Metodologija Kormoranskih Dni – Predlog Možnih Metod in Ocena
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
DOPPS – BirdLife Slovenia Tržaška 2, p.p. 2990, SI - 1001 Ljubljana tel: ++386 (0)1 426 58 75 fax: ++ 386 (0)1 425 11 81 e-mail: [email protected] spletna stran [web page]: www.ptice.org davčna št. [VAT nr.]: SI68956029 poslovni račun: 02018-0018257011 IBAN: SI56020180018257011 Študija metodologije monitoringa kormoranskih dni – predlog možnih metod in ocena izvedljivosti ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih potencialov Končno poročilo Pripravil: dr. Primož Kmecl, varstveni ornitolog Ljubljana, 27. junija 2006 Vsebina: 1 UVOD ........................................................................................................................................................... 3 2 POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE IZ DOSEDANJIH RAZISKAV LOKALNIH MIGRACIJ ......... 3 3 TEORETIČNA METODOLOŠKA OSNOVA ......................................................................................... 5 3.1 ENOSTAVNI MODEL............................................................................................................................... 5 3.2 IZBOLJŠAVE ENOSTAVNEGA MODELA Z UPOŠTEVANJEM VARIABILNOSTI.............................................. 5 3.3 METODA MONTE CARLO SIMULACIJE................................................................................................... 5 3.4 DOLOČANJE DISTRIBUCIJE PARAMETROV.............................................................................................. 7 3.5 IZBOLJŠAVE METODOLOGIJE ................................................................................................................. 9 3.6 PREDLOG NAČINA OBDELAVE PODATKOV Z MONTE CARLO SIMULACIJO.............................................. 9 4 RAZLIČNI PREDLOGI PRISTOPOV K PRAKTIČNI DOLOČITVI ŠTEVILA KORMORANSKIH DNI.................................................................................................................................... 10 4.1 PAVŠALNA OCENA ZA CELOTNO OZEMLJE SLOVENIJE......................................................................... 10 4.2 PODROBNEJŠA OCENA ZA CELOTNO OZEMLJE SLOVENIJE ................................................................... 10 4.3 IZVEDBA NA OMEJENEM ŠTEVILU POMEMBNIH OBMOČIJ..................................................................... 13 5 ZAKLJUČKI ............................................................................................................................................. 14 6 LITERATURA .......................................................................................................................................... 14 Poročilo je del raziskovalne naloge v okviru pogodbe "Strokovne podlage za dolgoročni program reševanja problematike "kormorani-ribe", št. 2511-05-600053, ki jo financira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. 2 1 UVOD Ko ocenjujemo vpliv predacije kormorana Phalacrocorax carbo na neko populacijo določene ribje vrste, je najpomembnejši podatek količina rib, ki so jih iz določene vode odvzeli kormorani. Potrebno pa je poudariti, da količina rib, ki jih ptice odvzamejo iz vode oziroma njihov delež v celotni populaciji, lahko služi le kot ocena potencialnega vpliva (WILSON et al. 2003a & 2003b, WILSON 2004). Ta bi se moral pokazati v bioloških parametrih, npr. populacijski strukturi rib, kar je predmet posebnih ihtioloških raziskav (primerjaj BUDIHNA 1998). Vse parametre moramo spremljati preko daljšega časovnega obdobja. Monitoring mobilnih negnezdečih vrst ptic je težavna naloga in zahteva poglobljeno znanje o posamezni vrsti in njeni ekologiji in etologiji. Še posebno to velja za vrste, ki se obenem selijo, klatijo po zimskem arealu in izven njega ter tudi v okviru stabilnih zimskih populacij dnevno migrirajo med prenočišči in prehranjevališči. Vse našteto velja za kormorana. Razpon podatkov, ki lahko nastane pri nepravilno uporabljeni metodologiji je bil dobro viden pri primerjavi števila kormoranov, dobljenega pri štetju na prenočiščih in števila, dobljenega pri dnevnem štetju ob različnih urah. Poglavitni vir napak so lokalne migracije velikih jat (ŠTUMBERGER 1997,1998, 1999, 2000, 2001, 2002 & 2005, BERTOK 2003, BOŽIČ 2005, JANC & GOVEDIČ 2005). V tej raziskavi podajam oceno izvedljivosti štetja kormoranov v daljšem časovnem razdobju (več mesecev v eni sezoni) na ozemlju Slovenije, s predlogi za način dela in obdelavo podatkov. Tak način dela naj bi v okviru možnosti omogočil oceno vpliva kormoranov na posamezna zaključena območja rek in jezer, oziroma na območju cele države. 