VSEBINA O PROBLEMATIKI PLANINSKE PROPAGANDE Tine Orel 91 Komunalno prometno in turistično podjetje »TRANS- TRNOVSKI GOZD SE JE ZBUDIL TURIST« Škofja Loka je dne 3. julija 1964 dalo Ludvik Zorzut 100 v obratovanje ZAKAJ HODIMO V GORE? Janko Mlakar 101 KARNIJSKE ALPE IN KARNIJA Dr. Viktor Vovk 106 JUŽNI GREBEN AIG NOIRE nihalno Franc Ekar 109 v • v • PLANINSKI STRAŽARJI Ludvik Zorzut lil ŠTIRJE SRČNI MOŽJE zicmco Franc Ceklin 112 DOLOMITI Ciril Praček 118 na PRVIČ CEZ STENO Joža Cop, mlajši 121 SMUK NA PLAZU Vogel Joža Vršnik 122 BIVAK Tone Grušovnik 123 v PESEM MARTULJSKIH SLAPOV V OBJEMU MEGLE Vidic Stanka — Prešeren Marica 124 Bohinju VTISI IZ ZASAVSKE PLANINSKE TRANSVER- ZALE KUMROVEC-KUM Jože Vršnik ALPE - ENKRAT DRUGAČE Albin Cernač 125 NEKAJ MISLI O GORNISKI TERMINOLOGIJI Dr. Vladimir Skerlak 128 LJUBCEK, VRNI SE Žičnica ima dve gondoli s kapaciteto po 20 oseb Ludvik Zorzut 131 in obratuje skozi celo leto neprekinjeno DRUŠTVENE NOVICE 132 IZ PLANINSKE LITERATURE 133 od 1. 4. do 30. 9. vozi vsako uro od 8. do 20. ure RAZGLED PO SVETU 136 od 1. 10. do 31. 3. pa od 8. do 17. ure, v nedeljah TOM G. LONGSTAFF O JULIJSKIH ALPAH 137 pa od 8. do 19. ure GORNISKI IZRAZI Dr. Vladimir Skerlak 144 Če se zbere več kot 10 potnikov, pelje žičnica NASLOVNA STRAN: PRED STARTOM takoj. Foto Marjan Bizjak Povratna karta za domačega turista znaša 600 din, za inozemskega pa 1200 din.
ZZ SKUPINE DOMAČIH ALI TUJIH TURISTOV IN ČLANOV PLANINSKIH ORGANIZACIJ JE 20 % PO- PUSTA. ŠOLSKE GRUPE IN OTROCI DO 10 LETA »Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slo- STAROSTI IMAIO 50% POPUSTA. venije/Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Član- 600 m od gornje postaje nihalne žičnice je že v ke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza Slo- obratovanju smučarska vlečnica v dolžini 790 m venije. Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon z višinsko razliko 750 m in kapaciteto 500 potnikov 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo na uro. dva meseca po izidu številke), naročnina, hono- rarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje iz- deluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je din 1200.—, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 300,— (naročnina za inozem- stvo din 2000.—) / Tekoči račun revije pri Narodni banki 600-14-608-10 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po mož- nosti s tiskanimi črkami.
Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto.
Poslužujte se hitrih, udobnih in poceni storitev, ki vam jih nudi poštnina plačana v gotovini »TRANSTURIST« planinski vestnik Škofja Loka marec • letnik 65. planinski vestnik
glasilo planinske zveze slovenije 1895- 1965
lotiti dela z voljo in znanjem in ga uporab- ljati iz dneva v dan pri konkretnih nalogah. To terja svoj čas, tudi žrtve in mnogo nevid- nega in nepriznanega dela. Res je tudi, da O problematiki tako splošna in posebna, še posebej pa ko- mercialna propaganda terja precejšnja sred- planinske stva, ki bi se morala avtomatično natekati (žal se v mnogih primerih iz planinskih, propagande gospodarskih postojank ne nateče dovolj niti za redno vzdrževanje.'). Če bi hoteli izpolniti vsaj najvažnejše propagandne naloge, bi mo- Tine Orel rali dobiti ne samo za to delavoljnih in spo- sobnih ljudi, ampak tudi precejšnja sredstva. Naj omenim, kaj smo spričo nujne moder- nizacije v propagandnih metodah dolžni narediti pri filmski propagandi. 2e več Konec l. 1964 in v začetku letošnjega je pro- let nismo zmogli narediti dobrega dokumen- pagandna komisija PZS sklicala propagan- tarnega filma, ki bi prenesel sodoben kriterij, diste planimskih društev S poti I. jugoslovanske himalajske odprave na pinizma in ga propagandno izrabiti. Izdaja Trisul 1960. Marjan KerHč-Belač: »Dekle iz vasi drugega dela »Našega alpinizma« Ghes pod Himalajo«. Dalmatinski marmor, 1961 s tehnično kolikor mogoče po- polnim zapisom vseh vzponov od l. 1932 do l. 1964 je eden od pr- vih pogojev za renesanso slo- venskega alpinizma, vsaj toliko pomemben kot trdnejši organi- zacij ski in vzgojni prijemi v AO in uspešno, stanovitno delo ko- misije za ekspedicionizem. Ali ni več kot značilno, če smo imeli pri izboru naše himalajske ekspedicije 1965 presenet- ljive težave, občutek, da nam manjka spo- sobnih vodij, da nam manjka zrelih starejših alpinistov, ki bi jim bilo članstvo v ekspe- diciji res nagrada za večletno požrtvovalno delo v AO in v naših stenah? In vendarle »odhajajoča« generacija naših plezalcev iz desetletja po vojni ni še toliko stara, da bi morala oditi, ne da bi se ji bil izpolnil sen vsakega alpinista, biti blizu kje tretjega te- čaja na našem planetu! Ni je bilo na »ran- žirnem« prostoru, nismo je znali obdržati v akciji in iz nje skovati trdnejšo podlago za naš alpinistični razvoj v sedanjosti in bodoč- nosti. Morda pa le še ni prepozno. Če bomo pri- hodnja leta zares poglobili delo naših ekspe- dicij in jim dali znanstveno-raziskovalne cilje, potem bomo po naših inštitutih morali poiskati alpiniste, ki so pred desetimi leti brez resne opreme premagovali najtežje vzpone v naših stenah in to v najtesnejših smučarska glasila po svetu tožijo, da moder- zimskih okoliščinah. Do omike in izobrazbe na smučarija gora nič več ne »doživlja«. — ne prideš preko površnih informativnih te- Doživlja le tisto, kar ima moderni človek čajev ali brskanja po tekoči literaturi in lek- dosti in preveč v dolini — brezobzirno in sikonih, ampak z resnim, stanovitnim napo- blazno naglico s čelado in varnostnimi naoč- rom. (Marx je dejal, da je ni bolj strme niki na glavi!). Ker se je smučarstvo razvi- poti na svetu, kot je pot do izobrazbe). Pri jalo v športno tekmovalno smer, je planin- izboru za take ekspedicije bomo morali mi- stvo, v primeri s stanjem pred vojno, izgu- sliti tudi na to. bilo precej svojih psiholoških osnov za zim- To razmišljanje o propagandnih problemih sko dejavnost, s tem pa so se oslabili tudi nehote posega na druga področja planinske psihološki pogoji za zimski turizem v gorah. organizacije. Najboljša propaganda je seveda In tako planinstvo za zimsko turistično se- dobro blago, ki se samo ponuja. Vendar je zono ni prispevalo toliko, kolikor bi s svojimi spričo konkurence in spričo človeških psiho- 160 kočami in s svojo vsebino lahko. Zimski tehničnih zakonitosti propaganda (reklama) alpinizem brez smučanja pa je omejen na zelo potrebna, vedno bolj značilna za sodobno ozek plezalski krog. prakso na svetu in bo njena nujnost vsak dan Močno povečan interes za naš smučarski svet večja, ker je število najrazličnejših za človeka tudi v inozemstvu terja, da se planinska pro- mikavnih pojavnosti vedno več. Propaganda paganda najožje poveže s splošno in komer- mora zadeti tisto, kar je najbolj učinkovito, kar najbolj ustreza, kar najprej prebije »fronto« človekove innertnosti, vzbuja pozor- nost in človeka spravi k dejavnosti, za ka- Ludvik Zorzut tero nam gre. Samo od sebe pa nič ne gre. Zato nas ne sme uspavati noben statistični podatek o naraščanju števila članstva ali obi- Trnovski gozd ska po kočah. Misliti moramo na šibke točke se je zbudil v našem delovanju, na neizpolnjene naloge (Ob martinovanju zamejskih planincev v naših delovnih programih, na tisto, kar se na Lokvah) nam zdi najvišji, najtežje dosegljivi cilj. Ker so nam te stvari vsem pred očmi, naj bi Ni vajšlo* sonce izza Čavna, te besede nobeden ne zameril, češ da to po- ni vstala luč z Vipavskega. meni vmešavati se v dejavnost delovnih pod- V Dolini, kje so polja ravna? ročij, ki so zunaj akcijskega radija propa- Ni šla meglica z jezera. gande. Načeli smo jih prav zato, ker so mnogi Kje Kucelj je, kje Mrzovec, zastopniki društvenih propagandnih odsekov tam zadaj, kje je skrit Golak? izrazili željo, da se o delu propagande večkrat Kje brhka Tisovec, Poldanovec? javno spregovori, da bi bilo celo dobro za Na goro pal je siv oblak. društveno uporabo napisati kratek propa- gandni vademecum in da bi bilo dobro, če Kako obraz mu je zlato-rumen kot da je legla nanj bridkost? bi PZS posvetovanja propagandistov bolj Ga pestro kleše mojsterca Jesen: pospeševala. zasanjal je Trnovski gozd. Pri planinski propagandi gre namreč tudi za Smo iz Gorice, veš, te stare, uspeh našega turizma in njegove pokaži nam jesenske čare, ekonomike. Planinstvo se je po vojni boš ti počival v zimskem snu. Planinci smo, ki brez miru uveljavljalo bolj kot telesno-vzgojni, športni divjamo zdraženi na vse strani, in kulturni faktor, manj pa kot turistično po- ki nam po žilah pluje južna kri. membna organizacija, čeprav se je v neka- Mi danes čez planoto mimo tvojih vrat terih PD čutila potreba po vključitvi v turi- veselegd Martina prišli smo iskat Glej, tvoje smreke, jelke, bukve še bedijo — stično gospodarstvo in turistično propagando. hajd z nami na Martinovo gos-tijo! Poleg tega se je od planinstva popolnoma ločilo smučarstvo, ki pomeni intenziven Kdo moti mu tihoto in skrivnost? razvoj planinstva pozimi (ob vertikalnem Joj! Se v veseli noči je zbudil Trnovski gozd. prometu izgublja smučarstvo fizično in etično vrednost napornega vzpona; ni čudno, če * vajšlo = izšlo cialno turistično propagando. Večje upošte- kaj koristnega dobil. Ko je prišel Saussure vanje planinskih osnovnih sredstev v eko- v Chamonix in vprašal, če je bil kdo že na nomiki turizma je nujno, če hočemo okrepiti Mont Blancu, so se mu ljudje rogali, češ da njihovo vlogo v razvoju naše zimske sezone imajo ledu in snega dosti in še preveč v naj- in zimskega dopusta sploh. To upoštevanje bi večji bližini, in ga jim torej ni treba iskati se moralo tudi poznati v proračunskih sred- na Mont Blancu. Saussure jih je pa kmalu stvih, ki so PZS dodeljena. Če bo za l. 1965 prijel od prave strani in je obljubil tistemu, držal faktor 9 na realizacijo v l. 1964 ki bi prišel na ta vrh, lepo nagrado. Te se je (100 :109), potem bo dejavnost planinske or- polakomnil mlad mož po imenu Balmat in ganizacije in s tem tudi njene propagandno- jo dobil. Tudi danes se najdejo še ljudje, ki vzgojne dinamike močno oslabljena. se posmehujejo planincem, kadar jih vidijo, Že gospodarska osnova planinstva terja, da kako pridejo na postajo trudni in zdelani, se planinstvo v naši družbi močneje uveljavi. včasih tudi premočeni, češ kaj imajo od tega Poleg tega pa gre tu za resnično množično če lazijo po gorah, torej še dandanes, ko je organizacijo (v l. 1964 je število članstva, ki planinstvo tako razvito, da se morajo včasih je članarino plačalo, znašalo 65 100). triglavski »romarji« postaviti na grebenu v V vsem tem res ni nič novega, ničesar, kar vrsto in čakati, da gredo lahko naprej. že ne bi bilo izgovorjeno tu in tam. Če to Zelo bi bilo zanimivo, če bi kak časnik svo- ponavljamo, delamo to samo z enim jasnim jim bralcem obojega spola zastavil vpraša- namenom: Da bi se dela v planinski organi- nje, zakaj hodijo po planinah, seveda če bi zaciji oprijelo čim več sposobnih in prizadev- ti odkrito odgovorili. Marsikdo je planinec, nih ljudi, ki bi ji priborili tak družbeni ker je to nekaj modernega, drug hodi po pomen, kakršen ji po pravici gre. gorah zaradi družbe, kaka po zakonu hre- peneča zastopnica nežnega spola išče po pla- ninah mladeniča, ki bi jo rešil samskega stanu, kak zakonski mož pa, da bi se za nekaj časa znebil svoje boljše polovice in se nekoliko oddahnil od zakonske sreče. V tem predavanju pa nimam namena razmotrivati vzroke, iz katerih hodijo ljudje po planinah, Zakaj hodimo marveč hočem samo povedati najprej, zakaj v gore? hodimo v gore, potem pa kako se moramo v gorah vesti. Ena najdragocenejših dobrin je zdravje. Nje- Janko Mlakar govo vrednost pa spoznamo navadno šele takrat, ko ga izgubimo. Zato pravi neki polj- ski pesnik in po njem je ponovil Cankar: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Po domo- Pokojni planinski pisatelj Janko vini zahrepenimo šele v tujini, po zdravju pa Mlakar je nekaj dni pred smrtjo v bolezni. Gotovo pa je, da si človek v gorah spis »Zakaj hodimo v gore« izročil Ivu zdravje okrepi in utrjuje, da ga tako hitro Marselu, znanemu planincu in smu- čarju, kljub visokim letom še vedno ne izgubi. Telo in sploh vsa telesna konsti- delavnemu odborniku najštevilnejšega tucija se tako okrepi, da lahko kljubuje bo- našega društva PD Ljubljana-matica. leznim, ki so za marsikoga, ki gleda gore Spis objavljamo v spomin popularnega od spodaj, gostilne pa od znotraj, smrtno ne- pisatelja, čigar humor je desetletja vedril naše planinstvo, tov. Marselu pa varne. Res je, da kmečki človek, ki je naj- se iskreno zahvaljujemo. Op. ured. tesneje zvezan z naravo, ki je od nje odvisen, ki se giblje večinoma na prostem, ne potre- Star pregovor pravi: »Gora ni nora, nor je buje za zdravje gora; vse drugače pa je to kdor gre gor.« Švicarski gorjanci trde: »Ljud- pri človeku, ki večino svojega življenja pre- je gredo do 1500 m visoko, krave do 2000 m, bije med štirimi stenami, naj si že bodo pi- koze do 2500 m, še višje pa norci.« In zakaj sarniške, šolske, delavniške ali tovarniške. obsojajo planince tako ostro? Ker stoje na Človek ni stroj, treba mu je počitka. Odpočiti stališču, da gre pameten človek v gore samo si pa morata duša in telo. Svoje dni si je tako visoko, dokler ima še upanje, da bo eden ali drugi odpočival v gostilni, v veseli druščini, to pa tako korenito, da naslednji težko zlasti zanj, ki se ne vadi v premago- dan ni mogel na delo in je naredil, kakor vanju. No, za te vrste vajo imaš v gorah so pravili »ta plavga«. Koliko pametneje je, če dosti prilike. Prideš žejen do studenca, pri si išče delavni človek oddiha v planinah! Tam katerem hočeš počiti. Najrajši bi takoj pil, se naužije svežega zraka, katerega je skozi • toda pamet ti pravi, da si preveč razgret. ves teden pogrešal. Okrepi se mu srce, pa Zato se premagaš in počakaš, da se nekoliko tudi tiste mišice, ki pri njegovem delu niso ohladiš. Noge ti že odpovedujejo službo in prišle v poštev. Res, s telovadbo se tudi krepi vsak kamen te vabi, da bi sedel nanj in se telo, toda hoja po gorah je še boljša, ker de- odpočil. Treba je včasih močne volje, da greš lujejo tu vse telesne moči, to pa ne v zapr- naprej in se tako odpoveš užitku, ki bi ga tem prostoru, marveč na prostem, v naravi imel pri odpočitku. V koči nisi postrežen, in v najboljšem ozračju. — Znano je, da gredo kakor si doma navajen, ne dobiš jedi in pi- s potom škodljive snovi iz telesa. Zato se jače, katero želiš, moraš ležati na trdi po- mnogi poslužujejo takoimenovanih parnih stelji ali na slami, stisnjen med dvema so- kopeli. Planinec jih ne potrebuje, ker pre- sedoma, ne moreš spati, ker drugi smrče, liva že na svojih turah dosti potu. Navadi včasih moraš celo prenočiti v hotelu »Pod se pa tudi raznih vremenskih neprilik, zato milim nebom«, če te noč na prostem zaloti; se ne meni dosti ne za dež ne za sneg. Celo vse to ti da dovolj prilike za premagovanje. Če se tega navadiš, ne boš doma takoj go- drnjal, če ne najdeš pri zajtrku časopisa poleg kave, se ne boš razburjal, če ne bo takoj kosila na mizo, ko sedeš, boš laže pre- našal otroški jok, ki ti ne pusti spati. Človeku je prirojen čut za lepoto. In kje najdeš več lepote kakor v planinah? Skoraj za vsakim ovinkom se ti odpre nov svet, nove slike, kakor ti jih noben umetnik ne more pričarati na platno. Kako lep užitek imaš, ko sediš že nekoliko utrujen na mehkih zelenih tleh in se oziraš po dolinah, skozi katere se vijejo reke in potoki, podobni srebrnim tra- kovom, kjer se bele med njivami in travniki vasi in naselja, ko zreš na gore, na zelene Levo Josip Wester, desno Janko Mlakar. Na Jalovcu planine, od koder se sliši pozvanjanje pasoče leta 1939. Foto St. Stubhar se živine, na širna snežišča, na strme stene, ki te vabijo in obenem tudi groze. Kako se ti odpočije uho od čeztedenskega trušča in toča ali babje pšeno ga ne moti. Navajen je potu in dežja, vročine in mraza, zato se pa šuma v tem nebeškem miru! Kakšen užitek tudi doma tako hitro ne prehladi, kakor tisti, imaš šele, ko stopiš na vrh in se ti odpre ki se vsakega klanca izogibajo. Nekoliko sa- prost razgled na vse strani, pa .tudi zado- pice, pa je že prehlad tukaj. Zdravniki pra- ščenje, če je bila pot težavna in utrudljiva. vijo, da se celo polomljene kosti planincem Seveda mora imeti človek smisel za lepoto. rajši celijo. Sicer pride človek s ture večkrat Nek planinec je prišel v kočo klicat svojega ves zdelan, lačen in žejen, kako mu pa potem tovariša, češ da se je megla razblinila in da tudi tekne vse, jed in pijača, in kako sladko je prekrasen razgled. Ta pa pokaže na krož- se spi! Naslednji jutro se pa zbudi svež in niku golaža in na vrček piva ter pravi — odpočit in gre vse drugače razpoložen na »To je zame najlepši razgled.« delo, kakor tisti, ki je vso noč prekrokal in V gorah se nam množi tudi ljubezen do do- se je pozno ponoči ali zgodaj zjutraj bolj ali movine. Ljubimo jo tem bolj, čim bolj jo manj nadelan prizibal domov, kjer ga pa ni spoznavamo, kajti česar ne poznaš, tega tudi čakala krepka večerja, marveč največkrat ne moreš ljubiti. Kdor jo gleda samo iz avta krepko pridiga iz ust staršev ali ljubeznive ali vlaka, je še ne pozna. Vsa njena lepota se zakonske polovice. nam razkrije šele v gorah. Ali ni sramotno, Veliko gorja na svetu izvira od tod, ker se če kdo ne ve imen niti tistih gora, ki jih ljudje ne znajo premagati, kar je včasih res ima vsak dan pred očmi. Ali ti ni nerodno, če te tujec vpraša, kako se ta ali oni vrh imenuje, mimo katerega se na vlaku peljeta, pa moraš priznati, da ga ne veš? Na ljub- ljanskem Gradu je nekoč neka družba tu- ristov občudovala Kamniške planine in vpra- šala Ljubljančana, ki je sedel na klopi, kako se imenujeta Kočna in Grintovec, pa ni vedel. V zadregi se spomni na tvrdko konfekcijske trgovine, ki je bila v takratni Prešernovi ulici in pravi: »O, to vam pa lahko povem. Ta široka gora na koncu je Gričar, ona ostra poleg nje pa Mejač. V gorah se vadimo tudi v takoimenovanih družabnih, socialnih čednostih. Malokdo hodi po gorah sam, marveč si poišče večjo ali manjšo družbo. Tu ima mnogo prilike, da se Ivo Marsel, vselej v najboljših letih vadi v postrežljivosti, v vljudnosti, potrpež- ljivosti itd. Včasih prideš v položaj, da res mečejo tistim na glavo, ki hodijo za njimi, deliš zadnjo skorjico s tovrišem, zadnji po- ali pa na pašnik, kjer se pase živina. Ne žirek osvežujoče pijače, zadnjo cigareto. Tako ljudje ne živina nimajo čelad na glavi, da tovarištvo je ravno nasprotno sebičnosti, ki bi bili zavarovani pred takimi izstrelki. misli samo nase in vidi samo sebe, sebič- Planinskih cvetic, zlasti zaščitenih, ne trgaj! nosti, ki je tako na gosto posejana v nižavi. Eno ali drugo lahko vtakneš za klobuk, če Gore naj nam bodo kakor svetišča, ki ga ne ga imaš; najbolje pa storiš, če jih pustiš smemo skruniti s prostaškim vedenjem. rasti. Ti jih nisi ne sejal, ne sadil, ne plel, Kadar greš ponoči ali v ranem jutru skozi ne gojil, zato jih pusti živeti. Ne bodi kakor vas, ne budi ljudi iz spanja, katerega krvavo »planinski voluhar«, ki vse potrga, kar vidi, potrebujejo po vročem delavniku, s kriča- da potem z ovelimi cvetkami markira pot, njem in tuljenjem. Pa če prideš tudi višje po kateri hodi. gor, kjer ni obljudenih krajev, se preveč ne skazuj v vriskanju in ukan ju! Saj ne greš na novačenje. Ako se ti srce širi od veselja, ne misli, da boš počil, če se ne dereš in tako Joža Cop mlajši, gl. str. 121 kališ mir in plašiš divjačino. Svoje dni si po naših planinah videl cele trope gamsov, dan- danes pa hodiš lahko skozi ves teden po gorah, pa ne ugledaš rogate glave, če slu- čajno ne srečaš domačih koz. Sicer je res, da so jih že v prvi svetovni vojni veliko postreljali; kar jih je ostalo, jih pa prepode »planinski vriskači«. V gorah ne delaj škode! Ne delaj si bližnjic po nepokošenih travnikih in njivah! Ce te pa kmečki človek poduči, da travnik ni avto- cesta in njiva ni kolovoz, se nikar ne pri- tožuj čez kmečko neuvidevnost, ki ne razume turizma! Če te ustavi na potu lesa, jo odpri in za seboj zapri! Veliko jih je, ki menda ne vedo, da so lese za to, da ne more živina na ob- delani svet, in jih ne zapirajo. Morda se pa prištevajo govedom in kozam, ki včasih leso z rogmi odpro in odprto puste. Kamenje, ki leži na stezi, pusti tam, kjer je, in ne misli, da je zato tu, da ga planinci Počitek na mehki travi ali ob studencu je njegov tovariš naredil dober dovtip, ne pa prav prijeten. Pusti pa take lepe prostorčke kradel. v stanju, v katerem jih najdeš. Zato ne od- Svoje dni so plačevali planinci po planinskih lagaj tam olupkov, ogrizkov, čikov, kon- zavetiščih račun, preden so odšli iz koče, če- zervnih škatelj, papirja in drugih tem po- prav so morda dalj časa v nji bivali. Dan- dobnih neprebavljivih stvari, čeprav ni nikjer danes pa vidimo tu in tam v kaki koči ali napisano: »Odlagati smeti je tu pod kaznijo domu napis: »Prosimo, takoj plačati.« Tak prepovedano.