Nova Igrala V Šentvidu Krašnja Skozi Čas Intervju: Anastazij Živko Burja

Glasilo Občine Lukovica

Junij/julij 2009, letnik XI, številka 6/7

stran 6 Nova igrala v Šentvidu

stran 11 Krašnja skozi čas

stran 15 Intervju: Anastazij Živko Burja 2 OGLASI Rokovnjač

AVTOŠOLA Slamnikarska 3b 1230 Domžale LONČAR d.o.o. 01/724 84 20

Poletni tečaji CPP 06. 07. 2009 17. 08. 2009 Prijave sprejemamo na 031 209 501 ali na e-mail: [email protected]

Vabimo vas na odlična domača kosila in večerje.

DELOVNI ČAS: od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO junij 2009 UVODNIK 3

Vsebina Topli dnevi Prijazno Vas vabimo v soboto, in prijetni večeri … Uvodnik 3

… so moj najljubši Vesti iz občinske uprave 5 18. julija 2009, del leta, vabljivi vr- Praznik v Šentvidu 6 ob 20. uri, na tovi gostinskih lo- kalov kar kličejo po Rokovnjači v srednjeveškem Kamniku 8 tem, da si privošči- mo kavico v družbi Jubilejni večer Šentviškega zvona 10 GASILSKO VESELICO prijateljev in se pre- puščamo božanju Sprehod po Krašnji 11 sončnih žarkov in NA TROJANAH. nežnemu pihljanju Na obisku pri starejših 14 vetra. Srečni smo lahko, da imamo zelo bli- Ob vsakem vremenu bomo za vse po- zu obalo, morski zrak prav zdravilno vpli- Intervju: Anastazij Živko Burja 15 trebno v in ob šotoru poskrbeli va na naše počutje, hlad hribov in gora pa nam je tudi kot na dlani. Tudi v naši občini Dogodki v naših krajih 16 VILI RESNIK lahko najdemo številne prijetne kotičke Šport 27 za preživljanje prostega časa in sprošča- s spremljevalno glasbeno skupino in nje. Saj veste, za kakovostno preživljanje Politika 29 prostega časa ni treba odpotovati v daljne dežele, ko klepetam s prijatelji, ki si privo- Pisma bralcev, zahvale 31 TROJANSKI GASILCI. ščijo eksotične počitnice daleč stran od doma, nimam ravno občutka, da pridejo domov zadovoljni in spočiti. Po navadi je ravno obratno. Vrnejo se utrujeni in vse Turistično olepševalno društvo Vabljeni na gledališko predstavo prevečkrat tudi razočarani, ker jim turistič- ne agencije ponujajo čudovite fotografije Brdo-Lukovica idiličnih krajev, ki so daleč od realnega Maček Muri stanja. No, stvar posameznika in osebnih vabi na odločitev. Skratka, počitnice in dopusti so v nedeljo, 28. 6. 2009 ob 17. uri tu, želim vam, da se res dobro odpočijete in naberete novih moči, saj bo jesen pe- KRESNI VEČER na Domačijo »Rus« stra, po besedah strokovnjakov tudi na- v izvedbi družinskega gledališča Kolenc. porna. V mislih imam tiste, samooklicane v Rokovnjaški gozdiček strokovnjake, ki naj bi se totalno spoznali na trenutno gospodarsko situacijo. Če jim v sredo, 24. junija 2009 ob 21. uri. je verjeti, težko ocenjujem, prepričana pa OBVESTILO sem, da ne smemo podlegati njihovim Kulturni program: črnim napovedim. Predvsem priporočam Spomini na kresovanje skozi čas Upravna enota Domžale obvešča kan- dobro mero optimizma in poguma, pa Pevski zbor Janko Kersnik, Lukovica didate, ki bodo opravljali vozniški izpit bo. Če pa to pomeni, da se bomo morali Ljudski pevci iz Krašnje in ostale uporabnike Izpitnega centra pri svojem delu še malce bolj potruditi, Domžale, da bo Izpitni center Domžale pa tudi ni nič slabega. Vsi, ki ustvarjamo Okušali boste lahko tudi rokovnjaški od 20.07.2009 do 31.07.2009 zaprt zaradi Rokovnjača, si bomo privoščili en mesec kolektivnega dopusta. odmora, julija si bomo nabirali novih moči golaž. in kovali nove ideje, avgusta, ko bomo že napovedovali številne dogodke in prireditve ob občinskem prazniku, ki bo septembra, pa spet pridemo v vaše domove. Do takrat pa vse dobro in pazite nase. Vaša urednica

Ka t a r i n a Ka r l o v š e k

Glasilo občine Lukovica Prijetno poletje vam želi uredništvo glasila Rokovnjač foto: Ivan Petrič

Naslednja številka Rokovnjača izide ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katari- 28. avgusta, rok za oddajo prispevkov na Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg je 17. avgust. Svoje prispevke lahko po- 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Vesna Muhič; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: [email protected]; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje šljete po e-pošti na naslov rokovnjac@ oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava lukovica.si ali [email protected], po pošti 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na GSM urednice 051 365 992. tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Nina Vrankar. 4 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač

Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 16. člena Statuta Občine Lu- kovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/05) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2009, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna.

1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinanci- - da imajo sedež v Občini Lukovica; 26. 6. 2009 do roka za oddajo prijav. Razpi- rale naslednje vsebine: - da so registrirani za opravljanje programov na sna dokumentacija bo na voljo tudi na sple- - redna dejavnost registriranih kulturnih dru- področju kulture in s svojim dosedanjim delom tni strani Občine Lukovica www.lukovica.si. štev oziroma njihovih sekcij oziroma kulturna izkazujejo pričakovano kakovost; dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, 6. Rok za prijavo na javni razpis je najpozne- dejavnosti registrirano tudi kulturno dejav- kadrovske in organizacijske možnosti za uresni- je do 24. 7. 2009 do 12.00. Za pravočasne se nost; čitev načrtovanih aktivnosti na področju kultu- bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošol- re; na sedež naročnika. ske, srednješolske in študentske populacije v - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževal- članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa 7. V roku prispele popolne in pravilno izpolnje- ne programe; Zakon o društvih; ne prijave bodo ovrednotene v skladu z merili - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje - dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi; in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubitelj- Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti; - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statu- skih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica. - kulturne prireditve; tom; - nakup inštrumentov; - občinski upravi vsako leto redno predložijo po- 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30 - drugi programi in projekti, ki dokazujejo vse- ročilo o realizaciji programov. dneh od odpiranja vlog. binsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti. 4. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na na- 20.200 EUR, od tega 4.100 EUR za nakup inštru- slov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Luko- 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajal- mentov. vica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis ci kulturnih programov: Za nakup inštrumentov se lahko prijavijo inštru- – SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODRO- - kulturna društva; mentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih ČJA KULTURE ZA LETO 2009 – ne odpiraj. - ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejav- članov presega št. 20. nosti registrirano kulturno dejavnost; 10. Podrobnejše informacije lahko dobite pri - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževa- 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi svetovalki župana za družbene in društvene nja. obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, dejavnosti, ga. Ireni Strmšek (tel. 72 96 310). Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki žu- 3. Izvajalci kulturnih programov morajo izpol- pana za družbene in društvene dejavnosti Žu p a n njevati naslednje pogoje: ga. Ireni Strmšek v času uradnih ur, in sicer od Ma t e j Ko t n i k , l. r.

POPRAVEK Čestitke ob prazniku Občina Lukovica je v majski številki Čestitke vsem občankam in občanom ob dnevu državnosti. Želim vam glasila Rokovnjač podala prispevek tudi prijetno poletje in sproščujoč oddih, vsem šolarkam in šolarjem pa »ODOBRENI PROJEKTI ZA LETI 2008 IN 2009, OBJAVLJENI NOVI POZIV prijetne počitnice. Ma t e j Ko t n i k , ž u p a n ZA LETO 2010«.

V preglednici odobrenih projektov je prišlo do tiskarskega škrata pri viši- OBVESTILO ni odobrenega zneska sofinanciranja dveh samostojnih projektov, ki jih je V prejšnji številki občinskega glasila je bil objavljen poziv občanom, v katerem LAS Srce Slovenije odobril v letu 2008. smo prosili, da preverite veljavnost svojih osebnih dokumentov. Pravilni podatki torej so: za projekt »Zaklad Črni graben« (prijavitelj: KGZS, Glede na to, da večjega odziva oz. povečanja števila strank nismo zaznali in da se bliža čas po- Zavod Ljubljana) so bila odobrena letnih dopustov, vas znova pozivamo, da pravočasno preverite veljavnost svojih osebnih doku- sredstva v skupni višini 7.000 EUR, za mentov. Če vam je že ali vam bo veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja projekt »Ekološki uvajalni in izobraže- potekla, vam priporočamo, da čimprej stopite do najbližje upravne enote v Republiki Sloveniji in valni dnevi« (prijavitelj: Združenje eko- vložite vlogo za zamenjavo oz. podaljšanje ustreznega dokumenta. Da bi se izognili gneči, do ka- loških kmetov Zdravo življenje Luko- tere prihaja pri urejanju teh zadev v poletnih mesecih, vam priporočamo, da to storite čim prej. vica) pa sredstva v skupni višini 9.000 EUR. Uradne ure Upravne enote Domžale so: www.upravneenote.gov.si/domzale/ ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00 e: [email protected] Za neljubo napako se opravičujemo sreda od 08.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 in v Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale vsem prizadetim. petek od 08.00 do 13.00. t: 01 722 01 00, f: 01 724 21 04

Ob č i n s k a u p r a v a Up r a v n a e n o t a Do m ž a l e junij 2009 OBČINSKA UPRAVA 5 Tradicionalno srečanje župana z župniki Letošnje tradicionalno srečanje bili enotnega mnenja, da je pomoč župnikov, ki opravljajo pastoral- občine vedno dobrodošla, saj so no delo na območju Občine Lu- investicije pogosto preveliko breme kovica, z županom Matejem Ko- za župnijo in vernike, tudi v priho- tnikom je bilo v sredo, 13. maja. dnje bi jim veliko pomenilo, da bi Srečanja so se udeležili: g. Andrej še naprej imeli posluh za obnovo Svete, g. Anton Potokar, g. Drago cerkvenih objektov, ki niso dragoce- Markuš in g. Avguštin Klobučar. ni le za vernike, ampak za vse ljudi, Te k s t in fotografija : Ir e n a St r m š e k saj gre za pomembne kulturno-sa- kralne spomenike, ki jih imamo v Župan je zbranim predstavil najpo- naši lukoviški občini. Srečanje je po- membnejše dosežke lanskega leta tekalo v prijetnem in sproščenem in načrte za letošnje leto. »Potreb je pogovoru, na koncu so se župniki ogromno, denar pa je vedno ome- županu iskreno zahvalili za vsakole- jen,« je dejal župan. Tudi župniki so tni sprejem.

V občini Lukovica bomo postavili veliki pano, kjer bomo predstavili občino, lahko pa se na njem predstavite tudi Vi. Spoštovane obrtnice in obrtniki, podjetnice in podjetniki!

Zamisel, da bi svojo občino pred- gotipom, sliko, naslovom in kratkim stavili na posebnih panojih, je besedilom. uresničilo že mnogo občin. Zdaj imamo priložnost, da jo uresni- Predstavljena bo občinska karta čimo tudi mi. In prav je tako! Na in njene znamenitosti, na panoju območju občine imamo namreč pa se lahko pod izredno ugodnimi kar nekaj naravnih, kulturnih in pogoji predstavite tudi Vi. S svojim turističnih znamenitosti, do veli- sodelovanjem si boste povečali po- kih in malih, a praviloma uspešnih slovne možnosti in se predstavili kot pravnih oziroma fizičnih oseb. pomembni del občine, obenem pa pokazali svojo pripadnost občini. Predstavitveni pano bo stal na naj- Za sodelovanje se prosim obrnite bolje obiskanem mestu, tam, kjer na direktorja podjetja Černič Marke- ljudje hodijo peš in se vsak lahko ting, g. Jurija Černiča, tel. št. 01 5428 ustavi, saj ni namenjen mimobežne- 741, elektronski naslov: jure.cernic@ mu učinku reklamnih sporočil. siol.net. Na panoju se lahko predstavijo le pravne oziroma fizične osebe iz Žu p a n o b č i n e Luk o v i c a naše občine, in sicer z nazivom, lo- Ma t e j Ko t n i k , l.r. 6 PRAZNIK V ŠENTVIDU Rokovnjač

36. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, odkritje spominskega obe- ležja prof. dr. Stanislavu Bevku ter otvoritev otroških igral Praznično v Šentvidu

Šentvid, 13. junij 2009 – Občina Lukovica, Lovska družina Lu- kovica, Lovska družina Trojane-Ožbolt in Lovska zveza Slove- nije so bili organizatorji koncerta v okviru 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo na sočno sobotno popoldne na Veidrovem trgu v Šentvidu. V okviru koncerta je bilo tudi odkritje spominskega obeležja biologu, šolniku in na- ravovarstveniku prof. dr. Stanislavu Bevku ter uradna predaja otroških igral v uporabo pri stavbi krajevne skupnosti Prevoje, ki jih je občina Lukovica pridobila v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine. Ke k a Po g a č a r , f o t o : Mi h a Ce r a r

Slavnostna govornika na prire- sočloveka. Zagovarjal je lovsko- Spominsko ploščo sta odkrila Franci Bernot in dr. Marjan Toš ditvi sta bila svetnik Franci Ber- viteško vedenje tako do sočlo- not ter dr. Marjan Toš, sicer dol- veka kot do divjadi. Stanislav goletni urednik revije Lovec, ki Bevk je že več kot pred sto leti jo izdaja Lovska zveza Slovenije. našel vse tiste vrednote, ki krasi- Naslednje leto bodo praznovali jo in so v ponos tudi sodobnem stoletnico izhajanja revije, ki jo lovstvu. Umrl je 1. marca 1956 v kot uradno glasilo zveze imela Ljubljani. izjemno pomembno vlogo pri Na Veidrovem trgu je v osre- utrjevanju pomena slovenske dnjem delu zazvenela pesem lovske organizacije. petih skupin rogistov in šestih Dr. Marjan Toš je svoj nagovor za- lovskih pevskih zborov, tudi iz ključil z mislijo: »Naj bo med nami Hrvaške. Družita jih dve ljube- več spoštovanja in prijateljstva.« zni – do glasbe in divjadi. Tako je iz našega kraja nastopil tudi pevski zbor Janka Kersnika ter Odkritje v sklopu predaje otroških igral spominske plošče tudi otroci vrtca Medo. Oba slavnostna govornika sta Otroška igrala, ki so bila na ta veličastno odkrila tudi spomin- dan predana svojemu namenu, sko ploščo dr. Stanislavu Bev- so plod uspešnega projekta Tr- ku, profesorju biologije, bil je kamo na vrata dediščine, pri- tudi poljudnoznanstveni pisec dobljena iz evropskih sredstev in ljubitelj narave. Rojen je leta na razpisu za razvoj regij. Vodja 1875 v Šentvidu pri Lukovici, bil tega projekta je bila občina Dol pa je tudi soustanovitelj revije pri Ljubljani, v projekt pa so bile Lovec in Ribiško-lovskega vest- vključene še občine Moravče, nika. Bil je ustvarjalen lovski Trzin, Domžale, Komenda, Kam- pisec in vrhunski lovski strokov- nik, Litija in Šmartno pri Litiji. Slavnostno rezanje traku in predaja igral svojemu namenu, predsednik krajevne skupnosti Prevoje njak z občutkom za naravo in Ob tej priložnosti je predsednik Franc Dolinar in svetnik Franci Bernot

krajevni skupnosti Prevoje, Franc Dolinar povedal: »Dovolite mi, da se kot predsednik krajevne skupnosti zahvalim tudi ostalim, ki so prispevali k dokončanju tega otočka, name- njenega naši prihodnosti, našim mladim občanom. Vso travno rušo nam je podarilo, in kot sponzor položilo podjetje Vilar d.o.o. iz Doba, ki se je prijazno odzvalo na prošnjo župana. Občina je financirala še mon- tažo igral, ki jo je izvedlo podjetje Vode iz Dola pri Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi podjetju Termit iz Moravč. Svoj delež pa smo prispevali tudi v krajevni skupnosti Prevo- je, kjer smo priskrbeli za položi- tev pranih plošč, ki jo je izvedlo domače podjetje SGS Spahić ter podjetje Pučko d.o.o. iz Vrbe. Zahvaljujemo se tudi Srečku Slavnostni govornik je bil svetnik Občine Lukovica Franci Bernot junij 2009 PRAZNIK V ŠENTVIDU 7

Brvarju za postavitev umival- nika in položitev vodne cevi za vodnjak, ki ga bomo enkrat v prihodnosti lahko videli tukaj. Peskovnik pa je darilo Janka Poljanca in Franca Strmška iz Prevoj, podaljšanje mrežnate ograje pa sponzorstvo družbe Kotiko iz Prevoj. Vsem malčkom želimo veliko zabave ob uporabi igral, tako starše kot tudi najmlajše pa lepo prosimo, da zanje lepo skrbijo in nanje tudi pazijo. Naj ta prostor prinaša veliko veselja in brezskrbne igre! Hvala.« Več fotografij o dogodku si lahko ogledate na spletni strani http://www.lukovica.si/ldl. Tomaž Cerar, Predsednik Lovske družine Lukovica Nova otroška igrala v Šentvidu

Gost na prireditvi je bil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj Igrala

03. 07. 2009 ob 18. uri – Otvori- 10. 07. 2009 – Country Banda združeni v skupino Komikaze, 25. 07. 2009 od 8. do 14. ure tev razstave – Poletje v Srcu Slo- moderna stand-up komedija – Bolšji sejem in predstavitev venije v malem 11. 07. 2009 od 8. do 14. ure– rokodelcev Bolšji sejem in predstavitev roko- 18. 07. 2009 od 8. do 14. ure –

03. 07. 2009 ob 20 uri – Večer delcev Bolšji sejem in predstavitev roko- 26. 07. 2009 ob 17 uri – Gledali- starogradske glasbe s tambura- delcev ško skupino Mlin" 11. 07. 2009 ob 11. uri – Delavni- ška igra: Piki je sam doma, Dru- ca: Pravilno nabiranje zdravilnih 18. 07. 2009 ob 16. uri – Srečanje žinsko gledališče Kolenc 05. 07. 2009 ob 14 uri – Predava- rastlin, Metka Maček, zeliščarka in in tekmovanje v balinanju z do- nje o čebelarstvu, predstavitev lastnica Eko vrta mačo ekipo v furmanski gostilni 27. in 28. 07. 2009 ob 17 uri – čebelarstva na Slovenskem in Bevc v Lukovici, kjer bo hkrati degustacija medu. 12. 07. 2009 ob 17. uri – Gledališka Glasbena delavnica za otroke, potekalo tudi merjenje srčnega igra: Čarobni klobuček, Družinsko Družinsko gledališče Kolenc utripa. 07. 07. 2009 ob 18. uri – Delav- gledališče Kolenc

nica: Srčna darila, Andreja Čokl 19. 07. 2009 ob 16. uri – Ogled 29. 07. 2009 od 14. do 19. ure etnologinja 14. 07. 2009 ob 19. uri – Preda- – Slikarska delavnica z Metko vanje Joša Medved: Kaj pa ljubo Zdravilnega Gaja Tunjice 08. 07. 2009 od 14.-19. ure – zdravje? Jarc: Utrip srca Slikarska delavnica: Spoznanje 20. do 22. 07. 2009 ob 17. uri – De- sebe skozi risanje, Metka Jarc 05. 07. 2009 od 14. do 19. ure – lavnica za otroke: Živali na obisku 30. 07. 2009 ob 18. uri – Ne Slikarska delavnica z Metko Jarc videti, živeti: Delavnica o spo- 23. 07. 2009 ob 19. uri – Izbor slik 09. 07. 2009 ob 18. uri – Živeti s znavanju drugačnosti, Viki Ver- slepoto, Viki Vertačnik 16. 07. 2009 ob 18. uri– Tri prste iz fotografskega natečaja Darinke tačnik pod popkom: Večer erotičnih Mladenovič 10.07. 2009 ob 18. uri– Delavni- ljudskih pesmi ca: Izdelava pletenih src iz testa, 24. 07. 2009 ob 20 uri – Večer citer 31. 07. 2009 ob 20 uri – Ansam- Lipa Domžale 17. 07. 2009 ob 20. uri – Komiki, in orglic s Cito in Jožetom Galič bel Suha Špaga 8 ROKOVNJAČI V SREDNJEVEŠKEM KAMNIKU Rokovnjač

Srednjeveški spektakel v Kamniku Rokovnjači osvojili Kamnik

Letošnji že štirinajsti Srednjeveški dnevi v Kamniku so še dodatno za- blesteli ob naših rokovnjačih, člani Športnega društva Zlato Polje so imenitno predstavljali Občino Lukovica v oblekah teh 200 let starih razbojnikov. V srednjeveških igrah brez meja, za Vrtomirjev prstan, so zmagali in se svojega uspeha prav po športno veselili. Ke k a p o g a č a r

Predstavniki Lukovice, ekokmetija Gales na srednjeveški tržnici

Junaki dneva, člani Športnega društva Zlato Polje so osvojili Vrtomirjev prstan. Naša dekleta so pletla.

