UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

MARIBOR, 2010 JANJA ŽERAK

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

Diplomsko delo

VPLIV TURIZMA NA RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE V ZADNJEM DESETLETJU

Mentor: Doc. dr. Uroš Horvat Avtorica: Janja Žerak

Maribor, 2010

ZAHVALA:

Iskreno zahvalo izrekam doc. dr. Urošu Horvatu, ki je s strokovno pomo čjo, nasveti in veliko mero razumevanja pomagal pri oblikovanju diplomskega dela.

Posebno zahvalo pa izrekam tudi družini in prijateljem, ki so verjeli vame in me spodbujali.

IZJAVA

Podpisana Janja Žerak, rojena 14. 7 1985, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom VPLIV TURIZMA NA RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE V ZADNJEM DESETLETJU pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu, avtorsko delo.

V d iplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

______

Maribor, december 2010

VPLIV TURIZMA NA RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE V ZADNJEM DESETLETJU

POVZETEK

Rogaška Slatina je zdraviliš če z ve čstoletno tradicijo in eden pomembnejših turisti čnih krajev v Sloveniji. Diplomsko delo obravnava analizo vpliva turizma na razvoj ob čine Rogaška Slatina, v zadnjem desetletju. V prvih poglavjih so prikazane naravnogeografske in družbeno geografske zna čilnosti obravnavanega obmo čja ter opisana obdobja zgodovinskega razvoja zdraviliš ča. Predstavljen je obseg turisti čnega prometa v Rogaški Slatini s poudarkom na zadnjem desetletju ter opisana turisti čna ponudba zdraviliš ča. Predstavljena je tudi primerjava z nekaterimi drugimi zdraviliškimi kraji. V drugem delu so prikazani geografski u činki turisti čnega razvoja in vpliv turizma na prostorski razvoj.

Klju čne besede: turizem, turisti čni razvoj, turisti čni kraj, zdraviliš če, Rogaška Slatina, Slovenija

THE IMPACT OF TOURISM ON THE DEVELOPMENT OF ROGAŠKA SLATINA IN THE LAST DECADE

ABSTRACT

Rogaška Slatina is one of the most important health resorts in Slovenia with a long-standing tradition. The thesis is analysing the impact of tourism on the development of Rogaška Slatina in the last decade.

The first chapters provide geographical description of examined area and historical eras of health resort’s development. It portrays the extent of tourist turnover with the emphasis on its characteristics in the last decade and describes tourist supplies offered in the health resort. It also presents some attributes of Rogaška Slatina compared to other health resorts in Slovenia.

The second part of the thesis presents demographic, economic and spatial effects of tourism on the region.

Key words: tourism, tourist development, tourist site, health resort, Rogaška Slatina, Slovenija

VSEBINA

1 UVOD ...... 9

1.1 NAMEN NALOGE ...... 10

1.2 METODOLOGIJA ...... 11

2 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ...... 12

2.1 OPREDELITEV REGIJE ...... 12

2.2 RELIEF ...... 13

2.3 GEOMORFOLOŠKA ZGRADBA ...... 13 2.3.1 Geološka sestava ...... 13 2.3.2 Tektonska zgradba ...... 14 2.3.3 Mineralni vrelci ...... 14

2.4 KLIMATSKE ZNA ČILNOSTI ...... 15

2.5 HIDROGRAFIJA ...... 17

3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNA ČILNOSTI ...... 18

3.1 POSELITEV IN RAZVOJ PREBIVALSTVA ...... 18

3.2 PROMETNI POLOŽAJ ...... 20 3.2.1 Cestni promet ...... 20 3.2.2 Železniški promet ...... 21

3.3 GOSPODARSTVO ...... 21 3.3.1 Kmetijstvo ...... 23 3.3.2 Neagrarne dejavnosti ...... 26

4 RAZVOJ TURIZMA V ROGAŠKI SLATINI ...... 29

4.1 ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE ...... 29

4.2 POVZETEK ZGODOVINSKEGA RAZVOJA ZDRAVILIŠ ČA ROGAŠKE SLATINE …………………………………………………………………………32

4.3 PREGLED OBSEGA IN ZNA ČILNOSTI TURISTI ČNEGA PROMETA V ROGAŠKI

SLATINI PRED LETOM 1999 ...... 37

4.4 OBSEG IN ZNA ČILNOSTI TURISTI ČNEGA PROMETA V ROGAŠKI SLATINI

MED LETOMA 1999 IN 2009 ...... 39 4.4.1 Število gostov in no čitev med letoma 1999 in 2009 ...... 39 4.4.2 Povpre čna doba bivanja gostov med letoma 2000 in 2009 ...... 41 4.4.3 Gosti po državni pripadnosti med letoma 2000 in 2009 ...... 43 4.4.4 Sezonska razporeditev no čitev med letoma 2000 in 2009 ...... 51 4.4.5 Razporeditev gostov po vrstah nastanitvenih zmogljivosti ...... 54

5 TURISTI ČNA PONUDBA ...... 62

5.1 SEKUNDARNA TURISTI ČNA PONUDBA ...... 62 5.1.1 Splošni infrastrukturni objekti ...... 63

5.2 TURISTI ČNI INFRASTRUKTURNI OBJEKTI , NAPRAVE , PROIZVODI IN

STORITVE ...... 64

5.3 TURISTI ČNA PONUDBA ZDRAVILIŠ ČA ...... 64 5.3.1 Podro čja turisti čne ponudbe ...... 65 5.3.2 Dodatna ponudba Zdraviliš ča Rogaška Slatina ...... 68 5.3.3 Zanimivosti v okolici ...... 71

6 GEOGRAFSKI U ČINKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA ...... 73

6.1 VPLIV TURIZMA NA RAZVOJ PREBIVALSTVA MED LETOMA 1900 IN 2008 73 6.1.1 Gibanje števila prebivalcev v ob čini Rogaška Slatina ...... 76 6.1.2 Starostna sestava prebivalstva v Rogaški Slatini ...... 77 6.1.3 Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina 84 6.1.4 Izobraževanje ...... 85 6.1.5 Prebivalstvo nad 15 let po šolski izobrazbi...... 87

6.2 VPLIV TURIZMA NA ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA ...... 89 6.2.1 Zaposlitvena struktura prebivalstva ...... 89

6.2.2 Število delovnih mest v hotelskih družbah ...... 94

7 VPLIV TURIZMA NA PROSTORSKI RAZVOJ ...... 97

7.1 PROSTORSKI RAZVOJ IN MORFOLOŠKE ENOTE ...... 99 7.1.1 Obnova zdraviliškega parka ...... 99 7.1.2 Prostorski razvoj ...... 100 7.1.3 Tloris ...... 102

7.2 VPLIV TURIZMA NA FUNKCIJE V NASELJU ...... 105

7.3 VPLIV TURIZMA NA RABO TAL , NAMEMBNOST STAVB ...... 110

7.4 TURIZEM IN VARSTVO OKOLJA ...... 111 7.4.1 Turisti čni obisk in njegove obremenitve ...... 111 7.4.2 Kazalci pritiskov turisti čne infrastrukture ...... 113

8 ZAKLJU ČEK ...... 114

9 LITERATURA IN VIRI ...... 118

10 KAZALO SLIK, PREGLEDNIC, GRAFOV IN KART ...... 121

11 PRILOGE ...... 127

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 9

1 UVOD

Slovenska naravna zdraviliš ča temeljijo na poudarjanju zdravega na čina življenja, ki je osnovano na ve čstoletni tradiciji in izkušnjah. Prvi programi zdraviliš č so vsebovali klasi čne rehabilitacijske metode, namenjene potrošnikom v razli čnih bolezenskih indikacijah. Predvsem po drugi svetovni vojni so slovenska zdraviliš ča pri čeli obiskovati bolniki, ki so jim zdravljenje pla čevali razni skladi, to so bili t.i. socialni gosti. Danes je teh oblik obiska vse manj. Zdraviliš ča danes ponujajo komercialne in tržno zanimive programe dobrega po čutja, t.i. wellness programe, ki so namenjeni preventivi in promociji zdravega na čina življenja.

Najvišji delež no čitev imajo v Sloveniji ravno zdraviliški kraji. 25 % tujih turistov prihaja v Slovenijo zaradi naravnih lepot, 20 % pa zaradi miru in po čitka. Turizem je v svetovnem merilu zelo hitro rasto ča gospodarska dejavnost. Lastnosti turisti čnega obiska pa se spreminjajo, saj turisti postajajo vse zahtevnejši pri izbiri krajev, prav tako postaja ponudba turisti čnih krajev vedno pestrejša. (SURS, 2001).

V zadnjih letih nastopa pod skupno blagovno znamko »Slovenska zdraviliš ča« petnajst slovenskih naravnih zdraviliš č, med katerimi je tudi Zdraviliš če Rogaška. V diplomski nalogi predstavljam zgodovino in razvoj turizma v ob čini Rogaška Slatina. Zdraviliški turizem je osnovna dejavnost iz katere ob čina izhaja.

Diplomska naloga podrobneje prikazuje obdobje po letu 2000, saj je bil predhoden razvoj dobro prikazan v knjigi Razvoj in u činki turizma v Rogaški Slatini, avtorja dr. Uroša Horvata.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 10

1.1 Namen naloge

Namen diplomske naloge je prikazati razvoj enega najstarejših slovenskih zdraviliš č, Rogaške Slatine, in njegov vpliv na družbeno geografsko podobo naselja v obdobju zadnjih 10 let.

Zdraviliš če ima ve čstoletno tradicijo in mnogi ga uvrš čajo med najpomembnejša zdraviliš ča, tako v Sloveniji kot v Evropi. Obmo čje ob čine dolo čajo naravno-geografski dejavniki (tektonika, podnebje, rastje,...) in intenziven razvoj turisti čne dejavnosti, ki povzro ča številne pokrajinsko relevantne u činke, ki vplivajo tako na izgled pokrajine kot strukturo in funkcijo turisti čnega obmo čja.

Cilji naloge so:

• predstaviti naravno geografske zna čilnosti ob čine Rogaška Slatina kot dejavnik razvoja turizma, • predstaviti družbeno geografske razmere ob čine Rogaška Slatina in njihov vpliv na razvoj turizma, • predstaviti gospodarske razmere ob čine Rogaška Slatina s poudarkom na zadnjem desetletju, • predstaviti vpliv turizma na zaposlenost prebivalstva ob čine Rogaška Slatina, • predstaviti in ovrednotiti turisti čno ponudbo ob čine Rogaška Slatina, • prikazati osnovne zna čilnosti turisti čnega prometa ob čine Rogaška Slatina in ga primerjati s podobnimi kraji v Sloveniji, • prikazati vpliv turizma na prostorski razvoj naselja in rabo tal.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 11

1.2 Metodologija

Z mentorjem sva dolo čila okvirno vsebino, ki naj bi jo obsegala naloga. Sledil je pregled obstoje če literature o Rogaški Slatini in njenem zdraviliš ču. Nato sem zbrala statisti čno gradivo, ki mi je bilo na voljo v obstoje či literaturi, na spletu in v statističnih letopisih RS. Metode dela s katerimi sem si pomagala pri izdelavi diplomske naloge so razli čne: • deskriptivna raziskovalna metoda, • terensko delo, • metoda analize in sinteze.

Diplomska naloga je sestavljena iz šestih poglavij. V za četnih poglavjih sem s pomo čjo deskriptivne raziskovalne metode prikazala naravnogeografske in družbeno geografske zna čilnosti obravnavanega obmo čja. Sledil je širši opis zgodovine zdraviliš ča in zdraviliškega turizma v ob čini, kamor spada tudi prikaz obsega in zna čilnosti turisti čnega prometa, s poudarkom na zadnjem desetletju.

Osrednji del diplomskega dela je namenjen predstavitvi turisti čne ponudbe in geografskih u činkov turisti čnega razvoja v zadnjem desetletju in njegovih u činkov na kraj ter bližnje obmo čje, kar je tudi temelj diplomske naloge. Pri tem sem izhajala iz naslednjih vsebinskih sklopov: • obseg in značilnosti turisti čnega prometa, • vpliv turistične dejavnosti na prebivalstvo, • vpliv turizma na zaposlenost prebivalstva, • vpliv turizma na prostorski razvoj.

Pri predstavitvi prostorsko-funkcijskega razvoja naselja Rogaška Slatina sem s pomo čjo kartiranja na terenu pridobila podatke, ki sem jih prikazala na treh kartah. V zaklju čnem delu opisujem prihodnje na črte razvoja ob čine in podam svoja priporo čila za razvoj. Kot zadnji sledi še sklep.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 12

2 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

2.1 Opredelitev regije

Obmo čje ob čine Rogaška Slatina leži v makroregiji Panonski svet in zajema del Bo ča in Maclja na severu ter vzhodni del Voglajnskega in Zgornje-sotelskega gri čevja. Nadmorska višina Rogaške Slatine je 228 m ter leži na 46°14' 50'' severne geografske širine in 15° 35' 46'' vzhodne geografske dolžine. Širše obmo čje regije, natan čneje svet med Bo čem, Macljem, Sotlo in Rudnico, v strokovni literaturi pogosto imenujejo Zgornje Sotelsko. Pokrajino na severu, vzhodu in jugu omejuje višji, hribovit obod, medtem ko na vzhodu nima trdnih mejnikov. Ozemlje ob čine leži na prehodu iz predalpskih kotlin in predgorja v Panonsko nižino. To je svet nizkih goric in ožjih dolin, kjer se Posavsko hribovje z Rudnico, Deseni čko goro in Kuno goro, najbolj približa nadaljevanju Karavank: Bo ču, Rogaški gori in Maclju. (Sore, 1968, str. 77) Ob čina Rogaška Slatina se razprostira na 71,5 km 2 površine in zajema 41 naselij z 11.093 prebivalci (na dan 31.12.2008).

Vir: Geopedija.si (online). Interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije.

Slika 2.1: Ob čina Rogaška Slatina

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 13

2.2 Relief

Na obmo čju prevladuje pretežno gri čevnat in zelo razgiban svet. Izstopajo ča sta gozdnata pogorja Bo ča in Dona čke gore. Videz pokrajine zaznamuje mozai čnost vinorodnih gri čevij z vinskimi kletmi in razgledni vrhovi s cerkvami. Ob čina Rogaška Slatina leži v podolju, ki se proti jugu nadaljuje v Zgornjo Sotelsko dolino. Ozko ravninsko dno podolja se dvigne v gri čevja, na severu Bellevue, na SV Tav čarjev in Cvetli čni hrib in na vzhodu Janina. V zaledju ga na severnem delu omejuje Boško prigorje z Bo čem (980 m) ter njegovo nadaljevanje Rogaško prigorje z Dona čko goro (883 m). Južno od podolja leži dolina Vonarje, po kateri te če mejna reka Sotla, ki si je tesno dolino oblikovala v Rodenskem gri čevju, ki nosi ime po vasi Rodne v neposrednem jugozahodnem zaledju mesta Rogaška Slatina.

2.3 Geomorfološka zgradba

Bistvenega pomena za nastanek, tako ob čine kot mesta Rogaška Slatina, so imeli zdravilni vrelci. Ker je torej geomorfološka zgradba ozemlja pomembna za nastanek kraja, jo moram na tem mestu predstaviti.

2.3.1 Geološka sestava Na obmo čju so zastopani predvsem karbonski, permski, triadni, terciarni in kvartarni sedimenti. Apnenec in dolomit tvorita le višje vzpetine na obrobju regije, ki se kot osamelci dvigujejo nad terciarnimi goricami in vmesnimi dolinami. (Ileši č, 1984, 18)

Plasti permske starosti so na južnem in vzhodnem pobo čju Bo ča. To so predvsem apnenci, kremenovi peš čenjaki, konglomerati in glinasti skrilavci. (Ani čić, 1984, str. 47)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 14

Če torej izvzamemo Bo č, sestoji Rogaško podolje iz peš čenih laporjev in peš čenjakov srednjega in zgornjega oligocena. Prav tako je oligocenske starosti pas andezitov in andezitnih tufov pod Bo čem, ki jih pokrivajo peš čeni laporji. (Sore, 1969, str. 80) Na obrobnih obmo čjih ob čine: Ratanska vas, Cerovec in Zg. Se čovo, se nahajajo plio-pleistocenski sedimenti sestavljeni iz proda in gline. (Ani čić, 1984, str. 53)

Na Bo ču, ki geološko spada še h Karavankam, se nahajajo najstarejše paleozojske kamnine: karbonski škrilavci, peš čenjaki, konglomerati in temno sivi apnenci.

2.3.2 Tektonska zgradba Obmo čje ob čine se razteza med obronki podaljška Karavank in Posavskim hribovjem kot nadaljevanje Savinjskega predela. Osnovna zna čilnost površja so razlike med nižjim gri čevnatim delom v osredju pokrajine in severnim hribovitim obmo čjem ter podoljem v južnem in vzhodnem delu. Ve čji del površja je iz nagubanih terciarnih skladov. V smeri Dona čka gora - Bo č poteka dona čka prelomnica, ob Sotli in pod Rodensko planoto sotelska prelomnica, pre čno na njiju pa ob Irskem in Ratanskem potoku rogaški prelom. (Sore, 1968, str. 79)

2.3.3 Mineralni vrelci Pojavi mineralnih vod so vezani na zgoraj omenjene prelomnice, zlasti na dona čko. Juvenilni plin CO 2 je eden od glavnih vzrokov za nastanek mineralnih vod, saj jim je primešan v presežku. Leta 1907/08 so se opravljala obsežna zajetja vod, v bližini današnje pivnice. Opravili so zajetja treh razli čnih vod: Tempel, Styria ter Donat. ( Čujež, 1982, str.5)

Za mineralno vodo tukajšnjih vrelcev so se v zgodovini zelo zanimali alkimisti in zdravilci. Prvo analizo rogaške mineralne vode je objavil alkimist Leonhardt Thurneysser v svojem delu »Pison«. Sledil je Tabernaemontanus leta 1584 v knjigi z naslovom »Neuw Wassershatz«. Za odkrivalca vrelcev pa velja hrvaški ban grof Peter Zrinjski, ki je po pitju mineralne vode v Rogaški Slatini leta 1665

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 15

čudežno ozdravel. Rogaška mineralna voda pa je kmalu za tem postala tržno blago. (Tkavc, 1983, str. 22)

Vodi, s katerima je Rogaška pri čela tržno proizvodnjo, sta Donat in Tempel. DONAT je edinstvena mineralna voda. Zaradi svoje sestave spada v redko skupino vod, ki jih ozna čujemo kot magnezijeve-natrijeve-hidrogenkarbonatne- sulfatne kislice. Ima izredno visoko mineralizacijo, saj vsebuje 14 g/l raztopljenih snovi. Je zdravilna voda, ki se uporablja preventivno in kurativno za zdravstveno počutje.

TEMPEL je namizna mineralna voda s primernimi koli činami CO2 in je fiziološko optimalno mineralizirana (7g/l vseh raztopljenih snovi). Prav tako vsebuje kalcijeve in magnezijeve soli, ob tem pa še nekatere balneokemijsko pomembne oligoelemente, kar jo bistveno razlikuje od drugih mineralnih vod. (Čujež, 1982, str.6)

2.4 Klimatske zna čilnosti

Na klimatske zna čilnosti regije ima velik vpliv njena lega, saj je nekakšno prehodno obmo čje med alpskimi in panonskimi pokrajinami. Proti vzhodu je odprta v Celjsko kotlino, zato subpanonske zna čilnosti podnebja niso tako izrazite kot v SV Sloveniji. (Sore, 1968, str. 87) Povpre čna letna temperatura zraka: 1981-1990 9,3 °C 2008 10,8 °C

Vplivi subpanonskega podnebja se kažejo tudi v padavinskih zna čilnostih obmo čja. Proti vzhodu se letna koli čina padavin zmanjšuje. Letna koli čina padavin je med 1000 in 1100 mm, najbolj namo čeni pa so poletni meseci. K relativno toplemu in vlažnemu ozra čju prispevajo tudi sorazmerno velike gozdne površine v okolici. Vinska trta uspeva do višine 500 m, kar le potrjuje panonske

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 16

poteze podnebja. Klimogram Rogaške Slatine (Slika 2.2.) kaže, da najve č padavin pade poleti in najmanj pozimi, s povpre čno letno količino padavin 1060 mm. Povpre čna letna temperatura je 9°C. Vpliv kotlinske lege kraja se kaže v nižjih povpre čnih mese čnih temperaturah v primerjavi z bližnjimi kraji.

Vir: Klimatografija Slovenije, 2000 Slika 2.2: Klimogram Rogaške Slatine

Orografske ovire so vzrok za pogostejše padavine. Na obravnavanem obmo čju so pogost pojav tudi neurja in nevihte. V desetletju 1991-2000 je bilo v Celju 51 dni z nevihto in to čo, v Rogaški Slatini pa desetletje prej 29 dni z nevihto in 1 dan s to čo. (Statisti čni letopis RS 2002, str. 57)

Po slemenih Bo ča, Dona čke gore in Maclja dežuje pogosteje in izdatneje kot v sosednjem gri čevju. Razlika v koli čini padavin med vznožjem in vrhom Bo ča je tudi ve č kot 100 mm, letna koli čina padavin pa je okrog 1200 mm. Prav tako so na vrhu Bo ča temperature v vegetacijski dobi skoraj polovico nižje kot v gri čevnatem svetu. (Klimografija Slovenije, 2000)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 17

2.5 Hidrografija

Hidrografske razmere sem povzela po Soretu, Geografiji nekaterih delov Celjske makroregije.

Najve čja reka obravnavanega obmo čja je reka Sotla, ki tvori s svojim nesimetri čnim re čjem izrazito hidrografsko enoto. Sotla ima v zgornjem delu med Rudnico in Špi čakom široko razvejano omrežje. Enako razvejano omrežje ima Mestinja. Posebnosti zgornjega toka Sotle so: smer Sotle od Trli čna do Rjavice in povirnih pritokov Mestinjš čice, zna čilna soto čja pri Sv. Križu pri Pristavi in Sodni vasi ter pomanjkanje pritokov z leve strani Sotle. Današnjo hidrografsko mrežo sta oblikovala tektonika in petrografska sestava tal, ki dolo ča lastnosti selektivne erozije voda. Pomembna je sotelska prelomnica, ob kateri so si izdelale svoje struge Sotla do Rjavice, Teka čev potok in povirje Mestinjš čice. K njej so težili tudi vsi njihovi pritoki. Irski potok, Ratanski potok in Sotla južno od Sv. Križa, so se usmerili na rogaški prelom, medtem ko se Tinski potok drži prelomnice ob Rudnici.

Usmerjenost Sotlinih pritokov lahko razlagamo z ve čjimi neenakomernimi dviganji na obeh straneh Sotle v času, ko je sosednje nizko Zagorje mirovalo oziroma zaostajalo. Zato potekajo na splošno malo prostorne in kratke doline Sotlinih pritokov v Slatinskem podolju in pod Rodnami, v smeri sever – jug. Re čni režim Sotle ima najvišje vodno stanje marca, nato se enakomerno znižuje do septembra, ko je vode kar tretjino manj kot marca. V oktobru voda naraste približno na julijsko raven in se dviga do decembra. Januarska voda je malo višja od aprilske. Nadpovpre čno vodno stanje traja od novembra do aprila.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 18

3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNA ČILNOSTI

Ob čina Rogaška Slatina je nastala iz treh krajevnih skupnosti: KS Rogaška Slatina, Kostrivnica in Sv. Florijan. Družbeno-geografske zna čilnosti ob čine, predstavljene v tem poglavju, sem povzela iz Integralnega razvojnega programa ob čine 2003-2006.

3.1 Poselitev in razvoj prebivalstva

Prevladujo č tip poselitve v ve čini naselij ob čine Rogaška Slatina je razpršena gradnja. To pa ne velja za centralni kraj ob čine, ki je hkrati sedež ob čine. Naselje Rogaška Slatina je najve čje urbano naselje v ob čini z razvitimi centralnimi dejavnostmi.

