaja v površinskih vodonosnih sistemih, v prvem in drugem vodonosniku. Izdatnost vodonosnega sloja: • debelina prvega in drugega vodonosnika je ve č 100 m. Srednja debelina omo čenega dela je najverjetneje ve čja od 150 m. Oba vodonosnika sta v regionalnem smislu odprtega hidrodinamskega tipa; • povpre čna prepustnost kraškega vodonosnika je med 1*10-7 in 1*10-8 m/s, dolomitnega vodonosnika pa 1*10-6 m/s; • tretji, globoki termalni vodonosnik, je debel ve č 100 m in je v celoti omo čen. Hidrodinamsko deluje ve činoma kot zaprti ali polodprti vodonosnik. Njegova povpre čna prepustnost je med 1*10-7 in 1*10-6 m/s. Vodno telo je zelo visoko do izredno visoko ranljivo. Na vodnem telesu je dolo čenih 21 vodonosnih sistemov: Grosuplje–Laš če, Ribnica–Suha krajina– Ko čevski rog, Ko čevje–Goteniška gora, Ivan čna Gorica–Žužemberk, obmo čje Temenice, Dolenjske Toplice–Uršna sela, Škocjan–Krško gri čevje, Gorjanci, Čatež–Ribnica, Šentjernej–Kostanjevica, Trebelno–Družinska vas, Dobli če, Kolpa–Vinica– Dramelj, Poljanska gora, Blatnik, Krupa, Lahinja, Jugorje–Suhor, Metlika, Radovica–Metlika in Draši či.

Kakovost podzemne vode Ugotavljanje kemijskega stanja podzemne vode poteka v skladu z Uredbo o stanju podzemne vode, ki v nacionalni pravni red prenaša dolo čila Direktive 2006/118 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem. Ta direktiva vse države EU predpisuje enotne standarde kakovosti (SK) za nitrate in pesticide, za ostala onesnaževala pa si država članica standarde kakovosti oz. t. i. vrednosti praga (VP) lahko predpiše sama. Kemijsko stanje podzemne vode se ocenjuje v enega od dveh razredov kakovosti, dobro ali slabo. Za doseganje dobrega kemijskega stanja mora vodno telo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. na vseh merilnih mestih morajo biti aritmeti čne srednje vrednosti vseh parametrov podzemne vode nižje ali enake standardom kakovosti; če pogoj ni izpolnjen, morajo biti reprezentativne agregirane vrednosti vseh parametrov podzemne vode nižje ali enake standardom kakovosti, 2. ni dokazov, da je v vodno telo vdrla slana voda, 3. koncentracije onesnaževal ne smejo poslabšati ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda, povezanih z vodnim telesom, in ne smejo škodljivo vplivati na soodvisne kopenske in vodne ekosisteme, 4. pitna voda mora biti v vseh sistemih, ki odvzemajo pitno vodo iz vodnega telesa, skladna s Pravilnikom o pitni vodi.

Vodna telesa, ki v dolo čenem letu ne dosegajo pogojev, navedenih v 6. in 7. členu Uredbo o stanju podzemne vode imajo slabo kemijsko stanje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 88 OP za OPN Trebnje

V letu 2008 je bilo kemijsko stanje na obeh vodonosnikih dobro. Na Dolenjskem Krasu je bilo neustreznih 11 meritev (onesnaženost z metolaklorom, terbutilazinom, bentazonom) na vodnem telesu Posavsko hribovje pa 28,6 (onesnaženost z desetil – atrazinom).

2.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Vplivi na okoljske cilje

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN ob čine Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 16: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Zagotavljanje varstva ljudi, 1. Zagotavljanje ustreznega 1. Priklju čevanje obstoje čih premoženja, kulturne dediš čine in zbiranja, odvajanja in čiš čenja objektov na že zgrajeno okolja z ustreznim varstvom pred komunalnih odpadnih voda- kanalizacijsko omrežje in naravnimi in drugimi nesre čami. obveznost izgradnje čistilnih na črtovanje novih kanalizacijskih naprav s pripadajo čim omrežij in čistilnih naprav. 2. Razmeš čanje dejavnosti tako, kanalizacijskim omrežjem. da se zagotovi ravnovesje med (Operativni program odvajanja in 2. Pri urejanju prostora in izvajanju možnostmi oskrbe in potrebami čiš čenja odpadnih voda (2004- posegov v obvodnem prostoru se po vodi. 2015)) upoštevajo varstveni pasovi vodotokov. 3. Spodbujanje rabe obnovljivih 2. Zmanjšanje onesnaženja virov, kjer je to prostorsko površinskih voda z nevarnimi 3. Graditev v varstvenem pasu sprejemljivo. snovmi, kot so živo srebro in vodotokov, na poplavnih in nevarni klorirani…, s prednostnimi ogroženih obmo čjih ni dopustna. 4. Usmerjanje prostorskega snovmi in z ostalimi nevarnimi Dosedanje retenzijske in poplavne razvoja izven obmo čij, ki jih snovi. (Operativni programi). površine se ne smejo zmanjševati ogrožajo naravne ali druge in se vzdržujejo v naravnih nesre če. 3. Zmanjšanje ogroženosti pred razmerah. poplavami, izdelava kart poplavnih 5. Preusmerjanje obstoje čih obmo čij in dolo čitev obmo čij dejavnosti izven obmo čij, ki so nevarnosti in ogroženosti zaradi ogrožena zaradi naravnih ali poplav, za četek izvajanja gradbenih drugih nesre č, oziroma ukrepov, itd. izboljševanje zaš čite pred posledicami naravnih in drugih nesre č.

6. Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoje čih in novih zemljiš č za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije).

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje in na črtovanje novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav.

Na podro čju odvajanja odpadnih vod bo ob čina nadalje izvajala priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Ob čina na črtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Blato (del je že zgrajen), Dolenja Nemška vas, Štefan, Studenec, Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dolenja nemška vas, ČN Dobrni č, ČN Bi č. Obmo čja manjših naselij in razpršene gradnje se lahko opremljajo tudi z biološkimi ČN.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 89 OP za OPN Trebnje

Od predvidene namenske rabe lahko na kakovost površinskih vodotokov predvidene gospodarske cone (ca/85,3 ha gospodarskih con) in ve čji obrat za vzrejo živine. Ve čina predvidenih gospodarskih con nima v bližini urejenega kanalizacijskega sistema oz. le to tudi ni predvideno. Izjema so predvidene gospodarske cone v naselju Trebnje, Mirna in Čatež. Emisije iz proizvodnih dejavnosti so vezane na tip dejavnosti, ki se bodo umeš čale v obmo čju. Vrste dejavnosti v fazi OPN niso znane.

Novi komunalni sistemi in ČN predvideni v OPN bodo imeli pozitiven vpliv na kakovost vodotokov, saj se bodo do sedaj nepre čiš čene odpadne vode kontrolirano zbirale in čistile. V primeru neustreznega na črtovanja ČN pa je lahko vpliv na površinske vodotoke negativen. Zato ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 1 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C .

Okoljski cilj 2: Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni pasovi vodotokov.

Vodotoki v ob čini so deloma regulirani oz. urejeni z drugimi oblikami zavarovanja brežin, velik del vodotokov pa ima še ohranjen naravni potek. Reka Mirna je vodotok 1. reda, ostali vodotoki pa so vodotoki 2. reda. Na vodnem in priobalnem obmo čju je dovoljena le: 1. gradnja objektov javne infrastrukture, 2. gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3. ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5. gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališ čih, 6. gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7. gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Od predvidenih obmo čij nove namenske rabe posegata v vodno in priobalno zemljiš če le dve obmo čji in sicer ZAB – SK 1/2, ki posega v Zabriški studenec in ZAB- SK 1/1, ki poseka v potok Zabrš čica. V tem primeru gre za poseganje zaradi neskladja DKN, DOF in Registra površinskih vodotokov. V obeh obmo čjih je predvidena namenska raba površine podeželske naselja (kmetije in dopolnilne dejavnosti). Površinske vodotoke Temenico in Mirno s pritoki tangira tudi predvidena komunalna infrastruktura in sicer daljnovodi, magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija (Štefan, Žubina).

Vpliv na okoljski cilj 2 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilj 3: Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih obmo čjih ni dopustna. Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah.

V obstoje čem planu se na poplavnem obmo čju ob Mirni in Temenici (Opozorilna karta poplav, MzKO-ARSO) ter potoku iz Prapre č (podatki Oddelka spodnje Save) nahajajo stavbna zemljiš ča, novoplanirana raba pa na poplavna obmo čja ne posega. Na poplavnem obmo čju (redka obmo čja poplav) pa so v OPN predvideni novi daljnovodi, kanalizacija in ceste.

Na obmo čju, kjer veljajo splošni protierozijski ukrepi je predvidenih 120 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe (spodnja tabela), od planirane infrastrukture pa daljnovodi, vodovodni sistemi, magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija. Tabela 17: Ureditvena obmo čja, ki posegajo na obmo čja, kjer so predvideni obi čajni protierozijski ukrepi št. v grafiki Ureditveno obmo čje 70 GML-LN 1/2 68 GML-LN 1/3 69 GML-LN 1/1

Aquarius d.o.o. Ljubljana 90 OP za OPN Trebnje

222 STU-SS 1/2 172 MIR-PC 1/6 165 MIR-CU 1 166 MIR-IG 1/1 170 MIR-IG 1/5 167 MIR-IG 1/2 177 MIR-ZD 1 37 DNŠ-SK 1/2 36 DNŠ-SK 1/1 268 TRV-SK 1/1 92 GV Č-SK 1/1 107 KPO-SK 1/2 223 STV-SK 1/2 182 OB Č-SK 1/3 98 HUD-SK 1/1 227 ŠEN-IG 1/1 22 ČAT-PO 1 23 ČAT-PO 2 61 DV Č-SK 1/1 93 GV Č-SK 1/2 190 PLU-IG 1/1

Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 3 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena 1. Priklju čevanje obstoje čih objektov na že Vpliv bo neposreden, posreden, C – vpliv bo nebistven zgrajeno kanalizacijsko omrežje in trajen. zaradi izvedbe na črtovanje novih kanalizacijskih omrežij in omilitvenih ukrepov čistilnih naprav.

2. Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v Vpliv bo neposreden, posreden C – vpliv bo nebistven obvodnem prostoru se upoštevajo varstveni in trajen. zaradi izvedbe pasovi vodotokov. omilitvenih ukrepov

3. Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na Vpliv bo neposreden, posreden C – vpliv bo nebistven poplavnih in ogroženih obmo čjih ni dopustna. in trajen. zaradi izvedbe Dosedanje retenzijske in poplavne površine se omilitvenih ukrepov ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na stanje površinskih in podzemnih vod zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj predvidevajo posege v vodno in priobalno zemljiš če istega površinskega vodotoka: • Zabiškega studenec in potoka Zabrš čica (posegata 2 spremembi namenske rabe), • Temenico in Mirno (tangira predvidena komunalna infrastruktura), • prav tako pa 120 predlogov posegov umeš čenih na obmo čje, kjer so potrebni protierozijski posegi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 91 OP za OPN Trebnje

Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen vpliv na stanje površinskih in podzemnih voda, saj ob čina predvideva priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje ter novo kanalizacijsko omrežje, ki se zaklju či s čistilno napravo. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 2.4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena Voda C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

2.4 OMILITVENI UKREPI

Kakovost površinskih vodotokov • MzKO ARSO Urad za upravljanje z vodami v smernicah poudarja, da je pri na črtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav potrebno izdelati hidrološko-hidravli čno analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje o čiš čenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno koli čino o čiš čenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo piti poslabšane odto čne razmere na dolvodnem zemljiš ču. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom o čiš čene do predpisane stopnje.

Morfološke zna čilnosti • Pri na črtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število pre čkanj vodotokov.

• Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljiš če na tak na čin, da se s tem ne bo poslabšalo obstoje če stabilnosti brežin vodotokov.

Poplavna obmo čja • V enotah urejanja, v katerih se stavbna zemljiš ča v obstoje čem planu nahajajo v celoti ali delno na poplavnem obmo čju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoje čih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Novogradnje so možne le v smislu »nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve obstoje čih objektov in na mestu odstranjenih objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoje ča poplavna varnost. Za vsak tovrstni poseg na poplavnem obmo čju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

• V PIP za predvideno novo infrastrukturo, ki poteka po poplavnem obmo čju, naj se doda enaka dolo čba kot za stavbna zemljiš ča na poplavnih obmo čjih. Dolo čba omejuje širitev obstoje čih objektov in novogradnje v obmo čju poplavnih voda, dokler se ne izvedejo ukrepi za prepre čitev vplivov poplav.

Erozijska obmo čja • Umeš čanje stanovanjskih objektov na erozijsko ogrožena obmo čja v izogib varovanja zdravja in premoženja ljudi ni priporo čljivo. V izvedbeni del OPN naj se vklju či dolo čba, ki omejuje širjenje obstoje čih objektov in novogradenj v erozijskih obmo čjih, dokler se ne izvedejo obi čajni protierozijski ukrepi.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Prav tako mora biti odvajanje in čiš čenje komunalnih in padavinskih voda usklajeno z ZV-1 in predpisi s podro čja varstva okolja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 92 OP za OPN Trebnje

• Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami se mora ravnati v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) ter z Uredbami o emisiji snovi za posamezen tip proizvodnih dejavnosti.

• Za ukrepe za prepre čitev vplivov poplav in erozije je potrebno izdelati Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008) ter Pravilnikom o metodologiji za dolo čanje obmo čij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o na činu razvrš čanja zemljiš č v razrede poplavne ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007)).

Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o vodah.

Monitoring stanja podzemne vode in površinskih vod izvaja MzKO- ARSO. Kakovost podzemne vode se spremlja tudi v okviru obveznega monitoringa lastnika/upravljavca vodnih virov v ob čini (Komunala Trebnje).

Zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih emisijskih vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to podro čje je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 54/11). Podatke o letnih koli činah odpadnih vod iz industrijskih naprav in ČN zbira Agencija RS za okolje. V letu 2010 je bilo v ob čini Trebnje 13 zavezancev za emisijski monitoring odpadnih vod (Akripol d.d., Komunala Trebnje d.d., Dana d.d., Droga Kolinska d.d., Kopo d.o.o. Mirna, Kovinokemija proizvodno trgovsko podjetje Trebnje, Kremen d.d. , Novoles d.d., Plasta- Kovinoplastika Franc, Presad, tovarna sadnih izdelokov in pija č d.d., Surovina d.d., Transport Matjaš, Galmet Metelko Daniel s.p). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil okoljevarstveno dovoljenje 14.03.2008. Letno oddaja poro čilo za obratovalni monitoring za emisije snovi v zrak in vode

Aquarius d.o.o. Ljubljana 93 OP za OPN Trebnje

3. OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča

Ocena in vrednotenje vpliva OPN na obremenitev s hrupom sta izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov:

- Zakon o varstvu okolja, Ur. list RS št. 39/06, 70/08, 108/09, - Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, Ur. list RS št. 121/04, - Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. list RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10, - Uredba o na činu uporabe zvo čnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzro čajo hrup, Ur. list RS, št. 118/05, - Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Ur. list RS št. 105/08, - Pravilnik o zvo čni zaš čiti stavb, Ur. list RS št. 14/99, - Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Ur. list RS št. 106/02, 50/05 in 49/06.

Podzakonski akti s podro čja varstva pred hrupom (uredbi in pravilnika) opredeljujejo kriterije za dolo čanje posameznih obmo čij varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v posameznih obmo čjih za posamezne vire hrupa v razli čnih obdobjih dneva, na čin dolo čanja in spremljanja obremenitve s hrupom ter na čin in obseg izvajanja ukrepov za zmanjšanje prekomernega hrupa.

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (v nadaljevanju Uredba) v okolju dolo ča značilnosti varovanih obmo čij, mejne in kriti čne vrednosti kazalcev hrupa za celotno obremenitev s hrupom in mejne vrednosti za razli čne vire hrupa, glede na obmo čja varstva pred hrupom. 4. člen Uredbe predpisuje štiri obmo čja varstva pred hrupom:

• I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem obmo čju na prostem, ki potrebujejo pove čano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih obmo čjih: - na obmo čju prometne infrastrukture, - na obmo čju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, - na obmo čju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter - na obmo čju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami;

• II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je mote č zaradi povzro čanja hrupa: - na obmo čju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine po čitniških hiš, - na obmo čju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdraviliš č in okrevališ č, - na posebnem obmo čju: površine za turizem;

• III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzro čanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III. obmo čje varstva pred hrupom): - na obmo čju stanovanj: površine podeželskega naselja, - na obmo čju centralnih dejavnosti: osrednja obmo čja centralnih dejavnosti in druga obmo čja centralnih dejavnosti,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 94 OP za OPN Trebnje

- na posebnem obmo čju: športni centri, - na obmo čju zelenih površin: za vse površine, - na površinah razpršene poselitve, - na obmo čju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem obmo čju na prostem;

• IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj mote č zaradi povzro čanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: IV. obmo čje varstva pred hrupom): - na obmo čju proizvodnih dejavnosti: vse površine, - na posebnem obmo čju: površine drugih obmo čij, - na obmo čju prometne infrastrukture: vse površine, - na obmo čju komunikacijske infrastrukture: vse površine, - na obmo čju energetske infrastrukture: vse površine, - na obmo čju okoljske infrastrukture: vse površine, - na obmo čju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih, - na obmo čju voda: površine vodne infrastrukture, - na obmo čju mineralnih surovin: vse površine, - na obmo čju kmetijskih zemljiš č: vse površine, razen na mirnem obmo čju na prostem, - na obmo čju gozdnih zemljiš č: vse površine, razen na mirnem obmo čju na prostem, - na obmo čju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, - na obmo čju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesre čah, in - na obmo čju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami.

Ob čina Trebnje v veljavnih prostorskih aktih nima določenih obmo čij varstva pred hrupom ter mirnih obmo čij poselitve. Skladno z Uredbo meje III. in IV. obmo čja varstva pred hrupom na posameznem obmo čju poselitve dolo či Občina v prostorskem na črtu, ki ureja rabo prostora tega obmo čja poselitve, s tem da mora pri uvrstitvi posameznega obmo čja poselitve v obmo čje varstva pred hrupom upoštevati podrobnejšo namensko rabo prostora v skladu z merili za uvrstitev v obmo čja varstva pred hrupom.

3. to čka 4. člena Uredbe predpisuje, da mora biti na meji med I. in IV. obmo čjem ter na meji med II. in IV. obmo čjem obmo čje, ki obkroža IV. obmo čje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. obmo čje. Ta širina je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. obmo čju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, dolo čene za to obmo čje.

V okviru pri čujo čega okoljskega poro čila je izdelana osnovna razmejitev III. in IV. območja varstva pred hrupom, glede na obstoje čo in z OPN predvideno rabo prostora, ocenjena pa so tudi potencialna obmo čja za II. stopnjo varovanja. Obstoje či prostorski plan znotraj ve čjih poselitev nima razdelane podrobne namenske rabe prostora, medtem ko je v novem OPN opredeljena podrobna namenska raba. Pregledna situacija obmo čij varstva pred hrupom po obstoje čem planu je prikazana na sliki 16, po novem planu pa na sliki 17.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 95 OP za OPN Trebnje

Slika 166: Osnovna razmejitev III. in IV. obmo čij varstva pred hrupom, obstoje či plan

V skladu s 4. členom Uredbe so posamezne kategorije podrobne namenske rabe razvrš čene v naslednja obmo čja varstva pred hrupom:

• II. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je mote č zaradi povzro čanja hrupa (potencialne površine, za katere je potrebno pridobiti soglasje ministrstva): - SS (površine za stanovanja s spremljajo čimi dejavnostmi), - SSa (površine za stanovanja brez spremljajo čih dejavnosti), - SB (površine za stanovanja za posebne namene), - SP (površine po čitniških hiš), - BT (površine za turizem).

• III. stopnja varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj mote či zaradi povzro čanja hrupa: - SK (površine podeželskega naselja), - A (površine razpršene poselitve), - C (obmo čja centralnih dejavnosti), - BC (površine za šport), BD (površine za nakupovalno središ če, zabaviš če), - Z (obmo čja zelenih površin), ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport), ZP (parki), ZD (druge urejene zelene površine), ZK (pokopališ ča), - VC (celinske vode).

• IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v prostor, ki so lahko bolj mote či zaradi povzro čanja hrupa: - I (obmo čja proizvodnih dejavnosti v celoti), - P (obmo čja prometne infrastrukture v celoti), - E (obmo čje energetske infrastrukture v celoti),

Aquarius d.o.o. Ljubljana 96 OP za OPN Trebnje

- O (obmo čja okoljske infrastrukture v celoti), - K1 in K2 (najboljša in druga kmetijska zemljiš ča), - G (gozdna zemljiš ča v celoti), - VI (obmo čje vodne infrastrukture), - L (obmo čja mineralnih surovin).

Glede na obstoje či plan je v III. obmo čje varstva pred hrupom razvrš čenih 979 enot urejanja prostora v velikosti 1.059 ha, v IV. obmo čju pa je skupno 18.380 ha površin, od tega ve činoma kmetijska in gozdna obmo čja. Glede na nov OPN bo: • skupna površina enot urejanja prostora, ki so po osnovni razmejitvi razvrš čene v III. obmo čje varstva pred hrupom, velikosti 1.452 ha; • skupna površina enot urejanja prostora, ki so po osnovni razmejitvi razvrš čene v IV. obmo čje, pa velikosti 17.987 ha.

Slika 17: Osnovna razmejitev III. in IV. obmo čij varstva pred hrupom, predvideni plan

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa Občini omogo ča da, v soglasju z MzKO, posamezna obmo čja poselitve razvrsti v II. obmo čje varstva pred hrupom ali v mirno obmo čje poselitve, kadar so na teh obmo čjih v obstoje čem stanju izpolnjene zahteve varstva pred hrupom za II. oz. I. obmo čje varstva pred hrupom. Potencialna II. obmo čja, glede na podrobno namensko rabo prostora, so prikazana na sliki 18. Med potencialna II. obmo čja so vklju čene vse enote urejanja prostora, namenjene za stanovanja znotraj naselij, obmo čja za stanovanja za posebne namene, obmo čja po čitniških hišic in obmo čja za turizem. Na obmo čju ob čine Trebnje je takih enot urejanja prostora skupno 95, njihova površina pa je 384 ha.

Na stanovanjskih površinah, ki ležijo ob obstoje čih prometnicah (regionalne ceste R1-215, R3-650, železniška proga), pogoji za razvrstitev v II. območje po ve čini niso izpolnjeni. Na obmo čju predvidenih stanovanjskih površin na severnem obrobju naselij Trebnje, Štefan pri Trebnjem, Rožni vrh, Studenec in Pristava v obstoje čem stanju prakti čno ni virov hrupa, zato bi na delih teh površin bilo možno opredeliti II. obmo čje varstva pred hrupom in s tem zagotoviti mirno in kakovostno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 97 OP za OPN Trebnje bivalno okolje. Za opredelitev II. obmo čja varstva pred hrupom mora Občina v pobudi MzKO, s posebno strokovno oceno dokazati, da so na predlaganih obmo čjih zagotovljeni vsi pogoji za II. obmo čje varstva pred hrupom.

Slika 18: Potencialna II. obmo čja varstva pred hrupom na obmo čju ob čine Trebnje

I. obmo čje varstva pred hrupom je namenjeno le za mirna obmo čja na prostem, to je zavarovana obmo čja v skladu s predpisi s podro čja ohranjanja narave, razen obmo čij naselij na zavarovanem obmo čju ter obmo čij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge. V ob čini Trebnje ležijo naslednja zavarovana obmo čja narave (Natura 2000, SCI): Vrhtrebnje – Sv. Ana (691 ha), Šumberk (435 ha), Koprivnica (390 ha), Vejar (226 ha), Čatež (75 ha). Za ta obmo čja mora ob čina v prostorskih planih onemogo čiti vse hrupnejše dejavnosti, ki bi lahko obremenjevale naravno okolje.

Obremenitev s hrupom se vrednoti glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa za obmo čje in za vire hrupa. Obmo čja, kjer so presežene kriti čne vrednosti kazalcev hrupa, imajo status degradiranega okolja. Mejne in kriti čne vrednosti kazalcev hrupa za I., II., III. in IV. obmo čje varstva pred hrupom so v spodnji tabeli.

Tabela 188: Mejne in kriti čne vrednosti kazalcev hrupa za I., II., III. in IV. obmo čje varstva pred hrupom v posameznih obdobjih dneva, dB(A)

Obmo čje, kazalci LDAN LVE ČER LNO Č LDVN (6:00-18:00) (18:00-22:00) (22:00-6:00) (celodnevna)

Mejne vrednosti kazalcev hrupa (obmo čje) – priloga 1 Uredbe

I. obmo čje varstva pred hrupom - - 40 50

II. obmo čje varstva pred hrupom - - 45 55

III. obmo čje varstva pred hrupom - - 50 60

Aquarius d.o.o. Ljubljana 98 OP za OPN Trebnje

IV. obmo čje varstva pred hrupom - - 65 75

Kriti čne vrednosti kazalcev hrupa – priloga 2 Uredbe

I. obmo čje varstva pred hrupom - - 47 57

II. obmo čje varstva pred hrupom - - 53 63

III. obmo čje varstva pred hrupom - - 59 69

IV. obmo čje varstva pred hrupom - - 80 80

Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzro ča uporaba cest, železnic in ve čjih letališ č – priloga 3 Uredbe

I. obmo čje varstva pred hrupom 55 50 45 55

II. obmo čje varstva pred hrupom 60 55 50 60

III. obmo čje varstva pred hrupom 65 60 55 65

IV. obmo čje varstva pred hrupom 70 65 60 70

Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzro ča obrat ali naprava – priloga 4 Uredbe

I. obmo čje varstva pred hrupom 47 42 37 47

II. obmo čje varstva pred hrupom 52 47 42 52

III. obmo čje varstva pred hrupom 58 53 48 58

IV. obmo čje varstva pred hrupom 73 68 63 73

Čezmerno obremenitev dolo ča 9. člen Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju Uredba), ki dolo ča:

(1) Celotna obremenitev okolja je zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(no č) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja, dolo čenem v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, na posameznem obmo čju varstva pred hrupom presega mejno vrednost, dolo čeno v preglednici 1 priloge 1 Uredbe. (2) Če je hrup posledica uporabe ve č cest ali ve č železniških prog ali ceste ali ve č cest in železniške proge, je ne glede na dolo čbe prejšnjega odstavka celotna obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(no č) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja na posameznem obmo čju varstva pred hrupom presega kriti čno vrednost za trajno obremenjevanje okolja s hrupom, dolo čeno v preglednici 2 priloge 1 Uredbe. (3) Če je hrup posledica tudi obratovanja letališ č, ki niso ve čja, objektov za pretovor blaga, odprtih parkiriš č, naprav in obratov, se dolo čbe prejšnjega odstavka uporabljajo samo, če celoten hrup uporabe cest in železniških prog ter obratovanja večjega letališ ča na mestu ocenjevanja hrupa presega mejne vrednosti iz preglednice 3 priloge 1 Uredbe. (4) Če je hrup posledica uporabe ceste ali železniške proge ali obratovanja ve čjega letališ ča, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(dan), L(no č), L(ve čer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, dolo čeno v preglednici 3 priloge 1 Uredbe. (5) Če je hrup posledica obratovanja odprtega parkiriš ča, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa L(dan), L(no č), L(ve čer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, dolo čeno v preglednici 4 priloge 1 Uredbe. (6) Če je hrup posledica obratovanja letališ ča, helikopterskega vzletiš ča, pristaniš ča, skladiš ča ali drugih odprtih površin za pretovor blaga, naprave ali obrata, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 99 OP za OPN Trebnje

– vrednost kazalca hrupa L(dan), L(no č), L(ve čer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, dolo čeno v preglednici 4 priloge 1 Uredbe, ali – vrednost koni čne ravni hrupa L(1) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, dolo čeno v preglednici 5 priloge 1 Uredbe.

Degradirano okolje dolo ča 12. člen Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki se glasi:

(1) Posamezno obmo čje varstva pred hrupom pridobi status degradiranega okolja, če vrednost kazalca hrupa L(no č) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja na tem obmo čju presega kriti čno vrednost za trajno obremenjevanje okolja s hrupom, dolo čeno v preglednici 2 priloge 1 Uredbe. (2) Program ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in obvezne prilagoditve zmogljivosti virov hrupa na obmo čju s statusom degradiranega okolja dolo či Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v sodelovanju z ob čino, na obmo čju katere je okolje degradirano zaradi obremenjevanja s hrupom.

Ostala izhodiš ča in viri

Strokovne podloge za izdelavo ocene obstoje če obremenitve s hrupom so bile:

• Primerjalna študija variant za osrednji del III. razvojne osi, Prometni del, PNZ d.o.o., december 2007. • Promet 2009, DRSC 2010. • Prometni podatki – izdelava strateških kart hrupa, podatki za železniško omrežje v RS v letu 2006, Holding Slovenskih železnic d.o.o., Poslovna enota vodenja prometa, št. 2.1-1001/2006-DP, april 2006. • KAST – centralna evidenca stavb, GURS. • Preveritev razli čic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber. Julij 2008. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo za gradbeništvo in geodezijo.

Okoljski cilji in kazalci

Cilji Kazalci (merila)

1. V urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj 1. Število preobremenjenih stavb z varovalnimi delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne prostori in prebivalcev, glede na mejne vrednosti delovne migracije. kazalcev hrupa v okolju.

2. Izboljšanje prometnih razm er in mirujo čega 2. Gostota poselitve in pozidave v okolici predvidenih prometa. posegov ter ocena potencialnih konfliktnih obmo čij

3. Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustreznim in racionalnim umeš čanjem hrupnejših dejavnosti.

Primerjalni indikativni kazalec za spremljanje okoljskih ciljev plana je: obremenjenost okolja s hrupom glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju .

Za obstoje če vire hrupa , za katere obstajajo podatki o emisijah (državno cestno in železniško omrežje), je obremenitev bivalnega okolja ovrednotena na podlagi kart hrupa, z dolo čitvijo števila preobremenjenih stavb in prebivalcev, ki živijo v teh stavbah.

Za predvidene poslovne cone ni natan čnih podatkov o predvidenih dejavnostih in prevladujo čih virih hrupa, prav tako za v OPN na črtovane prometnice ni podatkov o predvidenih prometnih obremenitvah.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 100 OP za OPN Trebnje

Zato vrednotenje s planom predvidenih posegov (nova infrastrukturna in proizvodna obmo čja) kvantitativno ni izvedljivo. Ocena vpliva predvidenih ureditev na obremenitev s hrupom zato obsega le dolo čitev gostote pozidave in poselitve v okolici posegov ter oceno potencialno konfliktnih obmo čij obstoje če in predvidene stanovanjske pozidave z novimi posegi, ki bi lahko povzro čili pove čano obremenitev s hrupom.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

Metodologija vrednotenja izvedbe plana na obremenjevanje okolja s hrupom je naslednja:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv ; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev zaradi izvedbe OPN se bo zmanjšalo. B – nebistven vpliv ; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev zaradi izvedbe OPN se ne bo bistveno spremenilo. C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev zaradi izvedbe OPN se ne bo bistveno spremenilo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. D – bistven vpliv ; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev glede na mejne vrednosti kazalcev za vir hrupa zaradi izvedbe OPN se bo pove čalo. E – uni čujo č vpliv ; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev glede na kriti čne vrednosti kazalcev hrupa zaradi izvedbe OPN se bo pove čalo. X – ocena vpliva ni možna: Ugotavljanje vplivov na obremenitev okolja s hrupom ni možno.

3.2 OBSTOJE ČE STANJE

Uvod

Obremenitev s hrupom je najve čja na obmo čjih zgoš čene poselitve in je pretežno posledica cestnega prometa, delno tudi posledica železniškega prometa, na posameznih obmo čjih v manjši meri posledica proizvodne, storitvene in kmetijske dejavnosti, ob časno pa tudi prireditev na prostem. Promet in proizvodnja sta stalna vira hrupa in povzro čata obremenitev s hrupom v vseh obdobjih dneva.

Prevladujo či cestni viri hrupa so AC odsek A2 Karavanke – Obrežje (odseka A2/0024 in A2/0072 Pluska - Trebnje – Hrastje), regionalne ceste (R1-215, R2-427, R3-646, R3-650, R3-651 in R3-652), v manjši meri tudi lokalno cestno omrežje, predvsem ceste na obmo čju mesta Trebnje. V letu 2009 (Promet 2009, DRSC) je prometna obremenitev AC dosegala med 21.000 in 24.000 vozil/dan, prometna obremenitev regionalne ceste R1-215 je dosegala 4.700 vozil/dan, R3-650 na obmo čju Trebnjega s 4.400 vozil/dan, ostale državne ceste pa so bile obremenjene pod 2.500 vozil/dan. Za lokalne ceste ni podatka o prometnih obremenitvah.

Na obmo čju ob čine Trebnje potekata dve regionalni železniški progi (št. 80 Ljubljana – Novo mesto – Metlika – d.m. in št. 81 Sevnica – Trebnje), ki sta prometno malo obremenjeni. Železniški promet je izraziti vir hrupa predvsem zaradi dizelske vleke tovornih vlakov, ki povzro ča visoke, a kratkotrajne obremenitve s hrupom.

Obremenitev s hrupom je pove čana tudi na obmo čju proizvodnih podjetij Trimo Trebnje, Akripol Trebnje, TEM Čatež, Bartog Trebnje (pnevmatike), TOM Mokronog, Unitehna Trebnje, Prevent Mirna, Dana Mirna, itd.

Dodatni viri hrupa, ki so lokalnega pomena ali aktivni le ob časno, so tudi: - hrup naprav in strojev na gradbiš čih, - javne prireditve, - hrup parkiriš č,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 101 OP za OPN Trebnje

- klimatske in hladilne naprave, črpalke in ventilatorji, - športne in rekreacijske dejavnosti, - kmetijska dejavnost.

V skladu z zakonodajo s podro čja varstva pred hrupom je obremenitev s hrupom zaradi obratovanja cestnega in železniškega omrežja (infrastrukturni viri hrupa) dolo čena ra čunsko, za ostale vire hrupa pa obremenitev s hrupom ni ocenjena. Obremenitev s hrupom zaradi infrastrukturnih virov, ki so v upravljanju države, je ocenjena za celotno obmo čje ob čine Trebnje.

Metodologija dela

Obstoje ča obremenitev s hrupom zaradi infrastrukturnih virov hrupa na obmo čju ob čine Trebnje je ocenjena ra čunsko na podlagi prometnih podatkov za cestni in železniški promet v letu 2006. Obremenitev je dolo čena in ovrednotena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.

Ocena obremenitve s hrupom ob cestah je dolo čena ra čunsko na podlagi podatkov o PLDP, strukturi prometa in dovoljeni hitrosti vožnje po smernici XPS 31-133. Obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa po železniških progah R80 in R81 je ocenjena ra čunsko po smernici Schall03; ta ocena pa je le približek dejanskega stanja, saj za obstoje čo dizelsko vleko tovornih vlakov ni natan čnih emisijskih podatkov.

Pri izra čunu obstoje če obremenitve s hrupom je bil uporabljen ravninski model terena. Akusti čni model tako vklju čuje potek obravnavanih cest v prostoru in obstoje čo pozidavo. Pri izdelavi modela so bile uporabljene naslednje prostorske podlage: - lega prometnic v prostoru je povzeta po podatkih BCP – DRSC, delno je bila posneta iz topoloških slojev TTN 5; - pozidava je povzeta iz sloja Kataster stavb, kategorizacija stavb po namembnosti je dolo čena na podlagi atributivnih podatkov sloja KAST in podatkov RPE.

Ocena obremenitve s hrupom obsega izdelavo karte hrupa (prostorska porazdelitev hrupa) in dolo čitev obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori. V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju so bile pred vsemi fasadami varovanih stavb v višini 4.0 m nad tlemi izra čunane vrednosti kazalcev hrupa za dnevni (L DAN ), ve černi (L VE ČER ) in no čni čas (L NO Č) ter kazalec celodnevne obremenitve (L DVN ). Na podlagi teh rezultatov so bili dolo čeni statisti čni podatki o številu preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev v teh stavbah glede na mejne in kriti čne vrednosti.

V ra čunskem modelu za cestni promet je upoštevanih skupno 151 hitrostno prometnih odsekov, ki so povzeti po prometni študiji /1/ v skupni dolžini 84.9 km, za železniški promet pa 6 odsekov v dolžini 25.6 km. V akusti čni model je vklju čenih 14.730 stavb, od katerih je glede na atributivne podatke katastra stavb 5.589 stavb z varovanimi prostori (stanovanjske, hotelske, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene stavbe) s skupno prijavljenimi 13.868 prebivalci.

Obremenitev s hrupom zaradi cestnega prometa Prometni podatki za obstoje če državno cestno omrežje na obmo čju ob čine Trebnje so povzeti po prometni študiji PNZ d.o.o. Cestno omrežje in prometne obremenitve v letu 2006 so prikazani na naslednji sliki.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 102 OP za OPN Trebnje

Slika 19: Gostota cestnega prometa na obmo čju ob čine Trebnje v letu 2006

Emisija hrupa cestnega prometa je dolo čena na podlagi podatkov o gostoti in strukturi vozil, hitrosti vožnje, režima vožnje in obrabne plasti voziš ča. Hitrostne omejitve so dolo čene na podlagi baze cestnih podatkov DRSC in na podlagi terenskega ogleda. Pri izra čunu emisije hrupa je za vse prometnice zaradi poteka v naseljih upoštevan sunkoviti prometni tok, administrativne hitrostne omejitve ter navadna bitumenska podlaga. Celotna obremenitev s hrupom je na poselitvenih obmo čjih praviloma posledica obratovanja ve č cest, zato so ta obmo čja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju preobremenjena, kadar so presežene kriti čne vrednosti kazalcev hrupa L DVN (69 dB(A)) in L NO Č (59 dB(A)). Ne glede na to veljajo kot mejne vrednosti za obremenitev s hrupom, ki jo povzro ča obratovanje posamezne ceste, mejne vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire, ki so za III. obmo čje L DVN 65 dB(A), L DAN 65 dB(A), L VE ČER 60 dB(A) in L NO Č 55 dB(A). Podatki o število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev zaradi prometa po državnem cestnem omrežju v letu 2006 so v spodnji tabeli, karta hrupa je prikazana na spodnji sliki. Tabela 19: Število stavb in število prebivalcev s preseženimi mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa na obmo čju ob čine Trebnje, državno cestno omrežje, leto 2006

Mejne vrednosti Kriti čne vrednosti

L L L L L L Kazalec DAN VE ČER NO Č DVN NO Č DVN 65 dBA 60 dBA 55 dBA 65 dBA 59 dBA 69 dBA

Stavbe z varovanimi 78 179 220 139 64 45 prostori

Prebivalci 236 576 668 453 168 119

V letu 2006 je zaradi hrupa prometa po državnem cestnem omrežju skupno preobremenjenih 220 stavb (668 prebivalcev), kriti čna vrednost hrupa pa je presežena pri 64 stavbah (168 prebivalcev). Najve č preobremenjenih stavb leži neposredno ob regionalni cesti Trebnje-Mokronog, v manjši meri pa tudi o regionalnih cestah Trebnje-Novo mesto in Štefan-Trebnje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 103 OP za OPN Trebnje

Slika 20: Karta hrupa cestnega prometa na obmo čju ob čine Trebnje v letu 2006, no čni čas

Železniški promet

Na obmo čju ob čine Trebnje dodatno obremenitev s hrupom povzro ča tudi železniški promet po regionalnih progah št. 80 Ljubljana-Novo mesto in št. 81 Sevnica-Trebnje. Progi sta enotirni in nista elektrificirani, zato so vle čna vozila dizelska. Gostota prometa je majhna, ve čina vlakov pa je potniških. Vpliv železniškega prometa na obremenitev okolja je ob časen in ni tako mote č kot cestni promet, zaradi dizelske vleke pa se pojavljajo visoke koni čne obremenitve s hrupom.

Gostota železniškega prometa je povzeta po podatkih Prometni podatki – izdelava strateških kart hrupa, podatki za železniško omrežje v RS v letu 2006, Holding Slovenskih železnic d.o.o. 2006. V letu 2006 je bilo na regionalni progi R80 Ljubljana-Novo mesto skupno 37 vlakov na dan, od tega sedem tovornih, medtem ko je bilo na progi št. 81 Sevnica-Trebnje le 14 potniških vlakov dnevno. Podatki o prometu po vrstah vlakov so v spodnji tabeli. Tabela 20: Prometne obremenitve regionalnih železniških prog na obmo čju ob čine Trebnje v letu 2006

Proga Regionalni Potniški Tovorni Skupaj

R80 Ljubljana – Novo 2 28 7 37 mesto

R81 Sevnica - Trebnje 14 14

V ra čunskem modelu je obremenitev s hrupom zaradi železniškega prometa ocenjena po smernici Schall03. Smernica ne upošteva dejanske emisije hrupa zaradi dizelske vleke, zato so ra čunske emisije hrupa med 4 do 8 dB(A) nižje od dejanskih. Ra čunska ocena obremenitve s hrupom zaradi železniškega prometa je le informativnega zna čaja. Podatki o število preobremenjenih stavb z

Aquarius d.o.o. Ljubljana 104 OP za OPN Trebnje varovanimi prostori in prebivalcev zaradi prometa po železniškem omrežju v letu 2006 so v spodnji tabeli, karta hrupa je prikazana na spodnji sliki.

Slika 21: Karta hrupa železniškega prometa na obmo čju ob čine Trebnje v letu 2006, no čni čas

V letu 2006 je zaradi hrupa železniškega prometa glede na mejne vrednosti skupno preobremenjenih 21 stavb (68 prebivalcev), kriti čna vrednost hrupa v no čnem času pa je presežena pri 5 stavbah (19 prebivalcev). Ve čina preobremenjenih stavb leži na obmo čju mesta Trebnje, neposredno ob regionalni progi št. 80 Ljubljana – Novo mesto.

Tabela 21: Število stavb in število prebivalcev s preseženimi mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa na obmo čju ob čine Trebnje, železniško omrežje, leto 2006

Mejne vrednosti Kriti čne vrednosti

L L L L L L Kazalec DAN VE ČER NO Č DVN NO Č DVN 65 dBA 60 dBA 55 dBA 65 dBA 59 dBA 69 dBA

Stavbe z varovanimi - 5 21 6 5 - prostori

Prebivalci - 19 68 23 19 -

Proizvodni viri hrupa

Proizvodne gospodarske dejavnosti predstavljajo živilsko predelovalna, lesno predelovalna, konstrukcijska in montažna dejavnost ter predelave plastike. Najve čja proizvodna podjetja v ob čini Trebnje so: Trimo Trebnje (gradbeništvo), Akripol Trebnje (polimeri), TEM Čatež (elektromaterial), Bartog Trebnje (pnevmatike), TOM Mokronog (pohištvo), Unitehna Trebnje (obrtna zadruga – plastika, kovina, gradbeništvo, trgovina), Prevent Mirna, Dana Mirna, SEP Šentrupert in drugi. Podatkov o obremenitvi s hrupom zaradi proizvodnih virov ni na razpolago.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 105 OP za OPN Trebnje

3.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 19: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Varna, socialno pravi čna, 1. Izdelava kart obremenjenosti s 1. V urbanih naseljih na vitalna, zdrava in urejena mesta hrupom in na črtov ukrepov za podeželju se spodbuja razvoj ter druga naselja. zmanjšanje hrupa, drugi ukrepi za delovnih mest in s tem prepre čevanje pove čanja hrupa: zmanjšuje vsakodnevne 2. Zagotavljanje kvalitete na črtovanje namenske rabe delovne migracije. bivalnega okolja z ustrezno in prostora, zmanjšanje hrupa 2. Izboljšanje prometnih razmer racionalno infrastrukturno prometa, namestitev protihrupnih in mirujo čega prometa. opremljenostjo, z razvito mrežo ograj, itd. 3. Zagotavljanje kvalitete gospodarskih in storitvenih bivalnega okolja z ustreznim dejavnosti ter dostopnostjo do in racionalnim umeš čanjem družbene javne infrastrukture. hrupnejših dejavnosti

3. Boljša povezanost prometnih infrastrukturnih omrežij z evropskimi prometnimi koridorji.

Spremembe veljavnega prostorskega na črta ob čine Trebnje, ki lahko vplivajo na pove čanje obremenitev s hrupom, so predvsem širjenje stanovanjske pozidave, izgradnja novega cestnega omrežja ter umeš čanje novih proizvodnih con v prostor.

OPN Trebnje med drugimi vklju čuje: - novo stanovanjsko pozidavo na 124 obmo čjih s skupno površino 198 ha. Ve čje pozidave so predvidene na severnem delu naselja Trebnje, v Peklu, na obmo čju Gorenje in Dolenje Nemške vasi, na obmo čju Mirne in Velikega Gabra; - izvedbo novih zbirnih in priklju čnih cest v skupni dolžini približno 37 km ter izvedbo ve č parkiriš č. V OPN je predviden izgradnja 4.6 km državnih cest (del III. razvojne osi, rekonstrukcija R1-215 na obmo čju Dola pri Trebnjem), 5.5 km glavnih zbirnih cest (severna obvoznica Trebnje med R3-652 Kamni potok in III. razvojno osjo v Dol. Nemški vasi), 23.1 km zbirnih lokalnih cest (ve čina na obmo čju Trebnjega, posamezne v Mirni, Velikem Gabru, Repčah in Dobrni ču) ter 3.7 km priklju čnih cest; - širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. V OPN je predvidenih približno 85 ha novih površin za proizvodne dejavnosti na obmo čju naselij Trebnje, Grm, Breg, Pluska, Ra čje selo, Zagorica.

V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na najbližjih mestih ocenjevanja v stanovanjskih obmo čjih v okolici prometnic in proizvodnih con obremenitev s hrupom ne sme presegati: - mejnih vrednosti kazalcev hrupa za naprave in obrate (58 dB(A) za dan, 53 dB(A) za ve čer, 48 dB(A) za no č in 58 dB(A) za celodnevno obdobje). Ta zahteva velja za vse naprave in obrate na obstoje čih in predvidenih površinah za proizvodno dejavnost; - mejnih vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire hrupa (65 dB(A) za dan, 60 dB(A) za ve čer, 55 dB(A) za no č in 65 dB(A) za celodnevno obdobje). Omejitev velja za državno cestno in železniško omrežje kot za lokalno cestno omrežje; - kriti čnih vrednosti za celotno obremenitev s hrupom v III. obmo čju (59 dB(A) za no č in 69 dB(A) za celodnevno obdobje).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 106 OP za OPN Trebnje

Koncept urbanega razvoja

UN Trebnje Dolgoro čni razvoj naselja je zasnovan na že zgrajenem državnem prometnem omrežju (avtocesta, priklju čne ceste regionalnega pomena in obstoje ča železnica) na tak na čin, da je preplet dejavnosti skladen in da so negativni vplivi čim manjši.

Dolgoro čni razvoj Trebnjega je usmerjen na severno obrobje obstoje čega naselja. Severna razvojna obmo čja Trebnjega bodo namenjena predvsem bivanju s srednje visoko izrabo površin in spremljajo čim dejavnostim. Naselji Štefan in Rožni vrh se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom. Obmo čje med državno cesto in železnico bo namenjeno oskrbi in storitvam (brez stanovanj).

Gospodarska cona med Vino Gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti severu in vzhodu do planirane prometne povezave. Razvojna obmo čja Dolenje Nemške vasi se širijo vzhodno proti AC priklju čku Ponikve in severno do planirane prometne povezave. Površine so namenjene za športno rekreacijski park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta. Obmo čje gradu ter nekatera obmo čja v pasu Temenice je namenjeno gostinstvu, turizmu in rekreaciji.

UN Mirna Za krepitev centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središ ča se v OPN planira širitev vzdolž obstoje če primarne ceste v smeri proti SV (proti ob čini Šentrupert). Poslovne in gospodarske dejavnosti so predvidene na SV robu obstoje če gospodarske cone, med obstoje čo in planirano primarno cesto. Širitev obmo čij za bivanje je na črtovana na obrobju obstoje čega naselja z novimi površinami na JZ na pobo čjih pod Trbincem, na južni strani železnice ob zaselku Zapuže, na severu v nadaljevanju sosedstva Roje. Na črtovana je tudi nova povezovalna cesta (obvoznica) skozi naselje Mirna ob vodotoku Mirna v smeri SV v ob čino Šentrupert. V SV obmo čju širitve naselja se planirajo pre čne povezave med obstoje čo primarno cesto in planirano obvoznico.

UN Veliki Gaber Za razvoj centralnih dejavnosti pomembnejšega lokalnega središ ča se dolo ča razvojno obmo čje na zahodnem robu naselja, tako da se navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine. Dolgoro čni razvoj obmo čij za bivanje se bo usmerjal na pobo čne lege med Malim in Velikim Gabrom ter od Velikega Gabra proti Malemu Medvedjeku.

OPN predvideva novo cestno povezavo od Bi ča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki bo nadomestila obstoje čo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Na severni strani Malega Gabra bo nova povezava pre čkala železnico v podvozu in se priklju čila na državno cesto pri zaselku Podgabrje.

UN Dobrni č Dobrni č predstavlja središ če Suhe krajine V OPN je na črtovana širitev površin za bivanje s spremljajo čimi dejavnostmi, površin za razvoj centralnih dejavnosti, širitev šole z rekreacijskimi in športnimi površinami ter širitev pokopališ ča s parkovnimi površinami. OPN na črtuje nove povezovalne ceste na obrobju razvojnih obmo čij na zahodni in južni strani naselja. V OPN so predvidene nove površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se lahko vzpostavi omejevanje prometa v vaškem jedru.

Prometna infrastruktura

V posameznih naselij je za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti na črtovana izgradnja novih cestnih povezav ali rekonstrukcija obstoje čih odsekov. Nove cestne povezave so predvidene v naseljih Trebnje, Mirna, Dobrni č in Veliki Gaber . Predvidenih je približno 37 km novih cestnih povezav, od tega ve čina v Trebnjem (približno 32 km). Nove cestne povezave so prikazane na spodnji sliki.

Prometna študija za predvidene cestne povezave vsebuje le prikaz predvidenih prometnih koridorjev v ob čini Trebnje, ne vklju čuje pa podatkov o obstoje čih in predvidenih prometnih obremenitvah

Aquarius d.o.o. Ljubljana 107 OP za OPN Trebnje

(PLDP). Vpliva prometa na novih cestnih povezavah zaradi pomanjkljive dokumentacije v času izdelave OPN ni bilo možno oceniti.

Vpliv novih cestnih povezav na bližnje stanovanjsko obmo čje je bil zato ocenjen na podlagi dolo čitve gostote poselitve in pozidave v okolici novih cest (spodnja tabela). Tabela 22: Gostota pozidave in poselitve v okolici cestnih novogradenj

Število stavb z varovanimi prostori /število prebivalcev

Ceste Dolžina (km) do 10 m do 25 m do 50 m do 100 m

Državne ceste 4.6 - - 1/7 11/28

Glavne zbirne ceste 5.5 - 3/3 11/30 27/70

Zbirne ceste 23.1 31/121 87/279 185/616 411/1515

Priklju čne 3.7 15/43 31/98 61/274 128/577

OPN Trebnje vklju čuje 4.6 km državnih cest, gre pa za del III. razvojne osi, ki bo prevzela funkcijo vzhodne obvoznice mesta Trebnje ter rekonstrukcijo regionalne ceste R1-215 na obmo čju Dola pri Trebnjem. Obmo čje ob delu III. razvojne osi je prakti čno neposeljeno, prav tako je redko poseljeno obmo čje ob predvideni trasi R1-215. III. razvojna os bo v planskem obdobju obremenjena s približno 10.000 vozil/dan. Regionalna cesta R1-215 je v obstoje čem stanju obremenjena s 4.700 vozili/dan, rekonstrukcija pa predvideva obvoz naselja Dol pri Trebnjem po neposeljenem obmo čju. Ob predvidenih ureditvah državnih cest leži v 50 m pasu le en stanovanjski objekt, v 100 m pasu pa 11. Glede na gostoto poselitve in ocenjene prometne obremenitve preobremenjenih stavb ob novih državnih prometnicah ne bo.

Slika 22: Nove lokalne cestne povezave – OPN Trebnje (vir: grafi čni del OPN)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 108 OP za OPN Trebnje

Glavne zbirne ceste obsegajo 5.5. km omrežja in vklju čujejo cestno povezavo med R3-652 Kamni potok in III. razvojno osjo v Dol. Nemški vasi. Povezava bo prevzela funkcijo severne obvoznice mesta Trebnje. Trasa severne obvoznice se približa stanovanjski poselitvi Dolenja Nemška vas, Vinja Gorica, Dolenje Medvedje selo in Pekel. V pasu 50 leži 11 stavb, v 100 m pasu pa 27 stavb. Prometne obremenitve severne obvoznice niso znane, ocenjeno pa je, da bo pri posameznih stanovanjskih stavbah lahko prišlo do preseganj mejnih ravni hrupa, zato bodo potrebni protihrupni ukrepi. Prostorski na črt severne obvozne ceste mora vklju čevati strokovno oceno obremenitve s hrupom, pri izvedbi plana pa morajo biti izvedeni vsi potrebni protihrupni ukrepi.

Zbirne ceste obsegajo 23 km omrežja, gre pa po ve čini za vmesne povezave med državnim in glavnim ob činskim omrežjem. Ve čina zbirnih lokalnih cest je predvidenih na obmo čju Trebnjega, posamezne v Mirni, Velikem Gabru, Rep čah in Dobrni ču. Ob zbirnih cestah je gostota pozidave najve čja: v 10 m pasu leži 31 stavb, v 25 m pasu 87 stavb in v 50 m pasu 185 stavb. Ocenjeno je, da gostota prometa na zbirnih cestah ne bo presegala 2.000 vozil/dan, prevladoval bo promet z osebnimi vozili, prav tako bo ve čina prometa potekala v dnevnem času, zato obmo čje ob zbirnih cestah s hrupom ne bo obremenjeno.

Priklju čne ceste (3.7 km) ležijo pretežno na obmo čju naselja Trebnje, gostota poselitve ob njih pa je sorazmerno majhna. Te ceste bodo prometno najmanj obremenjene, zato preseganj mejnih ravni hrupa ob njih ni pri čakovati.

Predvidene državne in glavne zbirne ceste bodo po oceni razbremenile obstoje če cestno omrežje, ki po ve čini poteka po gosteje pozidanih obmo čjih. Izgradnja III. razvojne osi in severne obvozne ceste bo tako imela pozitivni daljinski vpliv na zmanjšanje obremenitve s hrupom ob obstoje čih prometnicah. Stanje ob obstoje čih prometnicah je v skladu z zakonodajo potrebno sanirati na podlagi državnih in ob činskih operativnih programom varstva okolja, prioriteta pa bi morala biti usmerjena predvsem k sanaciji degradiranih obmo čij.

Ob novih zbirnih in priklju čnih lokalnih cestah ter na posameznih obmo čjih ob severni obvoznici se bo obremenitev s hrupom lahko tudi pove čala. Za pomembnejše lokalne ceste je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja potrebno preveriti potrebo po izvedbi omilitvenih ukrepov (ukrepi na viru kot so omejitve hitrosti vožnje ter omejitve vožnje tovornih vozil ali preplastitve ceste, po potrebi pa tudi izvedba ukrepov za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje in ukrepov na stavbah z varovanimi prostori). Na teh obmo čjih bo vpliv izgradnje novih prometnih nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

Skupna ocena vpliva cestnih novogradenj na obremenitev s hrupom je nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Gospodarske cone

V OPN Trebnje je predvidenih je 85.3 ha gospodarskih con. Gospodarske cone bodo pretežno namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (19 obmo čij urejanja), delno bodo gospodarske cone mešane s stanovanji (8 obmo čij urejanja). V enem primeru gre za površine z objekti za večjo kmetijsko proizvodnjo (farme). Lega novih proizvodnih obmo čij je prikazana na spodnji sliki. Najve čje nove proizvodne površine so predvidene na severovzhodnem delu Trebnjega v okolici obstoje če gospodarske cone. Posamezna manjša obmo čja so predvidena tudi ob AC v naseljih Bi č, Pluska, Breza, Grm. Širitev proizvodnih obmo čij je predvidena tudi na obmo čju Mirne.

V času izdelave okoljskega poro čila podatkov o legi proizvodnih obratov in naprava ter potencialnih virih hrupa ni bilo na voljo. Ocena vpliva novih proizvodnih površin na obremenitev s hrupom pri bližnji stanovanjski pozidavi je tako izdelana na podlagi dolo čitve gostote pozidave in poselitve v okolici proizvodnih obmo čij (spodnja tabela).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 109 OP za OPN Trebnje

Tabela 20: Gostota pozidave in poselitve v okolici proizvodnih con

Število stavb z varovanimi prostori /število prebivalcev

Poseg Površina (ha) do 10 m do 25 m do 50 m do 100 m

Proizvodne površine 85.3 19/61 32/106 36/112 69/214

V 10 m pasu od predvidenih površin leži 19 stavb s skupno 60 prebivalci, v 25 m pasu 32 stavb (106 prebivalcev) in v 50 m pasu 36 stavb (112 prebivalcev). Najve č stavb in prebivalcev leži v okolici con Tre-IG 1/1, 1/2, 2/1 in 2/4 na obmo čju Vinje vasi in Dolenjega Medvedjega sela. Prve tri cone obkrožajo obmo čja razpršene gradnje, zato je kot omilitveni ukrep smiseln odkup in sprememba namembnosti stavb, ki bodo ležale znotraj ve čjih proizvodnih površin.

Med obratovanjem proizvodnih in gospodarskih con ter novih cestnih povezav se bo obremenitev s hrupom v njihovi okolici pove čala. Viri hrupa bodo industrijski proizvodnji obrati, parkiriš ča in manipulativne površine ter cestni promet. V smeri proti stanovanjskim obmo čjem je potrebno predvideti manj hrupne dejavnosti, prav tako naj v smeri proti tem obmo čjem ne bo manipulativnih površin (odprta skladiš ča, prostor za pretovarjanje, ipd). Za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom je smiselno predvideti zeleni varovalni pas, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe. Z upoštevanjem omilitvenih ukrepov bo vpliv novih proizvodnih dejavnosti na obremenitev s hrupom nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov- ocena C.

