JOŽE IGLIČ KRONIKA RAFOLČ Prvič izdano v Ljubljani leta 1993 Dopolnjena izdaja 2013 v lastni založbi - CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana - UDK: 949.712 Rafolče - IGLIČ, Jože Kronika Rafolč / Jože lglič. - v Ljubljani:samozal., 1993 COBISS.SI-ID: 35155456 2 UVOD Kroniko Rafolč sem sestavil iz podatkov, ki sem jih dobil v Škofijskem arhivu v Ljubljani, Arhivu Slovenije v Ljubljani, Matičnem uradu Domžalah in Župnijskem uradu na Brdu. Nekaj podatkom sem povzel po knjigi Črni graben iz leta 1985, avtorja Staneta Stražarja, in po knjigi Doktor Anton Breznik - Življenje besed iz leta 1967, avtorja profesorja Jakoba Šolarja. V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani sem dobil družinske podatke o prebivalcih Rafolč iz krstnih knjig 1606 - 1787, iz poročnih knjig 1652 - 1787 in delno iz mrliških knjig 1654 - 1787 župnije Dob, kamor so več stoletij, vse do leta 1787, spadale Rafolče in druge vasi sedanje župnije Brdo. V Arhivu Slovenije v Ljubljani, v Matičnem uradu v Domžalah in v Župnijskem uradu na Brdu sem našel družinske podatke od 1787 do 1941 in delno za povojni čas. V Arhivu Slovenije sem našel tudi katastrski načrt Rafolč iz leta 1826 in delno iz let 1867 in 1880 z oznakami hiš, gospodarskih poslopij, z zemljiškimi parcelami in s tedanjimi gospodarji. Iz knjige Črni graben sem povzel podatke o najstarejših pisnih virih, ki omenjajo Rafolče, o nastanku katastrske in upravne občine Rafolče, o rafolški cerkvi, o požarih, o dramskih igralcih ter delno o Andreju Rapetu, pedagogu in mladinskem pisatelju. V knjigi Doktor Anton Breznik - Življenje besed in na Inštitutu za slovenski jezik sem odkril podatke o njegovem življenju in delu kot profesorju in jezikoslovcu, medtem ko sem podatke o njegovih prednikih v Rafolčah dobil iz krstnih, poročnih in mrliških knjig. Nekaj podatkov sem dobil tudi iz drugih virov. Pri zbiranju družinskih podatkov za kroniko sem imel nekaj težav. Naj jih naštejem: - hiše do leta 1771 niso bile oštevilčene, zato je bilo težko razvrstiti družine, ki so imele enake priimke, - o nekaterih Rafolčanih, ki so živeli in umrli v drugih krajih ali v tujini, ni podatkov, - v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani manjkajo pri župniji Dob, kamor so svoj čas spadale Rafolče, dve krstni knjigi 1655 - 1665 in 1767 - 1772 in poročna knjiga 1762-1772, - povojni družinski podatki so po zakonu o varstvu osebnih podatkov iz leta 1990, težko dostopni, - V najstarejših krstnih in drugih knjigah je zbiranje podatkov otežkočeno, ker je pisava ponekod obledela in slabo čitljiva, - nekaj težav je bilo pri zbiranju podatkov, pisanih v latinščini in nemški gotici. 3 Kronike sem se lotil, ker me je zanimala preteklost Rafolč, čeprav sem se zavedal, da mi bo to vzelo mnogo časa in truda, ki ne bosta poplačana. Predvsem pa sem z njo želel seznaniti Rafolčane z družinskimi podatki in delno z drugimi dogajanji v Rafolčah v preteklih stoletjih. Kronika vsebuje mnogo letnic, zato je med njimi morda kakšna napačna, kar naj mi bralci oprostijo. NAJSTAREJŠI PISNI VIRI O RAFOLČAH Rafolče se po podatkih iz knjige Črni graben prvič pisno omenjajo leta 1332, to je pred 660 leti. Takole piše: Kunigunda, hči pokojnega