« napis je sramota za planinstvo, ker kaže, da Na planini se rajši ti ogni kravi, kakor da hodijo po planinskih kočah tudi taki, ki po- jo naženeš s palico, cepinom ali kamenjem. snemajo »Mico Kovačevo«. Prav tako je sra- Zapomni si, da ima krava večjo pravico ho- motno, žal pa potrebno, da moraš včasih diti po planini kakor ti. Krava je domačinka, izročiti oskrbniku planinsko legitimacijo, ki ti si pa tujec, krava hodi po svojem, ti pa ti jo šele vrne, ko se prepriča, da nisi odeje po tujem. »sunil«. Poštenje je v gorah še toliko bolj Če stopiš v stan, ne misli, da si lahko surov, potrebno, ker se osebna lastnina ne more v če je planšarica stara in grda, vsiljiv pa, če planinah tako zavarovati kakor doli v do- lini. je mlada in lepa. Mleko jej z isto spodob- nostjo, kakor bi sedel za pogrnjeno mizo in Kar se tiče vedenja v planinskih zavetiščih ga zajemal s srebno žlico. Planšarice ne nad- veljajo zanje najmanj isti predpisi, pisani ali leguj, čeprav te ne vidi tvoja mati, žena ali navajeni, kakor za navadne hotele in restav- nevesta. Če si pa le preveč siten in neslan, racije. Zato ne naznanjaj svojega prihoda z se ne pritožuj, če jo dobiš z zajemalko ali vriskanjem, zlasti še, če prideš v kočo pozno v noč ali zgodaj zjutraj. Pokliči, kolikor mo- se ti na glavi razbije latvica, ker je zadela goče tiho oskrbnika in ko greš na ležišče, v trd predmet. Pri odhodu se lepo zahvali za imej čevlje v rokah, ne pa na nogah. Če postrežbo z besedo in plačilom! Ne posnemaj si oženjen in prihajaš pozno ali pa zgodaj tiste dične družbe, ki je na Belski planini domov, si itak tega navajen. Kadar si pre- nekoč izpraznila več latvic mleka, med sme- poten, se v spalnici preobleči, potem šele hom in krikom razmetala posodo in žlice po pridi v obednico. Znojno srajco na sebi su- travi in se poslovila kakor znana »Mica Ko- šiti ni prijetno in tudi ne koristno. Nikar ne vačeva, k' je piva, pa nič pvačova«. misli, da je vonj, ki ga razširja prepoteno Pošten planinec ve, da mora v gorah tujo perilo, posebno pripravno dezinfekcijsko lastnino spoštovati, da sta vlom in tatvina sredstvo za čiščenje zraka, ki je v planinskih tudi v gorah prestopek ali celo zločin. So obednicah večkrat težak in z dimom pre- pa tudi taki, ki tega ne vedo, oziroma se tega pojen. ne zavedajo. Vlomijo v stan, pokurijo drva Če hodiš po gorah v kopalni obleki, se vsaj ali deske, katere je lastnik pripravil, da bi takrat obleci, ko prideš do koče ali preden prekril streho, in odidejo, potem ko so nekaj stopiš v obednico. Ni dostojno, če sedeš za dni gospodarili v tujem, kakor bi bili v svo- mizo pol nag, kakor bi se hotel kazati, češ jem, ne da bi mislili na kako odškodnino za poglejte me, kake mišice imam in kako se porabljene stvari. Prav nič se ne zavedajo, mi sveti koža od potu, kakor bi bila pola- da so zagrešili vlom in tatvino, zaradi katere kirana. V Union ali k Slonu bi se gotovo ne bi bili lahko pred sodnijo obsojeni na zapor. upal v taki uniformi. Ali za planine ni do- V nekem opisu svojih tur pripoveduje pi- stojnost umestna? satelj o tovarišu, da je našel na neki pla- Bilo je — to pa še pred vojno — na nekem nini udobno pastirsko kočo, ki je bila dobro zborovanju, kjer so obravnavali vprašanje, založena z jedačo in pijačo, pa brez žive kako bi se pijančevanje in drugo, kar je s duše. Fant si je dejal, da so mu to pripravile tem v zvezi, omejilo, če že ne zatrlo, ko je gorske vile in se je poslužil vseh dobrot. nekdo omenil, da se po nekaterih planinskih Spočit in okrepčan je nadaljeval svojo pot. kočah gode reči, ki bi spadale v takoimeno- Tu sreča gozdne delavce, ki so se vračali vane javne hiše. Mož je gotovo pretiraval. z dela. Takoj se mu je posvetilo, kdo so bile Res je pa, da hodijo nekateri, zlasti mladi tiste gorske vile. Ob tem spoznanju je po- parčki, zato po planinah, da se v prosti na- spešil svoj korak in jo junaško odkuril. Vse ravi bolj prosto spolno izživljajo. Godi se to je pa opisal pisatelj v tonu, kakor da je menda še danes, da planinke silijo v moško spalnico, čeprav je v ženski še dovolj pro- v Ljublj ano v bolnišnico, pa je bila vsaka stora. Na Kredarici se je — še pred vojno — pomoč prepozna. neka planinka vrinila med dva fanta, češ da Dostojen planinec se drži hišnega reda in jo bosta ogrela. Ko sta se ji pa fanta umak- ne krajša tovarišem bolj ali manj zasluže- nila, ju je oštela, zaradi njunega nekavalir- nega počitka. Planinska zavetišča niso do- skega vedenja. Ker se pa dobe po kočah tudi movi šumnega in razuzdanega raz vesel j e- kavalirski fantje, ni čudno, da se ponoči meša vanja, za katero ne velja policijska ura, mar- med smrčanje tudi cmokanje. več domovi, kjer se spočiješ v krepkem spa- Nekam čudno je, da se v planinskih zave- nju od ture in si nabereš novih moči za pot, tiščih ne znajo vesti celo taki, ki bi te imeli ki jo nameravaš nastopiti naslednji dan. Če za neolikanega, če bi te videli, da si nesel prideš pozno v skupno ležišče, ravnaj tiho, prikuho z nožem v usta. Pride v obednico, da ne zbudiš tistih, ki že spe. Morda smrčiš? pa zasede kar dva prostora, ker misli, da Potem se vlezi na desno ali na levo stran, mora tudi nahrbtnik sedeti. Pripeti se tudi, ne pa vznak, da boš vsaj nekoliko omilil gla- da trije ali štirje planinci obojega spola za- sove svojega saksofona, katerega imenuješ v sedejo mizo, pri kateri je prostora za 8 ali navadnem življenju nos. še več, in se prav nič ne brigajo za to, da so pri sosedni mizi gosti stlačeni kakor sar- dine. Človek mora biti včasih res skoraj ne- vljuden, če hoče dobiti skromen prostorček. Zato ne smatraj sebe in nahrbtnik za zakon- ski par, razne zavitke in aluminijaste škatle pa za svoje otroke. Nahrbtnik pusti po mož- nosti v spalnici in vzemi iz njega le najpo- trebnejše, na primer denarnico in drugo, o čemer veš, da vplivajo magnetično na tuje prste. Na ta način se boš lahko zadovoljil z enim stolom, oziroma z enim sedežem na klopi. Kadar pospraviš dobrote, ki si jih bil prinesel s seboj v obednico, pospravi še ovitke in ostanke, zavij jih v največji papir in izroči oskrbniku ali strežnici, da jih odnese k dru- gim odpadkom. Ne posnemaj tistih, ki mi- slijo, da je obednica najpripravnejši prostor za odlaganje smeti. Jožica Trček, gl. str. 121 V občevanju z oskrbnikom in njegovo služin- čadjo mora biti planinec vljuden. Prava ob- Zoper današnjo mladino se slišijo različne, lika se kaže v vljudnem vedenje do preprostih včasih prav ostre pritožbe, češ, da je podiv- ljudi, ne pa v klečeplazenju pred višje sto- jana, objestna, predrzna, da ne pozna nikake ječim. Če nisi takoj postrežen, misli, da nisi olike itd. Zal, da so take in podobne obtožbe sam in da ne umrješ od lakote in žeje, ako precej upravičene. Res, da se najdejo posa- nisi takoj postrežen. Sicer je pa itak bolje, mezna dekleta in fantje, ki odstopijo sta- da se nekoliko odpočiješ, preden začneš ure- rejšemu svoj sedež v električni ali v vlaku, jati svoje notranje zadeve. Na Žalah leži nek res je pa tudi, da bo taka vljudnost pri mla- planinec, ki je umrl v najlepši moški dobi, dih ljudeh kmalu izjema. Kajti navadno ti to pa zato, ker ni znal čakati. Ko je stopil sedi tak mladenič na klopi, kakor bi bil nanjo v kočo, je še z nahrbtnikom na hrbtu zaklical prikovan. Če ga pa opomniš, naj se umakne oskrbniku: »Kozarček slivovke, pa hitro, komu, ki težko stoji, bodi pripravljen, da hiittroo!!« Ko je dobil zahtevano, je, ne da dobiš prav robat odgovor. V planinskih ko- bi prej poduhal ali poskusil, izlil vso vsebino čah ni nič bolje. Pride trop mladih ljudi v kozarčka naravnost v želodec. Takoj na to kočo ali dom, pa se ti vedejo, kakor bi bili je grozno zakričal. Ker je hotel oskrbnik gospodarji. Zasedejo mizo in se ne umaknejo hitro postreči, je zgrabil v polmraku stekle- nikomur, čeprav bi še ta ali oni lahko pri- nico z ocetno kislino in z njo napolnil ko- sedel, če bi se nekoliko stisnili. Če jim pusti zarček. Nepočakanega planinca so spravili • oskrbnik, si izberejo tudi na skupnem ležišču najboljši prostor. Dandanes je koča večkrat prenapolnjena, pa se zgodi, da se morajo stari osiveli planinci zadovoljiti s trdim ležiščem na tleh v obednici, medtem ko se v spalnici mladina zabava. Morda je take in podobne brezobzirnosti krivo to, ker se preveč ali napak poudarja enakost vseh ljudi. Komaj 17 let Karnijske Alpe stara deklina je nekoč ogovorila nad 70 let starega moža in ga pri tem tikala, čeprav sta in Karnija se prvič videla. Ta ji je pojasnil, da ne trpi, da bi njega, že sedemdesetletnega, tikala in Dr. Viktor Vovk je odšel naprej. »Prijazna deklina« pa je kri- čala za njim: »Sedaj smo vsi enaki in te bom tikala, magari če si star 80 let.« Seveda, če se enakost tako pojmuje, potem nima sta- rost nikjer prednosti pred mladostjo razen Daleč na zapadu ali severozapadu se belo v smrti. Naša mladina bi se lahko, kar se svetijo veliki Kadorski Dolomiti, na jugo- tiče spoštovanja starih ljudi, učila od Špar- vzhodu se izrazito odsvita značilno poteg- tancev. Bili so to vojaški narod in so sloveli njeni sivi Kanin s svojim ledenikom, a čez pri svojih sosedih kot manj kulturni in su- vse zbuja v tem razgledu naše občudovanje rovi in vendar, kako je njihova mladina stare Poliški Špik, ki je odtod videti resničen gi- ljudi spoštovala! Če je na primer mlad človek gant, pravi veljak med vsemi gorami. Ta v gledišču sedel in prišel starejši, se mu je Poliški Špik! Špik nad Policami, Boječ, po takoj umaknil s sedeža. Morda se pri nas Findeneggu Bramkofel, drugače nemški še mladina boji, da bi se ne pregrešila zoper Ballitzenspitzen, Italijani ga zdaj pišejo Jof demokratizem, če bi bila vljudna. di Montasio, pri domačinih Furlanih je še Neki pesnik opeva v svoji pesmi lepoto pla- zmerom Montaž, kot izgovarjajo oni ime nin in veselo življenje na planinah. »Na pla- svoje velike gore. »Montas« ima zapisano be- ninah greha ni«, pravi. Življenje v lepih neški zemljevid iz 1. 1792, ko je pa že pred čistih višavah naj bo lepo in čisto kakor gore. njim, 1. 1780, bila tudi v Benetkah natiskana So pa, ki te besede tako razlagajo, kakor bi karta po imenu Capellaris, tako se je pisal bilo v gorah vse dovoljeno, tudi to, kar je njen avtor, ki je bil Furlan, po priimku doli v nižavi prepovedano, kar se splošno sodeč, po činu pa cesarsko kraljevi pokra- smatra kot grdo, podlo, nesramno, da, kar jinski inženir. Na tej karti se piše gora, ki se kaznuje kot zločin, in se včasih s svojim je v besedi, Monte Polizen11, in prav to ime prostaškim vedenjem celo ponašajo. Taki pač je približno v istem času zanjo uporabljal bolje store, če ostanejo doma, kakor da raz- tudi slavni Hacquet. kazujejo po planinah svojo nevzgojenost. Poliški Špik, med vsemi največji, najimenit- Hodimo radi v naš lepi gorski svet, da se nejši, najveličastnejši. Od koderkoli se nam naužijemo svežega zraka, si utrjujemo zdrav- pokaže, povsod ga v najširši okolici vidimo je, krepimo telesne moči, si tešimo hrepenenje prvega. Čez vse velik in lep je iz Dunje. Po po lepoti, da si širimo obzorje in spoznavamo Dunjski dolini pelje zdaj v Rudni vrh lepa, svojo domovino. Nastopimo pa povsod zoper kakih 14 km dolga vozna cesta. Čim više si nedostojnost, surovost in nepoštenost in se prišel, tem mogočnejši stoji pred tabo Po- trudimo po svojih močeh, da izgine iz naših liški Špik, »das erstaunlichste und entziick- planin vse, kar je grdo, podlo in nevredno emdste Bild der Julischen Alpen«, je rekel pravega planinca. Kugy, ko ga je od ondod občudoval, neizrek- ljivo lepa, v vseh Julijskih Alpah najbolj zamakljiva podoba. Visoko v Dunji je vasica PLANINSKI AFORIZMI Plekice po imenu. Po zadnji vojni so tam nekje zgradili novo šolo, pa kaj, ko ni zanjo Roditi se kot alpinist ni nič posebnega, ne- navadno pa je, če se kot alpinist postaraš. več otrok, ker s starši vred so se v zadnjih letih odselili iz hribovite, revne, vendar za Najtežje je plezati čez gore — papirja. Vsak vzpon je lahek, dokler ga ne plezam 11 Olinto Marinelli: »I monti del Friuli nelle carte sam geografiche del secolo XVIII«, separat iz revije • Dr. A. Cernik, Praga »In Alto«, Tolmezzo, 1929, str. 7—10. nas, planince, zelo lepe, zelo zanimive, živo nicah planinske koče Rifugio Grego. Potem pisane doline. Ali takrat je bilo prebivalstvo gre navzdol po Dunjski dolini. Sproti sem se še doma. Šel sem na Plekice prenočit. Pa nazaj oziral v zasnežene pečine Poliškega nisem zaspal. Bilo je o polni luni in mi je Špika. Sonce je prijetno prigrevalo. Ustav- ostal nepozaben takratni Poliški Špik, ki se ljal sem se v skromnem češčenju, on je pa je vso noč svetil v dotlej še nikoli videnem stal visoko, Boječ, kralj nad veliko dolino. soju. Lep dan se je naredil in sem stopil še Ko da bi se za zmerom poslavljal od njega. na Rudni vrh, znani preval (1392 m), ki veže A ure so neopazljivo minevale in tako se mi dolini Zajzero in Dunjo. Še poldrugo uro je pripetilo, da sem prišel nad vas, ko je čez hoje je od tam na Krniško Glavico12, zna- znameniti železni viadukt že s postaje od- menit planinski izlet v grandioznem gorskem grmel vlak, za tisti dan zadnji, ki bi me bil okolju. Na prej navedeni karti Capellaris je mogel prepeljati iz Dunje čez Tabelj in Trbiž ta gora zapisana z imenom Monte Ruden- do Rateč na meji. Resnično daleč mi je bila verch in še v novejši italijanski literaturi tisti večer Ljubljana— pišejo, da so ji tudi Slovenci* iz Zajzere rekli In sem hodil na montaške oglede iz Rezije 13 samo Rudni vrh . Če je tako, potem so ver- skozi strme gozdove v greben. Tam za Belo jetno imenovali sedlo, ko je tudi v Dunji pečjo, kjer je pred davnimi leti stala Kanin- živela slovenska beseda,, Vrh Dunje, in je skd koča, se je do danes ohranil njen pod, bilo Rudni vrh ime le za goro, Krniško Gla- nekakšna kamnita ploščad. Tam rad pose- vico po Turni. Saj se preval v slovstvu in v dam. Imenitne gore so na vse strani, Kanin turističnem svetu imenuje »Sella Somdogna«, za hrbtom, Prestreljenik na desni, 2rd na kar bi bil natančen, prevod iz slovenskega levi. Onstran Reklanske doline, na severu, »preval Vrh Dunje«. Vendar gora bodi Rudni stojijo Strma peč tu in Višnja gora tam, prav vrh ali Krniška Glavica ali kako drugače, v sredi Poliški Špik, ki strmi s svojimi be- čudovit je z njenega vrha razgled vse na- limi pečmi iznad prostranih Montaških pla- okoli, predvsem v divje severne stene Mon- nin v neizmerno višino. taža, ki onstran široke Krnice z razsežnih Ali ste bili na Lipniku, takole v jeseni? Iz snežišč kipi v višino. Lužic v Kanalski dolini se zarana napotiš v Lepe februarske, nedelje sem iz Ukev pred hrib za krajem potoka, ki diši po žveplu, dnem krenil na pot. Lagodno so mi smuči zato mu pravijo Nemci Schwefelbach, prof. 14 drsele skozi dolino Zajzero. O prvem svitu Melik mu ve tudi za ime »Zvepleni potok «, sem bil pri vojaškem pokopališču, še neko- pred mnogimi leti sem pa slišal Vuščana pri- liko pota naprej, pa se je svet zableščal v povedovati, da se je še ob prelomu stoletja osončenem ivju in skoz zimsko meglico se je tisti vodi reklo Smrdečica. Ko prideš v Dol, sredi svojih lepih sosedov prikazal Viš z na mično Veliko planino, zdaj Casera Bieliga, zlato krono na temenu. Srce začne utripati prisije izza Rabeljskih gora prvo sonce in močneje, ker kmalu se bo željnemu očesu obžari veličastno postavo Poliškega Špika, ki se onstran Dunjske doline mogočno dviga v odkril še Boječ, Montaž, ki ga komaj tam sinje nebo. Ob tem ostrmiš, ko da kaj takš- zagledamo, kjer se cesta osukne v jugoza- nega še nisi doživel. In zgoraj, na vrhu, se padno smer, nekako nad močilom po zemlje- ponovno razglej. Sredi daljnih obzorij se po- vidih »Sorgente Sabuata«, pri Ovčanih Za- nosno postavlja on, ki ga nobeden drug ne blata v prijetno zvenečem krajevnem na- prekaša ne po postavi ne po lepoti, Špik nad rečju. Tam šele se ti razgrne vsa prekrasna Policami, ki razkriva tvojim očem svoja stra- vrsta zapadnih Julijskih Alp, veličastna po- hotna, vendar ihrepenenje zbujajoča ostenja. doba, ki moraš daleč po svetu bloditi, če bi In na sestopu, postoj še na Slovenski planini, ji iskal podobne ali celo enake. V Rudnem spodobno se poslovi od njega, preden se pol- vrhu se v blaženem miru odpočijem na stop- nega srca spustiš v strmo, ob ugašajočem " To ime je ugotovil Tuma (»Imenoslovje« str. 10), soncu žarečo bukovino. Doma si se bal sa- višino pa je zapisal 1891. Oboje sta po njem po- mote, za turo si si družbe iskal. Tam gori si vzeli jugosl. specialka (list Tolmin) in zemljevid »Julijske Alpe« od PZS. Potočnik je ta vrh poznal pa spoznal, da je prav samota v gorah pravi z imenom »V Glavah« z višino 1892 m (»Vojvodina Koroška«, I. zvezek, str. 28). Do prve svet. vojne vir resnične sreče in dušnega miru. On, ki je čez vrh potekala meja med avstrijsko Koroško je bil s tabo, Poliški Špik, ti je po tihem in Italijo. Pri Nejncih mu je »Kopfaeh« ime, Ita- lijani pišejo »Jof di Somdogna«, zadnje čase z razodel skrivnosti, ki jih ne boš pozabil. označbo višine 1889 m. " Tako zlasti Mauro Botteri: »Guida alpinistica delle Alpi Giulie Occidentali«, Videm, 1956, str. 111. " Anton Melik: »Slovenski alpski svet«, str. 353. Tržaška koča na Doliču. V ozadju Jalovec, Mangrt Foto Jurij Zupan Iz sanjarjenja o Poliškem Špiku me je pre- ušesi: »Hm, ne vem, kako bo to šlo!« Da so budilo prepevanje financarjev iz kasarne. vsi novi v tej coni, je hitel pripovedovati, da Peli so glasno, skoro kričeče, šalabarasta pa so komaj sem prišli z drugih meja, od Švice, je bila pesem po besedilu. Kmalu smo bili Francije, iz Libije, da ne poznajo tukajšnjih na prostornem dvorišču pred veliko stavbo. predpisov in navad. Tisti čas je bila za po- Petje je utihnilo, ko so nas zagledali. Pierija stopanje po mejnih gorah potrebna tako ime- so poznali, k nama dvema pa je pristopil novana carta di turismo alpino, posebna pla- službujoči in rekel za dokumente. Za njim ninska izkaznica. Te izkaznice so izdajale, in pa pride marešalo in onega nadere: »Kaj si verjetno jih še danes izdajajo, teritorialno tako oštoren, mar bi jih bil vprašal, če so pristojne prefekture, za ta del Karnijskih Alp lačni in žejni!« Prinesli so nam pletenko bi jo bila tedaj nama izdala videmska. Prve vina, pijača se je nam kar prilegla in prvi čase sem pisaril za izkaznico v Videm, Bel- kozarci so bili zduškoma prazni. Smo se po- luno, Trident, Bolzano. Nikoli nisem od koga krepčali, nakar se je Pieri poslovil, da se prejel kak odgovor. In smo potem okoli ho- vrne domov. Zdaj je marešalo želel vedeti, dili pač brez tiste karte. Zmerom je šlo po odkod midva s Stankom, in kam. Midva sreči, veliko pomaga človeku znanje jezika. prostosrčno, da sva turista in da sva prišla Naposled je komandant rekel, da bova na sem opravit nekaj gorskih tur, polezla da eno od okoliških gora jutri lahko polezla, »za bova jutri na Veliki Koritnik, pojutrišnjem drugo se bomo pomenili pri večerji, pojta se na Zermulo in da nama mogoče še kakšna zdaj sprehodit, če sta pri volji«. druga misel šine v glavo. On se popraska za (Se nadaljuje) Milan čaka še pred težjimi detajli. Tu se na- vežemo. Sprva gre kar dobro, toda po nekaj raztežajih nam previsni bloki ob Pic Gambi zapro pot. Ker nam je čas skopo odmerjen in smo trije v navezi, se nam zelo mudi, ta- ko da za fotografiranje ni časa. V trdnem Južni greben upanju, da smo v pravi smeri, še dokaj hitro napredujemo. V sredi plati je zarisana majh- Aig Noire na špranja, v kateri se komaj najdejo oprim- ki za konce prstov. Nadaljuje se nekoliko proti levi, odkoder se nam prikaže južna ste- Franc Ekar na tretjega stolpa Pte. Welzenbach. Tu se začne prvo solo potovanje nahrbtnika čez previsne detajle. Dosežemo rezino grebena. Pod nami razpoke razbitega ledenika Fre- Južni greben Aig. Noire je eden velikih skal- ney, ledenika Brouillard, med njima pa koča nih grebenov v Mont Blancovi skupini. Prvi- Gamba, v kateri smo dobili liter vode za krat sta ga preplezala dva Nemca 1. 1930. škatlo tunine. V Val Veni nas moti majhno Poskušal je tudi dobro poznani — znameniti jezerce, usta so suha, vode, snega nikjer — alpinist dr. Willo Welzenbach; priplezal je le sonce pripeka, žeja pa neusmiljeno narašča. do tretjega stolpa, ki nosi njegovo ime Bližamo se tretjemu stolpu Pte. Welzenbachu. (3355 m). Plezalec dr. Paul Preuss je dosegel Ker smer poteka bolj vzhodno v jugovzhodni 1. 1913 z italijanskim spremljevalcem prvega steni tretjega stolpa in ker je sonce že pre- od petih stolpov Pic Gamba (3069 m). Četrti cej nizko, smo se znašli v senci. Nam tudi stolp je Pte. Brendel in zadnji — peti stolp ta stolp ni prizanesel in je izkoristil naše' Pte. Bich. Še danes uživa greben slavo in ve- zadnje kalorije. Milan išče nadaljni pre- lja za enega od mogočnih, najdrznejših ple- hod, medtem pa tudi Tomaž že pride. Nekaj zalnih vzponov. metrov previsoko smo, zato malo višje pre- čimo po gruščnati polički. Na vrsti so zopet Od sedla Col des Chasseurs južno od Pic gladke plati, ki preidejo v previseri kamin. Gambe sili v višino črni južni greben z vi- Prvi pobere precejšen del plezalnih pripo- šinsko razliko nad 1000 m. Dosega sem in tja močkov. Na mestih, kjer so klini neobhodno stopnjo VI in je izredno eksponiran. potrebni, so jih prej pustili že naši pred- Prvi pogled na mogočni vertikalni greben hodniki. Po dveh dolžinah pridemo v lahek Aig. Noire nas je očaral in zamikal. Toda po teren, kjer se telo popolnoma sprosti. Znaj- uspelem vzponu preko grebena Peuterey smo demo se med granitmni bloki na vrhu Pte. se ob koncu sestopanja z observatorija Vallot Welzenbach. Pred nami so vsi trije grebeni ponovno srečali z vabljivim grebenom ter se Mont Blanca, Brouillard, Innominata in naš odločili, da se podamo še proti tem stolpičem. znanec Peuterey z Mont Blancom na čelu. Smer do zavetišča Noire je kaj pisana, saj Oblečeni so že v škrlatno barvo za lahko noč. poteka med šumečimi slapovi, za spremembo Tudi mi pripravljamo bivak. Podse damo vrvi so tolmuni, srečuješ se s kamini, previsi, in drugo plezalno opremo. Položimo se tesno prečkami, nato še z oporno držo in še z dru- drug ob drugem; pod glavo denemo čevlje, gimi položaji. Vendar so vsi ti problemi mi- v nahrbtnik noge, pokrijemo se še z bivak- niaturne oblike, nekako do četrte stopnje. Še vrečo in tako smo pripravljeni na boj proti nenavezani se spoprimemo s strmim sneži- mrazu in noči. — Osvetli nas mesečina, ščem in samo še čakamo, kdaj nas bo zadel zvezde nam mežikajo. Tisoč metrov pod nami kak kamnit izstrelek. S snegom hitro opra- je igra narave že sredi predstave, odmevi vimo in prestopimo v skalno steno. V začet- grmenja in pokanja ledu prihajajo do nas. ku kamin, v katerem najdeš zbirko koncev Prav tako v še močnejši obliki grmijo kamniti pomožnih vrvic, konservnih škatel, povrhu pa plazovi z grebena Innominata na razjarjeni tudi kaj uporabnega, npr. avstrijsko vponko. ledenik Freney. Čakamo, kdaj se bo zamajal Milan zavije iz kamina v plati, s Tomažem še naš koničasti vrh — toda tedaj smo že pa nadaljujeva, dokler nama previsni svet sredi sanj. Proti jutru nas prebudi mraz. ne zapre poti. Izstopiva v lažji svet, kjer naju Na vzhodu se še zlati nebo, mi smo pa že Po treh dolžinah opravimo s prvim delom skoraj pripravljeni za skorajšnji odhod. Konč- stebra. Greben se nekoliko zravna, nato pa no se pred nami prikažejo obrisi rezin gre- preide v drugi del stebra — Brendel, ki prav bena. Ne smemo zamuditi minute, zato takoj tako ne štedi z mesti gornje težavnostne stop- pričnemo z nadaljevanjem. Prestopamo iz nje. Žeja nas že od prejšnjega dne ni zapu- bloka v blok. Na vrsti je petintridesetme- stila in nas danes še bolj muči. V ustih je trski spust. Zvežemo obe vrvi, ki ustrezata samo še nekaj bele, suhe sline, v grlu nas dolžini spusta. Milan že preizkuša vzdržljivost boli, vode ali snega pa nikjer. klina in že izgine v globini. Tomaž gleda bolj Zagledamo se v navpične gladke plati in postrani na majavi klin, vendar se preda majhno zajedo, ki predstavlja najtežja mesta usodi. Končno se še jaz spustim za njima. smeri. V razkoraku prestopiš v peti stolp, se Pred koncem se moraš z nihanjem zapeljati prilepiš in napreduješ s pomočjo trenja dlani nekaj metrov proti desni — od koder sestopiš in majhnimi oprimki, ki razjedajo konce na udobno sedelce. prstov. Razveseliš se prvega klina, nato še Čeprav pridemo do klina, ugotovimo, da smo drugega. Od prvega klina vodoravna preč- v napačni smeri. Slab začetek. Spustimo se nica, ki se izkaže, ko si že mimo, da je pre- nekaj metrov navzdol, prečimo in se znaj- plezljiva. Ko si čeznjo, zmanjka vrvi. Na sto- demo pred vstopom četrtega stolpa Pte. Bren- jišču je prostora komaj za enega. Od tu na- del. Za daljše ogledovanje ni časa. Takoj na- ravnost navzgor. Vrste klinov vseh narod- skočimo navpični steber. nosti, vmes lesene zagozde — vendar je vse Planine sončne, ve moj raj . . . (Simon Gregorčič) Foto J. Dolničar to bolj za oči kot za resno uporabo. Tomaž ampak se nadaljuje v previsno zajedo. Potem si je hotel enega izbiti za spomin — pa ga je težave začasno popuste. Nadaljujemo po nalo- izpulil brez težav in dal v. vponko med »kro- ženih granitnih blokih. Sonce neusmiljeno parje«. Klini se redčijo, v poštev pridejo le še pripeka. zabiti v zagozde — vendar so lesene zagozde Približamo se zgornjemu delu zadnjega stolpa, že dokaj strohnele. Eksponiranost ne popusti, ki ima za nameček še nekaj težjih detajlov. Smo zopet na izrazitem grebenu, od koder slišimo glasove kričavih turistov izpred koče Gambe. S skrajnimi napori premagujemo zad- nja mesta, kjer pridejo ponovno v poštev vsi Ludvik Zorzut plezalni rekviziti. Zavijemo po delikatni po- Planinski stražarji lički, ki nas pripelje do zaželenega snega, iz katerega v kapljicah izteka hladna tekočina. (Slovenskemu planinskemu društvu v Trenutno ne čutimo niti žeje, saj se skušamo Gorici) premagati, da ohranimo še zadnje sile za zadnje raztežaje. Veliko let je že? Imamo izročilo, ko se zjasnila so goriška nam vremena, Se vedno se sliši trenje vrvi. Poleg naju sta ko po planinah vrgli smo semena: dve majhni krpi snega. Tajava ga kar v ro- Planinsko društvo nam se je rodilo. kah, včasih pa kar nehote uide košček lede- nega snega v razpokana in izsušena usta. Je raslo nebogljeno, samo