DOCSLIB.ORG

ZBOROVSKO PETJE: Pevski Zbori V Šentjurju

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ZBOROVSKO PETJE: Pevski Zbori V Šentjurju UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO TEJA PEPERKO ZBOROVSKO PETJE: Pevski zbori v Šentjurju Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija Mentor: Rajko Muršič, red. prof. dr. Ljubljana, 2012 ZAHVALA Rada bi se zahvalila vsem sogovornikom, ki so si vzeli čas za pogovor in mi pomagali pridobiti vse potrebne informacije v zvezi z raziskovanimi pevskimi zbori in drugim kulturnim dogajanjem v Šentjurju. 2 IZVLEČEK ZBOROVSKO PETJE: PEVSKI ZBORI V ŠENTJURJU V začetnem delu avtorica predstavi, kaj je glasba, kako jo lahko razumemo kot del družbenih dejavnosti in v kakšne namene jo ljudje uporabljajo. Govori tudi o tem, kako glasba vpliva na posameznika in kakšen status posamezniku, ki ustvarja glasbo, pripisuje družba ter kakšnega skupini ustvarjalcev. Prav tako razloži pomen glasbenega vrednotenja pri razumevanju različnih glasbenih stilov. V drugem delu se posveti vokalni glasbi in še posebej zborovskemu petju. Pomen pevskih zborov na Slovenskem razloži skozi razvoj zborovstva od 19. stoletja dalje, kjer so največjo vlogo odigrali narodni buditelji. V zadnjem delu najprej predstavi kulturno dogajanje v Šentjurju in kako velik vpliv so na to imeli skladatelji Ipavci, kar se kaže še danes. Nato avtorica posamezno predstavi tri pevske zbore iz mesta Šentjur: Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev in Mešani komorni zbor A Vista. Ti zbori imajo veliko skupnega, prav tako pa se v mnogih pogledih tudi zelo razlikujejo. Ravno to daje neko splošno sliko o pevskih zborih v Šentjurju, kako ti sovpadajo z lokalno skupnostjo in kako se zbori skozi čas spreminjajo. Tako predstavi pevske zbore kot posebne družbene skupine, prav tako pa se osredotoči na posameznega pevca in kaj udejstvovanje v zboru pomeni njemu. CHOIR SINGING: CHOIRS IN ŠENTJUR In the first part the author presents what is music, how it can be understood as a part of social activities and why people need it. She describes how music influences an individual and what kind of status society gives to a person who creates music or to a group of musicians. It also explains the meaning of evaluation of music for interpreting different musical styles. The second part is dedicated to vocal music, especially to choirs. The meaning of choirs in Slovenia is presented through their development in the nineteen century, when it was a part of the movement for raising national consciousness. In the last part of the text author presents cultural life in the town Šentjur, including the important influence of composers Ipavec. Their influence can still be seen today. Author further makes a presentation of three different choirs from Šentjur: Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev and Mešani komorni zbor A Vista. These choirs have many things in common, but one can also spot several differences between them. These descriptions give a general picture about different choirs in 3 Šentjur, how they are an important part of local community and how with time they change. Author presents choirs as special social groups and focuses also on an individual singer and what singing in a choir means to him or her. Ključne besede: pevski zbori, Šentjur, družba, glasba. Key words: choirs, Šentjur, society, music. 4 KAZALO IZVLEČEK ................................................................................................................................................................ 3 KAZALO .................................................................................................................................................................. 5 UVOD ..................................................................................................................................................................... 7 O GLASBI ................................................................................................................................................................ 9 KAJ JE GLASBA? ................................................................................................................................................... 9 GLASBENA DEJAVNOST ..................................................................................................................................... 10 NAMEN GLASBE ................................................................................................................................................ 12 O GLASBENEM USTVARJALCU .............................................................................................................................. 12 VPLIV GLASBE NA POSAMEZNIKA ...................................................................................................................... 12 GLASBENO VREDNOTENJE................................................................................................................................. 13 GLASBENI STATUS IN SKUPINA .......................................................................................................................... 16 O (ZBOROVSKEM) PETJU ...................................................................................................................................... 18 VOKALNA IN ZBOROVSKA GLASBA ..................................................................................................................... 18 ZBOROVSKO PETJE NA SLOVENSKEM ................................................................................................................. 19 O PEVSKIH ZBORIH V ŠENTJURJU.......................................................................................................................... 21 KULTURNO ŽIVLJENJE V ŠENTJURJU ................................................................................................................... 