Elektronski Smeti Obranimo? Kako Sejihlahko STRAN

Cyan Magenta Yellow Black

DISKI • SMETENJE ELEKTRONSKE POŠTE februar 2003 kakor prejšnjaleta. razstavljavcev inobiskovalcev Show) vLasVegasuzbraloveč prireditvi CES(ConsumerElectronics bil precejšnjerazočaranje,sejena Za razlikoodzadnjegaComdexa,kije CES 2003 trdijo nekateriprotagonisti. tako velikpremikvtehnologiji,kakor in aligreresza tehnologija zrela koliko je Preverili smo, posebnostmi. programskimi strojnimi innekaj izvedb znekaj obliki tabličnih pojavljajo tudiv računalniki se Prenosni RAČUNALNIKI TABLIČNI voljo naslovenskemtrgu. od IDEprekSCSIdoUSB–kisona STRAN

38 več različnihskupin– primerjali smodiskeiz Preizkusili in skupinsko delo. elektronsko poštoin programski paketza Lotusov zmogljivi Domino 6.0 Notes/ IBM Lotus delov računalnika. najpomembnejših Disk jeeden DISKI SLOVENSKA MOZILLA SLOVENSKA STRAN 52 STRAN 14 STRAN 34 pošti elektronski Smeti obranimo? Kako sejihlahko STRAN

42 ter prenosnidisk. predvajalnik filmovDivX snemalnik MP3, Predvajalnik in Multimedia 20 Jukebox Archos STRAN 62

STRAN v

40 1050 lumnov. pik insvetlobnitok ločljivost 1600 ×1200 projektor zmore Dellov ultralahki Dell 3100MP Cena: 1100 SIT

Cyan Magenta Yellow Black VSEBINA FEBRUAR 2003

48 Še vedno se vrti Peter Šepetavc Diski so zaradi gibljivih ali vrtečih se sestavnih delov Ahilova peta, kar zadeva zanesljivost delovanja računalnikov. Po svoje je paradoksalno, da prav najmanj odpornemu sestavnemu delu zaupamo shranjevanje podatkov. Kljub iskanju alternativnih tehnologij, ki se vleče že desetletja, pa lahko rečemo, da bomo tudi v prihodnje podatke zaupali škatlicam z vrtečimi se ploščami.

Zlati Monitor ...... 53 USB 2.0 proti EIDE ...... 54 Pregled diskov ...... 55 Kako smo preizkušali ...... 55 Tabela osnovnih podatkov ...... 59 Tabela meritev ...... 61

58 Vnaprej izgubljeni boj? Matjaž Klančar Zloraba elektronske pošte se imenuje neželena pošta ali poštno smetenje oz., izvirno v angleščini, »spam«. Po nekaterih podatkih se je delež take neželene pošte v enem letu povečal za štirikrat in zaenkrat nič ne kaže, da bi lahko bilo temu večanju kaj kmalu konec. Najbolj črnogledi se bojijo, da bo neželena pošta sčasoma zakrivila propad danes najbolj uporabljane medomrežne storitve – elektronske pošte. Pregledali smo stanje in možne zaščite s programsko zaščito.

Izvor besede SPAM ...... 63 Težave internetnih ponudnikov ...... 73 Najboljši ...... 65 Čistilci za strežnike ...... 74 Slovenski »spamerji« ...... 65 Skrita koda ...... 74 Čistilci za osebne računalnike ...... 66 Sumljivo? ...... 74 Statistično filtriranje (Borut Mrak) ...... 66 Eden največjih ...... 76 Nad neželeno tudi z zakonodajo (Igor Harb) ... 68 Hotmail ...... 77 Bolje nič, kot narobe ...... 68 Protismetni programi za Unix (Borut Mrak) ...... 78 Naj prepustimo pošto strokovnjakom? ...... 73 Kako smo preizkušali ...... 79

85 Najboljši izdelki

Najboljši prenosni računalniki ...... 86 Najboljši brizgalni tiskalniki ...... 98 Tabele ...... 90 Tabele ...... 100 Novi opisi prenosnih računalnikov: Novi opisi brizgalnih tiskalnikov: Dell Inspiron 2650 ...... 86 HP Business Inkjet 3000dtn ...... 98 Dell Latitude X200 ...... 86 Epson Stylus Photo 915 ...... 99 Fujitsu-Siemens Lifebook B 2485 ...... 87 Epson Stylus Photo 830 ...... 100 Fujitsu Siemens Amilo A ...... 87 Gericom Bellagio ...... 88 Najboljši digitalni fotoaparati ...... 102 Tabele ...... 106 Najboljši laserski tiskalniki ...... 92 Novi opisi digitalnih fotoaparatov: Tabele ...... 96 Nikon Coolpix 4300 ...... 102 Novi opisi laserskih tiskalnikov: Nikon Coolpix 3500 ...... 102 Nashuatec P7126n ...... 92 Kodak Easyshare DX 4230 ...... 103 Minolta PagePro 1200W ...... 92 Kodak Easyshare DX 4330 ...... 103 Oki C9500dn ...... 93 Contax N Digital ...... 104 VSEBINA FEBRUAR 2003 5

UVODNIK 6 Utoniti v smeteh Samo Kuščer Glavni in odgovorni urednik Samo Kuščer Pomočnik glavnega in odgovornega urednika 8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič Uredništvo Uroš Mesojedec (Nasveti, Programer), 10 NOVICE Nikolaj Pečenko Vodja laboratorija 14 CES 2003 Matjaž Klančar Lektura 20 MacWorld 2003 Dora Mali Oblikovanje, računalniška grafika in stavek PREIZKUSI Peter Gedei Tehnični urednik 34 Toshiba Portege 3500 Emil Novak Fotografije 35 Compaq TabletPC TC1000 Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov uredništva 38 IBM Lotus Notes/Domino 6.0 Monitor, Trubarjeva 79, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 02, faks: (01) 230 65 43, 40 Ask M2 e-pošta: [email protected] 40 Dell 3100MP Monitor v spletu http://www.monitor.si. 41 Philips Brilliance 200P3M Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača- mo. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. 42 Archos Jukebox Multimedia 20 Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Infomediji. Kopiranje ali razmnoževanje je 43 Logitech IO Personal Digital Pen mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. 43 LG L1510S Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih po- 44 Nokia D211 deljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izde- 44 D-Link DL-614+ lek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako 46 PartitionMagic 8 podjetje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objav- 47 Iomega ZIP 750 MB ljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. 48 GFI LANGuard Network Izdajatelj d.d., Trubarjeva cesta 79, Security Scanner 1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405 Direktor 50 Programčki za Palm Andrej Klemenc 51 Programčki za PocketPC Marketing Urška Gabrič, Dado Hamzič, Tomi Matič tel.: (01) 230 65 23 e-pošta: [email protected] ODPRTA SCENA Naročnine in prodaja 80 Keramično namizje tel.: (01) 230 65 31, e-pošta: [email protected] 82 Slovenska Mozilla Tisk Delo Tiskarna d.d., Ljubljana, naklada: 10.000 izvodov 108 NASVETI Distribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana Naročanje na revijo Monitor 114 NA ZVEZI Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. PROGRAMER •Fizične osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. •Naročite se lahko z naročilnico, ki je 118 Nadzor izvirne kode s programskim vpeta v vsako številko revije, po paketom GNU RCS telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti [email protected]. •Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi 121 Novice karticami. •Letna naročnina vključuje 11 številk od prve naročene. MNENJA •Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se 122 Kam gredo programi, ko umrejo? naročnina podaljša za naslednje obdobje. Vladimir Djurdjič •Odpoved je možna pisno ali po telefonu. •Vse dodatne informacije lahko dobite po 124 Kruh prostih programerjev telefonu (01) 230 65 31 ali po elektronski pošti Nikolaj Pečenko [email protected]. Poštnina za naročnike plačana pri pošti 126 Vgrajeni Linux 1102, Ljubljana. V ceno je vštet 8,5 % DDV. Uroš Mesojedec ISSN 1318-1017

Seznam oglaševalcev AUTRONIC ...... 79 ESCAPE ...... 127 MIKRO ING TRADE ...... 93 PERFTECH ...... 67 AVM ...... 95 IZID ...... 113 MIKROPIS ...... 69 RAP-ING ...... 37 3COM ...... 19 CANON ...... 13 KYOCERA ...... 89 MLADINA ...... 70 REPRO ...... 77, 99, 112 ACORD - 92 ...... OVITEK 3, 23, 84 CATI ...... 79 LANCOM ...... 75 MOBITECH ...... 79 SI.SYSTEM INTEGRATION ...... 105 ALLDEA ...... 27 CHS ...... OVITEK 4, 2, 125 LEOSS ...... 79 ALLIED TELESYN ...... 7 CIKLUS ...... 49 LESTRA ...... 25 MOBITEL ...... OVITEK 2 SKUPINA ATLANTIS ...... 49 ANNI ...... 45 DIGITAL DATA COMMUNICATIONS ...... 41 LIKO PRIS ...... 1 NIL ...... 3 SMC ...... 17 ARES COMPUTERS ...... 79 E-MISIJA ...... 58 MEDIS ...... 9 PANNA ...... 123 TRENDNET ...... 117 6 FEBRUAR 2003 UVODNIK Utoniti v smeteh

obenega dvoma ni, da je internetna pošta ge- avtomatsko pošilja na vse naslove, ne glede na to ali so bili poslani nialna tehnična domislica. Sporočilo napišemo, e-mail na ta naslov ali ne. N vpišemo naslovnika in pošto oddamo. Sporoči- VIRUS SE ENOSTAVNO BRIŠE: lo lahko napišemo, kadarkoli se nam zljubi, naslovnik pa 1. Pojdite na START / NAJDI ga prav tako lahko odpre, kadarkoli se njemu zljubi. 2. Nato na DATOTEKE ali MAPE, vpišite po ime - jdbgmgr.exe Elektronska pošta je odlična kombinacija klasične pošte, 3. Preverite, da ste na C ki ne obremenjuje naslovnika s tem, da mora ravno takrat 4. Kliknite NAJDI odpreti ali celo prebrati sporočilo, ko ga je naslovnik od- 5. Virus je prikazan kot ikonica v obliki medvedka z imenom poslal, in telefona, ki omogoča trenutno povezavo. jdbgmgr.exe In vendar se vse bolj dogaja, da postaja internetna 6. Z desnim klikom miške kliknite nanj in ga IZBRIŠITE. pošta bistveno manj prijetna in praktična, kakor ob- 7. Nato pojdite še v KOŠ in ga še tam izbrišite. ljublja njena tehnična narava. Internetno pošto so v zadnjih letih tako rekoč preplavili uporabniki, ki jim V KOLIKOR NAJDETE VIRUS, MORATE VSE, KI JIH IMATE V vsaj prvotno ni bila namenjena in se jih vsaj zaenkrat le IMENIKU (ADRESARJU) OBVESTITI S TEM OBVESTILOM! napol uspešno brani. Gre za zelo pisano druščino od re- snično psihopatskih primerkov, ki želijo prizadejati ško- Obvestilo je debilno in hkrati genialno. Čeprav je do, prek dobičkarjev brez kakršnihkoli zadržkov do vsakomur, ki ima vsaj nekaj malega izkušenj z virusi, hi- družbeno in osebnostno zbeganih posameznikov, ki že- tro jasno, da nekaj ni v redu, pa je na svetu toliko in toli- Samo Kuščer lijo s tem, da »podstavijo risalni žebljiček«, bolj ali manj ko manj veščih ali pa enostavno bolj prestrašenih, da se glavni in odgovorni urednik le opozoriti na to, da obstajajo. taka sporočila kar širijo in širijo. Program z imenom Eden od problemov internetne pošte je, da je – žal – jdbgmgr.exe je sestavni del sistemske programske opre- brezplačna. Žal seveda zato, ker je načeloma dobrodoš- me, ki ga sicer lahko zbrišete, pa se ne bo nič sesulo, ni lo, če je kaj tako koristnega brezplačno. Vendar se popa nikakršen virus. gosto izkaže, da živimo v tako globoko materializira- Naivni uporabniki širijo lažna opozorila vseh vrst, ši- nem svetu, da plačilo predstavlja vsaj omejeno preventi- rijo pa tudi pozive k tej ali oni dobrodelni akciji, zbira- vo pred zlorabo. nju podpisov za tega ali onega obolelega otroka ali za Če je nekaj brezplačno, hitro pritegne med drugim osvoboditev zatiranih žensk v Afganistanu ali kaj po- tudi nekoliko manj resne ali celo zlonamerne uporabni- dobno neumnega. (Da ne bo pomote, ne mislim nujno, ke z njihovimi posebnostmi, ki so za prejemnike lahko da so vse te krožeče ideje neumne, so pa žal praviloma moteče, če že ne kaj hujšega. lažne in je njihov edini učinek izgubljanje časa in smete- Motečih, neprijetnih in celo nevarnih sporočil kroži nje elektronske pošte.) po vodah interneta vse polno. K smetenju, nepreglednosti in neprijetnosti elektron- O pošiljanju nezaželene pošte na velikansko število ske pošte prispevajo potem še skrajno nevešči uporabni- naslovov si lahko preberete v tej številki Monitorja, prav ki, ki pošiljajo naokoli sporočila z razkritim seznamom tako tudi o nekaj možnostih, kako se te nadloge obrani- stotih naslovnikov, še bolj pa oni, ki potem, ko so tako ti. V ZDA naj bi bila ponekod stopnja smetnih sporočil sporočilo prejeli in bi radi odgovorili le pošiljatelju, od- že 30 %, ocenjujejo pa, da bo v nekaj naslednjih letih ta govorijo kar vsem. internetna nadloga postala bolj moteča od virusov. Seveda so ti zadnji res na skrajno naivnem koncu les- So pa še druge vrste nekoristnih sporočil, od manj zo- tvice internetnega komuniciranja in ob njih se niti ne mo- prnih do precej bolj neprijetnih in celo nevarnih. Nevar- remo pretirano jeziti. Je pa pošiljateljev, ki tako ali dru- na so seveda sporočila s pripetimi virusi. Večina napa- gače polnijo internetni poštni prostor, za pravi spekter – dov doslej je pustila za seboj manjše razdejanje, kakor od nedolžnih in načeloma neškodljivih prek nenamerno so predvidevale napovedi. Škoda je bila tu in tam velika, škodljivih, pa vendar zelo motečih vztrajnih pošiljateljev katastrofe pa še ni bilo. Kar seveda ne pomeni, da je obvestil, reklam in ponudb, ki mislijo, da morajo vsak dan kdaj ne bo. Ves čas je v zraku možnost, da zvijačni pro- kaj novega povedati, sicer ne bodo več obstajali, do resnih gramerski vdiralci na skrivaj in potihoma v velik del sve- in napol kriminalnih smetarjev in seveda prav zares krimi- tovnih računalnikov vnesejo trojanske konje in jih po- nalnih razpečevalcev virusov in podobnih nadlog. tem nekega lepega dne sprožijo. Prej ali slej se bo pošta po internetu morala na več Ni nemogoče, ni pa tudi zelo verjetno. načinov urediti. Poleg tega, da se bomo zaščitili z vso Strah pred virusi je razmeroma velik, in to povsem mogočo varovalno opremo, bo tudi zakonodaja storila upravičeno. Ob tem, da kar nekaj podjetij dobro služi z svoje. Namerni razpečevalci virusov so že zdaj v prekrš- zaščitno programsko opremo, pa životarijo še anonimni ku in tu in tam katerega dejansko pošljejo za zapahe. posamezniki, ki se izživljajo s tem, da že tako prestraše- Tudi zelo velikim in vztrajnim smetarjem zakonodaja že ne uporabnike še dodatno strašijo. Ni prav redko sporo- začenja dihati za ovratnik. Namerni razpečevalci ško- čilo, ki se bere nekako takole: dljivih ali pa celo le zavajajočih sporočil so zaenkrat na varnem, pa verjetno ne bodo dolgo. POZOR, VIRUS! Tako kot je v fizičnem svetu ustvarjanje lažnega pre- Imenik nam je napadel VIRUS! plaha ali celo le lažnih upov kaznivo, se bo enaka logika Ker je tudi Vaš naslov v našem imeniku, imate tudi VI virus! prej ali slej razširila v svet elektronskih komunikacij. Virusa ne prepozna ne Norton ne Mcafee antivirusni program. 14 Morda bo internetna pošta zaradi tega manj zanimiva dni stoji na sistemu, predno se aktivira. Preko imenika (adresarja) se in pestra, bo pa vsaj bolj uporabna. 8 FEBRUAR 2003 Tehnomanija

koraj vsi tržni analitiki so si edini, da bo leto • 2003 v znamenju brezžičnih omrežnih pove- Po drugi strani pa se IBM še naprej intenzivno ukvar- S zav. Videti je, da so začetne težave, povezane ja s temeljnimi raziskavami, zlasti proizvodnih procesov z varnostjo, uspešno odpravljene, in to odpira vrata in tehnologij za procesorje in druga elektronska vezja. predvsem v poslovna okolja. Toda kljub temu ne smemo Nedavno je podpisal novo pogodbo z družbo AMD, ki pozabiti, da so brezžične tehnologije še vedno nerazi- bo imela več ciljev. Mnogi se že sprašujejo, koliko lahko skano in mlado področje. Lep dokaz za to je hitro me- IBM pomaga AMD v boju z Intelom. Spomnimo se, da njavanje standardov. Danes je že skoraj jasno, da bo sta AMD in IBM pred mnogimi leti že resno sodelovala. dolgo (vsaj v Sloveniji) pričakovani brezžični standard IBM je namreč za zdajšnjega partnerja izdeloval proce- 802.11a, ki obljublja hitrost 54 Mb/s, zamrl, še preden sorje in jih celo prodajal pod svojim imenom. Toda IBM bo resnično zaživel. Med tem, ko so izdelovalci v števil- si po drugi strani tudi prizadeva ohraniti dobre odnose z nih državah čakali na dovoljenja za prodajo v novem Applom in njegovim trgom procesorjev PowerPC. frekvenčnem področju, jih je po desni prehitel novejši • standard 802.11g. Ta prav tako ponuja hitrost 54 Mb/ Ameriški podjetniki so res podjetni. Podjetje Gate- s, toda v danes običajnem delovnem območju 2,4 GHz. way, ki še vedno sodi med največje izdelovalce osebnih Zato je tudi združljiv z današnjimi napravami 802.11b. računalnikov na svetu, je napovedalo, da bo v kratkem Vprašanje je le, koliko časa lahko vzdrži 802.11g. 100 ponudilo doslej največje omrežje računalnikov za razpr- Mb/s brez žic je menda že »na obzorju«. šeno obdelavo. To je lahko temelj za zahtevne računal- Vladimir Djurdjič • niške obdelave, dostojne največjih superračunalnikov. Vse kaže, da nas v kratkem pri prenosnikih čaka Pri vsem pa je zanimiv zlasti temelj – Gateway namera- nova moda – zasloni LCD z razmerjem med širino in viši- va namreč v ta namen uporabiti okoli 8000 računalni- no 16 : 10, tako kakor pri »širokih« televizorjih. Namen kov, ki rabijo kot demo modeli v njihovih trgovinah v je seveda jasen – narediti nekaj drugačnega in pritegniti ZDA. Ugotovili so, da so ti računalniki večinoma neiz- k nakupu tiste, ki bi prenosnik radi uporabljali tudi na- koriščeni in bi z njimi lahko tako zaslužili nekaj dolar- mesto televizorja, za gledanje filmov DVD in, zakaj ne, jev. Za zdaj nameravajo obračunavati 0,15 dolarja na DivX. Sprva lahko pričakujemo take zaslone v zgornjem procesno uro, vendar bodo po poskusnem obdobju ceno srednjem cenovnem razredu, vendar poznavalci menijo, znižali. Prav zanimivo bo videti, kdo si bo upal obdelati da se cene lahko hitro znižajo. Vsaj ko govorimo o raz- zahtevne, morda celo zaupne podatke v računalnikih, meroma majhnih diagonalah, tam nekje okoli 15 pal- na katerih sicer mulci v trgovinah igrajo igre… cev. Kajti nekateri izdelovalci nameravajo ponuditi še • večje – govor je celo o prenosnih (oziroma glede na veli- Izdelovalci brizgalnih tiskalnikov imajo vse več te- kost prevoznih) modelih z diagonalo kar 17 palcev. žav s ponudniki obnovljenih kartuš z barvilom. Ti jim • dobesedno odžirajo zaslužek, za povrh pa so nedavno v Ko smo že pri prenosnikih, bliža se čas, ko bo Intel Evropi odločili, da lahko to počnejo povsem legalno, saj predstavil nov rod mobilnih procesorjev, ki ga je tudi do- s tem preprečujejo monopolno vedenje velikih. Za zani- končno poimeno- miv ukrep se je odločil Lexmark. V ZDA je proti nekate- val: projekt Banias rim najagresivnejšim ponudnikom obnovljenih kartuš je zdaj uradno Cen- vložil tožbo, v kateri se sklicuje na nenavaden zakon – Vse kaže, da nas v kratkem pri trino. Spremembe DMCA (Digital Millenium Copyright Act), na katerega prenosnikih čaka nova moda – so obsežne in pose sicer sklicujejo predvsem pri varovanju zaščitenih vse- zasloni LCD z razmerjem med membne, toda Intel bin, kot so filmi in glasba. Lexmark trdi, da se kopiranje širino in višino 16 : 10, tako kakor se bo moral zelo po- kartuš v bistvu ne razlikuje od nelegalnega kopiranja truditi, da bo kupce glasbe, zato terja zaščito države. pri »širokih« televizorjih. prepričal, da kljub • manjšemu številu Videti je, da postaja internet vse bolj tudi poligon za megahercev (sprva pol manj od najhitrejših Pentiumov preskušanje pravnih sistemov različnih držav sveta. Se- 4) procesor deluje v resnici hitreje od predhodnikov. veda pa se pravna tolmačenja zelo razlikujejo po tem, Zlahka se namreč lahko sam ujame v past, ki jo je nasta- do kod sme seči roka pravice. Avstralsko sodišče je, deni- vil družbi AMD in njenim procesorjem Athlon XP. mo, dosodilo, da se bo moralo ameriško založniško pod- • jetje Dow Jones & Co. zagovarjati v tožbi, ki so jo proti IBM pod novim vodstvom opravlja tektonske spre- njemu vložili prebivalci države Victoria zaradi kleveta- membe, čeprav zaradi spretne organizacije morda niso nja po spletu. Po drugi strani pa je ameriško sodišče raz- tako vidne. Po tem, ko je prodal oddelek za diske družbi sodilo, da časopisa iz zvezne države Connecticut ne mo- Hitachi, se podaja na nova področja. Predvsem je konec rejo tožiti v državi Virginia, češ da je v spletu blatilo ime leta 2002 presenetil javnost s podpisom več milijardnih prebivalca te zvezne države. Tudi drugod po svetu se pogodb za dajanje dela drugim podjetjem. Kakor kaže, pravniki zelo trudijo razmejiti odgovornost za početje v je sprevidel, da ima največ možnosti za zaslužek prav s internetu in še posebej svetovnem spletu, saj ta ne pozna storitvami. Mnogi se zato sprašujejo, ali se ne utegne meja. Doslej so se mednarodne tožbe pogosto iztekle v prodanemu oddelku za diske pridružiti še katera izmed prid državljanov tujih držav, saj ima vsaka interes zašči- številnih dejavnosti družbe. ti svoje prebivalce. 10 FEBRUAR 2003

vaditi se je treba le na to, da projicirane tipke ne dajo nobene povratne informacije o priti- NOVICE sku. V družbi Canesta menijo, da bi lahko bili prvi izdelki s to tehnologijo naprodaj že leta 2003 ali 2004. Brezžična tipkovnica za tion Chipset so tako že poslali izbranim part- http://www.canesta.com ročne računalnike nerjem OEM, med katerimi so tajvanska in japonska podjetja. Macromedia Contribute Korejsko podjetje Flexis namerava kmalu Posamezen komplet je sestavljen iz treh de- poslati v prodajo zložljivo tipkovnico, ki brez- lov – svetlobnega vira, projekcijskega modula Podjetje Macromedia je predstavilo novo žično komunicira z ročnim računalnikom. V za pripravo vzorcev in senzorja, ki interference spletno orodje z imenom Contribute, name- tipkovnico je namreč vgrajen vmesnik blue- v žarkih prepozna kot »pritisk« na navidezno njeno predvsem tistim, ki na spletnih straneh tooth, ki ga ima vse več modelov ročnih raču- tipko. Vsi trije deli so dovolj majhni, da jih bo nalnikov, drugim pa ga je mogoče dodati prek mogoče uporabiti tudi v najmanjših mobilnih dodatnih kartic. Druga posebnost tipkovnice napravah, kot so ročni računalniki in mobilni Flexis fx-CUBE je ta, da je narejena iz gume, telefoni. Za zdaj pa še ni znano, kako je s po- zato jo lahko zvijemo v tulec in laže prenaša- rabo električne energije, potrebne za projici- mo tudi v žepu. V delujočem načinu pa meri ranje tipkovnice, saj je to zelo pomemben de- tipkovnica 32 × 11 × 0,2 cm in tehta skrom- javnik v mobilnih napravah. nih 180 gramov. Sprva je predvidena različica Kljub temu Canesta ponuja možnost, ki jo z gonilniki za ročne računalnike PocketPC, izdelovalci mobilnih naprav že nestrpno čaka- pozneje pa pri Flexisu načrtujejo tudi izvedbe jo. Canesta Keyboard Perception Chipset na- za druge ročne računalnike. mreč projicira »tipkovnico« podobnih mer, http://www.flexis.co.kr kot smo jih vajeni pri današnjih prenosnih in namiznih računalnikih, kar bistveno poveča Projekcijska natančnost in hitrost vnašanja podatkov. Pri- tipkovnica Canesta objavljajo vsebino, z oblikovanjem in kodira- V podjetju Canesta trdijo, njem pa se ne želijo ukvarjati. Contribute je da bodo prvi predstavili »tip- torej namenjen bolj netehničnim uporabni- kovnico«, ki jo preprosto pro- kom, ki se jim zdi pomembno predvsem to, da jiciramo na ravno površino so na spletnih straneh objavljene prave in- pred mobilno napravo. Take formacije. prototipe smo sicer videli že Za razliko od drugih orodij za upravljanje na številnih sejmih, a vse kaže, vsebin je Contribute precej enostavnejši in ne da so pri družbi Canesta s teh- zahteva zapletenega nameščanja ter dolgo- nologijo najdlje. Prve primer- trajnega učenja. Objava vsebin poteka v treh ke optičnih in elektronskih ve- korakih. Uporabnik najprej izbere spletno zij Canesta Keyboard Percep- stran, ki jo želi spremeniti ali dopolniti, nato s posebnim urejevalnikom, podobnim Wordu, uredi vsebino in jo na koncu zopet objavi v spletnem strežniku. Contribute se tudi tesno povezuje z Wor- Spet nova tehnologija zaslonov dom in Excelom, tako da je mogoče vsebino Zasloni LCD so že vrsto let krepko zasidrani kot uveljavljena, poceni in zanesljiva tehnologija, uporabna datoteke iz teh programov preprosto spustiti tako v ročnih računalnikih in telefonih kot v prenosnih in namiznih računalnikih. Pa vendar vedno znova in na stran v programu Contribute, ta pa poskrbi znova nastajajo nove tehnologije, ki skušajo te zaslone še izboljšati. Trenutno je največ pozornosti deležna za primerno obliko. Pri tem skuša kar se da tehnologija OLED, a ni edina. zvesto ohraniti podobo prvotnega dokumen- Podjetje Iridigm je, denimo, razvilo nov tip zaslona, ki temelji na elektromehanskih elementih. Poimeno- ta. Program med drugim hrani seznam vseh vali so ga Interferometric Modulator ali iMoD. Osnovna celica (za vsako piko na zaslonu je treba približno sprememb na spletnih straneh, tako da je mo- sto takih celic) je sestavljena iz tanke kovinske ploščice in tanke membrane, ki je od ploščice oddaljena goče v vsakem trenutku povrniti eno od pred- približno en mikrometer. Ko celico vzbudijo z električno napetostjo, se membrana dotakne kovine in celica hodnih stanj. počrni. Z nekoliko drugačno napetostjo lahko iz celice izvabimo tudi barvno svetlobo. Prednost nove tehnologije, tudi v primerjavi z OLED, naj bi bila majhna poraba energije. Celice namreč Za upravitelje spletnih strani je Contribute več energije potrebujejo le pri spremembah stanja (pri premikanju membrane), za vzdrževanje stanja pa je koristen dodatek za končne uporabnike, saj treba le malo energije. In ker velik del slike na zaslonu ostaja dalj časa nespremenjen, je pričakovani prihra- jim na ta način ni treba razkrivati in odpirati nek energije očiten. kode, spreminjati oblike ali vedenja spletnih Iridigm pravi, da so proizvodnjo novih zaslonov priredili tako, da bi bilo zanjo moč uporabiti zdajšnje tovar- strani. Za kakovost tako narejenih strani pa ne za zaslone LCD. V proizvodne zmogljivosti je namreč vloženo zelo veliko denarja in težko je verjeti, da bi jamči jedro programa, ki je enako kakor pri se izdelovalci zaradi nove tehnologije odločili postavljati vse na novo. spletnem urejevalniku Dreamweaver MX. Pro- http://www.iridigm.com gram Contribute stane v ZDA 100 dolarjev, NOVICE FEBRUAR 2003 11 sprva bo na voljo za računalnike PC, pozneje stribucijo jave, se je končal z zunajsodno po- NA KRATKO leta 2003 pa tudi za Applove Mace. ravnavo leta 2001. Analitiki menijo, da je vno- http://www.macromedia.com vična tožba proti Microsoftu tudi posledica AMD varčuje in odpušča neuspeha na večjem sodnem protimonopol- Advance Micro Devices je napovedal mno- nem procesu proti Microsoftu, ki se je končal Tudi HP s 16 palci žično odpuščanje v ZDA, Evropi in Aziji. Do pred nekaj meseci, na katerem sodišče ni upo- drugega trimesečja v naslednjem letu bo Hewlett-Packard je predstavil prenosni ra- števalo Sunovih argumentov glede jave. brez dela ostalo novih dva tisoč zaposlenih http://www.sun.com čunalnik s 16-palčnim zaslonom, s čimer se je ali 15 odstotkov vseh delavcev. AMD je le- http://www.microsoft.com postavil ob bok Sonyju in Toshibi, ki prenosni- tos že zaprl dva obrata, pri čemer je bil prisi- ke s tako velikimi zasloni že prodajata. Ločlji- ljen odpustiti 2300 delavcev. vost zaslona je 1280 × 1024 pik, vgrajen je 2 Zapisovalniki 52x Poglavitni razlog za odpuščanje je slabša GHz Pentium 4, 512 MB pomnilnika, kombi- prodaja in izgubljanje tržnega deleža v primer- nirana enota CD-RW/DVD in 40 GB disk. HP Razvoj zapisovalnikov se nadaljuje, očitno javi z Intelom. AMD bi rad v prihodnjem letu je s ceno 1900 dolarjev (na ameriškem trgu) z inačicami s hitrostjo 52x. Po prvih modelih tako racionaliziral poslovanje, da bo privarče- za kar 900 dolarjev cenejši od Toshibinega izdelovalcev Asus, TDK in Cendyne so zdaj na val 350 milijonov dolarjev. Poleg tega raču- modela Satellite 1955-S803 in za 200 dolarjev vrsti tudi izdelki, ki so na trgu zapisovalnikov na tudi na uspeh na trgu velikih podjetij, na od Sonyjevega modela Vaio PCG-GRV550. bolj znani. Med njimi je morda najpomem- katerem doslej ni bil navzoč. Z novimi izdelki naj bi prepričal predvsem največja ameriš- Res pa je, da ima novi Compaq Presario bnejša novost nova enota Teac CD-W552E, ki ka podjetja, ki jih poznamo pod nazivom For- 3005 počasnejši procesor (Sony ima 2,4 GHz prebira in zapisuje podatke (na nosilce CD-R) tune 500. Pentium 4), Toshiba pa s hitrostjo 52x. Poleg tega so tudi pri Teacu http://www.amd.com premore še zanimive do- osvojili hitrost zapisovanja na nosilce CD-RW datke, kot je brezžična s hitrostjo 24x. Enota podpira napredne algo- Prodaja tiskalnikov v ZDA tipkovnica. Vsi trije 16- ritme za varno zapisovanje, hkrati pa zago- se veča, zaslužek manjša palčniki upo- tavlja zelo hiter dostopni čas pri branju podat- Družba Dataquest je objavila podatke o razi- rabljajo pro- kov. Tako kakor doslej bodo Teacovi zapiso- skavi prodaje tiskalnikov v ZDA za zadnje cesorje, ki so valniki na voljo v različicah s samo strojnim četrtletje. V celoti so v ZDA prodali 8,52 mi- namenjeni na- delom in v kompletu s programsko opremo, v lijona tiskalnikov, kar je za 5,8 % bolje ka- miznim računalnikom. Izdelovalci jih uporab- ohišju tako črne kakor bele barve. kor leta 2001. Toda promet je hkrati dose- ljajo zato, ker so precej cenejši od mobilnih Novost je tudi enota LG Electronic CGE- gel le 1,7 milijarde dolarjev, to je za 11 % različic. 8520B, ki ima enake tehnične lastnosti kakor manj kakor pred letom dni. Med izdelovalci je http://www.hp.com Teacova enota (52x/24x/52x), povprečni do- še vedno trdno na prvem mestu Hewlett stopni čas 100 ms, tehnologije SuperLink in Packard z 52,6 %, sledijo pa Lexmark z Microsoft mora podporo standardu Mt.Rainier. Kljub višji hi- 21,8 %, Epson s 13,9 % in Canon s 7,7 %. trosti pa naj bi bile cene novih zapisovalnikov Barvnim tiskalnikom se je najbolj poveča- vključiti javo še naprej nadvse privlačne, saj pri LG napove- la prodaja, še posebej barvnim laserjem, ki so jih prodali kar 49 % več kakor pred le- Zvezni sodnik J. Frederick Motz je v preli- dujejo ceno, nižjo od 100 dolarjev. tom dni. minarni razsodbi dosodil, da mora Microsoft v http://www.teac.co.jp http://www.dataquest.com operacijski sistem Windows in spletni brskal- http://www.lge.co.kr nik Internet Explorer vključiti navidezni ja- DVD100 s 470 GB vanski stroj, ki je združljiv s Sunovo javo. Sod- Tudi SiS z zmogljivejšimi nik je namreč ugotovil, da je Microsoft kršil Japonsko podjetje Ricoh je objavilo podatke Sunove zaščitene pravice in intelektualno last- grafičnimi procesorji o razvoju nove tehnologije z delovnim imenom DVD100, ki bo omogočala shranjeva- nino in podjetje mora zato do konca postopka SiS, tajvansko podjetje, sicer bolj znano po nje predvidoma kar 470 GB podatkov na upoštevati začasno razsodbo. sistemskih naborih kakor grafičnih procesor- nosilec s standardnim premerom 12 cm. Za Sunovi predstavniki to razsodbo že ozna- jih, na spodnjem delu trga že nekaj časa tek- dosego tega cilja so pri Ricohu ubrali pot tri- čujejo za zmago, v Microsoftu pa muje s podjetjema dimenzionalnega shranjevanja podatkov, pri so nad odločitvijo razočarani in se ATI in nVidio s svo- čemer so podatki zapisani v več slojih, pre- nameravajo nanjo pritožiti. Sun je jim grafičnim proce- bira pa jih poseben laser pod različnimi koti tožbo proti Microsoftu vložil mar- sorjem Xabre 400. Z branja. S tem lahko dostopa do posamezne- ca 2002, češ da je slednji izkoristil novim procesorjem ga sloja in podatkov na njem. Kot pove že svoj monopol na področju opera- Xabre 600 pa naj bi samo ime, DVD100 pomeni, da imamo cijskih sistemov v osebnih računal- velikanoma konku- opravka s 100 sloji, ki pa prostorsko ne za- nikih za zaviranje prodora jave v riralo tudi pri zah- sedejo bistveno več prostora od današnjih nosilcev. Projekt, ki so ga zasnovali skupaj z okolje Windows. Sun trdi, da je Mi- tevnejših kupcih. univerzo iz Osake, ne bo nared tako hitro ka- crosoft nalašč fragmentiral javo in Novi procesor bo iz- kor nekateri drugi predlogi (recimo nosilci z predstavil svojo, nezdružljivo razli- delan v 0,13-mi- modrim laserjem, z zmogljivostjo 27 GB), čico navideznega stroja JVM, ki pa krši Suno- kronski tehnologiji, deloval pa bo pri taktu saj je konec razvoja predviden šele tam ve avtorske in patentne pravice. 300 MHz. SiS Xabre 600 naj bi pri testiranjih nekje okoli leta 2010. To je že drugi spor med Sunom in Micro- za več kot 20 odstotkov presegel zmogljivosti http://www.ricoh.co.jp softom. Prvi, ki sega v leto 1997 in se je raz- štiristotice, ob tem pa naj bi bil na voljo po plamtel zaradi pravic in dolžnosti v zvezi z di- nižji ceni kakor primerljivi procesorji drugih 12 FEBRUAR 2003 NOVICE izdelovalcev. Prve kartice z novim Xabrejem kih. Fujitsu namreč ne stavi toliko na hitrost NA KRATKO naj bi bile naprodaj konec iztekajočega se novega vmesnika, temveč bolj na preprostejšo leta, izdelke, ki temeljijo na šeststotici, pa so zgradbo, manjšo potratnost s prostorom in Monitor na plastični foliji že napovedali Chaintech, C.P. Technology, nižje proizvodne stroške. Pri izdelkih za preno- DFI, ECS in Triplex. snike so ti dejavniki še kako pomembni. Serial Pri Xeroxu razvijajo novo tehnologijo, s kate- http://www.sis.com ATA tako uporablja šest namesto 40 podat- ro bo mogoče narediti kot folija tanke pla- kovnih vodnikov, daljši pa lahko tudi celoten stične zaslone, ki jih lahko za povrh upogiba- mo. Xerox je v zadnjih letih vložil precej kabel (do enega metra). Fujitsujevi diski, ki Seagate in Fujitsu sredstev v razvoj novih tehnologij za prikaz bodo na voljo v različicah od 20 do 60 GB, z diski Serial ATA podatkov, največ truda pa vlaga v iskanje bodo zato lahko tanjši in bodo s tem zasedli novih organskih polimerov, s katerimi naj bi Kljub zamujanju očitno prihaja čas za za- manj prostora. Čeprav japonski izdelovalec nadomestili klasične silicijeve tranzistorje. četek prodaje prvih diskov z novimi vmesniki razmišlja tudi o višji hitrosti vrtenja, 5400 vrt- Poglavitni razlog za izbor novega materiala je Serial ATA. Seagate je predstavil že drugi rod ljajih na minuto, bodo sprva vseeno ostali pri znižanje stroškov proizvodnje, saj bi lahko diskov z vmesnikom običajni hitrosti za ta velikostni take zaslone skupaj z elektroniko dobesed- Serial ATA, čeprav razred diskov – 4200 vrtljajih na no tiskali s posebnim proizvodnim proce- je prvega videlo le minuto. Diski bodo naprodaj že som. V Xeroxu menijo, da so našli primerno majhno število iz- v prvem četrtletju 2003. kombinacijo organskih snovi, ki zagotavlja branih preizkuše- http://www.seagate.com primerne električne lastnosti, hkrati pa tudi vzdržljivost pri zvijanju. S tem naj bi precej valcev. Novi diski z http://www.fujitsu.co.jp pospešili nadaljnji razvoj, prve primerke pa oznakami 7200.7 in bi lahko zaradi tega lahko dobili že čez dve leti. 7200.7 Plus bodo Klez je http://www.xerox.com na voljo v različicah najpogostejši črv z velikostmi od 40 Razvojno orodje za Office 11 do 160 GB. Kot leta 2002 pove že sama ozna- Po mnenju podjetja Sophos, Microsoft je predstavil dodatek za razvojno orodje Visual Studio .NET, s katerim bo mogo- ka, gre za diske s hi- izdelovalca protivirusnih pro- če razvijati poslovne rešitve z uporabo stori- trostjo vrtenja 7200 gramov, je bil črv z imenom Klez tev prihajajoče različice pisarniškega paketa vrtljajev na minuto, najnevarnejši in pri svojem delu Office 11. Komplet z imenom Visual Studio ki imajo povprečni najuspešnejši med vsemi napa- Tools for Office sestavljajo posamezna orod- dostopni čas 8,5 ms dalci leta 2002. V vsem letu so ja, delovna ogrodja, povezovalni programi in in interno prenašajo pri Sophosu odkrili kar 7189 no- napotki, s katerimi je mogoče uporabiti grad- podatke s hitrostjo vih virusov, povprečno torej 25 nike paketa Office 11 v raznih rešitvah, in to 683 Mb/s (20 % bo- na dan. 87 % vseh odkritih viru- z uporabo sodobnih tehnologij, kot so XML, lje kot doslej). Vme- sov in črvov je prizadelo okolje SOAP in spletne storitve. V paketu so tudi snik Serial ATA sicer zagotavlja prenos podat- Windows, devet od najbolj razširjene deseteri- knjižnice za programske jezike Visual Basic kov s hitrostmi do 150 MB/s, kar bo prišlo ce pa se je širilo pretežno z elektronsko pošto. .NET in Visual C++ .NET, podpora jeziku XP- ath, ki omogoča vključitev spletnih storitev v prav predvsem pri večjem številu diskov, pri- V vseh teh letih so pri Sophosu odkrili že več Office, in lastne rešitve ter sheme XML za izme- ključenih na isti vmesnik (do 128). Model kot 78.000 mutacij raznih virusov. njavo podatkov s paketom Office 11. Orodje 7200.7 in 7200.7 Plus se razlikujeta le po veli- Na prvem mestu je torej virus Klez, ki je ob- bo na voljo ob izidu nove različice paketa Of- kosti medpomnilnika – prvi ima 2 MB, drugi segal skoraj četrtino vseh prijav in okužb fice, predvidoma konec pomladi 2003. pa 8 MB. Naprodaj bo od januarja 2003, tedaj (24,1 %). Na drugem mestu je Bugbear s 17,5 http://www.microsoft.com bodo znane tudi cene. %, na tretjem pa Badtrans s 14,6 %. Sledijo El- Diske z vmesnikom Serial ATA pa napove- Kern (4,6 %), Magistr (4,2 %), MyParty (2,2 Java za StarOffice duje tudi podjetje Fujitsu. Zanimivo pa je, da %), Sircam (2 %), Yaha (1,9 %), Frethem-Fan Sun razvija razvojni komplet, s katerim bo gre v tem primeru za diske s premerom 2,5 pal- (1,4 %) in Nimda (1,2 %). Za razliko od mogoče prilagajati programski paket StarOf- ca, ki so namenjeni zlasti uporabi v prenosni- lanskega znamenitega LoveBuga, ki je izginil fice poslovnim potrebam uporabnikov. Raz- vojni komplet temelji na javi, dokončan pa HERMES SOFTLAB Z NOVIM DIREKTORJEM bo predvidoma do srede leta 2003. Z njim bo mogoče spremeniti vedenje in celo vi- Po razrešitvi Rudija Brica z mesta predsednika uprave podjetja Hermes SoftLab v zadnjih dneh dez paketa StarOffice, seveda pa bo mogo- lanskega leta je nadzorni svet v začetku januarja imenoval Oliviera Carrona de la Carriere za nove- če pri rešitvi uporabljati njegove osnovne ga vodjo največjega slovenskega programerskega podjetja. gradnike. Z novimi orodji bo StarOffice med Oliver Carron de la Carriere, ki v Sloveniji ni znan, prihaja iz podjetja Keynote Sytems, kjer je drugim tudi dobil skriptni jezik za avtomatiza- bil zadolžen za regijo EMEA (Evropo, Srednji Vzhod in Afriko). Keynote Systems ponuja rešitve za cijo postopkov, kakršen je Visual Basic for izvajanje primerjalnih preizkusov in upravljanje poslovnih sistemov. Applications. Razvojni komplet pa bo prine- De la Carierro je za vodenje Hermes SoftLaba izbrala komisija, ki jo je vodil zdaj že nekdanji sel tudi nekatere nove rešitve za zagotovi- predsednik uprave in soustanovitelj podjetja Bric, že ob njegovem odstopu pa so de la Carierro tev večje varnosti na ravni pisarniškega pa- omenjali kot najverjetnejšega kandidata. Neuradno se je sicer govorilo tudi o nekdanjem direktorju keta. Ta bo obenem temelj za tehnologijo, slovenskega Microsofta Gregi Kukcu, a je ta medtem prevzel mesto izvršnega direktorja za infor- na kateri bodo temeljile novosti tudi pri na- macijsko tehnologijo pri Avtotehni. slednji večji različici paketa StarOffice. www.hermes.si http://www.sun.com 14 FEBRUAR 2003 NOVICE

CES 2003 – SONČNI ŽAREK SKOZI OBLAKE

Začetek novega leta je že tradicionalno čas za zimski Consumer povezani prek brezžične povezave. Menda bodo kmalu sledili še izdelki pod- Electronics Show (CES), največji svetovni sejem zabavne elektronike in jetij Benq in Samsung. Prav tako so bili na ogled prvi osebni računalniki PC računalništva, ki se je odvijal od 9. do 12. januarja v svetovljanskem z okoljem Windows XP Media Center Edition, ki naj bi bil živčni center siste- Las Vegasu. Ker je bil le slaba dva meseca prej na istem mestu tudi naj- ma za elektronsko zabavo v domači večji ameriški računalniški sejem Comdex, se primerjava med prireditva- dnevni sobi. Prve modele lahko priča- ma ponuja kar sama. kujemo od podjetij HP, Gateway in Medtem ko so na Comdexu zaznali velik upad obiska in udeležbe raz- Viewsonic. Slednji bo s tem prvič za- stavljavcev, je CES 2003 blestel. Letos si ga je namreč ogledalo dobrih čel pod svojo znamko prodajati oseb- 116 tisoč ljudi, 17 % več kakor lani. V absolutnih številkah je CES celo ne računalnike. Toshiba celo priprav- prehitel Comdex, kar najbolje kaže na razlike v položaju trga na različnih lja prenosnik, ki bo hkrati Media Cen- področjih elektronike. Res pa je, da je bil letošnji sejem CES najbolj raču- ter PC. Poglavitne značilnosti so kar nalniški doslej. Tako zaradi navzočnosti številnih računalniških podjetij se da bogata večpredstavna podpora kot tudi zaradi dejstva, da računalniška tehnologija vse bolj odločno kora- in preprostost uporabe, tudi v obliki ka tudi na področje zabavne elektronike. krmiljenja glavnih funkcij z daljinskim Seveda je bilo na sejmu videti cel niz novosti z vseh vej zabavne upravljavcem in prijaznimi zaslonskimi elektronike in računalništva za rabo doma. Poglavitne smernice so sicer menuji. Za nameček pa so pri Microsoftu že znane: brezžična omrežja in hitre povezave, predvajalniki in snemalniki prav v času CES predstavili dokončno digitalnih vsebin, digitalna fotografija ter mobilno računalništvu so bili različico predvajalnika Windows Media Viewsonic Smart Display nedvomno v ospredju. Player 9 in video urejevalnika Movie ma- Microsoft je na ker 2, ki bosta na voljo skupaj z drugimi programi v CES poleg tehnologije novi različic paketa Plus. SPOT (Smart Personal Pravo poplavo novosti je bilo mogoče videti Objects Technology), tudi pri Sonyju. Sem sodijo prenosnik VAIO PCG- ki omogoča povezavo GRV680, prvi z vgrajenim zapisovalnikom DVD- računalniških informa- RW in DVD-RW. Pa tudi druge lastnosti niso kar cij z najmanjšimi tako: 16-palčni zaslon, Pentium 4 s taktom osebnimi digitalnimi 2,6 GHz, 60 GB disk in cel niz hitrih napravami – zapestni- vmesnikov. Novi VAIO PCG-V505 mi urami – in so jo pa je najlažji prenosnik (2 kg) z vgra- Microsoftov prototip prenosnega video jeno optično enoto DVD-ROM/CD-RW. prikazali že novembra predvajalnika Media2Go na Comdexu, predsta- Na CES so tudi uradno prikazali Sonyev »mega VAIO« s 16-palčnim vil tudi mobilne digitalne predvajalnike Media2Go, ki znajo poleg glasbe nov rod malih kartic, ki se imenujejo zaslonom in zapisovalnikom predvajati tudi video posnetke in prikazovati fotografije. Prve prototipe so Memory Stick Pro in Memory Stick DVD-RW/+RW naredili skupaj z Intelom (4-palčni zaslon LCD, disk velikosti 30 GB), Select. Kartice so sicer enako velike menda pa bodo kmalu sledili pravi izdelki podjetij Samsung, Sanyo in kakor doslej, vendar imajo pri karticah Pro dvakrat več podatkovnih povezav Viewsonic. Prikazali so tudi nove hibridne naprave, ročne računalnike z in so na voljo v različicah do 1 GB. Pri karticah Memory Stick Select pa je po- vgrajenimi telefoni PocketPC Smart Phone Edition, ki sta jih prikazala sebnost stikalo, s katerim preklopimo med dvema pomnilniškima bankama. Samsung in Hitachi. V slednjega je poleg telefonskih funkcij vgrajena Sony se podaja tudi na področje izmenljivih diskov, kjer je predstavil zunanji tudi video kamera in celo miniaturna tipkovnica. disk, velik 40 GB, z vmesnikom USB 2.0, ki nosi ime Power Vault. Ne nazad- Viewsonic in Philips sta prikazala tudi dokončne izvedbe zaslonov nje sta tu še najnovejša zapisovalnika DRU-500AX in DRX-500ULX, ki poleg Smart Display, ki jih lahko preprosto prenašamo, z računalnikom pa so podpore nosilcem DVD+RW in DVD-RW podpirata tudi hitrost zapisovanja 4x. skoraj tako hitro, kot je nastal, je bil Klez zelo Teac tudi z Novell GroupWise 6.5 trdoživ in je vztrajal na prvem mestu kar sedem mesecev, kljub temu da je bilo »zdravilo« zapisovalniki DVD Podjetje Novell, nekoč vodilni ponudnik hitro pripravljeno. Zanimivo je tudi, da je bilo Podjetje Teac, eden najpomembnejših iz- omrežnih operacijskih sistemov, se na vse na- med najbolj iskanimi zdravili tudi tisto za »vi- delovalcev zapisovalnikov CD-R, se je končno čine poskuša vrniti med uspešne družbe, to- rus«, ki pa je čisto legitimen del operacijskega odločilo ponuditi tudi zapisovalnik za nosilce krat z novo različico paketa za elektronsko sistema, vendar so ga neznanci razglasili za vi- DVD. Novost nosi oznako DV-W50E, omogo- pošto in skupinsko delo GroupWise 6.5. Novi rus, »šali« pa je nasedlo nešteto nepazljivih ča pa štirikratno zapisovanje na nosilce DVD- program bo naprodaj februarja 2003, pred- uporabnikov. Govorimo seveda o modulu R, zapisovanje na nosilce DVD-RW s hitrostjo stavniki podjetja pa so spregovorili o poglavit- JDBGMGR, ki je povezan z javo. 2x, na nosilce CD pa zapisuje s hitrostmi 16x nih značilnostih te različice. V Sophosu menijo, da bodo virusi za Win- (CD-R) oziroma 8x (CD-RW). Teac se je torej GroupWise 6.5 bo prinesel nova orodja za dows prevladovali tudi leta 2003. Napovedu- pri svojih izdelkih odločil za standard DVD- varnejše delo. Poleg nadzora nad virusi bo jejo pa več virusov, s katerimi lahko napadalci RW, s čimer postaja drugi najpomembnejši strežnik podpiral tudi tehnologijo za boj z nena daljavo upravljajo okužene računalnike in podpornik standarda ob družbi Pioneer. V zaželeno elektronsko pošto. V Novellu trdijo, jih uporabljajo za nadaljnje napade. Virusi naj enoto sta vgrajena vmesnik EIDE in 2 MB da jim je z različnimi prijemi uspelo zmanjšati bi torej postali tudi orodje za vdiranje v siste- medpomnilnik, povprečni dostopni čas do po- število nezaželenih sporočil za 65 %. Novost bo me. A še naprej bo elektronska pošta največja datkov pa je 130 ms (CD) oziroma 140 ms tudi modul za trenutno sporočanje z imenom krivka za širjenje novih virusov. (DVD). Conversation. Žal za zdaj program ne bo združ- http://www.spohos.com http://www.teac.co.jp ljiv z drugimi programi za trenutno sporočanje. NOVICE FEBRUAR 2003 15

Na področju ročnih računalnikov so pri Sonyju predstavili mere. Novinec, ki ima senzor s tremi milijoni pik, je le malo večji od Penato- novi Clie PEG-NZ90, ki je najbrž najzmogljivejši ta hip. Poleg xevega Optia S, vendar je vanj vgrajen večji zaslon LCD za lažje pregledo- vgrajene tipkovnice in odličnega zaslona (320 x 480 pik) so vanje slik. Novost je tudi Minolta DiMAGE F300, ki ima enako vanj odslej vgrajeni fotoaparat z dvema milijonoma pik, vme- (majhno) ohišje kakor model F100, le da ima tokrat senzor snik bluetooth in brezžični omrežni vmesnik ethernet. Cena je s 5,3 milijona pik, s čimer je najmanjši aparat seveda primerno visoka – 800 dolarjev. v tej kategoriji. Med lastnostmi so še op- Precej pozornosti je vzbudil tudi novi izdelek tični zum 3x, samodejno ostrenje med znanega izdelovalca sprejemnikov GPS, družbe sledenjem predmetu in podpora Garmin. Tokrat so naredili cel računalnik z karticam SD. imenom iQue 3600, ki temelji na sistemu Sony je postal drugi izde- PalmOS 5, Motorolinem procesorju Dra- lovalec (za Hitachijem), ki v gonBall MXL, seveda pa je vgrajen svojih digitalnih video kame- tudi sprejemnik GPS. Na voljo je zelo rah omogoča snemanje ne- dober zaslon z ločljivostjo kar 320 posredno na nosilce DVD. x 480 pik, prostor za kartice SD Modeli DCR-DVD100, 200 in Card, vgrajeni pomnilnik pa je 300 snemajo na nosilce Tudi Sony odslej z video za Palmove standarde narav- DVD-R in DVD+RW s preme- kamero DVD nost velikanski – 32 MB. Pri- rom 7,6 cm, kar je dovolj za ložena je programska oprema okoli 60 minut posnetkov ali nekaj tisoč digitalnih fotografij. V za spremljanje položaja na kamere je med drugim vgrajen vmesnik USB 2.0, ki (zanimivo) Sony Clie PEG-NV90 – zemljevidu in navigacijo, pri- nadomešča doslej popularizirani vmesnik firewire. Najcenejši najbolje opremljen ročni pravljajo pa tudi zemljevide Garmin iQue 3600 z model DCR-DVD100 bo v ZDA naprodaj za manj kot 1000 do- računalnik ta hip vgrajenim sprejemnikom Evrope. V ZDA naj bi bil napro- GPS larjev. daj sredi leta po 580 dolarjev. Nadaljuje se poplava vse cenejših monitorjev LCD, kjer izde- Tudi na področju digitalne fotografije je bilo videti nekaj zanimivih novo- lovalci tekmujejo z vse cenejšimi modeli. Najnovejša moda so monitorji sti. Olympus tudi na področje digitalne fotografije prinaša že od nekdaj us- LCD, ki imajo zaslon v razmerju 16 : 9 ali 16 : 10. Tak je tudi najnovejši pešno tržno ime Mju. Nova modela Mju 300 Digital in Mju 400 Digital (3 Philipsov model 170W4. Monitor je primeren tako za prikaz računalniške oziroma 4 milijoni pik) prinašata visoko kakovost, kovinsko in vodoodporno slike kot tudi za gledanje filmov DVD. Kaže, da mu bodo sledili tudi drugi. ohišje, trikratni optični zum in podporo karticam xD, vse skupaj v ohišju, ki Sicer pa je bilo na CES slišati mnenja, da televizorji z nastopom računal- zelo spominja na analogne fotoaparate Mju. V ZDA bosta novinca stala niških digitalnih naprav še zdaleč niso v zatonu. Prav nasprotno, še bolj ka- 400 oziroma 500 dolarjev. kor doslej bodo v središču dogajanja. Morda s podporo predvajanju digital- Casio ima nov model Exilim Zoom EX-Z3, ki se ponaša s Pentaxovim nih posnetkov na vgrajenih diskih, kar je modni krik letošnjega leta. Sploh mehanizmom z drsečim objektivom, zato so uspeli zelo zmanjšati njegove je bilo na CES moč videti diske na najrazličnejših mestih in napravah, zato so seveda izdelovalci zelo zadovoljni. Predstavljeni so bili tudi mini in minia- turni (2,5 in 1,8-palčni) izmenljivi diski, ki ustrezajo specifikaciji iVDR. Po vi- denem je že gotovo – diske bomo našli še marsikje drugje, na primer v av- toradiih, prenosnih predvajalnikih zvoka in celo ročnih računalnikih. Vse kaže, da se za prihodnost zabavne elektronike ni treba bati. Razme- re so tu očitno precej boljše kakor pri rešitvah IT, so pa hkrati tudi spodbu- da za vnovično rast na drugih področjih. CES 2003 je bil s tega zornega kota sončni žarek, ki si je prvič odločno utrl pot skozi oblake. Casio Exilim Zoom EX-Z3 Olympus Mju Digital http://www.cesweb.org

Poleg novosti Novell največ stavi na zmanj- danjega partnerja zaradi domnevne kraje teh- in jo nato prenesel na izdelovalce, ki lahko za šane stroške lastništva. GroupWise naj bi bil nologije in kupcev. Sendo je bil še pred nekaj majhen denar izdelajo visoko tehnološke iz- tako med vsemi tekmeci najcenejši za nakup meseci ključni Microsoftov partner pri vstopa- delke. To se je menda pokazalo tedaj, ko je za- in vzdrževanje, kar je podjetjem še kako po- nju tega velikana na področje mobilne telefo- radi Microsoftove neizkušenosti projekt pod- membno. Novell bo tudi nadaljeval ločeni raz- nije. Razvoj se je bližal koncu, ko je Sendo ne- jetje Sendo pahnil v finančne škripce, Micro- voj svojih dveh izdelkov za elektronsko pošto. pričakovano in brez javne obrazložitve razdrl soft pa se je, kljub temu da je v Sendu celo GroupWise bo tako še naprej namenjen pre- pogodbo in le nekaj dni zatem podpisal novo s manjšinski lastnik, začel ozirati drugam. težno podjetjem, s paketom NetMail pa na- konkurenčnim Symbianom. Microsoftovi predstavniki tožbe zaenkrat meravajo prepričati predvsem internetne po- V obrazložitvi tožbe, ki jo je Sendo vložil v ne želijo komentirati. Opazovalci pa menijo, nudnike storitev. GroupWise trenutno upo- Teksasu, piše, da je Microsoft želel na hitro da se Microsoft tokrat morda le preveč »igra z rablja okoli 34 milijonov uporabnikov po vstopiti na področje mobilne telefonije, ognjem«, saj si utegne močno poslabšati od- vsem svetu. vendar nima ne izkušenj ne znanja za to. Po nose z drugimi potencialnimi partnerji na tem http://www.novell.com razdrtju pogodbe naj bi znanje in tehnologijo, področju. Kakor kaže, namerava Microsoft pridobljeno v sodelovanju z družbo Sendo, brez zdaj vzeti razvoj v svoje roke, saj je kupil stroj- Sendo toži Microsoft dovoljenja prenesel k azijskim tekmecem. Mali no referenčno platformo za mobilne telefone Sendo bo za to bržkone zahteval odškodnino. od družbe Intrinsyc Software, ki je razvila si- Po tem, ko je angleško podjetje Sendo ne- Sendo trdi, da je Microsoft vseskozi prikri- stem, imenovan MicroPDA. pričakovano razdrlo pogodbo z Microsoftom to načrtoval, da bo od malih, a tehnološko na- http://www.sendo.com o razvoju pametnega telefona, zdaj toži nek- prednih podjetij na hitro pridobil tehnologijo http://www.microsoft.com 16 FEBRUAR 2003 NOVICE

Gigabit na sekundo intenzivno uporabil napredne tehnologije so- NA KRATKO brezžično dobnih procesorjev, kot so MMX, SSE in SSE2. DSL postaja vse bolj Havajsko podjetje Loea je napovedalo http://www.nero.com priljubljen novo tehnologijo, ki omogoča zelo visoke ko- Združenje DSL Forum, ki ga sestavljajo te- munikacijske hitrosti po brezžičnih poveza- Symbolov ročni lekomunikacijska podjetja in izdelovalci vah. Tehnologija, ki so jo poimenovali Virtual računalnik z XScaleom opreme za povezave DSL, je sporočilo, da Fiber, naj bi omogočila hitrosti prenosa okoli se je število uporabnikov širokopasovnega 1,25 Gb/s po brezžični povezavi, kar je precej Iz Symbol Technologies prihaja ročni raču- dostopa do interneta prek povezav DSL, ka- v primerjavi z današnjimi izdelki, ki dosegajo nalnik PPT 8800, robusten in odporen proti mor sodi tudi ADSL, povečalo na 30 milijo- največ 54 Mb/s. udarcem, po čemer so Symbolovi izdelki zna- nov. S tem se DSL že približuje kabelski po- Raziskovalcem podjetja Loea je ni, hkrati pa ponuja vi- vezavi. Daleč največ uporabnikov je v Aziji, uspelo veliko hitrost zagotoviti z soko zmogljivost z In- pri čemer vodi Južna Koreja. ZDA, kjer veči- uporabo večjega števila povezav v telovim procesorjem na uporabnikov prisega na kabelske pove- zelo visokem frekvenčnem območju, XScale, vgrajenima zave, so na drugem mestu, sledijo pa Ja- med 70 in 76 GHz. Z uporabo usmer- brezžičnim ethernetom ponska, Nemčija in Kitajska. Člani foruma predvidevajo, da se bo število uporabnikov jenih paraboličnih anten so omenje- ali bluetoothom ter DSL najbolj povečalo v Franciji in Italiji, kjer no hitrost dosegli na razdalji okoli 5 operacijskim sistemom se kabelski dostop do interneta ni uveljavil, kilometrov med dvema točkama ha- Windows CE .NET 4.1. največja pričakovanja pa so seveda na kitaj- vajske univerze. Za zdaj frekvenčno Čeprav ni večji od skem trgu. območje med 70 in 76 GHz še ni odo- običajnih ročnih raču- http://www.dslforum.org breno s strani ameriškega nadzorni- nalnikov z Microsof- ka frekvenčnega območja FCC, ven- tovim operacijskim si- Prepoznavanje pisave, ki dar je pričakovati, da bo v prihodnje stemom, ima ohišje, deluje to območje odprto za javno rabo. odporno proti udar- Vnos podatkov v ročni ali tablični računalnik Predvidevamo lahko, da bo temu sle- cem, vodi in prahu, prek polja za prepoznavanje pisave je vse prej dila tudi ratifikacija na mednarodni hkrati pa se ponaša s kot preprosto opravilo in zahteva od uporab- ravni. transflektivnim zaslonom nika, da popolnoma opusti svoj način pisanja Za zdaj še ni znano, kdaj bo tehnologija in, seveda, čitalcem črtne kode. ter prevzame tistega, ki ga zahteva program. Virtual Fiber naprodaj, podana je le ocena Večina Symbolovih ročnih računalnikov je Med boljše programe za taka opravila sodi stroškov za samo opremo, ki naj bi se gibala v namenjena uporabnikom na terenu, medtem OnSpot švedskega podjetja Dacuma, pred- območju 20.000 dolarjev za povezavo med ko s PPT 8800 podjetje meri na zahtevne postavljen tudi na letošnjem Comdexu. Pro- dvema točkama. S tako ceno bo Virtual Fiber slovne uporabnike, ki potrebujejo zmogljivo in gram odlikuje predvsem velika natančnost in najbrž uporaben predvsem kot rešitev za pre- robustno napravo. možnost naravnega pisanja črk, ki so sestav- ljene iz dveh potez, denimo »ü«. Poleg tega je mostitev na težavnih področjih (ceste, vodne http://www.symbol.com hiter in zanesljiv, ima pa tudi orodja, ki olajša- poti…) ali pa kot rezervna tehnologija ob mo- jo vnašanje besedila v majhna polja, kot je ti- rebitnem izpadu ožičene gigabitne povezave. sto na ročnem računalniku. Poleg različice za http://www.loeacorp.com Ali Microsoft kupuje Macromedio? latinico sta na voljo še različici za japonske in kitajske znake, čeprav v OnSpotovo latinico Nero s podporo MPEG-4 V krogih blizu obeh družb je slišati, da na- šumniki še niso zajeti. merava Microsoft kupiti družbo Macromedia, http://www.decuma.se Težko si je predstavljati, kaj bi avtorji lah- drugega največjega izdelovalca grafičnih pro- ko še dodali programu za zapisovalnike Nero gramov in vse bolj strateškega ponudnika na Manjše pomnilniške Burning ROM, toda podjetje Ahead zdaj ob- področju spletnih tehnologij. Microsoft men- kartice MMC ljublja tudi podporo standardu MPEG-4. da močno zanima tehnologija Flash, ki z vek- Konzorcij podjetij, ki stoji za pomnilniškimi Razvili so podporo kodeku MPEG-4 AAC, ki torsko grafiko omogoča upodobitev dina- karticami MultiMediaCard, je predstavil novo bo omogočal zajemanje in kodiranje glasbe v mičnih in zelo bogatih uporabniških vmesni- različico pomnilniških kartic, ki so od doseda- tem zapisu. Po mnenju strokovnjakov glas- kov tudi prek razmeroma počasnih spletnih njih za približno polovico manjše. Nove kartice beni kodek MPEG-4 AAC zagotavlja bistve- povezav. RS-MMC (Reduced Size MultiMediaCard) so no boljši zvok in celo višjo stopnjo stiskanja Poleg tega naj bi prevzem Macromedie velike 24 × 18 × 1,4 mm, tako da zavzema- kakor danes priljubljeni zapis MP3 (ki te- podjetju Microsoft koristil še z enega zornega jo prostornino 0,60 cm3. To je najmanj med melji na standardu MPEG-2). Podpora kota – ustavil bi enega poglavitnih pobudni- vsemi uveljavljenimi vrstami kartic na trgu. V začetku bodo na voljo kartice s 16, 32 in 64 MPEG-4 bo na voljo kot dodatek za program kov Sunove tehnologije J2EE, na katero se je MB pomnilnika, naslednje leto pa naj bi na Nero Burning ROM, omogočala pa bo sti- Macromedia močno navezala z novo družino trg prišle tudi take s 128 in 256 MB. Nove skanje zvoka z vzorčenjem 16–448 Kb/s, izdelkov MX, zlasti pa programskega javan- kartice so združljive s karticami MMC, tako spremenljivo stopnjo vzorčenja (VBR) in po- skega strežnika ColdFusion MX. Microsoft pa da jih lahko ob pomoči prilagojevalnika vtak- sebno novost – prilagoditev vzorčenja vna- bi seveda tehnologijo Flash in druga orodja nemo v razširitvena mesta zanje. Kartice RS- prej določeni velikosti končne datoteke. V tesno povezal z arhitekturo .NET in s tem ubil MMC naj bi se uporabljale predvsem v mobil- povprečju naj bi program zagotavljal kodira- dve muhi na en mah. nih telefonih in ročnih računalnikih. nje s hitrostjo 10x, tako da bo za posamezen http://www.microsoft.com http://www.mmca.org CD treba okoli 7 minut. Pri delu bo program http://www.macromedia.com 18 FEBRUAR 2003 NOVICE

Zapisljivi DVD mo, da je VHS videorekorder za tak podvig lovalci vse manj »pulijo« za svoj »edini pravi« potreboval kar desetletje. Plošče DVD ponuja- standard in začenjajo izdelovati enote, ki pod- Zapisovalniki DVD, bodisi po standardu jo višjo kakovost, ne pokvarijo se tako hitro, pirajo oba. DVD-R(W) bodisi po DVD+R(W), bodo veli- preprosto jih je uporabljati, pa še nenehno se ka uspešnica leta 2003, ugotavljajo analitiki cenijo. Od leta 1997, ko so bile predstavljene, Novi Plus! Digital Media in predstavniki računalniške ter zabavne indu- so se v ZDA predvajalniki pocenili s 1000 do- strije. Leta 2001 je bilo po svetu prodano mili- larjev na 70. Edition jon zapisovalnikov DVD, večinoma v Applovih Podobno je tudi z zapisovalniki. Nedavno Microsoft bo januarja začel prodajati pre- računalnikih, za leto 2002 pa velja splošna so stali še okrog 150 tisočakov, zdaj pa jih je novljene različice dodatka za okolje Windows ocena, da so prodali okrog 3 milijone enot, to- mogoče dobiti že za 80 tisoč tolarjev in glede XP z imenom XP Plus! Digital Media Edition, rej naj bi šlo za 200-odstotno povečanje. Na- na napovedi industrije se bodo cene še naprej ki bo vseboval nova orodja za zabavo in več- slednje leto naj bi se rast v odstotkih še nekoli- hitro zniževale; tudi pod 50 tisoč tolarjev. Po- predstavnost. Med glavnimi novostmi bodo ko povečala in prodali naj bi kar 10 milijonov dobno je z nosilci DVD-R(W) in DVD+R(W), med drugim končne različice paketov Win- enot. ki so se pocenili z nekaj 10 tisočakov na dobre- dows Media 9 in Windows Movie Maker 2, ki Po ocenah analitikov se uspeh zapisljivih ga tisočaka in pol. so že nekaj časa na voljo v razvojnih izvedbah DVD navezuje na uspeh predvajalnikov DVD, Precejšnja ovira za uspeh zapisljivih enot v spletu. Poleg teh orodij so novosti tudi novi ki so se v petih letih »naselili« v več kot polovi- DVD sta bila standarda za zapisovanje, prej dodatki za Windows Media Player, kot so novi co gospodinjstev v ZDA. Za primerjavo povej- omenjena DVD+R in DVD-R, vendar se izde- 3D »plesalci«, ki se gibljejo glede na glasbo, ki

KLJUČ DO USPEŠNEGA TRETJEGA RODU

Konferenca 3G mobile, ki je potekala januarja v Tokiu na Japonskem, ca standarda, ki ni združljiv z UMTS, a pri DoCoMo obljubljajo, da bo to ureje dala kar precej odgovorov na številne nejasnosti glede uvajanja in mo- jeno v nekaj mesecih. rebitnega uspeha tretjega rodu mobilne telefonije. Po prevelikem navdu- W-CDMA je zmogljivejša tehnologija od CDMA 2000 1x, saj omogoča šenju nad začetnimi uspehi mobilne telefonije in novih tehnologij, ki so večjo prepustnost podatkov in obremenitev omrežja ter hitrost prenosa vrednosti podjetij ponesle v neslutene višave , ter pohlepnih državah, ki 384 Kb/s namesto 144 Kb/s. J-phone pa s svojim sistemom UMTS meri so za koncesije pobrale milijarde in milijarde evrov, je lani marsikoga predvsem na gostovanje in ponuja aparate, ki so združljivi z GSM. Japonski zgrabila panika, saj je tretji rod mobilne telefonije vse bolj zamujal. uporabniki so doslej namreč lahko gostovali v tujini zgolj z najetimi aparati, Največjo odgovornost za to nosijo izdelovalci mo- za to pa se povečini niso odločali. bilnih telefonov, saj jim aparatov ni uspelo izdelati Analitiki japonskega trga kljub veli- niti zanesljivo delujočih, kaj šele v dovolj velikem kem uspehu KDDI ocenjujejo, da bo v številu. Težava je tudi z drugo omrežno opremo, saj tretjem rodu kmalu zavladal DoCoMo s se je pri izvedbi izkazalo, da standard W-CDMA (ali svojo velikansko zbirko naročnikov, pa UMTS) ni tako dovršen kakor GSM in da bo treba tudi J-phone ne bo ostal daleč zadaj. vložiti še veliko dela v usklajevanje in dodatne na- Ključno je le urediti omrežja in omogo- stavitve tako omrežij kot aparatov. čati nove, še zanimivejše storitve po A to so evropske izkušnje, japonske so znatno ugodnih cenah. Uporaba DoCoMojeve bolj optimistične. FOME je, denimo, štirikrat dražja od Omrežja tretjega rodu imajo trije operaterji in jih omrežja PCS. tržijo različno uspešno. Največ uporabnikov je uspelo Ključna lekcija za evropske opera- pritegniti drugemu operaterju, KDDI, in sicer v pol terje pri uvedbi UMTS so sicer pred- leta 4,2 milijona od skupno 13,5 milijona. Konkuren- vsem delujoča omrežja in cenovno ca krepko zaostaja, predvsem največji operater NTT DoCoMo, ki mu je iz- ugodne storitve, pri tem pa je treba biti pozoren še na eno podrobnost: ja- med 42,8 milijona uporabnikov s tretjim rodom uspelo prepričati le 150 ponskih operaterji zelo tesno sodelujejo z izdelovalci aparatov, pravzaprav tisoč. Tretji operater, J-phone, ki za KKDI sicer zaostaja le za nekaj deset slednji telefone bolj ali manj zgolj izdelujejo. Prav zato so verjetno že pred tisoč uporabnikov, pa ima vsega 1200 naročnikov tretjega rodu, saj je nekaj leti imeli barvne zaslone, polifonične melodije in podobne dodatke, ki omrežje vklopil šele decembra lani. Vzrok za (trenutni) uspeh KDDI pa ni pritegnejo uporabnike. Nokia, denimo, ki obvladuje globalno skoraj 40-od- v boljših storitvah, temveč v trženju in preprostejši tehnologiji. Njihov si- stotni tržni delež, na Japonskem ne dosega niti odstotka. Po polomu s po- stem drugega rodu deluje po tehnologiji CDMA, ki je preprosto nadgradlji- skusom izdelave lastnih aparatov je zdaj dejavna na trgu zgolj tako, da apa- va na CDMA 2000 1x, poleg tega so z novim sistemom združljivi vsi rate zanjo izdeluje Sanyo, Nokia pa nanje le pripiše svoje ime. Sodelovanje stari aparati. Ko so omrežje vklopili, tega sploh niso oglaševali, hkrati pa med operaterji in izdelovalci se je izkazalo za še posebej uspešno pri nedo- so iz prodaje umaknili vse aparate drugega rodu. In na trgu, na katerem rečenih standardih, kot je W-CDMA, saj so operaterji veliko bolj natančno povprečen uporabnik zamenja aparat v manj kot pol leta, je dobra tretjina vedeli, kaj aparat potrebuje, da bo deloval. Po drugi strani pa se je J-phonu uporabnikov v nekaj mesecih povsem povprečna številka. Tudi prvo sto- izplačalo počakati na standardiziran UMTS, saj v njegovem omrežju zdaj de- ritev tretjega rodu, snemanje in pošiljanje kratkih videov, so uvedli šele lujejo tudi nekaterih drugi aparati UMTS, denimo Nokia 6650. nekaj mesecev po vklopu omrežja. Dodatna lekcija, ki je evropski operaterji tudi po polomiji z wapom in sil- DoCoMo in J-phone pa za sistem drugega rodu uporabljata PCS (Per- no bledim odzivom na GPRS še niso vzeli, pa je promoviranje tehnologije. sonal Cellular System), ki ni tako preprosto nadgradljiv na tretji rod, tem- Japonski operaterji niso novosti, niti tretjega rodu, nikoli tržili kot tehnologi- več je treba omrežje postaviti na novo, oba pa sta se odločila za sistem jo, temveč kot storitve oziroma »lepe« telefone s fotoaparati in drugimi ma- W-CDMA (Wideband CDMA) oziroma UMTS, kot ga bomo imeli tudi v lenkostmi. Navadnih kupcev pač ne zanima, ali ima njihov aparat GPRS, niti, Evropi. NTT DoCoMo je bil tudi eden ključnih razvijalcev sistema W- kaj to je, temveč se jim zdi pomembnejše dejstvo, da bodo lahko zdaj, deni- CDMA, pri tem pa se mu je tudi iz političnih razlogov mudilo biti prvi. mo, s telefonom pregledovali elektronsko pošto. Tudi to, da bodo morali Tako njegovo omrežje tretjega rodu, imenovano FOMA (Freedom of Mobi- pred tem vnesti kakih 15 nastavitev in gesel, se jim najbrž ne zdi posebej le Multimedia Access), dejansko ni pravi UMTS, temveč razvojna različi- mikavno. 20 FEBRUAR 2003 NOVICE

