Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto 2017 Vam Želi Uredniški Odbor! Tunški Glas December 2016

Tunški• December 2016 • Leto 22 • Številka 1 • glas

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2017 Vam želi uredniški odbor! Tunški glas December 2016

V odhajajočem letu smo nadaljevali Čas, ki nas priganja vsak dan, naj se z začrtanim delom, kot nam ga je na- v teh dneh vsaj malo upočasni, da rekoval sprejeti proračun. Glede na bomo začutili toplino praznikov in zmanjšano povprečnino, ki ni zado- našli vsaj malo miru. Naša misel naj ščala za pokrivanje zakonskih obvez- bo namenjena tudi tistim, ki so mor- nosti, predpisanih s strani države, so da bolni, morda osamljeni, socialno bile naše investicije precej okrnjene. ogroženi, ali pa imajo takšno naravo A vseeno smo jih nekaj izpeljali. Prva dela, da si praznikov ne bodo mogli Spoštovane krajanke, naloga prihodnjega leta bo sprejetje privoščiti. So ljudje, ki imajo veliko spoštovani krajani, proračunov za leti 2017 in 2018, kjer več kot mi, mnogo pa jih je, ki nimajo bo povprečnina, odobrena s strani niti osnovnih stvari za preživetje. Za- čas teče ves čas enako hitro, ne za- Ministrstva za finance, vendarle ne- vedajmo se, da je že veliko, če smo ostane in ne prehiti niti za trenutek. koliko višja. Kljub temu bo še vedno zdravi in v krogu najbližjih, predvsem Vendar se zdi, da teče vse hitreje znašala zgolj 530 evrov na prebival- pa v dobrih odnosih s sosedi in na iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz ca, kar je daleč pod ravnjo iz leta splošno. Uspehi ne izostanejo, kjer meseca v mesec in že je pred nami 2010, ko je znašala 550 evrov na pre- domuje sloga, občasni prepiri pa zgolj konec leta 2016. Še malo dni nas loči bivalca. Oba proračuna bomo skušali utrdijo konstruktivno sodelovanje. do trenutka, ko bomo dvignili čaše in čim bolj približati potrebam celotne nazdravili med seboj v upanju na ne- občine, ki je med večjimi v Sloveniji, s Spoštovane krajanke in krajani, pre- kaj boljšega, uspešnejšega. Leto, ki hribovitim terenom in zato težje ob- živite mirne božične praznike, leto, se izteka, bomo hitro pozabili, zlasti vladljiva. Zadovoljiti vseh pa tako ali ki prihaja, pa naj vam nakloni veliko tisto, kar je bilo slabega, in se usme- tako ne bo mogoče, vedno bo kakšna dobrega. rili v pričakovanja za leto 2017. stvar, ki je ne bo možno uresničiti. Vaš župan Marjan Šarec

tako pomembni v našem vsakdanjiku, uspelo najti dolga leta tako iskani mir brez katerih ne bi prišlo niti do življenj- in zadovoljstvo. Na drugi strani pa so skih prelomnic. Če nismo v stanju, da nekateri v letu 2016 prestali marsika- jih opazimo in se jih razveselimo, kako tero preizkušnjo. Z njo pa so postali bomo potem lahko cenili prelomne bolj prekaljeni in bogatejši, bolj srčni trenutke v našem življenju, saj se lah- in razumevajoči, bolj obzirni in sode- ko zgodi, da se nam celo taki dogodki lujoči. V stiski in preizkušnjah ob sebi zazdijo kot nekaj samoumevnega. Ob potrebuješ le srčno človeško bitje pa tistem, kar je samoumevno, pa lahko je marsikaj takoj lažje. Stiske in pre- Iz minevajočega v prihajajoče leto dobimo vtis, da ob določenih trenut- izkušnje nimajo namena, da bi posa- kih ni potrebe ne za odpoved ne za meznika strle, ampak ga obogatile. Preden leto 2016 postane pretek- hvaležnost ne za potrpljenje. V tem lost, je prav, da ga ovrednotimo. primeru smo lahko v vrtincu idealis- Spoštovane bralke, spoštovani bral- Minevajočega leta ne moremo kar tičnega avtomatizma, ki ga pač v real- ci, želim vam, da bi se nam v priha- tako odkljukati in se samo idealis- nem življenju ne zasledimo. jajočem letu čim manj stvari zdelo tično zazreti v prihajajoče leto 2017, samoumevnih, da bi se zanje z Bo- saj niti ne vemo, kaj nas vse v njem Za marsikoga je bilo leto, od katerega žjim blagoslovom potrudili, postali čaka in s katerimi dogodki se bomo se poslavljamo, čudovito leto: preču- iskalci in bili vztrajnejši; da bi znali morali soočiti. Seveda, ostanejo doviti odnosi v družini, v zakonu, med bolj spoštovati drug drugega, postali nam vsaj želje, ki jih izrekamo drug sosedi, na delovnem mestu. V njem hvaležnejši in da bi v vsakem človeku drugemu, oziroma si želimo, da bi smo srečevali številne nesebične prija- iskali ter našli to, kar je plemenitega. v naslednjem letu bilo nekoliko več telje, ki so nam posvetili svoj dragoce- Tako bomo dogodke v letu 2017 laž- sreče in marsikaj boljše, kot je bilo v ni čas in seveda smo ga posvetili tudi je sprejeli, naše srce pa bo pridobilo letu 2016. A sreča in tisto boljše pra- mi njim. Šolarji in študentje so uspeš- več miru, v življenju pa bomo postali vzaprav ne ležita tam nekje zunaj, no napredovali v višji letnik ali pa us- zadovoljnejši na vseh področjih. Že- ampak sta že v nas, v našem srcu, ki pešno končali šolanje. Mogoče je tudi lim vam vesele božične dneve – dne- zna biti odprto za Boga in bližnjega. v teh časih kdo našel novo službo, se ve, ob katerih si bomo kristjani osve- Da pa ni treba leta 2016 kar tako kdo poročil, dobil novega ali še kakš- žili ali tudi na novo ozavestili pomen spraviti v predal zgodovine oziroma nega otroka. Mogoče je komu z bolj rojstva Božjega Sina – ter blagoslovl- v preteklost, nam pričujejo dogodki, doslednim in pristnim sodelovanjem jeno leto 2017. na prvi pogled neznatni in majhni, a z Bogom v minevajočem letu končno Edi Strouhal

2 December 2016 Tunški glas

Če smo se bili pripravljeni učiti živl- Bog nam je dal dvoje ušes in ena jenjskih modrosti in smo se jih tudi usta, vse z namenom. Bolj mora- naučili, lahko z večjim optimizmom mo prisluhniti, šele nato ukrepati stopamo naprej. Vse to je zelo dob- z besedo in dejanji. Zahrepenimo ra popotnica in izhodišče, da upora- po svobodnem, srečnem bitju z bimo pozitivne preizkušnje. S tem vsem živim. Narava nam bo vrni- verjamemo v sebe, v svoje upanje. la. Navdihe iščimo v njej. Bodimo Upajmo si sanjati in se poslušati. ji hvaležni. Notranji glas nam sporoča, kaj moramo storiti. Zato sprejmimo odgo- Iskreno hvaležnost si prislužimo z vornost za dejanja, ki jih kreiramo. iskrenim dejanjem in dajanjem. Za- Že tolikokrat slišani rek nam daje hvalimo se Bogu, da smo v tem tre- svojo potrditev. Kar bomo sejali, nutku srečni, svobodni in ljubljeni. bomo tudi želi. Ljubezen ne pozna meja. Če imamo vero, mir in ljubezen, se ozrimo po Dragi prijatelji Pred nami je izzivalno, dinamično zemeljski obli, spoznajmo, kdo vse Tunškega glasu! leto, polno upanja in akcije. Sprej- tega še nima in kaj smo v tem tre- mimo ga z odprtimi rokami in srcem. nutku pripravljeni za to storiti. Na Hvaležnost! Tako bomo lahko s svojim deležem kakšen način bomo pomagali, daro- obogatili svet okoli sebe in delili vali in delili z njimi, kar imamo sami. Hvaležnost odpira srce, odpuš- usodo prihodnosti z vsemi dobro- čanje ga pomirja, odgovornost ga srčnimi ljudmi tega sveta. Z novimi Ob prijetnem pogovoru z ljubečo sprejema, ljubeča beseda ga obje- pogledi in rešitvami ponesimo iskro osebo včasih besede niso dovolj, ma, ljubezen z njim sočustvuje. sreče in zadovoljstva do tistih, ki te zato na njena ramena prislonimo iskre še niso prižgali. Pomagajmo dlan. Veselimo se življenja! Zavedam se, da življenje niso jim jo prižgati. A najprej se zazrimo samo besede, temveč tudi tišina, vase, da bomo lahko pogledali so- Tiho prihajajo praznični dnevi, so premiki, a tudi mirovanja. De- človeku iskreno v oči. Bodimo sa- naj se vam uresničijo zgodbe pre- janja, stvari, dogodki, prihajajoči mokritični. Naj bo naš izziv v novem prostih besed: ljubezen, kruh, mir, naravnost iz srca, nekomu ali ne- letu ne pozabiti na sočloveka. enotnost, sočutje. Srečno in zdra- čemu podarijo dodano vrednost. vo v letu 2017. Stopimo v stik z naravo, jo začuti- Za trenutek se ozrimo v iztekajoče mo in spoštujmo vsa njena sporo- Odgovorna urednica se leto. Kaj smo pridobili, spozna- čila. Daje nam odgovore, kako naj Milena Erbežnik Klanšek li in na kaj nas je leto opomnilo. delujemo v vsakdanjem življenju. TUNŠKI GLAS Iskati srečo nekje zunaj sebe je tako, Glasilo krajanov KS Tunjice. Izhaja kakor, da bi želel ujeti oblak na nebu. enkrat letno v nakladi 450 izvodov Sreča ni stvar. Je stanje uma. in ga prejmejo vsa gospodinjstva Je nekaj, kar je treba živeti. KS brezplačno. (Paramhansa Yogananda) Uredniški odbor: Ivan Nograšek, Ivanka Vrhovnik, Milena, ob abrahamu ti Uredniški odbor Barbara Klanšek – pomoč pri lekturi, Tunškega glasu iskreno vošči vse najboljše! Anže Slana – lektor in Milena Erbežnik Klanšek. Obvestilo Glavna in odgovorna urednica: Milena Erbežnik Klanšek Društvo Tun'ški glas bo v spomladanskih mesecih pripravi- lo kviz o domačem kraju. Vsi, ki Tunjice poznate tako dobro, Naslov Uredništva: Tunjice 29, 1240 Kamnik da bi se v znanju radi pomerili med seboj, ste vabljeni, da védenje nekoliko obnovite in v roke vzamete knjigo Toneta Zbiranje člankov in fotografij: Palčiča Tunjice. O točnem datumu kviza in roku prijave boste [email protected] obveščeni naknadno, zato spremljajte oglasne deske ter tu in Fotografija na naslovnici: tam pokukajte na spletno stran Društva Tun'ški glas. Barbara Klanšek www.tunskiglas.si

2 3 Tunški glas December 2016 Delo KS Tunjice v letu 2016 Preteklo leto se je v KS Tunjice za- čelo precej bolj mirno kot prejšnji dve, saj je bila kanalizacija izgrajena, ceste asfaltirane, travniki poravnani in na novo posejani, blata in prahu ni bilo več. Življenje v vasi je zopet steklo v normalnem ritmu.

V proračunu za leto 2016 je bilo predvidenih 50 000 evrov za izgradnjo in popravilo cest po Tunjicah. Že spomladi je izvajalec KPK začel z re- konstrukcijo ceste proti Srednjem in Zadnjem Vrhu od Tišlarja do Užarja, kaj kmalu so naleteli na nepredvidene težave z velikim podzemnim izvi- rom, udiranjem zemlje in plazenjem, Prvomajska budnica. ki so predvidena dela močno zavlekla in podražila. Prav tako so nadaljeva- Kuhna, Motnica 11, Trzin. Člani Sveta ti iz Tunjic. Ker ne živim več v Tunji- li z asfaltiranjem ceste proti Zadn- KS pa smo poskrbeli za bogat srečelov cah, čeprav sem še vedno prijavljen jem Vrhu v dolžini 200 m in ceste do z glavno nagrado skuterjem SYM Or- doma, sem se čutil dolžnega podati Klanška (Gradišek) v dolžini 193 m. bit 50, ki so ga prispevali Avtocenter predlog za mojo razrešitev z mesta Vse nepredvidene težave so investi- Šubelj, Radomlje; SG Koželj – Krov- Predsednika KS, kar sem na sestanku cijo močno podražile na skoraj 100 stvo, kleparstvo in tesarstvo, Tunjiška 14. 11. 2016 tudi storil. Svetniki KS 000 evrov. Mlaka 10 c; Gradnja Dolinšek, Perovo Tunjice mojega odstopa niso spreje- 11, Kamnik; Avto Lavrič, Trgovina na li, zato bom svojo funkcijo še naprej Ker v letu 2016 nobeno društvo ni drobno z rezervnimi deli in opremo za opravljal, nekaj časa iz begunstva, bilo pripravljeno organizirati Krajev- motorna vozila, Podgorje, in Dobles, bom pa naredil vse, da se v Tunjice nega praznika Tunjice, smo k organi- Trgovina z lesnim hobi programom, čim prej vrnemo. zaciji pristopili kar sami člani Sveta KS Ljubljanska cesta 20, Dob. Tunjice, ker smo mnenja, da ta veseli V letu 2017 vsem krajanom Krajevne dogodek mora ostati v vasi, saj je lepa Tako kot že vrsto let je bilo treba po- skupnosti Tunjice želimo veliko sreče, popestritev življenja v sredini pole- skrbeti tudi za našo skupno last, to je zdravja, uspeha in ogromno miru! tja. Za res lepo veselico je poskrbel okolica cerkve in pokopališče. Kot že domači ansambel Galop, za odlično tolikokrat do sedaj so člani prosto- Svet KS Tunjice in Matjaž Sedušak hrano in pijačo pa Restavracija Zlata voljnega delovnega ljudstva zelo lepo Foto: Matjaž Sedušak skrbeli, da je okolica našega ponosa, cerkve sv. Ane, res lepo urejena in negovana.

Se pa v vasi ne dogajajo samo lepe stvari; proti koncu avgusta se je na Tunjiško Mlako priselila nova stano- valka, ki ima precej drugačen pogled na svet in življenje, kot smo vajeni mi. Takoj po prihodu je začela gre- niti življenje sostanovalcem v hiši in okolici z navijanjem glasbe v nočnih urah, obiskovanjem vrtov, nadlego- vanjem po telefonu, obmetavanjem s paradajzem in s še veliko stvarmi, ki jih prebivalci okrog Hribca do sedaj nismo bili vajeni. Zato sem se Krajevni praznik. bil z družino prisiljen začasno izseli- Urejanje okolice cerkve sv. Ane.

4 December 2016 Tunški glas Prestopno leto 2016 Vsi vemo, kaj pomeni ta izraz. Dejan- sko je to leto, ki veliko obeta in malo da. Tudi letošnje leto se ni izneverilo temu nazivu. Spomladi so sadna drevesa cvetela, kot že dolgo ne, in mnogi so se spraševali, kam bomo z vso to obilno letino, če bo tako obstalo. Toda to je trajalo le kratek čas. Prišli so deževni dnevi in mraz, lepih želja o obilni letini je bilo takoj konec. Zaradi pogostega dežja so tarnali tudi čebe- larji, sadno drevje pa je trpelo tudi zaradi bolezni, kot sta cvetna moni- lija in škrlup.

Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunji- ce je letošnje leto začelo z zborom članstva in v nadaljevanju s preda- vanjem našega člana dr. Jana Bizjaka o pomenu pridelave zdravega sadja in vrtnin za naše zdravje. Jan je vodil tudi prikaz obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja enkrat v Lasenem v Tuhinjski dolini in enkrat v Tunjicah. Sadovnjak na Prevali je obogaten z novo kamnito mizo in hrastovimi klopmi. Lepo je videti veliko zadovoljnih ljudi na takšnih tečajih, še posebno, če se bil celo leto večkrat oplet in okopan, Strokovna ekskurzija je bila letos pojavljajo mladi. zato smo lahko občudovali hitro rast namenjena ogledu samooskrbnega mladih sadik. Vsa pohvala gre srčnim permakulturnega zelenjavnega in ze- V našem sadovnjaku na Prevali pa je ženskam, ki so opravile toliko prosto- liščnega vrta v Dolah pri Poljčanah. delo teklo naprej. Začelo se je s cepl- voljnih ur za lepoto in zdravje mladih Njegova lastnica ddr. Ana Vovk Korže jenjem češenj v začetku marca in se dreves. Moški del našega društva pa nam je zelo nazorno pokazala, kako nadaljevalo s cepljenjem hrušk in ja- se je lotil postavitve kamnite mize in izboljšati težko ilovnato zemljo, ka- bolk. Izbrali smo najboljše cepiče, ki hrastove klopi, ki naj bi dolgo služila kršne je tudi v Tunjicah dovolj, in jo smo jih dobili v drevesnici Bilje pri Novi svojemu namenu. Tu gre zahvala idej- napraviti zelo rodovitno. S pomočjo Gorici in Pleterjah. Pazili smo na polo- nemu očetu in izvajalcu večine del mivke in posušenega sena za zastirke žaj Lune, kajti tudi to je pomembno za Dušanu Jeriču, kakor tudi vsem, ki so dela čudeže. Ko to vidiš, lahko verja- uspešno rast dreves. Celoten nasad je kakorkoli pripomogli k postavitvi. meš.

Sadovnjak je blagoslovil župnik Edi Strouhal. Zbrane je nagovoril predsednik društva Valentin Zabavnik.

4 5 Tunški glas December 2016

Prišla je zlata jesen, pa ne v smislu dobre sadne letine, temveč v dejstvu, da se je v Tunjicah ponovno začelo sa- jenje sadnega drevja. To me zelo veseli. Nekaj podobnega se dogaja tudi drugod po Sloveniji. Ljudje, ki imajo zemljo, so spoznali, da jo morajo izkoristiti – pač za namen, ki ga omogoča primeren teren. O, da bi vsaj nadomestili drevesa, ki so padla v času našega življenja. Ljudje po- vprašujejo po starih sortah bolj kot kdajkoli prej. Sveža jabolka, sok, suho sadje, vse se lahko proda. Pogoji so primerni, da v Tunjicah sadjarstvu namenimo toliko po- vršin, kot so jih že imeli naši predniki. Oni so vedeli, da s tem lahko preživijo; bomo tudi mi znali?

Vsem krajanom Tunjic želimo blagoslovljen božič in zdravja polno novo leto. Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice Leta 1842 je Gregor Sedušak – Sušakov dobil Foto: Matjaž Sedušak priznanje za uspešno sadjarjenje. Tunjiški gasilci v letu 2016

ru večjega požara. Čez približno 6 let smo v občini Kamnik na vrsti za nakup Delovanje in operativno novega gasilskega vozila, saj nam trenutno vozilo služi že od leta 2002 in so se mu že počasi začela kazati leta. področje društva Zato imamo tunjiški gasilci namen ku- piti večje vozilo z možnostjo hranjen- V letu 2016 se je na področju de- Za večji delovni načrt v društvu smo ja večje količine vode, ki pa ga bomo lovanja Prostovoljnega gasilskega si zastavili izgradnjo parkirišča, uredi- morali delno financirati tudi sami. društva Tunjice dogajalo veliko pri- tev dovozne poti v spodnjo garažo in Pri tem pa pridemo do težave, saj je jetnih dogodkov in tistih malo manj začetek pridobivanja dokumentacije trenutna garaža prekratka in hkrati prijetnih, ki jim rečemo intervencije. za izgradnjo večje garaže. V mesecu premajhna. Operativno področje v Omenil bom letno delovanje druš- juniju smo se lahko že pohvalili z as- društvu se povečuje z veliko hitrostjo tva, tako na operativnem področju faltiranim parkiriščem. in oprema, ki jo nujno potrebujemo ter področju članic in veteranov. za intervencijo, nam že dela napoto Glede gradnje prizidka smo še vedno pri samem hitrem oblačenju za od- V mesecu februarju smo imeli člani v fazi pridobivanja dokumentov. Naj hod za samo posredovanje pri nesre- PGD Tunjice redni občni zbor, ki se na kratko opišem naše stališče glede či. Ko smo že ravno pri intervencijah, ga je udeležil tudi kamniški župan gradnje garaže. Kot vemo vsi krajani naj omenim, da smo imeli do sedaj v Marjan Šarec. Pregledali smo let- KS Tunjice, smo tunjiški gasilci zelo tem letu največje število intervencij v no delovanje društva v letu 2015 in omejeni glede vode pri požarih, kar zadnjih letih. Posredovali smo enkrat sprejeli načrte za tekoče leto 2016. pa nam prinaša velike skrbi v prime- pri reševanju živine, enkrat pri dim-

Asfaltirano parkirišče in dovoz v 30. 4. 2016 smo presenetili našega člana Matica Uršiča, saj se je podal na skupno spodnjo garažo. pot s svojo izbranko Živo Uršič, ki je postala tudi naša nova krajanka. ČESTITAMO!

6 December 2016 Tunški glas

tako dovolj požrešna do nas državlja- nov. Naša davčna številka za nakazilo dohodnine je 31781870, lahko pa pokličete tajnika PGD Tunjice (Miha Brodar, 031 294 295) za podrobnej- še informacije, ima pa tudi obrazce za nakazilo dohodnine. Veseli bomo vsake vaše pomoči, saj skupaj zmo- remo več. Urejanje Tunjščice. NA POMOČ, VAŠI TUNJIŠKI GASILCI! niškem požaru, dvakrat pri gozdnem da se je letos že nabralo približno 24 požaru in enkrat pri požaru v okolju, ton odpadnega papirja. Zahvaljujem Tajnik PGD Tunjice trikrat nas je presenetila voda v kle- se vam za nanošen papir in obenem Miha Brodar teh, trikrat podrta drevesa. Letos nas prosim za nadaljnjo pomoč. Če doma je zopet prestrašil snegolom v mesecu zbirate papir, ga lahko kadarkoli do- aprilu, ampak na srečo brez hujših po- stavite k naši spodnji garaži, za večje sledic, je pa omembe vredno, da smo količine odvoza pa lahko tudi pokliče- bili tisto noč od 20. ure zvečer do 2:30 te našega tovariša poveljnika (Lojze, UO PROSTOVOLJNEGA zjutraj na terenu, kjer smo odstranje- 041 372 137). Ko pa smo že ravno GASILSKEGA DRUŠTVA TUNJICE vali podrta drevesa na cestah KS Tun- pri vaši pomoči, bi vas spomnil, da ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM jice. lahko odvzamete državi svojih 0.5 % IN OSTALIM KRAJANOM dohodnine in jih namenite PGD Tun- VELIKO MIRU, ZDRAVJA Skozi leto smo imeli različne opera- jice. Naj objasnim, to vas ne stane TER USPEHOV POLNO LETO 2017. tivne vaje, saj moramo biti ves čas nič, samo država dobi manj, ki je že pripravljeni na varno in učinkovito iz- peljane intervencije. Ne kot za resno Na občnem zboru 27. 2. 2016 je delovni predsednik Darko Gregl predlagal, intervencijo, ampak bolj kot za dodat- da občni zbor glasuje o imenovanju Matevža Krumpestarja za častnega no pomoč KS Tunjice pa si operativni poveljnika PGD Tunjice, kar je predlagal upravni odbor na sestanku 18. 2. člani tudi vzamemo čas za varovanje 2016. Občni zbor ga je z dvigom rok potrdil. Razlog, zakaj je upravni odbor prireditev, parkirišča pri cerkvi in do- predlagal Matevža Krumpestarja za častnega poveljnika, je sledeči: »Mate- mače hiše v primeru pogreba. Če vž se je včlanil v društvo leta 1974. Začetni in nadaljevalni tečaj za gasilca pogledamo malo bolj široko, gasilci je naredil leta 1976. V istem letu je naredil tečaj za strojnika, v naslednjih opravljamo kar nekaj različnih nalog. letih je opravil tečaj za podčastnika, častnika, uporabnika radijskih postaj in leta 1998 tečaj za poveljnika društva. V tem letu je prevzel tudi operativ- Kot sem že prej omenil, imamo v na- ni del društva. Poveljnik je bil od leta 1998 do 2008. V letih 2001 in 2002 je črtu nakup večjega vozila, če bomo aktivno sodeloval pri izbiri in nabavi vozila, ki nam še vedno služi. Vsesko- imeli zadostno količino financ. Zato zi je sodeloval pri vzgoji gasilcev. Gasilce je uspešno vodil dva mandata, smo se letos prijavili na razpis CZ ob vodenju pa je svoje gasilsko znanje prenašal na mlajše člane. Trenutno Kamnik, ki financira urejanje hu- deluje v upravnem odboru PGD Tunjice kot predstav- dournih vodotokov v KS Tunjice. Pri- nik veteranov in kot član komisije za veterane pri GZ java je bila uspešno sprejeta, tako Kamnik. Sodeluje v veteranski ekipi PGD Tunjice. Ne- da ste nas lahko tudi zasledili, kako pogrešljiv je pri prevozih na razne prireditve, ki se jih pridno pospravljamo graben oziroma mlajši člani zaradi služb ne morejo udeležiti, tako da čistimo dostop do našega prelepega se še vedno lahko zanesemo nanj pri organizaciji čla- potočka. Upamo, da bo prihodnja nov na odhod na prireditve.« leta tudi tako.

Seveda brez vaše pomoči, krajani KS Tunjice, pa tudi ne moremo. Saj vas vsakoletno obiščemo z našim kole- darjem, za katerega v zameno dobimo prostovoljne prispevke, ki smo jih zelo veseli in se vam zanje zahvaljujemo. Da pa bi naše društvo delo- valo še bolje, že približno leto in pol vestno zbiramo star papir in karton, ki ga potem prodamo. Naj omenim,

6 7 Tunški glas December 2016 Veterani PGD Tunjice Naši veterani so ena najbolj aktivnih Naši veterani nam pomagajo tudi pri desetin v našem društvu. Skozi celo intervencijah, posebej v dopoldan- leto pomagajo pri delovanju druš- skem času, ko smo mlajši člani v služ- tva, posebej takrat ko imamo mlajši bah. V letošnjem letu so imeli tudi člani druge obveznosti. V letošnjem delovno akcijo, obžagali so drevesne letu, letu 2016, so sodelovali na tek- veje na parkirišču pri cerkvi, ki so se movanju veteranov GZ Kamnik, na nevarno nagibale na parkirna mesta. katerem so osvojili odlično 2. mesto. Skupaj z ostalimi gasilskimi člani tudi Udeležili so se gasilsko-športnih iger sodelujejo pri raznih gasilskih pogre- na 13. srečanju veteranov. Sodelo- bih in na veselicah. Ponosni smo na vali so s tremi ekipami, od katerih je svoje veterane in upamo, da bodo v ena ekipa osvojila 1. mesto, druga prihodnje tudi tako zvesto predani 2. in tretja 5. mesto. V posamičnem gasilskemu delu, kot so bili do sedaj. nastopanju pa je naš veteran osvojil odlično 1. mesto. Udeležili pa so se NA POMOČ! tudi dveh veteranskih piknikov. Miha Brodar Pokala in medalja s srečanja veteranov.

jo vse pohodnice dobile na začetku Delo članic PGD Tunjice pohoda. Ob koncu pa smo imele pripravljene še družabne igre, v katerih V letu 2016 smo, kot že več let do V mesecu juliju smo se udeležile po- so zelo uživale vse generacije mladih sedaj, gasilsko leto pričele z udelež- hoda na Sv. Miklavža v organizaciji GZ in starejših gasilk. O pohodu so poro- bo na gasilski maši v čast našemu za- Kamnik. Pohoda se je udeležilo preko čale tudi Slovenske novice. vetniku sv. Florjanu v Tunjicah. V na- sto devetdeset članic iz cele Sloveni- slednjih mesecih smo se srečevale na je. Začel se je v Termah Snovik in po- V mesecu oktobru, mesecu požarne vajah, na katerih smo se pripravljale tekal skozi vas na Sv. Miklavža, kjer so varnosti, so se tri mlajše članice ude- na občinsko gasilsko tekmovanje, ki nam domačini predstavili zgodovino ležile tečaja – nadaljevalni tečaj za je bilo junija v Kamniku. Tekmovanja kraja. V termah so nam omogočili, da gasilca, ki je potekal v Kamniški Bis- smo se udeležile v zasedbi ene de- so imele gasilke na ta dan popust za trici in Kamniku. setine članic B. Mlajše članice so se kopanje. Med pohodom smo orga- trudile, da bi sestavile svojo ekipo, pa nizatorke poskrbele, da so se ude- Podpoveljnik je organiziral tudi gasil- jim žal ni uspelo. Upajmo, da jim bo v leženke sladkale z doma pečenim sko vajo pri Nivčarju. Udeležilo se je naslednjem letu uspelo. pecivom in se odžejale z vodo, ki so je pet članskih desetin in seveda tudi pet članic B. Naloga je bila sledeča: po navodilih desetarja so morale desetine sestaviti tridelni napad na tarčo. Sesalne cevi so morali potopiti v Tunjščico in dobiti toliko vode, da so lahko s podloženimi B-cevmi zbile tarče na oddaljenem travniku. Ker je bilo članic malo premalo, so jim pomagali fantje iz drugih desetin. Vajo so uspešno zaključile in zbile tarčo.

Vesele smo, da se lahko družimo, se imamo super in zraven spoznavamo delčke Slovenije, pa naj bodo to pohodi v lastni režiji ali pa pohodi, ki jih organizirajo gasilske zveze. Z veseljem se udeležimo vseh gasilskih in krajevnih dogodkov.

NA POMOČ! Vera Romšak

8 December 2016 Tunški glas Ženski komorni zbor VOX ANNAE Po programsko bogatem in uspešnem letu 2015, v katerem smo najbolj ponosne na priznanji z regionalnega tekmovanja v Žalcu, smo leto 2016 pričele vestno, s pevskimi pripravami na tradicionalno, 37. območno revijo pevskih zborov v Kamniku. Revija je bila za razliko od prejšnjih let organizirana že na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja. V Domu kulture Kamnik se je predstavilo 10 odraslih zborov kamniške in komendske občine. V čast nam je bilo, da smo pevke ŽKZ Vox Annae, pod umetniškim vodstvom Sredi intenzivnih vaj v Strunjanu (foto: arhiv Vox Annae). Aleša Sedušaka, kot prve stopile na oder in s slovensko himno naznanile nam jih predstavil, po vrhu pa še Ker smo že same izkusile, da je nastop začetek pevske revije in sam slovenski zasnoval finančno konstrukcijo za najboljša vaja, kjer se da ukrotiti kulturni praznik. Himni je sledil izpeljavo tega. Še vedno ne najbolj tudi tremo in druge nepredvidene pozdravni nagovor kamniškega župana zaupljive in prepričljive smo na situacije, smo se z Alešem strinjale, Marjana Šarca, temu pa predstavitev podlagi najustreznejšega termina in da moramo pred odhodom izpeljati našega zbora. Prazniku primerno smo programa na koncu potrdile jesenski čim več predtekmovalnih koncertov najprej zapele Prešernovo pesem mednarodni festival Canta al Mar v s tekmovalnim programom. Prvič O Vrba, srečna, draga vas domača, Španiji. smo se s skladbami predstavile 18. ki jo je za ženski zbor uglasbil Egi septembra v romarski cerkvi sv. Gašperšič, nadaljevale z marijansko V tem času smo kot prejšnja leta vsako Matere božje na Svetih gorah pri antifono Salve regina španskega prvo soboto v mesecu prepevale pri Bistrici ob Sotli, 2. oktobra v cerkvi skladatelja Javierja Busta ter zaključile sv. mašah v domači cerkvi, 13. marca sv. Martina v Dobu pri Domžalah, s slovensko ljudsko iz Črenšovcev v cerkvi sv. Primoža in Felicijana nad tretji nastop smo izvedle 8. oktobra Neža in kača skladateljice Mojce Prus. Kamnikom soorganizirale koncert z v domači cerkvi in še zadnjega, dan Dobri občutki po odpetem programu naslovom Romanje z Vox Annae in KPZ kasneje, v cerkvi sv. Jerneja v Ločah so bili istočasno nagrajeni z izkazanim Mysterium Kranj, aprila Planinskemu pri Poljčanah. Poslušalci so/ste bili zadovoljstvom občinstva, nato pa še z društvu Komenda s petjem popestrile povsod navdušeni in nam izkazali odlično oceno strokovne ocenjevalke občni zbor, konec maja sodelovale na neprecenljivo pozornost, kar nam je Andreje Martinjak, ki nas je uvrstila ne 18. srečanju Pozdrav Mariji, v juniju dalo krila za samozavesten odhod v samo na regijsko, temveč neposredno in septembru pa dvema zaročenima Španijo. na državno tekmovanje, ki velja paroma polepšale poročni maši, prvo za enega zahtevnejših tekmovanj na Selah pri Kamniku, drugo pa v Tik pred tem, 14. oktobra, pa smo se nasploh. Čemšeniku. udeležile še dobrodelnega koncerta v OŠ Stranje, kjer smo se predstavile s Ker je bilo državno tekmovanje Nato se je začelo. Prijava, izbor skladbami iz tekmovalnega programa, predvideno že čez mesec in pol, programa za tekmovanje, resno ki jih v cerkvah zaradi ne najbolj me pa stare komaj tri leta J, je naš delo, nakup vozovnic ... In takrat ustrezne vsebine nismo zapele. Otroci zborovodja Aleš pretehtal, in kar se je smo šele doumele, da gre zares. so bili še posebej navdušeni nad našim kasneje izkazalo, modro predlagal, da Odsotnost na tridnevnih intenzivnih čarovniškim smejanjem in prosili za še se namesto na državno tekmovanje vajah v Strunjanu sredi avgusta ni smeha ... podamo na mednarodno tekmovanje bila opravičljiva. Aleš je dal vse od v tujino. Pevke smo z zadržanjem sebe, me pa tudi. Seveda dobre volje Gašper Plevel nam je pred odhodom prikimale, saj nam je bilo eno in ni manjkalo, zato tudi disciplinirano postavil še internetno stran, da drugo tekmovanje tuje in izvedbeno delo nikomur ni bilo odveč. V to smo smo končno postale dosegljive in nepredstavljivo. Hvala Bogu pa naša vključili dodatni vaji s priznanima berljive tudi na danes neobhodnem neodločnost Aleševe pobude ni zborovodjema, in sicer najprej z svetovnem spletu. Za to in vso ostalo omajala, temveč nasprotno. Aleš se je s zborovodkinjo Alenko Podpečan, tik tehnično podporo, brez katere ne še večjim zanosom lotil pregledovanja pred odhodom pa še s Primožem gre, ti, Gašper, izrekamo iskrena predvidenih mednarodnih tekmovanj, Kerštanjem. hvala.

8 9 Tunški glas December 2016

Letošnji festival Canta al mar naj bi zaradi udeležbe kvalitetnih zborov veljal za enega zahtevnejših, zato so nam prejete ocene še posebej v ponos. Osebne pohvale posameznih žirantov in prisrčen sprejem domačih v Tunjicah pa najlepša nagrada za vloženo delo vsake posameznice ter ambiciozno zastavljeno vodenje našega Aleša. Ker nam je petje v resnično veselje, se Vox Annae proti novim uspehom (foto: arhiv Vox Annae). po mednarodnem tekmovanju nismo odločile za počitek, kot je to v zborih Prišla je sreda, 19. oktobra, ko smo Busto), Neža in kača (ljudska, prir. navada, temveč smo se že prvo sredo se podale na pot. Na njej smo se še Mojca Prus) ter Coprnica Zofka po vrnitvi z navdušenjem lotile novega kot šolarke učile nemogoče nemško (Uršula Jašovec). Tudi v tej kategoriji programa, ki ga bomo v božičnih dneh besedilo, saj nam je Aleš zabičal, smo svojo pripravljenost samo še predstavile tudi v domači cerkvi sv. da bomo pele brez not. Po prihodu potrdile, saj smo le za dvanajst stotink Ane v Tunjicah. Prisrčno vabljeni. na barcelonsko letališče in nato po točke zaostale za najboljšo zasedbo in nekajurnemu presedanju z vlaka tako z 21,63 točkami prejele še drugo Marjana Krumpestar, na vlak smo le prispele do Calelle, zlato priznanje. Vox Annae kjer smo se samo še postavile na oder in kot prve in hkrati ene izmed le štirih izbranih zborov zapele na otvoritvenem koncertu v tamkajšnji Društvo skupne cerkvi.

