GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV M EGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — četrtek — Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna Stev. 8 (570) Leto XII. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki NOVO MESTO, 23. februarja 1961 štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno v Novem mestu štev. 606-70/3-24 podjetje -Delo- v Ljubljani Ženam mesto, ki jim pripada! žene pred letošnjim 8. marcem — Razgovor z inž. Vilmo Pirkovič, predsednico komisije za druž beno uveljavljanje žena, in z Romanom Ogrinom, sekretarjem okrajnega odbora Socialistične zveze
Letos bomo praznovali 8. kmečke žene mnogo dojemlji- organizacij. Gotovo so tu pre benega upravljanja in v poli marec — dan žena v obdobju vejše zia sodobno kmetijsko cej krive tudi žene, saj so kot tičnem delu. Pogovorijo naj se proslav 20-letnice ljudske re proizvodnjo kot možje gospo volivke v večini, pa vendar ne o vsem, kar jih v občini naj volucije, v kateri so žene odi darji. Na nekaterih področjih volijo kandidatk. Morda je po bolj žuli. Kmalu bodo volitve grale pomembno vlogo. Pra so žene celo glavni nosilec po sredi občutek manjvrednosti, zadružnih svetov, povedali pa znovanje naj bo zato sdoves- godbene proizvodnje! V kme morda pa tudi premajhno za smo že, kako veliko vlogo ima nejše kot kdaj koli doslej. Ne tijstvu nosijo 50 odst. bremen nimanje. Do odbornic v ljud jo žene kot proizvajalke v bomo opustili tradicionalnih v proizn/odnji — žene. Da ne skih odborih smo preveč kri kmetijstvu. Letošnje volitve proslav, ko smo ženam vsaj na pozabimo njihove velike vloge tični. Odbornika, ki že leta se zadružnih svetov naj bodo pre ta dan nudili malce razvedri pri pretakanju narodnega do di v ljudskem odboru, ne vidi izkušnja novega odnosa druž la, ki je pretrgalo verigo nji hodka. Največji del tega do mo, čeprav nikdar ne sprego be do žena in hkrati odnosa hovih napornih dni. Večji del hodka po'rcšhno skozi družin vori, na ulici pa •»progrizne* žena do sebe, saj zaslužijo, da proslav pa naj bo posvečen ske proračune. In tu je spet vsako na seji izgovorjeno bese so v novih zadružnih svetih razpravi, kako rešujemo in ka žena gospodinja tista, ki kot do; ženo, ki je molčala le dve zastopane številneje kot doslej. ko naj bi reševali probleme kupec gospodinjskih predme leti, pa že obsojamo kot nede Za delovni del proslav 8. žena. tov potroši največ! javno. Krajevne organizacije marca smo našteli kar precej Vprašajmo se, koliko smo Našteli smo le drobec po SZDL naj čimprej ustanove nalog. Mnoge bo morala ures omogočili ženam uveljavljanje membnih dolžnosti, ki jih v sekcije, ki bodo razpravljale o ničevati vsa družba, saj so bi v proizvodnji, v družbenih or naši družbi opravlja žena. Go težavah žena in družine, v teh le žene doslej preveč prepušče-. ganizacijah in v političnem tovo ji torej pripada pomemb sekcijah naj tovarišice skupaj ne same sebi. Letošnji 8. ma življenju! Koliko je naredila nejši prostor, kot ga je imela z možmi iščejo pota za odpra rec naj bo torej prelomnica. družba, da bi ženo razbreme doslej. Socialistična zveza je vo težav! Z ene naj s pomočjo in podpo nila? Servisi stanovanjske do zdaj vse premalo skrbela V marcu bodo občinske kon ro družbenih organizacij, orga skupnosti, obrati družbene za uveljavljanje žena in za re ference žena kot priprava na nov oblasti in s povečano ak prehrane in ustanove za otro ševanje njihovih problemov. zvezno konferenco, ki bo 19.. tivnostjo žena najdejo v soci ško varstvo jo naj rešijo skrbi, Se vse premalo je žena v or 20. in 21. aprila v Zagrebu. Na alistični družbi prostor, ki jim da se bo laže posvetila proiz ganih oblasti, v organih de občinske konference bodo po — če upoštevamo njihovo od vodnji, da je po delu doma ne lavskega in družbenega uprav vabljene žene, ki so se uve govorno, skromno in tiho delo bo več čakalo toliko gospodinj ljanja in v odborih družbenih ljavile v DS, v organih druž — tudi pripada! skih naporov in da se bo laže posvetila vzgoji otrok — no vih državljanov. Ze zaradi ma terinstva zasluži žena veliko skrb vse družbe, doslej pa smo jo vse preveč prepuščali nje Po dvajsetih letih nim težavam. Ne pozabimo na žene v kme Kmalu bodo izdelani programi za 20-letnico vstaje — Največje slavje tijstvu! V naši republiki je 225 tisoč volivcev kmetijske sku Slovenije: 22. julija v Žužemberku, kjer pričakujemo 100.000 ljudi — pine, med njimi je kar 125 ti Žužemberk se bo ves prenovljen pri pravil na veliki dan in na odkritje soč žena! V našem okraju je razmerje približno enako, veličastnega spomenika padlim borcem in žrtvam fašističneaa nasilia kljub temu pa bi zaman iskali Na sestanku predstavnikov odbornice - žene v kmetijskih spodarstva v stari Jugoslaviji oficirjev in borcev. Ti preda občinskih odborov SZDL, LMS ! skupinah zborov proizvajalcev! n danes, delavsko in družbe vatelji naj bi ne govorili to in sindikalnih svetov ter pred V okraju je približno 6 tisoč no samoupravljanje in nove liko o posameznih, dogodkih, stavnikov okrajnega odbora gospodarske ukrepe — delitev skupinah in junaštvih, ampak kmečkih gospodarstev v po SZDL, LMS in Okrajnega sin godbeni proizvodnji z zadrugo; dohodka kot najvišjo stopnjo naj bi prikazali bolj smisel dikalnega sveta so se pretekli skoraj polovico teh pogodb so vlogo delavskega razreda v go NOB. ideje, za katere so se četrtek med ostalim pogovo podpisale žene, kmetijski stro spodarski in socialistični ure borili ljudje itd. rili tudi o proslavah ob 20. ob kovnjaki pa povedo, da so prav ditvi. Glavna jugoslovanska pro letnici revolucije. Sklenili so, Proslavljanju ostalih zgodo slava ob 20-letnici revolucije da naj izdelajo vsi občinski vinskih dni (8. marec. 27. april, bo 4. julija v Užicah. Ta dan odbori za pripravo proslav v 1. maj itd.) ne bomo dali po naj bi se čimveč ljudi zbralo zvezi z 20-letnico revolucije ta sebnega poudarka 20. obletnice ob televizijskih in radijskih koj svoje programe proslav. revolucije. Tudi razni festivali sprejemnikih ter poslušalo go Te naj zajemajo le praznova in srečanja, ki bodo letos, ne vor, ki ga bo imel predvidoma Ne klonite v pravični borbi! nje 4. julija — dan borca, 22. bodo imeli nobene zveze s pro maršal Tito. 22. julija bo glav julja — dan vstaje in 22. de slavo 20. obletnice vstaje. na proslava za Slovenijo v Žu Na vseh protestnih zborovanjih po okraju smo v preteklem tednu lahko cembra — dan JLA. Proslav Posebne komisije za delo s žemberku, kjer bodo odkrili slišali: BREZ IZJEME OBSOJAMO ZLOČINE KGL0NIALIST0V! SV0B0Đ0 predsednika Lumumbe. Dolg ljanje teh dni bo republiškega šolsko mladino in mladino na spomenik preko 1200 padlim sprevod manifestantov je kre in zveznega značaja. Razen na sploh bodo organizirale med borcem. Na njej bo sodelovalo, AFRIČANOM! nil skozi mesto pred tovarno štetih proslav pa so lahko še ostalim tudi predavanja bivših kot računajo, nad 100.000 ljudi. celuloze in papirja, kjer je bi občinske in okrajne, ki morajo Kako živo čutimo s kongo- so poslali protestna pisma Or vladi. Protestna zborovanja so lo protestno zborovanje. Od biti vezane na dogodke iz le škim ljudstvom, smo dokazali ganizaciji združenih narodov v bila tudi v Dobovi in v rudni tod so poslali več pisem, med ta 1941. minuli teden, ko je bila v Nevv Yorku zaradi pasivnosti ku Globoko. V sredo se je drugim tudi Vsenarodnemu Na teh proslavah naj bi ude okraju vrsta protestnih zboro enot OZN v Kongu. V Breži zbralo nad 800 ljudi v Sevnici afriškemu kongresu v Akri, v ležencem prikazali: stanje go- vanj, na katerih je ljudstvo cah se je zbralo več kot 1000 in ogorčeno protestiralo proti državo Gano; to pismo so za povsod obsodilo gnusni urno;- delavcev, dijakov in drugih sedanjemu početju kongoških ključili takole: Nagrajeni šoferji predsednika Lumumbe. V No državljanov v sredo ob 14. uri. band in njihovih vodij, kot »Lumumba in njegova sode vem mestu je bilo veliko zbo Od tod so poslali protestne br proti politiki OZN v Kongu. lavca so mrtvi, ni pa mrtvo na Vidmu rovanje na Glavnem trgu; v zojavke Glavnemu odboru V Vidmu-Krškem je bila vsa hrepenenje kongoškega ljud Upravni odbor Tovarne ce Metliki se je na petih zboro SZDL Slovenije in brzojavne javnost močno vznemirjena stva po osvoboditvi. Priprav luloze in papirja na Vidmu je vanjih zbralo nad 700 ljudi, ki pozdrave zakoniti kongoški spričo vesti o zahrbtnem uboju ljeni smo biti v vaši plemeniti nagradil šoferja Antona Dru- borbi z vami, pripravljeni smo goviča z 10.000 dinarji,, ker je vam nuditi pomoč v mejah na s kamionom TAM 4.500 prevo točk Je zamenja! tarifni pravilnik ših možnosti. Afrika jc vaša, zil 100.000 km brez popravil Kongo je last kongoškega ljud in zastojev. Deset tisoč dinar stva, nič manj pravice do živ jev je dobil tudi Ivan Molan, V tovarni celuloze in papir poln orna je odvisna od količi izvodnje pa za 8 odst. Po vred ljenja nimate vi, kot belgijski ki je znova prevozil 100.000 km ja na Vidmu so v zadnjem ča ne in kvalitete proizvodnje, ki nosti je kolektiv lanski plan imperialisti. Zato podpiramo z osebnim avtomobilom brez su ukinili tarifni pravilnik, kj jo je enota kot 'celota v mese presegel za 10,3 odst. Skupni vašo borbo in si prizadevamo, posebnih okvar. Tovarniški ga je zamenjal novi način raz cu dosegla. Zato je vrednost uspehi tovarne so v primerja da bi vam pomagali doseči Mercedes ima že 204.000 km, deljevanja osebnih dohodkov. točke v vsaki obračunski (eko vi z letom 1959 boljši za 26 od skorajšnjo zmago! — Ne kloni pri čemer je prvih 100.000 km Sleherno delovno mesto v to stotkov, k čemur je vsekakor nomski) enoti vsak mesec dru te pred nasiljem, vaša borba je prevozil šofer Anion Hotko- varni je bilo po posebni komi gačna; to bo prav gotovo spod največ pripomoglo uspešno na pravična! V tej borbi vas pod tovarna Mercedes sa i" " Ni podjetja ali ustanove, kjer jih ne bi srečali, naših požrtvo siji ocenjeno in ima določeno budilo kolektiv, da bo vložil v grajevanje po delu. V kolekti pira vsa Afrika, podpira vas dila z zlato značko, ker ni valnih proizvajalk, delavk in uslužbenk. Samo v industriji • število točk. Delo v normi in svoje delo še več truda. Če vu si obetajo od novega načina jugoslovansko ljudstvo in( vse imel pri teh 100.000 km nobe okraju dela 3.160 žensk, v prosvetni službi jih je 939, v zdrav« režiji ter vsi dodatki (na nor prav je bil lanski plan v to nagrajevanja še večje uspehe. napredno človeštvo!'" ne okvare. stvu 929 in pod. mo, nadure, nočno delo in po varni zelo napet, so vse eko sebno nadurno delo) so prav nomske enote presegle postav tako preračunani na točke, ta ljene dolžnosti. Plan skupne ko da bo lahko vsak delavec proizvodnje je bil konec leta sam ugotovil, če je njegov presežen za 7 odst. oz. "za 6.778 osebni dohodek pravilno izra ton blaga, plan blagovne pro- čunan. Vsota osebnih dohod kov vsake obračunske enote se Obišeite razstavo Komuna v petletnem planu vsak mesec seveda menja; po- Vladimira Lamuta! Na zadnjem zasedanju je Zvezna spričo novega sistema delitve dobile spora med nekim velikim indu mune ne bo odločujoče, koliko de ljudska skupščina sprejela novi pet komune in gospodarske organiza strijskim podjetjem in občinskim lavcev bo zaposleno v posamezni Rais'ava je odprta v prosto Seminar 0K ZKS letni načrt, ki predvideva zlasti cije pri sedanji produktivnosti dela ljudskim odborom glede vprašanja gospodarski orrf- -:zaciji, saj bodo rih Dolenjskega muzeja vsak skladen razvoj vseh gospodarskih nekoliko ugodnejši položaj, kot ga delovne sile v-tem podjetju. Delav njeni dohodkj in materialna osnova v Dol. Toplicah dan dopoldne od 9. do 12. ure panog in področij V"prihodnjih petih imajo sedaj. ski kolektiv je namreč po analizi in odvisni 'Izključno od materialnega Okrajni komite Zveze komu in popoldne od 16. do 19 ure letih. Zdaj so na vrsti republike in ekonomskem računu ugotovil, da se učinka produktivnosti dela vsakega do vključno 8. marca. Kaj bo vplivalo na boljše mate nistov prireja ta teden v Do komune, da pripravijo svoje načrte rialne pogoje komun? je za povečanje produktivnosti dela podjetja. V tem smislu bo komuna lenjskih Toplicah pe'dnevni gospodarskega razvoja. treba rešiti odvečne delavne sile. tudi določala svojo politiko pove Delavske kolektive in s tem seve seminar za ofoernske komiteje V prihodnjem razdobju bo naloga okrog 200 delavcev. Ni šlo zato, da čanja proizvodnje in iapodbujala Sindikalna konferenca da tudi občine bo poslej veliko ZKS in člane OK ZKS. Na se komun, da bodo razen nadaljnjega bi jih kratkomalo odnustUi. temveč, bolj in neposredno zanimala proiz oodjetja, da bodo izpopolnila tehno minarju predava okrajni poli v KOPITARNI razvoja proizvajalnih sil znatno da se zaposle na drugih delih v vodnja in čim večja akumulacija loške procese v proizvodnji. tični aktiv predvsem o aktual Zadnii četrtek je bila v sev- dvignile na svojem področju tudi mestu, za kar so že bilj dani tudi To pa obenem pomeni, da bo zaosta nih temah — o viogi članov ZK niški KOPITARNI sindikalna družbeni standard. Te naloge bodo določeni predlogi Toda občina se Ker bodo komune in podjetja ime janje v produkciji oziroma vsako v komunah. konferenca, na kateri so dele sedaj terjale izrednih naporov in ie uprla, ker bi se z zmanjšanjem le skupni interes za povečanje pro povišanje stroškov proizvodnje ve gati razoravljalj o številnih znatnih finančnih sredstev. Zato je delovne sile v tem velikem podjetju izvodnje, bo vse manj vzrokov in ljalo gospodarsko organizacijo in s problemih. V soboto so se o zelo važno vprašanje, kakšen bo zmanjšal tudj prispevek občinskemu potreb po iskanju centralnih fon tem vso komuno precej več. Odnosi svojfrn delu pomenili' tudi čla materialni položaj komun v prihod proračunu iz osebnih dohodkov de- dov. Kakor določajo smernice pet razdeli'--,' "• nost"v '-eni tako ni podružnice javnih usluž njem petletnem razdobju. 