Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Spoštovane občanke in spoštovani občani! Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Leto je hitro krajevnih skupnostih naše občine. naokoli in spet V leto 2010 kljub splošni gospodarski Tehnični urednik: Tomaž Koprivc smo pri zadnji krizi gledamo z optimizmom, saj Uredniški odbor: številki Laškega menimo, da so investicije tiste, ki lahko Jasmina Štorman – glavna urednica, biltena, zaključku največ pripomorejo k izhodu iz nje. Klemen Grešak, Nika Košak, Miha leta 2009 in prav je, da se ozremo na Tako želimo v začetku leta pričeti Gartner, Tomaž Majcen leto, ki mineva, ter ocenimo izgradnjo gasilskega doma v Rimskih Izdajatelj: Občina Laško, napravljeno. Pri opravljanju svojega Toplicah in Zidanem Mostu. Zgraditi Mestna ulica 2, 3270 Laško dela se vedno sprašujemo, ali smo želimo vodovod Rimske Toplice, Vrh Naslov uredništva: storili dovolj ali bi lahko še več, kajti vsi nad Laškim, pričeti sanacijo ceste v Laški bilten – Občina Laško, Mestna skupaj se nenehno srečujemo z novimi Rečico skozi ter zgraditi ali ulica 2, 3270 Laško željami, novimi problemi, novimi izzivi, sprojektirati več manjših vodovodov v tel. 03 7338 712, ki jih vsi želimo kar najhitreje rešiti. Mali Brezi, Rečici in drugod. faks 03 7338 740 Vedno pa to ni mogoče. Probleme Nameravamo tudi obnoviti staro internet: www.lasko.si rešujemo po določenem vrstnem redu, mestno jedro, sanirati in asfaltirati več e-naslov: [email protected] prednost pa imate vi, občani, šele nato cest po občini ter nadaljevati s pripravo Lektoriranje: Jasmina Štorman krajevne skupnosti in občina. Vemo pa, novih projektov za prihodnost. Oblikovanje, grafična priprava in tisk: da je za vsakega od vas najbolj pereč Leto 2009 je zaznamovala velika Utrip Brežice, d. o. o., tisti problem, s katerim se srečujete gospodarska kriza, vendar upam, da se Marof 2, 8250 Brežice sami. vas ni preveč dotaknila in da ste uspeli Naklada: 5.000 izvodov Kljub temu pa z zadovoljstvom uresničiti svoje cilje in želje. Kakšno bo ugotavljamo, da smo v občini v veliki leto 2010, ne vemo, a vsaj napovedi so meri izpolnili zastavljeni plan iz malo bolj spodbudne. Tega si vsi Brezplačen izvod glasila prejme občinskega proračuna za leto 2009. želimo. Kriza pa nas lahko tudi vsako gospodinjstvo v občini. Opravljene naloge smo predstavili tudi marsičesa nauči, nas spomni na pomen Glasilo je vpisano v razvid medijev v posebni številki biltena, ki je izšla medsebojne pomoči in solidarnosti, ki Ministrstva RS za kulturo pod zap. novembra. Naj poudarim le naj- sta se v preteklosti kar nekako izgubili. št. 1191. pomembnejše opravljene naloge. Malo smo pozabili tudi, koliko velja Veseli smo, da smo v tem letu zaključili dober sosed. Fotografija na naslovnici: izgradnjo vodovoda Vrh–Tevče–Reka v Upam, da bo leto 2010 zaznamovano z Boris Vrabec - Cerkev sv. Martina dolžini skoraj 30 km ter zagotovili vodo medsebojnim razumevanjem in uspehi, 200 gospodinjstvom. Končali smo ki jih bomo dosegli skupaj, in ne samo izgradnjo poslovno-stanovanjskega z lokalnimi volitvami in razdori, ki nas Naslednja številka izide objekta v Rimskih Toplicah, tako da se mnogokdaj nepomembno ločujejo. In 15. februarja 2010. zdravstvena postaja lahko preseli vanj. upam, da bo to leto zazrto v Prispevke in oglase je treba oddati do Uspelo nam je zagotoviti sredstva prihodnost, preteklost pa naj oceni 1. februarja 2010 na e-naslov državnega proračuna ter pričeti zgodovina. Nanjo moramo biti vedno gradnjo Podružnične osnovne šole ponosni, pa naj bo kakršna koli, saj brez [email protected]. Šentrupert, kar je bila naša dolgoletna nje ne bi bilo naše države in nas želja in ki je postala resničnost. Že v Slovencev. naslednjem letu želimo učencem Naj bo leto 2010 uspešno tako na odpreti vrata nove šole. Z državno osebnem kot poslovnem področju, pomočjo smo sanirali veliko večjih in želim vam veliko sreče in zdravja in naj manjših plazov, ki so se sprožili med se vam želje uresničijo. neurji v letih 2005 in 2007, ter s tem vsaj omilili njihove posledice. Uspelo Župan Občine Laško nam je asfaltirati kar precej cest, tako v Franc Zdolšek samem mestu Laško kot tudi v

Drage bralke, dragi bralci! Vsaka sled, ki ostane za nami, je odmev koraka. V novem letu vam želimo veliko zdravja,, srsreče in ljubezni.. NNaj Vsaka pot, ki jo prehodimo, bo vaša drža pokončna,, pogledpogled vv prprihoihodnost svetel in srce je se{tevek na{ih sledi … odprto za nova poznanstva in nove priijatelje. Zaradi ljudi,, kiki so nam blizu, se namreč svet velikokrat vrti bolj radoživo in Sre~ko Kosovel ob njih je občutek,, dada smosmo,, najbolnajbolj iskren. Zato si vzemite čas zanje, pa tudi za Laški bilten. Skupaj bomo poskrbeli, da bo Spoštovane občanke in občani! bilten. Skupaj bomo poskrbeli, da bo v njem vsak našel nekaj zase, zato V letu 2010 naj bodo na vaši poti sledi vas vabimo k sodelovanju tudi uspeha, zadovoljstva in sreče! v letu 2010.

Župan Franc Zdolšek Uredništvo Laškega biltena in občinska uprava

Avtorica slike: Anica Krajnc Foto: Boris Vrabec 3 Občinski praznik

PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA

Na osrednji slovesnosti podeljena občinska priznanja

6. novembra je v Kulturnem centru Laško potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ki so jo pripravili Občina Laško, Stik in JSKD OI Laško. Občane in občanke je nagovoril župan Franc Zdolšek, ki je podelil tudi najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte.

S spominom na datum, ko sta bila trg in Dobitnica srebrnega grba Majda Marguč, dobitnik zlatega grba Franc Markošek, Danijel Horvat in Rok Metličar, ki sta prevzela sodišče v Laškem prvič omenjena v priznanje za častnega občana Jožeta Horvata, ter župan Franc Zdolšek listinah Leopolda VI., smo občanke in občani Občine Laško počastili spomin na duhovniških nalog, je pustil neizbrisen Najstarejša skupina se lahko pohvali z našo zgodovino, katere odsev se lesketa pečat v naših srcih in našem okolju. zavidljivim uspehom, saj so bile njene v naši samopodobi in našem odnosu do članice kar petkrat zaporedoma državne družbe, katere pomemben člen smo. Zlati grb je prejel Franc Markošek iz prvakinje. S predanostjo in čutom za Utrip preteklih in sedanjih dni nas Laškega za dolgoletno uspešno in razumevanje mladih pa je Majdi Marguč spremlja tudi v prihodnost, v katero ustvarjalno delovanje na družbenem uspelo poskrbeti tudi za podmladek. stopamo z vizijo in jasno začrtanimi cilji, področju. Redne vaje, nastopi in tekmovanja pri katerih uresničitev pomeni bolj kvalitetno Franc Markošek se je rodil in odraščal v mladih mažoretkah razvijajo samozavest, življenje in spodbudno domače okolje. Holandiji. V Slovenijo je prišel leta 1947, dobro telesno pripravljenost in številne Ob tem pa je na mestu, da se izpostavi in sicer v Zagorje, v Laško pa ga je leta druge prednosti, ki pozitivno vplivajo na tudi posameznike in skupine, ki s svojo 1962 pripeljala ljubezen. Nekaj časa je razvoj osebnosti. Seveda pa za vsem tem domišljijo, ustvarjalnostjo in marljivostjo delal kot samostojni obrtnik, nato pa do stoji uspešna vodja, ki je s strokovnim in zaznamujejo občino na svojevrsten leta 1996 oziroma do upokojitve v doslednim delom ter marljivostjo in način. V zahvalo za njihovo prizadevno Pivovarni Laško na področju ekonomske ustvarjalnostjo ponesla ime našega kraja delo so jim bila na osrednji slovesnosti propagande. Preizkusil se je v številnih po vsej Sloveniji in tudi v tujino, kjer se ob občinskem prazniku podeljena dejavnostih: kulturni, etnografski, laške mažoretke že več kot deset let najvišja občinska priznanja. glasbeni, likovni, planinski … Je pobudnik udeležujejo evropskih tekmovanj. Veliko posodobitve planinske poti na Hum, je tudi prireditev, na katerih mažorete Naziv častni občan je bil posthumno vrsto let sodeluje v Kulturnem centru pri sodelujejo z laškimi godbeniki. podeljen Jožetu Horvatu za življenjsko scenografiji, s turističnim in delo na področju duhovnega hortikulturnim društvom pa sodeluje pri Bronasti grb je bil podeljen Janku delovanja ter obnove kulturne in prireditvi Pivo in cvetje že od samega Tovorniku z Velikih Gorelc za sakralne dediščine v Občini Laško. začetka. Za svoje uspešno delovanje je dolgoletno uspešno delovanje na Jože Horvat je bil rojen leta 1942 v Mali že prejel več visokih priznanj. družbenem, predvsem športnem Polani. V duhovnika je bil posvečen leta področju in za aktivno delo v Krajevni 1968. Potem ko je bil le dobro leto kaplan Srebrni grb je prejela Majda Marguč iz skupnosti Vrh nad Laškim, Juretu v župniji sv. Jakob v Slovenskih goricah, je Olešč za uspešno dvajsetletno vodenje Travnerju z Vrha nad Laškim za odlične ves čas služboval v Laškem – 1. avgusta mažoretne skupine Laške pihalne športne dosežke v nogometu, Vesni letos bi bilo 40 let, žal pa je 23. marca godbe. Bezgovšek z Lahomnega za odlične sklenil svoj življenjski krog. Do leta 1977 Mažoretna skupina Laške pihalne godbe, športne dosežke v športnih borbah in je bil kaplan, do leta 1983 nadžupnik, ki jo že od samega začetka vodi Majda Nicku Škorji iz Marija Gradca za leto prej je postal dekan dekanije Laško Marguč, je že vrsto let med odlične športne dosežke v motokrosu. in to službo opravljal do leta 2006. Več let najuspešnejšimi skupinami v Sloveniji. je tudi soupravljal župniji sv. Lenart nad Laškim in sv. Jedrt. Jože Horvat je bil široko razgledan intelektualec, duhovno bogat človek, poln idej in velikih načrtov, ki ni nikoli sedel križem rok, ampak je s svojo delavnostjo in marljivostjo pridno uresničeval zastavljene načrte. Njegova ljubezen do kulture in sakralne kulturne dediščine ter dejstvo, da je bil strokovnjak na gradbenem področju, sta začrtala njegov življenjski prispevek, saj je bil gonilna sila pri obnovitvenih oz. restavratorskih delih v marijagraški cerkvi, cerkvi sv. Martina, na Kuretnem, Šmihelu in še kje, pri tem pa je vedno pazil, da so se vsa dela opravljala v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino. S svojim življenjem in delom, Dobitnici kristalnega grba Tamara Juričič in Mirjam Vesenjak, dobitnik bronastega grba Janko Tovornik, župan Franc Zdolšek, ki je preseglo zgolj izpolnjevanje Zlatko Travner (priznanje je prevzel v imenu sina Jureta), Vesna Bezgovšek in Nick Škorja, prav tako dobitniki bronastega grba

4 Občinska praznik

Prejemniki priznanj akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna Janko Tovornik je kot član Krajevne tujini. O njenih uspehih priča dejstvo, da je V kategoriji najbolj urejena skupnosti Vrh nad Laškim od leta 1987 do samo v letošnjem letu osvojila zavidljiva vas/zaselek/ naselje/ulica je prvo mesto 1991 opravljal naloge predsednika mesta na večjih tekmovanjih, in sicer 1. osvojilo naselje Globoko (KS Rimske režijskega odbora za gradnjo ceste mesto med članicami na državnem Toplice), drugo mesto Kidričeva ulica Vrh–Velike Gorelce–Mišji Dol. Leta 1997 je prvenstvu v Velenju, kjer je postala državna (KS Laško), tretje mesto pa naselje bil soustanovitelj Športnega društva Vrh, prvakinja v kategoriji do 50 kg, 5. mesto na Šmarjeta (KS Rimske Toplice). kjer je dvanajst let opravljal funkcijo evropskem prvenstvu v Zagrebu ter 5. Prvo mesto za najbolj urejeno hišo sta predsednika, sedaj pa je podpredsednik mesto na sredozemskih igrah v Pescari v osvojila Olga in Janez Krajnc, Cesta v tega društva. Pod njegovim vodstvom je Italiji. Debro 21 (KS Laško), drugo mesto Štefka in društvo s svojimi sekcijami doseglo več Komaj 11-letni Nick Škorja je mlad Silvo Pinter, Strmca 81 (KS Laško), tretje pa odličnih rezultatov na raznih perspektiven športnik, ki se že od četrtega Anica Fajdiga in Ivan Videc, 30 meddruštvenih tekmovanjih, obnovljeno je leta ukvarja z motokrosom. V sedmih letih a (KS Šentrupert). bilo igrišče pri podružnični šoli in zgrajena je trikrat postal državni prvak (leta 2005, V kategoriji najbolj urejena kmetija je skakalnica na Velikih Gorelcah. Od leta 2006 in 2007), enkrat podprvak (leta 2006) prvo mesto pripadlo družini Grešak, 1998 se Janko Tovornik kot član sveta KS in dvakrat prvak pokala Akrapovič (leta Zgornja Rečica 89 (KS Rečica), drugo Vrh nad Laškim aktivno vključuje tudi v 2007 in 2008). Je član TRK Tajfun s Planine mesto Ireni in Štefanu Cajzek, Senožete 5 razvoj in vzdrževanje vodovodnega pri Sevnici. Z letošnjo sezono je iz (KS Rimske Toplice), tretje pa družini omrežja na območju krajevne skupnosti. kategorije 65 ccm prestopil v kategorijo 85 Klinar-Pavšek, Škofce 1 (KS Rimske Sedaj 24-letni Jure Travner je že kot ccm, kjer se uspešno bori z nekaj let Toplice). majhen deček pokazal zanimanje in svoj starejšimi tekmovalci. V kategoriji najbolj urejen javni objekt potencial za nogomet. Kot strastni ljubitelj je bilo prvo mesto podeljeno Vrtcu zelenih površin in nogometne žoge je Kristalni grb sta prejeli diamantna Laško, enota Debro, Poženelova ulica 24 začel trenirati nogomet. Leta 2004 je maturantka Tamara Juričič iz Laškega, (KS Laško), drugo mesto JP Komunala podpisal pogodbo z nogometnim klubom ki je na maturi zbrala vse možne točke, Laško, d. o. o., Podšmihel 1e (KS Laško), MIK CM , kjer je kot profesionalni in Mirjam Vesenjak, prav tako iz tretje pa Vrtcu Laško, enota Rimske igralec odigral 115 ligaških tekem in Laškega, za osvojeno 3. mesto na Toplice (Ostržek), Cankarjeva ulica 14 dosegel en gol. Njegovi odlični in zavidljivi državnem prvenstvu v preskakovanju (KS Rimske Toplice). nastopi niso ostali neopaženi – prihajale so ovir v Lipici v kategoriji mladi jahači od V kategoriji najbolj urejeno podjetje pa ponudbe in povabila k drugim ekipam. 19. do 21. leta. so bili doseženi naslednji rezultati: prvo Tako je Jure 18. julija letos podpisal mesto Kmetijska zadruga Laško, z. o. dvoletno pogodbo z možnostjo Na osrednji slovesnosti so bila podeljena o., 16 a (KS Rimske Toplice), drugo podaljšanja za eno leto z angleškim tudi priznanja najlepše urejenim vasem mesto Rimske Terme, d. o. o., Toplice 2 drugoligašem Watfordom. Jure je tri tekme (zaselkom, naseljem, ulicam), hišam, (KS Rimske Toplice), tretje mesto odigral tudi za slovensko mlado kmetijam, javnim objektom in podjetjem, ki Thermana, d. d. - Zdravilišče Laško, reprezentanco do 21 let. so bili izbrani v vsakoletni akciji Turistične Zdraviliška cesta 4 (KS Laško). 22-letna Vesna Bezgovšek je ena od zveze Slovenije Moja dežela - lepa in vzhajajočih mladih slovenskih športnic, ki gostoljubna, ki jo je občina izvedla v Tanja Grabrijan slovenske barve zastopa na večjih sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi Foto: Gregor Katič tekmovanjih v športnih borbah doma in v društvi in krajevnimi skupnostmi.

Položitev temeljnega pričakovanja nove šole, ki bo zagotovila ustrezne vzgojno-izobraževalne pogoje, kamna za POŠ Šentrupert pričela tudi dejansko uresničevati.

5. novembra sta minister za šolstvo in Tanja Grabrijan šport dr. Igor Lukšič in župan Občine Foto: Gregor Katič

Laško Franc Zdolšek položila temeljni kamen za izgradnjo Podružnične osnovne šole Šentrupert, ki naj bi bila zgrajena do naslednjega šolskega leta. Dogodek je bil izrednega pomena za otroke in starše KS Šentrupert, saj so se dolgoletne obljube in

5 Občinski praznik Otvoritev Poslovno- Zgrajen največji vodovod stanovanjskega objekta v občini Zdravstvena postaja Rimske Toplice

kljub temu se soočamo tudi z dejstvom, da marsikatero okoliško naselje še vedno ni priključeno na javni vodovod, zato smo toliko ponosnejši na novo pridobitev. Prebivalci Občine Laško smo z vodo prav Na vodovod, ki obsega slabih 29 posebej povezani – tako z življenjem ob kilometrov primarnih in sekundarnih hudourniški reki Savinji in njenimi pritoki, vodov, se bo lahko priključilo 192 3. septembra lani je bil položen temeljni termalnimi vrelci v Laškem in Rimskih gospodinjstev na območju naselij kamen za izgradnjo poslovno- Toplicah ter kvalitetni vodi iz neokrnjenih , Kladje, Erjavček, Tevče, del stanovanjskega objekta, 9. novembra predelov, iz katere se vari laško pivo. Pa Lahomnega, Reka, ter Njivice z letos pa je bil objekt predan v uporabo. delom območja v Krajevni skupnosti Vrh Tako sta uresničena dolgoletna želja in nad Laškim in delom v Krajevni skupnosti težko pričakovani cilj, ki bo Rimskim . Toplicam poleg ponudbe tržnih stanovanj zagotovil tisto, na kar so potrpežljivo čakali že dolga leta – kakovostno in prijazno primarno zdravstveno oskrbo. Nova zdravstvena postaja, naj bi prve paciente sprejela še v letošnjem letu.

Otvoritveni trak so prerezali predsednik KS Vrh nad Laškim Stanko Selič, direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, župan Franc Zdolšek in predsednik KS Marija Gradec Rajko Čižek.

Otvoritveni trak so prerezali predsednik KS Rimske Toplice Jože Senica, župan Občine Laško Franc Zdolšek in direktor JP Zdravstveni dom Laško Marko Ratej.

Vodovod je bil slovesno predan v uporabo 16. oktobra, ko je župan Franc Zdolšek izročil ključe rezervoarja upravljavcu vodovoda oziroma predstavniku koncesionarja – direktorju Pivovarne Laško Dušanu Zorku.

Luka Picej Tanja Grabrijan Tanja Grabrijan Foto: Gregor Katič

PREVZEM VODOVODA V ZIDANEM MOSTU V JAVNO OSKRBO Že dalj časa potekajo aktivnosti za prevzem omrežja vodovoda v javno oskrbo. Temu so na eni strani botrovale pobude krajanov, na drugi pa seveda zakonodaja, ki opredeljuje natančno usposobljenost upravljavca vodovoda, raven oskrbe, odgovornosti in postopke, vezane na opravljanje dejavnosti. Upravljavec vodovoda bo koncesionar vodooskrbe, to je Pivovarna Laško, d. d., ki že več kot deset let upravlja z javnim vodovodom v občini. Po prvih ugotovitvah so posamezni odseki omrežja v Zidanem Mostu v dokaj slabem stanju in jih bo treba nadomestiti z novimi cevmi. Voda se bo skupaj z vsemi drugimi dajatvami (števnina, okoljska dajatev, vodni prispevek) zaračunavala mesečno. Položnice bo izstavljala Občina Laško v sklopu režijskega obrata. Ker večina gospodinjstev še nima števcev (obvezno jih bo treba namestiti v letu 2010), se bo poraba vode zaračunavala po zakonsko opredeljenem normativu, ki je 0,15 m3 na dan na osebo. Cena vode z vključenim 8,5-odstotnim davkom je 0,2745 evrov/m3, republiški vodni prispevek znaša 0,0602 evrov/m3, okoljska dajatev 0,5633 evrov/m3, števnina v pavšalnem znesku pa 1,2501 na mesec. Občina bo položnice začela izstavljati februarja za januar 2010. Luka Picej

6 Občinska uprava OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE 95.855,17 EUR. Davek na dodano vrednost po stopnji 20 % ni LAŠKO vabita zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh vključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagi Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave Laško spremljajo aktualna projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izklicni ceni nepremičnine. Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. januarja 2010. S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja in starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu JAVNI DRAŽBI ZA PRODAJO STANOVANJ Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Najnižja možna izhodiščna cena IN POSLOVNIH PROSTOROV za nepremičnino znaša 39.910,90 EUR. V PSO AŠKERČEVA CESTA 4, RIMSKE TOPLICE: Zainteresirane za nakup poslovnih prostorov in osmih II. PSO ŠMARJETA 11, 3272 RIMSKE TOPLICE, stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu na Aškerčevi S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: cesti 4, v Rimskih Toplicah obveščamo, da sta objavljeni Javni Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt etažnosti K+P+1 dražbi za prodajo nepremičnin. Za nepremičnine, ki so predmet na naslovu Šmarjeta 11, Rimske Toplice, s pripadajočim prodaje, znašajo izklicne cene brez vključenega davka na dodano zemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine parc. št. vrednost v EUR: 602/4, z. k. vl. št. 162, k. o. (1039) Rimske Toplice, po vrsti rabe: poslovna stavba 122 m2, cesta 75 m2 in dvorišče 1.040 m2. Znižana izhodiščna cena za nepremičnino je 199.505,50 EUR. III. DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN BELOVO, k. o. 1039 – Rimske Toplice: Predmet prodaje so delno komunalno opremljena in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih v naravi predstavljajo: parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2 z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR in parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2, in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2 z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cene ne vključujejo 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. IV. NEZAZIDANEGA DELNO OPREMLJENEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v k. o. 1022 – Rečica: Predmet prodaje je nezazidano, delno opremljeno stavbno Dodatne informacije o pogojih in predmetih prodaj lahko zemljišče parc. št. 1230/5 – travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl. št. interesenti dobijo na http://www.lasko.si; tel.: 03 7338 700, 464, k. o. 1022 – Rečica. Po podrobnejši namenski rabi je 03 7338 712 ali e-naslovu: [email protected] oziroma zemljišče namenjeno gradnji enodružinske stanovanjske hiše. [email protected]. Po prehodnem dogovoru je možen ogled Za gradnjo objekta na zemljišču je izdano gradbeno dovoljenje in nepremičnin, ki so predmet prodaje. izdelana projektna dokumentacija. Znižana izhodiščna cena za Stanka Jošt nezazidano stavbno zemljišče, ki je predmet prodaje, znaša

DV]JUDGLOD 2EĀLQD/DåNRLQ-162EĀLQH/DåNRVWD]D9NOVA STANOVANJA!

PSO RIMSKE TOPLICE www

7 Občinska uprava Odprto širokopasovno omrežje no, Šmohor, Suhodol, Širje, , dostavijo občini ali svoji krajevni elektronskih komunikacij v , , Velike Grahovše, skupnosti. Anketa je tudi ključnega Veliko Širje, Vodiško in Zgornja Rečica, pomena za nadaljevanje izvajanja aktivnosti Občini Laško prosimo, da anketo izpolnijo in jo pri projektu. Na sliki so označena območja, za Eden glavnih pogojev za katera nam je znano, da imajo kandidiranje za pridobitev težave s pridobivanjem široko- sredstev Evropskega sklada pasovnih priključkov. Zelena pika za regionalni razvoj je pomeni, da gospodinjstvo že ima natančna opredelitev naselij širokopasovni priključek. Rumena in gospodinjstev, kjer pika pomeni, da gospodinjstvo občani ne morejo pridobiti ima priključek na samostojni širokopasovnega priključka. parici, kar bi načeloma omogočilo Občina je že večkrat pridobitev ADSL priključka. Z rdečo pripravila anketo, a je bil piko pa so označena vsa gos- odziv zelo slab. Zato vse podinjstva, kjer imajo priključke krajane, še posebej tiste, ki preko multipleksnih naprav – prebivajo na območjih PCM-jev, ki ne omogočajo široko- naselij , Brezno, pasovnih povezav. To so npr. , Debro, , dvojčki. , Laška vas, Anketa vam je na voljo tudi na Lokavec, Obrežje pri Zida- Občini Laško, kjer jo lahko izpolnite nem Mostu, Olešče, in oddate v poseben nabiralnik. Padež, Paneče, Polona, Požnica, , Sliv- Mag. Andrej Flis

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani! Občina Laško bo pripravila novelacijo Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na območju občine, v katerem so načelno opredeljeni trenutno stanje in možnosti dostopa do informacijskih in širokopasovnih podatkovnih povezav (sprejem CATV, TV, RA, interneta ipd.) za vsa gospodinjstva, podjetja in javne ustanove v občini. Zaradi čim bolj natančnega evidentiranja stanja in interesa po uporabi širokopasovnih podatkovnih povezav smo pripravili anketni vprašalnik. Prosimo, da ga izpolnite, ker bo v pomoč pri pripravi nadaljnjih korakov k izgradnji širokopasovnih podatkovnih omrežij na območju vaše občine. Pošljite oziroma dostavite ga na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom ”Anketa”.

Priimek in ime anketirane osebe:______

Ulica in hišna številka:______Naselje:______

Prosimo za odgovore na naslednja vprašanja (obkrožite ustrezno vrstno črko pred odgovorom):

1) Ali imate trenutno možnost priklopa na internetno omrežje? a) ne b) ne, kljub povpraševanju c) ne vem d) da

✁ 2) Trenutno imam dostop do interneta preko: a) klicne linije b) ADSL dostopa c) VDSL dostopa d) kabelskega modema e) drugo______f) nimam interneta g) nimam možnosti za priklop na internet

3) Hitrost internetne povezave v downstreamu, ki jo trenutno imam: a) nimam povezave b) manj kot 64 kbps c) do 128 kbps d) do 512 kbps e) do 1 Mbps f) drugo:______

4) Hitrost internetne povezave v downstreamu, ki bi jo želeli/potrebovali: a) do 1 Mbps b) do 5 Mbps c) do 10 Mbps d) do 20 Mbps e) do 50 Mbps f) drugo:______

5) Ali imate trenutno možnost priklopa na omrežje kabelske televizije? a) da b) da, imam tudi signal c) ne d) ne, sem pa zainteresiran

6) Koliko TV programov trenutno lahko sprejemate? a) do 10 b) do 30 c) do 50 d) več kot 50

7) Katere širokopasovne komunikacijske storitve vas zanimajo? a) kabelska TV (prek 60 TV in RA programov, možnost priklopa več TV aparatov, enostaven priklop in vzdrževanje ...) b) digitalna TV (prek 120 TV in RA programov v digitalni kvaliteti, možnost sprejema HDTV programov, video na zahtevo ...) c) širokopasovni internet s hitrostjo, večjo od 1 Mbps d) širokopasovni internet z veliko hitrostjo, večjo od 10 Mbps, simetrični prenos, možnost prenosa elektronske pošte z velikimi datotekami (večjimi od 10 MB) ... e) IP Telefonija (cenejše telefoniranje – tudi brez impulzov, možnost priklopa obstoječega telefonskega aparata ali več aparatov na omrežje, konferenčne povezave, video telefoniranje ...)

Kraj:______Podpis:______

Datum:______

8 Občinska uprava/Občinski svet

Predstavljamo ... GLAVNA PISARNA OBČINE LAŠKO Glavna pisarna je bila vzpostavljena leta Uradne ure glavne pisarne so: 2007, njen namen pa je občino kot v ponedeljek in torek od 8. ustanovo čim bolj približati vsem do 15. ure, v sredo od 8. do občanom. V njej lahko dobijo vse splošne 17. ure in v petek od 8. do 13. informacije, obrazce in vloge, ki jih ure. Telefonska številka je 03 potrebujejo, slednje pa lahko tudi oddajo. 733 87 26. Oglasila se vam bo Ker je nekaterim vlogam določena tudi Irena Peklar. upravna taksa (prej koleki), jo lahko prav Občani, zglasite se v glavni tako plačajo v glavni pisarni, in sicer v pisarni, kjer vas bo pričakala gotovini ali s plačilno kartico (sprejemamo prijazna uslužbenka in vam vse plačilne kartice razen American Card, pomagala skozi labirint Diners Card in Karante). Glavna pisarna je informacij, ki jih potrebujete! dostopna tudi za invalide in tiste, katerih gibanje je oteženo, saj do informacij, ki jih želijo in potrebujejo, ni nobenih ovir.