zase. A kamor naš pogled v vrhove seže, Vendar to nič ne zaleže. Končno smo vsi trije krepko pognalo je mladike sveže 30 m nižje na majhnem sedelcu, koder pre- in zdaj zori v napredne, mirne čase. nehajo težave »Črnega« grebena. Na vrhu kip Madone, pod njim črna vpisna knjiga, v ka- O, kdaj že iz Gorice v hribu, v skali markac'je vzpletale so se v strmine teri ni moč zaslediti jugoslovanskih imen. čez Banjšice, Trnovsko, v krne, čez kanine, Kakšna sprememba! Upadlih lic, pretegnjenih: ki so jih naši predniki zaznamovali. mišic, izmučeni od žeje in napora smo veseli, še bolj pa srečni. Drevesce mlado zdaj — če ga vetrovi izkoreninijo, iz zemlje rahle, S pičlo odmerjenega vrha Aig. Noire se zač- mu razpršijo liste z veje usahle, nemo spuščati po normalni smeri, ko se se posušijo zdravi mu sokovi? prično svetlikati prve zvezde. Sestopimo dve V zamejstvu varno oporišče svoje sto metrov nižje in se ustavimo na robu nav- postavilo si je, ga budno varje, pične južne stene Noire, kjer je primeren loveč vse bliske, grome skoz viharje, v planinah še vesele si zapoje. prostor za bivakiranje. Odločimo se, da osta- nemo drugo noč na prostem, kajti sestopati In križem kražem na poti brezkončne, v noči po težavnem in neznanem svetu in brez se ne meneč za mejo, blok, ograjo svetilk bi bilo tvegano. V neposredni bližini samo, da gorske sapice pihljajo, nas vodi kvišku le v višave sončne. šumi močan vodni curek. Kaj vabljive so lučke, ki se prižigajo v dolini Aoste. Ne uide Ko Matica planinska svoje dete nam tudi noben avion, ki skoro vsako uro pritiska nežna si na tople grudi, napija se otrok te gorske čudi, premoti gorsko tišino. Zvezde se skrivajo za hodeč še k njej na bratovske posete. temnimi oblaki in le sem pa tja zagledaš tropo nemirnih zvezdic. Pred očmi se oživ- In smo na Kuclju zgodaj v prvi zarji razvili prapor naš, da plapolal je ljajo spomini na gore v domovini, spomi- v prekaljenem zanosu v širne dalje njamo se znancev, domačih, gornikov, de- in danes spet smo tu pod njim — stražarji. klet. O, nismo vsi, nam rana je boleča — Tema je še, ko se na skrajnem vzhodu že ni Nandeta, predsednika med nami, vzdiguje zlatorumena zavesa in odkriva tem- zamrl mu vrisk, odmev je za gorami, no noč. Počasi se začnemo premikati po gra- najlepši šopek mu: planike, svišča, sleča. nitnih blokih. Koliko let je že? Plamte kresovi Prvi slovenski vzpon po severni steni Aiguille svetleč nam v strmi pot čez rute, ravne. Noire je za nami. Pa bo vedno z nami, za Skoz lepe pravljice, spomine davne, bleste goriški višnjevi vrhovi. vselej. Izse/c iz radovljiškega urbarja iz l. 1579 Štirje srčni Na eni izmed teh kmetij, katerih število se skozi več stoletij ni spremenilo, so gospoda- možje rili Štefanovi predniki. Priimka Rožič v urbarjih iz 15. stoletja še ni zaslediti, kajti ti navajajo pri kmetih v Bo- Franc Cekin hinju skoraj zgolj le imena: Michel, Janus, Jacob, Jure, Gerne, itd. (Podatek dr. Milka Kosa). V naslednjem stoletju se že srečamo z Rožiči. Med kmeti na Savici, blejskimi podložniki, je omenjen tudi Luka Rožič — ded Štefanovega 26. avgust 1778. pradeda Janeza. (Urbar radovljiškega go- spodstva iz leta 1579, stran 536. Državni arhiv Jasen, vroč poletni dan. SRS, Ljubljana). Z večernim soncem ožarjene gore so naglo tonile v naraščajoče morje modrikastih senc. Plodni Rožičev rod se je naglo širil. Med pod- Te so v podoljih globoko zasekanih dolin tem- ružniki (undtersassen) na Bistrici in na Kam- nele in se prelivale v večerni mrak. Nad te- njah sta že leta 1602 imenovana dva Rožiča. mačnimi dolinami so bledele barve gora. Na Na Savici sedi na veliki kmetiji Jakob Rožič; najvišjih vršcih je večer ugašal pojemajoče nekoliko kasneje pa prevzame sosedno, prav zarjine luči, z drugo roko pa na nebu s tre- tako veliko Matučevo kmetijo, Tomaž Rožič. petajočim svitom prižigal roje zvezd. (Urbar blejskega gospodstva iz leta 1602, str. S svežim dahom nočnika, čigar krepka sapa 279, 290 in 294. Državni arhiv, Bozen. Italija. je vela z gora, je noč hladila razgreta čela — Podatek dr. Milka Kosa). četvorici vračajočih se mož in poživljala njih Zdi se, da je bil Tomaž Jakobov brat. utrujeni korak. Trinajst let kasneje Jakoba ponovno najdemo med savinškimi gruntarji. (Urbar blejskega Na skalnatem temenu najvišje gore, ki je davi gospodstva iz leta 1615, str. 199. Škofijski ar- še deviška vstala v sončni dan, pa se je skozi hiv, Briksen. Italija. - Podatek dr. Milka temačni pajčolan noči belila sveža sled ru- Kosa). Služil je od »cele« kmetije. Poleg do- darskega kladiva, ki je v triglavske skale in ločenih denarnih davščin so v urbarju natan- v našo planinsko zgodovino za vedno vklesalo ko navedene tudi njegove dajatve v naravi (v imena »štirih srčnih mož«: Luka Korošec, žitu, drobnici, siru, jajcih, itd). Na leto je bil Matevž Kos, Štefan Rožič, Lov- dolžan opraviti dve vozni tlaki. Kot njegovi renc Willomitzer. predniki in drugi podložniki že sto let sem, je tudi Jakob plačeval predpisani »puntarski davek« kot občo kazen za udeležbo njegovih Štefan Rožič pradedov v velikem slovenskem kmečkem (1739—1802) uporu leta 1515. Vas Savica, rojstni kraj Štefana Rožiča, je Za Jakobom — leta 1629 je še živel — je eno izmed starejših bohinjskih naselij. Ome- kmetijo nasledil Tomaž (Urbar blejskega go- njena je že v najstarejšem, še neobjavljenem spodstva iz leta 1635. Škofijski arhiv, Brik- urbarju briksensko-blejskega gospodstva iz sen. — Podatek dr. Milka Kosa). leta 1253: Prišli smo v obdobje, ko se je moč opreti tudi na — prav tiste čase vpeljane — matične knji- »Dalje je na Savici 11 činžnih kmetij, od ka- terih plačuje vsaka po enega prašička in spo- ge prastare župnije Srednja vas v Bohinju. mladi ovco z jagnjetom pa davek v žitu in V sedmih desetletjih 17. stoletja (1630—1699) mesu.« (Državni arhiv, Miinchen. Brix. Hoch- je bilo v Bohinju rojenih (vsaj) 25 oseb s stiftsliteralien, fasc. 174. — Podatek dr. Milka priimkom Rožič. Od teh na Savici 11, na Kosa). Kamnjah 9, na Koprivniku 1, v neimenova- nem kraju (najbrž na Brodu) pa 4. V istem razdobju je živelo v vasi Kamnje (vsaj) 7 zakonskih parov, na Savici 4, na Koprivniku Izsek iz blejskega urbarja iz l. 1253 1, drugje (najbrž na Brodu) pa 5 parov. Be- sedo »vsaj« dodajam zato, ker poročne knjige datirajo šele od leta 1653; rojstne knjige, iz ifn» 1 oseb v naselju število hiš moških ženskih skupaj Nomenj 63 80 143 37 Lepence 27 32 59 Bitnje 31 28 59 10 Nemški rovt 95 82 177 23 Ravne 54 40 94 13 Bistrica 264 261 525 84 Stara Fužina 204 217 421 67 Studor 83 103 191 37 Brod 49 50 99 17 Savica 36 49 85 14 Laški rovt in Ribčev laz 58 71 129 23 Kamnje 67 75 142 31 Polje 26 22 48 Zlan 13 16 29 10 Podjelje 72 65 137 22 Koprivnik 95 109 204 35 Gorjuše 112 108 220 33 Jereka 56 67 123 24 Češnjica 199 221 420 79 Srednja vas 163 153 316 55 Skupaj 1772 1849 3621 614 in na Koprivniku še bosopetila ali pa cokljala Štefanove življenjske stopinje so nas pripe- 10 letni Matevž Kos in tri leta mlajši Luka ljale k divjemu lovu. Korošec — je bilo po omenjenem ljudskem Bohinjcu, rojenemu sredi gora in vraslemu popisu: vanje, je že izza davnih dni v krvi silovita, (Število hiš je povzeto po zapisu župnika nezadržna lovska sla. Pogačarja — nekje v letih 1737—1742 — na Pisane srednjeveške priče (v Drž. arhivu SRS) koncu mrliške matične knjige župnije Sred- nam povedo, da te sle razni blejski plemenit- nja vas v Bohinju za razdobju 1737—1767.) niki Kreigi nikoli niso mogli do kraja za- Dobro poldrugo leto kasneje sta se Štefanovi treti, četudi je v spore okoli lovskih pravic sestri Helena in Marija pripravljali na mo- v Bohinju posegel sam cesar Maksimilijan. žitev. Kazalo je, da bodo pri »Rožiču« prej Tega elementarnega nagona bohinjskega člo- ali slej brez gospodinje. veka, ki korenini v prabitnih lovskih pravi- Oče Gregor je bil tedaj že v sivih letih. Če- cah svobodne, predfevdalne dobe, tudi pozne- prav »gre v tretje rado«, so dvakratnemu je ni bilo moč zadušiti. vdovcu upognjena pleča branila, da bi k sed- Kljukasti paragrafi črnožolte Avstrije so to mim križem vzel nase še zakonski »križ«. slo še podžgali. Tujcu-zakupniku so za prgi- Življenje je uperilo kazalec na »ta mladega«. šče goldinarjev dali vso pravico do lovskega Zgodilo se je nekaj nenavadnega. izživljanja — Bohinjcu, prežetemu od lovske Obvarovan »tiga nevarniga, Bogu inu ludem strasti, pa priložnost, da je ob tem požiral zuperniga, ponočniga vasuvanja ...« (»Zvesti sline. Sla ga je nagnala v skrajnost — pre- tovariš«, III. izdaja, 1. 1760, str. 189), je mla- levil se je v »raubšica«. Venomer preganjan doletni Štefan v eni sami — poročni — noči je kljuboval vsem zalezovanjem avstrijskih preskočil vsa fantovska leta. Od včerajšnjih žandarjev. Tudi kundaki bivše Jugoslavije deških iger in pobalinskih norčij — se je davi mu niso mogli do živega. ob ženskem krilu znašel v zakonski postelji. In danes? Je divji lov v Bohinju izkoreni- 9. februarja 1756 je Štefan Rožič — star šele njen? 16 let in poldrugi mesec — že dobil življenj- Njegovi ostanki še žive. sko družico, »Rožičeva« hiša pa z njo novo Vsesani v miselnost človeka, ki ga delo često gospodinjo, 19 letno Nežo, hčer Lovrenca Vi- privede v gore, vabljiva priložnost pa spelje dica s Savice. Se ne osemnajstleten je bil Štefan že oče. Do svojega petindvajsetega leta je še trikrat uži- Rožičeva dekleta val v očetovskem ponosu. Trije otroci so Štefanu umrli v otroških le- tih; ostal mu je le najstarejši sin, Andrej. Ob prvem vzponu očeta Štefana na Triglav (1778) je imel Andrej že skoraj 21 let. Z doraslim sinom v hiši, ki je prijel za vsakršno delo, je Štefan zmogel zraven kme- tovanja opravljati tudi lovsko službo za go- sposko na Blejskem gradu. Štefanova nenavadno rana ženitev in zelo zgodnje očetovstvo kažeta na njegovo izjem- no hitro rast in predčasno zrelost. Vse to do- pušča verjetno domnevo, da je narava polno- letnemu Štefanu naklonila izredno veliko po- stavo, če že ne kar orjaško rast. Opravljanje težavne in zahtevne službe blej- skega lovca v bohinjskih gamsjih revirjih* je trejalo človeka izrednih sposobnosti.** S svojo drznostjo in prebrisanostjo — prva je izpričana z njegovo udeležbo pri prven- stvenem vzponu na Triglav, slednja pa znana po ustnem izročilu — je bil korenjaški Štefan tej službi najbrž kos, za gotovo pa bohinj- skim divjim lovcem manj kot gosposki v so- banah Blejskega gradu. * Gamsja lovišča je imel Bled »v Krmi, na Kleku in v Bohinjskem gorovju.« (Popis divjačine v blej- skih lovskih revirjih - prvi iz leta 1609, drugi pa iz 18. stoletja. Blejski arhiv v DAS). " V aprilu ali začetku maja 1748 so radovljiški pod- ložniki iz Stare Fužine napadli blejskega lovca Šte- felina in njegove spremljevalce. Pri Sv. Duhu ob jezeru - v 18. stoletju je ta kraj večkrat imenovan »Na jugo« - so Fužinarji vzeli Stefelinu gamsa in pet krogel. (Blejski arhiv v DAS, fasc. 25). na kriva pota, žive ti ostanki še dalje — z ne- Trinajst let po ženini smrti je prišel tudi pojmljivo zagrizenostjo. Štefanov čas. V mrliško matično knjigo žup- Dokaz: V enajstem letu po osvoboditvi, ko nije Srednja vas v Bohinju (za leta 1784 do so lovske družine v Bohinju zbrale okoli sebe 1812) je župnik Jožef Mulej vpisal: »28. ju- že na stotine udov zelene bratovščine, je roka Jija 1802. Štefan Rožič, posestnik s Savice postave privlekla iz raznih skrivališč tolik- štev. 5, star 64 let.« Vzrok smrti: »na zaprtju« šen kup orožja, da bi se z njim oborožil par- (an Verstofung). tizanski bataljon. Prenekateri bohinjski fant- Štefanov vnuk Matevž je imel enega samega je in možje so se znašli pod ključem, tragično potomca, Janeza. Rojenemu devetnajst let po preminuli lovec Gašperin pa legel v prerani pradedovi smrti, je bilo Janezu sojeno, da grob. poživi Rožičev rod, ki je usihal na plodnosti. Leta 1851 se je poročil z Marijo Rozman, Leta 1781 se je Štefanov sin Andrej že po- »Rožmanovo« z Raven nad Bistrico, h. št. 7. ročil — in dve leti kasneje je 44-letni ded V naslednjih letih sta se v usodnem srečanju Štefan že pestoval vnučka Andreja. Tri iz- sestala v »Rožičevi« hiši neumljivo naključje med sedmih Štefanovih vnukov so že v de- in bolezen. Rožičev rod, katerega smo skozi tinskih letih pobrale koze. O petorojenem, stoletja spremljali, je bil zapisan pogubi. Janezu, kasneje ni sledu. Matija, rojen na Janezu in Mariji Rožič, ki sta čakala sina — pragu 19. stoletja — samski »stric« pri hiši učakala ga nista nikoli — se je v razdobju — je za dve desetletji preživel brata Matev- 15 let rodilo šest otrok, šest brhkih deklet. ža, gospodarja pri »Rožiču«. Kot upapoln obet zro s še ohranjene (repro- Štefanu je žena umrla v letu, v katerem je ducirane) fotografije (iz leta 1885) mladostni padla pariška Bastilja. obrazi »Rožičevih« deklet. Zraven sedečih, najmlajših sestra, je vitka, visokorasla Neža Po podatku v seznamu davčnih zavezancev, z zalim, lepo oblikovanim obrazom in rahlo ki datira med leti 1790—1792 (Blejski arhiv zastrtim, ponosnim pogledom, kot razcvetel v D AS), je Štefan Rožič, vpisan kot »cel nagelj, ki čaka fantove roke, da ga utrga. — kmet« (1 Hiibler), plačeval blejski gosposki Zal — tedaj so nad »Rožičevo« hišo že pla- od grunta 3 goldinarje in 11 krajcarjev hutale temne peruti zlokobne bolezni. Če- davka. prav je njihova mračna senca legla šele na obraz v sredini stoječe Špele, so cvetoča de- kleta, rojena za življenje — labodji spev Šte- fanove krvi. Sedanja Rožičeva hiša na Savici Vse je pobrala jetika. Njeno pogubno kal je prinesla v hišo mati. Prvo je ugrabila najstarejšo, Marijo; dve leti za njo je pokopala tudi mater. Kasneje je segla po tretji, Elizabeti; pet let za njo pa utrgala najlepši cvet »Rožičeve« hiše, Nežo. Ostalim trem, ki so se resda omožile, je zlo- vešča senca bolezni sledila v zakon in ga kaj kmalu razdrla. Helena se je omožila na Polje k »ta Zgor- njemu španu«. Pri njej je zadnja leta svoje- ga življenja bival njen oče Janez — po- slednji moški potomec Štefanove krvi. Umrl je leta 1903; pet let za njim je jetika vzela njegovo hčer Heleno. Njeni potomci še živijo. Najmlajšo, Franco — ta je vzela Polaka z Broda — je jetika spodkopala že po devetih letih zakona. Tudi njeni potomci še žive. Uršula, peta po vrsti, je kot »domišarica« ostala doma. V začetku leta 1890 se je poro- čila z Lovrencem Zupanom, pd. »Jamrovim« z Nomenja, h. št. 28. V devetih mesecih se jima je rodil sin Janez. Devet mesecev zatem je tudi Uršula podlegla pogubni jetiki. Ko pa je tri mesece za materjo smrt ugasnila slabotno brlečo življenjsko lučko tudi Uršu- linem edinčku Janezu — je z njim vred pri »Rožiču« na Savici ugasnil tudi Štefanov rod. Zet Lovrenc se je kasneje v drugo poročil. Umrl je 1. 1951. Pri »Rožiču« na Savici go- spodari sedaj njegov rod. 83-letni Lovrenc Zupan mi je tri leta pred svojo smrtjo, poleti 1948, še vedel povedati mrvico o Štefanu Rožiču, ki se je v ustnem izročilu dedovala iz davnih dni: »Pr' tejle hiš' je biv nekdej — pa to j' b'lo kot »der Dumme« lepih dni, v soboto in ne- že davno — an stric Štefan, k' je biv jagr, deljo sem se pa tolažil, da morda le nisem pa še hud (strasten) jagr. Vstreljeno div- »der Dumme«, toda za to me je neusmiljeno jačino j' nosov gosposk' na Bled. Je biv pral dež. kunšten (prebrisan). K' je šov na Bled, se j' V sredo smo potovali do treh popoldne. Prve obov stare, že strgane skornce (škornje), da dolomitske čeri se pokažejo v svoji pravi do- so mo potle' tam dal nové. lomitski obliki pred sedlom Mauro (Passo di T'le pr' hiš' so jmel še ano z'lo staro jagrsko Mauro-). Za volanom sicer v glavnem hipno- puško. Jest s'm je še vidov, pa je zdej ni več. tiziraš cesto, toda v kotih oči le ujameš kak Seve, k' je leta 1905 hiša pogoreva.« poblisk na vrhove, ki režejo čisto nebo s svojimi ostrimi škrbinami. In takrat se ti (Se nadaljuje) nekaj zgane v srcu, prešerno bi zavpil od veselja, najraje bi pognal s polnim plinom Vsem, ki so ml kakorkoli pomagali pri izbiranju navzdol po- cesti, da bi ja prej dosegel zaže- gradiva za sestavek o triglavskih »štirih srčnih mo- leni cilj. Izza sedla Mauro je kaj kmalu Au- žeh« - iskrena zahvala. ronzo, kraj, ki leži ob vznožju treh Cin. Za- Prav posebno zahvalo sem dolžan akademiku, zgo- dovinarju dr. Milku Kosu: ravnatelju Državnega jezena reka tvori umetno jezero ob dolgem arhiva SRS, Jožetu Mačku, uslužbenki te ustanove, mestu, ki se v ozki dolini ne more razvijati Mariji Verbičevi; ravnatelju Nadškofijskega arhiva v širino. Iz Auronza drži cesta med gozdovi v Ljubljani, dr. Maksu Miklavčiču; dr. Ivanu Pin- tar ju, zdravniku v Ljubljani; matičarjema v Bohi- vse bolj navzgor, pod silnim Sorapisom se nju: Stresu in Martinu Kavčiču, ter že pokojnemu prične strmi vzpon proti Misurini. Ze tu vidiš, Francu Fistru, bivšemu župniku v Srednji vasi v kaj bi se lahko imenovalo alpinistično-turi- Bohinju. stična veleindustrija. Neprestano prihajajo F. C. zajetni avtobusi, množice izstopajo, se podajo na sprehod okoli jezera, pokupijo razglednice in podobno, ponovrso zasedejo prostore in potujejo. Nepretrgane kolone potujejo čez sedlo Misurino (1760 m), tisoči in tisoči avto- mobilov. Mnogi izkrcajo tudi alpiniste. Ti imajo naslednje vidne rekvizite: rdeč pulo- ver, rdeče nogavice, brado (ali pa vsaj nekaj Dolomiti mahu po licih), plezalni oprtnik in na njem čelado-. Nekoč si imel na oprtniku kot znak super-alpinista vrv, danes je tu čelada. Alpi- nisti, pozor! Brez opisanih rekvizitov ne ho- Ciril Praček dite v skale, ker ste v tem primeru čisto navadne ničle. Rdeče nogavice in pulover so zaradi barvnih posnetkov, brada ti da po- trebno častitljivost in tudi vsi himalajci so jo do danes še vsi imeli, zakaj bi jo naj no- sili samo himalajci; čelada pa pove že od Pri vsaki organizaciji je nekaj smole, tako daleč (kakor tabla »Hud pes«!), da prihaja se je držala tudi organizacije našega izleta po poti super-alpinist. No, v tolažbo naj vam že kar od začetka smola. Odšli smo brez vsa- povem, da sem v enem tednu, oziroma v šti- ke literature, brez zemljevidov in podobne rih dneh, ki sem jih preživel v Dolomitih, opreme. Odšli smo na slepo. Fičku je treba videl tudi pravega gorskega vodnika, ki je priznati, da je pridna žival, da ne rečem kar bil otovorjen kot mezeg (»mazga« se lepše strašna žival. Otovorili smo ga s preko 100 kg sliši), ki je imel prave pravcate strgane hlače, prtljage v obliki vseh potrebnih in nepotreb- do kraja »zmahane« čevlje in tisti pravi pla- nih malenkosti, ki jih vlači alpinist s seboj. ninski korak, prožen, mehek, sicer utrujen in Toda fičko se ne da kar tako. Dirjal je z zibajoč, toda na prvi pogled pristen. ostalimi avtomadi (nomadi pravzaprav ne Više gori, pri koči Auronzo, vidiš še več takih smem reči, pogruntati bo treba kaj sodobne- pravih alpinistov, pred katerimi se lahko od- ga) po gorskih cestah brez oddiha in tulil v kriješ, pa čeprav imajo rdeče nogavice na breg verjetno od jeze, da ga mučim tako ne- nogah. usmiljeno. Trije smo prestopili italijansko mejo v Ra- Prvi bežen vtis, ki ga dobiš, ko se pripelješ tečah: Mihela, Marjan in jaz. Pozno popol- do Misurine, je za naše predstave nepojmljiv dne, v torek. Okolica Mangrta mi je posebno promet, ki se razvija po teh gorskih cestah. všeč, zato smo se namenili utaboriti nad Večina teh cest je dediščina prve svetovne prvim Belopeškim jezerom, čeprav sredi av- vojne, ki se je tudi v Dolomitih odigravala gusta, je bila noč hladna zaradi dežja, ki je po svoje. pričel ponoči brenkati po razpetem platnu. Utaborili smo se pri zgornjem Misurinskem Jutro je bilo čemerno, toda megle so se po- jezeru, ki je dokaj manjše od spodnjega, časi dvigale in razpuščale; še preden smo dolgo morda 200—250 m in široko okoli 50 m pospravili, je posijalo sonce. Se dvakrat sem in predvsem mnogo bolj čisto o-d spodnjega. v naslednjih dneh ugotovil, da ima »der Začuda je tudi toplejše, tako da se na višini Dumme Glück«, kajti tudi oba naslednja ca. 1800 m v sončnem vremenu lahko še dneva smo imeli ponoči dež in podnevi sonce. koplješ v njem. Jezerce se čudovito prilega V sredo, četrtek in petek sem se torej veselil okolici. Ob njem drži cesta naprej proti koči Foto L. Baebler Trije s podaljšanimi stopali rišejo sled pod Ržjo Auronzo pod Tre Cime di Lavaredo, na vi- Pri sestopu smo opazovali vrhove v okolici šino ca. 2400 m. Tik nad jezerom proti jugo- koče. So alpinistično izredno zanimivi in kar vzhodu se dviga skupina Cadin, proti jugu za en teden bi imel dosti dela, da bi vsaj Sorapis, proti zapadu pa Monte Cristallo. Vse glavne obdelal. Malo nad kočo, ki stoji šele blizu 3000 in nad 3000 m. eno leto, vidiš lahko, kako enostavno so re- Do večera smo se ravno dodobra utaborili in šili vprašanje pitne vode. Preko ledeniške z nočjo je zopet deževalo. Toda ne tisti mirni kotline so speljali s stene v steno okoli 300 m pohlevni dež. Praskalo in grmelo je, bliski dolgo jekleno vrv, na njo pritrdili gumijasto so se prepletali tako pogosto, da je bilo ne- cev in tako zajeli ledeniško vodo, ki se steka prestano svetlo. Šotor je bil k sreči postav- tik nad kočo v rezervoar. ljen v bregu. Zjutraj so se zopet vlačile ob Malo pred temo smo se vrnili v taborišče, vrhovih čemerne megle, toda počasi se je skuhali večerjo in modrovali. Na piko smo nebo očistilo'. Pozno dopoldne, ob enajstih vzeli Cristallino, vrh v skupini Monte Cristal- šele, smo odrinili kar na slepo skozi gozd lo. Vzhodna stena je tako vabljiva skala proti skupini Cadin. Marjan je kupil prejšnji pred nami, da smo se odločili zanjo. Vreme dan zemljevid, sam sem si kupil specialko je napravilo reprizo, ponoči je zopet grozilo Cortinskega področja in jo junaško pozabil popolno uničenje sveta. Jutro, ki je sledilo vzeti s seboj. nevihti, je bilo tako čisto umito, kakor je to Nekaj minut od taborišča smo odkrili še eno možno samo v gorah. Iznad 2600 m je padel majhno jezerce, v katerega teče čista pitna sneg. Meglice, ki so božale vrhove, so bile voda, ki nam je pozneje služila za kuho in snežno bele, pravi kontrast tistim temno si- pijačo. Kar po planinskem instinktu me je vim, polnim vode. Najlepša priložnost za zanašalo po lepem gozdu in kmalu smo bili barvne posnetke, ki je nisem zamudil. na stezi, ki se je vila proti novi planinski Na hitro smo skuhali, pospravili in odšli koči tržaškega planinskega društva na višini navzdol proti Misurini, od tam po cesti proti ca. 2400 m. V poldrugi uri smo prispeli v la- severu. Marjan se je prvi naveličal ceste in godni hoji po lepi stezi do te koče. Koče sem predlagal, da jo zastavimo kar čez gozdni se izognil, ker mi je znano, kako drage so greben, da bi prerezali ta nizki gorski greben planinske usluge v inozemstvu. Toda brat ni in prišli čimprej v dolino potoka Popene. vzdržal, da si ne bi ogledal nove koče. Hitro Pri tem podvigu smo pošteno nadrsali. Strmo je našel poznanstvo, gorskega vodnika in pobočje nad cesto, mokra trava, nobene steze. smuškega učitelja. Imela sta si dosti pove- Celo uro smo tavali po mokri gozdni podrasti, dati. Marjan ima dve dobri lastnosti, obvlada na tihem kleli svojo nespamet in gledali lepo perfektno vse glavne evropske jezike in zna cesto daleč pod seboj. se ljudem približati. V dolini Popene smo sledili kratek čas po- Medtem sva zavila z Mihelo na majhen lede- toku, nato zavili okoli drugega grebena na- nik in iskala smer po slabo zaznavni stezi. prej proti severu. Nismo še bili pod vpadnico Značilnost Dolomitov je v tem, da tečejo do Cristalline. Našli smo staro vojaško pot iz gorskih postojank ali avto-ceste ali vsaj od- prve svetovne vojne in sledili tej poti. Konč- lične