Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne Odpadne in Padavinske Vode Za Obdobje Od 2013-2016 (Za Občino Ribnica, Sodražica in Loški Potok)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE ZA OBDOBJE OD 2013-2016 (ZA OBČINO RIBNICA, SODRAŽICA IN LOŠKI POTOK) Pripravil-a: Direktor: Metka Dobovšek Jerbič d.i.g. Bojan Trdan dipl.inž.str. Oktober 2012 Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013-2016 KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI 4 1.1. Predstavitev podjetja 4 1.2 Območje izvajanja javne službe 5 1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe 8 1.4 Podatki o naseljih in o območju poselitve 11 2. PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE 15 2.1 Podatki o javnem kanalizacijskem sistemu 15 2.2 Podatki o komunalnih in skupnih čistilnih naprav, ki so javna infrastruktura 19 2.3 Vozila in oprema za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode in neobdelanega blata 23 2.4. Podatki o številu delovnih mest, ki so namenjeni izvajanju nalog 24 2.4.1. Opis delovnih mest, ki so namenjeni izvajanju nalog na področju kanalizacije 24 2.5. Podatki o drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe na področju kanalizacije 26 2.6. Podatki o cenah obveznih storitev javne službe na področju kanalizacije 26 3. OPREDELITEV NAČINA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 27 3.1. Način izvajanja javne službe v posameznih stavbah in predvidene spremembe v času veljavnosti programa 27 3.2. Vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije 61 3.3. Sistem za zaznavanje izrednih dogodkov in napak na delovanju javnih kanalizacijskih sistemov in čistilnih napravah 62 3.4. Opis sistema za odpravljanja napak v delovanju kanalizacijskega sistema 65 3.5. Ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode 66 3.6. Načrt izvajanja javne službe na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija 66 3.7. Načrt izvajanja javne službe, za stavbe, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne, obstoječe in male komunalne čistilne naprave 67 3.7.1. Naselja in število greznic katerim se vršijo odvozi grezničnega blata 68 3.7.2. Terminski plan prevzema grezničnih gošč 74 3.7.3. Obdelava, predelava in odstranjevanje blata 78 3.7.4. Število MKČN za katere zagotavljamo odvoz blata 81 3.8. Način zagotavljanja obdelave, predelave ali odstranjevanja blata iz MKČN z zmogljivostjo enake ali večje od 50 PE in komunalnih ter skupnih ČN, ki niso opremljene za obdelavo, predelavo ali odstranjevanja blata 83 3.9. Obveščanje uporabnikov javne službe 83 3.10. Načrt izvajanja posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture 83 4. POGOJI IN ČASOVNI NAČRT IZVAJANJA POSAMEZNIH OBEVZNIH STORITEV JAVNE SLUŽBE 84 - 2 - Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013-2016 4.1. Javno kanalizacijsko omrežje 84 4.2. Male komunalne čistilne naprave, obstoječe pretočne greznice in nepretočne greznice 84 - 3 - Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013-2016 1. OSNOVNI PODATKI 1.1. Predstavitev podjetja Zgodovina podjetja Leta 1969 se je ustanovilo Komunalno podjetje. Podjetje je izvajalo samo vzdrževanje lokalnih cest na območju občine Ribnica. V letu 1975 se je poleg vzdrževanje lokalnih cest pričelo še z odvozom odpadkov. Odvoz se je najprej vršil samo v mestnih naselij, s časoma pa se je začelo z pobiranjem odpadkov tudi po vaseh. V letu 1978 se je začelo še z vzdrževanje javnih površin in zelenic. Dve leti kasneje leta 