DOCSLIB.ORG

Letni Delovni Načrt 2013 / 2014

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Letni Delovni Načrt 2013 / 2014 Osnovna šola Ig Troštova ulica 24, 1292 Ig LETNI DELOVNI NAČRT 2013 / 2014 KAZALO S K L E P ....................................................................................................................................................................... 3 1. PROSTORSKE IN MATERIALNE RAZMERE ...................................................................................................... 4 1.1 Obstoječe stanje ................................................................................................................................................... 4 1.2 Investicijski plan .................................................................................................................................................. 5 2. KADROVSKA STRUKTURA .................................................................................................................................. 6 2.1 Razporeditev (prerazporeditev) delovnega časa ................................................................................................... 6 2.2 Razporeditev delavcev ......................................................................................................................................... 7 3. PODATKI O UČENCIH.......................................................................................................................................... 15 3.1 Število učencev .................................................................................................................................................. 15 3.2 Učenci vozači ..................................................................................................................................................... 16 4. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ......................................................................................................... 19 4.1 Organizacija pouka............................................................................................................................................. 19 4.2 Šolski koledar in razpored šolskih ur ................................................................................................................. 19 4.3 Obseg vzgojno-izobraževalnega dela (obvezni program) .................................................................................. 21 4.4 Obvezne dejavnosti ob pouku ............................................................................................................................ 22 4.5 Oddelki podaljšanega bivanja ............................................................................................................................ 25 4.6 Program, ki ga izvajajo zunanji izvajalci ........................................................................................................... 26 4.7 Šole v naravi....................................................................................................................................................... 26 4.8 Projekti ............................................................................................................................................................... 27 4.9 Skupnost učencev ............................................................................................................................................... 29 4.10 Pregled različnih oblik varstva učencev, skrbi za telesni in duševni razvoj, .................................................... 30 zdravje in prehrano ................................................................................................................................................... 30 4.11 Preventivne vzgojne dejavnosti ........................................................................................................................ 31 5. VSEBINE IN OBLIKE DELA STROKOVNIH ORGANOV ŠOLE.......................................................................... 33 5.1 Program dela učiteljskega zbora ........................................................................................................................ 33 5.2 Program dela učiteljskih zborov oddelka ........................................................................................................... 34 5.3 Program dela razrednika .................................................................................................................................... 34 5.4 Program dela strokovnih aktivov ....................................................................................................................... 34 5.5 Delo strokovnih komisij in projektnih timov ..................................................................................................... 68 5.6 Program vodenja ................................................................................................................................................ 69 5.7 Program dela socialnega delavca in strokovnih delavk ...................................................................................... 72 6. SODELOVANJE S STARŠI ................................................................................................................................... 88 6.1 Govorilne ure ..................................................................................................................................................... 