Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto 2011 Vam Želi Uredniški Odbor!

December 2010 • Leto 16 • Številka 1

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Tunski glas 2010.indd 1 16.12.2010 14:13:01 Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet krajevne skupnosti. Stari odbor je delo predal. Vsa štiri leta smo vestno opravljali svoje poslanstvo, delo smo nadaljevali po začrtanih tirnicah in skušali biti dostopni do vseh krajanov Krajevne skupnosti Tunjic. Organizirali smo kar nekaj delovnih akcij, predvsem čistilnih - okolica pokopališča, organizirali vaški piknik, silvestrovanja, obisk starejših občanov in še mnogo drugega. Novemu odboru želimo uspešno nadaljevanje dela, veliko strpnosti in čim manj stresa. Bivši člani Sveta krajevne skupnosti Tunjice

Sveta noč, blažena noč… Naj vam novorojeno Dete DELOVANJE KRAJEVNE prinese upanje in mir v vsakdanje življenje! Svet nam SKUPNOSTI ponuja tekmovalnost, užitke, potrošništvo, ugled… Mi pa Letošnje lokalne volitve so tudi v bomo delovali kot odprta skupina. našo krajevno skupnost prinesle K sodelovanju smo in še vabimo hrepenimo po tem, kar je kadrovske spremembe. društva ter krajane, kajti brez njih zgoraj, kjer je Kristus na Božji Na prvi seji, 18.10.2010, katero je si težko predstavljamo delovanje strani. V ta mrzli svet prinaša vodil bivši predsednik, smo potr- naše krajevne skupnosti. Na občin- luč, mir in smisel našemu dili mandat, kateri nam je bil za- ski ravni bomo sodelovali z novim življenju. upan na volitvah. Med seboj smo županom Marjanom Šarcem in ob- izvolili novega predsednika Antona činskim svetom, ter si prizadevali Za novo leto vam pa želim Šuštarja, podpredsednika Matija za več njihovega »finančnega« po- blagoslov na vseh poteh. Ne Podjeda in tajnico Mileno Klanšek. sluha predvsem pri izgradnji manj- govorimo, se pač ne splača, Ostali člani odbora pa so še Irena kajoče infrastrukture. recimo: ne maščevanju, Klemenc, Marjeta Osolnik, Monika Za konec se iskreno zahvaljujemo ne obsojanju, ne laži, ne Golob in Frančiška Gregl. vsem, ki ste nam s svojim delom Ob primopredaji smo se tudi se- nesebično priskočili na pomoč v suženjstvu greha, ne strahu znanili s statutom KS in delovnimi naše skupno dobro. Želimo vam pred prihodnostjo, ne lenobi, nalogami v KS Tunjice. vesel božič ter srečno novo leto ne obupu, ne pričakovanju, Takoj smo začeli izvajati naloge, ki 2011. kaj mi bodo drugi naredili, ne jih ni malo, zato smo sklenili, da V imenu KS Tunjice, Tone Šuštar hrepenenju po senzacijah! Recimo: ja življenju, ja veselju, Uredniški odbor sporoča, da imamo na zalogi še nekaj številk ja miru, ja ljubezni do Boga in glasila Tunški glas iz prejšnjih let. Dobi se jih pri Ivanu Nograšku. bližnjega, ja odpuščanju sebi in bližnjemu in Bogu…! TUNŠKI GLAS Vam faranom in ljudem Glasilo krajanov KS Tunjice. Izhaja enkrat letno v nakladi 420 izvodov in dobre volje iskreno želim ga prejmejo vsa gospodinjstva KS brezplačno. blagoslovljeno praznovanje Uredniški odbor: Ivan Nograšek, Ivanka Vrhovnik, Matjaž Sedušak, Urška božiča in novega leta, Klemenc, Barbara Klanšek, Sabina Zore – lektorica in Milena Klanšek. zahvaljujem se za vašo dobroto Glavni in odgovorni urednik: Milena Klanšek do mene in do ljudi, ki so v Naslov Uredništva: Tunjice 29, 1240 Kamnik stiski. Zbiranje člankov in fotografij: [email protected] Vaš Jože Razinger, župnik Fotografija na naslovnici: Matjaž Sedušak, slikano v Tunjicah Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Peter Mikac

Tunski glas 2010.indd 2 16.12.2010 14:13:02 Tunški glas December 2010

Urednikov kotiček Kazalo ↙ Podajmo si roke, Pogovor z diakonom skupaj stopimo, Juretom Koželjem...... 4 lažje nam bo, »STARI IN MLADI« da zmago dosežemo. Antona Medveda...... 7 Kako hitro se je obrnilo leto. Za nami je pustilo dogodke, spomine, ob Marijan Arhar...... 8 katerih nam je zastal dih. Občutki ob tem so bili prijetni, včasih neprijetni. Pa vendar, šli smo skozi njih, jih sprejeli v svoje življenje in živimo dalje. Pogovor Seveda pa si vsi želimo, da bi nam bilo življenje obdarjeno s čim bolj lepi- z nekdanjim tunjiškim mi in srečnimi trenutki. In ko se za trenutek ustavimo ob dogodku, ki nam župnikom Pavletom je bil neprijeten, vidimo, da nam je na koncu prinesel tudi neko spoznan- Juhantom...... 10 je, ki ga prej sploh ne bi prepoznali, če ne bi bili postavljeni ali preprosto Gasilci...... 12 vrženi v situacijo, ki se je nam v začetku zdela brez izhoda. Obogatila nam je naše življenje z novo modrostjo. Ja, Bog nam daje naloge, da se poglo- Letošnje delovanje Društva bimo vase, stopimo v svoje srce in ga začutimo v vsej milosti. skupne pomoči...... 14 Šola...... 15 Zadnja leta smo priča zelo velikim spremembam, ki se dogajajo v svetu, na kolektivni ravni, okoli nas in ne nazadnje tudi v nas samih. In samo od Šport...... 18 nas je odvisno, kako se nas ti dogodki dotaknejo, kako jih sprejmemo v Izlet sadjarskega svoje življenje in naš vsakdanji ritem. društva...... 25 Ena od večjih sprememb, ki so se mi zgodile v zadnjih mesecih je, da sem 11. novembra prevzela odgovornost urednice glasila Tunški glas. Pred Potopisna menoj se je pojavil velik izziv, da se v mesecu dni zberejo in uredijo članki potovanja...... 26 ter pridobi denar za izdajo časopisa. Lepo je v naših Podali smo si roke, skupaj stopili, ter začeli z delom. Člani sveta KS so krajih...... 36 pomagali pri pridobivanju finančnih sredstev, s katerimi so nas podprli vaščani, uredniški odbor pa je začel zbirati ter urejati fotografije in članke. Zanimivosti v Krajani pa so začeli pisati o dogodkih, ki so nas kot vas zaznamovali, skup- Zdravilnem gaju...... 40 nega dela, skupnega proslavljanja ter osebnega doživljanja posameznika Glasba...... 41 na potovanjih, izletih, pohodništvu, osebnem razmišljanju… Vsak prispevek je dal svojo noto - od otroškega pisanja v šoli, do odra- Pomembne slega občana, katerega članki so nastajali pod peresi in zbranimi mislimi prelomnice...... 44 vsakega pisca. Dela v KS Tunjice..... 47 Ker pa je bil to kar velik zalogaj za uredniški odbor in seveda tudi zame, smo se odločili, da se bodo v bodoče prispevki zbirali skozi celo leto. Zato Rodbinsko drevo se ob tej priložnosti s prošnjo obračam na vas, da nam lahko pišete na Cirjevih...... 48 naslov uredništva ali na elektronski naslov in sproti pošiljate članke o do- Kako živijo godkih, ki se bodo odvijali v domačem kraju, ali kar želite zapisati, da naši rojaki...... 50 nam ob koncu leta ne bo potrebno brskati po spominu, kaj se je dogajalo čez leto in se nam nevede izmuzne kakšen pomemben članek ali zaradi Utrinki zgodovine.....51 pomanjkanja časa le-ta ne bi bil napisan. Razstava slik Letos našo naslovnico krasi sončnica, ki nam daje svoj čar in moč, kot Irine Nograšek...... 54 veliko sonce z močnimi žarki. Ta moč se je prelivala med nami, ko smo ustvarjali glasilo za našo skupnost. Začela se je širiti tudi izven naše vasi Priseljenec iz ZDA.... 55 in poleg domačih privabila še zunanje sponzorje, ki so nam omogočili, da Otroški kotiček...... 56 smo obarvali celotno glasilo. Vsem skupaj se iskreno zahvaljujem. Želim Vam lepih trenutkov pri prebiranju, listanju, gledanju… našega in Življenje...... 57 vašega glasila Tunški glas. V letu 2011 pa Vam želim veliko sreče, zdravja, uspehov in osebnega miru. Krajevne novice...... 58 Stare fotografije...... 66 Milena Klanšek Poslovili smo se...... 67

Tunski glas 2010.indd 3 16.12.2010 14:13:02 Tunški glas December 2010

»Ostajam to, kar sem, samo moja bit se spremeni. Sem ustvarjen za Kristusovega duhovnika.« PogovorPogovor zz diakonomdiakonom JuretomJuretom KoželjemKoželjem Spominjam se najstniških dni, ko mi V Stični si bil letošnjo jesen posvečen Kaj od tebe zahteva pokorščina nad- je Jure z navdušenjem pripovedoval v diakona. Kaj pravzaprav pomeni škofu? o svojem bodočem duhovniškem biti posvečen in kako posvetitev po- Nadškof mi je sedaj na nek način poklicu. Že kot otrok si je pod svojo teka? »šef« oziroma »direktor« edinega domačo hišo uredil majhno cerkvi- Diakonsko posvečenje teološko po- podjetja - Cerkve, ki bo preživelo ko- co, v kateri je opravljal svoje »maše« meni prvo stopnjo zakramenta sve- nec sveta. Z diakonskim posvečenjem in molitve ter se tako pripravljal na tega reda, ki me pripravlja na moj sem postal njegov ožji sodelavec. poklic duhovništva. V tistem času se duhovniški poklic. Nadškof med obre- Med menoj in nadškofom pa ne gre je porodila tudi zanimiva prigoda, dom posvetitve nate položi roke ter ravno za odnos delavec – direktor, katero mi je oče v pogovoru večkrat moli posvetilno molitev. Na diakon- temveč za veliko več, namreč gre za zaupal. Znamenškov oče, samouk skem posvečenju se prvič pojejo tudi to, da v veri sprejmem vsako njegovo tesar, naj bi namreč v smehu dejal, litanije vseh svetnikov, kar natančneje odločitev, ker zaupam, da je to volja da bo v primeru Juretove Nove maše pomeni, da pride do združitve zemelj- Nebeškega Očeta. Maksimiljan Kolbe pokril vrt vse od Grlušeka pa do Ju- ske in nebeške Cerkve. je nekoč dejal: »Če poslušam svoje retove hiše. Z vstopom v semenišče predstojnike, se ne morem zmotiti.« je Jure pričel potrjevati svoje besede Katere so ostale stopnje svetega reda? Pri tem ne gre za slepo pokorščino. in letošnje leto 24. oktobra v Stični Poznamo tri stopnje svetega reda. Če se z nadškofom v čem ne strinjam, vstopil v red diakonata. Z rosnimi šti- Prva je diakonsko posvečenje, ki je mu to lahko tudi povem. Izrazim svo- riindvajsetimi leti se naš vaščan vse hkrati tudi priprava na duhovniško je mnenje in se pogovorim o nastali bolj približuje posvetitvi v duhovnika posvečenje, ki je druga stopnja svete- situaciji, vendar pa moram na koncu 29. junija prihodnje leto. Novo mašo ga reda. Tretja stopnja, za katero ne upoštevati njegovo odločitev. bo v naši farni cerkvi Svete Ane daro- verjamem, da jo bom kdaj dosegel in val slabih štirinajst dni po posvetitvi, si je tudi ne želim, pa je škofovsko po- Kakšno vlogo si pridobil kot diakon? natančneje 10. julija. Z namenom, da svečenje. Najpomembnejše je služenje Bogu, izvem več o vlogi diakona in njego- Jezusu. Pri tem ne gre za odnos govem službovanju, sva se sestala ob S posvečenjem v diakona si zagotovo spodar – služabnik, temveč za prije- kavici in sproščeno poklepetala. spremenil svoje dosedanje življenje. tno služenje iz mojega navdušenja. Kaj od tebe zahteva novo službova- Kot diakon lahko oznanjujem božjo nje? besedo, zato pri sveti maši že berem Z diakonskim posvečenjem je v evangelij in pridigam. V mojem življe- ospredje postavljeno služenje Bogu in nju pa je najbolj pomembno, da s svo- ljudem. Diakon se za najbolj intimen jimi dejanji podkrepim izrečene bese- odnos z Bogom odpove družini, ka- de ter s tem vodim ljudi k Kristusu. tero bi si v prihodnosti lahko ustvaril in se zaveže k celibatu. Jezus pravi, da Imaš poleg branja evangelija in po- nihče nima večje ljubezni kot ta, ki da dajanja pridig znotraj bogoslužja še svoje življenje za svoje prijatelje, zato katere druge funkcije? mora bogoslovec na oltar položiti Svete maše ne morem samostojno svojo mladost in spolnost ter vse to voditi, dokler nisem posvečen v du- dati za Boga in bližnjega. Poleg zaveze hovnika, lahko pa krstim, poročam in k celibatu sem pri posvečenju v Stič- tudi pokopavam. S tem služim oltarju. ni obljubil molitveno branje brevirja Moč, ko pod mojima rokama postane zjutraj, ob popoldne in zvečer. Tretja iz kruha Jezusovo telo in iz vina Je- dana obljuba pa je pokorščina nad- zusova kri, bom dobil z duhovniškim škofu. posvečenjem in postal Kristusov du-

Tunski glas 2010.indd 4 16.12.2010 14:13:05 Tunški glas December 2010

semenišče, sva ostala dobra prijate- Kakšno je tvoje mnenje o duhovni- lja, ter se zavezala, da bova v življe- škem poklicu in veri? nju sodelovala. Večkrat sem mu »v Sem mnenja, da je vera brez del mr- hecu« dejal: »Timo, bom duhovnik tva, kar pomeni, da morajo biti moja za dva, če boš pomagal.«. Timotej s dejanja enaka mojim besedam, tako v svojim dekletom ostaja zvest Cerkvi duhovništvu kot tudi v vsakdanjem ži- in želi krščansko vero še naprej širiti vljenju. Pomembno je, da stvari, ki jih med ljudmi, zato je začel ustanavljati predam Bogu v zameno za opravlja- skupino, ki bi vodila tečaj Alfa. Tečaj nje duhovniške službe, dam zavestno. Alfa je metoda, katere glavni namen Zato je pred vstopom v duhovništvo je širjenje informacij o katoliški veri potrebno dobro premisliti o svojem in Kristusu, k nam pa je prišla iz Ame- življenju in se zavedati, da se s posve- rike. Danes je med nami zelo veliko titvijo na oltar da vse. ljudi, ki si želijo pridobiti informacije o hovnik. Do takrat pa lahko razen svete krščanstvu, vendar ne vedo, na koga V življenju je pomembno najti prio- maše opravljam vsa ostala bogoslu- naj se obrnejo, da bi spoznali njegovo ritete. žna dela. bistvo. Tečaj Alfa je ena izmed možno- Res je. Diakonsko posvečenje zahteva sti, ki udeležencem predstavi pomen mojo odločitev o osebnih prioritetah Ali kot diakon že službuješ v kateri katoliške vere. ter smislu življenja. Življenjsko odloči- izmed župnij? tev sem moral sprejeti že z vstopom v Med vikendom pomagam duhovniku Kakšna je tvoja vloga pri tečaju Alfa semenišče, vendar je bila v teh šestih v župniji Ljubljana Šentvid, kjer opra- in kako leta poteka? letih še vedno možnost vračanja na- vljam pastoralno delo. Dekret pasto- V skupini sem duhovni vodja tečaja. zaj. Te poti po diakonskem posvečenju ralnega dela običajno poteka med Sedaj se vsako drugo nedeljo dobi- ni več. Posvečenje je zakrament in ta petkom in nedeljo, ker pa so pastoral- vamo v Škofijah, kjer pripravljamo seže do globin tega, kar jaz sem. Sem ne potrebe ljubljanskih župnij skon- teološka predavanja o različnih te- Jure in v trenutku posvečenja še vedno centrirane na dneve med delovnim mah: o Svetem Duhu, Sveti Trojici, ostajam to, kar sem, samo moja bit se tednom, v župnijo pridem že v četr- zakramentih in podobno. S tečajem spremeni. Sem ustvarjen za Kristuso- tek, ko četrti razred poučujem vero- bomo pričeli 20. januarja naslednje vega duhovnika. S posvečenjem v dia- uk. V petek popoldne vodim skupino leto, posamezna srečanja pa bodo se- kona sem sprejel odgovornost služenja ministrantov, zvečer mladinsko, v so- stavljena iz treh delov. V prvem bom Bogu in ljudem. Trenutne odločitve te boto dopoldne pa pritrkovalsko skupi- vodil teološko predavanje, v drugem parkirajo na parkirišče in te tam pusti- no. Popoldne z mladino ali ministranti bo potekal pogovor v skupinah, tretji jo, medtem ko te življenjska odločitev, odidemo na kakšen izlet, zvečer pa del srečanja pa se bo dogajal ob pri- pa naj bo to zakon ali služenje Bogu, prisostvujem večerni sveti maši. Po pravljeni večerji. vleče naprej, te usmerja in ti kaže smi- koncu maše imamo z župnikom obi- sel in cilj. Po poroki moramo iti dalje, si čajno sestanek o prihajajočem tednu Ali med tednom še vedno študiraš v ustvariti službo in srečno ter zadovolj- ali o kakšni drugi stvari, npr. o oratori- Ljubljani? no družinsko življenje vseh njenih čla- jih. V nedeljo je več svetih maš, ob pol Študij sem z napisano diplomo že nov. Pri diakonskem ali duhovniškem sedmih, pol devetih, pol desetih in zaključil, vendar imam prve tri dni v posvečenju je podobno. Zavedati se desetih, vendar sredi druge maše od- tednu predavanja pastoralnega izpo- moram svoje odgovornosti do Boga in idem v Stanežiče, podružnico župnije polnjevanja. Pogovarjamo se o raznih ljudi ter delati tako, da bomo vsi, tako Ljubljana Šentvid, kjer sodelujem pri sodobnih tematikah iz psihologije in jaz kot farani, zadovoljni. V sebi mo- nedeljski sveti maši ob pol desetih. problemih kot so kontracepcija, ra- ram ozavestiti, da moram ljudi voditi Med mašo vodim petje pred oltar- zne zasvojenosti, ločenih in ponovno h Kristusu in ne k sebi. To pa dosežeš jem, kjer imamo postavljen harmonij, poročenih, samomor, bolni, umira- samo s popolno predanostjo in nena- v kratkem pa načrtujemo tudi ustano- joči, proces umiranja, splav, predza- vezanostjo, samo s popolno svobodo vitev otroškega pevskega zbora. konska spolna zveza, razne deviacije in s tem, ko daš od sebe čisto vse, do- v družbi, homoseksualnost, biseksu- biš vse, dobiš Kristusa ali drugače po- Ali poleg sodelovanja v župniji Lju- alnost ter pedofilija. Pri posebnem vedano postaneš Kristusov duhovnik, bljana Šentvid pomagaš še pri kate- predmetu kazuistika se ukvarjamo z v katerem bije njegovo Srce. Evangelist rih drugih projektih? zakramentom svete spovedi, pristo- Janez to dodatno podkrepi, ko pravi: V župniji Škofije nad Koprom imam pih do osebe, ki pristopi k spovedi ter »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, prijatelja Timoteja, ki je po treh me- odvezi grehov. V drugem semestru pa da kdo da življenje za svoje prijatelje.« secih bivanja zapustil ljubljansko se- se bomo pričeli poučevati o vodenju Barbara Klanšek menišče. Kljub temu, da je zapustil obreda svete maše. Foto: Damjan Crnič

Tunski glas 2010.indd 5 16.12.2010 14:13:07 Tunški glas December 2010

seben način poslal Jezusa. Preko Nova maša, vsakega duhovnika je pri mašni daritvi prisoten Kristus. Ker pa gre tu za nekoga, ki ga poznamo, ki je iz naših vrst, ki je odraščal in živel praznik veselja, z nami, bo Jezus prisoten prav na poseben način. In sedaj pridemo na vrsto mi. Kristus bo na pose- praznik župnije ben način obiskal našo vas. Kako ga bomo sprejeli? Dragi prijatelji. Navada je, da si novomašnik izbere novomašnega caeremoni- Ko sem poslušal vaše spomine na novo mašo Birtovega Štefana, me aria (beseda izhaja iz latinske besede caeremonia, kar pomeni je navdajalo veselje, da kar se tiče slovesnost, praznovanje, obred), torej nekoga, ki bdi nad or- tehničnih stvari ne bo problemov. V ganizacijo celotne nove maše. Vaš novomašnik Jure je za to to zaupam in verjamem. Zato smo delo prosil naju. Gašper Mauko, prihajam iz Vrbenj, iz župnije se prijatelji, ki bomo v ožjem pri- Radovljica in sem v drugem letniku Bogoslovnega semenišča pravljali novo mašo odločili, da bi v Ljubljani. Iskreno priznam, da sem bil ob njegovi prošnji kar Kristusa sprejeli tudi na duhoven način. In najboljši način je ravno malo presenečen in je moralo preteči kar nekaj časa, preden molitev. Tako bo Jezus prišel v Tu- sem mu lahko potrdil sprejetje ponujene mi službe. Zavedam njice prav na poseben način in bo se namreč velike odgovornosti, ki jo ima caeremoniar pri or- lepo sprejet. Nova maša je poseben ganizaciji nove maše. Zame bo to prva nova maša, kjer bom v blagoslov, ki pa brez naše molitve vlogi novomašnega caeremoniaria in sem zato v tem „poslu“ ne bo »prijel«. Zato prosim, da tudi še precej „mlečen“. Zato mi je Jure ob bok, v pomoč in nasvet, na to prošnjo, ne bi naleteli na glu- postavil Matevža Vidmarja, ki ima s pripravljanjem novih maš ha ušesa. Najlepše darilo Juretu ob novi maši bo molitev zanj in za nje- že kar nekaj izkušenj, saj je bil Juretov zvesti pomočnik pri pri- gove prijatelje, ki se pripravljajo na pravi novih maš. Matevž prihaja iz župnije Domžale in je bil zakrament posvečenja. Venec pro- tri leta v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, poleg tega pa ju šenj zanj, bo največ kar mu bomo veže posebna prijateljska vez. ob njegovem in našem prazniku lahko podelili. V svetu v katerem živimo, v svetu greha, je duhovniku Verjetno ne bom povedal nič no- skupaj veselili. Prvi praznik je doži- težko delovati. Molitev pa bo po- vega, če v začetku zapišem, da vela predvsem Marija, drugega pa sebna zaščita, kot krema, ki zaščiti vašo župnijo in vas Tunjice, kmalu že širše sorodstvo. Tudi pri praznikih, našo kožo pred opeklinami. Več kot čaka praznik nove maše. Verja- ki se tičejo mašniškega posvečenja jo bo Jure odnesel s seboj iz Tunjic, mem, da novica že šelesti po vasi. in nove maše je tako. Juretov glavni več bo lahko naredil v Kristusovem Niti petdeset let ni minilo, pa se praznik bo njegovo mašniško posve- imenu. Pomagajmo mu torej na tej je Gospod spet ozrl na to prelepo čenje. To je predvsem njegov pra- njegovi poti. vasico in vam poslal mašnika. Prav znik. Prejel bo zakrament posvečenja je, da se govori o tem. Tudi Marija v mašnika, navzoči škofje in duhovni- Prijatelji, ki bomo vodili pripravo na ni mogla zadržati novice o svojem ki bodo nanj in na njegove prijatelje novo mašo, se veselimo vsakršnega spočetju zase. Nemudoma je obi- polagali roke, škof jih bo mazilil itd. najmanjšega sodelovanja. Radi bi, skala sorodnico Elizabeto, ki jo je To je njihov dan, ko se bodo za vedno da bi skupaj stopila cela vas, vsak že pričakovala. Vesela novica se je zvezali s Kristusom. Nekaj dni kasne- namreč lahko preprosto, s svojimi tako širila, še preden je Odrešenik je pa bo sledila še ena slovesnost. talenti, ki jih ima, postane pomem- prišel na svet. In vesela novica se Ta ne bo predvsem Juretov praznik, ben del mozaika, ki se mu reče nova širi, še preden bo Jure, kot novo- ampak praznik vas, vseh župljanov in maša. In vsak izmed nas lahko z mašnik obiskal Tunjice. V odlomku, vaščanov. Res je, da bomo praznovali molitvijo pomaga Juretu na njegovi ki vam je zagotovo poznan in ki ga njegovo prvo mašo v domači župniji, življenjski poti. Dobrotljivi Bog pa bomo v tem mesecu večkrat sliša- vendar bo ta daritev predvsem vaša naj vam v obilnosti, za vse dobro, li, vidimo dve stopnji. Prva stopnja zahvala. Evharistija ali maša, po do- povrne! je, da je Marija spočela Jezusa, Sina mače, v osnovi pomeni zahvala. Mi Božjega. In druga stopnja je, da je se bomo skupaj zahvalili, da nam je obiskala Elizabeto, s katero sta se Bog poslal Jureta, da nam je na po- Gašper Mauko in Matevž Vidmar

Tunski glas 2010.indd 6 16.12.2010 14:13:07 Tunški glas December 2010

» STARI IN MLADI« … ZANIMIVOSTI Antona Medveda IZ DOMAČIH KRAJEV… » S teboj osamel in vendar vesel, četudi v pokrajini ožji, jaz čutim ob tvojem podnožji široko srce, da glasno bi pel … » Kulturno društvo dr. Franceta Steleta je ob 100 letnici smrti Antona Medveda, kamniškega pesnika in dramatika, ob vznožju tunjiške cerkve, v juliju in septembru, uprizorilo delo za ljudski oder iz leta 1921 z naslovom » Stari in mladi«. Naš znani rojak se je po končani gimnaziji odločil za duhovniški poklic, na kar je najbrž v veliki meri vplivala prezgodnja materina smrt, s katero sta bila zelo močno povezana. S poezijo se je srečal že v zgodnjih letih odraščanja, v času študija pa je deloval v različnih literarnih društvih. Leta 1892 je bil v cerkvi na kamniških Žalah posvečen v duhovnika. Ljudje ga opisujejo kot humornega člo- veka, njegove pesmi pa pogosto izražajo melanholijo in misel na smrt. Prijatelje- val je z znanimi slovenskimi literati: Aškercem, Kettejem, Murnom, Župančičem in Cankarjem, njegov najboljši prijatelj pa je bil Finžgar. Umrl je v 41. letu starosti, pokopan je na kamniških Žalah, kot si je sam želel. Ljudska igra v štirih dejanjih prikazuje medsebojne odnose generacij in dveh raz- ličnih družbenih slojev, kmečkega in meščanskega. Glavni lik, stari Jamnik, pošten in preprost kmečki človek ljubi dom in domačo zemljo. Ima tri potomce, sina, ki mu je namenil domačijo, ter dve hčeri, že oženjeno Mico in mlajšo Metko. Sin France se namerava poročiti z mestnim dekletom, Aleno, izkaže pa se, da njej ni do življenja in garanja na kmetiji, saj računa le na Francetovo zapuščino po oče- tu. S starim prijateljem Ivanom Kragljem iz mesta kujeta spletke, ta pa v nečiste posle zapelje Franceta in njegovega svaka. Stari Jamnik je povsem na tleh, saj ga iz lastnega doma zapodita sin in snaha, zatočišča pa mu ne nudita niti hči in zet. Osamljen in žalosten se zateče v stari mlin. Naposled oporo najde pri najmlajši Metki, njenemu fantu Tinetu in vaškemu posebnežu ter zabavljaču ptičarju Bla- žetu. Ponovno ga pripeljejo na njegov dom, sin France in zet pa končata v zaporu. Dogajanje je postavljeno v kmečko hišo, mlin, gostilno ter na sejmarjenje. Pre- pletajo se humorni in resni prizori kot se nam ljudem pogosto dogaja v resnič- nem življenju. Kulise, vsi nastopajoči na odru in za njim ter svetlobni učinki so nam pričarali prijetne in zanimive kulturne večere na prostem. Škoda je le, ker smo pri tovrstnih prireditvah popolnoma odvisni od vremenskih razmer. A vendar se splača potruditi, saj za dežjem vedno posije sonce … « …. In kažeš rodu globoki značaj, da vselej življenje betežno zdaj tožno srce, zdaj hvaležno dvigaval k Bogu – k bogovom je vsaj.« Urša

Birtov Milan in Jeršinov Slavc sta letos opravila hitri tečaj spretne strežbe. Bila sta uspešna.

Tunski glas 2010.indd 7 16.12.2010 14:13:09 Tunški glas December 2010

»Pamet naj nucajo in denar šparajo.« Marijan Arhar Ob vstopu v župnišče sem najprej opazila velikega plišastega psa dalmatinca, ki je ležal pred televizorjem in zanj sprva mislila, da je pravi. Nato sem opazila slike, ki so bile ena poleg druge posejane po stenah župnišča – torej gospod Arhar še vedno izdeluje gobeline, kot mi je o njegovem konjičku v prostem času malo pred obiskom pripovedoval oče.

Na Črni Vrh sem se zapeljala skupaj s staršema, ki sta župnijah. Pričel je na Šutni v Kamniku ter Mekinjah, nato prav tako kot jaz, želela z njim sproščeno poklepetati je štiri leta in pol maševal na Vrhniki ter devet mesecev v o njegovem, petdesetletnem predanem opravljanju Trebnjem, preden pa je leta 1970 prišel v Tunjice, je v Gozdu bogoslužja iz ljubezni do Boga, ter darovani zlati maši v opravljal bogoslužna dela dobrih pet let. V času maševanja Tunjicah. »Pamet naj nucajo in denar šparajo« so njegove na Gozdu, se je v Kamniku sešel z nadškofom in ga prosil uvodne in preproste besede, namenjene vsem tunjiškim za večjo faro in kmalu je prišlo pismo, ki ga je pošiljalo v faranom v tem obdobju masovne eksplozije raznih Tunjice. Zanj je bila ta sprememba velika, saj je iz manjše informacij, ki poskušajo privabljati ljudi v svojo sredo. fare odšel v večjo, kar se mu je zdelo podobno kot da bi »iz Sama gospoda Arharja ne poznam, živi pa v pripovedovanju bajte prišel na grunt«. Ob ponovnem obisku cerkve svete mojih najbližjih. Prijazen in v naši vasi še vedno cenjen Ane 26. septembra, ko je tu daroval zlato mašo je dejal, in spoštovan gospod, se je našega obiska zelo razveselil, da se mu le-ta v primerjavi z današnjo cerkvijo na Črnem toliko bolj mojega očeta Justina, katerega se še vedno Vrhu zdi majhna, katera je po njegovem mnenju večja in spominja po vzdevku iz njegovih najstniških let, ko so prostornejša. Po končani sveti maši je odšel kBirtovim , kjer ga njegovi vrstniki klicali »Justa«. V trenutku sta se so pripravili nedeljsko kosilo. zaklepetala o prigodah iz Tunjic in ena prvih je bila seveda Pogovor je nanesel tudi na njegovo izkustvo maševanja meni že dolgo znana anekdota, ki se je pripetila zadnjo tekom teh petdeset let in sprememb, ki so se skozi čas nedeljo pred očetovim odhodom k vojakom leta 1981. Ob hitrih sprememb v družbi vrstile tudi znotraj Cerkve. V času šestih zjutraj se je udeležil svete maše in stal pod korom. njegovega novomašniškega posvečenja je celotna maša Tistega dne pri maši ni bilo nobenega ministranta, zato je potekala v latinščini, s koncilom med leti 1962 in 1965 pa župnik po končani pridigi stopil po »pušco« in izpod kora sta papeža Janez XXIII in Pavel VI, kateri je predhodnika poklical mojega očeta. Ko je »Justa« pobral »u pušco«, mu nadomestil po njegovi smrti, sprejela različne spremembe, je župnik pred oltarjem prišepnil, naj v zakristiji pripravi še ki so Cerkev bolj približale sodobnemu času in človeku. žerjavico, da bodo po maši litanije, ker popoldne tako in Ena pomembnejših sprememb je bila uvedba svete maše tako ne bo nobenega v cerkev. Takšne in drugačne zgodbice v domačem jeziku. Maše so se tako počasi pričele izvajati so se vrstile tekom našega pogovora z danes 80-letnim v slovenskem jeziku; sprva le berilo in evangelij, nato pa župnikom, ki vse od odhoda iz Tunjic leta 1981 mašuje na se sledili še glavna prošnja ter postopoma celoten obred. Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Tu vernike duhovno Skupaj z napredovanjem tehnologije ter novodobno usmerja že devetindvajset let in ima pri svetem obhajilu že miselnostjo ljudi je tudi vera stopila korak dalje. skoraj otroke tistih, ki jih je krstil ob prihodu v novo faro. Zanimivo pa je razumevanje vere ne le v daljših obdobjih Marijan Arhar se je rodil v Šentvidu pri Ljubljani kot šesti otrok človeštva, temveč tudi skozi življenjsko obdobje vsakega v družini mizarja, ki je bil pred drugo svetovno vojno lastnik posameznika. Gospod Arhar je poudaril, da v različnih ene največjih tovarn pohištva v Šentvidu. Trem hčeram so v obdobjih ljudje na svojevrsten način odgovarjajo na družini sledili trije sinovi, kot zadnji sin Marijan. V otroštvu vprašanje o razumevanju vere. »Ni važno tisto, kar je bilo, se je želel izučiti za »malarja« (sobopleskarja), vendar so važno je to, kako bomo danes odgovorili na to vprašanje ga starši prepričali, da je zaključil šolo tapetnika. Ročne za jutri.« Ob tem doda, da na Poljanah pravijo: »Bo že en spretnosti, ki jih je pridobil s tem poklicem, mu še danes tok, da bo enkok, sam bo še zmerm ek kok, da bo en tok, omogočajo izdelovanje gobelinov ter barvanje velikonočnih da bo tud kdaj entok, da bo enkok.« pirhov. Za študij duhovništva se je odločil kasneje in pri okroglih tridesetih letih obhajal novo mašo. Starša njegovega Rešen je »fajmoštrov« prašič novomašniškega posvečenja žal nista dočakala, študij v V Tunjicah je gospod Arhar ob pomoči faranov marsikaj Ljubljani pa so mu omogočili dobrotniki iz vasi. postoril. Tik preden je prišel v Tunjice, je pogorel hlev, v smehu pa nam je dejal, da je župnišče bilo »kot ena Vse stopa korak s časom, tudi vera strgana cunja«, zato so ga skupaj s Tunjičani obnovili Gospod Arhar je tekom petdesetih let maševal v različnih ter na novo ometali, v zdajšnjih prostorih pa so naredili

Tunski glas 2010.indd 8 16.12.2010 14:13:12 Tunški glas December 2010

tudi novo kuhinjo. Pred odhodom iz Tunjic je naročil nov pripravijo različna predavanja za mladino, starše z oltar, ki danes krasi našo cerkev, dokončan pa je bil v času majhnimi otroki, zakonce in samske. Predavanja se sicer Arharjevega naslednika, župnika Trnovca. Sodelovanje izvajajo v francoskem jeziku, vendar udeleženci prejmejo s Tunjičani je predstavil na primeru obiska trebenjskega slušalke, preko katerih jim prevajajo prevajalci, ki so skupaj župnika, ki ga je nekoč obiskal v Tunjicah. Le-ta se je z njimi odšli na pot. izredno čudil, kako složni so farani pri skupnih delih okoli Marijan na romanju skupaj z drugimi duhovniki sedi pod župnišča in cerkve, medtem ko so pri njih »samo tri opeke veliko cipreso ter spoveduje vse dneve. Na to romanje nesli na streho in se čudili, koliko so sedaj naredili«. prihajajo mladi iz vse Evrope, ki se tu spreobračajo ter Gospod Marijan se je med našim pogovorom spomnil tudi napolnijo s pozitivno energijo. Zaupal nam je svoje na zabavne prigode iz Tunjic. Nekateri so imeli »šnops« izkušnje s poti. »Tja smo odšli vsi poklapani, nazaj pa se skrit pod prtom v kapelici, Haluparjeva Tončka s Šenturške vrnili polni energije, celo jaz sem skakal po eni nogi. Pred gore ga je vsako nedeljo hodila budit pred pričetkom odhodom me vedno skrbi, kakšna bo pot, ker se vozimo maše, Mežnarjeva mama, ki se je iz Tunjic preselila na ves dan in vso noč, vendar ko pridemo do kraja, kar letimo. Vrhpolje, pa je gospodu kazala, kako ima lepo rožo. Arhar Na avtobusu se čas odklopi in kar leti. ko pa se vrnemo jo je pohvalil in pripomnil, da ni postavljena na pravem domov, pričnemo odštevati mesece do naslednjega oknu. Ob njenem začudenem pogledu je dodal, da bi romanja. Sedaj smo v petem mesecu, do romanja nam jih morala biti pri njem v Tunjicah. ostane še sedem.« Anekdota, ki nas je nasmejala od srca, pa je bila prav dogodivščina reševanja »fajmoštrovega« prašiča iz Da čakanje na novo romanje hitreje mine… gorečega hleva leta 1970 na veliki šmaren, tik preden Ročne spretnosti, katere si je pridobil s poklicem tapetnika, je gospod Arhar prišel v našo faro. V času požara je bil danes s pridom uporablja pri vezenju gobelinov. Delo, v hlevu tudi župnikov prašič, katerega po njegovi rešitvi ki zahteva veliko potrpljenja, je po njegovem mnenju niso mogli dati nikamor drugam, zato so ga zaprli v potrebno pustiti ob strani v času utrujenosti in nadaljevati »totenkamro«. Le-ta se je nahajala na koncu pokopališča, spočit, saj mora biti vezenina spletena gladko in brez kjer je danes prostor za hranjenje lopat in ostalega orodja. kupčkov, ki pričajo o ne preveč vestni roki umetnika. Pri V času požara so vodo zelo hitro porabili, ker pa so se delu uporablja platno, ki je pritrjeno na posebno držalo, vnela še polena, ki so bila pospravljena poleg hleva, so bili načrte raznih motivov pa predhodno razreže na manjše za gašenje primorani uporabiti gnojnico. Ta polena so bila kose, ki mu s preglednostjo olajšujejo delo in preprečijo, pripravljena za župnikovo prvo prihajajočo zimo, v času da bi se večji list zaradi neprestanega prepogibanja katere jih je moral nato zbijati s sekiro. Ob delu je imel pretrgal ter uničil shemo. Nekdaj je gospod Arhar zelo rad roke vedno črne, čemur so se čudili tudi na škofiji, Arhar za veliko noč barval in krasil pirhe. Danes jim ne posveča pa jim je v smehu odgovoril: »Kaj pa češ v Tuncah druzga toliko pozornosti, saj za krašenje enega pirha potrebuje kot delat!« približno petinštirideset minut. V župnišču mu je pomagala gospodinja Angela, meni znana Vsako leto se srečuje tudi z duhovniki, ki so bili posvečeni kot Krišekarjeva mama. Pospravljala mu je sobne prostore, istega leta kot Arhar. Med njimi je tudi kardinal Franc kuhal pa si je župnik sam. Ob prijetnem vonju skuhanih jedi Rode, ki pa je bil v novomašnika posvečen v Franciji. je velikokrat dejala »o, kako tole diši, to pa bi js tud jedu«, Prihodnje leto bodo na Črnem Vrhu ponovno obhajali časih pa mu je kosilo naročila kar sama z besedami »dejte Sveto birmo, zato se skupaj z osmim in devetim razredom no tako župo nardit, k jo znate tko dobr nardit, js sm tko intenzivno pripravljajo na prejem Svetega duha, katerega lačn«. Na Črnem Vrhu si gospod Arhar še vedno kuha sam, jim bo podelil sam nadškof. V preteklosti je blagoslove le ob nedeljah ga zaradi dveh maš prijazni vaščani povabijo na Črnem Vrhu vedno podeljeval pomožni škof, medtem v svoje domove na nedeljsko kosilo. ko bodo imeli prvega maja naslednje leto prav posebno slavje ob prihodu nadškofa. Povprašali smo ga, kako se Zlata maša v baziliki Sv. Janeza Marie Vianneya veseli njegovega obiska, njegov odgovor pa je ponovno Gospod Arhar vsako leto potuje v francosko romarsko požel ogromno smeha. »Jaz se tistega veselim, ko bodo mesto Paray-le-Monial, ki zadnji teden v mesecu juliju nadškofa peljali domov. Za župnika zapojejo najlepši prireja srečanja za romarje. Na poti proti cilju so se letošnje cerkveni zvonovi takrat, ko pospremijo škofov odhod s leto ustavili v mestu Ars-sur-Formans, kjer je gospod Arhar fare.« v baziliki Sv. Janeza Marie Vianneya, zavetnika duhovnikov, Župnik Marijan Arhar je tekom našega pogovora bil zelo zase obhajal zlato mašo. Nato je s skupino romarjev iz sproščen, zabaven, prijazen, zgovoren in poln optimizma, Slovenije ter Hrvaške nadaljeval pot proti mestu Paray-le- česar smo se nalezli tudi mi. Prav zabavno se je kdaj Monial. usesti skupaj s starejšim občanom in poslušati prigode Izlet vsako leto organizira Majda iz Slovenske Bistrice, iz preteklega življenja. Smeh, pravijo, je pol zdravja, zato Arhar pa je duhovni vodja skupine. Romarski teden v upam, da sem vam podala vsaj kanček zabavnih besed, Franciji organizira skupnost Emanuel, ki skozi vse leto moli katerih smo bili deležni na Črnem Vrhu. za udeležence naslednjega romanja. Tik pred pričetkom Barbara Klanšek