Na južnih pobo čjih Bo ča, v severnem predelu ob čine, se je v preteklosti pojavljala predvsem razpršena gradnja zidanic, saj gre za gri čevnata pobo čja z vinogradništvom. Danes tega ne moremo ve č trditi, saj že prevladuje enodružinska gradnja, ki se je oblikovala vzdolž prometnic in konturno s pobo čjem. Le redko se pojavljajo strnjena naselja kot je Kostrivnica, ki pa je staro strnjeno naselje obcestnega tipa. Nad 550 m n.v. se poselitev bistveno zmanjša in kot prevladujo ča oblika poselitve za čnejo prevladovati samotne kmetije ali pa nove po čitniške hiše.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 19

Vir: www.marcelpernat.si Slika 3.1: Kostrivnica, primer strnjenega naselja

V osrednjem delu ob čine je mesto Rogaška Slatina z urbano poselitvijo. Poselitev južnega dela ob čine je druga čna. Ker gre za zelo razgiban svet na približno 300 m n.v., se je v tem delu razvil tip slemenske poselitve. Prostor, kjer so neko č prevladovale samotne kmetije in zidanice, danes poseljujejo enodružinski domovi in po čitniške hiše. Zaradi razgibanosti relief, s panoramskim razgledom nad nižjim okoliškim svetom, je to obmo čje izredno privla čno za poselitev.

Vir: www.rogaska-slatina.si

Slika 3.2: Poselitev južnega dela ob čine

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 20

Glede na stopnjo urbanizacije lahko obmo čje ob čine razdelimo na 3 dele. Najvišjo stopnjo urbanizacije ima središ če, ki se je razvilo ob glavni prometnici. Še vedno zelo visoko stopnjo urbanizacije zajemajo obmo čja na južnem pobo čju Bo ča do višine 550 m n.v., ki so se razvila predvsem po izgradnji mestne obvoznice in slemenska poselitev v južnem delu ob čine. Preostali del ob čine predstavlja podeželje, kjer še vedno prevladuje kmetijska raba površin z redkimi samostojnimi kmetijami.

Razvoj prebivalstva na obravnavanem obmo čju je podrobneje opisan v prvem poglavju.

3.2 Prometni položaj

3.2.1 Cestni promet Ob čina je nekoliko oddaljena od najpomembnejših prometnih povezav v Sloveniji in najbolje prometno dostopna po regionalni cesti iz smeri Celja, z regionalnimi in drugimi cestami pa je povezana z ostalimi mesti. Od najbližjega avtocestnega priklju čka je oddaljena približno 20 km. Proti severu je preko Polj čan povezana s Slovensko Bistrico, na jugu preko Pod četrtka in Bizeljskega do Krškega in Brežic in na vzhodu prek meje z Republiko Hrvaško.

Pri na črtih izgradnje tretje razvojne osi se ob čina nadeja posodobitve glavne tranzitne ceste na relaciji Šentjur-Šmarje-Rogaška-Dobovec, ki je za obmo čje izrednega pomena, saj ga povezuje z glavnim mestom sosednje Hrvaške, mestom Zagrebom ter dalje z Balkanom in je v sedanjem stanju neustrezna.

Najve č sredstev ob činskega prora čuna je namenjenih prometu, njihov delež je z 10,5 % v letu 2002 narasel na 14,4 % v letu 2006, obseg sredstev namenjenih za promet, pa je rastel s povpre čno letno stopnjo rasti 14,5 %. (Juri č, 2007, str. 32) V juliju 2010 je Rogaška Slatina zgradila novo mestno vpadnico, ki je bila njena

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 21

najdražja investicija od svojega obstoja. Mestna vpadnica povezuje severni del naselja Rogaška Slatina z mestno obvoznico in razbremenjuje ozko lokalno cesto, ki ju je povezovala doslej.

Vir: http://www.kozjansko.info Slika 3.3: Nova mestna vpadnica na Stritarjevi ulici

3.2.2 Železniški promet Ob čina ima tudi železniško povezavo Celje – Šentjur – Rogaška Slatina. Železniška proga se tu razcepi na dva kraka. Eden jo preko državne meje v Rogatcu povezuje preko Krapine z Zagrebom, drugi krak pa pelje preko Bizeljskega do Dobove in se tam priklju či na železniško progo Ljubljana-Zagreb.

3.3 Gospodarstvo

Turizem je bila tista osnovna dejavnost prebivalcev, ki je v kraj pritegnila ostale gospodarske panoge. V Rogaški Slatini se je zdraviliška dejavnost pri čela razvijati v za četku 19. stoletja. Sledil je razvoj dejavnosti, ki so bile bolj ali manj povezane s turizmom oz. oskrbo turistov. Omenjene dejavnosti so bile odlo čilen dejavnik razvoja naselja. (Horvat, 2000, str. 126)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 22

V letu 1991 je prišlo do reorganizacije, do tedaj enovitega podjetja Zdraviliš ča Rogaška Slatina. Ustanovljeno je bilo podjetje oz. holding Zdraviliš če Rogaška d.o.o., ki je združeval podjetja: Rogaška Zdravstvo, Hoteli Turizem d.d. (ZHT) in Rogaški vrelci d.o.o. Rogaški vrelci so upravljali s polnilnico mineralne vode, medtem ko je imel ZHT v lasti vse hotele, zdravstveno terapevtski objekt in ostalo infrastrukturo. Takšna organizacija je obstajala do leta 1995, ko je Holding razpadel in je prišlo do prodaje osnovnih sredstev, ki so bila v lasti zdraviliš ča. Hoteli so se prodali in nekateri lastniki so z njimi uspešno poslovali, medtem ko so druge zaprli. Danes ni skupne organizacije, ki bi upravljala s hoteli, temve č so tu samostojni lastniki objektov, ki so neko č pripadala zdraviliš ču. Naziv Zdraviliš če Rogaška se danes pojavlja le kot blagovna znamka, ki predstavlja skupno ponudbo nekdaj enotnega zdraviliš ča. (Ratej, 2000, str. 62) Nekdaj enovito podjetje Zdraviliš če Rogaška Slatina je sedaj razdeljeno na 4 podjetja (poslovni imenik - www.bizi.si):

• Terme Sprostitveni Program Aktivnosti (SPA) Rogaška d.d., katerega lastnik je Jože Pipenbaher in ima v upravljanju 5 hotelov: Grand Hotel, Hotel Strossmayer, Hotel Styria, Hotel Slovenija in Grand Slam hotel. • Hotel Aleksander se nahaja v obnovljenem objektu bivšega hotela So ča, ki je novoustanovljena družba, poslovno povezana s podjetjem Terme SPA Rogaška d.d. • Hoteli in turizem Rogaška d.o.o., od leta 2005 posluje s Hotelom Donat. Ustanovitelj podjetja je Študentski servis Maribor, z zastopnikom Ivanom Kranjcem. • Hotel Sava Rogaška d.o.o. posluje s hoteloma Sava in Zagreb. Njegov ustanovitelj in zastopnik je Stanislav Pšeni čnik.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 23

3.3.1 Kmetijstvo Za kmetije na podro čju ob čine Rogaška Slatina je zna čilna majhnost in razdrobljenost, kar je lahko velika ovira za nada ljnji razvoj kmetijstva. Povpre čna velikost kmetij v Rogaški Slatini je 4 ha, kar je nekoliko pod slovenskim povpre čjem, ki znaša 4,8 ha. ( http://www.rogaska-slatina.si ; povzeto dne 23.6.2010) Leta 2000 je bilo vseh kmetijskih površin v ob čini 3.682,9 ha, od tega so kar 69 % kmetijskih površin predstavljali travniki in pašniki. Prevlada travnikov in pašnikov na eni strani pomeni živinorejo kot glavno kmetijsko panogo, na drugi pa je to posledica neugodnih naravnih dejavnikov, ki onemogo čajo intenzivno rabo tal na teh obmo čjih.

Poljedelstvo Trajni Vrtnarstvo Mešana 1% nasadi 1% rastlinska 8% pridelava in živinoreja 14% Pašna živina 25% Mešana Mešana živinoreja rastlinska 36% pridelava 14% Praši či in perutnina 1%

Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000

Graf 3.1: Družinske kmetije po tipu kmetovanja v ob čini Rogaška Slatina leta 2000

Na obmo čju ob čine je razširjena mešana živinoreja, ki mo čno prevladuje nad poljedelstvom, saj kar 36 % kmetij redi razli čne vrste živine. Med živinorejo je prevladujo ča govedoreja, zlasti pridelava in prodaja mleka in mesa. S pašno živino se ukvarja 25 % družinskih kmetij. Mešana rastlinska pridelava je prisotna

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 24

na 14 % kmetij. Z vinogradništvom se je v letu 2000 ukvarjalo 385 kmetij, od 605 kmetij v ob čini. Obdelanih je bilo 91,83 ha vinogradov. V sodobnem času se vedno ve čji pomen pripisuje t.i. alternativnim dejavnostim v kmetijstvu, kot je razvoj raznih oblik turisti čne dejavnosti na kmetiji, ki ima pomembno mesto v tem prostoru. V okolici zdraviliških centrov delujejo turisti čne in izletniške kmetije, ki smiselno dopolnjujejo turisti čno ponudbo teh obmo čij.Kme čko prebivalstvo predstavlja 10 odstotkov prebivalstva ob čine. Ve čjih kmetij ni, prevladujejo male kmetije med 2 in 5 ha (43 %). Podobno kot v celotni Upravni enoti Šmarje pri Jelšah, tudi v Rogaški Slatini prevladujejo kmetije velikosti do 5 ha. Takih je bilo v ob čini Rogaška Slatina leta 2000 kar 73,7 %.

Preglednica 3.1: Družinske kmetije glede na velikost po ob činah upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000

Ob čine Število vseh kmetij 0-2 ha nad 2-5 ha nad 5-10ha nad 10 ha

Bistrica ob Sotli 252 59 87 72 34

Kozje 540 99 183 181 77

Pod četrtek 441 90 187 123 41

Rogaška Slatina 605 186 260 122 37

Rogatec 246 79 116 43 8

Šmarje pri Jelšah 1060 244 448 275 93

Slovenija 86320 22997 30380 22053 10890

Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000

Po podatkih iz Popisa kmetijstva iz leta 2000, je delež nosilcev družinskih kmetij, ki presega starost 64 let, kar 28,8 %. Delež gospodarjev nad 55 let pa znaša kar 53 %. Tako ob neugodnih naravnih razmerah in majhnosti kmetij predstavlja problem tudi starost kme čke delovne sile.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 25

Preglednica 3.2: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev po ob činah Upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000

Ob čine Skupaj Pod 35 let 35 – 44 let 45 – 54 let 55-64 let

Bistrica ob Sotli 252 8 36 62 39

Kozje 540 39 76 119 132 Pod četrtek 441 32 93 99 93

Rogaška Slatina 605 35 109 140 147

Rogatec 246 13 41 49 72

Šmarje pri Jelšah 1060 72 185 250 250

Slovenija 86336 4487 13222 19979 20942

Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000 Takšno stanje predstavlja problem, saj mnoge kmetije nimajo naslednika in bodo tako v naslednjih letih propadle. Marsikatere kmetije se prodajajo in nadomeš čajo jih sekundarna bivališ ča ali t.i. po čitniške hišice.

8%

34% 25% Pod 35 let 35 – 44 let 45 – 54 let 55 -64 let

33%

Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000

Graf 3.2: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev v ob čini Rogaška Slatina v letu 2000

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 26

3.3.2 Neagrarne dejavnosti Za prevladujo či gospodarski panogi sta od nekdaj veljali turizem in steklarstvo. V zadnjih desetletjih pa na pomenu pridobivajo tudi gradbeništvo, proizvodnja kozmetike in trgovinska dejavnost. Rogaška Slatina že od za četka svojega delovanja spodbuja razvoj malega gospodarstva, ki odpira nove možnosti zaposlovanja. V letu 2008 je bilo na obmo čju ob čine Rogaška Slatina registriranih 739 podjetij, ki so zaposlovala 4225 oseb. Najve čji delež med omenjenimi podjetji zajemajo tista, katerih dejavnosti so javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, trgovina, predelovalne dejavnosti, posredovanje nepremi čnin, najem in poslovne storitve, gradbeništvo in promet, skladiš čenje in zveze.

Preglednica 3.3: Poslovni subjekti (P), družbe (D) in samostojni podjetniki- fizi čne osebe (F) po dejavnosti, 3.1.2007

Dejavnost P D F Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 12 5 7 Rudarstvo 1 0 1 Predelovalne dejavnosti 114 38 76 Oskrba z elektriko, plinom in vodo 2 2 0 Gradbeništvo 99 24 75 Trgovina, popravila motornih vozil in 143 69 73 izdelkov široke potrošnje Gostinstvo 71 26 45 Promet, skladiš čenje in zveze 97 22 75 Finan čno posredništvo 3 0 3 Poslovanje z nepremi čninami, najem in 109 43 66 poslovne storitve Javna uprava, obramba, soc. zavarovanje 10 0 0 Izobraževanje 17 3 2 Zdravstvo in socialno varstvo 19 4 4 Druge javne, skupne in osebne storitvene 153 4 34 dejavnosti SKUPAJ 850 240 461

Vir: http://www.rogaska-slatina.si/, citirano dne 15.9.2010

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 27

Preglednica 3.4: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v ob čini Rogaška Slatina leta 2002

prebivalstvo -skupaj -skupaj prebivalstvo

Delovno aktivno aktivno Delovno Kmetijske Nekmetijske Storitvene dejavnosti dejavnosti

dejavnosti Neznano

aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega preb. preb. preb. preb. preb. preb. Št. Št. Št. Št. % % % %

NASELJE 6,15 50,77 38,46 Brestovec 65 4 33 25 3 . . . Brezje pri Podplatu z 5 7 11 z . 58,21 36,57 Cerovec pod Bo čem 134 z 78 49 z 5,77 48,08 38,46 Ceste 52 3 25 20 4 10,17 40,68 49,15 Čača vas 59 6 24 29 - . . . Drevenik Z z 13 8 z . 43,75 31,25 Gabrce 16 z 7 5 z . . . Gabrovec pri Kostrivnici Z 7 9 8 z 6,72 57,14 31,93 Irje 119 8 68 38 5 14,75 32,79 45,90 Ka čji Dol 61 9 20 28 4 . . 47,50 Kamence 40 z z 19 - . 46,34 43,90 Kamna Gorca 41 z 19 18 z 6,67 42,22 44,44 Male Rodne 45 3 19 20 3 . . . Nimno Z - 14 11 z . 45,00 42,50 Plat 40 z 18 17 z . . 40,00 Podplat 50 - z 20 z . 40,63 43,75 Podturn 32 z 13 14 z . . . Pristavica Z - 15 13 z . . 57,50 Prnek 40 z z 23 z . 51,43 28,57 Rajnkovec 35 z 18 10 z . . 41,03 Ratanska vas 39 z z 16 6 6,94 54,17 34,72 Rjavica 72 5 39 25 3 0,85 39,34 55,13 Rogaška Slatina 2115 18 832 1166 99 *Z – pojav v celici je manjši od praga zaupnosti; . – podatka ni možno izra čunati Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 28

Preglednica 3.5: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v ob čini Rogaška Slatina leta 2002 (nadaljevanje)

Delovno aktivno prebivalstvo - prebivalstvo aktivno Delovno

Kmetijske Nekmetijske Storitvene dejavnosti dejavnosti dejavnosti Neznano Neznano

skupaj skupaj

aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega aktivnega preb. preb. preb. preb. preb. preb. Št. Št. Št. Št. % % % %

NASELJE . . 47,83 Spodnja Kostrivnica 46 z z 22 3 . 40,74 52,59 Spodnje Negonje 135 z 55 71 Z . 52,15 44,09 Spodnje Se čovo 186 z 97 82 z . . 46,81 Spodnji Gabrnik 47 z z 22 3 12,86 50,00 32,86 Strmec pri Sv. Florijanu 70 9 35 23 3 4,29 55,00 37,14 Sv. Florijan 140 6 77 52 5 2,91 43,69 50,49 Teka čevo 103 3 45 52 3 3,61 40,96 51,81 Topole 83 3 34 43 3 . 50,79 . Tržiš če 63 z 32 z z . 66,10 33,90 Tuncovec 59 - 39 20 - 4,17 45,83 44,44 Velike Rodne 72 3 33 32 4 6,15 53,85 40,00 Zagaj pod Bo čem 65 4 35 26 - . 39,22 52,94 Zgornja Kostrivnica 51 z 20 27 z . . 44,44 Zgornje Negonje 54 - z 24 z . . 28,21 Zgornje Se čovo 39 z z 11 - . . 38,78 Zgornji Gabrnik 49 z z 19 6 3,25 44,27 48,23 Ob čina 4466 145 1977 2154 190 Z – pojav v celici je manjši od praga zaupnosti; . – podatka ni možno izra čunati

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 29

4 RAZVOJ TURIZMA V ROGAŠKI SLATINI

V tem poglavju bom najprej predstavila zgodovinski razvoj Rogaške Slatine in povzetke klju čnih obdobij v zgodovini nastajanja zdraviliš ča. Nato bom analizirala zna čilnosti turisti čnega prometa s posebnim poudarkom na zadnjem desetletju na osnovi naslednjih kazalcev:

• Število gostov in no čitev • Doma či in tuji gostje • Struktura ležiš č in no čitev po objektih • Povpre čna doba bivanja gostov • Število no čitev po mesecih in delež no čitev po sezonah

4.1 Zgodovina Rogaške Slatine

Zgodovino nastanka kraja in zdraviliš ča sem povzela po knjigi Rogaška Slatina, sprehod skozi čas, avtorja Franca Vardjana.

Ime je Rogaška Slatina dobila po bližnjem, starejšem kraju Rogatec. V času Celjskih grofov v 15. stoletju, naj bi se kraj imenoval Sawer Brun, torej Slatina, kasneje pa »Slatina pri Rogatcu« oz. Rogaška Slatina (Rohitsch Sauerbrunn). Tako jo je na bakrorezu iz leta 1681 poimenoval Georg Matthäus Vischer in velja za doslej najstarejšo ugotovljeno upodobitev kraja.

Voda iz vrelcev v Rogaški Slatini je leta 1665 čudežno ozdravila hrvaškega bana grofa Petra Zrinskega, ki še danes velja za enega od odkriteljev zdravilne mo či vode. Novica o čudežni vodi se je hitro razširila med najvišjimi sloji in mineralna

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 30

slatina iz Rogaške je tako postala tržno blago. Vodo so pri čeli prodajati in nastali so pogoji za gradnjo prve »gostilne«. Prva, ki sta vodo pri čela prodajati lekarnam, sta bila svetokriški župnik in Peter Hammer. Kasneje si je uporabo vrelcev prisvojil Peter pl. Courty, graš čak iz grada Strmol v Rogatcu. Izgradil je gostiš če za bolnike in odslej je bilo potrebno vsako nabavo slatine pla čevati.

V 18. stoletju so rogaški vrelci prešli v državno last. Društvo dunajskih farmacevtov je upravljalo z vrelci, jih obnovilo in obzidalo ter vodo v steklenicah iz doma čih glažut prodajalo na Dunaj. Leta 1782 je cesar Jožef II. društvo razpustil in vrelci so prešli v roke treh zasebnikov, ki so se kmalu sprli in vrelce prepustili propadanju.

Na obmo čju starega vrelca so ob že zgrajenem gostiš ču obstajala še 3 posestva, ki so imela stranski ali sezonski zaslužek z oskrbo gostov in prodajo vode. Kraj naj bi imel urejen dvojni drevored in sprehajalne poti, ki so vodile do izvirov, kar velja za prvi poskus parkovne ureditve razvidne iz akvarela iz leta 1810.

Leta 1801 naj bi prenovo rogaškega vrelca in skrb za kulturno nastanitev gostov prevzela komisija deželnega zbora pod vodstvom štajerskega deželnega grofa Ferdinanda Attemsa. V tem obdobju se je oblikovala urbanisti čno zaklju čena celota zdraviliš ča podkvaste oblike z osrednjim trgom. Novogradnje so bile prostorsko bolje razporejene.

1840 so pri čeli intenzivneje graditi in širiti zdraviliš če ter oblikovati podobo zdraviliš ča in objekte, ki so se ohranili do danes.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 31

Vir: Vardjan, 2004, str.20 Slika 4.1: Zdraviliš če v Rogaški Slatini leta 1860

Legenda:

1 vrelec in paviljon Tempel 11 Styria 2 Sv. Nepomuk 12 Strossmayerjev dom 3 Attemsov spomenik 13 Tržaški dom 4 pokrito sprehajališ če 14 Hotel Pošta 5 apoteka in kapela 15 Hidroterapija 6 stara pekarna 16 Mlin in nova pekarna 7 polnilnica, uradniški dom 17 Donatski dom(poštna hiša) 8 stara direkcija 18 Gospodarska poslopja 9 glasbeni paviljon 19 kegljiš če 10 zdraviliški dom

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 32

4.2 Povzetek zgodovinskega razvoja zdraviliš ča Rogaške Slatine

Dr. Adolf Režek, najve čji poznavalec Rogaške Slatine in njen častni meš čan, je zgodovino razvoja zdraviliš ča razdelil na 5 obdobij .

• KME ČKA ROGAŠKA SLATINA Ozna čuje čas od njenega nastanka, od prvega naselja ob njenih vrelcih in nekje do leta 1660, ko je kraj obiskal grof Zrinski in je bila zgrajena prva hiša – gostilna ob vrelcu.

• FEVDALNA ali KONCESIONALNA ROGAŠKA SLATINA Obdobje je razdelil na dva dela. Prvi del obsega obdobje, ki je trajalo približno 60 let odkar je grof Zrinski v Rogaški Slatini ozdravel, pa do 1721, ko je koncesijo za izkoriš čanje vrelcev dobilo Društvo dunajskih lekarnarjev. Drugi del tega obdobja pa je čas med 1721 in 1782, ko je z vrelci gospodarilo omenjeno društvo.

• DRUGA KME ČKA ROGAŠKA SLATINA Velja za kratko obdobje od leta 1782, ko so dunajskim lekarnarjem odvzeli koncesijo in 1801, ko so ozemlje današnje Rogaške Slatine prevzeli takratni štajerski deželni stanovi. Z vrelci so upravljali trije lastniki, vendar vsak zase. Obdobje se kon ča zaradi spora in pri četka propadanja vrelcev.

• STANOVSKA ROGAŠKA SLATINA Obdobje je trajalo manj kot pol stoletja, vodila sta ga avstrijski nadvojvoda Ivan in štajerski glavar grof Attems. Nekje okrog leta 1840 so se za čele prve gradnje novega »meš čanskega« zdraviliš ča. Mnoge izmed njih so ohranjene še danes.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 33

• MEŠ ČANSKA ROGAŠKA SLATINA Kot omenjeno, se obdobje pri čne z gradnjo novih objektov. Jedro zdraviliš ča je bilo izgrajeno do leta 1865.

