STROKOVNE OSNOVE ZA PRIPRAVO PREDLOGA O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV NA OBMOČJU OBČINE CELJE OBDELALI: Anka Aškerc, Branka Prime, dr. Ivan Stopar, Alenka Vogrin 1.1.0. Arheološka območja danškova 5, Zidanškova 7, Zidanškova Celje — ilirsko-keltska naselbina — 9, Zidanškova 17, Zidanškova 19, Zidan- municipium Claudium Celeia. škova 26, Zidanškova 30, Dobrna — Vila Ružička, Vojnik — Celjska cesta 19. 1.2.0. Naselbinska območja Celje — staro mestno jedro, Dobrna — 2.2.3. Sakralni spomeniki zdraviliški kompleks, Vojnik — staro Celje — ž. c. sv. Danijela, Celje — jedro naselja. p. c. sv. Jožefa, Celje — p. c. Marijinega Vnebovzetja, Celje — p. c. sv. Maksi- 1.3.0. Zgodovinska in memorialna milijana, Celje — kapela sv. Maksimi- območja lijana, Celje — p. c. sv. Miklavža, Celje Celje—Golovec—Slovensko pokopališče, — kapucinska cerkev sv. Cecilije, Čreš- območje Slemene—Javornik, območje Pa- njice — ž. c. Naše ljube gospe, Dobrna škega Kozjaka. — ž. c. Marijinega vnebovzetja, — p. c. sv. Trojice in Device 2.1.0. Arheološki spomeniki Marije, Kozjak — ž. c. sv. Jošta, Kom- pole — p. c. sv. Lovrenca, Lemberg pri Dobrna, , Laška vas pri Što- Strmcu — p. c. sv. Katarine, Strmec pri rah, Pečovnik, Slatina v Rožni dolini, Vojniku — ž. c. sv. Lenarta, Svetina — Šmarjeta, Šmartno v Rožni dolini, Voj- p. c. Matere Božje, Svetina — kapela sv. nik, Vrbe, Zadobrova. Križa, Svetli dol — kapela sv. Florija- na, Sv. Tomaž pri Vojniku — kapela sv. 2.2.0. Umetnostni spomeniki Tomaža, Šentjanž nad Štorami — p. c. 2.2.1. Gradovi in graščine Janeza Krstnika, Šentjungert — p. c. sv. Celje — stari grad, Celje — mestni Kunigunda, Šmartno v Rožni dolini — grad, Celje — grofija, Celje — Zgornji ž. c. sv. Martina iz Toursa, Tehaje — Lanovž, Celje — Gozdni dvor, Dobrna ž. c. sv. Martina, Tremarje pri Celju — — grad, Dobrna — graščina, Dobrnica p. c. sv. Luke, Vojnik — ž. c. sv. Jerneja, — graščina, — graščina — Vojnik — p. c. sv. Marije 7 žalosti, 2, Lemberg — grad, — Vojnik p. c. sv. Florjana, Vrhe — p. c. grad, Prešnik — graščina, — gra- sv. Ane, Zavrh nad Dobrno — p. c. sv. ščina, Tabor pri Vojniku — graščina, Nikolaja. Vine — graščina. 2.2.4. Javni spomeniki, znamenja, 2.2.2. Meščanska in • trška arhitektura vodnjaki Celje: Cankarjeva 2, Cankarjeva 5—7, Strmec pri Vojniku — kapela sv. Mi- Cankarjeva 6, Cankarjeva 8, Cankarjeva haela, Celje — Marijino znamenje, Ce- 9—11, Cankarjeva 13, Čuprijska 7, Gub- lje — Arkova kapelica, Celje — Kal va- čeva 10, Ipavčeva 2, Lilekova 5, Miklo- ri j a, Dobrova — pri št. 61 b, Dobrova šičeva 3, Prešernova 3, Prešernova 11, pri št. 80 a, Kompole — vaška kape- Savinjska 3, Savinjsko nabrežje 5, Sa- lica, Svetina — vaška kapelica. vinjsko nabrežje 6, Savinova 9, Slom- škov trg 5, Slomškov trg 11, Stanetova 2.4.0. Zgodovinski in memorialni 3, Stanetova 4, Titov trg 2-dom OF, Ti- spomeniki tov trg 6, 7, 8-mestna posojilnica, Ti- Celje — Breg št. 18 — zapor za izgnan- tov trg 9, Tomšičev trg 1, Tomšičev trg ce, Celje — Cesta na grad 18, Celje — 4, Tomšičev trg 6, Tomšičev trg 7, Tom- Golovec — grobnica, Celje — mestno šičev trg 8, Tomšičev trg 9, Tomšičev pokopališče, Celje — Muzejski trg 3 — trg 12, Tomšičev trg 17, Tomšičev trg slovenska nižja gimnazija, Celje — Šlan- 18, Trg V. kongresa 3, Trg svoboda 9, drov trg — spomenik in grobnica, Celje Trg svoboda 10, Vodnikova 2, Vrunčeva — Teharska cesta 124 — javka borcev 2 in 4, Zidanškova 1, Zidanškova 3, Zi- celjske čete, Celje — Titov trg 4, Celje — Trg V. kongresa — zapori »Stari pi- Slatina v Rožni dolini sker«, Celje — Trg svobode 9 — zasra- movanje in mučenje partizanov, Celje