Vse tekmovalne ekipe junij 2009 ROKOVNJAČI V SREDNJEVEŠKEM KAMNIKU 9

Veselje rokovnjačev ob zmagi Tone Habjanič in direktorica prireditve dr. Andreja Eržen Staro mestno jedro Kamnika je bilo cer je prireditev zaznamovalo veliko tekmovanje ekip v streljanju s ka- kjer so se na srednjeveški tržnici v petek in soboto, 12. in 13. junija, število nastopajočih glasbenih sku- tapulti in v drugih srednjeveških predstavljali ponudniki domače in v znamenju srednjega veka, or- pin, glumačev, piskačev in drugih veščinah, spopadle so se ekipe iz umetne obrti s prikazi izdelovanja, ganizatorji prireditve, Agencija za rokovnjačev na različnih prizoriščih Moravč, Lukovice, Litije, Komen- posebnost tržnice pa je bila, da so turizem in podjetništvo Kamnik v v mestnem jedru Kamnika ter sred- de, Kamnika in gostje iz Avstrije. bili vsi v srednjeveških kostumih, sodelovanju s Centrom za razvoj njeveška tržnica. Najboljši so bili Lukovičani z ekipo kar je še dodatno popestrilo prizo- Litija, so prireditev organizirali že Rokovnjačev, ki so si v Kamniku rišče. štirinajstič zapored. Vrhunec doga- Prava paša za oči so bili srednje- uredili pravi rokovnjaški brlog, kjer Člani Športnega društva Zlato Polje janja so bile srednjeveške igre brez veški plesi, seveda ob spremljavi so kot nekdaj pravi rokovnjači pred se zahvaljujejo gostilni Bevc, kjer so meja, poimenovane tekmovanje za starodavne grajske glasbe, ki se je dvesto leti kuhali golaž in rogovilili. jim pripravili okusen golaž za seboj Vrtomirjev prstan ter spektakel luči razlegala po celotnem prizorišču. Živahno je bilo po vseh ulicah sta- in Turističnemu društvu Lukovica in ognja ob zaključku prireditve. Si- Obiskovalce je najbolj pritegnilo rega mestnega jedra v Kamniku, za rokovnjaške kostume.

OPTIKA OÈESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p.

NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.250€

Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli.

Sedaj s 5-letno garancijo! 7G:ODB:?>IK:@>ADB:IGDK

Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8, 1251 MoravËe Tel: 01 723 11 43 Poraba goriva kombinirano (l/100km): 5,5 - 8,4, emisija C02: 146 - 208 g/km. Garancija proizvajalca velja 3 leta oz. 100.000 km. Komercialna ponudba www.nissan-krulc.com “5 let garancije” zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev. Slika je simbolna. www.nissan.si

OPTIKA OÈESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. 10 DOGODKI Rokovnjač

Šentvidov, 20 letnih koncertov doma, 3 CD-ji Jubilejni večer Šentviškega zvona božičnih in narodnih napevov, publikacije, nastopi na Radiu Slovenija. Pričakovali bi, da bi se ob odmevnem kultur- Kakor zveneč odmev večernega zvonjenja, ki se Poseben trenutek zahvale je bil namenjen zbo- nem dogodku, 20-letnici Šentviškega zvona, po dolgem delavniku razlije prek polj in gozdov, rovodji Leskovcu in predsedniku Stupici, ki je oglasilo kakšno novinarsko poročevalsko da v ugašajočem dnevu nezavedno odzvanja v kot predsednik ugotavljal: »Danes občutim čast pero, ker pa slavnostni letni koncert doma- tolmunih duše – je v uvodni besedi nagovorila in ponos. Preživetje ljubiteljskega petja je vse čega zbora zasluži stolpec vsaj v Rokovnja- poslušalce Helena – in nadaljevala z 20-letno bolj odvisno tudi od pomoči in iznajdljivosti ču, se spet pohvalimo kar sami. zgodovino zbora ob njegovi 20. pomladi. Zbor posameznikov, zato kot največji uspeh čutim Mo j c a St o s c h i t z k y je zrasel iz energij slovenske zavesti, fante in de- naše nepretrgano delovanje, ki povezuje 36 kleta je poiskala pesem, in to v času, ki je bil na- pevk in pevcev v homogeno skupnost. Z moč- V soboto, 16. maja, se je v toplem večeru vigre- bit s samozavestjo in novim upanjem slovenske no voljo in pravo mero idealizma najdemo pot di do zadnjih kotičkov napolnila šentviška dvo- pomladi. Takrat je 40 mladenk in mladeničev na iz občasnega malodušja in vse težjega usklaje- rana A. M. Slomška , tako da je pokala po šivih pobudo Jane Strehar na avdiciji pri prvi zboro- vanja časa. Tudi materialnim težavam kljubuje- in je še vrsta poslušalcev mirno in prikovano vodkinji Metki Novak potrdilo svoje pevske da- mo z dobro organizacijo in zvestimi sponzorji. V obstala zunaj in v preddverju. Slavnostni letni rove. In delo zastavilo z drznim in vsestranskim 20 letih smo premnogim ljudskim in umetnim, jubilejni koncert ob 20-letnici MePZ z zboro- predsednikom Darkom Stupico. Okrogli jubilej domačim in tujim pesmim vseh žanrov vdihnili vodjem Karlom Leskovcem in gostujočim MPZ potrjuje, da ima pesem svojo moč, v kriznem prepoznavni zven.« iz Nove Cerkve. času še posebej. Nekaj številk iz zborove kroni- Zbor je tokrat spet navdušil publiko in tudi šte- Odsotnega župana je na njegovo prošnjo s ke: 64 nepozabnih božičnih koncertov po vsej vilčno pomlajen pritrkoval novemu desetletju slavnostno pozdravno besedo nadomestil Ja- Sloveniji in na Dunaju, 10 Zvonariad, 9 srečanj naproti. kob Jež, znan in uveljavljen slovenski skladatelj sodobne kompozicijske glasbe. Zahteven program je obsegal klasične svetovne mojstre, slovenske narodne in umetne pesmi ter skladbe iz sodobne popularne glasbe ob korepetitorju Primožu Leskovcu in citrarju Tomažu Plahutni- ku. Ob izbrani povezovalni besedi je s svojim prepoznavnim glasom bogatila večer Helena Urbanija ob sproščenem kramljanju s sovodite- ljem Francijem Sevškom. Gostujoči pevci so se predstavili z bogastvom slovenskih večnih narodnih in zračni valovi so odzvanjali v trepetu močnih energij skoraj dve uri. Vmes so bila podeljena Gallusova priznanja vseh treh stopenj. Zlata prejemnika sta bila tokrat Mojca Stoschitzky in Srečo Strehar. Vrstile so se čestitke sosednjih zborov ter funkcionar- jev in dvorana je uživala v resnično kakovostni, polni, zliti, zveneči interpretaciji jubilanta, s so- listi Bernardo Pavlič, Miho Lenarčičem in Tone- tom Zajcem.

gospe Antonije Šubelj, gospe Majde Lipov- Srečali smo se po 50 letih šek in gospe Jožice Košenina. Kakšno pri- Učenke in učenci osmega razreda Osnovne Večina učenk in učencev se nas je točno ob srčno srečanje po 50 letih; stiski rok, objemi šole Janko Kersnik, ki smo kot prva generacija dogovorjenem času zbrala pred gostiščem. in obujanje spominov na prvi, tretji in četrti osemletkarjev v šolskem letu 1958/59 zaklju- Kakšno veselje, zadovoljstvo in sreča nas je razred. čili šolanje in zapustili šolske klopi na Brdu, prevzela ob tem snidenju; nekateri se namreč Srečanje smo nadaljevali v gostišču z uvod- smo se v petek, 29. maja 2009, srečali v gosti- nismo videli tudi več desetletij, nekateri pa se nim pozdravom ter iskreno zahvalo našim šču Čebelica na Brdu, kjer smo praznovali to videvamo kar pogosto. učiteljicam, ki so (poleg pokojnih učiteljic in lepo obletnico – 50-letnico zaključka osnovne Še posebno pa smo se razveselili prihoda učiteljev) s svojim predanim nesebičnim de- šole. Or g a n i z a t o r k e s r e č a n j a , Fo t o : Ro k o v n j a č naših spoštovanih učiteljic: gospe Ide Zupan, lom in razdajanjem znanja ter vzgojo prispevale, da smo uspešno zaključili šolanje in postali takšni, kot smo. V znak zahvale smo jim izročili skromen šopek. Nismo pozabili tudi naših pokojnih učiteljev in spoštovanega župnika, priljubljenega kateheta, gospoda Vinka Lavriča – v zahvalo za njihovo predano delo smo jim na njihove grobove na brdskem pokopališču prižgali svečke. V nadaljevanju so se nam vrnili spomini na čas pred 50 leti, ko smo zapustili šolske klopi, v čas naše brezskrbne igrivosti, razposaje- nosti; v čas, ko smo komaj vstopali v svet, ko smo iz otroštva stopali v odraslost, v življenje, polni pričakovanj in sanj. Življenje pa je vsa- kemu izmed nas prineslo mnogo lepega in tudi kaj manj lepega in prijetnega. Ob zdravici ob tej lepi obletnici in snidenju ter petju slovenskih narodnih pesmi smo sklenili, da se čez pet let znova snidemo. Vsi zadovoljni, srečni in veseli smo še dolgo kra- mljali in obujali spomine. junij 2009 DOGODKI 11

mlin preuredili za mletje rude, ki Pa smo pri Šumovem vodnja- so jo tu prečistili in vozili v topil- ku. V njem je še vedno voda, ven- Sprehod skozi preteklost Krašnje nico. Rudnik so kmalu opustili in dar ga redko uporabljajo. Franc V nedeljo, 24. maja, je bila Kra- smo se podali naprej po učni poti, mlin leta 1861 spet preuredili za Šum rad pove kaj o svoji hiši in šnja drugačna. Za vselej pa smo smo se okrepčali z dobrotami, ki mletje žita. Mlin je mlel do leta o Krašnji. Spet piškoti in pijača in drugačno podobo o njej dobili so jih pripravili pri Primatovih. Se- 1960. pesem ljudskih pevcev. Pri Šum tisti, ki doslej nismo poznali danji gospodar Viktor pa nam je je bila tudi mitnica, kjer so pobi- njenih skrivnosti iz preteklosti. pokazal in predstavil kovačijo. Mlinarjeva žaga pa je stala že rali mitnino od različnih tovorov Koliko trgovin, gostiln in raz- leta 1826, poganjalo jo je vodno (vino, maslo, žito, les …). Mitnico novrstnih obrtniških delavnic Pod cesto teče Vrbankov gra- kolo, pozneje elektrika. Žagali so so imeli dolgo v zakupu pri Taj- je bilo v Krašnji, koliko nena- ben, ki izvira pod Korenom. V do leta 1962. O vsem tem nam je čarju, kjer je bila tudi gostilna. Ker vadnih zgodb se je razpletalo bližini izliva Vrbankovega grabna pripovedovala Vera Beguš. je občinski odbor v Krašnji menil, in zapletalo ob tej starodavni v Radomljo sta stala Mlinarjev Že smo pri drugem obrtniku. da mitnica na promet prinaša furmanski poti! Po njej so jez- (Podmiljščakov) mlin in žaga, ki Franc Sušnik je izdeloval lesene premalo mitnine, so jo okrog leta dili s konji, se vozili s kočijami, ju danes ni več. Porušili so ju za- pete, predvsem za ortopedske 1875 dali v zakup Opaltarjevim hodili peš … S pomočjo KUD radi gradnje avtoceste. Leta 1827 čevlje. ali Birtovim. Pobrani denar je bil Krašnja, učencev krašenjske je mlin še obratoval, mlevske na- Ob potoku stoji kapelica, ki jo je uporabljen za popravilo ceste. šole in mnogih domačinov se je prave je poganjalo kar pet vodnih dal zgraditi France Štrukelj. V ka- Pri Šum je bil leta 1800 rojen žup- Krašnja v nedeljo vrnila v staro- koles. Ko pa so sredi 19. stoletju pelici je 170 cm visok kip Rožen- nik Jožef Burger, ki je bil poleg davne čase. začeli v Žikovcu kopati svinčeno venske Marije. Zdaj lepo skrbi za svojega osnovnega poslanstva Ma r i j a De m š a r rudo, so baje (po ustnem izročilu) kapelico Živko Burja. tudi pisatelj, pesnik in prevajalec in kot zanimivost, tudi Prešernov sošolec. Bil je zelo cenjen in pri- ljubljen. Poleg šolskih in verskih knjig je izdal tri prevode vzgojnih povesti Krištofa Schmida. Sodelo- val je pri knjigi Krščanski nauk za slovenske šole, Sveto pismo nove zaveze in še pri mnogih drugih cerkvenih knjigah.

Pri Regin – tu sta bili gostilna in trgovina. Že smo pri Žoharjevi kmetiji. Ko- roščevo domačijo je okoli leta 1840 kupil praded iz Podgore. Imel je mesarijo, ki ji ni bilo para daleč naokoli. Zato je prevažal meso z vozom vse do Celja in Ljubljane. Odprl je še gostilno in trgovino z mešanim blagom. Go- stilna je obratovala do leta 1929, trgovina pa do leta 1945. Zgo- dovina domačije je segla tudi v današnji čas, saj je bila v nedeljo tudi tu obilna in odlična postrež- ba. Tu smo srečali tudi zgovorna dekleta iz začetka 20. stoletja. Nič Kaj je spet novega ...« Poseben vzrok je bil za to. Po Krašnji namreč poteka tudi del vodne učne poti iz projekta, ki so ga učenci PŠ Krašnja izdelali za razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih voda in bili tudi nagrajeni. Prireditev se je začela s predstavitvijo projekta.

Vodno učno pot smo začeli na dvorišču Primatove – Kovače- ve hiše. Da je bila tu kovačija, pove že ime, kovačnice pa so bile ob poti, kjer je potekal promet s konjsko vprego, seveda nujno potrebne. Do leta 1910 je bil v Krašnji kovač Pavle Lavrič, ki pa je po svojem odhodu v Ameriko kovačijo prepustil sinu Maksu. Ta je končal tudi podkovsko šolo in svoje mojstrsko delo opravljal vse do smrti. Kovaškega dela se je priučil tudi Maksov sin Viktor. Še se kdaj pa kdaj zasliši zven kladi- va, saj je kakšnega konja še treba kdaj pa kdaj podkovati. Preden Pr' Pavlet 12 DOGODKI Rokovnjač

Trgovina pri Cerarju Pranje v Miklavčevem grabnu se jim ni mudilo okopavati krom- še gostilna. Sem je hodila na ko- Tudi pri Opaltarjevih pa so imeli vojno so ga Nemci požgali. Ob pir. Kar klepetale so! silo pisateljica Ilka Vašte, ki je bila trgovino, trafiko in skladišče toba- cesti je stalo korito, v katerega je učiteljica v vasi. ka še v času, ko so bili pri nas Fran- pritekla voda po lesenih ceveh. Pri Dragarju čevlje dela že tretji Iz veže se je oglasila ena izmed cozi. Ko so nekoč Krašnjani pred Še vedno je ohranjenih nekaj teh rod. Stari oče France Dragar je bil vaških klepetulj in povedala naj- francoskimi vojaki pobegnili v goz- cevi in orodja, s katerim so jih iz- šuštar še v tistih časih, ko je bilo bolj «sveže« novice. Delček tega, dove in s seboj odgnali živino, da delovali in popravljali. Eden izmed treba vzeti čevljarski stolček, dre- kaj vse se je v preteklosti dogajalo jim je ne bi vzeli, so se vojaki tako gospodarjev pri Motežet je bil zot- to in usnje in se napotiti v domo- pod to streho, pa nam je pove- razjezili, da so raztrosili ves tobak lar, popravljalec komatov. Pri Mo- ve, kjer so potrebovali čevlje. Ko je dal Marjan Štrukelj. Vsega pa ne, po travniku. Od takrat si trafika ni težet imajo zdaj ekološko kmetijo obul vso družino, pa drugam. Čev- ker je zares vzel tisto, kar mu je več opomogla. V tej hiši je bila tudi (kar smo okusili tudi na prireditvi lje so mu prinašali tudi v popravi- še kot otroku zabičal oče: »Hiša pomožna pošta. Škoda, da Micke, in bili res presenečeni nad odlični- lo, izučil pa je tudi več čevljarjev mora imeti streho – kar slišiš za ki je do letos živela v tej hiši, ni več. mi domačimi dobrotami). Mama in poskrbel, da se je obrt ohranila gostilniškim šankom ne raznašaj pa izdeluje predmete iz ličkanja: do današnjih dni. Ljudska pesem naokoli.« Na mize pred gostilno V mizarski delavnici Štolfa izdelu- copate, predpražnike, zelo zani- »Midva sva čevljarčka dva« je bila je postavil »litre«, iz katerih je nek- jejo pohištvo že od leta 1928. Oba mive jaslice in še kaj. Spet so za- kot nalašč za to okolje. daj preteklo mnogo vina. Najbolj mojstra, oče Jože in sin sta izučila peli ljudski pevci in pod pridnimi radovedni smo pogledali tudi no- veliko mizarjev, tudi Milanovega rokami so se še malo podaljšale V Ferličevi hiši sta imela najprej ter, kjer se je čas ustavil. Vse je še sina Mitjo, ki je delavnico zelo raz- slamnate kite. gostilno in žganjekuho Francka tam. Zlahka si je bilo predstavljati, širil in posodobil. Ogledali pa smo in Pavle Klopčič, tu pa so pred kako je bilo tukaj takrat, ko se je za si lahko mizarsko orodje in izvedeli Pri Cerarju pa je bila trgovina. vojno tudi stanovale učiteljice, ki šankom trlo ljudi, in skoraj slišati tudi o življenju v Srbiji, kamor je Otroci kar niso bili navajeni, da so poučevale na naši šoli. V njej je živahno gostilniško življenje. bila družina izgnana. so bomboni na voljo v papirnatih bila tudi krojaška delavnica (Franc Med hišo in hlevom je še štirna, »škrniclnih«, a kaj dolgo obota- Oražem) in trgovina. Pozneje je vodo so črpali s črpalko, vodnjak Največkrat omenjeni furmanski vljali se tudi niso. V nedeljo se je hišo kupil kolar Štefan Levičnik. pa je zasut. dom pa je bil pri Motežet. Med tu namreč spet »prodajalo, baran- Ko se je Levičnikova družina leta talo, zapisovalo, zadolževalo ...« 1976 preselila v novo hišo, se je tako kot včasih. Trgovina je bila tu za dve leti vanjo preselila šola. pred vojno, delovala pa je do leta Pred hišo so bili lepo razstavljeni 1948. Maks Cerar pa je imel tape- kolarski izdelki. Še en dokaz, kako tniško delavnico, tapetniško delo Krašnjani živijo s krajem in so pri- je nadaljeval tudi zet Brane Moč- pravljeni zanj veliko narediti, pa nik, ki še kdaj pa kdaj poprime za je tudi, da se je gospa predčasno to delo. vrnila s praznovanja, da nam je V tej hiši je bila doma Lucija Ma- lahko pripovedovala o bogati pre- selj, prva diplomirana babica v teklosti svoje hiše. domžalsko-kamniškem okraju. Diplomirala je leta 1920 in je delo Lukčeva, zdaj Levičnikova štir- babice opravljala do leta 1964. na je bila dolga leta vir vode za Zelo lepo jo je predstavil njen mnoge krašenjske družine. Vodo vnuk Evgen Ličen. Med obisko- so zajemali z lesenim vedrom na valci je bilo kar nekaj takih, ki jim dolgem kolu, po vojni pa je vedro je pomagala na svet(/so dvignili zamenjala vojaška čelada. V štirni roke in jih je bilo kar veliko). je še vedno voda. Iz furmanskih časov pa je zelo Usnjarna, trgovina in gostil- znana tudi Tajčarjeva gostilna. na pri Pavlet. Domačijo je kupil Pravijo, da je bila gostilna takrat, Karel Lavrič in si uredil usnjarno. ko so vozovi noč in dan ropotali Postavil je velike kadi, v katerih skozi Krašnjo, vedno polna. Fur- je strojil kože in jih izvažal celo na mani so vse dni in noči jedli in po- Češko in Saško. Imel pa je tudi go- pivali, tako da je včasih v gostilni stilno. Domačijo je prodal Pavletu vsega zmanjkalo in večkrat so po- Klopčiču, do leta 1976 pa je bila tu »Kaj takega ...?« noči morali speči več pek kruha. junij 2009 DOGODKI 13

Imeli so tudi mesarijo in mitnico. Pri Juret, kjer je bila tudi stara gostilna, je bilo razstavljene veliko stare steklenine, izvedeli pa smo, da je v njej rad posedal tudi pisatelj Jože Podmilščak. Prav tu je prisluhnil mnogim zgodbam va- ščanov, ki jih je potem uporabil v svojih povestih o naših krajih in okolici. Pri Martinkovc, kjer so staro hišo podrli (bila pa je bržkone ena najstarejših hiš v vas), je bila prva šola v Krašnji. Davnega leta 1857! V njej pa je učil župnik Jurij Varl.