Slika 23: Nove površine za proizvodne dejavnosti – OPN Trebnje (vir: grafi čni del OPN)

Skupna ocena novih posegov

Med obratovanjem proizvodnih in gospodarskih con ter novih cestnih povezav se bo obremenitev s hrupom v njihovi okolici pove čala. Viri hrupa bodo industrijski proizvodnji obrati, parkiriš ča in manipulativne površine ter cestni promet. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki jih za posamezne vire hrupa dolo ča zakonodaja s podro čja varstva pred hrupom, na obmo čju urejanja, med

Aquarius d.o.o. Ljubljana 110 OP za OPN Trebnje obratovanjem, ni pri čakovati bistvenega pove čanega prekomernega obremenjevanja okolja s hrupom – ocena C.

VPLIV NA OKOLJSKE CILJE

Vpliv predvidenih dejavnosti na obmo čju urejanja OPN Trebnje na okoljske cilje je podan v spodnji tabeli. Obremenitev s hrupom pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena

1. V urbanih naseljih na podeželju se Vpliv bo daljinski, neposreden spodbuja razvoj delovnih mest in s tem A – pozitiven vpliv in trajen. zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.

C – nebistven vpliv 2. Izboljšanje prometnih razmer in Vpliv bo daljinski, neposreden zaradi izvedbe mirujo čega prometa. in trajen. omilitvenih ukrepov

3. Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z C – nebistven vpliv ustreznim in racionalnim umeš čanjem Vpliv bo neposreden in trajen. zaradi izvedbe hrupnejših dejavnosti. omilitvenih ukrepov

KUMULATIVNI VPLIVI

Opis in ocena vpliva

Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na obremenitev okolja s hrupom zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidena je nova stanovanjska pozidava, izvedba novih cest in parkiriš č ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone ve činoma na obmo čju naselja Trebnje (UN Trebnje), ki je že v obstoječem stanju obremenjeno s hrupom.

Omilitveni ukrep

Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 3.4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena

Obremenitev okolja s hrupom C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

3.4 OMILITVENI UKREPI

Stanovanjska novogradnja

• Ve čina nove stanovanjske gradnje je predvidena na območju, ki je v obstoje čem stanju s hrupom malo do zmerno obremenjeno. Posamezna obmo čja stanovanjske novogradnje so predvidena v bližini pomembnejših obstoje čih prometnicah, ob katerih je obremenitev s hrupom tudi prekomerna. Potencialna konfliktna obmo čja stanovanjskih novogradenj, kjer bo po oceni potrebna izvedba ustreznih urbanisti čnih ali protihrupnih ukrepov, so: - obmo čje Trebnjega: enota TRE-SS2 ob regionalni cesti R3-650 in enota TRE-SS1/1 , ki meji na predvideno proizvodno cono TRE-IG1/2 , - obmo čje Mirne: enoti MIR-SS1 in MIR-SS5 ob regionalni cesti R1-215, - obmo čje Dolenje Nemške vasi: enota DNV-SS1 ob regionalni cesti Trebnje – Karteljevo,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 111 OP za OPN Trebnje

- obmo čje Gorenje Ponikve: enota GPO-SS ob regionalni železniški progi Trebnje – Novo mesto, - obmo čje Gorenje Nemške vasi: enota GNV-SS1 ob regionalni cesti R3-652 - obmo čje Malega Grabna: enota MGA-SS1 ob regionalni cesti R3-646, - obmo čje Primštala: enota PRM-SB1 ob regionalni cesti R1-225 in ob regionalni železniški progi Trebnje – Sevnica.

• Za našteta in tudi za ostala obmo čja stanovanjskih novogradenj je potrebno v okviru priprave OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije na črtovati ustrezne in u činkovite protihrupne ukrepe (urbanisti čno in arhitekturno na črtovanje, na črtovanje dodatne zaš čite zunanjega in bivalnega okolja). Zavezanec za izvedbo ukrepov je investitor novogradenj.

Gospodarske cone

• Obremenitev s hrupom na obmo čju predvidenih gospodarskih in proizvodnih con bo pove čana med izvedbo posega in med samim obratovanjem. Med urejanjem posegov bo na posameznih lokalno omejenih obmo čjih, ki ležijo v bližini stanovanjske pozidave (Vinja vas, Breza, Dolenje Medvedje selo), potrebna izvedba za časnih omilitvenih ukrepov.

• Med obratovanjem posameznih con bodo prevladujo či viri hrupa ve čji industrijski proizvodnji obrati, parkiriš ča in manipulativne površine ter cestni promet, omilitveni ukrepi pa bodo po oceni potrebni predvsem na obmo čju ureditvenih enot TRE-IG 1/1 in TRE-IG 2/1 na obmo čju Vinje vasi, v primeru umestitve ve čjih industrijskih obratov pa tudi na ostalih obmo čjih.

• Zraven splošnih ukrepov je na obmo čju predvidenih gospodarskih con potrebno upoštevati še naslednje: - pri na črtovanju proizvodnih con v fazi OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije je potrebno v smeri proti stanovanjskim obmo čjem predvideti manj hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da bodo v čim ve čji meri zmanjšali razširjanje hrupa v okolje; - v smeri proti stanovanjskim obmo čjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta skladiš ča, prostor za pretovarjanje, ipd); - za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno predvideti širše zelene varovalne pas ob predvidenih conah, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe; - poslovne cone TRE-IG 1/1, 1/2 in 2/1 na obmo čju Vinje vasi in Dolenjega Medvedjega sela obkrožajo obmo čja razpršene gradnje, zato je kot omilitveni ukrep smiseln odkup in sprememba namembnosti stavb, ki bodo ležale znotraj ve čjih proizvodnih površin, v nasprotnem pa bo potrebna izvedba drugih protihrupnih ukrepov.

Prometna infrastruktura

• Za predvidene nove državne ceste bodo protihrupni ukrepi opredeljeni v strokovnih podlagah za državne prostorske na črte. Glede na obstoje čo in predvideno stanovanjsko pozidavo konfliktnih obmo čji ob na črtovani III. razvojni osi na vzhodnem obrobju Trebnjega ne bo, zato dodatni ukrepi na temo obmo čju ne bodo potrebni.

• Ob novih zbirnih in priklju čnih lokalnih cestah ter na posameznih obmo čjih ob severni obvoznici se bo obremenitev s hrupom lahko pove čala. Za pomembnejše lokalne ceste je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja potrebno preveriti potrebo po izvedbi omilitvenih ukrepov (ukrepi na viru kot so omejitve hitrosti vožnje ter omejitve vožnje tovornih vozil ali preplastitve ceste, po potrebi pa tudi izvedba ukrepov za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje in ukrepov na stavbah z varovanimi prostori).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 112 OP za OPN Trebnje

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • V skladu z zakonodajo s podro čja varstva pred hrupom so upravljavci virov hrupa dolžni v svoji okolici zagotoviti obremenitev s hrupom, ki je manjša od mejnih ravni. Prevladujo č vir hrupa na obmo čju ob čine Trebnje v obstoje čem stanju je cestni promet (upravljalci DARS, DRSC in Ob čina Trebnje), v manjši meri železniški promet ter proizvodne in storitvene dejavnosti. Po izvedbi novih posegov se bo obremenitev s hrupom delno pove čala tudi na teh obmo čjih. V skladu z zakonodajo s podro čja varstva pred hrupom se obremenitev s hrupom sanira na podlagi: - pri umeš čanju stanovanjskih in poslovnih posegov ter prometnic v prostor je potrebno upoštevati zahteve Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki opredeljuje zahteve za upravljalce virov hrupa, pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj in izvedbo monitoring hrupa, - za vse novogradnje je potrebno izvesti ustrezne urbanisti čne in arhitekturne ukrepe (razporeditev objektov in ve čji odmiki prevladujo čih virov hrupa od stanovanjske pozidave) ter u činkovito protihrupno zaš čito (ukrepi na viru, ukrepi za prepre čevanje širjenja hrupa v okolje in pasivni ukrepi na stavbah), s katero se bo obremenitev s hrupom zmanjšala v zakonsko predpisane vrednosti; - operativnega programa varstva pred hrupom. Državno cestno omrežje bo vklju čeno v operativni program varstva pred hrupom za pomembne ceste v upravljanju DARS in DRSC, obremenitev s hrupom na tem obmo čju pa se bo sanirala v skladu s tem operativnih planom; - za ostalo obstoje čo cestno omrežje, ki je prometno bolj obremenjeno, pa je prav tako smiselno pripraviti operativni program varstva pred hrupom in to predvsem za obmo čja s preseženimi kriti čnimi vrednostmi hrupa, ki se v skladu z zakonom o varstvu okolja obravnavajo kot degradirana obmo čja, ter tudi za bivalna obmo čja, ki bodo v prihodnje razvrš čena v strožje varovano II. obmo čje varstva pred hrupom; - zavezanec za izvedbo ukrepov je upravljalec posameznega vira hrupa, ki povzro ča prekomerno obremenitev okolja.

• Med izvajanjem ureditev na obmo čju posameznih stanovanjskih novogradenj, proizvodnih obmo čij ter novih prometnic se bo obremenitev s hrupom pove čala na vseh obmo čjih, kjer bodo potekala gradbena dela, pove čanje pa bo časovno omejeno. Za časni omilitveni ukrepi med gradnjo so: - gradbeni stroji in delovne naprave morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki dolo čajo emisijo hrupa gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem; - upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem obmo čju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike; - transporte poti na obmo čje gospodarskega središ ča morajo v najve čji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij; - po potrebi izvedba za časnih protihrupnih ukrepov za zmanjšanje emisij ali razširjanja hrupa v okolje.

• Za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom med obratovanjem posameznih proizvodnih obmo čij ter prometnic je treba upoštevati naslednje ukrepe: - pri umeš čanju nove stanovanjske pozidave je potrebno z urbanisti čnimi in protihrupnimi ukrepi zagotoviti, da na obmo čju stanovanjske novogradnje ne bodo presežene mejne vrednosti hrupa. Umeš čanje stanovanjske pozidave na s hrupom degradirano obmo čje (obmo čje s preseženimi kriti čnimi ravnmi hrupa) praviloma ni dovoljeno; - pri umestitvi obratov in naprav, parkiriš č in ostalih virov hrupa je treba upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih ravni. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne

Aquarius d.o.o. Ljubljana 113 OP za OPN Trebnje

omilitvene ukrepe. Vplivno obmo čje posamezne naprave ali obrata je potrebno dolo čiti na podlagi podatkov o zvo čni mo či naprave s strokovno oceno; - sanacijski ukrepi za obstoje če vire hrupa morajo biti predpisani v okoljevarstvenih dovoljenih za posamezne dejavnosti; - obremenitev s hrupom zaradi obratovanja novih cestnih povezav mora ustrezati zahtevam 10. in 11. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki predpisuje izvedbo ukrepov na viru hrupa (preplastitve, zmanjšanje hitrosti vožnje, omejitev tovornega prometa) ter ukrepov za prepre čevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi), po potrebi pa tudi pasivno protihrupno zaš čito bivalnih prostorov.

• Investitorji na obmo čju novogradenj morajo za obratovanje virov hrupa v njihovem upravljanju na pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je strokovna ocena vpliva na črtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana skladno s 14. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na podlagi katere morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa in ovire za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje.

Poseg / ukrep Zavezanec za Čas izvajanja izvedbo

Stanovanjska pozidava

Pri umeš čanju stanovanjskih novogradnje v bližini Investitor Za ve čje posege – OPPN, za obstoje čih ali na črtovanih infrastrukturnih virov (državne manjše posege pridobivanje ceste in železnice) ter poslovnih con je potrebno z gradbenega dovoljenja na činom gradnje ali s protihrupnimi ukrepi zagotoviti zakonsko predpisane vrednosti hrupa Stanovanjska novogradnja na s hrupom degradiranem obmo čju ni dovoljena

Gospodarske cone

Pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja Investitor Za ve čje posege – OPPN, za manjše posege pridobivanje Ustrezno na črtovanje stavb in manipulativnih površin, po gradbenega dovoljenja potrebi izvedba ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa ter ukrepov za prepre čevanje širjenja hrupa v okolje (postavitev objektov, izvedba protihrupnih ograj)

Prometna infrastruktura

Za ve čje posege pridobitev okoljevarstvenega soglasja, Ob čina, država Priprava DPN, priprava za manjše posege pridobitev gradbenega dovoljenja OPPN, pridobivanje okoljevarstvenega soglasja V primeru preseganje predpisanim zakonskih vrednosti na črtovanje in izvedba protihrupnih ukrepov na viru (obrabna plast, zmanjšanje hitrosti vožnje, omejitev tovornega prometa), izvedba ukrepov za prepre čevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi) ter ukrepi pasivne zaš čite na bivalnih objektih

3.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

• Spremljanje obremenitve s hrupom je potrebno tako med izvajanjem ureditev kot med obratovanjem prometne infrastrukture in naprav, ki bodo povzro čale pove čano obremenitev s hrupom. Spremljanje stanja obsega dolo čitev obremenitve s hrupom na bivalnem obmo čju v bližini posameznih virov hrupa in obsega dolo čitev obremenitve s hrupom zaradi vira ter celotne

Aquarius d.o.o. Ljubljana 114 OP za OPN Trebnje

obremenitve zaradi obratovanja vseh virov hrupa v vplivnem obmo čju ocenjevanja. Zavezanec za izvedbo spremljanja stanja je upravljalec posameznega vira hrupa. Spremljanje stanja je potrebno za: - za vse državne ceste (AC in regionalno omrežje) in železniško omrežje je v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje predpisan monitoring hrupa, ki bi ga upravljalci (DARS, DRSC, SŽ) morali izvajati periodi čno na pet let. AC odsek Pluska – Hrastje zapade tudi v okvir strateških kart hrupa za pomembne ceste. Rezultati monitoringa hrupa na državnih cestah in železniškem omrežju morajo biti javni in dostopni vseh prebivalcem ob čine; - pri izvajanju novih proizvodnih dejavnosti, stanovanjske pozidave in novih prometnic je potrebno spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov in infrastrukture, ki obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na obmo čju gradbiš ča s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbiš ču najbližjih stavbah z varovanimi prostori; - med obratovanjem proizvodnih con in lokalnega cestnega omrežja bodo nove dejavnosti in promet povzro čali sorazmerno majhne obremenitve, ki bodo krajevno omejene. Spremljanje vpliva dejavnosti na obmo čju urejanj na obremenitev s hrupom obsega izvedbo monitoringa hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem za posamezne dejavnosti; - zavezanci za monitoring hrupa med obratovanjem proizvodnih obmo čij so upravljavci posameznih virov hrupa. Zavezanci morajo skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje po za četku obratovanja virov v njihovem upravljanju izvesti prvo ocenjevanje hrupa in dolo čiti njihov prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom. Obratovalni monitoring hrupa za naprave in obrate je potrebno izvajati na vsake tri leta.

• ARSO zbira in obdeluje poro čila o prvih meritvah in obratovalnih monitoringih hrupa.

4. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE

4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO1) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96) • Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice za pripravo ob činskega prostorskega na črta ob čine Trebnje, Elektro Ljubljana, št. 2148/09-DM/SP, z dne 11.09.2009 • Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski institut za kakovost in meroslovje, MzKO, Ministrstvo za promet in Uprava za zra čno plovbo RS, Ljubljana 1997 • Miklav čič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko • Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti elektri čnih in magnetnih polj v okolici SN in NN elementov v transformatorski postaji SN/NN (referat št. 1408). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar

Aquarius d.o.o. Ljubljana 115 OP za OPN Trebnje

• EMS elektri čnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Dopolnjevane in izboljševanj oskrbe z elektri čno 1. Primerna oddaljenost objektov (urbana obmo čja: energijo v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje stanovanjski in javni objekti) od virov se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji). elektromagnetnega sevanja (meter).

PREDLAGAMO CILJ: Smotrna umestitev poselitve, posegov in dejavnosti v prostor glede na obstoje če in predvidene vire elektromagnetnega sevanja.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Umeš čanje novih elementov elektroenergetskega omrežja predvidenih s planom ne bo pove čalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem oz. bo sanacija in dograditev omrežja zmanjšala stopnjo sevanja – pozitiven vpliv.

B – vpliv je nebistven: Umeš čanje novih elementov elektroenergetskega omrežja bo neznatno pove čalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, obmo čje varstva pred EMS se ohranja, objekti (stanovanjski in javni objekti) niso na obmo čju neposrednega vpliva EMS.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Umeš čanje novih elementov elektroenergetskega omrežja bo pove čalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, obmo čje varstva pred EMS se ohranja.

D – vpliv je bistven: Umeš čanje novih elementov elektroenergetskega omrežja bo pove čalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, I. obmo čje varstva pred EMS se prekategorizira v II, viri EMS bodo v neposredni bližini stanovanjskih in javnih objektov.

E – vpliv je uni čujo č: Zaradi umeš čanja novih elementov elektromagnetnega sevanja se obmo čje spremeni v II, omilitveni ukrepi niso mogo či.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov s strategijo na črtovanih posegov na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem ni možno.

4.2 OBSTOJE ČE STANJE

Prostor ob čine Trebnje je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z elektri čno energijo. Daljnovodov je skupni dolžini ca 169 km, transformatorskih postaj pa 154 (spodnja slika). Razvoj gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. V obstoje čem stanju se v koridorju nadzemnih elektrovodov nahajajo stanovanjski objekti le v naselju Hudeje. Podatkov o meritvah EMS na obmo čju ob čine nismo prejeli.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 116 OP za OPN Trebnje

Slika 24: Elektroenergetski vodi in transformatorske naprave v ob čini Trebnje (vir: obstoje či plan ob čine Trebnje)

4.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Splošni vplivi EMS Glede na dolo čila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1) se obmo čja v življenjskem in naravnem okolju glede delijo glede na ob čutljivost posameznega obmo čja za u činke elektromagnetnega sevanja na I. in II. obmo čje.

I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. obmo čje, ki potrebuje pove čano varstvo pred sevanjem. I. obmo čje je obmo čje bolnišnic, zdraviliš č, okrevališ č ter turisti čnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko obmo čje, obmo čje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmo čje igriš č ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko obmo čje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središ če, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli obmo čja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.

II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj mote č. II. obmo čje je zlasti obmo čje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiš čni ali servisni dejavnosti ter vsa druga obmo čja, ki niso v prejšnjem odstavku dolo čena kot I. obmo čje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. obmo čju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

Nizkofrekven čna elektromagnetna polja obravnavamo in opisujemo z: • efektivno vrednostjo elektri čne poljske jakosti (E) in

Aquarius d.o.o. Ljubljana 117 OP za OPN Trebnje

• efektivno vrednostjo gostote magnetnega pretoka (B).

Mejne vrednosti za posamezno obmo čje so navedene v spodnji tabeli. Tabela 23: Dovoljene mejne vrednosti za nizkofrekven čne vire sevanja (vir: Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1)) parameter I. obmo čje II. obmo čje ter I. in II. obmo čje za obstoje če vire efektivna vrednost elektri čne 500 10.000 poljske jakosti v V/m za 0.1-60 Hz efektivna vrednost gostote magnetnega pretoka v µT za 1.15- 10 100 1500 Hz

Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10) v 12. členu dolo ča dovoljene dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu daljnovodov, v 13. členu pogoje za gradnjo in uporabo objektov v obmo čju varovalnega, v 14. členu pogoje za izvajanje dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu: • V obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je dovoljeno opravljanje rednih kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, gnojenje, sajenje poljš čin, košnja travinj, paša živali in podobno ter opravljanje druge dejavnosti, za katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. • Brez soglasja pristojnega sistemskega operaterja pri opravljanju redne kmetijske in druge dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljeno nasipavanje ali nižanje terena. • V obmo čju varovalnega pasu že zgrajenega nadzemnega elektroenergetskega voda, pri katerem je razdalja med njegovo najnižjo to čko in zemljiš čem manj kot 5,0 m, ni dovoljeno sajenje rastlin in postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih višina presega 2,5 m in namakanje zemljiš č z uporabo cisterne in vodnega topa, v obmo čju varovalnega pasu že zgrajenega podzemnega elektroenergetskega voda pa ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih korenine segajo ve č kot 0,5 m globoko, obdelovanje zemljiš č globlje kot 0,5 m, postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji segajo globlje kot 0,5 m in vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu, razen če je predhodno pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. • Investitor objekta, ki se namerava graditi v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, mora najmanj osem dni pred za četkom del pisno sporo čiti pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum za četka gradnje. • Objekti, zgrajeni v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se lahko uporabljajo samo na na čin in zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, dolo čenimi v soglasju pristojnega sistemskega operaterja. • Obratovanje, uporaba in vzdrževanje objektov, zgrajenih v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se morajo izvajati na na čin, da ne ogrožajo varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega omrežja ali drugih objektov, naprav ali omrežij, ki so potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb prenosa ali distribucije elektri čne energije ter da so zagotovljeni s tem pravilnikom dolo čeni varnostni odmiki od delov pod napetostjo. • Izvajalec dejavnosti, ki se namerava izvajati v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, mora najmanj osem dni pred za četkom njenega opravljanja pisno sporo čiti pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo nameravanega opravljanja dejavnosti in datum njenega za četka. • Dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko izvajajo samo na na čin in zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, dolo čenimi v soglasju pristojnega sistemskega operaterja. • Dejavnost v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se mora izvajati na na čin, da ne ogroža varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega omrežja ali drugih

Aquarius d.o.o. Ljubljana 118 OP za OPN Trebnje

objektov, naprav ali omrežij, ki so potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb prenosa ali distribucije elektri čne energije ter, da so zagotovljeni s tem pravilnikom dolo čeni varnostni odmiki od delov pod napetostjo. • Z dnem uveljavitve tega pravilnika se lahko v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter RTP, RP in TP opravljajo dejavnosti, ki se uvrš čajo v dejavnosti I. obmo čja varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) le na zemljiš čih , kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih ob čin, veljavnih na dan uveljavitve tega pravilnika in se na teh zemljiš čih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.

Možnost gradnje objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, predpisano gradbeno dovoljenje ter možnost gradenj enostavnih objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov dolo čeno, da gradbeno dovoljenje ni potrebno so navedene v Prilogi 1 zgoraj omenjenega pravilnika.

Viri elektromagnetnega sevanja imajo razli čne efektivne vrednosti poljske jakosti in gostote magnetnega toka. Na splošno velja, da pri elektroenergetskem omrežju vrednosti elektri čnih in magnetnih polj z oddaljenostjo zelo hitro padajo. V spodnjih odstavkih navajamo podatke iz obstoje če literature za daljnovode, transformatorske postaje, kablovode in bazne postaje mobilne telefonije.

Elektromagnetno sevanje daljnovodov Elektri čno polje je zaradi priklju čene napetosti časovno dokaj stabilno in se ne spreminja. Magnetno polje daljnovodov pa se časovno zelo spreminja, saj je odvisno od trenutne porabe elektri čnega toka, ki te če po vodnikih. Za elektri čna polja, ki jih povzro čajo daljnovodi je zna čilno, da jih lahko zelo preprosto zaslanjamo s prisotnostjo prevodnih objektov – drevo, stavbe itd. Najve čje jakosti elektri čnega polja omrežne frekvence nastopijo v bližini 400 kV visokonapetostnih daljnovodov. Neposredno nad mestom najve čjega povesa znaša elektri čna poljska jakost pri njih 7540 V/m. Magnetna polja pa se od odvisnosti od obremenitve omrežja mo čno spreminjajo. V najslabšem primeru pod 400 kV daljnovodom ne presežejo 40 T, obi čajno pa ne 10 T. Vse druge konfiguracije daljnovodov dosegajo na človeku dostopnih lokacijah v okolju neprimerno nižje vrednosti (vir: Miklav čič, D., Gajšek, P., 1999).

Elektromagnetno sevanje iz transformatorskih postaj(TP) Navajamo ugotovitve za primer tipi čne TP (20kV/0,4kV) 630kVA (vir: Miklav čič, D., Gajšek, P., 1999) in ugotovitve študije Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV, 1998). Na podlagi meritev EMS na tipi čni TP v strnjenem naselju je ugotovljeno, da pri TP najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka in elektri čne poljske jakosti nastopajo v bližini nizkonapetostnega razdelilnika, preko katerega so razdeljeni tokovi do razli čnih porabnikov. Najvišja vrednost gostote mag. pretoka nastopa neposredno ob zidu TP in v času meritev ni presegala 5 T. Magnetno polje z naraščajo čo oddaljenostjo zelo hitro upada. Pri oddaljenosti nad 10 m so z merilnikom zaznali le stresana magnetna polja odvodnih kablov do posameznih gospodinjstev. Elektri čna poljska jakost na zunanji strani zidov objekta ni presegala 10 V/m. Na oddaljenosti 50 m so znašale sevalne obremenitve 0,07 T in 2,5 V/m.

Elektromagnetno sevanje kablovodov Elektroinštitut Milan Vidmar je v študiji »EMS elektri čnih naprav in postojev v naravno in življenjsko okolje« ugotovil, da tipi čni primeri SN kablovodov (10 in 20 kV), kot obstoječi vir sevanja, v naravnem okolju ne izkazujejo preseganje mejnih vrednosti za obstoje če vire sevanja. Izra čunana vrednosti E in B za SN kablovode so pod predpisano mejno vrednostjo. B presega to vrednost znotraj dolo čenega radija najve č do nekaj 10 cm neposredno okoli obravnavanih kablovodnih sistemov, vendar sam koncept ugotavljanja jakosti polj dolo ča lokacijo preverjanja vsaj en meter stran od stalnih in nepremi čnih objektov.

Elektromagnetno sevanje baznih postaj Bazna postaja mobilne telefonije: dovoljene vrednosti EMS so presežene na oddaljenosti minimalno 30 metrov od bazne postaje (Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, 1997).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 119 OP za OPN Trebnje

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli.

Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Boljša povezanost elektro in 1. CILJ: Izdelava kart 1. Dopolnjevane in izboljševanj drugih energetskih omrežij z obremenjenih obmo čij z oskrbe z elektri čno energijo v omrežji sosednjih držav. elektromagnetnim sevanjem na skladu z razvojem poselitve, lokalno podlagi zbranih in obdelanih omrežje se postopno ureja 2. Izboljšanje telekomunikacijskih poro čil o prvih meritvah in podzemno (v kabelski kanalizaciji). omrežij z zagotavljanjem pokritosti obratovalnem monitoringu za vire celotnega omrežja ter navezovanje EMS in izra čunov na osnovi PREDLAGAMO CILJ: na mednarodna telekomunikacijska modelov. Karte služijo kot pomo č Smotrna umestitev poselitve, omrežja. pri odlo čanju v upravnih postopkih posegov in dejavnosti v prostor v zvezi s posegi v prostor ter glede na obstoje če in predvidene informiranju prebivalstva: vire elektromagnetnega sevanja. - posnetek stanja obremenjenosti okolja z EMS (do 2005) - vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema za EMS (do 2006)

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Smotrna umestitev poselitve, posegov, in dejavnosti v prostor glede na obstoje če in predvidene vire elektromagnetnega sevanja.

OPN predvideva nove elektri čne vode (daljnovodi, kablovodi) v skupni dolžini ca 24,7 km in 19 RTP oz TP postaj. Planira se tudi 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje (DPN je v pripravi), ki je obravnavan v poglavju II.8 Kumulativni in sinergijski vplivi.

Širine varovalnih koridorjev daljnovodov znašajo za napetostni nivo 110 kV 15 m, za napetostni nivo 220 kV in 400 kV 20 m ter za napetostni nivo 20kV 10 m na vsako stran osi daljnovodov s pripadajo čimi transformatorskimi postajami.

Ve čina daljnovodov v obstoje čem planu je napetosti 20 kV. Glede na obstoje či plan varovalni koridorji (20 m) daljnovodov 20 kV tangirajo stanovanjska, obmo čja, obmo čja za turizem, površine za centralne dejavnosti in zelene površine (I. obmo čja varstva pred EMS) v obsegu okoli 24 ha. OPN predvideva 54 ureditvenih obmo čij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji (20m) obstoje čih in predvidenih daljnovodov napetosti 20 kV. Ve čina (42) jih je glede na predvideno namensko rabo namenjena površinam za stanovanja (S) in centralnim dejavnostim (C), ki sodijo v I. obmo čja varstva pred EMS. Za 20 kV daljnovode niso potrebni nobeni varnostni odmiki, saj njihove sevalne obremenitve niti neposredno pod daljnovodi ne dosegajo dovoljenih mejnih vrednosti za I. obmo čje varstva pred sevanji glede na Uredbo elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

Glede na 8. člen Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij sodijo zemljiš ča v obmo čju varovalnega pasu nadzemnega voda ali podzemnega voda nazivne napetosti nad 1 kV do 35 kV v obmo čje II. varnostne stopnje. Glede na predlagano novo namembnost je možno, da bo lastnik parcele želel na obmo čju koridorja daljnovoda postaviti stanovanjski objekt ali objekt namenjen javni rabi (npr. turisti čni objekt). Na zemljiš čih varovalnega koridorja, ki sodijo glede na Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij v II. varnostno stopnjo je dovoljena gradnja stavb, ve čine gradbeno inženirskih objektov in enostavnih objektov pod nadzemnimi vodi, nad nadzemnimi vodi pa gradnja takih objektov ve činoma ni dovoljena (spodnja tabela).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 120 OP za OPN Trebnje

Tabela 24: Ureditvena obmo čja novoplaniranih površin, ki jih tangirajo varovalni koridorji (20m) daljnovodov 20 kV ID (št. v grafiki) EUP, ki jih Možnost gradnje stavb, gradbeno tangirajo obstoje či PRNP inženirskih objektov in enostavnih objektov daljnovodi v varovalnem pasu * Nadzemni vod Podzemni vod 41 DNV-IG 1-plan IG + - 222 STU-SS 1/2-plan SS + - 43 DPO-SK 1/1-plan SK + - 62 DVR-SK 2/1-plan SK + - 283 VRT-SK 1/1-plan SK + - 79 GRM-SK 1/1-plan SK + - 227 ŠEN-IG 1/1-plan IG + - 61 DV Č-SK 1/1-plan SK + - 93 GV Č-SK 1/2-plan SK + - 101 JEZ-SK 1/1-plan SK + - 110 LIP-SK 1-plan SK + - 34 DDO-SK 3/2-plan SK + - 28 DB Č-CU 2-plan CU + - 244 TRE-CU 3-plan CU + - 245 TRE-CU 4-plan CU + - 24 ČAT-ZP 2/1-plan ZP - + 44 DPO-SK 2-plan SK + - 163 MGA-SS 1-plan SS + - 273 VLO-IG 2-plan IG + - 258 TRE-SS 1/6-plan SS + - 267 TRE-ZS 4/4-plan ZS - + 302 ZDO-SK 1/4-plan SK + - 67 GMB-SKk 2-plan SKk + - 155 MDSV-ZS 1-plan ZS - + 259 TRE-SS 1/9-plan SS + - 213 SŠU-PC 1-plan PC + + 301 ZČA-SK 2/1-plan SK + - 75 GPO-Ee 1-plan Ee + + 271 VJA-SK 1-plan SK + - 27 ČEŠ-SKk 1-plan SKk + - 60 DV Č-IG 1/4-plan IG + - 59 DV Č-CDi 2-plan CDi + - 194 PRM-SB 1-plan SB + - 14 BRE-IGs 1/3-plan IGs + - 257 TRE-SS 1/5-plan SS + - 73 GNV-SS 1-plan SS + - 253 TRE-SS 1/1-plan SS + - 149 LUK-SK 1/2-plan SK + - 247 TRE-IG 1/2-plan IG + - 248 TRE-IG 1/3-plan IG + - 100 JEZ-Ee 1-plan Ee + + /97 HUD-CDi 1-plan CDi + - 249 TRE-IG 2/1-plan IG + - 270 VGA-SS 1-plan SS + - 208 ROŽ-SK 1/1-plan SK + - 234 ŠMA-Av-plan Av + - 94 GVM-Av-plan Av + -

Aquarius d.o.o. Ljubljana 121 OP za OPN Trebnje

EUP, ki jih tangirajo

predvideni ID daljnovodi 41 DNV-IG 1-plan IG + - 160 MED-SS 1/1-plan SS + - 258 TRE-SS 1/6-plan SS + - 99 HUD-SK 4-plan SK + - 257 TRE-SS 1/5-plan SS + - 253 TRE-SS 1/1-plan SS + - 97 HUD-CDi 1-plan CDi + - * GLEDE NA Prilogo 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij: ( + dovoljena gradnja s pridobitvijo soglasja, - prepovedana gradnja)

Prav tako je smiselno, da se pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije zahteva pridobitev strokovnega mnenja z izra čunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Pri razvoju in umeš čanju brezži čnih povezav na podro čju telekomunikacijskih storitev v prostor, je smiselno izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov.

Vpliv ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena 1. Smotrna umestitev poselitve, posegov in Vpliv bo neposreden in trajen C - nebistven vpliv dejavnosti v prostor glede na obstoje če in zaradi izvedbe predvidene vire elektromagnetnega sevanja. omilitvenih ukrepov

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi nove infrastrukture ne bodo predstavljali kumulativni vpliv na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem, saj se novi viri EMS ne umeš čajo na obmo čja že obstoje čih elektroenergetskih vodov znotraj naselij. Prav tako ne pri čakujemo sinergijskih vplivov.

Skupna ocena za segment Ocena Elektromagnetno sevanje C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

4.4 OMILITVENI UKREPI

• OPN pa predvideva 54 ureditvenih obmo čij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji daljnovodov. Namenska raba znotraj varovalnih koridorjev je omejena glede na tip elektrenergetskega voda (glej tabelo 26), ker je potrebno upoštevati pri dolo čbah PIP.

• Pred umestitvijo bazne postaje mobilne telefonije na dolo čeno lokacijo, mora investitor izdelati strokovno oceno s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem obmo čju.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • V PIP-ih za obstoje čo in planirano namensko rabo znotraj varovalnih koridorjev obstoje čih daljnovodov 20 kV je potrebno dodati dolo čila Priloge 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10). Ukrep ne velja za zemljiš ča I. obmo čja varstva pred sevanjem, kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih ob čin, veljavnih na dan

Aquarius d.o.o. Ljubljana 122 OP za OPN Trebnje

uveljavitve Pravilnika (o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij) in se na teh zemljiš čih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.

• Glede na Prilogo 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.l. RS, št. 101/10) je izvajanje dejavnosti na obmo čju spremembe namenske rabe ČAT-ZP 2/1-plan, TRE-ZS 4/4-plan, MDSV-ZS 1-plan, SŠU-PC 1-plan mogo ča le v primeru kabliranja elektrovoda 20 kV.

Nosilec izvedbe Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se umesti MzKO-CPVO v času izdajanja mnenja o v izvedbeni del OPN (PIP) sprejemljivosti plana

4.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o EMS v ob čini.

Monitoring zagotovijo lastniki virov EMS in poro čilo posredujejo Ob čini Trebnje. Nadzor nad izvajanjem zakonodajnih predpisov s podro čja emisij EMS izvaja inšpektor za okolje.

Poro čila o prvihmeritvah in obratovalnem monitoringu za visokonapetostne nizkofrekven čne vire elektromagnetnega sevanja zbira Agencija republike Slovenije za okolje. V ob čini Trebnje se trenutno ne nahajajo visokonapetostni nizkofrekven čni viri EMS, v prihodnosti (DPN je v pripravi) pa se planira 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 123 OP za OPN Trebnje

5. RAVNANJE Z ODPADKI

5.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11) • Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) • Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) • Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00, 12/02, 41/04 ZVO-1, 106/06, 110/07) • Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06) • Uredba o ravnanju z odpadno elektri čno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06) • Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11)

Ostala izhodiš ča in viri • Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, sklep vlade 14.10.2004 • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06). • Register divjih odlagališ č URL: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Učinkovito ravnanje z odpadki. 1. Na čin ravnanja z odpadki (lo čeno zbiranje, deponiranje, črna odlagališ ča).

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Lo čeno zbiranje odpadkov že poteka, odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov je urejeno.

B – vpliv je nebistven: Lo čeno zbiranje odpadkov že poteka, odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov je v kon čni fazi ureditve v skladu z zakonodajo. Prebivalci so osveš čeni o možnih na činih zmanjševanja koli čine odpadkov.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Lo čeno zbiranje odpadkov delno že poteka, odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov je v postopku urejanja v skladu z zakonodajo. Prebivalci so delno osveš čeni o možnih na činih zmanjševanja koli čine odpadkov.

D – vpliv je bistven: Predvideno je delno lo čevanje odpadkov. Odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov bo postopno urejeno v skladu z zakonodajo. Koli čina odpadkov se je glede na preteklo obdobje nekoliko povišala.

E - vpliv je uni čujo č: Lo čevanje odpadkov ni predvideno. Odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov ne bo urejeno v skladu z zakonodajo.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje ni možno.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 124 OP za OPN Trebnje

5.2 OBSTOJE ČE STANJE

Javno komunalno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. v ob čini skrbi za zbiranje in odstranjevanje gospodinjskih, kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V letu 2008 je bilo iz ob čine Trebnje odloženih 7.137.681 kg komunalnih odpadkov.

Uvedeno imajo lo čeno zbiranje frakcij: papir, steklo, embalaža. Leta 2009 je bil sprejet Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Ob čini Trebnje (Ur. l. RS, št. 54/2009), ki predvideva dolo čene spremembe od obra čuna na osebo v gospodinjstvih, uvedbe lo čenega zbiranja bioloških odpadkov (kompostiranje, odvoz) do uvedbe lo čenega zbiranja embalaže po sistemu »rumene vre če«. Skupna koli čina zbranih kosovnih odpadkov je v ob čini leta 2008 znašala 292.090 kg. Na podlagi dolo čb Odloka o ravnanju z odpadki na obmo čju ob čine Trebnje (Ur. l. RS, št. 30/01) ter Odredbe o ravnanju z lo čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01) imajo v ob čini uvedeno zbiranje nevarnih odpadkov na dolo čenih zbirnih mestih. Nevarne odpadke komunala Trebnje oddaja pooblaš čenim organizacijam.

Do leta 2004 so odpadke v ob čini Trebnje odvažali na deponijo Cviblje, sedaj tu poteka sanacija. Po letu 2004 so za čeli odpadke odvažati na novo deponijo v Globokem. Je ekološko varno zgrajena, stran od ve čjih naselij. 30 do 40 % kompleksa je vidnega o čem, od 60 do 70 % pa je zgrajenega pod zemljo. Razprostira se na 6 ha uporabne površine, za prihodnje pa je po prostorskih ureditvenih planih Ob čine Trebnje rezervirana za deponiranje odpadkov celotna dolina 25 ha. Na odlagališ ču se odlagajo odpadki iz ob čin Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. V letu 2008 je bilo na deponiji odloženih 5.527.940,00 kg odpadkov iz gospodinjstev in 6.459.089,00 kg odpadkov iz gospodarstva. Poleg nenevarnih odpadkov je bilo na odlagališ ču odloženih še 181.790,00 kg nevarni azbestcementnih odpadkov. Izcedno vodo iz odlagališ ča in onesnaženo padavinsko vodo se odvaža na ČN Trebnje. ZZV Novo mesto izvaja v skladu z veljavno zakonodajo monitoring izcednih vod, monitoring podzemnih vod, emisije snovi v zrak ter redno dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo. Na deponiji Globoko obratuje tudi zbirno-sortirni center, na katerem se lahko poleg papirja, embalaže, plastike in stekla odlagajo tudi: kovine, gradbeni material, belo tehniko, RTV aparate, ra čunalnike, akumulatorje, baterije, barve, lake, lepila, pesticide, stiropor in olja. Koli čina zbranih kovin, elektri čne in elektronske opreme, nevarnih odpadkov je bilo leta 2008, 126.940 kg.

V izdelavi je projekt za Regijski center za ravnanje z odpadki Globoko v Trebnjem skupaj z mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO). Ni še jasno, katere ob čine naj bi sploh pristopile k projektu. Po podatkih direktorja Komunale Trebnje Štefana Vele čiča naj bi center pokrival obmo čje z ve č kot 109.000 ob čani, to je poleg ob čin na trebanjskem koncu še 15 drugih, med njimi tudi tiste na Ribniškem, Ko čevskem, obmo čju Grosuplja in Ivan čne Gorice, ki pa naj bi odpadke na Globoko vozile samo v predelavo, preostanek odpadkov pa nazaj na odlagališ če v Špajo dolino. Obstajala so tudi razmišljanja o tem, da bi eno od obeh deponij zaprli. Center skupaj s 15 milijonov evrov vredno mehansko biološko obdelavo (MBO) odpadkov, novo kompostarno, sortirnico, stiskalnico, vmesnim skladiš čem kosovnih odpadkov naj bi na Globokem zgradili do leta 2011/2012.

Po podatkih registra divjih odlagališ č (društvo Ekologi brez meja) se je na obmo čju ob čine Trebnje v letu 2011 nahajalo 178 divjih odlagališ č, od tega jih je 50 vsebovalo nevarne odpadke (naslednja slika).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 125 OP za OPN Trebnje

Slika 25: Divja odlagališ ča na obmo čju ob čine Trebnje (vir: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc)

5.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 25: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Racionalno ravnanje s 1. CILJ: Operativni program 1. U činkovito ravnanje z odpadki komunalnimi in drugimi odpadki. odstranjevanja odpadkov s ciljem (spodbujanje lo čenega zbiranja in zmanjšanja koli čin odlaganja odpadkov, urejanje biorazgradljivih odpadkov ob činskega odlagališ ča) - zapiranje obstoje čih odlagališ č, za katere je prilagajanje veljavnim 2. Odstranjevanje nelegalnih predpisom ekonomsko odlagališ č odpadkov in izvajanje neupravi čeno ali tehni čno težko ukrepov za prepre čevanje novih izvedljivo. nelegalnih odlagališ č. - rekonstrukcija in širitev obstoje čih odlagališ č, ki bodo obratovala do konca leta 2008. - izgradnja nove infrastrukture za obdelavo, predelavo in odstranjevanje odpadkov kot

Aquarius d.o.o. Ljubljana 126 OP za OPN Trebnje

regijskih centrov.

2. CILJ: Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki

- vzpostavitev mreže objektov in naprav t.i. centri za ravnanje z nevarnimi odpadki.

3. CILJ: Operativni program zbiranja komunalnih odpadkov - postavitev zbiralnic lo čenih frakcij na vsakih 500 preb. v strnjenih obmo čjih poselitve - vzpostavitev zbirnih centrov za zbiranje lo čenih frakcij praviloma v vsaki ob čini, na vsakem strnjenem obmo čju poselitve z ve č kot 8.000 preb. In v ve čjih poselitvenih aglomeracijah na vsakih 80.000 preb. - vzpostavitev zbiralnic nevarnih frakcij komunalnih odpadkov na vsakem obmo čju strnjene poselitve z ve č kot 25.000 preb. V ve čjih aglomeracijah na vsakih 60.000 preb. - vzpostavitev dopolnilnega sistema s premi čnimi zbiralnicami - vzpostavitev biološke predelave bioloških kuhinjskih odpadkov v hišnih kompostnikih, v malih komunalnih kompostarnah na obmo čjih poselitve z ve č kot 10 preb. Na ha in ve č kot 500 preb. Ter prevzemanje in zagotavljanje biološke predelave na gosteje poseljenih in ve čjih obmo čjih.

4. CILJ: Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki - lo čeno zbiranje in reciklaža gradbenih odpadkov v lokalnih centrih

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: U činkovito ravnanje z odpadki (spodbujanje lo čenega zbiranja in odlaganja odpadkov, urejanje ob činskega odlagališ ča.)

V osnutku OPN je navedeno, da bo ob čina urejala odlagališ če odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki. Spodbujala in izboljševala bo sisteme lo čenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže. Odstranjevala se bodo nelegalna odlagališ ča odpadkov in izvajali ukrepi za prepre čevanje novih nelegalnih odlagališ č. Predvidene usmeritve bodo trajno in neposredno vplivale na u činkovito ravnanje z odpadki, prav tako na zmanjšanje koli čine odloženih odpadkov. Ocenjujemo, da bo vpliv pozitiven – ocena A.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 127 OP za OPN Trebnje

Okoljski cilj 2: Odstranjevanje nelegalnih odlagališ č odpadkov in izvajanje ukrepov za prepre čevanje novih nelegalnih odlagališ č.

Po podatkih Registra divjih odlagališ č naj bi se na obmo čju ob čine nahajalo 178 divjih odlagališ č. OPN v strateškem delu predvideva sanacijo nelegalnih odlagališ č. Vpliv na okoljski cilj 2 je pozitiven – ocena A.

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena 1. U činkovito ravnanje z odpadki (spodbujanje Vpliv bo neposreden, A – vpliv bo pozitiven. lo čenega zbiranja in odlaganja odpadkov, kumulativen in trajen. urejanje ob činskega odlagališ ča) 2. Odstranjevanje nelegalnih odlagališ č Vpliv bo neposreden, in A – vpliv bo pozitiven. odpadkov in izvajanje ukrepov za prepre čevanje trajen. novih nelegalnih odlagališ č.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv (ocena A) na ravnanje z odpadki, saj bo ob čina urejala odlagališ če odpadkov Globoko in so časno sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki ter spodbujala in izboljševala sisteme lo čenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže ter odstranjevala nelegalna odlagališ ča odpadkov. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena za segment Ocena Ravnanje z odpadki A – vpliv bo pozitiven

5.4 OMILITVENI UKREPI

Omilitveni ukrepi niso potrebni.

5.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Podatki o koli čini zbranih in odloženih odpadkov so na voljo v letnih poro čilih komunalnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o, ki skrbi za odpadke v ob čini Trebnje.

Register črnih odlagališ č v ob čini je na voljo na spletni strani društva Ekologi brez meja, ki popis črnih odlagališ č organizira vsako pomlad ( zadnji popis april 2010).

Letno poro čilo o nastajanju in zbiranju ter predelavi/odstranjevanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za preteklo leto zbira Agencija republike Slovenije za okolje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 128 OP za OPN Trebnje

III.2 OHRANJANJE NARAVNIH VIROV

Aquarius d.o.o. Ljubljana 129 OP za OPN Trebnje

1. KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA

1.1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Zakon o kmetijskih zemljiš čih (uradno pre čiš čeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) • Zakon o kmetijstvu (zkme – 1, Ur. L. RS, št. 45/08) • Pravilnik o kriterijih za na črtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiš čih zunaj obmo čij naselij (Ur.l. RS, št. 110/2008) • Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 11/09) • Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur.l. RS, št. 84/05) • Navodilo o izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00) • Pravilnik pri izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) • Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljiš č in gozda (Ur.l. SRS, št. 6/1990, RS, št. 68/1996, 68/1996) • Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljiš č (Ur.l. RS, št. 122/08, 04/10) • Pravilnik o dolo čanju in vodenju bonitet kmetijskih zemljiš č (Uradni list RS, št. 47/08)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice za pripravo Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 350-171/2006/10, z dne 14.12.2009 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011 • Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Trebnje za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjero čnega plana Ob čine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 82/2004) • Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljiš ča. Julij 2009, dopolnitev februar 2010. Ljubljana, Urbi d.o.o.

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem 1. Površine najboljših in drugih zemljiš ča v ob čini (ha). živinoreje in vinogradništva in sadjarstva zaradi ohranjanja zna čilne kulturne krajine Dolenjske 2. Površine HMO in obmo čij trajnih nasadov. (prepre čevati zaraš čanje kmetijskih zemljiš č).

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: OPN na obseg kmetijskih zemljiš č ne bo imel negativnih vplivov oz. u činkov ali pa bodo ti pozitivni. OPN ne posega na HMO in trajne nasade.

B – vpliv je nebistven: OPN bo imel na kmetijska zemljiš ča nebistven vpliv. Zmanjšanje kmetijskih zemljiš č bo minimalno. OPN ne posega na HMO in trajne nasade.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Površine kmetijskih zemljiš č bodo zaradi OPN zmanjšane v ve čjem obsegu, posega se na HMO in trajen nasade. Vpliv se lahko omili z vzpostavitvijo nadomestnih kmetijskih zemljiš č.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 130 OP za OPN Trebnje

D – vpliv je bistven: OPN bo na kmetijska zemljiš ča bistveno vplival. Obseg kmetijskih površin bo v ve čjem obsegu zmanjšan, predvsem gre za zmanjšanje površin najboljših kmetijskih zemljiš č. Poseg na HMO in trajne nasade je ve čjega obsega. V ob čini ni na voljo nadomestnih kmetijskih zemljiš č.

E – vpliv je uni čujo č: OPN bo na kmetijska zemljiš ča vplival uni čujo če. Obseg izgubljenih, predvsem najboljših, kmetijskih zemljiš č je tako velik, da kmetijska proizvodnja ni ve č mogo ča (ve čina zemljiš č kmetijskih gospodarstev je uni čena, nadomestnih kmetijskih zemljiš č ni na voljo). Poseg na HMO in trajne nasade je za njih uni čujo č.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov OPN na kmetijska zemljiš ča ni možno.

1.2 OBSTOJE ČE STANJE

Tipi prsti in njena kakovost

Zaradi izredne litološke pestrosti, hkrati pa različnih tipov reliefa in razli čnih talnih vodnih razmer, je v ob čini Trebnje prisotnih veliko tipov prsti. Prevladujejo rjave pokarbonatne prsti, veliko je tudi rendzin, sledijo evtri čne rjave prsti na laporju in flišu. Kjer potoki poplavljajo (Mirnska dolina) so tudi oglejene prsti.

Na obravnavanem obmo čju se tako pojavljajo naslednji tipi prsti: 1. rendzina: nastaja na karbonatni mati čni osnovi in spada med humusno akumulativne prsti. Nahaja se na še čvrsti, neprepereli kamnini apnencu, pa tudi na dolomitu, ko so te kamnine že razpadle. Pojavlja se: zahodni del ob čine, JZ od Dobrni ča, ve čji del KS Trebelno, ob zgornjem toku reke Mirne, ob Radulji, širok pas ob desnem bregu Laknice in skoraj vse do Mirne. V ob čini Trebnje prevladuje sprsteninasta rendzina. Ve činoma obmo čja rendzine preraš ča gozd, ponekod pa so tudi travniki in njive. 2. evtri čna rjava prst : spada med kambi čne prsti. Evtri čne rjave prsti prevladujejo v pore čju reke Mirne do kraja Mirna, severno od Straže pri Šentrupertu v povodju Globaš čice in tudi ob potoku Laknica (na levi strani njenega pore čja),v manjšem obsegu pa se ta tip prsti nahaja tudi na skrajnem južnem in velikem zahodnem delu krajevne skupnosti Trebelno, severnem delu krajevne skupnosti Svetinja in zahodnem delu krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas. Ve čina tega tipa prsti je nastala na klasti čnih kamninah, na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah. Prsti imajo dobre kemi čne lastnosti, zato so dobre za obdelavo. 3. distri čna rjava prst : distri čne rjave prsti imenujemo tudi kisle rjave prsti ali distri čni kambisoli. Nastale so na razli čnih nekarbonatnih kamninah, ki so revne z bazami Distri čne rjave prsti na kvartarnih glinah in ilovicah se nahajajo SZ od Trebnjega (okolica Medvedjega sela in Pekla), ponekod v Vejarski kotanji, okolica Brezovice pri Mirni, okolica Jezera in Lukovka, SV od Mirne in na južnem delu Mirnske doline od Vol čjih Njiv do Ostrožnika. Manjša površina je tudi v okolici Hrastovice. Ta tip prsti je psevdooglejen. Distri čna rjava prst na permo-karbonskih skrilavcih in peš čenjakih se nahaja: ve čji del Šentrupertskega gri čevja, širša okolica Gradiš ča pri Trebnjem, vzpeti svet od Žapuž pri Mirnido Debenca z okolico, obmo čje med potokoma Gomilš čica in Lanšpreš čica, oklica Čateža pri Trebnjem in okolica Petelinjeka. 4. rjava pokarbonatna prst : nastala je na čistih apnencih in dolomitih, iznetopnega ostanka preperevanja teh kamnin. Razširjene so na jugozahodnem delu ob čine, širša okolica Velikega Gabra, od Medvedjeka do Ra čjega sela, okolica Jezera, okolica Roženpelja, okolica Medvedjega sela pri Trebnjem,okolica Homa pri Šentrupertu. Kjer je površje bolj položno so tudi kmetijsko pomembne, druga če pa na teh prsteh prevladuje gozd. Kakovost prsti v okolici naselji se je zaradi dolgoletnega obdelovanja mo čno poslabšala. 5. izprana prst : pri tem tipu prsti se z njenim staranjem iz zgornjih horizontov prenašajo (izpirajo) snovi v spodnje dele profila. Taka prst vsebuje malo hranljivih snovi. Nahaja se le v zahodnem delu ob čine: v krajevni skupnosti Šentlovrenc severno od Temenice,širše obmo čje od Velike Loke do Ob čin, južno od Roženpelja, okoli Orlake, okolica Iglenka in Štefana pri Trebnjem. 6. obre čna evtri čna prst : nahaja se ob ve čini vodnih tokov, v nekoliko ve čjem obsegu pa: ob Bistrici pred Šentrupertom, ob Temenici pri Ponikvah, ob potokih Laknici, Cedilnici, Radulji in Mirni ter

Aquarius d.o.o. Ljubljana 131 OP za OPN Trebnje

ve čini njenih pritokov. Ta tip prsti se razvije iz prodiš č in drobno zrnatih usedlin vzdolž vodnih tokov. Za četni horizont vsebuje malo organskih snovi. Gladina talne vode je blizu površja. Na obre čnih prsteh se lahko razraš čajo vrbiš ča, ponekod pa so na njih tudi travniki. 7. psevdoglej : nastane zaradi za časnega zastajanja padavinske vode, ki ne more takoj odte či, ker je v profilu slabo propusten horizont. Pobo čni psevdoglej: od Bistrice pri Mokronogu do Hrastnega, ravninski psevdoglej: od Škrljevega do Slovenske vasi 8. hipoglej : pri hipogleju oglejevanje poteka pod vplivom talne vode. Nahaja se na obmo čju Vejarske kotanje, vzhodno od Mirne ob potoku Bistrica, širše nižinsko obmo čje med Puš čavo in Hrastovico, ozek pas ob celotni Temenici. 9. amfiglej : pri amfiglejih oglejevanje povzro čata površinska poplavna in talna voda. V ob čini se amfiglej pojavlja v širši okolici Rakovnika pri Šentrupertu in ob potokih Lanšpreš čici, Gomilš čici in Zabrš čici.

Biotehniška fakulteta v Ljubljani je leta 2006 izdelala digitalno karto talnega števila za celotno ozemlje Slovenije iz obstoje če baze podatkov pedološke karte Slovenije. Talne lastnosti so ocenili s pomo čjo ocenjevalnih lestvic. To čke v lestvicah predstavljajo v odstotkih izražene stopnje rodovitnosti tal. To čke dobimo na osnovi ocene meril rodovitnosti tal, med katere uvrš čamo: a) pri ocenjevanju njivskih zemljiš č: • geološki substrat • teksturo tal • razvojna stopnja tal b) pri ocenjevanju travniških zemljiš č: • tekstura tal • razvojna stopnja tal • vodne razmere • klima

Vrednosti ocen se gibljejo od 7 do 100 to čk za njivska zemljiš ča in 7 do 88 to čk za travniška, pri čemer je s 100 oziroma 88 to čkami ocenjeno njivsko oziroma travniško zemljiš če z najve čjo rodovitnostjo. Detajlno talno število je razdeljeno v pet kategorij glede na rodovitnost oz. pridelovalni potencial zemljiš č. V ob čini Trebnje im kar 48,01 % površja velik pridelovalni potencial, 34,29 % površja srednji, ostalo površje pa ima majhen pridelovalni potencial. Zelo majhen delež površja ob čine pripada zemljiš čem z zelo velikim pridelovalnim potencialom (1,40 %) (spodnja tabela in slika). Tla katerih talni pridelovalni potencial dosega samo 39 to čk so le pogojno primerna za kmetijsko rabo. Tla z ve č kot 58 to čkami, pa bi morala pridobiti status varovanih kmetijskih zemljiš č. Tabela 26: Pridelovalni potencial zemljiš č (glede na talno število) (vir: Biotehniška fakulteta, 2006) Pridelovalni % potencial površja ob čine zelo majhen 2,66 majhen 13,64 srednji 34,29 velik 48,01 zelo velik 1,40

Aquarius d.o.o. Ljubljana 132 OP za OPN Trebnje

Slika 26: Karta talnega števila na obmo čju ob čine Trebnje (vir: Biotehniška fakulteta, 2006) Raba kmetijskih zemljiš č

Poljedelstvo se je na obravnavanem obmo čju za čelo že v mlajši kameni dobi. V srednjem veku je postalo temelj gospodarske dejavnosti. Nove obdelovalne površine so pridobivali s kr čenjem gozda. Mnoge površine so se ob preseljevanju ljudstev spet zarasle. Ob ponovni kolonizaciji v zgodnjem srednjem veku je sledilo ponovno kr čenje gozdov, predvsem v nižinskih predelih, za tem pa se je z višinsko kolonizacijo od 13.-15. stoletja za čel poseg v višje, bolj odro čne in za obdelovanje manj primerne lege. S temi posegi je skozi stoletja nastala pokrajina z raznolikim in bogatim mozaikom kulturnih površin: v najbolj strmih, predvsem v osojnih legah, je ostal gozd, v ravninskih, položnejših prisojnih legaj pa so nastala polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi.

Ob čina ima reliefno zelo razgibano površje, kar vpliva tudi na rabo zemljiš č. Povpre čna nadmorska višina je 347 m, povpre čni naklon pa znaša 11,5 %. Gri čevja z nadmorskimi višinami 300-400 m zavzemajo 50 % ob čine. Kmetijska zemljiš ča so večinoma na tipi čnem kraškem obmo čju, za katerega je zna čilna kamnitost (velika nagnjenost zemljiš č, vrta če, plitva tla), zato je obmo čje za intenzivno kmetijsko obdelavo z mehanizacijo dokaj neprimerno.

