Presladol-Peking-Presladol V Sredo, 3

Vaške igre v Koprivnici Kdo vas bo prepričal? ParaLisca 2008 Društvo upokojencev Senovo str. 5 str. 6 - 9 str. 16 str. 18-19

št. 2, september 2008 brestanica - senovo - koprivnica

82,02 m - dovolj. Darilo Bojana Jankoviča in godbe blanških vinogradnikov Vrnitev olimpionika Presladol-Peking-Presladol V sredo, 3. septembra sta KS Rožno-Presladol in občina Krško na igrišču na Rožnem organizirala sprejem za zlatega olimpij- ca Primoža Kozmusa. Po nagovorih in čestitkah predsednika KS in župana občine Krško so različna društva, posamezniki in gostinci pripravili program in pogostitev za obiskovalce, ki so zasedli mize na igrišču. Mnogo jih je bilo, ki so želeli Pri- možu stisniti roko in čestitati za vrhunski uspeh. Nikogar ni zavrnil. Kako tudi bi: »Presladol je zakon. Vedno bom ostal Presladolčan«, je povedal zlati kladivaš, ki je obiskoval osnovno šolo v Brestanici, po selitvi v Brežice pa je v atletskem klu- Sidro d.o.o., pooblaščeni prodajalec in serviser bu delal pod vodstvom Poldeta Rovana, Vladimirja Keva in Hočevarjev trg 5, 8270 Krško, Tel.: 07/49 21 359, 49 05 535 mnogih drugih vse do letošnjega vrhunca slovenske atletike. Svet avanture in romance

• vezava diplomskih nalog, Uradnih listov, časopisov, revij, • prevezava strganih knjig • prevezava matičnih knjig (rojstne, mrliške ...) • izdelava različnih map • fotokopiranje, spiralna vezava, plastificiranje • raznos časopisov, reklam...

KNJIGOVEZNICA Abram Marjana s.p., Titova 101, 8281 Senovo tel. 07/497 15 67, GSM 041-480-893 [email protected] www.balonarstvo.net

EPOSAVJE.com IZ MOJEGA ZORNEGA KOTA SENOVO - KRŠKO - BREŽICE • urejanje okolice domov in poslovnih prostorov (mo`nost pla~ila na obroke) plinske instalacije vodovod • urejanje grobov cvetli~ni ogrevanje aran`maji nerjaveči dimniki toplotne črpalke

Cankarjeva 63, 8281 Senovo Cvetli~arna na pokopali{~u Dov{ko bo od 1. oktobra. www.centros.si do 1. novembra odprta vsak dan med 8. in 18. uro. tel.: 07 49 71 244, 041 628 489, Tel.: 07/49 79-336, GSM: 041 727 579, 031 386 429 051 302 889, 041 606 730 e-mail: omerzel.matej�gmail.com

2 Uvodnik Praznična nedelja Korupcija je ena glavnih tem letošnjega predvolilnega boja. Čeprav smo v prvi številki napisali, da se ne bomo šli razisko- valnega novinarstva, ker to ni naloga in smisel tako majhnega medija kot je Občasnik, so me ljudje ustavljali in prosili, naj »napišemo tudi kaj o rudniku«, saj smo tudi dodali, da bomo pisali o vseh stvareh, ki zanimajo naše bralce. »Če si seveda upate«, je še dodal eden od bolj jeznih bralcev. Zanimivo pri vsem je to, da so ljudje, ki hočejo »resnico o rudniku«, stran- karsko tako pisani, da pokrivajo skoraj vse ideološke spektre političnega življenja v Sloveniji. Morda bi bilo prav, da o tem obširneje spregovorijo predstavniki strank, ki so v letih zapiranja sedeli v vladi. Pa tudi tisti, ki so bili v opoziciji, seveda. Nekaj njihovih misli si lahko preberete na straneh 6-9. Če pa ima kdo od naših bralcev dokaze o kršitvah zakonodaje Re- publike Slovenije, naj se obrne na policijo, državno tožilstvo ali na Kosovo komisijo. Pa tudi večji, uglednejši in bolj neod- visni mediji bodo zelo veseli dokazov o (domnevni) korup- ciji. V Občasniku namreč ne bomo objavljali nepreverjenih govoric brez dokumentov.

Nekateri letošnje volitve primerjajo z volitvami na Hrva- škem leta 2000. Dr. Franjo Tuđman, pokojni hrvaški predsednik, je v času, ko so je navdušenje nad osamosvojitvi- jo ponehalo, večkrat ponovil Leibnizovo tezo da »ta svet ni najboljši, je pa najboljši od vseh svetov, ki jih poznamo.« S tem je miril nasprotnike in ljudstvo, ki mu je očitalo, da je razprodal državno imovino 200 družinam in posamezni- kom v državi. Ker tranzicijskih tem kar ni konec, se posta- vlja vprašanje, kako dolgo bodo ostal odprte. O povojnih grobiščih debata, kot kaže, še dolgo ne bo ponehala. V prvi številki smo kar nekaj prostora namenili prazniku občine Krško in prazniku KS Brestanica. Ker so volitve praznik de- mokracije, na katerega čakamo štiri leta, če se kaj v politiki ne »zalomi« in pride do predčasnih volitev, seveda, smo v tej številki precej prostora namenili politiki. Zatorej le poj- dite in praznujte to nedeljo. Razen če mislite, da se nič ne da narediti in da »so vsi isti«. Mnogo jih je, ki se jim zdi, da »slabše ne bo nikoli.« Anketa, ki smo jo poslali kandidatom za vaše glasove, kaže na to, da (vsaj v nekaterih strankah) hude konkurence ni in da je prostora dovolj za dobre kadre. Morda bi tisti, ki imajo mnogo idej lahko precej prispevali k blaginji naših ljudi. Seveda pa je potem treba prevzeti odgovornost za dejanja in besede, ki jih izrečeš. Vilko Planinc

Izdajatelj: Društvo Karbid Senovo Uredništvo: Trg XIV. Divizije 1, 8281 Senovo e-mail: urednistvo.obcasnikvgmail.com Odgovorni urednik: Vilko Planinc Uredniški odbor: Primož Cigler, Žiga Kump, Eva Kink, Tomaž Breznikar Oglasi: [email protected], telefon: 041 937 669 Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Grafit Krško, d.o.o. Naklada: 2.500 izvodov Ob destih dopoldne - foto: Matija Brumen

3 naša krajevna skupnost Svetnice in svetniki Občinskega sveta občine Krško (2006-2010)

1. Franc Bogovič, župan občine Kr- ško, Veliki Kamen, 8281 Koprivni- ca 2. Stane Pajk, Gorenji Leskovec 30, 8283 Blanca 3. Vlado Grahovac, Reštanj 48, 8281 Senovo 4. Vojko Omerzu, Ulica 9. februarja 8, 8281 Senovo 5. David Radej, Mali Kamen 16, 8281 Koprivnica Senovo 6. Mirela Zalokar, Pot na Armes 29, 8281 Senovo 7. Olga Košir, Likarjeva ulica 9, 8280 Brestanica 8. Janez Krajnc, Likarjeva ulica 6, 8280 Brestanica 9. Rudi Smodič, Elektrarniška cesta 3a, 8280 Brestanica

Vir: www.krsko.si

Smem vprašati?

• Mladi, ki se rekreirajo na igrišču pri Domu XIV. divizije, sprašujejo, ali je kaka možnost, da bi upravitelj namestil umivalnik s pitno vodo. Senovo Poleti morajo kupovati vodo v naj- bližji trgovini. • Prebivalci Nove kolonije sprašuje- jo, kdaj se bo začela urejati Cesta 1. maja. • Več krajanov Senovega nas je pro- silo, ali lahko dobimo informacijo o začetku rekonstrukcije Bohorske, saj je vožnja in hoja po tej cesti ne- varna. • Bralko iz Brestanice zanima, ali je s senovsko-brestaniškim vodovo- dom vse v redu.

Odgovore pristojnih pričakujte v nasle- dnji številki. Pošljite nam vprašanje tudi vi! Naslove najdete na tretji strani. Potrudili se bomo, da boste dobili odgovore od pristojnih oseb. Brestanica

4 Ob~asnik, september 2008 naša krajevna skupnost

Stojan Kajba je vnovčil svoje bogate kolesarske izkušnje Praznik KS in kmečke igre v Koprivnici Ob prazniku KS so v Koprivnici 15. avgusta podelili nagrade najbolj zaslužnim krajanom, ki so jih prejeli Jožefa Hictaler, Karl Vr- tovšek in Franc Gorjup. Praznični dan so začeli z mašo in koncertom domačega zbora, popoldne pa so se družili na kmečkih igrah ob spremljavi Treh vragov. (foto: Primož Cigler, blog.primozciger.net)

Ob~asnik, september 2008 5 volitve

DeSUS, Zares, SLS in SMS, Franc Bogovič SD, SDS, NSi, SSN, LIPA, Jožica Mikulanc Vilma Jan Špiler Silvo Krošelj Stane Pajk Janez Požar Jože Stibrič Dušan Vodlan

Kateri so duhovni viri, iz ka- Filozofski in etični. Načela joge, literatura z du- Krščanski etos, vera vase, za- Iz družine in izjemno pozitiv- Duhovnost ni enostranska, črpam jo iz Sveto pismo in drugi krščanski viri so Etični, zdrava kmečka logika. Pozitivna notranja energija. terih črpate moč za svoje hovno vsebino, sproščujoča upanje in pozitiven odnos do nega odnosa do življenja in okolice v kateri živim, torej iz življenja. polni spodbud, hrepenenj in iskanj naj- delo? glasba. vsakega človeka. ustvarjanja. višjega dobrega, hkrati pa nenehno sva- rilo pred varljivo avtonomijo posameznika in družbe. V tej neločljivi dvojni vlogi je Sveto pismo najbolj učinkovita spod- buda za resničen človeški razvoj.