Španova gostilna pa je bila po ljudskem izročilu najbolj znana iz obdobja, ko so bili pri nas Franco- zi. Pravijo, da je bil krčmar prijatelj rokovnjačev. In kdo so sploh bili ti zloglasni rokovnjači? To so bili fantje, ki so se skrivali, da jim ne bi bilo treba med vojake. Kadar Ljudski pevci so v gostilni prenočevali premo- žni Francozi ali francoski vojaki, je 1950 in ker ga zaradi finančnih krčmar obvestil svoje prijatelje, ti težav niso mogli dokončati, so ga pa so jih ponoči oropali in pogo- dali v najem tovarni Vata (zdaj To- sto tudi pobili. Zakopali so jih kar sama). V njem je bil obrat od leta v krčmarjevih kleteh. Še mnogo 1961–1966, leto pozneje pa jim ga pozneje, ko je bila tu šola, je zale- je gasilcem le uspelo dokončati. V glo svarilo, da bodo kakšnega po- njem je bila tudi pomožna pošta. redneža zaprli k Francozom! Pozneje je bil prostor namenjen V tej gostilni je prespal tudi sam skladišču trgovine, zato so začeli cesar Franc Jožef II. Zadnji go- graditi še tretji gasilski dom, ti- spodar se je preselil v Ljubljano, sti, ki stoji danes, in sicer od leta razprodal posestvo, hišo pa so 1990. preuredili v šolo. V njej je bil pouk Spet so se od nekod vzele staro- od leta 1859 pa vse do 1976, ko jo davne vaščanke s košem, kanglico je potres tako prizadel, da so se in zibelko, klepetale, opravljale in morali izseliti. Šola se je začasno od srca nasmejale občinstvo. preselila v Levičnikovo hišo, medtem pa so zgradili novo, monta- Že se je popoldne začelo nagiba- žno šolo. Ker je bila stara stavba ti v večer, ko smo se ustavili še v nevarna, so jo porušili. cerkvi. Krašenjski župnik nam je zanimivo in temeljito predstavil Z zanimanjem smo poslušali Vero Beguš. Na vzpetini zelenice pa je stal prvi zgodovino krašenjske cerkve, ob- gasilski dom, v katerem je bila stoj katere po nekaterih virih sega pevcev Kristjani Marijo častimo. dovsko gradišče, najdbe kristalov, tudi dvorana za razne prireditve. celo v leto 1204. Nekoč je bilo ob A glej, v Miklavčevem grabnu pa rutila, siderita ...). Porušili so ga Nemci, zato da bi cerkvi tudi pokopališče, ki pa so že perejo! Tu je bilo namreč že Še ganljiva pesem ljudskih pev- imeli boljši pogled iz šole in žup- ga zaradi močvirnate zemlje in včasih perišče, o čemer še pričajo cev: Hiša s slamo vsa je krita ... nišča, kjer so imeli postojanko. poplav prestavili. Iz cerkve smo stopnice, ki vodijo do potoka. Ob Novega so začeli graditi že leta odhajali ob prelepi pesmi ljudskih namakanju, ovijanju in spiranju Da je »krašenjsko« popoldne tako imajo peričice spet ogromno po- lepo uspelo, se je treba zahvaliti vedati. Najmlajše pa obudijo staro zavzetim vaščanom, ki resnično pesem Peričice. niso skoparili ne z besedami in ne Kdo pa tamle v potoku krade ribe? s postrežbo. Še enkrat so dokazali, Aha, dva fanta, ki ju je zalotila de- kako se da s skupnim sodelova- kla. K sreči imata na zalogi veliko njem pripraviti nekaj tako lepega izgovorov in domislic, a le za las in bogatega. Seveda pa bi brez sta ušla pljusku vode iz škafa. Vere Beguš in njenega bogatega znanja ter smisla za raziskovanje Pri sedanji šoli pa se vodna učna in organizacijo mnogi davni utrin- pot zaključuje z otvoritvijo minia- ki kraja že zdavnaj utonili v po- turnega vodnjaka, ki ga je izdelal zabo. Z organiziranjem takih pri- Franc Brate. Postavljen je ob trikrat reditev jih vedno znova in znova pomanjšani Budnarjevi domačiji potegne na dan. Posebna zahvala iz Zgornjih Palovč. Takšna je, kot tudi gospodu župniku, Antonu so bile hiše pri nas pred približno Potokarju, ki se je res potrudil pri 500 leti. Hišo so postavili učenci in predstavitvi krašenjeske cerkve. starši leta 1995 ob projektu Stare Prav tako so polepšali popoldne slovenske hiše. Na ogled je bil še ljudski pevci in igralci krašenjskga skrbno urejen muzej in razstava v kulturnega društva ter učenci po- šolski avli. V okolici je namreč še družnične šole. Škoda, da ni bilo Otvoritev vodnjaka veliko zanimivosti (starodavno aj- več obiskovalcev tudi od drugod. 14 DOGODKI Rokovnjač

kolumna: Milena Bradač Na obisku pri naših Ena upokojencih

in dve Člani Upokojenskega društva Lukovica imajo lepo navado, saj med letom vsaj enkrat obiščejo in obdarijo svoje člane, ki so je pet že dopolnili 80 let ali so bolni. Tudi tokrat sem se jim pridružila, skupaj s Francem Tako. Za nami je predvolilno napihovanje Dolinarjem in Jelko Dragar smo obiskali tri mišic, za nami so volitve v evropski parla- njihove člane. Ka t a r i n a Ka r l o v š e k ment. Čeprav zelo nerada pišem o politič- nem dogajanju, mu pač kdaj človek kar ne Obiskali in obdarili smo Ančko in Franca Grilj more uiti. iz Šentvida, gospa Ančka bo drugo leto do- Ančka in Franc Grilj ter Jelka Dragar in Franc Dolinar polnila 80 let, Franc pa je okroglih osemdeset Ampak prav zanimivo je poslušati izjave zdaj, praznoval maja letos. Nekaj korakov proč pa nas je z velikim vese- po volitvah. Vse politične stranke tako v koali- ljem pričakoval naš naslednji jubilant; obiskali ciji kot v opoziciji so zmagale, vse so pridobile, smo Jožeta Kepica, ki je letos praznoval 87 vse neutrudno preštevajo, kupčkajo, primerjajo pomladi. Prijeten in prijazen gospod nas je in vse zatrjujejo, da so na boljšem (so se bolje povabil za mizo, in spet smo prijetno klepetali, odrezale) kot njihovi »tekmeci«. Vse so zmaga- se smejali in seveda obljubili, da se naslednje le, vse so za »pet«. Vse trdijo, da je ena in dve leto znova oglasimo. pet, dve in dve pet, ena in tri pet. Kaj bi šele bilo, če bi na volitve odšla vsa polnoletna Slovenija. Ko bi jaz tako dobro znala seštevati v osnovni in srednji šoli in bi bilo to za učitelje prav, oj, bi mi šlo danes verjetno bolje (vprašanje, kako bi se počutila, če bi bila iste pameti, kot sem zdaj).

Jah, oni se prerekajo, se delajo pametne, podjetja pa propadajo. Saj vsi vemo, da so politiki v večini primerov krivi, da je tako. Krivi so za to, ker vedo, so vedeli in dopuščajo, da je tako. Ne verjemite jim, da niso vedeli, da niso bili s tem seznanjeni pravočasno. Eni imajo pač globoke žepe, eni preveč vedo o drugih in drugi o njih in tako je, kot je. Ne samo pri nas, povsod.

Še tam doli na črni celini, tudi tam doli med In- Takole smo zastavili: Jelka in Franc z darili Jelka, Jože in Franc dijanci. Tam je kriva predvsem Amerika. Najprej jim je vzela zemljo in svobodo, jim potem po- nudila malce korenčka, jih zaprla v ograde, jih napojila z ognjeno vodo. Ko jim je presedlo in so se zavedli, kaj delajo z njimi, so se spet uprli, Veselo razpoloženje na trgu v Lukovici osamosvojili, pa kaj, ko niso vedeli več, kaj po- četi s svojo svobodo, delati so pozabili, stradali Odkar so pri gostišču Furman postavili dam, skorajda tudi mene zasrbijo stopala, so in stradajo. Zdaj pa jim ta Amerika in še drug trampolin, se po trgu v Lukovici ves čas v meni se prebudi otrok. Sicer lastnik go- razviti (industrijsko, ne umsko) svet pošilja svo- razlega vriskanje in smeh razposajenih stišča pravi, da razmišljajo, da bi postavili jo industrijsko razvito, za njih nič več uporabno otrok. Pogled na zadovoljne in zdrave še dodatna igrala. Lepo in spodbudno! šaro in farmacevtske umotvore. otroke je čudovit, ko pa jih dalj časa gle- Ka t a r i n a Ka r l o v š e k

In kako lahko mi pomagamo našim podjetjem (tistim, ki še životarijo), da bodo preživela ta zelo resen in napet čas? Predvsem moramo kupovati naše domače izdelke, našo domačo hrano, naše domače napitke, če hočete tudi lepotila. Naši domači izdelki in proizvodi so sledljivi, poznamo njihov izvor. Če malce pogle- date naokrog, skoraj sama tuja imena trgovskih hiš in v njih tuji izdelki. Res marsikje cenovno zelo ugodno, ampak iz njihovih nalepk je tako težko razbrati, kaj je v njih, iz česa so izdelana na primer oblačila. Dobro premislite!! Dolgo- ročno vas bo verjetno še bolj udarilo po žepu (neustrezna prehrana prej ali slej napade vaše zdravje, marsikatera oblačila so »prefarbana in skupaj dana« s toliko kemije, ki počasi pronica skozi vašo kožo v telo, da boste pridelali naj- manj alergijo).

Pa lepo pozdravljeni tja do konca avgusta. Že- lim vam lepe, sončne in ne prevroče poletne, počitniške in dopustniške dni. junij 2009 INTERVJU 15

Intervju: Anastazij Živko Burja

Anastazij Živko Burja je bil na čelu Občine Lukovica prva dva mandata v novousta- novljeni občini. Je podjetnik, ustanovitelj uspešnega podjetja M&P BURJA, d. o. o, s sedežem v Krašnji, kjer trenutno zaposlujejo 60 ljudi. Sicer je vodenje podjetja predal svojima sinovoma, še vedno pa je v podjetju zelo aktiven. Večina produktov izvažajo na evropske in svetovne trge, pohvalno pa je, da v trenutno težki gospodarski situaciji in posledično zmanjšanemu obsegu naročil, niso zmanjšali števila zaposlenih v podjetju. Ka t a r i n a Ka r l o v š e k

Predvsem me je zanimalo, kako zdaj, po skoraj osmih letih, odkar ni več župan, gleda in vidi Občino Lukovica, zato sem se odpravila k njemu na obisk. Sprejel me je v prostorih podjetja, kjer kar na 5000 kvadratnih metrih stoji veliko število najsodobnejših strojev za orodjarstvo in brizganje plastične mase.

Gospod Burja, kako se spominjate svojih za- četkov županovanja v Občini Lukovica? prostoru, ki je bil predviden za poslovno cone, dve volilni enoti, saj ljudje najraje podprejo Občino Lukovica sem prevzel v težkem polo- je danes mišljena gradnja stanovanjskih enot, kandidata iz svojega kraja, kar posledično po- žaju, začeli smo čisto na novo, na petih kvadra- kar še povečuje problematiko vrtcev in šole. meni, da kandidati iz manjših krajevnih sku- tnih metrih, kolikor je bila velika moja pisarna, Še večji problem zaradi novega priseljevanja pnosti in krajev nimajo možnosti izvolitve, kar brez vsega smo začeli delo. Že takoj sem v pa lahko nastane, ker imamo omejitve s pitno je narobe. prostorskem planu predlagal poslovne cone, vodo in kanalizacijo. Potrebno je za deset let primerne našim krajem, saj je geografsko gle- razmišljati vnaprej, ne pa razmišljati kratkoroč- Kakšne priložnost vidite za Lukovico v tem dano naša občina zaradi svoje razkropljenosti no, to se je zdaj izkazalo pri osnovni šoli, ko se trenutku, skladno s situacijo, v kateri smo? izredno specifična. Ena cona je bila predvidena je resnično pojavil velik problem. Ker ste omenila krizo, sem prepričanja, da iz v Lukovici, druga pa v Krašnji. Danes je tam, vsake krize pride ven tisto najboljše. kjer je bila predvidena poslovna cona, načr- Ste ena redkih občin, ki nima podžupana. tovana gradnja stanovanjskih enot. Kot župan Dolgo časa ste bili brez direktorja Občinske Občina Lukovica potrebuje manjše po- sem vodil občino tako kot podjetje, seveda go- uprave. Kako vi gledate na to? slovne cone. Ljudje tukaj so sposobni vorim o načinu vodenja. Župan, če je še tako sposoben, ne more biti in če jim bo dana možnost, da začnejo sam za vse, imeti mora občinsko upravo, ki ima sami nekaj ustvarjati, se lahko iz tega Leta 1995 ste bili izvoljeni za župana, na svoje reference. Nekaj je pravna služba, finanč- začne razvijati podjetništvo. Če jim bo tem položaju ste bili osem let. Zdaj ste že v na, pa splošne zadeve in tako naprej. Mi smo občina kaj nudila, bodo začeli delati pokoju, a še vedno zelo aktivni. Kako vi oce- to imeli. tukaj, sicer bodo šli drugam. njujete trenutno stanje v občini? Vedno sem tudi zagovarjal, da morajo Turizem ni donosen, donosne so odprte kmeti- Sam sem pri vodenju občine vedno iz- te funkcije opravljati ljudje iz našega je s ponudbo tistega, kar predelajo doma. Lju- hajal iz znanja in izkušenj, ki sem si jih kraja, in sicer iz enega razloga, ker jim dje so že tako postali bogati, da izbirajo hrano, pridobil v podjetništvu, vedno sem na ni vseeno za kraj in občino, ker tu živijo vejo, kaj je ekološka hrana. In če pripelješ ljudi prvo mesto postavljal znanje. Torej, iz- in so tu doma. iz mesta, gredo zelo radi na preprosto kmetijo, obraževanje, ki se začne v vrtcu in na- in to je veliki plus za tistega kmeta. daljuje v osnovni šoli. Ko sem bil župan, Kaj pa lahko pohvalite na občini? Donosno bi bilo tudi Gradiško jezero. smo v takratnih razmerah postavili naj- Zagotovo bi pohvalil ureditev Lukovice in trg, lepši in najboljši vrtec v občini. Sicer ki je središče občine. Pohvalil bi tudi igrišča, to Po osmih letih županovanja ljubezen in smo planirali šestoddelčni vrtec, ven- je mladim zagotovo všeč. skrb do občine prav zagotovo ostaja, kaj- dar nam je država priznala zgolj štiri- ne? oddelčnega, kar je bila velika napaka. Vaše stališče o asfaltni bazi? Seveda, mimo tega ne gre, to se ti priraste k Mislim, da baze ne bo. srcu. Ko nisem bil izvoljen, sem bil razočaran, Zame je to osnova, kako ljudi izobražujemo. mislil sem, da ljudje cenijo moje dobro delo. Želel sem vzpostaviti krog pridobivanja znanja Kakšni so ljudje po vašem mnenju tukaj v Jaz znam ceniti vrednote. in vračanje izobražene mladine nazaj v naše Črnem Grabnu? kraje s tem, da se zagotovi zdravo poslovno Tukaj smo posebni ljudje, tudi poseben kraji so Za konec najinega pogovora bi vam dala okolje v naših krajih. tukaj in ljudje drugače razmišljajo. Jaz dnevno prosto besedo, mogoče kakšen nasvet. Vrtec in šola je trenutno največji problem v ob- naredim veliko kilometrov, rad hodim okoli ter Za zaključek bi povedal, da je kriza dobrodo- čini. V teh osmih letih se ni nič nadaljevalo na opazujem kraje in naravo, in povsod drugje se šla. Želim si, da bi vsi razmišljali bolj optimi- tem področju, nič ni bilo narejenega. razvijajo, samo tukaj se o stvareh samo pogo- stično. Predpogoj je, da se vsak najprej zamisli V vašem časopisu sem bral izjave svetnikov o varjajo. pri sebi, ni dovolj samo govoriti, bistvo je v de- problematiki osnovne šole, skrbi me to, kako Sicer sem se pa že v času županovanja zavze- janjih. To našo raznolikost bi morali imeti ves nekateri sploh ne razumejo osnovnih stvari. Na mal, da bi bila Občina Lukovica razdeljena na čas pred očmi. 16 DOGODKI V NAŠIH KRAJIH Rokovnjač

Letno gledališče za otroke tokrat z izvedbo Pepelke

Letno gledališče za najmlajše na Doma- čiji Rus v Šentvidu je zadnji dan v maju že drugič navduševalo, tokrat s predstavo Pepelka v izvedbi družinskega gledališča Kolenc iz Vač. Drugačno gledališče, kot smo ga sicer vajeni, bi lahko poimenovali tudi animacijsko gledališče, kajti otroci so se kaj kmalu iz gledalcev spremenili v glavnega igralca, stranske igralce in statiste, drugi pa so s plesom in petjem popestrili predstavo. Ke k a p o g a č a r

