Od seliπËa do seliπËa ni niti daleË niti preblizu, ob domovih soOd ograjeni selišča do vrtovi, selišča temnozelenini niti daleč niti puπpan preblizu, gleda ob domovih Ëez plot. Okrogso ograjeni hiπ zorijo vrtovi, sadna temno drevesa, zeleni v njih pušpan kroπnjah gleda veter čez plot.poËiva, klanecOkrog pelje hiš zorijo v vinograd sadna drevesa, in v klet, v njih kjer krošnjah udarci vetervotlo počiva, zvenijo. (Edvardklanec Kocbek pelje v - vinogradSlovenska in pesem) v klet, kjer udarci votlo zvenijo. (Edvard Kocbek: Slovenska pesem)
50 let let geodetske sluæbe v Trebnjem 50geodetske sluæbe v Trebnjem
Najmanjπi poganjki na drevesu ne morejo brez vej in veje ne brez Najmanjši poganjki na drevesu ne morejo brez vej in veje ne brez debladebla inin deblodeblo ne brez korenin, takotako tuditudi generacija,generacija, ki ki ji jipripadamo, pripadamo ne ne more more brez brez izkušenj izkuπenj vseh vseh dosedanjihdosedanjih tisoËletij.tisočletij. (iz(Iz knjigeknjige NaπiFranceta kraji Režuna- France Naši Reæun) kraji)
»Ker ste bili pred nami, smo vam zemljiški kataster posodili, od vas pa pričakujemo, da ga boste ohranili tudi za nas,« flKerje misel ste prihodnje bili pred generacije. nami, smo vam zemljiπki kataster posodili, od vas pa priËakujemo, da ga boste ohranili tudi za nas« je misel prihodnje generacije. 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem kazalo Izdalo Dolenjsko geodetsko društvo 1 Pomen geodezije za Občino Trebnje in obratno 6 Zasnova knjige in vodenje projekta Janez Slak 2 Osnovni podatki iz zgodovine Občine Trebnje 7 2.1 Osnovni podatki o Občini Trebnje 9 Besedilo 2.2 Občina Trebnje in 15. poldnevnik 10 Janez Slak, Karolina Koračin, Anica Bečaj, Franci Bačar, Borut Pegan Žvokelj 3 Geodetska služba 14 Fotografije Nevenka Logar in arhiv Geodetske pisarne Trebnje 4 Geodetska služba v Občini Trebnje 18 4.1 Organiziranost 18 Lektoriranje 4.2 Zaposleni 22 Jana Cedilnik 4.2.1 Struktura zaposlenih 26 4.3 Prostori 26 Oblikovanje 4.4 Oprema 28 Sandi Radovan 4.4.1 Geodetski merski instrumenti 28 4.4.2 Računalniki in računalniški programi 30 Priprava in tisk 4.4.3 Specialna geodetska risarska in kartografska oprema 2 Geodetski inštitut Slovenije 4.4.4 Pisarniška in druga oprema 36 4.4.5 Prevozna sredstva 37 4.5 Zasebni geodetski sektor in geodetske storitve (1995–2000) 9 Naklada 4.5.1 Geodetska podjetja v Občini Trebnje (1996 in 2006) 40 300 izvodov 5 Naloge geodetske službe 41 Trebnje, februar 2008 5.1 Zemljiški kataster na Slovenskem 41 5.2 Zemljiški kataster v Občini Trebnje 58 5.2.1 Preračuni goldinarjev in krajcarjev v dinarje (1956–1959), prepis katastrskega operata (1956–1962) 60 5.2.2 Revizija zemljiškega katastra – kulturne CIP - Kataložni zapis o publikaciji in objektne spremembe (1956 in 1959) 61 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5.2.3 Nacionalizacija in arondacija (1956–1962) 62 5.2.4 Ekspropriacije (1959–2000) 66 061.23:528(497.4Trebnje)(091) 5.2.5 Začetek urbanističnega planiranja (1960) 68 528(497.4Trebnje)(091) 5.2.6 Prehod na avtomatsko obdelavo opisnih podatkov zemljiškega katastra (1962–1963) 68 PETDESET 5.2.7 Prvi PKN v merilu 1 : 5000 za določanje kmetijskih 50 let geodetske službe v Trebnjem / [besedilo Janez Slak ... con (1963) 71 [et al.] ; fotografije Nevenka Logar, arhiv Geodetskega Trebnje]. - 5.2.8 Prve nove izmere (1963–1968) 72 Novo mesto : Dolenjsko geodetsko društvo, 2008 5.2.9 Reprodukcije katastrskih načrtov (prerisi 1975–1990) 73 5.2.10 Komasacije (1980–1989) 75 ISBN 978-961-92274-1-1 5.2.11 Določitev enotne matične številke vsem lastnikom zemljišč 1. Slak, Janez, 1956- in prehod na obdelavo opisnega dela zemljiškega katastra z 237437440 osebnimi računalniki (1986–1990) 77
50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 5.2.12 Prevedba vrste rabe (1991–1992) 77 6.3 Postopki v katastru stavb 118 5.2.13 Preoštevilčba stavbnih parcel (1991–1992 in 1997–1998) 78 6.3.1 Vpis stavbe v kataster stavb 118 5.2.14 Digitalizacija zemljiškokatastrskih načrtov (1992–1994) 79 6.3.2 Spremembe podatkov v katastru stavb 119 5.2.15 Odprava »prekocestnih« parcel – odprava vezajev 6.4 Postopki v registru prostorskih enot 120 (1994–1997) 81 6.4.1 Spremembe podatkov v evidenci hišnih številk 20 5.2.16 Projekt digitalni katastrski načrti (1995–2002) 82 6.5 Izdajanje potrdil in podatkov 120 5.2.17 Digitalni arhiv (1999–2005) 84 6.5.1 Izdajanje potrdil 120 5.3 Kataster stavb na Slovenskem 88 6.5.2 Izdajanje podatkov 121 5.4 Kataster stavb v Občini Trebnje 89 6.6 Pristojnosti zemljiškega katastra in katastra stavb ter 5.4.1 Izvedba testne nastavitve katastrskih zgradb (1994) 89 zemljiške knjige 121 5.4.2 Terenski zajem podatkov o stavbah (1996) 90 5.4.3 Popis nepremičnin (2006–2007) 90 7 Priloge 122 5.5 Register prostorskih enot na Slovenskem 91 5.6 Register prostorskih enot v Občini Trebnje 93 8 Literatura in viri 131 5.7 Osnovni geodetski sistem na Slovenskem 100 5.8 Osnovni geodetski sistem in Občina Trebnje 100 5.9 Baze topografskih podatkov in karte na Slovenskem 03 5.10 Kartografija v Občini Trebnje 106
6 Geodetski postopki danes 112
6.1 Postopki v zemljiškem katastru 112 6.1.1 Ureditev meje in evidentiranje urejene meje v zemljiškem katastru 112 6.1.2 Nova izmera in evidentiranje nove izmere v zemljiškem katastru 113 6.1.3 Ugotovitev urejenosti meja v zemljiškem katastru 4 6.1.4 Izravnava meje in evidentiranje izravnane meje v zemljiškem katastru 114 6.1.5 Parcelacija in evidentiranje parcelacije v zemljiškem katastru 115 6.1.6 Pogodbena in upravna komasacija v zemljiškem katastru 6 6.1.7 Označitev meje v zemljiškem katastru 116 6.1.8 Določitev zemljišča pod stavbo in evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru 116 6.1.9 Sprememba vrste rabe, kulture in razreda ter vpis spremembe podatkov o vrsti rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru 117 6.1.10 Sprememba bonitete zemljišča v zemljiškem katastru 8 6.1.11 Sprememba dejanske rabe v zemljiškem katastru 8 6.2 Postopki v zemljiškem katastru in katastru stavb 118 6.2.1 Uskladitev podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb 118 6.2.2 Evidentiranje sprememb zaradi sodnih postopkov v zemljiškem katastru in katastru stavb 118
50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem Pomen geodezije za Osnovni podatki iz Občino Trebnje in zgodovine Občine 1 obratno 2 Trebnje
Katastrski urad Trebnje se je rodil leta 1956 očetu Okraju Novo mesto in materi Občini Trebnje, Za Občino Trebnje je bilo prelomno leto 1955, ko sta bila v Uradnem listu Ljudske Republike ki je bila samohranilka od petega do 39. leta. Bila je dobra mama, geodezija pa hvaležen otrok. Slovenije št. 24 objavljena: To simbolno razmerje je trajalo 50 let. • Zakon o območjih okrajev in občin v LRS (popravki v Ur. LRS 30/1955) in • Zakon o izvedbi nove ureditve občin in okrajev. Za obdobje otroštva je bila značilna skrb dobre, revne mame, ki je poskrbela, da otrok ni bil lačen. Zagotavljala je prostore in opremo za delo, skrbela za kadre in njihovo izobraževanje, otrok je Zakon o območjih okrajev in občin v LRS je v 3. členu določil, da je v Okraju Novo mesto občini in občanom vračal ljubezen z opravili, ki jih je zmogel. Posnemal je svoje vrstnike, se odzival 11 občin: Črnomelj, Kostanjevica-Podbočje, Metlika, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Semič, na dnevne potrebe mamine hiše, si nabiral znanje, pridobival izkušnje in samozavest. Straža-Toplice, Šentjernej, Trebnje in Žužemberk. Zakon je določil sedeže občin in pripadajoče katastrske občine (ali dele) z naselji, Zakon o izvedbi nove ureditve občin in okrajev pa, da je Že po desetih letih, s prihodom Alojza Puclja, se je začelo (petletno) obdobje, ko so postajali treba arhive in inventar prevzeti do 31. avgusta 1955. koraki bolj samozavestni. Kolektiv je pričel kovati načrte, kako ujeti vlak slovenskega katastra. Sledilo je dvajsetletno obdobje solidnega dela, urejanja evidenc, storitev za občane ter pubertete Leta 1959 sta se takratni občini Mokronog in Mirna pridružili Občini Trebnje. in zorenja kolektiva.
Minila so Kristusova leta in otrok je zbral moč, da z znanjem in izkušnjami začne vračati dolg domači Občina Trebnje je bila med tremi najmanj razvitimi občinami v Sloveniji. S kmetijstvom se je 2 hiši in se oddolži materi, ki je skrbela zanj v obdobju odraščanja. Kataster je postajal geodezija, ukvarjalo več kot 56 % prebivalstva. Občina je merila 304 km , v njej je živelo skoraj 19.000 področje dela se je širilo na celotno področje prostora. Trebanjski geodeti so postajali cenjeni in prebivalcev. Število prebivalcev je do leta 1970 vztrajno padalo in pristalo pri številki 17.100. zaželeni: v občinski upravi, na področju komunale in prostora, v državni geodeziji. Naraščati je začelo po letu 1975 in v letu 1991 je prebivalcev že 17.600. Občina se je takrat spopadala predvsem s pomanjkanjem kadra. Za uspešen napredek in razvoj je potrebovala V zadnjih dvajsetih letih je treba posebej izpostaviti Janeza Slaka in Karolino Koračin. Vrhunsko vrhunske strokovnjake najrazličnejših profilov (zdravnike, farmacevte, učitelje, ekonomiste, znanje, odlične delovne navade, smisel za organizacijo dela, vizija razvoja in delaven kolektiv. pravnike). Na začetku šestdesetih let je bilo v gospodarstvu in negospodarstvu skupaj zaposlenih Rezultat: najsodobnejša oprema, urejene evidence, pravočasno in kakovostno opravljene manj kot 1000 delavcev. Občina si je z vsemi močmi prizadevala dobiti sredstva, ki jih je država storitve za naročnike. Geodezija v Trebnjem postane gibalo razvoja prostora v občini ter predmet dajala za pomoč manj razvitim občinam. S temi sredstvi je zgradila osnovne šole, zdravstveni zgledovanja in zavisti v stroki. dom, prenovila kulturni dom. Konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let so se matičnim podjetjem (Tovarna šivalnih strojev, Inko, Kemooprema, Dana) pridružile nove proizvodne In po petdesetih letih? Geodezija je spet centralizirana in državna in čisto drugačna kot pred zmogljivosti (Kolinska Mirna, Tovarna keramičnih ploščic Račje selo, Tovarna akrilnih plošč, Donit petdesetimi leti. Postaja elektronska, multimedijska, satelitska, slovenska, evropska, globalna, na Veliki Loki itn.), kar je omogočalo nove zaposlitve. Občani so bili pripravljeni za izboljšanje pa še vedno vpeta v lokalne spone vsakdanjega življenja. Čeprav pod državno upravo, trebanjski standarda v komunalni in cestni infrastrukturi ter šolstvu odtegniti od svojega zaslužka znatna geodeti niso nikoli pretrgali stika s Trebnjem, ampak še naprej s skupnimi močmi gradijo zgodbo, sredstva. V tem obdobju so bili uvedeni samoprispevki po domala vseh krajevnih skupnostih. ki se ji reče zgodba o uspehu. Standard, s katerim se danes ponaša Občina Trebnje, je rezultat takratnega prizadevanja In kaj bodo o geodeziji v Trebnjem pisali čez petdeset let, boste videli čez petdeset let … če vodilnih ljudi in odrekanja občanov na račun osebnih zaslužkov. V letu 1990 je bilo zaposlenih bodo takrat sploh še pisali. že 4.472 prebivalcev Občine Trebnje. mag. Franci Bačar
50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 2.1 Osnovni podatki o Občini Trebnje
Pregled osnovnih podatkov o Občini Trebnje (leta 2006) pred odcepitvijo Občine Šentrupert in Občine Mokronog-Trebelno.
Površina občine: 317,1 km2 Število katastrskih občin: 36 Število naselij: 221 Prostorskih okolišev: 304 Statističnih okolišev: 244 Število krajevnih skupnosti: 16 Število hišnih številk: 8.198 Dolžina vseh meja občine: 124 km
Število parcel: 76.754 Povprečna površina parcele: 40 ar 13 m2 Največja površina parcele: 128 ha 83 ar 61 m2 Najmanjša površina parcele: 1 m2 Število stavb: 22.500 Število stanovanj: 8.169 Naselje Mirna leta 1963 (vir: aerosnemanje, RGU) Povprečna površina stanovanj: 72,54 m2 Število lastnikov: 16.319 Število lastnikov, fizične osebe:15.418 Število prebivalcev: 18.966 Povprečna starost prebivalcev: 39 let Število gospodinjstev: 5.921 Delovno aktivnih prebivalcev: 7.076 Število zaposlenih kot kmetje: 674 Povprečni dohodek na zaposlenega: 177.262 SIT oziroma 739,70 € Stopnja registrirane brezposelnosti: 5,5 %
Železnice: 34,2 km Glavne ceste (državne): 17,2 km Regionalne ceste (državne): 70,8 km Lokalne ceste: 245 km Kategorizirane javne poti: 424 km Dolžina vodovodnega omrežja: 415,1 km Dolžina kanalizacijskega omrežja: 52 km Stanovanjskih površin: 32m2/osebo
Center Trebnjega ima naslednje geografske koordinate: • 45° 54’ 28’’ severne širine in • 5° 0’ 37’’ vzhodne dolžine.
Naselje Mirna leta 2006 (vir: ciklično aerosnemanje, GURS)
50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 2.2 Občina Trebnje in 15. poldnevnik Svečanost ob otvoritvi postavljenega obeležja je bila 19. novembra 1999. Zaznamovalo jo je obilno sneženje, kajti tistega dne je zapadlo več kot 30 cm snega. Narava pa se je z Ideja o določitvi točnega poteka 15° (15. poldnevnika) skozi občino Trebnje je dalj časa tlela organizatorji poigrala tudi ob ponovljeni otvoritvi 4. junija 2000, saj je sonce pripekalo s vso v mislih župana Občine Trebnje Cirila Metoda Pungartnika. Glede na to, da je obstoječe močjo – termometer je kazal več kot 30°C. Res pa so sončni žarki pripomogli k preverjanju kartografsko gradivo kazalo, da poteka 15° v bližini naselja Štefan, je želel od geodetske stroke natančnosti postavljene sončne ure. dokaz, ki bi potrdil njegovo védenje, da 15° ne poteka v bližini naselja Štefan, temveč skozi predmestje Trebnjega. Natančne izmere so opravili geodeti iz državne geodetske službe z geodetskimi meritvami s pomočjo satelitskih opazovanj v letu 1998 in 1999. Meritve so potrdile županove domneve.
Občina Trebnje je nato prevzela pobudo, da se potek 15. poldnevnika primerno označi in obeleži s simboli, ki bodo nedvoumno, vendar jasno tudi laični javnosti, označevali mesto poteka 15. poldnevnika. Poldnevniki ali meridiani so navidezni polkrogi, ki povezujejo oba Zemljina tečaja in vse kraje, kjer sonce istočasno vzhaja, doseže poldan in zahaja. Mreža poldnevnikov je zaradi vrtenja Zemlje okoli lastne osi izredno pomembna pri določanju datumske meje in časovnih pasov na Zemlji. Zemlja je razdeljena 24 časovnih pasov, od katerih je vsak širok 15° in znotraj katerega imajo vsi kraji isti čas, ki se za eno uro razlikujejo od časa Vrhtrebnje - pogled na kamnito obeležje s sončno uro v ozadju sosednjega pasu. Vsi kraji znotraj enega časovnega pasu se ravnajo po času poldnevnika, ki poteka natanko po sredini časovnega pasu. Časovni pasovi imajo svoje zaporedne številke in imena. Ničelni časovni pas je tisti, skozi katerega poteka začetni, imenovan tudi ničelni greenwiški poldnevnik, in v katerem velja greenwiški čas ali svetovni čas (UT – Universal time) oziroma zahodnoevropski čas. V naslednjem, prvem vzhodno ležečem časovnem pasu št. I, velja srednjeevropski čas. Skozenj poteka poldnevnik, ki je natanko za 15° oddaljen od greenwiškega. Ravno ta poldnevnik, ki določa zemljepisno dolžino 15 stopinj 00 minut 00 sekund, poteka skozi Trebnje in znotraj srednjeevropskega časovnega pasu določa točen čas.
15. poldnevnik je obeležen na Vrhtrebnjem – v naselju, ki je oddaljeno slabo uro počasne hoje Vrhtrebnje - barvni posnetek Občine Trebnje iz zraka pred (kamnitim obeležjem 15°) iz mesta Trebnje in je za Trebanjce prijetna izletniška in razgledna točka. Obeležje predstavlja kamnita miza, na kateri je bronast relief Slovenije. Na njem so označena večja slovenska mesta, Ob regionalni cesti pred vhodom v mesto Trebnje je postavljeno drugo obeležje. Ura v tem pomembnejše razgledne točke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. Del obeležja predstavlja obeležju enakomerno, preudarno in vztrajno odmerja čas tako kot vsaka druga ura, le da tudi informativna tabla, na kateri so osnovne informacije o 15. poldnevniku. Na tem mestu je od postavitve te ure veliko več ljudi ve, da poteka srednjeevropski časovni pas natanko skozi postavljen pano z barvnim zračnim posnetkom Občine Trebnje pred razdružitvijo (posnetek Trebnje. Ura na obeležju je naravnana tako, da v tisoč letih zaostane ali prehiti le za eno samo prikazuje tudi današnji občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno). Posnetek je narejen iz 48 sekundo. posnetkov (posebna tehnika ovrednotenja in medsebojno orientirana glede na prostor) in prikazuje občino, kot jo je mogoče opazovati ob preletu z zrakoplovom. Poleg posnetka se »Pobudnikom za odločitev o označbi 15. poldnevnika vŐObčini Trebnje ne gre odrekati nahaja tudi sončna ura. domiselnosti, pa čeprav je Trebnje le eden izmed krajev od severnega do južnega tečaja, skozi
10 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 11 katere poteka 15. poldnevnik. Ampak so ga zaznamovali ravno v Trebnjem,« je ob otvoritvi V Sloveniji je precej sončnih ur, ki so nameščene na zapisal kronist. cerkvah (teh je največ in so tudi najstarejše); v Zavodu za slepe in slabovidne v Škofji Loki je postavljena Glede na to, da imajo Trebanjci označen 15. poldnevnik in točno (radijsko vodeno) uro, se ni posebna sončna ura za slepe; v samostanu Pleterje je bati, da bi pri svojem delu zamujali, še manj, da bi se izgubili. Treba je le slediti 15. poldnevniku ura, ki kaže poleg dnevnega časa še dneve, mesece in pot te vedno pripelje v Trebnje. in Lunine mene; največja sončna ura je na Osnovni šoli Vodmat (premer 5 m). Pri odčitavanju časa na sončnih urah je treba vedeti, da ta v različnih letnih obdobjih različno odstopa od »umetnega« časa (od –16 min do +15 min – vzrok je ne popolnoma okrogla zemeljska krogla).
Občina Trebnje je kot spominsko darilo izdelala pomanjšano kopijo obeležja sončne ure, ki je ob pravilni orientaciji tudi praktičen pripomoček za ugotavljanje časa po Soncu
Prikaz obeležja iz predmestja Trebnjega, na katerem se prikazuje čas z radijsko vodeno uro
Zemlja potuje okoli Sonca vedno po enaki poti in je zato vsako leto ob istem času na istem mestu glede na Sonce. Človek je vzel to naravno časovno enoto in jo razdelil na dneve, ure, minute, sekunde in na še manjše enote, ki pa so njegovim čutilom nedojemljive. Zavedati se moramo, da je razdelitev današnjih, recimo jim mehanskih ur, le matematično izračunan približek časa, ki nam ga odmerja Sonce. Uporabna vrednost poldnevnikov je povezana z določanjem časa. Osnovna enota za merjenja časa je ura. Prvi uporabni pripomočki za merjenje časa so bile sončne ure. Danes so sončne ure predvsem okras in zanimivost. V preteklosti pa so bile namenjene praktični uporabi. Takoj, ko se je človek zavedel svojega obstoja, je opazoval Sonce. S preprostim merjenjem dolžine sence v različnem času je Trebnje v času ustanovitve katastrskega urada (vir: D. Nahtigal, Podobe dežele ob določal dnevna obdobja. Temenici in Mirni)
12 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 13 Za področje kartografije je pomembno leto 1963, ko je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Geodetska služba kot prva institucija v Sloveniji (in kot prva civilna institucija v tedanji Jugoslaviji) izdelal avtokarto tedanje Jugoslavije. Pred tem je bila izdelava kart v pristojnosti vojske.
Leta 1965 je bil sprejet nov Zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Ur. l.SRS 14- 150/65), ki Geodetske uprave SR Slovenije ne obravnava kot republiški sekretariat, ampak jo uvrsti med republiške zavode in uprave (4. člen). Taka ureditev je trajala samo do leta 1972, ko 3 je s spremembami Zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Ur. l. SRS 16-166/72 in 23-214/72 – uradno prečiščeno besedilo) Geodetska uprava SR Slovenije pristala v sestavu Republiškega sekretariata za urbanizem. Zakon je določal, da GU SRS opravlja strokovno vodstvo in nadzor nad geodetsko in katastrsko službo v republiki (21. člen).
Naslednja prelomnica je bila leto 1974, ki je prineslo: • Ustavo SFRJ, Ustavo SRS (Ur. l. SRS 6-44/74) Leto 1947 pomeni za slovensko geodezijo prvo prelomnico: • Zakon o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS 16-141/74) • z Uredbo o ustanovitvi in pristojnostih geodetske uprave pri vladi LRS (Ur. l. LRS 14- • Zakon o temeljni geodetski izmeri (Ur. l. SRS 16-142/74) 73/47) je bila ustanovljena Geodetska uprava LRS. Na podlagi te uredbe so bili na sedežih • Zakon o katastru komunalnih naprav (Ur. l. SRS 26-286/74, 29/74) okrajnih ljudskih odborov in ljudskih odborov mest ustanovljeni geodetski oddelki, ki • Zakon o republiških upravnih organih (Ur. l. SRS 39-474/74). so bili podrejeni geodetski upravi LRS. Obenem so bili odpravljeni vsi drugi geodetski organi; osebje, arhivi in inventar pa so bili odtlej na voljo Geodetski upravi LRS; Zakon o geodetski službi (Ur. l. SRS 23-1060/76) je določil, da ima Geodetska uprava položaj • objavljena je bila Uredba o geodetski stroki (Ur. l. LRS 40-220/47), ki je vsebovala nabor samostojnega občinskega upravnega organa, ki odloča o zadevah geodetske službe v upravnem 11 poklicev s področja geodezije, od geodetskega risarja do geodetskega svetnika; postopku na prvi stopnji. Geodetska uprava SRS pa je lahko dajala obvezna navodila za njeno • ustanovljen je bil Geodetski zavod, ki je prevzel skoraj ves geodetski kader v LR Sloveniji, delo. tudi vse strokovnjake iz katastrskih uradov pri okrajih. Tako je bil kataster prepuščen upravni veji. 2. aprila 1980 se je Geodetska uprava SRS preimenovala v Republiško geodetsko upravo in dobila nove naloge in pristojnosti. Preimenovanja so se v zgodovini do leta 2005 zgodila še Na ravni republike so v Sloveniji v letu 1953 razpravljali o šolstvu, novi izmeri in o katastru ter nekajkrat.1 o samoupravljanju v geodetskih vrstah. V letu 1956 so se pojavile prve gospodarske težave – republiški in občinski proračuni so se sprejemali v drugi polovici leta, geodetski zavodi so ostali Zakon o upravi (Ur. l. RS, št. 67-2393/1994, 20/1995, Odl.US: U-I-285/94-105, 29/1995- brez dela. Isto leto je Izvršni svet kot pristojni organ za geodetsko službo določil Sekretariat za ZPDF, 80/1999-ZUP, 52/2002-ZDU-1, 56/2002) je prinesel upravne enote. Dotedanje občinske finance. V letu 1960 se je že vidno kazalo neskladje med upravo in operativo, bili smo priča uprave, ki so izvajale naloge iz državne in lokalne pristojnosti na prvi stopnji, so se razdelile na prvemu nastopu povojnih diplomantov FAGG-a. upravne enote in občine. V več valovih so se v nadaljnjih letih ustanovile nove občine, ki so izvajale (in še danes izvajajo) naloge iz lokalne pristojnosti. Geodetska služba je bila istega leta Razvoj novih tehnologij je 14. decembra 1953 botroval ustanovitvi samostojnega raziskovalnega združena v enovit upravni organ: Geodetsko upravo Republike Slovenije v sklopu Ministrstva inštituta – Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo za okolje in prostor. Geodetska uprava Republike Slovenije je bila razdeljena na 12 območnih Tehnične visoke šole v Ljubljani. Pomanjkljiva opremljenost in kadrovska podhranjenost geodetskih uprav (OGU), te pa so dobile na lokacijah dotedanjih občinskih geodetskih uprav slovenske geodezije sta botrovali temu, da so zaposleni sami skonstruirali nivelirje, redreser, svoje dislocirane enote.2 Takšna organiziranost velja tudi danes. fotoprerisovalnik in fotopantograf ter s tem pospešeno razvijali področje fotogrametrije.
Pomen samostojne kartografije, ki jo je začrtala Slovenija, 1 5. 3. 1991 Republiška geodetska uprava Ljubljana se je pokazal ob osamosvojitvi Slovenije, ko je le-ta 21. 8. 1991, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiška geodetska uprava 2. 2. 1993, Ministrstvo za okolje in prostor, Republiška geodetska uprava v nasprotju z nekaterimi drugimi republikami bivše 24. 1. 1995, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Jugoslavije imela državo sistemsko pokrito s kartami. 18. 3. 1997, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije 5. 7. 2002 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Geodetska uprava Republike Slovenije 5. 5. 2005 Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije 2 Najprej kot izpostave območnih geodetskih uprav, kasneje pa kot geodetske pisarne.