Tunski glas 2010.indd 9 16.12.2010 14:13:12 Tunški glas December 2010

»Brez srca ne bomo prišli daleč ali od Krišekarce do Papeževe žene.« Pogovor z nekdanjim tunjiškim župnikom Pavletom Juhantom Življenje nam skozi izzive prinaša gostitvi, Olgi in pevcem za lepo petje sem trenutno prezaposlen, vendar v mnoge preizkušnje, skozi katere ter vsem faranom za njihovo prisot- kratkem načrtujem njen izid. se učimo biti zvesti sebi, Bogu in nost ob mojem jubileju. Spomin na najbližjim. Čar doseženih ciljev, Tunjice še vedno ostaja in bo v mo- Po dobrem letu dni popotovanja ki si jih zadamo skozi te izzive, je jem srcu za vedno. danes ponovno mašujete v novi fari notranja pomiritev in sprejetje - Ljubnem na Gorenjskem. Kako se življenja kot takega skupaj z vsem, Duhovniški poklic ste najprej počutite med novimi farani? kar nam prinaša. Ljudje so tisti, ki opravljali v Stražišču, nato Grosupl- O tem do sedaj še nisem imel časa iz življenja naredijo vrednoto in jem. Pred pridobitvijo dekreta za razmišljati. Podobnega mnenja je spomin nanje nam v srcu ostane samostojno faro pa ste izrazili željo nevesta, ko se priženi k svojemu za vedno. Naš nekdanji dušni oditi v Tunjice. možu in jo po štirinajstih dneh bivan- pastir, Pavle Juhant, ki je v naši fari Res je. Preden sem dobil dekret, se ja vprašaš, kako se počuti. Najprej preživel sedemnajst let služenja mi je sanjalo, da sem ga dobil za Tun- prične pospravljati hišo. Podobno je Bogu in usmerjanja njegovih jagnjet jice. O sanjah sem se naslednji dan tudi tukaj. Trenutno sem zaposlen na božja pota, nas je Tunjičane pogovarjal s takratnim grosupeljskim s pospravljanjem in prenavljanjem v srcu odnesel v novo župnijo župnikom, ki je bil v dvomih. Nadškof župnišča, zato je o mojih občutkih v Ljubno na Gorenjskem k Udarjeni je bil namreč takrat na dopustu, tej fari še prezgodaj govoriti. Ome- Mariji. Vasica se nahaja na zelo nadškofijska pisarna pa zaprta. Kljub nil pa bi čudežno potovanje od Kri- lepem kraju in po podobi spominja temu sem trdil, da sanje zagotovo šekarce do Papeževe žene. Ko sem na jaslice, zato jo imenujejo tudi nekaj pomenijo in čez tri ure mi je prišel v Tunjice, mi je kruh začela gorenjske Brezje. Tu sva ga z poštar zares prinesel dekret za Tun- peči Krišekarjeva mama, v Ljubnem materjo našli sredi prenavljanja jice. Ob tem spoznaš, da obstajajo še pa mi je to gesto ponudila Papeže- in pospravljanja župnišča ter bili druge povezave, ne le birokratske. va žena. Ni lepšega kot jesti doma deležni nasmejanega sprejema spečen kruh, zato verjamem, da se pridnih delavcev. Pavle si je pred V Tunjicah ste bili zelo aktivni. Poleg dobro z dobrim plača. našim pogovorom o spominih na bogoslužnega dela ste se zavzema- nekdanjo tunjiško faro, darovani li za obnovo cerkve svete Ane ter Cerkev Udarjene Marije je bila ena srebrni maši v cerkvi svete Ane župnišča, vseskozi pa ste pripravljali največjih romarskih poti na Sloven- in njegovih pogledih na današnje tudi izdajo svoje pesniške zbirke. skem. Kakšen čudež se je zgodil v duhovno ter socialno stanje Vse delo okoli cerkve in župnišča Ljubnem? ljudi vzel čas in nama razkazal smo naredili skupaj s farani. Mož in Leta 1692 so pričeli z obnovo cerkve, cerkev Udarjene Marije skupaj z žena svoj zakon ustvarjata skupaj, kip Marije Pomočnice pa so ta čas župniščem. tako tudi župnik sodeluje skupaj s postavili v lopo ob cerkvi. V njej je farani, katerim se moram zahvaliti za zidar, ki je sodeloval pri obnovi, kipu vso pomoč in podporo. Ob odhodu Marije dejal, da ima njegovo dekle V Tunjicah ste 19. septembra da- iz Tunjic pa še nisem zaključil vsega, Marija lepše oči, kot pa so oči Božje rovali srebrno mašo, petindvajset kar sem želel in si zadal. Pripravljal Matere. Marijin kip mu je pri tem let svojega predanega službovanja sem izdajo pesniške zbirke. Zanimi- začel odkimavati, zidar pa je s kladi- Bogu in ljudem. Kako je bilo ponov- vo je brati lastna dela skozi različna vom udaril v Marijino sence. Začela no srečati svoje nekdanje farane? obdobja svojega življenja. V knjigi pa je teči kri, katere niso mogli zausta- Bilo je povezujoče, prisrčno in spon- sem želel med seboj povezati Emo viti. Kasneje so se začeli dogajati ču- tano. Začutil sem, da sem še vedno Krško in katedralo Gurk, Tunjice, Ko- deži in čudežna ozdravljenja, zato se del te skupnosti in skupnega popoto- mendo in Petra Pavla Glavarja ter je v Ljubno k Udarjeni Mariji pričela vanja proti skupnemu cilju. Zahvalil mojo obletnico skupaj z dogodkom. ena največjih božjepotnih poti. Po bi se za sveto mašo, vsej pripravi, po- Izid zbranih pesmi čaka še danes, saj tolikih letih vidiš, da se še tako lepo

Tunski glas 2010.indd 10 16.12.2010 14:13:12 Tunški glas December 2010

dekle z Marijo ne more primerjati. bo kakšnega masovnega razpona in na nečem, kar je utopija. Notranja Tu gre bolj kot za zunanje za not- spreobračanja, temveč bo tiho is- povezanost je pomembnejša kot ranje spoznanje lepote. Zavedati se kanje poti. Vemo, da se mora sistem ves zunanji blišč materialne nara- moramo, da so oči zrcalo naše duše. sesuvati še naprej, da bo človek prive. Potrebno je, da mladi izkusijo šel do iskrenega upanja in bo to, v soudeležbo v življenjskih situacijah, Tudi v Tunjice je hodilo veliko ljudi. kar veruje, nekoč tudi dosegel. ker v nasprotnem primeru sledi beg Nekdaj je bila romarska pot tudi v v nek drug svet. Lahko pride celo Tunjice in ta traja še danes. Energi- Koliko časa mislite, da bo ta sistem do fizičnega pobega od družine. V je se tu niso nič spremenile, Bog in še obstajal? Ameriki na leto od doma pobegne razodetje sta ostala ista, ljudje so šli Sistem se podira že nekaj časa, ob- par milijonov mladoletnih otrok. To pa stran. S tem se zgodovina samo stajal pa bo tako dolgo, kolikor bo nakazuje na to, da je z družino ne- ponavlja. Če smo danes v znamenju Bog dopustil naravi, da je še usmil- kaj zelo narobe. Vendar to ni novejši velikega odpada od Boga, smo hkra- jena z nami. Počasi nam je že pričela pojav, dogajalo se je že pred dvajse- ti tudi velikega odpada od civilizaci- vračati udarce. Narava nikoli ne od- timi leti. Za tako stanje v svetu pa je, ki je zašla. Vedno sem govoril, da pušča, Bog vedno, človek pa včasih. je odgovorna globalizacija in s tem se bo podrlo. Sedaj je Evropa že po- Nisem pesimist, vendar so stvari šle delovanjem ne prinaša nobenega drta in ob tem nimamo več kaj go- predaleč, zato je pomembno zave- upanja. voriti. Pomembno je, da nikomur ne danje, da brez srca ne bomo prišli zapiramo vrat, ker nihče več ne ve, daleč. Kako bi po vašem mnenju mladino do kdaj bo ta evforija še trajala. Ta usmerili iz individualnosti v neko civilizacija je truplo, priklopljeno na Katera prepričanja potemtakem skupnost in soudeležbo? vse možne aparature. S svojo glavo danes še držijo, stara ali novejša? Samo skozi pogovor in preko neče- ne misli in ne diha več sama, bož- Ravno stari načini še držijo. Bog je sa, kar presega samega sebe. To se ji pomoči pa se je odrekla v smislu sploh izven časa in se ga nič ne more zgodi le še pri športu in tistih dejav- spoznanja in sprejetja razodetja. dotakniti, ne v minus in ne v plus. nostih, kjer skupaj aktivno sodeluje- Bog je neskončna popolnost, človek jo. Pomembno je, da se ne zapirajo Vidite v nastali situaciji kakšno re- pa ima še nekaj časa, da se pripne vase in ne nasedajo svetu nadomes- šitev? na to upanje in se poveže z njim. tkov kot sta računalništvo in svetov- Seveda. Rešitev je razodetje, ki ga ni splet. Efektiven svet je resničen dosežemo z upoštevanjem vsebine Ste našli svoj notranji mir? za gledat, ni pa za živet. vere in ne le z zunanjo pripadnostjo Ogenj je še vedno v meni. Hvala njeni instituciji. Narod, ki pravi, da Bogu, da je tako, ker prav to je čar Kaj pravite o veri in njeni prihod- je veren, ne bi smel dopustiti krivic, vere, vezan pa je na obljubo nesmr- nosti, o ljudeh in odnosih? ki se dogajajo njegovim prebival- tnosti. Edino poslanstvo je v sebi Vera je iskanje navznoter, ne na- cem. Moral bi podpirati pravičnost ohraniti notranji mir in ga deliti vzven. Ljudje so se iskanja navzven v družbi in na sodiščih. Predvsem naprej. Zanimiva je misel, ki pravi že naveličali, zato drug drugemu gre za pravičnost v smislu plačevan- »glejte na konec njih poti«, ne na zaradi laži ne verjamejo več. Tako je ja plačila delavcem, socialnih stisk, vmesne stopnje. Več se naučiš iz nastala Evropa. Sedaj se ugotavlja, ki so jih naredili, nepravični poraz- umiranja kot pa iz življenja. Mladi da prihaja luč z vzhoda, ne le geo- delitvi osnovnih dobrin in nespoš- nimajo izkušenj, imajo pa znanje, grafsko, temveč tudi vsebinsko, kar tovanjem zemlje. Ko prenehamo le-to pa ni več v službi upoštevanja prav tako piše v evangeliju. Lahko se spoštovati zemljo, se umakne tudi naravnih zakonov preteklosti in dru- zgodi, da bodo otroci obljube vrženi nebo. Enako je s spoštovanjem me- žine, zato je ta civilizacija tudi zašla. ven in bodo prišli od vzhoda in za- dosebnih odnosov. Ko jih preneha- hoda ter sedli za Abrahamovo mizo, mo spoštovati, se Bog umakne in ne Kako vidite mlade ter njihovo živl- kar pomeni, da ti sama birokratska pomaga ti niti vsakodnevna udelež- jenje v tem svetu? pripadnost instituciji ne bo pomeni- ba pri sveti maši, ker moliš v prazno. Mladim nismo dali nič, če jim nismo la nič. To velja tako za duhovnike kot dopustili možne izkušnje srečanja s tudi za vernike, za vse. Kako v teh kriznih časih poiskati samim seboj in s tem, kar nas pre- Boga? sega v dobrem in v zlem. Starši s Lahko ob koncu podate še kratko Tunjice so idilična vasica, zato ne priznanjem svojih napak ne izgubijo misel za tunjiške farane? smete dopustiti, da bodo »veliki« nič. Poskrbijo naj, da dajo otrokom Gojiti naj začnejo oseben odnos z krojili vašo usodo samo zato, ker so del sebe in ne stvari. Mi skrbimo, Bogom. Na dan je dovolj že ena mi- svojo zavozili, druge pa sedaj nima- da bi jim nudili vse, v tem času pa nuta. jo. Upanje ostaja pri »malih«. Tudi jih izgubimo. Umaknejo se v nek v veri bo šlo v podobno smer; ne svoj svet, ki ne obstaja in gradijo Barbara Klanšek

Tunski glas 2010.indd 11 16.12.2010 14:13:13 Tunški glas December 2010

vanje v nogometu, ki je bilo na ne- veljskem igrišču. Prvotno smo imeli Mladi gasilci kar devet trojic, ki naj bi se udeležile tekmovanja, ker pa nam jo je zagodla bolezen, smo nato na tekmovanje od- Preteklo leto si bomo gasilska mladi- movanjem v namiznem tenisu v Mo- šli z osmimi trojkami. Na vroč sončen na in mentorji zapomnili kot izjemno tniku, ki je, kot je že splošno znano, dan so si pionirji »pribrcali« prvo me- uspešno tekmovalno leto in tudi leto, najdaljše tekmovanje, prav zaradi sto, pionirke pa drugega, za ostale re- ko smo dali malce več poudarka for- številčne udeležbe mladine. zultate (razen prvih treh mest) ne ve malnemu izobraževanju. Opazen je nihče, kajti organizatorjem se ni zdelo skupni trud, postajamo iz leta v leto Razcveteli smo se v maju, kjer smo v pomembno shraniti list s skupnimi re- boljši, ter seveda tudi številčnejši. tekmovanju na orientaciji (bilo je na zultati. Pa nič zato. Po prihodu domov Vsak izmed sodelujočih pa si seveda Križu) pometli s konkurenco. S kar sed- pa je sledilo še skupinsko zalivanje zasluži ogromno pohvalo in aplavz. mimi trojicami smo si pritekli in »pri- pred gasilskim domom, kjer ni nihče vozlali« tri prva mesta, tretje, četrto, ostal suh, na udaru pa smo bili seveda V novo leto, leto 2010, smo vstopi- šesto in trinajsto mesto, kar je pomeni- vsi mentorji in prisotni starši. Sušenje li že s tradicionalno prednovoletno lo skupno prvo mesto in že drugo leto je potekalo na domačem igrišču, kjer zabavo, kjer smo v okrašenem gasil- zapored smo tako prejeli prehodni posta dve zelo številčni ekipi okupirali nem domu skupaj plesali ob zvoku kal. Če nam uspe še v naslednjem letu, zelenico in se bosi podali v boj za gole. harmonike, se šli razne družabne pokal ostane v naših rokah. S štirimi Rezultat je ostal neodločen. igre ter slavili pretekle dosežke in se ekipami smo nato odšli še na regijsko obenem veselili novih. tekmovanje v Moravče. Že med poletnimi počitnicah smo se v avgustu zopet zbrali, tokrat na par- V začetku februarja so se gasilski Naše delovanje se je nadaljevalo z kirišču pod cerkvijo, kjer smo pridno smučarji udeležili regijskega tekmo- aktivnimi pripravami na občinsko vijugali na rolerjih, spenjali cevi in vanja na Soriški planini, konec me- tekmovanje desetin, za katerega smo vozlali vozle. Prvo soboto v septem- seca pa smo imeli mladinski občni trenirali malodane vsak prost dan ter bru smo odšli v Špitalič, pokazati, zbor. Na občnem zboru smo podelili vse vikende in trud se je poplačal na kako hitri in spretni smo na rolerjih. kar dvanajst priznanj bronaste pre- tekmovanju, ki je bilo v začetku ju- Devetnajst otrok je zopet dokazalo, ventivne značke, ki so jo pionirji in nija. S tremi desetinami smo odšli na da obvladajo zadeve, in skupni po- pionirke zaslužili s svojim odličnim mekinjski štadion na občinsko tekmo- kal, je bil tudi to leto v naših rokah. znanjem požarne preventive, ki je vanje gasilskih desetin. Pionirji in pi- Veselje je bilo neizmerno. predpisana za njihovo starost. Na onirke so »prišpricali« in pritekli prvi preizkus smo se pripravljali kar ve- mesti, mladincem je zopet ponagaja- Oktober, mesec požarne varnosti, je liko število ur, na koncu pa smo bili la nejasna komunikacija s sodniki. bil zaznamovan s pripravami na kviz, seveda zadovoljni vsi, tako otroci s ki smo se ga letos udeležili prvič. Z prejemom priznanj kot tudi mentor- Za zaključek tekmovanj pred poletni- veliko vajami, reševanji poskusnih ji, ponosni na naš mladež. mi počitnicami pa je sledilo tekmo- testov, domačim učenjem ter seveda zagnanostjo otrok smo se skupaj Sezona tekmovanj se je pričela s tek- uspeli naučiti veliko novega, še štiri Veselje po prejemu dveh pokalov na občinskem tekmovanju. pionirke so ob tem uspešno opravile preizkus za pridobitev bronaste pre- ventivne značke, in glavno, odšli smo na gasilski kviz v Kamnik. Kot smo na koncu skupaj spoznali, so tam štele vse malenkosti, predvsem pa znanje.

Takoj naslednji dan, smo se vsi skupaj odpravili na izlet, katerega so se lahko udeležili tudi starši. Odšli smo na Ig, kjer smo si ogledali Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS ter se nato sprehodili skozi ljubljanski Živalski vrt. Na koncu je sledila še okrepitev v Mc'Donaldsu in obvezna vožnja z avtomobilčki.

Tunski glas 2010.indd 12 16.12.2010 14:13:14 Tunški glas December 2010

Konec novembra smo šli, kot že v staršem, ki ste nam pomagali s pre- preteklih letih, na zasneženi petek na vozi, ali kako drugače prisostvovali Križ, kjer se je odvijalo tekmovanje v našemu delovanju, največja zahvala pikadu, ki je obenem tudi zadnje tek- pa gre seveda vsem otrokom, ki ste movanje letošnjega leta. Tokrat so z nami celo leto, se udeležujete pri- bila dekleta boljša od fantov, saj so prav na tekmovanja, tekmujete, se dosegla drugo in tretje mesto. z nami učite in nam pomagate, da postajamo vsako leto številčnejši in Skupen seštevek vseh tekmovanj nas boljši. Obenem pa naj zopet povabi- je letos v konkurenci GZ Kamnik in mo vse mlade nadobudneže in nado- GZ Komenda zasidral na drugo me- budnice, da se nam pridružite na na- sto, za zmagovalci smo zaostali za ših srečanjih, da nam pomagate pe- pičlih 15 točk, kar je odličen dosežek. ljati gasilsko mladino dalje. Ostali pa ne pozabite: »Na mladih svet stoji!« Na koncu bi se v imenu mentorjev Utrinek z mladinskega občnega zbora zahvalila PGD-ju za podporo, vsem Mentorji

Šef pogona Justin S tega mesta so vse stvari in pomočnik Slavko pod kontrolo

Gasilci imajo na koncu vedno analizo Naš dom ima nov klobuk Že več let smo si z vseh strani ogledovali streho gasilske- brez srčnosti in pridnih rok Sitarjevega Janeza te stvari nega doma in se odločali o temeljiti prenovi, kajti vedno koliko težje, saj je vsa ta strojna dela opravil za »boglonaj«. več je bilo manjših popravil. Na kupu je ostalo še nekaj hlodovine, s prodajo le-te Vremenske razmere v začetku leta so pokazale, da se bo smo pokrili dobršen del strešne kritine. potrebno problema resno in celovito lotiti, kajti v prosto- V maju smo dolgo čakali na vikend brez dežja. Kdor čaka, rih je bilo več mokrih madežev in celo kakšna luža. Po- dočaka. Izkoristili smo vsako minuto, tako da je bila stre- trebno pa je bilo tudi toplotno izolirati strop mansarde. ha prenovljena v slabih dveh dneh. Kot običajno pri večjih investicijah, so problem finance in In tako je naš gasilski dom končno dobil nov klobuk, upam tudi tokrat je bilo tako. Vendar s skupnimi močmi gredo da bo dolgo kljuboval neljubim vremenskim razmeram. stvari vedno lažje, zato smo se obrnili na pomoč krajanov. Naj se ob tej priložnosti še enkrat zahvalim vsem, ki ste Tokrat nismo želeli ljudi obremenjevati in prositi za denar, darovali les, vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri odvozu temveč smo nekatere poprosili, če bi lahko pogrešali ka- hlodovine, žaganju in seveda prekrivanju strehe, vsem, kšno smreko v gozdu. Ta ideja je padla na plodna tla. Vsi ki so se mimogrede ustavili in nam podarili »paket z mo- so radodarno pokazali na smreko, katero lahko posekamo. ralno podporo«. Zahvala gre seveda Janezu Čimžarju in Akcija je stekla, v nekaj dneh je bil les z vseh koncev in našima mojstroma Justinu Klanšku in Mateju Kosirniku. hribov Tunjic na kupu pri Zg.Sitarju. Nekajkrat smo se še zbrali, da smo hlode razžagali in zložili. Seveda pa bi bile ZA PGD TUNJICE: Franc Šimenc

UPRAVNI ODBOR PGD TUNJICE ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM KRAJANOM VESELE PRAZNIKE TER USPEHA IN ZDRAVJA POLNO LETO 2011!

Tunski glas 2010.indd 13 16.12.2010 14:13:19 Tunški glas December 2010

tempu življenja preži na nevarnost in sprožitev požara ob vsej sodobni tehniki in mehanizaciji, se to lahko vsakemu izmed nas zgodi kadar koli. Star pregovor pravi: V slogi je moč. Tega so se zavedali naši predniki že davnega leta 1897 in ustanovili Dru- štvo skupne pomoči. Zahvaliti se moramo najprej njim, ustanoviteljem, ki Člani odbora: Justin Klanšek, Milan Vrhovnik, Matej Kosirnik, Jože Čimžar, bi lahko bili vzor naši vladi, kako trez- Janko Šuštar, Milena Klanšek, Ciril Vombergar, Ivan Butalič, Roman Štupar no in pametno razmišljati, potem pa vsem naslednjim generacijam, da se je društvo ohranilo do današnjih dni.

Letošnje delovanje Pomembno je, da se v naše skupne akcije vključuje tudi mlade. V naši vasi Društva skupne pomoči imamo veliko pridne, sposobne in de- lovne mladine, samo k sodelovanju jo Kot vsako leto smo se tudi letos januarja sestali člani je potrebno povabiti. Zanimivo, oder odbora Društva skupne pomoči z namenom, da se za predstavo kulturnega društva smo postavili prav s pomočjo mladih. Poleg odpravimo vsak na določen del naše prelepe vasi, ki se mene, Petra Steleta in Romana Štu- razteza od Košiš (kurje doline), Raven, Stolnika, Zakala, parja so sodelovali še Miha in Jure Ste- Sidraža, Vrhovja, Komendske Dobrave, Mlake pa tja do le (Birtova), Anže Slana (Lesnikarjev), Podgorja, in poberemo simbolično članarino v vrednosti Marko Štupar (Komatarjev), Uroš in Tomaž Stele (Leskovčeva) in Rok Klan- enega litra šnopsa, pa kakor ga kdo proda. šek (Gradišekov). Prepričan sem, da bi pred pričetkom postavitve odra v našo Vsem Tunjičanom je znano, da je ostrešja velikega gospodarskega po- mlado ekipo marsikdo podvomil, ven- vsak, ki je član tega društva in je pla- slopja, če pa bi zagorelo ostrešje in dar jaz nisem. S skupnimi močmi smo čal simbolično članarino za tekoče seno, potem bi nastala res ogromna ga po končanih igrah tudi podrli. Za vso leto, dolžan po svojih močeh poma- škoda. Za Tunjičane in za društvo pa pomoč se fantom lepo zahvaljujem. gati tistemu, ki ga požar prizadene, ali velika odgovornost, da se prizadetim dobiti pomoč od vseh članov društva, čim hitreje pomaga. V našo faro se je naselilo nekaj novih če požar prizadene njega. družin, ki so si zgradili hiše v naši kra- Člani odbora smo se sestali 11. junija jevni skupnosti in imajo stalno prebi- V letošnjem letu smo imeli v vasi po- 2010 in se po posvetu o dogodku vališče v Tunjicah. Za pristop k dru- žar pri Spodnjem Kosirniku, Tunjice soglasno odločili, da se prizadetemu štvu je to edini pogoj. Je prostovoljen 40, ko je 5. junija 2010 zvečer v de- Janezu Kosirniku, Tunjice 40, za in neobvezen, odločitev je vaša. Do- lavnici med popravilom zagorel avto- nastalo škodo nameni 1000 evrov datne informacije so na voljo vsem mobil. Zahvaliti se moramo hitremu pomoči od članarine. krajanom, tudi novo priseljenim, na posredovanju Tunjiških gasilcev, da moji telefonski številki 041/ 362-609. so preprečili najhujše, saj so ognjeni Če se malo bolje zamislimo, koliko zublji skozi zgorela vrata že segali do stvari v tem sodobnem času in hitrem Člani odbora: predsednik društva Justin Klanšek (Gradišek), blagajničar- ka Milena Klanšek (Gradišek), Janko ZAHVALA Šuštar (Bitenc), Roman Štupar (Koma- V soboto, 5. junija 2010, se mi je med pripravami na dirko, ki se je odvijala tar), Milan Vrhovnik (Cirij), Ivan Buta- naslednji dan, zgodila velika nesreča. Zagorel je namreč dirkalni avto, ki lič (Petek), Ciril Vombergar (Korbar), sem ga pripravljal za dirko. Požar je povzročil veliko škode v delavnici, ki Jože Čimžar (Kuhar) in Matej Kosir- sem jo ravno v tistem času do konca opremil. nik (Miha) pa želimo vsem krajanom Hitremu in preudarnemu posredovanju tunjiških in kamniških gasilcev srečno, zdravo in uspešno leto 2011. gre zahvala, da škoda ni bila še večja. Hvala tudi sosedom, društvu za Za naše društvo je najbolj srečno in samopomoč, tekmovalcem in ostalim udeležencem nedeljske dirke in vsem, uspešno tisto leto, ko nič ne delamo. ki so finančno ali na kakršen koli drug način prispevali k obnovi delavnice. Jani Kosirnik Predsednik Društva skupne pomoči, Justin Klanšek

Tunski glas 2010.indd 14 16.12.2010 14:13:21 Tunški glas December 2010 V šoli nam je res lepo

Učitelji ali drugi strokovni delavci, ki voljo več različnih učnih sredstev in občasno pridejo v Tunjice, običajno metod. Letos smo pridobili projekcijo rečejo ob vstopu v šolo: »Kako je in svetovni splet še v drugi učilnici, kar Prvošolci (z leve): Miha Vrhovnik, Nik Brelih, tukaj lepo, prijetno«, ali vsaj nekaj je dandanašnji v šoli že kar nuja. Da pa Nuša Vrhovnik, Tilen Vrhovnik, Tilen Bon podobnega. Naši otroci imajo res vse teče tako kot je treba, poskrbimo kar srečo, da se lahko učijo v tako učitelji, zato naš delavnik niso samo Delali smo lutke, potem smo z njimi dobrih pogojih. Majhna šola, čeprav ure z učenci v razredu. Učitelji vseh igrali igrice. Učiteljica nas je snemala. s kombiniranimi oddelki, ima veliko ur, ki jih posvetimo šoli, sploh ne Miha Vrhovnik, 1.r. prednosti. štejemo. Pa tudi počitnice, ki nam jih nekateri zavidajo, niso le brezskrbne V podaljšanem bivanju smo delali Letos sta kombinirana oddelka dva, počitnice. »karte smeha«. Metala sem žogo na 1. in 2. razred, ki ga učim jaz, ter 4. koš. Pri športni vzgoji smo imeli štafeto. in 5. razred, ki ga uči Jana Trebušak. Lani smo imeli težave s športno vzgojo Nika Sotošek, 2.r. Najštevilčnejši je 3. razred, zato je na nedokončanem igrišču, saj je na sam z učiteljico Jano Razboršek. nas prežalo več nevarnosti. Sedaj pa Na pevskih vajah pojemo veliko Vsega skupaj je na šoli 32 učencev igrišče imamo, pa ga spet zelo malo pesmic. Všeč mi je pesem o zvončkih . Večina jih po pouku ostane v uporabljamo. Ali nam ni všeč? Všeč in ko učiteljica Jana igra na kitaro. V podaljšanem bivanju z učiteljico nam že je, samo vreme je to jesen podaljšanem bivanju smo rezali jabolka Polono Križaj, v prvih urah pa ji skrajno neprijazno. Upamo, da nam za marmelado. pomaga še Vesna Sivec. Za čistočo bo zima bolj naklonjena in bo nasula Klara Podjed, 2.r. šole in našo prehrano pa dan na dan nekaj belega čarobnega prahu. Ta skrbi Marinka Torkar. čarobni prah pa nam bo prinesel veliko Šli smo na pohod po Tunjicah. Imeli sreče in zdravja, ki ju bomo trosili po smo tudi športni dan v Kamniku, kjer V tem šolskem letu del pouka celih Tunjicah in še kje. smo telovadili in tekli. K nam je prišel in gledališki krožek namenjamo Jelka Vrhovnik Andrej Rozman Roza, gledali smo gledališkemu projektu, katerega lutkovno predstavo Balon Velikon. idejni vodja je Jana Razboršek. NOVICE IZ ŠOLE Nejc Černevšek, 2.r. Ustvarjamo svoje improvizirane igre in jih igramo, učimo se avtorske igre ali Imeli smo športni dan v Zdravilnem Imeli smo delovno soboto in smo pravljice, sami izdelujemo tudi lutke. gaju. Pri telovadbi smo šli vsi na lahko napisali zgodbico o Mojci Igre pogosto popestrimo s pevskimi sprehod do parkirišča pod cerkvijo. Pokrajculji in jo naslikali. Spomladi vložki našega zborčka Škrjančki. Tam smo telovadili. smo imeli čistilno akcijo. Nastopamo na šolskih prireditvah, Nik Brelih, 1.r. Kristijan Kuhar, 2.r. v načrtu pa so tudi nastopi izven tunjiških meja. V Tunjicah je K nam sta prišla že policist in gasilec. V Tretji razred obiskuje deset veliko dobrih igralcev in tudi naši podaljšanem bivanju smo se z učiteljico učencev. Učenci so zelo najmlajši so med njimi. Seveda pa si Vesno igrali igro »zelenjavna juha«. ustvarjalni in kreativni. privoščimo tudi dobre kulturne hrane Tilen Vrhovnik, 1.r. Imamo pesnike in pisatelje, ki - gremo v gledališče in uživamo ob vam bodo predstavili spomine profesionalnih predstavah. Enega od Šli smo v gasilni dom, potem smo na pretekle šolske dni. teh profesionalcev pa smo povabili slikali slike za gasilca. Rada imam kar v Tunjice – pri nas je bil Andrej likovno vzgojo. BALON VELIKON Rozman Roza. Nuša Vrhovnik, 1.r. V mesecu novembru je na obisk pri- V šoli se dogaja veliko zanimivih stvari, Prvi šolski dan smo dobili sadje. šel Andrej Rozman Roza. Zaigral nam ki otroke dan za dnem vabijo v svojo Potem smo v Kamniku gledali Piko je lutkovno predstavo Balon Velikon, sredo. Tudi sam pouk je vse manj Nogavičko. Všeč mi je športna vzgoja. pripovedoval pesmice in zastavljal samo papir in svinčnik, za učenje je na Tilen Bon, 1.r. uganke. Proti koncu njegovega obi-

Tunski glas 2010.indd 15 16.12.2010 14:13:23 Tunški glas December 2010

ska smo si lahko ogledali lutke in zao- zakuhal. Potem sem se odpravila v TIGRI drje. Narisali smo tudi risbice. Bilo mi mesto. V mestu sem našla tri fante, je zelo všeč. Naučila sem se, če nekaj ki so se veselili, da jim je uspelo sku- Tigri se učijo in telovadijo. malega najdeš, lahko obdržiš. hati takšno juho. Na srečo so bili tako Ko pridejo domov, Manca Šmidovnik, 3.r. prijazni in so me spremenili nazaj v gredo na lov. človeka. Kar ulovijo, LUTKE Anja Slana, 3.r. vse izgubijo. Med sabo govorijo V mesecu septembru, nas je učiteljica PAPAGAJI POJEJO in se smejijo. razveselila s prijetno novico, da bomo Z lačnimi trebuščki domov pridejo imeli tehniški dan. Rekla je, da moramo Papagaji pojejo, in utrujeni zaspijo. s seboj prinesti šivanko in sukanec. Jaz da v šolo morajo. Lucija Nograšek, 3.r. sem prinesla tudi blago. Učiteljica nam Vsak, ki v šolo gre je dala knjigo, v kateri so bile naslikane zelo hitro izve, lutke. Pogledali smo si slike in si izbrali da jih muc ne bo ujel, lutko. Izbrala sem si princesko. Ko smo če bo vsak po svoje pel. Ekofrajerji na čistilni akciji. naredili lutke, smo zaigrali lutkovno predstavo. V naši lutkovni predstavi so V šoli jim učitelj test pripravi, nastopali princesa, zajec in muca. ko ga rešijo, jih pohvali. Pika Vrhovnik, 3.r. Vsi veselo čivkajo in čiv, čiv uživajo. ZDRAVNIŠKI PREGLED Anja Slana, 3.r.

