Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: IL-Jam 25.10.2018

A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–

ILIRSKA BISTRICA (–Trnovo; prej: župnija sv. Petra in Pavla Trnovo), 6251 Ilirska Bistrica–Trnovo, Jurčičeva 29 (Trnovo: Dornech, Dornegg, Bornegg; Ilirska Bistrica: Feistritz, Illyrisch Feistritz). Sv. Peter (omenj. 1272, 1648, 1827, 1960); pražupnija 10. stoletja; omenj. župnija 1272. Pokopališče (). Trnovo s Podstenjem in Harijami od 1925 do 1947 pod Reško škofijo. Oskrbuje žu. .

Podružnice: (1782) sv. Trojica v Trnovem (porušena med drugo svet. vojno), sv. Anton Padovanski v Podstenjah (gl. posebej), sv. Štefan papež in mučenec na Topolcu, sv. Vid v Šembijah, Marijino vnebovzetje v Knežaku, sv. Barbara v Knežaku, sv. Janez Krstnik na Baču, sv. Ana na Baču (1694: ), sv. Hieronim nad Koritnicami, sv. Anton opat v Koritnicah, sv. Trojica na Kalcu (ruševine), sv. Jurij na Juriščah, sv. Jurij v Ilirski Bistrici, sv. Ahac nad Ilirsko Bistrico (Jasen, razvaline), sv. Joahim (prej: sv. Evstahij oz. sv. Hieronim) v Jasenu, sv. Križ v Vrbovem, Marija Snežna v Jablanici, sv. Mihael (), sv. Jernej (), sv. Jožef (prej: sv. Katarina) v Kuteževem, Mati božja (Karmelska) v Podgrajah, sv. Anton Padovanski (prej: sv. Rok) v Trpčanah, Žalostna Mati božja (prej sv. Lenart) v Zabičah, sv. Marija Magdalena v Kosezah, sv. Rok na Mali Bukovici, sv. Kozma in Damijan na Veliki Bukovici, sv. Štefan v Harijah (vikariat), sv. Urban v Tominjah, sv. Florijan v Dobropolju, sv. Fabijan in Sebastijan v Zarečju, sv. Duh na Brcah, sv. Helena na Premu, sv. Janez Krstnik v Smrjah; omenjane v premski kaplaniji, sicer v žu. Hrušica: sv. Hieronim v Čeljah in sv. Frančišek Serafinski; (2005) Srce Jezusovo (Merečje), Marija Snežna (Vrbica).

Naselja: (1498) Bač, Šembije (), Trpčane (Topolec); (1782 tudi) Bukovica (Velika– in Mala–; Zgornja– in Spodnja–), Dolnji Zemon, Dobropolje, , Gornji Zemon, Harije, Ilirska Bistrica (Bistrica), Jablanica, Jasen, Jurišče, Kalec (Steinberg, grad), Knežak, , Koseze, Kuteževo, Mereče, , (), Podstenjšek, Podtabor, , Trnovo (Dornech), Vrbica, , Zabiče, Zarečica, Zarečje; Prvotno je župnija obsegala tudi Jelšane in morda Hrušico. Vikariat Prem: Bitnja, .

Grajski objekti: Grad Bistrica (Feistriz). Grad Gotnik (Guettenegg) pri Zabičah. Grad Jablanica (Iablaniz) in in dvorec Jablanica (Iablaniz) nad Jablanico blizu Ilirske Bistrice. Dvor Koseze (vest Edling) v Kosezah. Dvor Trnovo (Dornegg) nekje v starem trškem delu Ilirske Bistrice. Gradič Zemon (Semenhof, Seml) v kraju Dolnji Zemon.