21 MOŠKI PEVSKI ZBOR SKLADATELJEV IPAVCEV ..................................................................................................... 25 NASTANEK IN RAZVOJ ZBORA ....................................................................................................................... 25 PEVCI ........................................................................................................................................................... 26 ORGANIZACIJA PEVSKEGA ZBORA ................................................................................................................. 28 VAJE IN REPERTOAR...................................................................................................................................... 29 NASTOPI IN TEKMOVANJA ............................................................................................................................ 30 ZUNANJE OBELEŽJE....................................................................................................................................... 31 MOŠKI PEVSKI ZBOR KOT POSEBNA DRUŽBENA SKUPINA .............................................................................. 32 SPREMEMBE SKOZI ČAS ................................................................................................................................ 34 MOTIVI IN VPLIV MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA NA POSAMEZNIKE ................................................................. 35 ŽENSKI PEVSKI ZBOR SKLADATELJEV IPAVCEV .................................................................................................... 36 NASTANEK IN RAZVOJ ZBORA ....................................................................................................................... 36 PEVKE ........................................................................................................................................................... 38 ORGANIZACIJA PEVSKEGA ZBORA ................................................................................................................. 39 VAJE IN REPERTOAR...................................................................................................................................... 40 NASTOPI IN TEKMOVANJA ............................................................................................................................ 42 ZUNANJE OBELEŽJE....................................................................................................................................... 44 ŽENSKI PEVSKI ZBOR KOT POSEBNA DRUŽBENA SKUPINA .............................................................................. 44 MOTIVI IN VPLIV ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA NA POSAMEZNICE ................................................................. 46 MEŠANI KOMORNI ZBOR A VISTA ...................................................................................................................... 48 NASTANEK IN RAZVOJ PEVSKEGA ZBORA ...................................................................................................... 48 PEVCI ........................................................................................................................................................... 49 5 ORGANIZACIJA PEVSKEGA ZBORA ................................................................................................................. 51 VAJE IN REPERTOAR...................................................................................................................................... 52 NASTOPI ....................................................................................................................................................... 52 ZUNANJE
Load more

Recommended publications
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
    [Show full text]
  • Informator Občine Šentjur Je Po Nekaj Več 6 Investicije Drage Občanke, Spoštovani Občani, Kot Polletnem Premoru Vnovič Pred Vami
    Iz vsebine Ob izdaji 2. številke Informatorja Spoštovane bralke in Županov uvodnik Občine Šentjur spoštovani bralci! Dogotki in investicije Informator Občine Šentjur je po nekaj več 6 Investicije Drage občanke, spoštovani občani, kot polletnem premoru vnovič pred vami. Tudi tokrat ponujamo pregled dogajanja Aktualno na območju naše občine, poudarek pa ker je bil vaš odziv zelo pozitiven, je pred vami druga šte- smo dali turizmu. 8 Izvedeno in načrtovano v vilka občinskega glasila. Na Šentjurskem premoremo lepo število krajevnih skupnostih Naj omenim dva pomembna infrastrukturna objekta, na- prireditev, ki jih obiskujejo tako naši ob- črtovana v naši občini. V prostor smo umestili navezoval- čani kot tudi drugi. Prav tako se počasi širi Družbene dejavnosti no cesto Dramlje–Šentjur, ki bo rešila prometno zagato ostala ponudba. skozi mesto Šentjur. Potrjena je tudi lokacija zadrževalni- 13 Prostovoljno gasilstvo – ka, ki bo varoval mesto Šentjur pred visokimi vodami Vo- Lahko rečete, da ste prehodili že vse re- glajne in bo hkrati obvoznica za naselji Črnolica in Nova kreativne poti, da ste obiskali vse muzej- temelj zaščite in reševanja vas. Sedaj nas čaka naporno delo podrobnega načrtova- ske zbirke in bili na večini večjih turistič- nja in izvedbe v sodelovanju z Ministrstvom za promet. V nih prireditev? Upamo, da boste z našo Šentjurjevo letošnjem letu bodo obnovljene lokalne ceste na Grobel- pomočjo čez čas to lahko potrdili in za nem, Kalobju, Prevorju, Šentvidu pri Planini, v Vrbnem, njihovo uporabo oz. obisk navdušili še Dramljah, Šentjurju ter ob Slivniškem jezeru. druge. 18 Program Šentjurjevega 2010 Februarja smo uradno odprli popolnoma obnovljeno telo- V Informatorju prilagamo celotni program Turizem vadnico pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur.