MACWORLD 2003 POLN NOVOSTI ček poleg 40 GB diska tudi kombinirano enoto DVD-ROM/CD-RW, za dopla- Tik pred začetkom letne konference MacWorld Expo 2003 se je širi- čilo okoli 200 dolarjev pa celo zapisovalnik Superdrive (DVD-RW). Sicer pa la bojazen, da bo Apple večino novosti predstavil šele februarja, toda prenosnik poganja procesor PowerPC G4 s taktom 867 MHz, pomnilnik je v Steve Jobs tudi tokrat ni razočaral. Nekaterih neuradno pričakovanih no- osnovi 256 MB, za grafiko pa skrbi nVidia GeForce Go420 s 32 MB RAM. vosti sicer ni bilo na ogled, vendar so bile zato prikazane nekatere druge, Tudi tu najdemo vmesnika bluetooth in firewire, na voljo pa je tudi reža za tudi nepričakovane. Apple se notranji brezžični omrežni vmesnik (802.11b ali 802.11g). Kljub majhnim kljub razmeroma slabemu trenut- meram naj bi akumulator zagotavljal do pet ur delovanja, osnovna cena v ku, ko ima skladišča še vedno ZDA pa je 1800 dolarjev. polna zalog izdelkov z lansko let- Pri strojni opremi velja omeniti še nico, ni izneveril privržencem in je novi rod Applovih brezžičnih omrežnih iz- tudi tokrat poskrbel za tehnično delkov, ki so ga poimenovali AirPort Ex- avantgardne novosti. treme. Izdelki, ki obsegajo dostopne toč- Največje presenečenje na ot- ke in module za vgradnjo v računalnike, voritvi MacWorlda je bil brez dvo- so združljivi s standardom IEEE ma prenosnik Powerbook G4 s 802.11g, kar pomeni, da podpirajo hitro- kar 17-palčnim zaslonom z raz- sti prenosa do 54 Mb/s v frekvenčnem merjem 16 : 10 in ločljivostjo območju 2,4 GHz, s čimer so tudi združ- 1440 × 900 pik, česar ni zmogel ljivi z zdajšnjimi izdelki AirPort in standar- še noben prenosnik doslej. Zaradi dom 802.11b. Dostopna točka ima med zaslona je sicer razumljivo dolg in drugim zdaj vgrajen vmesnik USB za pre- širok, vendar obenem najtanjši prosto brezžično uporabo tiskalnikov, ožičena omrežna priključka pa sta Applov prenosnik doslej, saj je de- dva, od katerih lahko na enega priključimo kabelski ali ADSL vmesnik, bel manj kot 2,5 cm in tehta le 3 kg. Poganja ga procesor PowerPC G4 s vgrajen pa je tudi požarni zid. Za varnost pri brezžičnem prometu sistem taktom 1 GHz, pomnilnik je 512 MB, za grafiko pa skrbi zmogljiv grafični podpira Ciscov sistem LEAP in 128-bitno šifriranje podatkov. Sistem je procesor nVidia GeForce 440 s 64 MB RAM. Vgrajen je zapisovalnik CD- združljiv s tehnologijo Randevouz, ima programsko opremo za lažje načrto- RW/DVD-R Superdrive v izvedbi z režo, pohvali pa se lahko tudi z brezžič- vanje postavitve priklopnih točk, te pa lahko delujejo po potrebi tudi kot nim omrežnim vmesnikom s hitrostjo 54 Mb/s (802.11g), vmesnikom bluetooth, gigabitnim ethernetom in novo, hitrejšo izvedbo vmesnika firewire (800 Mb/s). Udeležence MacWorlda je zelo navdušila tipkovnica, ki je enakih mer kakor pri namiznih računalnikih, poleg tega pa jo lahko os- vetlimo, kar olajša tipkanje v slabih svetlobnih razmerah (za to skrbi svetlobno tipalo). V ZDA bo stal 3300 dolarjev. Druga presenetljiva novost je Applov najmanjši prenosnik doslej, Po- werbook G4 z 12,1-palčnim zaslonom z ločljivostjo 1024 × 768 pik. Ohišje je narejeno tako, da zaslon sega res do skrajnih robov računalnika in je zato celota še manjša kakor pri tekmecih, Apple pa je uspel ohraniti debelino pod 3 cm in težo pod 2 kg. Treba je namreč vedeti, da ima mal- jo predvajamo s predvajalnikom. Tudi sicer je nike DDR 2. Ta pride na vrsto šele v tretjem Kaspersky tudi s Plus! Party Mode skupina orodij za predvajal- četrtletju 2003, pa vendar – Intel naj bi ta- nik, ki omogoča digitalno zabavo na zvočnem krat predstavil dve novi osnovni vezji za požarnim zidom in vizualnem področju. Pentium 4, ki bosta podpirali pomnilnike Podjetje Kaspersky Labs, znano po antivi- Za ljubitelje digitalne fotografije je zdaj v DDR 2. Imenovali naj bi se Springdale in rusnih rešitvah, se podaja tudi na področje po- paketu nov program Plus! Photo Story, ki zna Springdale-G. žarnih zidov za rabo doma. Novost se imenuje na podlagi fotografij narediti pravcati inte- Še vedno pa velja, da Intel že kar nekaj me- Kaspersky Anti-Hacker, namenjena pa je po- raktivni foto album, ki ga lahko opremimo z secev vodi aktivno politiko za promocijo ne- sameznikom, ki želijo računalnike zaščititi besedili, komentarji, zvokom in celo animaci- kakšnega vmesnega pomnilniškega standarda pred vdori iz interneta. Program je zasnovan jami. Med novostmi so še Plus! Analog Recor- – Advanced DRAM Technology ali ADT. ADT tako, da ga je kar se da preprosto uporabljati. der, snemalnik glasbe, ki zna čistiti posnetke s in DDR 2 sta si podobna, zato je mogoče pri- Z novim orodjem je mogoče nastavljati filtre kaset in trakov, izboljšana različica zvočnega čakovati, da bo na njuni podlagi nastala neza posamezne programe, podatkovne poveza- pretvornika Plus! Audio Converter (zdaj s kakšna skupna specifikacija, ki jo bo uradno ve (TCP, UDP, ICMP), omogočiti ali onemo- podporo Windows Media 9), Plus! CD Label objavila organizacija JEDEC. gočiti dostop do posameznih naslovov IP ali Maker za izdelavo platnic za plošče CD in še Nekateri špekulirajo, da bi Intel zaradi pa komunikacijskih vrat. Na voljo je pet vna- številni manjši programi. Novi paket bo pred- zmogljivosti vezij DDR 2 utegnil celo popolno- prej definiranih stopenj zaščite, možna pa je vidoma stal 20 dolarjev. ma opustiti Rambusove pomnilnike RDRAM, tudi ročna nastavitev parametrov. http://www.microsoft.com ki jih zdaj priporoča uporabnikom, ki si želijo Posebnost je tudi možnost, s katero se Kas- vrhunskih zmogljivosti. Seveda pa je do tretje- persky Anti-Hacker samodejno uči pravil in Intel stoji za DDR 2 ga četrtletja 2003 še daleč in do takrat bomo postopoma gradi strategijo varovanja raču- zagotovo priča tudi protiudarcu iz smeri Ram- nalnika. Vse skupaj je povezano z učinkovitim Po nekaterih virih se je Intel odločil in bo busa. nadzornim modulom, s katerim lahko upo- zagotovo podprl novi standard za pomnil- http://www.intel.com rabnik spremlja dogajanje in pregleduje po- NOVICE FEBRUAR 2003 21

brezžični mostovi za podaljšanje dometa brezžičnih povezav uporabnikom. prenos datotek, saj zdaj programi, preneseni iz interneta, po namestitvi ne Cena vmesnika za računalnik je v ZDA 100 dolarjev, priklopne točke pa zasedajo več prostora na disku. Javna razvojna različica je dosegljiva na 200 dolarjev. Za 250 dolarjev je moč dobiti tudi priklopno točko z vgraje- Applovem spletnem strežniku, končna pa pride na vrsto nekoliko pozneje. nim modemom V.90 in priključek za dodatno zunanjo anteno. Med drugimi programskimi novostmi omenimo program Keynote, nov Kdor je na MacWorldu pričakoval novo poplavo mobilnih naprav, bo naj- predstavitveni program, ki je združljiv z Microsoftovim PowerPointom, ven- brž razočaran. Nekateri so pričakovali predvajalnik iPod 2, ki naj bi podpiral dar zna učinkovito povezovati tudi večpredstavne vsebine (Quicktime) in tudi predvajanje video posnetkov (MPEG-4), vendar ga ni bilo. Prav tako na elektronske dokumente (PDF). Program izdatno izrablja zmožnosti grafične- sejmu ni bil predstavljen tablični računalnik, ki so ga nekateri viri napovedo- ga jedra Quartz (MacOS X), kar se pozna v številnih možnostih animacije, vali. Ta bi sicer bil skladen z Applovo strategijo in oblikovalskim ugledom, predlogah, pisavah, delu s slikami in še čem, in je že naprodaj, v ZDA stane vendar je po mnenju mnogih v tem trenutku preveč tvegan izdelek. Na og- 100 dolarjev. Novost je tudi paket iLife, ki združuje nove različice progra- led pa je bila še ena mov iPhoto, iMovie, iDVD in iTunes, priložen pa bo vsakemu novemu nenavadna posebnost, računalniku Macintosh. Dosedanji kupci ga lahko dobijo za 50 dolarjev, posebna izdaja smu- konec januarja pa bosta na spletnih straneh brezplačno na voljo iPhoto čarske jakne Burton 2 in iMovie 3. Nekaj dni pred sejmom so v Applu objavili tudi programa i- Amp, ki ima v rokavu Cal 1.01 in končno različico sinhronizacijskga programa iSync. vgrajene tipke za krmi- Poleg večpredstavnih programov za rabo doma so predstavili tudi ljenje predvajalnikov i- novo različico zmogljivejšega video urejevalnika z imenom Final Cut Ex- Pod. S posebnimi meh- press, ki je v primerjavi z različico Pro prirejen za delo z digitalnimi viri kimi tipkami lahko pre- posnetkov DV, predvsem pa ima novo, precej nižjo ceno – 300 dolar- prosto krmilimo pogo- jev. Brezplačno je na voljo tudi program X11 for MacOS X, ki omogo- ste operacije, ne da bi ča, da na Macih poganjamo programe, napisane za Unix, in grafični si- se med športno aktiv- stem X11. Dovolj je vnovič prevesti programe, pa bodo delovali nemo- nostjo ustavljali in sne- teno poleg tistih, pisanih za grafični vmesnik Quartz. mali rokavice za krmiljenje naprave. Apple se je sicer na MacWorldu pohvalil, da vstopa v leto 2003 z okro- Pri programski opremi je nedvomno najodmevnejša novost spletni brskalnik glo pet milijoni uporabnikov novega operacijskega sistema MacOS X, zanj z imenom Safari, ki je prvi povsem nov brskalnik v petih letih, obenem pa pa je že prirejenih več kot 5000 programov. Kot je razvidno, je bil prehod daleč najhitrejši na Macu. Po trditvah Appla je trikrat hitrejši od Microsofto- na drastično drugačno platformo uspešno končan in je danes MacOS X že vega Internet Explorerja pri nalaganju spletnih strani in dvakrat hitrejši pri trden temelj za nadaljnji razvoj. Malo manj pa so z novostmi in uspehom tolmačenju javascripta. Odločitev za razvoj lastnega brskalnika gre iskati tudi v Appla zadovoljni finančni analitiki. Ker pričakujejo, da bo Apple četrtletje dovolj širokem prostoru za inovacije – v brskalnik je na primer v glavno končal slabše od pričakovanj, kopičenja zalog in strategije podjetja pa ne orodno vrstico vgrajen spletni iskalnik (Google). Nov je sistem za hiter do- ocenjujejo dobro, so v banki Merrill Lynch že svetovali strankam, naj proda- stop do rezultatov iskanja, imenovan SnapBack. Uporabniški vmesnik je prepro- jo svoje delnice. Kljub temu za zdaj na finančnem trgu ni preplaha, bodo pa stejši, zlasti pri delu s seznami priljubljenih strani, pri čemer izdatno uporab- vsi napeto spremljali dogajanje v naslednjih tednih, ko bodo znani tudi naj- lja tehniko povleci in spusti ter druge uporabniške elemente, značilne za MacOS novejši poslovni rezultati. Bržkone pa Apple na MacWorldu ni razkril vseh X. V Safari je že vgrajena podpora za Quicktime in Flash, kar pomeni, da je že novosti za prvi del leta 2003 in bo nekatere prihranil še za februar ali ma- v osnovi večpredstavno bogatejši od tekmecev, podpira pa tudi vse najso- rec, da bi s tem spodbudil prodajo starih zalog, zlasti računalnikov iMac. dobnejše spletne tehnologije in povezavo s sistemskim imenikom. Lažji je http://www.apple.com

datke o morebitnih kršitvah ali vdorih. Po- šim domačim uporabnikom in manjšim pod- Notes, pregled omrežnih datotek in imenikov membna lastnost programa je tudi analiza jetjem. Novo različico odlikujejo nekatere ter prenos podatkov iz ročnih računalnikov. podatkovnih tokov, s katero lahko prepreči- nove tehnologije odkrivanja in odstranjevanja Poleg tega novi izdelek vključuje »virusno mo prenos podatkov, še preden ti pridejo do virusov, ob tem pa je hitrejša in učinkovitejša, bolnišnico« (Virus Hospital) – varno območje, ciljnega programa. Paket je na voljo v splet- saj z nadzorom obremenitev centralne proce- na katerem se zadržijo sumljive datoteke, pre- nem strežniku izdelovalca, stane pa 40 evrov. sorske enote preprečuje preobremenitve, ki bi den se jih analizira s prihodnjo posodobitvijo http://www.kaspersky.com lahko vplivale na druge sistemske procese. definicij virusov. Novi Panda Antivirus Plati- Druge nove tehnologije, ki jih vključuje num 7.0 je že mogoče dobiti v elektronski raz- Novi Panda Antivirus Panda Antivirus Platinum 7.0, so še možnost ličici na spletnih straneh podjetja. pregleda in čiščenja prihajajočega in odhaja- http://www.pandasoftware.com Platinum 7.0 s požarnim jočega prometa, čarovniki za protivirusni pro- zidom gram in požarni zid, popolna integracija s Novi standard za Memory Španski izdelovalec protivirusnih rešitev programi Windows Explorer, Outlook in Lotus Panda Software je razvil nov protiviru- Stick sni program Panda Antivirus Platinum Sony bo najbrž že v začetku leta 2003 7.0, ki celovito ščiti pred virusi, vdori predstavil novo različico pomnilniških kartic in drugimi nevarnostmi iz interneta. V Memory Stick, ki bodo ponudile več pomnil- novo različico sta vgrajena pregledo- niškega prostora in nove funkcionalnosti. valni modul, ki uporablja napredne Novost ponekod za zdaj imenujejo kar Me- tehnike za zaščito pred zlonamernimi mory Stick Pro, ob njeni predstavitvi pa naj bi kodami, in osebni požarni zid. Sony prikazal pomnilniške kartice z velikost- Paket Panda Antivirus Platinum mi 256 MB, 512 MB in 1 GB. 7.0 je namenjen predvsem zahtevnej- Med poglavitnimi novostmi bo nedvomno 22 FEBRUAR 2003 NOVICE

nova pomnilniška tehnologija, ki bo omogo- Z vhodno-izhodnega zornega kota je po pomnilniških karticah z velikimi pomnilni- čala precej hitrejše zapisovanje podatkov, kar E7205 enak kakor dosedanji nabori D845 in ki cene dvignile. V podjetju so tudi ocenili, da je bila doslej ena najresnejših omejitev doseda- D850, s tem pa podpira standarde ATA-100 bo leta 2007 ta trg vreden 13,5 milijarde do- njih kartic Memory Stick, zlasti pri uporabi z za diske in USB 2.0 za vmesnike. Med novejši- larjev, število prodanih pomnilniških kartic pa digitalnimi fotoaparati. Nova specifikacija bo mi tehnologijami manjka le podpora standar- naj bi se povečalo z letošnjih 75 milijonov na tudi razširila možnosti standarda za uporabo du Serial ATA, res pa je, da naprave zanj tako 542 milijonov. na drugih področjih, na primer za vmesnike ali tako še niso nared. Poglavitna razlika pa je Po podatkih raziskave naj bi največji po- (bluetooth, Wi-Fi…) in naprave. v pomnilniški podpori, kjer E7205 poleg speci- rabniki pomnilniških kartic ostali digitalni fo- Žal bo, kot vse kaže, nov tip kartic le delno fikacije AGP 8x podpira tudi dvokanalni kr- toaparati, čeprav predvidevajo, da bo upora- združljiv z zdajšnjim standardom, kar pomeni, milnik za pomnilnike DDR RAM, s čimer dose- ba kartic v ročnih računalnikih, USB pomnil- da nekatere dosedanje naprave novih kartic ga pomnilniško prepustnost 4,3 GB/s, kar je niških medijih in mobilnih telefonih tudi znat- morda ne bodo znale uporabljati. Pri Sonyju enako kakor pri najdražjih pomnilnikih Ram- no pripomogla k povečanju potrebe po njih. so morali presekati s preteklostjo, če so želeli bus PC1066. Tako kot večina analiz tudi Web-Feetova oce- povečati hitrost delovanja novih kartic. Poleg tega lahko na tako osnovno ploščo njuje, da bo trenutno najbolj priljubljen tip Memory Stick je s 13,1 milijona kartic leta vgradimo do 4 GB pomnilnika, kar je lep na- pomnilniških kartic CompactFlash v nekaj le- 2002 tretji največji standard za pomnilniške predek v primerjavi z dosedanjimi nabori za tih izgubil primat v boju z manjšima tekmece- razširitve niza mobilnih naprav, pred tem iz- Pentium 4. Kljub očitnemu napredku v hitrosti ma, SecureDigital in Sonyjevim Memory Stic- delkom pa so le kartice CompactFlash in pomnilnika pa kaže, da Intel ne bo izdeloval kom. Z večanjem zmogljivosti se bodo tudi SmartMedia. V prihodnjih letih pa se bo moral osnovnih plošč s tem naborom, temveč bo to znižale cene; po predvidevanjih Web-Feetove Memory Stick Pro spoprijeti z novimi tekmeci, prepustil povsem drugim izdelovalcem. raziskave že naslednje leto za 20 odstotkov, kot so kartice SD Card in xD Card. http://www.intel.com saj trenutna cena pomnilnika MB na kartici http://www.sony.com stane okrog 50 centov, že naslednje leto pa naj bi le 40. Trg pomnilniških kartic se http://www.web-feetresearch.com Intelov nabor Granite Bay bo povečal Intel se pripravlja na začetek prodaje nove- Trg pomnilniških kartic si je opomogel od Yahoo kupuje Inktomi ga sistemskega nabora z oznako E7205, bolj prevelikih zalog in bo v naslednjih letih doživel znanega pod razvojnim imenom Granite Bay. znatno rast, predvideva poročilo raziskoval- Družba Yahoo je kupila podjetje Inktomi. Novi nabor je razvila ista ekipa, ki je pred tem nega podjetja Web-Feet Research. Letos naj bi Nakup predstavlja nekakšno vrnitev tehnolo- že naredila sistemski nabor Intel E7500/ vrednost trga dosegla kar 2,05 milijarde do- gije Inktomi, ki je bila osnova iskalnika Yahoo E7505 za zmogljive strežnike in delovne po- larjev, kar je znatno več od lanske 1,3 milijar- že med letoma 1998 in 2000. Pozneje je Yahoo staje s temeljem na procesorjih Xeon. S tega de dolarjev in celo več od 1,8 milijarde dolar- kot jedro iskalnika uporabil tehnologijo druž- vidika je E7205 »mali brat« nabora E7505, saj jev leta 2000. Lani so prevelike zaloge in slaba be Google. Nekaj časa se je celo govorilo, da podpira podobne lastnosti, vendar le en proce- kupna moč prinesli svoje k znižanju cen in bo Yahoo kupil Google, vendar je ostalo le pri sor Pentium 4 ali Xeon. majhnim dobičkom, letos pa so večje zahteve govoricah.

KMALU SI.MOBIL VODAFONE

Skupina Mobilkom Austria, v katero sodi tudi drugi slovenski opera- je velike prazne lise na njihovem zemljevidu, uporabniki skupine Mobilkom ter mobilne telefonije Simobil in drugi največji operater mobilne telefonije pa bodo deležni storitev Vodafona in ugodnejšega gostovanja pri Vodafono- na svetu, britanski Vodafone, sta napovedala dogovor o sodelovanju in vih operaterjih. Gostovanje je vsekakor ključna točka dogovora in tega se povezovanju. Na tiskovni konferenci so vsi partnerji poudarili, da povezo- zavedata obe strani. Mednarodne korporacije imajo podružnice po vsem vanja na finančni ravni ne bo. svetu, a se rade odločajo za uporabo enotnih standardov in opreme, k če- Vodafone je s sto milijoni uporabnikov drugi največji operater mobil- mur sodi tudi izbor operaterja mobilne telefonije. Skupina Mobilkom bo od ne telefonije na svetu; kitajski China Mobile ima sicer krepko več upo- Vodafona dobila že razvite storitve in izdelke, ki sodijo v sam vrh ponudbe rabnikov, a le na Kitajskem, medtem ko ima Vodafone podružnice v 55 mobilne telefonije za GSM in v prihodnosti tudi UMTS. Morda še pomem- državah na vseh celinah; med drugim je tudi manjšinski lastnik China bnejše od tega – vsaj glede na izjave vodstev Simobila in Mobilkoma ter Mobila. Podjetje je »zaslovelo« pod vodstvom sira Christopherja Genta, ki predstavnika Vodafona ob predstavitvi – pa bo uporaba Vodafonovega lo- je uspešno izpeljal veliko število prevzemov konkurenčnih podjetij po dru- gotipa, ki zagotovo sodi med najbolj prepoznavne na svetu. Vsi štirje opera- gih državah, predvsem nemškega operaterja Mannessman. Gent je da- terji v skupini Mobilkom bodo zdaj svojemu imenu dodali še Vodafone, kar nes v odstopanju, saj je podjetje zaradi ekspanzije in nakupov licenc za naj bi sprva pritegnilo predvsem tujce, ki bodo gostovali pri nas, glede na UMTS zabredlo v dokaj velike dolgove. Kot je na Simobilovi tiskovni kon- Vodafonovo zgodovino pa se zna zgoditi, da bodo zdajšnja imena izginila. ferenci povedal Vodafonov direktor za izdelke in storitve Thomas Geitner, Simobilovi uporabniki lahko pričakujejo spremembe že v prvi polovici znašajo ti »le« 19 odstotkov vrednosti podjetja, a to vseeno ni malo. Dol- tega leta. Med največje zagotovo sodi uvedba Vodafonove storitve Eurocall, govi so najverjetneje tudi vzrok za nekoliko spremenjeno vedenje podjet- ki ponuja enotno tarifo za gostovanje v vseh evropskih državah; koliko bo ja v zadnjem času, saj se je začelo povezovati s sklepanjem partnerskih ta znašala, vodstvo Simobila še ni želelo povedati. Med gostovanjem v Vo- dogovorov namesto prevzemov. Povezovanja pa so za Vodafone vseka- dafonovih omrežjih bo zdaj mogoča tudi uporaba vseh naprednih storitev, kor ključnega pomena, saj želi svojim uporabnikom ponuditi storitve po kot je, denimo, paketni prenos podatkov GPRS brez dodatnih nastavitev. vsej Evropi in svetu. Teh ne bodo potrebovali tudi uporabniki predplačniškega paketa Halo ob od- Partnerski dogovor s skupino Mobilkom Austria, v katero sodijo poleg hodu v tujino. avstrijskega Mobilkoma tudi istoimenska liechtensteinska podružnica, hr- www.simobil.si vaški VIPNet in slovenski Simobil, za Vodafone pomeni predvsem pokrit- www.vodafone.com 24 FEBRUAR 2003 NOVICE

BRIZGANJE PLASTIKE NEKOLIKO DRUGAČE podobno kakor zeleno maso nanesejo še zaščitni lak. Po Novembra se je začelo med poznavalci govoriti o precej neverjetni sušenju je CD-R pripravljen za barvanje oz. pakiranje. pobudi – v Sloveniji naj bi odprli tovarno za izdelavo nosilcev CD-R. Ne- Pravzaprav precej kratek in hiter postopek, ki pa zahteva kar nekaj zna- verjetni zato, ker smo bili prepričani, da je ta trg že zasičen, predvsem pa nja, saj trendesovci pravijo, da je praktično ves proces zavit v razne poslov- pod vplivom po eni strani izdelovalcev »zvenečih imen« (Maxell, Fuji...), ne skrivnosti, »ki jih ne moreš ravno najti v internetu«. Tako so se izrazili. po drugi strani pa brezimnih in nesramno poceni tajvanskih ponudnikov. Največja skrivnost je »zelena masa«, kot smo jo opisali prej, torej masa, ki Pa vendar – pet slovenskih podjetnikov, od katerih je eden lastnik raču- pravzaprav definira zmogljivosti nosilca CD-R. Osnova je zelen prah kemič- nalniškega podjetja Anni, eden pa po vsej verjetnosti Big banga, se je pred nega giganta Cyba. Pokazali so nam kilogramsko posodico s tem prahom dvema letoma odločilo in v projekt izdelave plošč CD-R vložilo okoli 2 mi- in zatrdili, da zadostuje za izdelavo 800.000 plošč CD-R. V kakšnem raz- lijona evrov – ustanovili so podjetje Trendes, ki ima danes 12 zaposlenih. merju ta prah zmešati (na mikrogramskih tehtnicah) z drugimi kemikalijami V raziskavi, ki so jo opravili, so ocenili, da se v Sloveniji na leto pro- in tekočinami, je poslovna skrivnost, ki jo v Trendesu skrivajo. Zagotavljajo da 8 milijonov plošč CD-R, zdaj pa trg ocenjujejo celo na 10 milijonov. pa, da so njihove plošče CD-R v tujih laboratorijih brez težav prestale zapi- Dovolj, da se vanj stisnejo tudi sami. Ker je raziskava pokazala še, da sovanje s hitrostjo 56x, čeprav jih prodajajo z oznako 48x. imajo le v Italiji »domačo« proizvodnjo plošč CD-R, to pomeni, da se obeta prodaja tudi na sosednje trge. Za zdaj kaže, da se bo začelo v Avstriji, Nekaj zanimivosti pa tudi v Bosno in Hercegovino je že odpotoval prvi »paket« izdelkov. Za kupce bo verjetno zelo zanimiv podatek, da so 90-minutne plošče Končni cilj je 80 % delež proizvodnje prodati v tujini. CD-R, ki so v trgovini dražje in imajo pridih »vrhunske tehnologije« (ne nazadnje za delo z njimi ni dovolj dobra vsaka programska in strojna oprema), Proizvodnja za izdelovalca v osnovi celo cenejše od 74- ali 80-minutnih plošč CD-R. Kako je Tovarna v Velenju je nastala kot nekakšna nadgradnja družinskega to mogoče? Za te plošče je treba Philipsu plačevati licenčnino, ker pa 90- podjetja za brizganje plastike. Kot rečeno, sta v njej trenutno dve proi- minutne ne sodijo pod nikakršen standard, jih Philips tudi ne more »zaraču- zvodni liniji, pripravlja pa se še vpeljava tretje. Z vsake linije vsakih 6 se- navati«. Izdelava pa tako ali tako stane enako, le matrico je treba zamenja- kund »pade« en CD-R, v sosednjem prostoru pa se plošče CD-R pred pa- ti. Mimogrede – tajvanske plošče CD so menda tako poceni prav zato, ker kiranjem še »pobarvajo« s sitotiskom. Stroji delujejo 24 ur na dan in v Philipsu na Tajvanu ni uspelo uveljaviti pravice do plačevanja licenčnine... tem času naredijo 24.000 plošč. Proizvodnja prepisljivih nosilcev CD-RW je 3–4 krat dražja od proizvodnje Prav vse poteka popolnoma avtomatsko. V osnovi je linija sestavlje- CD-R. In ker se jih proda bistveno manj, se proizvodnja v Sloveniji verjetno nina iz več osnovnih delov različnih izdelovalcev, v celoto pa jih sestavlja koli ne bo izplačala. Morda se bodo bolje prijele zapisljive plošče DVD ali še švicarsko podjetje, kate- bolj gotovo njihovi nasledniki v obliki pogonov z modrimi laserji. Čim višjo šte- rega strokovnjak se je vilko v obliki »X-ov« oz. višjo hitrost zapisovanja želi izdelovalec imeti na svoji ravno v času našega obi- plošči CD-R, tem bolj na tanko mora nanesti snemalno maso. Debelina se ska mudil v Trendesu in uravnava s hitrostjo vrtenja plošče na stroju in dolžino sušenja v pečici. jim posredoval strokovno Proizvodnja navadnih plošč CD, se pravi tiskanje za znanega naročnika, pomoč. je precej preprostejše od proizvodnje plošč CD-R, čeprav gre v osnovi za podo- Začetek vsake plošče ben sistem. Tam se matrica (nikljeva) naredi za vsakega naročnika posebej, CD-R je 16 gramov zrnc vendar pa zato ni treba nanesti ključne »zelene mase«. Zanimivo, da tudi Bayerjevega polikarbona- sama proizvodnja osnovne polikarobonatne ploščice lahko poteka hitreje; ta, ki padejo v stroj za sti- tam »pade ven« vsake tri sekunde v primerjavi s šestimi pri ploščah CD-R. skanje plastike. Tam se Včasih so plošče CD-R za odbojno plast namesto srebra uporabljale zla- Takole se odtisnjene plošče ohlajajo. zrnca pod visokim tlakom to. Lahko si predstavljate, da je to za tovarno pomenilo še dodatne stroške,

in na visoki temperaturi stalijo, stroj pa tekočo maso odtisne na matrici (t. i. stamperju) za izdelavo plošč CD-R. Ma- trica je osnova vsake plošče CD-R in v polikarbonat »vreže« spiralni žleb, ki pri pisanju in branju usmerja laserski ža- rek v zapisovalniku. Od tega, kako gosto so vrezani žlebovi, je odvisno, ali gre za 74-, 80- ali 90-minutni nosilec (99-minutnih v Trendesu ne izdelujejo). Ko stroj »izpljune« odtisnjeno okro- V teh zelenih posodicah se na CD-R nanese plast, Nova in izrabljena srebrna tarča, iz katere se »napareva« glo ploščo, jo mehanska roka po kraj- na katero dejansko pišemo. srebrna plast plošč CD-R. šem hlajenju prenese na sosednji stroj. Tam jo optični bralnik pregleda in oceni, ali je brez napak. Če najde napako, saj je bilo za nekaj kilogramov zlata nujno uvesti dodatno varovanje. Po ploščo vrže v koš. Drugače pa gre plošča naprej v stroj, kjer jo premažejo z svetu delujejo le tri podjetja, ki izdelujejo osnovne matrice (stamperje) za iz- bistvenim delom plošče CD-R – maso, na katero laser dejansko »piše«. To delavo plošč CD-R. je videti tako, da majhna cevka zeleno tekočino spiralno nanese na vrtečo se ploščo, da se enakomerno razporedi po njej, nato pa še posuši v sosed- Naprodaj za... nji »pečki«. Sledi vnovično preverjanje kakovosti, pri čemer optični bralnik Trendesovi so zaenkrat na voljo pod dvema blagovnima znamkama, ki preveri, ali je zelena masa pravilno nanesena. Če ni, plošča spet leti v koš. ju tržita podjetji Anni in Big bang. Cene so nižje od večine konkurence in Sledi nanos srebrnega odbojnega sloja. To se opravi v posebni komori, v prav na to računajo lastniki. Naj za konec še zapišemo, da smo Trendesove kateri zaradi visoke napetosti srebro iz posebne matrice dobesedno »izpa- 90-minutne plošče CD-R preizkusili s pogonom Plextor PX-W2410A. Ko ri« in se v tankem sloju nanese na ploščo CD-R. Naj omenimo, da so nape- smo Nero nadgradili na zadnjo različico, smo nanje brez težav zapisali tosti tam tako velike, da je v bližino stroja prepovedano stopiti, če imamo 89:21 minut glasbe in 827.492.352 B podatkov. Obe plošči sta bili nor- srčni spodbujevalnik. Plošča nato nadaljuje pot in se ustavi v stroju, kjer ji malno berljivi, glasbena tudi v glasbenem stolpu. NOVICE FEBRUAR 2003 25

Odločitev družbe Yahoo dokazuje, da po- 2003 predstavili operacijski sistem, ki nastaja Med drugim lahko pričakujemo tesnejše sode- teka ostra bitka za prevlado na tem pomem- pod delovnim imenom McKendric, leto zatem lovanje in boljšo podporo na strani novih raz- bnem in donosnem področju, saj je Yahoo na pa pride na vrsto še bolj izpopolnjena različica ličic okolja Windows, zlasti različice z delov- podlagi uspeha z iskalnikom zgradil že celo z delovnim imenom Macallan. nim imenom Longhorn. množico spletnih storitev, ki mu prinašajo za- Področja, na katera so se razvijalci najbolj http://www.microsoft.com služek. Odločitev za Inktomi tudi pomeni, da osredotočili, so komunikacije in pomnilniški Yahoo ni videl enostavnih rešitev in se je moral sistem. V naslednjih različicah okolja Win- WriteDVD! Pro v5.0 zateči k temu, kar je bilo pri roki. dows CE naj bi tako bila precej izboljšana Marsikdo se že sprašuje, kaj to pomeni za podpora različnim pomnilniškim karticam in Podjetje Software Architects je predstavilo prihodnost iskalnika Yahoo in predvsem od- napravam, povsem nov pa bo tudi datotečni novo, peto različico programa WriteDVD! nosov z družbo Google. Google ostaja jedro sistem, ki bo imel več zmožnosti in funkcij Pro, ki podpira vse vrste zapisovalnikov CD in tudi pri iskalniku Yahoo, vendar je vprašanje, operacijskih sistemov za namizne računalnike. DVD in uporablja nov zapis, imenovan univer- kako dolgo še. To je že tretja sprememba za Na področju komunikacij je velik pouda- zalni zapis diska (Universal Disk Format – Yahoo, ki je pred letom 1998 sodeloval z druž- rek na lažji uporabi brezžičnih komunikacij- UDF). Program omogoča snemanje na nosilce bo AltaVista. Mnogi menijo, da je korak veli- skih tehnologij, predvsem v povezavi z eno- CD-R, DVD-R in DVD+R po načinu »povleci kana med iskalniki logična posledica pohoda stavnim prehajanjem med različnimi priklop- in spusti«, paketno zapisovanje na nosilce družbe Google na dejavnosti spletnih storitev, nimi postajami. Microsoft tudi aktivno razvija DVD-RW in CD-RW ter zapisovanje na logič- ki so bile doslej v domeni družbe Yahoo. podporo internetni telefoniji VOIP (Voice over ne bloke (block addressable writing) na nosil- http://www.yahoo.com IP), s katero bi lahko postale mobilne naprave ce DVD+RW, DVD-RAM in CD-RW v načinu http://www.google.com tudi učinkovito in napredno sredstvo za go- Mt. Rainier. vorne komunikacije. V WriteDVD! Pro v5.0 je vključena tudi Prihodnost sistema Med drugimi novostmi so tudi nove več- tehnologija za izdelovanje arhivov in varnost- predstavne zmožnosti, predvsem popolna nih kopij Anaconda, ki označuje posamezna Windows CE podpora najnovejši Microsoftovi večpredstav- zapisovanja na nosilce kot »generacije«, kar Microsoft razvija dve novi različici okolja ni platformi Windows Media 9. Seznam novo- znatno olajša iskanje pri pogostem arhivira- Windows CE, ki bosta okrepili zmožnosti roč- sti pa s tem seveda še ni dokončen, saj bo Mi- nju podatkov. WriteDVD! Pro v5.0 je na voljo nih računalnikov in drugih mobilnih naprav. crosoft do končne objave v obe različici okolja na spletni strani podjetja za 80 dolarjev. Po zdajšnjih načrtih naj bi sredi ali konec leta Windows CE vgradil še precej drugih novosti. http://www.softarch.com 26 FEBRUAR 2003 NOVICE

Telekomunikacijske novice

Nekdanje partnersko so proti Tomažu Drozgu v začetku oktobra loma velja tudi za nadgradnji obeh tehnologij, podjetje zahteva stečaj vložili tožbo zaradi poskusa izsiljevanja in da oziroma njuni t. i. tretji generaciji. Splošno je ta Drozgova poteza najverjetneje maščeva- prevzeti standard za tretji rod temelji na tehno- Slovenski poslovnež Tomaž Drozg je v ime- nje za to. Konkretnejših podatkov o izsiljeva- logiji W-CDMA in ga v primeru omrežij GSM nu svojega podjetja Mythos vložil tožbo zoper nju ali finančnem poslovanju Simobila pa v predstavlja UMTS, medtem ko se tretji rod omre- upravo operaterja mobilne telefonije Simobil družbi niso želeli komentirati. žij CDMA imenuje CDMA20001x. Slednja naj zaradi neplačanih računov in hkrati v imenu http://www.mythos.si bi z omrežji W-CDMA ne bila združljiva. Mythosa in prav tako svojega podjetja AB Me- http://www.simobil.si In prav tu so Lucentovi strokovnjaki dose- dia še predlog za stečaj Simobila, saj naj bi pod- gli preboj, saj novi rod baznih postaj za jetje ne zmoglo več poravnati svojih dolgov. Prvi 3G aparat s omrežja CDMA Flexnet Modular omogoča Podjetje Mythos oziroma njegova Agencija Symbianovim tudi povezovanje aparatov, ki delujejo v Prestige je s Simobilom sodelovala vse od za- operacijskim sistemom omrežjih W-CDMA in CDMA20001x. Seveda četka delovanja drugega operaterja mobilne je bazna postaja le prvi korak, svoje morajo telefonije pa do začetka letošnjega leta, ko je Japonski Fujitsu je predstavil prvi mobilni narediti še izdelovalci druge omrežne infra- Simobil razdrl pogodbo z njimi. Mythos je za telefon tretjega rodu, ki deluje na Symbiano- strukture in seveda aparatov. Simobil med drugim urejal stike z javnostmi in vem operacijskem sistemu. F2051 bo deloval v Na tem področju se že nekaj časa trudita skrbel za zakup medijskega prostora. Ob pre- omrežju NTT DoCoMo na Japonskem in bo Nokia in Qualcomm. Slednji je sicer avtor kinitvi sodelovanja so iz Mythosa (in pozneje na voljo za božič. Hkrati gre tudi za prvo na- standarda CDMA in izdeluje nabore čipov za tudi Drozgovega novega podjetja AB Media, pravo s Symbianovim operacijskim sistemom mobilne telefone ter druge naprave, ki deluje- ki je od Mythosa prevzelo dejavnost zakupa na japonskem trgu. jo v teh omrežjih. Za naslednje leto obljublja medijskega prostora) Simobilu poslali nepla- Aparat je školjkaste oblike in ima vgrajen procesorje, ki bodo poganjali dualne telefone čane račune za storitve in zakup medijskega digitalni fotoaparat s 100.000 svetlobnimi v obeh omrežjih, vendar bo še trajalo nekaj ča- prostora v višini 460 milijonov tolarjev. Med elementi, ki zmore posneti tudi do 15 sekund sa, preden bodo prvi izdelki dejansko na voljo. letom sta se vodstvi podjetij pogajali o plačilu, videa in ga je mogoče zavrteti za 270 stopinj, Nokia pa se, po drugi strani, bolj trudi z pri čemer so v Simobilu trdili, da je večina tako da lahko prikaže govornika in okolico. omrežnimi rešitvami. Tako je pred časom us- spornih računov plačanih, preostanka pa ne Zaslon ima diagonalo 2,2 palca in prikazuje pešno poslala večpredstavno sporočilo iz nameravajo plačati, saj naj Mythos ne bi barve s 16-bitno globino. Akumulator zdrži omrežja GSM aparatu v omrežju CDMA. opravil vsega dela, čeprav ga je Simobil k 200 ur v pripravljenosti, oziroma 110 minut http://www.lucent.com temu večkrat pozval. Hkrati je Simobil začel pogovora, aparat pa je težak 114 gramov. Na http://www.qualcomm.com odkupovati dolgove, ki so jih imela razna pod- Japonskem stane, preračunano, 240 evrov. http://www.nokia.com jetja, predvsem mediji do Mythosa. V Mythosu Čeprav so Motorola, Nokia in Siemens že pa so medtem na novo izračunali dolgove, ki predstavili delujoče aparate tretjega rodu, ki Do leta 2005 poldruga jih imajo do Simobila, in teh naj bi bilo, skupaj delujejo na Symbianu, pa ti še niso v redni pro- z obrestmi, za kar 1,2 milijarde tolarjev. daji, saj evropska omrežja UMTS komercialno še milijarda Ko se Drozgu po več mesecih ni uspelo po- ne delujejo. Sicer pa ima večina izdelovalcev mo- Direktor Nokie Jorma Ollila je v intervjuju goditi z vodstvom Simobila, se je odločil vloži- bilnih telefonov drugega in tretjega rodu že skle- za britanski Financial Times smelo napovedal ti tožbo zoper tri člane uprave, predsednika njeno pogodbo s Symbianom, kar kaže, da se visoko rast števila uporabnikov mobilne telefo- Bojana Dremlja, Wolfganga Krebsa, ki skrbi temu izdelovalcu programske opreme za mobilne nije v prihodnjih letih. Po njegovih ocenah, ki se za marketing, in Gustava Mayerja, ki je zadol- naprave očitno obeta še svetla prihodnost. dokaj skladajo z napovedmi raziskovalnega žen za finance, saj naj bi prav oni trije blokira- http://www.symbian.com podjetja Gartner Dataquest, naj bi bila do leta li plačilo teh računov. Hkrati je vložil tudi http://www.fujitsu.co.jp 2005 po svetu kar poldruga milijarda uporab- predlog za uvedbo stečajnega postopka zoper nikov mobilne telefonije. Trenutno jih je okrog Simobil, saj naj bi podjetje poslovalo z izgubo, Most med CDMA in UMTS milijarde, s tem da je bila rast števila uporabniki nekajkrat presega vrednost podjetja. V kov v zadnjih dveh letih precej nizka. Po Ollilie- obrazložitvi predloga za stečaj navaja Drozg Izdelovalec mobilne omrežne opreme Lu- vih ocenah naj bi večina novih uporabnikov podatke o Simobilovi izgubi v višini 17,3 mili- cent Technologies je predstavil bazno postajo, prišla iz ZDA, Kitajske, Rusije, Indije in Vzhod- jarde tolarjev in poslovne rezultate za lansko ki deluje v omrežjih CDMA, a omogoča pove- ne Evrope. Po drugi strani pa pri Nokii in Gart- in večino letošnjega leta, ki kažejo, da ima zavo tudi z aparati za omrežja W-CDMA, med ner Dataquestu pričakujejo povečanje prodaje drugi operater mobilne telefonije več milijard katera sodi UMTS. novih telefonov tudi na sicer nasičenih trgih Za- tolarjev višje odhodke od prihodkov. Trenutno sta na svetu dve prevladujoči teh- hodne Evrope, saj z novimi storitvami, kot so več- Iz Simobila so kot odgovor na tožbo in nologiji za mobilno telefonijo, GSM, ki ga upo- predstavna sporočila MMS, nastaja potreba po predlog za uvedbo stečajnega postopka posla- rablja približno 80 odstotkov uporabnikov, in aparatih, ki to omogočajo. Tako v Nokii pred- li precej skopo sporočilo za javnost, v katerem CDMA, ki ga uporablja preostalih 20 odstot- videvajo, da bo naslednje leto prodano okrog 400 so zapisali, da Mythosu ne nameravajo plačati kov, pretežno v ZDA, Avstraliji in nekaterih milijonov mobilnih telefonov, pri čemer ocenju- teh računov, saj ni opravil vsega dela, ki je bilo azijskih državah. Poskusi povezovanja teh dveh jejo, da bo njihovih za okrog 160 milijonov. navedeno v pogodbi. Hkrati so še zapisali, da omrežij zaenkrat niso obrodili sadov, kar nače- http://www.nokia.com 28 FEBRUAR 2003 NOVICE Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002 Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002 Računalniško leto 2002 sodi med tista, ki jih lahko brez škode hitro pozabimo. Po šokantnem letu 2001, ko se je morala računalniška industrija prvič v svoji razmeroma kratki zgodovini strezniti in spopasti s stagnacijo, je sledilo leto »tranzicije«, v katerem so prevladovali pojmi »previdnost«, »zniževanje stroškov« in »čakanje na boljše čase«. Toda razvoj tehnologije je šel naprej – čeprav bomo morali na nekatere vidnejše sadove počakati še nekaj let.

eto 2002 je bilo v računalniški indu- igre vse večji porabniki prostora. Kljub vsemu striji docela odmev leta 2001. Na- so današnji rekorderji, ki segajo že čez 200 L zadovanje se je sicer ustavilo, ven- GB, spoštovanja vredni dosežki. Ob takem dar razmere še zdaleč niso bile vzpodbudne. Le tempu bomo res že v nekaj letih dosegli vred- redki izdelovalci so se lahko pohvalili z novo nost 1 TB tudi v sistemih za rabo doma. rastjo, večina pa je vse leto porabila bolj ali Hiter razvoj so doživeli tudi zapisovalniki manj za celjenje ran. Seveda v takih razmerah CD-R/RW. Cene teh naprav se sicer niso pre- le redkokdo tvega in ne smemo se čuditi, če tirano znižale, so pa zato močno poskočile smo v iztekajočem se letu videli le malo drznih hitrosti zapisovanja. V primerjavi z lanskim potez in osupljivih novosti, ki so zaznamovale letom je najvišja hitrost več kot podvojena zadnje desetletje ali dve. Po dolgih letih, ko smo hlepeli po večjem, Pentium 4 3,06 GHz boljšem, hitrejšem, se je prvič zgodilo, da je na videz vsega v izobilju. Računalniki so sicer tih se tekma odvija predvsem tu. AMD je leta vsak dan hitrejši, imajo vse večje diske in pom- 2002 po zelo uspešnih letih 2000 in 2001 nilnike, toda resnici na ljubo tudi tisti, ki so spet zaostal in celo nekoliko nazado- stari dve ali tri leta, z današnjo stopnjo pro- val. Vse kaže, da je bitko med Pen- gramske opreme in storitev brez težav zadovo- tiumom 4 in Athlonom XP vsaj ljivo opravljajo svojo nalogo. zaenkrat dobil Intel. V takih razmerah je lahko dodatna moti- Boj se bo očitno nadaljeval vacija znižanje cen, toda tudi tu težko zapiše- na 64-bitni platformi, kjer Intel mo, da so se cene leta 2002 močno znižale. s svojim Itaniumom še zdaleč ni Lep zgled so pomnilniki, ki so se podražili in bil tako uspešen. AMD ima tu precej več letos niso dosegali ravni iz poletja 2001. Še možnosti za uspeh, zlasti zato, ker ga tudi v tej naprej se moramo torej sprijazniti z dejstvom, novi smeri, ki je drugačna od Intelove, podpi- Western Digital WD2000JB 200 GB da za računalnik in opremo plačujemo ves čas rajo Microsoft in drugi izdelovalci program- enako, le da za dani znesek dobimo več mega- ske opreme. Razočaranje leta pa je zagotovo (52x proti 24x). Predvsem pa so današnji hercev, megabajtov ali natisnjenih strani na podjetje Transmeta, ki kljub obetavnim napo- zapisovalniki lažji in varneje jih je uporab- minuto. vedim ni uspelo izpolniti obljub in s svojimi ljati. procesorji ostaja za zdaj povsem na obrobju Pri zapisovalnikih se bližamo zgornji meji, Procesorji dogajanja. zato pa se bo leta 2003 dogajanje poživilo pri zapisovalnikih DVD. Cene so se leta 2002 več Čeprav se je v letu dni zvrstilo kar nekaj iz- Pomnilniki kot prepolovile, še zdaleč pa niso dosegle delkov, ne preseneča, da med najboljšimi os- spodnje meje. Ob takem tempu bo to v nasled- tajajo ponekod tudi taki, ki jih že poznamo iz Dejstvo, da smo leta 2002 videli le malo njem letu nedvomno postala dominantna preteklih let. Ponekod se namreč vse leto ni nove programske opreme, se pozna tudi na platforma pri optičnih nosilcih. zgodilo nič, drugod so bile novosti v izdelkih tem, da imajo današnji računalniki praktično marginalne in uporabniku ne prinašajo bis- enako velike pomnilnike kakor tisti leta 2001. Grafika in monitorji tvenih novosti. Seveda pa ni povsod tako in Potreba po večjem pomnilniškem prostoru je marsikje se je tudi leta 2002 precej spremi- torej majhna, svoje pa so k temu prispevale Podobno kakor se bije bitka za prevlado njalo. tudi višje cene. Naslednji preboj lahko priča- pri centralnih procesorjih smo tudi pri grafič- Poglejmo le tekmo za prevlado med proce- kujemo šele z zamenjavo programske opreme. nih procesorjih priča dvoboju med dvema iz- sorji. Intel je tu brzel z nezmanjšano hitrostjo V nasprotju s tem se je velikost diskov v delovalcema – ATI in nVidia. Drugi so danes in pred koncem leta izpolnil napoved – prese- zadnjem letu še naprej povečevala. Delno za- (žal) zgolj marginalni ponudniki. Prednost se ganje meje 3 GHz. Delovni takt procesorja si- radi hudega boja med tekmeci, pa tudi zato, je med letom 2002 večkrat spremenila, pač cer ne pove vsega o izdelku, toda v zadnjih le- ker so večpredstavne vsebine, glasba, filmi in glede na različen tempo predstavitev novosti Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002 NOVICE FEBRUAR 2003 29

stališču – osebnih računalnikov ne misli Pri ročnih računalnikih je bilo leto 2002 opustiti, ga pa jasno precej bolj zani- precej radodarno z novostmi, čeprav se to ni majo druge poslovne možnosti, ravno v celoti pokazalo tudi v prodajnih števil- zlasti storitve. kah. Dobili smo kar precej novih modelov, Na slovenskem trgu so predvsem pa se je v tekmo spustilo kar nekaj razmere ostale približ- novih izdelovalcev (Toshiba, Fujitsu Siemens, no take kakor leto Dell …). Handspring je s svojim modelom prej. Odmevnih propa- Treo pokazal, da je mogoče izdelati tudi ročni dov podjetij ni bilo, so pa računalnik z vgrajenim mobilnim telefonom zato morali skoraj povsod in (miniaturno) tipkovnico, pa pri tem ni nič zategniti pas. Dodane vrednosti je večji od siromašnejših tekmecev. Tekma med pri računalnikih pač malo, zato so se Microsoftom in Palmom se je v celoti na koncu marsikje že preusmerili na druge poslov- končala z neodločenim izidom, čeprav se je ne priložnosti. Zanimivo, da je na trgu še ved- tržni delež s Palmom združljivih sistemov na no precej izenačena ponudba med tujimi in začetku leta zmanjšal. Toda pozneje sta ga domačimi izdelovalci, čeprav se predvsem v spet povečala Sony s svojimi uspešnimi modeli zadnjem času opaža, da gre »domačinom« Clie in konec leta Palm z novimi modeli Tung- pri obeh iz- nekoliko bolje kakor na začetku leta. sten in Zire. delovalcih, ki se morda časovno ne po- Mobilno računalništvo Komunikacije krivata tako tesno kakor AMD in Intel. Proti koncu Boljše razmere so vladale pri prenosnih ra- Ko govorimo o mobilnih napravah, ned- je spet povedel ATI, ven- čunalnikih, kjer se povpraševanje še vedno po- vomno ne moremo mimo združevanja raču- Geforce FX dar nVidia že za začetek večuje. Cene prenosnikov so sicer ostale enake nalniške tehnologije z mobilno telefonijo. Re- 2003 napoveduje GeForce (in še vedno razmeroma visoke), izjema so le snici na ljubo je bilo letos več napredka pri FX. Ob tem pa ne moremo mimo ugotovitve, občasne akcije, ko lahko prenosnik dobimo mobilnih telefonih, ki postajajo vse bolj raču- da razen najbolj zagrizenih ljubiteljev iger celo po ceni, primerljivi s ceno zmogljivih na- nalniško podprte večpredstavne in večstranske drugi prav lahko shajajo z osnovnimi modeli miznih računalnikov (seveda skupaj z moni- naprave. K temu je vsekakor prispevala tudi grafičnih kartic. Tu je torej stanje podobno torjem LCD). popularizacija hitrejših mobilnih povezav, kakor pri centralnih procesorjih – na voljo je V začetku leta je bila novost predvsem mo- zlasti GPRS, v nekaterih državah pa vsaj preiz- več, kot so resnične potrebe. bilna različica Pentiumov 4, ki je še zmanjšala kusno tudi prve komunikacije UMTS. Leta 2002 se je nadaljevalo večanje tržne- prepad med mobilnimi in namiznimi računal- Prodornost rešitev mobilne telefonije je za- ga deleža monitorjev LCD. Videti je, da tehno- niki. Najbolj zanimivo je vsekakor dejstvo, da senčil samo velikanski uspeh brezžičnih logiji katodnih cevi dokončno zmanjkuje že pri osnovnih modelih danes dobimo pestro omrežnih vmesnikov. Cene kartic in dostopnih sape, k temu pa so prispevale tudi nižje cene opremljen model, tisti iz srednjega razreda pa postaj so se toliko znižale, da si jih lahko pri- zaslonov LCD. Resnici na ljubo se je padanje praktično niso nič slabše opremljeni kakor voščimo tudi doma. Vse skupaj kljub dejstvu, cen zaustavilo, vendar skoraj vsi izdelovalci prenosniki iz najviš- da so z varnostnega vidi- ponujajo 15-palčne modele po manj kot sto ti- jega cenovnega raz- ka brezžični vmesniki še sočakov. Izdelovalcem katodnih monitorjev ni reda. Zato lahko vedno razmeroma ran- ostalo drugega, kakor dodatno znižati cene. pričakujemo, da ljivi, zlasti če jih nameš- To je dokončno pokopalo klasične 15-palčne bomo v prihodnje čajo neuki uporabniki. modele in danes je brez dvoma osnovni 17- predvsem v zgor- Še bolj kakor same brez- palčni monitor. Toda že v letu ali dveh lahko njem delu ponudbe žične povezave pa prese- pričakujemo, da bo večina prodanih izdelkov zaznali zmanjšanje nečajo kombinirane na- imela zaslone LCD. ponudbe. prave, ki združujejo več Konec leta so se funkcij – dostopno toč- Računalniki na trgu znašli prvi ko, usmerjevalnik, po- tablični računalniki, žarni zid, omrežno sti- Najbolj na razpoloženje v celotni računal- za katere nekateri kalo in še kaj. Cene so niški industriji vendarle vplivajo osebni raču- izdelovalci, z Micro- zelo privlačne, tako za nalniki. Čeprav prodaja leta 2002 ni ravno softom na čelu, trdi- rabo doma kot v malih blestela, so bile številke vseeno ugodnejše ka- jo, da so prihodnost podjetjih. kor leta 2001. V svetovnem merilu je leto mi- mobilnega računal- V nasprotju z brez- nilo v znamenju podjetja Dell, ki se je od vseh ništva. Strokovnjaki žičnim ethernetom pa se velikih najbolj okrepilo. Do živega mu niso pa opozarjajo, da je vmesnikom bluetooth ni mogli niti pri »novem« Hewlett-Packardu, ki navdušenje nekoliko tako dobro godilo. Šte- Compaq Tablet PC TC1000 se je dobršen del leta otepal s težavami ob prezgodnje, saj se si- vilo naprav se sicer pove- združitvi z družbo Compaq. Tako se je šele stemi še niso potrdili v praksi. Kljub temu si čuje, toda proizvodni stroški in včasih ne pre- proti koncu leta tudi v praksi začela kazati lahko obetamo, da bomo v prihodnjem letu vi- več zanesljivo delovanje sta omejevala večjo strategija tega podjetja glede osebnih raču- deli kar nekaj takih sistemov, a najverjetneje v rast. Bluetooth se za zdaj še najbolj obnese pri nalnikov. IBM pa je leta 2002 ostal na istem kombinaciji s klasičnimi tipkovnicami. brezžični komunikaciji med prenosniki in roč- 30 FEBRUAR 2003 NOVICE Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002

niso več nemogoče visoke. Še bolj pa je priljub- trosti pa so že presegle 20 strani na minuto (v ljeno tiskanje na brizgalne tiskalnike, ki omo- barvah). Toda še bolj navdušuje znižanje cen gočajo, da fotografije prej še retuširamo in osnovnih modelov, kar prinaša možnost barv- programsko obdelamo. nega laserskega tiska v vsako pisar- Tiskanje fotografij ostaja no. Tam, kjer pretežno tiska- še naprej udarna lastnost mo črno-belo, tu in tam pa pri brizgalnikih, ti pa so tudi v barvah. Če se bo niža- napredovali tudi po dru- nje cen še nadaljevalo, bodo gih značilnostih. Zlasti po kmalu načeli trg črno-belih hitrosti tiska, saj se na modelov. zgornjem koncu že kosajo z laserskimi tiskalniki. Na Microsoft spodnjem koncu pa je zelo pestra ponudba izdelkov Minolta Dimage Xi Seveda računalništvo še po že skoraj smešno niz- zdaleč ni samo strojna oprema. kih cenah. Past je seveda v ceni potrošnega Prej nasprotno. Nedvomno smo se vsi leta materiala in ceni na izpisano stran, ki ostaja 2002 največ ukvarjali s programsko opremo in kombinirani usmerjevalnik z brezžično pristopno točko visoka. storitvami. V dobrem in slabem. Tudi tu se sicer kaže kriza, a ima korenine deloma drugod nimi računalniki na eni strani ter mo- kakor tista pri strojni opremi. Srečujemo se z bilnimi telefoni na drugi. Drugod vse skromnejšo izbiro izdelkov, kar je posledi- ostaja prej redkost kot resnična ca skoraj monopolnega nastopa vodilnih alternativa. podjetij na posameznih področjih, zlasti Leto 2002 je vsaj v Sloveniji pa vseobsegajoče dominacije družbe zaznamoval tudi velik razmah ši- Microsoft. rokopasovnih povezav do interne- Zanimivo, da Microsoft leta ta. SiOL in Telekom sta po sramež- 2002 pravzaprav ni pokazal veliko ljivem nastopu leta 2001 storitev novega. Lahko bi rekli, da je bilo ADSL začela tržiti zelo agresivno, in to s Sony F717 zanj to nekakšno prehodno leto, ko cenami, ki povzročajo nemalo težav tekme- ni bilo velikih novosti na področju cem. Sredi leta se je sicer pojavila konkurenca, Tudi pri laserskih ti- operacijskih sistemov in poglavitnih vendar je za zdaj zaradi Telekomovega mono- skalnikih je bila osrednja tema pisarniških programov. Večina pomem- pola dosegla le skromne rezultate. Za povrh se leta 2002 vse hitrejše tiskanje. Tiskalniki za bnih novosti je prestavljena na leto 2003. Leto je SiOL odzval s hitrejšimi povezavami (1 Mb/ osebno rabo so že precej presegli deset strani se je za Microsoft pravzaprav začelo z vse šte- s, 2 MB/s in celo 4 Mb/s proti uporabniku), na minuto in se približujejo 20 stranem na mi- vilčnejšimi kritikami glede zanesljivosti in var- kar pušča v resnici malo manevrskega prosto- nuto. V poslovnem okolju pa že srednji razred nosti programov, zato so se morali zamisliti in ra. Ta se zaradi tega zožuje tudi za ponudnike omogoča hitrost tiskanja med 30 in 40 strani so celo za nekaj tednov ustavili ves razvoj, da interneta po kabelskih sistemih, ki so letos uži- na minuto. Kdo je rekel, da se papir z nastan- bi opravili varnostno revizijo svojih izdelkov. vali skromnejšo rast. ADSL v vsako slovensko kom računalnikov počasi Resnici na ljubo v vas torej. umika? Žal vsaj črno- praksi še niso povsem beli tiskalniki niso dokazali, da bi ta nji- Digitalna fotografija in tisk nič cenejši kakor hov trud obrodil sa- pred letom dni, zato dove. Večpredstavnost na digitalni zasnovi je vse so vsaj v domačem Osrednja tema le- bolj del vsakdanjega življenja. V večini trgovin okolju ne morejo me- tošnjega leta je bila s fotoaparati imajo vsaj nekaj digitalnih mo- riti z brizgalniki. za Microsoft zagoto- delov. Že v nižjem razredu pa danes dobimo še Povsem drugače je vo platforma .NET. včeraj spoštovanja vredne aparate z dvema pri barvnih laserskih Leta 2002 je prikazal milijonoma pik, s čimer postajajo dostopni tiskalnikih. Tu smo enega ključnih ele- zelo širokemu krogu kupcev. Zato ni nič čud- bili leta 2002 priča mentov strategije in nega, če jih danes ne kupujejo le najbolj strast- obilici sprememb. Ob- platforme .NET, razni ljubitelji fotografije. Na drugem koncu ce- likovala sta se dva razvojno orodje Visual novne lestvice smo prišli že do pet milijonov reda izdelkov, spodnji z Studio .NET, za kate- pik pri fotoaparatih za polprofesionalno večkratnim prehodom rega mnogi pravijo, da rabo, kar je bilo še pred dvema letoma zgolj v pri barvnem tisku in je nedvomno eden domeni profesionalnih izdelkov za nekaj mili- zgornji s hitrim tiskom v boljših Microsoftovih jonov tolarjev. enem prehodu tudi pri izdelkov zadnjih let. Fotografiranje je vse bolj priljubljeno tudi barvah. Zdaj ima že Razvoj programske opre- zato, ker imamo kar nekaj možnosti za izdela- skoraj vsak izdelovalec me dviguje na višjo raven in vo dobrih fotografij. Tudi fotoservisi v Slove- vsaj en tak model v vanj vnaša velike spremembe, niji »razvijajo« digitalne fotografije, cene pa svojem programu, hi- HP Color LaserJet 5500hdn morda največje v zadnjih letih. Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002 NOVICE FEBRUAR 2003 31

Res pa je, da je Visual Studio .NET le delček v pravzaprav kot zmagovalec, čeprav večji sestavljanki, katere poglavitne dele ga je sodišče spoznalo za krivega. bomo videli šele v prihodnjih letih. Da bi re- Toda ukrepi sodišča so zelo mili in snično dojeli prednosti platforme, moramo daleč od prvotnih želja tožnikov, počakati vsaj še na novi strežniški operacijski kot so razbitje podjetja na več de- sistem Windows .NET Server 2003, ki bo izšel lov, odpiranje kode okolja Windows sredi novega leta. in drugo. Proces stoletja je na neki Kljub tehnološkim prednostim, ki jih prina- način razvodenel in na koncu so bili ša platforma .NET pa se spletne storitve kot vsi, tako tožilstvo kot javnost in Mi- eden najvidnejših produktov strategije leta crosoft, zadovoljni predvsem, da je 2002 še niso prijele. Za zdaj smo videli le vsega konec. Vsaj za zdaj. skromne in med seboj slabo povezane posa- mične rešitve, ki še ne morejo odtehtati mno- Linux OpenOffice.org žičnega prehoda na novo tehnologijo. Po za- četnem navdušenju so vsi sprevideli, da bo Microsoft pa nima kaj dosti časa za slavje. o spletnih strežnikih in delno strežnikih za prehod na spletne storitve v praksi trajal dlje, Kajti leta 2002 je postalo jasno, da je postal elektronsko pošto. Vse pogosteje pa naletimo kakor so sprva domnevali. Preveč je pričako- Linux resnična in marsikje že sprejeta alterna- na primere, ko velika podjetja na to platformo val tudi Microsoft in bil najbrž presenečen tiva, ki so jo mnogi želeli v vseh teh letih. Prav prenašajo tudi ključne dele svojih informacij- nad reakcijo ključnih strank, ko so napove- konkurenca je tisto, kar je Microsoftu manj- skih sistemov. Novost je to, da se je za Linux dale tudi svoj nastop pri ponudbi spletnih kalo konec devetdesetih in je vsaj delno prispe- odločilo kar nekaj državnih in javnih uprav po storitev. Zaradi več kot hladnega odziva je valo k današnjim razmeram. Linux ostaja to- svetu, za kar je več razlogov, od nižjih stroškov podjetje zamrznilo in v prvotni obliki celo rej ena izmed najsvetlejših točk leta 2002, lastništva (ali pa vsaj licenc) do neodvisnosti opustilo lastno pobudo z imenom .NET My tako v svetovnem kot tudi lokalnem merilu. od ponudnika rešitev. Odprta koda je pri tem Services. Tu je pravzaprav težko govoriti o pomembnih ključna. Res pa je, da je večina takih projektov Za Microsoft pa .NET ni bil edini vrhunec novih različicah, saj je razvoj nenehen in prak- šele na začetku in bomo morali na prave rezul- leta. Za podjetje je brez dvoma ključnega po- tično takoj dosegljiv uporabnikom. tate počakati še kako leto. mena konec sodnega procesa, v katerem je od- Linux je vsekakor nadaljeval svoj pohod na Stvari pa se spreminjajo tudi pri Linuxu na neslo bolj ali manj celo kožo in je iz njega izšlo področju strežniških rešitev, zlasti ko je govor namizju in tu smo se zbudili tudi v Sloveniji.

Izdelki, ki so najbolj zaznamovali preteklo leto

Uredništvo Monitorja v okviru strogo določenih meril in postopkov postavljamo tiste izdelke, ki si po našem strokovnem prepričanju zaslu- vse leto preizkuša pomembno računalniško strojno, programsko in po- žijo več kot le omembo med letom. To so izdelki, ki ob pogledu nazaj možno opremo. Izmed vse opreme, ki smo jo res temeljito preizkusili, iz- najbolj izstopajo in si zaslužijo naziv »izdelki leta«.

PRENOSNI RAČUNALNIKI ROČNI RAČUNALNIKI OPERACIJSKI SISTEMI IBM ThinkPad T30 Palm Tungsten T Microsoft Windows XP IBM že vrsto let navdušuje s kakovostno izde- Po celoletni vladavini ročnih računalnikov z Leto 2002 na področju operacijskih sistemov lavo in vsebino svojih prenosnikov ThinkPad. Med okoljem PocketPC se je Palm konec leta zopet zani prineslo drastičnih novosti, zato pa so izdeloval- temi brez dvoma vihtel na vrh z modelom Tungsten T. Odličen za- ci utrjevali položaj z raznimi popravki in dodatki. izstopa ThinkPad slon z visoko ločljivost- Windows XP pripada na tem področju seveda levji T30, ki v lahkem jo, bluetooth, pripravlje- delež, zanj pa lahko rečemo, da je tudi najboljša in tankem preno- nost na večpredstav- različica Oken doslej. Preprost za uporabo, z zelo sniku ponuja prav nost, majhne mere in dobro podporo različni strojni opremi in internetnim vse, kar dandanes zaradi novega pro- storitvam je najbrž ta hip najboljša platforma za pričakujemo od cesorja veliko hi- odjemalce. Toda MacOS X in Linux (morda še po- zmogljivega pre- trejše delovanje sebej RedHat) sta mu tesneje za petami kakor nosnika, tudi so hitro nadokna- nekdaj. optično eno- dili prednosti to in brez- tekmecev tako žične v lastnem kot omrežne nasprotnem tabo- vmesnike. Odličen zaslon in ru. Kdor pa stavi na raču- tipkovnica samo potrjujeta, da ta hip nima tekme- nalnike PocketPC, bo največ dobil s Hewlett Pac- ca. Kdor prisega na čim lažje prenosnike, lahko kardom iPaq 3970, ki poleg odličnega in svetlega najde tehnološki vrhunec v Toshibi Portege 2000. zaslona ponuja tudi vmesnik bluetooth in druge iz- Kdor pa išče predvsem kar se da dobro razmerje boljšave. Toshiba e310 pa je prijetno preseneče- med vsebino in ceno, bo v Dellu 4150 našel naj- nje novinca med ročnimi računalniki, ki mu je us- boljšo kombinacijo. pelo narediti najlažji PocketPC doslej. 32 FEBRUAR 2003 NOVICE Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002

Dobili smo slovensko okolje KDE, pa slovenski di so nadomestile previdne poteze in trezne lovalci zabavne elektronike, od ojačevalnikov pisarniški paket Open Office in slovenski in- poslovne odločitve. Kljub temu se stvari odvi- do avtoradiev, po vrsti ponujajo predvajanje ternetni brskalnik. Vse z odprto kodo, kar lah- jajo naprej in prvotne napovedi o elektron- datotek MP3 v svojih izdelkih. Pravi hit pa so ko v prihodnje še precej pospeši razvoj. Vseka- skem trgovanju bodo skoraj zagotovo uresni- postali filmi DivX, ki so najbrž že ena ključnih kor dobrodošla alternativa, ki bo blagodejno čene. Le da bo za dosego cilja potrebnih še ne- vsebin, ki se pretakajo po internetu. Seveda vplivala na številnih področjih. kaj let. tudi zaradi velikosti, kar spodbuja povpraše- Ko smo že pri Linuxu, se pomudimo pri Res pa je, da so stvari v svetovnem spletu še vanje po širokopasovnih internetnih poveza- ponudnikih. Zdi se, da se danes že vsi, razen naprej neobvladljive in zahtevajo drugačne vah. Nobena skrivnost najbrž ni, da večina no- Microsofta, tako ali drugače ukvarjajo z Li- poglede na poslovne priložnosti kakor v minu- vih uporabnikov ADSL na začetku bržkone nuxom. Pika na i je bila vsekakor odločitev, lih letih. Lep zgled je internetno izmenjevanje pretaka predvsem posnetke DivX. Tudi DivX da bo Linux aktivno podprl tudi Sun, ki je se postopoma širi v strojne naprave in da- še do nedavna na smrt zagovarjal le svoj nes že ni dvoma, da se bo zgodba z MP3 tu Unix – Solaris. Pri IBM je Linux že precej skoraj v celoti ponovila. časa ena ključnih platform, leta 2002 pa Ko govorimo o internetu, ne moremo so svojo povezavo z operacijskim siste- mimo varnosti. Prav varnost je bila ena mom in odprto kodo še precej poglobili. poglavitnih tem leta 2002. Internet na- Toda zavedati se je treba, da je Linux tu mreč razkriva vsak dan več nevarnosti, pa sredstvo za dosego drugih ciljev – prodaje naj gre za viruse, vdore ali razpoke v siste- strojne opreme in zlasti storitev. mu varnosti. Virusi so zagotovo vse leto polnili prve strani javnih medijev, zlasti virus Klez, ki je bil trdoživ vse leto. Zanimivo Internet DivX pa je, da se je večina virusov leta 2002 širi- Internet je danes stalnica v vsakdanjem datotek. Čeprav sta glasbena in filmska indu- la po elektronski pošti. življenju – tako poslovno kot zasebno. Leta strija s pomočjo sodišča uspela zapreti prvega Veliko skrb v podjetjih je povzročala nevar- 2002 je vsekakor igral eno najpomembnejših znanilca novih časov, servis Napster, se je iz- nost vdorov, kljub temu da večina krajevnih vlog, čeprav postaja že skoraj neopazen, nekaj menjava digitalne glasbe in filmov nemoteno omrežij danes ni povsem brez zaščite. Skoraj samoumevnega. Še naprej pa je poln tako po- nadaljevala v drugih servisih. Vsak dan nasta- nihče pa ne more trditi, da je neranljiv. Stro- slastic kot tudi pasti. Pomudimo se najprej pri jajo pravzaprav novi in vse bolj postaja jasno, kovnjaki namreč skoraj vsak dan odkrivajo prvih. da zgolj zatiranje želja uporabnikov ne bo do- razpoke v sistemih varnosti znanih program- Po zlomu številnih internetnih podjetij leta volj. Ponuditi bo treba vsebino in prav to je po- skih paketov in za upravitelje omrežij je že sila 2001 so bili izdelovalci leto zatem precej bolj glavitna naloga za prihajajoče leto 2003. zapleteno in naporno spremljati razmere. Na previdni. Elektronsko poslovanje da, a ne za Posnetki MP3 so leta 2002 postali že nekaj udaru pa ni samo Microsoft, temveč vsi opera- vsako ceno. Precenjene in napihnjene napove- povsem vsakdanjega, tako zelo, da celo izde- cijski sistemi in programi, tudi Linux.

PISARNIŠKI PAKETI MONITORJI LCD POSLOVNI TISKALNIKI Microsoft Office XP Philips 180P2M Nashuatec DSc38 Področje, na katerem ima Microsoft še manj Monitorji LCD so zagotovo ena največjih uspe- Laserski tiskalniki so vse hitrejši, leto 2002 tekmecev kakor pri operacijskih sistemih, so zago- šnic leta 2002 v Sloveniji. Cene 15-palčnih mode- pa so zaznamovali zlasti taki, ki znajo tiskati tudi v tovo pisarniški programi. Office XP je glede nabora lov so se spustile pod sto ti- barvah. Podjetje Nashuatec je najbrž eno večjih funkcij doslej najbrž najpopolnejši komplet progra- sočakov in s presenečenj leta 2002, z modelom DSc38 pa je mov s trojico Word – Excel – Outlook, ki so najbrž tem so dostop- našlo zmagovalno kombinacijo visoke hitrosti temeljno delovno orodje v večini računalnikov v ni množici. Na- barvnega tiska, podpore tiskanju na papir A3, raz- podjetjih. Leta 2002 pa je dobil dva tekmeca – slov najboljše- košne opremljenosti in seveda kakovosti tiska, ki dvojčka, ki obljubljata večjo konkurenco za prihod- ga monitorja tiskalnik spremenijo v pravi tiskalniški center pod- nja leta. Od obeh je OpenOffice.org, ki temelji na si zasluži 18- jetja. Obenem odprti kodi, zagotovo tisti, ki se ga splača skrbno palčni model je cenejši od spremljati. Philips neposrednih, a 180P2M, ki počasnejših mu težko tekmecev. kaj očitamo, Kdor potrebuje če odmislimo ceno. zgolj črno-belo ti- Slika je vrhunske ka- skanje, bo s Kyo- kovosti, poleg tega je cero Mita FS- zelo dobro opremljen, med 9500N dobil enega drugim z zvočniki in mikrofonom. Za najcenejših izpisov plitkejše žepe so seveda na voljo cenejši, a še na stran med ti- vedno dobri monitorji, kot sta 15-palčni Relisys skalniki. Tudi Ricoh TL570 in 17-palčni IIyama AS4314UT, oba v vrhu AP2600N v srednjem raz- svojih velikostnih razredov. redu ponuja več kakor tekmeci. Najpomembnejši izdelki in dogodki leta 2002 NOVICE FEBRUAR 2003 33

Skrb vzbujajoča je tudi krhkost samega us- zgolj obdržati stare in zveste uporabnike, pre- kakor pa so zmagovalci, zato se jih velja troja interneta, kar je dokazal jesenski napad stop drugih pa ostaja zanj še naprej zelo trd spomniti. na poglavitne internetne domenske strežnike. oreh. Ko govorimo o zmagovalcih, pa ne more- Zagotovitev varnosti in redundance ob more- Sicer pa je bila pri Applu pomembna no- mo tudi mimo poražencev. Vseh najbrž tu ne bitnih težavah je zato poglavitna prednostna vost nadaljevanje zgodbe z operacijskim siste- moremo našteti, pa vendar se nekaterih vseka- naloga v domala vseh podjetjih. mom OS X, ki je doživel med letom kar nekaj kor spodobi spomniti. Največji poraženec tega revizij in dodatkov. Vsekakor pa je z njim Ap- leta je zagotovo ameriško tožilstvo, kljub Apple ple znova zgled prijaznosti do uporabnika in, temu da je uradno celo zmagalo v tožbi proti zanimivo, tudi varnosti. MacOS X se je namreč Microsoftu. Doseglo pa je zelo malo ali nič in Kje je ob vsem tem podjetje Apple, ki še po analizah izkazal za najvarnejši sistem. To za to porabilo najbrž silno veliko milijonov ze- vedno sodi med ključne ponudnike strojne in pa ni kar tako. lencev, seveda iz žepa davkoplačevalcev. Po- programske opreme? Čeprav je na neki način raženci so tudi računalniški sejmi, tako tuji otok med drugimi rešitvami, je lahko z doga- kot domači, ki so bili letos le bleda senca nek- janjem leta 2002 zadovoljno. Tudi zdaj ni ra- Zmagovalci in poraženci danjih. Del krivde za to je moč pripisati splo- zočaralo in je prikazalo nekaj izjemnih siste- Kljub temu da razmere v računalniški in- šnim razmerom v računalniški industriji, pa mov, kot je računalnik iMac z vgrajenim za- dustriji niso rožnate, pa je na trgu še vedno vendar bi lahko pokazali več, morda drugače. slonom LCD. Toda oblikovna in tehnična od- kopica izdelkov, med katerimi številni izsto- Med poražence lahko uvrstimo tudi neka- ličnost nista dovolj, Apple pa se trudi pred- pajo, bodisi po zmogljivosti, funkcionalnosti, tere tehnologije, kot so SmartPhone 2002, Mi- vsem povečati prodajo. Za zdaj mu uspeva ceni, inovativnosti ali pa zgolj nenavadnosti. crosoftov pohod na področje mobilne telefo- Nekatere med njimi smo skušali iz- nije, ki pa so se mu odrekli skoraj vsi izdeloval- brati tudi v uredništvu Monitorja, ci. Ali pa DataPlay, pomnilniški nosilec pri- seznam in kratke opise pa si lahko hodnosti z veliko podporo glasbene industrije, ogledate na naslednjih straneh. V ki pa je izdihnil, še preden je resnično dosegel računalništvu je v navadi, da so naj- kupce. Sem lahko štejemo tudi Microsoftov zanimivejši izdelki hkrati tudi naj- spodleteli poskus dominacije s storitvami novejši. Toda ne vselej. Zato boste .NET My Services, pa poskuse glasbene indu- na seznamu našli tudi izdelke, ki strije s ščitenjem plošč CD pred kopiranjem in niso najnovejši, a so zaznamovali še kaj bi se našlo. Marsikateri od teh bodo si- dogajanje. Nekateri so lahko celo cer morda imeli možnost popravnega izpita, starejši od enega leta in so bili pred- precej tega pa bo preprosto utonilo v pozabo. stavljeni že pred letom 2002, drugi To je v računalništvu nekaj povsem vsakdanje- so morda celo dobili naslednike, a ti ga, poduk za druge in s tem močno gibalo raz- Mac OS X niso vtisnili vidnejšega pečata. Vse- voja.