steze, naprej pa nič več. Ali si najemi no smo le dosegli dolino, ki je držala strmo vodnika ali pa si toliko alpinista, da se boš navzgor pod steno Cristalline. Vsa dolina je sam znašel. prekopana z rovi in zaklonišči. Svet je ne- Vsenaokrog iznad koče se dvigajo navpični varen zaradi plazov, zato so imeli vojaki iz vrhovi, same navidez nepremagljive stene. prve svetovne vojne vse rove pokrite s hlodi, Odločila sva se za najvišji vrh na koncu le- ki še sedaj počasi gnijejo. denika. Vzpenjala sva se po strmem snežišču Vzpon do pod stene je po tej poti zelo pri- in opazila alpinista, ki je sestopal nasproti. jeten in kakor se ozreš, imaš pod seboj tri Pozdravili smo se po italijansko. Videl sem, Cine in vso soseščino. Nismo šli popolnoma da ga italijanščina muči še bolj kakor mene, na severno stran. Stena, ki smo jo vzeli na zato sem ga vprašal, ali govori morda nem- piko, leži bolj vzhodno kakor severno. Imeli ško. Bil je Avstrijec in povedal nama je vse, smo sonce in v hladnem dopoldnevu ni bilo kar naju je zanimalo. Hotela sva ravno v odveč. steno, toda zvedela sva, da je laže po sneže- Ta vzhodna stran ni težavna, komaj druge nem kuloarju in šele nato v steno. Medtem stopnje. Niti navezali se nismo. Čakal sem, naju je dohitel Marjan. Zelo strmo snežišče kdaj bodo nastopile težave, toda prej smo je prešlo v steno. Navezali smo se in dosegli dosegli vrh, preden so se pojavile. Razgled v eni uri v lahki plezi (+ II) vrh, 2830 m. je nepopisen. Največ pozornosti smo posvetili Odprl se nam je čudovit pogled na morje Monte Cristallu, ki smo ga nameravali ob- ostrih vrhov, daleč pod nami zelenkastomodro iskati naslednji dan, v soboto. Ta preko jezero pri Auronzi, bele ceste in zeleni go- 3200 m visoka grupa sestoji iz več posamez- zdovi. Ura je bila tri popoldne. Temne megle nih vrhov, na enega izmed njih je speljana so obetale zopet dež. Sestop po skali ni delal celo žičnica iz Cortine. težav, v kuloarju sem razpel vrv v vsej dol- žini in uporabljal kot zadnji gorjačo namesto Pod nami se je dvigal v ostenje Monte Cri- cepina, ki jo je privlekel Marjan do vrh ku- stallo strm ledenik in v samem ledeniku smo luoarja. Onadva sta se mi spodaj smejala, ko opazili, pri sestopu po južnem grebenu, malo sem zabijal predpotopno orodje v sneg, toda jezerce zeleno-modre barve. Iz jezerca se je smešno ali ne, cel sem pa le prišel dol. Po- dvigal led v zanimivih plasteh: led in plast znam zahrbtnost strmih snežišč, da bi tvegal! grušča, zopet plast ledu in plast grušča. Tako smo našteli kakih 10 plasti v višini ca. 15 m. Vsa južna stran Cristalline in ves greben sta razkopana od utrdb in zavetišč iz prve svetovne vojne. Spustili smo se do najniž- jega sedla med Cristallino in Monte Cristallo. Tu sem ugibal, kam naj krenemo po množici steza med podrtimi utrdbami. Precenil sem teren in se odločil za grapo s sedla. Malo niže pod sedlom v strmi gruščnati grapi sem opazil ročno bombo. Znamenje, da tu nihče ne Prvič hodi. Izognili smo se bombe v spoštljivem polkrogu in nadaljevali po grapi. Svet preide čez steno počasi v prepadne strmine. Iskal sem preho- de, da ne bi puščali klinov v steni za spušča- nje in našel na levi strani stezo. Po tej smo se spustili v dolino Popene. Cristallino je Joža C op mlajši visok 2780 m. Nisem mogel mimo misli na uboge vojake, ki so se borili več let na tej višini tudi v mrzli zimi, v burji in viharjih in spomladanskih plazovih. Nismo sledili dolini Popene, prečkali smo jo Ze več let hodim s starši v Vrata, kjer imajo in se spustili čez Misurinski greben v Misu- alpinisti tečaje in tabore. Tam sem veliko rino, se prebili med množico izletnikov uma- izvedel o alpinizmu. Tudi pri vajah na malem zani in raztrgani nazaj proti taborišču. Tu te Triglavu sem bil alpinistom velikokrat v nad- nihče začudeno ne gleda, čeprav prideš iz lego. Zadnja leta pa sem že z njimi de'al skala ves razcapan, tu so tega navajeni. Ta dan smo hodili ves dan, pot je bila dolga vaje. Ze lansko leto sem imel željo priti čez in noge so bile težke. Nič ni kazalo na dež steno, pa ni in ni bilo dovoljenja. Oče me ponoči, zato nas je zbudil zjutraj, v soboto. zelo trdo drži. Čeprav vedno doma in v Vra- Žalostno je v šotoru, če si želiš na turo in tih pripoveduje svoje doživljaje v gorah, o si priklenjen na mesto. Zakuril sem pod dre- tem, kako je s svojimi plezalskimi prijatelji vesom ogenj in ker ni premočno lilo, smo in tovariši preplezal mnoge stene, vrhove in se držali kar ob njem. Mihelo je prijelo do- grebene in o tem, kako je bilo njegovo živ- motožje, kar domov bi šla. S težavo se je ljenje najlepše, kadar je bil v gorah, zame sprijaznila z mislijo, da bomo šli naslednji vedno govori, da sem še veliko premlad za dan, če ne bo vremena. Z nočjo je pričelo to reč. neznosno liti. Šele v nedeljo pozno popoldne Nič ne morem za to, če me gore navdušujejo je dež prenehal, sneg je padel še niže kakor in vlečejo k sebi. Sem 12 let star, o gorah pa v petek. Vse dopoldne smo sušili opremo pri že nekaj vem. ognju in pospravljali. Šele ob dveh smo bili Tretjega avgusta sva s Trčkovo Jožico odšla pripravljeni za odhod. Namenili smo si ogle- na Kredarico, kjer sva se dogovorila, da bova dat še stene Treh Cin od blizu. Cesta je zelo šla naslednji dan plezat Zimmer—Jahnovo strma in fičko je bil otovorjen že za povratek smer. domov, zato smo šli peš na pot. Pri koči Ob štirih zjutraj smo odšli iz Šlajmerjevega Auronzo je taborilo večje število alpinistov doma Jeseničanka Jožica Trček, Tržičana raznih narodnosti, pravi Babilon. Videl sem Perko in Noč pa jaz. Sonce je že kukalo izza šotor, ki je dobesedno plaval v vodi. Šla sva Cmira in osvetlilo vrh Stenarja. Do na sedlo in naprej po poti ter si ogledala silne stene treh Cin. vstopa smo bili kar brž, ni mi delal težav. Najprej je plezala Jožica, potem jaz, za mano pa Tržičana. Plezali smo počasi in varno. Za Škoda, da so bile stene do polovice v megli. To so res navpične in še več kot navpične nami je bila naveza čeških alpinistov. Na stene, kar grize te, da bi se spoprijel z njimi. nemškem turncu smo se malo ogledali. Ce Ni čudno, če je toliko alpinistov tu in če si sem pomislil na globino, mi ni bilo vseeno. obljubiš, da boš še prišel. Zmeraj bolj sem se bližal izstopu, ker pa sem bil že prejšnji dan na Kredarici, sem v nogah čutil utrujenost. Zadnji del je šel bolj težko. Ko sem za Jožico prišel pod previsni izstop, sem bil malo pre- PLANINSKI AFORIZMI majhen, da bi dosegel običajne oprimke. Malo je bilo treba poskočiti. Vrv se je napela, pa Pred petdesetimi leti je vladala zlata epoha je tudi šlo. alpinizma. Danes živimo v železni. Ko smo izstopili, smo si podali roke in odšli proti Kredarici. Ob petih popoldne smo se Izučil se je ključavničarstva, ima torej vse javili vodju tov. Marjanu Perku. pogoje, da napravi kariero v alpinizmu. Zvečer pri tabornem ognju sem bil krščen z vrvjo čez zadnjo plat. No, tudi to sem Razvoj v alpinizmu nezadržno napreduje. Za prestal. Marjan Perko pa mi je obljubil superdirettissime v desetih letih ne bodo niti vponko. Če bo obljubo držal, ne vem. Takih gore več potrebne. plezalnih vzponov, kot je bil prvi, pa si želim dr. Arnošt Černik, Praga še veliko. Hribi Se beli so, rože še ne cveto . . . (Simon Jenko) Foto inž. Franc Korošin gazila in dospela kakiih 100 m od hiše na kraj njive, kjer je strm breg, kakih 20 m do plota ob potoku. Hitro sva pogruntala ta pravo. Kot starejši sem imel to prednost, da sem vsako narobečnost smel napraviti prvi. Usedel sem Smuk se na sneg na vrh brega, razkoračil noge, da sem zajel več snega in se odrinil z rokami. na plazu Tako sem sprožil snežen plazič, ki je rastel pod menoj in za menoj in me hitro ponesel do plota, kjer se je ustavil kot kup snega dovolj velik, da zakrije odraslega moža. Še Joža Vršnik toliko bolj pa dva taka orjaka, kakor sva bila takrat z Lojzom. Ko sem se vračal po strmini navzgor, sem ves vesel pripovedoval Lojzu, kako me je lepo neslo, pa tudi to, da me je plaz lovil za noge tako, da sem mu jih komaj V mojih otroških letih smo mali paglavci no- izmikal. Skupno sva ugotovila, da se je treba sili hlače, ki so se odpirale spredaj in zadaj. nagniti nekoliko nazaj, dvigniti noge, da jih Iz zadnje odprtine je pogosto »gledala« srajč- sneg ne doseže, pa tudi glavo dvigniti to- ka in večkrat je bilo treba požreti zbadljivo liko, da vidiš okrog sebe in da se ti sneg ne vprašanje: »Ali platno prodajaš?« usiplje za vrat. Ko sva z bratom Lojzom končala prodajo Nato sva se usedla na sneg oba in se vozila platna, sva se poleg drugih koristnih umet- na plazu, dokler so zdržale hlače. Posnela sva nosti pridno učila krpati čevlje (na ledu), dosti snega po strmini. Nehala sva šele, ko hlače pa kar na več načinov. sva opazila, da se voziva po goli in mokri Nekega dne je zapadlo za kak komolec na koži. Bilo je nebeško. Malo manj nebeško pa debelo južnega snega. Z Lojzom sva ga pridno je bilo pozneje v sobi, kjer so mati »krpali« najine hlače z brezovim sukancem in to kar bi se ogreli s kakšnim čajem ali ognjem. Pri- na najini podlogi. vlečeni na »dan« gorilnik in preostali špirit. Po nekaj dneh mučnega kašlja je zadevica Janez in Franci gresta pogledat, če je možen utonila nekam na dno spomina. Za dolga leta. kak prehod čez Korošico. Hitro se vrneta. Ko je nedavno (po ne vem kakem vplivu) Megla postaja vse gostejša. Tačas mi uspe za- spet priplavala na površje, sem se domislil, greti v menažki nekaj vode za čaj. Toda glej, da bi otroška iznajdba mogla biti koristna gorilnik sabotira in noče goreti. Mučim se na alDinistom in smučarjem, ki imajo opraviti s vse kriplje, a ne preostane nam drugega, da plazovi v gorah. Res je velika razlika med spijemo le toplo vodo. Tudi trhle deske ne plazom v gorah in plazičem na njivah, brez gore, čeprav jih cepimo, kot bi jih imeli za neke podobnosti pa ni. Če snežni plaz s člo- zobotrebce. Miroljubno izložim svoj nahrbt- vekom zdrvi čez steno, o izidu ni veliko ugi- nik, slečem premočene pumparice, te nado- banja. Primer Romih, dne 1. 5. 1960, pa izpri- mestim s trenerko in vtaknem noge v nahrbt- čuje, da more človek na plazu zdrsniti čez nik. Začne me tresti, nataknem si rokavice in steno visoko nad 100 m in spodaj pristati živ. kapo, pa nič ne pomaga. Čeprav imam roka- Večkrat pa se zgodi, da plaz obtiči na polož- vice, me v prstih prav pošteno ščiplje, zato nejšem terenu, ne da bi zdrsnil čez steno. Če potegnem z ene roke rokavico, vzamem medlo bi se pravočasno zavedel, da je na plazu ve- gorečo svečo in jo na ta način ogrevam. lika (če ne največja) nevarnost v tem, da Enako napravim z drugo roko. Tačas se Vili človeka vzame za noge in ga potegne v glo- ubada s cepljenjem tresk, nanje izlijemo pre- bočino, bi bil morda Ivo Reya še živ. ostali špirit, toda noče goreti. Nekdo najde nekakšno »skledo«, vanjo položimo treske in papir. Janez z malo upanja prižge papir, in ta začne počasi goreti, z njim pa tudi treske. Vsi skočimo na noge, jaz seveda iz nahrbt- nika. Začnemo iskati nože ter cepiti treske. Takoj smo zabili v zemljo debelejši treski, nekje smo staknili žico in se začnemo ku- Bivak harsko usposabljati. Najprej skuhamo pla- ninski cvet, bil je nekoliko voden, vendar smo ga s slastjo popili. Nato se pogostimo še z Tone Grušovnik argo juho in čajem. Ob ognju napravimo tudi nekakšno rampo, kjer sušimo mokre dele ob- leke. Po večerji se dogovorimo, da bomo dr- žali vso noč ogenj in zato je potrebna straža. Prvi je bil na straži Vili. Zavil sem se v odejo, noge vtaknil v nahrbtnik in legel na Po počitku pri Robanu hitimo mimo Kota. gredo ob ognju. Uspelo mi je za nekaj časa Kolena se zagrizejo v strmino; ker drsi, na- zadremati. Iz spanja me prebudi krepak Vi- predujemo bolj počasi. Pot je strma, ovira nas lijev udarec in glas. Skočim na noge. Ne za- visok sneg, treba se je navezati na varovalno vedam se takoj, kaj se zgodi, vendar mi Vili vrv. Najprej se navežem jaz, nato Vili, za v roke že tišči cepin. Kar v nogavicah stopim njim Franci in na koncu Janez. k nekdanjemu vhodu, med potjo se mi noge Napredujemo hitreje kot v začetku, čutimo, močno majejo. Najprej ne vidim nič, vendar da se bliža večer — nihče nima ure. Varo- ko oči bolj napnem, vidim nekakšne sence, valna vrv beži vse hitreje skozi roke, še bolj ki se premikajo. V tem prideta tudi Franci in pospešimo korak. Teren postaja lažji in konč- Janez in precej plašno pogledujeta v smeri no smo pri izstopu. Pot je tukaj lažja, čeravno senc. Kasneje se pomirimo. (Zjutraj se je iz- gazimo sneg čez kolena. Mračno je. Odločimo kazalo, da so bili gamsi.) se za pot, katero le slutimo, vidljivost je zelo slaba in tudi markacije so pod snegom. Naslednji stražar sem jaz. Še vedno včasih Čez kake pol ure hoda se izlušči iz teme in pogledam na snežno odejo okrog ruševin. megle na nasprotni strani hriba nekakšno zi- Megla se dviga in to izkoristim za opazo- dovje. Napotimo se tja in ugotovimo, da so to vanje. Smo v nekakšni vrtači, povsod okrog ruševine nekdanje Kocbekove koče. Vsi smo pa skale, pokrite s snegom. Za menoj nasto- izmučeni, zato se po posvetu pred zidov- pita stražo še Janez in Franci. Proti jutru jem odločimo za bivakiranje. Stopimo v pro- precej resno zavija okrog zidovja in tudi stor, ki naj bi nekoč predstavljal vežo. Snežna »streha« nam ne prizanaša. Ogenj ne zaleže preproga se nežno vda pod premočenimi mnogo, zato tudi ne moremo zaspati. Mraz čevlji. Napotimo se dalje in stopim v večji neznansko pritiska. Na eni strani ti je vroče, prostor. Sprva ničesar ne vidim, vendar, ko da bi se spekel, ker si preblizu ognja, na se oko prilagodi temi, opazim v snegu ne- drugi strani pa te zebe. Franci je zaradi kakšne svetlejše lise. Ozrem se kvišku — pre- mraza in strahu kuril pravi kres in zato tudi senečenje, oblije me medla svetloba, ki pri- končna bilanca bivakiranja: zažgane odeje, haja skozi ostanke strehe. Iz kota, kjer bi bili čevlji, nogavice, vetrovke, strt cepin. In se- najmanj izpostavljeni neljubim pošiljkam veda nepozabni spomini na minulo noč. snega in vetra, potegnemo sneg. Na srečo naj- Naslednji dan je zelo gosta megla, snežK. Še demo nekaj starih hlodov in se »udobno« zadnji pogled na edinstven bivak, nato pa namestimo. Prva misel, ki nas prešine, je, da nove stopinje v sveži sneg. Nič kaj lep dan se nam ni obetal. Nebo je bilo sivo-, prepredeno z zastori megle, ki jih je veter vrtil ob vrhovih gora. Zavedali smo 'se, da ne bomo mogli občudovati prelivajočih se jesenskih barv in ponosnih Julijcev, ki so tako čudoviti, ko se iskrijo v soncu. Čeprav nas je vreme pustilo na cedilu, sta nas veselo razpoloženje in želja po novih doživetjih Pesem martuljških slapov spremljala vso pot skozi samotni gozd. Tla je prekrivala debela preproga usahlega, mo- v objemu megle krega listja in z mladostno lahkoto smo sto- pali po njej. Nič razen naših korakov in raz- posajenega smeha ni motilo jutranje gorske tišine. Steza je bila ponekod položna, drugod Vidic Stanka — pa je bila spet strma in kamnita. Zdaj pa Prešeren Marica zdaj smo se ustavili. Pogled nam je silil na- zaj v dolino, kjer so se martuljške domačije stiskale ob vznožju gora. Nenadoma pa nas je vznemirilo oddaljeno grmenje. »Ali ga slišiš, strička? Ze poje svojo pesem. Še nekaj korakov, pa se nam bo< razkrilo nje- govo kraljestvo,« mi je rekla prijateljica. In res se nam je kmalu razkrila bajna lepota tega skrivnostnega paradiža, v katerem je kraljeval grmeči slap, padajoč v globino ves bel, iz njega pa so se dvigale mehke meglice in ga ovijale kot kraljevski plašč. Na dnu so se slapove vode umirile, lagodno so skakale Tihožitje v Planici Foto J. Dolnifiar naprej v strugi od skale do skale ter po šte- vilnih zavojih iskale prehod skozi dolino. Po- sedli smo ob robu gozda in občudovali ta planinski svet prelestne lepote. Res škoda, da ni nad vsem tem sijalo sonce. Potem bi se slapove meglice zapletle v sončne žarke in zablesteli bi zlati biseri, ki bi letali po zraku in padali v smrt. A kljub temu je bilo lepo, čeprav brez sonca in brez zlatih biserov. Drugi martuljški slap nas je prav tako pri- jazno sprejel. Če si splezal na kakih 10 met- rov visoko, precej strmo skalo, si prišel ravno ob vznožje slapa. Priznam, da se nisem po- čutila ravno prijetno, ko sem lezla tja gor, kajti ves čas sem se bala, da ne padem v naročje večnosti. Kar oddahnila sem se, ko sem prilezla na vrh. Tu je bilo bučanje slapa tako močno, da smo se komaj slišali med seboj. Zdelo se mi je kot pesem, ki poje o visokih planinah, o zelenih tišinah nad smre- kami in jelkami, o svojih bratcih in sestricah, ki izvirajo iz zemlje, mrzli kot led, čisti kot biserna solza in jutranja rosa. Pod slapom so si vode izkopale veliko jamo, se vrtele in plesale ter skakale v tolmun. Če sem priprla oči, se mi je zdelo, da me bo vse to bobnenje veličastnega slapa potegnilo s seboj v vrt nec in da se bom prav tako kot kapljica vode razbila ob skalah. Ko sem se zbudila iz teh misli, so vsi ostali že odšli proti bivaku III. Stekla sem za njimi. Za mnoge od nas je bil bivak nova prikazen. Majhen, kot je, je čepel na majhnem hribu med drevjem in prijate- ljica mi je začudeno rekla: »...in tale ploče- vinasti ,pokrov' naj bi bil bivak! Le kako naj pridem notri?« V mislih sva izbirali pri- mernega kandidata, ki bi svojo trdo glavo vsaj enkrat koristno uporabil in nam napravil vhod. Kot da bi prof. Klinar bral najine misli, se je pošalil: »Vesta, če hočeš noter, se vležeš pod bivak in toliko časa žgečkaš, Iz temnega gozda, v katerem zdajci zagledaš da se obrne.« Ta šala naju je tako prevzela, srno, ki te nič kaj preveč boječa opazuje, da sva se v smehu usedli pred bivak in nisva prideš na gozdni obronek, pod katerim se raz- mogli več naprej. Pridružili so se nam še prostira senožet, še kakšna kmetija zraven, ostali, in ko smo nekaj časa tako sedeli, se razgled v dolino, okolje tako raznovrstno in je prikopalo iz megle še sonce, kot bi hotelo pisano, popolno, da se nehote ustaviš in uži- videti, kaj nam je. Nikoli ne bom pozabila vaš ob pogledu na vse to ter vdihuješ vonj tistega veličastnega prizora, ko se je preko pokošenega sena. Ko hodiš po Zasavju, sre- meglenega oceana razlila bleščeča kopel in čuješ mnoge spominske plošče padlim v NOB, ko so se visoki vrhovi Julijcev zableščali v hodiš po poteh XIV. divizije, lahko obiščeš novem soncu, polnem življenja in prostosti. tudi »Partizanski dom pri Brkotu«. Čisti in neskončno vabljivi so se vzdigovali Mislim, da je krajev s tako prijaznimi ljudmi, pred nami Kukova špica, Široka peč in Mali kot so Zasavci, bolj malo. Zmeraj so priprav- Oltar ter se bahavo šopirili s svojimi snežno- ljeni svetovati, kje lahko greš po bližnjici, če belimi stenami. pa rečeš, da ne boš šel po bližnici, ampak po Ko smo se naužili tega neusahljivega vrelca markirani poti, se malce začudijo. lepote, smo se tiho spustili v dolino. V naših Vedno se bom spominjal pogovora z ženico, srcih je našlo svoje mesto nekaj čudovitih ki je grabila seno. Po pozdravu me je vpra- podob, ki smo jih odkrili pri bivaku in mar- šala, odkod in kam grem. Da, iz Ljubljane, tuljških slapovih. rečem. Ona pa: »Joj, kaj vas je pa tako daleč prineslo.« Razložil sem ji, da grem iz Kum- rovca do Kuma. »Pa dobite za to kaj plačano?« jo je spet zanimalo. Sploh se ni mogla sprijazniti s tem, da grem samo zaradi užitka in lepot, ki jih nudijo njihovi kraji. Vtisi iz zasavske planinske »Veste, sem že dolga leta v teh krajih, pa tega nisem opazila, veste, človek je vsak dan tu transverzale in je navajen. — No, pa srečno in na svi- denje,« je zaključila. Kumrovec — Kum Na svidenje, res! Jože Kožar Rad bi nekaj napisal o vtisih s poti po za- Alpe — enkrat drugače savski planinski transverzali Kumrovec— Kum. Mogoče bom s tem pritegnil še več planincev v Zasavje. Albin Černač Ze dolgo so me prijatelji planinci nadlego- vali, češ pojdi na »zasavsko«, ne bo ti žal. Tako sem se v začetku julija res odločil. 2e takoj po prvih urah me je Zasavje pre- vzelo. Komaj sem čakal, da sem lahko spet šel na pot. Tako sem opravil zasavsko pla- Pravzaprav sem jih zagledal prvič v Torinu. ninsko pot Kumrovec—Kum, s presledki, v In to na barvni razglednici, ki sem jo kupil štirih dneh. sredi živahnega mesta. Premišljeval sem, ali Vsi, ki so prehodili zasavsko transverzalo, so- naj jo pošljem domov in se tako tolažim, češ, dijo, da je v nekaterih krajih preveč — v saj so že za mano, ali pa znancu v Anglijo, drugih pa pomanjkljivo markirana. Posebno ki je Alpe sicer že videl, saj se je dan na dan pomanjkljivo je označena od Sv. Gore do navduševal nad njimi v blejskih »Toplicah«. Bohorja, kjer moraš včasih prehoditi počez No, končno sem jo namenil za predhodnico. in podolgem lep kos gozda, da ,-^Jlet zagledaš Naj bo vsaj nekaj na oni strani, če bom že znamenja. — Ponekod drugod f)a manjkajo sam obupal nekje pod tisočaki. na križiščih, da se komaj znajdeš. Pohvalil V lepo urejeni slaščičarni sva si s sopotni- pa bi predvsem markiranje od žel. postaje kom, ob pogledu na tiste zavite črte, ki so na Jevnica do Janč. zemljevidu označevale cesto preko gora in pa Zasavje je polno raznolikosti in lepot. Zdaj številke ob njih, dajala duška ter si gasila greš skozi vas, se vzpenjaš po pašniku ali žejo s coca-colo, s pumo in sadnimi sokovi. senožeti, prideš v gozd pa spet po obronkih Seveda sva bila s svojimi slamniki in krat- na vrh. Po gozdovih se ponekod vijejo bistri kimi hlačami tu nekaj posebnega in zato potočki — naenkrat pa jih zmanjka in hodiš predmet opazovanja dveh čednih Italijank, ki po krajih brez vode. Prijetno šumenje pove- sta, po vsej verjetnosti, v odmoru med služ- čini bukovih gozdov spremlja cvrčanje in benim časom, hiteli s skromnim kosilom. Ker petje ptičjih družin. pa sva se zavedala resnosti položaja, se nisva pustila zbegati, ampak sva se kmalu za tem znašla v gostem cestnem prometu. To popoldne je bil cilj Susa. Ko sem si med mimoidočimi izbiral žrtev, sem opazil poli- caja. V tistih nekaj trenutkih sem se skušal spomniti kaj primernega, pa mi ni šlo preveč po volji. Pritisnil sem na zavoro in v zadnjem trenutku spremenil »bon giorno« v »bon jour« ter ga povprašal, če se, strinja. V presenetljivo čisti francoščini mi je, dokaj preprosto in učinkovito, opisal pot, mimo značilnih mestnih točk, do tam, kjer naj zopet vprašam za Suso. To sem tudi storil, pa za čudo, brez uspeha. Čeprav sem sistematično nadlegoval ljudi, vse od navedenih pešcev pa tja do tistih v fiatih večjih številk (pa ne registrskih), ni bilo pri- trdilnega odgovora. Za Suso ni vedel nihče. Zato sem uporabil še zadnjo možnost in vpra- šal kratko ter jedrnato po »via« Francija. Tako je šlo veliko lažje in končno sva, preko mnogo križišč in mimo velikega števila sema- forjev, le zagledala kažipot za Suso. Po lepi, široki cesti, sva ob razsvetljenih šotorih na zelenem pasu sredi cestnih trakov, potiskala pedale proti zapadu. Ob pogledu na živo- barvne platnene strehe se mi niti niso preveč cedile sline, saj je bil dvojček »Planica« še vedno privezan na prijateljevem »Diamantu«, ki je vozil spredaj. Raje sem se oziral po lepih stavbah na obeh straneh ceste, ki jim ni in ni hotelo biti konca. Zaman pa sem se oziral naprej, po Alpah. Pogled je zastirala megla, ki je bila tedaj, sredi julija, bolj podobna sopari. Za Ri voli jem pa sva izpod topolov na trati ob cesti ob srebanju »arge« in soč- ¡•¡K nem domačem pršutu zagledala obrise kopa- Nova Staničeva koča z Begunjskim vrhom stih hribov, ki so se v megli zdeli kot osa- Foto Jurij Zupan melci. Malo naprej onstran Fiatovih obratov, pa se je nebo zjasnilo in zvedave