88 6.2 Roditeljski sestanki ............................................................................................................................................ 88 6.3 Šola za starše ...................................................................................................................................................... 88 6.4 Srečanja s starši .................................................................................................................................................. 88 6.5 Svet staršev ........................................................................................................................................................ 88 6.6 Komisija za šolsko prehrano .............................................................................................................................. 88 6.7 Šolski sklad ........................................................................................................................................................ 88 7. PROGRAM SVETA ŠOLE ..................................................................................................................................... 89 8. POVEZAVA ŠOLE Z OKOLJEM .......................................................................................................................... 90 2 Z letnim delovnim načrtom je določena vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom, obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih bo izvajala šola. Določeno je delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, ki so potrebne za uresničitev programa šole (31. člen ZOŠ). Letni delovni načrt je pripravila ravnateljica, po predhodni obravnavi na pedagoški konferenci (29. 8. 2013) in seji sveta staršev (24. 9. 2013). Vsebine letnega delovnega načrta bodo tedensko oziroma mesečno spremljane na sestankih učiteljev, pedagoških konferencah, kolegijih in na rednih sestankih sveta šole in sveta staršev. S K L E P Svet šole Ig je obravnaval in potrdil letni delovni načrt na svoji seji dne 26. 9. 2013. Ravnateljica OŠ Ig: Predsednica sveta šole: Biserka Vičič Malnar Božena Števančec 3 1. PROSTORSKE IN MATERIALNE RAZMERE 1.1 Obstoječe stanje a) Centralna šola Prostorske in materialne razmere, učna tehnologija in učna sredstva ocenjujemo kot ustrezna za uspešno izvajanje programa. Z načrtovanimi investicijami in vzdrževalnimi deli smo tudi v preteklem šolskem letu v načrtovanem obsegu izboljšali kakovost prostora in dela na šoli, v tem šolskem letu pa bomo sledili realizaciji načrtovanih investicij. Prenovili smo dotrajana vhoda v šolsko kuhinjo in vhod 2 za učence, sanirali prezračevalni sistem šolske kuhinje, postavili nadstrešek in ogrado za zabojnike, uredili arhiv, dodaten kabinet za izvajanje dod. strokovne pomoči, namestili alarmno napravo v novem delu in športni dvorani. Nabavili smo pohištvo (deli) za dve učilnici, štiri računalniške mize. Do konca leta bomo obnovili še računalniško opremo. b) Podružnične šole Na PŠ Golo smo v celoti preuredili prostore bivšega stanovanjskega dela v 2 učilnici in zbornico za učitelje. Na PŠ Tomišelj smo sanirali vhod, oziroma ugreznjen dostop v stavbo. Načrtujemo še ureditev ograje okrog šole, skupaj z VVO. Na PŠ Iška vas smo namestili novo ograjo na šolskem dvorišču ter opravili dela ob njej (uredili vhoda, zaključna dela). V planu je še nanos nove zemlje na celotno površino ter zasaditev trave. Želimo dokončno urediti primeren prostor za izvajanje športnih aktivnosti za učence. 4 1.2 Investicijski plan Predlagane investicije v letu 2014 in 2015 (natančneje bodo definirane in utemeljene v predlogu proračuna za leto 2013) Centralna šola: - namestitev senčil na oknih učilnic 3, 7, 13 - zamenjava talne obloge v uč. 16, 17,
Load more

Recommended publications
  • Študija Variant, Ig, 12.11.2020
    Naročnik: Občina Ig Govekarjeva cesta 6 1292 Ig Študija variant odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Ig Izvajalec: VODAR d.o.o. Pečovnik 24 3000 Celje Web: www.vodar.si E-pošta: [email protected] Tel.: 00386 40 299 909 Št. projekta: 202004/078 Datum: Celje, november 2020 PODATKI O DOKUMENTACIJI: NAROČNIK: Občina Ig Govekarjeva cesta 6 1292 Ig Kontaktna oseba: Katja Ivanuš [email protected] 00386 (51) 456 466 (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) NASLOV Študija variant odvajanja in čiščenja komunalne DOKUMENTACIJE: odpadne vode v občini Ig VRSTA Elaborat DOKUMENTACIJE: IZVAJALEC: VODAR, okoljske tehnologije in inženiring d.o.o. Pečovnik 24, 3000 Celje Direktor: Andrej Hercog, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. IZS G – 4018 (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta, žig) SODELAVCI NA Marko Preložnik, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. PROJEKTU: IZS G – 4224 dr. Klara Hercog, univ. dipl. biol. (ime in priimek, strokovna izobrazba) KAZALO 1 UVOD .............................................................................................................................................................................. 4 2 ZAKONODAJNA UTEMELJITEV IDENTIFIKACIJE VARINAT ................................................................ 5 2.1 Ukrepi preprečevanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda ................. 5 2.2 Ukrepi za komunalno odpadno vodo ...................................................................................................