Več kot odlično so se zabavali vsi malčki, od čisto majhnih, ki so nežno poplesavali v svojih vozičkih, do tistih, ki gredo že proti koncu devetletke, seveda so imeli velik nasmeh na ustih tudi vsi starši ter bili enotnega mnenja, kako je lahko zgodba o Pe- pelki, sicer malce prirejena, še vedno noro zabavna in zanimiva. Prizorišče, Domačija Rus v Lukovici, obljublja tovrstne gledališke predstave skoraj vsako nedeljo po kosilu ob Luka se je spremenil in se vživel v vlogo princa, bolj se je zgodba približevala koncu, več otrok se je preselilo na oder in postali 16. uri. so del predstave, bilo je zelo veselo in zanimivo doživetje.

mesto skoraj neopazen. Uradna Kmečke igre v Blagovici razglasitev rezultatov in mest je sledila na veselici; pokal za 3. me- Da je bilo čakanje na gasilsko igre. Prijavilo se je 10 skupin, ki so sto je domov nesla ekipa Društva Velika veselico krajše, je Društvo po- tekmovale v najrazličnejših igrah, študentov zootehnike, pokal za 2. deželske mladine Blagovica kot so prenašanje orehov z žlico, mesto ekipa Društva podeželske gasilska organiziralo Kmečke igre. iskanje jajc v senu, prenašanje mladine Moravče in pokal za 1. bal, pretakanje vode itd. Celotne mesto ekipa Šalabajski. V soboto, 13. junija, ob 16. uri igre je spremljalo veliko zabave Čestitke! veselica so se v Blagovici začele Kmečke in veselja, da je bil boj za prvo An d r e j La v r i č v Blagovici Trinajstica je lahko tudi srečna številka. Tako zagotovo zdaj že vedo gasilci PGD Blagovica, ko Nihče ni zaostajal. Vožnja sen. delajo obračun sobotne veselice, ki je privabila veliko obiskovalcev. No ja, zagotovo so pripomogle Mladi gasilci so se pomerili tudi Vesele Štajerke, bo- gat srečelov ter lep topel V soboto, 13. junija, so se v Mo- Dopoldne 13. junija je v Morav- poletni večer. ravčah pomerili mladi gasilci čah potekalo občinsko gasilsko Mi l e n a Br a d a č GZ Lukovica in dosegli odlične tekmovanje za pionirje in mla- rezultate. An d r e j La v r i č dince. Tekmovanje je poteklo v Blagoviški gasilci nujno po- počastitev Matevža Haceta, pr- trebujejo novo gasilsko vo- vega predsednika Gasilske zveze zilo GVM za prevoz moštva. Slovenije še v času Jugoslavije. Iz Vozilo stane dobrih 30.000 Gasilske zveze Lukovica se je tek- evrov in jih je v današnjih movanja udeležilo samo 5, 10 iz časih težko pridobiti. Tako Blagovice in 3 iz Prevoj pri Šent- je organizacija letošnje ve- vidu. Pionirji so se pokazali v vaji selice tudi bila namenjena z vedrovko in štafeti s prenosom zbiranju denarnih sredstev vode ter pri tem zasedli prvo me- za nakup novega prepo- sto za Blagovico, pionirke pa za trebnega vozila. Prevoje. Prvo mesto pri izvajanju Gasilci se ob tej priložnosti Hacetove mokre vaje in štafeti z zahvaljujejo vsem kraja- ovirami na 350 m dolgi tekmo- nom ter vsem sponzorjem v valni progi so zasedli mladinci za občini Lukovica in zunaj nje Blagovico in mladinke za Prevoje. za denarne prispevke in bo- Veliko sreče na prihodnjih tekmo- gate prispevke za srečelov. Nejc in David pri Hacetovi mokri vanjih in na pomoč! Mladinke iz Blagovice v akciji junij 2009 DOGODKI 17 Stoletje slovenske mobilnosti 100-letna zgodovina AMZS ko ogledali pripravljeno razstavo je globoko povezana z ljudmi zgodovine AMZS in se seznanili še iz naših krajev. Spomnimo se z mnogimi drugimi ugodnostmi prvih pomoči na cesti, ki jih je za člane AMZS. Ja, tudi na simu- opravil Silvo Andrejka s svojim lator nesreče smo se odpravili, se motorjem, na katerega je znova pognali s kolesi po poligonu, po- sedel v dneh predstavitve ob skusili z očali prehoditi ravno črto, 100-letnici AMZS, ki je potekala priznati je treba, da ni enostavno, v Centru varne vožnje AMZS na si ogledali novosti na področju Vranjskem v dneh od 12. do 14. varnosti otroških sedežev Recaro junija. d j d in si z zanimanjem ogledali tudi vožnjo starodobnih motorjev in Nasmeh in darilo, ki si ga ob priho- avtomobilov, ki jih je vodilo vozi- du v center dobil, daje slutiti veli- lo milice in AMZS, za volanom pa ko pripravljenost uslužbencev, da Silvo in Vladimir Andrejka. Poleg gostje odidejo tako kakor vedno njiju je na zvezi še kar nekaj zapo- zadovoljni in veselo razpoloženi slenih iz naših krajev in mogoče domov. In imeli smo kaj videti in delček tega, kar smo doživeli v teh preizkusiti. Poleg vsebine za mo- sončnih dneh v organizaciji AMD toriste, varne vožnje na simulator- Lukovica, pred začetkom šolskega ju, vožnje po poligonu smo si lah- leta vidimo tudi doma. Silvo Andrejka s svojim motorjem PGD Lukovica: sektorska vaja in (končno) veselica 23. maja je bil za PGD Lukovica izvedli že lanskega junija, nasled- lep dan. Pri Pečarstvu Avbelj njega pa septembra in obakrat ga v Lukovici so ob 18. uri izvedli je fantom vreme močno zagodlo. sektorsko vajo, v kateri so sode- Tokrat pa je zabava le stekla. Vese- lovala 4 društva od 5-ih. Manj- lica se je odvila na celotnem Sta- kali so le Krašnjani. Po besedah rem trgu, goste so zabavali Vitezi vodij enot so Lukovičani pripra- Celjski, kar po mnenju obiskoval- vili razmeroma zahtevno vajo, v cev niso storili pretirano uspešno. kateri so bile naloge natančno Morda so za slabše vzdušje krivi razdeljene. Pogasiti so morali tudi drugi dejavniki. Morda so požar drvarnice, iz nje rešiti dva bile mize preveč razkropljene in Poškodovanci v varnih rokah ujeta poškodovanca, iz spre- s tem celotno dogajanje. Trg je bil mljevalnega objekta umakniti preveč osvetljen, ljudem zaradi imeli lepo. Kljub temu so se neka- V sklepu bi zapisal, da naj si v pri- delovni stroj, iz sosednje stav- teh razlogov ni bilo kaj prida do teri znali zabavati. In verjamem, hodnje še več ljudi ogleda sektor- be, polno nasičene strupenega plesa. Vsekakor pa so bile cene da se z mojo rahlo kritiko marsi- sko vajo, tisto, ki bo v bližini vašega plina, pa so morali rešiti mlade- malce nenavadne. Domače pivo kdo tudi ne strinja. V povprečju pa doma, je koristno. Za kakovostno niča, ki je bil zastrupljen s pli- je bilo 2,5 € – ni poceni (!), voda v vendarle. Sicer so gasilci prodali veselico, o kateri bi govorili v prese- nom. Rok Avbelj plastenki 0,5 l pa astronomske 3 €, vse srečke, postrežba je bila dobro žnikih, pa bi bilo, po videnem, treba absolutno preveč! organizirana, hrana zelo okusna, nekaj malenkosti popraviti. Morda Vajo so nadzorovali pristojni in na A kljub temu so se obiskovalci pijača hladna. pa to niti ni cilj trške veselice. koncu podali mnenje. Med samo simulacijo prave akcije se je pokazalo, da imamo v naši občini odlič- no izurjene gasilce, ki jim lahko zaupamo. Morda sta se pojavili le dve napaki, ki pa ne bi bili usodni. Prevojski gasilci so na vajo že pri- speli z novim vozilom, ki je prava okrepitev ne le za PGD Prevoje, ampak za celotno zvezo oz. ob- čino. Na vaji smo gledalci našteli 6 vozil, med njimi tudi lukoviški gasilski kombi. Simulacija prave nesreče je lepa priložnost, da gasilci preverijo svoje znanje, gledalci pa dobijo občutek, da so gasilci požrtvovalni ljudje, ki obvladajo svoje delo. Je tudi prilika, da ljudje vidimo vso opremo v super tovor- njakih. Uganete nadaljevanje dneva, večera? Končno je Lukovičanom uspelo izvesti gasilsko veselico. V tretje gre rado. Prvi poskus so Sicer simulacija, a na prvi pogled bi mimoidoči dejal, da gre zares. 18 DOGODKI Rokovnjač

Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Bolšji sejem telefon: 01/72-35-116 e-pošta: [email protected] na Domačiji Rus URADNE URE: Bolšji trg v Šentvidu pri Lukovici: Vsa- h h ponedeljek, sreda, petek: 8 –10 ko sobotno dopoldne pripravljajo sreda: 14h–15h bolšji sejem ter sejem domače obrti. Vabijo vse, ki želijo karkoli prodati ali seveda kupiti. URADNE URE V ČASU DOPUSTA V juliju ter od vključno 21. 8. naprej bodo uradne ure po običajnem urniku. Od 1. 8. do vključno 19. 8. bodo uradne ure na lokaciji v Lukovici samo v sredo, 12. 8. in 19. 8. ob običajnih urah. V vseh ostalih dneh (3., 5., 7., 10., 14., 17.) v tem času se lahko obrnete na KSS Moravče, Vegova ulica 7, ali pokličete na telefon 72- 31-236. Uradne ure v Moravčah so enake kot v Lukovici. Hvala za razumevanje! PAVLA PIRNAT, KMETIJSKA TERENSKA SVETOVALKA

znih točkah se je razvila zanimiva razprava, svoje Blagovna in storitvena znamka pripombe na povedano pa so lahko podali tudi v pisni obliki. Sledilo je izpolnjevanje vprašalnika, s katerim smo želeli preveriti zainteresiranost za »Zakladi ČRNI GRABEN« uporabo znamke. Da je oživitev uporabe znamke tudi želja na- Aktivnosti za oživitev uporabe blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« so ših občanov, kažejo rezultati ankete, saj je 17 v maju doživele svoj vrhunec, njena promocija pa nas čaka v oktobru. Pi r n a t Pa v l a , Fo t o : prisotnih zapisalo, da bodo znamko zagotovo Ka t a r i n a Ka r l o v š e k uporabljali, 6 pa jih o tem še razmišlja. Sledila je degustacija dobrot iz našega območja, Pobudnica oživitve kolektivne blagovne in sto- »Zakladi ČRNI GRABEN«, ki se bo prek LAS Srce ki jih je profesionalno in prijetno tudi za oko pri- ritvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« je Kme- financiral tudi iz Evropskega kmetijskega sklada pravila Gostilna Furman. Za degustacijo so svoje tijsko gozdarski zavod Ljubljana v sodelovanju z za razvoj podeželja, je v četrtek, 28. maja, pote- pridelke in izdelke prispevali nekateri potencialni Občino Lukovica. Znamka je bila kot plod njune- kala tudi delavnica za potencialne uporabnike uporabniki znamke: ekološka kmetija Lebar iz ga sodelovanja ter finančne podpore GP Trojane znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«. Dobro obiska- Trojan, kmetija Matjan iz Podmilja, ekološka kme- registrirana že v letu 2002. Z njeno uporabo naj bi no delavnico, ki je potekala v Gostilni in pizzeriji tija Pr' Matožet iz Krašnje, kmetija Jergan iz Spo- se povečala prepoznavnost celotnega območja Furman in sta se je udeležila tudi dva svetnika, je dnjih Kosez, ekološka kmetija Mahkot iz Vidma, občine Lukovica, saj dolina Črnega grabna geo- vodila Katka Bohinc. kmetija Lešar iz Prevoj, kmetija pri Rous iz Trnovč, grafsko zajema večino njenega območja. Vodja projekta za oživitev znamke Pavla Pir- Društvo podeželskih žena Lukovica, čebelarstvo Znamko lahko uporabljajo kmetje, čebelarji, nat je predstavila osnutek Pravilnika o pogo- Cirer iz Rafolč, čebelarstvo Zajc iz Spodnjih Pra- podjetniki in društva za označevanje blaga in jih podeljevanja pravice do uporabe kolektiv- preč, pivovarna Lukovica in pekarna Čemažar iz storitev s področja kmetijstva, gostinstva in ne blagovne in storitvene znamke »Zakladi Lukovice. turizma, ki so registrirana v naši občini. ČRNI GRABEN«. Osnutek Pravilnika o pogojih podeljevanja pravi- Odtisnjena naj bi bila na embalaži izdelkov, na Prisotni so izvedeli, kdo si bo lahko pridobil ce do uporabe kolektivne blagovne in storitvene označevalnih tablah pred nastanitvenimi in go- pravico do uporabe znamke, v kakšnih oblikah znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«, ki je bil pred stinskimi obrati ali pred kmetijami ter na različnih se bo znamka uporabljala, podan je bil celoten tem obravnavan že na Odboru za gospodarstvo, promocijskih materialih. postopek za pridobitev pravice do uporabe ter Odboru za razvojne programe in regionalni raz- V okviru projekta oživitve blagovne znamke pravice in obveznosti uporabnikov. V posame- voj, na Komisiji za kmetijstvo ter poslan v pregled in dopolnitev vsem svetniškim skupinam, je bil tako dopolnjen še s pripombami udeležencev delavnice. Pričakujemo, da bo po skrajšanem postopku sprejet tudi na naslednji redni seji Ob- činskega sveta.Tako bodo postavljeni tudi pravni temelji za uporabo znamke. Vsi zainteresirani uporabniki blagovne znamke ste povabljeni, da oddate vlogo za uporabo najpozneje do 1. septembra. Obrazec vloge bo v prvi polovici julija dosegljiv na spletni strani Občine Lukovica, dobili pa ga boste lahko tudi v tajništvu Občine ali na lokaciji Kmetijske svetovalne službe v Lu- kovici. Z vlagatelji, ki izpolnjujete pogoje, bodo v septembru sklenjene pogodbe o uporabi, v oktobru pa boste že lahko sodelovali na dveh promocijskih prireditvah – na sejmu Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in na Lukovem sejmu v Lukovici. Več informacij lahko dobite pri: Pavla PIRNAT, KGZS – Zavod LJ, KSS Lukovica, tel. št.: 01/72-35-116, e-pošta: kss.lukovica@ lj.kgzs.si Katka BOHINC, Občina Lukovica, tel. št.: 01/72- Pobudniki oživitve znamke Zakladi Črni graben: Tomaž Močnik, Katka Bohinc in Pavla Pirnat 96-318, e-pošta: [email protected] junij 2009 DOGODKI 19 Zaključni koncert Petre Cerar in Mihe Lončarja Za slovo od Srednje glasbene šole Domža- le oddelka Brdo, sta si Petra Cerar in Miha Lončar omislila kar pravi koncert skupaj s svojim prijatelji, ki so tako kakor onadva predani glasbi. Tako so dodobra napolnili dvorano kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici v četrtek ,21. maja, in imeli smo kaj slišati. d j d

Tokrat se je v vlogi povezovalke predstavila Lucija Koderman in delo ji je dobro šlo od rok, bolje od glasu. Seveda so bili poleg star- šev, prijateljev in znancev prisotni tudi glavni krivci, da sta se mlada glasbenika z mnogimi prebitimi uricami z inštrumenti v rokah prebila do vrha, konca srednje šole. Tako smo na odru lahko opazili prof. Andrejo Humar in prof. Luko klavirju v pomoč priskočila Ana Stoschitzky, saj Pirnat vstopnico za igranje v Brdisu in to nena- Einfalta ter v ozadju z vajetmi v rokah moža, ki drugače skladbe Trepak iz baleta Hrestač štiri- vadno, ampak takšno brez možnosti odpovedi. je večino naših glasbenikov popeljal v vode te- ročno niti zaigrati ne bi mogel. Petra Cerar je s Še zahvala Petre in Mihe tistim, ki so spremljali orije, prof. Tomaža Pirnata in so ob njegovi po- svojo flavto navdušila prav tako Miha Lončar z njuno pot, pot k višjemu cilju, cilju, ki ju čaka v moči uspešno tudi izplavali. Vendar nista igrala rogom in s klavirjem ter tudi na koncu skupaj z prihodnjih mesecih. Še prej pa hura počitnice samo Petra in Miha, ampak so se jima pridru- mladinskim pihalnim orkestrom Brdis nista pu- so tu, vendar kolikor mi je uspelo v teh letih žili tudi njuni gostje. Tako so ob Petri zaigrale stila poslušalcev razočaranih, celo tako sta bila spremljati njuno glasbeno pot niti flavta niti še Tanja Stražar in Laura Bartolj, Mihi pa je na dobra, da sta dobila od dirigenta prof. Tomaža rog ne bosta imela dolgih počitnic. Za nami je prva sezona! Ja, res je. Končana je prva pevska sezona komornega zbora France Marolt iz Lukovice. Lahko rečemo, da je bila sezona uspešna. Predstavili smo se na območni reviji, peli na novoletnem koncertu v telovadnici osnovne šole … Seveda smo načrtovali še kar nekaj nastopov, vendar se vse to ni obneslo. Ve- seli smo, da smo vse to speljali, seveda brez odličnega vodenja Simone Košak še teh nastopov ne bi imeli. Ma r k o Ju t e r š e k

Simona se spozna na domala vse. Je strokovni vodja zbora in hkrati tudi menedžer zbora, ob koncu prve pevske sezone je Simona povedala Bobiaerobi na DM teku za ženske tudi tole: »Zaradi tako dobrih članov sem zmo- gla hitro postaviti na noge tale naš pevski zbor. Toplo pomladno (sedaj že poletno) vreme nas vse bolj vabi k razgibavanju v naravi. Pevci in pevke ste zaslužni za to, da je zbor zaži- Vadbo aerobike smo zamenjale s tekanjem okoli Gradiškega jezera pod strogim nad- vel, kljub manjšim čerem na naši poti uspešno zorom našega vaditelja Bogdana. Da pa ne bi samo tekle v domačem okolišu, smo se plovemo naprej. Vsak zborovodja si želi takih ženske odločile, da se zopet udeležimo DM teka za ženske. Na progi v Tivoliju se nas pevcev in pevk, ki niso le kakovostni, ampak so je zbralo več kot 4100 udeleženk. Bo b i a e r o b i tudi pripravljeni priskočiti na pomoč pri organizaciji.« Danes so naše organizacijske sposobno- Na predzadnji dan v maju je jutranje vreme zaključile v poznih popoldanskih urah, ter sti usmerjene v pripravo skupnega piknika ob bolj dišalo po dežju, vendar se je tik pred se odločile, drugo leto se zopet vidimo na koncu sezone, kjer bomo kovali načrte za drugo začetkom teka prikazalo toplo sonce. Kljub startu. Vsak ponedeljek in sredo nas srečate sezono. Člani zbora verjamemo, da bo druga se- veliki gneči na samem štartu, kot tudi med na Gradiškem jezeru, kjer se pripravljamo zona še bolj uspešna in da bomo pripravili svoj tekom na progi, smo razdaljo 5 km uspešno na nove izziv v oktobru, ko bo Ljubljanski prvi pravi koncert in se tako samostojno pred- premagale vse. Nekatere bolje pripravljene maraton. stavili javnosti. Obljubljamo pa vam tudi veliko so uspele doseči izvrsten rezultat. Priložena dogodkov na drugih področjih, ki jih pokriva slika je nastala po prečkanju ciljne črte in kulturno umetniško društvo France Marolt, kot je dokaz, da nam pretečeni kilometri niso so fotografske razstave …, ob tej priložnosti bi zadali prevelikega napora, vseskozi pa smo se radi zahvalili Šentviškemu zvonu, ki nam je v imele tudi močno navijaško podporo Bog- prvih mesecih nudil prostore za vaje, vodstvu dana. osnovne šole Janka Kersnika na Brdu, ki nam Namen DM teka za ženske ni samo tekmo- je z veseljem odstopilo prostore glasbene učil- vanje, temveč tudi druženje in zabava, saj nice, na koncu pa še vsem, ki ste nas kakorkoli nam je vseskozi ustvarjal odlično vzdušje podpirali. Veselimo se druge sezone in nove ansambel Čuki, ter pevka Alenka Godec, popočitniške energije in elana. Že zdaj pa vabi- nekaj pa smo seveda prispevale tudi ude- mo, če bi se nam še kdo hotel pridružiti, naj to leženke. Prijetno razpoložene smo dan le stori, v naši sredi so vsi dobrodošli! 20 DOGODKI Rokovnjač Razstava starih prevoznih sredstev