'avrev in uslužbencev letnega načrta, bo razvoj vsake da bodo glede racionalne proizvod od 23. II. do 5. in. 1061 bencev, v nedeljo pa je bila Čeprav še niso dokončno izdelani Ta primer praktično kaže. v ka upravne enote odvisen predvsem od nje, ekonomije dela in sredstev za Nestalno in hladno vreme s sindikalna konferenca v kr- gospodarski instrumenti, si na osno kem obsegu se ne skladajo interes* lastne gospodarske politike in last proizvocln' glede akumulacije itd Pogostimi večidel snežnimi meljskem rudniku. Povsod vi razprav v Zvezni skupščini in podjetja in komune, kadar gre za nega uspeha dela. Zato lahko za interesi podjetja in komune sovpa Padavinami in z mrazom po razpravljajo člani sindikata o nekaterih značilnostih novega siste nadaljnje povečanje produktivnosti ključimo, da ie v prid vseh gospo dali bolj kot doslej. darskih organizacil in komun, da že noči. Vendar močne padavine perečih problemih kolektivov, ma delitve dohodka, ki se priprav dela. na začetku leta žrtvujejo čim več Pričakujemo le okrog 25. fe o občinskem gospodarstvu in lja, lahko obetamo, da se bo mate Zakaj poudarjamo doslej? Naj Novi sistem hoče odpraviti take naporov za maksimalno proizvodnjo bruarja in okrog 3. marca. nalogah v novem petletnem rialno stanje komun izboljšalo pojasnimo to s primerom iz doseda spore med komunami in gospodar In za čim večje zman'sanje stroškov. V. M. planu. -OK. Predvsem moramo poudariti, da nje prakse Nedavno ie prišlo do skimi orcaniraciiami. Poslej za ko Priznanje mlademu kolektivu ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Tunizijski tednik »Afrique Action« jih zastopali razni Mobutuji in drugi Zahodne države na čelu z ZDA ne Direktorja podjetja za reha jev je bila. Lahko rečem: blago osnovne težave, bomo sprejeli je objavil zadnje Lumumbovo pismo krvniki kongoškega ljudstva. Tako je nehno poudarjajo, da ne bodo dovolile bilitacijo invalidov v Metliki je bilo prvovrstno. Takih obla tudi invalide iz Črnomlja na ženi, v katerem je med drugim rečeno: Varnostni svet — tudi to pot ne brez nikakršnega tujega vmešavanja v Kon Manka Fuxa sem srečala na čil na trgu primanjkuje Na rehabilitacijo.« »Nobena brutalnost, nobeno mučenje prepirov in medsebojnih obtožb na na gu, da bi tako vmešavanje izredno za cesti. Zanimalo me je, kako se dalje sem si ogledala kupe Podjetje ima prostore v me ni nikoli pripravilo do tega, da bi slov posameznih delegatov in držav — ostrilo že tako in tako napeti položaj v novo ustanovljeno podjetje hlačk za dečke, dekliška kril stavbi, kjer je bila prej »BE prosil za usmiljenje, zakaj rajši umrem prvič sprejel resolucijo treh azijsko- Kongu in v svetu in da se je treba za razvija, pa sem ga vprašala: ca, predpasnike in nedrčke za TI«?.. V treh mesecih, kar poslu častno z nerazrušljivo vero in globokim afriških držav (ZAR, Cejlon, Liberija), vsako ceno izognibi državljanski vojni »Kako gre?« žene. je, so že izdelali za 4 milijone zaupanjem v usodo svoje domovine, ka ki pooblašča Združene narode uporabiti v tej afriški državi. Pri tem — kolikor »Kar z menoj stopi! Sama »Blago lahko nabavimo,* dinarjev blaga. Poudariti je kor »da bi živel v odvisnosti in zatajil silo, da bi preprečili državljansko voj na videz obsojajo in obžalujejo umor boš videla.« pravi direktor. »Težave so le s treba, da so tam zaposleni svoja sveta načela.« no v Kongu. Resolucija hkrafii zahteva Lumumbe in drugih kongoških osebno Bila sva v skladišču. Skla kreditiranjem. Čakamo, da predvsem ljudje, ki se delu takojšen umik vseh belgijskih in dru- sti— skušajo prikazati svetu Lumumbo diščnik je pravkar pripravljal nam odobrijo kredite. Radi bi priučijo. V oddelku za konfek Kakor smo že poročali, so kongoškega pošiljko lepih oblačil otroške nabavili blago. Treba je skr cijo je nekaj tovarišic, ki vo premiera Patricea Lumumbo ubili Com- konfekcije. Presenetljivo lepa beti za trideset ljudi, da imajo dijo delo. bejevi krvniki. Novica je stara že kakih Izbira več vrst vzorcev in kro kaj delati. Ko bomo odstranili »Čevljarji, ki so nedavno za deset dni, toda svetovno javno mnenje čeli delati, že izdelujejo lične se še ni sprijaznilo z njo. To dokazuje jo novi in novi protesti po vsem svetu Mm sličili v KnEigu ženske copate, visoke in nizke, Načrti Avtoprometa »GORJANCI« tople in v lepih barvah.« in tudi na sedežu Združenih narodov, To je šele začetek. O tem, kjer so morali prejšnji teden izprazniti gih tujih vojaških in polvojaških oseb in njegove pristaše kot služabnike Mo Podjetje Avtopromet Gor na sredstva za gradnjo ima kar bodo še ustvarili, direktor dvorano, v kateri zaseda Varnostni svet, kakor tudi političnih svetovalcev iz skve. Hkrati pa dovoljujejo, čeprav janci je zaprosilo občino Novo podjetje »Gorjanci« že priprav ne govori. Je star partizan in da bi lahko nadaljevali z delom. Med Konga, razen tistih, ki so v sestavu zdaj v resoluciji to obsojajo, da razni mesto za poroštveno Izjavo za ljena. Direktor podjetja je na Invalid, iznajdljiv človek. V tem je svet zvedel še za nekaj podrob mednarodnih sil OZN. belgijski in drugi mednarodni pustolov najetje posojila • znesku 10 zadnji občinski seji načel tudi kolektiv zaupa. Tako podjetje nosti o umoru kongoškega premiera. Kljub temu, da pomeni ta resolucija ci nemoteno pomagajo Mobutiuju, Ka milijonov 600 tisoč dinarjev za vprašanje gradnje prepotrebne ima prav gotovo še lepo pri Ganski predsednik Kvarne Nkrumah je korak naprej (saj je že skrajni čas), pa londžiju in Čombeju pobijati Kongoža- nakup 4 tovornih avtomobilov avtobusne postaje v Novem hodnost. Regina Fir izjavil, da je Lumumbo ubil s strelom je vendar izraz nasprotujočih si ten ne in požigati cele vasi nasprotnih ple in avtobusa od podjetja »Ko mestu. Tudi zanjo ima podje v tilnik belgijski oficir. To da se je denc in interesov. Resolucija ne navaja men. In ne samo to: pred očmi Združe vinar«, Črnomelj. Podjetje tje Gorjanci že 60 odst. sred Nesreča dveh vinjenih zgodilo že 18, januarja letos. Imenoma nobenih krivcev za umor L»- nih narodov v Leopoldvillu se je Mo- mumbe in drugih kongoških politikov »Kovinar« se je ukvarjalo z stev in pripravljene vse načrte, butujev in Kasavubujev režim okrepil kolesarjev Toda s tem še ni bilo konec politič in nobenih krajev, kjer so bili storjeni avtoprevozništvom na področ čaka le še na odobritev loka zgolj po zaslugi izdatne in neprikrite 18. februarja se Je peljal delavec nih morilskih obračunov.« Posebni od zločini. Ameriški delegat je namreč za finančne in vojaške pomoči Belgije. To ju občine Črnomelj, ker pa je cije od Sveta za urbanizem A. N. iz Dešeče vasi pri Žužember poslanec generalnega sekretarja OZN v hteval, naj bi med mesti storjenih zlo da gorje, če se pojavi najmanjša novi to dejavnost opustilo, je vozila pri ObLO Novo mesto, ki pa ku s kolesom vinjen domov. Se veda se je prevrnil in so potem Kongu Radžešvar Dajal je poročal v' činov omenili tudi glavno mesto Vzho ca o nekakšni pomoči Gizengovim silam odkupilo od njega podjetje se, kot je videti, nikakor ne hudo poškodovanega prepeljali v New York, da so v Bakvangi, ki je pod dne pokrajine Stanleyville, čeprav ni v Vzhodni pokrajini. To je takoj zna »Gorjanci« in prevzelo tudi vse more odločiti... bolnišnico. nadzorstvom samozvanca »rudarske re mogel z ničemer dokazat«, da bi bil tam menje vmešavanja komunističnega sve prevozniške in avtobusne pro Istega dne se je pri Kanižarid ponesrečil vinjeni kolesar A. D. Iz publike« Kalondžija, ubili šest znanih ubit en sam Evropejec. To dejstvo nam ta v notrranje afriške zadeve in izziva ge v občini Črnomelj. Podjetje Dragovanje vasi. Pri padcu je do kongoških politikov, pristašev pokojne reč priznavajo tudi zahodne časopisne nje državljanske vojne v Kongu ter za Eksploziv ni igrača! bil pretres možganov in poškodbe »Gorjanci« bo razen tega gra ga premiera Lumumbe. Te politike je agencije. Resolucija prav tako ne ome ostrovanja mednarodnega položaja. Ža dilo v Bršljinu garaže in me po obrazu. Prepeljali so ga v novo 13. februarja so trije otroci Jo meško bolnišnico. Kalondžiju izročil predsednik Kasavu- nja nobenega roka, do katerega se mo lostna resnica pa je, da Lumumbovim hanično delavnico. Potrebno žeta Krotka iz Preloke, ki so po Pri kolesarskih nesrečah so ne bu. rajo umakniti vse belgijske in druge silam v Vzhodni pokrajini primanjkuje zemljišče je »Gorjancem« ob magali očetu pri delu v vinogradu, sreče pijanih kolesarjev po številu našli vžigalno kapico. Eden izmed tuje vojaške in polvojaške osebe in tu vsega: streliva, orožja, hrane in zdravil čina Novo mesto že dodelila. na drugem mestu (največ kolesar Ta novi zločin je ponovno ogorčil otrok Je zadel po kapici tolči s se jev se ponesreči, ker ne nakazu ji politični svetovalci Konga. Prav tako in da je čudež, kako so se doslej obdr V garažah bodo preko noči kiro, ostala dva pa sta gledala. Ko jejo z roko, da bodo zavili v levo). svetovno javnost in vzel sapo celo do ne določa nobenih sankcij proti Belgiji žale in bile celo sposobne izvajati ofen spravljeni avtobusi rednih av je prišlo do eksplozij«, je tistega, Zaradi tega je bolje, da se voziš sedanjim zagovornikom in branilcem ki j« tolkel, poškropilo po roki, oziroma krivcem, če prizadeti ne bi iz zivne operacije proti združenim na tobusnih prog, ki začenjajo pot le trezen. Ce si se ga že nekje na- »zakonite kongoške vlade« oziroma »za enega »gledalca-" pa po obrazu - lezel, se najprej naspi, potem pa polnili določb najnovejše resolucije sprotnikom. Zahod je s tako politiko že v Novem mestu, v mehanični tega so prepeljali v bolnišnico v trezen zajahaj kolo — In vožnja se konitih kongoških oblastev«, ki naj bi Varnostnega sveta. veliko izgubil v Kongu in v Afriki. delavnici pa bodo opravljali Karlovac. bo srečno končala! tudi manjša popravila. Potreb- Kdor Je za svoje potrebe kupil eksploziv, ga mora, če mu ga Je po uporabi kaj ostalo, vrniti. Mi nirajo lahko le poklicni -minerji. »KRUPON« se je združil Lastnik eksploziva in miner pa morata paziti, da eksploziva ne iz Novi kadri trgovske stroke za dva okraja z »BOROM« gubljata, ker ga lahko najdejo otroci in se potem ponesrečijo. Na Vajenski šoli trgovslke stroke dldatov, le 6 vajencev ima po vem mestu in v Brežicah. Po lifictranih delavcev. Osnovane bo Starši naj bi tudi bolj pazili, kaj v Brežicah so 31. januarja letos V občini Žužemberk je delo pravne izpite. OdS-ičnjake, bilo jih končanem izpitu bodo prejeli spri do tudi posebne šole za bodoče delajo otroci. končani zaključne izpite iz bBago- valo čevljarsko podjetje »Kru- je 16. je Trgovska zbornica iz No čevala za kvaliiioiiraffie delavce v poslovodje oziroma visokokvalifi znanstva, trgovinskega računstva, vega mesta nagradida. Dobil« so trgovini. Absolventi drugega let cirane delavce v blagovnem pro pon«, ki se je zaradi neprimer organizacije in tehnike ter lz slo praktična im knjižna darila. nika bodo delali praktične Izpite metu. V te skupine sipada še po venskega in nemškega jezika. V nih prostorov borilo s precej Zidanica je zgorela V zadnjii izmeni je bilo na šo&i v juniju letos, oziroma ko Jim sebna vzgoja delavcev, ki delajo jesenski izmeni je obiskovalo dru šnjimi težavami. Delavski svet 43 vajencev tretjega letnika. Za poteče učna doba. v blagovnem prometu kmetijskih 18. februarja opolnoči je zgorela gi razred 55 in tretji razred 43 radi prehoda na novi sistem šo tega podjetja se je, ker ni na V ponedeljek. 