    [Show full text]
  • Šifra: 110-15/2006-230
    OBČINA ŠENTJUR Številka: 032-0002/2010 Šentjur, 21. 4. 2011 OBVESTILA OBČINSKEMU SVETU - AKTUALNO V OBČINI od 6. do 21. aprila 2011 Gradivo za 8. točko dnevnega reda 6. redne seje OS, z dne 21. 4. 2011 1. Računsko sodišče Občinska uprava je 1. 3. 2011 prejela sklep Računskega sodišča o izvedbi revizije pravilnosti poslovanja v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010. Izvajanje revizije se je pričelo 21. 3. 2011 in bo predvidoma trajalo do 12. 9. 2011. Prvi sklop obsežne zahtevane dokumentacije smo poslali že 24. 3. 2011, sedaj pa revizija poteka v prostorih občinske uprave. Revizijo izvaja pet pooblaščenih revizorjev, vodi jo pomočnica vrhovne državne revizorke iz enote Maribor. 2. Glasilo Občine Šentjur V začetku aprila je izšla nova številka občinskega glasila Utrip Občine Šentjur z novim, spremenjenim konceptom, ki temelji na informiranju in posredovanju informacij iz dela javnih ustanov na območju naše občine. Prenovljeni koncept glasila namenja več prostora delovanju in aktualnim vsebinam krajevnih skupnosti in javnih zavodov. 3. Delovanje krajevnih skupnosti V Krajevni skupnosti Dramlje so pri osnovni šoli odstranili suha drevesa, ki so že ogrožala mimoidoče, jeseni pa bodo izvedli nadomestno zasaditev. Izvedli so tudi sanacijo poškodb cestišča na cesti Primož – Razbor. Svet Krajevne skupnosti Kalobje je dejaven predvsem na področju urejanja cest, pripravljajo pa tudi praznične aktivnosti. Svet Krajevne skupnosti Planina se je v četrtek, 7. aprila, sestal na 4. seji. Svet Krajevne skupnosti Prevorje se je 1. aprila sestal na 4. redni seji. Svetniki so obravnavali obračun in izvedbo zimske službe, sprejeli predlog podrobnejšega plana del za leto 2011, se dogovorili o dotacijah društvom in izvedbi čistilne akcije ter obravnavali prošnje krajanov.
    [Show full text]
  • Ipavci Enkrat V Življenju Se Smeje Apolon
    ZGODOVINSKI ČASOPIS »51 • 1997 • 3 (108) • 323-374 323 Igor Grdina Ipavci Enkrat v življenju se smeje Apolon Dom in rod Na prizoriščih zgodb o dobrem in zlem na Zemlji se Ipavci pojavijo razmeroma pozno; zgodovina tega rodu je vse do srede 18. stoletja zakrita s tančico skrivnostnosti. Le priimek namiguje, da gre najzgodnejše družinske korenine iskati v Vipavi.1 11. avgusta 1776 seje odsluženemu vojaškemu ranocelniku Juriju Ipavcu,2 stanujočem v belokranjskem Gradcu na hišni številki 11, in njegovi zakonski družici Mariji rodil sin Franc. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu, ki je bil za notranjeavstrijske dežele izrisan v letih 1784—1787, je vas Gradac prikazana kot naselje s 24 objekti, izmed katerih sta kot »trdni zgradbi« označena zgolj plemiški dvorec - sicer središče zemljiškega gospostva, kije obstajalo že v srednjem veku - in kapela.3 Novorojenca je krstil podzemeljski župnik Mihael Konda, botra pa sta mu bila Miklavž Zupančič in Ana Simonie.4 Poklic »feldšerarja«,5 ki se mu je v prvi polovici 18. stoletja zapisal Jurij Ipavec, ni užival posebnega ugleda, bil pa je v terezijanski dobi kontinentalnih vojn nadvse potreben in iskan. Tako sije Jurija prav lahko predstavljati na bojiščih avstrijske nasledstvene (1740-1748), morda pa tudi sedemletne (1756-1763) vojne, čeprav dokumenti davnih dni o tem ne vedo povedati nič konkretnega.6 Morebiti njegova ustalitev v Gradcu, ki je v neposredni bližini hrvaške meje - s tem pa tudi nekdanje Vojne krajine -, prikrito govori o njegovi povezanosti s tamkajšnjimi regimenti.7 Hkrati more vojaški poklic vsaj do neke mere pojasniti zabrisanost korenin Jurijevega rodu: vse do spopadov različnih domovin, ki so se porodile iz francoske revolucije in podvigov njenega cesarskega dediča Napoleona, so bile poljane slave, krvi in smrti edino pravo prizorišče vojščakovega življenja.8 ' Tudi družinsko izročilo je vedelo povedati, da rod izvira iz Vipave.