Festival nemškega organizatorja pomoči Tunjice Interkultur se je odvijal v Barceloni Člani odbora Društva skupne pomoči spodbudne besede, saj besed ne in in Calelli. Na njem je sodelovalo 49 smo na seji v novembru sklenili, da nimam časa nisi poznal. Hvala! zborov z vsega sveta. Slovenske barve bo v prihodnjem letu sklican občni smo ponosno zastopale Vox Annae zbor. Prihodnje leto društvo namreč Člani odbora društva vam želimo in v ta namen drugi dan festivala na praznuje 120-letnico ustanovitve, vesele božične praznike, zdravo, prijateljskem koncertu na enem izmed dogodek pa se bo obeležil v juliju na srečno in uspešno leto, ki prihaja, trgov v Calelli zapele same slovenske krajevni praznik, na dan, ko je bilo in da bi ime tega društva krajane še pesmi: Moje orglice (Mojmir Sepe), društvo ustanovljeno. Letošnje leto bolj združevalo in povezovalo tudi Žabe (Vinko Vodopivec), Pa se sliš je minilo brez potrebnih akcij, ki bi na drugih dogodkih in srečanjih, ki (primorska narodna) in Coprnica pomagale prizadetim v nesrečah, za se odvijajo v našem kraju. Lahko smo Zofka (Uršula Jašovec). katere je bilo društvo ustanovljeno. ponosni, da še vedno plemenitimo Upajmo, da bo tudi v prihodnjem misel in delovanje, ki so ju naši V petek, 21. oktobra, pa nas je čakalo letu tako. predniki potrebovali zaradi težjega najpomembnejše – dvoje zahtevnih življenja in drugačnih pogojev, v tekmovanj v sami Barceloni. V cerkvi Jeseni nas je nenadoma po hudi bo- katerih so morali preživeti. Zato Santa Maria del Pi smo se pomerile lezni za vedno zapustil dolgoletni član ne pozabimo na složnost in na najprej v sakralni kategoriji pevskih odbora Franc Vrhovnik – Znamenšek. medsebojno pomoč. zborov s skladbami: Hebe deine Augen France, zahvaljujemo se ti za ves Tvoj Člani odbora Društva auf (Felix Mendelssohn Bartholdy), trud, delo v društvu ter prijetne in skupne pomoči Ave Maris Stella (Edvard H. Greig) ter Večerni zvon (Ciril Vremšak). Med 18 nastopajočimi v tej kategoriji smo bile ocenjene kot tretje najboljše in z 21,72 točkami osvojile zlato priznanje. Tekmovanje v težji kategoriji ženskih komornih zborov pa je sledilo v poznih večernih urah istega dne. Na njem smo se predstavile z naslednjimi skladbami: Pueri concinite (Jacobus Gallus), Der Wassermann (Robert Schumann), Salve regina (Javier

10 December 2016 Tunški glas

TILEN: Ko se učimo, se učimo številke in ker gremo lahko ven, kjer imamo Šola v najlepših letih igrala. JULIAN: To, da imam veliko prijatel- Podružnična šola Tunjice je v najlep- pa so podelili tudi vam in si jih lahko jev in prijateljic ter da se zunaj veliko ših letih, v zrelih letih, saj se je pouk preberete v nadaljevanju. igramo. v njej začel v letu 1966, torej pred petdesetimi leti. Šolska stavba je po Junija sem za spomin od bivših pr- Izdelava iger mnogih posegih in prenovah trenut- vošolcev dobila košarico naravnih Bil je četrtek, ko smo izdelali igre, no v dobri formi. Letos smo obnovili izdelkov, pod pentljo pa je bil svitek mišje luknje in avtomobilčke. Potem kletne prostore in zamenjali ener- z mislijo Maksima Gorkija: Največ- smo spuščali avtomobilčke v avli. gent za ogrevanje, kurilno olje je na- je veselje in zadovoljstvo v življenju Frnikole smo ciljali v mišje luknje. domestil utekočinjen naftni plin. je občutek, da si ljudem potreben in Frnikole so bile druga ob drugi. Bilo drag. Ko zvečer utrujeno dvignem je zelo zabavno. Izdelali smo tudi igro V tem šolskem letu je na šoli že 45 pogled nad računalnik, me ta misel gumbi v luknjo. Vsak gumb smo zase učencev: deset prvošolcev uči Mar- spodbudi k delu in opomni na moje vrgli v luknjo. Zmagovalec je bil tisti, ta Bajd, deset drugošolcev in deset poslanstvo v šoli. ki je zbral največ točk. Ta dan mi je bil tretješolcev v kombinaciji učim jaz, še posebej všeč. kombinacijo devetih četrtošolcev in Vsem učencem, staršem, krajanom šestih petošolcev pa poučuje Jana in drugim bralcem Tunškega glasu v Julija Jelovčan, 2. razred Trebušak. Skoraj vsi učenci ostajajo novem letu želim veliko lepih trenut- v podaljšanem bivanju, kjer zanje kov v družbi z bližnjimi. Tabor skrbita Darja Bevc in Darinka Vode, S sošolci smo januarja odšli na ta- slednja je nadomestila priljubljenega Jelka Vrhovnik bor v dom Čebelica. Razdelili so nas učitelja Jožeta Ramuto, ki je odšel v v sobe, bila sem s sošolkami in smo pokoj. K nam pa za posamezne ure Prvošolci PŠ Tunjice so povedali, kaj bile skupina Medvedi. Dobile smo pouka prav z veseljem prihaja še šest jim je v prvem razredu še posebej priznanje za prvo mesto pri urejanju učiteljev z matične šole, da si vsaj všeč: sob. malo spočijejo živce in ušesa. IVA: Da se v šoli učimo, da imamo od- Veliko smo se sprehajali po gozdu in si gradili bivake. Imeli smo igro lov na lisico. Prišel je tudi učitelj, ki nas je naučil veliko vozlov. Pisali smo svojim domačim, zelo sem jih pogrešala. Zadnji večer sem se zelo zabavala, ker smo imeli žurko, takrat smo plesali in peli.

Po kosilu smo se odpravljali domov. Bila sem zelo vesela, ko smo prišli, sem končno videla svojo družino.

Taja Kočar, 3. razred

Eko dan Spomladi smo imeli učenci iz Tunjic Predstavljam vam deset živahnih, mor in se lahko znorimo. Vesela sem, eko dan. Učitelj Jože nam je že dan pogumnih, vedoželjnih prvošolcev: ker imam zraven prijatelje. prej razložil, kaj bomo počeli. Naro- zadaj so Tilen Krumpestar, David Za- EVA: Da imamo učiteljico, da hodimo čil nam je tudi, da s seboj prinesemo laznik Debelak, Julian Kek, Bor Mikuš, na angleščino in se imamo radi. različne predmete, ki jih bomo potre- Iva Čimžar, spredaj pa Eva Levec, Ana LARA: Ko imamo malico in ko telova- bovali. Naslednji dan smo se zjutraj Erce, Lara Sedušak Kljakič, Ela Vrhov- dimo. razdelili v skupine in pričeli z delom. nik in Žan Prezelj Vrhovnik. ŽAN: Ko se igramo. Jaz sem izdelala lonček, v katerega DAVID: Da imamo igrače. sem potem posadila sončnico. Plasti- Tega leta v šoli ni zaznamoval no- ELA: Ko imamo angleščino, kosilo in čen lonček sem s čopičem premazala ben posebno velik dogodek, temveč podaljšano bivanje. z mekol lepilom in nanj položila pa- mnogi drobni dogodki. Učenci se jih BOR: Ko imamo angleščino, telovad- pirnati prtiček. Ko se je to posušilo, radi spominjajo, nekatere spomine bo in kosilo.

10 11 Tunški glas December 2016 sem vanj nasula zemljo in posadila tri Spimo v šoli Zjutraj smo se zbrali v šoli in vzeli semena sončnic. Zalila sem jih z vodo Na koncu drugega razreda smo po malico. Nato smo z učiteljicami odšli in postavila na okno. Izdelali smo malici v šoli spali. Najbolje je bilo, ker na avtobus, ki nas je odpeljal na Bled. tudi vaze iz majhnih stekleničk. Dan dve uri nismo imeli pouka. Ker smo Ko smo prispeli, smo šli takoj na vla- je bil zanimiv in je hitro minil. Želim bili spočiti, smo bili tudi zvečer dlje kec, ki nas je peljal okoli jezera. Med si še več takih ustvarjalnih dni. pokonci. Nekateri učenci niso mogli vožnjo smo opazovali jezero, se po- spati in so raje risali. Med počitkom govarjali in zabavali. Malo smo šli še Polona Vrhovnik, 3. razred smo poslušali najrazličnejšo glasbo. peš ob jezeru. Izvedeli smo veliko no- Jaz sem spala zelo dolgo časa. Po po- vega o Blejskem jezeru. Potem smo Kegljanje čitku smo imeli matematiko. šli še na blejsko rezino, bila je odlič- Ko smo imeli športni dan, smo odšli na. Ko smo se posladkali, smo šli na v Kamnik na kegljišče. Tam smo kegl- Zala Bastič, 3. razred bližnji hrib Straža. Tam smo pojedli jali, se zabavali in tekmovali. Učitelj malico. Vrnili smo se nazaj na avto- nam je rekel, da v igri ne moreš ved- Na Bledu bus in se odpravili domov. Na poti no zmagati. Tekmovali smo med se- Zjutraj smo se zbrali v šoli ob 8.20, domov smo imeli kviz. Če si vedel boj in se zabavali. vzeli smo malico. Ko je prišel avtobus, odgovor, si dobil bombon. Ta izlet mi smo bili zelo veseli. Namestili smo se je bil zelo všeč, bil je zabaven in po- Vid Podjed, 2. razred na avtobusu in se odpravili na Bled. Ko učen. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo smo prispeli, smo občudovali naravo. se sladkali z rezino in ko smo dobili V prvem razredu smo šli na kegljanje. Bilo je zelo lepo, saj smo videli račke, kakšen bombon. Zelo smo se zabavali. Kegljanje je igra labode in lepo cerkev sredi otoka. Ob s keglji in kroglo. Moraš biti zelo na- jezeru smo se tudi slikali. Vozili smo se Urška Kalan Sedušak, 3. razred tančen, da podereš vse keglje. Moji z vlakcem. Jedli smo sladoled in blej- ekipi je šlo odlično. Na koncu smo bili ske kremne rezine. Ko smo se vrnili, Pohod vsi utrujeni, saj je kegljanje težko. nas je že čakal avtobus. Usedli smo se Na začetku šolskega leta smo imeli in se odpravili nazaj v šolo. Učiteljica pohod. Na pohodu smo iskali zaklad. Anže Vrhovnik, 2. razred nas je presenetila z bomboni, ki smo Sledili smo puščicam, ki so nas vodile se jih zelo razveselili. Potem smo se v Stolnik. Tam smo našli zaklad, to so Bili smo na kegljišču. Učili smo se odpravili domov. bili bomboni in oreščki. Pojedli smo kegljati. Tekmovali smo in se zabava- še malico in odšli nazaj proti šoli. li. Ker je kegljaška krogla zelo težka, Nuša Podjed, 2. razred Ustavili smo se tudi pri Vidu. sem bil kar utrujen. Ko je naša ekipa zmagala, sem bil zelo vesel. Bled Eva Vrhovnik, 2. razred Za konec šolskega leta smo šli učen- Luka Vrhovnik, 2. razred ci iz Tunjic in Vranje Peči na Bled. Šli smo na pohod po Tunjicah. Šli smo v Košiše in nad Kurjo dolino. Občudo- vali smo posekano drevje. Našli smo bombone in arašide. Obiskali smo dom našega sošolca Vida. Ima psa, ki živi v svoji koči. Tam smo pili sok, uči- telji pa kavo. Bil je prijeten dan.

Gabi Krumpestar, 2. razred

Kostko Kostko, kostko, krave žene na Koroško. Krave nočjo pit pa kostkota po rit. Kostko, kostko jezen bo, prijatelja na pomoč poklical bo. Prijatelju je ime okostnjak, skupaj bosta krave peljala spat.

Tjaša Kosirnik, 3. razred V šoli je letos 45 učencev.

12 December 2016 Tunški glas

Tri rime Naša Jelka je kot sonček, dobra kot bombonček.

Ti si sladkor, jaz pa med, skupaj sva kot sladoled.

Dežek pada cele dni, še ponoči ne zaspi.

Urška Brežnjak, 3. razred

Jabolko Jabolko je padlo z drevesa in se razbilo, mošt je stekel ven Učenci iz Tunjic in Vranje Peči na Bledu. in ozračje se je shladilo.

Alja Prezelj Vrhovnik, 3. razred Če hoč'š napisat' pesem, Naslednji dan smo imeli pouk. O po- ne smeš bit' čist' n'č resen. uku nimam ničesar za povedati. Po- Lizika Zn't' si mor'š zmisl't' rime, tem smo izboljševali plavanje. Tako Lizika je kot dragulj Če noč'š konč't kot sosedov Tine. sem napredoval, da sem šel v višjo in lepa kot metulj. skupino. Všeč mi je bilo, ko smo se Lizika je sladka Kitica verze štir' ima, igrali igre brez meja. Najraje sem kakor matemat´ka, Zato se mor'š potrud't ko'k'r se da. igral pikado. Zvečer so nam učitelji zato jo otroci radi Le t'ko se Prešerna premagat' da pripravili mornarske igre brez meja. ližejo in jejo. in ti postaneš pesnik sveta. Rdeča ekipa, v kateri sem bil jaz, je zmagala. Miha Čimžar, 3. razred Vid Čimžar, 5. razred Vsako dopoldne smo imeli pouk, pri Raketa Šola katerem smo raziskovali morje, rast- Marjeta prva je raketa. Počitnic je spet konec, line in živali v njem. Po pouku smo se Ni potrebna ji maketa, oglasil se je šolski zvonec. učili plavati. Popoldne smo imeli raz- ker prava je koketa. Šola je kraj, kjer bomo računali, ne športne in ustvarjalne dejavnos- Po vesolju plava, brali in pisali ti. Najraje sem igral namizni tenis. ker tam dobra je zabava. ter nove počitnice čakali. Najljubša prireditev mi je bila v sredo Odprla bo svoja vrata A imamo srečo to, zvečer, ko smo naredili nore frizure, in vas s sabo popeljala, da naše učiteljice super so. čas mi je zelo hitro minil. V Savudriji to dobra bo zabava. Zato nam čas v šoli hitro bo minil sem zelo užival. in počitnice k nam spustil. Jakob Kočar, 3. razred Bine Hrastovec, 5. razred Ana Vrhovnik, 4. razred Srce Šola v naravi Srce v vsakem okusu: Šola v naravi – vtisi Prvi dan, ko smo prišli v Savudrijo, čokoladi, marmeladi in vanilji. Šola v naravi je potekala v mesecu smo se pred vilo razdelili v skupine Dobiš ga v vsaki trgovini, septembru. Izvajala se je v Savudriji, in razpakirali. Sledilo je preverjanje a ko poješ ga, na Hrvaškem. Prvi dan smo razpa- znanja o plavanju. Še dobro, da je te v trebuhu požgečka. kirali kovčke v svojih sobah. Zraven potem sledilo slastno kosilo, poči- tunjiških fantov so bili še Urban, Ma- tek in spet plavanje. Zvečer pa smo Maša Levec, 3. razred tej in Patrik. šli do svetilnika in kampa. Vsak ve- čer pa je sledilo nekaj zabavnega: Kako napisati pesem Potem smo šli na testiranje plavanja. mornarske igre, kviz, nore frizure Pesem mora imeti rime, Po testiranju smo napisali razglednice. in tako naprej. Zjutraj pa smo ime- če hoč'mo konč't do zime. Zelo sem bil smešen. Zvečer smo šli na li vedno športno vzgojo. Ko smo se Kitic mora 'met deset, sprehod pogledat svetilnik. Sprehod ogrevali, so nas mišice zelo bolele. če smo leni, pa sam' pet. je bil zelo dolg. Zvečer smo se naučili V četrtek pa smo plavali za zlatega, savudrijsko himno in šli spat. srebrnega in bronastega delfinčka. V

12 13 Tunški glas December 2016 petek smo imeli akvatlon, tekli smo le. Zato se še danes kraju reče Kurja Prišel bo Božiček, do pomola in poskakali v vodo ter dolina. pripeljal poln voziček. plavali na drugo stran. Vsak je do- Ho, ho, bomo vsi veseli, bil spodbudno nagrado. Skoraj vsak Šli smo naprej proti Kamniku. Po Božično hvalnico peli. dan smo odšli v trgovino na slado- gozdni poti smo prišli do kozolca, led. Komaj sem čakala, da smo prišli kjer nas je čakalo presenečenje. Karmen Vrhovnik, 4. razred domov k staršem. Škrat nam je pustil bombon in araši- de. Tam smo tudi malicali. Odšli smo Navodila za pesem Manca Kočar, 5. razred naprej skozi Stolnik in zavili v gozd. V Pesem mora imeti rime, njem smo videli majhen spomenik. preden pridemo do zime. Jesenski pohod Po cesti smo zavili do Hrenovih, kjer Potlej pa še kitic pet, Učenci Osnovne šole Tunjice smo nas je čakala manjša pogostitev. V če pa češ, pa tudi deset. imeli športni dan. Odpravili smo se šolo smo prišli utrujeni. Ta dan mi bo z gospodom Ivanom na jesenski po- ostal v lepem spominu. Hmm, pomisliš in se zbereš hod po Tunjicah. Komaj smo začeli in za sabo še prebereš. hoditi, ko smo v vrtu pred starejšo Iza Podjed, 4. razred Sem skoraj že na pol poti, hišo videli ujeto srno. Gospod Ivan joj, kaj bo v kitici številka tri. je stopil čez cesto v vrt in ji skušal Narava pomagati. Srna je močno zacvili- Narava je lepa, Najdi temo za svojo pesem la in skočila čez ograjo na trato in drevesom listje odpada, in bodi pri tem zelo resen. svobodno stekla v gozd. Nadaljevali kakor kužkom kožušček se obnavlja, Pisanje pesmi vendar ni šala smo pot proti baru Za Tunco, kjer trava se na zimsko spanje pripravlja in nisva še končala. nas je srečal g. Zdravc in nam po- in rožicam cvetje odpada. nudil suho sadje. Malo smo se po- Prvo pesem napiši tako, sladkali in nadaljevali pot proti Ko- Nejc Vrhovnik, 4. razred da ne bo preveč težko. šišam. V Košišah smo zavili levo in Ko boš pesnik znan, prišli do Kurje doline. Gospod Ivan Božična hvalnica napiši še roman. nam je povedal, zakaj se kraju reče Poznam mesto Kamnik, Kurja dolina. tam je znan pesnik. Ko tvoje delo je končano, Tja pojdi po pesmico, pokliči očka ali mamo. Bilo je takole: Božično hvalnico. Naj vidita onadva tudi, da se njun pesnik trudi. V starih časih so v Tunjicah kuhali Jaz pa bom doma ostal šmir. Vozili so ga v Kamnik. Nekega in praznike praznoval, Bine Hrastovec, 5. razred dne se je sod, v katerem je bil šmir, ho, ho, ho, ho, ho, prevrnil. Prišle so kokoši in se zalepi- to bo še lepo.

Opazujemo labode in race.

14 December 2016 Tunški glas Dobitniki priznanj v letu 2016 izhajanja, leta 1995, pa vse do leta Valentin Zabavnik, dobitnik 2010. V domači krajevni skupnosti je pripomogel k izgradnji mrliške vežice srebrnega priznanja Občine Kamnik in ostalih projektov pri pokopališču. Več kot trideset let je pisal poslovilne Kamnik, ki se zaveda, kako pomembna govore in z njimi na zadnjo pot poje zdrava in neoporečna hrana. spremil sokrajanke in sokrajane. Valentin Zabavnik je poleg naštetih dejavnosti prispeval k velikemu pre- Za dolgoletno delo na področju miku v turizmu kot pobudnik eko- ohranjanja narave, naravnih danos- loške tržnice v Kamniku ter pomagal ti in pomenljive prispevke na ostalih pri uveljavljanju in prepoznavnosti družbenih področjih, s čimer je obo- projekta Okusi Kamnika. Vse od usta- gatil svoj kraj Tunjice, Kamnik ter obe- novitve je aktiven tudi pri organizaciji nem prispeval ugleden delež k njegovi in vodenju Društva rejcev drobnice širši prepoznavi in uveljavitvi, si Valen- Valentin Zabavnik, dobitnik srebr- Kamnik. Zasnoval je časopis Tunški tin Zabavnik brez dvoma zasluži srebrnega priznanja Občine Kamnik za glas in bil njegov urednik od začetka no priznanje Občine Kamnik. vsestransko sodelovanje pri razvoju lokalne skupnosti in dolgoletno delo na področju ohranjanja narave. 3X zlato za najboljši izum Na Vinskem Vrhu pri Pocinovih je Valentin Zabavnik si je vedno prizade- vsako leto kaj novega. In letošnje ni val za razvoj domačega kraja, zato je s nikakršna izjema. Letos gre ta zahva- pozitivno naravnanostjo poskrbel, da la Dragu Vrhovniku, ki je za svoj izum je bilo temu res tako. Kljub pogostim Tungaj Transformer prejel kar tri zlate oviram mu je z vztrajnostjo uspelo medalje na mednarodnih sejmih in na marsikaterem področju v Krajevni razstavah inovacij ter patentov. skupnosti Tunjice in drugje. Med letoma 1986 in 1994 je deloval kot pred- Vse skupaj se je začelo pred nekaj leti, sednik nekdanje Skupščine Krajevne ko je začel z raziskavami neionizirane- skupnosti Tunjice in kasneje, od leta ga sevanja. Pri tem gre za sevanja, ki 2002 do 2010, kot predsednik Kra- jih oddajajo razne naprave in imajo jevne skupnosti Tunjice. Med letoma škodljiv vpliv na ljudi. Najbolj znane 2002 in 2010 je bil svetnik Občinskega med njimi so bazne postaje oz. t. i. re- Rusija. Oba rezultata sta bila enotna, sveta Občine Kamnik, petnajst let pa petitorji, visokonapetostni daljnovo- in sicer da Tungaj Transformer never- opravlja tudi funkcijo sodnika porot- di, sončne elektrarne, Wi-Fi-usmerje- jetno učinkovito opravlja svojo nalogo nika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. valniki … Na svetu je narejenih veliko in nevtralizira škodljiv vpliv sevanja. Na športnem področju se je udejstvo- raziskav in študij, ki zajemajo to tema- Pomembno pa je tudi dejstvo, da se val kot predsednik Skupščine Avto-mo- tiko, vendar pa zaradi močnih lobijev sama jakost signala s tem ne zmanjša. to društva Kamnik in kasneje kot pred- ostajajo javnosti neznane. Največjo težo potrditve pa vsekakor sednik Avtokros kluba Kamnik, ki je Ker je Drago mnenja, da je treba iti predstavljajo zlate medalje, še pose- organiziral dirke v nekdanji Jugoslaviji. v korak s časom in da je današnja te- bej druga, pridobljena na Mednarod- Leta 1998 je bil Valentin Zabavnik po- hnologija potrebna, je začel razvijati nem sejmu inovacij, patentov in znan- budnik oživitve Sadjarsko-vrtnarskega sistem, ki učinkovito nevtralizira vsa ja Tesla Fest v Novem Sadu. društva Tunjice in je od takrat tudi škodljiva sevanja. Od prvih prototipov predsednik društva. Zavzema se za pa do končnega izdelka je preteklo Zaščitni sistem Tungaj Transformer ohranitev starih sort sadja in ponov- več kot 5 let, saj je želel, da bo sistem uspešno opravlja svojo nalogo že v no zasaditev travniških sadovnjakov. preizkušen do potankosti. Poleg po- preko 100 individualnih in poslovnih V zadnjem času s pomočjo različnih trditve zadovoljnih uporabnikov, t. i. prostorih. Najdemo pa ga tudi v projektov to uspešno uresničuje, pri pilotne skupine, je želel še potrditev Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer čemer ga podpirajo somišljeniki Zve- znanstvene stroke. Navezal je stike z se je pridružil živi vodi iz Tunjic, ki je ze sadjarskih društev Slovenije, kjer inštitutom IfB iz Nemčije in znanstve- tam prisotna že nekaj let. opravlja naloge podpredsednika. Pri nikom prof. dr. Konstantinom Korot- podpori mu je v veliko pomoč Občina kovom iz univerze v Sankt Peterburgu, Boštjan Jelovčan

14 15 Tunški glas December 2016 Dve zlati priznanji Ženskemu komornemu zboru VOX ANNAE

V mesecu oktobru se je Ženski komorni zbor Vox Annae pod vodstvom Aleša Sedušaka udeležil mednarod- nega zborovskega tekmovanja Canta al mar v Španiji. Še ne štiriletna tun- jiška vokalna zasedba se je na tekmovanju pomerila v dveh kategorijah: sakralni in težji kategoriji ženskih komornih zborov. V presenečenje in veliko veselje samih pevk in zborovodje so se zavihtele med najboljše zbore tega tekmovanja, saj so v obeh kategorijah prejele zlato priznanje in le za las sledile nepremagljivim. Vox Annae po podelitvi priznanj s slovenskim žirantom Primožem Marjana Krumpestar Kerštanjem (foto: arhiv Vox Annae). Justin Klanšek 70-krat daroval kri Justin Klanšek je prostovoljni krvoda- človek s takšno pomočjo marsikomu jalec postal leta 1978. Prvič je daroval povrne nasmeh, ne le prejemniku, kri, ko je obiskoval še poklicno grad- temveč tudi njegovim najbližjim. Žal beno šolo. Po zaključenem služenju pa ni vedno tako. Spominja se, ko vojaškega roka pa se je začel redno je kri daroval za zelo bolno poznano udeleževati letnih krvodajalskih akcij osebo. Njena sorodnica ga je pokli- tako v Ljubljani kot tudi v Kamniku. cala in prosila za tovrstno pomoč, na Z darovano krvjo je mnogim poma- katero se je Justin v trenutku odzval. gal vrniti zdravje in zagotovo komu Žal je bolezen na koncu zmagala, kar tudi rešil življenje. Nesebično, tako ga je močno pretreslo. Ob tem je spo- kot drugi krvodajalci, ki na tak način znal, da nimajo vse zgodbe srečnega prostovoljno pomagajo reševati živl- konca, lahko pa bolnim z nesebično jenja in zdravje ljudi, se zaveda, da pomočjo na nek način vsaj omogoči boj za končno zmago. Zato še vedno ostaja zvest krvodajalec. V letošnjem Pokal za prvo mesto na prvenstvu letu je ob dnevu krvodajalstva prejel priznanje za kar 70-krat darovano kri. v avtokrosu pripadel AMK Tunjice Na podelitvi priznanj pa so mu v spo- Krovna zveza za avtošport AŠ 2005 minu najbolj ostale besede predsed- je Avto moto klubu Tunjice podelila nika RK Kamnik, dr. Marka Rifla, ki je pokal za prvo mesto na prvenstvu v dejal: »Ste prostovoljci v pravem po- avtokrosu. Lansko leto sta namreč menu besede, saj darujete del sebe člana AMK Tunjice, ki se redno za zdravje drugih.« Nikoli namreč ne udeležujeta tudi evropskih tekem, vemo, kdaj se bomo v zdravstveni osvojila naslov državnega prvaka stiski znašli tudi sami in takrat bomo in podprvaka. Naslov prvaka je pri- nadvse hvaležni za ljudi, ki s svojo so- padel Metodu Knezu, podprvak pa lidarnostjo pripomorejo k povrnitvi je bil Marcel Grgič. Za uspehe tako našega zdravja. klubu kot članoma iskreno čestita- mo. Hvala za človekoljubnost in solidar- nost! Predsednik AMK Tunjice Srečo Koželj Barbara Klanšek Milena Erbežnik Klanšek in državni prvak Metod Knez (foto: Aleš Senožetnik). Foto: Barbara Klanšek

16 December 2016 Tunški glas

pred oltarjem, Mešani cerkveni pevski zbor Šenturška Gora pa je pel na Tradicionalno srečanje koru in ob spremljavi orgel. Tudi šen- turški Mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Brane Jagodic, se je na Po- Pozdrav Mariji zdravu Mariji predstavil prvič. Zapeli so Majniško Zvestoborskega, Kraljico V nedeljo, 29. maja 2016, je bilo ob je na Pozdravu Mariji nastopil prvič, majnika in Mirno nam plove čolnič ži- 15.00 v cerkvi sv. Ane v Tunjicah tra- v predstavitvi pa so medse povabili vljenja Petra Jereba. dicionalno, že 18. srečanje Pozdrav tudi nove pevce. Mariji. Letošnje srečanje je bilo v Kot zadnji se je predstavil gostitelj znamenju dveh sosednjih krajev in Naslednji so zapeli pevci Šenturškega – Tunjiški oktet, ki je v letu 2015 župnij – Šenturške Gore in Tunjic. Pri- okteta, ki se Pozdrava Mariji udeležu- praznoval trideset let delovanja. Pod reditev je povezovala Urša Klemenc. jejo že vrsto let, vse od začetka njiho- vodstvom Olge Stele so zapeli Cvetke V besedilu, ki ga je pripravila Olga vega delovanja pred več kot desetimi trgam Andreja Vavkna ter dve mo- Stele, je bil glavni poudarek na obis- leti. Veseli smo njihovega dolgolet- litvi: Oče naš, ki jo je uglasbil Jože ku kipa fatimske Marije Romarice v nega sodelovanja in upamo na še več Leskovar, in Angel Gospodov, ki jo je Sloveniji in dogodkih v Fatimi pred skupnih nastopov. Oktet vodi Brane uglasbil Drago Škerjanc. skoraj sto leti. Zbrane poslušalce je z Jagodic. Zapeli so Sto tisoč pozdravov dvema pesmima pozdravil Cerkveni Brede Šček in Angeli lepo pojejo Leo- Ob koncu so združeni zbori zapeli otroški pevski zbor župnije Tunjice, polda Ščeka, za obe pesmi je prired- dve skupni pesmi (ljudsko Spet kli- ki ga vodi Marjeta Čimžar. Na Pozdra- bo napisal letos umrli Janez Močnik, če nas venčani maj in Gregor Rihar: vu Mariji so nastopili prvič. Zapeli so ter Mariji Franca Potočnika. O Marija, naša ljuba Mati) ter kot Černetovo Mali cvet in Lawrencovo dodatek eno od fatimskih pesmi. Hvala, Marija. Za njimi so nastopile pevke Ženske- Sledilo je prijetno druženje, ki ga je ga komornega zbora Vox Annae, ki nekoliko skrajšalo poslabšanje vre- Sledil je Mešani cerkveni pevski ga vodi Aleš Sedušak. Na Pozdravu mena. Posebna zahvala gre Občini zbor sv. Ane iz Tunjic pod vodstvom Mariji so zapele drugič. Predstavile Kamnik in Župniji Tunjice, posebej Olge Stele, ki se je predstavil s pe- so se s pesmimi: Prisrčno nam bodi župniku Ediju Strouhalu, ki sta omo- smimi: Vse najlepše cvetke, kraškim pozdravljena Antona Foersterja (kla- gočili izvedbo prireditve, ter Javne- napevom v priredbi Franceta Gač- vir: Aleš Sedušak); Ave Marija Kam- mu skladu za kulturne dejavnosti, nika, Zgodnja Danica Franca Kimov- ničana Cirila Vremšaka ter Ave, Maris območna izpostava Kamnik, za raz- ca in Oj, sončni maj Matije Tomca, Stella Edvarda Hagerupa Griega. množitev programskih listov in prina besedilo Vinka Beleta. Zapeli so znanj. na koru in ob spremljavi orgel. Tudi Tako Šenturški oktet kot Ženski ko- tunjiški Mešani cerkveni pevski zbor morni zbor Vox Annae sta nastopila Matej Stele

Pozdrav Mariji 2016 (foto: Dominik Stele).

16 17 Tunški glas December 2016 Blagoslov Pričeti je treba v adventu. Lani je v dneh pred božičem domove obisko- vala Marija Romarica. Medse smo jo radi sprejeli in z njo preživeli blagoslovljen dan. Romanje Marijinega kipa po domovih, kar se je lani na pobudo župnika Edija Strouhala odvilo prvič, se je ponovilo tudi letos. Blagoslov ob pričetku del v naravi Na Valentinovo soboto, 13. 2., smo v na Valentinovo soboto župniji Tunjice imeli blagoslov ob pri- (foto: Milena Erbežnik Klanšek). četku del v naravi (na vrtovih, poljih, v sadovnjakih in gozdovih). Pobud- stane tradicionalen. Hvala župniku nik tega blagoslova je bil prav tako Ediju Strouhalu za lep dogodek! naš župnik Edi Strouhal. Ob sončni in snežni idili se nas je na Prevali zbra- Ob tem velja omeniti tudi blagoslov lo kar nekaj ljudi dobre volje. Med zelišč na veliki šmaren, 15. 8., ki je že blagoslovnim obredom je prepeval naša tradicija. Pobudnik blagoslova je župnijski zbor župnije Tunjice. Po bla- bil gospod Jože Razinger. Vendar smo goslovu dela v naravi so bile blago- letos blagoslov dopolnili še z majhni- slovljene tudi tunjčice, ki smo jih de- mi šopki zelišč, kar je bila pobuda g. lili med navzočimi. Tunjčica je šopek Edija. Te blagoslovljene šopke so župl- vejic iz sadnega drevja, rožmarina, jani ponesli na svoje domove. bršljana, vinske trte. Pridne gospo- dinje pa so poskrbele za dobrote in Veseli smo teh dogodkov in hvala čaj za naše želodčke. Ob prijetnem Bogu za vse prejete blagoslove! druženju smo se še malo zadržali in želja vseh je bila, da ta blagoslov po- Marjana Kancilija Marija Romarica.

Zagrizli smo v delo in spisali zgodbo o malem indijančku Nikiju, ki nas je Prvi oratorij v Tunjicah popeljal skozi dva nepozabna dneva, Za vse, ki še ne veste, kaj je oratorij: novopečenimi animatorkami iz Tun- ter mnoge druge stvari. V nedeljo, to je vzgojno prostočasno dogajanje jic (Piko Vrhovnik, Anjo Slana, Maru- dan pred začetkom, smo tudi prepe- za mlade in mlade po srcu, na kate- šo Kosirnik, Tjašo Gregl in Katarino vali, in sicer našo himno Svetel pla- rem ne manjka smeha, razigranosti, Meglič). Sestanki so se začeli z mo- men, narisali zastavo za velik jambor molitve, petja, iger, katehez in drugih litvijo za animatorje. in oratorij se je lahko pričel. stvari. Otrokom daje vrednote za ži- vljenje, navdušenje nad veselim krš- Jezus, čanskim življenjem, ustvarjalnost in rad bi v vsakem otroku gledal tebe V stiski spoznaš prijatelja! izkušnje, ki jih sedenje doma ne po- in te vzljubil v vsakem od njih, nuja. Že od leta 1988 poteka v mno- tudi nagajivih in trmoglavih. Geslo, pod katerim se je vse skupaj gih župnijah po Sloveniji. Letos pa je Daj, da te ne bom nikoli ranil, začelo. Ponedeljek – prvi oratorijski del tega postala tudi tun'ška mladi- četudi me bodo otroci prizadeli. dan. Otroci so se hitro zbrali in čas na. Idejo, da bi imeli oratorij v Tun- Ko bo težko, je bil, da začnemo. Prva stvar je ved- jicah, je dal g. župnik, meni pa pose bom spomnil na tvojo zastonjsko no dvig zastave ob petju himne, ta stavil nov izziv, ki sem ga z veseljem ljubezen je prvič in zelo glasno naznanila prvi sprejela. Naša ekipa animatorjev je in na svoja otroška leta, oratorij v Tunjicah. Takoj po himni bila majhna, vendar povezana in de- ko sem bil tudi sam otroško razposajen. pa se je začela odvijati jutranja igra. lavna. Oratorij smo ustvarili skupaj s Iskreno te prosim, Mlad in nadobuden Mihec je prite- 3 komendskimi animatorji (Katjo Je- rad bi bil dober kel k svojemu dedku in ga prosil, naj rič, Blažem Zupančičem in Davidom in plemenit animator. mu prebere pravljico. Dedek se je po Peterlinom), ki so stari mački kar se kratkem pomisleku spomnil na staro tega tiče, katehetom Matevžem in 5 Amen. indijansko zgodbo, ki je bila zapisana

18 December 2016 Tunški glas

v stari zaprašeni knjigi na drugi polici, Na kaj vse je pomislil Niki, preden sta tretja knjiga z leve. Zanimiva zgodba odšla na dolgo pot. Ali imata hrano, nam je povedala, da je uboga star- oblačila za slabo vreme, pijačo, ju ka zgubila svojega konja Miška. Ko bodo kje sprejeli, če bosta preutruje- jo je srečal mladi indijanček, ni toč- na, bo lahko pomagal starki, ki je že no vedel, ali naj upošteva vsa stara stara in onemogla. Ko za vse poskrbi, pravila in prerokbe svojega plemena se odpravita na dolgo pot. Mi anima- ali naj preprosto stori to, kar mu veli torji in otroci pa v cerkev. Kateheza? njegovo mlado srce. Odloči se poslu- Mogoče si mislite, da že veste, o čem šati svoje srce in se požvižga na vsa smo govorili. Če imate v mislih teles- pravila in prerokbe, starki pomaga. na dela usmiljenja se niste prav nič Kako? Izvedeli boste, če preberete zmotili. Nato smo se skupaj z otroci cel članek, saj so morali tudi otroci odpravili iskat Miška. Otroci so ga kar na ta odgovor počakati do nasledn- hitro našli. Za nagrado pa so lahko vsi jega dne. jahali. Našli so ga v Petrovem hlevu. Ker je bilo otrok preveč, da bi vsi na- Skupaj z otroci smo se tiho odpravili enkrat sedli v sedlo, je dan potekal v cerkev, kjer je sledila naša katehe- popolnoma enako kot prvi, le da smo za. Otroci so hitro ugotovili, kako sta malo zamenjali lokacijo. Tudi tokrat so igrica in kateheza povezani; bila je za- otroci pokazali, da veliko vedo o tem. nimiva tako za otroke kot za nas ani- Pri katehezi so izdelovali knjižice, v ka- matorje. Poznate usmiljenega Sama- terih so vsa telesna dela usmiljenja, in rijana iz Svetega pisma? Prvega dne ob fotografijah ugotavljali, katero te- smo se trudili, da bi bili tudi mi kot lesno delo usmiljenja sodi zraven. on. Sledile so kateheze po skupinah. Otroci iste starosti so se med seboj Prvi in nepozaben oratorij v Tunji- pogovarjali, zakaj so oni tako unikat- cah se je končal s še glasneje zapeto ni, kaj radi počnejo in zakaj mislijo, da himno kakor na začetku, s spustom Tjaša Gregl: Jaz sem se imela odlično. jih je Bog naredil prav takšne, kot so. zastave in nasmejano skupinsko fo- Zanimiva pa super izkušnja. Sklepam, Ideje mladih so res neverjetne in tudi tografijo. da mi bo pomagala v šoli in na praksi. njihove izjave nas včasih presenetijo. Kljub temu da ni šlo vse po načrtih, To je eden izmed čarov, ki jih doživiš ZAHVALA smo uspeli stvar izpeljati in otrokom kot animator, otroku odgovoriti na polepšati popoldneve. vprašanja, na katera ne pomisliš vsak Vsem, ki ste na kakršen koli način po- dan in tudi odgovor ni ena sama be- magali, da smo otroci in animatorji Anja Slana: Oratorij v Tunjicah je bil seda, s katero bi zadovoljil otrokovo dva dneva preživeli skupaj in se noro odličen, kljub temu da nam je nagajal radovednost. zabavali, iskrena hvala! Posebna za- dež. Uživali smo tako animatorji kot hvala pa gre Matevžu Vidmarju, ki otroci. Sledila je delavnica, kjer so otroci nam je pripravil kateheze v cerkvi, in spoznali zelo pridne živalce. Pogo- Špeli Hribar (Petrov hlev), ki nam je Maruša Kosirnik: Čeprav je bil le- varjali so se o čebelah. Gospod Sašo velikodušno podarila jahanje za vse tošnji oratorij prvi, smo se imeli su- jim je povedal veliko zanimivih stva- otroke. Še enkrat iskrena hvala vsem! per. Kljub ponedeljkovem slabem ri o čebelah, na koncu pa delavnico vremenu smo z dobro voljo udele- popestril še z izdelovanjem sveč. Sle- Pa še obvestilo za vse mlade, ki bi bili žencev in animatorjev uspeli prikli- dilo je kosilo, ki so ga pripravili naši radi animatorji in ste stari 15 let ali cati sonce, ki nam je polepšalo za- kuharji (Boštjan, Marjana in Tončka), več. Zelo bomo veseli, če se nam na- ključni izlet. po kosilu pa bi morala slediti velika slednje leto pridružite. Prvi sestanek igra, pa nas je dež pregnal pod stre- pa bo najbrž februarja ali marca. Katja Jerič: Oratorij v Tunjicah je bil, ho. Ampak otroci niso imeli časa za glede na to da smo imeli slabo vre- počivanje, saj smo se naučili bansat'. Tukaj pa si lahko preberete, kako smo me, poln zabave, smeha in energije. Bans je petje, kazanje, včasih tudi se imeli animatorji. kričanje, bistvo pa je, da se otroci ob David Peterlin: Čeprav je bil letos tem zabavajo. Blaž Zupančič: Oratorij v Tunjicah je oratorij v Tunjicah prvič, je zelo dob- bil zelo, zelo dober, poln energije in ro uspel. Po otroških nasmehih sem Prvi dan je hitro minil in animatorji so zabave; najboljši del pa je bil v bistvu opazil, da so uživali in se imeli zelo ga ocenili kot odličnega. Drugega dne cel dan. Biti tam je bilo vredno vsake lepo, tudi kot animator sem vse dni pa je sledilo iskanje starkinega konja. minute. Se vidimo prihodnje leto. izjemno užival. Hvala za vabilo.

