5. Bienale Ustanove Lutkovnih Ustvarjalcev Slovenije 5

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

5. Bienale Ustanove Lutkovnih Ustvarjalcev Slovenije 5 5. bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 5. Biennale der Stiftung der Puppentheaterschaffenden Sloweniens 23.–27. 9. 2009 Šmihel / St. Michael Ustanova slovenskih lutkovnih ustvarjalcev je prostovoljna, strokovna, nepridobitna in nadstrankarska organizacija lutkovnih ustvarjalcev, ki se profesionalno ukvarjajo z lutkovno dejavnostjo. Ustanovljena je bila leta 2001. Namen ustanovitve ULU-ja je predvsem skrb za razvoj gledališke kulture in lutkovne umetnosti in njeno predstavitev najširši javnosti, kakovost lutkovne stroke, navezovanje stikov s sorodnimi lutkovnimi organizacijami v tujini in strokovno izpopolnjevanje na področju lutkovne umetnosti. Ustanova od leta 2001 naprej organizira lutkovni bienale, osrednji lutkovni festival, ki predstavlja prerez slovenske lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let, razstave lutkovnih in likovnih ustvarjalcev in izdaja strokovno literaturo. Ustanova lutkovnih ustvarjalcev Predsednik: Člani uprave: Draveljska 44 Silvan Omerzu Maja Bavdaž Gross, SI – 1000 Ljubljana M: +386 (0) 31 640 828 Katarina Klančnik Kocutar, Slovenija Koordinatorka: Silvan Omerzu, Irena Rajh Kunaver, E: [email protected] Irena Rajh Kunaver Ajda Rooss W: www.ulu.si M: +386 (0) 41 663 904 Strokovni odbor: Mojca Jan Zoran, Martina Maurič Lazar, Jelena Sitar Die Stiftung der Puppentheaterschaffenden Sloweniens ist eine freiwillige, fachliche, nicht gewinnorientierte und überparteiliche Organisation von Puppentheaterschaffenden, die sich professionell mit dem Figurentheater beschäftigen. Sie wurde 2001 gegründet; die Aufgaben liegen hauptsächlich im Bereich der Entwicklung der Theaterkultur und der Puppentheaterkunst sowie ihrer Präsentation einer breiteren Öffentlichkeit, der Qualität des Puppentheaterfaches, der Kontaktpflege mit ähnlichen Puppen- theater organisationen im Ausland und der fachlichen Weiterbildung. Seit dem Jahr 2001 organisiert die Stiftung eine so genannte Puppen theater-Biennale, ein zentrales Puppentheaterfestival, das einen Querschnitt des slowenischen Puppentheater schaffens der letzten zwei Jahre repräsentiert, Bilder- und Puppenausstellungen und veröffentlicht einschlägige Fachliteratur. Stiftung der Obmann: Mitglieder der Verwaltung: Puppentheaterschaffenden Silvan Omerzu Maja Bavdaž Gross, Draveljska 44 M: +386 (0) 31 640 828 Katarina Klančnik Kocutar, SI – 1000 Ljubljana Koordination: Silvan Omerzu, Irena Rajh Kunaver, Slovenija Irena Rajh Kunaver Ajda Rooss E: [email protected] M: +386 (0) 41 663 904 Fachausschuss: W: www.ulu.si Mojca Jan Zoran, Martina Maurič Lazar, Jelena Sitar 5. bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 5. Biennale der Stiftung der Puppentheaterschaffenden Sloweniens 23.–27. 9. 2009 Šmihel / St. Michael ie Puppentheaterkunst ist eine alte Kunst, die in lan­ gen Zeitspannen bessere und schlechtere Zeiten durch lebte. Noch älter sind die Puppen an sich, denen man in fast allen Kulturen in den verschiedensten DEcken und Enden der Welt begegnet. Einmal als Götzen, dann als Fetische und Talismane, ein anderes Mal als Zauberfiguren und Kinderpuppen. Im Laufe der Zeit, aber doch langsam, ver­ wandelten sie sich aus rituellen Figuren zu Darstellern des Pup­ pentheaters. Ob es zunächst ein Theater der Puppen oder ein Theater der Spieler gab, ist für uns nicht von Bedeutung, beides verankerte sich tief in das menschliche Bewusstsein und prägte sich unauslöschlich ein. So wurden die Puppen durch die Ge­ schichte in den Händen von Geistern, Rittern, Stümpern und Betrügern, von Tierdompteuren und Zahnziehern, aber auch von utkarstvo je stara umetnost, ki je v dolgih obdobjih svo­ Trenutno sta v Sloveniji tik pred odprtjem dve lutkovni gledališči, ganz großen Künstlern zum Leben erweckt. Zur Zeit stehen zwei Puppentheater knapp vor der Eröffnung, jega obstoja preživela boljše in slabše čase. Še starejše kar je zelo