6. februarja Je šo zadrug in njihovo delo zahteva zidanica Kristine StlgUe v Kotu vajencev lz novomeškega in nekaj lanja je to hkrati zadnji letnik. • V Pariz je prispel tunizij la sprejela nove učence spomla kvalifikacijo. Seveda zahteva to šel nobene rešitve, pričel po pri Semiču. Škode je za okoli 150 iz ljubljanskega okraja (trbovelj Po novi šolski reformi je pred ski minister za informacije danske izmene. Predvidevajo, da velike napore od vodstva šole, saj gajati s Delavskim svetom tisoč dinarjev. Vzrok požara ni sko Območne). Učni uspeh Je bil videno dveletno šolanje vajencev. Masmudi in se je tam sestal a bosta prvi in drugi letnik imela je vsem kandidatom res težko znan. dober. Izpite je opravjo 92 kan- Studij bo zato intenzivnejši, naše francoskim predsednikom De podjetja »Bor« iz Dolenjskih kar pet oddelkov. ustreči. Za zdaj so na šoti le 4 trgovine pa bodo dobtile več kva- Gaullom. Po splošnem prepri Toplic, o pripojitvi. Kolektiva učitelji, ostali pouk opravljajo ho čanju bo minister Masmuđi v IMiciranega kadra. Izobrafžev.mje Iz razgovora s predstarvniki šole norarni predavatelji: profesorji in sta se sporazumela o združitvi. vajencev bo v prihodnje zahtevalo Parizu utrl pot sestanku med smo zvedeli, da ima ustanova uslužbenci podjetij. Tudi učil je, de Gaullom in tunlzijsMm Ljudski odbor občine Novo me Razglas o cepljenju psov spremembo praktičnega pouka. Ta precejšnje težave. Prostore si de premalo. bo moral btiti boljši in vatfenci ne predsednikom Burgibo. Ta se sto je na seji 3. februarja po lita šola in internat. Ko bodo do stanek naj bi olajšal začetek trdil pripojitev »Krupona« in bodo le delovna sila. ampak se gradili internat, se bo marsikaj Podobne težave srečujemo še na v novomeški občini bodo svoje stroke dejansko učili. drugih šolah. Zadnje čase namreč pogajanj med Parizom in za spremenilo, vajenska šola prehaja časno alžirsko vlado. ustanovitev obrata podjetja O tem se bo s poslovodji treba v šolski center za izobraževanje manjka poklicnih predavateljev, »Bor« iz Dolenjskih Toplic na Oddelek za gospodarstvo in fi S. marca 1961 ob 8. uri v Straži še resno pogovoriti, saj so pred kadrov v blssovnem prometu. Ob- priložnostnim pa, ki bi tudi lahko H Laoški kralj je pozval za Dvoru pri Žužemberku. Obrat nance Občinskega ljudskega, odbo pred krajevnim uradom. vsem ti odgovorni za vzgojo mla seg5do bo vse vrste strokovnega kaj poučevali, podjetja večkrat stopnike Kambodže, Burme in tega ne dovoli(jo. Mar ni tudi Mala.ie, naj bi sestavili komisi se je že preselil iz prejšnjih ra Novo mesto odreja cepljenje 2. marca 1961 ob 12. uri v Dol. dih ljudi. izobraževanja. Predvideno je, da vseh nad štiri mesece starih psov. - Toplicab pred Krajevnim uradom. Vajenci':, ki so zdaj končrfi tretji se bodo v centru izobraževali va. izobraževanje družbeno delo? jo, ki bi proučila položaj v Lao neprimernih prostorov v nove Cepljenje bo po naslednjem raz 3. marca 1961 ob S. uri na Malem letnic o.pira
O delavskem samoupravlja nja. Razgovora so se udeležili jevanja ter posreduje v pri ki je potreben za vzdrževanje nju smo že mnogo pisali in razen članov kolektiva in pred merih, če bi pri nagrajevanju potrošnih delov strojev ali za govorili, lani pa smo pričeli stavnikov sindikalnih organov . nastalo večje nesorazmerje nakup strojev s kratko živ- razpravo o decentralizaciji de iz našega okraja še tovariš Ro POGUMNI ZMAGUJEJO med obrati ali če bi grozilo le ljensko dobo. Ce bodo zaradi lavskega samoupravljanja. V man Albreht, predsednik od to rušiti ekonomiko podjetja. težav v nekem obratu potreb večjih podjetjih v našem okra bora za gospodarstvo pri Re Razaovor v N0V0LESU dokazuje, da ni dovolj s pomočjo enega ODS bo prav tako lahko po na dodatna • obratna sredstva, ju so začeli nastajati prvi publiškem svetu sindikatov potrebi spreminjal delovni čas pomaga DS s presežkom le-teh 1 obratni delavski sveti. Obrat Slovenije, in več članov stro delavskega sveta v večjem podjetju govoriti o samoupravnih pravicah v svojem obratu, prevzel vse vendar bo določil višjo obrest ne delavske svete — na kratko kovnega sveta RSS. — Tudi delavsko samoupravljanje je moč decentralizirati, postopek pa naloge glede izobraževanja no mero. Obrati bodo sami jim pravimo ODS imajo red- kadrov razen štipendiranja, ki plačevali anuitete, *DS bo po kokateri kolektivi, gotovo pa V nemajhno čast si lahko seveda ni enostaven ostane še naprej pristojnost magal Ie, če tega ne bi zmogli je še mnogo takšnih, ki bi jih štejemo, da je delavsko samo DS. Izobraževalni center bo sami. Tudi za HTZ službo bo lahko izvolili. Novoles, šteje upravljanje v enem izmed na Ijanje. krepili pa smo upravne novam upravljanja, bistvenih Vsaka nova pravica pa ima organiziran kot posebna eko do skrbeli ODS, DS bo izdajal med kolekdlve, ki je že lani iz ših kolektivov tako razvito, da organe. Zakonu o delavskem vsebinskih sprememb pa vsaj za posledico tudi novo odgo nomska enota, ki bo nudila le okvirne predpise. Za ODS volil ODS. Celo več, zelo vne je postalo predmet zanimiv«! samoupravljanju so kmalu v začetku še ni bilo. Delavski vornost. Zato moramo delova svoje usluge obratom, po nji je torej nalog dovolj in vsaj v to razpravljajo o tem, knj naj»razprav. e gostov iz Ljubljane. sledili predpisi o plačah, nato sveti so se razvijali v neke vr nje ODS prenesti čimbolj na hovih željah in potrebah. Ma začetku se bodo morali močno ODS delajo, kakšne naj bodo Razgovor je organiziral Okraj o tarifnih pravilnikih ter šte ste politično predstavniško te gospodarsko področje in ga ve terialni stroški bodo izključno potruditi, da jih bodo zmogli. njihove pristojnosti, in o vrsti ni sindikalni svet Novo mesto. vilni drugi, ki so DS do lo v kolektivu. Počasi smo za zati na dobre in zle posledice stvar ODS. ODS bo razpolagal vprašanj, ki jih je sprožila de Posredujemo glavne misli te dajali nove in nove pristojno čeli razpravljati o delitvi do gospodarskega delovanja. Pro z delom sklada za investicij © Služba obveščanja centralizacija samoupravlja ga razgovora in smo hkrati sti. Administrativnega uprav hodka v podjetju, o delitvi izvajalec bo postal dober sko vzdrževanje, z delom skla Ta šepa povsod. Kako se je nja. Vodstvo podjetja, DS, prepričani, da bodo mnogo de ljanja, ki je bilo močno skladov in hkrati s tem že za-, upravljavec šele takrat, ko bo da za nadomestitev in z de bodo lotili v Novolesu? Vsako ODS, obratovodje, sindikat in lavci upravljavci našli v njih zakoreninjeno, nismo mogli čenjali vprašanje delitve obla začutil slabe ali dobre posle lom sklada obratnih sredstev količkaj organizirano podjetje mnogi člani razglabljajo o de odgovore na vprašanja, ki so odpraviti na mah, zato smo sti med vodstvom v podjetju dice odločitve na svoji koži. (skupina 3 in 4). Ključ za raz mora imeti analitično službo, centralizaciji upravljanja, ki se jim zdela doslej morda ne počasi v tem okviru širili po in delavskim svetom. DS je delitev teh skladov med ODS ki zbira ' podatke. Se posebej jo je sprožila izvolitev ODS. rešljiva. dročje delavskega samouprav kot predstavniško telo raz in DS določi DS v pravilniku. velja to za večja podjetja, ki Mnogo trdih orehov so že ljanja. Tako je bilo v našem pravljal največ o večjih pro 9 ODS v Novolesu S svojim delom skladov raz edina pridejo v poštev za zmleli, odstranili so mnoge za družbenem sistemu, približno blemih v podjetju, in še to polagajo ODS popolnoma sa ODS. Podatke analitične služ preke in še vedno se trudijo £ Kaj je delavski svet? enako pa je bilo tudi v pod bolj načelno, brez boljšega V Novolesu bodo ODS pu mostojno. DS lahko pri dolo be uporabljajo strokovnjaki najti najboljšo rešitev. Ne bo jetjih. poznavanja gradiva in brez stili vrsto pristojnosti in pra za razne primerjave, z njeno odveč, če poudarimo, da smo Najbrž se boste nasmejali, močnejšega vpliva na gospo vic, ki so bile prej izključno čanju njihovega deleža upo Tudi tu nismo mogli s sta pomočjo ugotavljajo, kje pro Ponosni, ker je v našem okra češ to vendar že dolgo vemo. darski razvoj. Operativna domena DS in upravnega vod števa posebnost nosameznih ju kolektiv, ki je v razvoju de rimi oblikami upravljanja stva. DS si je pri nameščanju izvodnja šepa, odkrivajo sla Zato pač nimamo namena po »oblast« pa je celo bolj kot obratov in določi različne lavskega samoupravljanja pri prenehati preko noči, saj smo ljudi pridržal le pravico name bosti v organizaciji dela in po navljati znanih stvari. Goto prej prehajala na upravno stopnje njihove udeležbe pri šel tako daleč. Še posebej smo delavskemu samoupravljanju ščati vodilne uslužbence di dobno. Te analitične podatke vo pa ne bo škodilo, če bomo vodstvo. Da bi to preprečili skladih. Ce je potrebno, lahko Ponosni na Novoles zato, ker komaj določili osnovni okvir. rekcije in obratovodje, to bo so v poenostavljeni obliki že v mislih malo oživili spomin oziroma vlogo in pomen de določi, da se delež sklada za ie pri nas žal mnogo kolck'r- Direktor podjetja je še sedaj opravljala zanj posebna komi doslej dobivali člani DS. Naj na zgodovinski razvoj samou lavskega samoupravljanja po investicijsko vzdrževanje ODS vov, kjer se delavski sveti z v podjetju predstavnik drža sija. Vse ostale pravice iz de večkrat jih niso znali uporab pravljanja nasploh in še po večali in utrdili, moramo sa v podjetju združi zaradi po uPravnim vodstvom še vedno ve, to pa se kaže marsikje v lovnih razmerij bodo prepu ljati, ker pač niso dovolj izo sebej na njegov razvoj v No- moupravljanje približati pro moči obratu, ki potrebuje več bore za svoje pravice. notranjih odnosih v kolektivu. ščene ODS. Tudi delitev oseb braženi. V naših delavcih volesu, o katerem bo v sestav izvajalcem. Operativno odlo teh sredstev, ter mu ponudi ta Nova tarifna politika, ki je nih dohodkov bo prepuščena upravljavcih je zvrhan koS ku največ govora. čanje moramo prenesti navz sredstva tudi kot investicijsko V petek, 17. februarja, jc bil odigrala vsekakor pomembno ODS. Centralni DS le izenaču posojilo. dobre volje, vendar to ni do dol, na obrate. Tu so potrebni je delitev osebnih dohodkov, v vlogo, je kljub temu le še voli. Pogrebno je tudi znanje. prostorih Novolesa razgovor Po letu 1950 smo sicer še za ODS. ODS bodo razpolagali z de o dencentralizaci.ji upravlja držali administrativno uprav- količinsko dodajala starim os določa osnovna načela nagra lom sklada nadomesHtp-" (Konec rinhodnjic) Kadar Luna ljubkuje s Soncem... — Trenotek nato se je nekje iznad templja oglasil svoji poti okrog Zemlje pri tos potruditi na jug, ker je drugih severnih dežel, da so na nadčloveški glas: bližno okrog pol devetih zju popolna tema nastopila selena naši obali proučevali ta redek »OBRAČAM SVOJE OBLIČJE OD PREKLETEGA traj tako nesrečno prišla med višini Zadra. Sesti je bilo tre in zanimiv nebesni pojav. Zad Zemljo in Sonce, da ga je za ba v avtomobil ali na ladjo in nji popolni sončni mrk nad na LJUDSTVA, IN NA ZEMLJO NAJ PADE TEMA.« krila v krajih na Južni obali prepotovati skoraj tri sto pet šimi kraji je potekal pred 119 Zgodilo se je nekaj strašega: čim je glas govoril, tako Francije, v Severni Italiji, Ju deset kilometrov ob sončni leti, prihodnji pa bo avgusta je sonce izgubljalo svoj blesk! Pri zadnji besedi se je goslaviji, Bolgariji in na Kri obali Jadrana ... 