    [Show full text]
  • Kolesarske Poti Po Občini Ig
    KOLESARSKE POTI PO OBČINI IG IG - STAJE - KOT - IŠKA VAS - STRAHOMER - VRBLJENE IG - MAH - GRMEZ - HAUPTMANCA - TOMIŠELJ - PODKRAJ - LIPE - ČRNA VAS - BREST - ČEZ IŽANKO - MATENA - IG Občino Ig lahko glede možnosti za kolesarjenje razdelimo v dva povsem - MATENA - IŠKA LOKA - IG nasprotna dela: • dolžina poti: 20 km - barjanski, ki je povsem ravninski, in • dolžina poti: 30 km • višinska razlika: 10 m 3 - hribovit del, ki ga zaznamujejo tudi težji vzponi. Ta del lahko razdelimo še na 2 dvoje: na Krim in na Mokerc, med katerima je Iški vintgar. Kolesarske povezave • višinska razlika: 20 m • težavnost: lahka, velik del po Barju je makadam med njima ni. • težavnost: lahka, le krajši del je makadam • kolo: treking • kolo: vsako • barvna oznaka na zemljevidu: Nekatere kolesarske poti v celoti potekajo po občini Ig, če pa se odločite, da vas • barvna oznaka na zemljevidu: občinske meje ne bodo omejevale in ste pripravljeni vsaj košček poti prekole- sariti tudi po sosednjih občinah, se vam odpre vrsta poti vseh težavnostnih OPIS POTI: Iz Iga se do Maha lahko odpravimo po dveh poteh: ali stopenj in različnih dolžin. Opisane poti lahko med seboj prepletate ali pa se OPIS POTI: Z Iga krenemo proti Iškemu vintgarju in se peljemo skozi zavijemo desno na makadamsko pot približno nasproti Petrolove podate le na posamezne odseke. Za boljšo orientacijo je priložen zemljevid. Staje. Tu zavijemo levo proti Kotu in se kmalu nato ponovno priključimo bencinske črpalke ali pa gremo po cesti proti Škofljici in po tretjem na glavno cesto, ki nas pripelje v Iško vas. Pri gasilskem domu zavijemo mostu zavijemo levo.
    [Show full text]
  • Varne Šolske Poti Oš Ig
    VARNE ŠOLSKE POTI OŠ IG ŠOLSKO LETO 2017/2018 Ig, september 2017 OTROCI V PROMETU Otroci so v prometu udeleženi kot potniki, sopotniki, pešci, kolesarji, nekateri tudi kot motoristi. Zaradi zmanjšanih psihofizičnih značilnosti (omejena pozornost, slabša lokalizacija zvoka, ožje vidno polje, težave s koordinacijo), nepredvidljivosti in otroške razigranosti so v prometu še posebej ogroženi. Zato Zakon o varnosti cestnega prometa poudarja, da morajo biti otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. »Za varnost v cestnem prometu so najprej odgovorni starši in njihovi zakoniti zastopniki, ki morajo dati otroku prve osnovne napotke za varno sodelovanje v prometu (zlasti velja za prvošolčke) in jim zagotoviti spremstvo na šolski poti. Naloga osnovne šole in lokalne skupnosti pa je zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok v prometu.« (Smernice za šolske poti, AVP, 2016) Izredno hiter utrip življenja ima za posledico tudi zelo hiter in nevaren promet. Otroci so v prometu zelo ogroženi, saj se ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jim pretijo, zato jih je potrebno na to opozoriti. S skupnimi močmi maramo izvajati posamezne varnostne ukrepe, če želimo, da bo ogroženost otrok čim manjša. PROMETNA VZGOJA V ŠOLI V svetu prihaja do vedno večje mobilnosti. Na voljo so nam različni načini prevoza, promet se povečuje. Udeleženci v prometu morajo biti sposobni hitrega odzivanja na spremembe v prometu in dobrega poznavanja in predvsem upoštevanja cestno-prometnih predpisov. Potrebna je tudi strpnost in discipliniranost. Hiter tempo življenja pri marsikomu narekuje tudi hitro vožnjo. Ob vsem prizadevanju pristojnih organov za ceste in promet smo v prvi vrsti sami tisti, ki moramo poskrbeti za svojo varnost v prometu.