spodbudno, vendar ne smemo pozabiti, da je stanje was sehr motivierend ist, doch man darf nicht vergessen, dass pa so lutke same, ki jih srečamo skoraj v vseh kulturah duha v deželi slabo, da tudi starši in ustanove v lutkovna gleda­ Auf Märkten und Kirchtagen wetterten sie und schmeichelten am der Geisteszustand im Land schlecht ist, dass auch Eltern und na različnih koncih sveta. Enkrat kot malike, drugič kot lišča vodijo le najmlajše, potem pa ti stik z umetnostjo izgubijo, Hofe, sie sangen Opern und trieben ein anderes Mal unmögliche Ein richtungen ins Puppentheater nur die Jüngsten bringen, und Lfetiše in talismane, pa čarovniške figure in otroške igrače. Sča­ največkrat za vedno. Lutkarji pa se tudi preveč radi prepustijo Scherze. Für manch einige waren sie nur eine ungewöhnliche dann verlieren diese den Kontakt mit der Kunst, meist für immer. soma, ampak zares počasi, pa so se iz obrednih figur preobrazile logiki trga. Le redkim posameznikom se lahko zahvalimo, da Merkwürdigkeit, für andere ein billiges Vergnügen, einige Dichter, Die Puppenspieler geben sich auch zu sehr der Logik des v igralce lutkovnega gledališča. Ali je bilo prej gledališče lutk ali je stanje v slovenski lutkariji razmeroma dobro, ker so z veliko Maler und Philosophen beeindruckten sie stark und in den Puppen­ Marktes hin. Nur Einzelnen kann man Dank aussprechen, dass gledališče igralcev, za nas ni pomembno, oboje se je zasidralo ljubeznijo do lutk vzgajali generacije, iz katerih je izšlo kar nekaj theaterspielen sahen sie eine reiche Quelle an Metaphern. die Situation für die slowenischen Puppentheaterkunst verhält­ globoko v človeško zavest in tam pustilo neizbrisen pečat. Tako izvrstnih lutkarjev. nismäßig gut ist, da sie mit großer Liebe zu den Puppen Gene­ so lutke skozi zgodovino oživljale v rokah duhovnikov, vitezov, Später wurden sie zur pädagogischen Hilfe und ein Theater für ratio nen erzogen haben, aus denen einige ausgezeichnete šušmarjev in prevarantov, dreserjev živali in zobodercev, pa tudi Karavana lutkovnega festivala se je po dveh gostovanjih v Mariboru Kinder, was sie zum Leidwesen, in zu hohem Maße auch heute Puppen theaterspieler gekommen sind. resnično velikih umetnikov. Rohnele so po trgih in sejmih in se in dveh v Kopru na poti v novozgrajeno mariborsko lutkovno gle­ noch sind. prilizovale na dvorih, pele opere in drugič spet zganjale nemogo­ dališče ustavilo pri rojakih na avstrijskem Koroškem. Prepričan Die Karawane des Puppentheaterfestivals machte nach zwei če norčije. Za nekatere so bile le neobičajna zanimivost, za druge sem, da bodo dobri gostitelji, in upam, da bodo s prikazanim Die Stiftung von Puppentheaterschaffenden ist ein Verband von Gastspielen in Maribor und zwei in Koper auf dem Weg zum neu­ cenena zabava, na nekatere pesnike, slikarje in filozofe pa so zadovoljni. Njihovo prizadevanje za kulturo in slovenski jezik je professionellen Puppentheatern, Gruppen und einzelnen Per­ gebauten Puppentheater in Maribor Halt bei unseren Landsleuten naredile močan vtis in ti so v lutkovnih igrah videli bogat vir meta­ neprecenljivo in tega se moramo vsi dobro zavedati. sonen. Sie entstand aus der Überzeugung, dass man zusammen in Kärnten. Ich bin überzeugt, dass sie gute Gastgeber sein for. Pozneje so postajale pedagoški pripomoček in gledališče besser und mehr schaffen kann. So entstand auch das Festival, werden, und ich hoffe, dass sie mit dem Gezeigten zufrieden za otroke, kar pa so žal, v preveliki meri tudi danes. das nach der vorhergehenden Auswahl die beste Produktion der sein werden. Ihr Bestreben für die Kultur und die slowenische Silvan Omerzu letzten beiden Jahre zeigt, daneben finden noch begleitende Sprache ist unschätzbar und dessen müssen wir uns alle wohl Ustanova lutkovnih ustvarjalcev je združenje profesionalnih lutkov­ predsednik Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Festivalaktivitäten statt, wie es zum Beispiel Workshops und bewusst sein. nih gledališč, skupin in posameznikov. Nastala je iz prepričanja, Runde Tische sind. Die Auswahl und