Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: IL-Jam 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– ILIRSKA BISTRICA (Ilirska Bistrica–Trnovo; prej: župnija sv. Petra in Pavla Trnovo), 6251 Ilirska Bistrica–Trnovo, Jurčičeva 29 (Trnovo: Dornech, Dornegg, Bornegg; Ilirska Bistrica: Feistritz, Illyrisch Feistritz). Sv. Peter (omenj. 1272, 1648, 1827, 1960); pražupnija 10. stoletja; omenj. župnija 1272. Pokopališče (). Trnovo s Podstenjem in Harijami od 1925 do 1947 pod Reško škofijo. Oskrbuje žu. Harije. Podružnice: (1782) sv. Trojica v Trnovem (porušena med drugo svet. vojno), sv. Anton Padovanski v Podstenjah (gl. posebej), sv. Štefan papež in mučenec na Topolcu, sv. Vid v Šembijah, Marijino vnebovzetje v Knežaku, sv. Barbara v Knežaku, sv. Janez Krstnik na Baču, sv. Ana na Baču (1694: ), sv. Hieronim nad Koritnicami, sv. Anton opat v Koritnicah, sv. Trojica na Kalcu (ruševine), sv. Jurij na Juriščah, sv. Jurij v Ilirski Bistrici, sv. Ahac nad Ilirsko Bistrico (Jasen, razvaline), sv. Joahim (prej: sv. Evstahij oz. sv. Hieronim) v Jasenu, sv. Križ v Vrbovem, Marija Snežna v Jablanici, sv. Mihael (Dolnji Zemon), sv. Jernej (Gornji Zemon), sv. Jožef (prej: sv. Katarina) v Kuteževem, Mati božja (Karmelska) v Podgrajah, sv. Anton Padovanski (prej: sv. Rok) v Trpčanah, Žalostna Mati božja (prej sv. Lenart) v Zabičah, sv. Marija Magdalena v Kosezah, sv. Rok na Mali Bukovici, sv. Kozma in Damijan na Veliki Bukovici, sv. Štefan v Harijah (vikariat), sv. Urban v Tominjah, sv. Florijan v Dobropolju, sv. Fabijan in Sebastijan v Zarečju, sv. Duh na Brcah, sv. Helena na Premu, sv. Janez Krstnik v Smrjah; omenjane v premski kaplaniji, sicer v žu. Hrušica: sv. Hieronim v Čeljah in sv. Frančišek Serafinski; (2005) Srce Jezusovo (Merečje), Marija Snežna (Vrbica). Naselja: (1498) Bač, Šembije (), Trpčane (Topolec); (1782 tudi) Bukovica (Velika– in Mala–; Zgornja– in Spodnja–), Dolnji Zemon, Dobropolje, Fabci, Gornji Zemon, Harije, Ilirska Bistrica (Bistrica), Jablanica, Jasen, Jurišče, Kalec (Steinberg, grad), Knežak, Koritnice, Koseze, Kuteževo, Mereče, Podgraje, Podstenje (), Podstenjšek, Podtabor, Soze, Trnovo (Dornech), Vrbica, Vrbovo, Zabiče, Zarečica, Zarečje; Prvotno je župnija obsegala tudi Jelšane in morda Hrušico. Vikariat Prem: Bitnja, Smrje. Grajski objekti: Grad Bistrica (Feistriz). Grad Gotnik (Guettenegg) pri Zabičah. Grad Jablanica (Iablaniz) in in dvorec Jablanica (Iablaniz) nad Jablanico blizu Ilirske Bistrice. Dvor Koseze (vest Edling) v Kosezah. Dvor Trnovo (Dornegg) nekje v starem trškem delu Ilirske Bistrice. Gradič Zemon (Semenhof, Seml) v kraju Dolnji Zemon. R 1706–1966 1874–1892 In In 1893–1931 In 1944–1966 P 1702–1803 1804–1841 a 1835–1923 1922–1929 In 1926–1947 1946–1953 In M 1702–1777 1782–1790 a 1791–1803 1804–1841 b 1835–1917 c 1842–1923 1877–1906 In 1922–1944 In 1926–1947 In 1907–1921 Trnovo – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v