Seje nepovratnih sredstev, uresničeni skoraj Most–Zalipno, Trnovo, Tevče, Reka, vsi cilji, zastavljeni pred letom dni. Trojno. Na področju družbenih Občinskega sveta Laško dejavnosti bodo svetniki obravnavali 21. seja Občinskega sveta Laško bo Odlok o razglasitvi etnoloških kulturnih V okviru praznovanja občinskega 16. decembra. spomenikov lokalnega pomena v Občini praznika je bila 4. novembra v Laško, spremembe odlokov o Zdravilišču Laško slavnostna seja Na dnevnem redu bodo med drugim ustanovitvi javnih zavodov Osnovna šola Občinskega sveta Laško. Pred tem so informacija o realizaciji proračuna Primoža Trubarja Laško, Osnovna šola svetniki glasovali še o petih točkah Občine Laško za obdobje od 1. 1. do 30. Antona Aškerca Rimske Toplice in Vrtec redne 20. seje. 11. 2009, Odlok o koncesiji za Laško, spremembe Pravilnika o opravljanje lokalne gospodarske javne spremembah in dopolnitvah pravilnika o Na redni seji je bil sprejet načrt razvojnih programov za rekonstrukcijo odsekov cest v Laškem, potrjena je bila vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske površine v višini 0,0159 EUR in za poslovne površine v višini 0,0265 EUR. Sprejeti so bili Sklep o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture v Občini Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Laško, p. o., ter spremembe Statuta Javnega podjetja Komunala Laško, d. o. o., potrjen pa je bil tudi dokument identifikacije investi- Podžupan Jože Senica, direktorica občinske uprave Sandra Barachini, župan Franc Zdolšek, podžupan Klemen Grešak. cijskega projekta Revitalizacija Kartuzije Jurklošter. službe urejanja in vzdrževanja enkratni denarni pomoči za novorojence Na slavnostni seji so župan Franc infrastrukture javne razsvetljave in v Občini Laško ter spremembo cene Zdolšek, podžupana Klemen Grešak in cestnoprometne svetlobne signalizacije socialnovarstvene storitve pomoč Jože Senica ter direktorica občinske v Občini Laško, Odlok o spremembah in družini na domu za leto 2010. Občinski uprave Sandra Barachini predstavili svoje dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu svet bo tudi imenoval novega delo in delo občinske uprave v preteklem za območje Taborje II. Laško (KS), nadzor predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda letu. zakonitosti nad Odlokom o Glasbene šole Radeče. Župan je poudaril, da so bili s skupnimi spremembah in dopolnitvah Odloka o močmi – z uspešnim delom občinske prostorskih ureditvenih pogojev Občine Gradivo za seje občinskega sveta je uprave, korektnim delom občinskih Laško, dopolnitev predloga cen za dostopno na občinski spletni strani svetnikov, dobrim sodelovanjem z storitve predelave odpadkov v RCERO www.lasko.si. javnimi zavodi in lokalnimi gospodar- Celje, program oskrbe s pitno vodo za stveniki ter s pomočjo države in leto 2010 ter zaključno poročilo Tanja Grabrijan Evropske unije v smislu pridobljenih izgradnje vodovodov Zidani Foto: Gregor Katič

RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA OPRAVIČILO Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja V posebni številki Laškega biltena je bil med avtorji prispevkov za župana lahko pošljete na elektronski naslov pomotoma izpuščen Tomaž Novak, vodja Urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor Občine Laško. [email protected]. Za napako se mu iskreno opravičujem.

Ne zamudite naslednje oddaje, Tanja Grabrijan, odgovorna urednica ki bo 4. januarja 2010.

9 Iz krajevnih skupnosti Iz krajevnih skupnosti KS LAŠKO posodobitvijo ceste se je izpolnila KS RIMSKE TOPLICE dolgoletna želja krajanov, saj so doslej Cesta v zaselek Brstnik asfaltirana morali po vsakem večjem deževju krpati Obnova cerkve sv. Miklavža in urejati makedamsko cesto. Zahvala gre Vaščani zaselka Brstnik smo že vrsto let KS Laško in drugim donatorjem, ki so Da je bila cerkev sv. Miklavža v Šmiklavžu čakali v upanju in veliki želji, da se nam prevzeli finančni strošek asfaltne potrebna temeljitih obnovitvenih del, ni asfaltira odcep ceste, ki vodi k prevleke. treba posebej omenjati, saj čas po 2. domačijama Hohkraut in Zalokar (hišni Obstaja pa še kar nekaj cestnih odsekov svetovni vojni popravilom ni bil številki 5 in 4 a). Ta želja se je, čeprav ne na tem območju, ki so neurejeni in naklonjen. Leta 1991 smo kupili nov v celoti, uresničila letos avgusta z veliko neasfaltirani. Težave se pojavljajo pri bronast zvon in nato še dva. Leta 2002 pomočjo Martina Kokotca in Braneta odvozu smeti, še zlasti pa pri pluženju smo cerkev prekrili. Postoriti pa je bilo Trkulje iz Krajevne skupnosti Laško, ki je snega. S temi problemi so krajani treba še mnogo stvari. Tako smo uredili v celoti prispevala za asfaltacijo ceste, in seznanili predsednika KS na prilož- drenažo okoli cerkve, v notranjosti in strokovno pomočjo Ferda Hercoga. S nostnem srečanju. okoli cerkvene zgradbe napravili prostovoljnim delom in lastnim denarnim izsuševalne omete, restavrirati smo dali vložkom pa smo sami pripravili podlago Tone Šterban Jernejev in Marijin oltar, poskrbeli za za asfaltacijo. poslikavo notranjosti cerkve, uredili razsvetljavo in ozvočenje, popravili klopi, uredili božji grob, naredili fasado na KS REČICA zvoniku, zaščitili vitraže ter, kolikor je dovolila stroka, uredili tudi tlak. Jesensko-zimski utrip v Rečici Zadnje dni oktobra je al- Zimsko dogajanje v naši krajevni pinist Franči- skupnosti bodo zaznamovala druženja, ki šek Knez raz- jih organizirajo različna društva in ki tako stavil poško- opravijo tudi pregled opravljenega dela v dovan križ na tekočem letu. Delo KS Rečica je bilo v vrhu zvonika. veliki meri posvečeno pridobivanju Prizadevni različnih dovoljenj, ki jih potrebujemo za domačini so izgradnjo mrliške vežice v Rečici. ga popravili in Asfaltirali smo 350 m ceste, ostal pa nam pripravili za je še odsek, dolg 450 m. Upamo, da namestitev, pri bomo prihodnje leto združili moči in tem pa je na uresničili tudi to željo, da ob hudih pomoč prisko- nalivih, ki so dandanes zelo pogosti, cesta čilo tudi PGD ne bo ponovno poškodovana. Žalec z gasil- Obenem pa se je s pomočjo Krajevne sko lestvijo. skupnosti Laško, sosedov Peganc in Naslednje leto strokovno pomočjo izvajalca asfaltiral imamo v načrtu še popravilo fasade na tudi del odseka ceste proti Brstniku 17 k celotni cerkvi, obnovitev orgel, ureditev Veroniki Krajnc in Danici Krajnc. okolice in še kaj. Zavedamo pa se, da Za vse storjeno se vaščani lepo bomo uspeli postoriti le toliko, kolikor zahvaljujmo Krajevni skupnosti Laško, Idejna zasnova nove mrliške vežice bomo imeli sredstev. Martinu Kokotcu, Branetu Trkulji, Ferdu Organizirali smo tudi skupen sestanek z Hercogu in strokovnim izvajalcem v lastniki zemljišč in uporabniki javne poti Martin Deželak upanju, da bo cesta prihodnje leto v Komočar–Frece, na katerem smo začrtali Foto: Martin Deželak celoti asfaltirana. prve korake k obnovi in posodobitvi omenjene ceste. Veselimo se že zaključka Cesta na ekonomijo sanirana MH in ZZ obnove javne poti Zakrišek–Gaberšek, in če bodo vremenske razmere primerne, V KS Rimske Toplice smo septembra Asfaltna prevleka na Strmci bomo zaključili vsa potrebna dela. pričeli z nujno rekonstrukcijo javne poti Pivovarna Laško je kot upravljavec Globoko–ekonomija v dolžini 320 m. Ta V soboto, 10. septembra, so krajani javnega vodovoda pričela temeljito cesta je bila v zadnjem času večkrat zgornjega dela Strmce, nekoč z lepim obnavljati javni vodovod na Šmohorju na imenom Krištof, predali v uporabo 750 m relaciji Gozdnik–Šmohor. Novembra je z asfaltom prevlečene ceste. Srečanja ob družino Ovčar prizadel požar, zato smo otvoritvi sta se poleg krajanov udeležila jih obiskali in jim ponudili pomoč, ki jo predsednik KS Laško Martin Kokotec in bomo zbrali skupaj s KORK Rečica. Ker se Brane Trkulja. Pripravo in utrditev cestišča bliža zima, vas obveščamo, da bo zimsko so financirali krajani sami, kakor tudi službo na javnih poteh v KS Rečica izvajal priključke do svojih domov. S Darko Terbovc, s. p. Leto 2009 se poslavlja. V pričakovanju novega leta 2010 vam v imenu KS neprevozna, saj so se na njej zaradi Rečica želim veliko lepih trenutkov v podtalnice, neurij in slabe utrditve krogu domačih ter vas vabim, da čim pojavljale velike udrtine. Na novo je bilo večkrat obiščete rečiško dolino in treba urediti odvodnjavanje, utrditi cesto uživate v lepoti in miru. in jo asfaltirati. Posodobitev je zelo pomembna za ves tovorni promet, ki Srečno 2010! pelje do sortirnice jajc (KZ Laško na ekonomiji) in naprej do Globokega, Predsednik KS Rečica Povčena in vasi Zabrež. Matjaž Pikl Predsednik KS Rimske Toplice Jože Senica 10 Upravna enota Upravna enota Laško

VPIS NAMESTNIKA NOSILCA IN GOSPODINJSTEV NA KMETIJI V REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (RKG)

Upravna enota Laško znova poziva nosilce kmetijskih gospodarstev k vpisu namestnika nosilca KMG v register kmetijskih gospodarstev. Nosilci kmetijskih gospodarstev so dolžni najpozneje do konca leta 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredovati podatke o svojem namestniku. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z Navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani rkg.gov.si/GERK/, dostopen je tudi na upravnih enotah in na enotah kmetijskosvetovalne službe, sicer pa ga je upravna enota že julija letos posredovala vsem nosilcem. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljete na pristojno upravno enoto, če tega niste že storili, saj je bil prvi rok določen do 30. septembra 2009. Namestnika nosilca ni treba določiti v naslednjih primerih: (1) če je nosilec edini opravilno sposoben član kmetije; (2) če so preostali člani kmetije starejši oz. onemogli in ne delajo oz. niso sposobni delati na kmetiji; (3) če je nosilec edini lastnik oz. najemnik zemljišč na kmetiji in da nihče od preostalih članov kmetije noče biti namestnik nosilca na kmetiji. V teh primerih je treba upravni enoti posredovati v ta namen posebej pripravljeno in podpisano izjavo ter navesti razlog, zakaj namestnik ni določen.

Polonca Rozman

ZAHVALA

Mag. Jakobu Kolmanu, dr. vet. med., ob upokojitvi

Iskreno se mu zahvaljujemo za dolgoletno delo in vodenje Veterinarske postaje Laško, d. o. o. Hvala za priložnost, ki nam je omogočila strokovno delo, ki ga bomo nadaljevali in nadgrajevali v prihodnosti na vseh področjih veterine.

Iskrena hvala!

Kolektiv Veterinarske postaje Laško, d. o. o.

11 Turizem PPrreessttiižžnnee nnaaggrraaddee zzaa TThheerrmmaannoo LLaašškkoo

Družba Thermana, d. d., je ob izteku leta prejela kar štiri in tehnologijo – Direktorata za informacijsko družbo, prejela pomembna priznanja. Po mnenju javnosti in letos prvič tudi po tudi nagrado za Naj e-podjetje v skupini velikih in srednje mnenju strokovne komisije je v okviru akcije Naj wellness, ki velikih storitvenih podjetij. Kot je zapisano v obrazložitvi, je poteka pod okriljem podjetja Alpe Adria Marketing, Wellness Spa družba dobrega počutja Thermana želela informatizirati Center Wellness Park Laško osvojil prvo poslovanje novega Wellness Parka v Laškem mesto v kategoriji Turizem – veliki. Odlično in s tem uresničiti poslovne cilje podjetja. Da se je odrezal tudi Termalni center bi bila kakovost bivanja njihovega gosta na Wellness Park Laško, ki je v kategoriji še višji ravni, so skupaj s podjetjem MAiS srednjih in manjših termalnih kopališč uvedli učinkovit in do gosta prijazen sistem: dobil največ glasov za Naj kopališče. Od od njegove prijave in uporabe pa vse do aprila do sredine septembra je ekipa končne odjave iz sistema. Med prvimi so radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija uveljavili tudi brezkontaktno kartico obiskovala slovenska kopališča ter v (zapestnico), temelječo na RFID Smart Card radijskih oglašanjih predstavljala njihove tehnologiji in s tem dosegli cilj ponuditi novosti, posebnosti in ugodnosti. V tem gostu več, kot pričakuje. obdobju je preko radijskih in televizijskih Na mednarodnem turističnem sejmu postaj, sms sporočil ter spletnega portala www.dj-slovenija.si oktobra v Novem Sadu je družba Thermana Laško prejela tudi potekalo tudi glasovanje za najboljša slovenska kopališča v šestih nagrado turistička prizma v okviru akcije Za novi kvalitet u kategorijah. Kopalke in kopalci so v dobrih petih mesecih oddali turizmu (Za novo kakovost v turizmu), ki jo podeljujejo turistični rekordnih 45.241 glasov, kar je 15 tisoč več kot lansko poletje, novinarji iz Srbije, Črne Gore, BiH, Makedonije in Slovenije. prejeli pa sta jih 102 slovenski kopališči. Temeljni namen te akcije je izboljšanje turističnih storitev in Thermana, d. d., pa je od Združenja za informatiko in spodbujanje inovativnosti v turizmu. telekomunikacije pri GZS-ju, Javne agencije za podjetništvo in Jasmina Štorman tuje investicije (JAPTI) ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost Foto: Thermana, d. d.

Pogrinjek, nagrajen z zlato medaljo razstavnem prostoru ostal sam. Njegovo omizje je nosilo naslov Argentinski večer v Hotelu Hum v Laškem – argentinski Na letošnjem 56. Gostinsko-turističnemu zboru Slovenije, Slovenci so namreč v omenjenem hotelu pripravili kulinarični ki je potekal od 20. do 22. oktobra v Mariboru, je Bogdan dogodek. Za Deželak, zaposlen v Hotelu Hum v Laškem, osvojil 1. mesto takšen naslov in v kategoriji Razstava omizij. Dosegel je 99 od 100 točk in izbiro države se tako prejel zlato medaljo Gospodarske zbornice Slovenije. je Bogdan Ta tradicionalna prireditev enkrat letno združi vso gostinsko- odločil, ker je bil turistično stroko in največje mojstre, letos pa so na njej sodelovali podoben projekt tudi gostinci iz drugih strokovni del držav. Tekmovanje v njegove diplo- kategoriji Razstava omizij me februarja je potekalo v dveh delih. 2008 pri Avse- V prvem delu je moral niku v Begunjah Bogdan Deželak pripra- na Gorenjskem. viti omizje na določeno Takrat je na temo za 4–6 oseb, pri večerji skupaj z drugimi študenti gostil 195 ljudi, ki so bili zado- tem pa upoštevati pravila voljni in presene-čeni nad kako-vostjo in strokov-nostjo. Aprila je stroke. Razstav-ljena iz projekta Argentinski večer v gostišču Avsenik tudi diplomiral na miza s pogrinjki je morala Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled. biti pripravljena in Omizje, ki ga je pripravil, je namenjeno svečani večerji, na postavljena tako, da je v katero so argentinski Slovenci povabili predstavnika vlade za praksi izvedljiva in Slovence v zamejstvu in po svetu ter direktorja Thermane, d. d. uporabna. Za ta del Povabilo se nanaša na svečani dogodek ob 193-letnici dneva naloge je imel na voljo neodvisnosti Argentine od Španije, ki je najpomembnejši eno uro. Pri pripravi državni praznik. Mizo je pogrnil z modrim prtom in belim omizja mu je sicer lahko trakom, na katerem je izvezeno sonce. Modra in bela barva ter pomagal pomočnik vezeno sonce sta sestavna dela argentinske zastave. Barvo in Aleksander Kovač, a le vzorec zastave je uporabil tudi v obleki natakarja, inventarju in 30 minut. Po tem je v cvetličnem aranžmaju. Za darilo je gostom pripravil skodelice in

12 Turizem značilen argentinski čaj mate. V jedilnik je vključil jedi in pijače, Sodelovanje na letošnjem GTZ-ju v Mariboru je bilo za Bogdana značilne za argentinsko kulinariko. Pripravil je zanimiv, narodno še poseben izziv, saj je tekmoval prvič, udeležba je bila obarvan jedilnik, ki nudi kulinarične užitke, hkrati pa upošteva mednarodna, tekmovalci pa so že imeli dolgoletne delovne vse zakonitosti zdravega prehranjevanja. izkušnje. Njegov veliki uspeh ima zato še večjo vrednost in V drugem delu tekmovanja je pripravil aperitivni koktajl za pet pomeni veliko motivacijo za nadaljnje delo v gostinstvu. oseb, ki je sestavni del izbire pijač na kartici z menijem na Bogdan Deželak, Jasmina Štorman razstavljenem pogrinjku. Postopek dela priprave aperitivnega Foto: Osebni arhiv Bogdana Deželaka koktajla je izvedel po pravilih stroke pred komisijo. Koktajl se imenuje Argentina blue in je sestavljen iz naslednjih sestavin: Odlično so se odrezali tudi drugi turistični delavci iz družbe Cointreau, Marie Brizard Blue Curacao, grenivkin in limonin sok. Thermana. Srebrno medaljo so osvojili: Jernej Kladnik v Za izvedbo petih mešanih pijač s primernim dekorativnim Tekmovanju v pripravi jedi v kotličku, Tomaž Turk v kategoriji elementom je imel na voljo pet minut. Nastop je bil javen, zato Razstava kulinarične in slaščičarske artistike in Simona Deželak je moral nastopiti v delovni obleki, pripravljeni le za to Kolmanič v Tekmovanju sobaric. Bronasto medaljo v tekmovanje. Tekmovanju hotelskih receptorjev je osvojila Polona Seme.

ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz do 17. ure so bile na ogled stalne laške okolice, v drugem delu večera pa je razstave: V pradavnem panonskem KD Antona Tanca iz Marija Gradca izvedel morju, Laško – potovanje skozi čas ter prikaz Ko je mošt vino postal. Pivovarstvo in zdraviliški turizem. V nedeljo, 15. novembra, so Aškerčev in Orožnov trg zapolnile stojnice z bogato Alenka Škorjanc ponudbo izdelkov domače obrti. Obiskovalci so si lahko ogledali in kupili Nova skupina lokalnih vrsto kramarskega blaga kot v starih turističnih vodnikov na dobrih časih. Mariborski pomožni škof dr. 13. Martinovo v Laškem Jožef Smej je opravil slovesno mašo. V območju Občine Laško nadaljevanju dopoldneva so obiskovalci Turistično društvo Laško, Stik in Etno spoznali še šege in navade ob »lepi Stik in Občina Laško sta oktobra razpisala odbor Jureta Krašovca Možnar so v nedelji«. V programu so sodelovali Laška tečaj Izobraževanje za lokalne turistične soorganizaciji s Knjižnico Laško, JSKD pihalna godba, KD Antona Tanca, KUD vodnike na območju Občine Laško. OI Laško in Škofijo Celje – Nadžupnijo Lipa Rečica in KD Veseli upokojenci. Vabljeni so bili vsi, ki imajo radi delo z Laško uspešno izpeljali že 13. ljudmi in ki lepote našega kraja radi Martinovo v Laškem. Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p., pokažejo turistom in drugim Boris Vrabec obiskovalcem. Prijavilo se je 25 kandidatov različnih starosti in nekateri 11. Dorijev večer med njimi se že ukvarjajo s turizmom. Na 11. Dorijev večer tečaju so kandidati spoznavali splošne Kvintet Dori je v petek, 20. novembra, v osnove turizma, vrste, načine in tehnike dvorani Tri lilije vrhunsko izpeljal 11. vodenja, bonton in kodeks vodnikov ter Dorijev večer. Preko 1.300 obiskovalcev zgodovino in znamenitosti Laškega z so v dvournem koncertu z naslovom Po okolico. Predavanjem je sledila še strokovna ekskurzija z zagovori, ki je zajemala celotno območje Občine Laško. Kandidati so spoznali tudi nekatere lokalne turistične V petek, 13. novembra, je bila v Knjižnici ponudnike, ki so bodočim lokalnim Laško obiskovalcem predstavljena knjiga vodnikom z veseljem predstavili svojo Orožnova zgodovina dekanije Laško iz dejavnost. Tako se ob tej priložnosti za leta 1881. Po predstavitvi je sledilo že gostoljubnost še enkrat zahvaljujemo tradicionalno druženje s petjem ob gospodu Tonetu Šterbanu, ki nam je martinovem. V soboto, 14. novembra, je v odprl vrata v muzejski rudniški rov v Hudi Kulturnem centru Laško potekal večer domače navdušili gostitelji Kvintet Dori Jami, gospe Travici Maleš Grešak za ljudskih pesmi, godčevskih viž in ter gostje: Oto Pestner, Štajerskih 7, predstavitev zbirke Mihe Maleša, domačiji predstavitev šege ob martinovem. Večer Eroika, Nuša Derenda … Vlogo Antona Aškerca za zanimivosti iz življenja je bil razdeljen na dva dela: v prvem je povezovalke koncerta je letos prevzela in dela našega največjega pesnika balad in potekalo že 8. območno srečanje pevcev Miša Molk. romanc, domačiji Križnik za predstavitev tradicionalne predelave mesnih izdelkov in Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. pogostitev ter kmetiji Slapšak za možnost ogleda nekdanjega rudniškega rova. Ta veseli dan kulture

3. december je rojstni dan Franceta Prešerna, zato se je Kulturni center Laško pridružil drugim kulturnim ustanovam po Sloveniji in na ta dan odprl svoja vrata. Ob 18. uri se je s pozdravnim nagovorom direktorice Andreje Križnik pričel jubilejni nastop ob 20-letnici mažoretne dejavnosti v Laškem. Delček te uspešne zgodbe je vsaka od možoret, ki je kdajkoli vrtela mažoretno palico in korakala, Kandidati so na osnovi uspešno predstavljala mažoretno skupino doma izvedenega vodenja na terenu pridobili ali v tujini, kot sestavni del predstavljala naziv lokalni turistični vodnik na območju Laško pihalno godbo ter promovirala Občine Laško. Licence je novim in že Laško in Pivovarno Laško. obstoječim vodnikom podelil župan Ta veseli dan kulture je obeležil tudi Občine Laško Franc Zdolšek. Muzej Laško z dnevom odprtih vrat. Od 8. Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.,

13 Turizem Sejem Turizem in prosti čas, lahko s ponovnim preizkusom oglasi v TIC-u Laško ali na recepciji ugotavljamo pozitivne učinke telesne hotelov družbe Thermana, d. d., kjer januar 2010 vadbe na telesno zmogljivost. bodo na podlagi izmerjenih vrednosti Kot v večini zdravstvenovzgojnih centrov izračunali indeks telesne zmogljivosti Sejem Turizem in prosti čas je največji po Sloveniji sta tudi v Laškem vsako leto (ITZ). Ta udeleženca uvrsti v eno od turistični dogodek in hkrati največja maja in oktobra organizirana preizkusa kategorij fizične pripravljenosti, svoj promocija slovenskega turizma v hoje na dva kilometra pod vodstvom rezultat in priporočilo za vadbo pa Sloveniji. Na Gospodarskem razstavišču v zdravstvenega osebja. Pred začetkom prebere v zloženki (zloženka je na voljo v Ljubljani se bodo od 21. do 24. januarja preizkusa udeležencem izmerijo krvni štirih jezikih: slovenskem, angleškem, 2010 na enem mestu spet predstavljali pritisk in po prehojeni razdalji 2 km še nemškem in italijanskem in je pomembni akterji turističnega srčni utrip. Po opravljenem preizkusu pripravljena posebej za moške in posebej gospodarstva: zdravilišča, potovalne udeleženci prejmejo izračun telesne za ženske). Za opravljanje preizkusa ni agencije, hoteli, lokalne turistične zmogljivosti in priporočila o primerni potrebna predhodna telesna organizacije in ponudniki, turistično- telesni aktivnosti. Poleg rezultatov pripravljenost – udeleženec je lahko tudi informacijski centri, turistična društva … preizkusa (čas hoje in pulz ob koncu hoje) popolnoma telesno neaktiven. se po opravljenem preizkusu za omenjeni Preizkus je namenjen telesno izračun upoštevajo tudi starost, spol ter nedejavnim, premalo ali redno telesno telesna višina in teža. Z udeležitvijo na dejavnim osebam, starim od 20 do 65 let, preizkusu in seveda z upoštevanjem tega, ki niso akutno bolne in nimajo omejitev kar se glede na rezultat svetuje, se za hitro hojo ter ne jemljejo zdravil, ki bi bistveno prispeva k posameznikovemu lahko spreminjale odziv srca na telesni zdravju in izboljšanju telesne napor. Kdor ima težave z zdravjem, naj se zmogljivosti. Zaželeno je tudi, da se po pred preizkusom obvezno posvetuje z nekaj mesecih do pol leta vadbe preizkus zdravnikom ali strokovnjakom za vadbo ponovi in potrdi napredek. Šele takrat se glede primernosti preizkusa. vidi pravi smisel testiranj. Priporočamo, da preizkus prvič opravite Z namenom spodbujati k pogostejši in pod nadzorom strokovnjakov, intenzivnejši telesni dejavnosti smo se v intenzivnost svoje vadbe pa nadzorujete Stiku skupaj z višjo fizioterapevtko Majdo z merjenjem srčnega utripa (za natančno Celovita turistična ponudba naše dežele Klakočer (Fizioterapija, Kidričeva 5, merjenje priporočamo merilnik srčnega bo zopet predstavljena v okviru projekta Laško), odločili urediti progo preizkusa utripa). Preizkus vam bo pokazal, koliko Na lepše – stranske poti so zapeljivejše hoje na 2 km, ki bo ljudem na voljo čez telesnih naporov je sposobno vaše telo. od glavnih, ki vključuje ponudnike po vse leto. Proga je urejena in označena v Pri mlajših oz. starejših osebah in/ali šestih tematskih poteh: Jantarjevi, sklopu pohodne poti Zdraviliška pot, izjemno telesno zmogljivih ter tistih z Krošnjarski, Smaragdni, Sončevi, Vetrovi 500-metrsko razdaljo od točke A do indeksom telesne mase 40 ali več, in Zlatorogovi poti. Stik bo tako na točke B je treba prehoditi štirikrat (4 x 500 preizkus ne daje zanesljivih rezultatov. Jantarjevi poti predstavljal bogato m = 2000 m). Osnovni napotki za Vsakdo v preizkusu sodeluje in ga naravno in kulturno dediščino območja opravljane preizkusa so zapisani na opravlja na lastno odgovornost! Občine Laško, zdraviliško in wellness informativni tabli ob progi, ponudbo, pohodništvo, kolesarjenje, podrobnejša navodila pa v zloženki, ki jo Dean Muhovec izlete za skupine, prireditve, lokalne prejmete v TIC-u Laško ali na recepcijah ponudnike turističnih storitev in hotelov družbe Thermana, d. d. ponudnike z laškega podeželja. Lokalno okolje in kulturna Zelo pomembno pa je, da se udeleženec dediščina kot izziva za Če bi tudi vi želeli svojo dejavnost ali pred preizkusom dobro ogreje in opravi ponudbo predstaviti na prireditvi, ki jo raztezne vaje (te ponovi tudi po turizem, spominke in darila obišče okoli 20.000 obiskovalcev, vas opravljenem preizkusu), na cilju takoj po Svetovni dan hrane, s katerim želi vabimo, da se nam pridružite. Za vse prestopu ciljne črte pa natančno odčita Organizacija za hrano in kmetijstvo v informacije smo vam na voljo v TIC-u čas hoje v minutah in sekundah ter okviru Združenih narodov (FAO – Food Laško, na telefonski številki 733 89 50 število srčnih utripov na minuto (najbolje and Agriculture Organization) vsako leto ali po e-pošti: [email protected]. z merilnikom srčnega utripa) ter ju vpiše v opozoriti na določeno problematiko, smo poseben prostor na prvi strani zloženke. v Občini Laško letos obeležili s posvetom Metka Mavri Z izmerjenima podatkoma se znova z naslovom Lokalno okolje in kulturna Preizkus hoje dediščina kot izziva za turizem, spominke na dva kilometra in darila, financirala pa ga je Občina Laško. Gost letošnjega posveta je bil dr. Gibanje in aktivni življenjski slog sta Janez Bogataj, priznani etnolog, velik pomembna varovalna dejavnika zdravja, poznavalec kulturne dediščine in vse pogosteje pa se ju svetuje tudi pri pomemben sodelavec Slovenske zdravljenju bolezni. Vse oblike gibanja in turistične organizacije pri izboru in telesne vadbe, ki se jih vzdržuje čez daljše promociji ključnih slovenskih posebnosti obdobje, izboljšajo naše zdravje. Že pol tako na področju dediščine kot turizma, ure zmerne telesne dejavnosti močno spominkov in daril. Spregovoril je o zniža ogroženost za nastanek in pomenu ohranjanja dediščine lokalne napredovanje kroničnih nenalezljivih in regionalne gastronomije v turistični bolezni (bolezni srca in ožilja, rak). Izbirali ponudbi in opozoril na njeno izredno bi naj tiste oblike aktivnosti, ki so nam bogastvo: »Prav gastronomija omogoča najljubše, jih najlažje vključimo v svoj vsaki, še tako majhni državi ali pokrajini, vsakodnevni ritem ter hkrati ustrezajo da predstavi svoje številne posebnosti, ki naši telesni zmogljivosti, letom in so privlačne in zanimive za turiste. In v zdravstvenemu stanju. Tako bi postalo svoji bogati kulinarični dediščini svojo gibanje priljubljen in nepogrešljiv del veliko priložnost lahko najde tudi turizem našega življenja. v Laškem.« Poudaril je, da je treba k temu Preizkus hoje na dva kilometra služi kot umestiti še lokalne sestavine in enostaven, široko dostopen način za prilagoditev letnim časom. »Kakršne ugotavljanje telesne zmogljivosti spominke imamo, takšne imamo turiste,« posameznika. Istočasno je ustrezno je nadaljeval naš gost in opozoril na motivacijsko sredstvo za večanje in dejstvo, da je pri spominkih in darilih vse vzdrževanje telesne dejavnosti, ker večji poudarek na uporabnosti. V naši občini že nekaj let pod enotno likovno 14 Turizem podobo združujemo izdelke z laškega ki je nastal v okviru vseslovenskega podeželja v okviru skupne ponudbe gibanja Turizem in vrtec na temo Z igro Dobrote laškega podeželja, ki so odraz do prvih turističnih korakov. OŠ Antona domačnosti, tradicije in visoke kakovosti, Aškerca iz Rimskih Toplic pa je s katero promoviramo dediščino pripravila razstavo del iz projektov območja v obliki daril in spominkov ter minulih let v okviru državnega festivala obsegajo pestro ponudbo zeliščnih Turizmu pomaga lastna glava, kjer so čajev in soli, različnih vrst medu, prejeli tri zlata in eno bronasto priznanje. medenjakov, lectov, izdelkov iz sadja – Organizatorji posveta, Občina Laško, Stik jabolčnih krhljev, jabolčnih sokov in in Kmetijskosvetovalna služba Laško, se kisa iz travniških sadovnjakov, jim zahvaljujemo za sodelovanje, prav naravnih žganj, pekovskih izdelkov in tako pa se želimo posebej zahvaliti tudi domačih rezancev ter ovčjega sira v Rimskim termam za prijazno gostoljubje, oljčnem olju. Dr. Bogataj je likovni danosti in vzpostavljanje novih tržnih Kmetiji Aškerc iz Senožet za pogostitev, podobi in izdelkom podelil odlično priložnosti za domačega kmeta na Jelki Rode za darila udeležencem oceno. Razstavljeni so bili tudi izdelki področju lokalne trajnostne pridelave in posveta v obliki Pesnikovega čaja, Mileni ponudnikov, ki še niso vključeni v skupno prodaje zdravju koristne hrane. Prvi Kozmus za pripravo svatovske pogače ponudbo, in tudi nekaterim od njih je dr. koraki na tem področju so bili narejeni na kot zahvalo, našemu gostu za izredno Bogataj namenil odlične ocene, tako da OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic, v zanimivo, iskrivo in obsežno predavanje bomo v prihodnje lahko našo skupno prihodnje pa si želimo še intenzivnejšega ter Moniki Rožej za žlahtne citrarske ponudbo še obogatili. sodelovanja z drugimi javnimi zavodi ter melodije. Na posvetu je bil podan tudi pregled gostinsko-turističnimi ponudniki znotraj dela, ki smo si ga zadali na lanskoletnem občine in širše. Marina Bezgovšek, STIK posvetu Z lokalno oskrbo do zdrave Posvet sta pomembno dopolnili dve in Jožica Krašovec, prehrane, kjer smo skušali izpostaviti razstavi. Prva je predstavila projekt otrok Kmetijska svetovalna služba Laško učinkovite poti za doseganje čim večje iz Vrtca Ostržek Rimske Toplice pod Foto: Janko Rode stopnje samooskrbe glede na naravne mentorstvom vzgojiteljice Jelke Kapun z naslovom Prebujanje rimske trnuljčice,

Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi v novem letu.