Tudi če je vreme malo ponagajalo, so se najbolj pogumni lastniki starodobnih vozil v petek, 5. junija, pripeljali s svojimi lepotci na Domačijo Rus, kjer so pripravili razstavo starih prevoznih vozil. Ke k a Po g a č a r

Svoje fotografije starodobnih prevoznih sredstev je na ogled postavila fotografinja Darinka Mladenovič, upokojena poklicna fotografinja, ki ima ob sebi vedno fotoaparat. Predstavila sta se nam tudi zbiratelja manjših starodobnih vozil: Robert Lavrič in Miha Trkman. Robert se s svojim konjičkom ukvarja že dobrih dvajset let. V svoji zbirki ima že 1500 avtomo- KUD France Marolt bilčkov. Njegov prvi avto je bil ameriški AMC, ki udeležili tudi člani kluba Codeli, kjer se zbirajo je bil tudi prvi avto te znamke v Sloveniji. ljubitelji klasičnih in športnih vozil. S svojimi – nova podoba Tudi Miha je strasten ljubitelj manjših starodob- ohranjenimi avtomobili so se pripeljali tudi čla- nih avtomobilov. Začel jih je zbirati v osnovni ni Zveze starodobnih vozil Slovenije. Tudi člani Že skoraj pol leta deluje naš najmlajši šoli in to počne še danes. Njegova zbirka šteje iz kluba Škofljica so se udeležili revije in nam mladinski komorni pevski zbor Kultur- 130 lepotcev, prvi avto, ki ga je kupil pri 13 letih zaupali, da imajo pri njih največje število staro- no umetniškega društva France Marolt za polovico svoje žepnine, je bil lamborgini. dobnih motorjev. Celo iz leta 1920. Z Vranskega Lukovica. Kot ima vsak pevski zbor, Na dvorišču Domačije smo si lahko ogledali sta- so se pripeljali člani zveze Slovenskih veteran- društvo, ustanova svoj logotip, je tudi rodobne kočije gospoda Resnika. S starodobni- skih vozil, v zvezi premorejo 700 starodobnih naš zbor moral ob ustanovitvi izbrati mi kolesi so se pripeljali člani društva Rovtarji iz vozil in 300 motorjev. svoj logotip. Ma r k o Ju t e r š e k Škofje Loke. Po dvorišču so se popeljali s kole- Med obiskovalci smo opazili tudi Zvoneta Do- som iz leta 1870. Ena od zanimivosti, ki so nam lenca iz Prevoj, ki se je prav tako pripeljal z enim Skupaj s člani smo se odločili, da za logo- jo povedali, je, da je bilo prvo leseno kolo nare- od svojih starejših vozil. tip zbora izberemo delo naše pevke Maše jeno leta 1817. Nič manjša paša za oči pa niso Res je, da imamo tudi danes veliko lepih avto- Pelc, ki je s svojimi mirnimi rokami narisala bili avtomobili, parkirani pred samim vhodom v mobilov, vendar je tako elegantnih in posebnih, pravšnjo podobo zbora, ki združuje mlade Domačiji Rus. Videli smo ameriškega lincolna iz kot so bili včasih, res malo. Lepo jih je videti, po- ljudi z ljubeznijo do glasbe. Ob tej prilo- leta 1979, dolgega šest metrov, pantiaca iz leta sebna zahvala pa gre njihovim lastnikom, ki jih žnosti bi se radi zahvalili Maši, ki nam je 1948, pa še kakšnega iz leta 1952. Bili so res pra- ohranjajo še vedno v voznem stanju in skrbijo rade volje priskočila na pomoč in prispe- vi lepotci. Revije starodobnih avtomobilov so se za del naše zgodovine. vala svoj delež k prepoznavnosti zbora. Od zdaj naprej bo naš zbor še bolj prepozna- ven s tako lepim logotipom. Tudi spletna stran je izdelana - prav tako jo je pripravil član zbora, treba je le še najti sponzor- ja, ki bo spletno stran finančno podprl. Tako bo KUD France Marolt prisoten tudi na svetovnem spletu in dejavnosti bodo predstavljene na spletu. Tudi za to se zahvaljujemo članu KUD France Marolt, ki pa ne želi biti imenovan, vendar vseeno hvala. Vse to je dokaz, da tudi ob manjših pevskih počitnicah komorni zbor ne spi!

V goste so animatorji tokrat povabili patra Karla Biti dobra zgodba drug drugemu Gržana, ki je ob velikem zanimanju bralcev vseh starostnih skupin ugotovil, da mora za mlade Veselo in razigrano smo zaključili letošnje Slomškovo bralno priznanje s proslavo v kultur- bralce kaj več napisati. In vendar so mu doka- nem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici. Beseda uvoda je tudi tokrat pri- zali, da so njegove knjige ne samo za branje, padla župniku Andreju Svetetu, ki se je zahvalil vsem animatorjem za njihov vložen trud in ampak so mu pripravili in zaigrali celo odlomek bralce v jubilejnem 10. letu SBP spodbudil k branju duhovno bogatih in poučnih knjig. d j d iz njegove knjige o tem, kako trenirati voljo. In ni tako enostavno, da veste, ne igrati, ampak trenirati voljo. Poleg povesti o kralju in bambusu smo iz odgovorov, ki so jih zastavili bralci, izvedeli veliko o njegovem življenju, o harmoniji ži- vljenja z naravo, o konjih, ki so prijazne živali, in še mnogo drugih zanimivosti. Priznanja in prilo- žnostna darila sta tokrat podelila p. Karel Gržan in domači župnik. Bralci so prebrali v tem bral- nem letu 376 knjig, v povprečju 7 na bralca, ki so jih predstavili na 30 sobotnih srečanjih. Poleg že znanih priznanj so letos animatorji v spodbudo drugim bralcem podelili še posebno pohvalo za skrbno in vzorno pripravljene izdelke, ki so jo prejeli Jan Dolinšek in Manca Dolenc v mlajši skupini, Kristina, Ema in Ana Oražem ter Lucija Gerčar v srednji skupini in Janez Meden ter Tina Dolinšek iz starejše skupine. junij 2009 DOGODKI 21 4. vaško srečanje krajevne skupnosti Rafolče na Gornjem hribu

V nedeljo, 14. junija 2009, od 12. ure naprej razvoja športnih, turističnih in kulturnih de- se je zbralo v sončnem vremenu na gozd- javnosti, predvsem na področju KS Rafolče ter nem travniku nad Rafolčami mlado, manj Občine Lukovica. Upajmo, da bodo še naprej mlado in starejše prebivalstvo krajevne dograjevali igrišče in društven prostor v dob- skupnosti Rafolče (vasi Straža, Dupeljne, robit vseh, že zdaj pa nas vabijo na jubilejno 5. Vrhovlje in Rafolče). Na srečanje je pri- srečanje drugo leto. šlo približno 250 udeležencev. Odseljeni krajani so se spet veselili znanih obrazov, precej priseljencev pa je sklepalo nova prijateljstva s staroselci. Vi k t o r Je m e c Šahovski turnir Razveseljiv je bil pogled na zelo veliko števi- lo otrok, ki so se razposajeno podili po mehki v Domačiji Rus travi. Organizator srečanja je pripravil predvsem za mlade zanimive igre, kot so hoja na V soboto, 30. 6. 2009, se je v prostorih hoduljah, badminton, namizni tenis, hoja več Domačije Rus odvijal šahovski turnir naenkrat na drsečih smučeh itd., za starejše pa za osnovnošolce. Ža n Ja r c metanje podkev in balinanje. Že tradicionalno sta se spopadli »ta vas« in Tekmovalo je 8 tekmovalcev iz Lukovice, »una vas« v vlečenju vrvi. Rezultat je bil neod- Domžal in Mengša. Turnir je organiziral Žan ločen, ker so enkrat zmagali iz »te vasi« moški, Jarc s pomočjo Viktorja Jemca in Domačije drugič pa iz »une vasi« ženske. Rus. Rezultati: 1. mesto Abe Aljaž, 2. mesto Najbolj pa je 'zažgal' improvizirani tobogan, Abe Aljaž, 3. mesto Tomaž Pustotnik, 4. kjer so gasilci pomagali z dovozom vode, da mesto Žan Jarc, 5. mesto Rok Pestotnik, 6. so se otroci sproščeno spuščali po politem po- Organizator srečanja ŠTD Rafolče se zahvaljuje mesto Matic Juhant, 7. mesto Urban Štiftar livinilu. Proga se je kar daljšala in na koncu po- vsem udeležencem za veselo druženje, spon- ter 8. mesto Jan Pogačar. livinila je vse bolj spominjala na Rok Otočec, zorjem in donatorjem za priboljške, vsem, ki Zahvala Viktorju Jemcu za vodenje turnirja. kar je dokazalo tudi nekaj starejših fantov in so kakorkoli pomagali pri organizaciji, družini deklet, kako se da uživati tudi v blatu. Kveder za uporabo travnika itd. Obiskovalci so s seboj prinesli domače dobro- ŠTD Rafolče je še mlado društvo, saj gre šele te, ki so se razdelile in vsi smo uživali v različ- v peto leto obstoja. Zagnani člani zelo aktivnih specialitetah. no delujejo predvsem na področju vzgoje in

Igranje šaha je izrednega pomena še zlasti za otroke, saj izredno pozitivno vpliva na miselne procese. Na fotogra- fiji so udeleženci turnirja z gospodarico na Domačiji Rus, Na srečanju Tanjo Šubelj.

Rekreativci Sveta zdravja Zrnec v Podčetrtku

Po napornih, s smehom napolnjenih pre- Po kosilu smo se naplavali in se po 18. uri prijet- ku je g. Zrnec vzel kitaro. Ob orglicah in petju ventivnih vajah za odpravljanje bolečine no utrujeni odpeljali nazaj v Ljubljano. Na vla- smo se zaobljubili, da se jeseni spet vidimo. v hrbtenici in v sklepih ter smernicah za preprečevanje osteoporoze in krepitvi kosti smo se zmenili za zaključni izlet. Vi k t o r Je m e c

V soboto 23. 5. 2009 smo se zbrali ob 7.00 na železniški postaji v Ljubljani. Direktorica ga. Barbara Zrnec je rezervirala kar vagon za vse skupine. Iz občine Lukovica, kjer smo se razmigvali na OŠ JK na Brdu, sta se udeleži- li izleta skoraj popolna 1. in 2. skupina. Po prijetni vožnji z zdraviliškim vlakom smo se varno in brez gneče pripeljali do sprostitve v termalnem bazenu. Direktorica Barbara nam je z baletno eleganco kazala krasne roman- tične vaje na suhem, ki smo jih malo težje Udeleženci izleta ob vlaku v Podčetrtku izvajali v vodi. 22 DOGODKI Rokovnjač

200 leti napad rokovnjačev na domač kruh. Poleg gojenja števil- francosko vojsko. nih kaktusov, ki smo jih opazili na Popotovanje skozi Lukovico Že v času antike je bila tukaj po- dvorišču, se ukvarjajo tudi z lička- Prelepo sončno jutro je bilo kot naročeno za današnji dan. Želeli membna trgovska in prometna njem. smo se popeljati po Občini Lukovica in malo bolje spoznati njene postojanka. Za Rimljane je bila ta Krašnja je bila nekoč zelo znana skrite zaklade. Tukaj jih je zelo veliko in so tako blizu, nam pa tako cesta zelo pomembna, saj je bila po obrtnikih. Imeli so sedem trgo- daleč. Človek si enostavno težko vzame čas, da bi spoznal svojo bli- glavna povezava med Italijo in vin, enako število gostiln, veliko žnjo okolico in njeno kulturno dediščino. Vsak kraj ima zanimivo Podnavjem. Še sami cesarji so se krojačev in zidarjev. Obiskali smo zgodovino in tudi Lukovica se s svojo bogato obdarjeno kulturno nekoč tukaj zadrževali. Na samem tudi njihov manjši muzej, pred ka- dediščino lahko pohvali. Ke k a Po g a č a r vrhu je bil tudi kip na konju Marka terim je stara kmečka Budnarjeva Avrelija. Veliko je bilo tudi rimskih domačija iz Zgornjih Palovč, ven- Da bi spoznavanje Lukovice bilo veliko graščino in je tako počasi najdb in prav zato, ker je kraj zelo dar trikat pomanjšana in ima na bolj zanimivo, smo v goste po- prihajala v slabše stanje. Sv. Neža skrivnostno obogaten z zgodo- svojem vrtu manjši vodnjak. Na- vabili tudi odgovorne urednike je bila zavetnica perjadi, kar lahko vino, si na njihovem koncu želijo redili so jo učenci skupaj s svojimi in novinarje regijskih časopisov, vidimo tudi po perju, ki ga drži v postaviti muzej, v katerem bodo starši leta 1995 ob projektu stare župana Občine Lukovica Mateja roki. Že ob samem vstopu v cer- številnim turistom in prav tako slovenske hiše. Takšne hiše so bile Kotnika in člane turističnih in kul- kev lahko vidimo, kako je oboga- domačim gostom pokazali svoj pri nas pred 500 leti. turnih društev. Zbralo se nas je kar tena z živimi barvami in kasetno zaklad. Popeljali so se do gradu na Brdu za dva avtobusa. okrašenim stropom. Strop, ki je Manjši počitek smo si privoščili v pri Lukovici, kjer je bil rojen naš Začeli smo z jutranjo kavo, ki smo sestavljen iz 78 kaset, daje cerkvi gostinskem podjetju Trojane, kjer slavni pisatelj Janko Kersnik. Po jo popili v Domačiji Rus in od tam res poseben čar. Golčaj je kraj brez nas je sam gospod Gasior počastil njemu so poimenovali tudi osnov- ob 9.00 imeli odhod. prebivalcev vendar ne osamljen. z slastnimi, daleč naokoli najbolj- no šolo na Brdu. Grad je bil prvič Tukaj poteka evropska pešpot šimi krofi. omenjen leta 1624, ko so bili nje- Prva postaja, na kateri smo se tako, da gre mimo veliko pohodni- Ob poti nazaj smo se ustavili pri govi lastniki v Jabljah. Zdaj so od ustavili, je bila cerkev sv. Vida v kov, vsako nedeljo imajo tudi sve- novi obnovljeni šoli v Blagovi- njega ostale samo ruševine. Na- Šentvidu. Tudi ime Šentvid nosi to mašo. Na hribčku zraven cerkve ci. Že sama zunanja podoba šole sproti samega gradu je pa preču- ime po tem zavetniku. Cerkev sv. leži tudi spomenik padlim borcem, daje občutek prijetnega bivanja. dovit Gabrov drevored. Vida je baročna iz leta 1749. V njej ki so padli leta 1941 v boji z Nemci. Nasproti šole lahko opazimo star Ob samem zaključku našega po- je podoba Marije Pomagaj, ki jo je Umrlo je deset partizanov. gasilski dom, malo naprej pa ba- potovanja smo se ustavili v znani okronal ljubljanski škof dr. Grego- Golčaj je bilo včasih naselje, o če- ročno cerkev sv. Petra iz leta 1759. gostilni Bevc z več kot stoletno rij Rožman. Poleg bogate baročne mer pričajo ruševine poleg cerkve, Da so na Motožetovi kmetiji zelo tradicijo. Tudi vas mika, da bi opreme je v cerkvi krstni kamen iz vendar je bilo med vojno vse pož- delovni, smo se tudi lahko prepri- popotovali po Občini Lukovica carrarskega marmorja, ki ga je cer- gano. Takrat je ostala samo cerkev čali. Na kmetiji imajo biodinamič- in bolje spoznali svoj kraj ali kvi daroval grof Ceconi v zahvalo sv. Neže. Pot smo nadaljevali proti no kmetovanje. Sami predelajo občino? Pišite na uredništvo Ro- sovaščanom, ki so pomagali pri Trojanam. Tukaj so zabeležili pred kis, različna semena in pečejo kovnjača. gradnji Bohinjskega predora. Pot nas je popeljala do Breške hiše, v kateri so v starih časih po- birali davke za samostane.

Od tam smo se odpravili do cerkve sv. Luke. To je ena od najstarejših gotskih cerkva na Slovenskem. Cerkev, ki je bila prvič omenjena leta 1524, in je tudi obnovljena. Na steni ima prečudovite freske, ki so obdržale do danes. Zelo akustična cerkev ima izredno zanimive skleptike. Strop, okrašen s posebnimi rožami, je res zanimiv za oči. Ena od zanimivosti je ta, Občina Lukovica si želi še bolj razvijati turizem da v cerkvi nimajo orgel. Imajo pa zato obnovljene narisane stranske oltarje. Naslednja postojanka je bilo Gra- Nova peresa v naši reviji diško jezero, ki je v zapisih že od leta 1939. Če se odpravimo na Odslej tudi rubrike in teme za mladino sprehod okoli jezera, je pot dolga 4,520 km. Juhuhu, pridobila sem tri nove Na poti proti Golčaju smo ob dopisnike, odslej bo Rokovnjač glavni cesti lahko videli tudi sta- še bolj zanimiv, aktualen in se- ro pošto, katere prvi upravnik se veda privlačen tudi za mladino. omenja leta 1585. Ka t a r i n a Cerkev sv. Neže iz 12. st. stoji na višini 690 m. Je najstarejša cerkev Moji mladi novinarji so sicer še v Črnem grabnu. Postavili so jo osnovnošolci, Ana Marie Ocvirk graščaki iz Limbarske gore. Pona- bo letos končala osmi razred, Ema ša tudi z najstarejšim zvonom, ki je Meden končuje sedmega, Andrej bil vlit v Benetkah in je še vedno Lavrič pa deveti razred. Na mladih v zvoniku. To je bila ena izmed svet stoji, zato je prav, da imajo najbogatejših cerkev v času tur- možnost, da pišejo o svojih sta- ških napadov. Do 17. stoletja je liščih, dogodkih in razmišljanjih cerkev lepo živela, potem pa je že tudi v našem glasilu. Sicer pa so začela životariti. Lastniki niso imeli Ana Marie, Andrej in Ema, mladi novinarji vsi trije učenci naše osnovne šole potomcev, ki bi lahko prevzeli to na Brdu. junij 2009 NOVOSTI 23

