DOCSLIB.ORG

Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ti SD töLADlKSKA KNJIGA n. sol. •. TOZU l'A LOŽ ;> • •. sub. •. Enciklopedija Slovenije Ljubljana, Titova 3 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni in odgovornri urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koro- pec, 62001 Maribor, Koroška 160, Jugoslavija. Telefon 22-171 Upraia in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62000 Maribor, Partizanska 5, Tiskarna (Printing House): CGP Ve=er, 62001 Maribor Svetozarevska 14, Jugoslavija vSTOLNICA VMARIBORV JI R <ASOPIS LETNIK 55 ZA ZGODOVINO STR. 177—364 MARIBOR IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 20 1984 Vsebina Contents Gestrin Ferdo: In memoriam — Dr. 177 Gestrin Ferdo: In memoriam — Dr. Pavle Blazni • Pavle Blazni • Ca=inovi= Rudi: In memoriam — 179 C acino vi= Rudi: In memoriam — Franc Sebjani= Franc Sebjani= Curk-Mikl Iva: K podobi zahodnih lei Curk-Mlkl Iva: About the Image of grobiš= rimskega Ptuja Western NecropoHses of Poetovlo Simundi7 Mate: Nepoznata osobna 186 Simundi7 Mate: Unknown Persona- imena na starohrvatskim arheolo- les Names on Old-Croatian Ar- škim spomenicima u Kninskoj chaeological Monuments in the okolici Surrounmdings of Knin Koropec Jože: Zemljiáko gospostvo 191 Koropec Jože: The manorial Estate Novi Kloster do konca 17. stoletja of Novi Kloster till the End of the 17th Century Curk Jože: Gradbeni oris Novega 217 Curk Jože: Architectural Delineation kloštra In njegovega gospostva of Novi kloäter and Its Dominion Sebjani= Franc: Idejna vplivnost 226 Sebjani= Franc: The Ideal Influence nemških, univerz na dejavnost of the German Universities on the prekmurskih luteranskih izobra- Activity of the Luteran Educated žencev v 18. stoletju People of Prekmurje (Transmura- lund) in the 18th Century Kuzmi= Mihael: Mali katekizem Što- 233 Kuzmi< Mih al: The Small Catechism vana Kiizmi=a of Stevan Kuzmi= Hartman Bruno: Zgodovina knjiž- 248 Hartman Bruno: History of the Li- nice mariborske (klasi=ne) gimna- braries of the Grammar-School zije (1758—1941) of Maribor (1758—1941) Pertl Eman: Oris razvoja zdravstva 276 Pertl Eman; Decryption of the Deve- in socialnega skrbstva na obmo=ju lopment of the Health Service and ob=inskih skupš=in (OS) Šentjur/ of the Social Welfare in the Re- Celje in Smarje/Jelše od prvih gion of the Communal Assemblies za=etkov do danes of Sentjur/Celje and of Šmarje/ Jelše from the First Beginnings till Today Rajh Bernard: Vzhodnoätajerske 299 Rajh Bernard: East Styrian Gram- slovnice iz prve polovice 19. stoletja mars from the First Part of 19th Century Grašl= Miroslava: Oris vprašanja ju- 310 GraSi= Miroslava: Yugoslav Volun- goslovanskih vojinih dobrovoljcev teers During the World-War I in v =asu prve svetovne vojne v Ru- Russia and the Phenomenon of siji in pojav disidentskega gibanja Dissenter Movement Petek Tone: Etnološka podoba polje- 334 Petek Tone: Ethnological Image of delstva v Pod volo vijeku the Agriculture in Podvolovljek Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« in »America: History and Life*. Abstracts of articles of this review are included in ^Historical Abstracts^ and »Ame- rica: History and Life«. Na naslovni strani je fotografija skice mariborske stolnico (Curk Jože: Zbirka vodni- kov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, str. 352). Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. 