Severovzhodno od vasi je prostor s — Vrunčeva ul. 13, pri Vojniku sledovi nekropole iz mlajše železne do- 21, Črešnjice — grobišče na pokopa- be. Odkopanih je bilo 16 grobov z bo- lišču, Dobrna — na pokopališču, Fran- gatimi pridatki (meč, sulica, nož, brus, kolovo — na pokopališču, Gorica pri zapestnica, lončenina). Smartnem v Rožni dolini — Rebčeva hi- Seznam parcel: 807, 809, 812/4, 811/2, ša, pri Vojniku, Medlog št. 30 — 811/3, 812/7, 898/3, 904/2, 904/6, 904/5, Joštov mlin, Slatina 13 — Lebičeva hiša, 902, 903, 905, 898/4, k. o. Šmartno v Rožni Strmec pri Vojniku, Svetina — križpotje dolini. Svetina — Dom železarjev, Sv. Jun- Nekropolo je potrebno raziskati. gert, Vojnik, Šmartno v Rožni dolini — Za celotno območje nekropole velja na pokopališču, Tomaž nad Vojnikom varstveni režim I. stopnje. št. 7, Vojnik — grobišče ob spomeniku. (Gradovi in graščine) Lemberg, grad, Lemberg pri Strmcu 24 Vojnik — staro jedro naselja Na skalnem pomolu nad istoimenskim Vojnik, ki leži v ravnini na severnem naseljem pri Dobrni. Stanovanja, delno delu celjske kotline, predstavlja tip na- prazna. selja, ki se je razvilo ob komunikaciji Viteza Eberhardu Lemberškega sreča- Celje—Maribor. mo 1213 »Eberhardus de Leumburch«, grad pa se prvič omenja 1. 1299 kot Zgodovina Vojnika sega v rimsko do- »purch Lewenberch«. bo, ko je skozenj vodila cesta Celeia— Celjani so ga 1. 1439 kot cesarsko po- Petovia. O takratni kulturni dediščini go- stojanko razdejali. Grad izvira v sedanji vorijo ohranjeni reliefni kamniti nagrob- obliki iz 1. 1584, pozidali pa so ga na niki, vzidani v župnijsko cerkev. temeljih starega, v 15. stol. uničenega V zgodnjem srednjem veku se Vojnik srednjeveškega gradu. Ima še odlično prvič omenja kot Hohenecke. Najprej je ohranjene srednjeveške kleti, mogočni re- bil v posesti Breže—Seliških, nadalje nesančni rondel s kompleksom obzidja, Vojniških gospodov, nato je postal de- odlično renesančno arkadno galerijo ter želno knežji. Leta 1306 je prvič izpričan nekoliko predelan renesančni palacij. kot trg, v 16. stol. so bile potrjene nje- Za objekt velja varstveni režim II. gove trške pravice in dolžnosti. V 19. stopnje, ki določa varovanje celovitosti, stol. je Vojnik dobival nemškutarski pe- intaktnosti in historičnih značilnosti kul- čat, ki ga je uspešno spodbijal zavedni turnega spomenika. Kakršenkoli poseg je krog Slovencev s pisateljem Antonom možen le s sodelovanjem in upoštevanjem Breznikom na čelu. pogojev, ki jih predpiše strokovna služ- Trg je svojo podobo, s stavbami iz ba za varstvo kulturne in naravne de- 19. stol. ohranil v »trgu«, s prehodom diščine. v kmečki del naselja pa tudi na severni Stavba, v kateri so še nekateri stano- in zahodni strani (ob Hudinji). Na J in valci, nezadržno propada. Potrebno ji bo V istrani se je naselje zlasti po vojni, poiskati ustreznejšo funkcijo in jo po močno razširilo, zgubil se je tudi pre- strokovnem programu sanirati in pre- hod iz »trškega-« v kmečki del naselja. zentirati. Za območje velja varstveni režim II. Lastnik: družbena lastnina stopnje za območja, ki določa: Pare. št.: 54, k. o. Lemberg — varovanje območja v njegovih vid- nejših sestavinah, (Meščanska in trška arhitektura) — dovoljena dejavnost naj bo v skladu s spomeniško funkcijo območja, Tomšičev trg 6 — za vse posege na območju spome- Visoka, dvonadstropna, 2 osna stavba nika so potrebni pogoji in soglasje pri- stoji v sklenjenem stavbnem nizu vzhodne stojne strokovne organizacije za varstvo trške stranice. naravne in kulturne dediščine. Stavba ima tridelno zasnovo z vez- Naselje se ureja s prostorskim izved- nim, ter dvoriščnim traktom, ki skupno benim aktom. s požarnim zidom oklepajo ozko notra- nje dvorišče. Ozka, le dvoosna čelna fa- Cerkev so postavili 1. 