Novembra smo imeli zdravniški pregled. V Kamnik smo se odpeljali s ČAROVNIŠKI šolskim avtobusom. Do zdravstve- KLOBUK nega doma smo šli peš. Že pred ČISTILNA AKCIJA vhodom smo se tresli, kot da bi nas Sem čarov- tresla elektrika. Najprej smo šli k zo- niški klobuk. Zjutraj, ko smo se zbrali pred šolo, bozdravniku. Nekaj sošolcev je ho- Moja lastnica smo dobili rokavice in vrečke. Razde- dilo s trdnimi nogami po stopnicah, je čarovnica lili smo se v skupine. Moja skupina je ostali pa smo se malo bali in smo Berta. Najra- šla proti cerkvi. Našli smo pokvarjen bolj na rahlo stopali. Spodaj nas je sedim na štedilnik, sode, gume, volan, odbi- je čakal drugi pregled z zdravnico. njeni glavi jač,… Pregledala nam je vid, izmerila težo in čakam, kdaj se bo kaj zanimivega in višino. Potem je sledilo najhujše zgodilo. Pri njej se počutim zelo do- In tako smo videli, da so nekateri lju- – cepljenje. Sledil je še pogovor o bro, ker je prijazna čarovnica in ima dje zelo neodgovorni. Ta akcija je po- prostem času in zobeh. Vračali smo rada otroke. membna, da odstranimo odpadke iz se z belim kombijem. Lucija Vrhovnik, 3.r. narave. Na koncu čistilne akcije smo Še tri dni smo imeli spomin na ce- dobili še dobro malico. pljenje, zaradi oteklin in bolečih rok. Anja Sedušak Kljakič, 4. razred Špela Klemen, 3.r. MOJ POLICIJ- GOVEJA JUHA SKI Zadnjo čistilno akcijo smo imeli le- KLOBUK tos spomladi. Bila je sobota in pred Zelo rada imam govejo juho. Nekoč šolo smo se zbrali ob 8.00. Tam smo je k meni domov, kar sama od sebe, Sem policij- se razdelili v skupine, učiteljice pa so prišla goveja juha. Ko sem jo zagle- ska kapa. Prihajam iz policijske po- nam dale rokavice in vrečke za sme- dala, sem jo takoj nalila v krožnik. staje v Kamniku. Uporablja me politi. V moji skupini smo bili Robi, Pika, Prišel je že trideseti krožnik goveje cist, ki ureja promet, medtem ko je Jan, Jerneja, Miha, moja mamica in juhe. Počasi sem se začela spremi- policist urejal promet sem padla z teta Barbara. Od šole smo odšli po njati, ampak tega nisem vedela. Po- njegove glave na tla. Policist je odpe- hribu navzdol do potoka Tunjščica. gledala sem se v ogledalo in videla ljal in ostala sem sama. Našel me je Tam smo začeli pobirati odpadke in sem, da sem se spremenila v reza- Jan in me odnesel nazaj na policijsko jih dali v vrečko za smeti. Ob Tunj- nec. Sprehodila sem se po celi vasi, postajo. ščici smo šli proti Vrhovju, potem pa pa nisem našla tistega, ki bi mi to Jan Gregorinčič, 3.r. čez Vrhovje nazaj do šole. Po konča-

Tunski glas 2010.indd 16 16.12.2010 14:13:23 Tunški glas December 2010

ni čistilni akciji smo pred šolo dobili peljali. Ko smo bili že zelo utrujeni in malico. Učiteljice so nam razdelile smo pobrali vse smeti, kar smo jih vi- hrenovke in klobase. Potem smo šli deli, smo se odpravili nazaj proti šoli. vsi skupaj domov. Vesela sem, da Pri šoli smo imeli malico. Gospa Ma- smo naredili nekaj res koristnega. rinka je skuhala hrenovke, ki so bile Ana Marija Sotošek, 4. razred zelo dobre. Z veseljem sem počistila vse te smeti, saj je to naše življenjsko Najprej smo se zbrali v šoli, kjer smo okolje, v katerem rada živim, še po- dobili vsak svoje rokavice. Odšli smo sebno sedaj, ko je bolj čisto. v gozd in nabirali smeti. Sestavili smo Maruša Kosirnik, 5. razred skoraj cel avto. Našli smo tudi štedil- nik, vzeli smo polne vreče in odšli v šolo. Tam smo jedli hrenovke. Skupaj smo se igrali. To je bil zelo lep dan POSTALI SMO PESNIKI in vesela sem bila, ker je bilo vse v Učenci 5. razreda so se v tem šol- Obiskal nas je Andrej Rozman Roza gozdovih lepo čisto. skem letu preizkusili v pisanju pe- Saška Pavlović, 4. razred smi. Nekaj verzov bodo podelili tudi V soboto, 17.4. 2010, smo imeli či- z vami. SONCE IN MORJE stilno akcijo. Čistili smo naše življenj- sko okolje. Pri šoli so nam učiteljice Morje me ohlaja, sonce mi nagaja, razdelile vrečke in zaščitne rokavice. ENA NA ENA Peš smo se odpravili proti cerkvi sv. morje je globoko, sonce je visoko. Ane, kjer smo se razdelili v skupine Ena na ena, in začeli čistiti. Našli smo veliko od- dva na dva, padkov, ki ne sodijo v naše okolje. Iz Morje šumi, al` pa sam sonce me zbudi. strmih pobočij smo vlekli in potiskali igramo ta basket avtomobilske gume. Našli smo tudi morje je slano, lahk` cel dan. sonce je zlato. veliko drugih avtomobilskih delov in Trojka šteje mi točke tri, iz njih bi lahko sestavili že pravi avto. a kaj mi bo tri, ko zagledam kri. Najdene smeti smo odnesli na kupe, Oba sta mi všeč, Lahko zabijam, polagam pa čeprav je sonce peč, da so jih po koncu čistilne akcije na- in s tem tekmo zmagam. ložili na traktorske prikolice in jih od- morje pa tako slana reč. Jakob Petek, 5. razred Nika Hrastovec, 5. razred

NELI

Naša psička Neli, je mladičke tri imela. Biba, Daša, Živa, to so punce prave. Cele dneve jedle, spale bi samo pri svoji mamici. Kobacajo sem ter tja, se skrivajo pod dekico, da jih komaj najdemo. Neli skrbno čuva jih ves dan, da ne zbežijo kam drugam. Glej ga zlomka, smrčki črni, repki rjavi res so vsi ta pravi. Ko pa malo zrasle bodo, si domove druge našle bodo. Nam pa bo hudo, ker jih več pri nas ne bo. Športni dan na poligonu Gibanova v Naravnem zdravilnem gaju. Maruša Kosirnik, 5. razred

Tunski glas 2010.indd 17 16.12.2010 14:13:29 Tunški glas December 2010 Zapiski iz tekaškega dnevnika

Čeprav je naslov banalno klišejski, se mi vseeno zdi veliko boljši od Za domovino, s tekom naprej, ali Lauf macht frei, ki sem ju dobila kot predlog.

Zima je bila letos radodarna s sne- mimo Korenovih drč do Jeršinovega Smo se pa 27. aprila udeležili Me- gom, zato smo iz kleti na dan privle- »piknik placa«. Februar se je prevesil kinjskega kros; predpriprava na tek kli smuči (seveda da tekaške) in z nji- v marec in moj cilj je postal Sveti Pri- trojk. Sama sem odtekla en krog (5 mi od Kuharja pa proti dolini v Laniše mož (na pobudo Aleša). kilometrov), Aleš in Matej pa dva – gladili 2 progi; na račun so prišli tako V začetku meseca sem šla poskusit 10 kilometrov. ljubitelji drsalnega koraka, kot tudi teč tja gor; z Jano in Alešem Slabe- Četudi sem se še tako trudila, mi žen- klasične tehnike. Napeto ozračje v tom smo skupaj pretekli 7 kilome- ski instinkt ni govoril, da bom 12 kilo- službah in v drugi polovici februarja trov; z Vegrada do vrha in nazaj. Na metrov teka trojk pretekla okoli ene (ne smemo pozabiti na zimske olim- vremensko zelo pisano soboto 27. ure. Čeprav sem kondicijo imela, v no- pijske igre v Vancouvru in zlati bron marca je šlo zares. Ob desetih se nas gah nisem imela moči. Tako mi je prišel Petre Majdič) pred televizijskimi za- je 121 tekačev in tekačic (občutno so trening za moč zelo prav. Ker se Joli na sloni smo z »laufanjem« po zasne- prevladovali osebki moškega spola) te stvari spozna, mi je predlagal, da naj ženih poljih mirili in si na tak način zapodilo v 3,5 kilometrov dolgo pro- tečem v hrib oziroma klanec. Teoriji je privezovali duše. go proti gotski cerkvi Svetega Primo- sledila praksa. Tekla sem v intervalih ža in Felicijana. S progo smo se spo- od Pikovčeve češnje do cerkve, od cer- MOČERADI NAPADAJO padli trije Tunjičani; Matic Slabe je kve do Štule, od Štule do češnje. Moč GOLOVEC bil s časom 19 minut in 13 sekund za se je nabirala, klanec pomaga. Čeprav se sliši še tako izrabljeno in 6 minut in 42 sekund boljši od očeta Na tih deževen dan, oziroma na »zlajnano« šport res povezuje ljudi Aleša, sama pa sem se s progo spo- samo soboto 8. maja smo imeli zbor (tek pa sploh J), tako smo z Alešem padla 29 minutah in pol. Čeprav je bil pri Prešernu in njegovi muzi zgoraj in Matejem prišli v nekakšno navezo. tek samo navzgor po hribu, sem za brez na Prešernovem trgu v Ljublja- Smuči smo zamenjali za tekaške če- iztek odtekla še navzdol. ni. Z Alešem sva se čakajoča na start vlje in sneg za cesto. Začeli so se moji Aprila je tekaška naveza zopet prišla hitro našla; čakala sva samo še Ma- skoraj vsakodnevni tekaški treningi v poštev. V začetku meseca smo za- teja. Ker se je pred vsakim takšnim proti Komendi, pa nato tudi v hrib čeli špekulirati o teku trojk (pobudnik tekaškim dogodkom treba ogreti, je spet Aleš), ki je bil sicer šele 8 maja, Joli za ogrevanje pritekel iz Trnove- vendar se je nezadržno približeval. ga. Ob pol desetih so se abnormne Dokončna odločitev je padla do 19. količine tekačev in tekačic izpred aprila, ko je naš Joli (splet okoliščin magistrata po Ciril-Metodovem trgu je nanesel, da sva z Alešem tako po- mimo Robbovega vodnjaka pogna- imenovala Mateja) potrdil udeležbo le v tek; med njimi smo bili tudi mi. in nas je Aleš prijavil na tek kot me- Golovec, na katerega smo tekli, bi šano trojko Močeradi Tunjice. Na tek skoraj ne zdržal celotne količine te- trojk se je prijavila tudi Jana s svojimi kaških navdušencev, med drugim je Optimistkami. Da pa smo izgledali klonil tudi pod tunjiškimi močeradi, kot se spodobi (beri usklajeno), nam ki smo progo premagali v dobri uri. je obema trojkama KGT Papež spon- Med vzponom na Golovec sem bila zoriral majice. s strani moškega dela trojke deležna Do maja je ostalo še nekaj časa, za velike vzpodbude. Na vrhu nas je pri- priprave pa tudi. čakal in poslikal osebni fotograf v po- Skupni trening, ki smo ga načrtovali, dobi Matica Slabeta. Kljub slabemu Tunjiški močeradi in Optimistke pred je padel v vodo; malo zaradi služb, vremenu je bilo vzdušje čudovito, startom Teka trojk vreme pa nam tudi ni bilo v pomoč. dan pa nepozaben.

Tunski glas 2010.indd 18 16.12.2010 14:13:31 Tunški glas December 2010

NA ZOFKO V PREKMURJE Medtem ko sta Pikovčev Matej in njegova Joži v Mekinjah dahnila »da«, smo se nekateri odpravili v Radence na 30. maraton treh src. Vsi člani močeradove naveze smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na poldrugo uro dolgo pot v deželo ra- denske, da bi premagali 21 kilome- trski polmaraton. Čeprav nas je na poti v Prekmurje pral dež, v Raden- cih le-tega ni bilo, pričakalo pa nas je oblačno vreme. Startali smo ob pol desetih pri skromnih 12 stopinjah v močnem vetru. Z 21 kilometri se je spoprijemal tudi Skupinska fotografija pred 15. ljubljanskim maratonom Borut Pahor; predvidevam pa, da je več pogledov (vsaj ženskih) kot Ribčevega Lazu sploh ni videlo). Pod nih žarkih medtem, ko smo spreje- premier pritegnil njegov mišičasti skalo smo se dobili s Slabetovimi in mali majice, štartne številke, pro- in greha vreden varnostnik, ki je z z Alešem sva takoj začela z ogreva- mocijski material (desko za rezanje, nabito pištolo tekel ob njem. Matej njem. Ob desetih smo se podali na bon za kremšnito, ipd.)in na superge Krumpestar in Aleš Slabe sta progo 12 kilometrsko pot okoli jezera; sle- privezovali čipe. Po slikanju, bežne- premagala v uri in 40 minutah, sama dnja je bila v prvi polovici zaradi dež- mu pogledu proti otoku in gradu sva pa sem z uro in 52 minutami dosegla ja v prejšnjih dnevih mokra in spolz- se z Alešem od festivalne dvorane osebni rekord, kar je pustilo veliko ka, hkrati pa je zaradi skal in korenin odpravila na start – proti Zaki. Ko je posledic kot na primer, spreminjanje bolj kot na ravninsko spominjala na Nevemkdo ob petih ustrelil s štartno gesel, ipd. Misli pa so mi že odhajale pot gorskega teka. Tudi teči se ni dalo pištolo smo se pognali na 21 kilome- v oktobrsko Ljubljano… normalno; zaradi zelo ozke steze smo trsko pot okoli jezera; v treh krogih Po samem maratonu (čez nekaj dni) tekli kar v gosjem redu. Aleš je jezero in pol sem si dodobra nagledala oto- je Matej postal (za kratek čas) moj obkrožil v dobrih 51 minutah, sama ka in cerkvice, le zvona, ki naj bi se osebni trener; pokazal mi je pravilno sem si obalo dodobra ogledala v uri oglašal iz globin jezera, nisem sliša- tehniko teka. Slednja se je izkazala za in 3 minutah, nihče od naju pa se ni la; verjetno zaradi »šundra«, ki se je pravilno in zelo dobro. moral primerjati z Maticem, ki je bil dogajal okoli mene. Tekli smo mimo z 39 minutami kljub močnemu pre- kopalcev, ki so nas gledali kot sed- BOHINJSKO JEZERO STOJI hladu četrti. mo, osmo in deveto čudo tega sve- POKOJNO ta; popolnoma razumljivo, saj smo (France Prešeren: Krst pri Savici) DEŽELA KRANJSKA NIMA tekli pri (skromnih J) 29 stopinjah. LEPŠGA KRAJA, KO JE Z Slednje in prehiter tempo sta botro- Minila sta junij in julij; čas dopustov, OKOLŠNO TA, PODOBA vala temu, da se ni izšlo drugače, kot vročinskih valov in oddiha. Čeprav RAJA. da je moral Aleš odstopiti, sama sem si skušaš oddahniti, pa tekači kar (France Prešeren: Krst pri Savici) kar naporen, pa vseeno lep polma- naprej tečemo, ne glede na vreme, raton premagala v 2 urah in s tem temperaturo. Prej omenjena meseca Medtem ko je Zoran Jankovič v Stoži- za 6 minut in pol premagala Jureta sta minila zelo hitro, prehitro. Tako cah odpiral stadion in dvorano, sem Koširja, ki je včasih smučal hit' vča- kot februarja sem tudi julija napetost se pripravljala na mali blejski ma- sih pa počas'. Hkrati je potekal tudi (»fuzbal«) mirila s tekom, pa kljub raton, drugega v zgodovini. Na zelo tek na 5,97 kilometrov, ki sta se ga temu ni pomagalo. vročo soboto 21. avgusta sem se udeležila tudi Matic Slabe (premagal Prišel pa je avgust in z njim Tek štirih zjutraj odpravila v službo, popoldne ga je v 22 minutah in pol in je bil če- srčnih mož v Bohinju. Tako smo se pa smo , skupaj z velikimi količinami trti) in ena tretjina močeradove na- sedmega, po nekaj deževnih dneh, predvsem nemških turistov, vili kolo- veze – Matej Krumpestar (s slabimi v ne tako zgodnjih jutranjih urah no na avtocesti proti Bledu. Čeprav 28 minutami je bil 23.). Med tekači odpravili proti Gorenjski, v kraj, kjer je bil start ob petih, smo se od doma je bilo kar nekaj bolj ali manj znanih ima dež mlade. Ko smo prispeli do odpravili okrog pol treh; zaradi prej imen; poleg prej omenjenega Jureta obale, sem ugotovila, da jezero oko- omenjene gneče nam je to prišlo Koširja je tekla tudi Joli (ne Tunjiška li katerega je potekala trasa proge, zelo prav. ampak Batageljeva), Neža Mravlje in niti ni tako majhno (konca jezera se z Blejsko jezero se je lesketalo v sonč- Helena Žigon.

Tunski glas 2010.indd 19 16.12.2010 14:13:33 Tunški glas December 2010

saj smo počivali in šteli že pretečene na) bo ostala v življenju marsikoga kilometre. Sva pa z Alešem v sredini nepozabna; mogoče tudi zaradi tega, septembra pretekla 29 kilometrov ker se ne zgodi velikokrat, da lahko skozi 2 občini. tečeš po sredini Dunajske ceste kar Prišla je nedelja 24. oktobra, ko smo dvakrat v enem dnevu ali da policisti najprej oddali glas na drugem krogu zaradi tebe posebej zapirajo cesto. županskih volitvah in se nato odpra- Za trenutek ali 4 ure se lahko zediniš vili proti našemu glavnemu mestu. V s Fedipijem, ki je prvi pretekel 42 ki- Ljubljani se je kar trlo tekačev, še več lometrov, da bi prinesel sporočilo o pa je bilo gledalcev, ki so te tekače zmagi Grkov nad Perzijci v Atene; on gledali. Največ pogledov so gotovo je sicer od izčrpanosti umrl, vendar prestregli temnopolti atleti iz Keni- je vseeno postavil temelje marato- je in Etiopije. Pred maksimarketom nu. Vzdušje ljubljanskega tekaškega smo se dobili s Slabetovimi; z Alešem praznika je nepredstavljivo, preču- sva se šla spopadat z 42 kilometri, dovito in nabito z energijo, ki se je Jana z Optimistkami na cilju teka trojk Matic in Jana pa z 21. Ko je ob pol težko znebiš. enajstih Zoki ustrelil s pištolo, smo se Jesen je tu in zima poskuša trkati na Kremšnite smo pojedli, se še zadnjič nepregledna množica tekačev (skoraj vrata, tekači pa še vedno tečemo. Tek obrnili proti gradu in se vrnili domov. 6500 nas je bilo) pognali v tek. Žen- je nekaj zelo zanimivega, je droga, ki ske smo bile (spet) zelo v manjšini, te z lahkoto zasvoji – ja, priznam, za- MARATONSKO POLJE sploh maratonke. Prvih enaindvaj- svojena sem. Tek te sprosti, iz tebe SREDI LJUBLJANE set kilometrov sem pretekla v druž- spodi stres. Med tekom si zbistrim Nekako se je poletje končalo in se je bi drugih sotekačev, katerih večina misli in sem sama s seboj. začelo novo šolsko leto. S septem- ni vstopila z mano v drugi krog, saj Sedaj, ko že četrtič berem knjigo brom pa je prišlo tudi 26. svetovno so svoje spoprijemanje končali. Pri- Deana Karnazasa – Ultarmaratonec, prvenstvo v gorskih tekih na Veliko čakovala sem mnogo manj tekačev, premišljujem o mojih tekaških do- Planino, ki je potekalo v Kamniku. Z zato sem na pomoč poklicala Lidijo godivščinah in o drugih, ki tečejo. Alešem in mojim Borisom smo šli za Kavčič, ki je na rolerjih z menoj pre- V tem članku je navedenih le nekaj redarje in smo usmerjali tekače, ki so vozila skoraj celoten drugi krog; bila rekreativcev (izvzemši Matica, ki je se s Stahovice podili proti Veliki Pla- mi je za družbo, podajala mi je vodo, profesionalec in pa našega Mateja), nini; hkrati smo občudovali tekače iz najbolj pa sem ji hvaležna za moral- ki pa smo s svojim početjem, upam 39 držav. Občudovanje je bilo toliko no podporo. Bolj proti koncu je Lidijo si trditi, za tek navdušili še koga. Spo- močnejše, saj sem se še dobro spo- nadomestil Matej, ki ga sicer ni bilo minjam se svojih začetkov. Ko sem minjala teka na Svetega Primoža, ko med prijavljenimi, vendar je gotovo začela teči, sem bila za marsikoga sem skoraj »pljuča ven vrgla«. Na za- tudi sam pretekel 21 kilometrov, saj trapasto bitje, ki teče, ne da bi se mu ključni prireditvi in podelitvi kolajn je je dajal moralno podporo tudi Alešu. kam mudilo; vendar so se ljudje na- največkrat zaigrala eritrejska himna. Zadnjih 500 metrov je z menoj tekla vadili na to, da nekdo teče zase, za Bil pa je september tudi mesec mo- Anja in skupaj sva prečkali ciljno črto. svojo dušo. Vseh teh mojih tekaških jega prehoda v štirideseta, zato sem Po 4 urah in 27 minutah je bilo vsega »podvigov« pa ne bi zmogla brez na začetku meseca rahlo (ne preveč) konec. Moja trinajsta udeležba na te- podpore domačih, ki me podpirajo; opustila moje vsakodnevno tekanje. kaških prireditvah daljših (ali enakih) brez Borisa, ki me vozi na maratone, Zato sem pa v drugi polovici opušče- od 21 kilometrov je bila nepredsta- brez Anje, ki navija zelo na glas in no poskusila nadoknaditi. Oktobra vljivo nepozabna in o njej bom goto- brez Anžeta, ki mi vsake toliko reče, se me je rahlo dotaknil prehlad, zato vo z velikim veseljem pripovedovala da nisem čisto normalna J. sem izpustila kamniški Veronikin tek, naslednjim generacijam. ki počasi postaja tradicionalen (na Zelo uspešno je tekel tudi Aleš; 42 Prihaja zima in počasi že nestrpno njem je blestel Matic, ki je bil abso- kilometrsko razdaljo je premagal v pričakujem sneg, da se bom (tako lutni zmagovalec); svoje moči sem 4 urah in nekaj sekundnem drobižu. kot Petra Majdič J) s tekaškimi smu- hranila za 15. Ljubljanski maraton, Jana je svojo prvo 21 kilometrsko čmi gnala po zasneženi dolini. Vem, tokrat sem se prvič prijavila na kra- preizkušnjo premagala v 2 urah in da ne bom sama, saj se mi bodo pri- ljevo disciplino prireditve – 42 kilo- 6 minutah, Matic pa je sploh razred družili tudi drugi tekači in da bomo metrov. Zadnji teden pred marato- zase, saj je odtekel v uri in 15 minu- skupaj gladili progo. nom je bilo zelo napeto, veliko smo tah in je bil med 5419 polmaratonci Življenje teče dalje in mi z njim. jedli, predvsem makarone (ogljikovi in polmaratonkami skupno 19. hidrati) in pili magnezijeve tablete, ki Nedelja 24. oktober (ki je sicer hkrati Za Tunški glas, pomagajo proti krčem. Tekli nismo, tudi dan, ko smo dobili novega župa- Darja

Tunski glas 2010.indd 20 16.12.2010 14:13:34 Tunški glas December 2010

poskusu v startnem prostoru poz- dravili le šest tekmovalcev. Matija Razburljiva Rakovec je z obema rokama izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila, ko je edini ostal v prvi startni vrsti. Pri- vozil si je drugo zaporedno zmago. prva dirka Drugo mesto je osvojil eden od juna- kov dneva, Igor Kern, tretje pa odkri- Prva izvedba »avtokrosističnega« vikenda pri Kosirniku tje letošnje sezone, Robert Kociper. je bila v soorganizaciji dveh klubov ASC Mustang Le večer pred dirko je vse domači- ne in ljubitelje avtokrosa neprijetno Domžale in ŠK Tornado kot po navadi in po pričakovanjih presenetila novica o požaru v delav- na zelo visokem nivoju, kar smo v Tunjicah iz minulih nici na domačiji Kosirnikovih, na sa- sezon že vajeni. mem prizorišču nedeljske prireditve. Na predlog Kern racing teama smo V diviziji 1A se je prvič letos na slo- izbranih dirkah. Na uradnih treningih tako vsi prisotni na dirki lahko s pro- venskih tleh pojavil tekmovalec iz je ponovno blestel in letel Igor Kern, stovoljnimi prispevki po svojih mo- sosednje Hrvaške, Siniša Filčić. V na- ki je postavil neverjeten čas 25,84 čeh pomagali pri obnovi delavnice. sprotju od pričakovanj pa je bil na sekunde! Drugi, Marcel Grgič, je za V »skladu« za obnovo se je nabralo koncu prav Siniša veliki zmagovalec njim zaostal debelih 8 desetink, velja kar nekaj sredstev, za kar sta se brata prve letošnje preizkušnje v Tunjicah. pa poudariti, da je Kern drugo serijo Janez in David vsem zbranim na po- Do drugega mesta je po zmagah v treningov odpeljal bolj v »turistič- delitvi iskreno zahvalila. vseh treh kvalifikacijskih vožnjah pri- nem« slogu. Potem ko smo spremlja- šel aktualni prvak Tomaž Potisek, ki li zelo zanimive in atraktivne pred- Druga dirka naj bi bila 19.09.2010 v finalu ni pretirano napadal Filčića. stave že v kvalifikacijskih vožnjah, je vendar je močno, več dnevno de- Potisek se je namreč zavedal, da Fil- glavno prišlo na vrsto v zadnji točki ževje progo namočilo do te mere, da čić ni prijavljen v slovensko državno tekmovalnega dne. Izjemna izenače- izvedba dirke ni bila mogoča, pa tudi prvenstvo, tako da mu je tokrat tudi nost voznikov in moči dirkalnikov ter poplave, katere so zajele nekatere drugo mesto prineslo maksimalen boj do zadnjega centimetra prosto- dele države, so preprečevale dirka- izkupiček točk v boju za ubranitev ra na sicer največji slovenski progi, čem, da bi se prebili do Tunjic. Ne- naslova. Tretjega mesta in prvih leto- je tokrat terjala svoj davek. Po pre- kaj dni za tem je organizacijski odbor šnjih stopničk se je razveselil Klemen hitrih startih in številnih trčenjih v dirko dokončno odpovedal. Kakšna Albreht, medtem ko je Kraševec s te- prvem in drugem poskusu izvedbe bo usoda avtokrosa v Tunjicah še ni žavami s svojim dirkalnikom v finalu finalne dirke, so predvsem gledalci popolnoma znano, vendar za enkrat zaostal tudi za Selanom in tako osvo- kar malce nejevoljno čakali na tretji, ne kaže dobro. Ohranitev tega špor- jil peto mesto. vendarle uspešni start finala. Orga- tnega dogodka je za razvoj kraja za- nizator je dal vsem nesrečnikom, ki gotovo pozitivnega pomena, če ne Divizija 1 je po pričakovanjih postre- so poškodovali svoje dirkalnike na drugega, bi prinašalo dodatne pike gla predvsem z dvobojem Knez – Fe- razpolago pol ure časa in nato vsem, pri vzpodbujanju občinskih oblasti, štajn, omeniti pa velja, da je bil tokrat ki so uspeli odpraviti okvare in po- da podaljšajo sedanjo asfaltno pre- odlično razpoložen tudi Bertoncelj. škodbe, novo možnost za start v fi- vleko proti Zadnjemu robu. Za povišan adrenalin gledalcev je v nalu. A pri mnogih se bile posledice drugi kvalifikacijski vožnji poskrbel nezgod tako hude, da smo v tretjem Srečo Zupančič & Matjaž Sedušak Domen Rode, ki je svojega Subaruja prav lepo prevalil, pristal na kolesih in oddrvel naprej. V diviziji, kjer smo zmagovalca dobili že po seštevku uvrstitev iz kvalifikacijskih voženj, je slavil Samo Feštajn, drugi je bil Me- tod Knez, tretji pa Danijel Bertoncelj.

Največ akcije pa smo bili ponovno deležni od dirkačev v buggy-jih. Iz- med 12 prijavljenih se na startu ni pojavil le Jure Sušnik, ki je v tej sezoni podobno kot lani nastopal le na

Tunski glas 2010.indd 21 16.12.2010 14:13:34 Tunški glas December 2010 AMK Tunjice z Grgičem do uspehov v tujini

Voznik Avto moto kluba Tunjice Marcel Grgič je najuspešnejši slovenski avtokrosist na evropskem prvenstvu, zmagal pa je tudi na dirki državnega prvenstva Italije in bil dvakrat tretji v Avstriji. Za AMK Tunjice je tako letošnja sezona zelo uspešna, kljub Podelitev pokala Marcelu Grgiču propadlim dogovorom za organizacijo dirke v Tunjicah. za tretje mesto

Letošnja sezona je bila za Avto v Nyiradu do 13. mesta. Na zadnji prvenstvu. V Sloveniji so trenutno moto klub Tunjice (AMK Tunjice) letošnji dirki evropskega prvenstva težke razmere v celotnem avtošpor- zelo uspešna, saj je klubski voznik, v Maggiori pa je zasedel skupno 29. tu, kar se pozna tudi na področju Marcel Grgič, z odličnimi vožnjami mesto. Poleg dirkanja med evrop- avtokrosa, kjer domače proge ne v tujini poskrbel za visoke rezultate sko elito pa se je Grgič udeležil tudi morejo konkurirati tujim, kar pa je in se prebil na skupno 28. mesto na odprtih državnih prvenstev pri na- tudi eden izmed razlogov, da se je evropskem prvenstvu, kar je naj- ših sosedih. Najodmevnejši uspeh Grgič posvetil dirkanju v tujini in v boljši uspeh slovenskih avtokrosi- je dosegel zadnji vikend oktobra na državnem prvenstvu zaključil s sku- stov med evropsko elito. S svojim dirki v italjanskem mestecu Gonars. pnim osmim mestom. buggyjem Tatro 3,5 4X4 se je letos Na novo zgrajeni progi je pometel udeležil treh od devetih dirk za z italijansko konkurenco in se kljub Drugi voznik AMK Tunjice Janez evropsko prvenstvo v avtokrosu. Na težkim razmeram na progi, saj je cel Zgonec se je na državnem prven- dirkah v češkem Prerovu in madžar- dan progo močil močan dež, zavih- stvu v letošnji sezoni uvrstil na de- skem Nyiradu je skupaj zbral sedem tel na najvišjo stopničko. V pretekli veto mesto. Zaradi okvare motor- točk. V Prerovu se je med evropsko sezoni je nastopil tudi dvakrat v Av- ja na svojem Nissan buggyju je žal konkurenco prebil do 14. mesta in striji za tamkajšnjo državno prven- moral letošnjo sezono zaključiti z stvo, kjer je na obeh dirkah na kon- le dvema odpeljanima dirkama na cu stal na zmagovalnih stopničkah. Planini in v Tunjicah. Na prvi je zbral Fotografija z izleta Sredi avgusta si je Grgič na progi v 26 in na drugi 20 točk. Kljub letošnji v madžarski Nyirad avstrijskem kraju Meiselding letos smoli verjamemo, da bo v naslednji prvič privozil tretje mesto, drugič sezoni bolje. pa je svoj uspeh ponovil v prvem vi- kendu oktobra, ko je zasedel tretje Pred začetkom letošnje sezone smo mesto na dirki v Hollabrunnu. Tam imeli v AMK Tunjice načrt organizi- mu je uspelo tudi postaviti najboljši rati dirko na domačem terenu, na čas treningov kljub temu, da je na avtokros progi pri Kosirniku, kar pa tej progi dirkal prvič. Prvo mesto si se žal ni izteklo po pričakovanjih. je v letošnji sezoni privozil tudi na Kljub trem mesecem vloženega časa dirki hrvaškega državnega prven- upravnega odbora AMK Tunjice za stva v Rupi. Kljub temu, da je Grgič dogovore z lastnikom zemljišča, ni lanski podprvak slovenskega držav- prišlo do poenotenja želja, tako s nega prvenstva v avtokrosu, se le- strani kluba kot s strani lastnika. tos ni udeležil vseh domačih dirk, Slednji se je nato odločil prepustiti ker se je bolj osredotočil na prodor svoje zemljišče v upravljanje dom- v tujino in nastopanje na evropskem žalskemu in izlaškemu avtokros

Tunski glas 2010.indd 22 16.12.2010 14:13:38 Tunški glas December 2010

klubu, ki jima je uspelo v letošnji se- se vsem še enkrat zahvaljujemo, da zoni pripraviti le eno dirko od dveh so nam kljub težkim gospodarskim predvidenih. Edina letošnja dirka v razmeram pomagali izpeljati sezo- Tunjicah, ki je potekala v začetku no do konca. S sponzorji, donatorji, junija, pa je minila ob slabi organi- člani kluba in zunanjimi sodelavci zaciji in izvedbi. Taka ponesrečena smo se tudi letos ob koncu sezone dejanja lahko v prihodnosti za ve- srečali na pikniku pri lovski koči na dno odnesejo avtokros iz Tunjic, ki Selah, kjer so se že začeli kovati na- ima sicer že več kot 30 letno zgodo- črti za naslednjo sezono. V naslednji vino in na kateri so se za volanom sezoni lahko pričakujemo, da bomo dirkalnikov kalili tudi številni vašča- videli še več evropskih dirk Marce- ni in Tunjicam prinesli mednarodno la Grgiča, na katerih se bo po robu prepoznavnost v tem športu. Ravno postavil evropskim konkurentom. zaradi mednarodne prepoznavnosti Tukaj velja omeniti, da se je že v domačih dirkačev, tako trenutnih tej sezoni pojavilo veliko zanimanje kot bivših, je bilo na dirko v Tunjice, Podelitev plakete na pikniku za med evropskimi avtokros kolegi za pod okriljem tunjiškega kluba, pri- donatorje in člane AMK Tunjice pripravo mednarodne dirke na slo- pravljeno priti več evropskih avto- venskih tleh. Zato imamo v AMK Tu- smo lahko navijali za klubskega dir- krosistov, katere pa smo morali za- njice željo in načrt organizirati svojo kača Marcela Grgiča, ki se je spopri- radi propadlih načrtov organizacije lastno dirkaško prireditev, s katero jel z evropsko avtokros elito in vsem dirke v Tunjicah odpovedati. bi Tunjicam oziroma Kamniku po- slovenskim navijačem na veselje skušali pripeljati nekaj več dirkaške pridirkal v B-finale na 13. mesto. Organizacija dirke v domačem kraju prepoznavnosti, katera trenutno se ni uresničila, zato smo se tako kot rahlo bledi. Organizacija dirk in izvedba letošnje pretekla leta odločili skupaj z AMD sezone pa ne bi bila mogoča brez Buhc soorganizirati dve avtokros Avto moto klub Tunjice sponzorjev in donatorjev, katerim dirki na Planini nad Horjulom. Eki- pa športnih funcionarjev tunjiškega kluba pa je tudi pomagala pri izvedbi mednarodne gorsko hitrostne Dekleta iz plesne skupine Štupi dirke na Lučinah. V letošnji sezoni se nismo izneverili niti besedi Moto še vedno pridno plešejo. v logotipu našega kluba, saj smo v Občini Kamnik skupaj s Sport Tou- ring Clubom Panther Kamnik poskrbeli za izvedbo državnega prvenstva v motoslalomu, ki se je odvijalo spomladi poleg tovarne Titan. Izpeljava omenjenih športnih dogodkov ne bi bila mogoča brez močne zasedbe športnih funkcionarjev v AMK Tunjice, ki so bili pripravljeni delati ne glede na vremenske razmere in skrbeti za varnost na omenjenih dogodkih ter poskrbeti za profesio- nalno izvedbo dirk. Čeprav vsi člani kluba z veseljem poprimejo za delo, pa se je treba kdaj tudi spočiti in si ogledati dirko evropskega prvenstva. To smo storili z organizacijo izleta v Novo Pako na Češkem in v ma- džarski Nyirad. Medtem ko je izlet v Novo Pako postal že kar del tradici- je, ki se ponavlja vsak prvi vikend v juliju, smo ogled dirke v Nyiradu organizirali prvič. Na dirki v Nyiradu

Tunski glas 2010.indd 23 16.12.2010 14:13:42 Tunški glas December 2010 Uspehi mladih športnikov v Tunjicah Rok Vrhovnik (18 let) je pred enim lena tekmovanju pa so sodelovali tek- državnih prvenstvih. Konec maja je po- tom opustil intenzivne treninge kole- movalci iz Slovenije, Avstrije in Italije. stal državni prvak v teku gor/dol, osvo- sarstva ter pričel trenirati športno ple- V Kočevju je 21. avgusta postala abso- jil 3. mesto na državnem prvenstvu v zalstvo. Prvih sedem mesecev je treni- lutna državna prvakinja, v slovenskem cestnem teku na 10 kilometrov z oseb- ral pri trenerju, sedaj pa se uči sam. V pokalu za letošnje leto pa je skupno nim rekordom 32:45, na državnem ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih osvojila 1. mesto v kategoriji mlajših prvenstvu v polmaratonu na Ljubljan- zvečer, kolikor mu dopušča šola, hodi mladink ter 2. mesto absolutno. skem maratonu pa 5. mesto. V maju se v Kulturni dom v Kamnik. V zgornjem je uvrstil v slovensko reprezentanco za nadstropju imajo postavljeno umetno Matjaž Klanšek (20 let) nogomet že evropsko prvenstvo v Bolgariji, kjer je plezalno steno, po kateri pleza ter se sedem let trenira v Nogometnem dosegel 31. mesto. Odlične rezultate je o plezanju pogovarja z drugimi plezal- klubu Kamnik. V tem času je igral pol letošnje leto dosegal na ravninskih tek- ci. Decembra je zaključil šolo plezanja, leta v mladinski selekciji NK Triglav mah, zato se je odločil, da se bo prihod- diploma pa mu omogoča samostojno 2000 Kranj, ki nastopa v prvi sloven- njo sezono z novim trenerjem ter novi- plezanje v Sloveniji in tujini. Pridoblje- ski ligi, odšel pa je tudi na preizkušnjo mi načini treningov posvetil predvsem no znanje želi še dodatno izpopolniti, v NK Olimpija. NK Kamnik to sezono ravninski in stadionski atletiki. zato namerava opraviti še nekaj izpi- igra v tretji slovenski ligi, bori pa se tov, med drugim tudi alpinističnega. V za preboj v drugo. Poleg lastnih tre- Jani Vrhovnik je letošnje leto v kartin- letošnjem letu se je udeležil le tekmo- ningov Matjaž že drugo leto trenira gu prestopil iz tekmovalnega razreda vanja v Kranju, kjer je osvojil odlično mlajše selekcije v Kamniku. V različ- Rotax DD2 v Sloveniji najbolje zasto- 4. mesto, ostala pa je zaradi želje po nih starostnih skupinah žanje uspehe pani razred KZ2. V tem razredu, kjer je izpopolnitvi plezalske tehnike izpustil. na domačih turnirjih, njegov največji Skupaj s prijatelji hodi plezat po Slove- letošnji uspeh pa je bila udeležba na niji, odšli pa so tudi v Italijo. mednarodnem turnirju Fragaria cub, ki se je julija odvijal v mestu Prešov Maruša Klemenc (16 let) triatlon pri TK na Slovaškem. Tam je kot pomočnik Trisport Alprem Kamnik trenira že pet trenerja pomagal Roku Švajgerju. NK let. Tekmuje v super sprintu, pri kate- Kamnik je bila edina slovenska ekipa rem plavanju sledi kolesarjenje, temu med več kot dvesto ekipami iz osem- pa še tek. Omenjene discipline trenira najstih držav sveta, dosegla pa je prvo NordEst prvenstvo v Italiji, kjer se je osemkrat do desetkrat na teden, kon- mesto v kategoriji U12. začelo letošnje državno prvenstvo dicijo pa vzdržuje tudi v fitnesu in na (številka 84). skupinskih pripravah. V letošnjem letu Tamara Sitar (13 let) trenira gorsko se je udeležila treh priprav: januarja in kolesarstvo pri klubu Calcit bike team predpisan motor s prestavami in pros- marca je dvakrat za teden dni odšla v Kamnik pet do šestkrat na teden, to izbiro šasij, nastopajo najboljši kar- Italijo v mesto Lingnan, avgusta pa v dvakrat od teh pa se udeleži skupne- tisti v Sloveniji. Na državnem prven- Kranjsko Goro. Tekmovala je na tek- ga vodenega treninga. Ostalo trenira stvu je kljub neudeležbi na dveh tek- mah za slovenski ter evropski pokal na sama v okolici svojega kraja. V letoš- mah dosegel 16. mesto, na pozivnem Bledu, Dunaju in v Taboru na Češkem. njem letu je že tretjič postala državna Sportstil prvenstvu KZ2 pa si je priboril Na domači tekmi v Kamniku je julija prvakinja v kategoriji do petnajst let, odlično 2. mesto. Tekmovanja so po- osvojila prvo mesto absolutno, kar po- državno prvenstvo pa je osvojila tudi tekala v Sloveniji, Italiji ter na Hrvaš- meni, da se je tekma upoštevala tudi na enkratni tekmi XC Kamnik. V Tunji- kem. Iz tekme v tekmo je napredoval pri pokalu Alpe-Adria. Na tekmi na Ble- cah se je udeležila šolskega prvenstva ter posegal po višjih rezultatih, pri do- du, ki je štela za evropski mladinski po- ter zmagala v svoji kategoriji. Svoje sežkih pa so mu pomagali mehanik in kal, je 4. septembra osvojila 6. mesto, uspehe je žela tudi v tujini. V Avstriji vsa spremljajoča ekipa. Kot pravi Jani, pri razdaljah 400 metrov plavanja, 13 se je dvakrat v maju uvrstila med naj- se v prihodnjem letu s pridobljenimi kilometrov kolesarjenja in 3,3 kilomet- boljšo deseterico. izkušnjami in znanjem veseli novih ra teka. V pokalu Alpe-Adria je v kate- izzivov ter morebitnega posega po sa- goriji mladink osvojila 1. mesto ter 2. Matic Slabe trenira gorski tek. V letoš- mem vrhu slovenskega kartinga. mesto v pokalu Alpe-Adria absolutno, njem letu je osvojil tri medalje na šestih Barbara Klanšek

Tunski glas 2010.indd 24 16.12.2010 14:13:42 Tunški glas December 2010 Izlet sadjarskega

društva teh staroselcev, ki se baje sploh niso smeli poročati s partnerjem »meša- Letos, točneje 25.9., smo se sadjarji in njihovi ne krvi«. Prav malo pa verjamem, da so se tega res držali. Prepovedan simpatizerji odpravili na potep. Izbrali smo prekrasen sad je vedno najslajši. septembrski dan, ki bi bil najprimernejši za vaterpolo turnir na prostem. Karavana je šla naprej, čeprav se je vesoljni potop nadaljeval. Vode pa so že počasi lezle iz svojih strug, če- Verjetno je bil to dan z največ dežja Sledila je bogata zakuska iz domačih prav je bilo še vedno precej polj pod letos. Zaplavali smo proti Gradežu mesnin, ki smo jih lahko tudi naku- vodo od nedavnih poplav. blizu Horjula, kjer smo si ogledali pili. Poslovili smo se in odčofotali do sušilnico sadja in celoten postopek občinskega muzeja v Kočevju, kjer Naša zadnja postaja pa je bila Pri- sušenja, kot so ga včasih sušili naši so nam predstavili film o življenju in stava nad Stično, kjer smo se okrep- predniki. Po ogledu je sledila pred- zgodovini Kočevarjev, ki pa se pre- čali pri kmečkem turizmu Okorn. stavitev zgodovine kraja, ki pa nas cej razlikuje od klasične slovenske Pester in zanimiv izlet so obogati- ni prav dolgo zanimala. Naš vodič preteklosti. To,da imajo svoj jezik, li tudi posamezniki, ki so že pravi je na prostem pri vaškem vodnjaku marsikdo ni vedel. Slišali smo tudi strokovnjaki iz te stroke in jih je bilo maševal kot kak škof, čeprav je tako družino, ki nam je predstavila nekaj izredno zanimivo slišati. Avtobus lilo,da smo bili že mokri kot miši. njihovih pesmi in plesov. Ogledali je kar prehitro zavil v Tunjice, dan Počasi smo začeli drug za drugim smo si muzej, kjer je res ogromno pa prehitro v noč. Bilo je lepo. Le zapuščati to dolgovezenje in smo gradiva, slik, orodij, uniform in nji- za lepše vreme smo pozabili zmoliti se napotili proti poslopju, kjer hra- hovih tradicionalnih izdelkov. Res kak očenaš. nijo prek 320 vrst starega kmečke- dobiš pravo predstavo o življenju Marina ga orodja. Res zelo zanimivo,a še bolj za mlajše, ki so se rodili v dobi traktorjev. Mene pa je ta zbirka spo- mnila na čase, ko so se še uporabljali srpi in cepci. Videti je, da sem že »dolgo na svetu«. Pod streho je bilo kar prijetno vzdušje in poča- si je bilo treba preprečiti prehlad. Dobro,da je imel kdo s sabo tudi »flaško z antigripinom«. Ogledali smo si tudi čebelarski muzej Avgu- sta Grila. Potem smo dočakali zajtrk - ovseno kašo s suhim sadjem. Bila je zelo okusna. Prva postaja je bila za nami in odpravili smo se v Slo- vensko vas, kamor se je priženil naš prijatelj iz Podgore, Franc Adamič. Skupaj z družino nam je predstavil delovanje velike turistične kmetije in destinacije, kjer prirejajo piknike. Izredno lepa lokacija poleg jezera, kjer si res lahko napolniš baterije.