BARVNI TISKALNIKI ZA RABO ZAPISOVALNIKI CD-R/CD-RW USMERJEVALNIKI ADSL DOMA Teac CR-W540E Level One FBR-1402TX HP DeskJet 5550 Zapisovalniki so leta 2002 doživeli neverjeten ADSL je prinesel širokopasovni internet tudi na Izdelovalci brizgalnikov nenehno izboljšujejo razcvet, tako zaradi tehnološkega napredka kot domove in v mala podjetja. Tam, kjer imamo potre- tehnologijo, tako da danes že v srednjem in nižjem bo po delitvi povezav med več računalniki, ob tem razredu najdemo vrhunske izpise, za več denarja pa si želimo tudi nekoliko več zaščite, je usmerje- pa kupimo zgolj še hitrejše tiskanje. Za rabo doma valnik ADSL prava rešitev. Level One FBR-1402TX je nedvomno na vrhu HP DeskJet 5550, ki omogo- je med temi najcenejši, ima pa tudi vgrajeno stika- ča odlično kakovost tiska tako na navadnem kot lo. Zelo se izkaže po varnostnih možnostih in eno- posebnem papirju, ob tem pa ga zna celo samodej- stavnosti upravljanja. Kdor potrebuje več, na pri- no prepoznati. Ob vsem skupaj ponuja tudi nizko ceno izpisane strani in možnost nadgradnje s foto-

nizkih cen. Danes že lahko rečemo, da je zapisovalnik povsem običajen in sodi domala v vsak ra- čunalnik. Teac CD-R540E je še vedno eden najpri- vlačnejših, ker združuje napredno tehnologijo, kakovost delovanja, obenem pa ima nižjo ceno od mer podporo povezavam VPN ali brezžične omrež- neposrednih tekmecev Yamahe CRE-F1E in Plextor ne povezave, se lahko ozre po Dryatek Vigorju PX-W4824TA. Več bodo potrebovali le redki, če- 2200X oziroma SMC Barricade 7004 AWBR. glavo za odlično kakovost tiska fotografij. Kdor poprav se razvoj na tem področju že nadaljuje. trebuje hitrejše, a še vedno tiho tiskanje z možnost- jo tiskanja do roba, bo posegel po Canonu i550, ljubitelji digitalnih fotografij pa po Epsonu Stylosu Pho- to 950, ki zna med drugim tiskati na nosilce CD. 34 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI

V Monitorjevem laboratoriju za preizkušanje izdelkov uporabljamo naslednjo opremo: računalnik s procesorjem Pentium 4 2 GHz podjetja Intel; računalnik z Athlonom XP 2000+ in 512 MB RAM podjetja Power Plus, Ljubljana; dva računalnika s Pentiumom 4 2 GHz in 512 MB RAM podjetja PCX Computers, Ljubljana; računalnik s Pentiumom 4 1,7 GHz in 256 MB RAM podjetja Anni, Ljubljana; računalnik z Athlonom 1,33 GHz in 256 MB RAM podjetja Comtron, Maribor; strežnik IBM Netfinity 5000 (Pentium III 500, 256 MB RAM) podjetja IBM Slovenija; prenosni računalnik Apple iBook podjetja EPL, Ljubljana; monitor NEC MultiSync LCD1850E podjetja Acord-92, Ljubljana; zapisovalnik Plextor 40/12/40A podjetja PCHand, Ljubljana; Palm Tungsten podjetja CHS, Ljubljana; Compaq iPaq H3870 podjetja HP Slovenija, Ljubljana. Tablice prihajajo! Tablični računalniki so tehnologija, ki je dozorevala vrsto let. Kljub temu da Microsoftovo najnovejše orožje ni tako revolucionarno, kot bi bilo moč sklepati po reklamnih akcijah, vzbuja zanimanje in interes. Je pa nekaj dovolj novega, da lahko poživi prodajo tako prenosnih računalnikov kot programske opreme.

a razliko od številnih predstavitev vedno nedosegljivo tanek Portege 2000. Kljub nica ni najpomembnejši del, je Toshibin pri- novih tehnologij, ki jih potem še lep temu da specifikacija TabletPC podpira tudi merek zelo dober in povsem na ravni drugih Z čas ni na prodajne police, je bila računalnike brez tipkovnice, so se pri Toshibi prenosnikov družine Portege. Preseneča pred- promocija tabličnih računalnikov skrbno na- odločili za kombinirani model, ki lahko deluje vsem odlično vpetje, tako da se tipkovnica niti črtovana. Zato tudi le kak mesec po uradni kot navaden prenosnik s tipkovnico, pa tudi v najmanj ne upogiba. Visoko oceno si zasluži predstavitvi na trg prihajajo številni modeli, ki obliki tabličnega računalnika, ko tipkovnico tudi vgrajena krmilna ploščica, ki je sicer raz- jih je že mogoče tudi kupiti. To je obenem do- prekrijemo z zaslonom. kaz, da je bila strojna oprema pripravljena bis- Zaslon preprosto zavrtimo za 180 stopinj tveno prej, preden je Microsoft dokončal ope- in ga poveznemo čez tipkovnico. Postopek je racijski sistem Windows XP TabletPC Edition. preprost in nezahteven, vpetje zaslona, kljub Morda najpomembnejše sporočilo ob za- temu da je to v eni točki, pa vzbuja dovolj četku prodaje je to, da nove računalnike Tab- zaupanja v trdnost konstrukcije. Vgrajeni letPC podpirajo tudi največji izdelovalci pre- zaslon je 12,1-palčni, z ločljivostjo 1024 × nosnikov, kot sta Toshiba in HP, ki ju tudi 768 pik, kar je ravno pravšnje razmerje med predstavljamo na tokratnem preskusu. Prav berljivostjo in velikostjo (približno toliko zaradi široke podpore izdelovalcev lahko pri- kakor list papirja A4), zlasti pri tabličnem čakujemo, da bomo čez zimo videli še precej načinu delovanja. Kljub temu da zaslon drugih novosti, tudi manj znanih izdelovalcev. po kakovosti ni povsem enak tistim z na- Seveda pa vsi nestrpno čakajo, kako se bodo vadnih prenosnikov (ima nekoliko tablični računalniki »prijeli« pri kupcih. To za manjši zorni kot, kontrast), je zelo sve- zdaj ostaja še uganka. tel in v celoti za stopnjo boljši od zaslonov v drugih tabličnih računalnikih, Toshiba Portege 3500 to pa ni malo. Pisalo, ki je med prenašanjem Mere: 29,5 × 23,4 × 3 cm, teža 1,85 kg. shranjeno v utoru poleg zaslona, Značilnosti: Pentium III 1,33 GHz, 256 MB RAM, 40 GB deluje po načelu elektromag- disk. netne občutljivosti, kar pome- Zaslon: 12,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. ni, da se za delovanje ni treba Trajanje delovanja: 2 h 14 min (način SuperLongLife 4:18). z njim povsem dotakniti za- Cena: 1.350.808 tolarjev. slona. Zato so lahko nare- Prodaja: Inea, www.inea.si, (01) 513 81 00. dili boljši zaslon, po drugi strani pa je iz istega raz- Za: Skromne mere, kakovost izdelave, pester nabor vmesnikov. loga steklo precej debe- Proti: Enota CD-ROM ni všteta v ceno, zaslonska tip- lo, tako da je zelo pogosto kovnica ne podpira slovenščine, interakcija med pere- neskladje med položajem peresa in elementi som in položajem na zaslonu, položaj zvočnika. uporabniške vmesnika. Razmere lahko izbolj- meroma majhna, a natančna in z dobrimi tip- šamo le delno, če pisalo nekoliko pogosteje kami. Pri uporabi kot tablični računalnik lah- Toshibin prvi tablični računalnik sodi v nastavljamo s priloženim programom. Ned- ko računamo na prepoznavalnik pisave in za- družino prenosnikov Portege, katere člani so vomno pa bi se dalo narediti bolje. slonsko tipkovnico, ki sta del okolja Windows sicer ultra tanki in lahki prenosniki, denimo še Čeprav pri tabličnem računalniku tipkov- XP TabletPC Edition, oba pa opravljata svojo Toshiba Portege 3500 Compaq TabletPC TC1000 PREIZKUSI FEBRUAR 2003 35

vlogo dobro le, če ne pišemo v slovenščini. V skoraj izključena. V praksi je tak način zaradi qov TabletPC spremeni v »pravi« tablični ra- primerjavi z drugimi tabličnimi računalniki so slabe slike skoraj vselej neuporaben, zato do- čunalnik. pri Toshibi paketu dodali še zanimiv program seženih rezultatov ne jemljemo za osnovo Na ta način v prvi vrsti prihranimo nekaj Symbol Commander, ki omogoča, da posebne skupne ocene. Računalnik je v osnovi zagoto- na teži, saj se s prvotnih 1,8 kg teža zniža za poteze s pisalom povežemo z opravili ali pa vo vsaj tako hiter kakor primerljivi navadni slabega pol kilograma. Poleg tega je računal- bližnjicami do programov. prenosniki in po oceni dela s programi eden nik brez tipkovnice tanjši in zaradi prijetno V tabličnih računalnikih pogosto najdemo najhitrejših med ultra lahkimi izdelki. Žal najvarčnejše, a razmeroma počasne različice naši standardni programi procesorjev, pri Toshibi pa so v Portege 3500 za meritve hitrosti v vgradili procesor Pentium III s taktom 1,33 okolju Windows XP GHz, kar je največ med vsemi tovrstnimi raču- TabletPC Edition ne nalniki in celo vsemi ultra lahkimi navadnimi delujejo pravilno, prenosniki. Pohvaliti gre dejstvo, da se raču- zato za zdaj ne more- nalnik zelo malo greje, kar zna sicer biti mote- mo objaviti dobljenih če pri držanju v roki. Je pa zato za hlajenje hitrostnih rezultatov. vgrajen ventilator, ki je nekoliko bolj slišen, Portege 3500 je kot bi si želeli. Pri Portegu 3500 nam torej ni zlahka najzmogljivejši treba žrtvovati zmogljivosti za funkcionalnost in najbolje opremljen ali prenosljivost. Še posebej, ker je tudi preo- tablični računalnik na stala oprema na visoki ravni. Z 256 MB pom- trgu. Dobro se znajde v nilnikom in 40 GB diskom sodi pravzaprav obeh vlogah, tako s tip- med bolje opremljene prenosne in tablične ra- kovnico kot brez nje. čunalnike ta hip. Cena je resda visoka, ven- Glede na mere in težo (le 1,8 kg) v računal- dar je zato primerljiva z niku seveda ni odvečnega prostora. Enota CD- drugimi vrhunskimi preno- ROM je na voljo le kot zunanja naprava, moti sniki, ki ne znajo delati kot pa, da kljub visoki ceni prenosnika ni všteta v TabletPC. V primerjavi s temi pa ceno. Če bo Portege 3500 uporabnikov edini ima kar nekaj prednosti, kot je mož- računalnik, je vsekakor skoraj nujen dodatek, nost uporabe stoje (prenosnik s tip- vsaj za namestitev programske opreme. Zato kovnico za to ni primeren), odlično se pa se Portege 3500 oddolži z dvema brezžični- izkaže pri brskanju po internetu in branju ma vmesnikoma – bluetooth in Wi-Fi. S tem besedil (pri navpično postavljenem zaslonu), zaobljenih robov lepo sede v roko. Ohišje iz postane zelo uporaben brezžični terminal, kar preprosto je vnašati zapiske in skice. Kdor to magnezija pa obenem zagotavlja trdnost ce- se tabličnemu načinu delovanja nadvse poda. potrebuje ali si želi, je zanj tablični PC in s tem lote, kar se lepo kaže tudi v praksi. Načrtoval- Poleg tega so v računalnik vgrajeni še dva Portege 3500 pravi odgovor. ci so se kar potrudili in naredili izdelek, ki je vmesnika USB 2.0, vmesnik VGA ter enota za tudi lep. Resnici na ljubo bi najbrž lahko bil še kartice PC Card. Compaq TabletPC tanjši, saj je steklo zaslona res debelo in to Posebnost sta nedvomno enoti za kartice hkrati tudi nekoliko kvari kontrast slike in CompactFlash in SD Card, s čimer Toshiba že- TC1000 vidno polje zaslona. li pritegniti zlasti uporabnike digitalnih fo- Ko je računalnik brez tipkovnice, je celota toaparatov. Za primere, ko bomo računalnik Mere: 27,4 × 21,6 × 2 cm, teža 1,8 kg (1,4 kg brez tip- videti zelo monolitna in brez nepotrebnih do- vendarle želeli priključiti na ožičeno poveza- kovnice). datkov. Poleg peresa v ležišču na zgornji strani vo, sta na voljo še modem in omrežni vmesnik. Značilnosti: Transmeta Crusoe 5800 1 GHz, 256 MB računalnika najdemo le nekaj tipk za hitro kr- Priključka za slušalke in mikrofon sta na pred- RAM, 30 GB disk. miljenje po elementih programov (drsnik, ki njem robu. Zvočnik je nerodno postavljen v Zaslon: 10,4-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. omogoča premikanje gor in dol, potrditev, tipka prednji desni vogal računalnika, kjer ga zelo Trajanje delovanja: 3 h 25 min. escape …) in tipko za vklop računalnika. Na pogosto prekrivamo z dlanmi, tako pri delu s Cena: 648.600 tolarjev. spodnji strani računalnika so nato še priključ- tipkovnico kot pri rabi tablice. Prodaja: Diss, www.diss.si, (01) 420 05 26. ki zvočne kartice, na zgornji strani pa enota Portege 3500 ima kljub skromnim meram Za: Tipkovnico lahko odstranimo, oblika, opremlje- za eno kartico PC Card vrste II. Poleg nje so velik akumulator z zmogljivostjo 3,6 Ah, kar nost z vmesniki. pod skritim pokrovom priključki za zunanji je toliko kot pri bistveno večjih in potratnejših Proti: Počasno delovanje, kontrast zaslona, zaslon te- monitor, modem, omrežna kartica in dvoje prenosnikih. Zato smo si obetali dolgo traja- žek glede na tipkovnico. vrat USB 2.0 (od tega eden posebej podpira pri- nje delovanja, a tega preizkušeni primerek ni v ključitev zunanje priklopne postaje in izbirnih celoti izpolnil. Dve uri in 15 minut je vsekakor V primerjavi z drugima dvema tabličnima pomnilniških enot). Ne smemo pozabiti ome- rezultat, ki si zasluži zgolj oceno »povprečno«, računalnikoma, ki smo ju preizkusili doslej niti, da je v TabletPC TC1000 že v osnovi vgra- zlasti zato, ker bomo računalnik kot tablični (Acer in Toshiba), je model Compaq TabletPC jen brezžični omrežni vmesnik IEEE 802.11b, ki izdelek pogosto uporabljali na akumulatorju. TC1000 podjetja HP nekoliko drugače zasno- pride pri takem računalniku še kako prav. Obstaja pa način SuperLongLife Mode, pri van. Medtem ko je v prva dva stalno vgrajena Največjo pozornost zato vzbuja zaslon z katerem računalnik deluje kar 4 ure in 18 mi- tudi tipkovnica, je mogoče pri modelu aktivno matriko, ki prav tako deluje po načelu nut, vendar pri tem izključi skoraj vse dele (na TC1000 tipkovnico fizično loči od centralne- elektromagnetne obutljivosti. Z diagonalo primer vmesnike), pa tudi osvetlitev zaslona je ga dela z zaslonom, kar pomeni, da se Compa- 10,4 palca ni pretirano velik, ponuja pa ločlji- 36 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI Toshiba Portege 3500 Compaq TabletPC TC1000

vost 1024 × 768 pik. Kot že rečeno, zaradi de- stora za »miškine« tipke, ki so zelo majhne. lahko pričakujemo v prihodnje od teh naprav. belega sloja stekla ni preveč kontrasten, je pa S tem pa še ni konec. Ob nakupu dobimo Glede na ponujeno in cene tekmecev je zahte- dovolj svetel tudi za delo na odprtem. Zamerimo poleg računalnika usnjeno torbico v obliki vana cena pravzaprav še kar ugodna, seveda mu, da mu je treba precej pogosto nastavljati večjega rokovnika, v katero lahko spravimo pa moramo vedeti, zakaj ga potrebujemo. Za pisala, saj to že po nekaj urah rabe (in obrača- celoten računalnik. Ta je na torbico lahko pri- določene stvari je povsem zanimiva izbira, če- nja usmerjenosti slike) dobi preveliko odstopa- trjen prek posebnega kovinskega držala, ki se prav menimo, da je na nekaterih področjih še nje od spodaj ležečih elementov operacijskega z zatiči usidra na rob zaslona oziroma raču- precej prostor za izboljšave. Najbrž pa nanje sistema. Posebnost Compaqovega zaslona je nalnika. Zaradi tega lahko prenosnik (tako v ne bomo čakali dosti časa. posebno mesto, ki je prav tako na površini ob tabličnem kot navadnem načinu) uporabimo, zaslonu, s pritiskom na katerega na hitro spre- ne da bi ga vzeli iz »rokovnika«. Tablični računalniki v menimo smer slike (navpično, vodoravno). Pomudimo se še malo pri drobovju raču- To pa je šele prvi vidik uporabe tega raču- nalnika. Tu nas čaka morda še največje razo- praksi nalnika. Računalnik z zaslonom lahko povez- čaranje. Osnova računalnika je namreč Tran- Pri tabličnih računalnikih je seveda največ- nemo na priloženo tipkovnico, s čimer se spre- smetin Procesor Crusoe 5800, ki kljub delov- je vprašanje, kako ti izdelki delujejo v praksi. meni domala v navaden prenosnik. Razlika je nemu taktu 1 GHz in 512 KB predpomnilniku Izdelovalci teh naprav, na čelu z Microsoftom, le v tem, da je tipkovnica zelo tanka, pravza- ne zagotavlja pretirano visoke zmogljivosti ki je s tem utemeljil razlog za obstoj nove izve- prav ravno nasprotno dimenzionirana glede računalnika. To se lepo vidi pri delu z vsemi denke operacijskega sistema Windows XP, so na preostanek naprave kakor pri navadnih elementi uporabniškega vmesnika, ne nazad- namreč že nekaj mesecev pred izidom poskr- prenosnikih, kjer je elektronika računalnika nje tudi s sistemom za prepoznavanje pisave, beli za navduševanje in (umetno) ustvarjanje pod tipkovnico, ne pa pod zaslonom. Ta vidik ki deluje z opaznim zamikom. Tudi razmero- pričakovanja kupcev. Videti je bilo, kot da so je lahko tudi moteč, saj je nanjo poveznjeni ma velik pomnilnik (256 MB) in 30 GB disk tablični računalniki nekaj povsem novega, zaslon z računalnikom težek, zato se rad pre- vtisa ne moreta povsem spremeniti. Za grafiko morda celo revolucionarnega. vrne v vodoravni položaj. Vpetje zaslona na skrbi grafični procesor nVidia GeForce2 Go z V praksi pa se pokaže, da so nekatera pri- tipkovnico je rešeno z zanimivim vrtljivim sto- 16 MB RAM. Razlog za tak izbor lahko išče- čakovanja vsekakor pretirana. V primerjavi z jalom, ki omogoča, da lahko tipkovnico v tab- mo v prizadevanjih za zagotovitev primernega dosedanjimi poskusi izdelovalcev na področju ličnem načinu dela preprosto zložimo pod ra- trajanja delovanja, ki je resnici na ljubo zelo sistemov, ki jih upravljamo s peresom, tokrat- čunalnik. Žal je zaradi načina vpetja za tip- dobro (3 ure in 25 minut), vendar vseeno le ni tablični računalniki prinašajo le malo nove- kovnico zelo malo prostora, tako da klasične- delno opraviči izgubo hitrosti. Tako kot pri ga. Razlike v primerjavi z običajnimi prenosni- ga prostora za dlani tu ni. Tudi sicer je tipkov- Toshibi sicer tudi ne moremo podati hitrostne ki so majhne, tam, kjer pa so večje, gre vse sku- nica majhna, tipke pa nekoliko premehke in ocene, vendar preizkus z drugimi programi paj precej na rovaš hitrosti, udobja pri delu in majhne. Kljub vsemu bo dovolj dobra tudi za potrjuje hitrostno razliko, zlasti v primerjavi s še česa. Izbor in zgradba operacijskega siste- kaj več kot zgolj občasno dopolnilo k tablič- Toshibinim modelom Portege 3500. ma omejujejo izbiro strojne opreme (potrebni nemu načinu dela. Škoda le, da je poleg dobre Compaq TabletPC TC1000 je torej prvi so hiter procesor, velik pomnilnik, disk), to pa krmilne palice ostalo res malo (premalo) pro- »pravi« tablični računalnik, ki nakazuje, kaj se pozna na ne prav skromnih merah in teži. Marsikateri ultra lahki prenosnik, tak s tip- COREL GRAFIGO – PRVI PROGRAM ZA TABLICE kovnico, je celo lažji od peresnikov, čeprav bi pričakovali nasprotno. Nobenega dvoma ni, da so programi tisti, ki prodajo strojno opremo. Le redko se dogaja nas- Kdor pričakuje velike razlike v programski protno. Prav zato velja, da bodo tablični računalniki postali zanimivi šele tedaj, ko bo zanje na trgu opremi, bo prav tako razočaran. Windows XP dovolj koristnih programov. TabletPC Edition se od osnovne različice Oken Eden prvih programov za okolje Windows XP TabletPC Edition je nedvomno Corelov paket Gra- XP razlikuje le v malenkostih. To je po eni figo. Gre v bistvu za nekoliko bolj »pametno« beležnico, namenjeno zajemu, prikazu in hranjenju najrazličnejših beležk. Ob uporabi peresa je tako nekaj samoumevnega, da lahko s programom strani prednost zaradi združljivosti s staro skiciramo in zapisujemo informacije z »digitalnim črnilom«. Če bi ostalo samo pri tem, bi lahko za- programsko opremo, po drugi strani pa omeji- pisali nič novega, saj smo nekaj podobnih programov videli že pred mnogimi leti. tev, saj poleg zmogljive strojne opreme ne pri- A Corel Grafigo vseeno zna nekaj več. Za začetek je vanj vgrajen prepoznavalnik pisave in ob- naša nobenih drugih novosti. Kdor računa na lik. Če prvi ni nič nenavadnega in za svoje delovanje uporablja funkcije operacijskega sistema, je prepoznavanje pisave, se bo hitro ohladil. Na- drugi posebnost. Vgrajeni algoritmi pametno zaznavajo, kdaj rišemo črte in osnovne like, kot so predek v primerjavi z dosedanjimi tehnologijami kvadrat, krog ali romb, in jih samodejno spremenijo v vektorje. Na ta način lahko hitro skiciramo prepoznavalnikov sicer je, a majhen. Še vedno diagrame in sheme z visoko kakovostjo, primerno za tisk. Vsi elementi na zaslonu so shranjeni v večine besed računalnik ne prepozna pravilno, zapisu Scalable Vector Graphics (SVG), s čimer pridobimo vse prednosti, ki iz tega izhajajo (mož- sploh, če pišemo v slovenščini. Sistem namreč nost spreminjanj velikosti, preprost prenos v druge programe, celo objava v spletu). Program je opremljen tudi s pestro zbirko simbolov, ki jih lahko dodajamo, z njimi pa si prihra- deluje v tesni povezavi s slovarjem, vendar nimo precej dela pri izgradnji skic in diagramov. Sistem deluje po sistemu povleci in spusti, če- bomo slovenskega za zdaj iskali zaman. prav ne tako dobro kakor, recimo, pri Microsoftovem paketu Visio. Skicam je mogoče dodajati Zato bomo pogosteje posegli po zaslonski tudi grafične podlage, na primer načrte ali fotografije, s čimer dobimo možnost dopisovanja tipkovnici, a ta ima zopet to pomanjkljivost, opomb, ki se shranjujejo ločeno in ne »kvarijo« originalov. Za ta del ima Grafigo posebno funkcijo da ne podpira slovenščine. Kakor kaže, bomo (Onion skin), kjer informacije shranjuje v slojih. morali še nekaj časa čakati, da bo Microsoft To pa je pravzaprav tudi vse. Program je preprost, vendar v svoji preprostosti kar lepo upora- tudi tu »opazil« Slovenijo. Očitno te težave ben. Za povrh so se v Corelu odločili, da ga ponudijo kar brezplačno, pač kot »vabo« in promocijo nastanejo vselej znova ob prehodu na nove za podjetje. Glede na to, da ima program razmeroma majhno število funkcij, je moč pričakovati, da tehnologije. bo Corel kaj hitro ponudil tudi več, seveda za plačilo. www.corel.com/grafigo Zaradi vsega tega se bodo za »prave« tab- lične računalnike, torej take brez tipkovnice, Toshiba Portege 3500 Compaq TabletPC TC1000 PREIZKUSI FEBRUAR 2003 37

prav rešitve, pri katerih so za vnos podatkov na voljo izbirni menuji, polja za obkroževanje in podobne bližnjice, ki odpravljajo potrebo po neposrednem vnašanju znakov. Res pa je, da tablični računalniki prihajajo ravno v pravem trenutku, kar se tiče dopolnil- nih tehnologij. V prvi vrsti v času največje rasti prodaje brezžične omrežne tehnologije, ki je kakor nalašč za uporabo s tabličnimi računal- niki. V kombinaciji s tem se uporabnost teh naprav precej poveča zlasti v okoljih, kot so bolnice, kongresni prostori, gradbišča, skla- dišča in tako naprej. Kljub nekaterim izboljšavam je torej težko pričakovati, da bi v naslednjih mesecih dožive- li eksplozijo povpraševanja po teh izdelkih. Zlasti zato, ker zanje praktično še ni namenskih programov, ki bi govorili v prid izbire takega sistema. Seveda pa je mogoče, da se stva- odločali le zares hrabri. Vsi drugi bodo zelo ce- Mimo njega lahko gredo le tisti, ki točno ri zasukajo drugače. Razlike v proizvodni ceni nili, če lahko za resno delo uporabijo tipkovni- vedo, zakaj bi uporabili prednosti tabličnega med peresniki in navadnimi prenosniki so na- co, zato predvidevamo, da bodo v promet šli računalnika. Sem sodijo vsi, ki morajo raču- mreč razmeroma majhne in kaj lahko bi se predvsem taki, hibridni modeli. nalnik uporabljati stoje, recimo v skladišču ali zgodilo, da bi tablični način dela nekega dne Ob vseh teh omejitvah ne moremo mimo bolnici. Res pa je, da je takih potreb danes še postal učinkovit prednostni dejavnik v primer- cene. Skoraj zagotovo je, da bomo vsaj na za- razmeroma malo. Tablični računalnik se bo javi s tekmeci. Toda dotlej mora preteči še ne- četku za tablični računalnik plačali opazno več tudi najbolje odrezal tam, kjer bo zanj vsaj kaj časa in tablični računalniki bodo zato za kakor za primerljiv prenosnik s podobno stroj- delno prirejena programska oprema. Če govo- zdaj igrali le stransko vlogo. no zasnovo. To pa ni tako zanemarljiv podatek. rimo o poslovnih programih, pridejo na primer Vladimir Djurdjič 38 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI IBM Lotus Notes/Domino 6.0

bolj ali manj le za elektronsko pošto, čeprav je Notes vse kaj drugega. Zato je po pričakova- Skupinsko delo nju pri tej zmogljivosti precej sprememb (mimogrede, prav zmeraj večja usmerjenost v elektronsko pošto namesto v skupinsko delo in z Notesom tekmovanje z Microsoftom naj bi bil eden poglavitnih razlogov za odhod dolgoletnega di- Po treh letih smo dočakali novo različico sistema za rektorja Lotusa Raya Ozzieja kmalu po tem, skupinsko delo Lotus Notes in strežnika Domino. Glede na ko je IBM kupil Lotus). Po bistveno predolgem čakanju smo dočakali vsaj nekatere dopolni- kopico novosti je tokrat pričakovati hitrejši prehod tve v poštnem programu, ki jih imajo drugi uporabnikov na novo različico. programi že od prazgodovine: na primer od- govarjanje na sporočilo s citiranjem ali odgo- IBM LOTUS NOTES/DOMINO 6.0 za elektronsko pošto, Notes/Domino pa osta- varjanje z zgodovino z odstranitvijo pripetih Kaj: Sistem za skupinsko delo. ja zmogljivejša podlaga za skupinsko delo. datotek. Med »zgodovinske« zahteve prav go- Izdeluje: IBM, www.lotus.com. Z novo različico z oznako 6 poskuša IBM tovo sodi tudi samodejna osvežitev seznama Cena: Odvisna od licence, od slabih 100 dolarjev za utrditi Domino kot podlago in nadoknaditi sporočil ob prejemu novega sporočila. Notes do 5400 dolarjev za Domino. zaostanek pri uporabniškem vmesniku odje- Poenostavljena so tudi pravila za pošto, ki Za: Kopica izboljšav, stabilno delovanje, uporaba obli- malca Lotus Notes. S tem naj bi tudi zagotovil se izvedejo ob prejemu sporočila. S preprostim kovnih predlog v Designerju, souporaba programskih uspešnejši prehod na novo različico, saj del vmesnikom lahko uporabniki določijo pogoje elementov iz različnih zbirk dokumentov, izboljšana podpora za splet. uporabnikov še vedno vztraja pri starejši razli- (na primer pošiljatelja, vsebino, pomembnost Proti: Nekonsistentna uporaba HTML v odjemalcu, čici 4.6, in to kljub temu, da je »petica« na vo- sporočila,...) in akcije, ki naj se zgodijo ob preje- spletni vmesnik iNotes in spletno upravljanje dobro ljo že od leta 1999. Šestica naj bi s kopico no- mu sporočila, ki ustreza pogojem (prenos v delujeta le z brskalnikom IE. vosti in izboljšav (bilo naj bi jih čez tisoč) in z mapo, brisanje, prenos na drug poštni naslov...) združljivostjo z namenskimi programi, pri- – tako v odjemalcu Lotus Notes kot tudi v ekaj časa je bila tekmovanje med pravljenimi za prejšnje različice, prepričala spletnem odjemalcu. Vse to je bilo moč naredi- starosto sistemov za skupinsko tudi zamudnike in jih odvrnila od pogledova- ti že prej, vendar so bile za večino uporabnikov N delo, IBM Lotus Notes/Domino, ki nja po drugih možnostih. to le prazne obljube, saj je bil potreben poseg so ga začeli razvijati že leta 1984, in poglavit- upravitelja oziroma programerja. Isto velja še nim tekmecem, strežnikom Microsoft Exchan- Notes v novih barvah za marsikatero drugo lastnost odjemalca za ge in odjemalcem Outlook, v ospredju zani- Notes, zato ne preseneča, da si izkušeni upo- manja informatikov v večjih podjetjih. Notes Vsekakor se Notes 6 od prejšnjih že na vi- rabniki oziroma programerji poštno zbirko in Exchange danes sicer nista več najbolj vroča dez precej razlikuje, saj je prvič odet v barve prirejajo po svoje. V spletu najdemo kar nekaj tema, vendar to nikakor ne pomeni, da IBM in IBM. IBM je namreč začel Lotus v svojo po- projektov dopolnjenih zbirk – tudi že za Notes Microsoft ne tekmujeta za prav vsakega kup- nudbo programske opreme tesneje povezovati 6 (na primer na naslovu www.openntf.org). ca, ki bi enemu ali drugemu prinesel prednost, šele pred letom in pol, kljub temu da je podjet- Tudi koledar in seznam opravil imata v saj sistemi za skupinsko delo ostajajo ključni je kupil že davnega leta 1995. Sam vmesnik novi različici bolj dodelan vmesnik in kopico za učinkovito poslovanje. Je pa bolj ali manj sicer sledi tistemu iz petice, a z veliko dodatki izboljšav, kot so na primer različno obarvane obveljalo, da so Microsoftova orodja dosti – tako lepotnimi kot funkcionalnimi. vrstice glede na vrsto dokumenta, možnost bolj dovršena s stališča uporabniškega vmesnika Kar lep delež uporabnikov uporablja Notes spreminjanja vrstnega reda in razvrščanja stolpcev na seznamih ali možnost vpisovanja podatkov kar na seznam dokumentov, ne da bi dokument odprli v samostojnem oknu. Te izboljšave so na voljo tudi v vseh drugih zbirkah dokumentov, če jih razvijalci seveda uporabijo oziroma omogočijo. V poštni zbirki imamo tako na primer možnost, da določimo različno barvo sporočila v izpisu glede na poši- ljatelja sporočila. Ista možnost bo zelo dobro- došla na seznamih, kjer bi na primer želeli z rdečo barvo označiti vrstico z negativno vred- nostjo določenega argumenta. Ena od najuporabnejših novosti, ki na sre- čo ne zahteva nobene spremembe v zbirkah dokumentov, pa je možnost spreminjanja pripetih datotek v dokumentu – ne da bi bilo treba pripeto datoteko najprej odpeti v datotečni sistem in jo po spremembi znova pripeti. Ta možnost zelo poenostavi delo s pripetimi datotekami in ga končno naredi praktičnega. Če ob tem uporabimo še možnost zaklepanja do- IBM Lotus Notes/Domino 6.0 PREIZKUSI FEBRUAR 2003 39

kumentov na ravni vseh replik zbirke dokumentov, ki jo prinaša nova različica Domina, postaneta skupinska raba datotek in spremljanje različic sila preprosta. Naslovna stran v Lotus Notes se je v prejšnji različici spremenila iz namizja z ikonami zbirk dokumentov v nekaj, kar je bilo na pol poti do preprostih dveri. Notes 6 po eni strani naslov- no stran izboljšuje z večjo prilagodljivostjo in novimi možnostmi, po drugi strani pa celo vrača nekateri elemente, ki so v različici 5 že izginili ali pa so bili vsaj bolj prikriti. Bližnjice oziroma zaznamke (bookmark) ob robu vmesnika, ki kažejo na zbirke ali dokumente, lahko zdaj zopet prikažemo kot namizje z velikimi ikonami, vključimo pa lahko tudi »staro« upravljanje z okni. Kaže, da želijo izdelovalci na ta na- čin prepričati v prehod na novo različico tudi tiste, ki se še zmeraj oklepajo različice 4.6. Uporabnikom različice 5 pa so namenjene novosti pri upravljanju bližnjic, ki jih zdaj preprosto urejamo v mape, delujejo pa po načelu plikacijo in stiskanje podatkov, ki se prenaša- gram, s katerim lahko s spletnim brskalnikom potegni in spusti. Jeziček za dokument ali od- jo po omrežju, naj bi promet po omrežju zmanj- opravimo praktično vse, kar lahko postorimo prto zbirko dokumentov preprosto primemo šala tudi do petdesetodstotno, o vsaj tridese- s posebnim upravljavskim odjemalcem Domi- in prenesemo v mapo z bližnjicami, lahko pa todstotnem prihranku pasovne širine pa so po- no Administrator, a na žalost poleg Microsof- bližnjico spustimo kar na namizje računalni- ročali tudi nekateri uporabniki. To se pozna tovega Explorerja podpira le še predpotopni ka. Za bližnjice imamo na voljo tudi dve posebni tako pri stroških pasovne širine (še posebej pri Netspace 4.7x, z novejšimi različicami pa ne mapi: mapo za samodejni zagon in mapo z velikem številu lokacij) kot pri uporabnosti deluje. Zato pa Domino prinaša nov namesti- zgodovino. Dokumenti, zbirke ali spletne stra- (predvsem pri uporabi mobilnih naprav). tveni program, napisan v javi, ki omogoča na- ni, na katere kažejo bližnjice v mapi za samo- K zniževanju stroškov lastništva novi Do- mestitev strežnika brez uporabe odjemalca dejni zagon, se bodo odprli ob zagonu Notes, v mino prispeva s preprostejšim in bolj centrali- Notes ali spletnega brskalnika, kar bo še pose- mapi z zgodovino pa se zapisujejo bližnjice do ziranim upravljanjem. Upravitelji lahko si- bej všeč upraviteljem strežnikov Unix in Linux. vseh odprtih dokumentov v zadnjem tednu. stem vzdržujejo s pomočjo upravljavskih poli- tik – poleg registracijske politike, ki jih je poz- V prihodnje hitreje Za nižanje stroškov nala že prejšnja različica, ima nova tudi politike za uporabniško namizje, arhiviranje in Novi Domino in Notes vsekakor prinašata Nova različica Domina, strežniškega dela nove varnostne politike. S temi je omogočena številne novosti, marsikatero med njimi so si Lotusovega sistema, je prav tako dodobra tudi samodejna nadgradnja odjemalcev Notes uporabniki že dolgo želeli. Razvoj naj bi bil v spremenjena, vendar pa prinaša več izboljšav iz strežnika, kar zelo poenostavlja vzdrževanje prihodnje hitrejši, v IBM pa so napovedali, da kakor novosti. Na novo so na primer napisali večjih omrežij. S politiko za uporabniška na- se bo razvojni cikel skrajšal na 18–24 mesecev. jedro iskalnika po polnem besedilu, ki je zdaj mizja pa preprosto upravljamo tudi to, kako Vendar pa to ne odpravlja nekaterih pomisle- prostorsko učinkovitejši in hitrejši, še posebej bodo uporabniki imeli organiziran dostop do kov o prihodnosti podlage, predvsem strahov pri obdelovanju iskanj z bolj zapletenimi is- informacij v zbirkah. o morebitni integraciji z družino izdelkov Web- kalnimi kriteriji. K hitrosti strežnika prispeva- Upravljanje strežnika poenostavljajo tudi Sphere. Še posebej, ker je dosedanjega gene- jo tudi izboljšave procesorja formul, ki naj bi novosti v sporočilnem sistemu, kjer podobno ralnega direktorja Lotusa, Ala Zollarja, v prvih hitrost preračunavanja formul kar podvojile. kakor v uporabniških poštnih zbirkah določi- dneh letošnjega leta nadomestil Anbuj Goyal, Za podjetja z razpršenimi računalniki, ki mo pravila za dostavo pošte, zavračamo pošto ki je bil v preteklosti že odgovoren za poslovno jih je med uporabniki sistema Lotus Notes kar s priponkami ali jo preusmerjamo v karante- integracijo za WebSphere in za strategijo sku- precej, bodo zelo dobrodošle spremembe v sti- no, ali pa uporabimo črne liste za izločanje pine za programsko opremo v podjetju IBM. skanju podatkov pri prenosu po omrežju in sporočil iz »umazanih« strežnikov (prav na A za uporabnike to konec koncev ni po- učinkovitejša replikacija (podvajanje). Pri novega leta dan je IBM izdal osnutek knjige membno, saj je razumljivo, da IBM ne bo loče- slednji se zdaj po omrežju prenaša precej manj »Spam survival guide« o obrambi pred odveč- no razvijal dveh sistemov – Domino se bo zato podatkov, saj obravnava cel paket dokumen- no pošto s strežnikom Domino v svoji zbirki vse bolj povezoval z WebSphere na strani strežbe tov enotno in ne prenaša vseh podatkov za Redbooks). So pa to lastnosti, ki jih večina programov in z DB2 kot zbirko podatkov, ki vsak dokument posebej. Pred prenosom se do- konkurenčnih sistemov že ima, za zahtevnejšo bi že v naslednji različici Domina utegnila na- kumenti in pripete datoteke analizirajo, vrstni obrambo pred odvečno pošto in virusi pa domestiti dosedanji »object store«. Pomem- red pri prenosu pa ni več odvisen od izvirne bomo tako ali tako še vedno morali poseči po bna je funkcionalnost in za dosedanje uporab- zbirke, temveč od velikosti dokumenta – naj- specializiranih dodatkih. nike sistema Lotus Notes/Domino je nova raz- prej se prenesejo krajši, potem pa še daljši. Že Počasnost pri uvajanju nekaterih rešitev v ličica v tem smislu vsekakor velik korak na- med replikacijo pa lahko uporabljamo že pre- Domino se kaže tudi na drugih mestih – Domi- prej. nesene dokumente. Izboljšani protokol za re- no na primer prinaša nov upravljavski pro- Robert Sraka 40 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI Ask M2 Dell 3100MP Svetlo in zelo

rečeno, majhnost. Pri obeh smo zadovoljni majhno tudi z barvami, saj se tudi manj očitni prehodi lepo vidijo, čeprav je slika ob uporabi analog- Med lepim številom ultra lahkih projektorjev, ki so danes nega vhoda pri obeh že kar nestabilna – manj naprodaj, jih le nekaj še posebej izstopa zaradi svoje že skoraj stabilna je še posebej v primerjavi s klasičnimi žepne velikosti. projektorji LCD, ki uporabljajo tri zaslone. Pri

ASK M2 noma ljudi, ki potrebuje- Vrsta: Projektor DLP. jo projektor za Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768), 1100 ANSI predstavitve sko- lumnov. raj ves čas pri Teža: 1,1 kg. sebi – pa ju Izdeluje: Ask, www.ask.no. ločuje kar ne- Prodaja: Lestra, www.lestra.si, (01) 722 89 07. kaj bistvenih Cena: 1.188.000 tolarjev, cena žarnice 129.876 tolarjev. razlik. Eden Za: Majhna teža, kakovostna slika, tiho delovanje, velik pomembnejših svetlobni tok. podatkov je goto- Proti: Težje postavljanje zaradi majhnih mer, nima izho- vo razdalja, na kateri lah- da za monitor. ko projiciramo sliko – tu je v prednosti Dell, ki lahko sliko projicira od 1 do 12 me- DELL 3100MP trov, pri čemer ustvarja sliko z diagonalo od Dellu smo izmerili (in tudi opazili) nekoliko Vrsta: Projektor DLP. pol do 7,46 metra. Askov projektor ima neko- manj enakomerno sliko, kot bi jo želeli, kar Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768), 1050 ANSI liko manjši domet, a tudi večji lumnov. kot projiciranja slike, saj Teža: 1,6 kg. na razdalji od 1,5 do Izdeluje: Dell, www.dell.com. 10 metrov us- Prodaja: FMC, www.fmc.si, (01) 520 51 00. tvari sliko z dia- Cena: 1.139.880 tolarjev, cena žarnice 119.880 gonalo od 1,01 tolarjev (življenjska doba 1500 ur). do 6,75 metra. Za: Enostavno upravljanje, ostrina slike, velik svetlobni Za osvetljevanje tok, podpira ločljivost UXGA. slike pri Dellu Proti: Neenakomerno osvetljena slika, glasno delovanje. uporabljajo 130-vatno žarnico, katere va od teh sta prav gotovo Dell življenjska doba je po navedbah 3100MP s težo 1,6 kilograma in izdelovalca okoli 1000 ur, konkurent uporab- D ASK M2 (znan tudi kot Infocus lja boljšo visokozmogljivostno žarnico (UHP), LP70), ki tehta le 1,1 kilograma – in oba se ki kljub večjemu svetlobnemu toku naprave zna biti še posebej problematično ob uporabi lahko poleg tega pohvalita tudi še z dokaj ve- deluje le z močjo 120 vatov, njena življenjska na daljšo razdaljo projiciranja, pa tudi kon- likim svetlobnim tokom, ki ga zmoreta ustvar- doba pa je »uradnih« 2000 ur. Oba projektor- trastnost je povprečna – Ask se tu obnese pre- jati, pri čemer težji Dell s svetlobnim tokom ja imata približno enake priključke, med kate- cej bolje. Dellu pa vseeno bolj zamerimo, da je 1050 lumnov celo nekoliko zaostaja za manj- rimi je poleg analognih vhodov za VGA, video precej glasnejši do Askovega modela – tudi šim in lažjim Askom, ki zmore ustvariti svet- in S-video tudi digitalni priključek, ki je zelo uradna navedba glasnosti je kar za 6 decibe- lobni tok 1100 lumnov. Za prikazovanje slike primeren za prenos, saj skoraj v celoti odprav- lov večja kot pri Asku (Ask 32 decibelov, Dell oba projektorja uporabljata tehnologijo DLP lja motnje v sliki, ki se sicer izražajo kot nesta- 38). Za predstavitve pa to niti ni najmanj po- podjetja Texas Instruments, ki namesto »kla- bilna slika pri določenih mrežastih vzorcih memben podatek. sičnih« treh zaslonov LCD uporablja vrtečo se (predvsem pri rdečih vzorcih je to sicer zelo vi- Arnold Marko ploščo s tremi osnovnimi barvami, podobna den pojav). Dell podpira poleg tega tudi digi- pa sta si tudi po osnovni ločljivosti, ki pri obeh talni televizijski standard HDTV, ima pa tudi znaša 1024 × 768 pik ali XGA. Podpirata tudi izhod za monitor. Popravek ločljivost SXGA (ali 1280 × 1024), Dellov ul- Slika obeh konkurentov je presenetljivo V decembrski številki Monitorja smo tra lahki model pa celo ločljivost UXGA (1600 dobra in kaže na dokajšen napredek, ki ga pri Sonyjevemu projektorju VPL-CS5 očitali, da × 1200 pik) in ima pri tem sliko, ki je še dokaj kakovosti doživljajo tudi najmanjši predstav- nima zrcaljenja slike, zaradi česar naj bi ne sprejemljive kakovosti (čeprav nikakor ne vr- niki ultra lahkih projektorjev. Predvsem pri os- bil primeren za vgradnjo pod strop. Projektor hunska). trini ima nekaj prednosti Dell, čeprav Ask pri to možnost ima. Kljub temu da v osnovi oba projektorja me- tem ne zaostaja prav veliko – še posebej, če Za napako se opravičujemo. rita na isti segment uporabnikov – torej veči- upoštevamo njegovo velikost oziroma, bolje Philips Brilliance 200P3M PREIZKUSI FEBRUAR 2003 41 Philipsovih 20 palcev Za Philipsove monitorje že nekaj let velja, da sodijo med izdelke za najzahtevnejše kupce. Z novim izdelkom pa želi nizozemski velikan konkurentom premešati štrene tudi pri največjih zaslonih s tekočimi kristali – pri tistih z ločljivostjo 1600 × 1200.

PHILIPS BRILLIANCE 200P3M Največji Philips je prikazal svetlo in za tako Kaj: 20-palčni monitor LCD. velik zaslon presenetljivo enakomerno sliko. Zahteve: Izhod VGA ali DVI na grafični kartici. Ta je bila malenkost temnejša le v kotih, a to Izdeluje: Philips, www.philips.com. bodo pri vsakdanjem delu opazila le najostrej- Prodaja: PC Hand, www.pchand.si, (01) 530 08 00. ša očesa. Dobro se odreže tudi pri prikazu si- Cena: 602.110 tolarjev. vin, saj so tako svetli kot temni odtenki zelo razločni. Precej slabše svoje delo opravi elek- Za: Ostra in enakomerna slika, video vhodi, enostavno nastavljanje. tronika pri pretvarjanju analognega signala Proti: Sneženje na drobnih vzorcih, cena. VGA, saj je sneženje na drobnih vzorcih precej opazno in dostikrat moteče tudi pri vsakdanjem delu. Izognemo se mu seveda tako, da hilipsov velikan med zasloni LCD, monitor z grafično kartico povežemo prek Brilliance 200P3M, se lahko pohva- vmesnika DVI. Kotna vidljivost je povprečna, P li z 20,1-palčno oziroma 51-centi- pri gledanju pod velikimi koti namreč pride do metrsko diagonalo. Z desetimi kilogrami in odbleska svetlobe z zaslona, tako da je slika skoraj pol metra širine in višine tako na pisalni slabše razločna. mizi zasede kar precej prostora. Monitor kljub 200P3M bo na pisalni mizi pritegnil pogle- velikosti deluje kompaktno, ohišje pa je obli- de vseh mimoidočih, tako zaradi velikosti kot kovano podobno kakor pri drugih Philipsovih tudi s kakovostno sliko. Na žalost si ga bodo monitorjih. Stojalo omogoča vrtenje okoli zaradi visoke cene omislili le redki. Cene veli- navpične osi in nastavljanje naklona zaslona. kih monitorjev LCD so namreč zelo visoke in Črka M v oznaki pove, da je monitor oprem- preteklo bo še nekaj časa, preden si bo tak za- ljen z večpredstavnimi dodatki, saj pod zaslo- slon lahko privoščil tudi povprečen kupec. nom najdemo dva dokaj spodobna zvočnika, Peter Šepetavc vgrajen pa je tudi mikrofon. Moni- tor lahko z računalnikom poveže- mo tako prek vmesnik VGA kot tudi DVI, opremljen pa je tudi s kompozitnim in S-video vho- dom, ki počasi postajata standardna pri izdelkih višjega cenovnega razreda. Nastavlja- nje je preprosto, saj so menuji pregledni, tisti, ki so monitor povezali na več naprav hkrati, pa bodo veseli dejstva, da zna elektronika prikazati sliko v sliki. Po tehničnih lastnostih se uvršča v povprečje: kontrastno razmerje je 300 : 1, največja svetlost pa 250 cd/m2. Za osveževanje slike po podatkih izdelovalca porabi 30 ms, kar je dokaj soliden rezultat, v praksi pa se izkaže, da je monitor primeren tudi za gledanje filmov ali igranje iger. 42 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI Archos Jukebox Multimedia 20

gijsko zahtevno napravo so opustili tudi uporabo klasičnih baterij velikosti AA in jo nadomestili z zmogljivim litijevim akumulatorjem, Filmi in glasba ki zadostuje za več ur nepretrganega delova- Po tem, ko smo pred kratkim predstavili snemalnik MP3 nja. Nekaj očitkov gre tudi operacijskemu sistemu, ki je nepregleden, nekoliko počasen in francoskega izdelovalca Archos, ki kot nosilec uporablja disk, ima nekatere možnosti prezapleteno izvedene tokrat predstavljamo podobno napravo, ki pa poleg prenosa (izdelovanje seznamov za predvajanje, sne- podatkov in predvajanja ali snemanja zvočnih zapisov MP3 manje ...). Poleg tega v napravo ni vgrajen ponuja še kar nekaj dodatnih zmogljivosti. vmesnik USB 2.0, temveč 1.1. Hitrost prenosa prek tega je le en megabajt na sekundo, kar je malo, še posebej, če želimo napravo uporab- ARCHOS JUKEBOX MULTIMEDIA 20 pri branju in prikazovanju slik JPEG dokaj po- ljati tudi kot zunanji diskovni pogon za prenos Vrsta: Predvajalnik in snemalnik MP3, predvajalnik fil- časna, saj dobesedno vidimo, kako se izriše sli- podatkov (za kar je nedvomno primerna), pa mov DivX ter prenosni disk. ka vrstico za vrstico. tudi za prenos filmov. Za hitrejši prenos je tre- Zmogljivost: 20 GB. Archosovo napravo pa lahko uporabimo ba dokupiti poseben kabel, ki ga priključimo Cena: 131.641 tolarjev (14.453 tolarjev za USB 2.0 ka- tudi kot manj zmogljiv digitalni fo- bel, 31.675 tolarjev za kamero). toaparat, vendar je treba za to do- Prodaja: Aplikon, (01) 520 16 32, www.aplikon.si. kupiti poseben modul – podoben Za: Omogoča predvajanje videa, slik in snemanje zvo- je na voljo tudi za snemanje vi- ka, lahko sprejme poljubne podatke, kakovost predvajanja/snemanja, neobčutljivost za tresljaje, analogni dea. Še ena možnost rabe Mul- in digitalni vhod, dodatni modul za branje pomnilniš- timedie 10 je kakovostno sne- kih kartic Smart Media in Compact Flash. manje ali predvajanje zvoka. Proti: Zahteva poseben zapis divx, USB 2.0 le kot do- 10 GB prostora na disku za- datna možnost, neroden operacijski sistem, nima da- dostuje za približno 10.000 ljinskega upravljalnika, slab notranji mikrofon, nima ojačenega mikrofonskega vhoda, površno izdelano minut glasbe v zapisu MP3 ohišje. pri toku podatkov 128 kb/s. Lahko snemamo iz ajvečja je prav gotovo podpora vi- digitalnih virov prek deu, saj lahko z 20-gigabajtnega električnega digitalne- N diska neposredno na vgrajenem ga vhoda ali iz ana- barvnem zaslonu LCD gledamo filme divx. Žal lognih, za kar upo- je treba s priloženim programom te pred uporabljamo neojačen rabo pretvoriti v napravi prilagojeni zapis in linijski vhod (za ločljivost, to pa je zelo počasno opravilo (na priključitev zuna- našem računalniku Athlon s taktom 1,6 GHz njega mikrofona je za pretvorbo ure in pol dolgega filma DivX je potreben pre- ločljivosti 640 × 288 pik potreboval skoraj dojačevalec), uro časa), program sam pa tudi ni med bolj lahko pa tudi prijaznimi za rabo. Dvomimo, da bodo upo- notranji mi- rabniki pripravljeni za vsak film opraviti po- krofon, ki pa stopek pretvorbe, da bi lahko film uporabili v je vgrajen v tem žepnem predvajalniku. Za prikaz je upo- ohišje in ga rabljen barvni zaslon LCD, a ni najboljše ka- močno moti kovosti, saj močno odbija svetlobo, pa še ostri- zvok diska. Za na ni najboljša, pod umetno svetlobo pa moč- zapisovanje posnetkov no utripa. Barvni zaslon pripomore tudi pri se uporablja spremenljiva količi- pregledovanju barvnih slik, kar je še ena od na toka podatkov glede na zahtevnost zvo- možnosti Multimedie 10. V ta namen je na- ka, izberemo lahko različne stopnje kakovo- prava že v osnovi opremljena tudi z dodatni- sti. Ob uporabi zunanjih analognih virov je na razširitveno režo na spodnji strani naprave ma moduloma za branje pomnilniških kartic kakovost posnetkov zelo dobra in le malo ob- – ob uporabi tega se hitrost prenosa poveča na Smart Media in Compact Flash. Za lastnike čutljiva za motnje, ki bi bile posledice delova- kar 15 megabajtov na sekundo, kar je zelo pri- digitalnih fotoaparatov je tako naprava lah- nja naprave, čeprav so te pod veliko ojačitvijo merno, če uporabljamo napravo kot zunanji ko zanimiva alternativa večji pomnilniški kar- še vedno slišne. disk. Na koncu lahko ugotovimo, da je Archos tici, saj je 10 gigabajtov dovolj tudi za zahtev- Archosu zamerimo predvsem to, da je ohiš- Jukebox Multimedia 20 precej dober izdelek, nejše fotografe. Uporaba možnosti prenosa je, ki je sicer nekoliko izboljšano glede na ki uspešno združuje kar nekaj koristnih mož- fotografij s pomnilniških kartic na disk je predhodnike (snemalnike in predvajalnike nosti v majhni prenosni napravi. Res pa je, da enostavna, saj naprava sama zazna, kadar MP3), še vedno izdelano površno, saj se se- je tudi drag in bodo verjetno posegali po njem vstavimo kartico v dodatni modul, in zažene stavni deli sicer trdne plastike na nekaterih le tisti, ki vse to, kar ponuja, tudi zares potre- ustrezen podprogram za kopiranje. Pri pregle- mestih ne prilegajo drug drugemu, tako da na bujejo. dovanju slik moti kvečjemu to, da je naprava ohišju »zevajo« neenakomerne reže. Za ener- Arnold Marko Logitech IO Personal Digital Pen LG L1510S PREIZKUSI FEBRUAR 2003 43

uporabniku sporoča stanje s tresenjem držala. Žal naprava ne podpira samodejnega prepoz- Staro orodje navanja črk besedila iz preostale- ga dokumenta. Izdelovalec za nove čase sicer poudarja, da lahko Potem ko je v zadnjih petnajstih letih računalniška industrija uspešno izvedla svoj pohod v vsakdanjo rabo v pisarnah tudi s slogani, ki so poudarjali prednosti in potrebo po manjši porabi papirja (kar sicer ni nikoli zares uspelo), se zdi, da v zadnjem času nastajajo izdelki, ki tem hotenjem prav nasprotujejo. dokumente nepo- LOGITECH IO PERSONAL DIGITAL PEN uporabljamo za pisanje po posebnem »digi- sredno prenašamo v be- talnem« papirju, pri čemer majhen sen- sedila, kar je sicer res – vendar Vrsta: Vhodna naprava (optična), pisalo. zor nad konico pisala zaznava položaj se »pozabi« omeniti, da le kot bitne Prodaja: Izid, (01) 242 83 40, www.izid.si. pisala na papirju prek posebnih pikča- slike in ne kot besedila. Cena: Pri nas še ni v prodaji, predvidena cena okoli stih vzorcev, ki so odtisnjeni na površi- Če je tako bolj enostavno ustvarjati zaz- 60.000 tolarjev. ni papirja, in v pomnilnik pisala kot bitno sli- namke, pa bo moral uporabnik pozabiti na Za: Omogoča prenos na papir zapisanega v računalnik. ko shrani tisto, kar zapišemo na papir. Tako enostavnost iskanja – kar pri kakšnih zaz- Proti: Potrebuje poseben papir, le omejeno prepozna- smo ob uporabi pisala omejeni na posebno vr- namkih v koledarju ali na seznamu opravil po- vanje črk, poveča uporabo papirja v pisarni. sto papirja, ki ga izdelujejo le v podjetju 3M, gosto sploh ni nepomembno. Ali je IO Pen na voljo pa je v različnih izvedbah – tako za vhodna naprava prihodnosti, bo odgovoril den takih izdelkov je gotovo tudi beležke kot za pisanje terminov. čas, v vsakem primeru pa bi take bolj izpopol- Logitechov IO Pen – kemično pisalo Pisalo tudi samo »prepozna« določene po- njene naprave (predvsem z boljšo možnostjo E nenavadne, a ergonomske oblike, s sebne elemente na papirju – predvsem različna samodejnega prepoznavanja pisave) lahko katerim lahko prenašamo podatke s papirja v polja za potrjevanje izbir in polja za vnos ime- bile zanimiva izbira za manj »računalniške« računalnik. Raziskave namreč kažejo, da ljud- na dokumenta ali čas. Iz slednjih zna IO Pen uporabnike računalnikov. Po drugi strani pa je kljub vsem mogočim izvedbam vhodnih di- tudi samodejno razbrati črke in jih posredova- je vprašljivo, ali je najustreznejša rešitev za te gitalnih enot za pisanje zaznamkov, terminov ti računalniku, da lahko, recimo, ta ustrezno res v vračanju »papirnatih« časov... ki pa niko- in podobnega še vedno najraje uporabljajo poimenuje datoteko ali ustvari časovni zaznali niso zares minili, kajne? navadni papir in kemično pisalo. IO Pen tako mek v koledarju. Ob vsakem vnašanju pisalo Arnold Marko

vzorcih skoraj ni in smo ga opazili le z meril- nim programom, medtem ko je pri običajnem 15 palcev delu skoraj neopazno. Pri gledanju na zaslon pod velikimi koti se slika precej poslabša: postane namreč temnejša in rumenkasta, slabši za malo denarja pa je tudi kontrast, tako da so podrobnosti na zaslonu dokaj nerazločne. Kljub občasnim podražitvam in počasnemu zniževanju cen monitorjev Peter Šepetavc LCD so cene najcenejših 15-palčnih modelov zdrknile pod 100.000 tolarjev, tako da so postali resna alternativa 17-palčnikom s katodno cevjo. Orožje LG na tem delu trga je monitor L1510S.

Kontrastno razmerje je 300 : 1, svetlost LG L1510S pa 250 cd/m2, s čimer se uvršča v pov- Kaj: 15-palčni monitor LCD. prečje. Osveževanje slike po podatkih Zahteve: Izhod VGA na grafični kartici. izdelovalca traja 25 ms, kar je za Izdeluje: LG, www.flatron.com. izdelek spodnjega cenovnega razreda zelo dobro. Prodaja: Comtron, www.comtron.si, (02) 300 35 00. Monitor se s prikazano sliko ne Cena: 99.900 tolarjev. uvršča v vrh med 15-palčniki, saj Za: Dobra elektronika, cena. pri natančnem opazovanju zasle- Proti: Malo neenakomerna slika, slabša kotna vidljivost. dimo kar nekaj neenakomernosti in lis, predvsem ob zgornjem onitor 1510S že na prvi pogled od- robu. Resnici na ljubo odstopa- stopa od konkurentov, ki so navad- nja niso prevelika, saj se napake M no slonokoščene barve, saj je odet v opazijo le pri svetlih enobarvnih podlagah. srebrno in temno sivo barvo. Tudi oblika je Bolje se odreže elektronika, ki že samodejno kljub malo preveč oglatemu stojalu prijetna, nastavitev opravi dobro, prav tako pa se iz- saj zaslon deluje zelo tanko, sam monitor pa je kaže tudi pri pretvarjanju signala VGA, videti manjši, kakor bi sklepali zgolj iz mer. kar je pri monitorjih brez vmesnika DVI Zaslon je 15-palčni z ločljivostjo 1024 × 768. dokaj pomembno. Sneženja na drobnih 44 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI Nokia D211 D-Link DL-614+ Tri omrežja naenkrat Mobilni dostop do interneta je za mnoge uporabnike vse bolj ključen, vse večje število omrežij pa zahteva vse več naprav, ki bi to omogočale. Nokia je predstavila kartico D211, ki ponuja dostop do treh v Evropi trenutno najbolj priljubljenih omrežij – GSM, GPRS in brezžičnega etherneta Wi-Fi.

NOKIA D211 naprodaj. Zaradi antene nekoliko štrli iz reže Kaj: Kartica PC Card, ki omogoča povezave v omrežja na prenosniku, ob strani pa ima prostor še za GSM, GPRS in brezžični ethernet. kartico SIM. Priložena je Nokiina programska Izdeluje: Nokia, www.nokia.com. oprema, ki omogoča ustvarjanje profilov za Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00. različna omrežja in načine povezave. To je še Cena: 113.880 tolarjev, pri Mobitelu začasno 49.900 posebej dobrodošlo za uporabnike, ki se pove- tolarjev. zujejo v brezžična omrežja Wi-Fi, pa tudi za Za: Preprosto povezovanje v vsa tri omrežja, dobra tiste, ki gostujejo v tujih mobilnih omrežjih mensove mobilne telefone iz serije 45. Pro- programska oprema. GSM/GPRS. Povezovanje v slednja je še pre- gram omogoča pošiljanje kratkih sporočil Proti: Cena, ne omogoča glasovnih klicev. prostejše, saj gre pravzaprav za vzpostavitve SMS, ne pa tudi vzpostavitve govornega klica povezave na klic, pri čemer lahko programu kakor, denimo, Gericomov prenosnik Super- artica je formata PC Card, kar po- očitamo zgolj to, da nima že poprej nastavlje- sonic GPRS, v katerega je vgrajen modem meni, da jo lahko vstavimo v bolj ali nih povezav za vsa evropska omrežja. To smo, GSM/GPRS. Priložena je zgolj programska K manj vse prenosnike, ki so trenutno denimo, videli pri programski opremi za Sie- oprema za operacijske sisteme Windows 9x,

+), ki teoretično zmore 22 Mb/s (v primerjavi z običajnimi 11 Mb/s). Teoretično zato, ker Najcenejša smo že v prejšnjem Monitorju ugotovili, da ta tehnologija omogoča le 30 % pohitritev in v praksi zmore hitrosti od 6,6 do 6,8 Mb/s in še kombinacija to le, če je na drugi strani naprava z istim či- pom podjetja Texas Instruments. Z vsemi dru- Na zadnjem preizkusu širokopasovnih usmerjevalnikov gimi napravami brez težav deluje z 11 Mb/s (v smo preizkusili le tri modele, ki so imeli tudi brezžično praksi med 4,6 in 5 Mb/s). Prednost tega »plu- sa« je tudi v 256-bitnem šifriranju WEP, ki dostopno točko. ga lahko vklopimo med združljivimi napravami (sicer pa le običajno 128- D-LINK DL-614+ 614+ je trenutno najcenejši širo- bitno). Kaj: Širokopasovni usmerjevalnik z vgrajeno brezžično kopasovni usmerjevalnik z brez- Usmerjevalnik je zelo eno- dostopno točko. žično točko. Od prej omenjenega stavno upravljati, pregleden je, Izdeluje: D-Link, www.dlink.com. še posebej hiter pa je tudi nje- Prodaja: ZAK, www.zak.si, (01) 568 51 70. Cena: 45.936 tolarjev. Za: Zelo ugodna cena, pregleden uporabniški vmesnik, 256-bitno šifriranje WEP, 22 Mb/s. Proti: Ne omogoča zaklenitev brezžičnega dostopa na podlagi strojnega naslova MAC, 22 Mb/s je le teoretičnih.

den izmed njih je bil tudi D-Linkov model D-LinkAir DI-713P, ki je po- E leg tega ponujal še tiskalniški strež- nik in možnost povezovanja prek zunanjega modema oz. vmesnika ISDN. In seveda omrež- modela se razlikuje po tem, da nima tiskalniš- no stikalo, a to je tako ali tako običajno. kega strežnika in možnosti zunanjega mode- D-Link pa ima v svojem programu tudi (še) ma, vendar je po drugi strani nadgrajen s hi- gov spletni vmesnik. Med standardnimi last- cenejše kombinirane naprave. Model DL- trejšim brezžičnim vmesnikom (od tod oznaka nostmi, kot so postavljanje navideznih tune- FEBRUAR 2003 45

2000 in XP, vendar pa z Nokiine spletne strani lahko dobimo tudi različice za Win- dows CE in Linux. Preizkus hitrosti prenosa podatkov prek brezžičnega omrežja Wi-Fi je dal povsem zgleden rezultat, torej hitrost prenosa okrog 5 Mb/s. Nokia D211 je pravzaprav običajna kartica, a hkrati tudi znanilka prihodnosti, ko bo ena naprava omogočala priklop na vse več različnih omrežij. V kratkem (sprva le v ZDA) lahko pričakujemo tudi naprave, ki bodo poleg teh treh načinov povezave podpirale tudi druge standarde Wi-Fi (802.11g in 802.11a) in, seveda, UMTS. Igor Harb

Nokia D211 je znanilka prihodnosti.

lov, podpora posebnim internetnim programom, postavljanje filtrov IP, blokiranje izhod- nih domen in filtriranje naslovov URL (kar je sicer bolj ali manj neuporabno), izstopa dobro popisovanje dogajanja (log). Sporočila o do- godkih lahko sprejemamo po elektronski po- šti, med njimi pa posebej tista, ki opozarjajo na preproste poskuse vdora (t. i. preverjanje odprtosti vrat), vidimo pa tudi, kdo je trenutno priklopljen prek brezžičnega vmesnika (no, vsaj to). Usmerje- valnik sicer ne podpira zmogljivejšega varovanja, kot je nadzorovana prepustnost (statefull inspection), temveč varnost temelji izključno na NAT, a to manj zahtevnim uporabnikom najverjetneje zadostuje. DL-614+ ima pravzaprav eno samo napako: brezžičnih uporabnikov namreč ne moremo zakleniti na podlagi strojnega naslova (MAC) njihove omrežne kartice. Prepoved uporabe na podlagi strojnega naslova sicer je na voljo, vendar lahko tako le prepovemo vstop v internet, ne pa tudi brezžičnega priklopa. Če poenostavimo – zlobnemu hekerju ne moremo prepovedati vstopa v naše omrežje (in posledično brisanja vseh podatkov), lahko pa mu prepovemo, da bi kradel našo internetno pasovno širino ... Očitno so težavo pri D- Linku spregledali, saj je starejši model 713P ne pozna. Matjaž Klančar 46 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI PartitionMagic 8

jo nameščen še kak drug operacijski sistem, imajo tako dostop do datotek na razdelkih Razdeli me nežno teh operacijskih sistemov, ki sicer v samem okolju Windows niso vidni. Dodan je tudi pro- Za delo z razdelki (particijami) pri diskih je program Fdisk v gramček PQBoot, s katerim v primeru, da Microsoftovih operacijskih sistemih dokaj neroden. Tudi imamo nameščenih več operacijskih sistemov, orodje Disk Management v nadzorni plošči sistema se ne izberemo tistega, ki naj se zažene ob nasled- odreže veliko bolje. njem zagonu računalnika.

PARTITIONMAGIC 8 jemo in tako onemogočimo do- Kaj: Program za delo z diskom. stop do njega ter s tem zaščitimo Zahteve: Windows 98/NT4/2000/XP. podatke pred nepooblaščenim Izdeluje: PowerQuest, www.powerquest.com. dostopom. Program ponuja tudi Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. priložena dodatna orodja, s ka- Cena: 23.171 tolarjev. terimi lahko pridobimo dodatne informacije o razdelkih, datote- Za: Preprost in uporaben vmesnik, dodatni programi, podpora zunanjim diskom, prenašanje datotek med kah na njih, v nekaterih primerih razdelki z različnimi datotečnimi sistemi. pa nam zna celo svetovati, kako Proti: Podpira razdelke z največ 160 GB, BootMagic ne zmanjšati porabo prostora na deluje, če v sistemu ni vsaj enega razdelka FAT ali disku in bolje nastaviti sistem. FAT32, ne podpira operacijskih sistemov na zunanjih diskih. Osmič Priložen je tudi program za izdelavo varnostnih kopij DataKeeper 5.0. o so razdelki postavljeni in so na Program je na voljo že v osmi različici, ki Pri delu z razdelki je običajno, da po oprav- njih podatki, je brez izgube podat- na prvi pogled sicer ne prinaša pomembnejših ljenih operacijah sistem zaženemo na novo. K kov dano stanje nemogoče spreme- novosti, vendar se kmalu izkaže, da je nova Večinoma to še vedno velja, pri povečevanju niti. Na pomoč nam v teh primerih priskočijo zaporedna številka v imenu programa več kot razdelkov z datotečnim sistemom NTFS pa je dodatna orodja, med bolj priljubljena pa sodi upravičena. V osmi različici PartitionMagic razdelek pripravljen za uporabo takoj, tudi če PowerQuestov PartitionMagic. ima zdaj lasten raziskovalec, s katerim lahko gre za sistemski razdelek. Pri razdelkih NTFS PartitionMagic omogoča, da znotraj oko- kopiramo ali prestavljamo datoteke med raz- lahko po novem spreminjamo velikost gruče, lja Windows na diskih dodajamo in brišemo ličnimi razdelki, pri čemer je omogočen do- pri formatiranju takih razdelkov pa lahko razdelke, jim spreminjamo velikost in pretvar- stop tudi do skritih razdelkov, ki v raziskoval- tudi izberemo različico datotečnega sistema jamo med različnimi datotečnimi sistemi na cu okolja Windows in podobnih programih NTFS, če želimo na primer ohraniti združlji- razdelkih. Program omogoča tudi izdelavo niso vidni. Omogočeno je tudi presnemavanje vost s sistemi, ki ne podpirajo najnovejše razli- varnostnih kopij razdelkov na posebnih raz- datotek med razdelki z različnimi datotečnimi čice. Po novem je podprt tudi datotečni sistem delkih na disku in restavriranje podatkov s ta- sistemi, ki so dostopni v različnih operacijskih ext3, ki se uporablja v okolju Linux. Razdelki kih razdelkov. Posamezni razdelek lahko skri- sistemih. Uporabniki okolja Windows, ki ima- so lahko veliki do 160 GB, pri čemer za delo z njimi ne smejo obsegati za več kot 145 GB podatkov. Te omejitve sicer večini uporabnikov ne bodo povzročale sivih las, vendar pa je ob današnjih diskih z zmogljivostmi do 200 GB in ob misli na bližnjo prihodnost lahko ta omejitev dokaj nadležna. Nova različica končno podpira tudi delo z zunanjimi diski, priključenimi na vmesnike USB, USB 2.0 ali firewire. Omeniti pa velja, da podpora ni popolna, saj ne omogoča namesti-

Lastnosti diskov nastavljamo s preprostimi Uporabniški vmesnik PartitionMagica je pregleden, pogosto uporabljane operacije pa hitro dostopne. čarovniki. Iomega ZIP 750 MB PREIZKUSI FEBRUAR 2003 47

tve ali zagona operacijskega sistema s tovrstnih diskov. To zmožnost uporablja sicer le redkokdo, vendar bi jo glede na to, da no- Poslednji vejši biosi omogočajo zagon operacijskega sistema z diska USB, lahko podprli tudi pri Po- werQuestu. vzdihljaji PowerQuest svojemu paradnemu konju prilaga celo kopico dodatnih programov in Nekoč vodilni prenosni nosilci podatkov – Iomegini diski ZIP – pripomočkov. Omenili smo že PQBoot, med so z nastankom cenovno zelo ugodnih in po količini uporabnejšimi pa je tudi DriveMapper, ki v primeru, ko zaradi operacij z razdelki črke po- shranjenih podatkov bistveno večjih zapisljivih pogonov CD- gonov niso več enake kot prej, s pregledom si- RW začeli počasi izgubljati veljavo. Uporabljali smo jih stemskih datotek in registra poskrbi, da bliž- večinoma le še zaradi razmeroma velike razširjenosti (tudi njice in reference kažejo na pravi pogon. med uporabniki računalnikov Macintosh) in preproste rabe. BootMagic je program, s katerim ob zagonu računalnika izberemo operacijski sistem, ki naj se zažene. Na žalost program ne deluje, če IOMEGA ZIP 750 MB združljiv z diski ZIP z nosilnostjo 100 MB, saj s v sistemu ni vsaj enega razdelka z datotečnim Kaj: Pogon za izmenljive diske z zmogljivostjo 750 MB. teh lahko podatke le prebira, ne more pa na- sistemom FAT ali FAT32, kar je dokaj velika Cena: 54.900 tolarjev, cena za paket treh nosilcev nje tudi pisati, nekaterih starejših 100 MB di- omejitev za uporabnike, ki npr. poleg okolja 12.282 tolarjev (samostojnega nosilca ni mogoče ku- skov pa sploh ne prepozna. piti). Windows 2000 ali XP na razdelku s sistemom Pri pomanjkljivi združljivosti s starimi diski Prodaja: NTFS uporabljajo še kak drug operacijski si- Acord-92, www.acord-92.si, (01) 583 72 30. se zastavi tudi vprašanje, čemu neki bi šli skozi stem. Zanje je BootMagic neuporaben, tako Za: Dobra zaščita podatkov. težave prenašanja prek različnih medijev na da bodo morali poseči po orodjih drugih izde- Proti: Cena, slaba združljivost s starejšimi diski, zuna- nove, drage diske, ko pa lahko podatke arhivi- nje napajanje. lovalcev. ramo na veliko cenejše in praktično enako velike plošče CD-RW. Eden izmed poglavitnih Arhiviranje endar v Iomegi očitno menijo, da argumentov sta Iomeginina zelo dobra zašči- pogoni ZIP kljub vsemu še niso za ta podatkov na diskih z gesli ter uspešna reši- PartitionMagicu je v osmi različici priložen V »staro šaro«, saj so pred kratkim iz- tev določanja serijskih številk diskov za pre- tudi program za izdelavo varnostnih kopij dali svoj najnovejši (a po vsej verjetnosti zad- gledno arhiviranje podatkov. Delo s tem nam DataKeeper 5.0. DataKeeper omogoča izdela- nji) pogon ZIP z zmogljivostjo 750 MB. Novi olajša priložena programska oprema Iomega vo varnostnih kopij datotek na razdelkih z da- pogon ima veliko bolj »profesionalni« videz Automatic Backup in Iomega Sync. Sync totečnim sistemom FAT, FAT 32 ali NTFS. kot njegov 250 MB predhodnik, na voljo pa je omogoča tudi preprosto usklajevanje podat- Varnostno kopijo lahko shrani na razdelek na v dveh različicah – s povezavo USB 2.0 (združ- kov v več računalnikih hkrati. krajevnem disku, na omrežni disk ali na iz- ljiv tudi z USB 1.1) ali s povezavo firewire. Novi pogon prinaša še eno novost, ki ni menljivi medij, kot je npr. Iomegin Zip. Ob Veliko hitrejša povezava pa še ne pomeni ravno najbolj razveseljujoča: zaradi zelo hi- privzetih nastavitvah program sproti pregleduje disk in datoteke, ki so se spremenile ali so ustvarjene na novo, samodejno shrani v varnostno kopijo. Programu lahko tudi nastavimo, da varnostno kopijo shranjuje samo vsak vnaprej določen časovni interval. Arhivirane datoteke zna tudi stisniti, da zasedejo manj prostora. Lahko mu nastavimo, koliko kopij oziroma za kakšno časovno obdobje naj bodo shranjene varnostne kopije. Za dodatno zašči- to pa lahko dostop do varnostnih kopij omejimo z geslom. DataKeeper bo PartitionMagicu po navedbah izdelovalca priložen le določeno obdobje, medtem ko se bodo prepozni kupci morali sprijazniti s paketom brez dodatnega veliko hitrejšega zapisovanja. V Iomegi sicer trega vrtenja diska potrebuje namreč zunanje programa za varnostne kopije. trdijo, da naj bi njihov novi pogon podatke napajanje, to pa rahlo omeji njegovo prenos- PartitionMagic je v osmi različici, če mu prenašal s hitrostjo 7,5 MB/s, kar bi bilo ena- ljivost. spregledamo nekatere manjše omejitve, skoraj kovredno pogonu CD-RW s hitrostjo 50x/ Novi Iomegin pogon ima res precej večjo popoln program za delo z razdelki, z dodatni- 50x/50x, dejansko pa tako hitrost doseže le zmogljivost od starega z 250 MB in ob upora- mi programčki pa zna poskrbeti tudi za marsi- pri branju s 750 MB diska ZIP. Pri pisanju na bi novih diskov dosega tudi bistveno večje hi- katero nevšečnost, do katere pride pri sistem- tak disk je hitrost le polovična, pisanje na 250 trosti, a ob poplavi vseh prenosljivih pomnilni- skih posegih v disk. Gre sicer za izdelek, ki ga MB disk pa je prav neverjetno počasno, saj je kov večjih zmogljivosti ali pa veliko ugodnej- redko uporabimo, vendar lahko takrat reši ne- zapisovanje 100 MB datoteke trajalo kar 6 ših cen je vprašanje, kako smiselna je nova Io- precenljive podatke. minut (to bi približno ustrezalo hitrosti 2x). meginina ponudba. Peter Šepetavc Novi pogon je poleg vsega tudi le delno Enej Kuščer 48 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI GFI LANGuard Network Security Scanner

lo, ki ga program zmore. Zna nas opozoriti tudi na vse mape ali diske v skupni rabi, še posebej, če niso ustrezno varovani z gesli. Prav tako Kako pa kaj dobimo tudi poročilo o vseh odprtih vratih v računalniku, prek katerih poteka komunika- cija v omrežju, in neuporabljenih uporabniških varnost? imenih, ki so ustvarjena v računalniku. Skratka Operacijski sistem Windows je poln razpok, – če še tako pazite na računalnike v svojem omrežju, bo LANGuard Network Security hroščev in podobnega, kar hekerji z veseljem Scanner prav gotovo našel kaj, česar še ne veste. izkoriščajo. Kljub Microsoftovemu trudu (vsaj v zadnjem Program omogoča tudi posodobitev svoje času to precej poudarjajo) bodo ostale še zbirke podatkov prek interneta, ki jo je seveda vedno določene razpokice in pomanjkljivosti in čakale, treba tu in tam izvesti. Podatki so zelo ažurni, da jih odkrijejo. vendar smo kljub temu našli nekaj popravkov, katerim ponujena povezava za prenos ni delo- GFI LANGUARD NETWORK SECURITY SCANNER Kaj: Program za posodobitev OS in odkrivanje razpok v sistemu varnosti. Zahteve: Vsaj Windows NT 4 SP6, Windows 2000/XP, IE 5.1 ali novejši. Izdeluje: GFI Software Ltd., www.gfi.com. Prodaja: org.TeND, (02) 250 57 50, www.tend.org Cena: 93.600 SIT za 100 naslovov IP. Za: Enostavnost uporabe, podroben izpis podatkov o omrežnih računalnikih. Proti: Med tem, ko čakamo, da se namesti popravek v en računalnik, ne moremo nameščati popravkov še v druge. Tu in tam nepravilne povezave do popravkov.

er zaradi teh pomanjkljivosti uspe- vajo razni virusi, črvi in trojanski K konji, je seveda želja vsakega sistemskega skrbnika, da jih je v računalnikih, priključenih v omrežje, čim manj. Tudi če ob namestitvi operacijskega sistema v nov računalnik namestimo vse dodatke Poročilo po opravljenem pregledu in popravke, se sčasoma pojavijo novi popravki, ki jih je treba namestiti. Microsoft sicer popravki, ali kar celoten paket, in določimo čas, vala (Microsoft je stran prenesel). Poiskati in nuja v novejših operacijskih sistemih samodej- kdaj naj se popravki namestijo (takoj ali ob prenesti jih je bilo treba ročno, namestitev pa no opozarjanje na nove popravke, namestitev določeni uri). Tu tudi izberemo, ali naj se raje potem mogoča tako kot za vse druge. pa je še vedno odvisna tudi od uporabnikov ra- čunalnik ob končani namestitvi vnovič zažene Nad samo uporabo in delovanjem smo bili čunalnika. (ponavadi zelo zaželeno) in ali želimo dobiti prijetno presenečeni, saj program zelo dobro Tu nekje poseže vmes LANGuard Network poročilo o uspehu namestitve. Če so potrebni opravi vse pričakovane funkcije, preseneti pa Security Scanner, ki preveri vse računalnike v popravki že na našem disku, jih lahko začne- nas še s kakim podatkom, ki ga vsaj na začet- omrežju in izpiše o njih praktično vse pomem- mo nameščati takoj. Sicer pa nam program ku nismo pričakovali. bne podatke. Ob vsakem računalniku izpiše izpiše, katere popravke moramo prenesti z Mi- Matej Lekše tudi vse morebiti nevarne nastavitve za vdor v crosoftovih spletnih strani. Pri prenašanju sistem in seveda vse že nameščene popravke nam pomaga tudi s tem, da nam ponudi točen ter opozorilo za vse popravke, ki še niso na- naslov do posameznega popravka. To delo je meščeni. treba enkrat opraviti za vsak popravek in vsak Ker je s tem opravljena šele polovica dela in paket popravkov za vse operacijske sisteme, ki je pomanjkljivosti treba še odpraviti, nas jih imamo v podjetju. Kar zadeva obremenje- LANGuard Network Security Scanner še ne nost internetne povezave, je ta še vedno veliko pusti na cedilu (kot npr. Microsoft Baseline manjša, kakor če jih prenašamo za vsak raču- Security Analyzer). Omogoči nam tudi name- nalnik posebej prek funkcije Windows Upda- stitev popravkov v vse ali posamične računal- te. Da se opravilo še poenostavi, imamo mož- nike, seveda z enega mesta. nost izbrane popravke namestiti hkrati v vse Postopek poteka tako, da izberemo raču- računalnike, v katere še niso nameščeni. nalnik(e), ki mu (jim) manjkajo določeni po- Nameščanje popravkov pa ni edino opravi- 50 FEBRUAR 2003 PREIZKUSI Programi za Palm Programi za Palm Vse opisane programe najlažje najdete na spletni strani www.palmgear.com.

ovi Palm Tungsten s hitrim procesorjem ARM (oz. OMAP) je izkorišča hitri procesor ARM. Xcade je pravi pravcati posnemovalnik MAME, na trg vesel sveži veter in pokazal, da so tudi Palmi lahko hi- kot jih že dolgo poznamo iz osebnih računalnikov, nekaj pa jih je tudi že v mo- N tri, glasni, grafično pestri in povezljivi. Resda je priložena delih PocketPC. Zaenkrat sicer podpira le nekaj iger (natanko 17), pa še te programska oprema le za malenkost drugačna od tiste pri starih Pal- (rome) moramo nekako dobiti sami. Legalno to bolj ali manj ni mogoče, razen če imate v kleti lastne igralne avtomate, iz katerih boste potem »pretočili« mih, toda trg neodvisnih ponudnikov je hiter in učinkovit. Predstavlja- rom. Tudi v internetu jih praktično ni več, ker so jih počistile razne licenčne mo nekaj programov, ki po našem mnenju najbolje kažejo, kako je mo- tožbe, tako da bo edina rešitev kolega, ki je pred leti, ko teh težav še ni bilo, goče nove zmogljivost izkoristiti in kaj lahko v prihodnosti še pričakujemo. ustvaril domačo zbirko. Preizkusili smo kar nekaj iger (Donkey Kong, Donkey Pocket Tunes 1.2 Kong Jr., Galaxian, Ms Pacman, Pacman, Puckman in legendarni Space Inva- ders) in bili navdušeni nad hitrostjo, odzivnostjo in igralnostjo sistema. Žal Kaj: Predvajalnik datotek Ogg in WAV. manjka zvok, a ga bodo avtorji gotovo še dodali. Navsezadnje so Xcade napi- Velikost: 500 KB. sali že pred dvema letoma, vendar takratni Palmi s procesorjem Dragonball nalogi programskega posnemanja niso bili kos. Izdeluje: NormSoft, www.normsoft.com. Cena: 15 dolarjev. Launcher X Za: Enostavna raba, dobra odzivnost. Proti: Ne podpira predvajanja datotek MP3, nekoliko Kaj: Program za poganjanje programov. slabša kakovost zvoka. Velikost: 187 KB. Izdeluje: Aeroplayer B6.2 Little Mobile Creations, www.launcherx.com. Cena: 25 dolarjev. Kaj: Predvajalnik datotek MP3, Ogg in WAV. Za: Izredna grafična dodelanost. Enostaven in hkrati Velikost: 568 KB. zmogljiv. Zajema upravljalnik datotek. Proti: Izdeluje: Aerodrome Software, www.aerodromesoft- Ne omogoča zahtevnih pogledov, ki obsegajo velikost programov. ware.com. Cena: 12 dolarjev. Silver 2.9.6 Za: Enostavna raba, dobra odzivnost, lep uporabniški vmesnik. Kaj: Program za poganjanje programov. Proti: Ob koncu preizkušanja beta bo podpora MP3 zelo verjetno izginila. Velikost: 150 KB. Izdeluje: PocketSensei, www.pocketsensei.com. Začnimo z zvočnimi zmogljivostmi, ki s(m)o jih nekateri palmovci že dolgo Cena: 25 dolarjev. zavidali uporabnikom modelov PocketPC. Palmu ob nakupu ni priložen predvajal- Za: Lep grafični vmesnik, prikaz nazadnje pognanih nik MP3, napovedanega zastonjskega Realovega predvajalnika pa še vedno ni. programov. Vrzel sta zapolnila dva odlična predvajalnika – Pocket Tunes in Aeroplayer. Prvi Proti: Počasnost, omejene možnosti grafičnega prilagajanja. zna predvajati le datoteke Ogg Vorbis, MP3 pa zaradi licenčnine ne. No, pretvor- nikov je k sreči kar veliko. Kakovost predvajanja je dovolj dobra, čeprav bi si že- leli več. Avtorji pravijo, da je težava v napaki v Tungstenovem romu in da bo po MegaLauncher 3.2.2 Palmovem popravku predvajalnika kakovost odlična. AeroPlayer ima s kakovostjo enake težave, je nekoliko lepši in priloženi sta že dve preobleki (skin), ki Kaj: Program za poganjanje programov. ga popolnoma spremenita. Deluje na podlagi dodatkov (plugin), s katerimi lahko Velikost: 198 KB. predvaja datoteke Ogg, MP3 in WAV. Zanimivo, da so se plačilu licenčnine za Izdeluje: Megasoft2000, www.megasoft2000.com. MP3, ki velja za komercialne izdelke, izognili tako, da je predvajalnik (med testi- Cena: 20 dolarjev. ranjem beta) zastonj. Kljub temu da PalmOS5 v osnovi ni večopravilni sistem, Za: Prikaz nazadnje pognanih programov. zna AeroPlayer glasbo vrteti tudi v ozadju. Oba predvajalnika lahko datoteke Proti: predvajata s kartice SD/MMC, kar je pravzaprav edino smiselno, in seveda zna- Omejene možnosti grafičnega prilagajanja. ta sčasoma ugasniti zaslon in tako varčevati z akumulatorjem. In še programi, ki so z novim Palmom največ pridobili – t. i. »launcherji« Xcade 1.4.0 oz. programi, ki so nadomestek za vgrajeni program Applications in omogoča- jo poganjanje programov in še marsikaj. In zakaj so s Tungstenom (in še prej Kaj: Posnemovalnik za stare igre iz avtomatov z novimi Sonyji) veliko pridobili? Zaradi višje ločljivosti, saj ima Tungsten zdaj (MAME). na zaslonu kar štirikrat več pik, te pa lahko avtorji programov zapolnijo s po- Velikost: 350 KB. trebnimi in manj potrebnimi orodji in bolj ali manj lepimi ikonami. Slednje so Izdeluje: Jeff Mitchell, www.codejedi.com. zdaj lahko tudi manjše, kar pomeni, da jih je na zaslonu več. Najlepši in najučinkovitejši med njimi je Launcher X, program, ki ga je napi- Cena: 7,5 dolarja. sal naš nekdanji rojak – Hrvat iz Slavonskega broda. Že dolgo živi le od pisa- Za: Hitrost, odzivnost. nja programov za Palme, od predstavitve LauncherX pa bo, tako pravi, še veli- Proti: Malo podprtih iger, ni zvoka. ko laže, saj se program odlično prodaja. LauncherX odlikujejo lepo oblikovanje, možnost orodjarne, podpora »vlečenju« ikon oz. programov nanje in zelo dober Nadaljujemo z igrami, ki so začele uporabljati večji zaslon (320 × 320 upravljalnik datotek, s katerim lahko delamo s programi, zbirkami in datoteka- pik), predvsem pa Tungstenove zvočne zmogljivosti. Bolj kot posamične igre mi na pomnilniški kartici. Ne nazadnje je program v primerjavi s konkurenco nas je presenetil prvi posnemovalnik za arkadne igre iz davnih avtomatov, ki silno majhen in hiter, na voljo pa so tudi preobleke zunanjih razvijalcev. Zah- Programi za PocketPC PREIZKUSI FEBRUAR 2003 51

tevni uporabniki mu bodo zamerili le to, da ne premore pogleda, s katerim bi datotek in izbiranje med nekaj nazadnje pognanimi programi (kar sicer omogo- uporabnik lahko videl tudi velikost programov. ča tudi samostojni program McPhling). In seveda možnost vlečenja ikon. Eden najbolj priljubljenih nadomestkov za Applications je že dolgo Silver. Med boljšimi je še MegaLauncher, program, ki je na trgu že dolgo. V zad- Zaslovel je kot zelo lepo oblikovan program, ki je hkrati zmogljiv. V različici za njih različicah podpira tudi visoko ločljive zaslone, vendar moramo tudi tu visoko ločljive Palme je žal ostal na isti ravni, zato ga je konkurenca prehitela. omeniti, da je podpora omejena. Izbiramo lahko le med različnimi ikonami in Lahko si sicer nastavimo prikaz majhnih ikon, na voljo pa je tudi nekaj preob- podlago zanje. Kljub temu pa bo podpora vlečenju ikon in prikazu nazadnje lek z lepšimi ikonami za orodja, toda prilagodljivost LauncherjaX je bistveno pognanih programov marsikoga prepričala. višja. Pohvalen pa je prikaz in možnost razvrščanja po velikosti (tudi skritih) Matjaž Klančar Programi za PocketPC

primerjavi z običajnim osebnim računalnikom moramo pri Za: Urejevalnik tekstovnih datotek, zmogljivo iskanje, delo z datotekami ZIP. ročnih računalnikih pri programski opremi pristati na omeji- Proti: Za delo v dveh oknih hkrati je zaslon premajhen. V tve zaradi manjšega zaslona in manjše zmogljivosti procesorja. Kljub temu pa tudi v mobilnih napravah najdemo nekatere pripo- Program Windows Commander oziroma Total Commander, kot se od ne- močke in programe, ki so bodisi prirejene različice programov iz oseb- davna imenuje, je v okolje Windows prinesel videz in način dela, kot so ga bili nih računalnikov bodisi podobni programi, ki že s svojim videzom ne vajeni uporabniki Norton Commanderja, enega bolj priljubljenih pripomočkov v okolju DOS. Zdaj je na voljo tudi različica za PocketPC. Uporabniški vmesnik je skrivajo, po katerem pripomočku so se avtorji zgledovali. Tako lahko skoraj enak tistemu iz osebnih računalnikov, verjetno pa bo večina uporabni- tudi v ročnih računalnikih poganjamo programe, ki smo jih vajeni z ra- kov izklopila hkratno delo v dveh oknih, ki je sicer omogočeno, vendar zaradi čunalnika na pisalni mizi. majhnega zaslona dokaj nerodno. S Total Commanderjem povsem nadomesti- withMP3 1.52 mo dokaj nerodni raziskovalec, ki je del operacijskega sistema. Datoteke lahko kopiramo, premikamo in jih preimenujemo. Označimo lahko posamezne da- Kaj: Predvajalnik datotek MP3. toteke, skupine datotek ali pa celotne mape in potem nad označenimi elemen- Velikost: 462 KB. ti izvedemo operacijo. Vgrajen je preprost urejevalnik tekstovnih datotek, pro- Izdeluje: Cardinal Information Technology, www.cit- gram pa podpira tudi iskanje datotek in iskanje besedila v datoteki. Podprto je soft.net. tudi delo z datotekami ZIP. Datoteke lahko prikazujemo na seznamu ali kot Cena: 16 dolarjev. ikone. Total Commander je odličen pripomoček, ki bo našel svoje mesto tudi v ročnih računalnikih uporabnikov, ki v osebnem računalniku ne poganjajo razli- Za: Uporabniški vmesnik, podoben programu Wi- namp, obilica zmožnosti. čice za okolje Windows. Proti: Predvajanje datotek MP3 omogoča že Media Zamar / OpenNap CE Player, ki je del operacijskega sistema. Kaj: Program za izmenjavo datotek prek spleta. Predvajanje datotek MP3 podpira že program Windows Media Player, ki je Velikost: 55 KB. vgrajen v operacijski sistem PocketPC 2002. Kljub temu pa bodo nekateri Izdeluje: Network Dweebs, www.networkdweebs.com. raje posegli po dodatnem programu za to opravilo, ki ponuja več možnosti. WithMP3 je predvajalnik datotek MP3, ki prav nič ne skriva, da se po svojem Cena: Brezplačen. videzu in funkcionalnosti zgleduje po priljubljenem predvajalniku takih datotek Za: Majhna poraba pomnilnika, pošiljanje lažnega sez- za osebne računalnike, programu Winamp. Uporabniški vmesnik je razdeljen nama datotek. na tri dele: predvajalnik, ojačevalec in seznam datotek. Datoteke lahko predva- Proti: Protokol Napster je med manj priljubljenimi. jamo neposredno iz raziskovalca ali pa v predvajalnik naložimo prej shranjeni seznam. Ojačevalec ima shranjenih že nekaj predhodno nastavljenih vrednosti Izmenjava datotek po spletu je v času čeda- za barvo zvoka, zna pa tudi samodejno nastaviti barvo glede na žanr trenutno lje bolj razširjenega širokopasovnega dostopa vse bolj razširjena. Vse pa se je predvajane skladbe, seveda pod pogojem, da je žanr nastavljen v zapisu ID3 začelo s storitvijo Napster, ki je pred kratkim doživel dokaj žalosten konec. glasbene datoteke. Pri predvajanju so omogočene vse standardne zmožnosti Napsterjev protokol za izmenjavo datotek pa nekateri navdušenci razvijajo na- teh programov (ponovi skladbo, naključni vrstni red skladb ipd.), pozna pa tudi prej in na voljo je kar nekaj strežnikov in odjemalcev, ki tehnologijo staroste zvezni prehod med posameznimi skladbami. Podatki o skladbi iz zapisa ID3 se med temi programi ohranjajo pri življenju. OpenNap oziroma Zamar je odjema- prikazujejo na zaslonu. Predvajanje lahko poteka v ozadju (na voljo je možnost lec za omrežje Napster za ročne računalnike. Program omogoča priklop na Minimize), tako da lahko med predvajanjem glasbe ročni računalnik uporabimo strežnik in izmenjavo datotek z drugimi uporabniki v omrežju, ne glede na oko- za druge naloge. withMP3 je eden boljših predvajalnikov MP3, svoje privržen- lje odjemalca. Podprti so vsi formati datotek, ne samo glasbene. Z Zamarjem ce pa bo našel predvsem med uporabniki, ki za predvajanje glasbenih datotek se poveženo na strežnik, z iskalcem pa potem poiščemo datoteke, ki jih želi- v osebnem računalniku uporabljajo program Wi- mo prenesti k sebi. Strežnik zatem vzpostavi neposredno povezavo med dve- namp. Resnici na ljubo pa bodo le redki plačali ma odjemalcema in datoteka se prenese od enega k drugemu. Nekateri strež- 16 dolarjev za program, če je predvajalnik dato- niki ne omogočajo priklopa, če z drugimi uporabniki ne delimo lastnih datotek. tek MP3 vgrajen že v sam operacijski sistem. Zaradi omejenega pomnilniškega prostora je to pri ročnih računalnikih dokaj nerodno, zato Zamar omogoča pošiljanje lažnega seznama datotek v strežnik, Total Commander/CE 1.01 s čimer dosežemo, da nas ta ne izklopi. Na žalost je Napsterjeva zlata doba, kljub trudu navdušencev, ki protokol razvijajo naprej, že minila, tako da je šte- Kaj: Program za delo z mapami in datotekami. vilo datotek, ki so na voljo, dokaj majhno. Pričakujemo pa lahko, da gre le za Velikost: 190 KB. prvega v vrsti podobnih programov, tako da se lahko v prihodnosti nadejamo Izdeluje: Ghisler & Co., www.ghisler.com. tudi odjemalcev za druga, bolj priljubljena omrežja. Cena: Brezplačen. Peter Šepetavc Še vedno se vrti