Na kak način regenerirate Sprostim se pri delu na vrtu, Z vadbo joge, dihalnimi vajami, Z delom v domačem sadov- S kolesarjenjem in hojo. Z delom in rekreacijo, predvsem hojo. Tek in telovadba ter občasno kolesarje- Šport. Spanje, aktivni počitek, šport, meditaci- svoje telo? (športi, rekreaci- rože, hoja, plavanje. občasno s tenisom in sprehodi njaku. nje mi ohranjajo psihofizično kondicijo. ja. ja, delo…) , pa tudi z delom na vrtu in v vinogradu.

Ali podpirate raziskovanje Podpiram jih v smislu dostoj- Čimprej prižgimo svečko na Da, v smislu pietete in obeleži- Da. Ker je tudi to del naše polpretekle Da. Potrebno je slediti smernicam dekla- Ne. Ne. povojnih grobišč? nega pokopa žrtev s strani so- sleherno grobišče, usmerimo tve grobov, ne v smislu spremi- zgodovine, če smo s tem zadovoljni ali racije, ki jo je 2001 sprejela takratna Dr- rodnikov, ne podpiram pa do- pa se predvsem v naš skupni njanja zgodovinskih dejstev. ne. Resnica je pri meni vedno dobrodo- novškova vlada in sicer izhaja iz prepri- godkov, ko so povojna grobišča jutri. šla in mora priti v zgodovino. čanja, da strpnega sožitja ne bo mogoče postala poligon za ločevanje doseči, vse dokler ne bo vsem žrtvam na rdeče in bele, oz. medse- vojnega in povojnega nasilja povrnjena bojnega obtoževanja, ki ga je pieteta, ki jim je bila odvzeta z množič- končno treba preseči z življe- nimi izvensodnimi poboji. Zrel narod se njem za ta trenutek in z vizijo za mora biti pripravljen soočiti s svojo celo- prihodnost. tno zgodovino, tudi s tragičnimi dogodki, da bi postali velik narod.

Ali ste prebrali Sofoklejevo- Da. Da, v gimnazijskih letih Da. Ne. Odlomke v srednji šoli. Da. »Ne da sovražim, da ljubim, zato Ne. Da. vo Antigono? sem na svetu.«

Ali veste, koliko znaša naj- 380 € Cca 400 € Približno 400 €. Približno 350 €. 476 € Najnižja pokojninska osnova znaša Da. 494,00 EUR bruto nižja pokojnina za polno de- 494,65 €. Najnižja pokojnina za polno lovno dobo? delovno dobo je 420,45 eurov.

Ali se zavzemate za umik dr- Pri tem je potrebna velika pre- Da. Zagovarjam da vitalni deli Da, na transparenten način na Da, vendar postopno, premišljeno in Da. Absolutno. Da, toda postopno. žave iz gospodarstva? vidnost, vsekakor pa sem za slovenskega gospodarstva vseh tistih področjih, kjer na previdno na področjih kjer deluje trg, ki umik politike iz gospodarstva. ostanejo v rokah slovenskih la- trgu velja konkurenca. Država s tem znižuje stroške. Na področjih kjer stnikov. Energetska, telekomu- pa mora obdržati kontrolne de- ne deluje trg, je potrebno obdržati regu- nikacijska podjetja, bančništvo, leže v ključnih podjetjih na po- lativo ali lastništvo in s tem upravljanje zavarovalništvo pa je prav, da dročju energetike, železniške države. ostanejo v lasti države. Se je infrastrukture, vodnih in ostalih pa na sodoben način potrebno naravnih virov, dela bančnega lotili upravljanja teh državnih in zavarovalnega sektorja. deležev in ta del premoženja ohraniti kot trdno osnovo za našo pokojninsko blagajno.

Ali se zavzemate, da se Koz- Če je vprašanje konkretno za Da. Da. Da, v kolikor bo to Bohorju pri- Zaenkrat ne. V kolikor bi se pokazale Nikoli ne odgovarjam na pamet, zato bi Da Da. janski park razširi tudi glo- Bohor, sem za. neslo nove razvojne možnosti prednosti take razširitve, bi bil »za« pod moral podrobno preučiti vse argumente blje na ozemlje občine Krško in ne zgolj omejitve z vidika ob- pogojem , da to tudi sprejemajo tamkaj za in proti, ki jih je verjetno veliko. Vse- (Bohor)? močij natura 2000. živeči ljudje. kakor takšna širitev ne bi smela omeje- vati prebivalcev v razvoju oz. bi morala ponuditi rešitve, ki bi zagotavljale pospe- šeni razvoj v sožitju z naravo in lokalnim prebivalstvom.

Tri najpomembnejša vpraša- Vprašanje meja. Odprtost in povezovanje s sve- 1 . Ureditev meje s Hrvaško Verodostojnost in konsisten- Ureditev meje s Hrvaško, stabilnost Bal- Ureditev odnosov s sosednjimi država- Nevmešavanje v arabske razprtije, raz- Odnosi s Hrvaško, NATO. nja slovenske zunanje poli- tom, predvsem biti vez med 2. Osredotočiti zunanjo politiko tnost naše zunanje politike, kana, skrb za naše rojake v zamejstvu. mi, predvsem z republiko Hrvaško, poznavnost Slovenije v svetu. tike so… Zahodno Evropo in Zahodnim na evropski prostor, v katerem zavezanost in podpora uvelja- pospeševanje globalnih in regionalnih Balkanom. bomo zagotovili uspešen razvoj vljanju ekonomskih interesov mednarodnih ekonomskih odnosov in Utrditi odnose s sosednjimi dr- naše države, biti povezovalni naših podjetij na globalnem promocija slovenskega gospodarstva, žavami, predvsem s Hrvaško, člen med staro Evropo in država- trgu. varnostna politika in širitev Evropske Mirno reševanje sporov mi na področju bivše Jugoslavije Doseganje prepoznavnosti Slo- unije ter Romunije in Bolgarije venije v globalnem svetu. 3. Zavzeti kritično distanco do »velikih mednarodnih tem in pro- blemov«, pri katerih ne moremo igrati pomembne vloge.

6 Ob~asnik, september 2008 volitve

DeSUS, Zares, SLS in SMS, Franc Bogovič SD, SDS, NSi, SSN, LIPA, Jožica Mikulanc Vilma Jan Špiler Silvo Krošelj Stane Pajk Janez Požar Jože Stibrič Dušan Vodlan

Ali ste prebrali Sofoklejevo- Da. Da, v gimnazijskih letih Da. Ne. Odlomke v srednji šoli. Da. »Ne da sovražim, da ljubim, zato Ne. Da. vo Antigono? sem na svetu.«

Ob~asnik, september 2008 7 volitve

DeSUS, Zares, SLS in SMS, SD, SDS, NSi, SSN, LIPA, Jožica Mikulanc Vilma Jan Špiler Franc Bogovič Silvo Krošelj Stane Pajk Janez Požar Jože Stibrič Dušan Vodlan

Slovenski mediji morajo biti Da. Da. Da. Ne, slovenski mediji morajo te- Da. Ne, mediji nacionalnega pomena, npr. Da. Da. odvisni izključno od trga. Se žiti k neodvisnosti od kapitalskih nacionalna televizija morajo imeti zago- strinjate? in političnih vplivov, ne glede na tovljena dodatna sredstva za nekomerci- to ali so financirani s strani trga alne vsebine, ki jih komercialne televizije ali javnih sredstev. ne predvajajo.

Koliko mesecev je bila vaša Stranka DeSUS je od leta 1996 Od ustanovitve oktobra l. 2007. 2 leti. Ne vem. Do leta 2002 sem se SDS je bila do 2004 večino časa v opo- N.Si je nastala 4.8.2000. Od nastanka je Ves čas. Od 1. 3. 2008 stranka (na državni ravni) v pa vse do danes v vladni koali- ukvarjal izključno z razvojem ziciji. bila v opoziciji 48 mesecev. opoziciji od 25. 6. 1991? ciji, od leta 1992 do 1996 pa je družinskega podjetja, šele leta bila v opoziciji. 2002 sem začel kot občinski svetnik spoznavati politični sistem.