177 IN MEMORIAM Dr. Pavle Blaznik Le malo pred svojim 81. letom starosti nas je 13. junija letos po ve=dnevni agoniji nenadoma zapustil sredi dela in prezgodaj glede na življenjsko energijo in delovne na=rte dr. Pavle Blaznik, znanstveni svetnik pri Zgodovinskem inšti- tutu Miika Kosa Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 2 njim je zgodo- vinska znanost izgubila pomembnega prou=evalca slovenske preteklosti in ute- meljitelja raziskav krajevne zgodovine ter njene metodologije pri nas. Sredina, v kateri je živel in delal, pa je hkrati zgubila =loveka, ki so ga vsi spoštovali in cenili, ki je izžareval življenjsko vedrino, delovno vnemo, za vse razumeva- jo=o =love=nost in prijateljstvo. Pokojnik se je rodil 28. junija 1903 v Skofji Loki, tam kon=al osnovno Solo, leta 1921 maturiral v St. Vidu in po diplomi na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani že leta 1928 promovirah Poslej je ve=ji del svojega plod- nega življenja posvetil zgodovinski znanosti in je bil vse do smrti polno aktiven <lan zgodovinske druš=ine. Vso to dolgo dobo je dr. Pavle Blaznik kot zgodovinar nadvse uspešno deloval zlasti na treh podro=jih: kot šolnik in pedagog, kot delavec na mnogih strokovnih podro=jih in kot raziskovalec, znanstvenik. Dolga leta je pou=eval in po osvoboditvi direktoroval v Celju, šolnik je bil tudi kot partizan v osvobo- jenem Šibeniku. Se pozneje, ko se je posvetil zgolj znanstvenemu delu, se ni povsem odrekel pedagoški dejavnosti. Kot najboljši poznavalec zgodovine škofjeloškega ozemlja je cel semester predaval na filozofski fakulteti v Mimeh- nu o kolonizaciji freisinškega zemljiškega gospostva Skofja Loka v srednjem veku. Sodeloval je ve=krat s svojim širokim poznavanjem agrarne problematike fevdalizma tudi pri izvajanju programa na tretji stopnji študija PZE za zgodo- vino. Del svojega življenja in bogatega znanja je posvetil rojstnemu kraju. Tod je bil pobudnik in ustanovitelj, a tudi eden izmed najpožrtvovalnejaih delavcev Muzejskega društva in muzeja v Skofji Loki. Obe ustanovi gresta že svoji pet- desetletnici naproti. Bil je njun dolgoletni predsednik, =lan njunih svetov in kon=no =astni =lan. Veliko vlogo je imel pri nastanku in zasnovi Loških raz- gledov, najboljši slovenski reviji lokalnega zna=aja. Od leta 1957 dalje je bil =lan uredniškega odbora in hkrati pisec številnih prispevkov iz loške zgodovi- ne. Vidno je bilo njegovo sodelovanje v Zgodovinskem društvu za Slovenijo, bil je dolgoletni =lan uredništva — v letih 1966/71 kot glavni urednik — Kro- nike, osrednje slovenske revije za krajevno zgodovino. Zavoljo izrednega pozna- vanja arhivov za posamezna obdobja slovenske zgodovine je uspešno sodelo- val celo vrsto let pri delu za restituoijo arhivskega gradiva iz Avstrije. Posebej je bedel nad delom škofjeloške arhivske ustanove in jo napolnil z gradivom iz 178 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 2/•4 Münchna oziroma arhiva freisinškega loškega gospostva. Številna so bila nje- gova predavanja na zborovanjih in kongresih zgodovinarjev in arhivarjev doma in v tujini. Ce je dr. Blaznik vse do za=etka leta 1950 vidno posegal na znanstveno podro=je ob drugem poklicnem delu, se je nato njegovo raziskovalno delo raz- mahnilo v širino in globino. V letih 1950/54 je bil znanstveni sodelavec Inšti- tuta za politi=no ekonomijo na ekonomski fakulteti, nato je tri leta znanstveno delal v tedaj Državnem arhivu Slovenije, a že v za=etku decembra 1957 je prišel na sedanji Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri SAZU, ki ga je kot znan- stveni svetnik formalno zapustil šele ob koncu preteklega leta. Tu je bil zelo pomemben njegov delež pri nastajanju obeh knjig Agrarnih panog, ki jih je izdala SAZU, in pri redakciji tega obsežnega dela. Razprave in =lanke iz svoje bogate bibliografije je objavljal kar v poldrugem ducatu revij in =asopisov. V vrh njegovega znanstvenega dela štejemo dela Srednjeveški urbarji freisinške škofije (SAZU, 1963), Skofja Loka in loško gospostvo 973—1803 (Ljubljana 1973) in prispevke, ki. jih je napisal za Agrarne panoge I—II (Ljubljana 1970 in 1980). Vse do zadnjih dni delovne sposobnosti je pripravljal svoje zadnje veliko delo o topografiji Štajerske v srednjem veku, ki bi bila pripravljena za tisk v nekaj mesecih. Z dr. Blaznikom smo izgubili enega izmed vodilnih strokovnjakov za go- spodarsko in družbeno zgodovino slovenskega agrara v obdobju fevdalizma, specialista za krajevno zgodovino v praksi in teoriji in dobrega poznavalca arhivske problematike: njegova dela bodo trajno ostala v slovenski historiogra- fiji. Veliko vrzel je kot =lovek zapustil med svojimi znanci in prijatelji, ki ga bodo ohranili v lepem spominu. Ferdo Gestrin* • Akademik prof. dr. Ferdo Gestrin, LJubljana. 