18 19 Tunški glas December 2016

Pika Vrhovnik: Oratorij je v Tunji- ce prinesel nekaj novega, saj poprej nismo imeli ničesar podobnega. Vsaj za dva dni smo otrokom in pa sebi polepšali počitnice. Hitro smo se spoprijateljili in navezali dobre stike. Kljub dežju, ki nam je malo ponagajal pri organizaciji, smo uspešno izpeljali oba dneva. Otroci so radi sodelovali še posebej na dan izleta. ☺ Upam, da se drugo leto spet srečamo.

Otroci pa so o oratoriju povedali takole:

Vid Podjed: Najlepše mi je bilo, ko smo delali sveče iz čebeljega voska. Pri kate- jali zanimive stvari. Užival sem ob veliko zabavnih iger. Celo peli in ple- hezi mi je bilo najljubše, ko smo z zapr- gledanju predstave o indijančku Ni- sali smo. Mentorji (animatorji) so bili timi očmi hodili čez ovire. Najljubše mi kiju. Bil je solidaren. Pomagal je star- veseli, mi pa pridni. Kar žal mi je bilo, je bilo, ko smo šli v Petrov hlev. ki, ki je izgubila konja. Komaj čakam da se je dvodnevni oratorij končal. oratorij 2017. Najbolj mi je bila všeč igra, ko smo Jakob Kočar: Na oratoriju sem se imeli zavezane oči, soigralec pa te je imel zelo lepo. Všeč mi je bilo, ker Lenart Kočar: Oratorij se je začel z vodil preko ovir. smo veliko peli, se zabavali in ustvar- dvigom zastave in himno. Imeli smo Katarina Romšak

naše države. Gromke besede bivšega stolnega župnika so grmele po cerkvi Anina nedelja 2016 in na koncu iz nas izvabile, da smo jim s skupnim amen pritrdili. Letošnje praznovanje Anine nedelje nik v Preski pri Medvodah. Deležni je bilo za našo župnijsko skupnost smo bili tudi obiska iz Občine Kamnik, Sveta maša, h kateri so s pritrka- posebej bogato. Najprej moremo med nami smo pozdravili podžupana vanjem vabili tunjiški pritrkovalci, ugotoviti, da je zavest glede romanja g. Mateja Slaparja. V pridigi nas je g. pri njej pa izredno lepo peli tunjiški k sv. Ani v Tunjice dobro zakoreninje- Lap nagovoril kar s prižnice. Poudaril pevci, je bila prav posebna še z enega na, tako da je med romarji še vedno je posebno skrb Cerkve za družine. vidika. Potekala je tudi v znakovnem mogoče opaziti veliko število tistih, ki Ne le za tiste, ki so globoko povezane jeziku, saj se nam je pridružila skupi- pridejo k nam s komendskega, kam- s Cerkvijo, pač pa tudi za tiste, ki so na gluhih. Tako smo prvič v naši žup- niškega in tudi z mengeškega konca. ranjene in so se od Cerkvene skup- niji imeli mašo tudi za gluhe, ki jo je Somaševanje duhovnikov je vodil nosti oddaljile. V citiranju Cankarje- v znakovni jezik prevajal župnik g. Edi stolni prošt g. Jože Lap, somaševala vega Kurenta in pesmi Toneta Kunt- Strouhal, ki je zadolžen za pastoralo pa sta tunjiški župnik g. Edi Strouhal nerja smo posebej začutili vabilo k gluhih v Sloveniji. Med mašo so prvič in naš rojak g. Jure Koželj, sicer žup- zanosu ob praznovanju 25. obletnice po novi maši pri povzdigovanju zado- neli miniaturni zvonovi. V prostoru nad zakristijo sta pritrkavala Peter in Uroš Stele. Veseli nas dejstvo, da je bilo letos na Anino nedeljo med nami kar nekaj narodnih noš. Posebno veseli pa smo bili obiska ljudskih pevk iz Domžal pod vodstvom Mare Vilar, ki so po maši zapele skupaj z g. Lapom, pravzaprav lahko rečemo, da smo zapeli kar vsi navzoči. Mešanica ljudskih in cerkvenih pesmi je poskrbela, da je bilo vzdušje pred cerkvijo posebej prešerno, k temu pa je pripo- moglo tudi pecivo naših gospodinj. Kot se za praznik in romanje spodobi,

20 December 2016 Tunški glas

smo se na koncu še zavrteli ob zvokih harmonik, katerih mehova sta razte- govala Denis Kregar in Aljaž Romšak.

Hvaležni smo lahko za lepo vreme, ki je spremljalo naše praznovanje Anine nedelje. Bilo je takšno, kot se za našo kraljico, župnijsko cerkev sv. Ane, spodobi in pritiče: baročno bogato. Pra- vzaprav lahko rečemo, da smo tudi z dejanji pokazali, da pritrjujemo bese- dam g. Lapa, da tod, v Sloveniji, še ži- vimo veseli in radostni ljudje.

Matevž Vidmar Foto: Aleš Senožetnik Romanje na Trsat in izlet na Goli otok Bil je soparen in vroč junijski dan. samostan. Pred svetiščem je kip pa- izkušnje, svoje preizkušnje, svoja do- Dan, ko je naša mlada država Slo- peža Janeza Pavla II. iz časa, ko je leta živetja iz časa, ko je na lastni koži ob- venija praznovala 25. rojstni dan. Iz 2003 tretjič obiskal Hrvaško. Za Tunji- čutil grozo tega političnega zapora. župnij Tunjice in Šenturška Gora pa čane pa ima svetišče Marije Trsatske smo se podali na prvo romanje z no- še prav poseben pomen, saj je v njej O Golem otoku je danes kar nekaj vim župnikom Edijem Strouhalom, ki 17. septembra 1744 pel novo mašo znanega. Do prve svetovne vojne smo ga združili še z izletom na Goli Peter Pavel Glavar, zaslužen za gradnje bil nenaseljen. Takrat je Avstro- otok in Grgur. jo naše farne cerkve sv. Ane. -Ogrska tam zgradila taborišče za zapornike z vzhodnih bojišč. Po drugi Zjutraj, še v temi, smo se zbirali na Ob našem prihodu se je končevala parkirišču pod tunjiško cerkvijo, nato maša v hrvaškem jeziku. Po konča- pa se je po nekaj postankih avtobus nem obredu nas je pozdravil eden od Mogočno svetišče Marije Trsatske. počasi polnil, nazadnje se nam je v frančiškanov, ki skrbijo za svetišče, in Ljubljani pridružil še gospod Rado- nam v kratkem nagovoru opisal krat- van Hrast, bivši zapornik na Golem ko zgodovino tega znanega romar- otoku. skega kraja. Po ogledu cerkve smo imeli v kapeli še sveto mašo, ki jo je Po krajšem postanku za kavico je bil daroval naš župnik. naš prvi cilj Trsat nad Reko, kjer nas je v jutranjem soncu pričakalo mo- Žal se je čas, ko bi se morali vkrcati na gočno svetišče Marije Trsatske. Za- ladjico za Goli otok, nezadržno bližal. četek romarske poti na Trsatu sega v Zato smo kar prehitro zapustili Marij- leto 1291, ko je bila tja čudežno pri- in Trsat in se podali z avtobusom na nesena nazarenska hišica (t. j. hišica, otok Krk v mesto Krk. Tam nas je v v kateri je stanovala sveta družina). pristanišču že čakala turistična ladja Leta 1294 so angeli hišico prenesli v Tajana, ki nas je popeljala proti Go- Loreto v Italiji, kjer stoji še danes. Na lemu otoku. mestu, kjer je stala hišica, so zgradili najprej kapelo, kasneje pa cerkev in Med zares prijetno vožnjo proti Gole- frančiškanski samostan. Danes je sve- mu otoku v lepem sončnem vreme- tišče Marije Trsatske znano kot dru- nu so nas najprej postregli s pravim žinsko svetišče, kamor so namenjene ribiškim zajtrkom. Že v avtobusu in velike množice romarjev, posebej ob tudi na ladji je bil z nami g. Radovan prazniku Marijinega vnebovzetja. Hrast, bivši zapornik na Golem oto- Marijin Trsat danes sestavljata sve- ku. Veliko nam je povedal o samem tišče Marije Trsatske in frančiškanski otoku, z nami pa je podelil tudi svoje

20 21 Tunški glas December 2016 svetovni vojni pa so ga jugoslovan- lem otoku in o tem, kaj so tam doži- ske oblasti spremenile v strogi zapor veli, niti svojim najbližjim. za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za informbirojevce. Kasne- Otok ima tako ime, ker je bil zares je so tja pošiljali tudi druge kaznjen- goli otok. Skorajda brez rastlinja, le ce in ga leta 1988 zaprli. Tudi gospod skale in kamenje ter poleti peklen- Hrast je o Golem otoku napisal dve ska vročina ali pozimi ledeno mrzla knjigi: Čas, ki ga ni in Viharnik na raz- burja. Za taborišče otok ni bil izbran potju časa. V njih je podrobno opisal naključno. Zaradi nemogočih živl- svoje življenje, vendar zaradi obsež- jenjskih pogojev je bil nenaseljen, nosti tematike tega ni mogoče zapi- beg z njega pa praktično nemogoč. sati v nekaj stavkih. Prav gotovo sta Na eni strani ga je preprečevala str- knjigi vredni branja, da človek pod- mo odsekana obala, na drugem kon- robneje spozna nesmiselnost nepo- cu pa močni podvodni tokovi, ki so Mašo je v kapeli Marijinega svetišča pisnega trpljenja zapornikov. onemogočali, da bi kdo priplaval do daroval naš župnik g. Edi Strouhal. rešitve. Bistvo zapora na Golem otoku je bilo, da zaporniki uradno niso bili na Gospod Radovan Hrast se danes vra- kega. In da bi se Goli otok uredil kot prestajanju kazni, čeprav so bili ves ča na Goli otok kot vodnik po poteh spominski park, v spomin in opomin. čas kaznovani. Ravno tako niso bili trpljenja. Taborišče je sicer v propa- na prisilnem delu, čeprav so ves čas danju, ni vzdrževano, kot da nekdo Po ogledu Golega otoka, kjer so nas prisilno delali. Bili so na prevzgoji. Ta čaka in želi, da propade samo vase, pred najhujšo pripeko varovali oblaki je temeljila na medsebojnem prete- da potone v pozabo. Da se uničijo in prijeten vetrič, ki je pihal od Vele- panju, mučenju, težkem in nesmisel- spomini na čas, ki ga ni. Vendar Hrast bita, kjer je grmenje oznanjalo ne- nem delu, lakoti, žeji, ovajanju (tudi želi, da se obelodani resnica tistih let, vihto, smo na ladji sedli k morskemu najbližjih sorodnikov), strahu, da boš da se spozna polpretekla zgodovina kosilu. Teknile so nam ribe s prilogo, tepen, mučen, bojkotiran. in se sooči z njo, naj bo še tako kru- pa tudi prenekatero pivce je steklo ta. In naj ljudje, z resnico osvobojeni, po osušenem grlu. Zapeljali smo se Danes se vprašuje, kaj je bilo najtež- vstopijo v novo življenje in prihod- še do otoka Grgur, kjer je bil sicer je? Žeja, lakota, težaško delo, bolez- nost. On sam, čeprav je bil dvomoto- manj znan politični zapor za ženske, ni, mraz, vročina, nasilje, negotovost rec, kar pomeni, da je bil dvakrat za- predvsem so bile to partnerice za- ali strah? Najtežje je bilo, pravi g. Ra- prt na Golem otoku, pravi, da ne čuti pornikov z Golega otoka. Nekateri so dovan Hrast, da si bil sam. Nikomur sovraštva, ne želje po maščevanju. Le si privoščili tudi prijetno osvežitev v nisi mogel, nisi smel zaupati. Zato je željo, da bi njegovo pričevanje in pri- morju. Ko smo se na povratku peljali razumljivo, da preživeli zaporniki še čevanja ostalih preživelih pomagala, mimo otoka Galun, znanega kot otok dolga leta niso hoteli govoriti o Go- da se nikoli več ne bi ponovilo kaj ta- galebov, smo lahko občudovali velike jate teh lepih ptic. Galebi so nam s preletavanjem okrog ladje pripravili prijetno dobrodošlico in nam obenem pomahali v slovo.

Proti večeru smo se vrnili do- mes ta Krk, poslovili smo se od prijazne posadke ladje Tajana. Čakal nas je avtobus, ki nas je polne lepih vtisov odpeljal nazaj v Tunjice. Bili smo kar utrujeni, čeprav nas je bolj kot sama pot utrudilo izredno soparno vreme. V Ljubljani smo se poslovili od gospo- da Radovana Hrasta, se mu zahvalili za njegovo pričevanje, po katerem smo spoznavali in podoživljali trpl- jenje zapornikov Golega otoka.

In že smo kovali načrte za naslednje romanje …

Pričevanje g. Radovana Hrasta na Golem otoku. Monika Podjed

22 December 2016 Tunški glas Anže Slana predstavil arhitekturo cerkve sv. Ane v Tunjicah

V četrtek, 10. marca 2016, je Druš- način poskušal zbranim predstaviti tvo Tun'ški glas v sklopu prireditev, tako vzore kot tudi odstopanja od ki so obeleževale občinski praznik, v baroka, ki so zaradi različnih razlo- cerkvi sv. Ane v Tunjicah organizira- gov vidna na sami stavbi kot tudi lo predavanje diplomiranega umet- njeni notranji opremi. Slednji so na- nostnega zgodovinarja Anžeta Slane. mreč privedli do današnje arhitek- Po uvodnem nagovoru predsednice turne podobe objekta, na primeru društva Milene Erbežnik Klanšek in nenehnega spreminjanja in težnje kratki predstavitvi predavatelja je po novostih, ki so v svetu nenehno sledilo uro in pol trajajoče preda- prisotne, pa je predavatelj spretno vanje z naslovom Cerkev svete Ane: dokazal, da je arhitektura živa in se Umetnostni zgodovinar Anže Slana. Korespondenca stavbe, ki je osvetlilo bo vedno spreminjala. K novostim marsikatere arhitekturne in umet- pa je treba postopati premišljeno ter ja o cerkvi ter tudi o Tunjicah in va- nostnozgodovinske dileme, poveza- se s spoštovanjem obračati do vred- ščanih, zato sta se mu pri odgovar- ne z objektom. not naše kulturne dediščine in kljub janju nanje pridružila tudi tunjiški nenehnim spremembam skrbeti, da župnik Edi Strouhal in vaški kronist Začetna predstavitev zgodovine in se že obstoječo stavbno substanco Ivan Nograšek. Dragoceno védenje, pomena baroka, obdobja, v katerem ohranja takšno, kot je, in jo s prepre- ki so ga poslušalci doumeli tega dne, je bila cerkev zgrajena, je poudarila, čitvijo neprimernih obnov ohraniti za pa bo vsaj pri nekaterih zagotovo kako na arhitekturo objektov po- naše prihodnje rodove in nova spo- spremenilo pogled in odnos do arhi- membno vplivajo različni zgodovin- znanja, ki jih lahko na podlagi prou- tekturne, umetnostnozgodovinske in ski in umetnostni slogi, ki so sledili čevanja arhitekture še doženejo. konservatorske stroke ter ne nazadn- idejam in zakonitostim posameznega je tudi do cerkve same. obdobja. Skozi značilnosti baroka je Na koncu predavanja so poslušalci predavatelj na poljudnoznanstven Anžetu zastavljali zanimiva vprašan- Tekst in foto: Barbara Klanšek

Anže Slana in predsednica društva Predavanje je potekalo v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Milena Erbežnik Klanšek.

22 23 Tunški glas December 2016 Tunjiške igre brez meja 2016 Na sončno popoldne so se v soboto, delavce. Temu primerno so tudi 27. avgusta, na igrišču pod tunjiško naloge potekale tako, da je mojster šolo v organizaciji Društva Tun'ški predvsem delil strokovne nasvete in glas odvile druge Tunjiške igre nadziral pravilen potek dela, vajenec brez meja. Letos se je med seboj pa je bil na njegovem gradbišču pomerilo pet ekip, ki so se spretno zadolžen za predvsem manj želena soočale s kanček zahtevnimi, a dela. Preostali sotekmovalci znotraj predvsem zabavnimi izzivi. Tudi ekip so kot delavci opravljali tokrat je bila vodilna nit iger preostala, bolj fizično zahtevna dela. Voditeljski par; Barbara Klanšek in tema, vzeta iz domačega kraja. Po Anže Slana. lanskoletnih jabolčnih igrah, ki so Tunjiške igre brez meja so se pričele predstavile sadjarstvo v Tunjicah, s slavnostnim sprevodom vseh Tako kot lansko leto je bilo tudi tokrat so se tekmovalci tokrat soočili z eno udeležencev in predstavitvijo ekip, za tekmovalce pripravljenih šest izmed najbolj razširjenih obrti v vasi slovesnemu dvigu zastave, ki so ga z različnih izzivov, vse pa je tematsko – s tesarstvom. neuradno himno dogodka Prav lepa povezovalo tesarstvo. Ekipe so je ta tunška fara spremljali ljudski se v dveh urah in pol trajajočem Tokratne igre so med prijavljene pevci Hiša čez cesto, pa je sledil dogodku seznanile z dnevnim ekipe vnesle kanček skrivnostnosti. pok možnarja, ki je naznanil njihov potekom dela mojstra in njegovih Tekmovalci so se s pravili posameznih začetek. Dogodek sta tudi letos pomočnikov ter se preizkusile v iger seznanili neposredno pred povezovala Anže Slana in Barbara izzivih, s katerimi se tesarji soočajo samim izzivom, v skladu z delavskimi Klanšek, za pravilen potek iger pa dnevno. Le s to razliko, da so bili odnosi na gradbiščih pa so bila so skrbeli sodniki Mateja Kragelj, ti izzivi za tekmovalce pripravljeni znotraj ekip vzpostavljena delovna Sandra Kregar, Milena Erbežnik na svojevrsten, zabaven in na razmerja; vsaka ekipa je imela Klanšek, Jan Černevšek, Rok Klanšek trenutke predvsem neroden način. mojstra, vajenca in preostale in glavni sodnik Matjaž Klanšek. V prvi igri so morali vajenec in delavci mojstra pred pričetkom dela simbolično postreči s kavo, mu v drugi igri pomagati najti v žaganju izgubljen tesarski svinčnik, s pomočjo katerega je nato mojster v tretji nalogi strokovno narisal načrt. V četrti nalogi je moral vajenec ob pomoči preostalih sodelavcev mojstra obleči v obvezno tesarsko opremo, pri kateri je tekmovalcem največ preglavic povzročil varovalni Sodniška ekipa je skrbela za pas, v peti pa so se ekipe pomerile pravilen potek iger. Žabci so se odlično zabavali. v hitrostnem žaganju. Zadnja naloga je poskrbela, da so delavci z mojstrovo pomočjo sestavili končni izdelek, nad katerim je nato mojster slavnostno dvignil smrečico.

Vse ekipe so letos zelo uspešno premagovale pripravljene naloge, kar dokazuje tudi tesen izid. Zmagala je ekipa Zad'n rob, sledila ji je ekipa Žabci, tretji so bili Žgankarji, četrto mesto pa sta si z enakim izkupičkom točk razdelili ekipi Bršljanke in Gasilska bramba. Tekmovalci so med igrami Udeleženci letošnjih Tunjiških iger brez meja. prikazali izvrstne predstave, nekateri v

24 December 2016 Tunški glas

hitrostnih, drugi pa v bolj spretnostno in miselno zahtevnih igrah, vsi pa so pokazali tako tekmovalni, kot tudi športni in ekipni duh.

Ena najuspešnejših ekip Tunjiških iger brez meja ostajajo Žgankarji, ki so se tudi letos povzpeli na zmagovalni oder. Prikazali so izvrstne predstave, najbolj pa so navdušili v hitrostnem žaganju, ko so lego z ročno žago prežagali v manj kot dveh minutah. Navdušile so tudi Bršljanke, ki so bile edina ekipa, v celoti sestavljena iz predstavnic nežnejšega spola. Dekleta so se v marsikaterem izzivu enakovredno kosala s fanti, najbolj pa so Bršljanke navdušile Letošnje ekipe: Zad'n rob, Žabci, Žgankarji, Bršljanke in Gasilska bramba. z zagnanostjo, sproščenostjo in optimizmom, s katerim so se tekmovalcem zagotovo ostale Inti Golob iz Doba, vlogo DJ-ja pa pogumno lotevale nalog. Predanost v spominu; vajencem iskanje je zvečer prevzel predsednik KS ekipi in nepredstavljiv ekipni izgubljenega svinčnika v kupu Tunjice Matjaž Sedušak. Predsednica duh je na igrah zagotovo najbolj žaganja, mojstru nerodno risanje društva Milena Erbežnik Klanšek se dokazovala tekmovalka iz ekipe načrta z ogromnim svinčnikom in je po končanem dogodku iskreno Žabci, ki se je med igrami pri teku šestilom, preostalim delavcem pa zahvalila nastopajočim, sodelujočim poškodovala, a se kljub bolečinam poligon, ki so ga morali premagati ter vsem, ki so na kakršen koli način odločno soočala z nadaljnjimi kar nekajkrat. Ne nazadnje pa se jih sodelovali pri organizaciji dogodka nalogami ter pripomogla, da se je bodo prav vsi spominjali po ekipnem in pripomogli, da se je le-ta odvijal njena ekipa zavihtela na zmagovalni duhu in sodelovanju, ki je vladalo brezskrbno; predvsem pa se je oder. Borbenost in tekmovalnost med tekmovalci, ter iznajdljivostjo, zahvalila tesarskemu mojstru Justinu sta prikazali tudi ekipi Zad'n rob, ki prilagodljivostjo in tekmovalnostjo Klanšku, ki je posebej za ta dogodek je premagala vso konkurenco in se posameznih ekip, kar pa so zagotovo pripravil vse lesene rekvizite. zavihtela na najvišjo stopničko, ter najbolj opazili gledalci in navijači, ki Zmagovalcem je nato slovesno ekipa Gasilska bramba, ki je med so budno spremljali dogajanje. podelila pokale, Justin Klanšek pa je igrami poskušala čim bolj učinkovito vsem udeležencem drugih Tunjiških unovčiti svoje gasilsko znanje in Igre so s svojim instrumentalnim iger brez meja ob pomoči Luke Galjota spretnosti. nastopom popestrili Samo Mikuš, za spomin podaril še lesen žebelj. Anton Špenko in Bor Prezelj, s Igre so tako postregle z različnimi petjem ljudski pevci Hiša čez cesto Barbara Klanšek zabavnimi prigodami, ki bodo iz Milj pri Kranju, s harmoniko Foto: Gašper Plevel

Bršljanke so na igrah dokazale, da se tudi dekleta V prvi igri so delavci mojstra postregli s kavo. lahko kosajo s povsem moškimi opravili.

24 25 Tunški glas December 2016

Imate kakšnega vzornika/vzornico? Če da, koga? Kolesarjenje mi pomeni Nekega pravega vzornika ali vzornice nimam. Sta pa mi zelo všeč kolesar Peter Sagan in kolesarka Marianne užitek in sprostitev Vos.

Intervju s Tino Brelih tega resnega športa, kjer bi bilo vse Motivacija je pomembna za napre- podrejeno samo njemu, saj tudi v dek. Kako se motivirate? Tina Brelih je uslužbenka Slovenske primerjavi z bolj resnimi kolesarji na Kaj pa prehrana? Se držite kakšnega policije, sicer pa po rodu prihaja iz leto prekolesarim vsaj polovico manj posebnega jedilnika? Tunjic, z Vinskega Vrha. Čeprav se, kilometrov (v letošnjem letu sem Motivacija je zelo pomembna, saj so kot tudi v nadaljevanju pravi sama, do konca septembra naredila 6.000 treningi včasih zelo naporni, ampak ni nikoli resno ukvarjala s športom, kilometrov, kar je verjetno za marsi- dobro se zavedam, da brez truda tudi je kolesarstvo v zadnjih letih postalo koga velika številka, vendar je to za napredka ni, ali kot rečejo: »Kar ne del njenega vsakdana. Zaradi njenih kolesarja še vedno precej malo). Da ubija, to krepi!« In s temi besedami zavidljivih uspehov je tudi nastal sem se bolj resno lotila kolesarstva, se tudi tolažim v takih trenutkih. Na spodnji intervju, čeprav je Tina iskre- je razlog v tem, da je bila v Belgiji splošno z motivacijo nimam nekih te- no napisala, da je pisati in govoriti o za letošnje leto planirana evropska žav, saj mi kolesarjenje v prvi vrsti po- sebi nekaj najtežjega. Kot pravi, bi ji cestna kolesarska dirka za policijo, ki meni užitek in sprostitev, ki jo pri tem bilo dosti lažje iti na kolo in prekole- sem se je nameravala udeležiti kot tempu življenja res nujno potrebujem, sariti 200 kilometrov. del ekipe Slovenske policije, a je bila da si, kot rada rečem, napolnim bate- nato dirka zaradi kriznih razmer v dr- rije in zato kolesarstva ne jemljem kot Koliko let se že ukvarjate s kolesar- žavi žal prestavljena na leto 2018. dela nekih športnih ambicij in neke stvom in zakaj ste se odločili ravno nujne obveznosti. Ker sem pa po na- za ta šport? Ker je bilo moje staro kolo nepri- ravi precej tekmovalna, vem, da na Dejansko se v življenju nikoli nisem merno za dirkanje, sem si najprej v tekmo ne morem priti nepripravljena resno ukvarjala s športom. Moj šport začetku leta 2016 kupila, s pomočjo in tako se maksimalno potrudim, da se je bil to, da sem vedno hodila peš v staršev seveda, novega. Včlanila sem na vsako tekmo čim bolje pripravim. šolo in iz nje, da sem kot otrok vse se v KD Alpe in že zgodaj spomladi proste popoldneve preživela zunaj, pričela z dirkami za pokal Slovenije v Glede prehrane ne kompliciram in v naravi z živalmi. Splet okoliščin je cestnem kolesarstvu, saj menim, da jem, kar mi paše in predvsem tisto, pripeljal do tega, da sem se leta 2008 so dirke najboljši trening. po čemer se dobro počutim. zaposlila na policiji in ker je bilo pred tem treba opraviti sprejemne izpite, Koliko časa preživite na treningih? Osvojili ste nekaj odličnih rezultatov ki so obsegali tudi fizično pripravlje- Kako usklajujete športno kariero s – npr. drugo mesto v vožnji na čas nost posameznika, je bilo treba nekaj službenimi obveznostmi? na Maratonu Franja, zmaga na 10. storiti na tem področju. In tako sem Služba, ki jo opravljam, ima zelo raz- Maratonu Alpe Scott. Kaj pa sami takrat prvič v življenju dejansko obu- giban delovni urnik, tako da gre pri prištevate med največje uspehe? la športne copate in pričela z nabiran- usklajevanju časa za treninge in dru- Težko bi rekla, katera dirka mi je os- jem fizične kondicije, predvsem s te- žino resnično že skoraj za čaranje, tala najbolj v spominu oz. katera je kom. In potem je nekako postal šport predvsem pa za veliko odrekanja. tista, na katero bi lahko bila najbolj del življenja, brez katerega bi težko Obenem zaradi tega ne morem imeti ponosna, saj je bila to praktično moja zdržala – postal je dnevna rutina. nekih vnaprej planiranih treningov in prva tekmovalna sezona in so mi bile si vse skupaj prilagajam glede na čas, res vse dirke pomembne. Verjetno je Sredi leta 2011 sem imela prvič mož- ki ga imam, in predvsem na počutje. bilo to res moje leto, saj sem od dvaj- nost preizkusiti cestno kolo (spe- Nekako mi vendarle uspe, da teden- setih dirk kar devetnajstkrat stala na cialko) in takoj sem vedela, da je to sko opravim od 5 do nekje 15 ur tre- stopničkah. disciplina, ki mi je pisana na kožo, ninga (zelo redko več), kar je pred- saj pri kolesarjenju resnično uživam. vsem odvisno od delavnika v službi. Najpomembnejše dirke so mi gotovo Tako je tudi hitro padla odločitev in V službi največkrat nastopi problem tiste, ki so mi bile še pred štartom sem si praktično še isti teden kupila v času tekmovalne sezone, saj večina prava neznanka, ko nisem vedela, svoje cestno kolo in počasi pričela dirk poteka med vikendi, a imam sre- kaj pričakovati in predvsem če bom nabirati kilometre, ki so bili bolj po- čo, da me šef pri tem, kar počnem, sploh prišla do cilja – to je bil npr. dobni raziskovanju kot pa dejansko podpira, kolikor se le da. Seveda se Maraton Franja (dolžine 156 km, ki je kakšnemu resnemu treningu. Bolj vseh dirk, ki bi si jih želela, ne morem bil tudi najdaljša tekma), na katerem resno sem se kolesarstva lotila v letu udeležiti, zato si naredim plan tistih sem v absolutni ženski konkurenci 2016, čeprav je to še daleč od tis- najpomembnejših. končala na drugem mestu (prehitela

26 December 2016 Tunški glas

me je Italijanka, tako da lahko rečem, ci in potihoma sem tudi razmišljala, da sem bila najboljša Slovenka), poda bi se pridružila kakšnemu klubu. tem je bil Maraton Alpe, ki velja za Takrat je pristopil do mene eden od enega najtežjih maratonov in je letos članov kluba KD Alpe SiS, Iztok Kuret, potekal v čisto drugih ekstremnih ki je med drugim tudi del tekmoval- vremenskih razmerah kot ponava- ne ekipe in tudi zelo dober kolesar, di. Običajno je bila problem vročina ter mi rekel, da se MORAM včlaniti – letos pa dež in mraz, zaradi kate- v njihovo kolesarsko društvo – ja, in rega je marsikdo končal tekmovanje tako se je začelo. predčasno. Meni na srečo vreme ni povzročalo nekih težav, le na nekate- Članstvo v ekipi verjetno pomeni rih delih je bilo treba biti previden, dobro podporo, predvsem psihično. saj je bila cesta zaradi dežja precej Se mar motim? spolzka – ja, in kot ste že povedali, Ja, res je tako. Lepo je biti del takšne sem tega končala na prvem mestu ekipe, kjer vidiš, da te vsi podpirajo, v absolutni ženski konkurenci. Za da ti stojijo ob strani in se veselijo s zaključek kolesarske tekmovalne se- teboj. Zelo sem ponosna, da sem del zone sem se 1. oktobra udeležila še takšne uspešne ekipe – v ekipi ima- ene tekme, in sicer Istria Granfondo, mo namreč kar nekaj zelo uspešnih ki je potekala s startom in ciljem v kolesarjev, ki so mi s svojimi izkušnja- Ogrevanje na trenažerju pred kro- Umagu (tekma dolga 128 km). To je mi v veliko pomoč. A ne samo psihič- nometrom Maratona Franja. bila gotovo najtežja dirka do sedaj, na pomoč, v tem primeru je tudi zelo na kar je vplivala predvsem velika pomembna finančna pomoč, ki nam evropskega prvenstva v cestnem ko- hitrost vodilne skupine, v kateri sem jo delno nudi klub, saj udeleževanje lesarstvu za policijo, ki bo potekalo v vztrajala kar dobro uro, nato pa sem na dirkah predstavlja kar precejšen Belgiji (če ne bo ponovno prestavlje- se raje priključila skupini, ki je imela finančni zalogaj. no) – verjetno, ko ne bom imela več bolj znosen tempo – in na cilj uspela ciljev, tudi motivacije za treninge ne priti kot prva med ženskami (gotovo Imate pred dirko kakšen poseben bo več (tako je tudi v življenju, cilji najlepši zaključek sezone). ritual? nas vodijo naprej). Vse do takrat pa Kakšnega posebnega rituala nimam, vsako dirko, ki jo odpeljem, jemljem Na splošno lahko rečem, da sem s ce- pomembno je le, kako se pripravim kot del zelo dobrega treninga in pri- lotno sezono lahko zelo zadovoljna, na dirko, kar je pa odvisno od tega, dobivanja izkušenj, ki so poglavitne v saj so se ves čas vrstile same vrhunske za kakšno vrsto dirke gre. Načeloma cestnem kolesarstvu – tu namreč ni uvrstitve, ki jih res nisem pričakovala. za dirke, ki trajajo okoli ene ure, ni- pomembna samo fizična pripravlje- Tako sem med drugim zmagala tudi v mam kakšnih posebnih priprav, za nost, zelo velik vpliv na rezultat ima skupnem seštevku za Pokal Slovenije daljše dirke, kot so na primer Ma- taktika in le-to pridobiš lahko le z iz- v cestnih dirkah, osvojila sem pokal raton Franja ali Maraton Alpe, pa je kušnjami na podobnih dirkah. Schneekoppe, kamor so se štele tri zelo pomembno, da si že nekaj dni dirke, in sicer maraton Franja, ma- prej napolnim glikogenske rezerve V letu 2017 upam, da se uspem raton Alpe in vzpon na Vršič, potem in da se predvsem dobro hidriram. ponovno kvalificirati na svetovno sem bila v kategoriji policije ponovno, Seveda pa je v tem primeru tudi zelo amatersko prvenstvo v cestnem ko- kot že nekaj let zaporedoma, držav- pomembno, da si pripravim pravo lesarstvu, ki bo potekalo v mesecu na prvakinja v disciplinah gorski tek, hrano, ki jo pospravim v žepe dresa avgustu v Franciji (v mestu Aldi), kajti vzpon z gorskimi kolesi in v triatlonu. in da si pripravim pomoč podajalcev letošnjega svetovnega prvenstva se bidonov ob progi. nisem mogla udeležiti predvsem za- Ste del tekmovalne ekipe KD Alpe radi velikih stroškov, saj je le-to pote- SiS. Kako ste postali del te ekipe? Ste se že kdaj soočili s poškodbami? kalo v Avstraliji (mesto Perth). Tako je, od leta 2016 sem članica Na srečo kakšnih resnejših poškodb tekmovalne ekipe KD Alpe SiS (le- še nisem imela. Bilo je že kakšno po- Predvsem pa si želim, da bi bila čim tos sicer edino dekle, vendar upam, tolčeno koleno in roke od padcev ter bolj zdrava in da bi še dolgo lahko poda se nam že v letu 2017 pridruži seveda kakšno vnetje mišic, s kate- čela vse, v čemer neskončno uživam. še kakšna), katere del sem postala rim pa verjamem, da se srečuje mar- In med temi stvarmi je tudi kolesar- nekako bolj po naključju, kot da bi sikateri športnik. jenje. bilo to načrtovano. Leta 2015 sem se udeležila ene od cestnih dirk za Imate kakšne načrte in cilje za vna- Najlepša hvala za odgovore in sode- pokal Slovenije na Brdu, tako malo iz prej? lovanje. radovednosti, kjer sem osvojila prvo Cilji so nekako že začrtani; vsaj za mesto v absolutni ženski konkuren- dve leti, ko se nameravam udeležiti Anže Slana