Tunski glas 2010.indd 25 16.12.2010 14:13:47 Tunški glas December 2010 Romanje v Medjugorje

Iz časa smo in romamo na sveto goro večnosti. Vse dni in vse noči in od vseh strani romarji, romarji, romarji,… Zunanji oltar – v ozadju cerkev (J.Lovrenčič) iz Rima. Na Križevec vodi kamnita pot. Ob poti je postavljenih 14 po- Drugi vikend v letošnjem oktobru V zgodnjem sobotnem jutru nas je staj Križevega pota. Med molitvijo je naš župnik g. Razinger organiziral pri šoli v Tunjicah čakal avtobus. S in pesmijo smo se povzpeli na vrh, romanje v Medjugorje. Romarjem iz tem smo stopili na dvodnevno pot od koder je bil čudovit razgled. Na Tunjic so se priključili še posamezniki doživetij, notranje sprostitve in pre- severu je Medjugorje s cerkvijo in v v Kamniku, Grosupljem in Črnomlju. jemanja milosti. Med potjo so se, ozadju Dinarsko gorovje, zahodno je kot rečeno, priključili še romarji iz gorska veriga Biokovo, jugozahodno Naš cilj je bilo Medjugorje. To je kraj drugih krajev in ko se je komaj zda- pa dolina Neretve. Bog nam je naklo- v južni Hercegovini. Zaradi bližine nilo, smo že prečkali slovensko mejo. nil dva prečudovita dneva, da smo morja (od Jadrana je oddaljen le Sledila je vožnja po avtocesti skozi lahko uživali tudi v prelestni naravi. okoli 30 km) ima blago sredozemsko pokrajino, ki je bila večidel pusta in Okolica je sicer skromna in kamnita, podnebje. Župnija Medjugorje je bila kamnita. Po prečkanju hrvaško-bo- vendar na svoj način posebna in pri- ustanovljena leta 1892. Takrat so po- sanske meje nas je čakalo le še slabo vlačna. Zvečer smo bili pri maši, ki je stavili cerkev. Bila pa je slabo grajena urico vožnje do našega cilja. potekala na zunanjem oltarju ob pri- in se je kmalu začela podirati. Po iz- sotnosti več tisoč romarjev. Zunanji gradnji nove cerkve, so staro podrli, oltar so zgradili leta 1989, okoli njega od nje je ostalo še nizko obzidje in pa je prostor s klopmi in stojišči. Je stopnice v prezbiterij, kar je danes izredno lepo urejeno. urejeno v spomenik. Leta 1934 so začeli graditi novo (sedanjo) cerkev. Dokončali so jo leta 1969. Posveče- na je sv. Jakobu. Do leta 1981 je bilo Medjugorje revna vasica. Preživljali so se s prodajo tobaka in vina, ljudje so se odseljevali. Leta 1981 pa se je vse spremenilo… Prvič 24. junija 1981, nato pa še več dni, se je revnim pastirčkom prikazovala Ma- rija. Po pričevanju teh pastirčkov, ki so danes že odrasli ljudje, je Marija pozvala svet k spreobrnenju, postu, molitvi in miru. Pri vzponu na Križevec Poleg Lurda in Fatime je Medjugorje Prvi dan smo se povzpeli na Križevec, danes najbolj poznano Marijino sve- nekaj sto metrov (nadmorska višina tišče na svetu. Medjugorje je znano je 520 m) visok hrib na južni strani Marijin oltar v cerkvi kot romarski kraj, kjer se ljudje naj- Medjugorja. več spovedujejo. To je mogoče v več Čeprav je bila tudi cerkev nabito pol- svetovnih jezikih in tudi v slovenščini. Na Križevcu stoji 12 m visok beton- na, ne bi mogla sprejeti vseh, ki smo V minulih skoraj tridesetih letih ga je ski križ. Vanj so vgrajene relikvije od se zbrali k večerni sveti maši. Pred obiskalo nad 30 milijonov romarjev. Kristusovega križa, ki so jih dobili mašo smo si ogledali tudi notranjost

Tunski glas 2010.indd 26 16.12.2010 14:13:52 Tunški glas December 2010

cerkve in prelep Marijin oltar, kjer je Marija in na tistem mestu danes stoji lo že nešteto rok, da so bila njiho- bil kip Marije obkrožen z nešteto or- kip Marije. va oguljena debla gladka kot steklo. hidejami. Vidiš ljudi, ki se bosonogi vzpenjajo Postavili so ga ob 20. obletnici prika- po teh skalah. Vidiš vero in upanje in zovanj. Leta 1989 so na Crnico posta- ljubezen. In to se te dotakne in pusti vili bronaste reliefne table s podoba- v vsakemu od tistih, ki smo zgolj bili mi iz skrivnosti rožnega venca. Kip tu ali se povzpeli na te gričke, neiz- Marije stoji tudi pred cerkvijo in je brisen pečat. bil postavljen leta 1987. In potem slovo od s soncem obsija- Blizu cerkve je kip vstalega Kristusa. nega Medjugorja. Seveda si je vsak Postavili so ga za veliko noč leta 1998. kupil še kakšen odpustek v nešteto Zunanji oltar – v ozadju cerkev Izdelal ga je slovenski kipar Ajdič. Leta trgovinicah. Za spomin zase ali za 2002 so okoli njega uredili križev pot, bližnje ali za prijatelje. »Prebili« smo leta 2004 pa v smeri proti cerkvi še se skozi kolone nešteto avtobusov z postaje svetlega dela rožnega venca. vseh koncev in skozi neskončno gne- Iz kipa vstalega Kristusa občasno ka- čo romarjev. pljajo solze (iz noge pod kolenom). Znanstveniki prave razlage za to niso Tudi vožnja nazaj je bila dolga. Od našli. Blizu cerkve je tudi postavljen doma nas je ločilo še več kot 700 km. križ, kjer ljudje lahko organizirano pri- Vožnjo nam je krajšala molitev in pe- Marijin kip na Crnici žigajo svečke. Ob cerkvi je postavlje- sem. Nekaj posebnega so bile med nih 25 spovednic. Spoved je mogoča povratkom tudi izpovedi nekaterih Po maši smo imeli večerjo v hotelu, v veliko jezikih. Zaradi velike želje in udeležencev romanja. Pretresljive iz- kjer smo imeli organizirano tudi pre- dolgih vrst pred spovednico, so neka- povedi, kako so našli pot k veri, kako nočišče. Naslednji dan smo najprej teri duhovniki omogočili opraviti spo- so premagali težave in preizkušnje v odšli k slovenski maši, ki je bila v ka- ved tudi kar na prostem pred cerkvijo. življenju ali kako so zgolj okrepili svo- peli, zgrajeni leta 1981. V tej kapeli jo vero, jo oživili in oplemenitili. imajo lahko romarske skupine mašo In kaj začutiš na teh krajih? Se te v svojem jeziku. Poleg nas so se te dotakne lepota pokrajine, vrvenje Avtobus nas je pozno zvečer pripe- svete maše udeležili še drugi sloven- množice, ki hoče v čim krajšem času ljal nazaj v naše lepe Tunjice. Za vse, ski romarji. Po zajtrku smo se odpra- vsrkati vase čim več? Ko smo se vzpe- kar smo doživeli in kar je to romanje vili na Crnico. To je spet kamnit hrib njali na Križevec ali naslednji dan na prineslo vsakemu izmed nas, dolgu- na vzhodni strani Medjugorja in je Crnico, smo videli zlizane skale, se na jemo tudi zahvalo našemu župniku, precej nižji od Križevca. Na Crnici se skalnatem terenu oprijemali malih ki je romanje organiziral. je otrokom v juniju 1981 prikazovala dreves, ki se jih je pred nami oprije- Monika Podjed

10. oktobra letošnjega leta smo pod vodstvom gospoda župnika Razingerja tudi Tunjičani poromali v Medjugorje.

Tunski glas 2010.indd 27 16.12.2010 14:13:56 Tunški glas December 2010

Delo in turistično raziskovanje kanarskega otoka DELO NA TENERIFIH Že nekaj časa sem si želela, da bi poskusila delati v tujini. Imela sem veliko željo raziskovati nekaj novega, drugačnega. Tujina mi ni bila prevelik Tenerife izziv, saj sem že prej večkrat odšla raziskovat Evropo, enkrat pa me je Ker nisem pristaš dolgovezenja, vam bom poskusila celo zaneslo tudi v Ameriko. na kratko opisati svoje tri mesečno doživljanje in Najdaljšo raziskovalno in delovno raziskovanje otoka Tenerife. pustolovščino v letošnjem letu sem imela na Kanarskih otokih. Na Tenerife, otok večne pomladi, sem se odpravila v začetku meseca Špansko Kanarsko otočje je znane po zelo čistem morju. Otok aprila in tam ostala vse tja do popolnoma vulkanskega izvora. Tenerife vključuje 358 kilometrov sredine meseca julija. Izkušnje, ki Otoki sodijo v skupino imenovano plaž, od naravnih do umetnih. V Las sem jih doživela na otoku, so nekaj Makaronezija (zloženka iz grških Americas lahko najdete več plaž, kot najlepšega in nepozabnega. Človek besed makar v pomenu ‘sreča’ in so Playa del Bobo, Playa de Torviscas, si ustvari popolnoma drugačen nisoi v pomenu ‘otoki’). Otok Tenerife Playa de Troya. Veliko lepih plaž je na pogled na svet, si širi znanje, dela je znan kot otok večne pomladi. Je južnem delu otoka, kajti severni del na sebi, na osebnih izkušnjah, rasti največji izmed teh otokov. Njegova otoka ima bolj strm dostop do vode in poznanstvu in nenazadnje, kar je površina meri 2057 km² in ima 600 zaradi vulkanskih ostankov. Južni del najpomembnejše, veliko pridobi pri 000 prebivalcev. Najvišji vrh otoka otoka pa je precej bolj topel in manj celostnem razmišljanju in dojemanju je Pico del Teide (3718 m). Ta vrh deževen kot severni del. Povprečna sveta okrog sebe. je hkrati najvišja gora Španije in je letna temperatura je 26 stopinj, Moje delo je potekalo na področju vulkan. Je simbol Kanarskih otokov. običajno imajo tri deževne dni na hotelske animacije. Živela sem Tukaj najdete veliko različnih lepih leto. Playa de La Arena leži na jugu v hotelu Isabel Family s štirimi letovišč, kot so: El Médano, Bajamar, otoka zraven mesta Los Gigantes. zvezdicami ne malo stran od drugega La Caleta, Los Cristianos, Las Galletas, Je polna črne mivke in velja za eno največjega turističnega kraja Las Playa de las Américanos. najbolj čistih plaž na otoku Tenerife. Americas. Prvih nekaj dni je bilo Lega ob Atlantskem oceanu pomeni Plaže se nahajajo praktično vse na dokaj naporno, saj sem se morala stalen, a rahel vetrič po celotnem enem mestu in razdalje med njimi popolnoma prilagoditi novi klimi, otoku, najočitnejša razlika pa se niso velike. Zelo zanimivo je tudi delovnemu okolju, novim ljudem ter kaže med severnim in južnim delom. ogledovanje deskarjev, saj se na njihovi kulturi. Današnji prebivalci Severni hladni atlantski tokovi določenem mestu valijo prelepi kanarskih otokov so v glavnem ponujajo neprestano vlago in temu valovi. Mesto El Médano slovi po priseljeni Španci, ki so pomešani z primerno bujno rastlinstvo in odlične deskanju. Plaže so peščene in lepo redkimi, daljnimi potomci Gvančev. pogoje za kmetijstvo. Palme, kaktusi, urejene. Domačini so izredno prijazni, aloe vere, banane, … so prava paša sproščeni, veseli, odprti ter vedno za oči in raj za ljubitelje narave. Južni pripravljeni pomagati. Živijo pestro del otoka je popolnoma obratna slika življenje, uživajo v dobri hrani, bujnega severnega dela. Tako visoke zabavi, popoldanskemu sproščanju gorske pregrade v središču otoka na plaži ter plesu ob vročih špansko- kot topel atlantski tok od severa kanarskih ritmih. proti jugu postopoma spreminjajo Delo v animaciji je bilo zelo otok v nekakšno peščeno in kamnito razgibano. Dopoldne smo bili v pokrajino polno kaktusov. Le tu in otroškem klubu, kjer smo ustvarjali tam lahko opazimo kakšno palmo, razne delavnice. Otroci so prihajali ki nam naredi senco med stalno predvsem iz nemško govorečih sončnimi dnevi. In to divje palme, držav, veliko je bilo tudi Angležev in ki so, za razliko od naših koprskih, v Škotov ter seveda Špancev s celine. svojem domačem okolju resnično Popoldne se je animacija preselila nekaj posebnega. na bazen, kjer smo turiste zabavali z različnimi vodnimi igrami, vodno Plaže na Tenerifih naj bi veljale za aerobiko, raznimi športi z žogo ter ene najbolj čistih v Evropi, saj so fitnes programom na prostem.

Tunski glas 2010.indd 28 16.12.2010 14:13:58 Tunški glas December 2010

Delo je zahtevalo dobro fizično pripravljenost, imeti pa moraš tudi Playa el Medano dober odnos in smisel za sočloveka. Biti animator je dokaj zahtevno delo, saj si stalno na očeh. Animator mora biti nasmejan, dobre volje, imeti veliko pozitivne energije in sproščenosti. Večerni program se je začel z mini diskom za otroke, s katerimi smo plesali plese in igrali igre. Po mini disku so sledili različni programi in nastopi kot so: kačji šov, orlov šov, papagajev ter razni čarovniški šovi. Ob 22. uri je bil čas za hotelsko animacijo. Animatorji smo morali 2-krat tedensko pripraviti program za goste hotela. Plesali smo zelo uspešne šove kot so Saturday Night mesec dni, da sem se privadila na Playa el Medano Fever, Grease, Disney, Broadway in staro življenje. Ampak po vsem tem Windsurfing na Tenerifih je najbolj We will rock you. sem šele na koncu spoznala, da je razvit v mestu El Medano, ki je Moram povedati, da je bilo bila to ena izmed najboljših izkušenj, vetrovno najbolj izpostavljen nastopanje na odru nekaj najbolj ki so se mi lahko zgodile. Je pa res, poletnim pasatom. Mesto leži na adrenalinskega in edinstvenega. Na da te tujina lahko zelo prevzame in jugovzhodnem delu otoka, kjer veter odru se popolnoma vživiš v drugo si vedno bolj in bolj pripravljen na okrepijo trije mehanizmi. Ožina med osebo in lahko pokažeš, izraziš tisto nove pustolovščine in odkrivanje otokoma Tenerifa in Gran Canaria, najbolj skrito neizraženo energijo, sveta in samega sebe. Takoj za tem dolga jugovzhodna obala Tenerife in ki se nahaja v tebi. Učvrstiš se tako me je premamila želja in sem čez termika, ki jo povzroča gora Teide, so fizično kot mentalno in zelo veliko dober mesec šla obiskat prijateljico razlog za do 300 vetrovnih dni letno. pridobiš na samozavesti. na Malto, kjer sva skupaj uživali v Izrazito vetrovna so poletja, v ostalih Ponavadi so se večerni šovi zaključili lepotah Malte. Vendar o tem kdaj mesecih pa se veter pojavlja v El okrog polnoči, potem pa smo imeli še drugič, saj je otok Malta čisto drug Medanu tudi v dneh, ko drugod po kratek sestanek celotne animacijske svet. otoku vlada popolno zatišje. V mestu skupine. Počitka je v animaciji zelo in okolici najdemo raznovrstne primanjkovalo, saj je bilo potrebo RAZISKOVANJE OTOKA TENERIFE deskarske pogoje, primerne tako velikokrat vaditi koreografije za V zadnjem delu vam bom predstavila za začetnike kot boljše ter tudi druge šove. najbolj zanimive kotičke na profesionalne deskarje, ki trenirajo otoku, ki so pustili največji pečat na zahtevnih ‘spotih’ El Medana. Animatorji smo imeli dva prosta avanturističnega raziskovanja. dneva na teden. V prostem času Playa de Las Americas smo se odpravili raziskovat otok Pico del TEIDE Plaže v Las Americasu so najbolj ali pa poležavali na plaži. Meni je Ko zagledate vulkansko goro Teide obiskane plaže na Tenerifih, predvsem bolj ugajalo raziskovanje otoka kot in pokrajino okrog nje, si lahko zaradi množičnega obiska turistov. poležavanje na plaži, saj smo bili predstavljate, da ste prišli na Luno. V Las Americasu lahko najdete več praktično ves čas dela samo v hotelu. Vulkanska gora in pokrajina okrog različnih plaž, kot so Playa del Bobo, Pogosto sem se usedla na avtobus sestavljata narodni park Parque Playa de Torviscas, Playa de Troya. in šla raziskovat druge čudovite Nacional de Las Canadas del Teide. Vse plaže se nahajajo na enem mestu predela otoka. Park je znan po številnih endemitskih in niso veliko oddaljene ena od Delo je bilo vsak dan razgibano, vrstah flore in favne. Z žičnico se je druge, ne več kot za prijeten sprehod. poln doživetij takšnih ali drugačnih. možno povzpeti pod vrh gore, kjer Zelo zanimivo je tudi ogledovanje Skratka, po več kot treh mesecih lahko občudujete čudovit razgled, deskarjev, saj se na določenem mestu dela v animaciji je čas minil kot vključno s pogledom na sosednji plaže valijo prelepi valovi. Plaže so za šalo. Šele potem, ko sem prišla otok La Gomera. Vulkanska gora peščene in urejene. Na voljo imate domov, sem se zavedla, da sem in pokrajina sama mi je pustila tudi veliko restavracij, gostinska spet doma ter v starih življenjskih neizmeren pečat, saj je prava ponudba je pestra, tako da ne boste tirnicah. Potrebovala sem več kot senzacija za dušo in telo. ostali lačni in žejni.

Tunski glas 2010.indd 29 16.12.2010 14:13:58 Tunški glas December 2010

Izlet na sosednji otok La Gomera ji so nam domačini predstavili svojo Grease show - coctail mix Ravno zadnji dan, ko sem se vrača- najbolj nenavadno značilnost el silbo. V animacijski skupini smo bili la domov, sem skočila še na otok La To je jezik žvižgov za sporazumevanje animatorji iz različnih držav oz. celin. Gomera, ki je od Tenerifov oddaljen čez soteske. Neverjetno prodorne Največ jih je bilo iz Nemčije, Španije, samo pol ure. Iz pristanišča Los Cri- zvoke lahko domačini ustvarijo z žviž- Italije, ZDA, Peruja, Nizozemske, stianos smo s hitrim katamaranskim ganjem skozi prste ali pa z ustnicami. Švice ter peščica iz Gane in Slovenije. trajektom v 30 minutah pripluli na Žvižg je nadomestek za glas in ko ga otok. Sprehodili smo se po glavnem zaslišiš, se ti skoraj zdi, da ga razu- Tenerife je čudovit otok in ga je mestecu San Sebastian de La Gome- meš. Tega jezika se je težko naučiti. vredno obiskati. Če ste željni ra, ogledali smo si muzej Krištofa Nekateri starejši ljudje ga obvladajo, videti drugačen svet poln doživetij Kolumba z vodnjakom, iz katerega je medtem ko ga predstavniki mlajših in ugodne spomladanske klime pomorščak zajel vodo za krst Ameri- generacij pogosto razumejo, govo- skozi vse leto, je otok kot nalašč ke in na koncu splezali na obrambni riti pa ga ne znajo več. Nato smo se za vas. Sama zagotovo vem, da stolp v Parque da la Torre. Z avtobu- odpeljali navzgor v nacionalni park se še vrnem nazaj, vendar takrat som smo nadaljevali pot v gorato no- Garajonay in se sprehodili po poteh obiščem še ostale otoke. Moj moto tranjost otoka in občudovali presene- okoli Lagune Grande, po gozdu dre- je zelo preprost: »Enkrat se živi. Živi tljivo izklesano pokrajino z globokimi vesaste rese in lovorja. Drevesa so in raziskuj življenje kot neustavljiv soteskami in terasastimi polji, ki so gosto poraščena z živo zelenim ma- in nenasiten popotnik.« jih v stoletjih zgradili marljivi otoča- hovjem in lišaji. Imela sem tudi pri- ni. Med kosilom v lokalni restavraci- ložnost videti krater vulkana. Andreja Zalaznik Finska (Suomi) Konec letošnjega junija je nastopil čas dolgo načrtovanega saj ima preko 50 000 jezer, s skupno površino okoli 33 500 odhoda na sever Evrope. Iz Trsta sva v zgodnjih popoldan- km2. Ima kar dva uradna jezika, Finskega in Švedskega, vse skih urah preko Műnicha poleteli proti Finski. Kljub pozni krajevne table imajo napise krajev v obeh jezikih. Na La- večerni uri sva med poletom preko Baltskega morja še ponskem, skrajnem severu, pa ljudstvo Sami uporablja svoj lahko opazovali sončni zahod. Na letališču v Helsinkih naju jezik. je že čakal prevoz, s katerim sva odšli do najine nastani- Na skrajnem severu sonce poleti kakih deset tednov sploh tve v Kivenlahtiju v naslednjih štirinajstih dneh. Po uspešni ne zaide – to je čas polnočnega sonca, pozimi pa se v teh adaptaciji v novem bivališču, razpakiranju skromne prtlja- krajih sonce približno osem tednov sploh ne dvigne nad ge ter kratkemu čveku s sostanovalci, sva ob svitanju nove- obzorje. V času najinega bivanja blizu Helsinkov se je ste- ga dneva utrujeni zaspali. mnilo okoli 23.30 ure, daniti se je pričelo med 3. in 4. uro Prvi dnevi na Finskem so bili v znamenju odkrivanja razse- zjutraj. žnosti razlik med državama. Finska, dobrih sedemnajstkrat Finska najbolj slovi po izjemno urejenem socialnem in šol- večja država po površini, ima le približno 16 prebivalcev na skem sistemu. Postali so zgled uspešne socialne države. km2, medtem ko je Slovenija poseljena bistveno gosteje. Urejen imajo tudi sistem vračanja povratne embalaže, kjer Prebivalstvo je v večini skoncentrirano na jugo-zahodu dr- za vsako vrnjeno steklenico, pločevinko ali plastenko dobi- žave, v trikotniku Helsinki – Tampere – Turku, sever je zelo jo vrnjeno 0,25 ali 0,5 €. Temu posledično je celotna drža- redko poseljen. Finska se upravičeno imenuje dežela jezer, va zelo očiščena; posebno po večernih zabavah v parkih, naslednji dan ni videti steklenic in pločevink, saj otroci in ostali prebivalci naslednje jutro pridno poberejo odpadke in tako zbirajo denar za kakšne dobrote. Kar se tiče alkohola, je prepovedana prodaja le-tega mla- doletnim osebam (kar je uradno tudi pri nas, s to razliko, da Finci to upoštevajo). V trgovinah je mogoče dobiti le pivo, ostale alkoholne pijače pa prodajajo le v specializi- ranih, tako imenovanih »Alko shopih«. Zato tu na svoj ra- čun pridejo ponudniki ladijskih prevozov do Stockholma in Estonije. Ladje so po večini polno zasedene, predvsem pa za vikende in med počitnicami. Že na ladji se da priti do ugodne ponudbe alkoholnih pijač, predvsem pa potem v Estoniji in na Švedskem. Za popotnico ima skoraj vsak potnik nazaj grede s sabo voziček, polno naložen s platoji

Tunski glas 2010.indd 30 16.12.2010 14:14:00 Tunški glas December 2010

piva, v potovalkah in torbah pa ne sme manjkati steklenica vodke. Velik delež potnikov je seveda mladina. V zimskem času, ko morje zamrzne, za povezavo skrbijo ledolomilci, ki redno utirajo po rednih linijah. Na slavno pot do Estonije sva se odpravili tudi sami, pot naju ni razočarala. V Estoniji, natančneje v Talinu, glavnem mestu, sva imeli priložnost videti nekakšen festival, podo- ben našim srednjeveškim dnevom. Razlika med državama je ogromna, zato se tudi veliko Estoncev podaja na Finsko s trebuhom za kruhom. Na Finskem živijo v najemniškem stanovanju, med tednom delajo, za vikende pa se vračajo v domačo državo, kjer s finskimi prihodki veliko lažje živijo. Samo mesto Helsinki, kjer sva prebili večino časa, je zelo lepo urejeno. Ima ogromno število zelenic in parkov, v katerih ne manjka turistov in domačinov, ki se tja hodijo sončit, se družiti, brati knjige, počivati in tudi praznovati rojstne dneve. Praznovanje na Finskem poteka po precej drugačnih nava- ki raziskujejo vojaško zgodovino, spet drugi pa se čez otok dah kot pri nas. Npr. slavljenec povabi prijatelje v najbližji le sprehodijo in opazujejo razsežnosti Finske razčlenjene park, kjer se udobno namestijo na odejah; povabljenec obale. mora s seboj prinesti hrano in pijačo, ki jo bo jedel in pil. Samo mesto Helsinki je z morjem obdano kar s treh strani, Darila so simbolne narave, izjema so le okrogle obletnice. saj se morje zažema še globoko daleč v kopno. Obala je Tako je v parkih mogoče videti razna praznovanja, pospre- polna otočkov, nekateri so poseljeni, večina pa jih je turi- mljena s petjem, nazdravljanjem itd. V kolikor je prazno- stičnih ali pa niso tako veliki, da bi bili zanimivi za obiskovanje v baru, pijače ne plača slavljenec, temveč tisti, ki je valce. Zaradi vodnih bogastev je zelo popularen ribolov, za na zabavo prišel, saj se šteje kot čast, da lahko nazdravi s katerega se lahko odloči vsak, ki ima opremo, ribiška karta slavljencem. ni potrebna. Kar se tiče življenjskega standarda, je za tujca življenje na Središče Helsinkov predstavlja glavni trg Senaatintori, ki Finskem dokaj drago. Cene sadja in zelenjave so v primer- naj bi simboliziral mesto kot politično, religiozno, znan- javi z našimi občutno višje (npr. pol kg lubenice preko 5 €), stveno in trgovsko središče. Trg obdajajo vladna palača, na splošno pa so vsa ostala živila nekoliko dražja. Standard glavna univerzitetna zgradba in luteranska katedrala, neje visok, tako da se cene domačinom ne zdijo pretirane, uradni simbol mesta, zaradi katerega Helsinke imenujejo turisti pa ob pogledu na kako ceno kar osupne(m)jo. tudi Severno belo mesto. Na Finskem že od sredine 20. Sistem javnega prevoza je občutno naprednejši, možen stoletja velja popolna svoboda veroizpovedi. Najbolj raz- je nakup tedenske/štirinajst dnevne karte, ki velja za vsa širjena je protestantska vera, imajo pa tudi pravoslavne prevozna sredstva na določeni liniji. Na avtobusnih posta- manjšine, čeprav je država priznala obe veri. Ravno tu je jah je potrebno šoferju z dvigom karte (ki je na eni strani najbolj zanimivo, da prav v Helsinkih stoji pravoslavna ka- odsevnik) nakazati, da želiš na določen avtobus, tako da se tedrala Uspensky, ki naj bi bila največja pravoslavna cerkev avtobusi ne ustavljajo brez razloga. Prevoz je brezplačen za v zahodni Evropi. starše z vozički, za mlajše otroke in invalidne osebe. Tudi za Za ogled zanimiva in nekaj posebnega je tudi luteranska, njih je posebej predviden prostor, kamor lahko namestijo v mogočno skalo vdolbena, cerkev Temppeliaukion kirkko, voziček in se poleg tudi usedejo. ki se dviga nad cesto in naselij. Z zunanje strani je videti le V preteklosti je bila Finska sedem stoletij pod švedsko vla- skromen kamniti zid, še bolj skromen vhod in preprosto davino (od 12. stoletja do 1809). Nato so Rusi v zgodnjem kupolo. Zvonika cerkev nima, prav tako ne zvonov, ki jih na- 18. stoletju večkrat poskušali zasesti mesto Helsinki, zato domeščajo kar zvočniki. Skalna cerkev je ena najznačilnej- so na skalah ob vhodu v pristanišče takrat postavili Finski ših primerov moderne finske arhitekture. grad (otok Soumenlinna). Država se je osamosvojila po ru- Bivanje na severu, vseh sedemnajst dni, je minilo bliskovi- ski revoluciji leta 1917 in postala republika. Otok Soumen- to hitro. Samo mesto Helsinke sva prečesali po dolgem in linna je dandanes predvsem zelo obiskana turistična točka, počez, tako da bi se dalo pisati še o številnih znamenito- do katere vozijo ladjice skoraj vsako uro, otok pa ima tudi stih. Upava, da sva vam omogočili vsaj kratek vpogled v to stalno prebivalstvo, ki dnevno odhaja na delo v Helsinke zanimivo in v zadnjem času največkrat preučevano državo, (tudi do tja velja npr. mesečna mestna karta). Na otoku prav zaradi njene ureditve in prepoznavnosti v svetu. Ob so ostanki vojaške zgodovine, polno je nedelujočih topov, naslednji priliki pa zagotovo obiščeva in raziščeva še raz- ki merijo na morje, otok pa ima tudi vojašnico, v kateri še prostrt sever države in tam doživiva zimo. Poletje je bilo vedno opravljajo služenje obveznega vojaškega roka. Otok prav tako vroče kot pri nas, tu doli. je prežet s turisti, ki uživajo v bližini morja, nekaj je takih, Simona Štupar & Tamara Novak

. Tunski glas 2010.indd 31 16.12.2010 14:14:01

Tunški glas December 2010 Maroko Sredi hladnega aprila sem se skupaj s prijateljema Petro in Blažem odpravila v veliko toplejše predele maroške pokrajine. Kraljevina Maroko, kot je uradno ime parlamentarne monarhije z vladajočim kraljem Mohamedom VI., je polna presenečenj, tako geografskih, kot tudi družbenih, socialnih, religioznih, zgodovinskih, arhitekturnih in še bi lahko naštevala.

Kraljevina, ki na severozahodu Afrike pa še danes znajo francosko, saj je bil meji z Atlantskim oceanom, na seve- večji del države do 2. marca 1956 pod ru pa ga obliva Sredozemsko morje, francosko oblastjo. Uradna denarna je dolga stoletja ostala neodvisna in valuta je maroški dirham (MAD). je tekom časa razvila bogato kultu- Na potovanje smo se podali sami, kar ro Berberskih, Arabskih in Evropskih je bilo za nas cenejše, potovanje pa vplivov prav zaradi bližine Gibraltarske veliko bolj doživeto. Z nahrbtniki oz. ožine. Prvotni prebivalci Berberi so se z »backpacki« smo se neprestano gi- skozi stoletja srečevali z različnimi stiki bali iz kraja v kraj. Prenočišč predho- drugih kultur, ljudstev in narodov ter dno nismo imeli rezerviranih, saj naša v notranjost do puščavskih mest Ou- z njimi izmenjevali svoje izdelke, vero, pot razen želja videti nekatere kraje, arzazate, Zagora, M'hamid in puščave politične sisteme ter soustvarjali novo ni bila načrtovana. Nekatere od teh Chegaga, potovanje pa sva s Petro za- kulturo. Večji del Maroka je postal krajev smo tekom potovanja zaradi ključili v Marakešu, medtem ko se je francoska kolonija leta 1912, medtem prilagajanja maroškemu potniškemu Blaž od tam podal še na sever države. ko je Španija obvladovala manjši pri- prometu izpustili ter nadomestili z staniški mesti Ceuta in Melilla na se- drugimi. Naša pot se je začela v Ca- Casablanca – veru, kateri sta v njeni lasti še danes. sablanci, nadaljevala v Rabatu in bli- prvo doživetje maroške kulture Država ima pestro pokrajino prostra- žnjem mestu Sale, kjer smo prebivali Casablanca je največje maroško me- nih in dolgih obal, rodovitnih ravnin, pri našem gostitelju, najdenem preko sto, širši javnosti pa znano predvsem planot in visokih gora, na jugu in vzho- »couchsurfinga«. »Couchsurfing« je po istoimenskem ameriškem filmu, dnem delu pa preide v del največje svetovna mreža druženja ljudi, ki v posnetem leta 1942. Mesto nazorno puščave na svetu – Sahare. Tempera- svojem kraju zastonj ponujajo oglede prikazuje velik razkol med revnimi in ture so se že aprila ob Atlantski obali mesta, druženje s turisti in prenočišča bogatimi prebivalci. Nedaleč od mo- gibale okoli 20°C, ob sunkih hladnega ter tako študentom olajšajo potova- šeje Hassana II. se vidi postavljene vetra pa so tudi te stopinje postale nje. Zame je bila izkušnja nekaj poseb- nove bloke, mimo katerih se nepre- izjemno hladne. V notranjosti so se z nega, saj sem imela čast spati v pravi stano vozijo mercedesi in BMW-ji, na bližino puščave temperature ekstre- muslimanski dnevni sobi, v kateri spijo drugi strani ceste pa se ponuja popol- mno dvigovale; Marakeš je imel ko- družinski člani. Pot nas je ob obalnih noma drug svet. Znotraj starega dela nec aprila še ob desetih zvečer 28°C, v mestih Safi, Essaouira in Sidi Ifni vodila mesta smo prebivali v hostlu, ki se puščavi pa so se temperature čez dan nahaja v neposredni bližini stare me- dvignile tudi do 40°C. dine. Stara medina je najstarejši del Danes je v Maroku več kot 32 milijo- mesta, kjer domačini tekom dneva na nov prebivalcev, od teh je velika veči- svojih stojnicah prodajajo raznovrstno na sunitskih muslimanov. Preostalih blago. Skozi ozke ulice so se vrstile nekaj odstotkov sestavljajo kristjani in prodajalne mesa, rib, sadja in zelenja- Judje. Glavno mesto Maroka je Rabat, ve ter drugega trgovskega blaga kot so ki je zamenjal danes najbolj turistično oblačila, torbice, rute, očala in podob- in nekdanjo prestolnico Marakeš. Ura- no. Stara medina je bila prvo mesto, dni jezik v državi je arabščina, čeprav kjer sem si kljub dvajsetim stopinjam veliko prebivalcev govori tudi katere- oblekla jopico ter okoli glave in las ovi- ga izmed berberskih jezikov, nekateri Skupaj s Petro la ruto z namenom, da med množico

Tunski glas 2010.indd 32 16.12.2010 14:14:05 Tunški glas December 2010

sem opazila tudi najstnike, ki so nosili Plaža Legzira »zahodnjaška« oblačila in dekleta, ki se niso pokrivala, le-te pa so bile red- ke. Pomen pokrivanja nam je v mošeji obrazložila naša vodička. Dejala je, da je verna muslimanka, vendar se razen ob vstopu v mošejo ne pokriva, saj Ko- ran ne predpisuje natančnega pokrivanja, še manj pa zakrivanja žensk.