Ali se strinjate s Kučanovo Previdno, vendar ne za vsako Da. Da. Ker sem odraščal na kme- Strinjam se, da je potrebno Ne, ker je sam pripomogel, da so jo raz- Ne. Da Da. teorijo o (raz)prodaji »družin- ceno. Denar od prodaje naj se tiji, so me že starši naučili, da podjetja, ki so v državni lasti in grabili privilegirani. ske srebrnine«? investira v dolgoročne naložbe tisti kmet, ki proda svojo zemljo, niso strateškega pomena pro- z državnim jamstvom. postane hlapec v svoji domo- dati v pravem času, transpa- vini. rentno z varovalkami in po čim višji ceni, ne bi pa smeli delati razlike med domačim in tujim kapitalom.

Ali je od 25. 6. 1991 v vašem Da. Tovarna celuloze in papirja SOP, bivša Celuloza, Kovinar- Podjetje Videm Krško. Da, tovarna Vipap Krško, Agro- Nimam materialnih dokazov, zato ne bi Mnenja sem, da v našem volilnem okra- Videm, SOP, Kovinarska, Rudnik Se- VIPAP. volilnem okraju prihajalo do ska Krško... kombinat. o tem. ju ni prišlo do razprodaje »družinske novo. takih ali podobnih pojavov? srebrnine«. Katerega imate v mislih, če je odgovor da?

Ali so stranke v procesu Upam. Upam, Da in ne. Ne. Menim, da v preteklosti ne. Bilo je pre- Ne. Ne. zapiranja rudnika Senovo več porabljenega denarja in premalo delovale po svojih najboljših rezultatov. V zadnjem mandatu (zadnja močeh in v skladu z zakono- štiri leta) pa trdim, da se je spoštovala. dajo RS?

Kdaj ste stopili v stranko, ka- Nisem članica stranke. Februarja 2008. Ob njeni ustanoviti, maja 1988 Decembra 2007. V letu 1996. 30.09.2002 2002. Nisem član. tere kandidat(ka) ste?

Kje, menite, da je najboljša S problematiko brezdomcev Bom še razmislila o tem. Lokacija, o kateri bi se dogovo- Takšno lokacijo je mogoče is- Kjerkoli tam, kjer se da tako zatočišče Brezdomce se ne sme marginalizirati in Krško, bivši dom upokojencev. Upokojenski dom, ki trenutno ne služi lokacija za zatočišče za brez- se v našem volilnem okraju ne rili različni akterji odgovorni za kati le v okviru mesta Krško. urediti. Nisem nestrpen do brezdomcev. odrivati na rob družbe, zato smatram, da nobenemu namenu. domce v vašem volilnem soočamo. področje sociale: Občina,RK, je najprimernejša lokacija v mestnem okraju? Karitas in okolje, ki bi takšen območju. objekt z veseljem sprejelo.

Ali boste podprli ustanovitev Da. Da, ker se s tem krepi strpnost Podpiram, v kolikor bi nosilec Tovrstna komuna obstaja na Da. Tistim, ki si želijo ozdravitve od od- Da. Da Ne. komune za zdravljenje odvi- do drugačnosti , oboji pa se lah- zgodbe lahko dosegel enoten Razborju in njeno delovanje visnosti je potrebno pomagati z vsemi snosti od prepovedanih drog ko iz sobivanja veliko naučijo. dogovor vseh vpletenih. podpiram. močmi. v vašem volilnem okraju?

Kandidate smo vprašali, ali se strinjajo s spodnjima trditvama. Avtor prve je Woody Allen (ameriški komik), druge pa dr. Janez Drnovšek.

»Bolj kot kdajkoli v zgodo- Ne. Obstaja še tretja optimistič- Ne Ne Ne Ne vini se človeška rasa sooča na , vizionarska, za katero se je z razpotjem. Ena pot vodi v treba truditi vsak dan posebej depresijo in brezup, druga v kot posameznik in kot družba. dokončno izumrtje. Molimo, da se bomo prav odločili.«

»Smo ljudje, in kot ljudje ima- Da Da in ne. Da Da Da Da mo pred seboj veliko nalogo: spremeniti svet trpljenja in laži v svet, ki bo vreden ži- vljenja.«

6. volilni okraj – Krško, Kostanjevica na Krki 5. Vilma Jan Špiler, Zares 6. Dušan Vodlan, Lipa V 6. volilnem okraju (občini Krško in Kostanjevica na Krki) 7. Silvo Krošelj, SD bomo izbirali med naslednjimi kandidati: 8. Dušan Šiško, SNS 1. Damjan Lah, LDS 9. Moira Miša Cizel, Lista za pravičnost in razvoj 2. Teja Dumenčić, Lista za čisto pitno vodo 10. Janez Požar, N.Si 3. Franc Bogovič, SLS in SMS 11. Janez Cerkovnik, Krščansko demokratska stranka 4. Jožica Mikulanc, DeSUS 12. Jože Stibrič, Stranska slovenskega naroda

8 Ob~asnik, september 2008 volitve

DeSUS, Zares, SLS in SMS, SD, SDS, NSi, SSN, LIPA, Jožica Mikulanc Vilma Jan Špiler Franc Bogovič Silvo Krošelj Stane Pajk Janez Požar Jože Stibrič Dušan Vodlan

Kdaj ste stopili v stranko, ka- Nisem članica stranke. Februarja 2008. Ob njeni ustanoviti, maja 1988 Decembra 2007. V letu 1996. 30.09.2002 2002. Nisem član. tere kandidat(ka) ste?

Kandidate smo vprašali, ali se strinjajo s spodnjima trditvama. Avtor prve je Woody Allen (ameriški komik), druge pa dr. Janez Drnovšek.

»Smo ljudje, in kot ljudje ima- Da Da in ne. Da Da Da Da mo pred seboj veliko nalogo: spremeniti svet trpljenja in laži v svet, ki bo vreden ži- vljenja.«

13. Nastja Geltar, Zeleni Slovenije Vprašanja smo poslali v sredo, 3. septembra zvečer, odgovore 14. Ivan Zupan, Zelena koalicija (Zeleni Progres in Zelena pa smo sprejemali do 6. septembra do 15. ure. Kandidati so stranka) razvrščeni po abecedi priimkov, prednost pa smo dali kandi- 15. Stane Pajk, SDS datkama. Poslali smo več kot 30 vprašanj, nekatera so tudi pro- vokativna, zato smo jim dali možnost, da na vprašanja ne od- Trudili smo se poiskati kanidat(k)e vseh list, a nam žal ni uspe- govarjajo. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le najbolj lo. Od tistih, ki niso odgovorili, se je Dušan Šiško (SNS) opra- zanimive odgovore. vičil zaradi poti v tujino, Damjan Lah (LDS) pa ni odgovoril.

Ob~asnik, september 2008 9 novice iz Brestanice

Stane Fabjančič - osemdesetletnik SOLIDARNOST V torek, 2. septembra, se je v gale- Bil je aktiven član Svobode in v zlati Ob tragični nesreči na Savi in izgu- riji vin na gradu Rajhenburg zbrala dobi domače gledališke dejavnosti na- bi očeta so sokrajani Elektrarniške redil marsikatero sceno in ustvaril zani- ceste in dela Ceste na ribnik zbira- družba sorodnikov in prijateljev Sta- mivo masko odrskim likom. Bil je med li sredstva za pomoč družini Mirana neta Fabjančiča. pobudniki in ustanovitelji brestaniškega Ribiča, da bi tako vsaj malo omilili turističnega društva, v katerem si je in si nesrečo, ki je prizadela mlado dru- Gospod Stane jih je povabil, da bi skupaj še prizadeva za predstavitev zanimivosti žino. izrazili pozornost sorodnikom iz daljne in uveljavitev domačega kraja. Južne Amerike in hkrati proslavili 10- Bil je krajevni frizer, fotograf, predvsem Zadnje neurje, ki ja pustošilo v Po- letnico, od kar pri Fabjančičevih zorijo pa je pomembno njegovo delo na likov- savju, je prizadelo tudi družino He- odlično penino Valerijo. nem področju. Že pred pol stoletja je bil nrika Bračuna z Dorca v Brestanici. Vsi prisotni pa so vedeli, da bo drugi pobudnik društvenega delovanja na li- Vihar je s hiše utrgal streho - kritino, dan, v sredo, 3. septembra 2008, gospod kovnem področju. Od likovnega klu- staro 4 leta in ostrešje. Voda pa je po- Stane praznoval 80-letnico rojstva, zato ba KLIK, preko galerije Samorastni- škodovala tudi notranjost. so z domačo penino nazdravili tudi sla- kov, do sedanje Fabjančičeve galerije Sosedje iz vseh treh ulic Dorca so zbi- vljencu. na gradu Rajhenburg se je pri nas z nje- rali solidarnostna sredstva, da bi dru- Zapel mu je oktet Moškega zbora Svo- govim prizadevanjem zvrstila vrsta li- žini vsaj malo pomagali sanirati ško- boda Brestanica, o slavljencu je krat- kovnih razstav, kolonij, na katerih so se do.