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    september 2011 | številka 5, letnik 3 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur POGLED Z VRHA RESEVNE OB OBČINSKEM PRAZNIKU UPERJEN V PRIHODNOST PLODNO INVESTICIJSKO OBDOBJE OBČINA ŠENTJUR PREMORE PESTER KRAJEVNI IN DRUŠTVENI UTRIP Ipavčevi kulturni dnevi 2011 v Šentjurju od 16. 10. 2011 do 3. 2. 2012 Ipavčevi kulturni dnevi 2011 so posvečeni Josipu Ipavcu ob 90-letnici njegove smrti. Josip Ipavec, sin Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca, se je rodil leta 1873 v Šentjurju. Maturiral je na celjski gimnaziji, doktoriral pa na Dunaju. Ves čas študija se je ukvarjal z glasbo, še kot študent je skomponiral prvi slovenski balet Možiček, ki je bil deležen mnogih pohval, ter glasbo za samospeve – znan je njegov četverospev Imel sem ljubi dve. Josip ni bil več romantik kot njegov stric Benjamin, zgledoval se je po sodobnih smereh. Njegovo najobsežnejše delo je opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan. Nedelja, 16. oktober 2011, ob 18.00, župnijska cerkev sv. Jurija v Šentjurju Divja roža in bršljan – slavnostni koncert samospevov Huga Wolfa, Benjamina in Josipa Ipavca v izvedbi svetovno znanega basbaritonista Marcosa Finka, domačinke, sopranistke Urške Arlič Gololičič in pianista Vladimirja Mlinarića Org.: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z JSKD OI Šentjur in Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur Četrtek, 20. oktober 2011, ob 18.00, Knjižnica Šentjur Josip Ipavec in slovenska moderna – predavanje ddr. Igorja Grdine Org.: Knjižnica Šentjur Četrtek, 27. oktober 2011, ob 19.00, Galerija Zgornji trg, Šentjur Srčne pozdrave iz Št. Jurja ob juž. železnici – odprtje razstave starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca Org.: JSKD OI Šentjur Torek, 15.
    [Show full text]
  • Uspe\232Nica, Ki Ji Ni Bilo Dano, Da Bi Postala
    Uspešnica, ki ji ni bilo dano, da bi postala slovenska državna himna http://www.rtvslo.si/index.php?c_mod=news&op=print&id=344218 Razglednice preteklosti Uspešnica, ki ji ni bilo dano, da bi postala slovenska državna himna Pred 106 leti se je poslovil skladatelj Gustav Ipavec 17. avgust 2014 ob 06:00 Ipavčeva skladba Slovenec sem! na sličici LjubljanaMMC RTV SLO Kolinske iz leta 1910. Pesem so šteli že za narodno, zato ne omenjajo avtorja besedila in S počasnimi koraki je doktor Gustav Ipavec, glasbe. Foto: Arhiv NUK priljubljeni zdravnik in župan, stopal po šentjurskem trgu. Prihajal je od redne nedeljske maše in prav nič se mu ni mudilo domov. Do kosila je bilo še daleč, zveste ženičke Karoline pa pri njenih 45 letih res ni bilo spodobno priganjati k delu. Razmišljal je, kaj bo počel v popoldanskem času. Morda se bo lahko posvetil svojemu glasbenemu snovanju ali pa se č bo spet našel kak bolnik in bo treba zapre i Šentjurij pri Celju pred prvo svetovno vojno. č č konji ka ter se popeljati v kak odro en kraj Foto: Arhiv avtorja obširnega šentjurskega okoliša. Bil je že blizu doma, ko je za njim pritekel trški učitelj Vučnik. V rokah je držal list papirja in mu ga podal v roko: "Gospod doktor, to bode pa nekaj za vas!« Ipavec je z zanimanjem pogledal pisanje in videl, da gre za neko pesmico. Njen naslov je bil kratek: "Slovenec sem!" Preletel je nekaj kitic, ki so bile vse lepo urejene po rimah. Besedilo, napisano v narodnem slogu, ga je v hipu navdušilo.