Zabavne prigode v mestih Rabat in Sale Rabat kot glavno mesto ponuja mnogo zanimivosti. Tu smo si ogledali mav- zolej preminulega kralja Mohameda Medina v obalnem mestu V. in prekrasen Hassanov stolp, ki spo- Essaouira minja na minaret. Sprehodili smo se mimo kraljeve palače, opazovali kra- zidano ograjo, visoko meter in pol. ljev portret, obešen na raznih panojih Umivanje na balkonu je bilo za naju po mestu ter doživeli vratolomne vo- posebno doživetje in tisti večer sva se žnje s taksiji. Najzanimivejše pa je bilo ogromno nasmejali. Uspelo nama je doživetje pri našem gostitelju Tariqu, oprati tudi nekaj umazanega perila, ki pri katerem smo bivali tri dni. Tariq živi sva ga obesili na vrvice, na katerih je v bližnjem mestu Sale, kamor smo se Tariqova družina že sušila svoje perilo. ljudi ne bi preveč izstopala. Casablan- po prihodu v Rabat odpravili kar peš. Ravno, ko sva končali z umivanjem, je ca namreč ni preveč turistično razvita Blaž je z lahkotnim korakom hodil ves razburjen na balkon pritekel Ta- in so zato turisti predvsem v stari me- proti cilju, s Petro pa sva mu pod težo riqov starejši brat in jezno godrnjal čez dini zelo izstopajoči. najinih nahrbtnikov z neprestanim go- svojega brata, kako nama je sploh do- Gospodarsko uspešnost mestu nare- drnjanjem sledili in ob pomoči zemlje- volil, da se umivava na balkonu! Kljub kuje pristanišče, hkrati pa je tudi velik vida poskusili preračunati, koliko časa najinemu ugovarjanju sva mu sledili v verski center muslimanov. V Casablan- nam bo vzela pot. Po nekaj več kot uri kopalnico mimo njihove dnevne sobe ci se namreč nahaja tretja največja hoje sva se utrujeni sesedli na robnik s ščetko v ustih in obe beli okoli ust mošeja na svetu, Hassan II, ki stoji tik ob poti in se namesto tarnanja zara- ob zobne paste. Seveda sva premogli ob morju in po notranjem ter zuna- di bolečih ramen pričeli tako glasno ogromen nasmešek in jih pozdravi- njem videzu nakazuje na velik prestiž. smejati, da sva v trenutku dobili sol- li. V kopalnici pa je njegov brat storil Ob vstopu vanjo sem spoštovala ver- zne oči. Seveda sva bili deležni mnogih popolnoma isto – namesto tuša nama sko etiko muslimanov. Poleg Petre in začudenih pogledov mimoidočih, ven- je zopet pripravil vedro tople vode! vodičke sem si edina od turistk ogrnila dar se nanje nisva več ozirali, temveč Tako sva stali tam, okoli tega vedra, s ruto okoli las in ramen ter se oblekla v le premišljevali o udobnem avtobusu. ščetkami v rokah in se gledali. Takoj jopico. S to gesto sva bili s Petro dele- Ob prihodu k Tariqu smo bili deležni sva prasnili v smeh in se poskušali za- žni odobravanja muslimanov, ki so se zelo lepega sprejema njegovih prijate- drževati, da ne bi z glasnim smehom nahajali pred mošejo. Oblačilna praksa ljev. V pritličju so nam pripravili pravi nevede užalili gostitelja. je tako kot pri nas tudi v Maroku zelo mali koncert – igrali so na kitare ter Tariq je bil zares odličen gostitelj. Sku- raznolika. Tekom potovanja sem spo- peli, mi pa smo ob sproščenem klepe- paj s prijatelji nam je razkazal mesti znala najstnice, ki so se sprehajale oko- tu z njimi pili metin čaj ter se sladkali Rabat in Sale ter nam pripravljal oku- li v oprijetih kavbojkah in daljšo oprije- z okusnim biskvitom. Metin čaj je bil sne maroške zajtrke, kosila in večerje. to tuniko, ki je segala čez boke ter bile tekom potovanja naša stalnica, Maro- Zadnji večer smo si ogledali domači pokrite s hidžabom, kot današnje mu- čani pa so se šalili, da je zanje metin posnetek priprav na sestrino poroko, slimanke imenujejo pokrivanje z ruto. čaj maroški viski. Pijejo ga namreč vsaj med drugim tudi risanje hene. Hena Druge so bile oblečene v malce bolj petkrat na dan. je zelo podobna tatuju, le da se bar- široka in ohlapna oblačila s kapucami, Prvo noč sva s Petro prespali v Tariqo- va v tednu ali štirinajstih dneh spere katere so si lahko poveznile preko rute, vi sobi, drugo pa v njihovi dnevni sobi, s kože. Heno sem si dvakrat v Maroku spet tretje pa so nosile nikab. Nikab je v kateri običajno spijo družinski člani. omislila tudi sama. Prvič sem imela široko oblačilo, ki ženski zakriva vse Tu sva doživeli zabavno umivanje z narisan cvetlični vzorec, v Marakešu telo, dopusti le viden prostor okoli oči. vedrom tople vode in to kar na nji- pa so mi na roko napisali moje ime z Poleg drugih oblačil moških in žensk hovem balkonu! Še dobro, da je imel arabskimi črkami.

Tunski glas 2010.indd 33 16.12.2010 14:14:09 Tunški glas December 2010

Sidi Ifni in plaža Legzira da bi se tuširala v njem, mi še danes močmi pripravili za nadaljnjo pot. Po postanku v mestu Safi in počitniko- vzame sapo. V kopalnici so namreč Izkusiti puščavo je bilo zame nekaj po- vanju na plažah mesta Essaouira smo imeli stranišče »na štrbunk«, prav nad sebnega. V njej je vladala popolna tiši- se soglasno odločili, da zavoljo mesta njim pa je bil pritrjen tuš, katerega je na. Nikjer ni bilo slišati petja ptic, žu- Sidi Ifni in prekrasne plaže Legzira ter bilo nemogoče iztakniti. Torej, če bi se borenja vode in šelestenja listja, prav doživetja v puščavi odpovemo ogled želela stuširati, bi dobesedno morala tako pa tu ni bilo hrupnega prometa. mesta Tafraoute. Mesto Sidi Ifni se stopiti v stranišče! Za nameček pa je V puščavi se nam ni mudilo nikamor, bila voda še ledeno mrzla. Seveda me razen našemu vodiču, ki je z veliko hi- je vse minilo že ob misli na našo ko- trostjo vozil po peščenih sipinah. Proti palnico in sem poskusila Petro in Blaža koncu poti smo izstopili iz avtomobila prepričati, da bi se z Ibrahimom prija- ter se do naših bivakov, v katerih smo zno dogovorili, da bi nam odstopil svo- prenočili, podali na hrbtih naših kajo. Seveda nam je ustregel, hitro začel mel. V sklopu več bivakov smo prebi- pripravljati vse potrebno in poskrbel, vali še z drugimi turisti, s katerimi smo da nam ni ničesar primanjkovalo. En v skupni »jedilnici« povečerjali, nato za drugim smo tako hodili v kopalni- pa bili ob tabornem ognju deležni co, na koncu bili poleg čaja deležni še bobnanja, petja in plesa naših berber- večerje in prijaznega vodenega ogleda skih vodičev, ki so potovali z nami. mesta Sidi Ifni. Bila sta zares prijazna Iz puščave smo se odpravili proti mestu gostitelja in ko sta nas pospremila do Marakeš, v katerem je zagotovo najbolj Mošeja v mestu Sidi Ifni našega hostla, sta nas vse po vrsti ob- znana in obiskana tržnica Djema el-Fna. jela in z nasmeškom dejala, da bi bila Imeli smo srečo in prebivali v hotelu, ki nahaja na jugu Maroka in je eno za- zelo vesela, če bi zamudili jutranji av- se je nahajal v njeni neposredni bližini. dnjih večjih mest pred mejo z Zaho- tobus proti mestu Ouarzazate. Z ve- Tu sem našla mnogo stojnic s hrano, dno Saharo, s katero imajo po maroški seljem bi za nas z zajtrkom, kosilom, sadjem, začimbami in zelišči, oblačili, zasedbi sredi sedemdesetih let še ve- večerjo in toplim tušem poskrbela še rutami, zapestnicami, urami, raznimi dno nerešene spore glede samostoj- en dan. Maročani so tako še enkrat na spominki ter drugimi predmeti. Priče- nosti Zahodne Sahare. Med vožnjo potovanju dokazali, da so do turistov lo se je barantanje, ki je bilo v začetku smo zato srečali oborožene vojake, ki zelo gostoljubni in jim pripravljeni po- manj, nato pa vse bolj uspešno. Kar se so avtobus preventivno pregledovali magati. Ob tem je Ibrahim dejal, da s trgovci ni uspelo pogovoriti v angle- zaradi kaznivega prenašanja orožja že njihova vera nakazuje na to, da naj ščini, sem si pomagala s kriljenjem z upornikom v Zahodni Sahari. Vendar tujce sprejmejo v hišo in z njimi delijo rokami ter obrazno mimiko, dodala pa je bil pogled na prikupno mesto be- vse kar imajo, pa čeprav sami ne pre- sem tudi kakšno frazo v arabščini. Vsaj lih hišic z modrimi vrati in okni, kar je morejo veliko. pozdrav in besedico hvala. vpliv Kanarskih otokov, ki se nahajajo v zahodnem delu Maroka, vreden po- Od puščave Chegaga do izjemo Maroko je lepa dežela, polna raznoli- tovanja. Najlepša pa je zagotovo plaža turističnega Marakeša kosti pokrajine, prav tako pa tudi lju- Legzira s svojimi kilometre dolgimi pe- V Maroku smo izkusili dolge avtobu- di. Na potovanju sem uživala, se učila ščenimi plažami in velikimi skalami, ki sne vožnje, prav vsaka pa je postregla in spoznavala drugačnost. Ugotovila se dvigujejo nad njo in v soncu odse- s svojo zgodbo, ljudmi in okolico, ki pa sem, da smo si pravzaprav vsi lju- vajo popolnoma bakreno barvo. je drvela mimo okna. Ena najdaljših dje enaki, kar je za nas odrasle včasih Na plaži smo spoznali dva domačina. voženj je bila vožnja iz mesta Sidi Ifni malo težje sprejemljivo. Dokaz za ena- Ibrahim in Ismail sta zabavna fanta, proti Ouarzazatu, zadnjemu postanku kost pa so zagotovo otroci. V Saleju prvi pa turiste na plaži uči tudi surfati. pred odhodom v puščavo. Proti notra- sem spoznala Tariqovega dveletnega Pogovarjali smo se o mnogo stvareh, njosti Maroka se je otoplilo in meni je nečaka Omarja, s katerim se zaradi med drugim tudi drug drugega učili iz- bilo v kratkih rokavih zelo vroče, zato nepoznavanja jezika nisem mogla po- govorjave arabskih ter slovenskih be- nisem mogla razumeti moških, ki so govarjati, razumel pa je moje obrazne sed. Ob koncu dneva sta nas na čaj po- bili kljub vročini oblečeni v bunde. poteze in nasmeh. Otroci enostavno vabila na Ibrahimov dom. Med potjo Vožnja je trajala skoraj ves dan, po- čutijo. Ne potrebujejo besed, da bi sem Petri in Blažu razlagala, kako lepo daljšali pa so jo še naši postanki zaradi nekomu pokazali, da ga imajo radi in bi se bilo danes stuširati s toplo vodo. okvare motorja. Le tega so popravljali ne potrebujejo nikakršnega dokazo- Že nekaj dni nismo prišli do pravega že pred našim odhodom, kar je pov- vanja, da bi jih sprejeli drugi. Le poka- tuša, sama pa sem ga obupno potre- zročilo polurno zamudo, med potjo pa žejo. Zvečer mi je pred spanjem prišel bovala. V našem hostlu se prejšnji smo imeli še enourni postanek. Takrat pritisnit ogromen poljubček na lička. V večer nisem želela tuširati, saj je bil so se vsi moški iz avtobusa postavili Maroku mi je bilo zares lepo. naš tuš izjemno nenavaden. Ob misli, pred njegov motor ter ga s skupnimi Barbara Klanšek

Tunski glas 2010.indd 34 16.12.2010 14:14:13 Tunški glas December 2010

Zgodi se… Poletna Pred leti, ko je bilo še moderno hoditi čez mejo zgodba… po nakupih, no, malo je bila tudi potreba, ker se Na kmetih je bilo včasih veliko dela, preveč doma ni dobilo kave, se je meni in družini zgodilo za domače, posebno ob »špicah« kot bi nekaj, kar me še danes jezi, ko se spomnim na to. danes rekli. Zato so najeli sosede in ženske iz vasi ob žetvi, okopavanju in ob košnji. Bil je pust novembrski dan, ko sva z možem doma po službi Tako je bilo iz leta v leto. V tej zgodbi je do- pobrala otroka in se odpeljala proti Avstriji, po kavo, prašek, zorelo žito in so na eni od kmetij naprosili drobnarijo za kuhinjo. Nič posebnega ni bilo v načrtu. Začel je ženske in par moških v »tabrh«, če veste, padati še dež in smo upali, da ne bo »gužve«. »Gužve« res ni kaj je to. Vse delo je bilo ročno in zelo bilo, bili pa so drugi problemi. Soseda mi je posodila večji cekar naporno. Začeli so na veliki njivi, ki je bila z dvojnim dnom. Pa se jaz v trgovini spomnim, da bi kupila radio seveda »prislonjena« v breg. Ženske so žele in ga skrila v »poden«. Takrat so tudi ogromno česna in čebule in se krivile ves ljubi dan. Moški so nakla- pokupili, samo jaz košev s to robo na oni strani meje, ko smo šli dali žito na voz, vozili do kozolca in ga zla- mimo, nisem videla. In seveda kupim še česen. Prekleti česen! gali v »štante«. Več »štantov« je bilo, bolj V mraku se pripeljemo nazaj na Ljubelj. Miličnik, takrat se je še premožna je bila kmetija. tako reklo, je pogledal dokumente in pokazal naprej. Jaz počasi Po stari navadi pa so moški izkoristili vsak peljem in gledam, kje je carinik. Stal je čisto na koncu stavbe in trenutek, da so »špegali« ženskam pod klepetal s kolegom. Pomikala sem se čisto počasi in ker me do »kikle«, ugotavljali, katera ima lepše noge, ceste ni opazil – baraba, sem speljala proti Tržiču. Toliko pa je katera bolj močna stegna… Ko so za tisti imel časa, da je videl registrsko številko in avto in poklical na dan končali, so sedli k malici in seveda kaj postajo v Tržiču. Vem, ker so pred »deteljico« že stali z dvema popili, saj so bili žejni in utrujeni od vročine avtomobiloma in mahali s tisto »liziko«. Toda samo mene so in dela. Enemu od delavcev pa niso šle iz postavili na desno, druge tri ali štiri so spustili naprej. Pride glave tiste noge, zlezel je pod mizo in začel eden do mene, zahteva dokumente in vpraša, kje smo bili. otipavati kar po vrsti. Ženske so vreščale in Seveda mu pošteno povem. Kdo vas je pa pregledal, če ste bili brcale, dokler ni ena pograbila »flaše« in v Avstriji? Nobeden, sem odgovorila, saj je stal tam pod streho ga mahnila po glavi ravno na pravo mesto, in z nekom govoril. Prav prijazno mi je rekel, da naj obrnem in da se je takoj zvrnil po tleh. Kaj pa zdaj? gremo nazaj na carino. Takrat je meni postalo vroče, noč je bila, Hitro so ga dvignili, ga položili na klop in v dež in megla, otroci »zreli« za posteljo, mi pa nazaj na Ljubelj. strahu za njegovo življenje je eden tekel po En miličnik se je peljal naprej, oni z dokumenti pa za menoj. župnika. Ko je ta opravil, kar se tiče človeške Vso pot sva z možem čakala na trenutek, da bi se znebila česna duše, so ponesrečenca peljali k zdravniku. (v breg, seveda). Pa se ni dalo nič, sta pazila, kot da smo veliki Po prvi pomoči ga je poslal v bolnico. Tam lopovi. so ga »zrihtali« in po dveh dneh odpustili Na carini je tako pristopil tisti možakar, ki je prej »zamočil« domov. Zgodba se je potem nadaljevala na pogledat potnike in robo prav površno. Možu sem rekla, pojdi sodišču… in uredi, kar je treba in prinesi dokumente. Takoj pride nazaj, Na taisti kmetiji pa se je zgodila še ena nez- češ, saj ti voziš, ti moraš noter. Pa sem šla, čakam na hodni- goda. Ko je prišel čas »mlačve«, so spet ku, slišati je bilo govorjenje, ven pa nikogar. Potrkam, vrata najeli pomoč. Vedno so velika podna vrata, se takoj odprejo in me »uradnik« pokliče noter. Vprašal me kjer se je mlatilo sneli, da je šel prah bolj iz je, zakaj sem ušla. Saj nisem ušla, samo tisti tovariš ni bil pri prostora. Po končanem delu je bila malica. stvari. Prosila sem, da napiše zapisnik in ga pošlje k sodniku za Vsi so bili za mizo, kar gospodar pogreši en- prekrške v Kamnik. Bom že poravnala kazen, če sem jo zaslužila. ega od delavcev. Šel ga je iskat, vendar ga ni Samo zaključite to zadevo, jaz imam majhne otroke in še daleč bilo nikjer, ko pa ga je poklical, se je oglasil domov. Pa se miličnika spogledata, češ, boš ti napisal, ali naj jaz. na podu, da ne more ven, da ga nekaj drži. Na moje presenečenje je ta drugi rekel, kaj naj pišem, saj ni nič Gospodar pohiti na pod in vidi, da ima naredila, gospa, srečno in lahko noč. Je bilo res treba dvakrat prst na »šteklu«. Priščipnilo ga je, ko je od na carino, pa še prepovedanega česna ni našel, je bil zavit v znotraj pomagal nameščati vrata na svoje otroško jopico, pa tudi radio bi bil predmet za ocarinjenje. No mesto. Bog ve, koliko časa bi revež tam tiho ja, red mora biti, čeprav slab. stal, če ga gospodar ne bi našel. Ivanka Krajanka

Tunski glas 2010.indd 35 16.12.2010 14:14:13 Tunški glas December 2010

sem jih opazovala, ko so se vračali, MIMO OMEVCA po navadi s polnimi košarami, pa tudi polnimi plastičnimi vrečkami. Pravi gobarji so v gozdu že zgodaj zjutraj, PROTI REZMANU… ker goba zraste čez noč. Slovenci smo menda med evropskimi prvaki Leto hitro mine; ko se zvrstijo nekaj je Tunjičanov, prihajajo pa tudi v nabiranju gob, kar pa ne pomeni, težko pričakovana pomlad, sončno od drugod. da se v gozdu kulturno vedemo. poletje, darežljiva jesen in nastopi Nadvse zanimivo se je podati proti Velikokrat sem se jezila nad zbrcanimi mrzla zima, takrat se poslovi staro Komendi. Pot je postala poligon za gobami in odvrženimi plastenkami. in se že smeje novo. tekače, ki skrbijo za svojo kondicijo. Moja rekreacija je letos vključevala Letošnje je bilo zanimivo. Najraje Večkrat sem jo prehodila, a nikoli ni tudi nabiranje borovnic. V dolini sem se spominjam poletja in krasnih povsem enaka. V tem je tudi čar, da jih malo zamudila, zato pa sem bila jesenskih dni, ki sem jih preživela te vsak dan čaka in je vedno malo zelo pridna, ko so dozorele višje, med krošnjami dreves v gozdu. drugačna. na planini. Vremenske razmere in Sedaj, ko sem v firmi, v kateri nihče Vzhod sonca, kjer se barve prelivajo spremembe so povzročile, da so tudi več nima časa, lepe dneve najraje iz oranžne v rumeno, me vedno ti slastni, modri sadeži prej dozoreli. izkoristim za obiskovanje narave. prevzame. Ob svetlih poletnih jutrih, Na obronkih Kašne planine sem se Zgodaj spomladi sem začela z ko sem jo zarana mahnila v gozd in srečevala s pridnimi Tunjičani, ki so dopoldanskimi pohodi mimo stala na jasi, še mokri od jutranje združili prijetno s koristnim. Bevšeka in Omevca proti Rezmanu. rose, sem se prepustila opazovanju Ko se je poletje prevesilo v jesen, Pod observatorijem se mi je odprl narave. Trenutek samote mi je postal sem uživala v nabiranju rdečih čudovit pogled vse tja do Triglava. čedalje bolj všeč, pogled, ki sem ga brusnic. Nisem jih nabrala veliko, ker Na obzorju se je bohotila šola. Kaj imela pred seboj, je zadovoljil vse so jih pridni rekreativci pobrali še danes počnejo učenci, učiteljice? … trenutne potrebe, vedno pa se je zelene, dovolj pa jih je bilo za nekaj in odplavala sem v spomine. Pot končal na obzorju, kjer so se pojavili kozarčkov izvrstne marmelade. me je vodila mimo Stolnika proti obrisi prelepe tunjiške cerkve. Nadvse rada imam pomlad, poletje in Lanišam in se obrnila proti domu. Leto nam je postreglo z obiljem jesen. Moje življenje je kot vrtiljak, S sosedo Marjeto sva nekaj časa gozdnih sadežev. Z zanimanjem sem ki se prilagaja letnim časom. Narava vztrajali na skupnih pohodih, obe sva opazovala trume nabiralcev, ki so je čudovita in prav tako je tudi naše si bili edini, da bo potrebno obnoviti obiskovali naše gozdove, avtomobile življenje. pohodniško druženje. Vedno več pa puščali na vseh dostopnih mestih ljudi srečujem na svojih pohodih, do gozda. S še večjim zanimanjem Metka Mestek

NARAVA - MOJ DRUGI DOM Že od nekdaj poznamo rek, da ima »vsak tele svoj vesele«. Da to zares drži, vam povem iz prve roke. Že od malih nog je moje veliko veselje ali zapolnitev mojega prostega časa nabiranje gob. Tistega veselja ali užitka, ko gobo zagledaš in potem odtrgaš, se res ne da opisati. Takrat pozabiš na svet okoli sebe. Pozabiš, da te mogoče kaj boli, pa da si bil pred eno uro na vrhu hriba, zdaj si pa že čisto na drugem koncu. V gozdu nisi nikoli sam, srečaš vse mogoče in vidiš marsikaj. Za našo družino je to eno posebno sproščanje, v katerem vsi uživamo. Taki smo in to nas druži. V naravi »nafilamo » baterije za nove podvige. LEP GOBARSKI POZDRAV, VERA ŽAVBI Vsem krajanom pa želim sreče in zdravja v novem letu pa naj uživajo v tem, kar jih veseli.

Tunski glas 2010.indd 36 16.12.2010 14:14:14 Tunški glas December 2010

Tunjice, 17.11. 2010 trikrat. Kot sem kasneje izvedela, je bil to reševalec, ki je pomagal dvema Drugačno alpinistoma. Mrzla gora Kmalu sem bila na savinjskem življenje sedlu, kjer me je še vedno zeblo. Bilo je (pozno poletno?) nedeljsko Nato sem se slabe pol ure spuščala V mesecu maju sem z jamarji odšla jutro, ki se je počasi prebujalo v nov proti Okrešlju in se nato spet začela na ogled Kamniške jame, ki se dan. Še v temi sem od doma odšla vzpenjati. Preden sem prehodila nahaja pod Zeleniškimi špicami. proti slabi dve uri oddaljenemu ruševje, sem se od hoje že ogrela Zanimiva jama, dolga 2000 m je kraju Jezersko. in začela uživati, saj sem se bližala name naredila precejšen vtis. Nekaj pravim skalam. V daljavi sem videla kapnikov, jamski ježki, umazana Na Jezerskem sem ob jezeru zavila stene Dolgega hrbta, del Rink in obleka, ozki prehodi, pa tudi znanje v gozd in po gozdni poti do prvega Skute. »Cik cak« potka na Turski žleb. plezanja mi ni bilo odveč. Največji parkirišča, kjer sem obula planinske Kamniško sedlo, Brana in Planjava so vtis je naredil človek, ki je že vrsto čevlje, ter odšla proti koči na Ledinah. bili v megli, ter daleč zadaj Ojstrica. let jamar in jamarski reševalec. Pot je bila običajna, le zadnje pol Pred mano pa moj cilj, Mrzla gora. Povabil me je, da poizkusim , kako ure je bilo bolj zanimivo, saj sem si Ko so se začeli klini in vrvi, sem se dejansko pleza v jamah. Res mi morala pomagati z jekleno vrvjo. pozabila na vse, saj je to hoja, v kateri je po nekaj dneh dal opremo in Čeprav je bila jesen še daleč stran, je najbolj uživam. Čudovito je plezanje začela sva z učenjem. Takrat se mi bilo ob koči že prav mraz. Normalno, na Mrzlo goro! Topla, siva barva je jamarstvo zdelo še zelo težko. saj je bil v bližini ledenik, do katerega skal, kar vabi. Nazobčani, nekrušljivi Pasova, prižemi, popkovini, ročna sem prišla pol ure kasneje. Ledenik je kamni se kar ponujajo v roko, da zavora...še danes ne vem vseh bil včasih večji, sedaj pa ga je že zelo vsakega posebej primeš in občutiš. imen. Zakaj vse to uporabljati malo. Če pomislim, da so imeli včasih Veliko lepša in varnejša je ta gora, pri enem samem dvigu in spustu, tu alpski smučarji treninge...danes bi kot marsikatera druga. Res je, da je pa čeprav samo za višino dveh lahko le obujali spomine. Kljub temu, precej oddaljena, ni pa tako hudo metrov? A, ker mi je vedno bolj da sem se vzpenjala (in bi me fizični težka, kot govorijo. Seveda ob pravih ugajala tehnika vrvnega plezanja, napor moral ogreti) je bilo vedno vremenskih pogojih. Samo ime gore sem se hitro učila. Kaj kmalu je bil za bolj hladno. Kar naenkrat mi je misli je kar pravo - na vrhu je bila megla, mano obisk prve, pa druge in tretje zmotil bobneč zvok helikopterja. mraz in veter. Ni se videlo več kot jame. Preden sem naredila izpit Priletel je nad Češko kočo, se bližal nekaj metrov naprej. A moja sreča, jamar - pripravnik, sem obiskala pet v mojo smer, nato pa zavil v steno sreča, ki sem jo občutila tam gori je „pravih“ jam. Najgloblja je bila 260 Dolgega hrbta. Po nekaj minutah bila veliko večja in veličastnejša od metrska Osoletova jama. Danes opazovanja sem videla človeka, ki se gore same! mi je plezanje po vrvi gor in dol že je spustil iz helikopterja. To je ponovil Barbara Vrhovnik v krvi. Ne ozki prehodi, imenovani meandri, ne „polzenje“ po vodi, saj marsikje niti po kolenih ne gre. Bog roko mi podaj Jaz sem Ozki rovi, da ti jemlje sapo, so pravi izziv, saj se prepleza neverjetno Bog roko mi podaj, Je dotik, je misel. ozko ožino, če si brez strahu. Če da lažji bo moj korak. Vse je resnica, se ustrašiš, mišice postanejo trde, Z neba opazuješ me vidna in nevidna! takrat pa nastane problem, saj se le in zvesto opogumljaš me. s težavo pomikaš dalje. So solze, je smeh. Do danes sem bila v sedmih jamah. Gledam na vse strani Vse je vidno, Vse so precej težke, blatne in in pred menoj a včasih je bistvo prikrito. zahtevne, kar se tiče vrvne tehnike. se vedno pojaviš Ti. Res je, da grem v eno jamo večkrat, Tvoj mili glas, mi govori Sem vidna in nevidna. tako sem na primer v Osoletovi Božji otrok si tudi ti! Sem znano in neznano. bila že petkrat. Najgloblje do sedaj Tu in sedaj, Jaz sem. sem se spustila 350 m v Habečkovo Vsak otrok potrebuje pomoč, brezno, ki se nahaja v Črnem Vrhu da varna njegova je pot, Milena Klanšek nad Idrijo. Lepo in zanimivo, pa tudi zato tebi jo podam, težko je življenje pod zemljo, a še da srečno prispeš v svoj pristan. vedno se najbolj srečna počutim na vrhovih gora. Milena Klanšek Barbara Vrhovnik

Tunski glas 2010.indd 37 16.12.2010 14:14:14 Tunški glas December 2010

Med dvema ogromnima skalama je gamsa. Prvi živi duši, ki sem ju videla ta meter razmika, kar pomeni, da pot dan. Očitno sta me imela za nevarno, Ko si res ni več enostavna. In ko prehodim saj gams s piskanjem skozi nos opozar- še nekaj takih razmikov med skalami, ja, da se bliža »ne bodi ga treba.« pridem do točke, ko ostanem brez. V srečen oči so mi prišle solze, samo gledala Pred strmim vzponom sem nato palici pospravila v nahrbtnik, saj me je čakal Po sedmih tednih sem končno imela sem in bila srečna. Srečna, da živim težji del poti. Sonce je bilo vedno bolj pogoje, da sem se konec novembra, in srečna, da to lahko vidim!!! Nič več vroče, bolj kot v dolini. Zrak se namreč zadnjič v letu 2009 odpravila v gore. niso pomembne skrbi in težave, še zamenja, tako da je pozimi v gorah ve- Vstala sem ob 5.30, brez budilke, saj manj nesrečna ljubezen. Gledam in si liko topleje. Plezanje je bilo na začetku zaradi veselja ob ponovnem »hribo- želim, da to ne mine. A po nekaj mi- lahko, saj kline in vrvi obožujem. Pro- lazenju« skoraj ne morem spati. Ker nutah je treba naprej, saj piha leden blem pa je nastal, ko sem prišla tako sem odšla v hribe, sem se seveda mo- veter. Po nekaj metrih sem se vpraša- visoko, da je bila vrv pod snegom. Da rala primerno obleči, spila pa sem še la, če je smiselno iti naprej? Na stezi bi se obrnila mi na misel ni prišlo! Le obvezen »kapučino« in se odpeljala sta namreč bila sneg in led. Zavedala za trenutek sem se usedla in pogledala do žičnice pod Kokrškim sedlom. sem se, da bom za vedno ostala v gorah, nekje v globini med rušovjem, če Grintovec, nad katerim je ravno lete- Že uro po tem, ko sem vstala iz poste- mi kjerkoli na poti spodrsne. Pogleda- lo letalo, videla pa sta se tudi Nanos lje, sem še v popolni temi odšla proti la sem led, in vrhove Škrbine, Štruce, in Snežnik...še vedno čudovito. Preko kamniškim alpam. Na srečo pot proti Skute, pa Sleme in Tursko goro. Brana sms-a sem poslala pozdrave in odšla sedlu zelo dobro poznam, saj sem jo in Planjava sta precej oddaljeni in čisto dalje. Ob tem si mislim, da bom umrla lansko leto prehodila najmanj devet- desno je sedaj najnižji Kogel z 2100 srečna, če bom umrla v gorah. krat, a še nikoli v tem letnem času. m.n.v. Vsa ta hladna, siva, veličastna, Zato sem, ko se je začelo daniti, pre- zame neobičajna barva me vabi, pri- Bivak Pavla Kemperla mišljevala, kaj je tako drugače kot po vlači, prav tako kot poleti. Odločila sem navadi. Hoja skozi gozd je težka, ker se, da grem dalje. Bom že kako. Poča- sem jo že naveličana, pa tudi pot mi je si, prav počasi se spuščam nižje. Same dobro poznana in zato dolgočasna. A skale, kakšen klin je sem in tja, ter ne- kmalu sem dojela, kaj je drugače. Ko kaj metrov jeklene vrvi. Poleti je vse to sem pogledala desno, proti Koglu in povsem neuporabno, a za take pogoje Brani, sem se počutila, ko da vse tisto nepogrešljivo. Spustila sem se 50 m, skalovje vidim prvič. To ni bila topla, nato pa spet navzgor. Tam je bilo že modra in poletna barva. Vse je bilo kopno, sonce pa je prav prijetno sijalo. sivo in hladno, a zato nič manj vabljivo Le še slabe pol ure sem potrebovala, in za pogled in obisk! že sem bila pod Grintovcem pri biva- ku. Želja, da novi bivak Pavla Kemperla Po slabi uri, ko sem prišla iz hoste, se vidim sama, se mi je izpolnila. Ko sem začne melišče. Tu je bil že sneg, pa tudi ga slikala in ogledala z vseh strani, tudi precej hladneje. Ker je za zimski čas to znotraj, sem se odpravila naprej, naj- senčna stran, je bil sneg zmrznjen in prej čez Velike pode. Večinoma je bil Ker poti nisem mogla nadaljevati po večinoma leden, saj je bila steza sho- tam sneg, zato sem morala paziti, da snegu, sem ga obšla. Spustila sem se jena. Po skoraj dveh urah hoje, sem ob sem hodila ob markacijah, ki so po viš- nekaj metrov nižje, in v polkrogu na 8.20 vendarle prišla do Zoisove koče jih skalah. Sneg se je vdiral pod noga- mokrih, krušljivih skalah, polnih peska, na Kokrškem sedlu. Tu pot postane ma, tako sem morala vsak korak paziti, počasi, tudi po vseh štirih, a z izredno dosti bolj zanimiva in prijetna, saj se da ne bi stopila v kakšno luknjo in se previdnostjo lezla dalje. Nekaj metrov pričnejo skale. Pogled mi je segel de- poškodovala. Seveda sem se na vsakih pod mano je bil namreč 100 metrski sno proti Grintovcu in malo na levo nekaj korakov razgledala po okolici, saj prepad. Iz tiste doline se pride preko proti Triglavu, ki je bil že ves pobeljen. je bilo vreme res čudovito, brez obla- Gamsovega skreta. To je v kamniških Za čuda ni pihal veter, kar je tu neo- ka ali meglice. V času, ko ni pihal ve- alpah najtežji oz najnevarnejši neva- bičajno. Še 15 min, pa bom v skalah, ter, pa je bilo še prav toplo. Hitro sem rovan prehod. Zelo prepaden teren, a ko se bo pričelo plezanje. Pri razpotju bila mimo odcepa za Mlinarsko sedlo, toliko lepši. za Grintovec in Skuto sem bila malo v Dolgi hrbet, Skuto in malce naprej dvomih. Kam - zaradi snega? Nič. Na- ter desno za Kogel. Ko sem prišla pod No, z nekaj adrenalina sem prišla na menila sem se gledat novi bivak, zato vznožje Skute in Slemena sem zasliša- vrh Slemena, nato pa nazaj dol na grem tja...in sem šla. Ni bilo dolgo, že la piskanje. Ko sem se obrnila navzgor, Male pode. Tam je ponovno senčna sem prišla v drug svet. sem nad snegom v skalah opazila dva stran, vse pa je bilo zmrznjeno in le-

Tunski glas 2010.indd 38 16.12.2010 14:14:16 Tunški glas December 2010

deno. Iz nahrbtnika sem vzela palice, ki je toliko ljudi ne bo nikoli videlo. Ob ter se počasi in previdno spuščala pri- 13.30 sem šla v dolino po imenu Žmav- Skuta Kogel Turska bližno 20 min, da sem prišla s strmine čarji. Nekaj skal je bilo še po poti in pe- in na sonce. Spet sem si vzela čas, ter sek. Tudi trava je bila. Vedno sem tu se razgledala po okolici. Čudovito je, videla gamse, nekajkrat tudi kozoroge. res božansko. Odšla sem do bivaka Kar prehitro pridem spet do rušovja in pod Skuto, kjer nisem mogla verjeti, do hoste. Še zadnji pogled ta dan na da nisem srečala nikogar, kljub sledem vznožje Turske gore in Brane, pa vmes v snegu. Le nekdo se je sprehajal po Kotličev. Lepo, da bi jokala od sreče in vrhu Kranjske rinke. veselja nad vso to lepoto. A z vsakim korakom sem se približevala vsako- zmolila in se zahvalila za srečno pot. V Domov bo treba, mi pride na misel, a dnevni sivini, ki s sivino v gorah nima pričakovanju ponovnega vzpona sem zakaj, ko je tu vendar tako lepo?! Ver- nič skupnega. Na žalost. Po osmih urah se srečna odpeljala proti domu. jetno zato, da se spomladi spet vrnem in pol hoje, nekaj čez 15. uro sem bila sem gor, v objem gora, v vso to lepoto, srečno pri avtu. Kot vedno sem še Barbara Vrhovnik

vinšek kot prvi pri nas zasnoval orga- v novejših iz nerjaveče pločevine. Ne- nizirano mestno požarno obrambo kaj lesenih sodov je prav umetniško Na vino in v lanskem juniju je tam potekala izrezljanih. Rezbar je na njih upodobil slavnostna prireditev ob 140-letnici delo v vinogradu in prikazal slikovito v Belo Prostovoljnega gasilskega društva Belokranjsko pokrajino. Iz kleti smo Metlika in 140-letnici organizirane- se preselili v dvorano za degustacijo krajino … ga gasilstva na slovenskem. Sedaj in ob belokranjski pogači kot pravi Bivak Pavla Kemperla je v prostovoljna gasilska društva v strokovnjaki pokušali njihova vina. Sloveniji včlanjenih preko 133.000 Na poti proti Adlešičem smo si ogle- Za predzadnjo soboto v oktobru gasilcev, med njimi 33.000 žensk in dali letalo DC-3 iz 2. svetovne vojne je bilo napovedano zelo muhasto 27.000 mladih do 18 let. ter izvir reke Krupe, kjer voda na dan vreme, toda na gasilski izlet smo se privre skozi razpoke navpične ravne Tunjičani odpravili dobre volje. Že Seveda pa na vinorodnem področ- stene. Gospodar kmetije v samoime- kmalu po odhodu je po avtobusu ju, ki smo ga obiskali, nismo mogli novani vasi Rim v Adlešičih, kjer pri- zaokrožila steklenica »domačih arc- mimo pokušine belokranjske kapljice. delujejo in tkejo lan, nas je pričakal nij«, za vsak slučaj, da se ne bi kdo Ustavili smo se v vinski kleti Kmetij- v tradicionalni belokranjski laneno prehladil. ske zadruge Metlika, kjer pridelujejo beli opravi. Ker smo bili na tesnem raznovrstne sorte vin, najbolj znani s časom, se sami nismo lotili tkanja, Pot nas je vodila preko Gorjancev v pa sta Metliška črnina in Belokranjec. kot je bilo domenjeno, pač pa smo si Metliko, kjer nam je dobrodošlico To sta tudi prvi prostovoljno zaščite- ogledali celotni potek dela na posnet- zaželela tamkajšnja turistična vodni slovenski vini. V notranjosti kleti ku, priložnost pa je bila tudi za nakup nica. V dopoldanski meglici smo se smo radovedno opazovali ogromne izdelkov. Kmetija obsega več poslopij, ob predstavitvi sprehodili po starem sode iz hrastovine, vina pa zorijo tudi v katerih so urejena prenočišča za delu mesta. Po pravici »starem«, saj obiskovalce, v eni od hiš pa je zanimiv je bilo opaziti, da večina že dotraja- apartma v zelo »starem slogu« s pri- nih stavb potrebuje pošteno obno- dihom sodobnosti. Že precej dobre vo. Značilni za Metliško staro mestno volje smo se odpravili proti goricam, jedro so trije trgi, na katerih enkrat malce v hrib, da bi si res pošteno za- mesečno potekajo sejemske sobote. služili večerjo, ki nas je čakala na turis- Ob našem obisku je bila ponudba tični kmetiji. Ko smo si privezali dušo bolj skromna, pa vendar smo kupili ob hrani in pijači, sta Domen in Marko kar nekaj medenih dobrot. Prijazen raztegnila meh na harmonikah in ob domačin je celo postregel z medi- poskočnih vižah smo se veselo zavrte- co, ki se nam je zelo prilegla. S trga li. Ples smo začinili z družabnimi igra- smo vstopili v gasilski muzej, kjer mi in si pošteno razmigali okončine in so shranjene zbirke starih gasilskih smejalne mišice. Glasno petje ob zvo- oblek, opreme ter mnogih zapisov kih harmonike pa ni prenehalo pozno o začetkih gasilstva na slovenskem v noč, vse do vrnitve veselih popotni- in njihovem razvoju. V Metliki je kov v domači kraj. namreč leta 1869 graščak Josip Sa- Urša

Tunski glas 2010.indd 39 16.12.2010 14:14:21 Tunški glas December 2010

vilnih virov v svojem delovanju ni obremenjujočih za človeka, primerni Zanimivosti in priporočljivi so tako za otroke kot za odrasle in starejše osebe, saj se samodejno izključijo, ko človek kot v Zdravilnem gaju duhovno bitje prejme vse potrebno za zdravje in življenje. V Tunjicah se pa dogaja. Ves čas miga- za vse starostne skupine, saj vadbo po- Vsako prvo soboto v mesecu pa pote- mo, se širimo in potujemo daleč. V no- trebujemo tako mladi kot tudi tisti, ki kajo v Zdravilnem gaju tudi delavnice vem šolskem letu smo na vadbeni po- so našteli že nekaj let življenja. na temo človek kot duhovno bitje. ligon v Zdravilni gaj privabili nekaj šol, med njimi tudi učence osnovne šole v Živa voda pa je dosegla pravi uspeh. Začeli pa smo tudi z zasebno fiziote- Tunjicah. Na poligonu smo poskrbe- Izbrana je bila kot reprezentančna rapijo na domu. Fizioterapija na vali za njihovo fizično moč in kondicijo, voda, kot edina slovenska voda in je šem domu je priporočljiva za vse ti- nato pa preko različnih štafetnih iger bila na voljo obiskovalcem širom sve- ste, ki potrebujejo strokovno fiziote- krepili njihove motorične in umske ta na svetovnem EXPU 2010 v Shan- rapevstko pomoč, da pridejo do ve- sposobnosti. Vadbeni poligon je odprt ghaju. Na ta dosežek smo zelo pono- čje gibljivosti sklepov in dobre fizične sni. Da pa je Živa voda res poznana, kondicije. Primerna je po poškodbah pripoveduje tudi dejstvo, da so za ti- in operacijah, pri omejitvah gibanja, skovno konferenco s Jose Carerasom za starejše in slabše pokretne osebe, naročili Živo vodo iz Tunjic. pri osebah z živčno-mišičnimi obo- lenji, po možganski kapi in pri bole- Novost v Zdravilnem gaju je duhov- činah. Fizioterapija poteka torej na ni wellness center o katerem se vse vašem domu in je še bolj učinkovita, več piše. Centri se nahajajo v prijetni saj se človek v domačem okolju naj- leseni dvorani in so uporabnikom na bolje sprosti. voljo vse dni. Zdravilni viri učinkuje- jo na petih nivojih, od prasnovnega V imenu kolektiva Zdravilnega gaja zdravilnega vira, duhovnega, energij- želim vsem veliko zdravja in dobrega skega, fizičnega, sledi pa zlitje vseh počutja. zdravilnih virov v celoto. Pet zdra- Katja Jelovčan

ZDRAVILSTVO - (STARI NASVETI) HRIPAVOST IN KAŠELJ! Nastrgaj rumenega korenja, iztisni in kuhaj sok, dokler se ne zgosti. Ako prideneš malo kandisa, bo še boljši. Ta sok zaužij po eno žličko večkrat na dan. Ali kuhaj pest lanenega semena ½ h v ½ litra vode, odcedi, osladkaj in pij zjutraj ter zvečer. Ali stolci janež in ga uživaj z medom.