1980 se je vsem omenjenim dejavnosti dodalo še odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter pogrebne in pokopališke dejavnosti. V letu 1985 pa se začelo z dejavnostjo - ogrevanjem mestnega naselja. Leta 1993 se je samo podjetje Komunala Ribnica v smislu Zakona o javnih gospodarskih službah preimenovala v Javno komunalno podjetje, Komunala Ribnica d.o.o.. V letu 1996 sta se ustanovili dve nove občine in sicer občina Loški Potok in Sodražica. Sam obseg dejavnosti se ni povečal, saj sta novi nastali občini spadale prvotno pod občino Ribnica. Ustanoviteljice Komunale Ribnica so tako tri občine: Občina Ribnica (68,05%), Občina Sodražica (16,05%) in Občina Loški Potok (15,90%). Ustanovitveni deleži so določeni na podlagi delitvene bilance posameznih občin. Podjetje danes V letu 2001 se je podjetje preselilo v nove prostore v Goričo vas 11 a. S preselitvijo podjetja smo pridobili veliko površine delovnih in pisarniških prostorov in s tem velike možnosti širitve in razvoja podjetja. Komunala Ribnica opravlja svojo dejavnost v občini Ribnica, v občini Sodražica in v občini Loški Potok. Osnovni podatki o podjetju: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, KOMUNALA RIBNICA D.O.O., GORIČA VAS 11 A, 1310 RIBNICA TEL: 01 / 8361-138, 01/ 8360 – 650, FAX: 01/ 8361-138 E-MAIL: komunala.ribnica@siol.net ID DDV: SI 81322496 - 4 - Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013-2016 MATIČNA ŠT: 5068053 ŠIFRA DEJAVNOSTI: 38.110 ODGOVORNA OSEBA: BOJAN TRDAN dipl.inž.str. KONTAKTNA OSEBA: METKA DOBOVŠEK JERBIČ d.i.g. E-MAIL: metka@komunala-ribnica.si ORGANIZACIJSKA OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: JAVNO PODJETJE 1.2 Območje izvajanja javne službe Javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode izvajamo v naslednjih občinah: Tabela 1: Seznam občin IME OBČINE ID OBČINE RIBNICA 104 SODRAŽICA 176 LOŠKI POTOK 66 Predstavitev občine Ribnica Ozemlje in premoženje občine se je po letu 1995 kar dvakrat delilo, leta 1995 se je od nje odcepila nova občina Loški Potok, leta 1999 pa še občina Sodražica. Občina Ribnica se razteza na 154 km2. V petnajstih krajevnih skupnostih, ki jih sestavlja 64 naselij živi 8.778 prebivalcev. Občina Ribnica z nadmorsko višino 489 m spada v srednje gosto poseljeno občine v Sloveniji. V vsem povojnem obdobju je bila občina uvrščena v ljubljansko oz. osrednje-slovensko statistično regijo. Z Ljubljano, kot središčem te statistične regije, jo je povezovala in jo tudi še danes zlasti močna vsakodnevna ekonomska migracija. Na osnovi določil Zakona o spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in Uredbe o standardni klasifikaciji teritorialnih enot pa spada občina Ribnica od leta 2000 v regijo Jugovzhodna Slovenija. Občina Ribnica leži na obeh bregovih ponikovalnice Bistrice, sredi ravnine ribniškega polja, med grebenoma - 5 - Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013-2016 Male in Velike gore. Dolina se proti jugu razširi v večji naselij Prigorica in Dolenja vas z obsežnim dolenjevaškim poljem, proti zahodu se podaljša do Sodražice, od koder se svet proti severu dvigne v slikovita Slemena, proti jugozahodu pa se povzpne v Loški Potok. Podnebje je zmerno celinsko z dolgimi zimskimi obdobji in obilico snežnih padavin. Več kot 60% površine pokrivajo bogati gozdovi, predvsem iglavci, ki so polni raznovrstnih divjadi. Poleg največje kraške ponikovalnice Ribnice sta poznani še Bistrica in Tržiščica. Med gospodarskimi panogami sta vodilni lesna