XȐɕȐȵȐǾɄϵȨʶȽȐɉɑǸɺȽȨȰȐɜȐɑɕɑȐʶȽɄɨȵȐɜɤҬҩҫҩ

V STIKU smo se letos odločili, da bomo finančna sredstva namenjena obdarovanju poslovnih partnerjev, sodelavcev in vas, spoštovani obiskovalci, namenili v Trubarjev šolski sklad OŠ Primoža Trubarja Laško in Šolski sklad OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. S tem želimo omogočiti enake možnosti vsem otrokom v občini Laško, ne glede na to, iz katerega socialnega okolja prihajajo.

PUSTNI KARNEVAL V LAŠKEM nedelja, 14. februar 2010, ob 15. uri Organizatorji prireditve Stik, Turisti~no dru{tvo in Ob~ina La{ko vabimo k sodelovanju vse lepe in grde, male in velike, skupinske in posamezne, nor~ave in manj nor~ave maske … Pozivamo vsa dru{tva, u~itelje, vzgojitelje, u~ence, dijake, {tudente, pred{olske otroke, ob~inske uslu bence, direktorje, tajnice, ~istilke, natakarje, upokojence … Skratka vse, ki `elijo izkoristiti najbolj od{tekan dan, se ponor~evati, se izkazati s ~im bolj izvirnim idejami, postati nekdo ...

Zamaskirajte se in se nam pridru`ite v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30 na zbirnem mestu pri tehtnici Pivovarne La{ko, od koder bo krenila pustna povorka.

Informacije in prijave: TIC La{ko, 03 733 89 50, [email protected]. NE ZAMUDITE NAJBOLJ »OD[TEKANE« NEDELJE V LETU IN SE NAM PRIDRU@ITE, DA SKUPAJ PRE@ENEMO ZIMO.

Vabljeni!

15 Kultura in turizem AArrhheeoolloošškkaa zzaakkllaaddnniiccaa MMuuzzeejjaa LLaašškkoo

V pretekli številki Laškega biltena je neandertalec (Homo sapiens katero je bilo vstavljeno držalo sekire. bila predstavljena geološka zbirka neanderthalensis). V bližini Blatnega Vrha Večja z dolžino 15 cm, širino 6 cm in Muzeja Laško. Danes s predstavitvijo je bila najdena kamnita ročna konica, višino 6 cm je bila najdena na Torogu, zbirk našega lokalnega muzeja značilno orodje mousterienske kulture. manjša (dolžina 9 cm, širina 4,5 cm, višina nadaljujemo s pregledom najstarejše Artefakt je izdelan iz kremenastega 4 cm) pa v naplavinah reke Savinje pri arheološke zakladnice. Morda naslov ni skrilavca, dolg je 6,8 cm, širok 3,9 cm in Tremarjah. najbolj primeren, saj arheoloških najdb iz debel 0,9 cm. Odbitek ima obliko Na razstavi Laško – potovanje skozi čas najstarejših obdobij človeške zgodovine razpotegnjenega trapezoida in obe v Muzeju Laško si je mogoče ogledati okolice Laškega v muzejskih depojih ni najdaljši stranici, ki tvorita tudi zelo dobro prav veliko. Do sedaj namreč v našem konico tega starinskega ohranjeno lončeno mestu ni bilo načrtnih arheoloških kamnitega orodja, obdelan skledo, ki izvira iz izkopavanj. Vsi materialni dokazi o davni v oster rob, namenjen predzgodovinskega žar- preteklosti so bili najdeni zgolj slučajno strganju. Artefakt je bil v nega groba na ob različnih zemeljskih delih, v glavnem osnovi, tako kot vsa takšna Rasteneggu pod laškim gradnji stanovanjskih hiš, ter kmečkih orodja mousterienskega gradom. Oblika posode opravilih na poljih in v vinogradih. Velika tipa, uporabljan kot ostra nakazuje, da grob sodi v večina teh naključnih najdb je bila na prebojna konica. Ko pa se 8. stoletje pr. n. št., ko se žalost poslana v velike muzeje nekdanje je vrh odlomil, so orodje je v naših krajih pričela Avstro-Ogrske ali v sosednje Celje. Nekaj verjetno uporabljali za najstarejša železna doba. za Laško karakterističnih arheoloških strgalo. Edino starokame- Posoda je visoka 11 cm, eksponatov lahko tako danes nodobna najdba iz okolice v zgornjem delu ima občudujemo na razstavnih policah Laškega je danes shranjena v premer 19 cm, v najširšem delu pa 23 cm. muzejev v Gradcu, Celovcu in na Dunaju Pokrajinskem muzeju v Celju. V arheološki zakladnici laškega muzeja je ter v celjskem Pokrajinskem muzeju. Žal V prehodno obdobje iz bronaste v shranjeno veliko manjših in večjih delov, pa večina za naš kraj pomembnih najdb najstarejšo železno dobo spadajo odlomkov in okruškov žganih glinenih leži v depojih omenjenih inštitucij, do najdbe žarnih grobov z ostanki posod iz starodavnih grobišč. Vsi ti drobci katerih imajo dostop le strokovnjaki in jih keramičnih posod in pet dobro še niso strokovno arheološko obdelani in javnost, predvsem laška, verjetno ne bo ohranjenih bronastih igel, izkopanih na določeni, domnevno pa izvirajo iz nikoli videla. nekdanjem posestvu Rastenegg pod prehoda bronaste dobe v železno. Kljub dejstvu, da je večina laških gradom. Ogledati si jih je mogoče v Prazgodovinske so prav tako različno arheoloških najdb deponirana drugje, v graškem muzeju Joanneum. Tudi keltskih velike in oblikovno raznolike bikonične našem muzeju skrbimo za srebrnikov iz prvega uteži in tkalska vretenca. Uporabljali so hranjenje in primerno stoletja pr. n. št., ki so bili se pri pripravi niti in tkanju. Ponavadi so predstavljanje predmetov, ki najdeni v Laškem, na žalost bili pridani v ženske grobove, najdemo pa so jih pred več tisoč leti v originalu ne moremo jih tudi na naselbinskih nahajališčih. uporabljali prebivalci, ki so pokazati v našem muzeju, Pojavljajo se vse od mlajše kamene dobe bivali na območju Laškega in saj so shranjeni v Gradcu in pa do pričetka rabe kolovrata v 13. njegove okolice. Nekateri Koroškem deželnem stoletju. Natančna nahajališča teh med njimi so prav posebni in muzeju v Celovcu. eksponatov v laškem muzeju žal niso za naše mesto pomembni. Sta pa v Muzeju Laško na poznana, domnevno pa izhajajo iz žarnih Morda je prav zato naslov stalni razstavi predstavljeni grobov okolice našega mesta. tega prispevka čisto dve kamniti sekiri iz V Laškem in okolici je kar nekaj primeren. Najstarejši dokaz o eneolitika (prehod iz potencialnih arheoloških nahajališč, ki prisotnosti ljudi v okolici mlajše kamene dobe v čakajo na svojo priložnost, da se Laškega je iz srednjega bakreno). Obe spadata v razkrijejo in nam povedo svojo zgodbo. paleolitika (starejše kamene skupino glajenih kamnitih dobe), obdobja, ki ga je po vsej Evropi in orodij in sta izredno natančno izdelani. Tomaž Majcen tudi v naših krajih zaznamoval Predvsem fascinira izdelava luknje, skozi

Fotografsko odkrivanje sprehajajo s fotoaparatom v roki in v domačini, ki začudeni vprašujejo: »Kje pa Laškega objektive čudežne škatlice lovijo in je to?« Pa je lahko celo v ulici, v kateri že Laškega shranjujejo spomine. V Laškem je vse življenje živijo, vendar tega zaradi Vsako mesto ima svoje znamenitosti. posnetih že na tisoče fotografij. navajenosti niso opazili. Neobremenjeni Ene so vidne že na daleč in na njih Amaterskih in profesionalnih, fotografi najdejo podrobnosti, ki jih opozarjajo tiskani turistični vodniki in vsakodnevnih in umetniških, za lastni domačini več ne vidimo ali pa smo na njih bogati opisi na spletnih straneh. Druge fotoalbum in za razstave, za spomin in za pozabili. so prikrite, skrite in jih najde le prestiž. Človek bi rekel, da fotograf v In takšni neobremenjeni fotografi so tudi izurjeno oko. našem mestu ne more več najti nič otroci. Prav zato je bil v okviru letošnjih Obiskovalci našega mesta, pa tudi novega, na čip svojega digitalnega Dnevov evropske kulturne dediščine Laščani sami, se zelo radi po ozkih ulicah fotoaparata ne more zabeležiti nič (DEKD) v našem mestu organiziran in sončnih trgih mesta pod Humom takšnega več, kar ne bi že nekdo drug kulturno-zgodovinski fotosafari. pred njim. Prireditve v organizaciji Stika, Centra za Pa je to res? Kaj pa naključni sprehajalci, ki ne pridejo v Laško z namenom, da bi vsega pofotografirali? Tisti, ki se sprehodijo mogoče le po eni ulici ter tu in tam k očesu prislonijo svoj majhen žepni fotoaparat. Morda zato, ker jim je določen pogled na ulico ali kakšen detajl posebej všeč, ker jih je v tistem trenutku nemara svetel sončni žarek opozoril na malenkost, ki bi drugače neopazno zdrsela mimo njih. V takšnih primerih lahko nastanejo fotografski posnetki, nad katerimi se čudijo tudi in predvsem

16 Kultura in turizem šport, turizem, informiranje in kulturo, zadovoljil pričakovanja. Bil je poučen, stopnje, merjeno po Evropski potresni enote Muzej Laško, so se z veseljem in uspešen, presenetljiv in zabaven. lestvici. In Laško je na takšnem območju. veliko vnemo udeležili člani Konec novembra, skoraj natanko na dan, fotografskega krožka Osnovne šole ko je pred več kot sto tridesetimi leti Primoža Trubarja Laško Nika Kunšek, Potres in glasba ameriški izumitelj Thomas Alva Edison s Živa Križnik, Luka Lesjak, Jaka Teršek, v Muzeju Laško posebno aparaturo prvič posnel in Jan Polak, Anže Razboršek, Matija predvajal človeški glas, smo v Muzeju Laznik in Mitja Kočar z mentorjem Muzej Laško je v oktobru priredil stro- Laško v okviru rednih prikazov vrednejših Andrejem Gobcem. Že pred pričetkom kovno predavanje o potresih. Okolica muzejskih eksponatov obiskovalcem fotosafarija je mentor našega kraja je potresno zelo predstavili fonograf. Naprava, izdelana v svojim krožkarjem aktivna, saj je površje eni od Edisonovih podružničnih pojasnil nekaj skrivnosti prepredeno s številnimi evropskih tovarn, ki je shranjena v uspešnega fotogra- tektonskimi prelomnicami. Te so muzejskem depoju, je verjetno v širši firanja. Na kaj je treba posledica dejavnega stika okolici edini ohranjeni primerek izpred biti pozoren pri svetlobi, jadranske in evrazijske dobrih sto let. Žal je potrebna temeljitega izbiri motiva, kako je z litosferske plošče, ki se popravila in si zato nismo mogli zavrteti nastavitvijo odprtosti približujeta ena drugi in druga kakšnega od štiridesetih originalnih zaslonke in časa … na drugo pritiskata. Živahna valjev s posneto glasbo. So pa obiskovalci Skratka osnove, ki jih tektonska zgradba se odraža v prireditve lahko uživali v izvirnih mora poznati vsak občasnem šibkejšem in posnetkih različnih skladb iz konca 19. fotograf. Veliko podro- močnejšem tresenju zemelj- in začetka 20. stoletja, posnetih z bnosti, ki ločijo dobrega skega površja – potresu. V najstarejšimi fonografi. Zanimivo je bilo fotografa od povpre- preteklosti so prebivalci naših spremljati, kako se je kakovost zapisov čnega, pa je bilo krajev občutili kar veliko število zelo hitro razvijala in spreminjala. V razkritih ob delu na takšnih in drugačnih drhtenj tal. muzejski delavnici je bila predstavljena sprehodu po laških Večina se zelo dobro spominja tudi stoletna glasbena skrinja ulicah. In kaj so lovili katastro-falnega potresa, ki je znamenitega proizvajalca Kaliope iz mladi fotografi v svoje leta 1974 razdejal Kozjansko in Leipziga v Nemčiji, ki jo prav tako digitalne fotografske aparate? Vse. se je prav dobro čutil tudi v okolici hranimo v našem muzeju, in obi- Pravzaprav skoraj vse. Edina omejitev je Laškega. Na srečo takrat v našem mestu, skovalcem stalne razstave Laško – bila ta, da je fotografija povezana s razen nekaj strešnikov, ki so zdrsnili s streh potovanje skozi čas, veselo kulturno-zgodovinsko dediščino naše- laških hiš, ni bilo nobenih igra valčke in polke. ga kraja. V ta namen je bilo v kratkih drugih posledic. Huje je Tako kot na večini muzejskih predavanjih predstavljeno, kaj so kulturni bilo v okolici Šentjurja in predstavitev v tem letu smo spomeniki, kakšna je njihova zgodovina, Šmarij pri Jelšah, kjer je tudi sedaj pogrešali večje kakšen pomen so imeli v preteklosti in potres povzročil pravo število obiskovalcev iz našega kakšnega imajo danes. Kaj natančno naj opu-stošenje. Od takrat kraja, iz naše občine. Še fotografirajo, pa jim ni bilo povedano, še na širšem ozemlju vedno se nam postavlja manj naročeno. Prav tu sta se pokazali Laškega ni bilo močnejših uganka, ali Laščanov njihova ustvarjalnost in izvirnost, ki sta tresenj tal. Le tu in tam ponujene muzejske teme res prišli do izraza zaradi neobremenjenosti, kakšen slaboten potresni ne zanimajo ali je vzrok za s katero so se podajali na svoj fotosafari. sunek, ki ga prebivalci niti slabo udeležbo kje drugje. Oba mentorja dogodka ob DEKD sta bila niso zaznali. Ali je to Smo pa veseli, da so na naše nemalokdaj presenečena nad zornim dobro ali slabo, smo se prireditve pričeli prihajati tudi kotom, igro svetlobe in sence ter kadri, ki pogovarjali na predavanju obiskovalci iz sosednjih mest, so jih mladi fotografi posneli. Nastala je v laškem muzeju. Celja in Šentjurja. lepa in bogata zbirka navadnih in Pogledali smo si, kdaj in Laščanke in Laščani, ponovno nenavadnih posnetkov, ki so jih po kje so bili letos v naši občini šibki potresi in vas pozivamo, da se oglasite v Muzeju prireditvi učenci obdelali še z ustreznim kaj to pomeni za tektonsko stabilnost Laško na Aškerčevem trgu 5 in s svojimi računalniškim programom in jih bodo v ozemlja. Pogovor je tekel tudi o pomenu predlogi pomagate sooblikovati program prihodnosti tudi razstavili. Kulturno- protipotresne gradnje stavb, ki stojijo na našega in vašega muzeja. zgodovinski fotosafari v okviru DEKD je območju, kjer obstaja velika verjetnost pojava potresov z jakostjo do 7. ali celo 8. Tomaž Majcen

Vse najboljše, laške mažorete!

Zapeljivost, požrtvovalnost, ponos, enotnost, tekmovalnost, eleganca – vse to in še več so laške mažorete, ki letos praznujejo dvajset let. »Skupaj smo rasle, se učile, tekmovale, bile poražene, zmagovale … Za nami so prečudoviti občutki lepih, a velikokrat tudi napornih nastopov. Vsega tega nam nihče ne more vzeti,« se v brošuri, izdani prav za to priložnost, spominja Majda Marguč, alfa in omega mažoretne dejavnosti v Laškem. Zgodba o laških mažoretah se je rodila Nina Lenko: »Iz majhnih, srame- 1989 in njen del je bila skoraj vsaka žljivih in nerodnih deklic smo v teh deklica v Laškem. »Nekatere od njih so se letih zrasle v samozavestna in po določenem času našle v drugi postavna dekleta, ki se lahko dejavnosti, kar nekaj pa je takšnih, ki pohvalijo z izkušnjami v ostajajo zveste mažoretam že več kot spretnostih s palico in nastopanju petnajst let,« pravi mentorica Majda ter doživetji med gostovanji v Marguč. Tamara Zajc meni, da je različnih krajih in državah. Čeprav ukvarjanje z mažoretno dejavnostjo v se je bilo včasih treba čemu zaradi otroštvu nanjo zelo dobro vplivalo. treningov ali nastopov odreči, si »Mažorete so me "zaposlile" in mi dale težko predstavljam vsakdan brez veliko novih možnosti, ki jih drugi otroci mažoret.« »Bili so padci in naporni niso imeli, na primer, da spoznavam dnevi, vendar me to ni ustavilo – z različne države.« »Mažorete so vsekakor jekleno voljo, vztrajanjem in dobro pomemben del moje mladosti in preživimo ogromno časa in se nenehno voljo sem jih prebrodila ter nadaljevala odraščanja, saj na treningih, nastopih, srečujemo z novimi izzivi, cilji in doživetji,« pot laške mažorete,« je zatrdila Katarina tekmovanjih in potovanjih skupaj je svoje misli strnila Barbara Zorko. Novak.

17 Kultura in turizem Korak za korakom – spominu to, da sem za svoj prvi šolski dan uspeh za uspehom v osemletki nastopala sama sebi v pozdrav. Drugače pa imam najraje A kdo je bil pravzaprav »kriv« za to, da se tekmovanja, saj je takrat prisotnega veliko je tudi v Laškem začela vrteti mažoretna adrenalina, vidimo pa tudi veliko drugih palica? Laški »pleharji«, ki so z zavistjo držav. Nepogrešljive pa so seveda opazovali radeške godbenike in njihova prijateljske vezi, ki so se v toliko letih mična dekleta, ki so s tolikšno lahkoto spletle med nami.« Katarina Žagar: vrtela mažoretno palico. Jože Ojsteršek »Mažorete mi pomenijo veliko predvsem je dal pobudo, Majda Marguč pa je izziv zaradi druženja, lepih doživetij na sprejela. A kot pravi, takrat niti v sanjah ne različnih potovanjih, zanimivih izkušenj na bi pomislila, da se bo ta dejavnost tako nastopih in drugih prijetnih dogodivščin.« uspešno zakoreninila. Na prve vaje 6. oktobra 1989 je prišlo 16 Letos dosegle najboljšo nadobudnih deklic. Po samo dveh slovensko uvrstitev v svojim aktivnim delovanjem in mesecih so bile pripravljene na prvi javni zgodovini atraktivnimi nastopi pod vodstvom nastop s pihalno godbo, čez eno leto pa dolgoletne mentorice Majde Marguč so prvič nastopile v gosteh, in sicer na Na državni ravni so v kategoriji senior vidno zaznamovale razvoj mažoretne državnem srečanju gasilcev na Ptuju. štirikrat zapovrstjo osvojile prvo mesto, z dejavnosti v Sloveniji. Prepoznavne po Povezale so se s stilistko Slavko Pajk, ki je evropskih tekmovanj pa so se v isti svojem stilu in značilnih uniformah so v v naslednjih letih mnogokrat poskrbela za kategoriji kar trikrat domov vrnile z ponos naši zvezi in mažoretni dejavnosti.« njihovo stilsko preobrazbo. Po tem, ko je osvojenim petim mestom. Letos pa so na Najbolj pa so v ponos Laščanom, saj so mesto predvodnika v Laški pihalni godbi evropskem prvenstvu v Franciji v njihovi uspehi in odmevni nastopi tudi prevzel Ivan Medved, takratni predvodnik kategoriji senior osvojile 4. mesto in s tem odlična promocija za Laško. Policijskega orkestra, je mažoretna najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini skupina pridobila tudi znanje v paradnem tekmovanj Evropske mažoretne zveze. Lepota, spretnost, eleganca in mimohodu. Sledila sta gostovanje z In ravno tekmovanja ter z njimi povezan samozavest godbo v Liechensteinu in stilska adrenalin so za mažorete najbolj živ preobrazba v zeleno. Leta 1999 so spomin. Sabina Seme: »Ko sedaj gledam A mažoretna dejavnost je mnogo več kot nastopile na prvem tekmovanju Evropske stare posnetke tekmovalnih koreografij, vrtenje palice, meti in obrati. Kot pravi mažoretne zveze, skupaj z godbo pa so mi včasih še vedno stopijo solze v oči, ko Špela Gradišnik, je glavni čar »v druženju posnele tudi samostojno televizijsko se spomnim na vsa občutja pri z drugimi, ko se skupaj smejiš na oddajo. tekmovanju.« Slavica Plevnik: »Vedno avtobusu, trdo treniraš, se pripravljaš na Vrstila so se evropska tekmovanja. znova me osupne energija, ki jo Laščanke so obiskale Poljsko, Češko, nastope, sprejemaš zmage in poraze ter se izžarevamo na tekmovanjih, nasmehi, ki naučiš, kako v kolektivu delovati kot eno.« Veliko Britanijo, Hrvaško in Slovaško. jih podarjamo gledalcem, ter bučni Ravno v Bratislavi so dosegle takrat Tjaša Štruc je svojo mažoretno pot, dolgo aplavzi, ki jih požanjemo na nastopih.« več kot deset let, sklenila letos poleti: »V najboljši uspeh – 5. mesto v kategoriji Urša Brinovec pravi, da ji je biti članica tem obdobju sem se naučila spretnosti s senior, kar je vse do letos pomenilo laške mažoretne skupine v ponos. najboljšo uvrstitev katere koli slovenske »Predvsem se s ponosom pokažemo na palico, spoznala timsko delo, videla veliko ekipe v tej kategoriji. Mažorete so v svoje tekmovanjih, tako državnih kot evropskih, dežel in krajev ter si pridobila mnogo koreografije vse bolj vpletale tudi plesne ko se lahko ob bok postavimo sami izkušenj. Ob vsem tem sem tudi odraščala gibe in elemente, pri katerih jim je štiri mažoretni eliti.« ter osebnostno zorela.« Slednje izpostavlja leta pomagala Špela Medved. To tudi Valerija Jakopič: »Biti mažoreta je obdobje so zaznamovali nove bordo hkrati naporno in neprecenljivo – tu sem rdeče uniforme, gostovanje v Mažoretno dejavnost spoznala tiste prave prijateljice in doživela Schonbrunnu in zlata medalja na zaznamovale doma in v tujini mnogo lepega. Vedno me bodo spremljali državnem tekmovanju. nepozabni spomini na vsa ta doživetja. Leta 2004 so se mažorete skupaj z Laško V zadnjih enajstih letih so laške mažorete Skupaj dosegamo mnoge uspehe, a hkrati pihalno godbo podale na državno na tekmovanjih zveze EMA pustile velik tudi padce. Že kot malo dekletce sem tekmovanje v korakanju na Muti. pečat. »To je skupina, na katero druge sanjala, da bi postala mažoreta. In sanje so Osvojeno prvo mesto jim je odprlo vrata udeleženke vsako leto gledajo s se mi uresničile. Tega ne bi zamenjala za na gostovanje na priznanem festivalu strahospoštovanjem,« razkriva predsednik nič na svetu, saj včasih potrebuješ kaj, kar Musikparade v Nemčiji. Nepogrešljive so Evropske mažoretne zveze Alen Šćuric in ti pomaga vztrajati – sanje ali morda vizijo. bile na sprejemih uspešnih slovenskih dodaja, da so laške mažorete tudi zaradi In biti del mažoretne skupine je nekaj, kar športnikov. Posnele so tudi televizijsko zahtevnih elementov, ki jih izvajajo, me je naučilo vztrajnosti in samozavesti.« oddajo in pomagale splaviti trajekt na ogromno prispevale k napredku Ali kot bi dejala Majda Marguč: »Zato je hrvaškem Rabu. mažoretne dejavnosti na evropski ravni. vredno to početi.« Še na mnoga leta! Vsak dogodek je za mažorete, ki jih Laške mažorete so sicer tudi povezuje tudi prijateljstvo, dragocen soustanoviteljice Mažoretne in twirling Jasmina Štorman spomin. Anja Šrot: »Od mojih začetkov zveze Slovenije in so po besedah Foto: Slavica Šmerc pri mažoretah mi je najbolj ostalo v predsednice te zveze Nade Skuk »s V Laški pihalni godbi je zapihal nov veter Laška pihalna godba je ob začetku letošnjega leta dobila novo vodstvo: krmilo ene najboljših slovenskih godb sta prevzela Gašper Salobir in Miha Dergan. Prvi opravlja funkcijo dirigenta in umetniškega vodje, drugi pa dejavnost godbe koordinira in ima vlogo predvodnika. »Med sabo dobro sodelujeva,« poudarja poslanstvo godbe: to je glasba,« pravi sicer študent 3. letnika Akademije za Miha Dergan, s čimer sta ovrgla dvome Dergan. Izpostavljena sta bila tudi zaradi glasbo v Ljubljani. Vanju pa ni dvomil o tem, da godbe ne moreta voditi dva. mladosti: Gašper, prvotno izbran za vodjo predsednik Laške pihalne godbe Gorazd Gašper Salobir dodaja, da sta oba godbe, ima 21 let, Miha 25. »Kljub temu, Šetina, za kar sta mu zelo hvaležna. »Stoji pripravljena sprejemati kompromise in da da so me poznali že od prej, saj v godbi nama ob strani, je zelo angažiran in nama sta v prvem letu kljub včasih različnemu igram že 12 let, in da so poznali način je v veliko veliko pomoč,« pravi Miha in gledanju na stvari vedno našla rešitev. mojega dela, saj sem bil prej vodja sekcije dodaja: »Brez njega stvari ne bi stekle »Zavedava se, da je godba odvisna od klarinetov in saksofonov, je bilo veliko tako, kot so.« naju in da je na koncu pomembno le ljudi skeptičnih,« pripoveduje Gašper,

18 Kultura in turizem Spomladanski koncert za ločevanja med njimi. Tolikšno, po izvajanju šov programa oz. figurative sprostitev desettisočglavo občinstvo, kakršno jim je in še naprej delovati tako homogeno kot prisluhnilo na Pivu in cvetju, imajo sicer le sedaj. Če nam vse to uspe, bomo dosegli Po prevzemu funkcije sta spremenila še v Nemčiji na znameniti Musikparade. maksimum, ki ga lahko doseže amaterski organizacijo znotraj godbe, po njunem orkester.« mnenju se je izboljšalo predvsem Želijo si na vrh Vse pa je odvisno od članov godbe ter od medsebojno obveščanje o vajah in njihove volje in želje po uspehu. To koncertih – zdaj ima vsaka sekcija svojega Dodana vrednost Laške pihalne godbe namreč niso profesionalni glasbeniki, vodjo, ki je zadolžen za obveščanje sta dve podsekciji, mažorete in temveč ljudje različnih starosti, ki jih znotraj svoje skupine. bobnarska skupina, ki povečujeta njeno družita glasba in dobra volja. Dušo privlačnost. »Mažorete poskrbijo za to, da orkestra tvorijo t. i. evergreeni, staroste lepše izgledamo, bobnarska skupina pa laške pihalne godbe, ki v njej igrajo že 40, za to, da smo bolj udarni,« opisuje Miha 50 let. »Ti se zavedajo, da godba mora Dergan. Zasluga za to, da je laška godba ostati in da mora iti naprej,« verjame v slovenskem prostoru prepoznavna in Gašper. zelo uspešna, gre Ivanu Medvedu, ki je godbo vodil zadnjih 12 let. Miha Dergan Novoletni koncert priznava, da sta bila zato postavljena Za Laščane in Laščanke Laška pihalna godba tudi letos pripravlja tradicionalni novoletni koncert v Treh lilijah, ki bo 20. decembra, ob 18. uri. Na njem bodo In kakšne so spremembe navzven? Za nastopile mažoretne skupine (mlajša, občinstvo je bil nov majski pomladni srednja in starejša) in gostje: ansambel koncert, postavljen na laški grad, ki je Modrijani in Alfi Nipič. »Predstavili temeljil na zabavni glasbi in ki bo odslej bomo širok spekter glasbe: klasiko, na sporedu vsako leto. »Na takšnem filmsko glasbo, rock, pop, tudi slovenska koncertu ljudem nudimo sproščenost, za narodno-zabavna ne bo manjkala,« izbor obisk pa kravata ni potrebna,« ponazori glasbe predstavi umetniški vodja Gašper Gašper. Podrli so še en mit. »In sicer, da ni Salobir. Izbrali so zahtevna dela, ki bodo mogoče sodelovanje med rockovsko za občinstvo zanimiva – pomembno je skupino in pihalno godbo,« pove Gašper. pred velik izziv. »Smo tik pod vrhom,« je namreč, da poslušalci ob glasbi uživajo in Na letošnjem Pivu in cvetju so tako z prepričan Gašper Salobir, ki ne namerava s koncerta odidejo zadovoljni. To pa je legendarnimi rockerji iz Velenja zaigrali za počivati na prejšnjih lovorikah: treba je tudi glavno poslanstvo katerega koli to prireditev nepogrešljivo – Laški pir. naprej, še višje. Zaveda se, da bo težko in glasbenega izvajalca ne glede na to, Pobuda za to je prišla iz skupine Šank da bo za to potreben čas, a dodaja: katero glasbo izvaja in kdo vihti rock, laški godbeniki pa se novega izziva »Glede na to, kako so stvari zastavljene, je dirigentsko paličico. niso branili. »Vse se da, če obstaja interes to realno mogoče v roku od treh do petih za to,« je prepričan Gašper, ki ni pristaš let.« V tem času bi se radi prebili med pet Jasmina Štorman razvrščanja po zvrsteh in strogega najboljših godb v Sloveniji po izvajanju Foto: Arhiv Laške pihalne godbe strokovnih del. »Ostati pa želimo vodilni