179 IN MEMORIAM Franc Sebjani= Umrl je Franc Sebjani=, družbenopoliti=ni delavec, publicist in raziskova- lec prekmurskega protestantizma. Slovensko zgodovinopisje je nenadoma in nepri=akovano izgubilo neumor- nega raziskovalca preteklosti ene izmed najmanj raziskanih slovenskih pokra- jin, Prekmurja. V 64. letu je umrl Franc Sebjani=, sodelavec Zgodovinskega =asopisa, <asopisa za zgodovino in narodopisje, =lan Društva zgodovinarjev Slovenije. Franc Sebjani= je posebno zadnje desetletje svojega življenja posve- til raziskavam prekmurske preteklosti. Njegova dejavnost je bila usmerjena predvsem v raziskovanje protestantizma v Prekmurju, ugotavljal in utemelje- val je njegovo duhovno in književno povezavo s tradicijo slovenskega prote- stantskega gibanja. Njemu gre priznanje in zahvala, da je med drugim z ve- rodostojnimi dokumenti dokazal neposredne vplive Dalmatinove biblije na de- lo Stefana Kiizmi=a. 2e pred vojno je v svoji raziskavi slavist Anton VratuŠa domneval, da je Kuzmi= moral poznati Dalmatinova dela. To je Vratuša skle- pal ob primerjavi besedil obeh prevodov. Sebjani=eve raziskave z zbranimi do- kumenti so to lingvisti=no domnevo dokazale. Sebjani= je v arhivih Bratislave, Budimpešte in Szombathelya našel izredno bogate vire za svoje trditve in od- kritja. Uspelo mu je odkriti marsikatero pomembno dejavnost in dogodke iz življenja vodilnih prekmurskih protestantskih piscev. Pri tem ni zanemaril prikazati in osvetlita tudi socialne in gospodarske razmere, v katerih
Load more

Recommended publications
  • Informator Občine Šentjur Je Po Nekaj Več 6 Investicije Drage Občanke, Spoštovani Občani, Kot Polletnem Premoru Vnovič Pred Vami
    Iz vsebine Ob izdaji 2. številke Informatorja Spoštovane bralke in Županov uvodnik Občine Šentjur spoštovani bralci! Dogotki in investicije Informator Občine Šentjur je po nekaj več 6 Investicije Drage občanke, spoštovani občani, kot polletnem premoru vnovič pred vami. Tudi tokrat ponujamo pregled dogajanja Aktualno na območju naše občine, poudarek pa ker je bil vaš odziv zelo pozitiven, je pred vami druga šte- smo dali turizmu. 8 Izvedeno in načrtovano v vilka občinskega glasila. Na Šentjurskem premoremo lepo število krajevnih skupnostih Naj omenim dva pomembna infrastrukturna objekta, na- prireditev, ki jih obiskujejo tako naši ob- črtovana v naši občini. V prostor smo umestili navezoval- čani kot tudi drugi. Prav tako se počasi širi Družbene dejavnosti no cesto Dramlje–Šentjur, ki bo rešila prometno zagato ostala ponudba. skozi mesto Šentjur. Potrjena je tudi lokacija zadrževalni- 13 Prostovoljno gasilstvo – ka, ki bo varoval mesto Šentjur pred visokimi vodami Vo- Lahko rečete, da ste prehodili že vse re- glajne in bo hkrati obvoznica za naselji Črnolica in Nova kreativne poti, da ste obiskali vse muzej- temelj zaščite in reševanja vas. Sedaj nas čaka naporno delo podrobnega načrtova- ske zbirke in bili na večini večjih turistič- nja in izvedbe v sodelovanju z Ministrstvom za promet. V nih prireditev? Upamo, da boste z našo Šentjurjevo letošnjem letu bodo obnovljene lokalne ceste na Grobel- pomočjo čez čas to lahko potrdili in za nem, Kalobju, Prevorju, Šentvidu pri Planini, v Vrbnem, njihovo uporabo oz. obisk navdušili še Dramljah, Šentjurju ter ob Slivniškem jezeru. druge. 18 Program Šentjurjevega 2010 Februarja smo uradno odprli popolnoma obnovljeno telo- V Informatorju prilagamo celotni program Turizem vadnico pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur.