Tkavc tej delitvi zgodovinskega razvoja dodaja še eno obdobje in sicer SOCIALISTI ČNO ROGAŠKO SLATINO:

To obdobje zajema čas po letu 1945. Zdraviliš če so upravljali organi državne uprave in preuredili ter obnovili jedro zdraviliš ča s parkom, kasneje pa temeljito prenovili zdraviliške hotele. Obnovili so tudi vrelce ter dogradili stolpnico Terapijo in pivnico, ki stoji ob njej. (Tkavc, 1983, str. 22-23)

1972 je bila južno od železniškega kolodvora dozidana nova sodobna polnilnica, ki je omogo čala konkuren čno trženje mineralne vode. Novo obdobje v kakovostnem razvoju zdraviliš ča pa se je za čelo po letu 1974, ko je bil zgrajen hotel Donat, ki je bil takrat opremljen z najsodobnejšimi namestitvenimi zmogljivostmi in tako bistveno prispeval k pove čanju turisti čnega prometa. Prostorsko širjenje naselja je bilo najbolj intenzivno v obdobju 70. let, saj se je do takrat mesto najbolj razvijalo in spreminjalo v samem središ ču mesta, v zdraviliško – turisti čni coni, v tem obdobju pa se središ če le malo spreminja, širijo pa se novogradnje v obrobju osrednjega dela Rogaške Slatine. Nastajajo nova stanovanjska obmo čja pod Bellevuem, v Lo čendolu, Cvetli čnem hribu, v Kidri čevi ulici ter na pobo čjih zahodno od Ulice XIV.divizije. Poselitev se je zgoš čala tudi v južnih naseljih. Najbolj intenzivna je bila gradnja na obmo čju Ratanske vasi, kjer je konec 60. let nastala nova industrijska cona, ob kateri so nastajala nova obmo čja ve čstanovanjskih blokov in individualnih hiš. Najve č stanovanj je bilo zgrajenih v za četku 80. let v Ratanski vasi na obmo čju Žibernika, kjer je nastala nova soseska ve čstanovanjskih blokov. Individualna stanovanjska gradnja je bila predvsem usmerjena v dopolnitev deloma pozidanih ali pozidanih obmo čij v naselju.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 34

V 80. letih je doživel spremembo tudi zdraviliški del. 1982 je bil zgrajen zadnji hotelski objekt v zdraviliški coni, Hotel Sava. Velik pomen za turisti čni center zdraviliš ča pomeni tudi izgradnja mestne obvoznice ob železniški progi pod Tržaškim hribom, ki je konec 80. let omogo čila zaprtje Celjske ceste. Območje Celjske ceste je bilo leta 1998 spremenjeno v promenado, peš cono. Promenada in zdraviliški park se združita v ve čnamenski ploš čadi, imenovani Evropska ploš čad. Zgrajena je bila leta 2004 in je namenjena prireditvam na prostem.

Vir: www.marcepernat.si Slika 4.2: Promenada na obmo čju bivše Celjske ceste

Med ve čje posege v prostor v zadnjih dveh desetletjih sodi tudi izgradnja vadiš ča za golf za hotelom So ča (leta 1991), širitev Beauty centra med hotelom Donat in Zdraviliškim centrom (1991), izgradnja novih proizvodnih prostorov (leta 1993) in dijaškega doma pri Steklarski šoli, ureditev za promet zaprtega dela Celjske ceste v sprehajalno pot ter dodatna prestavitev mestne obvoznice tik ob železniško progo (leta 1998).

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 35

V letu 2003 so se pri čele obnove v domala vseh pomembnejših hotelih v zdraviliš ču Rogaška Slatina. Omenjenega leta so v Grand Hotelu Sava odprli Lotus Terme z bazenom in Wellness centrom ter kongresni center in pri čeli z obnovami hotelskih sob. Do leta 2010 je hotel celotno prenovljen, posodobili so recepcijo hotela ter restavracijo in vse hotelske sobe. V letu 2005 je bil v celoti prenovljen in za eno nadstropje nadgrajen Grand Hotel Donat. Dograjen je bil tudi zunanji bazen z whirlpooli. Istega leta je podjetje Terme SPA Rogaška prenovilo hotele: Hotel Slovenija, Grand Hotel Rogaška, Hotel Styria, Hotel Strossmayer in Hotel Grand Slam. V letu 2010 je bil obnovljen nekdanji hotel So ča, danes hotel najvišje kategorije: Hotel Aleksander.

Prometna infrastruktura je bila posodobljena z izgradnjo nove cestne povezave naselja Žibernik s Celjsko cesto, med železniško progo in Prvomajsko ulico (leta 2006), ureditev krožiš č na križiš ču Celjske ceste in Prvomajske ulice (leta 2004), križiš ču Celjske ceste in Kidri čeve ulice (leta 2007) ter Kidri čeve ulice in Steklarske ulice (leta 2006) in leta 2009 novo krožiš če na Prvomajski ulici. Ve čjih preureditev zdraviliškega parka v zadnjih desetletjih ni bilo. Park se obnavlja in ohranja skladno z osnovno klasicisti čno zasnovo. Vzdrževanje zdraviliškega parka je sporazumno sofinancirano s strani lastnikov hotelov in ob čino Rogaška Slatina.

V letu 2010 sta bila zaklju čena kar dva velika projekta, ki sta prav tako pomembno pripomogla k izboljšanju prometne ureditve v mestnem središ ču. V juliju je bila kon čana gradnja severne mestne vpadnice, ki je olajšala dostop do središ ča iz severnega dela obvoznice in pomembno razbremenila staro in preobremenjeno lokalno vpadnico. V septembru pa se je zaklju čila gradnja podzemne parkirne hiše Janina, ki je izdatno pripomogla k urejanju parkirne problematike v bližini hotelov.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 36

Vir: http://www.rogaska-slatina.si Slika 4.3: Podzemna garažna hiša Janina

Prva garažna hiša v Rogaški Slatini je postavljena na parkirno najbolj obremenjenem delu, na nekdanjem makadamskem parkirnem prostoru nasproti Terapije, ki jo kot zdravstveno ustanovo obiskujejo doma čini in obiskovalci od drugod. Problem pomanjkanja parkirnih prostorov pa se je pojavljal tudi pri zaposlenih v zdraviliški coni.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 37

4.3 Pregled obsega in zna čilnosti turisti čnega prometa v Rogaški Slatini pred letom 1999

• Število gostov in no čitev med letoma 1953 in 1999

Preglednica 4.1: Najbolj zna čilna leta v ob čini Rogaška Slatina glede števila gostov in no čitev med letoma 1953 in 1999

Verižni Verižni Indeks Število Indeks števila indeks Število indeks leto števila gostov gostov števila no čitev števila no čitev gostov no čitev 1954 10608 100 100 124544 100 100 1965 22079 208 208 322720 259 259 1967 21511 203 97 183603 147 57 1979 32538 307 151 352949 283 283 1982 30533 288 94 291443 234 83 1985 40906 386 134 385000 309 132 1990 44775 422 109 357240 287 93 1991 32921 310 73 226185 182 63 1999 34973 330 106 199884 160 88 Indeks 85 52 1985-1999

Vir: Horvat, 2000; str.66

Višek turisti čnega prometa v Rogaški Slatini predstavlja obdobje osemdesetih let. Leta 1985 je Rogaško Slatino obiskalo 40.906 gostov, ki so ustvarili 385.000 no čitev. Po višku turisti čnega obiska je sledilo obdobje najve čjega zmanjšanja turisti čnega obiska v devetdesetih letih. Leto 1991 velja za najve čji enoletni upad turisti čnega prometa v Rogaški Slatini, saj se je zaradi vojne v Sloveniji število gostov, v primerjavi z letom prej, zmanjšalo za 26,5 %. Konec devetdesetih, leta 1999, je število no čitev znašalo 199.884, medtem ko se je število gostov ustalilo in znašalo 34.973 gostov. (Horvat, 2000)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 38

• Zastopanost doma čih in tujih gostov med letoma 1953 in 1999

Vse do za četka devetdesetih let so gosti iz Slovenije v Rogaški Slatini predstavljali le manjši delež obiskovalcev. V za četku šestdesetih let so gosti iz Slovenije predstavljali manj kot četrtino vseh gostov v zdraviliš ču. V nasprotju pa so v drugih slovenskih zdraviliš čih gosti iz Slovenije ustvarili ve č kot polovico turisti čnega prometa. V devetdesetih letih, ko se je za čel zmanjševati turisti čni obisk gostov iz bivše republike nekdanje Jugoslavije, so le-ti v Rogaški Slatini predstavljali le še četrtino vseh gostov, čeprav so pred tem prevladovali. Leta 1990 so tuji gosti ustvarili 50 % no čitev. Leta 1991 se je zaradi vojne v Sloveniji delež tujih gostov prepolovil na 22,8 % gostov in le 27,2 % no čitev. Doma či gosti so istega leta ustvarili 45,5 % vseh no čitev, gosti iz republik nekdanje Jugoslavije pa 27,3 % no čitev. (Horvat, 2000)

Preglednica 4.2: Najbolj zna čilna leta v ob čini Rogaška Slatina glede števila gostov in no čitev med letoma 1953 in 1999

število gostov (povpre čno na leto) % gostov (povpre čno na leto)

druge druge

skupaj Slovenija republike tujina Slovenija republike tujina obdobje Jugoslavije Jugoslavije 1960-64 19217 4077 11457 3684 21,2 59,6 19,2 1965-69 21848 3148 10344 8356 14,4 47,3 38,2 1970-74 24406 5292 10325 8789 21,7 42,3 36,0 1975-79 32421 8272 14768 9381 25,5 45,6 28,9 1980-84 33598 9601 15401 8596 28,6 45,8 25,6 1985-89 40488 11114 14587 14788 27,4 36,0 36,5 1990-94 39434 18391 5514 15529 46,6 14,0 39,4 1995-99 34953 15557 2949 16447 44,5 8,4 47,1 število no čitev (povpre čno na leto) % no čitev (povpre čno na leto)

druge druge obdobje skupaj Slovenija republike tujina Slovenija republike tujina Jugoslavije Jugoslavije 1960-64 251762 54760 156236 40765 21,8 62,1 16,2 1965-69 230654 37943 103424 89284 16,5 44,8 38,7 1970-74 247795 53166 90930 103698 21,5 36,7 41,8 1975-79 323870 79936 137344 106590 24,7 42,4 32,9 1980-84 325173 91138 138610 95424 28,0 42,6 29,3 1985-89 362794 95108 126774 140911 26,2 34,9 38,8 1990-94 264734 106785 38846 119103 40,3 14,7 45,0 1995-99 217448 83847 15331 118270 38,6 7,1 54,4

Vir: Horvat, 2000; str.66

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 39

4.4 Obseg in zna čilnosti turisti čnega prometa v Rogaški Slatini med letoma 1999 in 2009

V preglednicah in grafikonih so zbrani podatki o obsegu turisti čnega prometa v Rogaški Slatini med letoma 1999 in 2009:

• število gostov in no čitev, • povpre čna doba bivanja gostov, • razmerje med doma čimi in tujimi gosti, • število no čitev po mesecih in delež no čitev po sezonah.

Dolo čeni kazalci, ki prikazujejo zna čilnosti turisti čnega prometa, so primerjani z vrednostmi skupine zdraviliških turisti čnih krajev v Sloveniji in nekaterih ve čjih zdraviliških turisti čnih krajev: Radenci, Moravske toplice, Pod četrtek in Dobrna.

4.4.1 Število gostov in no čitev med letoma 1999 in 2009 Iz podatkov o obisku in no čitvah turistov v Rogaški Slatini 1 lahko razberemo, da se je število obeh omenjenih kazalcev v zadnjem desetetju pove čalo. Zabeležena je po časna in zmerna rast med leti 1999 in 2003, nato pa hiter porast med letoma 2003 in 2007. Tako število gostov kot no čitev pa nato pada do leta 2009, a je še vedno na višji ravni kot v za četku obravnavanega obdobja.

1 Statisti čni letopis RS, 2000-2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 40

Preglednica 4.3: Število gostov in no čitev med letoma 1999 do 2009 v ob čini Rogaška Slatina

Indeks rasti št. Indeks rasti št. Št. Gostov Št. No čitev Leto gostov No čitev 1999 34973 199884 0,0 0,00 2000 36082 213940 1,03 1,07 2001 33958 209520 0,94 0,98 2002 35582 212886 1,05 1,02 2003 37877 213654 1,06 1,00 2004 48167 248275 1,27 1,16 2005 52730 255573 1,09 1,03 2006 52858 268462 1,00 1,05 2007 56988 296384 1,08 1,10 2008 50879 276397 0,89 0,93 2009 48870 264502 0,96 0,96

Vir:Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Leta 1999 je Rogaško Slatino obiskalo 34.973 gostov, ki so zabeležili 199.884 no čitev. Najvišji obisk je zabeležen leta 2007, 56.988 gostov in najmanjši leta 2001, 33.958 gostov. Število gostov v zdraviliš ču se je med letoma 1999 in 2009 pove čalo za 28 %, medtem ko je število no čitev poraslo za 24 %. Vzrok za ve čji porast števila gostov kot no čitev je, kot bo razvidno v naslednjih to čkah, v krajši dobi bivanja gostov.

Leta 1990 je bil zabeležen najve čji obisk gostov v Rogaški pred letom 1999, saj so zabeležili 44.775 gostov. Najvišji obisk po letu 1999 pa je bil v letu 2007, ko je Rogaško Slatino obiskalo kar 56.988 gostov. Najvišje število no čitev pred letom 1999 so gosti ustvarili leta 1985, ko je bilo zabeleženih 385.000 no čitev. V zadnjem desetletju pa je bilo najve č no čitev ustvarjenih leta 2007, in sicer 296.384.

Krivulji števila gostov in števila no čitev opozarjata na zelo neugodno stanje, saj sta se v letu 2007, ko sta dosegli najvišjo vrednost, obrnili navzdol. Število no čitev je najvišjo vrednost doseglo leta 2007, ko je v Rogaški preno čilo 296.384

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 41

gostov. Število no čitev se je v letu 2008 v primerjav i z letom 2007 zmanjšalo za 6,7 %, število gostov pa za 10,7 %. Zmanjšanje turist ičnega obiska lahko razložimo kot posledico negativnih vplivov globalne finan čne krize, ki se na eni strani odraža v zmanjšanju stopnje rasti skupnega števila gostov, po drugi strani pa v spremenjenih navadah turistov. Tako je v letu 2009 poro čala tudi slo venska turisti čna organizacija. ( http://www.mg.gov.si , citirano 7.12.2010)

350000

300000

250000

200000 Št. Gostov 150000 Št. Nočitev 100000

50000

0 1999 2000 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Vir : Statisti čni letopis RS, 2000 -2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.1: Število gostov in no čitev v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2009

4.4.2 Povpre čna doba bivanja gostov med letoma 2000 in 2009 Povpre čna doba bivanja gostov je kazalec, ki odraža sposobnost kraja za zadovoljevanje motivov turistov. Daljša kot je doba bivanja gostov, ve čja je naravna in kulturna primer nost oz. privla čnost kraja. (Jerši č, 1985) Konec petdesetih in na za četku šestdesetih so se v slovenskih zdraviliških krajih povpre čne dolžine bivanja gostov gibale med 11 do 12 dni, v osemdesetih med 6

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 42

do 7 dni in po letu 1993 med 5,5 do 6 dni. Zmanjšanj e je posledica administrativnih ukrepov (zdravstvenega zavarovanja). (Horvat, 2000) Leta 2008 je bila povpre čna doba bivanja v zdraviliških krajih Slovenije 4,1 dan, medtem ko so v Rogaški zabeležili 5,4 dni. Iz g rafa št. 4.2 lahko razberemo, da je povpre čna doba bivanja gostov nad povpre čjem ostalih zdraviliških krajev.

7

6

5

4 Rogaška Slatina 3 Zdraviliški turistični 2 kraji 1 0

Vir : Statisti čni letopis RS, 2000 -2009; Si-Stat Podatkovni Portal Graf 4.2: Povpre čna doba bivanja gostov v ob čini Rogaška Slatin a in skupini zdraviliških krajev med leti 1999 in 2009

Ne glede na nadpovpre čno dobo pa ob pogledu na grafikon opazimo, da se povpre čna doba bivanja gostov zmanjšuje. Leta 1999 je bila 5,7 dni za Rogaško Slatino in 5,2 za zdraviliške kraje. Daljša dolžina bivanja v zdraviliš čih je posledica obiska gostov zaradi zdravljenja, posledica česar so daljše dobe bivanja v kraju. Zdraviliška ponudba je bila prvotno namenjena rehabilitaciji, v današnjem času pa dajejo gosti vedno ve čji pomen pov ezavi med duševnim in telesnim zdravjem. Ponudba zdraviliš č se razvija v smeri razvoja terapij, ki so vzgoja in izobraževanje zdravja. Sem spadajo tudi wellness centri oz. centri zdravja in lepote. Smernice nakazujejo, da se bodo zdraviliš ča razvijala v sm eri turisti čno-rekreativnih centrov

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 43

ali pa elitna zdraviliš ča, klasi čnih zdraviliš č pa bo vedno manj. Te spremembe turisti čnih potreb vplivajo tudi na krajšanje dolžine bivanja gostov.

4.4.3 Gosti po državni pripadnosti med letoma 2000 in 2009 Rogaška Slatina že od nekdaj velja za zdraviliš če, v katerem predstavljajo gostje iz Slovenije le manjši delež obiskovalcev. Podatki med leti 1999 in 2009 1, prikazani v grafu št. 4.3, to trditev tudi potrjujejo. Zaradi vojne v Sloveniji se je turisti čen obisk gostov iz tujine, v za četku devetdesetih let, zmanjšal in leta 1993 so doma či gosti predstavljali 54,9 % vseh gostov in ustvarili 47 % vseh no čitev. Po letu 1994 pa se je delež doma čih gostov spet znižal in leta 1999 znašal 44,8 % gostov in 40,7 % vseh no čitev. (Horvat, 2000)

2009 2008 2007 2006 2005 2004 Domači gosti 2003 Tuji gosti 2002 2001 2000 1999

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009

Graf 4.3: Razmerje med številom doma čih in tujih gostov v Rogaški Slatini med letoma 1999 in 2009

Delež doma čih, to je gostov iz Slovenije, se v obdobju med leti 1999 in 2009 giblje med 30-40 %. Najve čji delež gostov iz tujine so zabeležili leta 2003, ko je Rogaško obiskalo 25.728 gostov.

1 Statisti čni letopis RS, 2000-2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 44

Preglednica 4.4: Gosti v ob čini Rogaška Slatina med letoma 2003 in 2009 po državni pripadnosti

Srbija in druge Ruska Zahodna Severna Vzhodna zunaj Slovenija Hrvaška Črna Avstrija Italija Nem čija Izrael države v federacija Evropa 1 Evropa 2 Evropa 3 Evrope 5 gora* Evropi 4 2003 12149 4004 205 4555 12301 1047 1313 394 516 63 320 487 523 2004 16802 4454 468 4833 13519 1421 1356 2940 558 97 498 565 656 2005 18486 4865 209 4846 16229 1240 1992 2538 668 97 389 490 681 2006 19067 4022 245 3295 17185 983 2444 3116 553 138 415 654 741 2007 19195 3741 475 2808 17648 1316 3336 3437 567 96 701 829 652 2008 19456 2772 456 2014 15162 971 3955 3197 777 133 770 677 539 2009 19644 2020 415 2154 13890 1154 4701 1534 762 236 1133 700 527 Delež gostov na leto

2003 32,1 10,6 0,5 12,0 32,5 2,8 3,5 1,0 1,4 0,2 0,8 1,3 1,4 2004 34,9 9,2 1,0 10,0 28,1 3,0 2,8 6,1 1,2 0,2 1,0 1,2 1,4 2005 35,1 9,2 0,4 9,2 30,8 2,4 3,8 4,8 1,3 0,2 0,7 0,9 1,3 2006 36,1 7,6 0,5 6,2 32,5 1,9 4,6 5,9 1,0 0,3 0,8 1,2 1,4 2007 35,0 6,8 0,9 5,1 32,2 2,4 6,1 6,3 1,0 0,2 1,3 1,5 1,2 2008 38,2 5,4 0,9 4,0 29,8 1,9 7,8 6,3 1,5 0,3 1,5 1,3 1,1 2009 40,2 4,1 0,8 4,4 28,4 2,4 9,6 3,1 1,6 0,5 2,3 1,4 1,1

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Opomba: 1 Belgija, francija, Irska, Nizozemska, Švica in Velika Britanija; 2 Danska, Finska, Norveška, Švedska; 3 Bolgarija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Ukrajina in druge države nekdanje Sovjetske zveze; 4 Gr čija, Španija in druge evropske države; 5 Japonska, Kanada, Tur čija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in druge zunajevropske države; * Srbija in Črna gora (skupaj)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 45

Preglednica 4.5: No čitve v ob čini Rogaška Slatina med letoma 2003 in 2009 po državni pripadnosti

druge zunaj Srbija in Ruska Zahodna Severna Vzhodna države Evrope 5 Slovenija Hrvaška Črna Avstrija Italija Nem čija Izrael federacija Evropa Evropa Evropa v gora Evropi 2003 68612 15579 969 25663 70525 5620 14886 3487 1976 301 12403 2353 2073 2004 80657 17161 1741 25467 74549 6397 15193 16194 2469 507 2731 2777 2432 2005 77713 17701 820 21873 82586 4712 21987 15460 2339 367 2134 1937 5944 2006 94894 14973 724 15408 81553 3639 28880 17506 1869 555 2348 2276 3837 2007 99965 13818 1178 14062 86159 5535 39740 15641 1852 391 3848 2943 3362 2008 96961 10733 1425 10762 74450 3876 47479 14596 2740 479 7083 3260 2551 2009 85156 8210 1392 10643 68096 4100 55937 9593 3434 1139 9108 4759 2945 Delež no čitev na leto 2003 30,6 6,9 0,4 11,4 31,4 2,5 6,6 1,6 0,9 0,1 5,5 1,0 0,9 2004 32,5 6,9 0,7 10,3 30,0 2,6 6,1 6,5 1,0 0,2 1,1 1,1 1,0 2005 30,4 6,9 0,3 8,6 32,3 1,8 8,6 6,0 0,9 0,1 0,8 0,8 2,3 2006 35,3 5,6 0,3 5,7 30,4 1,4 10,8 6,5 0,7 0,2 0,9 0,8 1,4 2007 34,7 4,8 0,4 4,9 29,9 1,9 13,8 5,4 0,6 0,1 1,3 1,0 1,2 2008 35,1 3,9 0,5 3,9 26,9 1,4 17,2 5,3 1,0 0,2 2,6 1,2 0,9 2009 32,2 3,1 0,5 4,0 25,7 1,6 21,1 3,6 1,3 0,4 3,4 1,8 1,1

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Opomba: 1 Belgija, francija, Irska, Nizozemska, Švica in Velika Britanija; 2 Danska, Finska, Norveška, Švedska; 3 Bolgarija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Ukrajina in druge države nekdanje Sovjetske zveze; 4 Gr čija, Španija in druge evropske države; 5 Japonska, Kanada, Tur čija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in druge zunajevropske države; * Srbija in Črna gora (skupaj)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 46

60000

50000

40000

30000

20000

10000

0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Slovenija Italija Avstrija Hrvaška Nemčija Srbija in Črna gora (skupaj) Ruska federacija Izrael Druge države

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.4: Število gostov po državni pripadnosti v ob čini Rogaška Slatina med letoma 2003 in 2009

Število doma čih gostov se po letu 2007 zmanjšuje, saj se je obisk le-teh, v letu 2009 po številu no čitev, zmanjšal za 14,8 %. Nasprotno pa so v istem letu zabeležili 2,3 % porast števila gostov v primerjavi z letom 2007.

Število gostov iz Italije je pri čelo naraš čati v osemdesetih letih in tako so leta 1990 Italijani presegli turisti čni obisk gostov iz Hrvaške ter postali druga najštevil čnejša skupina gostov v zdraviliš ču. (Horvat, 2000)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 47

300000

250000

200000

150000

100000

50000

0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Slovenija Italija Avstrija Hrvaška Nemčija Srbija in Črna gora (skupaj) Ruska federacija Izrael Druge države

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal Graf 4.5: Število no čitev po državni pripadnosti v ob čini Rogaška Slatina med letoma 2003 in 2009

V letu 2007, ko je Rogaška Slatina zabeležila največji obisk turistov, so bili oblikovani trije najve čji trgi po številu preno čitev (Italija z 29 %, Ruska federacija z 13,5 % in Izrael s 5,3 %), ki so zajeli kar 48 % vseh preno čitev. Če k trem najve čjim tujim trgom dodamo še delež doma čih gostov, ki je v letu 2007 znašal 34 %, potem štirje najve čji trgi predstavljajo kar 82 % vseh preno čitev.