ZA NEMIRNI TREBUH (VETROVI)! Pri sedanji hrani se čutijo ljudje napeti in težki. Malo črne kave s kumino je dober pripomoček. Kdor pije čaj, mu bo hitro pomagalo par požirkov čaja teh zeli : ½ žlice kumine, ščepec poprove mete in baldrijana. To prevri v ¼ litra vode. Pri jedilih je treba česna, čebule, kumine ali janeža in drugih dišav, ki odganjajo vetrove. Ščepec sode bikarbone koristi posebno pri fižolu - pridene se med kuhanjem. Vsako jed je treba počasi jesti in dobro prežvečiti. Ne hlastaj po hrani, kot bi se bal, da bi zmanjkalo. Na to nadlogo vpliva tudi razpoloženje - skrbi, živci. Prizanesi svojemu trebuhu!

Marjana

Tunski glas 2010.indd 40 16.12.2010 14:14:23 Tunški glas December 2010 Tunjiški oktet Tudi letos smo se, čeprav v hudem mrazu, spet zbrali v naši prelepi cerkvi, da zopet s pesmijo počastimo Marijin mesec maj. Tokratno srečan- je je bilo že 12. po vrsti in upam, da se bo ta tradicija nadaljevala. Letos je bila struktura nastopajočih zopet malo drugačna, kar je samo dodatna no doživetje. Vabljeni tudi v bodoče, mveč prostor na soncu, kjer se lahko popestritev. Letos so se predstavi- ne bo vam žal. Sicer pa petje v taki odpočiješ.« le sledeče pevske zasedbe: Kranjski cerkvi kot jo imamo, zveni še bolje Vsebina te misli me je res ganila in kvintet - Ana Erman, Grajski oktet iz kot v kaki dvorani. res je vse manj časa za stvari, ki nas Moravč- vodi Peter Pirnat, Šenturški Po nastopu vseh sta sledili dve skup- zanimajo, nas razvedrijo in nam tudi oktet – Brane Jagodic, vokalna skupini pesmi; Bodi pozdravljena, sveta ostanejo v lepem spominu. Koliko na Skrivnostni glasovi - Aleš Sedušak, gospa (Stanko Premrl) in Večerni lepega s sabo povleče lepo petje, mi Mekinjski oktet - Marjeta Čimžar in zvon (Fran Ferjančič) in pozdrav žup- pevci dobro vemo in hvaležna sem seveda domači Tunjiški oktet, pod nika g. Razingerja. Bogu za ta čudoviti dar. Lepa melodi- vodstvom Aleša Sedušaka. Program Ob zaključku koncerta smo obudili ja je jezik, ki ga razume cel svet. je bil zanimiv, Marijine pesmi pa ved- spomin na Cilko Plevel in ji v spomin Sledilo je druženje ob zakuski, ki jo pri- no sežejo v srca in ušesa, cerkev pa je posvetili pesem: Marija skoz življen- pravimo za vse nastopajoče in tudi gle- bila zopet polna in pravih ljubiteljev je. Pela je vsa cerkev, nekateri s sol- dalce. Samo dva »šluka« in že se najde lepe Marijine pesmi niti mraz in ne- znimi očmi in verjamem, da se je sli- prava intonacija, pa še mraz popusti. ugodno vreme ne ustavita. Tunjičani šalo do nebes, kjer je sedaj njen novi Ob petju se vedno prehitro znoči in pa zopet v manjšini. So stvari, ki jih dom. ko je »glažek« prazen, pač gremo na- moja pamet težje dojema, a vam lah- Vezno besedilo je letos, po smrti Cil- razen. ko zaupam, da so nastopajoči dobro ke, prevzela Urša Klemenc in tu je Vidimo se zopet maja naslednje izurjeni, kar zahteva kar nekaj vaj in ena njenih lepih misli: leto, še prej pa si vzemite kdaj čas za odrekanja tako,da to ni proč vržen »Vzemi si čas za srečo. Čas ni hitra srečo. Lepega ni nikoli preveč. čas, ampak vsako leto znova poseb- cesta med zibelko in grobom, te- Marina Ansambel Dobra volja Smo mlad narodno-zabavni ansambel iz okolice Kamnika oziroma Domžal. Začetki ansambla segajo v leto 2009, ko sva se spoznala jaz in Andraž iz Studenca pri Krtini ter se odločila za ustanovitev glasbene skupine. K sodelovanju sva povabila še Grega iz Zakala in tako smo pričeli skupaj redno vaditi. Začeli smo tudi nastopati na manjših ob- letnicah, rojstnih dnevih ter zabavah. To nas je še bolj motiviralo, zato smo se odločili, da zasedbo razširimo na trio s pevko. Tako se nam je pridružila še Vesna iz Sela pri Ihanu. Zadnji pa se nam je pridružil še Marko prav tako iz Sela pri Ihanu, kot zamenjava za Grega, ki nas je zapustil zaradi službenih obveznosti in pomanjkanja časa. Naše trenutne ambicije so posneti svoje prve skladbe in pridobiti čim več kilometri- ne ter izkušenj. Več informacij o naši skupini, članih ter kontaktnih po- datkih si lahko preberete na naši spletni strani: www.dobra-volja.net. Za konec pa še povem od kje nam naše ime. Zamisel za ime Dobra volja je prišla čisto po naključju, a nas kar dobro opiše, saj smo vedno dobre volje in se znamo pošaliti ter nasmejati drug drugemu. Urban Nograšek

Tunski glas 2010.indd 41 16.12.2010 14:14:26 Tunški glas December 2010 Ansambel Galop in leto 2010 Decembra vsi delamo bilanco odhajajočega leta, se oziramo nazaj in ocenjujemo ali je bilo leto na posameznem področju za nas uspešno ali ne. Člani Leto 2010 si bomo zapomnili tudi po ansambla Galop lahko trdimo, da je bilo leto 2010 tisto udeležbi v povorki narodnih noš z leto, ki se ga bomo še dolgo in z veseljem spominjali. lesenim avtom Naumovega Janeza. Leto 2009 smo začinili s »špili« na mestom strokovne komisije in prvo li. Ko je končno nastopil dan D smo si prednovoletnih zabavah v gostilni nagrado za besedilo našega valčka rekli »Kar bo, bo« in po celodnevnih pri Čibru v Tuhinjski dolini. Še do- »Mar je še upanje«, besedilopisca vajah in generalki čakali na nastop, ki dobra se nismo odpočili od napor- Bernarda Miklavca. Festivalska sezo- so ga lahko spremljali gledalci v živo nega veselega decembra, že smo na je bila tako odprta. tudi preko tv sprejemnikov. Doda- poleg ostalih nastopov pridno vadili tno korajžo pa so nam vlili tudi naši za udeležbo na festivalu »Odmev z Že lansko leto smo začeli sodelovati navijači, ki so nas prišli vzpodbujati Boča«. Na slovenski kulturni praznik, z basistom ansambla Slovenski mu- na Ptuj in prav njim bi se ob tej pri- 8. februarja, smo se člani »Tunškega zikanti g. Igorjem Šinkom. S strokov- ložnosti želeli še enkrat zahvaliti za ansambla« podali na pot iz naše idi- nimi nasveti in prisotnostjo na veliki podporo. Kolikor so bile mučne mi- lične vasice pod kamniškimi planina- večini vaj, je tudi v letošnjem letu na nute čakanja na nastop, toliko bolj mi. Ko nas je dopoldne pot vodila v nas prenesel ogromno novega zna- je bilo sladko olajšanje po končanem Kostrivnico, kjer je potekal omenje- nja. Kljub vedno bolj kakovostni rav- nastopu in zavesti, da smo nastop ni festival, si nihče od nas ni mislil, ni igranja, ki smo jo dosegali, pa smo opravili po najboljših močeh v da- da se bomo domov vrnili z drugim se s strahospoštovanjem prijavili na nem trenutku. Čakali smo le še raz- najstarejši festival narodnozabav- glasitev rezultatov. Ko se je že končal ne glasbe pri nas, 41. festival Ptuj. neposredni prenos na TV SLO 1 pa Skladbe, s katerimi smo se prijavili, smo izvedeli, da smo bili s strani ob- so prispevali: melodijo Brane Klavžar činstva izbrani za tretji najboljši an- in besedilo Majda Rebernik za val- sambel. Tako je bil prvi večji festival ček »Jesen«, ter Igor Šink in Bernard za nami. Miklavc za polko »Kaj bo z našo po- kojnino?«. Uspelo nam je prepričati V začetku septembra smo se udele- komisijo s poslanimi demo posnetki žili še festivala v Cerkvenjaku, kjer pa in naslednji korak do velikega odra se za nas ni našlo nobene nagrade, smo uspešno prestali konec maja v saj so nam vse pobrali lokalni ansam- Preddvoru. Seveda je za tako mlad bli. »Pa nič zato« smo si rekli in ob ansambel, kot smo mi, velik uspeh tem dodali »Bog je najprej sebi bra- že sama uvrstitev na tako eminen- do ustvaril«. ten festival kot je Ptujski. Ponosni smo, da nam je med tako kvalitetni- Ob koncu leta je za nami okoli pet- mi ansambli, ki so se letos udeležili deset nastopov v letošnjem letu, s že samega predizbora, uspelo priti čemer smo ob dejstvu, da smo še naprej. Poleg tega smo v Preddvoru mlad ansambel, zelo zadovoljni. V osvojili tudi naslov najbolj všečnega novo leto se podajamo polni novih ansambla predizbora, česar smo bili načrtov. Pripravljamo nove skladbe zelo veseli. in se odločamo, na katere festivale se bomo prijavili drugo leto. Člani ansambla Galop: kitara Da- Začel se je čas veselic in ohceti in čas Vsem bralcem Tunškega glasu želimo mjan Krmavnar, bas Aleš Vinšek, har- do 20. avgusta je minil kot bi mignil. zdravo, veselo, zabave in plesa polno monika Robert Osolnik, vokal Matej Seveda smo se za veliki oder Ptujske- leto 2011. Omovšek in Nina Uršič ga festivala ves čas pridno pripravlja- Ansambel Galop

Tunski glas 2010.indd 42 16.12.2010 14:14:30 Tunški glas December 2010

zares lepa je slovenska pesem. Sle- dilo je druženje, ki pa smo ga zalili Pestro leto z dobrim nemškim pivom. Naleteli smo na velikodušno gostoljubje, ki ga tukaj nismo vajeni. Upam,da se še MePZ Odmev kdaj vidimo. V oktobru pa se nam je res dogajalo. Za nami je zelo dinamično in produktivno leto in obenem Čakala nas je še pot na Češko,točneje tudi zelo uspešno. Po vrnitvi naše zborovodkinje Ane s v Pilzn, kjer smo pred leti že gostovali. Tu smo malo lažje zadihali, saj smo porodniške, smo se v februarju ob slovenskem kulturnem imeli krajši program v okviru njiho- prazniku udeležili občinske revije pevskih zborov, kjer vega koncerta. Gre za zbor Cantico- smo se malo ogreli za kasnejše resnejše priprave na rum, ki je bil že gost na našem jubilej- državno tekmovanje Naša pesem v Mariboru. nem koncertu. Tu pa je bilo malo bolj veselo in počasi se že pripravljamo Ta projekt zahteva trdo delo, ker je mešanega zbora iz pobratenega An- na naslednjo sezono, ki bo za nas ju- konkurenca vedno hujša, mi pa smo dechsa na sodelovanje pri odmev- bilejna, saj praznujemo 30. obletnico le preprosti ljubiteljski pevci. Vse nem projektu Carmina burana Carla delovanja. Še prej pa bo v mesecu pogosteje se dogaja, da se vrhun- Orffa, ki je potekal v okviru Srednje- decembru skupni koncert z zborom skih tekmovanj udeležujejo projek- veških dnevov v Kamniku. Na spore- Cantemus. Predstavili bomo sloven- tne akademske glasbene skupine, du sta bila dva koncerta. Sobotni je ske narodne pesmi s sporedom, ki ki se prav posebej zberejo za zah- bil pravi glasbeni praznik, medtem smo ga predstavili v Nemčiji. Ta kon- tevnejša tekmovanja in ljubiteljski ko je v nedeljo dopoldne huda vro- cert bo v avli šolskega centra Rudol- zbori jih komaj še dohajamo. A mi čina naredila svoje. Počitnic je bilo fa Maistra v Kamniku, 11.12.2010. se ne damo. Zagrizli smo in po svo- letos malo, ker nas je čakalo gosto- Lepo vabljeni vsi ljubitelji slovenske jih zmožnostih uspešno nastopili, ter vanje v Andechsu, kjer smo z zbo- pesmi. Letos je bilo res pestro in do- osvojili srebrno plaketo z zelo dob- rom Cantemus gostovali v oktobru. živeto in upam, da bomo še naprej rim izkupičkom prejetih točk. Čeprav Predstavili smo koncert slovenskih bogatili naše kulturno dogajanje ter so nam te priprave vzele precej časa, narodnih pesmi, ki pa je Nemce zelo seveda dušo. ga za odmor ni bilo. Povabljeni smo navdušil. Dvorano pa so napolnili do bili skupaj z zborom Cantemus in zadnjega kotička. Pozabljamo kako Marina

Tunski glas 2010.indd 43 16.12.2010 14:14:32 Tunški glas December 2010 100 let Strehovega očeta Naš ata je imel dolgo življenje, a vendar je vedno trdil, da mu je zelo hitro minilo, zato bom težko strnila skoraj 100 let življenja v ta članek.

Vse se je začelo, ko sta se zaljubila pri cerkvi. Veliko je pomagal star- celo življenje in je še pri svojih 85. takrat France Zobavnik in Franči- šem na kmetiji. Ko pa je imel malo letih bil na Triglavu. ška Jamšek, ki je živela na domačiji prostega časa, je skupaj s še drugi- Strehovec. Po poroki se je France mi mladimi fanti iz Tunjic obiskoval Pri svojih 26. letih je bil tudi ustanov- Zobavnik priženil na domačijo in od sadjarsko šolo, katero je vodil župnik ni član Sadjarskega društva Tunjice. takrat se pišemo Zobavnik. Rodili so Razboršek. Učili so se obrezovanja, Kmalu zatem pa je sledila 2. svetov- se jima štirje otroci. Najstarejši je sajenja, cepljenja, negovanja sadnih na vojna in ata se je pridružil partiza- bil Joža, kateremu sta sledili še dve dreves. V okviru prosvetnega dru- nom. Najprej je bil kurir po domačem hčerki, Micka in Francka ter Janezek, štva pa je sodeloval tudi v Dramski okolišu, nato pa borec Šlandrove bri- ki je umrl. Joža se je rodil 9.4.1911. sekciji in Tamburaškemu orkestru. gade do konca vojne. Ves čas je imel Ata je vedno trdil, da se je rodil en Igral je v dveh velikih igrah Rokov- križec za pasom in takrat se je zaprise- mesec prej in ne aprila, ker naj bi žu- njači in Miklova Zala. V tem času gel, da če bo živ prišel iz vojne, da bo pnik v tistem času zelo rad pogledal v se je pridružil tudi lovcem in postal vsako leto romal k Mariji Pomagaj na kozarec in je zamešal podatke o nje- eden izmed prvih članov Komenda, Brezje. Še pred nekaj meseci nazaj mi govem rojstnem dnevu. Kamnik in Stahovica. Rad je zahajal je neki gospod povedal, da pozna mo- tudi v gore. Povedal je, kako sta z jega ata in da je bil on tisti fant, kateri Na začetku njegovega življenja je Birtovim očetom šla s Planjave proti je nosil hrano in britvice našemu atu divjala prva svetovna vojna, a se je Sedlu v Kamniško Bistrico bosa. Tudi v skrivališče v Zakal, kajti velikokrat so ni spominjal, ker je bil takrat pre- bos se daleč pride z veliko vztrajno- se morali skrivati in bili so brez hrane majhen. Šolo je obiskoval v stari šoli sti. Ata je to ljubezen do gora ohranil in higienskih pripomočkov.

Strehov oče z vnuki

Tunski glas 2010.indd 44 16.12.2010 14:14:34 Tunški glas December 2010

Po končani drugi svetovni voj- Delo z živino ni sta mu eden za drugim umrla oba starša in postal je gospodar na Strehovi kmetiji. Po dobrih dveh letih po smrti staršev se je odločil, da se bo poročil s Fran- čiško Spruk iz Zakala (Koštarjevo Francko), katero je imel ugleda- no že med drugo svetovno vojno. Vedno je rekel, da jo je spoznal pri kotlu, ko je kuhala za prašiče. Poročila sta se 26.4.1948. Fran- čiška se je preselila na Strehovo domačijo in skupaj sta poprijela za delo. Ata je bil takrat star 37 let, mama pa kar 11 let mlajša. Doma sta še živeli tudi obe ato- vi sestri. Družino sta si kmalu povečala in na koncu je bilo na kmetiji 8 otrok. Najstarejši Ivan je zaradi bolezni umrl. Jožko pa je pred hišo in je odšel na malico, ko sobo, se usedel k meni na posteljo pri svojih 3 letih utonil. Na domačiji pa je prišel nazaj je bil traktor dve in rekel, zdaj bova pa molila. Ata je so morali vsi poprijeti za delo. Ata poti nižje. Otroci so rasli in počasi bil vesel vsake nove pridobitve na pa je hodil tudi z Zoklarjevim oče- eden za drugim odhajali od doma. kmetiji in bil je vesel vsakega obi- tom po cerkvah popravljati zvonove Doma na kmetiji je ostal le najmlajši ska, še posebno domačih. Ni dolgo in zvonike. Do dodatnega zaslužka sin Stane. Kmalu je dobil prve vnu- od tega, ko mu je njegov osebni je prišel tudi tako, da je hodil z Br- ke. Umrla je še hčerka Joži. Mama je zdravnik rekel, da zgleda bolje kot zinovim očetom prekrivat strehe. vedno dajala, da ni hujšega za starše on. A ata je počasi pešal in njegovo Zaposlil se je tudi v drevesnici v Ka- kot to, da morajo pokopavati svoje življenje se je izteklo. mniku, ko so zgradili plantažo sadja. otroke. Mama pa je hudo zbolela in med tem časom ji je ata ves čas stal Hvaležna sem, da mi je bilo dano Jeseni je bilo doma veliko sadja, ka- ob strani in skrbel zanjo kolikor je poznati ata 23 let. teri je šel po vojni za med. Ata ga lahko pri svojih 97 letih. Vsako jutro je vozil tudi v Ljubljano z volom na ji je skuhal jajce in čaj. Zvečer pa ji vnukinja Katja tržnico. Sadje so tudi sušili v doma- je pripravljal belo kavo. Po mamini či sušilnici, kuhali sadjevec, stiskali smrti se je najraje zadrževal vku- mošt in kis. Na kmetiji je bilo ve- hinji, rad je molil in vedno je sledil liko živali. Ata je redil plemenske dogajanju v svetu, kajti redno je bral bike, krave, vole, mama pa svinje in časopise in gledal poročila. Sama kokoši. Ata je imel tudi čistokrvne ne bom nikoli pozabila, kako me je resaste jazbečarje za lov. Pozimi je pri svojih 98 letih presenetil. Bilo je večkrat delal pot kar z bikom, ker je poletje, doma smo imeli postavljen bilo toliko snega. Ata je takrat hodil bazen in nobenega ni bilo doma. Ko lovit, zato da niso bili otroci lačni. sem prišla domov je ata ležal na le- En krat pa je Markova mama pri- žalniku zraven bazena v kopalkah. gnala kravo k našemu biku. Krava in Vprašala sem ga kaj počne, odgovo- bik pa sta pobegnila v Markov hlev. ril mi je, da se je kopal v bazenu in Ata je tisti dan pripeljal z lova kar da se je zraven še malo umil z mi- bika in mama mu je rekla, da če bo lom. Sama sem se mu nasmejala in bike z lova vodil, gre pa lahko vsak bila vesela, da se mu ni kaj pripetilo. dan na lov. Vse življenje pa je tudi rad obiskoval cerkev in je veliko tudi molil, sploh Moderna doba je ata pripravila do zadnja leta, ko je imel za to več časa. tega, da si je tudi on kupil traktor. Velikokrat sva skupaj iskala rožni Atu se je večkrat mudilo in tudi ta- venec, katerega je izgubil ali pa je krat se mu je, ko je traktor pustil prišel že ob šestih zjutraj k meni v Poročni dan

Tunski glas 2010.indd 45 16.12.2010 14:14:34 Tunški glas December 2010 Biserna poroka 1. maja sta praznovala biserno poroko Birtova ata in mama - Peter in Marija Stele.

Slavje smo pričeli dopoldan z zahval- no sveto mašo v domači cerkvi sv. Ane. Zbrali smo se otroci, 24 vnukov in 9 pravnukov (njihovo število se je med tem že povečalo na 10). Nadal- jevali pa smo pri Birtu. Pridružili so se nam sorodniki, pevci, sosedje in še kdo. Petja in dobre volje ni manjkalo. Želimo si, da se čez 5 let ponovno srečamo na železni poroki.

Bog vaju živi!

V soboto, 5. junija 2010, sta praznovala v krogu svojih najdražjih zlato poroko Franc in Marija Traven, Bobnarjeva po domače Bobnarjeva. Najbolj slovesen del velikega dogodka je bila zahvalna maša v cerkvi sv. Ane v Tunjicah, kamor so ju pospremili otroci z družinami zlata poroka in pa trenutek, ko sta si zlatoporočenca pred Bogom ponovno obljubila zvestobo in si izmenjala prstana. Pomemben dogodek je zaznamoval prijazen tunjiški župnik Jožef Razinger, ko je pred cerkvijo zlatoporočenca s pričama in domačimi prisrčno sprejel in jih pripeljal pred oltar. Slovesno vzdušje so ustvarili tudi domači cerkveni pevci in vnukinja Maruša s fla- vto. Ker oba, Franc in Marija, izhajata iz velikih družin, sta tudi sama z veseljem in ljubeznijo sprejela in s pridnim delom vzgojila šest otrok, štiri sinove in dve hčeri. Ti so jima dali enajst vnukov, ki jima lepšajo jesen življenja.

Tunski glas 2010.indd 46 16.12.2010 14:14:40 Tunški glas December 2010 Dela v KS Tunjice

Postavitev zaščitne ograje pri šoli Čistilna akcija

Utrjevalna dela cestišča proti Vrhovju Asfaltiranje ceste proti Vrhovju

Delo na plazu Urejanje šolskega igrišča

Tunski glas 2010.indd 47 16.12.2010 14:14:44 Tunški glas December 2010

Zgodovina tunjiških Cirjevi domačij in njihovih in nekaj sorodnikov prebivalcev Cirjevi Laniše št. 3, nova št. 8

Za vas Laniše najdemo v starih dokumentih različna imena, kot so Žale, še večkrat pa Harland. Proti koncu te doline se nahaja že od davno do- mačija z domačim imenom pri Cirju. Po nekdanjih veljavnih merskih eno- tah, velikosti 1/3 grunta. Davščine so morali plačevati graščini na Križu. V nega Antona Nograška, ki leta 1846 Imela je nezakonskega sina Mihaela, nam dostopnih dokumentih kot -pr poroči Marijo Golob iz Tunjic št. 28, ki pa je umrl isto leto, kot se je ro- Sp. Golobovo. Družina doživlja velike dil. Marijo je leta 1875 poročil leto tragedije v času hude lakote in epi- starejši Janez Vrhovnik – Slanovčev demije krvave griže, ki je tedaj razsa- in zagospodaril pri Cirju. V tem zako- jala. Med leti 1839 in 1875 je pri Cirju nu je osem rojenih otrok. Martin je umrlo kar 14 ljudi, med njimi največ imel kasneje gostilno v Kamniku na otrok. V letu 1874 so umrli kar trije Šutni, kjer se je reklo »Pri Martinu«, dečki in leto kasneje še deklica. Po- nazadnje, že z drugimi lastniki, pa vrh vsega pa je 19. junija 1868 ob 10- »Pri Gorenjcu«. Benedikt je šel po ih zvečer v hišo udarila strela. Moč- svetu in je nekaj časa živel v Trstu, Stara Cirjeva hiša no jo je porušila, ni pa pogorela. Po nato pa v Ameriki. Ivana se je leta hiši švigajoča strela je zadela gospo- 1909 poročila k Davčarju. V zakonu vega gospodarja pri Cirju zasledimo darja Antona in ga ob ledjih močno ni bilo otrok, mož pa je kmalu, leta leta 1784 rojenega Janeza Nograška. ranila. Tako je v kroniko, stanje duš, 1918, umrl nam neznano kako, v Tro- V mrliški knjigi je zapisanih kar precej zapisal tedanji duhovnik v Tunjicah, ifhgu v Avstriji. Verjetno je bil kot de- ljudi s tem priimkom, ki so umrli na Jože Lombergar, ki je bil sicer doma lavec smodnišnice poslan v Avstrijo, hišni št. 3 v Lanišah. Bolj točni podat- na Šenturški Gori. Od otrok je najbrž kamor so tedaj zaradi vojne preselili ki pa so zabeleženi od leta 1820 roje- preživela le hči Marija, rojena 1849. proizvodnjo smodnika. Vdova Iva- na je posest izročila svojemu 13 let mlajšemu bratu Antonu, ki je ustvaril družino pri Davčarju. Jožef je prevzel Cirjevo domačijo in leta 1922 poročil Frančiško Lanišek iz Županjih Njiv št. 3, po domače Jakobčevo. V tem zakonu se rodijo trije sinovi in tri hčere. Marija se poroči v Štangarske Polja- ne na kmetijo pri Karlovcu. Anica je živela samska v Kamniku. Angela, poročena Petek, živi v Mekinjah. An- ton pade pod Krvavcem kot partizan, star šele 19 let. Peter ostane samski doma, trenutno pa živi v domu sta- rejših krajanov v Kamniku. Jožef po- Cirjevi, še preden sta se rodila Peter in Angela. Spredaj desno na tleh roči Marijo Romšak, Zg. Hribarjevo sedi Tone, ki je v 19. letu kot partizan padel v Davovcu. in nadaljujeta doma Cirjev rod. Rodi-

Tunski glas 2010.indd 48 16.12.2010 14:14:46 Tunški glas December 2010

Tunški glas December 2010

Rodbinsko drevo Cirjevih LUCIJA 2001 NUŠA 2004 1997 KARMEN 2007

MILAN VRHOVNIK 1965 GABRIJELA KOČAR 1976 FRANČIŠEK 1956 SP. DOLENČEVA JOŽEF 1959 MILAN 1965 1956

JOŽE VRHOVNIK 1924 + 2001 MARIJA ROMŠAK 1928 PADEL KOT PARTIZAN ZG. HRIBARJEVA ANTON 1923 + 1942 MARIJA 1925 + 1996 JOŽEF 1924 V ŠTANGARSKE POLJANE K KAPLOVCU V DOMU STAROSTNIKOV ANA 1927 + 2000 V KAMNIKU V KAMNIKU PETER 1929 POKOPANA V TUNJICAH Cirjeva sinova Anton in Jože, 1922 ANGELA 1933 POR. PETEK V MEKINJAH približno ob začetku vojne JOŽEF VRHOVNIK 1876 + 1936 FRANČIŠKA LANIŠEK 1893 + 1979 li so se jima trije sinovi. Frančišek in Jože sta odšla od doma in si zgradila JOŽEF 1876 JAKOBČEVA - ŽUPANJE NJIVE hiši. Franc v Tunjicah, Jože pa z dru- MARTIN 1878 IVANA 1877 + 1919 K DAVČARJU 1909 žino živi v Stolniku. Milan je prevzel BENEDIKT 1887 FRANČIŠKA 1884 + 1962 dom in poročil Gabrijelo Kočar – Do- ANTON 1890 + 1966 K DAVČARJU 1920 MARIJA 1888 + 1888 lenčevo, s katero imata do sedaj tri VINCENCIJ 1964 deklice: Lucijo, Nušo in Karmen. Že 1875 MIHAEL 1874 + 1874 nekaj rodov Cirjevih gospodarjev goji tesarsko obrt. JANEZ VRHOVNIK 1848 + 1921 MARIJA NOGRAŠEK 1849 + 1887 Ivan Nograšek SLANOVČEV MARIJA 1849 MARIJANA 1852 FRANC 1847 KATARINA 1864 FRANC 1854 FLORIJAN 1857 JOSEF 1861 1846

ANTON NOGRAŠEK 1820 + 1875 MARIJA GOLOB 1820 + 1887 SP. GOLOBOVA

JANEZ NOGRAŠEK 1784 Minka in Jože OBDOBJE NENAVADNO VELIKO UMRLIH S PRIIMKOM NOGRAŠEK PRI CIRJU ANTON + 1875 MARIJA + 1887 FLORIJAN + 1858 JOSEF + 1874 MARIJA + 1875 JOSEF + 1841 MIHA + 1874 KATARINA + 1868 JAKOB + 1839 FRANC + 1874 MARIJA + 1866 JOHAN + 1862 MARIJA + 1855 JOSEF + 1860 ANA + 1844

Sestavil 2010 I.N.

49 Nova Cirjeva hiša Tunski glas 2010.indd 49 16.12.2010 14:14:47 49

Tunski glas 2010.indd 49 16.12.2010 14:14:47 Tunški glas December 2010

Kako živijo naši rojaki KORBARJEVA IVANKA – CESARICA iz Županjih Njiv

Srečal sem jo letošnje poletje med bo, pa četudi jo privežejo. Kmalu se pašno sezono na Mali planini, kjer je je znašla v najlepših dekliških letih. že 29. leto zapored pasla domačo, to Za sedem let se je zaposlila v tovarni je Cesarjevo živino iz Županjih Njiv. V Titan. Delo je prekinila, ko jo je za- letu, ki prihaja, bo minilo že 80 let, snubil Cesarjev France iz Županjih Cesarjeva gospodarja na planini odkar se je kot prvi otrok rodila pri Njiv. Saj ji ni kazalo, da bi kot cesari- Korbarju v Tunjicah. Mama jo je že ca, mislim, kot gospodinja velike Ce- posebno še tiste, ki so se rodili 1931. kot mlado nebogljeno dete jemala sarjeve domačije, še hodila na šiht. leta in so skupaj hodili v staro šolo na s seboj na svoj bivši dom k sp. Do- Rodili so se trije otroci, dva sinova in hribček pri cerkvi. Kar precej njenih lencu, kamor je hodila pomagat na hči. Skrb zanje in delo na kar veliki sošolcev pa že za vedno počiva malo kmetijo k svojemu bratu. Nekega ve- kmetiji ji je dalo več kot dovolj dela. nižje pod šolo. Če vas pot zanese na čera, ko je Ivanki bilo komaj pol leta, Pred nekaj leti ji je umrl mož. Danes Planino, pa se le oglasite pri Cesar- jo je mama pustila kar pri Dolencu in je Ivanka od dela in bolezni (osteopo- jevi koči, saj Ivanka rada poklepeta s se sama vrnila h Korbarju. Od tedaj roze) močno sključena in sama pravi, svojimi nekdanjimi Tunjičani. je postala Dolenčeva Ivanka. Sama da je dobra le še za v planino, čeprav pravi, da ji je to bilo kar všeč in da se drugače kar dobro počuti. Vsako Ivan Nograšek se ji je dobro godilo. Tudi manjkalo poletje preživi v pastirski koči, prvi, ji ni ničesar. Imela je dosti oblek in ko prideš iz Gojške na Malo planino. hrane, le dela je bilo veliko. Pazila Skrbi za 14 krav in predeluje njihovo Tudi to se zgodi in pestovala je otroke svojega strica mleko v znane planšarske izdelke. in delala vse, kar je na kmetiji treba. To dobro vedo turisti in pohodniki, Bilo je nekega letošnjega polet- Hribarjev oče Šimen ji je nekoč dejal, pa še velika tabla z napisom na koči nega dne, ko se pred neko hišo v da bo gotovo dobra mama svojim ot- jih na to opozarja. Ti vse Ivankine Tunjicah ustavi večji osebni avto. rokom, če pa ima že tuje tako scrklja- dobrote pokupijo, v kar sem se sam Iz njega je izstopila kar imenitna ne in venomer vsaj enega pestuje pri prepričal, saj so naju med najinim gospa in se takoj zapletla v po- kosilu. Nekoč so jo vabili, naj se vrne klepetom nenehno motili. Preden govor z gospodinjo, ki si je ravno domov, kjer se je za njo nabralo še sem odšel naprej proti Veliki planini, dala nekaj opraviti na vrtu za hišo. sedem bratov in sester, eden pa je še mi je še naročila, da preko Tunškega Govorila je, da smo v Tunjicah lah- majhen umrl, pa je dejala, da se ne glasa lepo pozdravlja vse Tunjičane, ko srečni, ko imamo še tako neok- rnjeno naravo in vse pridelke BIO. Prosila je, če bi lahko dobila nekaj solat za kosilo, saj v mestu se tako vse dobi okuženo. Gospodinja jo je povabila kar v vrt in ji dovolila, da si nabere kolikor hoče.

V tistem trenutku je na drugi strani avta odprl vrata moški in poti- ho vstopil v stanovanje. Toda na njegovo razočaranje je v sobi na kavču ležal mož in prebiral časo- pis. Od presenečenja je prišleku vzelo besedo in ni vedel, kaj naj reče v opravičilo. Prav poštenih namenov najbrž ta dva tujca nista Ivanka, pokojni mož in turista imela.