Območno srečanje ljubiteljskih literarnih koreografij, ki so jih plesalci marca ustvarjalcev povabila pisatelja Zorana zaplesali na območni plesni reviji v Pevca in Iva Stropnika, ki sta vse Laškem Zavrtimo se. Naslednjo, državno prisotne popeljala na pot pismenosti, raven so dosegle tri skupine. Jesenski čas je na področju ljubiteljske brzic, po katerih se spuščamo. S svojimi Na Državni reviji otroških plesnih skupin kulture postregel z bogato ponudbo. deli se je predstavilo 12 ljubiteljskih Pika miga, ki je potekalo konec Nekaj dogodkov je organizirala laška literatov, ki se bodo prijetnega in septembra v Velenju, sta se predstavili območna izpostava JSKD, drugih, nepozabnega druženja še dolgo dve skupini: skupina plesne pripravnice III organiziranih drugod po Sloveniji, pa spominjali. s koreografijo Pingvini plešejo ter so se udeležile naše skupine. skupina sodobnega plesa 1. razred s Nevenka Fantinatto koreografijo Divje živali. Foto: Nevenka Fantinatto Na Festival plesne ustvarjalnosti mladih Druženje ljubiteljskih literatov na Živa 2009, ki je potekal od 27. do 29. Aškerčevi domačiji Uspešni plesalci novembra v Ljubljani, pa se je uvrstila skupina sodobnega plesa 3. razred s Na Aškerčevem domu na Senožetah, v Plesna dejavnost je dosegla največje koreografijo Čez-pod-nad-skozi-okoli. vasici, raztreseni pod obronki Stražnika in uspehe na področju ljubiteljske kulturne Kopitnika nad Rimskimi Toplicami, smo Špela Medved se v nostalgiji kmečke domačnosti v prijetnem vzdušju družili ljubiteljski Ljudska pesem literarni ustvarjalci. JSKD, Območna izpostava Laško, in Kulturno društvo Ljudsko pesem iz našega kraja so pevci Antona Aškerca Rimske Toplice sta na Martini ponesli v Bistrico ob Sotli, kjer so se udeležili regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Seveda je lepo uspelo tudi letošnje že 8. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je potekalo v sklopu Martinovega v Laškem. Nastopile so naslednje skupine in posamezniki: dejavnosti letos, saj so se kar tri skupine pritrkovalec Jože Hrastnik, Rečiški pevci, udeležile državnih srečanj. S plesnega Folklorno društvo Brusači, Ljudski pevci iz oddelka GŠ Radeče, PGŠ Laško, ki deluje Trobnega Dola, Tea Repovš in Martin pod mentorstvom Špele Medved, se je Selič, Ljudski pevci iz Svibnega, Barbare in na regijsko srečanje plesnih skupin V Martini iz Lipe Rečica, Ljudski pevci iz plesnem vrtincu uvrstilo šest od sedmih Šentruperta, Ljudski godci Pit mi dej,

19 Kultura in turizem Pevci za razne priložnosti iz Šmiklavža, pesmi ter godcev ljudskih viž z naslovom Veseli upokojenci in Vaška godba Vrh nad Pevci nam pojejo, godci pa godejo. Na Laškim. V gosteh smo imeli folklorno njem je sodelovalo 14 izbranih skupin in skupino iz Polhovega Gradca, po že posameznikov iz vse Slovenije. Program ustaljeni navadi pa je FS Antona Tanca za državno srečanje je na podlagi Marija Gradec prikazala Krst vina. ogledov petih regijskih srečanj pevcev in godcev, ki so potekala na Ptuju, v Tolminu, Bistrici ob Sotli, Dobovi in Staršah, pripravila Jasna Vidakovič, znana poznavalka glasbenega izročila. Na regijskih srečanjih je sodelovalo prek 70 izbranih skupin in posameznikov, ki so se pred tem večinoma uspešno predstavili Martini iz Rečice pri Laškem, izbrani pa so na območnih srečanjih. V sistem selekcije bili: Godci ljudskih viž FD Košuta Poljčane, je bilo tako vključenih več kot 200 pevke KUD FS Javorje, ljudski pevci izvajalcev, ki se ukvarjajo z ohranjanjem Kapelski pubje – KD Kapele, Zarja – oz. poustvarjanjem našega ljudskega ljudski pevci KD Franceta Prešerna Račna, pevskega in godčevskega izročila. V harmonikar Palmiro Krmac, pevska okviru srečanja sta na temo poustvarjanja skupina Kresnice KD Boža Račiča Adlešiči, Zaključna pesem vseh nastopajočih je našega glasbenega izročila potekala dva ljudski pevci KUD Kebelj, družina Erčulj iz bila Šentjanževa pesem. celodnevna seminarja. Na prvem je trio Zagorice, tamburaška skupina KD Petra Volk Folk iz Ilirske Bistrice udeležencem Dajnka Črešnjevci, ljudski pevci s Prevorja, Pevci nam pojejo, godci pa predstavil prirejanje ljudskih viž za Koledniki iz Bušeče vasi, skupina pevk godejo različne inštrumentalne sestave, na Ragle, ljudski pevci iz Cirkulan in godci drugem pa so se udeleženci pod ljudskih viž pri KUD Triglav. Javni sklad Republike Slovenije za vodstvom Ljobe Jenče seznanjali z kulturne dejavnosti (JSKD) z območno značilnostmi in posebnostmi ljudskega Ivan Medved, izpostavo Laško je konec novembra petja pri nas. Na prireditvi so kot koordinator OI Laško pripravil državno srečanje pevcev ljudskih domačini nastopili pevska skupina Foto: Janez Eržen, JSKD

Voda – telo – zvezdno nebo Iz srca hvala članom Likovnega društva člane, ki bi želeli prepevati in svoj glas Laško za njihovo ustvarjalno delo, vsem, preizkusiti v zboru. Vse zainteresirane nove ki ste nam pomagali sooblikovati kandidate vabimo, da zberejo voljo in program, in številnim obiskovalcem, ki pogum ter se obrnejo na našo ste se naše otvoritve likovne razstave zborovodkinjo ga. Alenko Štigl. Prepričani udeležili. smo, da z močno voljo in trdim delom zmoremo biti med najboljšimi! Naj vas objem toplih barv, zdrave, vesele in zadovoljne ponese v leto MPZ Spev Zidani Most 2010. Srečno! J. W. Goethe: Faust, I. in II. del Predsednica Likovnega društva Laško Nevenka Fantinatto Nekdo je zapisal: »Človek ni gospodar svoje duše, temveč le podnajemnik.« Ve se, da to Mešani pevski zbor Spev ni Faustova misel, saj v tragediji proda svojo dušo hudiču. Je to mogoče? na dobrodelnem koncertu Dvanajst odličnih mladih igralcev se je v globočini Goethejevih verzov bogatilo skozi Z otvoritvijo razstave z naslovom Voda – Mešani pevski zbor Spev iz Zidanega Mosta telo – zvezdno nebo v Wellness parku – vse leto 2009. Ustvarjali smo in tako se je v nedeljo, 22. novembra, predstavil na uprizorili Fausta, čudovito umetnino Hotelu Laško zaključujemo še eno 6. dobrodelnem koncertu Karitasa v uspešno leto našega delovanja. evropske kulturne dediščine. Četudi so bile Mozirju. Zapeli smo dve pesmi: Down by vaje zadnje mesece, predvsem za glavne »So trenutki, ko se za hip dotakneš sreče, the riverside (črnsko duhovno) in Nov korak vsak dotik je delček večnosti, je zlata rosa vloge, kot sta Faust in Mefisto, skoraj vsak (Gloria). Za nas je bil to prvi večji nastop dan, nam tega časa še zdaleč ni žal. Vsi neumrljivi duši ...« Tako je v svoji knjigi zunaj domačega kraja in prav ponosni smo, Ožarjeni kamen zapisal in nam razkril da smo se lahko predstavili. delček svojega sveta naš izjemni plezalec Smo še zelo mlad pevski zbor, ustanovljen in resnično velik človek Franček Knez. februarja 2008 kot samostojno društvo. Svojo knjigo predstavlja v Hotelu Laško Naša zborovodkinja je ga. Alenka Štigl. V poleg zanimive skulpture, ki jo je društvu je 22 članov, ki se srečujemo enkrat izdeloval kar nekaj let. Člani Likovnega tedensko na skupnih vajah v Domu društva Laško pa so mu posvetili sliko z svobode Zidani Most. Značilnost našega naslovom Pod skalnim svodom, ki pevskega zbora je, da smo vsi člani krajani predstavlja utrinek njegove bogate Zidanega Mosta, kar pa vsekakor ni pogoj. plezalne poti. Za sodelovanje se mu ob Družimo se ljubitelji zborovskega petja in tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. smo trdno odločeni popestriti kulturno dogajanje v našem kraju, v Občini Laško in širši okolici. Prepevamo slovenske ljudske in nastopajoči so povsem prostovoljno umetne pesmi, skladbe zabavnega značaja, popolnoma podarili sebe, svoje telo, glas, radi prepevamo tudi črnske duhovne pesmi. izraznost in notranji ogenj v služenje Naš zbor ima za seboj že nekaj nastopov. umetnosti, zaradi česar bi si zaslužili Največkrat smo se predstavili na prireditvah posebno priznanje občine in Javnega sklada v domačem kraju, dvakrat smo že zapeli na za kulturne dejavnosti. Občinski reviji odraslih pevskih zborov v Sodobni človek ne bere veliko, zato je ogled Občini Laško. Prav ponosni smo, da je revija takšne predstave še večji izziv, ki s simboliko v letošnjem letu potekala na domačem prebuja sive celice in dremajočo dušo. odru v Zidanem Mostu. V svoje vrste z veseljem sprejmemo nove Magdalena Hrastnik 20 Kultura in turizem GOSTOVANJE V RUSIJI v Pragi, kjer smo si ogledali še njene zanimivosti in vse bolj razmišljali o Folklorniki KD Anton Tanc Marija snidenju z domačimi. Naša 11-dnevna Gradec iz Marija Gradca pri Laškem turneja nam bo ostala v lepem spominu, smo se vrnili iz Rusije, kjer smo okrepili smo naše odnose in verjamemo, sodelovali na II. Mednarodnem da nas bo pot kmalu popeljala še na festivalu folklore Interfolk v Sankt kakšno gostovanje. Petersburgu. V festivalnih dneh od 29. Bi se pa radi na tem mestu zahvalili vsem septembra do 4. oktobra smo našim donatorjem, ki so nam priskočili na nastopali tudi na baletni in glasbeni pomoč. To so bili: Andrej Češnovar, s. p., šoli ter pedagoški fakulteti. Andreja Cizej, s. p. – Lekarna Cizej, S folklorniki evropskih in azijskih držav Damjan Trbovc, s. p., Danijel Medved, s. smo se družili in izmenjavali izkušnje. p., Foto Sojč – Jolanda Sojč, s. p., Gostišče Zanimivo je bilo spoznavati druge podnevi in ponoči ogledali mesto in se Čater, Gostišče Miran – Miran Ojsteršek, kulture, noše in glasbila. Sklenili smo vozili pa reki Nevi. Navdušile so nas Income, d. o. o., Laško, Ivan Vudrag, s. p – nova prijateljstva in si tako odprli nove številne kulturne znamenitosti – Ermitraž, Pekarna Zrno, Komunala Laško, Občina poti za sodelovanje. Kot zanimivost naj Isakova katedrala, trdnjava Petra in Pavla, Laško, Pivovarna Laško, d. d., Thermana, omenimo to, da Slovenijo še vedno zelo Nevski prospekt ... Na povratku smo v d. d., Laško, Zastor d. o. o. pogosto zamenjujejo s Slovaško. nočnih urah doživeli Talin in z daljšim Ob tej priložnosti vabimo nove plesalke Sama turneja je bila nepozabna tudi postankom v Rigi zaokrožili potovanje in plesalce ter godce, da se nam zaradi postankov in ogledov zanimivosti skozi baltiške države. Namočili smo roke pridružijo. Še posebej vabilo velja vsem držav, skozi katere nas je peljala pot. in noge v razburkano in mrzlo Baltiško nekdanjim folklornikom, ki so si vzeli Potovali smo z luksuznim avtobusom in si morje. V Gdansku na Poljskem smo premor in bi mogoče ponovno naši čas med drugim ogledali Auschwitz in nekajurni postanek preživeli s Slovenko, za ples. Pridružite se nam lahko vsak romarsko središče Jasna Gora na ki tam poučuje slovenščino in skrbi za petek ob 20. uri v domu kulture na Poljskem. Večji postanek smo imeli tudi v folklorno dejavnost tamkajšnjih Marija Gradcu. S skupnimi močmi bomo glavnem mestu Litve. V petih dneh študentov. Naslednji daljši in tudi zadnji še prodornejši in uspešnejši. bivanja v Sankt Petersburgu smo si postanek na našem potovanju smo imeli Irena Grešak

Ustanovna seja V bližnji prihodnosti pa naj bi zaživele še Novoizvoljeni predsednik Kulturnega etno sekcija (obujanje starih šeg in društva Vrh nad Laškim Jožef Knez se je KD Vrh nad Laškim običajev, ljudski pevci), plesna sekcija zboru članov zahvalil za izkazano (izrazni ples, folklorna skupina, zaupanje in staremu predsedniku Jožetu V dvorani gasilskega doma Vrh nad Jančiču za uspešno dosedanje delovanje. Laškim smo bili 11. novembra priča Na zboru je že predstavil grobi oris ustanovitvi Kulturnega društva Vrh nad programa dela kulturnega društva ob Laškim. Na razširjenem zboru članov zaključku leta 2009 in skozi celotno leto Kulturnega društva Vokalni sestav Odmev 2010. Imenovani so bili tudi člani delovne Laško sta bila namreč soglasno skupine, ki bo do decembrskih prazničnih izglasovana preoblikovanje in razširitev dni prihodnje leto pripravila priložnostno delovanja dosedanjega društva. Društvo razstavo fotografij in predmetov ter je razširilo svoje sekcije, tako da pod kratek zgodovinski pregled delovanja na njegovim okriljem sedaj aktivno delujejo kulturnem področju v Krajevni skupnosti sekcija Vokalni sestav Odmev in sekcija Vrh ter poiskala stare šaljive igre, ki bi jih Vaška godba Vrh. Vaška godba je lahko priložnostno vključevali v največji hit vseh prireditev in praznovanj v mažoretna skupina), gledališko- prireditve. kraju, po nastopu v oddaji V nedeljo pod dramska sekcija, glasbeno-tamburaška lipo pa so postali pravi zaščitni znak sekcija, fotografsko-filmska sekcija, Stanka Jošt Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. likovna sekcija in literarna sekcija. Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.

Uspešno prehojena pot Slovencev. Mi smo jim prinesli košček matične domovine v obliki slovenske KUD-a Veseli upokojenci pogače, oni so nam predstavili svoje Ofirovci iz Laškega Porabje in tamkajšnjo kulturo, iz skupnih grl pa je donela slovenska pesem. Bilo je Skoraj bo že konec leta in čas je, da se nepozabno in obljubili smo si, da se še ozremo po prehojeni poti v tem letu. snidemo. Udeležili pa smo se tudi Glede na lanske uspehe smo si tudi za Festivala za tretje življenjsko obdobje v letos zastavili dokaj visoke cilje, ki smo jih Cankarjevem domu v Ljubljani. Z učenci uspešno realizirali. Tudi letos se je število in ravnateljico podružnične šole Vrh nad naših gostovanj povzpelo na skoraj Laškim smo zastopali celjsko regijo na štirideset, pred seboj pa imamo še ves Večeru kulturne dediščine. Uprizorili smo Spoštovani! Dovolite mi, da vsem december, ki je za nas najbolj dejaven. V star slovenski običaj ofiranje. S tem smo ljubiteljem ljudske pesmi zaželim v tem mesecu bomo na gostovanjih prikazali tudi medgeneracijsko imenu vseh Veselih upokojencev prikazovali miklavževanje in koledovanje sodelovanje, za kar smo prejeli buren nadvse srečno, veselo in zdravo novo po starih običajih. aplavz. Ob koncu slovesnosti smo leto 2010! Naši najbolj odmevni gostovanji v predsednici ZDUS-a Mateji Kožuh letošnjem letu sta bili v Ljubljani in na podarili pogačo, ki jo je spekla naša Predsednik KUD Veseli upokojenci Madžarskem, kjer smo se udeležili ljudska umetnica Milena Kozmus. Valentin Deželak vseslovenskega shoda porabskih

Zavod Odon Jurklo{ter in Dru{tvo ljubiteljev jaslic Slovenije vabita na tradicionalno razstavo jaslic v kartuziji Jurklo{ter.. Ve~ kot 50 razli~nih jaslic bo na ogled ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure vse do 30. januarja 2010.

2121 Portret

Portret Franca Markoška Njegova ustvarjalnost ne pozna meja Ustvarjalnost Franca Markoška, uničeno, zato sva morala narediti na Vedno pa je našel čas za slikanje in letošnjega dobitnika zlatega grba novo. K sreči sem imel nekaj doma za pripravo samostojnih razstav. Najraje Občine Laško, je zaznamovala Laško. rezervo." Markošek se je med drugim slika stare kmečke vedute in vedute Če že nimate doma katere od domislil tudi za laško pivovarno Laškega, a dodaja, da lahko naslika njegovih slik, ste si verjetno ogledali prepoznavne rumeno-zelene kombi- karkoli. Ta nadarjenost mu je bila katero od predstav, za katero je nacije. "Ko je bil direktor pivovarne zdaj položena že v zibelko, na poklicni poti pripravil scenografijo, prisluhnili že pokojni gospod Vodovnik, sem pa jo je le še nadgrajeval. Na pobudo laški pihalni godbi, ali pripravil različne nekdanjega dekana Hrovata je poslikal vsaj uzrli plakat, kombinacije barv, ure na nekaterih okoliških cerkvah. obešen na Kulturnem sprejeli pa so to »Tudi če je bilo treba kdaj obnoviti centru, ki vabi na rumeno-zeleno. kakšno kapelico, razpelo ali kip, to ni bil katero od prireditev. In Nekaj časa je držala, problem," še doda. Postavlja tudi scene – se spomnite kozo- potem pa so prišli za številne predstave, nanj se obračajo roga, simbola laške novi oblikovalci in etno skupine, izdeluje plakate, pivovarne, naslikanega vse skupaj malo transparente in podobno. na fasadi gostiln? Čisto spremenili." Ena vsak, pa naj bo v največjih sprememb Pobudnik posodobitve poti na Hum Sloveniji ali v kateri od je logotip doletela držav nekdanje po sprejetju zakona, Poleg glasbenega in likovnega Jugoslavije, je prav da se v oglasu ne ustvarjanja se je ukvarjal tudi s športom. tako njegovo delo. sme uporabiti V mladih letih, do vojske, je treniral Franc Markošek je beseda pivo. A po boks. »Potem sem se začel ukvarjati z priznanje prejel za mnenju Markoška glasbo in profesor mi je postavil pogoj: dolgoletno uspešno in to ni bil razlog za glasba ali boks. Lahko bi namreč ostal ustvarjalno delovanje na skrb: ljudje ob brez zob, saj takrat nismo uporabljali družbenem področju. besedi Laško zaščite zanje.« Po odsluženi vojski se je "Bil sem prijetno namreč najprej po- skupaj z bratom priključil celjskemu presenečen, saj tega mislijo na pivo. "Če planinskemu društvu in začel osvajati priznanja nisem priča- je Laško, je pivo. slovenske vrhove. Udeleževal se je tudi koval," je priznal. Kljub temu, da je bilo Tudi če na Hrvaškem kdo reče "Daj mi smučarskih tekov, ki so bili včasih njegovo udejstvovanje, predvsem v laško!", se bo vedelo, da želi pivo." Tudi množično obiskani. »Kakšnih vidnih glasbi, že večkrat opaženo (je prejemnik vse kozoroge na fasadah gostiln po rezultatov nisem dosegel, šel sem pa Gallusovih značk, mednarodnega Sloveniji in državah nekdaj skupnega zmeraj,« pove – važno je namreč priznanja na glasbenem področju, jugoslovanskega trga, predvsem na sodelovati, ne zmagati. občinske plakete v letu 1992 …), pa Hrvaškem, je naslikal Markošek. Po upokojitvi je začel redno hoditi na ostaja skromen in se nerad preveč Z delom v pivovarni je prišlo tudi Hum. Zaradi nekaterih delov, kjer izpostavlja. sodelovanje pri pripravi Piva in cvetja. In pohodniku rado zdrsne, je dal pobudo Rodil se je v Holandiji, kjer je oče, to že od vsega začetka. S pomočjo za ureditev poti. »Ni ga bilo, da se ne bi zdomec, od leta 1928 delal kot rudar. sodelavca, ki mu je stregel, je izdeloval prevrnil,« pojasni. Šel je k takratnemu Živeli so blizu nemške meje v kraju vse, »od tiskanja majic do izdelave direktorju pivovarne Tonetu Turnšku in Gellen. Ko se je začela II. svetovna vojna, zastavic in okrasitve šankov in odrov. ga vprašal, ali mu lahko kako pomaga so se vrnili v Slovenijo, bili nekaj let v Nič ni bilo že narejeno, vse smo morali uresničiti idejo. »Rekel je, naj gremo v Avstriji, leta 1947 pa so se preselili v izdelati z rokami." Poskrbel je tudi za delavnico, vzamemo material, ki ga Zagorje. Začeti so morali na novo. Oče okrasitev vozov in avtomobilov, ki so se potrebujemo, in naredimo.« Tako so se je zaposlil kot rudar, Franc pa je začel skozi mesto zapeljali v povorki. Na Pivu prišli do vrvi in klinov. »Ob priložnosti obiskovati šolo in se izučil za pleskarja in in cvetju je nepogrešljiv tudi danes. sem naš načrt omenil Franciju črkoslikarja. V Laško ga je leta 1962 Podkoritniku, predsedniku planinskega pripeljala ljubezen. Nekaj časa je delal Glasba ga spremlja že več kot 60 let društva, ki pa je samo vprašal, kaj kot samostojni obrtnik, a ker obrtnikom potrebujemo. Izjemen organizator je, takratni časi niso bili naklonjeni, se je Najprej je igral v pihalni godbi v Zagorju, pridobil je sponzorska sredstva in zaposlil v oddelku ekonomske po selitvi v Laško pa se je pridružil Laški strokovnjaka iz Ljubljane. Jaz sem propagande v Pivovarni Laško, kjer je pihalni godbi. »Brez tega nisem mogel. pripravil kažipote iz lesa, Podkoritnik pa delal vse do upokojitve leta 1996. Igral sem tudi v več ansamblih, kot na je s skupino fantov in strokovno primer z Otom Pestnerjem st. v Celju.« Z pomočjo naredil traso.« Če mu zdravje Skrbel za prepoznavnost laške ansamblom Eho iz Laškega je igral več dopušča, se na Hum še vedno rad pivovarne kot 15 let, z glasbo pa se sicer ukvarja že povzpne, našel pa je tudi druge poti, na več kot 60 let. Zahum in Šmihel. A če je dandanes vse mogoče Ustvarjalnost se pri Markoškovih natisniti, so ob prihodu Markoška v prenaša iz roda v rod. Oče Franca pivovarno vse izdelovali z lastnimi Markoška je bil v Holandiji rokami. »Nikoli mi ni bilo težko amaterski igralec in pevec, z glasbo narediti kaj umazanega. Če je bilo pa so se poleg Franca ukvarjali tudi delo, sem poprijel in naredil do njegovi trije bratje. Njegova sinova konca. Tudi če kaj ni bilo prijetno, Ervin in Franek sta pustila pečat na si moral zagrabiti in narediti." Sam slovenski glasbeni sceni: prvi kot je pripravljal tudi dekoracije za član kultne skupine Laibach, drugi sejme. "Enkrat se mi je zgodilo, da pa kot kitarist pri alternativnih sva s kolegom na sejmu v Radgoni skupinah. Z glasbo se ukvarja tudi pripravljeno obesila, potem pa je njegov vnuk Miha. prišlo neurje ter vse potrgalo in razmetalo. Naslednje jutro sva Jasmina Štorman morala nazaj, da sva vse popravila. Foto: Osebni arhiv Zdaj so materiali plastični, takrat pa smo imeli kar papir. Vse je bilo

22 Potopis

3/4 V štirih tednih po Avstraliji: Brisbane–Whitsunday Islands–Canberra

Brisbane otočja Whitsunday pa so v začetku tega leta odpihnil stran in nad nami se je odprlo začeli ponujati sanjsko službo, naju je tam modro nebo. A časa za sončenje ni bilo: Ko sem v začetku novembra teden dni presenetil ciklon Hamish, ki se je premikal oblečeni v neopren smo se v parih z preživela v Angliji, me je dan za dnem vzdolž vzhodne obale. Negotovost in celo inštruktorjem učili osnovnih veščin navduševalo ravno tisto, kar mi je lajšalo strah so še povečevala potapljanja. Okoliščine niso bile tudi potovanje po Avstraliji: red, točnost in opozorila o tem, s idealne, močni valovi so nas neizmerna prijaznost domačinov. Celino kakšno silovitostjo se premetavali sem in tja, voda pa nam približuje ciklon, in je bila zaradi peska tako kalna, na recepciji prilepljena da nisi imel kaj videti. A bila je navodila, kako ravnati: samo vaja, korale so nas čakale ostanite v sobah, v drugje. »Primi se za masko, glej najhujšem primeru pa se naravnost in naredi velik korak boste morali zateči v naprej,« so nam naročili, ko smo nočni klub v kleti. Vrata v popolni opremi stali na robu in okna večine lokalov, ladje in čakali na potop. Zaradi trgovin in turističnih ciklona morje sicer ni bilo agencij so bila križem kristalno čisto, a pogled na prelepljena z lepilnimi korale in ribice v vseh mogočih trakovi, pred vhodi so barvah je bil vseeno neopisljiv in bila postavljena opo- seveda nepozaben. Da jih vidiš, zorila, da bodo ostali se niti ni treba potopiti šest zaprti, dokler mesta ne prečka ciklon, turisti metrov v globino: tudi z navadno masko za tam spodaj z nekdanjo matično deželo pa so si v sobe nosili vrečke hrane. Medtem snorkljanje so lepo vidne, pravzaprav Veliko Britanijo tako povezuje več kot le ko je zunaj bučal veter in je tla močil dež, rastejo tako blizu gladine, da se jih dotikaš vožnja po levi in angleščina kot uradni jezik. sem poskušala zaspati v upanju, da bo, ko se med čofotanjem. Že čez 50 let pa bo morda A čeprav se med odkritelji Avstralije prebudim, najin hostel iz lesa še vedno stal. popolnoma drugače: če se bo uničevanje največkrat omenja Britanec James Cook, ki In je. koral nadaljevalo s takšno stopnjo kot je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril Nekaj novega in neznanega zame pa nista danes, jih bo v tem času izginilo kar 70 %. jugovzhodno obalo, je bila prva ladja, ki je bila le ciklon in izjemno visoka vlaga v zraku priplula do avstralske obale, nizozemska. (oblačila, ki nama jih zmočil dež, se v treh Canberra Replika ladje Duyfken, ki so jo gradili dve dneh niso niti malo posušila), temveč tudi leti, večinoma pa so uporabili enak les kot ogromna tabla na plaži, na kateri so bile Pot me je nato vodila nazaj na jug. Po pred več kot 400 leti, je bila med mojim navedene vse strupene meduze, ki lahko krajšem postanku v Brisbanu sem odletela v obiskom na ogled v pomorskem muzeju v plavajo v morju. Dve med njimi sta bili Canberro, ki je bila za glavno mesto Brisbanu. smrtno nevarni, opekline vseh drugih pa je Avstralije določena l. 1908 kot kompromis Brisbane je sicer največje mesto v zvezni mogoče lajšati s kisom, ob tabli med rivaloma Melbournom in Sydneyjem. državi Queensland in tudi za njegovo pripravljenim za takojšnjo uporabo. Plavanje Mesto, zgrajeno po načrtu dveh čikaških panoramo so, tako kot za Sydney in v tem turkizno modrem morju je tako vse arhitektov, obiskovalcu ni najbolj prijazno. Melbourne, značilni nebotičniki. Na drugi prej kot brezskrbno uživanje. Ko smo se Kamor koli greš, potrebuješ avtobus, večina strani pa je to eno redkih mest na svetu, v potapljali, na primer, so nam obraz namazali znamenitosti pa svoja vrata zapre že ob katerem se lahko sprehodiš med z nekim belim mazilom in nam rekli, da petih popoldne. V popoldnevu, ki sem ga mangrovami, tropskimi drevesi z zračnimi preganja morske pse. Še vedno ne vem, ali namenila prestolnici, sem si tako lahko koreninami, ki poraščajo breg reke Brisbane. so se šalili ali so mislili resno. ogledala le parlament in razstavo o Od mestne norije je moč pobegniti tudi na A naju je preganjal predvsem čas, zato sva Charlesu Darwinu. Parlament so začeli South Bank, del mesta s številnimi se že dan po ciklonu odpravili na izlet z graditi l. 1981, odprt pa je bil sedem let površinami za preživljanje prostega časa: ladjo na Whitehaven beach, plažo z belim pozneje. V njem je 4.700 sob in 2.416 ur, tam so sprehajališče ob reki, mestna plaža, silicijevim peskom. Prvi cilj izleta je bila zato poslanci nimajo izgovora, da bi pomanjšan tropski gozd in celo nepalska razgledna točka, s katere vidiš celotno plažo zamudili na glasovanje. pagoda, ki je bila zgrajena posebej za in bel pesek, ki se meša s turkizno vodo. V parlamentu je razstavljeno tudi besedilo, v svetovno razstavo leta 1988. Tako je v idealnem primeru in v katalogu, katerem se je avstralski premier Kevin Rudd In Queensland je edina avstralska zvezna seveda. Z ladje smo presedli na motorni opravičil staroselcem za več kot dvesto let država, kjer lahko čoln, z njega poskakali v vodo in se nato diskriminacije in zlorab. Opravičilo je bilo še pestuješ koale. V prebili čez gozd do razgledišča. V vodo smo posebej naslovljeno na tako imenovane tem delu celine so poskakali, ker je bilo morje previsoko in namreč manjše in plaže sploh ni bilo, prebijali pa smo se lažje, na jugu, kjer zaradi vej, ki jih je polomil močan veter, ki je je podnebje hlad- spremljal ciklon. In če ni bilo te plaže, tudi nejše in kjer potre- plaže z belim silicijevim peskom ni bilo bujejo več maščo- videti oz. se je kazal le ozek pas. In če sem be, pa so večje in še v Sydneyju na karticah domov hvalila zato tudi nevar- prelepo vreme, ki naju spremlja, sem bila na nejše. Koale v tej razgledni točki postavljena na trdna tla. Novem južnem Vremena si človek pač ne more izbrati in Walesu (katerega popotniške fotografije niso vedno takšne glavno mesto je kot v katalogih. Sydney) tehtajo od 8,5 do 12 kilogramov, med- tem ko imajo v Queenslandu od 5 do 6,5 ukradene generacije staroselcev, kilogramov. Koale je mogoče pestovati tudi aboriginske otroke, ki so jih nasilno ločili od v Australia ZOO, ki ga je ustanovil Steve družin. Od leta 1910 do 1970 so okoli Irwin. Irwina svet pozna pod imenom Lovec 100.000 aboriginskih otrok na podlagi na krokodile, življenje pa je izgubil leta 2006 zvezne zakonodaje odvzeli staršem in jih med potapljanjem na Velikem koralnem dali v posvojitev oziroma rejo belim staršem grebenu, ko ga je v prsi pičil skat. ali jih namestili v institucijah. Danes v Avstraliji z 21 milijoni prebivalcev živi okoli 450.000 aboriginov, ki veljajo za najrevnejšo Whitsunday Islands etnično skupino v državi. Iz Brisbana sva odleteli še bolj na sever, na Ko smo se z ladjo nekaj trenutkov pozneje zasidrali pred plažo Whitehaven beach, je Jasmina Štorman Whitsunday Coast. Kljub temu, da obala v Foto: Jasmina Štorman, Nuša Barlič imenu nosi sonce, na enem od 74 otokov voda že upadala, veter pa je sive oblake Knjižnica Laško