1999. stemnilo kakor ponoči. Na nebu so se zasvetile zvezde, mu v Sovjetski zvezi. Mi smo se odpravili z avto 15. februarja sem se pome- Velika nesreča je bila za hude kadilce, ki niso imeli de Čeprav se Luna in Zemlja mobilom, da se hkrati sezna - šal med množico na Vzhodni narja. Prodajali so kruh, da so si lahko nabavili »božje trav- a namesto sonca je stala črna okrogla plošča, obdana vrtita na vse mogoče načine nimo tudi z novo avtomobilsko obali v Zadru. Čeprav se je ce«, a to je bilo zanje usodno. Večina je našla pokoj na tisti s plamcnečim obročem. okrog Sonca, lahko takle mrk cesto — Jadransko magistralo. Luna dotaknila Sonca že ob obzidani njivi v kamporskem zalivu. Neizmeren krik se je utrgal iz stotisoč prsi. Napa opazujemo zelo poredko. Pri Dobra in lepa je, samo zaradi pol osmih, smo opazili poje- Trg »Karlovac- je oživel po večerji, ko se je zmračilo. dalci pri vratih so odvrgli-tramove, kmetje so padli na bližno vsakih sto let enkrat, številnih ostrih in prepoložnih manje svetlobe šele okrog Sprva so Italijani preganjali trgovino. Karabinjerji so pre- zato se niti ne more vsakdo ovinkov, ki pokukajo v vsak osmih. Hkrati je postalo mrz žali na nas in nas razganjali, ko so pa videli, da je to njim obraz. lo, da smo morali obleči pla v korist, saj so vse: ure, zlatnino pokupili vojaki po smešno »Vidite, prišel je sodni dan! Smrt prihaja!« je na šče. Vsepovsod so bili razpo nizkih cenah, so pustili. Mi smo kupovali hrano in obleko za vso moč zaječal glas konec ulice. stavljeni fotografski aparati s mrzle zimske dneve. »Bogovi! Usmiljenje! Sveti mož, odvrni pogubo!« je posebnimi povečevalnimi ob Mednami je bilo malo bogatejših, ki so od doma dobivali jektivi in zaščitnimi filtri. Re po raznih kanalih večje vsote denarja. Seveda niso prodajali, kričalo ljudstvo. aktivna letala z astronomi so ampak so se oskrbeli s hrano in pijačo, da so kljubovali hu (Odlomek iz romana Boleslava Prusa »FARAON«) izginjala v meglicah na ob dim razmeram. zorju. Filmske kamere so za Marsikdo, ki je izgubil svoje najdražje na Rabu, bi žrtvo Tak je bil soačni mrk 20. »Bogovi! Bogovi!« je vzdiho pisovale vse faze redkega do val -vse, da bi jih rešil, a prepozno, saj mnogi niso vedeli, Paofija v zadnjem letu vlada valo in jokalo ljudstvo, »usmi godka. Ob pol devetih se je 9a kako je stegovala srrirt svoje kremplje nad njimi. nja Ramzesa XIII. pred sko lite se nas nedolžnih!« vidno zmračilo in čez morje je Preslaba je bila povezava z domom. Cenzura je skrbela, raj tri tisoč leti v čudoviti de »Zadnjič bom usliša! moli zapihal mrzel veter. V smeri da domači niso zvedeli za obupno stanje na Rabu. Ce bi kdo želi ob Nilu — v Egiptu! tve svojih duhovnikov, zakaj italijanske obale je nad mor od domačih na lastne oči videl, kaj se dogaja, bi bilo gotovo Izobraženi in prebrisani du usmiljen sem,« je odgovoril jem čepela pošastna tema. manj žrtev. Svetloba, ki jo je dajalo son hovniki so preslepili faraona glas iznad templja. Sele ko so prišli domov prvi izpuščeni intemiranci, so ce, je postala kredasto bleda in ljudstvo, ki je hotelo razbiti In prav ta trenutek je za doma končno zvedeli za resnico. Takrat je završalo po domo in obrazi naokrog so v njej, templje osovraženih tlačilebv. čela tema bežati in sonce je vini. Zone so navalile na oblast in morali so popustiti. Upor 20. stoletju nakljub, izgledali Z dobro in tajno izračunanim spet dobilo svojo svetlobo. je doživela Ljubljana, kjer so žene spontano in škripajoč skoraj malce prepadenL Se ne nastopom sončnega mrka so Nov krik, nov jok, nove mo z zobmi stopile pred tedanje oblastnike in njihove hlapce ter kaj sekund — ugasnila je zad ukrotili množico in si povečali litve so se oglasile med ljud zahtevale spremembo v taborišču oziroma odpust interni- nja iskrica in izza črne Luni ugled in moč, tako da je kma stvom. Ljudje so pijani od ve rancev. ne ploskve je zasijala srebrna lu zatem prevzel v svoje roke solja pozdravljali od smrti Glad je poteptal sleherno človeško dostojanstvo, ko je šlo korona — pojav, zaradi kafte- tudi posvetno oblast sam pre- vstajajoče sonce ... Takole so videli v Dalmaciji sonce preteklo sredo zgodaj za biti ali ne biti. Star možiček iz čabranske okolice je vsak vzvišeni Veliki duhovnik. dopoldne rega smo prepotovali vse te ki dan razkopaval smeti in ostanke zelja jedel, kot da je najbolj XXX lometre. V temi, ki je nasto V nekaj trenutkih so namreč 15. februarja letos se je red ša pečenka. Spet drugi je vedno pri vseh kotlih stregel za pohvaliti, da ga je sploh kdaj zalivček — skoraj nekoliko pre pila, so zasijale najmočnejše namesto strnjenih vrst ležale ka priložnost — videti popolni dodatek s svojo porcijo. Kuharji so ga odganjali, tudi tepen v življenju videl! Nekoliko počasna. Dve sto petdeset ki zvezde in jata presenečenih ga- po trgu pred templjem sulice sončni mrk — ponudila tudi je bil, dobil pa je le nekaj hrane. Ce bi dobili vsaj tisto, bolj pogostni so delni in obro- lometrov: na eni strani morje, lebov je kričaje odletela na in sekire, in na začetku ulic Jugoslovanom. Cez sredino na kar nam je bilo odmerjeno, toda na naš račun se je na debelo časti sončni mrki, ki pa še na drugi siva mrtva skala — odprto morje. Ljudje so obču so se grmadili v smrtni grozi še države (od 'otokov pred pilo in jedlo. zdaleč nimajo takega učinka človek bi le rad malo bolj pri dujoče vzklikali. Korona je res bežečih kupi ranjenih in mrt Splitom do bolgarske meje je Videl sem zvečer, ko je raja že pospala, da je neki kuhar kot popolni mrk. tisnil na plin. Ce imaš seveda lepota, ki jo je treba videti — vih. s hitrostjo 2.600 km na uro nesel celo goveje stegno v rjuho zavito iz taborišča in zame čas, da se ustaviš in namočiš ne da se je opisati, ne fotogra Nobena bitka se ni končala zdrsela elipsasta senca naše Zato smo se morali Slovenci, njal za vino- Pozno v noč je v kuhinji cvrčalo in dišalo po noge v slano vodo ali pa si v firati in zelo težko jo je na s takim porazom. stare znanke Lune, ki je na kogar je pač mrk zanimal, le- pečenki. Pilo in jedlo se je, tudi razgrajalo. Slišalo se je zgodnjem februarju odlomiš slikati. Nikomur ni bilo žal petje in vriskanje. Tako je bilo v kuhinji skoro vsako noč vejico cvetočega mandljevca, dolge poti..; vse do jutra. seveda hitreje mine. Toda v tem trenutku je že Prišla je velika noč in prvomajski prazniki, ki smo jih Tudi marsikak Novomeščan pokukalo sonce spet na mesto že z vero v našo zmago obhajali O tem nekaj več pozneje! ALI POZNATE BREŽICE? se je potrudil ta dan do Zadra; in morje — čudovito doživetje Za te praznike smo tisti, ki sono tiste dni dobili več pake med drugimi smo lahko videli je bežalo proti vzhodu, da po tov, obdarili zapuščene čabranske družine. Skromno, vsak £ Brežice—prometni center. Novo mesto, Avtobushi promet- stadion, bolnica, Trdinova uli akademskega slikarja Božidar zdravi še druge opazovalce. po svojih močeh je poklonil, kolikor je mogel. Se nikoli ni Mesto leži ob stiku dolin Save, Celje, Avtotrans—Zagreb, SAP ca, Tovarna pohištva, pokopali ja Jakca in komponista Mari Postalo je topleje in kmalu sem videl tako hvaležnih src, tako hvaležnih obrazov. Krke in Sotle. V središču se —TURIST in Kompas iz Ljub šče. Mesto je razdeljeno na tri jana Kozino. Hoteli so bili pol nato tudi toliko svetlo, da smo Slovenci smo imeli dobrega zaščitnika v osebi duhovnika steka 7 važnih cest iz smeri ljane. V glavni turistični sezoni rajone in ima 33 ulic in 1 trg. ni in celo pri privatnikih je si lahko ogledali še mesto z Sz Slovenske Benečije Puhhia, ki je kot vojni kurat v tabori Zagreb, Novo mesto, Celje, Ma bo treba še prišteti sezonske bilo težko dobiti prenočišča. njegovimi neštetimi zgodovin šču skrbel za gmotni blagor internirancev, s tem da je vtiho- ribor ter Sromlje in Pišece. proge v Piran in Crikvenico, ki Prišlo je tudi več sto tujih skimi in drugimi zanimivost tapljal denar in pakete v taborišče. Razumel je dobro sloven Pri Čatežu je tudi priključek jih vzdržujejo Prevoz iz Brežic astronomov jz Holandije, Nem mi. sko in je marsikomu napravil razne usluge. Zene so pa nje na avtomobilsko cesto Ljublja in Slavnik iz Kopra, tako, da čije, Švice, Avstrije, Anglije in Marjan Moškon gov naslov pošiljale denar in pakete, obleko in časopise. na—Beograd, ki posreduje po bo letno povprečje 120 avtobus večan lokalni in tranzitni pro nih postankov. Sedanji parkirni Vzdrževal je zveze z znanci na Rabu in Reki. Bil je izvrsten met z motornimi vozili. prostor ob gostilni pri Pošti in posrednik. TfeudS od Rdečega križa je vedno kaj izposloval pred samo pošto je neprimeren za tiste, ki niso imeli svojcev doma in vtihotapil razne pre Q Avtobusni promet. Leta in že dalj časa razmišljajo o povedane knjige, ki so nam lajšale čas. Takih ljudi nam je Umrla je najstarejša Dolenjka 1957 so izdelali načrt za novo ureditvi avtobusne postaje, ki manjkalo. Bizeljsko cesto, iz katerega jo bo posredovala sodoben prevoz 16. februarja je na Cerovcu va svojega življenja je še ve Nekoč, ko je bila kriza v taborišču že na višku, je prišel razvidno, da se bo letos ustav številnih potnikov. pri Crešnjevcu v 103. letu živ dno delala v hiši in okoli nje! škof s Krka, Z velikim pompom so Italijani zbrali vse inter- ljalo v mestu 36 avtobusov. Za ljenja umrla Uršula Plut, Naj bo Uršuli Plut lahka nirance, da so morali prisostvovati škofovi maši in pridigi radi rasti kraja in splošnega ® Mesto kot naselje. Območ najstarejša Bclokranjica in domača zemlja! ter ostalim ceremonijam. Skof je govoril, da je to kazen božja, prometa je v Brežicah že danes je. Brežic je veliko obsežnejše verjetno tudi ena najstarejših da naj se spokorimo za svoje grehe in. da bomo poplačani v 112 avtobusnih postankov. Pro kot mesto samo. Dejansko pod ha Slovenskem sploh."Zapusti nebesih. Pač slaba tolažba! Slišati je bilo glasen jok po tabo metne zveze vzdržujejo podjet ročje mesta obsega katastralno la je vnuka Martina Malnari- rišču. Vsak je mislil le na neizbežno smrt. ' ja: Prevoz—Brežice, Gorjanci— občino Brežice, ki jo meji Sava, ča z družino, ki je do zadnjega Le tisti, ki je bil trdno prepričan, da bo prišel polom dne njenega življenja pridno fašizma, in je veroval v našo zmago, je trdno stisnil pesti in skrbel zanjo, ter sina Jožeta, cfarnil hrbet vsem, ki so obetali smrt, namesto da bi prinesfli Zanimiv večer v Črnomlju ki živi v Chisholmu, Minneso stradajočim hrane in pijače ali izposlovaii izboljšanje. ta, v Ameriki. Ob njeni sto V jeseni in v teku zime se je množica v taborišču precej Zadnji ustni časopis članov je bil prirejen s sodelovanjem letnici jo je sin Jože obiskal. razredčila, precej jih je bilo dodeljenih v ostala taborišča v podružnice Novinarskega dru mestnega odbora SZDL v Čr Pred leti smo o njej pisali, ko Renicci in v Gonars, a največ jih je šlo v peti sektor, to je štva LRS v Novem mestu, ki nomlju, je po udeležbi in spo se je udeležila volitev v Semi tja na tisto njivo. In res je tista njiva bila vsak dan bolj redu prekosil vse dosedanje ču, slika, ki jo danes objavlja prekopana; dan za dnem so ji prinašali nove prebivalce, sedaj podobne prireditve. Nad 700 mo, pa predstavlja Plutovo je pa že res nastalo pravo pravcato grobišče. Mladinci iz Kota ljudi se je zbralo v Prosvet mamo ob njeni stoletnici. Vsi ostali kraji, predvsem okoli Zimska doba je bila prava Kalvarija za povsem izčrpane pri Semiču pišejo nem domu, kjer so pripravili Med vojno je vedno poma železniške postaje, spadajo pod okostnjake. Krvava griža je še vedno razsajala in zahtevala časnikarji DELA DOLENJ gala partizanom in prenekate- O mladinskem aktivu v Ko okoliška naselja. Ze nekaj let številne žrtve, pojavile so se še bolezni mehurja in ledvic, SKEGA LISTA in RTV Ljub ri borec je v Plutovi hiši dobil tu pri Semiču ni dosti slišati, razpravljajo, da bi mestno pod oboleli smo na teh zadevščinah in po mrzli burji smo vedno ljana prav zanimiv spored iz prenočišče in okrepčilo: Uršu čeravno je delaven. Redno ročje razširili na naselja Crncc, znova morali hoditi na vodo v precej oddaljeno stranišče. aktualnih tekočih dogodkov la Plut ni bila nikoli v bolniš imamo sestanke, organizirali Zakot, Šentlenart in Brezina Bolnik, ki je komaj prišel do svojega pograda, je že moral iz življenja mesta in občine. nici, pa tudi bolezen je nikoli