R 1706–1966 1874–1892 In In 1893–1931 In 1944–1966 P 1702–1803 1804–1841 a 1835–1923 1922–1929 In 1926–1947 1946–1953 In M 1702–1777 1782–1790 a 1791–1803 1804–1841 b 1835–1917 c 1842–1923 1877–1906 In 1922–1944 In 1926–1947 In 1907–1921

Trnovo – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v župnišču Ilirska Bistrica): R 1811–1813 P 1813 M 1812–1813

1 Trnovo – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945): R 1924–1926 1924In...1927In 1924 f P 1924–1927 1924In...1927In 1924 f M 1924–1927 1924In...1927In 1924 f

Ilirska Bistrica – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924–1945 1924In...1945In In 1924–1935 P 1924–1945 1924In...1945In 1931 d In 1924–1935 M 1924–1945 1924In...1945In In 1924–1935

Jablanica – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924In...1945In 1926–1932 1928 e 1934–1936 1938–1945 In 1924–1933 P 1924In...1944In 1925–1939 1943 M 1924In...1945In 1925–1927 1925 e 1926 e 1930–1934 1940–1942 1944–1945

a Tudi vpisi porok v drugih župnijah; b ostanek izgubljene knjige; c poročilo o smrti treh trnovskih dekanov 1813, 1828, 1841, dva izredna primera smrti 1832, 1841; č 1856 skupaj s Podstenjem; d dodatek II. B; e dodatek I; f dodatek I.

Status animarum 1804, 1857 (4 knjige), okrog 1870, konec 19. stol. (4 knjige), začetek 20. stol. (gostači, 2 knjigi) Status animarum za Podstenje začetek 20. stol. Birmanska knjiga druga polovica 19. stol.– Oklici 1882–1948 (9 knjig) Poročni spisi 1808– Kronika 1864–1906 Bratovščine 19. stol. Oznanila 1868–1958 (16 knjig) Urbar cerkve sv. Štefana v Topolcu 1710 Urbar cerkve sv. Antona v Podstenju 1710 Urbar cerkve sv. Jurija v Ilirski Bistrici 1711 Urbar cerkve sv. Jemeja v Gornjem Zemonu 1715 Urbar cerkve sv. Križa v Vrbovem 1715 Urbar cerkve sv. Mihaela v Dolnjem Zemonu 1716 Urbar cerkve sv. Florijana in Bratovščine sv. Valentina v Dobrepolju 1716 Urbar cerkve Marije Snežne v Jablanici 1717 Urbar cerkve sv. Fabijana in Boštjana v Zarečju, cerkve sv. Duha v Brcah in urbar Bratovščine sv. Trojice v Zarečju 1725 Urbar cerkve sv. Vida v Šembijah 1725 Urbar cerkve in Bratovščine sv. Roka v Mali Bukovici 1725 Urbar cerkve sv. Magdalene v Kosezah 1740 Urbar cerkve sv. Joahima v Jasenu 1745 Urbar cerkve sv. Trojice v Trnovem 1760 Urbar podružničnih cerkva 1789 Urbar Bratovščine rožnega venca 1741 Blagajniški dnevnik 1869–1890 Mašne ustanove 19. stol.– Katapan 1690 (prepis iz začetka 19. stol. in 1842) Kaplanski katapan konec 19. stol. Opravilni zapisnik 1878– (5 knjig) Spisi 1808–: primopredajni zapisniki, računi, škofijski dopisi Zapisniki dekanijskih konferenc 1901–1934

Žu. Jelšane: Spisi 1884–1944 (za dekanijo Ilirska Bistrica, 10 fasciklov)

Žu. Hrušica: Spisi 1904–1909 (za dekanijo Ilirska Bistrica)

Iljaševci – Križevci pri Ljutomeru Ilova gora – Dobrepolje–Videm, Kopanj, Šmarje−Sap (1782) Ilovca – Kanal (1782), Nova Cerkev Ilovci – Sv. Miklavž pri Ormožu Ilovec – Razbor pod Lisco 2 Ilovica – Kal nad Kanalom Ilovk (Jelovek) – Ljubljana–Šentvid (1782) Ilovka – Predoslje, Preddvor (1782) Imenje – Biljana (1782), Moravče (1782), Šentjernej Imeno – Podčetrtek Imenska gorca – Podčetrtek Imovica – Brdo pri Lukovici, Dob (1782) Impoljca – Raka (1782) Impoljca (Impelhof), dvorec – Studenec Impolje (Dolenje–, Gorenje–) – Studenec Impoljski potok – Raka (1782)

INDIANOPOLIS (Ind), ZDA – gl. tudi ZDA (Cerkev posv. 1907); Slovenci so se začeli naseljevati okrog 1885 z Dolenjske, Tolmina in Kanala; 1912 jih je bilo okrog 800. Viri: Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (Indianopolis, str. 486).