Diski so zaradi gibljivih ali vrtečih se sestavnih delov Ahilova peta, kar zadeva zanesljivost delovanja računalnikov. iski so v zadnjem letu dosegli pre- ljivosti, kot jih ponujajo današnji največji di- Po svoje je paradoksal- cejšen napredek. Zmogljivosti so se ski. Seveda se ni povečala samo zmogljivost, no, da prav najmanj D povečale in če je bilo na povpreč- precej večja je tudi hitrost branja in pisanja, odpornemu sestavnemu nem disku v novem računalniku pred nekaj zmogljivost na posamezno ploščo, notranja delu zaupamo shranje- meseci prostora za 20–40 GB podatkov, se da- hitrost prenosa podatkov… Edina vrednost, ki nes nakup diska, manjšega od 80 GB, skoraj- je približno enaka že nekaj časa, vsaj pri diskih vanje podatkov. Kljub da ne splača, ob tem pa bomo za 1 GB odšteli, EIDE, je dostopni čas, in dokler ne bodo izde- iskanju alternativnih preračunano, več kot pol manj kakor pred le- lovalci tudi pri diskih za uporabnike doma tehnologij, ki se vleče že tom dni. Digitalni avdio in videoposnetki, pa prešli na večjo hitrost vrtenja plošč, ni priča- desetletja, pa lahko tudi čedalje bolj požrešni programi in igre kovati, da se bo pri tem kaj spremenilo. rečemo, da bomo tudi v bodo seveda tudi v prihodnosti skrbeli, da no- Pri diskih SCSI je zgodba malo drugačna. prihodnje podatke ben disk ne bo prevelik, po drugi strani pa si Še pred dobrim letom so glede na hitrost bra- vseeno težko predstavljamo, da bi navaden nja in pisanja, pa tudi po zmogljivostih zao- zaupali škatlicam z uporabnik v resnici potreboval tolikšne zmog- stajali za najboljšimi diski EIDE. Prekašali so DISKI FEBRUAR 2003 53

jih edino po dostopnem času, ki je pri strežniš- za diske IDE že nekaj let sestavni del osnovnih kih diskih precej pomembnejši podatek kakor plošč ali kar sistemskih naborov, največ prahu pri tistih za domače uporabnike. Danes diski pa v zadnjem času dvigata tehnologiji, ki sta SCSI po zmogljivostih že skoraj dosegajo di- že sestavni del bolje opremljenih osnovnih ske EIDE, saj so skoraj vsi izdelovalci predsta- plošč: vmesnik Serial ATA in povezovanje di- vili 150-gigabajtne diske SCSI. Prav tako se je skov v polja RAID. povečala hitrost branja in zapisovanja, ki pri najhitrejših diskih SCSI za več kot 15 odstot- Serial ATA kov presega hitrost najboljših diskov EIDE. Napredovali so tudi po hitrosti vrtenja in do- Vmesnik SATA (Serial ATA) naj bi v bližnji stopnem času in ta zdaj pri najboljšem znaša prihodnosti nadomestil trenutno uporabljani že manj kot štiri milisekunde. vmesnik ATA-133. Vmesnik EIDE oz. njegova Pri diskih IDE pa so izdelovalci presegli še zadnja inkarnacija, ATA-133, za povezovanje Kabel za SerialATA je veliko manjši od danes eno v vrsti omejitev, ki jih prinaša združljivost računalnika z diskom uporablja 80-žilni ka- običajnega EIDE. s preteklimi standardi IDE. Prva taka omejitev bel, po katerem se naenkrat vzporedno prenese je pokazala že pred leti, ko zaradi omejitev se po 16 bitov podatkov. Zaradi velikega števi- ku ponujal hitrosti do 150 MB/s, v prihodnosti biosov in standarda IDE brez gonilnikov oziro- la signalov, ki obenem potujejo po žicah, pri- pa že napovedujejo 300 in 600 MB/s. Vmesnik ma nadgradnje računalnik ni prepoznal več kot haja do interference med njimi in zato do mo- je programsko združljiv z obstoječimi standar- prvih 540 MB diska. Takih omejitev je bilo v tenj. Podatki se po vmesniku ATA-133 prena- di IDE, tako da vsa programska oprema, ki preteklosti še več, zadnja pa je omejevala veli- šajo pri napetosti 5 voltov, kar je za današnje deluje z diski IDE, podpira tudi vmesnik SATA. kost diskov na 128 GB. Pri naslavljanju se je za čase zelo visoka napetost za te vmesnike. Po- Vmesnik SATA omogoča tudi odklop in pri- številko sektorja uporabljalo 28-bitno število. leg tega je dolžina kablov pri ATA-133 (in klop naprave med delovanjem računalnika, S takim naslavljanjem imamo dostop do naj- vseh prejšnjih standardih IDE-ATA) omejena. lastnost, ki jo najdemo pri večini novejših vme- več 228 sektorjev, ki imajo po 512 bajtov, kar Serial ATA bo odpravil večino zgornjih snikov, kot sta USB in Firewire. Kabli so 7-žil- je 128 GB. Prvi je mejo presegel Maxtor, ko je omejitev. Pri zaporednem (serijskem) prenosu ni in tako precej tanjši od tistih, ki smo jih do- na trg poslal 160-gigabajtni disk, ki mu je bila se naenkrat prenaša le en bit podatkov, tako slej uporabljali za priklapljanje diskov, poleg priložena kartica PCI z dodatnim krmilnikom da mora biti prenos pri Serial-ATA po eni žici tega pa so lahko daljši, tako da so prizori do IDE, da je bil mogoč dostop do njegove celot- 16-krat hitrejši kakor pri ATA-133. Zaradi konca raztegnjenih kablov IDE, ki komajda še ne zmogljivosti. Drugi izdelovalci so mu sledili preprostejše zasnove in zato manj težav z mot- dosežejo disk v večjem ohišju, preteklost. Za- šele, ko so izdelovalci sistemskih naborov z no- njami lahko pri zaporednem prenosu podat- radi združljivosti obeh standardov so že na vo- vejšimi različicami biosov podprli novo, 48- kov dosežemo veliko večje hitrosti kakor pri ljo tudi pretvorniki, s katerimi lahko na krmil- bitno naslavljanje. Z novim naslavljanjem so vzporednem. Serial ATA bo tako že na začet- nike SATA priključimo običajne diske IDE. krmilniki sposobni dostopa do diskov z zmogljivostjo največ 134 milijonov gigabajtov, in to ZLATI MONITOR bo v bližnji, pa tudi ne tako bližnji prihodnosti povsem zadostovalo. Naslednja omejitev tako Najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo pri diskih ne bo posledica standardov vmesnika IDE, IDE v tem trenutku ponujajo 80-gigabajtni diski. Med temveč programske opreme, ki za naslavljanje njimi se je na preizkusu najbolje obnesel Western sektorjev uporablja 32-bitna cela števila (ker Digitalov WD800BB. Pri meritvah se je uvrščal v je ta vrednost v programskih jezikih pač pri- zgornjo polovico lestvice, njegova poglavitna kladna). Današnja programska oprema zna prednost v primerjavi s konkurenti pa je nizka cena in garancija, ki znaša dve leti. Pri večini tako naslavljati največ za 2 TB oziroma 2048 neposrednih konkurentov je garancijsko obdobje GB sektorjev. Ko bodo diski presegli to vred- namreč samo eno leto. nost, bo treba na novo napisati skoraj vso da- Če 80 GB prostora res ne potrebujemo in moramo pri nakupu paziti na vsak tolar, se najbolj našnjo sistemsko programsko opremo. splača Western Digitalov disk WD400JB. Opremljen je z 8 MB predpomnilnikom in ima tri leta ga- Omeniti pa moramo še manj prijetno no- rancije, zato pa je ob dobrih štirih tisočakih nižji ceni od WD800BB zmogljivost kar pol manjša. vost pri diskih. Večina izdelovalcev se je na- Najzahtevnejši uporabniki, ki iz kakršnegakoli razloga potrebujejo res veliko diskovnega prosto- mreč odločila, da bo po novem letu precej ok- ra, pa naj se ozrejo po IBM Deskstaru 180GXP s 185 GB ali Western Digitalovem WD2000JB z lestila garancijske pogoje za svoje diske, najo- zmogljivostjo 200 GB. Oba sta se pri vseh meritvah uvrstila na čitnejša posledica tega pa je skrajšanje garan- vrh lestvice, gre pa tudi za najzmogljivejša diska na našem cijskega roka z zdaj običajnih treh let na eno. preizkusu. Prodajalci sicer lahko z doplačilom še naprej Pri diskih SCSI je cena manj pomembna od zmogljivosti, saj gre za izdelke, ki jih srečujemo v okoljih, dobivajo diske s triletnim garancijskim ro- kjer sta na prvem mestu predvsem hitrost in za- kom, vendar je vprašanje, koliko slovenskih nesljivost. Zanesljivosti sicer ne moremo izme- prodajalcev se bo odločilo za ta korak. Z dalj- riti, zato pa so se pri meritvah hitrosti na prva šo garancijsko dobo so tako pri večini na voljo mesta uvrščali Seagatovi diski iz družine Chee- le modeli za zahtevnejše kupce (ponavadi tisti tah 10K.6. Vsi trije preizkušeni modeli se odliku- z 8 MB predpomnilnikom), za vse druge diske jejo po zelo hitrem branju in pisanju, ob tem pa velja omeniti, da pa bo garancija veljala samo eno leto. gre glede na zmogljivost za razmeroma poceni diske. Diski 10K.6 so na voljo v zmogljivostih do Novosti pri diskih pa so seveda povezane 147 GB, tako da so namenjeni tudi najzahtevnejšim uporabnikom. tudi z novostmi pri diskovnih krmilnikih. Ti so 54 FEBRUAR 2003 DISKI

V praksi se SATA kljub večji teoretični hi- USB 2.0 PROTI EIDE trosti ne izkaže za prav nič hitrejšega od vmesnika ATA-133. Današnji diski EIDE namreč V okviru preizkusa diskov smo sicer preizkusili tudi nekatere zunanje diske, ki jih priključimo še ne dosegajo hitrosti nad 60 MB/s, tako da bodisi na vmesnik firewire ali na USB 2.0. Za neposredno primerjavo zmogljivosti med notranjimi so zdajšnji vmesniki še povsem dovolj hitri, saj in zunanjimi diski pa smo preizkusili še Western Digitalov disk WD800BB v zunanjem ohišju USB ATA-133 omogoča prenose do 133 MB/s. Po- 2.0. Taka ohišja so na voljo za razmeroma malo denarja in omogočajo dokaj poceni »izdelavo« zunanjega diska USB ali firewire tako, da glavitna prednost novega vmesnika bo vsaj v vanj vgradimo običajni disk IDE. začetku precej preprostejša raba in manj ne- Vodilo USB 2.0 EIDE V praksi se izkaže, da zunanji vmesni- rodni kabli, ki poleg tega ne bodo omejevali Winbench 99 - 10.900 8230 ki po zmogljivostih še ne dosegajo priklo- Business pretoka zraka po ohišju, prednosti zaradi več- pa na vmesnik IDE. Razlika je očitna pred- Winbench 99 - HE 26.300 29.800 je hitrosti prenosa pa se bodo pokazale šele v vsem pri hitrosti prenosa, saj je ta tako v Winbench 99 - prenos 33.600 49.300 prihodnosti, ko bodo diski dosegli in presegli programu Winbench kot DBench32 50 podatkov (KB/s) mejo, ki jo postavlja standard ATA-133. odstotkov večja pri disku, priključenem na Winbench 99 - čas 7,65 8,67 Vmesnik Serial ATA bo verjetno že nasled- vmesnik EIDE. Razlika pa je precej manj- dostopa (ms) ša pri meritvah Business in High End Winbench 99 - CPU 8,01 1,04 nje leto, vsaj pri zahtevnejših kupcih, odščipnil Util. (%) kar precejšen tržni delež standardu EIDE. Pri Diskmark v programu Winbench, kjer je DBench32 - pisanje 29,461 49,592 novejših, zmogljivejših osnovnih ploščah je kr- zunanji disk pri enem preizkusu celo hitrej- (MB/s) ši od notranjega. Zanimivo je tudi, da je milnik s podporo novemu vmesniku že vgrajen DBench32 - branje 33,147 50,027 dostopni čas pri disku, priključenem prek (MB/s) na osnovno ploščo, prav tako je večina izdelo- vmesnika USB 2.0, manjši. Davek za zu- valcev diskov v zadnjih mesecih predstavila Rezultati meritev v programih Winbench 99 in nanji priklop pa plačamo pri obremenitvi DBench32 SATA različice svojih izdelkov čeravno jih pri procesorja, ki je za vse naprave USB do- nas še ni za dobiti. V bližnji prihodnosti se to- kaj velika. WD800BB tako med delovanjem prek vodila USB 2.0 zase porabi skoraj 8 % procesor- rej lahko nadejamo, da bo vmesnik EIDE, da- ske zmogljivosti, pri notranjem priklopu pa je ta vrednost le dober odstotek. nes daleč najbolj razširjen standard za pri- Pokaže se, da pri vsakdanjem delu z diski, priključenimi na vodilo USB 2.0, ni večjih razlik v klapljanje diskov in drugih pomnilniških na- sami hitrosti delovanja v primerjavi z modeli na vodilu EIDE. Razlika se pokaže šele, ko pišemo ali prav, počasi utonil v pozabo. beremo večje količine podatkov, saj pri tem vodilo EIDE prekaša USB 2.0. Kljub temu je zunanji disk na vodilu USB 2.0 (ali firewire) dobra in predvsem zadovoljivo hitra alternativa v primerih, ko v računalnik ne moremo vgraditi še enega dodatnega diska. Diskovna polja RAID Diskovna polja RAID so razmeroma stara drugi disk. Ker na vsak disk tako zapišemo namreč veliko zanesljivost in ohranitev podat- tehnologija, saj so nastala že leta 1987. Krati- samo del datoteke in več diskov deluje hkrati, kov v primeru napake na enem izmed diskov v ca RAID pomeni Redundant Array of Indepen- s tem dosežemo pri dveh diskih do dvakrat hi- polju, vendar ne prinaša prav nič večjih hitro- dent Disks, gre pa za več diskov, med seboj po- trejše delovanje kakor pri običajnem zapiso- sti v primerjavi z delom z enim samim diskom. vezanih prek posebnega krmilnika, ki nam s vanju ali branju podatkov z enega diska. V Pri RAID 1 krmilnik datoteko hkrati zapiše na posebnim načinom zapisovanja omogoča do- praksi se pri RAID 0 večinoma uporabljata po dva ali več diskov, ki so povezani v polje. Bra- seganje večje zanesljivosti in/ali hitrosti delo- dva diska, čeprav jih v teoriji lahko uporabimo nje poteka enako kakor pri delu z enim samim vanja diskov. Tehnologija je bila še do nedav- tudi več in s tem hitrost delovanja še poveča- diskom, saj krmilnik podatke prebere le z ene- na uporabljana predvsem v strežnikih v navezi mo. Pri izbiri velikosti datotek, na katere al- ga izmed diskov v polju. Če se eden izmed di- z diski SCSI, vendar je v zadnjem času na voljo goritem razbija originalne datoteke, je treba skov v polju pokvari, so podatki še vedno var- čedalje več osnovnih plošč, na katere je že biti previden. Če je datoteka manjša od veliko- no zapisani na vseh drugih. Ko pokvarjeni disk vgrajen krmilnik RAID, ki deluje z diski EIDE, sti, nastavljene v programski opremi krmilni- zamenjamo, krmilnik izvede zrcaljenje podat- tako da se bo v prihodnosti ta tehnologija če- ka, ni prihranka hitrosti, saj se datoteka zapi- kov z obstoječega ali obstoječih diskov na nov dalje bolj uporabljala tudi pri zahtevnejših še le na en disk. Če pa je velikost datoteke po disk in vzpostavi se popolnoma enako stanje uporabnikih doma. Omeniti velja, da znajo delitvi premajhna (recimo, da 256 KB veliko kakor pred napako. RAID 1 v primerjavi z za- strežniški operacijski sistemi s polji RAID dela- datoteko razbijemo na 256 kosov, velikih 1 pisovanjem na en sam disk, kot smo že omeniti tudi programsko, brez krmilnika. Poznamo KB), pa zaradi obilice datotek, ki jih je treba li, ne prinaša višje hitrosti delovanja. V praksi več načinov zapisovanja v diskovna polja. zapisati, prihaja do zaostanka pri zapisova- se izkaže, da je pisanje celo malenkost poča- Različnih standardov je osem, v praksi pa se nju, s čimer izničimo prihranek hitrosti zaradi snejše, saj mora krmilnik iste podatke zapisati največkrat uporabljajo diskovna polja po hkratnega zapisovanja na več diskov. Za razli- na dva diska namesto na enega, kar kljub standardih RAID 0, RAID 1 in RAID 5. ko od drugih načinov zapisovanja v polja temu da poteka zapisovanje hkrati, traja ma- RAID 0 (ali striping) omogoča večjo hi- RADI 0, kot smo že omenili, ne omogoča večje lenkost dlje kakor pri pisanju na en sam disk. trost pri delu z diski, medtem ko z njim ne do- zanesljivosti delovanja. Če se pokvari en disk v Za RAID 1 se bodo tako odločili predvsem ti- sežemo večje zanesljivosti delovanja. Za RAID polju, so neuporabni vsi podatki, saj so dato- sti, ki so že zadovoljni s hitrostmi, ki so jih do- 0 potrebujemo najmanj dva načeloma enaka teke razpršene čez vse diske v polju. RAID 0 se segli pri delu z enim diskom, želijo pa si večje diska. RAID 0 za delovanje uporablja algori- zato uporablja le tam, kjer je pomembna zanesljivosti in večje varnosti podatkov ob tem, ki datoteke razbije na manjše kose, ki so samo hitrost zapisovanja, medtem ko nas za- morebitni odpovedi diska. vsi enako veliki kakor neka vnaprej nastavlje- nesljivost ne skrbi preveč. V praksi je RAID 0 Medtem ko RAID 0 in RAID 1 omogoča ve- na vrednost. Če je ta vrednost npr. 64 KB, bo enako zanesljiv, kot če podatke zapisujemo na čina krmilnikov, ki jih najdemo na dražjih os- algoritem 256 KB datoteko razbil na štiri en sam disk namesto v diskovno polje. novnih ploščah, je RAID 5 rezerviran za poseb- manjše. Prva in tretja tako dobljena datoteka RAID 1 (mirroring oz. zrcaljenje) je v bis- ne krmilnike, namenjene strežnikom. RAID 5 se zapišeta na prvi disk, druga in četrta pa na tvu pravo nasprotje načina RAID 0. Omogoča za delovanje potrebuje najmanj tri diske, z DISKI FEBRUAR 2003 55

njim pa dosežemo tako višjo hitrost delovanja na diska in branje z diskov. Prav zato večina pre- kakor večjo varnost podatkov ob morebitni prostejših krmilnikov ne omogoča načina RAID okvari diska. Pri RAID 5 se podatki zapišejo 5, saj moramo pri takem diskovnem polju enako kot pri RAID 0, le da se na enega izmed sproti izračunavati paritetni bit, to pa je dokaj diskov v polju zapiše še t. i. paritetni bit (ki zapletena računska operacija in zahteva na- kljub imenu obsega več kakor en bit), s po- menski procesor na krmilniku. Izračuna- močjo katerega lahko s posebnim algoritmom vanje brez namenskega procesorja bi obnovimo podatke. Na posameznih diskih so namreč odžrlo preveč zmogljivosti zapisani tako podatki kot paritetni biti: če so osrednjega procesorja v računalniku. bili na primer podatki pri zadnjem pisanju za- Razlika v obremenjenosti procesorja pisani na prvi in drugi disk in paritetni bit na pa se pokaže tudi pri preprostejših po- tretjega, se pri naslednjem zapisovanju podat- ljih, tako da je v primerih, ko potrebujemo ki zapišejo na drugi in tretji disk, paritetni bit čim večjo zmogljivost, nujno kupiti namenski ExcelStor J240 40 GB pa na prvega itd. Tako dosežemo, da na istem krmilnik z dodatnim procesorjem. disku nikoli niso zapisani tako podatki kot med diski z zmogljivostjo 40 GB je namreč po pripadajoči paritetni biti, ob tem pa z razprše- Diski IDE merilnem programu Winbench na prvem me- nostjo paritetnih bitov po vseh diskih v polju stu. Glede na to, da gre za izdelek manj znane- dosežemo hitrejše pisanje podatkov. Obnav- Med izdelovalci diskov že nekaj let najde- ga izdelovalca, smo morda pričakovali malo ljanje podatkov ob okvari enega izmed diskov mo le še nekaj imen, saj je konkurenca huda, nižjo ceno, a ima vseeno dobro razmerje med poteka na naslednji način: denimo, da imamo dobički pa zaradi nenehnega nižanja cen raz- ceno in kakovostjo. 128 KB datoteko, ki je zapisana v dveh delih meroma majhni. Vložki v razvoj novih tehno- IBM je podjetje, ki ga v svetu računalniš- po 64 KB na prvem in drugem disku, na tret- logij in doseganje višjih zmogljivosti so visoki, tva ni treba predstavljati, do nedavna pa je bil jem pa je paritetni bit. Ob morebitni okvari na davek za to pa plačuje zanesljivost. Večina iz- tudi eden izmed vodilnih izdelovalcev diskov. tretjem disku so vsi podatki še vedno na voljo. delovalcev je konec leta napovedala spreme- Poleti je namreč svoj oddelek za proizvodnjo Ob zamenjavi okvarjenega diska z novim se iz njene, za kupce manj ugodne garancijske po- diskov prodal Hitachiju, kljub temu pa novi iz- obeh delov datoteke na prvem in drugem di- goje. Kljub temu je letos po dolgem času na delki na trg še vedno prihajajo pod imenom sku znova izračunajo paritetni podatki in za- trgu prišel nov izdelovalec diskov, ExcelStor, IBM, ker je to ime v svetu diskov pač bolj pre- pišejo na nov tretji disk. Ob okvari prvega ali tako da smo preizkusili diske z vodilom IDE poznavno. IBM si je pri uporabnikih diskov drugega diska iz preostale polovice podatkov šestih različnih izdelovalcev. in paritetnega bita z algoritmom obnovimo Prvo med podjetji, katerih izdelke smo polovico datoteke, ki je bila na okvarjenem di- preizkusili, je novinec ExcelStor. Podjetje je sku. Seveda ima tudi RAID 5 slabosti. Če, reci- bilo ustanovljeno šele leta 2000, se pravi, da je mo, spremenimo le del datoteke, mora pri povsem novo ime na trgu. S svojimi izdelki vnovičnem zapisovanju spremenjenega dela zaenkrat meri predvsem na spodnji del trga. krmilnik na novo izračunati tudi paritetni bit, Edini preizkušeni disk tega podjetja, Ju- tako da se hitrost zapisovanja v določenih pri- piter J240, se po tehničnih značilno- merih lahko celo poveča. V praksi pa se izka- stih lahko povsem kosa z izdelki že, da z RAID 5 sicer ne pridobimo toliko pri bolj uveljavljenih izdelovalcev, raz- hitrosti kakor pri RAID 0, vendar je prihranek lika je le v tem, da je najvišja zmog- kljub temu velik, ob tem pa je varnost podat- ljivost izdelkov iz ponudbe podjetja kov na taki stopnji kakor pri RAID 1. le 40 GB, a to še vedno povsem zadostuje Krmilniki, vgrajeni na osnovne plošče, na- za večino uporabnikov. Preizkusili smo najz- vadno omogočajo le preprostejša diskovna mogljivejši, 40-gigabajtni model. Plošče se pri IBM Deskstar 180GXP 180 GB polja (RAID 0 in 1). Za večino izračunavanja pri J240 vrtijo s 7200 vrtljaji na minuto, disk pa je takih krmilnikih poskrbi kar procesor, naloga opremljen z 2 MB predpomnilnikom. Po meri- zapravil ugled pred nekaj leti, ko je imel kup krmilnika pa je samo zapisovanje podatkov tvah se ExcelStorov disk uvršča zelo visoko, težav z zanesljivostjo svojih izdelkov iz serije Deskstar 75GXP oziroma DTLA. Nekaj pre- KAKO SMO PREIZKUŠALI glavic je bilo pozneje tudi z naslednjo družino izdelkov, Deskstar 60GXP. Kljub omajanemu Diske smo preizkušali v računalniku s procesorjem Pentium 4 s taktom 2 GHz in 512 MB ugledu pa si je IBM z naslednjimi družinami pomnilnikom. Za priklop diskov IDE, USB 2.0 in firewire smo uporabili vmesnike na osnovni plošči izdelkov nekoliko povrnil zaupanje kupcev, z naborom podjetja VIA, pri čemer je krmilnik IDE podpiral standard ATA-133. Za preizkus diskov saj je z novejšimi izdelki očitno premagal teža- SCSI smo uporabili krmilnik Adaptec ASC 19160. Diske smo preizkušali v okolju Windows XP. ve. Izdelki, ki so danes na voljo, po zanesljivo- Na vsakem smo ustvarili dve razdelitvi (particiji), na katerih je bilo po 2048 MB prostora, pri če- sti prav nič ne zaostajajo za izdelki drugih iz- mer smo na prvi uporabili datotečni sistem FAT32, drugo pa smo formatirali s sistemom NTFS. S programom DBench32 smo preizkusili hitrost prenosa podatkov pri branju in pisanju velike dato- delovalcev. Preizkusili smo izdelke iz dveh dru- teke na disk. Za preizkus smo uporabili 500 MB datoteko. Nato smo s programom ZD Winbench žin. Prva, Deskstar 120GXP, se počasi poslav- 99 še enkrat izmerili hitrost prenosa podatkov z diska, obenem pa še preverili povprečni dostopni lja, preizkusili pa smo 40-gigabajtni model. čas in obremenjenost procesorja med delom z diskom. Na koncu smo prav tako v Winbenchu 99 Disk je opremljen z 2 MB predpomnilnikom, izmerili indeksa Business Winmark in High-End Winmark, ki ponazarjata hitrost diska pri običaj- plošče pa se vrtijo s hitrostjo 7200 vrtljajev na nem delu s pogosto uporabljanimi pisarniškimi in risarskimi programi. minuto. O tem, da gre za starejši izdelek, priča Program WinBench 99 je zaščitena blagovna znamka podjetja Ziff Davis Publishing Holdings. tudi dejstvo, da so ležaji še navadni, ne teko- 56 FEBRUAR 2003 DISKI

činski, tako da je bil 120GXP med glasnejšimi vrtljaji na minuto, na voljo pa so tako z 2 kot diski na našem preizkusu. V praksi se je izka- tudi 8 MB predpomnilnikom. Izmed preizku- zal za povprečno hitrega, za sodobnejšimi šenih modelov je imel večji predpomnilnik le konkurenti pa je zaostajal predvsem po hitro- disk z zmogljivostjo 160 GB, ki je to prednost sti branja in pisanja. pokazal tudi pri meritvi Winbench, na kateri Precej več prahu v zadnjem času dviga dru- se je izkazal najbolje od vseh. žina izdelkov Deskstar 180GXP, saj gre za prve Korejski Samsung je na našem trgu diske IBM, ki so opremljeni s tekočinskimi le- z diski v primerjavi z nekaterimi drugimi žaji, določeni modeli pa imajo tudi 8 MB pred- izdelovalci dejaven razmeroma kratek pomnilnik, zaradi česar se po tehničnih značil- čas. Preizkusili smo dva njegova izdelka. nostih uvrščajo v sam vrh. Preizkusili smo tri Prvi je SV8004H s 5400 vrtljaji na minuto in 2 modele: 60-, 120- in 180-gigabajtne diske. MB predpomnilnikom. Njegova zmogljivost je Vse odlikujeta zelo hitro branje in pisanje, ki 80 GB. Zaradi počasnejšega vrtenja plošč po Seagate Barracuda ATA V 120 GB dosegata le malo manj kakor 60 MB na se- rezultatih meritev ne dosega dosežkov najhi- kundo, to pa so vrednosti, ki so bile pred do- trejših konkurentov, vendar je Samsungov IV z diski, ki se vrtijo s 7200 vrtljaji na minuto in brim letom še nepredstavljive. Na testu Win- disk počasen tudi v primerjavi z izdelki drugih imajo 2 MB predpomnilnik. Preizkusili smo tri bench pa se za okoli 60 % bolje od manj zmog- izdelovalcev, ki se vrtijo s 5400 vrtljaji na mi- izdelke iz te družine, ki so imeli zmogljivost 40, ljivih modelov odreže disk s 180 GB, vendar še nuto. Ob vsem tem tudi cena diska ni ugodnej- 60 in 80 GB. Po rezultatih meritev se med seboj le vedno rahlo zaostaja za najzmogljivejšim ša kakor pri konkurentih. minimalno razlikujejo, v primerjavi s konkurenti Maxtorjem ali Western Digitalom. Razmer- pa se uvrščajo nekje v zlato sredino med preiz- je med ceno in kakovostjo je bilo pri diskih kušenimi modeli. Temu primerna je tudi nji- IBM vedno ugodno, enako velja tudi za najno- hova cena, ki je prav tako povprečna. vejše izdelke tega izdelovalca. Najnovejši diski IDE iz Seagatove po- Maxtor je po nakupu podjetja Quantum nudbe so Barracuda ATA V, v primerjavi s nekaj časa ponujal izdelke obeh izdeloval- štiricami pa imajo zmogljivost na ploščo 60 cev, nekatere celo pod Quantumovim GB namesto 40. 120-gigabajtni model se v imenom. V zadnjem letu je z novimi iz- primerjavi z izdelki iz predhodne družine ni izdelki uskladil ponudbo iz obeh vej in kazal tako, kakor smo pričakovali, kljub temu na voljo so le še diski pod njegovim, pa je za okoli 10 odstotkov hitrejši. Vseeno ne torej Maxtorjevim imenom. Dia- dosega povsem rezultatov, ki smo jih izmerili mondMax Plus 9 je prva družina di- pri konkurenčnih 120-gigabajtnih diskih. skov, ki se lahko pohvali s kar 80 GB zmoglji- Med vsemi diski z vodilom IDE, ki smo jih vosti na ploščo. Posledica gostejšega zapisa Samsung SP8004H 80 GB 7200 preizkusili, je bilo največ izdelkov Western sta seveda hitrejša branje in pisanje. Maxtor je Digital. Preizkusili smo kar 10 njihovih di- pri novih diskih povzročil tudi nekolikšno Model SP8004H se od prvega razlikuje po skov z zmogljivostmi od 20 do 200 GB. Njiho- zmedo, saj so na voljo tudi diski s 60 in 68 GB hitrosti vrtenja, to je 7200 vrtljajev na minuto. ve diske lahko v grobem razdelimo v tri kate- na ploščo, ki nastopajo pod enakim imenom Disk ima prav tako zmogljivost 80 GB in 2 MB gorije: modeli z oznakama AB in EB so diski s predpomnilnik. Tudi njegovi rezultati so v pri- 5400 vrtljaji na minuto in 2 MB predpomnilni- merjavi z neposredno konkurenco dokaj slabi. kom, pri čemer imajo diski z oznako AB krajši Seagate sodi med najstarejše iz- dostopni čas. Namenjeni so najmanj zahtev- delovalce diskov na svetu, saj je na trgu nim kupcem. Srednji razred sestavljajo izdelki dejaven že več desetletij. V podjetju so v z oznako BB, ki imajo še vedno 2 MB pred- zadnjem času uvedli kar nekaj tehno- pomnilnik, se pa zato plošče vrtijo s 7200 vrt- loških novost, ki so jih pri konkurentih ljaji na minuto. Najzahtevnejši bodo posegli seveda hitro posneli, med drugim so tudi po izdelkih z oznako JB, ki so bili prvi diski z prvi predstavili diske s tekočinskimi ležaji. Ti so vodilom IDE, opremljeni s kar 8 MB predpom- dandanes že postali standardni pri vseh diskih, razen tistih za najmanj zahtevne kupce. Preizkusili smo pet Seagateovih diskov IDE iz treh družin. Prva, U Series X, je na trgu že nekaj časa in se počasi poslavlja. Edini disk iz te Maxtor DiamondMax Plus 9 160 GB družine je imel zmogljivost 20 GB, vrtel se je s 5400 vrtljaji na minuto, opremljen pa in so na voljo tudi z enakimi zmogljivostmi. je bil z 2 MB predpomnilnikom. Naj- Razlika med diski s 60 in diski z 80 GB na ploš- manj zmogljivi Seagate se je na meri- čo se je pokazala tudi na našem preizkusu, saj tvah odrezal dokaj slabo, kar je bilo sta se 80- in 160-gigabajtni model odrezala sicer glede na tehnične zmogljivosti precej bolje od modelov s 60 ali 120 GB, ki tudi pričakovati. Predvsem pa bi izpo- imata manjšo zmogljivost na ploščo. Razlika stavili povprečen dostopni čas, ki je s 13 ms sicer ni velika, od 5 do 10 odstotkov. Omeni- najslabši med preizkušenimi modeli. mo še, da se novi DiamondMaxi vrtijo s 7200 Precej bolje se odreže družina Barracuda ATA Western Digital WD2000JB 200 GB DISKI FEBRUAR 2003 57

nilnikom, pri čemer so v zadnjem času Western družine se vrtijo z 10.000 vrtljaji na minuto, Digital začeli posnemati tudi drugi izdelovalci predpomnilnik pa je dvakrat večji, 8 MB. Do- in začeli v svojih izdelkih pri najzmogljivejših stopni čas je malenkost krajši, 4,7 ms, največji modelih prav tako ponujati 8-megabajtni disk v družini pa ima zmogljivost 146 GB. Za- predpomnilnik. Tudi modeli JB se vrtijo s 7200 nimivo, da se je drugi preizkušeni IBM vrtljaji na minuto. odrezal slabše, čeprav je na papirju Najšibkejša modela po tehničnih podatkih, zmogljivejši. Omeniti moramo tudi, da 800AB in 400EB, sta se tako pri meritvi Win- je 146Z10 najglasnejši disk, kar smo jih bench kot tudi pri DBench32 odrezala dokaj preizkusili, saj je med delovanjem od- slabo, kar smo od diskov s 5400 vrtljaji na mi- dajal rezek zvok. nuto tudi pričakovali. Diski z oznako BB, ki Maxtor je na preizkusu sodeloval le z sestavljajo glavnino Western Digitalove po- enim diskom SCSI, izdelkom iz družine Atlas nudbe diskov, so dosegli precej boljše rezultate 10K III-320. Preizkušeni model je imel zmoglji- Seagate Cheetah ST3146807LW 147 GB in pri obeh meritvah sodijo malo nad povpreč- vost 18 GB, opremljen je bil z 8 MB predpom- je. Podobno se pri meritvi DBench32 uvrščajo nilnikom, plošče pa so se vrtele z 10.000 obrati pomnilnik, povprečen dostopni čas pa je 4,7 tudi modeli z 8 MB predpomnilnikom, med- na minuto. Deklarirani dostopni čas izdelkov milisekunde. Preizkusili smo diske s 36, 73 in tem ko se pri Winbenchu odrežejo precej bolje iz te družine je 4,5 ms. Maxtorjev Atlas se v 146 GB zmogljivosti. Pri meritvi Winbench HE od tistih z 2 MB predpomnilnikom in zasedajo praksi izkaže za povprečnega, saj se je na vseh so se diski uvrstili v zgornjo polovico preizku- sam vrh lestvice. Izjema je 200-gigabajtni mo- šenih modelov, vendar ne povsem na vrh. Zato del, ki je na testu DBench32 najhitrejši med pa so vsi trije modeli povsem brez kon- preizkušenimi modeli. kurence pri rezultatih meritev s programom DBench32, saj so se uvrstili na vrh Diski SCSI lestvice, zmogljivejša modela pa sta tudi edina diska med preizkušenimi, ki sta Pri diskih SCSI je na voljo precej manj presegla hitrost branja 70 MB na sekundo. modelov, saj smo preizkusili le izdelke Zadnji disk na našem preizkusu je član treh podjetij, in sicer deset različnih družine Cheetah X15 36LP. Kot pove že ime, modelov. Tudi to kaže, da je na našem gre za diske s hitrostjo 15.000 vrtljajev na mi- dokaj majhnem trgu morebitnih kup- nuto. Predpomnilnik je prav tako 8 MB kakor cev teh naprav malo, temu primerna je pri šibkejših modelih, razred zase pa je tudi zato ponudba. Na voljo so sicer vsi modeli dostopni čas, le 3,6 ms. Kljub obetavnim teh- največjih svetovnih izdelovalcev, vendar ima ničnim lastnostim se preizkušeni disk iz te dru- večina prodajalcev precej majhne zaloge teh Maxtor Atlas 10K III-320 18 GB žine, ki je imel zmogljivost 36 GB, ni najbolje diskov in jih je treba naročiti. odrezal. Pri meritvi s programom Winbench se IBM svoje diske SCSI ponuja pod imenom preizkusih uvrstil nekje okoli sredine lestvice. je sicer zavihtel na vrh lestvice, a z minimalno Ultrastar, preizkusili pa smo dva njihova iz- Najštevilnejšo zasedbo med diski SCSI je prednostjo glede na konkurente. Po rezultatih delka. Prvi prihaja iz družine Ultrastar 73LZX. na našem preizkusu imel Seagate. Preizkusili merjenja hitrosti branja in pisanja s progra- Ti izdelki se vrtijo z 10.000 vrtljaji na minuto smo sedem njihovih diskov iz štirih različnih mom DBench32 pa se uvršča med najslabše di- in imajo 4 MB predpomnilnik. Zmogljivost na družin. Prva, Cheetah 36ES, sodi v spodnji raz- ske SCSI na našem preizkusu. Poglavitna red ponudbe diskov SCSI tega podjetja. Diski prednost najhitrejšega geparda je torej pred- iz te družine so opremljeni s 4 MB predvsem kratek dostopni čas. pomnilnikom, povprečen dostopni čas je 5,2 ms, plošče pa se vrtijo z 10.000 Diski USB 2.0 in firewire vrtljaji na minuto. Oba preizkušena modela iz te družine, tako 18- kot 36- Zunanji diski so bili v preteklosti dokaj gigabajtni, sta se sicer uvrstila na spodnji neugledna alternativa diskom, vgrajenim v ra- del lestvice, vendar pri nobenem preizkusu čunalnik, saj je npr. vzporedni vmesnik poča- nista na povsem zadnjem mestu, tudi med sen, vmesnik SCSI pa je bil zaradi svoje cene Seagatovimi modeli ne. To dokazuje, da še rezerviran za strežnike, v povprečnem oseb- zdaleč nista za staro šaro. Malo zmogljivejši nem računalniku pa ga nismo našli. Z nastan- naj bi bili izdelki iz družine Cheetah 73LP. kom hitrih vmesnikov za priklop zunanjih na- Imajo malenkost krajši dostopni čas, 5,1 ms, prav, kot sta USB, predvsem različica 2.0, in IBM Ultrastar 146Z10 36 GB opremljeni pa so tudi z dvakrat večjim pred- firewire, pa so zunanji diski postali uporabna pomnilnikom, 8 MB. V praksi se 73-gigabajtni alternativa povsod, kjer iz takega ali drugač- ploščo je 18 GB, dostopni čas pa 4,9 ms. Preiz- model ne izkaže bolje od izdelkov iz nominal- nega razloga ne moremo ali nočemo v raču- kušeni model je bil najzmogljivejši 73LZX in je no šibkejše družine, saj je tako pri testu Win- nalnik vgraditi dodatnega diska. imel 73 GB prostora. Disk se je tako pri meri- bench HE kot pri DBench32 zasedel zadnje Archos je dokaj znan izdelovalec cele vr- tvah Winbench in DBench 32 uvrstil v zgornjo mesto med preizkušenimi modeli. ste zunanjih naprav, ki temeljijo na diskih, od polovico med preizkušenimi modeli. Drugi Največ Seagatovih diskov SCSI je bilo iz predvajalnikov MP3 in MPEG-4 do običajnih zu- med preizkušenimi je bil 36,7-gigabajtni disk družine Cheetah 10K.6. Tudi ti se vrtijo z nanjih diskov. Preizkusili smo njihov izdelek iz družine Ultrastar 146Z10. Tudi diski iz te 10.000 vrtljaji na minuto in imajo 8 MB pred- MiniHD. Gre za zunanji disk, ki ga lahko priklju- 58 FEBRUAR 2003 DISKI

čimo tako na vodilo firewire kot tudi USB 2.0. delek ni dirkač, tako da se bodo zanj odločili Disk je zapakiran v lično in majhno ohišje, predvsem lastniki prenosnikov, ki potrebujejo ki priča o tem, da se v notranjosti vrti izdelek z majhen prenosni disk za vsak žep. Tisti, ki želi- 2,5-palčnimi ploščami, in sicer gre za Hitachi- jo večje zmogljivosti, pa se bodo morali ozreti jev DK23DA-40. Zmogljivost diska je 40 GB, po hitrejših, a tudi bolj nerodnih zunanjih di- plošče se vrtijo s 4200 vrtljaji na minuto, pred- skih s ploščami premera 3,5 palca. pomnilnik pa je 2 MB. Ker gre za disk, name- Podjetje Iomega je sicer bolj znano njen prenosnikom, po zmogljivostih ne dosega po svojih medijih Zip, vendar ima v svo- 3,5-palčnih diskov EIDE, namenjenih osebnim jem programu tudi druge zunanje pom- računalnikom. Od Archosovega izdelka seve- nilniške enote, med katerimi ne manjka- da ne smemo pričakovati čudežev, kar jo tudi diski. Model s pre- zadeva rezultat meritev. Disk smo prostim imenom Iomega HDD 80 GB preizkusili na obeh vmesnikih. HDD 80 GB priključi- Pri vmesniku USB 2.0 so bili mo na vmesnik USB Razvoj pri diskih je, kakor vidimo, hiter in rezultati kar za 50 od- 2.0, na voljo pa je tudi izdelovalci so v zadnjih mesecih dosegli precej- stotkov boljši kakor različica z vmesnikom fi- šen napredek, čeprav tekma med izdelovalci ni pri priklopu na rewire. V notranjosti ohišja tako očitna in medijsko pokrita kakor npr. pri vmesnik firewire, se vrti disk IBM iz družine proizvodnji procesorjev ali grafičnih kartic. V tako pri meritvi Win- Deskstar 120GXP z zmogljivost- prihodnosti se lahko torej nadejamo še hitrej- bench kot DBench32. Zato jo 80 GB s 7200 vrtljaji na minuto ših in zmogljivejših diskov, novih vodil, večje pa je pri priklopu na vmesni- in 2 MB predpomnilnikom. Disk se je v uveljavitve 2,5-palčnih diskov za prenosnike, ku firewire disk zase zasedel Archos MiniHD 40 GB praksi izkazal precej bolje kakor Archosov ki kljub napovedim še ne ogrožajo trga večjih, za dobrih 7 odstotkov MiniHD, a to je bilo tudi pričakovati, saj 3,5-palčnih, ob vsem tem pa seveda tudi nižje zmogljivosti procesorja, pri vmesniku firewire so za osnovo uporabili precej zmogljivejši in cene. Le upamo pa lahko, da slabši garancijski pa je bila ta številka desetkrat manjša, okoli tudi večji in težji disk. HDD 80 GB pri meritvah pogoji ne bodo povzročili tudi manj zaneslji- 0,7 odstotka. Za priklop na vmesnik firewire tako na testu Winbench že dosega najpoča- vega delovanja, saj je na diskih navsezadnje se bodo tako odločili predvsem tisti s šibkejši- snejše diske z vodilom EIDE, vendar je po hitrosti shranjen najdragocenejši sestavni del vsakega mi procesorji, ki se jim hitrost delovanja ne zdi branja z okoli 20 MB/s še vedno precej poča- računalnika: podatki. bistvena. V nobenem primeru pa Archosev iz- snejši od vseh preizkušenih notranjih modelov. Peter Šepetavc DISKI FEBRUAR 2003 59

Tabela osnovnih podatkov

deklariran deklarirana največja hitrost povprečni zmoglji- velikost deklarirana tip čas notranja število število spletni naslov vrtenja hitrost vost na medpo- prodaja telefon spletni naslov cena cena na GB garancija zmogljivost vmesnika (vrt./min.) dostopa plošč glav ploščo mnilnika proizvajalca (ms) prenosa podatkov

ExcelStor 40 GB EIDE 7.200 8,8 627 1 2 40 GB 2 MB E-misija (01) 830 35 30 www.e-misija.si www. 26.280 SIT 657 SIT 3 leta Jupiter J240 Mb/s excelstor.com 592 www.storage. IBM Deskstar 40 GB EIDE 7.200 8,8 1 2 40 GB 2 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si 25.800 SIT 645 SIT 1 leto 120GXP Mb/s ibm.com

IBM Deskstar 61,4 GB EIDE 7.200 8,5 699 1 2 60 GB 2 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si www.storage. 28.900 SIT 471 SIT 1 leto 180GXP Mb/s ibm.com 123,5 699 www.storage. IBM Deskstar EIDE 7.200 8,5 2 4 60 GB 2 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si 49.500 SIT 401 SIT 1 leto 180GXP GB Mb/s ibm.com 185,2 699 www.storage. IBM Deskstar EIDE 7.200 8,5 3 6 60 GB 8 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si 91.100 SIT 492 SIT 3 leta 180GXP GB Mb/s ibm.com

Maxtor www.maxtor. DiamondMax 60 GB EIDE 7.200 9,0 NP 1 2 60 GB 2 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si com 30.100 SIT 502 SIT 1 leto Plus 9 Maxtor 80 GB EIDE 7.200 9,0 NP 1 2 80 GB 2 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si www.maxtor. 35.300 SIT 441 SIT 1 leto DiamondMax com Plus 9 Maxtor 120 GB EIDE 7.200 9,0 NP 2 4 60 GB 2 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si www.maxtor. 51.400 SIT 428 SIT 1 leto DiamondMax com Plus 9

Maxtor www.maxtor. DiamondMax 160 GB EIDE 7.200 9,0 NP 2 4 80 GB 8 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si com 85.900 SIT 537 SIT 1 leto Plus 9 www. Samsung 443 80 GB EIDE 5.400 8,9 Mb/s 2 4 40 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si samsungelec 31.680 SIT 396 SIT 3 leta SV8004H tronics.com www. Samsung 557 80 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 2 4 40 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si samsungelec 37.440 SIT 468 SIT 3 leta SP8004H tronics.com

Seagate U 20 GB EIDE 5.400 12,7 436 1 1 20 GB 2 MB Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 17.680 SIT 884 SIT 1 leto Series X Mb/s Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com

Seagate 555 Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. Barracuda 40 GB EIDE 7.200 9,0 Mb/s 1 2 40 GB 2 MB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 26.600 SIT 665 SIT 1 leto ATA IV Seagate 60 GB EIDE 7.200 9,5 555 2 3 40 GB 2 MB Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 31.100 SIT, 518 SIT, 1 leto Barracuda Mb/s Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 26.650 SIT 444 SIT ATA IV Seagate 80 GB EIDE 7.200 9,5 555 2 4 40 GB 2 MB Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 34.400 SIT, 430 SIT, 1 leto Barracuda Mb/s Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 30.550 SIT 382 SIT ATA IV Seagate 120 GB EIDE 7.200 9,4 570 2 4 60 GB 2 MB Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 52.800 SIT 440 SIT 1 leto Barracuda Mb/s Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com ATA V

Western 400 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. Digital 20 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 1 2 20 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 17.600 SIT 880 SIT 2 leti WD200BB

Western 593 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. 26.280 SIT, 657 SIT, Digital 40 GB EIDE 5.400 12,4 Mb/s 2 4 20 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 23.360 SIT 584 SIT 2 leti WD400EB

Western 400 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. Digital 40 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 2 4 20 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 27.240 SIT 681 SIT 2 leti WD400BB Western 40 GB EIDE 7.200 8,9 591 1 2 40 GB 8 MB Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. 26.325 SIT 658 SIT 3 leta Digital Mb/s PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com WD400JB Western 80 GB EIDE 5.400 9,0 424 3 6 26,6 2 MB Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. 32.400 SIT 405 SIT 2 leti Digital Mb/s GB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com WD800AB

Western 525 26,6 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. 33.480 SIT, 419 SIT, Digital 80 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 3 6 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 30.420 SIT 380 SIT 2 leti WD800BB

Western 602 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. 38.880 SIT, 486 SIT, Digital 80 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 2 4 40 GB 8 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 37.960 SIT 475 SIT 3 leta WD800JB Western 120 GB EIDE 7.200 8,9 602 3 6 40 GB 8 MB Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. 57.840 SIT, 482 SIT, 3 leta Digital Mb/s PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 55.640 SIT 464 SIT WD1200JB

Western 736 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. Digital 180 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 3 6 60 GB 2 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 87.360 SIT 485 SIT 2 leti WD1800BB

Western 736 66,6 Elkotex, (01) 583 79 10, www.elkotex.si, www.wdc. Digital 200 GB EIDE 7.200 8,9 Mb/s 3 6 GB 8 MB PCX (01) 581 98 00 www.pcx.si com 110.500 SIT 553 SIT 3 leta WD2000JB 60 FEBRUAR 2003 DISKI

Tabela osnovnih podatkov

deklarirana deklariran največja hitrost povprečni notranja zmoglji- velikost deklarirana tip vrtenja čas število število vost na medpo- spletni naslov zmogljivost vmesnika hitrost plošč glav prodaja telefon spletni naslov proizvajalca cena cena na GB garancija (vrt./min.) dostopa prenosa ploščo mnilnika (ms) podatkov

IBM Ultrastar 73,4 GB SCSI 10.000 4,9 690 6 12 18,3 GB 4 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si www.storage. 168.500 SIT 2.296 SIT 5 let 73LZX Mb/s ibm.com

IBM Ultrastar 36,7 GB SCSI 10.000 4,7 825 2 3 18,3 GB 8 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si www.storage. 61.900 SIT 1.687 SIT 5 let 146Z10 Mb/s ibm.com

Msaxtor Atla 18 GB SCSI 10.000 4,5 622 1 2 18 GB 8 MB Asbis (01) 530 32 20 www.asbis.si www.maxtor. 58.500 SIT 3.250 SIT 5 let 10K III-320 Mb/s com

Seagate 682 Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. Cheetah 18,4 GB SCSI 10.000 5,2 Mb/s 1 2 18,4 GB 4 MB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 47.970 SIT 2.607 SIT 5 let 36ES

Seagate 682 Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. Cheetah 36,7 GB SCSI 10.000 5,2 Mb/s 2 4 18,4 GB 4 MB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 72.280 SIT 1.969 SIT 5 let 36ES Seagate 73,4 GB SCSI 10.000 5,1 671 4 8 18,4 GB 8 MB Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 159.900 SIT 2.178 SIT 5 let Cheetah Mb/s Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 73LP

Seagate 840 Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. Cheetah 36,7 GB SCSI 10.000 4,7 Mb/s 4 8 9,2 GB 8 MB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 72.280 SIT 1.969 SIT 5 let 10K.6

Seagate 840 Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 187.100 SIT, 2.549 Cheetah 73,4 GB SCSI 10.000 4,7 Mb/s 4 8 18,4 GB 8 MB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 159.900 SIT SIT, 2.178 5 let 10K.6 SIT Seagate 146,8 SCSI 10.000 4,7 840 4 8 36,7 8 MB Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. 335.400 SIT 2.285 SIT 5 let Cheetah GB Mb/s GB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 10K.6

Seagate 891 Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si, www.seagate. Cheetah X15 36,7 GB SCSI 15.000 3,6 Mb/s 2 4 18,4 GB 8 MB Elkotex (01) 583 79 10 www.elkotex.si com 113.100 SIT 3.082 SIT 5 let 36LP

Archos USB www.archos. MiniHD 40 40 GB 2.0, 4.200 13,0 NP 2 4 20 GB 2 MB Aplikon (01) 520 16 36 www.aplikon.si com 89.905 SIT 2.248 SIT 1 leto GB FireWire

Iomega HDD 80 GB USB 7.200 8,5 ms 592 2 4 40 GB 2 MB Acord-92 (01) 583 72 30 www.acord-92.si www.iomega. 69.900 SIT 874 SIT 1 leto 80 GB 2.0 Mb/s com

Hitrost pri Winbench 99 HE Diskmark Hitrost branja v MB/s, izmerjena z DBench32 Maxtor DiamondMax Plus 9 160 GB 41.300 Western Digital WD2000JB 200 GB 57,894 IBM Deskstar 180GXP 185,2 GB 41.100 IBM Deskstar 180GXP 123,5 GB 57,481 Western Digital WD2000JB 200 GB 36.500 IBM Deskstar 180GXP 185,2 GB 57,013 Western Digital WD1200JB 120 GB 35.200 IBM Deskstar 180GXP 61,4 GB 56,411 Western Digital WD800JB 80 GB 34.800 Maxtor DiamondMax Plus 9 160 GB 56,369 Maxtor DiamondMax Plus 9 120 GB 33.700 Maxtor DiamondMax Plus 9 80 GB 53,597 Maxtor DiamondMax Plus 9 80 GB 33.500 Maxtor DiamondMax Plus 9 120 GB 50,867 IBM Deskstar 180GXP 123,5 GB 33.000 Western Digital WD1800BB 180 GB 50,778 Western Digital WD400JB 40 GB 32.000 Maxtor DiamondMax Plus 9 60 GB 50,666 IBM Deskstar 120GXP 40 GB 31.100 Western Digital WD400JB 40 GB 50,258 IBM Deskstar 180GXP 61,4 GB 31.100 Western Digital WD400BB 40 GB 50,219 ExcelStor Jupiter J240 40 GB 30.800 Western Digital WD1200JB 120 GB 50,075 Maxtor DiamondMax Plus 9 60 GB 30.600 Western Digital WD800BB 80 GB 50,027 Western Digital WD800BB 80 GB 29.800 Western Digital WD800JB 80 GB 50,027 Western Digital WD1800BB 180 GB 29.600 Western Digital WD200BB 20 GB 49,743 Seagate Barracuda ATA V 120 GB 28.600 ExcelStor Jupiter J240 40 GB 47,990 Seagate Barracuda ATA IV 60 GB 27.300 IBM Deskstar 120GXP 40 GB 47,706 Seagate Barracuda ATA IV 80 GB 27.200 Samsung SP8004H 80 GB 44,255 Western Digital WD400BB 40 GB 27.000 Seagate Barracuda ATA V 120 GB 43,683 Samsung SP8004H 80 GB 26.700 Seagate Barracuda ATA IV 40 GB 43,527 Western Digital WD800AB 80 GB 26.600 Seagate Barracuda ATA IV 80 GB 43,333 Western Digital WD200BB 20 GB 26.200 Seagate Barracuda ATA IV 60 GB 43,144 Seagate Barracuda ATA IV 40 GB 26.100 Western Digital WD800AB 80 GB 42,985 Western Digital WD400EB 40 GB 22.700 Western Digital WD400EB 40 GB 40,944 Seagate U Series X 20 GB 21.100 Seagate U Series X 20 GB 35,634 Samsung SV8004H 80 GB 17.000 Samsung SV8004H 80 GB 33,985 Seagate Cheetah X15 36LP 36,7 GB 30.000 Seagate Cheetah 10K.6 73,4 GB 70,745 Seagate Cheetah 10K.6 146,8 GB 29.500 Seagate Cheetah 10K.6 146,8 GB 70,431 Maxtor Atlas 10K III-320 18 GB 28.700 Seagate Cheetah 10K.6 36,7 GB 69,158 IBM Ultrastar 73LZX 73,4 GB 28.500 IBM Ultrastar 73LZX 73,4 GB 66,131 Seagate Cheetah 10K.6 36,7 GB 28.500 IBM Ultrastar 146Z10 36,7 GB 66,023 Seagate Cheetah 10K.6 73,4 GB 28.500 Maxtor Atlas 10K III-320 18 GB 55,716 Seagate Cheetah 36ES 36,7 GB 27.800 Seagate Cheetah 36ES 36,7 GB 55,392 IBM Ultrastar 146Z10 36,7 GB 27.500 Seagate Cheetah 36ES 18,4 GB 54,807 Seagate Cheetah 36ES 18,4 GB 26.300 Seagate Cheetah X15 36LP 36,7 GB 39,237 Seagate Cheetah 73LP 73,4 GB 25.300 Seagate Cheetah 73LP 73,4 GB 38,856 Iomega HDD 80 GB 80 GB 22.600 Iomega HDD 80 GB 80 GB 19,154 Archos MiniHD (USB 2.0) 40 GB 13.000 Archos MiniHD (USB 2.0) 40 GB 14,095 Archos MiniHD (FireWire) 40 GB 10.000 Archos MiniHD (FireWire) 40 GB 9,945

0 42.000 0 71 EIDE SCSI Zunanji EIDE SCSI Zunanji DISKI FEBRUAR 2003 61

Tabela meritev

FAT32 NTFS

Winbench Winbench Winbench DBench32 - DBench32 - Winbench Winbench Winbench Winbench DBench32 - DBench32 - Winbench 99 Winbench 99 - prenos 99 - čas 99 - CPU pisanje branje 99 - Winbench 99 - prenos 99 - čas 99 - CPU pisanje branje - Business 99 - HE podatkov dostopa Util. (%) (MB/s) (MB/s) Business 99 - HE podatkov dostopa Util. (%) (MB/s) (MB/s) (KB/s) (ms) (KB/s) (ms)

ExcelStor Jupiter 10.100 34.000 47.800 7,33 1,06 45,582 48,590 8.930 30.800 47.500 7,35 1,06 45,050 47,990 J240

IBM Deskstar 9.740 33.400 47.400 7,40 1,86 45,131 48,268 8.270 31.100 47.100 7,46 1,09 44,206 47,706 120GXP

IBM Deskstar 10.100 34.800 56.900 8,20 1,48 54,179 57,312 8.770 31.100 55.800 8,16 1,10 52,303 56,411 180GXP

IBM Deskstar 10.700 36.900 57.400 7,32 1,14 52,629 58,403 8.760 33.000 57.400 7,34 1,09 52,168 57,481 180GXP

IBM Deskstar 16.800 44.000 56.000 6,89 1,26 48,496 57,093 14.700 41.100 56.700 6,88 1,18 54,370 57,013 180GXP

Maxtor DiamondMax 8.750 34.700 49.900 10,10 1,79 49,063 50,730 7.750 30.600 49.900 10,10 1,06 49,752 50,666 Plus 9

Maxtor DiamondMax 9.390 37.200 50.000 8,52 1,40 49,975 51,230 8.260 33.500 50.500 8,80 1,05 49,700 53,597 Plus 9

Maxtor DiamondMax 8.620 36.600 50.100 8,59 1,71 49,229 50,877 8.070 33.700 50.100 8,97 1,12 49,908 50,867 Plus 9

Maxtor DiamondMax 18.200 48.600 55.300 8,09 1,18 55,119 56,296 15.600 41.300 54.300 8,17 1,12 55,930 56,369 Plus 9 Samsung SV8004H 5.370 18.500 33.500 8,37 1,22 33,628 34,073 4.810 17.000 33.500 8,70 1,13 33,662 33,985

Samsung SP8004H 8.220 30.000 43.500 8,27 1,04 36,503 44,304 7.690 26.700 43.500 8,26 1,03 40,228 44,255

Seagate U Series X 6.940 22.500 36.400 13,00 1,08 36,341 37,002 6.190 21.100 35.500 13,00 1,07 34,136 35,634

Seagate Barracuda 8.650 29.300 42.700 9,62 1,60 39,608 43,524 7.590 26.100 42.800 9,58 1,06 38,784 43,527 ATA IV

Seagate Barracuda 8.320 29.300 42.100 9,26 1,10 41,066 42,922 7.890 27.300 42.500 8,98 1,08 40,373 43,144 ATA IV

Saeagate Barracud 8.650 29.000 42.600 8,90 1,82 39,158 43,347 8.000 27.200 42.600 8,54 1,23 37,554 43,333 ATA IV

Seagate Barracuda 8.980 30.800 43.500 8,59 1,14 44,002 44,184 7.730 28.600 43.500 8,62 1,08 44,162 43,683 ATA V

Western Digital 8.520 30.200 49.500 10,20 1,07 45,769 50,456 7.350 26.200 49.000 10,30 1,09 48,104 49,743 WD200BB

Western Digital 7.030 26.000 38.800 11,40 1,05 38,086 39,614 6.240 22.700 38.900 11,50 1,04 38,753 40,944 WD400EB

Western Digital 8.690 30.900 49.400 8,85 1,21 48,429 50,364 7.610 27.000 49.400 10,20 1,03 49,303 50,219 WD400BB

Western Digital 9.980 38.300 49.600 8,89 1,18 48,326 50,432 9.400 32.000 49.400 8,80 1,05 49,531 50,258 WD400JB

Western Digital 8.360 29.000 42.100 8,63 1,11 41,926 43,013 7.770 26.600 42.400 8,99 1,06 42,768 42,985 WD800AB

Western Digital 9.130 31.900 49.000 7,69 1,05 48,608 50,114 8.230 29.800 49.300 8,67 1,04 49,592 50,027 WD800BB

Western Digital 10.300 38.700 49.100 7,49 1,22 47,619 50,114 9.740 34.800 49.100 8,81 0,99 48,662 50,027 WD800JB

Western Digital 10.500 38.700 49.000 7,19 1,03 46,373 50,118 9.770 35.200 49.300 7,28 1,05 47,815 50,075 WD1200JB

Western Digital 14.000 32.800 49.500 7,89 1,27 49,045 50,852 11.700 29.600 50.000 7,97 1,16 49,985 50,778 WD1800BB

Western Digital 19.300 41.500 56.700 8,25 1,12 55,847 57,932 15.700 36.500 57.100 8,68 1,14 57,174 57,894 WD2000JB IBM Ultrastar 73LZX 11.400 29.800 66.900 4,63 0,40 61,414 67,346 8.420 28.500 65.000 4,76 0,39 61,929 66,131

IBM Ultrastar 11.300 29.300 66.800 5,13 0,44 60,298 66,652 8.060 27.500 64.900 5,11 0,35 62,053 66,023 146Z10

M-axtor Atlas 10K III 11.900 31.400 54.600 5,44 0,38 47,572 55,363 8.430 28.700 55.100 5,40 0,32 48,104 55,716 320

Seagate Cheetah 10.800 29.000 53.500 5,94 0,39 51,822 54,842 8.130 26.300 53.900 5,91 0,36 51,225 54,807 36ES

Seagate Cheetah 11.000 29.600 54.500 5,40 0,41 52,282 55,457 8.160 27.800 54.500 5,42 0,38 51,787 55,392 36ES

Seagate Cheetah 11.000 25.000 38.200 5,02 0,42 37,414 38,879 8.170 25.300 37.600 4,96 0,36 37,404 38,856 73LP

Seagate Cheetah 11.200 29.300 69.500 4,90 0,43 59,571 70,602 8.590 28.500 68.000 4,82 0,36 63,565 69,158 10K.6

Seagate Cheetah 11.200 29.200 69.600 4,67 0,43 60,900 70,831 8.620 28.500 69.600 4,74 0,37 66,248 70,745 10K.6

Seagate Cheetah 12.000 29.400 68.200 4,44 0,43 58,777 69,701 8.870 29.500 69.400 4,49 0,37 63,774 70,431 10K.6

Seagate Cheetah 13.900 32.500 38.600 3,73 0,40 38,306 39,293 10.600 30.000 38.500 3,70 0,37 38,141 39,237 X15 36LP 3.600 Archos MiniHD 40 (USB 2), 8.890, 13.800, 14,90, 7,56, 13,641, 14,008, 5.580, 13.000, 13.800, 14,60, 7,54, 14,033, 14,095, GB 3.190 (FW) 7.310 9.130 15,60 0,66 9,286 9,625 4.590 10.000 9.130 15,20 0,69 9,597 9,945 Iomega HDD 80 GB 8.850 18.300 18.700 8,43 1,52 16,333 19,032 10.600 22.600 18.700 8,68 1,60 16,429 19,154 62 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI Vnaprej izgubljeni boj? Verjetno bi le malokdo oporekal trditvi, da je elektronska pošta najkoristnejši del z internetom popolnoma povezanega sveta. Deskanje je koristno, res, vendar se s koristmi elektronskega komuniciranja ne more niti primerjati. PROTISMETNI PROGRAMI FEBRUAR 2003 63

ič čudnega, da so elektronsko pošto (ne nazadnje v raznih imenikih), je resna mož- premogli že prvi veliki računalniki v nost, da ga bo kdaj našel kateri izmed takih Izvor besede SPAM N šestdesetih letih, ko globalne poveza- programov. Mimogrede, pred kratkim je Slo- Spam – uradno sicer pi- ve sploh še ni bilo. Danes si brez nje ne moremo venijo obkrožilo neželeno sporočilo »Povabilo sano z verzalkami kot več privoščiti poslovanja, vse pomembnejša pa na raziskavo«, naslovi, na katere je bilo razpo- SPAM – je ime znamenite- je tudi v medsebojnih odnosih (pred dobrim me- slano, pa so bili zbrani natanko tako – s stroj- ga mletega, predelanega in secem dni smo na primer poštne programe mno- nim zbiranjem po spletu (avtor programa je konzerviranega mesa, ki ga žično obremenjevali z elektronskimi voščilni- zdaj v nemilosti aktivne spletne skupnosti). Še izdeluje in trži podjetje Hor- cami, ki marsikomu že nadomeščajo klasične). več – različice takih programov znajo iskati mel Foods. Gre za jed, kakr- Žal je mogoče vse dobre stvari tudi zlorabi- tudi po novičarskih skupinah (USENET). Če šno smo pri nas nekoč poznali ti in tega smo se v računalništvu tako ali tako ste tam kdajkoli karkoli objavili (s svojim pra- pod imenom Doručak, s tem da je SPAM pre- že navadili (virusi, trojanski konji, vdiranje v vim e-naslovom), ste že v nevarnosti. Seveda cej večja zadeva, saj so doslej prodali okoli šest milijard konzerv. računalnike). Zloraba elektronske pošte se so dobri zbiralci elektronskih naslovov tudi Zakaj neki pa se smetenje po internetni imenuje neželena pošta ali poštno smetenje razni trojanski konji, ki jih v zadnjem času kar pošti imenuje enako kakor marsikomu ljuba oz., izvirno v angleščini, »spam«. Po nekate- mrgoli. Pri zbiranju lahko »pomagajo« tudi jed? Gre morda za antireklamo vegetarijan- rih podatkih se je delež take neželene pošte v nepazljivi upravitelji – že pred časom smo pi- cev? Za zlobno potezo konkurence? enem letu povečal za štirikrat in zaenkrat nič sali o odprtih vratih v zbirko več kot 26.000 slo- Na uradni spletni strani izdelka SPAM ne kaže, da bi lahko bilo temu večanju kaj venskih naslovov na tis.telekom.si... Začetniš- (www.spam.com) lahko poleg drugega najde- kmalu konec. Najbolj črnogledi se bojijo, da kim »spamerjem« pa lahko pomagajo tudi neuki mo pojasnilo, da se je beseda »spam« zače- bo neželena pošta sčasoma zakrivila propad uporabniki – še vedno je zaslediti kar nekaj la uporabljati kot nekaj, kar smeti, po uprizori- danes najbolj uporabljane medomrežne sto- skupinske pošte, ki jo uporabniki pošiljajo tvi skeča v 25. epizodi Letečega cirkusa ritve – elektronske pošte. Ko bo v poštnem tako, da vse naslovnike naštejejo v polje za ko- skupine Monty Python (pythonline.com), v predalu več nekoristne »solate« kakor upo- pijo (CC), in ne v skrito kopijo (BCC). Take kateri je skupina pobesnelih Vikingov vse in vsakogar prevpila s ponavljanjem in vpitjem rabne pošte, bodo uporabniki e-pošto zaso- naslove hitro izkoristijo že bolj spretni marke- besede SPAM. (Besedilo skeča lahko najdete vražili... na www.detritus.org/spam/skit.) Za razliko od drugih računalniških zlorab ima neželena brezplačno – pošiljatelj ima pač zakupljen po- pošta svoje korenine datkovni vod ali povezavo ADSL in jo plačuje v realnem svetu – v ne glede na to, ali ni poslal ničesar ali pa je po- poštnih nabiralni- slal milijon sporočil. No, za večje, profesional- kih, ki so vse bolj ne »spamovske« operacije je treba ponudni- polni raznih brez- kom interneta za velike količine poštnega pro- plačnih revij, propa- meta dodatno plačevati, pa vendar se račun gandnih letakov, po- največjim več kot izide. Samo za zgled povej- nudb in druge »sola- mo, da je AOL (oz. njegovi uporabniki) kot te«. Tisk je poceni, največji ponudnik interneta na svetu do pred natisnjene količine s kratkim od samo enega pošiljatelja neželene tem velike, in če le pošte (Cyber Promotions) dobival 1,8 milijo- kak odstotek ljudi na sporočil na dan! Končno je pošiljatelja us- podtaknjeno brošu- Neželena pošta je redna gostja velike večine elektronskih predalov. tavil s sodno odločbo. ro dejansko prelista, se ekonomski račun izide. tingarji, kaj jih ne bi profesionalci! In ne na- Cilji »spamerjev« zadnje – malo spretnejši uporabniki lahko na- Osnova – naslovniki! slove »potegnejo« iz zbirk podatkov, kot so pri Verjetno se je vsakdo, ki je v svoj poštni na- nas PIRS ali elektronski telefonski imenik. In biralnik začel dobivati ponudbe za poceni Pri »papirni« neželeni pošti govorimo o ti- to v sporočilu celo prostodušno priznajo; češ, »rastlinske viagre«, »zastonj pornografijo«, soč primerkih, pri elektronski pošti pa lahko če vam kaj ni všeč, nam odgovorite in zbrisali »brezobrestna posojila«, »internetne kazino- mirno govorimo o stotinah milijonov! Laik bi vas bomo s seznama. In vas silijo, da se »odja- je«, »ameriške zelene karte« in podobno, že pomislil, da je teže nabrati elektronske naslo- vite« od nečesa, česar sploh niste zahtevali! vprašal – v čem je trik? Saj vendar na tem sve- ve nesrečnih žrtev, kakor se z biciklom odpe- Če dobro pomislimo, je skorajda nemogo- tu ni ljudi, ki bi takim ponudbam nasedli, torej ljati po ulici in po vrsti polniti poštne nabiral- če, da bi v daljšem časovnem obdobju kateri- odprli sporočilo in sledili povezavi do končne- nike, vendar to nikakor ni res. Računalniške koli vsaj nekoliko spletno aktiven uporabnik ga nakupa? Pa so. Nekaj jih sporočilo odpre naslove lahko namreč iščejo računalniki, pri ostal neopažen. Dokaz za to je že dejstvo, da (kar pošiljatelj že šteje za delni uspeh), še ne- tem pa so seveda (kar je za računalnike zna- imajo največji pošiljatelji neželene pošte danes kaj manj pa jih dejansko opravi nakup, oz. se čilno) bistveno hitrejši od ljudi. Posebni nabi- zbranih kar 250 milijonov elektronskih naslo- strinja s ponudbo. Pa vendar je to dovolj, da se ralni (harvesting) programi delujejo po po- vov (glej okvir). In smo že pri drugi prednosti pošiljanje še kako izplača (glej okvir o enem dobnem načelu kakor spletni iskalniki (npr. interneta v primerjavi z navadno pošto – poši- največjih pošiljateljev). Google) – sprehajajo se po spletnih straneh in ljati milijone elektronskih sporočil je nepri- Zavedati se je treba, da je pošiljanje nežele- na njih iščejo morebitne objavljene elektron- merno ceneje od navadne pošte! Če govorimo nih sporočil dvostopenjsko. Osnova je podjet- ske naslove. Kjerkoli je že objavljen vaš naslov o manjših številkah, bi lahko celo rekli, da je je, ki obvladuje tehnologijo in milijone elek- 64 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

tronskih naslovov in oboje daje v najem pod- obliki HTML). Kljub temu da je v neželenih nazadnje lahko po tem, ko se začne stekati ne- jetjem, ki bi rada s svojo ponudbo pritegnila sporočilih velikokrat tudi povezava, s katero želena pošta na enega takih naslovov, natan- kar največ kupcev. Ponavadi prvo podjetje zase lahko »odjavimo« od nadaljnjih pošiljk, je ko vemo, kdo nas je »izdal« in »prodal« naš računava neki znesek za enkratno pošiljanje to skoraj vedno le zvijača, s katero pošiljatelj naslov. sporočil, možno pa je tudi plačilo po učinku. ugotovi, da je naslov delujoč. Po taki odjavi si Pri slednjem naročnik plača glede na to, koli- lahko obetamo le še več neželene pošte... Da o Obramba ko sporočil je bilo odprtih in koliko jih je bilo tem, da nas želi marsikatera neželena pošta celo »kliknjenih«. zmamiti na zloveščo spletno stran, kjer bi iz Žal smo številni aktivni internetni upo- nas tako ali drugače radi izvabili podatke, rabniki že zamudili zgornjo fazo, ko bi še lah- Preventiva kot je npr. številka kreditne kartice, niti ne go- ko upali na obrambo s preventivo. Pomaga vorimo. le aktivna obramba s specializiranimi pro- Najboljša obramba je preventiva, seveda. Če ste pripravljeni za anonimnost v spletu grami. Če nas »spamerji« še niso odkrili, je najbolje, odšteti tudi nekaj denarcev (beri: dolarjev), si In spet žal – danes ni na vidiku univerzalne da ravnamo tako, da nas tudi ne bodo. Osnov- lahko omislite eno izmed t. i. storitev DEA. rešitve, ki bi nas neželene pošte vsaj tako učin- no pravilo je, da svojega elektronskega naslo- DEA pomeni Disposable e-mail address oz. za- kovito obranila, kakor nas pred virusi rešujejo va, če je le mogoče, ne izdamo nobeni spletni časni elektronski naslov. Ko se naročimo na protivirusni programi. Ob nastanku neželene strani, potrditvenemu obrazcu ali novičarski tako storitev (ena najbolj priljubljenih je pošte je za dovolj dobro rešitev veljal že dogo- skupini. Za tako početje si nekje ustvarimo do- Spamex), lahko na spletni strani, ki od nas vor spletnih ponudnikov, da na črno listo pri- daten, brezplačni e-poštni račun. Seveda je zahteva elektronski naslov, le kliknemo po- kujejo vsak poštni strežnik, ki brez omejitev enako nujno, da svojega elektronskega naslo- vezavo v brskalniku in si hitro naredimo nov (prijave) sprejema pošto, ki ni namenjena nje- va ne objavimo na svojih spletnih straneh kot začasni naslov (npr. [email protected]), ki bo govim lastnim uporabnikom. Taki strežniki kontakt, na katerega naj nam obiskovalci pi- preusmerjen na naš pravi elektronski naslov. namreč hitro zdrknejo pod »nadzor« pošiljate- šejo. Če bodo naslov našli obiskovalci, ga bo Storitev si bo še zapomnila, kateri začasni na- ljev neželene pošte in postanejo vozlišče za ne- tudi kateri od programov, ki iščejo spletne naslov (na voljo jih imamo lahko več, tudi 15) nadzorovano pošiljanje te pošte. Danes je ta- slove. smo uporabili na tej spletni strani, in s tem kih črnih list, ki se stalno in redno vzdržujejo in olajšala nadaljnjo dopolnjujejo in so na njih tudi strežniki, ki so morebitno prijavo »prijateljski« do pošiljateljev neželene pošte, na to stran. Težava kar nekaj (MAPS, ORBS, ORDB) in vsi resni je le v tem, da take internetni ponudniki jih s svojimi poštnimi storitve – logično – strežniki spoštujejo in upoštevajo. Mimogre- ne omogočajo inte- de, v Sloveniji (domena .si) je trenutno 32 gracije s programi za poštnih strežnikov, ki so v zbirki ORDB delo z elektronsko (www.ordb.org) označeni kot odprti (open re- pošto, temveč mora- lay). Resnici na ljubo, si je večina teh strežni- mo za to uporabljati kov prislužila tako oznako le zaradi svojih spletni brskalnik. neukih upraviteljev. Vsekakor pa nam z Podatke iz takih zbirk odprtih strežnikov njihovo pomočjo ni- bi lahko upoštevali tudi poštni strežniki podje- koli ne bo treba iz- tij, vendar si upamo trditi, da jih zaradi naroč- dati pravega elek- nine, ki jo zahtevajo nekateri upravitelji črnih tronskega naslova, list, ne. Pa vendar to (k sreči) ni več nobena ki bi ga potem neza- škoda, saj so veliki pošiljatelji neželene pošte nesljiv prejemnik že davno iznašli načine, kako pošiljati pošto Novi Outlook 11 (beta) v sporočilih HTML ne prikazuje ničesar z zunanjih prodal pošiljateljem kljub omejitvam črnih list (glej okvir o enem spletnih strani. To zajema razne slike, hkrati pa pomeni, da ne izvaja raznih zlonamernih in »obvestilnih« skript. neželene pošte. Ne največjih pošiljateljev). Omeniti velja še, da take zbirke niso vse- Če smo neželeno pošto že začeli dobi- mogočne in povzročajo tudi kar nekaj težav. vati, smo žal že »pečeni« in brez čistilnega Če odmislimo nekaj dodatnega omrežnega programa lahko le poskušamo zmanjšati prometa, ki je potreben, da strežnik povprašu- škodo. Recimo tako, da pošiljateljem ne je po taki zbirki, je zagotovo najhujša ta, da so damo vedeti, da smo »živi«, in jih tako zaradi njihove uporabe večkrat »kaznovani« opogumimo za nove pošiljke neželene po- tudi legitimni uporabniki. Če pride neki poštni šte. To pomeni, da elektronske pošte, za strežnik na črno listo zaradi enega »smetne- katero sumimo, da je neželena (v Sloveniji ga« uporabnika, mu drugi strežniki tudi za je skoraj dovolj dober pokazatelj tega že druge njegove uporabnike ne bodo več dostav- to, da je napisana v angleščini), nikoli in ljali pošte. nikdar ne odpirajmo. In pod odpiranjem Nekateri upravitelji vztrajajo, da bi pri ne- imamo v mislih tudi hitri ogled, ki je pri želeni pošti precej pomagali tudi pravilno na- uporabnikih Outlooka tako priljubljen. Še stavljeni poštni strežniki, vendar so to po na- posebej pa po morebitnem odprtju sporo- Storitve, kot je Spamex.com, omogočajo sprotno šem mnenju le malenkosti, ki neželene pošte čila ne klikajmo (večinoma gre za pošto v izdelavo »začasnih« elektronskih naslovov. ne morejo ustaviti. PROTISMETNI PROGRAMI FEBRUAR 2003 65

V strežnikih što. Nekateri so specializirani za določen pošt- ni strežnik (Exchange, Domino), drugi so Najboljši Delna rešitev za podjetja so le bolj ali manj splošni in pazijo na poštni promet prek proto- Bralci od članka o primerjalnem preizkusu uspešna filtrirna pravila v poštnih strežnikih. kola SMTP (oz. vrat TCP številka 25). Enako opreme ponavadi pričakujejo priporočilo, ka- Pravila obsegajo preverjanje pošiljateljevega se na področju Unixa najdejo taki, ki se »obe- teri izdelek je najboljši in primeren za nakup in naslovnikovega imena, naslova sporočila, sijo« na protokol SMTP, in taki, ki delujejo oz. namestitev. Pri programih za strežniško ključne besede v besedilu sporočila in, ne na- neposredno s programom sendmail ali dru- čiščenje neželene pošte je izbira pičla, pa zadnje, oblikovanje sporočila. Možnost vsaj gimi poštnimi programi. Velikokrat lahko pri tudi nad učinkovitostjo programov, ki smo jih osnovnega filtriranja sporočil, ki jih poštni nakupu celo izbiramo med različicami za preizkusili, nismo bili ravno navdušeni. S ča- strežnik podjetja »spusti skozi«, imajo že dalj različne poštne strežnike. Na voljo je tudi ne- som bo ponudba gotovo boljša, trenutno pa časa bolj ali manj vsi strežniki. Najosnovnejši kaj protivirusnih programov, ki imajo tudi največ obeta strežniška različica Spamneta – način zapore so t. i. črne liste uporabnikov, na modul za obrambo pred neželeno pošto. Za- program Authority. Veliko laže se je odločiti med množico katere lahko ročno vpisujemo pošiljatelje ali nimivo, da za najmočnejše protivirusne pro- programov za čiščenje po osebnih računalni- njihove domene, ki smo jih prepoznali kot ne- grame to (še?) ne velja. Verjetno je pričakova- kih. Tako občutek pri delu kakor praktični želene, in njihovi pošti ne dovolimo vstopa. ti, da se bosta obe obrambi sčasoma vendar- preizkus sta za najboljšega izbrala program No, verjetno je vsakomur jasno, da so take čr- le zlili v eno. Navsezadnje gre pri obeh za ne- Spamnet. Program je (vsaj zaenkrat) brezpla- ne liste za obrambo pred neželeno pošto po- kakšno pregledovanje pošte, le algoritmi so čen, njegova statistična metoda določanja polnoma neuporabne. Da bi upravitelj vsak drugačni. neželene pošte ob sodelovanju več kot dan po nekaj ur pregledoval pošto in potem na Vsi protismetni programi namreč delujejo 250.000 uporabnikov pa zaenkrat deluje od- črno listo vpisoval »neželene« pošiljatelje, eno- na podlagi algoritma in skupka pravil, ki so lično. Ni še popolna, toda le redko se zgodi, stavno ne pride v poštev. Pravzaprav enako ve- bolj ali manj »inteligentna«. Nekateri primi- da kakšno sporočilo napačno oceni, to pa je lja za nekoliko novejše poštne strežnike, ki tivno iščejo le ključne besede (in s tem povzro- najpomembneje. Slabost Spamneta je le nje- omogočajo tudi že filtriranje glede na vsebino. čijo veliko napačnih diagnoz), drugi se zana- gova omejenost – deluje le v Outlooku 2000 ali XP. Če je vpisovanje pravil prepuščeno hitrosti šajo na skupnost, ki redno piše in obnavlja vsa upraviteljevega ročnega vpisovanja, je učin- kompleksnejša pravila, tretji poskušajo nove, kovitost enaka nič. statistične metode (glej okvir). Vsekakor velja no sprejemati novih pravil. »Spamerji« so eno- Sicer pa je edina rešitev nakup specializira- opozoriti, da nobeden od teh programov ni stavno prehitri, da bi jih ubogi upravitelj pošt- nega programa za obrambo pred neželeno po- vreden piškavega oreha, če ne zmore samodejnega strežnika lahko dohiteval.