Tunski glas 2010.indd 50 16.12.2010 14:14:49 Tunški glas December 2010

kjer sta se poročila. Umrla je v domu PREMOG IN starostnikov v Laškem leta 2004. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so v Sidražu gradili vodni zbiralnik KREMENČEV PESEK V za vaški vodovod. Na mestu, kjer so začeli kopati, je bila debelejša plast TUNJIŠKEM GRIČEVJU črnega premoga, tako da so zbiralnik dobesedno vklesali v premog. Prišli Ob desnih brežinah potoka Tunjšči- pa ga je leta 1940 naslikal kamniški so strokovnjaki na ogled, ki pa se za ca, ki si utira svojo pot od Sidraža, slikar Anton Rojc (1892-1968). To nadaljnji odkop niso odločili zaradi kjer izvira, pa proti jugu, vse do vasi potrjuje njegov podpis in letnica pod ne ravno lahkega dostopa na teren. Križ, naletimo marsikje na sledove sliko. Iz nam neznanih razlogov so premoga. Te sledi se navadno kažejo na tem mestu pridobivanje premoga Pridobivanje kot stisnjene plasti med drugimi ka- opustili. Mogoče zaradi nesreče ali kremenčevega peska mninami. V predelu gozda, ki ga ime- pa zaradi preskromnih zalog in težko Prav tako se v gričevju okrog Tunjic nujemo Drmakovec, pod hribom Ra- dostopnega terena. nahaja v debelih plasteh kremenčev kovnik z nadmorsko višino 414m, še V prejšnjem stoletju je leta 1922 ali silikatni pesek. Na površju nekoli- danes najdemo ostanke pogreznje- trboveljska premogokopna družba ko pomešan z ilovnato zemljo in poln nih rovov, kjer so pred približno 300 ponovno pričela sistematično iskati fosilnih ostankov morskih školjk in leti kar intenzivno kopali premog. Vsi morebitne večje zaloge premoga v drugih organizmov. V globljih plasteh vhodi v posamezne rove so poteka- nedrjih Tunjiških gričev, posebno na pa je pesek zelo čist. Po pripovedo- li iz dolinice, ki jo je ustvaril manjši predelu med Košišami in Stolnikom. vanjih najstarejših krajanov so ga ne- potoček. To pa zato, ker so strugo Pred leti mi je pripovedoval domačin koč še pred izgradnjo železniške pro- potoka lahko razširili in jo uporabili Ignacij Vinšek (1900-1984), da si je ge Ljubljana-Trst vozarji vozili celo kot edino trdno pot za odvoz nako- kot fant v tej skupini služil prvi denar. v Trst. Nazaj pa drugo blago kot sta panega premoga. Vsi ostali dostopi Celo dopoldne je kopal in prebiral sol in vino. Uporabljali so ga za pri- so namreč na dokaj težavnem te- premog, popoldne pa ga je naložil dobivanje stekla, v keramični obrti, renu. Premog so vozili z volovskimi na voz in ga s parom konj odpeljal v za dodatke v metalurgiji in tudi za li- vpregami po produ potoka do bližnje Kamnik. O teh izkopavanjih danes ve varske kalupe. Če so ga kopali v rovih poti in nato skozi Podgorje v Kamnik. še veliko povedati Slavko Sedušak- globoko pod zemljo, je bil čist in brez Na vzpetinici pred nekdanjimi rovi, Sušakov oče iz Košiš, rojen 1920 leta, primesi zemlje in drugih materialov. kjer naj bi bila nekakšna deponija gospodar domačije, na kateri so izva- Eden takih rovov je še danes dobro jalovine, še danes stoji nabožno zna- jali poskusne odkope. Ker pa po ne- ohranjen, le da je vhod vanj nekoliko menje, ki prikazuje klečečega moža, kaj letih niso našli kakšnih bogatejših zasut. Pesek boljše kvalitete so vo- ki se priporoča sv. Ani. V ozadju pa se nahajališč, so raziskovanje opustili. zniki nasuli v jutaste vreče, tako da vidi Tunjiška cerkev, ki je posvečena Delovodja premogokopne družbe se jim na dolgi poti ni stresal. Iz teh prav sv. Ani. Po ljudskem izročilu so Janez Prašnikar se je zaljubil v Suša- odkopov so kremenčev ali kot so mu znamenje postavili v spomin na ne- kovo hčer Ivano Sedušak, sicer Slav- tudi rekli livarski pesek furmani vozili koč zasute kopače. V sedanji obliki kovo sestro. Odpeljal jo je v Trbovlje, tudi v Špalekovo tovarno v Kamnik in kasneje v Titan, ko so tovarno prei- menovali. Nazadnje pa so še kakšnih 15 let po drugi svetovno vojni Tita- novi livarji koristili dnevno kop v Stol- niku. Danes so potrebe drugačne. V dolini potoka Knež ob cesti, ki vodi iz Tunjic v Komendo, se nahaja velik dnevni odkop ne posebno čistega materiala. Ta pesek se ne uporablja več v prvotne namene, temveč ga občasno odvažajo v večjih količinah za mehki zasip plinovodnih cevi. Tudi velike površine na golf igriščih izrav- navajo z njim. Zelo koristno se ga da uporabiti za izdelavo montažnih trav- natih ruš v obliki preproge. Vhod v rov. Foto: Iztok Grilc Ivan Nograšek

Tunski glas 2010.indd 51 16.12.2010 14:14:50 Tunški glas December 2010

Po sledeh naših poznanih rojakov Cerkev v Koprivi Anton Koželj – Sp. Koželjev, župnik (1831-1906)

Duhovnik je postal leta 1857. O P O R O K A – T E S TA M E N T Služboval je na Blejski Dobravi, Dragi Po meni, Antonu Koželju, duhovniku pri Trstu, Materiji in Zalem Logu. v pokoju, v Trebčah pisana, v dobrem Nazadnje je bil nekaj let duhovnik premisleku in prosti volji na lastno v Koprivi pri Dutovljah na Krasu. roko, da naj se po moji smrti moje Cerkev je posvečena sv. Eliju. Prav od imetje takole obrne. tam je o njem največ znanega, ker je I. Mojo dušo izročim Bogu V. Mojo hišo št. 64, stoječo sam napisal obsežno oporoko, nekaj v božjem spominu svojih znancev v Koprivi na Krasu, okr. glavarstvo pa je povedal tudi sedanji župnik v in prijateljev. Svoje telo materi Sežana in njivo na Bavčniku zapuščam Dutovljah, gospod Bogdan Špacapan, zemlji, ter želim, naj se moje telo v moji hišni i kuharici do njene smrti, kamor danes spada Kopriva kot preprosto krsto – trugo položi ter tam kliče se Marija Mohar, doma v Škofji podružnica. Tu je bil lastnik hiše št. pokoplje, kjer bom umrl. Jamokopi Loki na Kranjskem. Za kmetijsko 64 in njive nedaleč od cerkve. Na in križonosci prejmejo po 4 krone. ustanovo mojega rojstnega doma v Bavčniku se reče po domače. Naj Duhovščina neka prejme malo kosilo Tunjicah poleg Kamnika, Kranjsko, omenim še to, da je tu imel kasneje in svečo, tudi jaz sem spremljeval hišna št. 9, vas Laniše, odločim mojo v prvi svetovni vojni svoj glavni štab več kot 40 duhovnikov na mirodvor, hišo i njivo Bavčnik v Koprivi, da se slavni poveljnik Avstro-ogrske vojske a nikad plačila dobil. proda, a to se sme goditi le po smrti na Soški fronti, general Svetozar II. Mojim nečakom, kterih je moje hišne i kuharice Marije Mohar. Borojevič. Borojevičev spomenik 28, zapuščam vsakemu po 50 kron. Ki že 23 let mi zvesto i skrbno služi. stoji tik pred vhodom v cerkev. Hribarjev Janez, moj sestrič, prejme Beri: 554 kron davčnemu uradu v Spomenik Antonu Koželju pa stoji 100 kron in kožuh, ker vedno mi je Kamniku, ki je poslednji naprošen, na pokopališču za zidom poslovilne bil vdan. da izroči plačilo navedenim. vežice. Nekoliko ga je že načel zob III. Sporočam, 4000 kron (so časa, saj tu stoji že 104 leta. v Tržaški hranilnici), da se napravi ŠE ŽIVI NEČAKI PO BRATU ALEŠU Poglejmo, kaj je Anton zapisal točno dijaška ustanova za moje sorodnike. 1. Ivan Koželj, pok. Aleša – baje je dve leti pred svojo smrtjo: Vsako leto iznese ustanovi obresti v Bosni, katerega naslova se ni dalo 160 do 180 kron. Ako ni sorodnikov, poizvedeti. imajo pravico do ustanove dijaki, 2. Marijana Koželj, v Lanišah, št. 9. posebno ubogi v župniji v Tunjicah 3. Josip Koželj, v Lanišah, št. 9. pri Kamniku, na Kranjskem rojeni. 4. Helena Koželj, v Lanišah, št. 9. Sorodniki smejo tudi na učiteljišču 5. France Koželj, v Lanišah, št. 9. skoz 4 leta ono uživati, ako ni 6. Urban Koželj, Hrastje 57, Loka nobenega na gimnaziji. pri Žusmu, Štajerska. IV. Zapuščam 500 goldinarjev 7. Katarina, soproga Josipa = 1000 kron za ženitovanjsko – Ovsenika, v Begunjah 28. štiftungo za moje sorodnice, da dobi o času ženitve – omoženje, deklica NEČAKI POKOJNE SESTRE MARIJE, 20-24 goldinarjev ili 40-48 kron. SOPROGE SIMONA MLAKAR, ROJ. Predstvo ima koja je lepega vedenja KOŽELJ (gute sitten). Ako ni sorodnice, imajo 1. Andrej Mlakar, pok. Simona, v deklice v župniji Tunjice rojene, Lanišah. pravico štiftungo. Podeliti ima 2. Terezija Koželj, roj. Mlakar, na okrajna sodnija v Kamniku (in Krain). Mlaki 9. Uživateljice te ustanove naj molijo za 3. Janez Mlakar, pok. Simona, v Borojevičev spomenik v Koprivi mojo dušo ili plačajo v cerkvi. Lanišah.

Tunski glas 2010.indd 52 16.12.2010 14:14:53 Tunški glas December 2010

IVAN GOLOB, SP. GOLOBOV, DUHOVNIK (1851-1905)

Ostanek spomenika Antona Koželja Vas Kopriva

4. Marija, soproga Andreja Vidic, Stični, Višnja Gora. roj. Mlakar, na Mlaki 6. 10. Ivana Koželj, v Št. Vidu pri Stični, Višnja Gora. NEČAKI POKOJNEGA BRATA 11. Ludvik Koželj, učitelj v GREGORJA KOŽELJA Žužemberku. 1. Alojzij Koželj, trgovec, Ljubljana, 12. Damijan Koželj, zastopan po Rimska c. 9. materi Mariji. 2. Marija Cukljati, roj. oželj,K 13. Rajko Koželj, zastopan po materi soproga trgovca in posestnika v Št. Mariji. Gotardu št. 9, okraj Brdo. 3. Helena Razboršek, roj. Koželj, PRIPIS K OPOROKI: soproga ključarja na Dunaju, Ako je hišni gospodar t.i. zdolnji Dampfgasse 21, III. nadstropje. Koželj v Lanišah, v fari Tunjice, hišna 4. Ana, soproga Ivana Beraus, št. 9, velik zapravljivec, tako dobi narednika deželne brambne stotnije zdolni Hribar ono v ta novo. v Celju. Pravico ustanovo podeliti ima 5. Karol Koželj, poštni oficijal na vsakteri župnik v Tunjicah – Kranjsko. Novo mašo je bral 27. junija 1976. Dunaju, Gumperdorfenstrasse 115. Kot kaplan je služboval v Mokro- 6. Miroslav Koželj, železniški V Trebčah, dne 21. februarja 1904 nogu in Škocjanu, kot župnik pa na paznik južne železnice v Rušah pri Anton Koželj, lastnoročno, kurat Primskovem pri Litiji in Kranjski Gori. Mariboru. Kot dekan pa v Šmartnem pri Litiji, 7. Roza, soproga Antona Bregar, Pripis i.n.: Župnik Anton Koželj je menda tudi v letu 1901, ko so tam uradnika pri okraju Št. Rupert pri umrl 12.2.1906, pokopan je v Koprivi dogradili mogočno cerkev z dvema Celovcu. pri Dutovljah na Krasu. zvonikoma. Nazadnje je bil kanonik 8. Gregor Koželj, trgovec v v Novem Mestu. Umrl je v Šmar- Žužemberku, št. 19. Po arhivu in terenu izbrskal tnem pri Litiji. Njegovega groba 9. Avguštin Koželj, v Št. Vidu pri Ivan Nograšek nisem našel. Na njegovi rojstni hiši so letos našli spominsko podobico, izdano v spomin na njegovo smrt. France Krumpestar, Košišev, Ivan Nograšek je bil duhovnik 49 let pri sv. Gregorju. Cerkev v Šmartnem pri Litiji. Pred nedavnim so mu farani obnovili nagrobno ploščo.

Tunski glas 2010.indd 53 16.12.2010 14:14:58 Tunški glas December 2010 Razstava slik Irine Nograšek

V četrtek, 4. novembra 2010, je v Kavarni Veronika v Kamniku prvo samostojno slikarsko razstavo odprla Irina Nograšek. Kulturni program sta predstavili Larisa Kočerova ter Olga Kuzmich, ki sta z vokalom in klavirjem poskrbeli za glasbeno spremljavo. Glasbeni repertoar je zajemal predvsem rusko romanco, razstava pa je obsegala okoli 20 oljnih slik tihožitja, narave in rož.

Gospa Nograšek je iz rodnega mesta Njena prva samostojna razstava je bila Sama pravi, da se v slikarstvu še Kherson v Ukrajini pred osmimi leti v Kamniku odprta do 6. decembra. vedno uči in zato išče nove izzive, ki prišla v Slovenijo kot žena Tunjičana Irino je tekom razstavljanja svojih del bi ji omogočili doseči še več. Glede na Andreja Nograška. V Ukrajini je presenetila prijaznost organizatorjev uspehe v dosedanjem življenju ji bo spoznala osnove slikarstva, nato pa se ter odziv obiskovalcev. Takoj po to zagotovo tudi uspelo. Po prihodu je izpopolnjevala sama. Leta 2008 se odprtju razstave je bila ena njenih v Slovenijo se je v osmih letih naučila je pridružila Kulturno-umetniškemu slik prodana na Finsko, zato jo je odlično govoriti slovenski jezik ter društvu Toneta Kranjca, preko katerega morala nadomestiti z drugo. Ljudje so v dveh letih v našem jeziku končala se je udeležila raznih tekmovanj in na bili nad njenim slikanjem navdušeni, srednjo šolo in opravila maturo. Danes dveh za svoje delo dobila tudi priznanji. kar je v njej zanetilo dodatno iskrico je kot medicinska sestra zaposlena v Sodelovala je na skupinskih razstavah v po nadaljnjem ustvarjanju. Pričela Varstvenem zavodu INCE v Mengšu, Mozirju, Konjicah ter dveh v Kamniku, je razmišljati o naslednji razstavi, v kjer med drugim za svoje varovance letošnje leto pa se je udeležila tudi treh kateri pa želi predstaviti pokrajinske vodi slikarske delavnice. slikarskih kolonij v Tunjicah, Mekinjah slike s slovenskimi motivi. in »Pod skalo«. Barbara Klanšek

ZIMA BELA NA BLEDU

NAD GORAMI, NAD TRIGLAVOM Zima je letos pohitela, ZARJA VSTAJA, SE BUDI. naravo v belo je odela. PO JEZERU ČOLNIČ PLAVA, Otroci že iščejo zaprašene sani, SONCE KMALU ZAŽARI. po strmini se spuščajo, da se kadi. NAD JEZEROM GRAD MOGOČNI, Razigran smeh po dolini se razlega, DALEČ GLEDA MU OKO. sneženi mož z rdečim nosom s hriba dol gleda. NA OTOKU ZVON GLASI SE Pisan šal okrog vratu, star lonec na glavi, IN POZDRAVLJA VSE GLASNO. z metlo v roki se kmalu po svetu odpravi. JEZERO TI BLEJSKO MODRO, Otroci kričijo, za metlo in šal trdno ga držijo: LEPŠI KAKOR BISER SI, »Ne hodi od nas še, prijatelj ti, ostani še malo, SAJ SLOVENSKI ZEMLJI NAŠI, V KRAS IN PONOS SI TI. saj komaj prišel si!« MARIJA

54 Tunški glas December 2010

Sem živil tudi v tujini, v veliki mesti, PRISELJENEC IZ ZDA kot London, Madrid, Rim, in Pariz, ampak raj mirno, lepo, gostoljublje- Noah Charney je na svoji poti v še eno izmed svetovnih no Tunjice. Teško je hodit en krog metropol, tokrat RIM, najverjetneje nekje zgrešil odcep brez piti ornk šnaps pri prijatelji. in se znašel v Tunjicah, natančneje na Zadnjem robu. V Tekoče gostoljublje je zakon tukjaj. Ne dubiš tolk šnaps če hodiš v Parizu. hišo so ga sprejeli pri Podbrezarju, pri Žavbijevih, kjer si je v domačinki Urški našel ženo. Danes zakonca živita v Prvi let s moja Tunjčanka smo or- Umbriji v Italiji, vendar ju na redni bazi videvamo v domači ganizirali Prvi Močerad od Tunjški vasi, kamor se vedno z veseljem vračata. Šnapec, pri naši Mami, Tončka Go- lob. Je bilo res zanimivo, in zdele jaz Urška Charney sem ornk za šnaps. En šluk na dan je dober za zdravje (mogoče ni za jetr, ampak za drugi kos naš telo je zlato). Mama Tončka je zmagala ta prvo let, in smo imeli kakšne lušne zabave. Tudi sem študiral kako narezat smrt pujs pri Janez Kosirnik, in kako nare- diš odlično klobaso tudi. On naredi najboljšo klobaso da sem okusil na moj življenje.

Danes živim s mojo ženo v Umbri- ji, v Italiji, ampak komaj čakam kdaj prideva nazaj v Tunjcah za obiskati, in sva tukaj velikokrat. Vedno čutim dobrodošli in toplo tukaj, najbolj kdaj sem mal popil en gostoljubljeni šlukec! Hvala za gostoljublje in česti- tam, ker imate idealen vas!

Noah Charney

Člank za Tunjški Glas Pisatelj je Noah Charney Prebudi srce (oziroma Noah Čarni) Prebudi srce, bodi svoboden. Ljubezen igra, Življenje v Tunjcah je luštn kot pes. Tunjice, s lepo cerkvo pohen s skul- tvoj ritem življenja. Kdaj zaprem moj uč in sanjem od turom, in s Kosirnikova klobasa, mis- alpinski idil, Tunjice skača v moji lim da sem v nebesih! Čudovit je trenutek, možgani. Pred da sem prišel tukaj, ko s svetlobo si objet. sem videl posebni razgledi samo Sem bil rojen v Ameriki, in kot vidis, Resničen je tvoj svet, v filmi, kot Glasbeni Zvok s Julium nisem prav študiral Slovenščina, am- ko čutiš utrip srca. Andrewsum. Nisem vedel da lahko pak sem se učil mal pred Zadni Vrh. biti država lepo kot Slovenija, in Torej rečem da govorim bol Tunjščina Prebudi srce, Tunjice je perfekt alpski poljub. kot Slovenščina. Rečem »Sem šu« in v svetlobi tisočih zvezd. Gozdi so kot sem se predstavljal iz ni »Sem šel«. Rečem »Dej mi žup in Tam je tvoj dom pravljice. Kaksen star grad sedi gor mesu za požurati, jebenti!« in ni »Jaz za vekomaj. na vsak hrib, dramatične cerkve s sem mal lahčen, ali lahko dubim juho freskami čuvajo vsak breg, in kloba- in meso, prosim lepo gospa natakari- Milena Klanšek sa je neverjetna dobra. Jaz sem isto ca«. Mislim da moja drugačna Slo- pacek za umetnost in za hrano, torej venščina je bol zanimivo in priprost.

Tunski glas 2010.indd 55 16.12.2010 14:14:59 Tunški glas Otroški kotiček December 2010

za mamo srno in malim škratkom do njegove majcene potke. Tam zares Škratek in opazi ogromem predmet, ki napol naslonjen leži pod drevesom. Medved nenavadna žoga modruje, mama srna pa ga z vseh strani ovohava. Čez nekaj trenutkov se spogledata in v en glas vzklikneta: V rdeči hiški ob velikem hrastu živi »Podobna si zelo veliki žogi. Se lahko »Guma je!« majhen škratek. Njegovo življenje je kotališ?« Nobenega odgovora, le nemo zelo enostavno. Vsak dan počenja strmenje. Škratek se zato prestraši Škratek ju začudeno opazuje, nato iste stvari. Zjutraj zelo zgodaj vstane, in pogleda bližnje drevo ter ga nemo pa presenečeno vpraša: »Kaj je to se široko pretegne in odpre okno. moleduje za odgovor. Drevesa pa le guma?« Globoko vdihne svež zrak ter z žalostno zašelestijo. Škratek se zato nasmeškom zapre oči. Nato sončku, odloči, da bo nadlogo, ki mu stoji na Medved mu odgovori: »Guma ki se šele pričenja prebujati, pošlje poti, umaknil kar sam. Na vse pretege je okrogla žoga, ki je pritrjena na velik poljub in mu ponosno pokima. poskuša dvigniti, poriniti in prestaviti ogromne godrnjajoče stvore, ki jim Na široko odpre še majcena vrata, da ogromno stvar, vendar ta še vedno ljudje pravijo avtomobili. Po gumah se bi sončni žarki dosegli vse prostorčke ostaja na svojem mestu. ljudje pripeljejo v gozd in tu odvržejo njegove hišice. Ker je škratek majhen, stare, katere ne potrebujejo več.« so majhne tudi stvari, ki jih ima. Utrujen se usede pod veliko drevo in z ročicami zamišljeno podpira svojo »Nekaj moramo narediti. Ta guma Majhna je posteljica v kotu sobe, ne more ostati tu za vedno. Kako majhna mizica, poleg nje majhen modro glavico. Kmalu se mu njegove resne očke zaiskrijo in veselo skoči pa bom še naprej hodil po potki, stolček in na mizici majhna vazica, če pa mi bo guma stala napoti?« polna pisanih rožic. Rožice ima škratek pokonci. »Mama srna bo zagotovo vedela, kaj naj storim!« Z ročicami Škratek premišljuje, nato pa ploskne najrajši, zato jih večkrat nabere, da mu z ročicami in skoči visoko v zrak. »Pa v hišici čez dan delajo družbo. glasno ploskne in se požene proti domovanju mame srne. Pred velikim jo vrnimo nazaj ljudem! Odkotalimo Potka, po kateri škratek hodi med grmom se igrata dva srnjačka, se jim jo nazaj k njihovim domovom! Naj travniki pozdravljat svoje prijatelje, preizkušata v poskokih čez podrto njim zapira potke, ne nam!« je majhna. Zelo majhna. Narejena je drevesce in glasno štejeta. »Enkrat, Medved in mama srna sta nad samo zanj in njegove drobcene nožice, dvakrat, trikrat!« njegovo idejo navdušena. Skupaj ki drobencljajo z majhnimi koraki. Po počakajo, da se znoči, nato pa potki hodi mimo majcenih dreves in »Kaj pa se je tukaj zgodilo?« ju vpraša škratek. medved gumo z močnimi šapami potočka, ki se glasno vali čez kamenčke. postavi pokonci ter jo priče kotaliti. »Dober dan, potoček!« ga škratek »Zjutraj sva opazila, da drevesce leži Mama srna se postavi ob njegov bok pozdravi in veselo hodi proti travniku, na tleh, sedaj pa tekmujeva, kdo ga in mu pomaga, škratek pa veselo polnemu pisanih cvetk. Te v zgodnjem večkrat preskoči.« skače okoli njiju ter vzklika. jutru zaspano odpirajo glavice. Škratek se jim navihano zasmeji in zaspanke Škratek ju začudeno opazuje, nato »Bravo! Še malo! Odlično vama gre! nežno poboža z drobnimi prstki. pa opazi mamo srno, ki žalostno stoji Juhu!« Nato steče naprej ter preveri, pred njihovim domom. Hitro ji pove o da v bližini ni nikogar. S skupnimi Med sprehodom kmalu pride do prvih nenavadnem predmetu, ki ga je našel močmi veliko žogo prikotalijo do dreves na robu gozda. V smehu vleče na svoji potki. »Si zelo modra in veliko ceste in jo postavijo ob cestišče. najbližje vejice in nagaja listkom, ki veš. Bi mi lahko pomagala odstraniti Njihova naloga je opravljena! Guma visijo z njih. »Nekomu moram nagajati, to stvar, ki sploh ne govori?« Mama sedaj čaka na novega pogumneža, ki drugače je preveč dolgočasno,« jim srna se nasmehne ter mu predlaga, da jo bo pospravil tja, kamor tudi sodi – pravi. Enakega mnenja so tudi drevesa, gresta po gozdnega medveda, on bo na smetišče. zato škratku ponagajajo nazaj. Veter vedel, kaj narediti z njo. zapiha skozi listje in škratku z glave Narava je ponosna na škratka in odpihne čepico, drevesa pa mu s Skupaj se odpravita do njegovega njegove prijatelje, ker tako lepo skrbijo šepetom zaželijo dobro jutro. Rdeča domovanja v veliki skali ter ga glasno zanjo. Vesela je, da pospravljajo smeti kapica kot letalo poleti po zraku, pozdravita. in previdno hodijo po potki ter ne škratek pa se skloni in jo pobere. Takrat poškodujejo rastlin in dreves. Seveda opazi, da se danes v naravi dogaja »Dober dan, medved. Prosiva te za je vesela, če škratek kdaj steče po nekaj nenavadnega. Nenavadna je pomoč. Našla sva ogromen predmet, travi, saj jo njegove bose nožice pravzaprav velika stvar, ki mu stoji na za katerega ne veva, kaj sploh je. nežno žgečkajo po zelenem hrbtu. poti. Začudeno hodi okoli nje in jo Stoji na škratkovi potki pod velikim Takrat se prične smejati in škratek se ogovarja. drevesom,« pravi mama srna. smeje skupaj z njo. Narava in škratek sta zares prava prijatelja! »Pozdravljena. Sem škratek, kdo pa si Medved zaspano zagodrnja in ti?« Toda nenavadna stvar ostaja tiho. pokuka iz votline. Nato se odpravi Barbara Klanšek

Tunski glas 2010.indd 56 16.12.2010 14:15:00 Tunški glas December 2010

KAKO LEP JE TA GORSKI SVET ŽIVLJENJE ...

Ko stojiš utrujen na vrhu kakšnega s Živim - torej sem. Diham ta zrak, soncem obsijanega očaka, pozabiš na ne vede zakaj. Res mi to omogoča ves trud in napor. V sebi čutiš srečo, ki je preživeti, pa vendarle, zakaj sploh ne znaš opisati. Čutiš svet, čutiš zemljo, hočem živeti? Vsak dan znova ta sonce, veter. Vse diha s teboj in te večni »Zakaj?«. Ni lahko gledati omamlja. Prijatelj, ki je s teboj molči, le ljudi polnih energije in veselja, ko oči mu žarijo - doživlja isto veselje. Brez se sam utapljaš v žalosti in nemoči. želja, brez misli doživljaš lastni obstoj in Nimaš moči ali pa sploh želje kar obstoj narave okrog sebe. koli spremeniti. Vdan v usodo si se Marjana naučil živeti in drugače več ne znaš. Redki sončni žarki, ki posijejo, se zdijo kot blisk, ki hitro izgine. Tavaš TJA V SONČNE SKALE SNEŽINKA v svojem svetu, polnem bolečine V LEPE SONČNE SKALE SPET Mala snežinka in žalosti, včasih tudi jeze. Da, tudi SPOMLADI ZNOVA ODHITIM, pleše v temi, jeza je del vsega, ko ne veš, kaj DA TO VESELJE GORSKO DOŽIVIM ne boji se pristanka, bi še lahko naredil. Jeziš se nase, za trenutek živi. SAJ VEDNO ZNOVA VLEČE ME V TA SVET. na vse, ki ti hočejo pomagati, a te nikoli ne vprašajo, če si tega Jaz skozi okno KO SONCE SVOJO MOČ DOBI, ji v mesečini sledim, sploh želiš. Najbolj varno je živeti VSE LEPOTE SKAL ZBUDI. malo snežinko v svojem svetu, ne oziraje se na VSA MOČ IN HREPENENJE SE VŽIVI, zase želim. kogar koli okoli sebe, saj te tako KI TAM V GORAH POSEBEN ČAR DELI. nobena stvar ne more žalostiti. Ta Ne pomaga tišina, svet je samo tvoj in vanj ne dovoliš ne bridki jok. POT POD NOGE GOR VESELO Oh, zakaj sem spustila vstopiti nikomur. Tam se lahko V TA PRELELPI GORSKI SVET, snežinko iz rok? zjočeš, se veseliš stvari, ki se jih KJER VSE JE KAKOR VELIK CVET, spominjaš daleč nazaj. Ko si še zares KI ZNOVA, ZNOVA TE RAZVESELI. Barbara Klanšek živel. Pa zakaj, za vraga se tako oklepam tega življenja? Mogoče MARJANA zanj, zanju ali zaradi vas. Zaradi sebe najverjetneje ne. Kaj naj še pričakujem tu, na tem svetu, v tem življenju, čeprav v drugega sploh ne verjamem? Mnogi mi pravijo, da je ravno v tem napaka. To drugo življenje, ki je menda veliko lepše od sedanjega. Zakaj se torej OBIŠČITE POTUJOČO KNJIŽNICO oklepam tega? Pravijo, da je to in moja dolžnost. Dolžnost do bližnjih SI OBOGATITE ŽIVLJENJE Z BRANJEM! in vseh, ki so z mano. Včasih moraš tudi popustiti, zaradi vseh, ki ti želijo BREZPLAČEN VPIS in dobro. Tebi pa še vedno ostaja tvoj PESTER IZBOR GRADIVA ZA BRALCE VSEH STAROSTI! svet, v katerega se umakneš, ko ti je najtežje. Takrat se spet vprašaš, le URNIK OBISKOV POTUJOČE KNJIŽNICE V LETU 2011: kaj je na tem svetu vrednega, da se ga še vedno tako oklepaš? 13. in 27. januar, 2. junij Morda pa je to upanje, da tudi zate 10. in 24. februar 8. in 22. september nekoč posije sonce. In morda to 10. in 24. marec 6. in 20. oktober upanje pomaga tudi drugim, ki tako 7. in 21. april 3. in 17. november razmišljajo kot jaz in se oklepajo te 5. in 19. maj 1., 15. in 29. december bilke življenja. Močno upam in že- lim. OB ČETRTKIH OD 18.00 DO 19.30 PRED OŠ TUNJICE A.

Tunski glas 2010.indd 57 16.12.2010 14:15:01 Tunški glas December 2010

- vmesne povezave, črpalke, krmilne Energetski in varovalne elemente sistema. - Vgradnja kotlov za centralno ogrevanje na lesno biomaso: kotiček št. 6 izkoristek > 90 %, emisija prašnih Nepovratne finančne spodbude k povečanju rabe obnovljivih delcev < 50 mg/m³, emisije CO < 750 mg/m³, obvezna vgradnja zalogov- virov energije (OVE) in učinkoviti rabi energije (URE) nika toplote 50 l/kW toplotne moči kotla (npr. za 30 kW moči kotla mora Glede na to, da je ogrevanje bival- Osnovna dejavnost Sklada je ugodno zalogovnik imeti 1500 l volumna ). nih prostorov zelo pomemben nu- kreditiranje različnih naložb varstva Sem spadajo tudi kotli na lesna po- jen spremljevalec našega življenja okolja po obrestnih merah, nižjih od lena. in s tem so povezani tudi stalni letni tržnih. stroški, ki tudi niso tako majhni, je Za delovanje sklada je pristojno Mi- - Vgradnja toplotne črpalke za pri- nujno stalno vzdrževati in tudi iz- nistrstvo za okolje in prostor. pravo sanitarne tople vode in/ali popolnjevati ogrevalne naprave v Tudi v letu 2011 bodo na voljo nepo- centralno ogrevanje stanovanjske smislu postopnega vgrajevanja sis- vratne finančne spodbude občanom stavbe: temov ogrevanja in priprave tople za rabo obnovljivih virov energije in Pravica do nepovratne finančne sanitarne vode z obnovljivimi viri večjo energijsko učinkovitost v stav- spodbude se dodeli le za serijsko energije (OVE – biomasa, toplotne bah. izdelane toplotne črpalke, na pod- črpalke, sončni kolektorji, itd), kot lagi originalnega predračuna izva- tudi izvajati ukrepe za zmanjšanje V letu 2010 je bilo občanom za in- jalca naložbe, ki obvezno vključuje izgub toplote iz stavb (URE – izbolj- vesticije v obnovljive vire energije in nabavo in namestitev toplotne čr- šanje izolacije na vseh delih stavb, večjo energijsko učinkovitost v stav- palke ter podatek o vrsti oziroma sodobna regulacija ogrevanja, vgra- bah namenjenih približno 18 milijo- modelu toplotne črpalke, in sicer dnja termostatskih ventilov, vgra- nov evrov. za: dnja kondenzacijskih kotlov, izko- Razpis za investicije v obnovljive vire - nabavo in namestitev toplotne riščanje energije odvečnega odpa- energije in energijsko učinkovitost črpalke, dnega zraka preko naprav za vrača- stanovanjskih stavb 2010 - subvenci- - nabavo in namestitev hranilnika nje toplote pri prezračevanju, itd.), ja vseh ukrepov je znašala do 25 % toplote ter povezavo s toplotno čr- saj se s temi ukrepi stroški ogreva- vrednosti investicije. Občani so bili palko, nja občutno zmanjšajo, obenem pa upravičeni do subvencij pri nasle- - cevne povezave toplotne črpalke z država z nepovratnimi finančnimi dnjih investicijah: virom toplote, ustrezno varovalno in sredstvi tudi vzpodbuja te ukrepe, krmilno opremo. zato je pravi čas, da se o tem nekaj - Vgradnja sončnih kolektorjev: Višina nepovratne finančne spod- napiše, ker menim, da marsikdo o max. 200 €/m² vakuumskega ko- bude znaša 25 % priznanih stroškov tem še ni bil informiran. lektorja in 150 €/m² za ploščate naložbe, vendar ne več kot: kolektorje, dodatna spodbuda 10 €/ - 2.000 € za toplotno črpalko za m², če imajo kolektorji znak ''Solar ogrevanje in pripravo sanitarne to- 1. NEPOVRATNE Keymark'' ple vode tipa voda/voda ali zemlja/ SPODBUDE EKO SKLADA Pravica do nepovratne finančne voda; V LETU 2010 spodbude se dodeli na podlagi origi- - 1.500 € za toplotno črpalko zrak/ nalnega predračuna izvajalca nalož- voda z minimalnim grelnim številom Eko sklad, Slovenski okoljski javni be, ki vključuje popis del in opreme več kot 3,6; sklad je največja finančna ustanova, ter vrsto in površino sprejemnikov - 1.000 € za toplotno črpalko zrak/ namenjena spodbujanju okoljskih sončne energije (SSE). Priznani stro- voda z minimalnim grelnim številom naložb v Republiki Sloveniji. Novo ški vključujejo: več kot 3,3 do 3,6. ime sklada je določeno z zakonom o - nabavo in vgradnjo sprejemnikov Višina spodbude za toplotno črpalko spremembah in dopolnitvah zakona sončne energije, za pripravo sanitarne tople vode o varstvu okolja, ki je začel veljati 27. - nabavo in vgradnjo hranilnika to- znaša največ 25 % priznanih stro- julija 2008. plote, škov naložbe in ne več kot 250 €.