    [Show full text]
  • Šifra: 110-15/2006-230
    OBČINA ŠENTJUR Številka: 032-0002/2010 Šentjur, 21. 4. 2011 OBVESTILA OBČINSKEMU SVETU - AKTUALNO V OBČINI od 6. do 21. aprila 2011 Gradivo za 8. točko dnevnega reda 6. redne seje OS, z dne 21. 4. 2011 1. Računsko sodišče Občinska uprava je 1. 3. 2011 prejela sklep Računskega sodišča o izvedbi revizije pravilnosti poslovanja v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010. Izvajanje revizije se je pričelo 21. 3. 2011 in bo predvidoma trajalo do 12. 9. 2011. Prvi sklop obsežne zahtevane dokumentacije smo poslali že 24. 3. 2011, sedaj pa revizija poteka v prostorih občinske uprave. Revizijo izvaja pet pooblaščenih revizorjev, vodi jo pomočnica vrhovne državne revizorke iz enote Maribor. 2. Glasilo Občine Šentjur V začetku aprila je izšla nova številka občinskega glasila Utrip Občine Šentjur z novim, spremenjenim konceptom, ki temelji na informiranju in posredovanju informacij iz dela javnih ustanov na območju naše občine. Prenovljeni koncept glasila namenja več prostora delovanju in aktualnim vsebinam krajevnih skupnosti in javnih zavodov. 3. Delovanje krajevnih skupnosti V Krajevni skupnosti Dramlje so pri osnovni šoli odstranili suha drevesa, ki so že ogrožala mimoidoče, jeseni pa bodo izvedli nadomestno zasaditev. Izvedli so tudi sanacijo poškodb cestišča na cesti Primož – Razbor. Svet Krajevne skupnosti Kalobje je dejaven predvsem na področju urejanja cest, pripravljajo pa tudi praznične aktivnosti. Svet Krajevne skupnosti Planina se je v četrtek, 7. aprila, sestal na 4. seji. Svet Krajevne skupnosti Prevorje se je 1. aprila sestal na 4. redni seji. Svetniki so obravnavali obračun in izvedbo zimske službe, sprejeli predlog podrobnejšega plana del za leto 2011, se dogovorili o dotacijah društvom in izvedbi čistilne akcije ter obravnavali prošnje krajanov.