die prämierten Vor­ da skupaj zmoremo več in bolje. Tako je tudi nastal festival, ki pri­ stellungen können ein guter Leitspruch bei der Gestaltung von kaže po izboru selektorja najboljšo produkcijo zadnjih dveh let, Jahresprogrammen in Kindergärten und Schulen sein, und auch Silvan Omerzu zraven pa potekajo še obfestivalske dejavnosti, kot so delavnice bei der Vergabe von Subventionen und für Sponsoren bei nach­ Obmann der Stiftung der Puppentheaterschaffenden in okrogle mize. Selektorjev izbor in nagrajene predstave so lahko folgenden Projekten. dobro vodilo pri oblikovanju letnih programov v vrtcih in šolah, pa tudi pri dodeljevanju subvencij in sponzorstev za naslednje Theaterwissenschafter und Theoretiker begannen die Puppen­ projekte. theaterkunst erst in den letzten Jahren zu behandeln. Ich glaube, dass diese Publikationen, wie es dieser Festivalkatalog ist, als Lutkovno umetnost so žal šele v zadnjem obdobju začeli resno Hilfe dienen. obravnavati tudi gledališki zgodovinarji in teoretiki. Verjamem, da so tudi njim v pomoč publikacije, kot je katalog festivala. 4 5 Poročilo selektorice 5. bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev a poziv k prijavam na 5. bienale Ustanove lutkovnih ne smemo biti zadovoljni in da vodilo visokih uprizoritvenih stan­ bilskih delov elegantno popeljal skozi znano zgodbo A. de Saint­ Pred vami je torej nov izbor kakovostnih poudarkov slovenske ustvarjalcev Slovenije se je prijavilo rekordnih 49 dardov med našimi lutkovnimi ustvarjalci ni vselej samoumevno. Exupéryja. V predstavi Kralj prisluškuje se glasbena in lutkovna lutkovne produkcije zadnjih dveh let. Ob vsej različnosti v lutkov­ predstav, premierno uprizorjenih med 1. majem 2007 V tem smislu slovenska lutkovna ustvarjalnost
Recommended publications
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
    BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana.
    [Show full text]
  • Architectural Walking Tour of Ljubljana
    Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25.
    [Show full text]
  • 4 Častna Meščana, Nagrajenca in Dobitniki Plaket 16 Ljubljana Na Poti V Digitalno Mesto 12 Počastitve Junaške Ljubljane 1
    XXX Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XVII, številka 5, maj 2012, ISSN 1318-797X 12 16 4 18 Počastitve Ljubljana na poti Častna meščana, 20 let skrbi junaške Ljubljane v digitalno mesto nagrajenca in dobitniki za neprofitna plaket najemna stanovanja REKREACIJSKI IN IZOBRAžEVALNI CENTER SAVA 24. maja je župan Zamisel o ureditvi reki Savi v Tomačevem in Zoran Janković odprl tega območja sega povezava vseh športnih nov Rekreacijski in v leto 2008, ko in rekreacijskih centrov izobraževalni center je v sodelovanju ob Savi v Mestni občini Sava. Za zdaj je zgrajena z Inšpektoratom Ljubljana. S kolesarsko I. faza, ki obsega RS potekala akcija potjo in pešpotjo je ureditev konjeniških odstranjevanja nelegalno za naprej v načrtu ograd in maneže, postavljenih barak povezava vseh poti prostorov za piknik, za Savo v Črnučah. od izvira Save pa do otroškega igrišča, Pripravljena sta bila državne meje, Tako bi male živalske farme sanacijski načrt za bile povezane vse občine in vzorčne konjeniške odpravo nedovoljenih ob Savi v Sloveniji. V ter kolesarske pešpoti odlagališč odpadkov prihodnje namerava v dolžini približno na vodovarstvenih Mestna občina Ljubljana 1180 metrov. Center območjih vodarne Jarški k ureditvi nabrežij je oživil poprej prod in pilotni projekt pritegniti tudi lokalne degradirano območje za izvedbo. Aprila 2009 in državne oblasti v z barakarskimi naselji je Inšpektorat Mestne Republiki Hrvaški ter in črnimi odlagališči uprave Mestne občine Republiki Srbiji. Po vzoru vsakršnih odpadkov, Ljubljana končal z deli urejenih poti ob reki tudi gradbenih, med na mestnih zemljiščih. Donavi bi tako s skupnim Savo in Tomačevim. Tako je bilo območje sodelovanjem uredili Prostor je zdaj namenjen pripravljeno za urejanje kolesarsko in pešpot na rekreaciji, druženju v športno-rekreacijsko mednarodni ravni tudi in izobraževanju.
