Vrtina MET-1/04 Pri Metliki Na Meji Med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi

GEOLOGIJA 48/1, 53–72, Ljubljana 2005

doi:10.5474/geologija.2005.006

Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi

Borehole MET-1/04 near Metlika, between the External and Internal Dinarides (SE Slovenia)

Marijan POLJAK1, Andrej LAPANJE1, Ivan GU[I]2, Bernarda BOLE1 & Bojan OGORELEC1 1Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI-1000 Ljubljana 2Geolo{ko-Paleontolo{ki zavod PMF, Zvonimirova 8, HR-10000 Zagreb Klju~ne besede: stratigrafija, jura, kreda, vrtina, voda, hidrogeologija, Zunanji in No- tranji Dinaridi, Metlika, Bela Krajina, Slovenija Key words: stratigraphy, Jurassic, Cretaceous, borehole, water, hydrogeology, External and Internal Dinarides, Metlika, Bela Krajina, Slovenia Kratka vsebina

Raziskovalno-kapta‘na vrtina MET-1/04 pri Bo‘akovem, vzhodno od Metlike v Beli Krajini, je globoka 841 m. Namen vrtanja je bil zajeti geotermalno vodo, ki bi bila upo- rabljena v turisti~ne namene. Obmo~je vrtine le‘i na prehodu Zunanjih Dinaridov, ki so v splo{nem zgrajeni iz mezozojskih plitvomorskih karbonatnih kamnin, v Notranje Dina- ride. Za slednje so zna~ilne predvsem globljemorske klasti~ne kamnine, ravno tako me- zozojske starosti. Strukturna zna~ilnost obmo~ja je niz dinarsko usmerjenih narivov, ob katerih so Notranji Dinaridi narinjeni na Zunanje. Sama vrtina je locirana v zgornjekredni fli{ni skladovnici, ki je odlo‘ena transgresijsko na zgornjejurske apnence. Fli{no skladov- nico do globine 182,5 m sestavljajo bre~a, konglomerat ter kalkarenit in lapor. Navzdol do globine 275 m sledijo spodnjekredni apnenci, ki pripadajo ali velikim olistolitnim blokom v bazi fli{a ali pa tektonskemu bloku v narivni luski. Do dna vrtine na 841 m nastopajo grebenski apnenci zgornjejurske starosti. Zgornji del apnencev pripada zgor- njemu malmu, spodnji del pa je mogo~e ‘e spodnjemalmske starosti. V vrtini sta bili ugotovljeni dve vodonosni coni in sicer v intervalu od 92,5 do 184 m ter v intervalu od 220 do 355 m. Abstract

In the year 2004, a deep borehole MET/04 east of Metlika in Bela Krajina was drilled. It reached the depth of 841 meters. The aim of drilling was to catch thermal water that would be used for touristical purposes. The area where the borehole is located belongs to the transitional zone of the External to the Internal Dinarides. The first ones are characterized mainly by shallow water carbonate rocks of Mesozoic age, while the other ones are composed mainly of deep water clastic rocks also of Mesozoic age. Structurally, this zone consists of a series of the Dinaric, NW-SE oriented, thrusts along which the Internal Dinarides are thrusted over the External ones. The bore hole itself is located in the flysch sequence of Upper Cretaceous age that is deposed transgressivelly onto the Upper Jurassic limestone. The flysch, that is composed of conglomerate, breccia, calca- renite and marl, is drilled to 182,5 m of depth. Further, to the 275 of depth, there follow Lower Cretaceous limestones, that belong either to large olistolitic blocks in the base of the flysch series or to a tectonic block of the imbricated structure. To the bottom of the borehole, there follow mainly reef and perireefal limestones of Upper Jurassic age. The upper part of these is determined to be of Upper Malmian age, since the lower part could belong to Lower Malmian. In the borehole, two water bearing zones were determined. The first one is in the interval from 92,5 to 184, and the second one in the interval from 220 to 355 meters at the depth. 54 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

UVOD ga fli{nega razvoja dokazan za Belo Krajino dokaj visok geotermi~ni gradient (Lapa- Ob~ina Metlika posve~a veliki pomen v n j e et al., 2004). Osnovni podatki omenje- svojih razvojnih na~rtih pospe{evanju turi- nih vrtin so podani v tabeli 1. sti~ne dejavnosti in ta sloni tudi na morebit- Vse navedene raziskave so pokazale izre- nem obstoju tople podzemne vode. V ta na- dno zapletenost geolo{ke zgradbe mejnega men je bila v letu 2004 izvrtana 841 metrov obmo~ja med Zunanjimi in Notranjimi Di- globoko vrtina MET-1/04, vzhodno od vasi naridi, na katerem le‘i raziskani teren. Pred- Bo‘akovo. Vrtina le‘i na ju‘nih pobo~jih stavljena vrtina MET-1/04 pri Metliki je Gorjancev, neposredno nad levim bregom re- omogo~ila po eni strani delno re{itev, po dru- ke Kolpe (sl.1). Njeno izvedbo je financirala gi strani pa je, kot je pogosto primer, odprla Ob~ina Metlika s pomo~jo Javnega sklada nova vpra{anja glede geolo{ke zgradbe za razvoj pode‘elja in regionalni razvoj. obravnavanega ozemlja. Obmo~je ob~ine Metlika so intenzivno preiskovali v poznih 80. in v 90. letih 20. sto- letja zaradi iskanja virov pitne vode. Eden SPLO[NA GEOLO[KA ZGRADBA izmed najbolj pere~ih komunalnih proble- [IR[EGA OBMO^JA VRTINE mov v Beli Krajini je namre~ prav pomanj- kanje neopore~ne pitne vode. Kljub inten- [ir{e obmo~je vrtine MET-1/04 le‘i na zivnim raziskavam (Bizjak, 1989; prehodu Zunanjih v Notranje Dinaride. Ti Drobne, 1992, 1994; Drobne et al., 1993, se med seboj lo~ijo predvsem po razli~nih 1994, 1995, 1996; Lapanje et al., 1999; N o - razvojih mezozojskih kamnin, strukturno v a k , 1986, 1989; Novak et al., 1987, 1988, mejo pa predstavlja niz narivov kamnin No- 1992; Petauer, 1992) so bile vse razisko- tranjih Dinaridov na Zunanje v smeri od valne vrtine na obmo~ju ob~ine Metlika ra- severovzhoda proti jugozahodu. zen vrtina Ra-2/91 v Zgornjem Suhorju iz takih ali druga~nih razlogov (kemi~na se- stava vode, bakteriolo{ka opore~nost, peska- Stratigrafija nje, premajhna izdatnost) negativne za vodooskrbo. So pa bile vrtine K-1/89 pri Zunanji Dinaridi, predstavljeni na geo- Metliki, L-1/89 pri Lokvici in TF-2/89 pri lo{ki karti (sl. 1) so zastopani z zgornjejur- Treh Farah pomembne za ugotavljanje geo- skimi in spodnjekrednimi kamninami. Te iz- lo{ke strukture tega ozemlja, saj so dokazale danjajo na povr{ini na Belokranjski planoti nariv zgornjetriasnega dolomita na spodnje- zahodno od Metlike. kredne apnence Zunanjih Dinaridov. Na Zgornjejurske kamnine so zastopane pre- mo‘nost nastopanja tudi tople vode je opo- te‘no z apnenci in podrejeno z dolomiti, ki- 2,3 zorila vrtina BKV-1/99 pri Krma~ini, kjer je meridgijsko-titonijske starosti (J3 ). J. Bu- bil v zgornjekrednih kamninah karbonatne- kovac in sodelavci (1984) jih, glede na bogato

Tabela 1. Pregled hidrogeolo{kih vrtin na raziskanem obmo~ju. Table 1. Review of hydrogeologicaly boreholes in the investigated area.