KNJIŽNICA LAŠKO Proslavili smo izid »Orožna« in osemdesetletnico njegovega prevajalca, rojaka, akademika dddr. Jožeta Mačka

Praznovanje martinovega v Laškem disciplin od agronomije oz. poleg tega je tudi avtor več kot 3.000 smo tudi letos pričeli v knjižnici, in fitopatologije do ekonomije in krajših poljudnih zapisov. Je avtor 25 sicer s predstavitvijo prevoda zgodovine. Rodil se je 28. oktobra znanstvenih in strokovnih knjig ter Orožnove knjige Zgodovina dekanije 1929 v Oleščah pri Laškem. Izšolal se univerzitetnih učbenikov in okoli 250 Laško, temeljnega dela starejše je za trgovca. Ob delu je končal nižjo tovrstnih člankov v domačih in tujih zgodovine za Laško, delno pa tudi za revijah. Opravil je ogromno uredniškega druge kraje nekdanje laške dekanije. dela. Bil je mentor pri več kot 100 Knjigo je prevedel akademik dddr. diplomskih, magistrskih in doktorskih Jože Maček, izdala jo je Mohorjeva delih. Je najuspešnejši prevajalec družba v Celju v sodelovanju s strokovne literature iz biotehniških strok Knjižnico Laško. Izid je finančno pri nas, saj je prevedel čez 100 knjig. podprla Občina Laško. Bibliografija beleži tudi več 100 drugih O našem rojaku, zgodovinarju Ignaciju samostojnih sestavkov, recenzij, gesel v Orožnu je na večeru spregovoril sam enciklopedijah ali poglavij v knjigah. prevajalec dddr. Jože Maček, prevod Sodeloval je v mnogih raziskovalnih knjige pa je predstavil dr. Tomo projektih, na kongresih in simpozijih Korošec. Z njemu lastno domačnostjo je doma in v tujini in še bi lahko naštevali. umestil častitljivo delo v takratni čas in V zadnjem času dddr. Jože Maček prostor ter nam ga približal v vsej njegovi posveča veliko pozornosti slovenski zanimivosti, tako da bomo po njem gimnazijo in srednjo kmetijsko šolo krajevni zgodovini. Napisal je knjigi o posegli z velikim veseljem. O prevodu ter se vpisal na agronomsko Podčetrtku in Olimju ter več prispevkov knjige je spregovoril tudi župan Franc fakulteto, kjer je l. 1959 diplomiral. S o drugih krajih. Za nas je predvsem Zdolšek in ga označil kot eno Humboldtovo štipendijo, ki se pomembno njegovo raziskovanje najpomembnejših dejanj v času podeljuje izjemno nadarjenim zgodovine Laškega in okolice. Z dddr. njegovega županovanja. Knjigo je študentom, mu je bil omogočen študij Jožetom Mačkom v knjižnici sodelujemo mogoče kupiti v knjigarni Mohorjeve v Bonnu, kjer je l. 1964 doktoriral iz že dobrih 15 let. K nam ga je pripeljal družbe v Celju. Na tem mestu pa bi se fitopatolgije. L. 1970 je v Beogradu prof. Miloš Rybař v obdobju, ko smo želeli spomniti tudi osemdesetletnice blesteče opravil doktorat iz pripravljali knjigo Znani Laščani. Redno dddr. Jožeta Mačka, ki jo je praznoval ekonomije in prav tako leta 1990 v nam poklanja knjige, predvsem dela, ki prav v času izida »Ignacija Orožna« in Ljubljani iz zgodovine. Vseskozi je bil jih izda Slovenska akademija znanosti in smo jo na martinovo skupaj proslavili. zaposlen na Biotehniški fakulteti v umetnosti. V laški knjižnici je imel okrog Dddr. Jože Maček je bil leta 2004 Ljubljani, po l. 1975 kot redni 15 domoznanskih predavanj. Uredil je imenovan za častnega občana laške profesor. Njegovo glavno razi- Rybařevo delo 800 let Jurkloštra in občine. Ker gre za izredno izobraženega skovalno področje se je nanašalo na Jelovškove neobjavljene zapise. Bil je in zanimivega človeka, o njem osebno pa bolezni rastlin in vpliv kemičnih tudi urednik Laških zbornikov, ki smo jih na lokalni ravni ni bilo nič zapisanega, sredstev nanje ter na tla. Je redni član v knjižnici izdali v letih 2002 in 2007. V smo se odločili za pričujoč prispevek. V Slovenske akademije znanosti in njih je objavljenih tudi šest njegovih njem pa bomo zaradi omejenosti umetnosti, dopisni član Hrvaške člankov o zgodovini naših krajev. Napisal prostora slavljenca lahko predstavili zgolj akademije znanosti in umetnosti ter je knjigo Kratka zgodovina sv. Ruperta v grobih obrisih. član Evropske akademije znanosti in nad Laškim, ki je izšla v okviru V strokovnih krogih dddr. Jožeta Mačka umetnosti v Salzburgu. Svetovna tamkajšnje župnije in prevedel pogosto imenujejo ''izjemni Štajerec'', univerza v Bensonu v ZDA mu je l. Orožnovo Zgodovino dekanije Laško. Je lahko bi mu rekli tudi izjemni Slovenec. Je 1989 podelila kulturni doktorat. Leta gonilna sila Sveta za domoznanstvo pri znanstvenik, ki je opravil tri doktorate, za 2005 je prejel Zoisovo nagrado za knjižnici. Tudi sicer nam je vedno katerimi obstajajo pravi opusi življenjsko delo, pred tem pa številne pripravljen svetovati in pomagati. V znanstvenega dela znotraj posameznih druge nagrade doma in v tujini. Bil je knjižnici smo veseli, da lahko eden naj-zaslužnejših za sodelujemo z dddr. Jožetom Mačkom. ustanovitev Društva za Kot vsi Laščani smo lahko ponosni na varstvo rastlin Slovenije, njegovo opravljeno delo v prvo razpravo s tega slovenskem prostoru in po svetu. področja je objavil že l. Hvaležni smo mu za vse, kar je naredil 1974, kar ga uvršča med za naš kraj. začetnike na naravo- Na večeru smo slavljencu voščili še na varstvenem področju. V mnoga leta, Dejan Kušer mu je zaigral, zadnjih letih se največ nato smo zapeli. Po odhodu že utrujenih posveča zgodovinskemu se nam je dddr. Maček pridružil in pel z delu. nami do poznih ur. Njegova bibliografija šteje okoli 1.400 zapisov, Metka Kovačič

Osrednja prireditev Bralne Radečah, k sodelovanju pa so pristopili srečanje s pisateljem in pesnikom značke za odrasle 2009 tudi v Knjižnici Šentjur, smo že večkrat Ferijem Lainščkom ter glasbeniki: poročali. Projekt je lepo uspel, z nami je cimbalistom Adamom Bicskeyjem, O bralni znački za odrasle, ki smo jo v bralo prek 200 bralcev. Edijem Došlerjem, Petrom Barošem in letu 2009 poimenovali Tudi odrasli Na predvečer dneva reformacije smo v domačinko Lucijo Kovačič. Osrednjo beremo za bralno značko in jo razširili Kulturnem centru v Laškem pripravili prireditev projekta smo želeli zastaviti še v knjižnici v Rimskih Toplicah in osrednjo prireditev tega projekta, množično, kar nam je tudi uspelo.

24 Knjižnica Laško

Slovenske knjižnice namreč Izvedba prireditve, ki smo jo v knjižnici obiskuje povprečno 25 % skrbno načrtovali, je bila po naši oceni in prebivalcev, bralci pa se po oceni polne dvorane navdušenih navadi srečujemo in obiskovalcev zelo dobra. Pomembno je povezujemo vsakodnevno v tudi, da smo se pri celotnem projektu knjižnici in na manjših uspešno medobčinsko povezali, zanj prireditvah, v manjših krogih. pridobili državna in občinska sredstva ter Razmišljali smo, da bi bilo prav, dobro promovirali branje, bralno značko da knjižnice širšo javnost za odrasle ter navsezadnje tudi Knjižnico večkrat opozorimo nase in na Laško in Občino Laško. Medtem pa v svoje dejavnosti, sploh branje, knjižnici že snujemo bralne projekte za se pogumno predstavimo, saj, leto 2010, h katerim vas bomo kmalu navsezadnje, množičnost povabili. enako mislečih spodbuja tudi druge. Matej Jazbinšek

KNJIŽNICA LAŠKO NA nekatere novosti. Na domači strani vas pozornosti namenjamo vsaki knjižnici v SPLETU redno obveščamo o aktualnostih v naši mreži posebej. Ponujamo vam knjižnici ter vas vabimo na prireditve in možnost prijave na elektronske novice Že v avgustovski številki biltena smo druge dejavnosti. Standardnim in izražanja vaših mnenj, predlogov za napovedali prenovljeno domačo spletno informacijam smo dodali galerijo slik in nabavo, sodelovanje v knjižni uganki in stran knjižnice, po kateri lahko brskate pripravili poseben sklop vsebin, še marsikaj. od konca septembra, na novem naslovu povezanih z branjem (Bralna značka, Lepo vas vabimo, da obiščete www.knjiznica-lasko.si. V knjižnici smo projekt Priporočamo, O prebranem …). V prenovljeno spletno stran in nam o njej pripravili informativno zgibanko o rubriki Posebej za vas se posvečamo elektronsko ali osebno v knjižnici spletni strani, tu pa bi vas opozorili na določenim ciljnim skupinam, zaenkrat poveste svoje mnenje. otrokom, mladim in starejšim. Več

KNJIŽNIČARJI moževa mlajša kolegica, raje odide. vojni. Pripoveduje zgodbo o dečku PRIPOROČAMO V BRANJE Izbere povsem novo pot, tako poklicno Danijelu, ki ga je oče nekega dne peljal kot osebno. Seveda nekoliko okleva na ''Pokopališče pozabljenih knjig'', kjer Feri Lainšček: Vankoštanc pred negotovo prihodnostjo, vendar je si je smel izbrati samo eno knjigo. Izbral Roman iz vaškega življenja slika Düplina, prav zdaj najbolj pomembno, da je Senco vetra avtorja Juliana Caraxa in vaško siroto, ki so ga, preden ga je stara verjame vase. Metod Pevec zelo dobro ta ga je čisto prevzela, a ko si je želel Popovka vzela za svojega, zaposlili in pozna žensko naravo, saj je roman Teža prebrati še kakšno delo tega pisatelja, prenočili zdaj tu, zdaj tam. Hlapec, ki ga neba napisan z ženske perspektive in je je ugotovil, da so vse njegove knjige nihče posebej ne ceni, ne po marljivosti zelo prepričljiv. skrivnostno izginile. Začel je iskati ne po pameti, gospodarici in njenemu avtorja in odkrivati njegovo življenje… sinu Brezi zvesto in vdano služi. Za Cristiano Cavina: V deželi Penavrit Zafonov roman je knjiga o knjigi, o Brezo, ki ga ima posebej v čislih in res Babica Cristina, osrednja junakinja ljubezni do knjig in branju nasploh. rad, bi naredil vse; ko se mladi gospodar romana, z izjemnim občutkom za zaljubi in pripelje domov nevesto iz podoživljanje dogodkov, odstira Elizabeth Goudge: Čar otoka bogate družine, pa se pokaže, koliko so svojemu vnuku – pisatelju Cavinu – Čar otoka velja za najboljše delo vredni delo, denar, ljubezen. In ko si poglede na obdobje svojega odraščanja. angleške pisateljice Elizabeth Goudge. Düplin dovoli na vankoštanc, poročni V njej je veliko modrosti, ki pa jih Zgodba se odvija konec 19. stoletja na ples z blazino, povabiti nevesto, se stvari prenaša na soljudi s preprostostjo in otoški kmetiji Bon Repos, ki povsem spremenijo … ganljivostjo. Babičini spomini, "njeno gospodarsko ne stoji najbolj trdno. prepredanje in odpredanje niti Skozi pronicljive opise dodobra Thrity Umrigar: Razdalja med nama preteklosti", spodbudijo pozorno spoznamo njene člane, ki tvorijo trdno Pisateljica pred nami odslikava vsakdanji poslušanje ter opazovanje in družinsko skupnost. Življenje na kmetiji utrip Bombaja. Bogat sloj predstavlja razumevanje življenja v mladem razburka rešitev brodolomca, ki mu Sera, neodločna in čustveno hladna nadebudnežu. ponudijo zatočišče na kmetiji, zlasti ko ženska. Njeno pravo nasprotje je spoznajo, kdo skrivnostni tujec Runolph služkinja Bhima, ki je življenje, kljub Alma M. Karlin: Uroki ljubezni – uroki sploh je. V lepo berljivo zgodbo so izgubi sina in hčerke ter odhodu smrti vpletene tudi otoške legende, tako da nerazumevajočega moža, ni zlomilo. Z Knjiga, zanimiva toliko bolj v tem letu, se roman mestoma bere prav čarobno. vso človeško toplino in pravičnostjo se ko praznujemo 110-letnico rojstva bori za prihodnost vnukinje Maye. Ker se svetovne popotnice iz Celja, nam Jani Virk: Ljubezen v zraku ji zgodi velika krivica, tvega in, zvesta razkriva življenjepis pogumne in drzne Pisatelj postavi v ospredje Blaža, svojim načelom, zapusti hišo. raziskovalke daljnih dežel, kot ga je učitelja glasbe, ki je samohranilec in zapisala Cveta Kovačič, ena redkih še malce otopeli nostalgik, ljubitelj Metod Pevec: Teža neba živečih Slovenk, ki je Almo spoznala še Marqueza in Santane. Edino sonce v Hana in Samo sta par v zgodnjih srednjih kot mlado dekle. V nadaljevanju pa življenju mu predstavlja hči Ula. Njegovi letih, oba arhitekta, oba poklicno sledimo urokom ljubezni, mitologiji in poskusi uresničevanja ljubezni so nekaj uspešna, imata urejen dom ter lepo in nenavadnim običajem Polinezije, negotovega, izmuzljivega – tako kot bistro hčerko Anjo. Hana je iskrena in Melanezije in Mikronezije, kakor jih je ljubezen, ki je v zraku. Roman je brezkompromisna oseba, ki je Karlinova doživljala med domačini zgodba, ki nam pove, da ti lahko pripravljena veliko vlagati v svoj odnos z odmaknjenih otočij "Južnega morja". življenje spremeni en sam, v pravem možem in hčerko. Zato tudi kmalu trenutku izrečen stavek, a hkrati, da se začuti, da se mož vse bolj oddaljuje in Carlos Ruiz Zafon: Senca vetra nič ne spremeni, če ne poskušaš nič izmika, ko pa spozna, da je posredi Gre za avtorjev prvi roman, postavljen v spremeniti. Barcelono v čas po španski državljanski

25 Humanitarna dejavnost Območno združenje Rdečega križa Laško

60 LET OD PONOVNEGA vsako leto pripravi srečanje svojih krajanov, SPREJEMA ŽENEVSKIH kar je izjemno lepo. Sredi oktobra so v KONVENCIJ dvorano gasilskega doma na Vrhu povabili KONVENCIJ vse 103 krajane, stare 70 in več let. Vsi povabljeni, ki so si vzeli čas, imeli voljo in Letos mineva 60 let, odkar so bile ponovno pogum ter jim je to tudi zdravje dopustilo, predelane in podpisane Ženevske so se zbrali v lepem popoldnevu in konvencije, mednarodne pogodbe o prisluhnili še lepšemu programu. Zaigrala zaščiti vojnih žrtev. Žrtve vojn zaradi jim je sedaj že dobro uigrana domača odpluli od Portoroža mimo Pirana do Izole, pomanjkljive pravne zaščite do takrat vaška godba pod vodstvom Ivana si ogledali Ankaran, kjer so nas sprejeli namreč niso bile dovolj zaščitene. Zasluga Medveda, nastop so pripravili učenci gostitelji iz tamkajšnje krajevne ustanoviteljev Mednarodnega odbora Podružnične osnovne šole Vrh s pomočjo organizacije RK z gospo Marijo Jereb na Rdečega križa je bila, da je ugotovil marljivih učiteljic in glasbena skupina Pit čelu, in izlet zaključili z ogledom Debelega potrebo po mednarodnem, trajnem in mi daj, ki prav tako prihaja iz njihovih Rtiča. Na pot je odšlo 67 krajanov, med enotnem pravu, ki bi ga poznale in njimi tudi predsednik krajevne skupnosti spoštovale vse države. Že davnega leta Rajko Čižek s soprogo, ki nam je še malo 1864 je ta odbor pripravil in dal državam v pred tem pomagal pobrati članarino za podpis prvo mednarodno pogodbo. območji Radobelj in Plazovja. Izbrali smo si Prvotni zamisli so sledile številne dan, kakršnega še ni bilo – ob odhodu nas konvencije, ki so bile sprejete v okviru je namreč spremljal dež, na Primorskem mednarodnih mirovnih konferenc, njihov nas je obsijalo toplo sonce, na povratku pa cilj pa je bila rešitev težav, s katerimi se nas bi že skoraj zopet zmočilo. Tudi tokrat med vojno srečujejo ljudje. Diplomatska smo se vrnili polni novih doživetij, med konferenca leta 1949 je predelala vse katerimi je bila tudi vožnja z gusarsko dotedanje konvencije. Vse štiri danes ladjo. Ker so se nekateri prvič peljali z ladjo veljavne Ženevske konvencije, ki po morju, smo vsi skupaj zapeli tisto znano predstavljajo temelj mednarodnega Zaplula je barčica moja. humanitarnega prava, so bile podpisane 12. avgusta 1949, torej pred 60 leti. Prva logov in ne sme manjkati na takšnem NA OBISKU PRI NAŠIH konvencija ščiti ranjence in bolnike NA OBISKU PRI NAŠIH dogodku. Za presenečenje je lepo zapela oboroženih spopadov na kopnem, druga JUBILANTIH domačinka in obetavna mlada pevka Maja govori o izboljšanju usode ranjencev, Tuhtar, za simbolično ponazoritev vezi bolnikov in brodolomcev v oboroženih Oktobra smo obiskali kar tri občanke, ki so med generacijami pa sta piko na i postavila silah na morju, tretja o ravnanju z vojnimi praznovale 90. rojstni dan. Ker sredi dedek in vnukinja Jože in Anja Rezec, ki ujetniki, četrta pa o zaščiti civilnega oktobra goduje Terezija, ni nič sta ob harmoniki zapela dve pesmi. prebivalstva v vojnem času. Leta 1977 sta nenavadnega, da je tako ime tudi vsem Zbranim so namenili nekaj besed tudi bili sprejeti še dve dopolnili h konvencijam trem našim tokratnim jubilantkam. gostje, med njimi župan Občine Laško o zaščiti žrtev mednarodnih in Najprej sva se z županom Francem Franc Zdolšek, predsednik Krajevne nemednarodnih oboroženih spopadov. Z Zdolškom ustavila na Trubarjevem skupnosti Vrh Stanko Selič in sekretar njimi so zaščitene tudi osebe, ki prihajajo nabrežju, kjer živi Terezija Kurat. Tokrat je Območnega združenja Rdečega križa na pomoč. Ženevske konvencije je danes Laško Vlado Marot, ki se je med drugim podpisalo 194 držav sveta, postale so prva Odboru RK Vrh pod vodstvom Marije pogodba z univerzalno podporo, Krajnc zahvalil za pomembno delo, ki ga predstavljajo pa temelj delovanja opravljajo v kraju, in njihovo skrb ter trud Mednarodnega odbora Rdečega križa. pri pripravi tradicionalnega srečanja Države podpisnice so se z njimi med krajanov. drugim obvezale nuditi pomoč tako prijateljem kot sovražnikom, spoštovati čast in dostojanstvo človeka, njegove IZ MARIJA GRADCA NA družinske pravice, versko prepričanje s PRIMORSKO posebnim spoštovanjem do otrok, prepovedati nečloveške postopke, jemanje Po dveh letih je Krajevna organizacija talcev, iztrebljanje, mučenje, usmrtitve brez Rdečega križa Marija Gradec, ki je v sojenja, deportacije, plenjenje in minulih mesecih opravila veliko dela na neutemeljeno uničevanje zasebne lastnine različnih področjih, pripravila tudi sicer ni bilo na vrtu, kot jo lahko sicer ter dovoliti delegatom Mednarodnega ekskurzijo za svoje člane. Vtisi izpred dveh pogosto vidimo, ampak naju je skupaj s odbora Rdečega križa, da obiskuje vojne let, ko smo se z dvema avtobusoma hčerko Terezijo pričakala v kuhinji. Terezija ujetnike, civilne internirance in se z njimi odpeljali v Belo Krajino, so bili še vedno izhaja iz Slivnega pod Šmohorjem, po pogovarja brez prisotnosti prič ter jim nudi živi, tako polni lepih spominov, da so nas domače je Kačunova, rodila pa se je v veliki pomoč. Vredno je omeniti, da je Slovenija nekateri venomer spraševali, če bomo še družini, v kateri je bilo dvanajst otrok. kmalu po osamosvojitvi med prvimi Terezija je bila menda nekje na sredi. mednarodnimi pogodbami podpisala prav Naključje je prineslo, da je spoznala moža Ženevske konvencije, ki so bile tudi temelj Marjana, ki je delal v zdravilišču. Z njim se za delovanje Rdečega križa v naši državi. je poročila, kupila sta parcelo in si nato na Avtor knjige Ženevske konvencije, ki jo je njej ustvarila najprej manjši, potem pa še pred leti izdal Inštitut za sodno medicino nekoliko večji dom, kjer sedaj živi s hčerko Medicinske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Terezijo. V zakonu so se jima rodili trije Anton Dolenc je v uvodu zapisal, da dobro otroci, hčerki Terezija in Marija ter sin poznavanje vsebine Ženevskih konvencij Marko. Terezija je vseskozi delala doma, pomeni tudi priznanje vsem, ki so si lepo skrbela za otroke in z ljubeznijo vztrajno prizadevali, da bi »počlovečili« obdelovala velik vrt, da ji je dal veliko vojno, to stalno in usodno spremljevalko vsega, doma pridelanega. Vrtnarjenje ji je človeštva. še danes v največje veselje, saj je zelo skromna in zato tudi žalostna, kadar ji mati NA VRHU SO SE ZNOVA narava ponagaja. Za njo so tri zadnje hujše kdaj kam šli. In tako smo ponovno ustregli SREČALI poplave Savinje, ki so na njen obraz željam tistih, ki jim to veliko pomeni. zagotovo zarisale kakšno gubico več, kot Ponudili smo jim pot na Primorsko in jo v bi bilo treba. Tamkajšnja Krajevna organizacija Rdečega prvi polovici oktobra tudi uresničili. Še istega dne sva se z županom odpeljala križa ob podpori Krajevne skupnosti Vrh Ogledali smo si Sečoveljske soline, z ladjo

26 Humanitarna dejavnost naprej proti Jurkloštru, od koder smo jo dopušča, da bi še imela živino, kar zelo RK Laško, krajevne skupnosti in drugih skupaj s predsednikom krajevne skupnosti pogreša, z velikim veseljem pa še vedno društev ter organizacij, ki delujejo v Rečici. Francijem Lesičarjem, predsednikom obdeluje njivo, na kateri pridela dovolj Vse starejše člane naše organizacije in tiste, Društva upokojencev Jurklošter Danijelom krompirja, zelja in druge povrtnine za čez ki na srečanje zaradi bolezni niso prišli, Dobrškom, predsednikom Zveze borcev zimo. Po moževi smrti je več ali manj sama bomo obiskali na njihovih domovih, prav NOB Jurklošter Edijem Gračnerjem, in tako ji menda tudi najbolj ustreza, saj je tako pa bomo obiskali naše krajane v predsednikom Rdečega križa v Jurkloštru vajena samotarskega življenja. Hčerka domovih za starejše. Ivanom Klavžarjem in muzikantom Leopolda, ki ne živi doma, jo obiskuje Srečkom, mahnili na skupaj z družino in z veseljem ji pomagajo, Polano 64, kjer je svoj sin Janez pa je veliko odsoten, čeprav bi 90. rojstni dan želela, da bi bilo drugače. Kljub letom ima praznovala Terezija izvrsten spomin na mladostne in sedanje Ocvirk. Njen nasme- dni. Razveseli se poštarja, ki ji prinaša jan obraz in prisrčen dobre, pa tudi slabe novice. Razveselila pa sprejem sta nam dala se je tudi sestre Pepce, ki jo je z družino vedeti, da smo jo obiskala prav tako na ta dan. razveselili z našim Slavljenca Elizabeta Šantej in Karol Kumer obiskom. Na tej bosta objavljena v naši naslednji številki. domačiji živi že vse od rojstva. Tako so ji Vlado Marot dobre vile, pa čeprav najmlajši od devetih V REČICI SE DOGAJA Ker si vsi želimo, da tudi otroci in osebe s otrok, namenile, da je posebnimi potrebami doživijo nekaj ostala doma. Nedaleč V jesenskem, pisano obarvanem letnem lepega, pravljičnega ob prestopu v novo stran si je našla času smo v Krajevni organizaciji RK Rečica leto, smo tudi letos s skromnim življenjskega sopotnika Huga, s katerim sta spet organizirali ustvarjalne delavnice. S prispevkom podprli akcijo Laško združuje gospodarila na deset hektarjev velikem prodajo izdelkov bi radi pridobili nekaj dobre želje, ki ga v sodelovanju z drugimi posestvu. V zakonu so se jima rodili štirje sredstev za organizacijo, z delom zbranega organizira Območno združenje RK Laško. otroci, sin Hugo in hčerke Zinka, Nada ter denarja pa bi nakupili material za Konec leta in prve mesece prihodnjega Marinka. Domačijo sedaj vodi sin Hugo z delavnice, ki jih bomo za otroke spet bomo opravili inventuro opravljenega dela družino, ki še naprej poskuša gospodariti, organizirali med zimskimi počitnicami. Ob ter iskali rešitve, kako ga še izboljšati in se kakor sta prej mama in ata. Ob našem približati tistim, ki našo pomoč obisku je bilo pri Ocvirkovih veselo, saj se tem se zahvaljujemo trgovini Supermarket potrebujejo. Vsem želimo prijetne praznike jih je večina zbrala ob slavljenki, pa tudi TUŠ Debro, ki nam je znova omogočil, da sicer je veselo, kadar se pri njih doma se predstavimo in nekaj izdelkov iz ter srečno in uspešno novo leto. zberejo vsi. Poleg otrok še šest vnukov, dve delavnic tudi prodamo. vnukinji in pet pravnukov, za kolikor se je Marija Šmauc povečal rod Ocvirkovih. Na kmetiji je bilo veliko dela, mož je hodil v službo na DRUŽENJE KRAJANOV ZA Gozdno gospodarstvo, zato za kakšen hobi SPROSTITEV IN DOBRO Terezija ni imela časa. Marsikaj je morala VOLJO postoriti sama. Sedaj se rada poveseli v prijetni družbi, pa še bolj bi se, če bi jo V Krajevni skupnosti Rimske Toplice živi noge bolj ubogale. Zato pa si ob peči 182 krajanov, starejših od 75 let. Sredi krajša čas s prebiranjem časopisa in gledanjem televizije. oktobra smo jih povabili na srečanje v 21. oktobra smo obiskali še zadnjo od gostišče Marjeta v Rimskih Toplicah. Poleg petih krajanov iz Polane, ki so letos predsednice Krajevne organizacije praznovali 90. rojstni dan, Terezijo Rdečega križa Rimske Toplice sta vse Baumkirhner. Bila je nemalo presenečena, prisotne nagovorila podžupan občine in Sicer pa smo za socialno ogrožene družine predsednik Sveta krajevne skupnosti in posameznike razdelili drugi del paketov Rimske Toplice Jože Senica ter sekretar FIHO in drugi del intervencijskih zalog Območnega združenja Rdečega križa hrane iz EU. Družinam z več člani smo k Laško Vlado Marot. Otroci iz Vrtca Ostržek hrani pridali še pralni prašek in tekoče milo in osnovnošolskega krožka RK s svojimi iz Mercatorjeve donacije. Vse so nam mentoricami so našim starejšim krajanom pripeljali iz Območnega združenja RK Laško. Po požaru v našem kraju smo družini po svojih močeh hitro pomagali – pregovor namreč pravi, da kdor hitro da, dvakrat da. S prispevkom smo pomagali tudi družini Čajko iz Radeč, akcijo zanje pa zaradi razsežnosti škode vodi Območno združenje Rdečega križa Laško. ko smo jo obiskali skupaj z županom Proti koncu oktobra smo pripravili srečanje Francem Zdolškom, predsednikom krajanov, starih 70 in več let, ter krajevne skupnosti Francijem Lesičarjem, krvodajalcev. Slednjim smo se zahvalili za predsednikom društva upokojencev njihovo humano delo in jim podelili Danijelom Dobrškom in predsednikom priznanja. Škoda, da je bila njihova Rdečega križa Ivanom Klavžarjem. Na polepšali dan s prisrčnim in šaljivim udeležba skromna. Roman Brečko je za nastopom. Ob njihovih pesmicah in plesu domačiji, odmaknjeni od vsakdanjega 50-krat darovano kri poleg priznanja in hrupa, namreč ni vajena takšnega trušča, se je marsikomu malo stožilo, spomini so plakete od naše organizacije RK prejel še segli v mladost in na licih se je utrnilo nekaj kakršen je bil tistega dne, ko je praznovala spominsko uro. Srečanje je bilo prijetno, svoj življenjski jubilej. solz. A ne za dolgo. Mladi harmonikar, saj so ga s programom popestrili učenci in Domačijo, na kateri živi, je podedovala šestnajstletni mladenič, je raztegnil pred približno 60 leti, na njej pa sta si z učiteljice iz naše podružnične osnovne harmoniko, zapeli smo nekaj zdravičk in možem ustvarila dom in družino. Terezija šole, zapele so Barbare iz KUD-a Rečica, pozneje prisluhnili venčkom ponarodelih se je sicer rodila na Polju pod Lisco, imela vsem skupaj pa se je ob pesmi pridružil še pesmi in drugim skladbam. Večina pa je šest bratov in štiri sestre; poleg nje harmonikar. Srečanja se je udeležil tudi udeležencev je bila mnenja, da je najbolj živi le še sestra Pepca. Rezika, vajena župan Franc Zdolšek, ki je vse pozdravil in pomembno, da se srečamo, saj je krajevna trdega dela na kmetiji, se dobro drži. Kot je se zahvalil krvodajalcem. Prisotne pa so organizacija geografsko raztegnjena in se rekel zdravnik ob enem od pregledov, je v pozdravili in spregovorili o zanimivostih nekateri vidijo le na naših srečanjih. Zato dobri kondiciji. Zdravje ji sicer res ne tudi drugi gostje iz Območnega združenja ne zmanjka snovi za pogovor. Temu pa je