Mladi tekmovalci TK Krško uspešni v Avstriji

V soboto 09.08.2008 sta se člana Tria- tlon kluba Krško, Nina in Martin Ško- berne udeležila akvatlona v Avstrijskem Borovju.

ko spregovorila Margareta Marjetič, ki nam predstavili številni likovni ustvar- mu je izrekla tudi čestitko in zaželela jalci različnih likovnih zvrsti iz občine, predvsem zdravja in moči, da bi uspe- Posavja, Slovenije in tudi tujine..S pri- šno uresničeval ideje, ki mu jih niko- zadevnim delom gospoda Staneta smo li ne zmanjka. Tradicionalno napitnico lahko spoznavali bogato paleto likovne za rojstni dan sta mu zaigrala vnukinja govorice. Spoznavali pa smo tudi njega, Nina na violino, Mato Zakonjšek pa jo je ko se nam je predstavljal kot krajinar, pa spremljal s harmoniko. Čestital pa mu je portretist in zbiratelj zanimivih pred- Martin je ponovno zmagal med mlaj- tudi trapist Jože, ki je slavljencu podaril metov, slik. Po zaslugi njegovih slik in šimi dečki in progo 100 m plavanja v pristno trapistovsko stekleničko žgane- fotografij je ohranjena marsikatera po- jezeru, 1000 m teka v izjemno razmo- ga, da si bo z njim lahko krepil zdravje. doba iz našega okolja, ki pa jo je sicer že čenem terenu končal v času 06.19. Za Bilo je spontano in prisrčno slavje, čisto spremenil čas. njim je sledila kategorija starejših v ka- tako, kot je slavljenčevo ustvarjanje. V kraju, kulturnem in turističnem dru- terem je njegova sestra Nina preplava- Vseh osem desetletij je gospod Stane štvu in celotni Brestanici smo ponosni la 200 m in pretekla 2000 m ter tekmo Fabjančič polnil z najrazličnejšimi deli. na njegovo delo, zato se mu zahvaljuje- končala na 7. mestu. Od mladosti je bil vnet borec za pravice mo za njegov ustvarjalni delež in mu ob Triatlonski klub Krško se to leto lahko in boljše, polnejše življenje malega člo- visokem jubileju prisrčno čestitamo in pohvali z izjemnimi nastopi najmlajših veka. iz srca želimo zdravja in zadovoljstva. tekmovalcev.

10 Ob~asnik, september 2008 novice iz Brestanice

Škoberne niza zmage PRIREDITVE - DOGODKI Med številnimi Slovenci na mednarodnem triatlonskem tekmovanju v Udinah ❧ 16. oktobra pride v goste 27. julija sta Triatlon klub Krško odlično predstavljala mlada tekmovalca Nina Moškemu zboru Svoboda Bresta- in Martin Škoberne. nica češki ženski pevski zbor Car- mina iz Preštic pri Brnu. Martin se optimistično zažene že na za- Njegova sestra Nina nekaj startov ka- četku v 50-metrski bazen. Tudi menjavo sneje zaključi tudi sama v svoji katego- ❧ Po družabnem dopoldnevu opravi najhitreje in se prvi poda na ko- riji s časom 34.20.90 in zasede 14. mesto bodo pevke v petek, 17. okto- lesarsko progo. S kolesarske proge pri- in 17. v absolutnem. bra 2008, ob 19.30 izvedle koncert v KD Krško. Nekaj pesmic bo zapel tudi moški zbor.

Vabimo Vas in upamo hkrati, da boste ljubitelji zborovskega pe- tja z obiskom nagradili pevke in pevce.

❧ 25. septembra 2008 bo ob 19.30 v brestaniški baziliki pomemben kulturni dogodek. Soli- sta Andreja Bračun in Marko Že- leznik bosta izvedla del koncerta, ki je odpadel v začetku julija za-

Slike: Robert Škoberne radi znanih nesrečnih dogodkov, kolesari z veliko prednostjo, ki mu omo- Tekma je bila zelo številčna. Posebno spremljala ju bo orglarka Snežka goča bolj lahek tek. Tekmo zaključi z težo ima zato, ker je to prva od treh te- Podpečan dvignjenimi rokami kot absolutni zma- kem, ki štejejo za Adrijin in Lumpi po- V drugem delu pa žele avtorji govalec z časom 15.28.10. Na 2. mestu kal. Naslednja tekma je v Avstriji, za- predstaviti Vodnik po cerkvah v mu je sledil Avstrijec Jakob Sosniok in ključna pa v Sloveniji na Bledu. Občini Krško. V njem bodo nave- Italijan Nicola Azzano na 3. mestu. deni pomembni cerkveni objek- ti, posamezni bodo opisani po- drobneje. V vodniku bo celoten seznam objektov in druge infor- macije, ki zanimajo različne obiskovalce. Če bi zaradi morebitnih tehnič- nih težav priprava vodnika za- mujala, bi organizatorji datum spremenili, a o dogodku ljudi pravočasno obvestili in povabili na koncert in predstavitev. SLOMŠKOVA NEDELJA ❧ V nedeljo, 28. septembra 2008, bo ob 15. uri v baziliki Lurške Marije v Brestanici vse- slovensko Slomškovo srečanje.

Turnir teniških dvojic Omerzelu in Lončarju Že v soboto, 27. septembra 2008, pa bo od 9. ure dalje na Po- Na teniških igriščih v Brestanici so v začetku avgusta pripravili teniški turnir dvo- nikvi srečanje učiteljev, vzgojite- jic. Prvo mesto sta osvojila Tomaž Omerzel in Mare Lončar, ki sta v finalu premaga- ljev in katehetov. Prijazno vablje- la dvojico Uroš Pavlič-Rok Capl, tretje mesto pa sta osvojila Mitja Orožen in Marko ni! Kenig.

Ob~asnik, september 2008 11 naokoli

Norost, ki deluje! Anina nedelja spet Tako se je glasilo geslo prvega slovenske- združila sošolce ga skavtskega Jamboreeja, katerega smo se udeležili tudi Senovčani. Zakaj no- Na Anino nedeljo se pri sv. An- rost? Ker se nas je zbralo več kot 3500 tonu vsako leto zberejo sošolci, ki skavtov iz cele Slovenije, malih in veli- so obiskovali osnovno šolo v Go- kih, v pripekajočem soncu in v močnih renjem Leskovcu. Tudi letos so nevihtah. Skupaj smo med 19. julijem klub harmonikarjev Povše, aktiv in 3. avgustom 2008 na travniku med kmečkih žena sv. Anton in drugi pripravili bogat program, pou- darek pa je bil na razstavi vezenin in starih fotografij, ki so si jih obi- skovalci z zanimanjem ogledali.

Podturjakom in Želimljami zgradili svoje mesto v malem iz šotorov in členar- jev, s svojo kuhinjo, glavnim odrom, am- bulanto, informacijami, dvema velikima igriščema, wellness centrom in mnogimi drugimi stavbami. Naša četa je bila na Jamboreeju najšte- vilčnejša s 45 izvidniki in vodnicami. Od tega nas je bilo več kot 15 Senovčanov. Skupaj s skavti iz Brestanice in Krškega že tretje leto oblikujemo steg Krško 1. Če vas zanima, kaj vse smo počeli do danes, 6., 7. in 8. razred OŠ Gorenji Leskovec, l. 1961 si oglejte našo spletno stran http://skavti. Učitelj Zvone Umek, Milan Kaič, Anton Remih, Ivan Imperl, Miran Ribič, Ivan Kri- videmcan.si. žnik, Lenart Plahuta, Matko Plahuta, Jože Balantič, Marija Žibert, Pavla Divjak, Fani- Lucija Ferlin ka Plahuta, Amalija Pirc, Vida Romih, Nada Štravs, Vera Medvešek, Hilda Žvar, Ka- rolina Planinc, Malči Žveglič, Fanika Škoberne. Fotografijo z razstave in podatke o Skejterji na Senovem učenkah in učencih nam je posredovala Fanika Ribič iz Kališovca.

Senovski skejterji se poleti večkrat zberejo na ploščadi pred domom XIV. Di- vizije. Fantje pravijo, da jim je hudo, ker motijo stanovalce, a je skejtanje tako kul, da se le stežka uprejo skušnjavi deske in štirih koleščkov.

Drugi Jakobov pohod Konec julija se je skupina pohodnikov odpravila na Jakobov pohod, ki ga je letos že drugič organiziralo Turistično društvo Senovo. Na razgibani poti Senovo – Ravne – Šedem – Sv. Jakob – Dovško – Senovo so se tudi okrepčali s pravo domačo malico in Pero in Jovo v akciji poskusili vina Bizeljsko-sremiškega okoliša.

12 Ob~asnik, september 2008 naokoli

Maj, Veso in Gal V začetku julija je okrogli jubilej praznoval dirigent senovske godbe Halid Tube- ishat. Na zabavo je prišel tudi njegov to- variš s služenja vojaškega roka v Novem Sadu Jernej Šugman, danes igralec v SNG Drama. Z veseljem in prav nič zvezdni- ško se je slikal z Majem in Galom.