SLOVENSKI »SPAMERJI« meti kot »nič več naših reklamnih sporočil med vašo osebno pošto«. Neže- Neželena pošta v angleščini, ki sestavlja veliko večino tega smetja, lena pošta, ki smo jo od drugih »ponudnikov« prejemali prej, bo seveda se zadnje čase sicer množično širi tudi v Sloveniji, vendar pa je »lastne«, še vedno romala v našo osebno pošto... Od kod jim pogum za dodatno za- slovenske neželene pošte razmeroma malo. Razloga za to sta najverjet- vajanje v slogu »nič več brisanja sporočil in nič več virusov«, lahko le ugi- neje dva. Osnovni je ta, da mora biti pošta, katere cilj je množičnost, pi- bamo. sana v jeziku, ki je množičen, to pa slovenščina seveda ni. Drugi razlog pa je zamuda, s katero se je Slovenija množično priklopila v internet (pio- nirski akademski začetki tu pač ne štejejo). Zamuda se je izrazila tudi v zamudi vsakovrstnega internetnega poslovanja, h kateremu sodi tudi, pa če si priznamo ali ne, neposredno oglaševanje oz. pošiljanje neželene pošte. Pa vendar je v zadnjem času najti nekaj nadobudnih podjetij, ki se poizkušajo v takem načinu »poslovanja«. Zanimivo, da gre večinoma le za enkratne poizkuse, ko je na veliko število elektronskih naslovov poslano eno reklamno oz. ponudbeno sporočilo. Nenehnih ponudb, ki smo jim priča na angleškem govornem delu interneta, še ni zaslediti. Pa vendar – tudi enkratni »spamerji« morajo nekako priti do ciljnih elektronskih naslovov. Ali jih pridobijo sami (nekoliko spretnejši programerji, ki znajo napisati t. i. nabiralni ali »harvesting« program, niso dragi) ali pa se obr- nejo na specializirano podjetje, ki jim »proda« ali »da v najem« množico elektronskih naslovov. Da, tudi v Sloveniji že imamo take. Podjetje Euromar Communicatons (www.euromar.com) iz Žalca tako (med drugim) ponuja »e-mail marketing«, ki ga je z njihove spletne strani razumeti kot storitev, pri kateri lahko naročnik za pošiljanje uporabi njiho- Obljubljeni odstranjevalec neželene pošte je v bistvu sprejemnik zanjo... vo zbirko elektronskih naslovov. Pravzaprav smo postali pozorni na podjetje, ker nam je (in verjetno še komu) poslalo ponudbo (že na prvi pogled ob- In v čem je zvijača? Malo verjetno je, da bi kdo res uporabljal poseben likovano kot tipična neželena pošta), da lahko kot darilo zastonj dobimo program za sprejemanje sporočil od nekega Euromara in njegovih partner- program, ki nas bo rešil reklamnih sporočil. S precejšnjo skepso smo jev, po drugi strani pa je res, da je program verjetno marsikdo preizkusil. In program prenesli k sebi, ga namestili in – ugotovili, da gre pravzaprav le da je to lahko naredil, je moral Euromaru sporočiti svoj elektronski naslov za poštni nabiralnik (odjemalec POP3) za naslov [email protected], (čeprav je res, da na spletnem obrazcu ni bilo preverjanja pravilnosti vpisa- ki ga lastniki pridno polnijo z lastnimi reklamnimi sporočili! Ponudbo nega naslova). Pa smo na začetku – zbirka elektronskih sporočil za »e-mail »nič več reklamnih sporočil med vašo osebno pošto« je torej treba razu- marketing« se je pravkar povečala za en naslov... 66 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

V osebnih ne želimo, še posebej zdaj, ko vemo, da je mož- obnaša kot nekakšen posrednik med interne- nost napačne diagnoze razmeroma velika. tom in poštnim strežnikom. Zelo podobno zmo- računalnikih Druga možnost je, da tudi za branje pošte do rejo nekateri protismetni programi, ki jih lahko Obramba v podjetjih enostavno mora te- neke mere uporabljamo ta specializirani pro- namestimo v poseben računalnik in jih potem meljiti na strežniškem programu, domače gram. V tem primeru so sporočila, ki so sumlji- »povežemo« s poštnim strežnikom. Razlika je v poštne naslove (oz. naslove v manjših podjet- va le na zaslonu, drugače označena in jih lah- tem, da je strojni preiskovalec samostojen in jih brez lastnega poštnega strežnika) pa lahko ko zbrišemo pozneje, če želimo. neodvisen ter ponavadi cenejši od posebnega branimo s programi, ki jih namestimo v vsak Uporabniku je najenostavneje uporabljati računalnika s protismetnim programom (seve- osebni računalnik. No, vsaj dokler se ne bodo v »čistilce«, ki se znajo vsaditi neposredno v proda le, če štejemo tudi strežniške licence zanj). boj z neželeno pošto (s filtri) podali tudi sami gram, s katerim beremo elektronsko pošto. Upravljanje navadno poteka kar prek spletne- internetni ponudniki, a tega v bližnji prihod- Žal so bolj ali manj na voljo le taki, ki se znajo ga vmesnika. nosti ni pričakovati (čeprav se poštni ponud- vsaditi v Outlook 2000 ali XP. Če uporabljamo niki, kot je Hotmail, že trudijo). brezplačni Outlook Express (ali tudi starejši Prihodnost? Pri osebni rabi se je mogoče brez uporabe Outlook 97), te sreče večinoma ne bomo imeli posebnega programa precej laže obraniti ne- ali pa bodo programi, ki to vendarle omogo- V prihodnosti je pričakovati, da bo pro- želene pošte kakor na strežniškem področju. čajo, v primerjavi z zmogljivostmi v »velikem« gram za obrambo pred poštnim smetenjem Zmogljivejši poštni programi (Outlook, Moz- Outlooku okrnjeni. tako nujen oz. celo obvezen, kot je danes pro- zila) namreč omogočajo izdelovati pravila, ki Nekje vmes so programi, ki se vedejo kot gram za obrambo proti virusom. Ali pa bo vsaj del neželene pošte učinkovito pošljejo v posredniški (proxy) strežniki. Tako poštni najverjetneje oboje skupaj del enega pro- koš ali poseben poštni imenik. Ko prispe neže- program uporablja protismetni program, ta grama. lena pošta, lahko pošiljatelja takoj označimo pa naprej pravi poštni strežnik. kot neželenega (v Outlooku se taka izbira Čistilci za osebne imenuje Add to junk), lahko pa vpišemo tudi Strojne rešitve ročno pravilo, ki prispela sporočila filtrira po računalnike vsebini. Za silo to zadostuje, še vedno pa je Čeprav to ni tema tega sestavka, je prav, Ponudba programov, ki znajo (ali naj bi tako početje bolje prepustiti specializiranim da omenimo tudi strojne rešitve pri prestreza- znali) pregledovati uporabnikovo pošto v programom, ki si sami obnavljajo iskalne fil- nju neželene pošte. Že nekaj časa se vzpostav- osebnem računalniku in iz nje izločiti vse, kar tre in pravila. lja trg strojnih naprav, specializiranih raču- diši po neželeni pošti, je kar velika. Po daljšem No, če smo že pri strežniških programih nalnikov, ki podjetjem omogočajo enostav- brskanju po internetu in pregledovanju te po- omenili, da je moč najti tudi »primitivne« či- no in razmeroma učinkovito obrambo pred vi- nudbe pa smo vendarle ugotovili, da je večina stilce, ki iščejo samo na podlagi nekaj ključnih rusi, v zadnjem času pa tudi pred neželeno po- le malce več kot zasebni nadobudni projekt, ki besed v besedilu, je to pri programih za osebno što. V osnovi gre za neki računalnik (brez zna iz pošte, ki jo prebere prek protokola rabo še bolj res. Navsezadnje lahko primitiven monitorja in tipkovnice/miške), ki ga pona- POP3, izločiti tisto pošto, v kateri so nekateri program za pregledovanje pošte POP3 napiše vadi poganja specializiran operacijski si- ključni izrazi. To pa je seveda zelo daleč od re- že vsak malo spretnejši programer(ček). Pro- stem (ta navadno izhaja iz Linuxa) in je vanj snega programa, ki mora misliti na vse zvijače gram torej, ki se občasno priklaplja na poštni nameščen neki (ponavadi spet specializiran) in podzvijače naprednih pošiljalcev neželene strežnik, pregleduje pošto in kot neželeno oce- protismetni program. Priklopimo ga nepo- pošte in hkrati »prepuščati« elektronsko po- njeno pošto enostavno zbriše. Tega si verjetno sredno v omrežje in ga nastavimo tako, da se što, v kateri je nekje mimogrede navržena be-

STATISTIČNO FILTRIRANJE Pri večini sporočil je verjetnost nad 0,9 (neželeno) ali pod 0,1 (običajno). Paul Graham je med razvijanjem programskega jezika Arc opisal in Dobra stran te metode je, da je zelo natančna, avtor zatrjuje, da zgreši praktično izvedel nov način iskanja neželene pošte – t. i. Bayesovo filtri- le 0,5 % neželene pošte, pomotoma »pozitivnih« sporočil pa naj bi prak- ranje (Bayesian filtering). Za razliko od iskanja po ključnih besedah teme- tično ne bilo. To pa nas privede naravnost do slabe/dobre strani, personali- lji na statističnih metodah in je trenutno med sistemi za iskanje neželene zacije. Napačno razvrščanje običajnih sporočil med nezaželena je mogoče pošte eden najnaprednejših. preprečiti le, če ima program na voljo dovolj velik korpus »čiste« e-pošte, Čeprav temelji na statističnih metodah, razvitih v 50. letih prejšnjega da lahko izniči učinke besed, ki se sicer pojavljajo v neželeni pošti, a se po- stoletja in še prej, so šele pred kratkim (Graham je svoj članek objavil gosto pojavijo tudi v uporabnikovi pošti. Ti izrazi so zelo specifični, odvisni sredi lanskega leta) ugotovili, da je mogoče statistično analizirati pojav- od tega, s kom in o kakšnih temah si uporabnik dopisuje. Iz tega razloga ljanje besed v neželeni elektronski pošti. tak način razvrščanja ni primeren za internetne ponudnike oziroma sistem- Bayesovo filtriranje je zajeto v poštni program Mail v zadnji različici sko namestitev v poštne strežnike, temveč samo za končne uporabnike. V Mac OS X, v najnovejšo (še neizdano) unixovsko različico SpamAssassi- zdajšnjih sistemih je največja težava, kako programu v poštnem strežniku na 2.50 ter v nekaj posebnih filtrov za pošto (Bayesian Mail Filter, Bogo- dopovedati, da je sporočilo napačno razvrščeno. Protokoli, ki so trenutno v filter, POPFile in drugih). Za sistema, ki temeljita na Bayesu, se raz- rabi, tega namreč ne omogočajo, zato je v unixovskem strežniku za upora- glašata tudi program Spamnet in prihajajoči strežniški Authority. bo programov, ki uporabljajo tak način razvrščanja, navadno potreben do- Pri tem načinu razvrščanja pošte se protismetni program uči iz vse stop do ukazne vrstice. Če je tak algoritem za razvrščanje vgrajen v poštni pošte, ki jo uporabnik prejema. Program se iz dveh korpusov sporočil program pri odjemalcu, teh težav seveda ni. (»čista« in neželena sporočila) nauči, katere besede se pojavljajo v neželeni Zanimivi povezavi na to temo: pošti, katere ne, in katere se pojavljajo v obeh vrstah sporočil. Pri prever- http://www.paulgraham.com/spam.html janju program iz sporočila izbere 15 »najzanimivejših« besed (tistih, pri http://radio.weblogs.com/0101454/stories/2002/09/16/spamDetection.html katerih je najbolj oz. najmanj verjetno, da se bodo pojavila v neželeni pošti) in iz tega izračuna, kolikšna je verjetnost, da je sporočilo neželeno. Borut Mrak 68 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

seda sex (navsezadnje se tu pa tam pogovarja- nje nad več imeniki in ne samo običajnim In- mo tudi o seksu, ali ne). box, »osumljeno« pošto pa prestavlja v ločen Bolje nič, kot narobe Tako smo na koncu pristali pri sedmih pro- imenik ali več imenikov (ločeno za pornogra- Kljub podobnosti s protivirusnimi progra- gramih, ki nekako sestavljajo ves nabor »oseb- fijo, igralnice...). Na zahtevo lahko preiščemo mi imajo protismetni v nasprotju s prvimi nih čistilcev« za Windows – in to tako po ceni katerikoli imenik. Zaveda se tudi povezave s veliko težavo – nikakor niso imuni za napač- (tudi brezplačni so med njimi) kot načinu strežnikom Exchange, saj zna vse uporabnike ne diagnoze. V množici iskalnih pravil se na- rabe (specializirani za Outlook, specializirani le-tega avtomatsko postaviti na »prijateljski« mreč vedno najde tudi tako, ki bo kot neže- za POP3) in načinu dela (filtriranje sklopov seznam, katerega pošta ne bo nikoli zavrnjena. leno izločilo kakšno popolnoma legitimno besed, »skupinsko označevanje«). Kaj natanko program išče in katere filtre sporočilo. uporablja, uporabnik ne more videti, saj vse V praksi to pomeni, da je bolj ali manj nadgradnje samodejno dobi prek interneta. vedno treba preverjati tudi imenik, v katerem IHATESPAM Enako je omogočena nadgradnja programa. se zbirajo sporočila, ki jih je program našel kot neželena. To pa pomeni dvojno delo, pre- Zahteva: Outlook 2000/XP ali Outlook Express. Lahko pa vedno sami dodamo kakšno pravilo, gledovanje dveh imenikov. Če gre za strež- ki se nanaša tako na naslovnika in pošiljatelja Protokoli: MAPI in POP3 (IMAP ni podprt). niški program, ki neželenih sporočil ne zna Učinkovitost: 91,3 %. kot na vsebino sporočila. Zanimiva in koristna razmetati po uporabniških neželenih imenikih, Napačno označenih: 5,1 %. so poročila, ki jih uporabniku občasno prika- je tragedija toliko večja, saj bi moral pošto Cena: 4900 tolarjev. zuje in iz katerih je razvidno, katera sporočila celotnega podjetja ročno pregledovati še so bila blokirana kot neželena in kdaj. Izdeluje: Sunbelt software, www.sunbelt-software.com. upravitelj (da o etičnosti pregledovanja upo- V praksi se je program izkazal kot zelo te- rabniške pošte niti ne govorimo). Prodaja: Dinamik, www.dinamik.si, (05) 389 60 40. meljit iskalec, vendar včasih žal nekoliko pre- Zato za res dober protismetni program Za: Visok odstotek najdenih neželenih sporočil. Zelo več vnet. Našel je kar 91,3 % vseh neželenih velja tisti, ki napačno oceni kar najmanj (ali enostavna raba in prijazen uporabniški vmesnik. sporočil v našem paketu, vendar jih je po drugi nič) sporočil. Bolje je, da nam med pošto pu- Proti: 5 % napačno označenih sporočil. strani 5,1 % (7 sporočil) označil napačno. sti polovico neželenih sporočil, kakor da nam nekaj odstotkov pravih sporočil zabriše v Med njimi so bila tudi čisto običajna sporočila koš, pa kakršenkoli že ta je. Eden »najglasnejših« programov (z največ v slovenščini. Menimo, da je ta odstotek še spletne reklame) za osebno obrambo je v zad- vedno previsok (pravzaprav je previsok vsak njem času program z zabavnim imenom i- HateSpam, ki ga prodaja podjetje Sunbelt NAD NEŽELENO TUDI Z ZAKONODAJO Software. Od svojega začetka pred nekaj meseci se je že kar precej spremenil, postal upo- Ameriški zakonodajalci, ki se sicer zelo radi vtikajo v omejevanje internetne svobode, so zaen- rabniško prijaznejši, hkrati pa zdaj odkrije več krat pustili neželeno elektronsko pošto pri miru. Po tem, ko je lani že kazalo, da bodo sprejeli za- neželene pošte kakor sprva. konodajo, ki bi tako pošto vsaj omejevala, se niso uspeli dogovoriti s predstavniki interesnih zdru- ženj, zato so odnehali. Njihovo pobudo pa so prevzele zvezne države in sprejele lastne zakone za urejanje tega področja. Med najbolj upoštevane sodi zakon iz Virginie, ki so ga nedvomno zlobirali pri največjem po- nudniku dostopa do interneta, podjetju AOL, saj ima ta sedež v tej državi. In že kmalu po sprejetju tega zakona je tudi »padla« prva pomembnejša sodba. AOL je od podjetja CN Productions iztožil kar 7 milijonov dolarjev. Podjetje je bilo spoznano za krivo tudi po nekaterih drugih zakonih, denimo zaradi prevare, saj je spreminjalo glave v sporočilih elektronske pošte tako, da je bilo videti, kakor da jih pošilja AOL. Sicer pa je po trditvah AOL CN Productions razposlal toliko neželene elektronske pošte, da je ta zasedala 25 odstotkov njihovega celotnega prometa. AOL je že vložil 20 tožb proti več kot 100 podjetjem in posameznikom zaradi pošiljanja neželene elektronske pošte. Sicer pa sodni procesi proti pošiljateljem neželene pošte v ZDA niso redki, saj to področje delno ureja že starejša zakonodaja, le da so za take primere pristojna nižja sodišča. Težava je v tem, da lahko na teh sodiščih vložijo tožbe le fizične osebe, tem pa je le redko do tega. Prvi zgledi takih tožb izvirajo že izpred dveh let, pošiljatelji pa so bili v povprečju kaznovani s plačilom po nekaj sto dolarjev. iHateSpam lahko različne vrste neželene pošte loči Menjava kongresa v ZDA je prinesla nekaj svežega vetra in kaže, da bo zakonodaja, ki bo pre- po imenikih). povedovala neželeno elektronsko pošto, letos sprejeta. Številna podjetja so bila s hitrim lobira- njem novih kongresnikov dokaj uspešna in jih prepričala, da taka pošta povzroča več kot deset Gre za program, ki je specializiran za milijard dolarjev gospodarske škode. Čeprav končna določila tako imenovanega antispamerskega uporabo v Outlooku, kar pomeni, da se po zakona še niso jasna, pa kaže, da naj bi zakon o prepovedi neželene elektronske pošte zagotovo namestitvi pojavi nova orodjarna, ki uporab- vseboval prepovedi manipuliranja z glavami elektronskih sporočil in kazni za pošiljatelje, ki ne niku omogoča označiti prispelo pošto kot že- bodo upoštevali odpovedi uporabnikov na naročena sporočila. leno ali neželeno. Govor je seveda o pošti, ki Ne miruje pa tudi Evropska zveza. Evropski parlament je sprejel direktivo za zaščito elektron- je že sam program ne spozna kot neželeno. skih podatkov, ki med drugim nalaga vladam članic, naj do konca letošnjega leta sprejmejo us- Na voljo je tudi različica za brezplačni Out- trezno zakonodajo, po kateri bi se pošiljanje reklamnih sporočil nekomu, ki se nanje ni naročil, šte- look Express, pri kateri pa se program obna- lo za prekršek. Čeprav je zakonodaja dobro spisana, pa analitiki že opozarjajo na dejstvo, da je le ša nekoliko drugače in le svoja pravila prene- manjše število podjetij, ki se ukvarjajo s pošiljanjem take elektronske pošte, dejansko iz Evropske zveze, in jim ti zakoni ne pridejo do živega. Po nekaterih raziskavah naj bi večina neželene elek- se med običajna pravila, ki jih premore Out- tronske pošte prihajala iz manj kot desetih podjetij, ki imajo po večini sedeže v ZDA in azijskih dr- look Express. žavah. Sicer pa se program dobro zaveda Outloo- Igor Harb ka, kar pomeni, da mu lahko nastavimo bde- PROTISMETNI PROGRAMI FEBRUAR 2003 71

odstotek, ki je višji od 0), vendar se je iHate- običajnega Inboxa), ali se ni v njiju morda Ko sprožimo pregledovanje, program po- Spam vseeno uvrstil med boljše programe. znašlo kakšno legitimno sporočilo. što, ki jo osumi za neželeno, premakne v svoj Tudi pri Matadorju ne moremo natančno imenik »Killed«, kar nekaj pošte, ki je sicer pu- videti, kakšna pravila uporablja, tako da se sti v strežniku, pa označi z vprašajem. Pri tej MATADOR lahko »igramo« le z več »potenciometri«, s ka- pošti se mora uporabnik sam odločiti, ali jo bo Zahteva: Outlook 2000/XP (napovedana različica za terimi nastavljamo, naj bolj ali manj natanč- poslal med »ubito« ali ne. Pohvalno je, da je Outlook Express). no pregleduje vso pošto ali pa samo tisto, ki jo pri vsakem sporočilu lepo vidno, zakaj je kon- Protokoli: MAPI in POP3 (IMAP ni podprt). je ocenil za seksualno, igralniško Učinkovitost: 87 %. ali podobno. Program se prek Napačno označenih: 6,6 %. spleta samodejno nadgrajuje. Cena: 30 dolarjev. Pohvaliti velja grafikone, na ka- Izdeluje: Mail frontier, www.mailfrontier.com. terih si lahko ogledamo, kako us- Prodaja: v Sloveniji ni prodajalca. pešen je bil program v različnih obdobjih in koliko dela je imel. Za: Visok odstotek najdenih neželenih sporočil. Zelo enostavna raba in prijazen uporabniški vmesnik. Grafi- Program smo preizkusili s koni s poročili. privzetimi nastavitvami in ugoto- Proti: Razmeroma visok odstotek napačno označenih vili, da sicer pri delu ni slab, ven- sporočil, poleg neželenega še dodaten imenik »sumlji- dar najdemo tudi precej boljše. vih« sporočil, ki ga mora uporabnik pregledovati. Našel je namreč 87 % neželenih sporočil, a je med neželena in Na videz zelo podoben iHateSpamu, vsaj po sumljiva vtaknil tudi 6,6 % (9 načinu rabe, je program Matador. Tudi ta je sporočil) takih, s katerimi ni bilo specializiran za Outlook (različica za Outlook nič narobe. Mednje je uvrstil kar SpamKiller je zunanji program, ki neželeno pošto »pobije«, Express je v pripravi) in tudi ta se uporabniku nekaj (slovenskih) voščil Srečno preden pride do našega bralnega programa. prikaže kot dodatna orodjarna. Prek nje lahko novo leto in celo sporočilo Podm- uporabnik hitro dodaja pošiljatelje, ki jim zau- ladka ZSLD ... Kakor da bi bil tudi politično čalo med neželeno pošto ali zakaj je osumlje- pa, in tiste, ki bi jih rad uvrstil na črno listo. Ena- opredeljen ;). no. Žal so kot sumljiva označena tudi vsa spo- ko lahko s pritiskom na gumb sporočilo označi ročila, v katerih je predmet napisan s samimi za neželeno (če tega ni ugotovil že program). velikimi črkami (npr. SREČNO NOVO LETO), Sporočila, ki so ocenjena za neželena, pro- MCAFEE SPAMKILLER v katerih je klicaj ali pa morda nimajo pred- gram shranjuje v ločen imenik, posebnež pa je Zahteva: Katerikoli poštni račun POP3, MAPI ali MSN/ meta. v toliko, da poleg »zagotovo« neželenih sporo- Hotmail. Pošto lahko za silo beremo kar v SpamKil- čil pozna tudi kategorijo t. i. »sumljivih« spo- Protokoli: MAPI, POP3 in MSN/Hotmail. lerju, saj ima vsako sporočilo odprto okno za ročil. Če sporočilo oceni kot sumljivo, ga shra- Učinkovitost: 68,1 %. ogled. Žal se tam ne prikazuje oblikovanje ni v ločen imenik in pošiljatelju pošlje sporoči- Napačno označenih: 5,1 %. HTML (temveč le koda), kar nekaj sporočil pa lo (v angleščini, seveda), da »se res veseli nje- Cena: 8100 tolarjev. sploh ni vidnih, saj SpamKiller prevelikih spo- gove pošte, vendar naj, prosim, s klikom potr- Izdeluje: Network Associates, www.mcafee.com. ročil ne prenese k sebi (neželena sporočila so le di, da je to pošto res poslal on«. Če smo pošteni Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. redko velika). No, priporočeno branje je – deluje kot nekakšna poteza iz obupa, ko do- vendarle s poštnim programom, ki se odpre po Za: Program je neodvisen od izbire poštnega programa. končno oceno o pravilnosti odločitve prepusti pritisku na ustrezen gumb v programu. Proti: Ne omogoča avtomatskega pregledovanja pošte, dobri volji pošiljatelja. Ne nazadnje je moteče slaba učinkovitost. Nerodno delo, ker gre za zunanji Program vsebuje samodejno nadgradnjo tudi to, da mora uporabnik Matadorja redno program. pravil prek spleta. Za razliko od številnih pro- preverjati kar dva dodatna imenika (poleg gramov lahko tu lepo vidimo, katerih novih Iz popolnoma drugačnega testa kakor prej pravil so se avtorji »domislili« od zadnje nad- opisana Matador in iHateSpam je McAfeejev gradnje. Večinoma gre za filtriranje raznih program SpamKiller. Gre namreč za zunanji kombinacij besed. Program smo preizkusili program, ki deluje kot nekakšen vmesnik med najprej s priloženimi pravili, potem pa še po našim bralnikom elektronske pošte in strežni- nadgradnji, ko smo iz spleta prenesli 42 po- kom za pošto. Vanj vpišemo podatke in gesla pravkov. Po popravkih je program našel tri neza dostop do svojih poštnih računov (enako želena sporočila več in to mu je rezultat izbolj- kakor v bralnik pošte) in nato ročno sproži- šalo za dobre 4 odstotke. Sicer pa je našel le mo pregledovanje (samodejnega žal ne more- 68,1 % neželenih sporočil, kar je najslabše mo nastaviti). Program podpira strežnike med vsemi preizkušenimi programi. To pome- POP3 in MAPI (Exchange), po novem pa tudi ni, da je med 69 neželenimi pravilno našel le Hotmail oz. MSN. Omeniti velja, da pri upo- 47 in ker je bilo med najdenimi tudi 7 (5,1 rabnikih, ki v svojem strežniku (npr. Exchan- %) napačnih, nad njegovo učinkovitostjo ni- ge) hranijo (hranimo) celotno koresponden- kakor nismo bili navdušeni. Mimogrede – co, program ni uporaben. Ob prvem pregledu SpamKillerja je med drugim zmotilo tudi spo- namreč poizkuša pregledati vse tisoče in tisoče ročilo, v katerem je bilo omenjen smučar An- porn Matador »sumljivim« pošiljateljem pošilja potrditve- sporočil, to pa se ponavadi konča s »smrtjo« drej Š , ki se mu v imenu skriva prepovedano pošto. programa. na besedica ... 72 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

ga spusti naprej. Nobenega brisanja in pre- gram priklopi na poštni strežnik, preveri pošto NORTON INTERNET SECURITY 2003 stavljanja v imenike torej, saj kaj takega pri in predmete sporočil skupaj z določeno ozna- Zahteva: Poštni račun POP3. sprotnem prestrezanju prometa tudi ni mož- ko izpiše v svojem oknu. Oznaka je lahko mož- Protokoli: POP3. no. Sicer pa si lahko vsak uporabnik sam nare- no ali pa zagotovo neželeno sporočilo. Žal vse- Učinkovitost: 62,3 %. di pravilo v poštnem programu, ki sporočila s bine sporočila ne vidimo, lahko pa s klikom Napačno označenih: 0,7 %. takim naslovom premešča v ločen imenik in/ desne tipke pogledamo, zakaj je Spam Buster Cena: 27.135 tolarjev. ali jih briše. sporočilo razglasil za neželeno. Po želji lahko Zaradi preprostosti programa smo bili na oznako ročno spremenimo in nato »slaba« Izdeluje: Symantec, www.symantec.com. začetku nekoliko skeptični do njegovih zmog- sporočila s klikom gumba zbrišemo iz strežni- Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00. ljivosti, vendar se je izkazalo, da je Norton ka. Žal dokončno. Nato kliknemo gumb za Za: Integriran paket za zaščito. Neodvisnost od pro- tudi na tem področju eden boljših. Resda je branje pošte in odpre se nam program za bra- grama za branje pošte. Redko kakšno sporočilo narobe označi. (pri nastavljeni srednji »občutljivosti«) našel nje pošte ter k sebi prenese pošto, ki je ostala v Proti: Majhna učinkovitost. Ne podpira MAPI (Exc- le 62 % neželenih sporočil, vendar je hkrati le strežniku. hange). eno pravilno označil za napačno (napovednik Zbirka pravil, na podlagi katerih se pro- za Sobotno Noč na RTVSLO, ki je imel res ne- gram odloča, je zelo velika, vendar smo med Symantec programe, ki uporabniku olajša- navaden predmet s številnimi podčrtaji). Ko njimi odkrili kar nekaj takih, ki so za naše jezi- jo nadzor nad računalnikom in povezovanjem smo strogost iskanja nastavili na maksimum, kovno področje enostavno neuporabna in za v internet, že nekaj let povezuje v pakete, ena- se je program izkazal slabše. Resda je našel šti- nelegalno razglasijo skoraj vsako sporočilo. ko kakor Microsoft svoje izdelke Office in ri dodatna neželena sporočila (6 %), vendar je Eno takih je, da »ima pošiljatelj v imenu nean- zato »našel« tudi pet dodatnih, ki pa so bila gleške znake«; Matjaž Klančar je tako avto- pravilna! Priporočamo torej kar privzete na- matsko in vedno razglašen za pošiljatelja ne- stavitve. želene pošte! Enako program moti, da je poši- ljatelj enak prejemniku. Ker marsikdo pri poši- ljanju obvestil uporablja ta način (v kombina- SPAM BUSTER ciji s poljem BCC), bodo povsem legalna spo- Zahteva: Poštni račun POP3. ročila mimogrede pristala med »zbrisanimi«. Protokoli: POP3. Nenavadna so tudi pravila, ki prepovedujejo Učinkovitost: 69,6 % (ob delni prilagoditvi pravil). klicaj ali tri pike v predmetu, prepovedano pa Napačno označenih: 15,3 %. je tudi pošiljati sporočila brez predmeta. Pro- Nortonov prostismetni program je le majhen del Cena: 20 dolarjev ali brezplačno, če se sprijaznimo z re- gram se je med preizkušanjem tudi nekako varnostnega paketa. klamami v pasici. zmedel in je vse domene »prepoznaval« kot Izdeluje: Contact Plus, www.contactplus.com. neznane in v začetku vsa sporočila označeval Backoffice. V zadnji različici »paketa« za in- Prodaja: v Sloveniji ni prodajalca. kot nelegalna (drugi programi v istem raču- ternetno varnost je tako tudi del za obrambo nalniku in omrežju teh težav niso imeli). Pre- Za: Program je neodvisen od izbire poštnega programa. pred neželeno pošto. Samega protismetnega verjanje domen smo zato izklopili (preverjanje Proti: Zelo slaba učinkovitost, prilagojenost zgolj ame- programa niti ne moremo namestiti, tako da riškemu trgu. Nerodno delo, ker gre za zunanji pro- neangleških znakov v imenu pa tudi) in pro- smo imeli v začetku nekaj težav, ko se nam je gram. Podpira samo POP3. gram preizkusili na našem paketu sporočil. kljub nasprotnim željam namestil tudi požarni Izkazal se je slabo, pravzaprav zelo slabo. zid. No, pozneje lahko, če to ravno želimo, iz- Po eni strani podoben SpamKillerju, po Le 69,3 % najdenih neželenih sporočil je drugi klopimo vse dele paketa in si pustimo samo drugi pa precej bolj primitiven je Spam Buster, najslabši rezultat, še posebej slabo pa je to, da obrambo pred smetmi. predstavnik programov, ki jih nadobudni pro- je kar 21 pravilnih sporočil označil za neželena. Program je posebnež v tem, da deluje po- gramerji najprej napišejo za lastno rabo, po- Nadgradnje programa so brezplačne, ven- dobno kakor požarni zid ali pa vohljač, če že- tem pa postanejo dovolj dobri, da jih ponudijo dar jih moramo vedno sproti sami prenesti iz limo; »obesi« se namreč na promet do strežni- javnosti. Spam Buster lahko uporabljamo celo spleta in program na novo namestiti. kov POP3, ki ga ustvarja naš program za bra- zastonj, če se sprijaz- nje elektronske pošte. Tako lahko za branje nimo z reklamno pa- uporabljamo katerikoli program ali celo več sico v programu. programov, Norton pa bo neželeno pošto Videz programa vseeno prestrezal. Žal pa ne deluje prestreza- je nekoliko špartan- nje MAPI (Exchange) ali IMAP (Hotmail pa ski, vendar omogoča tudi ne). hkratno pregledova- Hkrati je program zelo enostavno uporab- nje do šestih poštnih ljati, saj lahko izbiramo le med šibkim, srednje naslovov POP3. zmogljivim in zmogljivim iskanjem neželene IMAP in MAPI (Exc- pošte. Poleg tega lahko le še ročno vpišemo, hange) nista podpr- katere besede želimo v pošti prepovedati (kar ta, prav tako ne Hot- je bolj ali manj neuporabno, o čemer smo že mail oz. MSN. Ko govorili). Pravila, ki jih program uporablja, sprožimo preverjanje niso vidna, se pa iz spleta sproti obnavljajo. Ko pošte (ki je lahko program sporočilo zazna kot neželeno, mu tudi samodejno oz. spremeni predmet (doda mu »Spam alert«) in občasno), se pro- Spam buster rad označuje tudi popolnoma pravilno elektronsko pošto... PROTISMETNI PROGRAMI FEBRUAR 2003 73

kot 700 pravil, ki naj bi zaustavila več kot 95 SPAMASSASSIN PRO % neželene pošte. Pravila so najrazličnejša in Naj prepustimo pošto Zahteva: Outlook 2000/XP. zajemajo najpogostejše izraze, ki so zajeti v strokovnjakom? neželeni pošti (porn, gambling, viagra...), Protokoli: POP3, MAPI. T. i. »outsourcing« oz. oddaja poslov zu- Učinkovitost: 91,3 %. hkrati pa pregledujejo tudi druge značilnosti. nanjim podjetjem je v računalništvu že dolgo Napačno označenih: 21,2 %. Precej »močna« so, recimo, pravila o obarva- znana stvar. Z razmahom neželene pošte na- Cena: Zaradi nakupa podjetja Deersoft s strani Net- nosti besedila (kar je tudi značilnost neželenih stajajo podjetja, ki poskušajo druga podjetja work Associates cena trenutno ni dosegljiva. sporočil) ali o načinu naslavljanja (naslovnik prepričati, da je iskanje neželene pošte naj- Izdeluje: Deersoft, www.deersoft.com. in pošiljatelj sta enaka...). bolje prepustiti zunanjim strokovnjakom. Prodaja: V Sloveniji ni prodajalca. »Močnost« pravila se določa prek vrednosti Eno takih podjetij je Virtual Connect, ki ponuja servis Mailprotector.biz. Za naročnino Za: oz. rezultata, ki se pripiše sporočilu, če to pra- Podpora široke skupnosti piscev pravil, odkrije ve- lahko vsa vaša pošta potuje najprej v njihov liko neželenih sporočil. vilu ustreza. Npr. besede »hardcore porn« v be- strežnik, se tam pregleda in/ali prečisti, nato Proti: sedilu sporočila sprožijo pravilo, ki »oceno« Številna pravilna sporočila razglasi za neželena. pa se posreduje nazaj k vam, končnemu na- sporočila takoj zviša za 3,341. Če se sproži še slovniku. kakšno pravilo, se ocena še poveča, itd. V os- Nekoliko smo skeptični do tega, da bi ne- Eden najbolj priljubljenih programov, lah- novnih nastavitvah je tako vsako sporočilo, ki komu kar tako zaupali svojo elektronsko po- ko bi rekli celo projektov pri obrambi pred je po prehodu vseh pravil ocenjeno z več kot 5, što, vendar poizkusiti ni greh... neželeno pošto je vsekakor program oz. sku- označeno kot neželena pošta, vendar lahko pek programov in pravil uporabnik to vrednost Spamassassin. Projekt te- tudi spremeni. No, vsaj sporočili našel kar 91,3 % neželenih sporočil melji na odprti kodi in je tako je na Unixih in na (kar je enako kot najboljši), vendar je po med uporabniki Linuxa strežniškem Spamassas- drugi strani kot neželena označil kar 21,2 % (in drugih Unixov) zelo sinu. V namizni različici sporočil (29 primerkov!!), s katerimi ni bilo priljubljen, predvsem smo namreč popolnoma prav nič narobe! Med njimi je bilo sporočilo, zato, ker skupek pravil za prepuščeni privzetim na- katerega edina napaka je bila, da je imelo v določanje neželenih spo- stavitvam. Ob napačni predmetu »re: FW: eh«, ne nazadnje pa tudi ročil sproti razvija široka diagnozi lahko le klikne- tiskovno sporočilo slovenskega Microsofta skupnost uporabnikov. mo gumb v orodjarni, s (hm, podporniki odprte kode resda niso ljubi- Če je Spamassassin v katerim ga prikličemo telji Microsofta, pa vendar...). Unixu brezplačen, pa v nazaj »med žive«. Menimo, da mora program, ki ga plača- Oknih ni. Podjetje Deer- Avtorji zatrjujejo, da mo, že v začetku delati vsaj približno dovolj soft je skupek pravil in al- se zanesljivost dela sča- spodobno, da mu lahko zaupamo, ne pa da goritem »sestavilo« v pro- Pri namiznem Spamassassinu nastavitev soma, ko programu moramo potem še dolgo brskati po imeniku z gram za Okna in ju pro- skorajda ni. sproti dopovedujemo, »neželeno pošto«, v kateri je še veliko »želene«. daja v različici za strežni- kje se je zmotil, precej iz- ke (samo za Exchange 5.5 ali 2000) in osebne boljša, vendar vsaj v času našega preizkusa računalnike. »Namizna« različica se imenuje tega nismo potrdili. In smo tako morali skleni- SPAMNET Spamassassin Pro in ta trenutek uporablja več ti, da je program sicer silno natančen in je med Zahteva: Outlook 2000/XP (v razvoju naj bi bila tudi različica za Outlook Express). TEŽAVE INTERNETNIH PONUDNIKOV Protokoli: POP3, MAPI. Učinkovitost: 91,3 %. Internetni ponudniki morajo svoje poštne strežnike še posebej varovati pred pošiljatelji nežele- Napačno označenih: 0,7 %. ne pošte. Včasih pa je težko ločiti med pošiljateljem, ki je poslal kup neželene pošte, in čisto do- Cena: Brezplačno (dokler je v preizkušanju beta). bronamernim podjetjem, ki je poslalo najnovejši cenik svoji stotniji poslovnih partnerjev. Poštni Izdeluje: Cloudmark, www.cloudmark.com. strežnik je pač občutljiv za vsakogar, ki v enem paketu pošlje množico sporočil na množico naslovov. Iz prve roke vemo, da ima eden večjih slovenskih prodajalcev računalniške opreme pogosto Za: Odličen statistični sistem, ki z zelo veliko verjet- nostjo preprečuje napačne diagnoze. težave, ker mu internetni ponudnik tako množično pošiljanje cenikov redno blokira. Brez opozorila; sporočilo enostavno ne doseže cilja. Računalniki se pač motijo, zato je/bo treba vedno več ročne- Proti: Zahteva dostop v internet. ga dela ali pa pametnejše programske opreme. No, vsaj dokler se ne bodo v boj proti neželeni pošti (s filtri) spustili tudi sami internetni ponudniki, in to se tudi že začenja dogajati. Hotmail ima svojo (sicer precej revno) protismetno zaščito že Posebnež med preizkušenimi programi in dalj časa, pri nas pa jo že nekaj časa ponuja AMIS.NET. Uporabnikom ponuja storitev Varna pošta, tj. znanilec novega rodu protismetnih progra- pravzaprav elektronski naslov, ki gre skozi protivirusni in protismetni filter. To je lahko Amisov poštni mov je Spamnet. Namesto na filtriranju ključ- naslov ali pa prek Amisa preusmerimo katerikoli poštni naslov, ki ga imamo sicer kje drugje (lahko nih besed, ki je (in vedno bo) zelo občutljivo tudi v svojem poštnem strežniku). Storitev je na voljo tako za fizične (720 tolarjev na mesec za za napačne diagnoze, temelji na statistični vsak poštni račun) kot pravne osebe (od 900 do 480 tolarjev na mesec za vsak naslov – odvisno obdelavi sporočil po tako imenovanem algo- od števila računov). Amisova protismetna zaščita temelji na Spamassassinu (sicer na unixovski raz- ritmu po Bayesu (glej okvir). Tako klasificira- ličici) in deluje tako, da se neželena sporočila označijo s spremembo predmeta sporočila, za nadalj- nja pošte je možno le, če imamo na voljo veli- njo razporeditev take pošte pa s pravili poskrbijo sami uporabniki. Eden od uporabnikov storitve nam kansko zbirko »pravih« in neželenih sporočil, je zaupal, da »so pošiljatelji neželene pošte očitno postali zviti«, saj mu skozi filter pronica vedno več smeti. Pred časom je bil z zaščito zelo zadovoljen, danes ugotavlja, da se stanje slabša. zato so se avtorji iz podjetja Cloudmark odlo- Podobno storitev pripravlja SiOL, uvedli pa naj bi jo najkasneje do 1. februarja. čili za sistem razpršenega omrežja uporabnikov (eden od ustanoviteljev Cloudmarka je 74 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

tudi soustanovitelj pokojnega Napsterja!), ki Program je prestregel 91,3 % naše preizku- hkrati ščitijo svojo pošto in v središčni strežnik sne neželene pošte, zmotil pa se je le pri enem Skrita koda sporočajo »opise« pošte, ki so jo s klikom gum- samem sporočilu. Res pa je, da je mogoče v in- Vsakemu elektronskemu sporočilu je mo- ba označili za neželeno. Ko dovolj uporabni- ternetu prebrati poročila o tem, da tudi s goče pripeti kratko programsko kodo, ki ob kov (trenutno jih sodeluje več kot 250.000) Spamnetom med neželena sporočila včasih ro- odprtju sporočila (seveda tudi samo ob ogle- sporočilo razglasi za neželeno, je tako pred- majo legitimno naročeni članki iz raznih du) »skoči« na spletni naslov in tako sporoči, stavljeno tudi drugim uporabnikom, kar po- spletnih časopisov. da je bilo sporočilo prebrano. Na ta način pomeni, da jim ga Spamnet samodejno pošlje v šiljatelj zlahka ugotovi, kateri elektronski na- imenik z neželeno pošto. Hkrati se s tem pove- Čistilci za strežnike slov je »živ« in s tem »upravičen« do dodatne ča statistična zbirka sporočil in je odločanje o pozornosti v obliki dodatne neželene pošte. neželeni pošti za naprej lažje. Izbira med strežniškimi programi ni tako Zanimivo, da proti takemu samodejnemu Sistem deluje od junija in trenutno obdelu- velika kakor med »osebnimi«, še posebej, ker izvajanju kode tudi najnovejši popravki pošt- nih programov ne pomagajo. Šele v prihajajo- je več kot 14 milijonov sporočil na dan (med jih je kar nekaj združenih s protivirusnimi pro- čem Outlooku iz paketa Office 11 so take njimi najde kar 3 milijone neželenih!). Za na- grami ali pa delujejo v sklopu sistemov za kor- packarije prepovedane. Preizkušeno. daljnje delovanje je nujno sodelovanje števil- poracijsko pregledovanje in označevanje po- nih uporabnikov in avtorji ga zagotavljajo s šte. Ne nazadnje je nekaj programov (preizku- programom, ki je brezplačen, oz. je brezpla- sili smo Lyris MailShield server), ki so sicer pri- zmotil, ter jih potem ročno posredoval upo- čen vsaj zdaj, ko je v fazi »večnega razvoja«. pravljeni na filtriranje pošte SMTP, vendar jim rabnikom. Res nemogoče, pa tudi pravno Vsakih nekaj tednov namreč izdajo novo, po- v osnovi niso priloženi filtri ali ključne besede, sporno. pravljeno različico, ki je spet razvojna (trenut- po katerih naj iščejo. Tako je to delo prepušče- Prav tu pa blestijo specializirani programi. no je aktualna različica 1.0 beta 7D). Vpraša- no kar uporabniku oz. upravitelju. Na koncu Program, ki je prilagojen Exchangeu (ali Do- nje je, ali se ne bo sistem, ko bo program plač- smo vendarle preizkusili tri, ki v strežniku bolj minu), namreč pozna ustroj tega poštnega ljiv, sesul. Uporabnikov bo takrat zagotovo ali manj uspešno čistijo z neželenimi sporočili strežnika in tako tudi zna upravljati imenike, veliko manj, s tem pa bo tudi zanesljivost do- onesnaženo pošto. kar pomeni, da lahko neželeno pošto mirno ločanja manjša. Po drugi strani je možno, da Če se za začetek omejimo na okenske pro- shranjuje v izbrani uporabnikov poštni ime- grame, se strežniški programi za obrambo pred neželeno pošto v osnovi ločujejo na splo- NASUMLJIVO? KRATKO šne SMTP in na tiste, ki so prilagojeni poštnim sistemom Exchange (5.5 in/ali 2000) ali Lo- Kaj protismetni programi v sporočilu tus Domino. preverjajo in končno označijo kot sumljivo? Splošni so uporabni v čisto vsakem pošt- • Sumljivo ime pošiljatelja (Viagra Online, nem sistemu (tudi Exchange in Domino), ven- Professional Shopper, No More Calls), dar imajo zaradi splošnosti tudi kar nekaj po- • pošiljatelj je kar prejemnik sam, • sumljiva domena v imenu pošiljatelja manjkljivosti. Za začetek jih je nekoliko težav- (gamblingforever.com, ultimates- neje namestiti, saj je treba program namestiti ports.info, emailfactory.net), med internet in poštni strežnik. To pomeni, da • sumljivi naslovi sporočila (Join Now, je treba na poštnem strežniku zelo verjetno Lose weight, Free Mortage), spremeniti sprejemna vrata z običajnih 25 na • sumljiva vsebina (I have cache for drugo vrednost, če je program za neželeno po- you, Free Porn, Free Credit). što nameščen v drugem računalniku, pa tudi Nekateri programi preverjajo tudi nena- ustrezno posodobiti nastavitve IP strežnika vadne načine pošiljanja, a te uporabljajo Preprosto in učinkovito sodelovanje prek interneta. (za izhodno pregledovanje tudi vpisati t. i. tudi »navadni« pošiljatelji oz. uporabniki. bo podjetje raje živelo od svojega bodočega vrednost »smart host«). Zato se med neželeno pošto mnogokrat strežniškega izdelka Authority, ki bo uporab- No, povprečnemu upravitelju to gotovo ne znajde tudi pošta, ki tja ne sodi. Nekaj zgledov: ljal statistično zbirko, ki mu jo bodo polnili bo povzročalo težav. Večja težava je slabša us- • Naslovnik je enak pošiljatelju, drugi pa brezplačni uporabniki Spamneta. klajenost s poštnim strežnikom, kot smo je de- so v polju za skrito kopijo BCC. Na tak Kakorkoli že, Spamnet se je na preizkusu ležni pri specializiranih programih. Program, način si mnogi zamišljamo popolnoma izkazal kot najboljši med preizkušenimi pro- ki prek protokola SMTP sprejme pošto in jo legitimne poštne sezname, na katere grami. Deluje podobno kakor drugi programi označi kot neželeno, to pošto namreč lahko le pošiljamo poslovne ponudbe ali morda za Outlook (različica za Outlook Express je na- zavrže, shrani v imenik ali v svojo zbirko spo- vice. povedana že nekaj mesecev...), kar pomeni, da ročil, ali pa jo preusmeri na neki pregledovalni • Enako kakor zgoraj, le da je naslovnik ima orodjarno, s katero lahko pošto tudi sami račun oz. nekoliko spremenjeno (morebiti oz- prazen (drugi pa v BCC). označimo za neželeno ali pa jo od tam povrne- načeno) sporočilo posreduje naprej uporabni- • Pretirano »barvna« uporaba sporočila v mo med pravo pošto. Na voljo je še nekaj mož- ku. Nemogoče pa je, da bi uporabniku tako formatu HTML. Mnogi (predvsem nosti (med drugim lahko ročno preverimo ka- pošto shranil v poseben imenik v okviru njego- »poštni začetniki«) tako obarvajo svoja sporočila, enako so oblikovana tudi ne- terikoli poštni imenik), sicer pa je sistem popol- ve elektronske pošte, saj SMTP o uporabniških katera legitimna poslovna sporočila. noma avtomatičen. Posebnost je le v tem, da imenikih pač ne ve ničesar. To pa je kar velika • Preverjanje pojavitve besed »unsubs- za delo obvezno potrebujemo povezavo v in- težava, saj je nemogoče pričakovati, da bo cribe here«. To besedno zvezo veliko- ternet (prek vrat 2703). To pomeni, da mora- upravitelj vsako jutro pregledoval neki ime- krat uporabljajo tudi povsem legitimni mo za ta vrata odpreti »razpoko« v požarni zid nik, ki je poln neželene pošte, in med njo iskal (angleški) poštni seznami. ali pa uporabiti posredniški strežnik SOCKS. sporočila, pri katerih se je program morda 76 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

nik. Pa tudi namestitev je ponavadi enostav- tvi v isti računalnik samodejno prepozna in ni nejša, saj uporabniku (upravitelju) ni treba treba nastavljati vrat TCP. CMS PRAETOR operirati z naslovi IP ali komunikacijskimi To pa je glede integracije tudi vse. Pošte, ki Zahteva: Katerikoli strežnik SMTP. vrati. je prepoznana kot neželena, namreč ne »me- Učinkovitost: 71,2 % (ob delni prilagoditvi pravil). če« v uporabnikove poštne imenike, temveč na Napačno označenih: 1,7 %. neki (datotečni) imenik v strežniku (lahko pa Cena: 10 uporabnikov – 350 dolarjev, 50 uporabnikov GFI MAIL ESSENTIALS 7.1 jo tudi briše ali sporoča na neki poštni naslov), – 1350 dolarjev. Zahteva: Exchange 2000 ali katerikoli drug strežnik poročilo o dogajanju pa zapisuje v besedilno Izdeluje: CMS, www.cmsconnect.com. SMTP. datoteko TXT. Zelo nerodno, kajti s tem je Prodaja: V Sloveniji ni prodajalca. Učinkovitost: 43,1 %. pregledovanje in dokončno ocenjevanje spo- Za: Enostavna namestitev, soliden program za uprav- Napačno označenih: 0,5 %. ročil prepuščeno upravitelju, to pa je nespre- ljanje blokirane pošte. Cena: 10 uporabnikov – 60.140 tolarjev, 50 uporabni- jemljivo. Proti: Ker je splošen program SMTP, se neželena pošta kov – 106.000 tolarjev. Program temelji na »belih« in »črnih« ne dostavlja uporabnikom v poštne imenike, temveč je delo prepuščeno upravitelju. Nekaj precej neumnih Izdeluje: GFI, www.gfi.com. seznamih uporabnikov, preverjanju zbirke pravil. Prodaja: org.TeND, www.tend.org, (02) 250 57 50. odprtih strežnikov ORDB in filtriranju Za: Enostavna namestitev. ključnih besed v predmetu in besedilu. Žal je Proti: Slaba učinkovitost. Ker je splošen program slednje zelo omejeno, saj smo na seznamu Praetor je program, namenjen namestitvi SMTP, se neželena pošta ne dostavlja uporabnikom v našli le kakih dvajset besed oz. njihovih ob kateremkoli strežniku SMTP, namestimo poštne imenike, temveč je delo prepuščeno upravite- kombinacij. Zato je seveda program med pa ga lahko v isti računalnik kakor strežnik ali lju. Neželena pošta se zbira kar v datotečnem imeniku. preizkusom našel le 43,1 % neželene pošte, pa v katerega drugega. V osnovi je sestavljen vendar se je po dru- iz dveh komponent: iz filtrirnega dela in iz GFI, podjetje, ki se je gi strani le enkrat nadzornega programa, ki ga lahko poganja- specializiralo za varnost- (0,5 %) zmotil. mo iz kateregakoli računalnika v omrežju. ne programe, ima v svojem naboru tudi program za čiščenje neželene pošte. Mail Essentials je splošni filter SMTP, kar pomeni, da ga lahko uporabimo s katerimkoli poštnim strežnikom, nameščen pa je lahko v istem računal- niku kakor strežnik ali pa v katerem drugem. Neko- liko je prilagojen tudi Exchange 2000, in sicer v Mail Essentials neželeno pošto shrani kar Praetor vsebuje kar uporaben pregledovalnik osumljene pošte. toliko, da ga ob namesti- v imenik na disku.

EDEN NAJVEČJIH spletnih strežnikov zaprtih za pošiljanje sporočil iz neznanih domen, mora Nekateri menijo, da je vsega 150 največjih »ponudnikov« neželene Mike podjetjem s spletnimi strežniki plačevati velike vsote, da mu tako po- pošte odgovornih za več kot 90 % neželene pošte po svetu. Gre za spe- šiljanje dovolijo. Še več, pred kratkim je sodišče določilo, da ameriških strežni- cializirana podjetja, ki si služijo kruh z uporabo svojih neverjetno zajetnih kov po novem za kaj takega ne bo smel več uporabljati, zato se je bil prisi- zbirk elektronskih naslovov oz. z zaračunavanjem »pošiljk« podjetjem, ki ljen začeti seliti v tujino. Še vedno pa uporablja 160 ameriških strežnikov in si želijo tak neposredni dostop do morebitnih kupcev. 30 v Kanadi, na Kitajskem, v Rusiji in Indiji. Vsak od njih je zmožen poslati Pred kratkim je krajevni časopis iz Detroita (www.freep.com) v ZDA do 650.000 sporočil na uro, to je skupaj več kot milijardo sporočil na dan! objavil zanimivo zgodbo o enem takih največjih »spamerjev«, zgodba pa Borci proti neželenim sporočilom (www.cauce.org) pravijo, da je Mike je hitro zakrožila po internetu predvsem zaradi epiloga, ki ga prav tako izredno spreten pri svojem početju in za pošiljanje svojih sporočil uporablja povzemamo. na stotine različnih domen. Vendar pa se borci ne dajo. Nedavno so namig- Gospod Mike Wendland se že vrsto let ukvarja z zbiranjem elektron- nili kitajski policiji, da je spletno podjetje, s katerim Mike sodeluje na Kitaj- skih naslovov in pošiljanjem neželene pošte milijonom uporabnikom po skem, vpleteno v pošiljanje za državo nevarnih sporočil. Podjetje je bilo hitro vsem svetu. Njegova trenutna zbirka obsega že več kot 250 milijonov (!) zaprto (Kitajska je za take »pregrehe« še posebej občutljiva), oprema pa za- naslovov, svojim naročnikom pa za eno pošiljanje na vse te naslove za- plenjena. Čeprav je bilo kmalu vse vrnjeno, je bil Mike vsaj za nekaj časa računava tudi do 22.000 dolarjev. Vsako poslano sporočilo vsebuje nekoliko zaustavljen. kodo, ki mu sporoča nazaj, ali je bilo sporočilo odprto, in podatki kažejo, Morda najpomembnejšo zmago pa so aktivisti dosegli po objavi članka da je odprtih v povprečju le tri četrt odstotka poslanih sporočil. Ker pa je o tem početju. Novinar je namreč namignil, kje približno stoji nova Mikova to še vedno skoraj 2.000.000 odprtih sporočil, je uspeh zagotovljen. Če hiša (ocenjena je na kar 740.000 dolarjev), in to je bilo dovolj, da so ga ak- se le odstotek od teh ljudi tudi dejansko pozanima o poslani ponudbi, se tivisti izsledili in ga naročili na množico »navadne« oz. »papirnate« neželene odšteti dolarji naročniku hitro izplačajo. pošte. Reklam, katalogov, ponudb. Mike je zgrožen in se sprašuje, ali so Celotno operacijo poganja 20 računalnikov v kleti Mikove hiše. Nekateri ljudje znoreli, saj ga s to pošto vendar nadlegujejo. Obljublja celo tožbo, ven- po spletu iščejo nove naslove in jih dodajajo zbirki, večina pa je namenje- dar se internetna skupnost hahlja, saj bo bržkone težko našel sodno poroto, na usmerjanju prometa prek različnih poštnih strežnikov. Ker je večina ki mu bo naklonjena... PROTISMETNI PROGRAMI FEBRUAR 2003 77

Temelji na filtriranju ključnih besed (in nji- odrezal sorazmerno dobro – našel je 71,2 ne- hovih kombinacij) v predmetu in besedilu spo- želene pošte, vendar se je po drugi strani kar Hotmail ročil in na posvetovanju z bazo odprtih strež- šestkrat (1,7 %) zmotil. Veliko spletnih mest, še posebej tistih nikov MAPS. Vgrajenih je zelo veliko pravil Kot rečeno, Praetor je program za upravi- sumljive narave, za »registracijo« zahteva ključnih besed, uporabnik oz. upravitelj pa telje z veliko časa in volje, pa še takrat rezulta- vpis elektronskega naslova, na katerega poš- lahko sproti dodaja tudi nove. Za dodajanje ti niso ravno vrhunski. ljejo morebitno vstopno geslo. Izkušnje so pravil je na voljo pregleden in enostaven ča- pokazale, da je za take »prijave« najbolje rovnik, ki je zelo podoben tistemu v Microsof- uporabiti neki e-poštni račun, ki ga ne uporab- tovem Outlooku. SPAMASSASSIN ENTERPRISE 2003 ljamo za nič drugega. Naredimo si npr. račun Kot je za splošne filtre SMTP v navadi, tudi Zahteva: Exchange 2000 (v pripravi tudi različica za [email protected] in ga preberemo Praetor najdenih neželenih sporočil ne zna (ne 5.5). samo takrat, ko na njem pričakujemo kakšno more) shranjevati v uporabnikove poštne ime- Učinkovitost: 71,6 %. vstopno kodo. Če nam bodo sumljive spletne strani račun preplavile z neželeno pošto, nas nike, temveč jih le prestavi v skupno strežniško Napačno označenih: 1,9 %. torej prav nič ne moti in še posebej ne zani- karanteno, s katero se mora ukvarjati upravi- Cena: 1–19 uporabnikov: 40 dolarjev na uporabnika, ma. Dodatna prednost Hotmaila (v primerjavi telj. V ta namen je na voljo razmeroma pregle- 20–99 uporabnikov: 38 dolarjev na uporabnika. Let- no vzdrževanje 18 % te vrednosti. s slovenskimi ustrezniki, kot je email.si) je v den program (razmeroma zato, ker med dru- Izdeluje: Deersoft, www.deersoft.com. tem, da nekatere (tehnično primitivne) splet- gim pošte ne zna razvrstiti po datumu, vrsti, ne strani hotmail.com avtomatsko razumejo Prodaja: V Sloveniji ni prodajalca. itd.), ki izpisuje, katera pošta je končala v ka- kot dokaz, da smo Američani, in nas spustijo ranteni. Po želji lahko upravitelj vsako tako Za: Enostavna namestitev, podpora široke skupnosti tudi tja, kamor Evropejcev sicer ne bi. piscev pravil. pošto odpre in se odloči, ali jo bo spustil naprej Proti: Preveč napačno označe- in bo pošiljatelja uvrstil na »beli« seznam do- nih sporočil. Nekaj težav z voljenih ali »črni« seznam prepovedanih upo- okenskim uporabniškim Okna nikakor ni za- rabnikov ali domen. Pri pregledovanju pošte vmesnikom. stonj. žal moti, da program vsebine ne prikazuje v Temelji na ocenah, obliki HTML, zato je včasih težko ugotoviti, Med programi za na- ki jih razna pravila do- ali pošta sodi med legalno ali neželeno. Sicer mizne »čistilce« smo že dajo sporočilu, in če je pa je tako pregledovanje uporabniške pošte opisali program Spa- končna ocena večja od 5 tako ali tako (vsaj) etično sporno. massassin Pro, med (to vrednost lahko Med preizkusom se je Praetor izkazal kot strežniškimi programi upravitelj spremeni), se precej mučen za upravitelja, saj je treba veli- pa smo preizkusili nje- sporočilo shrani v upo- ko, tudi več dni dela, da ga vsaj začasno prila- govo različico Spamas- rabnikov »odpadni« godimo neželeni pošti, ki prihaja v naš poštni sassin Enterprise 2003. imenik. Če je ocena več strežnik. Za začetek smo kar obnemeli ob Tudi ta temelji na pra- kot 10, se pošta shrani »neumnosti« dveh pravil, ki sta zakrivili zelo vilih, ki jih razvija široka kar v strežniku, saj je veliko napačnih diagnoz – naslovnik enak po- skupnost uporabnikov zelo malo verjetno, da bi šiljatelju in zapora vse pošte, pri kateri je na- in temeljijo na načelih jo uporabnik sploh hotel Spamassassin temelji na pravilih, ki slovnik naveden v polju BCC. Ko smo ti dve odprte kode. Kljub sporočilom zvišujejo oceno glede na to, ali videti in dodatno oceni- pravili odstranili, se je program pri iskanju temu sam program za ustrezajo kriterijem neželenih sporočil. ti. Po želji se lahko spo- 78 FEBRUAR 2003 PROTISMETNI PROGRAMI

ročila tudi dodatno označijo (npr. z spreminjamo belo in črno listo uporabnikov, Kljub teoretičnim prednostim široke skupi- ***NEŽELENO***). prepovedujemo in določamo, katerim uporab- ne ljudi, ki skrbi za pravila, se je Spamassassin Namestitev okenskega Spamassassina v nikom bomo pošto pregledovali (pomembno, Enterprise 2003 na preizkusu odrezal slabo. strežnik je premočrtna, kar je za programe, ki ker je cena programa določena na uporabni- Za začetek nas je motilo, da je uporabniški so namenjeni Exchangeu, tudi običajno. Po ka). Ne nazadnje lahko v sistemskem Perfor- vmesnik očitno nekaj skregan z množico pra- namestitvi lahko z okenskim programom pre- mance monitorju štejemo, koliko sporočil je vil, ki sodijo zraven, in pri poskusu urejanja le- gledujemo pravila, nastavljamo prag, pri ka- bilo pregledanih in koliko od teh je bilo neže- teh skoraj vedno sporoči napako. Tehnična terem je sporočilo označeno kot neželeno, lenih. pomoč nam pri tem ni znala pomagati. No, k

PROTISMETNI PROGRAMI ZA UNIX

Pri Unixu je mogoče protismetne progra- izkušenj z Unixom, precej preprosta, tipični ./confi- da SpamAssassin podpira tudi Robinsonov in me vključiti v poštne strežnike na več me- gure; make; make install. Potreben je le prevajalnik Fischerjev algoritem. Poleg tega za razliko od stih. Prva možnost je, da jih upravitelj siste- za C ter lex, ki je del sistema na vsakem spodob- Bogofiltra program za umerjanje zazna, če je ma vključi za cel sistem (prek posebnega nem Unixu. Ko ga prvič poženemo, Bogofilter v do- neko sporočilo že videl, in ga ne vnese v bazo vmesnika za poštni strežnik, med katerimi je mači imenik uporabnika prepiše datoteko .bogofil- več kakor enkrat. verjetno najbolj znan Sendmailov Milter, pa ter.cf, v kateri lahko uporabnik spreminja nastavitve. SpamAssassin je sicer pisan v Perlu, zato je tudi Postfixov content_filter ipd.), druga pa, Poleg osnovne, Grahamove metode, Bogofilter veliko počasnejši od zgornjih dveh programov, da za to poskrbi sam uporabnik. Pri unixov- zdaj podpira tudi dva naprednejša algoritma, Robin- predvsem dlje traja, da se zažene, porabi pa skih poštnih strežnikih namreč navadno lah- sonovega in Fisherjevega. Navodila pravijo, da sta približno 12 MB pomnilnika. Pri vključitvi v pošt- ko uporabniki z mehanizmom .forward pošto algoritma sicer boljša od osnovnega, a zahtevata ni strežnik stroške počasnega zagona zmanjša- prefiltrirajo prek poljubnega programa. Tako tudi natančnejše nastavljanje, sicer so rezultati mo z uporabo priloženega programa spamd, ki smo tudi izvajali preizkuse, saj vključevanje lahko slabši. To se je na žalost izkazalo tudi v se požene ob zagonu sistema in mu potem po- protismetnih programov v poštni strežnik za praksi. Grahamov algoritem je pri privzetih nastavi- što posredujemo s programom spamc. kratko preskušanje ni smotrno. Na tak način tvah pravilno označil šest neželenih sporočil, Ro- Rezultat je bil kar presenetljiv: SpamAssas- je tudi možno preizkušanje z živim sistemom, binsonov 4, Fisherjev pa 5. sin je s privzetimi nastavitvami odkril vseh de- ne da bi ob napačnem delovanju protismet- Kljub temu da je pravilno označil samo 6 od set neželenih sporočil, ne da bi katero razvrstil nega programa to zmotilo druge uporabnike. 10 neželenih sporočil, pa je Bogofilter najhitrejši med nezaželena pomotoma. Zaradi majhnega Preizkušali smo programe, ki razvrščajo od vseh treh preizkušenih programov. Za razvršča- števila neželenih sporočil sicer ne moremo trdi- pošto po Bayesovi metodi (glej okvirček), saj nje 300 sporočil je porabil manj kakor minuto. ti, da je SpamAssassin 100 % natančen, ven- poleg SpamAssassina ni omembe vrednih dar rezultat potrjuje informacije, ki jih najdemo programov, ki uporabljajo klasične metode. na raznih poštnih seznamih: SpamAssassin je Preizkušena je bila tudi najnovejša, še neizda- SPAMASSASSIN 2.50-CVS eden najboljših programov za filtriranje neželene pošte ta hip. Z nekaj truda s strani uporabnika na razvojna različica SpamAssasina. Zahteve: Perl. Za umerjanje Bayesovih filtrov smo upo- se mu izmuzne redkokatero neželeno sporočilo. Učinkovitost: blizu 100 %. rabili za en teden pošte, dodali pa smo ji še kup neželene pošte. Od 1634 sporočil je bilo Napačno označenih: 0 %. tako nezaželenih 561. Cena: Brezplačno, Perl Artistic License. BAYESIAN MAIL FILTER (BMF) 0.9.4 Preskušanje je potekalo tako, smo 301 Za: Zelo učinkovit, zrel program. Zahteve: Unix, možnost Berkeley DB, možnost MySQL. sporočilo (promet enega dneva med tednom) Proti: Počasnost, velika poraba pomnilnika. Učinkovitost: 30 %. spustili čez vsakega od programov. Postopek Napačno označenih: 0 %. je popolnoma enak, kakor če bi katerega od preizkušanih programov vključili v datoteko O SpamAssasinu smo vse pomembno že napi- Cena: Brezplačno, licenca GPL. .forward. Od teh sporočil je bilo neželenih 10. sali pri opisu različice za Windows. Poleg te, ki te- Za: Enostavna namestitev in umerjanje (branje iz melji na starejši različici SpamAssassina za Unix, mbox in maildir), hitrost, majhna poraba pomnilnika. smo preizkusili tudi razvojno različico SpamAssas- Proti: Zelo slaba učinkovitost. BOGOFILTER 0.9.1.2 sina, ki bo, ko bo izdana, nosila številko 2.50. Od Zahteve: Unix, lex. prejšnje stabilne različice, 2.43, se je zgodilo kar nekaj stvari. Verjetno najpomembnejša je vgradnja BMF je še en v vrsti programov, ki so bili Učinkovitost: 60 %. Bayesovih pravil, a ta tu delujejo nekoliko drugače. napisani po objavi Grahamovega članka. Tako Napačno označenih: 0 %. SpamAssassin pošto razvrsti glede na rezultat, kot Bogofilter je BMF majhen in hiter. Pravzaprav Cena: Brezplačno, licenca GPL. ki je seštevek vseh pravil, ki se ujemajo s pregle- je osnova za BMF kar Bogofilter 0.6, ki ga je Za: Enostavna namestitev, hitrost, majhna pora- dovanim sporočilom. Verjetnost pri razvrščanju po avtor nato nekoliko popravil, se znebil odvisno- ba pomnilnika. Bayesu pri SpamAssassinu zgolj doda nekaj točk sti od lexa (njegova koda naj bi zavzemala le 3 % Proti: Slaba učinkovitost. k skupnemu rezultatu. Verjetnost nad 0,99 prište- tiste, ki jo zgenerira lex), ter dodal možnost shra- je 4 točke (kar je ob privzeti meji 5 točk že skoraj njevanja podatkov v Berkeley DB ali MySQL. dovolj za razvrstitev med neželeno pošto), verjet- Kljub istim vhodnim podatkom, kot jih je Bogofilter je delo Erica Raymonda, bolj nost pod 0,01 pa od vsote odšteje 4 točke. imel Bogofilter, je BMF odkril le tri neželena znanega kot avtorja knjige o odprti kodi The Pozna se, da je SpamAssassin na sceni že sporočila. Razloga za tako razliko nam na žalost Cathedral And The Baazar. V pravem bazar- zelo dolgo in da ima za sabo kar veliko število ni uspelo odkriti. Najverjetneje so razvijalci Bo- skem slogu se je okrog njega nabralo kakih sposobnih razvijalcev. Ti so v nekaj mesecih razvi- gofiltra v zadnjem času vanj vložili več truda pri deset programerjev, ki so (avgusta 2002) že li od vseh preizkušanih najboljši program za razvrš- algoritmih za zaznavanje, avtor BMF pa se je prevzeli razvoj programa v svoje roke. čanje po Bayesu. Dokumentacija algoritmov sicer trudil bolj s hitrostjo. Namestitev je za uporabnika, ki ima nekaj ni najobširnejša, pogled v izvirno kodo pa razkrije, Borut Mrak PROTISMETNI PROGRAMI FEBRUAR 2003 79

KAKO SMO PREIZKUŠALI

Programov, ki omogočajo obrambo pred neželeno pošto, bo počasi ko listja in Odstotek najdene trave (predvsem pri namiznih rešitvah). neželene pošte Razlikujejo se po enostavnosti namestitve Osebni programi in uporabe, namenu (strežniški, namizni) Spamnet 91,3 in, ne nazadnje, ceni, vendar pa je ključna iHateSpam 91,3 lastnost njihova učinkovitost. Prav slednji Spamassassin Pro 91,3 smo se zato še posebej posvetili. Za ugo- Matador 87,0 tavljanje zanesljivosti teh programov smo Spam Buster 69,6 uporabili dva preizkusa. McAfee SpamKiller 68,1 Strežniške programe smo preizkusili v Norton Internet Security 2003 62,3 strežniku z Exchange 2000, ki je upravljal Strežniški programi poštni predal, v katerega je bilo preusmer- Spamassassin Enterprise 2003 71,6 CMS Preator 71,2 jenih nekaj najbolj »onesnaženih« uporab- GFI mail Essentials 7.1 43,1 niških poštnih naslovov, ki smo jih našli v našem podjetju. Nadzor nad tem testnim 0 Več je boljše 100 naslovom ([email protected]) smo nato za 24 Pravila smo delno prilagodili. ur prepustili preizkušanim protismetnim programom. V tem času je na ta naslov Odstotek napačno »priteklo« od 200 do 300 sporočil, od ka- ocenjene pošte terih je bila približno četrtina neželenih. Ob koncu preizkusa smo izračunali, kakšen Osebni programi Spamnet 0,7 odstotek je preizkušani program uspel pre- Norton Internet Security 2003 0,7 streči, predvsem pa, v kolikšnem odstotku iHateSpam 5,1 se je program zmotil in pravo pošto ocenil McAfee SpamKiller 5,1 za neželeno. Matador 6,6 Podobno smo preizkušali tudi progra- Spam Buster 15,3 me, ki so namenjeni obrambi posamičnih Spamassassin Pro 21,2 računalnikov, le da smo tam uporabili ved- Strežniški programi no enak paket nabranih sporočil iz več GFI mail Essentials 7.1 0,5 obremenjenih poštnih računov. Paket je CMS Preator 1,7 obsegal 137 sporočil, od tega 69 nežele- Spamassassin Enterprise 2003 1,9 nih. Tudi te rezultate smo zapisali v odstotkih, ključnega pomena pa so bile napačne 0 Manj je boljše 30 ocene preizkušanih programov. Pravila smo delno prilagodili. sreči lahko pravila vedno urejamo tudi ročno Omeniti velja, da se po zagotovilih avtorjev (če bi jih ravno želeli), saj so na disku shranje- zanesljivost iskanja s časom, ko se program na v besedilnih datotekah. Te so enake kakor »navadi« na našo pošto, izboljšuje. pri unixovskih različicah, tako da si jih lahko Matjaž Klančar tudi ročno nadgrajujemo (Deersoft sicer ponuja tudi nadgrajevanje prek spleta). Od 212 sporočil, ki smo jih pregledali s Spamassasinom, je bilo 67 neželenih, program pa je kot take označil 52 sporočil, 19 pa izpu- stil. Žal je štiri popolnoma neproblematična sporočila (v slovenščini, slovenskih avtorjev) zmotno označil za neželena. Pri enem ga je motil predmet sporočila »Fwd: Re: contact, sample« (res je bil nekoliko nenavaden), drugo je bilo v obliki HTML (stran časopisa Fi- nance), dve pa sta bili sporočili za javnost Smučarske zveze Slovenije. Zakaj? Ker je bil v njiju omenjen slovenski smučar Andrej Šporn. Beseda »porn« je pač prepovedana v vseh oblikah, tudi v imenu, ki se začne z neangleško čr- ko Š ... Prav zaradi teh štirih napačno označenih sporočil programa Spamassasin Enterprise 2003 ne moremo najbolj pohvaliti. Četudi je pravilno našel 71,6 % nelegalnih sporočil. 80 FEBRUAR 2002 ODPRTA SCENA Keramično namizje Distribucije Linuxa danes poskušajo prodreti na namizje navadnih uporabnikov. Poskusi se med seboj razlikujejo, skoraj vsem pa je skupno to, da so za eno izmed osnov vzeli grafično namizje KDE. To bo v različici 3.1 izšlo prve dni januarja, obsega pa obilo novosti in nov grafični vmesnik, katerega ime se, tako kakor skoraj vse v KDE, po tradiciji začenja s črko K – Keramik.