Podatek o obisku in preno čitvah tujih gostov govori o veliki odvisnosti od italijanskega trga. Po daljši rasti tako obiska kot no čitev italijanskih gostov, se je njihov obisk v letu 2007 pri čel zmanjševati. V letu 2009 so v primerjavi z letom 2007, zabeležili kar 20,9 % manj preno čitev in 21,3 % manj obiska italijanskih gostov.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 48

90000 80000 70000 60000 Avstrija 50000 40000 Hrvaška 30000 Italija 20000 Nemčija 10000 Ruska federacija 0 Izrael Gosti Gosti Gosti Gosti Gosti Gosti Gosti Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal Graf 4.6: Turisti čni obisk in preno čitve po najpomembnejših doma čih in tujih gostih med letoma 2003 in 2009 v ob čini Rogaška Slatina

V grafu št. 4.6. je prikazana struktura tujih gostov v Rogaški Slatini in v grafu št. 4.7. struktura tujih gostov v Pod četrtku, kjer se nahajajo Terme Olimia. Najo čitnejša razlika je pri obisku italijanskih gostov. Medtem ko Rogaška Slatina beleži upad obiska in no čitev gostov iz Italije, je v Termah Olimia slika ravno obratna. Do leta 2006 so bili v Termah Olimia najštevil čnejši gosti Avstrijci. Leta 2006 pa so jih presegli gosti iz Italije, ki so predstavljali 34 % vseh tujih gostov in 30 % vseh no čitev tujih gostov. Do leta 2009 je njihov obisk naraš čal in v tem letu predstavljal 42,9 % tujih gostov in 37,1 % vseh no čitev tujih gostov. Gosti iz Italije številneje obiskujejo Terme Olimia zaradi pestrejše ponudbe, ki vklju čuje raznovrstne možnosti športnih aktivnosti in razvitejši wellness program.

Iz grafikona je razvidno tudi, da je Rogaška Slatina bolj odvisna od enega prevladujo čega trga gostov, čeprav je v zadnjih letih opaziti tudi porast gostov iz Rusije. Struktura gostov v Termah Olimia je bolj raznolika, prevladujo če skupine turistov so bolj enakomerno zastopane med gosti iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 49

30000

25000 Avstrija 20000 Hrvaška 15000 Italija 10000 Nemčija

5000 Ruska federacija Izrael 0 Gosti Gosti Gosti Gosti Gosti Gosti Gosti Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve Nočitve

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.7: Turisti čni obisk in preno čitve po najpomembnejših doma čih in tujih gostih med letoma 2003 in 2009 v ob čini Pod četrtek

Obisk avstrijskih gostov je v Rogaški Slatini pri čel opazno naraš čati po letu 1967, ko so predstavljali 29,5 % vseh gostov in ustvarili 38,6 % vseh no čitev. Leta 1999 so predstavljali 11,8 % vseh gostov in ustvarili 15,9 % no čitev in bili tako tretja najštevil čnejša skupina gostov. Pred njimi so bili gosti iz Slovenije in Italije. (Horvat, 2000) Trend upadanja števila avstrijskih turistov se je nadaljeval, saj se je delež no čitev iz 11,4 % v letu 2003, zmanjšal na 4 % v letu 2009.

Tudi število hrvaških turistov se od leta 2005 zmanjšuje tako po turisti čnem obisku kot preno čitvah. Gosti iz Hrvaške so v letu 2003 predstavljali 6,9 % no čitev, medtem ko je ta delež v letu 2009 upadel na 3,1 %.

Do leta 1965 so gosti iz Hrvaške predstavljali ve č kot 40 % no čitev v zdraviliš ču, do leta 1985 pa 30 %. V letu 1999 je ta delež znašal le še 8,8 % gostov in 7 % no čitev. (Horvat, 2000)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 50

Zanimalo me je, kakšno razmerje med doma čimi in tujimi gosti so zabeležili ostali zdraviliški kraji v Sloveniji, zato sem podatke prikazala v grafu št.4.8. Iz grafi čnega prikaza je jasno razvidno, da ima najnižji delež doma čih gostov ravno Rogaška Slatina, najve čjega pa imata zdraviliš če Dobrna in Pod četrtek s Termami Olimia, medtem ko za zdraviliš či Radenci in Moravske toplice lahko re čemo, da imata deleže tujih in doma čih gostov enakovredno zastopane.

Vzrok za ve čji delež tujih gostov v Rogaški Slatini lahko iš čemo v preusmeritvi na tuja tržiš ča v šestdesetih letih. Sem prihajajo gostje na zdravljenja raznih obolenj, ki so si sloves ustvarila že v preteklosti. Gostje se v kraj vra čajo zaradi navezanosti na kraj, oziroma na u činke mineralne vode, ki pa jih v drugih zdraviliš čih ni.

100 90 80 70 60 Dobrna 50 Moravske toplice 40 Podčetrtek 30 Radenci 20 Rogaška Slatina 10 0

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.8: Delež doma čih gostov v izbranih slovenskih zdraviliš čih med letoma 1999 in 2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 51

4.4.4 Sezonska razporeditev no čitev med letoma 2000 in 2009

Razporeditev števila no čitev v kraju tekom leta kaže na sezonska nihanja. Medtem ko za slovensko povpre čje velja, da so no čitve bolj zastopane v poletni sezoni (med aprilom in septembrom), pa so v zdraviliških turisti čnih krajih no čitve bolj enakomerno zastopane skozi celo leto. V sedemdesetih letih so v poletni sezoni zabeležili okoli 65 % no čitev, v osemdesetih in devetdesetih letih pa okoli 60 %. (Horvat, 2000)

V Rogaški Slatini se je turisti čna sezona pri čela razvijati šele v času druge svetovne vojne, ko so posodobili zdraviliške objekte, kar je omogo čilo obratovanje v zimski sezoni. V prvi polovici šestdesetih je število no čitev v zimski sezoni že preseglo 12 %. V osemdesetih letih je turisti čen promet pri čel naraš čati že v marcu in aprilu, pove čal se je tudi delež no čitev v maju in juniju, zato se je delež no čitev v poletni sezoni pri čel zniževati. (Horvat, 2000)

Za obdobje po letu 1991 pa je zna čilno zmanjšanje turisti čnega obiska v drugi polovici leta. Razporeditev no čitev se je spremenila, izpadel je poletni višek. Leta 1995 in 1996 so bile no čitve dokaj enakomerno razporejene v vseh mesecih. (Horvat, 2000)

Kažejo se trije viški turisti čnega obiska, ki so posledica obiska zaradi dopustov in praznikov. Zimski višek v januarju, spomladanski v maju in poletni v avgustu. Kot izjemo moramo omeniti april 2007, ki jasno izstopa iz povpre čja. Glavna sezona je bila v preteklosti veliko bolj izrazita, v drugi polovici 50. let je glavna sezona zajemala kar 53 % vseh no čitev.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 52

Preglednica 4.6: Število no čitev v ob čini Rogaška Slatina po mesecih med letoma 2000 in 2009

LETO 2000 2001 2002 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Število no čitev po mesecih I. 15182 14780 13708 16676 20963 22272 21986 21348 20479 II. 17316 15493 14402 15665 15269 18303 19710 19353 18641 III. 16000 18150 19885 19613 19388 23084 22047 21870 21973 IV. 18601 18440 18472 20457 18169 0 31683 23435 21759 V. 18348 16083 18152 20098 21429 21510 21909 24397 25672 VI. 17036 16479 19159 19517 21652 21660 25049 21524 24243 VII. 16251 16765 18829 23675 23585 32571 26116 25003 27357 VIII. 25249 25872 26661 29530 33134 32217 30799 31586 25160 IX. 18990 17358 19816 21329 22329 24389 26030 24806 22761 X. 21528 19875 18112 26024 25416 28496 28338 24793 24891 XI. 17457 18678 15019 20089 17798 22126 25069 20538 16491 XII. 11982 11547 10671 15602 16441 21834 17668 17708 15075 skupaj 213940 209520 212886 248275 255573 268462 296404 276361 264502 Delež no čitev po mesecih I. 7,1 7,1 6,4 6,7 8,2 8,3 7,4 7,7 7,7 II. 8,1 7,4 6,8 6,3 6,0 6,8 6,6 7,0 7,0 III. 7,5 8,7 9,3 7,9 7,6 8,6 7,4 7,9 8,3 IV. 8,7 8,8 8,7 8,2 7,1 0,0 10,7 8,5 8,2 V. 8,6 7,7 8,5 8,1 8,4 8,0 7,4 8,8 9,7 VI. 8,0 7,9 9,0 7,9 8,5 8,1 8,5 7,8 9,2 VII. 7,6 8,0 8,8 9,5 9,2 12,1 8,8 9,0 10,3 VIII. 11,8 12,3 12,5 11,9 13,0 12,0 10,4 11,4 9,5 IX. 8,9 8,3 9,3 8,6 8,7 9,1 8,8 9,0 8,6 X. 10,1 9,5 8,5 10,5 9,9 10,6 9,6 9,0 9,4 XI. 8,2 8,9 7,1 8,1 7,0 8,2 8,5 7,4 6,2 XII. 5,6 5,5 5,0 6,3 6,4 8,1 6,0 6,4 5,7

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 53

Preglednica 4.7: Delež no čitev v ob čini Rogaška Slatina med letima 2000 in 2009 po četrtletjih

LETO 2000 2001 2002 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1. 22,7 23,1 22,5 20,9 21,8 23,7 21,5 22,6 23,1 2. 25,2 24,3 26,2 24,2 24,0 16,1 26,5 25,1 27,1 3. 28,3 28,6 30,7 30,0 30,9 33,2 28,0 29,5 28,5 4. 23,8 23,9 20,6 24,9 23,3 27,0 24,0 22,8 21,3

Vir:Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

V Rogaški Slatini je v letu 2004 bilo v prvem četrtletju zabeleženih 21 % no čitev, v drugem četrtletju 24 %, v glavni sezoni (od junija do septembra) 30 % in v zadnjem četrtletju 25 % no čitev.

Kljub dokaj enakomerni razporeditvi no čitev tekom leta, opazimo višek v tretjem četrtletju, predvsem zaradi viška v mesecu avgustu v ve čini prikazanih let.

14,0

12,0 2000 10,0 2001 8,0 2002

6,0 2004 2005 4,0 2006 2,0 2007 0,0 2008 2009

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal Graf 4.9: Število no čitev v ob čini Rogaška Slatina po mesecih med letoma 2004 in 2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 54

4.4.5 Razporeditev gostov po vrstah nastanitvenih zmogljivosti Po delitvi nastanitvenih objektov, ki jo uporablja zavod SURS, se objekti delijo na: hotele, penzione, preno čiš ča, turisti čna naselja, apartmaje, gostilne s preno čiš či, zdraviliš ča, planinske domove in ko če, delavske po čitniške domove, otroške in mladinske po čitniške domove, kampe, tur isti čne kmetije z nastanitvijo, zasebne sobe, druge domove, druge gostinske nastanitvene obrate, za časne namestitvene zmogljivosti, spalne vagone in marine.

Ve čino namestitvenih zmogljivosti v Rogaški Slatini predstavljajo h oteli. Do leta 2006 so se kategorije hotelov v Rogaški delile v do tri standarde glede na zmogljivost. Ležiš č v najvišji kategoriji (4*) je bilo kar 50 %. Po tem letu pa z obnovo tudi najstarejših hotelov obstajata le še kategoriji s tremi in štirimi zvezd icami. Tako je v letu 2009 kar 89,2 % ležiš č na voljo v kategoriji s štirimi zvezdicami. V Rogaški Slatini, po podatkih povzetih po SURS (do 2009), ni najelitnejših (ve č kot 4*) in tudi ne hotelov z manj kot tremi zvezdicami.

1% 6% 2% Hoteli

Apartmaji

Turistične kmetije z namestitvenimi zmogljivostmi Zasebne sobe 91%

Vir : Statisti čni urad RS ; Si-Stat Podatkovni Portal Graf 4.10 : Namestitvene zmogljivosti v ob čini Rogaška Slatin a leta 2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 55

30%

50%

Hoteli** Hoteli*** Hoteli****

20%

Vir : Statisti čni urad RS ; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.11 : Namestitvene zmogljivosti hotelov v Rogaški Slatini leta 2006

Preglednica št. 4.8. zajema samo tiste namestitvene objekte, ki se v Rogaški Slatini pojavljajo. Predstavljena je struktura namestitvenih zmogljivosti v obdobju med letoma 1999 in 2009. Razvidno je, da turistom ve čino ležiš č nudijo hoteli. Sledijo jim apartmaji in zasebne sobe, med katere so vklju čeni tudi drugi domovi, turisti čne kmetije z namestitvenimi zmogljivostmi in za časne namestitve. Leta 2000 so kar 99,61 % no čitev zabeležili v hotelih, ki so imeli 64 % letno zasedenost ležiš č. Enako stanje je bilo v desetletju pred tem, saj so po letu 1991 gosti bivali le v hotelskih objektih, ki so zabeležili od 99 do 99,8 % vseh no čitev. (Horvat, 2000) Delež no čitev v apartmajih in drugih namestitvenih objektih je bil v vseh letih zelo nizek v primerjavi z no čitvami v hotelih. V letu 2002 se je delež povzpel na 1,02 % in nad t o mejo ostal naslednja 3 leta, p o letu 2006 pa se delež giblje med 0,61 % – 0,71 %.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 56

Preglednica 4.8: Razporeditev no čitev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v ob čini Rogaška Slatina in njihova zasedenost med leti 1999 in 2009

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 57

Preglednica 4.9: Razporeditev no čitev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v ob čini Rogaška Slatina in njihova zasedenost med leti 1999 in 2009 (nadaljevanje)

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009; Si-Stat Podatkovni Portal

Legenda: *Zasebne sobe zajemajo zmogljivosti sob, drugih domov, turisti čnih kmetij z namestitvenimi zmogljivostmi in za časnih namestitvenih zmogljivosti.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 58

Po letu 1991 so gosti bivali le v hotelskih objektih, kjer so zabeležili od 99,0 % do 99,8 % vseh no čitev. Zaradi izboljšanja kvalitete storitev se je delež z leti še pove čev al in v letu 1999 znašal 99,4 %. (Horvat, 2000) V letu 2009 je delež no čitev v hotelu še vedno prevladujo č, v zasebnih sobah je ta delež 1,06 % in v apartmajih 0,71 %.

16%

40% hoteli apartmaji zasebne sobe

44%

Vir: Statisti čni urad RS; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.12: Delež no čitev v ob čini Pod četrtek po vrstah namestitvenih zmogljivostih v letu 2009

0,71 % 1,06%

hoteli apartmaji zasebne sobe

98,23 %

Vir : Statisti čni urad RS; Si-Stat Podatkovni Portal

Graf 4.13: Delež no čitev v ob čini Rogaška Slatina po vrstah namestitvenih zmogljivostih v letu 2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 59

Struktura no čitev glede na vrsto namestitvenih zmogljivosti je v ob čini Pod četrtek precej druga čna od strukture v Rogaški Slatini. Grafa 4.12. in 4.13. prikazujeta deleže no čitev opravljene po namestitvenih zmogljivostih v letu 2009. V ob čini Pod četrtek je bil delež no čitev v apartmajih 44 % in v hotelih 40 %. Istega leta je bilo v Rogaški Slatini, v hotelih, zabeleženo 98,23 % vseh no čitev in v apartmajih 0,71 %. No čitve v ob čini Pod četrtek so bolj enakomerno razporejene po namestitvenih zmogljivosti.

V letu 2009 so kar 91 % ležiš č ponujali hoteli. Rogaška Slatina je zdraviliški kraj, katerega prevladujo č turisti čni motiv je zdravljenje in mineralne vode, wellness centri in bazeni, ki pa jih ponujajo hoteli:

• Grand Hotel Donat razpolaga s skupno 217 sobami s štirimi zvezdicami. S poslovanjem hotela je družba Hoteli in turizem Rogaška d.o.o. pri čela oktobra 2005. Hotel je v celoti obnovljen, nadgrajen za eno nadstropje, klimatiziran in obsega 7 apartmajev, 48 dvoposteljnih sob, 102 enoposteljnih sob, 10 luksuznih apartmajev. Ob lastni restavraciji, baru in konferen čnem salonu, so v sklopu hotela urejeni: nakupovalna ulica in igralnica HIT Casino, Svet vitalnosti – beauty in fitnes center z notranjim ter zunanjim bazenom z whirlpooli.

Vir: http://www.visitslovenia.net; citirano dne 8.12.2010

Slika 4.4: Grand Hotel Donat

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 60

• Hotel Sava Rogaška d.o.o. je kompleks hotelov Grand hotel Sava (232 dvoposteljnih sob in 17 apartmajev) in Hotela Zagreb (44 dvoposteljnih sob in 7 apartmajev) s štirimi zvezdicami. V sklopu hotelov je tudi leta 2003 zgrajen kongresni center in Wellness center Lotus. Leta 2004 je bilo obnovljenih 120 sob in tako pridobljen višji nivo kakovosti ponudbe. Leta 2006 so obnovili restavracijo Kaiser in letni vrt ter tako dopolnili ponudbo. Leta 2009 je bila obnovljena tudi glavna hotelska restavracija. Leta 2010 so obnovili recepcijo hotela in preostalih 120 sob.

• Podjetje Terme SPA Rogaška od leta 2005 upravlja s petimi hoteli: o Hotel Slovenija o Grand hotel Rogaška (70 ležiš č) o Hotel Styria (71 ležiš č) o Hotel Strossmayer (60 ležiš č) in o Hotel Grand Slam, ki so bili v zadnjem desetletju v celoti obnovljeni in nudijo visoko kakovostne storitve s štirimi zvezdicami.

• Apart Hotel Slatina je sodoben zdraviliški zdravstveni center in edini v Sloveniji za gastroenterologijo in metabolizem. Apart Hotel Slatina je bil v celoti obnovljen in dograjen leta 2002. Nahaja se v 150 let starem objektu nekdanjega Slatinskega doma, ki je v lasti zasebnika Francija Žeraka in v letu 2002 zgrajenim prizidkom, ki je v lasti družbe Zdravilišče Rogaška Zdravstvo, ki je nosilec koncesije za zdravstveno zdravljenje. Skupno razpolaga s 127 ležiš či s tremi zvezdicami.

• V letu 2010 se je kon čala dolgotrajna obnova nekdanjega hotela So ča, ki je stala osem milijonov evrov. Hotel ni obratoval od leta 1994. Obnova je zajemala kompletno prenovo objekta z rušitvijo spomeniško nezavarovanih delov, izgradnjo podzemne garaže in wellness centra. Objekt je hotel visoke kategorije

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 61

in premore 21 apartmajev s petimi zvezdicami. Cene no čitve v hotelu se gibljejo med 700 do 1500 evrov.

Vir: www.marcelpernat.si; citirano dne 8.12.2010

Slika 4.5: Propadajo č objekt nekdanjega hotela So ča

Vir: www.i-tec.si; citirano dne 8.12.2010

Slika 4.6: Hotel Aleksander, obnovljen objekt nekdanjega hotela So ča

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 62

5 TURISTI ČNA PONUDBA

Med primarno turisti čno ponudbo uvrš čamo tisti del turisti čne ponudbe, ki ni nastala kot rezultat človekovega dela, in ki je človek ne more proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo. (Planina, 2002, str. 155)

Prvine primarne turisti čne ponudbe sem opisala med naravnogeografskimi zna čilnostmi, na tem mestu pa se bom osredoto čila na sekundarno turisti čno ponudbo.

5.1 Sekundarna turisti čna ponudba

Sekundarna turisti čna ponudba je torej ponudba, ki jo ustvari človek in jo je mogo če ponovno ustvariti.

Med sekundarno turisti čno ponudbo uvrš čamo (Zorko, 1999, str. 85):

• splošne infrastrukturne objekte in naprave (prometna mreža in splošne komunalne naprave kot so vodovodno, kanalizacijsko, plinsko in elektri čno omrežje, javna razsvetljava in parkirni prostori); turisti jih uporabljajo, niso pa neposredni predmet turisti čnega povpraševanja in

• turisti čne infrastrukturne objekte, naprave, proizvode in storitve, po katerih turisti neposredno povprašujejo in so turisti čna nadgradnja, ki omogo ča celovito turisti čno dejavnost in turisti čne aktivnosti.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 63

5.1.1 Splošni infrastrukturni objekti Komunalna infrastruktura je razmeroma dobro razvita. Z elektri čnim omrežjem je bilo leta 2006 pokrite 100 % ob čine in 98 % priklju čene na vodovod. 60 % ob čine je bilo istega leta priklju čene na kanalizacijsko omrežje, v odvoz odpadkov pa so vklju čena vsa gospodinjstva.

Osrednje naselje je pokrito tudi s plinskim omrežjem in uli čno razsvetljavo. V stanovanjski coni deluje tudi sistem daljinskega ogrevanja, na katerega je bilo leta 2006 priklju čenih 432 gospodinjstev, šola in nekateri poslovni objekti. (IRPORS 2003- 06, str. 46)

V ob čini je sorazmerno dobro razvito cestno omrežje. Ob čina je uredila kakovostne in varne kolesarske poti vzdolž glavne prometnice v osrednjem naselju, s čimer so želeli zmanjšati promet v mestnem središ ču.

Vir: www.rogaska-slatina.si

Slika 5.1: Urejeno krožiš če s kolesarsko stezo na Celjski cesti

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 64

5.2 Turisti čni infrastrukturni objekti, naprave, proizvodi in storitve

Razli čni avtorji delijo sekundarno turisti čno ponudbo na (Zorko, 1999, str. 85):

• prometne zmogljivosti (vse vrste prometnih poti in prometnih sredstev); • preno čitvene in prehrambene zmogljivosti (vse vrste ter proizvodi in storitve, ki se proizvajajo v teh objektih); • zmogljivosti vseh drugih dejavnosti, ki sodelujejo in zagotavljajo zadovoljevanje turisti čnih potreb (turisti čne agencije, trgovine, servisi, bencinske črpalke, športi in rekreacijski objekti ter bazeni in storitve, ki jih nudijo).

V tem poglavju bom predstavila preno čitvene zmogljivosti in zmogljivosti vseh drugih dejavnosti, ki sodelujejo in zagotavljajo zadovoljevanje turisti čnih potreb.

5.3 Turisti čna ponudba zdraviliš ča

V poglavju sem analizirala podro čja turisti čne ponudbe: medicinski center, atrakcije, gastronomsko, kongresno in dopolnilno ponudbo, ki so se razvile na podlagi turisti čnih motivov in turisti čnih potreb. Sodoben turizem skuša slediti aktualnim trendom, ki jih slednji oblikujejo.

Temelj turisti čne ponudbe v Rogaški Slatini je zdravilna mineralna voda ter klasicisti čno zasnovano zdraviliško jedro s središ čnim parkom. Zdraviliš če v Rogaški Slatini je edino zdraviliš če v Sloveniji usposobljeno za rehabilitacijo vseh napotenih zavarovanih oseb s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po standardu tipa 8: gastroenerološke in endokrine bolezni, stanja po operacijah 1.

1 Podro čni dogovor za zdravstveno dejavnost zdraviliš č za leto 2007 (vir: spletna stran SSNZ)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 65

5.3.1 Podro čja turisti čne ponudbe Pri pregledu aktualne turisti čne ponudbe sem ugotovila, da so turistom na voljo produkti v petih glavnih kategorijah. Tako sem podro čja turisti čne ponudbe razdelila na:

• programe za zdravje, • preventivne in rehabilitacijske programe, • wellness programe, • aktivne po čitnice, • kongrese in seminarje.