Otleina (Otončka) Ihanca (des Jowchaner) in sestra Dimunda sta 21. januarja 1332 prodali samostanu v Mekinjah kmetijo v Rafolčah. Listino je pečatil Bertold Kolovški, kot priče pa so bili navzoči: Nikolaj Črnelski ter Aeschwein, Gerloch, Friderik in Nikolaj Kolovški. Hans Kamniški je 9. januarja 1351 za 20 oglejskih fenigov prodal Frideriku Celjskemu številne kmetije, med njimi pet v Zlatem polju (ze dem Guldeinueld), v Rafolčah (Raffoltstorff) in na Pšajnovici (am Pischenicz). Rafolče so omenjene v listini 12. januarja 1332 4 Ulrik, vikar na Vrhniki in sorodnik polhograjskih plemenitašev, je na god sv. Katarine, 25. novembra 1353, zapustil samostanu v Bistrici dve kmetiji v Vrhovljah (Ferchaulech) in Rafolčah (Rafolstorf). Jurij Galenberški je 25. marca 1362 prodal samostanu v Mekinjah kmetijo v Rafolčah (Rapholczdorf), na kateri je delal Janez (Jans). Marjeta, hči Marka Ulrika Limbarskega in žena Baltezarja iz Loža, je dobila leta 1436 desetino od petnajstih kmetij, osmih na Gorjuši, dveh v Rabenspach, treh v Rači in dveh v Račnem vrhu (Raczenberch), vse v župniji Dob. Poleg drugih je dobila desetino od hube v Kosezah v moravški župniji in od osmih hub v Rafolčah v dobski župniji. V Velesovskem urbarju iz leta 1458 je iz Rafolč imenovan podložnik Valentin. Maksimilijan I. je 8. januarja 1502 podelil v fevd Veitu von Thurnu med drugim tudi desetino od kmetije v Rafolčah v kamniškem gospodstvu. Del Rafolč pred prvo svetovno vojno s Pencljevo in Martinčkovo domačijo, ki je imela pred vojno gostilno in trgovino. Na sliki sta tudi dvojni Martinčkov in Tojnov kozolec, ki jih danes ni več. 5 Bratje Aleš, Tomaž in Urban iz Rafolč so 24. januarja 1570 v Moravčah prodali Gašperju Kharamitu in njegovi ženi Jeri kmetijo pri Brdu v dobski župniji v kamniškem deželnem sodišču. H kmetiji spada vse, kar sodi zraven, razen ene njive, ki so jo že prej prodali Andreju Lambergu iz Črnelega. Iz Rafolč je naborna komisija 4. oktobra 1575 izmed 50 podložnikov dobskega župnišča izbrala za vojsko proti Turkom Sebastijana Čurna iz Rafolč. Hišno ime Čurn je še sedaj v Rafolčah in je torej staro več kot štiristo let. Rafolče s cerkvijo sv. Katarine, z oltarji in krajevnimi cerkvenimi prazniki, omenja tudi Valvazor v svoji osmi knjigi Slava vojvodine Kranjske leta 1689. Rafolče so v preteklih stoletjih pisali različno. V starih listinah zasledimo leta 1351 Raffolstorff, 1353 Rafolstorf, 1363 Rapholczdorf, v krstnih knjigah po leta 1606 Raflitz, Rafletz, Rafoltsche, v drugi polovici 19. stoletja Rahuče, sicer pa Rafolče. Pravi izvor za ime Rafolče ni znan. NAJSTAREJŠI PRIIMKI V RAFOLČAH IN BLIŽNJIH VASEH Najstarejši znani priimki v Rafolčah in okoliških vaseh, ki jih zasledimo v prvih treh krstnih knjigah župnije Dob od 1606 do 1633, kamor so več stoletij spadale Rafolče in okoliške vasi, so: Smrtnik Čeplje, Korant Št. Vid, Rihtar Vrhovlje, Vidic Dolenja vas, Petek Dob, Tomc Vrba, Cimperman Krtina, Grilc Vrhovlje, Fajdiga Rafolče, Čurn Rafolče, Bolhar Vrhovlje, Narat Velika Lašna, Serša Rafolče, Mahnič Št. Vid, Mall Krtina, Kveder Št. Vid, Dolinšek Čeplje, Capuder Rafolče, Gostič in Kvas Brdo, Majdič Vrhovlje, Korošec Rafolče, Cerar Lukovica, Lončar Koseze, Vavpotič Brdo, Vesel