    [Show full text]
  • Utripobčine Šentjur
    oktober 2019| številka 21, letnik 11 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur POGLEJMO, KAJ SMO POSTORILI, KAJ DELAMO IN KAJ IMAMO V NAČRTU VELIKO RAZLOGOV ZA VESELJE OB PRAZNIKU OBČINE, KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN ŠTEVILNIH DRUŠTEV ŽUPANOV UVODNIK Spoštovan občanke, cenjeni ob- čani, naj vam uvodoma čestitam ob minulem pra- zniku Občine Šentjur, od katerega mineva približno mesec dni. Ne glede na to, ali smo se družili na osrednji slovesnosti, pa smo se zagotovo videli na katerem od preštevilnih dogodkov, s katerimi ste pisano obarvani izje- mno živahen september ter pokazali, da vam idej nikoli ne zmanjka. Pa tudi, da boste, tako kot mi na investicijskem področju, izkoristili Tradicionalno lepi topli dnevi pomenijo dra- vili pridelek letošnjega leta, se zanj zahvalili, prav vsak lep dan, preden bo sledil obvezni gocen doprinos k podaljševanju gradbene as- nato se poklonili generacijam mater in oče- zimski počitek. Upam, da nas v tem času ne faltne sezone; tako ponekod brnijo stroji, nam tov, zatem pa si zaželeli iskrico dobrote, upa- bo preveč izdatno zasuval sneg, naj ga pade je najbolj na očeh pešpot ob Pešnici, na kar nja luči in topline bližnjega v temi najkrajših toliko, da ustvari zmrznjeno zimsko idilo, mi nekaj odsekih smo uspeli že prerezati trakove. dni. Takrat naj vas zanese kaj na Mestni trg, v ga po cestah očistimo in preostale denarce Krajevne skupnosti hitijo z deli, kjer je po raz- December ob mestnem ognjišču, kjer bomo spravimo lepo v »šparovec« za letno vzdrže- pisu zagotovljeno sofinanciranje. Da se splača skupaj dočakali tudi leto 2020. Naj bo dobro, vanje naših poti. biti tudi siten in da tisti, ki čaka, dočaka, pa se v vseh pogledih.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    september 2013 | številka 9, letnik 5 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur 24. SEPTEMBER PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR – PRAZNUJMO SKUPAJ Vabljeni v center KEA Sentjur Dnevno svezi kruh in peciva iz nase pekarne Pridelki slovenskih kmetij posebej za vas! Cvetlicarna in darilni butik NATASA Otroska trgovina CEBELICA Ribarnica DELFINCEK Supermarket Kea Šentjur Cesta Miloša Zidanška 12 Šentjur Odprto: Delovnik: 7.00 do 20.00 Sobota: 7.00 do 17.00 Frizerski studio D KEA Caffee Nedelja in prazniki: 8.00 do 12.00 ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani, Pred vami je nova številka občinskega re smo tako ponosni. Seveda ne moremo glasila Utrip, tokrat še posebej praznič- mimo turistične infrastrukture, pri kateri na. V septembru namreč občina Šentjur se zavedamo, da bo ključna za privablja- praznuje svoj praznik in 24. septembra nje obiskovalcev, pa razpisov, na katerih na osrednji občinski prireditvi, na kateri se sredstva poleg turizmu namenjajo še bomo podelili priznanja in vam polepšali kmetijstvu, kulturnim prireditvam, so- zgodnjejesenski večer s čudovitim glas- cialnim ter humanitarnim dejavnostim. benim doživetjem, pričakujem številne Krajevne skupnosti svoja sredstva skrbno od vas. Veseli vas bomo. Proslava je na- razporejajo glede na potrebe svojih kra- mreč namenjena ravno vsem vam, ob- janov in minula poletna sezona je bila iz- čanke in občani, ki še živite v tej občini, jemno delovno naravnana tudi iz njihove soustvarjate krajevno, politično, gospo- strani. Seveda bi še lahko našteval. darsko, družabno, kulturno, turistično in Ko listam Utrip, ki je zajel pravzaprav le športno dogajanje v njej. Občina pač ni delček dogajanja v naši širni občini, ču- le začrtan prostor na zemljevidu širše do- tim močan utrip naše skupnosti občanov.