Ime Lokacija Globina vrtine Vir Name of the borehole Location Depth Source L-1/89 Lokvica 150 Bizjak in Novak, 1989 K-1/89-91 Metlika 235 Petauer, 1992 TF-1/87 Tri Fare 52 Novak et al., 1987 TF-2/88 Tri Fare 171 Novak in Bizjak, 1998 DR-1/95 Dra{i~i 100 Drobne et al., 1995 BKV-1/99 Krma~ina 251 Lapanje et al., 1999 [D-1/87 [pitalska draga 76 Novak et al., 1987 [D-2/88 [pitalska draga 240 Novak in Bizjak, 1998 Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 55

2,3 mikrofavno in floro z vodilnimi algnimi vr- sti (J3 ), tako da ni mogo~e ugotoviti strati- stami Clypeina jurassica in Salpingoporella grafske vrzeli med obema skladovnicama, annulata ter foraminiferami Kornubia pala- kot so jo na tem ozemlju predpostavili J. stiniensis, Trocholina alpina in drugimi, Bukovac in sodelavci 1984. leta. @al so na- opredeljujejo kot algno-foraminiferski faci- vedene kamnine v tektonskem kontaktu tu- es. Apnence predstavljajo razli~ni tipi mi- di v podrobneje raziskanem profilu ob cesti kritov, prevladujejo pa bio- in pelmikriti. Suhor - Jugorje - Vahta (Orehek & Ogo- Dolomiti, ki se pojavljajo kot vlo‘ki v apnen- relec, 1981). Tako zaenkrat ni mogo~e potr- cih, so v bolj debelozrnati: po nastanku jih diti ali ovre~i predpostavke o zgoraj navede- {tejemo kot poznodiagenetske. ni stratigrafski vrzeli, kar je sicer pomembno Zgornjejurske plasti prehajajo zvezno v pri rekonstrukciji strukturno-tektonske 1+2 spodnjekredne (valanginij – hauterivij, K1 ), zgradbe, ki je podana v nadaljevanju raz- sam kontakt med njimi je nekoliko tektoni- prave. Prej omenjeni grebenski apnenec, ki ziran; zato smo ga opredelili kot prelomnega. je v tektonskem kontaktu z liasnim, je po J. Prelomni kontakt pa je zagotovo prisoten Bukovcu in sodelavcih (1984) zgornje- med zgornjejurskimi in barremijsko-aptij- malmske starosti. Sestavljen je prete‘no iz 3,4 skimi apnenci (K1 ). Valanginijsko-hauteri- biolitnega tipa apnenca z dokaj bogato gre- vijski apnenci so zastopani z razli~nimi bensko favno. Ta se mestoma (pri Stativah vrstami biomikritov z vodilno algno-fora- na Hrva{kem) izmenjuje z mikritnim apnen- minifersko zdru‘bo Salpingoporella annu- cem z algama Clypeina jurassica in Salpin- lata, Actinoporella podolica, Orbitolinopsis goporella annulata, kar celotni skladovnici capuensis in Cuneolina tenuis. Barremijsko- dolo~a starost kimeridgij – portlandij. Ta aptijski apnenci predstavljajo na raziska- facies predstavlja sicer del prostranega gre- nem terenu ve~je tektonske bloke, ki le‘ijo v bena, ki ozna~uje severni in severovzhodni ~elu glavnega nariva Notranjih Dinaridov rob Jadransko-Dinarske karbonatne platfor- na Zunanje (sl. 1, 2). To so tudi razli~ni tipi me, ki ga je D. Turn{kove (1966) oprede- mikritov z vodilnimi foraminiferami iz sku- lila kot spodnjemalmskega, L. Nikler pine Orbitolinidae (Palorbitolina lenticula- (1978) pa kot zgornjemalmskega, vendar pa ris) ter z algo Salpingoporella dinarica. fosilne zdru‘be nakazujejo mo‘nost, da je omenjeni greben obstajal skozi celotno zgor- Notranji Dinaridi so na raziskanem tere- njo juro. nu zastopani s karbonatno-klasti~nimi ka- Na malmskih grebenskih apnencih so mninami v stratigrafskem razponu od zgor- transgresivno odlo‘eni klasti~ni sedimenti njega triasa do zgornje krede. Kriterij za campanijsko-maastrichtijske starosti (B u - uvrstitev navedene skladovnice v geotekton- kovac et al., 1984), ki imajo zna~aj karbo- sko enoto Notranjih Dinaridov je facies mi- natnega fli{a. Pri~nejo z ve~ desetmetrsko kritnih apnencev z ro‘enci in pelagi~no fo- sekvenco bazalnega konglomerata, ki se na- silno zdru‘bo tipa biancone, zgornjejurske vzgor menjava s plastmi kalkarenita in la- starosti. Ti apnenci so na povr{ini odkriti porja, v zgornjem delu skladovnice pa pre- pri So{icah na ju‘nem pobo~ju Gorjancev in vladuje lapor. J. Bukovac in sodelavci pri Ribniku, ju‘no od Kolpe (Bukovac et (1984) omenjajo v bazi fli{ne skladovnice pri al., 1984; Pleni~ar et al., 1976), na raz- Ozlju na Hrva{kem velike olistolitne bloke iskanem terenu pa niso prisotni. spodnjekrednih apnencev. Mo‘no je zatorej 2,3 Zgornjetriasni dolomiti (T3 ), med kate- tudi, da predstavljajo izolirane golice malm- rimi so pogostne stromatolitne plasti, le‘ijo skih grebenskih apnencev vzhodno od Me- v ~elu ‘e omenjenega nariva. Navzgor tlike, ki so sicer opredeljeni na listu ^rno- prehajajo ti v zrnate dolomite, dolomitizira- melj OGK 1:100.000 kot primarna kamnina, ne apnence in v razli~ne vrste mikritnih ravno tako velike olistolitne bloke v zgor- apnencev. Po vodilni foraminifersko-algni njekredni fli{ni skladovnici. Na to mo‘nost zdru‘bi (Palaeodasycladus mediterraneus, ka‘ejo tudi apnenci spodnjekredne starosti Orbitopsella praecursor in dr.) jim je starost (barremij - aptij), ki so bili ugotovljeni v 1+2 dolo~ena kot spodnji do srednji lias (J1 ). vrtini Tri fare (TF-2/89) (Novak & Bi- Na raziskanem terenu so ti apnenci in dolo- zjak, 1988) pod apnenci domnevno malm- miti v prelomnem kontaktu z grebenskimi ske starosti. Slednji sicer gradijo povr{ino apnenci srednje- do zgornjemalmske staro- tega terena. 56 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec Sl. 1. Geolo{ka karta {ir{ega obmo~ja vrtine MET-1/04 pri Metliki. Fig. 1. Geological map of a wider area around borehole MET-1/04 near Metlika. Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 57 58 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