14 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 15 V letih po osamosvojitvi so ne glede na nespremenjeno zakonodajo s področja geodetske službe nastala prva geodetska podjetja. Ta so s takratnimi občinami (v katerih pristojnosti so bile geodetske uprave) in kasneje, po letu 1995, z Geodetsko upravo Republike Slovenije sklepala dogovore oziroma pogodbe o izvajanju geodetskih storitev. Geodetska podjetja so nastopala kot pooblaščenci geodetskih uprav. Stranke so izvedbo storitve še vedno zahtevale pri pristojni geodetski upravi, le-ta pa je zahteve odstopila v delo svojim pooblaščencem – geodetskim podjetjem, ki so opravila terenski del postopka in izdelala elaborat. Vodenje upravnih postopkov je ostalo v pristojnosti geodetske uprave.
Leta 2000 sta bila sprejeta Zakon o geodetski dejavnosti – ZgeoD in Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot – ZENDMPE, ki sta končno tudi zakonsko uredila izvajanje geodetskih storitev. Že obstoječa (in nova) geodetska podjetja so na trgu začela nastopati samostojno. Stranke so izvedbo geodetske storitve in izdelavo elaborata pričele naročati neposredno pri geodetskih podjetjih. Šele z izdelanim elaboratom so lahko pri pristojni geodetski upravi zahtevale uvedbo (samo) upravnega postopka. Vsa podjetja so lahko izvajala storitve na območju celotne Slovenije, niso pa smela odkloniti strank z območja domicilne območne geodetske uprave. Taka ureditev velja še danes.
V zadnjih letih je velik poudarek tudi v odpravljanju t. i. različnih administrativnih ovir v sodelovanju z drugimi državnimi in lokalnimi organi, predvsem s poenostavitvijo postopkov in informatizacijo različnih evidenc.
Deželni zakonik za vojvodstvo kranjsko iz leta 1874, odstavek št. 6, pravi: »Kadar so priprave že tako dalječ prišle, da se more doba za začetek napravljenja zemljiške knjige približevaje določiti, je treba z občinskim predstojnikom (županom) se dogovoriti, da se narede vse naravnave tako, da se morejo izpeljati vsa dela, ktera se tičejo napravljanja, brez zapreke in brez pomenljivega nadlegovanja v gospodarstvenem delovanji ljudstva. Občinam in posameznim strankam, ktere žele delovanje pospešiti, se more na voljo dati, da same preskrbe potrebne pisarske moči v razpolaganje.« Te vrstice precej dišijo po odpravi birokratskih ovir, kar je še dandanes prioriteta vsake vladajoče strukture.
Paragraf št. 6 v izvirniku
16 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 17 Odlok, ki je določil sedeže in krajevno območje katastrskih uradov, se je glasil:
Geodetska služba »Na osnovi 81. člena statuta okraja Novo mesto je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 sprejel
v Občini Trebnje Odlok o ustanovitvi, določitvi sedeža in o krajevnem območju katastrskih uradov v okraju Novo 4 mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto, številka 10/1956) . Ustanovi se katastrski urad v Trebnjem. 2. V okraju Novo mesto so spodaj našteti katastrski uradi. Krajevna območja katastrskih uradov obsegajo tele občine: • Katastrski urad s sedežem v Novem mestu: občine: Kostanjevica-Podbočje, Novo mesto, Straža-Toplice, Šentjernej in Žužemberk. • Katastrski urad s sedežem v Črnomlju: občine: Črnomelj, Metlika, Semič. 4.1 Organiziranost • Katastrski urad s sedežem v Trebnjem: občine: Mirna, Mokronog in Trebnje.
V Okraju Novo mesto sta do leta 1956 delovala dva katastrska urada, in sicer v Novem mestu . Tajnik Okrajnega ljudskega odbora izvrši ta odlok, določi dan za začetek poslovanja in v Črnomlju. Na Katastrskem uradu Črnomelj je bilo sistemizirano 8 ljudi, ki so delali pod Katastrskega urada v Trebnjem in za prenos ustreznega dela arhiva, spisov in inventarja vodstvom geometra Franja Ilca, na Katastrskem uradu Novo mesto pa 10 ljudi, ki so delali iz dosedanjega Katastrskega urada Novo mesto v Katastrski urad Trebnje. pod vodstvom geometra Vladimirja Tavčarja (vir: zapisnik druge skupne seje odbornikov obeh 4. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu LRS. zborov Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 5. avgusta 1955 in Uradni vestnik okraja Novo mesto št.6-191/56). Št. 02/2-4414/1. V Novem mestu, dne 26. maja 1956 25. januarja 1956 je pričel izhajati Uradni vestnik Okraja Predsednik OLO: Novo mesto (U. v. okr. NM). V njem so Okrajni ljudski odbor Franc Pirkovič l.r.« Novo mesto in ljudski odbori občin v okraju objavljali svoje predpise: odloke, odredbe, odločbe, razpise, natečaje … Za leto 1956 je okrajni ljudski odbor namenil Katastrskemu Uradni vestnik Okraja Novo mesto je izhajal do leta 1964, uradu Trebnje 50.000 din dohodka. Za primerjavo: Črnomlju ko je izšla prva številka Uradnega vestnika Dolenjske je namenil 100.000 din dohodka, Novemu mestu pa 150.000 (za občine Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto in din. Trebnje).
50.000 din je takrat pomenilo približno 7 referentskih Določitev sedeža in krajevnega območja katastrskega urada Trebnje je Okrajni ljudski odbor plač (plača referenta na Katastrskem uradu Trebnje je bila Novo mesto sprejel na skupni seji odbornikov 26. maja 1956. Na isti seji, na kateri je bil sprejet od 6.400 do 7.200 din – razlika v višini plače ni pomenila odlok o ustanovitvi Katastrskega urada Trebnje in Odločba o dodelitvi inventarja (U. v. okr. razlike v zahtevnosti opravil, temveč od spola (predstavnice NM št.10-263/56), je okrajni ljudski odbor z odločbo imenoval tudi šefa Katastrskega urada v nežnejšega spola so bile slabše plačane). Trebnjem.
V odločbi št. 01/3-4407/1 je bil Občinskemu ljudskemu Poleg Katastrskega urada je imel Okrajni ljudski odbor Novega mesta še Zavod za planiranje in odboru Trebnje dodeljen naslednji inventar: Zavod za statistiko. Iz Statuta okraja Novo mesto (U. v. okr. NM št. 4-42/57) je tudi razvidno, 1 pisalna miza iz trdega lesa da so katastrski uradi opravljali upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na 1 dvokrilna omara iz trdega lesa področju katastra. 1 dvokrilna omara iz mehkega lesa 1 usnjena aktovka Junija 1958 je bil ukinjen Okraj Trbovlje. V Okraj Novo mesto so bile prenesene občine Brežice, 3 dežni plašči. Senovo, Sevnica in Videm-Krško.
18 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 19 Okrajni ljudski odbor Novo mesto je imel 20 organov – notranjih organizacijskih enot. Med 31. decembra 1962 je bil okraj Novo mesto priključen okraju Ljubljana, razen občin: Brežice, njimi je bilo 6 katastrskih uradov: Črnomelj, Novo mesto, Sevnica, Brežice, Trebnje in Videm- Sevnica in Videm-Krško, ki so bile priključene okraju Celje (Ur. l. LRS 39-274/62). Zvezna ljudska Krško. Katastrski uradi niso imeli notranjih organizacijskih enot. skupščina SFRJ je 7. aprila 1963 sprejela Ustavo SFRJ (Ur. l. SFRJ 14-209/1963) in predpise za izvedbo ustave. Temeljne družbenopolitične skupnosti so postale občine. Določen je bil položaj V katastrskih uradih na območju Okrajnega ljudskega krajevnih skupnosti. Okraji so opravljali zadeve skupnega pomena za več občin. Republiška odbora Novo mesto je bilo določenih 62 delovnih mest, in ustava je lahko določila, da ima republika samo občine, brez okrajev. sicer za Črnomelj 9, Novo mesto 16, Trebnje 8, Sevnico 8, Brežice 11 in Videm-Krško 10 delovnih mest. V Zakonu o območjih okrajev in občin v SRS (Ur. l. SRS 35-194/64) so bili navedeni samo še štirje Sistemizacija delovnih mest v upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je okraji: Celje, Koper, Ljubljana in Maribor. Spremenjena so bila tudi imena nekaterih naselij. bila objavljena v Uradnem vestniku (U. v. okr. NM št.1-6/60). Za Katastrski urad Trebnje je bilo določeno: Leta 1965 so bili okraji odpravljeni z Ustavnim Zakonom o odpravi okrajev (Ur. l. SRS 10-80/65). Delovati so prenehali 31. marca 1965. Z.št. Delovno mesto Najnižja oziroma najvišja Število strokovna izobrazba in leta delovnih mest V letu 1964 je bil ustanovljen Zavod za izmero, kataster zemljišč in upravljanje družbenega prakse premoženja Trebnje. Vendar ga je že 19. 12. 1964 Skupščina občine Trebnje ukinila (Uradni 1 šef urada srednja-višja, 5 let prakse 1 vestnik okraja Ljubljana 24/64). Zavod je z delom prenehal 31. 12. 1964. Ustanovljen je bil 2 geometri srednja-višja 2 Zavod za izmero in kataster zemljišč (Uradni vestnik Dolenjske 1-21/65). Organa zavoda sta bila 3 katastrski referent – vodja pisarne srednja 1 svet zavoda in direktor. Direktorja je imenovala in razrešila Skupščina občine Trebnje. 4 katastrski referenti nižja-srednja 3 V letih 1964 in 1965 je Zavod za izmero in kataster zemljišč upravljal z družbeno lastnino 5 geodetski risar nižja-srednja 1 Občine Trebnje, vendar le do 31.10.1965, saj je upravljanje z zemljišči po tem datumu prešlo v Skupaj 8 premoženjsko pravno službo Občine Trebnje. Istega leta je bil določen tudi način dela s strankami (v Uradnem vestniku št. 13-333/60).3 Zavod je bil samostojni posebni upravni organ Skupščine občine Trebnje z naslednjimi Po 5 letih dela, leta 1961, je Katastrski urad Trebnje postal organ Občinskega ljudskega odbora nalogami: Trebnje. V Odloku o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega • sestavljanje letnega in perspektivnega programa geodetskih del za Občino Trebnje odbora Trebnje (U. v. okr. NM št.21-348/61) je napisana sistemizacija za katastrski urad. Za vsa • planiranje in koordiniranje geodetske dejavnosti na območju občine delovna mesta je bil potreben strokovni izpit iz ustrezne stroke. Odlok je veljal od 1. 10. 1961. • nadziranje in obnavljanje mreže geodetskih točk • vodenje evidence nad izvajanjem vseh geodetskih del Katastrski urad Trebnje so veljali naslednji pogoji: • vzdrževanje osnovne državne karte na območju občine • arhiviranje geodetsko katastrske dokumentacije Z.št. Delovno mesto Strokovna izobrazba Število • izdelava in vzdrževanje katastra komunalnih naprav delovnih mest • zbiranje in obdelava preglednih statističnih podatkov o zemljiščih glede na strukturo in 1 šef urada višja 1 lastniško posestniška razmerja in obstoječe objekte 2 geometer srednja 1 • izvajanje zakoličb in nadzora nad izvedbo v naravi 3 katastrski referent - vodja pisarne srednja 1 • izvrševanje vseh drugih nalog geodetsko katastrske službe po veljavnih predpisih. 4 katastrski referent nižja 2 V letu 1966 je imel geodetski organ v Trebnjem ponovno ime Katastrski urad Trebnje. Statut 5 geodetski risar nižja 1 občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list 13/74) je v 5. členu določil Občino Trebnje kot območje 6 referent za evidenco SLP srednja 1 33-ih katastrskih občin (KO) in 5-ih delov KO z vsemi pripadajočimi naselji. V 202. členu Statuta Skupaj 7 Občine Trebnje je zapisano, da je Geodetska uprava občinski upravni organ, ki je pri svojem delu samostojen – v okviru zakonskih pooblastil – za svoje delo pa odgovarja Občinski skupščini in 3 Besedilo se je glasilo: »Kot uradni dnevi se določajo: ponedeljek, sreda in petek. V teh dneh se stranke sprejemajo od Izvršnemu svetu. Tako se je Katastrski urad preimenoval v Geodetsko upravo. 8. do 12. ure. V glavni in sprejemni pisarni se stranke sprejemajo vsak dan ves delovni čas. Katastrski uradi poslujejo s strankami v tistih dneh kot občinski ljudski odbori, na področju katerih imajo posamezni katastrski uradi svoj sedež. V uradnih dnevih morajo biti praviloma vsi referenti, ki so pooblaščeni sprejemati stranke, v pisarni na delovnih mestih.«
20 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 21 S 1. 1. 1995 je geodetska služba v Trebnjem postala Izpostava Območne geodetske uprave Zap. Priimek in ime Delovno mesto Obdobje Najvišja Novo mesto (IOGU Trebnje). IOGU Trebnje je ohranila svoje dosedanje prostore z vso opremo, št. zaposlitve izobrazba ki je bila s pogodbo prenesena na Geodetsko upravo Republike Slovenije (GURS) kot organ 1 Šipek Ivo šef in geometer 1956–1956 srednja šola v sestavi ministrstva. Vse delavce iz Geodetske uprave Občine Trebnje je prevzela Območna 2 Marinček Ivan šef in geometer 1956–1962 srednja šola 3 Miklič Pavel referent 1956–1961 osnovna šola geodetska uprava Novo mesto (OGU). 4 Mavsar Joža, por. Hostnik vodja sprejemne pisarne 1956–1958 srednja šola 5 Rogelj Magda, por. Cvar risarka in kat. referentka 1956–1960 osnovna šola IOGU je izgubila »interno pristojnost« za del dosedanjih nalog s področja: 6 Sila Matija kat. referent, vodja 1957–1968 osnovna šola • osnovnega geodetskega sistema sprejemne pisarne, v. d. šefa • vodenja baz podatkov in 7 Požes Ana, por. Bečaj kat. referentka, v. d. 1957–1992 ekonomski tehnik načelnika, vodja sp. pisarne • kartografskega sistema. 8 Kovačič Jelka, por. Ajdič kat. referentka 1958–1962 osnovna šola Kadrovske in finančne naloge so prešle na OGU in deloma na Glavni urad Geodetske uprave 9 Golobič Julij geometer, šef 1958–1965 srednja šola Republike Slovenije. 10 Pačnik Erika kat. risarka 1959–1960 osnovna šola 11 Marinček Vilma referentka za SLP 1959–1961 osnovna šola Reorganizacija z dne 17. 5. 2004 je ukinila izpostave Območnih geodetskih uprav ter uvedla 12 Štrozak Marjan geometer 1959–1964 srednja šola 13 Pižmoht Milena, por. kat. risarka 1960–1963 osnovna šola geodetske pisarne na lokacijah bivših izpostav. OGU se je notranje razčlenila po vsebini in sicer na: Leskovec • Oddelek za nepremičnine 14 Ziherl Vera strojepiska 1963–1964 adm. šola • Oddelek za zemljiški kataster 15 Leskovec Majda strojepiska 1963–1964 srednja šola • Informacijsko pisarno. 16 Glavič Jelka, por. Golobič vodja sprejemne pisarne 1963–1965 osnovna šola 17 Renko Ljuba kat. risarka 1964–1968 osnovna šola 18 Glogovšek Bena računovodja 1964–1966 osnovna šola V Geodetski pisarni Trebnje je stalno prisoten uradnik iz Informacijske pisarne, ki sprejema vloge 19 Bartolj Vera strojepiska 1964–1965 adm. šola in naročila, pripravlja podatke in potrdila ter komunicira s strankami. Iz Oddelka za zemljiški 20 Bartolj Tone geometer 1964–1965 srednja šola kataster delujeta v GP Trebnje dva uradnika, ki vodita upravne postopke s področja zemljiškega 21 Kavšek Julij šef in geometer 1965–1966 srednja šola katastra. Vse druge naloge opravlja Oddelek za nepremičnine, večinoma na lokaciji v Novem 22 Pucelj Lojze šef in geometer 1966–1971 višja šola 23 Kuzma Majda geometrinja 1968–1971 srednja šola mestu, deloma pa tudi v poslovnih prostorih GP. 24 Kavšek Gregor risar 1969–1971 poklicna šola 25 Lavriha Tone šef , načelnik in geometer 1971–1999 srednja šola 4.2 Zaposleni 26 Gabrijel Stane risar, referent ROTE 1972–1986 osnovna šola 27 Starc Tone geometer 1972–1973 srednja šola Vse se je začelo 26. maja 1956 na skupni seji odbornikov Okraja Novo mesto, ko je bil sprejet 28 Umek Jože geometer 1973–1974 srednja šola 29 Urbas Lidija geometrinja 1975–1976 srednja šola odlok o ustanovitvi Katastrskega urada Trebnje in Odločba o dodelitvi inventarja. Okrajni ljudski 30 Slak Janez geometer, načelnik in 1975–1996 mag. org. dela odbor je z odločbo imenoval za šefa Katastrskega urada v Trebnjem Iva Šipka, geometra pri geometer, vodja izpostave dosedanjem Katastrskem uradu Novo mesto. 31 Bingo Tončka kat. risarka 1978–1999 osnovna šola 32 Bregar Marjan geometer 1979–1992 višja šola Kot šef Katastrskega urada v Trebnjem Ivo Šipek ni naredil dolge kariere, saj so ga razrešili 33 Mostar Ladislava kat. referentka 1986–1988 srednja šola 34 Penko Novak Vida, por. načelnica 1986–1989 univerzitetna funkcije že na naslednji, 8. seji odbornikov, 14. avgusta 1956, po 2 mesecih in pol. Na njegovo Šušteršič mesto so imenovali Ivana Marinčka, geometra v pokoju v Novem mestu (U. v. okr. NM št.14- 35 Koprivec Vlasta geometrinja 1986–2002 srednja šola 313/56), ki je tudi resnično začel z delom v novonastalem katastrskem uradu v Trebnjem. 36 Štepec Jože geometer 1987–1996 srednja šola Sprejemno pisarno je vodila Joža Mavsar. Katastrski referenti so bili Ana Požes, Matija Sila 37 Anderlič Marjeta kat. referentka 1990–2006 srednja šola in Magda Rogelj, ki je bila tudi risarka, Pavel Miklič pa je bil odgovoren za preoštevilčbo in 38 Koračin Karolina univ. dipl. inž. geod.,vodja 1992–2006 univerzitetna izpostave preimenovanje naselij. 39 Udovič Jože inž. geodezije 1993–1996 višja šola 40 Lavrih Sašo geometer 1995–1998 srednja šola Skupaj je bilo v Trebnjem do danes zaposlenih 46 ljudi. Zamenjalo pa se je 9 šefov oz. načelnikov 41 Kek Sonja referent 1996–1996 srednja šola oz. vodij izpostav. 42 Perpar Igor dipl. inž. geodezije 1996–2004 visoka st. izobrazba 43 Janežič Mateja inž. geod. 2000– višja šol. izobrazba 44 Ziherl Bernardka univ. dipl. inž. geod. 2002– univerzitetna V naslednji tabeli je seznam vseh zaposlenih v geodetski upravi Trebnje, njihovo delovno mesto, 45 Novak Nataša, por. Čeč dipl. inž. geod. 2004– visoka st. izobrazba obdobje, v katerem so bili zaposleni, in najvišja dosežena stopnja izobrazbe. 46 Hočevar Mateja dipl. inž. geod. 2006– visoka st. izobrazba
22 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 23 Od leve proti desni: Pavel Miklič, Matija Sila, Ana Od leve proti desni: Pavel Miklič, Ana Požes, Od leve proti desni: Stane Gabrijel, Janez Slak, Od leve proti desni: Vida Penko Novak, Ana Požes, Joža Mavsar, Magda Rogelj pred občinsko Ivan Marinček, Joža Mavsar, Matija Sila, Magda Tone Lavriha, Anica Bečaj, Ladislava Mostar, Bečaj, Ladislava Mostar, Marjan Bregar (pri stavbo leta 1958 Rogelj leta 1958 Marjan Bregar na Silvestrovo 1986 strokovnem opazovanju vodostaja leta 1987 )
Od leve proti desni: Pavel Miklič, Magda Cvar, Janez Slak pri terenskem delu leta 1975 Od leve proti desni: Janez Slak, Vlasta Koprivec, Erika Pačnik, Ana Požes, Ivan Marinček leta 1959 Marjan Bregar, Ana Bečaj, Jože Štepec, Tone Lavriha, leta 1988 (geodetska uprava v eni izmed najštevilčnejših zasedb)
Od leve proti desni: Bernardka Ziherl, Igor Perpar, Karolina Koračin, Nataša Novak leta 2004
Zadnja sestava zaposlenih od leve proti Od leve proti desni: Julij Golobič, Od leve proti desni: Janez Slak, desni: Karolina Koračin, Nataša Čeč, Milena Pižmoht, Marjan Štrozak, Ana Ana Bečaj, Tone Lavriha leta 1980 Bernardka Ziherl, Mateja Hočevar, Mateja Bečaj, Matija Sila leta 1963 Janežič
24 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 25 4.2.1 STRUKTURA ZAPOSLENIH Leta 1956 je Katastrski urad dobil prostore v občinski stavbi na naslovu Trebnje št.12 (danes V naslednji tabeli so nekatere primerjave v izobrazbeni in starostni strukturi zaposlenih na Goliev trg 5). geodetskih uradih v Sloveniji in Trebnjem.
Na začetku Na začetku Konec 2007 šestdesetih let sedemdesetih let sedemdesetih let Izobrazbena struktura (z dokončano vsaj srednjo šolo ali gimnazijo) Slovenija 10 % inženirjev 27 % dipl. inž. in 62 % univ. dipl. inž., 90 % s srednjo inženirjev dipl.inž. in inženirjev šolo 73 % s srednjo šolo 38 % s srednjo šolo Trebnje 0 % inženirjev 0 % dipl. inž. in 0 % dipl. inž. in 100 % univ. dipl. 100 % s inženirjev inženirjev inž., dipl. inž. in srednjo šolo 100 % s srednjo šolo 100 % s srednjo šolo inženirjev Starostna struktura Slovenija do 30 let: 32% do 30 let: 31% do 30 let: 6,5% od 30 do 40 let: 42% od 30 do 40 let: 29% od 30 do 40 let: 31% od 40 do 60 let: 20% od 40 do 60 let: 40% od 40 do 60 let: 6% (upokojencev) 62,5% Trebnje do 30 let: 50% do 30 let: 75 % do 30 let: 40% do 30 let: 80% od 30 do 40 od 30 do 40 let: 25 % od 30 do 40 let: 60% od 30 do 40 let: Goliev trg 5, kjer je kataster sprva deloval v drugem nadstropju občinske stavbe. let: 50% 20%
4.3 Prostori V občinski stavbi je Katastrski urad deloval do leta 1965, nato pa se je preselil v manjši objekt za občinsko stavbo na naslov Trebnje št. 14 (danes Goliev trg 4), kjer je bil do leta 1966. Geodetska služba v Trebnjem se je od nastanka do danes velikokrat selila v različne prostore. Včasih so te spremembe pomenile prehod na boljše, včasih tudi na slabše. V nadaljevanju so prikazane slike prostorov, urejene kronološko od začetka delovanja geodetske službe v Trebnjem do danes.
V Trebnjem je kataster najprej deloval v trebanjskem gradu, kjer so stranke med drugo svetovno vojno lahko naročale prepise iz evidence, določanje velikosti zemljišč in podobno.
Goliev trg 4 - prostori so bili prvotno namenjeni za potrebe policije in zaporov
Sledila je ponovna selitev v večjo občinsko stavbo Trebnje 12 (danes Goliev trg 5), leta 1975 pa nova selitev v delno prenovljene in adaptirane prostore v stavbo v lasti Občine Trebnje na naslovu Goliev trg 4 (nekoč Trebnje št. 14).
Trebanjski grad, kjer je med drugo svetovno vojno občasno deloval zemljiški kataster
26 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 27 Na današnji lokaciji, Goliev trg 11, je Geodetska pisarna od 8. 10. 2001. 6 Leta 1975 je Občina Trebnje kupila dva avtoredukcijska tahimetra DAHLTA 010A; ta instrument je omogočal direktni odčitek horizontalne dolžine na lati.
7 Sekundni teodolit WILD T2 z izmenljivim distomatom DI 1000 je bil instrument, ki je omogočal elektrooptično merjenje dolžin in je bil kupljen leta 1990.
8 Instrument SOKKISHA, kupljen prav v dneh osamosvajanja, je imel avtomatsko registrirno napravo (totalstation).
9 Nezahtevna inženirska dela je Katastrski urad opravljal z nivelirjem Karl Zeiss Ni 060.
1 2 3
Goliev trg 11 - geodetska pisarna je v mansardnih prostorih
4.4 Oprema
4.4.1 GEODETSKI MERSKI INSTRUMENTI
1 Prve resne in dokaj natančne meritve so opravljali na merilni mizici, opremljeni le z diopterjem 4 5 6 z visokima vizirkama. Pod mizo je vidno zemljemerčevo pomožno orodje (merilna veriga s čevlji 1 čevelj = 12 palcev) dolgimi členi, razmerno šestilo in blok risalnega papirja.
Prvi geodetski instrument, s katerim so se opravljale meritve na območju Katastrskega urada Trebnje, je bil last civilnega geometra Marinčka.
2 Naslednji instrument iz povojnega obdobja, ki še krasi vitrino geodetske pisarne, je bil busolni teodolit s polkrožnim vertikalnim krogom.
3 V zasebni vitrini je instrument, s katerim so se opravljale meritve v zgodnjih petdesetih letih in je že premogel optično odčitavanje kotov: tahimeter teodolit z nonijem znamke MOM 7 8 9 Budapest.
4 Instrument neverjetno majhne izvedbe in daleč najbolj praktičen za male meritve, pri katerih ni bila potrebna velika natančnost, je bil WILD TO-63582 – busolni teodolit. V Trebnjem je bil v uporabi vse do leta 1975 (meritve na tako imenovani preskok).
5 Instrument Karl Zeiss Theo-020 z Reichenbachovim razdaljemerom je omogočal natančnejše merjenje kot kasnejši avtoredukcijski tahimetri in so ga za opravljanje meritev na Geodetski upravi uporabljali najdlje.
28 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 29 Kompletni merski pribor je v času grafične izmere sestavljal mersko mizo s štirimi deskami (na katero so z jajčnim beljakom prilepili risalni papir), diopter z ravnilom, grezilo, libelo, terensko busolo, uravnalno magnetno iglo v posebnem ohišju, 10 sežnjev dolgo mersko členasto verigo (razdalja med členi 1 čevelj) merske zastavice, merske tarče in komplet šestil.