Podjetništvo v Občini Lukovica salon za nego telesa Salon za nego telesa Rebeka STUDIO REBEKA Pot me je popeljala v Trnjavo po ozki strmi cesti proti gozdu na vrh Jasna Piskar s.p. hriba. Prečudovit razgled na dolino me je prevzel. Na vrhu klanca me Trnjava 6a, 1225 Lukovica je počakala prijazna gospodična Jasna, lastnica salona Rebeka. Da je 040 350 660, 040 579 220, 01 7236 541 tik ob gozdu salon za nego telesa, nisem vedela. Mogoče je še kdo, ki [email protected] je enakega mnenja. Tako sem spoznala, da tudi na malo odmaknje- nih delih naše Lukovice pridne roke počnejo marsikaj. Ke k a Po g a č a r DELOVNI ČAS: pon-sre 14-21, čet-pet 7-15, sob 7-13, oz. po naročilu Ob samem prihodu me je kozme- solarij, ki ne sme manjkati v koz- tičarka Jasna popeljala skozi svoj metičnih salonih. 10% popusta za stranke s tem kuponom. salon, v katerem deluje že dobra Na moje vprašanje, zakaj se tri leta. Začeli sva v prvi sobi, kjer je odločila za ta poklic, mi je se izvaja nega rok, nohtov, pedi- Jasna zaupala: »Že kot punca že sedem let. Po končani šoli je oblikovanje telesa, zmanjševanje kura in manikira. V naslednji sobi v osnovni šoli sem si močno že- začela delati v salonu v Kamniku. obsega in odpravljanje celulita mi je pokazala aparaturo za obli- lela biti kozmetičarka. Strokovni Zanimalo me je, kako pridejo in maščobnih oblog na trebuhu, kovanje telesa in zmanjševanje delavci šole so mi predlagali, naj stranke do nje, saj nima no- zadnjici, stegnih in bokih. Seveda obsega, strokovno se temu reče grem na ekonomsko smer, vendar benih posebnih oznak za svoj aparat ne naredi vsega sam. Veli- kavitacija. Da se danes veliko je vseeno premagala moja močna salon: »Veliko strank je prišlo za ko pripomore tudi stranka, poleg žensk posveča negi telesa, nam želja in vztrajnost, zato sem danes menoj iz Kamnika, pridejo tudi iz tega še telovadi, pazi pri prehrani je zaupala ob poti proti prosto- tukaj. Seveda se moram zahvali- Novega mesta, Ljubljane, Celja, in pije veliko tekočine. Terapija je ru, kjer se izvajajo posebne nege ti tudi svojim staršem, ki so mi ob Domžal in Kranja. Mislim, da če si v namenjena ženskam in moškim. obraza, različne depilacije in aro- tem zelo veliko stali ob strani.« svojem delu dober, da glas gre sam Veliko je tudi obiska za depilacije in materapije. Zraven je seveda tudi Kot kozmetičarka zdaj Jasna dela naprej. Tako ima zdaj že čez 200 pedikure.« svojih rednih strank različne staro- Kako je z obiskom moških v sa- sti. Če želijo, me pa tudi najdejo.« lonih, tudi pridejo? Kako se posvetite svoji stranki, »Tudi pridejo na pedikuro in kavi- ki vas prvič obišče? tacijo, vendar v manjšem številu, »Vedno jo že prej, ko se mi naroči po mestih je teh obiskov več.« po telefonu, vprašam, kaj točno Ker je poletje že tukaj lahko nasi želi, tako je najlažje. Ko pride v šim bralkam in bralcem daste salon se ji popolnoma posvetim. kakšen nasvet, kako je treba za Najprej ugotovim, kakšen tip kože našo kožo poskrbeti v sončnih ima, seveda, če gre za nego obraza, dneh? očistim ji obraz, dam masko, svetu- »Najprej je treba obvezno upo- jem uporabo posebnih tonikov in rabljati zaščitne faktorje za mleka za nego in se dogovorim za obraz in telo, čim več vlažilnih naslednjo terapijo. Veliko lažje je, krem, da koža ne zgubi vlage, če se stranka drži danih nasvetov, malo več se je treba posvetiti to se na koži takoj pozna.« suhi koži in piti veliko tekočine. Poletje je že pred vrati, kaj se Ni se priporočljivo preveč izpo- največ dela v vašem salonu? stavljati soncu, posebej po depi- »Največ je zdaj kavitacije. To je laciji ne.« Kratka predstavitev naših mladih dopisnikov Anamarie Ocvirk o sebi … Andrej Lavrič o sebi … Ko sem se odločila in začela pisati te vrstice, sem dolgo sedela pred praz- Sem 15 letni Andrej Lavrič, ki je letos končal šolanje na OŠ Janka Ker- nim listom papirja. Moja naloga se je najprej zdela preprosta – opisati snika Brdo. Šolanje bom nadaljeval na ERSŠG Ljubljana. Zanima me sebe. Pomislila sem, da sebe vendar poznam najbolje in mi ta naloga ne bi računalništvo, v prostem času pa se ukvarjam s fotografijo. smela delati prevelikih težav. Ker pa vas nočem dolgočasiti z suhoparnimi podatki o sebi, kot so moj rojstni datum, moja višina itd., je moja naloga Ema o sebi … postala malo bolj zapletena. Potrudila sem se po svojih najboljših močeh. Ne maram dolgčasa. Sem Ema Meden, stara 13 let in sem končala Sem Anamarie in končujem 8. razred devetletne šole. Z velikim navdu- 7. razred. Z družino smo se pred dvanajstimi leti iz Ljubljane preselili šenjem prihajam na ure solo petja in na vaje šolskega pevskega zbora. v Lukovico. V prostem času rada poslušam glasbo, pojem in plešem, Obiskujem tudi ure klavirja v glasbeni šoli. V prostem času rada berem rada pa tudi plavam, rolam in kolesarim. Moj najljubši šport, ki ga tudi in razmišljam o nepomembnih stvareh. Nato s svojimi prav tako nepo- treniram, je ritmična gimnastika. Že peto leto igram saksofon in upam, membnimi ugotovitvami nadlegujem nedolžne ljudi. Največkrat za svoji da se bom lahko kmalu pridružila Lukoviški godbi, kjer že igrata moja žrtvi izberem svoja starša. brat in sestra. Najraje imam poletne počitnice, ki jih po navadi preživim Misli me večkrat zanesejo tudi v mojo prihodnost. Trenutno sanjarim o pri starih starših na Notranjskem in v Prekmurju,vedno pa se najde kak delu v oglaševanju, v katerem me zanima predvsem psihološka plat dela. teden za dopust na morju in kakšen dan za družinske izlete. Všeč so mi Zanimivo se mi zdi delo odvetnika. Od nekdaj me zanimajo tudi mediji. tudi prosti dnevi, namenjeni branju in sanjarjenju, ki jih lahko preživim Pa ne samo njihova zunanja podoba, temveč vse, kar se dogaja v ozadju. po svoje, velikokrat tudi s prijatelji. Moja najljubša hrana je sladoled, Ker mi gredo šolski spisi in pisanje nasploh dobro od rok, je zame najbolj moji najljubši zbirki knjig pa Šola za zvezdnike in Princeskin dnevnik zanimiv časopis. Tudi delo na radiu mi ne bi bilo tuje, saj mi jezik teče kot (obe sem prebrala že dvakrat). V Lukovici zelo pogrešam prostore za navit. Včasih me to tudi spravi v težave. druženje nas mladih in prireditve namenjene nam, na katerih bi lahko Priznam, da sem časopis Rokovnjač prej le malokdaj vzela v roke. Ta eno- tudi sodelovali. Srečo imamo,da je lani na našo šolo prišla učiteljica Si- stavno ni ustrezal mojim zanimanjem. Zdaj sem dobila dobro priložnost, mona Košak, s katero smo dobili tudi veliko priložnosti za druženje in da časopis naredim malo bolj zanimiv tudi za bralce moje starosti. nastope tudi na tujem. 24 AKTUALNO Rokovnjač Kdaj bo športno igrišče v Šentvidu v lasti KS Prevoje

Vrnimo se v daljno leto 1990, ko sta KS Prevoje in Kmetijski inštitut Slovenije, uporabnik zemljišča družbene lastnine, dogovorila in sklenila menjalno pogodbo za parcelno št. 679/5 v izmeri 3395 m2 – travnik. Takrat je KS Prevoje z la- stnimi sredstvi izdelala meteorno kanalizacijo v Šentvidu v predračunski vrednosti 25.635,10 din na dan 29. 12. 1989. Menjalno pogodbo sta sklenila za enako vrednost, kot je bila vrednost opravljenih del. Zemljiškoknjižni vpis sta Z leve: Zinka in Anton Meden (starši nagrajenca), Janez Meden, Mojca Češnjevar (mentorica). upravičena predlagati oba pogodbenika. Tako se da razbrati iz pogodbe. KS je nato to zemljišče opremila, izsušila ozi- Janez Meden roma utrdila, saj je bilo tam včasih močvirno območje, tako da tiste zemlje nisi mogel obdelovati. Za tisti čas je skladno Državni prvak iz fizike z zakoni KS Prevoje lahko razpolagala oziroma realizirala svoje plane in načrte. Po tem času je potekala tudi koma- V četrtek, 21. maja 2009, je bila v Koloseju v Ljubljani slavnostna sacija kmetijskih zemljišč na območju takratne domžalske podelitev nagrad DMFA za vse nagrajene na državnem tekmovanju občine. iz matematike in fizike. Prvo nagrado iz znanja fizike v 9. razredu OŠ je prejel učenec naše šole, Janez Meden iz 9. c. Mo j c a Če š n j e v a r V samostojni Republiki Sloveniji se je sprejel tudi zakon o dena- cionalizaciji. Na podlagi tega zakona je bila uvrščena tudi parce- 29. državno tekmovanje iz fizike je potekalo 28. marca 2009 naPe- la 679/5 kot družbeno premoženje. Zato smo vsi menili, da se bo dagoški fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za naravoslovje in matema- omenjeno zemljišče zamenjalo v skladu s komasacijo v trajno tiko v Mariboru. V kategoriji 9. razreda se je v znanju fizike pomerilo last KS Prevoje. 143 najboljših tekmovalcev iz vse države. Janez je osvojil odlično 1. Nato smo dobili od DZ Občino Lukovica. Ker komasacija še ni bila mesto. Poleg praktičnih nagrad se je najbolj razveselil enoteden- v celoti zaključena, se ni moglo tudi po denacionalizacijskem po- skega raziskovalnega tabora v Bohinju. Janezu iskreno čestitamo in mu stopku vrniti zemlje dediču. O tem problemu so večkrat govorili želimo veliko uspehov v nadaljnjem šolanju. Prepričani smo, da so to le na občinskem svetu Občine Lukovica, vendar končne rešitve ni prvi koraki dobrega raziskovalca in da se bomo s ponosom spominjali, bilo. Zato je v pomoč in razumevanje tega problema bivši član KS da si bil učenec naše šole. predal Občini Lukovica materialno gradivo; fotografije, izjavo KZ Emona Domžale, kopijo katastrskega načrta za tenis igrišče, izjavo sodnega cenilca ter dva izvoda menjalnih pogodb med KS Prevoje in Kmetijskim inštitutom Slovenije. Po tem datumu se na tem ni naredilo nič. Zakaj, ve le takratni žu- pan in občinska uprava. Kot smo ugotovili pred kratkim, zgoraj omenjenih dokumentov ni več v arhivu občine Lukovica! Iz vpisa Fabia Happy prejete pošte pa je na žigu Občine Lukovica še vedno vpisano na : 4,8–7,8 l/100 km, 140 g/km. 2 z bogato opremo za samo potrdilu, da so dokumente prejeli 19. 01. 2000. Zaradi nedejavnosti občine Lukovica se je v zemljiško knjigo vpisal upravičenec po de- 8.888 € nacionalizacijskem postopku. KS pa je ostala brez možnosti dobiti svoj vložek nazaj v naravi ali denarju. Zaradi vseh tega imamo danes v KS Prevoje težave z lastnikom, ki pa ima svoje interese. Zato smo v teh dneh podpisali z lastnikom, Občino Lukovica in KS Pre- voje tripartitno zakupno pogodbo o najemu zgoraj omenjenega zemljišča, na katerem zdaj stoji opremljeno športno igrišče, za tri leta. Kljub temu se morajo tudi naši mlajši krajani KS Prevoje rekre- irati in družiti v športu. Se pravi, da imajo svoj prostor za igro. Upa-

Fotografija vozila je simbolična. Povprečna poraba goriva in emisija CO mo, da se bodo lastnik zemljišča in občina Lukovica v čim krajšem času dogovorili za odkup zemljišča v korist mladih in za mlade iz Po testni vožnji vam podarimo DVD z risankami. www.pravljicnaponudba.si KS Prevoje. SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 Po d p r e d s e d n i k KS Pr e v o j e Da n i l o Ka s t e l i c junij 2009 OBVESTILA 25

Ekološki otok tudi Hofer pomaga na Videmsko-Koseškem Kot je bilo zapisano že v marčevski številki Rokovnjača, je tr- govsko podjetje Hofer tako po številu zaposlenih kot po skup- Postavitev ekoloških otokov na različnih koncih občine se nada- nih prihodkih največji gospodarski subjekt v Občini Lukovica. ljuje. Ozaveščenost ljudi o ohranjanju narave dosega vedno višjo Skupno zdaj po vsej Sloveniji zaposlujejo že skoraj 700 ljudi, raven. Tako so mi vaščani Spodnjih Kosez in Vidma dejali, naj le kaj od tega je dobra petina zaposlenih na Prevojah. V teh težkih napišem ali dam vsaj fotografijo v glasilo. Ro k Av b e l j gospodarskih in finančnih časih so to vsekakor zelo vzpod- budne številke. Poleg tega pa ta trgovski velikan v Sloveniji Medtem ko vsi tarnamo, da smo v recesiji in da gre vse k vragu, da lju- veliko pozornosti namenja dobrodelnosti, saj pomaga pomoči dje vedno bolj posegamo po primitivizmu najgrše oblike, so ekološki potrebnim posameznikom in družinam. Le o n An d r e j k a otoki ene izmed svetlih točk. In ob veselju vaščanov nad novo pridobi- tvijo smo lahko prepričani, da bo zaživel tudi otok, ki ga vidimo na foto- V podjetju se očitno zavedajo morejo privoščiti: suhomesnati grafiji. Naj bodo ekološko ozaveščeni vaščani Spodnjih Kosez in Vidma tudi širše družbene odgovorno- izdelki, sadje, zelenjava, kom- zgled vsem brezbrižnim onesnaževalcem narave. sti in zato že nekaj časa sodelu- poti, ribe, zamrznjeni izdelki, jejo z dobrodelno ustanovo Slo- mesnine in podobno,« nam je venska Karitas. »Vsak teden jim v pogovoru povedal gospod pripravimo nekaj stvari, za kate- Rovtar, ki je še dejal, da bi bilo re menimo, da bi bile koristne in podjetje Hofer lahko zgled vsa- bi jih ljudje potrebovali. Količin kemu podjetju in vsaki taki veri- in števila izdelkov nimamo toč- gi. Kot pravijo v Škofijski Karitas no določenih,« so nam zaupali. Ljubljana oskrbujejo vsaj 21.000 Obrnili smo se tudi na Škofijsko ljudi. Vsaj kakšen kos podarje- Karitas Ljubljana, kjer nam je taj- nega Hoferjevega blaga pa je nik Jože Rovtar dejal, da s tem prejelo približno 10.000 ljudi. podjetjem zelo dobro sodeluje- Blago znajo in zmorejo razde- jo. Pred več kot letom so namreč liti ljudem, ki pomoč potrebu- s strani Hoferja dobili ponudbo jejo. Lani so razdelili za več kot za sodelovanje, ki so jo seveda 250.000 evrov hrane. Med šest- velikodušno sprejeli. »Vsak pe- najstimi podjetji, ki so podarjala tek gre naš kombi v to podjetje hrano, pa je bil velik delež pod- na Prevoje in se vrne tudi z več jetja iz Prevoj, ki se je za pomoč paletami različnih, predvsem odločil, še preden je svet zajela prehranskih izdelkov, s katerimi kriza. Gospod Rovtar je ob kon- tako vsak petek razveselimo lju- cu izrazil veliko zahvalo Hoferju di. Podarjajo predvsem vzorce in si je zaželel še naprej tako prehranskih izdelkov. Torej gre zglednega sodelovanja v korist Odprtje frizerskega salona za izdelke z dodano vrednostjo ljudi, ki pomoč potrebujejo. V in to ljudem zelo veliko pomeni. Hoferju pa verjamejo, da nji- V soboto, pa čeprav na trinajstega v mesecu, se je veliko dogaja- To niso le osnovne potrebščine, hovi skromni prispevki pridejo lo. Med drugim tudi odprtje frizerskega salona Mateja Mlinariča, kot so kruh, moka in mleko, am- v prave roke in tako pomagajo našega občana, doma v Zideh pri Trojanah. V salonu na Viru, na Ša- pak mnogi izdelki prvega raz- čim več pomoči potrebnim dru- ranovičevi 25 (poleg pošte), vam bo od ponedeljka dalje napravil reda, ki si jih številni ljudje ne žinam in posameznikom. novo frizuro. Mi l e n a Br a d a č

Mateju so se uresničile dolgo pričakovane sanje in želje, da bi končno začel svojo obrt na svoje, v prostorih, kjer bo s svojimi velikimi prijatelji, z imeni škarje, glavnik, šamponi, pomade, take in drugačne, in seveda s Joša Medved svojim neutrudnim talentom in voljo oblikoval naše lasasto okrasje na vabi na pogovor, predavanje z naslovom glavah. Praktično ves dan nam bo na voljo od ponedeljka do sobote, le opoldne se bo šel malo okrepčat. Lepo je, da se mladina zgodaj postavi na svoje noge, da ji je dana mo- žnost, da se lahko uveljavi, da tako spozna svoj grenko-sladki vsakdanji kruh. Veliko lepih pričesk, veliko hvaležnih in zadovoljnih strank, Matej. KAKO PA KAJ LJUBO ZDRAVJE? 14. julija ob 19. uri v Domačiji »Rus«. Vstop prost.

Na kratko o vsebini predavanja: Sedim na obali jezera in zamišljeno opazujem odseve čudovitih barv zahajajočega sonca. Šele takrat, v večernem hladu, se spomnim, kako lepo me je sonce grelo podnevi. Podobno je z zdravjem: mlad človek po navadi ne razmišlja dosti o zdravju, katerega pa se vsi naučimo ceniti šele takrat, ko ga že začne- mo počasi izgubljati. Sonce bo vsakega naslednjega dne brez dvoma spet samo po sebi vzšlo; za zdravje pa se je treba potruditi. Osnov- no vprašanje pri vsaki od danes poznanih, približno 40.000 bolezni je vprašanje po vzroku. Kot je rekel že Kristus: »Če hočeš priti neki stvari do konca, se vrni na njen začetek«. Vsa moderna medicina zelo greši ravno s tem, da se neprestano in zagrizeno bojuje proti simptomom, namesto da bi najprej in predvsem bolniku pojasnila vzrok za težave... 26 OTROCI IN MLADI Rokovnjač

Zahvala Očistili smo Rokovnjaški gozdiček V sredo, 20. maja, smo se na pobudo turi- Skupina Palčki iz vrtca Medo se zahva- stičnega krožka ob 17. uri zbrali v Rokov- ljujemo ribiški družini Črni graben za njaškem gozdičku. Namen srečanja je bil, lepo dopoldne, ki smo ga imeli v torek, da gozdiček očistimo in pripravimo tako, 11. 05. 2009 ob ribniku Zeleni gaj. da bi v njem lahko potekale kulturne prire- Vzgojiteljica : Ma j a Ki r a r Zv e r ditve v poletnem času. Ja n a Ko v i č Turistična zveza Slovenije nas je znova Prva prireditev naj bi bila že v petek, 22. maja, povabila k sodelovanju v vseslovenskem in sicer kulturno-literarni večer, ki so ga pri- gibanju za promocijo turističnih vsebin pravili učenci OŠ Janka Kersnika in njihove in širjenja gostoljubne turistične zavesti mentorice. med najmlajšimi, zato smo se odločili za Na to delovno akcijo so bili povabljeni učenci, temo Voda in osredotočili se le na pre- učitelji in starši. Učenci turističnega krožka so vojske ribnike, ki nas obdajajo! Našim izdelali plakate, ki so vabili na delovno akcijo, otrokom in našim gostom iz vrtca Urša in jih obesili po vaseh. Vabilo je bilo objavlje- v Domžalah so gospod Janez Križman, no tudi na spletni strani šole in vsi učenci so profesor Nace Korošec ter ribiča iz ribiške bili o akciji obveščeni v šoli po okrožnici. družine Črni graben podali veliko novih Te delovne akcije se je udeležilo nekaj učen- družbenokoristno delo cenjeno, zakaj ni še informacij o ribištvu, predvsem pa je bilo cev in delavcev šole, ni pa bilo nobenega star- danes? Od tega, da nekaj naredimo skupaj, otrokom najbolj všeč, da so lahko sami ša oz. vaščana Lukovice in drugih okoliških imamo koristi vsi krajani, ne le določeni. Da- lovili ribe. Veliko ste nam pomagali pri krajev, da bi nam pomagali pri čiščenju. nes se zelo radi oziramo po tem, kaj delajo po našem projektu! Zahvaljujemo se vam za Delavci šole smo bili razočarani, saj smo pri- Evropi in svetu. Naj vam povem, da je družbe- ta dan! čakovali, da se bo akcije udeležilo vsaj nekaj nokoristno delo tam zelo cenjeno. Zakaj pri staršev. Spraševali smo se, kako to, da ni več nas ni tako? Koliko bi lahko naredili za skupno interesa med odraslimi za takšno delo oz. kaj dobro, če bi se zbrali in se skupaj odločili za je krivo, da se starši akcije niso udeležili. Smo neko delo. Pokažimo mladim, da znamo od- res postali individualisti in skrbimo samo zase, rasli stopiti skupaj in narediti kaj koristnega za ne vidimo ali pa nočemo videti, kaj se dogaja dobro vseh. Upam, da se srečamo na kakšni okoli nas oz. v domačem kraju? Včasih je bilo delovni akciji v naslednjem letu. Naše presenečenje za učiteljico Heleno