Inlauf – Borovec pri Kočevski reki, Kočevska Reka (1782) Ipši/Ivši – Oprtalj (Portole) Irča vas – Novo mesto–Šmihel Irje – Rogaška Slatina Irštajn (Ernstein, Hirschenstein), grad – Dolič Iskrba – Kočevska Reka

ISOLA MOROSINI, Italija Sv. Marko Ev. (S. Marco Ev.), župnija 1935, občina Škocjan (San Canzian d'Isonzo)

Istra – gl. tudi Reka, Primorska Istrske škofije in Reka so do leta 1751 spadale po oglejski patriarhat. Kasneje sta imela beneški in avstrijski del Istre nekoliko različni usodi. Beneška Istra: 1753–1818 pod videmsko nadškofijo (Udine). Avstrijska Istra: 1753–1788 škofije in deli škofij spadali po goriško nadškofijo, 1788–1807 pod ljubljansko nadškofijo, 1807–1830 neposredno pod Svetim sedežem.

Poreška, puljska in koprska škofija so bile 1818–1830 pod beneško metropolijo. Leta 1830 so vse istrske, koprska in tržaška škofija prišle pod obnovljeno goriško nadškofijo (metropolijo), kjer so ostale do 1947.

Poreška škofija (Porečka biskupija): je kot najstarejša v Istri nastala v III.–IV. stoletju. Današnja bazilika-katedrala izvira iz VI. stol. Buzetska okolica ni spadala v to škofijo, temveč v tržaško. Tudi Pazin je le občasno spadal pod Poreč. Državne meje, ki so se v Istri spreminjale, so vplivale tudi na obseg te škofije (Benečani, Avstroogrska, kratek čas Francozi). Skozi zgodovino je poreška škofija spadala pod različne metropolite: Oglej, Gradež, Čedad, Videm (Udine), Gorica. Poreška in Pulska škofija sta bili združeni leta 1828. Od leta 1970 spada poreška škofija skupaj s puljsko v Reško metropolijo.

Puljska škofija (Pulska biskupija): Pula je verjetno že v IV. stol. imela svojega škofa. S papeževo bulo 1788 je bila spremenjena meja med poreško in puljsko škofijo tako, da je bila usklajena z mejo med Benečani in Avstrijci. Leta 1828 sta bili Poreška in Puljska škofija združeni pod skupnim škofom (Porečka i pulska biskupija).

Pićenska škofija (Pićanska biskupija): škofija v kraju Pićan (Pedena, Petina) je bila ustanovljena v VI. stoletju. Škofija je bila po obsegu zelo majhna (11 župnij in 6 kaplanij). Papež je škofijo ukinil leta 1788, nakar je bila nekaj časa v novoustanovljeni škofiji Gradiška (razen župnije Grimalda), nato pa pod novo tržaško škofijo. Pićenski škofje so kot oglejski generalni vikarji pogosto bivali v Ljubljani. Posvetili so mnoge cerkve po Slovenskem.

Novigradska škofija (Novigradska biskupija, Novigrad: Cittanova, Aemona): obstajala je že v VI. stoletju in je zajemala le Novigrad, Buje in Oprtalj z okoliškimi župnijami. Umag in Materada sta spadala pod civilno oblast tržaških škofov (razen krajši čas po letu 1788). Škofija je bila ukinjena leta 1828, njeno področje je pripadlo Tržaško-koprski škofiji, po letu 1947 pa Pazinski apostolski administraturi – do 1978, ko je bila administratura priključena Poreško- puljski škofiji.