27 Humanitarna dejavnost naše druženje tudi namenjeno – DELČEK DOHODNINE ZA krajana smo obdarili s šopkoma. Razšli prijetnemu snidenju, sprostitvi in dobri RDEČI KRIŽ smo se z obljubo, da se čez leto dni spet volji. Z najlepšimi željami za prihodnje leto, predvsem za zdravje in z drobnim Marsikdo še ne ve, da lahko del spominčkom, ki so ga pripravili v Vrtcu dohodnine, ki mu jo odmeri država, med Ostržek, smo odšli na svoje domove. drugim nameni tudi Območnemu združenju Rdečega križa Laško. Tako lahko OBISKOVATI NAŠE KRAJANE S sklepamo iz informacij o tem, kako malo ČASTITLJIVIMI LETI JE LEPA občanov in nasploh državljanov namenja NAVADA donacije iz tega naslova upravičencem. Vsi, ki ste se za ta korak že odločili in nam tako V KO RK Rimske Toplice imamo devet donirate nekaj sredstev za pomoči v stiski, krajanov, starejših od 90 let. Menimo, da je iskrena hvala. S podpisano izjavo lahko lepa navada, če jih ob rojstnih dnevih odločite, da 0,5 odstotka dohodnine, srečamo. obiščemo in razveselimo. V letošnji jeseni odmerjene od vaših dohodkov, ki se V odboru KO RK Sedraž smo se na sta veselo praznovali Hedvika Horjak in vštevajo v letno davčno osnovo, ne oktobrskem sestanku odločili, da se bomo Marjana Ožek. Obljubili smo si, da pripada proračunu Republike Slovenije, v sodelovanju s šolo in vrtcem iz Sedraža naslednje leto zopet pridemo. Komaj ampak nam. Vas to nič ne stane, nam pa pridružili vseslovenski akciji zbiranja bomo čakali ta dan, saj nas pogostita s veliko pomeni. Hvaležni bomo, če nam plastičnih zamaškov. S tem bi radi Anžetu, sladkimi dobrotami, ki jih večinoma sami boste tisti, ki še to niste storili, namenili delček odmerjene dohodnine. ki je nogo izgubil v nesreči, pomagali pri Podatki za zahtevo so: nakupu nožne proteze, ki bi mu olajšala Naziv upravičenca: življenje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA Odbor KO RK Sedraž KRIŽA LAŠKO Damjan Knez Davčna številka: 15658988. Obrazec Zahteva za namenitev dela ZAHVALA IN VOŠČILO dohodnine za donacije lahko dobite na našem sedežu in na spletni strani Davčne Območno združenje Rdečega križa Laško uprave RS http://www.durs.gov.si. Če se skupaj s krajevnimi organizacijami želite, da vam bodo to pri odmeri Rdečega križa laške občine želi zahvaliti pripravita. Tudi za večino vsega dohodnine za leto 2009 že upoštevali, vsem zvestim članom, krvodajalcem, gospodinjskega dela skrbita sami. Veselita morate obrazec oddati do konca predavateljem, mentorjem krožkov RK na se obiskov svojih dragih, sosedov in letošnjega leta na davčnem uradu oziroma osnovnih šolah, prostovoljcem, sode- prijateljic, pa tudi naše pisane druščine. izpostavi. lavcem, donatorjem in vsem, ki nam Vlado Marot stojite ob strani ter nam pomagate. V URE SVETOVANJA RDEČEGA iztekajočem letu je bilo polno lepih in manj prijetnih dogodkov, ki so nas tako ali KRIŽA V RIMSKIH TOPLICAH SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V KS SEDRAŽ drugače zaznamovali. Pa vendar smo s skupnimi močmi poskušali vsaj blažiti V letošnji jeseni smo za socialno ogrožene stiske tistih, ki jih je kriza tako ali drugače krajane in tiste, ki jih je nenadoma doletela KO RK Sedraž je s pomočjo donatorjev in našla. Vemo, da je beseda hvala malo, a kakšna stiska, dvakrat delili pakete z živili Turistične kmetije Nemec v nedeljo, 15. ker prihaja iz srca in je iskrena, pomeni in higienskimi artikli. Skupno število novembra, organizirala srečanje krajanov, mnogo več. Pomeni prijateljstvo, ljubezen, družin, prejemnikov materialne pomoči pri ki so dopolnili 70 in več let. Najprej smo pomoč. nas, se je zvišalo na 65. jim ponudili kosilo, sledil pa je pester Vsem želimo lepo praznovanje božičnih Ob tej priložnosti znova obveščamo kulturni program, v katerem so sodelovali in novoletnih praznikov. V novem letu krajane, da vsak prvi torek v mesecu od otroci iz vrtca in šole Sedraž, moški pevski pa, da bi imeli vsi veliko trdnega 16. do 17. ure poteka svetovanje za zbor, citrarja prof. Peter Napret in Manca zdravja, miru, blagostanja, prijateljev pomoč Rdečega križa v pisarni Krajevne Knez ter harmonikaš Gašper Nemec, ki so in čutečih ljudi. Nadejamo se prijetnega skupnosti Rimske Toplice. Vabimo vas, z glasbo zaokrožili prijetno popoldne. sodelovanja z vsemi in že v naprej da se v primeru različnih stisk oglasite, Krajane so nagovorili tudi laški župan, hvala vsem, ki boste z nami tudi v pretehtali bomo situacijo in skupaj lažje sekretar OZ RK Laško, predsednik KS prihodnjem letu. našli rešitev. Sedraž, predsednik PGD Sedraž in Marjana Šantej predsednik upokojencev. Najstarejša Območni odbor Rdečega križa Laško

Požarna vaja v Trubarjevem domu upokojencev napravami in nosili, predvideli gašenje samega vira požara v Loka pri Zidanem Mostu objektu, pri gašenju zunanjosti objekta pa so uporabili tudi vodni top. Evakuacija iz tovrstnih ustanov je zaradi slabega V Trubarjevem domu upokojencev psihofizičnega stanja pretežnega dela Loka pri Zidanem Mostu vsako leto stanovalcev (povprečna starost nad 80 let, izvedejo požarno vajo s ciljem, da bi bili slaba pomičnost ali celo nepomičnost ter v vsakem trenutku kar najbolje demenca) izjemno zahtevna, zato so pripravljeni na morebiten izbruh preizkusili tudi reševanje s t. i. drsalnim požara. Osrednja tema letošnjega tepihom, s katerim so z balkona 2. meseca požarne varnosti je bila ravno nadstropja spuščali evakuirance na tla. požarna varnost starejših oseb, zato so Vaja je zelo dobro uspela, saj je pokazala tokratno vajo še posebej drzno na razmeroma dober sistem aktivne zastavili. Izvedli so jo v soboto, 17. požarne zaščite in dobro usposobljenost oktobra, v njej pa so sodelovala PGD gasilcev ter zaposlenih, poleg tega pa so Loka pri Zidanem Mostu, PGD Breg in zaznali dodatne možnosti za še boljšo PGD Sevnica s skupno 36 gasilci in 9 pripravljenost v primeru požara, in sicer z prostovoljci, pridružilo pa se jim je nadgradnjo tehničnega varovanja pred približno 20 zaposlenih ter 15 požarom in dopolnitvijo navodil za stanovalcev Trubarjevega doma. postopanje. Z vajami bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih in Scenarij vaje je predvideval izbruh požara v sobi 209 na se s tem pripravljali na dogodek, za katerega sicer upajo, da ga negovalnem oddelku. Gasilci so se reševanja lotili z dihalnimi nikoli ne bo. R. P.

28 Hiša generacij Uspešno leto za Društvo Laško gostilo najboljše športnike Čestitkam in željam se je pridružil invalidov občine Laško invalide za leto 2009 slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je tudi v Bliža se konec leta 2009 in z njim tudi leto Turistično rekreacijski center Laško ob prihodnje obljubil pomoč države pri uspešnega dela Društva invalidov občine Savinji je že nekaj let tudi pripravljalna prizadevanjih za izenačitev športa in Laško. Sodelovali smo na tekmovanjih v baza športnikov invalidov. Izredno športa invalidov. namiznem tenisu, balinanju, pikadu, prepoznavni so igralci namiznega tenisa, Ob številnih priznanjih, ki so jih prejeli vsi streljanju z zračno puško ter v športnem ki se vsako leto zberejo na nosilci medalj na svetovnih in rekreativnem ribolovu. Organizirali enem največjih mednarodnih in evropskih prvenstvih ter turnirjih za invalide. svetovnih igrah specialne Prijaznost in razumevanje olimpijade in njihovi trenerji, domačinov za nekatere je bil vrhunec svečanosti njihove posebne potrebe jih podelitev priznanj vedno znova privabi tako na najboljšim posameznikom druženja pred odhodi na in ekipam. Priznanja sta paraolimpijske igre kot na podelila predsednik ZŠIS – POK Emil Muri in minister za druga velika mednarodna šolstvo in šport dr. Igor tekmovanja. Zato ni slučaj, Lukšič. da so se po letu 2002 letos V obeh posameznih ponovno zbrali v Laškem na konkurencah je naslov 16. svečanosti ob proglasitvi najboljšega športnika najboljših športnikov inva- invalida pripadel novima lidov po izboru Zveze za lastnikoma. Dosedanjim smo srečanja, izlete in razna šport invalidov Slovenije - sedmim posameznicam se je na listi izobraževanja naših članov. Ponovno smo Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS – POK). najboljših športnic po izboru ZŠIS – POK sofinancirali nakup kopalnih kart. Odlične uvrstitve na svetovnih in pridružila svetovna prvakinja v Posebno pozornost smo namenili evropskih prvenstvih, olimpijadi gluhih showdownu (namizni tenis za slepe in obiskom naših članov, ki so prestali težje ter na svetovnih igrah specialne slabovidne) Jana Fuhrer iz Šentjurja, operacije. Obiskovali smo starejše člane olimpijade so slovenski šport invalidov sedmim najboljšim športnikom pa in skupaj praznovali 90. in 95. rojstni obogatile s številnimi novimi medaljami. svetovni viceprvak v lovu rib s plovcem dan. Ker tudi invalidom ni prizanesla Z ustreznimi priznanji jih je ZŠIS – POK Rudolf Centrih iz Štor. recesija, smo jim finančno pomagali pri nagradila na prireditvi, ki je v ponedeljek, večjih izdatkih, nakupu prehrane in 7. decembra, potekala v prostorih družbe ortopedskih pripomočkov. dobrega počutja Thermana, d. d., Laško, v V društvu deluje več kot 35 prostovoljcev. imenu katere jim je dobrodošlico zaželel Vsak ponedeljek od 8. do 11. ure njen direktor mag. Roman Matek. Izrazil imamo uradne ure. Finančno nam pomagajo ZDIS, Občina Laško in vsi člani je zadovoljstvo, da so leta 2004 našli društva s članarino in prostovoljnimi skupen jezik za organizacijo prvega prispevki. Ne glede na recesijo smo mednarodnega turnirja v namiznem dosegli vse zastavljene cilje. Posebna tenisu za športnike invalide. Ime Laškega zahvala za vestno in marljivo delo gre se je tudi tako poneslo po svetu in tajnici gospe Zofiji Koprivc, blagajničarki potrudili se bodo, da bodo dobri gospe Dragici Vene ter gospe Cvetki gostitelji že 7. turnirja maja 2010. Šardi za vodenje članstva in urejanja Pripravljenost za nadaljnje sodelovanje in prostora. Zahvala tudi predsednikom posluh za potrebe športnikov invalidov je Naslov najboljše ženske ekipe je že posameznih komisij: g. Jožetu Cverletu obljubil še župan Občine Laško Franc devetič pripadel reprezentanci v sedeči za šport, ge. Zdenki Jakopič za socialo, Zdolšek. odbojki, ki je na letošnjem evropskem ge. Jožici Kovačič za oddih in izlete, ge. Emil Muri, predsednik ZŠIS – POK je v prvenstvu osvojila bronasto medaljo. Marici Lesjak za delavnico ročnih del in svojem uvodnem nagovoru izrazil veliko Prvič pa se je na seznam najboljših g. Vinku Zemetu za vodenje nadzornega zadovoljstvo ob vseh uspehih moških ekip uvrstila reprezentanca v lovu odbora. Zahvala tudi vsem dvajsetim slovenskih športnikov invalidov v letu rib s plovcem, letošnji svetovni prvak. poverjenikom. Vem, da zahvala ne polni 2009 na mednarodnih tekmovanjih. V kulturnem programu so nastopili žepov, vendar naj bo to priznanje za Zaželel jim je vsaj ponovitev tudi v učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, njihov trud. prihodnjem letu, če ne celo izboljšanja podružnica Debro pod vodstvom Ker se približuje novo leto, želim vsem ob dejstvu, da so pred njimi zimske zborovodkinje Mateje Škorja, skupina članom društva in drugim občanom paraolimpijske igre v Vancuvru. Zahvalil mažoretk omenjene šole pod vodstvom Občine Laško veliko zdravja, vesel božič, se je vsem sponzorjem, donatorjem in Majde Marguč, plesna skupina Društva srečno in uspehov polno novo leto 2010. drugim, ki so kakorkoli prispevali k tem študentov invalidov Slovenije ter skupnim uspehom, med drugim tudi harmonikar Gregor Mlinar. Predsednik društva invalidov Thermani, d. d., Laško. Miha Lončar Silva Razlag Foto: Matej Lavrinc Center starejših - Hiša generacij Laško Praznovali smo ročnih del, ki so nastala v tem letu. svoje izkušnje, znanje in spretnosti deliti z četrti rojstni dan Pogled na čudovite izdelke nam pove, da mlajšimi, mlajši pa s starejšimi delijo četrti rojstni dan se tukaj srečujejo ljudje, ki imajo svojo otroško radoživost in razigranost. Ponovno je leto naokoli in s tem tudi 4. ogromno znanja, spretnosti in dobre Hvala vsem našim zvestim mentoricam rojstni dan Hiše generacij, ki smo ga volje. V tem kratkem času se je stkalo in mentorjem, ki ste svoje znanje praznovali v četrtek, 26. novembra. veliko idej, naredilo veliko izdelkov, kar pa pripravljeni podeliti z drugimi in jih učiti Rojstni dan smo počastili s kulturno je najpomembnejše, stkala so se nova novih spretnosti ter jim podariti delček prireditvijo, ki so jo oblikovale skupine, ki poznanstva in prijateljstva. Center sebe. Tudi v prihodnje si želimo vašega ustvarjajo in se družijo v Hiši. Ob tej starejših – Hiša generacij se trudi sodelovanja, hkrati pa se veselimo novih priložnosti smo imeli na ogled razstavo medsebojno povezovati vse tri obiskovalcev, kajti vsak posameznik v generacije. Tako imajo starejši priložnost sebi skriva nekaj posebnega in 29 Hiša generacij edinstvenega. Ta posebnost nas bogati in so lahko postavljeni na vsaki razstavi. Druženje v Hiši generacij osrečuje. Drage mentorice in mentorji Vsakemu, ki ne zahaja v našo hišo, je lahko žal, saj veliko zamudi. želim Vam, da bi Vas prostovoljno delo Ida, Jožica in Rezika smo zelo vesele, da krepilo, Vam vlilo novih moči in ima naše druženje zelo dober obisk. poznanstev tudi pri nadaljnjem delu. Ana Tošić: Vsak torek prihajam z veseljem v Hišo generacij. Včasih se mi zdi, da sem v Imele smo prijeten klepet in si pripovedovale razne šale. Pavlina in Marjeta Ferlež, koordinatorka aktivnosti Laškem vsak dan, saj se rada družim in ustvarjam. Marija sta uprizorili, kako je bilo v Čatežu na dopustu. Obrale so vse po vrsti. Kaj mi Hiša generacij pomeni Marija Kamenšek: Hiša generacij mi zelo Prikazali sta tudi skeč, kako bi bilo, če bi veliko pomeni. Tukaj se marsičesa naučiš, bili v parlamentu, kaj vse bi spremenile Petra Šuster: Veliko hiš ima človek v svojem ob delu in pogovoru pa tudi sprostiš. Ob na bolje. Urica je bila kar prekratka, tako življenju; prestopa njihove pragove z vsem tem pa tudi pozabiš na marsikatero nam je bilo lepo. Želim si, da bi nam še upanjem, da bo v njih našel dom – kraj skrb in težavo. Zelo sem zadovoljna. velikokrat bilo tako, da bi se starejši še miru, topline in sprejetosti, kraj, kjer se naprej povezovali in srečevali ter da bi se lahko razvija v intelektualno, duhovno in Marica Lesjak: Ne morem verjeti, da je že radi imeli. Življenje je prekratko, zato ga motorično spretno bitje; dobro do sebe in štiri leta, odkar smo odprli ta čudovit Dom uživajmo v slogi in se družimo, da bo dobro do družbe, ki ga obdaja. In zame je za vse generacije. Po zasedenosti se vidi, da polno pozitivne energije. Hiša generacij eden od mojih domov. je veliko zanimanja za vse delavnice. Društvo invalidov Laško je že od vsega Terezija Škoberne Terezija začetka vključeno v delavnice. Enkrat Dernač: Hiša mesečno izdelujemo rože iz krep papirja. Hišo, v kateri sem našla svoj drugi dom. Tu generacij je Izdelujemo razne rože, saj je to naša sem se naučila mnogo stvari, o katerih prej prijazen objekt, zgodovina. Tudi strokovnjak dr. Janez še sanjala nisem. Imamo zelo sposobne v katerem se Bogataj pravi, da s svojimi izdelki in kulturo mentorice, dobre prijateljice, kolegice, ki dobro počutim, ohranjamo našo kulturno dediščino. nas razumejo, če si starejši in osamljen. zato redno Čestitam vodstvu, v prihodnje si želim še Zelo sem srečna in ponosna na vse, kar sem zahajam vanj. naprej dobrega sodelovanja. Hvala vsem, ki se naučila in si dolge dneve popestrila med Zelo rada ste vključeni v Hišo in v njej pridno vodite dobrimi ljudmi. Vsi, ki ste osamljeni in si imam kleklja- delavnice, da nam ni dolgčas. želite česa naučiti, si dan polepšati, pridite nje in tudi vse k nam, ne bo vam žal. druge delav- Terezija Škoberne: Sem dolgoletna nice. Želim, da prostovoljka. Ker sem vdova in imam že Pavla Kukavica (Oplotnica): Rada bi se se še naprej odrasle vnuke, sem prepuščena sama sebi, zahvalila, da ste me sprejeli v vašo družbo. nadaljuje to ustvarjalno vzdušje. ker ne živimo skupaj. Hvala bogu imamo Me podprli pri mojem delu, pomagali pri novih idejah ter priskočili na pomoč pri Marjana Jančič: Hiša generacij je ustvarjanju. Čeprav je vožnja do Laškega kakovosten izkoristek prostega časa ali naporna, mi nikoli ni bilo žal časa, ki sem časa, v katerem pridobiš veliko novega ga preživela z vami. Spoznala sem veliko znanja, ki te osreči in daje zagon za oseb, ki rade pokažejo, česar sama še ne nadaljnje delo. Delavnice so domiselne, znam. Ure z vami so nepozabne. Veliko pogrešam pa obdelavo lesa oziroma žganje smeha, energije in še največ zanimivega na les. Pohvalno še naprej. ustvarjanja me vedno znova prepriča, da sedem v avto in pripeljem do vas. Izdelki, ki Marjeta Dremel: V Hišo generacij zahajam smo jih ustvarili, so mi zelo všeč, v meni pa že več kot tri leta. Tu se sproščam, saj kar vzbudijo motivacijo za nadaljnje naprej ustvarjamo nekaj novega. Druga ustvarjanje. Še enkrat hvala vam. drugo učimo in dopolnjujemo. Naši izdelki

Dvojni praznik Zavškovih Za dva mlada človeka v povojnih letih, štiri leta po koncu vojne, ko sta se poročila, ni bilo lahko. Začela sta iz nič, 22. oktober 1949. Sončna sobota, zjutraj brez premoženja, saj za srečo bogastvo ni megleno jutro z dežjem, nato pa je sijalo pomembno, tisto, kar človek potrebuje za sonce. Tako megleno je bilo, da od sproti in za dostojno življenje, pa se fotografiranja na prostem ni bilo nič. In zasluži. To nalogo je imel Stanko, Anica ne da bi posebej izbirali, je bila sobota, pa je skrbela za dom in otroka. Že 10. oktober 2009, podoben dan. In kaj naslednje leto po poroki se jima je veže ta dva datuma? Ob prvem sta pridružila hčerka, nato še sin. Oba otroka Stanko Zavšek in njegova žena Anica se rada spominjata srečnega otroštva in stopila na skupno življenjsko pot, ob skrbne starševske vzgoje. Ta ni bila drugem pa skupaj z otrokoma, vnuki in stroga, saj sta starša vzgajala z vzgledom pravnuki, sorodniki, prijatelji in sosedi to Šestdeset let je častitljiva doba za in manj z besedami. obletnico praznovala in se spominjala zakonca. Toda Stanko rad tudi poudari, Zakonca Zavšek sta svoj dom ustvarila v vsega lepega iz skupnih let. Pomanjkanja da to ni edina letošnja obletnica; skupaj s Arji vasi, kjer sta tudi kmetovala na nista trpela, a tudi razsipala nista nikoli. svojima sestrama in bratoma so letos manjšem posestvu in se ukvarjala z vzrejo Stanko rad poudari, da sežeš lahko le stari 404 leta. Njegov starejši brat Martin prašičev kar 32 let. Tako o prašičereji in tako globoko, kot imaš dolgo roko. je letos dopolnil oseminosemdeset let; vzreji prašičev vesta toliko, kot malokdo; sestra Lojzka si je naložila osem križev, ob vsem tem pa sta se posvečala vzgoji Marija dve leti manj, Ivan pa otrok in pozneje vnukov. Ti imajo kar petinsedemdeset. Sam jih ima letos najlepše spomine na zanimive otroške triinosemdeset. Ko pridejo skupaj, dni, polne pustolovščin, včasih tudi spomini oživijo. Tudi tokrat so; od vsega vragolij. Zdaj v zrelih letih dneve pa si najbolj želijo zdravja. Zdravje je ena Anici in Stanku popestrijo tudi že redkih reči, ki si je želi domala vsak, saj ni pravnuki, ki prababici in pradedku radi na prodaj, podobno kot tudi ne sreča in povedo in pokažejo kaj znajo. Znajo pa veselje, te vrline pa je najbolje, da človeka marsikaj, ni jim nerodno in radi spremljajo, če ga že ne obvladujejo. nastopajo. Boža Herek

30 Literarni kotiček Vrtec Laško PESEM ŠTIRIH Mladi po letih in mladi po Popotnik, ali veš, ko tod mimo greš, srcu se družimo radi tudi v da na obrobju našega malega kraja glasbi vedno kaj zanimivega nastaja. Boris Vrabec Foto: Otroštvo je najobčutljivejše in nepo- novljivo obdobje v človekovem življenju. V Družijo se stari, mladi, njem pridobimo najosnovnejša spoznanja, vsi tisti, ki ustvarjajo radi. znanja in izkušnje, ki nas vodijo skozi vsakdan. Zato ni čudno, da rečemo spretni prsti, dobre misli, lepe želje so dodane – predšolskemu obdobju tudi zlata doba v ta lep izdelek, ki nastane. življenja, v kateri je otrok najbolj dovzeten in pripravljen za sodelovanje pri Že v zgodnjem jutru spoznavanju vsega neznanega. Ker pa je pesem klekljev zazveni, tudi radovedno bitje, mu vse pridobljene saj novih si znanj veliko klekljaric želi. izkušnje zelo koristijo v nadaljnjem izobraževanju s težnjo, da se razvije v Iz nogavic, papirja, volne, gline, razgledano in odprto osebo. nastajajo prave mojstrovine. Del vsega tega je tudi glasbeno področje, Vsakomur vrata so odprta – naj vstopi, ki ima pri nas v oddelku zelo pomembno da iz žalosti in samote v veselje prestopi. vlogo. Trudimo se, da so poslušanje glasbe, petje, igranje na male ritmične Ustvarjalno pot tudi slikarji smo tu začeli, instrumente prikazani na zanimiv in hvala, da ste medse nas sprejeli. prijazen način. Zato vedno znova in znova Spomini, ki z leti zbledijo, iščemo nove oblike, kako bi otrokom še na naj na slikah naših za večno živijo. prijaznejši način predstavili delček glasbe. Prijetna druženja in lepa domača pesem, In tokrat nam je ponovno uspelo, saj smo napolnita dušo z vedrino v oddelek povabili babico Hermino, ki je in pravo človeško toplino. bila tudi vzgojiteljica, da nam predstavi glasbili harmoniko in violino. Če so bili pri Pesem štirih sem ob obletnici dodala, z željo in čestitko, da se uspešna pot bi nadaljevala.

Hvala za prijaznost, razumevanje in pomoč, saj v slogi je največja moč.

Nevenka Fantinatto (ob 4. rojstnem dnevu Hiše generacij)