V ponedeljek, 25. 5. 2009, smo mi, 5.b razred, pripravili presenečenje za našo učitelji- co Heleno. Punce smo že od petka razmišljale, kaj bi naši učiteljici dali za rojstni dan, ki ga je že imela v Strunjanu, ko smo imeli šolo v naravi! Ne j k a Di m c Jakobova Tam smo ji zapeli samo pesmico in ji lepo voščili. Vse nas je nekaj težilo, da bi ji morali nekaj podariti, saj je to najboljša učiteljica na svetu. V ponedeljek pa je bilo vse pripravljeno in nared za še večje presenečenje. Sošolka Teja je narisala lepo risbico in jo dala v okvir, sošolka bronasta medalja Urška in jaz pa sva naredili metuljčka s podpisi sošolcev in sošolk, zgoraj pa smo dopisali: »Metuljček Cekinček po zraku leti, naj tam se ustavi, kjer naša učiteljica živi!« Nabrali smo še Jakob Pezdirc iz 2. b je na krosu dosegel prelep šopek cvetlic in jo tretjo uro pouka presenetili! Učiteljica je bila tako presenečena, da odlično 3. mesto med številnimi tekmo- je ostala brez besed! Izrekla je le tri besede, to so bile: »Najlepša vam hvala!« Še spominska valci v kategoriji dečkov letnik 2001. Na- slika, da bo to zagotovo naši učiteljici ostalo v spominu! slednji dan smo mu čestitali, zaploskali in mu kot pravemu športniku zastavili nekaj vprašanj o tekmovanju in njem: Ti n a Uš t a r

Kako je bilo na krosu? Jakob: »Zelo sem se potrudil, želel sem si me- daljo, to je prva medalja na večji tekmi. Na koncu sem bil zelo utrujen.« Kaj delaš v prostem času? Jakob: »V prostem času se vozim s kolesom, se rolam, tečem, vozim se z rolko, brcam žogo, gledam televizijo in igram računalniške igri- ce.« Katere športe rad gledaš po televiziji ali jih spremljaš v živo na prostem? Jakob: »Gledam košarko, nogomet in tek.« Kaj ti je najbolj všeč v šoli: Jakob: »Športna vzgoja, nogomet ob četrtkih, matematika, druženje s prijatelji, poslušanje pravljic.« Kakšno je tvoje sporočilo za vse športnike: Jakob: »Morate se potruditi, ne jesti pred tekmo, verjeti morate v svoj uspeh.«

Jakobu se za intervju zahvaljujem in mu želim še naprej veliko športnih in šolskih uspehov! junij 2009 ŠPORT 27 Spet nogometni praznik Druga nedelja v maju je bila v Zlatem Polju spet nogometno obar- vana. Krasno spomladansko vreme je privabilo na igrišče prve gledalce že v jutranjih urah, na sam začetek turnirja. To n e Ha b j a n i č

Čeprav je istočasno nogometni turnir potekal tudi v Blagovici, se je Zla- topoljskega udeležilo kar enajst ekip. Pohvalim lahko prav vsako ekipo, vse so prikazale lep nogomet, ki je po mojih ugotovitvah v porastu in velikem vzponu, vse več je zanimanja zanj. V zaključni del turnirja se je uvrstila tudi pomlajena domača ekipa, ki je s svojim vnovičnim velikim uspehom osvojila odlično drugo mesto. Turnir, ki je potekal skozi cel dan, smo zaključili s finalno tekmo in zmago ekipe BS Tehnik iz Lukovice. Najboljši strelec v akciji, fotografija o razmerah pove vse. Najboljšim smo podelili pokale in nagrade, zahvalo pa smo namenili vsem ekipam, številnim gledalcem ob igrišču ter članom društva, ki so skrbeli, da je turnir tudi tokrat odlično uspel. Malonogometni turnir v Rafolčah, Vrstni red najboljših: 1. BS Tehnik Lukovica, 2. Športno društvo Zlato polje, 3. Metulji iz Tuhinja, 4. Vodovnik TIME iz Vira. Vsem čestitamo! spominjal na Rock Otočec 12 ekip se je letos pomerilo in najboljši so dobili lepe pokale in denarne nagrade. Na volilno nedeljo, 7. junija, so na travnatem igrišču in v deževnem vremenu igralci odigrali 15 tekem. Naravi se človek težko zoperstavi. To se je pokazalo tudi v tem primeru. Vseh tekem rafolško travnato igrišče ni zdržalo kljub željam organiza- torjev in igralcev. Ro k Av b e l j , f o t o : ŠTD Ra f o l č e

Skupinski del tekmovanja se je odvijal v dokaj normalnih razmerah. V polfinalna obračuna so se uvrstila najboljša moštva štirih predtekmo- valnih skupin, FC 2005 in Young Boysi 09 ter Zlato Polje in Pečarstvo Avbelj. Za zmago na turnirju pa sta se v kaotičnih razmerah po zmagah v polfinalu pomerili ekipi Young Boysov 09 in Zlatega Polja. Na koncu Najboljši v Zlatem Polju so slavili zmagovalci zimske 2. lige, obetavni Zlatopoljci, ekipa z izku- šnjami in mladostjo. Iz te ekipe prihaja tudi najboljši strelec turnirja, Mitja Klopčič, ki je dosegel 4 zadetke. Drugouvrščeni so fantje iz Luko- vice in bližnje okolice, ki so že na svojem prvem nastopu nakazali, da bodo igrali pomembno vlogo vsaj v občinski malonogometni druščini. Prevojci na koncu drugi S tretjim mestom so se morali zadovoljiti nogometaši ekipe Pečarstva Avbelj, nehvaležno četrto mesto pa so zasedli FC 2005. Na turnirju so Obračun v velikem finalu državnega prvenstva smo žal izgubili, večinoma sodelovale ekipe naše občine, nekaj je bilo tudi gostujočih kar pa ne pomeni, da smo razočarani. Hokejski klub Prevoje se zasedb. Manjkali pa so denimo zmagovalci zimske 1. lige, trojanski Co- je prvič uvrstil v finale in tam moral priznati zmago boljši ekipi smos Antimon. iz Horjula, ki je tako ubranila lanski naslov državnega prvaka. Z mešanimi občutki so udeleženci zapuščali blatno prizorišče, nad raz- Vi n c e n c Dr a g a r merami se načeloma nihče ne more pritoževati, saj je vedno za vse enako. Tudi predsednik KS Rafolče, Marjan Kveder, je v zaključnem nagovo- S prikazano sezono smo zelo zadovoljni, saj smo se utrdili med vodil- ru poudaril, da ni prav nič vesel ob pogledu na »zelenico«, in povedal, nimi klubi Slovenije, na koncu pa je nastopilo kar osem reprezentan- da bo organizatorju, društvu ŠTD Rafolče, kar nekaj energije in financ tov na Svetovnem prvenstvu v Ingolstadtu. Slovenska reprezentan- vzela sanacija igrišča. Predsednik je pohvalil igralce in tudi gledalce, da ca je osvojila odlično 5. mesto, za nami pa so bile hokejske velesile, so kljub dežju vztrajali, nogometaši pa tudi igrali do zadnjih atomov kot so Češka, Kanada, Slovaška in Avstrija, elitne divizije. Velik dopri- moči. Po besedah nogometašev najboljših ekip pa so vsi napori v 10 cm nos so prispevali prav naši hokejisti. Prvi vratar reprezentance je bil debelem blatu pozabljeni, ko imaš v rokah pokal. Denarna nagrada pa Škrabelj, kapetan Kralj, najboljša strelca pa Kadič in Vedlin, vsi hoke- da osnovo, da se po napornih tekmah v bližnji gostilni tudi okrepčaš. jisti Prevoj. Selektor reprezentance je bil Bojan Zajc, pomočnik Mike Organizatorji so vse ekipe povabili na 5. turnir KS Rafolče v upanju na Urbanija, vodja reprezentance Vincenc Dragar in predsednik zveze lepše vreme. Bernard Urbanija. Ker je sedež zveze v Lukovici, smo prav zato veseli uspeha reprezentance, saj vemo, da bo tudi klub rasel po stopinjah Seznam vseh ekip z žrebom razvrščenih v štiri skupine: nacionalne zveze. Cilj HK Prevoje za naslednjo sezono je visok, saj A: FC 2005, Blagovica, ŠTD Rafolče želimo obdržati jedro ekipe in pripraviti domače hokejiste za visok B: Pečarstvo Avbelj, TD Gradišče, ŠD Loka nivo igranja in-line hokeja. Z mlajšimi selekcijami se želimo udeležiti C: Young Boys 09, California, SSK Ihan DP 2009/2010 in pomeriti z ekipami iz tujine. Zahvalil bi se vsem pri- D: Zlato Polje, Talenti, Rova vržencem HK Prevoje za izredno podporo na finalnih tekmah držav- nega prvenstva in tudi za odlično vzdušje na SP v Ingolstadtu.

Najboljše tri ekipe so zasluženo osvojile nagrade. 28 ŠPORT Rokovnjač

še bolj pa cenijo prijateljsko sodelovanje, Ritmična gimnastika ki se je razvilo na treningih. Uspešni V začetku junija smo se ritmičarke z Brda udeležile dveh državnih tekmo- kotalkarji vanj, na katerih smo, predvsem v sku- pinskih sestavah, dosegle lepe rezulta- V soboto, 6. 6. 2009, je v RCU Lukovica te. Ana Meden potekalo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju »Domžalski V soboto, 6. junija, je v športnem centru slamnik«, v organizaciji Kotalkarsko Triglav potekalo državno tekmovanje drsalnega kluba Domžale. Tekmova- C programa, kjer so dekleta navdušila s nja se je udeležilo 89 tekmovalcev iz simpatičnim in usklajenim nastopom. Ci- Slovenije, Hrvaške in Italije. Tudi to- cibanke in starejše deklice so vsake v svoji krat so naši kotalkarji dosegli odlične kategoriji zasedle odlično drugo mesto v rezultate. Kotalkarji KDK državi. Resda je program, v katerem tek- mujejo, rekreativen, vendar so dosežki re- Najprej naj omenimo naše najmlajše tek- zultat vztrajnega in sistematičnega dela. movalke oziroma deklice, ki so se klubu Tudi same so navdušene nad uspehom, Tekmovalna trojka s trenerko Petro pridružile v septembru 2008. To so Neža Saje, Anja in Maša Pestotnik, vse tri iz občine Lukovica. Na tem tekmovanju so se predstavile prvič. Najbolj je presenetila Izbirni predmet šah Neža Saje, saj je v svoji kategoriji-začet- nice dosegla 1. mesto. Maša in Anja pa sta s svojim prvim nastopom navdušile se je končal s šolskim turnirjem vse prisotne in požele velik aplavz. Poleg Neže smo se v klubu ponovno veselili še dveh zmagovalnih pokalov, Prvič sta pri izbirnem predmetu šah na OŠ in sicer je v kategoriji cicibanov zmagal JK bili dve skupini po 12 učencev. Skupina Blaž Kovač, v kategoriji E pa je zmagala ŠOS (šahovske osnove) je začetna skupina, Sara Kovačič, Tanita Fabjan Demšar pa kjer se učenci učijo šahovskih osnov, druga je ravno tako v skupini E dosegla 2. me- skupina je polovično še osnovna, druga po- sto. Na stopničke je stopila tudi Manca lovica pa je že boljših šahistov, ki že pozna- Capuder, ki je v kategoriji starejših deklic jo osnove in se urijo v šahovskih kombina- osvojila 3. mesto! cijah – ŠHK. Vi k t o r Je m e c Vsem kotalkaricam in kotalkarju še enkrat iskreno čestitamo za uspehe na tekmova- Učenci spoznajo pojem kraljévskosti šahovske nju in jim želimo čim boljših rezultatov na igre, usvojijo pravila dobrega in pravilnega ve- Državnem prvenstvu! denja med igranjem šaha, razlikujejo glavne Ob koncu pa bi se radi zahvalili še vsem, zvrsti šahovske igre glede na način igre, razmi- ki so nam kakorkoli pomagali pri organi- šljanja in ustvarjanja ter glede na njihov kul- zaciji in izvedbi tekmovanja. turni in vzgojni pomen, spoznajo računalniške Večina šahistov izbirnega predmeta ŠOS in ŠHK šahovske programe (Fritz za analizo in igranje 9. Žagar Darko, 10. Garača Sandi, 11. Dolinšek prek spleta, šah za omrežja, kjer delajo vaje in Andrej, 12. Cencelj Alojzij, 13. Zalaznik Matej, jih program tudi ocenjuje, podobno je tudi na 14. Vadjunec Andraž, 15. Kurent Mitja, 16. Ger- spletnem programu www.gravitacija.net, na čar Lenart, 17. Gerčar Blaž in 18. Lipovšek Peter. programu šahovnica pa vidijo gibanje figur in Pet učencev je manjkalo, med drugim tudi edino vrednost središčnih polj (središča). Uporabijo dekle, Nina Cerar. šahovsko notacijo kot mednarodni šahovski jezik, v katerem znajo zapisovati šahovske Ker se izbirni predmet ukinja, upajmo, da bomo stvaritve in prebirati strokovno literaturo. lahko nadaljevali s šahovskim izobraževanjem v okviru šahovskega krožka. Na področnem tekmovanju posameznikov smo nastopili 9. 12. 2009 na OŠ Domžale v Zahvaljujem se pomočnici D. Vidmar za pomoč v Domžalah (Nina Cerar (6. mesto in priznanje), To- računalnici, ravnateljici B. Nojič pa za podporo. maž Pustotnik (9. od 24), Gregor Omahna (18. od 24), Gašper Kveder, Rok Smrkolj, Gašper Klopčič, Andrej Burja in Mitja Kurent), vendar se je samo Šahovski prvi uvrstil na državno prvenstvo, kar ni nikomur od naših uspelo. turnir za Nekateri mladi šahisti so sodelovali na turnirjih osnovno- hzliuhêviuhêvykpuhjpqh pri Furmanu, Domačiji Rus in v Knjižnici Domža- viv{loupupêshivyh{vypq le. šolce rOê¥§±ê¡¢¢¥ês {®êª¡½§¢£ê¤¥ê¢¢±êª£¡½¦¨¤ê¢¡¢ Prvič se izvaja se tudi šahovski krožek v novi v sredo, blagoviški šoli, kjer je na spisku 8 učencev. ìêê ê êê 24. junija ob 15. uri ìê êêê ê ê na Domačiji Rus. Za zaključek šolskega leta je bilo 1. junija 2009 ìêêê ê izvedeno šolsko šahovsko tekmovanje. Rezultati: 1. Kveder Gašper, 6 točk; 2. Pustotnik Vse informacije: ìê ê ê Tomaž, 5 točk; 3. Burja Andrej, 5 točk, nato pa Žan Jarc, so se razporedili 4. Kotnik Jan, 5. Pestotnik Rok, GSM 051 864 587 vkwy{vê{|kpêviêzviv{ho 6. Omahna Gregor, 7. Ciglič Jaka, 8. Smrkolj Rok, junij 2009 POLITIKA 29

Tabor Nove Slovenije v Šentvidu Zadnjo majsko nedeljo, 31. maja, smo se člani večji preizkušnji v današnjem času. Zato potrebuje Nove Slovenije, simpatizerji in njeni prijatelji podporo, v zakonodajnem, materialnem in moral- zbrali na taboru v Šentvidu pri Lukovici. Obisk nem smislu.« je bil množičen. Tabora so se udeležili vsi po- Peterle je med drugim poudaril, da »nihče iz vla- membni člani NSi in nagovorili zbrano množi- dne koalicije ne more učiti Slovencev o sociali, če z co. Prizorišče je bilo cel dan obsijano s soncem vednostjo in odgovornostjo te vlade lahko nekdo in prav taki so ljudje tudi odhajali domov. odnese milijon evrov iz ljubljanske banke«. Dota- OO NSi Luk o v i c a knil se je še krize in stanja v gospodarstvu ter kot problem Slovenije izpostavil, da »danes denar ne Prek 2500 ljudi, nekateri so jih našteli celo 3000, je kroži. Evropa je v povprečju uporabila 30 odstotkov pozdravilo evropsko listo Nove Slovenije. Zadnja državnih jamstev, v Sloveniji ta odstotek ne doseže majska nedelja je bila namreč zadnja pred volitva- niti številke ena«. mi v Evropski parlament. Dogajanje se je uradno Program je povezoval radijski novinar Alen Sali- začelo ob 11.30, ko je prve obiskovalce pozdravila hovič, za glasbeni in plesni predah pa so skrbele moravška godba. Vse tja do 13. ure pa so ljudje iz Nuša Derenda in mlade plesalke. Po končanem cele Slovenije prihajali na kraj dogajanja. Mnogo uradnem delu je zbrano množico zabaval ansam- jih je prišlo z avtobusi. Zadnji je bil obarvan v NSi bel Mihelič. odtenke, iz njega pa so stopili strankini kandidati Organizirati dogodek za tako množico ljudi ni za evropske volitve; Ksenija Kraševec, Klemen Žu- mačji kašelj. Tako OO NSi Lukovica kot stranka mer, Alenka Šverc, Anton Kokalj, Mojca Kucler Do- sama se vsem, ki so pomagali pri izpeljavi do- glasilom Rokovnjač in še z marsičim. Ob 17. uri je linar, Ljudmila Novak in nosilec evropske liste Loj- godka, iskreno zahvaljuje. Posebna zahvala gre vseh dobrot zmanjkalo. ze Peterle. Najprej so se sprehodili med ljudmi in članom PGD Prevoje, ki so urejali promet in nas Ob slovesu so obiskovalci dobili steklenico vode nam segli v dlan. Vsak od kandidatov je nagovoril gostili v šotoru, ki je ostal od gasilske veselice in knjigo, kjer sta Novakova in Peterle predstavi- navzoče. Največ časa je pripadlo evroposlancema prejšnjega dne, za slednje gre hkrati zahvala tudi la svoje delovanje v Evropskem parlamentu. Po zadnjih petih let. občini Lukovica. Pohvaliti gre tudi, da je lastnik besedah večine obiskovalcev je bil tabor v naši Predsednica stranke Ljudmila Novak je med dru- vranskega lokala Sedmica, Aleksander Reberšek, občini eden od najboljših taborov NSi-ja. Člani in gim dejala, da »je v Sloveniji zaskrbljujoče dejstvo, prevzel celotno gostinsko ponudbo in ves dobi- prijatelji stranke so se domov vračali nasmejani, da se ljudi loteva malodušje in izgubljajo zaupanje ček namenil kritju stroškov tabora. opogumljeni in vedrih obrazov, kar pa je pokazal v politiko in politike ter tudi v boljšo prihodnost«. V Na »Shodu za Evropo«, kot je tabor poimenovala tudi rezultat volitev 7. junija. Slabih 17 % stranki nagovoru pa ni pozabila družine: »Družina spada predsednica stranke, se je predstavila tudi OO NSi in Sloveniji obeta lepše čase in javnosti sporoča, med največje vrednote večine slovenskih in evrop- Lukovica in goste pričakala s harmoniko, doma- da v Sloveniji živi veliko ljudi, ki dajejo poudarek skih državljanov, hkrati pa je prav družina na naj- čim pivom, domačim pecivom, domačim vinom, krščanskim vrednotam. Na 9. kongresu SDS in Svetu SDS smo izvolili Na kongresu SDS, ki je potekal 9. maja v Lju- bljani, smo sprejeli programske usmeritve SDS in progam za drugo republiko. Sprejeli smo tudi vrsto ukrepov za hitrejše in učinkovitejše Lovska proslava premagovanje recesije, ki bodo v obliki zako- nov predstavljeni DZ. Dobršen del sprememb Tudi proslave in otvoritve niso več smo spremenili tudi v Statutu SDS. Izvolili smo Črnač in Sonja Remšak. Za predsednika Sveta SDS tisto, kar so bile. Tudi tukaj že priha- izvršilni odbor SDS in predsednika SDS Janeza pa je bil izvoljen dr. France Cukjati, podpredsedni- ja do različnih političnih obračuna- Janšo ter listo kandidatov SDS za Evropski par- ci pa sta Iva Zorenč in Breda Filipovič. vanj in manipulacij z ljudmi. lament, ki jo bo predstavljal dr. Milan Zver. OO SLS Lukovica OO SDS Luk o v i c a Da n i l o Ka s t e l i c Kako se to lahko hitro prenese iz medijev v resničnost, pa to celo na podeže- lje, ki se mu reče vas oziroma v občino Lukovica. Zato opozarjamo ljudi, naj bodo pre- vidni in naj mislijo s svojimi glavami in ne nasedajo besedam, namreč prese- netile so nas besede prebrane v imenu župana (župan ni bil prisoten ampak je poslal svojega predstavnika) in pred- Košarkarska ekipa OO SDS sednika Krajevne skupnosti Prevoje, da so nekateri svetniki nasprotovali Črnač in Sonja Remšak. Predsednik Sveta SDS postavitvi igral v Šentvidu. Novo vodstvo SDS France Cukjati. V soboto, 28. maja, pa smo imeli v Kranju letne Opravili smo tudi analizo volitev v Evropski parla- Problem pa je bil samo v tem, da smo športne igre SDS. Ekipa OO SDS Lukovica je v ko- ment. Čeprav se je volitev za EU udeležilo približno zahtevali od župana obrazložitev, šarki osvojila odlično peto mesto. Na Svetu Slo- isti odstotek volivcev kaot pred petimi leti, je lista namreč igrala so bila že kupljena iz venske demokratske stranke smo v petek, 12. 06. SDS zmagala in s tem dosegla velik uspeh. Po še evropskih sredstev, ni pa bilo jasno, za- 2009, v Dolenjskih toplicah izvolil dva podpred- neuradnih podatkih RVK smo volitvah prejeli naj- kaj naj bi, samo postavitev igral, stala sednika SDS, predsednika Sveta SDS, podpredse- več glasov za listo SDS in tako bosta šla v Bruselj 13.000 evrov, saj je to kar lepa številka, dnici Sveta SDS ter glavnega in programskega taj- dr. Milan Zver in dr. Romana Jordan Cizelj. V kolikor … ali ne!!! nika SDS. Za podpredsednika SDS sta bila na volit- pa dobimo še dovolj glasov po pošti in iz tujine, bo vah sveta SDS izvoljena z največ glasovi Zvonko šla v Bruselj tudi Zofija Mazej Kukovič. 30 PISMA BRALCEV/MNENJA Rokovnjač