Pazinska apostolska administratura: je bila leta 1947 ustanovljena za jugoslovanski del Tržaško-koprske škofije. Slovenska dekanata v administraturi: Postojna, Sežana. Hrvaški dekanati v administraturi: Pazin, Pićan, Kršan, Buzet, Oprtalj. Z delom sežanskega dekanata in zahodnim delom oprtaljskega je upravljal tržaški škof preko svojega vikarja. Leta 1951 so bili izročeni slovenski deli reške škofije (dekanat Trnovo–Ilirska Bistrica) in dekanati Sežana, Postojna v upravo Ljubljanski škofiji. Po Londonskem memorandumu 1954 in po odločitvi Konzistorialne kongregacije 1954 je Pazinska apostolska administratura prevzela vse župnije bivše cone B na območju Hrvaške; Slovenske apostolske administrature, ki so bile leta 1964 združene v Apostoplsko administraturo Slovenskega primorja, so prevzele 3 upravljanje župnij na ozemlju Slovenije. Po spremembi meje med Slovenijo in Hrvaško leta 1956 sta župniji Pregara in Gradin (Gradina) prešli v Slovenijo, vendar sta nekaj časa ostali pod Pazinsko apostolsko administraturo. Leta 1960 je pazinski apostolski administrator postal tudi poreško-puljski škof. Administratura je bila ukinjena leta 1977 in pripojena Poreško-puljski škofiji.

Razno: – Porečko-pulska biskupija za vrijeme I. svjetskog rata do talijanske okupacije, dipl.; Fatorić D., Poreč, 1991. – Vpliv množičnih smrti na gospodarsko in socialno podobo Istre skozi stoletja, D. Darovec (v zborniku referatov "Množične smrti na Slovenskem" 1999).

Iška – Ig pri Ljubljani Iška Loka – Ig pri Ljubljani Iška vas – Ig pri Ljubljani Iška vas (... in der Feld gegen Iggdorf), dvor – Ig pri Ljubljani Iški turn (Thurn egg), grad – Ig pri Ljubljani

Italija (predvsem Slovenci v Italiji) – Narodni (imenski) kataster slovenskih družin v Italiji (AS 1767: zbirka Ludvika Zorzuta). – Slovenski priimki na zahodni meji, P. Merkù. Trst, 1982. – Krajevni leksikon Slovencev v Italiji (topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni podatki o krajih, ki jih naseljujejo Slovenci; I. knjiga: Tržaška pokrajina, II. knjiga: Goriška). – Kraški podložniki rožaškega samostana leta 1060 (Rožec – Rosazzo, Furlanija), M. Sila. Izvestja–Kr 1892, 156. – Slovenska krajevna imena v Italiji, P. Merkù. Trst: Mladika, 1999.

Ivanci – Bogojina

IVANČNA GORICA, 1295 Ivančna Gorica, Rimska 15 Sv. Jožef (1991/92), župnija od 1989; ozemlje spadalo pod Stično.

Podružnice: sv. Marjeta v Malem Črnelem, sv. Tomaž v Spodnji Dragi.

Ivandol – Leskovec pri Krškem Ivanec – Varaždin Ivanja vas – Mirna peč Ivanje selo – Cerknica (1782), Unec Ivanji grad – Komen Ivanjkovci – Svetinje Ivanjski vrh – Negova, Sv. Anton v Slovenskih goricah Ivanjše – Kostanjevica na Krki, Šentjernej (1782) Ivanjševci (Ivanjšovci) – Gornja Radgona; (Ivanjšovci): Kančevci (rk.) in Domanjševci (evang), Krčica (evang. kalvinska) Ivanjševski vrh – Gornja Radgona Ivanovci – Kančevci (rk.) in Križevci v Prekmurju, evang.) Iveći/Iveci – Hum Ivenca – Nova Cerkev Ivje – Radeče

IVNIK (Eibiswald), 8552 Eibiswald, Eibiswald 45, Avstrija Dekanija Deutschlandsberg, Škofija Graz–Seckau (Diözese Graz-Seckau).

Ivši (Ipši) – Oprtalj (Portole) Ivulići – Liganj (Sv. Francišk, San Francesco) Izgorje – Zavratec (1683–1972), Žiri

IZLAKE, 1411 Izlake, Zgornje Izlake 2 (Islak) Sv. Jurij (na portalu 1738; ), župnija od 1965. Nastala iz župnije Čemšenik. Novo pokopališče ().