    [Show full text]
  • Ipavci Enkrat V Življenju Se Smeje Apolon
    ZGODOVINSKI ČASOPIS »51 • 1997 • 3 (108) • 323-374 323 Igor Grdina Ipavci Enkrat v življenju se smeje Apolon Dom in rod Na prizoriščih zgodb o dobrem in zlem na Zemlji se Ipavci pojavijo razmeroma pozno; zgodovina tega rodu je vse do srede 18. stoletja zakrita s tančico skrivnostnosti. Le priimek namiguje, da gre najzgodnejše družinske korenine iskati v Vipavi.1 11. avgusta 1776 seje odsluženemu vojaškemu ranocelniku Juriju Ipavcu,2 stanujočem v belokranjskem Gradcu na hišni številki 11, in njegovi zakonski družici Mariji rodil sin Franc. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu, ki je bil za notranjeavstrijske dežele izrisan v letih 1784—1787, je vas Gradac prikazana kot naselje s 24 objekti, izmed katerih sta kot »trdni zgradbi« označena zgolj plemiški dvorec - sicer središče zemljiškega gospostva, kije obstajalo že v srednjem veku - in kapela.3 Novorojenca je krstil podzemeljski župnik Mihael Konda, botra pa sta mu bila Miklavž Zupančič in Ana Simonie.4 Poklic »feldšerarja«,5 ki se mu je v prvi polovici 18. stoletja zapisal Jurij Ipavec, ni užival posebnega ugleda, bil pa je v terezijanski dobi kontinentalnih vojn nadvse potreben in iskan. Tako sije Jurija prav lahko predstavljati na bojiščih avstrijske nasledstvene (1740-1748), morda pa tudi sedemletne (1756-1763) vojne, čeprav dokumenti davnih dni o tem ne vedo povedati nič konkretnega.6 Morebiti njegova ustalitev v Gradcu, ki je v neposredni bližini hrvaške meje - s tem pa tudi nekdanje Vojne krajine -, prikrito govori o njegovi povezanosti s tamkajšnjimi regimenti.7 Hkrati more vojaški poklic vsaj do neke mere pojasniti zabrisanost korenin Jurijevega rodu: vse do spopadov različnih domovin, ki so se porodile iz francoske revolucije in podvigov njenega cesarskega dediča Napoleona, so bile poljane slave, krvi in smrti edino pravo prizorišče vojščakovega življenja.8 ' Tudi družinsko izročilo je vedelo povedati, da rod izvira iz Vipave.
    [Show full text]
  • Uspe\232Nica, Ki Ji Ni Bilo Dano, Da Bi Postala
    Uspešnica, ki ji ni bilo dano, da bi postala slovenska državna himna http://www.rtvslo.si/index.php?c_mod=news&op=print&id=344218 Razglednice preteklosti Uspešnica, ki ji ni bilo dano, da bi postala slovenska državna himna Pred 106 leti se je poslovil skladatelj Gustav Ipavec 17. avgust 2014 ob 06:00 Ipavčeva skladba Slovenec sem! na sličici LjubljanaMMC RTV SLO Kolinske iz leta 1910. Pesem so šteli že za narodno, zato ne omenjajo avtorja besedila in S počasnimi koraki je doktor Gustav Ipavec, glasbe. Foto: Arhiv NUK priljubljeni zdravnik in župan, stopal po šentjurskem trgu. Prihajal je od redne nedeljske maše in prav nič se mu ni mudilo domov. Do kosila je bilo še daleč, zveste ženičke Karoline pa pri njenih 45 letih res ni bilo spodobno priganjati k delu. Razmišljal je, kaj bo počel v popoldanskem času. Morda se bo lahko posvetil svojemu glasbenemu snovanju ali pa se č bo spet našel kak bolnik in bo treba zapre i Šentjurij pri Celju pred prvo svetovno vojno. č č konji ka ter se popeljati v kak odro en kraj Foto: Arhiv avtorja obširnega šentjurskega okoliša. Bil je že blizu doma, ko je za njim pritekel trški učitelj Vučnik. V rokah je držal list papirja in mu ga podal v roko: "Gospod doktor, to bode pa nekaj za vas!« Ipavec je z zanimanjem pogledal pisanje in videl, da gre za neko pesmico. Njen naslov je bil kratek: "Slovenec sem!" Preletel je nekaj kitic, ki so bile vse lepo urejene po rimah. Besedilo, napisano v narodnem slogu, ga je v hipu navdušilo.