OŠ Janka Kersnika Brdo, otrok v vrtec Medo delo opravila vrtec Medo Odgovor na članek korektno in ni bilo nepravilnosti v postopku, pri izbiri otrok za vključi- Ne-sprejem otroka v vrtec Medo tev v vrtec in pri oblikovanju pred- Zahvala nostne liste čakajočih otrok. V zadnji številki Rokovnjača je bil jem otrok, h kateremu so priložena Močno upam, da se bo prostorska Že drugo šolsko leto je v vrtcu objavljen članek z naslovom (Ne) tudi potrdila o stalnem bivališču Medo Prevoje potekala dodatna stiska vrtca rešila v najkrajšem mo- sprejem otroka v vrtec Medo. staršev sprejetih otrok. Res pa je, da žnem času, saj so naši otroci največ- dejavnost GLASBENE URICE. Vodi- Starša sta izbrala glasilo Rokov- so nekateri starši uradno prijavljeni la jih je gospa Špela Kink, ki se tudi je bogastvo, ki niso prav nič krivi za njač za nestrinjanje z nevključit- na enem stalnem naslovu, dejansko finančno krizo. Zadovoljni otroci pa profesionalno ukvarja z glasbo. vijo njunega otroka v vrtec, zato pa živijo drugje. Vrtec nima poobla- Glasbene urice je vodila v popol- se prav gotovo odražajo v zadovolj- sem izbrala isto pot, da morda še stil, pristojnosti, niti zakonske osno- nih občanih. danskem času enkrat tedensko, v komu razložim pristojnosti, vlo- ve, na podlagi katerih bi preverjal svojem prostem času in popolno- ge pri odločanju, način sprejema- dejansko bivanje staršev. Vloga je ma brezplačno. nja in izrazim občutek nemoči ob točkovana na podlagi uradno prija- Vprašanje uredništva tako velikem številu zavrnjenih vljenega stalnega bivališča. V teko- Kako to, da je ravno zdaj prišlo do Glasbene urice so bile oblikovane z otrok, kot se je zgodil letos. čem šolskem letu imamo 4 otroke, take stiske s prostorom v vrtcu v različnimi glasbenimi dejavnostmi: s ki nimajo stalnega bivališča v občini naši občini? Do zdaj sem imela petjem, s poslušanjem glasbe, z igra- Na podlagi Pravilnika o kriterijih in Lukovica. Dvema se je stalno bivali- občutek, da teh težav ni bilo v njem na inštrumente in z izvajanjem načinu sprejemanja otrok v vrtec šče spremenilo zaradi poznejše se- taki meri, kot so sedaj. glasbenih didaktičnih iger. Medo (Uradni vestnik Občine Lu- litve in sta ob sprejemu imela stalno (sprašuje Katarina Karlovšek) Gospa Kink je svojem načrtu zapisa- kovica, št. 1/2009) o sprejemu otrok bivališče v naši občini. En otrok je v Prostorska stiska se vleče že vse od la: Predšolski otrok je čustveno zelo v vrtec odloča Komisija za sprejem naši občini v rejništvu in je bil spre- same otvoritve vrtca leta 2002. Spr- občutljiv in dovzeten, zato ga glasba otrok v vrtec. Komisijo sestavlja 5 jet na podlagi priporočila Centra za va je obratovalo pet skupin otrok, pritegne in zanima, v njem pa zapu- članov: predstavnik staršev, pred- socialno delo ter ena deklica v Kraš- starih od 1 do 7 let, od tega sta bili šča močan vtis. stavnik Zdravstvene postaje Luko- nji, ki je bila sprejeta v šolskem letu dve skupini I. starostnega obdobja Želim, da bi se otroci na glasbenih vica, predstavnik ustanovitelja, ki 2006/2007 na prosto mesto, ker nih- in tri skupine II. starostnega ob- uricah predajali poslušanju glasbe, je vodja področja za družbene in če od iskanega letnika ni želel spre- dobja. Spomladi naslednjega leta petju in lastnemu igranju; želim zbu- društvene dejavnosti, predstavnik jeti mesta v enoti Krašnja. V šolskem smo odprli še eno skupino otrok, diti podoživljanje, doživljanje, doži- Občinskega sveta Občine Lukovica letu 2009/2010 ostaja le en otrok s starih od 1 do 2 let. V šolskem letu vljaje in doživetja. in predstavnica zavoda. Sama kot stalnim bivališčem zunaj naše obči- 2003/2004 je naša šola začela izva- V predšolskem obdobju polagamo vodja vrtca nimam pristojnosti, niti ne. Vrtec znova nima pooblastil ali jati program devetletnega šolanja, temelje tudi estetski vzgoji, zato možnosti odločati o sprejemu otrok zakonske osnove, na podlagi katere zato smo v vrtcu spet izvajali pro- bomo na glasbenih uricah upoštevali v vrtec. bi lahko izključil že sprejete otroke gram predšolske vzgoje v petih načelo umetniške vrednosti ali kot je Komisija odloča na podlagi kriteri- zaradi poznejše spremembe stalne- skupinah. V vrtcu pa sta v zgornjem zapisal Alain: »Sejte pravo seme, a ne jev, ki so objavljeni in ovrednoteni ga bivališča. nadstropju zaživeli dve skupini 1. plevel! Naj otroci že v zibelki gledajo s točkami v 11. in 12. členu zgoraj Vsakodnevno se kot vodja vrtca sre- razreda devetletne osnovne šole. Michelangela in Rafaela, naj posluša- omenjenega pravilnika. Vsaka pri- čujem z željami in prošnjami staršev V šolskem letu 2006/2007 smo s jo Mozarta in Beethovna!« spela vloga se ovrednoti s točka- po pomoči pri vključitvi v vrtec. Gle- 1. septembrom začeli izvajati pro- Hvala, gospa Špela, da ste s svojo stro- mi. V primeru, da več otrok zbere de na dejstvo, da tudi sama bivam gram predšolske vzgoje tudi na po- kovnostjo našim otrokom vzbujali enako število točk, se upošteva v Občini Lukovica, sem prav vesela, družnični šoli Krašnja. V podružnični veselje do glasbe, spodbujali njihovo 12. člen pravilnika, ki vloge z ena- da te pristojnosti oziroma možnosti šoli Krašnja je z leti število šoloob- doživljanje glasbe ter razvijali njihove kim številom točk razvrsti glede nimam. Ko starši prinašajo vloge, veznih otrok močno upadlo, zato so glasbene sposobnosti in spretnosti. na datum oddaje vloge. V primeru jim lahko predstavim pravilnik in bili prostori neizkoriščeni. Ker pa je Glasba je pomemben element vzgo- otrok, ki do 1. septembra tekočega pogoje, ki jih le-ta zahteva. Sezna- bila v naši občini potreba po vpisu je predšolskih otrok, ki na svoj edin- leta ne dopolnijo enega leta, pa po nim jih lahko tudi z okvirnim števi- otrok v vzgojno-varstevno ustano- stven način vpliva na uravnotežen starosti, prednost ima starejši otrok. lom prispelih vlog in prostih mest. vo zelo velika, smo se z ustanovi- osebnostni razvoj naših otrok. Pravilnik največ točk dodeljuje vla- Nikomur pa nisem obljubila vrtca teljem dogovorili, da se v prostorih gateljem, ki imajo stalno bivališče v mimo pravilnika in brez potrebnih šole dve učilnici prenovita v igral- Ma t e j a Or e h e k , v o d j a v r t c a občini Lukovica, zaposlenost obeh potrdil. Zaradi svoje nemoči pri od- nici. Skupaj smo sprejeli 36 otrok. staršev, in pa otrokom, ki do 1. sep- ločanju, sem izgubila tudi že kakšno 1. 9. 2008 pa se je dvema skupina- tembra dopolnijo starost 11 mese- »prijateljico«, ki bi želela, da bi spre- ma pridružila še skupina najmlajših cev. V prvih letih obratovanja vrtca jem potekal mimo zahtev pravilni- otrok. Tako danes enoto v Krašnji Pohvala se je hitro izkazalo, da starši v svojih ka. V vrtcu bi bili najbolj zadovoljni, obiskuje 50 otrok. Danes naš Vrtec vlogah navajajo lažne podatke o če bi lahko sprejeli vse otroke, žal pa Medo skupaj obiskuje 145 otrok. Uspeh naših pevcev na tek- stalnem bivališču in zaposlenosti, smo letos daleč od tega. Razumem Kot lahko vidite, se je problematika movanje pevskih zborov zato je komisija predlagala sprejem starše, ki vsakodnevno kličejo in nekako sproti reševal. Letos pa je bil Olomouc Češka ni minil ne- dopolnitve pravilnika, kjer je zahte- izražajo jezo, obup in razočaranje. močno povečan vpis opazen že v opaženo, saj smo prejeli ob vano, da starši predložijo dokazilo o Hudo pa je, ko začnejo obtoževati, decembru, na kar smo občino ves njihovem uspehu elektron- zaposlitvi in stalnem bivališču. pisati laži in obračati dobronamer- čas opozarjali. Predvidevam, da je sko sporočilo dirigenta Mpz Kot vodja vrtca skozi celo leto skr- ne besede. za tako množičen vpis več dejavni- Lumir iz Brna na Češkem bim za sprejem in evidentiranje Avtorja omenjenega članka napro- kov: eden je gotovo priseljevanje. Lukaša Kozubika s sledečo vlog. Pred zasedanjem komisije šam, naj zahteva vpogled v Zapi- S sprejetjem sprememb Zakona o vsebino »Moc gratulujeme a poskrbim, da se vloge dopolnijo s snik komisije za sprejem otrok v vrtcih ima drugi otrok vrtec brezpla- radujeme se!« Ali v prevodu: potrebnimi potrdili. Starši morajo vrtec Medo. Le tako bom najlažje čen, kar je tudi spodbudilo starše k Čestitam in se veselim! Lepa vloge dopolniti s potrdilom o za- utemeljila, zakaj otrok ni bil sprejet. vpisu otrok v vrtec. Predvidevam, gesta gosta, ki se je pred te- poslitvi (žig in podpis delodajalca), Iz članka je mogoče razbrati, da bo da je tudi osveščenost staršev o dni mudil v naših krajih na vrtec pa po uradni poti pridobi po- otrok avtorja članka z mojo pomo- kakovosti programov v vrtcih večja, povabilo moškega pevske- trdila o stalnem bivališču staršev in čjo dobil vrtec brezpogojno, brez zato se starši bolj množično odloča- ga zbora Janko Kersnik in otrok. potrebnih potrdil in dokazil. Ne, to jo za vpis, kot so se prej, pa tudi ba- se spoznal z našo glasbeno Očitek, da sprejemamo otroke iz ni mogoče! bice so danes večinoma še v službi, zgodovino. drugih občin, je neresničen. Kdor Tudi Svet šole je na svoji seji ko vnučki potrebujejo varstva. dvomi, lahko kadarkoli zahteva 27. 5. 2009 pri obravnavi pritožb Dr a g o Ju t e r š e k vpogled v zapisnik Komisije za spre- ugotovil, da je Komisija za sprejem Ma t e j a Or e h e k , p o m o č n i c a ravnateljice junij 2009 ZAHVALE 31

Ali ste vedeli? Dr. Stanislav Bevk – 3. del Spominsko obeležje smo odkrili v soboto, 13. 06. 2009, na Veidrovem trgu v Šentvidu pri Lukovici. Tomaž Cerar

Kako plemenitemu človeku je bil dr. Stanislav Bevk, lahko med drugim razberemo tudi iz njegovega razmišljanja o lovcih in lovu. Zagovarjal je lovsko-viteško vedenje, ki ga je običajno razde- lil na dve poglavji, in sicer vedenje do sočloveka in vedenje do divjadi. Vedno znova je opozarjal na lovske šege in običaje, ki jih je treba prenašati na mlajše člane zelene bratovščine. Skoraj največkrat je v rabi vršiček, zelena vejica. Razločevati moramo tri skupine take rabe: vršiček na klobuku, na divjačini in na tleh. Lovec je prijatelj prirode in lovi naj iz ljubezni do divjadi, ki Srce tvoje več ne bije, mu mora biti nad vse drugo. Zagovarjal je etično izvajanje lova bolečine ne trpiš, po nepisanih, v praksi uveljavljenih pravilih, ki pomenijo pravični nam pa žalost srca trga, lov na posamezne vrste divjadi. Čeprav je zagovarjal narodno-go- solza lije iz oči. spodarski vidik lova, pa je vendarle izpostavljal določena ekološka Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. načela in naravovarstvene vidike lovstva. Izpostavljal je kulturni in sociološki vidik lova, ki krepi in utrjuje zdravje, vzgaja plemeni- ZAHVALA to mišljenje in pripomore k dobrim medsebojnim odnosom. V 85. letu starosti nas je zapustila naša Dr. Stanislav Bevk se je med prvimi zavzemal tudi za ustanovitev draga mama, babica in teta varstvenih parkov (alpski, sredogorski in barski) in varstva živali in rastlin v skladu z zakonom. Prepove naj se tudi pokončevanje redkih in za naše kraje tipičnih ter znamenitih živali in rastlin. ANGELA VRANKAR O lovu, za katerega ob tej besedi marsikdo pomisli na kaj druge- iz Prevoj pri Šentvidu, Pod hribom 46. ga, le-ta vzgaja plemenito mišljenje, preudarnost, srčnost, urnost sklepanja, ljubezen do narave, krepi zdravje in utrjuje živce. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter vsem, ki ste nam kako drugače pomagali v teh težkih trenutkih. Najlepša hvala g. župniku Andreju Svetetu za duhovno Kdo bi moral urejati vegetacijo oskrbo v času njene bolezni in za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se dr. Marjanu Lobodi ter osebju dializnega oddelka UKC in nevrokirurgiji. Zahvaljujemo se tudi pevcem, praporščakom v podmiljskem križišču? ter pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi ter jo med njeno dolgotrajno Konec maja sem se peljal po nekatere predele naše občine boleznijo obiskovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. bivši magistralni cesti proti občinski možje pogosto zane- Žalujoči vsi njeni Trojanam in pri vasi Podmilj marjajo? opazil zagnana vaščana, ki ko- Zato sem se odločil, da v glasilu sita travo, pretežno na javnem javno pohvalimo g. Štefana in g. zemljišču. Vprašal sem ju, za- Toneta, ki tako vestno večkrat na Ne jokajte ob mojem grobu, kaj to počneta, in sta odgovo- leto čistita okolico in kosita tra- le tiho k njemu pristopite, rila, da če občina ne poskrbi za vo v križišču Podmilj. Domačini saj veste, kako trpel sem, urejeno in pregledno križišče pravijo: »Tudi v naši vasi je lepo na nevarnem odseku cestišča, videti urejeno okolico. In še lepše in večni mir mi zaželite. morajo delo opraviti vaščani je takrat, ko pridejo na obisk pri- sami. Ro k Av b e l j jatelji iz drugih koncev Slovenije in pohvalijo lepo urejeno okolico ZAHVALA Pojavlja se nam vprašanje, zakaj (tudi križišče).« 25. maja 2009 nas je v 73. letu zapustil naš dragi ata, dedi in stric VINKO GRILJ st. z Vrha pod Krašnjo 3

Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni. Iskrena hvala dr. Hacetu za vso pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo mašo in pogreb, cerkvenemu pevskemu zboru iz Krašnje, gospe Boži Požar in Francu Novaku za poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi Pot k sejmi{~u 32, Ljubljana - ^rnu~e, tel.: 01/560 61 00 Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta Ljubljana. 107, Simbolne slike.

Bela tehnika * % ceneje

10-@ȧL?ISNSȧGXBCJIMTȧTȧTPCBLMQRGȧȧ#30ȧ?JGȧTCŖȧTȧTQCFȧēGTGJQIGFȧNPMB?H?JL?Fȧ +CPA?RMPȧP?XCLȧDP?LĒGXLGFȧGLȧNPMB?H?JL?Fȧ&SP?ÅȧNPCHKCRCȧISNMLȧX?ȧNMNSQRȧL?ȧ GXBCJICȧ@CJCȧRCFLGICȧTȧRCFLGŖLGFȧNPMB?H?JL?Fȧ+CPA?RMP .MLSB@?ȧTCJH?ȧTȧŖ?QSȧMBȧ ȧ ȧBMȧ ȧ ȧȧTȧNPMB?H?JL?Fȧ+ȧ2CFLGI?ȧQȧRMTPQRLMȧNMLSB@M

Rokovnjac 210 x 297.indd 1 16.6.09 14:04