župnišču Ilirska Bistrica): R 1811–1813 P 1813 M 1812–1813 1 Trnovo – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945): R 1924–1926 1924In...1927In 1924 f P 1924–1927 1924In...1927In 1924 f M 1924–1927 1924In...1927In 1924 f Ilirska Bistrica – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924–1945 1924In...1945In In 1924–1935 P 1924–1945 1924In...1945In 1931 d In 1924–1935 M 1924–1945 1924In...1945In In 1924–1935 Jablanica – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924In...1945In 1926–1932 1928 e 1934–1936 1938–1945 In 1924–1933 P 1924In...1944In 1925–1939 1943 M 1924In...1945In 1925–1927 1925 e 1926 e 1930–1934 1940–1942 1944–1945 a Tudi vpisi porok v drugih župnijah; b ostanek izgubljene knjige; c poročilo o smrti treh trnovskih dekanov 1813, 1828, 1841, dva izredna primera smrti 1832, 1841; č 1856 skupaj s Podstenjem; d dodatek II. B; e dodatek I; f dodatek I. Status animarum 1804, 1857 (4 knjige), okrog 1870, konec 19. stol. (4 knjige), začetek 20. stol. (gostači, 2 knjigi) Status animarum za Podstenje začetek 20. stol. Birmanska knjiga druga polovica 19. stol.– Oklici 1882–1948 (9 knjig) Poročni spisi 1808– Kronika 1864–1906 Bratovščine 19. stol. Oznanila 1868–1958 (16 knjig) Urbar cerkve sv. Štefana v Topolcu 1710 Urbar cerkve sv. Antona v Podstenju 1710 Urbar cerkve sv. Jurija v Ilirski Bistrici 1711 Urbar cerkve sv. Jemeja v Gornjem Zemonu 1715 Urbar cerkve sv. Križa v Vrbovem 1715 Urbar cerkve sv. Mihaela v Dolnjem Zemonu 1716 Urbar cerkve sv. Florijana in Bratovščine sv. Valentina v Dobrepolju 1716 Urbar cerkve Marije Snežne v Jablanici 1717 Urbar cerkve sv. Fabijana in Boštjana v Zarečju, cerkve sv. Duha v Brcah in urbar Bratovščine sv. Trojice v Zarečju 1725 Urbar cerkve sv. Vida v Šembijah 1725 Urbar cerkve in Bratovščine sv. Roka v Mali Bukovici 1725 Urbar cerkve sv. Magdalene v Kosezah 1740 Urbar cerkve sv. Joahima v Jasenu 1745 Urbar cerkve sv. Trojice v Trnovem 1760 Urbar podružničnih cerkva 1789 Urbar Bratovščine rožnega venca 1741 Blagajniški dnevnik 1869–1890 Mašne ustanove 19. stol.– Katapan 1690 (prepis iz začetka 19. stol. in 1842) Kaplanski katapan konec 19. stol. Opravilni zapisnik 1878– (5 knjig) Spisi 1808–: primopredajni zapisniki, računi, škofijski dopisi Zapisniki dekanijskih konferenc 1901–1934 Žu. Jelšane: Spisi 1884–1944 (za dekanijo Ilirska Bistrica, 10 fasciklov) Žu. Hrušica: Spisi 1904–1909 (za dekanijo Ilirska Bistrica) Iljaševci – Križevci pri Ljutomeru Ilova gora – Dobrepolje–Videm, Kopanj, Šmarje−Sap (1782) Ilovca – Kanal (1782), Nova Cerkev Ilovci – Sv. Miklavž pri Ormožu Ilovec – Razbor pod Lisco 2 Ilovica – Kal nad Kanalom Ilovk (Jelovek) – Ljubljana–Šentvid (1782) Ilovka – Predoslje, Preddvor (1782) Imenje – Biljana (1782), Moravče (1782), Šentjernej Imeno – Podčetrtek Imenska gorca – Podčetrtek Imovica – Brdo pri Lukovici, Dob (1782) Impoljca – Raka (1782) Impoljca (Impelhof), dvorec – Studenec