26 27 Tunški glas December 2016

kolo brezhibno, predvsem zadnje za- vore na torpedo, ki so se pri spustu Goni Pony: »Požen' ga, z Vršiča žgale, da se je kar kadilo.  Kar 573 se nas je zagnalo proti Vršiču, med njimi tudi dva Tun'čana. Najprej hudiča, na vrh Vršiča!« je potekala parada skozi Kranjsko Goro, dirka pa se je začela z letečim … ko sem zagledal vabilo na dirko na štartom pri hotelu Lek. Prve težave Vršič in to z legendarnim ponijem, so se pojavile, ko smo se prebijali po tudi za trenutek nisem okleval. Akcija! makadamski plaži jezera Jasna. Ko Treba je najd't ponija, noge so tako ali pa smo začutili pod gumami asfalt in tako pripravljene. Po dolgeeeeem is- kocke vršiških serpentin in so stegna kanju in brskanju po spletu je beseda začela dobivati nekam znan pekoči dala besedo in glej ga vraga, modro občutek, se je tudi gneča nekoliko po- strelo dobim pri sosedovi Zofi.  Ker razgubila in čas je bil za raznorazne sa- je poni pač starejši od mene in večine mogovore in poglede proti nebu, od- udeležencev te nore dogodivščine, ga števanju serpentin. Ko sem prihropel je bilo treba nekoliko pošravfat'. Rad mimo 24. serpentine in sem v megli bi se zahvalil Sandiju Srdarju, ki ga je že čutil cilj, srce pa povsod (max. pulz res pripravil, da je letel kot sneta skera. 202), sem samo še stisnil iz ponija in sebe zadnje atomčke moči. Na cilju Napočil je dan, ko je bil poni pripra- pa res hud občutek, ko se zaveš, da si vljen na prvo vožnjo in kaj hočemo, s ponijem dejansko na Vršiču. Pono- gremo na Lenarta, da se seznanimo sen do konca, saj sem verjetno bil prvi s klancem. Že proti Sidražu so mi Tun'čan s ponijem na Vršiču. vseskozi odzvanjale besede z letaka »... prestave so za amaterje.« Tik tak Pri spustu pa prva misel, ki se mi je se je bližala sobota in s tem štart dirke. utrnila: »Jah nč, drugo leto grem Pred začetkom je bilo treba opraviti še spet.«  tehnični pregled in se prepričati, da je Matija Podjed

Pri povratku skozi Poljansko dolino smo se ustavile na Visokem in si Gibanje nas osrečuje ogledale Tavčarjev dvorec, ki so ga Tretje leto zapored smo se tunjiške mir. Z razgledne terase ob cerkvi smo prenovili. Na robu gozda je postavl- pohodnice odpravile na celodnevni občudovale verigo tolminsko-bohinj- jena kapela z družinsko grobnico. V izlet. Letošnji nas je vodil na zahod- skih gora. Ogledale smo si tudi Čadrg, njej je pokopan Ivan Tavčar skupaj ni del Slovenije. Odpeljale smo se ki leži 700 m nad morjem. Preko Hu- s svojimi sorodniki. Bronasti pisatelj mimo Mosta na Soči, proti Tolminu, dičevega mostu in mimo Dantejeve sedi za dvorcem pred gručo dreves in skozi Zatolmin in proti cerkvici na jame smo se povzpele do vasi, kjer gleda proti svojemu rojstnemu kraju Javorci. V skrivnostni in odmaknjeni živi okoli 40 prebivalcev. Kmetje se Poljanam. Ogledale smo si spomin- dolini reke Tolminke leži v južnem ukvarjajo z ekološko pridelavo sira in sko razstavo. delu Triglavskega narodnega parka redijo živino. Vas šole nima, otroke Na poti proti domu smo že zbirale planina Polog. Zgodovina doline se vozijo starši v šolo v Tolmin. ideje, kam nas bo peljala pot na- je pisala med 1. svetovno vojno. Po slednje leto. ozki cesti smo vijugale do izhodišča Metka Mestek za pohod proti Javorci – tam je spo- minska cerkev Svetega Duha. Zgraje- na je iz lesa in je posvečena padlim branilcem tolminskega bojišča soške fronte. Zgradili so jo vojaki 3. gor- ske avstroogrske brigade v spomin padlim soborcem. V notranjosti so na hrastove plošče vrezana imena padlih. Uvrščena je med spomenike, ki nosijo znak evropske kulturne de- diščine. Že dolga desetletja oznanja

28 December 2016 Tunški glas Tekaški dnevnik – fragmenti sedmega dela

Je čas, ko greš z nekom v korak, in na (občasno se zazdi da) neskončnih pride čas, ko greš svojo pot. Koraki, avstrijskih ravnicah. dolgi, kratki, hitri, počasni, moji se zlijejo v tek. Devetnajstega junija pa sva prvič za štartno črto stali skupaj s hčerko Po lanskem letu, bogatem z udeleže- Anjo. Da sva se prijavili na Trial mali vanjem različnih tekaških dogodkov maraton Logarske doline, je bila v in doseganjem dobrih rezultatov, bistvu njena ideja. Njen predlog, da sem se v novega podala brez večjih enkrat krajšo razdaljo na tekmovan- ambicij. Le jesenskega Ljubljanskega ju, kjer uradno merijo čas, pretečeva maratona sem se nadvse želela ude- skupaj, je padel na plodna tla. In smo ležiti. Vendar se je sedaj, ko bom pod šli. Nadejali smo se dobrega vzdušja leto počasi potegnila črto, izkazalo, in prelepih razgledov na gore, ampak da je bilo 2016 dokaj skromno. Tri je bilo zaradi dežja razgledov precej tekmovanja v celem letu. malo, da ne rečem nič. Kljub temu sva štartali na 8-kilometrsko razdaljo Pred štartom v Logarski dolini. Kot že nekaj let se tudi letos Moče- in poskrbeli za dobro vzdušje. Je že radi nismo izneverili Golovcu. Dokaj tako, da je bilo bučno navijanje Bo- je načrte prekrižal križ, letos koleno. uspešno smo z novim močeradom risa in Anžeta namenjeno njej. Ne Morda je bolje, da me ni bilo; če so Matejem Grilcem zopet premaga- brez razloga. Anja je zmagala v kate- že spremljevalna vozila krenila s poti, li ta na trenutke zlovešči ljubljanski goriji deklet do 20 let, prav tako pa bi morda tudi sama. Barve naše dru- hrib in 12,5 kilometrov Teka trojk je je prejela pokal za najmlajšo žensko žine je na dogodku zastopala naša bilo za nami. Enaindvajsetega maja, udeleženko. Kako ne bi bila na toliko najmlajša članica, Anja se je udele- 14 dni po trojkah, sem se v tradicio- lovorik ponosna tudi jaz. Dejansko žila sobotnih šolskih tekov. Z več kot nalno vročih Radencih podala na tudi je zmagala v slogu prišel, videl, zma- odličnim časom je uspešno prete- zame tradicionalno 21-kilometrsko gal. Ne pravijo zaman, da jabolko ne kla 2 kilometra. Seveda, če bi sama razdaljo, ki je tokrat potekala po novi pade daleč od drevesa. imela tako navijaško skupino s seboj, trasi. Prvič je pot krenila tudi preko bi marsikatero razdaljo pretekla še meje, v Avstrijo. Ne samo na sloven- Oktobrskega Ljubljanskega marato- hitreje … Šalo na stran … Špela, Pika, skih ravninah v Prekmurju, tokrat na, kraljevskih 42 kilometrov, se le- super sta. smo tekači potne srage ustvarjali tudi tos ponovno nisem udeležila; lani mi Torej … Moji letošnji kilometri so se nabirali do točno 27. avgusta. Seve- da, tudi na Igrah brez meja smo nabirali metre (če ne celo kilometre) s te- kom med, nad in pod ovirami. Tretja igra, druga ovira in poškodba kolena je bila (po dvajsetih letih spet) tu.

Nima smisla, da se smilim sama sebi. Hudo poškodbo je bilo treba sanira- ti. Počasi, pa vendarle. Računam, da bo koleno rehabilitirano vsaj do 31. decembra. Tako bo že moralo biti, saj vsako leto na ta dan pretečem zadnje kilometre in zaključim tekaško leto. Naslednje leto bo bolje, saj življenje teče dalje in mi z njim.

Ciljna ravnina ljubljanskih šolskih tekov (foto: Pika Vrhovnik). Darja Slana

28 29 Tunški glas December 2016 Spoštovani krajani Tunjic! Zopet sem se odločil, da se vam malo oglasim, ker vem, da je čas za vaše delo, da že pripravljate prispevke za Glas.

Preden pa nadaljujem, vas pa vse prav lepo pozdravljam in želim vsem vam, ki prebirate Tunški glas, tudi če je malo zgodaj, vesele božične praznike ter zdravo in zado- voljno novo leto. To vam želi tudi vsa moja družina. Tukaj smo kar trije Tunjičani – Matijev Janez, ki je bil na obisku pri sestri, in Markova Joži, jaz in moja žena. Pošiljam vam nekaj slik, ki vam jih bom opisal, če ne poznate vseh na slikah.

Še en lep pozdrav vsem in na svidenje.

Ciril Žagar, 20. 7. 2016

Martinežev Jože z družino, njegov oče in moj brat Stane.

Naš oče, ki je bil pri meni na obisku.

Birtov Štefan dokler je bil zidar in je pozneje doštudi- ral za župnika. Joškova družina in naš oče.

30 December 2016 Tunški glas Tun'čan iz Amerike Odkar sem se preselil v Slovenijo, se čen, ampak sem vačen kot kojn. Nisem tu počutim kot doma. To je bilo pred šel, ampak sm kr šu. Ni treba, ampak je približno petimi leti. Mislim, da se tu mus. Ni juha, ampak je župa. Moja hiša počutim tako dobro, ker so domačini ni umazana, ampak je umazana kot pri tako odprti, zame, za prijateljstvo. In prasici. Velikokrat rečem, da je nekaj to se je najprej zgodilo v Tunjicah. kot kakšna žival. Kot konj, kot pes, kot pujs, kot lisica. To mi je všeč, je poetič- Prvi kraj, kjer sem živel v Sloveniji, je no in lahko dodam bolj eksperimen- bila Ljubljana. Res mi je všeč. Glede talne besede. Recimo, »sem utrujen deti, kaj pomenijo končnice, kako med na to kako je majhna, ima veliko po- kot lenivec,« ali »ta juha je vroča kot branjem uporabljati besede) in slabo nudbo kulturnega dogajanja, odlične kamela brez dežnika v Sahari.« In tako razumem televizijske oddaje, če niso restavracije, je izjemno lepa in je dob- naprej. Slovenski jezik je moja igralni- najbolj enostavne. Želim brati sloven- rodošla za orientacijo. Ker je miniatur- ca. Briga me, če govorim kot polglupac. sko literaturo, ampak mi gre zelo pona, se je lahko znajti, tudi če si tujec. Važno, da me ljudje razumejo in vidijo, časi, tako da ni užitno. Z veseljem sem Ampak celo življenje bi tam lahko živel da spoštujem Slovenijo in jezik; da vidi- prebral Čefurji raus!, ker protagonist brez slovenščine. Skoraj vsi (gotovo jo, da se zelo trudim. govori podobno kot moja tašča, am- vsi stari manj kot štirideset let) govori- pak Na klancu mi je bil pretežek (mojo solidno, če ne odlično angleško, to- Seveda delam precej napak. Moja goče bi bilo lažje, če bi bila moja tašča rej ni nujno govoriti lokalnega jezika. slovnica je luknjasta kot švicarski sir. z Vrhnike). Ampak se bom potrudil, Druga pesem je v Kamniku in sploh na Mali čudež je, če povem eno celo fra- ker uživam živeti v Sloveniji. Razlog, vasi, kakršne so Tunjice. Ravno zato je zo brez napak. Nekatere besede me da se v Sloveniji počutim domače, je, to dobro. Če se želiš preseliti v Slove- zmeraj zabavajo. Zamenjam bratra- ker nekoliko govorim jezik in lahko ko- nijo in biti kot domačin, se moraš nau- nec in prebranec, dopust in popust, municiram z ljudmi. Jezik odpira toliko čiti slovenskega jezika. To bi bilo težko obara in omara, vrat in vrata, župnik vrate (ali vrat?), toliko zgodb, spoznaš v Ljubljani, kjer to niti ni pomembno. in župan, narodno in nerodno, nos in toliko novih ljudi, ki lahko postanejo Za učenje novega jezika je bolje živeti nož in tako naprej. Številke Slovenci prijatelji. To je čisto nov svet zame. Ži- nekje, kjer nihče, ali skoraj nihče, ne rečejo v drugačni smeri, kot je to v vljenje v Sloveniji brez slovenščine bi govori tvojega maternega jezika. angleščini. Mi rečemo 31 kot thirty-one bilo lepo ter površno. Sam pa hočem (najprej tri, potem ena), vi rečete ena- plavati v slovenski juhi. Ali po tunšk' Kot že mora biti jasno, se nisem niko- intrideset (najprej 1, potem 3). – v slovenski župi. Hvaležen sem pri- li posebno učil slovenščine. Imel sem jaznim Tunjičanom, predvsem tašči, deseturni zasebni tečaj pred več kot Ampak imam problem. Tu bi lahko ker slovensko (oz. tunjiško) z menoj desetimi leti, da bi videl strukturo je- živel z istim nivojem slovenščine na- govorijo potrpežljivo, s humorjem in s zika. In to je bolj ali manj to. Za nekaj slednjih trideset let. Prišel sem do toplim srcem. tednov sem preizkusil brezplačni te- nivoja, do plateau, velikega kot Velika čaj, ki ga organizira Občina Kamnik v planina. Ne gre mi bolje, samo isto. No pa prav. Zdajle grem študirat … kamniški knjižnici (res super zadeva), Moram študirati, predvsem ker slabo ampak sem hitro uvidel, da bi moral berem (pri tem je treba natančno ve- Noah Charney najprej sedeti in se naučiti končnice … Zaradi otrok in dela nisem imel časa. Enkrat bom, to sem si obljubil. Konč- Noah Charney je dejaven tudi na družabnem področju v Kamniku in Domža- nice so za nas tujce najbolj zapletene. lah. V domžalski knjižnici vsak drugi torek v mesecu ob 19. uri vodi pogo- Treba se jih je naučiti, ni druge opcije, vore, združene pod skupnim imenom Slovenologija. Tema pogovora je vsak ker jezikovni zakoni ne pomagajo. Slo- mesec drugačna, prav tako gostje, ki prihajajo iz vrst znanih in medijsko pre- venščina tudi ni podobna drugim jezi- poznavnih Slovencev. O glasbi se bo tako 10. januarja pogovarjal s Chrisom kom (npr. govorim tudi italijanščino in Eckermanom in Vladom Kreslinom, o ljubezni na valentinovo z Božidarjem mnogo let sem študiral francoščino). In in Svetlano Slapšak, tema pogovora z Leonido in Albertom Mrgoletom na pozabljam vejice. O, Marija pomagaj! dan žena bodo otroci, 12. aprila bo glavna tema pogovora z zaenkrat še Pravilna raba vejic je v slovenščini PO- neznanimi gosti novinarstvo, zaključek pa bo 10. maja, ko se bo Noah o POLNOMA drugačna kot v angleščini. rokodelstvu pogovarjal s Francem Krežmarjem in Oskarjem Kogojem. V kamniški Kavarni Veronika pa vsakega 16. v mesecu Noah gostom za- Torej, kako sem jaz treniral slovenšči- stavlja čudna vprašanja. Gostje dogodkov, ki se glasijo Čudne Vprašanja no? Doma, v glavnem pri tašči. Zato z Noahom, bodo januarja Janez Bogataj, februarja Miha Mazzini, marca rečem, da govorim tunjščino namesto Marcel Štefančič jr., Svetlano Slapšak bo spraševal aprila, maja pa Boštja- slovenščine. Krožnik je taler. Nisem lana Gorenca – Pižamo.

30 31 Tunški glas December 2016

čakal v krušni peči pečen kruh, zanj je že tretjič poskrbela Birtova mama. Za vsak slučaj, če bi golaža ne bilo čisto za vse dovolj, se je na ražnju že obračalo razno meso, čevapčiči in hrenovke. Utihnili smo in uživali ob odlični hrani, v svetlem ter temnem pivu, z njim nam je prizadevno streg- la Jana.

Ko smo potešili prvo lakoto in žejo, je stekel prijeten klepet o vsem mo- gočem, prepovedana tema je bila, tako kot vedno, politika. Mladina je pripravila vse potrebno za družabne igre: odbojko, metanje podkev na klin in nekaj podobnega nogometu. Ob obilici raznih dejavnosti smo na- šli tudi čas za skupinsko fotografijo. Ob obilici raznih dejavnosti smo našli tudi čas za skupinsko fotografijo. Malce prej pa se je od nekje pojavil prikupen šopek rož, namenjen Bir- tovi mami za njen rojstni dan. Zapeli smo ji in voščili vse najboljše. Bila je Piknik sosedov – 3 kar malo ganjena. No, pa so vremena Kranjcem končno Ob vseh pripravah, ki so potekale, se se zjasnila! Čisto konkretno pa naši mi je nehote utrnila ena sama, velika Proti večeru sta Srečo in Gašper ne- soseski s Tunjiške Mlake, ki se je že v želja. Lepa, sončna sobota naj bo! kam izginila; vsi smo že vedeli, kaj petek začela pripravljati na naše, zdaj sledi. In bilo je kaj občudovati, ko sta že tradicionalno, poletno srečanje. In končno smo se res v soboto, 18. na velikem pladnju prinesla nadeva- Tega dne je še občasno deževalo, junija, prebudili v čudovito, nekoliko nega, hrustljavo zapečenega pujsa. vendar so glavni, zadolženi za fizična sveže jutro. Modro nebo je bilo brez Ker smo bili že spet lačni, nas ni bilo dela, že pripravljali prireditveni pros- kančka sledu tistih črnih oblakov, ki treba prositi, naj si privoščimo slast- tor na Birtovem travniku. Za košnjo so nas dan za dnem zalivali in nas no meso in nadev. travnika sta poskrbela Barbara in Mi- spravljali v obup. Z navdušenjem nad lan, ostali pa so nameščali vse, kar je jasnim nebom smo v soboto z vesel- Glasba je nekatere zvabila na ples, za tako druženje potrebno: stojnici, jem nadaljevali s pripravami. Tako tudi otroci so zaplesali, najmlajša mize in klopi, žare, kotličke in ostalo smo mame, babice, tete ... lahko na- Gloria pa je v naročju svoje babice že spremljajočo opremo. pekle še obilico sladkih in slanih pe- malo dremala. civ. Glavni kuhar Aleš je že od jutra mešal in kuhal, zato je že sredi do- Proti večeru nas je čakala še ugan- poldneva slastno dišalo po golažu. ka. Že tretje leto se je v njej pojavi- Pri tem zahtevnem delu smo se mu la znamenita ogrska salama. Bila je občasno pridružili tudi pokuševalci. privezana na vodoravno postavljeno Golaža je na koncu kljub temu bilo fižolovo preklo, ki je bila zagozdena dovolj za vse udeležence piknika. v butare. Vsak od nas si je smel vse skupaj dobro od blizu ogledati. Ho- Dogovorili smo se, da začnemo dili smo okrog nje in si poskušali za- okrog dveh popoldne, in tako se je pomniti razne informacije z nalepke, takrat prireditveni prostor res kar oceniti dolžino salame ... Nihče od hitro polnil. Sosede Majda, Andreja nas pa ni vedel, kakšno bo vprašan- in Anja so poskrbele, da so nas prije. Šele ko smo se vrnili k mizam, je čakale belo pogrnjene mize s šopki komisijo zanimalo naslednje: »Koliko rožic – s sosednjih vrtov, seveda. In je dolga fižolova prekla, na kateri je razni aperitivi – tudi iz rožic s sosedn- salama visela?« jih travnikov. Vzdušje je bilo takoj na primerni ravni in bili smo tudi že kar Po ugibanjih o dolžini prekle je vsak malo lačni. Začeli smo z golažem in od nas napisal odgovor na listič in Natakarica Iva. fižolovo solato, v košaricah nas je pri- komisija je razglasila zmagovalca te

32 December 2016 Tunški glas

Bilo je kaj občudovati – med sosede je prišel pujs. Časa za klepet je bilo več kot dovolj.

zapletene uganke. Razglasila je zmagovalko in salamo je mo, se pozdravimo, včasih malo poklepetamo, nato pa tako domov odnesla Čimžarjeva Majda. nadaljujemo vsak po svoje. Ampak toliko časa, kot si ga vzamemo za ta naš piknik, pa med letom vseeno nima- Proti bližajočemu se jutru smo se počasi poslovili in se mo. Zato si pač organiziramo tako srečanje. dogovorili, da bomo v nedeljo imeli še skupno kosilo. In tako smo se poslovili še z zadnjim vprašanjem: »Ali Le-to je trajalo do poznega popoldneva, ko smo se za le- se naslednje leto spet snidemo?« Odgovor je bil, da naj tos zares poslovili. predsednik Primož in podpredsednik Aleš ponovno pri- Morda se kdo sprašuje, čemu pravzaprav organiziramo čneta z zbiranjem finančnih sredstev januarja 2017. tako druženje, saj se ja videvamo skoraj vsak dan – pri raznih opravilih okrog hiš in na vrtovih. Res se srečuje- Marjeta Slabe

V tistem šolskem letu nismo obiskali le živalskega vrta, pač pa smo se z va- Upokojenčevi spomini ščani odpravili na čudovit izlet v Belo Na podružnično šolo v Tunjice sem zadaj, saj sem upal, da mi kače ne bo Krajino. V Semiču smo imeli malico. prišel v šolskem letu 2003/2004. Po- treba prijeti. Biologinja je pristopila k Ko smo vsi zapustili avtobus, sem učeval sem drugi razred, v katerem meni in rekla: »Sedaj pa še učitelj.« opazil, da Krišekarjeva mama ni vzela je bilo sedem učencev; sami fantje. Telo je zadrhtelo, a srce mi je govori- jopice. Zaskrbelo me je, da jo bo zeb- Z menoj vred nas je bilo osem. Po- lo, da pred učenci ne smem pokazati lo, zato sem vzel njeno jopico in jo imenovali smo se kar Tunjiški oktet. strahu. Položila mi je kačo okoli vra- nesel za njo. Sredi poti se je obrnila Pouk smo imeli v mali učilnici. Fantje tu, njeno glavo pa sem držal v desni in mi dejala: »Nosi, nosi, saj ti nisem so bili prizadevni. Za materinski dan roki. Strah je minil. Počutil sem se rekla, da jo vzemi.« smo zaigrali igrico Aksinje Kermau- osvobojenega, strah pred kačami je ner Polna luna in shujševalna kura. izginil. Je kateri izmed mojih učencev Ko sem zjutraj prihajal v službo, sem Še danes sem ponosen na tedanje zaznal stisko, ki sem jo doživljal? Krišekarjevo mamo občasno sreče- učence, saj so se naučili veliko besedila, pa tudi s sceno, ki smo jo izdelali sami, ni bilo malo dela.

V tem šolskem letu smo malo pred novoletnimi prazniki dobili tudi ra- čunalnik, ki so se ga učenci zelo razveselili.

Razveselili pa smo se tudi naravo- slovnega dne, ki mi je ostal v prijetnem spominu. Obiskali smo živalski vrt. Biologinja, ki nas je vodila, je učencem pokazala kačo, ameriško podganarico. Otrokom jo je položila okoli vratu, kačjo glavo pa so lahko prijeli z roko. Sam sem se držal bolj

32 33 Tunški glas December 2016 val, ko je šla k maši. Obrnil sem avto dopust pa jo je nadomestila Karla Ko- in jo zapeljal pod cerkev. »Gor ne boš man. peljal, ker bi se lahko prevrnil,« je dejala. Nekoč pa me je takole povabila Lepe spomine imam na to trojno na obisk: »Pa s tistega kuzuca pridi kombinacijo. Z učenci smo sklenili kaj k meni.« dogovor, da me med razlago snovi ne motijo. Če je kdo potreboval po- »Od kod naj pridem k vam?« sem jo moč, je dvignil roko. Pokimal sem vprašal. Pokazala je na šolo in rekla: mu – tako je vedel, da sem ga opazil, »A je to kakšna šola?« Takrat njenih pomoč pa sem mu nudil po končani besed nisem razumel. Ob brskanju razlagi. Pri razlagi nove snovi sem se po šolski kroniki pa sem naletel na trudil biti čim tišji; velikokrat smo se zanimivo informacijo. V zapisu za zbrali v polkrogu pred tablo, kjer so šolsko leto 1963/1964 sem našel sta- potem učenci spremljali mojo razla- vek, ki mi je razložil besedico kuzuc. go. Bili so samostojni in prizadevni, Stavek se glasi: »Zdaj se je šele poka- zelo motivirani za delo in nič jim ni zala prava podoba nove stavbe, Tun- bilo pretežko. jičanom sploh ni všeč in jo imenujejo kar kozolec.« Med šolskim letom smo na šoli s fi- nančno pomočjo in prostovoljnim Ta naš kuzuc smo želeli narediti čim delom staršev naših otrok uredili je preostal samo še mesec delovnih prijetnejši, zato smo s pomočjo star- manjšo učilnico v kletnih prostorih, dni. Vodstvo šole me je poslalo v šev okoli šole zasadili rože. Seveda v kateri so logopedinja in specialne Tunjice. Dobil sem oddelek PB učen- pa nismo ves čas čepeli le na naši pedagoginje izvajale individualno ali cev tretjega, četrtega in petega ra- podružnični šoli. Ob zaključku Bral- skupinsko učno pomoč. zreda. Dobro smo se razumeli in radi ne značke smo odšli na Vranjo Peč. smo se imeli. Tam smo se srečali s pisateljico Tatja- Slovesnost ob zaključku Bralne znač- no Kokalj. Takrat nisem niti slutil, da ke je bila tistega leta na matični šoli. V petek, 30. 9. 2016, smo se poslovi- bo eden izmed mojih bivših učencev Naši otroci so za vse učence razredne li. Učenci in učiteljice so mi za slovo postal njen zet in da bom predzadnje stopnje, ki so vse leto pridno brali, zapeli. Podarili so mi knjižico s svoj- leto pred upokojitvijo poučeval nje- zaigrali igrico Polna luna in shujše- imi risbicami in lepimi željami. Vsem no vnukinjo. valna kura. Srečali pa smo se tudi z prisrčna hvala. Obiskal me je tudi avtorico igrice Aksinjo Kermauner, ki učenec iz generacije 2004/2005. Po- V naslednjem šolskem letu, poučuje na šoli za slepe in slabovid- daril mi je delfinčka – leseno uro, ki 2004/2005, sem poučeval trojno ne. Pohvalila je našo predstavo. Joj sedaj krasi moj dom. Jan, hvala. kombinacijo; prvi razred devetletke, fantje, ko bi vedeli, kako sem bil po- drugi razred osemletke in drugi ra- nosen na vas! Tistega petka smo se v OPB samo zred devetletke. V prvem razredu je igrali. Nič več nisem bil stari učitelj bila druga učiteljica Mojca Kališnik, Meseca marca, bilo je na jožefovo, Jože, ki je tudi ob petkih zahteval, po njenem odhodu na porodniški me je prijetno presenetil naš župnik da učenci resno delajo. Ko so otro- Pavle. Po končani prireditvi se je pri- ci odšli, sem se poslovil od vsakega kazal s steklenico in mi voščil za god. prostora v šoli, preveril, ali so okna Ne vem, če sem sploh rekel hvala. zaprta, ugasnjene luči, zaprte pipe … Hvala, Pavle. Zaklenil sem učilnice in šolo. Bilo je zadnjič. Preden sem stopil na ploč- Naslednji dve leti sem poučeval v nik, sem razširil roke (upam, da me ni OPB. O tem sem pisal v lanskem nihče videl) in sedanjim ter bodočim Tunškem glasu. učencem, učiteljem in kuharici zaže- lel vse dobro. Na matično šolo sem se vrnil v šol- skem letu 2007/2008. Tunjice pa sem Vsem mojim učencem želim vse dob- ponovno začel obiskovati v šolskem ro, vaščanom pa se zahvaljujem za letu 2014/2015; ob sredah in četrt- vsak trenutek, ki ste mi ga namenili. kih sem imel jutranje varstvo. Tudi o tem sem že pisal. Drage Tunjice, veliko ste mi dale, več- no boste v mojem srcu ostale. Lani sem poučeval le na matični šoli, v letošnjem šolskem letu pa mi Jože Ramuta

34 December 2016 Tunški glas Slovenska preteklost v ljudski pripovedi z Dušico Kunaver V soboto, 18. junija 2016, je Društvo no odstirala. Ljudsko izročilo v hitro Tun'ški glas v Mahlavovih vazah gosti- razvijajočem se svetu žal izgublja svo- lo znano zbirateljico ljudskega izročila jo moč in na razumevanje današnje in etnološkega gradiva Dušico Kuna- družbe ter načina življenja ne vpliva ver. Dušica je širši javnosti poznana toliko, tistim, ki pa ga prenašajo na- predvsem kot navdušena zbirateljica slednjim generacijam, ga obujajo in ljudskega izročila, ki ga redno objavl- se ga predvsem zavedajo, pa odstira ja, manj pa kot upokojena profesorica sporočila naših prednikov in nas po- Dušica Kunaver. angleškega in ruskega jezika ter hčer- učuje o njihovih kulturnih, družbenih ka Maistrovega borca. Njen oče se je ter religioznih normah. Pripovedu- saj informacijam dodajajo vsebino in namreč boril v petih različnih vojnah, je nam o njihovem načinu življenja; dejansko prikažejo, kako so ljudje ži- med drugim na Štajerskem v enoti verovanju, šegah, navadah, družbe- veli, o čem so razmišljali, česa so se Rudolfa Maistra. Njegovo knjigo, ki ni, ekonomski in socialni ureditvi ter bali in v kaj so verovali. govori o vojnih izkušnjah, je Dušica znanju in izkušnjah, ki so jih pridobili na kratko predstavila na svojem skoraj skozi življenje. Nekatere pripovedi Čas skupnega druženja je prehitro dve uri trajajočem predavanju z na- nas zabavajo, spet druge ustvarjajo minil, marsikatere zgodbe, ki jih je slovom Slovenska preteklost v ljudski obredne zgodbe, nauke in upanje na Dušica želela predati poslušalcem, pripovedi, na katerem se je dotaknila boljše življenje. ki so se v duhu pripovedovanja mnogih tem in dokazala, da je njeno ljudskega izročila na prekrasen poznavanje ljudskega izročila resnično Za ljudsko izročilo je značilno, da se sončen dan posedli kar po travi, pa so bogato. spreminja v prostoru in času, zato nedokončane obvisele v zraku. Sedaj je razumljivo, da se temu primerno čakajo, da se Dušica ponovno vrne v Ljudsko izročilo, ki se prenaša iz roda spreminjata tudi njegov namen in ra- naš kraj in jih zaključi. Morda kmalu, v rod, danes premalo cenimo, še zumevanje. Pripovedi in pesmi imajo saj je na predavanju napovedala izid manj pa razumemo njegove simbole, zato svojevrsten čar, saj s pomočjo pripovedi o zmaju in Vrtomiru, ki se pomen in preprosto namen, zaradi ljudi neprestano pripovedujejo, sous- dogaja v dolini Kamniške Bistrice. katerega je bilo ustvarjeno. Pogosto tvarjajo in spreminjajo zgodovino na Knjižica je sedaj že natisnjena in na se ga razume drugače, kot se ga je v način, obogaten s čustvi in vsebino voljo na sedežu Društva Tun'ški glas. obdobju, v katerem je nastalo. Morda z nekim globljim pomenom. Dušica pa skozi oči današnjega sveta v njem Kunaver nam je tako med predavan- V imenu vseh prisotnih se je Dušici preprosto ne najdemo več pravega jem predstavila različno tematsko Kunaver zahvalila predsednica druš- smisla. Kljub temu namen, zaradi ka- obarvano ljudsko izročilo, ki se je na- tva Milena Erbežnik Klanšek. Podarila terega je izročilo nastalo, še vedno našalo na različna obdobja naše zgo- ji je simbolično darilo, ki se je nanaša- ostaja. Slednjega nam je Dušica skozi dovine. Ob tem je poudarila, da so lo na zgodbo, s katero je začela preda- predstavitev različnih zgodb, pripove- prav te zgodbe izredno pomembne za vanje – zgodbo o kruhu. Domač kruh di, mitov, pravljic in pesmi nepresta- širše razumevanje uradne zgodovine, je zanjo spekla Golobova Joži, darilo pa so v zahvalo prejeli tudi lastnika Mahlavovih vaz, ki sta nam prijazno odstopila prostor, ter Jana Prezelj, ki je v tistih dneh zaključila dolgoletno delo v Tunjicah kot patronažna sestra. Popoldne se je prehitro končalo in se kmalu prevesilo v večer, a poslušalci so v prijetnem objemu narave vztraja- li vse do noči in se z zanosom spominjali zgodb, ki so jim jih v otroštvu pri- povedovali starši in stari starši.