in kovinsko predelovalna. Značilnost občine je tudi v tem, da v strukturi prihodkov prevladujejo prihodki ustvarjeni v industriji. Pomembno gospodarsko vlogo ima še vedno domača obrt, suhorobarstvo, ki je z zaščito geografskega porekla pridobilo še večji pomen. Predstavitev občine Sodražica Sodražica je urbanizirano obcestno naselje z gručastim jedrom. Nahaja se na razširjenem delu doline ponikalnice Bistrice. Na jugu se boči z mešanim gozdom porasla Travna gora (913 m), severni del Velike gore, na vzhodu se naselje naslanja na Strmco (600 m), na severu pa ga obdajajo južni odrastki Slemen. Večina hiš stoji ob cesti Žlebič – Nova vas na desnem bregu Bistrice, od katere se odcepita cesti proti Sv. Gregor in Loškem potoku. Novi del naselja imenovan na Pesek se širi proti zahodu ob cesti proti Jelovcu. Občina Sodražica ima 23 naselij, od tega je 15 naselij demografsko ogroženih. Število prebivalstva se namreč že od obdobja pred 1. svetovno vojno počasi zmanjšuje, čemur botrujeta manjše število rojstev in odseljevanje prebivalstva. V vzponu je delež aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da je potrebno aktivni vrsti prebivalcev omogočiti pogoje, da bodo tu ostali in skrbeli za razvoj kraja. V občini je 2.543 ha kmetijskih zemljišč, od tega 516 ha njiv, 103 ha sadovnjakov, 275 ha pašnikov in 1.649 pašnikov (velik del v zaraščanju). Več kmetov je kooperantov, v zadnjem času delničarjev Kmetijske zadruge Ribnica. TI kooperanti redijo predvsem pitance, krave pa predvsem zaradi oddaje mleka v zbiralnico ali posameznikom. Zmanjšuje se reja domačih prašičev, opaziti pa je nekoliko večji razmah ovčereje, kozjereje in kunčjereje. Na poljih se prideluje predvsem krompir, fižol, koruza in nekatera žita ter druge krmne rastline. Kmetovanje se opušča zaradi drugih ekonomsko donosnejših dejavnosti in nepravilne kmetijske politike. Sodražica ima naravne pogoje za kmečki turizem, ki je vizija prihodnosti. - 6 - Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2013-2016 Podnebje v Sodražici je značilno za visoki kras. Kaže se odraz celinskih in obmorskih vplivov. Temperaturne razlike med posameznimi letnimi časi so zelo velike, posebno med dnevom in nočjo. Predstavitev občine Loški Potok Loški Potok se prvič omenja šele v letu 1666, ko se je kot podružnica Cerknice in pozneje Blok prelevil v vikariat. Od nekdaj je bila to ena najbolj osamljenih in najrevnejših sosesk na Slovenskem. Občina Loški Potok se razprostira na skrajnem jugu Slovenije. Ustanovljena je bila 6.11.1994 s sklepom s lovenskega parlamenta, medtem ko je prej to območje pripadalo občinama Ribnica (Loški Potok) in Kočevje (območje Dragarske doline). Meji na Republiko Hrvaško na jugu (reka Čabranka) in jugozahodu ter na občine Kočevje, Sodražica, Ribnica, Loška dolina in Nova vas-Bloke. Občina spada med demografsko ogrožena območja, saj je med najredkeje naseljenimi območji v Sloveniji. Gostota naseljenosti je 16 prebivalcev na km2. Na 135 km2 v 17 naseljih (767 hišnih številk), ki so na nadmorski višini 700-900 metrov, živi 1701 prebivalcev. Prevladujejo gručasta naselja v dolinah in uvalah, ki potekajo v dinarski smeri. Centralno naselje je Hrib-Loški Potok, največje je Retje s 400 prebivalci. Črni Potok pri Dragi je po cesti dostopen le prek Hrvaške, Glažuta pa je opuščeno gozdarsko naselje. Pretežno gozdnato območje občine Loški Potok je ob prehodu v tržno gospodarstvo in ob osamosvojitvi Slovenije precej prizadel propad večine industrijskih obratov.