eramik je vsekakor prvo, kar bodo KERAMIK nega paketa in jih je treba naložiti posebej v opazili uporabniki. Zamenjal je Kaj: Grafično okolje za Linux/Unix. paketu kdeartwork. K privzeti slog, podoben Microsoft Grafični vmesnik pa ni vse, kar je novega, Izdeluje: Projekt KDE, http://www.kde.org. Windows, ki pa še naprej ostaja na voljo kot opazni so nekateri novi programi v posamez- Cena: Brezplačno. KDE Classic. Slog pomalem spominja tako na nih programih: KRec iz paketa kdemultime- Zahteve: Najmanj 300 MHz procesor, 64 MB RAM, 250 Aquo v MacOS X (posebej v barvni shemi Ke- MB diska, priporočeno vsaj 500 MHz in 128 MB RAM. dia, ki končno omogoča snemanje s KDE-je- ramik Blue) kot tudi na Windows XP (v shemi Za: Nov grafični vmesnik, veliko izboljšav in poprav- vim strežnikom aRts, KPovray, ki je grafični Keramik Emerald). Je pa vseeno dovolj izviren kov, novi programi. vmesnik za program POVRay, vrsta novih pro- (z ovalnimi naslovnimi letvami oken in rahlo Proti: Še vedno velike strojne zahteve, nekatere po- gramov v izobraževalnem paketu kdeedu, trapeznimi in osenčenimi gumbi, na primer), membne novosti (Kroupware, Kdevelop3, SVG) bodo nadzorni modul za prilagajanje X-Windows tako da prevladujejo ugodni odzivi uporabni- na voljo šele v različici 3.2. (katerega nalogo sicer večinoma opravljajo kov. Med razpravo za ali proti posvojitvi slo- orodja distribucij) in Quanta Plus, razvojno ga so razvijalci in uporabniki v veliki večini podprli novi slog. Odločitev okolje za spletišča, ki je namenjeno predvsem razvoju dinamičnih strani je olajšalo dejstvo, da vsi stari programi iz KDE 3.0.x privzemajo nov vi- (PHP, XML, XSLT). Quanta Plus ni neposredno del osnovnega okolja, dez (kar velja za vse programe, pisane na podlagi knjižnice Qt 3.x). podobno kot to nista na primer KDevelop ali Koffice, vendar je to pot K novemu slogu se podajo tudi nove ikone – Crystal SVG, ki so izpe- izšla hkrati z jedrom okolja. Novost je tudi z VNC združljiv pripomoček ljane iz teme, ki jo je prispevala brazilska distribucija Connectiva. Ime za deljenje namizja, ki obsega strežnik (KRfb) in odjemalec (KRdc). nakazuje, da so ikone v osnovi v vektorskem formatu SVG, vendar se KDE-jevo razvojno okolje KDevelop, ki izhaja ločeno, v tej različici zaenkrat uporabljajo le pretvorjene v obliko PNG (uporabniki šibkejših manjka, saj je trenutno šele v razvojni fazi alfa2, paket KOffice 1.2.1 pa računalnikov si bodo verjetno oddahnili), neposredna uporaba pa je je doživel le nekaj popravkov zaradi hroščev, sicer pa je enak kakor v predvidena v različici 3.2. So pa ikone SVG omogočile uporabo (prire- KDE 3.0.x jene) licence LGPL, saj lahko zdaj KDE ponudi zanje tudi izvirno kodo. Hkrati so nove ikone ena izmed redkih novosti, ki je pogosteje kritizira- Novosti v programih na, saj so nekatere ikone preveč podobne tistim v Windows XP (npr. ikone za povečavo), druge pa se nekoliko preveč razlikujejo od doseda- Druge spremembe so bolj skrite, a pomembnejše: osnova okolja, njih. V nasprotju s starim slogom gradnikov stare ikone niso del osnov- knjižnica Qt, je zdaj v različici 3.1, brskalnik Konqueror, ki je doslej Keramik ODPRTI PROGRAMI FEBRUAR 2002 81 imel kar nekaj težav s stranmi, ki na veliko uporabljajo javascript, jih NAMIZO OKOLJE K zdaj prikazuje nekoliko bolje (še vedno pa se najdejo strani, ki jih prika- že malo po svoje), podpira pa tudi brskanje z zavihki, kot to že nekaj Projekt KDE (The K Desktop Environment, http://www.kde.org) je časa omogočata Mozilla in Opera. Program za upravljanje prenosov konec leta 1996 sprožil Mathias Etttrich s pozivom v novičarski sku- datotek KGet je postal del osnovne distribucije kdenetwork in se po za- pini. Okolje je zasnovano na podlagi knjižnice Qt norveškega podjetja gonu vključi v brskalnik, kar je končno popravilo pomembno pomanj- TrollTech in je pisano v C++. KDE ni omejen le na Linux, temveč je na voljo tudi za druge UNIXe (BSD, Solaris), saj je Qt na voljo za več raz- kljivost, saj doslej ni znal nadaljevati prenosov ob prekinitvi povezave. ličnih podlag (tudi Windows in MacOS X, a tam ni na voljo pod licenco Splošna podpora SVG v Konquerorju pa je žal na voljo šele kot vstavek v GPL). Licenca pa je tudi ena izmed ovir, saj lahko s prosto različico paketu kdenonbeta, ki ni del KDE 3.1 in je namenjen eksperimentalni razvijamo le programe z odprto kodo, za komercialne pa moramo kupi- kodi (bo pa gotovo v KDE 3.2 spomladi prihodnje leto, saj smo ga že ti ustrezno licenco. lahko preizkusili). Osnovna filozofija projekta je uporaba komponent, kar po eni strani Mnogo izboljšav je doživel KMail, ki zdaj bolje podpira šifriranje, ter poslabša hitrost delovanja, hkrati pa omogoča, da z novim gradnikom standarda PGP/MIME in S/MIME. Uskladili so menuje in ikone, ki so celotno okolje čez noč pridobi nove zmogljivosti, saj ga je mogoče doslej nekoliko odstopali od drugih delov KDE, popravljena pa je tudi uporabiti skoraj po vsem KDE. drevesna predstavitev strukture sporočil in priponk. Korganizer je dobil KDE podpirajo predvsem evropske distribucije (SuSE, Mandrake) nov (sicer še poskusni) vstavek za Microsoft Exchange, v različico 3.1 in tudi večina razvijalcev prihaja iz Evrope, Red Hat pa kot eden redkih pa še ni vključen projekt z delovnim imenom Kroupware, ki bo ponudil favorizira konkurenčni GNOME. celovitejšo zamenjavo za Microsoft Exchange, vključitev KMaila v KO- rganizer, ki naj bi ponujal podoben način dela kakor Microsoft Out- moti predvsem nesorazmerno dolg zagonski čas okolja, a to pravzaprav look, pa je tudi šele v zgodnji fazi, saj so ga v bodoči KDE 3.2 uvrstili koni krivda projekta KDE. Zaradi okrasja je novo namizje bolj omejeno nec novembra. kakor doslej, zato je zaželen tudi večji zaslon; na voljo so namreč tudi Datotečni brskalnik podpira ogled še nekaj dodatnih vrst datotek, ikone, velike 64 × 64 pik, pisave v menujih in na gumbih pa lahko po- tako se na primer ob tem, ko zapeljemo kazalec miške nad ikono video- ljubno prilagajamo. posnetka, le-ta začne samodejno predvajati, ogledamo pa si lahko sta- Priporočena strojna oprema pa bo verjetno komaj dovolj, če upo- tistične podatke, kot je na primer število vrstic kode v datotekah .diff, rabnik vklopi vse možno okrasje. Vsekakor je treba ob prvi prijavi poleg .cpp, .rpm ter opisne podatke iz večpredstavnih datotek. vseh običajnih nastavitev (jezik, država, grafični vmesnik) preveriti, Nadzorno središče po novem upošteva spoznanja projekta KDE-usa- kateri posebni učinki so vklopljeni, in jih po potrebi izklopiti. KDE na- bility in je preglednejše, so pa zato preuredili nekatere module, tako da mreč ponuja tudi zelo preprost vmesnik brez večine okrasja. Videti je, se bodo uporabniki, vajeni prejšnjih različic, kak dan lovili pri nastav- da bodo tudi v Linuxu uporabniki s starejšo strojno opremo morali po- ljanju podrobnosti. Pult lahko nastavimo, da se skrije pod okna in pri- trpeti s starimi grafičnimi okolji, saj sicer malo manj zahteven novi kaže ob premiku miške nad njegovo običajno delovno področje. K upo- GNOME 2.2 tudi ne bo ravno skromen. rabnosti pa gotovo niso prispevali (privzeto izključeni) polprozorni me- KDE 3.1 je tako kakor vse različice od 1.1.2 naprej na voljo v slo- nuji s senco, so pa zato povečali strojne zahteve okolja. venščini, vsega skupaj pa lahko izbiramo med 46 jeziki, Pakete zanje lahko naložimo iz strežnika in jih namestimo ločeno, ne glede na to, ka- Lepota ima ceno tere lokalne nastavitve uporabljamo. Tako je kombinacija vietnamšči- ne in Slovenije povsem mogoča. Če ne uporabljamo novih nastavitev, se strojne zahteve k sreči niso Pripravljeni binarni paketi (rpm, deb) so nasploh slaba stran projek- povečale, saj je KDE že doslej zahteval vsaj 300 MHz procesor in 64 MB ta KDE, saj ta objavlja le izvirno kodo, za pakete pa skrbijo distribucije pomnilnika, za udobno delo pa vsaj 500 MHz računalnik s 128 MB same in tako morajo nekateri uporabniki (predvsem Red Hata in De- pomnilnika in hitrim diskom, pri čemer je pomnilnik precej pomem- biana) občasno nanje počakati nekoliko dlje. Zgrajeni paketi obsegajo bnejši od procesorja, saj ta tako počasnih procesorjev že nekaj časa ne okoli 250 MB in so razbiti po posameznih komponentah (kdelibs in prodajajo več, računalnike s 128 MB RAM pa še. Morda so videti gornje kdebase, ki sta obvezna, ter še vrsta drugih), na voljo pa so na http:// »zahteve« nepotrebne, a marsikdo uporablja Linux tudi zato, ker bolje www.kde.org/download.html. Nekateri paketi imajo manjšo zamudo, saj shaja s starejšo strojno opremo. Hitrost delovanja je drugače spodobna, so tik pred objavo odkrili razpoko v sistemu varnosti in smo tako morali preizkusiti KDE 3.1 RC5. Splošni vtis o novi različici je ugoden, saj razen grafičnega vmesnika ni veliko revolucionarnih (in nezdružljivih) novosti, so pa razvijalci pilili predvsem drobne malenkosti, ki so povzročale preglavice, in dodajali manjkajoče zmožnosti. Škoda le, da bomo na nekatere najpomembnej- še morali čakati še nekaj mesecev. Če pa kdo rad poskuša zgraditi programe iz osnovne kode, si lahko že kar nekaj novosti ogleda v novi razvojni različici. Le prevajanje paketa vzame kakih 8 ur na 900 MHz Athlonu... Andrej Vernekar

Zamuda pri objavi KDE 3.1 Objava različice 3.1 je bila preložena za tri tedne, potem ko so v kodi odkrili varnostno razpoko, ki je omogočala neavtorizirano izvajanje ukazov s pri- vilegiji trenutnega uporabnika KDE. Pomanjkljivost so že odpravili v KDE 3.1 RC5, zaradi praznikov pa so prestavili objavo končne različice v novo leto. Več o pomanjkljivosti je na voljo na http://dot.kde.org/1039281841/. 82 FEBRUAR 2002 ODPRTI PROGRAMI Slovenska Mozilla Slovenska Mozilla Čeprav morda ni vedno videti tako, je dogajanje med manj vidnimi igralci na prizorišču brskalnikov še vedno pestro in prinaša veliko inovativnih idej. Tak primer je tudi Mozilla. V začetku junija 2002 je izšla prva uradna različica, konec avgusta smo si lahko naložili že Mozillo 1.1 in čez natanko tri mesece nas je razveselila različica 1.2. A ne za dolgo.

a BugZillo, Mozillin sistem za odpravo napak v programski SloZilla je vključila tudi dodatke (plug-in) za priljubljene slovenske opremi, je bilo namreč kmalu sporočeno odkritje hrošča spletne iskalnike, med drugim Najdi.si, Mat’kurja in Slowwwenia. Ko Z (hrošč 182500), ki je povzročal nepravilnosti DHTML na ne- iskalnik prikaže rezultate iskanja, se ti izpišejo tudi v priročni stranski katerih straneh. Mozilla.org je zato različico 1.2 vzela iz strežnikov in vrstici na listu Iskanje, ki se samodejno odpre že med iskanjem. Ta mož- treba je bilo počakati na prvo izdajo s popravki. Mozilla 1.2.1 je izšla že nost je zelo uporabna, saj imamo tako hkrati pregled nad rezultati is- šest dni pozneje in je identična predhodnici, razlika je le v odpravljenem kanja v oknu ali listu brskalnika in seznamom v stranski vrstici. Še lažje hrošču. pa iščemo po spletu kar neposredno z omenjenega lista; potreben je le vnos iskalnega niza in izbor iskalnika, med katerimi ne manjka sloven- V slovenščini! skih. Slovenski sistem pomoči, ki je sicer zelo obsežen, trenutno še ni na Za slovenske uporabnike je vsekakor najuporabnejši podatek ta, da voljo, a je precejšen del že preveden. Prav tako je treba posloveniti še ne- gre za prvo poslovenjeno aktualno različico. Že Mozilla 1.0.1 je bila do- prevedena orodja za spletni razvoj in prenoviti privzeto domačo stran stopna v slovenščini, a takrat je že bila na voljo novejša, a manj stabilna Mozille v slovenščini. različica 1.1. SloZilla, projekt prostovoljcev, ki slovenijo Mozillo, se je Poslovenjeni sta torej trenutno najnovejša uradna različica 1.2.1 in namreč odločil, da različice 1.1 ne bo poslovenil, ker je bila izdaja Mo- Mozilla 1.0.1, ki sta na voljo v binarnih paketih za okolji Windows in zille 1.2 že zelo blizu in se delo preprosto ne bi izplačalo. Linux. Jezikovni in vsebinski paketi, ki zahtevajo že prej nameščeno

Mozilla podpira večjezikovne znake Unicode, zato jo je mogoče pre- Mozillo in so neodvisni od operacijskega sistema, pa so dostopni tudi za vesti v številne jezike in ker je njena izvirna koda prosto dostopna, lahko najnovejšo razvojno različico, 1.3 alpha. Slovenci smo bili za Poljaki in to stori vsakdo. Zadnja različica je v celoti prevedena v skoraj 30 jezi- prevajalci v španščino držav Latinske Amerike tretji (če ne štejemo an- kov, to število pa se utegne prav kmalu močno povečati. Vseh aktivnih gleške različice), ki smo dobili jezikovne in vsebinske pakete za to razli- projektov, ki se ukvarjajo s prevajanjem, je trenutno kar 88. čico! Slovenizacija poleg prevajanja besedil grafičnega uporabniškega vmesnika zaobjema tudi krajevno prilagoditev vsebine. Tako so v Programske novosti slovensko različico zajeti zaznamki, primerni slovenskemu uporabniku, kar bo marsikomu prihranilo precej nepotrebnega dela z na- Mozilla je zbirka petih brezplačnih internetnih programov z odprto stavljanjem priljubljenih povezav. Mozilla ima sicer zelo zmogljivo kodo. Sestavljajo jo Navigator, orodje za brskanje po spletu, Messen- orodje za tako delo, ki ponuja številne možnosti in ga je preprosto ger, program za delo z elektronsko pošto in novičarskimi skupinami, uporabljati, a uporabnikom, ki se prvič srečujejo z Mozillo, pred- Composer, ki je urejevalnik spletnih strani, Adresar, orodje za delo z na- hodna nastavitev najpogosteje obiskanih povezav gotovo ne bo od- slovi, in ChatZilla, odjemalec za klepet po protokolu IRC. Seveda je naj- več. več sprememb doživel Navigator. Ker Mozilla 1.1 v Monitorju še ni bila Slovenska Mozilla ODPRTI PROGRAMI FEBRUAR 2002 83 pod drobnogledom, si bomo ogledali tako novosti različice 1.1 kakor KAJ JE KAJ tudi 1.2. Prva sprememba, ki jo bo opazil vsak uporabnik Oken, so nove Netscape ikone. Privzeta ikona za Mozillo je bila neestetska in neustrezna, saj je Leta 1994 sta Dr. James H. Clark in Marc Andreesen ustanovila predstavljala zelenega dinozavra, ki je maskota Netscapa, maskota podjetje Netscape Communications Corporation. Del njegove ponudbe Mozille pa je rdeč tiranozaver. Zato je bil ta del grafične podobe Mozil- je bil tudi izdelek z imenom Netscape Navigator, ki je bil uradno izdan le predmet številnih kritik, zdaj pa je na podobnem udaru pozdravno decembra istega leta. Razvoj tega izdelka je bil zelo uspešen, kmalu okno (splash screen), ki je pomanjkljivo iz istih razlogov kakor nek- pa se je razvil v skupek programov za brskanje po internetu, delo z danja ikona. Zdaj so na voljo ikone za vsako komponento znotraj elektronsko pošto in novicami ter za urejanje dokumentov HTML. zbirke. Netscape je zelo hitro osvajal trg in kmalu dobil 75-odstotni tržni de- lež. Pred nekaj leti je podjetje Netscape Communications Corporation Uporabniki Oken bodo opazili še eno prijetno pridobitev takoj na kupil AOL. začetku. Ko Mozillo odpremo pri delu brez povezave, se zdaj samodejno odpre pogovorno okno za priklop v internet, tako kot pri Internet Ex- Mozilla plorerju. Vsekakor prijetna pridobitev za razvajene. Mozilla je bila nekaj časa kodno ime tega projekta, ki ga je Netsca- Vsakdo, ki se je kdaj srečal z jezički (Tabs) v Mozilli, jih gotovo upo- pe uporabljal vse do različice 4.7. Ime je nastalo iz besed Mosaic rablja še danes. Od prve uradne različice naprej so doživeli nekaj spre- (prvi grafični spletni brskalnik, ki je bil tedaj najbolj razširjen) in Godzil- memb. Zdaj se zapirajo v smeri z leve na desno, kar je vsekakor uporab- la (velikanski mutirani plazilec, junak številnih filmov), ker naj bi bila neje kakor v nasprotnem vrstnem redu, saj se tudi odpirajo v isti smeri. Mozilla »Mosaic Killer« (ubijalec Mosaica). Iz podobnih razlogov je ma- Od različice 1.2 naprej lahko kot privzeto domačo stran nastavimo kar skota Netscapa zeleni dinozaver. skupino strani v jezičkih. To najlaže storimo tako, da odpremo želeno mozilla.org skupino jezičkov, izberemo Urejanje/Osebne nastavitve in v razdelku Ko se je v boj za trg spletnih programov podal tudi Microsoft s Domača stran pritisnemo na gumb Uporabi trenutno skupino. svojim Internet Explorerjem, se je tehtnica začela naglo prevešati na Najnovejšo pridobitev Mozille bodo z veseljem uporabljali pred- njihovo stran. Januarja 1998 se je podjetje Netscape odločilo, da od- vsem zagrizeni ljubitelji tipkovnice. Teh ne manjka predvsem med pre izvirno kodo Netscape Communicatorja in jo prepusti v razvoj uporabniki Linuxa, med katerimi je Mozilla najbolj priljubljen brskal- projektu odprte kode v internetu. Kmalu je nastala projektna skupina nik. Gre za upravljanje povezav s tipkovnico (Type Ahead Find). V ak- in spletna stran mozilla.org, ki še danes razvija nov rod skupka inter- tivnem oknu ali jezičku (ne v vrstici z naslovi!) vnesemo določen niz netnih programov. Razvijalci so namreč izvirno kodo Netscape Com- znakov in Mozilla poišče ustrezno (besedilno) povezavo. Nato jo municatorja 5.0 zavrgli, ker se je izkazala za zelo nekvalitetno, zato so osenči, s pritiskom na Enter pa jo aktiviramo. Iskanje ni omejeno iz nič začeli razvijati nov rod programske opreme z imenom Mozilla. Vse različice Netscapa od 6.x naprej in številni drugi brskalniki (Beo- samo na povezave, saj lahko hitro brez uporabe miške preiskujemo ce- nex, Aphrodite, Galeon, K-Meleon, Chimera …) temeljijo na izvirni lotno besedilo na spletni strani. Postopek poteka na način, ki ga upo- kodi, ki jo vzdržuje projekt mozilla.org. Njegova maskota je rdeč tirano- rabniki Linuxa poznajo s strani s pomočjo (MAN pages). Vnesemo zaver. poševnico (/) in neposredno za njo iskalni niz, Mozilla pa bo tako kot pri iskanju povezav samodejno označila zadetke, ki jih bo našla. Če je možnih zadetkov več, Mozilla najprej osenči prvega iz smeri zgoraj– vanjem nekaterih strani. Na srečo je teh zdaj že zelo malo in v vsaki raz- navzdol. S pritiskom na tipko F3 se pomaknemo do naslednjega za- ličici manj. Tudi odstopanja v prikazu so majhna, tako da navaden detka in s kombinacijo Shift+F3 nazaj na prejšnji zadetek. S to novo uporabnik te pomanjkljivosti morda sploh ne bo opazil. Zelo verjetno možnostjo lahko Mozillo povsem ukrotimo zgolj z uporabo tipkov- pa je, da se bo srečal s praktično edino večjo slabostjo Mozille; pri nice. hkratnem nalaganju večjega števila strani v jezičkih se namreč rado Uporabniki Linuxa so dočakali še nekaj pomembnih lastnosti. Raz- zgodi, da Mozilla za nekaj trenutkov otrpne in uporabnik dobi obču- ličica 1.1 je prinesla način prikaza Navigatorja čez ves zaslon, Mozilla tek, kot da se je sistem porušil. Na srečo se to dogaja le pri večjih obre- 1.2 pa podporo XFT, ki uporabnikom Linuxa v Mozillo prinaša najno- menitvah in samo za kratek čas. Kljub temu upamo, da te napake v na- vejše pridobitve pri glajenju pisav. Podpora več okoljem je tako postala slednjih različicah ne bo. še enotnejša. O tem, da je mozilla.org organizacija, ki stabilnosti in zanesljivosti Tudi drugi programi znotraj Mozille so doživeli manjše popravke in programske opreme posveča veliko pozornosti, smo se lahko še enkrat izboljšave. V Messengerju so najopaznejše nove možnosti filtriranja, prepričali v začetku leta 2003. Izdana je bila namreč različica 1.0.2, ki poleg tega pa je zdaj na voljo tudi možnost zavračanja slik in dodatkov. je izpopolnjen prvi rod Mozille. Ta je bil deležen številnih popravkov že Seveda so tu še druge manjše novosti, med katerimi je večino najti v vsa- z izdajo 1.0.1, trenutno pa naj bi bila različica 1.0.2 najstabilnejša Mo- ki naslednji različici. Izboljšana je stabilnost, hitrost prikazovanja zilla. spletnih strani, podpora standardom in združljivost s spletnimi stranmi. Večino moči mozilla.org seveda usmerja v razvoj novih različic in Večje razsežnosti je dobil način povleci in spusti, upravitelj prenosov je trenutno pričakujemo Mozillo 1.3, ki naj bi izšla ob koncu februarja. izboljšan pri prepoznavanju ustreznih programov za odpiranje iz konč- Najpomembnejša novost bo verjetno šesti član v družini – Koledar, za nic datotek, orodne vrstice lahko zdaj v klasični temi (Classic) prikazu- marsikoga pa bo morda še bolj zanimiv težko pričakovani črkovalnik, jemo kot besedilo, ikone ali oboje ... ki bo zagotovo podpiral tudi slovenščino. Oba je mogoče že zdaj vklju- čiti v Mozillo, kmalu pa naj bi bila torej uvrščena v glavno Mozillino Kako naprej? razvojno drevo. Matjaž Horvat Mozillin Navigator je zaradi neizmernega nabora možnosti izvrsten pripomoček za brskanje po spletu. Toda kljub temu in kljub podpori SloZilla (mozilla.lugos.si) deluje znotraj Društva uporabnikov Linu- podobno velikemu številu internetnih standardov ima prikazovalnik xa Slovenije (LUGOS) in je projekt prostovoljcev, zato je vsakdo vab- Gecko, ki je sicer hitrejši od Explorerjevega, še vedno težave s prikazo- ljen, da se mu pridruži in pomaga pri zgoraj naštetih področjih. Najboljši

Novi preizkusi prenosnih izdelki računalnikov Dell Inspiron 2650 ...... 86 Dell Latitude X200 ...... 86 Fujitsu-Siemens Lifebook B 2485 87 Fujitsu Siemens Amilo A ...... 87 Gericom Bellagio ...... 88

Novi preizkusi laserskih tiskalnikov Nashuatec P7126n ...... 92 Minolta PagePro 1200W ...... 92 Oki C9500dn...... 93

Novi preizkusi brizgalnih tiskalnikov HP Business Inkjet 3000dtn ...... 98 Epson Stylus Photo 915 ...... 99 Epson Stylus Photo 830 ...... 100

Novi opisi digitalnih fotoaparatov Nikon Coolpix 4300 ...... 102 Nikon Coolpix 3500 ...... 102 Kodak Easyshare DX 4230 ..... 103 Kodak Easyshare DX 4330 ..... 103 Contax N Digital ...... 104 PRENOSNI RAČUNALNIKI ri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobi- žo, zgradbo in opremo, morebitne dodatke ter seveda ceno z garancijo in proti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec po- dajnimi pogoji. P pravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki Trenutno je na lestvici 55 prenosnih računalnikov, od tega 8 lahkih, 18 ce- niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upošteva- nejših, 20 prenosnikov srednjega razreda in 9 vrhunskih. Vsak mesec objavimo jo hitrost, trajanje akumulatorja, kakovost zaslona in tipkovnice, velikost in te- tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

Dell Inspiron 2650 njevanje podatkov pa sta vgrajeni še kombinirana optična enota CD-RW/DVD-ROM in disketna enota. Mere: 32,8 × 27,4 × 3,7 cm, teža 3,3 kg. Tipkovnica je pomaknjena povsem pod zgornji Značilnosti: Pentium 4 1,7 GHz, 256 MB RAM, 30 GB rob in zato pušča dovolj prostora za zapestja. Ob- disk, kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW. čutek pri tipkanju je zadovoljiv. Sledilna ploščica Zaslon: 15-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik. dobro deluje, njena gumba pa sta zelo velika in ne- Trajanje delovanja: 2 h 25 min. koliko nenavadne oblike. Pohvalimo lahko zelo tiho Hitrost: 34,1. delovanje prenosnika. Ventilator se vključi le obča- Skupna ocena: 8,17. sno in še takrat ni pretirano hrupen. Zato pa je zelo velik napajalnik, ki se močno greje. Akumula- Cena: 559.946 tolarjev. tor zadostuje za slabi dve uri in pol delovanja. Prodaja: Aldea, www.alldea.si, (080) 18 88, FMC, www.fmc.si, (01) 520 51 40. Inspiron 2650 ni pretirano obložen z vmesniki. Za: Tiho delovanje, razkošna programska oprema, za- Dve vtičnici USB ter vzporedni, VGA ter PS/2 vme- slon, opremljenost. snik so vse, kar premore ob obveznih modem- Proti: Sledilna ploščica, pomanjkljiva opremljenost z skem in omrežnem priključku. Tudi razširiti ga ne vmesniki, cena. moremo ravno po želji, saj je prostora le za eno kartico PC Card II. Za doplačilo pa si lahko pri- Dellov Inspiron 2650 je v klasično črno plasti- voščimo podvojevalnik vmesnikov, ki ga priključimo ko odet prenosnik, ki ne odstopa od oblikovnih zna- v vtičnico USB. Podvojevalnik ima dve dodatni vtič- rentov, tako da je Dell šele s prenosnikom Latitu- čilnosti predhodnikov. Gre za zmogljiv računalnik, nici USB, zaporedna in vzporedna vrata, omrežni de X200 predstavil izdelek, ki se tudi na tem delu dostopen tudi kupcem s plitvejšimi žepi, ki radi ku- (10/100 Mb/s) priključek in dva vhoda PS/2. Pre- trga lahko enakovredno kosa s tekmeci. Prenosnik pujejo izdelke uveljavljenih prodajalcev. nosniku je priložena tudi pestra programska oprema. je namreč v povprečju debel le 2,4 centimetra, na Srce najnovejšega Inspirona je procesor Pen- Dell Inspiron 2650 je trenutno najmanjši v Del- sprednjem delu pa še celo manj kot dva centime- tium 4 pri 1,7 GHz. Ob pomoči 256 MB pomnilnika se lovi ponudbi, vendar ohranja lastnosti večjih mode- tra. Tudi sicer po zunanjih merah sodi med naj- je na hitrostnem preizkusu dovolj prepričljivo izka- lov. Preskusni primerek je imel zelo pestro opre- manjše na trgu, pohvaliti pa velja tudi majhno težo, zal. Zaslon je bil v preskusnem modelu 15-palčni mo, zaradi česar ga cena uvršča skoraj za razred vi- tehta le 1,3 kilograma. in ima ločljivost 1400 × 1050 pik, kar je več ka- še. Kljub temu je mogoče ob le nekoliko skromnej- Po zgradbi resda zaostaja za večjimi modeli, kor ponujajo tekmeci v spodnjem razredu. Za nje- ši opremi prihraniti lep kup denarja, pri tem pa še vendar je za ta razred povsem soliden. Procesor govo delovanje skrbi že nekoliko zastarela kartica vedno ohranimo druge dobre lastnosti prenosnika. Pentium III – vgrajen je tak s taktom 800 MHz – bi nVIDIA GeForce 2 Go, ki pa vseeno premore 32 Vlado Robar sicer lahko bil zmogljivejši, vendar se za nizek takt MB grafičnega pomnilnika. Disk je 30 GB, za shra- odkupi z majhno porabo energije. Pomnilnik je 256 MB, lahko ga razširimo na največ 640 MB, na di- Dell Latitude X200 sku pa je prostora za 30 GB podatkov. Za grafiko Mere: 27,3 × 22,6 × 2,0 cm, teža 1,3 kg. skrbi kar sistemski nabor, Intel 830GM, ki si odščip- Značilnosti: Pentium III 800 MHz, 256 MB RAM, 30 GB ne do 48 MB sistemskega prostora. Zaslon je disk, kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW (izbira). 12,1-palčni, z ločljivostjo 1024 × 768. Nad zaslo- Zaslon: 12,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. nom smo bili malo razočarani. Osvetlitev je sicer ena- Trajanje delovanja: 1 h 53 min. komerna, vendar pa je zaslon kljub največji možni Hitrost: 28,3. nastavitvi svetlosti še vedno nekoliko pretemen. Skupna ocena: 8,04. Prenosnik zaradi majhnosti deluje elegantno. Seveda od računalnika s takimi merami ne more- Cena: 618.995 tolarjev (brez priklopne postaje) mo pričakovati, da bo opremljen s popolnim nabo- Prodaja: Alldea, www.alldea.si, (080) 18 88, FMC, www.fmc.si, (01) 242 59 10. rom vmesnikov. Kljub temu pa najdemo dva priključ- Za: Mere, tipkovnica. ka USB 1.1, vmesnik firewire, omrežni in modemski vmesnik ter izhod VGA. Priključki so ob stra- Proti: Malo pretemen zaslon, trajanje delovanja. neh, saj zadnjo stran prenosnika zaseda akumulator. Tudi za razširitev zmožnosti je poskrbljeno, saj Dell prodaja dva prenosnika, namenjena ima X200 razširitveno mesto PC Card, v katero vsem, ki potrebujejo čim manjši in lažji lahko vtaknemo eno kartico vrste II. Tipkovnica je prenosni računalnik. Nekoliko starejši dobra, malo bi pograjali le razporeditev tipk, ki je model C400 sicer kljub majhnim me- pri večjih Dellovih prenosnikih boljša. Očitno so na- ram predvsem z debelino treh centime- črtovalci morali pristati na nekaj kompromisov za- trov zaostaja za tanjšimi modeli konku- radi pomanjkanja prostora. Slovenskih znakov na PRENOSNI RAČUNALNIKI FEBRUAR 2003 87

tipkovnici ni, oziroma jih moramo dodati z nalepkami. mens evolucijsko posodablja in mu vzdržuje sta- Pri delu se je izkazalo, da so našli tudi dober Prenosniku lahko dokupimo priklopno postajo, tus, ki si ga je pridobil. kompromis med velikostjo tipk in velikostjo preno- v kateri je dovolj prostora za disketno in optično Biblo, kot so mu pri Fujitsu včasih rekli (pred snika. Večina tipk je normalno velikih, manjše pa enoto, z njo pa pridobimo tudi nekaj vmesnikov, za odločitvijo o poenotenju oznak z imenom Lifebook) so smerne in nekatere druge manj rabljene tipke. katere je na samem prenosniku zmanjkalo prosto- in ga s tem postavili ob bok knjigam (ali knjižicam), Žal sta med njimi tudi Š in Ž, medtem ko je Č nor- ra. Tako imamo na voljo še PS/2, zaporedni in ima še vedno zaslon, občutljiv za dotik. Za razliko malno velik. Kljub temu se tipkanja nanj hitro priva- vzporedni vmesnik ter dva dodatna vmesnika USB od dosedanjih modelov je ta zdaj zelo dober, saj je dimo, čeprav bi si morda želeli nekaj večji hod in enega firewire, za večpredstavno usmerjene pa le nekoliko bolj bleščeč, medtem ko je bilo včasih tipk. Težava s tipkovnico je pravzaprav druga – na je na voljo tudi digitalni zvočni izhod SPDIF. Kljub z njim ob neposredni osvetlitvi skoraj nemogoče njej so natisnjene kar tri različne abecede: angleš- pestremu naboru vmesnikov pa smo pri prenosni- delati. Za dotik občutljive folije za zaslon so se ka, nemška in slovenska. Lahko si predstavljate, ku vseeno pogrešali infrardeči vmesnik in tv izhod, očitno izboljšale. Diagonala zaslona je še vedno da je včasih kar težko ugotoviti, kateri od petih ki nekako sodita med uporabnejše priključke. V 10,4 palca, ločljivost pa 1024 × 768 pik. Enako- znakov se bo ob pritisku tipke prikazal na zaslonu... mesto za optično enoto je bila vgrajena izmenljiva mernost zaslona je zelo dobra, pogrešali pa smo Majhen, zelo lahek in praktičen Lifebook B enota DVD-ROM/CD-RW, ki jo lahko nadomestimo nekoliko več zadenjske osvetlitve in kontrastnosti. 2485 »Biblo« bo všeč marsikateremu poslovne- z običajnimi enotami CD-ROM ali DVD-ROM, poleg Prenosnik je sicer silno majhen in lahek, ven- žu, ki mu je med sprehajanjem po letališčih odveč pa je prav tako izmenljiva disketna enota. Priklop- dar je hkrati opremljen z vsemi potrebnimi vmesni- vsak gram. Tisti, ki si želi prenosnika za bolj vsak- na postaja seveda kar precej odebeli prenosnik, ki. Omrežni vmesnik, modem, infrardeči vmesnik, danje delo ali celo kot edinega računalnika, pa bo tako da je skupaj z njo debel skoraj štiri centime- seveda najprej opazil, da je zaslon (za današnje tre in pol in za dober kilogram težji. razmere) obupno majhen. To, da je občutljiv za do- Pri meritvah se X200 odreže dokaj dobro, tik, pri tem prav nič ne pomaga. čeprav smo pri nekaterih konkurentih dobili še Matjaž Klančar boljše rezultate. Pri testu Business Winstone smo dobili rezultat 28,3, ki sam po sebi ni nič pretreslji- vega, je pa dokaj visok, če upoštevamo, da je pre- Fujitsu Siemens Amilo A nosnik opremljen z le 800-megaherčnim procesor- Mere: 32,2 × 27,2 × 3,5 cm, teža 2,9 kg. jem. Zato pa smo precej več pričakovali od aku- Značilnosti: AMD Mobile Athlon XP 1400+, 256 MB mulatorja, saj smo bili nad slabima dvema urama DDRAM, 30 GB disk, DVD-ROM. delovanja razočarani. Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. Dell Latitude X200 je prenosnik, ki bo s svojimi Trajanje delovanja: 3 h 09 min. majhnimi merami in očem všečno obliko pritegnil Hitrost: 37,7. marsikaterega kupca. Tudi pri delu ne bo razoča- Skupna ocena: 8,31 ral, kljub temu pa si bo večina želela svetlejšega Cena: 381.900 tolarjev. zaslona in manjše porabe energije. Omeniti pa ve- Prodaja: Siemens Slovenija. lja, da je cena v primerjavi z nekaterimi neposred- Za: Zmogljivost, trajanje delovanja, cena. nimi konkurenti dokaj ugodna, seveda pa lahko za podoben znesek kupimo malo večji, a zato precej Proti: Grafična kartica v sistemskem naboru. bolje opremljen prenosnik. Peter Šepetavc dva vmesnika USB, povrh pa še izhod VGA za pri- Fujitsu Siemensovo družino prenosnikov Amilo klop na projektor bodo zadovoljili praktično vsako- so na začetku njene poti poganjali običajni, namizni gar. Morda bi si kdo želel še brezžičnega vmesni- Fujitsu-Siemens ka, vendar sta za kaj takega na voljo dve razširi- Lifebook B 2485 tveni mesti PC Card. Priložen je tudi podvojevalnik vmesnikov, ki naštetemu doda še tiskalniški in za- Mere: 25 × 21 × 2,9 cm, 1,3 kg. poredni vmesnik, omogoča pa še priklop zunanje Značilnosti: Pentium III-M (ULV) 800 MHz, 256 MB tipkovnice ali miške PS/2. Enote CD-ROM ni, prilo- RAM, 30 GB disk. žena pa je disketna enota. Zaslon: 10,4-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. Prenosnik je procesorsko v enem letu le malo Trajanje delovanja: 2 uri. napredoval, saj je vanj vgrajen le rahlo zmogljivejši Hitrost: 31,9. varčni mobilni Pentium III 800 (prej 700), pa vendar Skupna ocena: 7,86. se je z 256 MB pomnilnika in očitno precej hitrim diskom (30 GB) celotna hitrost v praksi kar občut- Cena: 544.900 tolarjev. no povečala (indeks Winstone iz 26,6 na 31,9). Prodaja: Siemens, www.siemens.si, (01) 474 62 49. Kljub temu je prenosnik skoraj popolnoma tih, saj Za: Majhen, lahek in zelo tih prenosnik, hitrost. se hladilni ventilator prižge res zelo redko, pa še ta- Proti: Majhen in bleščeč zaslon, trajanje delovanja. krat le za kratek čas. Zanimivo je tudi, da prenosnik kljub močnejši procesorski zasnovi omogoča dalj- Najmanjši Fujitsu-Siemensov prenosnik, Life- še delovanje, saj smo namerili dve uri dela ob book B, smo nazadnje preizkusili decembra 2001 enem polnjenju akumulatorjev, stari Biblo pa in v vsem tem času se pravzaprav ni dosti spre- je zmogel le uro in 18 minut. No, dve uri je menil. Najnovejši naslednik, model 2485, ki smo v konkurenci ultra lahkih prenosnikov še ga dobili v roke tokrat, pa vseeno kaže, da ga Sie- vedno razmeroma skromno. 88 FEBRUAR 2003 PRENOSNI RAČUNALNIKI

procesorji. Računalniki so bili zaradi tega sicer ne- ljiv in omogoča več kot tri ure nepretrganega dela. vmesnika, najbolj pa smo bili razočarani, ker koliko cenejši, čeprav še zmerom ne najbolj poce- Za nameček pa mobilni procesor zagotavlja znatno skromno opremljenega prenosnika ne moremo do- ni, po drugi strani pa tudi nekoliko bolj zmogljivi, a manjše pregrevanje. graditi, saj ni nobene reže za razširitvene kartice so se precej greli. Amilo A pomeni preskok, saj ga Igor Harb PC Card. Akumulator zmore kar 6000 mAh (za sla- poganja mobilni procesor, in to AMD, zaradi česar bih 50 % več od povprečja pri prenosnikih), s pro- je cena lahko kljub temu dovolj nizka, da se izdelek gramom Battery Mark pa smo izmerili 2 uri in pol uvršča med cenejše prenosnike. Kljub nizki ceni Gericom Bellagio delovanja. Od tako zmogljivega akumulatorja bi pa je Athlonov procesor dovolj zmogljiv, da je Amilo Mere: 31,8 × 25,8 × 3,85 cm, teža 3 kg. upravičeno pričakovali daljše trajanje delovanja. dosegel več kot le zgleden rezultat pri merjenju hi- Značilnosti: Celeron 1,7 GHz, 256 MB RAM, 20 GB disk, Tipkovnica je še kar solidna, le tipke so nekoli- trosti delovanja s programom Winstone, vsekakor DVD-ROM 8x. ko pretrde. Med tipkanjem se tipkovnica rahlo boljšega od mnogih prenosnikov v tem cenovnem Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. upogiba. Slovenski znaki so dodani na nalepkah in razredu. Trajanje delovanja: 2 h 29 min. so blede zlate barve, tako da jih na modrem ozad- Amilo A je tudi eden prvih prenosnikov s si- Hitrost: 24,4 (s pomnilnikom 128 MB). ju s težavo razločimo. Nad tipkovnico sta dve do- stemskim naborom kanadskega izdelovalca gra- Skupna ocena: 7,72. datni tipki za hiter priklic programov. Sledilna ploš- fičnih kartic ATI, kar žal tudi pomeni, da je grafič- čica dobro opravlja svoje delo, med dvema glavni- Cena: 309.900 tolarjev. na kartica del sistemskega nabora in torej upo- ma tipkama pa sta še dve dodatni za premikanje Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si, (01) 583 72 30. rablja sistemski pomnilnik. To morda nekoliko pripo odprtih oknih. Bellagio sodi sicer med najcenej- Za: Cena. pomore k daljšemu trajanju delovanja, a se lahko še prenosnike na slovenskem trgu, a ponuja manj, pozna pri grafično zahtevnejših nalogah. Glede na Proti: Skromna opremljenost z vmesniki, ni enote za kot dobimo od drugih prodajalcev po primerljivi ali razširitvene kartice PC Card. razred, v katerem je prenosnik, bi med taka opra- rahlo višji ceni. vila sicer lahko sodile predvsem igre, za katere Vlado Robar pa prenosniki tako ali tako tudi sicer niso najupo- Avstrijski Gericom je znan po ponudbi zmoglji- rabnejši. Pri običajnem delu z računalnikom se vih in dobro opremljenih prenosnikov, ki niso preti- uporaba sistemskega pomnilnika za grafiko sicer rano dragi. Model Bellagio, ki smo ga nazadnje ne pozna. preizkusili, pa je nekoliko drugačen. Amilo A je oblikovan podobno kakor drugi pre- Po obliki je podoben uspešnima predhodniko- nosniki iz družine Amilo, pri čemer gre očitati pred- ma, prenosnikoma WebBoy in Webgine. Modro vsem nekoliko preveč natlačeno tipkovnico, ki je obarvano ohišje bo všeč predvsem mlajšim upo- za nameček poslikana z vsemi vrstami znakov, ki rabnikom, ni pa med najtanjšimi. Žal smo bili nad jih uporabljajo prebivalci dežel srednje in vzhodne vsebino nekoliko razočarani. Procesor je Celeron s Evrope. To je še posebej moteče zaradi nekoliko frekvenco delovanja 1,7 GHz, ki več kot zadošča nestandardne postavitve nekaterih tipk, še pose- za vsakdanja opravila. Krivdo za nekoliko slabši bej tako imenovanih »windows tipk«. rezultat na hitrostnem preizkusu nosi predvsem 14,1-palčni zaslon se že na prvi pogled obnese skromno odmerjen pomnilnik. Na preizkus smo do- povsem solidno, s pričakovano ločljivostjo 1024 bili primerek s samo 128 MB, pa še od tega si × 786 pik. Vgrajeni sta disketna enota in izmenlji- grafični podsistem odreže med 8 MB in 32 MB va enota DVD-ROM. Med priključki na zadnji strani za krmiljenje 14,1-palčnega zaslona. Ta je v je vse, kar potrebujemo: modem in omrežna karti- spodnjem delu nekoliko neenakomerno os- ca, PS/2, tiskalniški vmesnik, VGA, firewire in tri vetljen. vtičnice USB. Disk je 20 GB, vgrajena pa je še eno- Skupna ocena Fujitsu Siemensovega Amila A ta DVD-ROM, medtem ko disketne enote je dobra. Gre za prenosnik dokaj povprečne veliko- ni. Od drugih vmesnikov sta na voljo le sti, z vsemi vmesniki, ki jih večina uporabnikov dve vtičnici USB, vmesnik PS/2 ter res potrebuje, hkrati pa je za svoj razred zelo zmog- vzporedni in VGA vmesnik. Nima infrardečega 90 FEBRUAR 2003 PRENOSNI RAČUNALNIKI

Lahki prenosniki

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

Zunanje enote so maj 2002 8,8,3939 762.912 SIT 334,44,4 Hitrost, trajanje delovanja, priključene na računalnik 1. Dell Latitude C400 opremljenost, mere 51015 40 zgolj prek kabla Debelina, te‘a, kakovost Z-aslon, omejen nabor vmes Toshiba Portege junij 2002 8,8,3737 1.070.000 SIT 1919,5,5 izdelave, tipkovnica, trajanje nikov, optična enota le prek 2. 2000 51015 40 delovanja vmesnika PC Card, cena

julij 2002 8,8,2020 992.350 SIT 31,3 Majhne mere in te‘a, dober Visoka cena, spodnji del se 3. HP Omnibook 510 31,3 zaslon, odlična opremljenost nekoliko preveč greje 51015 40 Majhne mere, oblika, Cena, hitrost, svetlost Toshiba Portege april 2002 8,8,2020 1.042.800 SIT 220,90,9 DVD-ROM, zelo dobra oprem- zaslona, kakovost krmilne 3. 4000 51015 40 ljenost, trajanje delovanja palice

Malo pretemen zaslon, NOVO 8,04 5. Dell Latitude X200 8,04 618.995 SIT 228,38,3 Mere, tipkovnica trajanje delovanja 51015 40

Cenejši prenosniki, primerni za domačo rabo

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

37,8 Cena, nima nobenega 1. IBM ThikPad R32 januar 2003 8,8,4848 454.780 SIT 37,8 Odlična tipkovnica, hitrost izmed hitrih vmesnikov 51015 40 Fujistu Siemens Zmogljivost, trajanje Grafična kartica v NOVO 8,31 381.900 SIT 3737,3,3 2. Amilo A 8,31 delovanja, cena sistemskem naboru 51015 40

Toshiba Satellite januar 2003 8,22 385.000 SIT 33,7 Ugodna cena, bogata Mere 3. 1410-303 8,22 33,7 programska oprema 51015 40 Razmeroma skromno Acer TravelMate januar 2003 8,8,1919 470.925 SIT 3939,1,1 Dober zaslon, hitrost trajanje delovanja, nima 4. 273LC infrardečega vmesnika 51015 40 Tiho delovanje, bogata Sledilna ploščica, Dell Inspiron 2650 NOVO 8,8,1717 559.946 SIT 3434,1,1 programska oprema, zaslon, pomanjkljiva opremljenost 5. opremljenost z vmesniki, cena 51015 40

Srednji razred prenosnikov, primernih za poslovno rabo

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

Cena, trajanje delovanja, Nastavitve varčevanja pro- Acer TravelMate maj 2002 8,21 395.880 SIT 332,52,5 bogata oprema, velikost in cesorja z energijo, neenako- 1. 621 LV 8,21 51015 40 ločljivost zaslona merno svetel zaslon

35,8 Nekoliko zastarela oblika, 2. Dell Inspiron 4150 januar 2003 8,8,1515 466.680 SIT 35,8 Zaslon, opremljenost, cena tipke krmilne palice 51015 40

julij 2002 8,14 575.880 SIT 3535,2,2 Cena, hitrost, opremljenost, Mere, nekoliko zastarela 3. Dell Inspiron 8200 8,14 ločljivost zaslona oblika, trajanje delovanja 51015 40

december 8,10 537.960 SIT 3131,9,9 Trajanje delovanja, hitrost, Oblika, delno zaslon 4. Compaq Evo N600c 2001 8,10 tipkovnica 51015 40 HP Omnibook XT september Hitrost, disketna enota ni 8,04 564.600 SIT 3434,0 Tipkovnica, velikost 5. 6200 2002 8,04 prilo‘ena 51015 40

Vrhunski prenosniki

uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena cena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 za proti

Odlična izdelava, tipkovnica, IBM ThinkPad T30 september 8,8,3333 1.101.543 SIT 3737,5,5 zaslon, opremljenost, hitrost, Cena 1. model 2366-92G 2002 51015 40 razšriljivost Visoka cena, v osnovi ni- 46,6 Hitrost delovanja, 2. Compaq Evo N800w januar 2003 8,8,2828 1.176.000 SIT 46,6 opremljenost, zaslon ma brez‘ičnih vmesnikov 51015 40 (glede na cenovni razred) Odlična izdelava, tipkovnica, IBM ThinkPad T30 september 8,8,1818 1.082.458 SIT 37,5 zaslon, opremljenost, hitrost, Cena 3. model 2366-82G 2002 37,5 51015 40 razšriljivost

Toshiba Satellite oktober 2002 8,10 960.900 SIT 43,9 Zaslon, bogata oprema Trajanje delovanja, cena 4. 5100-603 8,10 43,9 51015 40 Velikost zaslona, hitrost, Toshiba Satellite november 44,5 2002 8,8,0404 1.002.900 SIT 44,5 opremljenost, brez‘ična Velikost in te‘a, cena 5. 1900-703 tipkovnica 51015 40 Za merjenje hitrosti uporabljamo Winstone Business 2001 (1.0.2), za merjenje zmogljivosti akumulatorja pa BatteryMark 4.0. Programi Business Winstone, Content Creation Winstone in BatteryMark so zaščitene blagovne znamke podjetja Ziff Davis Publishing Holdings. PRENOSNI RAČUNALNIKI FEBRUAR 2003 91

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja Pentium III 1,2 GHz, 128 MB RAM, 30 GB disk, 12,1- Alldea, www.alldea.si, 3:16 29 × 23,8 × 3 cm, 1,6 kg palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik, DVD-ROM 8x Predvsem velika hitrost in zelo dobro trajanje delovanja, v (080) 18 88, FMC, www. (zunanja enota) čemer ne zaostaja za precej večjimi modeli. fmc.si, (01) 520 51 00 Najtanjši prenosnik na trgu, obenem pa tudi eden najbolj 6:13 28,9 × 22,9 × 1,49 cm, 1,2 kg Pentium III 750 MHz, 256 MB RAM, 20 GB disk, elegantnih. Zmogljiva zasnova, izjemno trajanje delovanje ob Inea, (01) 513 81 15, 12,1-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik, DVD-ROM 8x www.inea.si uporabi prilo‘enih akumulatorjev. Pentium III 1,13 GHz, 256 MB RAM, 30 GB disk, Eden najboljših HP-jevih prenosnikov v zadnjih letih, prijetne 2:17 28 × 22 × 2,5 cm, 1,9 kg enota DVD-ROM/CD-RW, 12,1-palčni zaslon TFT, 1024 oblike in z bogato opremo. Primeren tako za zabavo kot CHS, (01) 280 66 00, × 768 pik poslovno rabo. www.chs.si Pomanjšna različica najzmogljivejše Toshibe Tecra 9000 z zelo Pentium III 750 MHz, 128 MB RAM, 20 GB disk, Inea, (01) 513 81 15, 2:59 27 × 24,8 × 3,1 cm, 2,1 kg bogato opremo in modularnim razširitvenim mestom v 12,1-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik računalniku www.inea.si

Pentium III 800 MHz, 256 MB RAM, 30 GB disk, Najmanjši in najla‘ji Dellov prenosnik doslej, dobro opremljen Alldea, www.alldea.si, 1:53 27,3 × 22,6 × 2,0 cm, 1,3 kg 12,1-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik in s kvalietetno tipkovnico ter številnimi mo‘nostmi nadgradnje (080) 18 88, FMC, www. z zunanjimi dodatki fmc.si, (01) 520 51 00

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja

Pentium 4-M 1,6 GHz, 256 MB RAM, 20 GB disk, IBM, (01) 479 68 02, 3:01 31,3 × 25,8 × 3,8 cm, 2,7 kg DVD-ROM 8x, 14,1-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik Osnovni IBM-ov model z veliko kakovostjo izdelave. www.si.ibm.com

AMD Mobile Athlon XP 1400+, 256 MB RAM, 30 GB Zmogljiv prenosnik z dobrim tranajem delovanja, ki 3:09 32,2 × 27,2 × 3,5 cm, 2,9 kg disk, DVD-ROM 8x, 14,1-palčni zaslon TFT, 1024 × dokazuje, da AMD ne zaostaja nujno za Intelom. Dobro Siemens Slovenija, 768 pik razmerje med ceno in zmogljivostjo. www.siemens.si, (01) 174 62 90

Celeron 1,5 GHz, 256 MB RAM, 20 GB disk, DVD- Toshibin osnovni model z dobro zasnovo za zelo 2:19 32,8 × 28,7 × 4,6 cm, 3,4 kg ugodno ceno. Dokaj te‘ak računalnik, pa zato z velikim Inea, (01) 513 81 15, www.inea.si ROM 8x, 15-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik zaslonom. Acerjeva udarna lastnost je vsekakor hitrost, s katero 2:32 32,2 × 27,2 × 3,8 cm, 3,18 kg Pentium 4-M 1,7 GHz, 256 MB RAM, 20 GB disk, se uvršča med najhitrejše prenosnike, pohvali pa se TrendNet, (03) 586 30 33, kombinirana enota CD-RW/DVD-ROM lahko tudi z zelo dobrim zaslonom. www.trendnet.si Alldea, www.alldea.si, 2:25 32,8 × 27,4 × 3,7 cm, 3,3 kg Pentium 4-M 1,7 GHz, 256 MB RAM, 30 GB disk, Dellov najmanjši model, z zelo dobrim razmerjem med (080) 18 88, kombinirana enota CD-RW/DVD-ROM ceno in zmogljivostjo. FMC, www.fmc.si, (01) 520 51 00

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja Zelo dobra kombinacijo opremljenosti, hitrosti in 4:05 32,3 × 26,5 × 3,5 cm, 2,67 kg Pentium III-M 1 GHz, 256 MB RAM, 30 GB disk, predvsemi trajanja delovanja. Odlikuje ga tudi velik TrendNet, (03) 586 30 33, DVD-ROM 8x, 15-palčni zaslon TFT, 1400 × 1050 pik zaslon. www.trendnet.si Pentium 4-M 1,8 GHz, 256 MB RAM, 30 GB disk, Alldea, www.alldea.si, 2:41 32,8 × 26,7 × 3,5 cm, 2,7 kg DVD-ROM 8x, 14,1-palčni zaslon TFT, 1400 × 1050 Prenosnik z odličnim razmerjem med ceno, (080) 18 88, FMC, www.fmc.si, pik zmogljivostjo, opremljenostjo in kakovostjo izdelave. (01) 520 51 00 Pentium 4-M 1,8 GHz, 256 MB RAM, 40 GB disk, Velik in te‘ak prenosnik, ki se ponaša z zaslonom z Alldea, www.alldea.si, 2:36 33,1 × 27,6 × 4,5 cm, 3,8 kg DVD-ROM 8x, 15,1-palčni zaslon TFT, 1600 × 1200 zelo veliko ločljivostjo. Dobra opremljenost in hitrost (080) 18 88, FMC, www.fmc.si, pik odtehtata povprečno trajanje delovanja. (01) 520 51 00 Na pogled umirjen prenosnik z zelo dobro 3:24 30,7 × 25 × 3,1 cm, 2,5 kg Pentium III-M 1,06 GHz, 128 MB RAM, 20 GB disk, opremljenostjo za konkurenčno ceno. Nudi tudi veliko Repro, (01) 585 34 11, DVD-ROM 8x, 14,1-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik hitrost in trajanje delovanja. www.repro.si

Pentium 4 1,4 GHz, 256 MB RAM, 20 GB disk, enota Poslovni prenosnik z veliko in kakovostno tipkovnico, a 2:48 31,5 × 26,1 × 3,2 cm, 2,4 kg majhno te‘o in dobrim razmerjem med ceno in CHS, (01) 280 66 00, www.chs.si DVD-ROM, 14,1-palčni zaslon TFT, 1024 × 768 pik opremljenostjo.

trajanje mere opremljenost značilnosti prodaja delovanja Pentium 4 1,8 GHz, 256 MB RAM, 40 GB 2:54 30,5 × 24,9 × 3,5 cm, 2,5 kg disk,kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, 14,1-palčni Lahek in tanek vrhunski prenosnik z bogato opremo, visoko IBM, (01) 479 68 02, zaslon TFT, 1400 × 1050 pik kakovostjo izdelave in vgrajenih delov. www.si.ibm.com Pentium 4 2,2 GHz, 1 GB RAM, 60 GB disk, Vrhunski prenosnik iz dru‘ine Evo, opremljen z najsodobenjšo Diss, (01) 500 95 75, 2:43 32,8 × 26,7 × 3,5 cm, 2,7 kg kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, 15,1-palčni tehnologijo, a hkrati dovolj lahek za vsakodnevno prenašanje. www.diss.si zaslon TFT, 1600 × 1200 pik Pentium 4 1,8 GHz, 256 MB RAM, 40 GB disk, Lahek in tanek vrhunski prenosnik z zelo bogato opremo, 2:59 30,5 × 24,9 × 3,5 cm, 2,5 kg kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, 14,1-palčni veliko kakovostjo izdelave in vgrajenih delov. Za spoznanje IBM, (01) 479 68 02, zaslon TFT, 1024 × 768 pik cenejši od modela T30, ki ima vgrajeni ethernet. www.si.ibm.com Pentium 4 1,9 GHz, 512 MB RAM, 60 GB disk, 1:37 33 × 29,6 × 4,8 cm, 3,2 kg kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, 15-palčni zaslon Z vsemi lastnostmi in hitrostjo delovanja sodi med najzmogljive Inea, (01) 513 81 15, TFT, 1600 × 1200 pik še prenosnike. @al je temu primerna tudi cena. www.inea.si

Pentium 4 2,2 GHz, 512 MB RAM, 40 GB disk, Prenosnik s 16-palčnim zaslonom, ki zaradi velikosti in te‘e Inea, (01) 513 81 15, 2:40 34,6 × 32,8 × 5,7 cm, 4,4 kg kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, 16-palčni zaslon predstavlja predvsem zamenjavo za namizne računalnike. www.inea.si TFT, 1280 × 1024 pik Posebnost je ločljiva brez‘ična tipkovnica. LASERSKI TISKALNIKI ri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na kom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno od- slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo tisa na papir. P cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in Trenutno je na lestvici 84 tiskalnikov, od tega 20 osnovnih, 23 srednje zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo zmogljivih, 14 najzmogljivejših, 17 dražjih barvnih in 10 cenejših barvnih. ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalni- Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.

Nashuatec P7126n primerljiv s podobno hitrimi tiskalniki A4 drugih iz- besedila je potreboval xxx, 9 strani dolgo poročilo delovalcev. Pogon tiskalnika naj bi zmogel natisniti z grafikoni je izpisal v xxx, 25 megabajtov veliko Velikost (razred): A3 (srednji). do 26 strani A4 na minuto, kar je največ v tem bitno sliko pa je predelal v xxx. Kakovost odtisov Ločljivost: 1200 × 600 pik na palec. razredu – navedbe izdelovalca pa se v praksi izka- je dobra, besedila so ostra in kontrastna, napak na Navedena hitrost: 26 strani na minuto. žejo za resnične, k še boljšim rezultatom prispeva robovih črk je le malo, prekrivnost črne je dobra. zelo hitro izpisovanje prve strani. Seveda taka hi- Tudi podrobnosti na preizkusnem vektorskem odti- Tehnične lastnosti: 250 listov (predal) + 100 listov (več- namenski podajalnik); PCL 5c, PCL 6, RPCS Postscript trost ne velja za največjo ločljivost 1200 × 600 su so dobro vidne in tudi dokaj točne, še posebej 3; 32 MB/96 MB; vzporedni, omrežni. pik na palec (pri tej znaša uradna hitrost le 8 stra- ob uporabi najvišje ločljivosti. Prelivi so neenako- Skupna ocena: 8,55. ni na minuto), temveč le za »standardno« ločljivost merni in vidno rastrirani, kar se pozna tudi na Cena: 408.497 tolarjev. 600 × 600 pik na palec. Nizek predal na spodnji kakovosti bitne slike, saj so rastri vidni tudi na Cena natisnjene strani: 5,66 tolarjev. strani tiskalnika sprejme do 250 listov A3 (pri če- tej, slika pa je še nekoliko pretemna. No, kljub Prodaja: Vibor, (01) 561 33 21, www.vibor.si. mer ga ob uporabi velikosti, večjih od A4, razteg- temu velja reči, da ta tiskalnik po dokaj ugodni Za: Hiter pisarniški tiskalnik solidne kakovosti, veli- nemo v globino, tako da na zadnji strani tiskalnika ceni ponuja veliko. kost A3. gleda čez ohišje), ima pa tudi večnamenski poda- Arnold Marko Proti: V osnovi predal le za 250 listov, nima ravne poti jalnik, ki sprejme do 100 listov velikosti A3. Za papirja. tak tiskalnik je osnovna količina papirja, ki jo lahko sprejme, že kar dokaj majhna, vendar je to mogo- Minolta PagePro 1200W Nashuatec P7126n je predstavnik srednjega če preprosto razširiti z največ dvema dodatnima Velikost (razred): A4 (osnovni). razreda laserskih tiskalnikov, ki ga odlikuje zelo hi- predaloma za 500 listov papirja (torej je lahko Ločljivost: 1200 × 600 pik na palec. tro tiskanje, med zanimivejše pa prav gotovo sodi skupna zmogljivost tiskalnika največ 1350 listov). Navedena hitrost: 12 strani na minuto. zato, ker gre za tiskalnik velikosti A3, ki je cenovno Upravljalna plošča je na levi strani gornjega dela Tehnične lastnosti: 150 listov (večnamenski podajal- tiskalnika in je taka, kot jo pri Nashuatecovih nik); GDI; 8 MB; vzporedni in USB vmesnik. izdelkih največkrat najdemo. Še največji Skupna ocena: 8,25. očitek leti na dokaj majhen in nepre- Cena: 77.160 tolarjev. gleden zaslon LCD, ki nekoliko Cena natisnjene strani: 6,91 tolarjev. otežuje uporabo menujev, Prodaja: Minolta Slovenija, (01) 568 10 68, www.mi- pa tudi sporočila o napakah nolta.si. so skromna in uporabniku Za: Hitrost, kakovosten izpis. niso v večjo pomoč. Menuje Proti: Nima predala, slabo izdelan pladenj, priložena je sicer zelo enostavno kartuša za le 1500 izpisov. upravljati, razporeditev možno- sti je hitro obvladljiva in dokaj pregledna. Med cenejšimi laserskimi tiskalniki za uporabni- Tiskalnik je opremljen z 32 ke doma ali manj zahtevno pisarniško rabo Minolta megabajtov pomnilnika, če to ponuja model PagePro 1200W. Po obliki je precej ne zadostuje, pa ga je mogoče nenavaden, saj gre za tiskalnik z uradno hitrostjo razširiti do največ 96 megabaj- izpisovanja 12 strani na minuto, ki zmore tiskati z tov. V omrežjih z več uporabniki je smiselno kupi- največjo ločljivostjo 1200 × 1200 pik na palec. ti tudi dodatni disk zmogljivosti 6 gigabajtov. Za Za oblikovanje izpisa uporablja gonilnike GDI, kar posebne zahteve je na voljo tudi lepo število pomeni, da oblikovanje končne podobe izpisa na dodatkov, kot so enota za tiskanje na obe stra- papir prevzame sam računalnik in jo posreduje ti- ni in zlagalniki. Kot pove že oznaka »n« v ime- skalniku, zato ta ne potrebuje zmogljive obdeloval- nu tiskalnika, gre za izvedbo z omrežnim vme- ne enote RIP. S tem se pokaže seveda tudi nekaj snikom, poleg tega ima tiskalnik še vzporedni omejitev – če odvzamemo obremenjevanje računal- vmesnik, vmesnika USB pa ne. »Razume« opi- nika (ki je pri današnjih zmogljivostih računalnikov 2-kratna povečava sne jezike PCL različice 5e in 6, postscript raz- že kar drugotnega pomena), je največja pomanjklji- ličice 3 in lastni opisni jezik RPCS (no, pravza- vost prav gotovo omejenost na operacijski sistem prav gre za opisni jezik podjetja Ricoh). Slednji Windows (od različice 98 naprej) in nezdružljivost se izkaže tudi za najhitrejšega, po kakovosti pa z »eksotičnimi« programi, ki izrecno zahtevajo ka- po pričakovanju najboljši rezultat dosega posts- terega od opisnih jezikov, npr. PCL. No, za večino cript. namenov gonilniki GDI povsem zadostujejo. Minol- Merjenja hitrosti so potrdile uradno podano ta je opremljena z 8 megabajti medpomnilnika, kar Nashuatec P7126n hitrost, za izpis 15 strani dolgega preizkusnega je za take tiskalnike povsem spodobno, pomnilnik LASERSKI TISKALNIKI FEBRUAR 2003 93

pa ni razširljiv (to bi bilo za gonilnike GDI tudi ne- nosilce, tako da hitro pade dol (če ga, recimo, po bitni odtisi, saj je kar nekaj napak, ki so vidne kot smiselno). Papir vstavljamo na plastični pladenj nerodnosti sunemo s strani). Predala, ki je zaradi vodoravni rastri, slike pa so tudi zelo temne. večnamenskega podajalnika na prednji strani ohiš- elegantnosti dela prednost predvsem ob uporabi ti- A. M. ja, ki sprejme do 150 listov pisarniškega papirja skalnika v pisarnah (pa tudi doma), tiskalnik v os- velikosti A4, odlaga pa se z licem navzdol na vrhu novni izvedbi nima, vendar ga je mogoče dokupiti ohišja. Pladenj, ki ga lahko, kadar ga ne uporablja- (dodatni predal ima zmogljivost 500 listov A4), Oki C9500dn mo, zložimo, tako da prekrije prednji del ohišja, je prav tako je za tiskanje po manj ukrivljeni poti pa- Velikost (razred): A3+ (dražji barvni). iz zelo mehke plastike in se zelo slabo prilega v pirja mogoče dokupiti dodaten odlagalnik, ki sprej- Ločljivost: 1200 × 1200 pik na palec. me do 20 listov A4 (z licem navzgor). PagePro Navedena hitrost: 37/30 strani na minuto (čb/barvno). 1200W ima boben ločen od kartuše s črnilom. Tehnične lastnosti: 550 listov (predal) + 100 listov (več- Boben zdrži približno 20.000 izpisov, kartuše namenski podajalnik); PCL 5c, Adobe Postscript 3; pa so na voljo v dveh izvedbah: z zmoglji- 320 MB/1024 MB; vzporedni, USB, omrežni. vostjo 3000 ali 6000 listov. Žal je tiskalni- Skupna ocena: 8,69. ku dodana še manj zmogljiva izvedba, ki za- Cena: 2.045.160 tolarjev. dostuje le za 1500 izpisov (povedano velja Cena natisnjene strani: 5,03 tolarjev (čb), 27,40 tolarjev za 5 % pokritost strani po uradnih navedbah (barvno). izdelovalca). Prodaja: Mikroing, (01) 423 61 31, www.mikroing.si. Merjenja hitrosti so pokazala, da se tiskal- Za: Velika hitrost, dobra opremljenost. nik lahko meri z najhitrejšimi v najnižjem ce- Proti: Cena, težave s samodejno korekcijo barv pri ne- novnem razredu laserskih tiskalnikov. In to katerih odtenkih barve kože, težave s prekrivnostjo. kljub temu da zaostaja za uradnimi navedba- mi neposrednih konkurentov, ki se pona- Japonski izdelovalec Oki, ki ga poznamo pred- šajo tudi s hitrostjo izpisovanja 14 strani vsem po tiskalnikih, ki za osvetljevanje dokumen- na minuto ali celo 16 strani na minuto, saj dose- tov uporabljajo tehnologijo LED, se je v zadnjih mega skoraj enake čase. To je še največ posledica secih prejšnjega leta posvetil popolni prenovi svoje tega, da dosega zelo hiter čas izpisa prve strani. ponudbe barvnih modelov laserskih tiskalnikov, 15 strani dolgo preizkusno besedilo je izpisal v tako cenejših kot tudi dražjih. Najmočnejša serija minuti in 32 sekundah, devet strani dolgo poro- njihovih izdelkov je še vedno »serija C9000«, ki čilo z grafikoni v 56 sekundah, celo za veliko je dobila dva nova modela, C9300 in C9500, v ne- 25-megabajtno bitno sliko je potreboval vsega kaj različnih izvedbah, ki se razlikujejo po opremlje- 26 sekund, kar je zelo dober rezultat. nosti. Najšibkejši je C9300n, ki ponuja možnost ti- 2-kratna povečava Presenetljivo dobra je tudi kakovost izpisov. skanja z največjo ločljivostjo 600 × 1200 pik na Pri besedilih pripomb praktično ni, saj so črke palec, ima 128 megabajtov pomnilnika in omrežno natančne, ostre, berljive in brez vidno nazobča- kartico, nima pa diska in enote za tiskanje na obe nih robov. Tudi vektorski izpis je zelo dober – strani (slednje imajo prav vsi drugi modeli 9300 in veliko boljši, recimo, od tistega, ki ga zmorejo 9500). V laboratorij smo dobili močnejšo izvedbo gonilniki PCL, in nekoliko slabši od izpisov tiskalnika, to je model C9500dn, preizkusili pa postscriptnih gonilnikov – vsekakor presenetlji- smo tudi izvedbo hdn, torej povsem enak tiskalnik Minolta PagePro 1200W vo dobro za tiskalnik GDI. Nekoliko slabši so z dodatnim diskom, ki pride prav še posebej ob 94 FEBRUAR 2003 LASERSKI TISKALNIKI

uporabi tiskalnika v omrežju z večjim številom no hitrost tiskanja kar 37 črno-belih uporabnikov. strani A4, oziroma 30 barvnih. Da gre pri Okiju za zmogljivo zverino, postane Zato ne preseneča, da je jasno že, ko ga vidimo, saj veliko ohišje tehta za- Oki prav na vseh hitrost- jetnih 74 kilogramov in je treba nekaj krepkih rok, nih preizkusih brez težav da ga postavijo na izbrano mesto. Na spodnjem opravil s konkurenco, ra- delu ohišja je velik predal za 550 listov, ki sprej- zen pri izpisu 15 strani me tudi papir velikosti A3+, nad njim pa imamo preizkusnega besedila – dostop do enote za tiskanje na obe strani. Papir se kar je posledica še vedno praviloma odlaga z licem navzdol na odlagališče precej dolgega časa, ki ga na vrhu tiskalnika, kot alternativa je na voljo tudi potrebuje za izpis prve odlagalnik ob strani, ki v kombinaciji s samodejnim strani (po naših merjenjih večnamenskim podajalnikom omogoča tudi tiska- približno 17 sekund). Pri nje na debelejše nosilce po ravni poti papirja – ob 50 strani dolgem preizku- uporabi tega pa je z Okijem mogoče natisniti tudi snem dokumentu pa se to več metrov dolge napise na ustrezno dolg papir. praktično ne opazi več, saj zanj potre- Do pogona tiskalnika imamo dostop prek vrhnje buje vsega minuto in 37 sekund. Pohvaliti velja plošče ohišja, ki se odpira podobno kakor pokrov tudi hitro delovanje enote za tiskanje na obe motorja pri avtomobilu. Pogon za tiskanje v enem strani, saj ta podaljša čas izpisovanja le za prehodu je sestavljen iz štirih ločenih valjev (na približno 50 odstotkov (pri večini konkurentov vrhu katerih vstavimo kartuše s prahom), naniza- se čas izpisovanja podaljša za okoli 100 od- nih drug za drugim, na koncu pa je še velika grel- stotkov). Vseeno pa velja opozoriti, da tiskalnik na enota. Pogon je sicer zelo pregledno narejen, pri tiskanju daljših dokumentov porabi kar ne- menjavanje potrošenega materiala je kar se da kaj časa za to, da se ogreje ali ohladi (da, ti- 2-kratna povečava enostavno, ni pa tudi ne vem kako dostopen ob skalnik namreč pozna tudi ohlajevalni cikel). morebitnem zatikanju papirja, saj se nam je zgodi- Še posebej moteče pa je dokaj dolgo ogreva- lo, da se je tiskalniku zataknil papir v grelcu (ki je nje grelca pred tiskanjem, ki se zgodi že po ne- zadnji del pogona), ob čemer je obdržal nekaj li- kaj minutah neuporabe, pa čeprav tiskalnik ni stov tudi na valjih. Za odstranitev teh smo morali v varčnem načinu delovanja. No, vendarle lah- izvleči prav vse valje (torej tudi kartuše in grelec ko zapišemo, da je tiskalnik hiter, pravzaprav – kar smo morali ugotoviti sami, saj je tiskalnik zelo hiter. Žal pa ne moremo ničesar podobne- Oki C9500dn prek zaslona LCD sporočil le, da je treba odpreti ga reči o zanesljivosti. Z zatikanjem papirja si- zgornji pokrov, ni pa opisal postopka, kako odpravi- cer ni imel težav, le pri kakšni »eksotični« vrsti rastrirani. Želeli bi si tudi več odtenkov, saj so ti zatikanje, kot to, denimo, naredijo tiskalniki HP. predvsem drsečega papirja se mu je v mehanizmu barvni in sivinski prelivi na preizkusnem vektor- Če si ogledamo le najznačilnejše tehnične last- kdaj zataknil kak list. Večje težave pa je imel z us- skem odtisu dokaj skokoviti. Če smo rekli, da nosti Okija 9500dn, vidimo, da gre za enega najhi- tvarjanjem odtisa, saj se je nekajkrat zgodilo, da smo bili z natančnostjo barv zadovoljni v večini pri- trejših tiskalnikov na trgu sploh, saj ima deklarira- se pri prenosu dokumenta (predvsem takega z velikimi črnimi površinami) z va- lja na papir (še posebej to velja za posebne vrste papirja) ta ni dovolj prijel na papir in so se pod površino naredili zračni mehurčki, Samodejno popravljanje barv ima težave z odtenki barve kože. ti pa so potem odstopili. V najhujših primerih je bil odtis popolno- merov, je to zato, ker je tiskalnik nekatere odten- ma neuporaben. Zanimivo, da se je to dogajalo po ke barve kože z vklopljenim samodejnim popravlja- ohlajevalnem ciklu, kar kaže, da tiskalnik pri ohla- njem barv (kar je privzeta nastavitev) popolnoma janju nemara pretirava. No, če smo najprej mislili, zgrešil in namesto odtenka kože prikazal odtenke da gre za napako, ki muči naš preizkusni model, vijolične. Izklop omenjene nastavitve je napako pa je na naše presenečenje popolnoma enaka na- odpravil. Sicer so izpisi zelo podrobni in ostri, tudi paka mučila tudi manjši Oki C7300, ki smo ga postscriptni odtis je zelo dober, čeprav ne povsem prav tako preizkusili. brez napak. Dodajmo še, da so gonilniki med bolj- S kakovostjo izpisanega smo bili sicer večino- šimi in da se gonilniki PCL in PostScript med sabo ma zadovoljni, predvsem barve so bolj ali manj po videzu praktično ne razlikujejo. zelo točne, so pa zato vmesni odtenki kar precej A. M. 96 FEBRUAR 2003 LASERSKI TISKALNIKI

Osnovni čb tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

1. OKI Okipage 14ex maj 2002 8,8,2934 86.598 SIT 5,35 SIT Hitrost, kakovost izpisov, predal Slabo prekrivna črna, folijske tipke 510

januar 2002 8,25 96.000 SIT 7,54 SIT Preprosta namestitev, hitrost izpisa Premajhen pomnilnik za zahtevnejše 2. Lexmark E320 8,20 izpise, izpis rastrov, pladenj 510 Nanatančen vlečni mehanizem Tiskanje Minolta - QMS NOVO 8,8,1725 77.160 SIT 6,91 SIT Dober odtis za ugodno ceno šumnikov iz Worda zahteva poseben 2. PagePro 1200W popravek 510 Majhna hitrost pri tiskanju neskončnega december 8,21 66.666 SIT 5,52 SIT Predal, kakovosten izpis besedil besedila, premalo pomnilnika za tiskanje 4. Brother HL-1230 2001 8,11 zahtevnih dokumentov, slaba kakovost 510 izpisovanja grafike

Srednje zmogljivi čb tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

8,77 Majhen predal, nima tiskanja po ravni 1. Ricoh AP 2600N januar 2002 8,77 343.613 SIT 4,26 SIT Hitrost, kakovost poti papirja 510

Kyocera Mita FS oktober 2002 8,8,7474 239.880 SIT 2,56 SIT Cena izpisa, ekološko prijazen, kakovost Sunkoviti prehodi, neroden preklop med 2. 1900N PCL in PS 510

Nashuatec Hiter pisarniški tiskalnik solidne Majhen predal, nima tiskanja po ravni NOVO 8,8,5555 408.497 SIT 5,66 SIT 3. P7126N kakovosti, velikost A3 poti papirja 510

Kyocera Mita FS Nizka cena izpisa, ekološko prijazen, Nima tiskanja po ravni poti papirja (zgolj 1800+ marec 2002 8,8,5555 373.248 SIT 1,23 SIT 3. kakovost mo‘nost), premajhen osnovni pomnilnik (z omre‘no kartico) 510

Najzmogljivejši čb tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

Kyocera Mita FS- april 2002 9,37 1.042.872 SIT 1,10 SIT Hitrost tiskanja, kakovost izpisa, Ne najhitrejši izpis prve strani 1. 9500DN 9,37 razširljivost 510

Xerox Docuprint november 9,26 1.070.881 SIT 3,03 SIT Zelo hiter in kakovosten izpis, tiskanje Razpored tipk za menuje 2. N4525 2001 9,26 do roba 510

9,26 Hitrost tiskanja, kakovost izpisa, 2. Lexmark W820n januar 2002 9,26 1.000.056 SIT 2,79 SIT razširljivost Slabši gonilniki PCL 510

Hewlett Packard oktober 2001 9,24 1.439.000 SIT 3,30 SIT Hitrost tiskanja, enota za dvostranski Velikost, cena 4. Laserjet 9000DN 9,24 tisk, enostavnost dela 510

Dražji barvni tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti

Glasno delovanje, dolge prekinitve med 1. Nashuatec DSc38 februar 2002 8,8,7373 1.381.215 SIT 31,83 SIT Hitrost, cena, cena čb izpisa tiskanjem večjega števila dokumentov 510

Cena, te‘ave z zahtevnimi odtenki, Oki C9500dn NOVO 8,8,6969 2.045.160 SIT 27,40 SIT Velika hitrost, dobra opremljenost 2. te‘ave s prekrivnostjo. 510 Manjši čas izpisa ene strani, slabša 3. Lexmark C910dn januar 2002 8,8,6565 1.760.875 SIT 29,04 SIT Hitrost, opremljenost, gonilniki, menuji kakovost prelivov, te‘ave z namestitvijo 510 v omre‘nem okolju

december Kakovost izpisa, hitrost, opremljenost, Xerox Phaser 8,65 1.963.100 SIT 32,18 SIT Počasna obdelava velikih bitnih slik 3. 7700DN 2001 8,65 pregledni menuji, gonilniki 510

Cenejši barvni tiskalniki cena uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena (z DDV) cena strani za proti Zanesljivost, kakovost odtisa, enostavna november Manjša hitrost barvnega tiskanja, manj HP Color Laserjet 8,59 630.101 SIT 21,04 SIT raba, gonilniki, opremljenost, nizka cena 1. 2500tn 2002 8,59 pregledna upravljalna plošča 510 izpisa

Epson AcuLaser april 2002 8,23 359.880 SIT 29,92 SIT Nizka cena tiskalnika, nizka cena izpisa Povprečna kakovost izpisov, nima 2. 1000 8,23 upravljalne plošče 510 Skromni gonilniki, slaba kakovost 3. Tally T8006 januar 2002 88,18,18 359.900 SIT 28,18 SIT Cena, hitrost zahtevnih izpisov, zapleteni menuji 510

Nashuatec C7006 september Hitrost izpisa čb strani, enostavna Glasno delovanje, netočne barve, vidni 4. (z omreŤno 2002 88,12,12 594.460 SIT 38,50 SIT menjava barvila rastri, cena izpisa kartico) 510 LASERSKI TISKALNIKI FEBRUAR 2003 97

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja A4, 14 str./min., 600 × 1200 pik/palec, 250 listov (predal) + podajalnik za posamezne liste, 4 LED tiskalnik, ki je primeren tako za pisarniško kakor Mikroing Trade, 01:32 00:49 MB/36 MB, PCL6, Epson FX, IBM Proprinter; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows domačo rabo, predvsem zaradi dobrega razmerja med www.mikroing.si, 3.1x, 9x, NT, 2000, XP, Me, MacOS. kakovostjo, ceno in hitrostjo. (01) 423 61 31 A4, 16 str./min., 600 × 600 (1200 programsko) pik/palec, 150 listov (podajalnik) + podajalnik Zelo hiter tiskalnik z relativno ugodno ceno, namenjen Alterna, 01:10 00:45 za posamezne liste, 4 MB/64 MB, PCL 5e; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, zahtevnejšim domačim uporabnikom ali manjšim www.alterna-i.si, Me, NT, 2000, XP. pisarnam. (01) 585 58 00 Minolta Slovenija, 01:32 00:56 A4, 12 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 150 listov (večnamenski podajalnik), 8 MB, GDI; Tiskalnik nenavadne oblike, ki za precej ugodno ceno vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP. nudi dober in kakovosten izpis. www.minolta.si, (01) 568 10 68 Najmanj zmogljivi Brother je tiskalnik GDI, ki je Medis, 02:10 01:00 A4, 12 str./min., 600 × 600 pik/palec, 250 listov , 2 MB, GDI; vmesniki: vzporedni; gonilniki: zanimiv predvsem zaradi cene, ki pa je nekoliko višja www.medis.si, Windows 9x, NT, Me, 2000. kot pri predhodniku. (01) 589 69 01

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja

A3, 26 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 250 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), Pisarniški tiskalnik A3 z ugodno ceno ter Ricopy, 00:40 00:29 32 MB/96 MB, PCL 6, PCL 5e, RPCS, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows hitrim in kakovostnim izpisom. www.ricopy.si, 9x, Me, NT, 2000, MacOS. (01) 568 06 10 A4, 18 str./min., 1800 × 600 (2400 programsko) pik/palec, 500 listov + 100 listov (večnamenski poda- Xenon forte, 01:03 00:42 jalnik), 16 MB/264 MB , PCL6 + PJL, Postscript 2 (KPDL-2), Diablo 630, IBM Proprinter X24E, Epson Podoben model kot FS-1800+ z nekoliko manj www.xenon-forte.si, šo ceno in dra‘jim izpisom. LQ 850, Lineprinter; vmesniki: vzporedni, zaporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. (01) 548 48 00 A3, 26 str./min., 1200 × 600 pik/palec, 250 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 32 Precej dober pisarniški tiskalnik A3 z Vibor, 00:40 00:28 MB/96 MB, PCL 5e, RPCS, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, omre‘nim vmesnikom, ki je predvsem zelo www.vibor.si, NT, Me, 2000. hiter in ponuja mnogo dodatkov. (01) 561 33 21 A4, 18 str./min., 1200 × 1200 (2400 programsko) pik/palec, 500 listov + 100 listov (večnamenski Xenon forte, Za pisarniško uporabo ponuja zares poceni 00:59 00:38 podajalnik), 8 MB/264 MB , PCL6 + PJL, Postscript 2 (KPDL-2), Diablo 630, IBM Proprinter X24E, Epson izpis in veliko ločljivost tiskanja. www.xenon-forte.si, LQ 850, Lineprinter; vmesniki: vzporedni, zaporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. (01) 548 48 00

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja A3+, 50 / 26 str./min., 1800 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 200 listov V-rhunski pisarniški tiskalnik zanimi Xenon forte, 00:25 00:17 (večnamenski podajalnik), 32 MB/288 MB, PCL6, KPDL3 (Postscript 3); vmesniki: vzporedni, zaporedni, omre‘ni; ve oblike, z zanimivimi tehničnimi www.xenon-forte.si, gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP, Linux, OS/2, MacOS. rešitvami in poceni izpisom. (01) 548 48 00 A3, 45 str./min., 600 × 600 (1200 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal A3) + 50 listov (večnamenski Hitri Xerox predstavlja tehnično Panna, 00:27 00:17 podajalnik), 32 MB/192 MB, PCL5e, Adobe Postscript 3; vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, dovršen izdelek za kupce z www.panna.si, NT, Me, 2000, OS/2, MacOS, UNIX, Macintosh, Linux RedHat. visokimi zahtevami. (01) 429 20 00 Alterna, 00:22 00:15 A3, 45 str./min., 600 × 600 (1200 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 35 listov (večnamenski podajalnik), 64 Hitri Lexmarkov tiskalnik z www.alterna-i.si, MB/384 MB, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP. mnogo dodatki in poceni izpisom. (01) 585 58 00

A3, 50 str./min., 600 × 600 (1200 alg.) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), Vrhunski izdelek, ki postavlja CHS, www.chs.si, 00:26 00:25 64 MB/384 MB, PCL 5, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, NT 4.0, 2000, nove mejnike tako v hitrosti kot Me, MacOS , OS/2 , Linux , Novell NetWare 3.x, 4.x, 5.x, . v kakovosti. (01) 280 66 00

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja A3+, 38/28 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 2×500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 64 Vibor, MB/384 MB, PCL 5c, RPCS, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, omre Nashuatecov model je "dirkalnik" www.vibor.si, 00:40 00:33 ‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, med barvnimi laserskimi tiskalniki. MacOS, Unix. (01) 561 33 21 A3+, 37/30 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 550 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 320 MB/ Tehnično dovršen tiskalnik LED, z Mikroing, 00:38 00:28 1024 MB, Adobe Postscript 3, PCL5c, Epson FX, IBM Proprinter; vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; gonilniki: veliko hitrostjo tiskanja in dobro www.mikroing.si, Windows 9x, NT, 2000, XP, Mac OS, Linux, Unix. kakovostjo. (01) 423 61 31 A3+, 29 / 29 str./min., 600 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 2 × 550 listov (predal) + 100 listov Hiter LED tiskalnik, s katerim se je Alterna, 00:45 00:32 (večnamenski podajalnik), 64 MB/512 MB, PCL 6, Postscript 3; vmesniki: USB, omre‘ni; gonilniki: Windows 9x, izumitelj barvnega LED tiskanja vrnil www.alterna-i.si, Me, NT, 2000, XP. na ta trg. (01) 520 28 00 A3+, 22 / 22 str./min., 600 × 1200 dpi pik/palec, 500 listov (predal) + 150 listov (večnamenski podajalnik), Prvi barvni laserski tiskalnik, ki Panna, 00:51 00:36 1e28 MB/512 MB, PCL 5c, Postscript 3; vmesniki: vzporedni, USB, omr ‘ni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, uporablja klasično lasersko tehnolo- www.panna.si, MacOS, Linux 5.2+, Sun OS 4.x Sun Solaris 2.4+, DEC, HP/UX 11.x, IBM AIX 4.2+, SGI, SCO, NetWare, NDPS. gijo in tiska zoglj v enem prehodu. (01) 429 20 00

hitrost tiska hitrost tiska besedila poročila tehnični podatki značilnosti prodaja A4, 16/4 str./min., 600 × 600 pik/palec, 250 listov + 500 listov CL4(predal) + 125 listov (večnamenski Precej kakovosten barvni laserski Alstore, www.alstore.si, 01:14 02:49 podajalnik), 64 MB/256 MB, PCL 5c, PCL 6, HP Postscript 3; vmesniki: vzporedni, USB, omre‘ni; tiskalnik, ki tiska s "klasičnimi" (01) 585 35 50, CHS, gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS. štirimi prehodi na štiri prehode. www.chs.si, (01) 280 66 00 A4, 20/5 str./min., 600 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 500 listov (predal) + 150 listov (večnamenski 01:06 01:42 podajalnik), 16 MB/256 MB, ESC/Page S; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, Poceni barvni tiskalnik za manj Repro, www.repro.si, MacOS. zahtevne uporabnike. (01) 585 34 11 Nizka cena je tista, ki tiskalnik nare- A4, 24/6 str./min., 600 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 250 listov (predal), 32 MB/256 MB, GDI; Printec, www.printec.si, 00:55 01:32 di zanimivega za uporabo v pisarnah, vmesniki: vzporedni, omre‘ni; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000. kjer potrebujejo tudi barvni izpis. (01) 564 44 35

A4, 24/6 str./min., 1200 × 600 pik/palec, 250 listov (predal), 32 MB/256 MB, IPDL-C, PostScript 2; Tiskalnik je predvsem primeren za Vibor, www.vibor.si, 00:50 01:25 vmesniki: vzporedni, omre pisarne, ki potrebujejo hiter čb tisk a (01) 561 33 21 ‘ni; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000 (mo‘nost MacOS). tudi barve. BRIZGALNI TISKALNIKI Pri preizkusu vse brizgalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slo- kom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno od- venskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo ce- tisa na papir. P ne tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in Trenutno je na lestvici 31 brizgalnikov, od tega 9 osnovnih, 11 boljših in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo 11 foto tiskalnikov. Vsi tiskalniki so formata A4. ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalni- Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najboljšimi iz vsake skupine.