    [Show full text]
  • Krajinskega Parka Ljubljansko Barje Dosežek 3.2.2
    ___________________________________________________________________________ PROJEKT WETNET Aktivnost 3.2 Znanstveni opis pilotnega območja – Krajinskega parka Ljubljansko barje Dosežek 3.2.2 Avtorji: Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar Organizacija: Geografski inštitut ZRC SAZU ___________________________________________________________________________ KAZALO 1 Uvod 2 1.1 Osebna izkaznica Krajinskega parka Ljubljansko barje 2 1.2 Pilotno območje projekta 4 1.3 Lokacija in površine 4 1.4 Varstveni režimi 5 2 Pokrajina in krajinska pestrost 6 2.1 Hidrološke značilnosti 7 2.2 Ekološka vrednost 8 2.2.1 Habitatni tipi 8 2.3 Rastlinstvo 10 2.4 Živalstvo 12 3 Pravne podlage za ustanovitev zavarovanega območja 15 4 Družbeno-ekonomske značilnosti 16 4.1 Demografska struktura 16 4.2 Ključne rabe in dejavnosti v krajinskem parku 17 4.2.1 Upravljanje z vodami 17 4.2.2 Kmetijstvo 19 4.2.3 Gospodarjenje z gozdovi 20 4.2.4 Lovstvo 21 4.2.5 Ribištvo 22 4.2.6 Pridobivanje mineralnih surovin 23 4.2.7 Urejanje prostora in gospodarska infrastruktura 23 5 Obiskovanje in interpretacija krajinskega parka 24 6 Nevarnosti 26 6.1 Širjenje novogradenj na poplavno območje barja 26 6.2 Divja odlagališča na Barju 28 6.3 Upravljanje z mokrotnimi travniki 28 6.4 Odvodni jarki 30 7 Bibliografija 33 1 ___________________________________________________________________________ 1 Uvod 1.1 Osebna izkaznica Krajinskega parka Ljubljansko barje Lokacija Krajinski park Ljubljansko Barje leži na Ljubljanskem barju, v osrednji Sloveniji na najjužnejšem delu Ljubljanske kotline. Na severu in severovzhodu se razprostira do Ljubljanskih vrat med Golovcem, Gradom in Šišenskim hribom na severozahodu in zahodu do Polhograjskega hribovja, na jugu sega do Krimskega hribovja z Menišijo, na jugovzhodu pa do Dolenjskega podolja.
    [Show full text]
  • Od Stare Do Nove Šole Na Igu
    2018 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 727:373.3/.5(497.451Ig)"1945/1965" Prejeto: 18. 12. 2017 Jelka Piškurić dr., znanstvena sodelavka, Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Od stare do nove šole na Igu IZVLEČEK Prispevek predstavlja problematiko gradnje šolske infrastrukture v času socializma. Po koncu druge svetovne vojne je bilo treba najprej obnoviti v vojni uničena šolska poslopja. Ko je začelo število prebivalcev naraščati, so se začele večati tudi njihove potrebe. Eno od področij, kjer se je to pokazalo, so bile premajhne in slabo opremljene šole. Še posebno na podeželju so bile te potrebe izrazite, saj jih je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev težko zadovo- ljiti. Z reorganizacijo šolske mreže je na gradnjo nove infrastrukture vplivala tudi šolska reforma. Lokalne skupnosti so vložile veliko naporov, da so prišle do novih šolskih objektov; finančna sredstva so prispevali posamezniki, lokalna skupnost, podjetja in občina. V prispevku je prikazano, kako so se obnove in gradnje nove šole lotili na Igu. KLJUČNE BESEDE Ig, osnovna šola, šolsko poslopje, 1945–1965, socializem, gradnja ABSTRACT FROM THE OLD TO THE NEW SCHOOL BUILDING AT IG The article presents the problem concerning the construction of school infrastructure in socialism. After the end of the Second World War, the first priority was to rebuild demolished school buildings. The increasing number of popula- tion also entailed their growing needs. One of the ways in which these manifested was overcrowded and ill-equipped schools. Due to lack of funds, such needs were particularly hard to address in rural areas.