Pričakovanje poslušanju harmonike otroci razigrani, pa so se pri milem glasu violine čisto umirili. Še malo in adventni venec Glasbilo so lahko potipali, ga poslušali in poskušali zaigrati nanj. Ker pa je bila to kar bo krasil domačo mizo … pretežka naloga, smo raje zaigrali na naše čas beži, kot bi ga tepli iz davnine inštrumente, ki jih že kar dobro že umrli klavci. obvladamo. Babici Hermini smo zelo Ujemi utrinek hvaležni, da je vedno pripravljena svoje Zdi se, da bom kmalu stara in Ujemi utrinek bogato znanje deliti tudi z najmlajšimi, betežna, kakor moja stara mati, kajti stik z glasbo je zelo pomemben, otrok Objemam življenje, ker rada živim, vendar njen obraz tako mehak, pa mora biti za glasbo zelo dobro kot bi ga še danes ljubil fant na s svetlobo se polnim, da lahko poletim, motiviran, za kar je potrebnega veliko spomladanski jasi. mi vliva veselje, strahove odžene, znanja in truda. Otroka moramo naučiti napolni se duša – ne dovolim, da ovene! poslušati glasbo, saj že od nekdaj slovi kot Ko jo gledam, se ničesar ne bojim, zdravilo in ima tudi terapevtski pomen. ker slutim, da prihajajo ta leta, Zapisala v večnost sem le lepe spomine, Zato bo v naši igralnici še vedno veliko ko deležna bom miru v mali sobi ostajajo v meni, njih čas ne izgine, časa namenjenega glasbi, in če želite, se in bližine sivega mačkona. zapisala v večnost vse tiste ljudi ... nam lahko pridružite tudi vi. Babica še vedno so v meni, čeprav koga več ni. Hermina nam je obljubila, da še pride, mi Predel bo v soju sveče pa bomo nestrpno čakali, da ponovno in obraz moj naj mehak bo, kot Zapisovala bom dalje, me čas ne ustavi, skupaj zaigramo in zapojemo. Skupaj se obraz je moje stare mame, ne uklonim se niti njegovi postavi. bomo naučili tudi novo pesmico. naj na njem bo tvoj poljub kot Ko pride do mene, objamem trenutek, večnost vžgana vame. da zapiše se vame še zadnji občutek. Za vas napisali, da bi prebrali, Boža in Bea ter otroci iz oddelka Muce Vrtca Laško Mira Deželak-Slatinek In ko poletim k svojemu soncu, ne bo me več strah življenja pri koncu. V neskončnost se zlijem, med zvezde svetleče; Pisani koški kdor utrinek ujame, prinesem mu sreče! Že drugo šolsko leto zapored v Vrtcu Laško Cvetka Berginc izvajamo projekt na temo ekologije. V njem sodelujemo otroci oddelkov Metulji in Zajci, vzgojitelji in starši. Med vsakdanjimi dejavnostmi namenjamo več 31 Vzgoja in izobraževanje oprema za delo pri čebelah. Presenetljivo prijatelji iz vrtca, kar je v današnjih časih žal dolgo so malčki sodelovali pri našem zelo redko. Vožnja z vlakom je minila v “predavanju”, ko pa so jim vzgojiteljice na znamenju otroškega smeha, iger, kruh namazale med, smo vsi opazovali sendvičev, sladkarij in klepeta staršev. V samo še zadovoljne in nasmejane obrazke. Postojni nas je čakal avtobus in nas peljal Medeni zajtrk je postal običaj, čebelarji pa do Predjamskega gradu, kjer smo naredili smo zadovoljni predvsem zato, ker s prve fotografije, in nato do Postojnske sodelovanjem gospe ravnateljice Grete jame, ki je bila cilj našega izleta. Otroke so Škoberne in vzgojiteljic lahko tudi že vzgojiteljice poučile o Postojnski jami, malčkom v vrtcih predstavimo vlakcu in človeški ribici. Menim, da je bilo pomembnost čebel v naravi. Prisotnost kar nekaj staršev, ne samo otrok, ki so občinskih mož gospoda župana Franca Postojnsko jamo – največji jamski sistem, po katerem se lahko pelješ z električnim pozornosti ekologiji, ločevanju odpadkov Zdolška in Dimitrija Grila daje vedeti, da imajo čebelarji, v prvi vrsti pa otroci vlakom – obiskali prvič. Otroška razi- in osveščanju otrok o skrbi za naše okolje. granost in glasnost sta minili v trenutku, ko V vrtcu se nam vsak dan naberejo različni njihovo podporo. ČD Laško zadovoljno ugotavlja, da je akcija smo stopili na vlak in je ta odpeljal. Čutiti odpadki in nekatere od njih lahko z je bilo strah, razburjenost pred temo, dobrimi idejami ponovno uporabimo. V v vrtcih postala nekaj več kot samo z medom namazan košček kruha. Posredno podzemljem in vrhuncem izleta – človeško garderobi smo pripravili ekološki kotiček, v ribico. Ob koncu vodenega ogleda smo katerem stojijo pisani koški. V njih otroci, starši (vsaj nekateri) kar malo začudeno starši in vzgojitelji ločujemo in zbiramo pogledali okostje dinozavra, naši mladi različne odpadne materiale. nadobudneži pa so hiteli razlagati, čigavo V kotičku tako zbiramo odpadni papir, okostje to je in da teh živali več ni, mi pa plastenke različnih oblik in velikosti, smo kar težko sledili hitri razlagi. Za konec plastične zamaške, jogurtove lončke in pa še poslastica za ljubitelje živali in škatlice različnih oblik in velikosti. Otroke podzemnega sveta – obisk Vivarija tako usmerjamo k pravilnemu ločevanju in Proteus, kjer smo se lahko po ogledu zbiranju odpadkov. Spoznavajo, kaj lahko kratkega filma še na lastne oči prepričali, naredijo iz različnih odpadnih materialov. da je živalski svet v podzemnih jamah zelo Spodbujamo jih k razvijanju splošne majhen, a hkrati velik in raznolik. Polni ustvarjalnosti ter k uporabi različnih vtisov mogočnega, v skalno steno sredstev. Neposredno razvijajo tudi stisnjenega gradu, znanega po upornem umetniško predstavljivost in domišljijo za vitezu Erazmu Predjamskem, naše največje zamišljanje in ustvarjanje. Načrtujemo osveščanje občanov o pomembnosti čebel, ohranjanju čistega okolja in zdravi jame z edinstveno človeško ribico in dejavnosti, v katerih odpadne materiale Vivarija smo obsedeli na ploščadi pred čim bolj izvirno uporabimo. Trudimo se, da prehrani je bolj pomembno. Zgledovati se po čebelah, njihovi marljivosti, Postojnsko jamo. Otroci so izbirali sladoled pri izdelovanju različnih izdelkov in spominke, nekateri pa se utrujeni uporabljamo izključno materiale, ki jih discipliniranosti, natančnosti in organiziranosti so nas učili že naši dedje, povsem umirili v varnem zavetju maminih zberemo v pisanih koških. Prav tako iz rok. Čeprav smo bili starši skoraj odpadnih materialov izdelujemo toda zaradi hitrega tempa življenja in materialističnega razmišljanja smo ta prepričani, da bo otroke premagala dekoracijo na hodniku vrtca. Otroci so z utrujenost, so nam še enkrat dokazali, da vsakim dnem bolj vešči pri zbiranju nasvet prezrli. Stanje se izboljšuje. Čedalje več ljudi spoznava pomembnost vzgoje so neutrudni in kot se za njihova leta odpadnega materiala in k ločevanju in spodobi – polni energije. Vlak pohorc je zbiranju pritegnejo tudi svoje starše. naših otrok v sožitju z naravo in sodelujejo s čebelarji. Priporočilo, ki ga je v zloženki tudi tokrat imel posebno postajo – Rimske Največje navdušenje kažejo ob pripravi Toplice, kjer smo sprostili dva za Vrtec prostora, uporabi teh materialov in seveda otrokom namenila gospa Barbara Miklič Türk, je naslednje: „Čebele so nadvse Sedraž rezervirana vagona. Povorka je ob končnih izdelkih, ki nastajajo s skupnimi opravila postanek še v Aqua Romi, kjer idejami in spretnimi otroškimi rokami. koristne. Živijo v družini in zavzeto skrbijo zase in za druge. Dajejo nam med, smo si starši lahko privoščili laško Dragi otroci in starši! Zahvaljujemo se vam okrepčilo, otroci pa sladoled in trampolin. za požrtvovalno sodelovanje, kakršnega se izdelujejo vosek, oprašujejo cvetlice, poljščine in drevesa ... Brez čebel bi se Starši smo ugotovili, da bo takšen izlet zelo nadejamo tudi v prihodnje. V pričakovanju težko ponoviti, saj je bil resnično življenje ustavilo. Spoštujte jih in jejte med. novih idej in eko izzivov vas vse vabimo v edinstven. Organizacija, ki je bila dodelana Med je zdrav.“ Mi čebelarji dodajamo – naš in vaš kotiček Pisani koški. do zadnje minute, kvalitetno izbran cilj in priporočilo velja tudi za odrasle. poučenost otrok o cilju izleta so stvari, za Vzgojiteljici Katja in Milena katere gre zahvala gospe vzgojiteljici Silvi Tajnik ČD Laško ter otroci iz skupine Zajci Primon. Nam staršem pa gre pohvala, da Jože Blagotinšek smo se izleta udeležili in to v tako velikem Med za zajtrk številu. Vrtec Rimske Toplice Kot materi nadobudnice mi je bilo v veselje Čebelica, moja prija- in zadovoljstvo, da bivamo v kraju, kjer so teljica je zapisano na družinske vrednote visoke, kjer si starši, naslovnici zloženke, ki VRTEC SEDRAŽ kljub tempu in obveznostim današnjega smo jo čebelarji letos življenja vzamemo čas za družino in se vsaj podelili vsem otrokom Vlak nas vozi ... v Postojno! za en dan pustimo voditi našim otrokom. v vrtcih in osnovnih Menim, da je največja nagrada, ki jo lahko šolah po Sloveniji. Laški čebelarji smo Bila je sončna in topla junijska nedelja, starši prejmemo, da nam otrok reče: poleg tega v okviru akcije ČZS Med za polna pričakovanj. Ja, kako pa ne bi bila, saj »Mami, vesela sem, da smo šli kot družina zajtrk v vrtcih že tretje leto zapovrstjo smo se starši in otroci odpravili na končni na končni izlet.« prispevali med in obiskali naše malčke. Na izlet z vlakom. Vzgojiteljice Vrtca Sedraž, Starši se premalokrat zavedamo, da vrtec otrokom razumljiv način smo predstavili skupine Zajčki, so do potankosti ni le varstvo naših otrok, ampak posredno čebeljo družino in bivališče čebel ter organizirale pot in tako prevzele levji delež tudi staršev. Povsem razumljivo in pravilno življenje v panju. Sicer slovenska čebelica, skrbi. Vse, kar smo morali starši storiti, je, je, da želi vsak starš le najboljše za svojega imenovana kranjska sivka, za najmlajše ni da smo prišli na železniško postajo v otroka. Žal pa ob tem pozabimo, da več neznanka. Vzgojiteljice so otroke Rimskih Toplicah pravočasno in da smo s vzgojiteljice nimajo v varstvu le našega vnaprej pripravile na obisk čebelarjev in seboj vzeli tudi bratce, sestrice, babice. otroka – vsak otrok je individuum zase, posvetile tej temi več časa. Čebelarji smo Veselje otrok, da se bodo na končni izlet torej je v vrtcu približno 20 individuumov to še dopolnili in prikazali otrokom čebelje peljali z vlakom in videli človeško ribico, je povprečno osem ur pod nadzorom dveh pridelke, med, cvetni prah, propolis in bilo nepopisno. Videti je bilo tiste posebne vzgojiteljic. Rezultat je, da bo vedno nekdo izdelke iz voska. Otrokom je bila všeč naša iskrice veselja v očeh naših malčkov, da nezadovoljen, ali otrok ali starš. Ob tem je svečana uniforma, še bolj pa zaščitna bodo preživeli dan s svojimi starši in pomembno, da se starši skupaj z

32 Vzgoja in izobraževanje vzgojiteljicami pogovorimo in poskušamo času še kako pomembne. Učenci, ki mlade v nenehnem gibanju in živahnem skupaj najti rešitev, ki bo čim bliže danes končajo vse mogoče vzdušju. Ideja o zdravem načinu zadovoljstvu večine. Soloakcije niso izobraževanje, ki ga šola in starši z preživljanju prostega časa in zabavah primerne, še manj pa zaželene, saj zgledom lahko nudimo v zvezi s brez alkohola ima že veliko podpore – odražajo mnenje solista, ki pa ni nujno tudi prometno varnostjo, so že jutrišnji aktivni tudi pri najstnikih. Upam, da smo v to mnenje večine. Žal pa rezultate soloakcij udeleženci v prometu. V šoli Primoža uspeli prepričati tudi to generacijo trpi celotna skupina tako otrok kot staršev. Trubarja v Laškem se zavedamo, da je mladih. Želim in upam, da se bi vsaj večina staršev potrebnih čim več konkretnih idej, zavedala prednosti tako majhnih vrtcev in različnih dejavnosti, aktivnosti, ki učence Irena Namestnik, pom. ravnateljice šole, kot jo imamo v Sedražu. Če bi se pritegnejo in jih vzgajajo neprisiljeno. Foto: Andrej Gobec, Marko Sajko zavedali, kaj nudi našim otrokom naš vrtec, Pri izvajanju nekaterih prometnih vsebin bi bili starši vsaj tako zadovoljni, kot so zelo dobro sodelujemo z občinskim Špela Videc, 8. a: V četrtek, 15. oktobra, naši otroci. Svetom za preventivo v cestnem prometu smo v naši šoli imeli tehniški dan. Mislila Občine Laško, ki nam je tudi finančno sem, da se bomo dolgočasili in samo »Naš največji naravni vir je razum naših pomagal izpeljati ta dogodek. Letošnji 15. poslušali predavanja, kot je to pogosto. A otrok.« (Walt Disney) oktober smo poimenovali Z glavo na ko sem videla spored, me je že ta pritegnil. zabavo in varnost v prometu. Cilja takšnih Res smo imeli nekaj predavanj. Prvo je bilo Nika, Aleš in Barbara Jerman dejavnosti sta zdrav življenjski slog in z gospodom Titanom, ki nas je malo hkrati opozarjanje mladih na nezdru- spraševal o izpitih, ki smo jih že opravili, in VRTEC ZIDANI MOST žljivost uživanja alkohola in drog z o tistih, ki jih še bomo. Med tem smo se še udeležbo v cestnem prometu. malo pošalili in bilo je krasno. Prvo Koncert za Mijo Učencem smo pripravili zelo pester in predavanje je bilo mimo. Potem smo se obsežen program. Brez odličnega hitro oblekli in se postavili okoli šolskega V petek, 23. oktobra, so dijaki 3. d razreda sodelovanja policistov PP Laško, policista igrišča. Kmalu za tem smo zagledali dva Gimnazije Celje – Center v sodelovanju z Bojana Šipka, ki mu je uspelo zagotoviti konja, nato pa se je še prikazal policijski Dijaško organizacijo Gimnazije Celje – sodelovanje policistov konjenikov iz pes. Ogledali smo si kratko predstavo o Center organizirali zelo uspešen dobro- Kamnice pri Mariboru, policista vodnika s tem, kako je videti napad psa pri lovljenju delni koncert. Odločili so se, da z zbranimi psom predstavitev ne bi bila tako osumljencev. Iskreno rečeno, ne bi bila sredstvi pomagajo petletni slepi deklici zanimiva. Učenci razredne stopnje so si rada na njegovem mestu, kot tudi Miji, ki obiskuje vrtec v Zidanem Mostu. ogledali lutkovno igrico 113 v telovadnici marsikdo drug ne. Za tem smo se Mija je letošnjo pomlad še iz neznanega šole Debro. Predstava govori o prestavili na parkirišče za šolo. Iz vsakega razloga oslepela. Četudi stroka ne zna nevarnostih, ki prežijo na otroke in jim kot razreda smo izbrali po tri ali štiri podati prave diagnoze, starši in punčka rešitev ponudi številko 113, kjer pomoč tekmovalce, ki so se pozneje s kolesi niso obupali. Z denarjem, zbranim na nudi prijazen policist. Učenci od 6. do 8. pomerili na poligonu. Po napeti tekmi smo dobrodelnem koncertu, bosta Miji razreda so poslušali predavanje se na poti v avlo ustavili pred konjema in omogočena nadaljnje zdravljenje oz. prometnega policista Ljuba Poglajna, dvema policistoma, ki sta nam povedala nakup pripomočkov za slepe. urili so se v spretnostni vožnji, kjer sta nekaj o njih. Malo smo jih pobožali, nato pa je že bil čas, da odidemo na toplo. Imeli smo predavanje o cestnoprometnih predpisih in nesrečah, ki se skoraj vsak dan zgodijo na celjskih in laških cestah. Bilo je zelo visoko število poškodovanih. Pogledali smo si še nekaj posnetkov in potem smo že bili na avtobusu, ki nas je peljal pred Kulturni center. To predstavo smo najbolj pričakovali ves dan in to je bila predstava Z glavo na zabavo z Generacijo 00. Odlično smo se zabavali. Tam smo skoraj vsi prejeli praktične nagrade, moj sošolec Denis Pušnik pa je prejel glavno nagrado. Na koncertu so sodelovali otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Zidani Most. Otroci so njihovo vožnjo s kolesom po vseh S to nagrado si je prislužil ogled skupaj z Mijo stali na odru ob Zoranu predpisih nadzorovala člana Sveta za smučarskih skokov v Planici. Kmalu je bilo Predinu, Marku Vozlju, Tolkalni skupini preventivo v občini Viljem Logar in dneva konec. S tem dnevom so učitelji in Glasbene šole Celje, plesni skupini iz Anton Škorja, ki nam pomagata tudi pri predavatelji hoteli pokazati, da je Gimnazije Celje – Center in skupini Plesne izvedbi kolesarskih izpitov. Učenci potrebnega manj alkohola za več življenja. šole Urška. Kljub tako zvenečim imenom devetega razreda so imeli delavnice slovenske estrade pa so poželi največji Mladost naj bo radost – tudi v prometu, Nika Pajk in Nika Gobec, 7. a, PŠ Debro: aplavz vseh prisotnih. Otroci so se s ki so jih izvajali študenti prostovoljci iz Imeli smo predavanje, predstavitev koncerta vrnili polni lepih vtisov, saj so Ljubljane. Uspešen dan pa so učenci policistov ter še nekaj zanimivih tem. Ob dobrodelnost združili z zabavo in poskrbeli predmetne stopnje zaključili na zabavi, zaključku tehniškega dne smo se učenci za ohranitev pozitivnih čustev v ljudeh. kjer so jih dobro pretresli zvoki predmetne stopnje zabavali v Kulturnem Hvala g. Mitji Moškotevcu za varen Generacije 00, različne akcije, nagrade, centru, kjer je potekala prireditev Z glavo prevoz naših malčkov v Celje ter ge. Jelki na zabavo. Tam smo doživeli veliko Kapun in vzgojiteljici Diani Janko, ki sta novega, zanimivega in poučnega. Na poskrbeli, da smo se koncerta lahko začetku sta se nam predstavila Darko in udeležili. Iztok, ki sta bila zaradi alkoholiziranega Mojca Velikonja voznika udeležena v hudi prometni nesreči. Vse v dvorani je zgodba zelo pretresla in gotovo nam bo ostala v spominu. Predstavili so se nam žonglerji, OŠ Primoža Trubarja DJ in njihovi zabavni sodelavci. Skozi Laško celotno prireditev so potekale številne zanimive nagradne igre. Na zabavi ni Z glavo na zabavo in artistične točke. Zvoki v dvorani so manjkalo tudi obilo petja in plesa. Tehniški prometna varnost potihnili, ko se je zavrtel pretresljiv film o dan je temeljil na tem, da nas poučijo, prometna varnost dveh udeležencih v prometni nesreči. kako moramo ravnati kot udeleženci v Prireditev Z glavo na zabavo s svojim prometu. Kljub mrazu pa smo se imeli lepo Preventivne akcije za izboljšanje vzgojnim delovanjem, aktivnim vklju- in zabavno. Pa še nekaj: z glavo (pa brez prometne varnosti otrok in vseh drugih čevanjem učencev uspeva obdržati alkohola) na zabavo! udeležencev v prometu so v današnjem

33 Vzgoja in izobraževanje Barbara Vičič, 5. a: Na začetku dneva smo nekdanjima učiteljicama in učiteljem, ki PŠ SEDRAŽ odšli v tehnično učilnico. Tam smo obnovili poučuje danes, ter razpravljali o znanje o prometnih znakih, in sicer tako, medgeneracijskih odnosih. Ugotovili so, Jesensko obarvani dnevi da smo se razdelili v skupine in je vsaka da so nekoč učitelje bolj spoštovali in da skupina predstavila eno vrsto znakov. Ko so učenci več časa posvetili učenju iz Jesen je s paleto čudovitih jesenskih barv smo s tem zaključili, smo odšli ven, kjer so knjig in zvezkov. Danes pa raje posegajo pobarvala naš kraj, prav tako pa tudi policisti pripravili kratek program. po drugih virih in medijih. Veselili so se naše dejavnosti. 7. oktobra smo imeli Pokazali so, kako uloviti lopova, ki beži, novih šolskih potrebščin in kupovanje pohod na Aškerčevino. Z avtobusom policisti konjeniki pa so predstavili svoje le-teh je bilo zanje posebno doživetje. smo se odpeljali do centralne šole v delo. Policist Bojan nam je razkazal 4. novembra, natanko 150 let od Rimske Toplice, od tam pa smo skupaj z policijsko vozilo in policijsko orodje. začetkov šolstva na Ogečah, je bila v učenci in učiteljicami PŠ Zidani Most in Ogledali pa smo si tudi predstavo 113. šolski avli okrogla miza, na kateri so PŠ Lažiše pot nadaljevali do Aškerčevine. poleg upokojene učiteljice Jože Naš pohod je popestrilo čudovito toplo Nives Kotar in Marija Dernač, 9. b, PŠ Lipovšek sodelovali še nekdanji učenci sonce. Vsi smo bili dobre volje, ko smo Debro: Po poučnih delavnicah smo se naše šole: Stane Pinter, Franci Pinter, prišli na cilj. Pojedli smo malico in si nato učenci matične šole in podružnice Debro Danijela Zupan, Vesna Malgaj in ogledali rojstno hišo Antona Aškerca. Po odpravili v Kulturni center na prireditev Z Robert Vreže. V spominih na šolska ogledu smo jo tudi narisali in se ob njej glavo na zabavo. Zabavala nas je leta, ki so si bili zelo različni, so povedali igrali rajalne igre. Prav tako smo preživeli generacija Nulanula. Na začetku sta nas marsikaj zanimivega, predstavili pa so čudovit naravoslovni dan v Jurkloštru. navdušila žonglerka Petruška in Sam tudi svoje delo – literarno, kiparsko … Udeležili so se ga učenci 3., 4. in 5. Sebastijan, ki sta žonglirala z barvnimi Okrogla miza je bila uvod v odprtje razreda. Znanje so si nabirali v gozdu keglji. Skozi vso prireditev so nas razstav, ki so postavljene po šoli. opozarjali na zabavo brez alkohola, Razstave obsegajo stare predmete, posebej sta nas pretresli zgodbi dveh spričevala, knjige, peresnice, fotografije mladih fantov, ki sta bila udeležena v iz zgodovine šole, stare razredne prometni nesreči. Imeli smo odličen žur, fotografije in likovne izdelke, ki so jih zelo dobro glasbo, veliko nagrad in izdelali učenci velenjske, laške, radeške izpolnjevanje anket. Na koncu prireditve in naše šole, ki so se odzvali na razpisan smo vsi iz dvorane odšli zadovoljni in z literarni in likovni natečaj. željo, da se ta zabava ponovi tudi za »Danes bomo imeli zabavno uro naslednje generacije. Za zaključek lahko zgodovine,« je svojo učno uro začel dodava, da se bomo tudi mi, (upam, da »učitelj« Jaka, devetošolec. In tako je kar največ) kot odrasli zabavali brez tudi bilo. Na osrednji prireditvi Šola, alkohola. obsijana s soncem, ki so jo poleg učencev matične šole in podružnic sooblikovali tudi nekdanji učenci, je bila v četrtek, 5. novembra. Potekala je v nabito polni šolski telovadnici. Ponovno OŠ Antona Aškerca se je izkazalo, da je telovadnica tako, kot Rimske Toplice je premajhna in neustrezna za pouk, Rimske Toplice neustrezna tudi za različne prireditve. Skozi različna obdobja šolstva nas je vodila zabavna učna ura zgodovine, ki so jo nekdanji in sedanji učenci dopolnjevali s pesmijo, plesom in gledališkimi vložki. Učenci pa so si s pomočjo Šmocla in mentoric SUŠ teden skupaj z gozdarjem Janezom popestrili s petkovim plesom. Lesičarjem. 22. oktobra pa sta nam dan polepšali sadjarska razstava na Dolu pri Šola, obsijana s soncem Hrastniku in razstava buč na Marnem. Vsem organizatorjem se najlepše Od 2. do 6. novembra so učenci in zahvaljujemo za njihov trud in si želimo zaposleni na OŠ Antona Aškerca srečanja z njimi tudi v naslednjem Rimske Toplice pripravljali različne šolskem letu. dejavnosti ob 150-letnici šolstva v Učiteljice PŠ Sedraž Rimskih Toplicah in Jurkloštru. 2. novembra so učenci v delavnicah izdelovali različna darila in voščilnice. V delavnicah, ki jih je pripravil Šmocl, so izdelovali maske, se učili španščine in se preizkušali v igrah brez meja. Skupaj z

Prireditve ob 150-letnici šolstva v LAŠKO, TO JE TO Rimskih Toplicah in Jurkloštru so bile priložnost za potrditev sodelovanja. Pa "Kaj delaš v Laškem?" Ljudje me to vedno tudi priložnost, da zopet opozorimo na vprašajo. Kaj delam v Laškem? Sam sebe pomen ustreznih prostorskih razmer, ki sprašujem. Samo večnost ve. Sem iz so potrebne za uspešno delo in Kanarskih otokov (Španija) in tam vedno kvalitetno bivanje v šoli. Smo ena redkih sije sonce. Kaj je Laško? Laško je eno malo šol v Sloveniji, ki še vedno nima mesto med hribi in gorami. Laško je v ustreznih prostorskih razmer za izvajanje središču Slovenije. Tudi moj otok je sredi devetletke v drugem in tretjem triletju. Atlantskega oceana. Mislim, da me je to Minister za šolstvo in šport dr. Igor zaznamovalo. Laško je en otok v središču učiteljem in gospodom Marinškom so Lukšič je po prireditvi in ogledu šole Slovenije, kjer vedno sije sonce. uprizarjali pouk po starem v stari učilnici šolskim novinarjem dejal: »To je gotovo Sem sem prišel kot novinar v ŠMOCL-u in in spoznavali učenje nekoč pri različnih ena najbolj utesnjenih šol v Sloveniji, a Evropska komisija me je poslala sem kot predmetih. kljub temu strpna in obsijana s prostovoljca v programu Mladi v akciji. Učenci SUŠ so pripravili pogovor z soncem!« Moje prvo vprašanje je bilo: kje je mladina? Včasih lahko slišim svoje čevlje

34 Mladi

Tradicionalni LAK-ov izlet po vinskih kleteh

Kot že nekaj let poprej smo se člani Laškega akademskega kluba tudi letos odpravili na tradicionalni izlet po vinskih kleteh. Naša destinacija je bila Primorska, natančneje koprski vinorodni okoliš. Že ob 10-ih smo prispeli pred prvo vinsko klet Rodica. Ogledali smo si ekološki način pridelave izvrstnega vina in razvajali naše brbončice z malvazijo, rumenim muškatom in različno staranim refoškom. Čez dobri dve uri smo ves postopek ponovili v naslednji vinski kleti, kjer ni manjkalo tudi pršuta – ni na ulici. Odmev ... Ampak mislim, da je to Primorske brez pršuta – za dobro normalno. Lani sem živel v Sao Paulu. Sao razpoloženje pa smo poskrbeli z Paulo je brazilsko mesto in ima 20 različnimi narodnimi napevi. Sledil je milijonov ljudi. Korupcija, veliki bloki, obisk tretje vinske kleti Bordon. Izlet otroci spijo na cesti, vonj bencina na ulicah smo izkoristili tudi za druženje s in veliko problemov, to je del Sao Paula. študenti Študentskega kluba občine Koper, kjer smo si ogledali njihove prostore in Ampak ima tudi sonce, glasbo, sladko imeli ogled Kopra. Zadnji cilj je bila turistična kmetija Lukač, kjer smo pred večerjo sadje in smeh, ki je prisoten povsod. Težko pokukali v njihovo vinsko klet. Dobro vzdušje se je nadaljevalo do pozne ure, ko je zamenjati eno veliko mesto za eno malo smo se vrnili v Laško. vas ... Nuša Štarkl Moj prvi teden je bil pekel. Ničesar nisem razumel. Govoril sem samo "Hvala" (ali "Hvala lepa", če je bilo to potrebno), Brucovanje "Zdravo", "Korenje"... Vsako kupovanje karte za vlak je bila odiseja. Edino, kar sem V soboto, 5. decembra, je v Šmoclu počel, je bilo, da sem počival. Ni tebi potekalo tradicionalno brucovanje znanega jezika, ni prijateljev, ni družine ... Laškega akademskega kluba. V stilu Osamljenost. Moje srce je bilo prazno. Divjega zahoda so red v mestu delali Večkrat na teden sem premišljeval o šefir Zeleni car, desni asesor Chuck svojem življenju. Kaj počnem? Boj z Tloris, ki se nosi tako visoko, da na zmajem? Tudi to je težko. Raje živim. vsako stvar gleda s ptičje perspektive, V Laškem je pivovarna in razen pivovarne in levi asesor Klinc Eastwood, pravi ni ničesar, samo gozd in cesta, živali in slovenski kavboj. Zeleno carstvo je pod rastline. Okoli sveta je veliko držav ... budnim očesom starih bajt ukrotilo štiri Ponovno se vprašam, zakaj živim v Laškem. bruce, ki so po vseh prestanih zahtevah "Butec!" si rečem, "Laško ima veliko hribov in popitih brucomorih prisegli, da bodo med drugim lastnoročno veslali ladjo, ki bo in tudi zelenja, si videl vrane vrh gore?" Po carstvo popeljala v Južnoafriško republiko, da bodo toliko časa sedeli na koruzi, da treh dneh sem videl, zato ker nimam zidu bodo iz nje nastale kokice, in da bodo v roke prijeli knjigo namesto daljica. Po pred očmi. enournem uradnem delu je sledila zabava do jutranjih ur. Ampak moj prvi zid je bil jezik. Prepričan sem bil, da če hočem spoznati upanje, Nika Košak dušo in humor, se moram naučiti jezika. Rad imam jezike in v Sloveniji je bil moj prvi jezik govorica oči. Ampak potrudil sem se, da se naučim jezika ljudi. Potem sem namesto "Hvala", "Zdravo" ali "Korenje" začel govoriti "Koliko stane tvoja vest?". Zato je slovar postal moj prijatelj. Prav tako poezija: "Pesnik je svetnik, tudi Smuþarski klub ZLATOROG bolnik, tudi jetnik, ampak včasih je samo obvešþa, pesnik". Ja. Hočem govoriti slovensko. Počasi nisem bil več slon v mestu. Počasi sem začel da bo SMUýARSKA ŠOLA ZLATOROG spoznavati, kako razumeti ljudi, kako potekala med BOŽI NO-NOVOLETNIMI razumeti vse. Zdaj razumem barve jeseni, ý prvi sneg, kapljice dežja na vrtnicah, POýITNICAMI, in sicer od nasmešek moje sosede, ko mi vošči "dober SOBOTE, 26. 12., do SREDE, 30. 12., dan", prijaznost natakarice; modre, rjave, na ROGLI. rumene, zelene, sive oči ... Razumem tudi Teþ aj prevoznega tipa je namenjen osnovnošolcem, pse in mačke. Prav tako razumem reko, nudimo pa tudi zaþetni teþaj za najmlajše iz vrtca. moje modro kolo, mojo goro, razumem jedilnike in razumem mraz. Razumem, ko otroci rečejo "Ja, ja, Fernando je dober Vse informacije lahko dobite pri tehniþnem vodji Jožetu Senici (041 504 716) učitelj". Razumel sem hardcore glasbo kot ali v pisarni SK ZLATOROG (ob petkih od 17. do 19. ure, tel.: 5733 200). tudi glasbo upokojencev. Popoldne razumem šah ali tarok. Razumem Prijave tudi na e-naslov: [email protected] martinovo in kres. ali prek spletne strani: www.smucarskiklub-zlatorog.si Razumem, da je Laško malo vesolje, kjer sem lahko svoboden. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 22. DECEMBRA. SK Zlatorog Laško Fernando Canyadillas s pomočjo Katje Zalokar (napisano v slovenščini)

35 Šport in rekreacija

Intervju z motokrosistom Nickom Škorjo Prvič tekmoval pri šestih letih Prvi motor si dobil pri štirih letih. Kdaj prestopil v razred 65 ccm, sem začel imel večji si začel resneje trenirati in tekmovati? sodelovati s Sebastjanom Kernom iz izostanek od Trenirati sem začel pri petih letih. Na prvi Komende. Treniram na vseh progah po pouka. dirki sem nastopil leta 2004 v Slovenskih Sloveniji, v zimskem času pa v Italiji in na Eden od tvo- Konjicah in bil četrti. Leta 2005 sem bil Madžarskem. Na motorju sem dvakrat na jih vzornikov drugi v državnem prvenstvu do 50 ccm. V teden, preostale dni pa v fitnesu. je Nemec Ken naslednjem letu sem že bil državni prvak Roczen, letnik tem v razredu. V letu 2007 in 2008 sem bil Kakšne proge imaš najraje? V spomin 1994. Si ga že dvakrat državni prvak in pokalni prvak v se ti je še posebej vtisnil bolgarski imel prilož- razredu 65 ccm. Sevlievo. Zakaj? nost spozna- Najraje imam tehnične proge z veliko ti? V letošnji sezoni dolgimi skoki. Proga Sevlievo v Bolgariji S Kenom si prestopil v je ena najlepših in najzahtevnejših prog v Rocznom sva višjo kategorijo Evropi. Ta proga iz voznika in motorja se spoznala na MX 85. Kako je iztisne maksimum. dirki za evrop- bilo prvo leto sko prvenstvo tekmovati v tej Kateri motor voziš zdaj? Kakšna je v razredu 85 kategoriji? Je cena takšnega motorja? ccm v Lem- konkurenca hu- Vozim za ekipo Tajfun šport, motor KTM bergu. Za spo-min mi je dal majico in po- da, glede na to, SX85. Za vso sezono potrebujem dva ster. Roczen je eden največjih mladih da v njej nasto- motorja, ki sta preurejena na talentov svetovnega motokrosa. pajo motokro- Nizozemskem in staneta 13.000 evrov. sisti, stari od 11 Kakšni so tvoji načrti in cilji za do 16 let? Letošnja sezona se je končala. Do kdaj prihodnost? Letos sem pre- bo trajal premor in kaj boš počel v tem Moji načrti za novo sezono so čim bolje stopil v razred 85 času? odpeljati na dirkah za državno in ccm. Kot novinec Do novega leta imam prosto. Nato evropsko prvenstvo. Ob koncu bi se rad sem bil že v prvi dirki skupno drugi, kar je začnem trenirati v Italiji do nove sezone. zahvalil svojemu klubu Tajfun šport (g. bilo veliko presenečenje za konkurenco. V V tem času pa hodim v fitnes in deskam Durakoviču) in sponzorjem: Panoline, tem razredu sem najmlajši voznik. Vidno na Rogli. vulkanizerstvo Mausser, Aures Koper, skupno uvrstitev v sezoni pa mi je Velo Acerbis, Napis Kamnik, THE DOG preprečila poškodba roke. Kako usklajuješ šolske obveznosti s Ahac, AGM Nemec, Pletilstvo Petra, treningi in tekmovanji? Navare, Gostinstvo Hochkraut, ABC Kdo je tvoj trener in kje treniraš? V šoli sem dobil status športnika, vendar Transporti in domačemu podjetju Kolikokrat na teden imaš treninge? ga izkoriščam le v najnujnejših primerih. Modeteks. Moj prvi trener je bil Bogomir Gajser. On Ker bom tekmoval za evropsko me je naučil osnov motokrosa. Ko sem prvenstvo, bom veliko na poti in bom Jasmina Štorman Foto: Osebni arhiv Nicka Škorje