Na razgibanem zemljišču se je za izmero najpogosteje uporabljal busolni teodolit. Izmera se izvedla po tako imenovani preskočni metodi. Stranice poligona so bile kratke (do 80m), izmerjene optično z Reichenbachovim razdaljemerom. S posameznih stojišč, ki se načeloma niso stabilizirala, se je tahimetrično izmerilo nove mejne točke in vse dosegljive stare mejnike. Pravilnost izmerjenih detajlnih točke se je kontroliralo s čelnimi merami. Ni pa bilo priporočljivo meriti s tem instrumentom v bližini večjih železniških konstrukcij ali električnih vodov, zlasti visokih HP-25 (program za izračun polarnih koordinat je bilo treba po korakih vtipkati v napetosti. računalnik) in elaborat iz leta 1980
4.4.2 RAČUNALNIKI IN RAČUNALNIŠKI PROGRAMI Nakup prvih osebnih računalnikov v občinski upravi Trebnje je geodetska uprava uspešno O pravi računalniški opremi lahko govorimo šele s prodorom danes tako razširjenih osebnih izkoristila v svoj prid. Nekako največ znanja s področja računalništva so imeli geodeti in so računalnikov na svetovni trg. Do tistega časa se je del zemljiškokatastrskega operata (atributni bili takrat v občinski upravi tudi motivatorji za posodabljanje evidenc in postopkov z novimi del) enkrat na leto obdeloval v večjih računalniških centrih (za Trebnje na Statističnem uradu). tehnološkimi rešitvami, ki so jih omogočali osebni računalniki. Tako je Geodetska uprava Trebnje Geodetske meritve so bile obdelane »peš« s pomočjo logaritemskih tablic na podlagi znanih pri nabavi osebnih računalnikov za potrebe občinske uprave znala pristaviti svoj »piskrček« in postopkov iz teorije geodetskih računov. med prvimi v Sloveniji prišla do osebnih računalnikov, ki jih je uspešno nadgrajevala in ves Prve korake k ne povsem ročni obdelavi geodetskih meritev sta omogočala: čas sproti sledila tehnološkemu razvoju na tem področju. Sredi osemdesetih let prejšnjega • HP 25C, prvi digitalni kalkulator, ki je omogočal obdelavo geodetskih meritev na stoletja je geodetska uprava že imela več osebnih računalnikov, med sabo povezanih v mrežo. področju zemljiškega katastra, Nadgradnja osebnih računalnikov in druge periferne opreme, potrebne za nemoteno geodetsko • HP 67, digitalni kalkulator na delno višji programski stopnji ( magnetna kartica). delo (risalniki, tiskalniki, digitalizatorji), je v prvih letih sledila takole: • PC XT, na začetku predvsem kot pisalni stroj (leta 1984) Leta 1977 so prišli na trg priročni elektronski računalniki • PC AT in programska rešitev za obdelavo atributnega katastra INKAT znamke Hewlett-Packard. Pravo revolucijo na področju • barvni monitorji do velikosti 19´´, ki so omogočali pregledno grafiko malih meritev je povzročil HP-25, nato še HP-67. S pomočjo • PC s procesorji (286, 386, 486, PENTIUM) programskih rešitev se je praktično končalo grafično • risalniki (peresni): računanje površin, geodet si je lahko vnaprej pripravil • valjčni ploter A1 (1990) zakoličbene elemente za vse vrste malih meritev, žepni • marjetični ploterji A3 za vsako delovno postajo računalnik je omogočal obdelavo merskih podatkov pri • ploter A0 (1992) vzdrževanju zemljiškega katastra. Strojna oprema je bila • leta 1991 je bil nabavljen ročni digitalizator (s potrebno SW opremo), ki je omogočil dosegljiva tudi za manjše geodetske uprave. izdelavo prvih digitalnih načrtov (do tistega časa le klasično prerisovanje na IGF). Ti računalniki so za geodetsko upravo Trebnje pomenili skoraj toliko kot za Američane pristanek na Luni. Danes za ustrezno opremljenost vseh Geodetskih pisarn po Sloveniji skrbi Geodetska uprava Republike Slovenije.
30 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 31 4.4.3 SPECIALNA GEODETSKA RISARSKA IN KARTOGRAFSKA OPREMA • ortogonalni koordinatograf oz. čemus Danes si je težko predstavljati, kakšne ročne spretnosti je moral imeti takratni geodet, da je izpod njegovega peresa prišel ličen in pregleden izdelek, ki mu danes komaj sledi računalnik. Toda predvsem spretnost risanja in kaligrafskega pisanja je bila podlaga za zavidanja vredne geodetske izdelke v obdobju izpred 150 let do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Geodeti so si pri svojem delu pomagali s preprostim risarskim orodjem in specialnimi pripomočki za kartiranje: • polarni transporter
Slika prikazuje kartiranje terena, posnetega z ortogonalno metod. S pomočjo logaritmičnega računala (zgoraj desno) se je sprotno preračunaval skrček za posamezno dolžinsko mero
• nitni planimeter
Slika kartiranja detajla v k.o. Mali Videm s pomočjo polarnega transporterja
• vektorski tahigraf na risalni deski za kartiranje na terenu
Nitni planimeter in tabela izračuna površin v elaboratu k. o. Ponikve Meritve in kartiranje, povezane z določitvijo posestne meje, Pred uporabo računalnikov so se površine povečini so praviloma opravili v celoti računale grafično. Za grafični izračun površine sose na terenu. Za kartiranje so uporabljali nitni planimetri ali precizni polarni planimetri. uporabljali vektorski tahigraf, Vsaka parcela je bila planimetrirna dvakrat, tako da se je pritrjen na risalno desko, ali pa med prvim in drugim planimetriranjem spremenila lega kotomer in transverzalno merilo za nanašanje dolžin. nitnega planimetra. Končni podatek o površini je bila aritmetična sredina obeh merjenj, ki pa sta morali biti v mejah dopustnih razlik. Velikost le-teh je bila določena v odvisnosti od merila.
32 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 33 • merilo za neposredni odčitek skrčka
• polarni planimeter
Merilo, ki je omogočalo direktno odčitavanje skrčka detajlnega lista – izvirnika Način izračuna površine s pomočjo polarnega planimetra, v spodnjem desnem delu slike transverzalno merilo Za odmerjanje linearnega skrčka se je uporabljalo posebno kovinsko merilo, dolgo nekaj nad 25 palcev, ki je razdeljeno na intervale po en palec (26,3 mm), to pa ustreza za merilo 1 : 2880 štiridesetim sežnjem v naravi. • peterorobne prizme (pentagon) so omogočale približno določanje pravokotnic (grobe Enaka palčna razdelba je nanešena na okvirju katastrskega zakoličbe gradbenih objektov – za izkope gradbenih jam) načrta in sicer: po Y osi na 25 delov, po osi X na 20 delov. • trakovi na kolutu za ortogonalno (abscisa, ordinata) izmero Z nonijskim oz. transverzalnim merilom se je odmerilo • merski trakovi razdaljo od okvirja sekcije do najbližjega palčnega delila • trasirke na kovinskem merilu. • nanašalni trikotniki • transverzalno merilo • pripomoček za izris izohips (rasnolka) • logaritmično računalo • ničelno šestilo • prenašalno šestilo • pantograf (naprava za ročno prekartiranje iz manjšega merila v večje) • peresa: • damsko pero • izvlačilec za risanje črt • peresa graphos • rapidografi Rotring • šablone za pisanje • trirobna merila z različnimi razdelbami.
Izdelki so bili izrisani na poseben papir prilagojenih lastnosti (odpornost, skrčki, belina, čvrstost, debelina). V ospredju je bil papir znamke Schoellershammer. S pomočjo rasnolke je risarju uspelo izvleči enakomerne in ne »nazobčane« izohipse
34 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 35 4.4.4 PISARNIŠKA IN DRUGA OPREMA Elegantnejšo rešitev kopiranja so po letu 1980 ponujali: Skupaj s prenosom nalog zemljiškega katastra iz Novega mesta v Trebnje je bila prenesena tudi • vakuumska kopirna miza pisarniška oprema, ki pa je bila vse prej kot primerna. • kopirni stroj za mokro razvijanje • fotokopirni stroji. Zaposleni so si za pripravo ustrezne delovne površine pomagali tako, da so čez hrapavo površino mize prilepili papir, ki so ga poprej namočili v vodo. Ta se je po osušitvi lepo prilegel na poškodovano mizo in miza je bila videti kot nova.
Leta 1961 je Okrajni ljudski odbor (OLO) Novo mesto na novo opremil takratne prostore katastra v Trebnjem. Nova oprema je bila prilagojena za potrebe zemljiškega katastra po idejnem načrtu takratnega šefa Ivana Marinčka. Služila je svojemu namenu bolj ali manj vse do leta 1988.
Delovno mesto s sodobno računalniško opremo Pridobitev novih dodatnih prostorov za potrebe geodetske uprave in selitev v te Na sliki zadaj je prvi kopirni stroj. Pred njim stoje od leve proti desni: Tone Lavriha, prostore sta bili dovolj velik razlog za delno Janez Slak, Tončka Bingo, Ana Bečaj, Stane Gabrijel, Marjan Bregar. Fotografija je posneta v stavbi za današnjo občino leta 1981 obnovo in dokup pisarniške opreme, ki tako ni več spominjala na prva leta zemljiškega katastra. Kupljene so bile nove mize, 4.4.5 PREVOZNA SREDSTVA kovinske arhivske omare za načrte ter Ker je bil poklic geometra spoštovan, so v začetnem kartotečne kovinske omare za arhiviranje obdobju stranke pogosto prišle po geometra kar elaboratov. v pisarno. Zato so bili poleg koles najpogostejše geodetovo prevozno sredstvo zapravljivčki in navadni Leta 2001 pa se je kataster preselil na sedanjo kmečki vozovi z lesenimi kolesi. lokacijo na Goliev trg 11 s popolnoma novo pisarniško opremo (razen kartotečnih kovinskih omar za arhiviranje elaboratov), primerno sedanjemu času in potrebam Sprejemna pisarna danes poslovanja s strankami.
Približno do leta 1980, ko je postal cenovno sprejemljiv nakup kopirnih strojev na mokro ali suho kopiranje in nato fotokopirnih strojev, so bila vsa »kopiranja« od formata A4 do kopij posestva, ki so lahko obsegale tudi format A2, opravljena z ročnim prerisovanjem z originalnih načrtov na »paus« papir. Za večja kopiranja so bile izdelane priročne podloge, v katere so se vpele matrice Merski pribor in pribor za kartiranje v načrtov na kopirni papir. Sledilo je osvetljevanje s sončno svetlobo. Tako osvetljene podlage so petdesetih letih (instrument, poljski merski bile vložene v zelo preproste lesene komore˝, kjer je bil v posodicah v spodnjem delu razvijalec. trak na kolutu, števni žeblji, lata, kotomer, transverzalno merilo, kozarčki za tuš, Močan zadušljiv duh po tem razvijalcu (amoniak) tistim, ki se spomnijo na te čase, še danes logaritmične tablice, nitni planimeter) in nehote prikliče solze v oči. rezultat takratnih meritev (skica v manualih, Prihod geometra na teren v poznih petdesetih letih ločeno kartiranje, izračun površin)
36 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 37 Na teren so geometri hodili tudi z vlakom, ki je bil pomembna in edina povezava Trebnje–Novo mesto, Trebnje–Ljubljana in Trebnje–Sevnica.
Po letu 1970 so geodeti začeli za meritve na terenu uporabljati tudi svoja lastna prevozna sredstva.
Šele leta 1976 je Občina Trebnje za geodetsko službo kupila prvi službeni avto Fiat Zastava 750 (legendarni fičo). Naslednji avto je bil Renault R4 (katrca), ki je zaradi možnosti namestitve geodetskega instrumentarija in betonskih mejnikov dolgo časa ostal najbolj pripravno prevozno sredstvo geodeta. Prvi tak avtomobil je bil bele barve, naslednji modre in zadnja dva rjave barve. Sredi devetdesetih let je Občina Trebnje kupila za geodetsko službo prvi avto malo višjega cenovnega razreda. To je bil Ford Escort.
Sliki prikazujeta priprave in meritev po prihodu na teren v poznih petdesetih letih Prvi pravi terenski avto pa so trebanjski geodeti dobili leta 1994. To je bil Nissan Terrano II, ki ga je po reorganizaciji geodetske službe leta 1996 za potrebe osnovnega geodetskega sistema Glede na obseg prtljage (instrument, stativ, lata, aktovka) je moral imeti geometer poleg Servis skupnih služb Vlade RS odkupil od Občine Trebnje. V uporabi je bil vse do leta 2007. geodetskega znanja tudi fizično kondicijo. Geodetske meritve so bile do leta 1970 načrtovane tako, da je geodet na eni lokaciji ostal več dni, ker bi bila vsakodnevna vožnja s kolesom in Zadnji avto, ki je bil v letu 1996 (tokrat s strani države) namensko kupljen za geodetsko službo drugo prtljago v oddaljene kraje prenaporna in zamudna. Na določeni lokaciji je geometer v Trebnjem, je bil spet avto nižjega cenovnega razreda – Renault Clio. prenočeval tudi po en teden oziroma toliko časa, da je na tem območju izvedel vse storitve. Za prenočišče so morali poskrbeti takratni občinski odborniki. Nissan terrano je bil kupljen s sredstvi občinskega proračuna novembra 1994, dober mesec pred prenosom pristojnosti geodetske službe iz občine v pristojnost Geodetske uprave Republike Slovenije. Kljub negodovanju nekaterih predstavnikov takratne politične strukture je avto do odkupa s strani države v letu 1996 ves čas služil le potrebam geodetske uprave. Avtomobil je za takratne razmere pomenil visok standard, ki ga sicer slovenska državna geodetska stroka ni premogla. Svojemu namenu je kasneje služil na vseh kampanjah, povezanih z osnovnim geodetskim sistemom, vse do leta 2007.
4.5 Zasebni geodetski sektor in geodetske storitve (1995–2000)
Geodetska služba v Trebnjem je vse do leta 1995 opravljala tudi vsa geodetska dela, povezana z vzdrževanjem zemljiškega katastra. Opravljala je vse meritve, katerih posledica je izdaja upravnega akta, kakor tudi vse tehnične meritve, potrebne za projektiranje in prostorsko načrtovanje. Število vlog je iz leta v leto naraščalo: v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo približno 360 vlog na leto, v sedemdesetih letih je število naraslo na 450 vlog, v osemdesetih letih na 500 vlog, v devetdesetih letih se je trend umiril, tako da je bilo vlog približno toliko kot v osemdesetih letih. V zadnjih letih je v reševanju približno 450 vlog na leto.
Izmera v k. o. Ostrožnik , za katero je geometer porabil za terenske meritve več tednov Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, je bilo izvajanje terenskih meritev (storitev) v pristojnosti Geodetske uprave v Trebnjem. Le-ta je izvajala vse storitve z izjemo velikih meritev (novih izmer,
38 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 39 ekspropriacij cest, komasacij). Stranke so zahtevo za izvedbo postopka podale pri geodetski upravi, le-ta je opravila terenski del postopka in nato izvedla še upravni del postopka. Naloge geodetske V letu 1995 so se pojavila prva geodetska podjetja, ki so kot pooblaščenci izvajala storitve za Izpostavo območne geodetske uprave Trebnje, vendar niso imela poslovnih prostorov na območju Občine Trebnje. službe 4.5.1 GEODETSKA PODJETJA V OBČINI TREBNJE (1996 IN 2006) 5 Na območju današnje Geodetske pisarne Trebnje imata prostore dve podjetji: Geohit d. o. o. in Allgea d. o. o..
Geohit d.o.o. je bilo kot prvo geodetsko podjetje ustanovljeno junija 1996 in ima sedež v Trebnjem. Na začetku je imelo podjetje dva Geodetska služba je del geodetske dejavnosti, ki obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zaposlena, ki sta bila pred tem zbirk podatkov na področju osnovnega geodetskega sistema, evidentiranja nepremičnin, uslužbenca Geodetske uprave v državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema. Trebnjem. Danes so v podjetju stalno zaposleni trije geodeti To funkcijo opravlja geodezija na območju današnje Slovenije že zelo dolgo. V nadaljevanju in izvajajo storitve povečini na je po posameznih vsebinskih sklopih predstavljeno delovanje geodetske službe na državni in območju Geodetske pisarne Trebnje lokalni ravni (v geodetski pisarni Trebnje). in na območju sosednjih geodetskih pisarn. 5.1 Zemljiški kataster na Slovenskem
Poslovni prostori podjetja Geohit d. o. o. Drugo geodetsko podjetje – Allgea Na začetku drugega tisočletja je večina slovenskega ozemlja postopno prehajala v last cerkvenih d. o. o. – je bilo ustanovljeno avgusta dostojanstvenikov, grofov, nemških uradnikov in nemških kolonov ter tako postala last salzburške 2006. Sedež podjetja je v Ivančni in oglejske nadškofije ter fevdov nemških grofov ali samostanov. Fevdalni podložniki so delali Gorici, poslovno enoto pa ima v tlako, oddajali del pridelkov ter plačevali različne davščine. Za obremenitev podložnikov so Trebnjem. Stalno zaposlena je le ena njihovi »gospodarji« potrebovali urbarje, ki so opravljali vlogo sedanjega zemljiškega katastra in oseba. Svojo dejavnost opravlja na zemljiške knjige. Urbarji so bili popisi zemljiške posesti po kmetijah ter vseh dajatev in služnosti širšem območju Slovenije. Največ od njih. Prvi urbarji na Slovenskem izhajajo iz 12. stoletja in so jih nazadnje »popravili« sredi meritev izvaja v Trebnjem in okolici, 16. stoletja. v okolici Novega mesta ter v okolici Grosuplja. V Evropi so se bíle različne nasledstvene vojne in po eni od njih je območje današnje Lombardije prešlo pod oblast Habsburžanov. Zaradi neurejenih davčno-lastniških razmer je cesar Karel VI. v Geodetski podjetji opravljata tej pokrajini s posebnim patentom (zakonom) naročil davčno ovrednotenje posesti v Lombardiji. geodetske storitve, ki so povezane Glavni temelji ovrednotenja so bili: z nadaljnjim upravnim postopkom • določitev lastništva nad zemljišči in izdajo ustrezne listine v tem • izmera velikosti in obsega zemljišča • ocenitev vrednosti zemljišča in Logotip podjetja Allgea d. o. o. pred vhodom postopku. Geodetske storitve so: ureditve meje, izravnave meje, • donosnost zemljiških kultur. označitve meje, parcelacije, pogodbene komasacije, upis zemljišča pod stavbo, vpis stavbe v kataster stavb, vris objekta, spremembe bonitete zemljišča, spremembe vrste rabe, katastrske Ta skrbno izoblikovana določila za davčno ovrednotenje posesti so pomenila začetek zemljiškega kulture in razreda zemljišča, spremembe dejanske rabe zemljišč. katastra, kot ga poznamo še danes.
40 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 41 Verjetno lahko kot prelomno obdobje za slovensko geodezijo štejemo čas vladavine Avstro- Vojne s Francozi so nato dalj časa tako rekoč onemogočale izvajanje terenskih zemljemerskih Ogrske, cesarice Marije Terezije, hčerke Karla VI. Pripravila je tudi več vrst upravnih reform tako del. Zato je avstrijski cesar Franc I. leta 1817 izdal nov patent o zemljiškem davku, ki je obsegal imenovanega razsvetljenega absolutizma. Z njim je želela doseči centralizacijo državne uprave tudi ukaz o nadaljevanju tako imenovanega detajlnega ali ekonomskega katastrskega merjenja in na podlagi izkušenj iz Lombardije enoten sistem pobiranja davkov. v kronskih deželah in določa financiranje patenta. Cesarjeva dvorna komisija za regulacijo zemljiškega davka je pripravila izvedbo novega stabilnega katastra, za katerega se je kasneje V prizadevanju, da bi omejila močan vpliv velikih fevdalcev uveljavilo še danes splošno uporabljeno ime franciscejski kataster. Ta patent določa, da se in s tem okrepila centralno oblast v habsburški monarhiji, mora napraviti za vsako upravno občino zaključena katastrska mapa v Cassinijevi kartografski je Marija Terezija s patentom (zakonom) leta 1747 projekciji v merilu 1 : 2880. Za gorske in nekatere neposeljene predele je bilo določeno merilo odredila popis vseh zemljišč v cesarstvu. Nastal je tako 1 : 5760, za mesta in druga intenzivno poseljena območja pa merilo 1 : 1440 ali 1 : 720. imenovani terezijanski davčni kataster. Obenem s popisom je ustanovila tudi okrožne urade (kresije), ki so ponekod poleg davčnega operata vodili tudi že grafični del, to je zemljiške načrte, predvsem za večje graščinske ali cerkvene posesti.
Prvo splošno štetje prebivalstva in popis zemljiške posesti so v okviru davčne rektifikacije opravili leta 1754, v popisu so strogo ločili posest na dominikalno in rustikalno zemljo. Dominikalna zemlja je bila fevdalna posest, ki jo je uporabljal fevdalec sam, rustikalna zemlja pa je obsegala dedno ali zakupno kmetijsko posest podložnikov. Popisni operat so izdelali kresijski uradniki ter graščinski oskrbniki, pri ocenitvah pa so bili navzoči tudi krajevni župani in predstavniki kmetov. Ta terezijanski kataster še ni vseboval izmere posesti. Za popis so uporabili le skice zemljiške posesti fevdalcev in cerkve, če so obstajale. Nato je Marija Terezija leta 1764 ukazala armadi novo kompleksno izmero vseh kronskih dežel monarhije. Izvedbo meritev je v celoti prevzela leta 1766 ustanovljena Vojaška akademija Marije Terezije. Ta izmera je trajala kar 23 let in se je končala v času vladavine cesarja Jožefa II., ki je leta 1780 nasledil Marijo Terezijo. Poznamo jo kot jožefinsko izmero.
Tej izmeri je leta 1785 sledila davčno katastrska izmera celotne monarhije, ki jo je Jožef II. uzakonil leta 1784. Vendar pa osrednja Slovenija, takratna Kranjska, zemljiško katastrskih map kot sestavnih delov davčnega operata še ni imela. To je bil čas pomembnih sprememb zemljiško lastninskih odnosov. Leta 1786 je bilo uzakonjeno načelo dedovanja kmečke posesti po najstarejšem sinu, na podlagi davčno katastrskih popisov pa so bile olajšane tudi različne podložniške dajatve.
Zaradi nezanesljive evidence, ki je izhajala iz terezijanskega katastra, je naslednik Marije Terezije, Jožef II., z zakonom leta 1784 odredil izmero vse plodne zemlje v avstrijskih deželah. Izmero so v štirih letih opravili občinski možje, ki so jih na hitro izučili vojaški geodeti. Podatke o površini, skupaj z ugotovljenimi katastrskimi kulturami, količinami pridelkov ter podatki o lastnikih, so vpisovali v posebne sezname – legopisne knjige. Ker zemljišča niso bila upodobljena na načrtih, temveč samo popisana, se imenuje jožefinski kataster tudi popisni kataster. Ekspeditivnosti Področje, ki ga pokriva zemljiški kataster v Trebnjem, je bilo izmerjeno v celoti v merilu tistega časa ne gre primerjati z današnjo. 1 : 2880, razen ˝načrtovnaselij Korita (slika) in Vrbovec, ki sta izdelana v merilu 1 : 1440
42 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 43 Izmera iz leta 1825, slika dela katastrskega načrta občine Brezovice v seženjskem sistemu
Leta 1875 je v Parizu sedemnajst držav, med njimi tudi Avstro-Ogrska, podpisalo metrsko konvencijo, ki kot uradno enoto za dolžino predpisuje meter. Pred tem si je vsaka država predpisala lastno enoto za dolžino, Avstro- Ogrska je imela npr.seženj. Podpisnica metrske konvencije 1875 je bila tudi ZDA, a do danes še ni napravila kakega resnega koraka za njeno uveljavitev. Merilo 1 : 2880 s svojim nenavadnim razmerjem izhaja iz Avstro-Ogrska je postopoma uvajala metrski sistem že dve seženjskega merskega sistema, ki se je uporabljal v tistem leti prej, leta 1873. času. Osnovno merilo pri izvedbi katastrske izmere je bilo Zanimive so tudi pretvorbe iz seženjskega v metrski določeno tako, da pomeni 1 palec na načrtu 40 sežnjev v sistem: naravi. Ker ima v seženjskem merskem sistemu seženj 6 1 seženj = 1,896484 m, 1 palec pa 0,02634 m oz. 2,634 cm za čevljev, čevelj 12 palcev, velja, da je 1 palec na načrtu 40 x 6 razliko od angleškega palca (inch), ki meri 2,54 cm. x 12 = 2.880 palcev v naravi. Merilo so na kratko označevali Spremenilo se je tudi merilo katastrskih načrtov. Namesto v obliki 1` = 40 °. Površina kvadrata 40 sežnjev znaša torej katastrskih načrtov v merilu 1 : 2880 so jih začeli izdelovati 1600 sežnjev ali 1 oral. v merilu 1 : 2500.
44 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 45 Franciscejske katastrske občine so postale osnovne enote davčne in politične uprave, s Čas po letu 1860 je v geodetsko znanost prinesel nov zagon, utemeljen z novimi dognanji v franciscejskim katastrom pa se je dokončno uveljavilo tudi načelo davčne enakopravnosti matematični kartografiji, čemur so kmalu sledili novi dosežki v geodeziji in kartografiji. Po letu gosposke in kmetov. 1862 je avstrijski Vojno-geografski inštitut na ozemlju celotne monarhije razvil in določil novo natančno mrežo osnovnih geodetskih točk. Temu je neposredno sledila nova deželna izmera V takratnih kresijskih zemljiških uradih je že od konca 18. stoletja delovala urejena zemljiško v obdobju 1869 do 1883, tako imenovani reambulančni kataster. V delo so bili vključeni vsi katastrska služba, ki je vodila zemljiško knjigo, lastniške predknjižbe, davčne ocenitve ter vsa geodeti v deželi ob obilni pomoči armadnih geodetov in kartografov. Pri meritvah so bili z sprotna zemljemerska in kartografska dela v zemljiškem katastru. delom in materialnimi sredstvi dolžni pomagati tudi krajani sami. Reambulančni kataster je začel veljati zelo hitro in je bil podlaga za revizijo zemljiškega davka.
Politiko, s katero je želel čim pravičneje odmeriti davek od dohodka iz kmetijstva, je nadaljeval cesar Franc I. Leta 1806 je ponovno predpisal davčno reformo, ki je temeljila na podatkih izmere zemljišč. Podatke izmere so kartirali in na podlagi tega izdelali zemljiške načrte. Izmero so opravljali vojaški in civilni geometri z merskimi pripomočki, modernimi za tiste čase – mersko mizo z dioptrom. Meritve so opravili v letih 1818 do 1827 po tako imenovani grafični metodi izmere. Ta kataster se imenuje tudi franciscejski.
Kataster zemljišč je postal podlaga davčnega sistema, zemljiška knjiga in mapa trden in splošno veljaven pravni dokument, zemljiško katastrska služba pa eden od temeljev upravnega aparata kresije. Poleg te lastninsko-davčne funkcije so se mape novega franciscejskega katastra kot enotna kartografska osnova za ozemlje vse monarhije izkazale tudi kot nepogrešljiv sestavni del prostorskega načrtovanja v deželi, predvsem za načrtovanje: • razvoja mest • gradnje železnice in cest • regulacije vodotokov in • gospodarjenja z gozdovi.