Poslušalci v prijetno urejeni okolici Mahlavovih vaz. Tekst in foto: Barbara Klanšek

34 35 Tunški glas December 2016 Antarktika – dežela ledu, tišine in cesarskih pingvinov

Antarktika je celina, pokrita z ogrom- Pokriti so z gostim perjem. Pred mra- nimi skladovnicami ledu, in je pravi raj zom jih ščiti debela plast podkožne divjih živali ter edinstvene pokrajine. maščobe. V vodi pa jih pred izgubo Je najbolj oddaljena celina. Velika je toplote dodatno ščiti še debela plast za skoraj dve Avstraliji in za polovico nepremočljivih naoljenih peres. Veči- Cesarski pingvin z Antarktike. večja od Evrope ter večinoma pokri- na pingvinov gnezdi v kolonijah po več se navpično spuščajo v morje. Nikjer ta z debelim ledenim pokrovom (po- sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz trave, drugje na Zemlji ne boste našli mesta, vprečna debelina ledu je približno perja ali prodnikov. Samice znesejo kjer bi obstajalo popolno sožitje zgolj 2000 m), ki vsebuje 70 % vse sladke eno ali dve jajci (zelo redko), pri če- med naravo in živalmi. Na Antarktiki vode na Zemlji. Nizke temperature so mer ima šibkejši mladič manj možnos- je tišina tako popolna, da vsaka pre- povezane z visoko nadmorsko višino, ti za preživetje. Valijo samci – jajce si kinitev postane neizbrisen spomin; oddaljenostjo od morja in visokim naložijo na nart in ga prekrijejo s tre- glasni pingvini, ki se kričeče oglašajo, odbojem sončnih žarkov od snežne bušno kožno gubo. Z jajcem na nogah ali zvok ledu, ki se lomi z gora in pada podlage. V osrednjem delu celine so celo hodijo. Valijo nepretrgoma več v morje. temperature najnižje (najnižja izmer- tednov ali celo mesecev. V tem času jena temperatura na Zemlji -89,2 °C), se ne prehranjujejo in živijo le na ra- Naše križarjenje se je začelo v Buenos padavin pa je tam najmanj – ledena čun telesnih maščob. Samica se med- Airesu, ki je glavno mesto Argentine. puščava. Ladje lahko plujejo do An- tem odpravi lovit in ko se sita vrne, pri Nato pa smo se počasi začeli spuščati tarktike samo v poletnem času, po- valjenju zamenja samca. Dokler jim do Falklandskih otokov (Britanska ko- zimi pa je prehod nedostopen zaradi ne zrastejo nepremočljiva peresa, so lonija), kjer smo imeli prvič možnost zamrznitve morja. mladiči povsem odvisni od staršev. Pri videti kolonije pingvinov, ki se malček njih najdejo tudi zavetje in zaščito. razlikujejo od tistih z Antarktike, saj so Najbolj znani naseljenci kontinenta ti malo bolj puhasti in rjavkaste bar- so pingvini, ki živijo v kolonijah in se Med ledenimi gorami, kjer se je ladja ve ter manjše rasti. Prebivalci otoka prehranjujejo zgolj z ribami, kozicami počasi premikala, je bilo moč vide- se ukvarjajo izključno z ovčarstvom in in lignji. Cesarski pingvini so največja ti tudi tjulnje, kite in morske leve, ki ribolovom. Otočje je posuto s čreda- skupina, ki šteje 300.000 le-teh, in so ležerno počivajo na potujočih ledenih mi ovac ter tu in tam lahko vidiš kako izvrstni plavalci, saj dosežejo globino ploskvah, ter albatrose, ki so ves čas govedo in presenetljivo veliko je bilo 20 metrov; najdaljši potopi trajajo sledili ladji med plutjem od Rta Horn, mačk, ki se znajo prilagoditi skoraj celo do 20 minut. Cesarski pingvini ki je najjužnejša točka južne Amerike, vsakemu podnebju. Izkušnja z doma- živijo na ledenih poljih Antarktike in vse do Antarktike. Ta neprecenljiva čini je bila zelo prisrčna, saj so nas otokih v okoliških morjih. Je tudi edini ledena celina ustvarja veličasten po- pogostili z domačim pecivom, čajem ptič, ki še nikoli ni stopil na suha tla. gled na stolpaste ledenike in klife, ki in kavo. Pogovarjala sem se z domači- nom, ki mi je dejal, da je bil tu rojen, ko so se njegovi predniki naselili na to območje v času britanskega zavzetja otoka. Poročil se je z Angležinjo, ki je prišla delat na otok kot prostovoljka in se od takrat ni vrnila v Anglijo. Preži- vljata se zgolj z ovčarstvom, izdelavo volnenih in mlečnih izdelkov. Ko sem ju vprašala, ali bi se preselila v Angli- jo, sta dejala, da nikoli. Ta otok za njiju predstavlja blagoslov, kjer najdeta ves mir in spokoj tega sveta. Torej osnovno zadovoljstvo človeka, ki želi samo biti – obstajati in najti srečo v majhnih Falklandsko otočje. stvareh ter notranje zadovoljstvo, ki

36 December 2016 Tunški glas

je največji zaklad naše duše. Videla vršine trajno poledenele. Naš posta- sta že veliko mlajših ljudi z otoka, ki so nek je bil na Slonovem otoku. Ker pa odšli in se vrnili popolnoma izgubljeni je bilo vreme zelo slabo, je bila ladja v svetu alkohola in drog. Dejstvo je, primorana pristanišče zapustiti pred- da se niso znali soočiti z zunanjim sve- časno. tom, kjer vladata popoln kaos in stres vsakdanjega življenja. Naslednjega jutra smo se prebudili v lepo jasno vreme severne Antarktike. Nato smo se spustili do Ognjene ze- Tako mirnega morja, ki se je lesketal v mlje (Tierra del Fuego), ki je otočje na sončnih žarkih, in občutka, da pluješ skrajnem jugu Južne Amerike. Velja po zrcalni sliki, še nikoli nisem dožive- za eno najjužnejših stalno poseljenih la. Ta nepopisna tišina in milina vsega območij na svetu. Ushuaia se ponaša naokrog, ki je neposeljeno, je bilo en- Križarka Crystal Symphony. kot najjužnejše mesto; tam je bila kratno doživetje. naša ladja zasidrana en dan. Ognjeno Po dvodnevnem raziskovanju bele zemljo krasijo mogočni gozdovi, zali- Ko stojiš spredaj na repu ladje in ob- kraljice Antarktike smo se počasi za- vi, reke, vrhovi in ledeniki. Gostom je čuduješ, kako ta reže in ustvarja mir- čeli vračati proti Južni Ameriki, kjer bil zagotovljen tudi krajši panoramski ne valove na zrcalni površini morja, smo križarjenje nadaljevali na zahod- izlet z vlakom po najjužnejši železnici in te obdajajo velikanske ledene gore ni strani. Obiskali smo države, kot so sveta in skozi enkratni subantarktič- različnih oblik, za trenutek pomisliš, Čile, Peru, Ekvador, Kolumbija in na ni gozd v dolino reke Pipo. Sledilo je da si sam v ledenem raju, ki ni na Ze- koncu pluli skozi Panamski prekop na plutje do Rta Horn in preko prehoda mlji, ampak je stran od ostalega sveta. atlantsko stran proti Kolumbiji in Flo- Drake. Kaj takega ne doživiš vsak dan, ker na ridi. drugi strani ljudje živimo v zasičenem, Rt Horn od najbližjega konca Antarkti- onesnaženem in izčrpanem okolju, 14-dnevno križarjenje na naši ladji ke (Antarktičnega polotoka) loči okoli ki se vedno bolj in bolj zastruplja ob stane 10.000 € na osebo, v to ceno 650 km širok Drakov preliv. To je za- hitro razvijajočem sistemu in hitrem je vključeno vse. Vendar ta ponudba hrbten odsek oceana, ki povezuje rt tempu življenja. še ni tako nedostopna za kakega Slo- in najsevernejšo točko Antarktike ter venca, kot je nova ponudba bivanja v velja za enega izmed najbolj nevarnih Goste je najbolj navdušil led (ledena luksuznem hotelu s 5 zvezdicami na prehodov za plutje z ladjo. V pretek- pravljica), ki se pojavlja v najrazličnej- Antarktiki. Tisti ljudje, ki niso zado- losti je bil prehod okoli Rta Horn po- ših pojavnih oblikah: ledene gore, le- voljni z bivanjem na križarki, se bodo membna trgovska pot, ki povezuje dene police in tudi v obliki celinskega tako lahko razvajali v luksuznih iglu- Atlantik in Pacifik. Sedaj pa promet ledenega pokrova. Ogromne ploščate jih in od blizu doživeli spektakularno poteka preko Panamskega prekopa, ki ledene gore morje odnaša severno naravo. Velja za najbolj odročno tuje izredno skrajšal čas potovanja med od kontinenta Antarktike proti Južni ristično nastanitev na planetu, ki so Atlantskim in Tihim oceanom. Vre- Ameriki, kar je posledica globalnega jo poimenovali White Desert kamp me, ki zajema močne nevihte, visoke segrevanja in posledično taljenja veli- ali Beli puščavski kamp na Antarktiki. valove in mrzel sunkovit veter, se na kih ledenih plošč. Ladja se je ustavila Enajstdnevno kampiraje stane 64.000 tem predelu izredno hitro spreminja. v Rajskem zalivu (Paradise Bay), kjer € in ima vključeno vodenje, hrano, Naša ladja je za prehod do Antarktike ledeniki napolnijo mirne vode in nu- nastanitev ter letalsko karto. Vendar potrebovala 2 dneva, plutje pa je bilo dijo pogled na umetniško izklesane se tu spet poraja vprašanje, do kam na trenutke izredno srhljivo in kaotič- ledene gore. seže človeški vpliv na mater naravo, no. Spomnim se, da smo morali tisto ki za sabo vedno pušča razdejanje in popoldne zapreti spa in wellness, saj Za večino obiskovalcev Antarktike pa opustošenje. je bilo morje tako razburkano, da pre- je bolj kot neživa narava privlačen njen prosto nisi mogel hoditi, kaj šele de- živi svet, predvsem živalski. Že na poti Moja do sedaj najbolj zanimiva dogo- lati. Ljudje so imeli morsko slabost in do celine lahko spremljajo albatrose divščina z Antarktiko se je zaključila. večina ljudi se tistega večera ni udele- in kite, na samih obalah pa so zanje Bila je super pozitivna in mogoče en- žila večerje v glavni jedilnici. Spet dru- najbolj privlačne kolonije pingvinov in kratna izkušnja. Vesela sem, da sem gi ljudje pa so bili skoraj neobčutljivi tjulnjev. Pingvini so nekakšna masko- imela edinstveno priložnost videti na takratne razmere na morju. ta celine in njena verjetno najbolj pre- najbolj ledeno celino našega planeta. poznavna atrakcija. Nekateri turisti se Pot smo nadaljevali do Južnih zanimajo tudi za rastlinstvo, ki pa us- Do naslednjič lep pozdrav in lepe Shetlandskih otokov, ki so okrog 120 peva zgolj v obliki mahov in lišajev, pa praznike. km oddaljeni od obale severne An- še to na skrajno omejenih površinah tarktike. Otočje je sestavljeno iz 11 nepoledenelega sveta na posameznih Bon voyage. otokov, vendar je od 80 do 90 % po- delih obale. Andreja Zalaznik

36 37 Tunški glas December 2016 K vnuku na obisk v Kanado

Bolj za šalo kot zares sem svojemu divjih živali, ki so hodile kar po cesti. vnuku Anžetu obljubila, da ga bom V Jasper, ki leži 900 metrov nad mor- prišla obiskat prav na njegovo delov- jem, smo prispeli ponoči. Daleč okoli no mesto, če bo šel res delat v Kana- mesta se razteza nacionalni park, ki do, o čemer je sanjal kar nekaj časa. meri 6270 kvadratnih kilometrov. Na višini okoli 1300 metrov je tu- Že pozimi je imel kar nekaj razgo- ristično naselje hotelov, strnjeno je vorov po Skypeu in bil je sprejet na kot majhna vas. Tam živi in dela moj delovno mesto v hotel, ki je del cele vnuk Anže. Tudi mi smo se nastanili v verige hotelov. Moral je še zaprositi enem izmed tamkajšnjih hotelov. za delovno vizo in počakati na odob- ritev. Od datuma, ko naj bi pričel de- Drugega dne smo se zbudili v sonč- lati, je minil že skoraj en mesec, da nem jutru, pogledali smo skozi okno je končno dobil delovno vizo. Ker pa in pod hotelom videli veliko jezero, obljuba dela dolg, sem izpolnila, kar okrog in okrog pa so ležali sami goz- sem rekla in se z njegovo prijateljico dovi, kar pa je bilo najlepše, sneg je Suzano in prijateljem Sebastijanom bil povsod po cestah, strehah, po odpravila v Kanado. Iz Zagreba smo smrekah, ki so bile kot božična dre- leteli v Zürich, od tam v London, nato vesa – pravljično jutro. Z Anžetovim pa naravnost v Calgary, v osrednjo najetim avtomobilom smo se takoj Kanado. Prespali naj bi na letališču prvo jutro odpravili v mesto, si ga jezera povsod, kamor koli smo šli; in se z avtobusom naslednjega jutra, malo ogledali, nato pa se odpeljali na višje smo šli, več jih je bilo, nekatera saj avtobus vozi samo enkrat dnev- neko gondolsko postajo in se z gon- zamrznjena, druga pa s čisto vodo, v no, odpeljali v mesto Jasper, kjer moj dolo odpeljali še 1000 metrov višje. kateri so se zrcalili nebo in gore, ki vnuk živi in dela. Ampak Anže nas je Tam nas je prepihal veter, bili so viso- so jih obkrožale. Lake Louise je naj- presenetil in nas s transparentom ki zameti, okrepčali smo se s čajem in bolj znano smučišče v Kanadi, tam so pričakal na letališču. Snidenje je bilo se z gondolo odpeljali nazaj v dolino. smučale tudi slovenske smukačice, ganljivo. Z džipom, ki ga je najel za en leta 2014 je tam Tina Maze osvojila teden, smo se odpeljali proti mestu Naslednji dan je sledil ogled kraja zlato. Pri hotelu, ki je najlepši daleč Jasper. Maligne Canyon, to je soteska, po ka- naokoli, je jezero Lake Louise, ki je teri teče reka Maligne River. Sotesko znano po celem svetu. Bili smo tudi Mesto je več kot štiristo (420) kilo- bi primerjala z Blejskim vintgarjem, na ledeniku Columbia Icefield, ki leži metrov oddaljeno od letališča in vole da je kanadska dosti daljša in lep- na 2000 metrih nadmorske višine, zili smo se pet ur. Cesta je ravna, tudi ša. Tudi golf igrišče smo si ogledali, in si ogledali reko Tabasca River. Ta po 50 kilometrov je brez ovinkov, baje je najboljše v Kanadi; poleg je zelo znana po slapovih, tolmunih klancev. Na poti ni nič naselij, nobe- igrišča stoji najstarejši hotel, ta me je – v dolgih tisočletjih je reka izdolbla ne bencinske črpalke, pot vodi skozi spominjal na film Sam doma. Okrog neverjetne vdolbine. Skratka, veliko gozd, skratka po divjini, kjer je polno igrišča pa so sama jezera. Sicer so bila smo prevozili, do kamor koli smo se peljali, je bilo sto ali še veliko več kilometrov.

Ja, uživali smo štirinajst dni skupaj, veliko smo prevozili, veliko videli – čista jezera, prelepe gore, divje živali, medveda smo kar dvakrat srečali, ko smo hodili peš. Videli smo muflone, karibuje, ki so nekakšna mešanica konjev in kamel ter živijo nad 2000 metri. Losi pa so hodili ponoči kar po mestu, spali v jarkih. Simona je ostala še teden dni pri Anžetu, midva s Se- bastijanom pa sva odšla proti domu.

Fani Vinšek

38 December 2016 Tunški glas

okrog koče preverjat ali se morda prikažejo tri drobne lučke. Ob deve- Triglavsko brezno tih zvečer se mu je pridružil še Aleš. Sama nisem šla, saj me je že v koči precej zeblo, sem namreč zelo zmrz- njena. Zunaj pa je pihal precej močen in mrzel veter. Hvala Bogu so ob desetih zvečer Jaka, Simon in Boštjan le prišli do Kredarice. Po trinajstih urah, odkar so odšli iz koče, so se končno vrnili. Utrujeni, a vendarle veseli in navdušeni, saj je na dnu jame prepih.

Spala sem v sobi skupaj z Alešem in Silvom. Mož Simon je bil v sosednji sobi z Boštjanom in Jakom. Noč je bila kar prijetna, saj sem se malokrat zbudila, mogoče petkrat. Pred me- secem dni, ko sva s Simonom spala Vreme je bilo decembra 2015 en- se ustavili v Mojstrani pri Tomažu v isti koči, sva se zbujala pri vsakem kratno. Tudi v gorah ni snežilo, bilo Klinarju, kjer ima ta vikend. Dobra gibu. Tudi mrzlo tokrat ni bilo tako je le sončno vreme s temperaturami poteza, saj mi je potem Tomaž ne- zelo, sploh glede na to, da sobe niso nad lediščem. Zato sem se zadnji po- sel jamarsko opremo, česar sama ogrevane. nedeljek v mesecu in letu odpravila nikakor ne bi zmogla. Ob desetih do- s fanti pod našega očaka, na Kreda- poldne smo s Krme odšli proti Kreda- Vstali smo malo pred sončnim vzho- rico. rici. Po desetih minutah sem ostala dom. Ob devetih smo odšli proti sama, kajti fantje imajo hitre in dolge breznu, le Boštjan se je poslovil in Simon Burja, Jaka Ortar in Boštjan korake, jaz izredno počasne. A poča- odšel domov. Merela so odšli dan pred menoj, da si se daleč pride! Počakali so me pri so opremili brezno in čim hitreje pri- koči Prgarca, kjer smo se odpočili in Ker se gre po ledeniku, smo si pod čeli z raziskovanjem. Z Alešem Stra- okrepčali. kočo nadeli dereze in kar s palicami žarjem in Silvom Vidergarjem smo odšli eden za drugim. Od vseh le Jaka Po dobrih petnajstih minutah hoje obvlada tehniko hoje s cepinom, os- od koče je zmanjkalo snega. Vse do tali vemo le, kaj je cepin. vrha je bil sneg le v senci ali kakšen zametek ob skali. Vreme brez oblaka Okrog desetih sva s Silvom s težavo in prijetno toplo. Le težki nahrbtniki prišla po ledu do vhoda. Glede na to, so nas ovirali pri hoji. Srečevali smo da je bil led tako trd, da je Jaka natol- veliko ljudi za ta čas, a je to logično, kel stopinje in je bilo še vedno treba saj je ljubiteljev gora vedno več. Celo zelo trdo stopati z derezami v led, da kolega Rista Sovčeva, jamarja iz Cel- so sploh kaj prijele, nama je šlo za ja, smo srečali. Zadnjih dvesto met- prvič odlično. rov pod vrhom sta se Aleš in Silvo vrnila po moj nahrbtnik. Imela sem Silvo se je vrnil do Kredarice in od- občutek, da me bo dvignilo v zrak, šel na vrh Triglava, saj je bil brez ja- tako lahka sem bila, ko sta mi vzela marske opreme in je moral počakati, breme s hrbta. da se vrnem iz jame, da je nato vzel mojo. Simon in Jaka sta se hitro po- Ob pol štirih popoldne smo vsi trije slovila in odšla na dno raziskovat. Z sedeli v koči. Pred sabo smo imeli čaj Alešem sva šla v jamo na vrv. Ker ni in pivo. Bili smo veseli, malce utruje- bilo nobene vročine, me je po nekaj ni, a vseeno srečni. Tomaž je šel še minutah zeblo v roke, da so bili prsti na vrh Triglava in se nato sam vrnil v čisto trdi. Temperatura v breznu se Krmo ter potem domov. giblje od -2° do 0° C. Pri spuščanju je bil Aleš prvi. Malo me je bilo strah, Mi trije smo sedeli in čakali. Najprej saj to ni jama, kot sem jih vajena. Ta brezskrbno, nato vedno bolj nemir- je bila, kot bi se nahajala v pravljični no. Silvo je vedno bolj pogosto hodil deželi. Ne kapnikov, ne skal, le led.

38 39 Tunški glas December 2016

Samo led! Hitro sva se spuščala, saj je vse eno samo brezno. To se reče, vseskozi si na vrvi. A ko sem priš- la nad stometrsko brezno, se me je lotevala groza. Aleš na dnu, globoko spodaj. Vedela sem, da je on, a videla sem le majceno lučko, kot da bi gledala kresničko. Počasi sem se za- čela spuščati. Ker je vrv precej trda, sem si jo morala podajati v zavoro, kar zelo upočasni spust. Kmalu sem se začela vrteti na vrvi in nihati gor in dol, saj je le-ta elastična. Krasen občutek, a obenem tudi grozen ob misli, da se vrv lahko odtrga. Ko sem Simon v vhodu Triglavskega brezna. po nekaj minutah prišla do dna, so dereze ostale na nogah, saj je tudi na njen slap je visel izpod stropa, stene dolgo. Nikakor se ni stopil. Ni takšen, tem delu približno 60 metrov debela ponekod obložene z ledom. Zeblo kot tu doli, doma. Ponekod so v njem plast ledu. Na tem ledu je polno skal, me je, da sem se tresla še na vrvi. Po- zamrznjeni vzorci zraka, nekje le me- peska in kamnov, ki padajo s stropa časi, a vseeno hitro sem se dvigala od hurčki, nekje kamenčki ali prah ze- in sten. A na to se ne sme misliti! To- tal, saj je vrv spet začela nihati gor in mlje. Vse je bilo tako lepo, tako ču- rej, tam globoko spodaj, dvesto met- dol, gor in dol. dovito, da sem bila resnično vesela, rov pod zemljo, sem stala čisto trda ker sem žemarila sama. Prehitro sem od mraza in strahu, saj bom kmalu Nekje na sredini sem se zamislila v prišla ven na vhod, kjer sem dala pas ostala sama. brezsmiselni strah. Spomnila sem dol in ga pustila tam za Silva. se Aleševih besed, ko mi je dejal, da Po kratkem času sem se odločila, da zaupa vame in ve, da sem sposobna Počasi sem odšla od vhoda, po ledu grem nazaj gor, ven. Aleš si je odpel priti iz jame sama. In zakaj le ne bi!? nad previsom severne stene Trigla- derezi in odšel do Simona in Jaka, Bila sem sama, žemarila sem, kakor va. Še malo in sem bila na varnem. kjer jima je skuhal gobovo juho s hitro sem hotela in zmogla, nihče me Od tu sem gledala veliko število ljudi, kuskusom ter čaj. Sama sem se vpela ni priganjal, ne čakal. Zakaj torej ne ki so se srečevali na poti do našega v vrv in začela žemariti. Počasi je šlo. bi uživala? prekrasnega Triglava. Med njimi sem Boleli sta roki, jamarski pas mi je stis- opazila osebo, ki je mahala z obema kal rebra, da sem težko dihala. Čakala Začela sem natančno opazovati okoli rokama. Silvo! Počasi sem stopala sem, da se mi odtrga vrv, vse je bilo sebe, vrteča se na vrvi s precej moč- proti Kredarici, ko sem s pogledom grozno. Grozno veliko brezno, zamrz- no lučko. Najlepši tu je bil zamrznjen zaobjela kočo na Kredarici, Stani- slap, visok dvajset metrov. Menda je čevo kočo, preko vrhov sem videla že nekaj metrov sveč padlo dol. Pro- vse do avstrijskih gora. Na vse to je ti vrhu dvorane, reče se ji Gigantsko sijalo sonce. Bilo je tako čudovito, brezno, je bil led kot iz stekla. Pro- enkratno, lepo, da sem v trenutku zoren, debel do pol metra ali več, s izbruhnila v jok. To je bil jok sreče! svečami. Čudovito, kako zna narava Srečna sem bila, da sem lahko videla poskrbeti za lepoto, ki je nikoli ne po- vso neskončno lepoto v gorah, da ne zabiš. omenim lepot Triglava. Lepoto narave in jam. Srečna, da sem se spustila Na prvem sidrišču sem odplezala v Triglavsko brezno, do triglavskega malo previsoko, tako da sem imela srca, ki je ujeto v enkratno nepono- nemalo težav, preden sem si izpela vljivo lepoto skalnega sveta. Jokala kratko popkovino. Saj ne, da bi lahko sem za tiste, ki tega ne bodo videli ni- padla dol, a če pomislim, da vseeno kdar, in za tiste, ki bi lahko, a nočejo. bi ... No ja, počasi in z nekaj poskusi sem se uspešno prepela. Veliko sem hodila po gorah, videla veliko lepih, čudovitih krajev, a toli- Od tu naprej je bila jama oblečena ko lepega, kot sem videla ta dan ... v led. V stoletni ali tisočletni led, ki To je bilo tudi zame prelepo, lepo za me je očaral v dno duše. Led je trd, zjokati. Dobesedno. Pod Kredarico da sem ga s težavo odlomila. Za pa- sva se srečala s Silvom, ki je sestopal Triglavsko brezno. lec velik košček sem v ustih topila z očaka. Mislil je, da se je zgodilo ne-

40 December 2016 Tunški glas

kaj hudega. Ko sem mu spet skoraj- turistično v jami. Enakega mnenja je Triglavsko srce da v joku povedala, da je tako lepo, bil tudi Simon, ko ga je na silvestra se je le nasmehnil. Tudi on je šel na popoldne Aleš pripeljal domov. Triglavsko srce dno Gigantskega brezna in tudi on je vleče me v skalé, prišel ven očaran. Aleša je srečal na Kmalu po vrnitvi domov sem izvede- vleče me v globino vhodu, tako da sva ga čakala v koči la, da sem Triglavsko brezno obiskala pod triglavsko strmino. sama. kot prva Slovenka. Pred mano so bile Želja ta je jasna leta 1964 v odpravi tri Britanke, ven- edina in prekrasna – Ob sedmih zvečer smo odšli iz koče dar se ne ve, do kam so prišle. Drugi priti do srca, pod zvezdnato nebo jaz, Aleš in Silvo. zapiski žensk ne omenjajo. srca triglavskega. Ko smo bili malo pod Prgarco, je po- V večstoletni led, klical Simon, da sta prišla z Jakom v Za moje oči in srce je bil torek, 29. v sneg in mraz ujet, kočo in da sta brezno razopremila. To 12. 2015, najlepši dan, kar sem jih do skrit med skalovje, je zdaj globoko 320 metrov. V zadn- zdaj doživela. Toliko naravnih lepot je položen v gorovje. jih dveh odpravah so jamo poglobili izredno težko videti v enem samem Tam nekje srce za 70 metrov. Do Krme smo hodili tri dnevu, za večino ljudi tudi nedo- v temi je doma, ure, po nas se je pripeljal Boštjan. segljivo. In izredno ponosna sem, da bije, ne za mé, sem ena izmed njih prav jaz! Očitno bije za vse nas. Vsi, jaz, Aleš, Silvo in Boštjan, smo se sem le rojena pod srečno zvezdo. V srčiki Triglava, strinjali, da je bilo lepo, čeprav napor- kraljestva našega, no. Tudi za nas tri, ki smo bili samo Barbara Vrhovnik Burja v ledu in v snegu srce tam dom ima.

proti Zadru in Šibeniku, ki sta bisera hiše s črno kuhinjo. Prijazni gostitelji Primošten Dalmacije. so poskrbeli za pokušino domače- Osem avtobusov z vseh koncev Slo- ga pršuta, kruha, sira ter vina, ki je Leto je hitro naokoli in vesela družba venije se je približno 30 km od Šibe- značilno za ta okoliš. Tudi naslednje naročnikov in prijateljev Vzajemnosti nika ustavilo v Primoštenu, malem dni smo imeli vreme kot naročeno in se je v prvih junijskih dnevih podala dalmatinskem mestecu, ki nima niti smo se lahko sončili in malo plavali. na pot proti morju. Po dolenjski cesti 2000 prebivalcev in je zelo turistično Ker pa vse lepo hitro mine, smo spa- čez Gorjance, na mejnem prehodu razvito. Ob prihodu v hotel Zora, ki kirali kovčke in se odpeljali. Na poti v Metlika smo prestopili mejo in že leži povsem ob obali v gozdičku s sa- Slovenijo smo se ustavili v Zadru, se smo se peljali po Hrvaški, ki je trikrat mimi borovci, so nam ponudili pijačo, sprehodili po rivi, si ogledali morske večja od Slovenije in se deli na tri simpatično dobrodošlico s plesom in orgle; nanje igrajo valovi, ki udarjajo dele – Panonska nižina, Posavina ob petjem pa nam je priredila folklorna ob obalo, in močan veter. Po dveh reki Savi in Podravina ob reki Dravi. skupina iz Primoštena. Že nasledn- urah ogleda mesta je sledila vožn- Vmes je hribovje Velebit z najvišjim jega dne smo se nekateri z ladjo ja naprej proti masleniškem mostu, vrhom 1831 metrov visoko Dinaro. odpravili na izlet v Rogoznico, kjer kjer sta nas ujela močna nevihta in Tod teče tudi reka Neretva, ki nama- je ena najlepših marin na jadranski veter. Kljub slabemu vremenu smo ka veliko ozemlja. Peljali smo se po obali. Popoldne smo obiskali kmečki bili veseli in polni lepih vtisov. novem masleniškem mostu, ki je za- turizem, poimenovan Šaričevi dvo- radi burje velikokrat zaprt, in krenili ri, ogledali smo si majhne kamnite Fani Vinšek

40 41 Tunški glas December 2016

ruske lade in še kaj. Pozneje delavski strani nas peljejo samo navzdol. Bo- avtobus, pa tudi ta je že preteklost. gastvo je relativno, bogatini so redki, Vaško Tudi tovarne so vmes propadle … ogromno pa je finančne in duhovne revščine. Bogat človek je tisti, ki ima Na kmetiji so se vse dopoldne opra- mirno vest, ki je zdrav in srečen s tis- življenje vljala dela, ki jih je čas prinesel, vrs- tim, kar ima. Nanizala bom nekaj utrinkov življen- to del je krojilo vreme – košnjo, že- ja iz naše vasi po drugi vojni, kolikor tev, pripravo njiv za setev (Kaj je že Spremembe v našem življenju se ka- se spomnim in kar vem iz pripovedo- to?). To je bilo v naši vasi – danes bi žejo na vseh področjih – tako ime- vanja staršev in sosedov. Zdi se mi, rekli – tlačansko delo, ker je zemlja novani trg dela, prehrambne navada navade, ki so krojile čas in delo, ilovnata, težka. Orati smo začeli ob de, (že zanemarjeno) kmetijstvo, tonejo v pozabo. In to zelo hitro. Ži- prvem svitu, ker je potem postalo življenjski ritem … Rojstva so še kot vljenje se spreminja hote ali nehote. vroče in živali so trpele še ob pikih rojstva, poroke so redke, čeprav so Prisoten je tehnološki napredek, kar muh in brencljev. Trpel je tisti, ki je priprave daljše, razveze in selitve si je dobro, na drugi strani pa je neiz- bil za plugom oziroma je oral, tisti, ki sledijo kot po tekočem traku. Ker se prosna liberalizacija. Življenje naših je klešaril in poganjal živino, v glav- ljudje ne pogovarjamo, je po prvem, mam in očetov izginja. nem vole, in tisti, ki je te vole vodil. drugem nesporazumu že – adijo za- Nobenemu ni bilo zavidati, posebno kon ali sodobna skupnost. Koliko naših mladih še ve, da je bilo v bregovih. Konji pa so bili vodeni z treba še pred sončnim vzhodom iti s vajeti. Zato iščimo bližino drug drugega, po- koso na travnike in bregove, okopa- skusimo razumeti okoliščine, vem, vati po njivah, opraviti živino dofruš - Vse te velike in majhne težave pa smo ni vsak dan praznik, zaenkrat pa tka ob sedmih zjutraj, ko so morali z vztrajnostjo in Božjo pomočjo iz leta imamo pogoje za lepše in boljše ži- otroci v šolo. V službo pa je bilo treba v leto premagovali. Tako je takrat to vljenje. To moramo znati ceniti. Biti ob štirih ali petih, kdor je je imel. Od- bilo, življenje zapolnjeno z delom in veseli vsakega jutra, vsake rožice, ki visno pa je bilo tudi od oddaljenosti. delom, pa tudi z veseljem po vsakem jo vzgojimo ali ki zraste prosto v na- Hodilo se je peš, kolesa so bila redka, opravljenem delu. Danes veselje po- ravi, vetra, dežja in sonca. Naše luči, bila so draga. Počasi so prišli Tomo- grešamo, pa še bolj ga bomo. Tole ki nam sveti v življenju. sovi mopedi, poni ekspresi in redki hitenje, hlastanje, brezbrižnost ter avtomobili – fičoti, katrce, spački, bogastvo na eni in revščina na drugi Ivanka Vrhovnik Pisana razstava značk na rdečem žametu Miro Kaplja, velik ljubitelj in strastni ti. Zbirka je postajala vse bolj raznoli- zbiratelj značk, je v poletnih mesecih ka in se je zelo hitro večala, saj se ni v hčerini hiši pripravil razstavo, ki je osredotočil na posamezno tematiko. bila na ogled širši javnosti. Obsežna V njej vidimo značke raznih športnih Njegova zbirka je res vredna ogleda, zbirka, ki šteje več kot petdeset tisoč in glasbenih prireditev, avtomobilske, še posebno za zbiralce in ljubitelje različnih značk, je bila razstavljena na planinske, lovske in gasilske priponke, značk. Lahko smo ponosni, da smo v osemdesetih platojih in je nastajala jugoslovanske in tiste iz medvojnega naši sredi imeli tako obsežno razsta- skoraj šestdeset let. obdobja, v zbirki pa se najdejo tudi vo, ki ji ni para in nam je bila dana na značke iz različnih držav s celega sveta. ogled. Vsak obiskovalec je imel kaj vi- Začetki Mirovega zbirateljstva sežejo v V zbirki so tudi Titove, vojaške, grani- deti in obenem občudovati vztrajnost, otroška leta. Star je bil šest let, ko je čarske in cerkvene priponke ter tudi strast in vnemo zbiratelja. V značkah očetova mama iz Nizozemske prišla značke različnih nekdanjih slovenskih, je lahko prepoznal našo zgodovino, ki na obisk. Pri sebi je imela značke. Na jugoslovanskih in tujih podjetij. Med je zelo bogata in ima veliko vrednost. njih so bili upodobljeni obrazi raznih drugim se v njegovi zbirki najdejo Verjetno se kot šestletni deček takrat umetnikov, slavnih ljudi, predsednikov tudi Hitlerjeva značka iz Berlina iz leta ni zavedal, kakšno dediščino bo z zbi- in politikov. Z velikim zanimanjem jih 1936 ter dve padalski znački bivšega rateljstvom in svojo zbirko dal svetu je opazoval, zato mu jih je stara mama iraškega predsednika Huseina. Med na ogled. Naša zgodovina, ki govori podarila. Bil jih je zelo vesel. To so bile vsemi so v zbirki njemu najljubše iz na značkah, je zelo bogata in raznolika tudi njegove prve značke. Kmalu se Planice, najstarejša datira v leto 1934, in nanjo smo se spomnili ob ogledu je njegovo začetno navdušenje in ob- olimpijske značke, nacistične značke iz Mirovih značk. Hvala Miro! čudovanje nad značkami sprevrglo v leta 1861 in dve glasbeni iz let 1862 zbirateljstvo. Začel jih je načrtno zbira- ter 1849. Milena Erbežnik Klanšek

42 December 2016 Tunški glas Rokodelka Marija Šmidovnik v letu 2016

Leto 2016 je bilo zame prav posebno leto. Odkar sem se pred skoraj tremi leti pridružila Rokodelcem moravške doline sem se naučila izdelovanja nakita, pletenja, kvačkanja, ponov- ne uporabe različnih materialov (ča- sopis, reklame, blago), nadgradila znanje izdelovanja rož iz krep papirja, voščilnic in še mnogo drugega. Z velikim veseljem se vsak prvi in četrti četrtek v mesecu odpeljem na delavnice v Moravče, kjer se učimo po programu, ki si ga pripravimo za celo leto. V letošnjem letu smo bili zelo aktivni in na prireditvah po različnih krajih Slovenije, vse od Ribnice, Ško- fje Loke, Rogatca, Kamnika do Velen- Predstavitev na 4. Vseslovenski razstavi rož iz krep papirja. ja, Ljubljane, Domžal. Eden od velikih projektov je bila 4. Vseslovenska razstava rož iz krep papirja na Vranskem 19. in 20. novembra, kjer smo vse obiskovalce navdušili z velikim pa- vom iz krep papirja.

Poleg rož iz omenjenega materiala zelo rada izdelujem košarice, šatulje, nakit, venčke, lončke iz časopisnega in reklamnega papirja, ki tako dobi novo uporabno vrednost. Z veliko domišljije in ustvarjalnosti uživam v izdelavi nakita iz perlic. Naj fotogra- fije povedo nekaj več o mojem delu.

Marija Šmidovnik Z nakitom sem se predstavila na 2. Slovenskem festivalu rokodelcev v Ljubljani.

42 43 Tunški glas December 2016

popestrili pevci Cerkvenega otroške- ga pevskega zbora Tunjice pod vod- S pesmijo v praznične dni stvom Marjete Čimžar ter breakdan- cer Luka Galjot, ki s plesno točko ni Društvo Tun'ški glas vsako leto konec novembra oz. v začetku decembra poskrbel le za moderne ritme plesne organizira glasbeno obarvan večer, s katerim zaključuje uspešno letno de- glasbe, temveč je dokazal, da zna po- lovanje. Z glasbo namreč želi poslušalcem pred prihajajočimi božičnimi prijeti tudi za harmoniko. prazniki popestriti jesenske dni in obenem naznaniti izid nove številke glasila Tunški glas. Dogodek, ki se ga na povabilo organizatorjev vsako Nastopajoči so pričarali sproščeno leto udeležijo različne pevske, zborovske, glasbene in instrumentalne za- in smeha polno vzdušje, najbolj pa sedbe, je bil letošnje leto organiziran že tretjič. Tokrat so v Tunjice iz Reteč je navdušila Mara s svojimi humor- pri Škofji Loki prišli tamburaši Tamburaške skupine Bisernica – veterani, nimi vložki in starimi kmečkimi mod- lani pa so v drugi polovici decembra domačine s petjem in humorjem za- rostmi, ki so mnoge nasmejale že v bavale Mara in ljudske pevke. oddaji Slovenija ima talent. Mara in ljudske pevke so se namreč uvrstile v finalno oddajo, ki se je predvajala na eni izmed komercialnih televizij- skih postaj, zaradi vseh obveznosti, povezanih s sodelovanjem v oddaji, pa smo morali nanje počakati do sredine decembra. Čakanje se je ob- restovalo, saj so v Tunjicah upravičile svoj sloves in v glasbenem reperto- arju postregle z nekaterim bolj, drugim pa malo manj znanimi ljudskimi pesmimi in ob tem ne le poskrbele za obujanje spominov in smeh, ki so ga izvale z njimi, temveč predvsem pri mlajših poslušalcih nezavedno spodbudile krepitev odnosa do naše Poslušalci so bili nad nastopajočimi navdušeni. glasbene dediščine, ki je mnogi zaradi prevladujočih modernih glasbenih publiki predstavile v oddaji Sloveni- ritmov žal ne poznajo. To jim je zago- Mara in ja ima talent. Mara in ljudske pev- tovo omogočila prav slava, ki so si jo ke so glasbeni dogodek S pesmijo v pridobile s sodelovanjem v omenjeni ljudske pevke praznične dni obogatile z ljudskimi slovenski oddaji. Njihovega nastopa pesmimi, ki so bile predvsem mlajši si namreč niso ogledali le tisti, ki -ce V soboto, 19. decembra 2015, so v generaciji nepoznane, zaradi humor- nijo slovensko ljudsko pesem, tem- avli podružnične šole Tunjice zapele nega besedila pa kljub temu zelo za- več so prostor napolnili tudi otroci, ki ljudske pevke iz Domžal, ki so se širši bavne. S svojim nastopom so večer jih je na dogodek privabil predvsem

Mara in ljudske pevke. Nadarjeni glasbenik in plesalec Luka Galjot z Maro.

44 December 2016 Tunški glas

Marin smisel za humor. Zapete pesmi so ob Marinih kretnjah in edinstveno zaigranih interpretacijah prav med najmlajšimi izzvale največ smeha. So- botni večer je bil tako dokaz, da se bo ljudska pesem prenašala na mlajše generacije, seveda le, če jim jo bomo znali predstaviti. Mari in ljudskim pevkam je to zagotovo uspelo.

Glasbeni večer je povezoval Anže Slana, uvodne besede pa je vsem zbranim namenila predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek. Ob zaključku večera se je zahvalila vsem nastopajočim ter jim v zahvalo podarila drobna darila – rože iz krep Cerkveni otroški pevski zbor Tunjice pod vodstvom Marjete Čimžar. papirja, ki jih je za to priložnost izdelala Marija Šmidovnik. Zahvala je čer organizatorjem odstopila svoje da je bil večer resnično sladek, ter nato sledila tudi OŠ Frana Albrehta, prostore, vaškim gospodinjam, ki so Justinu Klanšku, ki je zbranim priskr- Podružnični šoli Tunjice, ki je ta ve- z domačimi dobrotami poskrbele, bel okusen čaj in kuhano vino.

dek z naslovom Tamburica, zaigraj! v Po 75 letih v Tunjicah izvedbi Tamburaške skupine Bisernica – veterani iz Reteč pri Škofji Loki. Člani tamburaške skupine so z igranjem na znova zazvenele tamburice tamburice pričeli med letoma 1958 in 1970, po obdobju krajših prekinitev Letošnji glasbeni večer je bil nostal- dekretom je bilo namreč objavljeno, pa skupina danes pod vodstvom Mar- gično obarvan z zvokom tamburic, ki da morajo vsa društva, z izjemo gasil- jana Igličarja uspešno deluje že šest- v kraju niso zvenele že 75 let. Oko- skega, prenehati z delovanjem. najsto leto. Njihov glasbeni repertoar li leta 1935 je bil namreč v Tunjicah zajema raznovrstne skladbe, vse od pod vodstvom takratne učiteljice Ive Društvo Tun'ški glas se je zato odlo- narodnih do klasičnih, v Tunjicah pa Justin organiziran tamburaški orkes- čilo, da zopet obudi spomine na pri- so med drugim zaigrali tudi prirejene ter v sestavu desetih članov, ki je z jetne melodije tamburic. V soboto, ljudske pesmi, priredbe priljubljenih delovanjem prenehal s pričetkom 26. novembra 2016, je v prostorih večno zelenih melodij ter skladbe z druge svetovne vojne. Z nemškim podružnične šole organiziralo dogo- mediteranskim pridihom.