Srečanje na Jevši

Območno združenje borcev za vrednote NOB Krško in Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Senovo sta 19. julija organizirali tradicionalno srečanje na Jevši pod Bohorjem. V programu so sodelovali Lojze Štih kot slavnostni govornik, MoPZ Svo- boda Brestanica, pihalni orkester DKD Svoboda Senovo ter nekdanji in sedanji učen- ci OŠ XIV. Divizije Senovo. (foto: Bojan Vovčko) Druga obletnica Bivaka

V septembru Bivak Senovo praznuje svojo drugo obletnico obstoja. Prireditev ob obletnici se je odvijala 6. septembra pred vhodom v Bivak. Na prireditvi so nastopili mladi nadarjeni prostovoljci. Prisluhnili smo lahko zanimivim recita- lom Jasmine in Sašota, ki so se dotaknile

Mladi so z zanimanjem spremljali nastope vrstnikov

Mladinski planinski tabor marsikaterega srca. Prav tako ni manjka- En teden brez računalnika, domače postelje in dolinske naglice, pa vendar polno nelo plesa. Lucija je prava mojstrica v hip pozabnih hribovskih doživetij ter tkanja pristnih prijateljstev, smo od 23. do 29. julija, hopu, saj se z njim ukvarja že 7 let. Ta- preživeli v dolini Loške Koritnice v Logu pod Mangartom. V zavetju Jalovca, Man- mara nas je vse navdušila z latino ritmi. garta in Loških sten nas je 29 mladih planincev spoznavalo gorske zaklade ter boga- Celotno prireditev je povezovala Sabina to zgodovino zgornjega Posočja. Prehodili smo dolino Možnice, osvojili Mangart in Našič, ki dokazuje, da je v njej še veliko Rombon, si ogledali vojaško pokopališče in Trdnjavo Kluže. Preostali čas pa smo s neodkritih talentov, saj je tudi zapela. pridom izkoristili za odbojko, nogomet, badminton, risanje na majice, igranje kart, Kljub temu, da je bilo nastopajočih malo predavanje z diapozitivi, tekmovanje v orientaciji, planinsko šolo, kopanje v osve- so bili odlični. Organizatorji smo z obi- žujoči Koritnici, da ne pozabim, peko palačink … Skratka toliko stvari, da moramo skom izredno zadovoljni in hvaležni drugo leto spet nazaj v objem narave, pod šotorska platna. prostovoljcem za tako lep program. Pri- FOTO: Na vrhu Mangarta (2679m) druži se nam v Bivaku tudi ti! Damjan Omerzu, PD Bohor Marija Župevc, Bivak Senovo

Ob~asnik, september 2008 13 šport in rekreacija

Plezanje v Peklu Plezalci iz naših krajev radi plezajo v Ar- meškem, pa tudi na Bohorju, v bližini slapu Pekel. Avtor vseh smeri je Andrej Sotelšek iz Krškega, ocene pa se gibljejo od 6a pa do 7c.

Paradajzi so se zbrali po skoraj dvajsetih letih. Turnir Plizo 2008 V petek, 1. avgusta se je od aktivnega igranja nogometa poslovil Dejan Jankovič - Plizo. Na igrišču na senovem so se pomerile ekipe KMN Senovo, ŠD Senovo, Blan- ca in Paradajzi, prva ekipa, s katero je Plizo igral na turnirjih. Senovčana smučala s šesttisočaka

Konec avgusta sta se v domovino vrnila senovška al- pinista Gorazd in Nejc Pozvek, ki sta se udeležila al- Andreja Mlinarič pleza smer Kritika z oceno 6a. pinistično-raziskovalne odprave v kirgiško gorovje Pa- mir. Njun cilj je bil vzpon v alpskem slogu in smučarski spust v severni steni sedemtisočaka Pik Lenin (7134 m), vendar sta bila zaradi slabih razmer prisiljena po- skusiti po poti normalnega pristopa. V sklopu aklima- tizacije sta dosegla vrh Pik Razdelnaya (6210 m) in z njega tudi smučala, glavni vzpon na vrh pa jima je nekaj dni kasneje na višini 6600 metrov preprečilo moč- no poslabšanje vremena. Kar se da hitro sta nato kljub veliki nevarnosti plazov in ledeniških razpok sestopila v tabor 1, kar je pomenilo tudi konec dela na gori. Od- prava se je tako uspešno in predvsem srečno zaključila. Nejc Pozvek Več na www.pak.si. Nejc Pozvek Začela se je liga v malem nogometu Skupinska na vrhu avstrijskega Velikega Kleka

Na igrišču na Senovem Pozdrav z se je začel jesenski del Grossglocknerja malonogometne ob- činske lige. Organiza- V soboto 30.8.2008 so brestaniški gor- tor, ŠD Senovo, vabi, niki osvojili Grossglockner, najvišji av- da se ob sobotah po- strijski vrh – Povedali so, da je bila tura poldne in zvečer pri- naporna, razgledi pa prekrasni. Imeli družite rekreativcem so tudi srečo z vremenom, ki je bilo na Nogometni klub Karbid in bodrite svojo ekipo. meji lepega in kičastega.

14 Ob~asnik, september 2008 šport in rekreacija

48 udeležencev in vodnikov PD Bohor na 3152 metrov visoko Piz Boe

Člani PD Bohor Senovo so se sredi julija povzpeli na 3152 m visoko goro Piz Boe v italijanskih Dolomitih. Na vrh so se podali s prelaza Pardoi, od koder so vrh dosegli v dobrih štirih urah. Na vrh se je podalo 48 udeležencev in vodnikov. Vreme jim je bilo naklonjeno, razgledi čudoviti, večina udeležencev pa je z osvojitvijo vrha doseglo »višinski rekord«. Polovica udeležencev je po osvojitvi vrha prespalo v koči na vrhu, druga polovica pa se je podala do nižje ležeče koče na 2848 m., od koder so se drugi dan skupaj vrnili v dolino. Zoran Dular, WWW.PDBOHOR.SI Odbojkarice v Romuniji

Od 20.7.2008 do 27.7.2008 je v Romuni- ji potekal tridržavni športni dogodek. Na povabilo občine Cernavoda so se ga poleg predstavnikov Občine Krško udeležile tudi članice Odbojkarskega društva Brestanica in kadetska ekipa Rokometnega kluba Kr- ško. V športnem delu srečanja sta se obe ekipi pomerili z ekipami iz Cernevode (Ro- munija) in Saint – Sebastien – sur – Loire (Francija). Obe ekipi iz Krškega sta bili zelo uspešni, saj sta gladko premagali svoje nasprotnike. Poleg dveh tekem s tema ekipa- ma, so se odbojkarice pomerile tudi s ka- detskimi prvakinjami iz Romunije in jih prav tako premagale. Prosti čas smo namenili ogledu največjega romunskega pristanišča Constanca, kopa- nju v Črnem morju in obisku Bukarešte. V času prireditve pa je potekalo tudi mnogo zabavnih prireditev in dogodkov pove- zanih s podpisom Listine o prijateljstvu in sodelovanju med občino Krško ter občino Cernavoda. Med ogledom Bukarešte Predsednik OD Brestanica Anton Zakšek