Tektonika HIDROGEOLO[KE ZNA^ILNOSTI PREISKANEGA OBMO^JA IN VRTINE Raziskani teren, ki je prikazan na sliki 1, le‘i na kontaktu oziroma v narivni coni Zu- Obmo~je vzhodno od Metlike je hidroge- nanjih na Notranje Dinaride. Po Bukovcu olo{ko razdeljeno na dva dela: na dobro pre- in sodelavcih (1984) gradijo narivi pokrovno pusten, kra{ko-razpoklinski vodonosnik v zgradbo, kar se sklada z modelom M. H e - zgornjejurskem grebenskem apnencu z glav- raka (1986) o regionalnih geotektonskih po- nim iztokom v izviru Obrh, zahodno od ~rte krovih z velikim tektonskim transportom. @elebej–Dra{i~i in na slabo prepusten kra- Po B. Prtoljanu (2001) pa isti teren gradi- {ko–razpoklinski vodonosnik, sestavljen iz jo izoklinalne in prevrnjene gube, ki so del- zgornjekrednih laporovcev, apnen~evih pe- no tudi naluskane. Ne glede na oba tekton- {~enjakov ter bazalnih apnen~evih bre~ in ska modela, zagotovo lahko potrdimo samo konglomeratov (sl. 3, 4). nariv zgornjetriasnega dolomita na liniji Me- Zgornjejurski grebenski apnenec, ki gra- tlika-Suhor-Jugorje na zgornjejurske apnen- di obmo~je med blokom zgornjetriasnega do- ce in dolomite. V ~elu tega nariva so odtrga- lomita pri Metliki in zgornjekredno bazalno ni mega-bloki spodnjekrednih apnencev, ki karbonatno bre~o na Gorjancih, ima lastno- le‘ijo torej tektonsko prav tako na malm- sti kra{ko–razpoklinskega tipa vodonosni- skih apnencih. Narivna ploskev je polo‘na, ka. Na tem ozemlju ni povr{inskega odtoka, na kar ka‘ejo podatki vrtine pri Gornji Lok- razen hudournikov. Apnenec je intenzivno vici (L-1/87). V tej vrtini je pod zgornjetri- skrasel. V o‘jem zaledju Obrha sega zakra- asnim dolomitom ugotovljen na globini 28 m sela cona v apnencih le do 80 m globine, kar malmski apnenec (Bizjak & Novak, je bilo ugotovljeno z vrtinami v [pitalski 1989). Sicer predstavlja nariv triasno-liasnih dragi ([D-1/87 in [D-2/88) in pri Treh Fa- dolomitov in apnencev velik iztisnjen blok rah (TF-1/87 in TF-2/88). Pod to zakraselo iz ve~je antiklinale, ki je na severovzhodu cono je apnenec pretrt le v prelomnih conah, domnevno v tektonskem kontaktu z malm- druga~e pa je zelo slabo prepusten. To je skimi grebenskimi apnenci. Ta kontakt je prete‘no odprt kra{ki in razpoklinski vodo- viden tudi na terenu pri izviru Obrh v Metli- nosnik z visokimi hitrostmi pretakanja (= 10 ki, ~eprav je mo‘no, da je drugod, v primeru m/dan), ko ima tok podzemne vode v vodo- obstoja ‘e omenjene stratigrafske vrzeli v nosniku ‘e zna~ilnosti turbulentnega preto- doggru, ta kontakt tudi normalen oziroma ka. Z barvanjem je bil dokazan kra{ki dotok diskordantno-erozijski. iz struge Su{ice pod Radatovi}i in Priselj- V coni nariva sta bili locirani vrtini pri skega potoka v Priseljskih rupah proti izviru [pitalski dragi ([D-1/87 in [D-2/89) (N o - Obrh. Na obmo~ju Metlike je zgornjejurski v a k et al.,1987; Novak & Bizjak, 1988) apnenec domnevno v tektonskem narivnem in bi le-ti lahko dali odgovor o polo‘aju na- kontaktu z zgornjetriasnim dolomitom. Do- rivne ploskve. Vendar sta obe vrtini zaradi lomit predstavlja hidrogeolo{ko bariero, za- hidrogeolo{kih razlogov locirani v cono to na tem kontaktu izvira prelivni izvir Obrh. mlaj{ega preloma, ki se razteza v generalni Zgornjekredna fli{na serija, na skrajnem smeri N-S, ki pa je poru{il osnovni polo‘aj vzhodnen delu ob~ine Metlika, je mo~no raz- nariva. Ta prelom je vertikalen vsaj do glo- pokana. Sestavljena je iz laporovcev in la- bine 240 m. Obe vrtini sta tako ostali v pre- pornatih apnencev ter menjavanja laporja, lomni coni, ki lo~i liasni od malmskega plo{~astih apnencev, apnen~evih pe{~enjakov apnenca. in apnen~evih bre~ ter konglomeratov. Vlo‘- Triasno-jurske plasti v krovnini nariva so ki apnen~evih pe{~enjakov in bre~ so pogosto blago nagubane, izrazitej{e gube pa so pri- vodonosni, na kar ka‘ejo precej {tevilni izviri sotne v klasti~nih kamninah zgornje krede. na tem obmo~ju. Odtok je prete‘no povr{in- Kredno-paleogenske gube, ki prevladujejo, ski, le v razpokanih conah opazujemo lokal- imajo dinarsko smer (NW-SE). Pri vasi Bo- no pretakanje skozi cono razpoklinske ali ‘akovo opazujemo {e manj{e gube v smeri kra{ke poroznosti. Debela plast tal je prete‘- E-W. Te ka‘ejo na vpliv neogenskih ju‘no- no glinasta. V zgornjekredni fli{ni seriji je alpskih strukturnih deformacij, ki so sicer razvit omejen in nehomogen kra{ko–razpo- zna~ilne za teren Gorjancev in Posavskih klinski vodonosnik v plasteh apnen~eve bre- gub na severu. ~e, apnen~evega pe{~enjaka in organogenega Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 59