HP Business Inkjet skalnikih HP, kar pomeni, da omogoča tudi nadzor tiskalnika prek brskalnika. Med drugim lahko tam 3000dtn vidimo predvideni izračun števila strani, ki jih Vmesniki: Vzporedni, USB 2.0, ethernet 10/100. bomo lahko, preden porabimo vse črnilo, še nati- Cena: Model 3000 (brez omrežne kartice) 297.000 to- snili, nastavimo pa si lahko tudi obveščanje po larjev, model 3000n (z omrežno kartico) 396.000 to- elektronski pošti. Nadaljujmo še s tem, da ima naj- 1200 dpi larjev, model 3000dtn (omrežna kartica, dupleks, do- močnejši model (3000dtn) dve kaseti za papir (po- datna kaseta) 447.000 tolarjev. leg običajne 300-listne še eno 700-listno) in obra- Cena ČB odtisa: 13 tolarjev. čalnik za tiskanje na obe strani. Cena barvnega odtisa : 47 tolarjev. No, najzanimivejši del tiskalnika so same ti- Prodaja: Alstore, www.alstore.si, (01) 585 35 50, DISS, skalne glave. Te so ločene od (velikih!) posodic z www.diss.si, (01) 280 66 10. barvo ob strani tiskalnika. Štiri ločene tiskalne gla- Za: Zelo hitro in kakovostno poslovno tiskanje. Omrežna povezljivost, tiskanje na obe strani (pri move so zanimive, ker so zelo široke (kar 3 centime- HP Business Inkjet 3000dtn delu dtn). tre!). To pomeni, da tiskalnik ob Proti: Visoka cena za tiskalnik, ki zmore le format A4, vsakem prehodu natisne tri glasnost. centimetre izdelka. Ker se povrh vsega glave, Zamisel, da bi nekoč brizgalniki nadomestili la- ki tiskajo v obe serske tiskalnike, sploh ni nova. Pravzaprav o njej smeri brez prekri- poslušamo že kar nekaj let, saj naj bi bili potenciali vanja, še zelo hi- in možnosti razvoja pri brizgalni tehnologiji nepri- tro premikajo, je merno večji. Brizgalniki so že od samega začetka tiskanje narav- boljši po kakovosti tiskanja barvnih fotografij, ven- nost bliskovito. dar so laserski tiskalniki še vedno hitrejši pri ti- Še posebej smo skanju besedila in, zdaj ko je na trgu vedno več tiskalnik občudo- barvnih laserskih modelov, tudi pri tiskanju poslov- vali, ko smo nasta- nih poročil. vili tiskanje v najnižji Vendar pa HP s svojimi modeli Business Inkjet kakovosti, ko so poti- že nekaj časa razmeroma uspešno nažira tržni de- skani listi kar skakali iz- lež na spodnjem delu trga barvnega poslovnega ti- pod glave (pri čemer je ska. Pri najnovejšem modelu Business Inkjet tudi ta kakovost marsik- 3000, ki smo ga preizkusili tokrat, to še posebej daj čisto uporabna). In to drži. Gre za pravega velikana med brizgalniki, saj neodvisno od tega, ali smo ti- je tudi po tej plati precej bolj podoben barvnemu skali barvno ali črno-belo; kar je spet ena po- laserskemu tiskalniku (še najbolj HP Color Laserje- glavitnih lastnosti laserskih tiskalnikov... Tiskanje jem, ki topel zrak piha na papir in ga suši. Še pose- tu 2500). Še bolj pa po tem, da sta vanj vgrajena je silno hitro tudi ob nastavljeni običajni kakovosti, bej je to pomembno pri tiskanju na obe strani, ko (tudi) omrežni vmesnik in celo strojno posnemanje pa vendar nekoliko počasnejše, saj se tam izdelek se potiskani papir vrne v tiskalnik, in pa pri tiska- postscripta (Level 3) s 64 MB pomnilnika. Omrež- zaradi boljše kakovosti sproti suši. Da, HP po več nju na prosojnice, ko so te pripravljene za uporabo ni vmesnik je enakovreden tistim pri laserskih ti- letih spet uvaja brizgalnik z grelcem in ventilator- takoj po izhodu.

NEOKUSNO NAVIJANJE »LOČLJIVOSTI«

Izdelovalci brizgalnih tiskalnikov so dokončno krenili po poti, ki so jo že saj to kupec v trgovini najprej opazi na paketu. Prvi je to resno zagrabil Hew- v davnih letih začrtali izdelovalci optičnih bralnikov – vsaka nova serija ti- lett-Packard, ko je svojim novim brizgalnikom pripisal ločljivost 4800 × 1200 skalnikov mora imeti višjo ločljivost. In če so včasih višjo ločljivost dejan- pik na palec (čeprav strokovnjaki tega podjetja brez olepševanja priznavajo, sko dosegali z več šobami v tiskalni glavi, danes uporabljajo izraz »optimi- da je to bolj ali manj zavajanje kupcev). HP je hitro sledil Lexmark, tako da sta zirana« ločljivost. Torej ločljivost, ki se skriva v drugačnem algoritmu gonil- Canon in Epson ostala z »ubogimi« 2400 oz. 2880 pik na palec. Epson zdaj nika in jo je v praksi pravzaprav nemogoče »dokazati«. In če danes večina vrača udarec – njegovi novi fototiskalniki se ponašajo z ločljivostjo 5760 pik kupcev pri optičnih bralnikih »ne pade več« na tako interpolirano ločljivost na palec. »Optimizirano«, seveda. Da gre le za zvijačo z gonilniki, je jasno (temveč pazi na zapisano optično ločljivost), tega pri brizgalnikih verjetno še vsakomur, ki se bo v nove fototiskalnike nekoliko bolj poglobil – tiskalne gla- nekaj časa ne bo. ve imajo enako število šob kakor dosedanji modeli Photo 890 in 895 (48 za To, da višja ločljivost (oz. sploh vsaka višja številka, začenši s proce- vsako od šestih barv), najmanjši volumen kapljice je enakih 4 pl, barvne kar- sorskimi megahertzi) dejansko pripomore k boljši prodaji, je jasno že dolgo, tuše za model 915 pa so celo enake kakor za starejše modele. BRIZGALNI TISKALNIKI FEBRUAR 2003 99

In kako se Business Inkjet 3000 izkaže v zato, ker tiskalnik v tem primeru papir manj časa praksi? Po kakovosti tiska je enakovreden brizgal- suši. Prav zaradi slednjega je zelo glasen, še pose- nikom HP prejšnjega rodu, ki so se ponašali z oz- bej pri tiskanju v najboljši kakovosti, ko se sproži- nako Photoret III. To pomeni, da je odličen pri ti- jo še dodatni ventilatorji. Tudi sicer je zaradi premi- skanju besedila (tudi s povečevalnim steklom tega kanja glav prav vsak brizgalni tiskalnik (še pose- odtisa nismo ločili od laserskega) in poslovnih po- bej, če je hiter) precej glasnejši od laserskih... 1200 dpi ročil, manj pa pri tiskanju fotografij. Tam so, prese- In če ostanemo pri primerjavi z barvnimi laser- netljivo, celo barvni laserski tiskalniki (primerjali skimi tiskalniki – cena odtisa Business Inkjeta smo s HP Color Laserjet 2500) boljši. Prednost la- 3000 je sicer za brizgalnike zelo nizka (13 tolarjev serskih tiskalnikov je vidna tudi pri tiskanju di- za črno in 47 za barvno stran), vendar še vedno skretnih risb in prelivov, kakršne najdemo na naši višja od tiste pri barvnih laserskih tiskalnikih. testni vektorski sliki v CorelDRAWu. Seveda lahko Matjaž Klančar mirno predvidevamo, da takega brizgalnika, kot je Epson Stylus Photo 915 Business Inkjet 3000, nihče ne bo kupil za tiskanje fotografij... Bolj verjetno je, da bo uporabljan za Epson Stylus Photo 915 ljubljene – SD, MMC, SmartMedia in MemoryStick. tiskanje poslovnih dokumentov, pri čemer narav- Skupna ocena: 8,68. Tiskanju s kartic je namenjena ukazna plošča s si- nost blesti tudi s hitrostjo tiskanja. Devet strani Vmesniki: USB, vzporedni. vinskim znakovnim zaslonom LCD in tipkami, prek poslovnega poročila je namreč natisnil v minuti in Cena: 83.880 tolarjev (dodatni barvni zaslon LCD katerimi lahko izberemo, ali želimo natisniti pred- 10 sekundah, kar je hitreje od kateregakoli barv- 42.000 tolarjev). pregled slik ali posamezno sliko, izberemo velikost nega laserskega tiskalnika iz spodnjega cenovne- Cena ČB odtisa: 28 tolarjev. in vrsto papirja in ga razreda (med 360.000 in 800.000 tolarjev), Cena odtisa fotografije: 80 tolarjev. morda še barvno kar smo jih preizkusili doslej (razen novega OKI Prodaja: Repro, www.repro.si, (01) 585 34 11. korekcijo. Nič pre- C7300dn, ki je hitrejši). Tudi tiskanje besedila v tresljivega torej, Za: Odlična kakovost tiska na svetleči papir. Tiskanje običajni kakovosti je hitro (minuta za 5 strani), omeniti od roba do roba. Ugodna cena za tiskalnik z možnost- vendar zadostuje. pa moramo tudi hitro tiskanje bitnih slik velikosti jo samostojnega tiskanja. A4 – minuta in 45 sekund. Če uporabimo postscript, Proti: Počasnost, nima prepoznavanja papirja. se zadnja vrednost poveča na dve minuti in 36 sekund, kar je posledica večje procesorske zahtevno- Epsonov model Stylus Photo sti tega jezika. Pri tiskanju v tem jeziku smo pri barv- 915 je pravzaprav naslednik mono zahtevnih dokumentih (naslovnice revije) ugo- dela 895, edinega Epsonovega tovili, da se je mogoče z nekoliko truda zelo pribli- fototiskalnika, ki je zmogel ti- žati »pravim« barvam, kot so vidne tudi na zaslonu. skati s pomnilniških kartic, Omenimo še tiskanje na obe strani, ki je kar brez računalnika. Tudi Photo nekaj počasnejše od navadnega. Za 27 strani po- 915 je tak in ima na sprednji slovnega poročila smo za tiskanje na samo eno strani bralnik kartic PC Card, v stran potrebovali tri minute, za obe pa nekaj več katerega lahko vtaknemo enega kot šest minut. Razlika je bila manjša pri tiskanju v izmed dveh priloženih kartičnih pri- najslabši kakovosti – na eno stran minuto in 58 lagojevalnikov. Prvi sprejme kartice Compact sekund, na obe pa tri minute in 38 sekund – in to Flash, drugi pa preostale štiri, ki so danes pri- 100 FEBRUAR 2003 BRIZGALNI TISKALNIKI

Dokupimo lahko barvni zaslonček LCD (enak kakor ni papir tri minute in 44 sekund, za tiskanje pet Epson Stylus Photo 830 za model 895), in sicer za 42.000 tolarjev, kar je strani besedila pa tri minute. Razlika pa je očitna pol cene tiskalnika... pri tiskanju na svetleči papir, kjer tiskalnik tiska z Skupna ocena: 8,37. Tiskanje s kartice smo preizkusili s kartico SD, največjo ločljivostjo; tam je kar dvakrat počasnejši Vmesniki: USB, vzporedni. na kateri je bilo 66 fotografij, in z zadovoljstvom (!) in za fotografijo 10 × 15 cm potrebuje dobre tri Cena: 59.880 tolarjev. smo ugotovili, da je za pregled kartice (z več ime- minute, za stran A4 pa 9 minut in 45 sekund. V Cena ČB odtisa: 37 tolarjev. niki) tiskalnik potreboval le 5 sekund. Tiskanje primerjavi s konkurenčnim Canonom S900 je to Cena odtisa fotografije: 105 tolarjev. predpregleda vseh teh fotografij (na poseben pa- kar trikrat počasneje! Kljub počasnosti pa nismo Prodaja: Repro, www.repro.si, (01) 585 34 11. pir) je bilo nekoliko počasno – tiskalnik je potrebo- opazili kakovostne prednosti v primerjavi s starej- val nekaj manj kot 4 minute. Omogočeno je tiska- šim modelom. Predvsem zato, ker je bil pri tem že Za: Zelo ugodna cena. Tiskanje od roba do roba. nje od roba do roba (kar je za tiskanje fotografij prejšnji model odličen. Imeli pa smo nekaj težav s Proti: Ne najboljši odtis na svetleči papir. Drag odtis. bistveno), vendar smo imeli s tem občasne teža- kolescem, ki premika papir. Na debelem svetle- ve, ko se je papir sicer premaknil do glave, ven- čem papirju je namreč pustilo sled. Tiskalnik je za Fototiskalniki so pri Epsonu postali ključni del dar pozneje ni potoval naprej. No, verjetno je to bila tiskanje fotografij torej odličen, manj pa lahko to usmeritve podjetja, zato ne čudi, da imajo v zelo le težava preskusnega modela. rečemo za tiskanje besedila (včasih tudi s fototi- širokem razponu teh naprav tudi model za najmanj Tiskalniku, ki omogoča samostojno tiskanje, na- skalnikom odtisnemo kakšno besedilo). Predvsem zahtevne. Uporabnike torej, ki si želijo šestbarvne- ravnost očitno manjka zmogljivost avtomatske pre- zaradi t. i. navadnega barvila, ki je sicer odlično za ga tiskanja, vendar za malo denarja. poznave vrste papirja, ki bi delo res popolnoma tisk fotografij, pri tiskanju na navadni papir pa se Stylus Photo 830 ponuja prav to. Naslednik avtomatiziralo. Toda to danes zmorejo le Lexmarkovi preveč vpije, razleze in povzroči »razmazane« črke. modela 810 je videti, kakor da bi pri Epsonu vzeli in HP modeli (pri čemer slednji v programu nima In za konec še najočitnejša razlika v primerjavi štiribarvni model C62, ga prebarvali v temnejšo »samostojnega« tiskalnika). Omenimo še, da ti- s starejšim modelom 895 – nastavek za tiskanje barvo in mu zamenjali tiskalne glave s šestbarvni- skalnik ob namestitvi postane tudi bralnik kartic, kar na neskončni papir. S Photo 915 lahko torej tiska- mi. To pomeni, da je videti nekoliko manj robustno je sicer standardna lastnost vseh takih tiskalnikov. te tudi daljše napise. in zato nekoliko bolj »plastično« kakor model Pho- In kako se odreže v običajnem, računalniškem Omenimo še ceno odtisa – ta je enaka kakor to 915, vendar naj bi v osnovi zmogel enako kako- delu? Je enako hiter kakor prehodni model 895, pri modelu 895, kar pomeni nekje v povprečju vost tiska. Še več, če bi verjeli uradnim podat- kar pomeni, da potrebuje za tiskanje fotografije na vseh fototiskalnikov. kom, bi lahko zapisali, da je Photo 830 kar dva- navadni papir minuto in pol, za stran A4 na poseb- M. K. krat hitrejši od precej dražjega modela Photo 915.

Osnovni tiskalniki

uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena za proti

8,68 Dobra kakovost tiska, tudi na navadnem papirju. Hitrost Občasno ustavljanje zaradi 1. Canon i320 januar 2003 8,68 24.990 SIT tiska. Ugodna cena tiska. čiščenja glav. 510 Občasno ustavljanje zaradi maj 8,54 Kakovost besedila in vidljivost podrobnosti dokaj dobri. 2. Canon S200 2002 8,54 16.990 SIT Ugodna cena tiska. čiščenja glav, nekaj prelivanja 510 barv pri vektorski sliki. Precej "plastično" ohišje in kase- september 8,45 3. HP Deskjet 3820 2002 8,45 30.862 SIT Zelo dober odtis na navaden in poseben papir. Hitrost. ta za papir. Visoka cena, dokaj 510 visoka cena barvnega iskanja.

Boljši tiskalniki

uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena za proti

O-dlično tiskanje na navaden in poseben papir. Samodejno prepozna Kakovost se pozna pri hitrosti - september 9,05 1. HP Deskjet 5550 2002 9,05 42.987 SIT vanje vrste papirja, kaseta za papir. Mo‘nost dokupa foto glave s tiskalnik je relativno počasen. 510katero zmore odlične foto odtise. Nizka cena barvnega odtisa. Zunanji napajalnik. Ločene barvne kartuše, tiho in hitro delovanje. Zelo dober januar 9,03 Občasno samodejno čiščenje 2. Canon i550 2003 9,03 49.990 SIT črno-bel in barvni odtis. Najcenejši odtis. Mo‘nost tiskanja glav. 510do roba.

november Vgrajen obračalnik za papir. Samodejno prepoznavanje vrste 3. HP Deskjet 6122 2002 88,67,67 48.222 SIT papirja. Zelo dober odtis na navaden in poseben papir. Dokaj drago tiskanje v barvah. 510Kaseta za papir, mo‘nost dodatne kasete.

Foto tiskalniki

uvrstitev ime tiskalnika preizkušeno skupna ocena cena za proti

Odlična, skorajda fotografska natančnost pri tiskanju fotografij in Pri vrhunskem tiskanju je še vedno Epson Stylus julij-avgust 99,02,02 191.880 SIT barvnih prelivov. Zelo hitro tiskanje besedil in poslovnih poročil. precej počasnejši od tiskalnika Canon 1. Photo 950 2002 Mo‘nost tiskanja na neskončni papir (z rezalnikom), mo‘nost tiskanja S900. Za tiskanje na CD-ROMe 510na plošče CD-ROM. potrebujemo posebne plošče CDR.

maj Zelo hitro tiskanje tudi v najkakovostnejšem načinu. Drag barvni odtis, občasno Canon S900 88,79,79 139.900 SIT 2. 2002 Vrhunsko tiskanje fotografij. Mo‘nost tiskanja do roba. ustavljanje zaradi čiščenja glav. 510 Odlična kakovost tiska na svetleč papir. Tiskanje od roba do Epson Stylus Počasnost, nima prepoznavanja NOVO 88,68,68 83.880 SIT roba. Ugodna cena za tiskalnik z mo‘nostjo samostojnega 3. Photo 915 papirja. 510tiska. BRIZGALNI TISKALNIKI FEBRUAR 2003 101

Ti namreč navajajo kar 14 črno-belih in 13,7 barv- v nekaterih pa tudi nekoliko počasnejši. Za tiskanih strani na minuto, medtem ko naj bi model 915 nje fotografije smo z njim potrebovali dve minuti in zmogel le 7,8 oz. 7,6 strani na minuto (kot smo že 45 sekund, za tiskanje slike A4 (na svetleči papir) navajeni, vsi uradni podatki veljajo za tiskanje spe- pa sedem minut in pol. Tiskanje fotografije na na- cifičnih dokumentov v najslabšem načinu draft). vadni papir (pri čemer sicer prav noben fototiskal- No, naše meritve so pokazale, da je Photo 830 v nik ne blesti) traja minuto in 24 sekund. 1200 dpi nekaterih primerih res malenkost hitrejši od 915, Glede na to, da ima Photo 830 enake deklari- rane lastnosti kakor model 915 (5760 pik na palec, 48 šob za vsako barvo, 4 pl) smo pričakovali tudi enako kakovost odtisa, vendar smo se ušteli. Manj natančna zasnova mehanskih delov je na- mreč vzrok za precej slabši odtis na svetleči pa- Epson Stylus Photo 830 pir, pri čemer se razločno vidijo vzporedne vodoravne črte. Te na- Omenili smo že, da ima Photo 830 enake de- stanejo zaradi ne dovolj natanč- klarirane lastnosti kakor Photo 915 in torej zelo nega pokrivanja sosednjih »vr- verjetno enako tiskalno glavo. Kljub temu moramo stic«. Zanimivo, da pri manj zanj kupiti drugačne, za približno 30 % dražje kar- natančnem tiskanju na pose- tuše z barvo. Na pogled so enake, tako da cenejše ben (nesvetleči) papir te ano- kartuše od modela 915 lepo sedejo v glavo 830, malije nismo zaznali. Tudi ka- vendar jih zaradi drugačnega čipa tiskalnik noče kovost tiska besedila na na- prepoznati... Tržna logika sicer drži – če kupite ce- vadni papir je, za fototiskalnik, nejši tiskalnik, boste kupovali dražji potrošni mate- povprečna, kar pomeni, da so rial. Zaradi te logike je tiskati fotografije (pa tudi črke zaradi pigmentnih barvil nekoliko besedila) s tem tiskalnikom razmeroma drago. Od razmazane. Tiskalnik omogoča tiskanje 105 tolarjev za fotografijo velikosti 10 × 15 cm od roba do roba, ki je za tiskanje fotografij so dražji le modeli HP. bistveno. M. K.

čas tiska 5 strani čas tiska 9 strani čas tiska cena ČB strani cena barvne strani besedila poročila fotografije tehnični podatki kontakt Avtotehna Biro, 33 SIT 79 SIT 01:14 04:07 01:31 toplotni brizgalnik, 2400 × 1200 pik, 4 barvni; vmesniki: (01) 58 18 171, USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS www.at-biro.si Avtotehna Biro, 33 SIT 79 SIT 02:47 06:54 10:00 toplotni brizgalnik, 2400 × 1200 pik, 4 barvni; vmesniki: (01) 58 18 171, USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS www.at-biro.si Alstore, www.alstore.si, (01) 40 SIT 116 SIT 01:35 04:30 01:52 toplotni brizgalnik, 4800 × 1200 pik, 4 barvni; vmesniki: 585 35 50, DISS, (01) vzporedni, USB; gonilniki: Windows 98/2000/XP, MacOS 280 66 10, www.diss.si

cena ČB strani cena barvne strani čas tiska 5 strani čas tiska 9 strani čas tiska tehnični podatki kontakt besedila poročila fotografije toplotni brizgalnik, 4800 × 1200 pik, 4 ali 6 barvni; Alstore, www.alstore.si, (01) 40 SIT 67 SIT 01:31 04:33 01:48 vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 585 35 50, DISS, (01) 9x/2000/XP, MacOS 280 66 10, www.diss.si toplotni brizgalnik, 2400 × 1200 pik, 4 barvni; vmesniki: Avtotehna Biro, 21 SIT 62 SIT 00:56 02:49 00:59 vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x/2000/NT/XP, (01) 58 18 171, MacOS www.at-biro.si Alstore, www.alstore.si, (01) 27 SIT 116 SIT 01:23 04:18 01:45 toplotni brizgalnik, 4800 × 1200 pik, 4 barvni; vmesniki: 585 35 50, DISS, (01) vzporedni, USB; gonilniki: Windows 98/2000/XP, MacOS 280 66 10, www.diss.si

čas tiska 5 strani čas tiska bitne čas tiska cena ČB strani cena fotografije besedila slike A4 fotografije tehnični podatki kontakt Repro, 19 SIT 82 SIT 01:14 04:43 01:30 piezo brizgalnik, 2880 × 1440 pik, 6+1 barvni; vmesniki: (01) 585 34 11, USB, vzporedni; gonilniki: Windows 98/2000/XP, MacOS www.repro.si

toplotni brizgalnik, 2400 × 1200 pik, 6 barvni; vmesniki: Avtotehna Biro, 24 SIT 79 SIT 01:16 02:03 00:52 USB; gonilniki: Windows 98/2000/XP, MacOS (01) 58 18 171, www.at-biro.si

piezo brizgalnik, 5760 pik, 6 barvni; vmesniki: USB, Repro, (01) 585 34 11, 28 SIT 80 SIT 03:05 04:11 03:04 vzporedni; gonilniki: Windows 98/2000/XP, MacOS www.repro.si DIGITALNI FOTOAPARATI ri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti toaparatom, kakovost zaslona LCD, dodatne tehnične rešitve, rmožnost razši- na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popra- ritve in opremljenost. P vimo njihove cene, dodamo nove modele in izbrišemo tiste, ki niso Trenutno je na lestvici 53 fotoaparatov, od tega 26 manj zmogljivih, več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo 18 zmogljivih in 9 polprofesionalnih. zmogljivost, pravilnost geometrije, kakovost posnetkov, enostavnost dela s fo- Vsak mesec objavimo tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

Nikon Coolpix 4300 v ohišju, niti kadar je aparat izklopljen. Pri prenaša- čenih barvah pretirava z rdečo obarvanostjo. Kot nju zato ni tako nemoteč kakor pri večini drugih pri Coolpixu 4500 se tudi pri modelu 4300 na ro- Razred: Srednji (ročni nadzor, solidna zmogljivost). žepnih modelov. Je pa zato ohišje zelo dobro obli- bovih kontrastnih prehodov naredijo sence. No, Efektivna ločljivost tipala: 3,87 milijona pik. kovano, tudi razporeditev tipk je dobra, tako da vendarle nobena od teh napak ni tolikšna, da slik Skupna ocena: 7,86. lahko aparat upravljamo dobesedno z eno roko. ne bi označili za dovolj kakovostne za večino na- Po tehničnih lastnostih 4300 le malo zaostaja menov in le zelo ostra očesa bodo te nepravilnosti Tehnične lastnosti: Objektiv 38–114 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,6–4,9; ostrenje 0,3 m–neskončno za modelom Coolpix 4500, kar pomeni, da gre za sploh opazila. V vsakem primeru pa lahko mirno (4 cm–neskončno makro); čas od 1/1000 do 8 s; do- dovolj zmogljiv aparat, ki bo zadovoljil tudi zahtev- zapišemo, da je to eden boljših žepnih modelov – seg bliskavice 0,3 do 4 m; ISO samodejno, 100, 200, nejše ljubitelje fotografije, ki želijo pri fotografiranju predvsem ponuja največjo kakovost in zmogljivost 400 ASA. imeti poleg samodejnega merjenja tudi ročni nad- za tako majhno napravo. Če k temu dodamo še po- Cena: 169.900 tolarjev. zor nad nastavitvami. Tipalo CCD lahko zajame naj- datek, da je Coolpix 4300 združljiv s prav vsemi Prodaja: Grafo, (01) 433 73 92, www.grafo.si. več 3,87 milijona pik, kar je dovolj za slike veliko- dodatnimi objektivi in nastavki (recimo širokokot- Za: Majhne mere, široko število možnosti, številni dosti 2272 × 1704 pik – to pa omogoča že velike nim dodatkom s faktorjem 0,63 ali teledodatkom datki. povečave in izrezovanje manjših delov slik. Objek- s faktorjem 3), ki jih sicer lahko uporabljamo z večjim Proti: Sunkovito zumiranje, počasnejši objektiv, za žep- ni model nekoliko nerodna oblika. tiv ponuja trikratno optično povečavo, goriščna Coolpixom 4500, pa postane njegova uporabnost razdalja je enaka od 38 do 114 milimetrom pri še toliko večja. Res pa je, da Nikon ni poceni... klasični fotografiji, pri čemer je svetlobna jakost Arnold Marko Poleg Cooalpixa 4500, ki smo ga predstavili v dokaj povprečna, saj sega od 2,6 pri širokem kotu decembrski številki, ponuja Nikon tudi nekoliko do le 4,9 pri največji povečavi. Ostriti more objekte manj zmogljiv, a tudi veliko manjši digitalni fotoa- od razdalje 30 centimetrov naprej, makro način Nikon Coolpix 3500 parat Coolpix 4300, ki je nasledil model Coolpix omogoča izostritev objektov tudi le od razdalje 4 Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmoglji- 885. Po velikosti bi ga lahko mirno uvrstili v raz- centimetrov naprej – ostriti je mogoče tudi ročno vost). red žepnih modelov, čeprav je res, da je oblika za (čeprav je za to treba uporabljati tipke in je tako Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik. take modele nekoliko nerodna, saj ima ohišje odebe- ostrenje precej počasno). Razpon časa sega od ti- Skupna ocena: 8,25. ljen stranski del za litijev akumulator (ki hkrati omogo- sočinke do osem sekund, do pet minut pa je mo- Tehnične lastnosti: Objektiv 38–114 mm (ekvivalent); ča tudi boljši oprijem), objektiv pa ni povsem skrit goče zaslonko držati odprto ročno. Tudi Coolpix svetlobna jakost 2,8–4,9; ostrenje 0,3 m–neskončno 4300 ponuja 12 scenskih prednastavitev, ki (4 cm–neskončno makro); čas od 1/3000 do 2 s; doseg bliskavice od 0,4 cm do 3 m; ISO samodejno omogočajo tudi manj veščim uporabnikom po- (100–400 ASA). sneti boljše fotografije v določenih razmerah ozi- Cena: 129.900 tolarjev. roma za določeno vrsto fotografije, brez uporabe Prodaja: Grafo, (01) 433 73 92. ročnih nastavitev. Za: Zasnova ohišja, enostavnost rabe, kakovost slik. Menuji ponujajo veliko število različnih nasta- Proti: Stikalo za vklop, pretirana osvetlitev bliskavice, vitev – praktično vse, kar danes od digitalnega nima optičnega kukala. fotoaparata lahko pričakujemo – zamerimo jim edino to, da so kar precej nepregledni. Med posebnostmi Nikonovih modelov velja V Nikonu niso čakali in so se hitro pridružili iz- morda omeniti funkcijo »BSS« (best shot se- delovalcem, ki tudi v nižjem cenovnem razredu lector), ki zna med več zaporednimi posnetki manj zahtevnim uporabnikom digitalnih fotoapara- najti najostrejšo sliko in shraniti le tisto. Po- tov ponujajo vedno več modelov s tipalom, ki izko- dobno velja tudi za sicer dober, a ne preveč od- rišča 3,14 milijona svetlobnih elementov (posne- bojen barvni zaslon LCD, na katerem so številne tek 2048 × 1536 pik). To je dovolj za razvijanje informacije. To zmanjša vidnost celotne podobe, ki jo fotografiramo. Motilo nas je tudi precej sunkovito in stopnjevito zumiranje, ki onemogoča zares natančno določanje izreza. Kakovost posnetkov je dobra, če- prav ne dosega tiste pri boljših Niko- novih modelih (niti tiste pri modelu 4500), saj je nekaj šuma (čeprav uporablja algoritem za odpravljanje le-tega, a le pri daljših osvetlitvah), barve pa so Nikon Coolpix 4300 nekoliko netočne – predvsem pri dolo- DIGITALNI FOTOAPARATI FEBRUAR 2003 103 tudi nekoliko večjih slik (pri ločljivosti 300 pik na Kodak Easyshare rate in omogoča dokaj dober prijem, k čemer še palec ob razvijanju ali tiskanju lahko ustvarimo sli- posebej prispeva odebeljeni stranski del ohišja, ki ke, velike do 17 × 13 cm, če se zadovoljimo z loč- DX 4230 je obdan z nekaj gume, ki preprečuje drsenje v ljivostjo 150 pik na palec, pa kar 34 × 26 cm), Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmoglji- pušča pa tudi več svobode pri naknadnem ustvar- vost). janju izrezov. Efektivna ločljivost tipala: 1,92 milijona pik. Coolpix 3500 je naslednik modela Coolpix Skupna ocena: 8,04. 2500. Tega smo predstavili oktobra 2002, razliku- Tehnične lastnosti: Objektiv 36–108 mm (ek- je pa se pravzaprav le v ločljivosti tipala, drugačno vivalent); svetlobna jakost 2,7–5,2; ostrenje tipalo pa vpliva tudi na kot, ki ga lahko zajame si- 0,5 m–neskončno (10–60 cm makro); čas od 1/1700 do 1/8 s; doseg bliskavice od cer enak objektiv s trikratno optično povečavo. 0,6 cm do 3,4 m; ISO samodejno (100 ali Spremenljiva goriščna razdalja tako ustreza gorišč- 200 ASA). ni razdalji od 38 do 114 milimetrov pri fotoapara- Cena: 84.000 tolarjev. tih klasičnega leica formata. Kot pri predhodniku Prodaja: Meditrade, (01) 589 46 00, www.meje objektiv treba ob uporabi najprej zavrteti okoli ditrade.si. vodoravne osi, saj je skrit v ohišju, tako da sta le- Za: Preprosta raba, dodaten modul za povezo- ča objektiva in bliskavica poleg njega zavarovana vanje z računalnikom. pred poškodbami. Tudi pri novincu je treba kljub Proti: Slabša kakovost posnetkov, malo dodatnih mož- roki. Oba ponujata trikratno optično povečavo, če- nosti. temu aparat vklopiti oziroma izklopiti z uporabo poprav se zaradi različnih ločljivosti tipal (efektivnih mičnega stikala na vrhu naprave in ne le z vrte- 2 milijona pik pri DX4230 oziroma 3,10 milijona njem objektiva, zato lahko kaj kmalu pozabimo, da Kodak Easyshare pri DX4330) nekoliko razlikujeta v kotu, ki ga us- smo pustili aparat vklopljen. To zna biti, če imamo DX 4330 peta z objektivom zajeti. DX4230 ima tako spre- izklopljen samoizklop, precej zoprno. Glede na to, menljivo goriščno razdaljo enako od 36 do 108 da gre za model za manj vešče uporabnike, ne Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmogljivost). preseneča, da je izbor nastavitev in možnosti do- Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik. kaj omejen, ročnega nadzora pa je kar se da malo. Skupna ocena: 8,06. No, uporabniku bodo vsekakor v pomoč prednastavitve za določeno vrste fotografije, ki jih izbiramo s Tehnične lastnosti: Objektiv 38–114 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8–5,1; ostrenje tipko »scene«, omogočajo pa, da tudi z manj zna- 0,7 m–neskončno (7–70 cm makro); čas od nja in pozornosti dosegamo boljše rezultate kot ob 1/1700 do 1/8 s; doseg bliskavice od 0,6 uporabi »navadnega« samodejnega načina delova- cm do 3,4 m; ISO samodejno (120–200 ASA). nja. Nekoliko pogrešamo optično kukalo, s katerim Cena: 118.000 tolarjev. bi si bilo mogoče pomagati v slabših svetlobnih Prodaja: Meditrade, (01) 589 46 00, www.meditrade.si. razmerah (na barvnem zaslonu LCD namreč pri slabi svetlobi ne vidimo več dosti), še posebej pa Za: Preprosta raba, dodaten modul za povezovanje z računalnikom. zmanjšati porabo energije. No, barvni zaslon je si- Proti: Slabša kakovost posnetkov, malo dodatnih cer kakovosten in zmerno odbija svetlobo. možnosti. Kakovost posnetkov sodi med boljše v nižjem milimetrov v formatu leica, DX4330 zajame neko- cenovnem razredu digitalne fotografije, posnetki liko manjši kot, ki ustreza goriščni razdalji od 38 so ostri in kontrastni, šuma je še nekaj (a malo). Kodak je na trgu digitalnih fotoaparatov zasto- do 114 milimetrov. Za vnaprejšnji ogled posnetka Edino, kar bi mu lahko očitali, so precej hladne po- pan z dokaj nenavadno kolekcijo modelov, saj oba ponujata tako barvni zaslon LCD kot tudi op- snete barve – a to je že bolj stvar okusa. Nekaj te- praktično ponuja le drage vrhunske studijske mo- tično kukalo. Poleg slednjega je žal svetleča dioda, žav je tudi z uporabo bliskavice pri objektih, ki so dele ter poceni osnovne modele za manj zahtevne ki priča o stanju delovanja in je tako blizu kukala, preblizu, saj se večkrat zgodi, da so presvetljeni. ljubitelje digitalne fotografije. Med digitalne fotoa- da je moteča za oko. To je še posebej neprijetno Vendarle pa je Coolpix 3500 trenutno eden boljših parate, ki v ospredje postavljajo predvsem eno- ob uporabi v manj svetlih razmerah. digitalnih fotoaparatov nižjega cenovnega razreda, stavno rabo, sodita tudi modela Easyshare Glede na to, da sta oba modela namenjena ki resda ponuja le malo dodatnih možnosti, a svoje DX4230 in DX4330. manj zahtevnim, ne preseneča, da je tudi obseg osnovno poslanstvo opravlja več kot korektno. Na videz sta si modela dokaj podobna, ohišje možnosti in nastavitev dokaj skromen. Pri tem A. M. spominja na ljubiteljske analogne digitalne fotoapa- »vodi« šibkejši model DX4230, saj lahko s »kiča-

Nikon Coolpix 3500 Kodak Easyshare DX 4230 Kodak Easyshare DX 4330 104 FEBRUAR 2003 DIGITALNI FOTOAPARATI

stih« menujev izbiramo le makro način delova- veliko krožno stikalo. Med zanimivimi lastnostmi nih svetlobnih razmerah (ko, recimo, ostrimo ob- nja, vklopimo samosprožilec s časovnim zamikom obeh Kodakov velja omeniti, da znata oba pravil- jekt, ki ne izstopa zelo očitno iz ozadja). Slabša je 10 sekund, popravljamo osvetlitev (od –2EV do no obrniti sliko glede na to, kako jo posnamemo tudi kakovost posnetkov, saj je na slikah precej +2EV v korakih po 0,5), nastavimo datume ali iz- (vodoravno ali navpično), kar še poenostavlja barvnega šuma, precejšnje pa je tudi popačenje beremo eno od treh kakovosti slikanja. DX4330 rabo. Slike se sicer shranjujejo v notranji pom- optike. Barve so zelo neizrazite, tudi barvne podrob- ponuja poleg tega še nekaj dodatnih možnosti, še nilnik (tega je 16 MB), kot alternativo lahko doku- nosti (natančnost prehodov, majhne barvne po- posebej izstopajoča je možnost ročnega določanja pimo tudi pomnilniške kartice vrste SD oziroma drobnosti) so slabo zajete. Po tej plati bosta torej časa odpiranja zaslonke za daljše osvetlitve (lah- MMC. Za prenos slik poleg fotoaparatov dobimo Kodaka zadostila zahtevam le tistih, ki od aparata ko izbiramo med nekaj stopnjami od 0,7 do 4 se- tudi podstavek za hitro prenašanje slik v raču- pričakujejo kar se da nezahtevno rabo. To nedvom- kunde) ter izbiro med »navadnim« samodejnim nalnik. no omogočata, čeprav za ceno nekoliko slabše ka- delovanjem ali merjenjem, ki je prilagojeno hitrim Pri delovanju obeh modelov smo opazili, da ima- kovosti slik, a ta kljub temu še zadostuje za pre- posnetkom, nočnim portretiranjem ali slikanju pa- ta predvsem občutne težave s samodejnim ostre- prosto fotografiranje. noramskih posnetkov, za kar ima na vrhu ohišja njem, ki je zelo nenatančno, še posebej v neideal- A. M.

CONTAX N DIGITAL vice pa omogoča pri 1/200 sekunde. Posnamemo lahko tri slike na Kaj: Profesionalni digitalni fotoaparat. sekundo, za vsako nadaljnjo pa bomo potrebovali slabo sekundo. Ločljivost: 3008 × 2008. Tipalo je veliko 24 × 36 mm in s tem ohranja goriščno razdaljo Tipalo: Efektivno 6,04 milijona pik. objektivov, kljub velikosti pa omogoča ločljivost le 6 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 24 × 36 mm, CCD. Velikost svetlobnega elementa je slabih 12 mikrometrov, kar je ve- Izdeluje: Kyocera, www.contaxcameras.com. liko v primerjavi z novejšimi tipali, pri katerih elementi merijo okoli Prodaja: Medis, www.medis.si, (01) 563 40 18. 8 mikrometrov. Največje preglavice povzroča Contaxovemu tipalu velik šum, ki ga zasledimo največ v modrem kanalu. Opazili smo ga Cena: 1.560.000 tolarjev (brez objektivov). tako pri visokem ISO, ki ga lahko nastavljamo od 25 do 400, pa Za: Vrhunsko ohišje, upravljanje, avtofokus. tudi pri ekspozicijah, daljših od ene sekunde. Kljub možnosti nastav- Proti: Zastarel digitalni del, napajanje, cena. ljanja ostrine, kontrasta in zasičenosti barv nam nikakor ni uspelo zmanjšati »digitalnega pridiha«, ki je bil hiba starejših tipal. Fotoa- Blagovna znamka Contax se je na trgu parat omogoča snemanje slik le pri eni ločljivosti s tremi različnimi fotoaparatov znašla leta 1932 kot odgovor stopnjami stiskanja, na voljo pa sta tudi formata TIF in RAW. Na- na prvi maloslikovni fotoaparat z izmenljivimi stavljamo lahko še posebne funkcije, vendar si moramo zaradi za- objektivi podjetja Leica. Izdelalo ga je nemš- pletenega nastavljanja pri tem pomagati z navodili. ko podjetje Zeiss Ikon iz Dresdna, danes pa Dolgotrajen razvoj je seveda pustil nezaželene posledice, saj so blagovno znamko upravlja japonska Kyocera. drugi izdelovalci tipala posodabljali, Contax pa je ves čas ostajal pri Fotoaparati Contax slovijo po vrhunski izde- tehnologiji, stari dve leti. Če primerjamo Contaxov model s Canono- lavi in uporabi vrhunskih objektivov Carl Zeiss. vim 1Ds, ki ima enako veliko tipalo, je razlika velikanska. 1Ds premore 11 mi- Contax N Digital temelji na klasičnem modelu N1, ki so ga predstavili lijonov pik, Contax le šest, kakovost same slike pa je pri Contaxu v vsakem leta 2000. Istega leta so v podjetju že začeli razvijati tudi njegovega digi- pogledu dosti slabša. Boljšo sliko lahko posnamemo tudi z marsikaterim pol- talnega »brata« s takrat revolucionarno zasnovo, tipalom velikosti formata profesionalnim kompaktnim fotoaparatom, kar samo potrdi zastarelost Conta- leica (24 × 36 mm). Pred njimi je tak fotoaparat napovedal Pentax, a razen xovega tipala. Na žalost je N Digital odličen fotoaparat s slabim digitalnim delom. prototipa ni dočakal kakega vidnejšega napredka. Šušljalo se je celo, da je Peter Gedei Pentaxov fotoaparat, ki je bil predstavljen na Photokini, le prazna škatla. Ka- Contax N Digital je zunaj konkurence preostalih fotoaparatov v tej rubriki, korkoli, Pentax je odstopil, v Kyoceri pa so potrebovali okoli dve leti, da so zato tudi ni uvrščen na lestvico. izdelali končni izdelek. Na žalost je konkurenca v tem času dosegla silen tehno-

4 sec loški napredek, digitalni fotoaparati so se pocenili, in Kyocera se je znašla pred

ISO 400 veliko težavo – kako proda- 22 sec (dvakrat povečano) ti dve leti staro tehnologijo Šum je pri Contaxu N digital zelo moteč. po čim bolj sprejemljivi ceni. Zasnova fotoaparata ostaja vrhunska. Že na prvi pogled ugotovimo, da je fotoaparat namenjen bolj ustvarjalnim in zahtevnejšim uporabnikom. Položaj in namen gumbov pričarata vtis klasičnega ročnega fotoaparata, a je upravljanje kljub temu enostavno tudi za »modernejšega« fotografa. Ohišje je višje zaradi večjega baterijskega dela, na katerem je dodano prožilo za pokončno držo fotoaparata. Za napajanje skrbijo štiri baterije AA. Na žalost je napajanje slabo, saj nam je s priloženimi 1700 mAh baterijami NiMH uspelo posneti in pregledovati okoli sto različno velikih fotografij. Odlično se je odrezal nastavljivi pettočkovni avtofokus, pa tudi povezava z ročnim ostrenjem, tako imenovano dvojno ostrenje, zanimiva pa je nedvomno tudi funkcija izenačevanja ostrine. Čas lahko nastavljamo do 1/8000 sekunde, sinhronizacijo bliska- 106 FEBRUAR 2003 DIGITALNI FOTOAPARATI

Manj zmogljivi fotoaparati

ocena za tehnično uvrstitev ime fotoaparata preizkušeno skupna ocena ocena za kakovost za proti zmogljivost

Majhne mere in te‘a, trdna Te‘ave z moirejem, pokrov 1. Minolta Dimage Xi januar 2003 8,8,2626 8,8,9696 8,8,0000 izdelava, nima zunanjih delov, akumulatorja, preveč na rob 510510510hitro pripravljen za slikanje. postavljen objektiv.

Stikalo za vklop, pretirana NOVO 8,25 8,89 8,50 Zasnova ohišja, enostavnost 2. Nikon Coolpix 3500 8,25 8,89 8,50 uporabe, kakovost slik. osvetlitev bliskavice, nima 510510510 optičnega kukala.

Preprosta uporaba, delni september Gumijaste tipke, postavitev Canon Powershot 8,8,2525 8,8,2727 7,7,6363 ročni nadzor, dodatne 2. A40 2002 bliskavice. 510510510mo‘nosti.

Ugodno razmerje med ceno Nenatančna bliskavica, 4. Pentax Optio 330 GS januar 2003 8,8,1717 8,8,9393 7,7,9393 in kakovostjo. neprijetna smerna tipka. 510510510

Zasnova ohišja, enostavnost Stikalo za vklop, pretirana Nikon Coolpix 2500 oktober 2002 8,8,1313 8,8,3333 8,8,2525 uporabe, kakovost slik. osvetlitev bliskavice, nima 5. optičnega kukala. 510510510

Zmogljivi fotoaparati

ocena za tehnično uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena ocena za kakovost za proti zmogljivost

Odporno in dokaj prenosljivo Preveč nastavitev v menujih, december 7,88 8,56 9,00 majhen zaslon LCD, nekoliko 1. Nikon Coolpix 4500 2002 7,88 8,56 9,00 ohišje, veliko mo‘nosti in bolj občutljiv za šum, 510510510dodatkov. počasnejši objektiv. Sunkovito zumiranje, Majhne mere, široko število počasnejši objektiv, za ‘epni Nikon Coolpix 4300 NOVO 7,7,8686 8,8,1111 8,8,2828 2. mo‘nosti, mnogo dodatkov. model nekoliko nerodna 510510510 oblika.

Majhno in trdno ohišje, december 7,83 8,22 9,10 Nepregledni menuji, zapleteno 3. Olympus C-50 Zoom 2002 7,83 8,22 9,10 kakovostni posnetki, veliko ročno nastavljanje. 510510510nastavitev.

velika ločljivost, ohišje, Popačenje pri širokem kotu, Olympus C-5050 december 7,7,8080 8,8,7373 9,9,1515 razporeditev tipk, svetlobna nepregledni menuji, stikalo za 4. Zoom 2002 510510510jakost, kakovost posnetkov. vklop.

Majhne mere, zmogljiv CCD, Bliskavice ob uporabi ni 5. Kyocera Finecam S4 julij 2002 7,7,6969 7,7,8888 8,8,5050 delni ročni nadzor, solidna mogoče zapreti, sprane 510510510kakovost slik. barve, slabša ostrina.

Polprofesionalni fotoaparati

ocena za tehnično uvrstitev ime računalnika preizkušeno skupna ocena ocena za kakovost za proti zmogljivost

Hologramsko ostrenje, nočno IR snemanje, kakovost december 88,61,61 8,8,9797 99,40,40 Nenatančna smerna tipka, 1. Sony DSC-717 2002 posnetkov, malo šuma, počasna obdelava, menuji. 510510510kakovosten objektiv. Majhne mere, trdna izdelava, Zaslon LCD prenatlačen z velika ločljivost, odličen nad- informacijami, te‘ave z ostrenjem Nikon Coolpix 5000 julij 2002 88,58,58 7,7,7474 99,50,50 v makro načinu, manjše teŤave s 2. zor nad nastavitvami, odlično pokrovom objektiva, premajhna 510510510zajemanje podrobnosti. intenzivnost barv.

december Velika optična povečava, Popačenje optike, še vedno FujiFilm FinePix 602 88,57,57 8,8,0404 88,50,50 nekaj šuma, višja občutljivost 3. Zoom 2002 kakovost posnetkov, oblika. 510510510 le pri manjši ločljivost.

Velika optična povečava, Razpored tipk, premajhen 8,56 8,21 9,40 velika ločljivost, odličen Nikon Coolpix 5700 oktober 2002 8,56 8,21 9,40 nadzor nad nastavitvami, zaslon LCD, večkrat 4. preosvetli posnetke. 510510510dobro zajemanje podrobnosti. Nočno črno-belo slikanje, ročno popravljanje kontrasta, Povprečna svetlobna jakost Minolta Dimage 7 januar 2002 88,55,55 8,8,1313 99,63,63 svetlobe in zasičenosti, objektiva, skromen razpon v 5. makro načinu. 510510510kakovost posnetkov. DIGITALNI FOTOAPARATI FEBRUAR 2003 107

efektivna ločljivost tipala mere osnovni podatki značilnosti cena (z DDV) prodaja v mil. pik

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): SD / MMC (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 37–111 84,5 × 72 × 20 Izboljšani posebne‘ med ‘epnimi Eurofoto, 3,14 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,6; čas osvetlitve: 1/1000–2 s; ISO: modeli, ki ima objektiv navpično 119.880,00 SIT (04) 236 64 70, mm, 155 g samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,25 m–neskončno; makro: ne; belina: samodejna, prednastavitve; doseg bliskavice: 0,25–2,9 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne vgrajen v ohišje (kot periskop). www.eurofoto.si

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 38 114 × 60 × Zelo svojevrstno oblikovan aparat, z 3,14 –114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; čas osvetlitve: 1/3000–2 s; ISO: objektivom, ki ga vrtimo v okvirju 129.900,00 SIT Grafo, (01) 433 73 92 31,5 mm, 165 g samodejna (100–400); ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 4 cm–neskončno; belina: samodejna; doseg bliskavice: 0,4–3 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne ohišja.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (8 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 35 Canon z modeloma A30 in A40 v Avtotehna Biro, 110 × 71 × 38 –105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/1500–15 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,76 m–neskončno; makro: 16–76 cm; belina: ni (01) 581 81 71, 1,92 mm, 250 g ‘jem razredu prinaša veliko tistega, 84.900,00 SIT samodejna, prednastavitve; doseg bliskavice: 0,76–4,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: kar imajo sicer dra‘ji fotoaparati. www.at-biro.si omejena (2,8 ali 8)/da vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (16 MB); zaslon LCD: 40 mm; objektiv: 38 Šibkejši izmed dveh naslednikov Optia 104 × 64 × 42 –114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–5; čas osvetlitve: 1/1500–4 s; ISO: 330 je manj kompakten in manj Foto Beseničar, 3,14 samodejna, 100, 200, 400; ostrenje: 0,4 m–neskončno; makro: 14–50 cm; belina: 114.900,00 SIT mm, 230 g samodejna, prednastavitve, zajem; doseg bliskavice: NP; ročno nastavljanje zaslonke/časa: zmogljiv a zanimiva izbira za preprosto (01) 436 26 64 ne/ne fotografijo dobre kakovosti.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I) (8 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 35 114 × 60 × –105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,7–4,5; čas osvetlitve: 1/3000–2 s; ISO: Zelo svojevrstno oblikovan aparat, z 1,92 31,5 mm, 165 g samodejna (100–400); ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 4 cm–neskončno; belina: objektivom, ki ga vrtimo v okvirju 119.900,00 SIT Grafo, (01) 433 73 92 samodejna, prednastavitve, zajem; doseg bliskavice: 0,4–3 m; ročno nastavljanje ohišja. zaslonke/časa: ne/ne

efektivna ločljivost tipala mere osnovni podatki značilnosti cena (z DDV) prodaja v mil. pik

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 130 × 73 × 50 38–155 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–5,1; čas osvetlitve: 1/2300–8 s + Naslednik modelov serije 9xx prinaša 3,87 ročno (do 5 min); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: večjo ločlljivost in nekaj tehničnih 219.900,00 SIT Grafo, (01) 433 73 92 mm, 374 g 2 cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, zajem; doseg bliskavice: 0,5–3 izobljšav. m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 95 × 69 × 52 38–114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–4,9; čas osvetlitve: 1/1000–8 s + Nikonova ‘epna rešitev, ki ponuja 3,87 ročno (do 5 min); ISO: samodejna, 100, 200, 400; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 4 169.900,00 SIT Grafo, (01) 433 73 92 mm, 286 g cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, zajem; doseg bliskavice: 0,5–3 m; večino zmogljivosti večjih modelov. ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): xD Card (32 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 38–114 mm Olympus Slovenija, (01) 100 × 59 × 42 Naslednik C-40 Zoom je še trdnejši in 236 33 10, Petra 4,92 (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/1000–8 s; ISO: samodejna, 210.000,00 SIT mm, 230 g 80, 160, 320; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 20 cm; belina: samodejna, ima še boljše tipalo. Marketing, (01) 423 45 prednastavitve, ročna; doseg bliskavice: 0,3–4 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da 10, www.petramarketing.si

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): xD Card, Compact Flash (tip I in II), SmartMedia (32 MB); Digitalni fotoaparat odlične kakovosti, Olympus Slovenija, (01) 114 × 80 × 70 zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 35–105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 1,8–2,6; čas 236 33 10, Petra 4,92 osvetlitve: 1/1000–16 s; ISO: samodejna, 100, 200, 400; ostrenje: 0,8 m–neskončno; ki bo zadovoljil tudi nekoliko bolj 252.000,00 SIT mm, 480 g makro: 20–80 cm; belina: samodejna, prednastavitve, ročna; doseg bliskavice: 0,3–4 m; zahtevne. Marketing, (01) 423 45 ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da 10, www.petramarketing.si

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): MMC/SD (16 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 35–105 mm 32 × 91 × 57 (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/2000–8 s; ISO: 100, 200, Izboljšana različica ‘epnega modela Medis, (01) 563 40 11, 3,87 400; ostrenje: 0,55 m–neskončno; makro: 12–55 cm; belina: samodejna, prednastavitve, ponuja dobrodošle izboljšave in boljši 180.000,00 SIT mm, 175 g zajem; doseg bliskavice: 0,6–5 (široki kot); ročno nastavljanje zaslonke/časa: omejena (2,8; (čeprav ne popoln) ročni nadzor. www.medis.si 9,6)/omejena (8, 4, 2 s)

efektivna ločljivost tipala mere osnovni podatki značilnosti cena (z DDV) prodaja v mil. pik vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Memory stick (32 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 38–190 Naslednik DSC-707 prinaša malo 120 × 67 × mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2–2,4; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: novega (predvsem dodatno odpravlja- Medis, (01) 563 40 11, 4,92 samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 2–50 cm; belina: 342.000,00 SIT 148 mm, 659 g samodejna, prednastavitve, ročna, zajem; doseg bliskavice: 0,3–4,5 m (ISO samodejni); nje šuma), a je še vedno zelo kakovos- www.medis.si ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da ten digitalni aparat za zahtevnejše.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (32 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 101,5 × 81,5 × Kompaktni reporterski digitalni 28–85 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/4000–8 s + fotoaparat, ki je primeren za v ‘ep 4,92 67,5 mm, 680 ročno (do 60 s); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 299.900,00 SIT Grafo, (01) 433 73 92 g 2 cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, zajem; doseg bliskavice: do 3 tistih, ki zahtevajo dober nadzor in m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da visoko kakovost fotografije. vrsta pomnilnika (prilo‘eno): SmartMedia + Compact Flash (I in II) (16 MB (SmartMedia)); zaslon S tipalom SuperCCD tretje generacije 3,3 (6,03 Super 110 × 79 × 95 LCD: 46 mm; objektiv: 35–210 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,1; čas osvetlitve: prinaša izboljšano kakovost slike in de- Image & Information, CCD) mm, 587 g 1/10000–15 s; ISO: 100, 200, 400 (do 1600 pri 1MP); ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 10 laovanje z večjo občutljivostjo ob tem p 235.000,00 SIT (01) 586 46 60, –80 cm (navadni), 1–20 cm (super makro - brez povečave); belina: samodejna, prednastavitve, www.fujifilm-slovenia.com zajem; doseg bliskavice: 0,2–4,7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da je tehnično zmogljiv in cenovno ugoden. vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (32 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: Zmogljiv digitalni fotparat z veliko 108 × 76 × 35–280 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/4000–8 s + optično povečavo in visoko ločljivostjo. 4,92 ročno (do 5 min); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno (od 3 349.900,00 SIT Grafo, (01) 433 73 92 102 mm, 480 g cm pri ročnem ostrenju); makro: 3 cm–neskončno; belina: samodejna, prednastavitve, ročno, Tudi prvi Nikon z elektronskim zajem; doseg bliskavice: 0,5–4 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da iskalom.

vrsta pomnilnika (prilo‘eno): Compact Flash (I in II) (16 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 116,5 × 90,5 × 28–200 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,5; čas osvetlitve: 1/2000–4 s + Minoltin aparat za »resnejše« Eurofoto, (04) 236 64 70, 4,92 112,5 mm, 505 ročno (do 30 s); ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: uporabnike, ki omogoča odlično 392.700,00 SIT g 25–60 cm; belina: samodejna, prednastavitve, ročna, zajem; doseg bliskavice: 0,5–7,6 m kakovost fotografije. www.eurofoto.si (ISO 800, širok kot); ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da 108 FEBRUAR 2003 NASVETI

Izklopimo Messenger prazno mesto v desnem delu okna urejevalni- Value v vnosno polje pod Vrednost/Value ka registra. Zdaj s priročnega menuja izberete data vtipkajte 2 in kliknite V redu/OK. Verjetno ste že seznanjeni s številnimi nači- Novo|Vrednost DWORD/New|DWORD ni preprečevanja samodejnega zagona Win- Zmanjšanje datoteke dows Messengerja. Nekateri izmed njih imajo tudi tako imenovane stranske učinke: če na- Večina uporabnikov Page Makerja se pri mreč izklopite Messenger, bo zagon Outlook vsakdanjem delu niti ne zaveda, kako z doda- Expressa trajal celo večnost, če je v njem vklju- janjem vsebine dokumenta vrtoglavo narašča čen prikaz okna s kontakti. Da bi se izognili tudi velikost same datoteke Page Makerja. tej nevšečnosti, izberite Start|Zaeni/ Včasih vsebino dokumenta skoraj neopazno Start|Run in v vnosno polje pod Odpri/Open spremenimo, velikost datoteke pa se kljub vtipkajte regedit. V urejevalniku registra poiš- temu poveča. To se dogaja zato, ker Page Ma- čite ključ z imenom HKEY_LOCAL_MACHINE ker shranjuje dobesedno vsako spremembo v \SOFTWARE\Microsoft\Outlook Express. V dokumentu in jo preprosto dodaja na konec Izbira, ki preprečuje zagon Messengerja in omogoča tem ključu morate izdelati še spremenljivko hitrejši zagon Outlook Expressa. le-tega. Torej, če na primer eno samo besedo DWORD z imenom Hide Messenger in ji prire- spremenimo desetkrat, so vse te spremembe diti vrednost 2. To najlaže storite tako, da oz- Value, vtipkajte Hide Messenger ter dvakrat zapisane v dokumentu, le da jih ne vidimo. načite mapo Outlook Express v zgoraj ome- pritisnite tipko Enter. V pogovornem oknu Glede na to, da odpiranje in sprehajanje po njenem ključu in z desno tipko miške kliknete Urejanje vrednosti DWORD/Edit DWORD dolgih datotekah traja več časa, si lahko po-

Da bi zadeva delovala, moramo en računalnik (se pravi domačega, Modemski dostop do če sledimo začetni zgodbi) določiti kot strežniški, ki bo poslušal in pri- čakoval telefonski klic, drug računalnik (npr. službeni) pa bo odjema- domačega računalnika lec, ki bo »poklical«. Ko bo povezava vzpostavljena, po klicani računal- nik imel dostop do vseh omrežnih sredstev (deljenih imenikov in tiskal- Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili na delovnem (ali štu- nikov ali do samega namizja prek Remote Desktop) v klicanem raču- dijskem) mestu in vas je prešinilo, da ste ravno ključni dokument po- nalniku oz. do celotnega krajevnega omrežja (če ga imamo) na klicani zabili doma, v domačem računalniku. Včasih bi to pomenilo samo strani. eno – pot pod noge in domov ponj! Danes, ko imamo na voljo komuni- V strežniškem računalniku najprej odpremo okno z omrežnimi pove- kacijska sredstva v vseh številnih oblikah, pa to ni več nujno. Če imamo zavami, kar je najlaže opraviti s klikom desne tipke na My Network Pla- domači računalnik priklopljen in povezan v internet (ADSL ali po ces in izbiro Properties. Potem zgoraj levo kliknemo Create a new con- kabelskem omrežju), bo najbolje, če uporabimo povezovanje VPN nection in izberemo Set up an advanced connection, nato pa še Accept (Virtual Private Network – navidezno zasebno omrežje). Tako o do- incoming connections. Prikaže se okno z nameščenimi modemi, v kate- stopu prek VPN kot tudi o samodejnem povezovanju ADSL smo v nas- rem odkljukamo tistega, ki ga nameravamo uporabiti za sprejemanje vetih že pisali, tokrat omenimo le novost, ki jo je pri ADSL uvedel SiOL – klicev. V naslednjem oknu odkljukamo, ali želimo hkrati sprejemati uporabniki lahko po novem brezplačno dobijo statično številko IP. tudi navidezno zasebne dostope (ker nimamo stalne povezave v inter- Slednja je predpogoj za dostop na daljavo, brez nje pa je bilo doslej treba poseči po rešitvah z dinamičnimi storitvami DNS, kot so DYDNS.ORG ali DNS2GO. Slednji od 1. oktobra ni več zastonj, kar pomeni, da Siolova ponudba statične številke prihaja ob pravem času.

Samo klicna povezava? Kaj pa tisti, ki nimajo ADSL ali kabelskega interneta in torej niso stalno »priključeni«? Dostop do do- mačega računalnika si lahko vseeno omislijo, čeprav ne tako elegantno. Ker stalne povezave z internetom ni, bo dostop mogoč le prek modema ali vmesnika ISDN, to pa pomeni, da moramo računalnik usposobiti, da bo »poslušal« telefonske klice. Postopek je zelo podoben tistemu za priklop prek VPN. Brez nameščenega modema seveda ne bo šlo. Po potrebi nas lahko klicani računalnik tudi avtomatsko pokliče nazaj. NASVETI FEBRUAR 2003 109

magate z zvijačo. Ko končamo delo z doku- Word od različice 2000 pa ponuja možnost v pogovornem oknu Samooblikovanje tabe- mentom, pred zapiranjem datoteke uporabi- določanja privzetega formata za nove tabele, le/Table AutoFormat se bo prikazal seznam mo ukaz File|Save As. S tem ukazom shrani- pri čemer se lahko odločimo za nevtralno ta- z vsemi razpoložljivimi slogi tabel. Tu lahko mo le zadnje spremembe dokumenta in ne belo brez oblikovanja ali s poljubnim samoob- izberete poljuben slog, njegov videz pa se bo vseh, ki smo jih kdaj prej naredili v tem doku- likovanjem. Če želite določiti nov privzeti for- prikazal v oknu za ogled. Ko ste z izbiro zado- mentu. Ta ukaz lahko na primer dodamo na mat tabele, najprej v Wordu odprite prazen voljni, kliknite gumb V redu/OK. Zdaj mora- konec skripta za samodejno izdelavo datotek dokument in z menujske vrstice izberite Tabe- te še v pogovornem oknu Vstavi tabelo/In- *.prn, ki bo vse strani aktivnega dokumenta la|Vstavi|Tabela/Table|Insert|Table. V sert Table, ki je še vedno odprto, aktivirati natisnil v določeno polo, v odvisnosti od šte- pogovornem oknu Vstavi tabelo/Insert Tab- možnost Zapomni si mere za nove tabele/ vilk strani. le kliknite gumb Samooblika/AutoFormat in Set as default for new tables in za potrditev sprememb klikniti gumb V redu/OK. S tem Določitev standard- ste definirali obliko, ki bo v prihodnje veljala nega formata tabel za vse nove tabele. Word že od samega začetka uporablja Izpis zaznamkov udobno funkcijo za izdelavo in urejanje tabel. Tabelo enostavno izdelamo tako, da v orodni V vseh različicah Worda lahko uporablja- vrstici kliknemo znak za tabelo ter v pogovor- mo zaznamke za poimenovanje poljubnih po- nem oknu vpišemo število vrstic in stolpcev ta- membnih mest v dokumentih, kar pozneje bele. Ta metoda pa ima tudi pomanjkljivosti. omogoča hitrejši dostop do njih. Na ta način izdelane nove tabele imajo na- V menujski vrstici izberite Urejanje|Pojdi mreč vse enake oblikovne nastavitve, kot je na na/Edit|Go To in v pogovornem oknu Najdi primer enojni okvir za vse celice. Če vam te na- in zamenjaj/Find and Replace s seznama Pojdi na/Go to what Zazna- stavitve niso všeč, jih morate po vsakem vstav- Samoobliko tabel lahko spremenimo za vse nove pod izberite ljanju nove tabele ročno spreminjati. tabele, ki jih bomo v prihodnje izdelali. mek/Bookmark. Potem s seznama Ime zaz-

net, lahko izbiro mirno pustimo neizbrano). V naslednjem oknu izbere- način v računalnik vstopi vsak, ki ve pravo telefonsko številko, uporab- mo, kateri uporabnik bo do računalnika smel imeti dostop, pod Proper- niško ime in geslo. Ker verjetno nismo ravno kakšna pomembna institu- ties pa lahko izberemo, ali bomo dovolili t. i. Callback oz. povratni klic. cija (npr. banka), je malo verjetno, da bi se kdo zares lotil iskanja te Z njim stroške telefonskega povezovanja naprtimo strežniškemu raču- trojne kombinacije, pa vendar ne bo odveč, če za geslo izberemo nekaj nalniku, ki nas po prvotno vzpostavljeni zvezi pokliče nazaj (kar pri kli- zapletenega. Geslo naj po možnosti zajema tudi nekaj številk in drugih canju domačega raču- znakov. nalnika seveda ni ravno Zdaj, ko domači računalnik posluša, moramo usposobiti le klicni smiselno). raèunalnik, in sicer enako, kakor vzpostavimo običajno klicno poveza- Nekoliko dlje se po- vo za internet. Razlika je le v tem, da moramo v čarovniku za vzpostavi- mudimo le pri nasled- tev zveze namesto Connect to the internet izbrati Connect to the net- njem oknu, ki določa work at my workplace. Kot telefonsko številko vpišemo domačo števil- omrežne lastnosti pove- ko, vpišemo še uporabniško ime in geslo in to je vse. zave. Zanimajo nas samo lastnosti internet- Še pomembna zvijača nega protokola TCP/IP, zato ga označimo in iz- Pri povezovanju po telefonski povezavi, ki jo sicer uporabljamo tudi Nastavitev dodeljevanja številke IP je edini berimo Properties. Tu je za govorno komunikacijo (beri: telefon), ne bo odveč nekaj pozornosti, nekoliko bolj zapleteni del postopka. pomembno, da ne izbe- da se oba »sistema« ne bi motila. Nočemo namreč, da bi računalnik remo dodeljevanje na- »dvignil linijo« ob navadnem govornem klicu. slovov prek DHCP, temveč območje naslovov vpišemo ročno. DHCP bi Če imamo ISDN, se to že zaradi narave vmesnika ISDN ne bo zgodi- lahko pustili le, če bi imeli v omrežju strežnik, ki pozna dodeljevanje lo (naprave ISDN so inteligentne in avtomatsko ločijo govor od podat- DHCP (npr. usmerjevalnik ali strežnik NT/2000/XP/Linux). Sicer pa kovnega klica), pri navadnem modemu pa bo najbolje, če modemu ročno vpišemo območje naslovov, ki se »sklada« z naslovi v našem do- ukažemo, naj se na klic javi šele po daljšem zvonjenju in ne kar takoj. mačem omrežju. Če ima naš »strežniški« računalnik naslov IP To v Windows 2000/XP naredimo s posegom v register. 192.168.0.1 (kar je priporočljivo, o čemer smo pisali v nasvetih pri po- 1. V ukazni vrstici (Start/Run) poženemo program REGEDIT. stavitvi krajevnega omrežja), lahko mirno vpišemo naslove od 2. Pribrskamo se do registrskega »imenika« HKEY_LOCAL_ 192.168.0.100 do 192.168.0.110 (no, glede na to, da bo računalnik MACHINE\SYSTEM\CurrentControlSet\Services\RasMan\Pa- lahko sprejel le en klic naenkrat, bi lahko bila druga številka tudi kar rameters. 192.168.0.100). To pomeni, da bo računalnik, ki bo »poklical«, dobil 3. Vanj vnesemo vrednost tipa »DWord value« z imenom NumberOf- en naslov IP s tega območja in bo zaradi združljivosti le-tega lahko vi- Rings. To vrednost potem nastavimo na število zvonjenj, ki je po- del klicani računalnik in morebitno krajevno omrežje. trebno, da bo modem dohodni klic sprejel. Strežniški računalnik je s tem pripravljen in če smo odprli požarni zid, že pričakuje naš klic. Morda ne bo odveč omeniti, da lahko na ta Matjaž Klančar 110 FEBRUAR 2003 NASVETI

namka/Enter bookmark name izberite ime kliknite še zadnjega, sicer pa lahko več doku- bino celice postaviti na položaj decimalnega zaznamka in kliknite gumb Pojdi na/Go To. mentov označite tako, da držite tipko Ctrl, ko tabulatorja, ga morate najprej izbrati v levem Število zaznamkov v dokumentu pa lahko hkrati z miško klikate imena posameznih do- vogalu ravnila. Potem še označite stolpec ta- hitro naraste. V takih primerih lahko pride prav kumentov. Če datoteke, ki jih želite natisniti, bele s števili in kliknite položaj na ravnilu, ka- seznam z vsemi zaznamki v dokumentu na po- niso vse v isti mapi, lahko izberete Orodja|I- mor naj se poravnajo decimalne vejice števil. sebnem listu, predvsem takrat, ko jih uporab- èi/Tools|Find. Rezultat iskanja se bo izpisal v Ko temu stolpcu tabele dodaste še kako celico, ljate v makro programih. Word sicer ponuja bo decimalni tabulator v njej že samodejno seznam z zaznamki, ki je dosegljiv po zgoraj postavljen na pravi položaj. opisanem postopku, le da ga ne morete natisniti. Če iz kakršnegakoli razloga potrebujete Zamenjava rezultatov s seznam zaznamkov v natisljivi obliki, lahko uporabite naslednji makro programček: statičnim besedilom S kodo v poljih lahko v Wordovih doku- Sub Zaznamki() mentih posodobite podatke, ki se spreminjajo. Dim I As Integer Če, recimo, v dokument vstavite polje Date, se v njem izpiše tekoči datum vsakič, ko polje po- Možnost Print s priročnega menuja omogoča With Selection sodobite. Včasih pa je treba preprečiti poso- tiskanje več dokumentov v enem koraku. .TypeParagraph dabljanje informacije v polju. To dosežete z .TypeText Text:=”Zaznamki v “ & _ pogovornem oknu Odpri|Open, v katerem ste zaklepanjem polja. Enostavno označite polje ActiveDocument.Name že označili dokumente, ki jih želite natisniti, in pritisnite kombinacijo tipk Ctrl+F11. Polje .TypeParagraph tako da lahko seznam razširite z novimi doku- spet odklenete s pritiskom na kombinacijo .TypeParagraph menti. Na koncu kliknite še z desno tipko miš- tipk Ctrl+Shift+F11. End With ke označene dokumente in s priročnega menu- Postavlja se vprašanje, kaj narediti, kadar ja izberite Natisni/Print. morate izbrisati kodo polja, ne da bi pri tem For I = 1 To ActiveDocument.Bookmarks.Count izbrisali njegov rezultat? Metoda, ki to omo- With Selection Tabulatorji v tabeli goča, se imenuje odstranjevanje povezave do .TypeText Text:=Trim(Str$(I)) & Chr(9) polja. Da bi jo uporabili, morate označiti polje .TypeText _ Ste že kdaj poskušali poravnati besedilo v (le polje, brez znaka za konec odstavka!) in Text:=ActiveDocument.Bookmarks(I).Name Wordovih tabelah s tabulatorjem? Tabulator- pritisniti kombinacijo tipk Ctrl+Shift+F9. .TypeParagraph je pri tem sicer lahko postavite celo v ravnilo, a Word bo pri tem odstranil povezavo do polja. End With ko znotraj celice pritisnete tipko Tab, se kaza- Pri tem se bo izbrisala tudi koda polja, ostal Next I lec premakne v naslednjo celico, namesto da pa bo prikazan njegov rezultat v obliki statič- bi vsebino celice po- nega besedila dokumenta. End Sub ravnal na tabulator. Če želimo vsebino Širina tabele na Da bi vpisali makro program, moramo iz celice postaviti na menujske vrstice izbrati Orodja|Makro|Ma- položaj tabulatorja, širino strani kri/Tools|Macro|Macros, v pogovornem moramo uporabiti Ko v Wordu vstavite tabelo, Word privzeto oknu Makro/Macro v vnosno polje Ime ma- zvijačo. prilagodi njeno širino na širino strani. Če poz- kra/Macro name vpisati ime makro progra- Najprej postavite neje spreminjate število stolpcev tabele ali pri- ma, npr. Zaznamki, ter klikniti gumb Ustva- kazalec v celico, v lagajate njihovo širino, izgubite privzete na- ri/Create. Zdaj se bo odprlo okno Visual Basic kateri nameravate stavitve. Da bi širino tabele spet prilagodili ši- urejevalnika, v katero lahko vpišemo zgoraj uporabiti tabulator, rini strani, morate tabelo najprej označiti in priloženo kodo makro programčka. ali enostavno ozna- Postavljanje decimal- potem v Wordu 97 iz menujske vrstice izbrati nega tabulatorja v Za zagon makro programa se postavite na čite celoten stolpec tabeli v Wordu Tabela|irina in viina celic/Table|Cell mesto v dokumentu, kjer želite izpisati seznam tabele, da nastavite Height And Width. V zaznamkov, in iz menujske vrstice izberite položaj tabulatorja za vse celi- pogovornem oknu i- Orodja|Makro|Makri/Tools|Macro|Ma- ce v stolpcu. V levem vogalu rina in viina celic/ cros. V pogovornem oknu Makro/Macro dva- ravnila izberite zvrst tabula- Cell Height and krat kliknite vnos Zaznamki. torja, ki ga nameravate upora- Width kliknite jeziček biti, ter kliknite z miško polo- Stolpec/Column in Tiskanje več žaj na ravnilu, kamor namera- pod irina stolpca/ vate postaviti tabulator. Ko Width of columns s dokumentov boste v prihodnje želeli porav- seznama izberite Auto Če želite v Wordu natisniti več dokumen- nati vsebino celice na položaj in kliknite gumb V tov, lahko iz menujske vrstice izberete Datote- tabulatorja, pritisnite kombi- redu/OK. Word bo pri ka|Odpri/File|Open. V pogovornem oknu nacijo tipk Ctrl+Tab. tem prilagodil širino Odpri|Open se postavite v mapo z dokumen- Pri uporabi decimalnih ta- tabele na širino strani, ti, ki jih želite natisniti, in jih označite. Če so bulatorjev so pri Microsoftu Izbira, ki omogoča vnovično s tem da bo vsakem prilagoditev širine tabele širini strani, dokumenti v mapi drug za drugim, kliknite pr- zadevo še nekoliko poenosta- takrat ko se izgubijo privzete stolpcu priredil enako vega izmed njih, pritisnite tipko Shift in potem vili. Torej, če nameravate vse- nastavitve. širino. NASVETI FEBRUAR 2003 111

Uporabniki Worda 2000 in XP naj po tem, ma le, če je kretnica -t xx postavljena na kakr- ko označijo tabelo s klikom kvadratka na levi šnokoli od 0 različno vrednost. Pri postopku zgornji strani tabele, iz menujske vrstice izbe- prekinitve zaustavitve sistema bodo ignorira- rejo Tabela|Lastnosti tabele/Table|Table ne vse kretnice, razen -l in -m. Properties. V pogovornem oknu Lastnosti ta- -f – omogoča zapiranje zagnanih progra- bele|Table Properties kliknite jeziček Tabe- mov brez dodatnega opozorila. la|Table in v rubriki pod Velikost|Size ozna- -m \\computername – ime oddaljenega čite kvadratek pred izbiro Prednostna iri- ali omrežnega računalnika ki ga želite ugasni- na|Preferred width. Zdaj s seznama pod ti, znova zagnati ali podobno. Uporabnik ki je Merjeno v|Measure in izberite možnost Od- trenutno prijavljen, mora imeti pravice upra- stotek|Percent in v vnosno polje pod Pred- vitelja sistema za uporabo te kretnice. nostna irina|Preferred width vpišite 100 % -t xx – omogoča postavitev odštevalnika ter kliknite gumb V redu|OK. Word bo prila- za ugašanje računalnika na xx sekund. Če godil širino tabele širini strani, pri čemer bo kretnica ni podana, je privzeta vrednost 20 se- ohranil relativno širino stolpcev. kund. Dovoljene vrednosti kretnice so med 0 in 99 sekund. -c Text – predstavlja komentar, ki bo iz- Sprememba položaja in velikosti izmenjalne Hitro ugašanje datoteke v Windows XP. pisan v polju Message pogovornega okna računalnika System Shutdown. Be- pogovornem oknu Virtual Memory v okenca V Windows XP lahko uga- sedilo mora biti vpisano pod Initial size in Maximum size vpišite ena- snemo računalnik neposredno znotraj narekovajev in ke vrednosti za velikost izmenjalne datoteke iz ukazne vrstice, okna z vsebuje lahko največ ter ji določite položaj na najhitrejšem disku ali ukaznim pozivom ali, kar je 127 ASCII znakov. razdelku. najenostavneje, z dvakratnim Če na primer želite Ko ste to naredili, znova zaženite računal- klikom bližnjice na namizju. ugasniti računalnik z nik, le da tokrat za operacijski sistem izberete Da bi na namizju izdelali zapiranjem zagnanih Windows XP. bližnjico za hitro ugašanje ra- namenskih programov V Windows XP morate izbrati Start|Na- čunalnika, z desno tipko miš- brez opozorila in čakal- stavitve|Nadzorna ploèa|System/ ke kliknite namizje in s priroč- nega intervala 20 se- Start|Settings|Control Panel|System in v nega menuja izberite možnost kund, uporabite na- pogovornem oknu Sistemske lastnosti/ Novo|Blinjica/New|Short- slednjo sintakso ukaza: System Properties klikniti list Dodatno/Ad- cut. V pogovornem oknu Us- Shutdown.exe –s –f –t 0 vanced. V rubriki pod Uèinkovitost delova- Bližnjica na namizju, ki omogoča tvarjanje blinjice/Create Namesto znaka - nja/Performance kliknite gumb Nastavitve/ hitro ugašanje računalnika. Shortcut v vnosno polje pod lahko pred kretnicami Settings ter v pogovornem oknu Monosti Vnesite mesto elementa/Type the location uporabljate znak /. Presledki niso nujno po- uèinkovitosti delovanja/Performance Op- of the item vtipkajte shutdown in potem še trebni kot ločila med posameznimi kretnica- tions še jeziček Dodatno/Advanced. V rubri- vnesite eno ali več kretnic, ki jih bomo opisali v mi, zato pa so obvezni pri ločevanju posamez- ki Navidezni pomnilnik/Virtual memory nadaljevanju. Kliknite gumb Naprej/Next ter nih parametrov, ki se pojavljajo pri nekaterih kliknite še gumb Spremeni/Change in v po- v pogovornem oknu Izbira naslova za pro- kretnicah. govornem oknu Navidezni pomnilnik/Vir- gram/Select a title for the Program v vno- tual Memory določite položaj in velikost iz- sno polje pod Vnesite ime blinjice/Type a Ena izmenjalna menjalne datoteke po postopku, opisanem za name for this shortcut vnesite še ustrezno Windows 2000. ime za bližnjico, npr. Ugasni, in kliknite gumb datoteka za različne Na koncu zaženite računalnik še v Win- Dokonèaj/Finish. sisteme dows 98. Izberite Start|Nastavitve|Nadzor- Program shutdown.exe je v mapi %syste- Če ste v računalniku namestili več operacij- na ploèa|System/Start|Settings|Control mroot%\System32 in ima naslednjo sintakso: skih sistemov, npr. Windows 98, 2000 in XP, Panel|System. V pogovornem oknu Sistem- pri tem zapravljate dragocen prostor na disku, ske lastnosti/System Properties kliknite je- Shutdown [-l|-s|-r|-a] [-f] [-m \\computerna- kajti vsak izmed teh operacijskih sistemov ziček Uèinkovitost delovanja/Performance me] [-t xx] [-c “Text”] [-d[u][p]:xx:yy] uporablja lastno izmenjalno datoteko. Win- in v rubriki Dodatne nastavitve/Advanced dows 2000 in XP uporabljata datoteko z ime- settings še gumb Navidezni pomnilnik/Vir- pri čemer imajo kretnice naslednji pomen: nom pagefile.sys, Windows 98 pak tual Memory. V pogovornem oknu Navidez- -l – odjava trenutno prijavljenega uporab- win386.swp. Lahko pa določite eno skupno izni pomnilnik/Virtual Memory označite izbi- nika na krajevnem računalniku, kar je tudi menjalno datoteko za omenjene operacijske ro Let me specify my own virtual memory privzeta akcija. Ta kretnica se ne more uporab- sisteme. V Windows 2000 to najlaže storite settings, v seznamu pod Pogon/Hard disk ljati v kombinaciji s kretnico -m, dokler upo- tako, da izberete Start|Settings|Control Pa- določite enak položaj ter pod Minimum in rabnik nima pravic sistemskega upravitelja. nel|System. V pogovornem oknu Sistemske Maximum vpišite še velikost izmenjalne dato- -s – zaustavitev sistema v krajevnem raču- lastnosti/System Properties kliknite jeziček teke, kot ste naredili pri Windows 2000 in XP. nalniku. Advanced in v rubriki pod Performance še To še ni vse. V Windows 98 morate narediti -r – zaustavitev in vnovični zagon sistema v gumb Performance Options. V pogovornem tudi določene spremembe v datoteki krajevnem računalniku. oknu Performance Options v rubriki pod Vir- System.ini. To najlaže storite tako, da izberete -a – prekinitev postopka zaustavitve siste- tual memory kliknite gumb Change. Zdaj v Start|Zaeni/Start|Run in v vnosno polje 112 FEBRUAR 2003 NASVETI

pod Odpri/Open vtipkate sysedit. V oknu PagingFile=E:\PAGEFILE.SYS ka je ta, da sistem Windows porabi preveč ča- System Configuration Editor aktivirajte okno PagingDrive=E: sa, da ugotovi, da se program ne odziva na po- z datoteko system.ini in v njej poiščite rubriko MinPagingFileSize=163840 ziv za končanje opravila in vam šele po tem [386Enh]. V tej rubriki morate vpisati nasled- MaxPagingFileSize=163840 dovoli, da ročno »pokončate« opravilo s kli- nje vrstice: kom gumba End Task. Ko ste končali z delom, shranite spremem- Na srečo to lahko spremenimo z majhnim PagingFile=X:\PAGEFILE.SYS be in zaprite datoteko. Ostaja vam še, da vno- posegom v datoteko registra. Zaženite ureje- PagingDrive=X: vič zaženete računalnik v Windows 98 in zbri- valnik registra z izbiro Start|Zaeni/ MinPagingFileSize=xxxxxx šete odvečne datoteke win386.swp in pagefi- Start|Run in v vnosno polje pod Odpri/Open MaxPagingFileSize=xxxxxx le.sys (razen tiste, ki ste jo določili kot skupno vtipkajte regedit ter kliknite V redu/OK. V izmenjalno datoteko!). urejevalniku registra poiščite ključ z imenom Pri tem črka X predstavlja oznako diska, HKEY_CURRENT_USER\Control Pa- na katerem je izmenjalna datoteka, xxxxxx Končevanje opravil nel\Desktop in v njem označite zadnjo mapo pa najmanjšo in največjo velikost izmenjalne Desktop. Zdaj morate v desnem delu okna ure- datoteke v kilobajtih. Ti vrednosti boste dobili Pri vsakdanjem delu z računalnikom je za- jevalnika registra izdelati dve spremenljivki: tako, da vrednosti, ki ste jih vpisali v Windows mrznjenje namenskega programa žal razme- HungAppTimeout in WaitToKillAppTimeout. 2000 in XP, pomnožite s 1024. Vzemimo za roma pogost pojav. V takih primerih zagato To najhitreje storite tako, da v desnem delu primer, da ste na disku E: izdelali 160 MB veli- rešuje kombinacija tipk Ctrl+Alt+Del ter klik okna urejevalnika registra kliknete z desno ko izmenjalno datoteko. V tem primeru bodo gumba End Task v pogovornem oknu Close tipko miške in s priročnega menuja izberete zgornje vrstice videti takole: Program. Edina pomanjkljivost tega postop- New|String Value, vtipkate HungAppTime- out, dvakrat pritisnete tipko Enter in spremenljivki v pogovornem oknu Edit String Value prek polja Value data priredite vrednost 1000 (privzeta vrednost je 5000 milisekund). Ta vrednost predstavlja čas, ki mora poteči, preden lahko neodzivajoči se program ročno kon- čate prek Upravljalnika opravil. Po opisanem postopku izdelajte še spremenljivko z imenom WaitToKillAppTimeout in ji priredite vrednost 2000 (privzeta vrednost znaša 20.000 milisekund). Ta vrednost predstavlja čas, ki mora poteči, preden Windows pri ugašanju računalnika samodejno začne zapirati odprte programe. Če uporabljate kritične programe, npr SQL, vam svetujemo, da pustite privzete vrednosti omenjenih spremenljivk in se izognete morebitnim nepotrebnim izgubam podatkov in sistemskim napakam.