Ob tem reliefno razgibanem terenu je le malo obmo čij, ki so ravninska, še ta pa so ve činoma zamo čvirjena (dolina reke Temenice in Mirne), tako da je res rodovitno ravninsko obmo čje le Dobrniška kotlina. Izrazito najve čji delež dejanske rabe prostora tako zavzema gozd (55,34 %), sledijo mu trajni travniki (29,91 %) ter njive ali vrtovi (10,01 %) (naslednja tabela). V strukturi kmetijskih zemljiš č glede na dejansko rabo tal (MKGP) (7.641,04 ha) predstavljajo trajni travniki 64 % površin in njivske površine 26 %. Ve čina trajnih travnikih je na površinah neugodnih za kmetijsko pridelavo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 133 OP za OPN Trebnje

Tabela 27: Dejanska raba prostora (vir: MKGP, 23.04.2009) RABA (id.) ha % površine gozd (2000) 10.863,67 55,34 trajni travnik (1300) 4.890,97 24,91 njiva ali vrt (1100) 1.965,92 10,01 pozidano in sorodno zemljiš če (3000) 1.108,75 5,65 intenzivni sadovnjak (1221) 170,86 0,87 vinograd (1211) 158,91 0,81 drevesa in grmi čevje (1500) 155,30 0,79 ekstenzivni sadovnjak (1222) 137,93 0,70 kmetijsko zemljiš če v zaraš čanju (1410) 112,19 0,57 ostali trajni nasadi (1240) 24,90 0,13 voda (7000) 17,73 0,09 neobdelano kmetijsko zemljiš če (1600) 11,10 0,06 kmetijsko zemljiš če poraslo z gozdnim drevjem (1800) 11,10 0,06 trajne rastline na njivskih površinah (1180) 0,86 0,00 ostalo zamo čvirjeno zemljiš če (4220) 0,53 0,00 rastlinjak (1190) 0,29 0,00 plantaža gozdnega drevja (1420) 0,18 0,00

Slika 27: Dejanska raba na obmo čju ob čine Trebnje Najboljša kmetijska zemljiš ča so opredeljena v Zakonu o kmetijskih zemljiš čih (Ur.l. RS, št. 59/96, 67/02, 36/03, 55/03-pre čiš čeno besedilo) in sicer je razmejitev opredeljena glede na naravne lastnosti (najširša možna uporaba za gojenje pri nas uspevajočih rastlin) ter glede na lego, obliko in velikost parcel (komasacije). Prikazana so v namenski rabi prostora. Najboljša kmetijska zemljiš ča zavzemajo po podatkih o namenski rabi prostora (Prostorski plan ob čine Trebnje) 4.978,16 ha površine ob čine Trebnje, kar predstavlja ve čino (65,15 %) kmetijskih zemljiš č. Na najboljših kmetijskih zemljiš čih je

Aquarius d.o.o. Ljubljana 134 OP za OPN Trebnje gradnja objektov dopustna v primeru, da ni mogo če uporabiti zemljiš č, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

Slika 28: Namenska raba prostora (vir: Prostorski plan ob čine Trebnje) Ve čini kmetij je kmetovanje dopolnilna dejavnost ali del tradicionalnega na čina življenja na podeželju. Zato ima kmetovanje v ob čini funkcijo ohranjanja kulturnega izgleda krajine (prepre čevanje zaraš čanja). Proces ogozdovanja in ozelenjevanja kmetijskih zemljiš č je pospešen po drugi svetovni vojni. Najbolj intenziven pa je od leta 1980 dalje. Na zaraš čanje kmetijskih zemljiš č vpliva depopulacija, staranje prebivalstva in upadanje števila kme čkega prebivalstva oziroma poklicno prestrukturiranje. Proces ogozdovanja in ozelenjevanja je najbolj intenziven v regijah Suha krajina in Raduljsko hribovje.

Agrarne operacije zemljiš č Poleg razdrobljene posestne strukture so za ve čino obmo čij v ob čini Trebnje zna čilna predvsem kraška tla. Za intenzivno kmetijsko obdelavo z mehanizacijo so kraška obmo čja zelo neprimerna. Prvi ukrep za izboljšanje zemljiš č je odstranjevanje kamenja in poravnava terena. Prvi program za agromelioracije je bil odobren in izveden leta 1975/1976 v velikosti 50 ha na obmo čju Sela Šumberk. Najve č agromelioracijskih programov je bilo odobrenih in izvedenih med leti 1980 in 1990, nekaj pa tudi po letu 1990, skupno pa so agromelioracije zajele preko 4500 ha.

Hidromelioracije Na obmo čju reke Mirne, Temenice in nekaterih potokov (Jeseniš čica, Rakovniški potok, Bistrica, Mokronoški potok, Glinš čica, Vejer, Zabrš čica…) je velik del zemljiš č zamo čvirjen. Prva hidromelioracije je bila izvedena na površinah Doba in obmo čja Vol čjih njiv. Med leti 1985-1990 sta bila realizirana programa hidromelioracij Jeseniš čica in Rakovniško polje (osuševalni sistem Slovenska vas). Po letu 1990 se hidromelioracije niso ve č izvajale. V letih 1987/88 je bil izdelan idejni

Aquarius d.o.o. Ljubljana 135 OP za OPN Trebnje projekt za del hidromelioracijskega sistema Mirna, vendar projekt ni bil realiziran. Tako se sedaj vzhodno od naselja Mirna, na desnem bregu reke Mirne, nahajata dva osuševalna sistema: melioracijsko obmo čje Dob, Slovenska vas in melioracijsko obmo čje Vol čje njive (spodnja slika). Obmo čje osuševalnega sistema na levem bregu Mirne sodi v sosednjo ob čino. Glede na podatke dejanske rabe prostora ve čino melioracijskega obmo čja Vol čje njive poraš čajo trajni travniki, medtem ko je melioracijsko obmo čje Dob, Slovenska vas obdelano (njive).

Slika 29: Osuševalna sistema v občini Trebnje (vir: MKGP, 2010) Komasacije Vse komasacije v ob čini Trebnje so bile izvedene izklju čno na zemljiš čih, kjer so bile že izvedene hidromelioracije. Velko pa je bilo v preteklosti primerov, da so kmetje med seboj zamenjali parcele, zemljiškoknjižnih postopkov pa niso uredili.

Kmetijska gospodarstva Okoli 15% prebivalstva v ob čini je kme čkega. Po podatkih grafi čnih enot rabe zemljiš č kmetijskih gospodarstev – GERK-i (MKGP, april 2009) ima v ob čini Trebnje zemljiš ča 1246 kmetijskih gospodarstev, za 392 parcel pa ni bilo opredeljeno lastništvo. Zanje je zna čilna majhna površina obdelovalnih zemljiš č in mo čna razdrobljenost posestne strukture. Okoli 60% kmetijskih gospodarstev obdeluje do 5,0 ha kmetijskih zemljiš č, nad 5,0 ha pa okoli 40% kmetijskih gospodarstev.

Delež kme čkega prebivalstva v ob čini je relativno majhen, vendar ve čina prebivalcev živi na ruralnih predelih ob čine.

Kmetijska proizvodnja Ve čji delež kmetijske proizvodnje temelji na živinoreji, kar je pogojeno z naravnimi razmerami. Kar 95% kmetijskih zemljiš č sodi med obmo čja z omejenimi možnostmi za kmetijsko rabo.

Podatek, da je skoraj 70 % njivskih površin namenjenih pridelavi krme za živino, pa potrjuje, kako velik delež v kmetijstvu ima živinoreja. Prevladujoča kmetijska dejavnost je tako govedoreja, osnovno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 136 OP za OPN Trebnje in vodilno dejavnost le te pa prireja mleka oz. reja krav. Ob živinoreji se v manjši meri pojavljajo še praši čereja, konjereja in reja drobnice. Med ostalimi vrstami živali na številnih kmetijah redijo perutnino za samooskrbo, podobno pa je tudi s konjerejo. Ob živinoreji pa ve čji delež pridelane vrednosti predstavlja rastlinska pridelava, predvsem poljedelstvo in zelenjadarstvo. Med poljš činami prevladuje koruza ter pšenica in je čmen. Obmo čje ob čine Trebnje ima tudi ugodno klimo za gojenje toplotno zahtevnih rastlin, kot so plodovke in druge zelenjadnice. Na obmo čju ob čine je precej sadovnjakov, saj ima sadjarstvo v ob čini bogato tradicijo. Ve čji sadovnjaki so na Ponikvah, v Rodinah, nekaj pa jih je tudi ob vinogradih na Stanu, v Gradiš ču, Stari gori in na Medvedjeku. Ve čina nasadov je ekstenzivnih. Pri pridelavi sadja prevladuje pridelava jabolk. V ob čini se tudi pove čuje velikost površin zasajenih z jagodami, te površine pa se še pove čujejo. Nasadi jagod so na manjših kmetijah v okolici Trebnjega, Dobrni ču in Ponikvah. Obmo čje ob čine Trebnje je s svojim gri čevnatim reliefom in strukturo tal primerno tudi za gojenje nekaterih sort grozdja. To vino je namenjeno samooskrbi in ni namenjeno prodaji na trgu.

Osnovni pogoj za dobro kmetijsko pridelavo je ustrezna posestna struktura, velikost posestva naj bi bilo vsaj 10 ha. Takih kmetij pa je v ob čini le okoli 11 %. Tako imajo kmetije v ob čini le dve možnosti v prihodnje ali pove čati intenzivnost proizvodnje ali pa uvajanje sonaravnih oblik kmetovanja (pridobivanje državnih sredstev) in povezovanje pridelave s predelavo (sušenje sadja, predelava sadja v sokove, marmelade itd.).

1.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 28: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Program razvoja podeželja RS Cilji OPN Slovenije za obdobje 2007 – 2013 1. Izkoriš čanje prostorskega 1. Izboljšanje konkuren čnosti 1. Spodbujanje kmetijske dejavnosti potenciala podeželja za razvoj kmetijstva, živilstva in gozdarstva. predvsem živinoreje in raznolikih gospodarskih vinogradništva in sadjarstva zaradi dejavnosti na podeželju. 2. Izboljšanje okolja in podeželja. ohranjanja zna čilne kulturno krajino 2. Dopolnjevanje funkcij mesta in Dolenjske (prepre čevati zaraš čanje podeželja z razvojem 3. Kakovost življenja na podeželju kmetijskih zemljiš č). dopolnjujo čih dejavnosti. in gospodarska diverzifikacija 3. Ohranjanje pridelovalnega podeželja. potenciala tal za kmetijsko rabo. 4. Zagotavljanje povezanosti 4. Izvajanje pristopa LEADER. urbanih naselij in njihovih zaledij z u činkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem živinoreje in vinogradništva in sadjarstva zaradi ohranjanja zna čilne kulturno krajino Dolenjske (prepre čevati zaraš čanje kmetijskih zemljiš č).

V juliju 2009 je bil izdelan Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljiš ča (Urbi d.o.o., Ljubljana). Iz elaborata je razvidno, da se posegi na črtujejo na 350 ha najboljših kmetijskih zemljiš č. Elaborat je bil v februarju 2010 dopolnjen. Na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora so bili nekateri posegi iz OPN izlo čeni ali zmanjšani. V dopolnjenem osnutku OPN Ob čine Trebnje so na kmetijskih zemljiš čih planirane naslednje površine in obmo čja: • 257,79 ha je novih planiranih stavbnih zemljiš č, od tega na površinah K1 je 199,09 ha in 58,70 ha na K2,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 137 OP za OPN Trebnje

• 3 ha je grafi čno korigiranje obstoje čih cest in ostale infrastrukture, od tega na površinah K1 je 0,55 ha in 2,45 ha na K2, • 46,28ha je vrisov stavbnih zemljiš č obstoje čim stavbam, ki imajo gradbeno dovoljenje (ažuriranje stanja) na površinah K1 je 33,38 ha in 12,90 ha na površinah K2, • 55,43 ha je vrisov obstoje čih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajo čim funkcionalnim zemljiš čem zaradi spremenjene zakonodaje (ob morebitnem poseganju v objekt bodo ti objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno dovoljenje), od tega 5,35 ha na K1 in 58,70 ha na K2, • po kmetijskih zemljiš čih po potekala tudi na novo predvidena infrastruktura.

Glede na dejansko rabo tal tangirajo obmo čja nove namenske rabe od kmetijskih zemljiš č ve činoma trajne travnike (62,95 %) ter njive in vrtove (34,75 %) (spodnja tabela). Tabela 29: Izgubljene površine kmetijskih zemljiš č glede na dejansko rabo (vir: MKGP, 2010) Vrsta dejanske rabe Izgubljena Delež v izgubljeni površina površini (ha) (%) 1190 rastlinjak 0,02 0,01 1240 ostali trajni nasadi 0,05 0,02 1221 intenzivni sadovnjak 0,10 0,04 1211 vinograd 0,47 0,20 1222 ekstenzivni sadovnjak 1,25 0,54 1600 neobdelano kmetijsko zemljiš če 1,49 0,64 1410 kmetijsko zemljiš če v zaraš čanju 1,97 0,85 1100 njive in vrtovi 80,41 34,75 1300 trajni travnik 145,67 62,95 SKUPAJ 231,42 100,00

Ve čina kmetijskih zemljiš ča na katerih so predvidene spremembe namenske rabe ima velik proizvodni potencial. Glede na Zakon o kmetijskih zemljiš čih (uradno pre čiš čeno besedilo (ZKZ- UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) poseg ni sprejemljiv na trajno varovanih kmetijskih zemljiš čih. Izjemoma je poseg sprejemljiv v primeru, da se izdela elaborat kmetijskih zemljiš č iz katerega je razvidno, da se poseg na črtuje na kmetijskih zemljiš čih nižjih bonitet (glede na talno število). Obmo čja spremembe namenske rabe ne posegajo na HMO obmo čja.

OPN bo na kmetijska zemljiš ča vplival nebistveno zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena 1. Vzpodbujanje razvoja gospodarskih Vpliv bo neposreden, in trajen. C– nebistven vpliv zaradi dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in izvedbe omilitvenih gozdarstvom omogo čajo ohranjanje ukrepov poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privla čnosti naravne in kulturne krajine.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kmetijska zemljiš ča zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj ob čina predvideva kar 257,79 ha novih planiranih stavbnih zemljiš č ve činoma na najboljših kmetijskih zemljiš čih. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 138 OP za OPN Trebnje

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 1.4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena Kmetijska zemljiš ča C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

1.4 OMILITVENI UKREPI

• Obmo čja spremembe namenske rabe, ki tangirajo trajno varovana kmetijska zemljiš ča višjih bonitet (glede na talno število) in do katerih se je MKGP opredelilo kot nesprejemljiva (smernice št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011), naj se iz dopolnjenega osnutka OPN izlo čijo oz. naj se v nadaljnjih fazah izvede ponovno usklajevanje z MKGP. Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o stanju trajno varovanih kmetijskih zemljiš čih

Po Zakonu o kmetijskih zemljiš čih (uradno pre čiš čeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) bo MKGP, ko bo ob čina sprejela Sklep o za četku priprave spremembe prostorskega akta, naro čilo izdelavo strokovnih podlag za pripravo predloga trajno varovanih kmetijskih zemljiš č in ostalih kmetijskih zemljiš č.

Obmo čja trajno varovanih kmetijskih zemljiš č se ne bodo smela spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta lokalne skupnosti. Pred iztekom tega roka iz se na njih lahko na črtujejo: • objekti cestne infrastrukture lokalnega pomena, nujno potrebni zaradi navezave na cestno infrastrukturo državnega pomena; • preselitve kmetijskih gospodarstev delno ali v celoti, ki so povezane z na črtovanjem cestne infrastrukture državnega pomena; • objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve, nujno potrebne zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda, in objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve lokalnega pomena, nujno potrebne zaradi prostorskih ureditev državnega pomena.

Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljiš ču, zaradi česar se to zemljiš če ne bo ve č uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora pla čati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljiš ča.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 139 OP za OPN Trebnje

2. GOZD

2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Pravilnik o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 104/09) • Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10) • Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/00, 56/06,114/09) • Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice, Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-10/09, z dne 25.09.2009 • Smernice za na črtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 24.08.2009 • Dopolnjene smernice za na črtovane prostorske ureditve v postopku priprave ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 25.09.2009 • Smernice za na črtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega na črta ob čine Trebnje, OE Novo Mesto, št. 281-16/2007, z dne 14.03.2007 • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) • internetna stran: http://www.zgs.gov.si/ • Pojasnila in utemeljitve planerja na predlagane spremembe namenske rabe površin iz osnutka OPN ob čine Trebnje na podlagi dopolnjenih smernic zavoda za gozdove, dne 25.9.2009.

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Prisotnost gozdov z biotsko pestrostjo. V OPN ni cilja, ki bi se nanašal na gozdna zemljiš ča zato predlagamo spodaj navede cilj:

1. Gospodarska, rekreacijsko ali druga raba gozdov, ki 2. Prisotnost sklenjenih gozdnih kompleksov. ne ogroža gozdnih ekosistemov. 3. Prisotnost varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov.

Metodologija vrednotena vplivov plana:

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Na gozdne površine se ne bo posegalo oz. obmo čje urejanja bo imelo na gozd predvsem pozitiven vpliv.

B – vpliv je nebistven: obmo čje urejanja bo na gozd imelo nebistven vpliv. Posegalo se bo v gozdni rob, tako da se bo ohranjala biotska pestrost gozdov ter sklenjenost gozdnih kompleksov. V varovalni gozd in gozdne rezervate se ne bo posegalo.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov : obmo čje urejanja bo imelo velik vpliv na gozd. Posegi so predvideni v gozdovih z biotsko pestrostjo in znotraj sklenjenih gozdnih kompleksov. Prav tako se bo posegalo v varovalne gozdove in gozdne rezervate. Vplive se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov zmanjša.

D – vpliv je bistven: obmo čje urejanja bo imelo bistven vpliv. Uni čena bo ve čja sklenjena površina gozda, zaradi česar bo ogrožena biotska pestrost gozda ter fregmentirani sklenjeni gozdni kompleksi. Poseg bo tudi negativno vplival na funkcije gozdov, zaradi katerih so bili gozdovi razglašeni za varovalne gozdove in gozdne rezervate.

E – vpliv je uni čujo č: obmo čje urejanja bo na gozd imelo uni čujo č vpliv. Uni čen bo velik del gozdne površine, biotska pestrost gozda bo zmanjšana. Poseg bo uni čujo če vplival na funkcijo gozdov, zaradi

Aquarius d.o.o. Ljubljana 140 OP za OPN Trebnje katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd ali gozdni rezervat. Negativnega vpliva ni možno omiliti z omilitvenimi ukrepi.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov plana na gozd ni možno.

2.2 OBSTOJE ČE STANJE

Glede na podatke o dejanski rabi tal (MKGP, april 2009) zavzema gozd najve čji del površine ob čine Trebnje in sicer 10.863,67 ha oz. 55,34 % (spodnja slika).

Slika 30: Obmo čja gozdov v ob čini Trebnje (vir: obstoje či plan ob čine Trebnje) Prevladujejo rastiš ča podgorskih bukovih gozdov s 76 % gozdne površine. 23 % je bukovih gozdov na kislih mati čnih podlagah in 1 % termofilnih gozdov na ekstremnih rastiš čih. Glede na drevesno sestavo je 78 % ohranjenih gozdov, ostalim pa so močneje primešane rastiš ču tuje drevesne vrste (tudi smreka). Lesna zaloga znaša 271,6 m 3/ha in letni prirastek 9,01 m3/ha. Velika akumulacija lesne mase zagotavlja dolgoro čno krepitev potenciala gozdov.

Z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10) je v ob čini Trebnje razglašenih 3,57 ha varovalnih gozdov. Gozdnih rezervatov v ob čini ni.

Gozdne funkcije Gozdovi ob naselju Mirna imajo na prvi stopnji poudarjenosti socialne funkcije, gozdovi v okolici peskokopov na Irsovcu pa imajo na prvi stopnji poudarjenosti higiensko – zdravstveno funkcijo.

2.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 141 OP za OPN Trebnje

Tabela 30: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Izkoriš čanje prostorskega 1. Spremljanje stanja gozdnih V OPN ni cilja, ki bi se nanašal na potenciala podeželja za razvoj ekosistemov: - zagotavljanje gozdna zemljiš ča zato predlagamo raznolikih gospodarskih trajnostnega, sonaravnega in spodaj navede cilj: dejavnosti na podeželju. ve čnamenskega gospodarjenja z gozdovi v skladu s Programom 1. Gospodarska, rekreacijsko ali 2. Spodbujanje rabe obnovljivih razvoja gozdov. druga raba gozdov, ki ne ogroža virov, kjer je to prostorsko gozdnih ekosistemov. sprejemljivo.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Gospodarska, rekreacijsko ali druga raba gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov.

Obmo čja nove namenske rabe (prevladuje Av, SS, LN in Z namenska raba) in predvidena infrastruktura (vodovod, RTP, daljnovodi, plinovod, kanalizacija in ceste) tangirajo cca 141,24 ha gozdnih površin (glede na veljavni plan). Izgubljene gozdne površine predstavljajo le cca 1,4 % obstoje čih gozdnih površin v ob čini Trebnje.

Na obmo čjih, kjer je na črtovana sprememba gozdnega zemljiš ča v stavbno zemljiš če in obmo čja za izkoriš čanje mineralnih surovin, bo gozdni ekosistem trajno uni čen. Prav tako bo trajno uni čen ob na črtovanju nove prometne infrastrukture in daljnovodov. Predvidene obmo čja nove namenske rabe in infrastrukture tangirajo tudi sklenjene gozdne komplekse ter se stem ogrozilo biotsko pestrost gozda ter pove čalo njegovo fragmentacijo. V varovalne gozdove se ne bo posegalo, gozdnih rezervatov v ob čini Trebnje ni.

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe OPN na gozdne površine zaradi velike gozdnatosti ob čine in predvidenih omilitvenih ukrepov nebistven – ocena C.

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena Vpliv bo neposreden in trajen. C – nebistven vpliv 1. Gospodarska, rekreacijsko ali druga raba zaradi izvedbe gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov. omilitvenih ukrepov

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN ne predstavljajo kumulativnega vpliva na gozdna zemljiš ča, saj ne predvidevajo ve čjega števila sprememb namenske rabe znotraj istih strjenih gozdnih kompleksov, gozdovih s funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti ali na varovalnih gozdovih oz. gozdnih rezervatih. Prav tako ne pri čakujemo sinergijskih vplivov.

Skupna ocena za segment Ocena Gozd C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

2.4 OMILITVENI UKREPI

• Na obmo čju pridobivanja mineralnih surovin bo gozdni rob uni čen. Z izkoriš čanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). Potrebno je izdelati projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in

Aquarius d.o.o. Ljubljana 142 OP za OPN Trebnje

rekultivacije mora biti rokovno zavezujo č ter mora podrobno dolo čati na čin pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano na čelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriš čenih površin. Zaradi osnovanja kamnolomov, peskokopov in gramoznic ni dovoljeno posegati v gozd izven samega obmo čja izkoriš čanja (se čnja zaradi gradbenih dovozov, gradnja pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.

• Pri spremembi gozdnega zemljiš ča v stavbno zemljiš če, kot jo dolo ča ob činski prostorski na črt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja ob činskega podrobnega na črta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.

• Na obmo čju severno od naselja Studenec na zahodni strani Trebnjega, naj se gozdne površine ohrani kot koridor ob cesti.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Kr čitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni ozna čitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B, Ur. l. RS, št. 110/2007). Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih.

Spremljanje stanja gozdov izvaja Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto.

3. MINERALNE SUROVINE

3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 - ZRud, 46/04 – ZRud-A, 98/04 – ZRud-UPB1, 68/08 - ZRud - B)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice za na črtovanje prostorske ureditve: Osnutek Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 350-2/2009-325, z dne 07.10.2009 • Smernice in strokovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda ob čine Trebnje. Geološki zavod Slovenije. Št. 350-1/2007-148 z dne 26.02.2006

Aquarius d.o.o. Ljubljana 143 OP za OPN Trebnje

• Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, Splošni na črt, Geološki zavod Slovenije, april 2009 • Pobuda za pripravo strategije prostorskega razvoja Ob čine Trebnje. 14.06.2006. Šentjernej, P-D Kremen d.o.o.

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Obseg novih obmo čij namenjenih izkoriš čanju 1. Usmerjanje raziskovanje naravnih virov na obmo čja nahajališ č mineralnih surovin ob upošte vanju vseh mineralnih surovin. okoljevarstvenih predpisov.

Predlagamo naslednji cilj: 2. Optimizacija izkoriš čanja mineralnih surovin v 2. Sanacija črnih in opuš čenih kopov. smislu trajnostne rabe in upoštevanje nosilne zmogljivosti okolja ter sanacija opuš čenih kopov.

Metodologija vrednotena vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: z OPN ni predvidenih novih kopov.

B – vpliv je nebistven: Raba mineralnih surovin bo trajnostna, v okviru nosilnih zmogljivosti okolja, predvidena je postopna (srednjero čna) sanacija degradiranih obmo čij. Novi kopi se ne bodo umeš čali na obmo čja nacionalnih prepoznavnosti.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Eksploatacija rudnin in mineralnih surovin bo obsežna, na meji nosilnih zmogljivosti okolja. Sanacija se izvaja postopoma, dolgoro čno.

D – vpliv je bistven: Eksploatacija mineralnih surovin bo zelo obsežna in bo bistveno presegala nosilne zmogljivosti okolja. Sanacija je delna, dolgoro čna. Odpiranje novih kopov znotraj gozdnih površin.

E – vpliv je uničujo č: Eksploatacija mineralnih surovin bo zelo obsežna in bo bistveno presegala nosilne zmogljivosti okolja. Sanacija ni predvidena.

X – ugotavljanje vpliva ni možno

3.2 OBSTOJE ČE STANJE

Rudarstvo ni bilo v ob čini Trebnje nikoli mo čno razvito, je pa bilo kar nekaj manjših kopov. V preteklosti so tu kopali: železovo rudo na Velikem Cirniku, manganovo rudo blizu Brezovice na Mirni, cinkovo rudo pri Cerovcu pri Trebelnem, ter svin čevo rudo pri Mokronogu. Glinene usedline v dnu Mirnsko - Mokronoške doline in Vejarske kotanje so omogo čale delovanje opekarn v Prelesju in na Hudejah. V preteklosti je bil v Gorenji vasi pri Mirni tudi dnevni kop lignita.

Na obmo čju ob čine Trebnje sta dva pridobivalna prostora, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriš čanje mineralnih surovin (spodnja tabela). Predvsem gre za kope dolomita in apnenca, ob čina pa je najbolj znana po zalogah roženca, ekonomsko najpomembnejšem slovenskem nahajališ ču te mineralne surovine. Leta 1958 je za čel obratovati rudnik kvarcita – kremenove rude (roženec) Jersovec, predvsem zaradi interesa nemškega podjetja Didier. Kvarcit se uporablja za izdelavo ognjevarne silika opeke, ki se uporablja za zidanje visokih peči v železarnah, steklarskih pe či in za proizvodnjo koksa. Letna proizvodnja znaša 3000 do 22000 ton. Leta 2001 so investirali v novo linijo drobljenja, sejanja in pakiranja kvarcita, ki je ra čunalniško vodena. Ve čina prodaje je na slovenskem trgu, ostalo pa v Nem čiji in na Češkem. Pove čuje so tudi trgovanje s Hrvaško.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 144 OP za OPN Trebnje

Tabela 31: Obmo čja s podeljeno rudarsko pravico (pridobivalni prostor) Nahajališ če Koncesionar Surovina Doba trajanja koncesije 1 Jersovec II Kremen d.o.o. Novo Mesto roženec 20 let (do 10.12.2021) Tehni čni 2 Vrhpe č CGP d.d. Novo Mesto kamen - 20 let (do 10.12.2021) apnenec

Ostali kopi (predvsem peskokopi) v ob čini so nelegalni. Potrebni so sanacije ali so deloma že samosanirani. Ti površinski kopi so nevarni za okolico, saj so geološke in druge danosti neugodne nadaljnjo izkoriš čanje.

3.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli.

Tabela 21: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Slovenije Cilji OPN 1. Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami. 1. Usmerjanje raziskovanje naravnih virov na obmo čja nahajališ č mineralnih surovin ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov. Predlagamo naslednji cilj: (za strateški del OPN) 2. Optimizacija izkoriš čanja mineralnih surovin v smislu trajnostne rabe in upoštevanje nosilne zmogljivosti okolja ter sanacija opuš čenih kopov.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj 1: Optimizacija izkoriš čanja mineralnih surovin v smislu trajnostne rabe in upoštevanje nosilne zmogljivosti okolja ter sanacija opuš čenih kopov

Dopolnjen osnutek OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. (ureditvena obmo čja GML-LN 1/1, GML-LN 1/2, GML-LN 1/3) za 21,2 ha (ve činoma na gozdnih površinah). Širitev pridobivalnega prostora kamnoloma je predvidena zaradi ugotovljenih ve čjih zalog roženca na vzhodu kamnoloma, zaradi že odobrenega pridobivalnega prostora Jersovec II ter vklju čitve povezovalne ceste v obmo čje pridobivalnega prostora. Pri ostalih planiranih obmo čjih mineralnih surovin gre za ažuriranje stanja v prostoru oz. sanacijo obstoje čih ve činoma nelegalnih kopov: obmo čje DDO-LN 1 (kop v Dolenji Dobravi, površina 1,03 ha), ZAB – LN (površina 0,25 ha), GML – LN 1/4 (Jersovec II, površina 0,52 ha) in ČAT –LN (kop je že opuš čen, sanacija v gozd). Za 5,73 ha obmo čij mineralnih surovin (opuš čeni kopi) se bo namenska raba spremenila ve činoma v gozd (3,28ha) in druga kmetijska zemljiš ča (2,20ha). Predvideva se izdelava OPPN za celotno obmo čje kamnoloma roženca in za obmo čja obstoje čih površinskih kopov.

V OPN ni predvidenih sanacij opuš čenih kopov. Ocenjujemo, da bo vpliv nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena Vpliv bo neposreden in trajen. C – nebistven vpliv 1. Optimizacija izkoriš čanja mineralnih zaradi izvedbe surovin v smislu trajnostne rabe in omilitvenih ukrepov upoštevanje nosilne zmogljivosti okolja ter

Aquarius d.o.o. Ljubljana 145 OP za OPN Trebnje

sanacija opuš čenih kopov.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na zaloge mineralnih surovin zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. za 21,2 h, kjer že v obstoje čem stanju poteka izkoriš čenje roženca. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 3.4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena Mineralne surovine C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

3.4 OMILITVENI UKREPI

• V OPN naj se v skladu s smernicami Ministrstva za gospodarstvo obmo čje pridobivalnega prostora kamnoloma Jersovec II. in Vrhpe č z osnovno namensko rabo opredeli kot obmo čje mineralnih surovin, s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogo ča drugo rabo. Tudi obmo čje raziskovanja in sanacije se prikažejo v namenski rabi kot posebna kategorija.

• V Ob čini Trebnje se nahajajo tudi drugi nelegalni kopi, ki so potrebni sanacije ali so deloma že samosanirani. Kopi, pri katerih gre za ažuriranje stanja, morajo za izkoriš čanje pridobiti rudarsko pravico in koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriš čanje mineralnih surovin.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Sanacija nelegalnih kopov, ki se vra čajo v primarno rabo, se izvaja v skladu z dolo čbami Zakona o graditvi objektov. Na obmo čju sanacije kamnoloma ali peskokopa je potrebno izdelati geomehansko poro čilo (preveritev stabilnosti obmo čja) in sanacijski na črt, ki naj upošteva krajinske in reliefne zna čilnosti obmo čja. Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

3.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o ravnanju z mineralnimi surovinami v ob čini.

Spremljanje stanja na podro čju mineralnih surovin zagotavlja Uprava RS za rudarstvo in inšpektor za rudarstvo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 146 OP za OPN Trebnje

4. VODNI VIRI

4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) • Odlok o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice s podro čja upravljanja z vodami za pripravo Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001- 503/2009, z dne 10.09.2009

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Varovanje obstoje čih in potencialnih vodnih virov 1. Število sprememb namenske rabe na skladno s predpisom o zavarovanju vodnega vira. vodovarstvenem obmo čju.

2. Izboljšave vodovodnega omrežja in naprav. 2. Število novih zajetij pitne vode ter novih vodovodnih sistemov.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Kakovost pitne vode bo ostala enaka oz. se bo izboljšala. Predvidene so izboljšave vodooskrbe ob čine Trebnje.

B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo spremenila kakovosti pitne vode. Število novih pobud na VVO je majhno in ne posega v I. in II. varstveni pas.

C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba plana bo vplivala na kakovost pitne vode (preseganje okoljskih standardov kakovosti), na VVO je planirano ve čje število sprememb namenske rabe, vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov.

D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na kakovost pitne vode, saj je na VVO na črtovano veliko število sprememb namenske rabe.

E – vpliv je uni čujo č: Izvedba plana bo mo čno poslabšala kakovost pitne vode. Omilitveni ukrepi niso možni, saj so spremembe namenske rabe umeš čene v pas VVO, kjer predvidene dejavnosti niso dovoljene.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje ni možno.

4.2 OBSTOJE ČE STANJE

Vodovarstvena obmo čja in zajetja pitne vode Na obmo čju ob čine je 10 vodnih zajetij s pripadajo čimi vodovarstvenimi obmo čji (spodnja tabela), iz sosednje ob čine Žužemberk pa sega vodovarstveno obmo čje s tretjim režimom varovanja zajetja Gk- 1/93 (vodnjak, črpalna vrtina). Obmo čja so zavarovana z naslednjim odlokom: Odlok o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02). Tabela 32: Seznam zajetij v ob čini Trebnje (vir: ARSO in Odlok) Zajetje id Naziv zajetja Opis zajetja 5201 Ba čji potok Zajeti izvir

Aquarius d.o.o. Ljubljana 147 OP za OPN Trebnje

5203 Ravne Zajeti izvir 5204 Škrjance-Ševnica Zajeti izvir 5206 Migolica-Migolska gora Zajeti izvir 5210 Rodine pri Trebnjem Zajeti izvir 5226 Škovec Zajeti izvir 5227 Hudeje Zajeti izvir 5228 Dol pri Trebnjem Zajeti izvir 5229 Češnjevek Zajeti izvir 5230 Dolenja Dobrava Zajeti izvir Zajetje s kaptažno vrtino D-1702 / Zajeti izvir na obmo čju DANA d.d. na Mirni

Poleg tega se v ob čini obstajajo vaški vodovodni sistemi, katerih zajetja imajo v obstoje čem planu tudi zarisano vodovarstveno obmo čje glede na Strokovne podlage. Niso pa zavarovani, saj še ni bila sprejeta sprememba Odloka, ki bi jih zavarovala.

Slika 31: Vodovarstvena obmo čja in zajetja pitne vode (vir: ARSO, 2010, Obstoje či plan Trebnje)

Vodovodno omrežje Komunala Trebnje d.o.o. oskrbuje z vodovodom prebivalce ob čine Trebnje (vodovodni sistem Trebnje in vodovodni sistem Čatež, vodovodni sistem Šentrupert). Približno 30 % prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo iz vaških vodovodov (naslednja slika).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 148 OP za OPN Trebnje

Slika 32: Vodovodno omrežje v ob čini Trebnje (vir: PISO, obstoje či plan, zbirni kataster javne gospodarske infrastrukture (GURS)) ZZV Novo Mesto izvaja monitoring pitnih vod v ob čini Trebnje. Rezultati zadnjega monitoringa so navedeni v spodnjih odstavkih (vir: Letno poro čilo za leto 2009, Komunala Trebnje d.o.o.)

Vodovodni sistem Trebnje Oskrba s pitno vodo na vodovodnem sistemu je ocenjena s strani ZZV Novo mesto kot zdravstveno ustrezna. Koncentracija atrazina in desetilatrazina v letu 2009 ni bila presežena nad dovoljeno mejo, to je 0,1 g/l. Ugotavljamo pa, da se nivo podtalnice v Radanji vasi znižuje, saj je v 9 letih padel za 12,60 m in s tem posledi čno kapaciteta črpanja iz 45 l/s na 37,50 l/s, to je za 7,50 l/s. Samo v letu 2009 se je nivo podtalnice znižal za 3,60 m, kapaciteta črpanja pa za 2,25 l/s na sedanjih 37,50 l/s. Glede na nastalo situacijo, smo na zajetju v Radanji vasi v letu 2009 vgradili dodatno črpalko kapacitete 16 l/s v rezervno vrtino za črpanje manjkajo čih koli čin pitne vode, predvsem v času ve čje porabe. Na nivo vode v vrtini ima zelo velik vpliv daljše sušno obdobje in pa še posebno zimska obdobja brez snega. Zaradi navedenega in skoraj alarmantnega stanja bo v letu 2010 nujno nadaljevati dela na vklju čitvi rezervnega vodnega vira (vrtina Bratnica) v obstoječi vodovodni sistem. Vodovodni sistem Trebnje je izredno ranljiv, kar se ti če okvar in oskrbe s pitno vodo, saj v primeru okvare na glavnem transportnem cevovodu za Trebnje ostanejo takoj brez vode predvsem porabniki, kateri so vezani na visoko cono vodovoda. V primeru zaporednih dveh okvar v istem dnevu, pa je motena oskrba s pitno vodo tudi na nizki coni. Vzrok za moteno oskrbo pa je v nezadostni akumulaciji pitne vode oz. v premajhni kapaciteti vodohranov. Situacija se bo bistveno izboljšala po izgradnji dveh vodohranov kapacitete po 500 m 3, in sicer na visoki coni Trebnje (Pekel) in na Medvedjeku od koder se voda transportira v ve č razli čnih smeri oziroma oskrbovalnih obmo čij. Na naslednjem grafu je prikazan trend kvalitete pitne vode v zadnjih 14-tih letih.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 149 OP za OPN Trebnje

Graf 1: Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Trebnje, v letih 1995-2009 (vir: Letno poro čilo za leto 2009, Komunala Trebnje d.o.o.)

Vodovodni sistem Čatež Vodovodni sistem Čatež oskrbuje uporabnike KS Čatež in okoliška naselja. Vodovodni sistem Čatež se oskrbuje iz dveh vrtin. Voda iz vrtin prosto priteka v zbiralni bazen, kjer so nameš čene črpalke, ki vodo potiskajo v vodohran Zaplaz. Oskrba s pitno vodo je na vodovodnem sistemu ocenjena s strani ZZV kot zdravstveno ustrezna. Iz grafa je razviden trend izboljšanja na zajetju in v cevovodih.

Graf 2: Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Trebnje, v letih 1995-2009 (vir: Letno poro čilo za leto 2009, Komunala Trebnje d.o.o.) Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov v številu ter snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in kadar je skladna z zahtevami, dolo čenimi v Pravilniku o pitni vodi. Vodovod Trebnje ima še azbestne cevi, zato bi bila potrebna zamenjava le teh. Zaradi pojava atrazina v vodovodu Trebnje bi bilo potrebno izvesti pregled vodovarstvenih pasov. V vodovodu Zaloka se ob časno pojavljajo paraziti (potrebno bi bilo uvesti filtracijo vode).

Vodovod Šentrupert Sistem je relativno zelo razvejan, poraba vode pa je majhna. Med vsemi sistemi, ki so v upravljanju Komunale ima le-ta na izvoru vodo slabše kvalitete od ostalih. Zaradi tega bo nujno zagotoviti rezervni vodni vir s kvalitetno vodo v zadostni koli čini. Poiskati bo potrebno lokacijo za globinski zajem ter novonastali sistem povezati z vaškimi sistemi v okolici. Pri vodovodu Zaloka se je ugotavljalo, da je zajetje izpostavljeno negativnim površinskim vplivom, zato je bila v letu 2003 v avgustu izdelana vrtina globine 38 m z izdatnostjo 3 l/s. Vrtina je pri čela obratovati maja 2005 in peti č zaporedoma, odkar obratuje vodovodni sistem, je pitna voda zdravstveno ustrezna. Še vedno pa je

Aquarius d.o.o. Ljubljana 150 OP za OPN Trebnje potrebna priprava vode in sicer z dezinfekcijo (kloriranje) in UV, ker ima tudi vrtina vpliv površinskih voda, predvsem ob hitrem taljenju snega in mo čnejših padavinah se pojavlja motnost vode.

Graf 3: Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Zalloka, v letih 2000-2009

4.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 33: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Zagotavljanje ustrezne 1. Doseganje izboljšanja stanja 1. Varovanje vodnih virov skladno s vodooskrbe prebivalcem na kakovosti podzemnih voda, kjer je predpisom o zavarovanju vodnega celotnem obmo čju Slovenije. mejna vrednost presežena pogosto vira. ali zelo pogosto in doseganje 2. Razmeš čanje dejavnosti tako, mejnih vrednosti za nitrate. 2. Izboljšave vodovodnega omrežja da se zagotovi ravnovesje med in naprav. možnostmi oskrbe in potrebami 2. Doseganje izboljšanja stanja po vodi. podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za pesticide v pitni vodi ter virih pitne vode.

3. Varstvo voda na vodovarstvenih obmo čjih

4. Integracija vodnega cikla: vodni vir-oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiš čenje odpadne vode.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Varovanje vodnih virov skladno s predpisom o zavarovanju vodnega vira.

Obstoje če stanje Na vodovarstveni pasovih (zavarovanih in vaških vodovodov) vodnih virov ob čine se v obstoje čem stanju nahaja ca 44 obmo čij urejanja prostora (18 v I. coni, 6 v II. coni, 20 v II. coni), na planiranih vodovarstvenih obmo čjih pa pet obmo čij urejanja prostora (3 v I. coni, 2 v drugi coni). V glavnem gre za obmo čja namenjena okoljski infrastrukturi (zajetja), nekaj pa je tudi stanovanjskih obmo čij, zelenih površin in površin razpršene gradnje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 151 OP za OPN Trebnje

Zavarovana vodovarstvena obmo čja Na vodovarstvenih obmo čjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se načrtuje sprememba namenske rabe za obmo čje urejanja: – DTR –SB ½ (površine za stanovanja za posebne namene), ki posega na II. VVO zajetja Dol pri Trebnjem, – MIR-ZK 1/1(površine pokopališča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališ ča), ki posegata na III. VVO vrtine D-1/02, – MIR-IG 1/4 (gospodarske cone), MIR-PC 1/5 (površine cest), MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice), ki posegajo deloma na II. ter deloma III. VVO vrtine D-1/02.

Ureditveno obmo čje DTR –SB 1/2 (površine za stanovanja za posebne namene ) posega z robnim delom na II. VVO zajetja Dol pri Trebnjem. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v II. VVO prepovedano graditi stanovanjske hiše. Stanovanjske hiše je v coni 2 dovoljeno graditi v vrzelih obstoje čih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno pove čalo število prebivalcev na tem obmo čju in pod pogojem, da je ustrezno urejeno odvajanje odplak. Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje.

Ureditveni obmo čji MIR-ZK 1/1( površine pokopališ ča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališ ča) posegata na III. VVO vrtine D -1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je gradnja novih pokopališ č na III. VVO prepovedana.

Ureditveno obmo čje MIR-IG 1/4 ( gospodarske cone ) posega na III. VVO vrtine D -1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja – proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode ter skladiš ča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so ve čja kot 25 m 3 za posamezni rezervoar (200 m 3 v zaklju čni celoti).

Ureditveno obmo čje MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice) posega na III. VVO pas vodnega zajetja D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu prepovedano izvajati se čnjo in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, izvajati posek lesa na ve čji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, izvajati množi čno vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaš čitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neopore čnosti pitne vode (dovoljeno je zmerno gnojenje). Za vsak poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje

Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena obmo čja (2. cona) zavarovanih z Odlokom posega vodovod Sajenice (VVO zajetja Migolica – Migolska gora), magistralni plinovod (VVO zajetja Rodine pri Trebnjem) in cestno omrežje (VVO zajetja Dol pri Trebnjem, VVO zajetja D-1/02). Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi.

Vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov Na vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov posegata 2 ureditveni obmo čij novoplanirane rabe: − v III. VVO zajetja za Lipnik posega ureditveni območji LIP-Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških obmo čjih) in LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 152 OP za OPN Trebnje

Strokovne podlage za omenjena vodovarstvena obmo čja so bile izdelane leta 2000 (Strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov v ob čini Trebnje, Hidroconsulting d.o.o.), v katerih je navedeno da se bodo obravnavana zajetja zavarovala z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02). Ker do danes ni bilo sprejete spremembe Odloka, ki bi zavarovala ta zajetja za njih velja Pravilnik o kriterijih dolo čitvi vodovarstvenega obmo čja (Ur.l. RS, št. 64/04, 05/06), ki v Prilogi 1 podaja dolo čila za poseganje na VVOI, VVOII in VVOIII.

Ureditveno obmo čje LIP- Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih ) posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za ve č kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.

Ureditveno obmo čje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali ve čstanovanjske stavbe ): posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za ve č kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.

Vpliv na okoljski cilj 1 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilj 2: Izboljšave vodovodnega omrežja in naprav.

Ob čina na črtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice, Mekote -Medvedjek, Studenci. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel ter tri nova vodovarstvena obmo čja (zajetje PR-1/06 Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje). Na njih so predvideni dve ureditveni obmo čji novoplaniranih površin: ŽUB-Ov 1 in VLO –IG 2). Vpliva ne bo oz. bo pozitiven – ocena A.

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena Vpliv bo neposreden in trajen. C – nebistven vpliv 1. Varovanje vodnih virov skladno s predpisom o zavarovanju vodnega vira. zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

Vpliv bo neposreden in trajen A- vpliv bo pozitiven 2. Izboljšave vodovodnega omrežja in naprav.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Na vodovarstveni pasovih vodnih virov ob čine se že v obstoje čem stanju nahaja okoli 44 obmo čij urejanja prostora (SZ), na planiranih vodovarstvenih obmo čjih pa pet obmo čij urejanja prostora (SZ). Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na vodovarstvena obmo čja zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva na vodovarstvenih obmo čjih istih vodnih virov spremembo namenske rabe in na novo predvideno infrastrukturo: • VVO zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) – vanje posega šest sprememb namenske rabe • Vaški VVO za zajetje Lipnik – vanje posegata dve obmo čji sprememb namenske rabe Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv na varstvo vodnih virov, saj ob čina na črtuje tri nova vodovarstvena obmo čja. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 153 OP za OPN Trebnje

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 4.4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena Vodni viri C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

4.4 OMILITVENI UKREPI

Z Odlokom zavarovana vodovarstvena obmo čja • Obseg ureditvenega obmo čja DTR –SB ½ naj se zmanjša, tako da ne posega na vodovarstveno obmo čje. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN (grafi čni del).

• Ureditveno obmo čje MIR ZK 1/2 naj se zmanjša do vodovarstvenega obmo čja, ureditveno obmo čje MIR – ZK 1/1 pa naj se izlo či iz plana. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN (grafi čni del).

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Ureditveno obmo čje MIR-IG 1/4 ( gospodarske cone ) posega na III. VVO vrtine D -1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja – proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode ter skladiš ča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so ve čja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m 3 v zaklju čni celoti). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje.

• Ureditveno obmo čje MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice) posega na III. VVO pas vodnega zajetja D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu prepovedano izvajati se čnjo in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, izvajati posek lesa na ve čji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, izvajati množi čno vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaš čitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neopore čnosti pitne vode (dovoljeno je zmerno gnojenje). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje

• Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi. Potek predvidene infrastrukture naj se spremeni, tako, da ne tangira II. VVO, za III. VVO pa naj se v PIP zapiše zgoraj navedena prepoved.

Vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov

Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni. Opozarjamo, da je potrebno za vaške vodne vire v OPN ustrezno upoštevati spodaj navedene zakonske podlage:

Za ta vodovarstvena obmo čja predpis ne obstaja, zato zanje velja Pravilnik o kriterijih dolo čitvi vodovarstvenega obmo čja (Ur. l. RS, št. 64/04, 05/06), ki predpisuje za • Ureditveno obmo čje LIP- Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih ) posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša

Aquarius d.o.o. Ljubljana 154 OP za OPN Trebnje

za ve č kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.

• Ureditveno obmo čje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali ve čstanovanjske stavbe ): posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za ve č kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.

• Za vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov naj se sprejeme dopolnitev oz. sprememba Odloka o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), ki bo zavarovala omenjena zajetja in njihove VVO. Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

4.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Posebno spremljanje stanja vodnih virov ni potrebno. Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov (Komunala Trebnje d.o.o., ZZV Novo Mesto izvaja monitoring pitnih vod) ter o rezultatih mese čno poro ča Ob čini Trebnje. Poleg tega na obmo čju ob čine Trebnje tudi MzKO-ARSO izvaja monitoring kakovosti podzemne vode.

Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov ter o rezultatih mese čno poro ča Ob čini Trebnje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 155 OP za OPN Trebnje

III.3 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE

Aquarius d.o.o. Ljubljana 156 OP za OPN Trebnje

1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)

Ostala izhodiš ča in viri • Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J. (ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike Slovenije • Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) 1. Obstoje čo razsvetljavo cest in javnih površin 1. Obmo čja novih stavbnih zemljiš č, ki bodo prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega opremljena z javno osvetljavo. onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016. 2. Predvideni ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven : stopnja svetlobnega onesnaževanja se ne bo spremenila, oziroma se bo zmanjšala.

B – vpliv je nebistven : stopnja svetlobnega onesnaževanja se bo minimalno pove čala, vpliv pove čanja na okoljske cilje bo nebistven.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov : stopnja svetlobnega onesnaževanja se bo bistveno pove čala, u činke se bo dalo omiliti z ustreznimi ukrepi.

D – vpliv je bistven : stopnja svetlobnega onesnaževanja bo bistvena, u činkoviti ukrepi niso možni.

E – vpliv je uni čujo č: stopnja svetlobnega onesnaževanja bo uni čujo če vplivala na okolje.

X – ugotavljanje vpliva ni možno : ugotavljanje vplivov svetlobnega onesnaževanja ni možno.

2. OBSTOJE ČE STANJE

Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija iz virov svetlobe, ki pove ča naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzro ča za človekov vid mote čo osvetljenost in ob čutek bleš čanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleš čanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih obmo čjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja elektri čno energijo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 157 OP za OPN Trebnje

V nadaljevanju navajamo izvle čke iz najpomembnejših členov Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07), ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi OPN:

Ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin (5. člen): (2) Najve čja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na obmo čju ob čine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo ob činskih cest in razsvetljavo javnih površin, je lahko enaka 44,5 MWh.

Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov (17. člen): (1) Razsvetljava mora biti nameš čena tako, da osvetljenost na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz spodnje preglednice. Tabela 34: Mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzro ča razsvetljava na oknih varovanih prostorov Oddaljenost okna od osvetljene Osvetljenost od ve čera do 24. Osvetljenost od 24 .ure do jutra površine ure do 3m 25 lx 5 lx 3m do 10m 10 lx 2 lx 10m do 20m 5 lx 1 lx nad 20m 2 lx 0,2 lx

Na črtovanje, gradnja in obnova razsvetljave (18. člen): Pri na črtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave je treba izbrati tehni čne rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da: – svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzro čajo preseganja mejnih vrednosti, dolo čenih s to uredbo, – svetilke razsvetljave izpolnjujejo zahteve iz 4. člena te uredbe, razen če je za svetilke posamezne vrste razsvetljave s to uredbo dolo čeno druga če.

Pri na črtovanju razsvetljave je potrebno upoštevati osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami (4. člen Uredbe) in sicer: Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.

3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 35: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva Cilji OPN Slovenije okolja 1. Varna, socialno pravi čna, / 1. Obstoje čo razsvetljavo cest in vitalna, zdrava in urejena mesta javnih površin prilagoditi Uredbi o ter druga naselja. mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Obstoje čo razsvetljavo cest in javnih površin prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016.

Svetlobno onesnaževanje okolja povzro ča za človekov vid mote čo osvetljenost in ob čutek bleš čanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleš čanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti

Aquarius d.o.o. Ljubljana 158 OP za OPN Trebnje nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih obmo čjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in prav tako s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno onesnaževanje za žuželke in netopirje, kar pa je posebej obravnavano v segmentu narava.

V OPN je predvideno prilagajanje obstoje če razsvetljave cest in javnih površin v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10). Konkretni ukrepi niso navedeni.

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena 1. Obstoje čo razsvetljavo cest in javnih Vpliv bo neposreden, B – nebistven vpliv površin prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih kumulativen in trajen. svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na svetlobno onesnaženje okolja. OPN predvideva na obmo čju UN naselja Trebnje z javno razsvetljavo opremljeno novo stanovanjsko pozidavo, izvedbo novih zbirnih in cest in parkiriš č ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. Razsvetljava javnih cest in drugih javnih površin bo izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena Svetlobno onesnaževanje B – nebistven vpliv

4. OMILITVENI UKREPI

Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni, upoštevati pa je potrebno spodaj navedene zakonske podlage: • Smiselno naj se uporabijo 4, 5, 17 in 18 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Natan čnejše naj se opredelijo predvsem zahteve glede na črtovanja, gradnje in obnove javne razsvetljave. Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Spremljanje stanja okolja ni potrebno. Ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti ocenjuje oz. ugotavlja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima registrirano dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov na podro čju tehni čnega preskušanja in analiziranja in ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 159 OP za OPN Trebnje

III.4 OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI

Aquarius d.o.o. Ljubljana 160 OP za OPN Trebnje

1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, 8/10) • Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) • Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto žive čega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99) • Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96) • Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) • Uredba o zavarovanih prosto žive čih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11) • Uredba o posebnih varstvenih obmo čjih (obmo čjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08) • Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09) • Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Uradni list RS, št. 48/04) • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) • Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) • Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 93/10) • Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst • Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto žive čih ptic • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07)

Ostala izhodiš ča in viri • Digitalne podlage, gis.arso.gov.si, maj 2010. • Dopolnjene smernice za na črtovanje prostorske ureditve v postopku priprave Občinskega prostorskega na črta ob čine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281- 11/2009, 25.09.2009. • Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO. • Kryštufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. • Marin ček, L. in Čarni, A., 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana. • Martin čič, A. in sod., 1999: Mala flora Slovenije. Klju č za dolo čevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba. Ljubljana. • Naravovarstvene smernice za Prostorski red ob čine Trebnje, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, št. 3-III-2/7-O-07/AŠP, april 2007. • Naravovarstvene smernice za Ob činski prostorski na črt ob čine Trebnje, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, št. 6-III-318/2-O-09/AŠP, 27.08.2009. • Naravovarstvene smernice za Ob činski prostorski na črt (OPN) ob čine Trebnje – dopolnitev, RS za varstvo narave, OE Novo mesto, št. 6-III-318/7-O-10/AŠP, 16.09.2010. • Naravovarstveni atlas (NV Atlas), http://www.naravovarstveni-atlas.si/, citirano: junij 2010. • Podatki uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave, pridobljeni dne 21.04.2008, posodobljeni dne 10.09.2008 in dne 04.03.2009. • Smernice za na črtovanje in strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda ob čine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-16/2007, 14.03.2007. • Smernice za OPN Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-10/2009, 25.09.2009.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 161 OP za OPN Trebnje

• Smernice za pripravo OPN Ob čine Trebnje, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, št. 420/321/2009/2, 17.11.2009. • Naravovarstvene smernice za OPN Trebnje – druga dopolnitev Zavoda RS za varstvo narave, št. 6-III-318/11-O-09/AŠP z dne 21.3.2011. • Tome S., 1996: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales 9, str. 217-226. • Usklajevalni sestanek na ZRSVN, OE Novo mesto, 16.11.2009. • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Izpis podatkov iz uradnih evidenc ZRSVN, št. 1- VI-72/2-O-08/TK, DK, 27.02.2008, dopolnitev: 6-II-357/2-O-09/AH, 17.09.2009. • ZRSVN, Katalog informacij javnega zna čaja, Cone habitatov vrst in habitatnih tipov v obmo čjih Natura 2000, http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=612, november 2008.

1.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Okoljski cilj in kazalci Cilji Kazalci Cilja, predlagana s strani izdelovalcev OP: Stanje populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih 3. Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, ter živalskih vrst. naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

4. Zagotavljanje ustrezne vklju čitve biotske Stanje prednostnih HT in HT, ki se prednostno ohranja jo raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z na obmo čju RS (visokovrednoteni HT). naravnimi viri in prostorom.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Vplivi oz. u činki OPN bodo enaki kot v obstoje čem stanju ali pa bo vpliv pozitiven.

B – nebistven vpliv: OPN bo imel minimalen vpliv na ogrožene in zavarovane vrste, zmanjšanja populacij ne bo. Vpliv na visoko vrednotene habitatne tipe bo neznaten.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na obmo čju je stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, delno bodo uni čeni visoko vrednoteni habitatni tipi, bistvenega zmanjšanja populacij ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo.

D – bistven vpliv: Na obmo čju je stalna prisotnost ve čjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, katerih populacije se bistveno zmanjšajo, uničenje ve čje površine visoko vrednotenih HT.

E – uni čujo č vpliv: Na obmo čju je stalna prisotnost ve čjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, popolno uni čenje visoko vrednotenih HT.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe ni možno.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 162 OP za OPN Trebnje

1.2 VAROVANA OBMO ČJA

Okoljski cilj in kazalci Cilji Kazalci Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP: 1. Stanje kvalifikacijskih vrst in HT (sprememba 1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s ugodnega stanja). poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih obmo čjih. 2. Površina uni čenih kvalifikacijskih habitatnih tipov.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva / pozitiven vpliv: Na obmo čju ob čine ni varovanih območij. Presoja po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10) ni potrebno izvesti ali pa je pridobljeno mnenjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da presoja ni potrebna.

B – nebistven vpliv: Na obmo čju ob čine so varovana obmo čja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana obmo čja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih obmo čij in njihovo celovitost ter na povezanost niso bistveni. Specifi čni omilitveni ukrepi niso predpisani.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na obmo čju ob čine so varovana obmo čja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana obmo čja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih obmo čij in njihovo celovitost ter na povezanost, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, niso bistveni.

D – bistven vpliv in E – uni čujo č vpliv: Na obmo čju ob čine so varovana obmo čja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana obmo čja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10) ugotavlja, da so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih obmo čij in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in bistveni (D,E), za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na varovana obmo čja ni možno.

1.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMO ČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Okoljski cilj in kazalci Cilji Kazalci Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP: 1. Stanje naravnih vrednot in EPO. 1. Ohranjanje naravnih vrednot in prepre čevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na obmo čju ob čine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija ne predvideva nanje nikakršnega posega oz. dejavnosti, izjema je sanacija degradiranih obmo čij, kar pozitivno vpliva na stanje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 163 OP za OPN Trebnje

B – nebistven vpliv: Na obmo čju ob čine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh obmo čjih minimalne posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na obmo čju NV in EPO bo neznatno prizadeta (izjemoma vpliv na posamezne osebke).

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na obmo čju ob čine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh obmo čjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na obmo čju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na posamezne osebke, vitalne populacije bodo ohranjene). Možni so u činkoviti omilitveni ukrepi.

D – bistven vpliv: Na obmo čju ob čine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh obmo čjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogo če v celoti upoštevati smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na obmo čju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na vitalne populacije).

E – uni čujo č vpliv: Na obmo čju ob čine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh obmo čjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogo če upoštevati smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Poseg bo povzro čil izumrtje posameznih vrst na širšem obmo čju.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na EPO in naravne vrednote ni možno.

