Olimpijski Komite Slovenije-Združenje Športnih Zvez 1991-2011
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
1991-2011 Z ve Z OLIMPIJSKI KOMITE očev S ti ti Slovenije – Združenje S dejavno Z špORTNIH ZVEZ tkana i S ki komite Slovenije Združenje– športnih 1991-2011 Ponosni sponzorji slovenskih olimpijskih reprezentanc S godba, godba, Z šPORTNA ZGODBA, STKANA GLAVNI SPONZOR SLOVENSKIH OLIMPIJSKIH REPREZENTANC limpij portna portna o š iZ dejavnoSti tiSočev OKS, Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev 3 OKS, Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev Olimpijski komite Slovenije- Združenje športnih zvez 1991-2011 Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev Uredniški odbor: dr. Tone Jagodic, Brane Dmitrovič, Aleš Šolar in dr. Tomaž Pavlin Urednik: dr. Tomaž Pavlin Lektoriranje: Jelka J. Makoter Oblikovanje: Špela Pfeifer Oblikovanje naslovnice: Kraft&Werk Fotografije: Aleš Fevžer, Aldo Rupel, Branko Lakovič, Ivan Lukan, Marij Šušteršič, dr. Rajko Šugman, Tomislav Levovnik, Tomaž Pavlin, OKS-ZŠZ, Fakulteta za šport, Fototeka Odseka za zgodovino pri narodni in študijski knjižnici v Trstu, Muzej športa, Zveza za šport invalidov Slovenije, Vrtec Jelka Založnik: OKS-ZŠZ, zanj dr. Janez Kocijančič Naklada: 700 Tisk: Charlie, d.o.o., Trbovlje Ljubljana, 2011 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.035(497.4)(082) OLIMPIJSKI komite Slovenije (Ljubljana) Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez 1991-201: športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev / [urednik Tomaž Pavlin; fotografije Aleš Fevžer ... et al.]. - Ljubljana : Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, 2011 ISBN 978-961-6476-05-8 1. Pavlin, Tomaž, 1961- 257928192 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE- ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ 1991-2011 ŠPORTNA ZGODBA, STKANA IZ DEJAVNOSTI TISOČEV OKS, Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev VSEBINA 9 Uvodne misli 13 „Olimpijske igre... so se začele“ 31 Ustanovitev OKS, mednarodno priznanje in združitev s ŠZS 39 Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez 43 Odbor za vrhunski šport 51 Šport za vse v dejavnostih OKS – ZŠZ 59 Šport na lokalni ravni 63 Slovenska olimpijska akademija 71 Šport brez dopinga 77 Olimpijski marketing 85 Zamejski šport 99 Utrinki iz 20-letnega delovanja OKS-ZŠZ 129 Slovenski vrhunski športni dosežki v okviru nastopov na športnih igrah pod okriljem OKS 173 Paraolimpijci OKS, Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev Pisati o športu naroda, tudi če gre za časovno omejeno obdobje, je zahtevna naloga, saj gre za razsežnost življenja, za družbeni fenomen, ki je sestavljen iz na tisoče zgodb, izmed katerih vsaka prinaša novo osebno ali kolektivno izkušnjo in vsaka daje osnovo za posamične ali pa splošne ocene in splošna stališča. Zato je moj prispevek o tej temi avtorski, to pomeni, da so ocene moje, čeprav sem se – in se še vedno – zelo trudil, da bi jih uskladil s sodelavci in utemeljil z dejstvi in s podatki. Pri analizi položaja in dosežkov slovenskega športa v prvih dvajsetih letih samostojne Slovenije je treba upoštevati velike družbene spremembe, ki so se v tem obdobju dogajale v Sloveniji. Republika Slovenija je izvedla tranzicijo iz prejšnjega samoupravnega socialističnega sistema v sistem liberalnega kapitalizma, ni pa ob tem opravila še vseh potrebnih strukturnih sprememb, da bi bila v celoti primerljiva z razvitimi zahodnimi državami. Slovenija je v svetu splošno priznana država, članica Organizacije združenih narodov, Evropske unije in vojaške zveze NATO ter tudi številnih drugih mednarodnih organizacij. Med prvimi reprezentativnimi mednarodnimi organizacijami, ki so priznale subjektiviteto Slovenije, je bil tudi Mednarodni olimpijski komite. To je storil še pred sprejemom Slovenije v Organizacijo združenih narodov, zaradi česar je slovenska olimpijska reprezentanca lahko enakopravno nastopila na zimskih olimpijskih igrah v francoskem Albertvillu že februarja 1992. Sicer pa je slovensko panožno športno zvezo (Smučarsko zvezo Slovenije) prva priznala Mednarodna smučarska zveza, to pa je že v zimi 1991/1992 omogočilo ne samo nastope slovenskih smučark in smučarjev na tekmovanjih za svetovni pokal, ampak tudi nemoteno organiziranje teh tekmovanj v Sloveniji. Slovenski šport in njegovi uspehi se zanesljivo niso začeli z osamosvojitvijo Slovenije. Bogato športno izročilo izvira iz obdobij narodnega prebujenja in spremljanja zgledov iz razvitega sveta v drugi polovici devetnajstega stoletja. To je bilo tudi obdobje panslovanskega navdušenja in zlasti posnemanja čeških zgledov. Velika pozornost je bila namenjena telovadnim zletom. Zaradi tega je bila v začetnih obdobjih v Sloveniji nosilni šport orodna telovadba, zdaj poimenovana športna gimnastika. Prav v tem športu so slovenski predstavniki osvojili prav vse olimpijske medalje (8), ki jih je med dvema svetovnima