Podružnice: sv. Ana v Šemniku, sv. Mohor in Fortunat v Podlipovici ().

IZOLA, 6310 Izola, Trg sv. Mavra 4 (Insulae, Isola) Sv. Maver (1547), župnija 1082. Oskrbuje župnijo Korte nad Izolo.

Podružnice (1918) znotraj obzidja: sv. Marija Alietska, sv. Peter, sv. Katarina, sv. Janez Krstnik, Marija Snežna, zunaj obzidja: sv. Rok, Loretska Mati Božja, Nadangel Mihael na pokopališču ().

Naselja: Baredi, Izola, Jagodje, Livade, Polje, Šared. 4 R 1506–1527 1542–1568 a 1572–1589 b 1581–1584 c 1589–1621 1630–1643 č 1643–1653 d 1654–1670 e 1670–1731 1732–1759 f 1760–1957 1831–1848 g 1909–1923 h 1924–1941 h In 1760–1800 In 1800–1857 In 1858–1880 In 1881–1912 In 1881–1943 In 1913–1952

P 1630–1642 i 1671–1787 j 1787–1955 In 1694 In 1750–1936 In 1900–1936 In 1937–

M 1644–1661 1661–1721 k 1722–1960 In 1580–1858 In 1625–1799 In 1800–1854 In 1855–1913 In 1914–

Izola – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924–1945 1924In...1945In 1924 l P 1924–1945 1924In...1945In 1935 m M 1924–1945 1924In...1928In 1930In...1945In O 1925In...1945In 1935 n

a Računski podatki iz konca 15. stol. (1490) in 1550; b manjkajo R vpisi 1581–1584, ki so v R /IV/; c podatki o piscu knjige župniku Nikolaju Parentino, podatki o župniku Chino 1603, birmanska knjiga 1600–1618; č darovi in zbirke 1638, 1642, notica o župniku Marinu Contesini; d župnik Marin Contesini, darovi 1666–1667; e župnik Paskvalin Morati; f župnik Anton de Lise, Jan. de Columbanis, Mavro Ugo; g župnik Jakob Legnani; h odloki o poitalijančenju slovenskih priimkov; i računski podatki iz te dobe; j računski podatki 1666–1677; k župniki 1661–1707; l dodatek I.; m dodatek II. A; n dodatek I., II. A.

Status animarum 1657, 1702, 1717, prva polovica 19. stol, 1853–1887, začetek 20. stol . Birmanci 1833–1910 (2 knjigi), 1918– (2 knjigi) Oklici 1854–1937 Poročni spisi 1600– Livel 1476,1659,1690,1726,1743,1760, 1764, 1769, 1789, 1808, 1814, 1817,1825,1844, 1858 Livel Bratovščine sv. rešnjega Telesa 1782–1816, 1808 Bratovščina sv. Dominika 1909 Bratovščina karmelske Matere božje 1891 Livel družine Besenghi 1822 Glavna knjiga dolžnikov 1862–1908 Glavna računska knjiga 1821–1830, 1822–1830, 1900 Blagajniški dnevnik 1774–1784, 1810–1811, 1817–1819, 1831–1845, 1865–1930 (skupaj 6 knjig) Blagajniški dnevnik beneficija Lessi 1919–1927 Blagajniški dnevnik podjetja Pesaro, Lugnani, Perenti 1808–1833 Obvezne maše 1667–1856 Vpisna knjiga Bratovščine sv. rešnjega Telesa 1865–1890 Blagajniški dnevnik Bratovščine sv. rešnjega Telesa 1865–1942 Blagajniški dnevnik Bratovščine karmelske Matere božje 1902–1951 Blagajniški dnevnik Bratovščine sv. Andreja in Nikolaja 1890–1909 Opravilni zapisnik 1815–1818, 1833–1843, 1842– (skupaj 10 knjig) Opravilni zapisnik 1718–1833 (Izola – kapitelj) P. Naldini, Corografia eclesiastica... di Giustinopoli... Capo d' Istria Ljudska šola, dopisi, spisi, ki se tičejo družin Besenghi, Ughi, d'Agri, Vascotto, Vermati Spisi 1600–: zakupne in najemniške pogodbe, inventarji, cerkvena popravila, računi, davki, bratovščine, izolski kapitelj, mašne ustanove, ustanova Besenghi, Ljudska šola, dopisi, spisi, ki se tičejo družin Besenghi, Ughi, d'Agri, Vascotto, Vermati Listine: 1591 in 1623–1644