Sl. 2. Geolo{ki profili raziskanega obmo~ja (variantne interpretacije). Fig. 2. Geological cross-sections of the research area. 60 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec Sl. 3. Hidrogeolo{ka karta vrtine MET-1/04. Fig. 3. Hydrogeological map of borehole MET-1/04. Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 61 apnenca, ki ga nakazujejo na povr{ini vrta~e, V grobem lahko lo~imo na {ir{em obmo~- po‘iralniki in vodne jame znotraj fli{nega ob- ju Metlike tri tipe izvirov; mo~ja. Ker se apnen~aste plasti izmenjujejo z 1 izvire v zgornjekrednem fli{u Gorjan- laporastimi in glinastimi, je vertikalno raz{ir- cev (vzhodni del obravnavanega obmo~ja), janje tega vodonosnika omejeno. Lapornati 2 izvire iz apnenca zgornjejurske starosti odseki so zna~ilni po debelej{i plasti preperi- ob barieri zgornjetriasnega dolomita pri Me- ne in so neprepustni, mestoma pa predstav- tliki in ljajo bariero apnen~astim vise~im vodono- 3 izvire, ki se izlivajo iz zgornjejurskega snikom. Z laporja vode odtekajo povr{insko zakraselega apnenca ob Kolpi in na obmo~- in ponikajo na stiku z apnencem. Na obmo~- ju od Dacarjev do Radovi~ev. ju med Dra{i~i, Bo‘akovim in Rakovcem so v Najpomembnej{i izvir na obravnavanem zgornjekredni apnen~evi bre~i izoblikovane obmo~ju je Obrh v Metliki. Le‘i v globoki tudi podzemne jame z vodo, npr 78 m dolga zajedi pod metli{ko Komendo. Izvir Obrha Bo‘akova jama ali Zdenec in 270 m dolga je sifonski, rov poteka v smeri proti severo- podzemna jama Vidovec. zahodu in se {e vedno spu{~a. Sifonsko dvi- Ob potokih in ob Kolpi je odlo‘ena aluvi- ganje vode v izviru povzro~a bariera zgor- alna naplavina z medzrnsko poroznostjo. Pre- njetriasnega dolomita slab{e prepustnosti. te‘no so to peski pome{ani z meljem in glino. Napajalno zaledje Obrha je na zahodni stra- Kot vodonosnik ta naplavina nima {ir{ega ni omejeno s pasom dolomita, kjer razvodni- gospodarskega pomena, ker je slabo prepust- ca te~e po najvi{jih hrbtih in zajame povirje na in slabo izdatna. Napaja se iz karbonatne- Su{ice, Jamnika in Priseljskega potoka. Na ga obrobja, povr{inskih vod in padavin. severni strani poteka razvodnica po najvi{- Primarna poroznost karbonatnih kamnin jih grebenih znotraj zgornjekrednega fli{ne- na raziskanem obmo~ju je zanemarljivo ga pokrova globoko na Hrva{kem. Na vzho- majhna. Ker pore med seboj niso povezane, dni strani je meja manj jasna; ni namre~ je zelo majhna tudi efektivna prepustnost. popolnoma jasno, kam se odteka obmo~je Pomembna je sekundarna poroznost. Ta je suhe struge (podolja) mimo Slamne vasi in vezana na razpoke in tektonske cone, ki so Dolca v Rosalnice. Najverjetneje napaja iz- lahko naknadno {e zakrasele. vir Metli~ice. 62 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

Sl. 4. Hidrogeolo{ki profili raziskanega ozemlja. Fig. 4. Hydrogeological cross-sections of the research area. Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 63

Raziskave za lociranje vrtine MET-1/04 vrtino pa se je uporabljal izklju~no stisnjen zrak. Na globini 240 m so se dotoki vode v Poleg hidrogeolo{kih, so bili pri izbiri lo- vrtini toliko pove~ali, da globinska kladiva kacije upo{tevani tudi regionalni geolo{ki niso ve~ delovala ustrezno, zato so pre{li na podatki. Ti so najbolj pregledno podani na reverzni na~in vrtanja s kotalnimi dleti. Vr- listih Novo mesto in ^rnomelj Osnovne geo- tina je cevljena do globine 500 m, dalje do lo{ke karte SFRJ 1:100.000 (Bukovac et dna vrtine pa je necevljena. al., 1984; Pleni~ar et al., 1976) s pripadajo~imi tolma~i (Bukovac et al., 1984; Ple- ni~ar & Premru, 1977). Novej{e podatke Hidrogeolo{ke zna~ilnosti o geolo{ki, predvsem pa strukturni zgradbi {ir{ega raziskanega obmo~ja najdemo v ~lan- Ve~je dotoke vode v vrtino smo zabele‘ili kih M. Heraka (1984) in J. Bukovca v odseku od 92,5 do 140 m. Podzemna voda (1988) ter B. Prtoljana (2001). Na podlagi nastopa v tektonskih razpokah, ki so pone- teh podatkov je bila izdelana hipoteza, da je kod kra{ko raz{irjene tudi v ve~ m {iroke najve~ja verjetnost nastopanja tople vode na kaverne in so delno zapolnjene z rde~o glino. obmo~ju, prekritem s slabo prepustnimi V spodnjekrednem in zgornjejurskem sivem zgornjekrednimi kamninami fli{nega razvo- apnencu so bili bele‘eni ve~ji dotoki vode v ja, v bli‘ini narivnega kontakta med No- tektonsko pretrtem odseku od 188 do 325 m, tranjimi in Zunanjimi Dinaridi. Predhodne in sicer na 188. 220., 230., 240. in 320. metru raziskave smo zato usmerili na obmo~je (sl. 7, 8, 9). Temperatura vode v vodonosnem vzhodno od Metlike med kraje Dra{i~i, Bo- odseku vrtine med 220 in 320 m je med 22 do ‘akovo, Rakovec in Krma~ino. V okviru teh 23 °C. Nivo podzemne vode v vrtini je 47 m raziskav je Geolo{ki zavod Slovenije izdelal pod ustjem vrtine, kar je le malo nad nivo- geolo{ko karto v merilu 1 : 25.000 (Poljak, jem reke Kolpe, ki je od vrtine oddaljena 2003), Geoin‘eniring, d. o. o. pa je izmeril zra~ne ~rte 500 m. osem geoelektri~nih sond (C a r , 2003). V dveh obstoje~ih vrtinah, v Rd-1/93 v Rado- vici in BKV-1/99 v Krma~ini je bil izmerjen Karota‘ne meritve tudi geotermi~ni gradient. S pomo~jo strukturno–geolo{kega in geofizikalnega modela Karota‘ne meritve so bile izvr{ene v dneh smo nato interpretirali geotermalni model 10. in 11. 2. 2005. Izmerjeni so naslednji pa- obravnavanega obmo~ja. Sklep predhodnih rametri: temperatura(T+dT) in elektropre- raziskav je bil, da bo mogo~e z 800 m globo- vodnost vode (KOND+dKOND) v mirujo~em ko vrtino pri vasi Bo‘akovo (v bli‘ini geo- stanju ter med ~rpanjem in naravna gama elektri~ne sonde M-8/03 zajeti podzemno vo- aktivnost (GR) kamnin od ustja do dna vrti- do s temperaturo med 25 ± 3 in 33 ± 4 °C in ne ter kratka in dolga normalna elektri~na sicer v narivni coni, ki naj bi predstavljala upornost (SN, LN), to~kovna upornost (SPR) mejo med apnencem in dolomitom. Geoelek- in lastni potencial (SP) v necevljenem delu tri~ni kontrast (reperni horizont) smo v tej vrtine od 500 do 839 metra. fazi raziskav interpretirali kot mejo med ni- Litolo{ki stolpec in naravna gamma ak- ‘je elektri~no upornim apnencem in vi{je tivnost kamnin sta prikazana na sliki 5. Me- elektri~no upornim dolomitom. ritev temperature, naravna gamma aktivnost in dolga normalna el. upornost so prikazani na sliki 6. Potek vrtanja Meritve temperature in elektri~ne upornosti vode v mirujo~em stanju in med ~rpanjem Vrtino MET-1/04 globine 841 m v Bo‘a- so pokazale, da je glavni dotok termalne vode kovem je izvrtalo podjetje Geoprojekt, d. d. v vrtino, kjer lijak slepe cevitve 3. tehni~ne Do globine 240 m je bila izvrtana z globin- cevi nalega na 2. tehni~no cev v globini 168 m. skimi kladivi. Za izbolj{ano izna{anje ka- Temperatura vode na tej globini je okoli mninskih delcev se je do globine 92,5 m v 23 °C. Glede na tehni~no opremo vrtine (raz- vrtino dodajala voda z dodatkom hitro raz- pored tehni~nih cevitev in cementacije) pred- gradljivega detergenta, od globine 92,5 m, videvamo, da prihaja termalna voda iz odse- kjer so se pojavili prvi ve~ji dotoki vode v ka vrtine med 230 in 280 m. 64 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

Sl. 5. Geolo{ki stolpec vrtine MET-1/04 in vrednosti naravne gama aktivnosti (GR). Fig. 5. Geological column of borehole MET-1/04 and values of natural gamma activity (GR). Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 65

Sl. 6. Dolga normalna elektri~na upornost (LN) in temperatura vode (TEMP) v vrtini MET-1/04. Fig. 6. Long normal electrical resistivity (LN), natural gamma activity (GR) and water temperature (TEMP) in borehole MET-1/04. 66 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

Sl. 7. Drobci izvrtanine iz vrtine MET-1/04 (od Sl. 8. Drobci izvrtanine iz vrtine MET-1/04 (od 92 do 235 m). 235 do 405 m). Fig. 7. Fragments of the core from borehole Fig. 8. Fragments of the core from borehole MET-1/04 (from 92 to 235 m). MET-1/04 (from 235 to 405 m).