2. OBSTOJE ČE STANJE

2.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Rastlinstvo in habitatni tipi Obmo čje ob čine Trebnje leži v preddinarskem fitogeografskem obmo čju Slovenije. Velik del ob čine je porasel z gozdom, delež tega pa se z opuš čanjem kmetijske rabe še pove čuje. Poleg gozdne krajine, so pogoste tudi kmetijske površine, med njimi tudi površine, ki so ekstenzivno obdelane in zato naravovarstveno pomembnejše. Velikih pozidanih območij na obmo čju ob čine ni (najve čji naselji sta Trebnje in Mirna), prevladujejo vasi, manjši zaselki in obmo čja zidanic.

Ve č kot polovica obmo čja ob čine poraš ča gozd (MKGP, 2009). Pojavlja se ve č združb v katerih prevladuje bukev ( Fagus sylvatica ).

Tabela 36: Gozdne združbe na obmo čju ob čine Trebnje (Marin ček in Čarni, 2002)

Združbe Slovenska imena Abio albe – Carpinetum betuli združba navadnega gabra in bele jelke Castaneo sativae – Fagetum združba bukve in pravega kostanja Lamio orvalae – Fagetum združba bukve in velecvetne mrtve koprive Ostryo – Fagetum združba bukve in črnega gabra Vaccinio mytilli – Carpinetum betuli združba navadnega gabra in borovnice

V nadaljevanju povzemamo pregled habitatnih tipov (imenovani tudi HT), povzet po Smernicah ZRSVN, marec 2007. Popisi habitatnih tipov bodo narejeni v nadaljnjih fazah poro čila ali v fazi izdelave OPPN.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 164 OP za OPN Trebnje

Tabela 37: Pregled habitatnih tipov na obmo čju ob čine Trebnje (vir: Smernice ZRSVN, marec 2007)

Naziv HT Zna čilnosti in obmo čje nahajanja Zakoreninjena podvodna Združbe zakoreninjenih podvodnih ve čletnic dristavcev ( Potamogeton spp.), ki nad vegetacija vodno površino poženejo samo socvetja. Obmo čje nahajanja: Mirna in Temenica s pritoki v ravninskem delu. Vegetacija teko čih voda Sestoji zakoreninjenih vodnih rastlin iz rodov žabji las ( Callitriche spp.), kolen časti dristavec ( Potamogeton nodosus ), vodna zlatica ( Ranunculus subg. Batrachium ) itd. vklju čno z mahovi in makroskopskimi algami. Obmo čje nahajanja: Mirna in Temenica s pritoki v ravninskem delu. Nižinska visoka Gosti sestoji visokih ali srednjevisokih higrofilnih steblik, ki se v pasovih pojavljajo steblikovja na plodnih naplavinah vodotokov v nižinah. Lahko so visoka steblikovja kot stadij zaraš čanja na opuš čenih vlažnih travnikih in Dašnikih. Obmo čje nahajanja: Mirna in Temenica s pritoki v ravninskem delu. Mokrotni mezotrofni in Traviš ča na zmerno ali zelo hranljivih naplavinah ali razli čno gnojeni travniki na evtrofni travniki ali mokrih ali vlažnih tleh, pogosto ali vsaj pozimi so poplavljeni. Ekstenzivna košnja pašniki ali paša. Razširjeni so v listopadnih in stepskih predelih Evrazije. Obmo čje nahajanja: dolina Mirne in Temenice Oligotrofni mokrotni Travniki na mokrih, vlažnih ali periodi čno vlažnih tleh v dolinah, kotlinah, ravnicah travniki ali kraških poljih. Tla so mezotrofna ali oglejena oligotrofna tla. Košnja 1-2 krat letno, predvsem za steljo. Obmo čje nahajanja: povirni del Vejarja in Mirenska dolina. Mezotrofni do evtrofni Mezofilni zmerno do intenzivno gnojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali gojeni travniki manj svežih do vlažnih tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih do nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni. floristi čno srednje bogati travniki. Obmo čje nahajanja: Travniki kulturne krajine. Srednjeevropski Bukovi gozdovi, ali v gorskem pasu, bukovo-jelovi ali bukovo-jelovo-smrekovi kisloljubni bukovi gozdovi na kislih tleh v srednji Evropi z vrstami belkasta bekica ( Luzula luzuloides ), gozdovi Polytrichum formosum in pogosto vijugasta mastnica ( Deschampsia flexuosa ), dlakava šašulica ( Calamagrostis villosa ), borovnica ( Vaccinium mvrtillus ). orlova praprot ( Pteridium aqulinum ) idr. Obmo čja nahajanja: hrib Blatnik Ilirski bukovi gozdovi Bukovi gozdovi Dinaridov, obrobja jugovzhodnih Alp in v subpanonskem gri čevju. Pogostejše vrste v podrasti so mlaja ( Dentaria spp)., navadna ciklama ( Cyclamen purpurascens ), navadno tevje ( Hacquetia epipactis ), velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala ) idr. Obmo čje nahajanja: Ostri vrh Termofilni gozdovi Sestoji z dominantnimi vrstami črni gaber ( Ostrya carpinifolia ), kraški gaber mešanih listavcev (Carpinus orientalis ) ali raznimi vrstami rodov javor ( Acer spp.), jesen ( Fraxinus spp.), lipa ( Tilia spp.) in koprivovec ( Celtis australis ) podgorskega in gorskega mediteranskega obmo čja iz zveze Ostryo-Carpinion orientalis . Obmo čje nahajanja: Manjši otoki nad vinogradniškimi območji. Obre čna vrbovja Sestoji razli čnih vrst vrb vzdolž teko čih voda in ob časno poplavljenih predelov. Obmo čje nahajanja: Ba čji potok, Gomilski potok, Vejar Siva jelševja V pasovih in zastorih razviti obrežni, objezerski sestoji jelš v gorah in dolinah v Alpah in Dinaridih s sivo ali črno jelšo ( Alnus incana ali Alnus alutinosa ). Obmo čje nahajanja: Bregovi in poplavne ravnice ob rekah in potokih. Jame Jame, jamski sistemi, podzemne vode in podzemni intersticielni prostori. Obmo čje nahajanja: Ponorni del reke Temenice, jamski objekti po celotnem obmo čju ob čine.

Živalstvo

Sesalci Na obmo čju ob čine Trebnje živi ve č vrst sesalcev, ki so uvrš čene v prilogo Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) – v nadaljevanju tudi Rde či seznam ) in vrst, ki so uvrš čene v prilogo Uredbe o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) – v nadaljevanju tudi Uredba ). To so: beloprsi jež ( Erinaceus concolor ), ve č vrst rovk ( Sorex minutus, Neomys anomalus, Crocidura suaveolens, Crocidura leucodon ), navadni krt ( Talpa

Aquarius d.o.o. Ljubljana 165 OP za OPN Trebnje europaea ), štiri vrste netopirjev ( Rhinolophus ferrumequinum, Rhinolophus hipposideros, Myotis myotis, Eptesicus serotinus ), navadna veverica ( Sciurus vulgaris ), podlesek ( Muscardinus avellanarius ), rjavi medved ( Ursus arctos ), tri vrste podlasic ( Mustela erminea, Mustela nivalis, Mustela putorius ), divja ma čka ( Felis silvestris ), vidra ( Lutra lutra ) in bober ( Castor fiber ). Kategorije varovanja so navedene v tabeli spodaj. Tabela 38: Sesalci na obmo čju ob čine Trebnje (Kryštufek in Režek Donev, 2005; Presetnik in sod. 2009; ZRSVN, 2008), ki so uvrš čeni na Rde či seznam in/ali v Uredbo Latinsko ime Slovensko ime RS-SLO Uredba Erinaceus concolor beloprsi jež O1 A1 Sorex minutus mala rovka O1 A2 Neomys anomalus mo čvirska rovka O1 A2 Crocidura suaveolens vrtna rovka O1 A2 Crocidura leucodon poljska rovka O1 A2 Talpa europaea navadni krt O1 Rhinolophus ferrumequinum veliki podkovnjak E A1, A2, 6A, R, H Rhinolophus hipposideros mali podkovnjak E A1, A2, 6A, R, H Myotis myotis navadni netopir E A1, A2, 6A, R, H Eptesicus serotinus pozni širokokrili O1 A1, R netopir Sciurus vulgaris navadna veverica O1 A1 Muscardinus avellanarius podlesek O1 A1, A2, 6A, R Ursus arctos rjavi medved E A1, A2, 6A, H, R Mustela erminea velika podlasica O1 A1, A2 Mustela nivalis mala podlasica O1 A1, A2 Mustela putorius navadni dihur O1 A1 Felis silvestris divja ma čka V A1, A2, 6A, R Lutra lutra vidra V A1, A2, 6A, H, R Castor fiber bober Ex, E A1, A2, 6A, H, R Ursus arctos medved E A1, A2, 6A, H, R Legenda: RS-SLO : vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) kot: (O1) vrsta, ki ni ve č ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti Uredba : vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) kot: (A1) avtohtona zavarovana vrsta, (B1) neavtohtona zavarovana vrsta, (A2) avtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (B2) neavtohtona vrsta, katere habitat se varuje , (6A) avtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (6B) neavtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (H) predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrste, (R) predmet okoljske odgovornosti so tudi razmnoževališ ča ali po čivališ ča vrste

Ptice Raznolika krajina, ki jo oblikujejo gozdni sestoji, ekstenzivno obdelana kmetijska krajina, grmiš ča, naselja in vodotoki, ki pre čkajo ob čino predstavljajo življenjski prostor mnogim vrstam ptic. Na obmo čju gozdov se pojavljajo splošno razširjene vrste, kot so š činkavec (Fringilla coelebs) , taš čica (Ertihacus rubecula), velika sinica (Parus major) ipd., ki v naših gozdovih prevladujejo. Vse te vrste so uvrš čene na Rde či seznam kot vrste, ki niso ve č ogrožene, vendar obstaja potencialna možnost njihove ponovne ogroženosti. Vrste so uvrš čene tudi v Uredbo o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09). Na urbaniziranih obmo čjih verjetno ni ogroženih populacij ptic. Vrste, ki tam živijo so pretežno sinantropne, to so vrste, ki so se že v preteklosti prilagodile na visoko stopnjo človekovih vplivov, tako da s človekom lahko sobivajo. Nekatere med njimi so prilagojene že do te mere, da jih izven urbaniziranih obmo čij ni. Vrste, ki jih pogosto srečamo v naseljih so kos ( Turdus merula ), doma či golob ( Columba livia domestica ), mestna ( Delichon urbica ) in kme čka lastovka ( Hirundo rustica ), bela pastirica ( Motacilla alba ), doma či vrabec ( Passer domesticus )… Vse te vrste so uvrš čene na Rde či seznam kot vrste, ki niso ve č ogrožene, vendar obstaja potencialna možnost njihove ponovne ogroženosti. Vrste so uvrš čene tudi v Uredbo o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09). Po podatkih ZRSVN (2009) je bila v Mirni evidentirana tudi štorklja (Ciconia ciconia ), ki je tudi uvrš čena v Rde či seznam in Uredbo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 166 OP za OPN Trebnje

Tudi na kmetijskih obmo čjih je vpliv človeka relativno velik (intenzivni travniki in njive), zato je tudi tu verjetnost prisotnosti populacij redkih in ogroženih vrst ptic majhna. Intenzivna kmetijska obmo čja so znana kot ena najbolj revnih ekosistemov. V njih je bistveno manj ptic kot npr. v mestih, čeprav je sestava pti čjih združb druga čna. Plazilci Obmo čje ob čine Trebnje predstavlja potencialno obmo čje pojavljanja ve čim vrstam plazilcev. To so: slepec ( Anguis fragilis ), smokulja ( Coronella austriaca ), gož ( Elaphe longissima ), martin ček ( Lacerta agilis ), zelenec ( Lacerta viridis ), živorodna kuš čarica ( Lacerta vivipara ), belouška ( Natrix natrix ), kobranka ( Natrix tessellata ), pozidna kuš čarica ( Podarcis muralis ) in modras ( Vipera ammodytes ). Vse vrste so uvrš čene na rde či seznam in v Uredbo, kategorije varovanja so navedene v tabeli spodaj.

Tabela 22: Plazilci na obmo čju ob čine Trebnje (Tome, 1996) Latinsko ime Slovensko ime RS-SLO Uredba Anguis fragilis slepec O1 A1 Coronella austriaca smokulja V A1, 6A, R Elaphe longissima gož V A1, 6A, R Lacerta agilis martin ček E A2, 6A, R Lacerta viridis zelenec V 6A, R Lacerta vivipara živorodna kuš čarica V 6A, R Natrix natrix belouška O1 A1 Natrix tessellata kobranka V A1, 6A, R Podarcis muralis pozidna kuš čarica O1 6A, R Vipera ammodytes modras V A1, 6A, R Legenda: RS-SLO : vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) kot: (O1) vrsta, ki ni ve č ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti, (V) ranljiva, (E) prizadeta Uredba : vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) kot: (A1) avtohtona zavarovana vrsta, (B1) neavtohtona zavarovana vrsta, (A2) avtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (B2) neavtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (6A) avtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (6B) neavtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (H) predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrste, (R) predmet okoljske odgovornosti so tudi razmnoževališ ča ali po čivališ ča vrste

Dvoživke Zaradi kraškega površja v južnem delu ob čine ni ve čjih vodotokov in stoje čih voda. Ve č vodotokov je v severnem delu, saj tam prevladuje nepropustno površje. Ve čje število dvoživk lahko zato pri čakujemo predvsem v severnem delu ob čine. Črne to čke povozov dvoživk so prisotne na lokaciji med naseljema Brezovica pri Mirni in Brezovico, saj se na tem obmo čju cesta približa vodotoku Mirna. Črne to čke so prikazane na sliki spodaj, v tabeli pa so navedene vrste dvoživk, ki se potencialno pojavljajo na obmo čju ob čine.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 167 OP za OPN Trebnje

Tabela 39: Dvoživke na obmo čju ob čine Trebnje (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2003) Latinsko ime Slovensko ime RS-SLO Uredba Proteus anguinus mo čeril V A1, A2, 6A, H, R Salamandra salamandra navadni mo čerad O A1 Lissotrion vulgaris meridionalis robati pupek V A1, A2 Mesotrion alpestris planinski pupek V A1, A2 Triturus carnifex veliki pupek V A1, A2, 6A, H, R Bombina variegata hribski urh V A1, A2, 6A, H, R Hyla arborea zelena rega V A1, A2, 6A, R Bufo bufo navadna krasta ča V A1, A2 Rana temporaria sekulja V A1 Rana dalmatina rosnica V A1, A2, 6A, R Pelophylax lessonae pisana žaba V A1, A2, 6A, R Pelophylax ridibunda debeloglavka V A1, A2 Pelophylax kl. esculentus zelena žaba V A1 Legenda: RS-SLO : vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) kot: (O) vrsta, ki ni ve č ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti, (V) ranljiva Uredba : vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) kot: (A1) avtohtona zavarovana vrsta, (B1) neavtohtona zavarovana vrsta, (A2) avtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (B2) neavtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (6A) avtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (6B) neavtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (H) predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrste, (R) predmet okoljske odgovornosti so tudi razmnoževališ ča ali po čivališ ča vrste

Slika 33: Črne to čke na obmo čju ob čine Trebnje ( črne to čke so na karti prikazane kot rde če žabice) (vir: Bioportal, september 2009) Ribe Na obmo čju ob čine Trebnje je ve č vodotokov, v katerih se pojavljajo ribje vrste. Dva vodotoka sta ve čja, in sicer Temenica in Mirna. Radulja od izvira do Zaloga je opredeljena kot rezervat za ohranjanje avtohtonih vrst rib. Na obmo čju ob čine Trebnje je evidentiranih 29 vrst rib, ena vrsta raka deseteronožca in ena vrsta piškurja (Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009). Vrste so navedene v naslednji tabeli.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 168 OP za OPN Trebnje

Tabela 40: Vrste rib, piškurjev in rakov deseteronožcev na obmo čju ob čine Trebnje (vir: Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009) Latinsko ime Slovensko ime RS-SLO Uredba RIBE Alburnoides bipunctatus pisanka O1 Alburnus alburnus zelenika Barbatula barbatula babica O1 Barbus balcanicus pohra Barbus barbus mrena E A2 Chondrostoma nasus podust E A2 Cottus gobio kapelj V A2, H Ctenopharyngodon idella beli amur Cyprinus carpio krap E (negojen) A1 (negojen) Esox lucius ščuka V A2 Gobio obtusirostris globo ček Hucho hucho sulec E A2, H Leuciscus leuciscus kleni č E A2 Oncorhynchus mykiss šarenka Perca fluviatilis navadni ostriž Phoxinus phoxinus pisanec Rhodeus amarus pezdirk E Rutilus rutilus rde čeoka Rutilus virgo platnica E A2, H Salmo trutta poto čna postrv E Salvelinus fontinalis poto čna zlatov čica Sander lucioperca smu č E Scardinius erythrophthalmus rde čeperka Silurus glanis som V Squalius cephalus klen Telestes souffia blistavec E A1, A2, H Thymallus thymallus lipan V Tinca tinca linj E Vimba vimba ogrica E PIŠKURJI Eudontomyzon vladykovi donavski poto čni piškur RAKI DESETERONOŽCI Austrapotamobius torrentium koš čak V A1, A2 Astacus astacus jelševec V A1, A2 Legenda: RS-SLO : vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde či seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) kot: (O) vrsta, ki ni ve č ogrožena, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti, (V) ranljiva Uredba : vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odlo čba US 13.03.2008, 96/08, 36/09) kot: (A1) avtohtona zavarovana vrsta, (B1) neavtohtona zavarovana vrsta, (A2) avtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (B2) neavtohtona vrsta, katere habitat se varuje, (6A) avtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (6B) neavtohtona vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti, (H) predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrste, (R) predmet okoljske odgovornosti so tudi razmnoževališ ča ali po čivališ ča vrste

Drstiš če je pomemben del vodnega prostora, ki zaradi posebnih hidromorfoloških lastnosti omogo ča razmnoževanje posameznih ribjih vrst. Drstiš ča predstavljajo izredno pomemben del življenjskega prostora rib, saj omogo čajo naravno obnavljanje in vitalnost ribjih populacij. Na obmo čju ob čine Trebnje so drstiš ča evidentirana na reki Mirni (Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009). Tabela 41: Pregled drstiš č na obmo čju ob čine Trebnje (vir: Smernice Zavoda za ribištvo Slovenije, 2009) Kraj Vrsta ribe Martinja vas podust, klen, mrena Puš čava podust, klen, platnica izliv Bistrice podust KPD Dob klen Mirna poto čna postrv, podust

Aquarius d.o.o. Ljubljana 169 OP za OPN Trebnje

2.2 VAROVANA OBMO ČJA

Natura 2000

Na obmo čju ob čine je šest posebnih varstvenih obmo čij – obmo čij Natura 2000 (spodnja slika): • Vejar (SI3000056) • Vrhtrebnje – Sv. Ana (SI3000057) • Šumberk (SI3000058) • Mirna (SI3000059) • Čatež (SI3000143) • Koprivnica (SI3000185)

Slika 34: Obmo čja Natura 2000 v ob čini Trebnje (vir: MzKO-ARSO) Tabela 42: Natura 2000 obmo čja na obmo čju ob čine Trebnje (vir: MzKO-ARSO) Koda: SI3000056 Obmo čje: Vejar Skupina: SCI Površina [ha ]: 226,01 Kvalifikacijske živalske vrste: - koš čični škratec (Coenagrion ornatum) - ozki vrtenec (Vertigo angustior) - črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*)

Koda: SI3000057 Obmo čje: Vrhtrebnje – Sv. Ana Skupina: SCI Površina [ha ]: 662,20 Kvalifikacijske živalske in rastlinske - drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti) vrste: - črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 170 OP za OPN Trebnje

Kvalifikacijski HT: - (8310) Jame, ki niso odprte za javnost - (9110) Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum

Koda: SI3000058 Obmo čje: Šumberk Skupina: SCI Površina [ha ]: 434,30 Kvalifikacijske živalske in rastlinske - črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*) vrste: Kvalifikacijski HT: - (9110) Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum

Koda: SI3000059 Obmo čje: Mirna Skupina: SCI Površina [ha ]: 20,01 Kvalifikacijske živalske in rastlinske - vidra (Lutra lutra) vrste: - koš čični škratec (Coenagrion ornatum) - ozki vrtenec (Vertigo angustior) - navadni škržek (Unio crassus) - platnica (Rutilus pigus) - sulec (Hucho hucho)

Koda: SI3000143 Obmo čje: Čatež Skupina: SCI Površina [ha ]: 65,10 Kvalifikacijske živalske in rastlinske - mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) vrste:

Koda: SI3000185 Obmo čje: Koprivnica Skupina: SCI Površina [ha ]: 261,59 Kvalifikacijske živalske in rastlinske - drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti) vrste: Kvalifikacijski HT: - (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio- Fagion))

Zavarovana obmo čja Zavarovanih obmo čij in enot narave v ob čini Trebnje ni. Za ponorni del reke Temenice pri Dolenjih Ponikvah (fosilna struga) je bil podan predlog za zavarovanje kot naravni spomenik Temenica – ponori pri Dolenjih Ponikvah (pNS). Obmo čje je prikazano na naslednji sliki.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 171 OP za OPN Trebnje

Slika 35: Obmo čje predlaganega NS (vir: Smernice ZVNRS, september 2009)

2.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMO ČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Na obmo čju ob čine Trebnje se nahaja sedem ekološko pomembnih območij: • Vejar (id. 65400) • Mirna (id. 65500) • Vrhtrebnje (id. 65700) • Temenica (id. 62300) • Šumberk (id. 66200) • Koprivnica (id. 66500) • Čatež (id. 68400)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 172 OP za OPN Trebnje

Slika 36: EPO na obmo čju ob čine Trebnje (vir: MzKO-ARSO) Tabela 43: EPO na obmo čju ob čine Trebnje (vir: MzKO-ARSO) Eviden čna št.: 65400 Ime EPO: Vejar Površina [ha ]: 783,84

Eviden čna št.: 65500 Ime EPO: Mirna Površina [ha ]: 263,17

Eviden čna št.: 65700 Ime EPO: Vrhtrebnje Površina [ha ]: 595,20

Eviden čna št.: 62300 Ime EPO: Temenica Površina [ha ]: 369,26

Eviden čna št.: 66200 Ime EPO: Šumberk Površina [ha ]: 473,90

Eviden čna št.: 66500 Ime EPO: Koprivnica Površina [ha ]: 292,07

Eviden čna št.: 68400 Ime EPO: Čatež Površina [ha ]: 68,82

Aquarius d.o.o. Ljubljana 173 OP za OPN Trebnje

Na obmo čju Ob čine Trebnje je 42 naravnih vrednot in 58 naravnih vrednot – jam. Tabela 45: Naravne vrednote na obmo čju ob čine Trebnje – obmo čja (vir: MzKO-ARSO) Površina Evid. št. Ime Kratka oznaka Zvrst Pomen (ha) Ponorni del reke Temenice pri Temenica - ponori pri geomorf, 239 Dolenjih Ponikvah s fosilno državni 66,75 Dolenjih Poni hidr, ekos strugo Nahajališ če roženca v 4401 Irsovec - kamnolom opuš čenem delu kamnoloma geol državni 0,54 pod Irsovcem, južno od Mirne Levi pritok Krke s poplavno hidr, zool, 4431 Radulja ravnico in povirjem v Krškem državni 7,68 ekos hribovju z naseljenimi bobri Reka z ohranjenim zgornjim hidr, ekos, 4483 Mirna tokom in mokriš či v Mirnski državni 68,36 bot dolini Desni pritok Mirne južno od 4516 Ba čji potok Ostrožnika s povirjem pod hidr, ekos državni 5,94 Debencem Desni pritok reke Mirne s 4546 Vejar hidr, ekos državni 197,62 poplavnimi travniki nad Mirno Potoki Zabrš čica, Lanšpreš čica in Gomilš čica, ki 4574 Zabrš čica s pritoki hidr, ekos državni 41,14 se po krajšem skupnem toku izlijejo Levi pritok Temenice z 8018 Bratnica mokriš či, vzhodno od naselja hidr, ekos lokalni 6,18 Temenica Dolina potoka zahodno od 8120 Homš čica hidr, ekos lokalni 22,81 Mirne, levi pritok Mirne Potok s poplavno ravnico, levi 8464 Cetiška hidr, ekos lokalni 13,45 pritok Mirne pri Mirni Ponorni del presihajo čega geomorf, 8492 Žiberš čica kraškega potoka na lokalni 6,88 hidr, ekos Dobrniškem polju Dolina potoka s ponori južno 8494 Igmanca hidr, ekos lokalni 4,20 od Šentjurija Dolina potoka s ponori v vasi 8506 Dobravski potok hidr, ekos lokalni 7,80 Jezero Dolina potoka s ponori pri 8518 Lukovški potok hidr, ekos lokalni 8,43 vasi Jezero Velika vaška luža na obrobju 8536 De čja vas - luža hidr, ekos lokalni 0,08 De čje vasi Reka s poplavno ravnico in hidr, ekos, 8538 Trebnje - Temenica fosilno strugo na obmo čju državni 199,38 (geomor Trebnjega Potok s poplavnimi travniki 8540 Lampreš čica hidr, ekos lokalni 62,22 južno od Mirne Potok s poplavnimi travniki 8541 Gomilš čica hidr, ekos lokalni 32,37 južno od Mirne obmo čje ve č izvirov na geomorf, 8542 Hrastovec - izviri Hrastovcu na Dobrniškem lokalni 121,73 hidr, ekos polju Ve čja luža s stalno vodo hidr, ekos, 8544 Kremenjak - luža lokalni 0,09 zahodno od Orlake zool Bi č - presihajo če Presihajo če jezero ob avtocesti hidr, ekos, 8545 lokalni 2,05 jezero na Bi ču geomorf 8556 Gomilski potok Potok s poplavnimi travniki hidr, ekos lokalni 0,06

Aquarius d.o.o. Ljubljana 174 OP za OPN Trebnje

zahodno od Mokronoga, desni pritok Mirne Desni pritok Mirne pri 8636 Glinški potok hidr, ekos lokalni 90,82 Podlogu Levi pritok Cetiške 8642 Lo čice hidr, ekos lokalni 0,57 severozahodno od Trstenika manjša ponikalnica s 8644 Češnjevek - izviri hidr lokalni 2,39 številnimi izviri v Češnjevku Levi pritok Temenice pri 8653 Kodeljevec hidr, ekos lokalni 46,88 Veliki Loki Globoka dolina med geomorf, 8654 Globoka dolina lokalni 113,91 Žabjekom in Razborami hidr, ekos Legenda: ZVRST: geomorf – geomorfološka, geomorfp- podzemeljska geomorfološka, hidr – hidrološka, drev – drevesna, ekos – ekosistemska, geol - geološka Tabela 46: Naravne vrednote na obmo čju ob čine Trebnje – to čke (vir: MzKO-ARSO) Evid. št. Ime Kratka oznaka Zvrst Pomen Češnjevek - beli 1385 gaber Beli gaber nad izvirom v Češnjevku drev lokalni Obzidan izvir pod kapelico severno od romarske 1591 Žegnani studenec cerkve sv. Marije na Zaplazu hidr, ekos lokalni Lipa izrednih dimenzij na Baragovi doma čiji v 8180 Knežja vas - lipa Knežji vasi drev lokalni Lipa izrednih dimenzij pri cerkvi sv. Marije na 8182 Zaplaz - lipa Zaplazu drev lokalni Čatež na Dolenjskem Lipa izrednih dimenzij na dvoriš ču doma čije v 8183 - lipa Čatežu na Dolenjskem drev lokalni Lipa izrednih dimenzij pred pokopališ čem v 8186 Mirna - lipa Mirni drev lokalni 8187 Dobrni č - lipa Stara lipa pri cerkvi sv. Jurija v Dobrni ču drev lokalni 8537 Rep če - luža Ve čji ribnik južno od Rep č hidr, ekos, zool lokalni 8543 Orlaka - luža Vaški izvir z napajališ čem severno od Orlake hidr, ekos, zool lokalni Debela hruška v Škovcu, severovzhodno od 8546 Škovec - hruška Velike Loke drev lokalni 8552 Orlaka - lipa Debela lipa v Orlaki drev lokalni Lepo raš čen divji kostanj izrednih dimenzij v 8553 Škovec - divji kostanj vasi Škovec drev lokalni 8557 Na studencu Obzidan studenec v gozdu, južno od Križa hidr, ekos lokalni Bič - Dolenje Obzidan kraški izvir južno od vasi Dolenje 8604 Kamenje Kamenje hidr, ekos lokalni Mali Gaber - Globoka udornica z delno prepadnimi stenami 8621 udornica jugovzhodno od Malega Gabra geomorf lokalni

Tabela 47: Naravne vrednote na obmo čju ob čine Trebnje – jame (vir: MzKO-ARSO) Id. št. Ime jame Kratka oznaka zvrst pomen Režim Brezno pri tunelu sv. 48019 brezno geomorfp državni prost vstop Ana poševno ali stopnjasto 40798 Brezno v kleti geomorfp državni prost vstop brezno jama z breznom in etažami, 41546 Babja jama geomorfp državni prost vstop poševna jama 46568 Bobnarjeva polšna brezno geomorfp državni prost vstop Brezno v svetinski 47387 brezno geomorfp državni prost vstop gmajni

Aquarius d.o.o. Ljubljana 175 OP za OPN Trebnje

48178 Jazbina pri Črni jami spodmol, kevdrc geomorfp državni prost vstop 41058 Jelenca na Kekovem brezno geomorfp državni prost vstop 40180 Gornikova jama brezno geomorfp državni prost vstop 46233 Gabrovška jama brezno stalni ponor geomorfp državni prost vstop 46579 Jama pod Rupami vodoravna jama geomorfp državni prost vstop Jama pod svetim jama z breznom in etažami, 45764 geomorfp državni prost vstop križem poševna jama jama z breznom in etažami, 40179 Jama na dobravi geomorfp državni prost vstop poševna jama 45676 Jama pod kunkelnom brezno geomorfp državni prost vstop Jama v Grandov čevem 43873 brezno geomorfp državni prost vstop talu 41191 Jama pri Zagorici vodoravna jama geomorfp državni prost vstop jama z breznom in etažami, 40105 Jama v listnicah geomorfp državni prost vstop poševna jama Jama v peskokopu ob 46215 vodoravna jama geomorfp državni prost vstop cesti na selsko goro poševno ali stopnjasto 48177 Jama v Preski geomorfp državni prost vstop brezno jama z breznom in etažami, 45850 Jama ob cesti geomorfp državni prost vstop poševna jama Jama pri desnem jama z breznom in etažami, 40393 geomorfp državni prost vstop kamnu poševna jama jama ob časni izvir ob 40641 Jama pri mirni geomorfp državni prost vstop stalnem toku poševno ali stopnjasto 40178 čepnica geomorfp državni prost vstop brezno poševno ali stopnjasto 40162 črna jama geomorfp državni prost vstop brezno 42186 Jama v ušivcu vodoravna jama geomorfp državni prost vstop poševno ali stopnjasto 41368 Liška jama geomorfp državni prost vstop brezno poševno ali stopnjasto 43485 Marjetna jama geomorfp državni prost vstop brezno Mala jama nad nadzorovan 40394 vodoravna jama geomorfp državni Trenjem vstop 45238 Mala risanica spodmol, kevdrc geomorfp državni prost vstop 41190 Kuš čarek vodoravna jama geomorfp državni prost vstop jama z breznom in etažami, 40185 Mišnica geomorfp državni prost vstop poševna jama Luknja v cerkvenem poševno ali stopnjasto 42343 geomorfp državni prost vstop talu brezno 40799 Pernica v bukovju brezno geomorfp državni prost vstop jama z breznom in etažami, 43465 Pasja jama pri Orlaki geomorfp državni prost vstop poševna jama 42348 Risanica jama s stalnim tokom geomorfp državni prost vstop Požiralnik temenice na poševno ali stopnjasto 42344 geomorfp državni prost vstop Požgaju brezno jama z breznom in etažami, 48086 Režkova jama geomorfp državni prost vstop poševna jama poševno ali stopnjasto 44001 Rojska jama 1 geomorfp državni prost vstop brezno jama z breznom in etažami, 44002 Rojska jama 2 poševna jama, jama z geomorfp državni prost vstop ob časnim tokom jama z breznom in etažami, 45147 Požganjska jama geomorfp državni prost vstop poševna jama

Aquarius d.o.o. Ljubljana 176 OP za OPN Trebnje

40183 Mala grajenka brezno geomorfp državni prost vstop 40181 Kramarjeva rupa brezno, brezno - estavela geomorfp državni prost vstop Rupa 1 na 42365 jama stalni ponor geomorfp državni prost vstop zemljan čevem travniku Rupa 2 na 42366 jama ob časni ponor geomorfp državni prost vstop zemljan čevem travniku poševno ali stopnjasto 40184 Štampovca geomorfp državni prost vstop brezno 46569 Štiglova jama brezno geomorfp državni prost vstop 45606 Svetokriška jama brezno/jama geomorfp državni prost vstop 41066 Žekavc brezno geomorfp državni prost vstop Zijalka pri ma čjem 42151 spodmol, kevdrc geomorfp državni prost vstop dolu 40103 Zijavnica jama stalni izvir geomorfp državni prost vstop 42189 Velban kevder jama s stalnim tokom geomorfp državni prost vstop 40182 Velika grajenka brezno geomorfp državni prost vstop Velika jama nad nadzorovan 40104 vodoravna jama geomorfp državni Trebnjem vstop poševno ali stopnjasto 40186 Velika vratnica geomorfp državni prost vstop brezno 42188 Zemljan čeva jama spodmol, kevdrc geomorfp državni prost vstop poševno ali stopnjasto 42187 Zgonuha geomorfp državni prost vstop brezno poševno ali stopnjasto 43464 Špaja jama geomorfp državni prost vstop brezno jama z breznom in etažami, 44188 Vol čja jama 1 geomorfp državni prost vstop poševna jama 43463 Vol čja jama 2 brezno geomorfp državni prost vstop

Za eno obmo čje je bil podan predlog: Radovica - Ve čja tektonska guba v razgaljeni brežini opuš čenega kamnoloma v Mirni (geološka naravna vrednota, naravna vrednota državnega pomena).

V ob čini Trebnje so tudi obmo čja pri čakovanih naravnih vrednot. Navedena so v tabeli spodaj. Tabela 48: Pri čakovane naravne vrednote na obmo čju ob čine Trebnje (vir: Smernice ZVRS, avgust 2008) Ime Kratka oznaka Jersevec Obmo čje kamnoloma roženca Kraške piramide Primer kraške erozije v Dolenjem Medvedjem selu. Karbonati Pri čakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote

Aquarius d.o.o. Ljubljana 177 OP za OPN Trebnje

Slika 37: Naravne vrednote na obmo čju ob čine Trebnje (vir: MzKO – ARSO)

Slika 38: Pri čakovane naravne vrednote na obmo čju ob čine Trebnje (vir: MzKO-ARSO)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 178 OP za OPN Trebnje

3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA

3.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 49: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva OPN Slovenije - SPRS okolja 1. Spodbujanje ohranjanja biotske 1. Vzpostavitev celotnega sistema / raznovrstnosti, naravnih vrednot ohranjanja narave ter u činkovitega OPN Trebnje bo skladen s SPRS v in naravnih procesov kot bistvenih izvajanja do leta 2008. primeru, da se v OPN doda slede če sestavin kakovostnega naravnega cilje: okolja. 2. Ohranjanje visoke stopnje Okoljski cilj 1: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja biotske raznovrstnosti, 2. Zagotavljanje ustrezne zaustavitev upadanja biotske naravnih vrednot in naravnih vklju čitve biotske raznovrstnosti raznovrstnosti do leta 2010. procesov kot bistvenih sestavin in naravnih vrednot v kakovostnega naravnega okolja. gospodarjenje z naravnimi viri in 3. Zagotovitev trajnostne rabe Okoljski cilj 2: Zagotavljanje prostorom. sestavin biotske raznovrstnosti ter ustrezne vklju čitve biotske sonaravno poseganje v naravo. raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Okoljski cilj 1: Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

Okoljski cilj 2: Zagotavljanje ustrezne vklju čitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

Na obmo čju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostožive če živali pove čan hrup v okolje ipd.

V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujo če čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv lahko opredelimo kot trajen (npr. sprememba habitata) ali za časen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na obmo čju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko pove čan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka ipd.

Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), se bo pove čala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali in ogroža naravno ravnotežje. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno onesnaževanje na žuželke in netopirje. Možne negativne posledice so: zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na odlaganje jaj čec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter ve čja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v ve čjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Ker osvetljevanje vpliva na žuželke, ki so hrana netopirjem, osvetljevanje posredno vpliva tudi na same netopirje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 179 OP za OPN Trebnje

3.2 VAROVANA OBMO ČJA

Vplivi na okoljske cilje Tabela 50: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva okolja OPN Slovenije - SPRS 1. Vzpostavitev omrežja posebnih 1. Ohranitev oz. doseganje ugodnega / varstvenih obmo čij in zavarovanih stanja ogroženih vrst in habitatnih obmo čij. tipov. 2. Ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena obmo čja Natura 2000. 3. U činkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih obmo čjih z upravljavskimi na črti in drugimi ukrepi.

OPN Trebnje bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda slede či cilj: Okoljski cilj 1: Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih obmo čjih.

Na obmo čju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostožive če živali pove čan hrup v okolje ipd. Linijski objekti, ki bodo potekali preko varovanih obmo čij bodo predstavljali velik poseg v celovitost teh obmo čij, povzro čili pa bodo tudi njihovo fragmentacijo.

V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne kvalifikacijske organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujo če čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv je lahko opaziti kot trajen (npr. sprememba habitat) ali za časen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na obmo čju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko pove čan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka ipd.

Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), se bo pove čala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje kvalifikacijskih žuželk in netopirjev.

Vplivi na varovana obmo čja so v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) so obravnavani tudi v Dodatku za varovana obmo čja.

3.2 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMO ČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Vplivi na okoljske cilje

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 51: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Nacionalni program varstva OPN Slovenije - SPRS okolja 1. Spodbujanje ohranjanja biotske 1. Ohranjanje visoke stopnje / raznovrstnosti, naravnih vrednot biotske raznovrstnosti in in naravnih procesov kot bistvenih zaustavitev upadanja biotske sestavin kakovostnega naravnega raznovrstnosti do leta 2010.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 180 OP za OPN Trebnje

okolja. 2. Ohranitev oziroma doseganje 2. Zagotavljanje ustrezne ugodnega stanja (obsega in vklju čitve biotske raznovrstnosti kvalitete) habitatov vrst in in naravnih vrednot v habitatnih tipov, za katere so gospodarjenje z naravnimi viri in opredeljena obmo čja, pomembna prostorom. za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih obmo čij). 3. Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto dolo čene zvrsti ter v najve čji možni meri tudi vseh drugih lastnosti. 4. Obnovitev poškodovanih oziroma uni čenih naravnih vrednot. 5. Zagotovitev rabe naravnih vrednot na na čin, ki jih ne ogroža.

OPN Trebnje bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda slede či cilj: Okoljski cilj 1: Ohranjanje naravnih vrednot in prepre čevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Naravne vrednote Plan s spremembami posega v ve čje število naravnih vrednot. Ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem do njihovega propada. Do poškodb lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva.

Glede na to, da obmo čje pri čakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov, obsega skoraj celotno obmo čje ob čine, obstaja v času gradbenih del možnost odkritja novih jam in drugih kraških pojavov in njihovih poškodb. Poškodbe v času gradbenih posegov so možne tudi na obmo čju pri čakovanih naravnih vrednot Jersevec (obmo čje kamnoloma roženca) in na obmo čju kraških piramid v Dolenjem Medvedjem selu.

Ekološko pomembna obmo čja OPN posega v ve č EPO v ob čini. Izvedba pobud bo vplivala na celovitost EPO obmo čij ob čine. Na obmo čju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Vpliv bo neposreden in trajen. Negativen vpliv na živalske vrste bo prisoten tudi zaradi pove čanega hrupa v okolju in pove čane prisotnosti človeka ob ve čjih gradbiš čih in ob obratovanju kamnolomov, cest ter objektov za šport in rekreacijo. Vpliv bo posreden in kratkotrajen.

VPLIV IZVEDBENEGA DELA OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA NA SEGMENT OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI Tabela 52: Vplivi po posameznih EUP Obmo čje varovanja, HT, Št. EUP oznaka Vpliv vrste 5 BLA-Oc 1-plan − NV Vejar Izgradnja čistilne naprave bo (površine za čistilne − EPO Vejar dolgoro čno gledano izboljšala naprave) stanje na NV in EPO. 6 BLA-SK 1/3-plan − EPO Vejar Enota se EPO samo dotika. Gre za (površine podeželskega zaokrožitev naselja. Bistvenega naselja) vpliva na EPO ne pri čakujemo. 7 BLA-SK 2/1-plan − EPO Vejar Po podatkih ZRSVN so na (površine podeželskega − HT Srednjeevropski zahodnem delu obmo čja bukovi naselja) kisloljubni bukovi gozdovi, ki so glede na Uredbo o gozdovi (9110) (vir: habitatnih tipih (Uradni list RS, št.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 181 OP za OPN Trebnje

ZRSVN, 2009) – Z del 112/03, 36/09) opredeljeni kot obmo čja HT, ki se prednostno ohranja v RS. Ta HT bo v primeru izvedbe spremembe trajno uni čen. 8 BLA-ZD 1-plan − NV Vejar Negativen vpliv na EPO in (druge urejene zelene − EPO Vejar biotsko pestrost obmo čja je lahko površine-mestne zelenice) prisoten v primeru uporabe neavtohtonih vrst pri zasaditvi in ustvarjanju zelenih površin z monokulturami. Negativen vpliv na NV se lahko izrazi predvsem v primeru sprememb hidrološkega režima obmo čja. 9 BLA-ZS 1/1-plan − EPO Vejar Na severnem delu obmo čja se po (golf) − HT Srednjeevropski podatkih ZRSVN nahajajo kisloljubni bukovi kvalifikacijski bukovi gozdovi, ki gozdovi (9110) (vir: bodo v primeru izvedbe plana vsaj ZRSVN, 2009) – S del delno uni čeni. Z ureditvami obmo čja igriš ča bodo uni čeni prisotni habitati. Negativen vpliv bo prisoten tudi zaradi uporabe razli čnih biocidov in gnojil za vzdrževanje golf igriš ča. 12 BMI-SK 5/1-plan − SCI Vejar Na obmo čju se nahaja gozd, ki bo (površine podeželskega − EPO Vejar ob izvedbi plana uni čen. naselja) 23 ČAT-PO 2-plan − SCI Čatež V primeru posega v gozdni rob je (parkiriš če) − EPO Čatež možen negativen vpliv na malega − mali podkovnjak podkovnjaka zaradi spremembe (Rhinolophus linijskih struktur v njegovem hipposideros ) – kotiš če v življenjskem prostoru. V primeru cerkvi Svetega Mihaela, osvetlitve parkiriš ča bo prisoten Čatež (vir: ZRSVN, negativen vpliv na fototakti čne 2008) živalske vrste in netopirje. 24 ČAT-ZP 2/1-plan − SCI Čatež V primeru osvetlitve parka bo (parki) − EPO Čatež prisoten negativen vpliv na − mali podkovnjak fototakti čne živalske vrste in (Rhinolophus netopirje. hipposideros ) – kotiš če v cerkvi Svetega Mihaela, Čatež (vir: ZRSVN, 2008) 33 DDO-SK 2/1-plan − NV Dobravski potok V naravno vrednoto posega manjši (površine podeželskega južni del predvidene spremembe, naselja) kjer se v obstoje čem stanju nahaja cesta. Negativnega vpliva na naravno vrednoto ne pri čakujemo. 59 DV Č-CDi 2-plan − SCI Čatež Na obmo čju predvidene širitve se (površine za − EPO Čatež v obstoje čem stanju nahajajo izobraževanje) − mali podkovnjak kmetijske površine, ki ne (Rhinolophus predstavljajo pomembnega hipposideros ) – kotiš če v habitata kvalifikacijski vrsti. cerkvi Svetega Mihaela, Negativen vpliv na naravo bo Čatež (vir: ZRSVN, izražen predvsem v primeru 2008) svetlobnega onesnaževanja na fototakti čne živalske vrste in netopirje. 60 DV Č-IG 1/4-plan − EPO Čatež Predvidena sprememba plana sega (gospodarska cona) v EPO v manjši meri, in sicer na obmo čju kjer se v obstoje čem

Aquarius d.o.o. Ljubljana 182 OP za OPN Trebnje

stanju nahaja cesta. Bistvenega vpliva ne pri čakujemo. 61 DV Č-SK 1/1-plan − SCI Čatež Na obmo čju predvidenih (površine podeželskega − EPO Čatež sprememb se nahajajo kmetijske naselja) − mali podkovnjak površine. Negativen vpliv bo (Rhinolophus prisoten predvsem na hipposideros ) – kotiš če v kvalifikacijsko vrsto netopirja in cerkvi Svetega Mihaela, fototakti čne živalske vrste v Čatež (vir: ZRSVN, primeru neprimerno urejene 2008) osvetlitve.

68 GML-LN 1/3-plan − OPNV Jersovec V času obratovanja kamnoloma (površine nadzemeljskega lahko pride do odkritja in pridobivalnega prostora) poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 69 GML-LN 1/1-plan − NV Lamšpreš čica V času obratovanja lahko pride do (površine nadzemeljskega − OPNV Jersovec spremembe vidnih zna čilnosti pridobivalnega prostora) naravne vrednote, do njenega zasipanja in tudi spremembe vodnega režima. V času obratovanja kamnoloma lahko pride do odkritja in poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 70 GML-LN 1/2-plan − NV Gomilš čica V času obratovanja lahko pride do (površine nadzemeljskega − OPNV Jersovec spremembe vidnih zna čilnosti pridobivalnega prostora) naravne vrednote, do njenega zasipanja in tudi spremembe vodnega režima. V času obratovanja kamnoloma lahko pride do odkritja in poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 72 GMS-SK 1/1-plan − OPNV Kraške piramide Obmo čje širitve posega v manjši (površine podeželskega del robnega obmo čja pri čakovane naselja) NV. Gre za manjšo zaokrožitev naselja. V času gradnje lahko pride do odkritja in poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 76 GPR-Oc 1-plan − NV Trebnje-Temenica Obmo čje predvidene čistilne (površine čistilne naprave) − EPO Temenica naprave sega do meje naravne vrednote. Izgradnja čistilne naprave bo dolgoro čno gledano izboljšala stanje na NV in EPO. 96 GVM-Ov 1-plan − EPO Mirna Ureditev obmo čja za oskrbo z (površine za oskrbo z vodo ne bo imelo bistvenega vodo) vpliva na naravo. 97 HUD-Cdi 1-plan − NV Vejar Obmo čje je bilo na predhodnih (površine za − EPO Vejar usklajevanjih že zmanjšano, tako izobraževanje) da v Naturo ne posega ve č. Poseganje v obmo čje naravne vrednote lahko privede do spremembe hidrološkega režima, kar bo vplivalo tudi na habitat živalskih in rastlinskih vrst. 98 HUD-SK 1/1-plan − EPO Vejar EPO obmo čja se predvidena (površine podeželskega sprememba le dotika, na obmo čju naselja) so prisotne kmetijske površine. S spremembo je predvidena zaokrožitev naselja. Bistvenega negativnega vpliva ne

Aquarius d.o.o. Ljubljana 183 OP za OPN Trebnje

pri čakujemo. 99 HUD-SK 4-plan − SCI Vejar V primeru nasipavanja ali (površine podeželskega − NV Vejar izsuševanja bo prisoten negativen naselja) − EPO Vejar vpliv na kvalifikacijske živalske vrste in naravno vrednoto. Poseganje v gozdni rob predstavlja poseg v življenjski prostor črtastega medvedka. 164 MIG-SK 6/2-plan − NV Trebnje-Temenica Poseganje v naravno vrednoto (površine podeželskega − EPO Mirna lahko privede do spremembe v naselja) njenem hidrološkem režimu. Bistvenega vpliva na EPO ne pri čakujemo. 169 MIR-IG 1/4-plan − EPO Mirna Predvideno obmo čje gospodarske (gospodarska cona) cone se EPO le dotika. Bistvenih negativnih vplivov ne pri čakujemo. 171 MIR-PC 1/5-plan − SCI Mirna Izvedba plana lahko privede do (površine cest) − NV Mirna spremembe hidrološkega režima − EPO Mirna naravne vrednote in posledi čno do negativnega vpliva na živalske, tudi kvalifikacijske vrste. 172 MIR-PC 1/6-plan − EPO Mirna Predvidena sprememba plana sega (površine cest) do meje EPO. Bistvenega negativnega vpliva ne bo. 173 MIR-SS 1-plan − NV Cetiška Predvidena sprememba plana (stanovanjske površine s posega v rob naravne vrednote, spremljajo čimi kar lahko privede do spremembe dejavnostmi) hidrološkega režima NV in vpliva na živalske ter rastlinske vrste. 189 PEK-Ov 1/1-plan − EPO Vejar Ureditev obmo čja za oskrbo z (površine za oskrbo z vodo ne bo imelo bistvenega vodo) vpliva na naravo. 196 RAS-IG 1-plan − EPO Vejar Po podatkih ZRSVN se na (gospodarska cona) − HT Srednjeevropski zahodnem delu obmo čja kisloljubni bukovi pojavljajo bukovi gozdovi, ki se gozdovi (9110) (vir: glede na Uredbo o habitatnih tipih ZRSVN, 2009) – Z del (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09) obmo čja opredeljeni kot HT, ki se prednostno ohranja v RS. Z izvedbo plana bo del tega habitata uni čen. Vpliv bo velik, potrebni so omilitveni ukrepi. 213 SŠU-PC 1-plan − SCI Šumberk Po podatkih ZRSVN se na (površine cest) − EPO Šumberk obmo čju predvidene ceste − HT Srednjeevropski nahajajo kvalifikacijski bukovi kisloljubni bukovi gozdovi, ki bodo v primeru gozdovi (9110) (vir: izvedbe izsekani na obmo čju ZRSVN, 2009) predvidene prometnice in tako na tem delu trajno uni čeni. Cesta bo fragmentirala varovano obmo čje in negativno vplivala na njegovo celovitost. Morebitno osvetljevanje ceste bo negativno vplivalo na črtastega medvedka. 229 ŠEN-SK 3/1-plan − EPO Temenica Predvidena sprememba sega do (površine podeželskega meje EPO. Bistvenega vpliva na naselja) bo. 230 ŠEN-ZK 1/1-plan − NV Trebnje-Temenica Poseganje v naravno vrednoto (pokopališ če) lahko privede do spremembe

Aquarius d.o.o. Ljubljana 184 OP za OPN Trebnje

− EPO Temenica njenega hidrološkega režima in − pozni netopir ( Eptesicus vpliva na rastlinske ter živalske serotinus ), Cerkev Sveti vrste. V primeru no čnega Lovrenc, Šentlovrenc osvetljevanja obmo čja je možen (vir: ZRSVN, 2008) negativen vpliv na netopirje. 243 TRE-CU 2/2-plan − NV Trebnje-Temenica Obmo čje predvidene spremembe (površine za centralne sega do meje naravne vrednote. dejavnosti) Negativnega vpliva na NV ne bo. 245 TRE-CU 4-plan (površine − OPNV Kraške piramide Predvidena sprememba minimalno za centralne dejavnosti) posega v obmo čje pri čakovanih 246 TRE-IG 1/1-plan − OPNV Kraške piramide naravnih vrednot. (gospodarska cona) V času obsežnejših gradbenih del lahko pride do odkritja in poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 247 TRE-IG 1/2-plan − OPNV Kraške piramide Predvidena sprememba leži na (gospodarska cona) obmo čjih pri čakovanih naravnih vrednot. V času obsežnejših gradbenih del lahko pride do odkritja in poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 248 TRE-IG 1/3-plan − OPNV Kraške piramide Predvidena sprememba minimalno (gospodarska cona) posega v obmo čje pri čakovanih naravnih vrednot. V času obsežnejših gradbenih del lahko pride do odkritja in poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. 252 TRE-SK 06/3-plan − EPO Vejar Po podatkih ZRSVN se na (površine podeželskega − HT Srednjeevropski severnem delu obmo čja nahajajo naselja) kisloljubni bukovi kvalifikacijski bukovi gozdovi. Za gozdovi (9110) (vir: potrebe izvedbe plana bi bilo ZRSVN, 2009) potrebno to obmo čje izsekati, vpliv bi bil velik. Za zmanjšanje vplivov so potrebni omilitveni ukrepi. 253 TRE-SS 1/1-plan − EPO Vejar Po podatkih ZRSVN se na (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski severnem delu obmo čja nahajajo spremljajo čimi kisloljubni bukovi kvalifikacijski bukovi gozdovi. Za dejavnostmi) gozdovi (9110) (vir: potrebe izvedbe plana bi bilo ZRSVN, 2009) – Z del potrebno to obmo čje izsekati, obmo čja vpliv bi bil velik. Za zmanjšanje − OPNV Kraške piramide vplivov so potrebni omilitveni ukrepi. 256 TRE-SS 1/4-plan − EPO Vejar Po podatkih ZRSVN se na (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski obmo čju nahajajo kvalifikacijski spremljajo čimi kisloljubni bukovi bukovi gozdovi. Za potrebe dejavnostmi) gozdovi (9110) (vir: izvedbe plana bi bilo potrebno to ZRSVN, 2009) obmo čje izsekati, kar pa ni sprejemljivo. 258 TRE-SS 1/6-plan − EPO Vejar Po podatkih ZRSVN se na (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski obmo čju nahajajo kvalifikacijski spremljajo čimi kisloljubni bukovi bukovi gozdovi. Za potrebe dejavnostmi) gozdovi (9110) (vir: izvedbe plana bi bilo potrebno to ZRSVN, 2009) – manjši obmo čje izsekati, kar pa ni V del obmo čja sprejemljivo. 267 TRE-ZS 4/4-plan − EPO Vrhtrebnje Obseg vpliva na obmo čju je (površine za oddih, odvisen od predvidenega tipa rekreacijo, šport) rekreacije. V primeru postavljanja objektov bo uni čen na obmo čju

Aquarius d.o.o. Ljubljana 185 OP za OPN Trebnje

prisoten gozdni habitatni tip, kar bo negativno vplivalo tudi na rastlinske in živalske vrste obmo čja. V primeru izvajanja oblik rekreacije kjer kr čitve gozda niso potrebne bo vpliv nebistven. 275 VLO-SK 2/1-plan − NV Trebnje-Temenica Na obmo čju se že v obstoje čem (površine podeželskega − EPO Temenica stanju nahajajo stanovanjske naselja) stavbe in vrtovi. Gre za usklajevanje z obstoje čim stanjem – negativnega vpliva ne pri čakujemo. 284 VČE-SK 1/2-plan − EPO Vejar Obmo čje je bilo v predhodnih (površine podeželskega usklajevanjih zmanjšano v taki naselja) meri, da ne posega ve č v Natura 2000 obmo čje. Na obmo čju se v obstoje čem stanju nahajajo sadovnjaki in vrtovi. Zaradi izvedbe plana bistvenih vplivov ne pri čakujemo. 286 ZAB-Ov 1-plan (površine − NV Zabrš čica s pritoki V primeru nasipavanja in za oskrbo z vodo) poseganja v brežine in obvodno vegetacijo bo prisoten negativen vpliv na naravno vrednoto. 287 ZAB-SK 1/1-plan − NV Zabrš čica s pritoki V primeru nasipavanja in (površine podeželskega poseganja v brežine in obvodno naselja) vegetacijo bo prisoten negativen vpliv na naravno vrednoto. 288 ZAB-SK 1/2-plan − NV Zabrš čica s pritoki V primeru nasipavanja in (površine podeželskega poseganja v brežine in obvodno naselja) vegetacijo bo prisoten negativen vpliv na naravno vrednoto. 291 ZAB-ZS 1/1-plan − NV Zabrš čica s pritoki V primeru nasipavanja in (postavitev skakalnic, poseganja v brežine in obvodno sodniškega stolpa in vegetacijo bo prisoten negativen ureditev snežne arene za vpliv na naravno vrednoto. spremljanje skokov ter funkcionalnih objektov) - MIR-SK 18 − NV Cetiška V primeru nasipavanja in (v tabeli je (površine podeželskega poseganja v brežine in obvodno ozna čeno kot naselja) vegetacijo bo prisoten negativen da je bilo že vpliv na naravno vrednoto. po starem planu opredeljeno kot stanovanjsko)

VPLIV INFRASTRUKTURE NA SEGMENT OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI Tabela 53: Vplivi infrastrukture Obmo čje varovanja, HT, Oznaka Vpliv vrste DV(p/d)-plan − SCI Šumberk Izgradnja daljnovoda bo negativno vplivala na celovitost in (daljnovod) − EPO Šumberk funkcionalno povezanost gozdnega obmo čja, ki je opredeljeno tudi kot Natura 2000 obmo čje in EPO. Z izvedbo daljnovoda bo na obmo čju posekan gozd, kar bo privedlo do spremembe habitatov rastlinskih in živalskih vrst.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 186 OP za OPN Trebnje

DV(p/d)-plan − NV Trebnje – Gradnja daljnovoda lahko negativno vpliva na živalske vrste (daljnovod) Temenica reke Temenice, v primeru kaljenja vode in spiranja − EPO Temenica betonskega mleka v strugo. Možne so tudi poškodbe obvodne vegetacije. Z izvedbo daljnovoda bo na območju posekan gozd, kar bo privedlo do spremembe habitatov rastlinskih in živalskih vrst. DV(p/d)-plan − NV Vejar Z izvedbo daljnovoda bo na obmo čju posekan gozd in (daljnovod in − EPO Vejar grmi čevje, kar bo privedlo do spremembe habitata rastlinskih javna in živalskih vrst. V primeru nepravilne izvedbe osvetlitve bo razsvetljava) prisoten negativen vpliv na fototakti čne živalske vrste in netopirje. DV(p/d)-plan − NV Igmanca Z izvedbo daljnovoda bo na obmo čju posekan gozd in (daljnovod) − NV Lanšpreš čica grmi čevje, kar bo privedlo do spremembe habitatov − NV Lukovški potok rastlinskih in živalskih vrst. DV-plan − SCI Šumberk Izgradnja transformatorske postaje ne bo bistveno vplivala (transformatorska − NV Trebnje – na EPO in NV. Na obmo čju bodo sicer uni čeni habitati vrst postaja) Temenica in habitatni tipi, vendar gre za relativno majhno obmo čje. − EPO Temenica − EPO Šumberk P(p/d)-plan − SCI Vrhtrebnje – Sv. Izgradnja daljnovoda bo negativno vplivala na celovitost in (plinovod) Ana funkcionalno povezanost gozdnega obmo čja, ki je opredeljeno tudi kot Natura 2000 obmo čje. Z izvedbo plinovoda bo na obmo čju posekan gozd, kar bo privedlo do spremembe habitatov rastlinskih in živalskih vrst. P(p/d)-plan − NV Lanšpreš čica Z izvedbo plinovoda bo na obmo čju posekan gozd in (plinovod) − NV Mirna grmi čevje, kar bo privedlo do spremembe habitatov − NV Temenica – ponori rastlinskih in živalskih vrst. Ob neustrezni izvedbi je ob pri Dolenjih Ponikvah pre čkanju vodotokov možen negativen vpliv na hidrološki − NV Zabrš čica s pritoki režim vodotoka. Ob izkopu trase plinovoda je možen − EPO Temenica negativen vpliv tudi na geomorfološke lastnosti ponorov reke Temenice. P(p/d)-plan − OPNV Jersovec V času izkopa trase plinovoda lahko pride do odkritja in (plinovod) poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. P-plan (merno- − NV Mirna Izgradnja merno-regulacijske postaje ne bo bistveno vplivala regulacijska na NV. Na obmo čju bodo sicer uni čeni habitati vrst in postaja na habitatni tipi, vendar gre za relativno majhno območje v magistralnem središ ču naselja. plinovodu) DP-plan − NV Gomilš čica Gradnja ceste lahko negativno vpliva na naravno vrednoto in (cesta) vodne organizme, v primeru kaljenja vode in spiranja LC-plan − NV Mirna betonskega mleka v strugo. Možne so tudi poškodbe (cesta) − NV Temenica obvodne vegetacije in negativen vpliv na hidrološki režim − NV Vejar naravne vrednote. − NV Zabrš čica s pritoki LC-plan − OPNV Kraške piramide V času gradbenih del lahko pride do odkritja in (cesta) poškodovanja novo odkrite naravne vrednote. LC-plan − SCI Mirna Novi infrastrukturni objekti v prostoru fragmentirajo in (cesta) − SCI Vrhtrebnje – Sv. posegajo v celovitost obmo čij in s tem negativno vplivajo Ana rastlinske in predvsem živalske vrste. Ceste predstavljajo − EPO Vejar tudi pove čano prisotnost človeka na obmo čju ter pove čano − EPO Mirna raven hrupa v okolju. V primeru pre čkanja vodotokov je − EPO Vrhtrebnje možno onesnaženje vode in negativen vpliv na vodne − EPO Temenica organizme. VO(d)-plan − SCI Vejar V času gradnje bodo uni čeni na obmo čju prisotni habitatni (kanalizacija) − NV Kodeljevec tipi. Ob neustrezni izvedbi pre čkanja vodotoka možen − NV Trebnje – negativen vpliv na hidrološki režim vodotoka in trajen Temenica negativen vpliv na vodne organizme. Izgradnja kanalizacije − NV Vejar bo dolgoro čno gledano izboljšala stanje na obmo čju, saj bo

Aquarius d.o.o. Ljubljana 187 OP za OPN Trebnje

− EPO Vejar izboljšala kvaliteto vode v vodotokih. − EPO Temenica ČN-plan ( čistilna − NV Vejar Izgradnja čistilne naprave bo dolgoro čno gledano izboljšala naprava) − EPO Vejar stanje na NV in EPO. VP-plan − EPO Vejar Izgradnja vodohrana ne bo bistveno vplivala na EPO. (vodohran)

VPLIV AŽURIRANJA STANJA IN OBSTOJE ČE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA NA SEGMENT OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI Tabela 54: Vpliv ažuriranja stanja in obstoje če podrobne namenske rabe Obmo čje Oznaka varovanja, HT, Vpliv vrste KRT-SK 1/1-plan − NV Temenica Objekt zmanjšuje poplavne površine reke Temenice. Morebitni (sprememba namenske − EPO Temenica novi objekti na obmo čju bi še pove čali negativen vpliv na NV. rabe na obmo čju kjer že stoji objekt) TRN-SK 1/3 (ažuriranje stanja - sprememba namenske rabe na obmo čju kjer že stoji objekt) GML-LN 1/4-plan − NV Gomilš čica Opravljanje dejavnosti na obmo čju negativno vpliva na NV (ažuriranje stanja - Gomilš čica. Dejavnost povzro ča spremembo hidrološkega sprememba namenske režima in slabšanje kvalitete vode vodotoka. rabe na obmo čju kjer že stoji objekt in se izvaja dejavnost) Za obratovanje separacije – pralnice in klasirnice peska je bilo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje 10.02.2005, ki pa je bilo izdano za dolo čen čas 5 let in je že poteklo. TRN-SK 1/2 − NV Temenica Objekt zmanjšuje poplavne površine reke Temenice. Morebitni − EPO Temenica novi objekti na obmo čju bi še pove čali negativen vpliv na NV.