1680 v zahvalo sada je brez členitve. Okna imajo kam- za prenehanje kuge v Celju in kaže nite, profilirane okvire s policami ter enovit tip renesančne cerkvene arhitek- ravnimi čeli. ture, ki ustvarja s svojo impozantno Notranjščina odkriva intaktno tlorisno zunanjščino značilno veduto vzhodnega zasnovo in renesančne arhitekturne se- primestnega gričevja. stavine. Obe veži in ostale prostore obo- Za objekt velja varstveni režim II. ka vaj o banje z grebenastimi sosvodni- stopnje, ki določa varovanje celovitosti, cami. Dvoriščne fasade vseh treh trak- intaktnosti in historičnih značilnosti spo- tov predirajo arkadni hodniki s toskan- menika. Kakršenkoli poseg je možen le skimi stebriči. Vhode v prostore pou- s sodelovanjem in upoštevanjem pogo- darjajo kamniti renesančni portali. jev, ki jih predpiše pristojna organiza- Ozek, globinski tip hiše na lamelni cija za varstvo naravne in kulturne de- zazidalni parceli govori za njeno sred- diščine. njeveško poreklo. Dokončni odgovor bo- do dale sistematične raziskave. Vidne Lastnik: Rimokatoliška cerkev Celje stavbne sestavine opredeljujejo stavbo Pare. št.: 1491, 1490/1, z. k. vi. 1326, kot enovito, zgodnjerenesančno meščansko 1327, k. o. Celje arhitekturo. Tipološko in oblikovno je sorodna sosednji stavbi št. 7, posebno na dvoriščni strani in tako učinkuje kot (Javni spomeniki, znamenja, vodnjaki) njen pendant. Celje, Marijino znamenje Za stavbo velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje avtentično- Marijino znamenje stoji na Tomšiče- sti, celovitosti in historične pričevalnosti vem trgu. spomenika. Kakršenkoli poseg je mo- Predstavlja tip kamnitega stebrnega fi- žen le s sodelovanjem organizacije za guralnega znamenja. Nad dvema oktogo- varstvo naravne in kulturne dediščine. nalno oblikovanima stopnicama se dvi- Potrebna bo celovita prenova objekta guje visok podstavek rahlo konkavno na osnovi kompleksnih raziskav in iz- usločenega trikotnega tlorisa, s profi- delanega konservatorskega programa. liranimi zidci in robovi. Iz njegove sre- dine raste dorski steber, na katerem stoji Lastnik: družbena lastnina baročna plastika Brezmadežne. Steber Pare. št.: 2331, k. o. Celje obstopajo na podstavku stoječe sodobne kopije plastike sv. Roka, Florjana in (Sakralni spomeniki) plastike sv. Jožefa, ki je iz 19. stoletja. Figuralno znamenje na Tomšičevem Celje, p. c. sv. Jožefa trgu izpričuje razvoj stebrastih znamenj do faze, ko poglavitno vlogo prevza- Pravilno orientirana cerkev stoji na mejo stoječe figuralne plastike ali celo Jožefovem hribu. Sestavljajo jo pravo- skupina figur. Postavljene v trških in kotna ladja, katere glavno fasado okle- mestnih središčih, pomenijo reprezentan- pata spodaj pravokotna, zgoraj oktogo- čni poudarek historičnih urbanističnih nalna zvonika s čebulastima strehama, ambientov. nadalje tristrano sklenjen prezbiterij in desno ob njem zakristija — sedaj kapela. Za objekt velja varstveni režim I. stop- Na portalu je letnica 1680. nje, ki določa ohranjanje in varovanje Ladja in prezbiterij imata križnogre- spomenika v njegovi izvirnosti, historični benasti obok. Leta 1884 je bila ladja pričevalnosti in neokrnjenosti. Kakršen- ornametnalno poslikana. Cerkvena opra- koli poseg je možen le na osnovi izdela- va in oprema sta iz 19. stoletja. nega konservatorskega programa, v ka- terem bodo podane smernice za celovito Glavni oltar je iz 1. 1861, stranska ol- prezentacijo objekta. Potrebno je redno tarja ob slavoloku sta neobaročna, ol- vzdrževanje spomenika, pozimi zavaro- tarja v ladji pa neorenesančna iz let vanje pred atmosferilijami. 