11. Tradicionalni pohod po poslasticami. Iz Sedraža smo nekdanjih trških mejah Laškega krenili proti lovskemu domu v Govcah. Pot skozi izginulo vasjo nas je spomnila na Planinsko društvo Laško je v rudarjenje v teh krajih in njegove sodelovanju z Občino Laško, posledice. Po malici in toplem Thermano in Stikom Laško v soboto, čaju smo se čez Trnov Hrib in 14. novembra, izvedlo 11. Tradicio- mimo cerkve sv. Mihaela nalni pohod po nekdanjih trških mejah vrnili v dolino. Štiri do pet ur hoje, Laškega. Pohod že drugo leto zapored druženje, spoznavanje krajev in dopolnjuje prireditve ob občinskem njihovih znamenitosti nas je prazniku Občine Laško. Udeležilo se ga obogatilo in razvedrilo. je približno 190 pohodnikov iz vse Nasvidenje v novembru 2010 na Slovenije, od tega dvajset učencev OŠ levem bregu trških poti. Varen Laško in deset otrok v spremstvu Planinski in turistični vodnik Tone korak! staršev. Šterban nam je opisal namen in potek Cveto Brod Del opisa običaja obhoda trških meja, poti. Pot nas je vodila kakor ga je zapisal trški kronist leta 1769: čez železniški pre- Zelo lep in pomenljiv je bil običaj hod, mimo TP Laško »objezdenja trga« (Burgfriedbereitung) v na Krištof. Kratek znamenju, da obhojeni prostor spada v pogled v dolino na last tržanov. Ta običaj so praznovali naše lepo mesto Laščani zadnjikrat dne 26. aprila 1769. V Laško, ogled cerkvice želji, da se ta običaj ponovno obudi, se je na Krištofu z zname- upravni odbor Planinskega društva Laško nitimi orglami in leta 1999 odločil organizirati pohod manjše okrepčilo sta vsako leto novembra. Pohod je razdeljen nam dala novih moči na dva dela in poteka eno leto po levem, za nadaljevanje hoje drugo leto po desnem bregu reke proti Strmci, Bukovci, Savinje. Trnovem in Sedražu. Letošnje leto smo pohodniki prehodili Za prijetnejši in lažji desni breg trških poti. Zbrali smo se pred korak smo se ob poti TIC-em Laško, kjer nas je pozdravil okrepčali s toplim predsednik Planinskega društva Laško. čajem in medenimi

36 Šport in rekreacija/Društva Marjanin pohod Strelci tudi kolesarijo smislu v naši domovini. Bližal se je namreč dan, ko so štartali na 75- Na dan, ko se po stari krščanski tradiciji V soboto, 3. oktobra, je Strelsko društvo kilometrski ultramaratonski preizkušnji zaključi cerkveno leto in začne novo, ko Celjska četa Mala Breza organiziralo od Celja do Logarske doline. Tudi v po domovih zadiši prva svečka na tradicionalni kolesarski izlet po okoliških našem okolju imamo občane, ki se adventnem venčku, je bil za Jepihovco, poteh. Udeležilo se ga je enajst podajo na to dolgo, naporno in duha kot mnogi rečejo malemu zaselku kolesarjev, kar je bila ena od večjih preizkušajočo pot. Omejil se bom na Lahovega Grabna v Jurkloštru, še prav udeležb v zadnjem času. Kljub člane našega združenja Območnega poseben dan. Namreč, odpravili smo se jesenskemu pridihu je bilo vreme kot združenja veteranov vojne za Slovenijo na Marjanin pohod. Da si je mogoče vzeti ustvarjeno za kolesarjenje. Laško, ki so se že večkrat spopadli s Ob 13. uri smo se zbrali pred domom progo, letos pa so prvič nastopili kot strelcev v Mali Brezi, od koder smo se s ekipa – in to kako! kolesi spustili do Marija Gradca, nato pa V okviru vojaškega ultramaratona 75 km: nas je pot vodila ob reki Savinji do Celje–Logarska dolina so se Mirko Rimskih Toplic. Po kratkem, a razmeroma Lesjak, Vido Romih in Anton strmem vzponu smo pot nadaljevali po Stefanciosa tekmovanja udeležili kot ozki dolini Gračnice do Jurkloštra, kjer ekipa OZVVS Laško (v kategoriji MOST), v smo naredili krajši postanek. Odpraviti posamični konkurenci (ŽOST) pa nas je smo morali namreč manjše tehnične poleg njih zastopala tudi Katarina težave, hkrati pa je bilo treba nabrati Pražnikar. Po jutranjem mokrem pršenju moči za težji vzpon mimo Marofa čez in premagovanju telesnih naporov so bili Blatni Vrh do Trobnega Dola. Čeprav smo obrazi tekmovalcev zadovoljni. Kako tudi se sprva nameravali iz Trobnega Dola ne: ekipa OZVVS LAŠKO je moštveno (v konkurenci MOST) zasedla prvo mesto čas za prijatelje tudi v tem hitrem času, je dokazala pravcata množica, ki se je z obilico dobre volje to nedeljo po kosilu zbrala na zbirnem mestu med MARjanino in JANINO hišo, ki sta pobudnici in organizatorki tega pohoda ter nosilki imena Marjanina pot. Z dobrim okrepčilom jepihovških gospodinj smo pričeli kar zajeten kos poti, ki je bil pred nami. Med prijetnim kramljanjem s sosedi in sorodniki, ko kar naenkrat ugotoviš, da si imaš še vedno povedati še in še, nas je dobro označena pot, kot bi trenil pripeljala do cilja. Seveda smo se tam vrniti k strelskemu domu, smo se nato spet dobro podložili in odžejali ter se odločili, da naredimo še krajši izlet skozi počasi odpravili nazaj domov. Šentrupert. Od tam smo se spustili v ter s tem pokal in zlate medalje za ekipno Človek tako malo potrebuje za notranji dolino do naše izhodiščne točke, kjer smo moštvo; v posamični konkurenci (ŽOST) mir: morda le sprehod po gozdu, sploh v naš 50-kilometrski izlet zaključili s je Katarina Pražnikar osvojila drugo teh jesenskih dneh, ko se narava piknikom in druženje nadaljevali še dolgo mesto in srebrno medaljo; v posamični odpravlja k svojemu počitku, ali morda v noč. konkurenci (MOST) pa je Anton sproščen pogovor. V Marjaninem po- Simona Ocvirk Stefanciosa osvojil tretje mesto in hodu je bilo zajeto vse to. Zadovoljni smo bronasto medaljo; tik za njim sta se na se dogovorili, da bo to tradicionalni Laški maratonci še niso odtekli četrto in peto mesto v tej kategoriji pohod na vsako prvo adventno nedeljo. uvrstila Mirko Lesjak in Vido Romih. Ste tudi vi eden tistih, ki potrebujete, da zadnjega kroga Iskrene čestitke vsem, obilo poguma in se vas dotakne mir narave, da spet slišite dobre volje ob pripravah za naslednje ptičji spev? Pridite med nas, sprehodite V prvih septembrskih dneh, ko že vsi leto, saj, kot je bilo razbrati iz njihovih oči, se po Marjanini poti in se vpišite v knjigo razmišljamo o bližajoči se jeseni, so med velja zapisano v naslovu: niso še odtekli obiskov te poti – vsi bomo zadovoljni. nami tudi takšni, ki so z mislimi in zadnjega kroga. pripravami nedaleč od ene najna- Hermina Palčnik pornejših preizkušenj v tekmovalnem Konrad Zemljič

Ljubitelji konj na strokovni poteka tudi mednarodno tekmovanje v rezultatov ali lepega šov programa. Na ekskurziji preskakovanju ovir Jumping Verona. celotnem sejmišču so predstavljeni pripomočki za vzdrževanje dobre fizične Na drugo soboto v novembru so člani in psihične kondicije konj ter Konjerejskega društva Vrh nad Laškim rehabilitacijo konj po poškodbah, hlevska organizirali strokovno ekskurzijo v oprema, strojna oprema, prevozna starodavno Verono, ki je že vrsto let sredstva, oprema in oblačila jahačev ter zapored prizorišče prireditve Fieracavalli. veterinarski in prehrambeni proizvodi za Dobesedni prevod »konjski sejem« konje. pravzaprav žaljivo opisuje prireditev, saj Na sejmišču hkrati potekajo turistični Fieracavalli postavlja plemenito žival sejem s predstavitvijo tradicionalnih konja na častno mesto. izdelkov podeželja, razstava dizajnerskih Na veronskem sejmišču razstavljajo vrtov, otroška prireditev s predstavitvijo ameriški, arabski, španski in italijanski malih hišnih in kmečkih živali ter razstava vzreditelji konj plemenitih pasem. Za Konji skozi umetnost. Da delo in posluh konje je izredno dobro poskrbljeno. za umetnost odsevata tudi skozi stoletja Sejmišče je spremenjeno v pravi konjski staro glavno mesto veronske pokrajine v hotel s petimi zvezdicami in tremi deželi Benečiji ter sedež škofije Verona, osrednjimi prireditvenimi prostori, kjer so se lahko na krajšem sprehodu skozi dnevno potekajo tekmovanja in Celotna prireditev je en sam preplet mesto Romea in Julije prepričali tudi naši predstave. Predstavljajo se različne šole ljubezni in dela do teh plemenitih živali, konjerejci. jahanja in dresur. V okviru prireditve njen cilj pa je doseganje dobrih športnih Stanka Jošt

37 Društva Po poteh Avnoja Vsako tretjo soboto zvečer se (krovnih listov koruznega storža), slame, dogaja papirja, volne itd., postopek izdelave Izlet po poti Avnoja je organiziralo pokažejo drugim, nato pa skupaj Združenje veteranov vojne za Slovenijo Ne spomnim se več, kdaj je bilo, a bilo je izdelujejo zares lepe in uporabne iz Laškega. Izletnike je pot vodila iz med prireditvijo Pivo in cvetje v Laškem, predmete – od rož do predpražnikov, Laškega do Bihaća, Kozare, Drvarja, Jajca, ko je skupina krajank in krajanov Male take in drugačne copate, namizne Travnika, Sarajeva, Jablanice, Mostarja, Breze pripravila predstavitev življenja na podloge in drugo. Pripravljajo se na Sutjeske, Zenice, Slavonskega Broda kmetih. Med gledalci je bila tudi mlajša predenje volne, zato potrebujejo nazaj v Slovenijo. gospa, ki me je vprašala: »Ali morda dodatno opremo, ki se ponekod še Najprej smo se ustavili v Bihaću, da bi si veste, kje je Mala Breza, kjer še ohranjajo najde na kmečkih podstrešjih. Dejavnost ogledali muzej I. zasedanja Avnoja, ki pa toliko prigod iz življenja, ki nam je že skupin je odvisna od časa, potreb in so ga ravno prenavljali in z ogledom ni skoraj tuje?« Očitno ni iz Laškega, sem si materialov, ki jim je na razpolago. bilo nič. Vožnjo smo zato nadaljevali do mislila. Pa sem se zmotila – iz bližnje Oktobra so izdelovale izdelke iz nacionalnega parka Kozare, ta se s tem okolice je bila. ličkovine, novembra adventne venčke, statusom ponaša dobrih štirideset let, V Mali Brezi si prizadevajo, da bi s imajo pa tudi lepo urejen muzej s takšnimi predstavitvami v spominu slikovnim gradivom o dogodkih vojne ohranili življenje na kmetih oziroma na po Bosni. Naslednji dan nas je čakala pot vaseh, kakršno je bilo pred petdeset, sto do Drvarja, kjer smo si ogledali Titovo pečino. Ogledali smo si še Jajce, ali še več leti. Kmalu bo 35 let, odkar se prizoriščae drugega zasedanja Avnoja, v kulturni sekciji in etno skupini v okviru pa Travnik, nekdanji sedež turških Strelskega društva Celjska četa Mala vladarjev Bosne in Hercegovine, ki ga Breza v Strelskem domu v Mali Brezi družijo zanesenjaki ter ljubitelji kulture in etnologije iz Male Breze in okolice. Vili Videc in njegova žena Helena sta izjemna organizatorja dejavnosti in znata pritegniti ljudi k druženju na različne decembra bodo najbrž na vrsti različni načine. Pri tem jima seveda pomagajo še materiali za izdelavo priložnostnih daril drugi člani sekcije ali skupine, ki jih ali kaj posebnega. Nikoli ne omejujejo spoznavamo ob vsakokratnih srečanjih v dela posameznikov: nekateri iz enega domu, na nastopih doma in že od leta materiala ustvarjajo vso zimo, drugi pa 1975 tudi na prireditvi Pivo in cvetje. pridobivajo znanje na več področjih. Kulturna sekcija vsako leto pripravi vsaj Prosti čas za te dejavnosti v Mali Brezi eno igro, ki jo ponavadi uprizorijo ob vedno najdejo in se imajo lepo. Pozimi je udeležba najštevilčnejša: v poznamo tudi kot rojstni kraj Iva dnevu žena in materinskemu dnevu. Letos so pripravili predstavo Poiščiva klubskem prostoru Strelskega doma se Andrića, Nobelovega nagrajenca za druži približno 17 udeleženk (morda pa književnost, za roman Most na Drini. drugo mamo, ki prikazuje vsakdanje resnično življenje. Gledalci smo ji lahko bo med njimi še kakšen udeleženec). Ogled vojašnice v Bileči je odpadel, smo Veseli bi bili, če bi se vključili še drugi pa zato več časa porabili v Mostarju in sovaščani in krajani sosednjih krajev, ki bi občudovali novi most, ki je nadomestil morda s svojim znanjem obogatili ter porušenega med balkansko vojno. Ta je le popestrili dejavnost, približali spomine posnetek starega, zaradi konstrukcije in na običaje in navade naših prednikov. vsega, kar je doživel, zlasti v zadnji balkanski moriji, pa sodi pod zaščito In kaj sem hotela povedati v uvodu? Da Unesca. Pot nas je nato vodila v je v približno 10 km iz Laškega oddaljeni nacionalni park Sutjeska do tam- Mali Brezi mogoče najti ljudi, ki z velikim veseljem sodelujejo v dejavnosti društev. Strelski šport ima tu že dolgo tradicijo, družijo pa se tudi pri drugih dejavnostih, le pritrdili in se igralcem z dolgim kar vnaša med ljudi srečo in aplavzom zahvalili za prijeten večer. zadovoljstvo. Pripravljajo tudi skeče, recitale in glasbene točke, plesna skupina pa Varovanje gorske narave razveseljuje s plesom. Vsako leto pripravijo tudi maškarado, najboljše, če Malokdo ve za dejavnost v planinskih ne kar vse maske tudi nagradijo, potem društvih, ki je povezana z ohranjanjem kajšnjega spomenika, kjer se je odvijala pa se še poveselijo. Kar naprej se nekaj naravnega okolja tako v visokogorju kot slovita bitka v II. svetovni vojni. Na poti dogaja, največ pa od septembra do v nižinskih predelih. Komisija za nazaj v Sarajevo smo si ogledali še konca aprila. Potem so na vrsti druge varovanje gorske narave pri Planinski Jablanico, po dolini Neretve smo krenili še dejavnosti. zvezi Slovenije si prizadeva, da bi čim več do Igman planine in nazaj do Sarajeva. Na Etno skupina je letos gostovala v etno članov pridobilo znanje s tega področja naši poti smo si ogledali muzej Tunel pod muzeju na Svibnem nad Radečami, kjer in da bi ti to znanje in vedenje prenašali sarajevskim letališčem, ki v sebi skriva so pletli cajne in koše, v Dobrni so tudi na druge člane društev. V osmih zgodbo o družini Kolar in edinem izhodu predstavili kmečke običaje v naših krajih skupinah v prav toliko letih je bilo iz obkoljenega mesta med zadnjo in prikazali izdelavo rož iz krep papirja, izobraženih že 140 varuhov gorske balkansko morijo. Ko smo zapustili piskroveza pa sta z žico vezala lončene narave. Vsak obiskovalec gora bi namreč Sarajevo, smo se z avtobusa lahko ozirali lonce. Na letošnjem Pivu in cvetju, na moral poznati bonton obnašanja v k železarni Zenica, nato pa nas je pot katerem sodelujejo že od začetka gorskem svetu, tudi v nižini pa bi se vodila proti Slavonskemu Brodu, kjer je še delovanja, so skupaj s predstavniki moral zavedati, da ne more početi vsega, zdaj videti veliko požganih hiš, prebivalce bližnjega Šentruperta predstavili kar se mu zahoče. pa so izselili v Srebrenico, kjer so dočakali Šentrupert in navdušili gledalce. Srečanje planincev in ljubiteljev planin žalosten konec. Posebej pohvalno je tudi druženje Meddruštvenega odbora planinskih Štiridnevni izlet po Bosni nas je obogatil, najmlajših, srednje in starejše generacije. društev Zasavje (MDO PD Zasavje), ki saj je tisto, kar človek vidi na svoje oči, Pozimi se vsako tretjo soboto zvečer obsega območje od Brežic do Litije in veliko več vredno kot na tisoče zberejo v klubskih prostorih doma in vse do Laškega, je bilo v precej zimskem televizijskih poročil in reportaž. počnejo različne stvari. Pridružijo se jim vremenu v nedeljo, 18. oktobra, na domačini, pa krajani sosednjih vasi in Bohorju. Tokratno srečanje je sovpadalo Tone Košir zaselkov, celo iz Laškega. Tiste članice, ki s 55. obletnico Planinskega društva Foto: Jožef Krajnc še znajo delati predmete iz ličkovine Senovo, 50-letnico koče na Bohorju in

38 Društva hkrati tudi s tradicionalnim kostanjevim piknikom. Množično udeležbo na tem in SPOZNAJMO POKLIC POSVET GASILK drugih 12 meddruštvenih odborih po ETNOLOGA Sloveniji smo izkoristili tudi za sporočilo Gasilke dandanes v gasilskih vrstah javnosti in državi, da želimo aktivno in Pa ga dajmo, so rekli rečiški lovci, ki v počno vse kaj drugega, kot vihtijo čimprejšnjo ureditev problematike prihodnjih letih nameravajo obnoviti kuhalnice, kot se je dogajalo še do pred nedovoljenih voženj v naravnem okolju z svoj lovski dom. Zato, da bi bil bolj nedavnim, pač pa jih je moč videti na avtomobili, motorji, motornimi sanmi, prepoznaven in da bi za ta namen vseh področjih. V začetku novembra se štirikolesniki itd. Pustimo jih v dolini in se lažje dobili kakšen sold iz evropskih je v sindikalnem domu v Rečici na v gore podajmo peš! Ker prihaja zima, skladov, so pripravili delavnico s takim posvetu članic zbralo nekaj več kot 90 smo želeli še posebej opozoriti na vožnje imenom. gasilk; prišle so s širšega celjskega z motornimi sanmi, terenskimi vozili Poklic etnologa je, vsaj od daleč, videti območja, pa iz savinjsko-šaleške regije (offroad) in štirikolesniki. tak pustolovski, toda če se kakega ter Kozjanskega. Glavno besedo sta Problematika je znana tudi v našem početja človek loti in se resno zakoplje okolju, zato bo prav gotovo treba v različno literaturo, dokumente, še spodbuditi občinske svetnike, da o tem ob priložnosti razpravljajo in si prizadevajo za pospešitev sprejema ustrezne zakonodaje. Planinska srenja je s tem problemom ne samo seznanjena, temveč mora velikokrat tudi reševati probleme na terenu – markacisti obnavljajo poti, lovci tudi ne držijo križem rok, lastniki gozdov in travnikov se sprašujejo, kaj storiti. Da, kaj storiti proti objestnežem, ki si dovolijo gre, ko pa takih virov ni, mora stikati marsikaj? po terenu. Videti je bilo, da skoraj ni imeli prva poklicna gasilka Blanka Fanika Wiegele literature o Šmohorju ali o čem, kar bi Jakomin in Romana Rupar, psiho- bilo povezano z njim. Toda, kot se pri loginja iz Slovenske vojske, sprego- vsaki temi, ki je nepopisan list papirja, vorile pa so še številne udeleženke kaj najde, se je tudi tu. Najbolj posveta. Kot je povedala Jakominova, dragoceno o življenju na tej domačiji je bil splet okoliščin, da je postala prav je seveda pričevanje enega iz zadnje poklicna gasilka, prva v Sloveniji, njeno generacije Trebežnikovih potomcev, delo pa se od dela poklicnega gasilca Florjana Šona, ki so tam živeli poprej. ne razlikuje. Poklicni gasilec ali gasilka To je naša kamera že posnela in na tej mora imeti od prostovoljnega več delavnici so si udeleženci, nekateri že izkušenj, celjski gasilci, kjer deluje etnologi z diplomo, drugi pa drugih sama, pa poleg drugega opravljajo še poklicev, z zanimanjem ogledovali. To tlačne preizkuse, pregledujejo je bila tema prvega dne te delavnice, hidrantno omrežje in vrsto drugih za manjkajoče podatke pa so nalog. Dela v Celju, sicer pa je doma iz spraševali še starešino Lovske družine Mozirja. Rečica Andreja Mavrija. Drugi dan pa Položaj gasilk v gasilskih vrstah je v so udeleženci porabili za terensko zadnjih letih dokaj izenačen z moškimi, delo, merili so stavbe, ki na Šmohorju čeprav za žensko to še vedno pomeni še so in še kljubujejo zobu časa. Iz večjo mero odpovedovanja, gasilsko vsega gradiva bodo pripravili svoje udejstvovanje pa v družini, če jo gasilka zaključke in jih razstavili. To pa je del ima, terja tudi veliko mero razumevanja dveh projektov, ki jih snujejo rečiški drugih družinskih članov, je povedala lovci na Trebežnikovi domačiji: uredili Mojca Ilijevec iz Prostovoljnega bodo etno muzej z različnimi gasilskega društva Rečica pri Laškem, ki eksponati in tematsko učno pot, ki bo je posvet organiziralo. kazala lepote neokrnjene narave na Tudi Rečičani se z žensko tradicijo v Šmohorju, predvsem pa obiskovalcu, svojih vrstah ponašajo že dolga leta, saj odraslemu in šolarju, ponujala stik z je najstarejša članica Cilka Črešnovar, živo naravo, floro in favno. ki je že dopolnila 82 let, članica tega društva od leta 1955. Boža Herek Boža Herek

39 Policija

POLICIJA SVETUJE

Varno ravnanje pri uporabi alkoholnih pijač in spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po pirotehničnih izdelkov odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu. Človeka je že skozi vso zgodovino spremljal in privlačil ogenj Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola in tako je tudi še danes. Razlika je le v tem, da naj bi v 21. stoletju ljudje poznali nevarnosti ognja in torej znali varno Prisotnost alkohola v izdihanem zraku pokažejo indikatorji uporabljati pirotehnične izdelke, ki nas razveseljujejo alkohola. Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola po Zakonu predvsem zaradi igre z mavrično svetlobo. Uporaba o varnosti cestnega prometa in Zakonu o spremembah in pirotehničnih izdelkov v prazničnih dneh mora biti torej nam in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa so: globa za someščanom v veselje in ne vzrok za poškodbe, uničeno vožnjo pod vplivom alkohola od 150 do 950 evrov; vozniku premoženje, zamere pri sosedih zaradi hrupa in plašenja živali se poleg globe izreče od 3 do 18 kazenskih točk (višina globe ter nadlegovanje in ogrožanje mimoidočih ali zbranih na in število kazenskih točk sta odvisna od stopnje proslavljanju na prostem. alkoholiziranosti); prepoved vožnje motornega vozila; Držimo se nekaj več kot nujnih pravil, da nam bodo praznični obvezno pridržanje voznika od 6 do največ 12 ur, če dnevi, ki jih bomo naredili še bolj slovesne z uporabo prekorači določeno koncentracijo alkohola v organizmu, pirotehničnih izdelkov, res v veselje in ne bomo nadloga in predpisano z zakonom. nevarnost sebi in sokrajanom: pirotehnične izdelke kupujmo le v trgovinah, nikoli na ulici, saj bomo le tako prepričani, da uporabljamo varne izdelke z navodili za uporabo, ki jih Zimska oprema seveda skrbno preberemo in se jih držimo; pirotehničnih izdelkov nikoli ne spreminjajmo ali kombinirajmo med Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila seboj, saj jih uvrščamo med eksploziv in zato ne izzivajmo v cestnem prometu zimsko opremo, policisti ob svojem nesreče; pirotehnične izdelke uporabljajmo na primernih rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjamo tudi mestih, kjer je dovolj prostora, nikoli v množici, med hišami, v opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Vozilo bo bližini bolnic, vrtcev ali podobno; bodimo vzor pravilne pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali naslednja uporabe pirotehničnih izdelkov našim otrokom, ki do 15. leta pravila: štiri kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami (M ne smejo niti kupovati niti uporabljati pirotehnike, saj + S); štiri mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca njihov občutek za nevarnost še ni dovolj razvit. naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu; štiri leta je priporočljiva najvišja starost zimskih pnevmatik; 3 Ivan Ržen, mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik; pomočnik komandirja Policijske postaje Laško samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke; Vožnja pod vplivom alkohola zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo Število nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti; le prisoten alkohol, je veliko. Najpogosteje je alkohol kot zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu; kadar stranjo vožnje. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da tretjina je na cesti več snega, priporočamo uporabo snežnih verig; ker voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo s smrtnim se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na izidom, vozi pod vplivom alkohola. Delež vseh obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, območju naše policijske postaje znaša 11,57 %. zato skrbimo, da bo vedno dober. Za zimsko opremo štejejo Decembra bomo izvajali poostrene aktivnosti. Z njimi želimo tudi poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih in ustrezne doseči, da bo v letošnjem decembru tovrstnih nesreč manj in snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno da bodo naše ceste varnejše. Nameravamo storiti vse, kar je v nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim naši moči, da bi se prometna varnost v tem mesecu izboljšala pogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih in da bi se vsi skupaj na naših cestah počutili varneje. Ker pa je zadnje osi. varnost cestnega prometa odvisna od voznikov samih, bi na tem mestu podali tudi nekaj nasvetov: za večjo varnost vseh Na koncu bi pozvali vse udeležence v prometu k strpni in varni udeležencev v cestnem prometu sprejmite enostavno vožnji. odločitev: če bom užival alkoholne pijače, ne bom vozil; če ste uživali alkoholne pijače, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni Mirko Došlić, užival, ali uporabite javna prevozna sredstva; dosledno pomočnik komandirja Policijske postaje Laško upoštevajte tudi druga cestnoprometna pravila, že zlasti pravila o hitrosti, prehitevanju, prednosti, uporabi varnostnih pasov, varnostni razdalji in uporabi mobilnih telefonov; ravnajte odgovorno in spoštljivo do drugih udeležencev v prometu; če Naj bo novo leto polno lepih trenutkov, opazite koga, ki bi kljub opitosti želel voziti, ga na to opozorite in mu svetujte, naj uporabi drugo prevozno sredstvo; če vašega 1HSR]DEQLKGRæLYHWLMLQWRSOLKEHVHG opozorila ne bo upošteval in bo pod očitnim vplivom alkohola, o tem takoj obvestite najbližjo policijsko enoto ali pokličite na 9GUXæELL]EUDQLKRNXVRY Kavarna Monet Laško interventno številko policije 113. Mladim voznikom svetujemo predvsem naslednje: če vozite, se popolnoma odpovejte uživanju alkoholnih pijač, mamil in psihoaktivnih zdravil; če niste voznik, ne prisedajte v vozila k voznikom, ki so uživali alkoholne pijače; med vožnjo se ne obotavljajte opozoriti voznikov, ki kršijo cestnoprometne predpise, saj sta od njihovega ravnanja odvisna vaša varnost in vaše življenje. VILA MONET Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom 6DYLQMVNRQDEUHæMH| 3270 Laško - SI | t: +386 82 05 07 51 |P gostinskih lokalov priporočamo pazljivost pri točenju e: [email protected] | www.vilamonet.si

40 Napovednik

D E C E M B E R Sreda, 20. januar - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov: koncert z Sreda, 16. december laškimi ansambli (ob 19.30) - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov: Veseli svatje, Četrtek, 21. januar Nuša Derenda, Irena Vrčkovnik (ob 19.30) - Knjižnica Laško: Večer z rojakom, pisateljem Milanom Četrtek, 17. december Jezernikom (ob 19.00) - Center starejših – Hiša generacij: Božično-novoletna Četrtek, 28. januar prireditev (učenci Podružnične osnovne šole Jurklošter in - Knjižnica Laško: Janez in Petra Matos – Indonezija in Indija učenci Podružnične osnovne šole Debro) (ob 17.00) (potopisno predavanje) (ob 19.00) Petek, 18. december Petek, 29. januar - Dvorana Tri lilije: Košarkaška tekma - Kulturni center Laško: Komedija Jaz pa tebi sestro (ob 19.30) KK Zlatorog Laško : KK Hopsi Polzela (ob 19.30) Nedelja, 20. december F E B R U A R - Kulturni center Laško: 12. dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje 2009 (ob 14.30) Petek, 5. februar Torek, 22. december - Kulturni center Laško: Proslava ob slovenskem kulturnem - Center starejših – Hiša generacij: Družabni turnir v šahu prazniku (ob 19.30) (ob 17.00) Petek, 12. februar Sreda, 23. december - Kulturni center Laško: Abonma Laško: Kuba libre (ob 19.30) - Kulturni center Laško: Proslava ob dnevu samostojnosti Nedelja, 14. februar (ob 19.30) - Laško: 12. Pustni karneval (ob 15.00) J A N U A R Sreda, 17. februar J A N U A R - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov: Frajkinclerji (ob 19.30) Ponedeljek, 4. januar - Dvorana Tri lilije: Košarkaška tekma KK Zlatorog Laško : KK Helios Domžale (ob 19.30) Vsak torek Sobota, 9. januar - Center starejših – Hiša generacij: Klekljanje (ob 7.00) - Dvorana Tri lilije: Košarkaška tekma KK Zlatorog Laško : KK Elektra Šoštanj (ob 19.30) Ob torkih in četrtkih Sreda, 13. januar - Center starejših – Hiša generacij: Nordijska hoja (ob 15.00) - Kulturni center Laško: ABC Abonmajček: Potopisno predavanje (dopoldan) Ob četrtkih Četrtek, 14. januar - Center starejših – Hiša generacij: Telovadba - Knjižnica Laško: Peter Hawlina – Rodoslovje (predavanje o sestavljanju rodovnikov) (ob 19.00) (ob 17.30 in 18.30) Foto: Damjan Kolšek Foto: V napovedniku niso navedeni dogodki, ki bodo potekali v okviru Veselega decembra. Najdete jih na strani 2.

VVAABBIILLOO Ob iztekajočem letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem Vam želimo lepe praznične dni, osebno srečo, Vljudno vas vabimo na proslavo ob dnevu zdravje in srečno novo leto! samostojnosti in enotnosti, ki bo v sredo, 23. decembra 2009, ob 19.30, v Kulturnem centru Laško.

V kulturnem programu bodo sodelovali sekstet klarinetov Orkestra slovenske policije, učenci O.Š. Antona Aškerca in ešalon praporščakov Občine Laško. Slavnostni govornik bo mag. Viktor Kranjc.

Izpostava Laško

41 Oglasi

42

Včasih si človek zaželi, da bi obrnil čas nazaj, a danes gledamo le naprej, le v prihodnost.

Vstopamo namreč v novo leto priložnosti, v novo leto uspehov, v katere ne dvomimo, saj vemo, da že 185. let sodelujemo z najboljšimi – z Vami!

Ob našem in vašem jubileju Vam zato iskreno želimo, da se Vam v novem letu uresničijo prav vse želje.

Srečno novo leto 2010!