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi 1. Spodbujanje ohranjanja biotske OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C - nebistven raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih daljinsko ter tudi kumulativno. vpliv zaradi procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega izvedbe naravnega okolja. omilitvenih ukrepov

2. Zagotavljanje ustrezne vklju čitve biotske OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C - nebistven raznovrstnosti in naravnih vrednot v daljinsko ter tudi kumulativno. vpliv zaradi gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. izvedbe omilitvenih ukrepov

Varovana obmo čja 1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov C - nebistven raznovrstnosti s poudarkom na bistvenih negativnih vplivov na vpliv zaradi

Aquarius d.o.o. Ljubljana 188 OP za OPN Trebnje

kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih varovana obmo čja ne pri čakujemo. izvedbe obmo čjih. Vplivi so možni na ve č kvalifikacijskih omilitvenih vrst in habitatnih tipov. ukrepov

Ekološko pomembna obmo čja in naravne vrednote 1. Ohranjanje naravnih vrednot in OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C - nebistven prepre čevanje zmanjševanja biotske daljinsko ter tudi kumulativno. vpliv zaradi raznovrstnosti ter ohranitev naravnega izvedbe ravnovesja na EPO. omilitvenih ukrepov

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na naravo in biotsko pestrost zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto obmo čje varstva narave posega ve čje število enot spremembe namenske rabe, kot npr. na: NV ali EPO ali SCI Vejar posega 16 sprememb namenske rabe, • SCI ali EPO Čatež posega 5 sprememb namenske rabe, • OPNV Kraške piramide posega 5 sprememb namenske rabe, • OPNV Jersovec posegajo 3 spremembe namenske rabe, • NV Zabrš čica posegajo 4 spremembe namenske rabe, • EPO Mirna posega 5 sprememb namenske rabe, • EPO Temenica posegajo 4 spremembe namenske rabe, • NV Trebnje - Temenica posega 5 sprememb namenske rabe.

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena za segment Ocena Ohranjanje narave in biotske pestrosti C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

4. OMILITVENI UKREPI

V OPN naj se umesti slede če cilje: − Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. − Zagotavljanje ustrezne vklju čitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. − Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih obmo čjih. − Ohranjanje naravnih vrednot in prepre čevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh EUP: • V OPN naj se upoštevajo dogovori, ki so bili sklenjeni na sestanku z ZRSVN, OE Novo mesto, 16. 11. 2009. Pri pregledovanju plana smo namre č ugotovili, da vsi dogovori niso bili upoštevani (BMI-SK 5/1, ZAB-SK 1/1, 1/2). Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO. • Pobude naj v gozd posegajo le kolikor je to nujno potrebno. Na obmo čja naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov (habitatni tipi, ki jih navaja Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09)) ali redkih in ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst naj se ne posega. Ukrep naj

Aquarius d.o.o. Ljubljana 189 OP za OPN Trebnje

se vklju či v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO. • Za zmanjšanje negativnih vplivov na pri čakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote naj se upošteva slede či ukrep: Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto, ki bodo jamo oz. najdbo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. Ukrep velja za vse predvidene spremembe v okviru OPN, razen za spremembe na obmo čju naselja Mirna, Vol čje Njive, Stehanja vas in Ob čine, kjer ni karbonatne podlage. Tabela 55: Omilitveni ukrepi po posameznih EUP (ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP) Obmo čje varovanja, HT, Št. pobude EUP oznaka Omilitveni ukrepi vrste 5 BLA-Oc 1-plan − NV Vejar / (površine za čistilne − EPO Vejar naprave) 6 BLA-SK 1/3-plan − EPO Vejar / (površine podeželskega naselja) 7 BLA-SK 2/1-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (površine podeželskega − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo naselja) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) – Z del obmo čja 8 BLA-ZD 1-plan − NV Vejar − Poseganje v gozd ni (druge urejene zelene − EPO Vejar dovoljeno. površine-mestne zelenice) − Zasipavanje in izsuševanje obmo čja ni dovoljeno. − V primeru zasaditve obmo čja naj se uporabijo avtohtone vrste drevja, grmi čevja in mešanice trav. 9 BLA-ZS 1/1-plan − EPO Vejar − V okviru sprejemanja (golf) − HT Srednjeevropski OPPN-ja naj se preverijo kisloljubni bukovi habitatni tipi in živalske gozdovi (9110) (vir: vrste. V primeru odkritja ZRSVN, 2009) – S del kvalifikacijskih vrst ali obmo čja habitatnih tipov naj se plan ustrezno zmanjša, tako da se bo tem obmo čjem izognil. − Med obratovanjem naj se uporabljajo le ekološko sprejemljivi biocidi. 12 BMI-SK 5/1-plan − SCI Vejar − Pobudo naj se zmanjša v taki (površine podeželskega − EPO Vejar meri, da ne bo posegala v naselja) Natura obmo čje. 23 ČAT-PO 2-plan − SCI Čatež − V gozdni rob naj se ne (parkiriš če) − EPO Čatež posega. − mali podkovnjak − Obmo čja naj se ne (Rhinolophus osvetljuje, če pa je to nujno hipposideros ) – kotiš če v potrebno, naj se uporabijo cerkvi Svetega Mihaela, popolnoma zasen čena Čatež (vir: ZRSVN, svetila, ki ne sevajo v nebo 2008) in ne oddajajo svetlobe z ultravijoli čnimi dolžinami. 24 ČAT-ZP 2/1-plan − SCI Čatež − Pri zasaditvi naj se uporabijo (parki) − EPO Čatež avtohtone drevesne in − mali podkovnjak grmovne vrste ter avtohtone

Aquarius d.o.o. Ljubljana 190 OP za OPN Trebnje

(Rhinolophus mešanice trav. hipposideros ) – kotiš če v − Obmo čja naj se ne cerkvi Svetega Mihaela, osvetljuje, če pa je to nujno Čatež (vir: ZRSVN, potrebno, naj se uporabijo 2008) popolnoma zasen čena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne oddajajo svetlobe z ultravijoli čnimi dolžinami. 33 DDO-SK 2/1-plan − NV Dobravski potok / (površine podeželskega naselja) 59 DV Č-CDi 2-plan − SCI Čatež − V primeru potrebe po (površine za izobraževanje) − EPO Čatež no čnem osvetljevanju − mali podkovnjak obmo čja, naj se uporabi ki (Rhinolophus imajo vgrajen senzor za hipposideros ) – kotiš če v prižiganje in samodejni cerkvi Svetega Mihaela, izklop. Uporabi naj se Čatež (vir: ZRSVN, popolnoma zasen čena 2008) svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), ki ne sevajo v nebo. 60 DV Č-IG 1/4-plan − EPO Čatež / (gospodarska cona) 61 DV Č-SK 1/1-plan − SCI Čatež − Obmo čja naj se pono či ne (površine podeželskega − EPO Čatež osvetljuje. V primeru naselja) − mali podkovnjak potrebe po namestitvi svetil (Rhinolophus v no čnem času zaradi hipposideros ) – kotiš če v varnosti, naj se uporabi cerkvi Svetega Mihaela, svetila, ki imajo vgrajen Čatež (vir: ZRSVN, senzor za prižiganje in 2008) samodejni izklop. Svetila naj bodo popolnoma zasen čena s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), ki ne sevajo v nebo. − Okolico objektov naj se zasadi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. 68 GML-LN 1/3-plan − OPNV Jersovec − Po predhodnem dogovoru z (površine nadzemeljskega ZRSVN, OE Novo mesto se pridobivalnega prostora) omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 69 GML-LN 1/1-plan − NV Lamšpreš čica − Obmo čje predvidenih (površine nadzemeljskega − OPNV Jersovec sprememb naj se zmanjša v pridobivalnega prostora) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto. − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se omogo či ob časno spremljanje stanja med

Aquarius d.o.o. Ljubljana 191 OP za OPN Trebnje

zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 70 GML-LN 1/2-plan − NV Gomilš čica − Obmo čje predvidenih (površine nadzemeljskega − OPNV Jersovec sprememb naj se zmanjša v pridobivalnega prostora) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto. − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 72 GMS-SK 1/1-plan − OPNV Kraške piramide − Po predhodnem dogovoru z (površine podeželskega ZRSVN, OE Novo mesto se naselja) omogo či spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (npr. kamnite piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, jih je potrebno upoštevati. 76 GPR-Oc 1-plan − NV Trebnje-Temenica / (površine čistilne naprave) − EPO Temenica 96 GVM-Ov 1-plan − EPO Mirna / (površine za oskrbo z vodo) 97 HUD-Cdi 1-plan − NV Vejar − Objekte naj se umesti na (površine za izobraževanje) − EPO Vejar južni in vzhodni del obmo čja. − Pri urejanju okolice objektov naj se obmo čja ne izsušuje ali zasipava. − V primeru, da se poseganju v vodne jarke ni možno izogniti, je potrebno ohraniti njihova povezanost tako, da se jih prestavi. 98 HUD-SK 1/1-plan − EPO Vejar / (površine podeželskega naselja) 99 HUD-SK 4-plan − SCI Vejar − Na obmo čju je dovoljena le (površine podeželskega − NV Vejar legalizacija obstoje čih naselja) − EPO Vejar objektov. Poseganje v gozd, nasipavanje in izsuševanje

Aquarius d.o.o. Ljubljana 192 OP za OPN Trebnje

ni dovoljeno. 164 MIG-SK 6/2-plan − NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša v (površine podeželskega − EPO Mirna taki meri, da ne bo ve č naselja) posegalo v naravno vrednoto. 169 MIR-IG 1/4-plan − EPO Mirna / (gospodarska cona) 171 MIR-PC 1/5-plan (površine − SCI Mirna − Obmo čje naj se zmanjša v cest) − NV Mirna taki meri, da ne bo posegalo − EPO Mirna v Natura 2000 obmo čje in naravno vrednoto. − Poseganje v obvodno vegetacijo ni dovoljeno. 172 MIR-PC 1/6-plan − EPO Mirna / (površine cest) 173 MIR-SS 1-plan − NV Cetiška − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) v naravno vrednoto. 189 PEK-Ov 1/1-plan − EPO Vejar / (površine za oskrbo z vodo) 196 RAS-IG 1-plan − EPO Vejar − Gozd naj se na obmo čju (gospodarska cona) − HT Srednjeevropski ohranja v najve čji možni kisloljubni bukovi meri. Ohranijo naj se vsaj gozdovi (9110) (vir: posamezna drevesa. ZRSVN, 2009) – Z del obmo čja 213 SŠU-PC 1-plan − SCI Šumberk − Poseg gozda naj se izvede na (površine cest) − EPO Šumberk najmanjši možni površini, ki − HT Srednjeevropski je potrebna za izgradnjo kisloljubni bukovi ceste. gozdovi (9110) (vir: − Ceste naj se ne osvetljuje. ZRSVN, 2009) 229 ŠEN-SK 3/1-plan − EPO Temenica / (površine podeželskega naselja) 230 ŠEN-ZK 1/1-plan − NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša v (pokopališ če) − EPO Temenica taki meri, da ne bo segalo v − pozni netopir ( Eptesicus naravno vrednoto. serotinus ), Cerkev Sveti − V primeru potrebe po Lovrenc, Šentlovrenc no čnem osvetljevanju (vir: ZRSVN, 2008) obmo čja, naj se uporabi popolnoma zasen čena svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), ki ne sevajo v nebo. 243 TRE-CU 2/2-plan − NV Trebnje-Temenica / (površine za centralne dejavnosti) 245 TRE-CU 4-plan (površine za − OPNV Kraške piramide − Po predhodnem dogovoru z centralne dejavnosti) ZRSVN, OE Novo mesto se 246 TRE-IG 1/1-plan − OPNV Kraške piramide omogo či spremljanje stanja (gospodarska cona) med zemeljskimi deli z 247 TRE-IG 1/2-plan − OPNV Kraške piramide vidika odkrivanja in varstva (gospodarska cona) geoloških naravnih vrednot. 248 TRE-IG 1/3-plan − OPNV Kraške piramide − V primeru odkritja nove (gospodarska cona) naravne vrednote (npr. kamnite piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je

Aquarius d.o.o. Ljubljana 193 OP za OPN Trebnje

potrebno upoštevati. 252 TRE-SK 06/3-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (površine podeželskega − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo naselja) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) 253 TRE-SS 1/1-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) – Z del obmo čja − OPNV Kraške piramide 256 TRE-SS 1/4-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) 258 TRE-SS 1/6-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) – manjši V del obmo čja 267 TRE-ZS 4/4-plan − EPO Vrhtrebnje − Na obmo čju predvidene (površine za oddih, spremembe naj se morebitne rekreacijo, šport) objekte predvidi tako, da bo gozd ohranjen v najve čji možni meri. 275 VLO-SK 2/1-plan − NV Trebnje-Temenica / (površine podeželskega − EPO Temenica naselja) 284 VČE-SK 1/2-plan − EPO Vejar / (površine podeželskega naselja) 286 ZAB-Ov 1-plan (površine za − NV Zabrš čica s pritoki − V bregove Zabrš čice naj se oskrbo z vodo) posega v najmanjši možni meri. − Obrežno vegetacijo naj se ohranja. − Nasipavanje in zasipavanje morebitnih vodnih jarkov ni dovoljeno. 287 ZAB-SK 1/1-plan − NV Zabrš čica s pritoki − Obmo čje predvidene (površine podeželskega spremembe naj se zmanjša v naselja) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto. − Na obmo čju naravne vrednote je dovoljena le legalizacija že obstoje čih objektov. 288 ZAB-SK 1/2-plan − NV Zabrš čica s pritoki − Sk površine naj se dolo čijo (površine podeželskega le znotraj obstoje čega naselja) stavbnega fonda − Do obstoje čih objektov je potrebno zagotoviti primeren dostop (izven NV)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 194 OP za OPN Trebnje

291 ZAB-ZS 1/1-plan − NV Zabrš čica s pritoki − Obmo čje predvidene (postavitev skakalnic, spremembe naj se zmanjša v sodniškega stolpa in ureditev taki meri, da ne bo posegalo snežne arene za spremljanje v naravno vrednoto. skokov ter funkcionalnih − Zagotoviti je potrebno objektov) ustrezen dostop na obstoje čo pot, izven NV. - MIR-SK 18 − NV Cetiška − Morebitnih novih objektov (v tabeli je (površine podeželskega naj se ne postavlja na ozna čeno kot naselja) obmo čje naravne vrednote. da je bilo že − Obmo čje ob vodotoku, v po starem širini 15 m, naj se pusti planu nespremenjeno in se vanje opredeljeno ne posega. kot − Pri urejanju novega dostopa stanovanjsko) preko potoka (prepust, most) je potrebno zagotavljati naravno dinamiko potoka. V strugo in obrežno vegetacijo naj se posega v najmanjši možni meri. − Dostopna pot do objekta znotraj naravne vrednote naj ostane v makadamski izvedbi. Tabela 56: Omilitveni ukrepi za infrastrukturo Obmo čje varovanja, Oznaka Omilitveni ukrepi HT, vrste DV(p/d)-plan − SCI Šumberk − Daljnovod naj se, če je mogo če, prestavi izven Natura (daljnovod) − EPO Šumberk obmo čja. − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. DV(p/d)-plan − NV Trebnje – − Z gradbenimi posegi naj se ne posega v brežine vodotoka. (daljnovod) Temenica − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. − EPO Temenica DV(p/d)-plan − NV Vejar − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (daljnovod in − EPO Vejar − Pri ureditvi javne razsvetljave naj bodo svetila popolnoma javna zasen čena s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska razsvetljava) svetila), ki ne sevajo v nebo. DV(p/d)-plan − NV Igmanca − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (daljnovod) − NV Lanšpreš čica − NV Lukovški potok DV-plan − SCI Šumberk / (transformatorska − NV Trebnje – postaja) Temenica − EPO Temenica − EPO Šumberk P(p/d)-plan − SCI Vrhtrebnje – − Plinovod naj se, če je mogo če, prestavi izven Natura obmo čja. (plinovod) Sv. Ana − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. P(p/d)-plan − NV Lanšpreš čica − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (plinovod) − NV Mirna − Pre čkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo − NV Temenica – spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov in ponori pri posegala v obvodno vegetacijo. Dolenjih Ponikvah − NV Zabrš čica s pritoki

Aquarius d.o.o. Ljubljana 195 OP za OPN Trebnje

− EPO Temenica

P(p/d)-plan − OPNV Jersovec − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se (plinovod) omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. P-plan (merno- − NV Mirna / regulacijska postaja na magistralnem plinovodu) DP-plan − NV Gomilš čica − Trase cest naj se iz obmo čja NV po možnosti umaknejo. (cesta) − V obvodno vegetacijo in vodotoke naj se posega v najmanjši LC-plan − NV Mirna možni meri. (cesta) − NV Temenica − NV Vejar − NV Zabrš čica s pritoki LC-plan − OPNV Kraške − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se (cesta) piramide omogo či spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (npr. kamnite piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. LC-plan − SCI Mirna − Če je le možno naj se trase ceste umakne iz Natura 2000 (cesta) − SCI Vrhtrebnje – obmo čij. Sv. Ana − Pre čkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo − EPO Vejar spremenila hidrološkega režima vodotokov ter da bo − EPO Mirna poseganje v obvodno vegetacijo čim manjše. − EPO Vrhtrebnje − EPO Temenica VO(d)-plan − SCI Vejar − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (kanalizacija) − NV Kodeljevec − Pre čkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo − NV Trebnje – spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov ter Temenica posegala v obvodno vegetacijo. − NV Vejar − EPO Vejar − EPO Temenica ČN-plan ( čistilna − NV Vejar / naprava) − EPO Vejar VP-plan − EPO Vejar / (vodohran) Tabela 57: Omilitveni ukrepi za spremembe plana, ki predstavljajo ažuriranje stanja Obmo čje Oznaka varovanja, HT, Omilitveni ukrepi vrste KRT-SK 1/1-plan − NV Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljiš ča (ažuriranje stanja - − EPO Temenica obstoje čih stavb. sprememba namenske − V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega. rabe na obmo čju kjer − Ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). že stoji objekt) TRN-SK 1/3 − NV Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljiš ča (ažuriranje stanja - − EPO Temenica obstoje čih stavb. sprememba namenske − V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega. rabe na obmo čju kjer − Ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP).

Aquarius d.o.o. Ljubljana 196 OP za OPN Trebnje

že stoji objekt) GML-LN 1/4-plan − NV Gomilš čica − Glede na varstveni režim obmo čja naj se na obmo čju (ažuriranje stanja - predvidi sanacijski program, ki bo usklajen z ZRSVN, OE sprememba namenske Novo mesto. Sanacijski program naj se uskladi pred rabe na obmo čju kjer izdajo novega okoljevarstvenega dovoljenja. že stoji objekt in se − izvaja dejavnost) Za obratovanje separacije – pralnice in klasirnice peska je bilo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje 10.02.2005, ki pa je bilo izdano za dolo čen čas 5 let in je že poteklo. TRN-SK 1/2 − NV Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljiš ča (ažuriranje stanja - − EPO Temenica obstoje čih stavb. sprememba namenske − V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega. rabe na obmo čju kjer − Ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). že stoji objekt) DDO-LN 1-plan − Zaledje NV − Na obmo čju naj se predvidi sanacija. (ažuriranje stanja – na Dobravski potok − Ukrep se vklju či v predvideni OPPN. obmo čju se v obstoje čem stanju nahaja kamnolom, ki pa nima rudarske pravice) Tabela 58: Omilitveni ukrepi za obstoje ča stavbna zemljiš ča Oznaka Obmo čje varovanja Omilitveni ukrepi SVG-SK 1 NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do meje naravne vrednote − Ohranja naj se obstoje če nepozidane površine ob reki Temenici v skladu z varstvenimi režimi za hidrološke naravne vrednote − Gradnja objektov ni sprejelmjiva − Iz brežine naj se odstrani nasut gradbeni material DPR-SK 1 NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do NV. KRT-SK 1 NV Globoka dolina − Obmo čje naj se zmanjša do NV. ŠEN-SK 3 NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do NV. ZAG-SK 6 NV Mirna − Iz obmo čja stavbnih zemljiš č naj se izlo či del parcele 888/1 znotraj naravne vrednote (mokrotni travnik), za ostali del parcele veljajo varstveni režimi za hidrološke naravne vrednote. − Obstoje ča stavbna zemljiš ča , ki se navezujejo na obstoje čo gradnjo, so z naravovarstvenega stališ ča sprejemljiva ZAG-SK 7 NV Mirna − Obmo čje naj se zmanjša do NV. VLO-SK 2 NV Trebnje- Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do NV. MRL-SK 3 NV Kodeljevec − Upošteva se varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote. Posegi naj se izvajajo v oddaljenosti 5 m od urejene struge potoka. Ob potoku naj se zasadi avtohtona drevesna vegetacija. GML-LN 1/1 NV Gomilš čica in NV Irsovec − Ob potoku se ohranja vsaj 3 m varovalnega pasu skupaj z obstoje čo drevesno in grmovno vegetacijo, proti potoku naj se uredi zemeljska bariera, ki bo prepre čevala plazenje materiala iz

Aquarius d.o.o. Ljubljana 197 OP za OPN Trebnje

deponije v naravno vrednoto − Zavod predlaga, da se poda predlog za spremembo obmo čja naravne vrednote Gomiliš čica v registru naravnih vrednot (izlo či se naj obmo čje nove predvidenen deponije in obmo čje obstoje čih usedalnih bazenov vzdolž toka) − Za naravno vrednoto Irsovec Zavod predlaga izbris obmo čja, kjer je v obstoje čem stanju deponija in separacija, iz registra naravnih vrednot. − Ukrep se vklju či v predvideni OPPN.

Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Izvedbo omilitvenih ukrepov v času priprave in sprejemanja planov izvaja MzKO-CPVO. Za spremljanje izvajanja uspešnosti vseh omilitvenih ukrepov se zadolži ob čino Trebnje. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naro čilu investitorja usposobljeni strokovnjaki. Ob čina vsakih pet let izdela poro čilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poro čilo se odda na MzKO – sektor za celovite presoje, ki ga posreduje pristojnim ministrstvom oz. organom.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 198 OP za OPN Trebnje

III.5 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠ ČINE IN KRAJINE

Aquarius d.o.o. Ljubljana 199 OP za OPN Trebnje

1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

Zakonska izhodiš ča • Zakon o varstvu kulturne dediš čine (ZVKD -1; Ur.l. RS, št. 16/08, 123/09) • Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postale last Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 46/96, 57/97) • Pravilnik o dolo čitvi zvrsti predmetov kulturne dediš čine (Uradni list RS, št. 73/00) • Pravilnik o vodenju inventarne knjige premi čne kulturne dediš čine (Uradni list RS, št. 122/04) • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur.l. RS, št. 74/2003) • Odlok o razglasitvi cerkva v župniji Mirna za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 39/06) • Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov na obmo čju Krajevne skupnosti Šentrupert v Ob čini Trebnje za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 127/03, 58/04)

Ostala izhodiš ča in viri • Smernice: - Ministrstvo za kulturo, št. 3501-1/2007/4 in 3501-1/2007/3 z dne 09.03.2007. - Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/12 z dne 2.11.2009. - Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/18 z dne 18.2.2011 • Register nepremi čne kulturne dediš čine, 26.03.2009.

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) KULTURNA DEDIŠ ČINA KULTURNA DEDIŠ ČINA 1. Ohranitev kulturnih spomenikov v ob čini in 1. Prisotnost obmo čja in objektov kulturne dediš čine in ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediš čine s prepoznavne krajine, upoštevajo č status, zvrst, režim, prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. integriteto, zgodovinski kontekst, umeš čenost v prostor ter ogroženost obmo čij in objektov. 2. Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih obmo čij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediš čine. 2. Podatki o arheoloških ostalinah na obmo čju ob čine.

KRAJINA KRAJINA 1. Ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. 1. Ohranjenost zna čilnih krajinskih vzorcev. trških jeder in vaških jeder, še posebej obmo čij prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in doline Temenice.

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Z OPN na črtovani posegi na kulturno dediš čino ne bodo imeli negativnih posledic na kulturno dediš čino (KD) in krajino, kve čjemu bodo posledice pozitivne, saj je predvidena sanacija ogroženih objektov KD.

B – nebistven vpliv: Na obmo čju ob čine so prisotni številni objekti in obmo čja KD; plan vklju čuje ohranjanje KD in njihovih vplivnih obmo čij. Spremembe so na črtovane tako, da bo vpliv na krajino majhen. Zna čilnosti, na katerih temelji varstvo obmo čja ali objekta ne bodo prizadete.

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: S planom na črtovani posegi bodo vplivali na celovitost in stanje kulturne dediš čine, degradirajo njeno celovitost, a so možni ustrezni omilitveni ukrepi. Spremembe so na črtovane tako, da bo vpliv na krajino opazen. Vse vplive posegov na kulturno dediš čino in krajino se lahko z u činkovitimi omilitvenimi vplivi omeji.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 200 OP za OPN Trebnje

D – bistven vpliv: S planom na črtovani posegi bodo na kulturno dediš čino vplivali bistveno, pri čakujemo poslabšanje stanja. OPN posega v obmo čja, objekte in vplivna obmo čja KD, degradirajo celovitost dediš čine in krajine, zaradi ureditev bi lahko prišlo do poškodbe posameznih prvin dediš čine ali sprememb v kakovosti posameznih zna čilnosti ter uni čenja prepoznavne krajine.

E – uni čujo č vpliv: Ureditve v sklopu OPN posegajo v obmo čja, objekte in vplivna obmo čja kulturne dediš čine na na čin, da je pri čakovati obsežno uni čenje varovanih vrednot in prepoznavne krajine.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kulturno dediš čino ni možno.

2. OBSTOJE ČE STANJE

Na obmo čju ob čine se nahaja 266 evidentiranih obmo čij KD. Površina pod varstvenim režimom kulturne dediš čine znaša 787,66 ha. Tabela 59: Evidentirana kulturna dediš čina na obmo čju ob čine Trebnje (vir: Register nepremi čne kulturne dediš čine, 26.03.2009) IME REŽIM PODREŽIM EŠD TIP DATACIJA LOKACIJAOP Cerkev stoji na prva četrtina vzhodnem vrhu hriba 15. stol., Lisec, ki se dviga Podlisec - sakralna prva četrtina severozahodno od Cerkev sv. stavbna stavbna 16. stol., 17. naselja Zagorica pri Križa na Liscu dediščina dediščina 1770 dediščina stol., 19. stol. Dobrni ču. Most preko reke tretja četrtina Mirne se pne na 19. stol., glavni komunikaciji v stavbna profana 1856, prva naselju, ki vodi od Mirna - Kamnit dediščina, druga stavbna četrtina 21. Trebnjega proti most dediščina dediščina 9333 dediščina stol., 2001 Mokronogu. 13. stol., Grad stoji na platoju zadnja nad magistralno cesto stavbna četrtina 14. Ljubljana - Obrežje. dediščina, profana stol., 1386, Za gradom se dviga vrtnoarhitekturna stavbna 17. stol., 18. strmo pobo čje Trebnje - grad dediščina dediščina 7844 dediščina stol., 19. stol. Bukovje (Grmade). Knežja vas. doma čija stoji severovzhodno Knežja vas - od Knežje vasi, desno Rojstna hiša profana tretja četrtina od ceste, ki vodi od Friderika stavbna stavbna 17. stol., Trebnjega proti Barage dediščina dediščina 9564 dediščina 1670 Knežji vasi. zadnja četrtina 12. stol., 1177, zadnja Šentlovrenc - sakralna četrtina 15. Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1480, Stoji sredi Lovrenca dediščina dediščina 2468 dediščina 19. stol. pokopališča v vasi. druga perišče je urejeno ob četrtina 19. Lukovškem potoku v stol., 1845, jugozahodnem delu Jezero pri profana tretja četrtina vasi, nekaj metrov Trebnjem - stavbna stavbna 20. stol., pred ponorom v vaško perišče dediščina dediščina 12904 dediščina 1963 Gabrovško jamo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 201 OP za OPN Trebnje

Hram stoji v zadnja jugovzhodnem delu profana četrtina 18. vinogradniškega Lisec - stavbna stavbna stol., 1778, naselja Lisec, južno Pekoljev hram dediščina dediščina 13758 dediščina 1785 od Šiv čeve kapelice. Martinja vas 8. hiša Martinja vas - profana druga stoji v vzhodnem delu hiša Martinja stavbna stavbna polovica 19. vasi, nasproti vaške vas 8 dediščina dediščina 12906 dediščina stol. kapelice. Stehanja vas - Cerkev sakralna druga Cerkev, obdana z povišanja sv. stavbna stavbna četrtina 15. obzidjem, stoji Križa dediščina dediščina 2472 dediščina stol., 1449 severno izven vasi. Spominski park Sela pri tretja četrtina obsega del Šumberku - 20. stol., gozdnatega obmo čja Spomenik 1969, druga jugozahodno od NOB na memorialna memorialna svetovna naselja Sela pri Kremenjeku dediščina dediščina 25419 dediščina vojna Šumberku. 15. stol., zadnja Cerkev stoji na Breza - Cerkev sakralna četrtina 16. vzpetini sv. Janeza stavbna stavbna stol., 1581, severozahodno nad Krstnika dediščina dediščina 2593 dediščina 17. stol. vasjo. zadnja četrtina 15. Lukovek - sakralna stol., 1498, Cerkev sv. stavbna stavbna 17. stol., 18. Cerkev stoji sredi Jurija dediščina dediščina 2597 dediščina stol. naselja. druga Ra čje selo - sakralna četrtina 16. Cerkev stoji na hribu Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1526, severozahodno od Florijana dediščina dediščina 2598 dediščina 17. stol. vasi. druga četrtina 14. stol., 1340, druga Štefan pri četrtina 16. Trebnjem - sakralna stol., 1526, Cerkev stoji sredi Cerkev sv. stavbna stavbna 17. stol., 19. pobo čja v zahodnem Štefana dediščina dediščina 2599 dediščina stol. delu naselja. druga četrtina 16. stol., 1526, 17. stol., Vrhtrebnje - sakralna tretja četrtina Cerkev sv. stavbna stavbna 20. stol., Cerkev stoji južno Jakoba dediščina dediščina 2601 dediščina 1971 nad vasjo. visoki srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1643, sakralna zadnja Bi č - Cerkev stavbna stavbna četrtina 17. Cerkev stoji sredi sv. Martina dediščina dediščina 2651 dediščina stol., 1693 naselja. Trebnje - Cerkev stoji na Cerkev sakralna tretja četrtina vzpetini Vina Gorica, Žalostne stavbna stavbna 20. stol., v vzhodnem delu Matere božje dediščina dediščina 2602 dediščina 1972 naselja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 202 OP za OPN Trebnje

druga četrtina 19. stol., 1848, Zaplaz - sakralna prva četrtina Cerkev se dviguje Cerkev Matere stavbna stavbna 20. stol., severozahodno nad božje dediščina dediščina 1717 dediščina 1907-1916 naseljem Čatež. Zaplaz - obmo čje obmo čje se Marijine stavbna sakralna prva četrtina razprostira romarske dediščina, stavbna 20. stol., severozahodno nad cerkve dediščina kulturna krajina 6614 dediščina 1915 Čatežem. Gradišče pri Trebnjem - sakralna druga Kapela stoji na Kapela sv. stavbna stavbna četrtina 20. vzpetini, severno od Jožefa dediščina dediščina 2595 dediščina stol., 1936 naselja. druga Vas leži na četrtina 15. jugozahodnem delu stol., 1444, ob čine Trebnje (Suha Sela pri zadnja krajina) ob lokalni Šumberku - naselbinska naselbinska četrtina 18. cesti Veliki Gaber - vaško jedro dediščina dediščina 10103 dediščina stol., 19. stol. Žužemberk. Cerkev stoji na pokopališču na Veliki Gaber - sakralna prva četrtina razglednem grebenu Cerkev sv. stavbna stavbna 20. stol., na severnem robu Urha dediščina dediščina 2650 dediščina 1910 naselja. zadnja četrtina 20. Gorenji stol., 1979, Spomenik stoji na Podšumberk - druga travniku pod hišo Spomenik memorialna memorialna svetovna Gorenji Podšumberk NOB dediščina dediščina 9532 dediščina vojna 6. srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1648, zadnja Orientirana cerkev Gombišče - sakralna četrtina 18. stoji sredi polj in Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1776- travnikov, Jerneja dediščina dediščina 2652 dediščina 1777 jugovzhodno od vasi. Cerkev stoji v Dobrni č - sakralna zadnja središču naselja, rahlo Cerkev sv. stavbna stavbna četrtina 18. dvignjena na robu Jurija dediščina dediščina 4137 dediščina stol., 1777 pokopališča. druga Cerkev stoji na sakralna četrtina 15. pokopališču v zaselku Grm - Cerkev stavbna stavbna stol., 1436, Breg, zahodno od sv. Marjete dediščina dediščina 2592 dediščina 17. stol. naselja Grm. srednji vek, druga četrtina 16. Trebanjski vrh sakralna stol., 1526, - Cerkev sv. stavbna stavbna 17. stol., 18. Cerkev stoji na vrhu Jerneja dediščina dediščina 1719 dediščina stol. hriba severno od vasi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 203 OP za OPN Trebnje

Obmo čje gradu zavzema prostor na pomolu pod gozdnim pobo čjem Trebnega vrha, ob magistralni druga dediščina, cesti Ljubljana - Trebnje - stavbna Obrežje, južno od obmo čje gradu dediščina dediščina 10171 ostalo mesta Trebnje. Gorenje Ponikve 2. Mlin stoji na samem ob reki Temenici, med Dolenjo nemško profana tretja četrtina vasjo in Gorenjimi Gorenje stavbna stavbna 19. stol., Ponikvami, ob cesti Ponikve - mlin dediščina dediščina 10179 dediščina 1873 Trebnje - Mirna pe č. Vas leži na severnem obrobju Suhe krajine, približno 2 km jugozahodno od tretja četrtina Velike Loke, nad naselbinska naselbinska 14. stol., magistralno cesto Korenitka - vas dediščina dediščina 10178 dediščina 1359 Ljubljana - Obrežje. prva polovica 12. Razvaline stojijo na stol., tretja vrhu izrazitega, skoraj četrtina 13. stožčastega gri ča nad stol., 1266, vasjo Gorenji stavbna profana tretja četrtina Podšumberk v dediščina, druga stavbna 15. stol., gri čevju Suhe krajine, Šumberk - grad dediščina dediščina 8754 dediščina 1463 severno od reke Krke. pozni srednji vek, 17. stol., profana prva četrtina Stavba stoji sredi Trebnje - stavbna stavbna 20. stol., naselja, južno od župnišče dediščina dediščina 11039 dediščina 1907 župnijske cerkve. sakralna pozni srednji Cerkev stoji v Korenitka - stavbna stavbna vek, sredina vzhodnem delu Cerkev sv. Ane dediščina dediščina 2471 dediščina 18. stol. naselja. druga četrtina 16. Cerkev, obdana z sakralna stol., 1526, ostanki obzidja, stoji Čatež - Cerkev stavbna stavbna sredina 19. v vzhodnem delu sv. Mihaela dediščina dediščina 1716 dediščina stol. naselja. tretja četrtina 12. stol., 1163, sredina 15. stol., druga Trebnje - četrtina 17. Cerkev sakralna stol., 1645, Marijinega stavbna stavbna sredina 18. Cerkev stoji sredi vnebovzetja dediščina dediščina 2591 dediščina stol. naselja. druga četrtina 16. De čja vas - sakralna stol., 1526, Cerkev sv. stavbna stavbna sredina 19. Cerkev stoji na manjši Mihaela dediščina dediščina 2594 dediščina stol. vzpetini sredi vasi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 204 OP za OPN Trebnje

visoki srednji vek, druga Cerkev - kapela stoji Šumberk - sakralna četrtina 16. na južni strani Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1526, nekdanjega grajskega Katarine dediščina dediščina 2241 dediščina 17. stol. kompleksa Šumberk. druga četrtina 16. stol., 1526, Korita pri prva četrtina Dobrni ču - sakralna 18. stol., Cerkev stoji na Cerkev sv. stavbna stavbna sredina 19. jugovzhodnem robu Petra dediščina dediščina 1765 dediščina stol., 1868 naselja. Dobrava pri 14. stol., Dobrni ču - sakralna druga Cerkev Matere stavbna stavbna polovica 17. Cerkev stoji na božje dediščina dediščina 4138 dediščina stol. vzhodnem robu vasi. Ar čelca - srednji vek, Cerkev sv. sakralna druga Cerkev stoji na Marije stavbna stavbna polovica 17. zahodnem delu Magdalene dediščina dediščina 2242 dediščina stol. naselja. druga četrtina 16. Dolenje Selce - stol., 1526, Cerkev sv. sakralna druga Antona stavbna stavbna polovica 17. Cerkev stoji sredi puščavnika dediščina dediščina 1766 dediščina stol. naselja. Cerkev stoji na vrhu razglednega vinorodnega hriba Šmaver ob poti, ki Šmaver pri sakralna prva vodi iz Dečje vasi Dobrniču - stavbna stavbna polovica 18. proti Gorenjemu vrhu Cerkev sv. Ane dediščina dediščina 1769 dediščina stol. pri Dobrni ču. druga četrtina 17. stol., 1643, 18. stol., Cerkev je malce Mali Gaber - sakralna druga odmaknjena od Cerkev sv. stavbna stavbna četrtina 19. severozahodnega roba Mihaela dediščina dediščina 2653 dediščina stol., 1842 naselja. druga četrtina 16. Šahovec - sakralna stol., 1526, Cerkev sv. stavbna stavbna prva četrtina Cerkev stoji na Duha dediščina dediščina 1767 dediščina 18. stol. zahodnem robu vasi. Gub čeva cesta 2. Doma čija stoji v južnem delu naselja, Trebnje - profana zadnja ob križišču Gub čeve doma čija stavbna stavbna četrtina 19. ceste in Kolodvorske Gub čeva 2 dediščina dediščina 11332 dediščina stol., 1897 ulice. Baragov trg 1. Stavba zadnja stoji na vogalu četrtina 19. Baragovega in profana stol., zadnja Golievega trga, Trebnje - Šola stavbna stavbna četrtina 20. vzhodno od župnijske Baragov trg 1 dediščina dediščina 11333 dediščina stol., 1991 cerkve.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 205 OP za OPN Trebnje

Baragov trg 3. Stavba stoji v jugozahodnem delu mesta, jugovzhodno od profana druga župnijske cerkve, ob Trebnje - hiša stavbna stavbna polovica 19. vhodu v Trebnje iz Baragov trg 3 dediščina dediščina 11334 dediščina stol., 1881 magistralne ceste. Goliev trg 11. Hiša stoji v zahodnem delu mesta, vzhodno od župnijske cerkve. Manjše gospodarsko profana druga poslopje je Trebnje - hiša stavbna stavbna polovica 19. odstranjeno, ve čje pa Goliev trg 11 dediščina dediščina 11335 dediščina stol., 1850 predelano. Gub čeva cesta 16. Stavba stoji v profana druga osrednjem delu ulice, Trebnje - Vila stavbna stavbna četrtina 20. v južnem obcestnem Gub čeva 16 dediščina dediščina 11336 dediščina stol. nizu stavb. Gub čeva cesta 20. Stavba stoji ob cesti v profana stavbnem nizu v Trebnje - Vila stavbna stavbna prva četrtina jugovzhodnem delu Gub čeva 20 dediščina dediščina 11337 dediščina 20. stol. ulice. Velika Loka pri zadnja Šentlovrencu - sakralna četrtina 16. Cerkev stoji v Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1581, zahodnem delu Jakoba dediščina dediščina 2473 dediščina 18. stol. naselja. Martinja vas - Cerkev sv. sakralna druga Cerkev stoji na Marije stavbna stavbna četrtina 16. vzpetini severno od Magdalene dediščina dediščina 2470 dediščina stol., 1526 naselja. druga četrtina 16. Sela pri stol., 1526, Šumberku - sakralna sredina 19. Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1833- Cerkev stoji sredi Janeza Krstnika dediščina dediščina 2240 dediščina 1869 naselja. druga Knežja vas - sakralna četrtina 16. Cerkev sv. stavbna stavbna stol., 1526, Cerkev stoji na Neže dediščina dediščina 1764 dediščina 17. stol. vzpetini sredi naselja. zadnja četrtina 16. Škovec pri stol., 1581, Trebnjem - sakralna zadnja Cerkev stoji na rahli Cerkev sv. stavbna stavbna četrtina 18. vzpetini, na severnem Jedrti dediščina dediščina 2600 dediščina stol., 1782 robu naselja. profana druga Razbore - stavbna stavbna četrtina 20. Sušilnica stoji na Sadna sušilnica dediščina dediščina 12885 dediščina stol., 1939 južnem robu vasi. zadnja četrtina 19. stol., 1894, Temeniška pot 2. Na profana druga jugovzhodnem delu Trebnje - stavbna stavbna četrtina 20. železniške postaje Vodna postaja dediščina dediščina 13058 dediščina stol., 1932 Trebnje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 206 OP za OPN Trebnje

Kozolec stoji severno ob makadamski poti, ki se odcepi od lokalne ceste Rodine - Lanšprež - profana Gomila in vodi do Glavarjev stavbna stavbna tretja četrtina kapele Petra Pavla kozolec dediščina dediščina 12866 dediščina 18. stol. Glavarja. Mala Ševnica 1. Doma čija stoji ob Mala Ševnica - profana druga cesti Trebnje - Čatež, doma čija Mala stavbna stavbna polovica 19. južno od potoka Ševnica 1 dediščina dediščina 12907 dediščina stol. Cedilnica. Gradišče pri Trebnjem 40. Zidanica stoji v vinogradniškem Gradišče pri tretja četrtina predelu Staro Trebnjem - profana 19. stol., gradišče, Laščanova stavbna stavbna prva četrtina jugovzhodno od zidanica dediščina dediščina 12902 dediščina 20. stol. kapele sv. Jožefa. Mala Loka 11. Dvorec stoji na ambientalno druga izpostavljenem gri ču stavbna polovica 16. nad reko Temenico in Mala loka - dediščina, profana stol., prva železniško progo dvorec mala vrtnoarhitekturna stavbna polovica 20. Ivan čna Gorica - loka dediščina dediščina 7842 dediščina stol. Trebnje. tretja četrtina Grobišče s 20. stol., spomenikom leži na 1964, druga robu gozda, na Veliki gaber - memorialna memorialna svetovna vzpetini vzhodno od spomenik NOB dediščina dediščina 27207 dediščina vojna Velikega Gabra. Dolga Njiva pri Cerkev stoji znotraj Šentlovrencu - nekdanjega Cerkev sakralna pokopališkega Najdenja sv. stavbna stavbna visoki srednji obzidja, na južnem Križa dediščina dediščina 2469 dediščina vek, 17. stol. robu vasi. Rep če pri profana sredina 20. Rep če b.Št. Gasilski Trebnjem - stavbna stavbna stol., 1927, dom stoji na južnem Gasilski dom dediščina dediščina 14253 dediščina 1952 robu vasi. Toplar stoji na Velika Loka pri profana prva četrtina zahodnem robu vasi Šentlovrencu - stavbna stavbna 20. stol., na doma čiji Velika Pakarjev toplar dediščina dediščina 17818 dediščina 1914 Loka 32. Znamenje stoji v zahodnem delu vasi, Pristavica pri pri doma čiji Velikem Gabru sakralna zadnja Pristavica pri Velikem - Kužno stavbna stavbna četrtina 17. Gabru 1, ob cesti bi č - znamenje dediščina dediščina 18181 dediščina stol. Radohova vas. Rodine pri Trebnjem - vaški vodnjak s profana prva Vodnjak stoji ob cesti, periščem in stavbna stavbna polovica 20. ki povezuje severni in napajališčem dediščina dediščina 19503 dediščina stol. južni del vasi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 207 OP za OPN Trebnje

zadnja četrtina 20. Mirna - stol., 1983, Spomenik druga Spomenik stoji na NOB pri memorialna memorialna svetovna platoju ob cesti pred osnovni Šoli dediščina dediščina 19646 dediščina vojna osnovno Šolo. Češnjevek pri Trebnjem - Kapelica stoji v Kapelica sv. sakralna vzhodnem delu vasi, Janeza stavbna stavbna prva četrtina ob zgornjem vaškem Nepomuka dediščina dediščina 20807 dediščina 20. stol. studencu. 19. stol., 1843, 1891, Mrzla Luža 4. Mrzla Luža - profana druga Doma čija stoji v jedru Laščanova stavbna stavbna četrtina 20. obcestne vasi, ob doma čija dediščina dediščina 25586 dediščina stol., 1930 vaškem križišču. Klet stoji pri hiši Rimska cesta 14, profana zadnja zahodno od župnijske Trebnje - stavbna stavbna četrtina 19. cerkve, na severni Jutraževa klet dediščina dediščina 25597 dediščina stol. strani ceste. Rimska cesta 6. Doma čija stoji severozahodno od župnijske cerkve Trebnje - profana druga Marijinega doma čija stavbna stavbna četrtina 19. vnebovzetja, na Rimska 6 dediščina dediščina 25598 dediščina stol., 1830 severni strani ceste. Dobrni č 18. Doma čija Dobrni č - profana prva četrtina stoji ob cesti, v Kalanova stavbna stavbna 19. stol., jugovzhodnem delu doma čija dediščina dediščina 25600 dediščina 1818 vasi. Kašča stoji v sklopu Gombišče - profana doma čije Gombišče Fortunova stavbna stavbna tretja četrtina 13, v zaselku Vrh, kašča dediščina dediščina 25601 dediščina 18. stol. zahodno od vasi. druga polovica 19. Gombišče 12. stol., 1857, Doma čija stoji v Gombišče - profana 1894, prva zaselku Vrh, doma čija stavbna stavbna četrtina 20. severozahodno od Gombišče 12 dediščina dediščina 25602 dediščina stol., 1906 vasi. Ar čelca 5. Hiša stoji v profana prva četrtina zaselku Podbukovje, Ar čelca - hiša stavbna stavbna 19. stol., severozahodno od Ar čelca 5 dediščina dediščina 25607 dediščina 1821 vasi. druga Čatež 17. Župnišče profana polovica 19. stoji v vzhodnem delu Čatež - stavbna stavbna stol., 1860, vasi, južno od cerkve župnišče dediščina dediščina 25611 dediščina 1885 sv. Mihaela. tretja četrtina 19. stol., Gombišče 7. Gombišče - profana 1861, druga Doma čija stoji v doma čija stavbna stavbna četrtina 20. jugovzhodnem delu Gombišče 7 dediščina dediščina 25617 dediščina stol., 1930 vasi. Kozolec stoji v sklopu doma čije Čatež 16, ob Čatež - Toplar profana zadnja cesti, severozahodno na doma čiji stavbna stavbna četrtina 19. od cerkve sv. Čatež 16 dediščina dediščina 25610 dediščina stol., 1895 Mihaela.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 208 OP za OPN Trebnje

Čatež - profana Čatež 5. Doma čija doma čija Čatež stavbna stavbna tretja četrtina stoji ob cesti, v 5 dediščina dediščina 25612 dediščina 19. stol. zahodnem delu vasi. Čatež - profana Klemenova stavbna stavbna prva četrtina Čatež 3a. Kašča stoji kašča dediščina dediščina 25613 dediščina 20. stol. v zahodnem delu vasi. Razbore - kašča profana zadnja Kašča stoji v sklopu na doma čiji stavbna stavbna četrtina 19. doma čije Razbore 12, Razbore 12 dediščina dediščina 25614 dediščina stol., 1880 v severnem delu vasi. Goliev trg 7. Hiša stoji ob križišču profana druga Golievega trga, Trebnje - hiša stavbna stavbna četrtina 20. Kolodvorske ulice in Goliev trg 7 dediščina dediščina 25588 dediščina stol., 1930 Gub čeve ceste. Gub čeva cesta 1, 1a, 1b. Hiša stoji v zahodnem delu naselja, ob križišču profana Golievega trga, Trebnje - stavbna stavbna tretja četrtina Kolodvorske ulice in Tomi čeva hiša dediščina dediščina 25589 dediščina 19. stol. Gub čeve ceste. Spomenik stoji na tretja četrtina vzpetini Roje v 20. stol., severovzhodnem delu Mirna - 1965, druga naselja, nad cesto, ki Spomenik memorialna memorialna svetovna pelje iz Mirne proti NOB na Rojah dediščina dediščina 25998 dediščina vojna Mokronogu. Velika Loka pri Velika Loka 26, 28. Šentlovrencu - profana druga Doma čija stoji ob Tratnikova stavbna stavbna polovica 19. cerkvi sv. Jakoba, v doma čija dediščina dediščina 25950 dediščina stol., 1880 jedru vasi. Gorenja vas pri Gorenja vas pri Čatežu - kašča profana druga Čatežu 8. Kašča stoji Gorenja vas pri stavbna stavbna četrtina 19. v severovzhodnem Čatežu 8 dediščina dediščina 26208 dediščina stol., 1845 delu vasi. Gub čeva cesta 7. Gostilna stoji v južnem delu naselja, Trebnje - profana zadnja ob križišču Slakove Pavlinova stavbna stavbna četrtina 19. ulice in Gub čeve gostilna dediščina dediščina 25595 dediščina stol., 1895 ceste. Rimska cesta 8, 8a. Hiša stoji zahodno od župnijske cerkve profana zadnja Marijinega Trebnje - Dom stavbna stavbna četrtina 19. vnebovzetja, na obrtnikov dediščina dediščina 25599 dediščina stol., 1888 severni strani ceste. Rimska cesta 19. Doma čija stoji na Trebnje - profana zahodnem za četku Tomšičeva stavbna stavbna 19. stol., naselja, na južni strani doma čija dediščina dediščina 25596 dediščina 1855, 1870 ceste. druga Velike Dole 9, 10. Velike Dole - profana polovica 19. Doma čija stoji v Majer čkova stavbna stavbna stol., 1883, severovzhodnem doma čija dediščina dediščina 25949 dediščina 1894 strnjenem delu vasi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 209 OP za OPN Trebnje

19. stol., 1845, 1885, Rimska cesta 25, 27. Trebnje - profana prva četrtina Doma čija stoji v Zemljan čeva stavbna stavbna 20. stol., zahodnem delu doma čija dediščina dediščina 25594 dediščina 1914 Trebnjega. druga četrtina 19. Gomila pri stol., 1840, Toplar stoji Mirni - profana prva četrtina pravokotno na cesto, Kocjanov stavbna stavbna 21. stol., v bližini hiše Gomila toplar dediščina dediščina 25941 dediščina 2005 8. Vas leži severno od vinogradniške gore Šmaver, v Gorenji Vrh pri naselbinska naselbinska severovzhodnem delu Dobrni ču - Vas dediščina dediščina 26559 dediščina 18. stol. Suhe krajine. Kapela stoji na izpostavljenem pomolu v sakralna druga jugozahodnem delu Debenec - stavbna stavbna četrtina 19. vinogradniškega Kapela sv. Ane dediščina dediščina 2040 dediščina stol., 1834 Debenca. Šentlovrenc 16. Župnišče stoji ob profana zadnja župnijski cerkvi sv. Šentlovrenc - stavbna stavbna četrtina 19. Lovrenca, v južnem župnišče dediščina dediščina 26554 dediščina stol., 1881 delu vasi. Šentlovrenc 12. Hiša Šentlovrenc - profana druga stoji ob križišču, v hiša stavbna stavbna četrtina 20. severozahodnem delu Šentlovrenc 12 dediščina dediščina 26553 dediščina stol., 1931 naselja. Debenec 19. Zidanica Debenec - profana druga stoji v jugozahodnem Zaplatarjeva stavbna stavbna polovica 19. delu vinogradniškega zidanica dediščina dediščina 26552 dediščina stol. obmo čja. Veliki Gaber 30, 109. Doma čija stoji ob Veliki Gaber - profana druga križišču, v Hladetova stavbna stavbna polovica 19. jugozahodnem delu gostilna dediščina dediščina 26551 dediščina stol., 1878 naselja. prva četrtina Veliki Gaber 39. 19. stol., Doma čija stoji ob Veliki Gaber - profana 1820, prva križišču, v Lužarjeva stavbna stavbna polovica 20. jugozahodnem delu doma čija dediščina dediščina 26550 dediščina stol., 1930 vasi. Gradišče pri Trebnjem 113. Zidanica stoji ob cesti Gradišče pri v zaselku Dolga njiva, Trebnjem - profana druga v severozahodnem podškalska stavbna stavbna polovica 19. delu vinogradniškega zidanica dediščina dediščina 26549 dediščina stol. obmo čja Stara Gora. Stara Gora 39a. Zidanica stoji na jugozahodnem Stara Gora pri pobo čju Ocvirkovega Trebnjem - profana tretja četrtina hriba, v roštanova stavbna stavbna 19. stol., vinogradniškem zidanica dediščina dediščina 26547 dediščina 1859 naselju Stara Gora.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 210 OP za OPN Trebnje