    [Show full text]
  • Slovenski Sejom Lovstvu* Ribištva, GERLITZEN - OSOJŠČICA
    MEDNARODNI •ALARMNI SISTEMI MVTOHISA VRTAČ CERTIFIKAT •VAROVANJE VARNOST KAKOVOSTI •PREVOZI DENARJA KRANJ Gorenjska ^ Banka •SVETOVANJE c«y Delavska 4, Stražišče pri Kranju A.UK^I ISO 9001 [email protected] š\t*A / 9 f O t%Q A [E^mail:varnost@varnos1-kranisi DEŽURNI CENTER m Banka <t po,ilubom j http://www.vamost-kranj.si J2mml2Smm2mLLmm http://www.avtohisavrtac.si II94/ J I O * V« V ©@m31M(JJ©ISIIGLAS Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 12 - CENA 210 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 11. februarja 2000 Izvirna ideja Konjeniškega kluba Stol Z zapravljivčki po poti kulturne dediščine Ob letošnjem kulturnem prazniku so pot kulturne dediščine in Prešernovo Vrbo obiskali tudi domači zapravljivčki in konjeniki. Povorka kočij, konjenikov in zapravljivčkov je obiskala Prešernovo Vrbo in vse druge kulturne spomenike. Konjeniški Bojan Rakovec in Vesna Žunič, glasbenik in novinarka klub Stol je poln izvirnih idej. Za pohodnike, ki vsako leto prihajajo Listam te, listam in v Vrbo, naj bi občina pripravila srečanje. STRAN 6 naprej pišem knjigo Bojanovo vodilo pri pisanju besedil je, da so ta živa, da v sebi V tržiškem Peku so nov televizijski spot nosijo slike življenja iz njegove okolice. "Pred vsako od dvanajstih posneli v Združenih državah Amerike skladb za novo ploščo bi lahko postavil enega človeka, " pravi kantavtor Bojan Rakovec. STRAN 18 in 19 Pekov novi spot Kakšno je stanje naših žičnic z Nino Morič Slovenske žičnice - posnet v LA.-ju muzej starega železja Za snemanje v Ameriki so namenili Povprečna starost žičniških naprav je več kot 'e nekaj tisoč mark več denarja kot bi 21 let, večina infrastrukture je zastarele in ga za snemanje doma brez tržne vrednosti.