oči so imele prosto pot. Ob bistri rečici sva vozila po so- samo povprečne obcestne reklame, ki so vabi- teski, ki so jo, zlasti na levi strani, spremljali Na tihem sem še vedno upal, da se bo dalo teče ves čas močan potok kar po kanalu, tako le smučarje in ostale goste v ta ali oni kraj. voziti, vsaj s »ta prvo«. Pa me je hitro minilo, da za hlajenje motorjev ni problema. Seveda strmi, z iglavci porasli griči, sem ter tja ob- Sicer pa se tega ne spominjam preveč dobro, raščeni s skalnimi goličavami, marsikateremu ko sem zavil za 90° v levo proti vrhovom in to za naju nima uporabne vrednosti; mislim kar utrujenemu človeku niti ni šteti v zlo. se znašel, takoj za zadnjo hišo, pred strmim namreč na tisti čas. Srečava še nekaj zna- pa je prav na vrhu čepel pravi pravcati kam- Cim sva se približala Susi, sem postal boljše klancem. Za začetek nič kaj vzpodbudno. Vse čilnih visokogorskih hiš, strnjenih v vas, po- niti grad iz bajke. Pozneje so se griči neko- volje. Vselej se mi na potovanju razpoloženje od Trsta sem sama ravnina, tako rekoč brez tem pa ovinek levo, desno, prav tako kot pri liko razmahnili, tako da sem kar svobodneje popravi na bolje, če le zagledam naselje. To treninga za strmino, tu pa naenkrat tak vsakem pohodu čez vzpetine. Dobre tri kilo- zadihal. Vse do takrat, ko sem pred seboj ne- je nekako tako, kot če utrujenim vojakom nadoma zagledal Alpe in to čisto blizu. Leva vzpon. Ker sva imela s seboj precej prtljage, metre sva se le peljala. Bolj za spremembo in na maršu zaigraš koračnico. Vsaj jaz si ne ne zaradi časovne stiske. Seveda sva bila v pobočja so se svetila v žarkih popoldanskega znam drugače razlagati. ni bilo ravno prijetno vleči kolesa navkreber. sonca, v senčnih predelih pa je bilo videti Cesta se je trdovratno dvigala, brez ene same očeh avtomobilistov nekaj izjemnega in mar- sneg v modrozeleni barvi, ki je ležal nad tem- Susa je čisto in prijetno mestece, stisnjeno položnejše police, ki bi se lahko zvozila. Za sikatera roka se je dvignila v pozdrav, da o mini skalami in sivimi pobočji. Po enolični pod strme vrhove. Vojvodinec bi jo seveda amaterja moje vrste dovolj vzrokov za pesi- prijaznih pogledih, pa najsi so izražali obču- padski nižini res prijetna sprememba. Pa sem imenoval vas, toda planinci smo navadno mizem! S ptičje perspektive sva se še enkrat dovanje ali pomilovanje, in ljubkih nasmehih skoraj podzavestno kaj hitro pozabil na vso skromni in širokogrudnejši ljudje, posebno, ozrla na mesto. No, nisva se dolgo vzpenjala, nežnega spola niti ne govorimo. Moram pri- to lepoto in s pogledom iskal med vrhovi kadar so v vprašanju gore. Nekaj zato, ker ko naju zvabi trata s potokom. Kuhala niti znati, da sem celo nekajkrat dvignil slamnik. nizkega sedla. S tega vidika stvar ni bila tako nisva imela opravkov, nekaj pa zaradi tega, nisva, pač pa se pošteno osvežila v potoku in Ne vem, ali zaradi vročine ali je bilo v zraku privlačna. Postala je celo še manj privlačna, da bi se to popoldne povzpela čim višje se kmalu zaspala. Zjutraj naju je dvignilo šele nekaj čisto drugega. S tem vprašanjem se nisva ustavljala. Morda je bil temu kriv tudi ob vse močnejšem nasprotnem vetru ki je sonce, ko je segrelo šotor in naju tako zbu- nisem ukvarjal. tisti tesnobni občutek, ki se nas polasti pred zapihal v pozdrav z gora. In ker se navadno dilo. Na cesti je bilo že vse polno avtomo- pomembnimi doživljaji ali pa spoštovanje do Na carini sva mislila najprej po lepi do- v podobnih trenutkih nesreče nekaj reče, sem bilov, ki so, z več ali manj uspeha, merili gora, dejstvo je, da sva čisto pozabila na raz- mači navadi na »dva deci«, v lepo urejeno go- si žalostno zabrundal »Que sera, sera«, da bi moči z naravo. Nama pa se ni kar nič mudilo. stilno s teraso, da bi nama šla italijanščina slučajno ne bilo kaj drugega, bolj folklornega. glednice. Počasi sva križarila po ulicah in si ogledovala mesto, spotoma pa že sledila smeri Kronika ve povedati, da sva se jim pridružila lažje od jezika. Prijazni carinik pa nama je Kmalu je veter spominjal že kar na burjo in šele ob osmih, še sreča, da sem pozabljiv in le zaželel srečno pot in pokimal, naj nadalju- »Rog« ni hotel naprej, pa čeprav sem ves čas napisa »Moncenisio«. Sicer drži levo iz Suse cesta še preko drugega prelaza, Monginevra ne držim v glavi vseh domačih rekov! jeva. Za bližnjim ovinkom sva se založila s iskal zavetje za tovariševim hrbtom Enkrat Ko sem se razhodil, niti ni bilo tako hudo. potrebnimi stvarmi v trgovini, kjer si dobil ah dvakrat sem se celo ustavil, da sem pošte- ki je nekoliko nižji. Midva sva se odločila za strmejšo pot, preko Moncenisia, ki naju bo Cesta je odlična. Asfalt je raven in popolnoma vse, kar si lahko vprašal. Res, da sva ob po- no zajel sapo. Seveda si tega nisem priznal brez lukenj kot le malokje pri nas. Na levi gledu na sosednji 3500 m visoki Rocciamelone ker sem radovedno opazoval okusne ali pa prej pripeljala na vrh, pa tudi do Pariza sva imela bližje po tej strani. je cesta vsekana v skalo, kadar se prilepi v popila tudi nekaj toplega čaja, toda za zalogo pobočje, desno pa se spušča dolina. Ob cesti sva kljub temu vzela pletenko vina. Zaradi pustila zbegati, ampak sva se kmalu za tem znašla v gostem cestnem prometu. To popoldne je bil cilj Susa. Ko sem si med mimoidočimi izbiral žrtev, sem opazil poli- caja. V tistih nekaj trenutkih sem se skušal spomniti kaj primernega, pa mi ni šlo preveč po volji. Pritisnil sem na zavoro in v zadnjem trenutku spremenil »bon giorno« v »bon jour« ter ga povprašal, če se, strinja. V presenetljivo čisti francoščini mi je, dokaj preprosto in učinkovito, opisal pot, mimo značilnih mestnih točk, do tam, kjer naj zopet vprašam za Suso. To sem tudi storil, pa za čudo, brez uspeha. Čeprav sem sistematično nadlegoval ljudi, vse od navedenih pešcev pa tja do tistih v fiatih večjih številk (pa ne registrskih), ni bilo pri- trdilnega odgovora. Za Suso ni vedel nihče. Zato sem uporabil še zadnjo možnost in vpra- šal kratko ter jedrnato po »via« Francija. Tako je šlo veliko lažje in končno sva, preko mnogo križišč in mimo velikega števila sema- forjev, le zagledala kažipot za Suso. Po lepi, široki cesti, sva ob razsvetljenih šotorih na zelenem pasu sredi cestnih trakov, potiskala pedale proti zapadu. Ob pogledu na živo- barvne platnene strehe se mi niti niso preveč cedile sline, saj je bil dvojček »Planica« še vedno privezan na prijateljevem »Diamantu«, ki je vozil spredaj. Raje sem se oziral po lepih stavbah na obeh straneh ceste, ki jim ni in ni hotelo biti konca. Zaman pa sem se oziral naprej, po Alpah. Pogled je zastirala megla, ki je bila tedaj, sredi julija, bolj podobna sopari. Za Ri voli jem pa sva izpod topolov na trati ob cesti ob srebanju »arge« in soč- ¡•¡K nem domačem pršutu zagledala obrise kopa- Nova Staničeva koča z Begunjskim vrhom stih hribov, ki so se v megli zdeli kot osa- Foto Jurij Zupan melci. Malo naprej onstran Fiatovih obratov, pa se je nebo zjasnilo in zvedave oči so imele prosto pot. Ob bistri rečici sva vozila po so- samo povprečne obcestne reklame, ki so vabi- teski, ki so jo, zlasti na levi strani, spremljali Na tihem sem še vedno upal, da se bo dalo teče ves čas močan potok kar po kanalu, tako le smučarje in ostale goste v ta ali oni kraj. voziti, vsaj s »ta prvo«. Pa me je hitro minilo, da za hlajenje motorjev ni problema. Seveda strmi, z iglavci porasli griči, sem ter tja ob- Sicer pa se tega ne spominjam preveč dobro, raščeni s skalnimi goličavami, marsikateremu ko sem zavil za 90° v levo proti vrhovom in to za naju nima uporabne vrednosti; mislim kar utrujenemu človeku niti ni šteti v zlo. se znašel, takoj za zadnjo hišo, pred strmim namreč na tisti čas. Srečava še nekaj zna- pa je prav na vrhu čepel pravi pravcati kam- Cim sva se približala Susi, sem postal boljše klancem. Za začetek nič kaj vzpodbudno. Vse čilnih visokogorskih hiš, strnjenih v vas, po- niti grad iz bajke. Pozneje so se griči neko- volje. Vselej se mi na potovanju razpoloženje od Trsta sem sama ravnina, tako rekoč brez tem pa ovinek levo, desno, prav tako kot pri liko razmahnili, tako da sem kar svobodneje popravi na bolje, če le zagledam naselje. To treninga za strmino, tu pa naenkrat tak vsakem pohodu čez vzpetine. Dobre tri kilo- zadihal. Vse do takrat, ko sem pred seboj ne- je nekako tako, kot če utrujenim vojakom nadoma zagledal Alpe in to čisto blizu. Leva vzpon. Ker sva imela s seboj precej prtljage, metre sva se le peljala. Bolj za spremembo in na maršu zaigraš koračnico. Vsaj jaz si ne ne zaradi časovne stiske. Seveda sva bila v pobočja so se svetila v žarkih popoldanskega znam drugače razlagati. ni bilo ravno prijetno vleči kolesa navkreber. sonca, v senčnih predelih pa je bilo videti Cesta se je trdovratno dvigala, brez ene same očeh avtomobilistov nekaj izjemnega in mar- sneg v modrozeleni barvi, ki je ležal nad tem- Susa je čisto in prijetno mestece, stisnjeno položnejše police, ki bi se lahko zvozila. Za sikatera roka se je dvignila v pozdrav, da o mini skalami in sivimi pobočji. Po enolični pod strme vrhove. Vojvodinec bi jo seveda amaterja moje vrste dovolj vzrokov za pesi- prijaznih pogledih, pa najsi so izražali obču- padski nižini res prijetna sprememba. Pa sem imenoval vas, toda planinci smo navadno mizem! S ptičje perspektive sva se še enkrat dovanje ali pomilovanje, in ljubkih nasmehih skoraj podzavestno kaj hitro pozabil na vso skromni in širokogrudnejši ljudje, posebno, ozrla na mesto. No, nisva se dolgo vzpenjala, nežnega spola niti ne govorimo. Moram pri- to lepoto in s pogledom iskal med vrhovi kadar so v vprašanju gore. Nekaj zato, ker ko naju zvabi trata s potokom. Kuhala niti znati, da sem celo nekajkrat dvignil slamnik. nizkega sedla. S tega vidika stvar ni bila tako nisva imela opravkov, nekaj pa zaradi tega, nisva, pač pa se pošteno osvežila v potoku in Ne vem, ali zaradi vročine ali je bilo v zraku privlačna. Postala je celo še manj privlačna, da bi se to popoldne povzpela čim višje se kmalu zaspala. Zjutraj naju je dvignilo šele nekaj čisto drugega. S tem vprašanjem se nisva ustavljala. Morda je bil temu kriv tudi ob vse močnejšem nasprotnem vetru ki je sonce, ko je segrelo šotor in naju tako zbu- nisem ukvarjal. tisti tesnobni občutek, ki se nas polasti pred zapihal v pozdrav z gora. In ker se navadno dilo. Na cesti je bilo že vse polno avtomo- pomembnimi doživljaji ali pa spoštovanje do Na carini sva mislila najprej po lepi do- v podobnih trenutkih nesreče nekaj reče, sem bilov, ki so, z več ali manj uspeha, merili gora, dejstvo je, da sva čisto pozabila na raz- mači navadi na »dva deci«, v lepo urejeno go- si žalostno zabrundal »Que sera, sera«, da bi moči z naravo. Nama pa se ni kar nič mudilo. stilno s teraso, da bi nama šla italijanščina slučajno ne bilo kaj drugega, bolj folklornega. glednice. Počasi sva križarila po ulicah in si ogledovala mesto, spotoma pa že sledila smeri Kronika ve povedati, da sva se jim pridružila lažje od jezika. Prijazni carinik pa nama je Kmalu je veter spominjal že kar na burjo in šele ob osmih, še sreča, da sem pozabljiv in le zaželel srečno pot in pokimal, naj nadalju- »Rog« ni hotel naprej, pa čeprav sem ves čas napisa »Moncenisio«. Sicer drži levo iz Suse cesta še preko drugega prelaza, Monginevra ne držim v glavi vseh domačih rekov! jeva. Za bližnjim ovinkom sva se založila s iskal zavetje za tovariševim hrbtom Enkrat Ko sem se razhodil, niti ni bilo tako hudo. potrebnimi stvarmi v trgovini, kjer si dobil ah dvakrat sem se celo ustavil, da sem pošte- ki je nekoliko nižji. Midva sva se odločila za strmejšo pot, preko Moncenisia, ki naju bo Cesta je odlična. Asfalt je raven in popolnoma vse, kar si lahko vprašal. Res, da sva ob po- no zajel sapo. Seveda si tega nisem priznal brez lukenj kot le malokje pri nas. Na levi gledu na sosednji 3500 m visoki Rocciamelone ker sem radovedno opazoval okusne ali pa prej pripeljala na vrh, pa tudi do Pariza sva imela bližje po tej strani. je cesta vsekana v skalo, kadar se prilepi v popila tudi nekaj toplega čaja, toda za zalogo pobočje, desno pa se spušča dolina. Ob cesti sva kljub temu vzela pletenko vina. Zaradi stiske s prostorom je visela kar na zadnjem rala krepko stisniti zavore, da sva se po mo- delu sedla. Malokdo je vozil mimo, da se ni stu zgodovinske vrednosti zapeljala v prvo obregnil vanjo. Kakšna nevoščljivost! In ker francosko mesto Lanslebourg. Bilo mi je kar nisva hotela razburjati duhov (šoferjem), sva všeč. Čeprav majhno, ima precej turistov, ve- jo kar prehitro izpraznila. Ravno ob pravem činoma oblečenih za gore. Te vrste opreme času, da sva se razgovorila z uslužbenci na tudi po izložbah ne manjka. Midva pa seveda mejnem prehodu, ko so nama pregledovali najprej poiščeva menjalnico, da se spoznava potne liste. Tudi Francozi niso bili najbolj z novimi franki. navdušeni, ki so videli platnice rdeče barve, Desno po dolini, dobrih 50 km od tu, leži kar je pomenilo kup formalnosti, preden je Val-d-Isere, smučarski raj francoskih repre- bilo zadoščeno predpisom. Tudi ta čas sva zentantov. Pa nisva bila namenjena tja. Za- porabila za razgovor. Niso se čudili najinemu vila sva levo ob rečici Are in se počasi spu- podvigu, saj so poznali Jugoslovane kot dobre ščala ob njej. Zopet imava močan nasproten kolesarje. Vsaj na »Touru«, ki se je vršil tiste veter. Reka kmalu preide v slikovit kanjon, dni, so bili navdušeni nad enim, katerega ime na nekaterih mestih precej globok. Komaj je so odlično izgovarjali, midva ga pa žal nisva še prostora za cesto. Soteska je vsa porasla poznala. Se srečno pot in bila sva na vrhu, z lepim gozdom. Desni breg je nekoliko polož- toda le za dobrega pol kilometra. Iznajdljivi nejši in včasih vidiva nad glavami snežne vr- Francozi so zajezili potok, ki teče nekaj sto hove. Žičnic je precej. Tu na levi strani za metrov po ravnem svetu ter zgradili majhno prevoz lesa, na desno na zelenih pobočjih pa elektrarno, da imajo električno energijo kar najbrž služijo smučarjem v zimskem času. pri roki. Zraven pa še lepo jezerce, za pašo Onstran reke zagledava mogočno staro trd- oči in rib. Prijetno s koristnim! Midva pa sva njavo. Ko se ji približava, vidiva, da je zgra- imela opravka še z visoko steno, ki sva jo po jena na samem robu globokega kanjona. Res mnogih opravkih le premagala, da sva bila nekaj edinstvenega. Če ne bi bilo vetra, bi končno na vrhu. Več kot dva tisoč metrov nad postal kar romantično razpoložen. morjem, med tritisočaki, ki so se zdeli le na- Ko se soteska malo razširi, je prostora tudi vadni hribi. Bili so porasli s travo in prav za železnico. Tu leži Modena z precej indu- nič skalnati, niti na vrhu ne. Le sem pa tja strije. Vso pot naprej leži ob cesti vse polno so bili pokriti s snegom, tako, da tudi sveže tovarn, največ cementa in dušika. Pa tudi vode ni manjkalo. Živina je veselo mukala elektrarn ne manjka. Kanjona ni več in tudi in zvedavo opazovala cesto ter živ-žav na bistre reke ne. Tovarniški odpadki so spre- njej. Vreme je bilo še vedno sončno, že od menili vodo v sivo gmoto. Pogosto prečkajo jutra brez oblačka, le nad Padsko nižino je sotesko ogromni daljnovodi, z oporniki na bilo obzorje zamegljeno. Zopet pa se je po- dveh sosednjih hribih. Vrhovi so vse nižji in javil veter. položnejši. Na Alpe spomnija le še pogled na- Moncenisio je vas, ki jo sestavlja nekaj zaj na gore, pokrite s snegom in ožarjene s hiš več kot barov in hotelov, ob precej veli- soncem. kem gorskem jezeru. Veter pa nama je pre- prečil, da bi plavala, nekaj lučajev proč od snega. Za jezerom je še majhen vzpon in pred seboj sva imela zopet serpentine, to pot nav- zdol, ki pa jih prihraniva za pozneje, ter se ustaviva. Pod nama leži ozka dolina, ki pa je ne vidiva. Pogled se namreč ustavi tostran na nizkem gozdu onstran pa na snegu. Od najine Nekaj misli desne proti levi se vleče gorska veriga, pokrita z debelo plastjo snega. Tako blizu se zdi, da bi o gorniški terminologiji moral stegniti samo roko, če bi si hotel vzeti snega. Le tu in tam moli iz bele odeje strm greben ali skala. Vsepovsod se dvigajo v nebo strmi, ostri vrhovi štiritisočakov z Mont Blan- Dr. Vladimir Škerlak com na čelu. Očaka samega sicer ne vidiva, toda skoraj bi si ga predstavljala. Ker je pol- dan že mimo, se spraviva kar nad čaj. Leževa v travo in strmiva v vrhove. Pa naju zmoti kolega, ki na dirkalnem kolesu nič manj zalo- 1 žen s prtljago od naju, lovi sapo proti vrhu. »Forza, forza«, saj je vrh tu, ga potolaživa, Pri gorniški terminologiji je problematičen pa le vzdihne sunkovito in se vkljub štirim celo naziv. Terminologija ali izrazoslovje po- morda celo petim križem mladeniško nasmeji. meni namreč nauk o izrazih. Vendar v prak- Čakala sva utrujenega tovariša, da bi mu po- si, kadar govorimo o terminologiji, ne mi- nudila čaj. Ni ga bilo. Niti spodaj niti nasled- slimo toliko na nauk kakor na skupnost iz- njega dne ga nisva srečala. razov. V tem smislu bomo uporabljali besedo Po strmih vijugah je šlo hitro navzdol. Niti tudi v tem članku. »spaček« si ni bil na boljšem, če sva se primerjala, kdo je hitrejši. Komaj sva se pri- Ko se lotevamo poskusa, da uredimo sloven- vadila hitrosti in strmim zavojem, že sva mo- sko gorniško terminologijo, se moramo jasno zavedati, da je glavni namen tega dela: ustvariti jasnost pojmov. V vsakdanji govo- rici namreč ni nič hudega, če ima ista beseda več pomenov, toda v strokovnem izražanju Kot vsak družben pojav, tako je tudi ustvar- mora veljati načelo: ena beseda — en po- janje izrazoslovja pogojeno od vsakokratnih men. Le pomislimo na opise alpinističnih razmer. Pionirja slovenske gorniške termino- vzponov! V teh prav tako ne sme biti dvo- logije dr. Henrik Tuma in Rudolf Badjura umnih izrazov, kakor jih ne sme biti v ka- sta morala dotlej malo znano snov šele zbrati kem tehničnem poročilu, v zdravniškem iz- in jo iz ljudske govorice prenesti v knjige. vidu ali pravniškem spisu. Najpomembnejše delo te vrste je gotovo Navajamo kot primer tri besede, katerih po- Ljudska geografija Rudolfa Badjure. Toda men v vsakdanji govorici ni jasno oprede- Badjura in dr. Tuma nista edina pisatelja na ljen. tem področju. Njuno delo nadaljujejo in do- a) Greben. Ta tvori v ožjem pomenu besede polnujejo vsi sodelavci Planinskega Vest- zidu podoben vzvišen del pogorja, na pri- nika ter vsi pisatelji, ki obravnavajo gorni- mer, greben Rinka—Skuta ali greben Rokav ško tematiko. Zato je treba snov za sloven- —Škrlatica. Govorimo in pišemo pa tudi o sko gorniško terminologijo zajemati iz del osrednjem grebenu Savinjskih Alp, to je, o teh piscev. skupnosti vrhov, grebenov in drugih tvorb Pisec tega članka je prebral vse Planinske od Kočne do Ojstrice — tu ima beseda »gre- Vestnike od leta 1932 do danes in izpisal iz ben« drug pomen; naš alpinizem piše o se- njih značilne gorniške izraze. Teh je 540. To verozapadnem, o južnem »grebenu« Kočne, število pa, seveda, nikakor ni dokončno, kajti čeprav ta zemeljska tvorba ne veže dveh ni zapisal takih izrazov, katerih pomen je vrhov, temveč se spušča od vrha v dolino. nesporen, npr. kamen, trava, drevo, vrv, klo- b) Skala. Po Prešernu je Ajdovski gradeč buk, srajca, dež itd., čeprav jih gorniški pisa- »trdnjava, zidana na skalo sivo«; v tem po- telji večkrat uporabljajo. Dalje ni zapisal menu uporabljajo besedo tudi drugi pisa- raznih izrazov, ki jih sicer gorniki v govorici telji. Po Tumi in po skalaški terminologiji, uporabljajo, npr. označbe za posamezne vrste vsebovani v Našem alpinizmu, pa je skala vetra, za gorske rastline in živali, ker jih pri tisti del pečine, ki se je odtrgal od celote. alpinističnih pisateljih ni zasledil. Izpisoval c) Gora. Ta temeljna beseda gorništva po- pa je sprva le tiste besede, ki naj bi tvorile meni v ljudski govorici včasih vsak vzvišen temelj za novo zbirko alpinističnih vzponov. del zemeljske površine. Vesela gora, Žalost- Prav gotovo pa spada v gorniško izrazoslovje na gora, Trška gora, Šmarna gora spadajo veliko več besed, kakor jih uporabljajo alpi- po tem pojmovanju v isto skupino kot Razor nistični pisatelji, zato bo treba doslej zbrano in Škrlatica! snov dopolniti. Po dopolnitvi bo število gesel Taki primerov je še zelo veliko. Obstoj tako gotovo naraslo na tisoč in več. različnih pojmovanj pa ustvarja potrebo, da te pojme za strokovne namene razčistimo in jih natanko opredelimo. Ustvariti je torej III treba gorniško strokovno izrazoslovje. Po- Glavna načela za delo pri sestavljanju in ure- udarjamo: gorniško, ne samo alpinistično, ker ditvi terminologije bodo morala biti po na- alpinistike v tej zvezi ne moremo izločiti iz šem mnenju naslednja: gorništva kot posebne naloge in ni mogoče potegniti jasne meje, ob kateri bi mogli reči: A) Izrazi morajo biti jasni. Lahko bo sicer do tod sega alpinistična terminologija, kar ostalo za isti pojem več izrazov, toda en iz- je dalje, je splošno gorniško izrazoslovje. raz ne bo smel imeti več pomenov. Tako bo Rekli smo, da je ustvaritev jasnosti naš glav- treba, med drugimi, natančno opredeliti iz- ni namen. Iz tega pa se takoj vidi, da ta raze, kot so: greben, skala, gora. namen ni edin. Delati moramo namreč tako, B) Pri opredeljevanju pojmov bo treba upo- da se jezikovni zaklad ob razčiščevanju poj- rabiti kriterije, ki jih daje narava sama. Za mov še poveča, nikakor pa ne smemo posku- razmejitev pojmov grič, hrib gora, torej ne šati, da bi pretvorili živi jezik v mumijo. bo mogoče uporabiti takih od človeka danih Iz tega sledi, da ustvarjanje gorniške termi- meril, kot so višina v metrih, stopinje v ko- nologije ne more imeti značaja enkratne ak- tih, temveč morfološka. Npr.: hrib sega do cije, temveč moramo od časa do časa dopol- njevati zbrano gradivo in ga po potrebi tudi gornje gozdne meje, gora nad njo; razlika spreminjati. med skrotjem in steno ni le v stopnji strmi- ne, temveč predvsem v obliki zemljišča itd. Strokovnega jezika ne more ustvariti ena C) V zbirko bodo morali biti vzeti načeloma sama oseba. Posameznik sicer lahko zbira iz- le slovenski izrazi. Iz tega pa ne sledi, da bi raze in jih pojasnjuje, ne more jim pa dati obveznega, »uradnega« značaja. Izrazoslovje uganjali purizem in preganjali tujke za vsako more postati obvezno samo po sklepu take ceno. Npr.: nihče ne uporablja slovenskih iz- organizacije kakor je Planinska zveza. Zato razov preduh ali dimnik, temveč vsak alpi- je brez dvoma samo PZS pristojna za to, da nist govori in piše »kamin«. Ta izraz bo mo- sprejme in izda slovensko gorniško termino- ral za sedaj kar ostati. Prav tako nima po- logijo. Posamezniki imajo pravico in tudi mena, da preganjamo rusko besedo »zastrug«, kulturno dolžnost, da pri zbiranju in ureja- pač pa bi mogoče francosko besedo »serak« nju snovi sodelujejo. lahko nadomestili s slovensko. Odmor in priprave Foto inž. Franc Korošin Posebno pozorni moramo biti glede nemških Č) Kakor nasproti tujkam, tako moramo biti besed, ker je teh največ. Pa tudi tu se ne previdni tudi do novih izrazov, ki jih pred- moremo postaviti na ozko stališče, da mora- laga domač pisatelj. Na primer, za najnižji mo »germanizme zatreti kot sramoten po- del doline ni ljudskega izraza. Turna in Bad- jav«. Nekatere besede nemškega porekla kot jura sta različnega mnenja; eden predlaga »graben« in »grapa« so namreč v splošni rabi besedi vhod, vstop, drugi ustje; menimo, da in tudi ni nadomestila zanju. Drugače je s se je treba pri tem ravnati po ljudski logiki. spačenko »lašta«. To besedo ljudstvo sicer Ce imenuje ljudstvo najvišji del doline njen uporablja, toda v več pomenih. Ne glede na konec, mora biti najnižji predel doline zače- to, da je grda in nejasna, ta tujka ni po- tek doline, ne pa vhod ali ustje. trebna. Slovenski izrazi okrajek, polica in D) Previdnost do novih izrazov pa ne pome- sklad so lepi in smiselno jasni. ni, da se jih moramo na splošno braniti. Na- Ali bomo besedo »lopa« (Laube) mogli nado- sprotno, treba jih bo še precej tvoriti, to je, mestiti s »klonico«, je še vprašanje. sedanjo terminologijo dopolniti. Drugače je z besedami, ki so po obliki slo- Poglejmo na primer plazove. Plazišče, plaz- venske, v resnici pa so le prevod nemških nica in plazovina so izrazi, katerih pomen izrazov, npr. sedlo, gorska veriga, gorska v ljudski govorici ni popolnoma ločen. Za vrsta, rebro. Kogar ti izrazi motijo, naj pove gorniške potrebe pa so nujni izrazi za na- slednje pojme: boljše; toda naj ne navaja besed preval, gre- ben, rob, vrata, ker imajo ti izrazi drug po- Za točko, kjer se je plaz utrgal; za progo, po men. kateri se je plaz premikal, za točko, kjer se je plaz ustavil; za gmoto, ki se je nabrala jezikovnem področju še ni enotne gorniške na koncu plazu; za zemljišče, po katerem se terminologije, slovenska spodbuda za to delo pogostokrat premikajo plazovi. torej ne bo odveč. Razen tega bo treba zbir- E) Razen uvedbe nekaterih izrazov bo treba ko dopolniti še z izrazi iz jezikov drugih že doslej rabljenim besedam podrobneje do- alpskih narodov; seveda ne z avtomatičnim ločiti uporabo, na primer po snovi, na katero prepisovanjem iz priročnikov, temveč z upo- se nanašajo. Tako poč, razpoka, zev. Poč naj rabo istih metod kakor za sestavo slovenske bi bila samo v kamenini, razpoka na sne- zbirke izrazov. žišču in ledeniku (ledeniška razpoka), ob do- tiku med kamnom in snegom pa zev (robni VI zev). Objavljamo ta članek z željo, da bi se ogla- F) Nova terminologija bo morala rešiti neka- silo s pripombami čim več bralcev in piscev. tera sporna vprašanja, zlasti med Tumovim Ustvarjanje slovenske gorniške terminologije in BadjuroVim pojmovanjem, npr. kaj je naj bo res kolektivno delo. višje, skok ali prag; kaj je prični sneg itd. G) Gorniška terminologija ne bo smela vse- bovati tistih besed, ki izražajo kmetovo sub- jektivno razmerje do gorskega sveta, na pri- mer »grd«, »grintav« in podobno. H) Temelj za terminologijo mora tvoriti živi jezik, deloma pogovorni, zlasti pa tisti, ki ga uporabljajo gorniški pisatelji takrat, ko ne Ludvik Zorzut stremijo za posebnimi literarnimi učinki. Na primer izraza »snežnik« pogovorni jezik gor- nikov ne pozna. Zato ga ne bi kazalo pre- Ljubček, vzeti v zbirko izrazov. vrni se I) Končno naj še enkrat razglasimo potrebo po enotnosti gorniške terminologije. Izrazi, ki jih uporabljajo alpinisti, in izrazi, ki jih uporabljajo drugi gorniki, morajo biti isti. Ste slišali, planinci vi, kaj se zgodilo je te dni? Jezika obeh skupin morata biti usklajena. Ni Je vzel slovo, mogoče, da bi določeno zemeljsko tvorbo se vkrcal je za Indijo. drugače imenovali tisti, ki po njej hodijo, Kdo? On? kakor tisti, ki jo samo ogledujejo. Da, on — Slovencev kan, Terminološko delo pri Planinski zvezi Slo- drugače naš navadni član. venije naj bi torej bilo usmerjeno po na- Da, on — Slovencev bej. slednjih načelih: Joj! — Cenelej! 