Stara Gora 42. Zidanica stoji na jugozahodnem Stara Gora pri pobo čju Ocvirkovega Trebnjem - profana zadnja hriba, v Bukov čeva stavbna stavbna četrtina 19. vinogradniškem zidanica dediščina dediščina 26546 dediščina stol., 1896 naselju Stara Gora. Zidanica stoji v sklopu doma čije Praprotnica 1, na Praprotnica - profana druga severozahodnem Golska stavbna stavbna polovica 19. pobo čju hriba Goli zidanica dediščina dediščina 26545 dediščina stol. vrh. Lisec 20. Zidanica profana zadnja stoji ob cesti, na Lisec - zaj čeva stavbna stavbna četrtina 19. zahodnem pobo čju zidanica dediščina dediščina 26544 dediščina stol. liške gore. Lisec - profana zadnja Zidanica stoji ob Glavi čeva stavbna stavbna četrtina 19. cesti, na zahodnem zidanica dediščina dediščina 26543 dediščina stol., 1884 pobo čju liške gore. Stari trg 12, 12a. Hiša profana stoji južno od ceste, v Trebnje - hiša stavbna stavbna prva četrtina jugozahodnem delu Stari trg 12 dediščina dediščina 26524 dediščina 19. stol. Starega trga. Gorenje Medvedje Gorenje profana selo 1. Hiša stoji ob Medvedje selo stavbna stavbna tretja četrtina cesti, v zahodnem - hu čeva hiša dediščina dediščina 26560 dediščina 19. stol. delu vasi. Gorenji Vrh pri Gorenji Vrh pri Dobrni ču 5. Doma čija Dobrni ču - profana tretja četrtina stoji v osrednjem delu Skupščeva stavbna stavbna 19. stol., vasi, ob spomeniku doma čija dediščina dediščina 26558 dediščina 1871 NOB. Dobrni č 21, 21a. Dobrni č - profana Doma čija stoji ob Šerakova stavbna stavbna tretja četrtina križišču, v južnem doma čija dediščina dediščina 26557 dediščina 19. stol. delu vasi. Šmaver 64. Zidanica stoji severozahodno od cerkve sv. Šmaver pri Mavricija, v Dobrni ču - profana zadnja severozahodnem delu Testenova stavbna stavbna četrtina 18. vinogradniške vasi zidanica dediščina dediščina 26556 dediščina stol. Šmaver. Šmaver 6. Hiša stoji ob cerkvi sv. Mavricija, v Šmaver pri profana severozahodnem delu Dobrni ču - stavbna stavbna vinogradniške vasi Špeli čeva hiša dediščina dediščina 26555 dediščina 18. stol. Šmaver. druga četrtina 12. stol., 1136, Vas stoji na severnem prva četrtina robu dobrniškega Dobrni č - naselbinska naselbinska 18. stol., polja, ob cesti vaško jedro dediščina dediščina 26540 dediščina 1718 Žužemberk - Trebnje. Cesta na Fužine 8. Mirna - Vila profana druga Vila stoji ob cesti na Cesta na Fužine stavbna stavbna četrtina 20. Fužine, v zahodnem 8 dediščina dediščina 23141 dediščina stol. delu naselja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 211 OP za OPN Trebnje

Dolga Njiva pri Šentlovrencu 11. Dolga Njiva pri Doma čija stoji v Šentlovrencu - profana zadnja zaselku Dolenja Lu čanova stavbna stavbna četrtina 19. Dolga njiva, v doma čija dediščina dediščina 26542 dediščina stol. severnem delu vasi. Gospodarsko poslopje Medvedjek - stoji v sklopu Gospodarsko doma čije Medvedjek poslopje pri profana zadnja 22, v zahodnem delu hiši Medvedjek stavbna stavbna četrtina 19. vasi, imenovanem 22 dediščina dediščina 26541 dediščina stol., 1886 Brije. Glavna cesta 21. Mirna - profana druga Doma čija stoji ob Škarjatova stavbna stavbna četrtina 19. glavni cesti, v jedru doma čija dediščina dediščina 26538 dediščina stol., 1844 starega dela naselja. Cesta na Fužine 2. Vila stoji nasproti osnovne Šole, v profana zahodnem delu Mirna - stavbna stavbna prva četrtina naselja, ob cesti proti Boehmova vila dediščina dediščina 26537 dediščina 20. stol. Fužinam. Glavna cesta 10. Hiša profana stoji v jugozahodnem Mirna - hiša stavbna stavbna 19. stol., delu naselja, ob glavni Glavna cesta 10 dediščina dediščina 26536 dediščina 1883 cesti proti Trebnjem. Gradišče pri Trebnjem 116. Zidanica stoji ob cesti, v zaselku Dolga Gradišče pri njiva, v Trebnjem - profana tretja četrtina severozahodnem delu Trlepova stavbna stavbna 19. stol., vinogradniškega zidanica dediščina dediščina 26548 dediščina 1869 obmo čja Stara gora. Stari trg 37. Hiša stoji profana druga severno ob cesti, v Trebnje - hiša stavbna stavbna četrtina 19. južnem delu Starega Stari trg 37 dediščina dediščina 26525 dediščina stol. trga. Stari trg 20. Hiša stoji profana južno ob cesti, v Trebnje - hiša stavbna stavbna tretja četrtina jugozahodnem delu Stari trg 20 dediščina dediščina 26526 dediščina 19. stol. Starega trga. Glavna cesta 11. Gostilna stoji ob Mirna - profana zadnja glavni cesti, v gostilna pri stavbna stavbna četrtina 19. jugozahodnem delu Francki dediščina dediščina 26530 dediščina stol., 1899 naselja. Glavna cesta 12. Gostilna stoji v jugozahodnem delu profana zadnja naselja, ob glavni Mirna - stavbna stavbna četrtina 19. cesti, ki pelje proti gostilna kolar dediščina dediščina 26531 dediščina stol. Trebnjem. druga Kozolec stoji na polovica 19. samem, ob južnem Mirna - profana stol., prva vstopu v naselje in Ocvirkov stavbna stavbna polovica 20. pripada doma čiji Pot kozolec dediščina dediščina 26532 dediščina stol. na Laze 1.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 212 OP za OPN Trebnje

Cesta na Gradec 14. Doma čija stoji pri Mirna - profana pokopališki cerkvi sv. Zaplatarjeva stavbna stavbna 19. stol., Helene, vzhodno od doma čija dediščina dediščina 26534 dediščina 1838, 1855 naselja. Češnjevek 18a. Hiša stoji v sklopu samotne Češnjevek pri profana prelom 19. doma čije Češnjevek Trebnjem - hiša stavbna stavbna stol. in 20. 18, severozahodno od Češnjevek 18a dediščina dediščina 26535 dediščina stol. vasi. tretja četrtina Spomenik s parkom 20. stol., stoji v 1954, druga severozahodnem delu Trebnje - memorialna memorialna svetovna Golievega trga, v spomenik NOB dediščina dediščina 27210 dediščina vojna mestnem središču. tretja četrtina 20. stol., 1962, druga Spomenik stoji ob Šentlovrenc - memorialna memorialna svetovna križišču v severnem spomenik NOB dediščina dediščina 27209 dediščina vojna delu vasi. tretja četrtina 20. stol., Čatež - 1966, druga Spomenik stoji na Spomenik memorialna memorialna svetovna ploščadi ob cesti, talcem dediščina dediščina 27208 dediščina vojna južno od pokopališča. Mostovi pre čijo Stranje pri Temenico tik pred Velikem Gabru profana zadnja vstopom v vas iz - Trije kamniti stavbna stavbna četrtina 19. smeri Velikega mostovi dediščina dediščina 27194 dediščina stol. Gabra. Selo pri Mirni - profana sredina 19. Selo pri Mirni 4. doma čija Selo stavbna stavbna stol., 1849, Doma čija stoji sredi pri Mirni 4 dediščina dediščina 27839 dediščina 1855 vasi. Selo pri Mirni - profana tretja četrtina Selo pri Mirni 2. Hiša hiša Selo pri stavbna stavbna 19. stol., in pod stojita na Mirni 2 dediščina dediščina 27776 dediščina 1955 južnem robu vasi. Selo pri Mirni 24. Hiša stoji ob podružni čni cerkvi sv. Selo pri Mirni - profana Petra na Žunovcu, hiša Selo pri stavbna stavbna prva četrtina severovzhodno od Mirni 24 dediščina dediščina 27777 dediščina 19. stol. vasi. Dolenje Selce 18. Doma čija stoji na jugovzhodnem pobo čju gozdnatega Dolenje Selce - druga hriba Kozjek, v doma čija profana polovica 19. neposredni bližini Dolenje Selce stavbna stavbna stol., 1861, razvalin gradu 18 dediščina dediščina 10089 dediščina 1865, 1895 Kozjek. Cerkev stoji na vrhu istoimenskega gri ča, druga ki se dviga severno od sakralna četrtina 16. naselja Vrhpe č na Vrhpe č - stavbna stavbna stol., 1526, severnem robu Cerkev sv. Ane dediščina dediščina 2603 dediščina 18. stol. mirnopeške doline.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 213 OP za OPN Trebnje

zgodnja rimska doba, visoki srednji Cerkev stoji na vek, zadnja rimskodobnih Jezero pri četrtina 14. gradbenih ostalinah Trebnjem - sakralna stol., 1391, severno izven naselja, Cerkev sv. stavbna stavbna 15. stol., 17. ob cesti Ljubljana - Petra dediščina dediščina 2596 dediščina stol. Zagreb. zadnja četrtina 12. stol., 1180, 18. stol., sredina 19. stol., prva Mirna - vaško naselbinska naselbinska četrtina 20. Vas leži v Mirnski jedro dediščina dediščina 460 dediščina stol. dolini, ob reki Mirni. Temenica. Kulturna Temenica - krajina obsega Kulturna obmo čje reke krajina dediščina kulturna krajina 511055 kulturna krajina Temenice s pritoki. Glavna cesta 45. Doma čija stoji severovzhodnem delu Mirna - profana prva četrtina trškega jedra, ob Kramarjeva stavbna stavbna 20. stol., glavni cesti, ki pelje doma čija dediščina dediščina 710274 dediščina 1902 proti Trebnje. Pot na Laze 1. Hiša stoji v bližini cerkve profana sv. Janeza Krstnika v Mirna - hiša stavbna stavbna tretja četrtina jugozahodnem delu Pot na Laze 1 dediščina dediščina 710278 dediščina 19. stol. naselja. Glavna cesta 25. Hiša stoji v trškem jedru, profana zadnja ob križišču glavne Mirna - stavbna stavbna četrtina 19. ceste skozi naselje in gostilna kolenc dediščina dediščina 710294 dediščina stol., 1881 cesti proti Fužinam. Obeležje stoji severno Medvedjek - ob cesti Ljubljana - Spominsko Novo mesto, obeležje bojem zadnja jugovzhodno pod za memorialna memorialna četrtina 20. naseljem Veliki osamosvojitev dediščina dediščina 10175 dediščina stol., 1993 Gaber. tretja četrtina 20. stol., Stoji ob vznožju 1971, druga Medvedjeka ob cesti Medvedjek - memorialna memorialna svetovna Ljubljana - Novo spomenik NOB dediščina dediščina 10176 dediščina vojna mesto. Vodnjak stoji v Rep če pri profana sredina 20. južnem delu vasi, pri Trebnjem - stavbna stavbna stol., 1936, Dramšetovi doma čiji, vaški vodnjak dediščina dediščina 12908 dediščina 1956 Rep če 7. Razbore - sakralna prva četrtina Pancarjeva stavbna stavbna 20. stol., Kapelica stoji ob kapelica dediščina dediščina 19649 dediščina 1907 križišču sredi vasi. tretja četrtina 20. stol., 1966, druga Šahovec - memorialna memorialna svetovna Spomenik stoji ob spomenik NOB dediščina dediščina 19650 dediščina vojna poti sredi vasi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 214 OP za OPN Trebnje

tretja četrtina Železno pri 20. stol., Spomenik stoji na Trebnjem - 1970, druga levem robu ceste Spomenik memorialna memorialna svetovna Dobrni č - Železno, tik NOB dediščina dediščina 19653 dediščina vojna pred vasjo Železno. sredina 20. Dobrni č - Grob stol., druga Grob leži v zahodnem padlih memorialna memorialna svetovna delu vaškega partizanov dediščina dediščina 19640 dediščina vojna pokopališča. Spomenik stoji sredi Dobrni č - tretja četrtina vasi, na prostoru med Spomenik memorialna memorialna 20. stol., zadružnim domom in Jožetu Slaku dediščina dediščina 19641 dediščina 1968 cerkvijo. tretja četrtina Grobišče leži na Dobrni č - 20. stol., vzhodnem robu Spomenik 1968, druga vaškega pokopališča, NOB na memorialna memorialna svetovna ob pokopališkem pokopališču dediščina dediščina 19642 dediščina vojna zidu. zadnja Dobrni č - četrtina 20. Spomenik stol., druga Spomenik stoji na zamol čanim memorialna memorialna svetovna pokopališču, vzhodno žrtvam dediščina dediščina 19643 dediščina vojna od cerkve. zadnja četrtina 20. Spomenik stoji med Gomila pri stol., 1976, železniško progo in Mirni - druga cesto, ki vodita iz Spomenik memorialna memorialna svetovna smeri Gomile proti NOB dediščina dediščina 19645 dediščina vojna Mirni. zadnja četrtina 20. Čatež - stol., 1996, Spomenik stoji v Spomenik druga severozahodnem delu zamol čanim memorialna memorialna svetovna vaškega pokopališča, žrtvam dediščina dediščina 20974 dediščina vojna tik ob cerkveni steni. Grob s spomenikom leži v severnem delu vaškega pokopališča, na prostoru med tretja četrtina pokopališkim zidom, Čatež - memorialna memorialna 20. stol., cerkvijo in nekdanjo spomenik NOB dediščina dediščina 20800 dediščina 1966 mrtvašnico. Čatež - tretja četrtina Grob z nagrobnikom Spomenik 20. stol., leži v žrtvam 1966, druga severozahodnem delu fašisti čnega memorialna memorialna svetovna vaškega pokopališča, nasilja dediščina dediščina 20801 dediščina vojna levo od vhoda. prva Spomenik stoji v Čatež - polovica 20. zahodnem delu Spomenik stol., prva vaškega pokopališča, padlim v 1. memorialna memorialna svetovna v liniji pokopališkega Svetovni vojni dediščina dediščina 20802 dediščina vojna zidu. tretja četrtina 20. stol., 1965, druga Grobnica stoji v Šentlovrenc - memorialna memorialna svetovna severovzhodnem delu grobnica NOB dediščina dediščina 20803 dediščina vojna pokopališča.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 215 OP za OPN Trebnje

tretja četrtina 20. stol., Grobnica z 1963, druga nagrobnikom stoji na Trebnje - memorialna memorialna svetovna trebanjskem grobnica NOB dediščina dediščina 20804 dediščina vojna pokopališču. druga Spomenik je četrtina 20. prislonjen na severno Trebnje - stol., 1933, steno župnijske Spomenik prva cerkve, ob cesti, ki iz padlim v 1. memorialna memorialna svetovna Trebnjega pelje proti Svetovni vojni dediščina dediščina 20805 dediščina vojna Veliki Loki. tretja četrtina 20. stol., Trebnje - 1964, druga Spomenik stoji Spomenik memorialna memorialna svetovna jugovzhodno od talcem dediščina dediščina 20806 dediščina vojna pokopališča. zadnja Gorenji četrtina 20. Podboršt pri stol., 1976, Spomenik stoji v Veliki Loki - druga gozdu, jugovzhodno Spomenik memorialna memorialna svetovna od Gorenjega NOB dediščina dediščina 20809 dediščina vojna Podboršta. tretja četrtina 20. stol., Grob z nagrobnikom 1966, druga leži na jugovzhodnem Grm - memorialna memorialna svetovna robu pokopališča, ob spomenik NOB dediščina dediščina 20810 dediščina vojna pokopališkem zidu. druga Spomenik stoji v četrtina 20. gozdu, vzhodno od stol., 1946, vasi Hudeje, desno od druga ceste, ki pelje iz Hudeje - memorialna memorialna svetovna ra čjega Sela proti spomenik NOB dediščina dediščina 20811 dediščina vojna Mirni. tretja četrtina Grob leži tik ob 20. stol., vzhodni steni cerkve Korenitka - 1968, druga sv. Ane. Nagrobna Grob padlih memorialna memorialna svetovna plošča je pritrjena na partizanov dediščina dediščina 20812 dediščina vojna steno cerkve. Spomenik stoji v tretja četrtina gozdu, severovzhodno 20. stol., od vasi Lukovek, ob 1973, druga cesti, ki pelje iz Lukovek - memorialna memorialna svetovna Lukovka proti spomenik NOB dediščina dediščina 20813 dediščina vojna Skrovnici. tretja četrtina Velika Loka pri 20. stol., Spomenik stoji sredi Šentlovrencu - 1955, druga naselja, ob križišču, Spomenik memorialna memorialna svetovna kjer se cesta odcepi NOB dediščina dediščina 20815 dediščina vojna proti Korenitki. tretja četrtina 20. stol., Veliki gaber - 1966, druga Grob z nagrobnikom grob Petra memorialna memorialna svetovna leži na zahodnem Držaja dediščina dediščina 20816 dediščina vojna robu pokopališča. Kapelica stoji ob sakralna druga križišču, v zahodnem Lisec - vaška stavbna stavbna polovica 19. delu vinogradniškega kapelica dediščina dediščina 20818 dediščina stol. naselja Lisec.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 216 OP za OPN Trebnje

tretja četrtina Gorenji Vrh pri 20. stol., Dobrni ču - 1956, druga Spomenik memorialna memorialna svetovna Spomenik stoji sredi NOB dediščina dediščina 20819 dediščina vojna vasi. tretja četrtina 20. stol., 1954, druga Spomenik stoji pred Lipnik - memorialna memorialna svetovna Kuharjevo zidanico spomenik NOB dediščina dediščina 22296 dediščina vojna na Lipniku. zadnja četrtina 17. Babna Gora pri stol., 1697, Kašča stoji v sklopu Šumberku - profana prva četrtina doma čije Babna Gora Mežnarjeva stavbna stavbna 21. stol., 8, v zahodnem delu kašča dediščina dediščina 24171 dediščina 2003 vasi. Vrhpe č - arheološko Na vrhu in vzhodnih najdišče Sv. arheološka pobo čjih hriba Vrh Ana spomenik 8626 dediščina železna doba Sv. Ane. Sredi velikih nepozidanih Lanšprež - sakralna prva travniških površin Kapela Petra stavbna polovica 18. med vasema Rodine Pavla Glavarja spomenik 9328 dediščina stol. in Gomila. Trstenik pri Trstenik 12. Kova čija Mirni - profana prelom 18. stoji na desnem bregu kova čija stavbna stol. in 19. potoka Sotla v Mandelj spomenik 7493 dediščina stol. zahodnem delu vasi. Obmo čje nekdanjega gradu Lanšprež leži sredi velike 16. stol., nepozidane travnate Lanšprež - profana tretja četrtina površine med vasema obmo čje gradu stavbna 20. stol., Gomila in Rodine pri Lanšprež spomenik 8760 dediščina 1952 Trebnjem. Mala Loka 11. Dvorec stoji na ambientalno druga izpostavljenem gri ču polovica 16. nad reko Temenico in Mala loka - profana stol., prva železniško progo dvorec mala stavbna polovica 20. Ivan čna Gorica - loka spomenik 7842 dediščina stol. Trebnje. Žubina - sakralna 15. stol., 18. Cerkev stoji na Cerkev sv. stavbna stol., 1776, jugovzhodnem robu Duha spomenik 2655 dediščina 19. stol. vasi. 12. stol., tretja četrtina 13. stol., 1250, 16. stol., 17. Grad stoji severno od stol., druga naselja Mirna, na četrtina 20. reliefnem pomolu stol., 1942, med dolinama reke profana druga Mirne in potoka stavbna polovica 20. Vejar, pred njunim Mirna - grad spomenik 7527 dediščina stol. soto čjem.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 217 OP za OPN Trebnje

druga polovica 15. stol., 1460- Cerkev stoji v jedru 1465, 1498, vasi, na dvignjeni 17. stol., terasi na zahodnem Mirna - Cerkev sakralna tretja četrtina robu, v pobo čju nad sv. Janeza stavbna 19. stol., desnim bregom Krstnika spomenik 461 dediščina 1857, 1862 Mirne. zadnja četrtina 16. stol., 1581, Cerkev stoji na sakralna druga pokopališču v zaselku Mirna - Cerkev stavbna polovica 18. Sv. Helena, vzhodno sv. Helene spomenik 2038 dediščina stol., 19. stol. od naselja Mirna. pozni srednji vek, tretja, Cerkev stoji vrh hriba, 17. stol., vzhodno nad Selo pri Mirni - sakralna druga zaselkom Žunovec, Cerkev sv. stavbna četrtina 19. severovzhodno od Petra spomenik 2480 dediščina stol., 1840 naselja. visoki srednji vek, prva polovica 18. Ševnica - sakralna stol., druga Cerkev stoji v Cerkev naše stavbna četrtina 19. zahodnem delu ljube Gospe spomenik 2039 dediščina stol., 1839 naselja. prelom 18. stol. in 19. Ob čine - profana stol., zadnja Ob čine 11. Doma čija doma čija stavbna četrtina 20. stoji ob cesti Trebnje - ob čine 11 spomenik 8099 dediščina stol., 1996 Dobrni č. druga Cerkev stoji v grapi četrtina 16. ob stari poti proti vrhu Šmaver pri stol., 1526, razglednega hriba Dobrni ču - sakralna prva severozahodno od Cerkev sv. stavbna polovica 17. osrednjega dela Mavricija spomenik 1768 dediščina stol. naselja Šmaver. tretja četrtina Dobrni č - 20. stol., Spomenik z grobnico Spomenik 1952, druga stoji na hribu NOB na memorialna svetovna Marence, severno od Marencah spomenik 9529 dediščina vojna vasi Dobrni č. Mala Ševnica 1. Doma čija stoji ob Mala Ševnica - profana druga cesti Trebnje - Čatež, doma čija Mala stavbna polovica 19. južno od potoka Ševnica 1 vplivno obmo čje 12907 dediščina stol. Cedilnica. zadnja četrtina 16. Škovec pri stol., 1581, Trebnjem - sakralna zadnja Cerkev stoji na rahli Cerkev sv. stavbna četrtina 18. vzpetini, na severnem Jedrti vplivno obmo čje 2600 dediščina stol., 1782 robu naselja. druga Ra čje selo - sakralna četrtina 16. Cerkev stoji na hribu Cerkev sv. stavbna stol., 1526, severozahodno od Florijana vplivno obmo čje 2598 dediščina 17. stol. vasi.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 218 OP za OPN Trebnje

Dolga Njiva pri Cerkev stoji znotraj Šentlovrencu - nekdanjega Cerkev sakralna pokopališkega Najdenja sv. stavbna visoki srednji obzidja, na južnem Križa vplivno obmo čje 2469 dediščina vek, 17. stol. robu vasi. 12. stol., tretja četrtina 13. stol., 1250, 16. stol., 17. Grad stoji severno od stol., druga naselja Mirna, na četrtina 20. reliefnem pomolu stol., 1942, med dolinama reke profana druga Mirne in potoka stavbna polovica 20. Vejar, pred njunim Mirna - grad vplivno obmo čje 7527 dediščina stol. soto čjem. Toplar stoji na Velika Loka pri profana prva četrtina zahodnem robu vasi Šentlovrencu - stavbna 20. stol., na doma čiji Velika Pakarjev toplar vplivno obmo čje 17818 dediščina 1914 Loka 32. druga četrtina 16. Šahovec - sakralna stol., 1526, Cerkev sv. stavbna prva četrtina Cerkev stoji na Duha vplivno obmo čje 1767 dediščina 18. stol. zahodnem robu vasi. Cerkev stoji na prva četrtina vzhodnem vrhu hriba 15. stol., Lisec, ki se dviga Podlisec - sakralna prva četrtina severozahodno od Cerkev sv. stavbna 16. stol., 17. naselja Zagorica pri Križa na Liscu vplivno obmo čje 1770 dediščina stol., 19. stol. Dobrni ču. druga četrtina 16. Cerkev, obdana z sakralna stol., 1526, ostanki obzidja, stoji Čatež - Cerkev stavbna sredina 19. v vzhodnem delu sv. Mihaela vplivno obmo čje 1716 dediščina stol. naselja. druga četrtina 17. stol., 1643, 18. stol., Cerkev je malce Mali Gaber - sakralna druga odmaknjena od Cerkev sv. stavbna četrtina 19. severozahodnega roba Mihaela vplivno obmo čje 2653 dediščina stol., 1842 naselja. Cerkev stoji na pokopališču na Veliki Gaber - sakralna prva četrtina razglednem grebenu Cerkev sv. stavbna 20. stol., na severnem robu Urha vplivno obmo čje 2650 dediščina 1910 naselja. Mala Loka 11. Dvorec stoji na ambientalno druga izpostavljenem gri ču polovica 16. nad reko Temenico in Mala loka - profana stol., prva železniško progo dvorec mala stavbna polovica 20. Ivan čna Gorica - loka vplivno obmo čje 7842 dediščina stol. Trebnje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 219 OP za OPN Trebnje

zadnja četrtina 12. stol., 1177, zadnja Šentlovrenc - sakralna četrtina 15. Cerkev sv. stavbna stol., 1480, Stoji sredi Lovrenca vplivno obmo čje 2468 dediščina 19. stol. pokopališča v vasi. srednji vek, druga četrtina 16. Trebanjski vrh sakralna stol., 1526, - Cerkev sv. stavbna 17. stol., 18. Cerkev stoji na vrhu Jerneja vplivno obmo čje 1719 dediščina stol. hriba severno od vasi. visoki srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1643, sakralna zadnja Bi č - Cerkev stavbna četrtina 17. Cerkev stoji sredi sv. Martina vplivno obmo čje 2651 dediščina stol., 1693 naselja. Stehanja vas - Cerkev sakralna druga Cerkev, obdana z povišanja sv. stavbna četrtina 15. obzidjem, stoji Križa vplivno obmo čje 2472 dediščina stol., 1449 severno izven vasi. Martinja vas - Cerkev sv. sakralna druga Cerkev stoji na Marije stavbna četrtina 16. vzpetini severno od Magdalene vplivno obmo čje 2470 dediščina stol., 1526 naselja. sakralna pozni srednji Cerkev stoji v Korenitka - stavbna vek, sredina vzhodnem delu Cerkev sv. Ane vplivno obmo čje 2471 dediščina 18. stol. naselja. Velika Loka pri zadnja Šentlovrencu - sakralna četrtina 16. Cerkev stoji v Cerkev sv. stavbna stol., 1581, zahodnem delu Jakoba vplivno obmo čje 2473 dediščina 18. stol. naselja. 15. stol., zadnja Cerkev stoji na Breza - Cerkev sakralna četrtina 16. vzpetini sv. Janeza stavbna stol., 1581, severozahodno nad Krstnika vplivno obmo čje 2593 dediščina 17. stol. vasjo. Sredi velikih nepozidanih Lanšprež - sakralna prva travniških površin Kapela Petra stavbna polovica 18. med vasema Rodine Pavla Glavarja vplivno obmo čje 9328 dediščina stol. in Gomila. druga Cerkev stoji na sakralna četrtina 15. pokopališču v zaselku Grm - Cerkev stavbna stol., 1436, Breg, zahodno od sv. Marjete vplivno obmo čje 2592 dediščina 17. stol. naselja Grm. Trebnje - Cerkev stoji na Cerkev sakralna tretja četrtina vzpetini Vina Gorica, Žalostne stavbna 20. stol., v vzhodnem delu Matere božje vplivno obmo čje 2602 dediščina 1972 naselja. druga četrtina 16. stol., 1526, 17. stol., Vrhtrebnje - sakralna tretja četrtina Cerkev sv. stavbna 20. stol., Cerkev stoji južno Jakoba vplivno obmo čje 2601 dediščina 1971 nad vasjo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 220 OP za OPN Trebnje

druga četrtina 14. stol., 1340, druga Štefan pri četrtina 16. Trebnjem - sakralna stol., 1526, Cerkev stoji sredi Cerkev sv. stavbna 17. stol., 19. pobo čja v zahodnem Štefana vplivno obmo čje 2599 dediščina stol. delu naselja. druga Knežja vas - sakralna četrtina 16. Cerkev sv. stavbna stol., 1526, Cerkev stoji na Neže vplivno obmo čje 1764 dediščina 17. stol. vzpetini sredi naselja. Dolenje Selce 18. Doma čija stoji na jugovzhodnem pobo čju gozdnatega Dolenje Selce - druga hriba Kozjek, v doma čija profana polovica 19. neposredni bližini Dolenje Selce stavbna stol., 1861, razvalin gradu 18 vplivno obmo čje 10089 dediščina 1865, 1895 Kozjek. druga četrtina 16. Dolenje Selce - stol., 1526, Cerkev sv. sakralna druga Antona stavbna polovica 17. Cerkev stoji sredi puščavnika vplivno obmo čje 1766 dediščina stol. naselja. srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1648, zadnja Orientirana cerkev Gombišče - sakralna četrtina 18. stoji sredi polj in Cerkev sv. stavbna stol., 1776- travnikov, Jerneja vplivno obmo čje 2652 dediščina 1777 jugovzhodno od vasi. prva polovica 12. Razvaline stojijo na stol., tretja vrhu izrazitega, skoraj četrtina 13. stožčastega gri ča nad stol., 1266, vasjo Gorenji profana tretja četrtina Podšumberk v stavbna 15. stol., gri čevju Suhe krajine, Šumberk - grad vplivno obmo čje 8754 dediščina 1463 severno od reke Krke. zadnja četrtina 15. Lukovek - sakralna stol., 1498, Cerkev sv. stavbna 17. stol., 18. Cerkev stoji sredi Jurija vplivno obmo čje 2597 dediščina stol. naselja. zgodnja rimska doba, visoki srednji Cerkev stoji na vek, zadnja rimskodobnih Jezero pri četrtina 14. gradbenih ostalinah Trebnjem - sakralna stol., 1391, severno izven naselja, Cerkev sv. stavbna 15. stol., 17. ob cesti Ljubljana - Petra vplivno obmo čje 2596 dediščina stol. Zagreb. tretja četrtina Dobrni č - 20. stol., Spomenik z grobnico Spomenik 1952, druga stoji na hribu NOB na memorialna svetovna Marence, severno od Marencah vplivno obmo čje 9529 dediščina vojna vasi Dobrni č.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 221 OP za OPN Trebnje

Ar čelca - srednji vek, Cerkev sv. sakralna druga Cerkev stoji na Marije stavbna polovica 17. zahodnem delu Magdalene vplivno obmo čje 2242 dediščina stol. naselja. druga četrtina 16. stol., 1526, Korita pri prva četrtina Dobrni ču - sakralna 18. stol., Cerkev stoji na Cerkev sv. stavbna sredina 19. jugovzhodnem robu Petra vplivno obmo čje 1765 dediščina stol., 1868 naselja. Dobrava pri 14. stol., Dobrni ču - sakralna druga Cerkev Matere stavbna polovica 17. Cerkev stoji na božje vplivno obmo čje 4138 dediščina stol. vzhodnem robu vasi. Cerkev stoji na vrhu razglednega vinorodnega hriba Šmaver ob poti, ki Šmaver pri sakralna prva vodi iz Dečje vasi Dobrni ču - stavbna polovica 18. proti Gorenjemu vrhu Cerkev sv. Ane vplivno obmo čje 1769 dediščina stol. pri Dobrni ču. druga četrtina 16. De čja vas - sakralna stol., 1526, Cerkev sv. stavbna sredina 19. Cerkev stoji na manjši Mihaela vplivno obmo čje 2594 dediščina stol. vzpetini sredi vasi. Cerkev stoji na vrhu istoimenskega gri ča, druga ki se dviga severno od sakralna četrtina 16. naselja Vrhpe č na Vrhpe č - stavbna stol., 1526, severnem robu Cerkev sv. Ane vplivno obmo čje 2603 dediščina 18. stol. mirnopeške doline. Trstenik pri Trstenik 12. Kova čija Mirni - profana prelom 18. stoji na desnem bregu kova čija stavbna stol. in 19. potoka Sotla v Mandelj vplivno obmo čje 7493 dediščina stol. zahodnem delu vasi. 13. stol., Grad stoji na platoju zadnja nad magistralno cesto četrtina 14. Ljubljana - Obrežje. profana stol., 1386, Za gradom se dviga stavbna 17. stol., 18. strmo pobo čje Trebnje - grad vplivno obmo čje 7844 dediščina stol., 19. stol. Bukovje (Grmade). Žubina - sakralna 15. stol., 18. Cerkev stoji na Cerkev sv. stavbna stol., 1776, jugovzhodnem robu Duha vplivno obmo čje spomenika 2655 dediščina 19. stol. vasi. zadnja četrtina 16. stol., 1581, Cerkev stoji na sakralna druga pokopališču v zaselku Mirna - Cerkev stavbna polovica 18. Sv. Helena, vzhodno sv. Helene vplivno obmo čje spomenika 2038 dediščina stol., 19. stol. od naselja Mirna. pozni srednji vek, tretja, Cerkev stoji vrh hriba, 17. stol., vzhodno nad Selo pri Mirni - sakralna druga zaselkom Žunovec, Cerkev sv. stavbna četrtina 19. severovzhodno od Petra vplivno obmo čje spomenika 2480 dediščina stol., 1840 naselja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 222 OP za OPN Trebnje

visoki srednji vek, prva polovica 18. Ševnica - sakralna stol., druga Cerkev stoji v Cerkev naše stavbna četrtina 19. zahodnem delu ljube Gospe vplivno obmo čje spomenika 2039 dediščina stol., 1839 naselja. druga Cerkev stoji v grapi četrtina 16. ob stari poti proti vrhu Šmaver pri stol., 1526, razglednega hriba Dobrni ču - sakralna prva severozahodno od Cerkev sv. stavbna polovica 17. osrednjega dela Mavricija vplivno obmo čje spomenika 1768 dediščina stol. naselja Šmaver. Obmo čje leži v Trebnje - centralnem delu arheološko mlajša doline Temenice v obmo čje arheološka železna doba, okolici in centru Trebnje arheološko najdišče 776 dediščina rimska doba današnjega Trebnjega. Trebnje - arheološko mlajša Praetorium lociramo v najdišče železna doba, center današnjega Praetorium arheološka zgodnja Trebnjega v okolici Latobicorum arheološko najdišče 9683 dediščina rimska doba župnijske cerkve. Naselje leži na obdelovanih njivskih površinah južno od magistralne ceste Trebnje - Ljubljana - Obrežje arheološko med naseljem najdišče arheološka železna doba, Bene čija in servisno Bene čija arheološko najdišče 9682 dediščina rimska doba cono Trebnje. Grobišče se razprostira na površinah severno in južno od ceste Trebnje- Štefan, nekdanje anti čne ceste Trebnje - Emona - Siscia. arheološko Glavnina grobišča je najdišče arheološka zgodnja med kmetijama Sila Pristava arheološko najdišče 9677 dediščina rimska doba in Gabrijel. Dobrni č - arheološko arheološka starejša Obmo čje leži južno obmo čje arheološko najdišče 9550 dediščina železna doba od Dobrni ča. Najdišče leži pri vasi Vrhtrebnje, na severnem robu Vrhtrebnje - gri čevja med arheološko arheološka starejša dolinama Krke in najdišče arheološko najdišče 9551 dediščina železna doba Temenice. Grobišče je bilo locirano na grebenu, danes poraslem z gozdom, jugovzhodno starejša od magistralne ceste Medvedjek - železna doba, Ljubljana - Novo arheološko arheološka zgodnja mesto, pri Velikem najdišče arheološko najdišče 10177 dediščina rimska doba Gabru.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 223 OP za OPN Trebnje

Arheološko najdišče leži na manjši vzpetini severno od pokopališke cerkve sv. Helene, vzhodno Mirna - od železniške proge arheološko mlajši Trebnje - Sevnica najdišče arheološka neolitik, oziroma južno od reke Gradec arheološko najdišče 14145 dediščina bakrena doba Mirne. bakrena Arheološko najdišče Zagorica pri doba, mlajša leži severno od Velikem Gabru železna doba, Zagorice in vzhodno - arheološko rimska doba, od bi ča, na obeh najdišče arheološka zgodnji straneh ceste Zagorica-bi č arheološko najdišče 15513 dediščina srednji vek Ljubljana - Bregana. Arheološko najdišče Dolenja leži v severnem delu Dobrava - bronasta naselja, ob lokalni arheološko doba, cesti Lukovek - najdišče Pri arheološka zgodnja Poljane pri Mirni Japetu arheološko najdišče 15648 dediščina rimska doba pe či. Gomila leži na Rihpovec - gozdnatem vzhodnem Prazgodovinska arheološka starejša pobo čju Rihpovca gomila arheološko najdišče 23729 dediščina železna doba severno od vasi. Zagorica pri Čatežu - Gomila leži Prazgodovinska arheološka starejša severovzhodno od gomila arheološko najdišče 23730 dediščina železna doba vasi. Arheološko najdišče je na obeh straneh nekdanje magistralne ceste Ljubljana - pozna Obrežje, med Pristavica pri bronasta naseljema Dobravica Velikem Gabru doba, železna pri Velikem Gabru in - arheološko arheološka doba, pozni Pristavica pri Velikem najdišče Pule arheološko najdišče 15543 dediščina srednji vek Gabru. Trbinc - Arheološko najdišče arheološko železna doba, je severozahodno od najdišče arheološka pozna rimska vasi, na hribu Kincelj Kincelj arheološko najdišče 26362 dediščina doba z ledino Devce. Gomila je vzhodno od Dolenje nemške vasi, ob po čivališču na južni strani Dolenja magistralne ceste nemška vas - arheološka starejša Trebnje - Novo Gomila Laz arheološko najdišče 26207 dediščina železna doba mesto. Arheološko najdišče Rodine pri je v zahodnem delu Trebnjem - vasi, obsega okolico arheološko hiše Rodine pri najdišče arheološka Trebnjem 25 in njivo Predole arheološko najdišče 26613 dediščina rimska doba zahodno od nje. Velika Loka pri Gomila je v gozdu Šentlovrencu - Medvedjek, severno Gomila arheološka starejša od ceste Ljubljana - Medvedjek arheološko najdišče 26513 dediščina železna doba Obrežje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 224 OP za OPN Trebnje

Rodine pri Trebnjem - Gomila je v gozdu Gomila arheološka starejša zahodno od ceste Petkovka arheološko najdišče 26504 dediščina železna doba Rodine - Gomile. Arheološko najdišče Dolnje obsega ledino Prapre če - Kazinar, med arheološko Dolnjimi Prapre čami, najdišče arheološka Šentlovrencem in Kazinar arheološko najdišče 26616 dediščina rimska doba reko Temenico. Stranje pri Velikem Gabru - Plano Arheološko najdišče grobišče arheološka leži jugozahodno od smrdišče arheološko najdišče 26617 dediščina rimska doba Žubine. Sela pri Naselbina leži na Šumberku - južnem vrhu Prazgodovinska manjšega grebena naselbina Stari arheološka severno od Sel pri grad arheološko najdišče 26615 dediščina bakrena doba Šumberku. Gorenja Rimskodobno nemška vas - grobišče je ob glavni Rimskodobno cesti Trebnje - Kamni grobišče arheološka Potok, na ledini lanišča arheološko najdišče 26503 dediščina rimska doba lanišča. Prazgodovinska naselbina leži na vrhu Gradišče pri strmega hriba Trebnjem - gradišče, severno od Prazgodovinska pozna razloženega naselja naselbina arheološka bronasta gradišče pri gradišče arheološko najdišče 26500 dediščina doba Trebnjem. Gomili ležita na grebenu Blatnik, na Mirna - Gomili arheološka starejša kopastem vrhu na Lačenbergu arheološko najdišče 26501 dediščina železna doba Lačenberg. Gomila je na temenu Križ pri Čatežu grebena Polšnik, - Gomila na arheološka starejša vzhodno od zaselka Polšniku arheološko najdišče 26506 dediščina železna doba Sejnice. Rodine pri Gomila je na pobo čju Trebnjem - hriba Borovje, Gomila na arheološka starejša severovzhodno od Borovju arheološko najdišče 26505 dediščina železna doba Rodin. Arheološko obmo čje obsega plato nižje in Jezero pri podolgovate vzpetine Trebnjem - na severu mirnopeške arheološko doline, ki leži obmo čje Nad jugozahodno od hriba kamnolomom arheološka s cerkvijo sv. Ane in Vrhpe č arheološko najdišče 27968 dediščina prazgodovina gradišča. Gomilno grobišče je v gozdu Bukovje Bene čija - severovzhodno od Gomilno vasi Grmada, severno grobišče arheološka starejša ob cesti Trebnje - Zabukovje arheološko najdišče 26497 dediščina železna doba Grmada.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 225 OP za OPN Trebnje

Ma čkovec pri Veliki Loki - Gomila leži Gomila pri arheološka starejša severozahodno od Križu arheološko najdišče 26496 dediščina železna doba vasi Ma čkovec. Glinek pri Gomilno grobišče Mirni - obsega gozdnati Gomilno greben južno od grobišče arheološka starejša Glineka, ki se dviga Gosjak arheološko najdišče 26495 dediščina železna doba proti vrhu Petelinjeka. Arheološko najdišče obsega z gozdom poraslo pobo čje Mali Videm - severno od vasi Mali arheološko Videm in na najdišče arheološka vzhodnem robu ledine Predole arheološko najdišče 26510 dediščina rimska doba Predole. Gomile ležijo na z Hudeje - gozdom poraslem Gomilno grebenu jugovzhodno grobišče arheološka starejša od gru častega jedra kova čev laz arheološko najdišče 26498 dediščina železna doba naselja Hudeje. Arheološko najdišče leži v zahodnem delu Kamnega Potoka, južno od Podpad čevega mlina, Kamni Potok - zajema strugo reke arheološko arheološka Temenice in obmo čje najdišče arheološko najdišče 710196 dediščina rimska doba zahodno od nje. Ma čji Dol - arheološko Arheološko najdišče najdišče leži zahodno od vasi, Marovška arheološka srednji desno ob cesti ma čji zijalka arheološko najdišče 710226 dediščina paleolitik Dol - Dolnji Vrh. Gomila sodi h gomilnemu grobišču Reva pri Dobrni ču, ki Reva pri leži v gozdu, Dobrni ču - arheološka starejša jugovzhodno od vasi Gomila arheološko najdišče 7843 dediščina železna doba Reva.

Obmo čja KD in predlog obmo čij KD so prikazana v prilogi 6.

Krajina

Glede na krajinsko regionalizacijo Slovenije ozemlje ob čine Trebnje pripada dvema osnovnima krajinskima obmo čjema: Subpanonske krajine Slovenije in Kraške krajine notranje Slovenije.

Od subpanonskih krajin se na ozemlju ob čine nahajata dva podtipa Južne subpanonske regije: Krške gorice in Mirenska dolina.

Od Kraških krajin notranje Slovenije se na ozemlju ob čine nahaja pet podtipov Regije Grosupeljska kotlina in Suha krajina in sicer: Dolina Temenice, Muljavsko in Šentviško polje, Hribovje Kremenjaka in Žumberka, Dobrni č, Dolina zgornje Krke.

Najve čje podenote so Krške gorice, Dobrni č ter Hribovje Kremenjaka in Šumberka. Tipologija krajine v ob čini Trebnje je navedena v naslednji tabeli in sliki.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 226 OP za OPN Trebnje

Tabela 60: Krajinska regionalizacija ob čine Trebnje (vir: Zna čilni krajinski vzorci Slovenije, 1998) Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Nivo 4 Vrednotenje* površina ob čine (ha) Subpanonske Južne Krško Krške gorice ocena 2-3 krajine Slovenije subpanonske gri čevje 7010,52 regije lokalni pomen Mirenska dolina ocena 2-3 840,21 regionalni pomen Kraške krajine Grosupeljska Krajina Dolina Temenice ocena 2 notranje kotlina in Suha severno od 2591,61 Slovenije krajina Krke regionalni pomen Muljavsko in ocena 3-4 Šentviško polje 717,15 regionalni pomen Hribovje ocena 3 Kremenjaka in 3375,92 Šumberka lokalni pomen Dobrni č ocena 2-3 4901,36 regionalni pomen Dolina zgornje Krke ocena 1 27,50 državni pomen *ocena 1 je najve čji oz. najbolj, ocena 5 je najmanj oz. najmanjši. Vrednotenje je narejeno na osnovi štirih osnovnih meril: naravna ohranjenost, pestrost, prostorski red in harmoni čnost. Dodano je bilo še merilo – simbolni pomen (lokalni, regionalni ter državni pomen naravnih oz. kulturnih prvin).

Slika 39: Krajinska regionalizacija ob čine Trebnje (3 in 4. nivo) (vir: Zna čilni krajinski vzorci Slovenije – digitalni zapis, 1998)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 227 OP za OPN Trebnje

Krško gri čevje (Krške gorice, Mirenska dolina)

Enoti daje prepoznavnost predvsem velika kultiviranost z razli čnimi vzorci kulturne krajine. Krško gri čevje obsega ve čje, pretežno gri čevnato obmo čje, ki se razteza od doline Temenice na zahodu vse do doline reke Save na vzhodu. Klju čne zna čilnosti so: gri čevnat in raven relief, mokriš ča, meandrasti potoki, mozai čna krajina, vinogradi, kulturne terase, intenzivno kmetijstvo, razgledanost, zaprtost dolin, odprtost ravnine, prvobitnost prostora, cerkve, gradovi, toplice. Gri čevnat relief (ve činoma ne presega 500 m n.v.) je na mehkih flišnih kamninah, ki se izmenjujejo z apnenci in dolomiti. Ob Mirni in Radulji se pojavljajo široke doline z ravnim dnom. Zna čilno krajinsko sliko obmo čja zaznamuje predvsem kmetijska raba v pobo čjih s terasastimi njivami in travniki ter vinogradi. Vrhove mnogih gri čev krase številne ve čje ali manjše cerkve. Dolinam večjih vodotokov sledi prometna mreža, sekundarne prometnice pa vodijo na prisojna vinogradniška obmo čja in se pogosto slepo kon čajo. Zna čilna je zelo razvita hidrografska mreža (Mirna, Radulja). Mirna je bila v preteklosti z regulacijo izravnana, struga Radulje pa je ohranila svoj naravni zna čaj. Naravno rastje so pretežno bukovi gozdovi, v nižinah pa se pojavljajo tudi združbe belega gabra. Skoraj povsod se pojavlja neavtohtona smreka. Ob vodotokih je zna čilna hidrofilna drevesna in grmovna zarast z jelšo, vrbami ter mokrotnimi travniki. Prevladuje ekstenzivno kmetijstvo manjših kmetij, ki se ukvarjajo tako z živinorejo kot poljedelstvom. Zato je kmetijska raba tal zelo pestra: izmenjujejo se travniki, njive, vinogradi, sadovnjaki in gozd. Njive in travniki so na prisojnih legah, na oson čenih pa so vinogradi. Ve čja obmo čja kmetijske rabe so v Mirenski dolini ter v dolini Radulje. Zna čilna je razpršena poselitev z velikim številom manjših naselij in zaselkov. Ve čja naselja so predvsem v nižinskih delih Mirenske doline (Mirna, Mokronog) in v dolini Radulje (Škocjan). Podenoti Krške gorice in Mirenska dolina sta ovrednoteni z oceno 2-3 in sicer v Krških goricah zaradi neprimerne gradnje in v Mirenski dolini zaradi regulacij reke Mirne.

Krajina severno od Krke (Dolina Temenice, Muljavsko in Šentviško polje, Hribovje Kremenjaka in Šumberka, Dobrni č, Dolina zgornje Krke)

Krajine severno od Krke so na severu omejene z gri čevjem ob Savi in na vzhodu z obrobjem panonskih krajin. Klju čne zna čilnosti so: nestalna vodna mreža, izmenjava gozda, kmetijskih površin in naselij, odprto kraško površje, kraško polje, prazgodovinske gomile in naselja. Enoto ozna čuje mati čna kamnina apnenec, katere zna čilnost se kaže v kraškem reliefu in odsotnosti površinskih vodotokov. Obmo čje ima dinarsko smer: v njej potekajo slemeni pobo čij, doline potokov in rek ter starejše cestne povezave. Čeprav ni velikih višinskih razlik je relief razgiban. Krajinska posebnost je tok reke Temenice, zna čilne kraške ponikalnice, ki nekje časa te če po površju, pa pod zemljo in ponovno po površini. Vidni so suho rokavi, ponori in izviri, nekateri odseki so izrazito meandrasti ter ustvarjajo izredno zanimiv krajinski vzorec. Nasprotje dolini Temenice tvori kraška planota Dobrni č. Tu sta še kraško Muljavsko in Šentviško polje. V vsej enoti so zna čilno kraški pojavi: ponikalnice, kraški izviri, bruhalniki, požiralniki, ponori, suhi rokavi kraških rek, jame, brezna, vrta če in plitva tla. Pobo čja višjih kraških vzpetin so gozdnata, ponekod, kjer to dopuš čata relief in oson čenost, se gozd menjava s kmetijskimi zemljiš či. Zna čilno je tudi zaraš čanje obdelovalnih površin. Zaradi plitvih kraških tal se na kmetijskih zemljiš čih izvajajo agrooperacije. Njive so na kraških poljih in vrta čah. Vinogradi pokrivajo pobo čja nekaterih osamelcev. Čez enoto poteka pomembna prometna povezava vzhod – zahod. Poselitev je na pobo čjih nad vodotokih (zaradi poplavne varnosti) ali vzdolž pobo čij in na višje leže čih planotah. Vasi so na gri čevju gru časte in na ravnini vrstne. Novejša razpršena poselitev se povalja v vinogradniških obmo čjih. Najbolj preoblikovana je krajinska podenota Muljavsko in Šentviško polje (ocena 3-4), najbolj naravno ohranjena pa je podenota Dolina zgornje Krke, ki ima opredeljen tudi državni pomen.

Krajinska obmo čja s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni Strategija prostorskega razvoja Slovenije je podala krajinska obmo čja, ki vklju čujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to obmo čja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediš čina z visoko pri čevalno oz. spomeniško vrednostjo, v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin oz. naravnimi vrednotami.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 228 OP za OPN Trebnje

V ob čini Trebnje se nahaja krajinsko obmo čje prepoznavne zna čilnosti: Mirenska dolina.

3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE

Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodiš č in OPN Trebnje za obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli. Tabela 61: Primerjalni prikaz ciljev Strategija prostorskega razvoja Slovenije Cilji OPN 1. Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z KULTURNA DEDIŠ ČINA vklju čevanjem kulturne dediš čine v urejanje, 1. Ohranitev kulturnih spomenikov v ob čini in prenovo in oživljanje mest in drugih naselij. ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediš čine s 2. Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno ukrepi. prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vklju čenost. 2. Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih 3. Zagotavljanje dostopnosti do dediš čine in s obmo čij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne tem pove čanje identifikacijskih, vzgojnih in dediš čine. gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba. Predlagamo še spodnji cilj:

3. Varstvo arheoloških ostalin na obmo čju ob čine.

KRAJINA 1. Ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. trških jeder in vaških jeder, še posebej obmo čij prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in doline Temenice.

VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE

Kulturna dediš čina

Okoljski cilj 1: Ohranitev kulturnih spomenikov v ob čini in ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediš čine s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.

Stopnja vpliva na kulturno dediš čino je odvisna od zna čilnosti predvidenega posega in zvrsti, statusa in ogroženosti kulturne dediš čine. 34 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe posega na 21 enot kulturne dediš čine. Pri tem gre za poseganje v vplivno obmo čje dveh kulturnih spomenikov, poseganje v sedem arheoloških najdiš č, poseganje v dvanajst vplivnih obmo čij stavbne dediš čine (v glavnem sakralne). Nova namenska raba, ki se predvideva v teh ureditvenih obmo čij je naslednja: - ZD druge urejene zelene površine – mestne zelenice, - ZK površine pokopališ ča, - CU površine za centralne dejavnosti, - SB površine za stanovanja za posebne namene, - SS stanovanjske površine s spremljajo čimi dejavnostmi, - SK površine podeželskega naselja, - PO površine prometnega terminala, - Oc površine za čistilne naprave, - SKk površine samostojne kmetije, - Av površine zidanic.

Ureditvena obmo čja, ki posegajo na enote kulturne dediš čine in enote kulturne dediš čine, ki jih le ta tangirajo so navedeni v naseldnji tabeli.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 229 OP za OPN Trebnje

Tabela 62: Ureditvena obmo čja, ki posegajo na enote kulturne dediš čine in enote kulturne dediš čine, ki jih le ta tangirajo ID (prikaz EUP oznaka KD na katero posega Pravni režim varstva Opis vpliva na karti) Kulturni spomenik Posega v vplivno (Odlok o razglasitvi cerkva obmo čje KS v župniji Mirna za kulturne spomenike lokalnega 2038 Mirna – Cerkev sv. pomena, Ur.l. RS, št. 177 MIR-ZD 1-plan Helene 39/06) Kulturni spomenik Posega v vplivno (Odlok o razglasitvi cerkva obmo čje KS v župniji Mirna za kulturne spomenike lokalnega 202038 Mirna - Cerkev sv. pomena, Ur.l. RS, št. 179 MIR-ZK 1/2-plan Helene 39/06) Kulturni spomenik Posega v vplivno (Odlok o razglasitvi cerkva obmo čje KS v župniji Mirna za kulturne spomenike lokalnega 202038 Mirna - Cerkev sv. pomena, Ur.l. RS, št. 178 MIR-ZK 1/1-plan Helene 39/06) 776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 242 TRE-CU 2/1-plan obmo čje Trebnje najdiš ča 776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 251 TRE-SB 2-plan obmo čje Trebnje najdiš ča 776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 265 TRE-ZS 4/2-plan obmo čje Trebnje najdiš ča 776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 266 TRE-ZS 4/3-plan obmo čje Trebnje najdiš ča 776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 260 TRE-SS 3-plan obmo čje Trebnje najdiš ča 776 Trebnje - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 243 TRE-CU 2/2-plan obmo čje Trebnje najdiš ča 2469 Dolga njiva pri Stavbna dediš čina Posega v vplivno Šentlovrencu - Cerkev obmo čje KD 36 DN Ő-SK 1/1-plan Najdenja sv. Križa 26616 Dolnje Prapre če - Arheološko najdiš če Posega na obmo čje Arheološko najdišče najdiš ča 46 DPR-SK 1/2-plan Kazinar 17818 Velika Loka pri Stavbna dediš čina Posega v vplivno Šentlovrencu - Pakarjev obmo čje KD 276 VLO-SS 2-plan toplar 2472 Stehanja vas - Stavbna dediš čina Posega v vplivno 223 STV-SK 1/2-plan Cerkev povišanja sv. Križa obmo čje KD 6614 Čatež - Obmo čje Stavbna dediš čina, kulturna Posega v vplivno Marijine romarske cerkve krajina obmo čje KD 22 ČAT-PO 1-plan na Zaplazu 6614 Čatež - Obmo čje Stavbna dediš čina, kulturna Posega v vplivno Marijine romarske cerkve krajina obmo čje KD 23 ČAT-PO 2-plan na Zaplazu 10089 Dolenje Selce - Stavbna dediš čina Posega v vplivno 50 DSE-SK 5-plan Doma čija Dolenje Selce 18 obmo čje KD 10089 Dolenje Selce - Stavbna dediš čina Posega v vplivno 49 DSE-SK 4-plan Doma čija Dolenje Selce 18 obmo čje KD 10089 Dolenje Selce - Stavbna dediš čina Posega v vplivno 53 DSE-ZD 2-plan Doma čija Dolenje Selce 18 obmo čje KD 48 DSE-PO 1-plan 10089 Dolenje Selce - Stavbna dediš čina Posega v vplivno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 230 OP za OPN Trebnje

Doma čija Dolenje Selce 18 obmo čje KD 10089 Dolenje Selce - Stavbna dediš čina Posega v vplivno 52 DSE-ZD 1-plan Doma čija Dolenje Selce 18 obmo čje KD 26495 Glinek pri Mirni - Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 65 GLI-SK 1/2-plan Gomilno grobišče Gosjak najdiš ča 15648 Dolenja Dobrava - Arheološko najdiš če Posega na obmo čje Arheološko najdišče pri najdiš ča 33 DDO-SK 2/1-plan Japetu 25192 Mirna - Graščina Dediš čina priporo čilno Posega v vplivno 175 MIR-SS 3/2-plan Zapuže (stavbna dediš čina) obmo čje KD Kulturni spomenik Posega v vplivno (etnološki) obmo čje KS (Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov na obmo čju Krajevne skupnosti Šentrupert v Ob čini Trebnje za kulturne spomenike lokalnega 74993 Trstenik pri Mirni - pomena, Ur.l. RS, št. 173 MIR-SS 1-plan Kova čija Mandelj 127/03, 58/04) 26532 Mirna - Ocvirkov Stavbna dediš čina Posega v vplivno 176 MIR-SS 5-plan kozolec obmo čje KD 15513 Zagorica pri Arheološko najdiš če Posega na obmo čje Velikem Gabru - najdiš ča Arheološko najdišče 304 ZVG-Oc 1-plan Zagorica - Bi č 2596 Jezero pri Trebnjem - Stavbna dediš čina Posega v vplivno 103 JEZ-SK 2/1-plan Cerkev s. Petra obmo čje KD Stavbna dediš čina, Posega v vplivno 267 TRE-ZS 4/4-plan 7844 Trebnje – Grad vrtnoarhitekturna dediš čina obmo čje KD 2652 Gombišče - Cerkev Stavbna dediš čina Posega v vplivno 67 GMB-SKk 2-plan sv. Jerneja obmo čje KD 2468 Šentlovrenc - Cerkev Stavbna dediš čina Posega v vplivno 230 ŠEN-ZK 1/1-plan sv. Lovrenca obmo čje KD 26500 Gradišče pri Arheološko najdiš če Posega na obmo čje Trebnjem - najdiš ča Prazgodovinska naselbina 82 GRT-Av-plan Gradišče 26500 Gradišče pri Arheološko najdiš če Posega na obmo čje Trebnjem - najdiš ča Prazgodovinska naselbina 83 GRT-Av-plan Gradišče 12902 Gradišče pri Stavbna dediš čina Posega v vplivno Trebnjem - Laščanova obmo čje KD 87 GRT-Av-plan zidanica 2636 Trbinc - Arheološko Arheološko najdiš če Posega na obmo čje 239 TRB-Av-plan najdišče Kincelj najdiš ča

Poleg ureditvenih obmo čij posega na enote kulturne dediš čine tudi na novo predvidena infrastruktura: • ČN Bi č, • TP Trebanjski vrh, • daljnovodi (Žubina, 20 kV) • vodovodni sistem Sajenice, • magistralni plinovod, • ceste.

Pravni režimi varstva kulturne dediš čine so navedeni v Priro čniku pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem na črtovanju in posegih v prostor v obmo čjih kulturne dediš čine.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 231 OP za OPN Trebnje

Podlaga za Priro čnik je Zakon o varstvu KD in Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediš čine za posamezne ob čine.

Pravni režimi varstva kulturne dediš čine so navedeni v spodnjih odstavkih. Režim varstva dolo ča na čin poseganja oz. prepoveduje poseganje v enote kulturne dediš čine.