    [Show full text]
  • Hiša SANJ in Nočnih Zmerni Optimizem
    Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 18 - LETO 55 - CELJE, 4. 5. 2000 - CENA 300 SIT v Luknjica, motoristo hop v zrak in . e 25 n i tiesk nazaj 7 3 srečanj h n i t na sedež. tes i strane a n Pravi konjiček v Motociklističn kasu. HiŠA SANJ IN NOČNiH •| mm 0^ AcmanovahišavGrižah II n zaradi drugačnosti ne llff I mj HK^ dopušča ravnodušnosti. • Wl •% Stran 12. ^TRAH PRED MORILCEM Slovensica policija na nogah zaradi pobeglega kaznjenca. Stran 31. |{JUHA NAiUESTO O treh Starih gostilnah na Celjskem v družabni kroniki na strani 40. TELEFONA ZMERNi OPTiMiZEM z dobrimi rezultati Gorenja se Jože Stanič ne želi preveč hvaliti. Stran 6. 2 DOGODKI nik pa se niso mogli dogJ ti, katera občina bo dobi? Otroci in šolo v in katera enega. TaborčaJ so si vedno zeleh osemlga' svojem kraju, vendar njs^ polnjevali pogojev mini. icieščali polililce tva za šolstvo in spon, so! tevo po dveh svetnikih v ^ podkrepili s trditvijo, da Te ž ave šolsWa na Vranskem zaradi nesoglasja obcinarjev tako lahko uveljavili svoj^j Ije in potrebe, ki bi jih (K du nekdanje občine Žalec na če zaradi majhnosti na ^ Pred štirimi tedni so v Ob­ šest novih občin, sta ustanovi­ skem lahko hitro prezrli., čini Tabor prejeli dopis iz teljici vzgojno izobraževalne­ veda pa so slednji menili' sosednjega Vranskega, v ka­ ga zavoda (ki poleg osnovnih glede na velikost, število terem so jih tamkajšnji svet­ šol obsega še vrtce) postali cev, učiteljev... dve svetnj niki pozivali, naj nemudo­ novi občini Vransko in Tabor.
    [Show full text]
  • Glasbena Šola Skladateljev Ipavcev Šentjur
    GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR PUBLIKACIJA ZA ŠOLSKO LETO 2015/16 September 2015 UVOD Kratka predstavitev glasbene šole Glasbena šola je v Šentjurju začela delovati oktobra 1968 v sklopu Delavske univerze. Dve leti kasneje je prišla pod okrilje Osnovne šole Šentjur. Leta 1972 si je pridobila prostore na sedanji lokaciji, tj. na Ulici Dušana Kvedra 29. Z januarjem 1976 je postala Glasbena šola Skladateljev Ipavcev samostojni zavod. Ustanovitelj zavoda je Občina Šentjur, ustanovljen pa je bil z odlokom Občine 18. 12. 1991. Dejavnost zavoda je osnovno glasbeno izobraževanje. Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. Je pravna oseba s popolno odgovornostjo za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Zastopa in predstavlja ga ravnatelj brez omejitev. Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnem glasbenem izobraževanju za otroke na območju naslednjih krajevnih okolišev: Bezovje, Brezje, Dobrina, Dolga Gora, Dramlje, Golobinjek, Gorica, Goričica, Grobelno, Javorje, Kalobje, Kameno, Krajnčica, Laziše, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Marija Dobje, Ostrožno, Paridol, Planina, Planinska vas, Pletovarje, Podgrad, Podpeč, Ponikva, Prapretno, Presečno, Primož, Rifnik, Slatina, Slivnica, Straška Gora, Suho, Šentjur, Šentvid, Tratna, Vezovje, Vodruž, Vodule, Zagaj, Zg. Selce, Zlateče. Če ima zavod proste kapacitete, lahko nudi izobraževanje otrokom z območij izven omenjenih krajevnih okolišev, ki po naravnih merilih bolj sodijo v omenjena. Enako velja za otroke, ki nimajo možnosti poučevanja vseh instrumentov na svojem območju. Matična enota je Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur, kjer je sedež zavoda. V tej enoti se vpisuje otroke v glasbeno šolo za celoten zavod. Šola dosega svoje vzgojno-izobraževalne cilje z organiziranim glasbeno-vzgojnim delom na temelju ustreznih načrtov, delovnega programa, posebnih individualnih načrtov, posebnih metod dela ter uvajanjem otrok za nadaljevanje glasbenega študija ali vključevanje v amatersko glasbeno dejavnost v občini Šentjur.