Prapreče, Kmetič Prapreče, Pergar Prapreče, in nato brez navedbe kraja Stražar, Breznik, Petrič, Bergant, Fajfar, Hribar, Slapar, Rak, Lukman, Pogačar, Orehek, Videmšek, Smrajc, Prašnikar, Urankar, Oprešnik, Birk, Andrejka, Balantič, Prelovšek, Svetlin, Ravnikar, Jeglič, Turk, Kosmatin, Keber, Pangre, Kompare, Znojilc, Sameja, Šok, Pavlič, Mahkota, Pance. Nekatera od naštetih priimkov so danes hišna imena. Najstarejši hišni priimek v Rafolčah je pri Seršu, zatem pa pri Korošcu. Najstarejši znani priimki, ki so danes hišna imena, so Serša, Korošec, Dolenc, Čurn, Fajdiga, Smrajc, Aleš in Breznik. Nekateri priimki so zelo stari, kajti nastali so po letu 1350, ko so k osebnim imenom podložnikov začeli dajati stalne dedne priimke. 6 Priimki so očitno nastajali iz osebnih in hišnih imen, poklicev, živali in iz drugih besed, naj jih naštejemo: Aleš - Aleš, Andrej - Andrejka, Pavle - Pavlič, Simon - Šmon, Boštjan - Boštjančič, Adam - Adamič, Jera - Jerič, Barbara - Barbarič, Maruša - Marušič, Majda - Majdič, Štefan - Štefančič, Gregor - Gregorčič ali Gregorič, kovač - Kovač, zidar - Zidar, lončar - Lončar, kolar - Kolar, Schuster - Šuštar, tkalec - Tekalec ali Tekavc, Schneider - Žnidar ali Žnidaršič, Zimmermann - Cimperman, mlinar - Mlinar, Wagner - Bognar, jazbec - Jazbec, volk - VoIk, maček - Maček, kos - Kos, medved - Medved, vrabec - Vrabec, petelin - Petelin, golob - Golob, rak - Rak, murn - Murn, sršen - Sršen, stražar - Stražar, Valpet (grajski nadzonnik) Valpetič, Vavpotič, kočar - Kočar, Richter - Rihtar, smreka - Smrekar, Pfeife - Fajfar, pipa - Pipan, hrib - Hribar, dolina- Dolinar, moder - Moder, vesel - Vesel, pokoren – Pokoren, česen - Česen, močnik - Močnik, štrukelj - Štrukelj in končno Krajnc, Korošec, Kočevar ali Hočevar, Gorenjc, Dolenc, Grof, Kralj, Škof Papež in še bi lahko naštevali. Priimke so pisali v preteklih stoletjih različno, približno takole: Čurn - Zhurn ali Shurn, Serša - Sersha, Aleš - Alesh ali Alesch, Fajdiga - Faidiga, Smrajc - Smrajzh, lglič - Iglitz ali Iglizh, Bitenc - Bitenz ali Witenz, Petek - Petik, Breznik - Breznick ali Wresnick, Mav - Mau, Mal ali Mall, Grilc - Grilz ali Grilliz, Bolhar - Bolchar ali Wolchar, Kralj - Krall, Rihtar -Richtar ali Richter. NAJPOGOSTEJŠA OSEBNA IMENA V RAFOLČAH Starši so v Rafolčah dajali ob rojstvu svojim otrokom v preteklih stoletjih najbolj pogosto naslednja imena: Eva, Adam, Uršula, Tomaž, Gašper, Marina, Urban, Ignac, Janez, Jakob, Andrej, Luka, Neža, Primož, Martin, Margareta, Mihael, Gregor, Helena, Jera, Matija, Elizabeta, Jurij, Ana, Jožef, Jernej, Nikolaj, Špela, Aleš, Blaž, Valentin, Marija, Sebastijan, Boštjan, Matevž, Lovrenc, Anton, Barbara, Katarina, Magdalena, Marko, Doroteja, Apolonija, Franc Johan, Johana, Terezija, Lucija, Peter, Antonija, Alojz, Frančiška, Peregrin, Ivan, Ivana, Rozalija, Štefan, Angela, Pavla, Viktor. Žal je danes uporaba teh lepih domačih imen nekoliko zapostavljena. Nekatera imena so bila v posameznih obdobjih zelo pogosta, na primer Jože v prvi polovici tega stoletja. Naj jih naštejemo: Jože Breznik - Mihec, Jože Petrič - Kope, Jože Breznik - Oparnik, Jože Bitenc - Stegnarjev, Jože Breznik - Dolenčev, Jože Breznik - Kajžarjev, Jože Barle -