Meritev naravne gamma aktivnosti (GR) snovi v apnencu. Od globine 755 m se v drob- je pokazala litolo{ko sestavo kamnin. Zelo cih vidi postopen prehod iz sivega v temno- dobro je zaznala litolo{ko mejo med zgor- siv do ~rn apnenec domnevno spodnje- njekredno fli{no serijo, sestavljeno iz drob- malmske starosti, kar je tudi dokaz ve~je nozrnatega apnen~evega pe{~enjaka in la- prisotnosti organske snovi. Od te globine, do porovca ter bazalnega dela fli{ne serije, kjer kon~ne globine 841 m, je naravni gama ma- prevladujejo bolj grobe frakcije (od apnen- lenkostno pove~an. ~evega pe{~enjaka do bre~e z velikimi bloki Elektri~na sonda je bila izmerjena le v apnenca in kavernami), na globini 92 m. Iz odprtem delu vrtine od 500 do 839 m. Po krivulje GR je razvidna tudi meja med ba- makroskopskem pregledu smo na tem odse- zalnim delom zgornjekrednega fli{a in spod- ku lo~ili le dve litolo{ki enoti, naravni gam- njekrednim apnencem na globini 182,5 m, ma pa je prikazal tudi tretjo litolo{ko enoto vendar je ta razlika minimalna. Iz krivulje - bituminozni apnenec. Elektri~na sonda je so razvidne tudi posamezne zaglinjene cone pokazala, da lahko govorimo o petih, med (verjetno pretrte ali zakrasele cone z glino) seboj razli~nih geoelektri~nih paketih: med na globinah 240 m, 320 m in 440 m. Malen- 500 in 595 m nastopa plast, kjer se upornost kost povi{an naravni gama na odseku med hitro spreminja. Dolga normalna upornost 440 in 500 metri pripisujemo u~inku cemen- je relativno nizka, lastni potencial postopo- tiranega dela 3. tehni~ne za{~itne cevi. ma nara{~a in se prav tako spreminja dokaj Na odseku med 760. in 780. m je najizraz- hitro. Od globine 595 do 640 m nastopa plast itej{i odklon GR, ki pa se pri makroskop- s konstantnimi geoelektri~nimi lastnostmi skem in mikroskopskem pregledu drobcev (relativno visok lastni potencial in nizka navrtanine ne opazi (sl. 7, 8, 9). Pripisujemo upornost). Pod to plastjo nastopa do globine ga nastopanju ve~jega dele‘a bituminozne 760 m paket kamnin izrazito homogenih la- Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 67

stnosti z visoko upornostjo. Najverjetneje gre za paket masivnega, kompaktnega apnenca. Pod njo je vidna izrazita plast bituminozne- ga apnenca na odseku med 760 in 780 metri. Pod to plastjo do kon~ne globine nastopa ponovno apnenec z vi{jo upornostjo.

Aktivacija vrtine

Aktivacija vrtine s centralnim air - liftom (~rpanje z zrakom) je potekala s prekinitvijo med 14. in 21. 12. 2004. Aktiviranje je pote- kalo v intervalih ~rpanja, ki so trajali od ene do dveh ur, s presledki v trajanju od pol do ene ure. Intervalno ~rpanje je povzro~alo hi- dravli~ne sunke, ki so izpirali materila iz razpok. Dne 14. 12. 2004 je iz vrtine pri ak- tivaciji iztekalo 30 l/s vode, dne 16. 112. 2004 pa ‘e 35 l/s vode. Isto~asno se je zmanj{ala tudi od ~rpanja povzro~ena depresija, in sicer s 43 na 41 m. ^rpalna koli~ina je ostala do konca aktivacije pribli‘no enaka (35 l/s).

^rpalni preizkus Sl. 9. Drobci izvrtanine iz vrtine MET-1/04 (od 665 do 841 m). ^rpalni preizkus za dolo~itev izdatnosti Fig. 9. Fragments of the core from borehole vrtine in dimenzionirane potrebne ~rpalke v MET-1/04 (from 665 to 841 m). trajanju 10 dni se je odvijal med 4. in 14. 1.

Sl. 10. Diagram aktivacije. Fig. 10. Well activation curve. 68 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

Sl. 11. Potek ~rpalnega preizkusa. Fig.11. Pumping test course.

2005. V prvem delu se je izvedel stopenjski 04 zelo podobna vodi, ki izvira v toplicah test s koli~inami 3, 6 in 13 l/s, nato pa smo do Le{}e pri Generalskem Stolu na Hrva{kem, konca preizkusa ~rpali 13 l/s pri zni‘anju in se zna~ilno razlikuje od segretih subter- gladine podzemne vode 7 m. Temperatura iz- malnih izvirov s temperaturo 17 do 18 °C v tekajo~e vode se je ustalila na 20,5 °C, elek- Krajinskem parku Lahinja (Poljak et al., tri~na prevodnost pa med 507 in 515 μS/cm. 2004). Med vrtanjem, aktivacijo in ~rpalnim pre- izkusom je bilo izdelanih {est kemijskih ana- liz vode. Voda je Ca-Mg-HCO3-SO4 tipa, kar SEDIMENTOLO[KA IN je v Sloveniji zelo redko. Nizka vsebnost ni- PALEONTOLO[KA ANALIZA JEDRA trata izklju~uje antropogen vpliv. Odsotnost VRTINE ‘eleza, mangana, nitritov in ‘veplovodika izklju~uje redukcijsko okolje. Voda je sta- Vrtina MET-1/04 je bila sistemati~no bilne kemijske sestave z indeksi nasi~enja vzor~evana in sicer tako, da so bili pobirani glavnih specij okoli 0. V spodnji tabeli je drobci navrtanine na vsakih 5 metrov napre- podana kemi~na analiza vode z dne 7. 1. dovanja (sl. 7-9). Ti so bili analizirani makro- 2005; vzorec je bil odvzet med ~rpalnim pre- skopsko v laboratoriju. Iz drobcev so bili pri- izkusom. bli‘no v 10 metrskih intervalih in sicer od Razlo~evanje izvora voda s pomo~jo kre- globini 200 m ni‘je izdelani tudi zbruski. Te menovega in Na-K-Ca geotermometra ka‘e, smo analizirali mikroskopsko glede na litolo- da je podzemna voda zajeta v vrtini MET-1/ {ke in paleontolo{ke zna~ilnosti kamnine .

Tabela 2. Osnovne kemijske lastnosti vode iz vrtine MET-1/04. Table 2. Elementary chemical properties of water from Met-1/04 well.