smo jazz. dramska sekcija pa (železniška postaja). Stanovanj nazaj v mrzlo burjo. In to je trajalo po več dni. Ce bi imeli Najstarejši udeleženec časni ni prikovala na posteljo. Z študira trodejanko »Matura«, ska skupnost Brežice, je bila vsaj toplo obleko, toda takih je bilo zelo malo, ki so z obleko karske ekipe Peter Roma nič vlakom se je vozila samo en s katero se bo v kratkem ustanovljena tudi za ta ob kljubovali mrazu in burji; tam je burja bila zelo ostra, pre- je razen drugega vpletel v pro krat: ob otvoritvi belokranj predstavila občinstvu. Igralci močja, zato bi bilo umestno, ko pihala je do mozga. Prijatelj Janez iz sosednje vasi, nekdaj gram tudi nekaj spominov na ske železnice leta 1913, z av redno hodijo na vaje. Hvalež bi se v doglednem času uredilo močan kot hrust — mnogokrat sva kot dobra prijatelja ob pri I. zasedanje SNOS pred 16 le tomobilom pa prav tako samo ni smo tovarišici Strniševi, vprašanje novega območja Bre stni domači kapljici v zidanici kramljala — se je v taborišču ti, ki je bilo prav v tej dvora enkrat po osvoboditvi, ko se je študentki, ki vodi vaje in zelo žic. komaj premikal, bdi je pravi okostnjak; na stranišču ni mogel ni. V spored ustnega časopisa peljala s Cerovca na volišče v požrtvovalno dela z nami, ka —ek vstati, klical je. Prišel sem, da bi ga dvignil, a sem se zgrudil se je vkliučil tudi pionirski Crešnjevec. Najraje je imela kor tudi Stukljcvim, ki so da tudi jaz; prišli so še ostali in s težavo so komaj po trije dvi balet iz Kanižarice in sekstet preprosto domačo hrano; pred li na razpolago prostor za va gali enega, tako smo bili oslabljeni. Pravo trpljenje je bilo, črnomaljskih dijakov »Sest dvema letoma smo objavili v je. Sinu. brata, fantu ko se je blato v črevesju prtisušilo na čreva. Vsled pomanjka črnih«. našem listu daljši pomenek s nja hrane smo komaj na vsakih osom dni šli na stran iri V kratkem bomo organizi ali možu, ki je v vrstah JLA, takrat še vedno krepko in čilo Podružnica NDS v Novem tedaj se je začelo. Na latrini je bila položena umazana deska rali tudi večerna predavanja. pripravite največje presene stoletnico. Cez dan je popila mestu bo pripravila še dva ta počez in posebno ponoči je bilo strahotno poslušati obupno Upamo, da nam bo uspelo do čenje, če mu naročite še največ dva kozarca domačega jadikovanje tega ali onega, ki je z veliko muko izsilil krvavo biti zanje dobre predavatelje. ka večera: v Sevnici in v Ad- danes DOLENJSKI LISTI vina. Skoraj do zadnjega dne blato iz sebe -ec lešičih.
glavje svetega pisma. In ni se prej dotak jo je dvigala — »in sam Kristus se mi pri ne izda več kakor pri kranjskih faranih!- nil jedi, dokler ni do konca prečital vsega, kazuje in mi ukazuje: govori in oznanjaj Tu je treščil oče Mrcina z roko ob mizo, in še potem vestno molil ter klical »gospo pokoro!« da je zopet vse zaklepetalo. Ugledal je da«, da bi blagoslovil vse,^ kar bodo snedli Govorila bi bila še in se penila, da se predikanta. služabniki njegovi ta večer. niso tedaj vrata odprla. V sobo pa je stopil »Kaj, magister Jurij, ali si tudi ti tukaj »Ta vera ni prava;« jo berač Luka iz- mož, precej trebušat, z dobrovoljnim obra in seješ ljuljko med pšenico? Vidiš, kako pregovoril, »predolge molitve ima. Kratka zom. Za njim je vstopila tenka, suha pri si nespameten, tu stradaš, tu begaš okrog molitev, ta je debra! Kako si molil ti, Sto kazen z mogočno napolnjeno vrečo ob v noči th biričev se bojiš! Pa bi lahko v pistran! Dejal si: .Kristus, pokončaj ga!' in plečih. Kranju na gorkem za pečjo tičal, vidiš, mehak je bil vrag in kakor burja je odpi- »Hej, oče Mrcina je tu!« je zavpil rejeni kako si nespameten! In vendar vsi Kristusa hal iz cerkve!« mož. »Jaka, odlazi na klop pri peči! In rav molimo!« "Tudi meni se ne zdi ta vera prava,« no večerja je tu! Božja porodnica me je »Ti ga moliš z mesom, ne z duhom, odgovori Jerom, »spletcničijo vse skupaj, sama semkaj privedla! Alo, stisnite se ti ga moliš s trebuhom, toda ne z dušo!« ne koncu pa nobeden ničesar ne ve! Vera malo, da se dobi prostorček zame! Tudi je odgovoril predikant temno- In res so se dekletu utrinjale debele mati Medudka je zastokala časih na trdem mora prihajati iz ljudstva samega, kakor žlico sem, da bom jedel, ker sem lačen. »Predobre volje sem danes, da bi se solze po obrazu in ihtela je. svojem ležišču. je prišel premilostivi naš Jezus iz srede Benedicite!« prepiral s teboj. Pojdi Belcebubu v trebuh, »Kaj ti je? Spoznavale! svetega evan Kmalu je postavila hišna mati na mizo ljudstva!« In Matija Mrcina, tedaj slabo plačani ti griža črna!« gelija nimajo skrivnosti pred sabo!« veliko skledo, v kateri so se kadili veliki »Kaj boš ti govoril,« mu je prestrigla župnik v starodavnem Kranju, je udaril s Kranjski župnik je jedel nato z veliko »Gospod Jurij, gospod Jurij, omožiti se kosi kuhanega mesa. Prvi je prilezel Luka Medudka besedo ter z žlico lovila velik za pestjo po mizi, da je na nji vse zaklepetalo. slastjo, prav kakor bi predikant ne bil moram!« od peči in takoj je razkoračen sedel na logaj mesa po skledi. »Meni se prikazuje »Jaka, prisodi še ti!« navzoč. V hiši pa se je bila nabrala tačas Skoraj glasno je jokala pri teh besedah. glavnem prostoru, prav kakor bi se bilo naš Jezus, ti si pa Jud, in škoda je, da nisi In od peči se je odvila suha prikazen vsa Dobničanova družina ter se gostila pri »Ali te silijo doma? Koga naj vzameš?« vse skuhalo zanj. utonil v Rdečem morju! Veliko je pokli kranjskega cerkovnika, ki je naglo potem mizi z ovsenim sokom, ko so se gostje pri »Pisarja z Visokega! Tega papista, nik Tudi Jerom Stopistran je kaj ročno pri- canih, a le malo nas je izvoljenih! Ti pre pri skledi tekmoval s svojim župnikom. . tej mizi mastili z mesom, dasi podnev: ni dar ne! O moj bog, moj bog!- mahal ter hotel jesti. več govoriš in premalo moliš, Jerom!« »Oče Primož,« govoril je ta, »to se vam česar niso delali. »Govoril sem s svojim očetom in menil Tedaj se je pričela prekladati po tlaku »Molčal bom, mati Medudka, molčal,* čudno zdi, da sem sam prilomastil v hišo Pri tej priliki je Jerom Stopistran skri je, naj si vzamem v zakon deklico s teh po mati Medudka; iz zamaknjenja jo je pre je zatrjeval Jerom. kakor volk v ovčjo stajo ponoči po polnoči. voma in tihotapsko smuknil iz sobe. Sto krajin; da bo to služilo v spodbudo vsej budil duh mesa. Dvignila se je z ležišča in Obrnil se je pa proti mlajši »svetnici«, Vendar tukaj sem z dovoljenjem cerkve pi vsega v vežo.ga je objela tema. občini svetega evangelija, tebe vzamem !- pričela moliti dolgo molitev; vstala je. ni sedeči mu ob strani, in siknil: »Da smo nega vašega oblastva, ki ima v teh prekle Iz srca ji je zahitela.kri v obraz, da je pogledala ne enega ne drugega in prišla Samo od ognjišča se je malo svetilo in danes v kaki hosti, premlel bi, ji že kosti, tih časih še nekaj moči. V Kranju pa se cvetela kakor roža. Sklonila se je k tlom k mizi prav kakor vsi drugi. tam pri edinem oknu se je kazalo nočno da bi ne videla Jezusa, ampak golega hu šalijo iz nas, ti preklemanski luterani, da obnebje, prožeče se nad tiho krajino. V in v sreči svoji ni vedela drugega odgovo »Saj bo vendar večerjala,« je dejal Je diča!« niti spati ne moremo mirni!« tem oknu na šibkem drogu je čepela hišna riti nego: »Gospod Jurij, gospod Jurij!« rom en hišni gospodinji, >-to mora biti bo- »Mulier taceat in ecclesia!« To in ni kuretina, tiščeč glavice med peruti in sa Predikant jo je vzdignil z zemlje in iz- goljubna hiša, da jo mati Maruša tako »Zato jih bo bog sodni dan zavrgel, he, česar drugega ni izpregovoril predikant in njajoč o pšenici, katero je zobala za dne. pregovoril mrzlo: »Pred svetim evangeli počasti.« he!« se je oglasil šibki cerkovnik. kos ovsenjaka je prelomil in si drobil od jem smo vsi enaki! Sedaj pa pojdiva v hišo, In materi Dobničanki se je dobro zdelo »Zid pri cenkvi se nam je podrl, in vem, K tej speči družbici se je pritihotapil njega ubogo večerjo. »To se pravi: ženska, morda je ondi kaka duša, v katero bi plo in čutila je res veliko čast, ki je doletela da so ga ti reformatorji izpodrili! Matija Jerom in mlademu petelinu je pogladil z molči v cerkvi, za to niste poklicane!« donosno zasejal zrno svetega evangelija!« nje hišo! Mrcina pa zidaj potem, če ima kje vzeti! roko po perju. Zaspano *e revšče izvleklo »Mati Maruša, ta pravi, da morate jezik Prišodši v hišo, sede predikant na klop, Pri vratih je sedel Jurij Knafelj s su Oče Primož, sedaj pobiram, in nekaj boste trudno glavico izmed volnene gorkote in držati za zobmi in da se vam Kristus ne kjer je v steni gorela trska. Odpre sveto him svojim telesom. -Prisodite, gospod Ju dali, zato vam pa nekaj vaših grehov s zagazilo z njo med svetnikove prste. Ti pa 1 prikazuje!« se je zasmejal berač Luka. knjigo in v polmraku prične citati iz nje, rij, in zajmite tud :!« ga je ogovorila hišna seboj vzamem!« so umeli svoj posel preizvrstno in, kakor ne meneč se za družbo. A tudi ta se ni gospodinja. Sele potem je sedel k mizi, ali »Kaj, da bi govoriti ne smela?« — in »Dal bom — duhovni oče, dal bom!« je bi trenil, je bil zasukan vrat, da je krila brigala zanj. zdajci je razprostrl knjigo pred sabo in zdajci se je našopirila kakor jarčica. če se hitel oče Primož. tega pevca zdajci zapustiV> drago življenje in da se je težko truplo zavalilo Jeromu Govorica je bila potihnila po sobi: vse pričel je. ne meneč se za govorico navzo ruje s svojo sorodovinko, in vstala je. suho »Pohvalim vas potem v Loki na gradu.- v duigo roko. je težko pričakovalo večerje in še cel6 čih ljudi, z navdušenim glasom čitati po roko je v pest stisnila in proti predikantu pravi Mrcina, »kjer beseda župnika Mrci Požrtvovalni igralci na Božakovem Pohvalo zasluži igralska dru POTREBA PO RAZVEDRILU žina na Božakovem, ki je v kratkem obdobju uprizorila Je rodila v okraju že 17 instrumentalnih skupin, ki pa še vedno nimajo pravega priznanja — Vodnjak želja, Rdečo kapico in Sneguljčico. Pripravljajo pa že 14. maja bo v Trebnjem okrajna revija zabavnih ansamblov, ki jih sestavljajo predvsem naši novo mladinsko igro Mačeha in mladi vajenci, dijaki, študentje, rudarji, kmečki fantje, uslužbenci in drugi pastorka. Vse igre režira po žrtvovalna Anica Udovič. Taka V novomeškem okraju je 17 razumevanja. Nekateri stro samblih, postali priljubljene domače ansamble in njih vlo dejavnost je vredna posnema takih instrumentalnih skupin, kovnjaki namreč še vedno no skupine v okviru dejavnosti go pri širjenju kulturnega raz nja. ki goje zabavno glasbo in na čejo priznati zabavne glasbe Svobod in prosvetnih društev. vedrila, je sklenil okrajni Svet * I stopajo na raznih javnih kul kot pravo glasbo. Po prvih Nastopi teh instrumentalnih SPD organizirati letos revijo Nastop recitatorjev turnih prireditvah. Nekatere uspehih v domačem kraju so skupin so vedno želi prizna ansamblov zabavne glasbe. V metliški občini je osem so dosegle že lepe uspehe, saj preraščali v ansamble, ki so nje, včasih nič manjše od ti Namen te revije je, da bi zvi osnovnih šol. Pionirji recita- so se predstavile celo na odda se uveljavili v svoji občini in stega, ki so ga bili deležni po šala raven čimvečjega števila torji so se že začeli pripravlja jah RTV »Pokaži, kaj znaš!