Leto 1848 pomeni začetek buržoazno-demokratičnih revolucij. Kot enega od dosežkov revolucije je potrebno omeniti tako imenovano zemljiško odvezo, s katero so bile odpravljene vse fevdalne obveznosti kmečkih podložnikov do zemljiške gosposke, urejeni in določeni pa so bili tudi pogoji o prenosu posesti in dedovanju. V slovenskih deželah so odvezo izvedli v letih 1853 in 1855, predvsem na osnovi podatkov zemljiške knjige, ki so jo do leta 1851 prevzela v vzdrževanje sodišča. Z zemljiško odvezo so sodišča, zemljiško davčni in katastrski uradi na Slovenskem praktično začeli z novo obliko vzdrževanja zemljiško katastrskih podatkov in načrtov, ki se je z majhnimi spremembami ohranila vse do danes.
Stara Avstrija je leta 1897 ustanovila evidenčne urade zemljiškega katastra za enega ali več okrajev, na sedežu deželnih mest pa urade za novo izmero. Podobno strukturo Načrt, izdelan na podlagi organiziranosti geodetske službe je imela Slovenija še reambuliranega katastra za do nedavnega (občinske geodetske uprave in geodetski k. o. Bistrica, iz katerega sta zavodi v večjih mestih). razvidna seženjska razdelba in metrski sistem iz leta 1890
46 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 47 V času od preloma 19. stoletja do prve svetovne vojne ponovna katastrska izmera še ni bila potrebna, med obema svetovnima vojnama pa se Kraljevina Jugoslavija (z redkimi izjemami) za stanje zemljiškega katastra na Slovenskem ni utegnila posebej zanimati. V južnejših predelih države je bilo namreč potrebno sodobni kataster šele vzpostaviti. Po drugi svetovni vojni bi v zanosu prvih povojnih let skorajda uničili evidenci zemljiškega katastra in zemljiške knjige. V petdesetih povojnih letih je bila z različnimi geodetskimi merskimi metodami na novo izmerjena dobra desetina Slovenije, predvsem mesta in krajevna središča ter skoraj vse Prekmurje in Kočevski Rog.
V prvih letih po drugi svetovni vojni so dohodek od kmetijske proizvodnje obdavčevali na podlagi dejanskega dohodka, ki so ga posebne komisije ugotavljale za vsako kmetijo enkrat na leto. Katastrski dohodek je postal osnova za odmero davka šele leta 1954 in s tem je zemljiški kataster postal ponovno aktualen.
Od leta 1956 do 1962 je potekala izpeljava odločb nacionalizacije in arondacije (SFRJ 58- 428/47). Nacionalizacija ali podržavljenje je predstavljala prevzem zasebne lastnine (zemljišča, objektov) s strani države. Nacionalizacija je pomenila spremembo zasebnih, zlasti proizvajalnih sredstev in podjetij v državno oz. družbeno lastnino.
Arondacija je bila oblika prisile – pritiska velikih kmetijskih organizacij na manjše. V bistvu je Kamnotisk lista k. o. Roje iz leta 1906, ki prikazuje ponatis reambulacije iz leta 1869 bila arondacija komasacija razmetanih in razdrobljenih kmetijskih zemljišč. Pogoj za izpeljavo arondacije je bila urejena mreža poljskih poti, ki so morale biti razporejene tako, da se tudi v več letih ne bi pojavila potreba po novih poteh. Danes se arondacij ne izvaja. Zaradi nedodelane davčne reforme in ker ni bila organizirana služba za evidentiranje sprememb, ki so V katastrskih evidencah so se takoj po drugi svetovni vojni za vsa zemljišča vodili podatki o: nastale zlasti po zemljiški odvezi leta 1848 v podatkih • lastnini v zasebni lasti zemljiškega katastra, so se leta 1869 lotili zemljiško davčne • splošnem ljudskem premoženju (t. i. družbeni lastnini), ki je bila v lasti občinskih ljudskih reforme, ki je bila končana 1883. Novi zakon o zemljiškem odborov in gozdnega gospodarstva davku je predpisal popolno revizijo dotedanje katastrske • agrarnih skupnostih (vaške gmajne) izmere. Izmerili in evidentirali so vse spremembe, ki so jih • nerodovitnosti zemljišč ugotovili glede posestnih mej, stanja kultur in objektov. • vodah, cestah in poteh Načrte so natiskali na novo (odtise iz tega obdobja še • železnicah danes hranijo na geodetski upravi). Ustanovili so cenilne • kmetijskih zadrugah in kmetijskih posestvih in okraje, določili lestvice katastrskega čistega dohodka in • zemljiščih in stavbah, oddanih v najem ali prodanih privatnim lastnikom za obdobje 99 let. v drugi fazi čisti dohodek posamezni parceli, tako da so jim ugotavljali kulturo in katastrski razred glede na znano Upravičenci vaških skupnosti, ki so določen del zemlje nemoteno uživali, so v tistem času imeli površino. Tega niso opravili neposredno za vsako parcelo, možnost vknjižbe lastnine, če so se do roka priglasili in utemeljili uživalno pravico na določenem temveč so določili tako imenovane vzorčne parcele. Ta delu vaške gmajne. sistem ugotavljanja katastrskega dohodka se praktično uporablja še danes. Ekspropriacije, ki jih je geodetska služba izvajala od leta 1959 do leta 2000, uvrščamo med agrarne operacije. Čeprav latinska beseda »exproprio« pomeni odvzeti iz lasti oziroma razlastiti, geodeti govorimj o ekspropriaciji, ko izvajajo poseben način parcelacij, ki so namenjene za
48 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 49 pridobitev zemljišč za izgradnjo dolžinskih objektov, kot so: V letih po vojni je nastala večja neusklajenost katastrske evidence kultur in razredov s stanjem • ceste v naravi, zato je bilo potrebno opraviti revizijo kultur. Revizija je pomenila uskladitev katastrskih • pota podatkov vrst rabe zemljišč s terenom. V primeru kmetijskih zemljišč je bila izvedena katastrska • železnice in klasifikacija zemljišč (uvrščanje zemljišč v katastrske kulture4 in v katastrske razrede ter njihovo • vodni kanali. evidentiranje v zemljiško katastrskem operatu). Take objekte po končani izgradnji ali rekonstrukciji izmerijo in evidentirajo v zemljiškem katastru. Ker je bilo treba revizijo katastrskih kultur izvesti v zelo kratkem času, geometrov pa ni bilo veliko, so le-ti imeli V letih 1958 in 1959 je geodetska služba preračunavala katastrski dohodek po lestvicah iz visoko normo. Zato so nastajale napake, ki jih geodetska goldinarjev in krajcarjev v dinarje. Preračun je bil opravljen za vse katastrske občine, odvisno od služba delno odpravlja še danes. razporeditve v cenilne okoliše. S predpisi do leta 2000 je bilo določeno, da se spremembe katastrskih kultur ugotavljajo sistematično na območju celotne katastrske občine na vsakih petnajst let. Pri tem je bila V 15. stoletju so pri nas prevladovali regensburški pfenigi, opravljena primerjava stanja glede vrst rabe v zemljiškem katastru s stanjem v naravi. Spremembe poleg dunajskih in celjskih – celjski grofje so namreč so se evidentirale z ustreznimi meritvami. smeli kovati svoj denar. Ko pfenigi vrednostno niso več zadoščali, je tirolski nadvojvoda Sigismund leta 1484 z Začetki šestdesetih let so bili za geodetsko službo pomembni zaradi uvajanja avtomatske novčno reformo uvedel srebrne polgoldinarje in goldinarje, obdelave opisnega dela zemljiškega katastra. Avtomatsko obdelavo podatkov je opravljal za ki so hitro preplavili Evropo. Od leta 1520 so jih kovali določene katastrske urade Republiški zavod za statistiko in sicer za spremembe v določenem na Češkem v Joachimstalu, zato se je goldinarja prijelo časovnem obdobju sistematično enkrat letno. Nekateri katastrski uradi so se povezali z drugimi tudi ime joachimstaler (tal pomeni dolina). Prav iz tega računalniškimi centri in oblikovali svoje programske rešitve. Z uvedbo avtomatske obdelave srebrnika, ki je postal zelo priljubljen po vsej srednjeveški podatkov se je delo v katastrskih uradih zmanjšalo. Spremembe so se ročno izvajale le še v Evropi, se je razvilo poimenovanje tolar (nemško taler) in pomožnih delih katastrskega operata in sicer v: kasneje dolar. • dodatkih sprememb v tekočem letu za parcelni zapisnik Od leta 1524 so bili po predpisu cesarja Ferdinanda v • razporedu po kulturah in razredih in vseh avstrijskih deželah, torej tudi na našem ozemlju, v • razporedu katastrskega dohodka.5 obtoku tolarji, srebrni polgoldinarji, šestice in krajcarji ter zlati dukati in guldni. Za osnovo je rabil krajcar. Za srebrni Pisni (katastrsko knjigovodski) del operata zemljiškega goldinar je bilo na primer treba odšteti 60 krajcarjev (od katastra je pred uvedbo računalniške obdelave podatkov leta 1857 pa 100). Pol tolarja je štel en goldinar, cel tolar je vseboval seznam parcel, posestne liste, zaporedni seznam imel 120 krajcarjev. posestnih listov, abecedni seznam lastnikov, seznam Jakob Aljaž je leta 1895 za pet goldinarjev kupil vrh Triglava zemljiškoknjižnih vložkov, razpored po kulturah in razredih. in Kredarico ter s tem »ohranil slovensko lice slovenskih Spremembe so v seznam parcel evidentirali kot dodatke, ki gora«. so jih dodajali na koncu seznama; če je bilo teh sprememb veliko oz. po večletnem dodajanju sprememb so sezname izpisali ponovno.
Po prvi svetovni vojni so avstro-ogrski denar zamenjali Večina Slovenije je lahko uporabljala zemljiško katastrske načrte iz devetnajstega stoletja, ki srbski dinarji, dobro leto pred koncem druge svetovne vojne so nastali na podlagi t. i. grafičnih izmer. Izdelava teh načrtov je bila v obdobju, v katerem pa je po slovenskem ozemlju krožil partizanski denar – šlo je za slovensko nacionalno valuto, ki je bila hkrati edina valuta v vsem jugoslovanskem narodnoosvobodilnem boju 4 V katastrsko kulturo se uvrsti vsako zemljišče, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in ki se dejansko in edina take vrste v okupirani Evropi. Izdajal jo je Denarni ne uporablja v druge namene. Kot katastrske kulture so vodili: njive, vrtove, sadovnjake, vinograde, hmeljišča, travnike, pašnike, trstičje, gozdove itn. zavod Slovenije, ki pa so ga po koncu vojne priključili 5 Razpored katastrskega dohodka je vključeval vsa zemljišča enega lastnika. Kasneje je razpored katastrskega dohodka Narodni banki Jugoslavije. zamenjal zbirni list posestva oz. gospodinjski list. Na njem so bili zbrani podatki o vseh nepremičninah enega gospodinjstva in njegovih članov. Zbirni list je vseboval vse posestne liste in površine po kulturah.
50 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 51 so nastajali, nedvomno velik tehnični dosežek, vendar predvsem na območjih intenzivne rabe prostora ti načrti kmalu niso več ustrezali potrebam. Zato so se v urbanih delih občine lotili novih izmer, s katerimi se je pridobili nove načrte, ki so zagotavljali večjo natančnost in preglednost. Načrti novih izmer so bili izdelali v večjem merilu. Sočasno s katastrskimi načrti so izdelali tudi topografsko vsebino na posebnih topografsko katastrskih načrtih.
Numerične izmere so opravljali iz mreže osnovnih in izmeritvenih točk, katerim so koordinate določene v Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu. Koordinatno izhodišče za ozemlje Slovenije je presek 15. meridiana z ekvatorjem. 15. poldnevnik poteka skozi predmestje Trebnjega.
Struktura zemljiške posesti je v zgodovini doživljala drobljenje, posebej še po prvi in drugi svetovni vojni zaradi agrarne reforme in kolonizacije. Zaradi drobne zemljiške strukture so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izvedeni ukrepi za povečanje površin malih kmetov. Kljub temu še danes ostaja Slovenija država z najbolj razdrobljeno zemljiško strukturo v Evropi. Vsakokratna oblast išče mehanizme in metode izboljšanja zemljiške strukture z namenom, da bi gospodarneje pridelovala hrano. Čeprav je Slovenski predpis že leta 1957 urejal komasacije, so se le-te razmahnile šele po letu 1974 oz. 1981. To je eden najzahtevnejših posebnih upravnih postopkov. Današnjo pravno podlago za omenjene operacije gre iskati predvsem v Zakonu o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisih.
Komasacija pomeni upravno-ekonomski ukrep, s katerim se zemljišča določenega območja zložijo v zemljiški komasacijski sklad in ponovno razdelijo med udeležence tako, da je razdrobljenost zemljišč čim manjša. Ključna naloga komasacije je torej zbiranje razpršene in razdrobljene zemljiške lastnine istega lastnika v celoto. Njen cilj je izboljšanje proizvodnih in delovnih razmer na podeželju.
V letih 1986 do 1988 je potekala akcija pripisa enotne matične številke občana (EMŠO) vsem lastnikom zemljišč. Za vpis enotne matične številke občana je Statistični urad iz centralnega registra prebivalstva Republiški geodetski upravi predal najnovejše stanje prebivalstva na območju Slovenije.
Geodetska uprava je iz teh podatkov poiskala manjkajoče enotne matične številke občanov. To je bilo zelo zahtevno delo, saj lastniki zemljišč niso bili vpisani v katastrski evidenci s pravim priimkom (ženske so se poročale in spremenile priimke, vpisani pa so bili dekliški priimki), imena so bila popačena, pojavljala so se dvojna imena na istem naslovu (oče in sin) ali pa so se imena razlikovala in niso bila identična z matično knjigo in naslovom. Rojstnih podatkov v evidenco dotedaj tudi niso vedno vpisovali z letnico rojstva, tako da je bilo pravilno enotno matično številko občana včasih težko določiti. Iskanje pravih enotnih matičnih številk občanov je bilo težavno tudi za tiste primere, kjer lastnina ni bila urejena ali pa so v preteklem obdobju kakorkoli izpustili dokončanje zapuščinskih postopkov. Verodostojne podatke je geodetska uprava v mnogih primerih dobila tudi na matičnih uradih in s pomočjo zaposlenih na teh uradih, ki so Kmetijska reforma je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja močno razdrobila strukturo bili dobri poznavalci lokalnega prebivalstva. zemljiških parcel (primer k. o. Ostrožnik)
52 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 53 Po končanem pripisu enotne matične številke je bila opravljena razgrnitev podatkov. Vsi lastniki Ta dvojna oštevilčba je oteževala iskanje stavbnih parcel na načrtih in je zaradi nedosledne so bili povabljeni, da so potrdili oziroma dopolnili pravo EMŠO. Po zaključku razgrnitve podatkov uporabe načina zapisa stavbnih parcelnih številk vse prepogosto povzročala različne napake o pripisu EMŠO lastnikom so bili dani pogoji za prehod obdelave opisnega dela zemljiškega in nevšečnosti. Zaporedje stavbnih parcel je ob nastanku zemljiško katastrskih načrtov sledilo katastra na osebne računalnike. logičnemu zaporedju na terenu, ob vzdrževanju pa je bilo to zaporedje porušeno, kar je predvsem geodetski upravi močno oteževalo iskanje parcel po zemljiško katastrskih načrtih. Drugi uporabniki geodetskih podatkov na dvojno oštevilčbo parcel povečini sploh niso bili pozorni, zaradi česar so nastajale in nastajajo težave še danes. Zato je leta 1984 direktor takratne Republiške geodetske uprave izdal Navodilo o preoštevilčbi stavbnih parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 15/1984). S tem navodilom je bil določen enotni sistem oštevilčbe parcel v zemljiškem katastru ter predpisan postopek in način odprave dotedanje dvojne oštevilčbe oz. posebne oštevilčbe stavbnih parcel, in sicer: • obveznost oštevilčenja vseh parcel v sistemu zemljiških parcel ob vzdrževanju zemljiškega katastra in • obveznost preoštevilčbe stavbnih parcel postopno do 31. 12. 1990 tudi za tiste parcele, ki v vzdrževanje v tem obdobju niso bile vključene.
Mikročitalnik in izsek iz mikrofilma, na katerem je Statistični urad posredoval podatke o EMŠO za prebivalce Slovenije
Franciscejski kataster je bil zemljiško davčni dokument, ki je vseboval med drugim tudi dohodke posameznih zemljiških parcel ter popis gozdnih parcel. V tistem času so bila pozidana zemljišča za davčne potrebe pravzaprav nepomembna. Pomenu zemljišč je sledila tudi oštevilčba parcel na zemljiški mapi – uvedena je bila dvojna oštevilčba. Zemljiške parcele so označevale zemljišča, katerih dohodki so bili obdavčeni, stavbne parcele pa zemljišča, od katerih se davki niso plačevali.
Parcele brez stavb so bile oštevilčene znotraj posamezne katastrske občine tekoče od 1 naprej (s poddelilkami). »Zemljiške parcelne številke« so bile na zemljiško katastrskem načrtu (izvirniku) vpisane v rdeči barvi, brez znaka pred številko, prav tako so bile v opisnem delu vodene kot številke brez znaka pred številko.
Parcele, ki so predstavljale zemljišča pod stavbami s pripadajočim dvoriščem, so bile oštevilčene posebej, in sicer prav tako znotraj katastrske občine od 1 naprej (izjemoma tudi s poddelilkami). »Stavbne parcelne številke« so bile na načrtu (izvirniku) ob nastanku le-tega vpisane v črni barvi. Katastrski načrt pred preoštevilčbo, iz katerega se vidi dvojna oštevilčba – v rdeči barvi za zemljiške parcele in v črni za stavbna zemljišča (k. o. Ponikve)
54 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 55 Leta 1992 je Republiška geodetska uprava začela modernizirati tedanji zemljiški kataster. V tem zemljiško katastrskih točk. Postopoma je začela nastajati centralna baza podatkov zemljiškega letu so bile začrtane osnovne smernice t. i. Projekta digitalnega zemljiškega katastra. S projektom katastra, najprej opisnih, kasneje tudi grafičnih podatkov, ki se dnevno vzdržuje na podlagi je Republiška geodetska uprava hotela omogočiti novo, modernejšo in bolj množično uporabo podatkov iz območnih geodetskih uprav. podatkov zemljiškega katastra. Poleg tehnološke in postopkovne modernizacije je Republiška geodetska uprava želela s projektom vzpostaviti enolično povezavo grafičnega in opisnega dela V Projektu digitalizacije katastrskih načrtov so bile odpravljene različne napake, ki so nastajale zemljiškega katastra, kar bi omogočalo tudi hkratno vzdrževanje obeh delov. od nastanka katastrskih načrtov naprej, kot so: • parcele brez parcelne številke Posebno težavo so pri zagotavljanju enoličnih povezav grafičnega in opisnega sloja povzročale • parcele z dvomljivo parcelno številko parcelne številke t. i. nestrnjenih zemljišč, to je parcel, ki so bile sestavljene iz dveh ali več • številka parcele je v grafiki, ni pa je v opisnem delu medsebojno nepovezanih delov (npr. parcela, ki jo je cesta razdelila na dva dela) in so bile • številka parcele je v opisnem delu, ni pa je v grafiki in na načrtih prikazane z »vezajem«. Zato je bilo potrebno prej odpraviti oštevilčbo nestrnjenih • luknje ali prekrivanja na mejah sosednjih listov in sosednjih katastrskih občin. zemljišč z eno samo parcelno številko. Pri tem je vsak del strnjenega zemljišča dobil svojo parcelno številko. Na podlagi Navodila o začetku uporabe digitalnega katastrskega načrta (Uradni list RS št. 57/1999, 52/2000–ZENDMPE), ki ga je leta 1999 izdal minister za okolje in prostor, je le-ta s Dejansko je »odpravo vezajev« v letu 2006 uzakonil šele posamičnimi sklepi, objavljenimi v Uradnem listu, v uporabo predajal posamezne katastrske Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), in sicer v svojem občine. V tistem trenutku so dotedanji analogni zemljiško katastrski načrti posamezne katastrske 144. členu. občine postali del zbirke listin (arhiva).
Digitalni katastrski načrt pomeni pravzaprav drug način Projekt digitalni zemljiški kataster je bil s postavljenimi smernicami (kljub velikim problemom) vodenja istih podatkov. Grafične podatke so prej vodili in sicer uresničljiv, vendar pa v daljšem »nerealnem« časovnem obdobju. Ker bi nadaljevanje vzdrževali na papirju, z objavo sklepa o začetku uradne dela na Projektu digitalni zemljiški kataster upočasnilo zamišljeno modernizacijo zemljiškega uporabe digitalnih katastrih načrtov pa jih vodijo in v katastra, je bila leta 1995 sprejeta odločitev o reviziji Projekta digitalni zemljiški kataster v nadaljevanju vzdržujejo samo še digitalno z različnimi projekt z delovnim imenom Projekt digitalnega katastrskega načrta. Nov projekt je ločeno računalniškimi programi. obravnaval grafične in opisne podatke. Ideje o enolični povezavi grafičnega in opisnega dela zemljiškega katastra in o programskem okolju, ki bi omogočalo hkratno vzdrževanje tako Takšen način vodenja grafičnih katastrskih podatkov je grafičnih kot opisnih podatkov, v Projektu digitalni katastrski načrt ni mogoče več zaslediti. Zato omogočil vsakemu (tudi laičnemu) uporabniku nov način se lahko reče, da je projekt iz projekta za modernizacijo zemljiškega katastra prešel v projekt za uporabe – informativni način (»zelo natančno« merjenje posodobitev zemljiškega katastra. razdalj, primerjanje s posnetki zemljišč iz zraka ipd.). Vendar zgolj to in nič več. Analiza teh podatkov, določanje S Projektom digitalizacije katastrskih načrtov je bila vsebina iz obstoječih načrtov v papirni obliki »vrednosti« tako pridobljenih podatkov, ugotovitev ali na foliji samo pretvorjena v digitalno obliko. Vsebino sosednjih listov v isti katastrski občini je poteka katastrske meje v naravi ipd. še vedno ostajajo v bila združena in transformirana v veljaven državni koordinatni sistem. pristojnosti geodetskih strokovnjakov.
V času Avstro-Ogrske so območje Slovenije pokrivali trije Da digitalni katastrski načrti niso dovolj za ugotavljanje koordinatni sistemi, ki so jih geodeti morali upoštevati katastrskih meja na terenu, je jasno navedeno tudi v pri izmerah: krimski, ki je pokrival del Primorske in 19. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Kranjske, schöchelski ali dunajski, ki je pokrival Štajersko, Zavedati se namreč moramo, da so digitalni katastrski in madžarski ali Gellérthegyev koordinatni sistem, ki je načrti informativnega značaja in zelo primerni za prikaz pokrival Prekmurje. Del zahodne Primorske (Goriška Brda) v geografskih informacijskih sistemih ter za podobne pa je bil prikazan na katastrskih načrtih na podlagi t. i. namene. Nikakor pa ne morejo nadomestiti podatkov francoske izmere. izvornih analognih zemljiško katastrskih načrtov ter drugih dokumentov iz zbirke listin, ki so pomembni za ugotovitev Projekt digitalizacije katastrskih načrtov pa je pomenil korak naprej tudi v poenotenju natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Ta dva informacijskih rešitev in postopkov na območju celotne države in posledično v poenotenju podatka pa sta bistvena za ugotovitev poteka katastrske glede načina ureditve celotnega arhiva, vzpostavitve evidence o zbirki listin in vzpostavitve baze meje v naravi.
56 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 57 Sočasno z vzpostavitvijo digitalnih katastrskih načrtov je bila opravljena tudi reorganizacija analognega arhiva ter nastavljena evidenca elaboratov in baza zemljiško katastrskih točk.
Poleg podpore rednim postopkom v zadnjih letih geodetska uprava pospešeno skenira različne dokumente zemljiškega katastra, ki so nastajali od njegovega začetka do danes, in s tem vzpostavlja digitalni arhiv zemljiškega katastra.
Ocenjeno je, da je potrebno skenirati več kot 13 milijonov različnih dokumentov, ki so vključeni v elaborate, pa tudi parcelnih zapisnikov, indikacijskih skic in načrtov, ki so različno ohranjeni, na različnih medijih in v različnih formatih. Pri tem je treba ves čas paziti, da se dokument ne uniči. Situacijski naris v merilu 1 : 2880 k.o. Jelševec 5.2 Zemljiški kataster v Občini Trebnje
Zemljiški kataster, kot ga poznamo danes, je nastal v avstro-ogrski monarhiji predvsem zaradi davčnih namenov in je nato v povezavi z današnjo zemljiško knjigo urejal tudi lastniška razmerja in odnose.
V Trebnjem je kataster najprej deloval v trebanjskem gradu. Tu je bila v času druge svetovne vojne izpostava, v kateri so stranke naročale prepise iz evidence, določanje velikosti zemljišč in podobno. Vse drugo so morale urejati v Novem mestu.
Svoje poslanstvo je zemljiški kataster ohranil tudi po drugi svetovni vojni. Osnovni namen in prvotno poslanstvo prenosa zemljiškega katastra iz Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v Trebnje je bilo vzdrževanje zemljiškega katastra. Z vzdrževanjem so podatki evidence zemljiškega katastra v veliki meri odražali dejansko stanje predvsem glede rabe in oblike zemljišč na terenu.
Na območju občine Trebnje so merili znani geodeti, tudi pooblaščeni civilni geodet Alfonz Gspan. Naslednji sliki predstavljata del elaborata v katastrski občini Jelševec iz leta 1952, ki ga je izdelal on.
Predavatelj tehnike katastra ljubljanskega fakultetnega zemljemerskega tečaja (1919–1928), nadgeometer Alfonz Gspan, je opravljal meritve na območju zemljiškega katastra Trebnje. Znanje in sposobnosti tega moža je cenilo beograjsko ministrstvo za kmetijstvo, tako da je bil pozvan, da pripravi osnutek pogojev za novo splošno triangulacijo v državi. Poleg Josipa Černjača in Lea Novaka velja za pionirja geodetske znanstvene stroke pri nas.
Legenda - delilni izkaz
58 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 59 Geodetska služba v Trebnjem je ves čas vodila in vzdrževala zemljiški kataster tako, kot so ji to nalagali veljavni predpisi, ki so urejali naloge geodetske službe (izmere, evidentiranje sprememb, parcelacije, upravni postopki ipd.). Poleg stalnih nalog je geodetska služba v Trebnjem na področju zemljiškega katastra izvajala tudi druge, javnosti manj znane naloge, katerih rezultati in zanimivosti so kronološko opisani v nadaljevanju.
5.2.1 PRERAČUNI GOLDINARJEV IN KRAJCARJEV V DINARJE (1956–1959), PREPIS KATASTRSKEGA OPERATA (1956–1962) Tudi v Občini Trebnje je bil katastrski dohodek v letih 1958 in 1959 preračunan iz goldinarjev in krajcarjev v dinarje. Preračun je bil za vse katastrske občine opravljen v Trebnjem. Preračun je bil opravljen v odvisnosti od razporeditve zemljišč v naslednje cenilne okoliše: • Suha krajina – Gorjanci • Novo mesto • Krško ali • Višnja Gora.
Pri izračunih so sodelovali tudi zunanji sodelavci, saj je bilo treba opraviti veliko ročnega dela. Takratni katastrski urad v Trebnjem ni premogel ne računskega stroja niti ročnih kalkulatorjev.