    [Show full text]
  • Bibliografija 308 24.11.2005 09:47 Page 308
    bibliografija 308 24.11.2005 09:47 Page 308 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1993 KNJIGE, RAZSTAVNI KATALOGI, RECENZIJE IN ODZIVI (Natančnejše podatke o razstavah, katalo- Odzivi: Nives Marvin, Delo 23.10.1993 št. gih in zloženkah ter odzivih nanje zbirajo 247 str.8 ; Nives Marvin, Likovne besede in hranijo v dokumentaciji Moderne gale- marec 1994 št. 26-28 str. 98-101. rije Ljubljana, prav tako tudi večino bolj 3 informativnih člankov ter podatkov o na- Avtoportret v grafiki / besedilo Mira gradah, javnih delih, likovnih kolonijah Grunčić Krajnc, Brane Kovič. - Ljubljana : ipd., ki tu niso navedeni.) Galerija Insula, 1993. Razstavni katalog. 1 Odzivi: Sari Sosič, Razgledi 16.7.1993 št. Aperto ‘93. Emergency / Emergenza / 14 str. 67. besedilo mdr. Helena Kontova, Slavoj 4 Žižek. - Venezia : La Biennale di Venezia, Janez Balažic: Johannes Aquila Pictore. - 1993. Razstavni katalog prireditve, ki je Dialogi 1993 št. 5 str. 30-32. spremljala 45. beneški bienale. Iz Sloveni- Iz uvoda v monografijo iz leta 1992 ; glej je sta bila povabljena V.S.S.D., ki je imel še: id.: Johannes Aquila Pictore. - tudi svoj katalog (izdale Obalne galerije Separatio jesen 1993 str. 49-51. Ilustr. Piran in Galerija Equrna Ljubljana - tu je 5 bila razstava V.S.S.D. marca 1993): bese- Jože Barši / besedilo Laura Safred. - dila Bojan Gorenec, Lilijana Stepančič, Ljubljana : Moderna galerija (Mala galeri- Veš slikar svoj dolg. ja), 1993. Razstavni katalog. Odzivi: Barbara Borčić, Razgledi 2.4.1993 Odzivi: Irena Šterman, Dnevnik 21.9. št. 7 str. 45 ; Maja Megla, Mladina 15. 1993 št. 257 str.
    [Show full text]
  • Sinfo-April-2011.Pdf
    04 ISSN 1854-0805 April 2011 Searching for solutions not problems • interview: Tatjana Fink • PeoPle: Dubravka Tomšič Srebotnjak • sPorts: His majesty the Vitranc cup • art & culture: Austellung Laibach Kunst • slovenian delights: Žganci – always and forever contents 1 In focus 6 ACER – the first EU agency based in editorial slovenia 2 Interview 12 tatjana Fink, general Manager of trimo 3 Before and after 18 twenty years from the linden leaf to i FEEL SLOVENIA 4 Art & culture 24 austellung laibach Kunst Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 34 ARE WE PatRONS OF thE LIGht OR thE daRK? helping frogs 1 2 Every individual is faced with an internal and ongoing battle between the 6 Natural trails 49 light and the dark. Between mischief, anger, malevolence, jealousy, sadness, Mysterious pile-dwellers greed, arrogance, self-pity, guilt, resentment, low self-esteem, lies, selfish- ness and the good inside us, the joy, peace, love, hope, tranquillity, mercy, MONTHLY COMMENTARY 4 kindness, benevolence, empathy, generosity, uprightness, compassion, trust. Priorities and pitfalls Which will win? The light or the dark? The one that is kept within. It is for BUSINESS 16 every individual to decide whether they want to be a patron of the light or the dark. The number of exporters should increase We need to see victory as our goal; we must walk towards it, focusing on a LETTER 22 solutions rather than problems. The reality can always be changed, and we Prof. dr. Manca Košir, tina Košir are responsible for every moment of our lives, says Sinfo’s guest interviewee, ART & CULTURE 24 Tatjana Fink, the director of Trimo, one of the most distinguished directors contemporary dance in the shape of gibanica, in Slovenia, and the most influential and respected women in the Slovenian Presentations of slovenia at the i FEEL SLOVENIA business world.
    [Show full text]
  • Sozvocjesvetovxx-Web.Pdf
    Sozvočje svetov XX Harmony of the Spheres XX Društvo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Glonarjeva ulica 4 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 41 666 644 [email protected] www.kgosf.si Zanj / Represented by: Matic Anžej Ustanovitelj / Founder Boris Šinigoj Narodna galerija Puharjeva 9 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 24 15 434 [email protected] www.ng-slo.si Zanjo / Represented by: Barbara Jaki, direktorica / director Uredila / Editors: Andrej Smrekar, Steven Loy Besedilo / Text: Andrej Smrekar, Steven Loy Prevod / Translation: Andrej Smrekar Pregled besedil / Editing: Alenka Klemenc Oblikovanje / Graphic design: zasnova / original design Miljenko Licul mutacija / mutation Kristina Kurent Fotografija / Photography: Fototeka Narodne galerije, Ljubljana / Photo Library of the National Gallery of Slovenia, Žiga Koritnik, Darja Štravs Tisu Tisk / Printing: Tiskarna knjigoveznica Radovljica Naklada / Print run: 400 izvodov / copies © Narodna galerija, Ljubljana, september 2020 Sozvočje svetov XX Harmony of the Spheres XX Jubilejna sezona Anniversary Season sozvocje20-brosura-z-dodatkom.indd 1 11. 09. 20 12:23 Izvedbo Sozvočja svetov XX so omogočili The following made the Harmony of the Spheres XX possible REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO sozvocje20-brosura-z-dodatkom.indd 2 11. 09. 20 12:23 Abonma Sozvočje svetov Subscription Harmony of the Spheres V času protikoronskih ukrepov je število sedežev omejeno na 40. The number of seats is limited to 40 for the duration of the pandemic regulations. Cena abonmaja 2020−2021 Subscription price for the 2020−2021 season: 75 EUR Vstopnica Single ticket: 19 EUR Prijatelji Narodne galerije Friends of the National Gallery of Slovenia: 50 EUR Vstopnica Single ticket: 15 EUR Abonma ali posamične vstopnice vplačate in prevzamete pri blagajni Narodne galerije, Prešernova 24, vsak dan od 10.