« nekateri tudi že v okraju. Ta klicni izvajalci. ansamblov in da bi le-ti poka ti za občinski nastop, ki bo v Vsi ti ansambli so nastali iz ko so mladi delavci, dijaka in Razveseljivo je tudi priza zali na okrajnem srečanju svo začetku aprila. V Metliki bodo potrebe po razvedrilu, organi študentje, rudarji in vajenci, devanje po izvirnosti, ki je je sposobnosti. V Novem me nastopili najboljši pionirji iz zirah so jih in vodijo jdh mla kmečki fantje in uslužbenci, dalo že vrsto uspelih skladb, stu je bilo 16. februarja pri vseh šol s pesmimi iz NOB in di ljudje, ki žal čestokrat niso ki so se zbrali v kvintetih in vendar pa jih širša javnost še Okrajnem svetu SPD širše po povojnega časa. Zmagovalci našli za svoje načrte pravega sefcstetih in tudi večjih an ne pozna. Da bi populariziral svetovanje vodij zabavnih an bodo prejeli knjižne nagrade, samblov našega okraja. Skle najboljši recitator bo sodelo njeno je bilo, da bo na okraj val na okrajnem nastopu. JJ ni reviji 14. maja v Trebnjem nastopilo 8 zabavnih ansam Idejnost in kvaliteta dramskih blov. Izvajali bodo lastne Z dramo »VSI MOJI skladbe in najbolj uspele in priljubljene skladbe domačih SINOVI« v Krško in tujth avtorjev. Sodelovali Na seji Sveta Svobod in pro- bodo: »Mladinski kvintet« iz svetnih društev so se dogovo prireditev pred sodniki Brežic, kvintet »Bohorski rili, da bo metliška občina na fantje« s Senovega s pevcem, stopila na okrajnem tekmova Okrajna dramska revija bo od 5. do 19. maja v Vldmu-Krškem. okrajna revija pionir »Kvintet bratov Lopatičev« jz nju dramskih skupin v Kr Boršta pri Cerkljah, kvintet škem z dramo »Vsi moji sino skih dramskih skupin pa v Sevnici od 3. do 15. maja - Najmanj 67 dramskih skupin »TIKI« iz Krmelja, sekstet v okraju se že pripravlja na srečanje v maju vi«, ki so jo uprizorili že lani »Veseli vandrovčki« iz Brežic v Metliki in Gradcu. Letos na (s pevcem Vladimirjem Med- meravajo poleg nastopa na Najmočnejšo tradicijo v kul- stali v Novem mestu zastop ski sosvet sklical že tri stro veškom in pevskim duetom okrajnem tekmovanju gostova tumoprosvetnih društvih na niki občinskih dramskih sosve kovne posvete z režiserji. Ob Zoro Celer in Martinom Roz Vlado Lamut: SUHA PRI SUTJESKI ti še po okoliških krajih. šega okraja ima dramska de tov in člani okrajnega pod činska sveta v Vidmu-Krškem manom z Mirne), sekstet »6 javnost. Vsako društvo ima predsedstvom Matka Matjana. in Sevnici, ki bosta priredite črnih« iz Črnomlja, sekstet gledališko skupino, v nekate Pregledali so potek priprav in lja revij, pa sta že pričela z »STEB« iz Brestanice (s pev rih društvih pa se je donedav podrobno izdelali organizacij delom, tako da ho do revij le cema Anico Glogovšek in Jo na sploh vse delo omejevalo ski prc ;*ram revij. Le nekaj po pripravljeno za gostujoče žefom Butkovičem) in večji na dramsko sekcijo. Včasih so podatkov bo zadostovalo za skupine. Tudi obe Svobodi v »Zabavni ansambel Svobode« NAROD PESNIKA SLAVI! se sicer porajali občutki, da ta prikaz razveseljive razgibano Vidmu in v Sevnici sodeluje iz Sevnice (s pevcem). Nasto zvrst dela pojenjuje tako glede sti na terenu. Po nepopolnih ta v pripravah. pili bodo tudi odlični harmo V počastitev Prešernovega čevko — Rozika Jankovič, Ju- dopivec, svetlobni park in ko zanimanja publike kot veselja podatkih se v okraju priprav V želji, da bi si čimveč re nikar Silvo Mihelčič iz Metli dne je bila v soboto, dne 11. Ojo — Marija Šketa, Čopa — stume pa -Slovensko ljudsko po samem udejstvovanju. Ven lja 67 dramskih skupin: 35 pi žiserjev iz celega okraja ogle ke in pionirski instrumentalni februarja, v Kostanjevici na Ivan Kavčič, Jakoba Zupana gledališče iz Celja, Drama SNG dar ni tako. Nasprotno, priče onirskih in 32 odraslih. Vsi dalo predstave in udeležilo duet: harmonika — flavta Krki lepa prireditev, ki so jo — Jože Jankovič, gospoda pro- iz Ljubljane, Prosvetni servis la se je zagrizena borba za občinski sveti so, nekateri že razgovorov po predstavah, je Franci Može in Ladko Repar pripravili člani PD »Lojze Ko- kuratorja — Ivan Mlakar, iz Ljubljane in drugi. idejnost in kvaliteto dramskih v januarju, imenovali 3—7- okrajni dramski sosvet pripo z Dvora. iakc. Na sporedu je bila igra Josefa Scheuchenstuela — Dvorana, ki je bila do zad uprizoritev in široka akcija za članske komisije za ocenjeva Ladko Kukec, Smoleta — Lado ročil vsem občinskim svetom, Tako se bo v Trebnjem pr »Ples v Kazini«, ki so jo Ko- njega prostorčka zasedena, je strokovno poglabljanje kadrov: nje posameznih del. Komisije naj režiserjem omogočijo ude vič zbralo nad 60 izvajalcev stanjevičani pripravili z vso Smrekar, Kastelca — Franci z navdušenjem sprejela poča režiserjev, igralcev, maskerjev v občinah Sevnica, Videm-Kr ležbo na reviji oziroma posa zabavne glasbe iz našega okra ljubeznijo. Sodelovalo je več Baznik, Vesela — Ivi Tisu, stitev velikega pesnika Fran Md. Vrsto republiških seminar ško in Brežice so že ocenile meznih predstavah, in bo tudi ja, kjer bo posebna žirija ko kot štirideset ljudi. Poleg šte Kersnika Tone Štebe. Sicarda ceta Prešerna, šolska mladina jev za režiserje v Kopru in vrsto uprizoritev. Te komisije 6am za to prispeval del sred misije za zabavne glasbene vilnih znanih igralcev je na — Lojze Mlakar, operno pevko pa je obljubila, da bo imela Ljubljani je obiskalo večje šte pa svojega dela niso razumele stev. skupine Zveze SPD iz Ljublja stopala tudi vrsta novincev, ki Jelka Zajčeua iz Novega me odslej vsaka domačija Prešer vilo dolenjskih režiserjev, samo formalno, ampak ustvar In še želja: morda se bo ven ne izbrala najboljše ansamble so se na svojem prvem nasto sta, pianista pa Stane Fink. nove Poezije kot hišno knjigo. okrajni dramski sosvet je pri jajo tesen stik z igralskimi dar letos uvrstila ena naših za republiško revijo v Kopru pu dobro izkazali. Prešerna je prav tako kot gost iz Novegj Naslednja premiera v Ko redili okrajne seminarje in tu skupinami, razčlenjujejo z gledaliških skupin med tistih od 24.-26. junija. To so prvi oblikoval Jože Kavčič, Prim- mesta. Režijo in sceno je oskr stanjevici bo prihodnji mesec, di občinski sveti DPD na Se igralci in režiserjem izvajano deset najboljših v Sloveniji, ki koraki na poti k smotrni bo! Lado Smrekar, glasbene in sicer Pavla 'Golie mladin novem, v Sevnici, Črnomlju, delo in pomagajo s strokovni se bodo predstavile na repu vzgoji instrumentalnih skupin vložke skladatelj Marijan Vo. ska igra »Jurček«. Novem mestu in Brežicah so mi nasveti. Posebno si priza bliški dramski reviji v Zagor zabavne glasbe v novomeškem organizirali seminarje, reper- devajo v Sevnici, saj je dram toarne posvete in strokovne ju. okraju. »VČERAJ POPOLDNE« obiske dramskih skupin. Tej na Malem Slatniku načrtni vzgoji in skrbi,za raz Igralska družina PD na Ma Živa beseda gledanost kadra se moramo za hvaliti za res velik napredek, lem Slatniku je v nedeljo, 12. ki je bil dosežen na tem pod Delo novomeške podružnice februarja, uprizorila novo slo ročju. Ze nekaj let pa so si na vensko dramo »Včeraj popol čopiča in palete na katerem bodo Sanj uredni dne«. Delo je naštudirala tov. ši režiserji in igralci želeli sre škega odbora revid« Naša sodob čanja v okrajnem merilu. Te Slavističnega društva}nos t odgovarjali poslušalcem na Mira Kovač. Igralci so navdu V soboto, IS. februarja, je v razvojno pot dolenjskega u- želje bodo letos uresničene. vprašanja o književnosti, o mo šili občinstvo. Tokrat so tudi Dolenjskem, muzeju prof. Jan umetnika od študijskih d.n\ pi dernih literamjii smereh, o na porabili nekaj novih odrskih ; V veliki predavalnici, ki jo Je izje", že pred desetimi leti. Toda čelih, ki vodijo sodobniski krog ko Jarc odprl likouno ra:s£auo vse do te razstave. Marlj f>i trt Dramski sosvet pri okraj dalo 2 razumevanjem na razpo ta Je že davno' razprodan, wh pri urejevanju revije, pa tudi o pripomočkov, kair je igro gle afcademsker/a slikarja prof. nadvse plodni umetniški u- nem svetu SPD bo organiziral lago tudi to pot vodstvo Zavoda tega pa so novo izdajo terjale ostalih problemih s področja kul dalcem še bolj približalo. tudi nove razvojne tendence na Vladimira Lamuta. V pre• stvarjalec Lado Lamut je ne kar dve reviji, jn sicer okraj za izobraževanje odraslih, je pred ture. nedavnim ustanovljena novome, šega knjižnega jezika, ki so jih Tudi na podeželju bi morali prostem, prisrčnem in nepo nehno rasel, potoval pa je tudi no dramsko revijo v Vidmu- ška podružnica Slavističnega dru povzročile znatne politične, soci Zal samo. da se Slavističnemu večkrat kaj igrati. Uspeh srednem razgovoru je orisal po inozemstvu — po Italiji, Krškem od 5. do 19. maja in štva dne 10. februarja priredila alne in gospodarske spremembe društvu doslej ni posrečilo pri. v letih po revoluciji. Franciji, lani pa je s pomočjo okrajno revijo pionirskih že svoje drugo predavanje. To tegniti poslušalcev s podeželja, igralske družine z Malega krat je govoril eden vidnejših so Predavatelj je v zgledno Jasni čeprav so pri sestajvttjanju delov Slatnika pa dokazuje, da se UNESCA obiskal Bruxelles. V dramskih skupin v Sevnici od dobnih jezikoslovcev dr. A. Ba- besedi sistematično prikazal sko nega programa mislili predvsem Dolenjskem muzeju je razs.av- raj vsa važnejšo pravopisna nanje. bodo na odru še večkrat p:ed 3. do 15. maja. Na vsaki reviji Jec iz Ljubljane o nekaterih pro Ijenih 60 umetnikovih del v bo nastopilo šest skupin, vsa blemih našega pravopisa ter o vprašanja. Dotaknil se je pisave staviM. -r načelih, ki so vodila posebno ko. tujih iimen, rabe velike začetnice, raznih tehnikah. V mnogih ko občino, bosta zastopali dve. misijo strokovnjakov, ko je pri pisave sestavljenih krajevnih stvaritvah je še vedno ostal Občinski svet Trebnje se nam imen, rebe tujk. razzlogovanje pravljala novo, razširjeno in v zvest dolenjskim motivom, reč ni prijaviL marsičem izpopolnjeno izdajo itd. Iz predavaiteljevih izvajanj Slovenskega pravopisa. je bilo očitno, da bo novi SEo- V Metliki seminar za tamburaške razstavlja pa tudi več del s V preteklem tednu so se se Zadnji Slovenski pravopis je venskl pravopis prinesen precej poti po Belgiji in eno z Fran sprememb, skušal pa bo pred zbore vsem olajšati pisanje, ker bo cije. Vsa dela govore o njegovi sprostil dosedanja, marsikdaj to veliki umetniški rasti in na Na plenumu občinskega sveta in Drašič. Seminar bo trajal ga načela, poenostavil pravila, predku. DOLENJSKA ZALOŽBA v počastitev dopuščal pa tudi rabo talcih be SPD v Metliki 16. 2. je predsed najmanj pet dni in bo ob nede sed, ki smo jih doslej pogosto po nik sveta Jože Dular seznanil ljah. Obsegal bo teoretični in Otvoritve razstave so se ra 20-letnice revolucije krivici preganjali, češ da niso praktični del. Na plenarni seji naše ali da so narejene po tujem člane s sklepi okrajne skupšči zen predstavnikov domačih kopitu. ne, nakar so razpravljali o iz so izvolili novo predsedstvo organov oblasti in družbenih V svojem letošnjem progra jugoslovanskih narodov. Prva vajanju nalog na področju ob sveta. organizacij udeležili tudi pro mu bo Dolenjska založba izda taka knjiga, namenjena pio Marsikatera novost bo seveda naletela tudi na odpor, zlasti čine. Anica Kore, ki je bila de fesor na Akademiji lifcotmih nirjem — slikanica NEPO- la tudi nekaj del, ki bodo po spočetka, vendar pravopisna ko legatka na kongresu, je v str umetnosti in predsednik Dru KORJENI GROBOVI — je že misija sodi, da bo prej aH slej svečena 20-livtnIcj involucije njeni obliki povzela glavne mi štva likovnih umetnikov Slo izšla. Do julija bo prišla na vendarle zmagala, ker je prak Pionirji osnovne šole v Met tična in ker je utemeljena v živi sli iz referata Vladka Majhna in venije France Mihelič, umet knjižni targ zbirka partizan poročila Vinka Trinkausa na liki so zelo delavni. Poleg šte govorici (prebivavec, letavec, nostni zgodovinar Lojze Go- skih črtic z Dolenjske in Bele braiVka. snaživka). kongresu. Pogovorili so se tudi vilnih dejavnosti, ki zajemajo stiša, navzoči pa so bili tudi krajine VIHARNI LJUDJE IN Predavatelju se Je za toredno o reviji pionirskih pevskih zbo skoraj vse pionirje, so pred »ZA STANOVANJE« veterinarji, ki so imeli ta dan GOZDOVI pisatelja Toneta zanimivo predavanje in pojasnila rov, v dejavnosti dramskih kratkim osnovali še fotografski pri debati zahvalila predsednica svoj občni zbor, predstavniki NA OTOČCU Sehškarja in PARTIZANSKI skupin v pripravah za dramsko krožek. Ta vključuje vse pio podružnice tovam'šica prof. Ka- novomeškega kulturnega živ ROG Janka Jarca. Če bo mo sesnikova. poslušalci pa so mu revijo v Krškem in o seminar nirje, ki se zanimajo za foto V nedeljo popoldne je pred ljenja ter številni umetniko goče, bo založba letos skupaj izkazali priznanje z iskrenim ju za vodje tamburaških zbo grafiranje; vodi jih tov. Jože 160 domačini z Otočca in naj ploskanjem. vi prijatelji in znanci. z okrajnim odborom Zvezp rov. Ta seminar bodo ob pomoči Kambič. Pionirji nameravajo bližje okolice zaigrala gledali borcev izdala tudi prvi del V kratkem bodo dolenjski sla okrajnega sveta SPD in pod izdati v tem letu album foto Vsem, ki žele preživeti uro ška družina DPD Svoboda visti priredili še tretji sestanek, zbornika o partizanskih spo vodstvom strokovnjaka iz Za grafij. S tem se bodo vključili uv\etniškega užitka, priporo »Dušan Jereb« iz Novega me greba organizirali prihodnji menikih in obeležjih v novo v program jugoslovanskih pio Akad. slikar VLADO LAMUT čamo, naj si razstavo, ki bo sta komedijo »Za stanovanje«, mesec za tamburaške zbore iz meškem okraju. Tematiko iz nirskih iger z geslom »Moj ob sobotni otvoritvi svoje raz odprta do S. marca, ogledajo. s čemer je začela vrsto gosto Mednarodna konferenca Metlike, Podzemlja, Radovlce kraj včeraj, danes in jutri«. stave v Dolenjskem muzeju J. M. vanj po novomeški občini. Re NOB (iz okupirane Ljubljane) či je treba, da so bili ljudje bo imela tudi povest Jožeta v Beogradu prisrčnega razvedrila zelo ve Dularja ANDREJ IN KATJA. Od 15. do 20. maja bo v Beo seli, požrtvovalnost igralcev gradu mednarodna konferenca pa je bila nagrajena v pojni o jedrski elelrtroniki hkrati z dvorani skromnega doma s r* jPozdravite svojca v tujini mednarodno razstavo jedrskih prisrčnim ploskanjem. Če bo 's DOLEHJSKIM LISTOM! Na- -. elektronskih naprav. Nova po Literarno udejstvovanje do igralcem še naprej poma rocita jim ya « hvalažni 4 trditev velikega ugleda, ki ga gali s prevozi, bodo radi na Vam bodo za pozornost! ..