Ker je bil celotni katastrski operat pisan na tiskovinah, ki so bile še nemško-slovenske, sta v letih 1956–1962 sledila obnova in prepis teh tiskovin. Prepis je bil opravljen za vse: • parcelne zapisnike, • zaporedne imenike in • abecedne imenike.
Zaporedni imenik (glava v nemškem in slovenskem jeziku)
5.2.2 REVIZIJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA – KULTURNE IN OBJEKTNE SPREMEMBE (1956 IN 1959) Namen revizije zemljiškega katastra v letih 1956 in 1959 je bil uskladitev vrst rabe zemljišč oziroma katastrske klasifikacije zemljišč v evidenci (zemljiškem katastru) z dejanskim stanjem na terenu. Revizija je obsegala: • uvrščanje zemljišč v katastrske kulturein v katastrske razrede za zemljišča, ki so sposobna za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in ki se dejansko ne uporabljajo v druge namene • uvrščanje zemljišč v druge vrste rabe (zemljišča pod objekti,…) ter • njihovo evidentiranje v zemljiško katastrskem operatu.
Revizijo kultur so v Trebnjem opravljali v letih 1956 in 1959, nekaj pa tudi še v letu 1962. Pri reviziji so pomagali geometri iz ostalih katastrskih uradov: Pezdirc Marjan, Pavlin Janez, Janez Trebušak, Hren Bogdan, Ivo Šipek, Pavla Kuhar, Julij Kavšek, Nečimer Marjan, Petrič Vinko, Recer Marjan, Zobec Izsek iz parcelnega zapisnika (glava v nemškem in slovenskem jeziku) Slavica, Zobec Franc, Brinovec Radko, Brinovec Bogdan….
60 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 61 Meritve za potrebe revizije v letih 1956 in 1959 so se evidentirale v posebnih zvezkih – poljskih skicah Končni izdelek revizije je bil naznanilni list oz. spremembni izkaz
Čeprav so predpisi določali, da je treba obvezno izvesti revizije vrst rabe zemljišč oziroma Ob naselitvi Slovencev na današnjem ozemlju v 6. stoletju katastrsko klasifikacijo zemljišč na 15 let, jih sistematično niso izvajali nikjer po Sloveniji. Na so le-ti živeli v rodovnih skupnostih, za katere je bila območju občine Trebnje so revizijo kasneje opravili le še enkrat – leta 1987, in to le na območju značilna skupna raba zemlje po članih redovne skupnosti za katastrske občine Lukovek zaradi intenzivne rabe prostora tega območja – vinogradniške vsa obdelovalna zemljišča. Šele z razvojem obdelovalnega gorice. orodja (ralo – plug) so zemljo lahko obdelovale manjše skupnosti – družine. V zgodovini slovenstva je bila večina 5.2.3 NACIONALIZACIJA IN ARONDACIJA (1956–1962) teh zemljišč v lasti fevdalcev in cerkvene oblasti, posamezne V občini Trebnje so od leta 1956 do 1962 uresničevali odločbe nacionalizacije in arondacij, družinske skupnosti pa so jih le obdelovale. V kolektivni podobno kot drugod v Sloveniji. rabi pa so ostali pašniki, ki so se med posamezne kmetije delili šele med obema vojnama, v nekaterih primerih V letu 1959–1960 je bila naloga referenta na uradu ureditev evidence agrarnih skupnosti pa so vse do današnjega dne ostali v skupni rabi – tako oziroma vaških gmajn. imenovane gmajne (vaške gmajne).
Čeprav so upravičenci vaških skupnosti, ki so določen del zemlje nemoteno uživali, lahko vknjižili lastnino, če so se do roka priglasili in utemeljili uživalno pravico na določenem delu vaške gmajne, pa to ni nikoli uspelo večjim agrarnim skupnostim, kot je npr. Zagorica pri Velikem Gabru, ki so več let skušale urediti stanje lastninskih pravic.
62 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 63 Pri vaških gmajnah je šlo za delitev do tedaj skupne lastnine na posameznike, postopek arondacije pa je bilo združevanje kmetijske zemlje posameznih kmetov v velike komplekse. Ko je nastalo veliko kmetijsko posestvo Dob na Mirni (danes je tu največji zapor v Sloveniji), so šle po zlu cele kmetije. Najlepše kose zemlje so namreč odvzeli posameznim kmetom, od družbe pa so ti prejeli malenkostno plačilo ali pa v zameno dobili drugo – slabše zemljišče.
Kljub tedanjemu razmišljanju, da je vse »naše« – družbeno – in da so geodetske evidence le še nebodijihtreba, brez geodetskega strokovnjaka in zemljiškokatastrskih podatkov ni bilo mogoče opraviti teh zaokrožitev.
Vaška gmajna v naselju Zagorica pred delitvijo in po razdelitvi med krajane
Terenska skica meritve iz leta 1968 o razdelitvi vaške gmajne v naselju Zagorice Primer delitve »večjega posestva« med agrarne upravičence
64 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 65 5.2.4 EKSPROPRIACIJE (1959–2000) Gradnja avtoceste Ljubljana–Novo mesto (v letu 1958) je katastrskemu uradu v Trebnjem povzročila veliko dela. Urad je moral pripraviti vse podatke iz katastrske evidence za potrebe terenske izmere ter nato izvesti spremembe v zemljiškem katastru. Zato je bilo delo zaposlenih na katastrskem uradu v Trebnjem v tem obdobju povezano predvsem z izvajanjem odmere za potrebe avtoceste (ekspropriacije). Kasneje so ekspropriacijo izvajali tudi pri odmerah javnih cest in rekonstrukcijah občinskih poti.
1
2
Elaborat ekspropriacije AC bratstva in enotnosti (danes imenovane H1), iz leta 1959 v k. o. Trebnje (1 kartiranje, 2 skica izmere, 3 delilni načrt) 3 Izmeritveni elaborat izmere deželne ceste iz leta 1909 (detalj kartiran na svili), spodaj izmeritvena skica, ki je v postopku ekspropriacije izdelana na podlagi aerofotoposnetka leta 1978
66 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 67 Del operata zemljiškega katastra – parcelnik do leta 1957 5.2.5 ZAČETEK URBANISTIČNEGA PLANIRANJA (1960) Na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora, oddelka za finance v Trebnjem z dne 18. 4. 19596 je bilo potrebno leta 1960 za potrebe urbanističnega planiranja pripraviti seznam parcel in izris področij v načrtu merila 1 : 2880 za ožje gradbene rajone naselij Trebnje, Mirna in Mokronog. Zemljišča v ožjem gradbenem rajonu so prišla v družbeno last, dotedanji lastniki teh zemljišč pa so pridobili pravico uporabe. Odločba je bila tudi podlaga za določitev gradbenega Del operata zemljiškega območja, kjer so se v naslednjih letih izdelovali zazidalni načrti in se lahko danes šteje kot katastra – zametek urbanističnega planiranja (pozneje poimenovani prostorsko ureditveni pogoji) v Občini parcelnik od leta 1957 do Trebnje. leta 1963
5.2.6 PREHOD NA AVTOMATSKO OBDELAVO OPISNIH PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA (1962–1963) V letih 1962 in 1963 je bila katastrska evidenca usklajena z zemljiško knjigo, kar je narekovalo prepis zemljiške knjige, predvsem zemljiškoknjižnega izvlečka. To je bilo nujno za prehod na avtomatsko obdelavo pisnega dela zemljiškega katastra
Sočasno so potekale tudi druge naloge, ki so omogočale prve avtomatske obdelave katastrskih podatkov na Republiškem zavodu za statistiko (enkrat na leto). S prenosom obdelave atributnega dela zemljiškega katastra na Statistični urad se je število zaposlenih na uradu zmanjšalo. Katastrski urad se je prvič srečal s presežkom kadra.
Za določen čas (v letih 1964 in 1965), ko se je dejavnost katastrskega urada v Trebnjem razširila še na upravljanje z družbenim premoženjem, je del zaposlenih prevzelo naloge s tega področja. Za družbeno lastnino oz. splošno ljudsko premoženje (SPL) v lasti občine Trebnje je bila sestavljena evidenca za vsako katastrsko občino. Zaradi dodatnih nalog se je Katastrski urad preimenoval v Zavod za izmero in kataster zemljišč in upravljanje z zemljišči.
6 Odločba se je glasila: »Obveščamo vse prizadete, da je občinski ljudski odbor izdal odločbo štev. 02/3-199/27, z dne 18/4 -1959, s katero so določena gradbena zemljišča v Trebnjem, ki so nacionalizirana, z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52/58). Ožji gradbeni okoliš, v katerem so nacionalizirana vse gradbena zemljišča, obsegajo samo naselja, širši gradbeni okoliš pa prostore za rekreacijo, ki ležijo med železniško progo in potokom Temenice. I. GRADBENI RAJON: Izhodiščna točka I. gradbenega rajona poteka od zvezne ceste I. reda pri parc. štev. 6/4, od koder se nadaljuje v smeri proti severu ob parcelah 6/2, 175, 47/3, 53/7, 9/2, 57/2, 46/3, 159, nakar prečka cesto III. Reda Trebnje – Račje selo, ob kateri poteka meja na severno stran do parcele 62/12, tam zavije meja proti vzhodu ob parcelah 62/11, 62/10, 95/19, 95/1, 95/17, 98/1, kjer zavije črta proti jugu dalje ob parceli 99, 104/3, 7/1, na kar prečka zvezno cesto in poteka ob njej proti vzhodu ob parcelah 86/6, 86/5, 86/4, 505/2, 505/3, 505/4, 505/5, 505/6, 505/7, na koncu te parcele zavije meja proti jugu do železniške proge ob parcelah 505/1, 506/1, 506/3, od tu pa poteka ob železniškem svetu proti zapadu do parcele 7/3, 13 in 34, kjer se združi z izhodiščno točko ob parceli 6/4. II. GRADBENI RAJON: Predstavlja prostor za rekreacijo in leži med železniško progo in potokom Temenica, tako da zajame v celoti parcele štev. 8/2, 6, 5, 653 in 7/1. Prizadeti, na katere se nanaša ta odločba, jo lahko pregledajo vsak delovnik od 7 (sedme) do 12 (dvanajste) ure, pri občinskem ljudskem odboru – oddelek za finance v Trebnjem, soba štev. 3/I.« Del operata zemljiškega katastra – Seznam parcel po prehodu na avtomatsko obdelavo podatkov
68 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 69 5.2.7 PRVI PKN V MERILU 1 : 5000 ZA DOLOČANJE KMETIJSKIH CON (1963) Pregledni katastrski načrt (PKN) je delno grafično obdelana fotopomanjšava katastrskega načrta v merilo 1 : 5000. Na listu takih dimenzij je njegova vsebina prikazana kontinuirano, ne glede na meje katastrskih občin. Taki načrti so bili zelo uporabni, kljub temu da vse do srede osemdesetih let ni bilo možnosti souporabe s temeljnim topografskim načrtom (ker ti še niso bili izdelani). Ker je bil PKN izdelan na prozorni foliji, je bila reprodukcija enostavna. Praktična uporaba PKN se je pokazala pri prostorskem planiranju ter pri pokrivanju potreb kmetijstva in gozdarstva (vris kmetijskih con). Priprave za prve tovrstne načrte je opravilo več zunanjih sodelavcev iz Geodetskega zavoda Ljubljana.
Za območje, ki ga je pokrival Katastrski urad Trebnje, so bili izdelani prvi PKN v merilu 1 : 5000 že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Format teh preglednih katastrskih načrtov pa je za skoraj še enkrat presegal format kasnejših preglednih katastrskih načrtov (ki je bil usklajen s formatom TTN5 – temeljni topografski načrt v merilu 1 : 5000 iz osemdesetih let).
Merski pribor in pribor za kartiranje v šestdesetih Pregledna katastrska karta v merilu 1 : 5000 iz leta 1963 letih ter elaborat izmere iz tistega časa
70 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 71 5.2.8 PRVE NOVE IZMERE (1963–1968) Deželni zakonik za vojvodstvo kranjsko iz leta 1874 v Stari katastrski načrti v nekaterih primerih zaradi pogostih spremembe na vedno istih območjih svojem 3. odstavku pravi: niso več zadoščali, zato je Geodetski zavod Ljubljana za potrebe gradnje v letu 1963 opravil »Sodniški uradnik, kateremu se je naročilo, za kako občino novo izmero za večji del katastrske občine Trebnje v merilu 1 : 1000. Za katastrsko občino zemljiško knjigo napraviti, naj da narediti posnetke Mirno (kraj Mirna) in katastrsko občino Mokronog (kraj Mokronog) pa je izmero izvedel Zavod naznanilnih načrtkov, izpustivši imena posestnikov v za izmero zemljišč in kataster Novo mesto. Izmera je bila v kratkem času izvedena v zemljiškem istih navajenih. Te načrtke je rabiti namesto katasterskih katastru in zemljiški knjigi. Za katastrsko občino Trebnje je bila ob tem nastavljena tudi nova map. Potem je pripraviti vse drugo gradivo, ktero se zemljiška knjiga. mora snemati iz katastra ali iz zemljiških knjig. Pri tem Kartiranje nove izmere so opravili na papirju, pritrjenem se je ogibati obširnega prepisovanja, če je mogoče isto na aluminijsko ploščo. S tem so odpravili atmosferski nadomestiti po okrajšanih naznanilih.« vpliv in izboljšali dimenzijsko obstojnost načrta. Nadaljnje Še danes se srečujemo z dvojnim vodenjem in podvajanjem popravke pri tekočem vzdrževanju katastra so vnašali podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige. z direktnim kartiranjem na izvirniku. Kasneje je papir, pritrjen na aluminijasto ploščo, zamenjala folija. 5.2.9 REPRODUKCIJE KATASTRSKIH NAČRTOV (PRERISI 1975–1990) V začetnih letih zemljiškega katastra v Trebnjem so bili v uporabi načrti, ki so bili rezultat izmere v letih 1817 do 1827 oziroma ponatisa izdelanih načrtov po opravljeni reviziji v letih 1869 do 1882. Zaradi dotrajanosti papirja in zaradi prenatrpanosti in nepreglednosti vsebine je reprodukcija zemljiško katastrskih načrtov potekala postopoma. Z reprodukcijo je bila vsebino načrtov izrisana na novo, pri čemer je merilo načrta ostalo nespremenjeno, ohranile pa so se tudi deformacije prvotnih načrtov, ki so nastale zaradi krčenja in raztezanja načrtov. Večja preglednost je bila dosežena tako, da neveljavno stanje na prvotnih načrtih (ki je na izvirniku prečrtano) ni bilo prerisano na nov reproduciran načrt.
Na reproduciranem načrtu je bilo torej narisano samo veljavno stanje v trenutku reprodukcije. Katastrski načrti na območju Katastrskega urada Trebnje so se v zgodnjih sedemdesetih letih zaradi pogoste uporabe(pozidave, ekspropriacije in komasacije) zelo uničili. Narejene so bile reprodukcije zemljiško katastrskih načrtov za več katastrskih občin. Reprodukcijo – preris je opravljal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo (IGF), sedanji Geodetski inštitut Slovenije. V zgodovini je bila postopoma izvedena reprodukcija v 11 od skupno 36 katastrskih občin.
Merski pribor in pribor za kartiranje v sedemdesetih letih (instrument, lata, merski trak, pentagon prizma, ipolarni transporter, peresa Rotring, HP 25C, foliograf, tuši, interpolator) Izsek iz katastrsko-topografskega načrta k. o. Trebnje v merilu 1 : 1000 pred uveljavitvijo ter elaborat izmere iz tistega časa leta 1968
72 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 73 5.2.10 KOMASACIJE (1980–1989) Komasacije so med najbolj kompleksnimi in zahtevnimi postopki v geodeziji, ki pa so se izvajale tudi v Trebnjem. Opravljene so bile tri komasacije, in sicer: • Volčje njive – v obsegu 50 ha • Jeseniščica – v obsegu 200 ha • Rakovniško polje – v obsegu 450 ha.
Te tri komasacije so zajele dele naslednjih katastrskih občinah: Bistrica, Šentrupert, Straža, Ostrožnik, Mokronog in Mirna.
Grafični prikaz zemljišč pred komasacijo
Detajl na katastrskem načrtu k.o. Veliki Gaber pred reprodukcijo in po reprodukciji
74 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 75 5.2.11 DOLOČITEV ENOTNE MATIČNE ŠTEVILKE VSEM LASTNIKOM ZEMLJIŠČ IN PREHOD NA OBDELAVO OPISNEGA DELA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Z OSEBNIMI RAČUNALNIKI (1986–1990) Trebnje je imelo pri določitvi enotne matične številke občana in prehodu na obdelavo opisnega dela zemljiškega katastra z osebnimi računalniki pomembno vlogo, saj je testiralo programsko rešitev (programski paket INKAT), ki ga je pozneje prevzela celotna Slovenija. Tako je bila Geodetska uprava Trebnje prva, ki je to programsko rešitev uspešno implementirala v praksi.
Prehod je potekal leta 1990, spremembe pa so se od takrat naprej vsakodnevno izvajale na geodetski upravi in ne več enkrat na leto na Statističnem uradu.
5.2.12 PREVEDBA VRSTE RABE (1991–1992) Geodetska uprava Trebnje je za uskladitev vrste rabe pridobila in uporabila podatke vseh razpoložljivih evidenc, ki so bili pomembni za uvrstitev posameznega poligona iz zemljiško katastrskega načrta v ustrezno vrsto rabe po pravilniku. Pri tem je uporabila: • zemljiško katastrske načrte iz let 1869 do približno 1913, na katerih so bili poligoni, ki so predstavljali objekte, obarvani rožnato (za hiše, sakralne objekte itn.) ali rumeno (za gospodarska poslopja) • elaborate meritev v zemljiškem katastru, kjer so na skicah podatki o namembnosti objektov • evidenco hišnih številk • topografske načrte in
Skica izmere komasacijskega območja Jeseniščica in katastrski načrt po komasacijiiz leta 1986 Katastrski načrt in odločba kot iz elaborata prevedbe v vrsti rabe zemljišča
76 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 77 • lastno poznavanje dejanskega stanja na terenu. 5.2.14 DIGITALIZACIJA ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH NAČRTOV (1992–1994) Geodetska uprava Trebnje je spremljala razvoj informacijskih tehnologij in možnosti, ki so se O uskladitvi podatkov je bil izdan upravni akt, ki je bil vročen stranki in zemljiški knjigi. pri tem odpirale. Neodvisno od takratne Republiške geodetske uprave se je lotila posodobitve grafičnega dela zemljiškega katastra z metodo digitalizacije. Postopek digitalizacije vsebine Geodetska uprava v Trebnjem se je predpisane naloge lotila resno (sicer po predpisanem roku) zemljiško katastrskih načrtov je Geodetska uprava Trebnje izpeljala sama, pomoč je potrebovala in v prvi fazi izvedla prevedbo vrst rabe zemljišč za vse katastrske občine. Ker so bile te vrste le pri izvedbi nekaterih transformacij, s katerimi je »spojila« posamezne katastrske načrte, ki so rabe v glavnem vpisane pri stavbnih parcelah, je v letih 1991 do 1992 hkrati na parceli opravila pokrivali katastrsko občino, in jih premaknila v veljavni državni koordinatni sistem. prevedbo vrst rabe in preoštevilčbo stavbnih parcel. Pri tem je izdala približno 2500 aktov po uradni dolžnosti. Geodetska uprava je tako nalogo opravila kot prva v Sloveniji. Digitalizacija zemljiško katastrskih načrtov je bil postopek, s katerim je bila pridobljena vektorska slika grafičnih 5.2.13 PREOŠTEVILČBA STAVBNIH PARCEL (1991–1992 IN 1997–1998) podatkov. V projekt digitalizacije zemljiško katastrskih Prevedba vrste rabe (prevedba tudi s preoštevilčbo stavbnih parcel) je bila opravljena v letih 1991 načrtov je bilo vključenih 6 katastrskih občin: Štefan, in 1992, preoštevilčba preostalih stavbnih parcel pa je potekala samostojno, brez prevedbe Medvedje Selo, Sela pri Šumberku, Ostrožnik, Prapreče vrste rabe, v letih 1997 do 1998. in Mokronog z zemljiško katastrskimi načrti v merilu 1 : O preoštevilčbi stavbnih parcelnih številk je bila geodetska uprava dolžna izdati sklep, ki ga je 2880. Za eno izmed njih (KO Mokronog) se je kasneje sicer vročala strankam in sodišču. V obdobju 1997–1998 je bila izvedena preoštevilčba preostalih pokazalo, da so podatki premalo natančni, zato je bila stavbnih parcel (večina že skupaj s prevedbo vrste rabe 1991–1992). Dodatno je bilo izdanih vključena v Projekt digitalizacije katastrskih načrtov že v 300 aktov. začetnih fazah. Tudi preoštevilčbo stavbnih parcelnih številk je geodetska uprava opravila prva v Sloveniji.
Ročna digitalizacija katastrskih načrtov, kot je potekala leta 1992 na Geodetski upravi Prikaz preoštevilčbe na katastrskem načrtu in sklep, s katerim je bil seznanjen lastnik Trebnje
78 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 79 Republiška geodetska uprava ni zagotovila tehnologije za vzdrževanje digitalnih katastrskih 5.2.15 ODPRAVA »PREKOCESTNIH« PARCEL – ODPRAVA VEZAJEV (1994–1997) načrtov, zato v tem času ni bilo z njimi možno poslovati za potrebe strank (npr. izdelava V skladu s smernicami Projekta digitalnega zemljiškega katastra se je geodetska uprava v uradnih potrdil). Geodetska uprava Trebnje je táko pridobljene podatke uporabila za izris novih Trebnjem samoiniciativno lotila odpravljanja oštevilčbe nestrnjenih zemljišč z eno samo parcelno katastrskih načrtov in jih v nadaljevanju tudi vzdrževala. Digitalne podatke je »shranila« do številko. V ta namen je izvajala t. i. pisarniške parcelacije za vse parcele nestrnjenih zemljišč, trenutka, ko je Projekt digitalni katastrski načrti zaživel tudi v praksi. ki jih je ugotovila na katastrskih načrtih pri vizualnem pregledu. V praksi se je za te postopke uporabljalo poimenovanje »odprava prekocestnih parcel« ali »odprava vezajev«. V postopku Poskusi Trebnjega so bili dokaj enostavni in na nizki tehnološki razvojni stopnji – primerno je bilo izdanih približno 2000 odločb o pisarniški parcelaciji (s katerimi so bile odpravljene vse takratni opremi in programskim rešitvam, ki so obstajale na trgu. Takšen pristop k obnovi »prekocestne« parcele), ki so bile vročene strankam in zemljiški knjigi. Lahko se reče, da je bilo katastrskih načrtov je pri pristojni Republiški geodetski upravi sprva vzbujal dokajšnje dvome. Trebnje na tem področju deset let pred drugimi. Nalogo, ki jo je šele leta 2006 predpisal Zakon To je bilo tudi razumljivo, saj je v tem času potekal pilotni projekt vzpostavitve digitalnega o evidentiranju nepremičnin, je Trebnje namreč kot prvo v Sloveniji končalo že leta 1997. zemljiškega katastra na petih lokacijah po Sloveniji, katerega končni izdelek naj bi bil digitalni zemljiški kataster, ki bi odražal enoznačne podatke tako v grafiki kot v atributnem delu. Kot je bilo že omenjeno, le-ta v praksi ni zaživel in se je preoblikoval v Projekt digitalni katastrski načrti.
Danes lahko rečemo, da je bila geodetska uprava Trebnje leta 1992 pionir pri prehodu iz analognega v digitalni način vodenje katastrskih načrtov.
Merski pribor in pribor za kartiranje v devetdesetih letih (instrument, prizma, merski trak, računalnik, digitalizator, ploter, printer, rotring, foliograf, tuši) in prikaz elaborata iz tistega časa, večinoma v digitalni obliki Izsek iz katastrskega načrta k. o. Šentrupert, kjer so nestrnjena zemljišča povezana s parcelno številko z znakom pripadnosti »Z«
80 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 81 sprememb, ki so nastale od skeniranja katastrskega načrta do datuma vzdrževanja digitalne vsebine katastrskih načrtov, opravljena v letih 1996 do 1998.
Večina katastrskih načrtov je bila izdelana na podlagi t. i. grafičnih izmer v času Avstro-Ogrske, zato jih je bilo potrebno s posebnimi postopki transformirati v veljavni državni koordinatni sistem. Za tista območja katastrskih občin, kjer so bili načrti izdelani v merilih 1 : 1000 in 1 : 2000 in so bile koordinate listov katastrskih načrtov na podlagi meritev v veljavnem državnem koordinatnem sistemu že določene, se transformacija ni izvajala. Za katastrske občine na območju Geodetske uprave Trebnje je bila transformacija opravljena v letih 1998 do 1999.
Sledilo je usklajevanje meja med katastrskimi občinami. Na območju, ki ga pokriva geodetska služba v Trebnjem, je bila uskladitev meja katastrskih občin opravljena leta 1999, na obodu pa odvisno od hitrosti izvajanja projekta v sosednjih geodetskih upravah v letih 1999 do 2002.
Ker so del vsebine zemljiškega katastra tudi zemljiško katastrske točke, se je s posebnimi postopki usklajevala vsebina grafičnega dela zemljiškega katastra in zemljiško katastrskih točk. Za katastrske občine na območju Geodetske uprave Trebnje je bila naloga opravljena v letih 1998 in 1999.
Glavnina elaborata »pisarniške« parcelacije kot posledica odprave »prekocestnih« parcel
5.2.16 PROJEKT DIGITALNI KATASTRSKI NAČRTI (1995–2002) Kot je bilo že omenjeno je v obdobju 1992 do 1994 Geodetska uprava Trebnje samoiniciativno digitalizirala zemljiškokatastrske načrte in na podlagi tako pridobljenih podatkov izdelala nove katastrske načrte. Postopek je bil zaradi tehnoloških možnosti in postopka razmeroma dolgotrajen predvsem zaradi digitalizacije vsebine z ročnimi digitalizatorji.
V Projektu digitalni katastrski načrti se srečamo z novimi tehnološkimi možnostmi, skeniranjem in ekransko digitalizacijo, katere rezultat je vektorska slika. Postopek digitalizacije katastrskih načrtov se je bistveno skrajšal in pocenil ter se z leti izboljševal.
Skeniral se je vsak detajlni list. Za katastrske občine na območju Geodetske uprave Trebnje je bilo skeniranje opravljeno v letih 1995 do 1996.