El. SI SI SI SI SI

Prevodnost Temperatura Pretok pH Na K Ca Mg Fe Mn NH4 Cl HCO3 NO3 SO4 SiO2 kalcit kalcedon dolomit kremen uS/cm AC l/s mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l 510 20.6 10.3 7.17 5.1 1.6 77.7 20.9 <0.02 0.0055 <0.02 1.38 255 1.34 72.3 13.2 -0.08 -0.05 -0.45 0.39 Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 69

Sl. 12 Razlo~evanje voda razli~ne kemijske sestave s pomo~jo geotermometrov. Fig. 12. Discrimination of water with different chemical composition by the use of geothermometers.

Makroskopsko lo~imo v stolpcu vrtine dva Litostratigrafski stolpec: osnovna litostratigrafska tipa kamnin (sl.5). Zgornji del do globine 182,5 m pripada zgor- 0 - 5 m Rjava in rde~a pe{~ena ilovica; preperina karbonatnega fli{a. nji kredi. V njem se menjavajo lapor, kalka- 5 – 92,5 m Drobci pe{~enega laporja in lito- renit in karbonatna bre~a. V zgornjem delu klastov s karbonatnimi razli~iki kot tega odseka, do globine 92,5 metrov, prevla- so kalciruditi in kalkareniti. Po po- duje menjavanje laporja in kalkarenita, kar datkih lista ^rnomelj OGK SFRJ 1:100.000 (Bukovac et al., 1985) je bilo jasno opa‘eno tudi na geoelektri~nih so bili v litoklastih zgornjekredne profilih (Car, 2003), v spodnjem delu do glo- fli{ne skladovnice dolo~eni fosili bine 195 m pa prevladujejo karbonatne bre- razpona zgornji malm – cenomanij, v laporjih, torej v sinsedimentni ka- ~e z redkimi drobci laporja in kalkarenita. mnini pa fosili razpona zgornji Spodnji del stolpca od globine 182,5 do 841 kampanij-spodnji maastrichtij. metrov predstavljajo razli~ni tipi apnencev 92,5 - 182,5 m Prevladujejo drobci razli~nih tipov (sl. 7-9), ki smo jih na podlagi makroskopske apnencev. Na globini 180 metrov smo opredelili posamezne litokla- analize imeli prvotno za zgornjejurske. Ven- ste kot peletno–peloidne grainsto- dar je paleontolo{ka analiza zbruskov poka- ne, ki vsebujejo drobne foraminife- zala, da je globinski odsek od 182,5 do 275 re {irokega stratigrafskega razpona {e vedno so prisotni drobci karbo- metrov {e vedno kredne starosti. Pripada ali natnih pe{~enjakov iz fli{ne serije. bazalni bre~i ali pa ve~jemu tektonskemu 182,5 - 275 m Na globini 200 metrov je izrazita bloku. Navzdol do globine 475 metrov sledi tektonska bre~a, navzdol pa sledi- razpokan apnenec zgornjejurske starosti. jo drobci razli~nih tipov apnenca, predvsem tipa packstona-grainsto- Drobci rde~e gline ka‘ejo, da je apnenec za- ne. Na globini 235 m je dolo~en pe- krasel. Do dna vrtine je apnenec kompak- letno-peloidni grainstone z nekaj ten. Na globini 765 metrov spremeni barvo foraminiferami iz rodu Nezzaza- iz svetlosive v temnosivo. Mejo med zakra- tinella sp. Na 240 m je peletno-peloidni packstone s prerezom fora- selim in masivnim apnencem je zaznalo tudi minifere Palorbitolina lenticularis geoelektri~no sondiranje (C a r , 2003). V na- ter s foraminiferami Sabaudia mi- daljevanju podajamo podrobnej{i opis vzor- nuta, Cuneolina sp. Vercosella scarsellai in Vercosella laurentii. cev, glavne zna~ilnosti kamnin skupaj z nji- Prisotne so {e miliolide, tekstulari- hovo fosilno vsebino pa so prikazane na je, srtomatopore in alge. Fragmen- stratigrafskem stolpcu vrtine (sl. 5). ti orbitolinid so najdeni tudi v 70 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

drobcih apnenca (packstone/grain- interpretacij. Na podlagi pridobljenih podat- stone) na globini 260 m. Nekateri drobci izvrtanine ka‘ejo tudi izsu- kov in ob upo{tevanju podatkov iz ostalih {itvene pore, v vzorcu iz globine vrtin ter tudi rezultatov geolo{kih in geofi- 290 m pa je precej ehinodermov. Ti zikalnih raziskav, smo izdelali dve osnovni apnenci pripadajo vi{jemu delu varianti geolo{ke, to~neje strukturno-tek- spodnje krede (barremij-albij) a samo Palorbitolina lenticularis ozna- tonske zgradbe ozemlja (Sl. 2). Obe varianti ~uje spodnji aptij. sta mo‘ni in s skoraj enako stopnjo verjetno- 275 - 475 m Prigrebenski tip apnenca, prevladu- sti. Zavedamo pa se tudi, da se dejansko sta- je tip rudstone. V prigrebenski bre- ~ah je pogosto rjavo–rde~e vezivo, ki nje lahko razlikuje od obeh ponujenih vari- po vsej verjetnosti pripada fosilni ant. rde~i boksitni zemlji. V preparatu iz globine 275 metrov so ‘e fosili domnevno malmske starosti in sicer stromatoporide in turbifitesi (Tu- 1. varianta (profil A-B) biphytes morronensis). Na globini 305 metrov je presek alge iz rodu Epimastopora, na globini 315 m pa Po prvi varianti (sl. 2) predpostavljamo so vodilni malmski fosili in sicer Tu- narivno oziroma pokrovno zgradbo ozemlja. biphytes morronensis, Macroporella V ~elu glavnega nariva Zunanjih Dinaridov pygmaea in Linoporella sp.. Zani- miv je zbrusek z globine 425 metrov, so triasno-liasni dolomiti in apnenci. Ti gra- ki vsebuje rekristalizirane troholi- dijo teme velike prevrnjene antiklinale, ki je ne, en presek foraminifere Nautilo- narinjena proti jugozahodu verjetno po raz- culina sp. in Protopeneroplis sp. Ti pokah in prelomih, ki so se razvili iz kliva‘a fosili nakazujejo ‘e ni‘ji del malma (sp. malm) ali celo dogger, vendar ne aksialne ravnine. Tektonski kontakt z malm- zanesljivo. skim grebenskim apnencem na vzhodu pred- 475 - 765 m Prigrebenski apnenec razli~nih ti- stavlja potemtakem normalni prelom. Po- pov (wackestone, packstone, grainstone, rudstone). Gre za pred- lo‘ni nariv, ki je ugotovljen v vrtini L-1/89 grebenski detritus, ki je odlomljen se nadaljuje proti vzhodu in ga najdemo v od grebena ter sedimetniran in ce- vrtini TF-2/89. Vrtina je locirana namre~ v mentiran na predgrebenskem pobo~ju. Pogosti so grebenotvorni malmskem apnencu, prevrtala je kredne organizmi, kot stromatopore, ko- apnence in ponovno pri{la v malmske (N o - rale in igloko‘ci. vak & Bizjak, 1988). Kredni apnenci 765 - 841 m Temnosiv apnenec istih litolo{kih zna~ilnosti kot zgornji interval. predstavljajo potemtakem odtrgani tekton- Sprememba je samo v barvi. V zbruski blok v talnini glavnega nariva. Polo‘na sku iz globine 770 metrov je negotov narivna ploskev se nadaljuje naprej proti prerez foraminifere iz rodu Proto- peneroplis, kar govori o mo‘ni spod- vzhodu in omejuje kredne apnence v globin- njemalmski starosti kamnine.V skem intervalu od 200 do 300 metrov v vrtini zbrusku iz globine 795 metrov pa so MET-1/04. Ti predstavljajo tako podoben vidne koralinaceje (npr. Archaeolit- tektonski blok krednih apnencev kot v vrti- hothamnium ali Sporolithon), kakr- {ne se pojavljajo v celotnem malmu. ni TF-2/89, tektonska bre~a pa omogo~a do- Zbrusek iz globini 830 metrov vse- tok vode v istem globinskem intervalu. Glav- buje odlomke igloko‘cev, med ka- ni nariv Zunanjih Dinaridov povije verjetno terimi je zanimiva planktonska vr- sta Saccocoma sp. Zbrusek iz v globino in domnevno omejuje grebenske globini 841 metrov pa vsebuje fra- malmske apnence Notranjih Dinaridov od gmente alge iz rodu Clypeina ali lagunskih apnencev Zunanjih Dinaridov. bolj verjetno Actinoporella. Starost intervala ni mogo~e natan~no dolo- Tej strukturni interpretaciji ozemlja go- ~it, zagotovo je malmska, mo‘no pa vori v prid polo‘aj tektonskih blokov spod- tudi spodnjemalmska. njekrednih apnencev v ~elu glavnega nariva Zunanjih Dinaridov na liniji Metlika-Suhor- Jugorje (Profil B-C). Podobno pokrovno REKONSTRUKCIJA GEOLO[KE zgradbo ozemlja so predpostavili tudi J. B u - ZGRADBE OZEMLJA PO PODATKIH kovac in sodelavci (1984) na sosednjem VRTINE MET-1/04 hrva{kem obmo~ju med Dobro in Korano (tektonsko okno Cerovec), kjer le‘i spod- Vrtina MET-1/04 je omogo~ila natan~en njekredni apnenec kot tektonsko podlaga vpogled v podpovr{je terena in sicer do globi- pod malmskim grebenskim apnencem. Po- ne 841. metra. Ponudila pa je tudi ve~ mo‘nih doben primer opisujeta tudi M. Herak in J. Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 71

