Novejši Izsledki O Utrdbah V Okolici Boča Od Prazgodovine Do Novega Veka, 185–202 2019
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 728.81(497.431)"…/653" Prejeto: 14. 3. 2019 Slavko Ciglenečki dr., znanstveni svetnik v pokoju, Švabičeva 7, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Jan Ciglenečki doc. dr., Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Novejši izsledki o utrdbah v okolici Boča od prazgodovine do novega veka IZVLEČEK V prispevku so predstavljeni ostanki prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških utrjenih postojank na območju Boča. Nekatere med njimi so bile poznane že prej, veliko novih podatkov pa je bilo mogoče pridobiti z novejšimi te- renskimi raziskavami in uporabo tehnike zračnega laserskega skeniranja površja (LIDAR). Pri tem se posameznim gradiščem iz prazgodovinske in antične dobe pridružujejo predvsem številne zemljene utrdbe in posamezni gradovi, ki kažejo na velik pomen tega obmejnega območja v srednjem veku. KLJUČNE BESEDE Boč, Štajerska, gradovi, mote, zemljene utrdbe, gradišča, prazgodovina, antika, srednji vek ABSTRACT RECENT DISCOVERIES ON FORTIFICATIONS IN THE BOČ AREA FROM PREHISTORIC TIMES TO THE EARLY MODERN PERIOD The contribution presents the remnants of fortified posts in the area of Boč from prehistoric times, Antiquity and the Middle Ages. While some of them were already known in the past, many new data could be obtained with the lat- est field research as well as with the use of the aerial survey method of surface scanning (LIDAR). The new discoveries regarding individual forts from prehistoric times and Antiquity have revealed numerous earthen fortifications and a few castles, which are a testament to the great significance that this border area had during the Middle Ages. KEY WORDS Boč, Styria, castles, mottes, earthen fortifications, forts, prehistory, Antiquity, Middle Ages 185 SLAVKO CIGLENEČKI, JAN CIGLENEČKI: NOVEJŠI IZSLEDKI O UTRDBAH V OKOLICI BOČA OD PRAZGODOVINE DO NOVEGA VEKA, 185–202 2019 Uvod Da bi to območje, na katerem smo pri prvih to- pografskih raziskavah našli največ utrjenih objektov, V okviru arheoloških topografskih raziskav, ki bolje razumeli, sva avtorja med letoma 2016 in 2018 jih je v 70. letih prejšnjega stoletja izvajal Inštitut za opravila dodatne terenske raziskave, opredelila po- arheologijo SAZU na širšem območju celjske regije, vršinske najdbe in s preverjanjem rezultatov zračnih so bile poleg že prej znanih gradov odkrite številne lidarskih skeniranj na terenu pridobila več podatkov, manjše utrdbe, ki segajo vse od bronaste dobe do ki dodatno osvetljujejo podobo teh utrdb. Pri tem sva novega veka.1 Slednjih po takratni časovni zamejitvi se omejila na širše območje Boča, to je na skrajni se- arheoloških obdobij (okvirno le do leta 1000) nismo verni del tedaj raziskovane topografske enote, ki ga podrobneje raziskovali, smo pa registrirali njihov je mogoče na vzhodni strani omejiti s cesto Roga- obstoj in skušali ugotoviti vsaj okvirno datacijo.2 V tec–Stoperce, na zahodni strani pa z Zbelovsko goro, skladu s takratnim razumevanjem arheološkega dela vključuje pa še zadnje odrastke Boča. smo pod njimi iskali predvsem sledove zgodnjesre- Poseben problem