2 POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE IZ DOSEDANJIH RAZISKAV LOKALNIH MIGRACIJ V Sloveniji se pojavlja večinoma kontinentalna podvrsta kormorana Phalacrocorax carbo sinensis, na ozemlju celotne države pa je bilo v zadnjem obdobju (1997 – 2006) število preštetih osebkov na prenočiščih v razponu 2.000 – 4.000 in ne kaže trenda povečevanja populacije (JANC & GOVEDIČ 2005, neobjavljeni podatki DOPPS). Vrhunec prehranjevanja pri kormoranu nastopi takoj po prihodu na prehranjevališče, ponavadi v časovnem okviru 2-3 ure od svita (WILSON et al. 2003a). EVRARD et al. (2005) so opazili na reki Meuse v Belgiji, da se je spreletavanje na prehranjevališča končalo približno v eni uri po začetku odletavanja s prenočišča. Raziskava na reki Ribble na severozahodu Anglije pa je pokazala, da kormorani zapustijo prenočišče v obdobju pol ure od svita. S prenočišča pogosto odhajajo v večjih skupinah. Le zelo majhen del kormoranov je odletel preko kopnega, delež teh ptic pa ni nikoli presegel 10% (DAVIES & FELTHAM 1997). V delti reke Pad v zimah 1988/89 in 1989/90 so se smeri odletov s prenočišč med sezono zelo spreminjale, po čemer so raziskovalci sklepali na spremembe prehranjevalnih območij med prezimovanjem, kar so pokazale tudi nadaljnje raziskave dnevne aktivnosti. Prehranjevalna območja so bila oddaljena do 40 kilometrov od prenočišč. Na lokacijo prehranjevališč so vplivali naslednji faktorji: dostopnost hrane, dostopnost primernih prež, motnje ljudi ter temperature pod zmrziščem (BOLDREGHINI et al. 1997). 3 Pomembne ugotovitve lahko najdemo v članku o dnevnem preletu vodnih ptic v dravski loki pri Ptuju (ŠTUMBERGER & ŠORGO 1995). Opazovanja so bila opravljena s celodnevnim monitoringom (od zore do mraka) gorvodnega in dolvodnega preleta ptic s stalne opazovalne točke na desnem obrežju reke Drave, v neposredni bližini železniškega mostu v Ptuju. Datumi opazovanja so bili 12.2.1994 in 21.2.1994. Kormorani so leteli vzdolž reke Drave, velika večina pa je zapustila prenočišče na Ptujskem jezeru v prvi uri dneva (Slika 1). Na jezeru se je prehranjevalo le 5,4% celotnega števila tam prenočujočih kormoranov. Kumulativno po obeh dneh, med odletom in priletom ni bilo statistično značilnih razlik in avtorja sklepata, da se prelet v tem obdobju še ni pričel. V diskusiji podajata še nekaj pomembnih podatkov. Veliki kormorani na Ptujskem jezeru redno prezimujejo od leta 1983, jezero pa je njihovo najpomembnejše zimsko prenočišče na Dravi. Dnevni akcijski krog kormoranov na Dravi naj bi bil velik vsaj 60 kilometrov (ocena avtorjev). V času popisa so bile vse stoječe vode v okolici zaledenele in tako avtorja sklepata, da so za prehranjevanje kormorani uporabljali staro strugo reke Drave. Slika 1: Dnevni prelet kormorana Phalacrocorax carbo v dravski loki pri Ptuju. Povzeto po ŠTUMBERGER & ŠORGO (1995). Telemetrična raziskava v Angliji pa je pokazala, da ptice prepotujejo razdaljo največ 19 kilometrov od kraja prenočevanja (ANON. 1999). Na osnovi najdb obročkanih kormoranov v Evropi, je bila zvestoba glede na področje prezimovanja v enem letu ocenjena na 85-90%, premiki prezimovališč pa so tipično znašali 10-50 km, čeprav niso bili redki premiki tudi preko 1000 km (FREDERIKSEN et al. 2002). Glede na do sedaj obdelane podatke, izvira prezimujoča populacija v Sloveniji iz približno na istem poldnevniku gnezdeče populacije ob Severnem in Baltskem morju ter populacije, ki gnezdi ob poljskih rekah (ŠERE 1995). 4 3 TEORETIČNA METODOLOŠKA OSNOVA 3.1 Enostavni model Za oceno količine hrane kormoranov lahko uporabimo enostaven, intuitivni model, ki ga lahko izrazimo z enačbo: Yi = N ⋅d ⋅c ⋅ pi (enačba 1) kjer pomeni: Yi…masa vrste rib i, ki jo odstranijo ptice, v času d dni N…število prisotnih ptic na števni dan d…število dni, ko so ptice prisotne, (npr. 150 za 5 mesecev) c…dnevna poraba hrane ptic pi…delež vrste i v prehrani ptic Takšen, enostaven model, kot ga predstavlja enačba 1, uporablja mnogo raziskovalcev, primerjaj npr. SUTER (1995), VOLPONI (1997), SIMMONDS et al. (2000), LEUKONA (2002) in WILSON et al. (2003a). Vrednost N.d imenujemo tudi kormoranski dnevi oceno pa lahko izboljšamo z večkratnim periodičnim štetjem (število N je med sezono zelo variabilno). Število kormoranskih dni lahko nato dobimo s povprečenjem (linearno ekstrapolacijo) tega števila, periode pa naj bi bile vsaj približno enako razmaknjene. Štelo naj bi se vsaj desetkrat od začetka septembra do konca marca, torej v obdobju 7 mesecev. Povprečimo lahko tudi grafično (HOLY 2005). 3.2 Izboljšave enostavnega modela z upoštevanjem variabilnosti Kritiko enostavnega modela povzemam po WILSON et al. (2003a) in WILSON (2004). V praksi se izkaže, da vrednosti N (število prisotnih ptic), c (dnevna poraba hrane ptic) in pi (delež vrste i v prehrani ptic) niso konstantne, ampak se prostorsko in časovno spreminjajo. Če vzamemo te vrednosti kot aproksimativne konstante, lahko napačno sklepamo, da je vpliv kormoranov na ribje populacije približno vedno enak. To se izkaže za napačno naprimer pri večjih rekah, kjer so populacije rib zelo spremenljive in mobilne. Druga resna kritika enostavnega