    [Show full text]
  • Ovitek 01 TISK.Cdr
    ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at Scopolia No 63: 1-125 (2008) Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije 3. prispevek: Polyphaga: Staphyliniformia: Histeroidea Material for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia 3rd contribution: Polyphaga: Staphyliniformia: Histeroidea Pierpaolo VIENNA*, Savo BRELIH** & Alja PIRNAT*** UDK (UDC) 595.763(497.4) IZVLEČEK: Avtorji na podlagi novih raziskav ter podatkov iz literature, kartoteke in zbirk navajamo za favno Slovenije 86 vrst hroščev iz naddružine Histeroidea. Dodatne 4 vrste so bile najdene v nepo- sredni bližini njenih meja (oddaljene do 20 km). Za favno Slovenije je prvič navedenih naslednjih 41 vrst: SPHAERITIDAE: Sphaerites glabratus (Fabricius, 1792); HISTERIDAE: Epierus comptus Erichson, 1834, Platysoma (Cylister) angustatum (hoFFmann, 1803), Margarinotus (Ptomister) terricola (GErmar, 1824), M. (P.) striola succicola (Thomson, 1862), M. (Eucalohister) bipustulatus (schrank, 1781), M. (Paralister) neglectus (GErmar, 1813), M. (P.) ventralis (marsEul, l854), M. (P.) ignobilis (marsEul, 1854), M. (P.) punctiventer (marsEul, 1854), M. (Grammostethus) ruficornis (Grimm, 1852), M. (Promethister) marginatus (Erichson, 1834), Hister bissexstriatus Fabricius, 1801, H. funestus Erichson, 1834, H. sepulchralis Erichson, 1834, Atholus praeter­ missus (PEyron,
    [Show full text]
  • Letno Poročilo O Skladnosti Pitne Vode Za Leto 2009
    Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA d.o.o. Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana LETNO POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNIH OBMOČJIH V UPRAVLJANJU JAVNEGA PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2009 Ljubljana, marec 2010 Direktor druţbe: Krištof Mlakar, univ. dipl. prav. LETNO POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU JAVNEGA PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2009 Upravljavec: Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Vodovodna cesta 90 SI-1000 Ljubljana Odgovorni nosilec: Leila Ramadan, univ. dipl. inţ. kem. inţ. Sodelavci: Marjetka Ţitnik, viš. san. tehn. Mojca Rupar, univ. dipl. org.dela Miha Nartnik, univ. dipl. inţ. vod. in kom. Inţ. Direktor sektorja vodovod: Tomaţ Ruţič, dipl.inţ.strojn. Kazalo 1 UVOD 1 2 SPLOŠNO O IZVAJANJU OSKRBE S PITNO VODO 4 3 IZVAJANJE NOTRANJEGA NADZORA NAD SKLADNOSTJO PITNE VODE 9 4 REZULTATI NOTRANJEGA NAZORA 11 4.1 Ukrepanje v primeru neskladnosti 11 4.2 Mikrobiološka preskušanja pitne vode 12 4.2.1 Centralni sistem 12 4.2.2 Lokalni sistemi 12 4.2.3 Primerjava z rezultati preteklega obdobja 13 4.2.3.1 Redna mikrobiološka preskušanja 13 4.2.3.2 Občasna mikrobiološka preskušanja 14 4.3 Fizikalno - kemijska preskušanja pitne vode 15 4.3.1 Centralni sistem 15 4.3.2 Lokalni sistemi 15 4.3.3 Primerjava z rezultati preteklega obdobja 15 4.3.3.1 Redna fizikalno-kemijska preskušanja 16 4.3.3.2 Občasna fizikalno-kemijska preskušanja 16 4.4 Preskušanja na relevantne pesticide, njihove razgradne produkte, lahkohlapne ogljikovodike in nitrate 18 4.5 Pritoţbe uporabnikov 20 5 ZAKLJUČKI 22 6 PRILOGE 24 Letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2009 1 UVOD Letno poročilo o skladnosti pitne vode predstavlja pregled rezultatov preskušanj parametrov pitne vode za leto 2009 na oskrbovalnih območjih, kjer gospodarsko javno sluţbo oskrbe s pitno vodo izvaja JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju JP Vodovod-Kanalizacija).