pri raziskavah v 70. letih je dnjeveških naselbin, ki so bile takrat izjemno slabo pomenila slikovna predstavitev utrdb, ko so ob ne poznane. dovolj izpovednih fotografijah umanjkali predvsem Pod okriljem Inštituta za arheologijo SAZU je tlorisi utrdb, ki bi mnogo bolje predstavili struktu- bilo zato že leta 1977 izvedeno sondiranje na časov- re in velikost objektov na terenu. Tako je bila tudi no podrobneje neopredeljeni postojanki Figožar pri omenjena raziskava utrdbe na Figožarju objavljena Lembergu.3 Odkriti so bili zanesljivi sledovi visoko- brez tlorisa celotne zasnove. Pojav novih metodologij in poznosrednjeveške utrdbe, pod katerimi ni bilo v arheološki praksi (pri najinih raziskavah predvsem starejših ostankov, kot smo takrat pričakovali. Soča- rezultatov zračnih laserskih skeniranj) je v mnogo- sno je potekalo raziskovanje ostalih utrjenih struk- čem olajšal to delo. Lidarska tehnika se na Sloven- tur, kar je leta 1978 rezultiralo v kratkem pregledu skem uporablja šele od prvega desetletja tega stole- in označitvi tovrstnih najdišč v osrednji slovenski tja, intenzivneje pa šele v zadnjih letih, ko so zračna arheološki reviji Arheološki vestnik, ko je bila s tem laserska skeniranja površja Slovenije postala javno v njej prvič zavestno presežena do takrat zastavljena dostopna na portalu eVode (http://www.evode.gov. časovna meja.4 si/).5 Večina obravnavanih utrdb leži v gozdovih, na Območje Boča z vpisanimi, v tekstu obravnavanimi utrbami. 1 Zbrano topografsko gradivo iz 12. regije (Kozjansko) hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, posamezni objekti pa so bili objavljeni tudi separatno in so navedeni v bibliografiji. 2 O problematiki razvoja srednjeveške arheologije gl. Predov- nik in Nabergoj, Archaeological Research, in Predovnik, Slo- venska arheologija. 3 Ciglenečki, Arheološko sondiranje. 5 O uporabi lidarja v arheološke namene gl. Štular, The use of 4 Ciglenečki, K problemu. lidar, in Mlekuž, LiDAR and good practice. 186 2019 SLAVKO CIGLENEČKI, JAN CIGLENEČKI: NOVEJŠI IZSLEDKI O UTRDBAH V OKOLICI BOČA OD PRAZGODOVINE DO NOVEGA VEKA, 185–202 Štatenberg, Vischerjeva upodobitev iz leta 1681 (dostopna na: https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Vischer_-_Topographia_Ducatus_Stiriae_-_408_Stattenberg_bei_Windisch_Feistritz_-_Statenberg.jpg). odročnih in še danes težje dostopnih območjih, zara- majhna, a strma kopa z imenom Turnše (na Temelj- di česar je omenjena metoda, ki omogoča vpogled v nem topografskem načrtu 1:5000 označena kot Tur- strukture pod vegetacijskim pokrovom, ogromen ko- movše). Lokacija se omenja že pri Ignaciju Orožnu rak naprej pri topografskem in pozneje tudi interpre- leta 1889, podrobnejši podatki pa so bili pridobljeni tativnem delu. Pri sedanji obravnavi sva se omejila na pri topografskem ogledu oktobra 1973.7 Tedanji la- obdelane lidarske podatke brez dodatnih podrobnej- stnik zemljišča je povedal, da naj bi na tem mestu ših snemanj, kar omogoča zadovoljivo zaznavo večjih Turki zakopali »zlato tele«. kompleksov in grobih obrisov v reliefu terena vidnih Kopa na vrhu 418,3 m visokega hriba ima premer struktur.6 Ta metoda je delno uporabna tudi pri kom- približno 30 m. Z vseh strani je odlično