Dogodek je povezovala Barbara Klan- šek, glasbeni večer pa je z recitalom treh pesmi, ki so govorile o Retečah in tamburaših, loški medli ter prijatelj- stvu, popestrila članica tamburaške skupine Nadja Kožamelj. Poslušalce je nagovorila tudi predsednica druš- tva Milena Erbežnik Klanšek in jim v uvodnih besedah zaupala, da se zvok tamburic po 75 letih zopet vrača med nas, obenem pa vsem zaželela prijeten večer ter mirne in doživete bli- žajoče se božično-novoletne praznike. Poslušalci, ki so bili sprva zadržani, so se v drugem delu večera iskreno prepustili glasbi in ob spremljavi tamburic skupaj z gosti zapeli ter zaplesali na vsem znano Avsenikovo Na Golici. Tamburaška skupina Bisernica – veterani iz Reteč pri Škofji Loki (foto: Matjaž Klanšek). Tekst in foto: Barbara Klanšek

44 45 Tunški glas December 2016

Zbrana ekipa sodelujočih.

Čistilna akcija pod župniščem Pet let je minilo od zadnjega poseka znati, da mi je res v užitek pristopiti Skoraj vsako uro smo si vzeli kratko grmovja v strmini pod župniščem, k vsaki delovni akciji. Če pa si v kro- pavzo, saj je bilo delo na strmem te- zato smo se letos spomladi odločili, gu mladih, ki imajo občutek za ure- renu fizično naporno. Ne spominjam da jo zopet očistimo. Ker vse zemljiš- jenost kraja, in jih gledaš, kako kljub se, ali je bila druga ali tretja, ko sem če ni cerkveno, je bilo treba pridobiti težkemu in napornemu delu v strmi- jim rekel, da je čas za kratko pavzo, soglasja lastnikov Franceta, Matja- ni pomagajo drug drugemu, ob tem ko mi je Gašper dejal: »Pri tej firmi ža in Jožeta Grkmana. Vsi trije so se pa se zabavajo in smejijo, je užitek je pa luštno delat.« Rekel sem, da ko strinjali, zato se jim v svojem imenu toliko večji. Tudi Joži, Lojze in jaz smo se dela, delamo vsi, ko se počiva, pa in v imenu mladih fantov, ki so z vese v tej družbi počutili veliko mlajše prav tako počivamo vsi. To je ključ do seljem poprijeli za delo, iskreno za- ter se spominjali svojih mladih dni, uspeha in do želenega cilja. Tega dne hvaljujem. Prav tako sem vesel, da ko smo prav s takšnim veseljem pri- sem začutil, da se to sedaj dogaja z so se našemu povabilu mladi tunjiški stopili k različnim delovnim akcijam našo mlajšo generacijo, saj so fantje fantje odzvali v takšnem številu in za dobrobit našega kraja in okolice delali s takim veseljem in zanosom, dokazali, da obvladajo delo z motor- naše cerkve. Takrat nam je bilo še kot mi v mladih letih. Imamo pridno nimi žagami in nitkaricami, seveda posebno v ponos, da so nas starejši in delavno mladino, mi starejši jim pa ni šlo brez klasičnega orodja, kot poklicali in vzeli med svojo delovno moramo biti v oporo in z njimi so- so grablje, vile in koši. Moram pri- družbo. delovati ter jih spoštovati. Edino na

V petih letih se je strmina močno zarasla.

Med čiščenjem pobočja. V dobri družbi je vse lažje.

46 December 2016 Tunški glas

ta način se nam ni treba bati, da v Štulo so fantje očistili na lastno prihodnosti sodelovanje sovaščanov KER nam je MAR! pobudo. ne bo zamrlo, temveč živelo naprej. Kot dokaz za to naj navedem, da so Tretje stoletje se izpolnjuje, se fantje v lastni organizaciji kmalu ko na tunškem je griču po naši skupni akciji ponovno zbrali Peter Pavel Glavar in se odločili, da počistijo še del za- svoji nepoznani mami raščenega pobočja Štule, najlepšo postavil SV. ANE oltar. razgledno točko Tunjic. K njej po tolažbo v Zahvalil bi se g. župniku Ediju za po- težkih so časih vedno tešitev žeje in vsem, ki ste pripeljali prihajali od vsepovsod, pijačo, ter Mileni in Barbari za pote- se iz srca zahvaljevali šitev lakote z golažem in narezkom. ob prejemu vseh njenih dobrot. Mladi, vam pa še enkrat hvala za vse, kar ste naredili. Vem, da na vas še Sedaj pa smo v takih lahko računam. časih, da nam ni treba nič prositi, še manj Justin Klanšek za kaj se zahvaliti, Foto: Barbara Klanšek ker mislimo, da znamo brez Božje pomoči vse Bisernice iz Reteč sami postoriti. Kljub temu pa na griček k SV. ANI vsak pri Škofji Loki dan prihajajo ljudje, da se naužijejo lepote, Zadnjo novembrsko soboto je v naši šoli nastopila tamburaška skupina Biser- ki za nas samoumevna je. nica iz Reteč pri Škofji Loki, sestavljena iz sedmih dam in treh gospodov, ki tudi lepo pojejo. Res so pobožali srce in dušo, vendar na žalost redkim poslušalcem. Za to lepoto pa je večkrat treba kar nekaj pridnih rok, Ne morem razumeti, da ljudje ne pokažejo zanimanja, veselja, ne nazadnje ki ne delajo za malico in bi si za kakšen evro popestrili dolg, pust večer, saj je bila glasba lepa in pesmi denar, ampak zato vseh vrst; od narodne, ljudske, klasične, cerkvene pa dalmatinski melos, ki gre ker jim je MAR. zelo v ušesa, pa tudi po operi je zadišalo. Skratka za vsakega nekaj. Nas starejše so popeljali v mlada leta, ko se je pesem oglašala pogosteje, tudi harmonika Na koncu vzamem je imela večjo veljavo. Veliko mladih obvlada ta inštrument, sliši se jih pa bolj si to čast, da se v malo. Zdaj se na zabavah, praznovanjih malo poje, kvečjemu Happy Birthday. imenu cele fare zahvalim vsem, ki Smo pa tudi v Tunjicah imeli tamburaše, od leta 1935 do vojne, ko je to po sili vzamejo si čas, da razmer zamrlo in nikoli več oživelo – škoda. Bisernici pa lepa hvala za lep večer. ANIN hrib je vsem I. V. v okras in nanj ponosna lahko je cela vas. Tončka Golob

Strehov Jože, Sitarjev Viktor, Pocinov Andrej, Naumov Janez, Rezmanov Stanko, Matijev Lojze. Sedijo: Naumov Jernej, Petkov Matevž, učiteljica Urejamo okolico cerkve Iva Justin, Oborhov Nace, Rezmanov France. (foto: Matjaž Sedušak).

46 47 Tunški glas December 2016

ni, saj je Luna, ki skrije dobršen del Ko potem doma natančneje pregle- šibkejših meteorjev, zašla kmalu po dam posnetke, ugotovim, da je bil Meteorji polnoči, napovedana pa je bila tudi lov tokrat res kar uspešen, saj tistega Če opazujemo nočno zvezdno nebo, mogoča povečana aktivnost že noč dobrega pol ducata pomnožim za se večkrat zgodi, da sem in tja opazimo prej, ko naj bi Zemlja prečkala eno od nekajkrat. Manjka samo zares svetel tudi kakšen zvezdni utrinek, kot pravi- meteoridnih vlaken prav v času, ko je bolid, ki s svojo značilno zelenkasto mo po ljudsko meteorjem. V resnici ne pri nas noč in naj bi torej lahko videli barvo prepara polovico neba, kot je gre za utrinek ene od množice zvezd, prav vrhunec pojava. bil npr. tisti lanskega aprila, ko sem ampak za izparele delce kometa, ki jih opazoval precej šibkejši roj Liridov. le-ti puščajo za seboj, ko na svoji poti SLIKA 1 Toda vem, da so takšna opazovanja obkrožijo Sonce in trčijo v Zemljino sila redka, saj sem jih v vseh teh že atmosfero ter za trenutek zažarijo v nemalo prebitih nočeh pod nočnim vsej lepoti. Vsako noč lahko s -pozor nebom zasledil le kašnega pol ducata. nim opazovanjem opazimo po nekaj Jih pa ne pozabiš, tudi čez mnogo let. takšnih meteorjev vsako uro, v prvi polovici nekaj manj, proti jutru pa kakšne- SLIKA 2 ga več. Sem in tja pa se zgodi, da v Ze- mljino atmosfero trči tudi kakšen malo večji delec in takrat imamo možnost Vreme pa dan pred običajnim in za opazovati zares lep meteor, ki zasen- letos napovedanim vrhuncem ni ka- či vse na nebu in včasih razsvetli tudi zalo najbolje. Prehod hladne fronte z pokrajino. Žal so pojavi zvezdnih utrin- dežjem in ohladitvijo se je zavlekel in kov izredno kratki, saj večinoma trajajo jasniti se je začelo šele pozno popold- manj kot sekundo, opazujemo pa lah- ne. Tako sem se šele po začetku noči ko le del neba in še to navadno le nekaj odločil oditi opazovat na Veliko pla- časa, tako da so opazovanja večinoma nino, kjer je nebo vendarle še precej SLIKA 1 le plod naključja. Povsem drugače je v temnejše, in proti polnoči v soju prve- Slika, sestavljena iz petih 90-se- observatorijih, kjer v dobi računalnikov ga krajca koračil proti koči. Čez vrho- kundnih zaporednih posnetkov, prika- motrimo nebo tudi z vsenebnimi ka- ve Grintovcev so še vihrale meglene zuje kar sedem svetlih Perzeidov (svet- merami, v prvi vrsti zaradi morebitne- zavese in hladen veter ni obetal tople le črtice, ki ime nosijo po ozvezdju ga prihajajočega poslabšanja, obenem poletne noči. Do prve ure po polnoči, Perzeja), ki vsi navidezno izhajajo iz pa se v takšne posnetke ujame tudi ko je krajec zašel, se je koča že nekoli- iste točke neba v ozvezdju Perzeja (če kakšen zares svetel meteor, ki mu as- ko ogrela in treba se je bilo lotiti prve- bi črtice podaljšali proti izhodišču). Žal tronomi pravimo tudi bolid. Tako tudi ga opazovanja in fotografiranja. Želel se na posnetke, čeprav jih snemamo v observatoriju Rezman vsako leto uja- sem ujeti vsaj kakšen svetlejši meteor pri največji občutljivosti aparata, memo več takšnih bolidov. tudi na posnetek, čeprav sem iz izku- ujamejo le svetlejši. Kljub temu je šenj vedel, da se navadno posreči uje- bilo sorazmerno lahko potrditi, da Seveda takšna opazovanja navadne- ti le sem in tja kakšnega. Tokrat sem je bilo v času okrog pol druge ure mu opazovalcu ne pomagajo kaj dos- imel občutek, da je meteorjev res več zjutraj, ko sem naredil te posnetke, ti, razen zavedanja, da takšni dogodki kot navadno, kljub temu da je bila jas- število meteorjev zares veliko in se vendarle niso izjemna redkost. Tisti, na le dobra polovica neba nad menoj. je približalo številki 200. Ker gre za ki bi želel videti kakšen meteor več, Ves čas štetja dolgih devetdesetih se- združeni posnetek, je lepo videti tudi mora iti opazovat le-te v času tako kund osvetlitve za posamezen posne- navidezno vrtenje zvezdnega neba imenovanih meteorskih rojev. Znanih tek pa sem razmišljal, ali je bil ta ali (v resnici se vrti Zemlja) in na severu je sicer dober ducat teh, najbolj znan oni meteor dovolj svetel, da bo viden zelenkasto svetlikanje neba. in predvidljiv pa je meteorski roj tudi na posnetku. Po slabi uri je hlad Perzeidov, imenovan tudi Solze sv. že predrl topla oblačila in sklenil sem SLIKA 2 Lovrenca. Opazovalcem gre na roko se pogreti in pregledati, ali je bilo kaj Svetel zelenkast bolid, ki sem ga tudi dejstvo, da so avgustovske noči uspeha v lovu s fotoaparatom. »Prvi, prav tako opazoval z Velike planine najtoplejše in je tako najlaže vztrajati drugi ... vsaj pol ducata pa jih le bo,« 22. aprila preteklega leta, je na nekaj ur v noči in videti res več me- sem bil zadovoljen, »Več kot v pretek- observatoriju Rezman ujela tudi teorjev. Omenjeni meteorji so sicer lih letih vseh skupaj. To pa je noč.« Lov vsenebna kamera. Seveda je posnetek aktivni ves avgust, vrhunec pa dose- sem ponovil še nekajkrat, vse do zore, žal črno-bel, a treba se je odločiti med žejo v noči med 12. in 13. avgustom, potem pa spat. Opoldne mimo koče občutljivostjo in lepoto. Črno-bele ko lahko predvsem v jutranjih urah pride Plevelov Janez in malo prede- kamere so občutljivejše in posnamejo število meteorjev doseže tudi do 100 batirava nočno dogajanje. Aktivnost tudi še kak šibkejši bolid. opažanj na uro. Za letošnje leto so bili je bila kar visoka posebej med prvo in napovedani opazovalni pogoji ugod- drugo uro. Tone Špenko

48 December 2016 Tunški glas

fant preko hribov odšel v Avstrijo in gona in Franci se je znašel na želez- se tako izognil služenju dolgega in na- niški postaji. Ogledoval je poslopja Dezerter pornega vojaškega roka, ki tedaj ni bil in iskal napis mesta, kjer se je vlak Zgodba se je zgodila nekako v času nič kaj enostaven. Temu so se poseb- ustavil. Kakšno razočaranje, prav zaključka prve petletke po vojni. no radi izognili tisti, ki bi morali za tri nad glavo mu je visela črno-bela tab- Petletka je bila nekakšen zapove- leta v mornarico. la z napisom JESENICE. dan državni gospodarski plan, ko se je tekmovalo, katero podjetje bo za Franciju se je kar sama nudila prilika, Od nekod so se pojavili miličniki, ki domače potrebe naredilo največ in da se skrije v vagon med stole in se so prestrašenemu Franciju nataknili še bolj pomembno, katero bo več udobno odpelje proti severu, tam pa lisice. Odpeljali so ga v kranjski zapor. izvozilo. se bo, kot že mnogi drugi, že nekako Že naslednji dan pa mu je sodnik od- znašel. Svoje misli in želje je zaupal meril že vnaprej predpisano kazen. Za Tovarna Stol z Duplice je množično prijatelju Mirku. Skupaj sta med stoli poskus pobega čez državno mejo tri izdelovala vsemogoče stole in jih pustila luknjo, kjer bo tista dva dneva mesece zapora, za skorajšnje dezer- tudi izvažala po Evropi. Dva furmana ali kolikor bo treba, da prečka eno ali terstvo in izmikanje obveznosti slu- sta s konji vozila visoko naložene vo- pa celo dve državni meji, Franci kar ženja vojaškega roka pa še dodatna zove s stoli, ovitimi v papir, z Duplice udobno preživel. S seboj je vzel štruco dva meseca. Odpeljali so ga na škof- na kamniško železniško postajo. Tam kruha, nekaj vode in konzerv. Mirko jeloški grad, kjer so tedaj bili večji zasta bila zaposlena dva fanta, Franci je vagon do konca naložil in zaprl. Že pori in delavnice za zapornike. Dolgo in Mirko, ki sta zlagala stole v zaprte čez nekaj ur je tovorni vlak odpeljal se je vlekel čas, preden je minilo tistih vagone, ki so jih nato odpeljali proti proti Ljubljani. Tam so cariniki vagone pet mesecev. Po odsluženju svoje Ljubljani in dalje kupcem po Evropi. še zaplombirali in na vagonske tabli- kazni se je vrnil domov v Kamnik, kjer ce napisali mesto, kjer naj bi poslano ga je že čakal poziv vojnih oblasti za Nekega dne sta Franci in Mirko nala- robo razložili. odsluženje državljanske dolžnosti, gala že tretji vagon, ki je bil namen- tokrat v Makedoniji v Bitoli. Doli se jen nekam gor, proti severu naše Franci se je kot slepi potnik kar dob- mora pojaviti v nekaj dneh. celine. Franci je pred dnevi dobil ro počutil, ko pa sta minili že dve noči poziv, da mora za dve leti na služenje in dobršen del tretjega dne in je bil Ko se je kasneje zaposlil v tovarni, so vojaškega roka v proletarsko brigado prepričan, da je vlak že najmanj nekje se ga delavci večkrat privoščili. Naj- v Niš. Ta je bila povsod znana kot bri- na Bavarskem, se je vlak za daljši čas bolj ga je razjezilo, če ga je kdo po- gada z železno disciplino in kovačnica ustavil na neki postaji. Franci je pričel zdravil z besedo aufmachen. Včasih najbolj vzdržljivih vojakov. V tistem tolči po steni vagona in vpiti v tam je na račun tega v zajedljivca tudi kaj času pa je bila kar moda ali navada, znanem jeziku: »Aufmachen!« Res so priletelo. bolj kot potreba, da je marsikateri se čez nekaj časa odmaknila vrata va- Ivan Nograšek

POTUJOČA KNJIŽNICA OBISKUJE TUNJICE OB ČETRTKIH OD 18.00 DO 19.30 (postajališče je pred OŠ) URNIK OBISKOV V LETU 2017: 5. in 19. januar 2. in 16. februar 2., 16. in 30. marec 13. april 11. in 25. maj 8. in 22. junij 14. in 28. september 12. in 26. oktober 9. in 23. november 7. in 21. december

48 49 Tunški glas December 2016 Vsi posamezniki in človeške skupnosti smo dolžni skrbeti za čisto in zdravo življenjsko okolje na Zemlji

Ljudje smo družabna bitja, potrebu- Zelo je pomembno, da si vsakdo pri- jemo drug drugega, zato smo pove- zadeva ravnati tako, da za seboj puš- zani v najrazličnejše skupnosti. Prva ča čisto in zdravo življenjsko okolje. oblika skupnosti med ljudmi na Zemlji Živeti moramo ustvarjalno, odgo- izhaja iz ljubezni med možem in ženo, vorno do sebe in svojih bližnjih ter ki si ustvarita svojo družino. Vsak član ostalega živega stvarstva, ki nam v družine v zdravem družinskem živl- zahvalo omogoča bogato zemeljsko jenju doživlja bistvene sestavine člo- življenje. Tega božjega stvarstva ne veških vrednot: ljubezen do otrok, lju- smemo zastrupljevati in onesnaže- bezen med brati in sestrami, ljubezen vati z razmetavanjem raznih odpad- do staršev, do bližnjih ... Pomembna kov kjerkoli v naravi, kar se še vedno je medsebojna pomoč v življenjskih prevečkrat dogaja (sem spadajo tudi potrebah, pripravljenost, sprejema- cigaretni ogorki, čeprav so majhnih ti drug drugega, kakršen je, in mu po dimenzij). Za zemeljsko okolje mo- potrebi odpuščati. Za vsako družino je ramo skrbeti prav vsi, pri čemer nanj pomembno, da ima topel dom in ure- ne smemo gledati sebično, kakor da jeno, čisto in zdravo življenjsko okolje. bi bil na voljo samo za naše koristi. Tudi prihodnji rodovi imajo pravico Družina je temelj naslednjih člo- uporabljati Zemljo z enako svobodo, veških skupnosti: krajevnih, kulturnih, kot je dana nam. Področja, na kate- športnih, političnih, narodnostnih, rih je najbolj treba okrepiti izvajanje mednarodnih ... Vsaka človeška skup- preventivnih ukrepov za varovanje nost se mora ravnati po načelih, ki jih okolja, so: ekološko zbiranje in re- vanje. Učinkovit ukrep je čim hitrejše kot zgled daje družina. V bistvu pa je ciklaža čim več vrst odpadkov, pred- opuščanje uporabe fosilnih goriv in vse človeštvo ena velika družina, ki vsem odpadkov, nevarnih za okolje, nadomestitev le-teh z obnovljivimi prebiva v skupnem domu – Zemlji – uporaba ekoloških čistil, detergentov viri energije, kamor spadajo sončna za katero smo vsi dolžni skrbeti. itd. energija, voda, veter, energija iz bio- loških odpadkov in lesa (biomase) ter Velik problem z ekološkega vidika je toplote v ozračju in globinah zemlje trenutno globalno segrevanje ozrač- (toplotne črpalke). Tako pridobljena ja Zemlje, ki ga je predvsem v drugi energija nima škodljivih vplivov na polovici 20. stoletja povzročil člo- okolje, zato jo imenujemo tudi eko- vek z jedrskimi poskusi in uporabo loško čista energija. fosilnih goriv (premog, nafta, naftni plini), ki pri eksplozijah in gorenju Ta članek sem napisal, ker vem, da tvorijo toplogredne pline. Vedno marsikdo razmišlja, da je posame- več je naravnih katastrof – orkani, zen človek pri vsakdanjem delu proti potresi, krčijo se ledeniki, izumira- ostali množici ljudi nepomemben in jo živalske in rastlinske vrste, vedno da njegov prispevek za prizadevanje pogosteje se pojavljajo vremenska skupnega dobra nič ne pomeni, kar neurja, dolgotrajne suše, širijo se pa ni res. puščave, pojavljajo se nove bolezni itd. Svet se je v zadnjih nekaj deset- Pa še kako velja rek: »Vsi za enega, letjih končno začel zavedati, da člo- eden za vse.« vek na tem področju lahko upočasni Krasitev ceste v Lanišah in sčasoma zaustavi globalno segre- Franc Stele (foto: Matjaž Sedušak). 50 December 2016 Tunški glas Božja lekarna (od kod takšno ime kmalu ne bo več dilema)

Rečeno je, da je Bog najprej ločil Sladki krompir izgleda kot trebušna slano in sladko vodo, ustvaril celine, slinavka in zares uravnava glikemični zasadil vrt, naredil kopenske živali indeks pri diabetikih. in ribe ... Vse to, preden je ustvaril človeka. Ustvaril in zagotovil nam je vse, kar potrebujemo, preden smo se rodili. Hrana, ki nam jo je dal, je naj- boljša in najmogočnejša, če jo jemo surovo. Bog nam je dal tudi ključ za pomoč, katera hrana pomaga dolo- čenemu delu telesa. Božja lekarna! Pomaranče, grenivke in drugi citrusi Čudovito! spominjajo na ženske dojke in tudi v resnici pomagajo pri uravnavanju zdravja dojk in pretoka limfe v dojke in iz njih.

Prerezan korenček izgleda kot člo- veško oko z zenico, šarenico in ra- dialnimi črtami. In ZARES, znanost ugotavlja, da korenje pospešuje pre- Čebula spominja na telesne celice. krvavitev in funkcije oči. Avokado, jajčevci in hruške so na- Današnje raziskave kažejo, da čebula menjeni zdravju in delovanju mater- pomaga pri čiščenju odpadkov iz vseh nice in jajcevodov pri ženskah – tudi telesnih celic. Povzroča tudi solzenje, s izgledajo tako kot ti organi. Današnje čimer se izpirajo epitelne plasti v očeh. raziskave kažejo, da en avokado na Njen delovni tovariš česen prav tako teden izravnava hormone, odpravlja pomaga pri odstranjevanju odpadkov nezaželeno poporodno težo in pre- in nevarnih prostih radikalov iz telesa. prečuje rak jajcevodov. In še nekaj Paradižnik ima štiri prekate in je rdeč. podrobnosti: zorenje avokada od Srce ima štiri prekate in je rdeče. Vse cveta do zrelega sadeža traja natan- raziskave kažejo, da je paradižnik ko 9 mesecev. V vsakem izmed teh poln likopina in je v resnici prava hra- sadežev je 14.000 fotolitičnih hrana za srce in kri. nilnih kemičnih substanc (moderna Rjavi fžol v resnici zdravi in podpira znanost jih je do danes proučila in delovanje ledvične funkcije. In res, tudi opisala le 141). izgleda točno tako kot človeška ledvica. Torej trditev, da zajec dobro vidi, ker poje veliko korenja, le ni iz trte zvita. Mimogrede; listi mlade trte so čudo- viti za pripravo sarm, ki dajo tej jedi edinstven okus. V naravi je še mnogo stvari, ki so Oreh izgleda kot majhni možgani z dobre in koristne za nas. Žal se je to levo in desno hemisfero, zgornjim in znanje v preteklih nekaj desetletjih spodnjim režnjem. Še gube in vijuge malce pozabilo, vendar ljudje zopet na orehovem jedru spominjajo na Fige so polne semena in med rastjo čedalje bolj raziskujemo, kaj nam možgansko skorjo. Danes vemo, da visijo v parih. Fige povečujejo mobil- narava ponuja. In hvala Bogu, je je v oreh pomaga pri razvoju več kot 35 nost in število semenčic pri moških Tunjicah še kar nekaj. nevronskih prenosnikov možganskih ter pomagajo pri zdravljenju moške funkcij. sterilnosti. Boštjan Jelovčan

50 51 Tunški glas December 2016

saj v vsem spoznavam Stvarnikovo roko. V svoje okolje vnašam umirje- Od mladosti do modrosti nost in spoštovanje do ljudi in stvari. Leta 1990 sem v mladostni rado- milostnega premetavanja v življenju. Pozorno prisluhnem človeku, se vži- vednosti pričela proučevati človeško Stopalo je simbol mirne hoje. vim vanj in vidim, kaj je zanj in za nas stopalo. Nič mi ni bilo jasno, kako to, dobro. Občutim, da se v moji bližini da sta na stopalu zemljevid in zapis Obstajajo bitja, imenovana človek, ljudje počutijo spoštovane in spreje- vsega, kar se v telesu dogaja. Kako ki nimajo duha in se lagodno poču- te v svojem dostojanstvu, da se lahko to, da se tako lepo berejo zapisi člo- tijo v svetu, ki se je odvrnil od Boga, izrazijo s svojimi najboljšimi lastnost- vekovih občutij, razmišljanj in ču- Narave, Nikrmane, Stvarnice. Pravi- mi. To pa počasi in postopoma prina- tenj. Hvaležna sem svoji mladostni jo, da v prihodnjem času ne bo več ša mirne, srečne in pokončne ljudi. radovednosti, kajti danes po petin- duhovnih ljudi, temveč bodo samo dvajsetih letih proučevanja, študi- telesni ljudje, ki bodo zavračali vse, Za napredek v osebnem in družbe- ja in masiranja stopal sem bogata. kar pripada duhu. Vsakdo bo zado- nem življenju pa je potrebno tvegan- Temu bogastvu rečem modrost. voljen s svetom, v katerem živi. Nič je. Tvegati tudi to, da ne bo uspelo, Modrost – preprostost in enostav- več ne bo zanimanja za večno živl- da bo storjena napaka. Kolikokrat ne nost delovanja človeškega telesa je jenje. Dobro vemo, da telo zaznava, poslušamo lastnega notranjega vzgi- zapisana na stopalu. kaj duh veruje in srce čuti. Hladno, ba ravno zaradi tega strahu. Strah umetno osemenjevanje človeka in nas je, da bomo naredili napako in s Vesela sem, da znam in zmorem brati živali brez ljubezni je eden največjih tem doživeli kritiko, da bo ogrožena knjigo te modrosti. Refleksnoconska nenaravnih posegov v tem svetu. Da naša kariera, da bomo izgubili na- terapija je zame odprta pot v globino bi se to končalo, molim in delam že klonjenost in priznanje ljudi in izgu- človeške duše, duha, uma in seveda v vrsto desetletij. Vodi me vest. Nekoč bili pot v javnost. Raje čakamo, naj fiziologijo človeškega telesa. bom slišana. Verjamem v svetost. drugi tvegajo in storijo prvi korak, Verjamem v svetost duha. Dokazo- nato pa jih kritiziramo. Vendar s tem, Stopalo se povezuje s spolovilom, vanje je opravičevanje lenobi duha. ko se skušamo čim bolj zavarovati, da nosom in jezikom. Z vsemi tistimi Tisti, ki želijo dokaz, niso sposobni bomo imeli čim bolj lagodno življen- organi, ki so graditelji ali razdiralci sprejeti resnice. Za nekatere bolezni je, dosežemo ravno obratno, saj ved- družbe. Stopalo je gospodar in vodja ni zdravila. Celice telesa podivjajo in no izgubljamo hrbtenico in posta- družbe. Romarsko stopalo se sreču- rastejo kot plevel. Ne rastejo po do- jamo negotovi. Tveganje in pogum je na številnih kultnih krajih. Je tisto, ločenem vzorcu in ne, kot bi morale. nam krepita svobodno hrbtenico. Le na kar se telo opira med hojo, simbol Širijo se in preraščajo vitalne orga- tako bomo zaupali svojim lastnim no- podlage, eden izmed izrazov pojmov ne. Življenje na Zemlji se konča, ko tranjim vzgibom, ne da bi se morali oblast, poglavarstvo, kraljestvo. Je človek v drugih noče videti ničesar zavarovati z vseh strani. prvi popek na zarodkovem telesu. dobrega. Kljub napovedim propada Povezano je s simboliko ključa, ki je človeštva upam in si domišljam, da Janka Prezelj – dolgoletna eden od izrazov pojma poveljevan- v moji, naši mali Sloveniji, v globinah patronažna sestra, ki je velik del je. Stopalo je na začetku telesa, po in breznih podzemnih jam in globelih kariere preživela v Tunjicah drugi strani pa nasprotuje glavi, ki rek biva toliko svetosti duha, da se je njegov konec. Stopalo nosi pečat človek vrača nazaj k celoti – k Naravi. opravljene hoje – dobrega ali slabega. Tu je razlaga za obredno umivanje Pomembno je biti natančen. Z na- Ali veste, da nog, ki velja za obredno očiščevanje. tančno oddelano masažo stopal Je simbol duševne moči, ki je podla- prebudimo v človeku najgloblje ga za pokončno držo, karakteristično prostore, kjer biva duh. Največja leta 2016 … za človeka. Stopalo občutim kot si- sila na svetu je domišljija. Brez do- … v KS Tunjice stoji 28 praznih dro, ki zadržuje ladjo. Velja za sim- mišljije ne bi bilo nič ustvarjalnega hiš? bol odločnosti, trdnosti, mirnosti in in dobrega. Po petindvajsetih letih zvestobe. Simbolizira stanovitni del proučevanja stopal občutim učinko- … v šestnajstih hišah v naši krajev- našega bitja – telesa, tisti del nas, vite in blagodejne rezultate. Zame ni skupnosti živi le po ena oseba? -ki nam omogoča ohraniti mirno bis- je refeksnoconska terapija življenj trovidnost pred naskoki občutkov in sko poslanstvo. Dolga je bila pot od … po podatkih Statističnega urada čustev. Sidro simbolizira konflikt med mladosti do modrosti. Delala sem RS od 1. januarja v Lanišah živi trdnim in tekočim, zemljo in vodo. počasi in pozorno. Živela sem v stiku 94 ljudi, v Košišah 181, v Tunji- Ustavi gibanje življenja, kadar posta- z življenjem in resničnostjo. Bila sem cah 292 in v Tunjiški Mlaki 306 ne razburkano. Skozi sidro – stopalo pazljiva in pozorna na vse, kar se mi (opomba: podatki zaradi različnih je dogajalo. Postala sem zanesljiva. – se je mogoče izogniti duhovnemu razlogov nekoliko variirajo)? brodolomu. Ne smemo si dovoliti ne- Cenim in spoštujem vse, kar delam,

52 December 2016 Tunški glas

boste našli oznake, podobne temu zapisu: A15W45, kar pomeni 15° C S toplotno črpalko za temperature zraka ter 45° C temperature predtoka ogrevalne vode. Na splošno pa veljajo za učinkovite sani- ogrevanje sanitarne tarne toplotne črpalke tiste, ki imajo COP 3.0 ali več. vode do kar štirikrat Strošek ogrevanja sanitarne vode je odvisen tudi od uporabnika: ali gre za bolj potratnega ali varčnega (se tušira in ne kopa, uporablja pomivalni stroj nižjih stroškov in ne pomiva na roke itd.) ter kako visoko temperaturo izhodne vode želi. Zato so ti izračuni sicer lahko zelo na- Navadno dajemo večji poudarek tarne toplotne črpalke (COP), ki po tančni, pa vendar ne veljajo za vsako glavnemu centralnemu ogrevanju in definiciji predstavlja razmerje med družino oziroma uporabnika enako. preračunavamo, koliko nas je stalo pridobljeno toplotno energijo in po- zimsko ogrevanje, ter tako kar malo rabljenim delom za delovanje toplot- S pomočjo velenjskega proizvajalca zanemarimo še en strošek, ki je pri- ne črpalke (elektrika). Če ima torej sanitarnih toplotnih črpalk je bil na- soten tudi ob toplejših dneh, in sicer toplotna črpalka COP 3.0, pomeni, rejen izračun, da bolj potratna 4-član- strošek ogrevanja sanitarne vode. da z 1 kWh elektrike pridobite 3 kW ska družina, ki sanitarno vodo segre- Čeprav se mogoče zdi, da to pome- toplotne energije. va na 60° C, na leto porabi približno ni minimalno potratnost, pa bi vas 1700 kWh elektrike, kar s povsem za- mogoče presenetil podatek, da v Pri toplotni črpalki za sanitarno vodo dovoljivo sanitarno toplotno črpalko povprečju 4-članska družina samo v poznamo dva standarda: starejšega (COP 3.0) pomeni strošek okoli 195 obdobju, ko ne ogreva svojega doma, EN 255/3 in novejšega EN 16147. € na leto (odvisno od cene elektrike temveč kurjavo uporablja izrecno za Merjenje po starem standardu je izbranega ponudnika) oziroma 16 ogrevanje sanitarne vode, porabi pri- precej nenatančno, saj lahko pri- € na mesec. Če se odločimo za bolj bližno do 600 litrov kurilnega olja. de tudi do 15 % razlike in tako tudi učinkovito sanitarno toplotno črpal- veliko višji rezultati grelnega števila ko, smo tudi manj potratni, obenem S kakovostno in učinkovito toplotno (COP) kot pri novem standardu, ki pa ogrevamo vodo na 45° C, se pora- črpalko pa lahko ta strošek ogrevanje dosti bolje specificiran in podaja ba še razpolovi na približno 800–900 ja sanitarne vode zmanjšamo kar do realnejšo oceno učinkovitosti. Zato kWh elektrike, kar pomeni strošek štirikrat! naj bo pri nakupu vodilo grelno šte- nekje od 90 € do 100 € na leto, torej vilo COP po standardu EN 16147, ne manj kot 10 € na mesec. Seveda pa Na povprečni mesečni strošek og- gre pa spregledati tudi, pod katerimi je tu treba vzeti v zakup tudi nekoliko revanja vpliva grelno število sani- pogoji je bilo merjeno. Pri pogojih višjo začetno investicijo za tovrstno zmogljivejšo sanitarko.

? SANITARNA TOPLOTNA ČRPALKA V poplavi ponudb sani- ? tarnih toplotnih črpalk ? ? STROŠEK ELEKTRIKE? moramo biti pozorni, ? da izberemo proizvajalca, ki je prepozna- ven in ima za seboj kakovosten servis, na katerega se lahko zanesemo. Zato velja izbrati servis in inštalaterje, ki sodelujejo predvsem s preizkušenimi proizva- jalci, s katerimi ne bo težav, če bi čez nekaj let potrebovali kakšen € rezervni del. varčno-ogrevaj.si varčno-ogrevaj.si varčno-ogrevaj.si Gorazd Zobavnik

52 53 Tunški glas December 2016 Na obisku pri Angeli Sedušak – Sitarjevi Na sončen pomladni dan sem se od- je šla v šolo, ki je stala na griču ob pravila na obisk h gospe Angeli, ki mi cerkvi. Prijetno je bilo hoditi v šolo, je nasmejana prijazno odprla vrata. kjer jo je sprva učila učiteljica Justi- Živi v Kamniku skupaj s sinom Jane- na Toni, kasneje pa Ivana Justin, ki zom, ki mu še gospodinji, sin Albin pa je v Tunjicah službovala 13 let in je živi z družino v prizidku hiše. Otroš- pustila velik pečat v kraju in v srcih Napisi: ka in mladostna leta je preživela v Tunjičanov. Imeli so jo radi, saj je bila 1. Sitarjevi. Tunjicah, kamor se še vrača, a vedno delovna in prijazna. Znala je združi- 2. 3. 4. 5. Albin Sedušak, Janez Sedušak, Sitarjev Janez, Olga Smole (roj. Čimžar). redkeje, saj njenih najbližjih sester in ti ljudi, da so sodelovali pri igranju 6. bratov ni več. Gospa Angela je zelo ljudskih iger. Osnovnošolske otroke živahna, rada se pogovarja, bere, vrt je učila štikati, kvačkati, šivati, ples- na Prosveti. Dekleta so kopala, fantje in delo na njem je prepustila vnukinji ti, peti. Gospa Angela je hodila v šolo vozili in razporejali zemljo. Zanimivo Simoni. osem let: štiri leta v prve štiri razre- in zelo luštno je bilo, ko so zvečer de, nato v zimsko šolo. Pouk je po- odhajali skupaj domov. Prepevali so Rojena je bila 12. avgusta leta 1921 tekal tudi ob sobotah. Dvakrat na te- in se šalili. Najlepše spomine ima na v Tunjicah pri Kamniku – pri Zgorn- den so imeli verouk, ki ga je poučeval ta leta, ki jih je prevevalo nedolžno jem Sitarju, letos je praznovala 95 g. župnik Razboršek. Bil je zelo strog veselje. Povedala je, da so imela deklet. V družini se je očetu Jožefu in in mu ni bilo po volji, da so sodelovali leta, ki so bila vključena v dekliški mami Mariji rodilo 13 otrok, štirje pri igranju iger Miklova Zala in Ro- krožek, dva kroja, dve obleki, eno za so umrli že v mladosti, osem pa jih je kovnjači, v katerih je sodelovala. Še parado in drugo za folkloro. Kroji so živelo. Mama je bila Marija Grkman sedaj se rada spominja prizorov, ko bili zelo lepi in tudi dragi. Spominja – Škletova, bila je dvajset let mlajša so prijahali tunjiški fantje na konjih se, da so šli fantje na Tabor v Ljubl- od moža, oče pa Jožef Čimžar. Bil je in so bili oblečeni v Turke. Dogajanje jano, peljal jih je župnik iz Komende. posvojen in je postal gospodar Sitar- je bilo postavljeno na Prosveto, kjer Zadnja igra, ki so jo pripravljali za jeve domačije. Pozno se je ženil, saj so igralci prej pomagali pri ureditvi uprizoritev, je bila Gorenjski punt, a je moral dolgo čakati, da je imel ure- prostora. Igro si je ogledalo veliko lju- do izvedbe ni prišlo, ker se je pričela jene vse dokumente glede lastništva. di, ki so prišli iz bližnje in daljne oko- druga svetovna vojna. Fante so vpo- lice. Učiteljica je bila pobudnica za klicali v vojsko. Otroška leta je preživela na domačiji, ustanovitev Prosvetnega društva. V kjer je bilo veliko veselja in dobre njem sta zaživela tudi dekliški in fan- Drugo svetovno vojno je preživela volje. Kot otrok je morala pomagati tovski krožek. Dobivali so se pri uči- doma, saj ni bilo moške delovne sile pri kmečkih opravilih. S šestim letom teljici. Pomagali so pri nižanju hriba in je morala poprijeti za vsako delo. Tudi orala je s konjem, ki je njo najbolj ubogal. Ob času košnje je vstaja- la ob štirih zjutraj. Skoraj celo vojno sta s Šmidovnikovo Anico – Košiševo, sami delali na kmetiji.