Impolje (Dolenje–, Gorenje–) – Studenec Impoljski potok – Raka (1782) INDIANOPOLIS (Ind), ZDA – gl. tudi ZDA (Cerkev posv. 1907); Slovenci so se začeli naseljevati okrog 1885 z Dolenjske, Tolmina in Kanala; 1912 jih je bilo okrog 800. Viri: Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (Indianopolis, str. 486). Inlauf – Borovec pri Kočevski reki, Kočevska Reka (1782) Ipši/Ivši – Oprtalj (Portole) Irča vas – Novo mesto–Šmihel Irje – Rogaška Slatina Irštajn (Ernstein, Hirschenstein), grad – Dolič Iskrba – Kočevska Reka ISOLA MOROSINI, Italija Sv. Marko Ev. (S. Marco Ev.), župnija 1935, občina Škocjan (San Canzian d'Isonzo) Istra – gl. tudi Reka, Primorska Istrske škofije in Reka so do leta 1751 spadale po oglejski patriarhat. Kasneje sta imela beneški in avstrijski del Istre nekoliko različni usodi. Beneška Istra: 1753–1818 pod videmsko nadškofijo (Udine). Avstrijska Istra: 1753–1788 škofije in deli škofij spadali po goriško nadškofijo, 1788–1807 pod ljubljansko nadškofijo, 1807–1830 neposredno pod Svetim sedežem. Poreška, puljska in koprska škofija so bile 1818–1830 pod beneško metropolijo. Leta 1830 so vse istrske, koprska in tržaška škofija prišle pod obnovljeno goriško nadškofijo (metropolijo), kjer so ostale do 1947. Poreška škofija (Porečka biskupija): je kot najstarejša v Istri nastala v III.–IV. stoletju. Današnja bazilika-katedrala izvira iz VI. stol. Buzetska okolica ni spadala v to škofijo, temveč v tržaško. Tudi Pazin je le občasno spadal pod Poreč. Državne meje, ki so se v Istri spreminjale, so vplivale tudi na obseg te škofije (Benečani, Avstroogrska, kratek čas Francozi). Skozi zgodovino je poreška škofija spadala pod različne metropolite: Oglej, Gradež, Čedad, Videm (Udine), Gorica. Poreška in Pulska škofija sta bili združeni leta 1828. Od leta 1970 spada poreška škofija skupaj s puljsko v Reško metropolijo. Puljska škofija (Pulska biskupija): Pula je verjetno že v IV. stol. imela svojega škofa. S papeževo bulo 1788 je bila spremenjena meja med poreško in puljsko škofijo tako, da je bila usklajena z mejo med Benečani in Avstrijci. Leta 1828 sta bili Poreška in Puljska škofija združeni pod skupnim škofom (Porečka i pulska biskupija). Pićenska škofija (Pićanska biskupija): škofija v kraju Pićan (Pedena, Petina) je bila ustanovljena v VI. stoletju. Škofija je bila po obsegu zelo majhna (11 župnij in 6 kaplanij). Papež je škofijo ukinil leta 1788, nakar je bila nekaj časa v novoustanovljeni škofiji Gradiška (razen župnije Grimalda), nato pa pod novo tržaško škofijo. Pićenski škofje so kot oglejski generalni vikarji pogosto bivali v Ljubljani. Posvetili so mnoge cerkve po Slovenskem. Novigradska škofija (Novigradska biskupija, Novigrad: Cittanova, Aemona): obstajala je že v VI. stoletju in je zajemala le Novigrad, Buje in Oprtalj z okoliškimi župnijami. Umag in Materada sta spadala pod civilno oblast tržaških škofov (razen krajši čas po letu 1788).