Tunski glas 2010.indd 58 16.12.2010 14:15:01 Tunški glas December 2010

- Vgradnja energijsko učinkovitih ter vgradnjo energijsko učinkovitih • vgradnja specialnih kurilnih oken in vrat: kotlov v gospodinjstvih. Nepovratna naprav za centralno ogreva- skupna toplotna prehodnost U≤1,2 sredstva so se dodeljevala za nasle- nje na lesno biomaso: do 15 W/m²: dnje ukrepe: % cene kurilne naprave, ven- - max. 50 €/m² za okna in vrata oz. • vgradnja solarnih sistemov dar največ 800,00 €. Kurilne zasteklitve iz umetnih mas in za ogrevanje vode, naprave morajo imeti nasle- - max. 100 €/m² za okna in vrata oz. • vgradnja toplotnih črpalk za dnje tehnične karakteristike: zasteklitve iz lesa. pripravo tople vode, - nominalni izkori- • vgradnja toplotnih črpalk za stek mora biti večji ali - Izolacija fasad: ogrevanje prostorov, enak 88 %, debelina izolacije min.15 cm, toplo- • vgradnja specialnih kurilnih - vrednost emisij tna prevodnost λ ≤ 0,045 W/mK, naprav za centralno ogreva- ogljikovega monoksida max. 12 €/m², do 200 m² fasade. nje na lesno biomaso in pri nominalni moči mora • vgradnja sodobnih plinskih biti manjša od 750 mg/ - Izvedba toplotne izolacije strehe kondenzacijskih kotlov. m3, ali stropa proti neogrevanemu pod- Višina razpisanih sredstev je bila - vrednost emisij strešju in tal nad neogrevano kletjo 23.000,00 €. prašnih delcev mora biti (min. 10 cm izolacije): Vloga je morala biti oddana na pred- manjša od 50 mg/m3, min. 25 cm toplotne izolacije, to- pisanem obrazcu, ki je sestavni del - kurilne naprave na plotna prevodnost λ ≤ 0,045 W/mK, razpisne dokumentacije. Izpolnjena polena morajo imeti pri- max. 10 €/m², do 150 m² je morala biti v skladu z navodili v grajen hranilnik toplote razpisni dokumentaciji, priložena so velikosti - Vgradnja prezračevalnega sistema morala biti vsa zahtevana dokazila. vsaj 50 l/kW toplo- z rekuperacijo toplote: Rok za predložitev vlog je bil tne moči kurilne na- učinkovitost vraščanja odpadne to- 21.9.2010. Nepovratna sredstva so prave. plote min. 80 %. se dodeljevala do porabe sredstev po • vgradnja sodobnih plinskih zaporedju predloženih popolnih vlog. kondenzacijskih kotlov: do - Gradnja ali nakup nizkoenergijskih Višina nepovratnih sredstev za posa- 10 % cene kotla, vendar naj- in pasivnih hiš: mezen ukrep je bila naslednja: več 420,00 €. učinkovitost stavbe Qh ≤ 25 kWh/ • vgradnja solarnih sistemov m²a, max. 25.000 €, do 200 m² bival- za ogrevanje vode: največ Za vse, ki nameravate v prihodnjem nih površin. 80,00 €/m2 vgrajenega spre- letu 2011 investirali v OVE ali URE je jemnika sončne energije zagotovo smiselno izkoristiti nepo- - Gradnja ali nakup stanovanja v niz- (SSE) oziroma 500,00 € za vratne subvencije, ki bodo razpisane, koenergijskih in pasivnih večstano- celoten sistem; saj s tem država in občine spodbujajo vanjskih stavbah: • vgradnja toplotnih črpalk državljane, da se doseže zaveza dr- učinkovitost stavbe Qh ≤ 15 kWh/ za pripravo tople vode: do žav članic EU za najmanj 20 % zmanj- m²a, max. 250 €/m² za največ 100 m² 15 % cene toplotne črpalke šanje emisij toplogrednih plinov do neto površine. s hranilnikom tople vode, leta 2020 v primerjavi z letom 1990. vendar največ 200,00 €; 2. NEPOVRATNE SPODBUDE NA • vgradnja toplotnih črpalk Vsem krajanom KS Tunjice pa želim RAZPISIH V OBČINI KAMNIK V LETU za ogrevanje prostorov: do zdravo, srečno in uspešno novo leto 2010 15 % cene toplotne črpalke, 2011, s čim manj stresi vsakdanjega vendar največ 900,00 €. To- življenja ali službe, poskušajmo sami Možno je bilo pridobiti nepovratna plotne črpalke za ogrevanje čim več narediti, da bi v sebi krepili sredstva tudi na razpisih v občini Ka- prostorov morajo izpolnje- samo pozitivno energijo, ki bi jo znali mnik. Letos so bile razpisane nasle- vati naslednje pogoje: prenesti na svoje bližnje, prijatelje, dnje subvencije: - električna priključ- znance, včasih je dovolj samo bežen Občina Kamnik je v letu 2010 v obliki na moč kompresorja ni večja nasmeh, ki ti lahko prinese toplino v nepovratnih sredstev finančno spod- od 3,5 kW in srce, ta toplota pa je najboljši OVE. bujala izvedbo investicijskih ukrepov - temperatura ogre- za izrabo obnovljivih virov energije valnega medija ni višja od 55°C. Franc Stele, univ.dipl.inž.strojništva

Tunski glas 2010.indd 59 16.12.2010 14:15:01 Tunški glas December 2010

pred leti zgodilo, je od strahu pred njim rajši popihal Nekaj domačih v bližnji gozd. Konje je pustil kar v zastavljeni brazdi. Pri Koželju je bila tedaj že gospodar Janezova sestra avtohtonih anekdot Lenka, Janez pa je kot stric umrl star 61 let. Znani kamniški rojak, duhovnik, pesnik Anton Med- Janez Vrhovnik – stari Zoklar (1837-1922), je ob neki ved, ki je umrl pred sto leti, je nekoč na koncu pisma, priliki dejal, da ga sin France, ki študira arhitekturo in ki ga je pisal domačim, namesto podpisa pripisal: gradbeništvo namesto bogoslovja, že toliko košta, da »Po imenu sem človek, po priimku pa zverina, prej- bi s tem denarjem lahko » zavelbal« potok Ulčnik od mite pozdrave od svojega sina.« Zoklarja do Janka. Potok Ulčnik je namreč vse do leta 1932 služil kot edi- Več kot 20 let so trajali turški napadi na naše kraje, na trdna vozna pot proti Zadnjemu vrhu. Šele tedaj so predvsem iz tedaj že poturčene Bosne. Po ljudskem zgoraj na bregu uredili kolovoz. izročilu so nekajkrat skušali zavzeti tudi utrjen tabor okrog tunjiške cerkve. To pa jim zaradi težavnega tere- Ukušekova mati je bila znana po tem, da je najrajši na in odpora Tunjičanov nikdar ni uspelo. Menda so se opravljala dela, ki navadno pritičejo moškim. Bila je najučinkovitejše upirali tako, da so s hriba valili hlode mesar, klavec, furman in kaj vem, kaj še vse. Zgodbica proti konjem, ki so se hoteli povzpeti do cerkve. Ob pa se je dogodila v letu 1952. Tedaj so namreč nena- neki taki priliki je turški poveljnik vzkliknil: »Pa koji je doma zaprli stalnega župnika v Tunjicah, Jožeta Smo- svetac na ovom brdac, da ne pusti nam gore?« liča, ki je bil še isto leto obsojen na 20 let strogega za- pora zaradi nepravih simpatij med vojno. Nadomestil Anekdote je zbral Ivan Nograšek ga je župnik Jože Hostnik, ki je imel med drugim neke navade, da se ga je včasih malo napil. Vsled tega so NAJDENČKI ženske spletle neke marnje, ki pa so župniku prišle na uho. Ne vemo, zakaj je obtožil ravno Ukušekovo ma- V 19. stoletju je oblast tunjiški fari dodelila 10 otrok ter. Neke nedelje po maši se je pomešal v žensko druž- brez staršev v rejo. Tedaj so jim rekli najdenčki. Zapisali bo pred cerkvijo in med drugim vpričo vseh povedal so, od kod otrok izhaja, kdaj je bil rojen in katera nekaj vzgojnih besed: »Ukušca zna konja podkovat, družina ga je vzela v rejo. vola zaklat, desca učofat in fajmoštra usrat!« Kompare in njegova žena sta hodila po hišah in od- 1. Marija Skampa Trst 1826 Mešnar – Komatar kupovala ščetine kravjih repov in konjskih griv. Včasih 2. Zaharias Zertin Trst 1835 Prajz umrl 1858 sta robo malo plačala, še rajši pa sta naredila menjavo 3. Paula Pasini Trst 1835 Zgornji Žgan umrla 1843 blaga za blago. Se pravi krtačo za kravje repe, še rajši 4. Giovanna Geiner Trst 1835 Spodnji Žgan umrla 1836 pa za konjsko grivo. Oba sta rada zvrnila kak kozar- 5. Nazarino Nekart Trst 1836 Zgornji Hribar umrl 1895 ček žganega, katerega v Tunjicah ni nikoli manjkalo. 6. Marija Gradišek Ljubljana 1839 Gradišek umrla 1863 Večkrat sta se med seboj sporekla, pa ne zaradi kak- 7. Jurij Rimevc Trst 1840 Urankar šnega posebnega sovraštva, bolj v zabavo navzočih. 8. Franc Vrhovnik Ljubljana 1850 Spodnji Žgan – Dobovšek Nekoč, ko jima je že zmanjkalo drugih očitkov, je žena zabrusila možu: »Ko boš ti umrl, bo Lucifer v peklu za- 9. Polona Ostrež Ljubljana 1850 Pri Janku kričal nad peklenščki: Bežimo, Kompare gre!« 10. Johana Stele Ljubljana 1854 Prajz – hči Prajzove Neže

Koželjev Janez (1864-1925) si je močno prizadeval, da Ivan Nograšek bi prevzel domačo, tedaj zelo ugledno posest po oče- tu Alešu. Ker pa se ga je včasih napil, bratje in sestre LETOS SO PRAZNOVALI v to niso privolili, čeprav bi mu to kot prvorojenemu moškemu po nepisanih pravilih pripadalo. Ob enem 50 LET (1960-2010) takem primeru razburjenega Janeza domači nikakor niso mogli pomiriti sami. Na pomoč so poklicali sose- 1. Janko Romšak – Zg. Hribarjev da, Žvabovega očeta. S skupnimi močmi so Janeza zve- 2. Tatjana Kaplja – Udamova zali do streznitve. Takoj pa, ko je bil prost, je odšel od 3. Milena Vrhovnik – Turenškova doma drvarit v Bosno, odkoder se domačim ni javljal. 4. Brigita Vrhovnik – Oreharjeva Šele po več letih se je le vrnil domov. Med potjo do- 5. Veronika Žavbi– Podbrezarjeva mov je s sekiro na rami naletel na Žvabovega očeta, ki 6. Anton Vrhovnik – Tišlarjev (Rebernik) je na domači njivi oral. Skrenil je s steze proti njemu. 7. Fani Pavlin – Mevžarjeva (poročena v Zalogu) Ker pa Žvab ni vedel, kaj namerava in ob misli, kaj se je 8. Šimenc Miro – Omevčev

Tunski glas 2010.indd 60 16.12.2010 14:15:02 Tunški glas December 2010

več kot 1000 ljudi. 60 LET (1950-2010) 1920 So v Angliji ukinili obvezno vojaško službo. 1930 V Španiji se začne dolgotrajna revolucija. 1. Veronika Krumpestar 1940 Nemci vkorakajo v Benelux. 2. Franc Nograšek – Sp. Košišev 1950 Američani, in takoj za njimi Rusi, izdelajo vodikovo 3. Anica Vrhovnik – Slanova bombo. 4. Ana Kancilija – Malezijeva 1960 Rusi sestrelijo nad Rusijo ameriško vohunsko 5. Marjan Smole – Laniše letalo. Pilot preživi. 6. Stanko Lavrič – Zg. Naumov 1970 Zgrajen je Asuanski jez na Nilu. 7. Olga Sheikha – Brzinova 1980 V Ljubljani se odločimo za samostojno državo. 8. Zinka Mestinšek – Bovčova 2000 Zemeljski plaz zasuje Log pod Mangartom.

70 LET (1940-2010) LETOS SE JE ZGODILO 1. Anton Sedušak – Uborhov 2. Frančiška Jankovič – Kotnikova Ni bilo junaka med jasnovidci in preroki, ki bi napovedal, 3. Zofija Vrhovnik – Joškova da bodo slovenska letališča zaprta zaradi izbruha 4. Emilija Žagar – Udamova vulkana. Pa tudi ne, da bo ena izmed evropskih držav 5. Terezija Kučič – Žagar – Bukunkova izgubila celotno vodstvo v letalski nesreči. 6. Stanislav Pirc – Sp. Žganov 7. Ivan Nograšek – Vrtnarjev 12.01. Strahotni potres na Tahitiju zahteva več kot 8. Olga Smole – Čimžarjeva 300.000 žrtev. 9. Janko Koželj – Jamovčev 25.01. V Sredozemsko morje pade Etiopsko letalo. V 10. Peter Koželj – Jeruškov nesreči umre vseh 92 potnikov. 11. Marica Povšnar – Dolenčeva 02.02. V Ljubljani trije psi do smrti raztrgajo svojega gospodarja, znanega zdravnika. Tragedija se spremeni v 80 LET (1930-2010) pravo afero, o kateri se govori in piše več mesecev. 27.02. Hud potres v Čilu, več kot 500 mrtvih. 10.03. Zima pokaže svoje zobe: mraz, sneg in veter po 1. Alojzij Šimenc – Omevčev vsej Sloveniji. 2. Franc Golob – Zg. Golobov 29.03. Dve Čečenki se razstrelita v Moskovskem 3. Terezija Malež – Verovškova metroju in povzročita smrt še 39- ih potnikov. 4. Angela Bajde – Sp. Golobova 10.04. Poljsko vladno letalo strmoglavi pri pristajanju 5. Štefan Stele – Birtov v Smolensku v Rusiji. 97 mrtvih, med njimi tudi poljski 6. Stane Traven – Bobnarjev predsednik. 7. Franc Žagar – Udamov 16.04. Na Islandiji izbruhne vulkan, katerega pepel 8. Pavla Arnež – Komatarjeva ustavi ves letalski promet v Evropi za dober teden. 9. Angela Žebovec – Podarjeva 01.05. Pri Birtu slavijo biserno poroko Petra in Marije. 12.05. V Libiji se zruši letalo. 103 mrtvi, en deček pa 90 LET (1930-2010) nesrečo preživi. 22.05. V Indiji letalo zgreši pristajalno stezo, umre 158 1. Jože Vavpetič – Bitenčev ljudi, 8 pa jih nesrečo preživi. 2. Janez Grkman – Škletov 05.06. Pri Kosirniku gori avto – servisna delavnica. 3. Stanislav Sedušak – Sušakov 05.06. Pri Bobnarju praznujejo zlato poroko Franceta in Marije. OD 11. – 18.7. je zelo vroče – do 36°C, nato se čez noč ohladi za 20°C. KAJ SE JE ZGODILO NA OKROGLO 24.07. V Nemčiji na zabavi do smrti poteptajo 21 ljudi, OBLETNICO več kot 300 je poškodovanih. 18.09. Velike poplave prizadenejo večino Slovenije, 1780 Ljubljano so rešili pred poplavami s tem, da so vzamejo tudi 5 življenj. prekopali Grubarjev kanal. 04.10. V mestu Ajka na Madžarskem se iz tovarne razlije 1840 Po Ljubljanici je začel voziti parnik do Vrhnike. ogromna količina strupene gošče, ki povzroči zelo veliko 1870 Odprli so železniško progo iz Ljubljane preko ekološko katastrofo, ter terja tudi najmanj 10 življenj. Jesenic v Trbiž. 10.10. Volitve popolnoma zamenjajo občinsko in 1910 V srednji Evropi so bile velike poplave. Utonilo je krajevno vodstvo.

Tunski glas 2010.indd 61 16.12.2010 14:15:02 Tunški glas December 2010

tisto »flikanje« še isti ali naslednji dan Nova metla, obnovljena uniči deževje. Mogoče bi bilo dobro občasno prisluhniti našim zanesljivim cesta, urejena kanalizacija vremenarjem in bi se lotili krpanja ob napovedi lepega vremena. Bi se dalo?! Pločniki, ki jih v Tunjicah do danes še ni in »ležeči policaji« bilo. In ker jih tudi dandanes ni, je hoja Da ne bo pomote, dragi moji sova- je za realizacijo vsega tega največji in po naši cesti ne samo otežena zaradi ščani, ničesar od zgoraj napisanega večni problem. Denar. Je pa tako. »Če lukenj, pač pa tudi in predvsem nevar- še nimamo. Oh oprostite, dve »novi ne vrtaš na pravem mestu, ne prideš na, še posebno seveda za naše otroke, metli« pa le imamo; župana občine do vode.« Torej naj bo prednostna na- šolarje. Vem, ni še čas za pločnike. Kamnik, Marjana Šarca in predsedni- loga novega predsednika naše KS: Skrajni čas pa bi že bil, da se na določe- ka naše KS Tunjice, Antona Šuštarja. - čim boljše sodelovanje z Občino in nih delih ceste, ki pelje skozi strnjeno županom za pridobivanje finančnih naselje, položi vsaj še nekaj »ležečih In ker pregovor pravi: »Nova metla sredstev in policajev«. No, eden je sicer pri šoli, dobro pometa.«, optimistično priča- - konkretno postavljeni cilji, ki bodo vendar je to premalo. Naj mi policaji, kujemo, da se bo v smislu tega lepega dolgoročno, po možnosti v čim kraj- tisti, ta pravi, ne zamerijo! Priznam, da pregovora, v nekem določenem času, šem času, zadovoljili potrebe in izpol- ne vem, kako pravilno rečemo tej leže- kaj obnovilo, uredilo in položilo tudi v nili želje krajanov Tunjic. či stvari, mogoče grbine. Kakor koli že, Tunjicah. Seveda ne mislim, da sta bila poleg luknjaste in poškodovane ceste prejšnja vodilna moža; g. Smolnikar Sedaj pa cilji! imamo tudi nekaj hitrih, prehitrih voz- v občini Kamnik in g. Zabavnik v naši Cesta, nekoč davno, lepa, asfaltirana, nikov in nekaj divjakov, ki jim cesta služi KS, nedelavna in nedovzetna za želje in včasih še celo pomedena; najlepša pa kot prostor za sproščanje adrenalina in potrebe občanov, daleč od tega! seveda pozimi, ko je bila zasnežena. razkazovanje moči svojega vozila. Zara- Danes pa, ko jo pridni komunalni de- di vsega tega skupaj je treba čim prej Veliko stvari sta postorila, uredila, ure- lavci splužijo, pride na dan tista druga, namestiti začasne grbine, z na novo sničila. Nekaj nedokončanih in na novo današnja lepota. O asfaltu na mnogih asfaltirano cesto pa stalne, primerno zastavljenih del pa je le še ostalo za delih ceste ni ne duha, ne sluha. Tam speljane. Potem pa bodo tisti, ta hitri obe »novi metli«. Zakaj ju omenjam zevajo luknje, udarne jame in razpoke. in ta divji, končno prisiljeni manj agre- skupaj? Zato, ker bo za uresničitev Že res, da jih delavci KP vsake toliko sivno pritiskati na plin in občasno zavi- vseh, v naslovu omenjenih del v Tunji- časa zapolnijo z nekaj lopatami gro- rati in tako poskrbeti za varnost vseh, cah, nujno potrebno učinkovito sode- bega asfalta, ki pa ne zdrži dolgo. Po- tudi njih samih. lovanje obeh. Seveda pa vsi vemo, kaj gosto se jim namreč zgodi, da jim vse Ostane nam še kanalizacija. Ta problem ima že zelo dolgo brado. Že pred približno 15 leti smo se na zborih krajanov in raznih sestankih pogovarjali NOVOLETNO VOŠČILO… in načrtovali rešitve, pa iz vsega tega ni bilo nič. In tako še danes praznimo Ob koncu poti ni konca. greznice, fekalije odlagamo na travni- Je le velik toplar, ke in zapiramo okna zaradi vonjav, ki trden in napolnjen do neba, so vsekakor bolj neprijetne kot vonj po tja so padle snopi tvojih dni. hlevskem gnoju. Tega pač vzamemo v zakup kot nekaj nujnega, saj živimo na Vsaka sreča, vsak uspeh, vsak trenutek veselja vasi, kar nam prinaša tudi veliko drob- na latah ima svojo posušeno in dehtečo sled. nih prednosti: zelene travnike, veliko gozdov, čisti zrak, urejene vrtove, jese- Daj, le zlezi gor, ni pa veliko sadja, če ga poleti ne sklati med late polezi svojo glavo in srce, toča. naj spet ti zadišijo tvoji travniki, In predstavljajte si, kako lepo bo šele ki ga prijateljstvo, ljubezen in postenje sta pojila. živeti v našem kraju v bližnji prihodnosti, torej takrat, ko bodo naše želje in Ob koncu poti ni konca. potrebe izpolnjene. To pa pomeni sko- Je le velik toplar, kjer dišita sreča in veselje tvojih dni. raj novo cesto z »ležečimi policaji«, jav- no razsvetljavo in urejeno kanalizacijo. (Neznani gorenjski pesnik s konca 19. stoletja) M a r j e t a S l a b e

Tunski glas 2010.indd 62 16.12.2010 14:15:03 Tunški glas December 2010

Tunjiška spletna stran www.tunjice.si

Že več let je tlela misel, da bi tudi Tu- sproti dodajajo. Vseeno pa je treba je pogosto tako, da niti za dogajanje njice imele svojo spletno stran. Pole- skrbeti za gostovanje, domeno, obča- v neposredni soseščni več ne vemo. ti 2009 smo se zadeve lotili. Najprej sno servisiranje in seveda dodajanje Spletna stran je (lahko) odlična in- seveda na domačem vrtu ob pivu, člankov in fotografij. formativna točka. Lahko predstavi kjer smo idejo premislili in se dogo- Vsaka spletna stran seveda potrebu- naš kraj tudi drugim – pri tem je prav vorili za samo izvedbo. Zadevo smo je tudi strežnik, ki jo predstavlja sve- vseeno, če je bralec doma v Kamniku, predstavili takratnemu predsedniku tu. Če je ta strežnik izven naše hiše/ Lendavi ali na Filipinih. Izvemo lah- KS Valentinu Zabavniku, ki je idejo z organizacije, to zadevo imenujemo ko, da bo veselica odpovedana zara- navdušenjem podprl. gostovanje. Pošteno je, da omenimo, di dežja, da se gasilci pripravljajo na da smo se v našem primeru za gosto- tekmovanje, da asfaltirajo cesto na Tehnična izvedba nam je sicer vzela vanje pod zelo ugodnimi pogoji do- drugem koncu vasi, da so bile razlike kar nekaj časa. Uradno je bila spletna govorili s podjetjem Dumplast d.o.o. na volitvah majhne – prepričan sem, stran objavljena avgusta 2009, dopol- (http://www.dumplast.si). Praktično da mnogih informacij ne poznajo niti njevanje strukture pa je (z različno lahko rečemo, da pomagajo pri ob- najbolje obveščeni Tunjičani. Če bo intenzivnostjo) trajalo do začetka leta stoju naše spletne strani. novi svet KS recimo zanimalo, kakšno 2010. Po grobih ocenah smo do za- Zakaj sploh imeti spletno stran? Za je mnenje ljudi o kakšni zadevi, jim četka delovanja potrebovali kakšnih razliko od prejšnjih desetletij je tem- bomo pripravili vprašalnik in ga ponu- sto ur dela. po življenja danes zelo hiter. Včasih dili spletnim obiskovalcem. Sedaj je dela sicer manj, saj je struk- so ljudje izvedeli za vsak trač, ki je Na spletni strani je sicer tudi nekaj tura strani postavljena in se novice prihajal iz njihove okolice, danes pa povezav do uporabnih spletnih strani (UE Kamnik, OŠ Frana Albrehta, obr- rabniki iz kar 48 različnih držav. Res je ni še bolj sodelujete pri soustvarjanju tniki ...). dobra tretjina od teh bolj ali manj na- spletne strani. Sporočite nam, če se je Največ uporabnikov sicer pogleda naš ključnih skokov na našo stran, pri vseh kaj zanimivega zgodilo ali se pripravlja telefonski imenik z domačimi imeni. ostalih pa je delež bralcev že tako velik, kakšen dogodek. Vsi skupaj – ustvar- Če nič drugega, je zanimiv zato, ker ne da lahko ocenimo, da iz tiste države jalci in bralci - še vedno pogrešamo poznamo vseh domačih imen. Je pa prihaja vsaj kakšen reden bralec. Če več takšnih novic. Pošljite svoj članek, res, da je nekaj podatkov zastarelih in pustimo ob strani tehnično dejstvo, predstavitev skupine, fotografije dobi si želeli, da dobimo popravke. Zato da domena ni nujno pravi kazalec lo- godka ... Z veseljem bomo objavili. jih kar pogumno javite. Je pa vpogled kacije, pa bo vseeno zanimivo, če napi- Ker so pri posameznih novicah omo- v telefonski imenik omogočen le regi- šemo vrstni red prvih: Slovenija, ZDA, gočeni tudi komentarji, jih registrirani striranim uporabnikom. Rusija, Ukrajina, Nizozemska, Nemčija, uporabniki lahko kadar koli napišete. Luksemburg, Latvija, Velika Britanja ... Kontakt z nami je sicer enostaven – Pa si poglejmo še nekaj statistike za Še vedno daleč največ uporabnikov na spletni strani http://www.tunjice. leto 2010. uporablja Windows XP, ki jim sledita si na levi strani izberite »Kontakt« in V letu 2010 smo (do 21. novembra) še Windows 7 in Windows Vista. Li- odprla se vam bo stran, ki omogoča imeli 8376 obiskovalcev na spletni nux je precej daleč zadaj – uporablja stik z nami. strani. Mesečni obisk je med 600 in ga 2 % obiskovalcev. Spletno stran pripravljamo: Matjaž Se- 1100 obiskovalci. Kar nekaj od teh je Daleč največ obiskovalcev najde našo dušak ([email protected]), Ga- seveda istih ljudi – pač domačinov, ki spletno stran preko iskalnika Google, šper Černevšek ([email protected]) redno preverjajo novice. Največ obi- najbolj pogosto pa iščejo podatke o in Iztok Grilc ([email protected]). ska je bilo v dneh okrog Tunjiške noči samem kraju, aktualna sta tudi Tunji- Lahko pa stopite v stik z nami tudi ne- in po volitvah. ška noč in Ansambel Galop, sledijo pa posredno in nas pocukate za rokav, ko Registriranih imamo 38 uporabnikov, iskanja o avtobusnem voznem redu, nas srečate. ki lahko članke tudi komentirajo in za- obrezovanju sadja in nekaterih Tunji- Ustvarjalci spletne strani www.tunji- pišejo svoje mnenje kar neposredno čanih. ce.si vam želimo čim lepše leto, ki je na spletni strani. Za zaključek tega prispevka - v za- pred nami. Mogoče bo koga presenetil podatek, dnjem letu in pol smo prejeli precej Za ekipo spletnih vojščakov: da so našo spletno stran obiskali upo- pohval. Ob tem bi si želeli, da Tunjiča- Iztok Grilc.

Tunski glas 2010.indd 63 16.12.2010 14:15:03 Tunški glas December 2010

Novosti v ponudbi KRS Kamnik in obnova kabelsko razdelilnega sistema v Tunjicah Zavod KRS Kamnik na področju, ki ga pokriva s svojim signalom, ureja in prenavlja kabelsko mrežo. Zaradi dodatne ponudbe, ki jo lahko ponudimo našim naročnikom, je potrebno imeti zanesljivejše omrežje, ki zmore tudi ISP storitve svetovnega spleta in IP telefonije.

Delno smo že obnovili primarni del, ki je do nove transfor- gledate satelitsko, kabelsko ali IPTV-televizijo, če le te- matorske postaje pod tunjiškim klancem povezan na optič- levizor dopušča dodatni priklop zunanjega pretvornika. no povezavo. V času gradnje pločnika smo položili ustrezne V kolikor TV sprejemnik nima ustreznega DVB-C kanalni- cevi za nadaljevanje obnove in za zamenjavo obstoječih ka, boste za sprejemanje digitalnih paketov potrebovali SET kablov. Ostale primarne kable in cevi bi lahko zamenjali in TOP BOX, ki vsakemu uporabniku omogoča gledanje digi- dogradili v času gradnje kanalizacijskega omrežja. talnih kanalov. V najbolj oddaljenem delu KS Tunjice, kjer je signal najslab- Na naši sprejemni postaji sprejemamo tudi signal visoke še kvalitete, imamo zbrana soglasja lastnikov zemljišč za ob- ločljivosti RTV Slovenije, ki ga poizkusno oddajajo z oddajni- novo dela omrežja, ki je bilo postavljeno še na začetku de- kov na Šancah, Ljubljanskem gradu in z oddajnika na Krimu. lovanja sistema v Tunjicah. Obnovitvena dela na tem delu Vse videno je dobre kvalitete, ki je sprejemljiva tudi za naše bomo pričeli še v tekočem letu. uporabnike. Za sprejem takšnega signala pa ne bo zadosto- Po obnovi dela kabelsko razdelilnega sistema v Tunjicah bo val običajni SET TOP BOX, pač pa bo moral imeti dodan še mogoča povezava novih uporabnikov v naselju Laniše, saj MPEG-4 dekoder, isto bo veljalo tudi za novejše TV aparate, prebivalci tega dela KS Tunjice že dalj časa izražajo željo po ki brez takšnega dekoderja ne bodo mogli sprejemati signa- kvalitetni povezavi naših storitev vključno s širokopasovnim lov visoke ločljivosti. dostopom na ISP storitev, saj ostali ponudniki tovrstnih sto- Televizor mora omogočiti prikazovanje slike visoke razlo- ritev tega dela KS ne morejo pokriti. čljivosti. Označen mora biti z oznako HD Ready (omogoča Zavod KRS Kamnik lahko v sodelovanju s svetom KS Tunjice prikaz HD-slike, vendar v nižji kakovosti od oddajane) ali Full (pridobivanje soglasij in projektne dokumentacije) to delo HD (omogoča prikaz slike v polni HD visoki ločljivosti, enaki skupaj s pogodbeno vzdrževalno službo Zavoda KRS Kamnik oddajani). Poleg tega mora televizor vsebovati sprejemnik realizira že v letu 2011. DVB-C, ki podpira sprejem signala HD MPEG-4. Nekateri V zavodu KRS Kamnik smo se pripravili tudi na novosti, saj smo ustrezni televizorji v Sloveniji so označeni s posebnimi na- pričeli z vključevanjem digitalnih paketov v našo ponudbo. lepkami/oznakami. Če televizor sprejemnika DVB-C nima To je zelo uporabna novost, saj edino na ta način lah- vgrajenega, ga morate priključiti na ustrezen zunanji preko dopolnimo našo programsko shemo, za katero nam tvornik HD DVB-C MPEG-4 vmesnik. je v analognem frekvenčnem spektru zmanjkalo pro- Vsakemu naročniku naših storitev, ki se odloča za nakup no- stora. Želimo pa seveda uporabiti proste, oziroma iz- vega TV aparata svetujemo, da je ob nakupu pozoren na praznjene frekvence, ki bodo dosegljive vsem naroč- kanalnik DVB-C, dekoder MPG-4 in HD+ tehnologijo. nikom v vseh predelih kabelsko razdelilnega sistema. Urejeno imamo direktno povezavo od naše sprejemne po- V sistem imamo vključenih sedem multipleksov, ki trenutno staje do centra POP TV na Vojkovi ulici v Ljubljani. Sprejem po sedmih frekvencah, na kanalih S34 do S9 in na kanalu vseh programov, ki so pod okriljem njihove hiše, bo v studij- UHF 26, omogočajo prenos za približno 30 novih, oziroma ski kvaliteti, seveda pa kasneje nekaj tudi v kvaliteti visoke podvojenih, ter 6 radijskih programov. ločljivosti HD. Z dobaviteljem opreme, firmo WISI, smo se dogovorili, da Programe sprejemamo iz Ljubljane po optični povezavi, ki bo en multipleks namenjen kvalitetnemu prenosu vseh slo- jo uporabljamo še za spletno povezavo in za IP telefonijo. venskih programov v MPEG-4 kvaliteti, drugi multipleksi pa DIGITALNI PAKETI PROGRAMOV V SISTEMU NE POMENI- novim programom v SD standardni in HD visoki kvaliteti. JO, DA SE VSE ODDAJA V HD TEHNOLOGIJI. Sodobni televizorji imajo običajno več zunanjih pri- ključkov (SCART, HDMI, kompozitni priključki), preko NASTAVITVE DIGITALNIH PROGRAMOV NA TV SPREJE- katerih je mogoče priključiti več zunanjih virov televi- MNIKIH zijskega signala (npr. kabelski/satelitski sprejemnik, pre- Kanal S34 frekvenca, 410 Mhz, QAM 64, band rate 6900 tvornik, računalnik, igralno konzolo). Vir televizijskega Kanal S35 frekvenca, 418 Mhz, QAM 256, band rate 6900 signala tako izbiramo preko menija televizorja. S pri- Kanal S36 frekvenca, 426 Mhz, QAM 64, band rate 6900 ključitvijo digitalnega pretvornika lahko torej še naprej Kanal S37 frekvenca, 434 Mhz, QAM 256, band rate 6900

Tunski glas 2010.indd 64 16.12.2010 14:15:03 Tunški glas December 2010

Kanal S38 frekvenca, 442 Mhz, QAM 64, band rate 6900 LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Kanal S39 frekvenca, 450 Mhz, QAM 64, band rate 6900 Kanal UHF 26 frekvenca, 514 Mhz, QAM 256, band rate 6900 Ločeno zbiranje odpadkov je v Občini Kamnik zaukaza- no z občinskim odlokom, katerega povzetek je bil obja- VSI UPORABNIKI, KI SO ZADOVOLJNI Z AKTUALNO PRO- vljen tudi v Kamniškem občanu. GRAMSKO SHEMO V KABELSKO RAZDELILNEM SISTEMU KAMNIK, ZARADI SPREMEMBE ODDAJANJA (prehoda na V Tunjicah je ločeno zbiranje odpadkov (poleg ločene- digitalno oddajanje) NE BODO PRIKRAJŠANI PRI SPREJEMU ga zbiranja v gospodinjstvih) urejeno tudi s postavljenim TRENUTNO VKLJUČENIH RA IN TV PROGRAMOV. ekološkim otokom na parkirišču pod cerkvijo. ZA VSE INFORMACIJE SO VAM NA VOLJO TELEFONSKE Ekološki otok zajema tri kontejnerje: za odpadni papir, za ŠTEVILKE PISARNE ZAVODA KRS KAMNIK: 01 8391 422, plastiko in pločevinke ter za steklo. V te tri kontejnerje 041 707 388. lahko odlagajo krajani krajevne skupnosti Tunjice odpad- Naslov pisarne: Nevlje 18, v prostorih KS Nevlje. ke, ki nastajajo v gospodinjstvih, ločeno in sortirano kot info@ kks-kamnik.si , www.kks-kamnik.si je navedeno na posameznem kontejnerju.

Zavod KRS Kamnik, Silvester Burja Poleg ekološkega otoka pa sta na parkirišču postavljena dva kontejnerja za odlaganje odpadkov s pokopališča, in sicer en kontejner za sveče in drugi za cvetje.

ZAKAJ TAKO? Tunjiška cerkev z neposredno okolico je priljubljena izle- tniška točka. Njena okolica je prav gotovo pomembna za NEKATERI PIJEJO, KADIJO, vtis, ki si ga vsakodnevni obiskovalci ustvarijo o našem SE VOZIJO IN SMETIJO, kraju. Zato je pomembno, da je urejena in čista. Pokopa- KAR ČEZ OKNO V BREG, LETIJO PIKSNE VSE V PREK. lišče, okolico mrliške vežice in parkirišče ureja krajevna skupnost, vendar pa lahko svoj delček k videzu urejeno- DA UNIONU IN ZLATOROGU, sti prispeva prav vsak krajan. RES DOBRO GRE, LAHKO PREPRIČAŠ SE, Zato naj kontejnerji, postavljeni na ekološkem otoku, kot OB TUNJIŠKIH POTEH, tudi tisti, ki jih je krajevna skupnost namenila za smeti s KAR NI LEPO ZA NAS OBČANE. pokopališča, služijo res tistemu namenu, za kar so postavljeni. V preteklosti je bilo nemalokrat opaženo, da se je KDO DAJAL JE ZGLED v te kontejnerje in poleg njih odlagalo marsikaj, kar vanje TEM ONESNEŽEVALCEM FIČFIRIČEM, ne sodi, tudi take odpadke, ki jih sicer Publicus odvaža KI SMETIJO NAŠO VAS kot kosovne odpadke. Predvsem je seveda problematič- IN NI JIM MAR ZA NIČ OD NIČ. no odlaganje odpadkov poleg kontejnerjev, saj jih veter raznaša po bližnji okolici. NARAVA VEDNO VSE VRAČA! MARJANA Ker verjetno vsi želimo živeti v lepem, čistem in urejenem kraju, ki nam bo v ponos, se potrudimo, da bomo upoštevali zahteve po pravilnem ločenem zbiranju in sortiranju odpadkov in poskrbeli, da bodo pristali v kon- tejnerjih, ki so za posamezne vrste odpadkov namenjeni. LETOS SO SE RODILI Vse ostale odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, pa od- lagajmo v posode, ki jih ima v krajevni skupnosti vsako 1. Iva Čimžar - Čimžarjeva gospodinjstvo, saj je na celotnem področju Tunjic ure- 2. Rok Uršič – Šoferjev jeno njihovo zbiranje s strani koncesionarja Publicusa. 3. Žan Prezelj Vrhovnik - Holcarjev Prav tako je z njihove strani omogočen odvoz kosovnih 4. Ela Vrhovnik – Slanova odpadkov vsakega posameznega gospodinjstva. Zato za- 5. Eva Levec - Dolinšekova gotovo ni nobene potrebe po odlaganju takih odpadkov 6. Neža Stele - Leskovčeva na parkirišču pod cerkvijo. 7. Tilen Krumpestar – Sp. Košišev Prispevajmo torej s svojim ravnanjem vsak svoj kamen- 8. Žan Babačič – Sp. Lanišek ček v mozaik čiste in urejene okolice naše prelepe, daleč 9. Ana Erce - Dolinarjeva naokoli znane in tako pogosto obiskane cerkve sv. Ane. 10. Lara Kljajič Sedušak - Sedušakova Matija Podjed

Tunski glas 2010.indd 65 16.12.2010 14:15:03 Tunški glas December 2010 Stare fotografije Prvo sveto obhajilo v Tunjicah letnikov 1927 in 1928

Dve brhki dekleti z Laniš

Izlet šolarjev na Krvavcu, leta 1940

Starša Strehovega očeta

Tunjški gasilci nekdaj - saj jih še prepoznate

Tunski glas 2010.indd 66 16.12.2010 14:15:05 Tunški glas December 2010 Letos smo se poslovili od sledečih rojakov

MIHAELA VRHOVNIK – OLGA REMS – 1. maja 2010, je 23. marca 2010, je v 80. letu umrla OLGA REMS iz Tunjiške umrla MIHAELA VRHOVNIK, Mlake. Svojih 83 let je dočakala Ulčarjeva mama. Rodila se je v Domu starejših občanov v v Zg. Palovčah, od koder se je Kamniku. poročila v našo faro.

MARIJA RUDEŽ – 10. avgusta IVAN VOMBERGAR – 2010, je v 85. letu umrla 26. septembra 2010, je po MARIJA RUDEŽ. Zadnja leta daljši bolezni umrl IVAN svojega življenja je preživela pri VOMBERGAR – Korbarjev. Dve brhki dekleti z Laniš hčeri v Lanišah. Rodil se je leta 1932. Živel je posebno življenje. Zaljubljen je bil v popravilo urnih mehanizmov.

JOŽE SEDUŠAK – 4. oktobra JOŽE ZOBAVNIK – 2. novembra 2010, je v 86. letu umrl JOŽE 2010, je v visoki starosti, malo SEDUŠAK, Komovčev oče. pred 100. letom, umrl JOŽE Kot vojaka ga je usoda med ZOBAVNIK, Strehov oče. Bil drugo svetovno vojno srečno je prava kmečka grča, saj je prepeljala skozi najtežje borbe. dočakal starost, katere do zdaj še nismo zabeležili v naši fari.

IVANA BUTALIČ – 3. novembra FRANC KOŽELJ – 8. novembra 2010, je umrla IVANA BUTALIČ, 2010, je umrl FRANC KOŽELJ, Petkova mama. Bližala se je Vinšekov oče. Rodil se je v svojemu 92. rojstnemu dnevu. Podgorju leta 1927. Po poroki Mož ji je umrl leta 1944, star leta 1952 se je preselil v 36 let. Tako je kot vdova živela tunjiško faro. sama z dvema otrokoma 66 let.

V letošnjem letu so umrli še sledeči Tunjičani, ki pa so 25. julija je v Bohinju umrla ANICA CVETEK, rojena živeli drugje. Vrhovnik (20.7.1921) pri Davčarju. V vas Brod pri 27. marca je v Beogradu umrla ANICA BUNČIĆ, rojena Bohinjski Bistrici se je poročila 3. februarja 1952. Koželj (3.7.1921) pri Mevžarju. 29. julija je v Cerkljah umrl LUDVIK KOŽELJ. Rodil se je 25. aprila je bil v Komendi s svojo ženo pokopan pri Jerušeku 18.11.1935. FRANCE VRHOVNIK. Rodil se je pri Davčarju leta 1926, 31. avgusta je umrl JOŽE ČIMŽAR, Zg. Sitarjev. Živel je v poročen pa je bil v Suhadolah. Županjih njivah. Dočakal je visokih 95 let. 27. aprila je bil v Komendi pokopan TONE VRHOVNIK – 6. oktobra je umrl CIRIL KOŽELJ, rojen 1936. V Tunjicah smo ga Markov. Živel je v Mostah. poznali kot Jamovčevega ali Sitarjevega. Živel je v Baški grapi.

Svet krajevne skupnosti Tunjice obvešča krajane, da ob pogrebnih slovesnostih pokojnikovi Tunjški gasilci nekdaj - saj jih še prepoznate domači po svojih zmožnostih darujejo prispevke za stroške vzdrževanja mrliške vežice.

Tunski glas 2010.indd 67 16.12.2010 14:15:06 Tunški glas December 2010

Fax: 01 834 73 99 Gsm: 031 574-756

e-mail: [email protected], www.grzincic.com

Tunski glas 2010.indd 68 16.12.2010 14:15:08 Tunški glas December 2010

CVETLIČARSTVO LAP Tina Lap, s.p. Šutna 60, 1241 Kamnik Tel. (01)839 17 69, faks: (01) 831 93 85 Id. št. za DDV: SI14259028

HOMEC

Tunski glas 2010.indd 69 16.12.2010 14:15:10 Tunški glas December 2010

AVTOKLEPARSTVO FRANC VINŠEK s.p. Tunjiška mlaka 25a, 1241 Kamnik Tel.: 01/839 21 11 GSM: 041-356-527

OKREPČEVALNICA ENERKOM d.o.o. SLANOVEC s.p.

PRIMC MARKO UNIMOBIL d.o.o.

Tunski glas 2010.indd 70 16.12.2010 14:15:11 Tunški glas December 2010

TAPETNIŠTVO COP d.o.o. KLEMEN s.p.

VRHOVNIK TONE s.p. DRAGO URŠIČ s.p.

ANA NOVAK AVTOSERVIS EKOLOŠKA KMETIJA JANEZ SMOLNIKAR s.p.

SAMSON HRASTOVEC MARKO KAMNIK d.o.o. s.p.

GRADBENA LEOPOLD KOPŠE s.p. MEHANIZACIJA JANKO ROMŠAK s.p.

Vsem sponzorjem PETER ŽELEZNIKAR iskreno hvala za pomoč pri izdaji s.p. glasila Tunški glas.

Tunski glas 2010.indd 71 16.12.2010 14:15:11 Tunski glas 2010.indd 72 16.12.2010 14:15:18