Ob~asnik, september 2008 15 šport in rekreacija

ParaLisca 2008 Kako…. Prisegel si je, da bo jadral Začeti novo šolsko leto Po daljših poletnih počitnicah se je spet začelo novo šolsko leto, Prvi vikend v avgustu se na Lisci zberejo jadralni padalci iz polno pričakovanj in seveda novih izzivov. In za te se je potrebno zelo dobro pripraviti in čim bolj samozavestno ter pogumno sto- Slovenije in tujine. Letenje s padali ni poceni šport, vseeno piti eno stopnico znanja višje, z novim letnikom ali višjim razre- pa ne tako drag, kot bi si mislili. dom. Ponujam vam kar nekaj nasvetov, ki vas bodo motivirali in spodbudili k čim boljšemu začetku novega šolskega leta. Sprva je najbolj pomembno to, da si nekam zapišete svoje cilje, ki ste si jih zastavili glede šolskih ocen. Na primer, če si želite odli- čen uspeh, si to zabeležite v kakšno beležko, ki jo boste pogosteje uporabljali. To je zelo dobra ideja, saj nas motivira, da dosežemo zastavljeni cilj, oziroma tisto, kar smo si napisali in si zaželeli. Še bolje pa je, da si za vsak predmet napišete želeno končno oceno in se seveda skozi šolsko leto trudite za uresničitev svojih želja. Pomembno pa je tudi to, da si svoje hobije razporedite tako, da bo za šolsko učenje ostalo vedno dovolj časa, ker lahko v nasprotnem primeru,hobiji obremenijo posameznika in lahko izgubi voljo do učenja ali pa enostavno nima časa za šolsko učenje. Pomembno je tudi, da si uredite čas za učenje. Po kosilu je pripo- ročljivo, da nekaj časa počivate in se šele nato začnete učiti. Ko imate daljši čas učne ure, je priporočljivo, da se takrat učite Gašper Ferme smiselnega gradiva, za krajši čas učenja pa je priporočljivo meha- nično učenje (učenje pesmic,…). Priporočeni odmori med uče- Na Lisci smo se pogovarjali z lo, rezervno padalo in sedež,« njem naj bi trajali od 5 do 10 minut, kajti v nasprotnem primeru Gašperjem Fermetom s Seno- je povedal eden mlajših pa- lahko razbijete delovno razpoloženje. Za uspešen začetek novega vega, absolventom strojne fa- dalcev na Lisci. Drugi stroški šolskega leta pa je tudi pomemben prostor učenja, da imate mir v kultete v Mariboru. Pred leti so poleg časa in vzdrževanja sobi, da vas ne moti nihče od družinskih članov, da imate dovolj je na Kriški gori videl jadral- opreme predvsem poveza- svetlobe, predvsem pa to, da na vaši pisalni mizi ni nič takšnega, ne padalce, kako letijo nad ni z gorivom, saj se padalci kar bi odvračalo vašo pozornost od učenja. Pomembno je tudi dobro telesno počutje in čim večji dostop kisika do možganov, saj je tako učenje bolj učinkovito. V študijsko snov vključite lastne spomine, pretekle izkušnje in ideje, saj vam bodo olajšali delo. Pri učenju zgodovine ali geografije pa je zelo pomembna uporaba atlasa, saj vam omogoča, da si snov geo- grafsko bolj predstavljate in se lažje učite. Pri zgodovini je naj- bolje da si naredite časovni trak, tako, da si za vedno zapomnite pomembne dogodke iz preteklosti. Poskrbeti pa morate tudi zase, da boste v dobri formi in da boste zdravi. Ne smete pozabiti na zadostno količino spanca, na redno rekreacijo in na uživanje zadostne količine vitaminov in mine- ralov. Tek in sprehod vsak dan zbistrijo misli in, kot sem že prej omenila, omogočajo tudi večji dostop kisika do možganov, kar gorenjskimi hribi in takrat radi odpravijo tudi na druga pozitivno deluje na vaše učenje. si je prisegel, da bo tudi sam vzletišča po Sloveniji in tuji- Zaupala sem vam kar nekaj praktičnih nasvetov in upam, da jih enkrat jadral. Gašper je zani. Vsem, ki imajo željo po le- boste uporabili ter da vam bodo pomagali pri premagovanju ovir četni tečaj opravil pred tremi tenju s padali, svetujejo polet v novem šolskem letu. Želim vam veliko uspeha in ja, konec poleti, nekaj mesecev kasneje pa v tandemu. Po tandemskem letja, s tem tudi počitnic in pričetek novega šolskega leta ter no- še nadaljevalnega. Za oba te- poletu potencialni kandidat vega čudovitega letnega časa, jeseni, zato se trudite za svoj uspeh čaja je plačal nekaj manj kot takoj ve, ali bo nadaljeval s in učite se sproti, saj boste le tako imeli naslednje počitnice brez- sto tisoč tolarjev. Pravi, da je tečaji za samostojno letenje, skrbne in tudi skozi šolsko leto boste zadovoljni sami s seboj, ker za osnovno in hkrati še var- ali pa je vseeno lepše na trdih boste sledili svojim ciljem in čim boljšemu uspehu. Pa srečno! no opremo za začetnika treba tleh. Več o letenju s padalom odšteti približno tisoč evrov. si lahko preberete na http:// Sabina Našič, študentka slovenistike »Za ta denar bi dobil pada- www.kondor-radece.si/. na Fakulteti za humanistične študije v Kopru

16 Ob~asnik, september 2008 kultura Na gradu snemajo celovečerec Avgusta je TV Slovenija začela snemati celovečerni film Skriti spomin Angele Vode.

Film snemajo na različnih lokacijah po Sloveniji, mi pa smo obiskali ekipo na bresta- niškem gradu, kjer je bila Vo- detova zaprta po drugi sve- tovni vojni. Film režira Maja Weiss, ki je z Alenko Puhar in Ane Lasić tudi soscenarist- Na mladinskem ka. Naslovno vlogo igra Sil- filmskem festivalu va Čušin, ostale glavne vloge pa Teja Glažar, Saša Pavček, tudi »naši« filmi Mojca Fatur, Mojca Funkl, Robert Prebil, Uroš Fürst, Na Trški gori je Društvo za- Uroš Smolej in drugi. Alenka veznikov mehkega pristan- Puhar nam je ob ogledu pri- Silva Čušin pred začetkom snemanja ka v avgustu izvedlo medna- zorišča povedala, da bo pre- rodni filmski tabor. Mladim miera prihodnje leto. filmskim ustvarjalcem, ki so posneli več kot 30 fimov, je pomagal srbski režiser Želi- mir Žilnik. Teme so bile po- vezane tudi z našimi kraji, predvsem z rudnikom in delavci iz drugih držav Evro- pe, ki delajo in bivajo v naših krajih. DZMP-jevci so oblju- bili, da bodo nekaj fimov pri- kazali tudi na Senovem. Teja Glažar in Alenka Puhar Foto: Fiona iz Italije Vit Marin na gradu Podsreda

V galeriji gradu Podsreda smo si poleti lahko ogledali razsta- vo kipov in grafik Počakati, da se lastovke vrnejo Vita Marina, domačina z Velikega Kamna, ki živi in ustvarja v Nemčiji. Na ogled so bile grafike (t.i. copy art tehnika) in skulpture. Avtorja je predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Kro- šelj, za glasbeni del pa sta poskrbela tenorist Marko Železnik in pianist Martin Šušteršič.

Playgrounds na gradu Rajhenburg

»Poletje na gradu Rajhenburg«, ki ga organizira JSKD Krško, je sredi avgusta gostilo tudi slovensko-avstijsko jazz skupino Playgrounds. Pianist Michael Lagger, Reinhold Schmölzer na bobnih, basist Michael Ringer in domačinka Tjaša Fabjančič so poleg nekaj jazz standardov predstavili avtorsko glasbo. Več o skupini in prihajajočih koncertih na: http://www.myspace. Avtor v pogovoru z Jožico Mikek Veber (foto: B. Mirt) com/playgrounds4 (foto: Metod Vodeb)

Ob~asnik, september 2008 17 iz naših društev

DRUŠTVO UPOKOJENCEV SENOVO Naprej z Ludvikom Grilcem

DU Senovo je bilo ustanovljeno leta 1952 in deluje na območju KS Senovo in Prostorska problematika Koprivnica, nekaj članov je rudarskih upokojencev iz občine Kozje in Krajevne Kakšni so bili pogoji za delo društva v skupnosti Brestanica. takratnem času, je razvidno iz njihovih letnih iz poročil. Vsa administrativna dela so opravljali v vežici Krajevnega urada Senovo. Pozneje so dobili pri Ru- dniku Senovo svoj pisarniški prostor in končno v letu 1972 je Rudnik Senovo prepustil društvu poslovne prostore v zgradbi, katero je do tedaj uporablja- la policija (t.i. Ljudska milica). To po- slopje je društvo upokojencev prenovi- lo in uredilo svoje poslovne prostore in klubski bife. V tem objektu sta imela svoje poslovne prostore nekaj časa tudi Planinsko društvo Bohor-Senovo in Društvo zveze borcev Senovo. Delavski svet Rudnika Senovo je na svoji seji dne, 26.12.1972 sklenil, da se prene- se lastništvo objekta na Društvo upokojencev Senovo, vendar sam prenos v ze- mljiški knjigi ni bil izveden. Epilog tega je bilo dejstvo, da je Društvo v letu 2006 zgradbo odkupilo in tako dokončno re- šilo svoje prostorske probleme. Omeni- ti je potrebno, da je spor nastal potem, ko je Rudnik Senovo v letu 1995 prešel v fazo zapiranja in takratno novo vodstvo ni čutilo potrebe, da omogoči delovanje našega oziroma tudi njihovega Društva upokojencev. Danes so društveni prostori za silo ob- novljeni (nabavili smo plinski rezer- voar in napeljali centralno ogrevanje). Obnovili smo fasado in znotraj rekon- struirali najnujnejše, za kaj več pa so potrebna večja finančna sredstva. Upa- mo, da bomo tudi to nekoč (kmalu) uresničili. Število članstva Ob ustanovitvi je društvo štelo 309 čla- nov. Število članov se je stalno poveče- valo, tako da je leta 1997 doseglo 755 članov. V letu 2008 pa beležimo že 704 člane. V društvu vodimo republiški sklad sa- V času od leta 1974 do 1998 je društvu predsedoval Anton Horjak mopomoči in Sklad solidarnostne po-