vojnama dobila Kraljevina Jugoslavija. Prvo olimpijsko medaljo (srebrno) za Slovence pa je še pred tem prisabljal (v okviru avstrijskega moštva) prisabljal v času Avstro-Ogrske slovenski častnik vojske te države Rudolf Cvetko. Vojna vihra druge svetovne vojne je slovenske športnike razdelila na dve strani, vendar se je večina pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in partizanom. Številni so v boju za svobodo žrtvovali tudi svoja življenja. V Federativni ljudski in pozneje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je slovenski šport razvijal naprej. Svoj vrh je vnovič dosegel v športni gimnastiki (Miroslav Cerar) in v uspehu nekaterih kolektivnih športov, pri katerih so sodelovali tudi slovenski reprezentanti in reprezentantke. Za SFRJ so bile osvojene tudi prve slovenske zimske olimpijske medalje. Prvo si je prismučal Jure Franko v veleslalomu, in to na edinih olimpijskih igrah, organiziranih na jugoslovanskih tleh – na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu (1984). Tudi pri pripravi teh iger je bil prispevek slovenskih organizatorjev izjemen. Ugled slovenskega športa v svetu so utrjevali tudi drugi slovenski športniki in športnice, zlasti pa organiziranje številnih svetovnih in evropskih prvenstev (v namiznem tenisu, v športni gimnastiki, v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, v košarki, v veslanju, v smučarskih skokih itd.). Še posebej pa je ime Slovenije v svet ponesla Planica, zibelka smučarskih poletov. Slovenski šport v novo državo torej ni »vstopil« brez zelo solidne osnove in tradicije, kljub temu pa lahko mirno zapišem, da je svoj pravi razcvet doživel v obdobju samostojne Slovenije. Tega ne potrjujejo le OKS, Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev olimpijska odličja – v dvajsetih letih so slovenski športniki osvojili dvaindvajset olimpijskih medalj, med njimi tri zlate – pač pa tudi številni dosežki na svetovnih in evropskih prvenstvih ter na svetovnih pokalih. V prvem stoletju slovenskega olimpizma sta Leon Štukelj in Miroslav Cerar osvojila pet zlatih olimpijskih medalj, v moštvenih športih pa je zlato za Jugoslavijo pomagala osvojiti tudi Alenka Cuderman. V dvajsetih letih neodvisne Slovenije so se jim s tremi zlatimi medaljami pridružili še Rajmond Debevc, Iztok Čop in Luka Špik ter Primož Kozmus. Poleg tega je Slovenija najmanjša država, ki se ji uspeva uvrščati na finalne turnirje svetovnih prvenstev v nogometu (2-krat), košarki (2-krat), hokeju na ledu (2-krat) in rokometu. Šport je v Sloveniji razvit in priljubljen, saj se z njim stalno ali občasno ukvarja kar 64 % prebivalstva, to pa nas uvršča tik za skandinavske države in občutno odstopa od držav in miljejev našega geografskega območja. Lahko trdimo, da je šport sestavni del slovenske narodne identitete. V dvajsetih letih je slovenski šport prehodil strmo pot. Po številu osvojenih medalj na število prebivalcev je na letnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 Slovenija osvojila tretje mesto (za Jamajko in Trinidadom), prav tako je bila tretja v Vancouvru (za Norveško in Avstrijo). Tudi v analizi vseh nastopov športnic in športnikov držav sveta na svetovnih in celinskih prvenstvih je Slovenija po istem kriteriju (športni dosežki v primerjavi s številom prebivalcev) zelo visoko, na četrtem mestu (za Norveško, Švico in Avstrijo). Na doseženo smo lahko zares ponosni. Vsak narod ima svoje lastne športne želje, svoja stremljenja in svoj sistem športnih vrednotenj, v nekem smislu ima vsak narod svojo lastno športno izkaznico. In temu sta prilagojeni tudi njegovi športna struktura in organiziranost. Slovenski športni model je primerljiv – pogosto pa tudi uspešnejši od njega – z modelom drugih športno razvitih evropskih držav. Organiziran je na prostovoljni osnovi kot sfera civilne družbe. Temeljne celice njegove organizacije so športne organizacije - klubi in njihove zveze – tako občinske kot nacionalne. S tem dosegamo ustrezno motivacijo športnic in športnikov pa tudi slovenske družbe na najširši ravni. Naš organizacijski model uspešno deluje – ob marsikakšni pomanjkljivosti in stranpoti – tudi zato, ker imamo v Sloveniji sorazmerno dobro urejen šolski šport, ker na široko gradimo športne objekte in drugo športno infrastrukturo, ker poleg neposredne finančne podpore države šport uspešno tržimo (sponzorstva) in mu zagotavljamo dodatne vire financiranja prek fundacije športnih organizacij, ki športu posreduje sredstva iz koncesij iger na srečo. Veliko, čeprav še vedno premalo, je storjenega za družbeni in gmotni položaj vrhunskih športnic in športnikov. Eden izmed ciljev športne politike v Sloveniji je tudi enakomernejša športna razvitost celotne države. Čeprav manjši kraji težko tekmujejo z večjimi centri, smo uspeli premakniti težišče in s sistematičnim delom, zlasti pa z graditvijo športnih objektov pripravili uravnotežen model razvoja. V veliko oporo razvoju slovenskega športa sta, zlasti v zadnjih