zavarovana pleksnejših strukturah, kot so gradovi, čeprav zaradi s strminami, le na severni strani jo obdaja okoli 2 m večje gmote ruševin, ki prekrivajo tlorisno zasnovo, široka terasa, ki je branila dostop na najlažje pristo- niso tako izpovedni. V tem pregledu sva zato med pni strani z 20 m nižjega sedla. Lastnik je omenjal njimi izpostavila le gradova Dor in Stari Štatenberg, še eno teraso nekoliko nižje na zahodni strani, ki pa za katera niso bili izdelani tlorisi ruševin, da bi tako danes ni več vidna. Utrdba stoji nedaleč od ceste, ki spoznali vsaj njihove osnovne značilnosti. jo domačini imenujejo »rimska« in vodi iz Stojne- ga sela mimo Kostrivnice v Gabrnik, kjer se združi Opisi najdišč (razvrščeni glede na geografsko lego s staro cesto Podplat–Poljčane. Prav tako poteka v od vzhoda proti zahodu) bližini cesta iz Rogatca proti Ptuju. Drobne najdbe, ki bi pojasnile datacijo utrdbe, niso znane. Glede na Turnše, Strmec pri Rogatcu podobnost z drugimi obravnavanimi ter z viri in ar- heološkimi najdbami izpričanimi utrdbami pa se na- Vzhodno od romarske cerkve Marija Ložno in kazuje objekt iz srednjeveškega obdobja, ki je imel severno nad zaselkom Gradišče iz pobočja izstopa vlogo nadzora križišča ceste med Rogatcem in Ptu- jem ter odcepa proti zahodu (Kostrivnici). 6 Za pomoč se zahvaljujeva Benjaminu Štularju in Mateji Belak, ki sta ob uporabi programa, ki ga je razvil Inštitut za prostorske študije ZRC SAZU, omogočila bolje razvidne in delno obdelane lidarske podatke. Načrt najdišča Zbelovska gora je bil narejen s podrobnejšo obdelavo točk, ki omogoča boljšo razvidnost vseh relevantnih delov utrdbe (prvotno ob- javljen v Ciglenečki, Ljubična, sl. 6). 7 Orožen, Das Bisthum, str. 314; Ciglenečki, Strmec, str. 243. 187 SLAVKO CIGLENEČKI, JAN CIGLENEČKI: NOVEJŠI IZSLEDKI O UTRDBAH V OKOLICI BOČA OD PRAZGODOVINE DO NOVEGA VEKA, 185–202 2019 poznani grad na obravnavanem območju.8 Njegova upodobitev je ohranjena pri Vischerju, iz virov pa vemo celo za inventar grajske opreme v letu 1573, ko so uporni kmetje zavzeli grad. V resnici pa sta njegov obseg in struktura slabo poznana.9 Tako Ivan Sto- par podaja njegov videz po Vischerjevi upodobitvi iz leta 1681, pri čemer poudarja dvo- ali trinadstropno stavbo, katere štirje trakti naj bi obdajali notranje dvorišče, okrepljen pa naj bi bil z okroglim stolpom. Celotno zasnovo obdaja obzidje, ki je na vogalih utr- jeno s stolpi. Kot je pri opisu gradu ugotavljal že Stopar, je danes na terenu iz močno razrušenih in izropanih ruševin težko razbrati njegovo nekdanjo podobo. Štatenberg, rezultati lidarskih podatkov ruševin. Tudi rezultati zračnih laserskih skeniranj prispevajo le podatke o obsegu ruševin (osrednja ruševina 30 x 17 m), težko pa je v njih razbrati podobo, kakršno Štatenberg. Pogled na grajski plato z ruševinami s severne strani (foto: Slavko Ciglenečki). Štatenberg. Pogled na ostanke okroglega stolpa s severne strani (foto: Slavko Ciglenečki). Štatenberg (Stattenberg), Stari grad pri Makolah 8 Stopar, Razvoj, str. 104–105; Stopar, Grajske stavbe, 2, str. 134–136. Gre za v pisnih virih večkrat omenjen grad in nje- 9 Vischer, Topografija vojvodine Štajerske; Stopar,Grajske gove lastnike. To je največji in zgodovinsko