Bukovac (1998) v osrednjem delu Gorjan- laporovec) do globine 182,5 m, od te globine cev (vas Duralije), kjer izdanjajo liasni pa do dna vrtine pa nastopa litolo{ko dokaj apnenci skupaj z zgornjekrednim fli{em kot homogena skladovnica spodnjekrednih (bar- tektonsko okno izpod zgornjetriasnih dolo- remijsko-aptijskih) in zgornjejurskih (malm- mitov. skih) apnencev. Spodnjekredni apnenci predstavljajo po eni varianti tektonski blok v bazi nariva Notranjih Dinaridov na Zuna- 2. varianta (profil A’-B’) nje, po drugi pa mega olistolitni blok v bazi transgresijske zgornjekredne fli{ne serije. V drugi varianti (sl. 2) smo interpretirali V vrtini sta bili ugotovljeni dve vodono- del terena vzhodno od prelomnega kontakta sni plasti in sicer v spodnjem delu fli{ne triasno-liasnih kamnin z malmskimi kot av- serije (od 92.5 do 184 m) ter v vrhnjem delu tohton, kjer so razli~ne litostratigrafske eno- spodnjekrednih in zgornjejurskih apnencev te v normalnem superpozicijskem polo‘aju. (220 do 355 m). Zgornja vodonosna plast Tako lahko predstavljajo kredni apnenci v ima kra{ko – razpoklinske lastnosti; voda vrtini TF-2/84 velik olistolitni blok v bazi nastopa v kavernah, ki so delno zapolnjene z transgresijskih zgornjekrednih turbiditov. glino, tako da je slab{e kvalitete. S cementi- Ve~ina izdankov malmskih apnencev, ki gra- ranjem smo to vodo lo~ili od spodnje vodo- dijo ta teren, pa so potemtakem prav tako nosne plasti, ki ima razpoklinske lastnosti. olistolitni bloki v bazi zgornjekrednih pla- Dotok vode v vrtino je omogo~en skozi sti. medprostor med tehni~nima kolonama na Opisana bazalna serija je v tem primeru globini 168 m. Podzemna voda izteka iz od- debelej{a kot v prej{nji varianti in v vrtini seka vrtine med 240. in 355. metrom. Dotoki MET-1/04 dosega 200 metrov. To~neje, spod- vode v globini med 500. in 841. m so mini- njekredni apnenci le‘ijo normalno kot oli- malni. Izkazalo se je, da kontrast, ki je bi stolitni bloki nad malmskim apnencem, ki je zaznan na vseh izmerjenih geoelektri~nih zanesljivo ugotovljen {ele v globini 315 me- sondah (t.i. ¾perni horizont) in, ki smo ga trov. Glavni nariv Zunanjih Dinaridov do- predhodno opredelili za kontakt apnenec/ mnevno povija, tako kot v prvem primeru, v dolomit, predstavlja razliko v elektri~ni globino in ga vrtina MET-1/04 ni dosegla. upornosti pretrtih in zakraselih apnencev in Kavernozni malmski apnenci, zapolnjeni z popolnoma kompaktnih apnencev pod tem glino na globini 200 do 300 metrov, v kate- horizontom. rem so dotoki podzemne vode pa ne pred- Med aktivacijo vrtine MET-1/04 je iz vr- stavljajo tektonske, ampak sedimentne tine iztekalo konstantno do 35 l/s vode s bre~e. Zanimivo je, da so geoelektri~ne raz- temperaturo 20.6 °C in zni‘anjem gladine iskave (C a r , 2003) pokazale nizke elektri~- podzemne vode za 40.8 m. Med ~rpanjem je ne upornosti kamnine do globine 500 m, kar iztekalo maksimalno 13.6 l/s vode s tempe- je verjetno odraz globoko zakraselega pa- raturo 20.1°C in zni‘anjem gladine podze- leoreliefa malmskega apnenca. mne vode za 7 m. Pri~akujemo, da je mogo~e Navedeni strukturni varianti govori v prid iz vrtine MET-1/04 ~rpati do 25 l/s vode s podobna zgradba baze transgresijskih temperaturo 20 °C in zni‘anjem gladine pod- zgornjekrednih sedimentov pri Ozlju na Hr- zemne vode za 25 do 30 m. Ve~ji del vode se va{kem, kjer omenjajo J. Bukovac in so- bo po odvzemu toplote na toplotni ~rpalki delavci (1984) velike olistolitne bloke spod- odvajal v javni vodovod, manj{i del pa se bo njekrednih apnencev v zgornjekredni fli{ni segreval predvidoma na vi{ji toplotni nivo skladovnici. in uporabljal v turisti~ne namene. Poleg aplikativne vrednosti podatkov, pridobljenih z vrtino, nam le-ti pomagajo tudi ZAKLJU^KI pri razumevanju zapletene geolo{ke zgradbe okolice Metlike, obmo~ja med Zunanjimi in V letu 2004 je bila pri Bo‘akovem pri Notranjimi Dinaridi. Globinska zgradba, Metliki izvrtana 841 m globoka raziskoval- ugotovljena ali predpostavljena v vrtini no-kapta‘na vrtina MET-1/04. Vrtina je pre- MET-1/04, ka‘e tudi na potrebo po ponovni vrtala zgornjekredne fli{ne kamnine (apnen- bolj podrobni povr{inski geolo{ki raziskavi ~eva bre~a, pe{~enjak in meljevec ter danega terena. 72 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec

Zahvala Bele Krajine (1986 – 1991) Zvezek 5. (V. in VI. faza) Hidrogeolo{ke raziskave na obmo~ju ob~ine Metlika. 16 str., 13 prilog. Zahvaljujemo se ob~ini Metlika, ki je Drobne, F., Mali, N., Nosan, A., Hoetzl, financirala izvedbo raziskav in Ministrstvu M., Heri~, J. & Praprotnik, B. 1993: Hidro- za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo, ki geolo{ke raziskave vodnih virov za vodooskrbo Bele Krajine, 61 str. je raziskave podprla v okviru aplikativnega Drobne, F. 1994: Hidrogeolo{ke raziskave vo- raziskovalnega projekta Geotermalna ener- dnih virov za vodooskrbo Bele Krajine. Poro~ilo gija (L2-3413-0215-01) ter programa Sedi- za leto 1993. 75 str. Drobne, F., Bren~i~, M. & Hoetzl, M. mentologija in mineralne surovine (P1-0025- 1994: Kratko poro~ilo o izvedbi ~rpalnega preiz- 0215). kusa na vrtini Rd-1/93 (Radovica) z rezultati preiskave kvalitete podzemne vode, 15 str., 1 prilog. Drobne, F., Bren~i~, M., Hoetzl, M., H e - Literatura r i ~ , J., Strojan, M. & Praprotnik, B. 1995: Letno poro~ilo o izvedbi hidrogeolo{kih raziskav raziskovalne naloge Hidrogeolo{ke raziskave vo- Objavljena dela: dnih virov za vodooskrbo Bele Krajine, 53 str. Drobne, F., Hoetzl, M. & Strojan, M. Bukovac, J., [u{njar, M., Poljak, M. & ^a- 1996: Poro~ilo o izvedenih hidrogeolo{kih raziska- kalo, M. 1984: Osnovna geolo{ka karta SFRJ vah v dolini Babinskega potoka, NE od Dra{i~ev, 1:100. 000, list ^rnomelj. – Savezni geolo{ki za- z izdelavo raziskovalno kapta‘ne vrtine z oceno vod, Beograd. izdatnosti ter kvalitete podzemne vode iz vrtine Bukovac, J., [u{njar, M., Poljak, M. & ^a- DR-1/95, 18 str. kalo, M. 1984: Osnovna geolo{ka karta SFRJ Lapanje, A., Hoetzl, M. & Prestor, J. 1:100. 000, tuma~ za list ^rnomelj. – Savezni geo- 1999: [tudija o kapacitetah vodnih virov in kva- lo{ki zavod, Beograd, 63 str. liteti vode za potrebe preskrbe s pitno vodo na Herak, M. 1986: Nova koncepcija, geotekto- obmo~ju Bele Krajine (ozemlje med Dra{i~i – Kr- nika Dinarida. – Acta Geol., JAZU, 16/1, 1-42, ma~ina – Hrva{ka meja), 4 str., 11 prilog. Zagreb. Lapanje, A., Rajver, D., Hoetzl, M., M a - Herak, M. & Bukovac, J. 1988: Tektonsko toz, T., Marinko, M. & Poljak, M. 2004: Po- okno Duralije u @umberku. - Geol. vjesnik, 14, ro~ilo o izvedbi raziskovalno-kapta‘ne vrtine 231-236, Zagreb. MET-1/04. Nikler, L. 1978: Stratigrafski polo‘aj greben- Novak, D. 1986: [tudija vodnih virov v ob- skog faciesa malma u sjeverozapadnim djelovima ~ini Metlika 4. Hidrogeolo{ke razmere v zaledju Dinarida. – Geol. vjesnik, 30/1, 137-150, Zagreb. Metli{kega Obrha. 22 str., 13 prilog. Orehek, S. & Ogorelec, B. 1981: Korelacija Novak, D. 1989: Hidrogeolo{ke raziskave Be- mikrofacijalnih in geohemijskih osobina jurskih i le Krajine III. faza, 13 str., 22 prilog. krednih stena ju‘ne karbonatne platforme Slove- Novak, D., Bizjak, M. & Poljak, M. 1987: nije. – Glas. republ. zavoda za{t. Prirode – prirod- [tudija regionalne dolgoro~ne oskrbe z vodo Bele nja~kog muzeja, 14, 161-181, Titograd. Krajine do leta 2050, I/1986, 66 str., 27 prilog. Pleni~ar, M., Premru, U. & Herak, M. Novak, D. & Bizjak, M. 1987: Hidrogeolo- 1976: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, list {ke raziskave Bele Krajine, II. faza. 5 str., 7 prilog. Novo mesto. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Novak, D. & Bizjak, M. 1988: Hidrogeolo- Pleni~ar, M., & Premru, U. 1977: Osnovna {ke raziskave Bele Krajine, II. faza. Dopolnilno geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, tolma~ za list No- poro~ilo. 7 str., 13 prilog. vo mesto. Zvezni geolo{ki zavod, 61 str., Beograd. Novak, D. & Bizjak, M. 1992: Hidrogeolo- Prtoljan, B. 2001: Relationship of thrust – {ke raziskave v Beli Krajini (1986 – 1989). Zvezek fold and horizontal mechanism of the Mt. @um- 3. Faza: I – IV, Raziskovalni poligoni: Iskra – Se- berak part of the Sava nappe in the northwestern mi~, ozemlje ob Su{ici pod Krvave~jim vrhom, Dianrides, West Croatia. – Acta Geol. Hungarica, [pitalska draga, Tri Fare, Doljani, Lokvica – Me- 44/1, 67-80, Budapest. tlika. 64 str., 23 prilog. Turn{ek, D. 1966: Zgornjejurska hidrozoj- Orehek, S., Ogorelec, B. & [ribar, ska favna iz ju‘ne Slovenije. – Razprave IV. razr. L. 1980 : Mezozoik v Sloveniji, Mikrofacies kar- SAZU, XIX, 337-428, Ljubljana. binatnih kamnin na Dolenjskem 6.faza. Petauer, D. 1992: Hidrogeolo{ke raziskave Neobjavljena dela - interna poro~ila Geolo{ke- vodnih virov za vodooskrbo Bele Krajine. Raz- ga zavoda Slovenije iskave v letu 1991 na obmo~ju ob~ine Metlika. 8 str., 13 prilog. Bizjak, M. 1989: Hidrogeolo{ke raziskave Be- Poljak, M. 2003: Geolo{ka zgradba {ir{ega le Krajine, IV. faza. 6 str., 15 prilog. obmo~ja Metlike, 8 str., 2 prilogi. C a r , M. 2003: Geofizikalne preiskave pri Me- Poljak, M., Lapanje, A. & Rajver, D. tliki. – Geoin‘eniring d.o.o., Ljubljana, 12 str., 4 2004: Geolo{ke, hidrogeolo{ke in geotermalne raz- priloge. iskave na obmo~ju Krajinskega parka Lahinja v Drobne, F. 1992: Hidrogeolo{ke raziskave ob~ini ^rnomelj, 1. faza, 47 str., 8 pril.