-m je nova Jugoslavija deležna na Ker naj bi v letošnjem ju pionirjev in pionirk v letošnjem jubilejnem letu cije in šole organizirajo lite stopili še tu in tam. -k mednarodnem področju. bilejnem letu čimbolj poži rarni nastop, lahko tudi več, v vili in razvili svojo dejav pionirji in mladinci, ki imajo pošljejo po 1 izvod vsake števil okviru šole, torej za učence in nost vsi pionirski krožki na dar in veselje za pisanje. ke na Okrajni odbor Zveze pri za javnost! naših šolah oziroma sploh jateljev mladine komisiji za 2. Na šolah, kjer imajo učer»ci 2. Učiteljski zbor na šoli za ta vsi pionirji, je prav, da ta literarno udejstvovanje pionir ali dijaki svoja glasila, -naj se nastop določi dva, tri svoje čla jubilejna dejavnost zajema jev. takoj zbere uredniški odbor in ne, ki naj določijo najboljše od tudi literarno udejstvovanje nastopajočih za veliki javni li pretehta literarno prilogo ozi 4. Na šolah, kjer nimajo take naših pionirjev, zlasti še za terarni nastop,- ki bi bil jeseni roma literarni del svojega gla ga lista ali literarnega krožka, to, ker Imajo pionirji mno v Novem mestu. Na njem bodo sila. Zavzame naj stališče, da naj tovarišica ali tovariš, ki gih sol svoja glasila, ki so sodelovali s svojimi literarnimi morajo biti vsi literarni pri poučuje slovenščino, zbira pri predvsem literarna. Letošnje deli najboljši pionirji in mla spevki čimbolj kvalitetni, da bo spevke pionirjev — literatov in udejstvovanje pionirjev pa dinci iz vsega našega okraja. glasilo z njimi dostojno počasti najboljše pošlje prav tako na tudi dijakov višjih šol (gim Ob tej priložnosti bi pripravili lo 20-letnico revolucije. V ta li Okrajni odbor Zveze prijateljev nazije, učiteljišča, ekonom tudi razstavo listov in glasil, ki terarni del lista ali v ves list, mladine. Priporočamo, naj tudi ske šole In podobno)) naj bo izhajajo na naših šolah ali so če je čisto literarno glasilo, gre na taki šoli izdajo pionirji svoj v tekmovanju na literarnem kdaj Izhajala. področju, za počastitev jubi do pesmi, črtice, novele, kratke list čeprav samo enkrat in če leja vstaje jugoslovanskih povesti, kakor tudi članki in prav pisan le "v enem izvodu! Prosimo učitelje in profesor narodov. razprave s področja literature je, zlasti tiste, ki učijo sloven 5. Najboljše literarne sestavke (o pisateljih, o knjigah, o kul ščino, da se za to stvar zavza pionirjev in mladincev bosta v V OKRAJNEM MERILU: turi sploh). Na šolah, kjer take mejo in pomagajo pionirjem in letošnjem letu nagradila Do ga glasila pa tudi literarnega mladincem, mladim literatom z 1. Učitelji in profesorji naj lenjska založba in Okrajni od krožka nimajo, naj pionirji, kd nasveti, kako bi najbolje izpol pionirjem in mladincem osnov bor DPM. Nagrade bodo pode bi se radi literarno udejstvova- nili na tem področju svoj le nih šol in dijakom gimnazij in II, ustanovijo svoj krožek in ljene za 29. november! učiteljišča, pa tudi drugih šol tošnji program, da bi res lepo pripravijo v okviru šole oziro Zato je zelo važno, da Okraj razložijo, da spada v program uspeli njihovi nastopi zlasti pa ma pionirske organizacije lite ni odbor Zveze prijateljev mla 'etošnjih pionirskih iger tudi nastop na okrajni literarni pri rarni nastop, kjer bodo reciti dine dobi vse literarne liste, ki reditvi pionirjev in mladincev. čimbolj razgibano in prizadev rali in brali svoje stvari. V izhajajo na naših šolah, in vse no literarno udejstvovanje. večjih središčih naj pionirji in dobre prispevke pionirjev s šol, Opozarjamo šole, vodje lite Snako naj se o tem pogovorijo mladinci, torej njihovi literarni ki takega glasila nimajo. rarnih krožkov in urednike li pionirji in mladinci na sestanku krožki, pripravijo tudi javen stov na šolah, naj se za more •voje organizacije, potem pa še nastop. bitne nasvete obrnejo na Okraj V OBČINSKEM MERILU: oosebej člani literarnih krož ni odbor Zveze prijateljev mla kov, kjer jih imajo. Kjer takega 3. Uredništva šolskih literar 1. Pionirji in mladinci literati dine. Miro K u g 1 e r : KOLONA (tempera, 1961) krožka ni, naj se zbero tisti nih listov naj v letošnjem letu naj s pomočjo svoje organiza Severi« SaH SPORT * TELESNA KULTURA * SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Pred ustanovitvijo zvez za telesno vzgojo v občinah in okraju
Pretekli četrtek je bil v No več pomanjkljivosti. Društva ljudje. Prav zato da bi imel poro pač tisti, ki je bil bolj vem mestu sestanek predstav so životarila. Nekatera so se odbor zdrav odnos do splošne vztrajen ali pa bolj siten. Ob nikov okrajnega odbora SZDL, gledala kot pes in mačka. Od telesne vzgoje, se pravi, da ne činski odbor zveze za telesno okrajnega komiteja LMS in borniki v športnih društvih in bi nekaterih vej športa pod vzgojo bo imel nad dejavnost okrajnega sindikalnega sveta klubih so dajali prednost tisti piral, drugih pa zanemarjal, jo in potrebami društev vse ter predstavnikov občinskih športni dejavnosti, ki jim je naj bi bili v odborih le ljudje, kakor boljši pregled kot SZDL. odborov SZDL, občinskih ko bila bolj pri srcu, niso se pa ki ne bi bili pristaši (morda Seveda pa ta odbor ne, bo imel mitejev LMS in občinskih sin zanimali za njeno koristnost, še celo zagrizeni pristaši) neke toliko sredestev, da bi ugodil dikalnih svetov. Na njem so množičnost in td Občinski od športne dejavnosti. V te od vsem potrebam društev in klu razpravljali o ustanovitvi ob bori SZDL so delili dotacije bore je treba pritegniti tudi bov. Se zdaleč ne. Vsaka te- činskih zvez za telesno vzgojo (če so jih) tistim društvom in mladino in druge sposobne lesnovzgojna organizacija bo in okrajne zveze za telesno klubom, ki so bolj sitnarili, pa ljudi, ki še niso preobreme imela zagotovo le tista sred vzgojo. Referat, po katerem se čeprav niso bili pomoči po njeni s funkcijami. stva, ki si jih bo zbrala ozi je razvila živahna razprava, je trebni. Vse dotacije, ki so jih doslej roma ustvarila sama. hnel Slavko Doki, predsednik V bodočih odborih občin dodeljevali društvom in klu Na sestanku so ugotovili še. okrajnega komiteja LMS Novo skih zvez za telesno vzgojo, ki bom občinski odbori SZDL, bo da bi morali nadaljevati z mesto. bodo izvoljeni meseca majrca do odslej dobivali občinski od medsindikalnimi oziroma to Ko se nam je zadnje dni že kar vsiljivo ponuja lo sonce s pretoplimi predpomladanskimi dnevi, Doslej so se SZDL in ostale na cbčinskih konferencah za bori za telesno vzgojo, ti \>a varniškimi igrami. O proble pač skoraj nikoli nismo pomislili, da je prav blizu nas še vedno prava in lepa zima: na hribih politične organizacije vse pre telesno vzgojo, naj bodo ugled jih bodo lahko pravično razde mih športa naj bi razpravljali pod Triglavom, v naših Alpah in Julijcih. Na sliki: planina Uskovnica nad bohinjsko malo zanimale za telesno vzgo ni, nepristranski in sposobni lili naprej. Doslej je dobil pod delovni kolektivi in delavski Srednjo vasjo, zadaj megle nad Bohinjem, kraj prijetnih smučarskih terenov (Foto: Polde Gošnik) jo. Prav zaradi tega je prišlo sveti. Statistike so pokazale, da pri športnih organizacijah do se ponesreči največ delavcev, OSVAJAJMO SINJE NEBO! ki niso športniki. Kot vzroka za telesnovzgojno neaktivnost 1. marca letos se bo pričel pa Marsikdo že nestrpno pričakuje delavcev so udeleženci sestan dalski tečaj za mladince. Vsi, ki prvo srečanje s padalom, še pose ka navedli: veliko oddaljenost Izkoristimo vse možnosti! imajo za to veselje, se bodo s pa bej z letalom. Biti športnik-leta- delavcev od delavnega mesta dalskim Sportom lahko seznanili lec nI tako lahko. Precej truda in V torek, 28. februarja, bo dal delu prvenstva, saj so nogometaši do tesnejšega stika. Novo v>'«rtvo v prostorih novomeškega Aero- znanja je treba, preden se pogum do stanovanja in pomanjklji obračun svojega dela tudi nogo drugih klubov znatno napredovali. naj bi tudi pazilo na družbeno, kluba. ni pripravijo na prvi skok s pada vo športno vzgojo, ki naj bi jo metni klub -Elan- iz Novega me Se vedno je najtežje vprašanje politično in moralno podobo igral lom. Premagati je namreč treba gojili učenci osemletk po po sta. Ze pred občnim zborom je vodstvo kluba, ker ga ni. Za do cev. samega sebe. nujno, da spregovorimo nekaj be sedanje uspehe se je treba zahva Ce smo v Novem mestu že do uku. Na sestanku so sklenili, sed o tem. liti le trem osebam. Pred občnim Tako kot vsak šport nudi tudi bili tako lepo športno igrišče, naj ZAGREB - NOVO MESTO da bodo na ustanovne občne zborom bodo morali še dobro pre bi skrbeli še za nogomet. Vse lju padalstvo oziroma letalstvo svoje V preteklem obdobju je namreč zbore zvez povabili tudi za misliti in sestaviti tnko vodstvo, bitelje nogometa pa vabimo, da v namiznem tenisu! vrstne lepote. Samo padalec lah klub preživljal precejšnje težave, ki si bo res prizadevalo. Tudi ko doživi zmagoslavje nad nebom, stopnike podjetij, kajti prav predvsem zalo, ker so izgubili sta se v čim večjem številu udeležijo uprava kluba naj bi se v prihod občnega zbora kluba in mu po Novomeški pionirji in pionirke oblaki, hkrati pa postane človek, podjetja so in bodo na ta ali ri stadion, novega pa še niso mo nje bolj zanimala za uspehe svo - igralci namiznega tenisa, sodi ki je v današnji dobi nepogrešljiv. gli uporablj?.