    [Show full text]
  • Prikaz Naselij, Površine Stavbnih Zemljišč in Neto Tlorisnih Površin Objektov Aglomeracije Stavbna Zemljišča [M2] Neto Tlorisna Površina [M2]
    PRILOGA 1 Tabela 1: Prikaz naselij, površine stavbnih zemljišč in neto tlorisnih površin objektov Aglomeracije Stavbna zemljišča [m2] Neto tlorisna površina [m2] BREST 209.431 34.851 DOBRAVICA 49.717 7.467 DRAGA 94.555 10.170 GOLO 438.544 43.979 GORNJI IG 52.426 5.892 IG 1.480.335 160.887 IŠKA 252.531 27.007 IŠKA LOKA 132.879 30.740 IŠKA VAS 338.661 49.159 KOT 91.166 10.076 KREMENICA 67.973 6.172 MATENA 171.588 33.306 PODGOZD 103.671 8.655 PODKRAJ 113.346 12.560 ROGATEC NAD ŽELIMLJAMI 33.778 2.660 SARSKO 78.295 6.294 SELNIK 48.160 2.735 STAJE 78.524 12.396 STRAHOMER 263.067 27.638 SUŠA 30.526 1.959 ŠKRILJE 346.171 39.093 TOMIŠELJ 219.498 29.486 VISOKO 429.816 24.992 VRBLJENE 168.868 28.425 ZAPOTOK 420.932 29.357 SKUPAJ 5.714.457 m2 645.954 m2 Tabela 2: Obračunska območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme Vrsta komunalne Obračunsko območje opreme Obračunsko območje za ceste in javno razsvetljavo so vsa stavbna zemljišča na območju občine z ustrezno podrobnejšo namensko rabo (brez parkovnih površin in površine, ki so namenjene vrtičkom in zelenim pasovom, pokopališč, območij prometne infrastrukture in Ceste in javna območij namenjenih infrastrukturnim objektom – črpališča, kanalizacija, čistilne naprave). razsvetljava Skupna površina obračunskega območja znaša 5.714.457 m2, in pripadajočih 521.967 m2 neto tlorisnih površin objektov. Obračunski strošek cestnega omrežja in javne razsvetljave je enakomerno porazdeljen po teh površinah. Obračunsko območje za obračun stroškov primarnega dela kanalizacijskega sistema s čistilnimi napravami obsega stavbna zemljišča na območjih v 12 naseljih, kjer je možen Kanalizacija priklop na kanalizacijsko omrežje oziroma je kanalizacijsko omrežje v izgradnji.
    [Show full text]
  • Letni Delovni Načrt 2018 / 2019
    Osnovna šola Ig Troštova ulica 24, 1292 Ig LETNI DELOVNI NAČRT 2018 / 2019 KAZALO S K L E P ....................................................................................................................................................................... 3 1. PROSTORSKE IN MATERIALNE RAZMERE ...................................................................................................... 4 1.1 Obstoječe stanje ................................................................................................................................................... 4 2. KADROVSKA STRUKTURA .................................................................................................................................. 5 2.1 Razporeditev (prerazporeditev) delovnega časa ................................................................................................... 5 2.2 Razporeditev delavcev ......................................................................................................................................... 6 3. PODATKI O UČENCIH.......................................................................................................................................... 22 3.1 Število učencev .................................................................................................................................................. 22 3.2 Učenci vozači .................................................................................................................................................... 24 4. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI
    [Show full text]
  • JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Uradni list Republike Slovenije Št. 122 / 28. 12. 2000 / Stran 13183 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ceste ceste v uporabe dolžina obèini v sosed. (m) obè. (m) 1. 133010 642 Brest-Matena- Iška Loka- Ig 642 4170 vsa voz. 2. 133020 728 Iška vas-Strahomer- Vrblenje-Tomišelj 642 5305 vsa voz. 3. 133030 404070 Suša-Golo 454042 2010 vsa voz. 4. 133031 133030 Golo, hiš. št.4-a. p. 454042 120 vsa voz. 5. 133040 454042 Visoko-Kurešček (cerkev) 1850 vsa voz. 6. 133041 133040 Kurešček (obračališče) 133040 140 vsa voz. 7. 133050 728 Mala vas-Iška-Iški Vintgar h. št. 28 2800 vsa voz. 8. 133060 728 Krim oddajnik oddajnik 3340 vsa voz. 100 9. 404060 404050 Želimlje-Kremenica- Ig 728 2292 vsa voz. 500 10. 404070 404050 Želimlje-Suša-Klada- Sarsko-Kremenica 404060 4150 vsa voz. 2779 11. 454021 404052 Četež-Zapotok 454041 2280 vsa voz. 4100 12. 454041 106 Osredek-Zapotok 454042 940 vsa voz. 8309 13. 454042 454041 Zapotok-Golo-Škrilje- Podgozd-Ig 728 10070 vsa voz. 14. 212310 022011 Podpeè-Èrna vas 642 810 vsa voz. 7630 skupaj 40277 23418 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ceste ceste v uporabe dolžina obèini v sosed. (m) obè. (m) 1. 633010 642 Podkraj-Lipe h. št. 13 212310 1720 vsa voz. 460 2. 633020 642 Tomišelj h.št. 11 133020 570 vsa voz 3. 633021 133020 Tomišelj h.št.