1. načelo jasnosti; 2. načelo naravnih krite- Kaaj — rijev; 3. načelo smotrnosti pri uporabi tujk; V Bombaj? 4. načelo kritičnosti do novih izrazov; 5. na- Nazaj, nazaj! čelo dopolnitve sedanjega besednega zaklada; Tam tisoč je in ena noč 6. načelo razločevanja po snovi; 7. načelo sanjavih, suhoparnih avtoritativnosti; 8. načelo izločitve subjektiv- in nevarnih, nega razmerja; 9. načelo živega jezika; 10. na- tu pa — en sam je vinotoč. čelo enotnosti gorniškega jezika. Tam maharadže zapeljiva hči, tu Pohorka z nedolžnimi očmi. V Bombaj? IV Nazaj, nazaj! V knjigi Naš alpinizem so izrazi opredeljeni O, ljubček, slišiš skrbno Domovino? večinoma s tem, da je dodana nemška be- Prav lepo pokojnino, seda. Ta metoda pa za današnji čas ni pri- hleba belega ti daje. merna, ne glede na to, kateri je tisti tuji je- Le pošlji nam pozdrav planinski zik, s katerim poskušamo pojasniti slovenske s Himalaje. izraze. Če želimo ustvariti jasnost pojmov, Potem pa brž — na zrakoplov, moramo uporabiti definicije. Marsikod bo ze- domov, domov! lo koristno, če bodo definiciji dodani primeri Prijatelje, glej, zveste nas, neutolažljive, (npr.: za kamin — Brinškov kamin, za vrata ha, — stare ne pozebejo koprive. — Bohinjska vratca med Toscem in Vernar- Te čakamo — saj veš, jem). Ponekod bo treba dodati še risbo. v zatrepu, tu v zaklonu, ljubček, vrni se — na slonu, vrni se v avionu. V Koristno in potrebno bo zbirko slovenskih Opomba: Ing. Jožetu Jelencu, odlikovanemu pla- gorniških izrazov dopolniti z izrazi v drugih ninskemu starosti, ki je leta 1959 bil v Indiji, a zbira sedaj svoje prezaslužene spomine, ta bo- jezikih. Pri tem mislimo zlasti na srbohrvat- dreči pozdrav! Njegov pisateljski psevdonim je ske besede, ker je kar gotovo, da tudi na tem brati narobe Jelenec (= Cenelej). leto na programu tudi propagandno zelo po- membne edicije npr. Ljubljana »Grebenski zemljevid Julijskih Alp«, Maribor »Planine ob meji«). Mnogo dela je imela propagandna komisija s DRUŠTVENE korespondenco z inozemskimi strankami, gru- pami in agencijami, ki so se zanimale za Ju- NOVICE lijce, Grintovce in Karavanke. Ta pismena propaganda ima svojo dokumentacijo v 182 pismih, ki smo jim večinoma priložili naše najboljše turistične prospekte in sem in tja IZ DELA PZS »Vodnik po slovenskih gorah«. Zal smo sko- raj vsem korespondentom morali stereotip- no odgovarjati takole: »Vodniške literature Naj v tej rubriki spregovorimo tudi o delu po naših gorah v vašem jeziku nimamo, zem- propagandne komisije v 1. 1964. Nizek pro- ljevidov nimamo, glede teh se obrnite na račun ji ni omogočil, da bi uresničila vse Freytag-Berndt und Artaria, Wien, vzemite naloge, ki jih je prevzela v 1. 1963, vendar v roke Kugyja, Chersija, Schönerja«. V 1. 1964 se ji je posrečilo priti do dodatnih izven- je ta korenspondenca propagandne komisije proračunskih sredstev, s katerimi se je finan- zajela Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, CSSR, siral in izvedel izpopolnjeni ponatis »Vodnika Poljsko, Italijo, Francijo, Anglijo in Holand- po slovenskih gorah« (naklada 4000 izv., cena sko. Naše potovalne agencije so deloma to 1350 din, vrednost 4 905 540 din). Izšel je Se- korespondenco pošiljale v rešitev propagand- znam planinskih postojank« v nakladi 18 000 ni komisiji. izv. (vrednost 432 984 din). Obnovitev filma »Triglavske strmine« je stala 4 500 000 din. Težko je izmeriti, kolikšen delež ima to pro- V dec. 1964 je šla v tisk knjiga iz programa pagandno delo pri obisku naših Alp, ki je za proslavo 70-letnice SPD »Gora v besedi, razviden iz tabele v PV 1964/12 za 1. 1963 podobi in glasbi«, naklada 800 izvodov, vred- (Ažurnejša statistika za obisk je seveda tudi nost 1 500 000. Propagandna komisija je so- v interesu propagande in jo bo treba v 1.1965 delovala pri novi izdaji Schônerjevega vod- doseči!). Obisk inozemcev je v gorah nepri- nika »Die Julischen Alpen« z dostavo korek- merno bolj narasel kakor v ostalih turistič- nih področjih (od 1. 1962 na 1963 znaša po- tur prve izdaje, z novimi podatki in slikami. rast ca. 130 »/o!) Dostavila je istemu avtorju iz Berchtesgadena gradivo za nemški vodnik po smučiščih vseh Prav bi bilo spregovoriti o najbolj nujnih alpskih področij. Slovensko gradivo nosi na- nalogah propagande, vendar preložimo to na slov »Zimskošportni kraji v Sloveniji«. Zad- drugo priložnost. Opozorim naj le na nove nji mesec 1. 1964 je pripravljala gradivo za okoliščine, v katerih se razvija planinstvo jugoslovansko številko Hiebelerjeve revije zadnja leta, ko so ceste povezale v dolino lep »Alpinismus«, ki izhaja v Miinchenu v 24 000 procent naših koč, ko nam je nekaj žičnic izvodih. približalo osrčje naših gora. Treba bo dopo- vedati množicam, ki bodo in ki so že planile Med pomembnejšimi propagandnimi akcija- po teh prometnih napravah v hribe, da pre- mi omenimo izredno uspela Avčinova preda- sedanje iz sedeža na sedež nima prav nobe- vanja v Nemčiji, Italiji in Avstriji, o katerih nega opravka s planinstvom in njegovimi smo brali v inozenskem dnevnem tisku same športnimi, rekreativnimi in kulturnimi vred- superlative. Nemški alpinist Dieter Hasse je notami. To ne bo lahko. predaval o Hindukušu po Sloveniji in v Za- grebu, vodje ekspedicij pa so v organiza- T. O. ciji komisije imeli otvoritvena predavanja o Spitsbergih, Cordilleri Real in Kavkazu v kinu »Komuna« v Ljubljani. Med akcije spa- SESTANEK LJUBLJANSKEGA dajo še: Predavanja o ekspedicij ah 1964 in KOORDINACIJSKEGA ODBORA o drugih temah, ki jih komisija razpošilja NA SLIVNICI po društvih in jim obenem nudi predava- telje; radijske oddaje v okviru turistične od- V soboto 9. januarja t. 1. je bila v planin- daje; štafeta mladosti s Triglava do Vinice skem domu na Slivnici 10. redna seja KO na Kolpi; fotonatečaj PV za dinamično foto- PD ljubljanskega okraja. Navzoči predstav- grafijo na temo »Človek in gora«; akcija za niki PD so soglasno ugotovili potrebo po množični planinski pohod na Triglav za spoštovanju in realizaciji sklepov iz prejš- 20-letnico osvoboditve Beograda. (Seveda njih sej. So PD, ki kljub vabilom na seje ne spada v planinsko propagando še pisana čutijo potrebe po udeleževanju. Mnogo go- vrsta raznih propagandnih akcij, ki jih je vora je bilo o koordinaciji akcij PD v pro- vodila in organizirala samostojno mladinska slavo 20-letnice osvoboditve Ljubljane. V ta komisija, pa so odlično opravile svoj vzgojni namen se bodo sestali propagandisti in pri- in propagandni značaj, dalje vrsta akcij, ki pravili podoben program planinskih akcij. so jih samostojno izvedla nekatera večja Veliko pobud so navzoči sprejeli za delo mla- društva, predvsem Ljubljana-matica in Ma- dinskih in propagandnih odsekov. Da bi de- ribor-matica. Obe ti dve društvi imata vsako bate na sejah ne bile stereotipne in le šab- Ionsko ponavljanje gradiva iz prejšnjih sej, Kmet, prof. Stepan Sušnjič, dr. bo v bodoče vabilom na seje priključeno po- Ivo Lipovšeak, Slavko Zrnc. sebno gradivo o vprašanjih, o katerih naj na Naj vsi ti in oni, ki še pridejo in se v knjigo prihodnji seji zavzema KO določeno stališče. vpišejo, prežive še premnog dan v naših Tako bi radi dosegli namembnost in funkcio- gorah! Tonček Strojin nalnost sej KO. Posebno obširna je bila debata o planinskem gospodarstvu, kadrih, cenah, oskrbi postojank V PV 1964 je prvi vpisani tov. Lojze Ankon in investicijah. Ugotovljeno je bilo, da še o tej knjigi poročal in ji obenem s posvetilom vedno ni izdelan status planinskega gostinca, Planinske zveze Slovenije določil namen. Da- ki bi po sporazumu z Gospodarsko zbornico našnje poročilo tajnika PD Ljubljana-matica imel zagotovljeno delo preko zime v gostin- naj res služi kot poziv in opozorilo planin- stvu, preko leta pa v planinskih postojankah. skim veteranom (nad 70 let), naj se na Kre- Glede finansiranja cen v planinskih kočah je darici ne pozabijo vpisati v to lani uvedeno težko postavljati neke splošne norme, ker knjigo. Op. ured. ima vsaka planinska postojanka kot zaklju- čena gospodarska enota svoje svetle in senč- ne strani. Prav tako je treba upoštevati dej- stva, da do dveh tretjin vseh planinskih postojank v Sloveniji že drži cesta, osebna ali tovorna žičnica ali vsaj kolovoz. Skladno z dostopnostjo postojank je potrebno prila- goditi postojanko okusu publike, ki vanjo IZ zahaja, in povečati kapaciteto po številu obi- skov, sicer se utegne zgoditi, da povečanim PLANINSKE zahtevam gostov in obisku ne bomo kos, in LITERATURE lahko se pojavi zahteva, da se planinska po- stojanka prilagodi turističnim ali gostinskim namenom, kar je zlasti možno pri nižinskih postojankah. Posamezna PD bodo za skupščino PZS pri- DR. ARNOŠT ČERNIK, TRUNY BOHU. (K pravila referate o aktualnih vprašanjih iz nebetyčnym štitum Himalaje), Statni nakla- svojega področja. Prihodnjič se bodo sestali datelstvi detske knihy, Praha 1964. Ilustra- na kamniškem Starem gradu. cije Jindrich Hegr. Naklada 15 000 izv. Mar- ljivi in razgledani češki planinski publicist Tone Strojin dr. Arnošt Černik je v 1. 1964 spet izdal knji- go, ki nam dopoveduje, kako v ČŠSR cenijo vzgojno vrednost planinskega čtiva za mla- dino in to za najmlajšo, pionirsko. Knjiga je 70-LETNIKI NA TRIGLAVU — izšla v reprezentativni obliki, velikem for- POZOR! matu, dobro ilustrirana in opremljena z vse- mi ponazorili, da se otroku ponazori hima- V Triglavskem domu na Kredarici (2515 m) lajski svet. Avtor je jedru knjige dodal še imajo posebno vpisno knjigo. Namenjena je zgodovino češkega planinstva, najpotrebnejšo podpisom po letih starih — po srcu in pla- terminologijo z risbami planinskih pojmov, ninskih doživetjih zmerom mladih planin- seznam planinske opreme od nahrbtnika do skih veteranov. najnovejših specialčkov, tehniko plezanja, Devet podpisov skrivajo platnice vpisne tehniko hoje v breg in po ravnem, itd., do- knjige, ki je bila ob 70-letnici SPD name- datek pa konča s konstanto, ki velja za vse njena tistim, ki so na teme očaka Triglava čase in se je izkazala tudi v vsej zgodovini stopili post iucundam iuventutem v dobi alpinizma, da je odločilni činitelj za uspeh honestae senectutis stari najmanj 70 let. Tri človeška moč, volja in pamet, oprema pa se- podpise moramo še dodati knjigi veteranov veda spada k pametnemu ravnanju, čeprav iz Hrvatske, ki so se v minulem letu povzpeli velja, da je »u rukama Mandušiča Vuka sva- na Triglav, pa za simboličen vpis v knjigo ka puška ubojita«. niso vedeli. Koliko je še takih, ki so svoje Knjigi je dodan še seznam osemtisočakov in srce zapisali na teme očaka naših planin, pa njihova himalaistična zgodovina, kar je pri- triglavska kronika zanje ne ve? Zato naj speval Jaromir Capek verjetno po Dyhren- zvenijo te-le vrstice kot poziv za vpis in v furthu, dodan je tudi seznam vseh udeležen- opombo še ostalim planinskim koreninam. cev himalajskih odprav, ki jih knjiga obrav- Ze vpisanim in registriranim imenom mo- nava (med njimi seveda zastonj iščemo našo ramo dati poseben prostor tudi v našem gla- trisulsko odpravo, ker je avtor segel po vid- silu. Naštejmo jih po vrsti: nejših dogodkih). Med navedeno literaturo Lojze Ankon, Jože Selan, Ivo najdemo standardna himalaistična dela (P. Marsel, Lojze Lom bar, prof. P a- Bauer, Buhl, G. O. Dyhrenfurth, Eiselin, najot Miodragovič, Janko U m- Eggler, Finch, Franco, Hagen, E Schneider, nik, Bertelj Medič, Tomaž Jer- Sven Hedin, Herzog, Hunt, Steinmetz), sta- man, Ivan Lazar, dr. Stanko rejše in mlajše dobe, pa tudi pri nas manj znana himalaistična dela z vzhoda (Dorawski, že citirali. »Vodnik je zrasel z gorami in nji- Praga 1961; Fôrster-Grassler, Praga 1961, hovimi elementi, kakor kmet s svojo zemljo Garf-Kropf, Moskva 1957; Hajdukiewicz, Var- ali umetnik s snovjo, ki jo oblikuje,« pravi šava 1961, Rototaev, Moskva 1958). Rebuiffat, dober pisec, ki se mu ne moreš Ob obširnem repertoriju himalaistične lite- upirati. Ce ga začneš brati, ga ne odložiš, rature je bila za dr. Černika gotovo težava dokler ne veš vsega, kar ti ima povedati. v tem, kaj naj izbere, da bi bilo čim bolj mikavno, čim bolj vzpodbudno, poučno in T. O. vzgojno za mladino okoli 12 let. Imel je sreč- no roko. Začel je kar z Annapurno, velikim PAULA KOHLHAUPT, ALPENBLUMEN — dogodkom, s katerim so pred 15 leti Francozi FARBIGE WUNDER, Belser Bücher 1963, odprli novo dobo himalaizma, zlati njegov Stuttgart. Avtorica se že dolga leta ukvarja vek, v katerem so kasneje še večkrat uspešno z barvno fotografijo gorskih cvetlic v nji- nastopili in to vselej z nenavadno voljo, da hovem naravnem okolju. Sama botaničarka prav z alpinizmom v Himalaji izpričajo po- je dobila pri publikaciji za pomoč še dva spe- vojni francoski optimizem, moralni »boom« cialista za alpsko botaniko dr. H. Gamsa in Francije po premagani tragediji v drugi sve- dr. P. Ozendo. Prvi je sodeloval z znamenitim tovni vojni. Naslednjih 80 strani je posvetil Hegijem in je od 1. 1947 redni profesor za Čomolungmi, Materi zemlje, neverjetno po- botaniko in rastlinsko geografijo na inns- učno poglavje z mnogimi redkimi historič- bruški univerzi. Knjiga vsebuje 122 barvnih nimi podatki. Sledi literarni slavospev na fotografij iz višin od 1000 do 2000 m, tekst Kraljico gor, Nanga Parbat, z vsemi njenimi pa prinaša najvažnejše botanične podatke k grobovi, z Buhlovo epopejo in zgodbo^ kako slikam, najmikavnejše strani njihovih naj- so ga k sebi vzele — njene moči, moči gore, dišč in njihove vloge v folklori in etnografiji, Čogolise. Na vrsti je pošastna Kangčendzonga v stari in novi medicini. Za fotografe je v z vsemi zgodbami, ki se je drže, skratka 240 knjigi mnogo dragocenih tehničnih podatkov, strani najbolj napetih lokov nad historičnim za vsakega ljubitelja narave pa je stran za nebom najbolj znanih himalajskih vrhov, po- stranjo podoživetje najmilejših srečanj z ju- nazorjenih z dobro izbranimi fotografijami, nakinjami — cveticami, ki dajejo najbolj gro- ki učinkujejo, čeprav papir niti ni najboljši. bemu skalnatemu obrazu gora in drnastega Pohvaliti je treba izbor črk in zares skrben sveta zanosno lepoto najčudovitejših barvnih tisk. Dr. Černik je poskrbel, da bi v knjigi soglasij, kakršnih nikjer drugod ne moreš pričaral eksotiko strehe sveta in tamkajšnjega doživeti kot le v gorah. človeka, obenem pa predočil moralne vrline tistih Evropejcev, ki so tvegali vse za to, da T. O. bi na zemljevidu zemlje ne bilo več belih lis prav tam, kjer je najbolj zakipela k DE BERGGIDS, Tijdschrift van der Konin- zvezdam. klijke Nederlandse Alpen-Vereniging 1964, Ker se pripravlja izdaja knjige našega hi- 6—8. Holandsko planinsko glasilo izhaja še malajca Zorana Jerina »Vzhodno od Kath- vedno v tradicionalni, ne ravno okusni ob- manduja«, ne bi bilo napak, če bi se pri njenih liki, vendar na sijajnem papirju, ki omogoča dodatkih upoštevale prednosti, ki jih Cerni- lep tisk in solidne ilustracije. V pričujočih kova »mladinska« Himalaja nedvomno ima. številkah je aktualna holandska Himalaja, Pri foto-opremi je sodeloval tudi Vilém He- ekspedicija^ pod vodstvom Jana Boona na kel, foto št. 1 sodobne Evrope. Loeng Himal 7120 m. Holandci so startali iz T. O. Kathmanduja v Garhi, nato v Jagat, Gya- sedlo, Loeng Himal, sestopili pa v Mustang in Pokharo. Ostali članki so posvečeni turam GASTON REBUFFAT, ZVEZDE ,IN VI- v Švici, en članek pa obravnava »The Cana- HARJI — (Etoiles et Tempêtes). Velike sever- dian Rockies«. ne stene v Alpah. Ne, ne gre za slovenski .T. O. prevod, le nemškega sem pred kratkim dobil v roke. Izdala ga je miinchenška založba Nymphenburger Verlag, prevedla pa sta fran- TO VOUNO (gora), glasilo CAH (Club Alpin coskega prvaka G. O. in Irena Dyhrenfurth Hellenique) 1963-64. Glasilo kaže, da grško že 1. 1963. Knjiga obsega 168 strani, obrav- planinstvo napreduje ali pa je sredstev za nava Grandes Jorasses (Walker), Piz Badile, literarno dokumentacijo grškega planinstva oba Druja, Matterhorn, Veliko Cino in Eiger. iz leta v leto več. Revija izhaja na solidnem Je izredno lepo branje o planinski biografiji papirju, zunanja oprema posnema francosko ene najvidnejših plezalskih in vodniških »La Montagne et Alpinisme«, urednik je znani prof. M. Deffner, člani redakcije pa so Mois- osebnosti na svetu po drugi svetovni vojni. sidis, Dimidis, Tzartzanos in Vassilopulos. Ne izpolnjeni biografiji! Je knjiga o Rebuffa- Vsebina poleg alpinizma zajema tudi srnu- tovi mladosti od Marseilla do njegovih pro- čarstvo in to športno, tekmovalno, ki ga grški dornih uspehov, s katerim se je v Chamonixu CAH intenzivno goji. Na Olimpu imajo, kakor prebil v ospredje vodniške gneče. Misli o razberemo iz revije, smučarsko šolo. Olimp vodništvu, o poklicni sreči in naravi tega po- je sploh glavna tema revije, poleg tega pa je klica se v resnici lepo berejo in smo jih pred vedno več dokumentov, ki kažejo, da tudi leti, ko je knjiga izšla, v »Razgledu po svetu« grški alpinisti namerjajo svoj korak v ino- zemske gore: v Libanon, Afriko, Japonsko, dežel, nalogo, ki jo je izvršilo 19. stoletje. največ pa seveda v Alpe, v katerih bi se radi Pri tem je važno vlogo igrala tudi kartogra- toliko naučili, da bi dohitevali Evropo. Velik fija Alpenvereina. dogodek je bila lanska obletnica Olimpa, o Avstrijska specialka 1 :75 000 namreč pla- katerem se je revija na široko razpisala. O nincem ni docela ustrezala. Zato so planinski tem dogodku smo v našem glasilu že pisali. kartografi od 1. 1865 do 1. 1891 izumili boljše ponazarjanje gorskega terena, s tem pa tudi T. O. prispevali k napredku splošne kartografije. 2e v tem času je s sodelovanjem švicarskega ZEMLJEVIDI, KARTE so v zgodovini pla- kartografa Simona (Siegfriedatlas 1866) foto- ninstva odigrale važno vlogo. »Alpenverei- grafija panoram z vrhov tvorila osnovo za nova« karta je npr. postala v kartografiji kartografsko ponazarjanje gorskega sveta. pravi pojem. Švicarska kartografija stoji na L. 1902 se je AV odločil za merilo 1 :25 000 zavidanja vredni višini najbrž tudi za to, ker in do 1. 1918 izdal 11 kart. Med obema voj- so si Švicarji prizadevali dati turistom v roke nama so se te karte izpopolnjevale z vsemi najodličnejše kartografsko ponazorilo svoje spoznanji in dognanji kartografske tehnike. gorate dežele. Fritz Ebster, sodelavec ing. E. Schneiderja, Tudi mi smo po vojni izdali dobre karte, ne himalajskega kartografa, ki je doma iz Idrije, dosti slabše od Freytag-Berndtovih. Zdaj pa pa je celo med drugo svetovno vojno na Nor- naša planinska kartografija že desetletja in veškem vlačil s seboj 70 kg težko kamenito več stagnira, kakor da je ni treba. Če hočemo ploščo in v prostih urah risal karto. Ebster priti do dobrega zemljevida Julijcev, Grin- in Schneider sta danes svetovna pojma in de- tovcev, Karavank, moramo pisati na Dunaj, lata v Himalaji že deset let. Avstrijci so z iti v Celovec, v Trst, kjer te zemljevide lahko njima prav toliko, če ne več, dodali k svoji kupimo v vsaki trafiki. Ne moremo verjeti, himalajski slavi kakor s svojo maksimalno da je do takega stanja prišlo zaradi kake bero osemtisočakov. Gotovo ni naključje, da prepovedi, zaradi državnih koristi, saj po- so v Avstriji nastale tudi Beranove umetnije, znamo sijajne specialke o našem ozemlju, ki ki jih danes posnema ali vsaj skuša posne- so izšle v Ameriki in je v njih vrisana vsaka mati vsa turistična propaganda, kadar bi naša gorska kmetija. Ali manjka impulza in rada plastično prikazala relief ozemlja, ki ga to od prave strani? Izdelana je bila npr. karta ponuja na turističnem tržišču. Znano je tudi z ledinskimi imeni tržaškega ozemlja, ki tesno sodelovanje med Institut Géographique so vsa slovenska, pa ni najti založnika, ki bi National in Club Alpin Français, o čemer se dragoceni dokument objavil v kartografski lahko poučimo v izčrpni razpravi Pierra obliki. Dragocen dokument v vsakem pogledu Henryja (La Montagne et Alpinisme 1964/6 in za vsak čas, če tudi gre za pokopano pre- str. 295 i si.). Henryjeva razprava nam do- teklost. poveduje, kako Francozi cenijo kartografijo za planinske predele in kako skušajo tudi v Kartografija je stara stvar. Baje je najsta- tem uveljaviti francosko ime. rejša karta babilonska iz 1. 