Za kulturne spomenike velja naslednji osnovni pravni režim varstva:  Zakon o varstvu KD: Kulturne spomenike se ne sme odstraniti oz. rušiti. Izjemoma le, če na podlagi soglasja Ministrstva za kulturo ob izpolnitvi dolo čenih pogojev. Za posege v obmo čje kulturnega spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda ZVKDS v skladu z aktom o razglasitvi. Pred izdajo soglasja je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Za obmo čja kulturnih spomenikov velja naslednji osnovni pravni režim varstva:  Zakon o varstvu KD: Za posege v obmo čje kulturnega spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda ZVKDS v skladu z aktom o razglasitvi. Pred izdajo soglasja je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Dodatni pravni režim za tangirana kulturna spomenika:  Trstenik pri Mirni – Kova čija Mandelj EŠD 7493: Prepovedano je objekt poškodovati ali podreti, spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo, spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo, nanj nameš čati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objekta. Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediš čine možno na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavb oz. stavbne opreme, izvajati znanstveno raziskovalna dela, spremeniti oz. dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pri čevalnost objekta, spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni možno druga če zagotoviti stati čne stabilnosti objekta, posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve. Za vplivno obmo čje spomenika velja naslednji varstveni režim: podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik, prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev, prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami, prepoved vseh posegov na objektih in v teren brez predhodnih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.  Mirna – Cerkev sv. Helene EŠD 2038: oblikovanje obmo čja okoli stavbe znotraj varovanega obmo čja v skladu s konservatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo KDS, OE Novo mesto, oz. v skladu s pokopališkim redom, ki pa ne zadeva same stavbe. V vplivnem obmo čju spomenika, ki zajema najbližjo okolico s travniki in objekte bližnje doma čije velja varstveni režim, ki dolo ča podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik, prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdani kulturnovarstvenih soglasij, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev, prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami, prepoved vseh posegov v stavbe in izvedb novogradenj brez predhodnih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

Za kulturno dediš čino velja naslednji osnovni pravni režim varstva:  Zakon o varstvu KD: prepovedana je odstranitev (rušenje) registrirane kulturne dediš čine, prepovedani so posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote obmo čja ter prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, v okolici obmo čij kulturne dediš čine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na obmo čje kulturne dediš čine (vplivno obmo čje dediš čine). Dovoljeni so posegi v prostor in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni

Aquarius d.o.o. Ljubljana 232 OP za OPN Trebnje

ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti, dediš čino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). I zjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediš čino odstraniti, če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogo če odpraviti z obi čajnim sredstvi, ali če dediš čina ogroža varnost ljudi in premoženje, če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.  Dodatni pravni režimi varstva kulturne dediš čine za obmo čje stavbne dediš čine V obmo čjih stavbne dediš čine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih zna čilnosti objektov: • tlorisna in višinska zasnova (gabariti), • gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjš čine ( členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), • funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo čega zunanjega prostora, • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), • prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd), • celovitost dediš čine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici zna čilnostim stavbne dediš čine).

 Dodatni pravni režimi varstva za obmo čje vrtnoarhitekturne dediš čine Ohranjanje naslednjih vrtnoarhitekturnih značilnosti: • kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), • kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), • naravne sestavine, ki so vklju čene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), • funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediš čino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, • podoba v širšem prostoru oziroma odnos obmo čja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, zna čilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), • oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.), • ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, • rastiš če, • posamezna drevesa (prepre čevanje obsekavanja, poškodb itd.).

 Dodatni pravni režimi varstva za obmo čje kulturne krajine V obmo čjih kulturne krajine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih zna čilnosti: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), • odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, • sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljiš č), • tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediš čino.

Za vplivno obmo čje kulturne dediš čine velja naslednji osnovni pravni režim varstva:  Zakon o varstvu KD: Za posege v vplivnem obmo čju je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost dolo ča prostorski akt. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediš čine v skladu s prostorskim aktom. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 233 OP za OPN Trebnje

Za arheološka najdiš ča velja naslednji osnovni pravni režim varstva:  Zakon o varstvu KD: za arheološka najdiš ča velja naslednji pravni režim varstva. Na arheoloških najdiš čih je prepovedano: posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati najdiš če (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi gozdne vlake, poglabljati re čno, jezersko in morsko dno, postavljati reklamne in druge table oziroma napise, itd.), postavljati zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte, graditi nadzemno in podzemno infrastrukturo, gospodarsko izkoriš čati rudnine oziroma kamnine, izvajati takšno rabo tal, ki najdiš ču škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti drugih rešitev, in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiš če mogo če sprostiti za gradnjo.

Vpliv izvedbe OPN na okoljski cilj 1 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilj 2: Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih obmo čij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediš čine.

Za naselbinsko dediš čino v ob čini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških jeder. Naselbinska dediš čina v ob čini je navedena v spodnjih alinejah. • Dobrni č –Vaško jedro (EŠD 26540), • Gorenji Vrh pri Dobrni ču – Vas (EŠD 26559), • Korenitka – Vas (EŠD 10178), • Mirna – Trško jedro (EŠD 460), • Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103).

Prav tako v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov obmo čij kulturnih spomenikov: Trebnje – Obmo čje gradu (EŠD 1071), Zaplaz – Obmo čje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614), Lanprež – Obmo čje gradu Lamprež (EŠD 8760).

Prenovo vaških jeder in spomeniških obmo čij – konservatorske na črte je potrebno vklju čiti v OPN. Vpliv OPN na okoljski cilj 2 je tako nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilj 3: Varstvo arheoloških ostalin na obmo čju ob čine.

Za obmo čje predvidenih ureditev je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, v kolikor je potrebno v nadaljnjih fazah za prostorski akt izvesti postopek presoje vplivov na okolje na podlagi Uredbe o vrstah posegov na okolje, za katero je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09). V dopolnjenem osnutku OPN so predvideni naslednji posegi za katere bi bilo potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave. − kamnolomi, peskokopi (kjer površina presega 25 ha), − čistilna naprava za odpadne vode (če gre za varovana obmo čja in je skupna ČN z zmogljivostjo čiš čenja 15.000 PE), − industrijske cone (površina industrijske cone 50.000 m 3), − regionalne ceste (dolžina ceste 5km oz. 1km če gre za varovano obmo čje), − nadzemni elektrovod (z napetostjo 220 kV ali ve č in dolžino ve č kot 15 km), − prenosni cevovod za plin (s premerom ve č kot 800 mm in dolžino ve č kot 40 km oz. premer 500mm in dolžina 5km če poteka po varovanem obmo čju), − vodno zajetje ali črpališ če vode (zmogljivost črpanja 100 l/s), − daljinski vodovod (dolžine 5km in zmogljivost prenosa vode 100 l/s, zunaj obmo čja naselja), − rudnik kamnin (površina na površju rudnika 10 ha ali če se predvideva posedanje tal na površju rudnika),

Aquarius d.o.o. Ljubljana 234 OP za OPN Trebnje

− parkiriš ča za tovorna vozila (bruto tlorisna površina 5ha za parkiriš če tovornih vozil s skupno maso ve čjo kakor 7,5t). Po usklajevanju z Ministrstvom za kulturo je potrebno izvesti Predhodne arheološke raziskave za tri ve čje ureditve: − Kamnolom in dnevni kop v obmo čju naselja Gomile (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin, LIDAR posnetke); − Industrijska cona v obmo čju naselja Trebnje (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin, LIDAR posnetke); − Parkiriš če za tovorna vozila v obmo čju naselij Dolenja Nemška vas in Češnjevek (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin).

Predhodne arheološke raziskave so bile iz strani Občine Trebnje že naro čene in so v teku. Rezultati raziskav se bodo naknadno vklju čili v Okoljsko poro čilo.

Ugotavljanje vpliva na okoljski cilj 3 ni možno zaradi pomanjkanja podatkov – ocena X.

Krajina

Okoljski cilj 1: Ohranjanje identitete kulturne krajine, mestnega oz. trških jeder in vaških jeder, še posebej obmo čij prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in doline Temenice.

Predvidene spremembe plana so ve činoma skoncentrirano v krajinsko podenoto Dolina Temenice. Ve č sprememb, ki posegajo v odprto krajino, je predvidenih še v Dolini Mirne in Krških goricah. Na obmo čju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni se nahaja 12 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe (spodnja tabela) in infrastrukturni objekti. Tabela 63: Ureditvena obmo čja nove namenske rabe na obmo čju Mirenske doline ID EUP_OZN 165 MIR-CU 1-plan 167 MIR-IG 1/2-plan 177 MIR-ZD 1-plan 278 VNJ-SKk 3-plan 64 GLI-SK 1/1-plan 65 GLI-SK 1/2-plan 174 MIR-SS 3/1-plan 179 MIR-ZK 1/2-plan 178 MIR-ZK 1/1-plan 173 MIR-SS 1-plan 176 MIR-SS 5-plan 277 VNJ-SK 1/3-plan

Spremembe namenske rabe na vodnem zemljiš ču Temenice niso primerne, saj uni čujejo zna čilne krajinske vzorce kot so npr. suhi rokavi, poplavne ravnice, itd. Zelo velik poseg v krajinsko zna čilnost Krških goric je predvidena ureditev golf igriš ča pri naselju Blato, saj posega v sklenjen gozdni kompleks. Dolina Mirne je krajinsko že mo čno degradirana. Prevladuje intenzivna kmetijska raba, vodotok pa je mo čno reguliran. Izgradnja IC bi še dodatno obremenila že tako degradirano obmo čje.

Ocenjujemo, da bo vpliv nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljski cilji Opis vpliva Ocena KULTURNA DEDIŠ ČINA

1. Ohranitev kulturnih spomenikov v OPN lahko vpliva na cilj neposredno, C – nebistven vpliv

Aquarius d.o.o. Ljubljana 235 OP za OPN Trebnje

ob čini in ohranjanje kakovostnih prvin daljinsko in kumulativno. zaradi izvedbe kulturne dediš čine s prostorskimi akti in omilitvenih ukrepov z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.

2. Spodbujanje prenove vaških jeder in OPN lahko vpliva na cilj neposredno, C – nebistven vpliv drugih obmo čij skladno z vrednotami daljinsko in kumulativno. zaradi izvedbe ohranjanja kulturne dediš čine. omilitvenih ukrepov

3. Varstvo arheoloških ostalin na OPN lahko vpliva na cilj neposredno in C – nebistven vpliv obmo čju ob čine. kumulativno. zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov KRAJINA

1. Ohranjanje identitete kulturne OPN lahko vpliva na cilj neposredno, C – nebistven vpliv krajine, mestnega oz. trških jeder in daljinsko in kumulativno. zaradi izvedbe vaških jeder, še posebej obmo čij omilitvenih ukrepov . prepoznavnih naravnih vrednot Mirenske doline in doline Temenice.

KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI

Opis in ocena vpliva Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na enote kulturne dediš čine zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto obmo čje varstva kulturne dediš čine posega ve čje število enot spremembe namenske rabe, kot npr. na: • EŠD 2038 Mirna – Cerkev sv. Helene – posegajo 3 obmo čja spremembe namenske rabe, • EŠD 776 Trebnje - Arheološko obmo čje Trebnje – posega 6 obmo čij sprememb namenske rabe, • EŠD 6614 Čatež - Obmo čje Marijine romarske cerkve na Zaplazu – posegata dve obmo čji sprememb namenske rabe, • EŠD 10089 Dolenje Selce -Doma čija Dolenje Selce 18 – posega 5 obmo čij sprememb namenske rabe, • EŠD 26500 Gradiš če pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradiš če - posegata dve obmo čji sprememb namenske rabe. Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na krajino zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, saj na isto krajinsko obmo čje Dolina Temenice, Dolino Mirne in Krške gorice posega ve č sprememb namenske rabe. Na obmo čju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni posega 12 obmo čij nove namenske rabe in infrastrukturni objekti. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Omilitveni ukrep Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 4. Omilitveni ukrepi.

Skupna ocena vpliva na segment Ocena Kulturna dediš čina C – nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov Krajina C – nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

4. OMILITVENI UKREPI

KULTURNA DEDIŠ ČINA

Ohranitev kulturnih spomenikov v ob čini in ohranjanje kulturne dediš čine

Aquarius d.o.o. Ljubljana 236 OP za OPN Trebnje

• PIP–i za varstvo kulturne dediš čine morajo biti podani po enotah urejanja prostora in po posameznih enotah dediš čine. V PIP naj se upošteva usmeritve dane v Smernicah za prostorski red ob čine Trebnje (ZVKDS – OE Novo mesto, april 2007), zlasti poglavje 4 ter varstvene režime za posamezne enote KD. V PIP morajo biti navedene tudi obveznosti investitorjev oz. tistih, ki posegajo v KD. Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.

• Zavod za varstvo KD, OE Novo Mesto, do zaklju čka pri čujo čega OP ni podalo dopolnitev smernic k dopolnjenem osnutku OPN, v katerih bi bili navedeni kulturnovarstveni pogoji za vsako posamezno ureditveno obmo čje OPN. Izvedbeni del OPN se mora po pridobitvi dopolnjenih smernic dopolniti. V spodnji tabeli navajamo pogoje iz pravnih režimov varovanja tangirani enot kulturne dediš čine. Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO. Tabela 64: Omilitveni ukrepi za enote KD ID Pogoji oz. ukrepi glede na pravni režim varstva (prikaz EUP oznaka KD na katero posega KD, zapišejo se v izvedbeni del OPN (PIP) na karti) 2038 Mirna – Cerkev sv. V vplivnem obmo čju kulturnega spomenika se 177 MIR-ZD 1 Helene morajo vse spremembe rabe in posegi podrejati 202038 Mirna - Cerkev sv. kvalitetnim pogledom na spomenik: prepovedano je 179 MIR-ZK 1/2 Helene zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, 178 MIR-ZK 1/1 202038 Mirna - Cerkev sv. postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdani Helene kulturnovarstvenih soglasij, postavljanje energetskih 173 MIR-SS 1 74993 Trstenik pri Mirni - in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih Kova čija Mandelj panojev. Prepovedano je tudi zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami. Za vse posege v stavbe in novogradnje je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

242 TRE-CU 2/1 776 Trebnje - Arheološko Na arheoloških najdiš čih je prepovedano: posegati v obmo čje Trebnje prostor na na čin, ki utegne poškodovati najdiš če 251 TRE-SB 2 776 Trebnje - Arheološko (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, (OPPN) obmo čje Trebnje rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi 265 TRE-ZS 4/2 776 Trebnje - Arheološko gozdne vlake, poglabljati re čno, jezersko in morsko obmo čje Trebnje dno, postavljati reklamne in druge table oziroma 266 TRE-ZS 4/3 776 Trebnje - Arheološko napise, itd.), postavljati zahtevne, manj zahtevne, obmo čje Trebnje nezahtevne ali enostavne objekte, graditi nadzemno 260 TRE-SS 3 776 Trebnje - Arheološko in podzemno infrastrukturo, gospodarsko izkoriš čati (OPPN) obmo čje Trebnje rudnine oziroma kamnine, izvajati takšno rabo tal, 243 TRE-CU 2/2 776 Trebnje - Arheološko ki najdiš ču škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v (OPPN) obmo čje Trebnje najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj 26616 Dolnje Prapre če - naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob Arheološko najdišče izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti 46 DPR-SK 1/2 Kazinar drugih rešitev, in če se na podlagi rezultatov 26495 Glinek pri Mirni - opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, 65 GLI-SK 1/2 Gomilno grobišče Gosjak da je zemljiš če mogo če sprostiti za gradnjo. Za 15648 Dolenja Dobrava - poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene Arheološko najdišče pri pogoje in soglasje. 33 DDO-SK 2/1 Japetu 15513 Zagorica pri Kjer obmo čja OPPN zadevajo arheološka najdiš ča Velikem Gabru - in so na črtovane ureditve pogojno sprejemljive, je Arheološko najdišče predhodne arheološke raziskave potrebno izvesti že 304 ZVG-Oc 1 Zagorica - Bi č v fazi OPPN. 82 GRT-Av 26500 Gradišče pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradišče

Aquarius d.o.o. Ljubljana 237 OP za OPN Trebnje

83 GRT-Av 26500 Gradišče pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradišče 239 TRB-Av 2636 Trbinc - Arheološko najdišče Kincelj 36 DNŠ-SK 1/1 2469 Dolga njiva pri Pri stavbni dediš čini je potrebno ohranjati: Šentlovrencu - Cerkev • komunikacijska in infrastrukturna navezava Najdenja sv. Križa na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto 276 VLO-SS 2 17818 Velika Loka pri površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo Šentlovrencu - Pakarjev pripadajo čih objektov in površin), toplar • prostorski kontekst, pojavnost in vedute 223 STV-SK 1/2 2472 Stehanja vas - (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - Cerkev povišanja sv. Križa cerkvah, gradovih, znamenjih itd), 50 DSE-SK 5 10089 Dolenje Selce - Za poseg v vplivno obmo čje KD je potrebno Doma čija Dolenje Selce 18 pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. 49 DSE-SK 4 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 53 DSE-ZD 2 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 48 DSE-PO 1 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 52 DSE-ZD 1 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 175 MIR-SS 3/2 25192 Mirna - Graščina Zapuže 176 MIR-SS 5 26532 Mirna - Ocvirkov kozolec 103 JEZ-SK 2/1 2596 Jezero pri Trebnjem - Cerkev s. Petra 67 GMB-SKk 2 2652 Gombišče - Cerkev sv. Jerneja 230 ŠEN-ZK 1/1 2468 Šentlovrenc - Cerkev sv. Lovrenca 87 GRT-Av 12902 Gradišče pri Trebnjem - Laščanova zidanica 22 ČAT-PO 1 6614 Čatež - Obmo čje Pri stavbni dediš čini je potrebno ohranjati: Marijine romarske cerkve • komunikacijska in infrastrukturna navezava na Zaplazu na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto 23 ČAT-PO 2 6614 Čatež - Obmo čje površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo Marijine romarske cerkve pripadajo čih objektov in površin), na Zaplazu • prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd),

V obmo čjih kulturne krajine pravni režim varstva predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih zna čilnosti: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), • odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, • sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljiš č), • tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediš čino.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 238 OP za OPN Trebnje

Za poseg v vplivno obmo čje KD je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

267 TRE-ZS 4/4 7844 Trebnje – Grad Pri stavbni dediš čini je potrebno ohranjati: • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajo čih objektov in površin), • prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd).

V obmo čjih vrtnoarhitekturne dediš čine pravni režim varstva dolo ča ohranjanje naslednjih vrtnoarhitekturnih zna čilnosti: • kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), • kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), • naravne sestavine, ki so vklju čene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), • funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediš čino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, • podoba v širšem prostoru oziroma odnos obmo čja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, zna čilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), • oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.), • ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, • rastiš če, • posamezna drevesa (prepre čevanje obsekavanja, poškodb itd.).

Za poseg v vplivno obmo čje KD je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

68, 69, GML-LN 1/1, 8760 Lanšprež - obmo čje Med obmo čjem kamnoloma in vplivnim obmo čjem 70, 71 GML-LN 1/2, gradu Lanšprež (KS) kulturnega spomenika Lanšprež je potrebno ohraniti GML-LN 1/3) najmanj 200 m tamponsko cono (gozd), saj bi predviden poseg vse do meje vplivnega obmo čja nedopustno spremenil prostorsko pojavnost kulturnega spomenika v izvornem prostorskem kontekstu. 41 DNV-IG1 26207 Dolenja nemška vas Gomila se mora ohraniti, ostati nedotaknjena, okoli - Gomila Laz nje pa je potrebno za primerno prezentacijo zagotoviti tamponsko cono v premeru vsaj 100 m. Na podlagi že evidentirane gomile sklepamo, da so v bližini še kakšne.

Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih obmo čij kulturne dediš čine • Za naselbinsko dediš čino v ob čini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških jeder. Z OPPN naj se ureja vsa naselbinska dediš čina:  Dobrni č –Vaško jedro (EŠD 26540)  Gorenji Vrh pri Dobrni ču – Vas (EŠD 26559)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 239 OP za OPN Trebnje

 Korenitka – Vas (EŠD 10178)  Mirna – Trško jedro (EŠD 460)  Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103)

• Z OPPN naj se urejajo tudi spomeniška obmo čja:  Trebnje – Obmo čje gradu (EŠD 1071)  Zaplaz – Obmo čje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614)  Lanprež – Obmo čje gradu Lamprež (EŠD 8760)

KRAJINA

• Za ve čina ve čjih obmo čij urejanja je predvideno urejanje z OPPN. Obmo čji urejanja MIR- ZK ½ in MIR- ZK 1/1 (obmo čje pokopališ ča), ki sodita v krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni Mirenska dolina, naj se tudi urejata z OPPN. OPPN morajo vsebovati krajinski idejni na črt. Nosilec izvedbe ukrepa Časovni okvir izvedbe ukrepa Spremljanje izvedbe (kdo, kdaj) ukrepa investitor, projektant med pripravo OPN, ukrepe se MzKO-CPVO v času izdajanja umesti v izvedbeni del OPN (PIP) mnenja o sprejemljivosti plana

5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Ob čina Trebnje naj bi letno poro čala ZVKDS o stanju KD na obmo čju ob čine. Evidenco o vseh enotah KD vodi Register kulturne dediš čine na MK. Pristojna obmo čna enota ZVKDS je OE Novo mesto. Ob čina lahko obmo čja nacionalne prepoznavnosti in obmo čja lokalne prepoznavnosti vklju čijo v OPN-je in jih tako varujejo pred degradacijo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 240 OP za OPN Trebnje

IV. POLJUDEN POVZETEK

Okoljsko poro čilo je izdelano na podlagi osnutka Ob činskega prostorskega na črta (OPN), ki vsebuje tekstualni in grafi čni del. Osnutek OPN so julija 2009 izdelali v podjetju URBI d.o.o. Ljubljana. Septembra 2009 smo v podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana izdelali obstoje če stanje za OP za OPN Trebnje.

Maja 2010 je bil osnutek OPN dopolnjen glede na smernice nosilcev urejanja prostora. V podjetju Aquarius d.o.o. smo julija 2010 izdelali Osnutek OP za OPN Trebnje. Izdelovalci OP smo namre č ugotovili, da so bile pri izdelavi OPN smernice le delno upoštevane. Poleg tega grafi čni del osnutka OPN ni bil pripravljen na na čin, da bi se dalo iz njega natan čno opredeliti do na črtovanih ureditev. Zaradi navedenega je bil Osnutek OP izdelan na na čin podajanja splošnih vplivov in bistvenih omilitvenih ukrepov.

Osnutek OPN je bil ponovno dopolnjen po usklajevalnem sestanku med izdelovalcem OP in izdelovalcem OPN avgusta in septembra 2010. Pri čujo če okoljsko poro čilo je tako izdelano na podlagi osnutka Ob činskega prostorskega na črta (OPN, Urbi d.o.o., avgust in september 2010), ki vsebuje tekstualni (strateški in izvedbeni) in grafi čni del. OP obravnava vplive ureditvenih obmo čij novoplaniranih površin namenske rabe in vplive novoplanirane infrastrukture, ki so navedeni v tabeli 2 v poglavju opis plana. OPN namre č zajema tudi ažuriranje sedanjega stanja namenske rabe (evidentiranje stavbnih zemljiš č obstoje čim stavbam, evidentiranje obstoje čih stavb – zidanice, kmetijski in gospodarski objekti s pripadajo čim funkcionalnim zemljiš čem zaradi spremenjene zakonodaje) in infrastrukture (evidentiranje obstoje čih cest oz. korigiranje dosedanjega grafi čnega stanja infrastrukture).

Od 6. 9. 2010 do 24. 9. 2010 je potekala predhodna razgrnitev OPN v KD v Šentlovrencu, v KD na Mirni, v KD v Dobrni ču, v Gasilskem domu v Dolenji Nemški vasi ter v CIK Trebnje.

 Kakovost zraka in podnebne razmere

Na nivoju ob činskega prostorskega na črta je zlasti pomembno ugotavljanje vpliva prostorskega razvoja z emisijami v zrak. Strateška opredelitev rabe prostora vpliva na: - prometne tokove (suburbanizacija, umestitev delovnih mest v razli čni oddaljenosti od poselitvenih obmo čij, razvoj prometnega omrežja, itd.) - obseg proizvodnih dejavnosti (velikost obmo čij, namenjenih proizvodnim dejavnostim, pove čanje porabe energije) - učinkovito rabo energije (strjevanje poselitve – daljinski energetski sistemi) in raba obnovljivih virov energije.

Vse vrste gradbenih posegov (rekonstrukcije, prenove, novogradnje, širitve itd.) ter drugih del, povezanih s pove čano/intenzivnejšo uporabo tovornih vozil in delovnih strojev, imajo v fazi gradnje lahko za posledico vpliv na kakovost zraka. Ti vplivi bodo predvidoma zmanjšani z upoštevanimi omilitvenimi ukrepi in priporo čili, ki bodo podrobneje podani na nivoju okoljske presoje pri sprejemanju predvidenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, ki so opredeljeni v OPN. Pri omenjenih posegih gre s stališ ča trajanja za možne kratkoro čne vplive na okolje in sicer v času gradbenih del.

Predvidena obsežna obmo čja gospodarskih con, ve čje število na novo predvideni prometnic lahko vpliva na kakovost zraka v ob čini. Vendar ob upoštevanju ciljev prostorskega razvoja ob čine (izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkiriš č na njihovem obrobju, ob čina si bo prizadevala za izkoriš čanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije, omejevanje motornega prometa v središ čih naselij

Aquarius d.o.o. Ljubljana 241 OP za OPN Trebnje ipd.) in omilitvenih ukrepov vpliv ne bo bistven. Ob uporabi alternativnih virov energije in ob izgradnji energetsko u činkovitih objektov, se bodo dolgoro čno znižale tudi emisije toplogrednih plinov (kar bo v skladu z Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012).

Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kakovost zraka v ob čini zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidenih je okoli 37 km novih cestnih povezav in 85,3 ha gospodarskih con. Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen (ocena A) vpliv na kakovost zraka, saj predvideva nov magistralni plinovod dolžine okoli 10,1 km z dvema merno - regulacijskima postajama ter strjevanje poselitve, s čimer se bo izboljšal potencial za vzpostavitev in širjenje energetsko u činkovitega omrežja in pozitivno vplivalo na kakovost zraka (manj manjših kurilnih naprav – manj to čkovnih izpustov v zrak). Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment kakovost zraka in podnebne spremembe je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: • Omilitvene ukrepe za kratkoro čno onesnaženje, ki bo nastalo v času gradnje, naj se dolo či v okoljskem poro čilu za podrejene prostorske akte, ki bodo natan čneje urejali posamezna obmo čja posegov. • Omilitvene ukrepe oz. natan čno dolo čitev vplivov na konfliktnih obmo čjih (stikanje poselitvenih in proizvodnih površin) naj se dolo či v okviru priprave podrejenih prostorskih aktov, ko bodo posegi in dejavnosti natan čneje dolo čene. • Podrobnejše zahteve in ukrepi bodo obravnavani na nivoju OPPN oz. v postopku priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. • Prometna študija Preveritev razli čic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber je bila izdelana že leta 2008. V tem času je prišlo do sprememb v cestnih povezavah. Študijo je potrebno s prikazom prometnih obremenitev za plansko obdobje. • Prometnice naj se na črtuje izven strjenih delov naselij, razdalje med križiš či naj bodo čim ve čje, saj se pri vožnji na kratke razdalje emisije izpušnih plinov pove čujejo. • Prednost je potrebno dajati javnemu prometu (ve č prog, bolj frekventne vožnje, itd.) ter spodbujanju in omogo čanju kolesarjenja (urejanje novih kolesarskih poti). Vsa na črtovana zaposlitvena in poselitvena obmo čja morajo imeti povezavo z javnim potniškim prometom. • Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in elektri čne energije). • Upravljavec proizvodne oz. gospodarske cone je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku. • Gospodarske cone naj se v smeri proti naseljem omejijo z dovolj širokimi vegetacijskimi barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo zimzelena, razli čnih višin. • Potrebno je izdelati lokalni energetski koncept, v katerem se natan čno opredeli problematika na podro čju oskrbe z energijo, ukrepi za reševanje problemov, u činkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. S tem s postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe zaradi onesnaževanja s toplogrednimi plini, ki so rezultat rabe neobnovljivih fosilnih virov energije. Pripravljalec plana naj ukrepe umesti v izvedbeni del OPN (PIP), kar nadzira MzKO-CPVO.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage:

• Skladno z dolo čili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno

Aquarius d.o.o. Ljubljana 242 OP za OPN Trebnje

tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. V skladu s Pravilnikom o u činkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25 % mo či za gretje, prezra čevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. Študija naj se izdela pred izdelavo PGD, za izvedbo je odgovoren investitor. • Upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremi čninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja. • Potrebno je izdelati lokalni energetski koncept, v katerem se natan čno opredeli problematika na podro čju oskrbe z energijo, ukrepi za reševanje problemov, u činkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. S tem s postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe zaradi onesnaževanja s toplogrednimi plini, ki so rezultat rabe neobnovljivih fosilnih virov energije. Pripravljalec plana naj ukrep umesti v izvedbeni del OPN (PIP), kar nadzira MzKO- CPVO.

Spremljanje stanja Za vodenje podatkov o številu novih energetsko u činkovitih objektov je odgovorna Ob čina Trebnje. Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o vodah.

V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03), morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremi čnih virov onesnaževanja pripraviti letno poro čilo.

Podatke o letnih koli činah izpuš čenih snovi v zrak iz industrijskih naprav naprav zbira Agencija RS za okolje. V letu 2010 je bilo v ob čini Trebnje sedem zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak (Akripol d.d., Anton Mirt s.p, Dana d.d., Droga kolinska d.d., P-D KREMEN d.o.o, Obrat Mirna, TRIMO d.d. ZOMI d.o.o.). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil okoljevarstveno dovoljenje 14.03.2008. Letno oddaja poro čilo za obratovalni monitoring za emisije snovi v zrak in vode.

 Voda

Na podro čju odvajanja odpadnih vod bo ob čina nadalje izvajala priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Ob čina na črtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Blato (del je že zgrajen), Dolenja Nemška vas, Štefan, Studenec, Čatež. Planirane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dolenja nemška vas, ČN Dobrni č, ČN Bi č. Obmo čja manjših naselij in razpršene gradnje se lahko opremljajo tudi z biološkimi ČN.

Od predvidene namenske rabe lahko na kakovost površinskih vodotokov predvidene gospodarske cone (ca 85,3 ha gospodarskih con) in ve čji obrat za vzrejo živine. Ve čina predvidenih gospodarskih con nima v bližini urejenega kanalizacijskega sistema oz. le to tudi ni predvideno. Izjema so predvidene gospodarske cone v naselju Trebnje, Mirna in Čatež. Emisije iz proizvodnih dejavnosti so vezane na tip dejavnosti, ki se bodo umeš čale v obmo čju. Vrste dejavnosti v fazi OPN niso znane.

Novi komunalni sistemi in ČN predvideni v OPN bodo imeli pozitiven vpliv na kakovost vodotokov, saj se bodo do sedaj nepre čiš čene odpadne vode kontrolirano zbirale in čistile. V primeru neustreznega na črtovanja ČN pa je lahko vpliv na površinske vodotoke negativen. Zato ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 1 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C .

Aquarius d.o.o. Ljubljana 243 OP za OPN Trebnje

Vodotoki v ob čini so deloma regulirani oz. urejeni z drugimi oblikami zavarovanja brežin, velik del vodotokov pa ima še ohranjen naravni potek. Reka Mirna je vodotok 1. reda, ostali vodotoki pa so vodotoki 2. reda. Na vodnem in priobalnem obmo čju je dovoljena le: 1. gradnja objektov javne infrastrukture, 2. gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3. ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5. gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališ čih, 6. gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7. gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Od predvidenih obmo čij nove namenske rabe posegata v vodno in priobalno zemljiš če le dve obmo čji in sicer ZAB – SK 1/2, ki posega v Zabriški studenec in ZAB- SK 1/1, ki poseka v potok Zabrš čica. V tem primeru gre za poseganje zaradi neskladja DKN, DOF in Registra površinskih vodotokov. V obeh obmo čjih je predvidena namenska raba površine podeželske naselja (kmetije in dopolnilne dejavnosti). Površinske vodotoke Temenico in Mirno s pritoki tangira tudi predvidena komunalna infrastruktura in sicer daljnovodi, magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija (Štefan, Žubina).

Vpliv na okoljski cilj 2 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.

Na poplavna obmo čja novoplanirana raba ne posega. Na poplavnem obmo čju – redka obmo čja poplav ob pa so predvideni novi daljnovodi, kanalizacija in ceste.

Na obmo čju, kjer veljajo splošni protierozijski ukrepi je predvidenih 120 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe (spodnja tabela), od planirane infrastrukture pa daljnovodi, vodovodni sistemi, magistralni plinovod, lokalne ceste in kanalizacija.

Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na stanje površinskih in podzemnih vod zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj predvidevajo posege v vodno in priobalno zemljiš če istega površinskega vodotoka: • Zabiškega studenec in potoka Zabrš čica (posegata 2 spremembi namenske rabe) • Temenico in Mirno (tangira predvidena komunalna infrastruktura) • Prav tako pa 120 predlogov posegov umeš čenih na obmo čje, kjer so potrebni protierozijski posegi. Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi pozitiven kumulativen vpliv na stanje površinskih in podzemnih voda, saj ob čina predvideva priklju čevanje obstoje čih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje ter novo kanalizacijsko omrežje, ki se zaklju či s čistilno napravo. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment vode je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: • MzKO ARSO Urad za upravljanje z vodami v smernicah poudarja, da je pri na črtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav potrebno izdelati hidrološko-hidravli čno analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje o čiš čenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno koli čino o čiš čenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo piti poslabšane odto čne razmere na dolvodnem zemljiš ču. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom o čiš čene do predpisane stopnje. • Pri na črtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število pre čkanj vodotokov.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 244 OP za OPN Trebnje

• Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljiš če na tak na čin, da se s tem ne bo poslabšalo obstoje če stabilnosti brežin vodotokov. • V enotah urejanja, v katerih se stavbna zemljiš ča v obstoje čem planu nahajajo v celoti ali delno na poplavnem obmo čju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoje čih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Novogradnje so možne le v smislu »nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve obstoje čih objektov in na mestu odstranjenih objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoje ča poplavna varnost. Za vsak tovrstni poseg na poplavnem obmo čju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. • V PIP za predvideno novo infrastrukturo, ki poteka po poplavnem obmo čju, naj se doda enaka dolo čba kot za stavbna zemljiš ča na poplavnih obmo čjih. Dolo čba omejuje širitev obstoje čih objektov in novogradnje v obmo čju poplavnih voda, dokler se ne izvedejo ukrepi za prepre čitev vplivov poplav. • Umeš čanje stanovanjskih objektov na erozijsko ogrožena obmo čja v izogib varovanja zdravja in premoženja ljudi ni priporo čljivo. V izvedbeni del OPN naj se vklju či dolo čba, ki omejuje širjenje obstoje čih objektov in novogradenj v erozijskih obmo čjih, dokler se ne izvedejo obi čajni protierozijski ukrepi.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Prav tako mora biti odvajanje in čiš čenje komunalnih in padavinskih voda usklajeno z ZV-1 in predpisi s podro čja varstva okolja. • Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami se mora ravnati v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) ter z Uredbami o emisiji snovi za posamezen tip proizvodnih dejavnosti. • Za ukrepe za prepre čitev vplivov poplav in erozije je potrebno izdelati Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008) ter Pravilnikom o metodologiji za dolo čanje obmo čij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o na činu razvrš čanja zemljiš č v razrede poplavne ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007)).

Spremljanje stanja Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o vodah.

Monitoring stanja podzemne vode in površinskih vod izvaja MzKO- ARSO. Kakovost podzemne vode se spremlja tudi v okviru obveznega monitoringa lastnika/upravljavca vodnih virov v ob čini (Komunala Trebnje).

Zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih emisijskih vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to podro čje je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 54/11). Podatke o letnih koli činah odpadnih vod iz industrijskih naprav in ČN zbira Agencija RS za okolje. V letu 2010 je bilo v ob čini Trebnje 13 zavezancev za emisijski monitoring odpadnih vod (Akripol d.d., Komunala Trebnje d.d., Dana d.d., Droga Kolinska d.d., Kopo d.o.o. Mirna, Kovinokemija proizvodno trgovsko podjetje Trebnje, Kremen d.d. , Novoles d.d., Plasta- Kovinoplastika Franc, Presad, tovarna sadnih izdelokov in pija č d.d., Surovina d.d., Transport Matjaš, Galmet Metelko Daniel s.p). Podjetje Akripol d.d. je tudi IPPC zavezanec, ki je pridobil

Aquarius d.o.o. Ljubljana 245 OP za OPN Trebnje okoljevarstveno dovoljenje 14.03.2008. Letno oddaja poro čilo za obratovalni monitoring za emisije snovi v zrak in vode

 Obremenjenost okolja s hrupom

Spremembe veljavnega prostorskega na črta ob čine Trebnje, ki lahko vplivajo na pove čanje obremenitev s hrupom, so predvsem širjenje stanovanjske pozidave, izgradnja novega cestnega omrežja ter umeš čanje novih proizvodnih con v prostor. OPN Trebnje med drugimi vklju čuje: - novo stanovanjsko pozidavo na 124 obmo čjih s skupno površino 198 ha. Ve čje pozidave so predvidene na severnem delu naselja Trebnje, v Peklu, na obmo čju Gorenje in Dolenje Nemške vasi, na obmo čju Mirne in Velikega Gabra; - izvedbo novih zbirnih in priklju čnih cest v skupni dolžini približno 37 km ter izvedbo ve č parkiriš č. V OPN je predviden izgradnja 4.6 km državnih cest (del III. razvojne osi, rekonstrukcija R1-215 na obmo čju Dola pri Trebnjem), 5.5 km glavnih zbirnih cest (severna obvoznica Trebnje med R3-652 Kamni potok in III. razvojno osjo v Dol. Nemški vasi), 23.1 km zbirnih lokalnih cest (ve čina na obmo čju Trebnjega, posamezne v Mirni, Velikem Gabru, Repčah in Dobrni ču) ter 3.7 km priklju čnih cest; - širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. V OPN je predvidenih približno 85 ha novih površin za proizvodne dejavnosti na obmo čju naselij Trebnje, Grm, Breg, Pluska, Ra čje selo, Zagorica.

Predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na obremenitev okolja s hrupom zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Predvidena je nova stanovanjsko pozidavo, izvedba novih cest in parkiriš č ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone ve činoma na obmo čju naselja Trebnje (UN Trebnje).

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Obremenjenost okolja s hrupom je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: • Ve čina nove stanovanjske gradnje je predvidena na območju, ki je v obstoje čem stanju s hrupom malo do zmerno obremenjeno. Posamezna obmo čja stanovanjske novogradnje so predvidena v bližini pomembnejših obstoje čih prometnicah, ob katerih je obremenitev s hrupom tudi prekomerna. Potencialna konfliktna obmo čja stanovanjskih novogradenj, kjer bo po oceni potrebna izvedba ustreznih urbanisti čnih ali protihrupnih ukrepov, so: - obmo čje Trebnjega: enota TRE-SS2 ob regionalni cesti R3-650 in enota TRE-SS1/1 , ki meji na predvideno proizvodno cono TRE-IG1/2 , - obmo čje Mirne: enoti MIR-SS1 in MIR-SS5 ob regionalni cesti R1-215, - obmo čje Dolenje Nemške vasi: enota DNV-SS1 ob regionalni cesti Trebnje – Karteljevo, - obmo čje Gorenje Ponikve: enota GPO-SS ob regionalni železniški progi Trebnje – Novo mesto, - obmo čje Gorenje Nemške vasi: enota GNV-SS1 ob regionalni cesti R3-652 - obmo čje Malega Grabna: enota MGA-SS1 ob regionalni cesti R3-646, - obmo čje Primštala: enota PRM-SB1 ob regionalni cesti R1-225 in ob regionalni železniški progi Trebnje – Sevnica. • Za našteta in tudi za ostala obmo čja stanovanjskih novogradenj je potrebno v okviru priprave OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije na črtovati ustrezne in u činkovite protihrupne ukrepe (urbanisti čno in arhitekturno na črtovanje, na črtovanje dodatne zaš čite zunanjega in bivalnega okolja). Zavezanec za izvedbo ukrepov je investitor novogradenj. • Obremenitev s hrupom na obmo čju predvidenih gospodarskih in proizvodnih con bo pove čana med izvedbo posega in med samim obratovanjem. Med urejanjem posegov bo na posameznih lokalno omejenih obmo čjih, ki ležijo v bližini stanovanjske pozidave (Vinja vas, Breza, Dolenje Medvedje selo), potrebna izvedba za časnih omilitvenih ukrepov.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 246 OP za OPN Trebnje

• Med obratovanjem posameznih con bodo prevladujo či viri hrupa ve čji industrijski proizvodnji obrati, parkiriš ča in manipulativne površine ter cestni promet, omilitveni ukrepi pa bodo po oceni potrebni predvsem na obmo čju ureditvenih enot TRE-IG 1/1 in TRE-IG 2/1 na obmo čju Vinje vasi, v primeru umestitve ve čjih industrijskih obratov pa tudi na ostalih obmo čjih. • Zraven splošnih ukrepov je na obmo čju predvidenih gospodarskih con potrebno upoštevati še naslednje: - pri na črtovanju proizvodnih con v fazi OPPN ali izdelave izvedbene dokumentacije je potrebno v smeri proti stanovanjskim obmo čjem predvideti manj hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da bodo v čim ve čji meri zmanjšali razširjanje hrupa v okolje; - v smeri proti stanovanjskim obmo čjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta skladiš ča, prostor za pretovarjanje, ipd); - za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno predvideti širše zelene varovalne pas ob predvidenih conah, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe; - poslovne cone TRE-IG 1/1, 1/2 in 2/1 na obmo čju Vinje vasi in Dolenjega Medvedjega sela obkrožajo obmo čja razpršene gradnje, zato je kot omilitveni ukrep smiseln odkup in sprememba namembnosti stavb, ki bodo ležale znotraj ve čjih proizvodnih površin, v nasprotnem pa bo potrebna izvedba drugih protihrupnih ukrepov. • Za predvidene nove državne ceste bodo protihrupni ukrepi opredeljeni v strokovnih podlagah za državne prostorske na črte. Glede na obstoje čo in predvideno stanovanjsko pozidavo konfliktnih obmo čji ob na črtovani III. razvojni osi na vzhodnem obrobju Trebnjega ne bo, zato dodatni ukrepi na temo obmo čju ne bodo potrebni. • Ob novih zbirnih in priklju čnih lokalnih cestah ter na posameznih obmo čjih ob severni obvoznici se bo obremenitev s hrupom lahko pove čala. Za pomembnejše lokalne ceste je v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja potrebno preveriti potrebo po izvedbi omilitvenih ukrepov (ukrepi na viru kot so omejitve hitrosti vožnje ter omejitve vožnje tovornih vozil ali preplastitve ceste, po potrebi pa tudi izvedba ukrepov za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje in ukrepov na stavbah z varovanimi prostori).

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • V skladu z zakonodajo s podro čja varstva pred hrupom so upravljavci virov hrupa dolžni v svoji okolici zagotoviti obremenitev s hrupom, ki je manjša od mejnih ravni. Prevladujo č vir hrupa na obmo čju ob čine Trebnje v obstoje čem stanju je cestni promet (upravljalci DARS, DRSC in Ob čina Trebnje), v manjši meri železniški promet ter proizvodne in storitvene dejavnosti. Po izvedbi novih posegov se bo obremenitev s hrupom delno pove čala tudi na teh obmo čjih. V skladu z zakonodajo s podro čja varstva pred hrupom se obremenitev s hrupom sanira na podlagi: - pri umeš čanju stanovanjskih in poslovnih posegov ter prometnic v prostor je potrebno upoštevati zahteve Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki opredeljuje zahteve za upravljalce virov hrupa, pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj in izvedbo monitoring hrupa, - za vse novogradnje je potrebno izvesti ustrezne urbanisti čne in arhitekturne ukrepe (razporeditev objektov in ve čji odmiki prevladujo čih virov hrupa od stanovanjske pozidave) ter u činkovito protihrupno zaš čito (ukrepi na viru, ukrepi za prepre čevanje širjenja hrupa v okolje in pasivni ukrepi na stavbah), s katero se bo obremenitev s hrupom zmanjšala v zakonsko predpisane vrednosti; - operativnega programa varstva pred hrupom. Državno cestno omrežje bo vklju čeno v operativni program varstva pred hrupom za pomembne ceste v upravljanju DARS in DRSC, obremenitev s hrupom na tem obmo čju pa se bo sanirala v skladu s tem operativnih planom; - za ostalo obstoje čo cestno omrežje, ki je prometno bolj obremenjeno, pa je prav tako smiselno pripraviti operativni program varstva pred hrupom in to predvsem za obmo čja s preseženimi kriti čnimi vrednostmi hrupa, ki se v skladu z zakonom o varstvu okolja

Aquarius d.o.o. Ljubljana 247 OP za OPN Trebnje

obravnavajo kot degradirana obmo čja, ter tudi za bivalna obmo čja, ki bodo v prihodnje razvrš čena v strožje varovano II. obmo čje varstva pred hrupom; - zavezanec za izvedbo ukrepov je upravljalec posameznega vira hrupa, ki povzro ča prekomerno obremenitev okolja. • Med izvajanjem ureditev na obmo čju posameznih stanovanjskih novogradenj, proizvodnih obmo čij ter novih prometnic se bo obremenitev s hrupom pove čala na vseh obmo čjih, kjer bodo potekala gradbena dela, pove čanje pa bo časovno omejeno. Za časni omilitveni ukrepi med gradnjo so: - gradbeni stroji in delovne naprave morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki dolo čajo emisijo hrupa gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem; - upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem obmo čju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike; - transporte poti na obmo čje gospodarskega središ ča morajo v najve čji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij; - po potrebi izvedba za časnih protihrupnih ukrepov za zmanjšanje emisij ali razširjanja hrupa v okolje. • Za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom med obratovanjem posameznih proizvodnih obmo čij ter prometnic je treba upoštevati naslednje ukrepe: - pri umeš čanju nove stanovanjske pozidave je potrebno z urbanisti čnimi in protihrupnimi ukrepi zagotoviti, da na obmo čju stanovanjske novogradnje ne bodo presežene mejne vrednosti hrupa. Umeš čanje stanovanjske pozidave na s hrupom degradirano obmo čje (obmo čje s preseženimi kriti čnimi ravnmi hrupa) praviloma ni dovoljeno; - pri umestitvi obratov in naprav, parkiriš č in ostalih virov hrupa je treba upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih ravni. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno obmo čje posamezne naprave ali obrata je potrebno dolo čiti na podlagi podatkov o zvo čni mo či naprave s strokovno oceno; - sanacijski ukrepi za obstoje če vire hrupa morajo biti predpisani v okoljevarstvenih dovoljenih za posamezne dejavnosti; - obremenitev s hrupom zaradi obratovanja novih cestnih povezav mora ustrezati zahtevam 10. in 11. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki predpisuje izvedbo ukrepov na viru hrupa (preplastitve, zmanjšanje hitrosti vožnje, omejitev tovornega prometa) ter ukrepov za prepre čevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi), po potrebi pa tudi pasivno protihrupno zaš čito bivalnih prostorov. • Investitorji na obmo čju novogradenj morajo za obratovanje virov hrupa v njihovem upravljanju na pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je strokovna ocena vpliva na črtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana skladno s 14. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na podlagi katere morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa in ovire za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje.

Spremljanje obremenitve s hrupom je potrebno tako med izvajanjem ureditev kot med obratovanjem prometne infrastrukture in naprav, ki bodo povzro čale pove čano obremenitev s hrupom. Spremljanje stanja obsega dolo čitev obremenitve s hrupom na bivalnem obmo čju v bližini posameznih virov hrupa in obsega dolo čitev obremenitve s hrupom zaradi vira ter celotne obremenitve zaradi obratovanja vseh virov hrupa v vplivnem obmo čju ocenjevanja. Zavezanec za izvedbo spremljanja stanja je upravljalec posameznega vira hrupa. Spremljanje stanja je potrebno za: - za vse državne ceste (AC in regionalno omrežje) in železniško omrežje je v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje predpisan monitoring hrupa, ki bi ga upravljalci (DARS, DRSC, SŽ) morali izvajati periodi čno na pet let. AC odsek Pluska – Hrastje zapade tudi v okvir

Aquarius d.o.o. Ljubljana 248 OP za OPN Trebnje

strateških kart hrupa za pomembne ceste. Rezultati monitoringa hrupa na državnih cestah in železniškem omrežju morajo biti javni in dostopni vseh prebivalcem ob čine; - pri izvajanju novih proizvodnih dejavnosti, stanovanjske pozidave in novih prometnic je potrebno spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov in infrastrukture, ki obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na obmo čju gradbiš ča s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbiš ču najbližjih stavbah z varovanimi prostori; - med obratovanjem proizvodnih con in lokalnega cestnega omrežja bodo nove dejavnosti in promet povzro čali sorazmerno majhne obremenitve, ki bodo krajevno omejene. Spremljanje vpliva dejavnosti na obmo čju urejanj na obremenitev s hrupom obsega izvedbo monitoringa hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem za posamezne dejavnosti; - zavezanci za monitoring hrupa med obratovanjem proizvodnih obmo čij so upravljavci posameznih virov hrupa. Zavezanci morajo skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje po za četku obratovanja virov v njihovem upravljanju izvesti prvo ocenjevanje hrupa in dolo čiti njihov prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom. Obratovalni monitoring hrupa za naprave in obrate je potrebno izvajati na vsake tri leta.

ARSO zbira in obdeluje poro čila o prvih meritvah in obratovalnih monitoringih hrupa.

 Elektromagnetno sevanje

OPN predvideva nove elektri čne vode (daljnovodi, kablovodi) v skupni dolžini cca 24,7 km in 19 RTP oz TP postaj. Planira se tudi 2x110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje (DPN je v pripravi), ki je obravnavan v poglavju II.8 Kumulativni in sinergijski vplivi. Širine varovalnih koridorjev daljnovodov znašajo za napetostni nivo 110 kV 15 m, za napetostni nivo 220 kV in 400 kV 20 m ter za napetostni nivo 20kV 10 m na vsako stran osi daljnovodov s pripadajo čimi transformatorskimi postajami. Ve čina daljnovodov v obstoje čem planu je napetosti 20kV. OPN predvideva 54 ureditvenih obmo čij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji (20m) obstoje čih in predvidenih daljnovodov napetosti 20 kV. Za 20 kV daljnovode niso potrebni nobeni varnostni odmiki, saj njihove sevalne obremenitve niti neposredno pod daljnovodi ne dosegajo dovoljenih mejnih vrednosti za I. obmo čje varstva pred sevanji glede na Uredbo elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Glede na 8. člen Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij sodijo zemljiš ča v obmo čju varovalnega pasu nadzemnega voda ali podzemnega voda nazivne napetosti nad 1 kV do 35 kV v obmo čje II. varnostne stopnje. Glede na predlagano novo namembnost je možno, da bo lastnik parcele želel na obmo čju koridorja daljnovoda postaviti stanovanjski objekt ali objekt namenjen javni rabi (npr. turisti čni objekt). Na zemljiš čih varovalnega koridorja, ki sodijo glede na Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij v II. varnostno stopnjo je dovoljena gradnja stavb, ve čine gradbeno inženirskih objektov in enostavnih objektov pod nadzemnimi vodi, nad nadzemnimi vodi pa gradnja takih objektov ve činoma ni dovoljena. Prav tako je smiselno, da se pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije zahteva pridobitev strokovnega mnenja z izra čunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Pri razvoju in umeš čanju brezži čnih povezav na podro čju telekomunikacijskih storitev v prostor, je smiselno izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Elektromagnetno sevanje je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 249 OP za OPN Trebnje

• OPN pa predvideva 54 ureditvenih obmo čij novoplanirane rabe, ki jih tangirajo varovalni koridorji daljnovodov. Namenska raba znotraj varovalnih koridorjev je omejena glede na tip elektrenergetskega voda (glej tabelo 26), ker je potrebno upoštevati pri dolo čbah PIP. • Pred umestitvijo bazne postaje mobilne telefonije na dolo čeno lokacijo, mora investitor izdelati strokovno oceno s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem obmo čju.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • V PIP-ih za obstoje čo in planirano namensko rabo znotraj varovalnih koridorjev obstoje čih daljnovodov 20 kV je potrebno dodati dolo čila Priloge 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10). Ukrep ne velja za zemljiš ča I. obmo čja varstva pred sevanjem, kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih ob čin, veljavnih na dan uveljavitve Pravilnika (o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij) in se na teh zemljiš čih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.

• Glede na Prilogo 1 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.l. RS, št. 101/10) je izvajanje dejavnosti na obmo čju spremembe namenske rabe ČAT-ZP 2/1-plan, TRE-ZS 4/4-plan, MDSV-ZS 1-plan, SŠU-PC 1-plan mogo ča le v primeru kabliranja elektrovoda 20 kV.

Spremljanje stanja Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o EMS v ob čini.

Monitoring zagotovijo lastniki virov EMS in poro čilo posredujejo Ob čini Trebnje. Nadzor nad izvajanjem zakonodajnih predpisov s podro čja emisij EMS izvaja inšpektor za okolje.

Poro čila o prvihmeritvah in obratovalnem monitoringu za visokonapetostne nizkofrekven čne vire elektromagnetnega sevanja zbira Agencija republike Slovenije za okolje. V ob čini Trebnje se trenutno ne nahajajo visokonapetostni nizkofrekven čni viri EMS, v prihodnosti (DPN je v pripravi) pa se planira 2 x 110kv daljnovod na odseku RTP Grosuplje - RTP Trebnje.

 Ravnanje z odpadki

V osnutku OPN je navedeno, da bo ob čina urejala odlagališ če odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki. Spodbujala in izboljševala bo sisteme lo čenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže. Odstranjevala se bodo nelegalna odlagališ ča odpadkov in izvajali ukrepi za prepre čevanje novih nelegalnih odlagališ č. Predvidene usmeritve bodo trajno in neposredno vplivale na u činkovito ravnanje z odpadki, prav tako na zmanjšanje koli čine odloženih odpadkov. Ocenjujemo, da bo vpliv pozitiven – ocena A.

Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv (ocena A) na ravnanje z odpadki, saj bo ob čina urejala odlagališ če odpadkov Globoko in so časno sodelovala pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki ter spodbujala in izboljševala sisteme lo čenega zbiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže ter odstranjevala nelegalna odlagališ ča odpadkov. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 250 OP za OPN Trebnje

Spremljanje stanja Podatki o koli čini zbranih in odloženih odpadkov so na voljo v letnih poro čilih komunalnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o, ki skrbi za odpadke v ob čini Trebnje. Register črnih odlagališ č v ob čini je na voljo na spletni strani društva Ekologi brez meja, ki popis črnih odlagališ č organizira vsako pomlad (zadnji popis april 2010).Letno poro čilo o nastajanju in zbiranju ter predelavi/odstranjevanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za preteklo leto zbira Agencija republike Slovenije za okolje.

 Kmetijska zemljiš ča

V juliju 2009 je bil izdelan Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljiš ča (Urbi d.o.o., Ljubljana). Iz elaborata je razvidno, da se posegi na črtujejo na 350 ha najboljših kmetijskih zemljiš č. Elaborat je bil v februarju 2010 dopolnjen. Na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora so bili nekateri posegi iz OPN izlo čeni ali zmanjšani. V dopolnjenem osnutku OPN Ob čine Trebnje so na kmetijskih zemljiš čih planirane naslednje površine in obmo čja: • 257,79 ha je novih planiranih stavbnih zemljiš č, od tega na površinah K1 je 199,09 ha in 58,70 ha na K2, • 3 ha je grafi čno korigiranje obstoje čih cest in ostale infrastrukture, od tega na površinah K1 je 0,55 ha in 2,45 ha na K2, • 46,28ha je vrisov stavbnih zemljiš č obstoje čim stavbam, ki imajo gradbeno dovoljenje (ažuriranje stanja) na površinah K1 je 33,38 ha in 12,90 ha na površinah K2, • 55,43 ha je vrisov obstoje čih stavb (zidanice, kmetijski in gospodarski objekti) s pripadajo čim funkcionalnim zemljiš čem zaradi spremenjene zakonodaje (ob morebitnem poseganju v objekt bodo ti objekti po novih predpisih potrebovali gradbeno dovoljenje), od tega 5,35 ha na K1 in 58,70 ha na K2. • Po kmetijskih zemljiš čih po potekala tudi na novo predvidena infrastruktura.

Glede na dejansko rabo tal tangirajo obmo čja nove namenske rabe od kmetijskih zemljiš č ve činoma trajne travnike (62,95 %) ter njive in vrtove (34,75 %).Ve čina kmetijskih zemljiš ča na katerih so predvidene spremembe namenske rabe ima velik proizvodni potencial. Glede na Zakon o kmetijskih zemljiš čih (uradno pre čiš čeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur. l. RS, št. 71/11) poseg ni sprejemljiv na trajno varovanih kmetijskih zemljiš čih. Izjemoma je poseg sprejemljiv v primeru, da se izdela elaborat kmetijskih zemljiš č iz katerega je razvidno, da se poseg na črtuje na kmetijskih zemljiš čih nižjih bonitet (glede na talno število). Obmo čja spremembe namenske rabe ne posegajo na HMO obmo čja.

Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kmetijska zemljiš ča zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj ob čina predvideva kar 257,79 ha novih planiranih stavbnih zemljiš č ve činoma na najboljših kmetijskih zemljiš čih. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Kmetijska zemljiš ča je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: • Obmo čja spremembe namenske rabe, ki tangirajo trajno varovana kmetijska zemljiš ča višjih bonitet (glede na talno število) in do katerih se je MKGP opredelilo kot nesprejemljiva (smernice št. 350-171/2006/23 z dne 4.1.2011), naj se iz dopolnjenega osnutka OPN izlo čijo oz. naj se v nadaljnjih fazah izvede ponovno usklajevanje z MKGP.

Spremljanje stanja Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o stanju trajno varovanih kmetijskih zemljiš čih

Aquarius d.o.o. Ljubljana 251 OP za OPN Trebnje

Po Zakonu o kmetijskih zemljiš čih (uradno pre čiš čeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11) bo MKGP, ko bo ob čina sprejela Sklep o za četku priprave spremembe prostorskega akta, naro čilo izdelavo strokovnih podlag za pripravo predloga trajno varovanih kmetijskih zemljiš č in ostalih kmetijskih zemljiš č.