Za katastrske občine na območju Geodetske uprave Trebnje je bila ekranska digitalizacija ter spojitev listov (vektorizacija) opravljena v letih 1995 do 1997. Izjema so bile katastrske občine, ki so bile digitalizirane v obdobju 1992–1994 (Štefan, Medvedje selo, Sela pri Šumberku, Ostrožnik in Prapreče), katerih vsebina je bila na podlagi drugih postopkov digitalizacije že v digitalni obliki. Vzdrževanje digitalnega katastrskega načrta s pomočjo programskega orodja
Za katastrske občine na območju Geodetske uprave Trebnje sta bila odprava napak in vnos
82 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 83 Na podlagi Navodila o začetku uporabe digitalnega katastrskega načrta je za katastrske občine katastrske občine in pa oba najstarejša ročno izpisana parcelnika (tj. do leta 1960). Vzdrževanje na območju Geodetske uprave Trebnje minister za okolje in prostor objavil sklepe o začetku digitalnega arhiva še danes poteka paketno. uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta v obdobju dveh let, in sicer v letu 2001 za 20 katastrskih občin in v letu 2002 za 16 katastrskih občin. Digitalni arhiv zemljiškega katastra je urejen po katastrskih občinah in identifikacijskih številkah postopkov, kot je urejen tudi analogni arhiv. Geodetska uprava Trebnje je bila na področju uveljavitve digitalnih katastrskih načrtov med prvimi, ki je s sklepi, objavljenimi v Uradnih listih, uveljavila katastrske načrte za vse katastrske Nekoč je bilo za pridobitev dokumentov iz zbirke listin občine iz njene pristojnosti, in sicer v letu 2002. (arhiva) treba »premetati« in prelistati kar nekaj zaprašenih map in dokumentov, nova ureditev arhivskega gradiva in V sklopu Projekt digitalni katastrski načrti sta bili vzpostavljeni tudi evidenca elaboratov in baza nastavitev digitalno vodene evidence o zbirki listin pa je zemljiškokatastrskih točk. skrajšala čas in olajšala iskanje. Danes lahko z nekaj ukazi pridemo s parcelno številko do podatkov o vseh postopkih, v katerih je bila parcela vključena v več kot stoletni zgodovini. Ker so vneseni osnovni podatki o postopkih, lahko v veliki večini primerov takoj ugotovimo, kateri izmed postopkov je za nas v danem trenutku pomemben. Zapomniti si je treba le številko tega postopka ter v omari z arhivskim gradivom (ki je urejeno po KO-jih in zaporednih številkah postopka) poiskati mapo s to številko.
Programsko orodje omogoča vpogled v različne vsebine geodetskih podatkov
5.2.17 DIGITALNI ARHIV (1999–2005) Vzporedno z digitalizacijo katastrskih načrtov je Geodetska uprava Trebnje vzpostavljala digitalno evidenco o zbirki listin. Geodetska uprava Trebnje je bila v letu 2000 prva izmed geodetskih uprav, ki je imela v digitalno obliko pretvorjene vse dokumente iz elaboratov.
Skeniranje elaboratov je potekalo v letih 1999–2000; vzdrževanje pa leta 2004 in 2005. V digitalno obliko so bili pretvorjeni vsi dotedanji dokumenti v arhivskih elaboratih za vse
84 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 85 Slike prikazujejo vpogled v digitalni arhiv
86 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 87 5.3 Kataster stavb na Slovenskem Popis nepremičnin je bil projekt razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb, ki jih je Geodetska uprava Republike Slovenije vodila v svojih evidencah, ter dopolnitev le-teh z manjkajočimi Potrebe po evidentiranju stavb ter stanovanj, poslovnih in drugih prostorov so postajale vse večje. podatki, ki jih za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin opredeljuje Zakon o množičnem Zemljiška knjiga npr. je v ta namen vzpostavila t. i. e-knjigo. Geodetska služba je evidentirala vrednotenju nepremičnin. zemljišča pod stavbami v zemljiškem katastru, pa še to ne vedno, ker se je zakonodaja na tem področju ves čas spreminjala. Poleg razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb ter pridobitve dodatnih podatkov za potrebe množičnega vrednotenja je bil namen popisa nepremičnin tudi določitev številke stanovanj in Zato je Republiška geodetska uprava leta 1993 pričela z večjim projektom – Projekt njihov vpis v register prebivalstva. metodološko-tehnoloških rešitev za vzpostavitev in vzdrževanje digitalne baze katastra zgradb, ki je bil analogija Projekta digitalni zemljiški kataster. Teoretična podlaga za izvedbo testa so bila Na podlagi podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in popisa nepremičnin bo vzpostavljen navodila, ki so nastala v Projektu metodološko-tehnoloških rešitev za vzpostavitev in vzdrževanje register nepremičnin, v katerem bo, opisano dejansko stanje nepremičnin. Ti podatki bodo digitalne baze katastra zgradb februarja 1994. Testna nastavitev je obsegala: omogočili: • sprejem vlog • zavarovanje lastnine • zajem podatkov o zgradbah na terenu • ureditev medsebojnih razmerij • obdelavo izmeritvenih podatkov • preglednejši trg nepremičnin • nastavitev evidence, in sicer opisnega dela in grafičnega dela (zgradbno katastrski načrt • pravično obdavčitev in načrti delov zgradb). • optimalno načrtovanje gradnje stanovanj • realno oceno premoženja v nepremičninah in Za namene izvedbe testa je bil izdelan tudi programski paket za opisni del katastra zgradb. V • boljše gospodarjenje z nepremičninami. testu so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti: • problemi pri zgradbah, ki stojijo na zemljiščih različnih lastnikov in 5.4 Kataster stavb v Občini Trebnje • problem prostorov skupne rabe in skupnih delov, ki so v solastnini. 5.4.1 IZVEDBA TESTNE NASTAVITVE KATASTRSKIH ZGRADB (1994) Model vzpostavitve katastra zgradb je bil preverjen v praksi, njegovi izsledki pa so pripomogli Geodetska uprava v Trebnjem je bila vedno naklonjena novostim in pripravljena sodelovati k postavljanju temeljev katastra stavb, ki je zakonsko podlago dobil leta 2000 z Zakonom o v pilotskih projektih. V sklopu Projekta metodološko-tehnoloških rešitev za vzpostavitev in evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE).
V letih 1996–1999 je bil za nekatera območja po Sloveniji izveden terenski zajem podatkov o stavbah. Terenski zajem podatkov je obsegal identifikacijo vseh stavb, evidentiranje števila etaž ter izdelavo skice etaž, izračun površine fundusa (preseka stavbe z zemljiščem), preveritev oz. določitev centroida stavbe ter nastavitev seznama po stavbah. Le-ta je vseboval identifikacijsko številko stavbe, parcelno številko, natančnost določitve položaja stavbe na parceli, naslov stavbe, povezavo s skicami terenskega zajema, število etaž, vrsto namembnosti stavbe, površino fundusa ter skupno površino stavbe.
V Projektu posodobitve evidentiranja nepremičnin, ki je bil financiran tudi s sredstvi Svetovne banke, je bil najprej izveden fotogrametrični zajem obrisov vseh stavb. Fotogrametričnemu zajemu je sledil začasni zajem podatkov stavb za območje vse Slovenije, s katerim se je k obrisom stavb dodalo še podatke o delih stavb v posamezni stavbi. Ti podatki so se ugotavljali na podlagi podatkov iz evidenc drugih upravljavcev ter povezave podatkov o stavbah s podatki iz zemljiškega katastra in registra prostorskih enot. Terenski pregled teh postopkov je bil opravljen samo za kompleksne in nejasne stavbe. Do popisa nepremičnin se je ta podatkovna baza dopolnjevala z registrskimi ali s katastrskimi podatki. Vsi zbrani podatki do leta 2006 so bili nato predstavljeni udeležencem popisa na prednatisnjenih obrazcih, ki so jih dopolnili ali popravili glede na dejansko stanje na dan popisa.
88 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 89 vzdrževanje digitalne baze katastra zgradb je bila izbrana kot okolje za testno nastavitev katastra Pri popisu je bilo na območju Občine Trebnje ugotovljeno zgradb. V testni nastavitvi so bili preverjeni različni primeri, vključeno je bilo 21 objektov. tudi naslednje: na podeželju je zelo veliko stavb in delov stavb, ki uradno imajo lastnika (ki je bodisi umrl bodisi se je preselil v tujino), imajo pa skrbnika. Sodelovanje lastnikov na podeželju je bilo zelo korektno in popis enostaven. V urbanih središčih je bil popis zamudnejši (udeleženci niso imeli pripravljenih podatkov, bili so nezainteresirani, veliko se jih je odločilo za samopopis, vendar se kasneje niso znani popisati). Veliko je bilo zajetih objektov, ki ne ustrezajo definiciji stavb in jih je bilo zato treba brisali iz evidence (pokrita drva, porušeni objekti, enojni kozolci, škarpe). Posebej za Občino Trebnje je omembe vredno to, da je glede na druge podobne subjekte v popisu pokazala velik interes za popis svojih nepremičnin. Glede lastništva pa se je pokazalo, da je na tem območju zelo veliko počitniških objektov ali podobnih manjših objektov, ki so v lasti predvsem prebivalcev glavnega mesta in okolice. Popisovalci so pri popisu tudi ugotovili, da so na območju PC Trebnjega dva notranja bazena, prijazni kužki ter pomešane hišne številke.
5.5 Register prostorskih enot na Slovenskem
Na Zavodu za statistiko so v letih 1959 vzpostavili statistični kataster, ki je v okviru katastrske občine opredeljeval statistični okoliš. Podlago za oblikovanje teritorialnih enot je dal Zakon o imenovanju naselij in o označbi trgov, ulic in hiš iz leta 1948. Na podlagi zakona je bil izdan Primer testne nastavitve katastra stavb za objekt v k. o. Mokronog Pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (1952).
5.4.2 TERENSKI ZAJEM PODATKOV O STAVBAH (1996) Izkušnje pri delu so pokazale, da je treba pravilnik spremeniti oz. dopolniti, kar je bilo delno Leta 1996 je bil v katastrskih občinah Mokronog, Medvedje selo in Štefan izveden terenski opravljeno z Navodilom za postopek pri obravnavi predlogov za spremembo in dopolnitev zajem podatkov in sicer za vse stavbe v navedenih katastrskih občinah. imena naselij, za razglasitev novih naselij ter za združitev ali razdružitev naselij v letu 1958, v letu 1959 pa s Pravilnikom o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš. 5.4.3 POPIS NEPREMIČNIN (2006–2007) V popisu nepremičnin je bilo na območju, ki ga teritorialno pokriva današnja Geodetska pisarna Po pravilniku je imel pristojnost za odločanje o dodelitvi hišnih številk, postavljanje napisnih Trebnje, zajetih 22.500 stavb oziroma 25.608 delov stavb (po uradnih podatkih iz baze katastra tabel in izdelavi ter vzdrževanju načrtov (skic) naselij občinski ljudski odbor. V tedanjem času so stavb na dan 25. septembra 2007 skupaj s skupnimi deli stavb, ki pa se pri popisu nepremičnin bili odpravljeni številni zaselki ter preimenovana vrsta naselij. niso popisovali), to je 97 % vseh delov stavb. Razlog za nepopisane stavbe je nesodelovanje lastnikov oziroma udeležencev popisa in problem zapuščenih stavb. V popisu je aktivno Upravni organ občinskega ljudskega odbora je moral voditi in vzdrževati seznam ulic, trgov in sodelovalo 17 popisovalcev. zaselkov za naselja v občini ter načrt (skico) v merilu 1 : 10.000 z vrisanimi poslopji in hišnimi številkami. To gradivo so prvič uporabili za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 1961.
Pri analizi prostorskih enot v zgodnjih 70. letih se je pokazalo, da je statistični okoliš teritorialna enota, na katero so že vezani predvsem statistični podatki. Statistične okoliše je vodil Zavod RS
90 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 91 za statistiko v obliki opisov mej in skic v različnih merilih ter preglednih kart v pretežnem merilu Danes obsega register prostorskih enot različne prostorske enote, ki pokrivajo celotno območje 1 : 50.000. države. Osnovne prostorske enote, vključene v register prostorskih enot, ki jih mora Geodetska uprava Republike Slovenije obvezno vzdrževati, so: Zaradi potreb po natančnejšem teritorialnem opredeljevanju podatkov in pojavov je bilo • hišna številka in dodatek leta 1978 izdano Navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot za vodenje geodetske • prostorski okoliš prostorske dokumentacije. Po tem navodilu so se v registru osnovnih teritorialnih enot (ROTE) • statistični okoliš vodila območja naslednjih teritorialnih enot: • naselje • popisni okoliš • občina • statistični okoliš • upravna enota • naselje • območje vodenja RPE • krajevna skupnost • Geodetska pisarna geodetske uprave • katastrska občina in • katastrska občina in • upravna občina. • država.
V register osnovnih teritorialnih enot so ob vzpostavitvi na Republiški geodetski upravi prevzeli V registru prostorskih enot se vodijo in vzdržujejo tudi dodatne prostorske enote. Njihova podatke iz obstoječih katastrov (zemljiškega, statističnega) ter podatke Zavoda za statistiko. značilnost je, da lahko homogeno pokrivajo območje celotne države, vendar to ni pogoj.
Republiški zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji iz leta 1981 je V registru prostorskih enot se vodijo in vzdržujejo naslednje dodatne prostorske enote: obvezoval občinske geodetske uprave, da do začetka izvajanja popisa ob sodelovanju Republiške • ulica geodetske uprave in Zavoda za statistiko zagotovijo kartografsko tehnično dokumentacijo iz • območna geodetska uprava registra osnovnih teritorialnih enot za statistične in popisne okoliše. • četrtna skupnost • vaška skupnost Poleg registra osnovnih teritorialnih enot je bila sestavni del tudi evidenca hišnih številk. Register • krajevna skupnost območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk (EHIŠ), ki sta ju vzpostavila statistika in • volišče za lokalne volitve geodetska služba na začetku 80. let, ima na področju uvajanja računalništva velik pomen in ima • volišče za državnozborske volitve v povezavi z drugimi evidencami, katastri, registri in bazami podatkov še danes pomembno vlogo • volilna enota za lokalne volitve v informacijskih procesih na ravni države in občin. Stabilne teritorialne enote so pripomogle k • volilni okraj za državnozborske volitve boljšemu upravljanju, evidenca hišnih številk pa k boljšim procesom planiranja in načrtovanja. • volilna enota za državnozborske volitve • šolski okoliš Za območje občine je vodila občinska geodetska uprava: • stara krajevna skupnost (do 4. 10. 1994) in • osnovni kartografski prikaz registra osnovnih teritorialnih enot v M 1 : 5000 • stara občina (do 31. 12. 1994). • pregledni kartografski prikaz registra osnovnih teritorialnih enot v merilu 1 : 25.000 za območje občine in • različne sezname. 5.6 Register prostorskih enot v Občini Trebnje
Da bi popis potekal nemoteno in pa zaradi uvedbe uličnih sistemov je bilo treba leta 1981 za Zaradi popisa prebivalstva leta 1961 se je v obdobju do popisa (1952–1961) v Občini Trebnje popis prebivalstva povsem na novo pripraviti podlage za teritorialne enote in oštevilčiti vse izvedla obširna preoštevilčba in temeljit poseg na področju združevanja naselij oz. zaselkov. stanovanjske objekte. Ukinjenih oz. združenih z drugimi naselji na območju Občine Trebnje je bilo 18 naselij in več kot 60 zaselkov. Te naloge je opravljal poseben referent. V preteklosti so občine dodeljevale hišne številke dokaj neorganizirano. Zato je od popisa prebivalstva 1981 naprej geodetska uprava poleg vodenja in vzdrževanja registra osnovnih Pri popisu prebivalstva leta 1961 so sodelovali zaposleni iz teritorialnih enot in evidence hišnih številk prevzela tudi nalogo dodeljevanja hišnih številk. katastrskega urada Trebnje: Ana Požes, Matija Sila in Julij Golobič. Norma popisa za enega popisovalca je bila 280 do Register prostorskih enot je nastal z nadgradnjo Registra območij teritorialnih enot in evidence 320 občanov. hišnih številk. Osnova Registra prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki in jo je Geodetska uprava Republike Slovenije vzpostavila leta 1995.
92 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 93 Uvedba uličnega sistema v naseljih je povezana z njihovim pospešenim razvojem in širitvijo.
Leta 1972 je bil sprejeli odlok o poimenovanju ulic v naselju Trebnje. Uvedba uličnega sistema je povezala naselje Trebnje s Starim trgom, Kamno Goro, Cvibljem, Pristavo in Vino Gorico. Dodatne tri ulice so bile v Trebnjem poimenovane leta 1975 in še tri ulice leta 1988. Leta 1994 so bile nekatere ulice preimenovane.
Na Mirni je bil ulični sistem uveden leta 1984, leta 1996 pa sta bili dve ulici preimenovani, v Mokronogu pa je bil ulični sistem uveden leta 1989.
Kot primer »novodobnega« preimenovanja ulic navajamo le nekaj preimenovanj. V Trebnjem se je ulica Heroja Kreseta preimenovala v Kresetovo ulico, Ulica II. grupe odredov v Prešernovo ulico in Ulico XV. divizije v Kresno ulico. Na Mirni pa se je Cesta III. bataljona VDV preimenovala v Glavno cesto in Ulica Zapadnodolenjskega odreda v Rožno ulico.
Demokratične spremembe v letu 1991 so tako kot v številnih drugih krajih po Sloveniji tudi v trebanjski občini prispevale k preimenovanju nekaj naselij. Že leta 1992 se je Vrh nad Mokronogom preimenoval v Sv. Vrh in del naselja Brinje v Veselo Goro. Nekaj let pozneje se je del naselja Podturn preimenoval v Jagodnik in del naselja Veliki Gaber v naselje Medvedjek.
Seznam naselij oz. zaselkov pred združitvijo v katastrski občini Lukovek
Še posebej korenit poseg pri preimenovanju so opravili na območju Šentruperta in vinogradniških goric v katastrski občini Lukovek. Prvotno je katastrsko občino Lukovek sestavljalo šestnajst vasi oz. zaselkov: Aremberg, Ažental, Dolenja Dobrava, Dolga Njiva, Gradišče pri Sv. Ani, Ječkovec, Jezero, Lipnik, Mlada in Stara Gora, Pristava pri Gradišču, Ravišče, Rihpovec, Štemplje, Zalok in Zvale. S postopkom združevanja se je število vasi zmanjšalo na šest: Dolenja Dobrava, Gradišče, Jezero, Lipnik, Gradišče in Rihpovec. Tudi Stara Gora je ostala, vendar večino njenega območja gravitira na Mirno.
Grafična prikaz preoštevilčbe naselja Vrh nad Mokronogom in hkratno preimenovanje v naselje Sv. Vrh (na TTN5 temeljni topografski načrt v M 1 : 5000)
94 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 95 Naloga geodetske službe pri preimenovanju ulic in naselij je bila priprava ustreznih grafičnih podlag osnutka odloka in izvedba sprememb po sprejetem odloku v evidencah RPE.
Grafična priloga h gradivu za odločanje o poimenovanju ulic v delu naselja Trebnje Del k. o. Laknice, kjer je tekoče vzdrževanje zemljiškega katastra do leta 1980 opravljala Geodetska uprava Trebnje, po tem letu pa Geodetska uprava Sevnica – preneseno območje je dobilo svoje ime k. o. Malkovec V drugi polovici leta 1978 je Geodetska uprava Socialistične RS izdala navodilo za postopek pri odpravi deljenih katastrskih občin, na podlagi katerega je Občinska geodetska uprava Trebnje Meja se ni uskladila v območju dela naselja Razbore pri Čatežu (HŠ 8), ki je v politični občini uskladila mejo upravne občine z mejami katastrskih občin. Trebnje, zemljiški kataster pa se vodi in vzdržuje v Geodetski pisarni Litija.
Občinska skupščina je sprejela Odlok o spremembi območij katastrskih občin na območju V letih 1980–1981 so Geodetske uprave Trebnje, Sevnica in Litija uskladile in odpravile razdelitev. občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list 23-234/79), s katerim je bila dana pravna podlaga, da Razdelitev so morale opraviti tako v katastrskih načrtih kot tudi v katastrskem operatu. Razdelile se meje katastrskih občin prilagodijo mejam občine Trebnje proti sosednim občinam Litija, Novo so si tudi pripadajoče arhive. Sodišča pa so opravila delitev v zemljiški knjigi. mesto in Sevnica. Cilj te akcije je bil, da območje upravne občine sestavljajo cele KO. Ena KO je bila tako natanko v eni upravni občini. Za območje Občine Trebnje v času vzpostavitve registra osnovnih teritorialnih enot ni bilo na voljo TTN (temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5000), zato so se za podlago uporabljali Geodetska uprava Trebnje je opravila potrebne postopke za delitev katastrskih občin Laknice in PKN (pregledni katastrski načrt v merilu 1 : 5000). Kartografsko gradivo (meje teritorialnih Tržišče med občinama Sevnica in Trebnje in za delitev katastrskih občin Selo - Mirni in Tihaboj enot z vpisanimi hišnimi številkami) za potrebe popisovalcev je bilo izdelano na povečavah med občinama Litijo in Trebnjem. Območje dela naselja (tri HŠ) Šentjurja je bilo v tem času aeroposnetkov cikličnega aerosnemanja v približnem merilu 1 : 5000. Nepreglednost teh priključeno v KO Male Dole v takratno občino Grosuplje. Do leta 1980 se je zemljiški kataster povečav je ob samem popisu povzročala nemalo težav, začasno kartografsko podlago pa je bilo za to območje vzdrževal na Geodetski upravi Trebnje v KO Veliki Gaber. (To neskladje je bilo treba po izdelavi TTN za območje občine Trebnje ponovno izdelati za celotno občino. V zelo izvedeno kot popravek oz. uskladitev meje med naselji.) kratkem času je bilo tako treba opraviti dvojno delo.
96 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 97 Na območju občine Trebnje je bilo ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 več kot 2000 neevidentiranih objektov (zidanice, vikendi, drugi za bivanje primerni objekti), katerim je bilo treba ob prevzemanju vodenja te službe podeliti začasne hišne številke. Večina teh objektov je v poznejših letih dobila »prave« hišne številke.
Za potrebe popisa leta 1981 so vsi objekti, primerni za bivanje, pridobili začasne HŠ, v poznejših letih je večino teh objektov dobilo HŠ v okviru oštevilčbe obstoječega naselja – primer naselja Roje
Prikaz popisnega okoliša št. 204 v naselju Trebnje na podlagi povečanega Danes geodetska služba v Trebnjem vzdržuje prostorske enote v registru prostorskih enot in aeroposnetka z vrisanimi HŠ stavbam na podlagi zahteve dodeljuje hišne številke.
98 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 99 5.7 Osnovni geodetski sistem na Slovenskem
Mrežo geodetskih točk (točke so osnova za določitev položaja) tvorijo geodetske točke s svojo fizično stabilizacijo na terenu in koordinatami. Prvi začetki določanja teh točk na območju Slovenije segajo v leta okoli 1808, ko so bile opravljene prve astrogeodetske meritve, ki jih je izvajal Vojnogeografski institut z Dunaja. Te točke so sestavljale avstro-ogrsko triangulacijsko mrežo I. reda. Jugoslovanska mreža I. reda se je opirala na omenjeno staro avstrijsko mrežo.
Temeljne in izmeritvene točke, ki so med seboj povezane v mrežo, določajo lego in višino posameznim detajlnim točkam, ki jih želimo upodobiti na geodetskem načrtu. Tem točkam so določene koordinate (Y, X in nadmorska višina H).
Glede na stopnjo relativne natančnosti določitve ter glede na gostoto točk poznamo točke mreže višjega reda in mreže nižjega reda. Točke z najvišjim rangom so trigonometrične točke I. reda.
Slovensko ozemlje se upodablja s pomočjo 33 točk I. reda.
Obstoječi državni koordinatni sistem vsebuje deformacije in je nehomogene kakovosti, zato Trebanjski geodeti in njihov naraščaj na ogledu sanirane točke I. reda – se je v letih od 1995 do 2005 s posebnimi meritvami v več kampanjah vzpostavilo popolnoma Zglavnica leta 1997 novo omrežje Signal, ki omogoča prehod na nov koordinatni sistem in je temeljna državna geoinformacijska infrastruktura za določanje položaja s sodobno satelitsko tehnologijo GPS in t. i. permanentnih postaj, ki nadomeščajo obstoječe trigonometrične in druge geodetske točke.
Omrežje Signal omogoča meritve in pridobitev rezultatov v realnem času s centimetrsko natančnostjo. Izmerjene koordinate se nanašajo na evropski koordinatni sistem ETRS89. Za zdaj je v omrežje vključenih petnajst permanentnih postaj.
5.8 Osnovni geodetski sistem in Občina Trebnje
V letih 1939–40 je bila dopolnjena in preračunana mreža na območju Slovenije. V sklopu te mreže je bila v bližini vasi Vrh pri Trebelnem identificirana točka s številko 396, imenovana Zglavnica. Določitev položaja točke Zglavnica izhaja iz meritev, ki so bile zaključene leta 1948, ko so bile točke takratne klasične geodetske izmere potrjene kot osnovna državna geodetska mreža.
Leta 1982 je bila sanirana stabilizacija točke. Leta 1995 so bile točki določene koordinate v koordinatnem sistemu ETRS89.
Mesto postavitve in zavarovanje pogledov na druge trigonometrične točke I. reda je urejal poseben Občinski odlok, ki ga je sprejela Občinska skupščina Občine Trebnje leta 1985. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenem znamenju pri trigonometrični točki I. reda št. 396 – Zglavnica iz leta 1985 Grafični prikaz zavarovanja smeri iz točke I. reda – Zglavnica
100 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 101 Na območju Trebnjega so stabilizirane tri točke II. reda (Okrog, Na turnu, Trebni vrh), 29 točk 5.9 Baze topografskih podatkov in karte na Slovenskem III. reda in okoli 200 točk IV. reda. Po letu 1985 je bila na območju Trebnjega obstoječa trigonometrična mreža zgoščena z Kako daleč nazaj v zgodovino sežejo podatki o prvih kartah oz. zemljevidih, si ne upa nihče z navezovalnimi mrežami. gotovostjo trditi. Navezovalne točke so bile stabilizirane: • v okviru komasacij (Rakovniško polje – 1986) Arheološke najdbe kažejo prve take poizkuse že leta 3800 pred n. št. Na našem ozemlju so se s • v okviru novih izmer (KO Lukovek –1996) in tem na začetku novega štetja prvi ukvarjali Rimljani, ki so to tradicijo prevzeli od starih Grkov. • kot samostojni projekti. Zgodovina argumentirano dokumentira (s primeri) upodobitev našega ozemlja na že dokaj uporabnih podlagah v času okoli leta 1500. Poleg horizontalne geodetske mreže je na območju Trebnjega razvita višinska mreža. Čez območje poteka nivelmanski vlak I. reda številka 26. Janez Vajkard Valvazor (1641–1693) je dal poseben pečat s svojo topografijo Vojvodine Kranjske (1684). Vlak poteka od Ljubljane čez Dolenjsko proti Brežicam in hrvaški meji. Stabiliziran je bil leta 1947. Zadnji preračun je opravljen leta 1992. Na območju je tudi več nivelmanov nižje natančnosti O pravih, današnjim kartam podobnih, izdelkih lahko govorimo šele z izvedbo vojaške (IV. red). topografske izmere po ukazu Marije Terezije leta 1763. Karte so bile Leta 2005 je bila na stavbi Komunale Trebnje postavljena ena izmed 15 permanentnih postaj • izdelane v merilu 1 : 28.000 v Sloveniji. • izrisane z enotnimi barvami in • običajni gričasti in perspektivni način prikazovanja terena so nadomestili tlorisi.