Izklop pošiljanja sporočil o napakah Ob morebitni sistemski napaki v Office XP, Internet Explorerju 6 ali Windows XP lahko pošljete informacije o napaki neposredno Mi- crosoftu. To naj bi teoretično programerjem pri Microsoftu pomagalo izdelati zanesljivejšo in stabilnejšo programsko opremo, v praksi pa se lahko zraven teh informacij pošiljajo tudi občutljive in osebne informacije o uporabniku. Da bi preprečili to funkcionalnost, izberite Start|Nadzorna ploèa/Start|Control Pa- nel in dvakrat kliknite ikono System. V pogovornem oknu Sistemske lastnosti/System Properties kliknite jeziček Dodatno/Advan- ced in na njem gumb Poroèanje o napakah/ Error Reporting. V pogovornem oknu Poroèa- nje o napakah/Error Reporting označite izbiro Onemogoèi poroèanje o napakah/Di- sable error reporting in s klikom V redu/OK NASVETI FEBRUAR 2003 113

SOFTWARE\Microsoft\Windows\Current- ContextMenuHandlers in s priročnega menuja Version\Explorer. V tem ključu morate izdela- izberete Novo|Kljuè/New|Key ter vtipkate ti spremenljivko DWORD z imenom Desktop- Copy To in pritisnete Enter. Process in ji prirediti vrednost 1. To izvedete Podobno izdelate še podključ z imenom tako, da v desnem delu okna urejevalnika re- Move To. Z miško kliknite ključ Copy To in v gistra kliknete z desno tipko miške in s priroč- desnem delu okna urejevalnika registra dva- nega menuja izberete Novo|Vrednost krat kliknite spremenljivko (privzeto)/(De- DWORD/New|DWORD Value, vtipkate fault) ter v pogovornem oknu Urejanje niza/ DesktopProcess, dvakrat pritisnete tipko En- Edit String v vnosno polje pod Podatki ter in v pogovornem oknu Urejanje vrednosti vrednosti/Value data vpišite vrednost DWORD/Edit DWORD Value pod Vred- {C2FBB630-2971-11d1-A18C-00C04FD75 nost/Value data vtipkate 1 in kliknite V D13} in kliknite V redu/OK. Kliknite še pod- redu/OK. ključ Move To in spremenljivki (privzeto)/ (Default) po postopku, opisanem za podključ Razširite priročni menu Copy To, priredite vrednost {C2FBB631- 2971-11D1-A18C-00C04FD75D13}. Možnost, ki omogoča vklop/izklop Če imate v Windows 2000 ali XP težave s Če imate težave s prikazom izbire priročne- pošiljanja sporočil o napakah funkcijami priročnega menuja, kot je npr. ga menuja Send To, kliknite še z miško ključ zaprite preostala odprta pogovorna okna. Send To, ali želite menu razširiti s funkcijami, Send To. Vrednost spremenljivke (privzeto)/ Za tiste ki se radi igrajo z registrom, omeni- kot sta Copy To in Move To, se morate lotiti (Default) v tem podključu mora biti mo še, da se ta funkcionalnost lahko izklopi registra. Zaženite urejevalnik registra {7BA4C740-9E81-11CF-99D3-00AA004AE tudi prek registra. Zaženite urejevalnik registra in v njem poiščite ključ z imenom HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Mi- crosoft\PCHealth\ErrorReporting. V tem ključu označite zadnjo mapo ErrorReporting ter v desnem delu okna urejevalnika registra dvakrat kliknite spremenljivko z imenom Do- Report in ji spremenite vrednost na 0.

Zaženite Explorer ločeno Spremenljivka DesktopProcess omogoča zagon Razširitev priročnega menuja v Explorerju za Explorerja v ločenem procesu. funkcijo Copy To Folder Namizje, Opravilna vrstica in Explorer v Windows XP tečejo v enem procesu z uporabo (Start|Run, vtipkajte regedit in kliknite OK). 837}. Ko ste naredili vse opisane spremembe, več niti. Če želite, lahko register preuredite V urejevalniku registra poiščite ključ z ime- zaprite urejevalnik registra in počakajte nekaj tako, da bosta Opravilna vrstica in Namizje nom HKEY_CLASSES_ROOT\AllFilesystem- sekund, da sistem shrani spremembe. Potem zagnana v enem procesu, vsaka kopija Explo- Objects\shellex\ContextMenuHandlers in v zaženite Moj raèunalnik/My Computer, se rerja pa bo zagnana v ločenem procesu. njem označite zadnjo mapo. Če želite priročni postavite v določeno mapo in kliknite z desno Zaženite urejevalnik registra (Start|Zae- menu razširiti s funkcijama Copy To in Move tipko miške poljubno datoteko. Opazili boste, ni/Start|Run in pod Odpri/Open vtipkajte To, morate v tem ključu izdelati še podključa da je priročni menu razširjen za funkciji Copy regedit). V urejevalniku registra poiščite Copy To in Move To. To boste najlaže naredili To Folder in Move To Folder. ključ z imenom HKEY_CURRENT_USER\ tako, da kliknete z desno tipko miške mapo Stjepan Dvorski 114 FEBRUAR 2003

NA ZVEZI Nikolaj Pečenko Zimske radosti Skozi okno opazujem naletavanje snega in o čem drugem bi sploh lahko pisal, če ne o zimskih športih? Vendar tokrat ne bomo križarili po spletiščih, posvečenih smučanju, drsanju, hokeju in podobnim vsakdanjim zimskim športom, temveč si bomo ogledali nekaj manj znanih, pa zato toliko bolj zanimivih »sneženih in ledenih« športov.

Jadranje na ledu brez težav drvijo s hitrostjo več kot 100 km na uro. Več o njih boste izvedeli na naslovih Začnimo pa kar z najhitrejšim izmed zim- www.sailingsource.com/ice/ in www.eissegeln.de. skih športov. Ne, to ni smuk, temveč jadranje Od drugih priljubljenih vrst lednih jadrnic na ledu. Je tudi eden od najstarejših, saj omenimo še razreda Nite (www.pyc.org/niteho- imajo v Nordijskem muzeju v Stockholmu me.htm) in Isabella (www.isabella-iceboat.com). (www.nordm.se) ostanke 4000 let starih košče- Precej priljubljene so bile tudi male ledne jadr- nih drsalk, ki naj bi jih uporabljali pritrjene na nice Ice Flyer, vendar so izvirni model leta 2001 čoln. Jadranje na ledu sprva seveda ni bilo zaradi poslovnih težav nehali izdelovati. Omem- šport, temveč gospodarska dejavnost, pred- bo so si prislužile zato, ker je (nekdanji) izde- vsem na zaledenelih holandskih kanalih. Šele lovalec ohranil spletno stran (iceflyer.com), na v osemnajstem in devetnajstem stoletju so za- njej pa brezplačno dobite natančne načrte za podobno močnem vetru na vodi, hitrost pa je čeli jadrati tudi za zabavo. izdelavo. seveda poleg samega vetra odvisna tudi od Poznamo številne vrste lednih jadrnic, ver- Pri nas razmere za pravo jadranje na ledu podlage. Na ledu, pravijo, letiš kot strela. jetno najbolj priljubljena vrsta oziroma razred niso najugodnejše, saj nimamo dovolj velikih Podobno vetrovno zabavo na snegu obeta- pa je DN. Ime, ki pomeni Detroit News, so te jezer, ki bi pozimi zamrznila. Pravzaprav je jo tudi Francozi na naslovu www.snowfun- male in hitre ledne jadrnice dobile zato, ker je edino vsaj za silo primerno Cerkniško. Manjših board.com. Snow FunBoard je sestavljen iz bil načrt zanje leta 1936 prvič objavljen v is- ledenih površin je več in tam lahko na led po- dveh smučk, na kateri je namesto okovja pri- toimenskem časopisu. stavite model ledne jadrnice, po možnosti da- peta deska. Nanjo potem pritrdimo še običaj- Ledne jadrnice DN ob ugodnih razmerah do- ljinsko vodenega, o katerem si lahko več preno deskarsko jadralno opremo in že lahko v sežejo kar štirikratno hitrost vetra in po ledu berete na naslovu www.iceboat.org/ RCBoats/ jadro ulovimo prvi veter in zajadramo po rc_boats.htm. najbližjem zasneženem travniku. Če jambora in jadra nimate, si lahko za ve- Smučanje in deskanje trovno smučanje ali deskanje (pa tudi drsa- nje) omislite ročno jadro, na primer katerega z jadri od modelov Kitewing (www.skywings.fi). Videti Za jadranje na ledu primernih jezer pri nas je kot nekakšen pomanjšan jadralni zmaj, ki torej v glavnem ni, je pa zato dovolj zasneže- ga držite v rokah, ob primeren vetru pa vas na nih pobočij in planjav za smučanje in deskanje smučkah ali deski ponese celo navkreber. z jadri. Možnosti je veliko, od posebnih smu- Smučanja ali deskanja se lahko lotite tudi čarskih desk z jamborom in jadrom do manj- z zmajem, kakršni so čedalje bolj priljubljeni ših ročnih jader in zmajev. tudi pri morskih deskarjih, več o tem razburlji- Omislite si lahko na primer kanadsko ja- vem športu pa si preberite na spletnih straneh dralno desko Snowfer (www.snowfer.com). Upo- kitesurfingschool.org in www.windwizards.com/ rabna je tako na ledu kot snegu, nanjo pa lah- windwizards/snowkiting.html. ko postavite kar običajna deskarska jambor in jadro, saj to, če to opremo že imate, zimsko ja- Pasje vprege dranje precej poceni. Jadralno deskanje na ledu ali snegu je zelo podobno običajnemu ja- Najbolj pravovernim ljubiteljem psov se si- dralnemu deskanju (windsurfingu), oziroma cer tekme pasjih vpreg zdijo bolj podobne muje celo lažje, saj odpadejo težave s prevrača- čenju živali kakor športu, vendar pa, razen v njem deske. Na ledu ali snegu navadno upo- izjemnih primerih, ti pa s športom tako ali rabljamo nekoliko manjše jadro, kot bi ga pri tako nimajo nič skupnega, v sani vpreženi psi NA ZVEZI FEBRUAR 2003 115 pri teku po zasneženi pokrajini enostavno uži- oprema za taborjenje, smučar tekač pa je pri- NA KRATKOKRATKO IZ SPLETA vajo in jih je treba prej brzdati kakor spodbu- pet za sani. Več o skijoringu boste našli na jati. Seveda pa to ne velja kar za kateregakoli spletnih naslovih www.skijor.org, www.skijo- America’s Cup psa, temveč za tiste, ki so tega vajeni in so kos ring.com, www.skijorama.com, www.skijornow.com Do 21. januarja bo znano, kdo je izzivalec naporu in mrazu. ali, recimo, www.hundekjoring.com. novozelandske jadrnice Team New Zealand Pasje vprege so sicer doma na skrajnem ameriškem, azijskem in deloma tudi evrop- Kegljanje na ledu skem severu, tu in tam pa jih lahko vidimo tudi pri nas. Vse o pasjih vpregah in dirkanju z Doslej predstavljeni zimski športi sodijo za najprestižnejšo jadralsko lovoriko, poldru- njimi si lahko preberete na spletni strani med najbolj adrenalinske, po drugi strani pa go stoletje star srebrni pokal kraljice Viktori- je, bolj znan kot Ameriški pokal. V predtek- mednarodne zveze za dirke s pasjimi vprega- nobeden izmed njih ne sodi v elitno druščino movanju, pokalu Louis Vuitton, sta ostali mi ISDRA (www.isdra.org). Tu boste izvedeli, olimpijskih športnih panog. Njihovo pravo samo še dve jadrnici, švicarska Alinghi in katere pasme se vprežene v sani najbolje znaj- nasprotje je curling ali kegljanje na ledu, kot ameriška Oracle. Slednja je v polfinalu, ki bi dejo, kako moramo trenirati in hraniti pse, mu pravimo po naše (pa čeprav bi mu bilo za- mu lahko rekli »računalniško«, premagala ja- kako poskrbimo za varnost, psov in vodni- radi pravil in načina igranja pravilneje reči ba- drnico OneWorld Challenge, katere eden od kov, kje organizirajo tekme in še marsikaj. linanje na ledu). Nenavaden in vsaj na prvi po- lastnikov je Paul Allen, soustanovitelj Micro- Pasjim vpregam posvečenih spletnih strani je gled precej umirjen in upokojenski šport je po softa. Prava tekma za Ameriški pokal se bo štirih poskusnih gostovanjih na olimpijskih začela 15. februarja, vse podrobnosti pa bo- igrah (1924, 32, 88 in 92) leta 1996 v Naganu ste seveda našli na uradni spletni strani. postal uradna olimpijska disciplina. www.americascup.yahoo.com Pravila so enostavna – dve moštvi mora- ta približno 19 kg težke kamne po dobrih 44 Sundance Online metrov dolgi ledeni ploskvi zadrsati tako, da Januarja je bil v ameriški zvezni državi Utah Sundance Film Festival (www.sundan- se ustavijo čim bliže na ledu narisani »tarči«. ce.org), od leta 1981, ko je prvega organizi- Verjetno največja posebnost curlinga je tako ral Robert Redford, eden najuglednejših festi- imenovano pometanje. Igralci namreč dobe- valov neodvisnega filma. V njegovem okviru sedno pometajo pred drsečim kamnom in s je tudi spletna različica, Sundance Online tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot. Za- Film Festival, na katerem se za naklonjenost obiskovalcev potegujejo kratki igrani in ani- mirani filmi, ki si jih lahko tudi ogledate. Za še veliko, mi pa omenimo samo še dve – ena CyberCurl 3D glasovanje ste letos žal že prepozni, lahko pa si ogledate, kako se je odrezal naš prvi obširnejših splošnih je DogSled na naslovu Kamnitih kegljev za curling verjetno www.dogsled.com predstavnik na tem festivalu, Perk, videos- , spletno stran najbolj znane nimate, zato pa se lahko pomerite v raču- tekme pasjih vpreg, dobrih 1700 km dolgo pot skupine Orlek in animatorja Dušana Ka- nalniški igrici CyberCurl. Brezplačno stelica. aljaško Iditarod, pa najdete na www.idita- preizkusno različico najdete na naslovu www.sundanceonlinefilmfestival.com rod.com . Mimogrede, letošnja se bo začela 1. www.cybercurl.com. marca. Elcomsoft oproščen O tožbi proti ruskemu programerju Dimitriju Smučarski tek s psmi Skljarovu, ki je naredil, in podjetju Elcomsoft, Za pošteno pasjo vprego potrebujemo vsaj ducat izurjenih psov, to pa že samo po sebi zelo omeji število tistih, ki se s tem zanimivim ki je prodajalo program za odstranitev zašči- zimskim športom lahko ukvarjajo. Pri nas te z Adobovim programom narejenih e-knjig, pravzaprav toliko psov posameznik, če se ne smo v Monitorju že poročali, tokrat pa sledi ukvarja z vzrejo psov poklicno, sploh ne sme še epilog. 17. decembra je porota na sodiš- Računalniško kegljanje na ledu. ču v kalifornijskem San Joseju odločila, da imeti. Čisto nekaj drugega je smučarski tek s rusko podjetje ni kršilo ameriškega zakona o psi, ki mu pogosto pravimo tudi skijoring. varovanju avtorskih pravic. To seveda ne Zanj je dovolj že en sam pes, a seveda prav nimivo pa je, da lahko pred kamnom pome- pomeni, da lahko zdaj kar vsakdo kopira tako ne sme biti ravno žepne izdaje. Ime izvira tajo tudi igralci nasprotnega moštva, da bi zaščitene e-knjige, temveč le, da izdelovanje iz norveškega skikjor in pomeni enostavno se kamen pač ustavil čim dlje od središča programov, s katerimi bi to lahko počeli, ni v vožnjo s smučmi, zaradi česar na Norveškem tarče. nasprotju z (ameriškim) zakonom. smučarskemu teku s pasjo vprego pravzaprav S kamenjem po zaledenelih ribnikih so prvi www.elcomsoft.com pravijo hundekjoring ali vožnja s psi. že pred stoletji balinali Škoti in ti so igri tudi Pes ali, še bolje, par psov je pri skijoringu dali ime. V devetnajstem stoletju so škotski iz- NationStates vprežen pred tekača na smučeh in ta se seveda seljenci šport ponesli v Združene države, zelo Bi radi, nezadovoljni s politiko domačih ne sme pustiti enostavno vleči, temveč se mora priljubljen pa je postal tudi v Skandinaviji. Pri strank, imeli svojo državo in ji vladali, kot prav tako pošteno razgibati. Skratka, idealno nas prav veliko privržencev še nima, če bi radi se vam zdi najbolje? Če ste zadovoljni z na- za vse ljubitelje teka na smučeh, ki imajo psa. o njem izvedeli kaj več, pa so pravi naslovi videznim svetom računalniške igre, se brž odpravite na zgornji naslov, kjer na tisoče Različica skijoringa je pulk, pri katerem je pes www.worldcurlingfederation.org, www.curling.com vam podobnih, vsak s svojo državo, posku- vprežen v majhne sanke, na katerih je, recimo, in www.curling2000.com. 116 FEBRUAR 2003 NA ZVEZI

NA KRATKOKRATKO IZ SPLETA

ša srečo v krasnem novem svetu. Igranje je Malo drugačne stave enostavno – ustanovite državo, jo poimenu- jete, izberete zastavo in začnete vladati. Slavni fizik Stephen Hawking je strasten here.com). Tu so napovedi predstavljene v obli- Vsak dan boste morali rešiti en ali dva poli- hazarder. A nikar se ne ustrašite, svojega znaki delnic, ki jih z namišljenim denarjem kupu- tična problema, od česar bo odvisno, kako nja ne uporablja za napovedovanje poti kro- jete in prodajate, odvisno od tega, katere se se bo razvijala vaša nova država. Včlanite glice, ki se kotali po krožniku rulete, temveč le vam zdijo trenutno najverjetnejše. Se vam zdi, se lahko tudi v Združene narode in sodeluje- zelo rad stavi s kolegi znanstveniki. Ena od da bo Apple do leta 2005 bankrotiral? Ali da te z drugimi državami. Igranje je povsem njegovih bolj znanih stav je iz leta 2000, ko je s bodo do istega leta iznašli zdravilo za aids? Se brezplačno, avtor igre, Avstralec Max Barry, teoretičnim fizikom Gordonom Kanom za 100 bo do leta 2020 Quebec odcepil od Kanade? pa z njo reklamira svoj novi roman, Jennifer dolarjev stavil, da tudi z novim pospeševalni- Bodo do leta 2025 postavili prvo postajo na Government, ki je izšel konec januarja. www.NationStates.net kom Tevatron ne bodo odkrili Higgsovega bo- Mesecu? Bo nigerijski kardinal Arinze nasled- zona, enega najbolj zmuzljivih elementarnih nji papež? Bodo do leta 2050 odkrili zunajze- Triglav delcev. Izid te stave še ni znan, leta 1990 pa je meljsko življenje? In ko smo že ravno pri spletnih igrah, omeni- že moral plačati naročnino na moško revijo mo še eno, prav tako brezplačno, z zelo zna- Penthause fiziku Kipu Thornu, ker se je izkazalo, da je zvezda X-1 v ozvezdju Laboda očit- no črna luknja. Hawking seveda ni edini znanstvenik, ki rad zastavi nekaj deset ali sto dolarjev. Ver- nim naslovom. Vendar ime vara. Triglav na- jetno še bolj kot denar je pri takih stavah mreč ni domača igra, v kateri se morate pomemben ugled znanstvenika, še posebno, povzpeti na visok hrib, temveč precej običaj- ker se za marsikatero hitro razve v javnosti, na igra domišljijskih vlog (FRP – fantasy role playing) z mečevanje, čaranjem, trgova- tudi na straneh najuglednejših znanstvenih njem, temačnimi blodnjaki, pošastmi in kar revij. je še stvari, brez katerih ni takih iger. Nare- Nekaj deset takih stav najdemo na spletni dili so jo Japonci, ime pa je dobila po slo- strani organizacije Long Bets Foundation vanskem božanstvu. Igra je narejena v javi (www.longbets.org). Ena bolj zanimivih je stava in jo igrate kar na spletni strani. o umetni inteligenci. Mitchell Kapor, avtor www.smokymonkeys.com/triglav/ programa Lotus 1-2-3, je zastavil kar 10.000 dolarjev v podkrepitev trditve, da do leta 2029 Lažni virusi noben računalnik ne bo prestal Turingovega Mnogi uporabniki računalnikov še vedno ne testa inteligentnosti. Njegov nasprotnik je izu- vedo, da so e-poštna svarila pred različnimi mitelj in podjetnik Ray Kurzweil (izdelal je na primer enega najbolj znanih glasbenih sinteti- zatorjev), ki pravi, da bo vsaj enemu to uspelo. virusi najpogosteje lažna. Še posebno to ve- In nikar ne mislite, da govori kar tja v tri dni, lja za tista, v katerih piše, da je treba zbri- kajti njegova spletna stran www.kurzweilai.net je Spletna stran je zanimiva tudi zato, ker vi- sati to ali ono datoteko, ki naj bi bila neva- eden najbogatejših virov podatkov o umetni dimo, kakšna je trenutna vrednost posamez- ren virus, v resnici pa je pomembna sistem- inteligenci. nih napovedi. Po mnenju sodelujočih kiberšča- ska datoteka. Pri nas je bila doslej najbolj Na Long Bets Foundation stavijo še števil- kov na primer Arnold Schwarzenegger nima znana taka potegavščina tista, zaradi katere ne druge znane osebnosti. Vint Cerf, soavtor skoraj nobenih možnosti, da bi postal ameriš- si je marsikdo zbrisal datoteko sulfnbk.exe, protokola TCP/IP, je na primer prepričan, da ki predsednik, po drugi strani pa je zadnje čase v zadnjem časa pa se z e-pošto razširjajo do leta 2010 knjig ne bodo množično tiskali zelo poskočila vrednost napovedi, da bodo »navodila« za brisanje datoteke kar v knjigarnah, za vsakega kupca posebej. prvi človeški klon izdelali do leta 2005. Zelo jdbgmgr.exe, v kateri naj bi se skrival zlogla- Nathan Myhrvold, nekdanji šef razvoja pri visoko kotira tudi trditev, da bodo letos Zdru- sni virus bugbear. V resnici gre za datoteko, Microsoftu, pa stavi na hipotezo, da se vesolje žene države napadle Irak. ki omogoča delovanje javanskih programov, marsikdo pa lažnemu opozorilu verjame tudi ne bo nehalo širiti. S podobno zamislijo se ukvarjajo tudi pri zato, ker ima datoteka ikono sivega med- Stave na Long Bets so, kot pove že ime, The Simon Market (www.simonmarket.org), le vedka. dolgotrajne, že letos pa bo znano, kdo je pra- da bi tu trgovali s pravim denarjem, saj bi to vilno napovedal število človeških genov. Stave napovedim dalo dodatno težo. Avtorji te 20 let interneta so tri leta zbirali na www.ensembl.org/Genes- strani so prepričani, da bi, če bo taka borza Internet ima burno zgodovino in mnenja o weep/ in jih v tem času zbrali 165. Če so napo- kdaj res zaživela, vrednost napovedi lahko tem, kdaj se je pravzaprav rodil, so deljena. vedi znanstvenikov kaj vredne, bi moralo biti uporabili v čisto resne namene. Če bi na primer Vint Cerf, eden od iznajditeljev protokola za genov blizu 61.710, tolikšno je namreč pov- hoteli vedeti, ali se splača vlagati v to ali ono izmenjavo podatkov TCP/IP, brez katerega interneta, kot ga danes poznamo, ne bi bilo, prečje napovedi. raziskovalno dejavnost, bi pogledali na Simo- navija za 1. januar 1983. Takrat je namreč Če vas zanima napovedovanje prihodnosti, novo tržnico napovedi in videli, kolikšna je približno 400 računalnikov, povezanih v ne bi pa radi tvegali težko prisluženih tolarč- trenutna vrednost na primer hladne fuzije, omrežje Arpanet, začelo uporabljati TCP/IP. kov, se lahko udeležite borze napovedi na kvantne teleportacije ali, recimo, vesoljskega spletni strani Foresight Exchange (www.ideosp- turizma. 118 FEBRUAR 2003 PROGRAMER Nadzor izvirne kode s programskim paketom GNU RCS Vsakdo, ki se je kdaj ukvarjal s pisanjem programa, je verjetno že naletel na naslednje: V programu ali delu programa, ki ga pišemo, bi radi dopisali večji kos, ki bi programu dodal nove možnosti.

endar pa program trenutno stabilno GNU RCS ličico, ne pa prve, je drugi pristop učinkovi- deluje in po svoje bi bilo dobro tudi Kaj: Sistem za nadzor izvirne kode. tejši. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je že V to različico ohraniti. Ali pa nas- dolgo na voljo kakovostna prosta različica si- Zahteve: Kakršenkoli sistem s prevajalnikom ANSI C; protno: smo tik pred tem, da vržemo iz izvirne prevedene različice na voljo za Linux, MS-DOS in različne stema RCS iz projekta GNU (Linux Journal, kode večji kos kode, ki smo jo potrebovali za Unixe. feb. 1995, http://www2.linuxjournal.com/lj-is- preizkušanje delovanja. Brez nje bo program Izdeluje: Free Software Foundation, sues/issue10/2888.html), ne čudi, da je sistem http://www.gnu.org/. deloval bolj učinkovito, kljub temu pa v RCS skoraj povsem izpodrinil starejšega bra- nas še gloda črv dvoma: kaj, če jo bomo še Cena: Brezplačno. tranca. kdaj potrebovali? Škoda bi jo bilo pisati na Za: Enostavnost, integriranost v urejevalnik. novo… Proti: Zaklepanje na ravni datotek, ni podpore omrež- Zgled osnovne Na videz imamo na voljo dvoje: bodisi staro nemu delu. različico programa preimenujemo, bodisi upo- uporabe RCS rabimo sistem oštevilčenih različic, ki jih ponuja sistem. Malo znano Na kanoničnem zgledu Kernighana in Ritchieja pokažimo, kako dejstvo je, da sistem GNU podpira ne le enostavne, temveč tudi ošte- uvrstimo datoteko v nadzor RCS. Zgled se razlikuje po dveh dodat- vilčene različice datotek (nastavimo jih lahko s spremenljivko nih vrsticah komentarja. Prva vsebuje značko $Id$, druga pa značko VERSION_CONTROL v ukazni lupini), tako kot denimo VMS. Vseeno pa taka $Source$: rešitev ni idealna. Prvič, shranjuje se celotna vsebina vseh različic, kar pri nekaj sto različicah hitro znese precej prostora. Drugič, pri iskanju /* $Id$ nekoč v zgodovini zavrženega kosa programa med stotnijo različic bi * $Source$ bilo v pomoč kakšno kazalo, iz katerega bi bilo razvidno, v čem se raz- */ ličice razlikujejo med seboj. #include Boljša rešitev je SCCS (Source Code Control System, angl. sistem za nadzor izvirne kode), ki ga je leta 1972 razvil Marc Rochkind iz AT&T int main(int argc, char *argv[]) Bell Labs v ZDA (IEEE Transactions on Software Engineering 1: 364– \{ 370). Sistem skrbi za knjigovodstvo različic programov: kdaj je bila printf(“Samo brez panike\n”); sprememba izvedena, kdo jo je izvedel, dovoljuje pa tudi komentarje \} programerja, kakšne so bile spremembe. Shranjujejo se le razlike med posameznimi različicami, vseeno pa lahko kadarkoli potegnemo na Z ukazom ci (“check-in”, angl. prijava) spravimo datoteko pod nad- plano katerokoli od starejših različic. V večuporabniških okoljih je do- zor sistema RCS: brodošla tudi funkcija zaklepanja, s katero preprečimo, da bi dva programerja obenem izvajala (pogosto nezdružljive) spremembe na isti $ ci -u hello.c datoteki. RCS/hello.c,v <— hello.c RCS (Revision Control System, angl. sistem nadzora različic) je na- enter description, terminated with single ‘.’ or end of file: slednik SCCS, ki ga je razvil Walter Tichy desetletje pozneje (Software– NOTE: This is NOT the log message! Practice and Experience 15: 637–654). Če odmislimo razlike v skladnji, >> Samo brez panike - testni zgled. je poglavitna razlika med RCS in SCCS to, da shranjuje SCCS izvirno >> . (prvo) različico programa in diferencialne spremembe do poznejših initial revision: 1.1 različic, RCS pa vedno shranjuje zadnjo različico programa, skupaj z done diferencialnimi popravki, s katerimi lahko rekonstruiramo vse raz- $ ličice nazaj do prvotne. Glede na to, da večinoma iščemo zadnjo raz- GNU RCS PROGRAMER FEBRUAR 2003 119

Ukaz ci je ustvaril datoteko hello.c,v. To je arhivska datoteka, v ka- Značke teri bodo shranjene vse prihodnje različice datoteke hello.c. Da se arhivske datoteke ne mešajo z delovnimi, je dobro, če v delovnem imeniku Če si datoteko hello.c po prvem ukazu ci -u ogledamo, vidimo, da ni napravimo podimenik z imenom RCS. V tem primeru bo ukaz ci ustvaril popolnoma enaka, kot je bila. Sistem RCS je namreč dopolnil znački arhivsko datoteko v tem podimeniku. $Id$ in $Source$, ki smo ju navedli kot komentar: Z izbiro -u smo ukazu ci naročili, naj potem, ko je ustvaril arhivsko /* $Id: hello.c,v 1.1 2002/11/25 16:45:41 peterlin Exp $ datoteko, taisto datoteko prikliče iz arhiva. Brez te izbire namreč ukaz * $Source: /home/peterlin/doc/monitor/clanki/rcs/RCS/hello.c,v $ le shrani datoteko v arhiv, v delovnem imeniku pa je ni več. Status dato- */ teke – dovoljeno je le njeno branje – nam lahko rabi kot znamenje, da je #include datoteka arhivirana. Če želimo datoteko urejati, z ukazom co (“check-out”, angl. odjava) int main(int argc, char *argv[]) potegnemo datoteko iz arhiva: \{ printf(“Samo brez panike\n”); $ co -l hello.c \} RCS/hello.c,v —> hello.c revision 1.1 (locked) Značka $Id$ je dopolnjena z imenom datoteke, številko različice, da- done tumom in uro spremembe, uporabnikom, ki je opravil zadnjo spremem- $ bo, ter statusom. Značko $Source$ pa je RCS razpel v polno ime arhivske datoteke. Izbiro -l bomo podrobneje pokomentirali pozneje, ko bomo govorili Omenjeni znački nista edini, ki ju lahko uporabimo v programu. V o zaklepanju datotek. pomoč navedimo celoten seznam značk, ki jih podpira sistem RCS, sku- Táko datoteko lahko urejamo. Denimo, da na koncu programa, za paj s podatki, ki jih dopolni sistem: klicem funkcije printf(), dodamo stavek exit(0). Tako popravljen program vrnemo nazaj v arhiv in ob tem s komentarjem na kratko • $Author$ – Uporabniško ime tistega, ki je zadnji prijavil datoteko v opišemo, kaj smo spremenili: arhiv, in je potemtakem avtor zadnjih registriranih sprememb. • $Date$ – Datum in ura zadnje prijave v arhiv. $ ci -u -m’Vrnemo izhodno kodo’ hello.c • $Header$ – Standardna glava, ki vsebuje polno pot arhivske datote- RCS/hello.c,v <— hello.c ke, številko različice, datum in uro zadnje prijave v arhiv, uporab- new revision: 1.2; previous revision: 1.1 niško ime avtorja zadnjih sprememb, status datoteke ter uporab- done niško ime tistega, ki trenutno obdeluje datoteko. Zadnji podatek je $ izpolnjen le, če nekdo obdeluje datoteko. • $Id$ – Enaka glava kot pri znački $Header$, le da ni navedena polna V arhivu imamo zdaj shranjeni dve različici programa: prvotno, ki pot do arhivske datoteke. nosi številko različice 1.1, ter popravljeno, označeno s številko različice • $Locker$ – Uporabniško ime tistega, ki je zaklenil datoteko (in jo po- 1.2. Če želimo v datoteki še kaj spremeniti, znova potegnemo datoteko temtakem verjetno trenutno obdeluje). Več o zaklepanju datotek iz arhiva z ukazom co -l, jo popravimo ter z ukazom ci -u vrnemo v ar- bomo povedali pozneje. hiv. Razvojni cikel pri nadzoru izvirne kode s sistemom RCS je prikazan • $Log$ – Dnevnik vseh komentarjev, navedenih ob prijavi sprememb na sliki. datoteke. • $Name$ – Simbolno ime za oznako različice (če je podano). • $RCSfile$ – Ime arhivske datoteke (brez poti). • $Revision$ – Številka različice. • $Source$ – Polna pot do arhivske datoteke. • $State$ – Stanje datoteke (možnosti so Exp – preizkusna (angl. ex- perimental), Stab – stabilna ali Rel – izdana), ki ga določimo z izbiro -s ukaza ci. Privzeta vrednost je Exp.

Če želimo, da je značka vidna ne le v izvirni kodi, temveč tudi v pre- vedenem programu, ji lahko priredimo konstanto. V jeziku C mora biti ta opremljena s prilastkom static; da Lint ne bi protestiral, pa jo omejimo še s predprocesorskim pogojnim stavkom:

#ifndef lint static char const rcsid[] = “$Id$”; #endif

Različico tako označenega prevedenega programa lahko ugotovimo z ukazom ident:

$ ident hello hello: $Id: hello.c,v 1.3 2002/11/25 17:21:59 peterlin Exp $ Cikel v razvoju programa pri nadzoru izvirne kode s sistemom RCS $ 120 FEBRUAR 2003 PROGRAMER GNU RCS

Ker prevedeni program vsebuje izvirno kodo ene same datoteke Izpis ukaza rcsdiff je podoben izpisu programa diff: z znaki < na (hello.c), imamo v zgledu navedeno samo to, sicer pa bi ident izpisal začetku vrstice so označene vrstice, ki so bile izločene iz prve v drugo imena vseh označenih izvirnih datotek, ki so prevedene in povezane v različico, z znaki > pa vrstice, ki so se na novo pojavile v novejši različici. prevedeni program. Vidimo torej, da je nova definicija statične spremenljivke rcsid. Komplementaren ukazu rcsdiff, s katerim poiščemo razlike med Zahtevnejši ukazi RCS različicami, je ukaz rcsmerge, s katerim združimo popravke. Kdaj je to uporabno? Denimo, da smo pred meseci izdali stabilno različico 1.10. Uvodoma smo si ogledali dva osnovna ukaza RCS, ci in co. S tem na- Medtem smo že pri razvojni različici 2.15, nekdo pa nam pošlje popra- bor ukazov RCS še zdaleč ni izčrpan. Zato si oglejmo še nekaj uporab- vek za izdano različico 1.10. Tega lahko z ukazom rcsmerge samodejno nih ukazov. vgradimo tudi v trenutno razvojno različico. Avtomatika seveda odpo- Z ukazom rlog si ogledamo celotno zgodovino sprememb podane izve, če smo med različicama 1.10 in 2.15 isto mesto v programu spremi- virne datoteke: njali tudi sami – v tem primeru je za razrešitev stanja neogiben poseg razumnega bitja. $ rlog hello.c Več podrobnosti o ukazih sistema RCS podaja že omenjeni članek RCS file: RCS/hello.c,v Walterja Tichyja in sestavki uporabniškega priročnika ci(1), co(1), Working file: hello.c ident(1), rcs(1), rcsdiff(1), rcsintro(1), rcsmerge(1), rlog(1) in rcsfi- head: 1.3 le(5). branch: locks: strict access list: RCS in zaklepanje datotek symbolic names: V večuporabniških razvojnih okoljih je včasih pomembno zagotovi- keyword substitution: kv ti, da datoteko naenkrat popravlja le en razvijalec. RCS zato podpira total revisions: 3; selected revisions: 3 »zaklepanje« datotek. Datoteko lahko vzamemo iz arhiva na dva description: načina: če jo želimo popravljati, jo obenem s tem, ko smo jo vzeli, tudi Samo brez panike - testni zgled. zaklenemo. Dokler v arhiv ne vrnemo spremenjene datoteke ali pa pre- —————————————— kličemo zaklepanja, ne more nihče drug zakleniti te različice datoteke. revision 1.3 RCS opozori kogarkoli, ki bi poskušal vzeti iz arhiva in zakleniti isto date: 2002/11/25 17:21:59; author: peterlin; state: Exp; lines: +6 -1 različico z namenom, da bi jo spreminjal, da smo jo zaklenili že mi, zato Dodal rcsid. popravkov ne bo mogel uvrstiti v arhiv. —————————————— Če pa želimo datoteko le prevesti, si jo ogledati ipd., je ob jemanju iz revision 1.2 arhiva ne zaklenemo. Poljubno število ljudi lahko iz arhiva naenkrat date: 2002/11/25 16:48:01; author: peterlin; state: Exp; lines: +2 -1 vzame isto različico datoteke, samo en naenkrat pa si s tem, ko vzame Vrnemo izhodno kodo datoteko iz arhiva, lahko vzame tudi pravico, da jo spreminja. RCS —————————————— uporablja še zaščito datotek pred pisanjem, da nas opozarja na status revision 1.1 datoteke. Zaklenjene datoteke imajo tako dovoljenje za pisanje in bra- date: 2002/11/25 16:45:41; author: peterlin; state: Exp; nje, datoteke, ki smo jih vzeli iz arhiva, ne da bi jih zaklenili, pa samo za Initial revision branje. ======Vrnimo se k našemu zgledu. Z ukazom co -l smo iz arhiva potegnili $ datoteko in jo obenem zaklenili. Tako datoteko lahko spreminjamo, medtem pa je ne more spreminjati nihče drug. Z ukazom ci -u smo da- Glej, glej! Iz izpisa vidimo, da imamo zdaj v arhivu shranjene tri raz- toteko uvrstili v arhiv in obenem vzeli iz arhiva posodobljeno različico ličice, čeprav doslej v besedilu o tretji nismo rekli še nobene. Poglejmo z (slednje se vidi iz značke), vendar takó, da datoteke nismo zaklenili. ukazom rcsdiff, po čem se različica 1.3 razlikuje od različice 1.2:

$ rcsdiff -r1.2 -r1.3 hello.c Uporaba RCS iz Emacsa ======Do zdaj smo si ogledali, kako uporabljamo RCS iz ukazne lupine. To RCS file: RCS/hello.c,v je najosnovnejša raba, ne pa tudi najpogostejša. Pri razvoju programa retrieving revision 1.2 preživimo večino časa v urejevalniku besedil, zato je verjetno dobro- retrieving revision 1.3 došel podatek, da je v Emacs, verjetno najbolj razširjen prosti urejeval- diff -r1.2 -r1.3 nik, vgrajena podpora RCS. 1c1 Oglejmo si osnovne ukaze za nadzor različic v Emacsu. Z ukazom C-x < /* $Id: hello.c,v 1.2 2002/11/25 16:48:01 peterlin Exp $ v i spravimo datoteko pod nadzor RCS, enako kot smo jo v zgledu z — ukazom ci -u. Opazimo lahko, da je datoteka v vrstici stanja označena > /* $Id: hello.c,v 1.3 2002/11/25 17:21:59 peterlin Exp $ z dvema odstotnima znakoma: 4a5,9 > —:%% hello.c (C RCS-1.1)—L3—All————————————— > #ifndef lint > static char const rcsid[] = Z ukazom C-x v v ali C-x q datoteko vzamemo iz arhiva in zaklene- > “$Id: hello.c,v 1.3 2002/11/25 17:21:59 peterlin Exp $”; mo. Vrstica stanja se spremeni; namesto odstotnih znakov imamo minuse: > #endif $ —:— hello.c (C RCS-1.1)—L3—All————————————— GNU RCS PROGRAMER FEBRUAR 2003 121

Če datoteko kakorkoli spremenimo, se vrstica stanja spet spremeni: prav ni omejen na programsko kodo – pisec teh vrstic ga s pridom uporablja tudi za vse svoje pisne izdelke. Enostavnost ima seveda tudi —:** hello.c (C RCS-1.1)—L3—All————————————— slabe strani. Eden pogostih očitkov RCS je, da je zaklepanje izvedeno na ravni posamezne datoteke. Kar si zares želimo, je hkratno zaklepa- Z ukazom C-x v v ali C-x q datoteko vrnemo v arhiv in obenem spro- nje celitega modula soodvisnih datotek. Če smo edini uporabnik, med stimo, da jo lahko spreminjajo tudi drugi. Emacs pri tem odpre novo enim in drugim načinom zaklepanja resda ni razlike, v večuporab- okno, v katerega vpišemo povzetek opravljenih sprememb. Okno zapu- niških razvojnih okoljih pa je razlika včasih lahko pomembna. V dobi stimo z ukazom C-c C-c. interneta bi si želeli tudi podporo omrežnemu delu, tako da so arhiv- Namesto s krmilnimi ukazi lahko isto dosežemo tudi prek menujev: ske datoteke shranjene v strežniku, od koder lahko vzamemo delovno ukaze RCS najdemo v »Tools›Version Control«. različico s katerekoli postaje v krajevnem omrežju – ali kjerkoli v internetu. Za konec Obe našteti pomanjkljivosti in še kakšno drugo odpravlja nadgradnja sistema RCS, sistem CVS, ki ga bomo predstavili v prihodnji Sistem RCS je verjetno najpreprostejši način, kako ohraniti red številki. med brstečimi različicami svojih programskih izdelkov. RCS pravza- Primož Peterlin

PROGRAMERSKE NOVICE Visoki razvoj Novoletna darila odprte kode Proste izvirne kode je na voljo še Tik pred novim letom nas je skupnost, zbrana okrog projektov z odpr- več. Zanimiva novost je prosto združe- to izvirno kodo, razveselila z dvema pomembnima »dariloma«. Prvo je no razvojno kolje (IDE) za razvoj projek- povezano s številnimi javanskimi programi, ki so na voljo z razkrito izvir- tov v jezikih C# in VB.NET, ki so name- no kodo. Tudi če so bili ti projekti že zdaj na voljo brez omejitev, smo jih njeni izvajanju v okolju Microsoft .NET lahko zgradili le na lastniški podlagi, npr. ob pomoči Sunovega JDK. Z (in združljivih, kot naj bi bil kmalu pro- napredkom pri projektih gcj (GNU Compiler for Java) in GNU Classpath jekt Mono). Projekt, poimenovan #deve- (popolnoma prosta različica temeljnih javanskih izvajalnih knjižnic) je raz- lop (krajšava za SharpDevelop), je na voljo s prosto dostopno izvirno kodo vijalcem zdaj na voljo par, ki omogoča izgradnjo in izvajanje številnih ja- (pod dovoljenjem GPL) in tudi v obliki prevedenih, izvedljivih datotek. Projekt vanskih programov brez uporabe lastniških pripomočkov. Eden izmed po- ima lastno spletno stran, na kateri je mogoče komunicirati neposredno z membnih prostih programov v javi razvijalci prek foruma in sodelovati pri razvoju izdelka. so razvojna orodja IBM, zbrana http://www.icsharpcode.net/OpenSource/SD/ pod imenom Eclipse, ki sestavljajo popolno grafično razvojno okolje. Nova Intelova prevajalnika za Okna in Linux Delovanje Eclipsa, prevedenega z V skladu z razvojem lastnih procesorjev je Intel pripravil že sedmi rod gcj, sicer še ni popolno, vendar že prevajalnikov za jezika C++ in fortran, ki sta na voljo tako za Okna kot omogoča temeljna opravila, kot je za Linux. Intel zagotavlja, da bo zmogljivost programov, prevedenih z dostop do sistema CVS, urejanje njihovimi prevajalniki, tudi za 40 % boljša kot pri uporabi konkurenčnih ter prevajanje izvirne kode. Eclipse orodij, pri čemer je prevajalnik za C++ popolnoma združljiv s kodo v C++, ki uporablja lastno programsko knjižni- jo izdelamo v Microsoft Visual Studiu 6 in .NET. Nova prevajalnika po- co za gradnike uporabniškega leg tega omogočata izkoriščanje tehnologije hyperthreading, ki en fizič- vmesnika, ki se prilagaja gostujo- ni procesor sistemu prikaže kot dva logična in ga s tem precej bolje iz- čemu operacijskemu sistemu, zato bo npr. v Linuxu deloval ob pomoči koristi pri večnitnih programih (izboljšava naj bi bila okrog 30 %). Podporo gradnikov GTK+, kar omogoča programom v javi z bogatim grafičnim »hipernitnosti« poznajo najnovejši procesorji Pentium 4 in Xeon. Intelovi preva- uporabniškim vmesnikom, da delujejo hitreje in so na videz povsem ena- jalniki podpirajo tudi 64-bitne procesorje Itanium in Itanium 2. Seveda pa je ki domorodnim programom. Na voljo je posebna spletna stran s podrob- uporaba Intelovih prevajalnikov past za vse programerje, ki bi radi razvili progra- nimi navodili, kako je mogoče vzpostaviti Eclipse na omenjeni način. me, ki bodo podobno učinkoviti tudi na procesorjih podjetij AMD ali Transmeta. http://www.klomp.org/mark/gij_eclipse/ http://www.intel.com/software/products/compilers/ Drugo »darilo« prihaja iz tabora projekta Mono. Nova različica vsebu- Tudi Watcom se ne da je delujočo različico tehnologije ASP.NET. V novem Monu najdemo vzorč- ni spletni strežnik, ki »gosti« izvajalni del ASP.NET. Izvajalni del je mogo- Intel pa ni edini, ki je pripravil novo različico prevajalnikov za C++ in for- če prikrojiti tudi drugim spletnim strežnikom, npr. Apachu ob pomoči do- tran. Podoben podvig je uspel tudi skupini, ki ohranja slavo nekoč zelo ope- datka mod_haydn. Spletne zmožnosti ASP.NET ne bi bile preveč privlač- vanega prevajalnika za procesorje, združljive z x86, Watcom. Prevajalnika ne za razvijalce, če ne bi bilo poskrbljeno za povezavo z viri podatkov. Watcom C++ in Watcom Fortran sta tako prišla že do različice 11.0c, poleg Nova različica Mona zato vsebuje tudi podatkovno povezljivost z viri tega pa je bila izvirna koda obeh prečiščena v skladu z določili proste do- Oracle, SQL Server, Sybase, ODBC, OleDB, Gnome Data Access, SqLite, stopnosti, kar je pripeljalo do posebne različice prevajalnika, OpenWatcom. MySQL in PostgreSQL. Lastnik izvirne kode, Sybase, je namreč spoznal, da komercialno izkoriš- Zaradi izboljšav v pravočasnem prevajalniku (JIT) in temeljnih knjižni- čanje izdelka ni več privlačno, hkrati pa je želel ohraniti podporo starim stran- cah je delovanje celotnega sistema boljše, prevajalnik za C# npr. deluje kam. Kodo prevajalnikov je tako prevzela ena večjih strank, podjetje Sci- kar za tretjino hitreje. Omogočen je razvoj programov z grafičnim uporab- Tech Software, in jo otrebila vseh povezav z lastniškimi dodatki. Prva razli- niškim vmesnikom, ki ga sestavljamo ob pomoči gradnikov Gtk#. Eden čica OpenWatcom je danes nared in je funkcionalno enakovredna »komer- izmed priloženih vzorčnih programov z grafičnim vmesnikom je tudi raz- cialni« različici 11.0c. Hkrati je projekt OpenWatcom, očiščen spon z last- hroščevalnik, ki lahko preverja domorodne in pravočasno prevedene niško kodo, postal odprt za javnost, ki ga lahko zdaj pomaga nadalje razvijati. http://openwatcom.com/ (JITed) programe. http://www.go-mono.com/ Uroš Mesojedec 122 FEBRUAR 2003 MNENJA Kam gredo programi, ko umrejo? Računalništvo je področje, na katerem so doslej nekaj veljali le najno- vejši, najsodobnejši izdelki. Nekaj let star računalnik pogosto ni vreden počenega groša, še huje pa je s programsko opremo. Vprašanje pa je, ali starejši programi s časom res tako hitro izgubijo na vrednosti.

a računalniške programe bi zlahka smehnemo, prevzame nas celo pomilovanje do zapisali, da so eden največjih znans- lastnika. Toda, glej ga zlomka, programu ne Z tvenih dosežkov. Koncept program- manjka čisto nič in lastnik je povsem zadovo- ske opreme je spremenil človeštvo v vseh nje- ljen z njim. Še največ težav ima s tem, da mu govih razsežnostih, pa naj gre za zabavo, me- bo najbrž kmalu odpovedal računalnik in se Vladimir Djurdjič, pomočnik gl. in odg. urednika dicino, proizvodnjo ali komuniciranje. Raču- boji, da mu v novi, superhitri pošasti program nalniki in zlasti programi so se dotaknili do- preprosto ne bo deloval več. smo zaradi takih razlogov zopet na začetku. mala vseh področij in marsikje povzročili pra- Ste morda poskušali komu dati star pro- Zato se ni treba čuditi, če zelo pogosto na- vo revolucijo. Predvsem pa so omogočili hiter gramski paket, ki ga ne potrebujete več, ker letimo na podjetja, ki po prvotni investiciji napredek, ki bi si ga sicer težko zamislili. ste kupili novejšo različico? Samo to ne, saj to skoraj v celoti »zaspijo«, programskih izdel- Programi so pravzaprav po svojem bistvu je že žalitev. Raje imamo spiratiziran pro- kov ne posodabljajo, dokler ni neizbežno. Pa pojem elegance in metodološkega pristopa k gram, kakor da bi se zadovoljili s staro, pa če- še tedaj so razlogi lahko razmeroma čudni – reševanju problemov, marsikje pa še precej več prav zgolj pred- ali predpredzadnjo različico. računalnik, recimo, crkne in prave zamenjave kot to. Prav zato sem vedno gledal nanje kot Tako to gre. Nekaj podobnega sem pred leti zanj ni, novi pa uporablja nov operacijski sina svojevrstne umetnije, na programerje, tiste doživel celo v eni izmed šol, v katerih se s pira- stem in po spiralnem postopku moramo nado- prave, pa kot na umetnike. Kdor je bil tam, ve, tiziranimi programi seveda ne smejo igrati. mestiti vse po vrsti. o čem govorim. Toda obveljalo je, raje nič, če ni najmodernej- Zdi se, da je ta tema aktualna še posebej Pa vendar je programiranje umetnost, ki se še. Pa čeprav bi tudi pri starejšem programu danes. Prišli smo v nekakšno obdobje, ko je vse precej razlikuje od drugih. Primerjava z glasbo učenci najbrž na koncu obvladali le kak od- teže jasno povedati, zakaj je neki novejši pro- ali filmom hitro pokaže temeljno razliko. stotek vseh zmožnosti paketa. gram toliko boljši od starega, da bi ga morali Medtem ko stare (seveda dobre, ne pa vse) pe- Programska oprema je sploh čudna stvar. kupiti. Če smo čisto odkriti, racionalnega raz- smi in filmi kljubujejo času, za programe to Zanjo odštevamo celo premoženje, pa nam na loga pogosto preprosto ni. Tega se, resnici na preprosto ne velja. Stare glasbene uspešnice si koncu ne ostane nič oprijemljivega. Težko go- ljubo, zavedajo tudi sami izdelovalci pro- od časa do časa z zadovoljstvom zavrtimo, ni- vorimo o amortizaciji, ker ji ne moremo na- gramske opreme, toda rešitve tudi sami ne komur pa ne pade na pamet, da bi si v raču- tančno določiti življenjske dobe. V bistvu z na- najdejo. Največji del revolucije je že minil in nalniku »zavrtel« star program. Program za kupom ne dobimo skoraj nič otipljivega. No- treba se je prilagoditi novi fazi razvoja. DOS? Uf, to je prastaro, neuporabno. silce, morda registracijski kartonček, danes Prav zato je moč pričakovati, da bomo naj- Enako velja za programerje. Medtem ko pogosto celo brez tiskanih navodil. Nič, kar bi brž v naslednjih letih naleteli na nov način glasbenik ob kolikor toliko uspešni karieri lahko računa na trajno slavo, je med programerji to rezervirano morda le za peščico svetovno najbolj znanih. Za večino drugih pa ve- Medtem ko glasbenik ob kolikor toliko uspešni karieri lja, da bodo kljub desetletjem dela (lahko tudi lahko računa na trajno slavo, je med programerji to nadvse uspešnega) spoštovani kvečjemu od rezervirano morda le za peščico svetovno najbolj znanih. svojih neposrednih vrstnikov, večina pa si bo namesto zaslužene nagrade zdravila artritis ali še kaj hujšega v zdraviliščih. Pa pustimo lahko prodali. To nam celo prepoveduje li- vrednotenja in uporabe programov. Naj bo programerje v njihovih mukah. cenčna pogodba, ki je natisnjena na edinem povsem jasno – velika programerska podjetja Že večkrat se je zastavilo vprašanje, kaj se večjem kosu papirja v škatli. Izdelka pravza- bodo strogo proti temu, saj jim zdajšnji model zgodi s starimi programi in kam z njimi. Ali prav ne kupimo, temveč najamemo. To marsi- prinaša še vedno velike zaslužke. Toda v konč- res niso nič vredni in kdo jih bo uporabljal? koga tako jezi, da nenehno benti čez vso raču- ni fazi najbrž brez sprememb ne bo šlo. Prvi Razvoj gre tako hitro naprej, da se na ta vi- nalniško industrijo. znanilci so že na trgu in najbrž je le vprašanje dik računalništva le redko ozremo. Morda pa Posebej pereč problem staranja program- časa, kdaj se bo to »prijelo«. Tako kakor se je zavestno ali nezavestno o tem nočemo raz- skih izdelkov je moč zaslediti v podjetjih. Že ob kar naenkrat »prijel« sam osebni računalnik, mišljati. Kajti slabo je, če ostanemo zadaj, nakupu so programski paketi za podporo popa internet in še marsikaj drugega. nekje na robu dogajanja. Vsaj domnevamo, slovnim procesom nadvse dragi. Tudi če jih Prihaja čas, ko bomo za informacijske sto- da je tako, da ostati zadaj, hkrati pomeni na- obesimo na amortizacijo in vračilo vložka za- ritve plačevali na mesec, tako kakor za elek- zadovati. radi izboljšav pri delu (ROI), kupcem zaradi triko ali vodo. V skrajnem primeru pa vsaj za O tem bi sicer lahko razpravljali ure in ure, tega ni nič lažje. Zlasti pa se je treba zavedati, storitev, tako kakor plačamo za avtobus, če se toda v praksi se izkaže, da pogosto ni tako. Ne da bo investicijo treba kmalu ponoviti, če se peljemo na drugi konec mesta. Ali je to res na- tako redko naletimo na posameznike, ki upo- okoliščine hitro spremenijo. Če se, denimo, po- slednja stopnja v razvoju računalništva, bomo rabljajo računalnike in programe, stare več sodobi operacijski sistem, ključni element za videli razmeroma kmalu. Prava formula bo kot desetletje. Prazgodovina, gledano skozi delovanje računalnika, ali spremeni zakono- namreč hitro povzročila hitro rast. Brez tega računalniško prizmo. Pogosto se ob tem na- daja, ključni element za poslovanje. Pogosto najbrž v računalništvu ne gre. 124 FEBRUAR 2003 MNENJA Kruh prostih programerjev Prosti programi ali kakorkoli že zdaj pravijo programom, katerih najbolj znan predstavnik je Linux, so imenitna reč. Ampak, ali ste se že kdaj vprašali, od česa živijo prosti programerji?

ekoč niso poznali patentov, avtor- izumitelje, znanstvenike, programerje in kar je skih pravic, zaščitenih blagovnih še ljudi, ki v potu svojega obraza in predvsem z N znamk in kar je še podobnih varo- lastno ustvarjalnostjo poskušajo zaslužiti za val, s katerimi ščitimo dosežke človeške pame- vsakdanji kruh in morda še kakšno rezino pr- ti. In so si morali ljudje pomagati drugače. Ki- šuta na njem. tajci so z grožnjo smrtne kazni pred tujci skri- Težavi pri razumevanju ustvarjalcev sta Nikolaj Pečenko, urednik vali sviloprejke, damaščanski kovači pa bi si predvsem dve. Prva je ta, da ima le malo ljudi prav tako prej zadrli bridko sabljico v drob, izkušnje s takim načinom preživljanja. Veči- gočasne poslovne programe, učijo računalniš- kakor tujcu razkrili skrivnost izdelovanja da- noma namreč hodijo v tako ali drugačno služ- tvo v srednji šoli ali morda počno kaj četrtega, maščanskega jekla. bo, kjer pač vsak mesec dobijo plačo. Ta je si- v prostem času pa za Linux napišejo nov gonil- Vsak dober mojster, od peka do mizarja in cer lahko še kako odvisna od količine vložene- nik ali popravijo predvajalnik empetrijev. čevljarja, se je zavedal, da bo njegovo znanje ga truda, a se kljub temu ne morejo vživeti v Da ne bo pomote – nekateri prosti progra- več vredno, če ne bo znal kar vsak popravljati vlogo izumitelja ali, recimo, pisatelja, ki mor- merji seveda lahko živijo tudi od »prostega čevljev ali stesati omare. In so ustanovili cehe, da ne bo, dokler se ne bo spomnil nečesa nove- programiranja«. Nekateri pišejo knjige o tem, ki so skrbeli, da je obrt ohranila veljavo. Peki ga, zaslužil ničesar. Pravzaprav je še huje – v drugi imajo predavanja, tretji svetujejo kate- in čevljarji sicer kakih posebno dragocenih redno službo hodijo tudi številni ustvarjalci, remu od podjetij, ki so se odločila za Linux … skrivnosti niso mogli skrivati, a je bilo že to tako da tudi marsikateri od njih pravzaprav A uspešnost njihovega dela temelji na uspehu dovolj, da ni smel kar vsakdo popravljati čev- ne ve dobro, kako je, če si odvisen zgolj od svo- prostega programja, tega pa brez ljubiteljev, ljev ali prodajati kruha. je ustvarjalnosti. Ali pa to še kako dobro vedo ki se z njim ukvarjajo v svojem prostem času, Dolgo časa je moral torej vsak sam skrbeti in so prav zaradi tega v službi. prav gotovo ne bi bilo. za varovanje svojega znanja, potem pa se je Druga težava pri razumevanju ustvarjalcev Zdi se mi, da se tudi glavni guruji prostega vmešala država. Prvi danes znani patent so se skriva v dejstvu, da za ali, bolje rečeno, pred programja, kot sta, recimo, John Maddog leta 1421 podelili florentinskemu arhitektu marsikaterim od njih stoji založba, avtorska Hall in Richard Stallman, ne zavedajo dobro, Filippu Brunelleschiju za splav z dvigalom za agencija ali kakšno drugo podobno podjetje. ali pa tega vsaj nočejo na glas priznati, da je prevoz marmorja. Tri leta je lahko samo on iz- To pomeni, da so sicer načeloma odvisni od uspeh prostega programja odvisen predvsem deloval take splave, s katerimi so po reki Arno svoje ustvarjalnosti, a tega drugi ne vidijo, ker od ljubiteljev, ki živijo od nečesa drugega, ali od znamenitih carrarskih kamnolomov do Fi- pač denar pobirajo založbe, zaradi katerih je od poklicnih programerjev, ki se s prostim pro- renc tovorili kamen. dandanes ves koncept avtorskih pravic pri gramjem ukvarjajo v prostem času. Predvsem pa seveda od študentov, saj ti sestavljajo neiz- črpno zalogo ljudi, ki imajo vse – čas, znanje, veselje in voljo do dela – ni pa jim še treba s Če bi imeli ceh programerjev, uporabniki prav gotovo ne bi svojim delom preživljati družine. videli niti ene programske vrstice. Večina ljubiteljskih programerjev je prepri- čana, da s svojim delom zmanjšujejo (neupra- vičeni) dobiček velikim programerskim pod- V renesansi je bila Italija to, kar so danda- marsikom prišel na slab glas. jetjem in sploh koristijo družbi, verjetno pa le nes Združene države, središče razvitega sveta, Na tem mestu se vrnimo k vprašanju iz uvo- malokdo pomisli, da s tem morda odžira kruh in podobno kot podeljevanja patentov so se da – od česa živijo prosti programerji? Od pro- programerjem, ki bi radi živeli od neodvisnega tudi varovanja avtorskih pravic prvi domislili gramov, ki jih lahko vsakdo brezplačno dobi v programiranja. prav tam. Proti koncu petnajstega stoletja je internetu, verjetno ne. Kajti le kdo bi cele dne- Morda ste zdaj dobili občutek, da imam bilo tako na primer poskrbljeno za varovanje ve sedel za računalnikom in programiral, po- kaj proti prostim programom. Pa v resnici ni- avtorskih pravic v Beneški republiki. Zamisel o tem pa svoj izdelek brezplačno objavil v inter- mam, prav nasprotno, želel bi si, da bi bili patentih in avtorskih pravicah je bila očitno netu? vsi programi taki, še posebej, ker nisem pro- dobra in z Apeninskega polotoka se je kmalu Odgovor smo pravzaprav že nakazali. To gramer:) Želel sem le opozoriti, da ni vse razširila po vsem svetu. lahko počno tisti, ki so v taki ali drugačni služ- tako zelo enostavno, kot si morda kdo S patenti in avtorskimi pravicami je torej bi ali pa so sploh še študenti. Skratka, progra- predstavlja. Oziroma da s programom, za zaščitena človeška ustvarjalnost ali, bolje re- merji, katerih vsakdanje preživetje ni odvisno katerega je treba plačati in za katerega nih- čeno, omogočajo ustvarjalcem, da so za svojo od tega, ali jim bo uspelo vsak dan napisati če razen avtorja ne ve, kako deluje, ni nujno ustvarjalnost poplačani. Kljub temu pa dan- nekaj deset ali sto novih (in uporabnih) pro- nekaj narobe. Morda ga je le napisal progra- danes marsikdo vidi patente in avtorske pravi- gramskih vrstic, temveč se s prostim program- mer, ki mora plačati šolanje svojim otro- ce predvsem kot orodje, ki omogoča velikim jem ukvarjajo iz veselja do računalništva in kom in poskrbeti, da bo lahko od česa živel farmacevtskim družbam, ameriškim glasbe- programiranja. tudi na stara leta, ko bo programe, proste in nim založbam, Microsoftu in sploh globalne- Dopoldan hodijo na predavanja, vzdržuje- one druge, pisala neka druga generacija pro- mu velekapitalu nezmerno bogatenje. Le red- jo omrežje ali spletno stran v tem ali onem gramerjev. kokdo ob tem pomisli na številne umetnike, podjetju, pišejo glavne knjige in podobne dol- Lahko pa se seveda tudi motim. 126 FEBRUAR 2003 MNENJA Vgrajeni Linux Z napovedjo prvih prenosnih telefonov, ki bodo kot operacijski sistem uporabljali Linux, je ta razvpiti kos odprte kode začel svoj pohod še v eni veji elektronske industrije. S tem se je simbolično končalo njegovo »otroštvo«.

eliko zlivanje elektronskih tehnolo- že ponudilo ročne računalnike z Linuxom, ki gij je še najbolj očitno v prepletanju so razmeroma uspešni, vendar je njihova upo- V računalništva in telekomunikacij. raba še vedno prezapletena, da bi pritegnila Najlepše jih ponazarja novi rod »pametnih« široke množice. Prenosni telefoni bodo zato za prenosnih telefonov, ki združujejo najrazlič- Linux pravšnji izziv, saj zahtevajo učinkovit nejše funkcije in so pravzaprav že ročni raču- uporabniški vmesnik, namenjeni pa so najšir- nalniki, saj jim lahko dodajamo namenske šemu krogu uporabnikov. Uroš Mesojedec, urednik programe za najrazličnejša opravila. Zaradi Najpomembneje pri prodoru Linuxa v šte- izjemnih količin prodanih prenosnih telefonov vilne pore elektronske industrije pa je dejstvo, vajanja posnetkov mp3, temveč čisto pravi je trg programske opreme zanje še kako razgi- da mu industrija zaupa. Tu ne gre le za očitne prenosni računalnik s procesorjem ARM, ob- ban, saj se za milijone teh naprav ponujajo si- prednosti, kot so dostopnost izvirne kode, sežnim pomnilnikom, omrežnim ethernetnim stemi podjetij Symbian, PalmSource, Micro- neodvisnost od izdelovalca in brezplačna upo- vmesnikom in od modela do modela različni- soft in od nedavna tudi Montaviste, ponudni- raba neomejenega števila kopij. Linux se je v mi vgrajenimi diski, ki so določali število ur ka prilagojenih različic Linuxa za vgradnjo in vseh sistemih, v katerih je bil uporabljen, izka- glasbe, ki smo jo z napravo lahko poslušali. delo v resničnem času. Zanimivo pa je, da fin- zal za tehnično nadvse učinkovito rešitev. Na Preprosto smo ga lahko izpulili iz ležišča, pri- ska Nokia, ki je zelo uspešno zbrala skoraj vse voljo je za najrazličnejše strojne arhitekture, klopili na električno in računalniško omrežje pomembnejše izdelovalce prenosnih telefonov bil je celo prvi sistem, ki je deloval na novih In- in uporabljali kot računalnik. Krmilil ga je se- v koalicijo Symbian, ni prva spoznala učin- telovih 64-bitnih procesorjih Itanium. Krmili veda prilagojeni Linux, vsa programska koda, kovitosti operacijskega sistema, ki svoje rojs- lahko najmočnejše superračunalnike ali pa od operacijskega sistema do namenskih pro- tvo dolguje prav Fincu. Namesto nje je prve zapestno uro z mikroprocesorjem. Dobičko- gramov za predvajanje glasbe in prikazovanje pametne telefone z Linuxom napovedal ja- nosna podjetja očitno ne moti niti njegova grafičnih učinkov, pa je bila na voljo v izvirni ponski NEC. svobodna narava, ki zahteva, da se vse dopol- kodi, ne da bi bila raba kakorkoli omejena. Le kak teden pred oznanilom podjetja NEC nitve in posodobitve sistema javno objavijo v Čeprav izdelek ni več na voljo, je programsko sta izkoriščanje Linuxa napovedala še dva ve- obliki izvirne kode. Linux je znanilec novega kodo še vedno mogoče najti na spletnih stra- likana japonske elektronske industrije. Sony rodu elektronskih naprav, pri katerih kupec ni neh, za primer, če bi si kdo želel sam sestaviti in Matsushita bosta razvila posebno različico več soočen s strojno-programsko razdvoje- avtomobilski predvajalnik empetrijev. Celot- sistema, ki bo krmilil številne naprave zabavne nostjo, ki tako greni življenje uporabnikom no podjetje je kmalu po predstavitvi »empega« elektronike. Sony na Japonskem že ponuja osebnih računalnikov. Sistemska programska prevzel ameriški SonicBlue, izdelovalec pri- Cocoon, napredni videorekorder, pravzaprav oprema je del same naprave. Kupca vse bolj ljubljenih prenosnih predvajalnikov glasbe računalnik, ki snema program na disk, krmili zanima uporabna vrednost naprave kot celo- Rio. Inovativnost avtomobilskega predvajal- pa ga Linux. Cocoon pa ni le izdelek, temveč te, ne pa, česa vsega je sposobna, ko ji doku- nika/računalnika je hitro postala temelj novih strateški projekt povezovanja naprav zabavne pimo in vanjo uspešno namestimo poseben izdelkov in danes je praktično celotna paleta elektronike, saj naj bi številni novi izdelki kos programske opreme. Izdelovalec take izdelkov SonicBlue različica »empega«, tudi omenjenih podjetij uporabljali enako sistem- naprave torej doseže svojo konkurenčno njihov najprepričljivejši izdelek, hišno središče sko kodo in zato med seboj sodelovali ter si iz- prednost na trgu z uspešnim spojem strojne in za zabavo RioCenter. Izvirno kodo program- menjevali podatke. programske opreme. Če je sistemsko pro- ske opreme zanj seveda lahko poberemo s Vse te napovedi in prvi izdelki iz velikanov gramsko opremo dolžan razkriti v obliki iz- spletnih strani podjetja, kar prav gotovo ne industrije so jasen znak, da se je otroštvo za Li- virne kode, je to lahko tudi prednost, saj tako vpliva slabo na tržno uspešnost izdelka. nux nepreklicno končalo. S tem, ko iz domene lahko hitreje odpravi morebitne napake ali Pozitivne izkušnje z namensko uporabo Li- navdušencev prehaja v naprave za široko po- razpoke v sistemu varnosti v njej, hkrati pa nuxa v napravah potrošniške elektronike se trošnjo, se sooča s povsem novo odgovornostjo omogoči razvoj dodatne programske opre- bodo prej ali slej pokazale tudi pri osebnih rado uporabnika. Navaden potrošnik upraviče- me, brez skritih pasti za neodvisne razvijalce. čunalnikih. Se še kdo spomni neverjetnega us- no zahteva, da naprava popolnoma funkcio- Kako se zgodovina ponavlja! Iz natančno is- peha, ki ga je v Evropi doseglo podjetje Am- nalno deluje, ko jo vključi. To velja za vso po- tih razlogov je IBM že pred davnimi leti raz- strad s svojim PCW? Čisto resen osebni raču- trošniško elektroniko, tudi za osebne računal- krival izvirno kodo operacijskega sistema nalnik je bil uporabniku predstavljen kot elek- nike, čeprav so ti res posebna kategorija, za kupcem svojih mogočnih sistemov za samo- tronski pisalni stroj. Kupiti ga je bilo mogoče katero veljajo posebna pravila. Kljub temu Li- dejno obdelavo podatkov. le s tiskalnikom, zato smo ga samo vklopili in nuxu prodor v osebne računalnike ne bo uspel, Najlepši zgled novega vetra, ki se je ujel v začeli tipkati. Cene strojne opreme so že tako dokler ne bo učinkovito skrit za jasnim in pre- jadra številnih izdelovalcev elektronskih na- silno nizke, Linux pa odpravlja še Microsoftov prostim uporabniškim vmesnikom. Apple je z prav, je danes že izumrli izdelek »empeg«. An- davek. Zakaj se ne bi znova pojavili računalni- MacOS X nazorno pokazal, kako je mogoče gleško podjetje z enakim imenom je pred leti ki za nekaj sto dolarjev, ki bi bili za navadne- podrobnosti Unixu podobnega operacijskega ponudilo avtomobilski predvajalnik glasbenih ga uporabnika strogo namenski? Za navdu- sistema skriti za čudovitim uporabniškim posnetkov mp3, ki je bil žal predrag in malo šence bo seveda še vedno na voljo dobro skrita vmesnikom, hkrati pa navdušencem omogoči- pred časom, da bi zares uspel. Njegova očitna ukazna vrstica, tako da bodo, če bodo želeli, ti neomejeno izkoriščanje računalnika in dro- inovacija je bila v tem, da ni bil kos namenske elektronski pisalni stroj lahko spremenili v bovja operacijskega sistema. Podjetje Sharp je strojne opreme, izdelane prav za potrebe pred- spletni strežnik ali kaj podobnega. Pred desetimi leti

Digitalna fotografija CCD (Charge Coupled Device - hardver za zajem slike). Na spodnjo Kdo si je pred desetimi leti sploh upal pomislifi, da bodo digitalni stran.Nikona je pritrjen poseben do- nosilci zvoka kdaj izpodrinili analogne? Dandanes že težko kupimo datek, v katerem so trdi disk, SCSI analogno ploščo, čez nekaj let pa bomo verjetno našli komaj še kak- krmilnik, prostor za baterije (6 pri- šno. Nekaj podobnega se dogaja s fotografijo. Digitalna fotografija se merkov) in seveda vsa dodatna elek- počasi, toda vztrajno izpopolnjuje. Najboljši izdelki še ne dosegajo obi- tronika. Vse skupaj je rahlo okorno, čajnih fotografij, a so že uporabni za manj zahtevna področja (na pri- vendar še vedno uporabno., mer za reportersko delo). Tehnologija hitro napreduje in lahko se Tako zmogljivega CCD v digital- zgodi, da bodo čez deset let analogni fotoaparat tako redki, kot so da- nih fotoaparatih še nismo videli. nes analogne plošče. Vsebuje dobrih 1,5 milijona ele- Glavni inovator na področju digitalne fotografije je vsekakor Ko- mentov (1524 x 1012) in dela v 24 dak. Z novo tehnologijo zapisa slike na kompaktne plošče (Photo CD) bitih (osem bitov na barvo). Sliko in digitalnimi fotoaparat ta trenutek krepko prednjači pred konku- lahko prek vodila SCSI prenesemo januar 1993 renco. Oglejmo si del njihove ponudbe. v računalnik ali pa jo shranimo na vdelanem disku. DCS si zapomni 50 fotografij, na zadnjo stran fotoa- DCS 200 parata pa lahko priključimo še izmenljivi disk, na katerega spravimo DCS (Digital Camera System) 200 sestavlja standardni Nikon F- dodatnih 50 slik. 801S brez zadnjega dela. Nanj so namestili nov hrbet, v katerem je Hitrost snemanja je en posnetek na tri sekunde. Občutljivost “filma” lahko nastavimo na 50, 100, 200 ali 400 ISO. Čas osvetlitve je omejen le s hitrostjo fotoaparata (F-801S potegne do 1/8000 sekunde). Na DCS lahko pritrdite enake objektive kot na navadni F-801S. Upoštevati morate le, da je CCD precej manjši od filma. 50-milimetr- ski objektiv se zato obnaša, kot bi na navadni fotoaparat pritrdili 150-milimetrskega. Enako razmerje (1:3) velja tudi za ostale objektive. Na širokokotne posnetke torej lahko pozabite, na voljo pa imate velikansko število teleobjektivov. Ob aparatu dobite 28 mm objektiv (ki se obnaša kot 84 mm). Še cena - okoli 10.000 USD. DM3/32, DC3/32 Poleg DCS 200 Kodak izdeluje še nekaj digitalnih fotoaparatov. Najdražja (cena se giblje okoli 20.000 USD) in najzmogljivejša sta DM3/32 in DC3/32. Razlikujeta se le po tem, da DM3 fotografira v čr- no-beli tehniki, DC3 pa v barvni. V prihodnjih številkah

Iskanje po internetu Odprta scena Teorija je preprosta. V spletni iskalnik vpišemo ključno besedo in s seznama najdenih spletnih strani poiščemo najprimernejšo. V resničnem življenju pa se pogosto izkaže, da ni Suse 8.1 tako zelo enostavno. Spletni iskalnik izpljune nekaj tisoč zadetkov, ki jih sicer poskuša čim bolj smotrno urediti, a naj še tako iščemo, v množici najdenih spletnih strani iskanega Zvok in slika v spletu podatka pogosto nikakor ne najdemo. Poskusimo še z drugo ali tretjo ključno besedo, a rezultat ni nič boljši in razočaranje je veliko. Da bi bilo tovrstnih razočaranj čim manj, bomo pripravili pregledni članek, kako se moramo lotiti resnega iskanja v spletu. Marčna številka izide Prenosni tiskalniki Tiskalnikov praviloma ne nosimo s seboj 25. februarja – praviloma za to tudi nimamo nobene potrebe. So pa poklici in dejavnosti, ki potrebujejo izpis daleč stran od pisarne ali drugega stacionarnega delovnega me- obiščite nas tudi v spletu: sta. In tedaj navaden tiskalnik pač ni najboljša rešitev. Potrebujemo tiskal- www.monitor.si nik, prirejen za delo na terenu in predvsem ni težak in okoren. Preizkusili in opisali bomo prenosne tiskalnike, ki jih je mogoče dobiti na našem trgu.