3800 st. e. Sledile Planinska kartografija spada torej h kultur- so karte z upodobitvami mitov o stvar j en ju nemu programu sleherne planinske organi- sveta, Egipčani, izumitelji geometrije, so iz- zacije, tudi naše. Naša ima še posebno od- delali zemljevide, Grk Anaksimander v 7. govornost, saj je odgovorna za pravičen, st. e. pa je že izdelal svetovno karto, Era- objektiven kartografski prikaz ozemlja, čigar tosthenes je že izračunal obseg zemlje, dok- nacionalno individualnost sta hotela dva im- ler ni Ptolomej (1. 87—150 n. e.) postavil perializma zbrisati z obličja zemlje. Ko iz- temelje geografiji, ki so veljali do 16. sto- dajamo karte, moramo delati tako kot naši letja. V srednjem veku so kartografijo spet sosedje: Vedno bolje, strmo v breg, k na- močno popačili z biblijskimi in mističnimi predku! predstavami, renesansa pa je zaradi razvoja plovbe in trgovine pomenila tudi prerod kar- T. O. tografije. Nastal je na Mallorci »Katalonski atlas«, nadaljnji impulz je bil tisk, 1. 1502 pa ÖSTERREICHISCHE ALPENZEITUNG 5—8, je Leonardo da Vinci izdelal karto Toscane, 1964. Glasilo ÖAC je v teh številkah prineslo predhodnico moderne karte, ki pa je seveda marsikaj poučnega iz Zapadnih Alp, lahko bi postala dejstvo šele sredi 18. st. po izumu rekli vse o Aiguille du Géant in vse o gorah projekcije (1563), daljnogleda (1600), triangu- v cirku Arg entière. Prav Vanisovo pisanje lacije, barometra (1643). Ze v 18. st. so na- bo zanimalo Škarjo in njegovo navezo, pa stale prve karte Alp, omogočene zaradi mo- tudi nekatere gorenjske naveze, saj je re- dernega podajanja terena s »ptičje« perspek- nomirani Vanis nanovo ocenil Les Droites, tive. Sicer so že v prejšnjih stoletjih risali Couloir Couturier in druge smeri, poleg nje- karte o Alpah, v Avstriji, v Švici, vendar so ga pa še drugi avstrijski plezalci, ki gredo te iz 18. st. zares pomembne, tako Petra v Zapadne Alpe z drugimi merili kot tisti, Arnicha karta Tirolske (1744), Casinijeva ki so jim Zapadne Alpe bolj pri roki. Pri- karta Dauphineje. Casini je perspektivično dobitev ÖAZ je stalni poročevalec o ekspedi- ponazarjanje, ki ga je uvedel Leonardo da cionizmu Diemberger, specialist za Hindukuš. Vinci, že zamenjal s šrafiranjem, s čimer je napovedal topografsko snemanje krajev in T. O. zima je bila kot nalašč za to: malo snega, nič plazov, kamenje primrznjeno, mraz ne prehud, svetle noči, tako da je bilo plezanje možno tudi v luninem svitu, smeri ni bilo mogoče zgrešiti, ko jo je prvi prav prehodil m utrl v srenec. Poročevalci pravijo, da so bile vse naveze disciplinirane, obzirne in da RAZGLED so po pravici naredile nekaj reklame za mno- PO žični vzpon. — To pa je vprašanje, če ima SVETU reklama tu kaj opraviti. Kaj pa, če bi na- mesto vsega dobrega zima postregla z vsem svojim zlim registrom? MEDVEDOV PREMALO, ORLOV PREVEČ, DRŽAVNA RAZSTAVA V LAUSANNI (Ex- tako pravijo lovci in varuhi divjadi v Alpah. position nationale de Lausanne), ki so jo v Trentinskih medvedov bo kmalu zmanjkalo, 1. 1964 šteli med najatraktivnejše prireditve baje jih je samo še četvero ali pet. Osnove na svetu in jo primerjali z olimpiado in medvedove eksistence v Alpah so se zožile, Shakespearejevim letom, je tudi švicarske volkov in risov ni več. Čeprav je Italija od planinske organizacije postavila pred po- 1. 1951 do 1960 izdala za »medvedjo škodo« membno nalogo, kako predstaviti planinstvo 6 milijonov lir, je padlo 17 medvedov in bodo v sektorju »Šport in telesna vzgoja«. Pred- zdaj zdaj izumrli. Tudi medvedje v skupini stavljal je naslednje teme: Šport, vir in izraz Brenta se komaj drže. Poslednja pribežali- fizične vitalnosti; šport šola življenja; šport šča medveda v Evropi so Karpati, Pireneji, kot element družabnega povazovanja; šport Skandinavija in seveda naše gore. Gustav kot vir in izraz veselja do življenja, radoži- Renker, znani planinski pisec, reporter iz vosti. Ta tema je vključevala vrnitev k na- prve svetovne vojne, po rodu Korošec, zdaj ravi, fizične in moralne vrline, vrednost na- v Švici, je pripisal zadnjega medveda Tri- porov, zadoščenje, ki jo nudi izjemna spo- glavskemu pogorju, v Trento in Koritnico. sobnost, tovarištvo. To temo sta prikazala Renker je v naših Julijcih mnogo plezal in CAS in CSFA (ženski klub). Vodilne misli se za alpinistično dogajanje v njih še zdaj planinske teme so bile: Idealna gorska po- zanima — kljub svojim 75 letom. V avstrij- krajina; tovarištvo, pomoč; evakuacija pone- skih Alpah pa so se zadnja leta močno na- srečenca; zaščita in varstvo narave; rezer- množili orli. Naredili so toliko škode, da je vati; favna (gams, kozorog, svizec); flora; zdaj lov nanje odprt. geologija; navezava (fant z dekletom) na vrhu; koče in reševalne postaje na karti, označene s svetlobnimi točkami. STEZE, markirane in nemarkirane, so nena- Razstava je bila urejena tako, da je obisko- doma spet dobile svojo vrednost v Alpah. valec dobil sintetičen pogled na švicarski Spričo cest, žičnic, vlečnic, sedežnic in dru- šport in telesno vzgojo. Stalno so tudi vrteli gih potegavščin je bilo zadnja leta gibanje film, ki ga je dala na razpolago zvezna gim- v gorah precej odrinjeno, športna substanca nastična in športna šola. množičnega planinstva pa je s tem resno ogrožena. Prvi so začeli na to opozarjati Švi- carji. V 1. 1964 je bilo slišati iz več letoviških PIZ BADILE je zadnje čase stopil nekam v centrov, da so uredili mrežo izletniških poti, senco, čeprav je dalj časa pomenil vzpon pre- izdali prospekte, vodnike in celo značke za ko njegove severovzhodne stene vstopnico v tiste, ki steze prehodijo. Za Švicarji je po- vrste svetovnih alpinistov. Pokojni Buhl je vzela Avstrija. V Feldkirchenu na Koroškem storil enkratno dejanje, ko je to smer zma- oznanjajo, da so uredili kar 60 km takih poti gal sam in to za weekend s kolesom (iz Inns- in jih opremili s 120 klopcami. Tako je zdaj brucka v Švico v soboto zvečer, v nedeljo po- okolica Osojskega jezera in Št. Vida na Glini noči nazaj v Innsbruck). Zdaj je našel posne- (Ossiacher See in St. Veit a. d. Glan) en sam movalce: Italijanski alpinist iz Lecca, kjer je sprehodni raj. doma Ricardo Cassin, Aldo Anghileri je to 1000 m visoko steno preplezal v pet in pol urah. RIMLJANI so »foeditas Alpium« (grde Alpe) na več krajih zmagali z dobrimi prometnimi WATZMANN je mogočna gora nad skriv- žilami čez prevale in sedla. Eden takih pre- nostnim Kraljevskim jezerom (Konigsee) ne- lazov je radstattski Tauernpass, ki veže salz- daleč od bleščečega alpskega turističnega burško dolino Aniže s 1100 m visokim Lun- centra Berchtesgadena. Prva sta jo preple- gauom in preko tega s Koroško in Italijo. Na zala Dunajčana Schuck z vodnikom J. Grill- prelazu je nastal zimskošportni center Ober- Kederbacherjem (po njem se smer še danes tauern z mnogimi modernimi hoteli. Poseben imenuje) 1. 1881. L. 1930 so jo decembra prvič ambient mu dajejo kamenite priče nekdanje pozimi preplezali. L. 1963 je bilo od 26. de- rimske ceste preko tega prelaza. Pred krat- cembra do novega leta, torej v petih dneh kim so našli 6 rimskih miljnikov na enem v steni 56 plezalcev in vsi so srečno izplezali. samem mestu, vse iz 3. st. n. e. Najdbo bodo Pravcati množični zimski vzpon! Seveda — primerno vgradili na prometnem kraju. PIRELLI, svetovno znana znamka je prodrla nad literarno jalovostjo smučarjev. CAF se tudi v smučarsko opremo — firma Pirelli je je izrekel zoper gradnjo žičnic na Trélaporte, vrgla na trg gumijaste smučarske čevlje, po na Mt. Blanc du Tacul, na Aiguille du Goû- zunanjosti elegantne, lahke, lažje od usnje- ter in Dome du Goûter. V Haut Dauphinée nih. Ker so nepropustni, so bili nekateri v organizirajo narodni park. Znani geolog skrbeh zaradi transpiracije. Vendar uporab- l'Abbé Bordet, o katerem smo pred leti po- niki nič ne tožijo, da ta čevelj ne diha, da ročali, je vodil dolgotrajno geološko ekspe- se noga v njem bolj znoji. Čevelj dobro sedi, dicijo v območju Annapurne. posebno v peti, se nogi prilega in je elastičen, In končno med drobtinami s skupščine CAF se seveda sploh ne premoči in je izdelan še to, da je CAF v finančnih težavah: Okre- tako, da dobro greje še pri —25° C. Poleg pili so sekretariat, tare jih povišanje cen za tega ni potreben nobene nege. Stane pa v tisk in vse druge stvari, tudi zavarovalnina, Avstriji 700 šilingov, kar ni malo. Če pa po- članarina pa kljub večjemu številu članstva mislimo na to, da se ne premoči, bi se kar podražitve ne pokriva, ker gre pri porastu odločili. članstva večji del za znižano mladinsko čla- narino. CAF (Club Alpin Français je po število član- Pravijo, da se CAF vedno bolj razvija v stva narasel na 46 000, med terni je 40 °/o »klub za usluge«, servisni klub. Manjka mu mladine pod 25 leti. Sekcija Francoska Ekva- sredstev, da bi izpolnjeval delovni program, torialna Afrika je bila razpuščena. Obisk koč kakršnega ima za vso republiko in po sek- pa v istem razdobju ni porastel. V plezalni cijah. šoli CAF so našteli 28 000 aktivnih dni, v alpinističnih taborih 22 000. Imeli so tudi te- ANGLEŠKA SMER v Aiguille de Blaitière čaje za »tout-jeunes« (od 11 let naprej); Na- je postala neprehodna zaradi velikih podorov. šteli so 30 000 aktivnih dni v smučarskih Amerikanec J. Harlin, ki že nekaj sezon pleza tečajih in 4000 dni v smučarskih raillyjih. v Alpah težke smeri, in Pierre Mazeaud sta XIV. Mednarodni smučarski railly, ki ga pri- v zapadni steni Aig. de Blaitère preplezala rejata CAF in CAJ, je bil na Monte Rosa junija 1964 novo smer, levo od angleške. 1. 1963, 1. 1964 na Haute Vésubie. Redakcija Ogromen podor so v 1. 1964 zabeležili tudi najuglednejše planinske revije »La Montagne v La Meije, z vrha južne strani vse do za- et Alpinisme« se je odločila, da bo skušala vetišča Chatelleret. Podor je v celoti spre- posvetiti sorazmerno enak prostor za ekspe- menil profil škrbine Zsigmondy, okoliščine dicije, za ekstremni alpinizem, za množično v južni steni so zdaj precej drugačne. Kra- planinstvo, za dokumentacijo francoskih in jevne oblasti so za 1, 1964 odsvetovale ple- tujih vzponov, za znanstvene članke, smu- zalcem tudi prečenje la Meije. čarstvo in za koče. Torej nekako omnibusno načelo, ki je bilo naznanjeno že z združitvijo AIGUILLE DE VANOISE v masivu Vanoise obeh revij »La Montagne« in »Alpinisme«, v ima od junija 1964 v severni steni ekstremno praksi pa to ne gre lahko, saj Francozi ob težko smer, ki sta jo potegnila vodnika André istem obvestilu sami pravijo, da je njigovo Bertrand in Réné Desmaison. Ima več mest glasilo doseglo prvo mesto na svetu prav s VI +, A3 in je visoka 400 m. V Mont Aiguille članki o ekstremnih dosežkih v alpinizmu. sta v 18 urah izvršila prvenstveni vzpon Zanimivo je tudi, da se redakcija pritožuje J. P. Paris in Y. Seigneur. Ta vzpon v se- TOM G. LONGSTAFF O JULIJSKIH ALPAH Dr. Julius Kugy, pesnik teh južnoapneniških lepotcev iin lepotic, je posvetil Triglavu edinstveno knjigo »Funf Jahrhunderte Triglav« v času, ko je s svojimi zavarovanimi potmi Triglav že postal »lahka modna gora«. Kljub temu, pravi Kugy, je ostal baje- sloven, mračen, skrivnosten, kakor nekoč. Ni samo lep, velik in ponosen vrh, Triglav je čarobno kraljestvo lepote in čudes, še več, prestol bogov, svetel simbol, za slo- venski narod sveta gora. Vse, kar je narod v svoji domišljiji pripisal tej gori, je kakor skrivnostna muzija, ki tiho prepaja njene sive stene in sončne boke, zdaj kot nežna melodija z zvenečimi dolgimi akordi zdaj kot skrivnosten glas zvona, ki odmeva v temnih breznih. Zahvalim se ti za vse, kar si in kar si mi bil, zahvalim se ti za to, da lahko pripo- vedujem o tebi,« zaključuje Kugy svoj slavospev Triglavu. »Klanjam se pred tvojo silo in sijajem, pred tvojim vzvišenim veličastvom. Pozdravlja te moje življenje, moja ljubezen, tebi in tvojemu kraljestvu, od začetka do konca, vroča in zvesto privržena, mogočni, staroslavni vladar in kraj Triglav.« Kaj je nagnilo lepodušnega Kugyja k tako patetičnemu izrazu občudovanja in čust- vene navezanosti na kralja Julijcev, ki jim je posvetil vse svoje alpinistično življenje? Morda je del odgovora v pismu dr. Toma G. Longstaffa iz Londona, ki ga je Kugy objavil v isti knjigi. Težko bi našli boljšega. Takole pravi Longstaff, alpinist svetovnih dimenzij: v Ortlerju, prav tako pozimi, Avstrijci so tudi izvedli prvi, drugi in tretji vzpon preko severne stene Gran Zebru. GROSSGLOCKNERJEVO severno - zahodno steno sta pred desetletji preplezala Wetzen- bach in Wien, znamenita naveza. Zdaj je bila ta smer preplezana tudi pozimi, 2. do 4. febr. 1964, uspeh je v ledenem mrazu z dvema bi- vakoma zabeležila avstrijska naveza Nagy- Thaler. Zimski vzponi preko slovitih klasičnih in najtežjih smeri izpred vojne so zdaj na dnev- nem redu: Rebitscheva direktna smer v se- verni steni Lalidererspitze v Karwendlu, zna- menita poč prav tam, zapadni steber v Totenkirchlu, vzhodni greben v Fleischban- ku, vse te smeri so bile ponovno preplezane pozimi 1963—1964. Drugače je z vzhodno steno Watzmanna, ki je od 1. 1930 do 1. 1960 zabeležila 20 vzponov. Zato pa jo je v pre- tekli zimi na en sam zimski dan preplezalo 60 plezalcev. Tudi severna stena Dachla je bila v pretekli zimi večkrat preplezana, gostje so bili seveda Avstrijci, ki jim je Gesäuse pravi plezalni vrtec, ne ravno daleč od Dr. Julius Kugy Î943 Dunaja. DR. TOM LONGSTAFF, najstarejši himala- verni steni Mt. Aiguille je, tako pravita ple- jec na svetu, pravi doyen himalaizma, je zalca, zadnja velika smer v tej gori v skupini 26. junija 1964 v starosti 89 let umrl. L. 1900 Vercors. Ista dva plezalca poročata tudi o je stopil v Alpine Club. L. 1904 je potoval na klasični smeri v Paroi de Glandasse, večji Kavkaz, kjer je brez vodnika dosegel več del preplezljivi brez umetelnih sredstev. prvenstvenih vzponov. L. 1905 je z vodnikoma Alexisom in Henryjem Brocherelom odšel v PIZ PALt) v skupini Bernina, nekoč bolj Himalajo, premagal mnoge prelaze in prodrl slovita gora, je v 1. 1964 zabeležila prvi in v »notranje svetišče« Nanda Devi. Pri vzponu drugi zimski vzpon v severni steni po tako- na Nanda Kot je prišel do višine 6300 m. imenovanem grebenu Bumiller. Plezali so L. 1907 je predlagal, da bi za 50-letnico Al- Nava, Pizzacolo, Taldo, Calegari in Perejo v pine Cluba poskusili priti na Everest. Po- februarju 1964. Avstrijci Dreschler, Holzer in litične težave so to preprečile. Isto leto je Larcher sta ponovila Ertl — Schmidovo smer prišel na 7120 m visoki Trisul, prvi doseženi Vprašujete me, kakšen vtis so name naredili Julijci. Ni mi lahko odgovoriti. Res pa je, da so Julijci, potem ko sem štirideset let oboževal gorski svet — ostali cilj mojega hrepenenja. Bolj kot katerokoli drugo alpsko skupino si želim obiskati nje, bolj jih želim spet videti kakor ledeni Kavkaz, Himalajo, gore v Kanadi in na Alaski, bolj kot nepopisno nežno žolto zahajajoč sončno luč na fantastičnih vrhovih Arktike. Mislim, da sem na Julijce navezan zaradi njihove čudno skrivnostne posebnosti. Kdo bi spravil v sklad odprto, miru polno južno stran Prisojnika nad Trento z nagrbančeno divjino njegovih severnih sten? Kdo pogled, ki te iznenadi brez vsakega prehoda na Slemenu? In še drugo presenetljivo nasprotje: izvir Soče — spet v Trenti — in izvir Save v boku Ja- lovca nad zatrepom Planice, tako sta v osnovi različna, da ne bi mogli sklepati, kako sta si blizu. Ali je še kje v Alpah, tudi v Julijskih, kar bi se moglo primerjati tajinstvenemu čaru Martuljka? Dvakrat sem prenočil pod pečino Za Akom in se počutil, enak puščavniku, dobro skrit in daleč od sveta. Nič se ne čudim, če je Triglav, ki nad vsem kraljuje, ozalšan z bajkami in pravljicami kakor noben drug alpski vrh, pravi brat Olimpu. Čeprav zdaj v tehničnem oziru ne šteje več, je vzpon po grebenu še vedno veliko doživetje. Razgled, ki sem ga zajel s Triglava po slovenski deželi, po Krasu, Benečiji in Jadranu je bil prav tako lep kot s Oima di Mercantour in še čarobnejši v svoji učinkovitosti. Noben smrtnik ne bi mogel prav preceniti tak večer, kakršnega sem tam gori užil! sedemtisočk v zgodovini himalaizma. Sprem- ljala sta ga brata Brocherel. 6000 čevljev so zmogli v enem dnevu in to od zadnjega ta- bora do vrha! Kasneje se je obrnil v Kara- korum, prvi prekoračil prelaz Saltoro in le- denik Siačen ter mnogo kartiral. L. 1910 je delal vzpone v Britanski Columbiji. L. 1921 je sodeloval pri pripravi za prvo ekspedicijo na Everest, tiste v 1. 1922 se je udeležil Nato je bil v dveh ekspedicijah na Spitsberge, v treh na Gronlandijo in še v eni v Garh- val-Himalajo. Bil je visok funkcionar v kra- ljevi geografski službi in bil za to večkrat odlikovan. L. 1947—1949 je bil predsednik AC, čast, ki »se primerja imenovanju za lorda ali izvolitvi za premier — ministra«. Knjiga »This my voyage« je njegova alpini- stična biografija, ki se lahko primerja kveč- jemu s Conwayem ali Freshfieldom. Po postavi ni bil velik, pa dobro razvit. Zu- nanjost ni kazala energij, ki so bile potrebne Dr. T. G. Longstaff l. 1964 za tako življenje. Bil je svetovno znan ljubitelj in oboževalec naših Julijcev. Njegove besede o Triglavu in Marmolade sta preplezala 12. in 13. jan. 1964 njegovem kraljestvu so šle po vsem svetu Hog in Malsiner. Bivakirala sta pri vstopu, tudi s Kugyjevo knjigo »Petsto let Triglava« največje težave sta imela z znanim zagvoz- in jih radi citiramo. Kaj bi jih tudi ne, saj denim blokom. Jugovzhodni greben Torre je Longstaff od blizu poznal gore vseh kon- Trieste so uspešno pozimi 1964 načeli štirje tinentov. Na Nanda Devi se bo njegovo ime mladi plezalci iz Cassinove domačije, sami ohranilo za vse čase, v geografskem pojmu 17 do 18 letni fantje: Anghileri, Arcelli, Cat- »Longstaff Col«. Na Triglavu je bil 1. 1957. taneo, Negri. Carlessova smer v Torre Trieste Njegove vtise prinašamo pod črto (137—139). pa je doživela svoj drugi zimski vzpon. DOLOMITI so v lanski »lahki« zimi imeli PILASTRO DA ROZES ima mogočno jugo- tudi pogoste plezalske obiske: Prvo zimsko vzhodno steno, v kateri je zelo znana smer smer so zabeležili celo v Campanile Basso Constantini-Apollonio. L. 1963 so v tem v Brenti in sicer v Grafferjevi smeri, pre- ostenju cortinske »veverice« desno od Con- plezali so jo Mastellaro, Mazzenga in Ri- stantinijeve smeri naredile novo smer in jo baldone iz Padove. V Catinaccio, Cima Sud imenovale po papežu Pavlu VI. 5. do 7. janu- dei Mugoni so pozimi zmogli jugovzhodno arja sta to smer ponovila mladinca Anghileri poč Anghileri, Burini in Cattaneo, eno naj- in Ferrario, oba iz Lecca. Stena je visoka težjih dolomitskih smeri v južnem stebru 550 m, v smeri so pustili 350 klinov, primer- In še eno presenečenje te gorske krajine: Če sestopaš s Triglavske koče na Velo polje, sto- paš po tipično tibetanski pustinji. Mogočno vzbočene pečine in izobljene vrtače spominjajo na gola rebra pokrajine na Mesecu: Nobenega drevesa komaj kako rastlinje — nikjer živ- ljenja! Nato na Hribarice in spet navzdol k Jezerom, pa si lahko domišljaš, da si nekje v Rocky Mountains v Kanadi1. Pustinja, a vendar čudovito lepa; valoviti apneničasti svet je porasel z redkim burjem. Kdo bi pričakoval košček Zapadne Amerike tu v Evropi? Ves naslednji dan skoraj nisem verjel očem, ko sem gledal s Tičarice proti zapadu. Sledil je grandiozni sestop čez Komarčo, preko stene, iz katere bruha izvir Savice in dere v hudo- urniku vse tja do Bohinjskega jezera. Ne morem pojasniti, zakaj je to jezero name na- redilo tak vtis. Ali so to skrite vode Triglava, ki se končno tu le pokažejo? Naj že bo, da je čar Triglava deloma v njegovi sorazmerno skromni razčlenjenosti, kar vzbuja neutemeljeno misel, da boš vse skrivnosti njegovega sveta do kraja spregledal. Pa to je varljiv sklep. Toda pravi užitek je, v tako zapletenem in težkem gorskem sestavu, v takem blodnjaku izgubiti se, užitek je tu uiti samemu sebi in biti prost. Drevesa, rože, skale in sneg, vse razkazuje nekaj novega, kar ni moč razjasniti, novo razo- detje lepote. V primeri s tem so Dolomiti enostavni. Triglav vlada nad sanjskim svetom, zmagovalec nad časom, poln neslutenih skritih kotov in nepričakovanih prizorov, ki jih ob- likujejo tvorbe skalovja in pečin, prizorov, ki se komaj zde resnični. Res je, ni ga gorstva, ki bi bilo temu enako! jajo jo direttissimi Brandler-Hasse v severni JUŽNO STENO FOU je opisal John Harlin steni Velike Cine. in opis opremil z nenavadno uspelimi po- V Zapadni Cini so poskusili pozimi ponoviti snetki plezalskih prizorov v steni, nedvomno smer Cortincev, pa se je poskus tragično višek dinamične fotografije s tovrstno tema- končal. Poljaka R. Redzivskega je rešila re- tiko. Dolomite primerja z Yosemite in zače- ševalna ekipa šele po treh dneh. Helikopter nja z ugotovitvijo, da je masiv Mt. Bianca alpinske brigade iz Bolzana ga je poiskal v glede direttissim v zamudi, ker terja od steni, 70 m pod vrhom in se pri pristanku avtorjev direttissim skrajno sposobnost v oprl samo na eno »nogo«. Drugo ponovitev kopni skali, v snegu, ledu, v tehničnem in pa je doživela direktna smer v severni steni prostem plezanju. Južna stena Nore gore je Velike Cine, izvršila sta jo znana Bonafede od 1. 1952 mikala najboljše naveze, vendar in Menegus. In še v Cimi Una: V severni s številnimi lesenimi zagozdami niso prišli steni obstoji smer »Mladost«, ki sta jo na- dalj od dveh raztežajev v poševni poči, ki redila Steger in Wiesinger. 4. do 6. februarja veže steno. Pa to niti ni bila prava smer za 1964 so jo prvič ponovili pozimi Hilber, Renz- direttissimo. L. 1961 sta Gary Hemming in ler in Steger. Harlin prvič slišala govoriti o Fouju. Ko sta bila onadva v Requinu, sta se Payot in Mar- UZBA še vedno pridobiva na ugledu in po- tinetti dajala s steno Fouja. Amerikanca sta pularnosti. V 1. 1963 je V. Jakovin s tovariši se odločila, da se je bosta lotila. Ko sta jo prvi preplezal jugozapadno steno južnega preštudirala, sta si bila na jasnem, da bo vrha v 12 dneh. Porabili so 150 svedrovcev direktna v njej težja od katere koli smeri v in 350 normalnih klinov. Rusi so plezali tu Mt. Blancu, težja od Drujev in Capucina. tudi s Francozi v mešanih navezah (Baudry Vzpodbujale so ju izkušnje iz ekstremne ple- iz Pariza in Crétin iz Grenobla). zarije v Yosemite in tamkajšnje umetelne tehnike z najnovejšimi ameriškimi klini iz NEPALSKA GEOLOŠKA ZGODOVINA kma- kromiranega molibdena. Prvi poskus v steni lu ne bo več skrivnost, pravijo Francozi, po- je Harlin naredil v družbi s Konradom Kir- tem ko je njihov himalajski geolog l'Abbé chom, pa sta odnehala še pred vstopom za- Bordet izdal o tem knjigo po raziskovanju, radi snežne mečave in plazov. ki ga je opravila geološka ekspedicija FFM Naslednji dan sta bila na vrsti Hemming in (Fédération Française de la Montagne). De- Stewart Fulton, pa je spet zmagalo slabo lala je v dolini Kali Gandaki, poleg Bordeta vreme. Nekaj dni nato je Harlin mislil vsto- so bili na delu še l'Abbé Mouterde, Krum- piti s Frostom, ki se je vrnil iz Himalaje menacher in Rémy, sirdar pa je bil Lobsang, naravnost na mednarodno srečanje ENSA in brat sirdarja Wangdhija. Njegovi dosežki so je velik tehnik ä la Yosemite. Še prej je s važni za stratigrafijo Takhola in vsega Ne- Fultonom poskusil priti po drugi smeri in sta pala. komaj ušla plazovom, toči in vsemu registru elementarnih sil, s katerimi se je »Norec« branil pred vsiljivci. Po tem poskusu so po- DORDJE LAKEA (6998 m) je gora v masivu skusili Hemming, Fulton, Frost in Harlin po- Ganeš Himala, ki ji je pred 30 leti skušal novno, opremljeni z vsem asortimentom stopiti na teme Tilman, pa brez uspeha. ameriških specialnih klinov, ki se prilagajajo L. 1964 so Angleži spet poskusili s švicar- skali in njenim razčlenitvam. Izb iti zlahka skimi vodniki, med katerimi je bil tudi dobe prvotno obliko, so odporni in se lahko M. Darbellay, pa niso uspeli. Zavrnil jih je uporabljajo do 200-krat, tanki kot britvica težaven greben v višini 6300 m in slabo so še za rabo. Neverjetno, ampak tako nam vreme. poroča Harlin. Prvi je plezal Frost in bil kmalu v takem previsu, da je vrv kmalu ŠIŠA PANGMA (8013 m) je torej res padel visela 10 m od stene. V poševni poči so bi- v naročje kitajski ekspediciji 10 mož, med vakirali v stremenih, ujel jih je dež in zjut- katerimi jih je bilo osem 1. 