    [Show full text]
  • Znanstveni Opus Zdravnice, Zgodovinarke Medicine in Medicinske Humanistke, Prof
    70 Znanstveni opus zdravnice, zgodovinarke medicine in medicinske humanistke, prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec Mojca Ramšak* 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Zupanič Z. S. Mojca Ramšak: Znanstveni opus zdravnice, zgodovinarke medicine in medicinske humanistke, prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 90=55(2019), 2, str. 70–123 V članku je sistematično predstavljena življenjska in poklicna pot zdravnice, zgodo- vinarke medicine in medicinske humanistke prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec, od leta 1992 predstojnice Inštituta za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prvič do zdaj je celostno pregledan, sintetiziran in ovrednoten njen obsežni opus. Ključne besede: zgodovina medicine, medicinska humanistika, javno zdravstvo, kul- turna zgodovina, Slovenija 1.02 Review Article UDC 929Zupanič Z. S. Mojca Ramšak: The Scientific Opus of a Medical Doctor, Medical Historian and Medical Humanist, Professor Zvonka Zupanič Slavec, PhD. Review for History and Ethno- graphy, Maribor 90=55(2019), 2, pp. 70–123 The article systematically presents the life and career path of the researcher in the field of history of medicine and medical humanities, professor Zvonka Zupanič Slavec, MD, * Red. prof. Mojca Ramšak, višja znanstvena sodelavka, Oddelek za etnologijo in kul- turno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana in Inštitut za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Zaloška 7a, 1000 Ljubljana, Slovenija, [email protected] Mojca Ramšak, Znanstveni opus zdravnice, zgodovinarke medicine in medicinske … 71 PhD, who has been the head of the Institute for the History of Medicine at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana since 1992. For the first time, her extensive work has been fully examined, synthesized and evaluated.
    [Show full text]
  • 20Th Anniversary of Slovenia's International Recognition
    01 ISSN 1854-0805 January 2012 The latest from Slovenia 20th anniversary of Slovenia’s international recognition: a binding gift • INTERVIEW: Danilo Türk • ART & CULTURE: Opening of European Capital of Culture • OUR EXCELLENCE: Niko Kralj • SPORTS: The best world champions • PEOPLE: Mitja Okorn • SLOVENIAN DELIGHTS: Gostilna Slovenija is a trademark contents 1 In focus 6 Crucial turning point in history editorial 2 Interview 10 Danilo Türk 3 Before and after 16 Twenty years of national currency 4 Art & culture 22 Vesna Žarkovič, Editor Opening of European Capital of Culture Let us embark on a journey 5 Society 42 A journey through time, on a stage between heaven and earth, from Baby- Jelka Reichman – Slovenian Woman lon to Gravity Zero, from Baptism at the Savica to Baptism under Triglav, to V zarje Vidove with General Maister, and all the way to Northern Lights, which 1 2 of the Year inspired the city of Maribor. In mid-January, Maribor officially became the -Eu ropean Capital of Culture, and the city will be transformed into a setting for 6 Heritage 44 shows and exhibitions throughout the year. This is the largest cultural project Šenjernej – the rooster’s place in the history of independent Slovenia. Thus, the city of Maribor is expanding Slovenian culture and freedom of thought, establishing dialogue with Europe MONTHLY COMMENTARY 4 and the world. 20th anniversary of Slovenia’s international recognition: a binding gift Twenty years ago, Slovenia was awarded a certificate with honours by the in- ternational community for its maturity and multi-level performance on the BUSINESS 14 global scene.