Razno: – Cognomi e stemmi di Isola. Izola: M. Bonifacio – Il. Mandracchio, 2000.

Izvir – Sv. Križ–Podbočje Izvirek – Višnja gora Ižakovci – Beltinci Jablan – Mirna peč Jablana – Šentlambert, Vače (1782) Jablance – Sv. Barbara v Slovenskih goricah Jablanica – Boštanj, Bovec, Čezsoča, Šmartno pri Litiji, Ilirska Bistrica (Trnovo; 1782) Jablanica (Iablaniz), grad in Jablanica (Iablaniz), dvorec – Ilirska Bistrica 5 Jablanice (Jablanica) – Sv. Križ–Podbočje Jablje (Habach), grad – Mengeš Jablovec – Sv. Trojica–Podlehnik Jadovce (Thon) – Št. Peter pri Grabštanju (St. Peter bei Grafenstein), Tinje (XVII. stol.) Jadroni – Oprtalj (Portole) Jadruhi – Sv. Vital–Brig (San Vitale) Jagnjed (Jagnjed; Iainich) – Sveti Lenart–Podutana Jagnjenica – Svibno Jagoče – Laško Jagodje – Izola

JAGRŠČE, 5282 Cerkno, Jagršče 4 (Jagodišče?) (Jageršče, Jagersche, Giaghersa) Sv. Uršula (omenj. 1493, 1787), 1515 še v žu. Šentviška gora, kasneje v župniji Šebrelje; župnija 1787. Pokopališče (). Oskrbovana iz župnije Šebrelje.

Naselja: ...

R 1835–1949 In 1850–1945 P 1797–1819 In R 1797–1865 M 1796–1865 1820–1947 In 1850–1947 M 1835–1945 1866–1928 a 1889–1947 In 1850–1945

Žu. Šebrelje: Status animarum 1866, 1894, 1937 Birmanska knjiga 1819– Oklici 1900–1968 Poročni spisi 1925– Oznanila 1901–1963 (3 knjige) Opravilni zapisnik 1916– Blagajniški dnevnik 1883– Spisi 19. stol.–: sodni spisi, računi, dopisi Listine: 1493. Posvetitev cerkve v Jagrščah

Jakci – Črnica Jakići – Baderna (Mompaderno) Jakob pri Šentjurju (Sveti Jakob) – Kalobje Jakobski dol – Sv. Jakob v Slovenskih goricah Jakobski dol (St. Jakob–Klappenhof), dvorec – Sv. Jakob v Slovenskih goricah Jakobski dol (St. Jakob–Klappenhof), dvor – Sv. Jakob v Slovenskih goricah Jakolići – Korelići (Corelli) Jakovce – Vrabče Jakovica – Planina pri Rakeku Jakovini – Preloka Jakšiči – Fara pri Kočevju Jakulini – Štjak (1782) Jakusi – Oprtalj (Portole) Jalči (Ialig) – Landar Jalšovec – Štrigova Jalžabet – Varaždin Jama – Dovje (1782), Kranj–Šmartin, Ljubljana–Šentvid (1782), Mavčiče, Novo mesto–Šmihel, Preska (1884), Žužemberk Jama (Borgo Grotta di Mainizza) – Fara (Farra d'Isonzo) Jama (grad) – Hrenovice (1782) Jama (Iama) – Osojani (Oseacco) Jama (Iamma, Grubenbrunn), dvorec – Ljubljana–Šiška