Osnova programov za zdravje predstavljajo naravni dejavniki, ki so povezani s pitjem mineralne vode, balneoterapijo in dietno prehrano. Donat Mg s svojo edinstveno mineralno sestavo je glavni razlog, da je Rogaška Slatina zdraviliš če specializirano za zdravljenje in lajšanje kroni čnih gastroenteroloških, metabolnih (sladkorna bolezen, povišana vrednost maš čob v krvi, prekomerna telesna teža), menedžerskih in psihosomatskih bolezni. Gostom so na voljo razli čne oblike preventivnega in rehabilitacijskega zdravljenja. Med preventivno zdravljenje sodijo eno in tridnevni pregledi za ljudi, ki so poklicno preobremenjeni, se premalo gibljejo in so izpostavljeni stresnim situacijam. Tako se lahko odkrijejo dejavniki tveganja in bolezni v za četni fazi. K preventivnim programom uvrš čamo tudi programe za odvajanje od kajenja, programe, ki pomagajo pri hujšanju in učenju sprostitvenih tehnik. (Ratej, 2000, str: 67) Rehabilitacijski programi so specializirani s sodobnim hematološkim in biokemi čnim laboratorijem, rentgensko, ultrazvo čno in kardiološko diagnostiko ter diagnostiko na podro čju endoskopije prebavil. Zdravstveno osebje je usposobljeno predvsem za rehabilitacijo, gastroenteroloških, metabolnih in revmati čnih obolenj ter posttravmatskih stanj. (Ratej, 2000, str: 67) V preglednici št. 5.1 so predstavljene zdravstvene storitve in naprave, ki so na voljo v Zdraviliš ču Rogaška.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 66

Preglednica 5.1: Zdravstvene storitve v Zdraviliš či Rogaška

gastroenterološki diagnosti čni pregledi, kardiološka diagnostika, Diagnostika rentgenski pregledi in ultrazvo čna diagnostika;

Hematološki in atomabsorbcijska spektrofotometrija, psihoterapevtske dejavnosti, biokemi čni ginekološka ambulanta, dermatološka ambulanta, varikološka laboratorij ambulanta, medicinska kozmetika;

č Estetska plasti čna transplantacija las, redukcija lasiš a, korekcija ušes, korekcija kože č kirurgija okoli o es, korekcija dojk, face-lift, liposukcija;

dejavnost, ki prou čuje in uporablja zdravilno zeliš če kot dopolnilno Fitoterapevtska terapevtsko sredstvo (inhalacije, priprava zeliš čnih mešanic za kopeli, svetovalnica priprava čajnih mešanic, ipd.);

balneo in hidroterapija (mineralne kopeli, zeliš čne kopeli, fango obloge, podvodne masaže, inhalacije, ro čne masaže); kinezioterapija (medicinska gimnastika, vaje za dihanje, individualne č Fizioterapevtski motori ne vaje, vodna gimnastika, trim); postopki in mehanoterapija (tru-trac, presoterapija); indikacije magnetoterapija(bioplus); delovna terapija (okupacijska, funkcionalna); elektroterapija (galvanizacija, elektrostimulacija, terapija z nizkfrenkven čno in visokofrekven čno napetostjo);

čiš čenje zobnih plomb, estetske plombe, ekstrakcija zob, zdravljenje

Dentalni studio koreninskih kanalov, zdravljenje paradontopatij, porcelanasta prevleka, parcialna proteza, totalna proteza.

Vir: Ratej,2000, str:68

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 67

V okviru zdraviliš ča Rogaška Slatina se nahaja ve č wellness centrov in lepotnih centrov.

Wellness centri:

• Lotus Terme v Grand Hotelu Sava (bazeni, savne, kopeli, masaže), • Medical center Rogaška (ZR Zdravstvo, stavba Terapija), • Zdraviliški center za sprostitev v hotelu Slatina (kopeli, masaže), • Wellness center Grand hotela Donat (bazeni, savne, kopeli, masaže), • Wellness center Vis Vita v okviru Grand Hotela Rogaška, • Termalna riviera Rogaška v sklopu Term Spa Rogaška (bazeni, savne, kopeli, masaže), ki se nahaja na zahodnem delu promenade, v neposredni bližini Hotela Slatina.

Med lepotnimi centri izstopajo naslednji:

• Beauty center Rogaška v Grand hotelu Donat, • Kozmeti čni salon Afrodita v GH Donat in GH Sava, • Dental studio Rogaška v zdraviliškem parku.

V zdraviliš ču že vrsto let nudijo organiziran oddih, kjer ljudi razdelijo v skupine na osnovi njihovih fizi čnih sposobnosti. Skupine vodijo profesorji telovadbe in se z njimi ukvarjajo tekom dneva. (Ratej, 2000, str: 67) Kongresni turizem v Rogaški je zadovoljivo razvit in ga vsak hotel trži zase. V sklopu Grand hotela Sava se nahaja kongresni center, ki sprejme 300 ljudi. Terme Spa Rogaška tržijo prireditveno protokolarni center s Kristalno dvorano, ki je znana po klasicisti čnem slogu, v katerem je oblikovana in glasbeno dvorano, ki slovi po štukaturah in poslikavah.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 68

5.3.2 Dodatna ponudba Zdraviliš ča Rogaška Slatina Ob zdraviliški ponudbi se je v Rogaški Slatini razvila zelo raznolika športno- rekreativna, kulturna in zabavna ponudba, ki prispeva k privla čnosti turisti čne destinacije. Turisti čna zveza Slovenije je v letu 2009 Rogaški Slatini podelila naziv najlepše urejenega izrazito turisti čnega kraja.

Med dodatno ponudbo zdraviliš ča sem uvrstila:

• Termalno riviero, • Športni center Rogaška, • kulturno-zgodovinske spomenike, • turisti čne poti (planinske, kolesarske in gozdne u čne poti).

Vir: http://apartma-rogaska.si/

Slika 5.2: Termalna riviera Rogaška Slatina

Rogaška termalna riviera se nahaja na robu zdraviliškega parka. Obsega 1200 m 2 vodnih površin s temperaturo od 27°C do 36°C. Pomanjkljivost Rogaške riviere je njena dislociranost od hotelov višjih kategorij, zato so ti v zadnjih letih zgradili svoje termalne bazene:

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 69

• leta 2003 so v Hotelu Sava dogradili bazen in razširili wellness ponudbo z obnovo Lotus Term; • Terme SPA Rogaška so v letu 2005 obnovile najstarejšo stavbo v zdraviliš ču, nekdanjo staro direkcijo, v objekt wellness centra Vis Vita, v sklopu katerega je tudi bazen in je s pokritimi hodniki povezan s hoteli Grand Hotel Rogaška, Styria in Strossmayer; • Grand Hotel Donat je v letu 2008 obnovil wellness center in zgradil tudi zunanji bazen.

Športni center Rogaška ponuja obnovljeno tenis dvorano in šest zunanjih tenis igriš č. Nahaja se v bližini zdraviliškega parka pod krajšo smu čarsko progo na pobo čju Janine, na katerem se nahaja tudi urejana trim steza. Vardjan (2004) je kulturno dediš čino Rogaške Slatine razdelil na profano stavbno dediš čino z najstarejšimi klasicisti čnimi in secesijskimi objekti iz obdobja na prelomu 18. in 19. stoletja, spomenike in sakralno dediš čino. Klasicisti čna arhitektura zdraviliškega jedra daje Rogaški svojevrsten in edinstven videz z znamenitim Zdraviliškim domom, v katerem je danes Grand hotel Rogaška. Za najpomembnejšo in najlepšo stavbo zdraviliš ča velja Paviljon Tempel zgrajen leta 1819, kjer je neko č stala ena prvih polnilnic mineralne vode. Med stavbami secesijskega tipa izstopa Stara Hidroterapija, v kateri je danes poslovni center Tempel, Ljubljanski dom in nekdanji hotel So ča, danes Hotel Aleksander, ki je bil v skladu z zakonom o varovanju kulturne dediš čine obnovljen v letu 2009. Med najbolj znanimi spomeniki sta spomenik Ferdinanda Attemsa, ki velja za ustanovitelja zdraviliš ča in spomenik Janeza Napomuka, v spomin dunajskim lekarnarjem, ki so pri čeli s trženjem mineralne vode. Gostom, ki želijo preživljati aktiven dopust so na voljo kolesarske, sprehajalne in planinske poti v okolici mestnega jedra. V zadnjih letih je Rogaška Slatina uredila kolesarske poti vzdolž glavne prometnice. Grand hotel Donat ima specializirano ponudbo za kolesarjenje, zelo aktivno pa deluje Kolesarski Klub Rogaška, ki je v letu 2008 izdal katalog kolesarskih poti. Gostje lahko izbirajo med devetimi sprehajalnimi

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 70

potmi, ki izhajajo iz zdraviliškega parka, planinsko potjo na Bo č in potmi po gozdovih zdraviliš ča Rogaška Slatina. V krajinskem parku Bo č so kar tri urejene gozdne u čne poti, ki so iz razli čnih smeri speljane na vrh Bo ča. Privla čni za turiste sta tudi planinska pot na Dona čko goro in planinska pot Bo č-Dona čka gora. Po južnih pobo čjih Bo ča in Roden je speljana tudi Vinsko-turisti čna pot, ki poteka po podeželju in obiskovalcem približa naravne danosti, kulturne znamenitosti ter etnološke posebnosti kraja.

Vir: www.marcelpernat.si

Slika 5.3: Male Rodne z Bo čem

Ker zdraviliš če temelji tudi na poudarjanju zdravega na čina življenja je v bližini samega centra Rogaške Slatine urejenih 9 sprehajalnih poti:

• sprehajalna pot Janina v dolžini 2,2 km, • sprehajalna pot Tržiš če v dolžini 3 km, • sprehajalna pot Cvetli čni hrib v dolžini 2,9 km, • sprehajalna pot Bellevue v dolžini 1,9 km, sprehajalna pot Male Rodne v dolžini 9,9 km, • sprehajalna pot na Tržaški hrib v dolžini 1,5 km, • sprehajalna pot na Prnek v dolžini 4,8 km,

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 71

• sprehajalna pot Ložno v dolžini 14,7 km, • sprehajalna pot Grilov hrib v dolžini 8,3 km. (vir: TIC Rogaška)

5.3.3 Zanimivosti v okolici V okolici Rogaške Slatine se nahaja kar nekaj zanimivosti, ki predstavljajo dodatno turisti čno ponudbo in jo lahko z dnevnimi izleti trži Javni zavod Turizem Rogaška Slatina in številne agencije.

Med pomembnejše zanimivosti sodijo:

• zdraviliško jedro s hoteli klasicisti čne arhitekture in parkom,

Vir: www.marcelpernat.si

Slika 5.4: Zdraviliško jedro Rogaške Slatine • Kristalna dvorana v Grand Hotelu Rogaška,

Vir: www.terme-rogaska.si

Slika 5.5: Kristalna dvorana

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 72

• glasbeni paviljon Tempel,

Vir: www.apartma-rogaska.si

Slika 5.6:Glasbeni paviljon Tempel

• muzej na prostem Rogatec.

Muzej prikazuje stavbno dediš čino in kulturno izro čilo Obsotelja (Šmitovo doma čijo, gospodarsko poslopje, poljsko straniš če, vodnjak, čebelnjak, svinjak, kozolec, vini čarsko hišo, idr.). Organizirajo tudi etnološke delavnice kot so priprava in peka kruha, prikaz ro čnega kovanja žebljev in podobno.

Vir: www.podezelje.com

Slika 5.7: Muzej na prostem Rogatec

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 73

6 GEOGRAFSKI U ČINKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA

6.1 Vpliv turizma na razvoj prebivalstva med letoma 1900 in 2008

Demografski razvoj ob čine je že od nekdaj tesno povezan z gospodarskim razvojem naselja. Zdraviliš če in z njim povezane dejavnosti so bile skozi celotno 19. in prvo četrtino 20. stoletja poglaviten dejavnik razvoja naselja. Po 2. sv. vojni pa je prevladujo č dejavnik gospodarskega razvoja postala industrija. (Horvat, 2000, str. 105)

Veliko prebivalcev se zaradi možnosti zaposlitve v kraj tudi priseli. V naslednjih poglavjih je predstavljeno gibanje števila prebivalstva, selitveno in naravno gibanje prebivalstva ter starostna struktura prebivalstva.

V preglednici št. 6.1 je predstavljen razvoj prebivalstva po naseljih v ob čini Rogaška Slatina. Leta 1900 je imelo današnje najve čje naselje ob čine Rogaška Slatina 396 prebivalcev. Povpre čna velikost naselja je bila 159 prebivalcev. Najve čje naselje je bilo tako za 2,5 krat ve čje od povpre čja. Da je Rogaška Slatina z leti postala centralni kraj ob čine, potrjuje tudi rast njenega prebivalstva v primerjavi z ostalimi naselji v ob čini. Leta 2007 je bila povpre čna velikost naselja v ob čini 271,2 prebivalcev, mestno naselje Rogaška Slatina pa je istega leta štelo 5.126 prebivalcev. Povpre čna velikost naselij brez Rogaške Slatine pa je istega leta znašala 149,9 prebivalcev.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 74

Preglednica 6.1: Število prebivalstva v naseljih občine Rogaška Slatina med letoma 1900 in 2007

1900 1931 1961 1971 1981 1991 1999 2002 2007 Ime naselja Brestovec 141 159 154 147 152 166 153 152 160 Brezje pri Podplatu 32 28 45 37 52 58 63 55 71 Cerovec pod Bo čem 188 212 208 213 281 305 302 320 338 Ceste 154 231 164 146 135 126 124 123 126

Čača vas 295 260 289 265 190 176 173 169 164 Drevenik 238 197 185 146 110 90 80 67 68 Gaberce 126 112 76 63 66 57 60 54 50 Gabrovec pri Kostrivnici 57 51 50 45 53 56 66 66 78 Gradiški dol 45 27 35 34 35 33 36 29 30 Irje 196 189 208 214 243 240 280 295 307 Ka čji dol 199 200 213 174 163 172 174 167 175

Kamence 152 167 111 101 90 93 98 99 105 Kamna gorca 91 85 88 71 81 84 93 92 132 Lo čen dol* 121 117 138 165 - - - - - Male Rodne 181 167 150 127 129 121 123 118 120 Nimno 141 123 127 129 85 69 80 77 88 Plat 137 109 90 75 66 75 87 84 88 Podplat 94 93 95 106 91 91 96 107 118 Podturn 57 77 67 63 79 72 69 71 76 Pristavica 60 49 52 47 64 71 74 65 70

Vir: Krajevni leksikon Slovenije 1995; SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Centralni register prebivalcev in Register tujcev

Od l. 1981 spada naselje Lo čen dol k mestnemu naselju Rogaška Slatina.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 75

Preglednica 6.2: Število prebivalstva v naseljih občine rogaška Slatina med letoma 1900 in 2007 (nadaljevanje)

1900 1931 1961 1971 1981 1991 1999 2002 2007 Ime naselja Prnek 94 108 110 119 92 94 103 96 122 Rajnkovec 71 87 95 85 85 69 80 78 88

Ratanska vas 163 230 318 455 67 76 96 114 75

Rjavica 119 128 137 146 147 130 160 156 155 Roga ška Slatina 396 850 1445 1830 4286 4904 5005 4801 5.126 Spodnja Kostrivnica 147 150 130 120 124 131 129 120 119 Spodnje Negonje 79 95 128 149 216 244 266 308 305 Spodnje Se čovo 263 348 366 392 367 400 437 429 454

Spodnji Gabernik 118 108 105 97 126 135 140 118 136

Strmec pri Sv. Florijanu 307 286 269 256 218 200 182 171 160 Sv. Florijan 512 459 495 476 401 376 381 359 397 Teka čevo 224 231 268 302 224 242 254 243 225 Topole 169 173 176 169 167 196 199 205 216

Tr žišče 273 419 635 704 153 167 168 172 168

Tuncovec 93 80 78 75 105 111 120 122 127 Velike Rodne 166 126 153 155 142 146 165 152 160 Vinec 62 59 44 35 25 27 26 23 22 Zagaj pod Bo čem 126 150 145 149 152 162 161 156 162 Zgornja Kostrivnica 106 122 156 148 114 124 119 133 148 Zgornje Negonje 196 169 181 166 158 149 146 141 145 Zgornje Se čovo 132 120 118 105 117 112 112 103 100

Zgornji Gabernik 149 142 153 142 128 138 143 134 146 SKUPAJ Ob čina Rogaška Slatina 6690 7293 8250 8643 9779 10488 10823 10544 11120

Vir: Krajevni leksikon Slovenije 1995; SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Centralni register prebivalcev

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 76

6.1.1 Gibanje števila prebivalcev v ob čini Rogaška Slatina Leta 1999 je ob čina Rogaška Slatina štela 10.639 prebivalcev. V obravnavanem obdobju se je število prebivalstva pove čalo za 4,3 % in leta 2008 je v Rogaški Slatini živelo 11.093 prebivalcev.

Preglednica 6.3: Število prebivalcev v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2008

LETO 1999 2000 2001 2002 2003 Ob čina Rogaška Slatina 10639 10683 10706 10714 10720 Indeks gibanja števila prebivalcev (osnova je leto 1999) 100,0 100,4 100,6 100,7 100,8 LETO 2004 2005 2006 2007 2008 Ob čina Rogaška Slatina 10786 10854 10979 11120 11093 Indeks gibanja števila prebivalcev (osnova je leto 1999) 101,4 102,0 103,2 104,5 104,3

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009

Za primerjavo sem poiskala podatek tudi za leto 1991, da bi lahko analizirala tudi desetletje pred obravnavanim obdobjem. V letu 1991 je v Rogaški Slatini živelo ob čini 10.488 prebivalcev. Število prebivalcev se je torej do leta 1999 pove čalo za 1,4 %. Demografska rast v omenjenem obdobju je najnižja v vseh desetletjih po 2. sv. vojni, kar je posledica težjih gospodarskih razmer ter zmanjšanja priseljevanja in gradnje stanovanj. (Horvat, 2000, str. 34)

Število prebivalstva v naselju Rogaška Slatina se je pove čevalo podobno kot prebivalstvo ob čine, saj se delež mestnega prebivalstva ni bistveno spreminjal. Leta 1999 je naselje Rogaška Slatina štelo 5005 prebivalcev, kar je bilo 47 % prebivalstva ob čine. V letu 2002 je bilo to razmerje še vedno na približno enaki ravni, 4801 prebivalcev v naselju (44,8 % prebivalstva ob čine). Tudi v letu 2007 je bilo razmerje 46 % (5126 prebivalcev v naselju).

V grafu št. 6.1 je grafi čno prikazan trend rasti števila prebivalstva v ob čini v primerjavi z rastjo prebivalstva v Sloveniji. Krivulji kažeta zelo podobne zna čilnosti, hitro rast med

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 77

letoma 2003 in 2007. V Rogaški so zabeležili negativno demografsko rast v zadnjem letu obravnavanega obdobja, medtem ko je rast prebivalstva v Sloveniji ostala pozitivna.

11200 2040000

11100 2030000

11000 2020000 10900 2010000 Rogaška 10800 Slatina 2000000 10700 1990000 10600 Slovenija št. prebivalcev v Sloveniji v prebivalcev št. 10500 1980000 št. prebivalcev v občini Rog. Slatina Rog. občini v prebivalcev št. 10400 1970000 10300 1960000 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009

Graf 6.1: Gibanje števila prebivalcev v ob čini Rogaška Slatina in Sloveniji med letoma 1999 in 2008

6.1.2 Starostna sestava prebivalstva v Rogaški Slatini Leta 2008 je imela ob čina Rogaška Slatina približno 11.100 prebivalcev. Število moških je bilo višje, približno 5.600 moških in 5.500 žensk.

Delež otrok do 14. leta je v Rogaški Slatini leta 2008 znašal 15,3 %, kar je nekaj ve č kot je povpre čje v Sloveniji (13,8 %). Rogaška Slatina se uvrš ča med redke slovenske ob čine, v katerih je število najmlajših ve čje od števila najstarejših. Na 100 otrok, starih do 14 let, je v ob čini prebivalo 93 oseb starejših od 65 let. Indeks staranja v ob čini je bil torej nižji od vrednosti za celotno Slovenijo (118). Podobno sliko nam pokažejo podatki za leto 1999, ko je v ob čini 17,6 % otrok starih do 14 let in 11,7 % odraslih nad 65 let.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 78

Povpre čna starost prebivalstva v ob čini, se torej v povpre čju dviga po časneje kot v celotni Sloveniji. Preglednica 6.4: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v naselju Rogaška Slatina leta 2008

Skupaj Moški Ženske 0-4 let 244 147 97 5-9 let 246 137 109 10-14 let 309 159 150 15-19 let 344 176 168 20-24 let 393 206 187 25-29 let 380 201 179 30-34 let 401 201 200 35-39 let 426 207 219 40-44 let 398 196 202 45-49 let 440 219 221 50-54 let 332 159 173 55-59 let 277 120 157 60-64 let 240 98 142 65-69 let 171 73 98 70-74 let 151 53 98 75-79 let 95 23 72 80-84 let 40 8 32 85-89 let 9 0 9 90-94 let 7 1 6 95-99 let 5126 2490 2636 99 + 244 147 97 Skupaj 246 137 109

Vir: Si-Stat Podatkovni portal; Statisti čni urad RS

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 79

Preglednica 6.5: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v ob čini Rogaška Slatina leta 2008

Starostne skupine Skupaj Moški Ženske 0-4 let 554 297 257 5-9 let 562 311 251 10-14 let 567 302 265 15-19 let 660 367 293 20-24 let 789 409 380 25-29 let 894 463 431 30-34 let 878 459 419 35-39 let 843 441 402 40-44 let 921 482 439 45-49 let 869 458 411 50-54 let 869 445 424 55-59 let 679 337 342 60-64 let 568 266 302 65-69 let 486 214 272 70-74 let 365 156 209 75-79 let 311 105 206 80-84 let 191 44 147 85-89 let 87 13 74 90-94 let 16 2 14 95-99 let 11 1 10 99+ 554 297 257 Skupaj 11093 5560 5533

Vir: Si-Stat Podatkovni portal; Statisti čni urad RS

Starostna piramida na Grafu št. 6.3 nam prikazuje, da je v ob čini Rogaška Slatina najve čji odstotek moških v starostnem obdobju med 40 in 40 let in žensk med 25 in 29 let. Iz podatkov po spolu za leto 2008 lahko razberemo, da je vrednost indeksa staranja za ženske višji od indeksa staranja za moške. V letu 2008 je indeks staranja za ženske znašal 153,8 in za moške 91,4. Število žensk starih 65 in ve č, je višje od tistih starih do 15, pri moških pa je ravno obratno. Glede na obliko starostnih piramid ob čine in naselja lahko re čemo, da je starostna struktura prebivalstva zelo podobna. V naselju Rogaška Slatina je najštevil čnejša starostna skupina 50-54 let pri moških in ženskah. Razmerje med moškimi in ženskami v ob čini je dokaj enakovredno s 50,1 % moških, v naselju Rogaška Slatina pa prevladuje odstotek žensk s 51,4 %.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 80

Vir: SURS, Pregled po ob činah, 2008

Graf 6.2: Starostna piramida naselja Rogaška Slatina za leto 2008

Vir: SURS, Pregled po ob činah, 2008

Graf 6.3: Starostna piramida ob čine Rogaška Slatina za leto 2008

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 81

Povpre čna starost prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina je v letu 2002 znašala 36,8 let, kar je pod slovenskim povpre čjem, ki je bilo istega leta 39 let. (SURS, www.stat.si) Povpre čna starost je le v štirih naseljih nad slovenskim povpre čjem. Iz vidika delovnega kontinenta, tj. prebivalstvo med 15. in 65. letom starosti, ki predstavlja potencialno delovno aktivno prebivalstvo, je slika ob čine zelo ugodna, saj ta starostna skupina zajema kar 72 %. Ugodno sliko prikazuje tudi podatek o številu prebivalstva v starostni skupini 65+, ki zajema 12 % prebivalstva, medtem ko je v skupini do 19 let zajetega 22 % prebivalstva. Proces staranja prebivalstva, ki je prisoten v razvitih državah sveta, v ob čini še ni pretirano ob čutiti, saj ima starostna piramida prebivalstva ob čine strukturo mladega prebivalstva.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 82

Preglednica 6.6: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, indeks staranja in povpre čna starost po naseljih ob popisu 2002 Ime Skupaj Starostne skupine (leta) Indeks staranja Povpre čna starost naselja 0-1 1-6 7-14 15-18 19-26 27-64 65+ Ob čina skupaj 10544 103 674 974 616 1356 5586 1235 70,5 36,8

Brestovec 152 z z 10 7 23 72 30 150 39,3 Brezje pri Podplatu 55 0 3 6 z 10 26 z z 36,9 Cerovec pod Bo čem 320 5 20 25 24 42 180 24 48 35,4

Ceste 123 z z 4 9 12 66 22 157,1 39,9 Č č a a vas 169 z z 21 8 19 76 32 94,1 37,5 Drevenik 67 - 5 10 3 4 34 11 73,3 38,5

Gabrce 54 z z 7 z 8 22 z z 36,8 Gabrovec pri Kostrivnici 66 z z 10 4 6 28 z z 31,4 Irje 295 z z 18 14 54 150 33 75 36,2

Ka čji Dol 167 z z 13 9 29 78 21 70 35,3 Kamence 99 z z 10 7 12 54 z z 35,7 Kamna Gorca 92 z z 10 7 13 48 4 20 31,1

Male Rodne 118 z z 10 10 18 59 12 63,2 35,4 Nimno 77 z z 5 4 6 43 z z 39 Plat 84 z z 8 11 13 39 z z 31,7

Podplat 107 z z 10 6 20 54 10 58,8 34,4 Podturn 71 z z 6 z 9 40 z z 36,5 Pristavica 65 z z 3 z 10 38 4 33,3 33,9

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 83

Preglednica 6.7: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, indeks staranja in povpre čna starost po naseljih ob popisu 2002 (nadaljevanje)

Ime Skupaj Starostne skupine (leta) Indeks staranja Povpre čna starost naselja 0 - 1 1-6 7-14 15-18 19-26 27-64 65+

Prnek 96 z z 8 6 9 50 16 106,7 38,9 Rajnkovec 78 - 10 6 4 12 35 11 68,8 35,9 Ratanska vas 114 z z 9 6 11 63 14 70 36,9 Rjavica 156 z z 16 4 13 89 17 51,5 36,3

Rogaška Slatina 4801 40 286 444 272 574 2638 547 71 37,4 Spodnja Kostrivnica 120 - 8 13 8 21 57 13 61,9 35,3 Spodnje Negonje 308 6 24 36 13 42 170 17 25,8 33,4 Spodnje Se čovo 429 7 35 42 26 61 220 38 45,2 33,8

Spodnji Gabrnik 118 3 7 11 10 11 67 9 42,9 35,2

Strmec pri Sv. Florijanu 171 4 7 15 8 25 76 36 138,5 39 Sv. Florijan 359 - 18 33 27 47 188 46 90,2 37,5 Teka čevo 243 z z 21 9 36 127 36 102,9 39,4

Topole 205 - 9 21 18 25 101 31 103,3 37,9

Tržiš če 172 z z 19 8 23 88 23 76,7 37,7 Tuncovec 122 4 10 10 9 14 69 6 25 32,1 Velike Rodne 152 - 11 12 9 24 79 17 73,9 36,7 Zagaj pod Bo čem 156 z z 10 15 27 73 23 127,8 38,6

Zgornja Kostrivnica 133 z z 13 5 17 62 22 81,5 37,7 Zgornje Negonje 141 z z 17 z 15 80 19 100 40,3 Zgornje Se čovo 103 - 6 10 6 23 48 10 62,5 34,9 Zgornji Gabrnik 134 z z 18 6 13 75 12 42,9 35

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 84

6.1.3 Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina V obdobju med letoma 1999 in 2008 se je število prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina pove čalo za 4,3 %. Na pove čanje števila prebivalstva sta vplivala naravno in selitveno gibanje števila prebivalstva.