1905—1906. Oltar v kapeli je neoroman- ski iz 1. 1880. Prižnica je rokodelsko delo iz 1. 1861. Orgle so izdelek bratov Lastnik: družbena lastnina Rieger iz 1. 1884. Pare. št.: 2316, k. o. Celje Celje, Šlandrov trg — spomenik in spomenika v njegovi izvirnosti, historični grobnica pričevalnosti in neokrnjenosti. Kakršen- Na trgu stoji spomenik »Vojna in mir«, koli poseg je možen le na osnovi konser- delo kiparja Jakoba Savinška in arhi- vatorskega programa, v katerem bodo tekta Navinška. Postavljen je bil 1. 1958. podane smernice za celovito prezentacijo Ob spomeniku je grobnica, v kateri so objekta. pokopani Dušan Kraigher-Jug, Vera Šlan- Izdelati je potrebno program sanacije der-Lojzka, Ivan Kovačič-Efenka, Franc parka. Rojšek-Jaka, Mica Šlander-Marinko, Franc Leskošek-Luka. Lastnik: družbena lastnina Za objekt velja varstveni režim I. stop- Pare. št.: 2039, k. o. Celje nje, ki določa ohranjanje in varovanje

IZ PREDLOGA ZA RAZGLASITEV SPOMENIKOV — ZVNKD NOVO MESTO

5538 OBČINA NOVO MESTO VREDNOTENJE 019 KS ŠMARJETA Krajinski park vsebuje vrsto naravnih 116 KRAJ GRIC PRI KLEVEVŽU, znamenitosti, kulturnih spomenikov ter ZBURE objektov naravne in kulturne dediščine, ki dajejo parku znanstveno vrednost — 0.0.3. KRAJINSKI PARKI znanstvena raziskovanja naravnega stanja KLEVEVŽ in procesov v naravi — edinstvena je so- teska Radulje, Spodnja Klevevška jama OPIS s toplicami... Svet, ki se razprostira od Klevevža do Kulturno vzgojna vrednost: skoraj vsi Zbur, Orašja in Vinice je izredno sliko- objekti naravne in kulturne dediščine oziroma naravnih znamenitosti in kultur- vit z močno razgibanim naravnim reli- nih spomenikov so primerni za obisk efom. Pestrost območja dopolnjujeta po- javnosti — spoznavanje narave in narav- toka Radulja in Laknica, ki ob visokih nih pojavov. vodah poplavljata velik ravninski del in Ekološka vrednost: posamezni predeli v okolici Zaboršta tja do Zaloga in Zbur območja (kraški jami, soteska Radulje, oblikujeta izrazito močvirno pokrajino termalni izvir, mokrišča, vodotoki), pred- z izredno bogatimi in pestrimi biotopi stavljajo zatočišča ogroženih živalskih in (območje odlikuje bogata ptičja favna). rastlinskih vrst... V zgornjem toku Radulje, tik pod raz- Krajinsko oblikovna vrednost: pokra- valinami gradu Klevevž, je izjemna so- jina od Klevevža do Zbur, Orešja in teska z manjšimi slapovi. Skoraj že v Vinice tja do Šmarjete je značilen pri- soteski Radulje se v navpični steni od- mer slikovite kulturne krajine, ki jo je pirata dve kraški jami: Zgornja Klevev- ustvaril človek v sožitju z naravo — kra- ška jama, ki je suha in ena najdaljših jinske dominante in kontrastni elementi na tem območju (200 m) in Spodnja Kle- (meandrirani tok Radulje, solitarna dre- vevška jama za katero je značilen topel vesa (vrbe, hrasti), živice, nižinski svet, izvir (16°—17°, stransko zalite kotanje gručevnati svet...). 20°—22°) — edini znani tak primer v Slo- Rekreacijska vrednost: območje je pri- veniji. Nasproti Klevevških jam so ob merno za rekreacijo v naravi, izletišča, desnem bregu Radulje manjše Klevevške razgledališča, ribolov, lov ... toplice (20°) in nedaleč stran tudi Stare toplice s hladnejšo vodo. V dolini je vrsta RAZVOJNA USMERITEV zapuščenih mlinov, kvalitetna in izjemna Celotno območje krajinskega parka pa je Marijina cerkev v Slapah, ki jo ima v povezavi z zdraviliščem v Šmar- je dal zgraditi v začetku 17. stol. v jeških toplicah edinstveno turistično- zahvalo za zmago nad Turki Jurij Mo- rekreacijsko perspektivo. Ureditev parka scon. z ustrezno opremo (pojasnjevalne table,