    [Show full text]
  • Utripobčine Šentjur
    april 2012 | številka 6, letnik 4 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur KMALU BODO ZAKLJUČENE NAJVEČJE INVESTICIJE BLIŽA SE VRHUNEC PRIREDITEV SLOMŠKOVEGA LETA 2012 ŠIROM OBČINE PO OBNOVLJENIH CESTAH VSTOPIMO V POMLAD S ŠENTJURJEVIM 2 stran | Utrip Občine Šentjur Cenjeni občanke in občani! Krepko smo že zakorakali v leto 2012 in v leto- šnjo pomlad. Nazadnje je Utrip v vaše nabiralni- ke prispel v lanskem oktobru, a ko boste z nami prelistali aktualno številko, bo težko verjeti, da je vmes minila zima, ki nekako sicer velja za mr- tvo sezono, vsaj kar zadeva delovnih strojev. Ja, minulo zimo je počivala – zgolj narava. Pri investicijah, ki so sofinancirane s strani dr- žave in Evrope, moramo namreč loviti oster tempo. Tako finančno kot s samim delom. Šola in telovadnica na Planini, nova enota vrtca v Hruševcu, industrijska cona in podobni gigan- ti – milijonski in zahtevni projekti, v izvedbo katerih usmerjamo ogromno energije Pozno v lansko jesen smo popravljali in modernizira- li cestne odseke po vsej občini, a že je na vrsti sanacija po zimski sezoni. Hkrati z veseljem in zadovoljstvom ugotavljamo, da se je sodelova- Spoštovane bralke in bralci! nje med občino, krajevnimi skupnostmi in kra- s ponosom. Berem, kako se najmlajši in šolarji jani okrepilo. Občani ste pokazali veliko volje in veselijo vstopa v prenovljene ali nove prostore. Cilji, ki smo si jih zastavili pri snovanju in obli- razumevanje, da tisto, kar si želimo in kar si po- Vem, da smo pravilno ravnali, ko smo se odločili kovanju občinskega glasila Utrip, so bili v prvi stavimo za prednostno nalogo, lažje dosežemo za najtežje investicije obremeniti postavke za vrsti: zabeležiti in na ta način arhivirati vse po- s skupnim trudom.
    [Show full text]
  • Hiša SANJ in Nočnih Zmerni Optimizem
    Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 18 - LETO 55 - CELJE, 4. 5. 2000 - CENA 300 SIT v Luknjica, motoristo hop v zrak in . e 25 n i tiesk nazaj 7 3 srečanj h n i t na sedež. tes i strane a n Pravi konjiček v Motociklističn kasu. HiŠA SANJ IN NOČNiH •| mm 0^ AcmanovahišavGrižah II n zaradi drugačnosti ne llff I mj HK^ dopušča ravnodušnosti. • Wl •% Stran 12. ^TRAH PRED MORILCEM Slovensica policija na nogah zaradi pobeglega kaznjenca. Stran 31. |{JUHA NAiUESTO O treh Starih gostilnah na Celjskem v družabni kroniki na strani 40. TELEFONA ZMERNi OPTiMiZEM z dobrimi rezultati Gorenja se Jože Stanič ne želi preveč hvaliti. Stran 6. 2 DOGODKI nik pa se niso mogli dogJ ti, katera občina bo dobi? Otroci in šolo v in katera enega. TaborčaJ so si vedno zeleh osemlga' svojem kraju, vendar njs^ polnjevali pogojev mini. icieščali polililce tva za šolstvo in spon, so! tevo po dveh svetnikih v ^ podkrepili s trditvijo, da Te ž ave šolsWa na Vranskem zaradi nesoglasja obcinarjev tako lahko uveljavili svoj^j Ije in potrebe, ki bi jih (K du nekdanje občine Žalec na če zaradi majhnosti na ^ Pred štirimi tedni so v Ob­ šest novih občin, sta ustanovi­ skem lahko hitro prezrli., čini Tabor prejeli dopis iz teljici vzgojno izobraževalne­ veda pa so slednji menili' sosednjega Vranskega, v ka­ ga zavoda (ki poleg osnovnih glede na velikost, število terem so jih tamkajšnji svet­ šol obsega še vrtce) postali cev, učiteljev... dve svetnj niki pozivali, naj nemudo­ novi občini Vransko in Tabor.