Preglednica 6.8: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2008 leto rojeni umrli priseljeni odseljeni naravni selitveni skupni prirast prirast prirast 1999 111 96 137 138 15 -1 14 2000 107 96 136 95 11 41 54 2001 106 113 142 146 -7 -4 -11 2002 103 126 166 141 -23 25 2 2003 97 94 141 140 3 1 4 2004 115 96 131 113 19 18 37 2005 111 101 185 125 10 60 70 2006 105 73 252 155 32 97 129 2007 113 90 318 251 23 67 90 2008 120 97 699 577 23 122 145

Vir: Statisti čni letopis RS, 2000-2009

Leta 1999 je bila stopnja natalitete 10,4 rojenih na 1000 prebivalcev in je bila nad slovenskim povpre čjem (8,8 rojenih na 1000 prebivalcev). Stopnja natalitete je nad slovenskim povpre čjem ostala ves čas obravnavanega obdobja in leta 2008 znašala 10,8 (Slovenija v istem letu 10,7 rojenih na 1000 prebivalcev). Le dve leti je bila stopnja mortalitete višja od stopnje natalitete v obravnavanem obdobju, kar je pomenilo pozitiven naraven prirast. V obravnavanem obdobju se je število prebivalcev pove čalo na ra čun naravnega gibanja prebivalstva za 106 prebivalcev. Število prebivalcev se je v obravnavanem obdobju bolj pove čalo zaradi priselitev v ob čino. Skupen selitveni prirast ob čine v obdobju med letoma 1999 in 2008 je znašal 426 prebivalcev oz. 3,8 priseljenih na 1000 prebivalcev na leto.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 85

Preglednica 6.9: Selitveno gibanje prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2008

Selitveni Selitveni Skupni selitveni Leto prirast s prirast med prirast tujino ob činami 1999 16 -17 -1 2000 11 30 41 2001 12 -16 -4 2002 35 -10 25 2003 8 -7 1 2004 7 11 18 2005 54 6 60 2006 91 6 97 2007 81 -14 67 2008 130 -8 122

Vir: Statisti čni letopis RS 2000-2009

Skupni selitveni prirast ob čine Rogaška Slatina je bil vsa leta pozitiven, zadnja leta celo izredno visok, predvsem na ra čun priselitev iz tujine. Popolnoma druga čno sliko pa pokažejo migracije med slovenskimi ob činami. Podatki kažejo, da se prebivalci bolj izseljujejo v druge ob čine kot pa se iz njih priseljujejo. Podatek bi utemeljevala z dejstvom, da se veliko mladih iz ob čine izseljuje in se zaposluje v kraju, kjer se izobražuje.

6.1.4 Izobraževanje

Preglednica 6.10: Struktura izobraževanja, za četek šolskega leta v ob čini Rogaška Slatina

1998/ 1999/ 2001/ 2002/ 2003/ 2004/ 2006/ 2007/ 2008/ 99 00 02 03 04 05 07 08 09 Vrtci vrtci 3 3 4 4 3 3 3 3 3 otroci 402 397 513 349 362 340 361 375 400 zaposleni 42 42 49 40 46 46 46 45 48 OŠ šole 4 4 4 4 4 4 4 5 4 učenci 1040 985 968 1017 979 984 928 957 926 SŠ dijaki 575 176 160 145 584 551 540 957 508 Študentje 286 312 367 401 377 550 572 512 574

Vir: Statisti čni letopis 2000-2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 86

V Ob čini Rogaška Slatina delujeta dve osnovni šoli, to sta I. in II. OŠ Rogaška Slatina s podružnicama OŠ Kostrivnica in OŠ Sv. Florjan. V Rogaški Slatini ima sedež tudi šola s prilagojenim programom ter Glasbena šola Rogaška Slatina.

V letu 2000 se je srednješolskim programom Steklar, Oblikovalec stekla in Tehnik optik, ki so delovali na Srednji steklarski šoli, pridružil tudi program Gimnazija. Šolski center Rogaška Slatina je edina šola, ki izobražuje za steklarske poklice.

V ob čini je razvito tudi izobraževanje za odrasle. Ljudska univerza Rogaška Slatina deluje že 50 let in izvaja izobraževalne programe tudi v številnih krajih izven sedeža organizacije. V letu 2009/10 so vpisovali v kar 11 prenovljenih srednješolskih programov.

1200

1000

800

600 otroci v vrtcih število 400 učenci

200 dijaki študentje 0

začetek šolskega leta

Vir: Statisti čni letopis 2000-2009

Graf 6.4: Struktura izobraževanja, za četek šolskega leta v ob čini Rogaška Slatina med 1999 in 2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 87

6.1.5 Prebivalstvo nad 15 let po šolski izobrazbi V preglednici št. 6.11 je prikazana izobrazbena struktura prebivalstva ob čine Rogaška Slatina v letu 1991 in 2002. Ugotovimo lahko, da v obeh obdobjih prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo ( 43,4 % v letu 1991 in 56,2 %v letu 2002). Delež prebivalcev z nepopolno osnovno izobrazbo se je ob čutno zmanjšal med letoma 1991 (ko je znašal 29 %) in 2002 (ko je bil le še 4 %). Prav tako se je zvišal delež prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo. Leta 1991 je le 3,1 % prebivalcev imelo višjo in 1,9 % visoko dodiplomsko izobrazbo. V letu 2002 pa je delež z višjo izobrazbo znašal 4,4 % in visoko dodiplomsko izobrazbo 3,9 %. Leta 1991 je nepopolno osnovnošolsko izobrazbo imelo kar 29 % prebivalstva. Delež se je desetih letih zmanjšal in leta 2002 znašal le 4 %. Presenetljiv je podatek o deležu prebivalstva brez šolske izobrazbe, ki je v letu 1991 znašal 0,7 %, v letu 2002 pa se je pove čal na 1,1 %.

Preglednica 6.11: Izobrazbena struktura prebivalstva v ob čini in naselju Rogaška Slatina po popisu leta 1991 in 2002

Leto: skupaj izobrazbe brez izobrazba osnovna nepopolna izobrazba osnovna Srednja izobrazba izobrazba višja izobrazba dodiplomska visoka izobrazba podiplomska visoka skupaj poklicna in srednja nižja splošna in strokovna

1991 občina 8171 60 2676 2612 3547 1910 980 445

naselje 3822 8 359 998 2064 1036 1028 355 2002 občina 8793 99 390 2589 4940 2987 1953 425

naselje 4031 / 118 876 2495 1340 1155 542

Vir: Statisti čni letopis 2000-2009

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 88

1% nepopolna osnovna izobrazba 4% 4% 4% osnovna izobrazba

30% srednjaizobrazba skupaj

57% višja izobrazba

visoka dodiplomska izobrazba visoka podiplomska izobrazba

Vir: Statisti čni letopis RS, 2002

Graf 6.5: Izobrazbena struktura prebivalcev ob čine Rogaška Slatina v letu 2002

13% 3% 22% nepopolna osnovna izobrazba osnovna izobrazba

Srednja izobrazba 62%

višja ali visoka izobrazba

Vir: Statisti čni letopis RS, 2002

Graf 6.6: Izobrazbena struktura prebivalcev naselja Rogaška Slatina v letu 2002

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 89

V letu 2002 se izobrazbena struktura naselja Rogaška Slatina nekoliko razlikuje od izobrazbene strukture ob čine. Višji je delež prebivalcev s kon čano srednješolsko izobrazbo, v naselju znaša 62 %, medtem ko za ob čino 57 %. Tudi odstotek prebivalcev z višjo ali visoko izobrazbo je v naselju višji, 13 %, za celotno ob čino pa 9 %. Nižji pa je v naselju odstotek prebivalcev, ki ima kon čano le osnovnošolsko izobrazbo (22 % v naselju in 30 % za ob čino) in nepopolno osnovno izobrazbo (3 % v naselju in 4 % za ob čino).

6.2 Vpliv turizma na zaposlenost prebivalstva

6.2.1 Zaposlitvena struktura prebivalstva Turisti čna ponudba zajema široko paleto proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki so vanjo vklju čene. V številnih dejavnostih so oblikovana delovna mesta, ki so pogojena oz. odvisna od turizma. Uradna statistika zato ne more raz členjevati delovnih mest po njihovi odvisnosti od turizma. Izjema so tiste dejavnosti, ki so primarno pogojene s turizmom, to so gostinske in turisti čne dejavnosti, ki zaposlujejo delavce v gostinskih organizacijah in turisti čnih agencijah. (Jerši č, 1991, str. 157) Najve čji vpliv ima turizem na omenjeni dejavnosti, vendar pa so tudi v drugih obratih predelovalne industrije in obrti delovna mesta, ki so stalno, delno ali ob časno odvisna od turizma. Trgovine na debelo in drobno, storitvene obrti, zdravstvo, ban čništvo, promet, gradbeništvo, kultura in drugo.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 90

Preglednica 6.12: Zaposlitvena struktura delovno aktivnega prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina v letu 1999 in 2009

Dejavnosti/ leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 147 134 127 116 102 75 65 62 62 60 78 Predelovalne dejavnosti 2250 2285 2174 1895 1945 1754 1682 1468 1504 1413 1047 Oskrba z elektriko, plinom, vodo 53 55 54 55 58 59 59 56 64 70 77 Gradbeništvo 263 283 300 318 328 321 341 412 569 622 521 Trgovina; popravila motornih vozil 625 664 654 694 672 630 617 617 611 601 633 Gostinstvo 402 418 405 423 459 448 446 455 461 451 454 Promet, skladiš čenje, zveze 315 299 311 243 226 224 223 236 291 314 277 Finan čno posredništvo 16 19 18 21 20 22 24 23 21 26 26 Nepremi čnine, najem, poslovne storitve 153 161 109 115 114 119 123 134 144 157 182 Javna uprava, obramba 93 127 116 115 155 142 134 113 120 122 155 Izobraževanje 394 424 429 444 325 334 334 331 321 323 345 Zdravstvo, socialno varstvo 233 215 212 160 162 164 162 190 221 247 238 Druge javne, skupne in osebne storitve 167 196 205 187 171 168 116 125 128 126 133 Ob čina skupaj 5111 5280 5114 4786 4737 4460 4326 4222 4517 4532 4532

Vir: Statisti čni urad RS

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 91

3000 160

140 2500 Sekundarne 120 dejavnosti 2000 100 Terciarne dejavnosti 1500 80 Kvartarne število zaposlenih število 60 1000 dejavnosti 40 500 Primarne 20 dejavnostih vprimarnih zaposlenih št. dejavnosti 0 0

Vir: Statisti čni urad RS

Graf 6.7: Gibanje števila zaposlenih v ob čini Rogaška Slatina po dejavnosti med letoma 1999 in 2009

Preglednica 6.13: Gibanje števila zaposlenih v ob čini Rogaška Slatina po dejavnosti med letoma 1999 in 2009

1999 2001 2002 2004 2006 2008 2009

Primarne dejavnosti 147 127 116 75 62 60 78

Sekundarne dejavnosti 2513 2213 2213 2075 1880 2035 1568

Terciarne dejavnosti 1564 1551 1551 1502 1521 1619 1649

Kvartarne dejavnosti 887 962 906 808 759 818 871

Vir: Statisti čni urad RS

Število zaposlenih v primarnih in sekundarnih dejavnostih je v zadnjem desetletju v očitnem upadanju. Število zaposlenih v primarnih dejavnostih, ki jih v Rogaški Slatini predstavljata predvsem kmetijstvo in gozdarstvo, se je od leta 1991 do leta 2009 zmanjšalo za 47 %. Nekoliko manjši upad, za 37 %, pa se izraža pri številu zaposlenih v sekundarnem

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 92

sektorju. Upad je posledica zmanjšanja števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, saj se je steklarska dejavnost v Rogaški Slatini v zadnjem desetletju znašla v krizi. Leta 1991 sta primarni in sekundarni sektor zaposlovala 52 % delovno aktivnega prebivalstva ob čine, leta 2009 pa le še 39,5 %. Terciarni in kvartarni sektor leta 2009 zaposlujeta 60 % delovno aktivnega prebivalstva, ali z drugimi besedami, samo v terciarnem sektorju je zaposlenega 40 % delovno aktivnega prebivalstva. Opisana zaposlitvena struktura govori o zaposlenih na delovnih mestih v Rogaški Slatini, kar pa ne prikazuje zaposlenih prebivalcev ob čine Rogaška Slatina. Delovno aktivno prebivalstvo se zaposluje tudi v okoliških ob činah, ki dnevno potujejo na delo. Zato sem podrobneje prikazala gibanje zaposlovanja delovno aktivnega prebivalstva ob čine Rogaška Slatina v izbranih ob činah v zadnjem desetletju.

Preglednica 6.14: Delovno aktivno prebivalstvo ob čine Rogaška Slatina s krajem dela v izbranih ob činah med leti 2001 in 2008

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Zaposleni v ob čini Rog. 5114 4786 4737 4460 4326 4222 4517 4532 Slatina skupaj Delovno aktivno preb. 5190 5024 4874 4651 4642 4362 4560 4743 ob čine Rogaška Slatina 2994 2816 2811 2714 2564 2584 2649 2717 Celje 249 244 257 282 308 333 395 375 Kozje 59 57 55 55 52 67 71 63 Krško 1 1 2 2 3 2 2 3 Ljubljana 90 91 102 114 127 160 159 179 Majšperk 18 21 6 0 15 7 12 13 Maribor 47 49 49 53 58 57 77 75 Pod četrtek 41 41 40 42 39 53 58 74 Ptuj 8 6 8 19 30 18 20 22 Rogatec 128 150 146 153 144 158 159 173 Slovenska Bistrica 42 40 44 45 40 40 34 41 Slovenske Konjice 8 8 7 16 15 17 17 16 Šentjur 48 51 56 60 61 74 73 76 Šmarje pri Jelšah 284 284 381 325 325 350 369 382 Žetale 0 0 0 0 1 0 1 1

Vir: Si-Stat Podatkovni portal; Statisti čni urad RS

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 93

Leta 2001 je ob čina Rogaška Slatina zaposlovala skupaj 5114 oseb, od tega 2994 od 5190 delovno aktivnega prebivalstva ob čine. Delo je torej v drugih ob činah opravljalo 2196 delovno aktivnega prebivalstva ob čine. Najve č jih je zaposlovalo Šmarje pri Jelšah, Celje, Rogatec, Ljubljana, Šentjur, Maribor, Slovenska Bistrica in Pod četrtek. Iz tabele lahko razberemo, da se v Rogaški Slatini zaposluje veliko število aktivnega prebivalstva iz drugih ob čin. Podatki o teh so prikazani v tabeli št. 6.15.

Preglednica 6.15: Zaposleni v ob čini Rogaška Slatina s prebivališ čem v izbranih ob činah med leti 2001 in 2008

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Zaposleni v Rog. Slatini skupaj 5114 4786 4737 4460 4326 4222 4517 4532 Rogaška Slatina 2994 2816 2811 2714 2564 2584 2649 2717 Bistrica ob Sotli 28 25 20 15 26 27 31 26 Celje 58 77 79 63 63 77 94 100 Kozje 88 74 67 31 94 45 60 67 Krško 6 1 3 4 4 6 9 8 Ljubljana 7 9 20 19 13 15 14 8 Majšperk 27 20 18 19 19 20 22 22 Maribor 23 19 21 26 26 21 58 77 Pod četrtek 127 119 121 111 101 95 118 114 Ptuj 9 11 15 15 17 16 21 16 Rogatec 450 399 409 403 379 370 362 383 Slovenska Bistrica 46 43 55 48 47 48 19 22 Slovenske Konjice 21 20 24 26 27 25 30 24 Šentjur 67 68 69 66 63 55 57 62 Šmarje pri Jelšah 423 399 384 329 320 300 332 328 Žetale 25 26 29 28 27 30 37 31

Vir: Si-Stat Podatkovni portal; Statisti čni urad RS

V Rogaški Slatini prevladujejo zaposleni iz ob čin Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Pod četrtek, Celje, Kozje in Šentjur. Leta 2009 je ob čina Šmarje pri Jelšah zaposlovala 382 prebivalcev s prebivališ čem v Rogaški Slatini, medtem ko je Rogaška zaposlovala 328 prebivalcev iz Šmarja pri Jelšah. Rogaška Slatina je tako v negativni zaposlitveni bilanci s središ čem svoje upravne enote. Ima pa pozitivno bilanco s sosednjo zdraviliško ob čino Pod četrtek, saj zaposluje 40 prebivalcev ve č kot jih tja na delo odhaja.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 94

6.2.2 Število delovnih mest v hotelskih družbah

Preglednica 6.16: Število zaposlenih v hotelskih družbah zdraviliš ča v izbranih letih

Zdraviliš če Hotel Sava Terme SPA Grand hotel Hotel Rogaška Rogaška d.o.o. Rogaška d.d. Donat Aleksander skupno Zdravstvo d.o.o. Podjetje število

število indeks število indeks število indeks število indeks zaposlenih

število

2005 111 100 88 100 67 100 118 100 / 384 2006 114 102 124 141 73 109 118 100 / 429 2007 118 106 123 140 78 116 128 108 / 447 2008 117 105 113 128 89 133 137 116 / 456 2009 117 105 111 126 83 124 128 108 / 439 2010 / / / / / / / / 22 /

Vir: interni podatek podjetij

Število zaposlenih v hotelih se je v petih letih pove čalo za nekaj mest v vseh hotelih zdraviliš ča, kar je skladno s pove čanjem delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju. V vseh hotelih zdraviliš ča je opaziti rahel padec števila zaposlenih med letoma 2008 in 2009. Leta 2009 je bilo v podjetju Terme SPA Rogaška, ki ima v upravljanju šest hotelov, zaposlenih 111 zaposlenih. Podjetje upravlja Grand Hotel, ki je v celoti obnovljen objekt bivšega Zdraviliškega doma, Hotel Strossmayer, Hotel Styria, Hotel Slovenija in Hotel Grand Slam. Hotel Sava Rogaška, ki upravlja s hoteloma Sava ter Zagreb, je bilo v letu 2009 117 zaposlenih.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 95

Preglednica 6.17: Število zaposlenih v Steklarni Rogaška d.d in Steklarski Novi d.o.o. v zadnjih letih

Steklarna Rogaška d.d. Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.

število indeks število indeks 2000 1663 100 / / 2004 1478 88,9 326 100 2005 1380 83 317 97,2 2006 956 57,5 309 94,5 2007 966 58,1 313 96 2008 931 56 306 93,9 2009 896 53,9 / /

Vir: Ob čina Rogaška Slatina, poslovni imenik bizi.si

Za četki steklarstva v Rogaški Slatini segajo v leto 1665, ko se je Rogaško Slatino prvi č omenjalo v povezavi z organizirano proizvodnjo stekla. Steklarstvo je v Rogaški Slatini pomembna gospodarska panoga, ki zaposluje veliko število doma činov, zato sem prikazala stanje zaposlenosti v Steklarni Rogaška in Steklarski novi do njenega ste čaja. V nasprotju s stanjem zaposlenih v zdraviliških dejavnostih, se število zaposlenih v dejavnostih, ki se ukvarjajo s steklarstvomn zmanjšuje. Število zaposlenih v Steklarni Rogaška se je v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo, medtem ko je podjetje Steklarska Nova v letu 2008 prenehalo obratovati. Ko se je podjetje zaprlo je službe izgubilo približno 250 delavcev. ( www.dnevnik.si ) Steklarska Nova d.o.o. (prej Steklarska šola) je bila s strani Steklarne Rogaška ustanovljena leta 1947. Na za četku je bila namenjena izklju čno izobraževanju, nato pa se je vzporedno za čel razvijati tudi proizvodni del, ki je sčasoma postal sodobna steklarna. Leta 2003 se je razdelila na dva dela: vzgojno-izobraževalni zavod Šolski center Rogaška Slatina in gospodarsko družbo Steklarska Nova, proizvodnja stekla d.o.o. Šolski center je edini v Sloveniji, ki izobražuje za steklarske poklice.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 96

18,0 16,0 14,0 12,0 Rogaška Slatina 10,0 8,0 Upravna enota Šmarje 6,0 pri Jelšah 4,0 Slovenja 2,0 0,0

Vir: Statisti čni urad RS

Graf 6.8: Povpre čna stopnja registrirane brezposelnosti med leti 2000 in 2009 v ob čini Rogaška Slatina, upravni enoti Šmarje pri Jelšah in Republiki Sloveniji

Stopnja registrirane brezposelnosti je razmerje med številom registriranih brezposelnih oseb in aktivnega prebivalstva. Graf št. 6.8 prikazuje gibanje povpre čne stopnje registrirane brezposelnosti med leti 2000 in 2009 v ob čini Rogaška Slatina, upravni enoti Šmarje pri Jelšah, ki ji ob čina pripada in Republiki Sloveniji. Grafikon nazorno prikazuje, da je stopnja registrirane brezposelnosti pod povpre čjem celotne upravne enote in nad slovenskim povpre čjem. Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti je ob čina dosegla v letu 2003 (14,3 oseb) in najnižjo leta 2008 (9,2 oseb).