Prikaz razmestitve GPS-postaj po Sloveniji – ena od je v Trebnjem
Mokronog na vojaškem zemljevidu iz leta 1763–1787
102 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 103 Etnično ozemlje Slovencev, katerega večji del je danes v mejah države Slovenije, je v tistem času Med letoma 1993 in 1995 so bili vsi temeljni topografski načrti skenirani, pozneje pa se je spadalo pod Notranjo Avstrijo. Te karte so izmerili v letih 1782/83. izvajalo skeniranje ob vsakem vzdrževanju posameznega lista. V novejši zgodovini skrbi za vzdrževanje in izdelavo različnih oblik geodetskih načrtov in kart na Rastrski podatki načrtov so zajeti iz ločenih vsebinskih slojev: ravni države državna geodetska služba. • naselja s prometno mrežo (NP) • zemljepisna imena (I) Državna služba je poskrbela za zvezno pokritost slovenskega prostora s kartami malih meril. V • relief – plastnice (RP) in predpisanem sistemu razdelitve na liste in s predpisano vsebino so za celotno državo izdelane • hidrografska mreža z imeni, vodni objekti (H). temeljne topografske karte merila 1 : 25.000 in 1 : 50.000. Listi TTN se zaradi prevelikih stroškov ne vzdržujejo več.
Namesto TTN se v zadnjih letih izdeluje državna karta 1 : 5000 (DTK 5), ki obsega štiri objektna področja: • zgradbe • promet • pokritost tal in • hidrografijo.
Državna topografska karta 1 : 25.000 (DTK 25) je prva slovenska državna karta v topografsko kartografskem sistemu. Izdelava vseh 198 listov, ki pokrivajo ozemlje naše države, je bila končana v letu 1999. DTK 25 je v danih razmerah edina tiskana karta, ki pokriva ozemlje celotne države v največjem možnem merilu in jo je hkrati mogoče vzdrževati v realnem roku.
Geodetska uprava Republike Slovenije je izdala knjižico, v kateri je topografski ključ s pojasnili za uporabo, in Pravilnik o uporabi Gauss-Kruegerjeve projekcije pri izdelavi DTK 25 in razdelitev na liste. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu št. 36/14. 05. 1998.
Ko je bil posamezen list DTK 25 izdelan, je bil po posameznih vsebinskih slojih tudi skeniran. Vsebinski sloji so: • naselja, prometna mreža, zemljepisna imena (NPI) • plastnice in druge reliefne značilnosti (RP) • hidrografska mreža z imeni, vodni objekti, ledeniki (H) in • gozdovi in znaki za druge vrste vegetacije (G).
Vendar se tudi ta karta sistemsko ne vzdržuje več, pač pa se v skladu z zahtevami zveze NATO izdeluje Državna topografska karta 1 : 50.000 (DTK 50). Slovenijo pokriva 58 listov DTK 50 in se vzdržuje izključno digitalno. Državna topografska karta v merilu 1 : 50.000
Pregledne karte Slovenije prikazujejo na enem listu območje celotne Slovenije in del sosednjih Za celotno območje Slovenije so danes izdelani enotni temeljni topografski načrti in sicer v držav. Izdelane so v Gauss-Kruegerjevi konformni projekciji, in sicer v merilih 1 : 250.000, 1 : ravninskih, kmetijsko pomembnih območjih in za večja naselja v merilu 1 : 5000, v hribovitih 500.000, 1 : 750.000 in 1 : 1,000.000. in gozdnih predelih pa v merilu 1 : 10.000. Slovenijo tako pokriva 2.543 listov temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5000 in 258 listov temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : Na področje topografije in kartografije sodijo še: 10.000. V temeljnih topografskih načrtih so elementi načrta v glavnem prikazani v merilu, razen • generalizirana kartografska baza, izdelana na podlagi podatkov DTK 25 nekaterih manjših objektov, ki so prikazani s simboli. To je bil izjemen dosežek za slovensko • digitalni model višin, katerega nastanek sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, geodezijo, saj je le malo držav, ki bi imele teritorij države pokrit s tako natančnimi podatki. danes pa je mreža točk zgoščena do grida 25 x 25 m
104 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 105 • register zemljepisnih imen: Slovenija ima po ocenah, ki izhajajo iz obstoječih analiz Prav gotovo je območje današnjega mesta Trebnje doživelo kartografskih gradiv, približno 200.000 zemljepisnih imen prve meritve in se srečalo z agrimenzorji, kot so se takrat • aerosnemanja. imenovali posebej šolani strokovnjaki, že v rimskih časih. Do sedaj raziskane najdbe v okolici mesta Trebnjega (takrat Aerosnemanja so še posebej pomembna, saj postajajo zelo pomemben vir prostorskih imenovanega Praetorium Latobicorum) pričajo o velikem podatkov. vojaškem taboru, ki naj bi štel po nekaterih domnevah okoli 6000 vojakov. S celotnim spremstvom (z vojaki so Sistematično snemanje v Sloveniji z nazivom ciklično snemanje poteka od leta 1975. V tem potovale cele družine) je prebivalstvo tistega časa krepko letu je bilo posneto celotno območje države v merilu 1 : 17.500 v smeri vzhod-zahod. S temi preseglo število prebivalcev današnjega mesta. Glede na posnetki so se dopolnjevale obstoječe topografske karte v merilu 1 : 25.000 in 1 : 50.000. intenzivnost del pri izkopavanjih na več lokacijah je samo Leta 1980 je bilo poleg snemanja v vidnem delu svetlobnega spektra opravljeno tudi snemanje še vprašanje časa, kdaj se bo med izkopavanji pojavil v bližnjem infrardečem delu spektra, kar je omogočalo boljšo interpretacijo v kmetijstvu, zemljevid iz takratnih časov. Rimljani so naše ozemlje v gozdarstvu, hidrologiji in geologiji. celoti vključili v svojo posest, domačemu prebivalstvu so del zemlje odvzeli ter jo razdelili med oficirje, vojake in Ciklično aerosnemanje je bilo leta 1981 prvič izvedeno za intenzivna območja (kmetijstvo, priseljene kolone. Vsa zemljišča so obdavčili, po katastru poselitev in turizem), opravljeno v merilu 1 : 10.000, za manj intenzivna, gorata območja pa v so določali davek po osebi, uporabljali so ga tudi za merilu 1 : 17.500. evidenco vojnih obveznikov. Agrimenzorji so posredovali pri zemljiških sporih in v njih razsojali. Iz tega izhaja, da V letu 1985 je bil uveden triletni cikel snemanja. To pomeni, da je bila vsako leto posneta so kataster že takrat uporabljali za odmero davkov in za tretjina ozemlja celotne Slovenije. Od leta 1992 (ko je bilo posneto območje za leti 1991 in urejanje premoženjskopravnih zadev. 1992) do leta 1996 je bil cikel snemanja nespremenjen, merilo snemanja pa je bilo poenoteno (1 : 17.500).
Cilkično aerosnemanje se je ohranilo do današnjih dni. Zaradi tehnoloških sprememb se spreminja predvsem merilo snemanja in kakovost aeroposnetkov, ki je vsakič boljša.
Za uporabnika sta ortofoto načrt in karta verjetno najpomembnejša izdelka iz aerosnemanja. Ortofoto načrt ali karta je skeniran aeroposnetek, ki je z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in modela reliefa transformiran (spačen) v državni koordinatni sistem. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti. Prvi ortofoto načrti so bili izdelani že v 80. letih 20. stoletja, v celoti pa je bila Slovenija prvič pokrita leta 2001.
5.10 Kartografija v občini Trebnje
Občina Trebnje ves čas skrbi, da je njeno območje prikazano z različnimi tematskimi kartami, kot so • turistične • reklamne in • drugi tematski sklopi, značilni za občino.
Znano je, da so stari Rimljani od Grkov, ki so imeli visoko razvite metode za merjenje zemljišč in uporabo merskih metod v gradbeništvu, prevzeli znanje iz geografije in matematike z njim pa tudi praktično znanje iz zemljemerstva. Meritve so uporabljali za kataster, gradnjo cest, mostov, regulacije, pa tudi za urejanje vojaških taborov in naselij. Slika dveh stolpov (Ad Protorium) iz Peutingerjevega zemljevida
106 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 107 Z gotovostjo lahko trdimo, da so bili kraji okoli Trebnjega natančno upodobljeni na zemljevidu Prva izdaja karte v režiji Občine Trebnje je naselje Trebnjega v merilu 1 : 5000 in sega v leto Janeza Dizme Florjančiča (1691–1757). Ta zemljevid in mapa stiške samostanske posesti sodita 1986. Imenovala pa se je Načrt mesta Trebnje. Izdala in založila jo je Geodetska uprava Trebnje, na raven tedanje vrhunske srednjeveške kartografije in zemljemerstva. kartografsko obdelavo, izdajo in tisk pa je opravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo (IGF), Ljubljana. Kartografske vire in druge podatke je pripravila Geodetska uprava Trebnje, kot osnovni kartografski vir pa je uporabila TTN 5.
Leta 1986 je občina Trebnje dobila Pregledno karto Občine Trebnje, ki jo je izdala in založila Geodetska uprava Skupščine občine Trebnje. Je v merilu 1 : 50.000. Za osnovo je bila uporabljena TK 50.000 .
Naslovnice preglednih in turističnih kart Občine Trebnje
Skica vinskih mitnic in cest med Višnjo Goro in Novim mestom iz leta 1776
Karto dolenjskih vinskih mitnic med Višnjo Goro in Novim mestom je risal poklicni kartograf ali kopist. Na tej karti razmerje merila ni označeno, kljub temu pa je njena geografska pravilnost prav presenetljiva. Zajema območje Krke, Temenice in Mirne med Višnjo Goro, Sotesko, Novim mestom, Otočcem, Klevevžem, Mokronogom in Mirno, torej celotno trebanjsko in mirensko-mokronoško vinorodno območje. Karta je nastala leta 1776, avtor ni znan, treba pa ga je iskati med ljubljanskimi ali novomeškimi zemljemerci.
108 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 109 Načrti krajev Mirna, Šentrupert in Mokronog so bili izdelani leta 1989. Vse tri karte so bile narejene v merilu 1 : 5000 na kartografskem oddelku Geodetskega zavoda SRS Ljubljana. Zasnovali so jih po TTN 1 : 5000. Potrebno tematsko vsebino je priskrbela Geodetska uprava občine Trebnje.
Izsek iz vsebine turistične karte Občine Trebnje v merilu 1 : 40.000, izdane v letu 2007
Naslovnice kart večjih naselij v Občini Trebnje
V istem letu je nastala tudi Pregledna karta Občine Trebnje v merilu 1 : 50.000. Izdala in založila jo je Geodetska uprava Občine Trebnje, ki je tudi priskrbela turistično vsebino. Natisnilo jo je Časopisno in grafično podjetje Delo.
Leta 2003 je sledil ponatis te karte. Na hrbtni strani je bil dodatno natisnjen ortofoto načrt mesta Trebnje. Karto Trebanjci poznajo pod imenom V objemu Temenice in Mirne. Fotografije je priskrbela Občina Trebnje, letalski posnetek pa Geodetski zavod Slovenije (oktober 2003). Karta je namenjena predvsem za turistično uporabo.
Zadnjo posodobljeno karto občine v merilu 1 : 40.000 (že v zmanjšanem obsegu občine in s turistično vsebino) je izdala občina Trebnje leta 2007. Hrbtna stran karte prikazuje mesto Izsek iz aerofoto posnetka (2007) naselja Trebnje v merilu 1 : 5000 Trebnje na podlagi zadnjega aerosnemanja (2006).
110 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 111 • izvedba storitve: • terenski postopek (mejna obravnava); izdelava elaborata v pisarni Geodetski postopki • posebnosti: • nesodelovanje lastnikov ne prepreči izvedbe mejne obravnave • predlagana meja v elaboratu ne sme odstopati od meje po podatkih zemljiškega danes katastra. 6 Evidentiranje urejene meje: • vlagatelj zahteve: • lastnik, katerikoli solastnik ali skupni lastnik, pridobitelj, državni organ, organ samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon • obvezna priloga k zahtevi: • elaborat ureditve meje • izvedba upravnega postopka: Geodetske postopke danes določajo Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in podzakonski • pridobitev soglasja vseh strank v postopku predpisi. V osnovi je vsak postopek (z redkimi izjemami) sestavljen iz dveh delov: • izdaja odločbe o evidentiranju urejene meje • geodetske storitve (terenski del ter izdelava elaborata), ki ga opravi geodetsko podjetje • dokončna odločba je pogoj za izvedbo sprememb v evidenci po naročilu katerekoli stranke • posebnosti: • upravnega dela postopka (evidentiranja sprememb), ki ga vodi geodetska uprava na • neaktivnost stranke se šteje kot soglasje zahtevo upravičene osebe. • nasprotovanje stranke predlagani meji, ne da bi stranka pokazala svoj potek meje, Geodetska podjetja odgovarjajo za svoj del postopka (izvedbo terenskega postopka in meritve se šteje kot soglasje ter izdelavo elaborata), geodetska uprava odgovarja za vodenje upravnega postopka. Geodetska • za sporne meje sledi poziv k vložitvi predloga za sodno določitev meje v določenem uprava ne nadzoruje dela geodetskih podjetij. Delo geodetskih podjetij nadzoruje geodetski roku inšpektor, delo geodetske uprave kot upravnega organa nadzoruje upravni inšpektor. • če predlog za sodno ureditev ni vložen, geodetska uprava izda odločbo o evidentiranju urejene meje Geodetska storitev je plačljiva, cena te storitve je stvar naročnika (stranke) in izvajalca • če je predlog vložen, o meji odloči sodišče, geodetska uprava postopek (geodetskega podjetja) in je največji del stroškov v postopku. evidentiranja urejene meje (po odločitvi sodišča) ustavi Geodetska uprava ob vložitvi zahteve obračuna ustrezno upravno takso za vlogo in akt. • če do odločitve o meji pred sodiščem ne pride (zavrženje predloga, umik Geodetska uprava lahko uvede vse upravne postopke tudi po uradni dolžnosti – izjemi sta le predloga itn.), geodetska uprava (po odločitvi sodišča) izda odločbo o uvedbi postopkov evidentiranja pogodbene in upravne komasacije. evidentiranju urejene meje.
Na spletnih straneh Geodetske uprave RS so objavljeni opisi postopkov, višine upravnih taks in 6.1.2 NOVA IZMERA IN EVIDENTIRANJE NOVE IZMERE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU obrazci zahtev. V nadaljevanju povzemamo nekatere izmed postopkov. Množično ureditev meja je mogoče opraviti s postopki nove izmere (geodetska storitev pred geodetskim podjetjem) in evidentiranja nove izmere (upravni postopek pred geodetsko upravo). 6.1 Postopki v zemljiškem katastru Nova izmera: 6.1.1 UREDITEV MEJE IN EVIDENTIRANJE UREJENE MEJE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU • naročnik geodetske storitve: Posamezna parcela ima eno samo mejo. Meja (kot tudi njen del) je lahko urejena ali pa neurejena. • kdorkoli Ureditvi neurejene meje oz. njenega dela sta namenjena postopka ureditve meje (geodetska • izvedba storitve: storitev pred geodetskim podjetjem) in evidentiranja urejene meje (upravni postopek pred • terenski postopek (mejna obravnava); izdelava elaborata v pisarni geodetsko upravo). • posebnosti: • prvi pogoj: območje nove izmere mora obsegati najmanj 10 parcel ali pa mora Ureditev meje: površina območja presegati 3 ha • naročnik geodetske storitve: • drugi pogoj: za najmanj polovico parcel v območju mora biti soglasno ugotovljen • kdorkoli vsaj del meje
112 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 113 • v elaboratu so kot predlagane meje prikazane le meje, za katere je bilo doseženo Izravnava meje: soglasje lastnikov vseh sosednjih parcel • naročnik geodetske storitve: • v elaboratu je lahko za druge meje v območju nove izmere predlagana prilagoditev • kdorkoli zemljiškokatastrskega prikaza. • izvedba storitve: • terenski del; izdelava elaborata v pisarni Evidentiranja nove izmere: • posebnosti: • vlagatelj zahteve: • prvi pogoj: meja, ki se izravnava, je že urejena • naročnik nove izmere • drugi pogoj: soglasje vseh strank z izravnano • obvezna priloga k zahtevi: • tretji pogoj: površina manjše parcele v izravnavi se ne sme spremeniti za več kakor • elaborat nove izmere 5 % oz. ne več kot za 500 m2 • izvedba upravnega postopka: • vedno se opravi izračun površin vseh parcel po izravnavi • izdaja odločbe o evidentiranju urejene meje • možna sočasna izvedba s postopkom ureditve meje. • dokončna odločba je pogoj za izvedbo sprememb v evidenci • posebnosti: Evidentiranje izravnane meje: • v upravnem postopku geodetska uprava ne poziva strank k soglasju. • vlagatelj zahteve: • lastnik 6.1.3 UGOTOVITEV UREJENOSTI MEJA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU • obvezna priloga k zahtevi: Najvišji status meje je urejena meja. Urejene meje so evidentirane v grafičnem delu zemljiškega • elaborat izravnave meje katastra kot poudarjene meje. Tak način evidentiranja se uporablja od leta 2000 (ZENDMPE). • izvedba upravnega postopka: Tako ZENDMPE kot tudi kasnejši ZEN pa ureja tudi status meja, ki so bile urejene v postopkih • izdaja odločbe o evidentiranju izravnane meje po prejšnji zakonodaji. • dokončna odločba je pogoj za izvedbo sprememb v evidenci • posebnosti: Ugotovitev urejenosti meja: • v upravnem postopku geodetska uprava ne poziva strank k soglasju • vlagatelj zahteve: • v evidenci se vedno evidentira tudi sprememba površin parcel po izravnavi • lastnik • mogoča sočasna izvedba s postopkom evidentiranja urejene meje. • obvezna priloga k zahtevi: • / 6.1.5 PARCELACIJA IN EVIDENTIRANJE PARCELACIJE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU • izvedba upravnega postopka: Veliko pogostejša postopka spreminjanja mej parcel sta parcelacija (geodetska storitev pred • preverjanje izpolnjevanja pogojev geodetskim podjetjem) in evidentiranje parcelacije (upravni postopek pred geodetsko upravo). • evidentiranje urejene meje v evidenci • posebnosti: Parcelacija: • ni predhodnega postopka pred geodetskim podjetjem • naročnik geodetske storitve: • v postopku se akt ne izda • kdorkoli • če želi stranka potrdilo, mora to zahtevati s posebno (dodatno) zahtevo • izvedba storitve: • če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, vendar v elaboratu ni jasno izkazano soglasje • terenski del; izdelava elaborata v pisarni strank, lahko lastnik poda novo zahtevo – zahtevo za evidentiranje urejene meje, • posebnosti: pri čemer ne priloži elaborata, ampak se sklicuje na konkretni elaborat iz arhiva • parcelacija je združitev parcel ali/in delitev parcele Geodetske uprave Republike Slovenije. • pogoj: del meje parcele, ki se ga nova meja dotika, mora biti predhodno urejen • možna sočasna izvedba s postopkom ureditve meje. 6.1.4 IZRAVNAVA MEJE IN EVIDENTIRANJE IZRAVNANE MEJE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Če se izkaže potreba mejo ali del meje spremeniti v manjšem obsegu (tj. urediti drugače, kot Evidentiranje parcelacije: kažejo podatki zemljiškega katastra), se to stori tudi v postopkih izravnave meje (geodetska • vlagatelj zahteve: storitev pred geodetskim podjetjem) in evidentiranja izravnane meje (upravni postopek pred • lastnik, vsi solastniki ali vsi skupni lastniki, druga oseba, ki ima po zakonu pravico geodetsko upravo). zahtevati parcelacijo (npr. upravljavec grajenih javnih dobrin) • obvezna priloga k zahtevi:
114 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 115 • elaborat parcelacije • lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe, ali upravnik stavbe • izvedba upravnega postopka: (za večstanovanjske stavbe) • izdaja odločbe o evidentiranju parcelacije • obvezna priloga k zahtevi: • dokončna odločba je pogoj za izvedbo sprememb v evidenci • elaborat za vpis zemljišča pod stavbo (za večstanovanjske objekte) ali • posebnosti: • elaborat za evidentiranje stavbe (za stavbe z enim samim delom) • širši nabor vlagateljev v primeru, ko nova parcela nastane s parcelacijo zemljišča • izvedba upravnega postopka: pod stavbo • evidentiranje sprememb • v primeru grajenega javnega dobra je vlagatelj lahko upravljavec • izdaja sklepa o evidentiranju zemljišča pod stavbo (za večstanovanjske stavbe) ali • v primeru razlastitve je vlagatelj razlastitveni upravičenec poleg tega še • če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne • izdaja sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb (za stavbe z enim samim delom) lokalne skupnosti, mora elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom • posebnosti: parcelacije iz tega akta • dokončnost sklepa o evidentiranju zemljišča pod stavbo ne vpliva na samo • mogoča sočasna izvedba s postopkom evidentiranja urejene meje evidentiranje, saj se le-to izvede predhodno • možnost odločitve o evidentiranju parcelacije pred odločitvijo o evidentiranju • zemljišča pod objekti, ki so bila že evidentirana po prejšnjih zakonih (kot npr. st. st, urejene meje (če je bil podan predlog za sodno določitve meje). g. posl. itn.), se štejejo za zemljišča pod stavbami v skladu z določili ZEN (če seveda po izvedenem evidentiranju niso nastale spremembe na samem objektu). 6.1.6 POGODBENA IN UPRAVNA KOMASACIJA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Podrobnosti o postopkih zaradi redke uporabe se ne navaja posebej. 6.1.9 SPREMEMBA VRSTE RABE, KULTURE IN RAZREDA TER VPIS SPREMEMBE PODATKOV O VRSTI RABE, KULTURE IN RAZREDA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU 6.1.7 OZNAČITEV MEJE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Podatek o spremembi vrste rabe, kulture in razreda se lahko spremeni le v postopkih izdelave Označitev meje je geodetska storitev, ki ji ne sledi upravni postopek. Prvi pogoj za označitev elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda (geodetska storitev pred geodetskim podjetjem) je urejena meja (oz. doseženo soglasje o meji na mejni obravnavi). Na zahtevo lastnika parcele in vpisa spremembe vrste rabe, kulture in razreda (upravni postopke pred geodetsko upravo). se z mejniki označi urejena meja. Geodetsko podjetje mora o času izvedbe obvestiti lastnike sosednjih parcel. Geodetsko podjetje mora o označitvi izdelati tehnično poročilo, ki ga pošlje Izdelava elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda: lastniku parcele in lastnikom sosednjih parcel ter geodetski upravi. Geodetska uprava to • naročnik geodetske storitve: tehnično poročilo zgolj arhivira. • kdorkoli • izvedba storitve: 6.1.8 DOLOČITEV ZEMLJIŠČA POD STAVBO IN EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD • terenski del; izdelava elaborata v pisarni STAVBO V ZEMLJIŠKEM KATASTRU • posebnosti: Vsa zemljišča pod stavbami se po novem ZEN uvrščajo v posebno kategorijo »zemljišče pod • uporablja se samo v obdobju pet let po uveljavitvi ZEN stavbo«. Spremembe glede zemljišč pod stavbo se izvajajo v dveh postopkih, in sicer v določitvi • ne uporablja se za evidentiranje delov zemljišč, na katerih stojijo objekti (glej zemljišča pod stavbo (geodetska storitev pred geodetskim podjetjem) in evidentiranju zemljišča zemljišče pod stavbo) pod stavbo (upravni postopek pred geodetsko upravo). • kadar gre za postopek katastrske klasifikacije kmetijskih zemljišč in gozdov, v Določitev zemljišča pod stavbo: postopku poleg geodeta sodeluje tudi kmetijski oz. gozdarski strokovnjak. • naročnik geodetske storitve: • kdorkoli Vpis spremembe vrste rabe, kulture in razreda: • izvedba storitve: • vlagatelj zahteve: • terenski del; izdelava elaborata v pisarni • lastnik • posebnosti: • obvezna priloga k zahtevi: • vrsta elaborata je odvisna od vrste stavbe. • elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda • izvedba upravnega postopka: Evidentiranje zemljišča pod stavbo: • evidentiranje sprememb • vlagatelj zahteve: • izdaja obvestila o vpisu sprememb • lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali investitor gradnje (za stavbe z enim • posebnosti: delom) ali poleg teh še • v primeru grajenega javnega dobra je vlagatelj lahko upravljavec
116 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 117 6.1.10 SPREMEMBA BONITETE ZEMLJIŠČA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU storitev pred geodetskim podjetjem) in vpisa stavbe v kataster stavb (upravni postopek pred Boniteta zemljišča je nov podatek o parceli, ki je bil uveden šele z ZEN. Za zdaj podatki o boniteti geodetsko upravo). parcelam še niso pripisani. Prvi pripis podatkov o boniteti pa je prvi pogoj za izvajanje sprememb o tem podatku, ki se bo izvajal v postopkih spremembe bonitete zemljišča (geodetska storitev Izdelava elaborata za vpis stavbe v kataster stavb: pred geodetskim podjetjem) in evidentiranja spremembe bonitete zemljišča (upravni postopek • naročnik geodetske storitve: pred geodetsko upravo). • kdorkoli • izvedba storitve: 6.1.11 SPREMEMBA DEJANSKE RABE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU • terenski del (obravnava o poteku razdelitve delov stavbe); izdelava elaborata vpisarni V zemljiškem katastru se po ZEN vodijo podatki o dejanskih rabah zemljišč, pri čemer se • posebnosti: loči kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, neplodna zemljišča in pozidana • pogoj: izdelava elaborata ni možna, dokler ni mogoče izmeriti površine v stavbi zemljišča. Za zdaj podatki o dejanski rabi parcelam še niso pripisani. Prvi pripis podatkov o • če so deli stavbe vpisani v kataster stavb po ZPPLPS, je kljub temu treba vpisati dejanski rabi pa je prvi pogoj za izvajanje sprememb o tem podatku. stavbo v kataster stavb • če je stavba zgrajena pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov, zapisnik 6.2 Postopki v zemljiškem katastru in katastru stavb obravnave nadomesti izjava geodeta o seznanitvi strank z vsebino elaborata • sestavni del elaborata je tudi vprašalnik s podatki, ki se vpisujejo v register 6.2.1 USKLADITEV PODATKOV V ZEMLJIŠKEM KATASTRU IN KATASTRU STAVB nepremičnin Pri evidentiranju sprememb, pri prepisovanju, prerisovanju ali prenosu podatkov med različnimi • elaborat lahko izdela tudi projektantsko podjetje mediji, formati in oblikami evidentiranja so v zgodovini lahko nastale napake. Takšne napake odpravlja geodetska uprava po uradni dolžnosti ali pa na zahtevo upravičene stranke. Če se Vpis stavbe v kataster stavb: zahteva stranke po preverjanju pogojev izkaže za neupravičeno, jo geodetska uprava zavrne. • vlagatelj zahteve: Če pa je zahteva stranke upravičena, geodetska uprava uskladi podatke ter vlagatelja in lastnika • investitor gradnje, lastnik parcele, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela obvesti o izvedeni uskladitvi. Ker gre za napake evidentiranja, ki jih je mogoče ugotoviti s stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe, upravnik stavbe primerjavo listin iz zbirke listin, ni izveden poseben ugotovitveni postopek, stranke pa so o • obvezna priloga k zahtevi: opravljeni uskladitvi zgolj obveščene. • elaborat za vpis stavbe v kataster stavb • izvedba upravnega postopka: 6.2.2 EVIDENTIRANJE SPREMEMB ZARADI SODNIH POSTOPKOV V ZEMLJIŠKEM • izdaja sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb KATASTRU IN KATASTRU STAVB • dokončnost sklepa je pogoj za evidentiranje sprememb v evidenci Sodni postopki oz. odločitve v le-teh imajo lahko za posledico spremembe v podatkih zemljiškega • posebnosti: katastra in podatkih katastra stavb. Te spremembe se izvedejo na predlog sodišča ali pa katerekoli • če zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru še ni evidentirano, je nujno to stranke sodnega postopka. Predlogu je treba predložiti elaborat za evidentiranje sprememb opraviti sočasno z vpisom stavbe v kataster stavb na podlagi sodnih postopkov (izdela ga sodni izvedenec geodetske stroke) ter pravnomočno • če stavbi ni določena hišna številka (pa bi po predpisih morala biti), je nujno to sodno odločbo ali sodno poravnavo. opraviti sočasno z določitvijo hišne številke. • obveznosti vložitve zahteve za vpis stavbe v kataster stavb s strani investitorja V primeru, da predlog vloži neupravičena oseba, se tak predlog zavrže. Če priloženi elaborat gradnje: ne omogoča evidentiranja, se predlog z odločbo zavrne. Če je predlog vložila upravičena • v roku 30 dni po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del ali oseba, elaborat omogoča evidentiranje, predlogu pa je priložena pravnomočna sodna odločba • ob začetku uporabe ali oz. sodna poravnava, geodetska uprava opravi evidentiranje sprememb. Že po izvedenem • pred prvo prijavo stalnega prebivališča v stavbi ali evidentiranju geodetska uprava o spremembah obvesti lastnike, na katere se sprememba • pred prvo prijavo sedeža pravne osebe v stavbi. nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če gre za spremembo podatkov, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Sodno določene meje se štejejo za urejene meje. 6.3.2 SPREMEMBE PODATKOV V KATASTRU STAVB Podatke katastra stavb je mogoče spreminjati v postopkih izdelave elaborata za spremembe 6.3 Postopki v katastru stavb podatkov katastra stavb (geodetska storitev pred geodetskim podjetjem) in vpisa spremembe podatkov katastra stavb (upravni postopek pred geodetsko upravo). V postopku spreminjanja 6.3.1 VPIS STAVBE V KATASTER STAVB podatkov se lahko spreminja naslednje podatke: številko stavbe ali delov stavbe; lego, obliko ali V katastru stavb se evidentirajo podatki o stavbah in o delih stavb. Prvo evidentiranje podatkov površino; dejansko rabo; številko stanovanja ali poslovnega prostora; združuje in deli stavbo ali o stavbi se izvede v postopkih izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb (geodetska del stavbe; pripisuje nov del stavbe ali izbriše stavbo ali del stavbe.