JAMLJE (Jamiano), 34070 Doberdob – Doberdo'del Lago (GO), Jamiano, Piazza Libertá 3, Italija (Jamlach) Sv. Anton Padovanski (; prej cerkev sv. Križa ob sedanjem pokopališču, omenj. v prvi pol. 16. stol., obnov. 1651, 1753, 1853, porušena 1918, nova 1925, 2006); vikariat 1871, župnija 1958; do 1751 v Oglejskem patriarhatu; najprej pod štivanskin samostanom, od 1643 pod Devinom, (tu knjige do 1872), vikariat 1871, župnija 1952; vikariatu so leta 1947 priključili zaselke v Dolu, ki so prej pripadali Opatjemu selu; pokopališče pred 2. svet. vojno v Opatjem selu (), po vojni na Palkišču na starem vojaškem pokopališču (), od leta 1961 pred Palkiščem na levi strani ceste proti Trstu (). Dekanija Štandrež; Nadškofija Gorica.

Podružnice: Fatimska Mati Božja na Palkišču (posv.1997).

6 Naselja: Dol (Vallone, z zaselki: Boneti, Brni, Čukišče, Devetaki, Ferleti, Hišarji, Mikoli, Palkišče in Vižintini), Jamlje (Jamiano), Komarji (Comarie), Sabliči (Sablici). Priimki: (Dol) Bastiancig/Bastiančič, Boštjančič (1817 Vižintini, 1835, 1858, 1880, 1900, 1920), Bisiak (1839, iz Vrtojbe), Blažič (1920), Boneta (1714 Dol, 1737, 1756, 1817 Boneti, 1820, 1844, 1856 Boneti, 1870 Boneti, 1900 Boneti, 1982 Palkišče), Deuetac(h)/Devetak (1718, 1750, 1788, 1817 Brni, 1817 Palkišče, 1817 Vižintini, 1835, 1836, 1872 Dol, 1910, 1920, 1982 Devetaki, Vižintini), Ferletig/Furletta /Ferletič (1722, 1788, 1817 Ferleti, 1817 Hišarji, 1817 Devetaki, 1820, 1837, 1858 Dol, 1870, 1890, 1920, 1982 Ferleti, Palkišče), Franceschin/Frančeškin (1860, 1880, 1900), Frandolig/Frandolitsch/Frandolič (1715, 1754, 1788, 1817 Hišarji, 1817 Brni, 1817 Mikoli, 1817 Devetaki, 1820, 1835, 1850, 1869, 1884 Dol, 1920, 1982 Mikoli), (1820), Gatziz (1819, 1820), Gergolet/Gargolet/Gregolet (1839 Dol, 1982 Boneti), Gorjan (1910, 1942, 1982 Boneti), Gril(l)(j) (1838, 1850, 1890), Jellen (1817 Boneti), Jelenič (1882), Klarič (1876, iz Devina, 1880), Kossowew (1494 Dol), Krošelj (1982 Vižintini), Krulz/Krulc (1817 Ferleti, 1817 Hišarji, 1838 Dol, 1860, 1889, 1982 Mikoli), Laurenčič (1883), Marlak (1864), Marusig/Marušič (1753, 1755 Boneti, 1820, 1839 Dol, 1850), Pachor (1817 Boneti, 1820, 1858 Boneti, 1880, 1890 Boneti, 1900, 1920, 1982 Devetaki, Mikoli, Boneti), Peric (1850, 1910, 1982 Devetaki, Vižintini,Mikoli, Ferleti), Pirc (1864), Pirnarčič (1860, 1861), Primožič (1914), Radetig/Radetič (1732, 1754 Dol), Semulič (1865, 1870, 1900, 1920), Soban (1838), Stanig (1761), Stepancig/Stepančič (1817 Vižintini, 1840, 1865 Dol, 1982 Vižintini),Šuligoj (1982 Palkišče), Visintin/Vižintin (1494, 1524, 1715, 1752, 1788, 1817 Palkišče, 1817 Vižintini, 1820, 1836, 1850, 1880 Dol, 1900, 1920, 1982 Vižintini, Devetaki, Palkišče in Mikoli), Tschutz (1524), Žužic (1882, 1900, 1982 Ferleti), Zottig (1788 Dol). (Jamlje) Bagon (1715, 1753, 1755, 1817, 1820, 1839, 1871, 1890, 1913, 1982), Bonetta/Boneta (1731, 1820, 1870, 1913), Bu(l)lig/Bulič (1715, 1755, 1817, 1820, 1853, 1860), Devetak (1817, 1820, 1840, 1913, 1982), Cazhig/Gatzitz/Kačič (1817, 1840, 1884), Comar/Komar (1659, 1727, 1758, 1762, 1820, 1871, 1882), Devedak/Devetak (1819) Figar (1836, Pietrarossa), Frančeškin (1900), Frandolitsch/Frandolič (1817, 1820, 1850, 1882, 1913, 1982), Ferfolja/Ferfoglia (1836, 1861), Ferletig/Ferletič (1758), Flonder (1755), Konjc/Coinz (1835, 1870, 1880, 1902, 1982), Kos (1873), Krošelj (1845, 1890, 1900, 1982), Krulz (1854), Legiša (1820, 1847, 1890, 1982), Lipuzhar (vojak, 1820), Malibreg (vojak, 1820), Marussig/Marušič (1817, 1839, 1858, 1890, 1900, 1982), Okretič (1870, 1982), Pa(c)hor (1715, 1760, 1817, 1835, 1848, 1871, 1890, 1913, 1982), Perdez (1723), Petelin (1755, 1817, 1820, 1844, 1872, 1890, 1913), Plateis (1848), Possel (1825, vojak), Radetig/Radetič (1716, 1758, 1762, 1817, 1820, 1837, 1885, 1900, 1913, 1982), Rojic (1902), Scabiz (1750), Scalzucha (1744), Semolig/Semula /Zemula/Semolič (1715, 1755, 1817, 1820, 1837, 1864, 1874, 1982), Soban/Zoban (1755, 1817, 1820, 1846, 1871, 1890, 1910, 1982), Sussig (1845), Šovan (1881), Šuc (1982), Tomažinčič (1913), Zuljan (1982). (Komarji) Kojnc (1817, 1871, 1880), Comar/Komar (1755, 1817, 1820, 1880, 1890), Krosel/Krošelj (1880), Pahor (1910), Petelin (1817, 1820). (Sabliči) Cogniz/Kojnz (1755, 1817, 1820, 1838, 1870, 1890), Glanz (železničar, 1860), Kobal (1982), Legiša/Legischa (1755, 1761, 1817, 1820, 1846, 1853, 1869, 1982), Pachor/Pahor (1751, 1884), Radetič (1982), Semulig (1820), Stefanig/Stepančič (1828, vojak, 1860, 1884). (Moščenice) Soban (1910).