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 97

7 VPLIV TURIZMA NA PROSTORSKI RAZVOJ

Učinki turizma na prostorski razvoj naselja so tesno povezani z njegovim demografskim in gospodarskim razvojem. Ko so v 19. stoletju za čeli izkoriš čati mineralne vrelce, so se v njihovi bližini oblikovali gostinski in namestitveni objekti, ki so danes v središ ču turisti čnega kraja. Prebivalci okoliških naselij so se v kraj priseljevali zaradi možnosti zaslužka in tako se je kraj pri čel demografsko in gospodarsko razvijati. V tem poglavju bom prikazala vpliv turisti čne dejavnosti na razvoj naselja s kartiranjem starosti stavb in s tem kronološko prikazala razvoj posameznih delov naselja. S kartiranjem namembnosti stavb bom prikazala razmestitev posameznih funkcij v naselju. S kartiranjem rabe zemljiš č bom prikazala vpliv turizma na spremembe v rabi tal.

Preglednica 7.1: Dokon čana stanovanja v ob čini Rogaška Slatina po izbranih letih

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Rogaška 78 39 47 31 50 45 22 24 Slatina

Vir: Si-stat Podatkovni portal

SURS poro ča, da je bilo v letu 2008 v ob čini 383 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 56 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali ve č). Povpre čna velikost stanovanja je bila 76m2. (SURS) Novogradnje se pojavljajo razpršeno po stanovanjskih naseljih, ki se nahajajo na obrobju mestnega naselja Rogaška Slatina, najbolj intenzivno v naseljih kot so Irje, Zgornje Negonje, Ratanska vas, Tržiš če.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 98

Preglednica 7.2: Stanovanja zgrajena med leti 1991 in 2002 v ob čini Rogaška Slatina

Naselje 1991 – 2002 ROGAŠKA SLATINA 347 Irje 16 Male Rodne 6 Rjavica 6 Rogaška Slatina 131 Spodnje Negonje 22 Spodnje Se čovo 13 Strmec pri Sv. Florijanu 7 Sv. Florijan 19 Teka čevo 11 Topole 7 Tržiš če 5 Tuncovec 12 Velike Rodne 5 Zagaj pod Bo čem 7 Zgornja Kostrivnica 10

Vir: Si-stat podatkovni portal

V letu 2009 je bil zgrajen tudi nov ve čstanovanjski blok v Žiberniku. Rogaška Slatina je s tem pridobila 48 novih stanovanj. Ve č o novih stanovanjih v poglavju 6.1.2.

Vir: http://www.novogradnje.com; citirano dne 7.12.2010

Slika 7.1: Nov stanovanjski blok v Žiberniku

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 99

7.1 PROSTORSKI RAZVOJ IN MORFOLOŠKE ENOTE

Zna čilnosti dosedanjega prostorskega razvoja Rogaške Slatine:

• V času odkritja mineralne vode je bilo to obmo čje trškega naselje Rogatec, nekakšna krajina vinorodnih goric in samostojnih kmetij. Zdraviliš če je omogo čilo številna delovna mesta in po 2. sv. vojni se je pričela pospešena gradnja zdraviliških objektov. • Kraj je znan po steklarstvu, ki se je razvilo zaradi potreb polnilnice mineralne vode. Steklarstvo in številne obrtno servisne dejavnosti so povzro čile preobrazbo kme čkega prebivalstva v delavske poklice. Vini čarji, kot tudi manjši kmetje, so zapustili svoje domove in se naselili v bližini zdraviliš ča, kar je spodbudilo organizirano blokovno gradnjo in odpiranje dodatnih delovnih mest. • Razpršeno urbano strukturo Rogaške Slatine se v zadnjem času preobraža na višjo raven urbanosti, saj so nekatere poselitvene strukture na čele prostorske in ekološke kvalitete širšega zdraviliškega zaledja. (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega in srednjero čnega plana Ob čine Šmarje pri Jelšah za obmo čje Rogaška slatina, to čka 4.2.)

7.1.1 Obnova zdraviliškega parka Zdraviliški park Rogaške Slatine velja za kulturno dediš čino in je zaradi specifi čne ureditve postal že nekakšen prepoznaven znak zdraviliš ča. Čeprav je park v lasti Zdraviliš ča Rogaška d.d., se ob čina aktivno vklju čuje v njegovo obnovo in ureditev.

Branko Kidri č je za Multimedijski center RTV Slovenije ob obnovi parka izjavil: »To je kulturni spomenik lokalnega pomena, Zdraviliški park je tudi središ če Rogaške Slatine in je zelo pomemben tako za doma čine kot za goste. Zato nam nikakor ne more biti vseeno v kakšnem stanju je.« (www.rtvslo.si, citirano: 17.11.2010)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 100

Vodja oddelka za okolje in prostor ob čine Rogaška Slatina, g. Tomaž Strehovec, mi je v pogovoru razložil, da je prva faza obnove zdraviliškega parka že zaklju čena, medtem ko je druga faza obnove mestnega parka, ki je na črtovana v letu 2010 in 2011, ocenjena na 460.000 evrov. Del sredstev za obnovo ob čina pridobiva iz razpisa Ministrstva za kulturo in del iz ob činskega prora čuna. Pove čali bodo površino zelenic, obnovili fontano in pešpoti. Zdraviliški park se zaklju či z združitvijo s promenado v Evropski ploš čadi, ki je namenjena prireditvam v središ ču mesta.

7.1.2 Prostorski razvoj Prostorski razvoj bom prikazala s pomo čjo morfologije, ki je v osnovi veda o zgradbi in obliki. Kot geografski termin pa se morfologija nanaša na naselje kot fizi čno tvorbo oz. na morfološke elemente, ki sestavljajo naselje in govori o zgradbi in obliki le-tega. Poudarek je na elementih, ki sestavljajo mestno središ če ter na celoti kot skupini sestavnih delov, na oblikah, ki pri tem nastajajo in na principih, po katerih so ti elementi med seboj povezani. (Drozg, 2007) Zdraviliški trg s parkom in vzhodni del Celjske ceste med restavracijo Sonce in Strossmayerjevim domom zajemata vse obstoje če hotelske objekte in objekte za zdravstvene storitve. Na črtno so iz tega obmo čja selili proizvodne dejavnosti in zmanjšali število stanovanj. Tako je nastalo zdraviliško – turisti čno obmo čje, ki ga tvorita po dva niza objektov na obodu bivše prometnice Celjske ceste in zdraviliškega parka. Takšna razmestitev je posledica na črtne gradnje v 19. stoletju, ko je naselje pri čelo pridobivati neagrarno podobo. Z novogradnjami so tako dali naselju novo urbanisti čno zasnovo, ki izraža jasnost in organsko sklenjenost. (Horvat, 2000) Razmestitev objektov je posledica v naprej zasnovani osi gradnje, kar je posledica prostorske stiske. Ker se zdraviliška cona ni mogla širiti v obeh dolinah proti severu, so nove stavbe nanizali v osrednjem zdraviliškem parku le v južnem delu doline Irskega potoka. Park ima pravilen tloris, pre čka ga ve č poti, na sredi je ve čja površina s fontano in klopmi za posedanje. Na vzhodni strani pa se razteza drevored in sprehajalne poti po

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 101

gri čku do bivšega hotela So ča. Zelena površina ima javni zna čaj in je v prvi vrsti namenjena turistom. Ta del mestnega središ ča je le deloma oblikovan kot zaklju čena celota, ima svoje oskrbne in storitvene dejavnosti, v bližini so cerkev, osnovna šola, trgovina, vendar so te dejavnosti namenjene prebivalcem širšega obmo čja. Klasicisti čni objekti grajeni pred letom 1918 so tipološko enaki in podobnih dimenzij. Gre za prostostoje če objekte razmeš čene okoli zelene površine. Zna čilnosti klasicisti čnega mesta so, da je njegovo širjenje sledilo rasti prometnic, zaradi česar je mesto raslo korak za korakom od središ ča navzven. Ob tem nastane pozidan prostor, nepozidane površine pa so predvsem komunikacijske poti in javne površine s socialno funkcijo. (Drozg, 2007)

Foto:Janja Žerak, 2008

Slika 7.2: Primer dekorativnih elementov klasicističnega sloga

Pozidane površine so na obravnavanem obmo čju zdraviliški objekti, javne ustanove in rekreacijski objekti. V južnem delu zdraviliške cone je bilo zgrajenih ve č stanovanjskih hiš, v glavnem vilskega tipa in tudi eno in dvodružinske hiše. Kasnejša individualna gradnja je bila usmerjena predvsem v dopolnitev že pozidanih površin v naselju. Gre za

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 102

stanovanjsko obmo čje enakih bivalnih pogojev, kjer je dosežena socialna preglednost in ustvarjeno kvalitetno bivalno okolje. Od zdraviliškega obmo čja v smeri Kidri čeve ulice so nanizane dejavnosti, ki so namenjene prebivalcem širšega obmo čja. Vse ve čji je preplet storitvenih in poslovnih dejavnosti v stanovanjskih obmo čjih, kar kaže znake polifunkcionalnosti. Ob čina Rogaška Slatina je v zadnjem desetletju intenzivno obnavljala javno infrastrukturo na svojem obmo čju. Do leta 2007 sta bili obnovljeni dve osnovni šoli, dokon čno zgrajeni dve telovadnici in atletska steza. V sodelovanju s sosednjima ob činama je bil leta 2002 zgrajen tudi nov objekt glasbene šole. V letu 2002 je bila izgrajena čistilna naprava v Rogaški Slatini in Kulturni center Rogaška Slatina z gledališko dvorano (390 sedežev). (www.rogaska-slatina.si, citirano 9.12.2010)

7.1.3 Tloris Tlorisi so kronološki in morfološki vidik gradbenega razvoja. Odvisno od družbenogospodarske mo či mesta v posameznem obdobju je zgrajen tudi pripadajo či tloris. Tloris je lahko izoblikovan ali pa neizoblikovan. Izoblikovan tloris je zaokroženo obmo čje, v katerem prevladujejo morfološki elementi iz istega gradbenega razvoja. Neizoblikovan tloris pa pomeni morfološko necelovito, nehomogeno obmo čje. V njem se prepletajo elementi iz ve č obdobij gradbene zgodovine mesta. (Drozg, 2007) Rogaška Slatina spada v skupino mest z neizoblikovanim modernisti čnim tlorisom. Zanjo je zna čilno, da se je šele s širjenjem industrializacije pri čel intenziven gradbeni in prostorski razvoj, ko so poleg industrijskih obratov nastajali meš čanski stanovanjski predeli. Morfološka raznovrstnost se je pove čala, ko je nastala manjša vilska četrt, delavska kolonija, ve čstanovanjske hiše, trgi in javne površine, vse v znamenju inženirsko tehni čnih regulacij s skromnimi klasicisti čnimi prvinami. Urbanisti čni razvoj je bil omejen predvsem na izgradnjo javnih stavb ter tranzitnih cest.

• Morfološke enote Morfološki elementi podobnih zna čilnosti se združujejo v morfološke enote. Morfološke enote so z urbanisti čnimi karakteristikami opredeljeni prostorski deli, ki sestavljajo

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 103

obmo čja urejanja; dolo čeni so na osnovi parcelacije, na čina zazidave, stavbnih tipov in pretežne namenske rabe površin. (Drozg, 2007) Kriteriji, po katerih jih razdelimo, so lahko številni in poljubni. V svoji nalogi sem za kriterij uporabila na čin zazidanosti, starost objektov in funkcijo stavb. Morfološke enote na obravnavanem obmo čju sem dolo čila na osnovi lastnega kartiranja objektov v Rogaški Slatini na: o obmo čje klasicisti čnih in secesijskih pala č s hotelsko funkcijo, o obmo čja samostojno stoje čih vil, o obmo čja prostostoje čih individualnih hiš, o ve čstanovanjska blokovska gradnja.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 104

Karta 7.1: Morfološke enote v naselju Rogaška Slatina

Avtor: Janja Žerak Vir: kartiranje v Rogaški Slatini, avgust 2010; Vir podlage: http://maps.google.com/

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 105

7.2 Vpliv turizma na funkcije v naselju

Turisti čna funkcija je v Rogaški Slatini prevladovala že od 19. stoletja naprej, ko so jo Štajerski deželni stanovi pri čeli na črtno razvijati. V tej to čki svoje raziskave bom prikazala funkcijsko členitev Rogaške Slatine, ki izhaja iz razmestitve posameznih funkcij v naselju oziroma njihove koncentracije in prevlade nad drugimi funkcijami v posameznih delih naselja. Razli čni avtorji (Došler, 1974; Gosar, 1983; Veronek, 1987) so na obmo čju mesta Rogaška Slatina opredelili 4 funkcijske cone: zdraviliško cono, trgovsko – upravno cono, industrijsko cono in stanovanjsko cono. Ta členitev se je kljub intenzivnemu razvoju oskrbnih in storitvenih dejavnosti v zadnjih 10 letih obdržala, na dolo čenih mestih modificirano. Na podlagi lastnega terenskega dela in kartiranja sem obravnavano obmo čje razdelila na šest obmo čij, in sicer na:

• zdraviliško - turisti čno obmo čje, • obmo čje oskrbno - storitvenih dejavnosti, • obmo čje zelenih in rekreacijskih površin, • obmo čje javnih funkcij, • mešano oskrbno – storitveno obmo čje in stanovanjsko obmo čje, • objekte s proizvodno dejavnostjo.

Navedena obmo čja, t.i. funkcijske enote, sem dolo čila na podlagi razmestitve osnovnih dejavnosti v ob čini. Skupina proizvodnih dejavnosti zajema le malo število proizvodnih obrtnikov, predvsem zaradi intenzivnih zdraviliških dejavnosti, ki so povezane s turisti čnim prometom in zaradi koncentracije delovnih mest v le nekaj industrijskih obratih znotraj naselja. Obrati proizvodnih dejavnosti so locirani v ali ob stanovanjskih hišah v razli čnih delih naselja, večinoma na gri čevnatem obrobju v severozahodnem in severovzhodnem delu ter v južnem in jugovzhodnem delu Rogaške Slatine.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 106

V ob čini sta oblikovani dve glavni industrijski coni. To sta južni del mesta s Steklarno Rogaška, tovarno kozmetike Afrodita in polnilnico mineralne vode ter v naselju Zgornje Negonje, kjer se prepletata trgovska in tudi proizvodna funkcija. Neko č razvita industrijska cona v severo-zahodnem delu v Ratanski vasi se je v zadnjih desetih letih zaradi zaprtja dveh tekstilnih obratov spremenila in preoblikovala v obrtno cono. Nekdanje uspešno podjetje KORS (Konfekcija obla čil Rogaška Slatina), ki je zaposlovalo do 230 prebivalcev, je bilo v letu 2000 primorano v prisilno poravnavo. Prostore nekdanje tovarne je podjetje Jagros d.o.o. preoblikovalo v nakupovalni center.

Vir: www.trgovinejager.com

Slika 7.3: Nakupovalni center Jager

Gostinstvo in turizem sta dejavnosti, ki sta ve činoma razvrš čeni ob promenadi in zdraviliškem parku ter ob Kidri čevi cesti na jugu oskrbno storitvene cone. K obratom, ki se ukvarjajo s turisti čno dejavnostjo, sem uvrstila hotele, objekte z drugo vrsto preno čiš č, turisti čne agencije in turisti čno informativni center TIC. Oskrbne dejavnosti zajemajo dejavnosti za kratkoro čno oskrbo, srednjero čno in dolgoro čno oskrbo. Med trgovine za kratkoro čno oskrbo spadajo razli čne trgovine za vsakodnevno oskrbo. Trgovski centri so locirani v skorajda vsakem stanovanjskem obmo čju, ve čji centri pa se pojavljajo v naselju Zgornje Negonje, v južnem delu mesta Rogaška Slatina v bližini Steklarne Rogaška, v Tržiš ču in v severo-zahodnem delu Ratanske vasi.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 107

Drugo skupino oskrbnih dejavnosti sestavljajo dejavnosti za srednjero čno oskrbo kot so trgovine s kozmetiko, zdravili, športnimi potrebš činami, pisarniškim priborom in podobno. Med dejavnosti za dolgoro čno oskrbo so uvrš čene trgovine s t.i. klasi čno dolgoro čno oskrbo in trgovine s specialnimi predmeti. Storitvene dejavnosti in javne funkcije so najbolj izrazite na podro čju zdravstva in socialnega varstva (zdravstvena dejavnost zdravilišča, zdravstveni dom, dom upokojencev, ve č privatnih ordinacij, ipd.), kulture (knjižnica, glasbena šola, kulturni dom), uprave (ob činska zgradba, krajevni urad, itd.) in finan čno poslovnih dejavnosti (šola, banka, zavarovalnice). Na obravnavanem obmo čju so 3 osnovne šole in 2 vrtca. Pod zdravstveno dejavnost zdraviliš ča spadajo vse dejavnosti v centralnem zdravstvenem objektu Terapija. V letu 2006 se je odprl nov dom upokojencev v neposredni bližini zdravstvenega doma v osrednjem delu mesta. Privatne ordinacije so skoncentrirane v Poslovnem centru Sonce. S podro čja kulture spadajo v to skupino Kulturni dom z gledališko/kino dvorano, glasbena šola, galerija in muzej grafi čne umetnosti, objekti javne uprave in finan čno poslovne dejavnosti.

Preglednica 7.3: Dejavnost v zdraviliški coni Rogaške Slatine leta 1997 in 2010

Vrsta dejavnosti 1997 2010 Gostinske dejavnosti 15 12 (restavracije, picerije, gostilne, ipd.) Turisti čne dejavnosti (hoteli, TIC, ipd.) 13 14 Oskrbne dejavnosti: Trgovine 44 27 Uslužnostne dejavnosti: osebne storitve 17 14 Uslužnostne dejavnosti: druge storitve, servisi 3 4 Uslužnostne dejavnosti: zastopstva, poslovni 6 6 prostori Šolstvo, zdravstvo, kultura, uprava 14 7 Pošta, banka, zavarovalnica 2 0 Druge dejavnosti 7 6 Skupaj 121 89

Vir: Horvat, 2000 in kartiranje v Rogaški Slatini, 2010

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 108

Preglednica št. 7.3 prikazuje število dejavnosti, ki so se v zdraviliški coni nahajale leta 1997 in 2010. Podatke za leto 1997 sem povzela po Horvatu, podatki za leto 2010 pa so prikazani na podlagi lastnega kartiranja.

Gostinstvo in turizem sta dejavnosti neposredno namenjeni zadovoljevanju turisti čnih potreb. Leta 1997 je bilo gostinskih obratov v zdraviliški coni 15, leta 2010 pa 12. Med slednjimi je bilo 5 takih, ki so nudili hrano in 7 takih, kjer hrane ne nudijo, kot so bife, kavarna in izjemoma so v tej skupini tudi slaš čičarne. Restavracije v hotelih namenjene izklju čno gostom v to skupino nisem uvrstila. Med dejavnosti s turisti čno dejavnostjo so všteti hotelski objekti, turisti čne agencije in Turisti čno informativni center (TIC). Takšnih je leta 1997 bilo 13, leta 2010 pa 14.

Med oskrbne dejavnosti sem uvrstila vse trgovine, ki se na obravnavanem obmo čju pojavljajo. Teh je v letu 1997 bilo 44, leta 2010 pa 27. Najve č je manjših trgovin z osebnimi predmeti namenjenih turistom. Samopostrežna trgovina je le ena (Supermarket Tuš). Leta 1997 je bilo v zdraviliški coni ve č manjših obratov kot so kioski s sadjem in zelenjavo, specializirane trgovine z živili ipd., česar v letu 2010 skorajda ne najdemo ve č. Leta 1997 je bilo 12 trgovin s specialnimi predmeti kot so zlatarne, trgovine s spominki, trgovine s steklom. Leta 2010 je bilo takšnih trgovin le še sedem.

Med storitvenimi dejavnostmi so lo čeno prikazane osebne storitve, ki jih poleg turistov uporabljajo tudi prebivalci ob čine. Leta 1997 je Horvat zabeležil 7 frizerskih salonov in 3 kozmeti čne salone, leta 2010 pa je frizerskih salonov bilo 7, prav tako kozmeti čnih. Posebej so v tabeli lo čene uslužnostne dejavnosti, zastopstva raznih podjetij in poslovni prostori. Teh je leta 1997 v zdraviliški coni bilo 6, prav tako v letu 2010.

V zdraviliški coni so izmed kvartarnih dejavnosti najbolj prisotne dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, saj je tukaj zdravstvena dejavnost zdraviliš ča, zdravstveni dom, privatne ordinacije, dom upokojencev. V sklopu zdraviliške cone se nahaja tudi Kulturni center Rogaška Slatina in Anina galerija. Takih dejavnosti je bilo v letu 1997 14, leta 2010

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 109

pa 7. Zdravstveni dom in objekt Terapije, kjer se pojavlja ve čje število zdravstvenih ordinacij, sem vsako štela kot eno dejavnost. Med druge storitvene dejavnosti pa so uvrš čene dejavnosti namenjene doma čemu prebivalstvu za skupno rabo kot so servisi in servisne delavnice.

Karta 7.2: Funkcijska obmo čja v Rogaški Slatini

Avtor: Janja Žerak Vir: kartiranje v Rogaški Slatini, avgust 2010; vir podlage: http://maps.google.com/

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 110

7.3 Vpliv turizma na rabo tal, namembnost stavb

Karta 7.3: Raba tal v naselju Rogaška Slatina

Avtor: Janja Žerak Vir: kartiranje v Rogaški Slatini, avgust 2010; vir podlage: http://maps.google.com/

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 111

Iz karte rabe tal v naselju Rogaška Slatina lahko razberemo, da je centralni del kraja namenjen pozidavi in potrebam turisti čne dejavnosti. Med hoteli se razteza zdraviliški park in urejene sprehajalne poti, drevored ob prometnici in promenada vzporedno z njim. V zdraviliški coni se raba tal ni veliko spreminjala od leta 2000, le v smislu obnove zdraviliškega parka, kar pa ni vplivalo na pridobivanje novih površin.

Zaradi zdraviliškega turizma so v Rogaški pove čane potrebe po parkirnih površinah, kar še vedno predstavlja velik problem. Obstoje čih parkirnih površin v centru ni dovolj oz. so odmaknjena od njega. V letu 2010 se je z gradnjo garažne hiše v bližini hotela Donat deloma uredila parkirna problematika in pove čalo število parkirnih mest. Prav tako je garažno parkiriš če na voljo v sklopu kompleksa trgovine Tuš, na SZ delu promenade. V stanovanjskih naseljih je zna čilna mo čna pozidava, zato tam ni veliko zelenih površin, ve čina le-teh je namenjenih vrtovom, manjšim sadovnjakom in zelenicam. V SV delu se razteza ve čja športno rekreativna površina s tenis igriš či, igriš čema za nogomet in smu čiš čem Janina. Za obratovanje smu čiš ča skrbi Smu čarski klub Rogaška, ki vsako zimo poskrbi za urejenost smu čiš ča. Na gri ču Janina je urejana tudi trim steza in ve č piknik jas, ki jih povezujejo urejene sprehajalne poti. V letu 2001 je gostom zdraviliš ča bilo na voljo tudi urejeno golf igriš če z devetimi luknjami, namenjeno predvsem u čenju in treningom. Igriš če žal ni zaživelo in je po nekaj letih propadlo. Trenutno je na mestu nekdanjega igriš ča travnata zelenica. Obe osnovni šoli razpolagata z urejenimi igriš či za nogomet in košarko, v Ratanski vasi pa je tudi atletska steza (dolžine 300 m). Med travnatimi površinami in gozdovi se pojavljajo manjše površine obdelovalnih njiv. Pravih kmetij v naselju Rogaška Slatina ni. Pojavljajo se manjše samooskrbne kmetije, ki obdelujejo pripadajo ča ozemlja v obliki njivskih površin, pašnikov in vrtov.