    [Show full text]
  • ZBOROVSKO PETJE: Pevski Zbori V Šentjurju
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO TEJA PEPERKO ZBOROVSKO PETJE: Pevski zbori v Šentjurju Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija Mentor: Rajko Muršič, red. prof. dr. Ljubljana, 2012 ZAHVALA Rada bi se zahvalila vsem sogovornikom, ki so si vzeli čas za pogovor in mi pomagali pridobiti vse potrebne informacije v zvezi z raziskovanimi pevskimi zbori in drugim kulturnim dogajanjem v Šentjurju. 2 IZVLEČEK ZBOROVSKO PETJE: PEVSKI ZBORI V ŠENTJURJU V začetnem delu avtorica predstavi, kaj je glasba, kako jo lahko razumemo kot del družbenih dejavnosti in v kakšne namene jo ljudje uporabljajo. Govori tudi o tem, kako glasba vpliva na posameznika in kakšen status posamezniku, ki ustvarja glasbo, pripisuje družba ter kakšnega skupini ustvarjalcev. Prav tako razloži pomen glasbenega vrednotenja pri razumevanju različnih glasbenih stilov. V drugem delu se posveti vokalni glasbi in še posebej zborovskemu petju. Pomen pevskih zborov na Slovenskem razloži skozi razvoj zborovstva od 19. stoletja dalje, kjer so največjo vlogo odigrali narodni buditelji. V zadnjem delu najprej predstavi kulturno dogajanje v Šentjurju in kako velik vpliv so na to imeli skladatelji Ipavci, kar se kaže še danes. Nato avtorica posamezno predstavi tri pevske zbore iz mesta Šentjur: Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev in Mešani komorni zbor A Vista. Ti zbori imajo veliko skupnega, prav tako pa se v mnogih pogledih tudi zelo razlikujejo. Ravno to daje neko splošno sliko o pevskih zborih v Šentjurju, kako ti sovpadajo z lokalno skupnostjo in kako se zbori skozi čas spreminjajo. Tako predstavi pevske zbore kot posebne družbene skupine, prav tako pa se osredotoči na posameznega pevca in kaj udejstvovanje v zboru pomeni njemu.
    [Show full text]
  • Kako in Koga Bomo Volili V Nedeljo? ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2018
    BREZPLAČNI IZVOD ŠENTJURSKE NOVICE,WWW.NOVICE.SI NOVEMBER 2018 Poš[email protected] plačana pri pošti 3102 Celje, • www.novice.si 1 november 2018 VSE O VOLITVAH NA ŠENTJURSKEM ŠENTJURSKE KANDIDATI SOOČENJA VOLILNO DOGAJANJE Natisnili smo 10 tisoč izvodov LOKALNE VOLITVE 2018 Kako in koga bomo volili v nedeljo? ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2018 2 [email protected] • www.novice.si ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2018 [email protected] • www.novice.si 3 Naročnik: Miran Jurkošek in skupina volivcev »Županova neodvisna lista za razvoj«, Pečovje 11 a, Štore ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2018 [email protected] • www.novice.si NA NASLOVNICI ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2018 BREZPLAČEN IZVOD WWW.NOVICE.SI ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2018 Poš[email protected] plačana pri pošti 3102 Celje, • www.novice.si 1 44 [email protected] 2018 • www.novice.si ŠENTJURSKE KAKŠEN BO ŠENTJUR ČEZ ŠTIRI LETA? Natisnili smo 10 tisoč IZPOSTAVL JENO izvodov LOKALNE VOLITVE 2018 Kako in koga bomo volili v nedeljo? Uvodnik VOLITVE 2018 VOLITVE 2018 PRIVOŠČIMO DOBRO Kakšen bo Šentjur ODLOČITEV a štiri leta pride čas, ko se čez štiri leta, Ntudi na lokalnih volitvah vprašamo, ali je v naših krajih potrebno kaj zelo spremeniti. Gremo v pravo smer ali bi bila boljša kakšna druga? če bo župan … azmislek je dober in potre- Župani morajo imeti vizi- okolje, bo turistična in kulturna destinacija Rben, saj si za razmišljanje o Slovenije in bo v njej lepo živeti. V občini svojem okolju in svojem bivanju jo. V kakšni občini hočejo ži- potrebujemo novo energijo za bolj pogumne v njem pravzaprav premalokrat veti skupaj z nami? Kandida- odločitve in sprejemali jih bomo skupaj z vzamemo čas.
    [Show full text]