Matične knjige 1714–1872 v Devinu R 1872– (1 knjiga do 1949) P 1873– (1 knjiga do 1949) M 1872– (1 knjiga do 1949) Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1873–1998 v NŠAG.

Birmanske knjige 1937– (1 knjiga do 1949) SA 1921 1935 (2 knjigi do 1949) Popisi premoženja 1949– (1 knjiga do 1949) Razni odloki ipd. 1911–1914, 1921– Knjige prejemkov in izdatkov 1926– (2 knjigi do 1943)

Razno: – Slovenska hišna imena: KLSI-Gorica, 177. – Razni avtorji: Tabor “Doberdob 82”, Paralele Ljubljana, 1983. – Marko Waltritsch: Doberdob včeraj in danes, Gorica 1988. – Guida del Friuli –1948, Provincie di Udine e Gorizia, Stabilimento Tipografico Nazionale, Trst, 1948. – Vlado Klemše: Krajevna imena in priimki na doberdobskem Krasu, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, 2008.

Jamna (Jansendorf, Janesdorf, zu Jam) – Sv. Jurij ob Ščavnici Jamnica – Št. Danijel Jamnik – Selca (nad Škofjo Loko) Jamnik (Holenstein), grad in dvorec Jamnik (Holenstein) – Zreče

7