7.4 Turizem in varstvo okolja

7.4.1 Turisti čni obisk in njegove obremenitve Pri preu čevanju vplivov turizma je pomembno omeniti tudi njihov vpliv na obremenitev okolja. Le-tega najbolj obremenjuje zaradi potovanj, namestitve in infrastrukture. Viški

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 112

turisti čnih sezon predstavljajo najve čje obremenitve na kraj, saj je takrat koncentracija turistov najve čja, kar predstavlja dodatno obremenitev lokalnih virov pitne vode, odpadne vode in odlagališ č odpadkov. Nastanitev turistov predstavlja posebno obliko obremenitve okolja. Pritisk na okolje je odvisen od površine porabljene za nastanitev in dobe bivanja gostov. Hoteli in ostale skupne namestitvene zmogljivosti porabijo manj prostora, zato so hoteli iz tega vidika sprejemljivejši od sekundarnih bivališ č (po čitniških hiš, vikendov, idr.).

Preglednica 7.4: Kazalci turisti čnih obremenitev v ob čini Rogaška Slatina v letu 2007

Št. Št. preno čitev Št. Št. Št. Št. preno čitev (mesec z obmo čje prebivalcev preno čitev/ preno čitev/ preno čitev /dan/ maximalnim 2007 km 2/dan dan prebivalca obiskom l.2007)/ dan/ prebivalca Ob čina 11.120 296.384 11,4 0,07 812,01 0,1 Rogaška Slatina Slovenija 2.025.866 8.261.308 1,2 0,01 22.633,7 0,02

Vir: Si-stat Podatkovni portal

Kazalec število preno čitev/prebivalca/dan prikazuje del turistov med stalnim prebivalstvom dolo čenega obmo čja, krati pa nam pove ve č o u činku turizma na stalno prebivalstvo, ki je praviloma ve čji, če turisti predstavljajo velik delež na dolo čenem obmo čju. V Rogaški Slatini so leta 2007 turisti predstavljali 7% prebivalstva ob čine, torej skoraj desetino okoljskih bremen. Številne študije namre č kažejo, da turisti okolje obremenjujejo bolj kot stalno prebivalstvo. (Cigale, 2004; Maraž, 2007, str. 31) Kazalec, ki nam opiše sezonsko obremenitev naravnega okolja in doma čega prebivalstva, je kazalec števila preno čitev v mesecu z najve č preno čitvami/dan/prebivalca.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 113

7.4.2 Kazalci pritiskov turisti čne infrastrukture

Preglednica 7.5: Kazalci pritiskov turisti čne infrastukture v Rogaški Slatini in Sloveniji za leto 2007

Število ležišč Število prebivalcev Število ležišč/100 Število

leta 2007 leta 2007 prebivalcev ležišč / km 2 Občina Rogaška 11.120 16,9 26,3 Slatina 1877 Slovenija 82.515 2.025.866 4,1 4,07

Vir: SURS, Statisti čni letopis 2007

Cigale (2004) navaja, da so družbeni u činki praviloma ve čji, če je populacija na turisti čnem obmo čju v primerjavi s številom turistov majhna. Tako se s pove čanim številom ležiš č na 100 prebivalcev pove čuje vrednost pretiranih družbenih vplivov na avtohtono prebivalstvo. Kazalec število ležiš č/km 2 (Cigale 2004) zajema turisti čno infrastrukturo, ki predstavlja vpliv tako, da zasede prostor in z u činki, ki so z njo posredno povezani. Ve čje število ležiš č predstavlja možnost za ve čji turisti čni obisk, kar pa pomeni ve čji vpliv na naravno okolje.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 114

8 ZAKLJU ČEK

Cilj diplomske naloge je bil prikazati vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju, pri čemer sem izhajala iz obsega in zna čilnosti turisti čnega prometa ter njegovega vpliva na prebivalstvo in prostor. Turisti čni obisk Rogaške Slatine nam kaže pove čanje prihodov in no čitev turistov v zadnjem desetletju. Število gostov se je med letoma 1999 in 2009 pove čalo za 28 % in število no čitev za 24 %. Analiza narodnostne pripadnosti gostov nam prikazuje prevlado treh držav. To so Italija, Rusija in Izrael. Vzrok za to je usmeritev na tuje trge v šestdesetih letih, rezultat česar je višji delež tujih gostov kot v ostalih slovenskih zdraviliš čih.

Vpliv turisti čne dejavnosti na prebivalstvo je najbolj neposreden v dejavnostih, ki so tesno povezane s turizmom. Njegov pozitiven u činek se kaže v gibanju števila delovnih mest po dejavnostih. V zadnjem desetletju sta v o čitnem upadu primarni in sekundarni sektor, medtem ko terciarni in kvartarni sektor kažeta porast zaposlenih. Analiza turisti čne intenzivnosti prikazuje odnos med prebivalstvom turisti čnega kraja in turisti čnim prometom. Izražena je s število no čitev na stalnega prebivalca v letu. V zadnjih nekaj letih je Rogaška Slatina zabeležila porast koeficienta turisti čne intenzivnosti iz 18,4 leta 1999 na 25,6 v letu 2007. Podatek potrjuje že omenjeno ugotovitev, da je Rogaška Slatina polifunkcionalen turisti čen kraj.

Danes ni skupne organizacije, ki bi upravljala s hoteli, temve č so tu samostojni lastniki objektov, ki so neko č pripadali zdraviliš ču. Naziv Zdraviliš če Rogaška se danes pojavlja le kot blagovna znamka. Nekdaj enovito podjetje Zdraviliš če Rogaška Slatina je sedaj razdeljeno na 4 podjetja: Terme Sprostitveni Program Aktivnosti (SPA) Rogaška d.d., Hotel Aleksander, Hoteli in turizem Rogaška d.o.o. in Hotel Sava Rogaška d.o.o.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 115

Omenjena podjetja so usmerjena v privabljanje ciljnih skupin gostov srednjega ekonomskega razreda in se ne usmerjajo toliko v izletniški turizem in dnevne obiskovalce. Vsi hoteli so bili v zadnjem desetletju obnovljeni tako, da je za časno okrnjena podoba zdraviliškega jedra (po letu 1991) ponovno pridobila urejeno središ če. Zaradi lastniške razdrobljenosti so se v preteklosti pojavljali problemi v odgovornosti do vzdrževanja zdraviliškega parka. V zadnjem času teh težav ni, saj so se trenutni lastniki dosegli dogovor in sofinancirajo vzdrževanje zdraviliškega parka skupaj z ob čino Rogaška Slatina. Pove čali bodo površino zelenic, obnovili fontano in pešpoti.

Ob čina v zadnjih letih vlaga v urejanje prometne infrastrukture, tako so v zadnjem času zaklju čili kar dva velika projekta, ki sta pomembno pripomogla k izboljšanju prometne ureditve v mestnem središ ču. V juliju 2010 je bila kon čana gradnja severne mestne vpadnice, ki je olajšala dostop do središ ča iz severnega dela obvoznice in pomembno razbremenila staro in preobremenjeno lokalno vpadnico. V septembru 2010 pa se je zaklju čila gradnja podzemne parkirne hiše Janina, ki je izdatno pripomogla k urejanju parkirne problematike v bližini hotelov.

PRIMERJAVA RAZVOJA TURIZMA V OB ČINI POD ČETRTEK IN OB ČINI ROGAŠKA SLATINA V ZADNJEM DESETLETJU

Medtem ko ima Zdraviliš če Rogaška Slatina ve čstoletno tradicijo in velja za enega starejših zdraviliš č v Sloveniji se je turizem v Pod četrtku pri čel intenzivneje razvijati po letu 1978, ko so otvorili prvi hotel (Hotel Breza). Po letu 2000 se je turisti čna ponudba preimenovala v novo storitveno znamko Terme Olimia. 55.198 gostov je istega leta zabeležilo 276.281 no čitev. Med letoma 2001 in 2003 so v Pod četrtku zgradili in pove čali termalni park Aqualuna, leta 2004 razširili in obnovili wellness center Termalija in leta 2009 zgradili wellness center Orhidelia. Leta 2006 je število no čitev prvi č preseglo 300.000. Število gostov iz tujine se pove čuje, prevladujejo gosti iz Italije, Nem čije in Avstrije. (Gobec, 2009)

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 116

Ob čina Pod četrtek je razcvet turizma doživela ravno v zadnjem desetletju. Rogaška Slatina pa je v zadnjem desetletju obnavljala obstoje če hotele in se s posodabljanjem wellness centrov in turisti čne ponudbe prilagaja turisti čnim potrebam gostov. Leta 2000 je Rogaško Slatino obiskalo 36.082 gostov, ki je opravilo 213.940 no čitev. Leta 2006 pa 52.858 gostov, ki je opravilo 268.462 no čitev.

Zdraviliška ponudba je bila neko č primarno namenjena rehabilitaciji. Danes pa dajejo gosti vedno ve čji pomen povezavi med duševnim in telesnim zdravjem. Zdraviliš ča se razvijajo in prilagajajo programom, ki so vzgoja in izobraževanje zdravja. Zato se pove čuje povpraševanje po wellness centrih oz. centrih zdravja in lepote. Predvidevanja kažejo, da se bodo zdraviliš ča razvijala v smeri turisti čno-rekreativnih centrov ali pa elitna zdraviliš ča, klasi čnih zdraviliš č pa bo vedno manj oz. se bodo ohranjala le obstoje ča.

SWOT ANALIZA RAZVOJA TURIZMA V ZADNJIH DESETIH LETIH

Prednosti: Slabosti: • prometna odmaknjenost od povezav

• ve čstoletna tradicija turizma, z drugimi regijami, • č • uveljavljeno ime Rogaške Slatine, razdrobljenost turisti nega gospodarstva, • zdravilna mineralna voda, • pomanjkanje parkiriš č, • bogata kulturna dediš čina s • klasicisti čno zasnovanim pomanjkanje skupne strategije zdraviliškim parkom, ponudnikov turizma, • • obnovljeni hotelski objekti, pomanjkanje celostne podobe turisti čne ponudbe, • že zgrajena turisti čna infrastruktura. • pomanjkanje zabavno kulturnega dogajanja.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 117

Priložnosti: Nevarnosti: • trženje podeželja kot histori čnega • odvisnost od prevladujo čih trgov balneološkega okolja, turistov, • vlaganje v turisti čno infrastrukturo, • da se destinacija ne bi razvijala, • nadgraditi wellness ponudbo, ponujala novosti, • postati mednarodno privla čna • nesoglasja pri oblikovanju skupne destinacija. promocije zdraviliš ča.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 118

9 LITERATURA IN VIRI

• Adami č, M., Kladnik, D., Orožen, M., Perko; D. (1998). Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. DZS. • Ani čić, B. (1984). Geološka zgradba ozemlja ob čine Šmarje pri Jelšah. Med Bo čem in Bohorjem. Šentjur pri Celj, Šmarje pri Jelšah. • Cigale, D.(2004). Okoljski u činki turizma in rekreacije: v slovenskem alpskem svetu. Geografski zbornik. • Čujež, S. (1982). Zgodovina Zdraviliš ča in njegovih naravnih vrelcev, Zdraviliš če Rogaška Slatina. Rogaška Slatina. • Došler, V. (1974). Nekateri problemi Rogaške Slatine, 9. Zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. • Drozg, V. 2007: Geografija naselij. Študijsko gradivo. Filozofska fakulteta Maribor. Oddelek za geografijo. Maribor. • Drozg, V.(2000). Nekatere zna čilnosti fizi čne strukture slovenskih mest. Prispevek. • Drozg, V.(2007).Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mest. Dela. • Gams, I. (1984). Nekaj geografskih zna čilnosti med Bo čem in Bohorjem. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. • Gobec, S. (2009). Razvoj in u činki turizma v ob čini Pod četrtek. Diplomsko delo. Maribor. • Horvat, U. (2000). Razvoj in u činki turizma v Rogaški Slatini.ZRC. Ljubljana. • Ileši č, S. (1984). Svet in ljudje. Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah. • Jerši č, M.(1985). Turisti čna geografija. Ljubljana. • Jerši č, M.(1985). Vpliv turizma na zaposlitveno strukturo slovenskih turisti čnih krajev. Dela 8. Ljubljana. • Juri č, B.(2007). Analiza prora čuna ob čine Rogaška Slatina. Diplomsko delo. Ljubljana.

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 119

• Planina, J.(2002). Ekonomika turizma. Diplomsko delo. Ljubljana. • Maraž, D.(2007).Poskus analize turisti čne nosilne zmogljivosti na primeru ob čine Bohinj. Diplomsko delo.Ljubljana. • Nosan, A.(1975)Nov vrelec mineralne vode v Spodnji Kostrivnici. Geologija 18. Ljubljana. • Ovsenik-Jegli č, T.(2000). Klimatografija Slovenije. MOP RS. • Planina, J. (1997). Ekonomika turizma. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. • Ratej, A.(2000). Analiza turisti čnih tokov v Zdraviliš ču Rogaška. Diplomsko delo EPF Maribor. • Režek, A.(1964). Rogaška Slatina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Zdraviliški svet. Rogaška Slatina. • Sore, A. (1969). Geografija nekaterih delov Celjske makroregije.Celje. • Tkavc, V., (1983). Rogaška Slatina. Spektar. Zagreb. • Vardjan, F.(2004). Rogaška Slatina: sprehod skozi čas. Društvo prijateljev. Rogaška Slatina. • Zorko, D.(1999). Uvod v turizem. ZRSŠ. Ljubljana.

DRUGI VIRI:

• Integralni razvojni program ob čine Rogaška Slatina. ZRS Bistra. Ptuj. • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega in srednjero čnega plana Ob čine Šmarje pri Jelšah za obmo čje Rogaška slatina, to čka 4.2. • Spletne strani Statisti čnega urada Republike Slovenije • Spletne strani Statisti čnega urada Republike Slovenije • Geopedija.si (online). Interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije • www.marcelpernat.si, stanje: 20.10.2010 • www.rogaska-slatina.si, stanje: 8.12.2010 • http://www.kozjansko.info, stanje: 8.12.2010

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 120

• http://www.visitslovenia.net; stanje: 8.12.2010 • www.i-tec.si; stanje: 8.12.2010 • http://apartma-rogaska.si/, stanje: 8.12.2010 • www.terme-rogaska.si: stanje: 8.12.2010 • www.apartma-rogaska.si, stanje: 8.12.2010 • www.podezelje.com, stanje: 8.12.2010 • http://www.novogradnje.com, stanje: 8.12.2010

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 121

10 KAZALO SLIK, PREGLEDNIC, GRAFOV IN KART

Seznam slik:

Slika 2.1: Ob čina Rogaška Slatina ...... 12

Slika 2.2: Klimogram Rogaške Slatine ...... 16

Slika 3.1: Kostrivnica, primer strnjenega naselja ...... 19

Slika 3.2: Poselitev južnega dela ob čine ...... 19

Slika 3.3: Nova mestna vpadnica na Stritarjevi ulici ...... 21

Slika 4.1: Zdraviliš če v Rogaški Slatini leta 1860 ...... 31

Slika 4.2: Promenada na obmo čju bivše Celjske ceste ...... 34

Slika 4.3: Podzemna garažna hiša Janina ...... 36

Slika 4.4: Grand Hotel Donat...... 59

Slika 4.5: Propadajo č objekt nekdanjega hotela So ča ...... 61

Slika 4.6: Hotel Aleksander, obnovljen objekt nekdanjega hotela So ča ...... 61

Slika 5.1: Urejeno krožiš če s kolesarsko stezo na Celjski cesti ...... 63

Slika 5.2: Termalna riviera Rogaška Slatina...... 68

Slika 5.3: Male Rodne z Bo čem ...... 70

Slika 5.4: Zdraviliško jedro Rogaške Slatine ...... 71

Slika 5.5: Kristalna dvorana ...... 71

Slika 5.6:Glasbeni paviljon Tempel ...... 72

Slika 5.7: Muzej na prostem Rogatec ...... 72

Slika 7.1: Nov stanovanjski blok v Žiberniku ...... 98

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 122

Slika 7.2: Primer dekorativnih elementov klasicističnega sloga ...... 101

Slika 7.3: Nakupovalni center Jager ...... 106

Kazalo preglednic:

Preglednica 3.1: Družinske kmetije glede na velikost po ob činah upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000 ...... 24

Preglednica 3.2: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev po ob činah Upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000 ...... 25

Preglednica 3.3: Poslovni subjekti (P), družbe (D) in samostojni podjetniki-fizi čne osebe (F) po dejavnosti, 3.1.2007 ...... 26

Preglednica 3.4: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v ob čini Rogaška Slatina leta 2002 ...... 27

Preglednica 3.5: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v ob čini Rogaška Slatina leta 2002 (nadaljevanje)...... 28

Preglednica 4.1: Najbolj zna čilna leta v Rogaški Slatini glede števila gostov in no čitev med letoma 1953 in 1999 ...... 37

Preglednica 4.2: Najbolj zna čilna leta v Rogaški Slatini glede števila gostov in no čitev med letoma 1953 in 1999 ...... 38

Preglednica 4.3: Število gostov in no čitev med letoma 1999 do 2009 v Rogaški Slatini ...... 40

Preglednica 4.4: Gosti v Rogaški Slatini med letoma 2003 in 2009 po državni pripadnosti ...... 44

Preglednica 4.5: No čitve v Rogaški Slatini med letoma 2003 in 2009 po državni pripadnosti ...... 45

Preglednica 4.6: Število no čitev v Rogaški Slatini po mesecih med letoma 2000 in 2009 ...... 52

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 123

Preglednica 4.7: Delež no čitev v Rogaški Slatini med letima 2000 in 2009 po četrtletjih ...... 53

Preglednica 4.8: Razporeditev no čitev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v Rogaški Slatini in njihova zasedenost med leti 1999 in 2009 ...... 56

Preglednica 4.9: Razporeditev no čitev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v Rogaški Slatini in njihova zasedenost med leti 1999 in 2009 (nadaljevanje) ...... 57

Preglednica 5.1: Zdravstvene storitve v Zdraviliš či Rogaška ...... 66

Preglednica 6.1: Število prebivalstva v naseljih občine rogaška Slatina med letoma 1900 in 2007 ...... 74

Preglednica 6.2: Število prebivalstva v naseljih občine rogaška Slatina med letoma 1900 in 2007 (nadaljevanje) ...... 75

Preglednica 6.3: Število prebivalcev v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2008 ...... 76

Preglednica 6.4: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v naselju Rogaška Slatina leta 2008 ...... 78

Preglednica 6.5: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu v ob čini Rogaška Slatina leta 2008 ...... 79

Preglednica 6.6: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, indeks staranja in povpre čna starost po naseljih ob popisu 2002 ...... 82

Preglednica 6.7: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, indeks staranja in povpre čna starost po naseljih ob popisu 2002 (nadaljevanje) ...... 83

Preglednica 6.8: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2008 ...... 84

Preglednica 6.9: Selitveno gibanje prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 2008 ...... 85

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 124

Preglednica 6.10: Struktura izobraževanja, za četek šolskega leta v ob čini Rogaška Slatina ...... 85

Preglednica 6.11: Izobrazbena struktura prebivalstva v ob čini in naselju Rogaška Slatina po popisu leta 1991 in 2002 ...... 87

Preglednica 6.12: Zaposlitvena struktura delovno aktivnega prebivalstva v ob čini Rogaška Slatina v letu 1999 in 2009 ...... 90

Preglednica 6.13: Gibanje števila zaposlenih v občini Rogaška Slatina po dejavnosti med letoma 1999 in 2009 ...... 91

Preglednica 6.14: Delovno aktivno prebivalstvo ob čine Rogaška Slatina s krajem dela v izbranih ob činah med leti 2001 in 2008 ...... 92

Preglednica 6.15: Zaposleni v ob čini Rogaška Slatina s prebivališ čem v izbranih ob činah med leti 2001 in 2008 ...... 93

Preglednica 6.16: Število zaposlenih v hotelskih družbah zdraviliš č v izbranih letih ... 94

Preglednica 6.17: Število zaposlenih v Steklarni Rogaška d.d in Steklarski novi d.o.o. v zadnjih letih ...... 95

Preglednica 7.1: Dokon čana stanovanja v ob čini Rogaška Slatina po izbranih letih ... 97

Preglednica 7.2: Stanovanja zgrajena med leti 1991 in 2002 v ob čini Rogaška Slatina ...... 98

Preglednica 7.3: Dejavnost v zdraviliški coni Rogaške Slatine leta 1997 in 2010 ...... 107

Preglednica 7.4: Kazalci turisti čnih obremenitev v ob čini Rogaška Slatina v letu 2007 ...... 112

Preglednica 7.5: Kazalci pritiskov turisti čne infrastukture v Rogaški Slatini in Sloveniji za leto 2007 ...... 113

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 125

Kazalo grafov:

Graf 3.1: Družinske kmetije po tipu kmetovanja v občini Rogaška Slatina leta 2000 ... 23

Graf 3.2: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev v ob čini Rogaška Slatina v letu 2000...... 25

Graf 4.1: Število gostov in no čitev v ob čini Rogaška Slatina med letoma 1999 in 200941

Graf 4.2: Povpre čna doba bivanja gostov v ob čini Rogaška Slatina in skupini zdraviliških krajev med leti 1999 in 2009 ...... 42

Graf 4.3: Razmerje med številom doma čih in tujih gostov v Rogaški Slatini med letoma 1999 in 2009 ...... 43

Graf 4.4: Število gostov po državni pripadnosti v ob čini Rogaška Slatina med letoma 2003 in 2009 ...... 46

Graf 4.5: Število no čitev po državni pripadnosti v ob čini Rogaška Slatina med letoma 2003 in 2009 ...... 47

Graf 4.6: Turisti čni obisk in preno čitve po najpomembnejših doma čih in tujih gostih med letoma 2003 in 2009 v ob čini Rogaška Slatina ...... 48

Graf 4.7: Turisti čni obisk in preno čitve po najpomembnejših doma čih in tujih gostih med letoma 2003 in 2009 v ob čini Pod četrtek ...... 49

Graf 4.8: Delež doma čih gostov v izbranih slovenskih zdraviliš čih med letoma 1999 in 2009...... 50

Graf 4.9: Število no čitev v ob čini Rogaška Slatina po mesecih med letoma 2004 in 200953

Graf 4.10: Namestitvene zmogljivosti v ob čini Rogaška Slatina leta 2009 ...... 54

Graf 4.11: Namestitvene zmogljivosti hotelov v Rogaški Slatini leta 2006 ...... 55

Graf 6.1: Gibanje števila prebivalcev v ob čini Rogaška Slatina in Sloveniji med letoma 1999 in 2008 ...... 77

Graf 6.2: Starostna piramida naselja Rogaška Slatina za leto 2008 ...... 80

Graf 6.3: Starostna piramida ob čine Rogaška Slatina za leto 2008 ...... 80

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 126

Graf 6.4: Struktura izobraževanja, za četek šolskega leta v ob čini Rogaška Slatina med 1999 in 2009 ...... 86

Graf 6.5: Izobrazbena struktura prebivalcev ob čine Rogaška Slatina v letu 2002 ...... 88

Graf 6.6: Izobrazbena struktura prebivalcev naselja Rogaška Slatina v letu 2002 ...... 88

Graf 6.7: Gibanje števila zaposlenih v ob čini Rogaška Slatina po dejavnosti med letoma 1999 in 2009 ...... 91

Graf 6.8: Povpre čna stopnja registrirane brezposelnosti med leti 2000 in 2009 v ob čini Rogaška Slatina, upravni enoti Šmarje pri Jelšah in Republiki Sloveniji.... 96

Kazalo kart:

Karta 7.1: Morfološke enote v naselju Rogaška Slatina ...... 104

Karta 7.2: Funkcijska obmo čja v Rogaški Slatini ...... 109

Karta 7.3: Raba tal v naselju Rogaška Slatina ...... 110

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 127

11 PRILOGE

Vpliv turizma na razvoj Rogaške Slatine v zadnjem desetletju Stran 128