Podutik, Glince, Šiška, Koseze, Dravlje, Stanežiče, Šentvid, Medno
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Podutik, Glince, Šiška, Koseze, Dravlje, gomile pod Kristanovo cesto na prostoru Stanežiče, Šentvid, Medno, širša okolica pred jugovzhodnim vogalom hiše Kristal Medvod, Preske, Smlednika, Zbilj in So-< nova cesta št. 12' in vzdolž njene južne re. strani. Terenske okoliščine: rahlo napeto zemljišče, ki je dajalo videz sploščene LJUBLJANA-VIČ. Za območje ob Tr- gomile in starejše najdbe iz neposredne žaški cesti, okolica Dobrove, Fodsmreko bližine (S. Gabrovec, Arheološki vestnik in živalskega vrta je bil izdelan in pred- 19, 1968, 157 ss), so kazale, da imamo ložen v obravnavo, v okviru zazidalnega opravka z ostanki gomile. V teku izko- načrta, program zaščite arheoloških ob- pavanja pa se je izkazalo, da je bila to močij. — M. S. le naravna oblika zemljišča, arheoloških sledov na prekopanem delu nismo našli. NOVO MESTO. V okviru GUP je bil S temi deli smo zaključili terensko raz- izdelan in predložen v obravnavo pro- iskovanje halštatskega gomilnega grobi- gram zaščite arheoloških območij z va- šča v Kandiji, ki je trajalo od leta 1967 rovalnimi režimi za širše območje me- do 1970, pri čemer smo izkopali 4 velike sta. — M. S. rodovne gomile iz poznohalštatskega ča- V času od 19. do 29. avgusta 1970 smo sa in poleg njih skoraj 70 srednjelaten- se lotili izkopavanja domnevne halštatske skih žganih grobov. — T. K. 1973 PALEOLITIK BABJA JAMA NAD DOBOM. Prva si- šim dovoljenjem so 1972 začeli odkopa- stematična paleolitska izkopavanja v vati in odvažati nasuti material, s pogo- Bab j i jami nad Dobom so bila izvedena jem, da pri morebitnih najdbah kosti ali poleti 1. 1968. Rezultati so bili deloma že celo kamenih artefaktov takoj ustavijo objavljeni, nadrobno pa so zbrani in pri- delo in nas nemudoma obveste. Že konec kazani v posebnem elaboratu za finan- marca 1972 smo dobili od predsednika cerja (FNT). Iz njih je razvidno, da je domžalskih jamarjev tov. S. Stražarja pr- bila jama poseljena v zaključnih fazah vo obvestilo o najdbah kosti in na dan pleistocena (epigravettien), in sicer pri so prihajali tudi redki sileksi. Temu po- jamskem vhodu. Poselitev je, po najd- zivu je sledilo več naših obiskov jame bah sodeč, trajala le krajši čas. Vse oko- (31. III., 3., 5., 7. IV.), ki so imeli v glav-' liščine so nakazovale, da dalje v notra- nem namen locirati paleolitski kulturni njosti ni tako starih sedimentov, ki bi horizont in poskrbeti za strokovni izkop lahko vsebovali še mlajšepaleolitske kul- Ob prvem pogledu smo že spoznali, da turne horizonte. To naj bi veljalo tudi za v zadnjem delu jame ne gre za nasip sko- sedimente v končnem delu jame, ki so zi stropni udor, temveč za pravi drugi se dokaj strmo dvigali skoraj do jam- jamski vhod, ki je skoraj do stropa za- skega stropa, kjer se je odpirala ozka sut s sedimenti. S to ugotovitvijo je po- špranja na površje. Sklepali smo, da je stala situacija povsem drugačna in pri- ta špranja le ostanek stropnega udora, sotnost paleolitskega kulturnega horizon- skozi katerega so se s časom nasuli v ta v tem delu Bab je jame tudi razumlji- jamo grušč, skale in prst ter skoraj za- va. S študenti smo nadrobno pregledali trpali udorno okno. Domžalski jamarji, že prekopane sedimente v jami^ in tudi ki so nam pri raziskavah vedno* uspešno na nasipu pred jamo. Našli smo nekaj pomagali, so celo sklepali, da omenjeni sileksov in kostnih fragmentov, ki so ka- stropni udor na koncu Bab je jame ver- zali vse znake ostankov lovskega plena. jetno prekinja podzemeljsko zvezo z bli- Profile, ki so nastali pri tem jamarskem žnjo, turistično že urejeno Železno jamo. odkopu, smo očistili, narisali in fotogra- Ko odstranijo nasip, so upali, bodo pove- firali. Na njih je bilo mogoče dobro raz- zali rove obeh jam in tako povečali in ločiti posamezne plasti in prav na dnu popestrili turistično obhodno pot. Z na- smo ugotovili tudi kulturni horizont. Iz .