V cvetu najlepše mladosti se je rada videla s Pocinovim Jankom, ki so ga, ko se je začela vojna, vpoklicali v vojsko. Nikoli se ni vrnil. Izvedeli so, da je bil ubit in je pokopan v Crngrobu pri Škofji Loki.

Po vojni se je šla učit za šiviljo k Rezmanu, k Anici Zobavnik, ki pa se je poročila z organistom in odšla iz Tunjic v Horjul, nato na Štajersko, kasneje sta se vrnila nazaj v Kamnik. Vendar je bilo za Angelo učne dobe Božično srečanje 2015. konec. Ostala je doma pri Sitarju,

54 December 2016 Tunški glas

kjer sta s sestro prevzeli gospodinj- ska dela, dokler se ni sestra zaposli- Na obisku pri Angeli la pri Knafliču in je za gospodinjstvo ostala sama. Da je zaslužila kakšen dinar, je hodila pospravljat v Kamnik Sedušak – Sitarjevi h Kolmanu. Kasneje je pomagala pri Jamovcu, kjer je bila poznana gostil- na z velikim salonom. Tu je poprijela za vsako delo. Kuhala je, kelnarila, tudi ribala. Kamničani so hodili ob sobotah in nedeljah na Štulo smučat, k Jamovcu pa plesat. Igral jim je godec, Štunfek je bil zelo dober godec. Spominja se, da so hodili v Tunjice trgovci Kramar, Benkovič, Vizovišek. Tu so se počutili čisto domače. Lušt- no je bilo, veliko so plesali. Spominja se, da so se naučili plesati swing. Tudi pri Sitarju so imeli harmoniko. Kadar je prišel mimo godec in si zavihtel na ramo harmoniko, so se radi zavrte- Janez Sedušak pri birmi, zraven li. Vsi bratje in sestre so radi plesali, Janez Čimžar. tudi oče je bil odličen plesalec. hišo k Andrejčku, kjer so živeli sedem Leta 1942 je rodila sina Albina; živela let. Medtem je mož preko podjetja sta doma, pri Sitarju. Leta so tekla. Stol, kjer je bil zaposlen, kupil par- 1946 se je poročila z Ignacem Sedu- celo v Kamniku. Leta 1948 se jima je šakom – Uborhovim Nacetom. Poro- rodil sin Janez. Sedem mesecev star čil ju je župnik Smolič. Ko se je pre- je zbolel za davico. Nosila ga je od selila učiteljica Palčičeva z družino v zdravnika do zdravnika. V bolnici je šolo, se je gospa Angela preselila v bil več mesecev. Davico so pozdravili, v bolnici je dobil paralizo.

1951. leta sta začela zidati nov dom, Štelinga – naborniki (Janez vanj so se vselili leta 1954. Pri zidavi Pregled, Sušakov Slavko, Jeršinov so jima pomagali domači in sosedje. Slavko, Pocinov Janko). Mož je naredil sam opeko za streho, vodo so nosili z železniške postaje, jih pri očetu, ki je velik ljubitelj knjig ker vodovoda še ni bilo. Spominja se, in ima lastno knjižnico. Rada bere da ju je selil Birtov Peter, ki je z vozom vse zvrsti, od zgodovinskih do lepo- prepeljal njuno imetje. Ker so živeli slovnih, tudi takih za dušo. zraven vrtnarije, je tja hodila delat tri leta, nato se je zaposlila v tovarni Oktobra sva se z gospo Angelo zopet Stol, kjer je delala do upokojitve. srečali. Z iskricami v očeh mi je pripo- vedovala o pravnukinjini poroki, ki se Sedaj ji je v veliko veselje družina. ji je zelo vtisnila v spomin. Pravi, da je Zelo dobro se razumejo. Veseli se bilo zelo lepo. poroke pravnukinje v mesecu juliju. Sin Albin ima dve hčerki, Simono in Vsak človek ima svoje spomine. To so Matejo. Obe sta poročeni. Simona tiste vonjave in okusi, ki nas vrnejo v ima hčerko Katarino, ki se je julija otroštvo in mladost, v čas brezskrb- poročila. Mateja ima hčerki Manco nosti in lepote. V čas poln pisanih in Lucijo. Manca je zelo talentirana metuljev, lepih spominov in sonca. glasbenica in rada zaigra na harmo- Gospe Angeli želim veliko zdravih let, niko in kitaro. da se bo še dolgo veselila vseh do- mačih in uživala z njimi. Angela Sedušak in Pocinova Micka Gospa Angela rada bere. Knjige ji žanjeta ajdo pri Pocinu. prinaša Marko, vnukinjin mož. Dobi Metka Mestek

54 55 Tunški glas December 2016

Zgodovina tunjiških Foto: Matjaž Sedušak domačij in prebivalcev Zgornji Sitarjevi

Stara hišna številka – Tunjiška Mlaka 9 Nova hišna številka – Tunjiška Mlaka 13

Nekoč je posestvo plačevalo dajatve Jernej (roj. 1824), ki se je leta 1868 gospostvu Fužine pri Ljubljani. Poses- poročil na Vrhpolje št. 12, Reza (roj. ti je bilo za polovico grunta. 1827), ki se je leta 1854 poročila na Prvotni priimek Sitar, ki je bil prvot- Štefanjo Goro št. 18, fara Cerklje na no pri obeh Sitarjih, je pri Zgornjem Gorenjskem, France (1829–1866) izginil že davno, pri Spodnjem pa in Marija (1833–1913), ki je živela pred kakšnimi 130 leti. Pri Zgornjem v Ljubljani. Jera in Gregor sta bila zi Tunjice vračali proti domu s sejma se med drugim pojavi tudi priimek dvojčka (roj. 1836). Jera se je poroči- v Kamniku. Ustavili so se pri Sitarju Pavlič. la leta 1868 v Tunjice št. 12, k Mohtu. pri Rezinem bratu, tu je Rezo prese- Gregor pa je bil gospodar naprej pri netil porod. Rodila je sina Jožefa, ki Ko se je leta 1822 k hiši priženil Sitarju. ga je pustila kar na svojem rojstnem Martin Koželj (1800–1882), Zgornji domu. Jožefa so pri Sitarju kar po- Koželjev, je z njim prišel tudi njegov Gregor Koželj (1836–1917) je leta svojili in ker kasneje niso imeli svojih priimek. Njegova 7 let starejša žena 1875 poročil Terezijo Mlakar (1847– otrok, so mu prepisali tudi posestvo. Marija Petek, sicer doma na Vinskem 1930), Spodnjo Hribarjevo. V tem za- Pri Sitarju je odrastel in se pri 48 letih, Vrhu, vdova pri Sitarju, se je morala konu pa ni bilo otrok. Gregor Koželj, leta 1907, poročil z 20 let mlajšo Ma- ponovno poročiti s svojim dekliškim Zgornji Sitar, je bil nekaj časa tudi rijo Grkman, Škletovo (1879–1938). priimkom, ker je tedaj veljalo, da se tunjiški župan. vdova ne more poročiti s priimkom Jožefu in Mariji se je rodilo kar 13 svojega umrlega moža. Reza, gospodarjeva sestra, je bila otrok, otroštvo jih je preživelo 8. poročena na Štefanji Gori št. 18, pri Prvi otrok, rojen leta 1907, je umrl Tako so se v zakonu Martina in Ma- Goričniku, in imela možev priimek ob porodu, Andrej (1908–2000) se rije rodili otroci: Neža (1822–1903), Čimžar. 20. januarja 1859 so se sko- je poročil leta 1937 in zgradil hišo.

Zg. Sitarjevi: Viktor, Angela, Andrej, Ivana, Jernej, Francka, Jože, Marija. Viktor Čimžar.

56 December 2016 Tunški glas

prvorojenec Anica Sitarjevi 1907 - 1907 1944 Andrej Jožefa Neža 1908 - 2000 1947 1822 - 1903 Viktor Milena Jernej 1909 - 1988 Zarnik 1824 Niko Ana Šmidovnik Janez 1983 Reza, por. 1922 - 2012 1951 Čimžar Jure 1827 Ivana Dragica 2000 1910 - 2008 Sagadin Martin Koželj France Marija 1970 1800 - 1882 1829 - 1866 Grkman Marija 1879 - 1938 1912 - 1995 Marija Petek Marija 1793 Viktor in Janez Čimžar leta 1955. 1833 - 1913 Jožef Ludovik Čimžar 1913 - 1913 Jera Viktor (1909–1988) je gospodaril na- 1859 1836 Rozalija prej, Ivana (1910–2008) se je poroči- 1913 - 1914 la s Fortunatom Koželjem leta 1939. Gregor Koželj Marija (1912–1995) je bila poročena 1836 - 1917 Frančišek pri Pocinu, Rozalija (1913–1914) in 1914 - 1918 Ludovik (1913–1913), dvojčka, sta Terezija umrla kot otroka. Frančišek, ki je Mlakar Jožef umrl leta 1918, se je rodil 1914. Jo- 1847 - 1930 1915 - 2010 žef (1915–2010) se je leta 1946 po- ročil s Terezijo Romšak v Stranjah. Frančiška Frančiška je prav tako kmalu umrla 1917 - 1918 (1917–1918), Jernej (1918–1995) je Jernej bil poročen z Ano Vrhovnik, Pocino- 1918 - 1995 vo. Angela, poročena Sedušak, se je rodila leta 1921, najmlajša pa je bila Angela Frančiška (1924–2012), poročena 1921 Bergant v Komendi. Frančiška Pri Sitarjevi hiši sta nekaj časa živela 1924 - 2012 tudi Ciril Koželj (1936–2010), sin Iva- ne, in Albin Sedušak (roj. 1942), sin Angele. Obema je očeta vzela druga svetovna vojna.

Viktor Čimžar (1909–1988) se je po- ročil z Ano Šmidovnik (1922–2012), Košiševo. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Anica (roj. 1944), poroče- na Trobevšek, Jožefa (roj. 1947), po- ročena Vinšek, in Janez (roj. 1951), zdajšnji gospodar. Janezu se je v prvem zakonu z Mileno Zarnik, Že- rovčevo iz Most pri Komendi, rodil sin Niko (roj. 1983). Janez sedaj živi z Dragico Sagadin (roj. 1970); leta 2000 se jima je rodil sin Jure.

Zbral Ivan Nograšek Vir: Status animarum Zg. Sitarjeva oče in mama z Joži in Ani.

56 57 Tunški glas December 2016

Kasneje se pojavi Tomaž Petek (1825– 1865), ki se leta 1850 poroči z Ratijo Zgodovina tunjiških (Dorotejo) Sitar (1816–1882), Spodn- jo Sitarjevo. Ker je gospodar Tomaž kmalu umrl, se je iz tega zakona rodil domačij in prebivalcev samo en otrok in to je bil Janez Petek (1852–1925). Janez leta 1879 poroči Franco Golob (1852–1892) iz Tunjic št. Jeršinovi 4, Komovčevo z Vinskega Vrha, torej kar Stara hišna številka – Tunjice 3 dajatve v urbarjih, prav tako pa tudi sosedo. Franci doma dajo za doto nekaj Nova hišna številka – Tunjice 14 evidenco o moških prebivalcih zaradi zemlje, tako da se Jeršinova posest po- Hišna številka nove hiše – Tunjiška služenja vojaških obveznosti. Priimke veča na polovico grunta samih bregov. Mlaka 35 so v največ primerih določili kar po starih hišnih imenih, vsaj v Tunjicah Janezu in Francki se je najprej rodil Posestvo je nekoč spadalo pod je bilo tako. France (1880), ki je delal v rudnikih gospostvo Češenik, kasneje pa pod v Leobnu v Avstriji. Leta 1907 je od- Volčji Potok. Po tedanjih merilih je Pri Jeršinu kot najstarejši nam do- šel v Ameriko v kraj Klein v Montani, posestvo prvotno znašalo tretjino stopen podatek zasledimo, da se je kjer se je smrtno ponesrečil 9. marca grunta, gotovo v največjih bregovih tukaj leta 1664 rodil gospodar Mati- 1922. Drugi sin Janez se je rodil 1881 Vinskega Vrha. ja Petek. Leta 1801 se je pri Jeršinu in ga sledimo kot nadaljnjega gospo- staršem Gregorju in Jeri rodil Luka darja pri Jeršinu. Jakob se je rodil Pri hiši se že vsaj 350 let drži priimek Petek, nato pa še Marjeta leta 1804 1887 in je prav tako odšel v Ameriko Petek, ki je zagotovo prišel od bližn- in Osvald leta 1807. Nato v času fran- v Montano, kjer je leta 1949 umrl. jega soseda. Dedne priimke so v na- coske zasedbe naših krajev približno Rodila se jima je tudi hči Katarina leta ših krajih zapovedali po letu 1350, da 20 let ni zapisanih podatkov, vsaj v 1892. Jeršinova mati Franca je umrla so gospostva lahko vodila predpisane domači fari ne. leta 1892, stara 40 let. Jeršinovi

Matija 1664 Gregor Jera Luka Marjeta Osvald 1801 1804 1807 Tomaž Ratija (Doroteja) Sitar 1825 - 1865 1816 - 1882 Janez Franca Golob 1852 - 1925 1852 - 1892

France Janez Marija Krivec Jakob Katarina 1880 - 1922 1881 - 1968 1886 - 1968 1887 - 1949 1892

Janez Frančišek Avguštin Alojzij Stanislav Ana Kosirnik Marija Pavla Anton 1913 1914 1916 - 1944 1919 1920 - 1995 1928 - 1998 1921 - 1995 1924 1925 - 1945

Milena Slavko Ana Novak 1957 1959 1963

Tamara Novak Tinkara Novak 1988 1994

58 December 2016 Tunški glas

Pri Jeršinu v hlevu je 9. novembra 1908 umrl berač in vagabund Mihael Štebe, znan pod imenom Malevhar. Bil je sin Miha in Ane Žumer, nekdanji Malezijev, ko je bila hiša še na Prajzo- vem vrtu nad Jamovcem.

Janez Petek (1881–1968) se je 27. januarja 1913 poročil z Marijo Kri- vic (1886–1968), Golobovo iz Stol- nika št. 5. Rodilo se jima je 8 otrok. Janez (roj. 1913) se je leta 1946 po- ročil z Jožefo Dobovšek s Sidraža 6, Frančišek (roj. 1914) se je poročil s Frančiško Kotnik leta 1949 v Nevlje. Avguštin (roj. 1916) je februarja 1944 kot partizan padel v Vavti vasi; 21. aprila 1947 je bil prekopan na tun- jiško pokopališče. Alojzij (roj. 1919) se je leta 1953 poročil z Minko Slano- 1946 poročila z Janezom Puhom na Tamaro (roj. 1988) in Tinkaro (roj. vec, Grilušekovo. Nadaljnji gospodar Duplico, Anton (roj. 1925) je bil kot 1994). Jeršinove domačije je bil Stanislav 20-letni fant umorjen v povojnih po- (1920–1995). Poročil se je z Ano Ko- bojih v Kočevskem Rogu. Jeršinovo staro hišo so podrli in sirnik, Sp. Sitarjevo, leta 1955. Umrl zgradili novo v vasi Tunjiška Mlaka, je na 75. rojstni dan. Marija (1921– Slavku in Ani (1928–1998) sta se ro- čeprav je od stare oddaljena le nekaj 1995) se je 1953 poročila s Francem dila Milena (roj 1957) in Slavko (roj. metrov. Med njima je pot, ki deli dve Svetlinom v Podgorje. Pokopana je v 1959), sedanji gospodar Slavko ima vasi iste fare. Tunjicah. Pavla (roj. 1924) se je leta z Ano Novak (roj. 1963) dve hčeri Zbral Ivan Nograšek Vir: Status animarum

Narodne noše z novomašnikom Štefanom Steletom – Birtovim (foto: Janez Škrlep).

58 59 Tunški glas December 2016

precej interdisciplinarnih) predavanj pozornim poslušalcem razkrilo in Pred 130 leti se je jim poudarilo, da je prva generacija umetnostnih zgodovinarjev postavila temelje za širše kulturno zavedanje. rodil France Stele Slednje je bilo izpostavljeno predvsem na predavanjih, kjer ni bilo go- Leto 2016 je predvsem v strokovnih umetnostne zgodovine v takratni vora o Steletu, Moletu ali Cankarju, in znanstvenih umetnostnozgodo- Ljubljani in s tem v Sloveniji. ampak njihovih naslednikih (npr. vinskih krogih minilo v spominjanju Lucu Menašeju in Janezu Veiderju) rojstva enega največjih tunjiških ro- Rojstvo teh treh velikanov je Odde- ter v muzeoloških razpravah. jakov, dr. Franceta Steleta. Minilo je lek za umetnostno zgodovino Filozof- namreč 130 let, odkar se je na Birtovi ske fakultete ljubljanske univerze v Dogodek je ozavestila tudi Pošta Slo- domačiji rodil prvi deželni konserva- sodelovanju s Slovenskim umetnost- venije z izdajo priložnostnega žiga in tor za Kranjsko in eden od začetnikov nozgodovinskim društvom aprila v poštne znamke, na kateri so od leve slovenske umetnostne zgodovine. Narodni in Moderni galeriji, hramih proti desni upodobljeni Cankar, Mole Zgodilo pa se je, da je pomemben ju- slovenske slikarske umetnosti, ter v in Stele. Barbara Murovec je ob tem bilej v Steletovi rojstni vasi ostal kar prostorih Filozofske fakultete orga- dogodku povedala, da so omenje- nekoliko spregledan in neozaljšan. niziralo simpozij, prvenstveno posve- ni umetnostnozgodovinsko stroko s Žal. čen življenju in delu omenjene troji- svojim delovanjem odločno obliko- ce. O pomenu te obletnice je pričal vali vse od njene institucionalizacije Steleta pa s pionirji omenjene zna- že sam naslov simpozija: Izidor Can- ter zanjo prispevali temeljna besedi- nosti ne druži le zavezanost pod- kar, Vojeslav Molè, France Stelè. Ob la. Predvsem slednje ni zanemarljivo ročju, ampak tudi letnica rojstva. 130-letnici rojstva treh umetnostnih – dotlej se o slovenski umetnosti v Leta 2016 se tako spominjamo tudi zgodovinarjev. evropskem kontekstu ni močno govo- rojstva Izidorja Cankarja in Vojeslava rilo, še manj pisalo. Predvsem Cankar Moleta, ki skupaj s Steletom predsta- Na simpoziju so se skozi številna pre- je s svojim delom Uvod v umevanje vljata začetek raziskovanja slovenske davanja in diskusije spominjali teh likovne umetnosti: Sistematika stila umetnosti in profesionalnega poda- treh stebrov in osvetlili probleme, s umetnost popeljal v številne domove janja znanja prihodnjim rodovom katerimi se je srečevala umetnostna kultiviranih bralcev, Stele pa je s svo- slovenskih umetnostnih zgodovinar- zgodovina na svojih začetkih na naših jimi študijami predvsem spomenikov jev. In prav Mole je bolj Steletu kot tleh, ter razmišljali o njenem razvo- slovenske gotike našo umetnost po- Cankarju pripisoval popularizacijo ju. Obenem je 15 različnih (in tudi stavljal ob bok evropski.

Stele skupaj z Moletom in Cankarjem ostaja ne- spregledljiva poteza na platnu slovenske znanstvene sfere. O njegovem pomenu priča tudi dejstvo, da je osrednja znan- stvenoraziskovalna ustanova na področju umetnostne zgodovine v Sloveniji – inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU – od 20. marca 1972 poimenovan po našem rojaku. Izsledki Umetnost- nozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pomembno prispevajo k ohranjanju umetnostnih spomenikov, ki so temelj identitete slovenskega naroda. Pa naj še kdo reče, da s(m)o umetnostni zgodo- vinarji eni veliki pravljičarji …

Ob 130-letnici rojstva je Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko Anže Slana (foto: Pošta Slovenije).

60 December 2016 Tunški glas

Z romarsko cerkvijo sv. Ane v Tunji- cah je močno povezano tudi Pere- 2016 – leto obletnice grinino ime. Slednje pomeni tujka, romarica. In to se neposredno sklada z romarskim značajem cerkve. Druga prenosa relikvij povezava pa je datumske narave. Pe- regrina goduje 2. maja, skupaj s sv. sv. Peregrine Peregrinom, italijanskim svetnikom. Drugi maj pa je tudi datum rojstva Zgodovina nas uči, da so bili v prvih pana v Rimu. Njena življenjska usoda je Petra Pavla Glavarja, idejnega vodje stoletjih našega štetja v Rimu, središču podobna življenjskim usodam prvih kr- sedanje tunjiške cerkve. takratnega Rimskega imperija, kristja- ščanskih mučenk – v cvetu mladosti je ni preganjani. Krivili so jih za vse mo- umrla, ker se ni hotela odreči svoji veri Ime Peregrina ni razširjeno, glede goče in z nekaterimi so zaradi njihove in ker je svoje devištvo želela prihrani- na dostopne podatke bi prej dejali, veroizpovedi tudi kruto obračunali. Te ti za Boga. Prav okoliščine njene smrti da je zelo redko. Leta 2007 je bilo v imenujemo mučenci in njihova mesta so svetnici priložile njene razpoznavne Sloveniji 7 oseb s tem imenom, le- smrti in pokopa so častili že kristjani v atribute, s katerimi je naslikana tudi na tos pa samo še 5. Moška različica prvih stoletjih. Zato ni slučaj, da njihovi platnu v tunjiški cerkvi – palmova veja Peregrin je nekoliko bolj razširjena, posmrtni ostanki še danes svoj prostor kot simbol mučeništva, lilija kot simbol pa še vedno je pojavnost imena zelo najdejo v najbolj prominentnih mestih devištva ter bič. majhna; v Sloveniji namreč živi 12 v cerkvah širom sveta. Peregrinov. Slavnostni prenos relikvij v Tunjice se V Tunjicah so svoje zadnje počivališče je zgodil 17. maja 1796, na binkošt- Čeprav Peregrinina življenjska zgod- našli posmrtni ostanki svete Peregrine. ni torek; v mogočni procesiji so bile ba ni točno poznana in večinoma Letos pa mineva 220 let odkar je prišla prenesene iz Komende. V sprevodu temelji na tradiciji, je vseeno živa v našo farno cerkev. O mučenki sicer ni naj bi pri nošnji sodelovalo 14 štiri- in močno prisotna prav v Tunjicah. veliko znanega; še največ o njej izvemo najstletnih deklic v belih oblekah. V kraju, ki je pred 220 leti s hvalež- iz pesmi, ki je nastala sočasno s preno- Izbira deklic z določeno starostjo ni nostjo sprejel njene kosti in jih ljubez- som relikvij. V njej beremo, da je zaradi bila naključna; Peregrina naj bi umrla nivo čuva v relikviariju svoje cerkve. svoje veroizpovedi umrla pri štirinajstih pri štirinajstih, bela barva oblek pa je letih, prebičana do smrti, in bila poko- nakazovala njeno deviškost. Anže Slana

Drugo jutro po zajtrku smo začeli de- selo podala proti vrhu, kjer so bili vsi lati, imeli smo vsak svojo nalogo. K klini namazani. Spodrsnilo ji je, padla Anekdota skednju je bila prislonjena lojtra, da je na tla in obležala. Otrpnila sem od sta po njej na skedenj lahko šla dva strahu. Sestro so dvignili, jo odnesli Zelo vročega julija, ko so pšenico fanta, ki sta tlačila slamo za špirovce. v hišo, na nogo ni nič stopila. Sosed poželi na roke, otroci pa smo pobra- Po malici, ko so se fantje malo okrep- je mamo in sestro z vozom odpeljal v li vsa klasja, ki so se porazgubila po čali tudi z domačim žganjem in ja- Kamnik k zdravniku, iz Kamnika sta se njivi, smo vsa snopja zložili v kozolec. bolčnikom, so malo ponagajali dekle- z vlakom odpeljali v Ljubljano, kamor Težka pšenična klasja napolnjena z tom. Ročaje vil in grabelj so namazali ju je poslal zdravnik. Ostala je v bolni- zrnjem in stebla pšenice so se lepo s šmirom. Ja, bilo je veliko smeha, ci in tam ležala kar nekaj tednov, ime- posušila in bilo je pripravljeno za kot pet ali šest let stara deklica sem la je kompliciran zlom gležnja. mlačev. Avgusta enkrat smo to sno- to opazovala in takoj sklenila, da bi še pje iz kozolca pobrali in zvozili v ske- jaz kaj takega ušpičila; to mi je vedno Kljub nezgodi se je delo nadaljevalo denj, tam je že čakala mlatilnica, ki jo ležalo. naprej, samo ne tako veselo kot prej je oče očistil prahu in namazal z ne- in tudi likof ter ples, ki naj bi bila zve- kakšno črno pasto – šmirom. Napro- Po kosilu so vsi še malo posedeli, le čer, sta odpadla. sil je še par fantov in deklet z vasi, pri jaz sem odšla tja v skedenj, vzela šmir nas doma pa je bila moja sestrična, in namazala kline proti vrhu lestve ter Ta moja otroška razigranost oziroma ki je bila okrog deset let starejša od čakala, kdaj se vrnejo na delo v dob- nepremišljenost, ki jo je moja sestra mene, tako da je bilo dovolj pridnih ri veri, da bo prvi po lestvi šel kateri drago plačala, me je dolgo, dolgo spre- rok za mlačev, ki naj bi se začela na- izmed fantov. A glej ga zlomka, kar mljala in še dolgo me je pekla vest. slednjega jutra. Tudi medve s sestro naenkrat se je na lestvi pojavila moja naj bi pomagali po svojih močeh. leto dni mlajša sestra in že se je ve- Fani Vinšek

60 61 Tunški glas December 2016

skozi stoletja postopoma zabrisal, z Tewcz se pojavi enkrat 5. 3. 1405, njim pa tudi znano obdobje nase- Teynicz leta 1455, Thewnicz pa dva- Leta 1306 … litve. Na podlagi jezikovne analize krat, leta 1458 in 24. 1. 1463. Leta lahko sklepamo, da so Tunjice slo- 1458 se v velesovskem urbarju po- Dvajsetega aprila je minilo 710 let vanskega izvora, hkrati pa to ne pojavi zapis Thewnitsch, leta 1493 pa od prve omembe Tunjic. Takrat je meni, da ozemlje ni bilo poseljeno se v jabeljskem pojavita dva raz- vitez Bernard iz Loke benediktin- že prej. Ne glede na vse, pa se nam lična zapisa – Teÿnitz in Teynitz. skemu samostanu v Gornjem Gra- točno obdobje nastanka naselbine Slednji se pojavi še 22. junija 1499. du prodal dve kmetiji verjetno na spretno izmika. Do leta 1500 se pojavi še en za- Komendski ali Cerkljanski Dobravi. pis Tunjic, in sicer kot Teẅnitz leta Pri tem so kot orientacijsko dopol- Bolj oprijemljiv vir so stare listine4. 1496 v urbarju vicedomskega urada nilo izrecno omenjene tudi Tunjice Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC za Kranjsko. (bey der Tevnitz). Ker gre za tako SAZU je letos izdal zanimivo knji- pomembno letnico, je ne gre kar go z naslovom Slovenska historič- Visoka obletnica kaže na dejstvo, tako spregledati in si zasluži nekaj na topografija – Kranjska (do leta da je bilo ozemlje današnjih Tunjic vrstic. 1500) in postavil pripadajočo splet- poseljeno že v visokem srednjem no stran. V knjigi in na strani lahko veku. Bilo pa je tudi prizorišče ži- Logično je, da je bilo ozemlje dana- sledimo identifikaciji (nekdanjih) vahnega lastninskega in trgovske- šnje vasi naseljeno že pred letom slovenskih krajevnih imen do konca ga dogajanja. V listinah, izdanih do 1306. Po domnevah Toneta Palči- 14. stoletja. Listine so bile na naših leta 1500, je velikokrat zaslediti, 1 ča , ki temeljijo na leta 1842 odkri- tleh v srednjem veku pisane večino- da so posesti menjavale lastnike tih rimskih novcih, že v petem sto- ma v latinščini in nemščini, krajev- in prehajale iz rok v roke. Pri zapi- letju. Misel se zdi privlačna, vendar na imena pa so bila ali prevedena sovanju in sklepanju pogodb pa so je nekoliko pretirana; najdene nov- ali prilagojena jeziku pisarja5. Brs- nastajali različni zapisi imena kraja. ce moramo ob pomanjkanju drugih kanje po knjigi je razkrilo tudi raz- In različne omembe Tunjic samo do arheološko izpričanih najdb prej lične zapise kraja Tunjice in slednje konca 14. stoletja kažejo na to, da kot dokaz naselitve interpretirati v se zdi kot naročeno za omembo v se je o Tunjicah že takrat precej go- kontekstu trgovskih poti, ki so po- prispevku, posvečenem 710-letnici vorilo. vezovale večje okoliške kraje. prve omembe kraja. Anže Slana O naselitvi in nastanku kraja lah- Tunjice so do leta 1500 v listinah ko okvirno sklepamo na podlagi omenjene osemindvajsetkrat v pet- krajevnega imena. Ime Tunjice iz- najstih različicah zapisa6. Najstarej- kazuje nekatere jezikovne prvine ša omemba sega v 20. april 1306, Literatura: značilne za starejšo kolonizacijo ko so Tunjice omenjene z besedo Barbara Balantič, 2016: Krajevna 2 ozemlja . To pomeni, da ga je moč Tevnitz. Zapis Tewnicz se glede na imena v Občini Kamnik. Kamniški okvirno datirati od 7. do konca 12. letnico nastanka pojavi kot drugi, zbornik XXIII. 79–89. stoletja. Pomenska motivacija kra- dvanajstega marca leta 1312, obe- Matjaž Bizjak et al., 2016: Slovenska jevnega imena izhaja iz lastninske- nem pa se pojavi največkrat, kar se- historična topografija – Kranjska ga in pravnega odnosa; opirajoč se demkrat (pojav imena si datumsko (do leta 1500): Na podlagi gradiva na Etimološki slovar slovenskih ze- sledi nekako takole: 12. 3. 1312, 15. Milka Kosa. Ljubljana: Zgodovinski 3 mljepisnih imen lahko ugotovimo, 12. 1345, 28. 9. 1372, 6. 12. 1397, inštitut Milka Kosa. Na spletu. da je ime najverjetneje izpeljano dvakrat se pojavi leta 1436 in en- Barbara Klanšek, 2012: Tunjice. iz starocerkvenoslovanske bese- krat leta 1444). Datumsko se kot Baročna lepotica na Bukovem gri- de tun'ь, v pomenu podarjen, za- tretja oblika zapisa pojavi Townicze . ču: Sv. Ana v Tunjicah skozi 250 let. stonjski. Dokončno je ime nastalo Zapis se prvič pojavi 18. 6. 1352, Tunjice: Župnija. 6–10. s priponsko izpeljavo s priponskim drugič 14. 8. istega leta, zadnjič pa Božo Otorepec, 1985: Iz najstarej- obrazilom -ica (ki je mimogrede 1. 9. 1360. Tunjice so 9. junija 1353 še zgodovine krajev v kamniški ob- praslovanskega izvora). Glede na zapisali kot Tawnicze , kot Teunicz pa čini. Kamnik: 1229-1979: Zbornik uporabo stare cerkvene slovanšči- 20. aprila 1359. Zapis Töwniz je za- razprav s simpozija ob 750-letnici ne pri tvorbi imena lahko izvor da- slediti enkrat, 19. 9. 1371, različico mesta. Kamnik: Kulturna skupnost. tiramo še nekoliko kasneje – jezik zapisa Townitze 9. maja 1374, Tewni- 33–41. sta oblikovala misijonarja Ciril in tz pa štirikrat, 19. junija 1392, 13. Tone Palčič, 1995: Tunjice. Kamnik: Metod šele v drugi polovici 9. sto- avgusta 1407 ter leta 1436 in 1493. Krajevna skupnost Tunjice. letja. Prvotni pomen imena se je Marko Snoj, 2009: Etimološki slo- 4 Za vsebino nekaterih starih listin glej Otorepec 1 Palčič 1995: 7. 1985 in Klanšek 2012. var slovenskih zemljepisnih imen. 2 Povzeto po Balantič 2016. 5 Bizjak et al. 2016: 5. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC. 3 Snoj 2009. 6 Povzeto po Bizjak et. al. 2016:1081–1082.

62 December 2016 Tunški glas Nagrajenci nagradne križanke Tunškega glasu letos obiskali Šempeter

Uredniški odbor Tunškega glasu je letos že peto leto zapored s popol- danskim izletom nagradil nagrajence nagradne križanke, ki jo za vas z zani- mivimi tematikami vestno pripravlja Anže Slana. Po obisku Arboretuma Volčji Potok, Ljubljanskega gradu, Ži- valskega vrta Ljubljana in Bleda smo se tokrat v nedeljo, 26. junija 2016, ustavili v Šempetru. Lanskoletna kri- žanka je bila za marsikoga zahtevna, saj je preverjala, kako dobro poznamo domači kraj in hišna imena do- mačij, zato smo najbolj vztrajne, ki so na naš naslov poslali pravilno re- šitev, nagradili s sproščenim in hkrati poučnim izletom na Štajersko. Vsako leto namreč prav vse, ki na naslov uredništva pošljejo pravilno rešitev Nagrajenci nagradne križanke pred vhodom v Jamo Pekel. nagradne križanke, povabimo na popoldansko nedeljsko druženje, zato ste vabljeni, da se opogumite in nam diščini. Z nagrajenci smo si ogledali še na sproščen klepet v park graščine pošljete pravilno rešitev letošnje kri- dve – Jamo Pekel in Rimsko nekropo- Šenek v Polzeli, od koder smo imeli žanke, ki bo zaradi pravljično obar- lo Šempeter. Pod vodstvom vodičev prekrasen pogled na okolico. Sprva vane tematike zagotovo zanimiva za Turističnega društva Šempeter smo deževen dan, ki se je nato v Šempe- vse generacije. o znamenitostih izvedeli marsikaj za- tru prevesil v prekrasno sončno po- bavnega, poučnega in novega, polni poldne, smo v sproščenem vzdušju Šempeter ponuja mnogo zanimivih vtisov o bogastvu naše dediščine in zaključili šele v poznih popoldanskih znamenitosti, ki poučujejo obisko- preteklem življenju na naših tleh pa urah, organizatorji pa smo bili vese- valce o naši naravni in kulturni de- smo se po končanih ogledih odpravili li, da je bilo tudi letošnje nagradno presenečenje za reševalce križanke uspešno.

Tekst in foto: Barbara Klanšek

Obiskali smo Rimsko nekropolo Šempeter. Spoznali smo marsikaj novega.