    [Show full text]
  • Prvo Odkritje Rimskega Grobišča Na Igu the First Discovery of the Roman
    235 Prvo odkritje rimskega The first discovery of the grobišča na Igu Roman cemetery at Ig, Slovenia Lucija Grahek, Anja Ragolič 236 Izvleček: V prispevku je preleminarno objavljeno prvo doslej Abstract: The contribution brings a brief presentation of the odkrito rimsko grobišče na območju Iga, na katerem je bilo recently investigated Roman cemetery at Ig. Excavations najdenih 25 preprostih žganih grobov ter grobna parcela. Po revealed 25 simple cremations and a burial plot dated to the 1st pridatkih grobišče datiramo v 1. in 2. stol. Na jugozahodnem robu and 2nd centuries on the basis of the grave goods, as well as izkopnega polja smo naleteli na poznoantično jamo, v kateri je a pit from Late Antiquity that contained, besides pottery and poleg keramičnega gradiva in živalskih kosti ležala tudi rimska animal bones, a number of stone fragments. Part of the stones nagrobna stela, datirana na konec 1. oziroma začetek 2. stol. made up a Roman funerary stele dated to the late 1st or early 2nd century. Ključne besede: Slovenija, Ig, rimsko obdobje, grobišče, nagrobna stela Keywords: Slovenia, Ig, Roman period, cemetery, funerary stele Grahek, Ragolič 237 Zgodovinski in arheološko- Brief historical, archaeological and topografski oris Iga topographic outline of Ig Naselje Ig leži na južnem robu Ljubljanskega barja, ob The small town of Ig is located on the southern edge of the severovzhodnem vznožju Krimsko-Mokrškega hribovja. Ljubljansko barje, at the north-eastern foot of the hills of Krimsko- Staro vaško jedro, ki se je vse do prve svetovne vojne Mokrško hribovje. Its old town centre, known as Studenec1 until imenovalo Studenec1, je bilo osnovano med potokoma Iška World War I, formed between the streams of Iška and Želimeljščica, in Želimeljščica, tik pod hribom Pungrt (366 m).
    [Show full text]
  • Varne Šolske Poti Oš Ig
    VARNE ŠOLSKE POTI OŠ IG ŠOLSKO LETO 2019/2020 Ig, september 2019 OTROCI V PROMETU Otroci so v prometu udeleženi kot potniki, sopotniki, pešci, kolesarji, nekateri tudi kot motoristi. Zaradi zmanjšanih psihofizičnih značilnosti (omejena pozornost, slabša lokalizacija zvoka, ožje vidno polje, težave s koordinacijo), nepredvidljivosti in otroške razigranosti so v prometu še posebej ogroženi. Zato Zakon o varnosti cestnega prometa poudarja, da morajo biti otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. »Za varnost v cestnem prometu so najprej odgovorni starši in njihovi zakoniti zastopniki, ki morajo dati otroku prve osnovne napotke za varno sodelovanje v prometu (zlasti velja za prvošolčke) in jim zagotoviti spremstvo na šolski poti. Naloga osnovne šole in lokalne skupnosti pa je zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok v prometu.« (Smernice za šolske poti, AVP, 2016) Izredno hiter utrip življenja ima za posledico tudi zelo hiter in nevaren promet. Otroci so v prometu zelo ogroženi, saj se ne zavedajo vseh nevarnosti, ki jim pretijo, zato jih je potrebno na to opozoriti. S skupnimi močmi maramo izvajati posamezne varnostne ukrepe, če želimo, da bo ogroženost otrok čim manjša. PROMETNA VZGOJA V ŠOLI V svetu prihaja do vedno večje mobilnosti. Na voljo so nam različni načini prevoza, promet se povečuje. Udeleženci v prometu morajo biti sposobni hitrega odzivanja na spremembe v prometu in dobrega poznavanja in predvsem upoštevanja cestno-prometnih predpisov. Potrebna je tudi strpnost in discipliniranost. Hiter tempo življenja pri marsikomu narekuje tudi hitro vožnjo. Ob vsem prizadevanju pristojnih organov za ceste in promet smo v prvi vrsti sami tisti, ki moramo poskrbeti za svojo varnost v prometu.
    [Show full text]