Obmo čja trajno varovanih kmetijskih zemljiš č se ne bodo smela spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta lokalne skupnosti. Pred iztekom tega roka iz se na njih lahko na črtujejo: • objekti cestne infrastrukture lokalnega pomena, nujno potrebni zaradi navezave na cestno infrastrukturo državnega pomena; • preselitve kmetijskih gospodarstev delno ali v celoti, ki so povezane z na črtovanjem cestne infrastrukture državnega pomena; • objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve, nujno potrebne zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda, in objekti vodne infrastrukture in vodne ureditve lokalnega pomena, nujno potrebne zaradi prostorskih ureditev državnega pomena.

Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljiš ču, zaradi česar se to zemljiš če ne bo ve č uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora pla čati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljiš ča.

 Gozd

Obmo čja nove namenske rabe (prevladuje Av, SS, LN in Z namenska raba) in predvidena infrastruktura (vodovod, RTP, daljnovodi, plinovod, kanalizacija in ceste) tangirajo cca 141,24 ha gozdnih površin (glede na veljavni plan). Izgubljene gozdne površine predstavljajo le cca 1,4% obstoje čih gozdnih površin v ob čini Trebnje.

Na obmo čjih, kjer je na črtovana sprememba gozdnega zemljiš ča v stavbno zemljiš če in obmo čja za izkoriš čanje mineralnih surovin, bo gozdni ekosistem trajno uni čen. Prav tako bo trajno uni čen ob na črtovanju nove prometne infrastrukture in daljnovodov. Predvidene obmo čja nove namenske rabe in infrastrukture tangirajo tudi sklenjene gozdne komplekse.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Gozd je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: • Na obmo čju pridobivanja mineralnih surovin bo gozdni rob uni čen. Z izkoriš čanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). Potrebno je izdelati projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in rekultivacije mora biti rokovno zavezujo č ter mora podrobno dolo čati na čin pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano na čelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriš čenih površin. Zaradi osnovanja kamnolomov, peskokopov in gramoznic ni dovoljeno posegati v gozd izven samega obmo čja izkoriš čanja (se čnja zaradi gradbenih dovozov, gradnja pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.

• Pri spremembi gozdnega zemljiš ča v stavbno zemljiš če, kot jo dolo ča ob činski prostorski na črt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja ob činskega podrobnega na črta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve.

• Na obmo čju severno od naselja Studenec na zahodni strani Trebnjega, naj se gozdne površine ohrani kot koridor ob cesti.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 252 OP za OPN Trebnje

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Kr čitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni ozna čitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove (ZG-B, Ur. l. RS, št. 110/2007).

Spremljanje stanja Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. Spremljanje stanja gozdov izvaja Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto.

 Mineralne surovine

Dopolnjen osnutek OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. (ureditvena obmo čja GML-LN 1/1, GML-LN 1/2, GML-LN 1/3) za 21,2 ha (ve činoma na gozdnih površinah). Širitev pridobivalnega prostora kamnoloma je predvidena zaradi ugotovljenih ve čjih zalog roženca na vzhodu kamnoloma, zaradi že odobrenega pridobivalnega prostora Jersovec II ter vklju čitve povezovalne ceste v obmo čje pridobivalnega prostora. Pri ostalih planiranih obmo čjih mineralnih surovin gre za ažuriranje stanja v prostoru oz. sanacijo obstoje čih ve činoma nelegalnih kopov: obmo čje DDO-LN 1 (kop v Dolenji Dobravi, površina 1,03 ha), ZAB – LN (površina 0,25 ha), GML – LN 1/4 (Jersovec II, površina 0,52 ha) in ČAT –LN (kop je že opuš čen, sanacija v gozd). Za 5,73 ha obmo čij mineralnih surovin (opuš čeni kopi) se bo namenska raba spremenila ve činoma v gozd (3,28 ha) in druga kmetijska zemljiš ča (2,20 ha). Predvideva se izdelava OPPN za celotno obmo čje kamnoloma roženca in za obmo čja obstoje čih površinskih kopov.

Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na zaloge mineralnih surovin zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva širjenje kamnoloma roženca Jersovec II. za 21,2 ha, kjer že v obstoje čem stanju poteka izkoriš čenje roženca. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Mineralne surovine je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: • V OPN naj se v skladu s smernicami Ministrstva za gospodarstvo obmo čje pridobivalnega prostora kamnoloma Jersovec II. in Vrhpe č z osnovno namensko rabo opredeli kot obmo čje mineralnih surovin, s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogo ča drugo rabo. Tudi obmo čje raziskovanja in sanacije se prikažejo v namenski rabi kot posebna kategorija.

• V Ob čini Trebnje se nahajajo tudi drugi nelegalni kopi, ki so potrebni sanacije ali so deloma že samosanirani. Kopi, pri katerih gre za ažuriranje stanja, morajo za izkoriš čanje pridobiti rudarsko pravico in koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriš čanje mineralnih surovin.

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Sanacija nelegalnih kopov, ki se vra čajo v primarno rabo, se izvaja v skladu z dolo čbami Zakona o graditvi objektov. Na obmo čju sanacije kamnoloma ali peskokopa je potrebno izdelati geomehansko poro čilo (preveritev stabilnosti obmo čja) in sanacijski na črt, ki naj upošteva krajinske in reliefne zna čilnosti obmo čja.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 253 OP za OPN Trebnje

Spremljanje stanja Klju čna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta ob činski program varstva okolja in poro čilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja dolo ča cilje in ukrepe varstva okolja, poro čilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne ob čine obvezna, za ostale ob čine pa prostovoljna. Poro čilo vsebuje tudi podatke o ravnanju z mineralnimi surovinami v ob čini.

Spremljanje stanja na podro čju mineralnih surovin zagotavlja Uprava RS za rudarstvo in inšpektor za rudarstvo.

 Vodni viri

Na vodovarstveni pasovih (zavarovanih in vaških vodovodov) vodnih virov ob čine se v obstoje čem stanju nahaja cca 44 obmo čij urejanja prostora (18 v I. coni, 6 v II. coni, 20 v II. coni), na planiranih vodovarstvenih obmo čjih pa pet obmo čij urejanja prostora (3 v I. coni, 2 v drugi coni). V glavnem gre za obmo čja namenjena okoljski infrastrukturi (zajetja), nekaj pa je tudi stanovanjskih obmo čij, zelenih površin in površin razpršene gradnje.

Zavarovana vodovarstvena obmo čja Na vodovarstvenih obmo čjih zavarovanih z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) se načrtuje sprememba namenske rabe za obmo čje urejanja: – DTR –SB ½ (površine za stanovanja za posebne namene), ki posega na II. VVO zajetja Dol pri Trebnjem, – MIR-ZK 1/1(površine pokopališ ča) in MIR-ZK 1/2 (površine pokopališ ča), ki posegata na III. VVO vrtine D-1/02, – MIR-IG 1/4 (gospodarske cone), MIR-PC 1/5 (površine cest), MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice), ki posegajo deloma na II. ter deloma III. VVO vrtine D-1/02.

Od novo predvidene infrastrukture na vodovarstvena obmo čja (2. cona) zavarovanih z Odlokom posega vodovod Sajenice (VVO zajetja Migolica – Migolska gora), magistralni plinovod (VVO zajetja Rodine pri Trebnjem) in cestno omrežje (VVO zajetja Dol pri Trebnjem, VVO zajetja D-1/02).

Vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov Na vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov posegata 2 ureditveni obmo čij novoplanirane rabe: − v III. VVO zajetja za Lipnik posega ureditveni območji LIP-Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških obmo čjih) in LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja).

Strokovne podlage za omenjena vodovarstvena obmo čja so bile izdelane leta 2000 (Strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov v ob čini Trebnje, Hidroconsulting d.o.o.), v katerih je navedeno da se bodo obravnavana zajetja zavarovala z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02). Ker do danes ni bilo sprejete spremembe Odloka, ki bi zavarovala ta zajetja za njih velja Pravilnik o kriterijih dolo čitvi vodovarstvenega obmo čja (Ur. l. RS, št. 64/04, 05/06), ki v Prilogi 1 podaja dolo čila za poseganje na VVOI, VVOII in VVOIII.

Ob čina na črtuje novo vodovodno omrežje za naselja Hudeje, Sajenice, Mekote -Medvedjek, Studenci. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel ter tri nova vodovarstvena obmo čja (zajetje PR-1/06 Praprotnica, zajetje BR-1/05 in rezervni vodni vir za vodovodni sistem Trebnje). Na njih so predvideni dve ureditveni obmo čji novoplaniranih površin: ŽUB-Ov 1 in VLO –IG 2).

Na vodovarstveni pasovih vodnih virov ob čine se že v obstoje čem stanju nahaja okoli 44 obmo čij urejanja prostora (SZ), na planiranih vodovarstvenih obmo čjih pa pet obmo čij urejanja prostora (SZ). Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na

Aquarius d.o.o. Ljubljana 254 OP za OPN Trebnje vodovarstvena obmo čja zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvideva na vodovarstvenih obmo čjih istih vodnih virov spremembo namenske rabe in na novo predvideno infrastrukturo: • VVO zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur.l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) – vanje posega šest sprememb namenske rabe • Vaški VVO za zajetje Lipnik – vanje posegata dve obmo čji sprememb namenske rabe

Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv na varstvo vodnih virov, saj ob čina na črtuje tri nova vodovarstvena obmo čja. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Vodni viri je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Z Odlokom zavarovana vodovarstvena obmo čja • Obseg ureditvenega obmo čja DTR –SB ½ naj se zmanjša, tako da ne posega na vodovarstveno obmo čje. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN (grafi čni del). • Ureditveno obmo čje MIR ZK 1/2 naj se zmanjša do vodovarstvenega obmo čja, ureditveno obmo čje MIR – ZK 1/1 pa naj se izlo či iz plana. Ukrep naj se umesti v izvedbeni del OPN (grafi čni del).

Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v OPN ustrezno upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage: • Ureditveno obmo čje MIR-IG 1/4 ( gospodarske cone ) posega na III. VVO vrtine D -1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. VVO prepovedana gradnja – proizvodnih, obrtnih in servisnih objektov, energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode ter skladiš ča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so ve čja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m 3 v zaklju čni celoti). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje. • Ureditveno obmo čje MIR-ZD 1 (druge zelene površine – mestne zelenice) posega na III. VVO pas vodnega zajetja D-1/02. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v III. pasu prepovedano izvajati se čnjo in spravilo lesa v ve čjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, izvajati posek lesa na ve čji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, izvajati množi čno vzrejo živali ter uporabljati rastlinska zaš čitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neopore čnosti pitne vode (dovoljeno je zmerno gnojenje). Za poseg na VVO je potrebno pridobiti vodno soglasje

• Predvidena infrastruktura posega na II. varstveni pas zavarovanih vodnih virov ter pri VVO za vrtino D-1/02 tudi na III. pas. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02) je v ožjem varstvene pasu (cona II.) prepovedano graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir in regionalne ceste. V III. VVO pa je prepovedan cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi. Potek predvidene infrastrukture naj se spremeni, tako, da ne tangira II. VVO, za III. VVO pa naj se v PIP zapiše zgoraj navedena prepoved.

Vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov

Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni. Opozarjamo, da je potrebno za vaške vodne vire v OPN ustrezno upoštevati spodaj navedene zakonske podlage:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 255 OP za OPN Trebnje

Za ta vodovarstvena obmo čja predpis ne obstaja, zato zanje velja Pravilnik o kriterijih dolo čitvi vodovarstvenega obmo čja (Ur. l. RS, št. 64/04, 05/06), ki predpisuje za • Ureditveno obmo čje LIP- Av (površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih ) posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za ve č kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. • Ureditveno obmo čje LIP-SK 1 (površine podeželskega naselja, eno ali ve čstanovanjske stavbe ): posega na III. VVO. V skladu s Pravilnikom je na III. VVO treba graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za ve č kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. Za vodovarstvena obmo čja vaških vodnih virov naj se sprejeme dopolnitev oz. sprememba Odloka o varstvu virov pitne vode v ob čini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in koli čine vode (Ur. l. RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), ki bo zavarovala omenjena zajetja in njihove VVO.

Spremljanje stanja Posebno spremljanje stanja vodnih virov ni potrebno. Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov (Komunala Trebnje d.o.o., ZZV Novo Mesto izvaja monitoring pitnih vod) ter o rezultatih mese čno poro ča Ob čini Trebnje. Poleg tega na obmo čju ob čine Trebnje tudi MzKO-ARSO izvaja monitoring kakovosti podzemne vode.

Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov ter o rezultatih mese čno poro ča Ob čini Trebnje.

 Svetlobno onesnaževanje

V primeru neizvedbe dolo čil Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07), se bo pove čala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzro ča za človekov vid mote čo osvetljenost in ob čutek bleš čanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleš čanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih obmo čjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in prav tako s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja elektri čno energijo. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno onesnaževanje za žuželke in netopirje, kar pa je posebej obravnavano v segmentu narava.

V OPN je predvideno prilagajanje obstoje če razsvetljave cest in javnih površin v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Konkretni ukrepi niso navedeni.

Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na vodovarstvena obmo čja zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj OPN predvsem na obmo čju UN naselja Trebnje predvideva z javno razsvetljavo opremljeno novo stanovanjsko pozidavo, izvedbo novih zbirnih in cest in parkiriš č ter širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Posebni omilitveni ukrepi niso potrebni, upoštevati pa je potrebno spodaj navedene zakonske podlage: • Smiselno naj se uporabijo 4, 5, 17 in 18 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Natan čnejše naj se opredelijo predvsem zahteve glede na črtovanja, gradnje in obnove javne razsvetljave.

Spremljanje stanja okolja ni potrebno. Ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti ocenjuje oz. ugotavlja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima registrirano dejavnost za

Aquarius d.o.o. Ljubljana 256 OP za OPN Trebnje opravljanje analiz in preizkusov na podro čju tehni čnega preskušanja in analiziranja in ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava.

 Ohranjanje narave in biotske pestrosti

Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi Na obmo čju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostožive če živali pove čan hrup v okolje ipd. V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujo če čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv lahko opredelimo kot trajen (npr. sprememba habitata) ali za časen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na obmo čju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko pove čan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd. Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), se bo pove čala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali in ogroža naravno ravnotežje. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno onesnaževanje na žuželke in netopirje. Možne negativne posledice so: zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter ve čja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v ve čjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Ker osvetljevanje vpliva na žuželke, ki so hrana netopirjem, osvetljevanje posredno vpliva tudi na same netopirje.

Varovana obmo čja narave (Natura 2000, zavarovana obmo čja) Na obmo čju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostožive če živali pove čan hrup v okolje ipd. Linijski objekti, ki bodo potekali preko varovanih obmo čij bodo predstavljali velik poseg v celovitost teh obmo čij, povzro čili pa bodo tudi njihovo fragmentacijo. V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne kvalifikacijske organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujo če čistilne naprave, ki imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv je lahko opaziti kot trajen (npr. sprememba habitat) ali za časen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na obmo čju izvajanja del so vplivi neposredni, posredni vpliv pa ima lahko pove čan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd. Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), se bo pove čala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje kvalifikacijskih žuželk in netopirjev. Vplivi na varovana obmo čja so v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana obmo čja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) so obravnavani tudi v Dodatku za varovana obmo čja.

EPO in naravne vrednote Plan s spremembami posega v ve čje število naravnih vrednot. Ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem do njihovega propada. Do poškodb lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva. Glede na to, da obmo čje pri čakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov, obsega skoraj celotno obmo čje ob čine, obstaja v času gradbenih del možnost odkritja novih jam in drugih kraških pojavov in njihovih poškodb. Poškodbe v času gradbenih posegov so možne tudi na obmo čju pri čakovanih naravnih vrednot Jersevec (obmo čje kamnoloma roženca) in na obmo čju kraških piramid v Dolenjem Medvedjem selu. OPN posega v ve č EPO v ob čini. Izvedba pobud bo vplivala na celovitost EPO obmo čij ob čine. Na obmo čju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uni čeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Vpliv bo neposreden in trajen. Negativen vpliv na živalske vrste bo prisoten tudi zaradi pove čanega hrupa v okolju in pove čane prisotnosti človeka ob ve čjih gradbiš čih in ob obratovanju kamnolomov, cest ter objektov za šport in rekreacijo. Vpliv bo posreden in kratkotrajen.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 257 OP za OPN Trebnje

Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na naravo in biotsko pestrost zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto obmo čje varstva narave posega ve čje število enot spremembe namenske rabe, kot npr. na: NV ali EPO ali SCI Vejar posega 16 sprememb namenske rabe, • SCI ali EPO Čatež posega 5 sprememb namenske rabe, • OPNV Kraške piramide posega 5 sprememb namenske rabe, • OPNV Jersovec posegajo 3 spremembe namenske rabe, • NV Zabrš čica posegajo 4 spremembe namenske rabe, • EPO Mirna posega 5 sprememb namenske rabe, • EPO Temenica posegajo 4 spremembe namenske rabe, • NV Trebnje - Temenica posega 5 sprememb namenske rabe.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Ohranjanje narave je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh EUP: • V OPN naj se upoštevajo dogovori, ki so bili sklenjeni na sestanku z ZRSVN, OE Novo mesto, 16.11.2009. Pri pregledovanju plana smo namre č ugotovili, da vsi dogovori niso bili upoštevani (BMI-SK 5/1, ZAB-SK 1/1, 1/2). Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO. • Pobude naj v gozd posegajo le kolikor je to nujno potrebno. Na obmo čja naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov (habitatni tipi, ki jih navaja Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09)) ali redkih in ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst naj se ne posega. Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO. • Za zmanjšanje negativnih vplivov na pri čakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote naj se upošteva slede či ukrep: Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto, ki bodo jamo oz. najdbo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. Ukrep velja za vse predvidene spremembe v okviru OPN, razen za spremembe na obmo čju naselja Mirna, Vol čje Njive, Stehanja vas in Ob čine, kjer ni karbonatne podlage. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.

Omilitveni ukrepi po posameznih EUP (ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP) Obmo čje varovanja, HT, Št. pobude EUP oznaka Omilitveni ukrepi vrste 5 BLA-Oc 1-plan − NV Vejar / (površine za čistilne − EPO Vejar naprave) 6 BLA-SK 1/3-plan − EPO Vejar / (površine podeželskega naselja) 7 BLA-SK 2/1-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (površine podeželskega − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo naselja) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) – Z del obmo čja 8 BLA-ZD 1-plan − NV Vejar − Poseganje v gozd ni (druge urejene zelene − EPO Vejar dovoljeno. površine-mestne zelenice) − Zasipavanje in izsuševanje obmo čja ni dovoljeno. − V primeru zasaditve obmo čja naj se uporabijo avtohtone vrste drevja,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 258 OP za OPN Trebnje

grmi čevja in mešanice trav. 9 BLA-ZS 1/1-plan − EPO Vejar − V okviru sprejemanja (golf) − HT Srednjeevropski OPPN-ja naj se preverijo kisloljubni bukovi habitatni tipi in živalske gozdovi (9110) (vir: vrste. V primeru odkritja ZRSVN, 2009) – S del kvalifikacijskih vrst ali obmo čja habitatnih tipov naj se plan ustrezno zmanjša, tako da se bo tem obmo čjem izognil. − Med obratovanjem naj se uporabljajo le ekološko sprejemljivi biocidi. 12 BMI-SK 5/1-plan − SCI Vejar − Pobudo naj se zmanjša v taki (površine podeželskega − EPO Vejar meri, da ne bo posegala v naselja) Natura obmo čje. 23 ČAT-PO 2-plan − SCI Čatež − V gozdni rob naj se ne (parkiriš če) − EPO Čatež posega. − mali podkovnjak − Obmo čja naj se ne (Rhinolophus osvetljuje, če pa je to nujno hipposideros ) – kotiš če v potrebno, naj se uporabijo cerkvi Svetega Mihaela, popolnoma zasen čena Čatež (vir: ZRSVN, svetila, ki ne sevajo v nebo 2008) in ne oddajajo svetlobe z ultravijoli čnimi dolžinami. 24 ČAT-ZP 2/1-plan − SCI Čatež − Pri zasaditvi naj se uporabijo (parki) − EPO Čatež avtohtone drevesne in − mali podkovnjak grmovne vrste ter avtohtone (Rhinolophus mešanice trav. hipposideros ) – kotiš če v − Obmo čja naj se ne cerkvi Svetega Mihaela, osvetljuje, če pa je to nujno Čatež (vir: ZRSVN, potrebno, naj se uporabijo 2008) popolnoma zasen čena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne oddajajo svetlobe z ultravijoli čnimi dolžinami. 33 DDO-SK 2/1-plan − NV Dobravski potok / (površine podeželskega naselja) 59 DV Č-CDi 2-plan − SCI Čatež − V primeru potrebe po (površine za izobraževanje) − EPO Čatež no čnem osvetljevanju − mali podkovnjak obmo čja, naj se uporabi ki (Rhinolophus imajo vgrajen senzor za hipposideros ) – kotiš če v prižiganje in samodejni cerkvi Svetega Mihaela, izklop. Uporabi naj se Čatež (vir: ZRSVN, popolnoma zasen čena svetila 2008) s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), ki ne sevajo v nebo. 60 DV Č-IG 1/4-plan − EPO Čatež / (gospodarska cona) 61 DV Č-SK 1/1-plan − SCI Čatež − Obmo čja naj se pono či ne (površine podeželskega − EPO Čatež osvetljuje. V primeru naselja) − mali podkovnjak potrebe po namestitvi svetil (Rhinolophus v no čnem času zaradi hipposideros ) – kotiš če v varnosti, naj se uporabi cerkvi Svetega Mihaela, svetila, ki imajo vgrajen Čatež (vir: ZRSVN, senzor za prižiganje in 2008) samodejni izklop. Svetila naj bodo popolnoma zasen čena s

Aquarius d.o.o. Ljubljana 259 OP za OPN Trebnje

čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), ki ne sevajo v nebo. − Okolico objektov naj se zasadi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. 68 GML-LN 1/3-plan − OPNV Jersovec − Po predhodnem dogovoru z (površine nadzemeljskega ZRSVN, OE Novo mesto se pridobivalnega prostora) omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 69 GML-LN 1/1-plan − NV Lamšpreš čica − Obmo čje predvidenih (površine nadzemeljskega − OPNV Jersovec sprememb naj se zmanjša v pridobivalnega prostora) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto. − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 70 GML-LN 1/2-plan − NV Gomilš čica − Obmo čje predvidenih (površine nadzemeljskega − OPNV Jersovec sprememb naj se zmanjša v pridobivalnega prostora) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto. − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 72 GMS-SK 1/1-plan − OPNV Kraške piramide − Po predhodnem dogovoru z (površine podeželskega ZRSVN, OE Novo mesto se naselja) omogo či spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 260 OP za OPN Trebnje

− V primeru odkritja nove naravne vrednote (npr. kamnite piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, jih je potrebno upoštevati. 76 GPR-Oc 1-plan − NV Trebnje-Temenica / (površine čistilne naprave) − EPO Temenica 96 GVM-Ov 1-plan − EPO Mirna / (površine za oskrbo z vodo) 97 HUD-Cdi 1-plan − NV Vejar − Objekte naj se umesti na (površine za izobraževanje) − EPO Vejar južni in vzhodni del obmo čja. − Pri urejanju okolice objektov naj se obmo čja ne izsušuje ali zasipava. − V primeru, da se poseganju v vodne jarke ni možno izogniti, je potrebno ohraniti njihova povezanost tako, da se jih prestavi. 98 HUD-SK 1/1-plan − EPO Vejar / (površine podeželskega naselja) 99 HUD-SK 4-plan − SCI Vejar − Na obmo čju je dovoljena le (površine podeželskega − NV Vejar legalizacija obstoje čih naselja) − EPO Vejar objektov. Poseganje v gozd, nasipavanje in izsuševanje ni dovoljeno. 164 MIG-SK 6/2-plan − NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša v (površine podeželskega − EPO Mirna taki meri, da ne bo ve č naselja) posegalo v naravno vrednoto. 169 MIR-IG 1/4-plan − EPO Mirna / (gospodarska cona) 171 MIR-PC 1/5-plan (površine − SCI Mirna − Obmo čje naj se zmanjša v cest) − NV Mirna taki meri, da ne bo posegalo − EPO Mirna v Natura 2000 obmo čje in naravno vrednoto. − Poseganje v obvodno vegetacijo ni dovoljeno. 172 MIR-PC 1/6-plan − EPO Mirna / (površine cest) 173 MIR-SS 1-plan − NV Cetiška − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) v naravno vrednoto. 189 PEK-Ov 1/1-plan − EPO Vejar / (površine za oskrbo z vodo) 196 RAS-IG 1-plan (gospodarska − EPO Vejar − Gozd naj se na obmo čju cona) − HT Srednjeevropski ohranja v najve čji možni kisloljubni bukovi meri. Ohranijo naj se vsaj gozdovi (9110) (vir: posamezna drevesa. ZRSVN, 2009) – Z del obmo čja 213 SŠU-PC 1-plan − SCI Šumberk − Poseg gozda naj se izvede na (površine cest) − EPO Šumberk najmanjši možni površini, ki − HT Srednjeevropski je potrebna za izgradnjo kisloljubni bukovi ceste. gozdovi (9110) (vir: − Ceste naj se ne osvetljuje. ZRSVN, 2009)

Aquarius d.o.o. Ljubljana 261 OP za OPN Trebnje

229 ŠEN-SK 3/1-plan − EPO Temenica / (površine podeželskega naselja) 230 ŠEN-ZK 1/1-plan − NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša v (pokopališ če) − EPO Temenica taki meri, da ne bo segalo v − pozni netopir ( Eptesicus naravno vrednoto. serotinus ), Cerkev Sveti − V primeru potrebe po Lovrenc, Šentlovrenc no čnem osvetljevanju (vir: ZRSVN, 2008) obmo čja, naj se uporabi popolnoma zasen čena svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), ki ne sevajo v nebo. 243 TRE-CU 2/2-plan − NV Trebnje-Temenica / (površine za centralne dejavnosti) 245 TRE-CU 4-plan (površine za − OPNV Kraške piramide − Po predhodnem dogovoru z centralne dejavnosti) ZRSVN, OE Novo mesto se 246 TRE-IG 1/1-plan − OPNV Kraške piramide omogo či spremljanje stanja (gospodarska cona) med zemeljskimi deli z 247 TRE-IG 1/2-plan − OPNV Kraške piramide vidika odkrivanja in varstva (gospodarska cona) geoloških naravnih vrednot. 248 TRE-IG 1/3-plan − OPNV Kraške piramide − V primeru odkritja nove (gospodarska cona) naravne vrednote (npr. kamnite piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. 252 TRE-SK 06/3-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (površine podeželskega − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo naselja) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) 253 TRE-SS 1/1-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) – Z del obmo čja − OPNV Kraške piramide 256 TRE-SS 1/4-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) 258 TRE-SS 1/6-plan − EPO Vejar − Obmo čje naj se zmanjša v (stanovanjske površine s − HT Srednjeevropski taki meri, da ne bo posegalo spremljajo čimi dejavnostmi) kisloljubni bukovi v gozd. gozdovi (9110) (vir: ZRSVN, 2009) – manjši V del obmo čja 267 TRE-ZS 4/4-plan − EPO Vrhtrebnje − Na obmo čju predvidene (površine za oddih, spremembe naj se morebitne rekreacijo, šport) objekte predvidi tako, da bo gozd ohranjen v najve čji možni meri. 275 VLO-SK 2/1-plan − NV Trebnje-Temenica / (površine podeželskega − EPO Temenica naselja) 284 VČE-SK 1/2-plan − EPO Vejar /

Aquarius d.o.o. Ljubljana 262 OP za OPN Trebnje

(površine podeželskega naselja) 286 ZAB-Ov 1-plan (površine za − NV Zabrš čica s pritoki − V bregove Zabrš čice naj se oskrbo z vodo) posega v najmanjši možni meri. − Obrežno vegetacijo naj se ohranja. − Nasipavanje in zasipavanje morebitnih vodnih jarkov ni dovoljeno. 287 ZAB-SK 1/1-plan − NV Zabrš čica s pritoki − Obmo čje predvidene (površine podeželskega spremembe naj se zmanjša v naselja) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto. − Na obmo čju naravne vrednote je dovoljena le legalizacija že obstoje čih objektov. 288 ZAB-SK 1/2-plan − NV Zabrš čica s pritoki − Obmo čje predvidene (površine podeželskega spremembe naj se zmanjša v naselja) taki meri, da ne bo posegalo v naravno vrednoto.

291 ZAB-ZS 1/1-plan − NV Zabrš čica s pritoki − Obmo čje predvidene (postavitev skakalnic, spremembe naj se zmanjša v sodniškega stolpa in ureditev taki meri, da ne bo posegalo snežne arene za spremljanje v naravno vrednoto. skokov ter funkcionalnih objektov) - MIR-SK 18 − NV Cetiška − Morebitnih novih objektov (v tabeli je (površine podeželskega naj se ne postavlja na ozna čeno kot naselja) obmo čje naravne vrednote. da je bilo že − Obmo čje ob vodotoku, v po starem širini 15 m, naj se pusti planu nespremenjeno in se vanje opredeljeno ne posega. kot − Pri urejanju novega dostopa stanovanjsko) preko potoka (prepust, most) je potrebno zagotavljati naravno dinamiko potoka. V strugo in obrežno vegetacijo naj se posega v najmanjši možni meri. − Dostopna pot do objekta znotraj naravne vrednote naj ostane v makadamski izvedbi.

Omilitveni ukrepi za infrastrukturo Obmo čje varovanja, Oznaka Omilitveni ukrepi HT, vrste DV(p/d)-plan − SCI Šumberk − Daljnovod naj se, če je mogo če, prestavi izven Natura obmo čja. (daljnovod) − EPO Šumberk − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. DV(p/d)-plan − NV Trebnje – − Z gradbenimi posegi naj se ne posega v brežine vodotoka. (daljnovod) Temenica − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. − EPO Temenica DV(p/d)-plan − NV Vejar − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (daljnovod in − EPO Vejar − Pri ureditvi javne razsvetljave naj bodo svetila popolnoma javna zasen čena s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska

Aquarius d.o.o. Ljubljana 263 OP za OPN Trebnje razsvetljava) svetila), ki ne sevajo v nebo. DV(p/d)-plan − NV Igmanca − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (daljnovod) − NV Lanšpreš čica − NV Lukovški potok DV-plan − SCI Šumberk / (transformatorska − NV Trebnje – postaja) Temenica − EPO Temenica − EPO Šumberk P(p/d)-plan − SCI Vrhtrebnje – − Plinovod naj se, če je mogo če, prestavi izven Natura obmo čja. (plinovod) Sv. Ana − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. P(p/d)-plan − NV Lanšpreš čica − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (plinovod) − NV Mirna − Pre čkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo − NV Temenica – spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov in ponori pri posegala v obvodno vegetacijo. Dolenjih Ponikvah − NV Zabrš čica s pritoki − EPO Temenica

P(p/d)-plan − OPNV Jersovec − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se (plinovod) omogo či ob časno spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških nravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (izjemen profil roženca, številni rožen čevi gomolji,…) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. P-plan (merno- − NV Mirna / regulacijska postaja na magistralnem plinovodu) DP-plan − NV Gomilš čica − Trase cest naj se iz obmo čja NV po možnosti umaknejo. (cesta) − V obvodno vegetacijo in vodotoke naj se posega v najmanjši LC-plan − NV Mirna možni meri. (cesta) − NV Temenica − NV Vejar − NV Zabrš čica s pritoki LC-plan − OPNV Kraške − Po predhodnem dogovoru z ZRSVN, OE Novo mesto se (cesta) piramide omogo či spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot. − V primeru odkritja nove naravne vrednote (npr. kamnite piramide) ZRSVN pripravi usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati. LC-plan − SCI Mirna − Če je le možno naj se trase ceste umakne iz Natura 2000 (cesta) − SCI Vrhtrebnje – obmo čij. Sv. Ana − Pre čkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo − EPO Vejar spremenila hidrološkega režima vodotokov ter da bo poseganje − EPO Mirna v obvodno vegetacijo čim manjše. − EPO Vrhtrebnje − EPO Temenica VO(d)-plan − SCI Vejar − Izsekavanje vegetacije naj se izvaja v najmanjši možni meri. (kanalizacija) − NV Kodeljevec − Pre čkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo − NV Trebnje – spremenila hidrološkega režima vodotokov in ponorov ter Temenica posegala v obvodno vegetacijo. − NV Vejar

Aquarius d.o.o. Ljubljana 264 OP za OPN Trebnje

− EPO Vejar − EPO Temenica ČN-plan ( čistilna − NV Vejar / naprava) − EPO Vejar VP-plan − EPO Vejar / (vodohran)

Omilitveni ukrepi za spremembe plana, ki predstavljajo ažuriranje stanja Obmo čje Oznaka varovanja, HT, Omilitveni ukrepi vrste KRT-SK 1/1-plan − NV Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljiš ča (ažuriranje stanja - − EPO Temenica obstoječih stavb. sprememba namenske − V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega. rabe na obmo čju kjer − Ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). že stoji objekt) TRN-SK 1/3 − NV Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljiš ča (ažuriranje stanja - − EPO Temenica obstoje čih stavb. sprememba namenske − V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega. rabe na obmo čju kjer − Ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). že stoji objekt) GML-LN 1/4-plan − NV Gomilš čica − Glede na varstveni režim obmo čja naj se na obmo čju (ažuriranje stanja - predvidi sanacijski program, ki bo usklajen z ZRSVN, OE sprememba namenske Novo mesto. Sanacijski program naj se uskladi pred rabe na obmo čju kjer izdajo novega okoljevarstvenega dovoljenja. že stoji objekt in se − izvaja dejavnost) Za obratovanje separacije – pralnice in klasirnice peska je bilo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje 10.02.2005, ki pa je bilo izdano za dolo čen čas 5 let in je že poteklo. TRN-SK 1/2 − NV Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do funkcionalnega zemljiš ča (ažuriranje stanja - − EPO Temenica obstoje čih stavb. sprememba namenske − V brežine in strugo vodotokov naj se ne posega. rabe na obmo čju kjer − Ukrepe se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). že stoji objekt) DDO-LN 1-plan − Zaledje NV − Na obmo čju naj se predvidi sanacija. (ažuriranje stanja – na Dobravski potok − Ukrep se vklju či v predvideni OPPN. obmo čju se v obstoje čem stanju nahaja kamnolom, ki pa nima rudarske pravice)

Omilitveni ukrepi za obstoje ča stavbna zemljiš ča Oznaka Obmo čje varovanja Omilitveni ukrepi SVG-SK 1 NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do meje naravne vrednote. − Ohranja naj se obstoje če nepozidane površine ob reki Temenici v skladu z varstvenimi režimi za hidrološke naravne vrednote. − Gradnja objektov ni sprejelmjiva. − Iz brežine naj se odstrani nasut gradbeni material. DPR-SK 1 NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do NV.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 265 OP za OPN Trebnje

KRT-SK 1 NV Globoka dolina − Obmo čje naj se zmanjša do NV. ŠEN-SK 3 NV Trebnje-Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do NV. ZAG-SK 6 NV Mirna − Iz obmo čja stavbnih zemljiš č naj se izlo či del parcele 888/1 znotraj naravne vrednote (mokrotni travnik), za ostali del parcele veljajo varstveni režimi za hidrološke naravne vrednote. − Obstoje ča stavbna zemljiš ča , ki se navezujejo na obstoje čo gradnjo, so z naravovarstvenega stališ ča sprejemljiva. ZAG-SK 7 NV Mirna − Obmo čje naj se zmanjša do NV. VLO-SK 2 NV Trebnje- Temenica − Obmo čje naj se zmanjša do NV. MRL-SK 3 NV Kodeljevec − Upošteva se varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote. Posegi naj se izvajajo v oddaljenosti 5 m od urejene struge potoka. Ob potoku naj se zasadi avtohtona drevesna vegetacija. GML-LN 1/1 NV Gomilš čica in NV Irsovec − Ob potoku se ohranja vsaj 3 m varovalnega pasu skupaj z obstoje čo drevesno in grmovno vegetacijo, proti potoku naj se uredi zemeljska bariera, ki bo prepre čevala plazenje materiala iz deponije v naravno vrednoto. − Zavod predlaga, da se poda predlog za spremembo obmo čja naravne vrednote Gomiliš čica v registru naravnih vrednot (izlo či se naj obmo čje nove predvidenen deponije in obmo čje obstoje čih usedalnih bazenov vzdolž toka). − Za naravno vrednoto Irsovec Zavod predlaga izbris obmo čja, kjer je v obstoje čem stanju deponija in separacija, iz registra naravnih vrednot. − Ukrep se vklju či v predvideni OPPN.

Spremljanje stanja Izvedbo omilitvenih ukrepov v času priprave in sprejemanja planov izvaja MzKO-CPVO. Za spremljanje izvajanja uspešnosti vseh omilitvenih ukrepov se zadolži ob čino Trebnje. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naro čilu investitorja usposobljeni strokovnjaki. Ob čina vsakih pet let izdela poro čilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poro čilo se odda na MzKO – sektor za celovite presoje, ki ga posreduje pristojnim ministrstvom oz. organom.

 Ohranjanje kulturne dediš čine in krajine

Kulturna dediš čina Stopnja vpliva na kulturno dediš čino je odvisna od zna čilnosti predvidenega posega in zvrsti, statusa in ogroženosti kulturne dediš čine. 34 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe posega na 21 enot kulturne dediš čine. Pri tem gre za poseganje v vplivno obmo čje dveh kulturnih spomenikov, poseganje v sedem arheoloških najdiš č, poseganje v dvanajst vplivnih obmo čij stavbne dediš čine (v glavnem sakralne). Nova namenska raba, ki se predvideva v teh ureditvenih obmo čij je naslednja: o ZD druge urejene zelene površine – mestne zelenice, o ZK površine pokopališ ča, o CU površine za centralne dejavnosti, o SB površine za stanovanja za posebne namene, o SS stanovanjske površine s spremljajo čimi dejavnostmi, o SK površine podeželskega naselja, o PO površine prometnega terminala, o Oc površine za čistilne naprave,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 266 OP za OPN Trebnje

o SKk površine samostojne kmetije, o Av površine zidanic.

Poleg ureditvenih obmo čij posega na enote kulturne dediš čine tudi na novo predvidena infrastruktura: • ČN Bi č, • TP Trebanjski vrh, • daljnovodi (Žubina, 20 kV) • vodovodni sistem Sajenice, • magistralni plinovod, • ceste.

Pravni režimi varstva kulturne dediš čine so navedeni v Priro čniku pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem na črtovanju in posegih v prostor v obmo čjih kulturne dediš čine. Podlaga za Priro čnik je Zakon o varstvu KD in Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediš čine za posamezne ob čine. Pravni režimi varstva kulturne dediš čine so navedeni v spodnjih odstavkih. Režim varstva dolo ča na čin poseganja oz. prepoveduje poseganje v enote kulturne dediš čine. Za naselbinsko dediš čino v ob čini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških jeder. Naselbinska dediš čina v ob čini je navedena v spodnjih alinejah. • Dobrni č –Vaško jedro (EŠD 26540), • Gorenji Vrh pri Dobrni ču – Vas (EŠD 26559), • Korenitka – Vas (EŠD 10178), • Mirna – Trško jedro (EŠD 460), • Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103).

Prav tako v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov obmo čij kulturnih spomenikov: Trebnje – Obmo čje gradu (EŠD 1071), Zaplaz – Obmo čje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614), Lanprež – Obmo čje gradu Lamprež (EŠD 8760).

Po usklajevanju z Ministrstvom za kulturo je potrebno izvesti Predhodne arheološke raziskave za tri ve čje ureditve: − Kamnolom in dnevni kop v obmo čju naselja Gomile (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin, LIDAR posnetke) − Industrijska cona v obmo čju naselja Trebnje (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin, LIDAR posnetke) − Parkiriš če za tovorna vozila v obmo čju naselij Dolenja Nemška vas in Češnjevek (predhodni ekstenzivni pregled odprtih površin in zaprtih površin)

Predhodne arheološke raziskave so bile iz strani Občine Trebnje že naro čene in so v teku. Rezultati raziskav se bodo naknadno vklju čili v Okoljsko poro čilo.

Krajina Predvidene spremembe plana so ve činoma skoncentrirano v krajinsko podenoto Dolina Temenice. Ve č sprememb, ki posegajo v odprto krajino, je predvidenih še v Dolini Mirne in Krških goricah. Na obmo čju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni se nahaja 12 ureditvenih obmo čij nove namenske rabe in infrastrukturni objekti. Spremembe namenske rabe na vodnem zemljiš ču Temenice niso primerne, saj uni čujejo zna čilne krajinske vzorce kot so npr. suhi rokavi, poplavne ravnice, itd. Zelo velik poseg v krajinsko zna čilnost Krških goric je predvidena ureditev golf igriš ča pri naselju Blato, saj posega v sklenjen gozdni kompleks. Dolina Mirne je krajinsko že mo čno degradirana. Prevladuje intenzivna kmetijska raba, vodotok pa je mo čno reguliran. Izgradnja IC bi še dodatno obremenila že tako degradirano obmo čje.

Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na enote kulturne dediš čine zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj na isto obmo čje varstva kulturne dediš čine posega ve čje število enot spremembe namenske rabe, kot npr. na:

Aquarius d.o.o. Ljubljana 267 OP za OPN Trebnje

• EŠD 2038 Mirna – Cerkev sv. Helene – posegajo 3 obmo čja spremembe namenske rabe, • EŠD 776 Trebnje - Arheološko obmo čje Trebnje – posega 6 obmo čij sprememb namenske rabe, • EŠD 6614 Čatež - Obmo čje Marijine romarske cerkve na Zaplazu – posegata dve obmo čji sprememb namenske rabe, • EŠD 10089 Dolenje Selce -Doma čija Dolenje Selce 18 – posega 5 obmo čij sprememb namenske rabe, • EŠD 26500 Gradiš če pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradiš če - posegata dve obmo čji sprememb namenske rabe. Predlogi posegov in nove infrastrukture v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na krajino zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, saj na isto krajinsko obmo čje Dolina Temenice, Dolino Mirne in Krške gorice posega ve č sprememb namenske rabe. Na obmo čju Mirenske doline, ki je opredeljena kot krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni posega 12 obmo čij nove namenske rabe in infrastrukturni objekti. Sinergijskih vplivov ne pri čakujemo.

Skupna ocena vpliva predvidenih sprememb plana na segment Ohranjanje kulturne dediš čine in krajine je C – vpliv je nebistven zaradi omilitvenih ukrepov: • PIP–i za varstvo kulturne dediš čine morajo biti podani po enotah urejanja prostora in po posameznih enotah dediš čine. V PIP naj se upošteva usmeritve dane v Smernicah za prostorski red ob čine Trebnje (ZVKDS – OE Novo mesto, april 2007), zlasti poglavje 4 ter varstvene režime za posamezne enote KD. V PIP morajo biti navedene tudi obveznosti investitorjev oz. tistih, ki posegajo v KD. Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.

• Zavod za varstvo KD, OE Novo Mesto, do zaklju čka pri čujo čega OP ni podalo dopolnitev smernic k dopolnjenem osnutku OPN, v katerih bi bili navedeni kulturnovarstveni pogoji za vsako posamezno ureditveno obmo čje OPN. Izvedbeni del OPN se mora po pridobitvi dopolnjenih smernic dopolniti. V spodnji tabeli navajamo pogoje iz pravnih režimov varovanja tangirani enot kulturne dediš čine. Ukrep naj se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Ob čina Trebnje v času priprave plana, nadzor vrši MzKO.

Omilitveni ukrepi za enote KD ID Pogoji oz. ukrepi glede na pravni režim varstva (prikaz KD, zapišejo se v izvedbeni del OPN (PIP) na karti) EUP oznaka KD na katero posega 2038 Mirna – Cerkev sv. V vplivnem obmo čju kulturnega spomenika se 177 MIR-ZD 1 Helene morajo vse spremembe rabe in posegi podrejati 202038 Mirna - Cerkev sv. kvalitetnim pogledom na spomenik: prepovedano je 179 MIR-ZK 1/2 Helene zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, 178 MIR-ZK 1/1 202038 Mirna - Cerkev sv. postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdani Helene kulturnovarstvenih soglasij, postavljanje energetskih 173 MIR-SS 1 74993 Trstenik pri Mirni - in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih Kova čija Mandelj panojev. Prepovedano je tudi zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami. Za vse posege v stavbe in novogradnje je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

242 TRE-CU 2/1 776 Trebnje - Arheološko Na arheoloških najdiš čih je prepovedano: posegati v obmo čje Trebnje prostor na na čin, ki utegne poškodovati najdiš če 251 TRE-SB 2 776 Trebnje - Arheološko (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, (OPPN) obmo čje Trebnje rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi 265 TRE-ZS 4/2 776 Trebnje - Arheološko gozdne vlake, poglabljati re čno, jezersko in morsko obmo čje Trebnje dno, postavljati reklamne in druge table oziroma 266 TRE-ZS 4/3 776 Trebnje - Arheološko napise itd.), postavljati zahtevne, manj zahtevne, obmo čje Trebnje nezahtevne ali enostavne objekte, graditi nadzemno 260 TRE-SS 3 776 Trebnje - Arheološko in podzemno infrastrukturo, gospodarsko izkoriš čati (OPPN) obmo čje Trebnje rudnine oziroma kamnine, izvajati takšno rabo tal,

Aquarius d.o.o. Ljubljana 268 OP za OPN Trebnje

243 TRE-CU 2/2 776 Trebnje - Arheološko ki najdiš ču škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v (OPPN) obmo čje Trebnje najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj 26616 Dolnje Prapre če - naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob Arheološko najdišče izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti 46 DPR-SK 1/2 Kazinar drugih rešitev, in če se na podlagi rezultatov 26495 Glinek pri Mirni - opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, 65 GLI-SK 1/2 Gomilno grobišče Gosjak da je zemljiš če mogo če sprostiti za gradnjo. Za 15648 Dolenja Dobrava - poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene Arheološko najdišče pri pogoje in soglasje. 33 DDO-SK 2/1 Japetu 15513 Zagorica pri Kjer obmo čja OPPN zadevajo arheološka najdiš ča Velikem Gabru - in so na črtovane ureditve pogojno sprejemljive, je Arheološko najdišče predhodne arheološke raziskave potrebno izvesti že 304 ZVG-Oc 1 Zagorica - Bi č v fazi OPPN. 82 GRT-Av 26500 Gradišče pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradišče 83 GRT-Av 26500 Gradišče pri Trebnjem - Prazgodovinska naselbina Gradišče 239 TRB-Av 2636 Trbinc - Arheološko najdišče Kincelj 36 DNŠ-SK 1/1 2469 Dolga njiva pri Pri stavbni dediš čini je potrebno ohranjati: Šentlovrencu - Cerkev • komunikacijska in infrastrukturna navezava Najdenja sv. Križa na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto 276 VLO-SS 2 17818 Velika Loka pri površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo Šentlovrencu - Pakarjev pripadajo čih objektov in površin), toplar • prostorski kontekst, pojavnost in vedute 223 STV-SK 1/2 2472 Stehanja vas - (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - Cerkev povišanja sv. Križa cerkvah, gradovih, znamenjih itd), 50 DSE-SK 5 10089 Dolenje Selce - Za poseg v vplivno obmo čje KD je potrebno Doma čija Dolenje Selce 18 pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. 49 DSE-SK 4 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 53 DSE-ZD 2 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 48 DSE-PO 1 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 52 DSE-ZD 1 10089 Dolenje Selce - Doma čija Dolenje Selce 18 175 MIR-SS 3/2 25192 Mirna - Graščina Zapuže 176 MIR-SS 5 26532 Mirna - Ocvirkov kozolec 103 JEZ-SK 2/1 2596 Jezero pri Trebnjem - Cerkev s. Petra 67 GMB-SKk 2 2652 Gombišče - Cerkev sv. Jerneja 230 ŠEN-ZK 1/1 2468 Šentlovrenc - Cerkev sv. Lovrenca 87 GRT-Av 12902 Gradišče pri Trebnjem - Laščanova zidanica 22 ČAT-PO 1 6614 Čatež - Obmo čje Pri stavbni dediš čini je potrebno ohranjati: Marijine romarske cerkve • komunikacijska in infrastrukturna navezava na Zaplazu na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto 23 ČAT-PO 2 6614 Čatež - Obmo čje površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo

Aquarius d.o.o. Ljubljana 269 OP za OPN Trebnje

Marijine romarske cerkve pripadajo čih objektov in površin), na Zaplazu • prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd),

V obmo čjih kulturne krajine pravni režim varstva predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih zna čilnosti: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), • odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, • sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljiš č), • tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediš čino.

Za poseg v vplivno obmo čje KD je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

267 TRE-ZS 4/4 7844 Trebnje – Grad Pri stavbni dediš čini je potrebno ohranjati: • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajo či odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajo čih objektov in površin), • prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd).

V obmo čjih vrtnoarhitekturne dediš čine pravni režim varstva dolo ča ohranjanje naslednjih vrtnoarhitekturnih zna čilnosti: • kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), • kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), • naravne sestavine, ki so vklju čene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), • funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediš čino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, • podoba v širšem prostoru oziroma odnos obmo čja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, zna čilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), • oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.), • ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, • rastiš če, • posamezna drevesa (prepre čevanje obsekavanja, poškodb itd.).

Za poseg v vplivno obmo čje KD je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 270 OP za OPN Trebnje

68, 69, GML-LN 1/1, 8760 Lanšprež - obmo čje Med obmo čjem kamnoloma in vplivnim obmo čjem 70, 71 GML-LN 1/2, gradu Lanšprež (KS) kulturnega spomenika Lanšprež je potrebno ohraniti GML-LN 1/3) najmanj 200 m tamponsko cono (gozd), saj bi predviden poseg vse do meje vplivnega obmo čja nedopustno spremenil prostorsko pojavnost kulturnega spomenika v izvornem prostorskem kontekstu. 41 DNV-IG1 26207 Dolenja nemška vas Gomila se mora ohraniti, ostati nedotaknjena, okoli - Gomila Laz nje pa je potrebno za primerno prezentacijo zagotoviti tamponsko cono v premeru vsaj 100 m. Na podlagi že evidentirane gomile sklepamo, da so v bližini še kakšne.

• Za naselbinsko dediš čino v ob čini v dopolnjenem osnutku OPN ni predvidenih prenov vaških jeder. Z OPPN naj se ureja vsa naselbinska dediš čina:  Dobrni č –Vaško jedro (EŠD 26540)  Gorenji Vrh pri Dobrni ču – Vas (EŠD 26559)  Korenitka – Vas (EŠD 10178)  Mirna – Trško jedro (EŠD 460)  Sela pri Šumberku – Vaško jedro (EŠD 10103) Prenovo vaških jeder – konservatorske na črte je potrebno vklju čiti v izvedbeni del OPN (PIP).

• Z OPPN naj se urejajo tudi spomeniška obmo čja:  Trebnje – Obmo čje gradu (EŠD 1071)  Zaplaz – Obmo čje Marijine romarske cerkve (EŠD 6614)  Lanprež – Obmo čje gradu Lamprež (EŠD 8760). Prenovo spomeniških obmo čij – konservatorske na črte je potrebno vklju čiti v izvedbeni del OPN (PIP). Izvedbo preverja MzKO v času izdaje mnenja na OPN.

• Za obmo čja urejanja, kjer so predvideni posegi, za katere je potrebno v nadaljnjih fazah za prostorski akt izvesti postopek presoje vplivov na okolje na podlagi Uredbe o vrstah posegov na okolje, za katero je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09) je potrebno izvesti predhodna arheološka izkopavanja. Predhodne arheološke raziskave se izvedejo pred sprejetjem prostorskih aktov, da se tako pove ča pravna varnost investitorjev. Ukrep se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). Izvedbo preverja MzKO v času izdaje mnenja na OPN.

• Za ve čina ve čjih obmo čij urejanja je predvideno urejanje z OPPN. Obmo čji urejanja MIR- ZK ½ in MIR- ZK 1/1 (obmo čje pokopališ ča), ki sodita v krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni Mirenska dolina, naj se tudi urejata z OPPN. OPPN morajo vsebovati krajinski idejni na črt. Ukrep se vklju či v izvedbeni del OPN (PIP). Izvedbo preverja MzKO v času izdaje mnenja na OPN.

Spremljanje stanja Ob čina Trebnje naj bi letno poro čala ZVKDS o stanju KD na obmo čju ob čine. Evidenco o vseh enotah KD vodi Register kulturne dediš čine na MK. Pristojna obmo čna enota ZVKDS je OE Novo mesto. Ob čina lahko obmo čja nacionalne prepoznavnosti in obmo čja lokalne prepoznavnosti vklju čijo v OPN-je in jih tako varujejo pred degradacijo.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 271 OP za OPN Trebnje

SKUPNA OCENA VPLIVOV NA POSAMEZNE SESTAVINE OKOLJA

SEGMENT OKOLJA SKUPNA OCENA KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE RAZMERE C VODA C OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM C ELEKTROMAGNETNO SEVANJE C RAVNANJE Z ODPADKI A SVETLOBNO ONESNAŽENJE B KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA C GOZD C MINERALNE SUROVINE C VODNI VIRI C NARAVA IN BIOTSKA PESTROST C OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠ ČINE IN KRAJINE C

V. VIRI IN LITERATURA

• Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. ARSO. Ljubljana, 2008. • Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the energy performance of buildings (Direktiva o energetski u činkovitosti stavb) • Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, sklep vlade 20.12.2006. • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) • Preveritev razli čic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber. Julij 2008. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo za gradbeništvo in geodezijo. • Smernice s podro čja upravljanja z vodami za pripravo Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001- 503/2009, z dne 10.09.2009 • Smernice upravljavca skupne C ČN Mirna. Št. sc čn-sogl-09-32 z dne 08.09.2009. • Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006. Junij 2008. Ljubljana, MzKO-ARSO. • Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure; 2006. • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) • Preveritev razli čic poteka cest v naseljih Trebnje, Mirna in Velike Gaber. Julij 2008. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo za gradbeništvo in geodezijo. • Smernice za pripravo ob činskega prostorskega na črta ob čine Trebnje, Elektro Ljubljana, št. 2148/09-DM/SP, z dne 11.09.2009 • Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski institut za kakovost in meroslovje, MzKO, Ministrstvo za promet in Uprava za zra čno plovbo RS, Ljubljana 1997. • Miklav čič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. • Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti elektri čnih in magnetnih polj v okolici SN in NN elementov v transformatorski postaji SN/NN (referat št. 1408). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar. • EMS elektri čnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar. • Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, sklep vlade 14.10.2004.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 272 OP za OPN Trebnje

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) • Smernice za pripravo Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 350-171/2006/10, z dne 14.12.2009 • Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013. • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Trebnje za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjero čnega plana Ob čine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 82/2004). • Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljiš ča. Julij 2009, dopolnitev februar 2010. Ljubljana, Urbi d.o.o. • Smernice, Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, št. 281-10/09, z dne 25.09.2009 • Smernice za na črtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 24.08.2009 • Dopolnjene smernice za na črtovane prostorske ureditve v postopku priprave ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, OE Novo mesto, št. 281-11/2009, z dne 25.09.2009 • Smernice za na črtovanje prostorske ureditve v postopku priprave občinskega prostorskega na črta ob čine Trebnje, OE Novo Mesto, št. 281-16/2007, z dne 14.03.2007 • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) • internetna stran: http://www.zgs.gov.si/ • Pojasnila in utemeljitve planerja na predlagane spremembe namenske rabe površin iz osnutka OPN ob čine Trebnje na podlagi dopolnjenih smernic zavoda za gozdove, dne 25.9.2009. • Smernice za na črtovanje prostorske ureditve: Osnutek Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 350-2/2009-325, z dne 07.10.2009 • Smernice in strokovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda ob čine Trebnje. Geološki zavod Slovenije. Št. 350-1/2007-148 z dne 26.02.2006. • Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, Splošni na črt, Geološki zavod Slovenije, april 2009. • Pobuda za pripravo strategije prostorskega razvoja Ob čine Trebnje. 14.06.2006. Šentjernej, P-D Kremen d.o.o. • Smernice s podro čja upravljanja z vodami za pripravo Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Trebnje, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001- 503/2009, z dne 10.09.2009 • Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J. (ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike Slovenije. • Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana. • Usklajevalni sestanek na ZRSVN, OE Novo mesto, 16.11.2009. • Naravovarstvene smernice za Prostorski red ob čine Trebnje, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, št. 3-III-2/7-O-07/AŠP, april 2007. • Naravovarstvene smernice za Ob činski prostorski na črt ob čine Trebnje, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, št. 6-III-318/2-O-09/AŠP, 27.08.2009. • Smernice za pripravo OPN Ob čine Trebnje, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, št. 420/321/2009/2, 17.11.2009. • Smernice za na črtovanje in strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda ob čine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-16/2007, 14.03.2007. • Dopolnjene smernice za na črtovanje prostorske ureditve v postopku priprave Občinskega prostorskega na črta ob čine Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281- 11/2009, 25.09.2009. • Smernice za OPN Trebnje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, št. 281-10/2009, 25.09.2009. • Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO. • Kryštufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.

Aquarius d.o.o. Ljubljana 273 OP za OPN Trebnje

• Marin ček L. in Čarni A., 2002: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana. • Marin ček, L. in Čarni, A., 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana. • Martin čič, A. in sod., 1999: Mala flora Slovenije. Klju č za dolo čevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba. Ljubljana. • Podatki uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave, pridobljeni dne 21.04.2008, posodobljeni dne 10.09.2008 in dne 04.03.2009. • Tome S., 1996: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales 9, str. 217-226. • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Izpis podatkov iz uradnih evidenc ZRSVN, št. 1- VI-72/2-O-08/TK, DK, 27.02.2008, dopolnitev: 6-II-357/2-O-09/AH, 17.09.2009. • Smernice: - Ministrstvo za kulturo, št. 3501-1/2007/4 in 3501-1/2007/3 z dne 09.03.2007. - Ministrstvo za kulturo, št. 3501-50/2009/12 z dne 2.11.2009. • Register nepremi čne kulturne dediš čine, 26.03.2009. • Primerjalna študija variant za osrednji del III. razvojne osi, Prometni del, PNZ d.o.o., december 2007 • Promet 2009, DRSC 2009 • Prometni podatki – izdelava strateških kart hrupa, podatki za železniško omrežje v RS v letu 2006, Holding Slovenskih železnic d.o.o., Poslovna enota vodenja prometa, št. 2.1-1001/2006-DP, april 2006 • Baza cestnih podatkov državnega cestnega omrežja BCP, DRSC • KAST – centralna evidenca stavb, GURS • Podatki Registra prostorskih enot (EHIS, naselja, ob čine), GURS • Topološke podlage TTN5, DOF5 • Register divjih odlagališ č URL: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz

Aquarius d.o.o. Ljubljana 274