    [Show full text]
  • 15 Zavod Za Oskrbo Na Domu Ljubljana 22 70 Let Osvobodilne
    XXX Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XVI, številka 4, april 2011, ISSN 1318-797X 8 22 15 43 Leto dni 70 let Osvobodilne Zavod za oskrbo na O nadzoru pitne svetovne fronte slovenskega domu Ljubljana vode v Ljubljani prestolnice naroda knjige Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo. 2011 Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ne ubijamo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; knjige in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni, sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno. dnevih Milan Jesih z Društva slovenskih pisateljev ob oslanica P Vsebina Kolumna: Ljubljana v srcu 3 V svojem mestu: pomembno na svojem mestu Milan Jesih: Podpisanega predsednika Društva slovenskih pisateljev je lansko pomlad zadela Poslanica ob dnevih knjige 2011 2 utečena čast, z nekaj besedami začeti teden slovenske knjige, ki se je nadaljeval v ljubljansko prestolovanje knjigi. Pri tem ni mogel – in ne hotel – mimo dvojne Milan Jesih: V svojem mestu: družbene stiske literarnega metjeja: nemarnega odnosa vsakršnih oblasti in javnosti pomembno na svojem mestu 3 do zdajšnjega pisanja in piscev in večne gmotne mizerije, ki ta odnos izgovarja v Nataša Jazbinšek – Seršen, Alenka jeziku, ki ga vsi razumemo. Za razlog se je sama ponujala duhovna, emocionalna Loose: Ljubljanski teden trajnostne in intelektualna izpraznjenost glavnega toka našega časa in generatorjev energije 4 javnomnenjske in realne družbene moči; intenco lanskih besed bi bil lahko povzel z nič manj črnogledo ugotovitvijo, da je periferna umestitev sodobnih literarnih in Petra Čop: Projekt BicikeLJ 6 sploh umetnostno ambicioznih naporov pravzaprav stranska škoda podivjanega Dr.
    [Show full text]
  • Univerzita Pardubice Fakulta Filozofická Současné Slovinské
    Univerzita Pardubice Fakulta filozofická Současné slovinské spisovatelky – ženy jako autorky Pavlína Ježková Bakalářská práce 2011 PROHLÁŠENÍ AUTORA Prohlašuji, že: „Jsem tuto práci jsem vypracovala samostatně. Veškeré literární a informační prameny, které jsem v práci využila, jsem uvedla v seznamu použité literatury“. Byla jsem seznámena s tím, že se na moji práci vztahují práva a povinnosti vyplývající ze zákona č. 121/2000 Sb., autorský zákon, zejména se skutečností, že Univerzita Pardubice má právo na uzavření licenční smlouvy o užití této práce jako školního díla podle § 60 odst. 1 autorského zákona, a s tím, že pokud dojde k užití této práce mnou nebo bude poskytnuta licence o užití jinému subjektu, je Univerzita Pardubice oprávněna ode mne požadovat přiměřený příspěvek na úhradu nákladů, které na vytvoření díla vynaložila, a to podle okolností až do jejich skutečné výše. Souhlasím s prezenčním zpřístupněním své práce v Univerzitní knihovně Univerzity Pardubice. V Pardubicích dne 21. 3. 2011 Pavlína Ježková 4 Ráda bych na tomto místě poděkovala vedoucímu mé bakalářské práce Mgr. Aleši Kozárovi, Ph. D. za připomínky, rady a ochotu. Také bych chtěla poděkovat své rodině a příteli za jejich trpělivost a podporu. 5 ANOTACE Tématem mé bakalářské práce jsou slovinské spisovatelky se zaměřením na autorku jako ženu. Zpracovávala jsem informace z oblasti slovinské ženské literatury a kontaktovala některé slovinské spisovatelky. Většinu informací jsem překládala ze slovinských internetových stránek a knížek. Hlavním cílem mé práce bylo vytvoření přehledu o slovinských autorkách a získání odpovědí na otázky týkající se například postavení žen ve společnosti nebo o jakých tématech píší ženy nejraději. KLÍČOVÁ SLOVA ženy, slovinská literatura, postavení, společnost TITLE Contemporary Slovenian Women-writers - Women as Writers ANNOTATION The topic of my Bachelor thesis are Slovene authoresses focused on authoress as a woman.
    [Show full text]