118 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 119 Izdelava elaborata spremembe podatkov katastra stavb: • potrdilo o parceli (prikaz parcele, načrt parcele, potrdilo o parceli) • naročnik geodetske storitve: • potrdilo o stavbi in o delih stavbe • kdorkoli • lastninski list • izvedba storitve: • potrdilo o naslovu. • terenski del (obravnava o spremenjenih podatkih); izdelava elaborata v pisarni • posebnosti: 6.5.2 IZDAJANJE PODATKOV • prvi pogoj: stavba je vpisana v kataster stavb Vsakdo ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke o zemljiščih, stavbah, delih stavb. • drugi pogoj: lastniki stavbe ali delov stavbe so vpisani v zemljiški knjigi Podatki o zemljiščih, o stavbah in delih stavb in o nepremičninah so za lastnika zemljišč, stavb, • sestavni del elaborata je tudi vprašalnik s podatki, ki se vpisujejo v register delov stavb oz. nepremičnin brezplačni. nepremičnin V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se podatki o zemljiščih, • elaborat lahko izdela tudi projektantsko podjetje stavbah, delih stavb in nepremičninah izdajajo proti plačilu. Vpis spremembe podatkov katastra stavb: 6.6 Pristojnosti zemljiškega katastra in katastra stavb ter • vlagatelj zahteve: zemljiške knjige • imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe oz. dela stavbe ali upravnik stavbe • obvezna priloga k zahtevi: Zemljiški kataster pomeni skupaj z zemljiško knjigo evidenco o zemljiščih. Pri tem daje prvi • elaborat sprememb podatkov katastra stavb podatke o fizičnih lastnostih zemljišč (lega v prostoru, oblika, velikost, vrsta rabe), zemljiška • izvedba upravnega postopka: knjiga pa vpogled v stvarne pravice na zemljiščih. Predmet evidence v zemljiški knjigi so torej • izdaja odločbe o vpisu sprememb katastra stavb stvari, povezane s stvarnimi pravicami, stvarnimi bremeni in drugimi pravicami obligacijskega • dokončnost odločbe je pogoj za evidentiranje sprememb v evidenci značaja. Glede na to, da k nepremičninam spadajo tudi stavbe, obe evidenci evidentirata tudi • posebnosti: podatke o stavbah. Predpisa s področja evidentiranja nepremičnin in zemljiške knjige uzakonjata, • če sprememba podatkov o stavbi pomeni tudi spremembo podatkov o zemljišču da se zemljiški kataster in kataster stavb povezujeta z zemljiško knjigo. pod stavbo v zemljiškem katastru, je nujno to opraviti sočasno. • obveznosti vložitve zahteve za spremembo podatkov katastra stavb: Zakon o evidentiranju nepremičnin ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih • v roku 30 dni po izvedeni spremembi. enot, postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel, postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpisa njihovih sprememb, register nepremičnin, 6.4 Postopki v registru prostorskih enot izdajanje podatkov in druga vprašanja, povezana z evidentiranjem nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. 6.4.1 SPREMEMBE PODATKOV V EVIDENCI HIŠNIH ŠTEVILK Spremembe podatkov v evidenci hišnih številk so lahko: Evidentiranje nepremičnin po zakonu obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega • določitev hišne številke katastra, katastra stavb in registra nepremičnin. Zemljiški kataster in kataster stavb sta temeljni • sprememba obstoječe hišne številke evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah. Za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega • ukinitev obstoječe hišne številke katastra, katastra stavb in registra nepremičnin je zadolžena Geodetska uprava Republike Slovenije. V zahtevi za določitev hišne številke je treba navesti podatek o dovoljenju za gradnjo; v zahtevi za spremembo ali ukinitev obstoječe hišne številke pa je treba obrazložiti razlog za spremembo Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na oz. ukinitev. nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: zemljiška parcela in stavba oziroma njeni posamezni deli. 6.5 Izdajanje potrdil in podatkov V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah: lastninska pravica, hipoteka, 6.5.1 IZDAJANJE POTRDIL zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica. V zemljiško Vsakdo ima pravico pridobiti potrdilo o zadnjih vpisanih podatkih zemljiškega katastra, katastra knjigo se vpisujejo tudi obligacijske pravice na nepremičninah: pravica prepovedi odtujitve stavb in registra prostorskih enot kot izpis ali izris. Za izdajanje potrdil se uporabljajo določbe oziroma obremenitve, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Vrste potrdil so določene s pravilnikom in so posebna pravica uporabe javnih dobrin in druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo naslednje: v zemljiško knjigo. Zemljiško knjigo vodi sodišče.
120 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 121 30 1427 Veliki Gaber 2550 1884 637 99 25 31 1428 Zagorica 1991 1668 567 35 92 Priloge 32 1429 Stehanja vas 1666 1333 672 01 96 33 1430 Knežja vas 4702 3342 1300 08 09 34 1431 Dobrnič 2988 2333 1394 55 52 35 1432 Korita 3931 3133 1557 14 93 36 1433 Sela pri Šumberku 2769 2366 1669 09 28 7 SKUPAJ 99 437 76 754 30802 72 54
Naselja v občini Trebnje z naslednjimi podatki:
ID Ime naselja Površina km2 ha a m2 Število ulic Št. hišnih številk Katastrske občine, ki jih pokriva geodetska pisarna Trebnje, z naslednjimi podatki: 001 Arčelca 2 29 04 00 0 5 002 Artmanja vas 98 78 00 0 13 Zap. št. Šifra k. o. Ime k. o. Št. vrst rabe Št. parcel Površina m2 003 Babna Gora 1 03 90 00 0 10 1 1398 Bistrica 3316 2440 1202 70 80 005 Belšinja vas 1 27 09 00 0 14 2 1399 Šentrupert 5710 4296 1684 57 04 006 Benečija 1 12 67 00 0 8 3 1400 Straža 3840 2942 1165 15 68 007 Bič 1 79 17 00 0 22 4 1401 Novo Zabukovje 1239 1018 391 37 61 010 Blato 1 51 15 00 0 30 5 1402 Selo-Mirna 1995 1629 585 51 15 012 Breza 51 62 00 0 35 6 1403 Čatež 2820 2208 778 01 86 014 Brezovica pri Mirni 1 90 31 00 0 45 7 1404 Dolga Njiva 1419 1143 418 47 85 019 Cesta 75 04 00 0 22 8 1405 Mali Videm 1517 1220 408 89 54 021 Cirnik 20 92 00 0 19 9 1406 Škovec 839 673 295 10 81 022 Čatež 1 24 20 00 0 67 10 1407 Roje 1137 911 298 40 20 023 Češnjevek 1 37 42 00 0 64 11 1408 Ševnica 2077 1564 782 80 51 027 Debenec 2 61 77 00 0 64 12 1409 Brezovica 2800 2186 860 12 92 028 Dečja vas 3 05 69 00 0 33 13 1410 Mirna 4859 3620 1165 83 35 029 Dobrava 3 16 77 00 0 30 14 1411 Ostrožnik 2973 2366 759 81 09 030 Dobravica pri Velikem Gabru 53 71 00 0 8 15 1412 Mokronog 2875 2079 759 20 25 031 Dobrnič 37 18 00 0 50 16 1413 Laknice 2819 2232 829 93 97 032 Dol pri Trebnjem 1 39 25 00 0 19 17 1414 Jelševec 3033 2478 1146 47 80 033 Dolenja Dobrava 1 15 31 00 0 28 18 1415 Trebelno 3380 2837 2040 37 40 034 Dolenja Nemška vas 1 48 65 00 0 76 19 1416 Staro Zabukovje 2394 1904 895 05 33 035 Dolenja vas pri Čatežu 72 30 00 0 30 20 1417 Ornuška vas 4017 3366 996 39 47 037 Dolenje Kamenje pri Dobrniču 1 52 16 00 0 6 21 1418 Lukovek 6135 4229 1195 72 86 039 Dolenje Medvedje selo 29 28 00 0 17 22 1419 Ponikve 2313 1852 760 26 80 040 Dolenje Ponikve 1 86 85 00 0 58 23 1420 Češnjevek 2146 1613 461 66 40 041 Dolenje Selce 1 68 58 00 0 18 24 1421 Medvedje selo 2597 2091 653 65 79 043 Dolenji Podboršt pri Trebnjem 89 06 00 0 16 25 1422 Trebnje 3489 2210 482 20 72 044 Dolenji Podšumberk 39 67 00 0 9 26 1423 Vrhtrebnje 1110 905 289 67 81 045 Dolenji Vrh 63 54 00 0 13 27 1424 Štefan 2767 2118 727 02 58 046 Dolga Njiva pri Šentlovrencu 1 41 97 00 0 27 28 1425 Velika Loka 1791 1425 600 85 53 047 Dolnje Praproče 58 26 00 0 17 29 1426 Prapreče 1379 1140 369 05 47 050 Glinek 1 23 72 00 0 10
122 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 123 051 Goljek 98 89 00 0 35 112 Medvedjek 1 30 03 00 0 27 052 Gombišče 1 41 38 00 0 15 113 Meglenik 38 52 00 0 37 053 Gomila 2 22 28 00 0 31 114 Migolica 86 00 00 0 26 054 Gorenja Dobrava 34 81 00 0 10 115 Migolska Gora 1 03 81 00 0 24 055 Gorenja Nemška vas 1 74 06 00 0 26 116 Mirna 3 95 93 00 16 319 056 Gorenja vas 35 79 00 0 7 120 Mrzla Luža 64 72 00 0 15 057 Gorenja vas pri Čatežu 56 69 00 0 20 121 Muhabran 20 22 00 0 7 058 Gorenja vas pri Mirni 1 73 23 00 0 69 122 Občine 43 46 00 0 15 061 Gorenje Kamenje pri Dobrniču 1 31 51 00 0 18 123 Odrga 98 49 00 0 19 063 Gorenje Medvedje selo 97 48 00 0 12 125 Orlaka 1 73 57 00 0 17 064 Gorenje Ponikve 1 90 87 00 0 44 128 Pekel 40 83 00 0 17 065 Gorenje Selce 99 43 00 0 19 129 Pluska 74 63 00 0 13 068 Gorenji Podboršt pri Veliki Loki 61 56 00 0 9 130 Podlisec 2 64 98 00 0 8 069 Gorenji Podšumberk 1 16 12 00 0 7 132 Potok 60 51 00 0 6 070 Gorenji Vrh pri Dobrniču 55 43 00 0 27 133 Praprotnica 67 76 00 0 36 071 Gorenje Prapreče 56 36 00 0 9 135 Preska pri Dobrniču 48 19 00 0 27 072 Gradišče pri Trebnjem 1 90 03 00 0 151 136 Primštal 67 21 00 0 11 073 Grič pri Trebnjem 79 94 00 0 7 137 Pristavica pri Velikem Gabru 42 12 00 0 33 074 Grm 78 26 00 0 37 140 Račje selo 1 61 69 00 0 34 075 Grmada 63 08 00 0 14 143 Ravne 77 22 00 0 9 079 Hudeje 1 85 41 00 0 32 145 Razbore 2 67 01 00 0 56 080 Iglenik pri Veliki Loki 1 16 33 00 0 21 146 Rdeči Kal 6 30 70 00 0 34 082 Jezero 3 71 30 00 0 50 147 Repče 1 28 70 00 0 34 083 Kamni Potok 71 53 00 0 29 148 Replje 1 19 12 00 0 9 085 Knežja vas 1 96 63 00 0 23 149 Reva 31 41 00 0 6 086 Korenitka 1 76 58 00 0 33 151 Rihpovec 2 65 36 00 0 82 087 Korita 3 33 88 00 0 33 152 Rodine pri Trebnjem 1 66 41 00 0 36 088 Kriška Reber 47 56 00 0 27 153 Roje pri Čatežu 79 50 00 0 30 089 Križ 24 80 00 0 11 156 Roženpelj 63 40 00 0 21 091 Krtina 12 26 00 0 14 157 Rožni Vrh 33 24 00 0 22 092 Krušni Vrh 1 17 73 00 0 11 158 Sajenice 34 28 00 0 12 093 Kukenberk 33 50 00 0 13 159 Sejenice 75 29 00 0 23 094 Lipnik 1 03 20 00 0 70 160 Sela pri Šumberku 4 54 10 00 0 44 095 Lisec 1 82 10 00 0 125 161 Selo pri Mirni 1 63 04 00 0 37 097 Log pri Žužemberku 1 29 11 00 0 6 162 Selska Gora 1 26 40 00 0 14 098 Lokve pri Dobrniču 56 05 00 0 9 166 Stan 2 04 55 00 0 65 099 Lukovek 1 36 92 00 0 62 167 Stara Gora 2 61 67 00 0 71 100 Luža 56 37 00 0 21 168 Stehanja vas 2 48 61 00 0 20 101 Mačji Dol 1 26 21 00 0 27 169 Stranje pri Dobrniču 1 99 32 00 0 6 102 Mačkovec 1 17 15 00 0 17 170 Stranje pri Velikem Gabru 55 10 00 0 18 103 Mala Loka 84 48 00 0 15 172 Studenec 50 57 00 0 35 104 Mala Ševnica 1 00 68 00 0 7 174 Svetinja 1 08 55 00 0 21 105 Male Dole pri Stehanji vasi 1 21 03 00 0 20 175 Šahovec 1 18 01 00 0 21 107 Mali Gaber 1 12 41 00 0 29 176 Šentlovrenc 48 15 00 0 42 108 Mali Videm 54 06 00 0 20 178 Ševnica 90 16 00 0 24 110 Martinja vas 1 98 16 00 0 55 179 Škovec 1 18 25 00 0 19
124 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 125 180 Škrjanče 70 37 00 0 12 013 Dolenje Zabukovje 1 39 89 00 0 11 182 Šmaver 81 62 00 0 157 014 Drečji Vrh 4 76 55 00 0 41 184 Štefan pri Trebnjem 33 46 00 0 40 015 Gorenja vas pri Mokronogu 1 52 23 00 0 19 185 Trbinc 1 03 65 00 0 41 016 Gorenje Laknice 1 89 31 00 0 95 186 Trebanjski Vrh 1 57 17 00 0 35 017 Gorenje Zabukovje 1 59 68 00 0 25 188 Trebnje 4 09 19 00 46 791 018 Gorenji Mokronog 1 57 02 00 0 13 189 Trnje 8 29 00 0 12 019 Hrastovica 1 33 40 00 0 38 191 Vavpča vas pri Dobrniču 2 09 88 00 0 20 020 Jagodnik 60 83 00 0 22 192 Velika Loka 4 15 73 00 0 96 021 Jelševec 2 24 84 00 0 19 194 Velika Ševnica 1 16 57 00 0 22 022 Križni Vrh 63 22 00 0 23 195 Velike Dole 1 62 16 00 0 21 023 Log 98 02 00 0 21 196 Veliki Gaber 1 34 36 00 0 111 024 Maline 1 79 41 00 0 9 197 Veliki Videm 90 81 00 0 35 025 Martinja vas pri Mokronogu 1 55 94 00 0 50 199 Volča Jama 1 32 38 00 0 6 026 Mirna vas 2 39 83 00 0 26 200 Volčje Njive 1 48 81 00 0 22 027 Mokronog 4 80 75 00 13 263 201 Vrbovec 1 62 65 00 0 30 028 Most 81 27 00 0 11 204 Vrhovo pri Šentlovrencu 51 29 00 0 13 029 Ornuška vas 1 02 02 00 0 14 205 Vrhtrebnje 1 19 77 00 0 29 030 Ostrožnik 86 41 00 0 24 206 Vrtače 75 31 00 0 7 031 Podturn 1 19 04 00 0 7 207 Zabrdje 96 92 00 0 47 032 Pugled pri Mokronogu 76 44 00 0 30 209 Zagorica 1 10 03 00 0 30 033 Puščava 1 04 38 00 0 38 210 Zagorica pri Čatežu 90 94 00 0 16 034 Radna vas 2 74 49 00 0 30 211 Zagorica pri Dobrniču 97 42 00 0 21 035 Ribjek 32 70 00 0 16 212 Zagorica pri Velikem Gabru 2 89 50 00 0 77 036 Roje pri Trebelnem 6 89 94 00 0 17 214 Zavrh 1 03 95 00 0 2 037 Slepšek 77 73 00 0 39 215 Zidani Most 5 13 00 0 8 038 Srednje Laknice 2 44 12 00 0 21 216 Žabjek 40 86 00 0 11 039 Sv. Vrh 1 73 54 00 0 105 217 Železno 90 48 00 0 19 040 Štatenberk 1 71 76 00 0 17 218 Žubina 1 31 15 00 0 42 041 Trebelno 1 68 86 00 0 56 042 Velika Strmica 1 47 12 00 0 21 043 Vrh pri Trebelnem 85 30 00 0 12 Naselja v občini Mokronog–Trebelno z naslednjimi podatki:
2 2 ID Ime naselja Površina km ha a m Število ulic Št. hišnih Naselja v občini Šentrupert, ki obsega naslednje podatke: številk 001 Beli Grič 30 14 00 0 25 ID Ime naselja Površina km2 ha a m2 Število ulic Št. hišnih 002 Bitnja vas 72 46 00 0 16 številk 003 Bogneča vas 1 83 95 00 0 28 001 Bistrica 1 90 34 00 0 45 004 Brezje pri Trebelnem 1 06 83 00 0 13 002 Brinje 88 87 00 0 23 005 Brezovica pri Trebelnem 1 62 79 00 0 16 003 Dolenje Jesenice 1 13 08 00 0 23 006 Bruna vas 1 20 08 00 0 24 004 Draga pri Šentrupertu 2 24 54 00 0 71 007 Cerovec pri Trebelnem 1 15 99 00 0 19 005 Gorenje Jesenice 1 54 44 00 0 33 008 Cikava 1 08 66 00 0 26 006 Hom 5 42 84 00 0 75 009 Češnjice pri Trebelnem 1 44 30 00 0 40 007 Hrastno 3 64 55 00 0 73 010 Čilpah 1 04 21 00 0 53 008 Kamnje 1 01 03 00 0 45 011 Čužnja vas 4 24 99 00 0 83 009 Mali Cirnik pri Šentjanžu 2 81 94 00 0 68 012 Dolenje Laknice 2 23 32 00 0 39 010 Okrog 1 42 91 00 0 65
126 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 127 011 Prelesje 86 70 00 0 43 0027 Rimska cesta 44 012 Rakovnik pri Šentrupertu 2 07 17 00 0 40 0028 Rožna ulica 10 013 Ravnik 2 14 89 00 0 93 0029 Simončičeva ulica 16 014 Roženberk 66 92 00 0 9 0030 Slakova ulica 44 015 Slovenska vas 1 33 53 00 0 31 0031 Stari trg 71 016 Straža 1 27 55 00 0 39 0032 Temeniška pot 5 017 Šentrupert 1 16 14 00 0 136 0033 Tomšičeva ulica 18 018 Škrljevo 1 13 98 00 0 26 0034 Trdinova ulica 9 019 Trstenik 1 41 36 00 0 41 0035 Trubarjeva ulica 13 020 Vesela Gora 32 14 00 0 23 0036 Ulica herojev 16 021 Vrh 2 29 18 00 0 46 0037 Ulica OF 18 022 Zabukovje 3 71 05 00 0 77 0038 Ulica talcev 10 023 Zaloka 2 96 05 00 0 22 0039 Valvazorjeva ulica 8 024 Kostanjevica 2 38 62 00 0 14 0040 Vegova ulica 6 025 Ravne nad Šentrupertom 3 21 83 00 0 19 0041 Vina gorica 37 0042 Cviblje 1 0043 Marof 0 Ulice v naselju Trebnje z naslednjimi podatki: 0044 Podjetniška ulica 5 0045 Mirnska cesta 2 Šifra ulice Ime ulice Št. hišnih številk 0046 Režunova ulica 3 0001 Baragov trg 8 0002 Cankarjeva ulica 31 0003 Dolenjska ulica 17 Ulice v naselju Mirna z naslednjimi podatki: 0004 Glavarjeva ulica 11 Št. hišnih Šifra ulice Ime ulice 0005 Goliev trg 16 številk 0006 Gubčeva cesta 47 0001 Glavna cesta 58 0007 Jurčičeva ulica 30 0002 Cesta na fužine 12 0008 Kidričeva ulica 23 0003 Cesta na gradec 19 0009 Klemenčičeva ulica 10 0004 Gubčeva cesta 18 0010 Kolodvorska ulica 3 0005 Jamska cesta 28 0011 Kresetova ulica 20 0006 Lunačkova ulica 21 0012 Kresna ulica 15 0007 Pod gozdom 9 0013 Levstikova ulica 27 0008 Pod Radovico 12 0014 Maistrova ulica 19 0009 Podlog 16 0015 Majcnova ulica 7 0010 Pot na laze 20 0016 Ob gozdu 5 0011 Roje 19 0017 Obrtniška ulica 42 0012 Sokolska ulica 14 0018 Paradiž 8 0013 Sotla 15 0019 Pehanijeva ulica 10 0014 Spomeniška ulica 18 0020 Pod gradom 13 0015 Rožna ulica 17 0021 Pot na hrib 0 0016 Zapuže 23 0022 Praproče 22 0023 Prešernova ulica 24 0024 Prijateljeva cesta 12 0025 Pristava 28 0026 Reber 7
128 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 129 Ulice v naselju Mokronog z naslednjimi podatki: Šifra ulice Ime ulice Št. hišnih Literatura in viri številk 0001 Florjanska cesta 36 0002 Gubčeva cesta 36 0003 Kolonija 12 0004 Lončaričeva ulica 9 0005 Majcnova ulica 13 8 0006 Paradiž 14 0007 Pod gradom 21 0008 Preloge 28 0009 Rožna ulica 17 0010 Stari trg 39 0011 Škarpa 10 Dimitrovič, N. 1990, Priročnik o zemljiški knjigi z obrazci 0012 Ulica talcev 15 Ferlan, M. 2005, Evidentiranje nepremičnin, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in 0013 Žalostna gora 13 geodezijo, Ljubljana FIG, 1995, Publikacija: Predstavitev zemljiškega katastra Korošec, B. 1978, Naš prostor v času in projekciji : oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem, Ljubljana Mlakar, G. 1990, Kataster 1, Zemljiški kataster in zemljiška knjiga, Ljubljana Mlakar, G. 1991, Kataster 2, Ljubljana Mlakar, G. 1996, Meje: posestne in državne Lipej, B. 1990, ROTE in EHIŠ – Analiza in razvoj Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 1. del. Geodetski vestnik, št. 46/2002-3 Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 2. del. Geodetski vestnik, št. 46/2002-4 Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 3. del. Geodetski vestnik, št. 47/2003-1/2 Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 4. del. Geodetski vestnik, št. 47/2003-3 Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 5. del. Geodetski vestnik, št. 47/2003-4 Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 6. del. Geodetski vestnik, št. 48/2004-1 Naprudnik, M. Geodezija v obdobju 1945−2000, 7. del. Geodetski vestnik, št. 48/2004-2 Uradni list LRS, 1947, Uredba o ustanovitvi in pristojnosti geodetske uprave pri vladi LRS Uradni list LRS, 1948, Uredba o ureditvi katastrske službe Uradni list LRS, 1952, Zakon o razdelitvi LRS na mesta, okraje in občine Uradni list FLRJ, 1953, Uredba o zemljiškem katastru Uradni list LRS, 1955, Zakon o območjih okrajev in občin v LRS Uradni vestnik okraja Novo mesto, 1956, Odlok o ustanovitvi, določitvi sedeža in o krajevnem območju katastrskih uradov v okraju Novo mesto Uradni vestnik okraja Novo mesto, 1957, Statuta okraja Novo mesto Uradni list LRS, 1957, Odlok o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja Uradni vestnik okraja Novo mesto, 1964, Odločba Skupščine občine Trebnje o ustanovitvi Zavoda za izmero, kataster zemljišč in upravljanje družbenega premoženja Trebnje Uradni list SFRJ, 1965, Temeljni zakon o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru Uradni list SRS, 1974, Zakon o zemljiškem katastru Skupščinski Dolenjski list, 1974, Statut občine Trebnje
130 50 let geodetske službe v Trebnjem 50 let geodetske službe v Trebnjem 131 Uradni list SRS, 1980, Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb Uradni list SRS, 1980, Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb Uradni list RS, 2000, Zakon o geodetski dejavnosti Uradni list RS, 2000, Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot Uradni list RS 2003, Zakon o zemljiški knjigi Uradni list RS, 2006, Zakon o evidentiranju nepremičnin Vilfan, S. 1996, Pravna zgodovina Slovencev: [ od naselitve do zloma stare Jugoslavije ], Ljubljana
Spletne strani: http://www.trebnje.si/si/default.html, http://www.gu.gov.si/
132 50 let geodetske službe v Trebnjem