18 Ob~asnik, september 2008 iz naših društev smrtninske samopomoči Zveze svobo- • Pohodništvo je v našem društvu do- sednik do decembra leta 2007, ko nas dnih sindikatov Posavje-Krško. kaj dobro razvito in šteje 20 stalnih čla- je, mnogo prezgodaj, za vedno zapustil. nov. Območje pohodništva zajema bli- Njegova vizija je bila odkupiti stavbo, v Aktivnosti žnje kraje od Brestanice, Bohorja in kateri smo imeli poslovne prostore in Danes je društvena dejavnost organi- Vetrnika. Se pa nekateri naši pohodni- klubski bife, napeljati centralno ogre- zirana v športni, kulturni, izletniški in ki udeležujejo tudi pohodov in tur, ki vanje in prenoviti fasado. Vse to mu je pohodniški sekciji. jih enkrat mesečno organizira tukaj- uspelo dobro leto pred smrtjo. To nje- šnje Planinsko društvo Bohor-Senovo. govo delo nam bo trajen spomin na • Športni program zajema: njega. športni ribolov, balinanje, šah, strelja- • Srečanja s starostniki nje z zračno puško, pikado in igranje s Naše društvo vsako leto ob zaključ- Leto 2008 kartami. DU Senovo je tudi včlanjeno v ku leta organizira skupaj z organizaci- Prvega marca 2008 smo na Zboru čla- Zvezo upokojencev Posavja. Tako smo jo Rdečega križa Senovo in KS Senovo, nov Društva upokojencev Senovo iz- se udeležili vseh športnih tekmovanj, srečanje vseh članov starejših od 75 let. volili za predsednika društva g. Ludvi- ki jih zveza organizira. V letu 2007 smo Tiste, ki se srečanja ne morejo udeležiti ka Grilca. Glede na novo zakonodajo o se po uspešnem regijskem tekmovanju in pa tudi vse bolne, obiščemo na nji- društvih, smo sprejeli tudi nova pravila v streljanju z zračno puško in v špor- hovih domovih oziroma tam kjer pač društva, dopolnili upravni odbor dru- tnem ribolovu udeležili tudi republi- bivajo. Ob tem jih tudi obdarujemo in štva, sprejeli in potrdili zaključni ra- škega tekmovanja slovenskih upoko- tako ohranjamo stike s tistimi našimi čun, sprejeli smernice dela in nalog ter jenskih društev. člani, ki so priklenjeni na dom. finančni plan za leto 2008. V letu 2007 se je srečanja udeležilo 62 Člani Društva upokojencev Senovo so članov, na domu smo obiskali 200 čla- delavci nekdanjega Rudnika Senovo, Znani ustanovni in vodilni člani nov, starejših od 75 let in 20 bolnikov. Metalne Senovo, Lisce Senovo in vsi društva v letu 1952 so bili: Ta kratek pregled društvene zgodovine ostali, ki si želijo druženja, rekreacije in nam pove, da smo imeli srečo, ker je v športa. V svoje vrste vabimo tudi nove Anton Hrušovar, Srečko tem času od leta 1974 do 1998 predse- člane. Prijave sprejemamo vsak četrtek, Šibila, Rudi Brence, Franc doval našemu društvu Anton Horjak, ko imamo uradne ure od 10. do 12.ure Vitkovsky in Franc Fridl. ki je bil pri nas znan društveni in kul- v prostorih društva na Titovi cesti 99 turni delavec in amaterski slikar. Bil je na Senovem. Naš klubski bife pa vam neomajni borec in dober organizator. je na voljo vsak dan od 9. do 12.ure in Za razvoj in eksistenco našega društva od 16. do 20.ure. • Kulturni program je veliko postoril. Njegovo delo je na- Franc Gračner V letu 1976 je društvo ustanovilo me- daljeval Anton Pleterski, ki je bil pred- šani pevski zbor, katerega je vse do svoje smrti, leta 1980, uspešno vodil Ja- nez Zupančič. Z njegovo smrtjo je zbor prenehal delovati. V letošnjem letu se je pod vodstvom gospe Dernačeve pri- čel organizirati ženski pevski zbor, ki bo gojil ljudsko petje. V letu 2008 pa razmišljamo o tem, da bi oživili kultur- no dejavnost in se predstavili preko in- terneta.

• Izleti V preteklem letu 3-letnem obdobju smo uspeli organizirati 14 izletov in srečanj, ki so se jih udeležili 603 ude- Krvodajalska akcija na Senovem letos spomladi leženci. V primerjavi z letom 1995, ko smo samo v tem letu uspeli organizira- Rdeči križ Krško vabi vse krvodajalce ti 10 izletov s 412 udeleženci, je opaziti trend upadanja zanimanja za izletniški na darovanje krvi: turizem, kar je pogojeno z vse slabšim gmotnim stanjem naših upokojencev. sreda, 12.11.2008, Krško - Osnovna šola dr. Mihajlo Rostohar, od 7. do 13. ure Organiziramo tudi letovanja v Izoli in četrtek, 13.11.2008, Leskovec - Osnovna šola Leskovec, od 10. do 14. ure kopanje v Šmarjeških Toplicah z inva- petek, 14.11.2008, Senovo - Osnovna šola Senovo, od 7. do 13. ure. lidi.

Ob~asnik, september 2008 19 elite

svoje surovosti za vsakega posamezni- bovali odgovorno oblast, ki bi si (konč- Kako ka odvraten. Temu primerno se druž- no) pridobila zaupanje ljudi v politiko. ba distancira od politike, čemur smo Očitno je za odgovorne politične odlo- že priča tudi v Sloveniji, saj politika čevalce Slovenija še premlada demokra- pri Slovencih ne uživa nikakršnega cija, zato so ljudje tisti, ki prvi začnejo ustaviti dostojanstva, za kar si je kriva pred- spreminjati politiko. vsem sama. Tudi po naslednjih voli- Če ljudje niso zadovoljni s stanjem v tvah se stanje ne bo spremenilo, saj družbi, hkrati pa vedno znova izvolijo nove programe ponujajo stari ljudje, istega predstavnika v parlament, je oči- »elitizem« med katerimi nekateri mesta v parla- tno ljudstvo premalo obveščeno (vča- mentu zasedajo že več mandatov za- sih se zdi, da so mnoge pomembne pored. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, zgodbe zamolčane, tudi v »neodvisnih« da se naša demokracija tudi na insti- medijih) in izobraženo o delovanju v slovenski tucionalni ravni podaja v nekakšen sistema in predstavnikov, zato je rav- »večinski elitizem«, saj celotna zakono tu potrebno ponuditi rešitev. Nova nodajna oblast postaja instrument iz- politična vizija bo morala ponuditi kon- vršilne, ki je strokovno, kadrovsko in cept pametnega državljana, ki bo obve- politiki? finančno veliko močnejša. Strokovna ščen o delovanju vsakega predstavnika in pravno-institucionalna neravno- ali funkcionarja, ki bo bolje poznal poli- vesja med vejama oblasti lahko resno tični sistem in stanje v politiki. S tem bo Še pred začetkom volilnega obdobja pogojujeta demokratičnost republike državljan pogosteje volil na podlagi re- so vodilne slovenske stranke, z veči- Slovenije, ki jo določa Ustava! zultatov in kompetenc svojega kandi- noma obsežnimi volilnimi programi, data in ne na podlagi politične, ideo- skočile v lov na glave, ki se bo zaklju- Zakaj je odnos do politike loške ali kake druge usmeritve. čil na volitvah 21. septembra. Ob pre- pomemben? gledu predvolilnih programov je treba Kako »narediti« pametnega priznati, da so sami programi veči- Državni aparat je kot osrednji sistem noma strokovno dobro zaokroženi, v času globalizacije pomemben faktor državljana? ko govorimo o ocenah stanja, vendar zaznavanja in realizacije interesov dr- Za uveljavitev pametnega državljana jim primanjkuje argumentiranih na- žavljanov. V stanju, ko politika ne uži- je pomembnih preveč dejavnikov, da činov za spremembe, ki jih obljublja- va nikakršnega zaupanja, se interesi bi jih vse naštel. Zagotovo je osrednji jo. Še večjo skrb vzbujajo nepovezani ne izražajo tako pogosto oziroma se šolanje, kjer bi se že v osnovnih šolah cilji znotraj samih programov, ki kljub izražajo po ovinkih, kar je zelo ško- v okviru predmetov, ki so povezani s vedno znova omenjenih novih politi- dljivo tako za državni kot tudi družbe- tematiko politike, razširilo znanje o kah, ne ponujajo nobene nove skupne ni sistem. Mnoge zamisli in ideje v po- delovanju političnega sistema v Slo- vizije in ciljev. Glavnina predvolilnih litiki, gospodarstvu, kulturi in drugod veniji. Nadalje je za treba nujno uve- obljub najmočnejših parlamentarnih ostajajo nerealizirane. Skrb zbuja dej- sti transparenten način spremljanja strank je tako tudi letos osredotočena stvo, da v Sloveniji državljani nimajo dela političnih akterjev, kar nam v na razreševanje preostalih tranzicij- niti motiva niti dostopnih vzvodov, sodobni družbi zelo poenostavi inter- skih in posttranzicijskih zamud, ki se da bi lahko vplivali na politično delo- netno omrežje. Prav s tem bi se lažje zaradi ekonomskih, socialnih in pred- vanje. Vse to sooblikuje žalostno po- določila odgovornost posameznikov vsem političnih vzrokov še niso ude- dobo Slovenije v gospodarstvu, kjer z v politiki in preprečila sprenevedanja, janjile. Ob zgodovinskih uspehih, ki inovacijami in podjetništvom moč- ki smo jim priča danes. jih je Slovenija dosegla z vključitvijo v no zaostajamo za najbolj razvitimi, Ključni dosežek tega koncepta je evroatlantske povezave, se nam ob po- v kulturi, kjer je registriranih ogro- vzpostavitev odgovornega predstav- manjkanju novih ciljev, ki jih trenutno mno društev, ki povečini sploh niso nika v parlamentu, ki bo zaradi ve- še ni na obzorju, lahko zgodi stopica- aktivna, ter v politiki, kjer so druž- dnosti državljanov o njegovem delu nje na mestu. In ne le gospodarsko in bene iniciative z izjemo demonstra- prisiljen v kakovostno in odgovorno politično, kar se že dogaja, zastanemo cij, zelo redke, pa še te so večinoma delo, saj v nasprotnem primeru ne bo lahko tudi kot družba. sprožene s strani močnih socialnih izvoljen. Sposobni in delavni ljudje v Nerazvitost in nejasnost političnih ci- partnerjev ali gospodarskih lobijev. parlamentu in vladi bi tako k družbe- ljev pahne družbo v apatijo. Posledi- ni blaginji prispevali veliko več, kot ce so gromozanske, čeprav na zunaj Izzivi naslednjega obdobja s predvolilnimi programi prispeva- niso jasno vidne. Zaznavanje družbe jo poslanci, ki v parlamentu sedijo že o nacionalnih in družbenih ciljih, ka- Kateri izziv bi torej morali postaviti za skoraj dve desetletji. terim naj bi sledila politika, je reduci- osrednjega v naslednjem obdobju? Za Jernej Moškon, rano na sam politični boj, ki je zaradi razvito demokracijo bi najprej potre- študent politologije na FDV