1960 na Mt. Eve- traj so zatrobili k umiku, pustili pritrjene restu. Vodil jih je Hšiu-King, člani so bili vrvi in nekaj opreme za prihodnji poskus. Čang-Kuin-jan, Vang-fu-čou, Vu-Cong-ju, Tudi naslednji poizkus je šel dobesedno po Čen-san, Čeng-Tien-biang, Sodnam Doje, atmosferski vodi, čeprav so hitro napredovali Migmar Trashi, Doje, Jontan. Bazo so imeli po fiksnih vrveh s Prusikovimi zankami. v višini 5000 m, ostale tabore pa na 5300 m, Končno je nastopil dan zmagovitega poskusa, 5800, 6300, 6900, 7500 in 1. maja so postavili ki se ga je do nenevarnega mesto udeležila tabor na višini 7700 m. Od tu je vseh deset tudi Mara, Harlinova žena. Pri tem poizkusu Kitajcev doseglo vrh v 4 urah. Pekinška je Frost uporabil najmanjši ameriški klin, agencija ni javila nobenih podrobnosti. Zdi komaj 2 cm dolg, sicer pa je imel na raz- se, da posebnih težav Kitajci niso imeli. polago celo »industrijo« železja, s katero je premagal nekaj ključnih mest in prišel do UPPER YOSEMITE FALL ima slovito vzhod- dobrega bivaka pod črnim previsom. Fulton no steno, 21.—23. junija sta jo preplezala je tedaj preplezal po Harlinovem mnenju Mr. Cracken in Royal Robbins in porabila najtežje akrobatsko mesto v Zapadnih Alpah. 235 klinov. Bek, Kor in Roper pa so 18. do V bivaku jih je dobil dež, zasula jih je toča 20. maja 1963 preplezali zapadni greben El in preizkušala »nevihta vsega poletja«. Na- Capitana, ki smo ga kot torišče ameriških slednji dan so jih še čakale težave, štirje ekstremistov že nekajkrat omenili. previsi VI +, vendar so fotografirali tudi v jamemo, če pa jih nekaj prištejemo gaskonj- najtežjih položajih in sicer srednji plezalec, skemu ali galskemu pretiravanju, jih še vedno ker je prvi spremljal vrv s Prusikovimi zan- ostane dovolj za dramatično napetost umika. kami. Dve mesti V sta jim nudili prosto ple- Povrh je bila zraven še Livanosova žena, zanje, kakršnega niso doživeli še nikjer dru- Sonja. — Kdor se je kdaj spuščal z vrvjo god. Ko so plezali proti vrhu, so jih zavile v neurju, bo razumel, kako gre to preko Ci- megle, ki so se držale temena Nore gore. vettinih previsov, Livanos pa zna to nazorno, »Spreminjali so se kakor življenje, kakor da plastično pripovedovati-in v nobeni vrsti ne se norčujejo iz Norca«. manjka tistega »esprita«, ki plezalskemu po- Ce pravi Harlin, da ima južna stena Fouja četju jemlje nimbus izjemnega, prekočlove- najtežjo smer v Zapadnih Alpah, bo težko škega naprezanja. Ce na koncu imenuje vse najti koga, ki bi mu oporekal. V zadnjih petih to heroizem, zveni to tako, da natančno veš, letih si je Harlin v tem delu Alp pridobil saj to ni heroizem. In končno »bouquet«, ki nesporno avtoriteto. so ga dobili že blizu koče Vazzoler: noro ne- vihto s snegom, drsne drni, nato grmičevje, VISOKO ŠOLO SESTOGRADOV imenuje ki jim premaka hlače — povrhu še čestitke George Livanos svoja doživetja v Dolomitih, v Vazzolerju. Čestitati pa je treba le Bepiju t. j. »Ameriki plezalcev, temu eldoradu šeste de Franceschu, pravi Livanos. stopnje«, ki ga je odkril 1. 1951, ko je prvič prišel v kočo Vazzoler. Naj povzamemo, kaj TONI KINSHOFER se je konec oktobra 1964 pravi: Dvanajst let potem sem prevzel od smrtno ponesrečil v plezalnem vrtu (Bock- predsednika Deviesa nalogo, da tu vodim grat v Falkenwandu blizu Baden — Badna), tečaj v najtežjih smereh, da vodim druge. v lahkem svetu, nekako tako kakor Comici, Dobro se mi je zdelo, obenem pa skrbelo, saj Wellenkamp in prvi samohodec direktne v sem doslej odgovarjal le zase, vodil le sebe. Veliki Cini. Devet jih je bilo v pečevju Priskrbel sem si dva najboljša italijanska III—IV, plezali so po dežju, sami dobri ple- vodnika, kar jih je zdaj, Bepija de Francesch zalci. Kinshofer je zdrsnil, plezalcu za njim in Marcella Bonafede. Prvega smo krstili za je vrv ušla, najbrž je bil prav tako premalo »Bika«, zaradi njegove moči in neverjetne pozoren kot Kinshofer, in ko jo je povzel, odpornosti, drugi pa je upanje italijanskega je bilo že prepozno. Kinshofer, po poklicu alpinizma, pravi antipod de Francescha, ven- mizar, ki je plezal, kakor da bi se igral, ka- dar imata eno skupno lastnost: izjemno spo- kor da bi bil brez teže, je zdrsnil preko stene sobnost za plezanje, osebnost. »Bil sem ,di- v smrt. V omedilevici so ga pripeljali v bol- rektor' tečaja,« pravi, »pa mi je bilo ob tem nišnico, rešiti ga niso več mogli, čeprav je naslovu nerodno.« Plezali so s tečajniki smer bila akcija izvedena, da hitreje ni mogla biti. Andrich-Tissi v Torre Venezia, Carlessa v Še prejšnji večer so mu izkazali vso čast kot Torre Trieste, Valgrande, Solda v Babele, Da udeležencu v Herrligkofferjevi ekspediciji. Roita v la Busazza, Rattijevo smer v Cima Star je bil 30 let in je spadal že več let v Su Alto, Philippovo zajedo in se končno zna- prvi razred nemških alpinistov. Jorg Lohne šli pred Cima de Gasperi, na katero je že ga je štel za najboljšega moža z Nanga Par- dalj časa mislil zaradi njene klasičnosti in bata 1962 (ekspedicija Diamir). Največ je višine (750 m). Toliko gostov naenkrat v tej plezal z Anderlom Mannhardtom, med dru- steni še ni bilo. Vstop je nesoliden, krušljiv, gim Bonattijev steber v Petit Dru, v zimi moker, sem in tja snegovi. Šele opoldne so 1960/61 od 6. do 12. marca je bil vodilni mož se spogledali s pravo steno, ki se Livanosu v zimskem vzponu preko severne stene zdi podobna velikanskim antičnim razvali- Eigerja (Kinshofer — Mannhardt — Almber- nam, nagnjenim nadnje. Plezalski entuziazem ger — Hiebeler). L. 1961 je bil s Herrligkof- mu je kar kopnel, posebno ko je v daljavi vi- ferjem v Nanga Parbatu. Ko so rešili problem del megle, on, eden od »veteranov Civette« ve, Diamir j a, je bivakiral z Lehnerjem in L6- kaj pomenijo. Livanos predlaga bivak, »Bik« wom v višini 7150 m pod škrbino Bazin. L. pa kot jurišant in »bobneči ogenj« vstopa kot 1962 je bil z Mannhardtom in Lovom na vrhu buldožer (s takimi epiteti obklada Livanos Nanga Parbata. Naslednji dan je pod Bazi- de Francescha) in v kratkem preko dveh nom zdrsnil Low in umrl Kinshoferju v previsov doseže 100 m višine. Veteran iz Ci- rokah. Sam je nato sestopal ponoči do tabora vette pa je slutil prav. Neurje jih je pri- IV in takoj nato še do tabora III, 56 ur na sililo k bivaku, ki je bil pravi »festival sla- nogah, gotovo dejanje, ki spada k največjim bega vremena,« son et lumière (grom in podvigom v zgodovini himalaistike, blizu blisk), fontane i. dr., borili so se z njim kot Buhla. L. 1963 je bil Kinshofer v pobočju »črnci v predoru«, jutranji svit pa jih je Rupal v območju Nanga Parbata. Brez prstov našel v podobi pravcatih brodolomcev. Škle- na nogah! petali so z zobmi sredi razmetanega skla- dišča opreme, preko katere je pljuskalo vso Z AVTOM IN SMUČMI V ALPE se glase noč. Strategija umika je bila edino pametna naslovi najnovejših vodnikov v raznih jezi- in ne ravno lahka, saj je bilo treba spraviti kih. Ta moderna vodniška literatura obrav- 150 m navzdol šest premražencev in to pod nava najlepše smučarske predele v Nemčiji, kanonado kamenja, ki je sekal z vrha stene Švici, Avstriji, Italiji in Franciji. Vse je se- v njihovo smer. 297 takih projektilov je Li- veda bogato ilustrirano, opremljeno s se- vanos naštel pred nosom, če mu lahko ver- znami žičnic, hotelov itd. ELBSANDSTEIN je zanimivo pečevje ob Alpah, vendar neosvojenih vrhov je bila še Labi, imeniten plezalski vrtec za plezalce cela vrsta, še za 20 let in več. V osemdesetih Vzhodne Nemčije. Bil je dolgo časa skrit, v letih je T. G. Bornet, predsednik AC dejal srednjem veku skrivališče roparskih vitezov, članom svojega kluba: »V Alpah, ki so na- ki so plenili trgovske karavane, ki so hodile ravni dom našega kluba, je padel zadnji ve- iz Češke v Nemčijo. L. 1864 je Elbsandstein lik vrh Dent du Géant«. Ta vrh je zamikal stopil v alpinistično zgodovino, ko so preple- Mummeryja in vodnika Aleksandra Burge- zali Falkenstein. Smer so ponovili 1. 1868 in nerja 1. 1880. Dva poskusa pa sta propadla 1875 in jo imenovali »telovadno« (Turner- že 1. 1871 in 1. 1875, nato še en italijanski 1. weg). Največ je plezalski vrtec pomenil za 1876. Giuseppe de Filippis je prišel na idejo, plezalce iz Dresdena. Tu so se učili od 1. 1890 da bi z grebena Rochefort na jugovzhodni do 1. 1910 Oskar Schuster, Friedrich Meurer strani z raketo izstrelili 100 m dolgo vrv in H. Sattler, ki so naredili mnoge prven- preko grebena na severozapadno stran in po stvene vzpone v Kavkazu, Alpah in na Nor- tej speljali pot na vrh. Idejo, vredno Julesa veškem, in vrsta drugih, ki so si naredili ime Verna, je uresničil Bertinetti 1. 1878. Bilo je med obema vojnama. Po vojni je tu začel treba mnogo naporov, pa tudi mnogo de- plezati Dietrich Hasse, eden od štirih avtor- narja, 12 nosačev, 2 muli itd. Pomagali so jev »direttissime« v Cini. domačini in angleški lord Wentworth, lafeta z raketo je končno prispela na strelno linijo, SUPERDIRETTISSIME žal niso samo izraz vendar 400 m dolga vrv ni šla in ni šla časa, ampak tudi jezikovne »integracije«, ki preko grebena, tudi pri tretjem strelu ne, ko se kaže v izvozu in uvozu novih pojmov, ki je šlo za las. Nenaden sunek vetra čez gre- gredo preko vseh lokalističnih, lokalno patri- ben je vrv pognal spet na južno stran. Filip- otskih, nacionalnih in državnih meja. Kakor pisova ideja je bila pozabljena ali vsaj nje- supermarket si je tudi »superdirettissima« gova strelna naprava za vrv. priborila svoj prostor na soncu, če je to prav Mummery je 1. 1880 dosegel Grand Charmoz. ali ne za tistega, ki je zaverovan v stare idi- Tudi on je za Dent du Géant zapisal: »abso- lične čase in njihove tradicije. Nič ne pomaga lutely inaccessible by fair means«. Sledi še očitati, da je izraz tipičen za »južnjake«, ki poskus obeh Knublov, vendar trofeja pripade ne zmorejo brez primitivnih pretiravanj in J. J. Maquinazu iz Val Tournanche, hladno- ki s tem samo dokazujejo revščino svojega krvnemu drznemu vodniku, plezalcu prvega besednega fonda. Če to očitajo Nemci Itali- reda. 18. julija 1882 sta začela z vzponom, on janom, je to izjemen, a razumljiv izbruh in Alessandro Sella, 29. julija sta ga imela za romantičnih apetitov, ki pa imajo svoje raz- seboj, ne brez pomočnikov, saj je bilo treba loge v sodobni antagoniji v gorah. Ta je vrvi, klinov, lestev in brašna. Pomagali so kljub neokozmopolitizmu v gorah še vedno Daniele in Battista Maquignaz, nečakinja in živa. sin Jeane Josepha, Corradino in Alfonso Sel- la, Alesandrova brata in nečak Gaudenzio NORVEŽANI so bili po dolgi pavzi spet v Sella, torej dve družini, ki jih je združil »en Hindukušu, kjer so pred poldrugim desetlet- zob« za skupen cilj. A najtežje je pri vzponu jem zabeležili upoštevanja vreden uspeh na opravil Jean Joseph Maquignaz, ki je malo Tirič-Miru. L. 1964 jih je kakor takrat vodil pod vrhom zaklical: »Viva 1'Italia!«, kar ni Arne Naess, člani ekspedicije pa so bili Vi- najmanj značilno za odmeve risorgimenta v gerust in Opdal, uspešna plezalca v zadnjih alpskem svetu. Stali so na jugozahodnem letih, Hôibakk in dr. Kjell Fris-Baastad. To vrhu (4009 m), na pravi vrh se niso upali, pot so si za cilj izbrali vzhodni vrh Tirič- ker je bila ura že preko poldne. Zasadili so Mira (7692 m). italijansko trikoloro, likof pa je bil v Cour- mayeuru, kjer so vzpon slavili kot častno zadevo Italije. Tri dni nato je Maquignaz AIGUILLE DU GÉANT ima zanimivo zgo- peljal na vrh dva italijanska oficirja, nekaj dovino. L. 1821 je slavni angleški astronom dni kasneje pa še Trombetto. CAJ je Maquig- John Herschel kot drugi stal na zermattskem naza vključil v trozvezdje z obema Carre- Breithornu in imel Aiguille du Géant za loma. Znan je s prilastkom »Le fameux« Monte Roso. Anglež George Gade je bil prvi (Slavni). S svojim nacionalizmom, ki ga težko angleški turist, ki je iz Val Tournanche preko opredeljujemo kot patriotizem, je v bistvu Théodula prišel v Zermatt (1. 1800). Vse na- drugačen, kot so znameniti švicarski vod- okrog je videl večni led in sneg, veliko ne- niki. znanko, vabljivo in vzvišeno obenem, morda tudi avanturizem in romantiko: duha nasta- 22 dni po Maquignazu so bili na Dent du jajočega alpinizma. 30 let kasneje je na sedlu Géantu Angleži, ki jim je pripadlo največ- Théodul J. P. Meynet zgradil zavetišče in ga lavorik v desetletjih odkrivanja Alp. Angle- imenoval »Hotel Bouquetin« (Hotel Kozorog). ški alpinist W. W. Graham z vodnikom Postalo je izhodišče za psevdo-Monte Roso Alphonseom Payot in Augustom Cupelinom iz (1851). Bil je čas prvih vzponov na vrhove Chamonixa je bil 20. avgusta 1882 na tem Alp, nekaj podobnega kakor za Himalajo od dolgoletnem »kriteriju« pionirskega alpiniz- 1. 1950—1960. 14. julija 1865 je bilo to deset- ma. Graham si je izbral težjo pot kot Maqu- leje končano z Whymperjevim vzponom ignaz, sledil je italijanskim poskusom iz 1. na Materrhornom in prav letos bomo ob- 1875. Zanimivo je, da se danes Grahamove hajili 100-letnico te »zmage in poraza« v variante ne ponavljajo. Zdaj je nastalo vpra- šanje, kdo je bil prvi na vrhu, saj je Gra- Z vsem tem seveda alpinistična zgodovina ham stopil na škrbino, ki je za 4 m višja od Geanta ni končana, kaj bi se moralo napisati one, na kateri je obrnil Maquignaz. Alpine o slavni južni steni, v kateri so se dajale naj- Journal XI/1882 str. 425 je začel polemiko, ki boljše italijanske in francoske naveze! L. je marsikaj zmešala, vendar danes vsi priso- 1956 sta E. Frachey in Lonsa izvedla 12. po- jajo prvenstvo Maguignazu, ki je utrl pot novitev smeri, ki sta jo izbojevala znamenita do vrha najprej sebi, nato svojim pomočni- turinska vodnika A. Ottoz in Sergio Viotto kom in ki si je zapisal v vodniško knjižico 1. 1950 in pri tem porabila 66 klinov za 120 m še 2. in 3. vzpon. 4. julija 1883 je z vodni- visoko slabo razčlenjeno steno pod vrhom. koma H. in L. Lanierom bil na vrhu Aig. du Dvakrat je bil v njej Rebuffat, sicer pa je Géant J. W. Hartley. Istočasno sta brata niso mnogo ponavljali. Zadnja leta pa je Cupelin vodila na vrh Angležinjo F. Main, stena skoraj iz mode. ki si je vpisala 6. vzpon na ta imenitni vršak. Še v istem poletju je bil izvršen tudi 7. in 8. REŠEVANJE IZ ZRAKA je možno v stenah vzpon. z naklonino 75°. Poskuse dela major Fritz Prvi nemški opis v DuöAV je napisal 1. 1893 Berger (Gebirgs — Heeresfliegerstaffel VIII) Gustav Becker. Ob koncu pravi s Schopen- od Bundeswehra s helikopterjem Sikorski hauerjem: »Truditi se in se boriti s težavami, tipa 58, ki tehta 4200 kg in ima 1535 PS, do- je človeku taka potreba, kakor mora krt riti seže brzino 150 km in lahko rešuje še v vi- — premagovati ovire je polni užitek bivanja šini 3500 m. Na levi strani krova ima vre- — boj z njimi in zmaga nad njimi osrečuje.« teno s 30 m dolgo vrvjo. V 40 minutah je ta Kmalu nato (18. avg. 1892) je bil Mummery heli v kateremkoli delu nemškega alpskega s prijatelji na Aiguille du Grépon brez vod- prostora. Rotor helikopterja s premerom nika in je s tem odprl dobo alpinizma brez 16 m se približa steni tudi na 2 m! Majhna vodništva. Tik za njim je bil 1. 1892 na Vrhu nerodnost in že je po aparatu, ki stane 1,6 Aig. du Géant Ludiwig Purtscheller sam, v milij. DM. Reševalec se po jekleni vrvi spu- resnici veliko dejanje za tisti čas! Peterka, sti k ponesrečencu, ga posadi v specialne ki piše to zgodovino Aig. du Géant, pravi o oprte iz pasov in z njim vred ga vreteno oz. Purtschellerju: »Morda prvi samohodec in vitelj potegne v letalo. V 2 urah je ponesre- prvi brez vodnika na vrhu Aiguille du čenec že v bolnici, 20 ur prej kot s klasičnim Géant.« Ta prista vek je toliko bolj čuden, ko reševanjem. V Nemčiji so prepričani, da je je ravno Purtscheller v svojih opisih razgla- to reševanje bodočnosti. Major Hans Hinter- šal našega Staniča (v nemški literaturi še meier se tudi posveča temu — bil je pred danes vselej samo — Stanig) kot prvega vojno odličen alpinist in je glavni pobudnik samohodca in prvega alpinista brez vodnika. za to, da se tako reševanje pospešuje tudi v V Aiguille du Géant se je smrtno ponesrečil civilu. Hintermeier trdi, da bo morala reše- 1. 1895 slavni Emile Rey. Skoraj istočasno, valna vrv biti dolga 80 do 100 m, s tako bo ko je po bleščeči alpski karieri segel po možno reševati s helijem tudi iz navpičnih Nanga Parbatu, je zasul plaz še Mummeryja. sten. Aiguille du Géant je še dolgo nato ostal Kaj pa bi to stalo? Ura leta stane 1200 do modna gora, »lev med iglami (aiguilles)«, 1400 DM, to je ca. četrt milijona dinarjev. Se- ovešen z vrvmi na mestih, ki jih je na ta na- veda to ne sme igrati vloge, če gre za rešitev čin premagal legendarni vodnik Maquignaz. življenj. In če že helij i motijo tišino gorskega Samo o Mt. Blancu in Matterhornu se je to- sveta, naj se odkupijo s tem, da modernizi- liko pisalo kot o Aig. du Géant. Pa govorilo rajo gorsko reševalno službo. še več! Predvsem to, da je ta skalnati zob ves v vrveh in železju, da je to telovadba po vrvi, ne pa hoja, da je prava »akrobatika«, da je to razvrednotenje gorniških idealov. To so govorili tisti, ki so goro prav s temi pri- pomočki zmogli. Le zakaj se niso pri prvem EPIKTET, grški filozof, rojen l. 50 n. e. v umetelnem stopu ali pri prvem klinu obrnili, Frigiji, je prišel kot suženj v Rim in tu po- kakor je to storil Mummery, ki na to goro ni stal kmalu osvobojenec in učitelj filozofije. mogel ali ni hotel stopiti — brez takih pri- L. 94 je moral kot vsi filozofi na ukaz cesarja pomočkov? Ali ni v tem zabavljanju čez raz- Domicijana zapustiti Rim in je nato do smrti mere v Aig. du Géant nekaj strašno nelogič- učil filozofijo v Nikopolu v Epiru. Pravijo, nega, posebno če to govore ljudje, ki se vzpe- da je učil marsikaj takega, kar pride v pošte v njajo na stotine drugih vrhov z najrazličnej- za alpiniste, čeprav gotovo ni mislil nanje. šimi tehničnimi pripomočki? Npr. »Vse, kar počenjaš, dobro premisli, šele Ob fin de stèclu sta Italijana Allegro in potem se loti dela; če ne boš preudaril vseh Dayné prišla na Aiguille du Géant pozimi možnih okoliščin, boš sicer z navdušenjem (12. apr. 1900), isto poletje pa so Avstrijci začel, pa boš moral delo opustiti in se osra- gori izkazali čast in ji stopili na teme, ne da močen vrniti. Če se lotiš naloge, ki ji nisi kos, bi uporabili en sam tehničen pripomoček. ne boš dovršil niti te, niti tiste, ki bi jo Bili so Pfannl, Maischberger in Zimmer, zad- zmogel.« Torej: Spoznaj meje svojih sposob- nji nam dobro znan po eni od najbolj uho- nosti, katekizem in brevir vsega alpinistič- jenih plezalskih potov v severni steni tri- nega početja. Ali: »Lahko boš ostal nepre- glavski. magan, samo ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe.« To je stoična filo- Kadar voda zgladi površino pečine, zlasti v zofija, ki velja za vse čase. In še: »Če piješ vboklinah, postane ta izprana in izlizana. Ka- samo vodo, se ne hvali pred vsakomer, da si dar pa deževnica raztaplja površino pečine antialkoholik. Če uriš svoje telo za napore, tako, da na njej nastanejo vdolbine, je ta raz- delaj to zase in ne za gledalce«. Opozorilo za žrta, včasih tudi luknjičava. vse, ki rinejo v kočljivi malin slave! »Išči Kadar se raztopljeni apnenec nabira v vdol- srečo v samem sebi, samo nekulturen človek binah, voda pa izhlapi, postane ta vdolbina pričakuje vse od zunaj«. Ali ni tako s pra- zasigana. vim alpinistom? »Dve napaki moraš prema- Na osojnih mestih, ki so stalno izpostavljeni gati, domišljevanje, da ti do sreče nič ne vlagi, postane pečina sluzasta, prevlečena z manjka, in malodušje, kot da v tem svetu ni algami in spolzka, drsna. mogoče biti srečen«. Res je, grški modrosti je Odlomi v stenah so največkrat rdeči ali ru- težko kaj dodati, le na drug način lahko po- meni, zaradi osojne lege, vlage in alg pa po- novimo. stanejo črni. Če se na policah nabere zemlja, postanejo te travnate. Za človeka so nekateri deli stene prehodni, drugi neprehodni, čeprav tudi na prehodnih mestih ne more hoditi, temveč mora plezati. Slepi kot v steni je kot, iz katerega ni mogoče nadaljevati vzpona. Gorniški izrazi Hudi previsi in zagvozdeni bolvani tvorijo velikokrat zapore, ker onemogočajo nadaljnje plezanje v tej smeri. Dr. V. Škerlak c) Vršina a) Pojem in delitev vršine Vršina je gornji, zaključni del vzpetine. Vršnja gromada je vršina, ki se po obliki loči 8) Svojstva tvorb v steni od nižjih delov vzpetine kot posebna enota. Deli stene so položni (:tak del se odseda:), Vrh (tudi vrhunec) je najvišja točka vzpetine. strmi, navpični, previsni ali prevešeni. Pre- Teme je ravna površina na vrhu. visen je del, katerega nagib je večji kakor P) Oblike vršine 90°; prevešen je majhen del stene, ki moli izrazito nad del, ki leži pod njim. Vršine so po obliki neizrazite ali izrazite. Nagromaden previs je velik previs. Neizrazite so zaobljene in uravnane vršine. Stena je vedno pečinasta (rkamenita:). Izrazite oblike vršine so: stožec, kopa, glava, Odprta je tista stena, ki nima večjih izboklin vršac, vršič, kucelj, kolk, sleme in rez. in vdolbin. Stožec je vršina s trikotnim, pokončnim in okroglim vodoravnim prerezom. Stena ali njen del je gladek ali razčlenjen. Kopa je vršina, ki ima obliko poveznjene pol- Vršna stena je najvišji del stene. krogle. Ugreznjen je predel, ki leži znatno niže od svoje neposredne okolice. Glava se loči od kope po tem, da je površina polkrogle vdrta z navpično ploskvijo tako, da Žlebovi so žmulasti, trebušasti tam, kjer se tvori pokončno» »čelo«. njihov nagib rahlo zmanjša zaradi žmulaste Priostreni vrhovi si sledijo po velikosti od izbokline. večjega proti manjšemu takole: vršac, vršič, Grapa je kaminasta, če je strma in sta dva kucelj in kolk. bregova vzporedna. Sleme je vršina, katere pokončni prerez je Grapa je ploščata, če je položna in plitva. trikotnik z nekoliko zaobljenim zgornjim ko- Grapast je predel, ki je podoben grapi. tom, prečni prerez pa je zelo raztegnjena Obokana je polica, nad katero tvori višji elipsa. sklad streho, toda ne tako izrazito, kakor pri Rez je pas, v katerem se vodoravno stikata lopi (:klonici:). dve zelo strmi pobočji ali dva zelo strma Odpočen ali odklan je del pečine, ki jo loči boka. od stene navpična razpoka. Zaradi posebnega sestava je pečina na neka- terih predelih krušljiva ali drobljiva. Na ta- kih mestih je kamenje naloženo1, če je že raz- pokano in se le zato ni razsulo, ker nobena sila od zunaj ni tega povzročila. PROGRAM PREDAVANJ PD LJUBLJANA MATICA Zaradi toplotnih sprememb, postane pečina - ZA MESEC JANUAR 1965 ponekod napokana, razzebla. 6. I.: Franci Savenc, član odprave v Bolivijske Kadar je plast kamenine manj odporna in se Ande, CORDILLERO 1964 zato bolj drobi, njegovi deli izpadajo; višji, 13. I.: 1. Miro Cerar, olimpijski zmagovalec, TOKIO odpornejši sklad postane s tem izpodjeden. 1964; Potem, ko razpadli deli kamenine padejo v 2. Boris Gregorka, državni trener, TOKIO 1964; 3. Henrik Vbeleis, Športni novinar, TOKIO 1964. nižino, jih voda odnaša in z njimi pokrije 20. I.: Janez Foršek, Kranj, PARIZ PRAZNUJE del doline. Ta predel postane zaproden; prod- 27. I.: Dr. Franc Srakar, vodja in zdravnik Jugoslo- nate so pa lahko tudi kadunje v steni. vanske odprave na Kavkaz, KAVKAZ 1964