9. Enkrat sem stopil iz hiše, pa mc je takoj po 10. Kapitan je vstopil in zaloputnil vraia, ne 11. Nenadoma je kapitan zavpit: »Ne, ne, ne! 12. Kapitan se je opotekel nazaj v hišo, lovil se klical s spacenim obrazom nazaj in nato so je da bi se ozrl. Tujec ga je poklical: »BiH!« Kapi Če bo kdo obešen, naj visimo vsi!« Potem je na je za zid in zahteval ruma. Slišal sem ga, kako spet s prijaznim obrazom pogovarjal z menoj. tan sc jc zasukal na peti; z obraza mu je zginila stal v sobi strašanski hrup. Moža sta preklinjala je ponavljal: »Od tod moram, od tod moram!« Tedaj je zagledal skozi okno kapitana. Potisnil vsa barva. Ko jc vlovil sapo, je kriknil: "-Crni in divjala. Zaslišal sem bolesten krik. Hip nato Potem je padel po tleh in obležal iztegnjen, za me je v koti, da so naju odprta vrata zakrivala. pes! Izsledili ste me, prav! Tule sem; kar brž je pridirjal skozi vrata Crni pes in tik za njim prtih oči in v obraz bled kot zid. Po stopnicah Postalo ml je tesno pri srcu in opazil sem, da se povej, kaj bi rad!« Poslala sta me po rum in kapitan — oba sta vihtela gole sablje in Crni pes je prihitela moja mati. Skupaj sva dvignila ka- boji tudi neznanec.* Prijel je za ročaj svoje sab sedla za mizo. Crni prs je sedel tako, da je bil je imel levo ramo vso krvavo. Kapitan je pri pi-nnu glavo; hropel jc. Mislila sva, da je ranjen. lje in jo v nožnici malo zrahljal, da bi jo laže bliže vrat in da je imel odprto pot. Prinesel sem vratih strahovito zamahnil in bi nasprotnika Iz stiske naju je rešil doktor Lisevev, ki je prav potegnil. Med tem je ves čas nekaj goltal in po pijačo in nato sta me napodila v točilnico. Vle gotovo presekal do pasu, da ni prestregel udarca kar hotel obiskati našega očeta. »Oh, doktor,« žiral, kot da bi imel cmok v ustih. kel sem na ušesa, toda onadva sta le šepetala. velik izvesek naše krčme. Ranjenec jo je jadrno sem vpil. »Kaj naj napravimo? Kje jo ranjen?« popihal čez grič. Vse o sončnem mrku... Tisti dan, ko je ves svet ne Potem so je začelo na kra več ljudi: kmetje, delavci, se bala, da bo kaj hujšega, strpno pričakoval jutro, v ka jevnem uradu in se nadalje uslužbenci, učenci. Ženske so bojim se za našega starega; terem naj bi lunina senca sko valo v klubu. doma pustile pospravljanje; prav gotovo misli, da je konec raj povsem prekrila sonce, »Odlično,« je rekel moški moški, namenjeni na polje, so sveta.« sem se mudil v Dobrniču. Bi glas, »prav zares smo lahko zamahnili z roko, češ to se Starejši kmet se je pobahal: la je megla in sem komaj na zadovoljni, da imamo meglo. samo enkrat v življenju lahko »Jaz sem to čudno stvar s šel pot do gostilne. Nikjer ni Prav zdajle se začenja. Desna vidi. Uslužbenci so za nekaj soncem videl že nekoč pred bilo videti žive duše. Na sre stran sonca je že zatemnjena. minut zapustili pisarne; učen leti. No, kljub temu pravim, čo je le prišel mimo domačin, Se dobro, da je megla.« ci so za nekaj ur odvrgli knji da bom še prihodnjo, če se bo pa sem ga vprašati: Potem se je nekaj parov ge. Televizor je napovedal, da le pojavila.« »Kaj pri vas ni nikogar nog razbežalo po vasi. nekaj manjka še nekaj munit do po Ujel sem še nekaj glasov na doma?« pa- se jih je odločilo prehoditi polnega mrka. cesti. Seveda je bil takrat že »Nak,« se je možak odkaš- pot do stopnišča v sosedni -Zunaj je bil mrak kot pred običajen dan. ljad, » so že kam mrknili ... hiši in po stopnicah navzgor najhujšo nevihto. »Naša stara je molila... Vejste. ampak jest se preklet do kluba Ko so z Jastrebca javili, da Naš... je zbežal v kaščo... bajim, de ne buo kej hujšga s »Vsak čas bo televizijski je tam prava noč, sem slišal Naša mala me je soraševala, tem našem soncem. Se zvina prenos sončnega mrka!« ženski glas, ki je potožil so če bo res taka noč. da bo tre nejkaj voha, samu stoji, pa zi sedi: ba iti v post;ljo... Naš je bil Opazovali smo sonce, skrito ja, de me je kar groza pagle- »Jemnasta, le kaj bo, če se čis+o iz sebe; gledal je brez ti za meglo in videli, kako ga Medtem ko v Tel Avlvu pri dat« to večkrat ponovi. Tako sem stega s4ekla, pa ga zdaj bolijo počasi zmanjkuje. Iz rok v pravljajo proces proti vojnemu Posedel sem še malo v go oči ... Itd.« zločincu Kichmannu (proces je stilni, naio pa sem se odpravil roke sta romala dva kosca po bil s prvotnega 15. marca' pre Opoldne je v Dobrniču križem kražem po vasi. Po črnelega stekla, ki sta nam stavljen na i. april), skuša omogočala nemoteno gledanje močno zvonilo. Ljudje so ameriška filmska industrija ta cesti, ki pelje iz Trebnjega, je DANES DVE staknili glave: je spet kdo par konj vlekel težak voz sonca in sprememb, ki so na dogodek izkoristiti in že hiti z stajale, lepo sliko je posredo umrl? ... »Ne. to je bila opol Izdelavo »umetniškega« bio gnoja. Trgovino so že odprli val tudi televizor. danska avemarija« so mi po grafskega filma o tem volezlo- in dve dekletci sta s cekarji vedali ... Kar zvonite, sem si iincu. Glavno vlogo v filmu, ki stali na pragu. V klub je prihajalo vedno naj bi bU že prav v kratkem mislil, in zbudite vse, ki so se Sele leta 1999, čez 38 let torej, bomo spet videli v naših krajih Času končan, so poverili Ruti skrili pred soneem. popolni sončni mrk. Tudi v Črnomlju so kot drugje predzadnjo l/ee ln pa VVernerju Klempe- I IVAN ZORAN sredo ljudje vneto opazovali to izredno redko igro narave... rerju (na sliki). Slednji je v resnici Jud in so mu njegovi »Klasični« in iranzlsforski radijski 6«n.arodnj.i].i udeležbo pri tem komercialnem filmu zelo za sprejemnik merili. Tranzistor je tudi že pri nas sodobni »tekmec«, tranzistor, sodobni pojem. Ljudje na ve je pa čisto majčken, mimo te liko in zmeraj več kupujejo in ga še enostaven. Prav zato so zahtevajo tranzistorske radij tranzistonski sprejemniki lah ske sprejemnike. Kakšna pa je ko tako majhni. Imajo pa še razlika med večjimi »klasični neko prednost: tranzistor po mi« sprejemniki in majhnim rabi tisočkrat manj električne tranzistorjem? Glavna v tem, energije kot najpopolnejša — Nikar se ne jezi, dragec! da so dosedanje elektronske elektronsika cev. Mama se je ponudila, da bo cevi, »žarnice«, v sprejemniku ostala z nama in skrbela za zamenjane s tranzistorji — pol otroke, ki jih bova imela... prevodniki, torej materialom, čudo elektronike ki slabo prevaja električni tok. Atomski inštitut kalifornij i Je torej v sredini med bakrom, ske univerze v Livermoru je ki je odličen prevodnik toka, dobil elektronsko računalo, do »Leta 1943 je bil naš polk na Donjcu, onemel: mati se je držala za glavo in bridko in na primer porcelanom, ld slej največje na svetu. Ti elek blizu vašega mesteca ... Meni so ti kraji močno jokala na divanu. ugajali. Poleti je tako lepo: gozd, reka Jaz Na prvi pogled bi kdo ml- elektrike sploh ne prevaja (za tronski »možgani« imajo 80.000 »Mama!« jo je potiho poklical. »Mama, kaj Blii, da gre za letovišče kje na to ga uporabljamo za izolator tranzistorjev in 600 vakuum sem lovec, rad hodim po gozdu. Svojih ni se je zgodilo?« Planil je k nji in jo objeL Krimu, 6e ne bi zadaj visela je). Prvi rezultati raziskovanja skih cevi. Njihov magnetski mam nikogar,« je vzdihnil. »Bil sem oficir »Mama, povej?« ameriška zastava, ko vidi so polprevodnikov so bili objav spomin si lahko zapomni do sovjetske armade, zato so mi fašisti postre- »Saša ... zdaj sva ... sama ...« vjetske oficirje, kako udobno ljeni že leta 1948. Pokazalo se 97.000 besed in prav toliko 1 ili družino...« Kolja je tiho prestopil prag in v zadregi *e počutijo v stolicah lepega je, da nekaj gramov kristala enajstmestnih številk! — Larc, Sključena na koncu divana je Galina mečkal kapo. Pobral je rože, ki jih je bil iz letoviškega parka. Vendar pa kot je temu računalu ime, lah Arkadjevna poslušala s široko odprtimi očmi. pustil Saša na tla, in položil -zraven zelene gre tokrat za Nlco na francoski polprevodnega germanija aH ko v sekundi opravi 250.000 »Po demobilizaciji nisem vedel, kam bi beležnice. Ažurni obali, kjer te dni gostu silicija, obdelanega na poseben operacij seštevanja in 125.000 šel« se je Gorčakov otožno nasmehnil. »Toda jeta plesni in pevski zbor Rde način, sprejema in pojača šib »Saša, zdaj ni več upanja... Tu je očkova operacij odštevanja. In ven — Zelini, da ne bereš knjig, moj če armade. ke signale prav tako kot elek zgodilo se je, da sem tam, kjer je 1943. leta beležnica.« dar, kot pravijo, smo prestopili dragi! Ne veš, kako me motijo tronska cev. Elektronska cev bil naš bataljon, srečal neko žensko.' Postala »Kje, mama, kje?« Saša se je naglo obrnil. šele prag elektronske dobe. tiste luknje na knjižni polici... sva si prijatelja. Potem mi je pisarila pisma. je in mora biti velika, njen Beležnico je zagledal na mizi. Previdno jo In zdaj sem prišel k njd. Toda... iz ujet je vzel v roke in odprl prvo stran. Spoznal je ništva se je vrnil njen mož in tako sem razločni očetov rokopis, tak kakor v pismih, spet ostal sam... Da bi ne živel v njeni ki jih je hranila mama. Da, to je res očetova bližini, sem odpotoval v Kruto goro. Najel beležnica. sem si sobo. Ko sem začel urejati svoje »Mama, daj jo meni. Varoval jo bom, do stvari, sem naletel na tole beležnico. Poiskal kler bom živ!« Pogledal je mater in videl, bom njegovo družino, sem sklenil, čeprav kako nerada bi se ločila od beležnice. »Prav, nisem imel veliko upanja. V nji je samo mama, kar ti jo imej, samo toliko mi dovoli, na enem mestu napisan, kraj in priimek. da jo preberem. Veš, mama, saj jaz bom vse DRAGI MLADI BRALCI DOLENJSKEGA LISTA! Kot vidite, sem vas le našel.« Gorčakov je življenje ostal pri tebi.« vstal.. »Pa mi oprostite, ker sem prišel s Naša turistična propaganda in spoznavanje domačih krajev se kar lepo razvijata. Zadnjo tako žalostno novico. Na svidenje, Galina slikovno uganko je bilo treba rešiti: takole: 1. RAKA; 2. Jože Suntajs; 3. občina VIDEM-KRSKO. Arkadjevna!« Pri vratih se je ustavil. »Vi Osmo poglavje Žreb je nagradil tokrat tri pravilne rešitve: 1. nagrado (1000 din) dobi Bernardka Mirt, 3,b razred ste moja prva znanka v Kruti gori in če osnovne šole, p. Raka; dve knjižni nagradi (slikanici NEPOKORJENI BREGOVI) dobita: Franc »Saša, ne morem vaju pustiti,« je rekla dovolite, vas bom včasih obiskal.« Gorenc, 4.a razred osnovne šol«, p. Raka. in Marija Turšič, Ardro 13, p. Raka. Galina Arkadjevna. »Premlada sta še s Ko- »Prosim, le pridite.« Danes je na vrsti spet malo trši oreh. Do torka, 28. februarja, nam odgovorite na sledeča ljem, lahko se vama kaj pripeti.« »Hvala, Galina Arkadjevna!« »Veš, mama, midva hočeva le poiskati oče vprašanja: Gorčakov je odšel, Galina Arkadjevna se tove stvari,« je rekel Saša in prijel mater za 1. kaj predstavlja slika? 2. kateri veliki umetnik je bil rojen v kraju za građom na sliki? je pa zgrudila na divan in bridko zaihtela. roko. »Ce hočeš, ti oba s Kol jo priseževa, da S. kam prideš čez železobetonskl most pri tem kraju? Ko je Gorčakov šel skozi vrt, sta mu med ne bova šla niti koraka dlje.« Na ovoj, v katerem boste poslali čitljivo n vpisano rešitev, napišite: SLIKOVNA UGANKA! drevjem prišla1 nasproti dva dečka. Eden je Saša je bil na trnju. Da bi kar tako šel iz Nikoli nI prepozno, pravita šole, bi razžalil mater. Se pa mudi, saj ga na stoletnika na naših slikan. Gre Zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, 28. februarja 1961. nosil šopek rož in Gorčakov je takoj spoznal, za Elizo Khell iz Londona, ki da je to Tropininov sin: isto visoko čelo. ostre vrbu Kolja že dolgo čaka. Ta je nekje izbr si bo po dvajsetih letih slepote obrvi in štrleča brada. Le deško nabrekle skal staro puško, ki sta ji morala kopito pri dala te dni v neki londonski ustnice in črni lasje so ga ločili od Tropinina. vezati z žico, zdaj bi pa rada čimprej izstrelila kliniki operirati oči, da bi spet tistega Tropinina, od katerega on, Gorčakov, prvo kroglo. videla (na gornji sliki), in pa nikakor ni mogel izvrtati skrivnost sanita, za Thomasa Parrisha iz Milfor- »Ne Saša, ne morem te pustiti, samo tebe da v ZDA, ki je pri sto letih skrivnostne rude, zaradi katere že toliko let imam!« napravU šoferski izpit, ker po uničuje svoje živce, zdaj se pa izpostavlja »Oh, koliko je na svetu mater, ki imajo prej ni mogel do avtomobila. še nevarnost.; v tem kraju, kjer ga lahko samo še sina! Saj midva s Koljem ne bova Edini pogoj, ki so mu ga po razkrinkajo. stavili: z avtom, ki ga sam vo storila drugega, kot odplula po Donjcu in zi, ne sme dalj kot petnajst Začetek ni slab, je premišljal Gorčakov. poiskala očetov čoln. Običajni sprehod.« milj od svojega bivališča. Vse doslej je šlo tako, kakor si je zamišljal. »Ce ga niti oče ni šel iskat, pomeni, da to Toda zakaj so vsi prepričani, da je Tropinin ni tako preprosta zadeva ...« ustreljen? Saj so ga Nemci skupaj, z drugimi »Saj si mi sama rekla, da je takrat izbruh odgnali.- na postajo, kar so videli vsi prebi nila vojna in da očetu sploh ni šlo za čoln. valci. Mora biti presneto previden! Dobro, da Jaz, jaz pa moram najti njegove stvari.« Galina Arkadjevna spričo svoje žalosti ni »Toda pomislita, ti in Kolja, da to ni obi opazila, kako se je zdrznil, ko je rekla, da čajni, sprehod"! Obala Donjeca še ni povsem so ji moža ustrelili. Zdaj bo vse preprosto in očiščena min, po hostah so neeksplodirane lahko, kot je bil njegov' prihod sem. Potoval granate. Ne, ne morem te pustiti!« Galina je iz Nemčije s skupino povratnikov iz tabo Arkadjevna se je obrnila in skrila solze. rišč in kot drugi je na vseh postajah dobival Z vrta je odjeknil krik"čaplje. Galina Ar šopke, s katerimi so jih prebivalci pozdrav kadjevna se je začudila: ljali... i »Letos pa čaplje precej pogosto preleta Gorčakov je zavil po ulicah rudarskega vajo v naš vrt. No pojdi. Kolja te že predolgo mesteca. Z reke je odmevalo veselo vreščanje čaka.« otrok. Na gradbišču nove hiše so pela zidar Saša je sitopil iz hiše. Pogledal je po vrtu ska kladiva in zažgolel kot škrjanček, iz globine vrta je Z rožami v rokah je Saša stopil v sobo in pa zaslišal tleskanje šoje. Vese'p je zavil tja.