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    ti SD töLADlKSKA KNJIGA n. sol. •. TOZU l'A LOŽ ;> • •. sub. •. Enciklopedija Slovenije Ljubljana, Titova 3 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni in odgovornri urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koro- pec, 62001 Maribor, Koroška 160, Jugoslavija. Telefon 22-171 Upraia in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62000 Maribor, Partizanska 5, Tiskarna (Printing House): CGP Ve=er, 62001 Maribor Svetozarevska 14, Jugoslavija vSTOLNICA VMARIBORV JI R <ASOPIS LETNIK 55 ZA ZGODOVINO STR. 177—364 MARIBOR IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 20 1984 Vsebina Contents Gestrin Ferdo: In memoriam — Dr. 177 Gestrin Ferdo: In memoriam — Dr. Pavle Blazni • Pavle Blazni • Ca=inovi= Rudi: In memoriam — 179 C acino vi= Rudi: In memoriam — Franc Sebjani= Franc Sebjani= Curk-Mikl Iva: K podobi zahodnih lei Curk-Mlkl Iva: About the Image of grobiš= rimskega Ptuja Western NecropoHses of Poetovlo Simundi7 Mate: Nepoznata osobna 186 Simundi7 Mate: Unknown Persona- imena na starohrvatskim arheolo- les Names on Old-Croatian Ar- škim spomenicima u Kninskoj chaeological Monuments in the okolici Surrounmdings of Knin Koropec Jože: Zemljiáko gospostvo 191 Koropec Jože: The manorial Estate Novi Kloster do konca 17. stoletja of Novi Kloster till the End of the 17th Century Curk Jože: Gradbeni oris Novega 217 Curk Jože: Architectural Delineation kloštra In njegovega gospostva of Novi kloäter and Its Dominion Sebjani= Franc: Idejna vplivnost 226 Sebjani= Franc: The Ideal Influence nemških, univerz na dejavnost of the German Universities on the prekmurskih luteranskih izobra- Activity of the Luteran Educated žencev v 18.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    april 2013 | številka 8, letnik 5 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur PROGRAM ŠENTJURJEVEGA 2013 Vabljeni v Supermarket KEA Sentjur Dnevno svezi kruh in peciva iz nase pekarne Pridelki slovenskih kmetij posebej za vas! Cvetlicarna in darilni butik NATASA Otroska trgovina CEBELICA Ribarnica DELMAR Supermarket Kea Šentjur Cesta Miloša Zidanška 12 Šentjur Odprto: Delovnik: 7.00 do 20.00 Sobota: 7.00 do 17.00 Frizerski studio D KEA Caffee Nedelja in prazniki: 8.00 do 12.00 ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke in občani, pred vami je nova števila občinskega glasila Utrip, tokrat tista, ki bolj ali manj poroča o tem, kako smo v občini Šentjur prezimili. Če kaj, potem nas je zima letos po svoje združevala, saj ko je kazala zobe, ni prizanesla nobeni krajevni skupnosti in bila s snegom tako radodarna, da je brez milosti klestila dragocena sredstva iz proračunskih vreč občine in KS. Če smo se snežink rekordne zime še veselili pred božičem, nam ob veliki noči niso bile prav križ ter vse organizacije, ki skrbijo za po- Zimo smo tudi iz občine Šentjur neuspe- nič več pri srcu. Posledice zime čutimo in moč sokrajanom. Tudi njim smo v Utripu šno preganjali z maškarado, pomlad na- jih še bomo. In to dobesedno, kajti vožnja posvetili nekaj pozornosti. pisali na koledar, pa ni pomagalo, še sta- po marsikateri od naših cest je postala ro trto smo na cvetno nedeljo obrezali v Kljub mrzlim in neprijaznim ''vremen- adrenalinska izkušnja. Kar nekaj dela in snegu. Pravkar smo zaključili s pregonom skim razmeram'' na področju gospodar- sredstev bo torej treba vložiti v sanacijo, zime s pomočjo gibanja, rekreativnih in stva, politike in državnih financ nekaj tako v cestno infrastrukturo, ki je v naši preventivnih aktivnosti v Tednu Zdrave- sončnih žarkov prinaša nedavno spreje- pristojnosti, kot tudi v odseke državnih ga mesta, ko smo se marsičesa ponovno tje dveletnega proračuna Občine Šentjur.
    [Show full text]