20 Ob~asnik, september 2008 Prestol - Foto: Matija Brumen Pamflet o neoliberalizmu

Predvolilna kampanja bo to nedeljo tislovjih kapitalističnega sistema, ki da bijem donkihotovski boj z mlini na ve- doživelja svoj epilog. Če smo povsem naj bi ga postopoma pripeljala do zato- ter in da verjamem v neke utopije. Toda: iskreni bi težko rekli, da se je zgodilo na. Obstoj globalnega kapitalizma je bil »Prava utopija je prepričanje, da je seda- kaj res nepričakovanega. S tem ne me- najkasneje po padcu berlinskega zidu nji globalni sistem zmožen neskončne- rim le na televizijska soočenja, v kate- sprejet kot dokončna in zmagovita for- ga reproduciranja; pravi »realisti« smo rih smo bili priča običajnim predvolil- mula za uspeh. Še več, podprt s teorija- lahko le, če mislimo tisto, kar je znotraj nim frazam, ali na »obvezne« afere, ki mi socialnega darvinizma je bil sprejet koordinat tega sistema videti nemogo- skorajda po pravilu predstavljajo spol- kot povratek v »naravo« in s to natura- če.« (Žižek). zek teren za vse strani. Tudi programe lizacijo kapitalizma se je pridigalo tudi Danes smo lahko priča zaskrbljujo- strank bi lahko kakšen čisto povprečen o koncu zgodovine ter vstopu v posti- čim posledicam neoliberalizma, te ve- politični »prerok« napovedal vsaj pol deološko dobo. Toda ali ni ravno samo- like postmoderne religije. Poleg zgoraj leta pred samimi strankami in to brez razglasitev neke dobe za postideološko omenjenih razlogov se nasprotja kaže- odvečnega patosa obstoječih političnih najboljši dokaz za to, da smo prav danes, jo tudi v ekološki krizi, očitnem social- elit. Vprašati se moramo torej katera je bolj kot kdajkoli prej, vpeti v ideologi- nem razslojevanju ter nastanku novih tista bistvena dimenzija, ki je tudi to- jo? Ideologijo, ki nas je navadila verje- množic izključenih. Prav v tem gre to- krat ostala netematizirana? ti, da je liberalnodemokratični kapitali- rej za tisto dimenzijo, ki je ostala v slo- Izhodiščne razmere so letos precej dru- zem »najboljši od vseh možnih svetov« venskem političnem prostoru tudi to- gačne kot so bile leta 2004. Svet se naha- ter da je vse kar je možno storiti le, da krat neizprašana. Če bi to nekako še ja pred pragom globalne gospodarske napravimo ta svet nekoliko tolerantnejši razumeli v primeru vladajoče koalici- in finančne krize. Recesija, nadpov- in pravičnejši. Gre za ideologijo, ki oko- je, ki je neoliberalizem sprejela za svoj prečna inflacija in sistemska nasprotja li bistvenih ekonomskih vprašanj vzpo- ekonomsko-politični credo in na krilih so le nekateri pokazatelji te krize, ki je stavja skupen horizont, znotraj katere- »mladoekonomistov« dopustila njegov posledica neoliberalnega kapitalistič- ga se gibljejo tako levi kot desni. Levica razmah v tem mandatu, pa je vsekakor nega ustroja. in desnica se v tem skupnem polju prav- to bolj nerazumljivo v primeru levice, Dovolite mi kratek ekskurz v predpo- zaprav ločita le po tem, kolikor prva ki bi bila, vsaj po mojem mnenju, dol- stavke tega sistema. vztraja pri ohranjanju nekaterih social- žna izrecno tematizirati to problemati- »Novi« duh kapitalizma, ki naj bi na- nih korektivov, druga pa v deregulaciji ko. Strukturna protislovja se kopičijo, stopil po letu 1970 in nadomestil stare- in privatizaciji gospodarstva vidi čarob- a pravih alternativ in poguma za nove ga z novim modelom interakcije mno- no palico za družbeni napredek. Toda tu politične koncepte in ideje zaenkrat še štva različnih dejavnikov, je počasi, a gre zgolj za razliko v stopnji, ki se giblje ni na vidiku. vztrajno rušil še zadnje dogmatske tr- znotraj istega zveznega polja in ne za re- Žiga Kump, dnjave komunizma in navidez postavil alno, vsebinsko razliko. Nekateri boste študent filozofije na FF v Ljubljani na laž Marxove teze o inherentnih pro- seveda rekli, da s to kritiko kapitalizma

Ob~asnik, september 2008 21 stara fotografija

Elektrarna Senovo-Rajhenburg Senovo in Brestanica predstavljata temelj današnjega posavskega energetskega baze- na. Prva elektrarna v naših krajih je začela obratovati konec 19. stoletja, ko so tra- pisti uredili elektrarno na potoku v Brestanici. Zaradi potreb senovskega rudnika in prebivalcev v dolini so odprli zmogljivejšo termoelektrarno na Senovem, ki je začela proizvajati energijo l. 1924.

Gostilna Senica vas vabi na koncert skupine ADDICTED v petek, 19. septembra,

Razglednica je iz zbirke Vladimirja Abrama ob 21. uri Iz arhiva: Vabilo

Vabimo vse, ki imate (kontruk- tivno) kritično oko in veselje do pisanja in bi želeli soustvar- jati vsebino Občasnika, da se nam pridružite. Kontakte poi- ščite na tretji strani. Ker se trenutno financiramo zgolj z oglasi, ne moremo zagotoviti honorar- ja. Iščemo tudi sodelavce v ogla- ševanju.

Uredništvo

Kadeti NK Rudar Senovo konec 70. let. Iz arhiva družine Drstvenšek

22 Ob~asnik, september 2008 nenazadnje

Rajko Čuber: Brez naslova, 2008 Mehurka – sredozemska vrsta v Brestanici Marsikdo med poletnim počitnikovanjem kje na jadranski oba- li z zanimanjem pogleda tudi rastlinah tega območja, saj je opaziti povsem drugačne vrste kot v Posavju. Že dolgo je znano, da južna, topla pobočja na levem bregu Save omogočajo uspevanje marsikateri toploljubni vrsti. Ena takih je sicer bolj za Kras zna- • malice čilen ruj. Pravo presenečenje sem pred nekaj leti doživel, ko sem v strmem skalnatem pobočju nad cesto ob mostu čez Savo za- gledal rumene cvetove in napihnjene plodove navadne mehur- • mehiške specialitete ke. Skoraj deset grmov uspeva pri tabli, ki označuje konec Bre- stanice. (Dušan Klenovšek, ZRSVN, OE Novo mesto) • italijanska kuhinja • nedeljska kosila • ribje jedi • catering • jedi z žara

SENOVO Bohorska 11, 031/415 049, Del. čas: pon.-pet: 8-19. ure sobota: 7-14. ure LESKOVEC Ul. 11. novembra 4, 07/49 01 942 Del. čas: pon.-pet: 9-17. ure sobota: 7-12. ure

Ob~asnik, september 2008 23 kmalu tudi na

Senovem!SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka 26 www.spar.si

LETNO ZDRŽEVANJE CEST ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST NIZKE GRADNJE