62 63 Tunški glas December 2016

35 – Metkin brat. 36 – Ubiti bi moral Sneguljčico in kralji- Pravljični kotiček ci izročiti njeno srce. Že kar v navado je prišlo, da se v 11 – Bili so trije, vsak je napravil svojo 37 – Lovec je v njegovem trebuhu na- Tunškem glasu pojavi križanka. Po hišico, v kateri se je skrival pred vol- šel babico in Rdečo kapico. lanskoletni, ki je bila namenjena bolj kom. 38 – S seboj v Ledeno kraljestvo je od- starejšim reševalcem, je letošnja obar- 12 – V zgodbi o Žogici Nogici sta babica peljala Kaya, ki mu je v oko padel koš- vana pravljično in je primarno namen- in dedek igrala vsak na svoje glasbilo. ček razbitega ogledala. jena mlajšim bralcem glasila. Na kaj je igral dedek? 39 – Bil je steklen, Pepelka ga je izgubi- 13 – Kdo je otrokom pobral nepospra- la pri teku s plesa. Pri reševanju se boste letos sprehodili vljene in strgane copate? _____ Copa- 40 – Bila je bela, imela je kronico in skozi pravljice – domače in tuje, umet- tarica. skupaj z otroki je pila mleko. ne in ljudske. Mlajši pravljice zagoto- 14 – V pravljicah je pogosto prikazano 41 – Vidku je izmikal volno za novo vo dobro poznate, tisti malo starejši nasprotje. Na eni strani je dobro, kaj srajčico. pa se jih boste spomnili in se morda pa je na drugi? 42 – Srnjaček, ki je med lovom izgubil vrnili v otroška leta. Če pa bodo otroci 15 – Na poti k babici je srečala volka, ki mamo. imeli težave z reševanjem, starši, vze- jo je kasneje pojedel. 43 – Sneguljčica je ugriznila vanj. mite v roke knjigo pravljic in jim kakš- 16 – Po slamici je prečkal vodo, ko pa 44 – Slovenska pisateljica Makarovič. no preberite. Križanka bo tako tiktak sta slamica in kamenček padla v vodo, 45 – Bilo jih je sedem, Sneguljčico so izpolnjena. se je tako smejal, da mu je počil tre- sprejeli pod streho. buh. 46 – Majhen krojač, ki težave rešuje s Navodila so sila enostavna. Ob križan- 17 – S poljubom je prebudil Trnuljčico pomočjo šiviljskih pripomočkov. ki je 84 opisov posameznega gesla. in Sneguljčico. 47 – Kateri mož je odpeljal dečka v Opisan izraz ali odgovor na vprašanje 18 – Zbodla se je in padla v trden spa- svoj grad na dnu vode in mu ponujal nato vpišite v za to namenjena oken- nec. vse svoje bogastvo? ca v križanki. Iz označenih okenc nato 19 – Živi v morju in je pol deklica, pol 48 – Pravljično število; število palčkov v vrstnem redu prepišite črke in dobili riba. v pravljici o Sneguljčici. boste rešitev. 20 – Mojca Pokrajculja je živela v pis- 49 – Medvedji družini je pojedla kašo, kerčku. Kako piskerčku lahko še druga- sedela na njihovih stolih in spala v nji- Rešitev nato na dopisnici, razglednici če rečemo? hovih posteljah. ali pa v kuverti do 31. marca pošlji- 21 – Fant, ki noče odrasti in živi v de- 50 – Imela je hišo iz sladkarij, na koncu te na naslov uredništva; ne pozabite želi Nije. je zgorela v peči. pa pripisati imena, priimka, naslova 22 – Slovenska avtorica pravljic Peroci. 51 – V pravljici mlinček nenehno melje in kontaktne telefonske številke (pri 23 – Sestre male morske deklice so v sol. Katera velika vodna površina je za- čemer vam označenih mest za vpi- zameno za njeno življenje nekaj žrtvo- radi tega postala slana? sovanje ni treba izstriči iz Tunškega vale. Kaj? 52 – Leteči slonček z velikimi ušesi. glasu). 24 – S plesa se je morala vrniti do pol- 53 – Ime Ostržkovega očeta. noči. 54 – Naslov pravljice, ki govori o ču- Naj vas pri reševanju vodi pravljična 25 – Kaj je mala morska deklica izročila dežni mizi, na kateri nikoli ne zmanjka razigranost, ki bo zagotovo poskrbela čarovnici v zameno za noge? dobrot. za veliko zabave in dobre volje! 26 – Tu živijo kralji in kraljice, princi in 55 – Znašla se je v čudežni deželi, po- princese. tem ko je sledila Belemu zajcu. 1 – Danski pisatelj Hans Christian. 27 – Lesena lutka, ki je želela postati 56 – Žival, ki jo poljub spremeni v prin- 2 – Katera vrsta ptice je bil grdi raček? pravi fant. ca. 3 – Žival v Čarovniku iz Oza, ki je iskala 28 – Začarani kraljevič, ki mu je ljubez- 57 – Bosonoga deklica jih je na sil- pogum. en Lepotice povrnila pravo podobo. vestrovo prižigala, ker se je na ulici 4 – Priimek nemških bratov, zbirateljev 29 – Aladin se je prevažal na njej. skušala pogreti. ljudskih pravljic. 30 – Namesto mlinarjeve hčere je iz 58 – S svojo ljubeznijo je Zver odčarala 5 – Ostržku je rasel, kadar je lagal. slame spredel zlato. nazaj v mladeniča. 6 – Bilo jih je sedem, volk je pojedel 31 – Dobra vila je iz nje naredila kočijo. 59 – Žival v škornjih, ki je svojemu šest izmed njih. 32 – Kraljici je povedalo, da je Snegulj- gospodarju pomagala do bogastva. 7 – Vila, ki nastopa v zgodbi o Petru čica lepša od nje. 60 – Kraljična ga je čutila skozi 20 žim- Panu. 33 – Videk se je po novo srajčico od- nic in 20 pernic ter tako prestala edin- 8 – Zaradi prerokbe hudobne vile je pravil v gozd. Kako rečemo majhnemu stven test. dal uničiti vse kolovrate v kraljestvu. gozdu? 61 – Pepelki ni pustila na ples. 9 – Pirat, nasprotnik Petra Pana. 34 – Katero čarobno rastlino je posa- 62 – Barva ptice iz ljudske pravljice, ki 10 – Vidku je prikrojil tkanino za novo dil Jakec, da je po njej splezal do kral- govori o treh bratih, ki so šli to ptico srajčico. jestva nad oblaki? iskat.

64 December 2016 Tunški glas

63 – Naslov pravljice, v kateri se je 70 – Kaj je bil po poklicu tretji praši- 77 – Ko je zaužil triglavsko rožo, si je fantič spremenil v gozdno žival, kasne- ček, ki se je pred volkom skril v zidano opomogel od strelnih ran. je pa pomagal grofu, ki se je izgubil v hišico? 78 – Mitološka pošast, ki velikokrat gozdu, in se poročil z najmlajšo od nje- 71 – Drugi del naslova o mladem labo- bruha ogenj. govih hčera. du, za katerega so vsi pravili, da je grd. 79 – Dežela, kamor vihar ponese Do- 64 – Predmet, v katerega se je pred Grdi ______. rotejo in kjer sreča Leva, Strašilo, Plo- volkom skril najmlajši kozliček. 72 – Ptica, ki je v pravljici pela cesarju čevinka. 65 – Jankova sestra. na kitajskem dvoru. 80 – Naslov zgodbe o govoreči žogi, ki 66 – Lik iz zgodbe o Alici v čudežni de- 73 – Zvita gozdna žival, ki je prespala jo je ugrabil zmaj Tolovaj. želi, ki pripravlja čajanko in je včasih pri Mojci Pokrajculji v piskerčku. 81 – Kaj je v pravljici Mojca Pokrajculja izdeloval klobuke. 74 – Bila je zlobna, ukazala je ubiti ukradla lisica in za krajo obtožila zajca? 67 – Zaprta je bila v stolp. Vanj je Sneguljčico. 82 – Spala je na zrnu graha. bilo možno vstopiti le s plezanjem po 75 – Pravljično število; število bratov v 83 – Imel je čudežno svetilko, iz katere njenih laseh. pravljici Zlata ptica. se je pojavil duh. 68 – Volk jo je pojedel pred Rdečo kapico. 76 – Gorska vila mu je dala moč, ko 84 – Živalim je nudila prenočišče v pis- 69 – Bila je lepša od kraljice, zato jo je jo je zaščitil pred soncem. Iz dežele je kerčku, ki ga je kupila z enim krajcar- ta hotela ubiti. pregnal Turke. jem.

67 12 5 70 79 25 56

13 64 44 77 8 4 61 47 82 62

4 28 7 18 38 54 15 23 30 52 35 5 27 2 10 21

40 33 73 13 34 69 16 6 80 58

11 49 65 84

59 83 41

36 55 45 19 14 24 78 12 31 9 1 2 68 74

75 71

50 29 51 60 10

42 Anže 26 Slana 9 66 43 3 15 22 1 53 39

37 20 17 48

57 32

76 81 11 8 3 6 63 14 7

46 72

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

64 65 Tunški glas December 2016

Zapisal Jože Lombergar, župnik v Zaprašeni vaški zapiski Tunjicah med letoma 1861 in 1876 Mlado drevje po Prevali, krog cerkve Spomladi leta 1920 so izločili Laniše in farovža je vse od mene zasajeno. ter Praprotno za Kalom št. 14 (Voč- Kdor ga boš užival, spomni se mene v nik) iz občin Bistričica in Stranje ter molitvi, ker ne zase, ampak za druge jih priključili k občini Tunjice. Tako je sem delal, ker sem peršel že perleten bil nadalje Vočnik v Lanišah hišna št. v Tunjice. Velikokrat sem bil od truda 11. Le parcele, ki ležijo daleč stran ves moker, ko sem divjake izkopaval, (Županje Njive), ostanejo v davčni sadil, gnoil in okopaval. Kar več ja- občini Stranje (op. verjetno osredek). bolčnih dreves (iz Sušakove drevesni- ce po 25) je bilo posajenih leta 1862 ------in 1863. Češple nad britofom 1864, vertec ob župnišču je bil zasajen Ivana Rakef, trgovka in gostilničarka v 1865, češne ob cerkvi 1868 k božiču. Tunjiški Mlaki 28, se pogodi z občino Češne po Prevali 1868–1870. Lipa ob Tunjice, da bode plačevala vsak me- zakristiji nad britofom raste od leta sec po 100 din kot samostojno občin- 1861, ker tistikrat sem jaz druge šibe sko doklado na žganje in pivo. Plačati porezal, to pa pustil in jo ene štiri se zaveže vsak mesec do 25. leta obrezoval in ravnal, ker tukaj je bila poprej ena stara lipa. Žlahtni orh V Tunjicah dne 18. 1. 1929 v zevniku pod borštom raste od leta Ivana Rakef 1863, skoz šest let sem ga vedno obrezoval in čez zimo s slamo povijal v ------Prevali.

Lado Verovšek – Mlakarjev Lado – se Vodnjak iz betona – ob farovžu – 2 je rodil leta 1916, sin Zg. Žganove. V klaftri in 4 čevlje globok ves iz kamna Tunjice je prišel leta 1923 kot 7-letni Matijeva, je postajal odvečen. Odšel izsekan leta 1871 velja 156 goldinar- otrok. V Ljubljani so delale 3 sestre in je v Vrtače k Mlakarjevim sorodni- jev in 60 vinarjev. Koliko je vreden ta ena je imela otroka z ruskim vojnim kom. Od tam je še eno leto hodil v vodnjak vem le jejst in moji predniki, ujetnikom. Kmalu je umrla. Otroka so šolo v Tunjice. Kasneje je šel služit v ki smo v suši iz Tunjce ali clo iz Bis- dali v oskrbo domači občini Tunjice. Zalog. Med vojno se je nekaj časa še terce vodo tirali, scer pa le rumeno Od hiše do hiše naj bi skrbeli zanj. Vi- zadrževal v Tunjicah, večinoma skrit vodo v kapnici za cerkvijo imeli – in deli so, da to ni dobro. v bunkerju. Po vojni se je poročil in si tako vodo povsod lahko majo. Iskali so hišo, kjer bi ga hoteli imeti. zgradil hišo na Kregarjevem. Vzeli so ga Mlakarjevi, kjer so bili te- V arhivu našel Ivan Nograšek daj poleg mame še trije otroci (ostali Tisti dve Žganovi teti sta ga prišli ne- so bili v Ameriki). Ko so ljudje vide- kajkrat obiskat k Mlakarju. li, da je priden, bi ga vzeli tudi drugi. Potem ko je k hiši prišla ta mlada ------Zapis v farni kroniki V Tunjce pristojnih ljudi: v T[unj]cah in na Mlaki 298+173=471, na Košišah 54, v Lanišah 78 = skupaj: 6[03]. Jih je še raje malo več. Štel 6/9 1885 zarad razdelitve ubožnega zaklada v […] občine Tunjški fari pripadajoče. Kralj

1887 l. so se vsi ljudj[e] vsled vladne zapovedi sošteli. Vlada je 19. januarja 1887. l. tudi v Tu[nj]ški župniji ljudi soštela. Podpisani sem bil vedno pri vladni komisiji […] zapovedano številjenje pričujoč, ter se je število ljudstva tukaj stanujočega bodisi dom[…]a ali tujega takole pokazalo: V Lanišah je 79 ljudi, v [Tunj]icah 244, na Mlaki 136, na Košišah pa 50: toraj skupaj 509 ljudi / p[…]m (petsto in devet ljudi). V Tunjicah dne [1]9. januarja 1887. l. M. Kralj, župnik Miklavž je obiskal tudi Tunjice.

66 December 2016 Tunški glas

ku v severni Franciji naenkrat ubije Nekaj dogodkov 1200 rudarjev. Signal SOS je bil sprejet kot medna- iz kronike rodni signal za klic na pomoč. Pred 70 leti – leto 1946 Pred 250 leti – leto 1766 epidemija kolere, ki terja na stotine Proti Tunjicam začno napeljevati Tega leta je bila v glavnem dograje- človeških življenj. elektriko. na sedanja tunjiška cerkev. Pred 170 leti – leto 1846 Pred 50 leti – leto 1966 Pred 220 leti – leto 1796 Od avstrijskega Gradca do slovenske- Dograjena je bila nova šola. Staro Na binkoštni torek, 17. maja 1796, ga Celja redno začnejo voziti vlaki. stavbo so zopet prepustili cerkvi. so v mogočni procesiji iz Komende v Tunjice prenesli relikvije mučenke Pred 160 leti – leto 1856 Prvega septembra ponoči je svete Peregrine. Shranjene so pod Z velikim pompom cesar Jožef in ce- angleško letalo zaradi prenizkega do- glavnim oltarjem naše cerkve. sarica Elizabeta za tri dni obiščeta leta na brniško letališče zadelo vrho- Ljubljano. ve dreves pri Lahovčah. Letalo se je Pred 200 leti – leto 1816 raztreščilo. Umrlo je 98 potnikov, ne- Najhujša lakota v naših krajih je traja- Pred 130 leti – leto 1886 kaj pa jih je nesrečo preživelo. To je la od leta 1813 do 1816. Vreme je bilo Del Košiš zaradi nižje odmerjenega najhujša letalska nesreča v Sloveniji. več let zaporedoma tako neprijazno, davka prepišejo v Tunjiško Mlako. Pred 30 leti – leto 1986 da ljudje niso imeli nobene hrane Obe Košiševi kmetiji zato nista več v Zaradi jedrske nesreče v nuklearni več. Mnogo ljudi, predvsem otrok, je Košišah, kamor bi glede na ime mo- elektrarni Černobil v Ukrajini se je umrlo, ker so jedli vse – od koreninic rali spadati. radioaktivno sevanje razširilo tudi do trave. Posledica tega je bila krvava v Slovenijo. Zato je bilo prepoveda- griža. Jasno zapisanih podatkov za tis- Na cerkvi so zamenjana okna, obe- no uporabljati kapnico. Tistim, ki še ti čas ni, ker je bila tedaj v naših kra- šen nov križev pot, starega so od- niso bili priključeni na vodovod jo je jih francoska oblast. Menda je baron dali v Zalog. Od uršulinske cerkve v bilo treba dovažati v cisternah. Žiga Zois nekje nabavil tatarsko ajdo, Ljubljani so odkupili rabljene orgle za ko so jo delili ljudem; zato so še dolgo 870 forintov. Nabavili so novi obhajil- Plaz pod pokopališčem je ogrozil ajdi rekli cojzla. Ponovno se je lako- ni mizi. Obzidje okoli pokopališča so cesto in tudi samo pokopališče. ta ponovila leta 1850. Za tisti čas pa prekrili z opeko, narejeno v Hrustovi vemo, da je v Tunjicah umrlo 25 ljudi opekarni. Pred 20 leti – leto 1996 in da so vse travnike na Žganki prodali Tega leta smo na zadnjo pot po- za 4 hlebe kruha. Na Prevali je bil zasajen sadni vrt. spremili kar 14 naših krajanov, kar je največ v zadnjih desetletjih. Pred 180 leti – leto 1836 Pred 110 leti – leto 1906 V tedanji Sloveniji se pojavi huda Zelo huda eksplozija plina v Rudni- Ivan Nograšek

Miklavž je obiskal tudi Tunjice. Prvi EKO avto v Tunjicah.

66 67 Tunški glas December 2016 Miklavž je otroke obdaroval v Kamniku

Prireditev je pod Malim gra- dom organiziralo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta.

Večer se je zaključil z ognjemetom. Za sladke dobrote in toplo pijačo so poskrbele tunjiške žene. Foto: Matjaž Sedušak

68 December 2016 Tunški glas Z voščilnicami na pot Društvo Tun'ški glas je lani v sode- jem izdelovali voščilnice vse do ve- lovanju s KS Tunjice ponovno orga- černih ur. Zavedali so se, da bodo na niziralo delavnico izdelovanja božič- tak način nekomu polepšali praznike no-novoletnih voščilnic. Vsi, ki so se in v domove vnesli še nekaj dodatne delavnice udeležili, so svojo ustvar- praznične topline. jalno žilico lahko sprostili v petek, 11. decembra, v prostorih podružnične Slednjo pa je med udeležence de- šole Tunjice. Učenci so z izdelovan- lavnice vnesel predsednik KS Matjaž jem pričeli že v oddelku podaljšanega Sedušak, ki jih je razveselil s sladkimi bivanja, ostali pa so imeli možnost, in sadnimi prigrizki. Okrepčani udele- da se jim pridružijo in jim priskočijo ženci so se zvečer zadovoljni s konč- na pomoč po 15. uri. nim rezultatom razšli, voščilnice pa so 20. decembra v meglicah zaspa- Spretni prsti udeležencev so podobnega nedeljskega popoldneva v koših no kot leto poprej brskali med veliko krenile na pot. količino raznobarvnega papirja, bleš- čic, luknjačev, gumbov in na tak na- Delavnico so člani društva zopet čin materialu dali novo obliko. Ta je izvedli letos; ustvarjalo se je 2. de- med prazniki skupaj s prisrčnim voš- cembra. Lahko bi dejali, da je bilo po- čilom razveseljevala Tunjičane. Vsi poldne res nabito z božičnim vzduš- prisotni so z veliko vnemo in veseljem, česar pa med kopico raznolikih božičnih motivov, ki krasijo voščilni- ce, ni bilo težko doseči. Obenem pa bi med lično izdelanimi voščilnicami težko našli katero, ki ni bila ustvarje- na z ozirom na sokrajane.

In prav s tem namenom člani društva zadnja leta organizirajo popoldansko delavnico. Smisel voščilnic, prilo- ženih glasilu, ni le v tem, da se krajanom zaželi vse dobro v prihajajočem letu, ampak da se tudi z izdelovanjem krajani povežejo med seboj. Vsi. Mlajši in starejši. In zato so se, tako kot vsa leta, tudi tokrat voščilnice podale na pot in so priložene sleherne- mu izvodu krajevnega glasila Tunški glas, ki je svojo pot našel v domove KS Tunjice.

Anže Slana Foto: Milena Erbežnik Klanšek

Foto: Jelka Vrhovnik

68 69 Tunški glas December 2016

Najin poročni dan Foto: Just married. Poročni zvonovi so v Tunjicah zopet zazveneli. Vsem mladoporočencem ured- ništvo Tunškega glasu izreka iskrene čestitke in jim na skupni poti želi obilo ljubezni, medsebojne harmonije, složnosti, sreče, miru, skupnega zadovoljstva, zaupanja in medsebojne predanosti. Mladoporočenci, naj bo Vaše živl- jenje polno nepozabnih doživetij.

Živa in Matic Uršič 30. aprila sta se poročila Živa Matičič iz Kamnika in Matic Uršič iz Tunjiške Mlake. Civilni poroki v poročni dvorani Občine Kamnik je sledila cerkvena v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. S hčerko sta si dom ustvarila na moževi domačiji.

Tinkara in Jure Svetelj 30. julija sta se v polhograjski graščini poročila Tinkara Novak iz Tunjiške Mlake ter Jure Svetelj iz Podgorja. Cerkvene zaobljube sta si nato izmenjala v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Dom sta si uredila v Mostah pri Ko- mendi.

Alenka in Matej Vrhovnik 1. oktobra sta se poročila Alenka Špruk iz Komende in Matej Vrhov- Novorojenčki nik iz Tunjic. Pred svati sta si večno zvestobo obljubila na gradu Zaprice, 2016 cerkvene zaobljube pa sta si izmenjala v cerkvi sv. Petra v Komendi. Z Noah Prosen – Udamov družino sta si dom ustvarila v bližn- Nace Simeunovič – Mejačev jem Kamniku. Neli Uršič – Nivčarjeva Haidi Kosirnik – Kosirnikova Špela in Anže Zobavnik Neža Koželj – Petrova Spomladi sta se poročila Špela Jelin- čič iz Godiča in Anže Zobavnik iz Tun- Lara Brodar – Jožovčeva jic. 14. maja sta si pred svati večno Luka Babačič – Lanišekov zvestobo obljubila na civilni poroki v poročni dvorani Občine Kamnik ter Jerca Cerar – Mejačeva nato v farni cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Živita na moževem domu. Job Jelovšek – Pocinov Zbrala: Ivanka Vrhovnik

70 December 2016 Tunški glas

Nives in Aleš Koželj Konec septembra sta se poročila Nives Prelovšek iz Podrečja pri Domžalah in Aleš Koželj iz Tunjic. Poroč- ne zaobljube sta si izmenjala 24. septembra v prijetnem okolju Jeršinove domačije ter v farni cerkvi sv. Ane v Tunjicah. S hčerko živita na moževem domu.

Maja in Mitja Šuligoj Maja Balantič iz Tunjiške Mlake in Mitja Šuligoj iz Kam- nika sta se poročila 25. junija. Civilni poroki v poročni dvorani Občine Kamnik je sledil cerkveni obred, ki je potekal v cerkvi Matere božje v Ljubnem na Gorenj- skem. Z družino živita v Tunjiški Mlaki. Barbara Klanšek

sta bila deležna tudi Špela in Anže Zobavnik. Anžetovi prijatelji so s po- Gozdarsko presenečenje močjo sovaščanov organizirali edinstven prikaz gozdarskih opravil in na cesto pod cerkvijo sv. Ane v Tun- za mladoporočenca jicah pripeljali različno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Anže, ki je vajen tovrstnega dela, se je skupaj z nevesto iskreno zabaval ob pogle- du na pripravljen sprejem in se moral tudi sam lotiti dela, Špela pa mu je pri tem pomagala. Domačini smo medtem z zanimanjem opazovali prikaz gozdarskih del, ki je zaobjemal Novorojenčki celoten obseg dela, vse od spravila lesa do njegove obdelave. Zagotovo 2016 ne doživimo pogosto, da gozdarji na tovrsten način za mladoporočenca pripravijo presenečenje, z motorka- mi v rokah in v umazanih delovnih Letos si je poročne zaobljube izmen- čenj. Prav vsa so bila edinstvena in oblačilih. Še manj pa, da po prikazu jalo šest parov, ki so jim sorodniki, skrbno načrtovana z namenom, da in izrečenih voščilih dokončajo zasta- prijatelji in sovaščani zagotovo pri- mladoporočencem polepšajo poroč- vljeno delo, razžagajo ves pripravljen pravili kar nekaj prijetnih presene- ni dan. Enega takšnih presenečenj les ter skrbno očistijo prostor.

Verjamem, da bo presenečenje prav vsem, ki smo mu bili priča, ostalo v spominu, saj so se na ta dan na pri- zorišču pod cerkvijo znašla praktično vsa gozdarska orodja in stroji, ki jih tunjiški fantje redno uporabljajo pri delu v gozdu.

Tekst in foto: Barbara Klanšek

70 71 Tunški glas December 2016 Od Janka do Vočnika v letu 2016

Žal sta hiši na skrajnem južnem in na skrajnem severnem delu naše vasi že prešli v zgodovino. Na mestu Jankove hiše stoji le še kozolec – toplar. Vočni- kova stara hiša v pobočju Vočnikove gore pa je tudi že nekaj časa prazna.

Včasih so rekli, da so Tunjice tako velika vas, da ima berač za kar nekaj dni dela, da pofehta vse hiše v vasi pa avtobus, saj za oba ni prostora, povedali kdaj. Na novo pa so dobro od enega do drugega konca. Zadnjič pločnik pa je tako visok, da nanj ne označili, kako se pride do tunjiške nam je Tine govoril, da je v Tunjicah moreš. cerkve, da je romarji ne bi iskali po

že več kot>> December 20 hiš 2011 praznih. << Nismo mu Vrhovju. V Tunjicah je včasih bilo vsaj verjeli, dokler nam jih ni naštel. Po- Zadnja zimaTunški je bila glas skoraj da brez 16 studencev, ki so jih ljudje koristili, vrh tega pa še v 16 hišah živi samo še snega, 27. aprila pa ga je na cvetoče dokler ni bilo vodovoda. Letos si jih je po en človek. Kaj posebnega se nam drevje zapadlo za ped in pol. Lomilo nekaj ogledal predstavnik jamarjev z letos ni zgodilo, nekaj pa vendarle. je drevje po vrtovih in gozdovih. Fan- namenom, da bi vsaj katerega izmed Prvič v zgodovini fare je bil iz doma- tje so pobrili Štulo, ki se je že moč- njih obnovili. Saj če bi se slučajno kaj čega kraja pregnan• Decemberkrajevni 2011 predsed • Leto 17- • Številkano zaraščala, 1 • tako da je spet postala zgodilo vodovodu, ni kam iti po vodo. nik vlade. Kar enajstkratTunški smo na Božji prijetna glas razgledna točka. Sadjarji so njivi pod cerkvijo pustili našega vaš- bili aktivni, da je kaj; žegnali so svoj Od družabnega življenja so še naj- čana, kar je veliko več od povprečja. sadovnjak in prodali vse sadike starih bolj uspele Igre brez meja. Gorenjski Spomladi so že odpeljali gradbene sort, ki so jih vzgojili na Prevali. Letos tamburaši pa so v avli šole igrali bolj stroje,Vesele ki so gradilibožične kanalizacijo praznike in so smo na novo pridobili tudi nekaj arov maloštevilni publiki. Dobre tunjiške dodobra prekopali Tunjice, pa se čez asfalta proti Zadnjemu Robu z Golo- pevke pa so zelo navdušile Špance pri leto niin nič srečno premaknilo novo naprej.leto 2012 Pri šoli bove strani in proti Vovkovi ter Gra- njih doma. Miklavž je s parkeljni in an- so položiliVam želi tako uredniški debelega odbor!ležečega dišekovi hiši. Na cesti proti Komendi gelci vred odšel v predčasni penzion. policaja, da obstaja možnost, da se pa so nastale take luknje, da jih ne Babji pohodi ob torkih pa vztrajajo že komu prelomi avtomobil. Opravičili moreta zasuti obe občini, ki jima ces- kar nekaj let. Le še večje udeležbe si so se s tem, da so dovolili hitrost le ta pripada. Občinarji pa obljubljajo, želijo. Še to moram povedati, da so 30 km na uro. Prava težava nastopi, da bodo tunjiško cesto priključili na v avtokleparski delavnici na Favšnem če na cesti srečaš velik tovornjak ali krožišče pri Barutani, seveda niso robu naredili prvi ekološki avto, ki je tudi naravno razgradljiv. Trenutno je razstavljen na ogled interesentom pri hiši Tunjice številka 29. Zanimiva je bila prireditev v Mahlavovih vazah, na temo ljudskih pripovedi. Prav na tej prireditvi se je od Tunjičanov poslovila dolgoletna patronažna sestra Jana. Na Zadnjem Vrhu sta se pri eni hiši pojavila dva mlaja. Saj istega leta na isti dan praznujeta dva brata 70. jubilej.

V naslednjem letu 2017 pa bomo imeli veliko sreče več, saj to želimo drug drugemu ob novem letu.

1 1 Ivan Nograšek

Tunski glas 2011.indd 1 72 15.12.2011 13:44:50 December 2016 Tunški glas Letos so okrogle jubileje praznovali naslednji prebivalci Tunjic

50 LET – rojeni leta 1966 70 LET – rojeni leta 1946 Gregor Čepič Majda Čimžar Dušan Brodar Marija Grilc Lidija Kavčič Vido Grilc Milena Erbežnik Klanšek Janez Kosirnik Ljudmila Komatar Cirila Sedušak Nataša Šimenc Ciril Vombergar Mirko Žagar Peter Vombergar Angela Vrhovnik 60 LET – rojeni leta 1956 Milan Balantič 80 LET – rojeni leta 1936 Janko Čeplak Anton Smole Janez Kosirnik Janez Stele Anica Uršič Antonija Vinšek Anton Vrhovnik Frančišek Vrhovnik 90 LET – rojena leta 1926 Praznovanje 70-letnice Cirila in Petra Vombergarja. Pravita, da si Janez Vrhovnik Stanislav Smolnikar želita le zdravja. Sosedje smo ju Štefka Crnkovič Anica Šimenc razveselili z mlajem!

Obvestilo o možnosti vožnje na šolskih progah

Obveščamo vas, da se lahko krajani Tunjic od tega šolskega leta dalje vozite s šolskim avtobusom do postajališča pri bivši Metalki iz Laniš in tudi iz Tun- jic. Na glavni avtobusni postaji avtobus ne ustavlja! Vozni red se občasno lahko tudi spremeni na podlagi zahtev Osnovne šole Frana Albrehta. Cena vozovnice je 1,30 € in jo lahko plačate neposredno pri vozniku. Dijaki pa si lahko kupijo mesečno ali letno čip vozovnico, če se vozijo redno vsak dan.

Vozni red: Vozi iz smeri Laniše–Kamnik Metalka vsak dan ob 7:00 in 7:50; vozi iz smeri Tunjice–Kamnik Metalka vsak dan ob 7:05 in 7:55; vozi iz smeri Kamnik Metalka–Tunjice–Laniše vsak dan ob 13:10; vozi iz smeri Kamnik Metalka–Tunjice–Laniše vsak PON, ČET ob 14:35; vozi iz smeri Kamnik Metalka–Tunjice–Laniše vsak TOR, SRE, PET ob 15:25.

Z lepimi pozdravi KAM-BUS

72 73 Tunški glas December 2016 Stare slike ...

Naborniki, letniki 1918; stojita (od leve) Sp. Žganov France in Slovenska dekleta; Jeršinova Pavla, Naumov Jernej, sedita (od leve) Košiševa Ana in Pocinova Ana. Sitarjev Jernej in Žerjavov France.

Stojijo (od leve) Zg. Košišev Jože, Žvabov France in Pocinov Stanko,- sedita (od leve) Sp. Sitarjev Flor Pocinovi; v sredini sedi Pocinova stara mama Frančiška. jan in Matijev France.

Tunjiški fantje in dekleta Smučarji tekači. v alpinističnem vzponu.

74 December 2016 Tunški glas

Zg. Naumova mati Ivana, oče Franc, Francka, Milka in Angela.

Oče Franc Nograšek.

Ciril Grkman z vprego na ovinku pri Mohtu.

Teta Johana Nogra- šek – sestra očeta Franca. Zg. Naumove: Milka, Francka, Angela. Tone Nograšek, umrl star 18 let.

74 75 Tunški glas December 2016 Stare slike ...

Od leve si sledijo Zg. Naumove Francka, Angela in Milka.

Zg. Naumovi: Helena, Mojca in Tone.

Od leve stojijo Zg. Naumova Milka, Angela in Francka.

Francka Nograšek.

Zg. Naumovi leta 1932; od leve si sledijo Jernej, Francka, Manca, Ange- Mati Ivana Nograšek, roj. la, mati Ivana, Janez, Milka, oče Franc, Micka, Tone, Ivanka, Tončka. Vrhovnik – Zoklarjeva.

76 December 2016 Tunški glas

Angela Vrhovnik – Bovčeva.

Zoklarjevi leta 1898; v sredini je Dioniz.

Zg. Naumovi pred staro domačijo, Angela, Milka, oče Franc, Francka in mati Angela Nograšek. Ivana. Slika posneta pred letom 1950.

Jernej Nograšek. Milka Nograšek.

Gradišekova mama Micka Pogačar. 76 77 Tunški glas December 2016 V letu 2016 smo se poslovili od naših krajanov Ni res, da so odšli – nikoli ne bodo. Ujeti so v naša srca. S spomini bodo vsak naš korak spremljali v tišini.

10. januarja je v 84. letu 26. aprila je umrl življenja umrl Janez Lah – Zg. Milan Slanovec – Grilušekov. Kosirnikov Janko. Zadnja Rodil se je leta 1929. leta je živel v Domu starejših V življenju je bil usnjar, kmet, občanov v Kamniku. Za njim je gostilničar in lovec. Kosirnikova hiša ostala prazna.

25. januarja je v 101. letu 2. junija je umrl Janez Torkar. življenja umrl Jožef Pregled Letos je dočakal 69 let. – Zg. Dolenčev. Dočakal je Zadnja leta je preživel v najvišjo starost v tunjiški fari. zavodu. Tudi njegova hiša je Tudi Dolenčeva hiša je za njim ostala prazna in zaklenjena. ostala brez ljudi.

25. februarja je le dan pred 95. 5. julija je umrla Cecilija Koželj rojstnim dnevom umrla – Vinšekova mama. Dočakala Angela Vrhovnik – Žerjavova. je 87 let. Zadnja leta jo je Čeprav je bila celo življenje mučila huda bolezen. odvisna od invalidskega vozička, je bila vedno optimistično razpoložena in vsem znana kot odlična šivilja.

17. marca je umrl 10. julija je umrla Ana Čimžar – Štefan Stele – Birtov. Lesnikarjeva mama. Nazadnje je bil župnik na Zadnji krajši čas je živela v Vranji Peči. Dočakal je 86 Domu starejših občanov v let. Pokopan je v družinskem Kamniku. Pokopali so jo dan grobu Birtovih v Tunjicah. pred 93. rojstnim dnevom.

78 December 2016 Tunški glas

3. septembra je umrla 9. oktobra je umrl Ana Podjed – Brodarjeva. Alojz Šimenc – Omevčev oče. V krogu družine njene hčere Rojen je bil v vasi Studenca v je dočakala 88 let in se nato Tuhinjski dolini leta 1930. hitro poslovila. Kupil je izpraznjeno Omevčevo hišo in si ustvaril družino.

9. novembra je po kratki in hudi bolezni umrl France Vrhovnik – Znamenšek. Bil je znan tunjiški tesar. Dočakal je dobrih 84 let. V letu 2016 so umrli tudi naši rojaki, ki pa so živeli drugod.

Takoj po novem letu je umrl Na začetku maja je umrla Janez Šmidovnik – Košišev. Živel je v Ljubljani. Marija Povšnar – Dolenčeva Mari. Počitniško hišico pa je imel v Tunjicah ob potoku Poročena je bila na kmetiji Roblek visoko Tunjščica. Rojen je bil leta 1921. nad dolino Kokre. Rodila se je leta 1940.

11. februarja so na kamniških Žalah 19. oktobra je umrla pokopali Nežo Novak – Sp. Lanišekovo. Stanislava Potočnik – Joškova Slavka. Živela je v Mekinjah, zadnji čas pa v domu Stara je bila 82 let. Živela je v Stranjah. starostnikov. Rodila se je 1925.

V začetku aprila je umrla 13. decembra je umrl Marija Zupan – Zoklarjeva. Drago Vrhovnik – Zoklarjev. Živela je v Retnjah pri Tržiču. Dočakal je 80 let. Živel je v Kamniku. Rodila se je leta 1923.

78 79 Tunški glas December 2016

Medical line d.o.o.

Maistrova ulica 16

1240 Kamnik

‘ Tel: 01 839 42 61 ‘ Fax: 01 839 42 60 www.medicalline.si

Masažni sistemi [email protected] srecno srecno ‘

Tunški glas December 2010 srecno

[email protected]

KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE OBČINA KAMNIK

Fax: 01 834 73 99 Gsm: 031 574-756

e-mail: [email protected], www.grzincic.com 80

Tunski glas 2010.indd 68 16.12.2010 14:15:08 Tunški glas December 2010

December 2016 Tunški glas

JANEZ VRHOVNIK S.P.

TESARSTVO Justin Klanšek s.p. Tesarska • krovksa • kleparska dela CVETLIČARSTVO LAP Tunjice 29, 1241 Kamnik Tina Lap, s.p. T: 01 83 92 951 Šutna 60, 1241 Kamnik F: 01 83 97 684 Tel. (01)839 17 69, faks: (01) 831 93 85 M: 041 362 609 Justin Klanšek Tunški glas E: [email protected] tesarski mojster Id. št. za DDV: SI14259028December 2010

Tunški glas December 2010

Galerija Majolka 1241 Kamnik, Medvedova 16 031 638 483 HOMEC www.majolka.si

Tunski glas 2010.indd 69 16.12.2010 14:15:10

80 81

Fax: 01 834 73 99 Gsm: 031 574-756

e-mail: [email protected], www.grzincic.com

e-mail: [email protected], www.grzincic.com 68

Tunski glas 2010.indd 68 16.12.2010 14:15:08

Tunski glas 2010.indd 68 16.12.2010 14:15:08 Tunški glas December 2016

VRHOVNIK ANTON S.P. TUNJICE 24A 1240 KAMNIK mbt: 041/832-823

Gradbena mehanizacija Romšak Janko s.p. 041/859-741 [email protected] 820 209

Okrepčevalnica Slanovec s.p.

ODLIČNE PICE Drago Uršič s.p. NAJBOLJŠI OCVRT PIŠČANEC 031-30-22-21

PREVOZ LESA ROK KLANŠEK 031/544-154

82 Tunški glas December 2010

TunškiDecember glas 2016 Fax: 01December 834 73 99 2010 TunškiGsm: 031 glas 574-756

Tunški glas December 2010

e-mail: [email protected], www.grzincic.com

Tunski glas 2010.indd 68 16.12.2010 14:15:08

CVETLIČARSTVO LAP Tina Lap, s.p. Šutna 60, 1241 Kamnik Tel. (01)839 17 69, faks: (01) 831 93 85 Id. št. za DDV: SI14259028

Hvala vam CVETLIČARSTVO LAP za pomoč Tina Lap, s.p. pri izdaji glasila Šutna 60, 1241 Kamnik Aleš Koželj 040 534 299 Tel. (01)839 17 69, faks: (01) 831 93 85 www.brezproblema.si Tunški glas. Id. št. za DDV: SI14259028

VESEL BOŽIČ IN SREČNO

NOVO LETO 2017 HOMEC VAM ŽELIJO NAŠI OBRTNIKI IN PODJETNIKI, KI SO OMOGOČILI, DA JE TUNŠKI GLAS 69

Tunski glas 2010.indd 69 16.12.2010 14:15:10 IZŠEL TUDI LETOS. HOMEC

82 83 69

Tunski glas 2010.indd 69 16.12.2010 14:15:10